Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Xzhaja vsak dan 1zvzemfi nedelj in praznikov.
GLAS
4
list slovenskih delavcev v Ameriki.

L
The only Slovenk dast*^
in the United States. Issued every day~ Sundays and HoHda^%
ULBFON PISARNE: 46*7 OOBYLAJTDT.		Otua Matter, September XL, IMS, aft the Bart Office »t New Yerk, X. Y„ vadm the Aeft of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE:	«87 COftTLAXM.
NO. 120. — ŠTEV. 120.		NEW YORK, SATURDAY, MAY 22, 1909. — SOBOTA, 22. VEK TRAVNA, 1909.	VOLTJME XVEL —	LET KIX 1T11
Ojamostnem tarifu. Predsednikovo mnenje.
jmHDBEDNIK T AFT MISLI, DA BODE VARNOSTNI T ABIT DO 20. JUNIJA SREČNO POD STREHO.
podatkov o povečanju trgovine iz Francije.
NAPREDEK ZA 45 ODST.
Iz delavskih krogov. Beli in zamorci.
V GEORGUI JE PRIŠLO DO NA-SILSTEV OD STRANI BELIH PROTI ZAMORCEM.
Mogoče je tudi, da pride do generalnega štrajka pri južnih železnicah.
GEORGIJ SEA ŽELEZNICA.
Charlotte, N. C., 21. maja. Zadnje 4uve je predsednika Tafta obiskalo T«i senatorjev in zastopnikov, kteri vsi so bili mnenja, da bode moralo
trajati xasedanje kongresa do 1. avgusta, ker preje >koraj ne bode mogoče rešiti predlog glede preinače-nja varnostne carine. Vsled tega se je sedaj predsednik Taft posvetoval s rasnimi vodji kongresa in danes je povsem odločno izjavil, da je prepričan, da bode predlog do 20. junija popolnoma izgotovljen, tako. da ga bode imenovanega dne labko podpisal. Nadalje je predsednik tudi prepričan, da bode novi tarifami zakon tak, da ga bode v resnici smatrati kot »»vizijo tarifa.
Washington, 21. maja. Statistični mad svežin« vlade naznanja, da je »•■a trgovina iz Francije v Zjed. chnsare tekom mesecev februar in maj« lepo napredovala. kajti napredovala je, kakor je razvidno iz po-ki prihajajo iz raznih lak, za ceiife M edst. Samo v februarju se je is Francije uvozilo v Zjed. države aa $10.000.000 blaga, dočim se je lani v istem mesecu uvozilo le za »•kaj sad $6.000.000 blaga. Tudi v scares je bil uvoz iz Francije lep, kajti pripeljalo se je na naše obale za $11.600.000 proti $6.000.000 v 1 trnkom marcu.
Vtm iz vseh dežel sveta je tekom iaaenevanih dveh mesecev napredoval aa 45 odst., kar je lep napredek in u Česar je sklepati, da ?e pri nas gospodarski položaj hitro izboljšuje, essiravuo še ni tak. kakor je bil pred krizo, kajti ljudje še vedno ni-■oajo zaurpanja, kakor so ga imeli ■•kdaj
--o-
Plin eksplodiral
Chicago, 111., 21. maja. Pri pli-uovi eksploziji, ki je včeraj opoludne zažgala Toledo Flats Building, 65. uliea in Minerva Avenue, je bilo ranjenih 14 osob, med njimi dve težko. Jedno osobo pa še pogrešajo in jo iščejo med razvalinami.
Mrs. E. C. Updcgraff. ki je stala [ pri oknu druzega nadstropja, ki je j bilo že tudi vse v plamenu, je vrgla svojega dvaletnega otroka na ulico. ! Nek mož ga je prestregel nepoškodo- j ranega. Nato je skočila tudi sama ir okna in se težko poškodovala. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je čea dve uri porodila. Otrok je zdrav in tudi mati bode ozdravela. Tudi več drugih žen je skočilo iz oknov, nekaj pa jih je rešila požarna hramba. Hiša je popolnoma pogorela in je Škode $100,000. Požar je provzro-čil neki starinar, ki je v hlevu raz-bi glavno plinovo cev, ki jo je hotel zamenjati z neko drugo, od njega kupljeno. Mož je ušel nepoškodovan.
Atlanta, Ga., 21. maja. Strajk belih kurilcev georgijske železnice, kteri so pričeli štrajkati, ker je vodstvo imenovane železnice sklenilo, da
v nadalje ne bode delalo razlike med belimi in zamorskimi kurilci, traja še vedno in sedaj je prišlo že tako daleč, da so se pričele med delavci razne* n&rilnosti. Iz Cormac-ka se
Poslovanje kongresa. Letošnje dovolitve.
PRI REGULARNEM ZASEDANJU KONGRESA SE JE DOVOLILO 'LE' 1.044.401.857 DOLARJEV.
Sedanje dovolitve v svrho raznih nabav in uprave presegajo vBe prejšnje.
PODROBNOSTI.
Washington, 21. maja. Vlada je že pred mnogimi leti izdala odredbo, glasom ktere se mora po zaključku vsakega rednega zasedanja zve-
zinega kongresa objaviti vse dovolitve, ktere je kongres potrdil in odobril. Vsled tega je sedaj vlada javnosti naznanila, da je kongres odobril pri sedanjem zasedanju dovolitve, ktere znašajo lepo svoto
namreč javlja, da so beli štrajkarji ustrelili dva zamorska kurilea, toda i -fl.044.401.857.
tozadevno poročilo Se ni potrjmo. V j Kazun te velikanske svote je pa mnozih krajih so beli tudi zamorske | kongres tudi potrdil pogodbe, v^-ied vslužbenee jednostavno potegnili ; kterih bode treba v kratkem dovo-raz lokomotiv in jih do nezavesti I liti še svoto $26.080.875. Ta denar pretepli.	! ^ bode pred vsem porabil za utrd-
Denarje v staro domovino
aa * 10.86
aa	»-50
m	41.10
■a	102.7»
. ,50 kron, 100 kron, 200 kron, 500 kron, 1000 kron, 5000 kron,
Porirtarina je všteta pri teh vsotah, ae nakazane mote popolnoma iapiačajo brez vinarja odbitka.
Nate denarne pošil j at* e i e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 11 dash.
Denarje nam poslati je najprilič-aqfe do $35,00 t gotovini v priporo-aH registriranem pismu, večje po Doomtse Foetal Money ali pa New York Bank Draft.
00, York, M. T,
V Thompsonu so nekega zamorca prisilili, da je ostavil vlak in v Deeringuso so nekega zamorskega kurilea tako pretepli, da bode vsled zadobljenih poškodb najbrže umrl. Tudi iz raznih druzih krajev se poroča. da so nečloveško postopali z zamorskimi vslužbenci imenovane železnice. Zamorce napadajo običajno beli meščani, kteri sočustvujejo z belimi štrajkarji.
Beli na jugu so ogorčeni nad železniškim vodstvom, ktero namerava bele kurilce nadomestiti z zamorskimi in trdijo, da je to i-kraj na sebičnost od strani železnice, k t era hoče baje na vsak način zatreti belo prebivalstvo.
Položaj postaja vedno slabši. Železniško vodstvo se je že pri državnem pravdni!tvu pritožilo radi napadov belih na zamorske vslužbence imenovane železnice, kajti v mnozih k ni j ill >e vsled teh napadov ne more pravočasno pošta odpeljati. Vsled tega je >edaj železnica pozvala zve-zine oblasti, naj zadevo natančno preiščejo. Pokrajinski pravnik je obljubil, da bode "storil, kar se od njega zahteva.
Nikakor tudi ni izključeno, da se bode štrajk iz Georgije razširil na vse železnice v južnih državah. Podpredsednik organizacije južnih železničarjev je že včeraj izjavil, da bode najbrže prišlo do splošnega štrajka na vseli južnih železnicah. ;;ko se fjeorgijska železnica ne bode udala zahtevam njenih belih vsluž-benoev. Omenjeni predsednik je dam's že razp<*slal vsem lokalnim organizacijam na jugu brzojavne pozive, glasom kterih naj se povsodi prire-de posebna zborovanja, pri kterih naj se sklepa o eventuelnem splošnem štrajku. Na jugu je 27 raznih železniških družb in ako se prične na vseh teh železnicah s štrajkom, potem bode štrajk dosegel uprav velikanske dimenzije in bode skoraj ves promet ustavljen.
be na Filipinskem otočju, za nabavo novih vojnih ladij, premogovih pamikov, torpedolovk. podvodnih torpedovk in za izboljšanje raznih iuk ob oceanih in ob velikih rekah.
Poleg tega je kongres tudi odobril predlog, vsled kterega se vladi dovoljuje najeti 10.1130 novih uradnikov, kterih plača bode znašala nekaj nad 5 mil. dolarjev.
EMA
GOLDMAN V NAJVIŠJIH KROGIH.
Tuberkuloza med Indijanci.
Albany, N. Y., 22. maja. Iz poročila državne zdravstvene oblasti je razvideti, da se tuberkuloza med Indijanci, ki žive v državi New York, — na severu jih je že nekaj nad 5000 — izredno hitro razširja Število smrtnih slučajev vsled tuberkuloz« v raznih indijanskih rezervacijah države New York postaja vedno i*e£je. Zdravniki, ki obiskujejo indijanske rezervacije, so priili do jed-nogiasnega zaključka, da je treba nekaj ukreniti, da se zatre nevarna bolezen med vladinimi varovan«. Indijanci so zelo pristopni za vse napake in razuzdanosti "oiviHsssije" in vsled fega tako hitro izumirajo.
V lOletno jate.
Sodišče Mercer oountjja, N. J., je obaodilo tren tonskega odvetnika John Sykesa radi ponarejenja menic in poneverjenja v ISletno ječo. Obsojenec je svojo krivdo priznat Poleg te obtožbe je bilo proti njemu viole nih še osem druzih obtošb, na ktere ae pa sodišče ni oziralo In ga je obaodilo le radi glavno
Milijonarke so povabile anarhistinjo Goldman k luneheonu.
Takozvana "višja družba" v East Orange, N. J., ktera je še vedno po evropskem načinu '' aristokratična'
zgraža, ker je milijonarka Alden Fieemanova povabila razun Mrs. Vaybrickirt'e in druzih tudi anarhist injo Kino (ioldman k banketu, kie-1'fga -je višja *4 society" priredila ^ sj omin prihoda ladije Mayflower na naše obrežje. Razun anarhist in V Kmc (loldnuiti je bilo povabljenih ti.di nekoliko druzih anarhistov in soeijalistov, med kterinii je bil tudi anarhist Aleksander Berkraan. Kakor znano. je bila Mrs. Florence ^favbrickova v Ix>ndonu več let zapita vsled nekega umora, toda Free-i*ianova se na to ni ozirala in take ji povabila poleg Maybrickove tud: (ioldmanovo in druge dame, ktere vs< je uvedla v svuj eleganten klubov h'kal. v literem se shaja "najvišja" d>užba države New Jersey. Dame spočetka niso vedele, kedo bode sedel pri glavnih mizah, toda Free-manova je dala prvenstvu anarhisti-nji Goldmanovi. Ko so potem povabljene dame zvedele, v kakej družbi se nahajajo, so se nekaj časa zgražale, toda končno so se umirile in zabava je bila izvrstna.
Charles F. -Tessup je nastopil potem z lepim govorom, v kterem je n-.ed drugim povdarjal, da ne morejo niti zakoni niti policija ničesar doseči proti anarhistom, kteri bedo ko-nečno devedli prebivalstvo vsega sveta do prave svobode.
Zemlja je plosko vata.
