EX TEMPORE Domoznanski oddelek 35 ŽETALSKE novice 2007 352(497.4 Žetale) 6003231,25 lčŽ.! $ TALSKE 5 COBISS O O VICE GLASILO OBČINE ŽETALE - Junij 2007 - LETNIK 7 poštnina plačana pri pošti Žeta: Žetalske novice ŽE DEVETIČ PREKRIŽALI MEČE Čeprav se naslov bere kot dogajanje na kakšnih viteških igrah, ni šlo za kakšno igro na življenje ali smrt, pač pa za novo tekmovanje v gozdarskih veščinah, ki ga v Žetalah organiziramo že kar nekaj let. Bilo je že deveto po vrsti. Vsi, ki so prebrali vabilo za to tekmovanje, so nekako zmajevali z glavami, pa saj ti žetalski gozdarji so vedno mokri od zunaj, vedno jih spremlja dež. A zgodil se je čudež. Letošnjega 27. aprila je bilo prekrasno sončno jutro, ki se je razvilo v čudovit dan. Zbralo se je 12 tekmovalcev in 3 tekmovalke, ki so se razvrstili v pet ekip po tri. Vse prisotne je pozdravil župan g. Anton BUTOLEN, tekmovalcem pa zaželel veliko sreče. Tekmovali so v šestih standardiziranih disciplinah. Namen vsake discipline v praksi in za tekmovanje ter natančno določena pravila je vsem navzočim na začetku tekmovanja predstavil Igor KOPŠE iz ZZGS. V posameznih disciplinah so bili najboljši: - menjava verige in obračanje letve Mitja ŠIREC - kombinirani rez Slavko ŠIREC - precizni rez Robi JUS - zasek in podžagovanje Toni BUTOLEN - kleščenje Avgust PULKO - podiranje droga na balon Gregor MLAKAR Seštevek vseh disciplin pa pokaže, kdo je najboljši posameznik tega tekmovanja: 1. mesto Robi JUS 1178 točk 2. mesto Slavko ŠIREC 1138 točk 3. mesto Avgust PULKO 1118 točk Med ženskami je vrstni red sledeči: 1. mesto Kristina ŠTAJNBERGER 679 točk 2..mesto Anica KOLAR 589 točk 3. mesto Veronika FURMAN 553 točk Ekipne uvrstitve: Slavko Širec, Izidor Štajnberger, Toni Butolen 1. mesto CEPINI 3303 točk 2. mesto HOLCERJI Viki Žerak, Gregor Mlakar, Avgust Pulko 3236 točk 3. mesto GRČE Franc Stojnšek, Robi Jus, Mitja Sirec 3099 točk Da je tekmovanje potekalo po pravilih, so pripomogli tudi sodniki, brez katerih rezultati ne bi bili korektni. Vrtenje tako nevarnega orodja, kot je motoma žaga, bi na koncu lahko povezali celo z viteštvom, saj se nevešč uporabnik tega orodja res lahko igra na življenje in smrt. Namen takšnih tekmovanj je predvsem predstaviti pravilno rokovanje z motorno žago, tehniko dela, upoštevanje najvišjih standardov glede varnosti, tehnično brezhibna motoma žaga in uporaba zaščitnih sredstev. Organizatorji teh tekmovanj ugotavljajo, da je odziv gledalcev nekako mlačen, saj se zbere le nekaj deset stalnih obiskovalcev, kar je glede na precejšnje število lastnikov gozdov veliko premalo. Na takšnih poligonih se lahko tudi gledalec marsikaj nauči, pa tudi vsakega novega, ki bi se preizkusil na poligonu, bi bili veseli, ne glede na doseženo število točk, saj so tukaj napake popravljive, v gozdu pa lahko usodne. Dan je bil prekrasen glede vremena in počutja, tudi zelo topel. Letos smo bili izjemoma mokri samo znotraj in se razšli šele v večernem hladu. tb Žetalske n Dober dan! LEPO POZDRAVLJENI, spoštovani občani, občanke naše občine ŽETALE Že živimo v poletju: v vročem, delovnem, s cvetjem obarvanem rožniku, ki nam prinaša skrbi, veselje, zadovoljstvo in nas vabi k življenju z naravo. Pred Vami, ljubitelji pisne besede, je SREBRNA ŠTEVILKA Žetalskih novic, ki bodo odslej izhajale v krogu na novo oblikovanega uredniškega odbora. Na prvi seji je bilo čutiti, da smo vsi zainteresirani in zavzeti za to delo. Ohranili bomo strani in rubrike, ki so bile doslej v NOVICAH, posamezno številko bomo popestrili s stranjo za RAZVEDRILO. Predstavljali Vam bomo najstarejše občane in občanke. Nanizali Vam bomo nekaj kronoloških dogodkov. Predstavljali Vam bomo zanimivosti vaških skupnosti. Želimo Vam povedati, da bomo zadovoljni, če boste naši zvesti bralci in dobronamerni kritiki. Bliskovito bosta minila dva brezskrbna meseca - počitnice - otrokom in staršem. Preživite jih tako, da bo za vse najlepše, nikoli pa ni tako dobro, da ne bi utegnilo biti še boljše! Vsem, ki ste oblikovali štiriindvajset številk Žetalskih novic, najlepše HVALA! BRALCEM IN BRALKAM pa mnogo dobrih misli ob branju! Odgovorna urednica: Marija Krušič Sprehod po vsebini Že devetič prekrižali meče 2 Dober dan 3 Konec in začetek 4 Novice iz občinske uprave 5-6 Poslanski kotiček 7-8 Policija svetuje 8-9 Razpis I0-I I Ambulanta v Žetalah I2 Kulturno društvo Žetale 13 Društvo podeželskih žena Žetale I3-I4 Jadralsko društvo Žetale 15 Is vasi v vas I5 Turistično društvo Žetale 16 Društvo upokojencev Žetale I7 Gasilsko društvo Žetale 18-19 Izlet v Rim 20-21 Kronologija 2I EX Tempore 22-24 JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 1,2287 Žetale Odgovorni urednik: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka BUTOLEN, Toni BUTOLEN Lektorica: Saša JAZBEC, Marija KRUŠIČ Fotografija na naslovnici: Marija SKOK Računalniški prelom: Šange d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. KONEC IN ZAČETEK V tem trenutku prav gotovo ni mogoče začeti uvodnika , da se ne bi ozrl na gradnjo vodovoda v občini. Že mnogokrat smo ugotavljali, da je bila občina Žetale edina občina v Sloveniji , ki ob svojem nastanku ni imela niti enega priključka na javni vodovod. Istočasno pa je treba povedati, da smo praktično vsi zgradili lastne vodovode. V časih velikih podnebnih sprememb, ki so vse bolj nepredvidljive, je takšna oskrba z vodo nezanesljiva, zato smo v občini pristopili k celovitemu reševanju tega problema. Glede