..pena 40 dinarjev številka 21 (775)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovc^velenje, 6. junija 1985
Problemska konferenca o kulturi
Ena kultura, a v sebi raznolika
V sklop priprav na junijsko sejo Centralnega komiteja ZKS, je bila pretekli četrtek tudi problemska konferenca o kulturi, ki jo je pripravilo predsedstvo OK ZKS Velenje.
Kulture ne gre jemati v njenem najožjem smislu, ker ta ni le skupek umetniške dejavnosti poklicnih in ljubiteljskih skupin, ampak v širšem smislu zajema tudi kulturo dela, kulturne odnose med ljudmi, odnos do narave, okolja, narodove preteklosti, kulturno dediščino, odnos do jezika in govora nasploh, skratka vse, kar narod določa in opredeljuje. In na vse to misli Zveza komunistov, ko odpira široko razpravo o kulturi.
Tako je izzvenela tudi problemska konferenca o kulturi. Čeprav se je nekdo na začetku vprašal, ali ni udeležba na njej tudi znak krize v kulturi, se je skozi razpravo pokazalo, da le ni tako. Kulturno dejavnost v občini lahko ocenjujemo kot relativno dobro razvito. Še posebej, če jo ocenjujemo skozi število kulturnih prireditev, njihovo raznovrstnost in pestrost in pri tem upoštevamo raznolikost prebivalstva, njegov splošni, kulturni in izobrazbeni nivo, ne nazadnje pa tudi hiter ekstenzivni razvoj mesta Titovo Velenje.
Še večji razmah kulturne dejavnosti pa poleg objektivnih razlogov upočasnjujejo nekatere subjektivne okoliščine. Mednje prav gotovo sodi gledanje na kulturo kot porabo, kot strošek.
kot nekaj, kar mora biti, ne prispeva pa lf učinkovitejšemu gospodarjenju. Zato je tudi ena od osrednjih nalog komunistov v vseh okoljih, da s svojim idejnim delovanjem taka razmišljanja presežejo.
Problemska konferenca je podčrtala pomen razvijanja kulturne dejavnosti v temeljnih samoupravnih okoljih, ne samo kulturnih prireditev ampak tudi kulture širše, — odnosi med ljudmi, kultura delovnega in življenjskega okolja ..., kar vse prevečkrat ostaja poslednja skrb. Tak način pa onemogoča kakovosten dialog v kulturni skupnosti o vsebini programov. Nikjer še tudi ni zaslediti, da bi razvoj kulturne dejavnosti našel svoje mesto v planskih aktih organizacij združenega dela.
Da se je predsedstvo odločilo za posebno obravnavo kulturnega delovanja delavcev iz bratskih republik je narekovala predvsem raznolikost velenjskega prebivalstva. Delavci iz bratskih republik imajo pravico uresničevati svoje posebne kulturne interese, kar pa ne sme voditi v ustvarjanje več zaprtih kultur in kulturnih sredin. Potrebujemo eno kulturo, eno kulturno politiko, vendar v sebi raznoliko. To je poudarila tudi konferenca. Kulturnih prireditev ni sprejemljivo deliti na tiste, ki so namenjene »domačemu« občinstvu in na tiste, ki so za občinstvo iz drugih sredin. Vse preveč pa je tudi prireditev,
ki imajo oznako kulturne, so pa predvsem komercialne.
Dotaknili so se tudi kulturne vzgoje. Ta je zelo dobra v osnovnih šolah, se pa pretrga v usmerjenem izobraževanju. Eden od vzrokov je tudi svobodna menjava dela, so ugotovili razpfavljal-ci, ki ne zagotavlja sredstev, a z dobro voljo posameznikov, bi se dalo tudi v teh okoljih marsikaj narediti. Šola ima velik pomen v okolju, kjer deluje, v povezovanju z društvi in te povezave moramo samo še krepiti.
Še posebej pa je konferenca
poudarila nujnost približevanja kulturne ponudbe občanom. Prireditve v krajevnih skupnostih, šolah, organizacijah združenega dela so dobro obiskane in to potrjuje, da je takšna usmeritev pravilna.
Razprav o kulturi s problemsko konferenco še ni konec. Svoje bo na eni prihodnjih sej dodal še občinski komite, pričakovati pa je, da bodo široke razprave o kulturi tekle tudi v marsikateri osnovni organizaciji zveze komunistov.
mkp
Velenjski rudarji
V petek 23.300 ton lignite
Velenjski rudarji so se prejšnji teden znova izkazali. Ze tretjič v mesecu maju so dosegli rekordni dnevni izkop premoga, saj so pretekli petek nakopali kar 23.300 ton lignita, kar je bilo za 300 ton več kot 10. maja.
Prvi rekord so v tem mesecu dosegli na dan zmage, 9. maja, ko so nakopali 22 tisoč 700 ton, že naslednji dan pa je bila njihova proizvodnja še za 300 ton večja. Resnično, rudarji so pošteno zavihali rokave. To se odraža tudi v celotni
proizvodnji, ki so jo dosegli do vključno ponedeljka. V tem obdobju (v začetku leta do ponedeljka) so imeli rudarji kar 121 delavnikov, od tega tudi 9 devet rdečih sobot, to je sobot, ki so bile sicer predvidene kot dela prosti dan.
Nakopali pa so Z milijona 128 tisoč 500 ton lignita. To pa je skoraj za 158 tisoč ton več kot predvideva njihov osnovni letni načrt. V mesecu maju so poprečno na dan nakopali kar 21 tisoč 636 ton lignita.
8. srečanje krvodajalcev Splita in Velenja
Dobrodošli gostje
iz Splita!
Ena od konkretnejših oblik razvijanja in krepitve bratstva, enotnosti in solidarnosti je gotovo vsakoletno srečanje krvodajalcev pobratenih občin Splita in Velenia.
Začetki navezovanja prijateljskih stikov med občinskima odboroma Rdečega križa Velenje in Split segajo 10 let nazaj. Predstavniki obeh odborov so se najprej dogovorili le za vsakoletno srečanje članov predsedstva te humanitarne organizacije. Listina o pobratenju določa širjenje in razvijanje bratstva, enotnosti in solidarnosti na čimširši krog ljudi. Ker pa se solidarnost kaže najbolj pri darovanju krvi, so se tako Velenjčani kot Splitčani odločili za vsakoletno srečanje petdesetih krvodajalcev. »Cilj, ki smo si ga zastavili pred 10 leti, smo dosegli. Pobratenje »deluje« v pravem pomenu besede. Krvodajalci, ki so se srečali prvič, so še danes pravi prijatelji. Do sedaj je navezalo tesne stike že okrog 400 ljudi na tej ali ot.i strani. Poleg novih prijateljev, izmenjave izkušenj na tem področju, ima naše sodelovanje še drugo dobro plat. Krvodajalstvo je v Sloveniji precej bolje razvito kot v Hrvatski, še bolj v Splitu. Ko smo se srečali prvič v Splitu, se je krvodajalske akcije udeležilo malo gostiteljev. Po obisku in darovanju krvi naših darovalcev
krvi v tem kraju, je število krvodajalcev v pobratenem Splitu na-rastlo kar za 18 odstotkov,« je ob tej priložnosti povedal član predsedstva občinskega odbora Rdečega križa Velenje Jože Medved.
V petek, 7. junija, torej jutri, se bodo krvodajalci občine Velenje in Split srečali že osmič zapored. Tokrat v Titovem Velenju, kjer bodo gostje iz Splita preživeli dva in pol dneva. Gostitelji pripravljajo »pobratimom« iz Splita prisrčen sprejem. Najprej se bodo sešla vodstva obeh občinskih odborov Rdečega križa s predstavniki občinske konference SZDL Velenje na krajših pogovorih, nato pa se bodo Splitčani udeležili krvodajalske akcije v Topolšici. Poleg tega si bodo ogledali znamenitosti tega kraja in mladega rudarskega mesta, v soboto se bodo odpravili na krajši izlet v Logarsko dolino. Istega dne zvečer pa se bodo srečali s krvodajalci iz občine Velenje. »Krvodajalci že nestrpno pričakujejo snidenja s prijatelji, novimi znanci, saj so taka srečanja za vse enkratno doživetje. Kljub velikim finančnim težavam bomo to obliko razvijanja in krepitve bratstva, enotnosti in solidarnosti še nadaljevali. Gostom iz Splita pa kličemo: dobrodošli v Titovem Velenju«, je končal pogovor Jože Medved.
0K SZDL Velenje
Pospešimo pripravo planskih dokumentov

Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje so namenili vso pozornost med 4nigim tudi dogovoru o vodenju jame razprave o srednjeročnem in dolgoročnem planu občine Velenje. Ugotavljali so, da se nosilci načrtovanja slabo vključujejo v proces planiranja zato nastajajo ti tako pomembni dokumenti predvsem v ozkih strokovnih krogih. Pri pripravi planskih dokumentov časovno zaostajamo Mr je še posebej problematično zaradi vključevanja v pripravo republiških planskih dokumentov. Zato so sprejeli plan aktivnosti in rokovnik za vse družbenopolitične organizacije s katerim bodo spodbujali obravnavo v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih.
Koordinacijski odbor za plan pri OK SZDL mora sproti spremljati in usklajevati aktivnosti, IS pa mora sproti poročati o poteku aktivnosti. Osnutek temeljnih planov bodo obravnavali najvišji organi družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične organizacije pa morajo pospešiti vse aktivnosti v svojih okoljih. Še zlasti so izpostavili odgovornost za vse tiste organizacije združenega dela, ki še niso izdelale smernic planov in med drugim sprejeti sklep, da morajo za to odgovornost ugotavljati delavski sveti. Predlagali so tudi da se v takšnih okoljih začne postopek za zamenjavo kadrov. '
Poudarili so, da je treba v pripravo teh dokumentov še bolj pritegniti oba največja sozda v občini Velenje, saj je ravno od njiju v veliki meri odvisen naš nadaljnji razvoj.
Na zadnji seji so govorili še o problematiki frontnega delovanja organov občinske konference SZDL, družbenem dogovoru o varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov NOB in revolucije, akciji pomoč lačnim v Afriki ter modernizaciji celjske bolnišnice. Več o tem v prihodnji številki Našega časa.
Gospodarjenje v mozirski občim
Ugodni dosežki v prvem četrtletju
V mozirski občini temeljito in kritično ocenjujejo gospodarjenje v prvih treh mesecih letošnjega leta, na podlagi tega in trenutnih rezultatov pa sproti tudi sprejemajo smernice in naloge za boljše delo v prihodnje. Za prvo obdobje letošnjega leta so značilni nekateri ugodni trendi iz lanskega leta. Industrijska proizvodnja se je v prvih treh mesecih povečala za 8 odstotkov. Ugodno rast so zabeležili v vseh treh mesecih, največja pa je bila v marcu, ko je bila kar
za 38 odstotkov večja, kot v istem nj mesecu lani.
Fizični obseg proizvodnje se je povečal v delovnih organizacijah Gorenje-Glin, Smreka, Elkroj, Gozdno gospodarstvo in v temeljnih organizacijah Kemija in Kovinarstvo. Najbolj razveseljivi so dosežki gozdarjev, saj so letos v tem obdobju oddali kar 20.483 kubičnih metrov lesa, kar je dobrih 100 odstotkov več, kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodnja je bila manjša na Zgor-
3. junij - dan gradbincev
Vegradovci slovesno proslavili svoj praznik
Delavci Vegrada so 3. junij, dan gradbincev slovesno proslavili. V ponedeljek so pripravili razstavo zgrajenih objektov s sistemom DOM 101 in Velak konstrukcij v prostorih sektorja DOM 101. Razstavo v počastitev dneva gradbincev so pripravili tudi v tozdu Zaključna dela. Seveda so otvoritev obeh razstav popestrili s kulturnim programom.
Posebej slovesno je bilo na upravi te delovne organizacije na Prešernovi 9 v Titovem Velenju, kjer so predali namenu nov galerijski prostor.
Ob tej priložnosti so se v njem predstavili likovniki, fotografi, literati, razstavlje-
kovinotehna
Prevališ
VSE ZA VAS IN VAŠ DOM
ne pa so bile tudi tapiserije. V popoldanskem času pa so pripravili športna srečanja.
Osrednja slovesnost pa je bila okrogla miza o položaju gradbeništva na kateri so sodelovali predstavniki družbenopolitične skupnosti občine Velenje, predsednik KPO sozda Imos Alojz Zupančič ter sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Štefan Plaznik in pa seveda predstavniki največjih inve-
stitorjev — REK, Gorenja in Stanovanjske skupnosti. Goyorili so o problemih gradbeništva v Sloveniji in Jugoslaviji in seveda še posebej v občini Velenje, kjer bo prav tako investicijskih vlaganj v prihodnje manj. Ob tem pa so poudarili, da je najpomembneje, da Vegrad obdrži sloves dobrega in solidnega graditelja ter da z investitorji tudi v prihodnje uspešno sodeluje.
njesavinjski kmetijski zadrugi ter
v temeljnih organizacijah Gradbenik in Gorenje — Mali gospodinjski aparati. Količinsko pada tudi proizvodnja v ljubenskem Kovinarstvu, vendar je to posledica preusmerjanja proizvodnega programa v bolj zahtevne izdelke.
" Tudi izvozni rezultati so boljši. Realno se je celotni izvoz povečal za 3 odstotke, konvertibilni pa za 6,8 odstotka. Vsekakor ni zadovoljiv odstotek doseganja letnega načrta, saj so ga v obravnavanem obdobju dosegli le s 15 odstotki. Zaskrbljujoče je tudi zmanjševanje deleža izvoza v. celotnem prihodku. Zaradi zakonskih sprememb najpomembnejši podatki niso primerljivi z lanskimi, vseeno pa velja povedati, da se je celotni prihodek povečal za 91,5 porabljena sredstva za 105,3 ustvarjeni dohodek za 52,3 in čisti dohodek za 75,7 odstotka. Delež dohodka v dohodku občine Mozirje se je zmanjšal v El-kroju in na Gozdnem gospodarstvu.
Povprečno število zaposlenih se je povečalo z 3 odstotke, osebni dohodki za 70,4 odstotka,
povprečni osehni dohodek tako znaša 33.183 dinarjev, realni osebni dohodki pa so manjši za 1,3 odstotka. Najvišje povprečne osebne dohodke imajo v temeljni organizaciji RTC Golte, ki so za 21,9 odstotka višji od občinskega povprečja, najnižje pa v Gradbeniku, ki za občinskim povprečjem zaostajajo za 13 odstotkov. Znatno so porasle terjatve do kupcev in so večje od obveznosti do dobaviteljev za 39 odstotkov. Zaloge so se povečale za 85 odstotkov, največ v nazarski lesni industriji, gornjegrajski Smreki in v Kemiji.
Z izgubo sta poslovali temeljni organizaciji Gozdnega gospodarstva Luče in Gornji grad, vendar je to posledica zimskih razmer in jo bodo do polletja zagotovo odpravili. Bolj zaskrbljujoča je izguba v Gostinskem podjetju Turist, kjer bodo rdeče številke do polletja težko odpravili. V tej delovni organizaciji bodo torej morali sprejeti ukrepe za odpravo motenj, s katerimi bi dosegli boljše rezultate, predvsem pa morajo v kar največji meri izkoristiti možnosti, ki jih nudi letna
Mislinja
Slavje TVD Partizan
Ob letošnjem prazniku občine Slovenj Gradec, prireditve se vrstijo od 1. do 9. junji, bo v nedeljo 9. junija ob 16. uri na športnem igrišču pri osnovni šoli Rada Iršiča v Mislinji sklepna slovesnost ob občinskem prazniku. Združili jo bodo s telovadnim nastopom in z njim obeležili 25 — letnico delovanja tamkajšnjega telovadnega društva.
Poleg domačih telovadcev bodo sodelovali še člani drugih društev, telovadci iz Škal pri Titovem Velenju ter
Partizana Slovenj Gradec. S tem bodo namenu predali obnovljeno igrišče, ki so ga v glavnem obnovili učenci tamkajšnje osnovne šole.
2,- stran *
J"
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje ir
6. junija 1985

Izvršni svet
Nezadovoljivi gospodarski rezultati
Osrednjo pozornost so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje namenili na zadnji seji uresničevanju resolucije o politiki aresaičevanja družbenega plana občine v letošnjem letu. Podrobno so spregovorili o rezultatih gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta.
S temi rezultati nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj so mnogo slabši kot smo pričakovali. Industrijska proizvodnja je kar za slabih pet odstotkov manjša od lanske poprečne, v resoluciji pa smo predvideli, da jo bomo v letošnjem letu povečali za tri odstotke. Še posebej je bila proizvodnja slaba v prvih dveh mesecih letošnjega leta, marca pa so rezultati že ugodnejši in upajmo, da se ta ugodna rast proizvodnje prenaša tudi v naslednje mesece. Največji izpad so v prvih treh mesecih beležili v premogovni-
štvu, kjer pa lahko rečem, da so ' izpad že nadoknadili, saj so že do konca maja proizvodni plan za to obdobje presegli. Manj kot so načrtovali pa so v prvih treh mesecih proizvedli tudi v elektrogospodarstvu in v Gorenju.
Izvršni svet skupščine občine Velenje redno spremlja rezultate gospodaijenja ter se sproti vključuje v odpravo motenj, da bi tako pripomogli, da v občini ob koncu leta ne bi imeli izgubašev. Teh pa je bilo v prvem četrtletju zelo veliko, saj je kar 17 organizacij združenega dela poslovalo v tem obdobju z rdečimi številkami. Število ozdov, ki so poslovale z izgubo je tako precej večje kot lani, vendar pa je treba povedati, da je struktura izgub bistveno boljša od lanske. Največ izgub so zabeležili na Rudniku lignita Velenje, v Gorenju Elektro-
Predsedstvo občinskega sindikata
Uresničevanje resolucije poglavitna naloga
Tudi člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Velenje so na seji prejšnji teden podrobno obravnavali tudi rezultate poslovanja v prvem četrtletju v občini Velenje.
Člani predsedstva pa so ob oceni rezultatov gospodarjenja v prvih štirih mesecih poudarili, da mora biti uresničitev resolu-cijskih nalog eden od poglavitnih ciljev vseh kolektivov. Odražati se mora predvsem v povečanju produktivnosti, izvoza in
osnovi rezultatov poslovanja v prvem četrtletju morajo vse OZD temeljito oceniti svoje poslovanje in ustrezno ukrepati, kjer so rezultati slabi ali komajda zadovoljivi. V vseh tistih OZD, kjer so v prvem četrtletju poslovali z
Prosimo, pripnite se!
