ft"3500'.CM W. HOV 18 1941 Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaaa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki Telephone: CHelsea»3-1242 V 'i' 2 ▼KC KOV /JilUlI/fOBlVATl A C "tJLAS NARODA" i _ jrp' roAn KARATNO®* NA BV<^<1M)H (imorit MM, t! Čitajte, kar Vm fl i tfith. IMA mt Um Pott Office a* New Vac*. N. I, under Act «1 Cm>rw of March ki 187». No. 225 — Stev. 225 NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 17, 194 F,—PONEDELJEK, 17. NOVEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. MAJNARSKISTRAJK RAZGLAŠEN KONVENCIJA C I O SOv^i-^A S PREDSEDNIKOM UMW LEWISOM. — 95 do 98 OD-jfOTKOV MAJNERJEV V JEKLARSKIH MAJNAH SO CLANI ORGANIZACIJE. — 53 TISOČ DELAVCEV PRIZADETIH. — PIKETI SO ZE PRI VHODIH V ROVE Pred-ediiik CIO United Mine Worker«, John L. Lewis, je včeraj popoldiye (prekinili- pogajanja z zastopniki velikih jek-lain ter časnikarjem naznanil, da daijes 53,000 premogarjev ne ibo (šlo na delo. Predse* Inik Roosevelt je sicer konferenci na-znanil, da bo "Vpo rabil vojaštvo, da prepreči stavke v rudnikih, ti so (last jeklarskih družb, ako med majnerji in lastniki rovov ne pride do spora-zuma, »toda Lewis je časnikarjem sporočil: "Vsem so zitJnd poboji naše pogoilibe." Lewis zalite va, da jeklarske družbe v svojib rudnikih priznajo linijsko delo, s ikaterim V znamenje protesta «ta iz odbora izstopila zastoprfi/ka Cl<), namreč predsednik Philip Murray ter tajnik in (blagajnik Kennedy. (XU>or je potemtakem okrnjen (ter nima ve.-, svoje prvotne pravice in ve jave. Razsodba oJbora je Lewlsa skrajno razjarila. Za pretil je, da »ie bo napovedal le stavke v captive" m a ji ta h, pač (bo pa bi bilo 5 odstotkov 53,000 pre- pozval na štrajk vse čiane Uni- moigarjev prisiljenih postati člani U. M. W. Stavka se je pričela' pravzaprav že v soboto opolnoči, kajti v oktobru, ko premoga r-ji stavkali tri dni, je Lewis na jKHiovni poziv predsedniika Roosevelta stavko preklical pod pogojem, da je do 15. novembra dosežen sporazum med premojrrlrji irn jeklarskimi koT ».. jiioi. Ker s,T za^topnaki velikih „V.ltarn niso dali pregovoriti, da hi v njihovih rudnikih 'bili ivsi kopači organizirani v C. I. O., je l.^wiis kraitkortialo razglas '1 stavko. Ravno sedi*j tudi zboruje ,CIO konvencija v Detroitu, in včeraj je sprejela resolucijo, ki sočasno odobrava odločni ;nastop predsednika rudarske unije .Johna L. Lewisa. Phillip Murray, (predsednik CIO., je odtočno obsoja I odlo-čitev Na ti omili Defense Mediation Board, ki je v pondeljek z J> glasovi proti 2 zavrgel zalite ve UMW. "Želim, da narod Združenih držav ve," je rekel 'Murray, da so United Mine Workers c it a vili najbolj kvnš t ruleti vm predlog, ko so predlagali vladi in lastnikom rovov, da je eklenjena pogodba, po kateri bi od danes pa do 31. marca 1943 rudniki nomoteno obrnto-Vali." Danes zjutraj so se že pri raiznih majrauh, ki *>o last jeklarskih kompanij, pojavili pi-iketi. Prejšnjo soboto je poteklo premirje, ki ga je sklenil na predsednikov poziv John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, z hadtnikn. 44captive" majn, to je premogovnikov, ki so last jeklarskih družb. Po teden dni trajajoči stavki 53 tisoč premoga rjev, je bil predsednik naročil Lewisti, naj ponovno poveri: sporno zadevo obraiuibnenm posredovalnemu uradu. Obran Jbni posredovalni u>-rad ima enajst članov. V njem sta dva zastopnika CIO, dva zastopnika Ameriške delavske federacije, drugi pa zastopajo javnost m vlado. Po temeljitem preudarku je Fredi prejšnjega tedna večina obrambnega (posredovalnega u-rada kzjavila, da nima/ niliče pravice »iliti jeklarskih družb, da bi bil v "capftive " majtmah irrrij.sk i šop. Postave proti stavkam V zbornici bo stavljenih več predlog* čijih namen bo zmanjšati število štrajkov ali jih pa sploh preprečiti. V kongresu so na uelu močne sile, da uveljavijo najostreje zakonodajo proti štraj-koui. neoziraje se na izid j>o-gajanj med Johnom L. Levvi-som in zastqpniki jeklarskih družb. Nasprotnike štrajkov vodi vi posLauski zboniici demokriiit-nki kongre.-nik Smith iz Vir-ginije. "Druga fronta" je angl. delavstvo Značilna izjava angleškega produkcijskega ministra. — Edinole v Londonu se bo sklepal mir. — Nemci i majo stoti*oč topov. rimi drugimi koojgresniki, ki precej postrani gledajo naraščajočo moč in vpliv ameriške-delavstva. v tem ogledu ukreniti nekaj radikalnega, je bilo sklenjeno na konferen-"š med Suiftthom, demokratom Coxotn iz Geologije in nekate- Najbrž bo prišla na vrsto te l 'Mine Workers, to je pri-jznana VuwK>nova predloga, da bližno pol milijona premogair-I'nora ntod »a}>ovedjo in iz#>ru-jev. Predsednik Roosevelt je -not prevzel Vlogo posredovalca ter naročil Lewisu, naj se prem Udi. V soboto oplodne bi imel po--eči rok, toda Roosevelt ni ča-«cal tako doltgo. Že v petek je poklical k sebi Lewisa, Mur m Kennedi j^ Jtot,!*asfcop-ruke i na j ne rjev ter preti.^edm-ke treh jeklanskih družb. Povedal jimi je jasno in odločno, da produkcija premoga ne sme pod nobenim pogojeni nastati. Kaj takega« si dežela v -elanjem času nikakor ne more privoščiti. Jeklarskim baronom in delavskim voditeljem je svetoval, naj se mirno dogovore ■ ii n«j čimprej pridejo do kakš--leufa' zaključka. Do jx>nedeljka Veliki ruski Demokratski senator Thomas iz Utah, načelnik -senatnega delavskega oko piedlogo. nom biti kakšno razdobje o-; t'e l>odo delavski vorotovali Roose-veltu, je verjetno, da "Ijo adnu-ui.st racija ipodpirala vsako, še tako radikalno proti^tavkar.sko predlogo. M • Zadnje tri dni-so Rusi dosegli velike uspelte pred Leningradom intpred Moskvo, totla na Krimu je za Xentcepoložajvedno ugoden. Poročrlo iz Berlina pravi, da se Nemca že bore i>o ulicah v Kerču na vzIkmIu Krima. Nemci tudi poroča,fo o silovitih bojih s ttihUki pri Lenlugradu ni Moskvi, toda pravijo, da je ira Jronti zavladali a zelo hinla zima. Pri Ti'lr\unu, 1J5 milj jugovzhodno ml Leningrada so se Rusi prebili »kozi močne nemške postojanke ter so rzi-ax^nali svojo bojno črto. Pred Moskvo pa ^o v teku najhujši boji ipri Karinmu, seve- današujega dne jim ie dal ro,z'>I)a(lno Moskve in pri »Serpubovu, jiržno od glavnega e-v-a i mesta. Vse *mvpade pa so Rusi odbili z artik-rijo, pravijo pil Vlada je v tem sponi ]*>- tndi> ^en,ci zcl° vs,e<1 hudega, mraza. Sploh je nenadoma zavladal na celi fronti skrajno oster mraz, tako da Rusi poročajo, da so našli mnogo zmrznjenih nemških vojakov v snegu. Angleškim dolaveem v Man-clie^tru je rekefl angleški rnu-lucijrfki minister lord Beaver-brook, da tvorijo "drugo fronto.