poa»ntna prafsns » gotovini Leto LXH V Ljubljani, v nedeljo 4. februarja 19*54 Štev. 29» Cena 2 Din Naročnin« mesečno V> Din, zu inozetn »tfo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 SLOVENEC ček. račun: Ljubljana št. 10.640 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv 7563. Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2997 Telefoni uredništva: dnevna služba 209« — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Civilni zakon? 2e štirinajsto leto se dela v naši državi na novem enotnem državljanskem zakoniku. Med naj-kočljivejše njegove dele spada nedvomno ureditev zakonskega prava in to iz treh razlogov: zakon je prvič zadeva, kjer se morala srečati država in religijo, zlasti velja to o katoliški veri; zgodovina pa ve povedati, da postane razmerje obeh družb, svetne in verske, ob takem konkretnem vprašanju zelo pereče; drugič je naša država versko zelo mešana s to posebnostjo, da nitna nobena veroizpoved toliko prevladajoče večine, da bi se mogla radi nje sklicevati na kakšno prvenstveno stališče. Veroizpovedi v naši državi pa se pri vprašanju o zakonu v bistvenih rečeh razhajajo. Tretji vir težkoč jr pri nas odtod, ker je naše zakonsko pravo pokrajinsko diferencirano, kar je pač posledica tega, ker sestavljajo državo pokrajine, ki so pripadale različnim zakonodajnim območjem. Tako velja v Sloveniji, Dalmaciji in Preknturju zakonsko pravo iz drugega poglavja občnega državljanskega zakonika iz leta 1811, ki je v formalnem oziru državno, v vsebinskem pa po verah diferencirano in se za katoličane krije v glavnem z nekoliko zabrisanim tri-denlskitn zakonskim pravom; v Vojvodini in Medji-murju imajo od leta 1895 obvezen civilni zakon z določbo, da se mora civilna poroka vršiti pred eventualno cerkveno. V Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Srbiji velja versko zakonsko pravo; na Hrvatskem in v Slavoniji je v veljavi na podlagi člena 10 avstrijskega konkordata iz leta 1855 za katoličane cerkveno zakonsko pravo. O ureditvi zakonskega prava v naši državi se je že veliko pisalo, čeprav se široke plasti ljudstva še vse premalo interesirajo za to vprašanje, W posega v najvažnejšo ustanovo ljudstva in' države. Verska anketa v Belgradu iz leta 1921, osnutki medverskega zakona, drugi kongres pravnikov v Ljubljani leta 1926, različni verski predstavniki, ministri in juristi so podali že različne predloge in nakazali osnutke, kako naj bi se kolizije v našem medpokrajinskem zakonskem pravu odpravile ali bi se celo io pravo izenačilo. Lansko poletje ie srbska pravoslavna cerkev izdelala svoja nova brač-na pravila. 0 veljavi te kodifikacije za državno področje se je vnela znana kontroverza. Po § 128 bračnih pravil bi morala dobiti nova kodifikacija obvezno moč s 1. januarjem 1934 in bi s tem dnem prenehali vsi dosedanji predpisi. Sveti arhierejski sinod pa je z odlokom Sin. Br. 13.798-Zap. 3162 iz 1933 do preklica podaljšal obveznost dosedanjih predpisov. Omenjena kontroverza je zanimanje za drmvno kodifikacijo zakonskega prava znova poživila. V Ljubljani namerava prirediti na pr. Zveza akademsko izobraženih žena javno zborovanje, »ne katerem se b.) zahteval obvezni civilni zakon za vso državo«, kot pravi vabilo. Vsi predlogi in načrti se začenjajo z bridko pritožbo, da je sedanje pravno stanje glede zakonskih zadev pri nas nevzdržno; stvar snma pa silno pereča in nekaj energičnih ukrepov že petnajsto leto nujno potrebnih. Težave vzbuja zlasti vprašanje mešanih zakonov, to je zakonov med pripadniki različnih ver. Po pravu katere veroizpovedi naj se v naših južnih pokrajinah sklepajo taki zakoni? Največ upravičenega razburjenja pa povzroča vprašanje, katero zakonsko pravo velja za one zakonce, ki prestopijo po sklenjenem zakonu v drugo vero. Razsodbe duhovskih sodišč imajo namreč v naših južnih deželah veljavo tudi v državnem področju in tako ludi sodbe pravoslavnih cerkvenih sodišč, ki razvezujejo zakone. Odločba stola sedmorice v Zagrebu z dne 7. januarja 1928, Rv 412-27-1. se je postavila sicer na stališče: S prestopom katoličana v pravoslavje niso prišla ob moč njegova pravna dejanja, napravljena za časa njegovega katoličan-slva. Ko pa je izšel zakon o srbski pravoslavni cerkvi z dne 8. novembra 1929, je razsodil isti stol sedmorice odd. B dne 24. februarja 1931, Rv 167-30-1, da so pravomočne sodbe duhovskih sodišč po členu 6 zakona o srbski pravoslavni cerkvi izvršljive na vsem državne..i območju in ustvarjajo pravni učinek pravnomočno razsojene stvari. Vsi resni ljudje, ki jim je zakon še toliko vzvi-Sen, da ne puste, da bi ga mogla spolna strast radi nezadostnih nezakonitih predpisov zlorabljati, bodo pritrdili, da ro neke odločbe potrebne. Močno pa je dvomljivo, če bi se zadeva zboljšala s tem. da še uvede civilni zakon in razporoka. Žene, ki so Jih možje ostavili in prestopili v drugo vero in se tam dali razporočiti, se motijo, če mislijo, da bt bile z ureditvijo civilnega zakona te trpke usode rešene. Amerika, kjer je ločen vsak sedmi zakon, dokazuje nasprotno. Odpravo kolizij v našem zakonskem pravu torej nikakor ne smemo identificirati z državno laično unifikacijo zakonskega prava. Osnutki zakonskega prava pri nas se dejansko gibljejo v štirih smereh, ki bi jih na kratko takole označili: a) Verski zakon za pripadnike takih priznanih religij, ki smatrajo zakon za verski akt; civilni zakon za ostale. Po tem predlogu bi država priznala po verskem zakonskem pravu sklenjenemu zakonu civilne učinke (tako je na pr. v Italiji po členu 34 konkordata iz leta 1929 uveden za katoličane verski zakon); b) obvezni civilni zakon (tako je na pr. v Vojvodini); c) fakultativni civilni zakon (na pr. na Češkoslovaškem), in č) verska poroka z državnim zakonskim pravom in z zasilno eivilno poroko, kadar je verska odklonjena iz razlogov, ki jih ne pozna državni zakonik (tako je sedaj v Sloveniji in Dalmaciji). Kadar govorimo o civilnem ali verskem zakonu, takrat ne mislimo na materialne postavke, temveč imamo pred očmi le razmerje med Cerkvijo in državo glede zakona; zato na pr. z ureditvijo obveznega civilnega zakona še ni nujno dovoljen razvod (tako je bilo na pr. v Italiji do leta 1929), dnsi običajno je. Pri nas mnogi zagovarjajo civilni zakon in sicer v vseh treh oblikah: tako obvezen, kot fakultativen in zasilen. V prvem primeru bi bil za državno območje le tak zakon veljaven, ki bi se sklenil po državnem zakonskem pravu in pred državnim oblastvom. Po drugem le tak zakon, ki bi se sklenil v soglasju z državnimi zakonskimi pravili, tod« ali pred državnim ali pred verskim oblastvom. Po tretjem predlogu bi bil veljaven tek zakon, ki bt bil sklenjen po državnem zakonskem pravu praviloma pred verskim oblnslvom, ki bi bilo v to od države poverjeno. Najbolj radikalen in dosleden je prvi predlogi Drugi ima zase to, da ne prelomi popolnoma s tradicijo, ko upošteva verska čuvstva. kakor pravijo. Tretji predlog pa prihranjuje d^nvi velika finančna bremenu, ki jih nudita prvi in dru- Izjava finančnega ministra Državni proračun za teto 1934-35 Belgrad, 3. februarja, m. Finančni minister dr. Djordjevič je poslai Narodni skupščini svoj ekspoze o proračunskem predlogu za leto 1934/35. V tem ekspozeju izjavlja finančni minister, da je predloženi proračunski predlog sestavljen pod gospodarskimi razmerami, ki se bistveno ne razlikujejo od razmer, ki so vladale v času predložitve sedanjega proračuna. Tudi ta proračun, kakor tudi dva predhodna proračuna, je nastal v času krize. Ta proračunski predlog pa je tudi nadaljevanje politike odločnega varčevanja in prilagoditve težavam, ki se zrcalijo že v prejšnjih dveh proračunih. Po obsežnem znižanju izdatkov, ki so izraženi v proračunu za 1. 1932/33 in 1. 1933/34 za 3800 milijonov dinarjev, ali za okoli 30% napram proračunu iz 1. 1931/32 naš sedanji državni proračun prihaja v dobo stalnosti, ki v ostalem odgovarja tudi nastopivši stabilizaciji v našem in svetovnem gospodarstvu. Svetovna gospodarska depresija, ki je dosegla višek leta 1932, je pričela že koncem leta 1932 pojemati. Znaki zboljšanja bi se še bolj jasno pokazali, če ne bi denarne zmešnjave v velikih svetovnih državah povečale tudi politično negotovost v svetu. Vendar je 1. 1933, čeprav je še daleč od tega, da bi popolnoma zadovoljivo, prineslo gotovo konsolidacijo in pomirjenje na denarnem trgu. V letu 1933 so nastopili sledeči znaki ozdravljenja: Slika našega gospodarstva Industrijska proizvodnja se je povečala za i, za ravno toliko pa tudi potrošnja. Brezposelnost pada. Število bankrotov v petih največjih državah sveta se je zmanjšalo, iznos hranilnih vlog kaže skoraj povsod znatno napredovanje. Vrednost svetovne trgovine je neznatno padla. Dočim je padla v letu 1932 in letu 1931 za okoli 34%, kažejo sedaj cene stalnejšo tendenco. Kljub vsemu pa je stanje danes še zmeraj resno. Mednarodna trgovinska blokada ni niti malo popustila. Ne-stalnost gotovih valut še vedno traia. Mednarodno gibanje kapitala je ustavljeno. Problem vojnih dolgov še ni dobil svoje končne rešive. Vse to dokazuje, da je gospodarska kriza še vedno tu in da ona z vso svojo strogostjo zahteva od vlade naj-resnejšo dolžnost, da niti najmanj ne odstopi niti od ene točke svojega programa pri gospodarski in finančni samoobrambi. S to vodilno idejo je bil delan državni proračun za leto 1934/35, ki je uravnotežen v vsoti 10.171,250.718 Din in je za 267,075.781 Din manjši od proračuna, ki je sedaj v veljavi. Ta predlog predstavlja tretjo stopnjo v naporih vlade za de-finitivno saniranje državnih financ. Ti finančni napori vlade pridejo do popolne jasnosti tedaj, če se sedanji proračun gleda v zvezi s prejšnjima dvema proračunoma. Kako sem delal proračun Nadalje izjavlja finančni minister: Pri izdelavi proračuna se je moralo, kakor tudi dozdaj, iti istim potom skrajnega varčevanja. Po brez-usmiljenem znižanju izdatkov, ki se je izvršilo v prejšnjih dveh proračunih in obsegu tega proračunskega predloga, ki znaša, kakor smo navedli, 10.171,250.798 Din, pokazuje napram sedanjemu proračunu znižanje v višini 2«7,075.781 Din. V resnici se ta proračunski predlog zmanjša napram sedanjemu proračunu za 511,607.143 Din. Efekt tega znižanja je kompenziran z avtomatičnim povečanjem izdatkov v skupnem znesku 245,531.361 dinarjev (pri pokojninah in invalidninah 185 milij. dinarjev, pri oddelku za gradnjo železnic 50,395.785 dinarjev itd.). Čeprav se znižanje izdatkov po tem proračunskem predlogu v primeri z višino tega proračuna, če ga gledamo v njegovi skrajni številki, tako impozantno ne izraža, so sedanji napori za varčevanje morda celo večji kakor pa oni v prejšnjih dveh proračunih. Meje varčevanja Na eni strani radi omenjenega avtomatskega povečanja izdatkov, na drugi strani pa, ker je po že izvršenih prejšnjih znižanjih za novo varčevanje ostala zelo nizka možnost. V tej meji sem mogel delati samo s skrajno opreznostjo, ker je po vsem sodeč v znižanju izdatkov dosežena skrajna meja, katere prekoračitev bi dovedla v nevarnost pravilno delovanje javnih služb v državi. Tudi materialni in osebni izdatki so se znižali do skrajnosti. Kakor smo že ponovno naglašali, ni mogoče po že izvršenih znižanjih državnih izdatkov izvesti še novo masivno znižanje istih brez predhodne temeljite upravne preobnove, ki pa bi zahtevala dolgo časa in mnogo študija. Samo ono znižanje, ki bi prišlo kot posledica take obnove, bi bilo v resnici pametno in koristno, ker bi se ukinitev gotovih upravnih mest izvršila po skrbni proučitvi njihove koristi. Vsako drugo zn ža' je bi bilo brez smisla in bi bilo v nasprotju s cilji pametne državne politike. Tako znižanje bi zadelo vso državno živčevje v živo in bi pomenilo njegovo popolno razkosanje. Proračunski predlog sp.'ošne državne uprave znaša 6.914,354.340 Din, to je manj od sedanjega proračuna za 75,532.570 Din. Proračunski predlog državnih gospodarskih podjetij znaša 3.256,896.458 Din in je nižji od eedanjega proračuna za 191,533.211 Din. Pregled državnih izdatkov Uradnikom se plače ne bodo znižale Predno bi se lahko prešlo na razložitev predvidenih izdatkov, je potrebno, da se izvrši nekoliko splošnih opomb o dejanskem stanju, ki je služilo kot podlaga pri izdelavi računskega predloga za državne izdatke. Kar tiče osebnih izdatkov, čeprav predstavljajo nesorazmerni odstotek napram materijalnim (v sedanjem proračunu so pokojnine in invalidnine znašale 47.25%), vendar se je vztrajalo na stališču, da se po že znanih znižanih prejemkih v prejšnjih letih v tem oziru ne more iti dalje. Kraljevska vlada smatra danes, kakor jc smatrala tudi žc pred letom dni, da so se z zadnjimi znižanji prejemkov državnih ttslužbencev storile zadnje reforme, s katerimi se je dosegla zadnja meja. Prej bi se torej lahko govorilo o velikem številu uslužbenstva, kakor pa o tem, da bi se v današnjih težkih razmerah žrtvoval novi del njihovih prejemkov v interesu računskega ravnotežju. Sedaj se je računalo pri osebnih izdatkih o novih in t. zv. praznih uradniških mestih, ki so se z največjo strogostjo brez usmiljenja brisala v vseh predlogih. Krediti za osebne izdatke so torej vstavljeni v proračunski predlog na podlagi stvarno obstoječega stanja in višine osebja in na podlagi stvarne višine njihovih prejemkov. V pogledu materijalnih izdatkov pa so izvršena zelo obsežna znižanja in sicer ne na predložene izdatke od strani posameznih ministrstev, ampak na podlagi izdatkov, ki so predvideni v današnjem proračunu. Kot temelj za znižanje pri materijalnih izdatkih je vzet sedanji proračun. Izvršil se je splošen odstotek znižanja za posamezne vrste izdatkov pri vseh ministrstvih. Tako znaša znižanje za odkup posestev, zgradil, zemljišč, kakor tudi za nabave in popravila pohišlva 50%. Splošni pisarniški stroški, nabave. tiskanje raznih knjig, popravila zgradh in razni upravni stroški so se zni- gi, po katerih bi morala dranva ustanoviti več tisoč novih matičnih uradov. Razlogi za civilni zakon so trojni: a) lalzacija zakona. Zakon je zgolj pogodba, oziroma zakramentalni in pogodbeni značaj zakona se realno razlikujeta: b) verski zakon nasprotuje svobodi vere in vesti, ki jo garantira člen 11. ustave; c) le s civilnim zakonom se odpravijo nakazane zlorabe. Stališče katoliške cerkve o civilnem zakonu je jasno. Glede prvih dveh navedenih razlogov je treba omeniti, da je zakon za katoličana entinentno verska zadeva, ker je Kristus povzdignil zakonsko pogodbo k časti zakramenta, kot točno pove kan. 1012 v cerkvenem zakoniku in zato spada po k."n. 1016 ureditev zakonitega prava v pristoinost cerkve. Končno pa tudi ne odgovarja po našem mnenju resnici trditev, da se dajo zlorabe preprečiti le s civilnim zakonom, ali celo le z obveznim civilnim zakonom. Saj zagovorniki civilnega zakona sami niso med seboj edini, ko predlagajo tri pri mere. Rešitev našega zakonskega prnvn se mora iskati v smeri: vsaki religiji svoje: kolizije p-temperiraj država s svojo zakonodajo. Dr. A. O. žali za 20%. Potni in prevozniški stroški, najemnine, dovršitve objektov so se znižali za 15%. 