Republiški svet in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje sta mnenja, da je potrebno o uporabi varnostnega pasu obveščati, poučevati in opominjati voznike ter sopotnike. To bi naj imelo večji učinek, kot denarne kazni, ki jih izrekajo delavci milice.
Zastavili so akcijo, s katero oodo pomagali voznikom in sopotnikom do odločitve in spomina o zakonski odredbi glede uporabe.
Delovnim organizacijam in večjemu številu slučajno izbranih občanov so razdelili nekaj tisoč nalepk »prosim, pripnite se«!. Nalepke naj bi vozniki namestili v svoja in službena vozila.
Akcija ni poceni, vendar pa strošek ne bo pomenil nič v primeru, da bi vsaj enemu vozniku in potniku prihranil posledice, mogoče pa celo rešil življenje.
Jože Miklavc
izgubo, morajo takoj pripraviti predsanacijske programe, tiste, ki pa poslujejo na osnovi že sprejetih sanacijskih programov, a jih ne uresničujejo, pa morajo sprejeti nadaljnje ukrepe glede spoštovanja zakona o sanaciji in prenehanju OZD. Družbenopolitične organizacije v teh okoljih pa morajo oceniti primernost vodilnih in vodstvenih delavcev.
Rezultati poslovanja so v veliki meri posledica sistemskih reši-
ukrepi niso vedno usmerjeni v spodbujanje gospodarnega ravnanja, na drugi strani pa tudi ni ustreznih možnosti za kaznovanje tistih, ki sklepov ne uresničujejo. Zato bodo predlagali izvršnemu svetu in skupščini, da pregledata uresničitev sklepov, ki se nanašajo na gospodarjenje in gospodarno ravnanje.
Na seji so člani predsedstva obravnavali tudi informacijo v zvezi o dodatku za stalno prisotnost na delu. Ta dodatek so namreč uvedli v nekaterih delovnih organizacijah kot nagrado tistim delavcem, ki niso v bolniški, itd.
Člani predsedstva so sprejeli sklep, naj tiste OZD, ki na takšen način rešujejo odsotnost z dela, proučijo možnost za boljše nagrajevanje oziroma da akte uskladijo z usmeritvami nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
niki široka potrošnja, HPH, EKO tozd Tehnološka oprema, EFE, Vekosu tozd Komunalna oskrba, drugje pa so izgube manjše. Povedati pa je treba tudi, da je v občini tudi veliko ozdov, ki so poslovali na robu rentabilnosti.
V želji, da bi motnje v gospodarjenju odpravili, bo posredoval izvršni svet skupščine občine že na naslednji seji zborom skupščine v sprejem vrsto ukrepov.
Na področju izvoza so dosegle organizacije združenega dela občine Velenje dobre rezultate, uvoz pa je pokrit z izvozom z indeksom 104. Kljub vsemu pa na področju izvoza ne dosegamo lanskoletne višine.
Posebno vprašanje so osebni dohodki s katerimi skušamo tudi v občini Velenje zaustaviti padanje standarda. Gospodarstvo občine je v prvih treh mesecih letošnjega leta povečalo osebne dohodke v primerjavi z istim obdobjem lani za slabih 77 odstotkov, negospodarstvo pa je kljub usmeritvi, da naj ne bi več zaostajalo za gospodarstvom, močno zaostalo in je tako realni osebni dohodek za okoli 4 odstotke nižji kot v gospodarstvu.
M. Zakošek
LJUBLJANSKA BANKA
Temeljna banka Velenje
Krediti na osnovi prodaje deviz
Tudi Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje odobrava občanom kredite na osnovi prodaje konvertibilnih deviz v višini do milijona dinarjev. Občani morajo za določeno dobo
ti & fl& 'te, tPu&jnu^zaViR1-
-------------Juu jjušujna; vezani
narsko protivrednost prodanih deviz, na osnovi tega pa dobijo gotovinsko posojilo v višini 200 odstotkov vezanega dinarskega zneska. Banka dinarski depozit obrestuje po 1 odstotni obrestni meri, posojila pa odobrava po 17,5 odstotni obrestni meri.
Glede na to, da je povpraševanje po teh kreditih tako v občini Velenje kot v Mozirju izredno veliko, v ta namen pa ima banka omejena sredstva, so se odločili, da vsoto, ki jo bodo porabili v ta namen določajo za vsak mesec posebej. Tako imajo v mesecu juniju na voljo 76 milijonov dinarjev (približno dve tretjini za občino Velenje ostalo za občino Mozirje). Posojila že odobravajo, odobravali pa jih bodo tako dolgo, da bo omenjeni znesek izkoriščen. Naj ob tem poudarimo, da tisti, ki bodo svoje vloge (potrjena prošnja za kredit, devizno in dinarsko hranilno knjižico) posredovali kasneje, bodo na vrsti prvi v naslednjem mesecu. Naj povemo še to, da je mogoče posojilo dvigniti že tisti dan, ko je odobreno — to pa je, če so sredstva še na razpolago že tisti dan, ko posredujete vlogo.
Komite za družbene dejavnosti
Dopolnjene predloge je treba dobro pretehtati
Na zadnji se"' so se člani komiteja za dru„ ,ene dejavnosti občine Velenje dotaknili predvsem stališč in sklepov Skupščine SRS k analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v Sloveniji.
Novosti, ki jih prinaša ta dokument, je treba dobro pretehtati in vsak predlog temeljito proučiti, saj prinašajo marsikaj novega na tem področju. Nekateri predlagani predlogi so neustrezni, drugi zopet terjajo nekatere spremembe zakona o združenem delu, celo ustavnih določil. Kot je v razpravi dejal eden od članov komiteja za družbene dejavnosti, so vsa razmišljanja tega dokumenta usmerjena v to, da bomo
žejne peljali čez vodo. Do cilja hočemo priti po najdaljši in najdražji poti. V čem se nekatere predlagane spremembe razlikujejo od današnjih? Kamen spotike je bila tudi tokrat solidarnost, katere kriteriji so nedodelani in marsikateri občini, tudi naši, nalagajo prevelike obveznosti, drugi pa omogočajo prejemanje solidarnosti, čeprav do te ni upravičena. Člani komiteja za družbene dejavnosti občine "Velenje so bili enotni, da dopolnjeni predlogi za pospeševanje uveljavljanja in razvoja odnosov svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih ne bi smeli kar tako mimo nas in da jih morajo v vseh okoljih »dati« na rešeto.
Na samoupravni sporazum o ustanovitvi in organiziranosti skupnih strokovnih služb interesnih skupnosti občine Velenje, in' sicer občinske izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, zdravstvene skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva, socialnega varstva, kulturne skupnosti, telesnokulturne ter raz-iskovalne skupnosti, smo v občini dolgo čakali. »Vendar takšen kot je bil tokrat na mizi, ni ustrezen,« so menili člani komiteja za družbene dejavnosti.
Manjka mu organizacijska shema s kadrovsko strukturo, pa tudi koncept sam je neusklajen z določili svobodne menjave dela.
Občina Velenje
Nekatere smernice razvoja izobraževanja odraslih
Ko si postavljamo smernice za hitrejši razvoj izobraževanja odraslih, ne moremo mimo spoznanja, da je izobraževanje odraslih toliko razvito, koliko stori zanj država — pri nas družba — ali neka odločujoča politična sila. Zaman bi čakali, da bi si stem izobraževanja odraslih funkcioniral sam od sebe, ali le na pobudo ljudi, ki so potrebni najelementarnej-šega znanja.
Da bo izobraževanje odraslih v naši občini bolj učinkovito prispevalo k izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih, k razvijanju znanja in uspešnosti pri delu, družbenopolitičnega delovanja, kulture in kvalitete dela ter življenja, je potrebno ustvariti ugodno klimo za:
1. tesnejše povezovanje vzgojnoizo-
.bmainuliUH	1» ipi^uiiimuj
združenega dela, tesnejše povezovanje kadrovskih in izobraževalnih služb OZD, aktivnejšo vlogo družbe-no-političnih sil v družbenopolitični skupnosti kot so: družbenopolitične organizacije, gospodarska zbornica, skupnost za zaposlovanje, knjižnice, muzej ipd.;
Predsedstvo OS ZSS Velenje
Seja sveta
V torek, 11. junija, se bodo ob 18. uri sestali člani Predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Sejo bodo posvetili uresničevanju resolucije občine Velenje v letošnjem letu in obravnavi stanja na področju inventivne dejavnosti v občini Velenje.
Titovo Velenje
Zanimiva predavanja
V petek je pripravila Turistična zveza občine Velenje v dvorani skupščine občine Velenje zanimivo predavanje Janeza Bogataja o varstvu slovenske kulturne krajine ter o vključevanju slovenske etnografske dediščine v turistično ponudbo. Govoril pa je tudi o izvirnem spominkarstvu na Slovenskem.
Predavanje bodo pripravili tudi jutri, v petek 7. junija, ob 18. uri. Predaval bo magister Vjekoslav Sršen o tem, kako ustvariti klimo za turizem v našem kraju. V petek 14. junija pa bo ob 18. uri v dvorani skupščine občine Velenje^pripravila predavanje Alenka Seher in sicer bo govorila o Turčiji. Predavanje bo popestrila z barvnimi
PROSIM, PRIPNITE SE! gf
Vozniki in sopotniki, v avtomobilu ste varnejši, pripeti z varnostnim pasom. Pred vsako vožnjo se torej pripnite, vožnja bo užitek!
diapozitivi.
Turistična zveza vas vabi, da obiščete omenjena predavanja. Vstop je prost.
Ravne
10 let zbora
Kulturno umetniško društvo vabi krajane Raven, pa tudi druge, v nedeljo, 9. junija k domu družbenopolitičnih organizacij na koncert ob 10-letnici njihovega moškega pevskega zbora. V programu bodo' sodelovali tudi mešani pevski zbor Lipa in tamburaši s Konovega in iz Pesja ter pevke iz Gaberk. Jubilejna prireditev se bo začela ob 14. uri.
2. na podlagi večje povezanosti nosilcev izobraževanja odraslih je potrebno pristopiti k:
—	skupnemu načrtovanju izobraževanja odraslih na podlagi srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih planov,
—	skupnemu snovanju »okvirnih« programov izobraževanja,
—	k učinkovitejši svetovalni dejavnosti za udeležence izobraževanja odraslih,
—	k učinkovitejši informacijski funkciji in
—	skupnemu sistematičnemu an-dragoškemu usposabljanju učiteljev
in nredavatfUevr i3obrai«vaiij(l odre-
slih (IO) ter .
—	strniti prizadevanja za kadrovsko krepitev izvajalcev IO na delavski univerzi, na centru srednjih šol in v OZD.
3.	Zaradi izredno nizke izobrazbene strukture delavcev in občanov je potrebno sprostiti motivacijske mehanizme v OZD (možnost napredovanja, boljši osebni dohodki), da se bodo delavci brez dokončane osnovne šole (zlasti mlajši) vključevali v osnovnošolsko izobraževanje odraslih in na ta način pridobili boljšo možnost za vključitev v izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe.
4.	Osip slušateljev v programih osnovnošolskega izobraževanja odraslih in v programih za pridobitev strokovne izobrazbe je treba znižati z boljšim andragoškim delom:
—	programe je potrebno prilagoditi učnim skupinam in posameznikom,
—	programi za odrasle ne smejo biti preveč šolski, odmaknjeni od življenja delavca, temveč morajo biti problemsko, kompleksno in interdisciplinarno zastavljeni,
—	pri programiranju in planiranju izobraževanja odraslih je potrebno upoštevati samostojnost in predstavo slušatelja o sebi, njegova izkustva ter njegovo pripravljenost za izobraževanje, kajti odrasle najbolj odbija od
izobraževanja, če so porinjeni v podrejeno vlogo, v »otročji« položaj,
'jEH
—	uspeh izobraževanja odraslih bo . mnogo večji, če bo učitelj znal uporabljati poleg metode predavanja še ostale metode kot naprimer: metoda igranja vlog, metoda proučevanja primerov, metoda grupne dinamike, metoda dela s pisanimi viri ... in če bo vešč uporabljati učno tehnologijo,
—	preverjanje znanja mora biti an-dragoško osmišljeno, pri čemer ne gre za zniževanje kriterijev za ocenjevanje, ampak gre za opuščanje podce-njevalnega odnosa izpraševalca do slušatelja, kar v naši andragoški praksi žal ni redek pojav.
5.	Mnogo večjo pozornost kot doslej bo potrebno posvetiti izpopolnjevanju znanja delavcev. Tako bo potrebno posvetiti večjo skrb strokovnemu izpopolnjevanju preko dopolnilnega izobraževanja (do tega spoznanja so se v razvitem svetu dokopali do te mere, da je v letu 1984 v ZDA bilo namenjenih 75 % vseh finančnih sredstev namenjenih za visoko šolstvo za dopolnilno izobraževanje in le 25 % za dddiplomski študij)
6.	Nadalje moramo stremeti za dvig splošne izobrazbe ljudi, pri čemer naj bi imela delavska univerza še pomembnejšo vlogo kot doslej.
7.	Spodbuditi je treba družbeno izobraževanje delavcev in občanov, saj je neusposobljenost le—teh za opravljanje samoupravljalskih funkcij v OZD, KS . . . gotovo temeljni razlog za nizko učinkovitost samoupravnega delegatskega sistema. Na tem področju naj bi odigrale pomembno vlogo kadrovske službe in družbenopolitične organizacije pri spodbujanju potreb po tovrstnem znanju ter pri planiranju in okvirnem planiranju ob sodelovanju z delavsko univerzo kot osrednjega izvajalca tega izobraževanja.
Zaključek: Kakor vleče voz izobraževanja odraslih razvitejši svet vedno bolj naprej in navzgor, tako tonejo v praznino dežele v razvoju. Na kateri voz se bomo vsedli?
Za delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih občine Velenje
Strokovna ekskurzija
Osnovna organizacija zveze sindikatov delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje, organizira v soboto, 22. junija, enodnevno strokovno ekskurzijo, in sicer ogled delovne organizacije UNIOR Zreče ter obisk spominskega obeležja iz NOB na Osankarici, kjer je padel legendarni Pohorski bata-
ljon. Na Osankarici je predvideno tudi tovariško srečanje za udeležence ekskurzije.
Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri s parkirnega prostora pri Rdeči dvorani.
Prijavite se lahko na Občinskem sindikalnem svetu Velenje do petka, 14. junija, dalje. Soudeležba je 30040 din.

»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik1 »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjan« Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451. 854-761, 855-450, 856-955, Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je .25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200' dinaijev (na mesec 100 dinarjev), za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektu- \ re, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od S. februaija 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

6. junija 1985	* Titovo Velenje	V SREDIŠČU POZORNOSTI	nas C98 * stran 3
___ .			
Gorenje Titovo Velenje
Gremo na letni oddih ali le na dopust ?
V Gorenju v Titovem Velenju, ' kjer združuje delo več tisoč delavk in delavcev, kljub težavam, ki jih pestijo in naporom za doseganje • proizvodnih načrtov, ne pozabljajo na skrb za delavce.
Njihov oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost poleg številnih oblik rekreacije skrbi tudi za kulturno življenje delavcev, njihova je bila zamisel o tradicionalnem prvomajskem izletu v . Rovinj, letos se ga je udeležilo skoraj 400 delavcev. V njihovo domeno pa sodi tudi organiziranje preventivno-rekreativnega odmora za delavce, ki delajo v težjih delovnih pogojih, in letnega oddiha, s katerim skušajo omogočiti prijeten in sproščen dopust tudi tistim s tanjšimi denarnicami. S slednjim, z letnim oddihom so se začeli bolj organizirano ukvarjati dobro leto nazaj, levji delež pa nosi pri tem Jože Angeli, referent za letni oddih in delavski turizem. Torej ni naključje, da nas je pot po sledi razpisa za letovanje delavcev Gorenja, vodila prav k njemu.
Na razpis, objavljen že v marcu, se je prijavilo 1626 delavcev, kar je skoraj dvakrat več kot leto poprej, pravi Jože Angeli. Nedvomno je to odraz skrbno sesta-- vljene in raznovrstne ponudbe, saj so delavci lahko izbirali med morjem in naravnimi zdravilišči, šotori, prikolicami, hotelskimi in zasebnimi sobami, apartmaji, nekateri aranžmani pa so ponujali tudi organiziran prevoz in prav zanje se je odločilo največ, 676
delavcev. Številke so seveda še mnogo večje, če upoštevamo, da gre večinoma za družine, kjer sta oba hranitelja zaposlena v Gorenju.
Se posebej pa so bile privlačne sorazmerno nizke cene, za katere so se v Gorenju že dovolj zgodaj dogovorili, in seveda možnost obročnega odplačevanja. Ne kaže pa-tudi zanemariti pripravljenost delavcev v oddelku, ki so sprejemali prijave 14 dni, od jutra do večera. Na ponujene možnosti letnega oddiha pa so sodelavce opozarjali ne le preko internega glasila, temveč tudi s posebnimi plakati, objavami preko zvočnikov. Kljub vsemu pa je bilo malo manj kot 400 zamudnikov, vendar tudi tem niso odrekli pomoči.
Kot že rečeno, je bilo največ zanimanja za' zasebne sobe, kjer je bil na voljo tudi organiziran prevoz, malo več kot 100 družin se je odločilo za prikolice, v hotelih bo na. oddihu 57 družin, v bungalovih pa 34, 14 družin pa se je odločilo za zdravilišča. Osemnajst družin bo dopust preživelo pod platneno streho, po izkušnjah sodeč, pa se bo njihovo število z bližajočim poletjem še povečalo. Ni odveč poudariti, da so med prijavljenimi večinoma delavci iz neposredne proizvodnje, ki so imeli tudi prednost pri dodelitvi tako imenovanih sindikalnih prikolic.
Cene so seveda različne, pač glede na izbor. Najcenejše so bi-
le prikolice brez hrane, od 8000 do 8500, zasebne sobe so od 10 do 13 tisoč din za deset dni, malo dražji so hoteli in zdravilišča, 10 do 19 tisoč oziroma 17 do 19 tisoč dinarjev.