*' — Vi se borite, — je izjavil, — na ;:utgleški ki ruski fronti: Trdno .o-vedal, da ima Nemčija stoti'soc' topov, torej toliko kot jih ni še nikdar imela nobena sila na svetu. Noti vse druige države i ne morejo : pra\0ti si;npaj toliko topov. To je največja množina orožja, ki si jo je mogoče predstavljati. — Xa >vetu je samo eno lavno me?pi«>, v katerem morejo skleniti Ntmcl mir. In to glavno mesto je London. Dokler bomo Vi* "ajali, pa ne lx) sovražnik sklepal iii»,- nega miru. Lord Beavei brook, ki ac je eirlavfm tTmI iV/t?",sije^z uiJ>a v ruski odp^i !n v Stalinovo -o.lstvo, svar"\ je pa Angleže, naj se glede svoje rešitve ne zanašajo preveč ira Ruse. Vlada je baje preboječa (Daljši delovni čas p •.. v r ranči ji Walter I). Puller, predsednik "Naitional Association of Manufiitureix" je i-zjavii, sta.je, 35 letni George Ryan in 24 leJtni Alfred L. je bil poslan na '.Bernier in sicer v zvezi s Kitajsko s- posebno misijo jsnirtjo. devetih oseb, ki u-Merie Cochran, «a^opnik a- jnirle vsled uživanja denaturi-niet iške zvezibe zakladnice. Ml- j ranega alkohola. Zigovarjat i se sija je završila svoje delo, in jbo«t;i morala radi uboja. Od-Cocbran ^e je vrnil v Cung- [jemalcem sta kot užitno pija-king, odtaon pa odUtel z leta- jčo prodajala tekočino, ki prelom na Mamilo. Vkratkem ga j preči zamrznenje vode v hlapi ičakujejo v San Franciscu. jdiloih. Lh a moška sta v bod- flBUiM.-^l tm#Ttm tma>) fč ;>oiiioiiia nepristranska, — je •)oihIarjal .predsednik. — Ne drži niti z majnerji niti dogotovlje rad "uveljavil potrebne pof^ta- jna ve, ki bi tak korak enostavno onemogočile. Zastopniki premogarjev in jekhirskib družb so se nato za-'cM pogajati. Proti večeru iso izjavilj, da niso dospeli do nobenega zakll jučkal, da bodo pa podajanja nadaljeval:. ' Jeklarske družbe &e zato taco branijo closed tdiopa v captive majnalh, ker prav dobro vedo, da bi United Mine Workers, ee bi v tem felnčaju zrna-•Cali, zahtevali closed shop v vseh podjetjih, kjer -so zaposleni, Pri tem pridejo pred- "ARK ROYAL" POTOPLJENA V petek popoldne je nemška podmornica turpedirala angleško matično lao>i za aeroplane Ark Royal blizn Malte. Ladja je bila tako poŠkotlova na. da jo je je morala neka J ruga bojna ladja privezati ter jo je vlekla .proti Gibra:tarju. Med tem časom *>e je na bojno ladjo rešilo okoli U'00 častnikov in mornarjev, samo eo mornar je bil ubit. 85 ihilj pred Gibraltarjem pa se jo ladja po-tcpila. Lauja je imele ±I,lHM) ton braOtar. Associated Press poroča, da je Malaya dospela v Oibraltr in da ima samo no-škodovan proj»e!er. Uklopnk*« M a lay a, je bila pred nekaj meseci popravljena v ne vrv o raki ladjedelnici, ker je bila nekoliko poškodovana v boju z subinarini. — Breme, ki ga Rusija danes prenaša, — je poudaril,— bomo morali mogoče n.i jutri prevzeti na naša nini?»a. — Doslej nisiM-j v tej vojni še trj>eli (pomanjkanja. Toda vojna nas bo kui.i1 u re-ito pri-Zmlela. Nihče se ne more iiii-merjati s tistim, kai nas ^e čaka. Govori se, da vlada ne su>- kar bi l>ilo in-u-.i>o- ' Linčati so ga hoteli Iz Saginaw v državi Michigan so morali prepeljati 35 etnega šoferja Winforda W. Sinitha v .'55 milj oddaljeno o-krajno jetnišnico, ker se je bilo bati, da ga bo razburjeno prebivalstvo: linčako. Smith je iprLziial, da je liO letno telefonistko Wanda May Wheatlev posilil in umoril. Pred mestno jeT-o se je /S>ralo lkata dobro vedela, da/ jo J^o lju-Ije uživali. ri vsesa, tar«)i »«io ,,rieaso- • n0 m] abra.-ima!i ž njim! vaiti od nje. ( e bo rnesee* no- šerif se je bal, da bi ljudje vembra storjena kakšna napa-1 vdrli v ječo, v>ted česar je dal morilca skozi stranska vrata ka, bo to moja napaka, če pa da, ne boni z v;.šo i^omoč-jo storil nobene napake. (ilede angleške zrakoplovne industrije je dejal, da sc je v poslednjem času tako razširila, da je ne morejo uničiti sovražni zračni napadi. Lebtšujega oktobra je bila pro.lniccija tankov in težkih topov ?ii» krat večja nego lani v okt-.hru. Litvinov aeroplan na varnem (rleile zallitev, na j hi Anglija razvila fronto na za padu, lo jc v Franciji, Belgiji in Iloiaud-> k i, je rekel Benverbrook, elja'la novi sovjet- .bujejo z wjniiii materija lom .ski poslanik v \V asliingtonu ' ter vrše is tem svojo »lolžnost. ; ter je navadno bilo na njenem Maksim M. Litvinov in aine-l— Boiba bo trajal ;, še dolgo, ! "krovu 70 do S*) aeroplanov. | rLski .poslanik Laurence Stein- doligo, toda na konci bonu. mi Graditi so jo piičeli*h:ta HK'o liaiaura iiz Niagara Falls, N. V., vsem vpoštev nekatere keanič- umora po prvem redu. ne tov-airne in ladjedelnice. Svojeanu sosedu, 40tetnemu V captive majnsah je zapo- Toniju Savinu je rekel, tla ga .'denib nekaj nad 50 tisoč Uni- vzuenrrrj« ropot šivalnega ted 3kfine Workers, kar je ko- stroja, s katerim šiva njegova maj petina olaimtva cele U*M žena. Beseda je dala besedo, in Workers organizalcije. Ma jner-'r-oseda sta se spopadla. Ge-ji v teb majnah so 98 odstot- jsualdo je potegnil nož ter ga kov organizirani. zasadil Savinu v sroe. Beaveribrook je govoril zastopnikom delav'ki!) organiz«^-cij sedmnih okrajev. Odgovarjal jim je več j'uel na predložena pihana vpiašanja Beaverbrook potemirfkem prv: an«u:leški minister, ki s-e je izza izbruha vojne spustil v tak razgovor in delavcem pre-tej natančno pojasnil svoje delo, svoje uspehe, obenem pa tudi svoje želje. KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS MAJHNA PODJETJA V NEVARNOSTI Predvsem je treba pomagati podjetjem, ki i-majo do dvajset delavcev. — Posebno New York je v tem pogledu na slabem stališču. Ce vlada ne bo v nafkiaj- sem času ukrenila kaj radikal-1 set delavcev, nega, bo moralo ne št evil no ma- j Temu uačitu i}*a nasprotuje lih podjetij zapreti svoje vra- Donald |ML Nelson prioritetni ta. Vojna naročila o-večini velike kon|>oracije oziroma tovarne, dočiin so jih j h crfbratov majhni podjetniki le malo deležni. Podjetja, ki prodne i rajo za privatno porabo, ne morejo dobiti dovolj jiotrebiK^w. materiala. Predsednik RooseveHt j e pred kratkim imenoval Flovda B. Odi uma za ravnatelja O Pit Contract Distribution Division" ter mu nairočil, naj se zavaeme za majhna ipoiljetja. (Jdlum je rekel, da bo odločil dva odstotka raizpošljivega materiala za podjetji*, ki imajo «apo*denih manj kot dva j- načelnirk uradfj produkcijske uprave, češ, da mala i«xljetja ne bo hotela prilagoiliti svo-vojni produkciji, če jim l>o Zfijamčena vladna pomoč. Ne\vyorška Commerce m Industry Association je q]X>zorila newyorsko trgovko zbornico na obupen ^položaj majhnih podjetij v New Yorku. Ce .fian najkasneje v devet-des'etih dnelif ne bo f>om«gano, bodo skoro vsa nehala obratovati. t>rgani,zacija je proaičila položaj 142 malih pod V'j >t'h1 njimi jih je 117, ki jim ' •• laj manjka potrebnega ma;e.iHla^ L A S NARODA" — New York Monday, November 17, 1941. V ST A N O V L J E N L 1 8 • S Zahvaihi dkn Letos bo tretje leto, odikar se 2aihfva.lni dan eTOiaufkKgiv-ing Day), tradicijonalni ame-nrSki praznik, ne pioislavija povsod iste-ga dne. Večina drža v so ravna po predsednikovem proglasu in proslavi 3ivalni dan dne 20. novembra«, en teden pred radieijonalhhn 'awdnjini četrtkom novenjjbra^ Sedemnajst ifoxav pa -bo iu »vedno držalo te^a starega obi* čaja in imelo Zahvalni dan dne 27. 