na zahtevnost terena , velike razdalje in višinske razlike smo vodo pripeljali v občino iz petih smeri: - iz smeri Podlehnika po dolini - iz smeri Podlehnika po grebenu - iz smeri Majšperka po dolini - iz smeri Majšperka po grebenu - iz smeri Gruškovja Neglede na to je občina prepredena s prečrpalnica-mi in vodohrani. Gradnja vodovoda je bila izjemno draga, preračunano v današnjo valuto znaša približno 12000 Evrov po priključku v celoti pa se vrednost investicije približuje vsoti 4.ooo.ooo EUR. Sodelovali smo na vseh možnih razpisih in pridobivali sredstva, vendar nobeden pravzaprav ni bil posebno ugoden, oziroma je bil delež lastnih sredstev velik . Država ni imela dovolj posluha, oziroma se ni držala lastnih predpisov, ki bi naj zagotavljali takšnim projektom 70% financiranje s strani države. V celoti je morala občina zagotoviti več kot 50% sredstev. Nujna posledica takšnega financiranja je bilo zadolževanje občine, ki nas bo bremenilo še v prihodnjih letih, zato zaključek del pri izgradnji vodovoda spremlja rahel občutek razočaranja glede pogojev financiranja. V celoti pa je seveda izgradnja vodovodnega sistema v naši občini v pičlih sedmih letih izjemen dogodek. Navsezadnje je življenjska doba investicije vsaj za dve generaciji. Na javni vodovod se je v teh letih priključilo približno 380 gospodinjstev. Približno 70 je tistih , ki se iz različnih razlogov na javni vodovod niso priključili. Glede na to, da se pogoji za oskrbo s pitno vodo iz lastnih virov zaostrujejo , je občinski svet sklenil, da vsem, ki se želijo še priključiti na javni vodovod, to omogoči v letošnjem letu pod enakimi pogoji, ki so veljali do sedaj. Potem bo vodovod v celoti predan v upravljanje Komunalnemu podjetju Ptuj. Posameznik, ki se bo hotel priključiti bo moral plačati soglasje občini in tržno ceno priključka. Vsi, ki se še niste priključili, boste dobili podrobnejša pisna obvestila domov. Če je 31. avgust 2000 zapisan v zgodovino naše občine kot dan, ko smo svojemu namenu predali prve priključke na javni vodovod, je letošnji 22. junij zapisan v zgodovino občine kot dan, ko smo izgradnjo vodovodnega omrežja v občini zaključili. To je vsekakor izjemen dogodek, ki bo omogočil ne samo normalno življenje naših občanov, temveč tudi nadaljnji razvoj občine. Seveda pa so dejavnosti, ki smo jih v teh mesecih peljali v občini, uprte predvsem naprej. V obdobju 2007 -2013 bo na voljo sorazmerno veliko sredstev, do katerih bo težko priti, če bo sploh mogoče. Pogoji, ki se postavljajo, še niso dokončno usklajeni. Postavljajo pa predvsem male občine v nemogoč in neenakopraven položaj. V teh nekaj mesecih smo opravili nešteto usklajevanj in sej , vendar je tem v trenutku končni rezultat še nemogoče napovedovati. Neglede na to občina pospešeno pripravlja dokumentacijo, s katero se bo prijavljala na razpise. Gre za dokumentacijo vrtca, dvorane in pločnika in predvsem pa za ceste. Smo torej na koncu izgradnje vodovodnega omrežja in na začetku novega razvojnega ciklusa, ki ga, tako kot vedno, spremlja mnogo neznank. Upam, bodo tokrat sprejete razumne odločitve, na regionalnem in državnem nivoju in da bomo male občine lahko v prihodnje črpale evropska sredstva. Mi se trudimo, da bomo za to čimbolj pripravljeni. Vaš župan, Anton Butolen Vsem občankam in občanom čestitam ob državnem prazniku, želim vam prijeten čas dopustov! Žetalske novice NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE Izgradnja vodovoda Zetale-Varvasela-Gruškovje končana 22. junija 2006 bo pred Lovskim domom Žetale slovesna otvoritev javnega vodovoda Žetale-Varvasela-Gruškovje. S to fazo izgradnje vodovoda se zaključuje izgradnja javnega vodovoda v občini Žetale. Prvi vodovod Kozminci-Dobrina-Pavkon je bil zgrajen v letu 2000. Sušna obdobja, ki so v letih 2002 in 2003 prizadela naše območje, so pokazala pomanjkanje vode tudi na našem območju. Tako je bil v letu 2003 sprejet Načrt razvojnih programov občine Žetale za obdobje 2003 -2007, v katerem so bile opredeljene faze izgradnje vodovoda na celotnem območju občine Žetale. Izgradnja vodovoda na območju občine Žetale je bila organizacijsko, še bolj pa finančno, zahtevna naloga. Sredstva za izgradnjo vodovoda so bila pridobljena iz različnih virov: občinski proračun, program PHARE, državni proračun in prispevki občanov. Glede na izredno razpršenost gradnje vodovodnih priključkov so temu primerni tudi stroški izgradnje, saj znašajo povprečno 13.350 € po priključku. Pri izgradnji vodovoda na prvem mestu ni ekonomski vidik, temveč zagotovitev osnovnega pogoja za življenje naših občanov. Zato je predvsem iz tega vidika izgradnja javnega vodovoda na območju občine Žetale več kot upravičena. Končana modernizacija občinske ceste JP 741370 Dobrina-Dobrinska gorca Cestno podjetje Ptuj je v teh junijskih dneh končalo z modernizacijo občinske ceste JP 741370 Dobrina -Dobrinska Gorca. Modernizacija ceste se je začela že v letu 2006. Trasa poteka po dokaj zahtevnem in delno tudi hribovitem terenu. Velik poudarek pri sami modernizaciji ceste je bil dan odvodnjavanju, ki je urejeno tako, da bo cesta lahko normalno delovala. Delo na terenu je spremljal gradbeni odbor v sestavi: Albert Mohorko - predsednik, Anton Kolar - član, Janez Bele - član. Sredstva za modernizacijo, katere vrednost znaša 114.000 €, so zagotovili proračun občine Žetale in uporabniki ceste s posebnimi pogodbami. Z modernizacijo ceste Dobrina-Dobrinska Gorca je