1'oštni. brzojavni in telefonski stroški, zaupni krediti, razna popravilu orožja za 10%; premog in ostali gorilni muterial za 7%, vsi ostali izdatki v sedanjem proračunu pa za 5%. Novi izredni investicijski izdatki sploh niso odobreni, vendar pa se je v nujnih slučajih vpošte-vala možnost, da se takšne poirebe krijejo iz prihrankov in viškov dohodkov na ta način, da je njihova uresničitev predvidena v predlogu finančnega zakona. Podroben pregled proračunskega predloga državnih izdatkov v primeri z zaključnim računom I za I. 1932/33 in proračunom za 1. 1933/34, ki je še j danes v veljavi, izgleda po proračunskih razdelkih takole: Vrhovna državna uaraia Za ta resor je bilo stvarno izdanih po zaključnem računu za prorač. leto 1932/33 148,908.044.94 Din, po proračunu, ki je v veljavi, so odobreni krediti v znesku 151,553.223 Din, predlog predvideva 149,181.613 Din, v primeri z današnjim proračunom 1.771,610.000 Din manj. To znižanje prihaja od znižanja od materijalnih. izdatkov posameznih postavk tega resora. Tako znaša n. pr. znižanje pri narodnem predstavništvu 1,049.000 Din, pri predsedstvu ministrskega sveta 748.400 Din in pri drž. svetu 19.420 Din itd. Po zaključnem računu za proračunsko leto 1032,33 je bilo stvarnih izdatkov za pokojninske invalidnine 1.102,705.782.09 Din. Po današnjem računu odobreni krediti znašajo 915,738.432 Din. Po prorač. predlogu znašajo ti zneski 1.100,738.432, ali za 185 milijonov več. Iz statističnega pregleda o državnih uslužbencih, vpokojencih in invalidih za proračunsko lelo 1933/34 sr jasno vidi tako znesek j izdatkov za pokojnine in invalidnine kakor ludi število osebnih in družinskih vpokojencev. Določeni znesek potemtakem odgovarja stvarnim potrebam. V tem poglavju se je vnesla novost, ki obstoja v tem, da se pokojnina državnih uslužbencev in družinske pokojnine knkor tudi druge doklade pokazuje,jo po resorjih, lako da se jasno kontrolira, koliko znaša obremenitev vsakega resorja z izdatki za osebne in družinske pokojnine. Največji del tozadevnega skupnega kredita odpade na resor ministrstva vojske in mornarice. Državni dolgovi Določeni krediti za to postavko znašajo 040 milijonov 431.046 Din ali od zadnjega proračuna za 23"),797.774 Din manj. Za prorač. leto 1932/33 je bilo stvarno izdano za to postavko 1.010,311.645.74 Din. To znižanje izhaia v glavnem rudi doseženih sporazumov s predstavniki inozemskih porletjev obvez nic n.-iših državnih posojil odno»nn adi samih pi in cipov, na katerih su ti sporazumi zasnovani. Pravosodje Proračunski predlog izdatkov zu pravosodno ministrstvo določa izdatke za socialno in versko upravo vse kraljevine. Po zaključnem računu za prorač. leto 1932/33 je bilo izdanih 355,439.769.56 Din, v sedanjem proračunu pa znašajo odobreni krediti 358,514.186 Din. Po proračunskem predlogu znašajo 357,188.922 Din ali manj od sedanjega proračuna za 1,325.26-i Din. Krediti za sodno stroko znašajo 274,914.706 Din, na versko upravo pa odpade 83,274.127 Din. t) Prosveta Pri administrativnih ustanovah je bilo v zaključnem računu zn proračunsko leto 1932/38 stvarnih izdatkov 574,385.552.60 Din. Po današnjem proračunu znašajo odobreni krediti 786.108.754 Din, po predlogu pa 793,474.483 Din ali za 7,365.729 Din več. To zvišanje je odobreno pri osebnih izdatkih za ljudsko šolstvo iz razloga, ker je bilo v § 3 zakona o naknadnih in izrednih kreditih po proračunu za leto 1932/33 dovoljeno, dn sme prosvetni minister nastaviti novih 300 učiteljev. Pri gospodarskih in kulturnih ustanovah so po današnjem proračunu odobreni krediti v višini 23,683.082 Din. Po predlogu znašajo 23,008.068 Din ali za 675.014 Din manj. Po zaključnem računu za leto 1932/33 se je stvarno porabilo 23,000.839.47 Din. Zunanja stužba Po zaključnem računu 1932-33 je bilo stvarno porabljenih 126,861.828.95 Din. Po današnjem proračunu odobreni kredili znašajo 120.973.717, po predlogu pa 120,723.717 Diu ali za 250.000 Din manj. Notranje ministrstvo Po sedanjem proračunu znašajo odobreni kre. diti za la resor 550,914.383 Din. Po proračunskem predlogu so določeni z 543,885.429 Din ali zu 7,028.954 Din manj. Po zaključnem računu za leto 1932-33 je bilo stvarno porabljenih 549,151.983.37 i Din. V sedanjem predlogu je določenih za orožni-I štvo 336,577.686 Din ali za 8,028.145 Din manj od i sedanjega proračuna, a za upravne slroške ! 207,307.743 Din ali za okroglo 1 milijon Din več, iu 1 sicer za osebne izdatke za varnostno službo na carinarnicah. Finančno ministrstvo Po zaključnem računu za leto 1932-33 je bilo stvarnih izdatkov za administracijo tegu resora 295,479.133 Din, za gospod, ustanove 495,564.527.21 Din. Po sedanjem proračunu so odobreni krediti za administracijo 303,207.958 Din, za gospod, podjetja 539,267.212 Din. Po novem predlogu je določenih za administracijo 296,748.720 Din ali za 6,459.238 j .Din manj, za gospodarska podjetja pa 500,048.850 Din in za 33,218.350 Din manj. Pri gospodarskih podjetjih za upravo drž. monopolov je določenih 406,393.000 Din ali za 22,651.761 Din manj. Pri državnih posestvili Belje in Topolovac 62,055.856 Din ! ali 11.442.585 Din manj. Pri državni sladkorni tovarni na Čttkarici so določeni izdatki za 875.970 Din več kol v dosedanjem proračunu, to je na 37,0 10.000 Din. Kakor se vidi, je najobsežnejše znižanje izvršeno pri izdatkih uprave drž. monopolov, in sicer zlasti pri stroških za predelavo tobaka. Vojsba in mornarica Za prometnim ministrstvom je v tem resoru izvršeno največjo znižanje izdatkov. Po sedanjem proračunu so odobreni krediti v višini 2.300,(XH).00(1 Din Po proračun, predlogu znašajo 1.943.275.390 Din ali za 57.024.610 Din manj. Po zaključnem računu za leto 1932-33 je bilo stvarnih izdatkov 1.970,102.047.23 Din. ZnrŽnnje se je izvedlo predvsem pri materijalnih izdatkih. Javna dela Po zaključnem računu za proračunsko 1. 1032-33 je bilo v lem ministrstvu porabljenih skupaj 177.063.384.88 Din. Po sedanjem proračunu so odobreni krediti v višini 164.570.900 Din. V predlogu je določenih 165.179.929 Din ali za 609.029 Din več od sedanjega proračuna. Promet in pošta Za administracijo prometnega ministrstva znašajo po sedanjem proračunu odobreni krediti 152.530.804 Din, po predlogu pa so določeni z. zneskom 201.801.50t) Din ali za 49,330.705 Din več. Kmetijstvo Po sedanjem proračunu so odobreni kredili za to ministrstvo 65,586 58-1 Din, po predlogu pa so bili določeni z zneskom 68.835.396 Din ali za 1.751.188 Din manj. Po zaključnem računu za leto 1932-88 se je šivamo porabil znesek 44,032.393.63 dinarjev. Trgovina in industri:a Za administracijo tega resora so odobreni krediti v višini 45.420.487 Din, po predlogu pa so določeni za resor izdatki v znesku 44,03§.(>S7 Din ali za 1.300.800 Din manj. Po zaključnem računu /n leto 1032 33 se je stvarno porabilo 45,011.503.47 i Din. Za Državno hipotekami banko kot gosjvidar-! sko ustanovo tega resorja so po sedanjem proračunu odobreni krediti 16,254.652 Din, po predlogu pa ie določenih za to ustanovo 18.480.551 Din ali za 2.225 80° Din več. Po zaključnem računu za leto I 1032—33 ie bilo stvarno izdanih 14,777.988.06 Dia. *■> I r j i) 2 -Sl,u\ K NE C , c'i:o 1. februarja 1Ш1. Hlev. tj. Gozdovi in rudniki Za rudarstvo je |>o današnjem proračunu odobrenih 233.503 007 Din, po predlogu pa znašajo krediti 21Q,722.t>90 Din ali za 13,840.077 Din manj. '/.. I.> ■>.- u.r. • л n/l/vUpnnlli 1\л dnitniiiiaiii lih manj krediti 210.722.o00 Din ali za 13,840.077 Din manj Za gozdarstvo je odobrenih po današnjem proračunu 08,147.822 Din, po predlogu je pa eloločcnil 00,600.692 Din ali za 1,341.130 Din manj Socialna poliliha Po zaključnem računu za proračunsko leto 1032-33 se je za ta resor porabilo stvarnih izdatkov 185,256.124.80 Din. Po sedanjem proračunu so odobreni krediti v višini 132,260.002 Din. Po predlogu znašajo 148,040.140 Din ali za 4,240.513 Din manj. Za bolniške iu higienske ustanove znašajo po današnjem proračunu odobreni krediti 53 783.345 Din. Po predlogu znašajo 53,085.347 Din, torej za 698.043 Din manj. Po zaključnem računu za leto 1932—33 je bilo stvarno potrošenih 40,463.130.17 dinarjev. Telesna vzgoja Po zaključnem računu za lelo 1032—33 je bilo stvarnih izdatkov 10,304.074.51 Din. Po današnjem proračunu odobreni krediti znašajo 14,070.000 Din, po predlogu pa znašajo 1-1.161.018 Din. torej za 808.082 Din mani. Proračunski rezervni krediti Ti krediti, ki služijo za nepredvidene izdatke in izredne državne potrebe ali za manjše potrebe, so določeni v novem proračunskem predlogu v isii višini kol lani z zneskom 25,000.000 Din. Ravnotežje Ravnotežje v proračunskem predlogu za leto l povprečno v,ši'o cen v letu 1925 do 1933, je še vedno zelo velik. Danes pa se vidi vse jasneje, da so bile cene v d'>bi pred krizo rezultat edinstvenih povojnih okoliičin, ko so bile cene nenavadno v:soke, tako da se vrnitev svetovnih cen na prejš-ло višino sploh re more v kratkem prčakovali. Težišče našega gospodarskega položaja je, kakor vedno, v naši želvi in pa cene kmotskih proizvodov. Stanje kmetijske proizvodnjo v 1. 1933 se lahko smatra, du je bilo ugodnejše od prejšnjih lel. Med tem pa kaže, da .se vnovčenja naše žetve tudi Irtos ni /boljšalo. Cone žitaric vseh podonavskih iržav imajo siabo tendenco, ker se dispariteta med »vetovninii in notranjimi cenami ni (/opravila. Letošnja žetev v Kvropi je bila odlična. Slaba žetev v prekinorskih državah je bila brez vpliva na stanje cen na evropskih tržiščih radi tega, ker so 1 mole baš evropske industrijske države rekordno žetev. Lesna industrija trpi V naši industriji so \ najtežjem polo/aju one i r -1 e. ki -o i največji meri navezane nn izvoz (lesna industrija), dočim je v rudarstvu in kovinarslvu nastopilo gotovo zboljšanje napram lanskemu letu, ki se zrcali v zvišanju proizvodnje, industrijska de-lavnost se lahko oceni kot relativno dobra. Banke Položaj hankar.-lvii \ I. НШ jc ostal tudi šc nadalje re-cn zaradi neugodne konjunkture na kinc-tili. ker je krnel glavni dolžnik bank. Poslovanje bank se ni moglo vršiti pod normalnimi |>o£roii tudi zaradi moratorija za kmelske dolgove, zaradi katerih so morali denarni zavodi zaprosili za zakonsko zaščito napram svojim upnikom. 1'ri vsem lem je v bnnkarsivu že v 1. 10311 zavladalo pomirjenje. Dviganja vlog v večjem obsegu ni bilo. V nekaterih krajih države so nekatere banke začelo dajati celo manjše kratkoročne kredite. Pri .javnopravnih denarnih zavodih sc'jasno opaža okrepitev likvidnosti. 'lako je 11. pr. stanje Poštne hranilnice dne 31. oklobra 10:!:i pokazalo zvišanje vlog za 125 milijonov Din iin|iraiii istemu datumu v preteklem letu. Knako je narastel tudi promet po čekovnih računih in v čekovnem prometu. Pri državni hipotekami banki se hranilne vloge neprestano dvigajo. 31. oktobra 1'.Ш so znašale lo hran. vlogo 820,857.049.70 napram 724,897.920.011 Din koncem decembra 1032. lako da se lahko pri čakuje, da bodo dosegi" hranilne vloge koncem 1."-'л leta 01*) milijonov Din. Gibanje hranilnih vlog v vatli denarnih zavodih kaže v tretjem Irotnesečju letošnjega leta stabilnost. Promet na valutnih borzah se je v tretjem tromeeečju v primeri z istim Časom lanskega leta znatno poživil (256 inilij. napram 105 milij. Din). Čeprav je skupen obseg devizne valutne trgovine omejen, ker ee največji del I naše trgovino z inozemstvom razvija pod klirinškim 1 režimom, se je vendar opažala v I. 1033 živahnejša konjunktura. Naša trgovinska bilanca v 1. 1033 je aktivna. Aktiva znašajo v prvih desetih mesecih 348.568.090 Din, dočim smo aa isto dobo lanskega leta imeli deficit 11,68-1.868 l>in. šo več, aktivni saldo za prvih desel mesecev lani je bil večji za kakih 144 milijonov kakor aktiva za vse lelo 1932. Poleg aktivne trgovinske bilance predstavlja volumen zunanje trgovine v lansVetn letu napram lelit 1032 večjo vrednost za 338,568.407 Din ali 7.2?«. Zdrava zunanm trgovna Finančni minister je nadalje izjavil, da spada naša država v vrsto maloštevilnih onih držav, ki Imajo danes aktivno trgovinsko bilanco. Rezultati proračunskega poslovanja za 1. 1933-31 se smairajo lahko kol zadovoljiti. Inflacije ne bc V monetarni politiki vlade ni in ne bo nobenih sprememb. Vlada ima danes manj razlogov kakor kdajkoli prej, da bi opustila svoje dosedanje stališče v tem pogledu, ker je na obzorju nepobit-nih dejstev in posledic težkih valutarnih dogodkov postalo očividno, da so vse goljuiive teorije o dirigiranem denarju, o umetni ustvaritvi kupne moči, o umetnem porsstu cen doživele popoln polom. Naša plačilna bilanca v letu 1933 se je znatno popravila. Poleg žc znanih aktivnih elementov','4si kažejo zboljšanje plačilne bilance, za njeno zboljšanje v prvi vrsti pomagalo tudi uspešno reguliranje zunanjih dolgov. Finančni minister sc je nato bavil še z narodnih denar;em ter izjavil: Proučujoč dinar v odnosu s proračunskim položajem, denarno politiko in plačilno bilanco, lahko vedno trdim, da jc naš položaj čvrst in da hi bila vsaka bojazen za dinar neumestna. Dinarjev zu-nanjetehnični položaj sc jc znatno učvrstil z doseženim ravnovesjem v deviznem prometu, ki ga obvaruje vsakega inozemskega pritiska. Naša plačilna bilanca je urejena in jc na najboljši poli, da v kratkem času doseže popolno ravnovesje, ker znašajo lelcči dolgovi minimalni znesek in radi lega tudi ni nevarnosti, da bi sc država zatekala za nedovoljena posojila k emisijski banki. Finančni minister jc nadalje govoril o vseh slabih posledicah, ki bi jih imela evcnluelna inflacija v naši državi za vse narodnogospodarsko življenje. Za tako inflacijo tudi ni nobene stvarne polrebe. Finančni minister jc končal svoj ekspoze ter izjavil, da predstavlja predloženi proračun pravilno sliko državne organizacije ker obsega v resnici v zoženem obsegu vse neobhodne potrebe državnega aparata, na drugi strani pa je predloženi proračun v skladu s še vedno resnimi razmerami, ki vladajo v našem narodnem gospodarstvu. * f'a4!a davi ren!ii!tJ Rim, 3. febr. c. Italijanska vlada je danes izdala dekret, s katerim se izvedejo važne finančne operacije v italijanskem državnem življenju. 5% državne reiilne obveznice bodo vzele iz prometa in se bodo nadomestile z novimi 'A!j% obveznicami. Italijanska vlada je izjavila, da so jo do toga sklepu prisilile nizke Obrestne mere, ki danes vladajo v svetu. Ker bodo posestniki 5% obveznic jirav za prav oškodovani) bodo zato udeleženi na premijah, ki se bodo tokrat, žrebale in sicer bo razdeljeno na premije .000 milijonov lir. /.11 eno milijardo kon-vertiranih renl bo izjilačanih 10 milijonov lir |>re-litij. Iz tega je razvidno' da bo konvertirani!! rent za (i milijard lir. Rente, ki bodo konvertirane, so iz 1. 1917. 1918 in pa zadnje iz 1. 1926. Znižanje obresti pomeni za državno blagajno precejšnji dobiček. Ceni se. da bo vlada prihranila eno milijardo v vsakem finančnem letu. Zlata mrzlica v Londonu London, 3. febr. c. Včeraj se jc londonskega Iržišča zlata polastila prava mrzlica. Ponudbe zlata so dosegle najvišjo stopnjo z vsoto 840.000 funtov šlerlingov. Cela količina zlata jc bila kupljena za Ameriko. Ta trgovina zlata pa sc vrši čisto zasebno. Zlatarji so objavili velike proglase, da kupujejo zlato in sicer plačujejo za 1 suvereign 32 šilingov. Cena zlata je poskočila za 4 šilinge za unčo. Še 2. januarja se jc zlalo plačevalo po 127 šilingov, včeraj pa sc je plačevalo po 139 šilingov. Parnika Berengaria« in »Bremen« trcnolno vozita v Ameriko zlala v vrednosti 3.5 milijona dolarjev. Iz Indije prihajajo vesti, da sc tudi tam vršijo veliki nakupi zlala za ameriško državno blagajno. _ Včeraj popoldne jc iz Amsterdama prišl.