WwJjttfl) AMD DISTRIBUTED URBSt
M a j v s 2 j 1 slovenski dnevnik	
T Združenih državah.	
Velja sa v«e leto.........	$6.00
Za pol leta...............	$3.00
Za New York celo leto...	$7.00
Za inozemstvo celo leto...	$7.00
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 215. — ŠTEV. 215.
[Wo. 866) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBEE 6. 1»17, OH FILE AT THE POT OFFICE OF HEW YOKE. N. Y.
GLAS NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki
Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
tt the FresH, A. B.
F. M.
The largest Slovenian Daily in the Unit id States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. If^ 75,000 Readers.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 14, 1921. — SREDA, 14. SEPTEMBRA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
BRIAND BO PRIŠEL V AMERIKO
FRANCOSKO POSLANIŠTVO V WASHINGTONU JE BILO OF1 CIJELNO OBVEŠČENO, DA BO FRANCOSKI MINISTRSKI PRED SEDNIK NAČELOVAL DELEGACIJI.
Washington. I). C, 13. sopt. — P ran<*<«ko poslaništvo je dobilo i/. Pariza oieij-dno kabel j..ko ^pr»-ro«*ilo, da bo ministrski predle« nik Briand liačol val francos I; i delegaciji na washingiontiki kon-f»-rem*i trb-tjc r;ifirn/cnja t**r -vprašanj l)aljn«*ir.i vzhoda.
Imena ostalih članov delegacije niso še bila objavljena. Frnnco-sko delegaei.jp bo spremljalo 2.1 svetovalcev, T.i katere se jo ?e rezerviralo prostore v tukajšnjem Bristol hotelo.
Pariz, Francija, 13. septembra. - Predno bo odpotoval v Ameriko, da se v<i*'teži washingtonske konference gtede razoroževan ja se bo ministrski predsednik Bri end sestal s poslansko zbornico ter razpravljal ž njo o svoun načrtih. Tako izjavljajo oni. ki s> v najtesnejšem stiku z vladnimi zadevami.
V namenu, la stori to. bo moral poklicati poslansko zbornico s p-> čitnie nekoliko pred običajnim časom in sklenjeno je bilo. da se !>.-> to tudi zgodilo. Mesto da se zbornica sestane v žaret k u novembra, kot ponavad', bo sklicana r t dan 25. oktobra.
Mo^otV bo *«koj v pričetku sestanka minerski predsednik Rn and pojasnil poslanski zbornic, razloge, ki so do vedli do tega, da se bo f»n osebno vdeležit konference v Washingtonu. V teku naslednjega tedna bo imel dosti prilike, «ia spravi o jo parlamentarni, hišo v red. V Ameriko bo odftoto okroff 2. novembra.
Vsi ti na'"r*i pa ko seveda od-visnrod te^n, r-e s»* bo konferenea v resnici vršila ob času, katere_.-
predlagal p;edsedyik Hardii.j in od splošnega polc»žaja evropskih za«'ev v onem trenotku. V zvezi s tem, piše Marcel Hutin v 4' E<dio de Paris": — Ali se ho konferenca v Was i hi? tonu v resnici vršila od U. novembra napre/, ali bo j>rclo?ena na prihodnje I *-to? Bomo videli. —
Se predno *e bo francoski parlament sestal, bo imel Briand važen političen (rov.tr, v katerem se bo najbrž pe*'al z domačimi in evropskimi zadevami ter tudi obrazložil politiko Prancije z ozirom na konferenco v Washingtonn. Ta govor bo imel Briand v pričetku obtobra v Saint Nazaire in sledu
: li mu bodo še drugi govori v dni-trili krajih.
Ta stranski politični tok j» po\ (fročil riemenceau, ki bo najbrž zopet *K*opil na politično areno kljub vsem nasprotnim zagotov lom in izjavam.
Bivši predsednik Poin?are jo objavil včeraj v Tempsu tri koh ne dolgo pismo, v katerem razl:> ga. kako je angleški ministrski predsednik Lloyd George vedno proti zasedenju levega brega K« -na in kako se mu je Clem encea:i umaknil, vsaj do gotovega obs--ga. Danes p;i 70 Poincareju odgovoril Andre Tardieu. ki dokazuje kako junaško so -e francoski diplomati borili proti željam Idovr1 (ieorgea in proti brezbrižnosti — Wilsona.
Veliko vprašanje pa je. če se |« > ("lenienceau š- d.dgo časa zadovoljil z obrambo svojega prijatelja Tardieua. Clenenceau je izvrstnega zdravja. Takoj po izkrcanju s parnika, s katerim se je vrnil 1 Korzike, se je podal na potovanj« z avtomobilom po svoji domači provinci Vendee, kjer bo 2. oktobra odkril neki vojni spomenik
NAPETE RAZMERE V INDIJ!
Kalkuta, Indija. 13. sept";,ibrn Velika množica ustašev se je d<»-,nes podala ira policijsko stražnice v Palhat *er skušala usmrtit■ policijskega načelnika in sedem policistov. Policisti so še pravo časno pobegnili. 1'staši so zatem vdrli v razna vladna poslopja t>i zažgali vse akte.
POLJAKI HOČEJO IMETI KRALJA.
Berlin, Nemčija. 13. septembra Vitošev kabinet na Poljskem j resigniral. gospodarski položaj j-obupen, denarja je dosti, pa j brez vsake vrednosti.
\ vle<l tega se danzadnem pojavljajo v listih klici; Republika se je izjalovila. Mi potrebujemo kri*-Ija.	' ,
!Wš§ ffiSJ mE S^S MM 3M
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M potom nafte banke Urriujejo po nlsH »eni, sanealjivo fta hitri WeraJ so bil« nai* cene sledeč«;
♦
JVOOBFJLVUAi
Mm*potfija mm ladnje poftte ln izplačuje "K*. po*tni tekov* fcred" in "Jsdransks banka" t Ljubi jar L
300 kron .... $1.80 $1,000 kron .... $ 5.50 400 kron .... $2.40 5,000 kron .... $27.50 500 kron .... $3.00	10,000 kron ____ $54.00
ITALIJA IH XAMED!S*0 OZEKLJB! Bupoi&ja na sadnje peti« in kpU6nj4 M Jadranska banka*
»Tm.
ŠPANSKE ČETE SO PRIČELE Z OFENZIVO
nam kaže kinematografskega igralca Arbuckla, ki je obtočen umora po prvem redu. Prei.sk ava bo najbrže dognala, da je igralko Miss Rappe tako zlorabil, da je umrla na zadobljenih tež-______ kih poškodbah.
SOVJETI IN RUSKI INOZEMSKI DOLGOVI
KRASIN JE OBJAVIL, DA JE RUSKA SOVJETSKA VLADA PRI PRAVLJENA POGAJATI SE NA TEMELJU KONSOLIDACIJE -
NOVA POLITIKA.
Poroča Walter Duranty.
50 1 r ...... $ 2.80
100 lir ...... $ 5.20
300 lir ...... $15.00
500 ...... $24.00
1000 Ur ...... $47.00
RMb4 AVSTRIJA:
KaspoCJJt mm ndnji »ofit« In lspLaftnJ« "Adrintkefe Bank* mm Dmnmjm, ,
1,000 nemško avstr. !oron $ 1.60 5,000 nemško-av8tr. kron $ 6.50 10,000 nemške-avjtr. kroa S13.00 50,000 nemško avstr. kron $60.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja ae rečkrsl nepri€ako> ▼anoj i« tege razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej Ml računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dosp9 t poke
Kot generalni sastopoiki •« Jadranska Banki'9 in njenifi podral oie imamo vajamčene i rv an redno ugodne pogoje, ki bodo velike ko rtsti sa on«, ki se ie ali ee bodo poslnisrali nafte bsnka.
j* poclatl aaJb^j N f Hsw York Bank Snft
Fruk Sakur'Stita Buk
Orte, afl n
12 CortUitt Strm, In^Tirk
Moskva, Rusija. 13. sopt. --Xov<» t'kono'i:sko |»f>litiko Rusijo je ria podroben na'in t.bmzlnžil minister z;i /Mnanjo trgovino. L--Jvrasin. .1'«ijasnil je naslednji-glavne principi*;
1. — Sovjetska vlada n<* ]>i iziiM-va nikake lastnin^k«* pravice gle-de v blairn -di tvornicah v Rusiji in naj so do*iene last Rusov ali inozemeev. Prejšnji lastniki, ki in»čt*jo nanovo odpreti svoja po-.i-jetja. se bodo nahajali natanent« v istem položaju kot ostali konee-sijonarji. a i:jenio se bo najbrž napravilo v s!ueaju večjib in manjših interesov, ki so opravljali delo tekom cele revolucije. Ena takih naprav j«* Westinghouse.
— Sovjetska vladiiuie prizna va na sličen način kakih postavnih obligacij r. czirom na ruske dolgove v inozemstvu, vendar ]>a je Krasin izrecno ugotovil, da je ruska vlada, kot v slučaju Francije. pripravljena pogajati se na konsolidacijskem temelju.
3.	— Import in eksport bos!\i ostala v rokah vlade," a inozemski koncesijonarji bodo smeli inipor-tirati stroje itd., ter eksportirati naravne in izdelane predmete. — Inozemci bodo smeli import iraf.i blago iz inozemstva, a pod pogojem. da se bo to blago plačalo krediti v inozemstvu, ne pa z denarjem, vzetim iz Rusije.
4.	— Splošni načrt koncesij bo obstojal iz najen ž/ine. katero b> treba plačati v gotovini ali pa še bolje s produ'eti. Vodilni princip vseh teh koncesij bo povečanje — produkcije, ' im bo slednja zajamčena. bodo sov jet i pripravljeni nuditi velikodušne pogoje.
Ko so ga vprašali, kakšna jar -stva bodo imeli koncesijonarji, da bo* sovjetska \lada v resnici držala svojo besedo, je Krasin ogorčeno od\rid'- da ni sovjetska vl;»-da se nikdar prelomila svoje bese de ter dostavil, da so tudi že druge narodne revolucije uvlejaviie princip, da novi režimi ne pr< -vzamejo obveznosti svcjili prednikov.
Krasin j^1 končno pojasnil, da ee tiče svobodn i trgovina le notranje trgovine v Rusiji . Čeprav bo dovolila vlad i iinporte in ekspor-te. bo vendar obdržala polno kontrolo nad njuni. Ona hoee posp?-šiti in razviti trgovino in industrijo v Rusiji, č'j se nahaja v rokau domačinov ali tujcev in bo dovolila inozemcem primerne dobičke,
vrndar pn ti'..-o. da bi postala Ru sija pl.-n ino/emccv.
To j/* 7 pol of ne soglas ju z novo razlago, kat«—o podala komunistična stranica / ozirom na ekonomsko izpr*Mneinbo v Rusiji.
KRIVO PRIČEVANJE V ZADEVI ARBUGKLE
Državni pravd ni k je izjavil, da je bil izveden zadnje dni na priče nedovoljen pritisk.
San Francisco, Ca!.. 13. st*j)t._
Velika poroda za tukajšni okraj je bila danes zj'it raj o d goden a. Preiskave pričevanj, na temelju katerih skuša urad okrajnega pravdnika dvigniti obtožbo po prvem redu pr^fi igralcu Arbuckltt niso bile zaključene. Okra jn: pravdnik je o:)javil, da se bo na daljna' razprava vršila ob prvem primernem času. Nadalje je ■'•ekel oa je ena izmed glavnih prič pc-krivem prisegla tor izjavil, da je bil izveden neprimeren upHv na priče, ki so nastopile v tem slu čaju.
Arbuekla so privedli pred veliko poroto danes zjutraj kroj* ene ure. vendar p-» je nstal v sobi n« -kako tri minute, n.ikar je odšel " svojo celico.
Prva priča, zaslišana pred veliko poroto. bila Mrs. Delmont' stalna spremljevalka pokojm-ipralke.
Mrs. Delmont ni pričala preti poroto radi , ugovora državnega pravdnika in vsled novih razvojev v celem slučaju.
Zdravniki namreč niso mogli natančno povedati, kaj je bil dt-rekten vzrok -mrti Miss Rappe.
Eden izmed zdravnikov je izjavil. da je um'-la vsled prevelikega zavživanja žganja. -Ko jo je ra zdravnik preiskal, ni kazala še nobenih znakov poškodb. Neki na daljni zdravnik pa je izjavil, da se je zdravstveno stanje igralke, resno poslabšalo šele v četrtek. Ko so truplo po smrti preiskali, so zdravniki baje zasledili notranje poškodbe, dasiravno ne morejo iz javiti, kaj je povzročilo te notranje poškodbe.
Bojne ladje pomagajo četam v novi vsliki ofenzivi, koje namen je napraviti konr z uporu domačinov.
Madrid. Španska. 13. sepf. — španske fVp* v ?T.*ilila ozemlju v Maroku s<» sijajni operaciji v ;voji novi of.*nzivi proti upornim nsarokanskim lomaeiuom. ki se je prič»*la včeraj zjutraj ob jutranji '(•r1. zasedli* -'rto Rasquiviana -Zora - Arbaa. Tako se glasi v ofi-"ijelnem poročilu glede novih o-('.'tam s<» pomagale špan-l»ojne ladj?.
London. Arurlija. 13. septembra. Poročevalec Central News v ^ra-dridu je. sporočil nadaljno ofici-jflno ugotovilo sr'ede bojev v Maroko. V toni poročilu se glasi;
— So Vraž ni k beži pred našo art ilerijo ter zapušča vasi, svoje pridelke in plen. Sovražnik je pustil na polju veliko število mrtvih Španske izgube so neznatne.
Melilla, Maroko, 13. septembra. — Čete ustašev domačinov so vprizorile vs.^ potrebno. d;i se n-pirajo novi ofenzivi Španeev \ Melilla sektorju.
Glavna delavnost domačinov j«-očividno koncentrirana v bližir.i Arkenian, na južnem koncu Chi en zaliva, kjrr se .ie izkopalo za-kope. Petnajststo nadaljnih ustf! šev je dospelo tja iz Nadorja. V Rasquivian \ dolini so domačini tudi izkopali orloboke zakope ter strojro zastražili vso studence.
