PotsEtmessina. štev. Din 1*00.
Št. 35
Ljubljana, v četrtek, dne 28. avgusta 1924.
Leto H.
mgmmmmgmmmm
Barečiiii:
Izhaja vsak četrtek.
za cde lete. . Dte 5S-—	mesečae .... Wn 5*—
za ped leta. . » 25'—	za InezeaMtvo „ 8#-—
| Dredntttre In »pravntftvo:	Ljubljana, Breg 12.
j	Nefranktraaa pisma se ne sprejemajo. — Rekepiai se ae vraten.
$	Oglasi ee raAmajo po tarifa. — Rentne-Čekevoi tmčmn it tt.a*.
Obnova pokrajinske uprave za Hrvatsko.
Stjepan Radič, vodja Hrvatske republikanske seljačke stranke, je pretekli teden v svojem „Slobodnem domu“ odkrito povedal sedanji vladi, da more le tedaj računati na njegovo pomoč, ako bo pokazala resno voljo ugoditi njegovim željam. Radiču zlasti ni bila po volji počasnost vlade glede na imenovanje novega upravnega uradbištva v Hrvatski in Slavoniji. Radič je poleg drugega napisal tudi tole v svojem listu: „Hrvatsko narodno zastopstvo in ves hrvatski narod sprejemata odločno in iskreno današnjo ustavno, parlamentarno in demokratsko vlado. Sprejema jo kot prvi resni poizkus, da se v resnici uvede poštena in zakonita uprava in da se z upoštevanjem realnih dejstev ter realnih sil ustvarijo stopnjema sigurni temelji za resen in trajen sporazum med hrvatskim in srbskim narodom. Nova vlada ni z ničemer razen s svojo deklaracijo pokazala, da gleda bistveno drugače na hrvatsko vprašanje nego bivša vsiljena vlada batinaško-radikalska, ki hrvatskega vprašanja niti priznala ni. Mi Hrvati hočemo še počakati toliko časa, da ne bo imel nihče izgovora, da ni bilo časa za drugo politiko napram Hrvatski. A potem bomo tudi napram novi vladi izpregovorili, kakor govore zreli in samozavestni narodi."
Jasno je, da so bile te besede precej krepak migljaj vladi, naj se požuri in izpolni svoje obljube napram radičevcem. Radič se zaveda svoje moči napram vladi in je poslal pretekli teden v Belgrad tudi podpredsednika svoje stranke dr. Mačka, da je nadziral delo vlade in urgiral pri njej izpolnitev zahtev Radičeve stranke.
Kot uspeh vsega tega je dejstvo, da je vlada sklenila odpraviti kompetenco velikih županov v Hrvatski ter obnoviti pokrajinsko upravo, ki se je nahajala v likvidaciji.
Zagrebške „Narodne novine11 so 25. t. m. objavile uradno nastopno: „V svoji seji od 23. avgusta 1924 je ministrski svet sklenil: Oddelki pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo in sicer: oddelek za notranje zadeve, za prosveto in vere in so-socijalno politiko bodo vršili tudi za nadalje posle svoje prvotne kompetence; kr. županijske in kotarske oblasti pa bodo vršile kompetenco, ki jo jim je določil zakon od 5. februarja 1886 o sestavi in ureditvi uprave v županijah in kotarih in sicer pod nadzorstvom šefa za notranje posle kot zakonitega zastopnika pokrajinskega namest., dokler se vprašanje o nadaljnjem izvajanju likvidacije poslov pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo z novimi sklepi ministr-
skega sveta končno ne uredi. Sklepi o izvršitvi 25. čl. zakona o splošni upravi bodo storjeni v svojem času. Vsi dosedanji sklepi ministrskega sveta, o likvidaciji poslov pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo, v kolikor nasprotujejo tej odločitvi ministrskega sveta, se stavljajo izven moči, dokler se vprašanje o na-daljnem izvajanju likvidacije končno ne reši.“
Posli začasnega zastopnika pokrajinskega namestnika v Zagrebu so poverjeni bivšemu šefu notranjega oddelka in dosedanjemu likvidatorju pokrajinske uprave dr. Gavru Gojkoviču.
To je torej prvi večji uspeh Radičeve grožnje napram Davidovičevi vladi. Radikalni in demokratski listi naglašajo, da sta z ukinitvijo velikih županov in z obnovo pokrajinske uprave v Zagrebu kršena ustava in zakon in sicer potom navadne ministrske odredbe. Radikalni in demokratski tisk namreč naglašata, da predpisuje ustava v prehodnih določbah likvidacijo pokrajinskih uprav ter odreja, da mora biti v določenem roku izdan poseben zakon o novi upravni ureditvi države. Ta zakon je izšel 26. aprila 1922 in predpisuje, da se morajo v treh mesecih imenovati veliki župani in da se ima njihovo poslovanje takoj pričeti. Zakon ne dopušča dvoma, da se morajo pokrajinske uprave likvidirati.
Poleg tega tudi naglašajo vladi nasprotne stranke, da se je odločila za tak važen korak brez vednosti parlamenta in krone, dveh glavnih ustavnih činiteljev. Ta očitek ni brez stvarne podlage. Sedanja vlada je svojčas sama zahtevala od kralja sklicanje narodne skupščine k izrednemu zasedanju radi važnih notranjih in zunanjih problemov naše državne politike, ko bi pa morala delati s parlamentom, va pošlje na počitnice, dasi ima sigurno večino, kakor se je pokazalo pri glasovanju o njeni deklaraciji.
Ne glede na to, ali prihaja vlada s svojimi upravnimi odredbami v nasprotje z obstoječo ustavo in zakoni, je že sama na sebi nesimpatična misel, da vrši svoje delo brez nadzorstva parlamenta.
Z ustavitvijo likvidacije pokrajinske uprave za Hrvatsko sicer res še davno ni rešeno ustavno vprašanje v smislu želja in zahtev sedanjih vladnih strank, vendar pa bi bila ob tej priliki dolžnost teh strank vsaj povedati, kakor si to rešitev predstavljajo, ko jo že pričenjajo izvajati. Več jasnosti bi ne škodovalo; Zapostavljanje parlamenta pa se nikakor ne strinja z demokratskimi načeli, ki jih proglašajo.
Pobijanje korupcije.
Z ozirom na svojo obljubo, da bo pobijala korunciio, je vlada izdelala načrt posebnega zakona za pobijanje korupcije, ki o-a bo predložila narodni skvnščini, ko se zopet sestane.
Zakon ima sedem oddelkov ter 26 členov. Po- tem zakonu se sestavijo
tri izvenparlamentarne preiskovalne komisije in sicer s sedežem v Bel-gradu za Srbijo, Bačko, Banat in Baranjo, s sedežem v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Slovenijo, s sedežem v Sarajevu pa za Bosno in Hercegovino in Črnogoro.
Po sestavi teh komisij bo v uradnih listih izdan poziv, naj vsakdo sporoči komisiji dejanje korupcije, ki mu je znano.
Po členu 6. bo komisija razmotri,-vala vse akte, ki se nanašajo na dejanja pri sprejemanju reparacij, vodstvu sekvestrov, pri postopanni z vojnim plenom, dodeljevanju zemlje dobrovoljcem in invalidom, pri agrarnih operacijah, nacijonalizaciji bankin industrijskih podjetij:
Važen je člen 9., ki določa, da so osebe, ki bodo pričale o podkupovanju, nagradah, o provizijah in sploh drugih koristih, ki so bile dane uradnikom, oproščene vsake odgovornosti za storjeno delo podkupovanja, nagrajevanja in dajanja provizij ali za druge koristi, ako so bile prisiljene, da s pomočjo takih sredstev izvrše svoj posel pri državnih organih.