občina Žetale v celoti uresničila program modernizacije občinskih cest v preteklem mandatnem obdobju. Obnova Vukove domačije V letu 2006 je bilo obnovljeno ostrešje Vukove domačije v Dobrini. Že takrat je bila izražena želja, da bi bilo smiselno nadaljevati z obnovo domačije, saj bo tako imela svojo funkcijo. Uspeli smo na razpisu INTEREG - 3 A in novice pridobili evropska sredstva v višini 33.384 €, kar bo zadoščalo, da bomo lahko obnovili Vukovo domačijo. Skladno z Zakonom o javnih naročilih male vrednosti smo izvedli postopek zbiranja ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran izvajalec Anton GOLNAR s.p. iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Zgornji Ščavnici. Z izvajalcem del je bila podpisana pogodba o obnovi Vukove domačije. Dela se bodo izvajala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Dela pri obnovi Vukove domačije morajo biti zaključena do začetka meseca avgusta. Podpisan dogovor o izgradnji pločnika in obnovi ceste skozi naselje Žetale Po prizadevanjih župana občine Žetale je prišlo do podpisa dogovora z Ministrstvom za promet o sofinanciranju izgradnje pločnika v centru naselja Žetale. Izgradnja pločnika bo veliko pripomogla k izboljšanju prometne varnosti na tem območju - posebej varnosti šoloobveznih otrok. Projekt vključuje še obnovo cestišča skozi naselje Žetale, cestno razsvetljavo in avtobusno postajališče in parkirišče za avtobuse. Po zagotovilih Ministrstva za promet bo možno projekt realizirati še v letu 2007, saj je projektna dokumentacija že pripravljena. Akcija čiščenja okolja v občini Žetale Na pobudo Turistične zveze Slovenije smo tudi letos v občini Žetale pristopili k čistilni akciji Čiščenje okolja. V preteklih letih je akcija potekala v organizaciji Lovske družine Žetale. Ker gre za obsežno območje naše občine, je bila letošnja akcija izvedena preko vaških odborov občine Žetale. Vaški odbori so se na skupnem sestanku v občini Žetale dogovorili o načinu izvedbe akcije. Akcija je potekala v soboto, 21. aprila 2007, na območju naselij Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale. Akcije se je udeležilo 60 občank in občanov, ki so v naravi pobrali precejšnjo količino različnih odpadkov, kar je bilo razvidno iz nastalih začasnih deponij v Marinji vasi, Žetalah in Dobrini. V čistilno akcijo se je vključilo podjetje Čisto mesto Ptuju, ki je prispevalo vreče za smeti, zaščitne rokavice in poskrbelo za takojšen odvoz smeti na deponijo odpadkov na Ptuju. Po končani akciji je bila pri Lovskem domu Žetale malica za vse udeležence akcije. Akcija je dosegla svoj namen, saj je naša lepa narava razbremenjena odpadkov, ki so jih tam odložili neosveščeni ljudje. Vsem, ki ste se čistilne akcije udeležili, iskrena hvala za vaš trud. Urejeno ozvočenje v mrliški vežici Pred petimi leti je bila zgrajena mrliška vežica v Žeta- lah. V teh letih smo se v vežici poslovili od številnih najdražjih. Takšno je pač življenje, ki se za slehernega od nas nekoč konča na takšen ali drugačen način. Vežica v Žetalah omogoča dostojno slovo od naših najdražjih. Večina svojcev želi, da njihovi umrli do pokopa ležijo v mrliški vežici, kjer je tudi začetek pogrebnih svečanosti. Da bi bilo mogoče normalno spremljati pogrebni obred, ki se vrši na krajevno običajen način, je bilo v mrliški vežici montirano ozvočenje. Na željo svojcev se lahko na začetku in koncu pogrebne svečanosti zavrti primerna glasba. V mesecu maju je bila podrta stara mrliška vežica, ki je bila po podatkih iz kronike postavljena na žetalskem pokopališču že pred več kot dvesto leti. Vežica že dolgo ni bila več primerna, da bi lahko služila svojemu namenu. Zato je bila odločitev, da se podre, najbolj primerna. Podiranje mrliške vežice in odstranitev materiala so opravili člani Strojnega krožka Žetalanec. Potrebno bo še izkopati betonski plato in urediti ta del pokopališča za grobna polja. Župan sprejel devetošolce Župan občine Žetale, g. Anton Butolen je v četrtek, 14. junija 2007, priredil v prostorih občine Žetale tradicionalni sprejem za tiste učence, ki v letošnjem letu zapuščajo osnovnošolske klopi in se podajajo na pot novim življenjskim obveznostim. Šolanje na OŠ Žetale v letošnjem letu zaključuje 12 učencev, ki so si že izbrali srednjo šolo, na kateri bodo nadaljevali šolanje. Župan občine Žetale je vsem učencem, ki so uspešno končali osnovno šolo, iskreno čestital za dosežen učni uspeh in jim zaželel vse dobro v nadaljnjem življenju. Za sprejem in lepe želje se je županu občine Žetale zahvalila razredničarka Saša Peršoh. Jože Krivec Žetalske novice POSLANSKI KOTIČEK Že lep čas lahko v javnosti spremljamo informacije o razdelitvi Slovenije na pokrajine oz. regije. Sam pojem izhaja iz latinske besede regio, regions, ki označuje pokrajino, območje, predel ali ozemlje s podobnimi ali istovetnimi naravnimi in/ali družbeno-gospodarskimi značilnostmi. V upravno-političnem smislu je regija vmesni prostor med državo in občino. V tem prostoru se pojavljajo trenutno pomembne, sodobne potrebe, ki so povezane s prometno, komunalno in drugo infrastrukturo, potrebe povezane z oskrbo z energijo, z varstvom okolja, itd. Tako imamo na eni strani potrebe, ki izhajajo iz interesa države, na drugi strani pa interese krajevnega pomena, in vmesni prostor med njima je označen kot regija. O Predlogu Zakona o pokrajinah sem se pogovarjala z nosilcem zakona o financiranju pokrajin v poslanski skupini SDS, s poslancem