'moviiujibrn. Dtežave, ki proslavijo dan 2". Dovemlbra kot Zahvalni dan. so: Arkansas, Delaware. Florida, Georgia, Iowa. Kansas, Montana, Nebraska, Nevada New Hamuli ire, Now Mexico, fOkla'hojiia, Pesmsyjvania, So. Carolina, Sontfi Dakota. Ten- Z oaironi ua delsai-neugpeU, je pfeo -določitev dneva več odvisna od predped-luikovo otzironm sror^eirnerjeve prdklan|is'se,e in Vermont. Glede treh| in Rimljani s0 imeli takih pro ru omenil, da mu je pri šol v ro"ke zemljevid na katerem so na- rakci: — Za moj del je lahko Južna Amerilka« tako'daleč kakor mesec. V svojih govorih pa littler nekaj temeljito pozafblja, da ima namreč svetovna javnost zelo dober spomin. Svet is-e iKiprinier prav dobro .spominja, da se je Hitler najmanj sedemkrat z besedo in podpisom zaveril, da bo za-j imčil Avstriji nedotakljivost. Ljudje niso ]>ozabili, da je Hirler po Monakovem svečano izjavil v nemškem rajlistagu: — Zdaij, ko imamo sudet-ske Nemce, nimamo v Evropi ničesar več zahtevati. — In rekel je tudi: — Cehov pa ^ploli ne maramo! Ljudje niso pozalbili, da je sklenil Hitler lelta 1934 s Poljsko desetletno prijateljsko pogodbo, iki je istočasno pomenila nenaipadalno pogodbo. Javnosti še vedno zveni po usedli izjava, ki jo je dal Hitler 24. avgusta 1939 po sklenitvi neauško-ruske (pogodfoe: — S tem jd večno zapečateno nemško-rus'ko prijateljstvo! Hitler mora pač samem sebi ipripisati, če mu niliče več ne verjame. Verjeti mu ni mogoče, ker je v svoji knjigi "Mein Ka-nitpf " označil laž 'kot dovoljeno sredstvo in ker je vsa doba njegove vlade nepretrgana veriga svečano podpisanih, nato pai nesramno prekršenith pogodi). Toda ostanimo pri Južni Ameriki, ki je od Nemčiji baje tako oddafljena kakor mesec. Čemu si Hitler ,pry:adeva pošiljati nemške propagator je na mesec t Kajti dal £o nemški propagatorji v Južni A-nierfld, ne more utajiti ndben Hitlerjev podrepnfk. Cernu si Hitler prizadeva ustanoviti na mesecu podružnico Gestapa {nemške tajite policije) i Navzočnost nemških tajnih policistov v Južni Ameriki je ugotovil iposebni argentinski zbornični odbor. Zalkaj Tskuša Hitler po vsej sili spraviti otroke prebivalcev meseca v nemške šole' Z enim samim pogledam v Brazilijo. se človek lahko propriča o razvoju tamikajšnjega nemškega £objtva. AH Hitler res smatra. Amerikanee za tako kratkovidne, da vsega tega ne opazijo ? Odkar je na 'krmilu Nemčije, steguje Hitler svoje grabežljive kremplje po Južni Ameriki. Oe (pa smatra Južno Ame-i ko za mesec, mu ni mogoče. drugega reči kot da je — mesečen. . POŠTENA BESEDA Zastopnikom jeklarskih družb in 'zastopnikom premo-garjev, zaposlenih v premogovnikih teh družb, je rekel kpred-si'dtoik Roapevelt: — Produkcija premoga ne sme pod nobenim pogojem nastati. Kot predsednik moram skrbetti za to. Če bodo v ta namen potrebne zakonske odredbe. jih *bo -kongres nedvomno uveljavil. Pogajajte se glede svojih spornih zadev. Če se ne (morete sporazumeti, poverite stvar kakšnemu 4>osredovaIcu. Pri tem pa glejte, da ne bo produkcija niti za linp prekinjena. < 'e >e ne morete sporazumeti glede takoimenovanega "closed ^opa", je *to ipovsem vglša stvar. \~lada ne bo v tem pogledu izvajala nobenega pritiska uiti ua delavce, uiti na delodajalce. Knkrat za vselej naj vatm bo povedano, da kongres Združenih držav ne bo nikdar postavno odredil "closed šopa". Kjer je ž<» uveljavljen, je pač uveljavljen na podlagi prostovoljnega sporazuma med delodajalci in delavci, doseženega potom kolektivnih (pogajanj. Predsednik ni potegnil niti s o učinkovita, se bo 'kmalu pokazalo. Ce ne bo, bo pa kongres »brez vsakega obotavljanja dal administraciji potrebno oblast za preoreeejije usodnih motenj v industrijah, ki so za narodno obrambo bistvene važnosti. 39,000 puranov za 1. armado •Va Zahvalni dan bo ti-soč vojirkov prve t'nnade.. kateri načelu je general Iiugh Dmuis, imelo kosilo in večjo puianjo pečenko. \ North Carolino, kjer taibo-ri prva armada .bo dospelo v .17 refrigeratorskih vagonih 39 tisoč puranov. Poleg- pečenke bodo dobili vojaki običajno prtkuho. Za puraaijo polivko bo treba 700 fu n tov moke in za obed bodf> sku treba š« do."tij več, pa. bo mnogo vojakov od-, šlo za Zahvalni dan na dopust k svojkn družinam. JPPBBM pomeidbt.ii, ker se te- Zadnji četrtek v novem«)- ga dne proslavljala odrešitev ni" je bir postal tradicijona-J od .Špartfike nadvlade. Ko je len le od Lincolnove proklaana- nanogo verskili bt-guncev na.šlo eije leta 1864 naprej. Ta obi čaj. je prelomil sedanji predsednik leta 1939, in zopet leta 1940, ko je pomaknil praznik za em teden nr,. Mehčani in kmetje se borijo proti ropanju in plenjenju Paveliča in njeg£h?e? sodr-gi. Plavijo, da je Paveiič v pivih tednih svoje vjade dal članom ^voje telesne .straže povelje pokončati vse sonrišljeni-ke prejšnje vlade, zlasti tiste knr^tske roditelje in titste duhovnike, ki ^o bili vdani beograjski vladi. . dvi.car^jka. poročila so pravkar naznanila, da je hrvatski sodni minister izdal uredbo, s katero se omejujejo pravijoe lim^kakatolikov in. po kateri morajo predati oblastem važne statistične potkike. Preiskava v mjeseofu avgustu je pokazala, da je samo v Zagrebu izginilo sedem katoliških duhovnUiov in 130 uradnikov bivše IIS& (Mačekove kmet^ke stranke.) Večina trgovcev v Zagrebu in v drugih mestih mora plačevati poseben davek, tr.4o-lični. • Jugoslavija pod upravo gaogsterjev (JČK).) — Znani časnikar in pisatelj Maurioe Feidman je v uglednem mednarodnem časopisu "Christian Science Monitor* ' napiisal sledeči zanimivi članek o stanju v Jugoslaviji, s posebnim oziram na dogodke v Hrvatska. "Poročila, ki vsak dan prihajajo iz Jugoslavije, o borbah z uporniki, o izvrševanju emxt-nill obsodb nad množicami, o strahovladi ves eas in povsod pričajo o strašnih razmerah, strašnejših kot kjerkoli drugje pod ncmJšjkim. gospochstvom*. Zdi se, da je vse prebivalstvo Hrvatske padlo v roke nekakšnemu društvu, gangfcterjev. Pod vodstvom; sedanjega po-^lavni'ka Ante Paveliea in njegovega prijatelja G-uFtnva Per-čeea, so vstaiši postati edina zakonita poHtična stranka v Hrvatski. •Vstawka organizacija Ir-kko sebi pripiše mnogo ubojev, med drugimi Uboj kralja Ale- ksandra in uiboj 1». Bartbou-ci. Voditelji organizacije so ustanovili posebne šole v Italiji in v Madžarski, ki je denar zanje