« 4 tone zlala v London, odkoder bo poslano naprci v Ameriko. — Poročevalec »Pctit Parisicna« iz Londona poroča o velikih nakupih zlala na račun ameriške državno banke. Dopisnik izjavlja, da trcnolno še nc obstoja nevarnost za francoski frank, ker upa, da bo francoska vlada pravočasno pod-vzcla potrebne mere, da zavaruje francoske rlalc rezerve. Belgrad, 3. febr. m. Z današnjim ekspresnim vlakom sc je pripeljal v Belgrad iz Ženeve grški zunanji minister Maksimos. Na postaji so ga sprejeli in pozdravili zunanji minister Jevtič, tuka.jšnji grški poslanik Mclas, naš bukareškl poslanik Čo-iak-Antič, romunski in češkoslovaški poslanik na našem dvoru ter drugi. Zaradi bolezni romunskega zunanjega ministra Titulesca je bila današnja konferenca zunanjih ministrov balkanskih držav v prostorih tukajšnjega romunskega poslaništva. Na čast svojih tovarišev je priredil zunanji minister Jcvlič intimno kosilo v salonu zunanjega ministrstva, katerega so sc udeležili zunanji ministri balkanskih držav, razen g. Titulesca, ki na nasvet svojega osebnega zdravnika ne sine zapustiti sobe, člani vlade ter višje uradništvo zunanjega ministrstva. Popoldne jc bil grški zunanji minister Maks mos sprejet v avdicnco pri Nj. Vel. kra.1 ju. Popoldne ob 5 se je konferenca nadaljevala. Na čast zunanjih ministrov balkanskih držav bo nocoj na dvoru slavnostna večerja. V teku včera.šnjcga popoldneva sla bila sprejela v posebno avdicnco pri kralju romunski zunanji minister Titulescu in Tevfik Ruž-di bej, ki je bil danes ponovno sprejet v avdienco pri kralju. Jutri se konferenca nadaljuje. Atene, 3. febr. c. Vsi grški časopisi pišejo o balkanskem fetvornem pnktu. Zlasti časopisje posebno povdarja, da vsi Grki žele, da bi so v Belgradu dosegli kar največji uspehi. Vendar Grčija želi iskren balkanski pakt, ki naj vključuje tudi Bolgarijo. Položaj na Balkanu bo lako dolgo abnormalen, dokler bo Bolgarija smatrala za jiotreb-no, da ostane izven balkanskega pakta. Vse štiri balkanske države, ki danes podpisujejo pakt v Bel- Komunistični obračuni gradu, morejo izreči, da so za mir na Balkanu. — Vendar s tem ne povedo ničesar novega. Vendar nočemo s tem Bolgarijo tirati v balkanski jiakt, če želimo, da bi tudi ona pristopila k balkanskemu paktu. Iz Rimu se že Javljajo vesli o proliakciji italijanske vlade V rimskih krogih se izjavlja, da jo grški minister napačno razumel listo, kar 11111 je o balkanskem paktu izjavil Mussolini. 1/. Bolgarijo že prihajajo vesti, da sc je tam začela gonja proti lirčiji. Dolžijo nas, da smo zato pristopili k balkanskemu paktu, ker hočemo prepiečlli jugoslovausko-bolgarsko zbližanje in da zato želimo, da se sprejme pakt. Z Jugoslavijo danes nimamo samo prijateljskih in bratskih odnošajev, ampak imamo tudi enotne interese. Bukarešt. 3. febr. c. Vse romunsko časopisje danes zelo obsežno piše o balkanski konferenci v Belgradu. »Lupta« piše, da se še ne ve, ali lio Bolgarija pristopila ali uo. Bolgari no še zmeraj depri-inirani od I istega, kur jih je zuilelo zaradi na|iak nekaterih njihovih državnikov v preteklosti. Vendar tudi v Bolgariji zmaguje ideja miril. Velik dokaz za to je dejstvo, da jc Bolgarija prva ud premaganih držav stopila v Zvezo narodov. Romunski časopisi izjavljajo mnenje, da Bolgarija ne lin mogla dolgo ostali izven jiuktn. Kakor v Belgradu, tako tudi v Sofiji razni vodilni politiki vodijo račun o pomenu dobrih oiluošajev med obema drža-vaina. Spuri med Bolgarijo in Jugoslavijo so često povzročili velike nesreče. Sovražno tekmovanje mod obema državama se mora odpraviti. Obisk kralja Borisa v Belgradu in Bukarešti pomeni velik korak naprej v lem smislu. Tajinstven umor v Berlinu «1 • v • Tovariši tovariša Berlin, 3. februarja. Največja afera v Nemčiji jo v sedanjem trenutku skrivnostni umor. kojega žrtev jo neki mizar Katlner. Mož je bil umorjen žo pred dnevi, a je policija šele sedaj objavila rezultate svoje preiskave v tej zadevi. • Zaupnik komunistov — ovaduh policije Mizar Ivallner je bil svojčas vodilna oseba v komunist, stranki Nemčije in zaupnik Thalmaniia, znanega jioslunca nemško komunistične stranke, ki je zaprt in katerega v kratkem čaka sodna razprava zaradi veleizdaje. Zadeva je huda, ker čaka Thiilniaiina smrt z obglavljenjem, ako se mu ta do-likt dokaže. Zdi se, da je Katlner v zadnjem času jioslal ovaduh narodnosocialistične policije. Na vsak način stoji dejstvo, da je Kallner v preiskavi izpovedni zelo obremenilne slvari za Thtilnianna. Ker so Katlner ni nahajal v zaporu, ampak je živel na svojem domu v Podstainu, je opravičen sum, da jo ovadil svoje bivše somišljenike, da se suni reši zapora. Policija I rdi, da so komunisti opelovano pozvali Kattnerja, naj so poda v Rusijo po nekem naročilu komunistične stranke, česar pa mož ni sloril, ker se je bal, da so mu njegovi bivši tovariši nastavili s tem zanjko, da bi ga spravili s pota s pomočjo ruskih tovarišev. Hitlerjeva policija meni, da .je 11a ta način prišla sedaj na sled tajnemu komunističnemu strankarskemu aparatu, ki da jo Kattnerja zapisal na črno listo. Menda je ilegalno komunistično okrožno vodstvo zn Berliii-Brandeiiburg izdalo tovarišem okrožnico, v kateri je Kattnerja označilo za izdajalca. Sklenili so, da Kattnerja ubijejo, da ne bi v procesu proti Thillmannu nastopil kot glavna priča in ga obenem kaznovali za njegovo izdajstvo. In v resniri so ga našli pred par dnevi ubitega na njegovem stanovanju v Potsdamu. Policija je izvedela, da so o tej stvari vedeli štirje komunistični voditelji, ki se nahajajo v zaporih ler jih je zalo prepeljala iz Berlina v Potsdam, kjer naj bi jih ondotna policija, zaslišala. Toda ti šlirje komunisti so, ko je policijski avto br/.ol mimo znanega Wannseeja skočili iz avla in bežali v bližnji gozd. Policija jih je zasledovala in ker se niso ustavili, so policisti nanjo streljali. Policija je vso štiri zadela in so podlegli ranam. Policija poroča tudi, da je imel Kattner, liredcn je bil umorjen, namen, da policiji izda tudi lisic komuniste, ki so pred nekaj leli na IHilovv-jilalzu ubili policijskega častnika Lončka in An-laufa. Vsekakor je zadeva mistefioCTia. Nemške surovosti proti Avstriji Spor mora na ta način pasfali mednarodno vprašanje Dunaj. 3. febr. b. Nemška vlada si je dovolila napram Avstriji zo|>et veliko netaktnost. Proti vsem diplomatskim običajem je namreč snoči po vseh nemških radio-j>ostajah razglasila vsebino svojega odgovora avstrijski vladi. Avstrijska vlada smatra, da je briskirana in da zato lahko obiavi svojo nolo, ki jo je 18. januarja berlinski poslanik avstrijske republike predal nemški vladi. Uradni cdgovor nemške vlade vsebinsko ni nov, ampak omenja le tisto, kar je Hitler izjavil že v svojem cdgovoru v parlamentu. V odgovoru sc nemška vlada poslavlja na stališče, da nemški vladi ni nit znanega o organizaciji atentatov in neredov v Avsiriji. Narrdni socializem je gibanje, ki gre ludi preko meja Nemčije. Narcdni socializem ie pokret, ki ni prišel iz Nemčije v Avstrijo, ainjiak se je istočasno rodil v obeh državah. Naredili socializem je avstrijski notranji problem. V avstrijskih vladnih krogih smatrajo. da odgovor ni zadovoljiv. Ti krogi so sc postavili na stališče, da vse. kar se je dozdaj zgodilo, ni avstrijska notranje-politična zadeva, ampak jc jiosledica nemške propagande. Zalo bo vlada prisiljena, da iznese to pred mednarodni forum. Odgovornost pade na Nemčijo, če ta konflikt preide meje obeli držav. Avstrija hoče to preorečiti. Odločitev bo padla v bližnji izredni seji avstrijske vlade. Za rešitev s|x>ra med Nemčijo in Avstrijo se predvideva dve rešitvi: t. Avstrija se obrne na Zvezo narodov, 2. Avstrija se obrne s posebno iti-tervencijo na velesile, ki so podpisale pakt čctvoricc. Baje pa obsloja še neka možnost, ki pa se bo izvedela šele zvečer. Dunaj, 3. februarja, c. Včeraj so na Dunaju aretirali 18 kmetov na nekem dunajskem kolodvoru. Baje so našli p-:i njih 24 kg c' sploziva. Kmeljc so baje hoteli pr'praviti atentat na posebni vlak, ki je vozil kmete s shoda. Diktatura Heitnwehra Dunaj, 3. febr. c. Danes sc je tukaj vršila seja vlade, ki je bila posvečefla koraku, ki ga naj Avstrija p idvzame v vprašanju spora z Nemčijo. Kakšne sklepe je vlada sprejela, šc ni znano. Na Tirolskem je bila danes razpuščenn socialnodemokrat-ska stranka in sicer na zahtevo tirolskega Heim-veli-a. Čc bo tirolski Hc mvvehr še nekaj dni vzdržal diktaturo, potem ffridc na vrsto krščanskosocl-alna stranka na Tirolskem. Dunajskih prvakov kr-ščanskosocialnc stranke se jc polastilo veliko raz-bur'enje in ti so danes intervenirali pri kanclerji! Dolilussu, da lakoj ustavi hcirmvehrovsko diktaturo na Tirolskem. Innsbruck, 3. februarja, c. Vod:a tirolskega Heinivvehra dr. Stcille jc imel dincs konferenco z ' vsemi voditelji tirolskega Heimvehra. O izidu ! konference jc dr. Stcidlc obvestil Dollfussa in mu ' дииишввдмдмимиицum niinifiui irrir Obleke za gospode yo meri ali pa blago z:i obleke modernih v/c rcev. najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova cosla izjavil, da ostane tirolski IIeimwehr še dalje mobiliziran. Tirolski Baucrnbund je imel sejo, na kaleri je izrazil zaupanje v kanclerja Dollfussa, Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva stanovska ureditev države. Podlago te reforme naj tvori papeška okrožnica Quadragesimo Anno«, Bolezen nadšhofa dr. Bauerja Zagreb, 3. febr. c. Danes jc bil o bolezni nadškofa dr. Bauerja izdan sledeči komunike: Temperatura jc bila včeraj do 18 normalna, pozneje pa sc jc dvignila na 33.2. Temperatura je ponoči zopet padla. Puls 72—90. V predelu žolčnega mehurja se čuli lažja občutljivost. Subjektivno stanje bolni-I kovo zadovoljivo. France Bevk - aretiran Gorica, 3. febr. Preteklo soboto, torej danes teden, je bil aretiran slovenski pesnik in pisatelj France Bevk. Policija ga je najprej odvedla na kve-sluro, kjer je bil zaslišan, nato jc bil odveden v kvesturske zapoie. Vzrok aretacije tega slovenskega kulturnega delavca, ki se nikdar ni izpostavljal na političnem polju ter je živel samo svojemu pesniškemu in pisateljskemu poklicu, javnosti 5e ni znan in tudi aretirancu še ni bil pojasnjen. Socialisti tisfoiitiol'oio sVaibo Belgrad, 3. februarja. 111. V dvorani Delavske zbornice je bil danes kongres zastopnikov socialističnega delavstva iz vse države, V predsedstvo kongresa jc bil izvoljen tudi Josip Pc'ejan iz Maribora. Na kongresu jc bil daljši referat o temi »Ali naj osnujemo socialno demokratsko stran" o?«. Med drugimi sla govorila tudi Jakob Klenovšek iz Trbovelj in Mari:a Rakovec iz Ljubljane. Navzeči delegati socialističnega delavstva so nato z aklamacijo sprejeli sklep, da se ustanovi soci li-'ična stranka Jugoslavije. Kongres se jutri nadaljuje. Osebne vesti Bclurad, 3. febr. ni. Z nocojšnjim vlakom ob 8.25 je prispel v Belgrad znani slovenski pieu olj Franc, Sal. Finžgar, ki ima jutri zvečer predavanje. Belgrad. 3. febr. 111. Za pristava 8. pol. skup. so postavljeni: sodni pripravnik Vntroslav Tratnik pr' okrož. sodišču v Novem mesiu, Ivan Jug. dr. I Ivo Dovgan pri okr. sodišču v Ljubljani, \ ilUor Svetelj pri okr. sodišču v Laškem, Franc Potica pri okr. sodišču v Kočevju. Premeščeni so: za pristava 8. pol. skup. dr. Leon Pompe od okr. sodišča Celie k okrož. sodišču v Ljubljani in dr. Alojz Fin/.даг od okrož. k okrajnemu sodišču v Celje. Vpokojen jo s pravico pokojnine Anion Volk. izvršilni uradnik 'J. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Taho 'e vrav VarSava 3. febr. c, Varšavski mestni svel je razptiščen in jc postavljen komisar. Mestni svel e bil rAzpuščen radi tega, ker jc preveč potratno gospodaril in se jc mesto zadnji čas [>reveč zadolžilo. Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: pre-le/no j;isno hud jutranji mraz. Splošna vremeska n.',;iovcd: izprcmcnljivo vreme v velikih spremembah le;njx.ralure. Jezuit — velik dobrotnik Ljubljane Ko so začeli izsuševali Barje Spomin na p. Gabrijela Gruberja, hi je zgradil Gruberjev prekop »Kronika< ljubljanskega mesta, katera je začela izhajati letos, je prinesla v svoji prvi številki izpod peresa Viktorja Kopatina SJ izčrpno in na podlagi znanstvenih dognanj pisano poročilo o zgradbi Gruberjevega kanala. Iz tega zgodovinskega spisa naj v kratkem posnamemo tele glavne podatke: Ljubljana in z njo ljubljansko barje je v preteklih stoletjih mnogo trpela zaradi povodnji. Val-vazor pripoveduje, da je 1. 1190 Ljubljanica segala do gornjih oken tistih hiš, ki so stale ob Ljubljanici. L. 1537 so se baje kar iz prvih nadstropij lahko vozili s čolni. Tedaj je vsa voda Ljubljanice tekla še skozi Ljubljano. Ljubljanična struga pa ni bila tako globoka kakor je danes. Zato je Barje bilo ob času deževja jezero, ob času suše pa močvirje. Več stoletij so se kranjski deželni glavarji in deželni stanovi pečali z mislijo, kako bi osušili barje in Ljubljano zavarovali pred povod-nijo. Toda šele cesarica Marija Terezija je 15. aprila 1762 ukazala, naj se prično priprave za osuševanje Barja, L. 1769 je nato cesarica Marija Terezija že zahtevala poročilo, kako daleč so priprave napredovale in koliko bo vsa stvar stala. Medtem je prišel v Ljubljano jezuit Gabrijel Gruber, ki je bil rojen na Dunaju 6. maja 1740. Mladi Gruber je že kot t5 letni dečko 1. 1755 stopil v družbo Jezusovo. Bil je zelo učen: bil je modroslovec, jezikoslovec, matematik, bogoslovec, tehnik, inženjer, astronom, risar, slikar, umetnik, z eno besedo izredno genijalen mož. V Ljubljano je prišel 4, junija 1. 1768 ter je začel poučevati na ljubljanskem jezuitskem liceju, kjer je poučeval mehaniko, risanje, geometrijo in hidravliko. Njegov učenec je baje bil tudi znameniti Slovenec Jurij Vega. Kot strokovnjak je Gruber zniveliral Barje in 1. 1769 deželnim stanovom predlagal, naj se struga Ljubljanice v mestu in pred mestom poglobi, za Gradom proti Golovcu naj pa se vsmeri proti Kodeljevemu, izkoplje kanal, kateri nai bi ob povodnji brže odvajal odvisno vodo proti Savi. Zmagal je ta Gruberjev načrt. In 1. 1771 je Gruber dobil nalogo, naj prične kopati prekop. Kopati so začeli 1. 1772; toda delo je naletelo na hude ovire posebno v prvem delu Gruberjevega prekopa med Gradom in Golovcem, kjer je bil pritisk zemeljskih plasti najhujši. Zato so stroški za kopanje prekopa silno narasli in proračun je bil prekoračen. Namesto da bi bili oblastniki proračun zvišali, so ga še znižali na 63.500 goldinarjev, a je samo most čez Gruberjev kanal stal 50.000 goldinarjev. Bil je pa most lep in eleganten, kakršnega ni bilo nikjer v deželi, kakor pišejo tedanji zgodovinarji. Zaradi silnih ovir so stroški za prekop v teku 5 let narasli na 139.372 goldinarjev. Toda delo je bilo komaj do polovice končano. Zato so bili kranjski deželni stanovi hudo nevoljni. Nekateri, ki so se prav posebno bali nadaljnih stroškov, so celo predlagali, naj se kar zasuje vse, kar je doslej izkopano. Nejevoljna je bila tudi cesarica, vendar je ukazala, da naj se kopanje nadaljuje. Slednjič se je s pomočjo vsakovrstnih intrig proti Gruberju njegovim sovražnikom posrečilo, da je bil 1. 