Člen 12. pravi, da mora vsak javni organ, vštevši aktivne in bivše ministre, pod prisego izkazati na zahtevo komisije stanje in izvor svojega celokupnega premoženja. Imetje, katerega ne bo izkazal, se mu bo konfisciralo v korist države v svrhe socijalne politike. O tem bo sklepala komisija, krivo pričevanje pa se bo kaznovalo po predpisih kazenskega zakona.
Komisija mora gradivo preiskave proti kakemu ministru na podlagi člena 14. tega zakona poslati narodni skupščini, da postopa po zakonskih določilih o ministrski odgovornosti. Po členu 15. odstopi komisija gradi-
vo proti uradnikom pristojnemu disciplinarnemu sodišču.
Oddelek IV. zakona govori o razsojanju po obtožbi preiskovalne komisije pred pristojnimi rednimi sodišči. Člen 19. določa, da se krivci lahko obsodijo poleg kazenskega zapora tudi na denarno kazen do 250.000 Din kakor tudi na zaplembo premoženja, ki so si ga pridobili s kaznjivimi čini. Zaplenitev se izvrši na korist državne blagajne v svrho socijalne politike. Neizvršljiva denarna kazen se pretvori v zaporno kazen, računajoč 1000 dinarjev na dan.
Po čl. 26. ima ta zakon dve leti veljavo, računajoč od dneva pravo-veljavnosti. Preko tega roka se more podaljšati z novim zakonom. Zakon o pobijanju korupcije ima retroaktivno moč in sicer od 1. decembra 1918. leta do danes.
O tem, ali pomenja navedeni zakonski načrt poostritev že obstoječih kazenskih določb za pobijanje korupcije in zlorabo uradne oblasti, so mnenja deljena. Zakonski načrt določa posebne preiskovalne komisije, sodbe pa izreka redno sodišče. Ali bo novi zakon mogel prinesti zboljšanje razmer v državni upravi, bo pokazala seveda bodočnost. Kdor še je znal izogniti sedanjim kazenskim predpisom, se bo znal tudi prihodnjim.
Zaenkrat pa je seveda predvsem potrebno, da se skliče narodna skupščina in da se ji zakonski predlog tudi predloži v odobritev.
Jugoslavija in društvo narodov.
SLS je v volilni agitaciji dosegla največje uspehe s tem, da je nastopala proti prevelikim izdatkom za vojaštvo in sploh proti oboroževanju. Znano je, da je z vnemo proglašala načelo, da oboroževanje tako majhne države, kakor je Jugoslavija, nima pomena, ker jo kljub temu lahko zaduše večje države.
Kako pa nastopa SLS, kadar ima tudi sama govoriti in odločevati o vojaških zadevah?
Društvo narodov se je obrnilo na vse države s prošnjo, naj se izjavijo, ali se pridružujejo predlogu, po katerem bi državni proračun za vojsko v bodoče ne smel presegati povprečnih izdatkov zadnjih dveh let.
V sedanji jugoslovanski vladi sede štirje ministri Jugoslovanskega kluba, ki je po pisavi lastnega tiska nastopal v parlamentu proti oboroževanju, ki da požira mnogo denarja.
In ta vlada je sedaj odgovorila društvu narodov, da se ne more pridružiti njegovemu predlogu glede omejitve oboroževanja.
To se je zgodilo, ko se vsak dan pojavljajo v vladnih listih krilatice o pacifizmu in ko so sedeli dr. Korošec, dr. Kulovec, profesorja Sušnik in Vesenjak v vladi. Ugotavljamo to dejstva zato, da vidijo naši čitatelji razliko med besedami in dejanji. Kadar bodo zopet govorili o svojem pacifizmu in proti izdatkom za vojsko, jih bo treba samo spomniti, kako so ta svoja načela zastopali v vladi.
Da, da! Hujskati je lahko, ob-Ijubovati tudi, izpolniti svoje obljube pa je našim političnim voditeljem stvar nemogočnosti. Če bi spričo vsega tega vsaj povedali, kdaj se vrnejo slovenski fantje iz Macedonije domov?
K agrarni reformi.
V tisti grozoviti dobi, Lo so ruske armade drvele domov s fronte, ko so se ruske vlade menjale z nepričakovano naglico in je bilo pol Rusije že prodano zapadnemu kapitalu, so storili boljševiki fino taktično potezo — izvedli so agrarno reformo in s tem pridobili zase večino ruskega ljudstva. Od takrat se je jela Rusija popravljati.
Iz tega sledi, kaj je predvsem treba agrarni državi, ako hoče sploh obstati. Poseči je treba stvari do dna, v bistvu, in tu neizprosno
izvesti makar usodno operacijo. Rusom je to uspelo. Kaj pa je ta operacija! Ta operacija ni nič drugega, kakor ureditev, to se pravi pravična in zmiselna ureditev zemskih razmer. Agrarna država črpa vso svojo moč iz zemlje, zato mora biti ta zemlja zdrava; zdrav pa mora biti tudi oni, ki vse to vodi in zdravo mora biti njegovo delo in mišljenje.
Jugoslavija je izvzemši nekaj večjih industrijskih podjetij in domače obrti skoro docela agrarna dr-
žava, ki bi s tem. kar pridela, ali bolje, kar bi pridelala, lahko shajala in še bi preostajalo za izvoz. Da ni vse tako, kakor bi moralo hiti, so vzrok stvari, o katerih tu ne moremo razpravljati. Pribiti pa moramo, da je zgrešena temeljna točka poljedelske politike: v ustavi garantirana izvedba agrarne reforme počiva ocl vsega, početka sem. Ali po krivdi vsakokratnega režima ali radi korupcije ali zanikarnosti čini tel je v, ki so imeli to v rokah, to je vse eno. Navedena činjenica je žal le preresnišna.
Takoj po prevratu so ljudske množice, ne razumevajoč pravilno temeljnega načela agrarne reforme, ki je izražen v stavku »Zemlja pripada onemu, ki jo obdeluje«, navalile na veleposestva, graščine, pristave itd. ter se vsega polastile in požgale. Prišlo je do krvavih scen, ki jim je naredilo konec šele orož-njštvo in vojaštvo. V Južni Srbiji in Basni pa je bila agrarna reforma politično sredstvo. Begom in agorn so najprej odvzeli zemljo in jim priznali odškodnino, ki bi jo
Člana načelstva Gospodarske zveze prof. Remic in trgovec A vseli ek sta nedavno tožila bivšega ravnatelja lesnega oddelka Gospodarske zveze Josipa Dularja zaradi žaljenja časti.
Dular je svoječasno pri pred-sedstveiii seji Gospodarske zveze poročal, da je zvedel, da sc snuje nova lesna družba, ki naj bi tvorila nekak lesni trust v Sloveniji, ki naj bi se posebno zanimal za eksploatacijo Auerspergovih gozdov. To bi .bilo pa seveda za Gospodarsko zvezo nevarno, posebno še, ker tudi ona špekulira s temi gozdi. Zvedel pa je tudi, da je spravil neki vele-tržee v zvezo s to družbo tudi Remca in Avseneka, ki sta pri tem udeležena ali vsaj interesirana. To bi pomenilo, da hočeta spraviti oddelek Gospodarske zveze v to novo družbo, kar bi pa zopet pomenilo, da bi napravila oba veljaka Gospodarske zveze svoji zvezi veliko škodo. Ta nova družba bi eksploatirala predvsem Auerspergove gozdove in pri tem bi se morala pred to družbo tudi Gospodarska zveza umakniti.
Radičeve! o novi vladi
Pretekli teden se je mudil v Zagrebu podpredsednik HRSS dr. Maček, ki je vladi sporočil želje Radiča in njegove stranke. Dr. Maček je izjavil glede na pisavo Radiča v zadnji številki „Slobodnega doma“, da vlada dosedaj na Hrvatskem še ni ničesar storila. Radič uvideva velike težkoče sedanje vlade. Radičeve! zahtevajo od vlade, da dela to, kar je navedla v svoji deklaraciji. Treba bi pa bilo, da se nekatere stvari požu-rijo. Dosedaj še ni videti nobenih iz-sprememb. Radičevci uvažujejo težkoče, ki jih ima vlada Davidovičeva premagati, ker pač ne more v 14 dneh vsega popraviti, toda vlada bi morala vendarle nekoliko hitreje delati.