dala itafijanska^lada in kjer so vzgajali in poučevali bodoče ubijalce. Te zločince so navadno pošiljali v Jugoslavijo in tako se mmogi zločini, ropi in tatvine lahko pripišejo vstawem. Italija in Madžarska sta bili svoj lastni denar dobili z obrestni i nazaj. Fnvo delo Pave-lit a je bilo, da je vso Dalmacijo odstopil Italiji, drugo, da je vrnil Madžarski vse tiste dele. ki jih je imela pred prvo sve^ tovno vojno. Da bi pokaaal svojo veliko hvale<žnost, je Pa7 jnrelič ponudil hrvatsko krono italijanfikemju vojvodi iz savoj-ske vladarske hiše. Da bi se to omililo, si je vojvoda nadel >me TomLslav. v spomin na velikega voditelja mkdauje svo-bodne Hi*vatske. . h * ** 'Kazglasitev tako inunovane "neodvisne'* Hrvatske ni na Lepa knjiga Je kotlarna fldprimo ji me . . . (Finžgar) odprimo ji vrata v sate M. il ŽIVI VIRI Spisal IVAN MATIČIC Knjiga je srojerrstea pojav t slovenski knjiiernoati, kajti v njt je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodor slovenskega naroda od davnih poCctkov v starem slovanstva do danainjega dne. Knjiga jte verno srcalo naSega Sivljenja ln trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu nore nuditi katerokoli naše Zgodovinsko .delo. DED — je ZEMLJO ©trebil, xeral OCE — i« je posejal in gledal buju« njeno rast SIN- je zorel med tdUcitn klasje« VNUK — se Je dvignil proti besu novec* žasa_ 13 POGLAVIJ - m fTBANl V PLATNU VEZANO Cena $2 ^ Poštnina plačana ' i i. • pL." i . * . * ' * V" Avtor knjige je IVAN MATIČiC, ki je spisal b^Jjdšdo znano knjigo — NA KBVAVIB POLJANAH j=e larstnrk trgovine brani plačati oanenjeni davek, i>oteni njegovo trgovino podro, ali pa — 'Tiar se bolj ee&to zgodi — lastnik ixgine. Policija je pod nadzorstvom vstašev, kajti policijski uradniki in stražniki so po večini f'lani vsta>Jke stranke, Xenfelta in italijanska policija delate, z v&tašj, kajti ti so edinaj skupina v Hrvatski, ki je z osiščem. Ni treba omenjati, da so Žide, ki je njih večina živela v Zassrrebu, pregnali hi 'njihove tngofvine in hiše za-vanja najbolj trpe katoliki ni mogoče ugotoyiti. Mtijto iidotv zaradi vstatikoga delovanja njabolj trpe katoliški duliovniki, kmeQki prvaki vn mladina. Zahtevajo vrtajo. Zraven Italijanov v državi itajveč -ertijo Nemce. Po vsej HivrtsTvi nahajate lepafee, ki Ščuvajo k javneimi uporu proti vstašem in proti tujim za^iral-ccni. Prebivalstvo se dobro spominja, da je; Italija že dva-kTat prevarila Hmatfiko. Starejši rodovi se še vedno spo-mlinjajo bort> proti madžar-fekim mtogoenikom, ki so trajale dolga desetletja. Med temi prepovedanimi lepaki je tak, ki se končuje s temi besedami: ''ti! SovTaž-nik jo znotraj oaiili oiicjal^O-«vobodite ženijo pred neni<i-nri, italijanskimi in madžarskimi zatiralci! Unrite.se vsta-!3kemu ubija®ju! Živela svoboda!" HrvateTta je bila dolgo easa pod Madžarsko. Madžarov! kralj Kolomian je h 1102 fphnsilil Hrvatsko k vstopu v skupno državo, ki je trajala Madžarski didni veleposšestm ki so pognali hrvaWke kmete z njihovih .posestev in, jih za-tttužaijili, končno pa so odšli, prebivalstvo pa je živelo v bedi in ponJanjkanju.. Hrvatski narednjatki so se trudili, da bi osvobodili domovino izpod madžarskega jarma in se združili z vsemi Južnimi Slov a« i. V nuiju leta 1915 se-je v Londonu sestal Jugoslovanski odbor pod vod^tvont pobeglega Hrvata dr. Antona TrtmOiida. ki sr je »kupaj s Pašičevo vlado trudil, da bi Hivatisko oddelil od avst-lo-ogrskega cesarstva. Padec r-tarega cesarstva je bil. konec načrtov, ki je zagovarjal nadvojvoda Franc Ferdinand in ki so povzročili da je bil u-morjen. Čeprav je večkrat prLšlo do nesporazumov med Srbi in Hrvati, je večina Hrvatov za sodelovanje s Srbi. Prej nikdar niso bili zdiuženi. Ta dva naroda sta se razvijalo v nasprotnih smerili. Srbi >o se približali vzhodni bizantinski kulturi, Hrvati pa zahodni rimsko kctoliSki civilizaciji. V aprilu L 1929 sta voditelja iirvatifiikih nespravljivih nacionalistov, osuorvanih na st rnlto-vladi vstašev, pristopila zlo- laisni bol(gansko-niakfdon?ki teroristični organizaciji IMEO. Toda boljgai^ka vlada je proti terorju ostro nastopila in Pave-liča izgnala Pozneje je PaveliČ natsel zavetje v Ttu-rinu, kjer je doLga leta pripravljal številna terorska dela v Franciji, Arvistriji, Nemičiji in zlasti v Jugoslaviji. •S. Hitlerjevo in Mfussolinije-vo pomočjo so S4* izpolnile Pa-veličovc sanje o neodvisni Hrvatski — če je to mogoče imenovati neodvisnost. Hrvataki kmet dela za Nemčijo,, lirvat-rfco industrij^ste prevzeli Ita"-lija in Nemčiju in ker hrvatske mornarice ne p rrznav.ajo, je .vsa varnejša pomorska opori-'siča ob dalmatliiKki obali prevzela Italija. . V mejah Hrvaške jt -strahovlada. teror vstašev, ki je pre-iplavil vso zen^ljo. Hrvatica je v resnici nenteko-italijanska pros inca, kjer se. podobno ka-fkor v Slovaški, sodrga Quis-lingov Šteje za vlado, a pokonci Jiako bi se dala vino poboljšati." O d g o v or : V lekarni prodajajo neki .prašek (kne sem pozabil, itoda; lekapma* bo vedel), ki zaMstavi kisaaije vina, ne odpravi pa kislobe, ki je, že v iijem. Večkratno- prer ta kan je tudi ne ^oduje, Qe je nain v Xew Yorku prednja leta zalila ta?ka nerodnost, smo gjt enostavno dyakiat prcftuhali m d«(bili konjak,, da so je angekseankolcalo po njem. Toa taka^ kulia stokrat Vplj- nevariuv Sicer pa, saj mi menda ne boš zameril, prijatelj če ti v odgovor še tole zapišem: — kadar prizna Slovenec.: — Moje «vino pa že malo na kislo potegne — ni za njegovo vino nobenega zdravila več. Kavalir. Bil je že precej v letih, več-" krat lačen nego sit, toda eleganten in ka val irski kot da bi bil na dvoru vzgojen. In ženskam je znal dvoriti, kot malokdo. Ko je imel nekoč po dolgem času dvajseftak v žepu, se je odpravil v najfinejši .nočni lokal in s pogledi prLvasbil k svoji mizi čudovito lej»o dekle. Začel ji je praviti o svojih velikih renčah na jurgu, o dvaj-setnadstropnih x^partineuttli v New Yorku m o svoji zapu-ščeuosti ter takdle mimogreče omenil, da Sbr za pravo žensko, ki bi bila res ljubezniva ž njim rad žrtvoval na leJto 3G tisoč dolarjev. Dekletu so se zaisikrile- oči. in- še tisti večer, je bila v njegovem stanovanj«. Izredno ljubezni val in prijazna je bila ž njim, preteku pol ure je pa namignila, če bi ji hotel (Jati nekaj vnaprej od tistih 36 tisočakov; da je slučajno brez denarja, da pai mora to in ono kupiti; no, pa saj menda veste, kako znajo ženske, ki jim je za denar. Kavalir se je pas razkoraeil pred njo in lilaclno začel: — DqJprp. bova pa malo računala, draga moja. Na teto sem ti obljubil 36 tisoč dolarjev. To je na mesec 3 »tisoč dolarjev, iki dan 100 dolarjev', na uro 4 do-Ja rje 40 centov. Pol nre si bila pri ineip. Tukaj iuiaš 2 dolarja 20 centov. (Zdaj se pa le-4>o ofoleei Ht pojdi. Si že opra;- vila. Višek točaiosti. «16 WEST 18th 8TRtJ5t am VOKK, N. *. do prejšnje svetovne vojne.' jo drže »badoneti zatiralcev. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali t Nations ti (V angleškem jeziku) J RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo J vu M 4i ii ___ . 11 lilS^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani'^glL 1| Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soj ' i(, tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed pos^bijo.v navadi; »i > Ta knjiglt je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za! i i(i kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in, U iipipplniti. _ v - _ :Naročite pri: ^ vn ■ ' - - ENJtGARN! SLOVENIC PUBMSBING CO. 216 West 18th Street : w New York, N. Y. Trgovec je imel v službi mladega moža* ki ni .'bil &icer za nobeno rabo, odsloviti ga pa vseeno ni hotel. Nekega dne ga pokliče k sobi rekoč: — Xa pot vas bom poslal. Moj agent boste. Tukaj je seznam mest, kamor boste šli in imena trgovcev,. ki jim boste ponudili moje blago. Zv^er ob sedmih se boste odpeljali. Ob dveh boste v prvem mestu. Prenočujte v. tem liotelu. Pri zajtrku lahko izpijote čašieo franeoskuga konjaka, da boste lx>lj korajžni, }Jf?tem pa. na de-*!o» Kom i sna vam bom dal toliko in če boste, lioibro opravili, še nekaj tedensko plače. Tukaj imate sto dolarjev za stroške. Brzojavno sporočite o uspehu. Srečno pot. .Trgovec ičai*a,dan, dva, toda nobenega poročila nL Šele tretjega due do©pe -brzojavkah — Prenočeva1! seru v liotelu kot ste mi naroČili, Po zajtrku sem zahteval čalšica konjaka, pa ga niso imeli Nato sem o-bral vse salone in vse rastav-rante, toda v Hem mestH.ni mogoče dobiti konjaika. Kaj naj storim ? -GI.AS NARODA" (TOICI or IBM PBOVtjf) r je jsedel na stol in začel pripovedovati: "'TLstii večer smo torej večerjali pri Sorieuln. On je "bil najbolj divji izmed v-ie4i — da-ih« va bila jaz in Le Poitteoin, zdi se mi že vsaj. natančno se vtč. ne spominjam. Mislih namreč nuMiiarifrk^a f=lifkaHn Kvaren a Poitteoi-na, ki je že zdavnaj umrl. Večerjati pri Sorieulu je t-e-daj pomenjalo biti pijan. Samo Poitteoin je b il se malo pri pameti; pijan je bil sicer, pa j< že vsaj malo vedel,, kaj je delrl. Mladi, zelo mJadi smo bili tedaj. . Ležali smo na preprogah in be pogovarjali. Zdi se mi, da isirto govorili o uniformah. Sonic nI je skočil k omari, v ka-t<*-ri je imel raznovrstne obleke, pri vlek na d an Jiu^arsko uniformo in jo oblekel. Nato ie kače! siliti Poitteoina. da nrrj be obleče kafkor arrenadir. Ker nikakor ni hotel, sva ga prejela in n*u k silo oblekla uniformo. Jaz sem se napravit za ki-rr«i rja. Sorieul naju je najprej vadil, potem pa zaklical: "Kjer smo vojatei, moramo piti!" Takoj je bil skuhan punc potim še eden in še eden. Pri teiW snao Deli. kolilkor nam je I grl o ftopuhalo, vojaško pe^nvi.' Noemkrat je rekel Poitteoin k! je bil še na.fbol pri pravi pameti: »"Zdi se mi, da je n ekdo v sosednji sobi, v ateljeju." Sorieul jo vfctca prosimo. da skuiate naročal- \ no pravočasno poravnati. Poftljlte naročnino naravnost nam ali jo / pa plačajte naSemu zastopnike t VaSeic kraja ali pa kateremu lamed \ sastopnlkov, kojlh Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker ao epi^rt- / čenl obiskati tudi drage naselbine, kjer je kaj rojakdr agatfl ) Ijenlh. Zastopnik bo Vam laročU potrdilo aa plačaao naročnino. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laoahln COLOllABO: Pueblo, Peter CuUg. Wciaeiiburg, M. J. Barak INDIANA : Iadianapolls: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Be t čl* Cicero. J. FaMaa t Chicago, O&Mro In Illinois) Jollet, Jennie Bambicb Ca Saiie. J. Spellcb Xascoulah, Frsnk Augustln North Chicago la Waokegaa. yrr"t Waajtek KltzmUler, ITr. VodoplvM UIGHIGAN: Det nit. L. PlMkv MINNESOTAr Oklsbolm. J. Lukanlcb Hly, Joa. J. Pesbel Bveletb, Louis Goals .. QDbert, Louis Vessel Qfbblng. Tobo Povie MONTANA: Hanndop. M. pfntan Waaboe. L Cbampa NEBRASKA: Qmaba. P. Broderlck Omw YORK: Brooklyn, Antbaay Seat do wand a, Karl 1Mb, .rattle Fslla. Mai WkaN Worcester, Peter Bad* DHSO: Barberton, Frank Traka Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitvenimi: nebesa nas dqm - ti. 4is) -. 2% x 41/2 mC-ev — 384 Inčev^- KVIŠKU SRCE Ce0a ,fi< . SVETO PISMO________________ ffc- 2% x 3% in čer — '.K4. strani vezava umetno ............ 25c. KVIŠKU SRCE — (St. 3S5) {Ker « nam Je posrečilo dobili te x 3% inčev — 224 strani Molitvenika po aelo nizki ceal, Jib v belem celolldu ...... .50c n,oreiao Prodajati po gori o- KVIŠKII SRTF st in«^ značeni ceni. Zaloga pa.ni opsebno Ti s« ^ Si t • vellka- naročite čimprej, 2K x 3% J*«™* da Vam bomo mogli i njimi po! Cena 1» centov strefi. RAJSKI GLASOVI — <šh 408) --i_" • x 4 i s Cev — 253 stresi fc ^ ^ Angleški moMtv.aQd: mmolno, vstevSl Sv. Kriicv Pot ot % : Cena $1^0 flno ..............J| SKRBI ZA DLŠO .....n®-ie -vr.-vy .1» 3 x 4V4 infiev — 512 .strani CATHOLIC POCKET MANUAL -----l. - - ' Cenm ▼ flao usnje yexano..___ Slovenic Publishing v- t 9 Company 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y;; Cleveland, Anton Bobek. CtaM. Kar linter, Jacob Beanlk. Job- Slapnla Glrard, Anton Naxod* Lorain, Louis Balant, ?obn Kuala loongstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon atj, J. Koblar PBNNSILVANla : Beaaemer. John Jevatkar Conemaugh, J. BrtUTM . CoTerdaie ia okoUca. Mr«. Itmi Bjport. Zj»aa4M Farrell. Jerry Okorn Poreat City, Math Kac.'« Ft. Blo4nlkar Greenatonrg. jr'rank Novak Bomer city. Fr. Ferenrbak Imperial, Vence Paleicb Johnstow n. Jaha polasta Krayn. Ant. Tanielj ležerne. Frank ItaYtoch Midway, Jor,u Žust -Plttabtirgb In oko!Ira, PWlIf Pragv Steel ion. A. Hren Turtle Creek. Fr. Befcifrvr We«t Newton, Joaepb J oran ..... WISCONSIN. Milwaukee, West AMI«/ *r. 8kak Sheboygan, Joseph Rat* WYOMING: Bock Springs. |««ls "VMaakac Diamond villa, Joa RolM NOVA AMERIŠKA BOJNA LADJA Prrzor ata najnovejši ameriški . jnatičjii ladji aa aeroplane 4 'Hornet", ki je -bila grajena v tforfoflc, Va.? s strdki $31,000,000. Fosakfea ladje zna ža 2170 mož ter vozi^po 33 vozlov na uro. — Število ladji j^a aero^Iaue dvignilo.na,sedem. Kratka Dnevna Zgodba ' 1 ' " I ' I . ■ ■ w ' I .1 I "GLAS NARODA" — New Tort VSTANQVLJEN L If | TAT : kateri je b ilo vsakovrstuo o-ro^Je ter dal meni puško in sabljo. Boltttoinu velikansko plitko in bajonet, sam je pa vzel pištolo. Zatem je od-i (pri vrata, ki so vodila v atelje in peljal srvojo araiui-do na bojišče. (Ko smo ijtali sredi velike sobe. je bila vsa p>olna platna jn lahnega pohištva, je rokil Sorieul: "'Jaz se imenujem zft generala. Posvetu;mo se! Ti, to se pnrvi