AsbsviUe, N. C., 21. staja. Teorija J L. Oookeja, pastorja oerkvo "svete" sekto, da zemlja ni okrogla, sa-psk ploščata ia vin, "kakor klobuk na plota'% ae je včeraj svešer pri debati, ki je nastala med njim ia vi-sokošolcem Lereyem Bear;, s 3 preti 2 glasoma obdržala. Debatiralo so W pred mnegebsojne aanožiee, ki je borno apiavdirala, ke ae farji Kopernikovo teorijo sasraaoovali. Cook je bral iz sv. Pisata, da ima zemlja tf noo^j in vprašal, kake mere imeti temelj, še loti v neskončnem prostora, ne da M visela na kakem "fallen". Co se zemlja vrti, je zatrjeval, bi se orel, ki leti 00 milj v uri proti iztoku, nahajal tekom ene minute 940 milj. zapadno, ia še ki vrgel od tukaj kdo logo tako visoko t zrak, da bi se mogla obdržati eno minuto v sraka, bi ista padla aa searijo v Ofive uttoft t m.
Otročje želje in štorklja v Bronx-parku.
MNOGO OTROK JE PISALO PISMA ŠTORKLJI V COOLO-GIONEM VRTU V NEW YORKU.
Otroci si žele bratov in sester ter ae pripravljajo na njihov sprejem.
OBLJUBE.
Še nikdar, odkar imajo v coolo-gičnem vrtu v Bronx-parku v New Torku par štorkelj, slednje niso dobile toliko pisem, kakor jih dobivajo sedaj. Tekom zadnjih dveh tednov so štorklje "dobile"' mnogo pisem od otrok, kteri žele brateov in se-.-ter. Pazniki živali v parku, so samo včeraj našli v ograji za ktero so zaprte štorklje tri pisma raznih otrok, kteri vsi izražajo-svoje zgoraj omenjene želje.
Annie Aborn, ki stanuje v hiši 778 Beck St. je pisala sledeče pismo:
"Draga Mrs. štorklja:— Jaz imam malo sestrico, toda sedaj želim malega bratca z rujavimi lasmi. Pošlji mi ga hitro. Annie Aborn."
Warren Schaller, 404 zap. 115 ul. v New Yorku naznanja štorklji, da se zadovolji z vsakim babyjem, razun z zamorskim. Njegovo pismo se glasi:
"Draga štorklja:— Prosim te prinesi mi babvja. Rad bi imel malega bratca, toda ako mi prineseš sestrico, bodem tudi zadovoljen. Srečen bodem ako dobimo v hišo baibyja, le zamorskega otroka ne maram. Prinesi mi dete kakor hitro mogoče, kajti skrbel bodem zanj z vsemi močmi.
Warren Schaller.
"PS. Zdravnik naše rodbine je dr. Warren Chapin. Dete lahko pri njemu ostaviš. ali je pa prineseš na-:..viir*st k nam. Stori, kakor se ti poljubi."
Thyra Green, 1185 Simpson St.. je v svojem pismu zelo natančna in do-i«*"-a celo čas, kedaj se mora štorklja i srlasiti. Deklica piše:
"Draga štorklja:— Prosim te bodi tako dobra in prine.-i mi male-ga brata. Želela sem že v minolem mesecu, da mi prineseš bratca, toda pozabila sem Ti pisati. Na okno bo-uem položila nekoliko slaščic zate. Jaz nimam ne bratov ne sester in vsled tega te prosim, prinesi mi bra-.prihodnjo nedeljo zjutraj ob 2. ji i. ali pa ponoči ob 12 uri.
Thvra Green."
Deček Paul Cronce ,ie poslal štor-k.ii pismo iz Frenchtowna v državi Neiv Jersey. V pismu naznanja, da imajo njegovi stariši pripravljen voziček za babvja in da je sedaj potreba le ta voziček napolniti. Njegovo pismo se glasi:
"Draga štorklja:— S pismom prihajam iz dežele, da Te vprašam, mi li za moreš nabaviti malo sestrico. V našej hiši imamo mnogo prostora. Razun tega imamo tudi lep otročji voziček, tako, da bode imelo dete lepo domačijo.	Paul Cronce."
iRiohard Britt ždi. da štorklja z vso hitrostjo opravi svojo dolžnost in piše:
"Draga štorklja:— Prosim te prinesi mi baby j a in sieer brata v hišo 106 Bast End Ave. Čemu mi nisi prinesla otroka, ko sem ti zadnjič pisal f Ko sem pisal v prvič, jo prišlo pisme aasaj, v drugič ae je pa najbrže agubilo. Sedaj ti pišem že v tretji* ia upoma, da me »dišiš. Samo ne prinesi otroka, ki bi hiJ giuflk, slep aH bhl
Kobaid Britt"
Panamski prekop.
Proti Špance r.
DELAVSTVO PRI GRADNJI PANAMSKEGA PREKOPA SE PRITOŽUJE RABI ŠPANSKIH DELAVCEV.
Med vsemi delavci so Španci najbolj leni in kvarijo ugled svojih tovarišev.
POROČILO NADZORNIŠTVA.
Zvezina vlada je ravnokar izdala svoje uradno poročilo o gradnji panamskega prekopa in iz tega poročila je posneti, da je predsednik in poslovodja gradnje panamskega prekopa. polkovnik Goethals poslal dne 17. aprila zastopniku apauske vlade v Panami pismo, v kterem naznanja, da se španski delavci, ki so zaposleni pri gradnji prekopa, skrajno slabo obnašajo in da so že večkrat zakrivili prestopek insubordinaeije. Polkovnik je istodobno tudi naznanil zastopniku španske vlade, da je komisija vsled tega sklenila, da bode v nadalje z temi delavci povsem drugače ravnala, kakor je ravnala dosedaj. Jednaka pisma je poslal polkovnik Goethals tudi zastopnikom italijanske in grške vlade.
Pri gradnji prekopa dela sedaj kakih 6000 špan-skih delavcev. Koliko je med temi delavci pogodbenih delavcev, pa iz polkovnikovega poročila ni razvidno. Ve se le toliko, da je pri gradnji prekopa vdužbe-nih več Špancev, kakor drugih belih delavcev. Večino delavcev pa tvorijo naravno zamorci iz Zapadne Indije.
Španske pogodbene delavce so na Španskem nabrali poseibni agentje prekopove komisije. Ti delavci niso sklenili s komisijo pismenih pogodb, toda komisija je mnenja, da so ust-mene pogodbe, pod kterimi so Španci pričeli z delom, ravno tako veljavne. kakor da bi bile pisane. Komisija je plačala za prevoz delavcev iz Španske v Ameriko in sedaj jim odteguje od plače male mesečne obroke. Nadalje se je tudi določilo, da bodo delavci dobivali po 20 centov na uro in da ne smejo manj, kakor devet ur na dan delati. Hrana se jim daje za gotovo ceno in poleg tega mora komisija skrbeti tudi za stanovanje in zdravniško oskrbo vseh delavcev. Delavci so se zavezali, da bodo marljivo delali in sicer natančno tako. kakor so se dogovorili. Polkovnik Goethals pa zatrjuje, da temu ni tako, kajti španski delavci, ki se zanašajo na pogodbo, so nepopi-no leni in izvrše jedva nekaj nad polovieo toliko dela, kakor ga je od njih pričakovati. Vsled tega namerava komisija sedaj po-gočlbe z onimi delavci razveljaviti.
Lincolnov spomenik Louisville, Ky., 21. maja. —V Hodgenvillo bode dne 31. maja odkrili spomenik pokojnemu predsednika Abraham Liaeolnu in sedaj ae vrie za imenovano slavnost vsestranske priprave. Glavni govor bo govoril tukajšnji časnikar Henry Waterson. Kot častni gost pri odkritju spomenika bode nastopil ja-dini ia fivaii sin predsednika lan-
Tillmanovo famozno pripoznanje.
Washington, 21. maja. V senatu so se včeraj cele tri nre posvetovali o vprašanju, naj se li razpiše na nek ekstrakt. ki se izdeluje v Argentini in ki se rabi v usnjarnah, carina v znesku IV2 centa pri funtu, ali ne. Po vsem prepriru se je končno z 38 proti 29 glasovom sklenilo, da se imenovana earina odobri in sprejme. Takoj nato ee je pričela velikanska debata o olju, ki se izdelnje iz bombaževega semena. Nekteri senatorji so želeli, da ee za te olje ae pobira carina, dočim se šepet drugi pevdar-jah, da je potxakaa earina tudi na to olje, in sieer naj ae plaSuje pe 3 cente od funta. Koneno je senator Smoet dejal, da je ssogooe to olje cenejše izdelovati v inosemstva kakor tukaj in vsled tega bi bilo umestno, ako bi ss za to olje ae plačevalo carine. Ko je senator Tillmaa is South Caroline te sfiiel, je takoj vstal in dejal: "Vse se informirali, da se olje is bomba levega semena v inosemstva isdelnje oenejSe, kakor pri nas na juga, kjer dels jo za nas niggri, kterim baje pbUfajeme le po 50 eeotov dnevne plaie. Toda tovarnar, kteri vam je to povedal, vas ja nalagal in pri tam ja dobre vadeL
u 1...1 »■ jw npHt
■ f- . - . ..i,-
Štrajk v Franciji. Prvi boji v Parizu.
e-
MED PARIŠKIMI DELAVCI IN POLICIJO JE PRIŠLO DO BOJA; PET RANJENIH POLICAJEV.
Policija delavcem ni bila kos in pomagati jej je morala konjiča.
NEJEDINSTVO.
Pariz, 21. maja. Včeraj je prišlo na parižanskih ulicah med veliko množico delavcev in policijo do resnih bojev, pri kterih se je na obeh
straneh rabilo orožje. Pri tem je bilo pet policajev resno ranjenih. Po-/aj' delavcev je bil ugodnejši, kakor oni policije, dokler ni prišel na lice mesta oddelek konjiče, ktera je kmalo potem izpraznila ulice in nekoliko delavcev odvedla v zapore.
Nemiri so se pričeli, ko so se delavci, ki so priredili veliko zborovanje v prid štrajkujočim poštnim uradnikom, vračali od zborovanja. Delavci so po ulicah prepevali "In-ternacijonalo" in so neprestano kričali: "Proč s Clemenceauom!" Policija je skušala posredovati, toda delavci so jo sprejeli s pravo točo kamenja in drugih predmetov. Na policijo so metali tudi steklenice in stole, ktere so dobili v nekej bližnji kavarni. Šele konjiči se je potem posrečilo napraviti zopet red. Nekaj c-asa je vladala v onem delu mesta prava panika in tigovci so hitro zaprli svoje prodajalnice.
Brivci so sklenili, da bodo še danes pričeli s štrajkom. Včeraj .so zborovali tudi stavbinski delavci in so sklenili, da bodo še v nadalje štrajkaii. Vendar pa njihov sklep ni bil jednoglasen, kajti med njimi ne vlada soglasje. Nekteri govorniki so zahtevali, da se s štrajkom nadaljuje, d oči m so bili zopet drugi proti nadaljevanju štrajka. Tudi zveza delavcev, ki <o zapos-leni po tovarnah za usnje, je sklenila pričeti s štrajkom.
Oboroževanje Evrope proti Nemčiji.
JAVNO MNENJE V ANGLIJI ZAHTEVA, DA SE ANGLEŠKA VOJNA MORNARICA ŠE BOLJ P 0-VEČA.
Oni, ki so bili za to, da se v nadalje bolj hrani, so se morali umakniti.
OBOROŽEVANJE FRANCIJE.
GROZEN CIN MATERE. ■—o—
Mrs. Caxstenova je umorila dvoje otrok in sama sebe.