Zahteve radiČevcev.
Listi poročajo, da zahtevajo radičevci, naj se zopet obnovi dostojanstvo hrvatskega bana, čegar območje bi naj obsegalo ne samo vso banovino s Sremom, marveč tudi Dalmacijo. Za bana bi naj bil imenovan posebni zaupnik Stjepana Radiča. Tej zahtevi Davidovičeva vlada ne upa ustreči, ker bi to pomenjalo kršenje še veljavne ustave. Končno se je dosegel med radičevci in vlado sporazum v toliko, da se zahtevam Radičeve stranke ugodi stopnjema in da se zaenkrat ukine samo likvidacija pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo.
Kontrola Radiča nad vlado.
Odposlanci Radičeve stranke izvajajo v Belgradu strogo kontrolo nad vladno ukazno politiko. V Bel-rrrnd ie nrisnel nodpredsednik HRSS
morali oddajati kmetje (čivčije) v obliki baka. Ker se je pa hak le poredko stekal, so zahtevali Turki zemljo nazaj. Vsakokratni režim je pa agrarno reformo izigraval, da si pridobi Turke (džemijet) za vlado. Sedaj stvar 'stoji. Ker so Turki v vladi, bodo gotovo gledali na svoje lastne koristi in tedaj — joj agrarna reforma!
Agrarna reforma je bila deloma izvedena v Prekmurju in v delu Dalmacije. 'Sem ispada tudi kolonizacija Kosovega in Ovčjega polja, ki pa radi podnebnih razmer in stanovanjskih neprilik ne napreduje, kakor bi morala.
Stolico za agrarno reformo zaseda v novi vladi naš ožji rojak Vesenjak. Stoji pred težko nalogo, orati mu bo treba ledino ali pa čistiti silno in namenoma zanemarjeno .polje. Ker je agrana reforma živ-Ijenskega pomena za jugoslovansko ljudstvo, pričakujemo ocl novega ministra, da se z vso resnostjo in odločnostjo loti 'te toliko kočlji-
In v ta novi trust so 'sprejeli baje že tudi Auersperga samega.
Dular kot ravnatelj zveze, je smatral za svojo dolžnost, da opozori predsedstvo zveze na to nevarnost. Baje se je celo izrazil, da pojde pred javnost in da bodo gotove glave padle. Pri tem je seveda mislil na oba tožitelja, ki bi bila s tem pri Gospodarski zvezi onemogočena.
Obtoženi Dular je vstrajal pri svoji trditvi in je nastopil za to trditev tudi dokaz resnice. Po zasliševanju raznih prič, ki so izpovedale večinoma v prilog toženca, je sodnik toženega Josipa Dularja oprostil, da bi razžalil oba gospoda, češ da ni podan razlog za dejanjski stan žalitve.
Potek in izid razprave nam kažeta, kako se tudi naprave, ki bi morale služiti občekoristnim za-družno-gospodarskim namenom izrabljajo za osebnodobičkarske cilje posameznikov. O stvari bomo o priliki še posebej izpregovorili, ker ee bo obravnavala še pri vzklicnem sodišču.
pregled.
posl. Ivan Predavač, ki sedaj nado-mestuje posl. dr. Mačka ter kontrolira vsako imenovanje političnih uradnikov, osobito v kolikor se tiče Hrvatske in Slavonije. Iz Zagreba prihajajo poročila, da so blokaški krogi zadovoljni z odlokom ministrskega sveta glede vzpostavitve pokrajinske uprave, ker smatrajo, da je s tem ustavljena takozvana parcelacija Hrvatske.
Nova imenovanja uradnikov.
Dne 22. t. m. je bil notranji minister Nastas Petrovič pri kralju v av-dijenci v Topoli. Pri tej priliki je vladar podpisal ukaze o imenovanju velikih županov v Srbiji in Bosni. Pripravljajo se razna druga imenovanja in premeščenja vodilnega uradni-štva. Tudi v diplomatski službi so se že izvršile nekatere izpremembe, napovedujejo pa se večja premeščenja in vpokojitve.
Svečanost v Surdulici.
V nedeljo se je vršila velika spominska svečanost v Surdulici, v bližini bolgarske meje, kjer so Bolgari poklali med vojno več tisoč srbskega prebivalstva. V nedeljo so v Surdulici položili kosti teh mučenikov na svečan način v grobnico, ki tvori temelj novosezidani gimnaziji. Sloves tn osti sta se poleg zastopnikov vlade udeležila tudi kralj in kraljica. Kralj je po svečanosti imel pri slovesnem obedu nagovor, v katerem je med drupim dejal: „Ali ne bi bili nedostojni do naših mučenikov, če bi ne bili odločeni kakor oni, moško stati na braniku velikih interesov našega slovanskega juga, s katerimi se nikdo nikdar ne sme igrati, ker
ima vse, da bo silen in bogat. V tem leži izvor blagostanja in zadovoljstva celokupnega našega naroda. Da se narod zadovlji v tem, za kar ima polno pravo, se mu mora dati mir in red na zunaj in znotraj, mora se spoštovati celota, ki je važnejša od vsega, mora se spoštovati zakon, ki je nad vsemi in po tem veljaven za vse. Ko je ujedinjenje doseženo, je razvoj naš države jasen in odrejen. Ona sila v Srbu, Hrvatu in Slovencu, ko se je pokazalo, kdo je vera in kdo nevera, ona siia, ki je bila kakor na križ pribita' se ne bo ustavila prod prehodnimi in neizbežnim težkočami.11
Narodna skupščina.
Predsednik ■ narodne skupščine Ljuba Jovanovič je odpotoval pred dnevi na oddih v damatinsko Primorje, da si popravi zdravje. V Belgradu ga bo zastopal podpredsednik skupščine Bakič. Z ozirom na odpotovali j e predsednika Jovanoviča sodim. da narodna skupščina še ne bo kmalu sklicana.
Preosnova vlade.
Kakor znano, imajo v sedanji vladi posamni ministri po dva portfelja, ker so nekatera mesta rezervirali za morebitni vstop radičevcev v vlado. Ker so se pa radičevci, kakor se zdi, definitivno odrekli vstopu v vlado ter so samo izjavili, da bodo vlado podpirali v parlamentu v dogovorjenem delu, se sedaj v vladnih krogih pojavljajo glasovi, da bo po svečanostih v Surdulici in Peči došlo do preosnove vlade ter da se bodo nezasedena ministrska mesta izpopolnila z Davidovičevimi demokrati.
Podpis konzularne konvencije z Italijo.