1777 odstavljen. Nalogo, Gruberjevo delo nadaljevati, je dobil podpolkovnik Vincenc Strupi, kateri je res dovršil, česar še Gruber ni dovršil, i Tako je bil prekop med Barjem in Mostami slovesno odprt 25. novembra 1. 1780. Strupi, ki je dovršil to, kar je Gruber započel in za kar je naredil tudi on načrte, je bil pobaronjen, pravi začetnik Gruber pa je žel grdo nehvaležnost. Ob tem času je Gruber živel v Ljubljani kot zasebnik. Jezuitski red je namreč papež Klemen XIV. na pritisk framaeonskih vlad po vsem svetu ukinil. Gruberja je ta ukinitev silno bolela. Saj je šel v jezuitski red iz najčistejšega idealizma. In sedaj so bile pokopane njegove najlepše nade. Ko je papež ukinil jezuitski red, je hkrati razrešil jezuite tudi redovnih obljub, tako tudi obljube uboštva. Poslej so bivši jezuiti smeli in tudi morali imeti lastninsko pravico, ker so pač morali skrbeti pa svoj vsakdanji kruh. Gruber je postal ravnatelj brodarstva in bil 1. 1775 imenovan za c. kr. svetnika. Od svojih premožnih staršev na Dunaju je podedoval precejšnje imetje. Iz svojih zasebnih sredstev je torej Gruber zgradil lepo Vi-rantovo hišo in ludi letovišče pod Rožnikom, ki je bilo namenjeno njegovim bivšim redovnim so-bratom in tovarišem. Tu so se shajali bivši jezuiti in še naprej skupno opravljali svoje pobožnosti. Kakor piše Viktor Steska, je Virantova hiša takole nastala: Leta 1774 dne 28. junija je strašen požar v Krakovcm in okrog Sv. Jakoba uničil 109 hiš. Pri tej priliki je pogorel tudi jezuitski kolegij, ki je stal na sedanjem trgu Sv. Jakoba. Po požaru so na novo pozidali nekdanjo jezuitsko šolo, reduto, kjer danes stoji šola. Vse drugo pogorišče pa so do tal podrli. Tako je nastal trg Sv. Jakoba, Gabrijel Gruber je kupil del pogorišča na obeh straneh sedanje Zvezdarske ulice in pričel zidati lepo in visoko hišo, katera deloma še stoji kot zahodni del Virantove hiše. Njena notranjost priča o Gruberjevem visokem umet-aiškem okusu. V tej hiši je Gruber uredil tudi »vojo zvezdarno. Odkar so razpustili jezuitski red in ko so ga pozneje še odstavili od vodstva prekopa, katerega je on zasnoval, p. Gabrijel Gruber v Ljubljani ni .mel pravega obstanka. Zato je razumljivo, če se je nadvse razveselil, ko je slišal, da Jezusova družba na Ruskem ni razpuščena. Casarica Katari- na II. namreč ni dovolila, da bi se bil papežev raz-^ustitveni dekret na Ruskem razglasil, pač pa je klicala jezuite, ki so bili drugod izgnani, v Rusijo, da tam nadaljujejo svojo veliko kulturno delo. In tako je Gruber januarja meseca I. 1785 na tihem zapustil Ljubljano in odšel na Rusko. V Mohilovu je takoj postal profesor mehanike. Tam se je znova včlanil v družbo Jezusovo. Od I. 1786 je v Polocku poučeval matematiko, fiziko in arhitekturo ter tako, kakor nekdaj v Ljubljani, tudi v Rusiji vzgajal spretne strokovne delavce. Po njegovi zaslugi so jezuitski kolegiji v Rusiji dobivali vedno večji ugled. Tudi car Pavel se je navdušil za jezuite in katoliško cerkev. V Petrogradu je zgradil kolegij, kateremu je stal na čelu zopet oče Gruber. Njegov vpliv pri carju Pavlu je bil tako velik, da si je p. Gruber carju upal predložiti v razmotrivanje veliko idejo zedinjenja vseh krščanskih cerkva s katoliško cerkvijo. Dne 10. oktobra 1802 je Gabrijel Gruber postal vrhovni predstojnik družbe Jezusove v Rusiji in njemu so bili podre-ieni vsi jezuitje italijanske, irske, angleške in ameriške province. Jezusovo družbo pa je vodil kot generalni vikar le 3 leta, ker ga je 7. aprila leta 1805 o priliki nekega požara pograbila smrt. Gabrijel Gruber ni bil samo eden izmed najslavnejših mož tiste dobe. genijalen veleum, ampak tudi izredno pobožen. Saj si laliko mislimo, da jezuitje ne izvolijo za svojega generala kogarsi-bodi, ampak le moža, ki se ne odlikuje le po učenosti, ampak še bolj po svoji kreposti. Ne vemo, kje je Gruberjev grob, vemo pa, da slovenska Ljubljana temu možu mora biti hvaležna za njegovo delo. »Gruberjev prekop« je trajen spomenik na tega velikega moža-dobrotnika Ljubljane. Da Barje danes ni več močvirje in da nas povodnji ne nadlegujejo več, da se je Ljubljana mogla razvijati — to je zasluga velikega jezuita patra Gabriela Gruberja Odobreno od MinUterstvo »ocljolna politik* in narodovo idruvU« & ifiv Ш od fe U. 1932. Težave z nadaljevanjem regulacije Ljubljanice Ljubljana, 3. februarja. Poročali smo. da je prva dražba za nadaljevanje urejevalnih del na Ljubljanici, to je za odsek med frimostovjem in Hradeckega mostom, propadla, ker se ni javil noben ponudnik. Vzroki so dvojni: prvič se je cement znatno podražil — za 1500 Din pri vagonu — in bi se samo ta odsek podražil za približno 75.000 Din, drugič pa so lanska dela pokazala. s kakšnim rizikom so zvezana dela na Ljubljanici, namreč ker visoka voda dostikrat odnese skoraj vse naprave in uniči pogosto že napravljeno delo. Tudi izgledi za drugo licitacijo, ki bo 0. februarja, niso najbolj ugodni, da bi se javil sploh kakšen ponudnik. Pogoji so prav isti, kakor pri prvi zgradbi, ker po zakonu o državnem računovodstvu ne morejo biti drugačni, tvrdke. ki bi mogle prevzeti to delo, pa tudi ne kažejo sedaj kakšnega posebnega veselia. da bi to delo dražile. Zelo možno je, da se tudi do 0 februarja ne bo pojavil noben ponudnik. Potem bi morala terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice sama izvesti to regulacijsko delo v lastni režiji. Možen pa je še en izhod, nam-mreč da se najvišji znesek za to delo v dražbenih pogojih zviša. Pri sedanjih razmerah pa tudi to ni verjetno. Starček ujel zajčka z roko Iz kamniških lovskih revirjev smo čuli že marsikatero zabavno in zanimivo dogodivščino, zato naj za konec bogate in uspešne lovske sezone zabeležimo še naslednjo zgodbo, ki ima prav tako kakor ostale hvalevredno lastnost, da je popolnoma resnična. Pravijo, da ni nikaka umetnost ujeti zajca na lovišču. Čeprav spi dolgoušec z odprtimi očmi, ga vendar lahko presenetiš in zgrabiš za ušesa, ker se baje ob nenadnem pojavu sovražnika tako prestraši, da kar otrpne. Taka smola je doletela te dni ludi koren,jaškega zajčka, ki je spal pod nekim drevesom tam biizu Olševka. Bil je gotovo popolnoma brez skrbi, ker je vedel, da je že minil 15. januar in da ga lovci nimajo več pravice preganjati. Brezskrbno je sanjal o veselem predpustu in o zelenih livadah in ni opazil, da je prišel mimo njega 83 letni možak. Kljub svoji visoki starosti se ie prožno vrgel na zajčka in ga ujel ter odnesel lovskemu zakupniku. Velenjski rudarji v Ljubliani Za pogodbo med KDE in Ljubljano Ljubljana, 3. febr. Danes je dospela v Ljubljano osemčlanska de-putacija delavskih zaupnikov iz velenjskega rudnika pod vodstvom načelnika tamkajšnje II. rudarske skupine Jožeta Rednaka II. in Martina Sa-vinka. Depulacija je posredovala pri g. banu in g. mestnem županu za čim hitrejšo izvedbo elektri-fikacijskega načrta, v kalerem vidijo velenjski rudarji edini možen izhod iz stiske, v kateri se sedaj nahajajo Položaj v Velenju je obupen. Večina rudarjev praznuje šihle. S 1. februarjem je bilo ponovno reduciranih 30 rudarjev. Drugi rudarji delajo pa samo po eno tretjino šihtov. Okoli 80 rudarjev se menja vsak drug teden, delajo pa le po dva, tri šihte vsak drug teden. Nemogoče je rudarju živeti, če na mesec zasluži le 8—10 šihtov ter prejme za svojo družino le 200—300 Din mesečno, od česar mora plačevati še okoli 100 Din raznih socialnih daiatev. Veliko vprašanje je. kako naj ti rudarji prežive .svoje družine. In mnogi rudarji imajo tudi po 7 in še več o'rok. Rudarska deputacija se je zglasila dopoldne pri g b' nu m m'. -»zložila obupen položaj Velen ja ter ga zaprosila za pospešitev izvedbe eleklrifika-cijskega načrta z mestom Ljubljano, obenem pa mu izročila resolucijo. Popoldne je deputacia obiskala g. Zupana dr. Puca ter mu prav tako razložila položaj. ga prosila za pospešitev ter mu izročila resolucijo. G. ban in g. župan sla deputacijo spreiela prav prijazno, izrabila tudi svoje mnenje, da bo izvedena elektrifikacija prtdvsem v korist Liubljani pa ludi mpstnemu županu za čim hitrejšo izvedbo elektri-ljubila, da bosta storila vse. da se nameravani elek-trfiVacijski načrti čimprej izvedejo. dobave velenjskega premoga od 3500 na 1150 ton. Cinkarna, d. d. Celje, eden največjih odjemalcev, ki je oujemala svoječisno nad 3000 ton mesečno, celo na samo 900 ton. Ogrožajo nas torej ponovno že itak ne/nosne redukcije, tako glede staieža delavstva. kakor tudi gledf skrčenja števila delovnih dni in sicer v taki meri, da življenjski obstoj rudarskih družin v Velenja ni samo v opasnost'. ampak je isti absolutno nemogoč. Velenjsko delavstvo se v železni disciplini, ker je zaposleno v drž. podjeiju, dosedaj ni zatekalo v svojem naravnost obupnem položaju v javnos:. ampak ie heroično prenašalo pezo bede, ker pa gre sedaj v naj1cru*eiši resnici /a življenje nad 400 na robu obupa se nihajajočih radarskih rodbin, si usojamo z vsem poudarkom tfelirati na celokupno pošteno nacijonalno in soc ^aluo čutečo javnost in zlasti na vse merodajne č'niielje v javnem ž'vlje-nju. ia onemogočijo vse :ntr,ge proti dovršitvi električne centrale v Velenju m proli odobritvi dogovora glede oddaje elekliičuegs toka iz Velenia mestni občini ljubljanski. Državni rudnik je dobil dragoceni inaterijai na račun reparacij za eno najmodernejših električnih central v Jugoslaviji naravnost podarjen od strani države in bi nastala nefiopravljiva škoda, ako se vsi javni činilelji v Dravski banovini lega ne bi zavedli in onemogočili velikopotezni elektrifikacijski načrt, ki je po zaslugi visoke kraljevske banske uprave tik pred urf.sn:Aiivijo. 1. rrttti . , Stari ljudje irpe pogostoma radi tež« klh napadov kašlja In i tem se nepotrebno mučijo, KRESIVAL razpusti sluz. tako) ublaži In oz» dravt kašelj in bronhijalnl katar. KRESIVAL bistveno Sedaj samo Din. 32— klenici. cenejši, po ste- Beda na deželi Polhov gradeč, 2. februarja. Povsod tožijo o bedi, le iz naših hribov ne dobite nikakega poročila. Res slabe čase sino doživeli, vendar hujšega pomanjkanja kakor je ravno pri nas, ne dobite nikjer. Govoril sem s trgovci, da ne prodajo nič sladkorja. Ako govorim s kmeti, pa pravijo: S čim naj preživiino otroke, ko ne moremo kupiti sladkorja, saj nam še za sol primanjkuje. Ke-vežev pa toliko, da drug drugemu vrata odpirajo. Pa vsaj je znano, da le revež revežu pomaga. Pravijo mi: Najboljši kraj za reveže je Tržič in Polhov gradeč. Ko sem bil še mlad. je pri nas cvetela strojarska obrt, vsaj je bilo 6 strojarjev, danes je le še eden in ta komaj životari, vsaj nosi vse Batove čevlje. Imamo več čevljarjev, ki so poleg 5 do 6 malih otrok večjidel brez dela. Čevljar mi je pravil: V teku enega meseca sem dobil le en par čevljev v jjo-templanje, pa še ta mi ni plačal, nimam pa ne drv, ne krompirja, da bi uboge otroke preživil, rubc-žen pa vsaki drugi mesec. Otrok pa davkarija ne vzame. Govoril sem s kmetom. Pravi: Za davek imam zarubljeno. Pred mesecem sem prodal vola, da bi plačal davek; a mesarja ni jx> vola. Jemo le zelje, repo in krompir. Kruha nimamo, da ohranim malo žita za S|x>mlad, ko sc prične večje delo. Lesna trgovina Božnarjeva že skoraj vso zimo stoji. Kmetje mu ponujajo les. da bi mogli davke plačati, pa tudi la jim ne more nuditi denarja, ker tudi od svojih kujKev ne more stirjati, denarja pa nikjer ni, še v hranilnicah ne. Ravno danes mi je tožil revni kajžar: Iniain 5 malih otrok, najstarejši ima 6 let, pa nimamo druzega živeža ko en škaf zelja in dva mernika krompirja, pa ne ene pare denarja. Kruha nismo jedli, da se ne spominjam več. Kako rad bi šel na delo Indi za najmanjši zaslužek, pa ga ni. Ubogi ljudje, ki nimajo ne hrane, ne obleke, ис dela. Kako naj žive, ako ne bode nobenega zaslužka? Zlata ooroha v Stran'ah Resolucija ki so jo velenjski rudarji izroči*i g. banu in g. županu, se glasi: Za piovečanje kalorične električne centrale pri nrž. rudniku Velenje je že davno prispel ves potrebni materijal za montažo treljega turbo-agregata na račun reparacij in je montaža sama že popolnoma zagotovljena na podlagi sklenjenega dogovora med kraljevsko bansko upravo Dravske banovine in nmietistvom za šume in rudnike. Prvi obrok plačila za montažo je že položen ter se prične te dni. Tudi pogajanja za oddajo električnega toka iz Velenja mestni občini ljubljausk so med občino in kr. bmsko upravo ugodno potekla, s čemur bi bilo zagotovljeno polno izkoriščanje povečane električne cenlraie in tem v zvezi obstoj in razvoj drž. rudnika v Velenju. V zadnjem momentu pa, ko je rešitev bede velenjskih rudarjev s tem aranžmajem bila takorekoč žc pred pragom, se je pričelo od izvestne strani s polno paro delovati proti izvedbi tega načrta, za kar se je angažiral celo univerzitetni profesor g. dr. Milan Vidmar z obširnim člankom o »Bodočnosti ljubljanske mestne elektrarne« v dnevniku >Jutro«. ; Naša naloga ni: ovreči s s'rokovnega gledišča Stranje, 1. februarja 1934. 2e je (»teklo nekaj Bistrice v Savo, odkar smo imeli pri nas zadnjo slovesno zlato f»roko v cerkvi. Pa ne mislite, da bi ne imeli kandidatov za to. trditve imenovanega g profesorja, dasi so "te tudi > 9' ne! Prva.dva korenjaka sta že čez pol pota proti .. ______________ :„ ...______,. • 4psl(lpsellplnieia ,lrn,r;t ,1\/a nara iau ela ta lurli K1,7M v očeh laiikn neosnnvane in nevzdržne, tudi ni likati vzrokom /.n tako pisanje lik pred ustvaritvijo nameravanih elektrifikarijskih načrtov, marveč se omejimo v vsej svoji težki bedi le na sledeče kon-etatacije: Drž. železnice .-o za februar t. 1. znižale svoje Železniki Svefoletno pobožnost v proslavo e odrešenja bo pri nas za vso Selški i mio v dneh II., 12. in 13. februarja. Pobožnost se bo vršila j>o naslednjem redu: Vsaki dan bo v farni cerkvi izpostavljeno sv. Reš. Telo od šestih zjutraj do šestih zvečer. V nedeljo bodo govori za može in fante, v ponedeljek za žene. v torek za dekleta. Slovesnost se bo zaključila v torek ob 4 |>o|>oidnn. sv. Ileš. Telo j)u ostane izpostavljeno do polnoči. šestdesetletnici; druga dva para pa sta že tudi blizu 55. leta skii|>nega zakonskega življenja. Ali deloma radi krize, deloma iz strahu in napačne sramežljivosti menda niso hoteli tiapravljali kake zunanje slovesnosti in so se zato izognili tudi cerkvene. OfXigumila pa sla se v nedeljo dne 28. januarja , ........... zakonska Kemperl Lovrenc iu njegova žena Kalari- I Jemu paru je bilo dano gledati zlato |x>roko. Izraz na in sta v spremstvu svojih sinov in njihovih otrok, | hvaležnosti je za vse vesele in prijetne, pa tudi za v spremstvu drugih sorodnikov in sosedov stopila ; vse bridkostne in grenke ure jieldesetlclnega skup-pred zlatojxiročni oltar. Oba sta že v osmem križu, ! nega življenja. Zakaj pri naši neurejenosti nam je pa sta prišla še lahkih korakov v cerkev, teža let se ludi trpljenje naravnost potrebno; le v njegovi luči ••'— 1.....