(»lasi se. da j«* okolica Nadorja no I na pokritih jam. da se t^ni no-torn prepreči naskoke španske ka-valorijo. Odkar so postale_poziei-je marokanske artilerije tor kor-oent raci jskih taborišč Španoem znane, je a rt i legija slednjih r.epre stano fer z velikim uspehom ob streljevala to pozicije. Informacijo ki so dosp"le semkaj, pravijo, da j.* ogenj španskih bojnih ladij losegel Barraca zasek o in Bent liugornar, kjer tabori veliko ste-vilo domačih družin.
Poročila, ki'so prišla od španskih vojnih jetnikov ter se naha jajo v rokah upornih Marokan-eev. izjavljajo, da se ž njimi strogo postopa. Popravljati moraio ceste, pokopavati mrtve ter čistiti domača taborišča, kar pomenja zelo naporno in umazano delo.
PREMOGARSKI BARONI SO ZELO OGORČENI
Na vsak način hočejo od^oditi preiskavo senatnega odbora, ki bi se imela vršiti ta teden.
GOMPERS 0 RAZMERAH V JUŽNIH DRŽAVAH
r- -_—^
REKEL JE, DA BO PRIČELA AMERIŠKA DELAVSKA FEDERA CUA S KAMPANJO V JUŽNIH DRŽAVAH, DA PREPREČI ZNIŽANJE PLAČ.
Samuel Gompevs. predsednik Ameriške delavske federacije, je nagovoril 2o. letno konvencijo a-meriških tekstilnih delavcev im otvoritveni seji v Broadway Central hotelu v Nen* Yorku. Gom-pers jo govoril v glavnem o stvareh. tikajočih se tekstilne industrije. a je tudi objavil, da bo A meriška delavska federacija vpr;-zorila, počenši 7. 11 »slednjim četrtkom. dalekosežno kampanjo, ki bo obsegala ?>et a elikili industri-jalnih držav ;ta našem jugu.
.Južne države, katere bo obsegala ta kampanja Ameriško delavsko feder. s.-> Georgia. T<*nnos~ see. North Carolina, South Carf-lina in Alabama. Gompers je odpotoval v torek zjutraj v Atlan-to. Ga., da razpravlja o načrtih z uradniki državnih delavskih fe deracij.
—	Mi hoee.no jjneti mir. — j? rekel Gomper<. — Če pa se govori o bo ju, se ne bomo umaknili boja. katerega se nam bo vsililo. Storilo so bo nekaj, da ne bodo naše ženske in možje tako strahopetni v boju proti znižanju plač.
—	Mi hočemo doseči svoj cil j polagoma, dan za dnem. ne s ka-taklizmom revolucije, temveč p'-toni rednega, pametnega naprod-ka. Mi pa se absolutno nočemo vrniti nazaj v prepad bede. kjer se je delavstvo najprvo borilo in mu [ čilo za boren 'cošček kruha i^ pozneje za nekaj, kar je komaj zadostovalo za hrano in za streho.
—	Pred nekako enim letom
jo ponudilo tekstilnim delavcem surčenje plač? za 2J in p<d o'lstot-ka. Radi položaji v katerem se je nahajala vaša industrija, sti* to ponudbo tndi sprejeli. Nato pa so delodajalci uvideli, da jo pov-sem lahka stvar skrčiti plače ir zopet so poskusili storiti to. pr». skusili so to zopet 111 zopet, dokler niso spravili delavcev in delavk v tekstilni industriji v obup ter jim vsilili boj.
—	I'prava tekstilne industrij« bo morala računati z bojem, če se ne bo hotela pogajati z zastopniki te organizacije in če ne bo priznala pravice dolnvce\ in delavk.
io je potom kolektivnega postopanja.
James Barrett, predsednik državne delavske federacije iz — -North Caroline, ki bo spremljal Gompersa v Vtlauto, je rekel, da sr tekstilni delavei v nekaterih okrajih juga, kjer se vrši stavka, izvojevali zmago, ker so delodajalci priznali zastopnike delavcev. Rekel je nadalje, da se je prvikrat zgodilo. 2a so imeli tekstilni delavci na juuu nekaj besede pr! določenju svojih plač. delavnih ur in splošnih delavnih pogojev.
Konferenca se je spomnila tudi Johna Goldena, pokojnega predsednika Fnifed Textil? Workers of America, ki je umrl preteklega januarja.
BAVARSKI KOMUNISTI SO BILI PORAŽENI
Odstop dosedanjega bavarskega kabineta se s natra za zmago re publikancev. Novice iz Nemčije.
QUEBEC JE ZOPET MOKER
Washington, D. C., 13. sept. — Vestvirginski premogarski baroni so danes notom svojega zagovornika vložili pri senatorju Ke-nvonu. predsedniku senatnega oc'-bora za preiskovanje razmer v West Virginiji protest.
Preiskava bi se imela začeti š": tekom tega tedna, toda* premogarski baroni jo hočejo na vsak način odgoditi.
V tozadevni brzojavki je rečeno. da bi taka preiskava jako o-težkočila delovanje lokalnih porotnikov in sodnikov.
(To poročilo je kratko, toda i^. vanredno značilno. Premogarski baroni se boj?, da bi ne prišla res niea na dan. Celo zadevo so poverili oblastim, ki so v njihovi službi oziroma odvisne od njih, senatnega odboja se pa boje, ker bi se najbrže veliko izvedelo, kar bi ne bilo poselmo dobro zanje.)
VELIKA ZAPLEMBA ŽGANJA
Prohibicijski uradniki v New Yorku so zaptenili včeraj na pomolu New York Central železnice za petdeset tisoč dolarjev žganja. Žganje je dospelo iz Ken-tuckyja, pa se ni v teku osmih dni nihče oglasil zanj.
Quebec, Carada. 13. septembra. Mesto Quebec je včeraj glasovalo zopet za mokroto in sicer z veliko večino, katero cenijo na dvanajst tisoč glasov ?z skupnega števil « 25.000 glasov. Posledica tega glr.-sovanja bo. da bo razveljavljena obstoječa loo;d option postava in da bo stavljeno iresto pod provin cijalno p »stavo glede opojnih pi jač. na temelju katere prodaja vlada sama n:jačo.
Provincijalna postava je bila uveljavljena dne 1. maja. a mesto je bilo že prej suho na teme. lju takozvane Reottove postave al* krajevne postave kanadskega doni 111 ija.
Potni listi.
P« najnevejSi odredbi bel graj *ke vlade dobe Jugoslovani potm liste samo tedaj, ako prinesejo f ieboj kako listino iz starega kraja, da je rarvidno, od kod je do ma. Take listine 90: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica krstni list in domoroica.
Navadna pismo ne zadostuj* več.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stan kraj, naj piše županstva ene ob Sme, v katero je pristojen, po do movnico, potem bo Sele mogel de biti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval t stari kraj, ako nima kake gori jnjene listine. Frank 8aks«r State Bank.
n CerUantt St, New York, H. Y ____ _______(Advertisement)
Berlin, Nemčija, 13. septembra. Odstop kabineta von Kahr na Bavarska rn, ki se je završil včeraj, se smatra za zmago pristašev republikanske vladne oblike. Novi ministrski predsednik bo najbrž voditelj kmečke stranke, von Knelling. Ta stranka glasuje ponavadi r, cent rumom, a se ni dose-daj vdeležila še nobenega gibanja za zopetno ustanovljenje mn narhije kot ^levilne fakcije katoliško stranko ali cent ruma.
Berlin, Nemčija. 13. septembra. Sklop bavarskega ministrskega predsednika von Kahr, da odloži svoj urad, je pripisovati dejstvu, da so zastopniki Narodne ljudske stranke ter Bavarske ljudske stranke v kabinetu zavrgli kompromis, do katerega je prišlo na konefrenci med delegati bavarske in nemške zvezne vlade. Konferenca je svoj čas sklenila, da bo do ostali dek.'eti, katere je izdal zvezni predsednik Ebert, ki s^ dajala zvezni vladi izvanredne polnomoči, p.-avomočni še nadalje v severni Bavarski, kjer je položaj kritičen. V oficijelnih krogih se niso hoteli danes izrazit1 glede dejanskega položaja.
Berlin, Nemčija, 13. septembra. Vsled stavko električarjev je bila včeraj cela električna služba v Berlinu prekinjena. Poulične ka-le niso vozile in tudi listi so m:>= rali ustaviti svoje izhajanje.
ŽRTVE POVODNJI V SAN ANTONIO.
Dallas, Texas, 13. septembra. — Soglasno z zadnjimi poročili, j* zahtevala povodenj pri San Antonio 169 človeških žrtev. Štirinajst oseb še vedno pogrešajo.
Povzročena škoda znaša več mi-Ijonov dolarjev.
ARETACIJE ANARHISTOV V MOSKVI.
Benlin, Nemčija, 13. septembra Iz Moskve poročajo, da so tam aretirali v iadnjem tednu nacl šeststo anarh'dtov. Med aretiranimi se nahaja tudi Leon Černi.
Aretirala jih je Čeka, znana boljševiška tajna služba.
Brusilov pobegnil iz Moskve.
Po neki brzojavki iz Helsing-forsa je general Brusilov prelomil svojo dolžnost in pobegnil z /et častniki generalnega štaba iz Moskve; baje namerava organizirati v zapadni Sibiriji armado proti boljševikom.
GLAS X A RODA, 14. SEPT. 1921
"GLAS NARODA"
--
SLOVENIAN DAILY t^t ■■ ■----- -.,	owned and Published by
» . . *^ w SLO VENI <J PUBLISHING COMPANY
(< corporation)
»RANK SAK3ER. President	LOUIS BENEOIK. Treasurer
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Offlclers: •2 Cortland t Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan Izvzemši nedelj In praznikov.
Za celo lete velja	Ust za Ameriko Za	New York za celo leto
In Canada	ffi.OO za pol leta
Zrn pol leta	- 13.00 Za	Inozemstvo za celo leto
Za tet rt leta	«1.50 za pol leta
•7.00 •3.50 •7.00 •3J>D
O L A S NARODA
»•r**-*	(Voice of the People)
Imutd Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription yearly <6.00
Advertisements on Agreement.
Doptal br*« jxhIjIm. In o*«»bnoi«U ee ne i>riob<hiJejo. Dfnar naj wz blagovoli po-
Mljatl pt> Money Order. I'rl aj remembt fcr^ja naročnikov proximo, da se narp tudl preJBnJo bivalifi'e- naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA ■3 Cortlandt Street. Borouc* of Manhattan. New York. N. Y. Teiephene: Cof.landt 2876
UBOGI BOGATINI.
Sedanji učeniki in farizeji, ki imajo izrabljano delavsko maso na vajetih, obračajo oči teli nesrečnikov proti nebn t<*r jim skušajo dopovedati, <la je ubogemu delaveu pravzaprav boljše na tem svetu kot pa kapitalistu z vsem njegovim bogastvom
Raz govorniške odre in prižuiec done danzaduem besede o veliki odgovornosti bogatinov, o njihovemu velikem trpljenju, tako da bi r love k res skoraj imel usmiljenje žnjimi.
Pridigujejo. kakšne čudne bolezni se lotevajo kapitalistov, koliko je miljonarjev na svetu, ki ne more jo drugega jesti kot mleko, koliko jih je od rojstva pohabljenih, ki morajo kljub ,svojemu bogastvu ob ber-gljah hoditi.
Poglejte Koekefellet'ja, ])oglejtv druge! Trobila kapitala, ki pridigujejo delaven skromnost in zadovoljstvo, prav dobro vedo, da se najrazličnejše bolezni ne lotevajo le kapitalistov, par pa v veliko večji meri delaveev, ker žive v neprestanem pomanjkanju in v vernem strahu za obstanek.
Ti pridigarji ne vidijo ničesar drugega kot slučajno krepkega in zdravega delavca iia eni strani ter Rockefeller j a na drugi strani.
<'e bi šli malo globje in če bi bili malo bolj splošni, bi ravno nasprotno dosegli.	*
Saj se celo zdravega delavca ne more primerjati z z zdravim kapitalistom, kajti prvi je v vseh ozirili odvisen od drugega ter je deležen le drobtin, ki padajo z njegove mize.
Bolan in dela nezmožen delavec pa še v stokrat večji meri občuti krivico sedanjega sistema.
Pregovor, da zdravja ni mogoče z denarjem kupiti, izgublja z vsakim dnem bolj na svoji veljavi.
Veliko večino bolezni se da preprečiti oziroma ozdraviti. Poglaviten pogoj je seveda, da so potrebna sredstva na razpolago.
Tisočeri in tisočeri umirajo na zahrbtnih boleznih, ki strahovito gospodarijo v slabo hranjenih telesih in zaduhlih stanovanjih.
Celo lahko ozdravilne bolezni povzročajo prezgodnje smrti, ker reveži nimajo toliko sredstev na razpolago, da bi poklicali zdravnika.	*
Zdravnik in zdravilo staneta denar. Treba je dobre hrane, svežega zraka in solnčne svetlobe. Tega si pa navaden dninar ne more privoščiti, dočim ima bogatin vsega v izobilju..
Namesto, da bi razpravljali, kako bi bilo treba uspehe znanosti posplošiti, da bi bili vsem dostopni, se zagovorniki kapitaizma norčujejo iz delavca s tem, da mu govore o razliki med njim in Rockefellerjem, ki kljub svojim silnim miljonom ne more razen mleka ničesar zavžiti.
opis
Chicago, 111.