Dne 21. t. m. se je v Belgradu podpisala konzularna konvencija med našo državo in Italijo. Glavno sporno vprašuje glede obmejnih posestev se je rešilo v tem smislu, da so Italijani pristali na zahtevo naše delegacije, da se izpremeni naredba italijanske vlade, ki omejuje lastninsko pravico jugoslovanskega prebi-
44 Pučkaši o Radiću. Medtem ko Radie zadnje čase hvali dr. Korošca, pa dr. Koroščevi prijatelji pišejo v zagrebški »Narodni Politiki« o Radiću takole: »Odnošaj Radiča napram novi vladi^ je ostal nejasen. Kaj zahteva Radić od nje? Nič in vse. Na eni strani ima vanjo toliko zaupanja, da noče vanjo poslati niti svojih »strokovnjakov« in bi to storil samo v slučaju skrajne sile, na drugi strani pa kaže nje-,govo nezadovoljstvo^ napram njej pravi »crescendo«. Zakaj ne pusti Radić svojih ljudi v vlado? Radičeva stranka nosi za novo vlado ravno toliko odgovornost kakor Davi-dović, Korošec in Spaho. Med njegovo in njihovimi strankami ni v Belgradu nobene razlike. Ministrske listnice so jim rezervirane in nekateri Radičevi poslanci bi se niti malo ne branili, da postanejo ministrske »ekscelence«. Kaj je pravi vzrok temu? Ali Radie priznava, da so njegovi poslanci nesposobni za ministre, ali pa misli, da bi radićevski ministri škodili njegovi popularnosti in da bi bilo volilcem odveč, ako bi njihovi poslanci prisegali ne samo kralju, temveč tudi postali kraljevski ministri. Ne vemo. kaj je pravi vzrok Radičevi ministrski abstinenci, vendar pa ne meče lepo luč na Radičevo odkritosrčnost napram narodu. Treba je izvajati vse konsekvence iz sedanjega stanja. _Ako morejo Radičevi poslanci vleči v Belgradu dnevnice ,morejo tamkaj tudi delati za narod. V vladi so zastopani Srbi, -Slovenci in muslimani. Razen Hrvatske in Dalmacije so zastopane vse pokrajine. Prošle vlade so jima storile mnogo. zla. Zakaj nočejo radičevci sedaj, ko imajo najboljšo priliko, popraviti te krivice?« — V tem tonu vabijo dr. Koroščevi prijatelji Radiča v vlado. Vladni gospodje, ki so od-
valstva v teritoriju novo pripadlih krajev Italiji. Dne 15. septembra se prično v Benetkah nadaljnja pogajanja o nerešenih vprašnjih.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo.
Na Dunaju so se začela te dni pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med nami in Avstrijo. Naša delegacija obstoji iz sekcijskih načelnikov Todoroviča in Lazareviča ter dveh tajnikov. Od avstrijske strani vodi pogajanja posl. Wildner. Listi poročajo, da se bodo takoj, ko bodo končani predrazgovori, pričela prava pogajanja. Ker je potrebno gradivo za pogajanja že dolgo pripravljeno, se meni. da bo delo konference naglo napredovalo. Konferenca se bo deloma vršila na Dunaju, deloma pa na Semmeringu.
Sestanek male antante v Ljubljani.
Včeraj se je sestal v Ljubljani naš zunanji minister dr. Marinkovič s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, danes pa z rumunskim zunanjim ministrom Duco. Vsi trije zunanji ministri potujejo na zasedanje društva narodov, ki se otvori te dni v Ženevi. Na sestanku zunanjih ministrov v Lkibljani se je predvsem ugotovilo stališče male antante na zborovanju društva narodov. V Ljubljani so zunanji ministra razmotrivali tudi vprašanje vojaške kontrole na Mažarskem, Bolgarskem in v Avstriji, ker so pri tej kontroli te države direktno interesirane. Obstoja namreč v društvu narodov predlog, naj se ta vojaška kontrola spremeni, da se odstranijo sedanje vojaške komisije, ki izvršujejo kontrolo in da se ta kontrola prenese na društvo narodov. Temu predlogu se načeloma naša država protivi in je zunanji minister v Ljubljani potom direktnih razgovorov skušal s Češkoslovaško in Romunsko ugotovili skupno stališče male antante v tem vprašanju, da se pri društvu narodov doseže začasna odklonitev tega predloga. Nekateri listi tudi poročajo, da se je na ljubljanskem sestanku razpravljalo tudi o priznanju sovjetske Rusije.
visni od Radičeve milosti vedo, da ima Radič, dokler ne vstopi v vlado, popolnoma nevezane roke. Zato ga vabijo v svojo sredo, da bi ga prisilili do prevzetja soodgovornosti m da bi jih -ne pustil na cedilu, ako bi mu njihovo delo več ne prijalo.
+ Radičev ultimat. Listi poročajo, da je podpredsednik HRSS dr. Maček v Radičevem imenu stavil pretekli teden vladi ultimat ter .zapretil, da bo HRSS s posebno izjavo prešla v najostrejso opozicijo, ako do pondeljka ne bo odrejena likvidacija oblastne uprave na Hrvatskem. Ker bi v tem slučaju vlada takoj morala podati ostavko, je končno sprejela Radičevo zahtevo. Radičevci sedaj niso zadovoljni, ker je vodstvo pokrajinske uprave v Zagrebu izročeno dr. Gojkoviču, šefu notranjega oddelka. Notranji minister Petrovič je te dni izjavil, da se vprašanje vzpostavitve banskega mesta za enkrat pusti na strani. Za pokrajinskega namestnika na Hrvatskem pa bo bržkone imenovan nek radičevec.
-f Vlada v škripcih. Vlada je bila prisiljena, da ugodi Radičevi zahtevi glede ustavitve likvidacije hrvatske pokrajinske uprave, ker bi ji v nasprotnem slučaju Radie odrekel svojo podporo. Na drugi strani pa opravičuje ta korak z raznimi izgovori ter obljublja, da se bo likvidacija nadaljevala, ko bodo gotova preddela končana. Vlada se namreč zaveda, da njen korak ni .popolnoma utemeljen v obstoječih • zakonih in skuša seveda opravičiti svoje popuščanje napram Radiču. Tako je izjavil notranji minister Petrovič časnikarjem, da se je vlada odločila za svoj korak, ker je likvidacija pokrajinskih uprav zadevala na ovire. Zakonske odredbe o ureditvi novih upravnih področij so pomanjkljive in 'številne institu-
te naloge.
l-esebienest ¥oditelje¥ SLS preti sodnijo.
Politični
Politične vesti.
Davki.
eije, kot oblastni odbori in drugi uradi, sploh niso še vzpostavljene. Tako so ostali mnogi interesi privatnikov nerešeni in nakupičeni. Da se odstrani tako stanje, ki je izzivalo neraspoloženje v ljudstvu, je vlada po izjavi ministra Petroviča sklenila ustaviti likvidacijo pokrajinske uprave v Zagrebu. Likvidacija pa se bo takoj zopet nadaljevala, kakor hitro bodo predhodna preddela končana. Vlada bo šla za tem, da ta preddela čim prej konča in da dosedanjo formalno likvidacijo pokrajinske uprave spremeni v faktično. — Težko pa je zopet misliti, da bo ta izjava notranjega ministra zadovoljila radičevce, ki smatrajo ukinjen j e likvidacije pokrajinske uprave za veliko politično pridobitev. Vlada je radi tega res v hudih škripcih.
+ Radič o dr. Korošcu. Radič je pretekli teden poročal v Zagrebu svojim poslancem o potovanju v Moskvo. Pri tej priliki je izjavil, da je 'v razgovoru s Cičerinom govoril tudi o Slovencih. Radič o Slovencih ni rekel, da bi dvignili revolucijo proti Pašič-Pribičevičemu režimu, vendar bi pa ne napadli Hrvatov za hrbtom. Rekel je, da so Slovenci na najboljšem potu. da bodo jutri ono, kar so Hrvatje danes, ali kar hočejo biti jutri. Radič pravi, da je bil dr. Korošec kot pop v Moskvi strašno opisan. Radič pa je povedal, da dr. Korošec ni klerikalec, da je pameten in da je njegov program socialnejši kakor pa program socialnih demokratov. — Tako je torej govoril Radič po lastnih izjavah o dr. Korošcu. Če pomislimo, da je „Slobodni dom“ še nedavno zabavljal čez „popov-ce“ in da je dr. Koroščevo časopisje pisalo, da se Slovenci tudi „pohrvatiti" ne pustimo, potem znači Radičeva izjava o dr. Korošcu vsekakor — velik napredek.