East Hampton, Conn., 22. maja. Mrs. Jennie Carsten, žena kapitana Louis Carsten a, je včeraj na svojej dve milji od tu se nahajajočoj farmi umorila svoja dva otroka in potem tinli sama sebe. Otrokoma je prerezala vratove in potem je skušala umoriti še jednega otroka s tem, da mu je zabodla nož v tilnik. Ta otrok je pa še pri življenju in zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. Carsten je z nekim prijateljem, odšel od doma, ko se je doma pripetila grozna tragedija- Ko je potem zvedel, kaj je storila njegova žena, je skoraj zblaznil. On je prepričan, da je njegova žena vse to storila v hip-nej blaznosti in tega mnenja so tudi vsi ljudje, ki poznajo njegovo rodbino. Umorjena otroka sta: Louis, star 10 let in Virginia star 10 mesecev. Ranjeni deček je star 7 let. Carsten je prišel lani iz Brook-lyna semkaj, kjer je kupil farmo, na ktere j so se naselili.
ŽaJoigra se je pripetila v gorenjih sobah hiše ia otroci so najbrže spali, ko jih je pričela mati moriti. Večjemu dečku je mati prerezala vrat in poleg tega tudi trebuh in prsi, tako, da je kmalo izkrvavel. Ko je priSd Carsten domov, je aaiel svoje ione amsrajoio.
London, 22. maja. "Pall Mall Gazette" javlja, da so ministerski predsednik Asquith. državni tajnik inostranih del Sir Edward <irev ter vse javno mnenje Anglije prisilili one poslance, kteri s«, protivili povečanju vojne mornarii-e, svoje zahteve ostavili in tako je kabinet sklenil, da Anglija zgradi poleg že dovoljenih 8 še 4 nadaljne oklopnice ttiodela Dreadnouyrhl. Vsled tega je prišla v dolenjej zbornici do daljše debate, toda končno je vlada prodrla s svojim najnovejšim predlogom in tako se je sklenilo, da se z gradnjo novih oklopnie prične še letos. Vse to silno oboroževanje je naperjeno v prvej vrsti proti Nemčiji in njenej vazalki Avstriji. Oboroževanju Anglije se je pridružila, kakoi se je že poročalo, tudi Italija in naravno tndi cbe zaveznici Anglije, Rusija in Francija.
Admiral Lord Charles Beresford je zvečer predaval v klubu Avstralcev o mornaričnem vprašanju in je tem povodom svetoval, naj kolonije raje, mesto da prispevajo k gradnji novih oklopnie, grade križarke, s kterimi zamorejo čuvati svoj promet in svojo pomorsko trgovino. Na ta način si zamorejo angleške kolonije ustanoviti svoje lastne vojne mornarice, ktere zamorejo ravno tako hitro napredovati, kakor japonska mornarica, o kferej se še pred pol-! stoletjem ni ničesar vdelo. To bo kolonijam prav lahko storiti. Anglija potrebuje pred vsem mornarico. ktera zamore v vsakem kraju sveta v slučaju vojne nastopiti v efenzivi. Lord Beresford je tudi dejal, da je gradnja novih vojnih ladij že radi tega umestna, ker je sedaj vsa Evropa prisiljena trositi svoj denar za jednako oboroževanje.
Pariz, 22. maja. Mornarični svet je sprejel načrt za povečanje francoske vojne mornarice, glasom kte-■ rega se bode število francoskih o-klopnic povečalo, tako. da bode fran-; coska vojna mornarica štela 38 velikih oklopnie. Takoj prihodnje leto prične Francija z gradnjo dveh ©-klopnic modela Dreadnought. Anglija, Francija, Italija in Rusija grade nove vojne ladije sporazumno.
Nove naselbine.
Chicago, HL, 22. maja. V ponedeljek bode vlada odprla 14,000 oral veliko zemljiiie shoshonskega iriga-cijskega ozemlja za naseljevsnje. Prvi del tega ozemlja, ki je meril 10,000 akrov, je prepustila naselni-kom že lani in tam je sedaj že farma pri farmi. Indijanska dežela, ki pride počasi vsa naselnikom v roke, meri 450,000 akrov in se nahaja v takozvanem Big Horn Basinu.
BOJAKI, NABOČAjm « NA "BLAB NARODA", ffAJTTSftJI IV R
i . • Oboroževanje Italije proti Avstriji
Rim, 21. maja. List "Italia Mik-tare" objavlja, da bodo uovo italijanske vojne ladije najhitrejše na svetu. Nove ladije bodo nosilo po 21,000 ton in bodo daleko nadkriije-vide avstrijske vojne ladije.
Žalovanje na trustove povelje.
Vsled odredbe ravnateljstva petre-lejskega trusta. ali Standard Oil Co., moralo je včeraj delo v vseh trusto-vih podjetjih v Zjed. državah počivati. Nad 60,000 delaveev je moralo počivati, da se tako proslavi spomin na umrlega trustijana in podpredsednika imenovanega trusta Henry H. Rogersa, kteri ja ml delavoe najbolj izkoriščati
od Austro-Americana proge odpluje ALECK odpluje dne 2L junija.
LAURA odpluje dne 9. jwuga. ta Www Ysrica v Trst ia Reke. a ftm
■ijhft.aj. v svej n|M hni
Vožnja stane iz New Yorku do: 'testa aH Ma $33.00


/

"GLAS NARODA"
(8lovenlcOaUy.)
Owned and published by the Slovenlo Pubtlahlng Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOlTIfl BENEDIK, Treasurer.
Place of Brainem of the corporation and addramM of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
£a celo lete velja lift ca Ameriko in
Canado.........$3.00
" pol leu.........1.50
** leto za metrto New York . . .	4.00
" pol leta za mesto New York « .	2.00
** Evropo za m leto . . . .	4.50
44 44 " pol leta.....2.50
M "'retrt leta ....	1.75
•GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"OUAS NARODA"
("Voice of the People") famed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Ad v«rtltMunanta on agreemant.
Dopisi brez po-lpisa in o^obnosti ee ne oatiimejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — lfooey Order.
Pri apremeBbi kraja naročnikov s*wimo. da He nam tod i prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poniljatvam naredite ta na-dor :
"QLA8 NARODA"
•3 Cortland t St., - New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Rt
St., ki a
Koncem tedna.
•rs. kralj kapitalistov na Wall umrl: živeli kralji kapitala, le vedno na Wall St.!...
Zdravniki trdijo, da je umrl, ker gs. je zadela kap na možgane: naj-brže, ker so morali njegovi možganski stroji preveč delovati...
*	a *
Pokojuik je poznal svoje čase in znal jih je vedno v svoj prid izrabiti. — Poznamo še jednega, kteri ga tkusa tudi posnemati v pogledu denarja, toda pričel je zidati na neumnost Slovencev in skoraj bi stavili, da bode sam ostal neomen kljub
Vsem brošuri ca m...
*	• #
Toda Slovenci nismo jedini narod, ki gojimo na svoje j koži take parasite, kajti tudi drugi narodi imajo take ljudi — ki dosežejo vedno slavo v svojfli -cmotah___
# • #
V New Yorku imamo zdravnika, ki že par tednov počasi umira vsled
lakote, kajti njegov želodec ne obdrži nikake hrane; in poleg tega prosi sedaj svoje kolege, naj mu dajo •trupa, da bode njegovim mukam konec: grozno tragično je, ako kak zdravnik ne more niti živeti, niti umreti...
* » *
Newyorsko sodišče je obsodilo neko pričo, ki je prišla 30 minut prepozno k sodišču, v globo v znesku $50. — Ako bi naša sodišča sodila vse one velikane, ki se ne zmenijo za sodišča in sodne odredbe, — toliko denarja sploh ni na svetu, kolikor bi ga potem potom kazni dobili. „.
* * *
Na Nizozemskem se je sedaj uradoma dognalo, iz kakih delov obstoji surovo maslo. Nizozemci namreč do-
sedaj tega še niso vedeli...
# * *
Iz Indiane se javlja, da je nek prijatelj dobre kapljice šel iz tempe-renčuega kraja v devet milj oddaljeni kraj, kjer je dobil pivo in pogasil svojo žejo. Koliko milj je prehodil, ko ae je vračal domov, se ne poroča. ..
* * *
Iz South Caroline se javlja, da so ločitve zakonov tam skoraj nepoznane Tamošnji prebivalci vojujejo svoje zakonske vojne doma. ne pa pri % sodišču. Ako se pa kak parček hoče ločiti, potuje jedtiostavno v South Dakoto —
* * *
Nek zvezin uradnik v Washingto-a u je umrl, ker je imel preveč dela. Nikakor se pa ni bati, da bi ta bolezen med vladnimi uradniki postala epidemična...
* * *
Mestni očetje v mestecu Rollo, Mo., so mladini prepovedali, da -se i k- sme medsebojno ljubiti in si udvarjati. Tamošnji mestni očetje Ho brezdvomno sami stari samci, ker inače bi vedeli, da so poroke brez
ljubezni nemogoče...
# » *
Prvi "Anti-Treat Saloon" v Zje-dinjenih državah bodo odrli danes v Des Moines, Ia. Ker se pa v imeno-vanej gostilni ne bode dobilo družeča, kakor mleko, ta navada ne bode zelo privlačna...
Swinburne, ki je vse življenje koval pesmi o dela, je nedavno ujri
kot bogat mož...
- # . *
Ko so v tem tednu obesili par turških vojakov v Carigradu, so alednji pred svojo smrtjo veselo prepevali. Poznamo ljudi, ki bodo kmalo dočakali smrt svojega poslovanja in bluf-fanja, — kako pesem bodo pa ti peli T...
* * #
Umrljivost v Chicagu, 111., se bode kmalo pomanjšala, kajti iz imenovanega mesta se javlja, da so se — pieji tako podražili, da jih ne more
vsakdo kupiti...
# » '
Odlomek iz finančne kulturne zgo-g o vine Amerike: nek chicaški bivši bančni predsednik in bivši kaznjenec, pTOti kteremu je svoječasno sodišče izdalo plačilno povelje za znesek $5,000,000, je tako srečen, da so ta teden imenovano njegovo terjatev potom javne dražbe prodali za $500. Poleg tega je pa postal predsednik reke newyorške banke, ktere delniška glavnica znaša — 16 .milijonoV
dolarjev... "That's all"...
• * *
Kraljeva komisija v Angliji je ravnokar javnosti uradoma naznanila, da tvori ameriški mesarski trust nevarnost za vso Anglijo. Kurijozno! Pri nas se je namreč uradoma kon-štatovalo, da v Zjedinjenih državah
sploh nimamo trusta za meso— * * *
Naš trust je toraj popolnoma sli-čen bibličnemu Bogu: mi ga le čutimo, toda vidimo ga ne; pri tem pa seveda ne smemo uvaževati misijonarske brošurice, kajti za meso moramo — sami plačevati — • * #
Nek farmer v Missouriju je ustrelil svojega, soseda, ker je našel pod blazino v postelji svoje žene ljubav-no pismo svojega soseda, naslovljeno hjegovej (strelčevej) ženi. V tem dogodku vidimo sledečo resno moralo: žene naj taka pisma ne hranijo lahkomišeljno na prostorih, kjer jih možje lahko najdejo, temveč naj potem, ko jih prebero, jednostavno sežgo...
* * *
Kleti je v nadalje v državi Wisconsin zabranjeno in kedor bode klel,
bode kaznovan. — To je neumnost in poleg tega tudi grozo vi tost, kajti: kletev ni druzega, nego slabi plini, ki uhajajo iz srca, ga olajšajo in pri-
pt morejo do tega, da čuti nor» n.alno...
* * #
Nek zdravnik-špecijalist za apen-dicitis je umrl vsled apendicitis:
osveta apendieitiškega bacila...