V Pronvefi št »'V. 207 j»* velika rnzlienih mvnclil in priporočil delegatom konvencije SNJM.. ki *e vrši v Clevelandu. Med mnogimi dopisi. katerimi so nekoliko strinjam, vidim tudi priporočilo brata -Tohn Gabren/i. od ki pri po roea delegatom. da od pravijo pol iT: l o iz Jednote. 1 > priporoeilfr ;e hvale Vredno in upam. da ca bodo delegatje in delegat in je iitKisfprali. Nikdo ;»a kdor ima zdrs»vo pamet. • se ne more sprijazniti k priporočilom društva Kari Liebknecht. Š*. lic < hisholm. Mirni,, ki priporoča, "da bi bilo ^obro. da no vsi u-radniki tudi v socialistični strar-ki." Jaz na mre«' ne vem. a rad bi vedel, kj" bi bile dobrote, in kdo drugi bi imel koristi od ce ga kot par finatikov. "Wei!, podajte si s Kazimirom roke, pa bo(f —. Priporočilo društva šf. 110, bratje, presega že vse meje dostojnosti. Bratom in sestram pri it. 110 jc treba dati vedet:, da je pri jednoti že sedaj preveč politike, katero se nam vsiljuje kokor se nam je vsililo prohibici-jo od strani fanatikov. Politika
| sploh ne spada med bratske nr J ganizaeije. ker je preveč umazana. Kjer .'»• prostora r.n poli-,t-ko. Tii prostora za bratstvo "n j čim močnejša postaja politika, i tem slabše je bratstvo. Dokazo\ 'o tem imamo dovolj. Nobeu n;: rod pa ne vmešava toliko pol iti-; ke v podporne organizacij ' k<>r naš; torej dosedaj se take predrznosti še ni pisalo v našem 11 j slu in upamo, da se tudi več ne j bo. Živimo p.i tudi ne v soeiali-' stični dobi in nas je precejšnje j število. oziroma f>0 odstotkov j članstva jednote, ki ne vidimo j rešitve v socializmu. Ce bomo <"-'ani jednote mirno in pohlevno jeitmli. bomo nekega lepega dne jčitali priporočilo, da se vse neso-cia liste vrže iz jednote. Da se pa ne bomo tako hitro vdali, pove mo to že vnaprej vsem. ki hočejo izpremeniti podporno organizacijo v politično. Vam mogoče ni znano, dj mora biti uprav.i podpornih organizacij v smisl'V sistema države. Torej, kadar bomo imeli zakon, da nikdo drugi ne more biti voljen v urad kakor socialisti, tedaj naj pride
čilom. Da je ta opazka društva nekak poizkus, da se prepriča, kaj bo članstvo k temu reklo m kako preneslo, o tem ni nooene-ga dvoma. ČVtali smo že mnogo neprebavljivega, a dokler se m tikalo tako pisanje osebne svobode, se ni niliče za to veliko brigal. Ravno to priporočilo društva št. 110. Ivi priporoča, ' da bi bilo dobro, da so vsi uradnik: jednote v socialistični stranki", nam jasno dokazuje, kakšno korupcijo se namerava vpeljati pr. jednoti. Če hi so tak fanatičen predlog uresničil, potem bi zn nas nesociali-ie ne bilo več prostora pri SNVJ.. in bi se nas ra stara leta oropalo naših pravic in pometalo iz organizacije. — Zgodilo bi se. kakor se je zgodi lo pri neki katoliški organizaciji, kjer imajo glavno besedo faj-moštri. ki si lahko podajo roke ? socialisti.
Čital sem ti*ii dopis brata Viljema Brunsehmida. kateremu sledi dve koloni dolg obeajn. komentar urednika. Brata Brun-sclnnida obžalujem, da se poslužuje Prosvete, kadar hoče kritizirati kakega uradnika jednote. Te bi jih h val M. bi bil njegov dopis priobčen z debelimi črkami. V komentarju urednika Prosvete vidim, da je <<n edini, ki ve. kaj je resnica in pravica in jc poklican popravljati naše napake. Čudim se le. za k i'j ni popravil tudi opazka društva št. 110 ki nikakor ne spada v naš lis' Prosveto in v organizacijo, v kateri se nam jamči enakopravno*" in svoboda. !'a tu<ii slovenščine jr moral ure Inik snesti v-;o. — Zato nas je toliko slabih "" nji Da se pa urednik Prosvete ne bo kunštvoval nad mojim dopisom in si delal norca iz. moje pisave kakor se dela \r. drugih, sem s* raje obrnil na vaš list Glas Naroda. ki je nepristranski v vseh o-zirih. V pravi luči je treba pokazati še inar-'ikaj. Brat iirui'-sehmid se ni veliko zmot 1. kc piše. da imajo delavci in urad« niki jednote počitnice 14 dni. — Resnica je. da po pravilih bi bili upravičeni le do tedna dni: er. teden jim dovoljujejo pravila. — drugo pa si lahko vsak vzame za nameček.
To torej ni nobena tako grozna stvar. S t?ni. da se uradnikom dajo počitnice, ne »bo jednota na škodi niti za en cent. Počitnice dajo vse banke, prodajalne in dru-pisarne |>o štirinajst dni v letu s polno plačo, torej po tem se naj ravna tudi pri jednoti. Duševno delo potrebuj" počitka kakor fizično in še b.dj. Nisem tudi za to, da bi se trgalo plače zmožnim 111 odgovornim uradnikom; nisem pv; tudj za to, da bi s«* plačalo visoke plače novim uradnikom in nnstsv Ijeneem. o katerih zmožnosti in sposobnosti nihče ne ve. Ti več krat pridejo v urad kake organizacije s polno plačo, kakršno do bi izurjen deiavee in je kakor bi našel nudel v juhi. Sem pa za t-*, da se jim plači, kakor so plačam po vseh uradih. Kot se sprevidi, da so sposobni in zanesljivi ter se interesirajo za sv«i\? delo.* naj s-* jim poviša pla -a po njih zmožnosti in odgovornosti.
Kakor vidim, je dopis Brun sehmida urednikom Prosvete do-
jbrodošel. Ta dopis je urednik ir-I rabil za svojo propagando. V J svojem komentarju nam je ->ove-! dal to-le: "Auo se zavedamo, da j je moral vsak irednik na d^n napisati najmanj šest kolon, napisa, 'no jih je bilo tudi še 'seč. tedaj bi j vsak urednik prejpl za svoje dr-; lo. če bi bil tako plačan kot bri t Brunschmidt, na dan $7.50 ali po j.$45.00 na teden**. Tver ves «"as pa/ : 110 zasledujem list Prosveto in J vem. koliko gra.iiva je v njen: 1 konstatiram, da bi urednik Prosvete z veliko težavo našel izdajo ' Prosvete, v kateri je šest Kolon : njegovega pisanja, -laz priznam, da je razpoloženje človeka včasih boljše in da lahko stori ve- kot kadar ni rarpoložen, verjamem tud'. da bi urednik lahko napi-; sal šest, kolon na dan, ne da bi I moral biti posebno dobro razpoložen, toda žal. da jih ne. Urednik ! naj ne misli, da s»» ga namerava I zasužnjiti, toda farbati preveč ' članstvo s kakimi šestimi kolona -( mi na dan, ki ne pozna njegovega dela. pa tudi ne gre. Vse. kar je prav, vam damo prav. toda I-meti nas za cepce je pa tudi odveč. Jaz bi preje verjel, da brat Brunschmid o-je takoj po dežju, kakor verjamem uredniku Pros ve te. da napije šest in več kolon na dan.
Kot sem že nnenil. pride vre ciniku Prosvete vse prav, kadar n?i m era v a osmešiti kakega sobrat.-s. kateri se drzne napisati nnpram njemu malo ki**tike»
Xa koncu svojega kosmatega repa pa urednik zavije kakor ie že njegov običa j in trdi: —ve:-dopis ni drugega, kol napad nestrokovno organizirano delavstvo. — To ni prvi slučaj, da je nr^dn'1; Prosvete spodil kritiko napram njemu z napadom na organizirano delavstvo, la dobi simpatij«.
Omenja tudi, da navadnih rib nikdar ne manjka. Urednik dobro ve, kaj je zapisal. Sebe n nnr-" smatra za posebne vrste nenavad no visoko cenjeno ribo. katerih jo baje malo. torej nekaj vzvišenega. •Mi člani smo lore j v očeh urednika navadne pri proste ribe '£l'ish"\ katerih ne manjka, s katerimi s i futra urednik.
Mnogi člani so. kakor vidim, tudi za tiskarno. Kje je denar z; njo. tega nikdo ne omenja. Da nimamo v svrlio tiskarne dosedai v blagajni centa, tega menda izvedo tisti člani, ki so za lastno tiskarno. Kdor hoče imeti listno tiskarno, se bo moral prijeti za žep. Upravni sklad ni nanienjer za tiskarno, tt» si naj vsak zapomni. In če bo tiskarno prišlo do poloma, kakršen je bil pri J. R. Z., ki je bila ustanovljena v dobre namene, a se je pozneje iznreme-nila v molzno kravo, potem si !e dobro zapomnite, da radi takega poloma ne b.> trpela tiskarna sama. pač pa ho trpela jednota. — Ce se priporoča tiskarno za to. da bo služila za molzne, kravo. n; smo še popolnoma na jasnem ; —-j vsa znamenja pa kažejo, da se na j meniva s +is«carno izpresati iz j članstva zop«»t par tisočakov, da bo par sodrugov udobno živelo. To sklepam iz priporočil, ki prihajajo od strani ljudi, ki že leta j eksistirajo iz izdajal^tva ali pa \z prostega prigrizka.
Navadna riba.
Razne vesti.
Čuden znanstvenik.
Znani berlinski soeijalni higi«* i:ik, prof. dr. Grotjahn je izdaj že drugo izdajo svoje knjige o indl-viduelni in soeijalni higieni. V imenovani knjigi zahteva zakonito določeno število porodov. In sicer mora slehrni nemški zakonski par imeti najmanj troj«, p.. sebn^ izdatni starši pa šest enot rok. ta pribitek pa proti državni odškodnini, če bodo potrebi.i podpore. Samo 11a ta način se morejo Nemci ubraniti nevarnosti ki jim preti od sl6vanskih plodo vitejših narodov.
Ludendorff — doktor medicinc.
O obletnici bitke pri Tannen bergli je imenovala medicinska f;-. kulteta . Koer.igsherškega vseučilišča bivšega nemškega vrh Dvne• ga poveljnika Ludendorffa dok torjem 'honoris causa'. Diplom?, ki se mu je izročila, je napisana v tako reakcijonamem duhu, kakor-šen je mogoč edino a- zibelki jun-kerstva v Prusiji. V njej se slavijo Ludendorff o ve zasluge, češ, da je razširil nemško slavo od o-bale Atlanskega oceana do ceiK
društvo št. 110 s takim, priporo- tralne Azije. Pristna pruska mefc
taliteta! Sigurno se še nikjer na svetu ni imenovanje doktorja medicine motiviralo na tak način.
Radij za Belgijo.
Dne 20. pr. meseca je prišla v Bruselj prva pyšiljatev radija zj> medicinske sv-he belgijskega Rde 'čega križa. C?la pošiljatev sestoji iz enega "rama tega elementa ki se nahaja v mali steklenici, k: je zapečatena po komisiji Združenih držav za kontrolo radija Ta pošiljatev enega grama radij-' ja je vredna .900.000 frankov, ali 12.375,000 kron. odnosno 3,094.2o0 dinarjev.
Upori in plenjenje v Indiji.
V Indiji so izbruhnili zopet veliki nemiri. V južni Indiji so uporniki telegrafske in telefonske žice popolnoma uničili. Tudi železniške proge :o razdejane, tako da je promet na mnogih krajih ustavljen. Delavstvo, ki je skušalo s pomočjo policije popravit-proge, je bilo pfegnano. V provinci Madras so uporniki oropal! poštne urade. Angleška vlada je poslala v Indijo močne vojaške •oddelke, da zadušijo upor.
Peter Zgaga
V	Rimu izhaja list "Gla* Čr-nogoraca
Financira ga laška vlada, ka-t» ri pride vse prav. kar je naperjeno proti Jugoslaviji.
Stari črnogorski kralj je umrl. Ker tako kulturen narod kot so Črnogorci ne more biti brez kralja, so mu izbrali novega. V zadnji številki uradaega lista "Gh s Urnogoraca*' sem videl njego-so sliko. /
Trinajstleten, slaboten fantiček je in njegov oficijelni naslov se glasi:
"Mihajlo Prvi, Kralj in gospodar CVnegore".
V	njegovem imenu govori n.ie-gova jerobkinja, neka črnogorska princesa.
Na zadnji seji črnogorskega ministrskega sveta je bilo najbrže sklenjeno, da bodo kraljiču Sel ti takrat dali b-»sedo. ko se bo na-
U'*-il zapenjati hl.-ičc.
*
Ali čitate v listu serijo člankov pod zaglavjem "Kratek pogled v dufjoslavijo"? 0e ne. začnite čita-ti danes, pa boste več vedeli o razmerah v naši novi domovini kot če bi sedeli kot narodni poslanec v belgrajski narodni skupščini.
Članke piše možak, ki ima iz-vanreden dar opazovanja.
Xa stotine Slovencev je že šlo v stari kraj ter se zopet vrnilo, pa ji i nihče vedel drugega povedat i, kot počeni je noka in koliko liter vina košta.
Podobni so onemu slovenskemu Janezu, ki je šel Zagreb ogledovat. Vrnil se je, pa ni vedel niče sar povedati, 'n ljudje niso mogli o njem drugega reči kot: Janez
"i Zagreb. Janez iz Zagreba! * «
*
Jaz bi rad bil...
Jaz bi rad b»l župnik dobre fare... Zjutraj bi si /brisal grehe stare in uredil z Bogom hi balance ter imel do pozno vnoč vakance
Seinpatam bi stopil v spov»'dnico t« r s prepl>š<>r.o bi se devico pogovoril, kaj je greh in kaj ne. ji osladil vest za mirno spanje.
Starim babam bi o zlodju pravil, žnjimi v red bi v loterijo stavil.
Ce bi videl v majski nežni noči dva, ki gresta sama roko v roki. l>i v molitvi srčni in globoki jima dal najvišji žegen vroči.
Vse mladenke bi zastonj poročil vse terejalke zlodju priporočil.
Le od krsta bi zahteval plačo. Žnjo bi kupil materi pogačo in očetu svetle škornje nove v priznanje pridnosti njegove.
Pokopaval bi vseprek brezplačno,
jemal težkim in nasičal lačno. * * *
Nihče naj si ne predrzne dokazovati zaročenki, da je demand v njenem zaročnem prstanu v kemičnem pogledu le košček premoga.	j . * . *
—	Pomislite — je pripovedovala stara devica — ko sem se vračala včeraj proti domu, sem vi dela na cesti nekega tujega mož-kega. Nato sem začela strahovito teči.
—	Pa si g,» dohitela? — jo je
•vprašal zlobnež.
* •
*
Sledeč suhačem, so so pojavili v Ameriki novi apostoli, ki hočejo prepovedati izdelovanje tob; na.
-Marsikdo bo prizadet, marsikdo pa tudi ne. Tako bo naprimer moj češki prijatelj Janez še toliko ča sa vlekel svojo pipieo. dokler n.i bo posušeno kislo zelje postavno prepovedano.