+ Kdo ima prav? Radič je baje izjavil v Moskvi, da je dr. Korošec .pameten človek. Znano pa je, da je še nedavno dr. Korošec oznanil Radiča za »norca« in da se Radič kot tak zlasti od vodilnih politikov 'SLS označuje. Treba jih je samo intervjuvati v unionski kleti. ^Vprašanje nastaja sedaj, kdo ima ^edaj prav. Dr. Korošec ali Radič? Če je Radič govoril kot norec o dr. Korošcu, da je pameten, potem njegova sodba ne drži! Če pa dr. Korošec nima prav, kako more Radič trditi o njem, da je pameten? To je zelo zapletena stvar.
+ Angleški list o sedanji vladi. Veliki londonski list „Times" je 21. t. m. prinesel daljši članek o naši novi vladi, v katerem pravi med drugim: „Ako nova vlada, ki se je nasproti politiki Pašičevega kabineta postavila na stališče, da komunistična nevarnost v Jugoslaviji dejansko ne obstoji, teži za približanjem vedno bolj. K takim federalističnim nazira-njem (balkanska federacija), posebno v zunanji politiki, izgledi za mir na Balkanu, ki so se prošle mesece znatno popravili, niso povoljni."
+ Imenovanje velikih županov. Pošle velikega župana ljubljanske
Pred kratkim se je smrtno ponesrečil v triglavskem pogorju dr. .Klement Jug, rodom iz iSolkana. Kot navdušen planinec je hotel preživeti tudi letos nekaj časa v gorah. Izbral si je triglavsko skupino, kamor se je podal s svojim tovarišem Ogrinom. V ponedeljek preteklega tedna na vse zgodaj se je podal sam na pot iz koče čez neprehodno severno steno proti vrhu Triglava. Preplezal je to steno že dvakrat, tretjič je našel na njej — svojo smrt. Orožniki in tovariši so ■ga našli mrtvega in vsega polomljenega kakih 100 metrov nižje od mesta, kjer je omahnil in padel. Truplo mladega planinca — bilo mu je komaj 26 let — so prenesli v Mojstrano in ga tam svečano pokopali. — [Pred par dnevi pa je severna triglavska stena zahtevala zopet novo žrtev. Ponesrečil se je visokošolec Vladimir Topolovec,
oblasti je pretekli teden prevzel novoimenovani veliki župan Teodor .Šporn. Tudi novoimenovani župan .mariborske oblasti dr. Vodopivec je prevzel svoje posle. Govorilo se je, da bodo zastopniki SLS v vladi zahtevali zedinjemo Slovenijo.' Imenovanje velikih županov za Ljubljano in Maribor nam dokazuje, da so odnehali od te zahteve. To se smatra kot koncesija dr. Korošca njegovim pristašem na Štajerskem, ki sti si želeli lastnega velikega župana, »Slovenec«, ki je včasih kričal, da pomenja delitev državne uprave na oblasti povečanje- upravnih stroškov, ob imenovanju novih velikih županov molči.
+ Zmernost priporoča svojim pristašem „Domoljub". Sedaj „Domoljub" piše, da se ne da naenkrat čez noč ničesar izpremeniti. Nedavno je še pisal drugače. Ker pa sede že nekaj tednov v vladi kot ministri dr. Korošec, dr. Kulovec, Sušnik in Vesenjak, priporoča njihovim volilcem zmernost. „Domoljub" pravi:,, Marsi-kak nepremišljen, bo postal nepotrpežljiv, ko ne bo videl takoj velikih uspehov. Marsikomu se ne bo izpolnila njegova osebna želja in bo v potrtosti postal nejevoljen. Vsem takim povejte, da spada k poglavitnim čednostim poleg modrosti tudi zmernost." Lebo nas tolaži „Domoljub". Namesto, da bi zmernost priporočal svojim ministrom, jo priporoča svojim bralcem, katerim je že nekaj let razkladal, kako hudo se jim godi.
+ Kdo bo zidal? „Domoljub" pravi: „Kar se je skoro šest let podiralo, uničevalo, omalovaževalo, to morajo naši popraviti, potem pa znova zidati. Vsakdo ve, da je treba za to časa. Naše ljudstvo bo pokazalo svojo modrost z vztrajnosto in zmernostjo." — „Domoljub" ima deloma prav. Kar so njegovi ljudje skoro šest let podirali, uničevali, omalovaževali, to naj tudi popravijo in potem znova zidajo. To je njihova sveta dolžnost. Samo odlašajo naj ne, četudi „vsakdo ve, da je treba za to časa." Ljudstvu pa naj nikar ne priporoča vztrajnosti in zmernosti. Ljudstvo je že dovolj dolgo vztrajalo in bilo preveč zmerno. Te dve lastnosti naj bi „Domoljub" priporočal raje tistim, ki so skoro šest let podirali in ki pravijo, da bodo sedaj popravljali in zidali, zakaj „Domoljubovo" priporočilo ljudstvu, naj bo vztrajno in zmerno, nasprotno ravno napoveduje, da se bo jako malo popravljalo in zidalo.
4- Kaj je s slovensko avtonomijo?
Hrvati, ki nimajo v vladi nobenega ministra, so dosegli, da se je ustavila likvidacija njihove pokrajinske uprave. Slovenci, ki imamo v vladi štiri ministre, smo dosegli, da sta bila imenovana za ljubljansko in mariborsko oblast velika župana, kakor so bili pred njima imenovani že drugi. „Domoljub" pravi: „ S svojo vztrajnostjo naj naše ljudstvo tudi sedaj pomaga, da bo mogla naša vlada čimpreje uresničiti zahteve po zakonodajni avtonomiji Slovenije." Mi s svoje strani priporočamo zelo dolgo vztrajnost...
sin višjega revidenta drž. železnic v Ljubljani. Kakor pripovedujejo njegovi prijatelji, je večja družba dijakov šla v triglavsko pogorje, da postavi spominsko ploščo pred meseci ponesrečenemu drugu Antu Lenarčiču. V Mojstrani se je družba razšla. Večji del družbe je krenil skozi Kot v Staničevo kočo, ponesrečeni Topolovec in pa maturant Dereggi pa ista šla skozi Vrata v Aljažev dom, tam prenočila in se zjutraj napotila proti severni triglavski steni. Lepo vreme se je dopoldne spremenilo v dež in sneg. Med 10. in 12. uro se je dogodila nesreča. Topolovec e e je ponesrečil pod vrhom stene. Spremljevalec Dereggi je srečno prispel vrh Triglava in prišel naznanit nesrečo na Kredarico. Kolikor je do sedaj znano, Topolovčevega trupla še niso našli.
Iz Kranja nam poročajo, da je nedavno razpoložila okrajna davčna oblast v Kranju na vpogled predpis dohodnine za leto 1923 in poslovnega davka za leto 1924. Ti predpisi dokazujejo, da je finančna uprava vse Sloje, brez razlike, močno prizadela. Trgovci, obrtniki in drugi sloji se pritožujejo proti previsokemu predpisu ter tarnajo, da jih ne . bodo zmogli. Gospodarske razmere so danes v resnici tako občutno slabe, da bi se finančna uprava morala vsekakor ozirati nanje.
— Vse p. n. naročnike, ki še niso poravnali naročnine za »Ljudski Tednik«, naprošamo, naj to čim-prej store m se v to svrho poslužijo poštnih položnic, ki so bile nedavno priložene našemu listu. Kdor potrebuje poštne položnice, naj to sporoči upravi »Ljudskega Tednika«.
— Požar v Tomačevem. V Tomačevem pri Ljubljani je v soboto zvečer udarila strela v skedenj posestnika Valentina Kajzerja vulgo Taškarja. Skedenj, ki je bil poln krme in slame, je pogorel do tal. Škode je nad 100.000 dinarjev, objekt pa je bil zavarovan le za 2400 dinarjev.