Delavci Gorenja bodo tako letos letovali od Ankarana do Bio-grada. Priprava takšnega letovanja, s tako obsežnim izborom in v takoi številnem kolektivu kot je Gorenje v Titovem Velenju nedvomno ni lahka naloga. Večina jih namreč odhaja na dopust istočasno, lastnih počitniških zmogljivosti pa v Gorenju nimajo. V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost skupaj z nekaterimi strokovnimi delavci že razmišljajo, kako rešiti ta problem. Eden od načinov je verjetno vključitev v počitniško skupnost, za kar se ogrevajo tudi na občinskem sindikalnem svetu. Članstvo v tej skupnosti omogoča namreč menjavo zmogljivosti ,z ostalimi, seveda pa so predpogoj za vključitev, lastne zmogljivosti. Zanje pa so potrebna sredstva. Mogoče bi veljajo pri tem razmisliti o regresu za letni oddih, ki ga pogosto ne uporabljamo v prave namene. Po besedah, Jožeta Angelija so nekateri predlogi in variante novega organiziranja letnega oddiha za delavce Gorenja, že pripravljene, vendar se bodo o njih oziroma zanje odločali delavci sami.
Božena Gorjan
Gorenje - Glin Nazarje
Izboljšave zagotavljajo prihranek
V nazarski lesni industriji se pred leti niso mogli pohvaliti z inovacijsko dejavnostjo, čeprav bi bila še kako dobrodošla. Lotili so se dela in v zadnjih dveh letih je v veliki meri zaživela. Dosežki so dokaj spodbudni, čeprav sami priznavajo, da bo potrebno še veliko dela, da bo postala resnično množična.
Že sedaj je obetavno število koristnih predlogov in predlogov za tehnične izboljšave, posebej razveseljivo pa je, da precej predlogov pošiljajo tudi delavci v neposredni proizvodnji. Precejšnja spodbuda za napredek sta bila prav gotovo opredeljena in sprejeta sporazum in pravilnik o
tej dejavnosti. Veliko zaslug imajo tudi člani odbora, ki so zadolženi za krepitev inovacijske dejavnosti, za spremljanje in urejanje dokumentacije o prispelih predlogih pa je zadolžen tudi delavec v tehnični službi. Dokaz, da so zares uspešni, je tudi priznanje inovatorja leta, ki ga je Marjanu Dobrovcu podelil republiški sindikat delavcev gozdarstva in lesarstva za dosežke na tem področju, predvsem pa za delo in napore, ki jih je vložil v krepitev in širjenje inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji 'Gorenje-Glin Nazarje.
Precejšnja ovira pri uveljavljanju te dejavnosti je vsekakor dol-
ga doba uvajanja koristnih predlogov in tehničnih izboljšav, predvsem še v primerih, ko je zanje potrebna izdelava določenih priprav in pripomočkov, ki so potrebni za uvajanje predloga ali izboljšave v neposredno proiz-. vodnjo. Da bi inovatorstvo še bolj razširili, je odbor dal predlog, da bi vsak koristni predlog nagradili s 1.000 dinarji, ne glede na to, ali se uveljavi v proizvodnji, ali ne. V zadnjem obdobju je odbor prejel 12 tehničnih izboljšav, od katerih jih je pet že uveljavljenih v proizvodnji in zagotavljajo letni prihranek 2,5 milijona dinarjev, ostale pa tehnično še obdelujejo in jih-bodo v proizvodnjo uvedli kasneje.
Elektrostrojni obrati
Priznanje za kakovost in delo
Rekova delovna organizacija Elektrostrojni obrati je za svoje uspešno delo, predvsem pa za ka-/ kovost izdelkov, prejela že vrsto priznanj in pohval. Eno izmed najbolj dragocenih, je priznanje ljubljanskih Toplarn, saj so ga poleg delovne organizacije prejeli še trije delavci temeljne organizacije Elektro-obrati in Vodovodno-toplovodni obrati.
Delavci Esa' so na objektu Termoelektrarne—toplarne Moste na drugi fazi izgradnje 50 mega-vatnega bloka s krajšimi prekinitvami delali približno pet let. ■ Ves ta čas so se močno trudili, da bi zaupano delo, ki je obsegalo celotno razsvetljavo, transport ter dodatna dela, kot so: kemična priprava vode, črpališče, gorilniki, elektrofiltrske glave, toplovod, prezračevanje in elektrika, kar najbolj kakovostno, strokovno ter v skladu s časovnimi roki disciplinirano opravili. Da
Popravek!
V prejšnji številki Našega časa se nam je pri članku Drevesa umirajo stoje zgodila neljuba napaka^ saj smo zapisali, da smo se pogovarjali z Jožetom Ročnikom, v resnici pa smo se z Zdravkom Ročnikom. Opravičujemo se za neljubo napako.
so v tem zares uspeli, pričajo priznanja, ki so jih prejeli Jože Vo-glar in Emil Meh, vodji objekta in Jože Trpin.
»Priznanja smo zares veseli, poleg tega pa smo se močno trudili, da bi delo, ki ga na tem objektu ni bilo malo, zaupali pa so nam tudi druga važna dela, kar
najbolj kakovostno opravili. Velikokrat smo delali tudi v podaljšanem delovnem času. Veseli smo tudi, ker se,-je Toplarna spomnila in nam izkazala pozornost, saj se po navadi zgodi, da ob zaključku del na nas delavce pozabijo,« je povedal Jože Vo-glar.	B.M.
S TEKMOVANJA KOVINARJEV • S TEKMOVANJA KOVINA
Mehmed Bečič pravi:
Takšni varilci kot so v ES0 so malokje"
vi
Na nedavnem območnem tekmovanju kovinarjev so se izkazali-tudi velenjski tekmovalci. Med varilci REO je slavil Mehmed Bečič, visoko kvalificirani varilec, oddelkovodja varilnice v tozdu Strojni obrati Rekove delovne organizacije Elektrostrojna oprema. Najboljši. To nas je spodbudilo, da smo se namenili naravnost k njemu. In ni nam žal, saj je bil klepet z njim prijeten. Kljub temu, da ni samo hvalil, temveč povedal tudi marsikaj kritičnega. In takšna kritika, dobronamerna, nam manjka. Mehmedu ne.
Na tekmovanju je zbral sede-mindevetdeset odstotkov vseh možnih točk. Za takšen rezultat pa je potrebno veliko znanja, truda in izkušenj. Mehmed ima vse.
»Na takšnem tekmovanju ne zastopaš samo sebe, ampak svojo delovno organizacijo. In takšni varilci, kot so v ESO, so malokje. To dokazujemo vsak dan, pri delu. Ne samo, da vsako nalogo opravimo kvalitetno in hitro, držimo se tudi vseh rokov,» nam je povedal. Uganili smo zakaj. Tudi prva tri mesta med varilci REO so osvojili njegovi sodelavci, dobro pa
so se odrezali tudi drugi iz njegove sredine.
Ob takšnem uspehu si seveda nismo mogli kaj, da ga ne bi vprašali, kako so bili sprejeti, ko so se s tekmovanja vrnili z najboljšimi rezultati. »Meni še ni dal roke nihče, razen obratovodje,« nam je grenko odgovoril, in da ne bi bil položaj mučen, pogovor takoj speljal drugam. K dosežkom varilcev njegove delovne organizacije. Tu pa ni skrival ponosa.
Varilci REO so tekmovali v Štorah, v Šolskem centru. »Organizacija ni bila najboljša. To moram povedati. Slab je bil že začetek. Premalo podpore smo dobili v občinskem sindikalnem svetu. Kdo je naš koordinator pa smo izvedeli šele, ko so nekaj dni po tekmovanju razglasili rezultate.»
Pa naj bo kar koli že. Mehmed je dober varilec. To je že dokazal. In še enkrat bo na republiškem tekmovanju. Preostane nam samo še, da njemu in njegovim tovarišem zaželimo čim več uspeha na tekmovanju in pri delu. Naj še enkrat pokažejo, da je
Mehmed Bečič: »Varilci kot so v ESO so malokje.«
takšnih varilcev kot jih premore njegova delovna organizacija, res še malo. Z izmenjavo izkušenj, kar je tudi eden od ciljev tega tekmovanja, pa ni vrag, da jih ne bo vedno več. Vedno več najboljših.
mkp, foto: B. M.
Zdenko Purnat
Lanski republiški, letos območni, morda spet,..?
Zdenko Purnat: »Najprej ugotoviti napake in jih potem odpraviti.«
»Mislim, da na tekmovanju letos sodelujem zadnjič. Sodeloval sem že velikokrat in letos me je spodbudilo, da se še enkrat prijavim predvsem zato, ker bo republiško tekmovanje tukaj pri nas, v
Titovem Velenju,« nam je takoj na začetku srečanja povedal Zdenko Purnat, letošnji regijski zmagovalec med TV mehaniki in lanski republiški prvak. Pa mu nismo povsem verjeli. Morda bo s tekmovanji res prekinil za kakšni leto, ampak slej kot prej se bo med tekmovalce spet vrnil. Če ne zaradi drugega, pa zato, da spozna, ali je še v koraku z drugimi TV mehaniki.
Pravi, da so bila na letošnjem
tekmovanju težja vprašanja iz icunjir vpidsdllja SU UTTa UiUga-
če oblikovana in kar znajti se je bilo treba. »Na eno vprašanje sem odgovoril napačno, pa še na tisto zaradi površnosti,« nam je povedal in tako potrdil, da se je na tekmovanje dobro - pripravil. Praktični del tekmovanja pa so opravljali na najnovejšem televizorju, ki je v proizvodnji šele leto dni, Gorenje K-U, Maraton. »Najprej smo morali ugotoviti napake, potem pa te odpraviti tako, da je televizor brezhibno deloval. Vse to pa seveda v najkrajšem času. Saj se je čas tudi meril.«
Zdenko je vse odpravil odlično.
Sicer se pa s popravili televizorjev srečuje vsak dan na delovnem mestu. »Na dan popravim približno štiri. Če so napake večje manj, če so manjše, več. Različno. V našem servisu pa ne popravljamo samo televizorjev ampak tudi avdio-glasbene centre.«
Spet smo se vrnili na tekmovanje. Pravi, da je bila organizacija odlična, da je vse potekalo hitro. Nikjer ni bilo nobenih zastojev. »Če bodo tako pripravili tudi re-
pUUII&MJ ICMIIUrailjC, |IU1LHI UM...---
vsi zadovoljni.«
Vsi tekmovalci so si enotni v enem: takšna tekmovanja so koristna, na njih spoznaš marsikaj. Izmenjaš izkušnje.
Zdenko jih ima veliko. Vsak televizor, ki ga dobi v roke popravi tako dobro kot bi bil na tekmovanju. Zato tudi ne bi bilo presenečenje, če se bomo z njim še enkrat srečali. Kot s ponovnim republiškim zmagovalcem. Veliko sreče mu želimo in čim manj zapletene napake na televizorju, ki ga bo popravljal, mkp
Silvo Plevnik
»Vsako leto je treba znati več"
Z veselimi ljudmi je tudi pogovor vesel, smo ugotovili, ko smo se srečali s Silvom Plevnikom, orodjarjem v Gorenju Procesna oprema. Prepričani smo, da je bil nasmejan, ko je tekmoval, ko je reševal zapletene naloge, prepričani, da je priznanje kot najboljši konstrukcijski ključavničar sprejemal z nasmehom. Samo na fotografiji, te še nisem videla, ko sem besedilo oddajala uredniku, ne vem. Stavim pa, da se tudi na njej smeji.
SHvo Plevnik je stari znanec tekmovanj. Izkušenj, tekmovalnih, mu torej ne manjka. Zato se tudi nismo čudili, ko nam je povedal:
»Na tekmovanje se nisem posebej pripravljal. Opazil pa sem, da je na njih vedno večja konkurenca, vsako leto je treba znati več in vsako leto je zanimanje za tekmovanje večje. Za to so potrebna tudi izbirna tekmovanja.«
Konstrukcijski ključavničarji
so tekmovali v Žalcu. Obvladati je bilo treba snov iz samoupravljanja, materialov, varstva pri delu. Poleg praktičnega dela to-
Silvo Plevnik
rej še marsikaj. Kot kaže, Silvo vse to dobro zna. In kar je še pomembnejše: »Silvo ni samo dober tekmovalec, ampak tudi delavec«, je dodal njegov kolega.
»Za dober rezultat pa je poleg znanja potrebna tudi dobršna mera sreče,« nam je zagotovil tako, kot da je hotel povedati, da so-tekmovalci niso bili nič slabši, le da se je tokrat sreča oprijela njega. »Na tekmovanjih pa je pomembno tudi to, da se srečamo ključavničarji od vsepovsod, izmenjamo izkušnje, se pogovarjamo.« O čem? »O vsem« nam je odgovoril, »tudi o osebnih dohodkih.«
Na republiško tekmovanje kovinarjev pa se bo pripravljal. To pa. »Tam bo še večja konkurenca, še več bo treba znati.«
Prepričani smo, da bo tudi tam Silvo dober. Prepričani pa tudi, da bo vse naloge opravil z nasmehom.
mkp, foto: B. M.
Bilo je nepozabno doživetje
Jože Voglar in Emil Meh, ki sta prejela zasluženo priznanje, manjka pa Jože Trpin
Prisrčna vabila na zaključno prireditev kolonije bratstva in enotnosti so pritegnila polno dvorano ljubiteljev otrok v Kulturni dom. Tudi lepa sončna sobota je doprinesla k nepozabnemu vzdušju ob prisrčnem nastopu naših najmlajših iz bratskih republik. Že ob vstopu v dvorano, ko so nas na odru pričakovali malčki v skupinah in narodnih nošah, smo začutili, da bomo doživeli prisrčen in sproščen nastop. Vsaka skupina je v svoji noši želela prikazati to, kar je značilno za njen domači kraj ali republiko.
Uvodoma je tovarišica Tanja prebrala pozdravne brzojavke zaključni prire-
ditvi, nato pa so se zvrstili z nastopom otroci Peči, Banja Luke, Šabca, Som-bora, Cetinja, Vukovara; Ohrida in Titovega Velenja.
Vzdušje v dvorani je naraščalo od nastopa do nastopa in ni bilo točke, da je ne bi s ploskanjem po taktu pesmi spremljali vsi gledalci.
Menim in sem prepričana, da delim mnenje z vsemi številnimi prisotnimi na prireditvi, da lahko tako prisrčen in sproščen nastop pripravijo le najmlajši in z njimi njihove tovarišice. Nič ni bilo do kraja naučenega, ampak so vsi otroci prikazali le to, kar so njihove vsa-
kdanje dejavnosti od deklamacij, glasbe, ritmike in narodnih kol.
O vzdušju, ki je doseglo svoj vrh na koncu prireditve res ne pretiravam, ker se v besedi opisati ne da. Lahko je le doživeto. Nismo hoteli zapustiti dvorane, dokler nam niso otroci še enkrat zapeli pesmi Rastejo trave in misli, ki. so se je med bivanjem v velenjskem vrtcu skupno naučili. Ta pesem je bila odraz srečnih dni, ki so jih skupaj preživeli in odraz organizacijske sposobnosti celotnega kolektiva vzgojno var stvenega zavoda Titovo Velenje.
Hvala vaift, tovarišice za enkratno doživetje!	Ivanka Rabič

4. stran ★ nSS CSS
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Titovo Velenje k
6. junija 1985
Krajevna skupnost Desni breg
Telefoni: Ko se enkrat začhe.
ti
je la žje"
Telefoni. Tudi v krajevni skupnosti Desni breg cika nanje še precej novih naročnikov. Ta krajevna skupnost je sklenila pogodbe z okoli sto petdeset prosilci. Ne-' kaj teh ima telefone že prikloplje-ne. Tisti pač, ki stanujejo v zgradbah, v katerih je bilo to mogoče storiti takoj, ko so bile na voljo telefonske številke. Prišel je poštni delavec in telefon tudi priklo-pil. Krajevna skupnost pa je dala možnost tudi tistim, ki vodov do posameznih stanovanjskih zgradb še nimajo. Vsi so se zavedali, da bo to potrebno še storiti. Pot do sem, pa je bila precej zapletena. Težko je bilo priti do materiala, tudi potem, ko je bil denar zanj zagotovljen.
Se posebno si je glede telefonov v krajevni skupnosti Desni breg prizadevala Angela Vutko-vič, seveda pa pri tem ni bila sama. Zato smo tudi njo vprašali, kdaj bodo v krajevni skupnosti pričeli delati. Takole nam je povedala, kratko in jedrnato: »Naložba je prijavljena, sredstva so izločena, narejena je pogodba z izvajalcem, to bo Tegrad iz Ljubljane, z njimi je tudi dogovorje-
no, da bodo z zemeljskimi deli 'pričeli 3. junija.«
Izvajalec, Tegrad, naredi zunanje omrežje, vse vode spelje do posameznega bloka in vanj vgradi tudi razdelilno omarico iz katere se potem vežejo pari v vsako stanovanje. Do sem je torej delo krajevne skupnosti. In toliko tudi lahko naredi. Več ne more. Nas pa je zanimalo tudi, kako bo z notranjo napeljavo, torej iz razdelilne omarice do naročnika. Notranja napeljava je namreč potem stvar iastnika hiše oziroma stanovanja (etažnega lastnika stanovanja, organizacije združenega dela).
Poklicali smo PTT Velenje in Rafko Blatnik organizator razvoja in vzdrževanja PTT prometa nam je najprej dejal: »Pohvaliti je treba krajevno skupnost Desni breg, da je ves potrebni material že kupila in je tudi varno spravljen. Do materiala je bilo izredno težko priti in kar je pri tem še važnejše, investicija bo zaradi pravočasne nabave tudi dvajset do trideset, morda pa še več odstotkov cenejša.«
Na pošti nam glede notranje napeljave niso mogli povedati
nič konkretnega. Zvedeli pa smo, da je več možnosti. Ena. da notranjo instalacijo reši upravljalec bloka, v večini primerov, če ne že v vseh je to Vekosov tozd Stanovanjska oskrba, ena, da to storijo lastniki stanovanj organizacije združenega dela), ali pa, da to rešijo naročniki sami, neposredno, s pomočjo izvajalca del (PTT, ESO), za katerega se bodo odločili.
Teoretično bi bilo najenostavneje, če bi obveljala prva različica. To pa je povezano s precejšnjimi stroški, ki" pa jih upravljalec nima. V tem času bodo delali rebalans plana, a ta bo žal narejen tako, da bodo morali program krčiti, ne širiti. Stanarine ne zadoščajo več niti za kritje vseh nujnih potreb, saj so prenizke. V plan lahko pride le najnujnejše.