* * •
Amerikanei so vsi ogorčeni, ko čitajo. da vlada peščica boljševi-kov stopetdeset miljonskemu ruskemu narodu.
Zakaj ta jeza pred svojim pragom naj pomedejo. Obračunajo naj s tisto peščico fanatikov, ki je vsilila stodesetmiljonskemu ameriškemu narodu prohibieijo.
3u50HlniictnHfea
Ustanovljena 1. 1898
SCatfll. il^bnnta
Inkorpo rirana 1. 1900 |
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, S33 K. lS5th St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS HALANT, Box loti. Pearl Ave., Loraiu, O. Tajnik: JOSEPH PI S H LE R, Ely, MIujo. Blagajnik: GEO. L. BIIOZICU, lAj, Mine.
Blagajnik neizpiafanih smrtnin: JOHN 5IOVEBX, 5L'4 E. 2nd Ave., W. Dulutli, Minn.
Vrhovni zdaavnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S45? E. Ohio St., N.S.. Pittsburgh, Pa.
Nadzoru! odbor:
MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Rix»k Si»rinss, Wyo. MOllOR MLADIČ, 2003 So. I.awudale Ave., Chicago, ^111. FAANK SKRABEC, 4S22 Washington St., Denver, C<Ao.
Porotni odbor: LEONARD SLAB OD NIK, Bos 4S0. Ely, Minn. GREGOR .7. PORE NT A, Box 170, Blaek Diamond, Wash. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN P1RC, 519 Meadow Ave., IUxkdale. Joliot, 111. PAULINE ERMENC, KJD — ."rd Street, Iji Salle, III. JOSIP STEIiLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELAIiC, 70G Market Street, Waukegan, 111.
--Jednutino uradno glasilo: "Glas Naroda". --—
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo so iK)>ilji;jo na glavnega tajnika. Vso pritožite na}, se pošilja na predsednika i»orotnegii ^odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota so priporoča vs»>m Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član tc organizacije, naj se zfjlasi tajniku bljižnegn društvi- J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite uh gl. tajnike. >"ovr> društvo se !al>.ko vstanovl z 8 člau: ali član;<anil.
Jugoslavia irredenta.
Umrl je	zgra«lbo remontne tovarne 11a An-
v tlorici Ivan l^.rjovee. vpokoje-ni lii«'Voni La- lniUi zemljise so morali rucuuski ravnatelj. Služboval jr ^Joil ra/.iiih proženj »»rožuikov, pri goriškem gozdnem in domen-j	zvijae in zaiu-btu<»st i rolsto-
slcem ravnateljstvu. Svojčas s<» ga ' kvadratni riletcr zemlje |h> r»i> Nemci preganjali radi njegovo slo-(!'•';itl <;r.i'-v <[o 1 in pol liro. Tvrka venske narodnosti i;i lep i|»*l .svo-|s'* p^luževala raznih neiHnste-jega življenja je moral preživeti ,l'h -:redste\- in ljudje .-»o se vda-vslužbi iz ven svojo ožje domovi- P°d težo sedanjih okolšein. ki ne. Hden ujegovili sinov je sred- si; vst' I'r,,t'	naperjene. -— V
uješolski profesor, dru^i je j>;i * ".i-<"-i«'i m«i Krast« sr» morali kme-uibliotfikar v Ljubljani.	1 "d^ojiifi svoja zemlji.šea teli-
j'l.i'-nemu oddelku kvadratni meter Kako Italjani proslavljajo svoje { - P«^«ike pa po -J liri.
padle junake.	\'[/- tolmin^kili po/.dov so izvozili
One S. avgusta s., proslavljali	m!,,,/ijlt'	Jlli imetje
v Clorici spomin na dan 8. avgiiMa^*'	nisn dobili za svoj les
ko je italjanska armada pr-pla.-ila. Tako tirajo tuj-vič zavzela goriiko mesto. lW'b-jr: s,«»veusk-«ra domačina v gospo-uo slavje je bilo na bojišču okoli (lavsk"	kateri nima
Po d gore. "L'Avvenire drltalia"is ^rani vl do	zaščite,
objavlja tem povodom na vojnega I
ministra odprto pismo, v katerem! Akrulcmično ferijalno druš':vo pravi: Xa Poilgori javni plesi! Naj	"Adrija" v Gorici
grobišču junakov v kraju strašne-];„. im..lo oj juIija fjVOj nMlni obe. ga »datlja! ALoski in ženske, obla-L; /i),.r kl j,. t|iI j<lk„ d(khro ith. stva m različna zastopstva, vse je;Poudarjala s,- jo velika plesalo na mu zemlji, na kateri jelvažnost delovanja akademičnih umirajoči vojak sv.,je zadnje <►!>-uštov za narod. Društvo je pretočil ter slednjič -bo-jstalo v-.- sedanje težke-če, tako da
"ds|ej zopet refill'« <le-
upne s ilzt
lestno vatdihni!. predno se mu jellio , vlila srčna kri. Visoki podpetnikijI-.vat plesalk -o v! >ka.li v zemljo, ki',tud. je sprejela zadnji poljub umira-j jočega vojaka, ki je poš !trp!jenju materi in rodbini.
v
Na!
I>reiis«Mlnik društva je jur. .lo-.ip Pavlin.
s.
"Sokol" v Kobaridu
mestu največjih žrtev so se sklepale ljubavn« zve/«'. <0 se dogo-otrjaJi ljubiuiski - -stanki, so >e pripravljala prc.šestva. Vlačuge Italije — naprej! Spričo 1'odgore danes plešejo... Drugi, ki tvorijo pošteno Italijo, lri <e zavedajo svojih velikih žrtev, obračajo poglede v stran, poln ynusa in ne-volje. in pljujejo na tla...
je priredi! 1-1. avgusta javen nato]) ^ prostimi vajami, orodno te-"vadbo in skupinami. Kobariški 'Sokol" je izgubil tekom vojne v-e telovadno orodje.. ('i>;i prebitek je doIh"< n z-i nakup novega orodja.	*
\* PrvaČini je bila 2*. avgusta športna telovadna prireditev: 'Ji 1 rt"*;t1!je. brzohoj 1, tek. skok v daljino in višino, metanje kamna. Kolesarska dirka, javna telovadba -o k ob. k "g/; naraščaja, proste vaje :i druga telovadba sokolskih
h uštev.
P07DRAV.
liio >x1 potujem na široko 10rje s pa mi kom Paris, poz<lrav-
Fant. ko te začne nazivati d^-kle s tvojim prvim imenom, sc boj in bodi oprezen. Polastiti se namreč hoče tvojega drugega
imoTii
'•Gospodarsko rapidno nazadujemo!"
Tako vzklika "(iuriška Straža . ki izvaja da je novi režim slovenskemu go^xKlarskentu razvoju skrajno nevaren. "Tu ne gremo naprej. 111 ne stojimo in ne vzdržujemo svojega gospodarskega položaja, marvoč rapidno na- j jam vse "moje znance in prijatelje zadnjem «! Revščina se širi med .šlrmn Združenih držav, posebno ljudstvom, ne pretiravamo, ako 1>;1 Lojzeta Konear in njegovo M-dimo, da nam v novi državi pre- dmžžlno ter se ram srčno zahvali g'-sjifexlarskt polol!t bi ž njim ij„jem za vs.« po.>treži)o in prijaz-seveda soeijalni. kulturni narod- a««st. ki .te mi jo storili zadnje dni ni. ojna »Klsk«»dnina se sploh ne ojo-a bivanja j.ri vas in za spre-izplaeuje. trj«be-u.,eTo s» ^,uo po- :itev nr. kolodvor v Seneca. 111. SOJ,|:1 na vojn,, odšk -dnino. Vin- Iskrena hvala Bernardu, bratu s'-a kriza je za goriško deželo ve- „„ je žene, za darila in spremi t ev lika gospodarska ki un na sploh, m kolodvor, ravno tako Marko Brezposelnost si- sin. To so znaki. Mahkoveu. Lepo pozdravljam ter da nase ljudstvo -ospvxlarsko se zalivaljuj^in za darila Francu lo trpi I vi«-1 zaključuje. <Ia je r,b- ;a I^.vreneu Omaben. Nadalje po-up še daJeč od slovenskega ljud- zdravljam Mt-rijo Papež, in njeno stva kljub sedanjemu :<e nežno*- družino v Jolietu, 111 . Jožefa Lju-nenm gospodarskemu položaju. Iz- j,j,-.. Fram-efa, Jožeta. Ano, Janeza hoda si išče v svoji pridnosti, svo- iM Marijo Mahkove ter Franceta ji talentirano.*!. marljivosti. Mlakar in njegovo družino. Srčni vztrajnosti in varenos-ti V teh last- pozdrav vsem bratom in sestri nostih bo borba našega ljdds-tva m. je žene in njeni družini. Želim na Primorskem zmagovita.	Vam Vcem ljubega zdravja in sre-
če. sebi j»n srečno potovanje v Za-GcspodarFka škoda pri sklepanju iog pri Ljubljajii. Rojakom sirom razlastitvenih poyodb.	Amerike, ki ^o namenjeni v staro
Razlastila so sr- na Goriškem domovino, pa priporočam tvrdko posestva nad 100 posestnikom v; :vrank Sakser State Bank, ker ta Anhovem, Ložicab, Skalah. De- tvrdka je poštena, o tem sem ne sklah in na Gorenjem pod ju za sam prepričal. — Mihael Anžur.
PLAS NARODA, 14. SEPT. 1921
Kratek pogle d v Jugoslavijo.
Laškim fiiiancarjem lire disc*. — Ljubljana je še precej v dobrem stanju. — Spomini izza prevrata. — Verižnimi. — Prt-friganci so obogateli, poštenjaki so obubožali. Navaden delavec težko izhaja.
(Nadaljevanje.)	fj«- bilo takoj napraviti red. ker
Točno ojNjludne drugega dne i,JU,lstvo	,'ei,'> ba,°- da za vso
smo "dp«'!jali končno iz Post o j
ne z br/.'»vlakom proti Ljubljani, U?m.' K4lr se pa v< toda no ... vsi potniki, ki smo do-'1,,w In 11 se VstaVlh v »^gateu speli ■» IWdrtite Wilsonom. paV~er naI,ravili m*3n blizo Vrhnike, večina, nekateri pa so morali le še čakati na težjo prtljago. Seveda ljudj
.a.Niiejše dttšle odhajati. ., o mogli naprej, dasi >*>
so bili li so videli a siimi i;i žc tri dni '-a kal i in vzdihovali ter po llep'*t rebtloiii denarje t mšili. a reklo v«' jim i.. enostavno: prtljage Še Mi iz Trsta. Italjam j>ač mnogi* govore, ali malo store, mogoče pa tako nagajajo Jugoslovanom.
Komaj j«- pri« el brz<»vlak pomikati proti Planini. /.■ so /.op«*t prišli italjansk: finanearji 111 površno p^eirledali r<»čne lorhiee in 1 diko prtljag»». Indj	pa zani-
mali. k liiko im;ijo potniki s«boj ilaljanskih lir. Zakon namreč do*
; to razpalo vojno pridejo celo Ita-Ijani, ki.r se pa vendar ni pripe-
ka.sne je se pa umaknili do Postojne. Ko .o po polomu stare Avstri-
vznemirjeni, ker »?anoviii no™ v,ado *Prva s s»Mjezem v Zagrebu, so pa tudi pri-
Iz Slovenije.
1«►'*«. da ne	nikdo vei- r.ositi
preko nt »».je ?ie'_r.i 2-">o lir. Sam sem imel 7V> lir, rekel je možak, da •mara preveč, a povedal m*iii mu, da miio trije, torej pride pač na vsakega le 2TtO lir,- zmajeval je -/ glavo, a naposled rekel, da dmgi-krat ne 1m> dopustil. da bi imel to-iil o gotovine. VpraAal je poleg mene drugega Slovenea jh> denarju. a ta ni iutol niti fieka laškega denarja : na ni k a k način ni hotel verjeti, da Amerikane.- tie bi imel nič trotovih lir. a končno je le potolažil, ko sem mu povedal, da sem mu sani pos<«lil v Postojni 1<> lir, ker ni imel italjanske gotovine.
Na ]*>«•■» nji Rakek jia vstopili jii!?oslw inski orožniki in ti-nnncarji ter pregledali lahko prt-
l.iag.» in potnr list". Ti liili zgolj j". '. ...	■ - , . .. .	. ' nas. d
-ooveiici m tuli prijazni ter niso --
delali nikakih nop rili k.
Do hjuhljane srno imeli potem mir; ljudstvo, to je kmečko, je uprav marljivo kosilo in sušilo mrvo, katera je bila prilično lepa in vreme ugodno. Po Notranjskem do florice pa so nam pripovedovali sopotniki, da je bila huda suša že 'm1 koncem maja pa do M"e li junija, ker ni bilo zlatnega dežja. S -no so jo precej {»(»dražilo ;ri Lahi so ga nakupovali po ;> tire 'n pol kilo takrat, to je sredi ju-
.-ii v Ljubljano srbski vojaki in pričeli napravljati red. Stari orožniki s«, prisegli novi vladi in opravljali službo za varnost ljudi. Za stražo so s.' prijavili tudi Sokoli in Orli. Dela je bilo zelo mnogo. ker vedno so dohajali še <h1-delki razsule vojske z italjanske fronte. Lačni ljudje brez vsake
discipline so kradli, kar so dosegli, da so preži ve. ker živ nihče ni hote! iti pod zemljo. Kasneje "o dohajali tudi razni dezerterji in klateži ter krali in ropali, ne toliko po mestu, ampak po oddaljenih vaseh in hišah. O kaki disciplini nj.-d bežečo in razsulo vojsko n: 1>i!o ne govora, ne sluha. Pro-slaki zitničevali častnike in jih psovaii !»•»• oolo trgali jim raz pi*s razne medalje. Po velikih naporih se je konečno novi vladi vendar posrečilo napraviti vsaj nekaj redi:. A sedaj se j.- na priče! n^ lepi p »s.-l raznih verižnikov. ali ljudi, ivi so i/	dobičkiiželjnosti ,
grozno nJirali zbegano prebivalstvo. Hodili sc» vorižniki po deželi z: nahrbtniki iti vse. kar jim j.* prišlo p'k! rok". j> »kupovali od kn.etov in za desetkratno prodajali mest nt Seveda -o tudi 1
priliko in zahtevali visoke cene za svoje prid»lko. Prebrisani veriini-ivi so tihotapili preko vseh mej to-enarje. živino, konje, les in živež ter dobivali visoke cene. Nemci, kateri niso hoteli ostati v novi deželi po razsuIu Avstrijo, so
Umrli so v Ljubljani:
l'ršula štrukelj, bivša šivilja. SO let.	i
Broni-slava Kifelj, hči pošt. rač. -oficiala. 11 mesecev.