— Toča in požar. V ponedeljek popoldne sc je vsula nad Ljubljano in okolico gosta toča, debela kakor lešnik. Dočim je padala v mestu samo med dežjem in ni naredila ■posebne škode, je na južni strani mesta, zlasti ob Ižanski cesti popolnoma oklestila vse sadje in poljske pridelke ter je škoda zelo občutna. Med nevihto je na Ižanski cesti, poleg šole na Barju, udarila strela v poslopje posestnika Franceta Pozarška. Nastal je požar, ki je ogrožal tudi sosednje hiše. Na kraj nesreče je prihitela takoj požarna hramba iz Ljubljane, ki je s pomočjo gasilcev z Barja lokalizirala ogenj. Požar je uničil posestniku zsornji del poslopja, do 5000 kilogramov mrve in nekaj pohištva. Pozaršek ima precejšnjo škodo.
— Uklnlenje trikratne nedeljske brzojavne takse. Minister za pošto in telegraf je ukinil dosedanjo trikratno telefonsko in brzojavno takso ob nedelajh in praznikih.
— Jesenski živinski In kramarski sejem v čermošnjtcab pri Semiču se vrši od letos naprej 13- septembra in ne več 29. septembra.
— Prepoved žlvinjskih sejmov na Štajerskem. Ko je mariborska oblast pred krat-
g Koliko se je plačalo neposrednih davkov? V prošli proračunski dobi, ki obsega čas od 1. julija 1923 do konca marca 1924 se je pobralo v naši državi 906,590.842 Din direktnih davkov. Napram proračunu po 466,567.875 Din se je dejanski donos povišal za 440,022.967 dinarjev. Plačale so: Srbija 220,796.762 dinarjev. Črna gora 4,560 496. Bosna in Hercegovina 147,731.448 Din, Dalmacija 21,677.886 Din, Hrvatska in Slavonija 156,690.182 Din, Slovenija 104 milijone 263.217 Din in Vojvodina 350 milijonov 870.848 Din. K skupnemu donosu neposrednih davkov so torej prispevale: Srbija približno 25%, Črna gora X> % Bosna in Hercegovina 16%, Dalmacija 2%, Hrvatska in Slavonija 17%, Slovenija 11% in Vojvodina 27 X> odstotkov.
g Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V smislu čl. 204. fin. zak. za leto 1924-25 z dne 31. marca 1924, št. 140 (Urad-
Tega seveda ni storila, temveč vse davke povišala razmeram neprimerno. Davkarije terjajo srednje trgovce in obrtnike kar za več tisoč dinarjev, ljudje pa niti za sproti ne zaslužijo, o večjih trgovcih, ki so dobili položnice za ogromne vsote niti ne govorimo. Finančna uprava bi morala natančneje premotriti gospodarske razmere posameznikov ter davke predpisati, da bodo odgovarjali dejanjskim razmeram. Več uvidevnosti in manj birokratizma bi bilo nujno potrebno.
kim prepovedala živinjske sejme radi sli-novke, se je pričakovalo zopetne otvoritve sejmov že začetkom prihodnjega meseca. Kakor pa se čuje, se okuženje širi po raznih krajih mariborske okolice in je zato le malo upanja na vzpostavitev sejmov še tekom tega leta. Ker so živinorejci v mariborskem okrožju vsled dobre letine na krmi že lani malo odprodali živine in je tudi letošnja košnja še povoljna, se je nakopičilo zelo mnogo živine, ker je kmet prodajal doslej le, ako je nujno rabil denar. Daljša ustavitev živinskih sejmov bo seveda na škodo živinorejcev.
— Izseljevanje iz kraljevine SHS v mesecu juniju. Meseca junija t. 1. se je izselilo iz naše kraljevine 1185 oseb, od teh 78? moških in 898 žensk. Izselilo se je: Iz Vojvodine 559 oseb; iz Hrvatske in Slavonije 300, iz Dalmacije 225, tz Srbije 60, iz Slovenije 29 (19 moških in 10 žensk) iz Črne gore 7, iz Bosne in Hercegovine 5 oseb. Kvalificiranih delavcev 604, prostega pjklica 25, dece in starčkov 336. Izselilo se je: V Brazilijo 401, v Kanado 308, v Argentinijo 250, v Avstralijo 95, v Zedinjene države 86, v ostale kraje Amerike 23, v Novo Zelandijo 14, v Chile 7 v južno Afriko 1 oseba. Pole? tega je V istem času z našega ozemlja odpotovalo v prekmorske kraje 249 tujih podanikov. med temi 116 Poljakov, 98 Američanov (Zedinjene države), 23 Rusov, 3 Kanadčani, 3 Čehoslovaki, 2 Čilenca, 1 Madžar, 1 Grk, 1 Anglež In 1 Nemec-
— Železniška zveza Ljubljana-Sušak. Iz Bclgrada poročajo, da pripravlja ministrstvo za promet načrt za trasiranje železniške proge Kočevje-Srpske Moravice. Tako bi prišli s časom do direktne železniške zveze Ljubljane s Sušakom, o kateri se je že toliko razpravljalo. Kdaj se bo železnica pričela graditi, je seveda drugo vprašanje.
ni list z dne 13. maja 1924, št. 43, stran 269) se naznanja, da se odmera dohodnine z vsemi pribitki vred za davčno leto 1923 izvršila in tudi naknadno odmerilo nekaj primerov za prejšnja leta. — Davčni zavezau-ci, katerim je bila dohodnina predpisana pri podpisanem oblastvu že za prejšnja leta, se opozarjajo, da se jim priobčijo odmerni zneski z „obrestmi" (nadomeščajočimi razgrnitev odmernih izkazov v Ljebljani); cen-zitom, ki stopijo tuuradno prvič v davčno dolžnost, se pa dostavijo plačilni nalogi. — Vsi davčni zavezanci imajo pravico vpogleda v odmerne izkaze, ki bodo razgrnjeni v času od 1. septembra do vštevši 15. septembra 1924 (15 dni) pri davčni admiinstra-ciji v Ljubljani, Breg št. 6, soba št. 5-11 in po davčnem uradu za mesto v Ljubljani v predpisanih uradnih urah. — Pripomni se, da imajo davčni zavezanci pravico vpogledati v odmernih izkazih le svojo davčno dolžnost
I Nedvomni
?!
s
L
hseesiro
znaki
»Pravega : FRANCKOVEGA: kavnega pridatka« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-metiro-beii etiketi za zabojčke. — »Pravi rFRANCK: z mlinčkom« je nenadkriijiv v aromi, okusa m izdatnosti, —
inssBimneeneieieseseesBaei
■■Be*a»WB»aeB»eeew*eBseew»we«»ewB« ■■*■11**1
Smrtni nesreči na Triglavu.
Dosnaic®: vesti..
Gospodarstvo.
(ga druge le s kolka prostim pooblastilom). — Prizivni rok konča dne 30. septembra 1924. — Morebitne prizive proti odmeri je kolkovati s kolkom za 20 Din, a prošnje za priobčitev odmerne podlage s 5 Din.
g Izvoz našega vina v Češkoslovaško. Češkoslovaški vinotržci tožijo, da jim je uvoz jugoslovanskih vin nemogoč 'zaradi previsokih železniških tarifov, ki so izdatno višji nego oni, po katerih se plačuje prevoznina iz Italije. Pri direktnem prevozu italijanskih vin preko Trsta so prevozni stroški za jugoslovanska vina štirikrat višja nego za italijanska. Razen tega imajo jugoslovanska vina tudi manj alkohola nego italijanska. A'k o si juogo slovanski vinogradniki hočejo osvojiti češkoslovaški vinski trg, morajo najprej izposlovati nižje prevozne tarife s pospešeno odpremo v Prago, Bmo in Bratislavo. Jugoslovanski vinogradniki morajo uvaže-vati, da sklene Češkoslovaška v doglednem času konvencijo za uvoz vina tudi s Špansko in Ogrsko in da bo odtod uvažala dobra vina po zmernih eenah. Vprašanje je tudi, ako bi tuje države, kakor Ogrska, ki ima tudi interes na izvozu vina, dovolile za prevoz konkurenčnega blaga znižane tarife. Tudi to vprašanje bi se dalo urediti s trgovskimi pogodbami. Češkoslovaški trgovci se sicer zopet ■zanimajo za naša vima, vendar bo pa izvoz mogoč le, ako sklene naša vlada ugodne trgovske pogodbe.