Ustanova za predsednika Eliota.
Cambridge, Mass., 20. maja. Danes je nastopil profesor Abbott Lawrence svojo službo kot predsednik harvardskega vseučilišča, v kterem bode naslednik prof. Charles W. Eliota. Kakor se čuje, se bodo v najkrajšem času nabirali zneski za fond, iz kterega bode dobival prejšnji učenjak ustanovo, kot priznanje za njegovo vspešno in požrtvovalno delovanje. Dosedaj se je nabralo v to svrho že več kot $130,000, tako, da bode bivši predsednik harvardskega vseučilišča preskrbljen za starost.
Razstrelba smodnika.
Pittsburg, Pa., 21. maja. V bližnjem Fairchance se je razjeteld skladišče smodnika tovarne, ki je last Du Pont Powder Co. Razletelo se je 1000 funtov smodnika. Ranjen ni bil nihče, toda v bližnjih gozdih je nastal na raznih mestih vsled razstrelit požar, kterega so pa kmalo pogasili. V velikej nevarnosti so bila tudi razna bližnja poslopja.
Caatrovi zakladi
Kapitan iz Jamaike v New York došlega parnika Prince Sigismirod poroča, da je Celestino Castro, ki je L rat bivšega venezuelskega predsednika Cipriano Castra, prišel na imenovani parnik, ko se je mudil v Car-tugeni. S parnikom je potoval v Savanillo. Z njim je potovala tudi Castrova žena, ktera je prinesla seboj mnogo Castrovih zakladov.
0 obečaaetB "obiski".
Od Bev. J. Smoleja prejeli smo iz Lancaster, Pa., sledeči stvarni dopis, tičoč se napovedanega obiska Ijnb-1 janskega škofa. Dopis avržčujemo brez vsaeega nalaga komentarja in stvarno razlaganje Rev. J. Smoleja prepuščamo rs—»Hjanju cenjenih naših čitateljev.
Lancaster. Pa., 20. maja, 1900. Cenjeno uredništvo:—
List "Ave Maria", kojega izdaja P. TTMKimir Zakrajšek O. S. Fr. v New Yorku, priobča pismo ljubljanskega škofa, s kojim naznanja svoj prihod, oziroma "obisk" Amerike.
Na tem bi sicer nič ne bilo; kakor jaz lahko potujem v Evropo, ravno tako je tndi ljubljanskemu škofu prosto potovati v prosto Ameriko, ako bi pes pri tem "obiska" ne molil tace kam drugam. In stvar, za ktero naj bi delal tu reklamo, so njegovi zavodi. Pisal sem sicer že raznim gospodom, naj škofa pregovore, naj opusti tako misel, a ker seveda taki sveti niso merodajni, prosim cenjeno uredništvo, naj priobči sledeče vrste.
Amerikanci nismo nikaka molzna krava v take namene. Kot rimski katoličani s ponosom skrbimo za svoje cerkve, svoje šole, preskrbeti si moramo sedaj tudi svoje sestre itd. Kot Slovenci pa radi jšrtvuje-mo po svojih močeh tudi za res narodne stvari, kakor je družba sv. Cirila in Metoda, Št.-Jakobska ali Velikovska šola itd.; a ia stvari, ktere je vzplodilo brezmiselno in fanatično strankarstvo, naj skrbi stranka in njena lastna duhovščina v domovini.
Izprožila se je povodom potovanja ^ev. Trunka, župnika iz Beljaka, v Ameriko misel, da bi on nekoliko a gitiral za narodne šole na Koroškem, kjer je narod res izročen poginu, a splošen glas je bil, da sedaj
—	ko se še vedno čutijo posledice kiize, ko je še tisoče in tisoče našega naroda brez dela — ni čas za to, dasi smo sicer pripravljeni še marsikaj žrtvovati v narodne namene.
Ako škof potuje sem, tedaj potuje ali na svoje strošk^ kar je pa težko verjetno, ker je pod kuratelo, ali pa misli pokriti stroške z denarjem, kterega bi nabral za svoje zavode. Koliko bi pa večmesečno potovanje škofovo po Ameriki stalo, si pa lahko vsak izračuna. Mi imamo pa tu sami dosti nujnih potreb; koliko je cerkva slovenskih — in brez dolga ni nobena — ki se komaj zdr-žujejo nad površjem 1 Potrebne so
—	kakor so prinesli listi objav, da se reši slovenski rod v Ameriki — lastnih župnih šol in sester iu za slovenske sirote tudi sirotišnica. Tu je dolžnost vsakega Slovenca v Ameriki brez razlike mišljenja, da po svoji možnosti priskoči na pomoč ^aukeganskemu odboru.
Javna tajnost je/ da je vzbudila ta novica, oziroma njen namen, vsestransko ogorčenje in znano je, da bodo slovenske naselbine "visokega" gosta sprejemale in sprejele z j.iko dvomljivimi čuti. Ako je poslušal ljubljanski- škof jednega samega duhovna, ki mu je dal tak nasvet, da bi rešil svoje zavode pred bankerotom, naj bi bil vprašal še ostale, za blagor slovenskega naroda že desetletja delujoče slovenske du-licvne. Resnico bi bil od vsakega zvedel. "Kranjskega" fanatizma tu ne rabimo.
Morda bode Jedo oporekal: kaj bri-g? to tebe, ko si vendar med tujim narodom? Na to kratko odgovorim: Tudi jaz pridem v dotiko z našim slovenskim narodom, in poznavajoč gmotne razmere Nemcev in Angležev, še le prav vidim bedo in revščine našega naroda; zato pa proč roke s takimi nameni od našega naroda, taka nakana naj se kratkomalo odbije!
Re^. Ivan Smole j.
Kij se Pavlih! ai sanjalo.
Cleveland, Ohio, v maju. Zadnje dneve se opetovano sliši očitanje, kam je zginilo toliko dolarjev, ki so jih rojaki nekje v Ohio položili prežalostni majki v "flr-toh". Če bi til ta "firtoh" cel, gotovo bi bilo, da bi bili denard tu, ker je pa imel razne luknjice, hočemo podpisani podati o posrednih in neposrednih dohodkih in -izdatkih sledečo:
BILANCO.
L
Aktiva. Kakolektalo se je pri raznih prilikah ...........$6800.00.
Veselica Zveze je dala čistega dobička ......... 90.00.
Obrambni sklad, nabran pri raznih hudo- in dobro-
mušnih prilikah ....... 20.00.
Za spomenik collinwood-
skim zgorelim otrokom.. 30.00. Križe v pot prežalostne maj-
ke .................... 400.00.
Skupno $7340.00.
n.
Pasiva.
"Račun'' "Nove Domovine", za tisk, oglase itd. $ 900.00. Ta znesek se je porabil za
pokritje porabljenih money odrov, kakor tudi drugih $1700.00, ki so se zbobnali z delnicami, ali na drug način. Za venec collinwoodskim
otrokom ............... 15.00.
Zp križev pot, kteri znesek je baje še naložen in v dobrih rokah .......... 400.00.
Izdatki $1315.00.
Ostanek, .............. $6025.00,
se pripiše na račun zgube in dobička. Natančen obračun razvida se v knjigi, ki jo je ostavil "Edini", predno s«» je tako težko poslovil iz kraja, kjer so mu leteli pečeni čmrlji v usta.
RAČUN ZGUBE,
Na farnem shodu se je poročalo,
da ima prežalostna majka dolga $120.00. Vzelo se je to na znanje in dalo se je vsem, ki so v tem stiku, pravomoeni absolutorij.
. -	'J
Nepokriti stroški:
Posojila v Lorainu okolo.. $1200.00.
smo uživali vse kaj drugega. Tod* to je pri eerkvenem računu moralo ostati vse hajmačno (skrito), kakor so se izrazili naši cerkveni očetje s krošnjarjem na čelu. Ljudstvo ni smelo za to nič vedeti. Mogoče bi. bila voda tudi v Clevelandu prišla j ca vrsto, toda vraga smo poprej izgnali, vendar naš Cleveland še sedaj občuti posledice obsedenja. To je menda nalezljiva bolezen l
%*ripomočki, ki so nam pomagali do naših zmag, so bili vozovi, kočije, avtomobili in druga ropotija. Vse to je naš mameluk skupaj zbobnal iu si tako napravil celo križarsko vojsko. Imel je tako privlačno silo, da še celo žensk ni manjkalo pri paradi. Da, tako prepričevalno besedo je imel, da še celo mene ni manjkalo pri paradi, ki sem jahal poleg našega dohtarja na neki muli. Kako so se tiste križarske vojske v Clevelandu žalostno končale, kako so se ubogi delavci sramotili in polivali z vodo od strani Amerikancev in kako smo vso to sramoto potrpežljivo prenašali in vse za blagor našega kroš-njarja, da bi se povzdignil, o tem bodem poročal v kakem drugem dopisu. Nadalje bodem tudi razložil, kako se je naš krošnjar učil angleščine, sedaj od ene Miss, sedaj od druge. Seveda, koliko se je pri tem naučil, o tem morate vi v New Yorku več vedeti.
Ne smem pozabiti dejstva, da je fara bila tudi dosledno izročena v oskrb neke Miss, ki je zdaj od žalosti postala Missis. Tej je naš krošnjar v svoji vnetosti izročil vse far-nn knjige. V starih časih so take imenovali — dijakonese.	>.
K sklepu rečem le to: Bog nas varuj kuge, lakote in vojske, posebno farne vojske, in satana iu druge hudobne duhov(n)e v peklensko brez-dno pahnil kakor gospod molijo pri sveti maši). Amen.
Matija Lukanc.
Z bombami za svobodo.
Povest is m scedonskegs šivljeaja.
Piše Nike Nini«.
Slovensko katoliško

Približno ................ 900.00
odbije na rent. tako da bi bilo pravega dobička" le ....................$5125.00.
Pregledano in odobreno: Kikeriki. tajnik.
E. e, Pilovc, zasebni odbornik.
13. junija svetnik, poglavar.
Na. drug račun se konečno vpiše znesek $90.00.. ktere dobi "Čitalnica" od Zveze.
PADPURA: Podpisi vseh faranov, kteri zahtevajo konečni račun in ki se ne bodo czirali, če koga bolijo noge.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jurija št. 61 J. S. K. J. v Readingu, Pa., naznanja vsem sobratom postajnih društev J. S. K. Jednote, da je izžrebana številka 4102. To srečko je kupil SObrat Peter Benda, član društva sv. Jožefa št. 52 J. S. K. J. v West Mineralu, Kans. Objednem pa prosimo oprrf-ščenja vse one, kteri so kupili listke, ker se je stvar malo zakasnela. Zahvaljujemo se vsem članom in članicam, kteri bo nam pripomogli k izbe ljšanjn naše blagajne.
Sprejmite bratski pozdrav od celega našega društva. ODBOR.
(22-25—5)
DAROVI. Za družbo sv. Cirila In Metoda v Ljubljani:
Na potovanju v staro lomovino darovali so v New Yorku se mudeči rojaki: Fran Založnik, Josip Kalan in * Tomaž Bogataj, vsak po 50 centov, Alojzij Pirman 25 centov. Iskrena zahvala!
Upravništvo "Glasa Naroda
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam iz New Yorka vse rqjake in rojakinje po širni Ameriki, po-stbno one v East Heleni, Mont., in moja dva bratranca v Gulch, Mont., ter svaka v West Virginiji. Kličem \am vsem krepki: Na zdart
Ivan Sterle.
NA PRODAJ.
Pohištvo prodam po zelo nizki ceni zaradi odpotovanja. Natančneje se izve na 91 Central Ave., top-floor, leva stran, Brooklyn, N. Y.