V juliju bo skupščina Samoupravne stanovanjske interesne skupnostih Skupščina je mesto dogovarjanja in prav gotovo bo kakšna delegacija postavila vprašanje tudi okoli tega in morda bo že po njej znano, kako in kaj. Najpomembnejše pa je, da se delo premika naprej. Ko se pa enkrat začne, je lažje.	mkp
Krajevna skupnost Šalek - Gorica
Za praznik vrsta prireditev
Krajevna skupnost Šalek-Gori-ca bo 17. junija praznovala. V spomin na ustanovitev krajevnega odbora OF v Šaleku, sredi junija leta 1944, praznujejo krajani te mlade krajevne skupnosti svoj praznik. Nadvse slovesno.
Praznovanje bodo pričeli z orientacijskim pohodom Zveze rezervnih vojaških starešin Šalek-Gorica 9. junija ob 7. uri zjutraj. Istega^dne^ob 16^uri j^a je^jbod^
srečali starejši krajani. Prav gotovo si bodo imeli veliko povedati; tudi o tem, kako je kraj izgledal včasih, kakšen pa je danes.
Štirideset let svobode je spodbudilo tudi učence osnovne šole Veljka Vlahoviča in v počastitev krajevnega praznika bodo pripravili razstavo na to temo. Ot-
vorili jo bodo v sredo, 12. junija, ob 13. uri.
V soboto, 15. junija, si bodo lahko krajani in seveda vsi občani ogledali, kaj vse so naredili v tej krajevni skupnosti od lani pa do letos. Razstavo, ki nosi naslov »Prikaz dela krajevne skupnosti«, so pripravili v prostorih krajevne skupnosti v ulici Veljka Vlahoviča 45, odprli pa jo bodo
ob 17. uri.___
v^ci uiu, istega uue, luiej uu
18. uri, pa bo v prostorih osnovne šole bratov Mravljakov svečana seja skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL, na kateri bodo podelili tudi priznanja osvobodilne fronte. Praznovanja pa tega dne še ne bo konec, saj bodo ob 19. uri predali svojemu namenu cesto,
ki povezuje Šalek-Gorico in Bev-če.
Naslednji dan, v nedeljo, 16. junija, se bodo že ob 6. uri zjutraj pričela tekmovanja gasilcev. Gasilska društva se bodo potegovala za pokal Šaleške doline. Komu bo pripadel bo znano ob 11. uri, ko bo sklep tekmovanja.
Na sam dan praznika, 17. junija, pa bodo pred osnovno šolo bratov Mravljak zapeli mladi, na
SKUpilClIl RDm.CITir-ptT3liHi-*;bo-
rov osnovne šole Veljka Vlahoviča in bratov Mravljak, otvorili pa bodo tudi razstavo »Dejavnosti na šoli bratov Mravljak.«
V počastitev praznika so pripravili vrsto prireditev. In prav gotovo ni krajana, ki si vsaj ene od njih ne bo ogledal.
mkp
Krajevna skupnost Letuš
Praznovali bodo
V krajevni skupnosti Letuš imajo v tem času polne roke dela. Marljivo se namreč pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika.
Praznujejo ga 12. junija v spomin na odhod 12 fantov ter mož in treh deklet v partizane, leta 1942. Najstarejši je bil star 48 let, najmlajši pa jih je štel komaj 16. »Kakšne večje delovne zmage za praznik ne bomo proslavljali. Zato nismo imeli niti denarja, pa tudi časa ne. V letošnjem letu nam je uspelo v začetku prejšnjega meseca prekriti dom krajanov. To je bila kar obširna akcija, v kateri je sodelovalo več kot 70 krajanov. Drugače pa smo vso pozornost v zadnjem času namenjali »papirjem«, pripravi srednjeročnih in dolgoročnih načrtov, ki vzamejo ogromno časa in dela, rezultati pa niso nikjer vidni,« pravi tajnik krajevne skupnosti Letuš Viktor Zoreč.
Kljub temu pripravljajo za letošnji krajevni praznik Letušam vrsto prireditev. Praznovanje bo-dt> začeli že prihodnjo sredo in ga končali v nedeljo, 16. junija s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in krajšim kulturnim programom. Zvrstila pa se bodo še športna srečanja, koncert mešanega pevskega zbora Letuš, gasilsko tekmovanje.
Med ostalimi nalogami, ki bi jih radi krajani Letuša »spravili pod streho« je asfaltiranje 1600 metrov dolge krajevne ceste na1 desnem bregu Savinje, predračun za posodobitev znaša kar staro milijardo dinarjev, radi bi naredili še javno razsvetljavo na avtobusnem postajališču pri Hrašanu. Veliko denarja morajo vsako leto odšteti še za redno vzdrževanje preostalih krajevnih cest. Pbleg naštetega precej pozornosti namenjajo še varstvu okolja. »To je za našo krajevno
V Letušu bi radi posodobili 1600 metrov krajevne ceste, vendar ■imajo dovolj denarja. Le volja in pripravljenost krajanov pa sta premalo.
skupnost, kot je naša, veliko. Čeprav želje krajani še imamo. Tudi delovni program je obsežen. Drugo vprašanje pa je, koliko od načrtovanega bomo lahko uresničili. Pripravljenost krajanov za lepši jutri je velika, a kaj, ko nimamo nikoli dovolj denarja.
Brez tega se danes ne da nič' na* rediti, volja je premalo. Za asfaltiranje ceste na desnem bregu Savinje bomo prosili za pomoč delovne organizacije, v katerih so zaposleni naši krajani. Velike težave imamo s sosednjo velenjsko občino, ki nam redno ne plačuje obveznosti po domicilnem principu. Za leto 1983 dolguje krajevni skupnosti Letuš 120 tisoč dinarjev. V velenjskih organizacijah združenega dela pa je zaposlenih kar okrog 200 krajanov,« je ob koncu pogovora potožil Viktor Zoreč.
Dan Bihača v Titovem Velenju
Na pobudo delovne organizacije Gorenje Bira Bihac so bihaški športniki in kulturniki prejšnjo soboto obiskali velenjsko Gorenje, velenjskemu občinstvu pa priredili lep in prijeten kulturni dogodek Dan Bihača v Titovem Velenju.
Po srečanju predstavnikov obeh družbenopolitičnih skupnosti sta se najprej v Rdeči dvorani pomerili ekipi odbojkarjev iz Bihača in Titovega Velenja. V avli velenjske občinske skupščine pa so odprli razstavo grafik priznanega bihaškega umetnika Dže-vada Hoze. Ob tej priložnosti sta predstavnika obeh občinskih kulturnih skupnosti, v znak tesnega sodelovanja in nadaljnjega poglabljanja ustvarjenih vezi, izmenjala monografiji akademskega kiparja Ivana Napo-tnika in slikarja Dževada Hoze.
Vrhunec kulturne manifestacije je bil zvečer, ko so v Domu kulture bihaški kulturniki predstavili nadvse zanimiv enourni kulturni program.
»Mešoviti pevski zbor Bihač«, ki je
najuspešnejši mešani pevski zbor v Bosni in Hercegovini je zapel Delavski pozdrav, Tovariš Tito, Fala, Mo-kranjčevo Njest svjat in Beethovnovo Žrtveno pesem.
Baletno plesna skupina je zelo uigrano, scensko domiselno in kakovostno izvedla tri baletne točke. Svoje
pevsko znanje in ubranost pa je pokazal tudi šolski pevski zbor Bihač, ki je zapel pesmi Mokranjca in Milojeviča.
Občinstvo je z izjemnim navdušenjem pozdravilo vse nastopajoče, pri marsikom pa je večer obudil spomine na lepo Uno in rodni kraj.
DUŠANKA ZALOŽNIK
KS Pesje:
Kje je mladina?
Zaradi pomanjkanja denarja se občani vse češče odločajo za udarniško in prostovoljno delo. S tem prihranijo prenekateri dinar, ali opravijo koristno delo, ki ga sicer ne bi.
Za takšno akcijo so se sredi maja odločili tudi učitelji na podružnični osnovni šoli v Pesju, sodelovala pa je tudi krajevna skupnost. Pričeli so namreč urejati zelenice in pešpoti okrog šole in telovadnice. Postavili so robnike, nameravajo pa urediti še šolski vrt in poti politi z asfaltom, če jim bo finančno priskočila na pomoč krajevna skupnost. Precej denarja so namreč porabili za nakup cementa, robnikov in peska. V prihodnje želijo posaditi še okrasno grmičevje in cvetje. Žal jih pri dokončni ureditvi okolice ovira prazna cisterna za mazut, ki so jo nekoč rabili za ogrevanje šolskih prostorov.
Daleč najbolj so se pri udarniškem delu izkazali starejši krajani, zlasti tamkajšnji upokojenci, ki so z zahtevnejšimi in strokovnimi deli opravili veliko dragocenih udarniških ur. Velik odziv so poDuannn ter aircrjc- prtcaKovan
od staršev otrok, zlasti mlajših, vendar se jih je udeležilo kaj malo. Še slabše pa je s tamkajšnjo mladinsko organizacijo, ki se dela sploh ni udeležila, čeprav so pričakovali, da bodo mladi in bodoči starši delo najbolj podprli in na njej tudi sodelovali. Po-
hvaliti pa velja tamkajšnje učence, ki so, kot nam je povedala namestnica vodje šole Vida Polu-tnik, vsak dan izven pouka pridno delali in opravili 422 udarniških ur. V delo so se aktivno vključili tudi predstavniki krajevne skupnosti Pesje.	B. M.
T-«-*..-
Veliko dela pri urejanju zelenic in pešpoti so ž« opravili, precej naiog pa jih se čaka
KSPaka
Posodobljen prehod
Na pobudo krajanov KS Paka pri Titovem Velenju je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj s Komitejem za planiranje in gospodarstvo zastavil akcijo, kako obnoviti in posodobiti prehod za pešce pri osnovni šoli v Paki.
Upravljalec te regionalne ceste, celjsko Cestno podjetje je že pred časom opozorilo pristojne organe v občini, da po določilih nove cest-noprometne zakonodaje ne more biti obeležen (ali obnovljen) prehod za pešce, če ni predpisano osvetljen in označen. Ker takšen strošek ni bil v načrtih cestne skupnosti, je zadeva obtičala na »mrtvi« točki. SVP Velenje, ki je bil na to opozorjen s strani matične šole Gustava Šiliha, je menil, da je to področje že prava potencialna »črna točka«, zato je tudi prevzel pobudo v preventivno smer. Na kraju, kjer si je posebna strokovna komisija ogledala polo-
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE
Sedel je za pisalno mizo, brskal med goro papirja in se z roko gladil po čelu, ko smo prestopili prag pisarne krajevne skupnosti. »Sami papirji, ogromno dela, denarja pa premalo,« s temi besedami smo segli v roke in pozdravili Bernarda Skarlovnika iz Gaberk.
Bernard je tajnik krajevne skupnosti Gaberke, znan marljiv in dolgoleten nosilec najrazličnejših nalog v tem kraju. »Vse sorte sem že bil. Tajnik, šest let predsednik skupščine krajevne skupnosti, tajnik sem pri gasilcih, že 10 let delam v naši borčevski organizaciji, pa še in še. Vse bi še šlo, če nam ne bi bilo treba prelagati sem in tja toliko papirja in če bi imeli za svoje potrebe dovolj denarja. Tajniška posla opravljam skoraj prostovoljno. Kje pa bi dobili denar za to? V sisih se administracija kar bohoti, krajevnim skupnostim pošilja cele kupe papirja, mi pa moramo vse to, kar
žaj, so ugotovili, da se v sedanji fazi in stanju ceste, položaja šole ne da storiti kaj več, kot postaviti električni drog s svetilko, utripajočim semaforjem ter pripadajočo cestno prometno označbo. Sredstva za izvedbo projekta bodo zagotovili krajani iz samoprispevka. Skupnost za ceste bi naj prispevala občutnejši delež, Občinska izobraževalna skupnost ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa bi za odpravo črne točke dodala 150 tisoč dinarjev.. Izvedbo naj bi prevzela krajevna skupnost, potrebno dokumentacijo pa strokovna služba za promet in gradbene zadeve občinskega komiteja za planiranjein gospodarstvo.
Bo do pričetka šolskega leta 1985/86 na območju šole v Paki že znano vsakemu turistu, tujcu in manj pozornemu vozniku, da je nevarnost za prometno nesrečo večja? Preizkusimo operativno sposobnost občinskih organov in
K dobri turistični ponudbi ne sodijo zarjavele table
delovnih organizacij, ki skrbijo za promet in varnost. Jože Miklavc
Bernard Skariovnik
nam narekujejo, narediti. Programe imamo, naloge rešujemo predvsem s sredstvi samoprispevka. Le kaj naj naredi krajevna skupnost s 33 starimi milijoni iz proračuna? To še za normalno delovanje delegatskega sistema ne zadošča. Razlike med mestnimi in vaškimi
krajevnimi skupnostmi so prevelike. Drugje urejujejo zelenice, okolico, ulice, nam pa vzdrževanje cest povzroča velike preglavice. Ničesar ne oporekam ali oponašam, komunalni prispevek plačujemo vsi,« se huduje sogovornik.
Imeti danes kakšno nalogo v krajevni skupnosti ni lahko. Želje in potrebe krajanov so velike. V Gaberkah jih rešujejo po svojih zmožnostih. Žal, pa se po njegovih besedah nekateri poleg teh premalo zavedajo tudi dolžnosti. »Krajevna skupnost nismo le tajnik, predsednik skupščine, krajevne konference SZDL, ampak vsi mi. Če bi se tega zavedali, bi marsikatero oviro lažje premagali.« V isti sapi je dodal še to, da so do sedaj kar složno delali, kar potrjuje tudi izglasovan samoprispevek.
. Ko je prišel v Gaberke, v tem kraju ni bilo vodovoda, asfaltira-
nih cest, telefona. Danes vse to Gaberčani imajo. Nejevoljo povzroča le ugrezanje, slaba stran rudarjenja. Družmirje — v 10 letih je skorajda izginilo. Spodnjemu delu Gaberk se obeta enaka ~ usoda. Kmetijstvo — skoraj za polovico manj ga je. Kaj pa ljudje, ki se morajo zaradi ugreza-nja preseliti. »To je boleče in... Vsak rad živi tam, kjer ima dom.«
Toliko vsega nam je povedal Bernard, da ... Ob koncu pogovora smo mu zastavili še standardno vprašanje: kako je s prostim časom. Zvedeli nismo nič novega ali neznanega, le potrditev, da ga enostavno nima, čeprav je že upokojen rudar. »Same take obveznosti imam, kjer moram delati. Naloge mi vzamejo veliko časa. Tudi doma je treba kaj narediti. Pa ti preljubi sestanki, dva ali trije na teden. Dan ima le 24 ur, človek pa dve roki,« je bil jedrnat Bernardov odgovor.
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO

smo naši
družbi'
Med tistimi srečnimi stanovalci, ki so se lani decembra vselili v stanovanjski stolpič za upokojence in invalide* je tudi Branko Mahne. Že v rani mladosti se je ves posvetil glasbi, ki ji je zvest še danes in še redno poučuje v Titovem Velenju,. Šoštanju in Mozirju. Zato ga, zlasti mladi poznajo daleč naokoli. Svojo glasbeno, učiteljsko pot je pričel v rojstnem kraju Hrušici pri Pod-
»Mi imamo zelc lepo glasbo, zato Jo moramo spoštovati in ohraniti, ae pa jo siromašiti s tujo,« meni Branko Mahne
graau, Kjer je bil tudi prvi slovenski učitelj na tem delu slovenske zemlje. Njegova aktivna poklicna dejavnost se je nadaljevala v Izoli, kjer je tudi poučeval glasbo. Rad se vrača domov v Hrušico in v Izolo, saj ga tamkajšnji ljudje močno pogrešajo, kajti prav Branko Mahne je največ prispeval, da se je v teh krajih slovenska pesem širila, bogatila in ohranjala. Preko 40 let je namreč uspešno vodil številne pevske zbore in z njimi dosegal nepozabno lepe uspehe. Za svoje ustvarjalno delo, nenehno aktivnost in širjenje glasbene kulture je prejel ničkoliko priznanj, najdražji pa mu je vsekakor orden dela z zlatim vencem. Kot zave-
den in zagrizen Slovenec je aktivno sodeloval v Narodnoosvobodilni vojni, bil pa je tudi interniran.
Pred petimi leti je Branka Mahneta pot pripeljala v Titovo Velenje, kjer je nadaljeval svojo glasbeno pot. »V Titovem Velenju poučujemo kitaro v prostorih doma učencev. Delo je precej otežkočeno, saj smo morali zaradi preurejanja doma včasih vaditi kar na hodniku, v enem letu pa smo menjali kar šest prostorov. Zato si toliko bolj želimo prostorov, v novi glasbeni šoli, ki se s sedanjimi ne morejo primerjati. Seveda si želim poučevati vse dotlej, dokler mi bodo življenjske moči to dovoljevale,« je dodal Branko. Ob tem, ko Branko Mahne z veliko pozornostjo spremlja večino glasbenih dogajanj, poudarja, da je pri nas vse preveč tujih glasbenih zvrsti, ki nemalokrat siromašijo lepo domačo glasbo. Zelo rad. hodi tudi v naravo, največji njegov užitek pa je planinarjenje, saj sta z življenjsko tovarišico prehodila in preplezala prenekatero našo goro. Skupaj zelo uspešno vodita-tudi planinski krožek na osnovni šoli Veljka Vlahoviča in vsako leto organizirata kakšnih 13 izletov. Branka Mahneta so pred vselitvijo v stanovanja za upokojence in invalide izvolili za predsednika hišnega sveta. »Že takoj, ko smo se vselili, smo opazili več manjših napak, skoraj ni stanovanja, da ne bi bilo treba odpraviti kakšne napake. Žal kljub večkratim opozorilom ustreznim službam napak tudi po petih mesecih še niso odpravili. Seveda se nekateri stanovalci hudujejo, vendar v mejah strpnosti. Poprijeti smo tudi za delo in sami uredili zelenico in posadili cvetlice. Vsi smo iskreno hvaležni naši družbi, ki nam je omogočila tako lepa stanovanja, v katerih smo zadovoljni in srečni,« je sklenil prijeten pogovor Branko Mahne iz Titovega Velenja. B. Mugerle
6. junija 1985	•k Titovo Velenje	" ™ OD TU IN TAM	nas cas * Stran 5
			
■ Smučarski klub Velenje
Dobro delo potrjujejo doseženi rezultati
Z občnim zborom, bil je preteklo soboto, klubsko tekmo in družabnim srečujem v Logarski dolini so člani smučarskega kluba iz Titovega Velenja iklenili doslei najuspešnejšo sezono.