g Velika kmetijska razstava v Skopljn se bo vršila od 27. do 30. septembra. Prireja jo Srpsko poljoprivredno društvo v Belgradu s pomočjo ministrstva za kmetijstvo in vode.
g Veliki sejem v Pragi. Dne 21. septembra bo v Pragi otvorjen IX. praški veliki sejem, na katerem bo razven ekspozicij iz inozemstva (eno priredi francosko ministrstvo trgovine) izredno bogata izložba češkoslovaške industrije. Tekom trajanja sejma ae b« vršil v Pragi velik niz raznih strokovnih kongresov, od katerih bo najvažnejši 'kongres češkoslovaških mest. V okvirju velikega sejma se bo uprizoril tudi poseben sejem šumskih potrebščin. Podrobne informacije dajejo češkoslovaški konzulati.
g Bolgarski denar iz aluminija. Bolgarsko finančno ministrstvo in dunajska trgovska zbornica sta sklenili pogodbo za nabavo iz aluminija kovanega denarja za vsoto 100 milijonov levov in sicer 20 milijonov po 5 stotink, 40 milijonov po 1 in 25 milijonov po 2 leva. Papirnate novčanice po I in 2 leva se vzamejo iz obtoka pred koncem leta 1924.
g Izvoz žita iz Rumunije. Rumunska vlada je sklenila, da bo obdržala še nadalje svobodo izvoza žita, a proti pristojbini 4500 lejev od vagona.
g Uvoz čebel na Nemško. — Nemška vlada je izza dne 1. avgusta t. 1. do nadalj-nega prepovedala uvoz čebel in že rabljenih panjev, ker se je pojavila v raznih državah čebelina bolezen Acarapis Voodi-
g Uvedbe tobačnega monopola na Poljskem. Z dne 1. avgusta t. 1. se je uvedel tudi na Poljskem tobačni monopol. Država je pokupila vse zasebne tobačne tvornice.
g Obtok novčanic Narodne banke SHS se je povečal od 8. do 15. t. m. za 60.88 milijona na 5689.12 milijona Din. Kovinska podloga se je v istem času povečala za 2.03 milijona na 452-42 milijona Din v zlatu.
Konjska razstava v Ljubljani.
Konjska razstava na ljubljanskem velesejmu preteklo nedeljo je popolnoma uspela. Udeležili so se otvoritve poleg zastopnikov raznih gospod. ustanov tudi gg.: Načelnik min. za kmetijstvo in vode, odseka za živinorejo, g. Mitrovič, armijski general iz Zagreba g. TucakoviŠ, zastopnik dravske divizijsske oblasti general Živkovič, brigadni general artiljerije gospod Tirpkovič, šef oddelka za kmetijstvo pri ljubljanski oblasti go-snod Sancin, zastopnik mariborske oblasti veterinarski svetnik rr. dr. Rajar, vladni komisar na ljubljanskem magistratu g. dr. Perič, predsednik Trgovske in obrtniške zbornice gospod Knez in tajnik o- dr. Windi-scher, predsednik velesejma g. Bonač, ravnatelj velesejma g. Dular in druui.
Otvoril je razstavo načelnik kmetijskega odseka Ljubljanskega velesejma kmetijski svetnik Rohrman, ki je obrazložil pomen prireditve in izrazil željo, da bi industrijski in trgovski krogi tudi v bodoče na ta način podpirali kmetijstvo. Za njim je spregovoril predsednik velesejma g. Boaač, ki je poudarjal gospodarsko važnost sodelovanja vseh panog narodnega gospodarstva. V imenu ministrstva za poljedelstvo in vode je govoril načelnik g. Mitrovič, ki je pozdravil prisotne goste ter nato opisal v kratkem zgodovino naše konjereje od preobrata. Obljubil je, da bo ministrstvo za kmetijstvo in vode z vsemi silami pospeševalo konjerejo. Končno je otvoril razstavo in je pričela komisija z ogledom konj.
Na razstavo je bilo pripeljanih 135 konj različnih mrzlokrvnih in toplokrvnih pasem Slovenije. Toplokrvnih je bilo jako malo. Težki mrzlokrvni konji so bili belgijci in noričani, od toplokrvnih pa arabci, angleži, lipi-čani in američani ter medsebojni mešanci. Za premije je bilo določeno 25.075 Din; od tega je dalo ministrstvo za kmetijstvo 10.000 Din, Kmetijska družba 10.000 Din in ostalo
drugi. Ko je načelnik g. Mitrovič videl lepe konje, je takoj odredil, da se znesek, ki ga je določilo ministrstvo za kmetijstvo, zviša na 15.000 Din.
Konjsko razstavo, ki je imela najlepše eksemplare iz vse Slovenije, je posetilo okrog 6000 oseb. Tudi kupčije so se sklepale.
Po ogledu konj je za to določena komija, obstoječa iz gg. predsednika Zupančiča ter članov živinozdravni-ka Tepine, Josipa Turka, podpolkovnika Vodopivca, graščaka Rossma-nita, višjega živinozdravnika Knafli-ča in veleposestnika Petovarja, pričela ocenjevanje.
Po oceni, ki se je končala šele popoldne, je bilo izplačano 97 nagrad, ki so bile razdeljene takole: I. skupina: kobile z žrebeti. Pri tej skupini sta bili dve prvi nagradi po 1000 Din; eno je dobil g. Ivo Anto-lovič iz Mihalovca pri Brežicah, ki je dobil kot lastnik najboljše kobile z žrebetom še 250 Din konjerejske nagrade za 6 letno toplokrvno kobilo, drugo pa za toplokrvno kobilo z žrebetom g. podpolkovnik Jelenko-vič. II. skupina: 3 do 5 letne kobile. Premijo po 500 Din so prejeli: za amerikansko kobilo g. Josio Stupica iz Ljubljane, za belgijsko kobilo g. Alojzij Anžekovič iz Brežic, za toplokrvno kobilo Ivan Smolič, lil. skupna: 2 letne kobile. Dobli so prvo premijo po 500 Din: za mrzlokrvno noriško g. Franc Mol, za toplokrvno g. Ivan Cvetkovič iz Mihalovca, g. Fran Rapsel iz Št. Jakoba in podpolkovnik Brabek. IV. skupina za enoletne žrebice. Prve premije po 300 Din sta dobili dve noriški žrebici, in sicer gospoda Ivana Susmana in Mihe Vehovca. V V. skupini za mlade žrebce so dobili prve premijo po 400 Din: g. Fran Rapsel. gospod Fran Dolinšek in podpolkovnik Brabek. Kot zadnja skupina so bili gospodarski konji: prve premijo po 300 Din so prejeli pivovarna „Union11 za dva noriška. g. Fran Rapsel pa za toplokrv-
PISALNE STROJE
■MjceHejle v Apeeijalai mehanični delavnici zn poprave plealnlh, računskih in drugih strojev
LUDOVIR BRRBBB, Ljubljana, ŠBlBBbnrgova ulica št. 6,1.
Barvne trakove, karben-papir-indlge, ter vee druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
Novi ameriški naseljenlškl zakon.
Jugoslovanska kvota od 30. junija 1924. do 30. junija 1927. znaša 671 priseljencev (jugoslovanskih podanikov) letno.