------- J —---!:— znamo j)rav ceniti dobrote življenja, sicer bi se jih Mi vsi pa se združimo z Vama in s prošnjami Vaših sinov: »Gos|xid naj pri Vama ostane, z Gosjx>dom njegov blagoslovi« V cerkvi je v kratkih besedah povedal cerkveni govornik, kaj jc zlata poroka. Ni kak nov zakrament, niti ne poprava |)rve jx>roke. Je |ja za župnijo redek dogodek, ker ne pride vsako leto na vrslo. /a zlalo-poročenca je to izredna milost. Leta 1884. je stalo 13 parov pred |ioročnim oltarjem v Stranjah, a samn jima še kar nič ne |x>zna. Pred cerkvijo smo jima napravili slovesen sjirejem. kjer jih je šolska učenka SI. Langerhole v imenu /u|)nije le|x> |x>zdravila. v,orebiti bo ta pozdrav še komu prav prišel, zato ga zapišemo tudi v naše poročilo: Le vstopita v božje svetišče, pred zlatofioročni oltar; Bogu prinesita zahvalo za redko naklonjeni dar. prav gotovo preobjedli. V cerkvi sc je zbralo veliko ljudi. In golovo so ' šli vsi domov jxkI vtisom: »Lepo je bilo! Tudi jaz bi rad kaj takega doživel « Lepo je bilo tudi to, da so pri jutranji maši starši in sinovi pristopili k Gospodovi mizi. ZlatojX)ročencema pa želimo to, kar ! je oče ves vesel nad prelepo slavnostjo. obljubil pri ■ slavnostnem obedu: »U, jaz bom še železno poroko I dočakal!« Tako bodi I Ljubljanske vest!: Trgovska šota v novi palači Z začetkom tega meseca se ie državna dvoraz-redna trgovska šota preselila v nove krasne prostore v palači trgovske šole. Dvorazredna trgovska sola je bila s 1. februarjem namreč brez prostorov ler je zato morala požuriti svojo preselitev. Prostori državne trgovske šole so od prostorov trgovske akademije strogo ločeni ter imajo poseben vhod z Gregorčičeve ulice, medtem, ko ie v Trgovsko akademijo vhod z Blei\veisove cestc. Veliko iu prostorno stanovanje ima. enako kakor ravnatelj trg. akademije, tudi ravnatelj trgovske sole, namreč pet sob v četrtem nadstropju. Stanovanji obeh ravnateljev sta meti seboj oddeljelif. saj vodita do vsakega stanovanja celo posebna lifla. /graditelji lig. akademije, namreč mestna občina, društvo trgovska akademija« in državne oblasti, so bile pri napravi dveh tako udobnih stanovanj zelo široko-grttdni, saj je naprava obeli stanovanj bistveno |к>-ilražila zgradbo. Polagoma se seli v novo palačo ludi trgovska akademija. Nekateri oddelki so /e v novi palači, drugi pa se morajo vseliti najkasneje do 15. t. m. Na Tehniški srednji šoli namreč občutno primanjkuje prostorov za vse številne oddelke in strokovne šoie, zalo se bo mogla ta šola. ki je dolga leta dajala gostoljubje trgovski akademiji, ztto oddahniti. Interna kolavdacija poslopja z gospodarjem jc •/e bila, javna oblastvena kolavdacija pa bo te dni. Nova stavba dela po solidnosli svoje izdelave vso Krščanska šota vabi svoje člane, starše iu prijatelje mladim1 na svojo veliko skupščino danes ob 4. popoldne \ beli dvorani hotela »UNION«! Odbor. Stena se podrla na delavca . jtibljana. 5. febr. V Šiški podira i o mestni delti-, i staro zgradbo ob podaljšku Verovškove ulice. Tn zgradba je mestna last ter .je bila zn vsako uporabo že neprimerna ter jc ovirala razvoj Pri podiranju te zgradbe sc je danes ob 0 dopoldne pripetila tesna nesreč«. Steno, ki jo delavci izpodkopali, se je namreč nagnila na stran, kjer jc stal samo en delavec, ki jc prepozno opazil, da se stena liagibljc nanj ter ni mogel ob pravem času odskočiti. Stena je delavca pod seboj popolnoma pokopala. Priskočili so sodelavci, ki so naglo odkopnli nesrečnežu izpod ruševin. Ponesrečenec, 50-letni delavec mestnega cestnega nadzorstva Valentin Fležar, stanujoč v Mostah. Ribniška ulica 2?, je dobil poškodbe po vsem telesu. Po to I č po glavi, ijoškodovnn mu je prsni koš, poš čast Ljubljanski gradbeni družbi, ki jo je Kidala, prav lako pa ludi mestni občini, ki jc jirevzela ri-ziko gradnje s tem. da je najela posojilo pri državni hipotekami banki. Poslopje jc veljalo brež |X)hislva iti druge opreme 5,500.000 Din. Mestna občina bo nioraln to posojilo amortizirati v teku let, amortizacijske zneske pa bo krila z najemnino, ki jo ji bo plačevala država. V nasprotnem primeru jc mestna občina odločena, da odpove trgovski akademiji in trgovski šoli ler |ioslopje uporabi za take šole (obrtno nadaljevalne, osnovne itd.), za katere je sama dolžna skrbeti. Upajmo pa. da do iega nc bo prišlo. Z dovršitvijo tc krasne palače in vselitvijo obeh šol je z uspehom kronano tudi dolgoletno, smotrno n odločno delo nadvse marljivega društva »Trgovska akademija«, ki si je že pred več leti stavilo nalogo, ila Ljubljani preskrbi primerno šolsko zgradbo za Irgovsko akademijo.. Saj jc njegov predsednik g. Jelačin, ki je tudi predsednik Zbornice za TOl, imel nešteto potov, intervencij in jiosredovanj. da se mu jc posrečilo lo ogromno delo. Društvo je tudi poskrbelo za zemljišče za stavbo, ki ga jc odsto-piIo brezplačno mestni občini. V bližini stoji že "I rgovski dom, stanovanjska hiša Zbornice za TOL nameravane pa so tudi nekatere druge trgovske stavbe, tako. da nastaja tam nekakšno središče trgovsko-društvenih in prosvetnih ustanov © Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine v Ljubljani prosi, da vse informacije in dopise adresirajte na tajništvo društva: Ivo \Vidmaycr pri tvrdki K. \Vidmayer, Pogačarjev trg 3 Ljubljana. (1223) © Za Dom slepih daruje v počastitev spomina blagopokojne sestre Marije 50 Din gdč. Asta Mat-tanovič. Golili £M\ za Din 4.— uasili številno družino E K S T B A K T dr z o. z. Oosposvflsku ceslu št. 8 Potolčen jc po glavi, pošUottovnn mu je prsni koš, poškodbe i mn na udih. desna noga pa mu je zlomljena. Poklican jc bil reševalni avto. ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Da! pri tvrdki J. MAČEK na Aleksandrovi cesti štev 12 kupite nasbolj ugodno moška in dočja oblačila © Ljubljanski delegati na socialističnem kongresu. Na ustanovni kongres nove socialdemokratske stranke, ki jc danos v Belgradu, so odpotovali iz Ljubljane dr. Jelencc, Alojz Sedcj. Pavlo škerlj. Jurij Stanko in Marija Rakoveeva. Vseh delegatov iz Slovenije je okrog 50. 0 Za obletnico smrti f «°spe Frančiške Ma-s'ek bo prihodnjo sredo ob 7 zjutraj sv; maša-zadušnica v župni cerkvi sv. Jakoba. Mariborske vesli s Okolica v regulacijskem načrtu 0 Abonenti, ki si žele dobre, okusne in cenene hrane, so vljudno vabljeni, da se abonirajo v gostilni Rokodelskega doma v Ljubljani, Komen-skega ulica 12. — Vsem cenjenim gostom se nudijo kar najboljša in najcenejša vina, preskrbljeno je vedno tudi za dober prigrizek. Kegljaškim družbam je na razpolago tudi zelo lepo in prikladno kegljišče. Pri vseh poškodbah, okvarah, opeklinah ter za zdravljenje vseh vrst ran, hrast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni, zamoretc s polno sigurnostjo uporabiti preizkušeno zdravilo »FITONIN« Stcklcnica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno F i t o n« dr. z o. z. _ Zagreb 1-78. © Bosanski prekupčevalci. Policija zadnje I čase opaža, dn se je pojavilo v mestu zopet več j bosanskih prekupčevalcev stare obleke, čeprav . še ni dolgo, ko jih je večino izgnala. Ti prekop, j ecvalci najraje — seveda ne vsi — kupujejo 1 staro in ludi novo obleko od sumljivih ljudi, j ki obleko po večini pokradejo po raznih pred-I sobah in hodnikih, ko beračijo. Policija namerava Icm prekupčevalcem posvetiti precejšnjo j pozornost ter omejiti njihovo delovanje. © V Ljubljani umrli od 2ft. januarja do ; I. februarja 1954. Les.jnk Frančišku. 67 let, ku-I harica. Stari trg 5. — ZupančiC Franc, 76 let, vžitkar, Vidovdanskn c. 9. — šurk Frančiška, roj. Želoznikar, 68 let, poseetnicu, Ižanska cesta št. 189. — širen Roza. 60 let, delavka tobačne tov. v |)„ Sv. Petra c. 71, — Flieseer Cecilija, 81 let, perica, Vidovdanskn c. 9. — Zabukovec Marija, sestra Irinina, usmiljcnka, Slomškova ul. 20. — Košir Jakob, 71 let, vrtnar. Baragova ul. 11. — Sedcj Josipi na, roj. Kosmatin, 61 let, i vdova mestn. šolskega sluge, Sredina 14. — Štren Marija, roj. šnšteršic. 56 let, zasehnica, Vidovdanskn c. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Babic Ladislav. 27 let. rudar, Sv. Kata-——————————————-_———__—___ I Zobni štel e Ba;c Alojzi j Rožna ulica 7, radi bolezni do preklica ' ne sprejema Maribor, 3. februarja. Vprašanje novega regulacijskega načrta je odprto žc dolga leta sem. Vse povojne občinske upravo so se bavile z njim in dolgo let se Že vršijo pripravljalna dela Regulacijski načrt je nujna potreba, ker bo postavil vso gradbeno politiko našega mesta na novo, enotno podlago, po kateri se bo razvijala obdravska preetolica v bodočnosti. Nov regulacijski načrt hI Maribor že imel, Ce ne bi obsegal tudi področja mariborske okolice. Tako pa je bilo treba dolgotrajnih pogajanj in tudi oblastvenega posredovanja, da se je okolica zganila ter iz vršila svojo .nalogo. Okoliške občine že dolga desetletja niso imele nobenih položajnih načrtov in zato so tudi le predprijirave trajale daljšo dobo. Sedaj □ Smrt g. duhovnega svetnika Martina Petc-linška je v Mariboru globoko odjeknila. Ze v zgodnjih dopoldanskih grah so prihajalo v stolno žup-nišče velike množice kropil zemske ostanke priljubljenega pokojnika. Zlasli veliko je bilo med njimi mladine, ki ji je bil pokojnik tako skrben prijatelj. □ f ,S\ Sestra Gerarda llurvat. Samostansko družino čč. šolskih sester je zopet ob,,ela žalost. Včeraj zjutraj je umrla s. Gerarda Horvat, dolgoletna samostanska kuharica. Blaga pokojniea je bil rodom otl Sv. Ane na Krombergu. Preoblečena jo bila v mariborskem samostanu dne 15. avgusta 1003. Dosegla je starost 50 let. Skromno in tiho je vodila ves čas samostanskega življenja naporno delo v kuhinji ler jo bila pri vseh vedno priljubljena Pogreb bo v ponedeljek iz hiše žalosti ob 14 lia pokopališče na Pobrežiu. Naj počiva blaga pokojniea v miru. žalujoči samostanski družini in sorodnik«"! naše ;skreno sožalie □ Mladi stražarji Jadrana so se postavili. Podmladki Jadranske Straže vseh mariborskih srednjih in meščanskih šol so priredili na Svečnieo |)onoldne v veliki uilionski dvorani Strossmajerjevo |iroslavo z izredno bogatim in pestrim sporedom. Okusno ozaljšnna dvorann jc bila nabito polna ne le mladine, temveč tudi odličnega občinstva in mladiiioljiihov. ki so s priznanjem in občudovanjem spremljali izvrstno prinravljcne in izvajane točke sporeda. Nastopa ioea mladina je naravnost presenetila: vse od kraja do konca je bilo skrbno in izpiljeno izvedeno, tako govori, orkes'ralne in solistične točke, pevski nastopi, deklainacije, mali harmonikarji, simbolične in rajalne vaje. Kosali so se vsi mariborski zavodi med seboj: gimnazija jc dal« pevski oktet ter dvoje govornikov in solista, realna gimnazija pevski zbor. tenorista, učiteljska šola orkester, pevski oktet, klavirske in violinske soliste, presenetila jc tudi šol« rezervnih častnikov-inženjer-jev s svojim dobrim oktetom, trgovska akademija je dala govornika, ki je razvijal gospodarsko plat pomena naše Adrije, ostnli^ icl jirograma pa so iznolnilc meščanske šole: prvenstvo je, kot vedno, odnesel zopet zavod šolskih sester, ki je postavil na oder dvoje izborno izvežbanih rnjalnih nastopov □ Smrt vzornega redovnika. V splošni bolnišnici je podlegel snvlonosnemu bolezenskemu kalti redovnik jezuitskega reda Anton K rajne. Dosegel je starost 54 let. Pokojnik je bil blag značaj, odlikovale so ga vzorne redovniške vrline. Bogu-vdano je prenašal tegobe svoje bolezni ter z mirnim zaupanjem v božjo dobroto pričakal smrt. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice nn mestnem pokopališču na Pohrežju. G Oddaja obrtniških del. Mestna podjetja mariborska so oddala svoječasno razpisana obrtniška dela z« mariborsko občino nnslednjim obrtnikom: steklarska del« bo izvrševal Ivan Kovačič. pečfirska Majer Josip, stro.jno-mizar-ska Kompara Rudolf, slikarska Hncl Franjo, rinn pri Trbovljah. — Sajovic Marjeta, 56 let, obč. uboga. Cerklje 96. — Baloh ložefn. 52 let, bajtarica, Zg. Tuhinj 51. — Požrl Kristina, 37 let, žen« kovača, Bobovnik 24- pri Ltikovici. — \Veithauser Jožica, 1 leto, hči vpok. podprcgled-nika fin. kontr. Sv. Jurij pod Kuniom. — Kukec Neža. 52 let. žena bajtarja, Drušče 46, obč. škocjnn. srez Krško. — Osrcdkar Franc, 4-7 let, delavec, Nasoviče 28. obč. Komenda, srez Kamnik. — Kržič Jerica, roj. Kolman, 85 let. žen« vpok. paznika prisil, delnvn., Poljonska c. 54. — Štefe Marija, 67 let. gospodinja, Tržič. © Dunajsko pranje, svetlolikanje. Šimenc, Kolodvorska S. pa so predpriprave tudi v okoliških občinah že dovršene c izjemo Kosakov in enega delu bivše občine Tezno. v kratkem bodo dela tudi tu zaključena in nato se bo lahko ustvarila enotna jiodlaga za nov načrt, ki bo določal razvojne smernice bodočega velikega Maribora daleč v okolico. Izdelava nacrla samega pa se bo oddala zasebniku, ker mestni gradbeni urad nima na razpolago dovolj strokovnih moči za tako obsežno delo. Razpis se bo izvršil že v tekočem letu. Vidne posledice nove gradbene politike se bodo čutile predvsem v okolici, ki se je v gradbenem pogledu doslej razvijala čisto samolastno brez širših vidikov iu obzirov. Starih mnogoterih grehov sicer načrt ne bo mogel več popraviti, zalo bo pa preprečil nove. pleskarska Pezdiček Andrej, črkoslikniska Mavric Vinko, vzdrževanje in navijanje stolpne ure Drčo Ivan. dobavo barv, čop i če v in lakov Medic & Zanki, dobave železnine in gradbenega inaterijala Pinter & Lenard. Kleparska dela se bodo na novo razpisala. B Mariborski adresar. Tiskovna založbo v oru pripravlja izdajo novega ud res« rja, ki bo obsegal |ioleg točnih podatkov mariborskega mesia kol celote (torej tudi okolico) še podatke o Ptuju in Celju ter važnejših enotah s področja bivšega mariborskega okrožja. Pri sestavi bo sodeloval poseben redakcijski odbor, v katerem bodo zastoiani vsi poklicani javni rn drugi činitelji. Delo bo obsegalo 500— 600 struni velikega formata ter bo predvidoma izšlo v letošnjem poletju. □ Usoda kostanjev. N« naše tozadevno poročilo nam od inerodajne strani poročajo, da ne bodo padli vsi drevoredi pod sekiro naenkrat, ker se ne more mesto na mah oropati vsega zelenja. Posekala se bodo samo drevesa tam, kjer se drevoredi sploh odpravijo. V ostalih drevoredih se ho izvrševala nova zasaditev postopoma tako. d« se najprej vzgoji nov nasad in jiotem šele posekajo kostanji. Prvenstveno se bodo pa skušale zasaditi z drevoredi nove ulice na desnem bregu Drave in pa v novi vilski koloniji na Joštovem posestvu. □ 'Zivinozdi avnik Joia Keluc je otvoril prakso v Košakih pri Mariboru. Aleksandrova 2. Sprejema od 8 30-11.30. Stanovanje: Maribor, Meljska 41-1. O Smuk jc nevaren. Kar dvoje večjih nezgod je zahtevalo na Svečnieo smučanje. Na obronkih Sv. Urbana si jo zlomil pri padcu 20 letni trgovski pomočnik Ivan Jurič iz Studencev levo nogo. — Ista usoda je zadela strojnega ključavničarja 21 letnega Franca Sadeka, ki je pri padcu dobil prelom kosti na levi nogi. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v splošno bolnišnico. □ Cevi pokajo Vodovodne motnje, ki so nastale radi mraza v omrežju, so se pojavile tudi v ulici Ob jarku, kjer je počila cev v globini ter so jo motali nadomestiti z novo. Celje ■& Kako často Frankolčani spomin na svojega rojaka proj. Antona liezenška. Kaker je naš list že poročal, so priredili Frankolčani na Svečnieo dopoldne predavanje o življenju, delovanju in pomenu n; novega rojaka prof. Antona Uezenška. Predava' je g. prof. Bolhar iz Celja. Pred polno dvorano občins:va je g. predavatelj poveličevul zasluge njih)--»ga rojaka in ga poslavil vsem za vzgled v neumorni delavnosti, veliki ljubezni do domovine, v neizmerni navdušenosti za Slovenstvo in zvestobi do vere. Navzoči so g. predavatelja za njegova lepa izvajanja nagradili z živahnim aplavzom. Popoldne so domači igralci uprizorili v isti dvorani tgro »Stari Ilija«. ki je tako v moralnem kot gmotnem oziru izpadla v splošno zadovoljstvo. er Usmiljenim srcem! Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju odda otroka v sta-'osti dveh ozir. sedmih let, v brezplačno oskrbo. Revščina v hiši je zelo velika, mati je že od seplem-brav bolmšnici; oče pa brezposeln delavec. Nadaljnje informacije daje Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Cel;u. 0 Delovni trg. V zadnji desetini meseca januarja je poskočilo število brezposelnih prijavljenih pri celjski eksj>ozituri Javue borze dela skoraj za 200. Po zadnjem izkazu je brezposelnih 621. sedanja številka je pa S14. Delo je bilo v tem času ponujeno 10 osebam, posredovanj je pa bilo izvršenih !). Delo je na razpolago: 1 hlapcu, l kurjaču, 1 s1 ojniku. I kuharici in 1 služkinji. Hassnanila Liublfana 1 V Rokodelskem domu bodo drcvi igrali zelo dobro predpustno burko Res luštno je tam na dežel'ci...« Režijo ima g. Janko Novak. Pred|iro-daja vstopnic je danes od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulien 12. Pričetek igre je ob pol osmih zvečer. 1 Gašperčck se bo boksal z roparjem Roko-mavhom danes popoldne v novi groteskni igri M. Kunčiča: Gašperček se uči boksanja. Kot piskuč pa 6o nastopil v Kurentovi igri: Kralj gozda. Presenečenja in smeha bo nn pretek! Obe igri sc bosta predvajali ob 3 in 5. Vstopnice so v predprodaji v Unionski trafiki. Sedeži po 6, 5, 4 in 3 Din, stojišča po 2 Din. I Kino Kodeljevo, Danes ob 3., 5., 7. in 9. in jutri ob 4 in 8 film najlepše glasbe Štravsov valček«. V glavni vlogi Gustav Frohlich. I šišenski gledališki oder priredi danes teden v samostanski dvorani burko Primož in Helena iu še kaj?? — Največji nezadovoljneži se bodo do solz nasmejali. Slikarje na la večer že danes opozarjamo. 1 ženska sekcija Krajevnega odbora JS v Lfiibljani ho imela letno zborovnnjc dne 5. februarja 1934 ob 18 v damski sobi kavarne F.mona, na kar opozarjamo vse clanic«. I Izredna skupšfinn Združenja ljubljanskih kon-•ervutoridov bo v četrtek 8. 1. m. ob 20 na kon-•ervatoriju. dvorana 17. — Odbor. I Nni-mi službo imajo lekarne: Danes: Mr. Leu-•lok, llesljevn cesta 1. mr. Bohinec- ded.. Rimska resla 24 in dr. Krnel, Tyrševa cesta 41: julrl: Dr. Piceoli. Tyr5eva cesta <1 in mr. Bakarčlč. Sv. Jakoba trg D. Maribor >Navaden ?|.>м>1и Društvo Duniea ponovi danes, v nedeljo popoldne, zanimivo šaloigro Nn-vadon človek . Da ho predpustno veselje tem večje, nastopijo najboljši igralci s kupletk Vsi prijatelji poštenega razvedrila danos popoldne v Mladinski dom v Cvetlično 28. m Ljudska univerza. V četrtek 8. t. m. predava univ. prof. dr. Milan Ivšič iz Zagreba o bistvu kapitalizma in boljševizma. — V potek predava isti o fašizmu. m Muzejsko društvo v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 11. februarja v či-lalnici Stud. knjižnice ob 10 dopoldne. Dnevni red: Otvoritev, poročilo odbora, poročilo preglednikov računov, članarin« zn 1 1034, volitve ter slučajnosti. Vsi člani MDM vljudno vabljeni! m Slovensko obrtno društvo vabi vse obrtništvo; da zbira svoje davčne težkoče ter jih odda v pisarni Sloveli, obrl. druitva, Vetrinjekn ul. 11-1., ker bo milo odsek zti davke iu rubežu i omenjenega društva podal zadevna poročila na pristojna mesta. m Prireditve. Dne 10. t. m. v dvorani Zadružne gospodarski4 banke pustna prireditev SSK Maratona: isli dan Imu tudi obilno društvo svojo prireditev: dne 11. t. m. Jia Slov. pevsko društvo Maribor. m SSK Maraton. Redni treningi lahkoatlctične -•ckciie od sedaj naprej vsaki torek in četrtek na Livadi. Obvezno /a vse člane sekcij« vsakokrat ob 19. Plui p Dobrodelni knnrert Rdečega križa. Okrajni odbor Rdečega križa v Ptuju priredi \ lorek ti. t. m. ob 20 v mostnem gledališču dobrodelni koncerl. Nastopi pevski zbor meščanske šolo v Ptuju Dohodek je namenjen revnim Ilaložanoin in rudarjem iz trboveljskih revirjev. p Vokalni knmtrri tenoristu !•". Lukmann, bivšega člana belgrajske opere bo v nedeljo 4. t. m. ob 20 v dvorani Glasbeno Malice. |> V mestnem uledaliMu hp predvaja v nedeljo j 4. I. m. veleti I m V znamenju križa ■ iz dobe pre-I sanjanja kristjanov iu vladanja есвдгјп N'erona. Za : okoličane bo predstava navedeni dan ob II in 15 i po znižanih cenah Ce He c Danes popoldne vsi v Ljudsko posojilnico. kjer vprizoro naši /nani igralci veseloigro v treh dejanjih »Poslednji mož«-. Med odmori bo igral tamburaški zbor. Predprodaja vstopnic dopoldne od !) do 12 v Sloveneevi« podružnici v Cankarjevi ulici, popoldne od 2 dalje do začetka predstave pri dnevni blagajni. Začetek ob pol štirih. e Vaje »Celjskega Zvona« za prihodnji tedon. Ponedeljek iu četrtek mešani zbor, lorek ob pol 8 vaja za godala, sreda ob pol 8 vaja za pihala, petek ob pol 8 skupna orkestralna vaja. V<*e vale se vrše v Domu v Samostanski ulici. — Pevovodja. Drugi hvaii Zvočni kino St. Vid Viimarje, 4. februarja: — danes: velelilni Kralj džungle ob 4, 6 in 8. Pride: Film smeha, kol ga še ni bilo doslej! I)ev. Mar. v Polju. Danes ob 4 popoldne vpri- zori tlramalski odsek Prosvete;: v domu4 veseloigro Slrie v toplicah . Režija in glavna vloga jc v rokah g. Novaka. Joscnice, Podružnica SPD Jesenice priredi dne 21. febr. t. I. ob 20 v kolodvorski restavraciji rudni letni občni /.bor z običajnim dnevnim redom. Vablieni vsi. — Odbor. Jesenice. Danes ponavlja zadnjič društvo Aljaž< v Krekovem domu opereto v treh dejali: h s predsliko .Viktorija in njen huzar«. Znižana vstopnina! Okoličani sc opozarjajo na to, da sc opereta konča pred odhodi večernih vlakov. Kranj. Igra »Kulturna prireditev v Črni mlaki« je radi obolelosti igralca preložena na soboto, 10, februarja in nedeljo, 11. februarja, obakrat ob 8 zvečer. — Delavski odbor, Kranj. Trbovlje. Ljiiduki oiler vprizori danes ob pol 1 popoldne v Društvenem domu zanimivo ljudsko igro Vrnitev«, Sv. Jakob ob Savi. Katoliško prosvetno društvo vprizori danes veseloigro »Pni belem konjičku v 3 deianuh. Začetek ob J popoidne. Vabljeni vs-. Šmartno pri Litifi. Fantov, kongregacija vprizori danes ob 3 popoldne Gogoljevo komedijo »Revizor«. Nova cerkev. Šolski oder, ki z dobičkom podpira revne otroke, priredi 4. in 11. febr. vojaško satiro »Pustolovščine do'-rega vojaka Švejka,, I. del. Vsi ljubitelji otrok in vsi, ki iščete v j>red-pustnem času poštene zabave — na svidenje! Sora pri Medvodah. Kat. prosvetno društvo v Sorl pri Medvodah vprizori v nedeljo, 11. t, m,, ob 3 popoldne v Cerkvenem domu veseloigro v 3 treh dejanjih >Ulopljcnca«. Belokra"jsko učiteljstvo zboruje v soboto, dne 10. febr. t. 1. v Črnomlju. Na dnevnem redu je situacijsko poročilo in re'erat o kmetsko- in gospodinjsko nadaljevanem šolstvu. Ker bomo obravnavali očitanja proti našemu požrtvovalnemu lov. Ljubiču, prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. LJUBL f AiNSKO GLEDALlšc B Drnniii Začetek oh 20, Nedelja, 4. februarja ob 15: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane cenc. Ob 20: -Karijera knnelista Vincika . Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 5. februarja: Zapito. Opera Začetek oh 20. Nedelja, 4. febr.: ob 16: .»Tosca«. izveu. Zuizi.t.e cene. ob 20: >Ples v Savoyut. Izven. MARIBORSKO GI.FT) \l ISf E Nedelja, 4. februarja ob 15: »TrnjuIčica.« Znižane cene. Ob 20: »Grofica Marica.« Zadnjič. Gostuje tenorist Ivan Gorsky. I Ponedeljek, 6. februarja: Zaprto. Ponedeljek, 5. februarja- Zaprto, j Torek, ti. iebruarja ob 20: »Okence«. Red C. Znižane cene. Občinske volitve: Vransko-okolica Upravno sodišče v Celju je pod številko A 455-33-11 izdalo tole odločbo: Zoper občinske volitve, ki eo se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Vransko-okolica, srez celjski, so se v volivnem imeniku vpisani Golav-šek Jožef, posestnik, Loke št. 15, in tovariši dne 21, oktobra 1933, torej v odprtem roku osem dni j po dnevu volitev, pritožili na upravno sodišče 4 v Celju. Upravno sodišče ie po § 50, zakona o ohčinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo po §50. odst. 5. zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te od- I ločb» vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Na pritožbo zgoraj imenovanih je upravno sodišče po pregledu pritožbe in volilnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Pritožitelji trdijo, da si na volišču v St. Jurju ob Taboru predstavnik in njegov namestnik kandidatne liste Cukale Maksa nista smela ničesar beležiti in da nista smela vpogledati glasovalnih zapisnikov; predsednik volilnega odbora ie dal odstraniti iz volilnega lokala predstavnika kandidatne liste Cukale Maksa, kmalu nato pa tudi nieitovega namestnika; tudi jima ni bila dovoljeno, da bi po 18. uri prisostvovala ugotovitvi volilnega rezultata, ki se je razglasil dvakrat: po prvem je dobila kandidatna lista Cukale Maksa 377 glasov, kandidatna lista Žilnika Alojza pa 339 glasov; po drugem razglasu (na občinski deski) pa je dobila Zilnikova lista 379 glasov, torej dva glasova več kakor Cukalova; oba rezultata sta nepravilna, ker je v resnici dobila Cukalova lista 429, Žilni-kova lista pa le 247 glasov. Glede trditve pritožiteljev, da je bila predstavnikoma Cukalove liste na volišču v Št. Jurju ob Taboru onemogočena vsaka kontrola, izvira iz zapisnika o poslovanju volilnega odbora, da predstavniku Cukali in njegovemu namestniku predsednik ni dovolil, da bi zapisovala volilce, češ, da se s takim zapisovanjem moralično upliva na ostale volilce. Ker se pa predstavnik in namestnik Cukalove liste tem nista hotela pokoravati, sta se po sklepu volilnega odbora morala odstraniti. Nadalje izvira iz odgovora volilnega odbora na pritožbo, da je bil predstavnik Cukala pripravljen, da opusti zapisovanje volilcev, če bi mu volilni odbor dovolil, da kontrolira zapisnik volilnega odbora. To se mu pa ni dovolilo, »ker se je OD DtfEDA DO DNEVA SE BOLJE POČUTIM Zdrave človeka je odvisno od želodca. Zanemarjanjp želodčnih obolenj povzroča večkrat težke in dolgotrajne bolezni, pa tudi smrt. Radioaktivna rogaška slatina pomaga želodcu pri prebavi odločit e od niesovih sten za telo ne-poranliive zaostanke in tako po-f' i V ^ spešuje prehod zdravilnih sokov v .M /Г Poživlja pa tudi delovanje f™ /m /v\ črevesja in ozdravlja tvore in čire. Kdor pije redno vsak dan radioaktivno rogaško slatino, je vedno dohre volje, zdrav in poln življenskih sil. Skladišče rogaške slatine v Ljubljani. Gosposvetska cesta 13 (kotizej) Ko smo hodili na tlako 88 letnica Adamičeve matere. Skocjan pri Turjaku, 1. februarja. Te dni obhaja oseniinosemdesetletnico svojega življenja Adamičeva mati iz Malih Lipljenj pri Turjaku. Mati se je rodila leta 1846 v Lipljenah. Prav dobro se sjx>minja mladostnih dni, kako je hodila na božja pola. na 1 rsat, k Mariji Pomagaj in 11a sv. Vi-šarje. Cel teden so potovali. — Mati je tudi hodila v tiako v čušperski grad. Morala je odpraviti osem dni tlake. Takrat je bila še prav mlada. Pozneje pa so za to tlako dali čušperski grofje kmetom gozdove, da so lahko v svojem drva imeli. Povedala je, kako so nekoč grajski čuvaji zasačili Lipence. ki so sekali drva na graščinskem in so jim pobrali vso živino. Seveda so morali drugi dan kmetje sami po živino in so morali plačati občutno kazen. Pripovedovala mi je tudi, kako je hodila, ko je bila stara 15 let, v žetev na Gorenjsko. Dobro se spominja, da je prvič zaslužila 8 goldinarjev in je bila zelo vesela, in si je kupila lepo rožasto obleko. Tudi pozneje je še hodila v žetev in tudi kot terica ie slovela. Ko se je poročila, je bila stara 17 let. Njen mož in njen oče sta oba en večer umrla, in to pred šestdesetimi leti. Mati je še prav vesela in zdrava. Ne potrebuje nikakih očal. Želimo ji, da bi dočakala še 90- in tudi 100 letnico! Bog jo živi! SANATORIUM EMONA Ljubljana Kiimi iiskega al. 4 Zdravnik: Telef.3623 Dr. Franc Derijanc, kirurg, šef-primarij v. p. Jugoslovanska knjigarna Parni kotel, spisal inž. Gvidon Gulič, ima 100 strani besedila in 52 slik, ki ponazorujejo posamezne dele kotla. Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane vezana 30 Din. Knjižica je namenjena predvsem kurjačem, delovodjem, posestnikom parnih kotlov, služila bo tudi izborno naraščaju, ki bo imel šele opravka s parnimi kotli. Knjiga obsega vse, kar mora vedeli oni, ki ima opravka s parnimi kotli; tako: svojstvo pare, kurivo, rešetke, priprava za požiranje dima, materiala in oprema kolla, pregrevači, dimnik, snaženje, eksplozija, predpisi za kurjače, prestopki itd. Druga važna knjiga za strojnike, obratovodje je PARNI STROJ IN PARNA TURBINA, spisal inž (Ividon Gulič, 122 strani, cena vezani knjigi 80 Din, založilo istotako Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga obravnava s praktičnega stališča parni stroj in parno turbino, torej tvarino, katero mora obvladati vsak strojnik, da lahko položi obvezni izpit, ki ga je po zakonu dolžan prestati. Za lažje umevanje tvarine ima knjiga 165 slik. uradno imenovani volilni odbor čutil s tem v svojih funkcijah užaljenega in je bila njegova uradna neoporečnost postavljena v čudno luč«. Pri zaslišanju pri srezkem sodišču na Vranskem pa je predsednik volilnega odbora Sfiligoj Aleksander kot priča pod prisego potrdil, da je vsled zgoraj navedenega razloga dal odstraniti iz volilnega lokala Cukalo in njegovega namestnika. Da bi pa nasprotna lista ne bila privilegirana, je odredil, da se mora odstraniti tudi predstavnik in namestnik Žilnikove liste. Ko se je po 18. uri predstavnik Cukala Maks vrnil v volilni lokal, mu je res rekel, da nima na volišču ničesar več iskati, rezultat pa bo po končanem skruliniju razglašen. Iz navedenega izvira, da ie bila predstavnikoma Cukalove liste res onemoločena vsaka uspešna kontrola volitvenega postopka. S tem pa se je prekršilo določilo § 34. odstavka 2. zakona o občinah. Po tem določilu imajo namreč predstavniki kandidatnih list pravico, prisostvovati poslovanju volilnega odbora in podajati pripombe, ki se vpišejo na zahtevo v zapisnik. Tega določila pa ni razumeti tako, da sme predstavnik liste prisostvovati glasovanju samo kot pasiven gledalec, nego ima kot pooblaščenec volitev tiste liste, katero zastopa, pravico, da nadzoruje volitveno postopanje. Ta nadzor pa Inhko vrši na dva načina: 1. da si sam beleži oddane glasove in 2. da nadzoruje zapisnikarja pri vpisovanju oddanih glasov v glasovalne sezname. Čim se mu zahrani oboje, potem je kontrola volitvenega postopka po predstavniku liste nemogoča in njegova navzočnost nima več pravega pomena. Razume se seveda, da predstavnik s takim kontroliranjem ne sme v nobenem oziru