Boljša organiziranost, množičnost, jasno zastavljeni cilji ter marljivo delo so pripeljali do rezultatov, na katere smo lahko ponosni. To ne pomeni, da je vse v najlepšem redu. Napake in težave poznamo ter imamo voljo, da jih odpravimo, so med drugim zapisali v Biltenu, ki so ga pripravili ob tej priložnosti. Tako je Saši Silovšek uspelo prvič v 16-letnem obstoju kluba osvojiti naslov državne prvakinje in štirikratne republiške zmagovalke v slalomu, veleslalomu, smuku in kombinaciji. Uspeh kluba pa sta dopolnila še Miran Ravter in Jani Živko z uvrstitvijo v pionirsko reprezentanco, ki sodi med najboljše na svetu. Da uspeh ni zgolj slučajen, dokazuje tudi pooaiek, aa si je za naslečTnjo sezono pridobilo pravico do nastopov na republiških tekmovanjih kar 22 mladih
tekmovalcev, kar je za polovico več kot v sezoni 1984/85. Največ zaslug za tak uspeh ima poleg profesionalnega trenerja tudi delovna skupina. Rezultati pa potrjujejo hkrati tudi pravilno usmeritev na področju vrhunskega športa v klubu in v zvezi telesnokulturnih organizacij Velenje.
Zelo pomembne rezultate so člani smučarskega kluba iz Titovega Velenja v tekmovalni sezoni 1984/85 dosegli tudi na povsem drugem področju. Novi kriteriji za ocenjevanje dela športnih društev pri zvezi telesnokulturnih organizacij Velenje so precej izboljšali finančni položaj kluba. V pretekli sezoni so člani smučarskega kluba skupaj z zvezo telesnokulturnih organizacij pripravili smučarske tečaje za najmlajše.
V tej sezoni ni najbolje zaživelo delo odbora za množičnost, prav tako delo s cicibani, ki jim bo treba nameniti več pozornosti. Čeprav je zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev pripravil uspešno smučarski sejem in smučarski ples, morajo biti naloga članov
tega odbora v prihodnje tako imenovani obnovitveni seminarji in zagotavljanje kadrov za potrebe združenega dela v tej športni disciplini in šolskih vaditeljev. Med pomembnejšimi nalogami, ki jih v tej tekmovalni sezoni prizadevni člani velenjskega smučarskega kluba niso uresničili, pa je združitev s skakalnim klubom. V Bilten so zapisali, da so glavni krivci za to pomanjkanje časa, strokovnih kadrov ter izkušenj na področju organiziranja in združevanja, premalo jasni cilji in »slika« bodoče organiziranosti, še zlasti pa, kako bo z delitvijo denarja.
Na sobotnem občnem zboru so sprejeli tudi delovni program za naslednjo sezono. Prednostna naloga vseh bo ohranitev dosežene ravni, strokovno delo selekcij in vzgoja celovite osebnosti tekmovalcev v povezavi s šolo in starši. Osrednja dejavnost pa bodo seveda treningi, šole, prirejanje tekem in raznih tekmovanj. Tudi množičnost in športna rekreacija imata v delovnem programu tega
kluba svoje mesto. Čimprej pa je treba urediti odnose z RTC Golte.
Kakšna je organiziranost, najbolje pove podatek, da je v 10 različnih odborih in komisijah vključenih več kot 50 članov. Na tem občnem zboru pa so izvolili tudi nove organei Na čelu smučarskega kluba Velenje bo še naprej Martin Budna, podpredsednik pa Jože Kavtičnik.
Za konec so organizirali še klubsko tekmo s tovariškim srečanjem na plazu pod Planjavo v Logarski dolini. Zmagovalci v veleslalomu so postali: med mlajšimi cicibani je bil najboljši Žiga Simončič, pri cicibankah Tanja Budna, Boštjan Anderlič je bil najboljši med cicibani, Mateja Kac med mlajšimi pionirkami, Tomo Gorišek je zmagal pri mlajših pionirjih, pri starejšiii pionirkah je privozila prva na cilj Jerneja Kemperle, pri starejših pjonirjih Miran Rauter, Matej Mejo-všek je bil najboljši v veleslalomu pri mladincih, Saša Silovšek pri mladinkah, med veterani pa je zmagal Marjan Pusovnik.
S kolesi po Sloveniji
Po sedmih dneh se je karavana štiridesetih kolesarjev, članov kolesarskih sekcij v delovnih organizacijah sozda Gorenje, srečno vrnila s 1045 kilometrov dolge poti, ki jih je vodila preko Vršiča, po dolini Lokve, skozi Trst do Kopra, proti Dolenjski, v Prekmurje, po Dravski dolini in Slovenj Gradca nazaj v Titovo Velenje.
Akcijo so namenili 40. obletnici osvoboditve in mesecu mladosti, kolesarji pa so spoznavali domovino in delovne organizacije sozda Gorenje. Povsod so bili lepo sprejeti, od Gorenja v Titovem Velenju, Gorenja Glin v Nazarjih, Gorenja Tiki v Ljubljani, Gorenja Varstroj v Lendavi, Elrada v
Gornji Radgoni, Metalplasta v Rušah, Mute v Muti, Fecra v Slovenj Gradcu.
Nikomur od udeležencev ni bilo žal lastnega prispevka, tudi dopustov ne, saj bodo ostali nepozabni spomini in sklenjena prijateljstva.
V pisani druščini kolesarjev je bil najmlajši Aleš Arh, pripravnik iz Gorenja Tiki, star 17 let, najstarejši udeleženec pa je bil 49-letni Marko R'i-tar, direktor Gorenja Muta. Med ma-ratonci" je bila edina predstavnica Mihaela Rogelšek, 32-letna delavka toz-da Pralno pomivalna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati iz Titovega Velenja.	Hinko Jerčič
»Tudi možje imajo radi kaj svojega"
Branko Mahne
Miselnost, da so rade lepe in ' urejene le ženske, je že zdavnaj za nami. Vse bolj želijo »ugajati« tudi moški. Zato salon, v katerih se »lepšajo« ti, niso več nobena redkost.
Tudi Velenjčani ga imajo. - Osem mesecev je od tega, kar je
■	Ivica Sagmeister na Kardeljevem . trgu odprla salon za moške. Poi-| meno vala ga je Las. »Beseda je ;. domača in sama zase dovolj zgo-
■	vorna,« pravi lastnica lično ure-L jenega salona, v katerem ne ' manjka tudi majhnega kavinega [ bara. »Nismo klepetave le žen-' ske. Ob kavici tudi moški radi f katero rečejo.«
In kakšne izkušnje si je nabrala v teh osmih mesecih? Pravi, da veliko. Moški znajo biti zahtevni in radi gredo v korak s časom. »Našli« so jo, kar pa je najpomembneje, zadovoljni so z
uslugami, ki jih Ivica nudi svo-
= —
. -
jim strankam. V salonu Las gotovo najdejo kaj posebnega, »listi, ki pride prvič, se rad vrača in s sabo pripelje še koga. To pa je uspeh. Pomembna je kakovost, ki sem jo, to potrjujejo tudi stranke, tudi dosegla. Zadovoljstvo je tako obojestransko.« In s čim je uspela? S tako imenovanim angleškim striženjem, ki je bilo sila moderno pred 10 leti, sedaj pa znova prihaja nazaj v modo. Ivica bi rada nudila svojim strankam še več kot same zahtevajo. Pričeske za moške so v salonu Las po zadnji modi, ki jo lastnica salona spremlja v angleških in nemških revijah. »Denar ni vse. Pomembneje je pri tem zadovoljstvo stranke. V frizerskem poklicu moraš biti zelo elastičen, imeti moraš posluh za oblikovanje, predvsem pa biti malo psihologa. Ko stopi stranka čez vrata, moraš vedeti, kaj bi rada. Le tako ji lahko popolnoma ust režeš.«
Sveže pleskano
Pred dnevi so se nekateri občani Titovega Velenja nasmejali dogodku, Id ni tako običajen, a vendarle na nek način dobro znan predvsem pleskarjem.
Krajevna skupnost Center Levi breg je v skrbi, da bi enotno in gospodarno obnovila redke klopi na svojem področju, opravila preko svojih predstavnikov potrebne dogovore v zvezi s pleskanjem. Takšnemu razgovoru je prisluhnil tudi »nek občan«, ki je vzel stvar v svoje roke in »udarniško« pristopil k akciji. Kar barvo je nabavil in preple-skal klopi na avtobusni postaji v Titovem Velenju. Seveda ni pomislil na običajna opozorila,
pleskarske papirčke in ovire na sveže pleskanem lesu. Zadovoljen je odšel neznano kam.
Kmalu za tem pa so preizkusili klopi utrujeni potniki, ki so čakali na avtobus. Odtis sveže pleskane klopi je ostal na obleki nekaterih tako prepričljivo, kot bi bilo blago tovarniško dekorirano. Nastala je škoda in za stvar je zvedela tudi Postaja M[ilice, ki se je morala lotiti »posebne« zadeve s samozaščitne varnostne plati. Najbrž se je zadeva medtem že pojasnila, škoda in hec pa je le nastal. Občani, pozor torej, če kje diši po sveži barvi!
Jože Miklavo
Grafike in slike Amalije Perez-Molek
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 6. 6. ob 18. in 20. uri
BORCI SHAOLINA — hongkonski, kung-fu. V gl. v.: Dragon ' Lee Li.
Petek, 7. 6. ob 10. uri
FOOTLOOSE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Kewin Becon. Petek, 7. 6. ob 18. in 20. uri
BORCI SHAOLINA — hongkonski, kung-fu. V gl. vi.: Dragon Lee Li.
Sobota in nedelja, 8., 9. 6. ob 18. in 20. uri
FOOTLOOSE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Kevvin Becon. Ponedeljek, 10 6. ob 10., in 20. uri
HERCULES — italijanski, zgodovinski spektakel. V gl. vL: Majls 0'Kif.
Torek, 11.6. ob 18. in 20. uri
VELIKI VOJNI KARNEVAL - francoski. V. gl. vL: Roger Ha-
nin.
Sreda, 12. 6. ob 10., 18. in 20. uri
SPRIJENEC — francoski, avanturistični. Vgl. vi.: Lino Ventura. Četrtek, 13. 6. ob 18. in 20. uri
SPRIJENEC — francoski, avanturistični. V gl. vL: Lino Ventura. Petek, 14. 6. ob 10. uri
POLICIJSKA AKADEMIJA - ameriški, komedija. V gl. vi.: Steve Guttenberg FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 10. 6. Ob 20. uri
VELIKI VOJNI KARNEVAL — francoski. V gl. vi.: Roger Ha-
nin.
Režija: Elexandre Arcadv November 194Z leto.
Ameriška armada se izkrca v Alžiriji, v takratni francoski koloniji, da bi od tam nadaljevali izkrcevanje na Siciliji in tako odprli nove fronte v Italiji. V tej borbi sodeluje na tisoče mladih Alžircev s trdno odločitvijo, da <■<> nn zmagi nad fašizmom posvetijo borbi za neodvisnost Alžirije. KINO DOM KULT URE Četrtek, 6. 6. ob 20. uri
HERCULES — italijanski, zgodovinski spektakel. V gl. vi.: Majls 0'Kif.	v
Četrtek, 13. 6. ob 20. uri
POLICIJSKA AKADEMIJA - ameriški, komedija. V gl. vi.: Steve Guttenberg. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 8. 6. ob 20. uri
HERCULES — italijanski, zgodovinski spektakel. V gl. vi.: Majls 0*Kif.
nedelja, 9. 6. ob 18. in 20. uri
BORCI SHAOLINA - hongkonški, kung-fu. V gl. vi.: Dragon Lee Li.
Ponedeljek, 10. 6. ob 19. in 20. uri
SATANOVO REZILO - ameriški, srhljivka. V gl. vi.:
Sreda, 12. 6. ob 20. uri
VELIKI VOJNI KARNEVAL - francoski. V gl. vi.: Roger Ha-
nin
V salonu Las se torej lepšajo le možje. Cene? Kakor za koga. Moderno mokro striženje je po Ivicinih besedah zahtevnejše in zato malo dražje kot v drugih salonih. Klasika tu nima mesta. Kljub temu velja premagati »sra-
mežljivost« in se polepšati v salonu Las na Kardeljevem trgu. Vsaj tisti, ki dajo kaj na modo in lepoto. Ivica pa se bo trudila urediti lase po zadnji modi. Salnr. Las je odprt od 8. do 12. ter od 15. do 19. ure.
Mlada slikarka Amalia Perez Molel prihaja iz Buenos Airesa in študira na Akademiji .za likovno umetnost v Ljubljani. Njeno ustvarjanje je omejeno predvsem na grafiko in slikarstvo, tako pa se predstavlja tudi v razstavnih prostorih Kulturnega centra Ivan Napotnik. Šestnajst grafik in štiri platna prikazujejo njeno delo že ij domovine, ki ga je nato povezala še z delom pri nas. Njena akrilna platna sprva odražajo tipiko argentinske pokrajine v močno žarjenih barvah sonca in svetlobe. Barvni toni prevladujejo v rumenih, oranžnih in rdečih odtenkih. Pejsaži so oblikovno sicer premagani in prečiščeni, barvitost pa se je ohranila. Figurali-ka se izgublja v ozračju in se podreja vzdušju. Motivna moč izginja pred prevladujočo barvno in risarsko neposrednostjo. Široke poteze pomenijo os-
Toboditcr prd pudiutfuuMuil lu Jfljrju
bolj celovito podobo in sporočilo.
V grafiki se je omejila predvsem na litografijo, ki je v domovini ni mogla pridobiti. V tej tehniki pa je tudi našla svojo izrazno moč. Rudimentalna je fi-guralika, ki jo delno ohranja tudi v motivu. Močni kontrasti in sproščene linije, odražajo ekspresivno moč in temperament ustvarjalke. Forma je skrajno prečiščena in stilizirana. Široke poteze tonskih ali pa kontrastnih barv so položene na prostrano belo
ploskev. Od ekspresionističnib pn vse do abstraktnih rešitev razvija ptičji IH. Zaznavne so konture ptic v leto, ki dajejo sproščen videz, kot da jih nič ne ovira. Pri tem je prešla tri večje razvojne faze. Kmalu se je odločila za motiv ptice, ki je sprva izrazit, kasneje postaja vse bolj stiliziran in končno je to le še simbol gibanja, ki nazadnje umre.
V pregledu njenega slikarstva in grafike pa sledimo hitrim prehodom do poenostavljanja z močnim subjektivnim akcentom. M_ Kore„ b^^*

6. stran * fiaS CSS	V SREDIŠČU POZORNOSTI	Titovo Velenje *	6. junija 1985
— --------------:--- --—1			
Nekateri problemi izobraževanja odraslih v občini Velenje
Nadaljevanje iz 19. številke
Glede na nezavidljivo izobrazbeno strukturo zaposlenih v organizacijah združenega dela. izobraževanja odraslih ne bomo mogli prepustiti Zgolj bolj ali manj smelim načrtom v posameznih delovnih organizacijah, saj bi se izobraževalne organizacije ob načrtovanem porastu izobraževalnih potreb znašle v kadrovski in prostorski stiski.
Morda je eden izmed vzrokov, da o izobraževanju odraslih za pridobitev izobrazbe ne pišemo in ne govorimo veliko, tudi ta, da nismo zadovoljni z njegovo kvaliteto, ker je dolžina šolanja in visok odstotek osipa nekaj česar ne znamo spremeniti.
Tudi za velenjsko občino velja, da bodo bistveno večja vlaganja v izobraževanju pomenila edino alternativo za nadaljnji razvoj. Če smo bili v povojni izgradnji občine pripravljeni žrtvovati na tisoče prostovoljnih ur za udarniško delo, bomo morali v prihodnje žrtvovati bistveno več časa za lastno izpopolnjevanje znanja in za učinkovitejše delo, podprto z znanjem.
Ko razmišljamo o možnostih izobraževanja v naši občini, se moramo ustaviti najprej pri Delavski univerzi in Centru srednjih šol. Vse večjo vlogo pa dobiva izobraževanje zaposlenih tudi v delovnih organizacijah. Najbolj imata razvito izobraževalno dejavnost za odrasle REK in Gorenje, kjer se v okviru izobraževalnih služb izvaja predvsem strokovno izobraževanje delavcev. Tudi strokovna društva in različna interesna društva v občini izvajajo številne krajše izobraževalne programe, kar ima pomemben vpliv na družbeno in kulturno življenje v občini.
DELAVSKA UNIVERZA je bila ustanovljena pred 26 leti. Na začetkuje prevladovalodružbeno izobraževanje, po 67. letu pa strokovno izobraževanje. Po uvedbi zakona o usmeijenem izobraževanju je delež strokovnega izobraževanja ponovno upadel. Tudi obseg družbenopolitičnega izobraževanja se v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje in je bil v š. 1. 1983/84 najnižji v zadnjiK 12. letih. Upada tudi število vpisanih odraslih v osnovno šolo. V zadnjih letih zasledimo porast strokovnega usposabljanja iz izpopol-' njevanja.
NA CENTRU SREDNJIH ŠOL poteka izobraževanje odraslih od leta
1960. Poleg izobraževanja za pridobitev izobrazbe na srednji in višji stopnji je v zadnjih letih močno zastopano izobraževanje tujih jezikov, v preteklem letu pa tudi računalniško izobraževanje. Na srednji stopnjj se je v preteklih letih vpisalo v prve letnike vsako leto od 55 do 159 odraslih, na višji stopnji pa od 27 do 48 udeležencev. Do 78. leta je na srednji stopnji potekalo tudi izobraževanje elektro tehnikov šibkega toka (praviloma po dva oddelka za odrasle), kasneje paje bila ta usmeritev za odrasle ukinjena.
Medtem, ko je bilo v prvih petih letih od ustanovitve oddelkov višjih šol leta 1972, vpisanih letno povprečno 36 kandidatov, seje v pi eteklllfS&uh iciili' vpisalo povprečno 33 kandidatov. Kljub porastu števila zaposlenih v občini od leta 72 do leta 84 je torej število vpisanih v višje šole na CSS upadalo.
Izobraževalna služba na RLV je
organizirana v okviru TOZD-a Izobraževanje. Izobraževalno dejavnost opravljajo predvsem za DO RLV in tudi za ostale delovne organizacije v sestavi SOZD REK. Podatki o izobraževalni dejavnosti zaposlenih, kijih bomo navedli, veljajo za DO SOZD-A REK razen na TEŠ.