V kvoto se ne štejejo samski otroci izpod 18. leta in žene ameriških državljanov. Ameriški državljan, ki želi dobiti takega otroka ali ženo k sebi, mota vložiti prošnjo v Washingtonu, D. C. na glavnega priseljeniškega komisarja (Commis-sioner General of Immigration) ter za časa, ko vloži prošnjo, bivati v Združenih Državah Ameriških. Preden vloži prošnjo, mora najprvo pisati na omenjeni urad po potrebno tiskovino (Form 633).
Nadalje ne spadajo v kvoto tudi nedržavljani, ki so bili postavno pripuščeni v Združene države ter gredo v stari kraj na obisk in se v teku enega leta vrnejo.
Do 50% letne kvote imajo prednost starši in samski otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov ter izvežbani agriculturisti, to so poljedelci, vrtnarji, živinorejci itd. Za starše in otroke od 18. do 21. leta mora državljan Združenih držav vložiti prošnjo za ameriški vižum na zgoraj omenjeni urad v Wa-shington ter potrebuje tiskovino Form 633. 'Slednji pa se morajo obrniti za vizum sami na amerikanske-ga konzula v domovini.
Vsi drugi sorodniki ameriških državljanov, kakor bratje, sestre, nečaki, svaki, nečakinje, sestrične itd. pa spadajo v kvoto ter nimajo nikake posebne prednosti. Nedržav-Jjani pa ne morejo vložiti nikake
prošnje za svoje sorodnike, pa naj .bodo ti otroci izpod 18. leta, žene ali kdo drugi. Pošiljati jim morajo gamo običajne affidavite.
Nadalje se začasno dovoli vstop v Združene države Ameriške državnim uradnikom, njih pomočnikom, družinam in poslom, turistom, gledališkim igralcem, opernim pevcem in trgovcem, ki dokažejo, da imajo važne opravke. Nadalje du-.hovnikom, vseučiliškim profesorjem in zdravnikom, ki so najmanje 2 leti izvrševali svoj poklic, njih ženam in otrokom izpod 18. leta, ako jih spremljajo ali jim sledijo. Tudi študentje nad 15 let stari morejo biti začasno pripuščeni, ako potujejo edinole v svrho nadaljevanja študij na kakšni višji šoli ali univerzi. Vsi ti se morajo obrniti za ameriški vizum na ameriškega konzula v domovini ter predložiti zadostna dokazila, da želijo samo začasno potovati ter se po določenem času zopet vrniti. Študentje morajo predložiti sprejemno potrdilo šole ali zavoda, kjer bodo svoje študije nadaljevali in koliko časa bodo trajale.
Ameriški vizumi, izdani pred !• julijem t. 1. niso več veljavni in vsi oni potniki, ki imajo take vizume, si morajo preskrbeti nove ter ponovno zanje plačati svoto 10 Dol. Ako potuje na eden potni list več oseb, mora vsaka plačati 10 Dol za ta vizum. Ako na pr. potuje družina, sestoječa iz 5 oseb, stane ameriški vizum glasom novega zakona 50 Dol.
Rcuznoterosti.
r Deseturni delavnik je uveden zopet v vsej poljske državi.
r Signali z Marsa? Newyorški listi objavljajo pod naslovom „Signali z Marsa" sen-zacijonalno vest iz Vancouvra, po kateri je velika brezžična postaja prejšnji teden večkrat prejela zagonetne brezžične znake, ki so bili najmočnejši v soboto. Ameriški strokovnjaki so uverjeni, da hočejo prebivalci Marsa potom teli brezžičnih znakov stopiti v zvezo z zemljo. Ti znaki so popolnoma neznani in se ne krijejo z nobenimi sedanjimi brezžičnimi kodeksi. Vse brezžične postaje ameriškega brodovja v Tihem Oceanu so dobile nalog, naj z najvešjo pozornostjo zasledujejo te zagonetne brezžične signale.
r Nov letalski rekord. Švedski pomorski poročnik Krook je na visoko-morskem letalu z Rolls-Roycevim motorjem 360 konjskih sil dosegel svetovni višinski rekord z vodnim letalom, ker se je povzpel 5690 metrov visoiko. Na krovu je imel 250 kilogramov tovora. Dosedanji svetovni višinski rekord za hidroplane je postal Francoz La-porte, ki je poletel 3700 metrov visoko.
r Brezžični brzojav na svetilnikih. Doslej so bile radiopostaje na svetilnikih montirane v svrho poročanja o vseh važnih dogodkih na morju. Odslej bodo služile tudi v zabavo ponočnim stražam na svetilnikih. Tako je na svetilniku St. Elias v Ameriki že postavljena radio-postaja, ki bo prinašala
koncerte in druge prireditve samotnim čuvarjem svetilnikov.
r Brezžični brzojav v Kanadi. Prvega ministra za brezžični brzojav na svetu ima Kanada. Preje je bila radiotelegrafija in radio telefonija podrejena poštnemu ministrstvu, sedaj pa ima svojega lastnega ministra in se imenuje Ernest Lapointe. — Iz tega je
razvidno, da bo radiobrzojav in radiotelefon v dogledni bodočnosti izpodrinil današnji telefon, zlasti pa še brzojav, čigar pomen močno pojema, odkar je V uporabi telefon.
r Devetdesetletniki. Angleški list „Grand Magazine" je vprašal več okoli 90 let starih ljudi, kako so živeli, da so dočakali to starost. 96 letni lord Guyder je rekel, da ne kadi, da se je vse svoje življenje zelo mnogo gibal na prostem in da je v miru. 88 letni lord Grindporhe pravi, da ni nikdar kadil, pa tudi ne pil alkoholnih pijač. 86 letni grof Nelson tudi ni kadil, zgodaj je vstajal, jedel je malo in izogibal se je zdravil. 91 letni Huggins tudi ne kadi, ne mara za meso in se drži mleka. 92 letni Drikwater se ogiblje tobaka, spal je vedno le 7 ur in bil mnogo na prostem. 90 letni prof. Mayor ne kadi, ne jć mesa, pa tudi ne giblje se mnogo. 92 letni Davis ne mara tobak, jć trikrat na dan v zadostni meri in se redno giblje. 89 letni Ha-den ne mara tobaka, ne mesa in ne vina, leži 7 ur. Kakor se vidi, so vsi ti angleški 90 letniki odločni nasprotniki kajenja.
Tržne cene.
Živina. Zagrebške cene preteklega tedna: Voli I. 14 do 15.50, II. 12 do 14, III. 10 do 11, bosanski I.	13.50	do	15 II.	10	do	12,
III. 8 do 9, krave	I. 13	do	14.50,	II.	11	do
13,	III. 7 do 9, bosanske	7 do 8, biki	13	do
14,	junice I. 14 do	14.50,	II.	12 do	13,	teleta
1. 18 do 20, II. 17 do 18, svinje pitane 23 do 25, nepitanc 20 do 21, sremske 24 do 25.50, prašiči do enega leta 25 do 32, starejši 19 do 21. Konji za komad: težki tovorni 10 do 12, lahki tovorni 9 do 12, seljaški tovorni 6.5 do
8.5,	lahki vozni 6 do 7, srednji vozni 4.5 do
5.5,	težki vozni 8.5 do 9 tisoč dinarjev. Dne 18. t. m. so bile na živinskem sejmu na Du-
naju tele cene: voli za kg žive vage od 17.000 do 19.000 K, srednji voli 15.000 do
16.000,	biki 14.000 do 17.000, krave 12.000 do
15.000.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nael. v Ljubljani.
KAR NE VEŠ, VPRAŠAJ
Univerzalni Informativni Biro
„ A R S U S««
Knez Mihailova ul. 35. — Tel. 6.-26
BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
Priporoča se mi;
ERMAN & ARHAR
St. Vid, nad Ijnlljano 4.
za waa stavbna in pohištveno dela. Stalna zaloga pehištva in tapetniških izdelkov. Cene nizkeI Delo
solidno I
Mačeti in proračuni brezplačno.