DZ RS, g. Brankom Mariničem. Kaj bo prinesla razdelitev Slovenije na pokrajine oziroma regije in kakšne naloge bo posledično opravljala posamezna pokrajina? Cilj uvedbe pokrajin je predvsem funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti, se pravi pomožnega, nadomestnega, pri čemer naj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, in sicer skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skladu z načeli lokalne samouprave. Kakšna bo vsebina Zakona o pokrajinah in ali nam lahko poveste kaj več o tem, kako bodo z zakonom urejene pokrajine, ki bodo po novem delovale kot širše samoupravne lokalne skupnosti? Vsebina zakona o pokrajinah kot temeljnega zakona, ki bo urejal sistemski status pokrajine, so načela pokrajinske samouprave, delovno področje le-te z izvirnimi in prenesenimi pristojnostmi ter organizacija pokrajinskih organov ter pokrajinske uprave. Z zakonom je urejena zagotovitev pogojev za začetek delovanja pokrajin (prostorskih, kadrovskih in materialnih), ki opredeljuje pokrajino kot vmesno raven lokalne samouprave med državo in občinami in kot teritorialno politično upravno skupnost s položajem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim premoženjem in lastnimi viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavniškim organom in kot teritorialno enoto za izvajanje prenesenih nalog državne uprave na prvi stopnji. Predlog zakona med drugim ureja pokrajinsko samoupravo na način, ki ne posega v lokalno samoupravo na ravni občin in varuje njihovo samostojnost tako, da upošteva načela Evropske listine lokalne samouprave. Cilji uvedbe pokrajin, predvsem decentralizacija v skladu z načelom subsidiarnosti, so povezani s prenosom nalog in pristojnosti, ki jih sedaj opravljajo ministrstva in upravne enote. Na tem mestu me zanima, ali bo zaradi uvedbe pokrajin prišlo do povečanja obsega javnega financiranja ali pa se bo na podlagi uvedbe pokrajin sistem javnih financ preoblikoval? Sistem javnih financ Republike Slovenije bo zaradi decentralizacije državnih nalog preoblikovan tako, da bo za enake naloge namenjena enaka višina sredstev in ustanovitev pokrajin ne bo povzročila dodatnih finančnih bremen za državni proračun. Sistem financiranja bo izhajal iz koncepta razvojnih pokrajin, ki temeljijo na lastnih razvojnih potencialih ter podpore skladnejšemu regionalnemu razvoju, pri čemer bo model financiranja v največji meri upošteval načelo fiskalne decentralizacije. Cilji predloga zakona o financiranju pokrajin so zagotoviti sorazmernost virov financiranja in pristojnosti pokrajin, uveljaviti finančno avtonomijo pokrajin ter določiti ustrezna merila za zagotavljanje dodatnih sredstev iz državnega proračuna za zagotavljanje regionalnega razvoja. Kot sem omenil že v uvodu odgovora, je temeljno izhodišče predlaganega zakona, da se s prenosom nalog v pristojnost pokrajin ne povečajo davčne obremenitve zavezancev, temveč se hkrati s prenosom nalog prenese tudi ustrezen delež javnofinančnih prihodkov na pokrajine. Predlog zakona o financiranju pokrajin ureja financiranje pokrajin v skladu z načeli Evropske listine lokalne samouprave. V skladu z Zakonom o pokrajinah bo prišlo tudi do razdelitve pokrajin na posamezna območja. Kako se bodo pokrajine imenovale, kje bodo sedeži le-teh in koliko pokrajin bomo pravzaprav sploh dobili? V javnosti smo lahko zasledili številko štirinajst. V kolikor je informacija pravilna, bi Vas prosila, da nam razložite, zakaj ravno ta številka. Regionalizacija Slovenije na štirinajst pokrajin je najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganemu sistemu financiranja, ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva razdelitev Slovenije na razvojne regije ter prevladujočo teritorial-izacijo državne uprave. V predlogu območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži so navedene tudi do sedaj podane pripombe in predlogi glede imen in sedežev nekaterih pokrajin. Dodana so tudi mnenja glede oblikovanja območij pokrajin. Pričakuje se, da se bodo občinski sveti, na katere se predlogi nanašajo, do njih tudi opredelili. Vlada bo posredovala predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60-ih dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada predložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Če bo mogoče, bo vlada v predlogu zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona. Glede na novo razdelitev na pokrajine, bodo te verjetno urejene po nekem volilnem sistemu. Kaj lahko pričakujemo na tem področju? To področje bo urejal Zakon o volitvah v pokrajinah. Cilj zakona je postavitev sistema volitev v pokrajinski svet. Zakon ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splošne, predčasne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. V prehodnih in končnih določbah so posebej urejene prve volitve v pokrajinski svet. S predlaganim novim zakonom o volitvah v pokrajinah se prvikrat celovito ureja volilni postopek za volitve organa pokrajine - pokrajinskega sveta. Gre za del lokalnih volitev, saj je voljen organ samoupravnih lokalnih skupnosti. Bi želeli ob koncu najinega pogovora o predlogu Zakona o pokrajinah še kaj dodati? Regionalizacija Slovenije je podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj ne le širših povezanih območij, temveč celotne Slovenije. Pokrajine kot samoupravne lokalne skupnosti, ki so na vmesni ravni med državo in občinami, pa so potrebne ne le zaradi