ovirati volilnega odbora pri njegovem poslovanju, kakor tudi sicer ne motiti glasovanja ali nedovoljeno uplivati na volilce. Iz zgoraj navedenega pa tudi izvira, da ie volilni odbor neopravičeno odstranil predstavnike iz volilnega lokala. Po § 34. zakona o ohčinah v zvezi s §§ 9. in 26. uredbe o glasovalnem postopku imajo predstavniki kandidatnih list pravico, da prisostvujejo volitvam ves čas od početka do konca. Pod izrazom »volitve« je namreč razumeti ne le glasovanje, temveč celokupno poslovanje volilnih in glavnih volilnih odborov. Navedene kršitve pravic predstavnikov Cukalove liste v zvezi s trditvijo pritožiteljev, da je uradni rezultat volitev napačen, odvzame volilnim aktom in ugotovitvi volilnega rezultata tisto verodostojnost, ki bi jim jo brez te kršitve kot uradnim aktom bilo priznati. Radi tega je upravno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo, kakor je zgoraj navedeno. Celje, dne 23. januarja 1934. V ostrih zimskih dnevih in pri športu . NIVEA-CREME .» NIVEA-OLJE Nadrgnite si lice in roke, preden se podaste na prosto, z NIVEA-CREME ali NIVEA -OL1EM • 0>a ščitita Vašo ko/.o preti neugodnimi vremenskimi vplivi, tako da ostane gladka, sveža in prona, in pospešujeta ozdravljenje nu počeni h iu vnetih mest. - Pronicu ela globoko v tkivo, ojačujeta ga, da postane odporno. - Med Rie.tntv' za nego kože na vsem svetu vsebu ela edino NIVEA-CHEMIi in NiVEA-OLJE kožni maščobi sirodni eueerit. na katertiii temelji nji ti edinstveni, dobrodelni učinek. o vlogi holandskega Rdečega križa, glede na čl. 10 konvencije za izboljšanje usude ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne,« »Izjava Rumunije o vlogi Rdečega križa glede na čl. 10 ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne«, »Mednarodna konvencija o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskih za vojne — izjava Brazilije o vlogi brazilskega Rdečega križa« in »Objava odločbe o ustanovitvi davčne uprave za mesto Maribor«. — Zdravnik v Domžalah g. dr. Maks Krem-ž a r se je vrnil z orožnih vaj in zopet redno ordi-nira. — Proračun Moshirja za leto 1934 znaša 8,771.555 dinarjev. Žepni koledar Slovenskega Gospodarja Koledar Nedelja, 4. februarja: (2. predpepelnična nedelja) Andrej K., škof; Janez Brit. Ponedeljek, 5. februarja: Agata, devica muče-nica; Albuin, škof. Osebne vesli — Poroči se danes popoldne na Dobrovi pri j Ljubljani g. Z a 1 a z n i k Franc, posestnik v Ko- ' zarjah, z gospodično Mariianco Suhadolčevo , s Šuiice. Ženin je bil tudi pevec in dober igralec v Prosvetnem društvu na Dobrovi. Obilo sreče! | Cerkveni veslnik II. Vnanja kongregarija pri uršiiliiik.ih ima danes popoldne ob 2 mesečni shod. Pridite vse. — Voditelj. Ostale vesti — Gg. duhovnikom ljubljanske in lavanlinske škofije. Nekateri gg. pomotoma mislijo, ako plačajo članarino društva »vzajemnost duhovnikov ljublj. (lavantinske) škofije«, da je s tem plačana tudi na ročnina za mesečnik »Vzajemnost«. Da ne bo v bodoče nesj)orazumljenja, se sporoča, da se naj poravna naročnina za mesečnik »Vzajemnost« na naslov »Uprava mesečnika Vzajemnost«. Maribor, Slomškov trg 19, in sicer v znesku 50 Din. — Uprava »Vzajemnosti«. — Volitve v občini Motnik so razpisane za nedeljo. 18. marca. — Ljudski oder v Ljubljani |x)sluje v svojih novih prostorih na Miklošičevi c. 7 in sicer dnevno od 8 do 12 in od 2 do 6. Na razpolago je nad i 200 iger v rokopisu in vse tiskane igre, ki so izšle | v slovenskem jeziku. Dalje izposojuje obleko proti zmerni izposojevalnini. Na razpolago so tudi šminke in krep za igralce. Ker je to edina izjx>sojeval-liica, se društvo toplo priporoča. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Josef« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josel«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi — Novi odbor Slomškovega prosvetnega društva v Zagrebu ie sestavljen takole: predsednik g. Težak, podpredsednik g. dr. Klemene, tajnik g. Er javec, blagajnik g. Pemič. gospodar g. Štrukelj, knjižničar g. Pecigus, v odboru sta še g. Nuja in g. Sekolec. Revizorji: g. Legan, g. Praprotnik in g. Lenče. — Osnutki za plakat za L jugosl. protituberku lozni kongres. Izmed poslanih 26 skic za osnutek kongresnega plakata je priznana I. nagrada za osnutek »Zdravje« (g Peter Kocjančič). Dalje so bili na grajeni še osnutki: Jugoslavija, Simbol, Boj in Ščit. Naseli I se je v CIRKNICI zasebni zdravnik Med. Univ. Dr. Drago Plnlar ordinira vsak dan od 9—12 in od 16—18 ure 1 — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 10 od 3. t. m. je objavljen »Zakon o dodatnem aktu k mednar. konvenciji o prevozu blaga po železnicah (M. K. B.)«. dalje »Na-redba o organizaciji oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu za promet«, »Pravilnik o sestavljanju prečiščene bilance denarnih zavodov, ki se ho čejo okoristiti s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov«, »Norme o lastnosti in preizkušanju asfaltnih emulzij za sjx>jno snov pri gradnji cest«, »Razpisa: stroji, strojni deli in kompletne instalacije za gradnjo tvornic so pri uvozu oproščeni carine samo. če so v nerabljenem stanju; ocarinjcnje listov iz mehkega kavčuka«, Izjava danske vlade o konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne. Vloga danskega društva Rdečega križa«, »Izjava Holand.ke zid* no uekai mesecih prve izdaje tekom februarja že v drugi izd'iji. Druga izdaja se ho tiska a le v toliko izvodih, kolikor bo naročnikov Naroi ila se spre,einajo samo se do 10 februarja 1931. Ne za mu lite ugodne prilike, posebno po bivs.'m Kranjskem kjer ga nima še vsak zaveden sloveli ki gospodar, pa pošljite naročilo nn naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru — Nesreča pri padcu. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 72-lctnega starčka Antona Boštota od Št. Lamperta pri Litiji, ki si je pri padcu na ledenih tleh zlomil desno nogo. _ Znižana vožnja gostilničarjem za zvezni občni zbor v Mariboru. Ministrstvo za promet je dovolilo 25% znižano vožnjo po železnici udelež-nikom občnega zbo a Zveze gostilniških združenj, ki bo dne 8. t m. v Mariboru in sicer tako, da vsak kupi za dovoz v Maribor celo karto, za povratek pa bo plačal polovico proti izkaznici, da se je občnega zbora udeležil, — Razpisana je pešadijska podčastniška šola v Zagrebu. Prošnje je vložiti do 10. aprila. Pojasnila se dobijo Franc Per, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Is prosjieh Vaše tvrdke! Zas:opstva solidnih izvoznih tvrdk za Benečijo išče zanesljiv aktiven Slovenec. Naslov: Stojkovič. caselta postale 64u. Venezia, Italia — Vsebina Žepnega koledarja Slovenskega gospodarja za čas od 1. oktobra 1933 do 31. decembra 1934. Letošnja izdaja tega tako priljublje-Ijenega žepnega koledarja ima sledečo vsebino: Koledar, kjer je obenem zapisnik za vsakdanje notice. Vremenski ključ in navodilo za določitev vremena. Cirilica in latinica, kakor se tiska in piše. Jugoslavija in njen popis. Poštne pristojbine. Kraljeva banska uprava. Proračun kmetijskega oddelka banske uprave. 0 zemljiški knjigi. Čebelnjak. O sortiranju in vkladanju sadja. Precejanje in čiščenje vina. Napake in bolez.ni vina. Goveji hlev. Skrb za plemensko živino. Škodljivost ple-menjertja v sorodstvu pri svinjah. Kako se pozna starost govedi. Kmelski posevki v Sloveniji. Naši travniki in živinofeja. Kako se mešajo umetria gnojila. Lovski zakon. Prva pomoč v nesreči. Amortizacija dolgov. Sejmi. Kmetijsko knjigovodstvo in tabele. Poleg teh člankov ima koledar še sledeče tabele: Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolžinskega in sredinskega premera. Tabela kubičnih metrov dreves. Tabela za preračunanje oralov v hektarje itd. Koledar brejosti domačih živali. Koliko časa traja pojatev. Teža žive in zaklane živine. Izdatki in prejemki za vsak mesec posebej. Zapisnik delavcev in njih plače. Zapisnik plače v blagu in delu. Zapisnik živalskega prirastka. Kako snažimo madeže. Praznega papirja 64 strani. Na robu centimeterska mera in svinčnik. — Pri revniatizniu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexensehuss) sc uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdan|em izpiranju pr;bavneg« kanala — Velik vlom v Zagrebu pojasnjen. Največji vlom lanskega leta v Zagrebu je bil vlom, izvršen na Silvestrovo v Frankovi ulici v hiši gostilničarja Dobravca. Vlomilci so odnesli 87.000 Din v gotovini, Takoj so pričeli organi zagrebške policije s temeljito preiskavo, ki pa je bila zelo težavna, ker ni bilo nobenih sledov, na katere bi se bilo mogoče opreti. V gostilno zahaja vse polno ljudi. Vendar pa je kmalu padel sum na krojaškega mojstra Petra Zimra, ki je v zadnjem času naenkrat prišel do denarja. Dočim je prej živel v revščini, si je zdaj začel nakupovati vsemogoče stvari. Policijekim organom se je to zdelo sumljivo, posebno še, ker jc bil Zimmer ravno okrog božiča skoraj čisto na psu. Iznenada so napravili v njegovem stanovanju preiskavo, pri kateri so našli v zavojčku, ki je bil skrit ined pepelom, 11 tisoč dinarjev gotovine. Zimmer je na vprašanje, odkod denar, odvrnil, da je to denar njegovega pomočnika in podnajemnika Andrije Kune. Zaslišali so še tega. Po dolgem navzkrižnem zasliševanju je priznal, da sta skupno s Zimmrom izvršila vlom na Siivestrovo. Vlomil je Kuna sam, dočim je Zimmer napravil načrt. Povedal je še, da je na dvorišču zakopanih še 28.000 Din, katere so res našli. Oba vlomilca so zaprli. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. — Slapovi Plive v Jajcu bodo izgubili lepoto in romantiko. Komisija, ki se je mudila v Jajcu v svrho proučevanja reke Plive, ki menjava svoj tok, je odredila, da se morajo odstraniti vsi mlini okrog železniškega mostu. S tem ee bo vodna eila Plive povečala in bo izšla iz tesni, v katero je zapadla zaradi geoloških sprememb. S tem, da se bodo odstranili ti mlini, bo izginila skoraj vsa romantika slapov, katerim so ravno ti mlini dajali krasno sliko. Poleg tega je komisija odredila, da je treba na slapovih samih precej prekopati. Z deli bodo začeli, kakor hitro bo odobren potreben kredit. — Namesto radia — zapor. Zobni zdravnik Luka Ribica v Belgradu je prišel v času od 22. decembra do 6. januarja dvakrat v prodajalno tvrdke Siemens in kupil dva radioaparata v vrednosti 7000 dinarjev. Enega je kupil za sebe, drugega pa za svojo sestro, ker oba ljubita glasbo. Ker tudi na gramofonu laliko slišiš lepe prsmi in glasbo, je šel Luka Ribica tudi v prodajalno tvrdke \Viking in tam vzel gramofon. Ta ljubezen do glasbe je reveža privedla na obtožno klop. Pozabil je namreč plačati prve obroke, pozabila je to storiti tudi njegova sestra. Obroke bi prav lahko plačal, saj je imel denar, ker je oba radioaparata in gramofon nesel takoj v zastavljavnico in vse skupaj tam zastavil. Izgovarjal se je. da je rabil denar. Sodišče mu je to rudo verjelo, kljub temu pa ga je obsodilo na Sest mesecev zapora in nn plačilo sodnih stroškov. Poleg tega mora seveda oškodovanima tvrdkuma poravnali vso škodo. — Stekla mačka je pred dvema mesecema v Podgoruču pri Našicali ugriznila dečka Simona Tupariča, ki je te dni v hudih bolečinah umrl. — Prijatelja žganja. V Kruševcu sta brata Stanko in Janko Stamatovič ukradla 425 litrov žganja. Sodišče ju je sedaj obsodilo vsakega na 1 leto robije. — Odar Alojzij, Sodbe Rimske role v zakonskih pravdah. Bogosl. Aka emija. Knjiga !2. Ljubljana, 1934. Ob petindvajsetlelnici Rimske ro-te analizira avtor sodbe tega rimskega cerkvenega sodišča. Kaže na vestno delo, ki ga opravlja visoki cerkveni tribuna), ko razsoja o veljavnosti in neveljavnosti zakonov. Nava a podrobne zglede. Tudi za dušnopastirsko prakso zanimiva knjiga. — Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) ponovno opozarja slovensko javnost na Zbrane spise Ivana Cankarja, ki so izšli dosedaj v 16 zvezkih in obsegajo celotno delo Ivana Cankarja do leta 1912. Tudi posamezni zvezki so organska celota, opremljeni z uvodom Iz. Cankarja in obširnimi uredniškimi opombami. Naj ne bi bilo zavednega Slovenca, ki bi vsai v posameznih zvezkih ne zbiral velikega dela Iv. Cankarja! _ »Slovenski Učitelj« št. 1.—2. Vsebina: O sedanjih bioloških in psiholoških smernicah vzgoje. Fr. Žekar. — Uporaba in nega govorilnih organov v otroškem vrtcu in elementarnem razredu. Jože Tavželj. — Olrok in družba. Kriha. — Slovenska vzajemnost. Vojleh čuS. — Posebnosti kanadskega šolstva. Dr. L. Sušnik. _ O volii. Pero Horn. — Fran Jaklič — 65 letnik. F. Lužar. — Izobrazba naroda. — C. kr. okr. šolski nadzornik in prvo nadzorovanje. Iv. Hribski. — Po Slomškovih stopinjah. E. Boje. — Francosko odlikovanje slovenske učiteljice. — Književnost. — Materinski jezik. S. Ljubunčič — Zapiski. — Kateri nai bo občevalni jezik med Slovenci? K. S. _ Obzornik. — Pravkar je izšla knjiga »Zimski vodnik po Sloveniji« izjx>d peresa odličnega poznavalca naših planin g. R. Badjure. Knjiga izčrpno obravnava najlepše smuške ture širom slovenskih planin in vsebuje seznam zimskosportnih postojank in zave tišč, radi česar jo turistom in športnikom prav to- ¥lo priporočamo. Dobi se proti ceni 50 Din pri ujsfco prometni Zvezi, Tourist Oifice Pufnik, Maribor, Aleksandrova 35. — Zveza absolventov rudarskih Sol Jugoslavije je imela svoj VIII. redni občni zbor na Zid nem mostu. Med drugim so bili sprejeti važni sklepi v procvit in razširjenje zvezinega delovanja po vsej Jugoslaviji. Odposlani so biii tudi pozdravi g. ministru za Sume in rude kakor tudi vsem rudarskim svetništvom Jugoslavije ter Združenju rudarskih inženjerjev Jugoslavije. — Lastno stanovanje lahko kupite v solastnini v stanovanjski hiši! — Ponudbe sprejema; »Stavbna zadruga«, Ljubljana, poštni predal — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečiei v želodcu, krvnih navalili, glavolmlu. splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »r ranz josefove« grenfice. Katastrola ruskega balona Širita Halo, halo, Zemlja... Padamo! Mrko so rezali velikanski žarometi po temnem nebu. ki ic ležalo poveznjeno nad letališčem pri Moskvi. Velikanske množice ljudi so sc privalilc iz ruske prestolnice in tisočere glave zažarc, kadar jib oplazi blesteča sablja žarometa, ki sc vrti, vrti, vrli in droga v črno vsemirje. Sredi letališča leži velika srebrna obla, na njej sovjetska zvezda, vse-naokrog nje pa neka ogromna masa, ki ic ni mogoče razločevati. Ljudje letajo naokrog. V balon, ki naj čez eno uro zlo ti v sinje višave, napeljujejo plin, da bo dvignil to srebrno kroglo in v njej tri znanstvenike, ki so sc napotili v vsemirje, da proučujejo prilike 20.000 metrov visoko v zraku. Polagoma raste ta črna masa, počasi se napihuje in sc dviga, trga se od tal. Vrvi, s katerimi je privezana srebrna krogla, sc nategnejo, balon vzLre-peče, ined ljudmi gre neko čudr.o drhtenje, žarometi sekajo po tleli, po zraku, zasliši sc žvižg, oster in bodeč, ki sc zapiči v jutranje ure dne 30. januarja. V luči žarometov... Okrog velikega balona vidimo letati in plesati dva mala balonč-ka, v katerih sedita dva iiiženjer a, cla v zadnjem trenotku pred poletom v vsemirje še enkrat od vseh strani pregledata balon, ki bo nosil * seboj troje drafocenih življenj. Kot dva vrabca okrog velike vrane. Istočasno vidimo, kako polnijo gondolo, kako vlaga o v njo dragocene aparate, znanstvene priprave, instrumente... Pogoji za polcl so dobri. Obadva balončka počasi padata proti tlom, roke stiskao okrog srebrne gondole, ki jc iz ruskega najfinejšega jekla, zgrajena po ruskih načrtih in od ruskih delavcev. Zopet oster, dolgo trajajoč žvižg, ki reže kot britev po letališču. Zatem sc zasliši rjovenje motorja. V luči žarometov vidimo, kako se dviga v zrak malo letalo s pilotom Žarnovskim, ki je odlelel v višine, da šc enkrat dobi pravilne podatke o zračnih pogojih v višinah, kamor naj odleti srebrni »Siri;.