kivasirji, morajo zapreti sovražniku pot. Zapri vrata! Ti, to so pravi gronadirji. bodo HH>je~sprtnSstvo." Ko sem pogledal v drugo sobo, sem za*li^al a* ateljeju silno kričanje. Skorel sem nazaj in videl Poittioina, ko je zadri svoj bajonet v pupo, kakoitšno imajo šivilje za pomerjanje oblake. Ko sta spoznala zmoto, je kom)andiral general: "Le previdno! Le previdno! In lx>jne operaciji so se znova začele. Več kot dv^ p rinesla puauč in pipe. •Po preteku ene ure je rekel Sonieul: "Jaz bi ga pa rad o Me.n ^ga glasu ni dal od seti-..! ? Sorieul je obrnil k usn a, r-' - - "Sedaj ga bouno oteodili." Jaz sem bil tako prijan, da »ein iDotrdrl ta predlog z ve- - sel jem. Poitteoin je dobil na-i ročifo prevaeti zatgovorništvo, . mene sla pa postavila za toži- telja. Midva sva ga obsodila na i smi-t. zagovornic je bil seveda i proti. ! Ko smo hoteli ia vrši ti smrt- - no obsodbo, je rekel Sorieul: "Mož .ne sme prej umreti, dokler ne sprejme svetih za-} kremen tov Po duhovnika bo i treba taikoj poslati." I Ko -eni rekel, da je že pre-: > eej pozno, sta mene izbrala za - iapovednika. , Ki*kib pet minut nie je tati pr^prašono ghrdal. potem pa je , zaječi jal: " *'iSaj se š<">nte. kaj ne, da se' šalite*" ' ) Sorieul ira je vrgel na tla in mra zlil na glavo polno Č;w> punca. I Potem je zaklical: " Izpovej . ne gospodu, tvoja zadnja ura se . bliža." Tat s»j je ztičel valjati po tleli »in tako silno'klicati aa ]>o-moč, da s>mo m»u morali s cunjami začepiti usta. " (Ko .k? nanteril Sorieul nanj puško, je vprašal Potfteoiii: ,' imamo pravico imnrti- € tega nu>Ž8'?" ' Sorieul je odvrnil: "Da, pravico intamo, ker smo ga ob*o-dllf na «mrt." " «. " Toda Poitteoin se ni 'dal mo-:. titi: " Civilistov se ne strelca, kga človeka irforamo izročiti rablju. Netimo ga na polieij-stražnico, i Prijeli smo ga, posadili na 1 veli-ko ri^areiko de^ko in era šp enikrat zvezali. Poitteoin in i jaz sva ga nesla. Sorieul, do zob ■ oborožen, nama je pa sledil. I -v- , „ . . ^a stražnici suk> hoteli aro-voriti policijskim komisar-jerri. Dobri rivož je poznal nos m vse naše \5nie. Smejal se naan jo in nam ni hotel verjeti, kljub tenfo, da smo ga prepričevali. da je mož tat in da smo ga našli v stanovanju. Slednjih nam je zaipovednl, da 5e moramo takoj vrniti domov in da ne smemo delati brezpotreb-ne^a ropota. Odnesli smo ga nazaj. -Ko sipo despejp" domov, smo prašni! drug drugeiga: Kaj naj počnemo s tatom? - Poitteoin je rekel z mehkim Kot sfe čitali v obliki oglasa v tem našem priljubljenem lifctu "Glaisu Naroda" z due 14. t. m. priredi naša Slovenska Ženska Zveza, podružuica št. 93, woje vrste veliiko zabavo in *ieor r sredo dne 19. no-venibra v zgornji dvorani Slov. Nar. doma v Brooklynu. 253 Ir\-iii(g Ave... Začet :ik ob 8, uri 3»večer. To bo večer pred Zahvalnim dnem (Thanksgiv-ing Eve.) To je zares zabana svoje vfflte, ker naaniroč po možnosti vse članice naše podružnice, bo-mo prišle „v našili j^Vicovitih slovenskih narodnih nošah* medtem tudi prav vljudno na-prolšamo. tudi naše sosestre od podružnice št. 84. — i*to tako druge naše rojakinje, ki posedujejo «voje narodne nošc^ da v istih vdeleže te naše. velike zabave. So tudi uarproseni in pi*av vljudno vabljeni vsi v ofcilnom številu .kakor tudi člani in članice drugih naših podpornih in kulturnih organizacij, kar bomo tudi n>. prriv radevolje v^K>števaIe ob priliki njihovih zabav in prireditev. ' Naj omenim še, da bo prav izvrstno preskrbljeno kar se tiče razaili okusnih jestvin. k katerih bodo x'Stete sm^eda tudi naše pristne "kianjske kloba-s kislim zeljein, itd. Za poph4>niti vse te dobrot« jx» bo preskrbel odbor Slov. Xar. doma z razno kapljico najboljšega kalibra. 7i& ple^ bo igra1 a izvivtna ?roo druiri dan pn«znik "Zahvalni dan " bo zabava trajala pozno v noč. glasom, dr« je možak najbrže že zelo tttrajen. Pa se nam je res začel -smiliti. Zvezan je bil, cimje je imel v ustih in o^i so se mitt izbufjile. V-zel «e»n into cunje vz ust in ga vprašal: "No, dobri starec, kalko se kaj pofiutite?" "Strela božja." je zastokal, "kmalu bi anel dotvolj." Sorieul ga je odvezal in mu ds-1 dve časi punča. Tat je mirno sedel v stolu in nas začudeno gledal. Tzpil je totiko punča. kakor vsi trije skupaj. Ko se je začelo-- dani t L je vstal in rekol z mirnim glasom!: '"Oospodje, gotovo mi boste oprostili, toda jaz moram itn domov." 'Prosili smo ga, da naj še malo ostane, ni hotel. Stresli smo mu rdko. Sorieul ga je pa spremil do stopnic in zaikli-cal zfi ujnm: ' 'iPazite, da ne padete, dobri mož, koncem veže jr še eno stopnica." v Ko je sfikar koirčaL, smo se mu vsi prisrčno smejali. Prižgal je pipo in še enkrat rekel: "Najbolj ismelšno pri celi žgodlhii je pa to, da je od zadetka do konca resnična." i III agi rojaki in rojakinje. L .pridite v velikem številu, da i se bomo kupno po domače malo ] | pozabavali, ter vsaj za nekaj < uric pozabili na svoje trpljenje ] vsakdanjega življemja. ter ob- ' enem se bon^o spomnili srvojih ' dragih v naši zasužnjeni Slo- 1 ven i ji, katerim m usoda naklonila, da bi se lahko svobodno v svojem narodnem duhu zabavali, kakor .ie nam to mogoče v svobodni Ameriki. Nadejamo se, da bo tudi zanje onkraj morja prišel s'koro dan odrešenja. V tej nadi «e vsi združimo na tej miši zaibaivi v Slov. Nar; domu v sredo vočer dne 19. novembra. i KI ičern vain vsem skupaj iui fveselo svidenje. — Z rodoljaib-jn?m in -sosestrSkim poedran om Mrs Helen Corel, preda. dr. št. 93, SŽZ. HRANILNE VLOGE • PORASLE LETA 1940. { Odsevajoč poraste knarodnega dohodka l(.ta 1940, so Afiiue-rikamei leta 1940 prištedili vee j denarja kot v kateremlkoli letu ofl leta 1936 naprej. ji IZadnje staii-stike. ki so na razpolago, poukaasujejo za to leto porastek od 3.500 mil jon o v 1 dolarjev v liranjhiih vlogalll1 privatnili hranilnic, posojilnic, -/avaravanj«ktli polic, bančnih ( hranihiib vlog, poštnih hranilnih vlo.i? in hranifnih obveznic. To j - za pol biljona dolarjev 1 v; č kot v prednjem letu. CW , teli ilcuimih prihrankov Ameri-1 kancev 1.640 miljonov dolarjerv j je >Io v zavarovalnice za življenj«* in r-ikorag bil jon dolarjev h:anilne obveznice Združenih 1 držav. Zavarovane komerci-jalne banke so dobile 440 miljonov un posojilnice približno "2*22 dolarjev, d oči m so hranil- * oiee dobile skoraj 137 uiiljo-nov. Skupni obnos hranilnrli vlog v teh zavodih znaša sedaj približno 39 biljonov dolarjev. ---U-^,-i-r-f NEDOVOLJENO STANOVANJE NA POKOPALIŠČU. V Kairu je m&lijonar Taki Efendi Okuaša praktično rešil vprašanje, da-li «ane Človek že , za svojega življenja bivati na 1 pokopaliSeu ali ne. Odgovor jo sicer negativen, toda eks- 3 periment je bil zanimiv. fjgiiptlski milijonar se je doL gočasil na smrt in je zato