Rudnik ima že dolgo tradicijo z izobraževanjem delavcev, saj v sodelovanju z Delavsko univerzo izvajajo tečaje za pridobitev kvalifikacije z interno veljavnostjo v naslednjih programih: tečaji za kopače, za lesne delavce, za ostale delavce v rudarski stroki, za električarje in za kovinarje. Po starem so to profili polkvalifikačije in kvalifikacije. V preteklih petih letih je po teh programih uspešno zaključilo izobraževanje kar 1346 delavcev in sicer najmanj leta 1983 (165) in največ leta 1980 (323). Podoben obseg je imelo v teh letih po številu udeležencev tudi strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. Družbenopolitično in splošno izobraževanje pa zajema v okviru internega usposabljanja zaposlenih v tem obdobju 8 % delavcev.
Kljub vsemu pa je v letu 80 opaziti skoraj trikratno povečanje števila udeležencev izpopolnjevanja in usposabljanja, predvsem na račun različnih izpitov strokovne usposobljenosti za specifična dela in naloge.
Trendom povečanja izobraževalne dejavnpsti je sledila tudi kadrovska okrepitev službe.izobraževanja, ki seje od leta 80 do lanskega leta povečala od dveh na osem zaposlenih.
U po
ledimo močan upad delavcev, ki so se vpisali v srednje, višje ali visoke šole..
Šele v letu 84 je vpis ponovno narasel. Za primerjavo so zanimivi tudi podatki o razpisanih šolninah in o diplomantih, ki so šolanje zaključili.
Medtem ko seje vpis po nekaj letnem padanju lansko leto približal vpisu iz leta 78, pa bomo čutili vpliv manjšega vpisa iz preteklih let pri številu diplomantov še nekaj let.
Glede na število zaposlenih je odstotek vpisanih v prve letnike sred-nih, višjih in visokih šol v preteklih osmih letih znašal od 0,62 % do 1,59 %, med tem ko je letno zaključilo šolanje od 0,24 % do 0,64 % zaposlenih.
Delavci Gorenja na višjih in visokih šolah (v % od števila zaposlenih v velenjskem delu Gorenja):
Kljub upadanju števila delavcev, ki se izobražujejo za pridobitev izobrazbe, pa je v preteklih letih močno po-rastlo strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. Zaradi povečanega obsega dela je v Gorenju v primerjavi z letom 78, ko so bili zaposleni v izobraževalni službi trije delavci, v letu 84 zaposlenih sedem delavcev.
Seveda pa gre to povečanje tudi zaradi novih nalog — predvsem proizvodnega dela in pripravništva. Ne glede na navedene podatke, ki med seboj niso vselej neposredno primerljivi ugotavljamo. da v velenjski občini v letu 79 upada izobraževanje za pridobitev izobrazbe. Število tislih, ki kljub temu, da je v nekaterih večjih delovnih organizacijah v Velenju tudi preko 30 % delavcev z nedokončano osnovno šolo. Slepili bi se, če bi misliti, da so to pretežno starejši delavci, saj ugotavljamo, da jih je skoraj polovica mlajših od 35 let. Kljub temu, da je porast strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja zelo pozitiven, pa ne moremo miino dejstva, daje izobrazbena struktura v občini še prenizka, da bi lahko zgolj z izpopolnjevanjem znanja dosegli v celoti višji nivo.
Upad izobraževanja za pridobitev izobrazbe in družbeno-političnega izobraževanja gotovo ni posledica dovolj visoke ravni na teh dveh področjih, temveč verjetno posledica premajhne načrtnosti, manjše prilagojenosti in učinkovitosti teh programov. Pri odločanju za nadaljnje strokovno izobraževanje pri posameznikih igrajo veliko vlogo tudi možnosti za izobraževanje. Na osnovi ankete v
okviru Projekta Velenje 2000 zaposleni namreč menijo, da je bolje kot izobraževanje v delovnih organizacijah organizirana družbena prehrana, pa tudi rekreacija in letni oddih. Kar 42 % od tistih, ki se ne nameravajo več strokovno izobraževati, navajajo vzrok, da tega njihovo delo pač ne zahteva, zaskrbljujoče pa je, da pri tem odgovoru ni pomembnih razlik med višje in nižje izobraženimi.
Tudi vrednote in pričakovanja glede vpliva na možnost napredovanja soodločajo v vključevanju odraslih v izobraževanje. To, da je ustvaijalnost in znanje relativno nizko vrednoteno pri starejših Velenjčanih ni posledica starosti, temveč nižje povprečne izobrazbe starejših. Te vrednote se bodo tudi v prihodnosti le počasi spreminjale, kar bo oviralo možnosti za večje uveljavljanje in ne nazadnje tudi izkoriščanje znanja. Četudi v delovnih organizacijah še vedno prikazujejo visoke letne potrebe po nekvalificiranih delavcih, je res tudi to, da so dela in naloge glede izobrazbe neustrezno zasedena in smo dolžni ljudem, ki so jim bila zaupana zahtevnejša dela, omogočiti pa tudi od njih zahtevati pridobitev ustreznih znanj in ustrezne izobrazbe.
Ob koncu bi nanizala še nekaj problemov, za katere menim, da bi jih morali rešiti, če želimo načrtno usmerjati izobraževanje odraslih v občini. Prvi tak problem je, da v občini nimamo nobene organizacije, ki bi imela kompleksen pregled nad izobraževanjem odraslih, prav tako tudi ni centra, ki bi nosil informacijsko in svetovalno funkcijo za področje izobraževanja odraslih. Naslednji problem je povezan s prilivom kadrov v občino tudi iz drugih republik. Za tiste, ki ne obvladajo slovenskega jezika, je izobraževanje mnogo težavnejše.za učenje slovenskega jezika pa se jih je v preteklosti odločalo zelo malo.
Za samostojno učenje je pomembna tudi dostopnost do literature. Strokovna literatura je dosegljiva v različnih knjižnicah od centralne do manjših knjižnic po delovnih organizacijah.
Med njimi ni zaživela prava povezanost. zato se včasih do ustrezne literature pravočasno dokopljejo le najbolj vztrajni. Med sedemnajstimi aktivnostmi. ki se jih Velenjčani udejstvu-jejo v prostem času, je obiskovanje knjižnice na predzadnjem meslu.
Odrasli, ki si želijo razviti učinkovitejše tehnike učenja, so prepuščeni
lastnim izkušnjam, dobri volji in znanju svojih mentorjev in učiteljev.
Andragoški delavci se počasi zavedajo, da pri izobraževanju odraslih ni pomembna samo količina podanega znanja, temveč tudi kakovost in doseganje zastavljenih ciljev. Spričo pritiska po raznolikih in vse številnejših izobraževalnih programih in šibke kadrovske zasedbe strokovnih delavcev za izobraževanje odraslih v občini, je kakovost in učinkovitost izobraževanja potisnjena ob stran.
Napori za boljše možnosti izobraževanja odraslih v občini, za kvalitetnejše izobraževanje lahko imajo samo pozitivne posledice. Poleg višjega vrednotenja znanja, bodo zagotavljali večje možnosti za hitrejši prehod na zahtevnejše delo, višjo kulturno raven občanov in večje možnosti za uveljavljanje dejavskega samoupravljanja. Četudi se v tem kriznem obdobju srečujemo z nasprotjem, ko je znanje še premalo izkoriščeno in se nekateri, ki vidijo samo od danes na jutri, sprašujejo o koristnosti vlaganj v izobraževanje odraslih, bi takšno stališče pomenilo še večje zaostajanje glede znanja in možnosti za bodoči razvoj. Načrtno izobraževanje odraslih omogoča hitrejše premike k izobraženosti in vrednotenju znanja, kvalitetnejše izobraževanje pa večjo uporabnost in neposredno učinkovitost znanja. V delovnih organizacijah se že zavedamo, da mora biti pretok znanja široko odprt tudi preko meja naše občine. Pogosto pa rešujemo te probleme preveč vsak zase in šele kasneje ugotovimo, da bi se bilo tudi na področju izpopolnjevanja smotrno povezati že prej, v fazi načrtovanja. Zato ne moremo na izobraževanje odraslih več gledati kot na stvar vsakega posameznika ali vsake posamezne delovne organizacije, temveč lahko delo poteka bolj učinkovito le s povezovanjem izobraževalnih organizacij, delovnih organizacij in družbeno-političnih sil ob upoštevanju skupnih in individualnih potreb.
Glede na to, da se skoraj polovica odraslih Velenjčanov redno ali občasno izobražuje in vsi, ki sodelujemo v tem procesu ne prenašamo samo znanja, temveč vplivamo tudi na stališča in vrednote, še posebej na stališča do znanja, to pomeni da hote ali nehote v veliki men vplivamo na ljudi. Naša povezanost in skupni cilji bi pomenili veliko možnost za načrtno vplivanje, za spodbujanje k pozitivnim premikom in razvoju naše družbenopolitične skupnosti.
Memorial
Staneta
Lavriča
V spomin na prvoborca in udeleženca legendarnega pohoda XIV. divizije Staneta Lavriča, ki je bil tudi dolgoletni predsednik Zveze društev invalidov Slovenije ter najbolj zaslužen za organizirano rekreacijo invalidov, je društvo invalidov iz Titovega Velenja skupaj z AMD Velenje pripravilo drugi avtorally društev invalidov Slovenije. Nastopilo je 15 ekip iz cele Slovenije. Zmagali so vozniki društva invalidov Laško, drugi DI Ljubljana-Šiška, tretji DI Velenje, na četrto mesto so se uvrstili tekmovalci društva invalidov iz Nove Gorice, peti pa so bili tekmovalci iz Cerknice.
Med posamezniki je v spretnostni-vožnji bil najboljši Marjan Šardi, v streljanju pa Just Korenika iz Pirana. Najuspešnejša je na tekmovanju bila ekipa iz Laškega, ki je prejela prehodni pokal zveze. Za ekipo velenjskega društva invalidov 50 nastopili Anioa Melanšek, Edi Vodeb, Stane Brglez in Oto Blatnik.
Društvo
invalidov
Velenje
• Društvo invalidov Velenje vabi vse člane, pa tudi druge, da se udeležijo izleta s SONČNIM VLAKOM v Atomske toplice! Odhod vlaka iz Titovega Velenja v nedeljo, dne 9. junija 1985 ob 7. uri. Vlak ima postanek tudi v Pesjem, Šoštanju, Paški vasi in Šmartnem ob Paki! Pojdite z nami, ne bo vam žal! Prijavite se lahko V pisarni društva ali pa neposredno v nedeljo pred odhodom vlaka!
• Prihodnjo nedeljo, 16. junija, pa vabimo vse, da se udeležijo pohoda proti Enclovem vrhu, kjer bo tovariško srečanje. Odho- ' di so ob 8. uri iz Starega Velenja izpred TE v Šoštanju in tudi iz Pesja. Zbor na Enclovem vrhu bo ob 10. uri. Čaka vas prijetno presenečenje!
Velenje 2000
V	primerjavi s stanjem in razvojnimi možnostmi gradbeništva v SR Sloveniji ima gradbeništvo v občini Velenje komparativno prednost s konceptom razvijanja disperziranih obratov v prostoru SFRJ. Odločilen faktor v strategiji razvoja, ostaja tudi dolgoročna skrb za razvoj in raziskave ter aplikacijo znanja v strokovnih teamih tehnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov, ki jih bodo sestavljali interdisciplinarni, sodobno izobraženi kajti, v povezavi s fakultetami in inštituti doma in v svetu. Osrednji strateški cilj na področju gradbeništva je usmeritev v kvaliteto razvoja, ki dolgoročno zagotavlja gradbeništvu v občini Velenje razvoj v center intelektualnih storitev celotnega sistema, ki bo disperziran po TOZD in DE v SFRJ in v tujini. Razvojna strategija gradbeništva v občini Velenje bo morala maksimalno upoštevati in razvijati elemente, ki" omogočajo domicilnim gradbenim organizacijam konkurenčne prednosti tudi dolgoročno. Med poglavitne sodijo:
a) manjši stroški za prevoze, krajše relacije za prevoz surovin _ b) možnost zaposlovanja delavcev
c) organizacijske prednosti in komplementarnosti gradbenih storitev na območju občine Velenje, ki omogoča racionalnejše izkoriščanje kapacitet gradbene opreme in povečano ekonomičnost poslovanja.
V	občini Velenje je za dolgoročno usmeritev gradbeništva pomembna tudi oskrba z naravnimi gradbenimi materiali iz kamnolomov, med katerimi je po kapaciteti in eksploatacijskin rezervah najpomembnejši kamnolom RLV. Paka II. Odkupne zaloge 1.718.188 m3, letni odkop pa je predviden v poprečju 200.000 m3. Dolgoročna usmeritev tega kamnoloma je v popolnejši obdelavi kamna za smotr-
nejšo uporabo v gradbeništvu. Specifičen razvoj industrije gradbenega materiala je razvil REK v DO Elektrofilterski elementi Šoštanj, kjer bo razvoj usmeijen v dolgoročno izdelavo kvalitetnih izdelkov iz oplemenitenega pepela, ki bodo enakovredni izdelkom v tehnološko najrazvitejših' deželah ter konkurenčni v izvozu.
Razvojna strategija se ne bo mogla nanašati samo na dejavnost gradbeništva, temveč bo morala upoštevati razvojno politiko in ukrepe, ki bodo pomembni za proizvodnjo v celotni reprodukcijski celoti, pa tudi v sistemu izobraževanja in zaposlovanja v gradbeništvu.
5. Trgovina
5.1. Ocena dosedanjega razvoja, ključni problemi
V gospodarstvu občine Velenje je trgovina po vrednosti družbenega proizvoda in zaposlovanja na 2. mestu; delež DP znaša 13,5 %, delež v zaposlenosti pa 9,10% v letu 1982.
Med dejavnostmi terciarnega sektoija je trgovina vodilno področje; pretežno prometa pripada trgovini na malo, v strukturi prometa pa je večji del blaga namenjen za osebno porabo. Deleži trgovine v DP in v zaposlenosti ne pokažejo dejanske ravni njene razvitosti, ki v marsikaterem pogledu ne dosega republiških poprečij.
Najpomembnejši razvojni problem trgovine v občini Velenje je
njena akumulacija, ki zaostaja za stanjem v republiki: skupna akumulacija je znašala 74,3 % in je
zaostajala za deležem v SR Sloveniji (77,3 %). Od vrednosti skupne akumulacije ie treovini pripadalo za lastno akumulacijo 10,7% v SR Sloveniji 22,3%. Negativni vplivi zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja v trgovini občine Velenje so se
izkazali tudi na področju atraktivnosti za poslovne in dohodkovne povezave trgovine. Trgovina ni mogla slediti dinamiki razvoja, kije bila izredno nagla v industriji in energetiki. Podobno kot v drugih trgovskih centrih je tudi v občini Velenje občuten vpliv na počasnejši razvoj blagovnega prometa zaradi ukrepov na področju kreditiranja nakupov blaga dolgoročne potrošnje in znižanja realnih osebnih dohodkov po letu 1980. Prodaja na malo je v občini Velenje namenjena predvsem osnovni preskrbi prebivalstva. Dosedanji razvoj te trgovine je dosegel zadovoljivo raven predvsem v večjih naseljih občine, relativno pa manj v prometno odmaknjenih naseljih in v območjih z manj razvito kupno močjo prebivalstva.
5.2. Cilji in strategija dolgoročnega razvoja
Upoštevaje specifičnosti pogojev družbeno-ekonomskega razvoja do leta 1990, manjše razvojne možnosti ter investicijsko prioriteto proizvodnih panog (energija, hrana, surovine) bodo strateški cilji predvsem naslednji:
1.	Povečanje fizičnega obsega blagovnega prometa na malo in veliko z upoštevanjem razširitve omrežja osnovne preskrbe v celotnem prostoru občine Velenje, specializirane prodaje v mestu Titovo Velenje in večjih potrošniških središčih;
2.	Racionalizacija blagovnega prometa z upoštevanjem sodobnih sistemov in tehničnih sredstev ter tehnologije v malo prodajo in veleprodajo za osebno, reprodukcijsko ter investicijsko porabo;
3.	Zagotoviti večjo ekonomsko vlogo trgovine s postopnim vključevanjem njenih oskrbovalnih funkcij in funkcij za plasman blaga v sektorju proizvodnje;
4.	Zagotoviti razvoj trgovine tudi zaradi socialnih ciljev razvo-
ja, predvsem povečane možnosti zaposlovanja v občini ter onemogočiti hkrati estetske efekte, kijih je možno doseči v naseljih (v T. Velenje in v središčih turističnega prometa).
Dolgoročno vizijo sodobno razvite trgovine na malo v prostoru občine vsebuje matrika, ki v vertikalni smeri navaja prodajalne na malo po glavnih vrstah živilskega in neživilskega blaga, v horizontalni smeri pa so prodajalne na malo razvrščene po tehniki prodaje in v prostoru občine. Strateško pomemben element razvoja trgovine v občini' Velenje bo proces vgrajevanja trgovine na veliko v sistem dohodkovnega povezovanja, pri tem pa bo potrebno zlasti zagotoviti kvalitativno rast, ki bo v interesu dolgoročnih razvojnih ciljev trgovine in proizvodnje. Za trgovino na veliko (še bolj pa za izvozno-uvozno) je obstoj in že dosežena organiziranost, predvsem pa afirmacija na tržišču veliKih trgovskih DO, upoštevanja vreden faktor. Vse te prednosti veljajo v Titovem Velenju pretežno tudi za trgovinske funkcije, ki jih opravlja SOZD Gorenje DO Promet-servis.
Za razvojne perspektive trgovine na območju občine Velenje bo strateško pomembno zagotoviti okoli leta 1990 solidno startno osnovo za razvoj v naslednjem desetletju. Upoštevaje specifičnosti pogojev za razvoj bodo naložbe v trgovini do leta 1990 po tehnični strukturi spremenjene v korist tehnične opreme. Večje spremembe bodo nastopile po letu 1990, ko bodo blagovni tokovi in nove tehnike prodaje, zahtevali postopno uvajanje nove tehnične opreme in tej prilagojeno organizacijo in strokovno izobrazbo delavcev. Strategija razvoja trgovine ne bo upoštevala omejitev tržišča; s kvaliteto kadrov in preko teh s kvaliteto razvoja v mejah občine in zunaj nje si bo s pravilnim izborom dejavnosti in maksimalnim upoštevanjem komparativnih prednosti zagotovila sposobnost za enakopravno nastopanje v nabavi in prodaji.