(22-24-6)
DOPISI.
Cleveland, Ohio. Cenjeni gospod urednik:—
Čudno se mi zdi. da imate v New Yorku slične reve in nadloge, kakor smo jih imeli svoječasno tu v Clevelandu. To mora biti pač nova vrsta nalezljive bolezni, ki se pojavi to pa tam med narodom in po slovenskih naselbinah po Ameriki. Bati se je, da za Clevelandom in New Yorkom pridejo na vrsto tudi druge naselbine. Take nadloge se je pač težko ubraniti. Slovenci smo pač tako nesrečni, da se nam ne manjka para &itov m krvosesov, ki hočejo sesati življensko kri naroda. Srečni smo v Clevelandu sedaj, ko smo se izne bili naših nadlog in vraga izgnali, etprav je nas stalo eno faro m mno go denarja. Imamo sicer še nekaj manjših pijavk, ki pa niso tako izurjene in tudi nimajo kute, zato so pa tudi manj nevarne. Sicer jim pa naši duhovni dobro stopajo na prst« iu zato se zvijajo in se štejejo za irod^rne mučentk^. kakor vaš new-yorski krošnjar.
Kar se nas tiče v Clevelandu, smo tudi precej verni in vodo jako čislamo kot božji dar, vendar na vodo v kteri se je prala kaka kuta, dosti ne verjamemo. Tukaj pri nas nismo ledi nikdar tako daleč prišli, da bi krošnjarili z vodo, ker imeli smo bolja pota, kako priti do denarja. Sila kola lomi, pravi pregovor, ali pa: v sili tudi vrag muhe jč; takrat je trudi voda dobra, kadar drugega ni. Tudi pri nas v Clevelandu nam ne manjka umazane vode, toda pri pojedinah, pri kterih se je reševal ljudski blagor in blagor Ž. M. Božje,
podp. društvo
o
sveteBarbara
u
Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. hkorporirano dne 31. jsnosrjs 1902 v driavl PennsylvaagL
v	>.
ODBOBNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBBR^AN, Box 51, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN G-ERČMAN, predsednik, Weir, Kansas. KAROL ZA Ti AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Fa. FBAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Av*, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HI. nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne, Pa*
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, Willock, Pa, IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 022, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. ©. Box Forest City, Pa.
Dndrtve— glasilo je "GLAS XAEODA."
(Nadaljevanje.)
XI.
Husejn-begova hči Fatima je pe-vala ob spremljevanju harfe pesem, kteri pripoveduje pesnik, kako se je sestra nekega kavkaškega kneza zaljubila v siromašnega mladeniča. Knez je doznal za to, vrgel mladeniča v ječo, a sestro prodal nekemu armenskemu trgovcu, ki jo je prodal bogatemu paši, in jo podaril pa-dišahu, za njegov harem. Deklica je imela v padišahovem serajlu Yildiz Kiosku vsega v izobilju. Ipak ni bila srečna. Tožilo se jej je po domačih gorah, tožilo po cvetlicah, ki so tako lepo rast le in cvetele po vrtih in livadah njene kavkaške domovine. Najbolj pa se jej je tožilo po njenem dragem.
Pri vsem sijaju, ki je vladal v Yildiz Kiosku, ni mogla najti ne miru ne sreče. Plakala je v enomer in vzdihovala za domačimi livadami, za cvetkami svoje lepe domovine, za ljubljencem, od kterega je bila ločena nasilnim načinom. Njen ljubav-nik pa je pobegnil iz ječe in doznal po dolgem iskanju in poizvedovanju, da se njegova draga nahaja v padišahovem serajlu v Yildiz Kiosku. Napotil se je tedaj mladenič v Stam-bul, kjer vlada mogočni kalif-padi-šah in naslednik prorokOv. Tam se je, preoblečen v žensko, vkradel v Yildiz Kiosk, v harem padišaha, od-vedel seboj svojo ljubico ter bežal z njo tja daleč, daleč v samoten kraj, kjer sta bivala sama v neki nbarni in siromašni koči ter nemoteno živela sama sebi in uživala vsa bla-ženstva in srečo ljubezni.
A ravno v trenotku, ko je Fatima opisovala s pesnikovimi besedami vse blaženstvo. ki je je užival mladi par v onih srečnih dneh, vstopila sta v harem Trajkovič in Lazo.
Cim ?<"» ženske opazile v svoji sredi dva povsem nepoznana človeka, ki sta bila poleg tega še "gjavra", so zagnale grozen krik.
A Trajkovič je zaVpil:
—	Tiho, ženske! Kje je Fatima t
Čim j^začula Hanuma, da "gjav-
ra" vprašujeta po njeni hčerki Fa-timi, je skorila k istej, jo pritisnila k sebi ter vzkliknila:
—	Fatima, dete moje! Kaj hočejo t' "gjavri" od tebe T!
Trajkovič se ni brigal za krik; pristopil je k Fatimi, jo iztrgal z rok njene matere, jo vzel v naročje ter odnesel iz harema. Za njim je odšel tudi Lazo.
-Na dvorišču konaka je čakalo kakih petdeset oboroženih mož. Trije so držali vsak svojega konja. Dospe vš? na dvorišče, so Trajkovič, Lazo in oni četnik, ki je stsaiil evnuha, zasedli vsak svojega konja. Tsajko-vi6 je držal pred seboj Fatimo tako, kakor prejšnji večer Husejn-beg Da-
n:eo, ter od jahal s konjem naprej, a Lazo in četnik za njim.
Nekoliko trenotkov po odhodu te trojice je zasvetil plamen nad strehami, ki so bile raztresene krog konaka, in v kratkem je bil v plamenu tudi konak sam.
Skozi noč pa, ki jo je tako strašno razsvetljeval plamen, švigajoči nad konakom in obdajajočimi ga kočami, je odmevalo obupno vpitje žensk in otrok, vmes glasovi prestrašenih mož, ki so, vzbujeni iz spanja, klicali — Ali aha na pomoč.
Vso to grozo pa je še povečevalo nvukanje živine in cvilenje psov, ki se je družilo s krikom žensk in otrok ter prestrašenih mož.
Prejšnji večer je vzdihovala za svojo izgubljeno hčerko žena pravoslavnega popa, to noč pa je vila roke v obupu Hanuma, prva žena Husejn-bega, ter zastonj klieala svojo Fatimo.	'
Ko je naslednjega dne solnee pošiljalo prve žarke izza gore, poljubo-vaje z njimi zemljo, je ležal Husejn-begov konak v pepelu.
Okoli pogorišča pa so se vlačile kakor sence temne postave, zroče v obupu na kupe pepela in vse to gorovje, ki se je razprostiralo tod okoli.
Bili so med temi tudi nekteri iz-0
n:ed onih, ki so v prejšnji noči zažgali Črnopolje. Ali so se spominjali reka, ki ga poznajo tudi Orijentalci:
Danes meni, jutri tebi!
Kdo vet
Nekteri izmed njih, ki je v prejšnji c oči divjal v Črnempolju, je ležal sedaj v pepelu, medtem ko so se drugi zvijali v bolečinah, ki so jim jih pro-vzročale opekline.
Ni bilo več harema, ni bilo več niti petja, niti harfe. Husejn-begove žtne so se stiskale v strahu in tiho pod nekim drevesom.
Evnuha ni bilo poleg. Ležal je zakopan pod pepelom s svojim kupče-kom zlata vred.
Tako se je maščevala raja za uplenjeno krščansko devojko Danico! (Dalje prihoda?*.)
NAXNAUTLO.
«
Začetkom meseca maja je potovanje obče znani rojak
JOHN GRBINA stanJM, trgovec in poeectmk v Cleveland*, 4» Omenjeni obišče svoje	fas
prijatelje po rasnih kra£h v Ijai. državah in objedntn sastepa Travnikarjevo v Clevelandu, Pooblaščen je »aMratt "Glas Nareda" ia ga priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
OPOMIN.
S tem opominjam vse tiste njaft, kteri mi kaj dolgujejo, da ai tekam enega meseca poravnajo svoj dslg, ali vsaj javijo, ker inače jih efcjavin s polnim imenom.
Ambrose Zalar,
P. O. Box 191,	Dioda, Pwu
(21-24—5)
SMEfiNIOE.
Ni več v modi. "Daj mi vendar tvoj star klobuk, ženka, da bom okinčal z njim strašilo na vrtu!"
"Ali, možicelj. kaj pa bodo ljudje rekli, ta ja ni več v modi!"
Korajža velja.
"Nova kuharica je grozno grda ženska! To poljubim še danes vpričo moje žene, da mi pride iz hiše!"
%
Zvečer ob ednajstih.
Oštir (gostu na uho): "Sedaj pa že lahko greste domu, g. Za voznik;
ravnokar je vaša služkinja telefonirala, da je gospa zaspala!"
V navadi.
Sodnik (zatožencu): "Ko ste že tožniku priložili zaušnicu — zakaj ste ga potem še pod rebra sunili t"
Zatoženec (mesar): "To je bilo pa za nameček!"
NAZNANILO.
Kdor želi imeti računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske za L 1908, naj nam naznani svoj naslov.
Frank Sakser Oo.,
82 Cortlandt St., New York, N. Y, (21-29—5)
NA PRODAJ.
Radi odhoda v staro domovino aa takoj proda lepa in prostorna kiia, ktera obstoji nasproti slovenske šole in poleg železne tovarne. Slovensko šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad 15,000 ljudi, od tek je čes 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, groeerija in trgovina oblek. Zgoraj je 15 sob in sicer za stanovanje treh družin, aa vsako po pet sob.
Vsa pisma glede natančnih pojasnil pošljite na naslov: John Mladek, 2088 W. 105th St., N. W., (19-5—19-«)	Cleveland, Ohio.
Iščem svojega brata FRAN GOLOBICA. Prosim cenjene rojake, Se kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Louis Goloftič, Box 241, Fran's Station, Pa.	(21-23—5)
Kje je MATIJA PETEK f Dsma Ja iz vasi Veliko selo. Pred enim ia pol letom je bival v Jolietn, HL, in lansko leto pa v Baltimore, Md. Prosim cen j. rojake, ako kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, aH pa naj ae sam javi. Črn se mi ne javi v 14 dneh, sem prisiljen naznaniti, zakaj ga iščem. John Polda, 11,923 Wallaee 8trn West Pullman, 111.
(19—22—5) q
Za perce!!
V zalogi imamo lepe vezane
Pesmarice
Glazbene Matice za štiri moške glasove. V tej pesmarici so priljubljene slovenske pesmi s sekiricami (red»> mi) v partdturi za vsak pevski zbor, kvartet ali oktet. Veljajo $1.50 s pošto vred.
SLOVENEC PUBLISHING 00-83 Cortland St.	New Yatfc.
ift-



Jugoslovanska
Katol. Jedmrta,
dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI:
c: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewin* Ave., 8». Okfcagft, HL IVAN GERM, podpredsednik, P. O. BOX 57, Brsddock, Pa. «aval tajnik: JURIJ L. BBOŽIČ, p. O. Box 424, Ely, Mba rsinfcH tajnik: MAKS KBRŽIŠNIK, L. Box 883, Boek Sprinfs, Wye. BXafsjaft: IVAN OOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
ALOJZU VTRANT, predsednik nadzornega odbora, eor. It. Ave. ft
t, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, P. O. Bes 841, Bvaistk, Miaa. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th Street, Calumet,
P. O. Box 138,
POROTNI ODBOR:
IVAN KERŽI&NIK, predsednik porotnsga odbora, Pa.