Ferdinand Schmidt, trgovec in hišni posestnik. 79 let.
Marija Globočnik, kmetica, 48 let.
Albertina I^edenig, zasebniea. 78 let.
Edvard Kozina, kočarjev sin. 10 let.
Ivana Jereb, posestnikova žena, f>6 let.
Slaviea Pirnat. hči železu, nad-revid^nta. pol leta. .Mihael Terseli
V hotelu.
Tins-ki opisal Anton Čehov.
let
Gospo polkovnikova Našatirina, sledi obligatni tepež. . . Sram me ki je stanovala v sobi štev. 47. je je pred najemniki!" temnordeča same jeze in vsa bes-! 44Zakaj pa nievrednežu ne mina planila na poklicanega hote-poveste stanovanja?"'
j Saj se ga ne morem iznebiti. "Cujte, gospod gostilničar**, za-jTrimese<-e mi že dolguje ruijem-kliče. "al: mi da: te drugo sobo. ščino, ali saj že več ne zahtevani ali pa se sploh izselim iz vašega svojega denarja. ko bi nam storil ničvrednega hotela. To je prav- le uslugo te? se hotel preseliti, eat a špeluuka. Prosim vas. od- Mirovni sodnik ga je obsodil, da rasle hčere imam in tu slišijo dan zapusti v;>ho. a pritožil se je na na dan le surovosti! Kako gospo- prizi\no sodišče in na kasacijski darstvo pa je to pravzaprav! Dan dvor. Tako zavlačuje stvar. Križ • n noč! Včasih pripovedujejo po- je. križ! In. P.ože mili, kako d rabe r vesti take vsebine, da bi si človek človek jo pravzaprav! Mlad. pri-ušesa. Kakor kak izvo-1 jeten. razumen... O ni pijan, ne Ignacij Štepic. posestnik. let.ip;(*K;	dobro, da moji ubogi dobite boljšega človeka. Zadnjič.
Fran Bernik. pleskarjev sin. 10jllferi 0 tak5h »tvareh nič ne razu-jko ni bil pijan. Je \es dan -pisaril
!meta. drugače bi šel človek ž nji- staršem pi-nia." a?a najraje na cesto... Ravno iz-i " 1'bogi starši", pripomne gos]>a nova začenja nekaj pripovedovati. I polkovnikova vzdihujoč, zaseb-j ' u	saini skšite!"	! "Seveda, ubogi starši! Prijetno
hiratee, 85 let. ^mašil
Jurij Oblak, mestni ubožec, 82 let.
(>tmar
A všar-M i rt i č, si 11 nice. 5 let.
Peter Loncbardo, sin tovarniške-ira delavca. 1 leto.
Ana	pofscitnica, 56 let.
Tvana (irogorič, hči sobnega sli-'X<! karja. 11 let.
M i n ka Pav č i č, žena
"No. jaz vem ie boljšo povest. J gotovo ni. imeti takega postopača dragi tovariš!'' so je začul hripavijZa sina. Vse zabavlja nanj. iz vseh glas bas iz sosednje sobe. "Ali sejstanovanj ira spodo in niti en dan spominjaš nadporočnika Ornsko-ine mine. da no bi imel opraviti Ta Druškov je nekoč igraJ; radi kakega škandala s s»Hliščem." |biljard in pri gotovih sunkih dvig-j "Lboga. nesrečna žena!" vzdi-vSjega'71'' TlaVil^° nogo. Naenkrat se j huje gospa polkovnikova iznova. monterja. 48 l«t.	" «'e začulo: Rrrr! Najprej smo vslj "S;ij ni oženjen. milostijiva!
Angela Bobek, posestnikova J!lislil'» j*1 strgal sukno na bi-j Kako bi to tudi mogel bitj Boga hči 5 let	'	ijardu; ako ko smo bližje pogle-J naj hvali, da se sam preživi!'"
.Turi) Kuglič, zasebnik, 82 let. <iali-	tovariš, smo videli.! (iospa jwlkovnikova je hodila iz
Anica Drofenik, hči strojeW- d;l	počile neizrekljive v kota v kot.
je. 10 mesecev.	vseh sivih! Tako visoko je dvignil "Neoženjen. pravite?" vpraša.
' Jurij Nikolaj Kumberg. bivni JVn*il,a no-"* da ni ostul niti	D:U »»»lostljiva !*'
nadkn jigovodja, H9 let.	jstv c^l.. ,-TIa. ha. ha! Pri tem pri-j Oospa polkovnikova > nadalje-
Marija Kralj.' zasebniea. 70 let. zoru l,a biI° '^vzoče tudi dame. j'a la svojo pet in premišljevala. Nadica Trost, hči profesorja naani-inii tudi	vedno "Hm!... Neoženjen..." reče
onsvrvatoriju. 5 mesecev.	pijanega poročnika Okurina... .zamišljeno. ; Hm!.. Lilja in Mi-
Marjeta Filipič, delavka, 79 letJ?klir,n zbes,lel Kako si 1>ni" la' n<'	tn Pri	~ saj
Matevž Zaletel, gostač. 47 let. \fov m°re dovoliti, obnašati se ta-
ko nesramno v navzočnosti svoje
gostač, 47 let Angela Alohorič, kočar j wa hči, i
1.....''..........voq	j gospe! Beseda je dala besedo... '■<* iznaia : .m Kogar nima, ki tn
,!»»"t,k,"WitJ-,° iT""!"	Snierkolj, vdova sodnega I'aj pozn*S nai5e toyariae! Okurin (dobrohotno vplival nanj! Matere
? . valstvu-Liuge	70 iot J«4 P'»slal Druškovu dve priči, ali ni. ki bi... Neoženjen? Xo. da, tu
kmetje izrabili toj	' ls lf>t JDnwkov ne bodi neumen je odgo- imamo. . . to jo ravno. . . -
vleče!... Kolika škoda! Mlad človek. pa tako podivjan! In o<l česa izhaja? \ikognr nima. ki bi
strojevodje, 10 meseeev.
Anica Doborlet, hči strojevodje in posestnika, 9 mesecev.
Amalija Bogataj, hči mizarske-
poeeni -»rodajali svoje hiše in to- l>,,n,w'nika' ^ ni^sec. varne. Ozkosrčni verižniki. ki so
i>a zlahka denarje napravili, soj	Razne nesreče.
Kupoval; vse, kar jim je pod roko V Dolgi vasi na Kočevskem je prišlo. Nekateri ljudje, ki preje J eksplodirala steklenica, napolnje-»!isi| nič imeli, so postali na tak.^a s k^rbitom. Pri eksploziji je naein miljonarji. a pri tem so jim!bil ranjen na očeh lSletni Sieg-
Pavlina Tome. dijakinja. 18 let.,	T
Ana Mede, zasebniea, 82 let. lvo™:	I>oz,v;1 lla dv0tb°-'
Vojka Frančiški D ro veni k, hči V0™*"	ampak mojemu kro-
jacu. ki 1111 je napravil te hlače. On je kriv!"' Ila, ha, ha ha. ha!"
Lilja in Mila, hčerki gospe pol-kovnikove, ki sta sedeli pri oknu ter pod] >irali debela lica s pestmi, sta jokavo povesili oči ter zardeli.
"Ali ste slišali?" je nadaljevala gospa NaŠatirina. obrnivši s<- zopet do gostilničarja. "Ali ni to nič? Jaz sem gospa polkovnika.
I1
kratkem premisieKu je go-sp.i ])tdkovniova nadaljevala: "Prosim, bodite tako prijazni Ha,lin potrudite se k njemu ter ga prosite, da bi... da bi svoje izraze umeril... Recite mu: "Gospa polkovnikova Našatirina prosi za to... stanuje s svojima hčerama na številki 47". to m mu recite. "Došla je s svojega posestva." "Dobro!"
"Recite; "(iospa polkovnikova ;;e s svojima hčerkama tu." Naj pride ter se oprosti... Po kosilu smo vedno doma. — Ah, Mila, zapri vendar okno!"
"A!\ m^ma. kaj pi hočete pravzaprav s to — pošastjo?" vpraša ;.i!ja 7. zategnjenim glasom, ki> so je odstranil gostilničar. "Lep obis]; sto mina naprtili: pijanca, lopova. pretepača!"
"Ali ne govor5 vendar, ma ehere (moja hčerka)!... Tako g< vorita \edno.. no in... zato sta ravno dosed a j obsedeli! Tvaj pa hočeta ! Naj bo že. kakršen hoče. a zaničevati ga vendar ni... Vsako zelišče je za nekaj dobro. Kilo ve", reče gospa polkovnikova vzdihujoč s skrbipolnim pogledom na svoji hčeri, "morda je tu vaša usoda. Na vsak način se le nekoliko skrbneje napravita..."
ni ja, iu lira #i» bila po 7 kron.
Dospe vsi vendar konečno v Ljubljano, so nam finanearji pregledali /.vpet težko prtljago, ko so jo zvozili 7. vlaka. Naletel sem na uradnika, rodom Hrvata, a ta je bil dokaj vljuden in izobražen mož. Dopovedal sem 11111. da bomo
mesece na potu ter da imamo tudi nekaj novih stvari, post-.bno spodnje obleke, katera oa je zgolj za osebno uporabo. Pregledal je mah
R"šeiii smo biii vseh neprilik pretikauja ter s.* razšli na vs»* t rove.
Ostal >eni |>ar
.„ ,-	,	.	i . .,	, .	- gospod! Moj mož je okrajni po-
. P;o.,agale razne banke, ker sohrid Sbasehmg, sin vpokojenega, yv\jnLk ! Ne bom dovolila da ta1 .fini denarje posojevaie, seveda I učitelja Sbaschniga. proti dobremu zaslužku. Mnogo! V Toplicah je zgrabil mlatilni starih poštenjakov pa je vs!e<l stroj za peto Sletnega Vinka Po-
v(»jne iu ker nisr^ tiska in ga težko poškodoval.
j »ostalo si-
Neko 221etiio delavko na žagi barona Borna na Pristavi je ureza 1 a žaga v roko. Poškodba jc
d.'lgotrajaj'»če hoteli ali znali vertžiti rotiiašnih.
Pripomniti j>a moram, da je kas-n«'je vlada pričela ]H>vj>raševati pf konjih, kateri so (.stali v naši deželi j m 1 razsula Avstrije. Ako je bil konj lep in se dopadel komisiji, so plačali tlotičniku. ki ga je redil, hrano ter ga odvzeli, ako je bil pa j
konj slab. so ga pustili. Seveda soi,mh	težko poškodovali.
Z vrelo mastjo se je polila po levi roki 14-letna Ivanka Orehek iz Vevč.. Poškodba je težka.
Premogarja Ivana Hiršla iz Zagorja so stisnili vozički čez t re-
in sprevidel, da j.- tako res. l>n 1,"M1 P'»slu
trledali
da
naviti prišli
ljudje tudi! lla svoj ra
ve-
Prejo sem omenil, tla Ljubljani: Ljubljani razmeroma
nlie
Z v«»za je padel v Dupljah 19-• letni kočarjev sin Andrej Keršič lin si je zlomil desno roko. I Voz je pritisnil ob zid v Žirovnici r>41etno dninarico Marjeto
Ini v i>juuijjun; »ijumjaiii razmeroma se preeejl, l.ot •!, so bili preeej napolnjeni, a'dobre ostale, a tlak ob hišah	^. m J" teŽk°
ker sem -i sobo že pre je rezervi-'kaže svoia rt bra in kriči	A Nadlesku pri Starem trgu je
ral
Videlo se j kaka stvar
preje rezervi- ivaze svoja m dobi! isto v Fnion hotelu, pravi, toda
riel po ]K»-j
hišni j>oM'stniki se še • pa takoj, da marši- ro- ganejo v popravo, češ, za sedaj ž«- tli l.ila dolgo pre-'je to >.• predrago, dasi »k! stano-barv.uia in to zaradi vojne iti ker.valcev ieinljo visoko stanarino, iu o /«i'ii ogli dobiti t vari ne. a v po-:v zHo mnogo slučajih še dobiti ni
111« letne
zgrabil mlatilni stroj za levo roko jfiletno vdovo Marijo Uenčina.
Požar vsled padca iskre na ljubljanskem k Barju.