primerljivosti z drugimi državami Evropske unije, ampak tudi zaradi enakopravnejšega sodelovanja z regionalnimi skupnostmi izven naših meja. Stanka Letonja VOŽNJA V POLETNEM ČASU IN ZGOSTITVE PROMETA V TURISTIČNI SEZONI Vožnja poleti se v marsičem razlikuje od vožnje v drugih letnih časih. Poleg vročine in gostejšega prometa - zastojem se tudi letos ne bo mogoče povsem izogniti - se na naših cestah v večjem številu pojavijo tudi tuji vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanjem in navadami. Da bi bilo vaše potovanje čim manj stresno in varno, vam svetujemo: • Da kljub vročini, gostemu prometu in morebitnim zastojem ostanete strpni in upoštevate cestno prometne predpise. • Da vas bo do cilja varno pripeljala le defenzivna vožnja. • Da je tudi poleti problematična utrujenost, ki jo lahko opazimo pri nekaterih voznikih. Pri daljših potovanjih načrtujte več postankov, pri čemer vozilo dobro prezračite, naredite nekaj razgibalnih vaj in uživajte osvežilne brezalkoholne pijače. • Utrujenosti ali morebitnih prvih znakov slabega počutja ne podcenjujte, saj se jih velikokrat zavemo prepozno - ko smo že vpleteni v prometno nesrečo ali ostale neljube dogodke. • Med vožnjo bodite popolnoma zbrani ter pozorni na dogajanje na in ob cesti, prav tako odložite vse nepotrebne opravke v vozilu in jih prenesite na čas, ko boste vozilo ustavili. • Pri vožnji poskušajte predvideti dogajanje na cesti in ravnanja drugih in se na le-ta pravočasno pripravite. • Zavedajte se, da na cesti niste sami in da od vašega ravnanja ni odvisna samo vaša varnost, ampak tudi varnost ostalih udeležencev v prometu. • Če v prometu opazite voznika, katerega vožnja nakazuje, da je pod vplivom alkohola ali ostalih nedovoljenih substanc, ali da je utrujen in s svojim ravnanjem ogroža varen potek prometa, pokličite policijo na tel. št. 113. • Preko sredstev javnega obveščanja redno spremljajte prometne informacije. • Pred odhodom na pot se prepričajte o morebitnih zastojih in zgostitvah prometa in glede na pridobljene informacije za pot izberite lokalne, regionalne ali ostale manj obremenjene prometne povezave. Informacije so vam na voljo na tel. št. (01) 530-53-00 ali GSM 031 64-64-64. VZEMITE SI ČAS, NE ŽIVLJENJE Vsem udeležencem cestnega prometa želimo varno in srečno vožnjo ter prijeten in varen dopust. Nasveti za kopalce • Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. • Ne puščajte otrok brez varstva pri obali. Otroci ne poznajo nevarnosti. • Ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti. • Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači. • Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih, neznane situacije so zelo nevarne. • Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. • Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču. • Uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez ogrožanja svojega zdravja in življenja. • Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave. Pred spustom zberite čim več podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reševanje. • Na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo. Kopalce velja opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališčih. • Pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni na primer preplavati bližnjo gramoznico. Nasveti za naključne reševalce iz vode: • Za konec še nasvet, kako reševati iz vode. Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. • Reševanje je velikanski telesni napor. Utapljajočemu se je potrebno približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema. VLOMILCI NISO NA DOPUSTU ! Opozorite sosede na vašo daljšo odsotnost. Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef... Vsi delavci policije vam želimo zadovoljno, uspešno in predvsem varno počitnikovanje in dopustovanje. Damjan Bračič VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA VABILO Kulturno društvo Žetale Vas vljudno vabi na proslavo ob Dnevu državnosti, ki bo v nedeljo, 24. junija 2007 ob 20. uri v Prosvetni dvorani Žetale. V kulturnem programu bodo nastopili: - Učenci OŠ Žetale v - Ženski pevski zbor KD Žetale - Moški pevski zbor KD Žetale - Člani dramske skupine KD Žetale Nastopajoči so Vam pripravili zanimiv in sproščen program. Vabimo Vas, da se proslave ob tako velikem in pomembnem prazniku udeležite v čim večjem številu. VLJUDNO VABLJENI! Predsednik KD Žetale:Jože KRIVEC, l.r. Nova Ljubljanska banka d.d., Podružnica Podravje in občina Žetale na podlagi Letnega programa o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva in malega gospodarstva v občini Žetale za leto 2007 (Žetalske novice 25/2007) objavljata RAZPIS za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Žetale za leto 2006 v višini 67.000 €. Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot kredit z rokom odplačila do 5 let po nominalni fiksni obrestni meri 1,9%. Za kredit lahko zaprosijo naslednji prosilci: - fizične osebe (kmetje), občani občine Žetale, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter društva, združenja in družbe, registrirane s področja kmetijstva s sedežem v občini Žetale - podjetniki posamezniki, majhne družbe z do 50 zaposlenimi, občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja ter priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju občine Žetale. Prosilci morajo sredstva investirati na območju občine Žetale. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih na občino Žetale, Žetale 4, do 01.08.2007. Prosilci bodo o odobrenih kreditih obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili. V kolikor razpisana sredstva niso porabljena v razpisnem in izvedbenem roku, se lahko sredstva dodelijo potencialnim prosilcem do porabe sredstev glede na vrstni red prispelih vlog. KMETIJSTVO Krediti se namenjajo: 1. Dejavnost - vzpodbujanje strukturnih sprememb na kmetiji, uvajanju novejših tehnoloških rešitev in tehnologij na kmetiji; - gradnje in obnove objektov za dodelavo, skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov ter pripadajoče opreme osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetiji; - gradnja in obnova hlevov, nakup hlevske opreme, osnovne črede, prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke; - nakup kmetijske mehanizacije. 2. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov. Vloga za posojilo kmetovalcev mora vsebovati: ime in priimek, davčno številko, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko vrednost investicije (potrebno je dokumentirati), ki ne sme biti manjša kot 2.100 €, maksimalna višina zaprošenega posojila je 14.600 €. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo: a. ) potrdilo o statusu kmeta (izda ga Upravna enota, Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano); b. ) investicijski program izdelan po metodologiji NLB d.d. oz. za projekte (investicije) v vrednosti do 41.700 € zadostuje: - investicijski program pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in - mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih programa. c. ) gradbeno dovoljenje oz. priglasitev gradbenih del, če kmet gradi ali adaptira poslovne prostore; d. ) pri nakupu plemenskih živali potrdilo o poreklu kakovosti živali; e. ) pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še posebni list, kopijo katastrskega načrta in zapisnik o komisijskem ogledu površine predvidene za obnovo; f. ) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca (potrdilo banke o prilivih kmeta v lanskem in letošnjem letu - velja v primeru, ko kmet ne vodi računa pri NLB d.d.); g. ) zemljiškoknjižni izpisek; h. ) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih; i. ) različne pogodbe o sodelovanju, o prodaji tržnih viškov, vsa dokazila o morebitnih članstvih v kmetijskih, mlekarskih in ostalih zadrugah; j. ) predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev, ipd. MALO GOSPODARSTVO 1. Dejavnost Krediti se namenjajo za: - nakup osnovnih sredstev; - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov; Žetalske novice - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo; - uvajanje sodobnih tehnologij; - za samozaposlovanje. 2. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov Vloga za posojilo mora vsebovati: - podatke o investitorju in predmet investicije. Obrazec dvigne prosilec v občini Žetale. Vrednost investicije mora presegati 4.200 €, maksimalna višina zaprošenega kredita je lahko 12.600 € . Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo: a) investicijski program izdelan po metodologiji NLB b) za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov SIT zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje (navodila dobite v NLB d.d., Podružnica Podravje, Prešernova 6) - osnovne podatke o investitorju; - opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije; - predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana; - vire financiranja; - finančni učinek naložbe-bilanca uspeha po zaključeni investiciji. c) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: bilanca stanja in bilanca uspeha za leto 2006 in bruto bilanca do 31. 03. 2007; d) priložiti je potrebno še: • za s.p.: - sklep o vpisu v poslovni register Slovenije, pridobljen od krajevno pristojne izpostave AJPES; - ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem organu vložil zahtevek in priložil vse zahtevane dokumente za izdajo dovoljenja za opravljanje določene dejavnosti; - s.p., ki opravlja obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja; - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih; - dokazilo, da je občan, ki vlaga prošnjo za namen samozaposlitve, opravil tečaj iz osnovnega znanja o podjetništva; - potrdilo banke o prilivih na ŽR s.p. v lanskem in letošnjem letu (v primeru, ko s.p. ne vodi ŽR pri NLB d.d.) • za gospodarske družbe: - fotokopijo sklepa o vpisu podjetja v sodni register z vsemi prilogami; - fotokopijo listine Zavoda za statistiko (matična številka in šifra dejavnosti); - fotokopijo davčne številke; - dokazilo o boniteti podjetja (BON 3). • vsi prosilci: - dokazila glede na namen kredita; - kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča oz. poslovnega prostora; - predračun za urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov, za graditev in adaptacijo poslovnih prostorov; - predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme; - predračun za generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo; - enotno gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del (če bo prosilec namenil kredit za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov); - predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostih papirjev, ipd. Prosilec lahko pridobi sredstva v obliki kredita do 50 % predračunske vrednosti. Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima zagotovljene tudi ostale vire financiranja. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 50 % predračunske vrednosti investicije za področje malega gospodarstva in najmanj 30 % predračunske vrednosti za investicije za področje kmetijstva. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt oz. program le enkrat. V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana, lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev. Navodila in informacije dobijo prosilci pri Novi Ljubljanski banki d.d., Podružnica Podravje, poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike Ptuj. Prešernova ulica 6, Ptuj, telefon (02) 787 04 17 in na občini Žetale, Žetale 4, telefon (02) 795 32 80. Borut RATAJ l.r. Anton Butolen l.r. Direktor NLB d.d., Podružnica Podravje Župan Občine Žetale Žetalske novice SPOMINI OB OSMI OBLETNICI AMBULANTE V ŽETALAH Tega članka vam ne pišemo zato, da bi vam delili nasvete o zdravi prehrani, o tem, da bi bilo potrebno shujšati kak kilogram, ali o tem, da bo potrebno spremeniti kakšno drugo življenjsko navado. Pišemo vam zato, da bi se skupaj z vami sprehodili po poti spominov vse od začetka delovanja naše ambulante. Prvi avgust 1999 za nas ni bil navaden dan, ampak čisto oseben dan, saj smo takrat začeli delati v ambulanti v etalah. Takrat se z mnogimi še nismo poznali, takrat še nisva vedeli, koliko veselih in žalostnih trenutkov ob premagovanju bolezni nas bo družilo, koliko prijateljskih vezi se bo spletlo. Dr. Branka pravi: "Kako sem bila vesela prvega pacienta, kmalu stotega in tisočega, ponosna in vesela pa sem tudi danes, ko jih je opredeljenih več kot 2000." V naši ambulantah sta opravljala obvezno šolsko prakso dva srednješolca, in sicer domačin Mitja Vodušek in Majšperčanka Vesna Mali. Prav tako so svojo stroko dopolnjevale štiri pripravnice za medicinske sestre: Nataša Peršuh, Andreja Pišek, Simona Tominc in Metka Adam. Z veseljem se spominjamo številnih predavanj, ki smo jih pripravili in izvedli skozi ta leta v Žetalah, Stopercah in Majšperku. Takrat smo na koncu še malo poklepetali in postali še bolj povezani. Kot takšen primer lahko navedemo merjenje pritiska po pozni maši v Stopercah. Posebni občutki pa nastanejo takrat, ko na domu obiščemo naše starejše paciente. Čeprav je cesta blatna in je treba iti peš, čeprav je sneg z zametiš, ko stopiš v majhno hiško in zagledaš par toplih in hvaležnih oči na utrujenem obrazu. Ko ti tresoča zgarana dlan seže v roko, takrat veš, da ne živiš zastonj, da napori niso zaman. Ob vseh sodobnih stresih se zaveš, da kljub vsemu nekomu veliko pomeniš. Radi bi povedali tudi to, da se patologija (bolezenska stanja) na našem področju, Haloze in Dravsko polje, v zadnjih letih spreminja. Da bi se vsakemu pacientu lahko posvetili, da bi imel čas razložiti svoje težave, smo uvedli sistem naročanja. Do takrat je bila v ambulanti pojavnost istih pacientov pogosta. Način naročanja se je pri ambulantah po Sloveniji, ki to imajo že par let, izkazal kot zelo učinkovit. Povsem razumljivo pa je, da ne more biti nobenega naročanja pri poškodbah, pri nenadnih obolenjih, pri otrocih itd. Prav gotovo ste opazili, da smo našo čakalnico opremili z novimi pisanimi stoli, vse stene naše ambulante pa prebelili z veselimi barvami zato, da bi se vi in mi zaposleni prijetneje počutili. No, v teh letih smo napredovali tudi na strokovni plati. Zdravnica je opravila podiplomski študij iz varovanja žensk otrok in mladine in pozneje postala tudi mentor za zdravnike specializante, sestra pa se je udeleževala strokovnih seminarjev. Pa še pohvaliti se moramo. Kot vse kaže, nam bo uspelo zaposliti še enega krajana iz Žetal. Tako bomo vsi štirje res popolnoma domača, Žetalska ekipa. Dragi naši pacienti! Na koncu bi se vam želeli zahvaliti za vso zaupanje, potrpežljivost, razumevanje. Hvala za vseh teh osem let! Želimo vam obilo zdravja, da bomo lahko kmalu skupaj praznovali deseto obletnico ambulante. Tim ambulante v Žetalah DELITEV DELA V DRUŽINI Učiteljica vpraša Janezka: "No, Janezek, kako si pri vas doma razdelite delo?" Janezek: "Mami kuha in pospravlja, starejša sestra se gleda v ogledalo, brat sedi pri računalniku, jaz se vozim s kolesom, dedek počiva, atija pa ni doma in ne vem, kaj dela." KULTURNO DRUŠTVO ŽETALE DEJAVNO TUDI V PREDDOPUSNIŠKEM ČASU Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale je imel v času pred letnimi počitnicami kar nekaj odmevnih nastopov. Žetalske pevke so nastopile na 33. območni reviji pevskih zborov na Ptuju, ki je potekala 19. aprila 2007, v dvorani Gimnazije na Ptuju, pod naslovom VEČERNA PESEM 2007. Žetalske pevke so pod vodstvom zborovodkinje Valentine Vidovič zapele naslednje pesmi: prir. Matija Tomc; Sovdaška, harm. Marko Tajčevič: Sadila Timka (makedonska), prir. Radovan Gobec: Iz zemlje gre v trsek (ljudska iz Haloz). Vse pesmi so bile zapete izredno sproščeno in zelo harmonično, kar je pri prisotnem občinstvu vzbudilo zaslužen in dolg aplavz. Zatem je sledilo vabilo na 10. ljubilejno srečanje pevskih zborov v Majšperku. Na srečanju, na katerem so se predstavili pevski zbori iz cele Slovenije, so pevke nastopile več kot odlično ter ubrano zapele naslednje pesmi: ljudska prir. Peter Lipar: Mi ptičica zapoje, južnoafriška Hahbani hahle, ljudska prir. Radovan Gobec: Iz zemlje gre trsek. Prav tako so žetalske pevke s svojim petje obo- gatile program zaključne prireditve ob otvoritve razstave 7. mednarodnega slikarskega EX TEMPORA Žetale 2007. Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale je nastopil v kulturnem programu na začetku pohoda po Ekološki pohodni poti. To je bil drugi javni nastop žetal-skih pevcev, ki ga je skoraj 300 pohodnikov pospremilo z močnim aplavzom. Naslednja kulturna prireditev v Žetalah je proslava v počastitev 25. junija, dneva državnosti. Na tej proslavi bodo nastopili učenci OŠ Žetale, Ženski pevski zbor KD Žetale, Moški pevski zbor KD Žetale in prvič tudi Dramska skupina, ki je bila na novo ustanovljena 1. junija 2007 pod vodstvom gospe Marije Krušič. Zato vabimo vse občanke in občane občine Žetale, da se proslave v počastitev dneva državnosti, ki bo v nedeljo 24. junija 2007 ob 20. uri, udeležite v čim večjem številu. Jože KRIVEC GREMO V POLETJE Začnimo zopet po šolsko. Zaokrožil se je trimester občinskemu glasilu in za SREBRNO ŠTEVIKO-25 Žetal-skih novic je potrebno urediti nekaj zanimivih, pomembnih in branja vrednih dogodkov. Članicam Društva podeželskih žena naše občine se je zgodilo tudi marsikaj zanimivega. Gospa Darinka Vogrinc je lepo omesila, pravilno oblikovala in zlatoru-meno spekla dve svatovski štruci. Ena je služila kot pekovski izdelek za ocenitev kakovosti, dobila je odlično oceno - torej ZLATO PRIZNANJE, druga je bila na ogled obiskovalcem razstave Dobrote slovenskih kmetij od 18. do 21. maja v Ptuju. Gospa Darinka je povedala: "Ves čas poteka razstave sem bila kar v skrbeh, kajti pletenica mora biti dobro in okusno okrašena, pri izdelovanju okraskov mi je pomagala gospa Katica Prevolšek, tudi ona je aktivna članica našega društva. Bili sva veseli, saj so se vrtnice in šmarnice iz krep papirja dobro obnesle na dišečem izdelku. Letos sem spekla že lepo število štruc, vesela sem uspeha, ki me obvezuje k sodelovanju." Nekatere gospodinje so si razstavo tudi ogledale in dobile etalske novice motiv za domače ustvarjanje različnih vrst peciva. Gospa Darinka Kodrič je postala letos zelo aktivna pri vodenju domače kmetije, ki je dobila ime TURISTIČNA KMETIJA, na razstavi v Ptuju pa je dobila srebrno priznanje za vino ZVRST. Obema članice iskreno čestitamo! Pomladni čas nas je primerno zaposloval na vrtovih, njivah in povsod, kjer so potrebne delovne ročice. Izobraževanja, druženja in sestanki so bili primerni za zimski čas; naša predsednica, gospa Kolarjeva, nas je zastopala na širšem področju, nas seznanjala z novitetami, povabila nas je k sodelovanju ob prireditvi EX TEM-PORE 2007 v smislu sladkih izdelkov. Gospa Bernarda bo uredila tudi vse potrebno za izvedbo strokovne ekskurzije v juliju 2007 po lepotah Pohorja. Aktivno smo se vključile tudi v akcijo OČISTIMO OKOLJE v aprilu 07. Čas drvi skozi vroče, muhasto poletje, ki bo minilo kot blisk, Žetalske novice so že pri Vas, preberite jih, vzemite si čas za počitek in dobro besedo z ljudmi, ki vam v življenju pomenijo največ. Če ste se že sprehodili z mislimi po NOVICAH, pa preberite še Take žetalske! Že nekaj desetletij je minilo od življenja žetalskega lovca, ki je neko zimsko, mrzlo, zasneženo jutro čakal pod smreko rogatega srnjaka. V žepu suknjiča je varoval vklopljen baterijski radio. Poslušal je glasbo in novice, ob vsaki polni uri se je v radiu oglasila kukavica, tokrat je zakukala osemkrat. Po gozdu je pohajal Anzek, ki je nasmukal zvrhan koš zelenega bršljana za en obrok lačni kravici. Glas KU-KU ga je tako presenetil, da je stopil do soseda in rekel: "Veš kaj, Tonček, letos bo rana pomlad, kukavica že kuka tam gori v vašem smrečju." Soseda sta si popravila jutranji glas s požirkom slivovke, čas 60 minut je tako hitro spolzel, da je zopet zapela radijska kukavica. "Pa res, na svoja lastna ušesa slišim kukavico, to bo zanimivo leto," je modroval Tonček. Lovec se je zahvalil naravi, ki mu je podarila lepo jutro in popestrila življenje dvema možakarjema s KANČECA. O podiranju kostanjev, pripravljanju tega lesa in odvozu v Majšperk za pridobivanje tanina je že stara žetalska zgodba. Pa pojdimo na "Rogatnico". Skrbni gospodar si je ogledal mogočni kostanj v svojem gozdu in neko zimsko jutro povabil sina k podiranju. Ostra sekira in žaga amerikanka sta lepo oddajali svoje glasove. Na pogled je bil kostanj pravi debeluh in lepotec v primerjavi z drugimi drevesi, a je bil v sredini votel in prava postelja za zimske zaspance- debele sivodlake polhe. Gozdni nemir je polhe prebudil, lomastili so navzgor po drevesu, gospodar je segel z desnico po tolstem polhu, sin pa je v tistem hipu s sekiro mahnil po polhu in že je bil oče drvar brez kazalca na desni roki: "Pa kaj bi to, oh, kako je zadišalo po kuhinji" Težko in žalostno je bilo življenje številnim družinam pred petdesetletji v našem kraju. Mesa malo, a ga je ponujal gozd. Kako dober bo tisti svetlorjavi srnjak za dobro kosilo številni družini. "Puško na ramo, jutranji svit, ostro oko in srnjak že leži pod brinjem. Ob robu gozdne ceste čaka skladovnica drv, pojdimo domov, naprežimo vole v parizar in skrijmo "dobro južino" med drva," je glasno razmišljal divji lovec. Vožnja je varna, uspešna, a na cesti Žetale - Rogatec preži prva nevarnost. Po cesti se sprehajata dva žandarja, njun pes veselo maha z repom in ovohava drva. Gospodar zamahne z bičem in pravi: "Ti žandarski pes že ne boš uriniral po moji bukovini, hajd voli, vozimo proti domu, z vama, gospoda "uradna", pa rečemo kako besedo kdaj drugič." Za Društvo podeželskih žena Žetale Marija Krušič ■■ESI sl > ?#-.<•./• Atj v,^.*. ?*, »fiipr ssma r m I v _ ;.■ ■ ■Bil Pl^rknj n