IVAH N. OOSAR, IL porotnik, 6318 Better St., IVAN MERHAR, LCL porotnik, Box 95, Ely, H**«
zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEO, 711 Nertk Okieare Stresi,
. i ^JLihittiiiftMU
1 J.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vas dopise, premembe udov druce listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZIOH, Bex 424, po svojem tajniku in nobenem drugem. poMljatve naj pošiljajo krajema društva aa blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Bex 105, Ely, Minn^ po svojem zastopnika ia nebe-asst druasm. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsaka peJBjatve tudi na glavnega tajnika Jadnote.
Vss pritožbe ed strani krajevnih društev Jednote aH posamevrtikov aaj ss pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNIK, Bes 188, Burdine, Pa. Prftdejani morajo biti vsaki natančni podatki vsake
Drnštveao glasilo je "GLAS NARODA.'
Drobnosti.

NOV 10 E.
bližini Rnčetne vasi orjaški kostanj, ki je 7 m v obsegu in bil nad 408 let star. Letos je še Čvrsto pognal, da»i je bilo deblo v sredini Tsifts fat mho. Kdo ga je vžgal, se ne ve.
Stasia je udarila v stolp podružne eexkvo aa Ljubiftnem polju. Zgorela je utia efca m mežnarija.
Oproefii demonstranti. Na svoj ara dni dan v Idriji je logaško okrajno glavarstvo povabilo več oseb, da ae zaaii&ijo radi "nedostojnega obnašanja", ki so ga baje zakrivile s tem, da so po končanih občinskih volitvah napravili klerikalnemu ge-rentu primerno ovacijo. Ker ni bilo nobenik dokazov, so bili povabljeni popolnoma oproščeni.
Novo slovensko industrij alno podjetje. M. Ivaučie, veletriec in posestnik v Medvodah zida tovarno za lan eno olje. Tovarna bo izdelovala ▼očinoma namizno olje it. bomba j--ske^a is argentinskega semena.
Kdo je pomagal Kranjski hranilnici iz prve zadrege? Iz računskega zaključka za leto 1906. je razvidno,
jim rimski študentje prineso kamen iz zidovja rimskega "fora", kteri ima služiti kot "temelj" bodoči tržaški italijanski univerzi. In res je dne 2L aprila t. L odšla z omenjenim kamnom iz Rima — o čemer je bil tudi obveščen tržaški župan — tropa rimskih študentov iz društva "Corda Fratres' \ Študentje so — mudeč se po raznih mestih Italije — prišli dne 2. maja v Benetke, odkoder naj bi jih bila pot vodila v toliko zaželjeni "neodreženi" Trst. "Piccolo" se je takoj brzojavno o-brnil na svojega dopisnika v Benetkah, kteri mu je lakonično odgovoril tako-le: "Imel sem razgovor z vodjo rimskih dijakov in le-ta mi je rekel, da so na nasvet pametnih ljudi v Rimu in Benetkah opustili potovanje v Trst, in sieer za to, da bi ne motili in nadlegovali svojih tržaških kolegov. Na prošnjo in prigovor beneškega župana so kamen iz "fo-ra" položili v avli višje beneške trgovske šole, odkoder ga bodo mogoče prinesli svojedobno beneški študentje v Trst". Tako "Piocolov" poročevalec. Pomislite si žalost in obenem — blamažo v Izraelu! "Piccolo" se na rimske študente grozno jezi in jim britko očita njih čudno, nerazumljivo in netaktno vedenje, ker o vsem tem početju niso tržaškega župana, — kteri, da je bil za spre-
da ao Kranjski hranilnici, ko je bila -em že vse pripravil — prav nič ob-
v hudih stiskah, priskočili na pomoč neki tinitelji od zunaj. Nekdo je kar en dan rtoiil 250.000 K, dalje druge vloge 100.000 K, 159.000 K, po 140 tisoč kron, po 100.000 K, po 96.000 kron, po 76.000 kron, dalje kar štiri vloge zaporedoma po 50.000 kron. Ker aa Kranjskem gotovo ni tako boga tik ljudi j, da bi lahko kar po 250.000 K en dan naložili v hranilnico, je jsano, da so te vloge od zunaj. Lsliko torej popolnoma z gotovostjo sklepamo, da so nemški Špar-kas! priskočili nemški denarni zavodi na pomo?. da bi prikrila izgubo na rlogiii.
Strelišče za topničarstvo pri Krčk*i -e baje, kakor poroča 'Zeit' opasti in uredi novo plri Trnju v o-koliei Šentpetra na Krasa.
Usurla je na Bledu (Grad) Katarina Vovk roj, Perjan, mati nadin-ženerja Vovka in tašča trgovca Se-kovaniča na Bleda.
PRIMORSKE NOVICE.
Ubegli ponevernik dr. S. Loren-•etto, notarski" kandidat v Pulju, kteri si je svoječasno zvijačno prisvojil 500.000 K in pobegnil v Ameriko je bil izdan od svojih tovarišev, kteri so mu menjavali po laških in avstrijskih bankah avstrijski denar in ran ga pošiljali po odbitkih precejšnjih provizij v Buenos Aires. Avstrijska vlada je zahtevala, da ga amerilka policija zapre in izroči av-stnjakna oblastem.
Rimskega kamna ae bo ▼ Trsti Poročali smo bili svojedobno,« kako tršafin irredenta rji težko a obenem radoefcao pričakujejo onega dne. ko
vestili, med tem ko so mu še 25. apr. brzojavno naznanili svoj prihod iz Ferrare. Torej "rimskega kamna" ne bo v Trst in tako tudi ne — italijanske univerze. Tržaški neodresen-ci so pa vendarle za eno blamažo — bogatejši.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nesreča pri sekanju dreves. Posestnik Jurij Ralš v Šmartnem na Štajerskem je sekal v svojem gozdu, skozi kterega pelje cesta. Med sekanjem je padlo drevo na mimo vozečega hlapca Frana Fibieha, ter ga poškodovalo na glavi in oprsju tako močno, aa bo le težko okreval.
Razletela se je smodnišnica Jos. Stanjpfl v Nemški Bistrici pri Peg-gau. Raztrgalo je med groznim pokom poslopje in neslo kosove visoko v zrak-
Železniška nesreča "na Laškem. 7. maja je za vozil ob 4. pop. došli tovorni vlak z Zidanega mosta radi
rapaf-no stavljene tirne premembe mesto v tekoči, v zaprti tir postaje. Zadel je v končni nasip, Čez kterega je padel stroj z vozom za premog in vodo. Službeni voz je bil vsled sunka popolnoma razbit. Strojnik je lahko, kurjač zelo težko ranjen. Odpeljali so ga v bolnico v Celje.
Ubegli zaupnik. Zaupniku blagajniku S. Padajavniku je izročila vdovi. Sluga v Gradcu zne-ek 2600 kron da plača nek njen dolg. Zaupnik je i denarjem pobegnil.
Protestantizem na Spodnjem Štajerskem — tako se piše — in njega propagiranje ni drugega, nego pod-
krepitev nemštva sredi med riovea-
tikim življem. Zato pa to stremljenje absolutno zasluži našo pozornost, še zategadelj, ker se neguje od inozemstva t. j. z Nemčije. Javna tajnost je, da celjska protestantska kolonija na pr. ne bi oogla eksistirati, še bi ne imela krepke podpore iz * reicha K t roško m stavbe nove protestant* ske cerkve v Celju prispevalo je le protest, pomožno društvo v Halli ob Sa li — 8000 K in znano je, da ravno to društvo tudi prispeva k vzdrževanju celjskega protestantovskega pastorja. Ti "Hallenzi" so sploh najboljši podporniki protestantizma med Slovenci Neki višji uradnik iz Halla, po imenu Elze, prihaja večkrat v Celje in je nedavno pridigo-val v tamošnjem "Deutsches Hans" Zvedeli smo, da je najnovejša namera naših protestantov, sezidati ravno s pomočjo teh "Hallenzov" novo protestantsko cerkev v — Sevnici. — Naj že bo tako ali tako, treba nam je biti opreznim, da vrag ne na~ 1 seje Še več ljulike med naše klasje, nego ga je že do sih dob.
KOROŠKE NOVIČK
V Dravo je padel v Beljaku štiri-vprežni voz s štiri tonami težkim strojem t a mošnje papirne tovarne. Vozil je po poti ob Dravi, ktera se je vsled prevelike teže vdrla, na kar so zleteli voz in konji po strmem bregu v Dravo.
HRVATSKE NOVICE.
Zaprli so v Zagrebu 211etnega Ra-divoja Orešnika iz Ptuja, ker je po-iiral po mestu s ponarejenim pooblastilom prispevke in larila za ta-mošnje slovensko društvo "Lipa". Radi podobne goljufije je bil kaznovan že lansko leto.
BALKANSKE NOVICE.
Carinska unija med Srbijo in Bolgarsko^ Belgrad, 7. maja. Minister-ski svet je imel zadnje dni dolgotrajne Seje pod osebnim predsedstvom kralja Petra. Na seji se je poleg lažnih važnih politično - administrativnih vprašanj razpravljal ► pred vsem o sklenitvi carinske unije z Bolgarsko. Kakor javljajo II ~ti, bo imenovan za bolgarskega poslanika v Bel gradu sedanji poslanik v Rimu Rizov, ki si je pridobil glavno zaslugo za to, da se je 1. 1902. sklenila bolgarska carinska unija.
Plačilo avstrijske odškodnine Turčiji. Carigrad, 5. maja. Avstro - ogrski veleposlanik marki Pailavieini je včeraj sporočil modafitete izplačilu odškodnine za Bosno v znesku 56 mil. 875.000 frankov.
RAZNOTERO STL
Kako Nemci bojkotirajo. Magistrat nekega nemškega mesta na Češkem je dal razglasiti, da morajo obiskovalci sejmov imeti na svojih prodajalnih prostorih napise s svojim popolnim imenom in imenom kraja, kjer stanujejo. Tako bi naj nemški kupci natančno ločili nemške trgovce od čeških. Tudi drugod Nemci že to prakticirajo.
Mlada samomorilca. V Lipskem
sta se zastrupila 171etni sin agenta Kurt Mechold in 131etna Berta Leh-
mann. Zapustila sta listek, na kte-rem stoji: Prostovoljno se ločila iz življenja, ker sva se ljubila.
Dragocena listina. Pri podiranju stolpa stare mestne hiše v Šenber-gu na Moravskem so našli delavci v skriti medzidni votlini močno hrastovo skrinjico. — Nesli so jo v občinsko hišo, kjer so jo vpričo mestnih očetov odprli. — V njej so našli zvit pergamentni listič s približno sledečo vsebino: "Za Časa vojne je c-dredil mestni svet, da prineso meščani nepotreben denar, zlatnino in srebrnino na občinski urad, kjer se napravi natančen zapisnik in z denarjem in vrednostmi vred v trdni železni skrinjici skrivaj z&koplje. — In znosili so meščani 40 koroev srebrnjakov nekaj sodčl^v zlata in zelo veliko dragocenosti in kinča. Skrinjico so pokopali na onem mestu. kjer neha štirideseti dan po nedelji quinquagesima ravno opoldne senca stolpa mestne hiše. (Seher-lock.) Meščani so trdno prepričani, da mora biti skrinjica z zakladom še sedaj pokopana, kajti drugače bi ne bila ta listina več ohranjena. — Ker pa je stolp že podrt, nameravajo postaviti lasen oder v približni višini stolpa, s pomočjo kterega bodo merili na v listini označeni dan konec sence in začeli iskati zakopan zaklad.
Avstrijska mornarica ne gre v tem letu v Kiel, kakor sta poročala "Tribuna" in "Echo de Paris".
Pogorela je tovarna papirnih, o-vitkov in stročnic v Neukirchnu na Zg. Avstrijskem. Vnelo se je najpr-vo skladišče, baje od konea še goreče cigarete, ktero je neki delavec v neprevidnosti pustil na t'eb. .