53. Prostorski vidik dolgoročnega razvoja
Obstoječe kapacitete za osnovno preskrbo v trgovini mesta T. Velenje bo potrebno povečati z
dodatnim prodajnim in skladiščnim prostorom predvsem na lokacijah, kjer so že za sedanji obseg povpraševanja kapacitete nezadostne, pa tudi v novih stanovanjskih soseskah in mestni periferiji. Bolj kot za ostala pomembnejša središča v občini, velja poudariti za mesto T. Velenje njegovo preskrbovalno vlogo na področju specializirane prodaje. Razvijanje specializirane prodaje v mestu T. Velenje je istočasno tudi povezano z razvojem centralnih funkcij v tem mestu. Podobna preskrbovalna vloga s prodajnimi kapacitetami bo namenjena naseljem s preko 1000 prebivalci v občini Velenje. Naselja s 500 do 1000 prebivalci bodo dosegla stopnjo razvoja trgovine za osnovno potrošnjo.
Trgovine s klasično prodajo blaga za osnovno preskrbo bodo v večini krajev s po 200 do 500 prebivalcev. Potrebno bo upoštevati tudi oskrbovanje kmetijstva in drugih gospodarskih aktivnosti perifernih naselij.
6. Gostinstvo in turizem
6.1. Ocena dosedanjega razvoja, ključni problemi
Na območju občine Velenje je bilo zaostajanje razvoja dejavnosti terciarnega sektoija še posebno izrazito v gostinstvu in turizmu. Podatki o doseženem deležu gostinstva in turizma občine Velenje od stanja v Sloveniji izkazujejo leta 1981 v primerjavi z 1. 1976 stagnacijo v prometu hrane in pijač ter razvijanja kapacitet ležišč in sedežev. Manjše znižanje je opaziti tudi pri zaposlovanju, vpisi dijakov v gostinske šole pa dokazujejo slabo zanimanje za gostinske poklice.
V primerjavi s stanjem v SR Sloveniji je podpoprečno stanje gostinstva in turizma najbolj očitno pri deležu lastne akumulacije od vrednosti družbenega proizvoda. V občini Velenje je znašal ta delež 15,8 %. v poprečju SR Slovenije pa 29,1 %, podobno je tudi zaostajal delež družbenega produkta, ki je v občini Velenje znašal 1. 1981 1,9 1» gostinstvu SR Slovenije pa 2,94 %.
Med vzroki za takšno stanje so bili poleg enostranskega razvoja
gospodarstva med poglavitnimi še naslednji: pomanjkanje strokovnih kadrov vseh profilov, kar je imelo za posledico neizkorišče-nost kapacitet, neustrezno organiziranost in pomanjkljivo sode- • lovanje v širšem turističnem prostoru ter nenačrten razvoj zasebnega in družbenega gostinstva in turizma.
62. Cilji in strategija dolgoročnega razvoja
Za dolgoročni razvoj gostinstva in turizmatv občini Velenje bo potrebno upoštevati specifične pogoje, ko že obstajajo ter potencialno omogočajo razvoj te panoge. Upoštevana bo predvsem kvalitativna rast, ki jo bo mogoče doseči z boljšo organiziranostjo, kvaliteto storitev ter poslovnim in dohodkovnim povezovanjem.
Za dolgoročni razvoj gostinstva in turizma bodo pomembni naslednji cilji in razvojni dejavniki:
1.	Pomemben bo prispevek na .področju zaposlovanja in strukturnih sprememb
2.	Turistično povpraševanje in turistično potrošnjo moramo ob-Tavnavati kot dejavnik, ki pomeni za celotno gospodarstvo novo oziroma dodatno tržišče
3.	Turizmu in gostinstvu ie v občini namenjena posebna vloga v manj razvitih krajih, ki razpolagajo s prirodnimi pogoji za razvoj turizma, pa niso izkoriščeni in je potrebna družbena pomoč, da bi jih aktivirali
4.	Mednarodno tržišče bo v dolgoročnem razvoju omogočalo naše povečano sodelovanje v mednarodni menjavi s turistično ponudbo, ki lahko bistveno prispeva k zmanjšanju bilančnega deficita
5.	Območje občine Velenje, ki je izrazito turistično imitivno, bo moralo postati turistično recep-tivno območje.
. »Izkoriščanje turističnih kapacitet so glavna strateška naloga v bodočem razvoju turizma. Koristi iz turizma se nanašajo na celoten turistični prostor in njegovo prebivalstvo, ki mora biti v tej meri aktivirano ter za razvoj turizma motivirano in vzgojeno.
6. junija 1985
-k Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 7
KOLEDAR
ČETRTEK, 6. junija - NOR-BERT
PETEK, 6. junija - ROBERT SOBOTA, 8. junija — ME-DARD
NEDELJA, 9. junija - PRIMOŽ
PONEDELJEK, 10. junija -MARJETA
TOREK, 11. junija — SREČKO
SREDA, 12. junija — JANEZ
M ALi OGLAS!
PISALNO MIZO IN POSTELJO z jogi vložkom ugodno prodam. Telefon: 853-205
BARVNI TV Gorenje, letnik 1977, generalno obnovljen ekran v garanciji prodam. Telefon: 857-530 LADO 1500, letnik 1978 ugodno prodam. Informacije na telefon: 857-886 ali na naslovu: Jenkova 19/67, Titovo Velenje
PLINSKO NAPRAVO za avto, rezervne dele za GS 1,3 in prikolico 450 Q prodam. Telefon: 854-250 PONY KOLO Midi in Maxi prodam, cena po dogovoru. Telefon: 856-550 ELEKTRIČNI BOJ LE R - 50 litrov, kasetofon, radiokasetofon in tipkovni telefon prodam. Informacije na tel.: 8RR-I14
ISCEM pomoč pri gosodinjstvu, hrana in stanovanje preskrbljena, plača po dogovoru. Zaželena starejša oseba ali zakonca. Bevče 21, Titovo Velenie
RESNO ŽENSKO ZA ČIŠČENJE poslovnih prostorov iščem (tri do štiri ure dnevnoV Telefon 881-029
SPODNJE KUHINJSKE ELEMENTE Petunija jesen prodam 30 % ceneje. Kličite po 15. uri na telefon: 855-541
ZAZIDALNO PARCELO v okolici Titovega Velenja kupim. Čanč, Rudniška 29, Titovo Velenje GRADBENO PARCELO kupim. Telefon: 853-079
GRADBENO PARCELO z urejeno dokumentacijo, 7 km iz Titovega Velenja, prodam. Šalek 111/1 B stanovanje 15
RENAULT 4 GTL letnik 1983, prodam. Informacije na telefon: 853-231, interna 244 v dopoldanskem času 150 m2 RABLJENE SALONITKE ugodno prodam. Janez Basle, Efen-kova 48, Titovo Velenje LEGLO LOVSKIH TERIERJEV odličnih staršev prodam. Telefon: 854-186
IZGUBIL se je. nimfa papagaj, bele barve z rdečimi krogi in rumenim čopom na glavi. Najditelja prosimo, da nam proti nagradi sporoči na telefon: 857-039 popoldan
OBRAČALNIK star 3 leta prodam. Telefon: 854-668
ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje 63 m2 v I. nadstropju ulice Vmjačke banje 5/14 v Titovem Velenju za trosobno v Titovem Velenju. Informacije na telefon: 853-351 popoldan ali do 12. ure na zgoraj navedenem naslovu.
KLJUČAVNIČARSTVO ROGEL, Gavce 28 A, Šmartno ob Paki, zaposli dva delavca z znanjem struženja, rez-kanja in po možnosti varjenja. Interesenti zglasite se osebno ali po telefonu: 884-158
R 4 TLS, letnik 1979 prodam. Telefon: 881-210
ZASTAVO 101 letnik 1978, registrirano do marca 1986 prodam. Gorenc, Koroška 8, Šoštanj NOV SPECT«UM 48 K prodam. Informacije na tel.: 857-832 od 10. ure dalje
mm
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA Titovo Velenje
ponovno razpisuje
ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1985/86
poklic/usmeritev '
—	oblikovalec kovin
—	preoblikovalec in spajalec kovin
—	vzdrževalec vozil in strojev
—	elektrikar energetik
—	ekonomski tehnik
—	inženir strojništva
—	inženir organizacije
Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Elektrokovinarska oprema, 63320 Titovo Velenje pod oznako »Vloga za štipendijo« najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. julija 1985.
stopnja	število
IV.	4
IV.	5
IV.	1
IV.	4
V.	2
VI./VII.	4
VI./VII.	1
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da lahko oddajajo vse vrste surovih kož po I. juniju pri Srečku Forštnerju na Žarovi 15 v Titovem Velenju — le 150 m od dosedanjega odjema pri Faletu, .
BOLJŠI GRAMOFON in poceni zvočnike prodam. Telefon 857-897 AMI 8 letnik 74, neregistriran, v voznem stanju prodam. Cena po dogovoru. Jakop, Celjska 74, Titovo Velenje, vsak dan od 15. ure dalje PRODAM AVTO GS super, 1,3, ga-ražiran, letnik 1979. Informacije na telefon: 853-174
JADRALNO DESKO znamke Im-grad ugodno prodam. Telefon: 891-100 po 15. uri
RENAULT 4 letnik 1977, ugodno prodam. Telefon: 854-383 MLAD FANT išče sobo v Titovem Velenju ali okolici. Vili Hohnec, Efenkova 61, Titovo Velenje PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, rabljeno, 35 kW, prodam za 2 SM. Tel.: 831-918
KOLO MARATON staro eno leto in Spectrum 48 K, prodam. Atelšek, Kardeljev trg 7, Titovo Velenje PRALNI STROJ Gorenje, prodam. Telefon: 853-451 dopoldan ali 853-107 popoldan
CENEJE PRODAM 15 železobeton-skih mrež 8/6. Telefon: 857-721 BARVNI TV gorenje 950, v brezhibnem stanju, prodam. Telefon: 855-285
IZREDNA PRILOŽNOST, uslužbenec, razočaran, star 54 let, urejen, išče tovarišico čiste preteklosti v starosti od 45 do 60 let, visoko nad 170 cm, katera ima svojo hišo in išče gospodarja za ureditev doma. Naslov v upravi lista
GIBANJE P
POROČILI SO SE: Matični urad Velenje:
Boris OJSTERŠEK, roj. 1963, varnostnik iz Titovega Velenja in Zora AMBROŽ, roj. 1961, telefonistka iz Titovega Velenja; Aco TODORO-VIČ, roj. 1958, tehn. risar iz Titovega Velenja in Mateja SEVČNIKAR, roj. 1966, gostinski tehnik iz Črnove; Branko KULOVIC, roj. 1963, avtoli-čar iz Titovega Velenja in Jožica PUŠNIK, roj. 1966, konfekcionarka iz Titovega Velenja; Janko MEŽA, roj. 1960, uslužbenec iz Podkraja pri Velenju in Branka SREBOT, roj. 1957, vzgojiteljica iz Titovega Velenja.
Krajevni urad Šoštanj:
Edvard ZBIČAJNIK, Srednji Do-lič, št. 15 in Magda VAJDL, Bele vode 63; Božidar VIDEMŠEK, Metleče 38, Šoštanj in Marija PŠENIČNIK, Metleče 36, Šoštanj; Ljubomir GLO-BAČNIK, Topolšica 132 in Brigita STROPNIK, Topolšica 50/a; Anton KOLAR, Lokovica 29 in Olga LEDI,
isvsnijaleT
LESNI IN GRADBENI MATERIAL CELJE, Medlog 18
NOVO NOVO NOVO
Kupljeno stavbno pohištvo vam najkasneje v 14 dneh brez dodatnega doplačila tudi suho vgradijo.
Vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure, si lahko ogledate nov razstavno prodajni prostor in kupite:
—	material za fasade fasoterm in demit
—	kompletno opremo za kopalnice
—	vse vrste gradbenega materiala
—	betonsko železo 0 8 in 10
ZA NAKUP SE PRIPOROČA SLOVENIJALES, TRGOVINA Z LESNIM IN GRADBENIM MATERIALOM CELJE, MEDLOG 18.
Informacije telefon (063) 25-033, 25-944.
NEK, Lokovica 79; Miran NAPO-TNIK Florjan pri Šoštanju 33 in Romana VRČKOVNIK, Florjan pri Šoštanju, 28/b; Ivan KAVČIČ, Podgorje 19 in Milena POZNIČ, Ravne 84:
Drago FLORJANCIC, roj. 1960, natakar iz Doljnih Slaveč in Breda KOVAČIČ, roj. 1962, vzgojiteljica iz Hrašenskega vrha; Silvester RED-NJAK, roj. 1958, rudar iz Šmartin-skih Cirkovc in Magda JURKO, roj. 1966, kuharica iz Smartinskih Cirkovc; Viktor BANOVIČ, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in Marija OPREŠNIK, roj. 1957, delavka iz Titovega Velenja; Jože ŠVENT, roj. 1951, električar iz Titovega Velenja in Marjana KOTNIK, roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja; Drago TEPEŠ, roj. 1965, delavec iz Titovega Velenja in Silva KOTNIK, roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja; Franjo SAKAČ, roj. 1961, zidar iz Vratišinc in Lidija ŠKAFAR, roj. 1963; natakarica iz Vratišinc; Srečko ROŠER, roj. 1963, avtomehanik iz Pake in Polonca GO-RENJC, roj. 1965, ekonomski tehnik iz Titovega Velenia. _
SMRTI:
Uršula BERLOT, upokojenka iz Podkraja pri Velenju št. 43, roj. 1897.
Helena PUSTINEK, upokojenka iz' Smartinskih Cirkovc 19, roj. 1903; Zvonko DEBELJAK, upokojenec iz Titovega Velenja, Cesta III št. 7, roj.
19Frančišek PUSTINEK, Podkraj 3, star 77 let; Angela REDNJAK, H. Rozmana 5 Šoštanj, 69 let; Anton BAŠTEVC, Tovarniška 18, Celje, 93 let; Cecilija MANDIČ, Pečovlje 37, 75 let; Marija MOTALN, Šmartno na Pohorju 24, 85 let; Jožef KONEC, Dobrova 20, star 60 let; Franc ČAKš, Vrh 36, 66 let; Ivan GROBELŠEK, Zg. Gorče 8, 73 let; Franjo ŠKALIČ-KI, Na zelenici 12, Celje, 51 let; Zofija Marija RATEJ, Liptovska 6, Slo-venjske Konjice, stara 69 let; Marija RAJŠTER, Tekavčeva 4, Šoštanj, 75 let; Janez ATELŠEK, Lokovica 87, 83 let; Valentin NARAKS, Galicija 38, 83 let; Marija PERČIČ, Brvace 6, 71 let;
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 6. junij. dr. Lazar Od 7. junija do 9. junija dr. Stupar
DEŽURNI
ZOBOZDRAVNIK
ZDRAVSTVENI CENTER VELE-NJF-
Od 8. junija do 9. junija dr. Herbert
Košič, cesta X/31, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ-Od 7. junija do 14. junija, Ivo Zagožen, dipl. veter., Vrnjačke banje 7, Titovo Velenje, tel.: 857-732
SOZD, N.SUB.O.
MERX
DELOVNA ORGANIZACIJA P. O.
RTC GOLTE
Zbor delavcev SOZD MERX - DO RTC GOLTE MOZIRJE razpisuje po 36. členu Statuta prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — _
DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
za nedoločen čas in 4 letno mandatno dobo.
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev predpisanih v Zakonu, izpolnjuje še naslednje:
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo tehnične ali druge ustrezne smeri.
—	da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih,
—	da ima sposobnost organiziranja in vodenja,
—	da je družbeno-politično aktiven v svoji delovni sredini in tudi zunaj nje,
—	da predloži koncept realizacije ciljev iz srednjeročnega in sanacijskega programa delovne organizacije.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih del in nalog naj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov SOZD MER — DO RTC GOLTE MOZIRJE, 63330 MOZIRJE (za razpisno komisijo) v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu po določilih Statuta DO RTC Golte Mozirje obvestili.
ZAHVALA
Ob bcfleči izgubi naše predrage nenadomestljive žene in mamice
Slavke
Založnik
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala pevcem, govornikom in g. župniku za ganljive besede, delavcem VIZ in EKO-TOZD Instalacije za pomoč v teh težkih trenutkih.
Njeni dragi: Rado, Metka in Teja
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
Vilija Dreva
' rudarskega upokojenca iz Prelske
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam'v času
težke tragične izgube stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala velja REK Velenje, TGO Velenje, VEKOS Velenje, HPH Velenje, godbi, častni straži upokojencev, Gasilskemu društvu Vinska gora, Pevskemu zboru Vinska gora, osnovni šoli Vinska gora, govornikom in g. župniku Tonetu Krašovcu.za opravljen obred ter vsem, ki so darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Rozika, hči Marija z možem, bratje in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi smrti dragega moža
Zvoneta Debeljaka
(učitelja v pokoju)
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebna hvala družinam Verdnik, Veler in Lojan ter DSSS Zdravstvenega centra Velenje za
nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v trajnem spominu.
Žalujoča: žena Mirica
Kegljanje
Ponovno na stezah
Kegljači Šoštanja so po daljšem premoru spet začeti tekmovanje. Na prenovljenem kegljišču Hmezada v Žalcu je potekalo medobčinsko tekmovanje za posameznike. V I. kolu je nastopilo kar 172 tekmovalcev, v drugem kolu, ki bo v Šentjurju, pa bo tekmovalo le 96 kegljačev. Med njimi bo tudi šest Šoštanjčanov. Na 16. mesto se je z 890 podrtimi keglji uvrstil L. Fidej, 25. je Glavič (881), 29. S. Fidej .(876), 33. Križovnik (870), 35. Bercko (864) in 72. Tamše (842).
Na kegljišču Golovec v Celju pa so se med tednom pomerili pari. Od 70 parov, kolikor jih je nastopilo, se bodo v finalu, ki bo na kegljišču na Dobrni, pa jih bo nastopilo le 12. Ekipa Šoštanja je nastopila s S pari, v za-
ključnem delu pa bo tekmoval le par Križovnik—Rajšter, ki je v Celju podrl 1650 kegljev. Par Fidej—Fidej pa je bil s 1622 podrtimi keglji 16.
V nedeljo se bodo v Celju pomerili kegljači v borbenih igrah. Na njem bodo poleg ekip celjske regije nastopili tudi kegljači iz Zasavja. Prvi dve s tega tekmovanja se bosta uvrstili na zaključno tekmovanje, ki bo v Domžalah.