Helene
t
. 1
Ljub- disi iz Primorji, Nemške Avstrije >e prceej v dobrem stanju, m drugih krajev. Gradi se pač ne-poinKItmo. koiiko s<» trpele kaj hiš v Ljubljani, a za razmere v jn<». š«> bilje pa na begu iv- še vse prenmlo. Parcele za grade-
S<"
u easu p;i /,. marljivo de- stanovanj za visoko ceno. To pai Na travniku posestnict l;di phtskar.ii in dru«ji obrtniki, da j zato ne, ker so slovenski uradniki. Krem žar iz Brezovice, kateri zakrijejo sledove dolgotrajne voj-,obrtniki in drugi morali domu" bo- nahaja tik železniško proge, se je n#'. Glavne uliee « > bile v
J.iani
. . I	* I	• 1 *	1	v	v	o —x——%
vojs.ie /. Italjanske fron-	njo novih hiš blizo Ljubljane sofljo tako močno razširil, da ga je
te, ko jo na t !s< n-o	topov in	drage, stavbeno gradivo je drago J bilo mogoče šele čez pet dni po-
konj pr s!o v Ljubljano. Pravili	in tudi delavci so dragi, tako pra-jgasiti. V s vrh o gašenja požara je
mi «la ho kavalei * čar ji kar na ulicah
vnela ledina, potem šota in v zemlji še od pamriveka nahajajoči se !es. Radi velike suše iu pomanjkanja vode se je ogenj pod zem-
. ...... -—- gašenja požar
isti iu t opni-j vi jo in se izgovarjajo. Delavec pači železniška uprava dostavila pet in ljubijan- ne more delati za :!0—kron najnajst tenderjev vode iz Ljubljane skem polju popust i: vozove in se-(dan. ko ga vsakdanji živež #tri- do-ter dala na razpolago okoli 150 stradane konje ter aiteli proti ko- štirikrat toliko stane; kje' pa je delavnih moči. Gasilne akcije se bnlvoru. Vsakdo j,- hotel hiti prvi obleka in visoka stanarina? na kolodvoru i;i s«- drenjal na od-.vidijo delavca in kmeta, a
Vsi
akciji
je požrtvovalno vdeležilo' tudi tamkajšnje prostovoljno gasalno društvo, kakor tudi prebivalstvo
_________ _ ne vi-
■ajafjoie vlake, lezli SO eelo na dijo pa visokih cen. ki jih morajo,	, ______ ____4_____________
strehe, samo da bi prišli naprej, a ti plačevati za vsako stvar! Pariin orožništvo. Kak<»r je dognauo. za mnoge jo Oilo to usod«polna čevljev je veljal meseca julijaov je nastal požar \-sled padca iskre smrt. k.r v predorih so bili vn si- Ljubljani 4V> do 700 K. obleka pa iz dimnika mimo vozečega vlak romaki usnirteni. ki ^e nahajali 2000 do 2-V)0 K. kilo mesa 26 do na strehah v020v. Bežeči vojaki, 28 K. za 10 kr, kruha lahko vSak-ko je vsakdo le hrepenel dospeti do pojč. n? da bi se nasitil. Tuds domu, s - proč fmmetaii vse orokžje^re druge vsakdanje potrebščine
3S! jWšj! rgšg
m
uo van jem, obleko, zajutrkom in drugo stvari, samo kar je imel «o tako drage, to pa zato. ker krs»- večerjo Ista je s kmetom. Kar na -'bi je o<lnesel. Grozno so bili ph ali dinar ne izda nič, seslaj ko-j potrebuje, mora drago plačati, to f iromaki s«-stradani. razdrapani maj toliko kot nekdaj stari kraj- je od t«b*ka naprej, vpoštevati
in imeli polno nadležnih živali — -ar. ali manje. Ako hoče kdo	' *	----
uši. P<> ljubljanskih ulicah in po- v gostilni imeti kosilo, ne sme iti lju ro re/geiali s^trsdani konji: v hotel, ampak v navadno goeitil-fcdor je Itotel kakega konja, ga je ;u*, ter no snne dosti dbrmti je<lila. lahko ujel in bil njegov, druge ko-|ne dosti piti, pa mora plačati naj-nja pa gonili naprej na vse' nanj 50 K za navadno krmilo. Ka-strani. Mnogo teh zatpuAeenih koinj ko pa naj delavec dela za nizko je poginilo gladu in žeje. TežkoIplačo? Računati pa mora le s sta-
iora davke, hlapca ali deklo, poprave. na kratko rečeno, za vse mu treba šteti l«pe kronee. zato pa mora za svoje pridelke zahtevati primerno plačo, da shaja ter dobi za svoje delo in za denar, ki je naložen v posestvu, svoj delež. (Nadaljevanje sledi).
\0-
rekoč ?:koro v moji navzočnosti govori kakor navad.-11 hlapec l;iko surovost; !r'
tw^aj ni hlapce, milowtljiva gospa. stotnik j<*: Kikin je njegovo ime;; plemenita«."
"Ako je na svoje plemstvo v toliko pozabil, da >-e izraža kakor navaden hlapec, zasluži še večje zaničevanje! Skratka, ne govoričite vee mnogo, nego ukrenite potrebno '"'
"Ali kaj pa morem storiti, mi-lostljiva gospa ? S;ij niste edina.
se pritožuje; vsi se pritožujejo: a kaj naj počnem ž njim? Večkrat sem že šel k njemu v sobo in šem ga hotel pripraViti do l«-ga. da b: s-» sramoval svojega obnašanja. "Ganibil Ivanovič" sem d"jal. "kako so le morete takol
obnašati! To je sramota!" Ali ta- Emil Faycal izvoljen za kralja
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje-jo iz New Yorka.
KROONLAND	17 sept.
N. A M ST E.SAM	17 sect.
LA TO U RA IN E	17 sept.
ARABIC	20 aept.
FRANCE	22 sept.
BET.ENQARIA	22 sept.
OLYMPIC	24 sept.
NOORDAM	24 sept.
LAPLAND	24 sept.
RE. d' ITALIA	?4 sept.
LAFAYETTE	26 sept.
AMERICA	2S sept.
ARGENTINA	28. sept.
CANOPIC	30 sep\
EMP. Ot^ CHiNA	1 okt.
F-INLAND	1 okt.
LA LORRAINE	1 okt.
3 WA8HINJTO'-|	4 okt.
AQUITANIA	4. okx
ADRIATIC	5 oKt.
'ARtS	5 okt.
CARMANIA	8 ckt.
ROTTERDAM	8 okt.
FRANCE	12 okt.
LA SAVOIE	12 okt.
OLYMPIC	15 okt.
-	Cherbourg i PRES. WILSON
-	Boulogne ZEE LAN D
Havre! RYNDAM
—	Genoa j BERENGARIA
—	Havre K ROOM LAN D
-	Cherbourg LAFAYETTE
-	Chtrbo^rg N. AMSTERDAM
-	Boulogne AQU ITAN IA
-	CherbS'jrg CRETIC
—	Genoa i LAPLAND
-	Cherbourg! LA LORRAINE
-	Cherbourg ; NOORDAM — Trst BELVEDERE
—	Genoa AMERICA
-	Cnerbourg ADRIATIC
-	Cherbourg : PARIS
—	Havre'WASHINGTON
-	Cherbourg j ARAB'C
-	Chc-bourgCARMANIA
-	Cnrbourg FINLAND
—	Havre1 LA TO U RAIN E
-	Cherbou-g ZEELAND
Boulogne ARGENTINA
—	Havre ?RES WILSON
—	Havre ARGENTINA
-	Cherbourg
15	okt.
15	okt.
15	okt.
20	okt.
22	okt.
22	okt.
22	okU
25	okt.
28	ckt
29	okt. 29	OKt.
29	okt.
1	nov.
1	nov.
2	nov. 2.	nov.
3	nov ž*	nov. 5	nov 5	nov.
1Š	r»3V.
19	nov. 19 nov. S dec
12 'ar..
filede cen za vozne listkt in vse drage pojasnila, obrnite se FRANK SAKSER STATE BANK,	81 Cortlandt St.,
—	Trst
— Cherbourg
—	Boulogne
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Havre
—	Boulogne
—	Cherbourq
—	Genoa
—	Cherbourg
—	Havre
— Baulogna
—	Trst
—	Cherbourg Cierbou.-y
—	Havre
—	Cherbourg
—	Cjnoa
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	H a v re
—	C^erbourn
—	Tr at
—	Trst
—	Trst
ua tvrdko. New York
Pozor potniki.
(Samo 3. razred.)
V JUGOSLAVIJO J^?oslovanslri konzulat v New
Hitre zveze z vsemi točkam, v Jugo- ^^ naznanja:
slavijt. Dobra in zadostna hran".. Zaprti 1. VSI drzavljaiU kraljevine Sr-
prOSt°drobnVo:t.k modernega panika"" bov'	il1 Slovencev, ki žele
Rsyi tfiTAQ	potovati v stan kraj, luhko dobe
JSTi •	f*Potne liste na podlagi kakejra sta-
Pomol ^"^R^Sew York ^ ^^ ^ k«tDeg« llrt..
kroonland Plvmouth 17. sept. dcmovinsketa lista oziroma .voja-lapland ( Cherbourg 27• sept-	ali delavskih bukvic iz stare-
zk^LAND ^ Aniverpen ( ^ ^ g« ^raja. ^	'
sam lan d f. Hamburg. \	2. Oni, ki nimajo noVncjR ta-
4	'okt*	»iokumsnta, se morajo obrni-
ri na pristojne oblastih starem kruju t^r jili od lam dobiti. Kdor minnekahda (v tirunourg m	i [)C pri iskanju potnega Iis»a voka-
Gdansk)	22. *«pt. ,	. 5	... , , ^
manchuria (Hamburg in ud.msk •za 1 enega i> med gongih doknmea-PIeko bou'P>	6- o<t. Sov, dobil uotui »Sat kmalo po-
MONGOLIA (v \ Igo, Cherbourg	'	. " , „ ,	*
Hamburg in cdajisk 20. okt. rPTn» se no zglasil na konzulatu.
VSE VClJN E PROGE DO POLJSKE. o	■ •• j • i - • ....
3. Or; nas; državljani, hi zel« iakoi odpotovati v stari kraj, pa
OLYMPIC ( ▼ Cherbourg } 24. sept. cimaJ° Pri roki nobenega ponijih adriatic ( s^utnampton / 5. ok*. dokumentov, morajo rmeii notidi-New York in Boston — Az*r\	j	,
Gibraltar. NapolJ In Genovo.	ia	podpornm društev,
^ARABIC .j.reJSni f^rlln') Ž3. septembra (rili Člani SO. V pOiltlilill MOra biti CANOPIC ................ CC. *-otembn ,	,	,	, -
cretic ................... 28. oktobra uave(ieno, da so resoiiuo državijh-
»Največji purnik v rodni* službi z južno- tU kriljc77nc Srbov, Hrvatov ill
evropskimi priOVantKL	__ .
INTERNATIONAL MERCANTILE tlov.enc^- v,taklh	** ™
m a Dixie rAMDiuv	morda konzulat smatral za potreb-
- CSPo^!I i "o- »*«« poxbnepa dovoljenj, u! 9 Broadway	New York ministrstva zunanjih zadev za
ali pri lokalnih agentih.	danje potnega lista. To se poseb-
:ao ti5e onib oi=eb, o katenh se Su-!mi, da so še državljani kake druge države.
i 4. Vsi oni državljani, ki so iz (dali prošnje z* potne liste, in po-Itom katerih je bilo naprošeno zc-
V- American Line
VfONt PROGE DO POLJSKE
^WimteSTAR
C 0 S U LIC H ČRTA
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ... PRE3 WILSON BELVEDERE ..
28. sept. . 15. okt. 1. nov.
Cene za Trst in Reko s«. Pres. Wilson $115 in $5 davka. Argentina in Felvedere $103 in $5 davka.
Potom listkov izdanih za v3-» kraje v Jugoslaviji in ^rui.ii. Razkošne ugodnosti prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo Lrezplačno vino.
PHELPS BEOTHERS & Co.
Passenger Department
2 West Street New York
neiije ministrstvo, da jih je nogo-]ce izdati, jih bodo dobili, feukor-jLitro se zgl&se pri tem konzulatu. | To se tiee priglasitev vloženih do J 25. maja tega leta.
5. Ker v vee slučajih naši drž^iv-lljani kupujejo šifkarte za parnike katere jim je priporočil ta ali oni |agent, ne oziraje se na to, kakšni j so ti pamiki, kara plovejo, piSpo-|roeamo, naj nihče ne kepi prej kart. uok'er o tem ne poizva pri rrank Sakser Ftate Bank, oJ I Cortland St., New York, N. Y.
•voj nu je za<-fl premetavati nes.fi pred iif«nm in zavpil je name: 'fločeš pač videti batine?" in tako dalje. Pregrdo se obna-ša. Kadar jf zjutraj na^pal. lenli c'ist^> neženirano — opr«istrte! — vni-trli-zejn po hodniku. Kadar je pijan, pa vzame revolver in strelja v zi-dovje. <'ez dan popije
Mezopotamije.
Vesti iz Londona javljajo, da je Emir Faycal po ljudskem glnso. vanju izvoljen za kralja Mezopotamije. Dne 21. avgusta se je v Bagdadu iz\ r.šilo slovesno krona neverjetno n-ie- Angleško časopisje smatra
množino žganja, ponoči pa igraj*0 izvolitev za velik uspeh angle strastno kvarte... In kvari an ju ške politike v Orijentu.
ADVERTISEMENTS.
Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam.
Vsi parnikl, ki odpiujejo Iz New
Yo>-ka so na dva vijaka. MEUW AMSTEKDAM 17. sept.
NOORDAM .......... 24. sept.
ROTTERDAM..........8. okt.
RYNDAM ............ 15. okt,
Vsi parnikl Imajo za tretji razred *obe ta 2. 4 in 6 oeeb. Cena za 3 razred iz N'»w Torka do Ljubljane >100. do Zagreba $101 ter $5 vojnega davka.
Za pojasnila in cene vpraiajte pri:
HOLLAND-AMERICA LINE
21-24 State Street
New York
V odgovor.
Ponovno naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirano noike in ienskne ure čisto slate prstane, verižice, priveske in vso drugo ilatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GBA-MOPONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki mast Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Piiite am po cenik, polije ga Vam breepWeo,
HAMBURG
naravnost <lo Gd^uka in Varšave
z novimi parniki
ORBITA .......... 24. sept.
OROPESA ........ 8. okt.
ORDUNA .......... 22. okt.
Zaprta kabine za. ženske In otrok«.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway	New York
117 W. Washington Street, Chicago
ali lokalni potniSkl agentL
V JUGOSLAVIJO, BOLGARSKO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO preko
DUBROVNIKA, TRSTA In REKE.
CALABRIA PA N NO NIA ITALIA ...
13. • okt. 22. okt. 29, okt.
Šifkart« : S102.'»o za Calabria in Italia.
illO.'K) za Pannonia. — $5.00 davka.
BERENGARIA AQU ITAN IA ..
22. sept. . 4. okt.
NAZNANILO in PRIPOROČILO,
ZASTAVEI
VKTQB mm, 331 tyMM St, CMEHAU6H, PI
PREDNO SE ODLOČITE
ka svojo družino, sorodMka ali prijatelja naročiti vozni listek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik sam trapi, pilite naj-lrvvo v tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko nULNK SAKSER STATE BAKE t2 OorUandt Street Ho« York
S AN TAl
CAP5UUS
M1DY
I jhlro •« nam« — hitre
VNETJU | MEHURJA
Varnjto »eponarodb
Nas stalni zastapnik Mr. JAN KO PL3&S0 pobira narofnin« za Glas Naroda na 61C4 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsm* dru^a pojasmila ^lwle potovanja v stari kraj ali dobiti »vojee od tam, gleae denarnih pešiljatev in sploh ▼ vseh drugih zadevah. Imat v zalogi tudi knjigo Petftr Zgaga, Rojakom ga toplo priporočimo.