Ogenj v premogovniku. Dva naj-izdatnejša rova premogovnika v Borisi a v~u sta se vsled strele učgala. S silnim naporom so se preonogokopi
rešili in omejili ogenj samo na ta 2 rova.
Pretep med nemškima vojaki in Ceti. V Lobosicah so napadli Čehi nemške vojake, ker eo izzivalno prepevali nemš. pesmi. Vojaki so ae branili z orodjem, vendarwu bil nihče občutno ranjen, ker je takoj tiošla straža.
Umrl je ▼ Pragi 711etni odvetnik dr. A. Paviiček, priznano najboljši češki pisatelj in odličen pisatelj jnridičnoznanstvenih razprav.
KRETANJE PARNIKOV.
Sledeči pazniki od plujejo is NEW YORKA:
AUSTRO - AMERIKANA PROGA.
V	Trst in Reko.
Alice .................. 2. junija
Laura.................. 9. junija
Oceania ................ 16. junija
Martha Washington .... 23. junija
Argentina .............. 7. julija
Aliee .................. 2L julija
Laura .................. 28. julija
WHITE STAR PROGA.
V	Southampton.
Adriatic ................ 26. meja
Majestic ................ 2. junija
Oceania..................8. junija
Teutonic................16. junija
Adriatic...............23. junija
Majestic................30. junij*
Oceanic ................7. julija
Teutonic ................ 14. julija
Adriatic ................ 2L julija
Majestic ................ 28. julija
FRANCOSKA PROGA V Zavre.
La Bretagne ............27. maja
La Loryaine..............8. junija
La Provence............10. junija
La Savcie ............. 17. junija
La Lorraine............24. himja
La Provence............ L julija
La Savoie .............. 8. julija
La Touraina...........15. jidaja
La Bretagne............22. julija
La Provenee ... 4 ...... , 29. jolij „
HAMBURG AMERICAN UNE. V EamVarg.
President Giaat......
Kaieerin Aug. Victoria
DEUTSCHLAND........ 6. junija
President Lmeola........ 8. junijs
Cincinnati (novi)........12L jsndja
Blueehor .............. 18. junija
Amerika................19. junija
Cleveland .............. 28. junija
President Grant ........80. jsnija
SEVERONEM&KI LLOYD. ▼
Kaiser Wilh. der Groeee.... 25. moja
Prinzeee Alice............27. maja
Kaiser Wilhelm XL...... L junija
Kronprinz Wilhelm..... 8. juaija
Prinz Priedr. Wilkahn____10. jusxijs
Kronprinaeesin Ceritts .. IS. junija
Friedrich der Groeee____17. junije
Barbaroeea..............18. jwja
Kaiser Wilh. der Ocwe . H junija Grosser Karfarst........24. jumja
n.......at
ir VAŽNO
IA sLovnrun r
Vsled sakteve aektenk
ročiE smo zopet v Ljubljani veitj« število
pravih domačih
ktera imamo
dolge po 70
Ni domače klop alno orodje.
Ker je bilo letoe vprašanje pe tem blagu tako veliko, da izvršiti vseh naroČi, onim, da ss še sedaj preskrbe s ten orodjem sa prihodnje poletje. GHedt oen -pišite na:
FRANK 8AKBXE OO.. 88 Oertlaadt Sk, New Tesk, H. t.
MARKO KOFALT,
844 * 846 So. 2nd Street, 8TEELTON, PENNA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltoau in okolici sa iadelevanje
nik
»pada
Uniuicm.
pogodb, poohlaoril lnnacbtl m drugih v
posel
stvari, ktere točno la po ceal
Dalle
stari
l)e prodajem krat sa vse bo
parofcroda* Ustke za e boljfte parnike in paco-bradne proge ter peHljam šmaafe v staro domovino po najni^l ceal.
Mr. MARKO KOFALT je na! saatopnik sa vse posle in ga rojakom
toplo priporočamo.
"OLAS NARODA".
Avstro - Anicrikauska črta
[preje bratje Cosulichj
NajpripravnejSa in najcencjša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razred so dos
TR8TA............................................ 833.00
LJUBLJANE -.................................... 33.fo
REKE.............................................. 33.00
ZAGREBA......................................... 34J0
KABLOVOA ...................................... 84.J5
II. RAZRED do TBSTA ali BEKE...................... 855.00, 60.00 i «0.00
Gen. Agents, 2 Washington St, New York.
Vsi spodaj naveden^novi parobro-4i na dva vijaka imajo brezžični brzejav: ALICE,	LAUBA,
MABTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V saeaeetk maja in juniju ee bo-deta agoraj navedenemu brodovju pridružila še dva draga nova potniška parni ka.
PHELPS BROS. & C0.
RED STAR UNE. V Antwerp**.
Vaderland .............. 28. maje
Zeeland ................ 5. junija
Kroonland.............. 12. junija
Lapland ................. 18. jusiija
Vaderland...............28. junija
Zeeland ................ 3. julija
Kroonland .............. 10. jidijs
Lapland ................ 17. julija
Vsderland .............. 24. julija
Zeeland ................ 81. julija
AMERICAN LDTK V Soutksraptoa.
St. Louis................28. maja
Philadelphia ............ 8. junija
St. Pasi................M. junije
New York .............. 18. junija
St. Louie .............. 28. junija
Philadelphia ............ 3. julija
St. Paul ................ 10. julija
New York .............. 17. julija
St. Louie................QL julija
HOLLAND - AMERICAN LINE. T llttlrfW
Rotterdam .............. 26. msja
Ryndam ................ L jucxija
New Amsterdam........ 8L junij*
Potsdam................ 15. junija
Noordam .............. 22. junija
Rotterdam (novi-) ........28. maj s
Ryndam ................ 8. julija
New Amsterdam ........ 13. jalijs
............... 18. julije
KRITIČNI TRENUTEK.
Ko sboli član družine, je potrebno kltro določiti, kaj naj ss sgodL Le v slučajm nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da
JOflEP« TRIHRS'a
ZA KADILCE!
Prodajsm cigaretni tobak poštnine pro ik po uedoSia cenah: MitteUolaer Tur kiscaer 26 k (drsjceoer) po 18 eL Feinm Hotipgovino 84 k. (zfoeeuer) po 17ct Po-sobne cene sa prodajalce. *
Zaloga avatrij. boanfl. in hecc. tobaka
A. Logar, 26 E. 119. St., New York
Trinerjevo ameriško elixir grenko vino
SCOISTCIICO
je najbolj zanesljivo sredstva, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejna apMisa aa živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odg t ran j a is teleea nepotrebne delee Kadarkoli
je slast do jedjj slaba so čutite trudne je vaše spanje nemirno je waša obrazna barva bleda
je prišel čas, da rabite	4
TRMEHJETO (HMO EUflH GRENKO UNO,
ker uredi ves prebavljalni sistem. Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri čisto, obraeno barvo sdravo, močno telo in energično mišljenje.
Rabite ga pri vseh težavah prebavi j an ja.
Po lekarnah.
U. S. Varstvena številka 346 garantira
za čistost.
•Joseph Tririer,
616-622 South Ashland Avenue,
CHICAGO, 111.
Neprecenljiva je
sHvovica in boroviSka. .Vprašajte pri
\
V padišahovej senci
Splaal Karal May.
ČETRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
(Nadaljera«je.)
He posreči se mu, da bi zadržal nasmehljaj, ki mu zaigra okolu Odgovori mi:
"Da, tukaj je neki mejvedži. Piše se Glava in te bode dobro postregel, ker on je tudi brat."
Tako sem torej srečno speljal pogovor na tega Glava, pri k te rem •s je vstavil Manah ei Barša.
"Ali stanuje daleč od tukaj T"
"V naslednji ulici Poznam ga jako dobro in še ni minulo četrt ure, kar tem bil pri njemu."
"Ali ima veliko delat"
"Da. Danes ne moreš k njemu priti."
"Gotovo ima mnogo gostovt"
"Dosedaj še ne, a jih pričakuje. De želim iz Ismilana, kavarnar in šadeiovaJec orožja, pride tudi. Ali ga mogoče poznaš t"
"Da, poznam ga. On je tudi brat."
"Kje sta se pa seznanila?"
"Pred nekoliko dnevi v njegovi hižL"
"Ali si videl tudi njegovega brata t"
Dela se, kakor, da bi ga pravzaprav nič ne zanimalo; stavi mi pa vpr^buija tako, kakor da bi hotel doseči s tem kak cilj. Vprašuje me rm mogoče, in jaz mu odgovarjam, kakor me je ravno volja. Ko po dalj-isM času uvidi, da hočem oditi, da si ogledam Menlik in letni semenj, se mi ponudi za spremljevalca. Ne morem ga zavrniti, dasiravno bi šel veliko raje sam z Halefom.
IPnr živahno vrvenje je na semnju, ki se pa nikakor ne more pri-merj&ti z evropskimi letnimi semnji. Malobesedni Turk koraka tiho med lopami, oziroma vrstami prodajalnih lop, kterih posestniki se zadrže popolnoma mirno. Kiti ne zmislijo se, da bi s klicanjem kakega kupca privabili. In, ee kdo pride, se proda tako mirno, skoro bi rekel skrivno, kakor, da bi menjala kake skrivnosti.
Posebno se pozna razlika v pomanjkanju ženskega elementa. Skoro samo možki so in tu in tam je videti kako, popolnoma zavito žensko. Ženam nemohamedancev še sicer ni treba zavijati, a tudi tem se ne zdi spodobno, da bi hodile v gnječo.
Ko tako bodimo in ogledujemo, opazim, kako se trudi voznik, da nas ne izgubi; tudi skrbno gleda, da bi se kaj sami ne razgovarjali. Večkrat nagovorim kakega nasproti prihajajočega; toda takoj si kaj ismLeli, da mu moram kam drugam slediti. To ga dela seveda sumljivega. Začnem sumiti, da ima tehtne vzroke, da tako dela.
"Ali ne moremo mimo hiše mejvedžija GlavaV ga vprašam.
"Ne. Zakaj?"
"Ker bi rad vedel, kje stanuje, da bi ga jutri obiskal. Ali mi hočeš pokazati?"
"Da."
"Ali je mejvedži srbske narodnosti?" N
"Zakaj to misliš?"
"Ker je njegovo ime srbsko."
"Dobro si uganil. Pojdi za mano."
Čez nekaj časa mi pokaže neko hišo. da je lastnina trgovca, in jaz si jo zapomnim. Bilo je o mraku, ko pridemo domov. Tam zvemo, da je hlapec .padel in .-e tako poškodoval, da so morali poslati po zdravnika. Vosnik poišče hlapca, jaz pa grem čez dvorišče v hlev.
Ko vstopim, vidin; konje brez nad2orstva. Tudi Osko in Omar sta odšla. Ri obrne glavo proti meni in sope na tak način, kakor še nisem na njem nikdar opazil. Pogladim ga po glavi; navadno je potem drgnil lini nos ob moja ramena in me poljubil na lica — tudi konji poljubujejo
_ sedaj pa ne. Naprej sope in kaže nenavadno razburjenost. Pogledam
ga natančneje. Toda, ker je že precej temno v hlevu ne morem ničesar
opaziti. Toliko pa vidim, da stoji samo na jedni zadnjih nog. Privzdignem drugo in jo potipljem. Ri močno sope in zmakne nogo, kakor bi čutil bolečine.
"Šepa," pravi Halef. "Se to nam manjka! Kje se je neki poškodoval?"
"To bodemo kmalu videli. Peljimo ga ven na dvorišče. Se je dovolj svitlo."