na pokopališču v Kairu kupil obsežen gro"b. Grobnico so zgradili z vsem modernim udobjem. Imela je na primer kopalnico, električno liie in podobno. Ko . je b ila grobnica dokončana* je bogataš odredil, naj odpeljejo njegove stvari iz stanovanja na pokopališče- kajti stanocvati je ! hotel pač v grobnici. Toda po- ! licija je bila mnenja, da je po- ! kopališče sanlo za mrtve ljudi. ! Milijonar je tvegal dve tožbi, a ! je oba'krat propadel. Potrpeti ! mora torej s preselitvijo do svoje snfrti. PEVSfelM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALIJ E ' . - r i SLOVENSKE 1'ESMl Zbirka 9 narodnih prsmi I Izdala Glasteaa Mati« v Clcrdandu. , Cena — »LM Emil Adamič—IS JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI r» mofiki ~ .............................. Best n arodnih pesmi » i 8ki zbor .................... SEST NARODNIH PESMI » me- ftani xbor ....................I Pnoe Vrritin-ini—&EST MEŠANIH • j IN MOŠKIH ZBOROV ......M i Ferdo 4avawc—IZ MLADIH LET, moiki zbori .................•• Peter Jereb—06EM ZBOROV (aw Sld in mešani> .... ......... J«1 \ Moški zbori OSKAR DEV: < Barjem: OJ. mol Socel >e W*4 Kam mi, fanti«, dr** ▼ ru PoJ-demo ......................-Ji OSKAR DBV: .^SreCno, ljube* moj« ; Ko pU«- | cm na tu?o «m: So«; Moj očka I ma konjička dva; Dobiv tem pisemce; Sloro; Je t pihnila luč .4M j EMIL ADAMIČ:, Modra devojka (belrkranjska.. M J Vmo noč pri pot od ........... 3M Jarjera .........—..........JES Hodi Micka domo; Kaj dragega bolem; Zdrav Ica ........M VASILIJ M IRK la A. GBOBM1NG; i Vetrič; P« gradlnl ..........M FERDO JTTVANEC: Zjutraj...................... 3» \ Slovanska ...................-30 PETER JEREB: Peiln roža; VASILIJ MIRK: Podoknlra........Jš KORKO PItKLOVEC: Ko po fantje proti raai 01_____tš Le enkrat «e ................Mik Slava dela ..................M HB. VOLA Kič: ■ Rožmarin; JOS. PAVClC: Potrkan ple« ......JU IZ STARE ZALOGE pa ioia-t mo §e naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) J* Orlovske himne lioraki odmeTt. ILabanur), U. zrezek, motiil zbori ----------- il ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLrETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburiee, zložil Mar ko Bajuk ...............75 .. .... \ . j... . >. ■ & \ Slovenske narodne peeml za tamba-ra&ki zbor (Rajnk) ___...___ .11 Bom šel na planince, (Rajnk), podpori ___________________ M IA CITRE: Poduk za cifre. — % zrezki — (Koirljskl) _____________t^- ZA KLAVIR: Rtiri pridejo. ~ Honifnira —__3* Slovenska narodne pesmi, Jaoko Žborift L zrezek. 123 pesmi sa moški ali ženski zbor ............ l.*t II. zvezek,.TT pesmi ca mnSkl in mečaiii zbor ................1JJ 1M narodnih pesmi za nmSki in mešani zbor, Emil Adami«____li— FANTJE NA VASI, 18 narodnih > aa moSki abor. Ciril Preuefj.. Il Naročilo pošljite na: • "Glas Naroda" SIC WEST lftfc STREET NEW VORK. N. I. ■It'^FX -GLAS NARODA" — New f«k Monday, November 17, 194 f V8IANOTIJ1M L lift G OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 130- • • Spisi so ura bili ljub«! od ljudi. Ali so vobče še živeli ]jue, dokler vojna ne prečisti /ozračje, je cesar položil drhteče roke na kup uiradnih »pisov pred seboj; kv.ikor da bi jih hotel obvarovati, zmajal je z glavo in se posilil, da jo dal možu vljuden odgovor. Vendar mu je dovoljeval, da je spet in spet prihajal ter polnil tiho delovno *obo z nemirom in živčnostjo. Srebro Madžarska zverinstva proti Srbom (JOO.) — Dobili smo izjavo ičetniki. Ugotovljeno je, da so očividca teh strašnih in krva- bile ulice in dvorišča pred povili dogodkov, ki so se odigrali n^šen|ean podtae izstreljenih v noci n*ed 13; in 14. aprilom mad»žai»kilh patron, in v«e tri naslednje dni po pri- Po tem pdkolju in ubijanj« hodiu Madžarov v Novi Sad. pre(bivalbt, iker so že iz Budimpešte prinesli s seboj spiske, fotografije in naslove vseh o-seb, ki jih je bilo treba ustreliti. iNa isti način »o Madžari delali tudi v Sulbotici. V Srbo-branu so takoj ubili sto oseb, samih najugl-ednejših meščanov, med njimi župana Paja Dobanovfčlrija in župnika Vhjc?koi\ a. V Son^boru so tamkajšnjega župnika ubili v cerkvi. Najbolj pa so trpele naselbine srbskih dobrovoljcev. Vse potomce dobrovoljorv in bivše dObrovoljce so pripeljali pred vojno sodršče kot veleiizdajal-ce. niibofve rodbine pa so pognali s posestev brez vsake stvari, celo tiste, ki so v teih kraiih stanove-li pred letam 1918 so pregnali 0. neralntga sta'bi, ki je, kakor so vsi trdili, bolje ou vsakogar, Wi|; V7xlolž Tomerinske ulice, drugega razumel vojno umetnost, kar moei potrpežljiv C*- prftd Mgo ^ ^ Mt] ^ iar Jf bl1 ninogo potrpez.jivejsi od prestolonaslednika, ki ]{ dn[ kpr Msdžari nUo t-i je stel takisto v dolžnost, od časa do -časa poslušati Conrada. p^jjj odstraniti * Celo ushlž Franca Ferdinanda in Conrada je družila »krb za prihod- r 'hi h nost. Včasih sta se razgovaijala k^kor stara prijatelja. Toda nikoli več ««e ni prestoIonaskdoiWau. kadar je bil Conrad pri njeni, odprlo srce kakor v Optwi, pri njtunem prvem srečanju. Skromni polkovn-k v Opav^i je bil osvojil njegovo, , , ... , - srce Samozavestni načelnik generalnega «taba ki je hotel ^ ^ ' ' ^^ pristavah oblastjo Grkov, RimSjanov vsako rei- bolje vedeti m ukoral zmerom biwiati očitke, kil ' !. H1'11^*^« _ . J . jvh jc v siou iuvel zop?r om»Mjivega pokrovitelja, je zapuščal} r" "111ia- po svojih obiskih v Bekvederu sfkoroj vedno nerazpoloženje, 'bi im°'U kakipn ix«ovor ki si je dajalo dušika v prestolonaslednikoviih srditih izbruhih.iza te P°kolie- s° Madžari sami Togotil ga ni *:abo prikriti očitilk oniahl^vo&ti in neodločnostiT>o teh ulicah streliali mhiogokrat ju je razdvojilo tudi ljubosumje. Franc Feidinandlin Potpm trdili, da so to bili Obstreljevanje Beograda (J Conrad je ponudil a^tavko. Cesar osta\-ke ni »prejel. Franc Ferdinand, ki mu je bilo že po nekfj urah žal, da je razžali 1 Conrada. je napisal užaljeneami zelo prisrčno pismo, V katerem je bilo mnogo opravičevanja. A že septembra meseca je prišlo spit do resn-h navzkrižij med možema, ki sta se Jiudova-la drug na drugega in sta drug drugega vendar iskala. Franc Ferdinand se je udeležil vojaških vaj na južnem ('ewkemu Ko je p ri^el v glavni >-tan, je dal poklicati Conrada an nm zaklical: 44Kakšen dan je danes, ekso^lenca?" 44Nedelja, c«>a»rska visokost!" "Torej veste, da je danes nedelja. Zakaj niste bili pri maši?" "Bil sem službeno zadržan, cesarska visokost." Franc Ferdinand je zazrjovel, tresoč se po vsem telesu: 4'Saj poznam vaše v eHke nazore! Toda če hodiaii jaz v cer kev, morate hoditi tudi vi!" Franc Ferdinand je dal vojafclke vaje mahoma prekiniti, ne da bi Conrada kaj vprašal. Spet je Connd ponudil odstop, spet je oesar odbil oetan'ko, «-pet je napisal Franc Ferdinand užailjenemlci načelniku geae-ralme-gn štaba pnLsrNl-no opravičilno pitamo. Mesec dni kasneje, po odkritju spomenika bitke narodov v Lipskenv je Franc Ferdinand spet nahrulil načelnikai generalnetga štaiba, iki se je prSpravljal, da bi predstavil nemfškemiu cesarju avstrijsko odposlanstvo. 