Zaradi prej naštetih tekmovanj je prvenstvo v prvi medobčinski keglja-ški ligi prekinjeno do septembra. Ekipa Šoštanja bo zaostalo srečanje 16. kola z Obrtnikom odigrala pred nadaljevanjem tekmovanja v medobčinski ligi.
Avto moto turing klub
Razširili dejavnost
Po uspeli in lepi prireditvi v moto-crossu za Pokal Alpe Adria, se dejavnost domačega Avto moto društva Šaleška dolina Titovo Velenje, še naprej odvija zelo aktivno. Se pred dopusti bodo pripravili vrsto tečajev iz cest-noprometnih predpisov, prve pomoči za vse voznike motornih vozil, tečaj iz varstva pri delu za vse tiste, ki želijo dobiti vozniško dovoljenje za vožnjo traktoijev in tečaj za voditelje čolnov.
Tečaj iz varstva pri delu se bo pričel že v ponedeljek, 10. junija.
Člani avto moto društva pa so v nedeljo, 2. junija, sodelovali tudi na turistični vožnji Alpe Adria. Udeležilo se je je 6 posadk, tri moške in tri ženske. Športni funkcionarji pa se pripravljajo tudi na rely Sutjeska, ki bo v sklopu proslave ob 4. juliju. Dnevu
borca in na sklepno moto-cross prireditev ekipnega prvenstva za letošnje leto. Ta prireditev pa bo v okviru praznovanja občinskega praznika.
Ob vsej tej aktivnosti pa skrbijo tudi za povečanje članstva. Doslej je včlanjenih 30 odstotkov imetnikov avtomobilov. Res je, da je tudi ta številka, če jo primerjamo s članstvom v SR Sloveniji zelo velika, a prizadevni Velenjčani s tem še niso zadovoljni. In prav zato vabijo vse avtomobiliste in motoriste, da se včlanijo v društvo.
Tako bodo varneje in tudi ceneje potovali. Društvena pisarna na Prešernovi 9 je odprta vsak dan, razen sobote in nedel je od 8. pa do 17. ure.
AMD vam priporoča: »Včlanite se še danes, da ne bo jutri prepozno.« PK
RK Šoštanj
Že republiški prvaki
Ekipa Šoštanja, ki je v poprečju najmlajše moštvo v slovenski rokometni ligi, je po odličnih igrah v tem prvenstvu že kolo pred koncem osvojila republiški naslov. V soboto so se igralci v Rdeči dvorani v Titovem Velenju sestali z igralci Mokerca. To je bilo srečanje prvega in zadnjeu-vrščenega. Gostitelji so bili veliko, veliko boljši nasprotnik, saj zanje tekma ni bila niti pošten trening. Šoštanjčani so zlahka zmagali, rezultat pa je bil 38:13.
Zadetke za Šoštanjh so dosegli: Lesjak 8, Puc 6, Medved, Po-žun in Plaskan po 5, Ocvirk 4,
Ramšak 3, Frankovič in Vrečar po 1.
Zadnjo prvenstveno tekmo bodo igralci Šoštanja odigrali že nocoj. V Litiji se bodo sestali z moštvom Usnjarja. S tem pa napornih dni še ne bo konec, saj sta pred njima še dve tekmi za uvrstitev v drugo zvezno ligo. Njihov nasprotnik bo skupni zmagovalec med Varteksom in Splitom. Prvo tekmo so doma dobili igralci Varteksa z rezultatom 29:21.
. Prva kvalifikacijska tekma bo predvidoma 15. junija.
Republiško prvenstvo slušno prizadetih
Ob dnevu mladosti so prizadevni delavci šoštanjskega društva slušno prizadetih pripravili republiško prvenstvo v kegljanju, ki se ga je udeležilo sedem ekip iz različnih krajev naše republike. V dvodnevnem tekmovanju se je najbolj izkazala ekipa Celje, ki je podrla 4929 kegljev, drugi so bili Ljubljančani s 4875 podrtimi keglji, tretja pa ekipa iz Kranja s 4557 podrtimi keglji. Ekipa Šoštanja je kljub borbenosti s 4005 podrtimi keglji, osvojila le sedmo, torej zadnje
Med posamezniki je bil najuspešnejši Span iz Celja, drugo in tretje mesto pa sta osvojila Veršič in Slatin-šek iz Ljubljane.
Tekmovanja sta se udeležili tudi dve ženski. Bolčina iz Celja pa ie bila uspešnejša od Vaupotičeve iz Šoštanja.
Vsi tekmovalci so pohvalili dobro organizacijo in prijazen sprejem, ki so jim ga pripravili šoštanjski organizatorji.
Izola-Rudar 0:3
Na gostovanju v Izoli pri istoimenski ekipi so nogometaši velenjskega Rudarja osvojili dve zelo pomembni točki in se tako rešili morebitnega izpada iz slovenske lige.
Velenjčani so povedli že v 29. minuti s golom Plemenitega. Ta je bil uspešen tudi v sredini drugega dela
srečanja. Nekaj minut pred zadnjim sodnikovim žvižgom je dosegel tretji zadetek Granov.
V prihodnjem kolu bodo Velenjčani na igrišču pri jezeru gostili enajste-rico Kovinaija iz Maribora, ki je v jesenskem dehi prvenstva zmagala z rezultatom lil.
Novo mesto-Velenje 24:24
V zadnjem kolu v drugi zvezni rokometni ligi za ženske je bil v Novem mestu slovenski derbi. Srečali sta se ekipi Novega mesta in Velenja. Za rokometašice Velenja je bilo to srečanje zelo pomembno. Z osvojeno točko so se te rešile izpada iz lige. Gostiteljice so ves čas tekme vodile, v flnišu pa so gostje izenačile.
Zadetke za Velenje so na gostovanju v Novem mestu dosegle: B. Jurič 6, Podrzavnik 5, Hrast 4, Golič in Rednak po 3, Misaljevič 2, Kričej 1.
Velenjčanke so v 22 kolih zbrale 15 točk in imajo pred predzadnjo uvrščeno ekipo Zrinjskega tri točke prednosti, na zadnjem mestu je ekipa Novega mesta s 7 točkami.
Aluminij—Elkroj 1:1
Nogometaši Elkroja so vse bliže uresničitvi svojih želja in načrtov, ki jih za letošnjo sezono (ne)skromno še niso napovedovali. Z delitvijo točk na vročem igrišču v Kidričevem proti neposrednemu tekmecu za prvo mesto so opravili velik del posla. Za prvo mesto in uvrstitev v slovensko ligo jim tako v zadnjem kolu na domačem igrišču zadošča že točka v srečanju z Nafto, ne glede na ostale izide. Seveda takšna možnost igralcev ne bi smela uspavati. Bilo bi lepo, če bi se od
številnih navijačev in od območne lige poslovili z dobro igro in zmago.
V nedeljo v Kidričevem so se~v prvem polčasu uspešno upirali domačinom, ki so v odločilni tekmi seveda želeli zmagati in sebi zagotoviti prvo mesto. V 57. minuti je Železnik goste povedel v vodstvo, 12 minut pred koncem pa so domačini izenačili. Kljub vsem napadom domačinov se rezultat ni več spremenil in pomembna ločka je odšla v Mozirje.
Karate
Igemen uspeh pionirk
Mladi karateisti iz Titovega Velenja so dosegli na mednarodnem prvenstvu Čakovca izjemen uspeh. Lanskoletne prvakinje SR Slovenije so dosegle na tem prvenstvu I. mesto. V ekipi so nastopile: Blanka Verdnik, Mojca Verdnik in Marinka Markovič.
Na prvenstvu je nastopilo 43 klubov iz Jugoslavije, Nemčije in Avstrije, skupno pa je sodelovalo preko 200 tekmovalcev. Iz Jugoslavije so nastopili najmočnejši klubi. Ker državnega prvenstva Jugoslavije za pioniije ni,
je to pri nas najmočnejše pionirsko teVmovnnie v karateiu.
Uvrsntve nasin na tekmovanju Pionirji (13-15 let), S. Pistotnik -mesto, pionirke: Blanka Verdnik — mesto, M. Markovič — 5. mesto; pionirke (6-9 let): M. Tabakovič mesto, B. Ilič — 6. mesto; pioairke O—15 leti ekipno: 1. mesto Velenje
Morda povejmo se 10, aa trenira Karate klubu Velenje 40 pionirjev, starih od 6 pa do 15 let. Razporejeni so v dve kvalitetni skuoini.
Sestri Blanka ia Mojca Verdnik z odličji, osvojenimi na prvenstvu v Čakovca.)
Po tekmi je član predsedstva rokometne zveze Slovenije Kristjan Haupt-man izročil kapetanu Šoštanja Ivanu Vajdlu lep pokal za osvojitev republiškega naslova v sezoni 1984/85
Šmartno-Kladivar 0:3
Slaba igra domačinov zlasti v prvem polčasu in dve veliki napaki domače obrambe sta se nogometašem Šmartnega ob Paki v nedeljskem srečanju maščevali. Gostje iz Celja so namreč kar trikrat zatresli vrata domačega vratarja Pusovnika in s tem »zapečatili« usodo Smarčanov, ki se bodo po 12 letih igranja v slovenski nogometni ligi morali od nje posloviti
in zaigrati v območni ligi.
V	24 kolih so nogometaši Šmartnega zbrali le 14 točk in zaostajajo za predzadnjo uvrščeno Izolo za tri točke. Vodi Koper z 38 točkami pred Trboveljskim Rudarjem, ki ima točko manj, in Slovanom.
V	prihodnjem kolu Smarčani gostujejo pri ekipi Mure v Murski Soboti.
Šmartno-Mlinotest 27:26
V izredno pomembni tekmi za ro-
komelafcic«- Šmartnega »o bite te le gol boljše od ekipe Mlinotesta, rezultat srečanja je bil 27:26, polčas 11:14.
v prvem polčasu so bile gostje iz Ajdovščine boljše, in na odmor odšle s tremi zadetki prednosti. V nadaljevanju so Šmarčanke uredile svoje vrste, povedle, vendar so gostje izenačile.
Zmagoviti zadetek za gostiteljice je Jo»ela v zadnji sekundi tekme Tro-. binova.
Zadetke za Šmartno so dosegle: Golič 12, Jud 6, Blatnik 5, Trobina in Omladič po 2.
V zadnjem kolu se bodo rokometašice Šmartnega v gosteh sestale z vodilno ekipo na lestvici Ferrotehno.
Trim kolesarjenje
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira v nedeljo, 9. junija, TRIM KOLESARJENJE s skupnim startom ob 9. uri izred Rdeče dvorane v Titovem Velenju.
Prijavite se lahko na startu, od 8. do 9. ure. Po 9. uri organizatorji ne bodo več sprejemali prijav.
Vozili boste v koloni s spremstvom na lastno odgovornost in po cestno prometnih predpisih. Trasa bo tekla od skupnega starta pred Rdečo dvorano mimo nove Name, stare Name, stare vasi, Hrastovca do Skal, kjer bo pred gasilskim domom kontrola in pripravljen čaj. Od Skal bodo nadaljevali udeleženci pot mimo Gabrk, Ravn proti Šoštanju, kjer bo kontrolna točka pred domom TVD Partizan. Nato pa
bodo kolesarili po cesti za Topolšico in prišli na cesto za Skorno do Penlui in proti novi cesti, kjer bo kontrolna točka pred vstopom na Šaleško magistrata. Pot bodo kolesarji nadaljevali do Lokovice preko Pesjega do Titovega Velenja, kjer bo pred Rdečo dvorano cilj.
Nato pa bodo pospremili do doma še kolesarje iz Škal in Šoštanja. Trasa za trim kolesarjenje je dolga 26 kilometrov.
Start bo skupinski in na začetku ia koncu kolone bo vozilo vozilo z rumeno rotacijsko lučjo. Otroci mlajši od 14 let se trim kolesarjenja lahko udeleže le v spremstvu polnoletne osebe.
Ce bo deževalo bo prireditev naslednjo nedeljo ob istem časa.
Igre uspeler toda
V prejšnji številki smo obširno smo pisali o peti pionirski olimpiadi v občini Velenje, ki je tudi letos pritegnila na igrišče ob jezeru več tisoč mladih, med njimi pa je bilo tudi veliko staršev. S to obliko so mladi v Šaleški dolini že petič na svojstven način preživeli svoj najlepši praznik v letu. Pobudo zanjo je dalo predsedstvo ZTKO Velenje pred petimi leti, na zadnji seji tega organa pa je predstavnik Viza znova izrekel pohvalo in priznanje organizacijskemu odboru za organizacijo te lepe manifestacije mladosti in športa. Na sestanku pa so med drugim menili, da bi da v prihodnje Se izboljšajo ditev in še obogatijo vsebino iger. ta namen bodo razpisali natečaj za njihovo tiovo vsebino. K igram bi morali, so dejali, pritegniti tudi mlade srednjeusmerjenega izobraževanja. Menili pa so tudi, da bi morali v prihodnje dejavnosti oziroma prireditve v mesecu in ob dnevu mladosti v občini bolje uskladiti.
Ob koncu ocene iger pa so morali člani predsedstva spregovoriti še o delu obračunske komisije. V želji, da bi kar najhitreje dobili vseekipnega zmagovalca iger, so bili verjetno pre-
malo pozorni pri seštevanju rezultatov. Kot smo zapisali v prejšnji številki, so na koncu iger za vseekipnega zmagovalca razglasili mlade tekmovalce in tekmovalke celodnevne osnovne šole Veljka Vlahoviča, ki so se tega »uspeha« nadvse razveselili. Žal, so jim morali sedaj sporočiti, da se je računska komisija, podobno kot lani, zmotila in da je končni vrstni red precej spremenjen. Tako je prvo mesto osvojila osnovna šola bratov Mravljakov, 43 točk (prvotno so jim izračunali 37 točk), na drugem mestu so neso-zmagovalci učenci in učenke OŠ Vlahoviča s 40 točkami (tu ni napake), tretja je OŠ Antona Aškerca 34 točk, ravno toliko kot v prvem izračunu, četrta Mihe Pintarja Toleda 33 (po prvem izračunu 39), peta Gustava Šiliha 23,5, (prej 24), šeste Bibe Roecka, 18,5 (prej 17), sedma KDK 17 (prej 18), osma bratov Letonje 11 in deveta XIV. divizije 5.
Čeprav se pogosto tolažimo, da kdor dela, tudi greši, pa bodo organizatorji vendarle morali pri naslednjih igrah storiti vse, da v bodoče enih ne bodo prikrajšali za veselje, drugim pa povzročili razočaranje. (V. S.)
Gasilski memorial M. Haceta
Pred nedeljskim občinskim tekmovanjem članskih desetin, ki bo v Titovem Velenju, so se na letališču v Lajšah pomerile desetine najmlajših gasilskih vrst. Iz vseh štirinajstih društev Občinske gasilske zveze se je udeležilo tekmovanja za memorial Matevža Haceta, kar 43 desetin.
V izjemno lepehi vremenu in na idealnem tekmovalnem poligonu, na letališki stezi, so se zbrale dekliške pi-on. desetine (deset), desetine pionirjev (triindvajset), mladinske desetine • (devet) in ena ženska mladinska desetina. Takšna rekordna udeležba je obeležila nove dosežke pri pomlajevanju članstva, krepitvi športne kulture, pridobivanje kondicije in operativno taktičnega usposabljanja pionirjev in mladincev.
Gasilsko manifestacijo so organizirali v spomin na prvoborca in zaslužnega člana gasilske organizacije Matevža Haceta. To je že tradicionalna prireditev.
Mladinci in pionirji so se pomerili na posameznih praktičnih gasilskih orodjih, v spretnosti in znanju, štafet-nem teku, z vajami z motorno brizgal-no, pomembno pa je bilo tudi ocenjevanje opremljenosti in taktične usposobljenosti desetin.
Občinska gasilska zveza Velenje je podelila vsem nastopajočim bronaste tekmovalne značke Matevža Haceta, najboljše uvrščene desetine pa so prejele medalje in pokale. Interesna skupnost za varstvo pred požari je prispevala pokale za prvouvrščene desetine in tudi sicer pripomogla k izvedbi tekmovanja.
V	skupni oceni so one precej izenačene desetine gasilskih društev Šoštanj, Titovo Velenje, Škale, Lokovica, Gaberke itd. Uvrstitve po skupinah pa so bile naslednje:
Med mladinci ie osvojita prvo mesto desetina GD Šoštanj, pred drugo-uvrščeno ekipo GD Lokovica in tretjo iz GD Šmartno ob Paki. Mladinke je zastopala le desetina GD Šalek.
V	skupini »A« so bite najboljše pionirke iz Škal, drugo mesto so dosegle pionirke iz Bevč in tretje mlade gasilke iz Lokovice. Pioniiji v skupini »A« so se uvrstili od prvega do tretjega mesta, Titovo Velenje, Gaberke I. in Šoštanj. V skupini »B« so bile prve pionirke iz Šoštanja, druge iz Škal tretja pa prva skupina iz Lokovice.
Med pionirji v skupini »B« so osvojili prvo in drugo mesto Velenjčani tretji pa so bili pionirji iz Gaberk.
Jože Miklavc
Turistični >ally treh dežel
Izjemen uspeh Velenjčanov
Na četrtem turističnem rallyu treh dežel Alpe Adria, ki je bil to nedeljo, so se najbolj izkazali tekmovalci Avto moto društva Šaleška dolina. V močni konkurenci, sodelovalo je 85 tekmovalcev, med njimi tri moške in tri ženske ekipe iz Titovega Velenja, je med ženskami drugo mesto osvojila naša tekmovalka Aleksandra Koprivnik, med moškimi pa je bil prvi Lado De-tela, ki je tako osvojil tudi prehodni pokal.
Tekmovalci so morali opraviti 120
kilometrov dolgo pot in se od Baške-ga jezera pri Beljaku, preko Podkorena, Kranjske gore, Trtiiža, Bleiberga vrniti ponovno v Beljak. Med potjo so na posameznih kontrolnih točkah opravljali teste iz spretnosti in obvladovanja cestno prometnih predpisov.
Lado Detela se je prav pri teh prei-skusih znanja najbolj izkazal, vendar pa, kot nam je dejal, niti sam ob koncu ni pričakoval teko dobre uvrstitve. Zato je bilo navdušenje po razglasitvi rezultatov toliko večje.
Lado Detela je z dobro vožnjo osvojil tudi prehodni pokal. Na tekmovanju se je z drugim mestom izkazala tudi Aleksandra Koprivnik.