Upravnifctvo Glasa Karoda.
♦ ♦ » » 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ M » » ♦ f ♦ »♦ ♦ » » » v
y Dospelo je novo ] l * suho grozdje. ::
' • HuSKatel selo sladke debele ja« 1 ' l genie, boksa 50 funtov .. {S.— ' * Ciper groaaje največje ln naj- - *
'' sladkejSe jagode, boksa 60 fen- ' l
;; tov.......................$8,— +
Malo črno grSko grozdje, zelo "'
i sladko, bok«a BO funtov $7.—
- ► PoSlJlte S3, na račun vsake boks* ''
-"ki naroČit* ta poslan bomo takoj. ..
:: BALKAN IMPORTING CO. -
o BI-53 Cherry 8L. New York. N. Y. **

GLAS ?
Vdova Leruž.Sptsal E-Gaboriau-
Prevedel xa "Glas Waroda" G. P. Francoski detektivski roman.
NAROHA^
14. SEPT. 1921
11	(Nadaljevanje.)
Maneta je ves ta čas prisluškovala pri vratih, a ni ujela ničesar drugega kot kako besedo, kako kletvico aii pa udarec z roko po mizi.
—	Gotova stvar je, — si je mislila, — da mu gredo njegove žer.-ske po glavi.
Njena radovednost je premagala vse pomisleke. Ker ni cula ničesar več, je nekoliko odprla vrata. Stari možak jo je zapazil.
—	Ali hoče gospod kave.' — je vprašala boječe.
—	Da, lahko jo prineseš, — je relzel on.
Skušal je požreti kavo na en požii^ek, a se pri tem grdo opekel, da so ga bolečine zopet spravile i.uzaj v realno življenje.
—	Sto hudičev, j«* mrmral, — to je pa vroče! Vrag naj vzame ta >d in'a j. l*rav imajo v uradu, Uo pravijo, da se preveč zanimam za preiskavo. Kdo drugi kot jaz pa bi mogel le n i temelju opazovanj ter razmišljanju, ugotoviti celo zgodovino umora.' Gotovo ne Ge-vrol, ubogi človek! On mora bi.i ^lub«*ko poni/lan, če ima le količkaj pro fesi jonalnega čuta. Ali nuj obiš<*em gospoda Daburonaf l\e še. Jaz moram sistematično urediti svoje misli, predno se zopet ss-stanem /njim. Na drugi strani, če bom sedel sam tukaj, bom zašel v celo moje špekulacij. Oglasi! "se bom pri madami Gerdv. Bolna je že nekaj dni. Govoril bom t. Noelom in to me bo spravilo na druge misli.
Dvignil se je izza mize ter vzel klobuk in palico.
—	Ali gospod odhaja 1 — je vprašala Maneti.
—	Da.	i
—	Ali se gospod ne bo kmalu vrnil T T
—	Ne vem.	j
—	Vrnil pa se bo vendar J	v
—	Nc vem. Mogoče.
Eno minuto pozneje je pozvonil oče Tabaret pri vratih stanovanja madame Gerdv.
Madaina Gerdv je živela zelo udobno. Imela je sama premožc nje ,ki ne je v zadnjem času še povečalo. Le malo znancev je imela in z izjemo ene ali dveh prijateljic, kateri je povabila sempatam na obed, ni sprejemala nikakih obiskovalcev. V petnajstih letih, tekom katerih je bil oče Tabaret znan v njenem stanovanju, se je sesta' tam le z župnikom bližnje fare, nekim starim profesorjem ter bratom madame Gedrv, polkovnikom v pokoju.
Kadar so prišli ti trije obiskovalci na isti večer, kar se je le redkokedaj pripetilo, so igrali *4boston" ali pa "piket". Noel, k* je le redkokedaj ostal v salonu, se je po večerji ponavadi umaknil v svojo sobo, kjer se je zatopil v svoje juridične knjige ter spise. Domnevalo se je, da dela pozno v noč. Pozimi je njegova svetilka gorela prav do jutranje zore.
Mati in sin sta absolutno žive'a drug za drugega in to so trdili vsi, ki so ju poznali.
Ljubili so in spoštovali Noela ladi skrbi, katero je posvečal svoji materi, — radi njegove več koc sinovske udunosti, — radi žrtev o katerih se je domnevalo, da jih doprinaša, ko živi v svojih mladih dneh kot star človek.
t »
Sosedje so imeli navado stavi j* ti nasproti življenje tega vzgled-nega mladega moža z onim očeta Tabareta, toga nepoboljšljivega starega babjeka. ljubimca z lasuljo na glavL
Kar 'se tiče madame Gerdv, ni videla d rugega kot svojega* s;-na na celem božjem svetu. Njena ljubezen je dejanski že zavzela obliko oboževanja. Zdelo se ji je, da vidi v Noe'u vsa telesne in duševne popolnosti. Ce je govoril, je poslušala "n molčala. Njegove besede so bile povelje, njegov nasvet odlok božje previdnosti. Skrbeti za svojega sina, študirati njegove okuse, uganiti vnaprej njegove okuse, uganiti vnaprej njegove želje, to je bil edini cilj nje nega življenja. Noel je bil njeno življenje.
Bila je mati.
—	Ali lahko vidim madamo Gerdv? —- je vprašal oče Tabaret mlado deklino, ki 11111 je odprla vrata. Ne da bi čakal na odgovor, je stopil v sobo kot človek, ki ve. da ne more biti njegova navzočnost neprili.-na. pač pa nasprotno dobrodošla.
Ena sama svetilka je osvetljevala salon, ki ni bil v svojem običajem redu. Mira z mramornato ploščo, ki je ponavadi stala sredi sobe, je bila potisnjena v neki kot. Velika naslonjača madame Gerdv se je nahajala v bližini okna. Neki časopis, ves zmečkan, je lež*d na tleh.
Stari amaterski detektiv je vse to premotril z enim samim pogledom.
—	Ali se je kaj pripetilo? — je vprašal služkinjo.
—	Ne govorite z menoj, gospod. Takoj nas je strah, tako strašno strah!
—	Kaj pa je.' Govori hitro,
—	Vi veste, da je bila madaina bolna že ve"; kot en mesec. Lahko reeem, da ni jedla skoro ničesar že celi mesc. Danes zjutraj mi je rekla ___
—	Dobro, a danes zvečer?	!	' "m
—	Po kosilu je prišla madama v salon, kot ponavadi. Sedla jc ter vzela enega izmed časopisov gospoda Noela. Komaj je priče!«: brati, ko je strašno zakričala. — v resnici strašno, gospod moj. Po-hoteli smo v salon ter našli madamo ležečo na tleh, kamor je padla, navidez mrtvo. Gospod Noel jo je dvignil ter ponesel v njene spalnico. Hotela sem poklicati zdravnika, a on je rekel, da tega ni treba. On je vedel, kaj je žnjo.
—	In kako je sedaj žnjo?
—	Prišla je k zavesti, to se pravi, mislim, da je prišla. Gospod Noel mi je namreč ukazal naj zapustim sobo. Vse, kar vem, je to. da je ves čas govorila in sicer naglas. Cula sem jo reči t _ Ah, gospod, to vse je tako čudno!
—	Kaj je čudno?
—	To sem čula reči madamo Gerdy proti Noelu.
—	Aha, moja lepotica. — je vzkliknil oče Tabaret, — ti tore i prisluškuješ pri ključavnici!
—	Ne. gospod, prisegam vas, da ne. Madama je kričala tako kot da je iz uma. Rekla je ...
—	Deklica moja, — je rekel oče Tabaret, — človek ne čuje nikdar lepih stvari skozi ključavnico To vam lahko pove- Maneta.
Uboga deklica, ki je bila strašno 2mešana. se je skušala opravičiti.
—	Dosti, dosti, — je rekel Tabaret. _ Vrni se na svoje delo. Ni ti treba vznemirjati gospoda Noela. Jaz lahko čakam nanj.
Zadovoljen s karanjem, jc pobral časopis, sedel v kot ter po-•tavil svetilko tako, da je lahko udobno čital.
Komaj je potekla minuta, ko je on sam skočil pokonci ter zakričal od presenečenja in strahfe. „
» . ________________(Dalje prihodnjič.)
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908
INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
BLATNI ODBOBt Predsednik: JOHN PMKBG. 440» Wash. St. Dmr, OsUl Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box S3, Leadrila, CM«.
Glavni tajnik: FRAXK SKRABEC, 4822 Wash. St.. Denver. Colo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, St*, 5, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 448P, Logan 8L, Denver, Cole. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 614 W. Osatnut St, LecdrJa. Cole.'
NADZORNI ODBOBl
Predsednik: JOHN GERM, 817 East C. St.
MIHAEL KAPSCH. 508 N. Spruce SU Colo. Springs, Cele.
OBOBGB PAVLAKOYICH, 4717 Grant St, Dearer. Cote.
POBSTNi ODBOB:
predsednik: ANTOFi KOCHfCVAR, 120® Berwind Atol, Pueblo, Cole. JOHN KOCMAN, 12G3 Malum Ave.. Pueblo, Colo. FRANK CANJAR, 000-001 — 40 Are., Denver, Cole.
XbftCtBVALNI ODBOH:
Predsednik: FRANK BOYTZ, RR. 2, Dok 132. PwMo, Uole.
FRANK MARTIN JAK, Box G07, Johnston City, 111. PETER GESHELL. 4494 Wua St, Denver, um«
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. S. BURKBTT, 4487 Washington St, Denver, Cole.
•LAS NARODA, 82 Cortlasdt Street, New Tort, X. Vbs denarne nsksilm In vee oisdne (trail ee paB)?eJo ** gt ■Iks, prltoioe us predsednika gL nsdsornega odbora, prepiraš ssders pa as predsednika glavnega porotnega odbora. _
FRANG. MORNARJA
Francoski mornar, ki je podedoval milijone, ne zna ne pisati ne citati.
mestne ali kake druge obveznice, ker smo zopet prišli z našo blagajno 11711A UDEnM k ODCPA na površje. Zbornici poda še razne druge nasvete. Njegovo poročilo JI T APIRlUIiA OhLuA se s hvaležnostjo sprejme.
Potem poroča drugi nadzornik brat Kapsch na kratko o svojen. delovanju ter konstatira, da je poročilo prvega nadzornika pravo in resnično, katero je tudi on kot nadzornik vselej podpisal. Njegovo poročilo se sprejme soglasno od delegatov in delegat in j.
Pomožni nadzornik brat Okoren poroča, da je bil poklican, da pomaga pri pregledovanju knjig meseca julija. Poroča, da je z ostalim nadzor, odborom pronašel. da so knjige glavnega tajnika kakor tudi blagajnika v lepem redu ter da je poslovanje Zveze dokaj le-po. Pripomni tudi, da ako je imenovan kot nadzornik, bi mogel tudi sedeti pri nadzornikih. Njegovo poročilo se sprejme soglasno.
Poročilo porot, odbora. Brat Anton Kochevar poroča, da m imel nobene pritožbe tekom zadnji1« treh let in se zahvali članstvu 'a tako prijazno delovanje. Brat Okoren predlaga in brat Gralielc pod-piar. da se njegovo poročilo sprejme. Sprejeto soglasno.
Brat Koeman poroča, da kakor njegov prednik, tako tudi on vi imel nobene sitnosti ter da je vesel, da je vladala taka lepa složnost med člani (Zapadne Slovanske Zveze in se lep ozahvali. Brat Shust::r predlaga in brat Rupar podpira, da se poročilo drugega porotnika sprejme. Sprejeto soglasno.
Ker ni prisotnega zaupnika, vpraša konveneni predsednik brata glav. tajnika, kaj je vzrok. c\a se zaupnik brat Zaitz ne vdeleži. Brat Mohar poroča, da jc brat Zaitz bolan in da mu je zdravnik prepovedal iti od dom«. Brat Skrabec poroča, da ,!e brat Zaitz posla! knjige. Ko se knjige pregleda, se zapazi, da je pomotoma pozabil poslati z drugimi listinami ček od Colorado National Bank za mladolet nega Josip Berlina. Nato brat Graliek predlaga in brut Rupar podpi , ra. da se piše na brata Zaitza, da čimprej mogoče pošlje ček na jrlav-
ŠESTEGA GLAVNEGA ZBOROVANJA ZAP. SLOVAN. ZVEZE,
pričenši se 15. avgusta, 3921, v Pueblo, Colo.
Poročilo glavnega blagajnika Videticha.
Dohodki za tri leta to je od 30.		Izdatki od 30. junija	1918 do 30.
junija 1918 do 30.	junija 1921.	junija 1921.	
Preostanek v blagajni dne 30.		julija	874.00
junija 1918 je	bil $28,863.82	konvencija 1918	1.742.15
julija	1,951.19	avgusta	1,378.95
avgusta	1,850.26	septembra	673.15
septembra	1,848.46	oktobra	1,272.50
oktobra	2,007.49	novembra	2.750.50
novembra	1,837.68	decembra	2.326.40
decemmbra	1,785.01	januarja 1919	15,114.12
januarja 1919	1.700.69	februarja	3.014.64
februarja	3,645.59	marca 1919	2,499.10
marca	3,124.67	aprila	•1.027.00
aprila	2,989.27	maja	3,560.10
maja	4,19:>.25	junija	923.82
junija	2,462.58		2 560.91
julija	2.088.99	avgusta	2,243.50
avgusta	1,961.69	septembra	2,581.50
septembra	2.018.34	oktobra	1,882.60
oktobra	2,748.67	novembra	1.037.45
novembra	2.150.88	decembra	704.75
decembra	2,929.17	januarja 1920	2,183.66
januarja 192C.	1,934.11	februarja	1.353.18
februarja	2.039.63	marca	1,548.75
marec,	1.983.27	aprila	1,477.40
aprila	1.982.22	maja	1.387.50
maja	1.904.73	junija	1.129.50
junija	* 1.955.55	julija	1.451.92
julija	1.948.99	avgusta	1.677.82
avgusta	2.013.41	septembra	1.548.50
septembra	2,061.54	oktobra	1924.19
oktobra	2.035.55	novembra	634.60
novembra	2.092.34	decembra	982.25
decembra	2.043.13	januarja 1921	3.565.53
januarja 1921	2.060.41	februarja	2.213.00
februarja	2.122.40	marca	2.072.r,0
marca	2.176.01	aprila	1.265.50
aprila	2.160.11	maja	1,725.10
maja	2.258.21	junija	. 1,072.40
junija	2.350.50	Skupaj izdatki za tri	le-
		ta	$77,380.44
Skupaj	$80.418.09	Skupni dohodki za	isti
Skupaj opresti	2.338.51	čas	82.863.S2
Skuoai dohodki za tri le-		Preostanek treh let	je
ta	$82.756.60	bil	$ 5,376.16
Imovina pred 3	leti 28,863.82	Imovina dne 30. junija	
	■	1918	$27,863.82
Skupaj	$111,610.42		
		Imovina vloge in gotov	
	•	denar dne 30. junija	
		1921 pa je	$33,239.98
Denar je vložen sledeče: .