44Kaj pomeni to!" Conrad, dbdan od tnjiih generalov in diplomatov, se je zbal škandala in mirno odvrnil: 4 bi mi bi'li mo-lali javiti!" (Nadaljevanje prihodnjič.) Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Iran Albreht) Blacajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) Andenooore pripovedke za sloven*« mladino Bele noti mali junak« (Dostojevakij) n Pregelj) (Alojz Jirasek) Goopod Kri dolin Žolna In njegova družina (Fr. MiWinski) volčji pes (J. O. Cnrwood) Kaj m jo Makaru sanjalo (V. Koro-teko) Na različnih potih (Frane Friseh) Peior Pavel Ciavar (Dr. L Pregelj) Pravlea Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne dnie v vieah (Prosper Mirime) Zapiski is mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida. In Bitolja (Ivan Mellk) Po 7 5 c zvezek Beifegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Car-wood) Po strani klobuk (Damlr Feigel) Železna cesto (Zane Grey) Zlati Panter« (Sinclair Glnefc) Bdeto Megla (O. R. Frieh) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. a Thompson) Rudarska- balada (Marija Majerjeva) Prigodbe Čebelice Maje (WaMcaur B—Bil) Plngvinskl otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kad Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Dostojevskij) ) Tigrov! zobje (Mavrice Krištof Dimae (Jack London) Histerija (Gustave le Bouge) Po $2 zvezek Preieren (France Kidrie) Po $2.50 zvezek Vtfujevs repatica (VL Levstik) NaroSite pri: KNJIGARNA SLOVENIC . PUBLISHING CO, • 216 West 18th Street, Few York. N. Y. m Slovanov. Pod njegovim ofbaidjem se je prelivala kiri foarrto in n e(branjeno mesto med Savo in Donarvo- slava in ponos naroda. katerega krona je bilo, je neprit^kovano in neusmiljeno napadlo »to in sto netmških bombnikov. \fiet=ta, ki je tisočletje bilo zi'l>elka borcev za svobodo in edinstvo naroda in jusroe'ovanske Irultnre, se je v teh d ti Vi spremienilo v srrob svoji-h najboljiŠTb sinov. Tride-f=et tisoT-eiv je pokopanih v nje-STOviih raizvalinah. Ko bo Beo-arrad iz svojeisra trpljenja spet vstal, svofboden in ponosen, bo na-šemfu narodn še bolj priljubljen in boTj svet ter še boli neomajen znak ljubezni našega naroda do svobode. V noči med 5. in 6. aprilom je bilo malo spanja. Kakor da' bi človek naigomako outil, da se' (1^1 i^a nekaj izredno velikega,j nekaj zjgodovinfckeg-a, nekaj žalostnega. Zeepal sem okrog j 3. zjutraj in se Obudil že ob pol J sednVth. Sežem tpo nedeljski: številki "Politike." Črtami u^l vodnik; nitjem ga ae ^prav k on-j čal, ko se je« malo pred 7. uro zjutraj, začelo. Najprej pre-, suni ji vo tuljenje beogra jskiih siren, takoj za tem odme-vanje izstrelkov protiletalskega topništva in končno detonacije eteiplodira-niih bomb. Torej je prišlo tisto usodno: Jugoslavija je »topila v vojno Nemci so jo napadli pred-en so bile njene priprave za vojno končane. Ni bilo veliko časa za premišljevanje. Detonacije letalcih bomlb in streljanje protiletalskih topov je poštarja! o vedno aferaSneijse. Obleci nase kar tftegiieš in pojdi v kJet. Tam so se že abrali vsi stanovalci petm a dstr opni ce*, kamor uva se z ženo pred petimi dnevi preselila. Moški in ženske ponawec v noeniih haO jah, spalnih srajralh in oblekah, v čopa* tab in sandalih so «e stiskali v mračni Meti, tresoč se bolj afeadeqfija, vojno ministrstvo, minlstrs»t»vo za notranje zadeve, orožniako poveFjstvo, A^grarna 'banka, hotel Srbski kraFj in hi-mestnega naoelstva v Simi-ni ulici. Najhujše je trpela« že zjutraj židovska četrt. Vise je zajptesalo v metežu zmešnjave. Iz podrtih hiš in iz poslopij brez varnih kleti, si stanovalci Tešujejo golo žfo*-Tjcnje, bežeč proti zgradbam z varnimi Ideti. Različne boleče vesti o straihotaih in grozi se širijo v mestu; velikanska bomJba je padla v sredo zavetja v Kara džedževem parku in ubila v njem 150, drugi pravijo 300 tretji »pet trdi 700 ljudi. Dor-tel je bil že po prvih bombah do tal razdejan; Bajlonov trg in okolica tudi. Ni časa, da bi se človek pre-' pričal o vseh teh glasovih; ob pol 10. se .spet oglasijo pisčali, ob 11. v tretje. Sifene sploh več ne naznanja .jo konca nevarnosti. Ljudje spi oh več ne vedo, kdaj se nevarnost začne in kdaj je končana. Vse, kar preostaja, ostajati v kleti, se stisniti kakor kd nad a. Zanj bl rad zvedel Rev. Pius Petric, 62 St. Marks PI., New York, N. Y. (3x1 v«?led groze in strahu kot pa vstad mraza. Z mahjninVi presledki je ob-Kreljevanje Beograda, prvo trajalo poldrugo uro. Ko se je končajo, smo pogledali na ulico. Pod klancenv proti Dušanovi ogronma jama eredi ulice agoraj ob nositejevi gori IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? ▼ teh krititnifa «aalb Je ti «iUleljo dnernib vesti patrebeo U priročni ATLAS, ki t* NU«-M naiin nsrofnlkota po naJn ti jI t*nI. — Skočimo v hifro. se v naglici primerno oblečemo, ter spet na ulico. Požar v zadnjem delu erledališča je vse hujši, nikogar ni, ki bi gasil. Ogenj vse naokrog, povsod razdejanie, vtne« pa posamtcOTiiki, povečini paglavci, stikajo v isvoji radovednosti. 'Pnvi zadetki nemškega letalstva so razrušili vodovod in električno centralo, tako da je jo, kolikor irtoremo. Da stanuje v sosednji ulici, pripoveduje. in da je boan/ba raznesla njihovo klet, da so ji mater !«lej ko prej ruševine zrfeule. sama pa da je ušla. sam Bog ve kako. Ohvežemo ji nogo. Nekoliko dečkov iz naše hi-§e ee zbere, dogovore se, da* bodo stražili. Kadar za«slišijo znak za nevarnost, okličejo vse , m t> j * j , . stanovalce in jih priganjajo v t»l Beogrcd ze od zgodnjega |k]et; pa^ijo> da bom_ intra brez Vode m brez; taci. ibp ne vnamejo hiše. zato so S Nasa protiletalska obramjba -'ablekli v nekakšne prevleke, ki rrmlvm aktivno obrairibo, delo- ^ prim^ in si j. vanje protiMalskesra topn,- gkrbeTi maSjk proti rm<>m yra. rS nem" farjev sin se je hvalil, da je tri skemrti letalsrtvu nt moglo preprečiti načrtnega rušenja. Spričo rrBdejal^kega obstreljevanja neni^kih Stuka in ▼ellkMt 9H z 14H later 48 rellklb strani; 82 ba trail i h semljeridov tnjlb drža* lo 9 seialJeTidoT Zdr. d rt«t io aitaT Todllulb dr-br; iS rretomlb allk popolnoma o " ata^enlb; Zanimivi sveto v nI dogodki. NajDoveJftl aemlJeTfd kaia call sr«t Id tudi: RAZDELITEV POLJSKE MEH NEMČIJO IN BC8IJO ITAIjIJANSKO OSVOJITEV AL BANIJE PB1KLJ UClTEV CEH OSLO V A. 6KE K NEMČIJI NOVA FIN8KOBDSKA MEJA Cena 35 centov varane bombe pobral in jih vr