Res šepa konj in tako močno, kar se mi jako čudno zdL Ko sem stopil iz sedla, nisem ničesar opazil. In sedaj je naenkrat poškodovan? Potegnem rahlo z roko po nogi, a tu ni bolečin, Toraj mora tičati zlo v kopitu. Dvignem ga in ogledujem, a ne morem nič najti. Potem tipljem s konci prstov. Končno se strese konj, in jaz začutim pod dlako majhno vzboklino. Odstranim dlako in ugledam — glavo šivanke, ktero je nekdo pognal ubogi živali v življenje.
"Tukaj, Halef, poglej živanko!"
"Alah! Kako je to mogoče. Kako si jo je neki vstopil?"
"Da bi si jo vstopil? In na tem kraju. To je nemogoče, poglej!"
Ko vidi glavo šivanke, v tem trenutku tudi potegne bič izza pasa in hoče oditi; toda jaz ga za držim.
"Stoj! Nikakih neumnosti!"
"Neumnosti? Ali je mogoče neumnost, če zbičam človeka, ki je žival tako trpinčil in nam napravil škodo?"
"Počakaj še. Najprvo moramo odstraniti iglo. Drži nogo!"
Ri opazi, da mu hočemo pomagati. Mogoče mi je, se poslužiti samo noža. Gotovo čuti ubogi Ri velike bolečine, a jih zdrži popolnoma mirno. Ko konečno potegnem iglo iz noge, stegne Halef roko po nji in pravi:
"Daj mi jo! Izsledil bodem zločinca, ki je to storil, in zapičim mu ! jo v — v — povej mi, sidi, kje ga bode najbolj bolelo?"
"Da bi mu porinil šiv an ko kam v meso, ne bi bila nobena kazen. Peljimo konja zopet v hlev."
Tudi jaz nisem manj jezen, kakor Halef. Toda zakaj so mi poškodovali žival?
"Jaz vem," pravi Halef.
"No, zakaj?"
"Da bi te prisilili k prodaji Ri-ja."
"Ne verjamem. Tako pač delajo cigani. Ce se ne najde igle, mislijo, da je konj postal neozdravljiv, in ga prodajo pod ceno. In seveda je kupec cigan. Tukaj pa se je to zgodilo v gotovo dragem namenu."
"Saj te je vendar vprašal, če hočeš prodati konja!"
"To je res, a na mojem odgovoru je gotovo spoznal, da konj ni za nobeno ceno na prodaj. Ce je pa le mislil, da bi me na tak način pripravil do prodaje, se je jako motil. Ne morem se vzdržati suma, ki je sicer še brez prave podlage, toda utemeljen. Zakaj je ostal voznik vedno pri nas? Zakaj ni pustil, da bi se kaj pomenili? Misliti moram na vzdihovanje, ktero smo slišali pri našem prihodu. In hlapec je ranjen, kakor pravi njegov gospodar. Hm!"
"Hm!" mrmra Halef zamišljeno. "Sidi, nekaj sem si zmislil!"
"Kaj pa tacega?"
"Premišljeval sem, iz kterega vzroka naj bi pohabili konja, če ne radi tega, da bi zapeljali posestnika k prodaji."
"No, radoveden sem, kako sklepaš."
"Vzrok je jednostavno ta, da bi se jezdeca zadržalo, hitro naprej priti."
"Prav imaš. Na to sem tudi že jaz mislil. In če je kedo prisiljen, počasi jezditi, kakšen dobiček ima potem drugi?"
"Da bi ga hitreje došel, ali pa celo prehitel."
"Da. Tako je in nič drugače."
"Toda kak vzrok bi imel voznik do tega? Saj mu nismo ničesar naredili. Povabil nas je, mi uživamo njegovo gostoljubnost in toraj nas mora varovati, ne pa nam škodovati."
"Njegova gostoljubnost nam je bila dobrodošla, ker nismo nikjer našli prostora; toda njegovo zadržanje se mi vidi čudno — vsiljivo. Ce je hlapec res nas čakal na cesti, potem so bili o našem prihodu že pod učeni. Tako poročilo pa bi moglo priti samo iz Ismilana. Zgdbili smo od tam mnogo časa in je torej prav lahko mogoče, da nas je kak sel prehitel. V tem slučaju---"
"Poglej sidi!" me "prekine Halef.
(Dalje prihodnjič.)
Štev. 1005. — Zajamčeno po W. F. Severa Co. pod zakonom za jestvine in zdravila z dne 30. junija 1906.
OSLABELI ŽELODEC
z vsemi neredi, kakor neprebavnost, zabasanost.novo ali zastarelo vnetje, kolika, Ščipanje v želodcu, zaltenica, nevralgija v želodcn, neprebavnost, žganje srca in krči rabi dobro zdravilo, kakor je
ZIVLJENSKI BALZAM
ki utrdi in okrepče želodečno delovanje. To je najbolje in že poskušeno zdravile na vse zle počutke, tugovanje, nemožnost, potrtost in izčrpa; no životno silo. Priporočljivo posebno za stare in slabotne ljudi. Zvesti prijatelj materam in deklet.	I^ZZZ. Cena 75cfc-
Trpel na želodcu.
•Trpel »cm na želodcu, bolečini v boku, nerodnosti area in »ploh po vsem životu »etn počutil nekako slabost. Po rabljenju Severovega balzama za življenje in želodečne ta-bletov je vsa nadloga izginila in se sedaj počutim kakor nov
in zdrav človek."	. ,	, , A
Robert Hudeček, 1102 Walnut St, N. IL, Oeveland, O.
Severov! leki so oapredaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severov« in ne jemljite ponaredkov.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
' -Ifcrr \ jc^
* V-^SBS-9'14^w

I mr m
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljuje-jo vsa druga ameriška vina.
RUDECE VINO (Concord) prodajam 00 50ct. galono. — BELO VINO (Catavba) po 70ct. galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TKOPINO-VEC $2.50 galona. OROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje ooeode za žganje so 4Vji galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN iraanngt EUCLID, OHIO.
Zdrava rudecica
SEVEROV KRICISTILEC
hitro in delnjoCe okrepča nesdravo kri in nje barvo, odstrani zelene pege na obrazu ter daje dobi« počntke in prinese zdravje. To zdravilo je jako dobro soper bledico, lišaje, rane itd. Najbolje zdravilo spomladi. Cena $1.00.
Nestalni živci.
Ko ao iivci nestalni, na}
pomeril in okrepčal
SEVEROV NERV0T0N,
Ko so iivci nestalni, napeti, nepokojni, jih bode
pomeril in okrepčal
vseh
____rnož-
________I glavobol, potrtost misli in izgube spanja in vse druge take nerede Posebno dobro zbravilo za skoro vse s pomladne bolezni. Cena $1.00.
Zdravniški svst poiljsmo
Severa Ca
torij«
t juh hira
ii-w
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen pose t. Točim Mdno sveže pivo, dobra vin« in whiskey ter :mam v zalogi ze-o fin« omodke.
Rojakom pošiljam donar« jo v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda'*. V zvezi sem s gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. £ veiespofttovan^em
Ivan Govže,
Ely, Minn.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
"P-	</n* 30. aprila 1909.
\
V poj as ni lo.
Naši ameriški Rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši 1 j a denar (vloge) vMestno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se pos 1 o vanje med Frankom Sakser jem in Mestno hranilnico ljubljansko j ako točno izvršuj e. Kdor pa poši1 j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker »tranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s pos lanim z nes kom, al i pa svoj nas lov tako ne točno naz nani , da se j i ne more knj i ž i ca pos lat i .
Gospod Frank Sakser je naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je najbolje, da se ameriški rojaki naravno« t do n j ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zaneslj ivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lnica ljubljanska.
Compagnie Generale Ttansatiaoipe.
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
♦*La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih moči
' La Savoie" " " «* ..................12,000 " 25 000 " "
*'La Lorraine" " " " ..................12.000 " 25 000 " "
"La Tonraine" " " " ..................10.000 " 12 000 " "
"La Bretagne"................................. 8.000 " 9.000 •« "
"La Gascogne"................................ 8.000 " 9.000 " "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.:
La Bretagne •LA LORRAINE ♦LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA LORRAINE
27. maja 1009. *LA PROVENCE L jntija 1990 3. junija 1900. *LA SAVOIE	8. julija 19«
10. junija 1909. *LA TOURAINE 15. jfciija 1939 17. junija 1996 La Bretagne	22. julija 1999.
Si. junija 1909 *LA PROVENCE 29. julija 1909. POSEBNA PLOVTTBA. Par nit CALXFORNIE odpluje v Bordeaux dne 29. maja ob 3. uri popol. Parnik CHICAGO as dva vijaka odpluje dne 6. junija ob J. pif illu Samo II. in T TI. razred. Parniki z rrezdo naaamii imajo po dra vijaka.
NI« W. Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St, Chicago, 111.
harmonike
bodisi kakorinefcoii vrste izdelujem 1» popravljam po najnlijih cenah, a dale trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker 12m ie nad 16 le« tukaj v tem poslu in sedaj v nro> jem lastnem demn. V popravek aa* nem kranjske kakor vse drage kima> nlke te računam po delo kakprinv "kdo sahteva brez nadalinlh UDraSacl.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
POZOR ROJAKI!
Novolznajdeno garantirano tat-i>c plešaste In golobradcc, od kateteg* » t tednik lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo 1 Kevmatiscm ali trganje v nogah, rokah In krilu Vaju popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovlce in ozeblino V»» v S dneh popolnoma odstranim, da' )» to resnica se jamči J600 Upnfaite 1»
~P" JAKOB VAHCIC,
P. O. Box H9, PLEVELAIfB, O.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
■gse
ROYAL
Standardni pisalni stroj
$65.00
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Badi te*. naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L,el«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsci -o jsit> gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri flto. Trs»oIkar-ju 0102 St. Claix kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Pripoznani najboljši stroj DANAŠNJIH DNI. Lahko vam je PLAČATI VEC Toda KUPITI ne morete"več.
ROYAL TYPEWRITER CO.
ROYAL TYPCWBHER BLDG. 3*4-« BBOAOWAV.; HEW YOU.
Važno« Važno.
Važno Važno.
ra sa g«9pode (18 tise) 30 let jamčenai dr^im ptkroy«
s 17 kameni.....................$15,00
Bsvbo tok« Trate mm za gospe fcoij ntal« (size €) z 15 kameni t kolesovjem Elgin all Wsltham ... <|>10.UU
2a blago jamčim
Prtparatein se za naročbe, kajti zgornje cenr
aa nekaj
/V!• Pogorele,
1114 Heyworth BuildChicago, BI.
NaalOT m knjige:
M. POGORELO, Box 226 Wakefield, Ifek.
Kdor želi Čuvati svoj denar, kadai potuje preko New Yorka, naj M zanesljivo obrne na j e d i n e
alovensko-hrvatoko
^o lino,
kjer dobi vsak čae najboljšo po^ieibo Domača hrana in čisto sobo so fojtkon vedno na razpolago. Dobi se tMtmMii pijača ter vwkovretm awteijbkl nx beroo-govački tobak. Svoji k »mjia 1
Ant. PliiSka, 137 Washkein SL,
NBW YORK, M.Y.
Važno^ Važno, Važno. Važjfia
Pozor! Slovenci Pozor?
^salonV
tmodernlm kogljlii 6wil
Svefc pivo v sodičkih in buteljkah .k droge raznovrstne pijače ter n^lh smodke. Potniki dobe pri meni čedM prenočišče za nizko ceno.
Postreiba točna In ix%oma.
Vtem Slovencem bi drugim SVnaMB te toplo priporoča
Martin Potoka
tticagt,^
CMfeCMtokn.