Stock Yards Bank. 4Jo Liberty bondi War Savings Stamps Colorado Natl. Bank. 4% First National Bank. 4Jo Denver National Bank. 4Jo American Bank Trust Co. 4% Minnequa Bank Pueblo. 4%
Skupaj vloge na 4% obresti Skupaj čekovni promet po American Bank
$ 3,118.39 11.000.00 830.00 4,210.80 2,129.44 2,081.38 3,152.46 3,033.30
pr;
ADVERTISEMENTS.
Rad bi izvedel za svojega bratranca FILIPA T TRK, <toica i/, vasi Okrivje. občina Plešce, Hrvatsko. Moj naslov je: Vnlentine Turk. R. 2, Box 1. Crews Depot. Ala.	(13i4—9)
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Trorai^k* znamka t pat. nr. Zilr. dr. Slaven že več kot 50 let.
Glejte za trornl&ko znamko SIDRO.
DELO V STROJARNI.
Potrebujem enega trimmerja na beam. Le tak tega tlela zmožen naj se oglasi. — Anton Koren-<*han, Box 25, Gormania, W. V a. (14-17—9)
Co., Pa.
2 Jo
$29,555.77 obresti
$ 3,684.21
Brat Kochevar predlaga in brat Roblek podpira, da se poročito blagajnika sprejme. Predlog sprejet in v zahvalo za njegovo delovanje vsi vstanejo.
Nato poda brat Germ, l:ot predsednik nadzornega odbora, svoje poročilo. Poroča, da je za časa svojega delovanja vodil natano. seznam vseh dohodkov in stroškov v posebni knjigi, in usoda je hotela, da se je nahajal za časa usodepolne povodnji v Pueblo, Colo., in da je med dr. imetjem voda odnesla tu di nadzorniško knjigo ZSZ ter da mu je žal, da ne more konvenciji poročati bolj natančno o delovanju Zapadne Slovanske Zveze. Poroča, da so bile knjige glavnega tajnika in blagajnika vedno v dobrem redu in da je vedno vladala
najlepšfi sloga med glavnim in nadzornim odborom Zveze. Dalje poro-	reSfnakk*r se tiče Za-
ča, da vsled španske influence ni mogel nadzorni odbor delati v smislu sklepa zadnje konvencije, kjer je bilo sklenjeno, na;j se kolikor mogoče denarja investira v municipalne bonde. Ker pa je leta 19iS umrlo veliko več članov kakor ponavadi, zato se je moralo skoro ves investirani denar na bankah dvigniti, da so se izplačale posmrtnine. Priporoča pa, da se odsedaj naprej gleda, da se kupujejo zanesljive	BKSSi
Predlog sprejet soglasno.
Brat Skrabec zopet pojasnjuj** ' zadevo umrlega .Toe Težaka, eert. 258. št. 5, Lcadville, Colo. V tc.i zadevi je glr.vni odbor že skleni' vse potrebno pri zadnji glavni seji meseca lilija ter informiral dediče oziroma mater, kam naj se obrnejo. Brat Klun predlaga in brat Novak podpira, da se potrdi sklep glavnega odbora o te.* zadevi. Predlog sprejet.
Nato pride na dnevni red raz- j motrivanje o združenju.
Brat Boitz. konveneni predsed- ! nik. priporoča zbornici, naj lepo j složno razmot'-iva o tej zadevi in j naj se nikar ne spušča v zadevo j drugih organizacij. V debato po- | sežejo skoro *»*si delegatje in do- ' legatinje. Sobr.it Geshel poda pismo od društev št. 8 in 13. Glavni tajnik prečita pisma. Obe društvi toplo priporočata združitev.
Delegat Skfabec od št. 9 govori da je njegovo društvo proti — združenju. Delegat Mohar od št 5 pravi, da bi njegovo društvo v, slučaju združitve pod danimi po-1 <roji odstopilo. V istem smislu go- ' vori tudi delegat Klun od št 5. — j Delegatje Jersin, Okoren in Ster-1 benk ter razni drugi so za sprav.) ■ glasujte za -JOSEPH C enakopravno tir za narodno zdrti- 'director o!" IVor. Prvi ženje. nikakor pa ne pod sedanji- i>,,*emogar i:ai mi pogoji. Ni-.dalje priporočajo, j Westmoreland naj naša Zveza še nadalje p-jsluje po začrtanem potu kakor dozda i.
Delegatinje Prijatelj in Grur.i od št. 7 poročata, kakšnega mnenja so članica njunega društva slede združenja ter se izrazita, d-^ društvo št. 7 je soglasno pro;i združenju ter da bosta obe volile proti združenju.
Brat Germ predlaga, da se debata o združenju zaključi. Brat Novak podpira. Predlog soglasno sprejet.
Brat Anžiček predlaga in brat Geshel podpira, da se voli iavno. Sprejeto soglasno.
Brat Geshel tudi predlaga, da naj se volitev nocoj ne izvrši, am pa k naj pride kot prva točka na dnevni red drugi dan. Predlog vsestransko podpiran in soglasno sprejet.
Glavni tajnik nato poroča, do je pri svojem poročilu nekaj izpustil, in to je zadeva za uoko.i-nim John Levstik, ki je bil član društva št. 3 in umrl leta 1917. Njegova dedinja Terezija Sktibe, za katere se ni vedelo, kje živi. se Je leta 1917 oglasila iz Cardiff, 111. kot prava dedinja pokojnega Levstika. Po daljši korespondenci med tajnikom društva št.3 in o-menjeno Terezijo Skube kakor tudi med glavnim uradom, se je glav* ni urad prepričal, da je ona prava dedinja pokojnega Johna Levstika. Na podlagi tega se je posmrt-nina izplačala Tereziji Skube t*r | dolžnikom, katerim je bil pokojni dolžan v skupni svoti $400. Sedaj po preteku štirih let, se pa pojavi neki človek ter se izdaja za mož?, pokojne Terezije Skube in pravi, da Terezija Skube ni prejela nobenega denarja ter da ni živela nikjer drugje kot v Seattle, Wash. Konstatira pa, da jc njegova žena umrla pred šestimi meseci. Ker ima glavni tajnik pobotnico izplačila potrjeno po dveb pričah, da jc omenjena Terezija j Skube v resnici prejela denar, — smatra zbornica, da je ta zadeva
j-
bo
n
POZOR, SLOVENCI
v Westmoreland County, Pa.
Pri volitvah dne 20. septembra K LEY for! delavec oz J kandidat za ta urad v Lijoinarja.
Neka mlada
..Pariz, Francija. 13. septembra. — Pouecho, ki pravi, da je njegovo ime veliko bolj blagodoneče iL< da se pravilno glasi Potu'ho la Nieolle, — mornar iz Bayonne iz rodu Baskov, o katerem se poroča. da je podedoval 38 riilijo-nov frankov po nekem že davno pozabljenem stricu v Južni Ameriki, je pričel spoznavati, da r.i vloga milijonarja, čeprav Jele upanju, nikaka sinekura.
Pouecho ne z:.a ne pisati ne <m-iati. Sedaj pa dobiva vsak dan na ducate in ducite pisem. To ni ni-kaka šala, — pravi Pouecho, — iti vsak dan sko/i vse te hieroglife, čeprav imate t ljnika. ki vam preskrbi to. Njegov tajnik pa tudi n: bogve kakšen izvedenec pri rar.-vozlavanju rokopisov. On jc namreč lastnik majhne gostilne v Dunkirku, kjer stanuje PoupcIio.
Njegovo stanovanje obstoja iz majhne spalnicev prvem nadstrop ju ter velike rprejemne sobane v pritličju, katero pa deli Pouecho radi pomanjkanja stanovanj v Dunkirku s svojim tajnikom - gostilničarjem ter gostilniško opremo slednjega.
Kot vse velike živine na tem svetu živi tudi Pouecho nesrečno življenje, ker je neprestano izpostavljen očem in pogledom skrajno interesiranega občinstva, ki se zbira v gostilni. Sedeč na stolu in z majhno pipieo med zobmi posluša bodoči milijonar z ulaziranim izrazom naporno čitanje gostilničarja, ki prebira eno pismo za drugim.
Ta pisma prihajajo večinoma od ljudi, ki imajo globoko ter naravnost. ginljivo vero v dobro ?n človekoljubno srce bodočega milijonarja. Dobro vedo, da ni on tak, da ne bi prožM svoje roko v pomoč onim, ki so prišli po nedolžnem v stiske. Mnoga ta pisma pišejo ženske, ki so v dnu svojih src prepričane, di morejo le one zagotoviti bodočo srečo Pouecha in velik odstotek teh žensk obstoja iz vdov. Drugi pisci pa so zoper pripravljeni upravljati trgovsko in finančne zadeve bodočega mi«
deklica pravi, da je tako lepa. da bi ne mogel Pou-eclie storiti nič boljšega kot adop-tirati jo kot svojo hčer. Celo svoje življenje je že vedela, da bo po-
POSESTVO SE PRODA
v trgu Vinica, okraj Črnomelj, v' sredi mesta. Razprodajo se njive Jioste in hiša. vse v bližmi. liixsa je stala hčerka nilijonarja. Mornar posebno na dobrem in pripravnem pa ima svoje dvome :> tem. prostoru za obrtnika ali trgovca) Pouecho piha polagoma dim iz za kakršnekoli trgovino ali ubrt svoje pipice *er si od časa do časa pripravljena. Proda se po zmerni privošči požirek piva. Medtem pa ceni kar prej mogoče vse. Za po-; dela komentarje glede vsebine pi-drobna jmjasnila se je obrniti na:'sem, katere čita njegov tajnik. — Mrs. Mary Žunič, 1037 IVralto St.'Ko tuje, da bi rada neka vdova,
North Side, Pittsburgh, Pa
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec brez otrok v najboljših letih, normalne zunanjosti, s *]>re-eejšnjim prihrankom in stalnim delom, se želi seznaniti s Slovenko ali Hrvatico brez otrok v starosti do 35 let v svrho žženitve. Na d»>-nar in eleganco ne gledam, pač pa želim preprosto, pridno in pošteno žensko. Ponudbam jt- priložiti sliko, katero se na zahtevo vrne. Tajnost in točnost odgovora jani-«Vna. Naslov: Joseph Jančich. Box 102, Betula. Pa.
Dr. Koler
SLOVENSKI zdravnik
638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
Or. Kol«r N uj* atartJH iloruald ■drmTrik Specialist ▼ ntt#Sttnrh«. ki law M-teto« prmMmo ▼ •Ara-rlJ«-
■Ju TMS ■»■H
totemi.
■*str«plj*nj« krvi adzmvl ■ JPT?1?" I9*-. W ta J« lsnnW ^rof. Bilch. C« ImkU moaolj« AH mt^u-Skc «o mPmu. t crlu. IsiMutaale 1ma. •olaCla« ▼ ku.tfc, prtdiu ta lx«latll «am bom kri. Km ea*uju, k«v ta ko-
pa dne Slovanske Šveze.
Nato brat predsednik zaključi sejo ob 5:45 popoldne.
▼m <aoSko kol«nl adrnvlzs »o o-tirnjlanj MtodL Kf^or hitro cpuft«
vmm rr«i4aj«	M
te, twnl pridite te jda rmm m%bom Soprt pomb£L FjroMto a^l rodno kilo oadnvtm M. «r»k to -e«- te^ToUnSl.
iJtSS^JJi?^: " ^"-^Jo ^
■•cino t krtin ni hrbta la r2wth
vrt paflteaja roJm. aa«vm*ta«

J"™	•krrfi« ^ dnin lu-
r*	v krm tkem «mi
B al rotVflo |«||4L
<*r*Xi adt.Tnint ntbUo tol-a«^ da ru rutuula
> te »ti r«ft kraja, mmtn ...
riisfta. Urada
Jb aodstJak H l it i
s.
živeča v opustošenem ozemlju, — .ualo posojilo, da nadomesti pob'• štvo. katero so ji razbili Nemci, pravi Pouche tajniku; — Saj je ne poznam. — To izjavo so sprejeli vsi navzoči z odobravanjem.
Dosedaj pa ni dobil Pouecho še nobene«ra denarja ter tudi nikakih nadaljnih obvestil od svojega odvetnika v Bayonne. Ljudje v Dunkirku .so že pričeli dajati izraza svojim dvomom. Kaj, če bi bila cela stor;ja le dovtip, katere-ga si je Pouecho privoščil na račun starega gostilničarja ter prejšnjega mornarja? To bi bila v resnici kruta tragedija. Glavni junak pa ostane miren spričo suir-ničenj in dvomov. Ce ga kdo vpraša glede tega, pravi, da ne ve ničesar pozitivnega ter dostavi: — Ko bom štel bankovce, vam hočem povedati kaj več o tem. —
V pričakovinju velikega dogodka pa se izvrstno zabava t**r živi kot kak kraljevič. Dela tudi načrte za ženitev. Njegovo milostno oko je padlo na neko damo v Bordeaux, a pravi, da se ne m<--re spomniti njenega imena. Odločno pa izjavlja, "da je vredna njene teže v zlatu" ter ji namerava poslati 25 'rankov, kakorhitro se bo spomnil, kako je treba korektno zapisati njeno ime.
Ločitev cerkve od države na češkoslovaškem. •
Kakor poročajo češki listi, odpotuje vodja čeških klerikalcev &rainek v Rim, da dobi dovolj<v jije Vatikana za razpravljanje o ločitvi cerkve do države. Šramek stoji na stališču, da doseže med. cerkvijo in državo sporazum, tako da se bo mogoče izogniti kou<. fiskaciji cerkvenega premoženja.