-. Po 15 minutah jc žc zopet nazaj, tepejo ga žarki žarometov. Njegovo poročilo jc ugodno, kajti že vstopajo v gondolo trije pogumni letalci-učenjaki, oblečeni v belo volneno obleko, komandant Fe'1 o-se'enko in njegova pomočnika Vlascnko in Usi-škin. Še enkrat si sežejo v roke. Poveljnik »Osovi-jahima« (Osebni savez avi!acije in kemije) pride zadnji k gondoli in preda Fcdoseienku svileno zastavico. Nato zopet listi v srcc sc.ga:oči žvižg, suho povelje Pusti nn svobodo«, nakar se polagoma in svečano zaine dvigati balon, noseč s seboj v žarometih bleščečo gondolo. .Živci uspeh!« — lo jc zadnje voščilo, zadnja žeba, poslana za balonom, ki gre v strašno smrt... Žarometi ga ližejo visoko gor v temno iulro, ki ga sivkasto barva vstajajoča jutranja zarja. Halo, halo, Strti! Zemlja k'iče To se jc dogajalo v Moskvi 30. januarja zjutraj. Nekoliko po sedmih so mogli tudi naširadio-radovedneži, ki razpolagajo z zadosti močnimi ra-dioaparaU', slišali zanimive razgovore v zraku: »Halo, halo! Tukaj zemlja! Halo, halol Tam Sirij? < potem pa je bilo zopet vse tiho. Šele kakšne pol ure pozneje je prišel zopet po zraku komaj razločljiv odgovor: Halo, halo! Tukaj Sirij! Halo, halo! Sirij govori! Halo, halo! Prišli smo 3000 m visoko. Dvigamo se 3 metre na sekundo. Vsi sc zelo dobro počutimo. Halo, halo! Sirij pozdravlja!« Pol ure pozneje zopet isti klic iz vsemirja: Halo, halo! Tukaj Sirij! Halo. halo! Sirij govori: Nahajamo sc 19.000 metrov visoko. Vse jc v redu! Pozdravite delavce, ki so balon zgradili!« — Drugi glas: »Halo, halo! Tukaj zemlja! Halo, halo! Ne govorile tako hitro! Kako nas slišite? Razumeli smo, da sle 19.000 metrov visoko. Ali redno dobivate naša poročila?-. Zemlja sc razgovarja z ljudmi 19.C00 metrov nad no... In zopet: Halo, halo! Tukaj zemlja! Odmasitc maske, pozabili smo od-mašiti maske, odmašite maske! Zvcžitc se z anod-no baleri'o! In zopet slišimo pozdrave, ki jih pošilja zemlja v vsemirje! Komandant zra.koplovstva, komandant letališča, svojci učenjakov v balonu, vsi zaporedoma pozdravljajo. Nato vse utihne. Zemlja zopel posluša odgovor iz nedostopnih višav. .. Halo, halo! Tukaj zemlja! Halo, halo! Tukaj zcml'a! Halo, halo, Sirij! Tukaj zemlja, zcml'a kliče! Halo, halo. Sirii! Zomlia kliče . ..« Se ni in šc ni odgovora, le nekaj čudnega drhti po zraku. Zemlia željno posluša, ves svet posluša, kdaj pride zopet glas iz vsemirja... Vsemirje molči. t. Šele nekat ininut pred deseto zaslišimo: -Halo, halo! Tukaj Siriji Halo, halo! Sirij govori... Sprejeli devet radiobrzojavk, povzpeli smo sc na 20.300 metrov. Vse. je mirno. Še vedno sc dvigamo, bežimo v neskončne vsemirske višave. Svetovni rc-iord je premagan!t — Zemlja zopet odgovaria, častita, pozdravlja in zopet čaka s pritajenim dihanjem .., Četrt ure čaka na glas Iz vsemirja: Halo, halo! Tukaj Siriji Sirij govori: Nahajamo se 20.6U) metrov visoko. Neprestano delamo, proučujemo!« Glas iz Sirija je jasen, samozavesten, veder... Takoj na to; Halo, halol Zemlja! Prekinile z brezžičnimi brzojavkami, ker popravljamo aparat!« — Spet reže skozi zrak: Halo, halo! Tukaj zemlja! Halo, halo! Sirij, odgovori, Sirij gov6ri|« Čakanje — novi pozivi z zemlje v višave — zopet čakanje — novi vzkliki: Sirij! Halo, halo! Sirij! Tukaj zemlja! Sirij govflri! Toda -Sirij« molči... Na vse pozive, na vse vzklike, ki brenčijo skozi zrak, ni nobenega odgovora več. Kako strašni so ti klici: Halo, halo! Tukaj zemlja! Halo, halo! Halo, Sirij!« — na katere nikdo ne udgovarja več . . , Tragedija 22 000 m visoko Torej sc je zgodilo nekaj v vsemirju. Strašna tragedija sc je odigrala. Zemlja čaka — upa . . Zemlja govori in kliče... Ura je cna:st, poldne, ena, dve, tri — in še vedno ni nič ... Po svetu ]e že šla žalostna vest, da sc je Siri' ponesrečil, a upanje je še vedno osla'^. Ko še ob štirih ni bilo nobenega odziva iz zraka, sc je dvignila jata letalcev, da iščejo balon, ki je medtem žc moral pasli na tla — neznano kam — neznano kje . . . Neka priča je iz avila preiskovalni •komisiji, da je slišala na radio-aparat presekane klice: -Halo, halo, zemlja! Padamo . . .-< Tudi iz inozemstva prihajajo roročdla, ki potrjujejo is lini t os l lega zadnjega vzklika pred smrtjo. Gondolo s tremi mrtveci so našli 150 km ;užno- | vzhodno od Moskve, blizu proge Moskva—Karan. Tragedija jc končana, Nikdo ne bo vedel. ]-;>- I ko jc prišlo do nesreče, zakaj polet ni uspel Le | tri razmesarjena trupla pričajo, kako strašen je boj proti zakonom narave in kako majhen, kako neizmerno majhen je največji človek, čc se meri z božjo naravo . .. Komisija, ki jc pregledala ostanke Sirija, ni mogla ugotoviti zaenkrat ničesar, razun to, da s«, je dvignil 22.0U0 metrov, lorej še 1400 mclrov više, kol jc bilo sprva javljeno. Izpod ruševin balona so izgrebli še barograf, ki je služil za merjen e, ter koščke zapisnika, v katerega so do 15 minut pred katastrofo lctalci zapisovali svoje vtise. Iz tega sledi, da je nesreča zadela pogumne letalce okrog enajstih, pol ure po zadnjem pozdravu Sirija... Vsi ostali instrumenti so uničeni, Komisi'a preiskuje nadalje. Ona odklanja razlago, da jc bil balon ves obdan t ledu in da je zaradi tega eksplodiral, ker barograf zaznainue še redno padan e. balona do 12.000 metrov in šele potem beleži znake, da je Sirij iz neznanih vzrokov začel bliskovito padati in jc treščil nazaj na zemljo. Moral je padati brzino 1000 metrov na sekundo. Dnevnik Vasenka jc delno ohranjen in priča, da je posadka bila čisto v redu lik do katastrofe, ki e morala priti nepričakovano. Pogreb Moskva jc zemcPske oslanke p nesrečencev pokopala z velikimi častmi. Kr.vlc so bile izpostavljene v palači osredn ega izvršilnega odbora v Moskvi, cdkoder se je začel ludi pogreb, ki sc ga jc udeležila vsa moskovska ''arnizija, kakor ludi vse moskovsko prebivalstvo Na Rdečem trgu so pri-jravljene grobnicc za junaške lelalcc in lam so bili pokopani po govorih šefa letalstva Prokoii eva in zastopnika vlade Kalin'skega. Tri'e rdeči po'ki so obdali tri zaporedne salve iz pušk Množice šc danes dcfUirajo mimo grobov treh ruskih lelalcev-junakov. BSousod kto гтМјмуе.: 1лл1ллпг1л, "r/ihne I ■ 4-■'>:'>> ■Шш шш fumacu^cu fcaAfcS Prhljaj izgine 1 Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo1 шг ш ш. mi- hs»WQ Piu\ Kai dela'o naši po svetu V NEMČIJI Iz.seljenec ljubi zvedo in požrtvovalno ••!<'-jO domovino, to je dejstvo, ki je uoštetnkl H /e dokazano. Nov dokaz so dali naši slovenski izseljenci letos, ko «0 velike povodnje težko /n-dele nekatere kraje v Sloveniji, ludi naši rojaki v Nemčiji v tem niso zaostali, /veza in-gnslov. kat. društev v Nemčiji, je šla tujvoj iui delo in zbirala tiri podrejenih društvih pri-sjicvkov za pomoč leni poplavljetieem. Po konzulatu v Diisscldorlu je g. I. in die. predsednik Zveze, posla I najprej 2(15 mark. Sedaj so se pa oglasila še tri društvu in poslala svoj prispevek in g. predsednik je poslal Družbi sv. Rafaela še Din 369— \ la namen, katere je Družini poslala nu pristojno mesto K ko požrtvovalna je bila ta ljubezen, priča u. predsednik ko niše: -Svotu res ni velika. Toda upoštevajtc, da so darovalci zvečine breznoselni, reveži iti vpoko-jenei. in mi ~i utonili dej ni-ko od ust nritrgaji, iki st) dali. Nekatera dništvu pa snloli nimajo nič in niso vkljiib najboljši volji ničesar dnin .« ie besede povedo silno veliko. Ali m lor i j samo sveta dolžnost. če domovina skrbi za take svoje sinove? Zveza Iii zelo potrebovala skioptieni a mira t zu svoje prosvetno delo. na nima denaria. da i)j >j ■ru nabavila. Tli Iii bila krušna "ril i k it /a ameriške kal. Slovence, da bi priskočili svojim tako te/ko preizkušenim ro;nkoin izšeljeneeni v Nemčiji na iionioč. Ko Iii t bile zelo velike« > pomena za Slovence v Nemčiji, posebno še /.a mladino. Pred tednom dni je tukajšnji kino predvajal film o naših slovenskih gomil Kino je bil vse dni nabito poln sutno naših ljudi, lako Sem in tja rt o Zagrebu so želeli videli vsaj stike svoje domovine. Toda Zve za ie preveč revna in ga ne more nabavili. Velika škoda. Jaz ччп osebno Žrtvoval za narodno propagando, kolikor sem mogel. Danes ne moreni več. V FRANCIJI Stiring-Habsterdick. — t mrl je prezgodaj domači g. /minile Bour. pravi delavski duhovnik. ki je imel srce in razum za ubogega delavca, 11 ■ 11 i slovenskega. Vse je imel enako rad. vselil brez razlike jo pomagal. Skregan ie bil samo fr kapitalom. > .slovenskim duhovnikom je bil iskren prijalelj. Pogreli je l>il veličasten, naravnost kraljevski! — Tudi Slovenci smo žalovati za njim. I ie^in P. d" C. — V industrijskem okraju severne Francije v Pas de Calais prebiva m "d svoiimi roj >ki /e 7 let izseljenski duhovnik nioiisignore Valentin Žuoaneie. — Požrtvovalno in nesebično dela lani kot i'olier pastir dul"č od svoje mile domovine za izseljence: on živi in čuti s .svojimi l|iidini jih pas'orira. jih obiskuje iu jih vzgaja zu Boga, cerkev in domovino. Izseljenci v severni Franciji zatorej spoštujejo svojega gospoda kot svojega duhovnem vn',;,elja in dobrega očet«; in za njih je li'to veliko veselje, ko so smeli obhajati v liedeHo, dne 12 novembra, srebrni jubilej svojega dobrega .gospoda. \ ARGENTINI. IJiienos A i res. Društvo Prva slav "-ka šola« v okraju Viila Devoto je meseca maja lani odprlo slovensko šolo za otroke naših i/sel en-eev za ta okraj. Usneli je prav zadovoljiv. Priredilo je leoo uspelo liožičllico. — Društvo namerava tu
  • Kakvi sil Slovortei?;:, lale naslov nosi letak, ki so ga iz Belgradu vrgli v javnost neki vredni; sinovi hrvaške matere. Sicer letak, ki naj bi ga |'o volji avtorjev v masah razširili, ne ve o Slovencih, nič slabega povedati, le z bolečini srcem ugotavlja razna dejstva, ki nam nikakor ne delajo nečasti. Tako: du je Slovenec škof nn Krku in v Prizrenu, da imajo Slovenci preveč besede v vodstvu katoliških cerkva v Belgradu, očita Zagrebu dr. Slamiča in Barleta, in meni. dn se Hrvatje nad toni jeze. Tudi ob Naši Slogi v Zagrebu so se spodtaknili ... Tudi ob jezuite so se obregnili. Kakor rečeno, nič slabega niso mogli najti, a ua koncu vseeno trdijo, da nas Slovenci u ime naroda iznad svega i te kako sramno ponižajo i gule . Povod temu jemljejo iz nekih hesert. ki so jih čitali v Sloveniji . kjer se nekdo poganja za slovenski verouk v Belgradu. Naj si je bil s tistim dopisom v Sloveniji, dan zadosten povod za napad ali pa tudi ne — gotovo je to, da dober, vreden sin hrvatske matere ni, kdor izza plota kaže jezik, a svoj obraz skriva. Ni junaško in ni hrvaško v narodu sejali mržnjo in sovraštvo proti najbližnjemu bratu. Sicer pn ne dvomim o tem, da bodo vsi dobromi-sleči Hrvatje obsodili tako nastopanje. Sicer je letak prazen in brez one bistrp duhovitosti, ki jo lastna Hrvatom, tako dn nili imena ne zasluži. Omenimo ga le po časnikarski dolžnosti. Sovraštvo sejati je lahko, a ljubezen težko! Očetje tega letaka so svoje ime seveda utajili. Slovenci gotovo ne delamo Hrvatom nikjer škode, n židovski jarem žuli do krvi... Zagreli se pripravlja na misijon. '/.p '20 lel ga ni bilo. Velike stvari so se dogodile med tem. Zagreb je jMislal velemesto z vselili moralnimi sencami, versko življenje trpi silno škodo zaradi jio-nianjkanja cerkva, ki le počasi rastejo. Ileda, ki je činidalje hujša, išče zdravila, pa ga ni. Zalo pa naj vsaj vera da svojo tolažbo. Ves postni čas je namenjen inisijnnu. ki bo pričel najjirej z otroci, poleni s služkinjami in obrtno mladino, (lil 13. do 25. marca pa bo glavni misijon z govori zjutraj in zvečer. Letaki že sedaj vernike kličejo k misijonu. Kes je veliko mlačnih in brezbrižnih vernikov v tem mestu. a kakor se razgibljejo za velike praznike, tako so bodo pač tudi za misijon, da bodo vse cerkve premajhne. Slovenci bomo imeli leda j na razpolago cerkev svele Katarino, kjer bo vodil misijon laza-rist p. šavelj. V ospredju vsega zaiiimanla sloji vprnšnnle elektrifikacije t-ftvske banovine. Sedaj se se namreč odprla možnost, da se s leni začne. Te dni jo namreč ministrstvo uničilo tozadevno monopolsko koncesijo, ki jo je imel URITAD', združeni rudnjki iu topilnice d. d. Ta firma je bila obvezana, da v treh letih prične z gradnjo električne centrale na plin v bližini Zlatarja Vložila je kavcijo tri milijone dinarjev Sedaj je njena pravica ugasnila iu kavcija je zapadla državni blagajni. Nekateri trdno upajo, da se bo sedaj s projektiranim načrtom res j ričelo. Dnevna kronika imenuje te dni dva vloma na slovenske ljudi. V Slovenski ulici, kjer je res prav veliko Slovencev, je bilo vlomljeno v poslovne prostore lesne industrije g. Šuleja, seveda tiste dneve, ko je čakal denar, da ga izplačajo delavcem. Dišalo .iim je 17 jurčkov, pa so su obliznili zanje prav tako ko listi kozel, ki je skozi plot gledal zelje. Tatovi so namreč preje zbežali, u le malo še, pa bi imeli dovolj za Irud. — V Frankovi ulici je gostilna Pri veselem Slovencu v. Prav na starega leta si jo nekdo dovolil v blagajno g. Dobrovoljca in si odnesel X7 jurčkov. Lep denar, kajne! Takole, malo po mulo jo hodil lepe bankovoke menjavat na jio-šlo. Vsak dan enega, pa novo Čevlje, nove hlače — imeniten gospod je postal preie reven in skromen Bosanček Pa je gospodu Dobrovolicu, ki ca jo poznal iu večkrat srečal, to čudno zdelo. In bil !e na pravi sledi, l-itl jurčkov se je še našlo pri nieni, oprave pa dovoli za vse življenje onemu človeku. Manjka se veliko, pu se bo še dobilo, ker so bili v kompaniji trije... Kamnih Zavruiena pritožba. Državni svel je z. odločbo z dne 23. januarja odbil pritožbo proti razpustu društva Kamnik. S tem je društvo konenoveljavno razpnščeno. Za oskrbnika premožen ja rnznnščencgn društva je bil nedavno imenovan nnokoieni orožniški narednik g. Fr. Jerele. Društvo Kamnik je bilo ustanoviieno pred 30-leli in si je takoj kupilo na glavnem trgu hišo. katero je prezidalo v sedanji Kamniški dom. Nje-ovo delov nn ie na kulturnem i;i prosvetnem jiolju ie rodilo lepe sadove, zlasti Pn je društvo preda j uejlo vsemu okraju s svojimi poučnimi sklonjenimi predavanji, ki so se vršilo skoro vsakih 14 dni. Pritožbe, ki so bile poslane na upravno sodišče v Celje proti občinskim voli v;mi v Mengšu in Komendi, f-u bile zavrnjene. PcTc'jske vesti. V četrtek 1. t, ni. sc ic po-I javil pri mest.ii občini mlad človek .n prosil, da sc mu prizna brezplačna hrana, ker je že dalj časa brezposeln, Ko sc je legitimiral, se je njegovi i prošnjo tudi ugodilo. Navzoči policijski stražnik i Rupnik pa ]e možakarja, ki fe mu je zdel sumljiv, povabil v stražnico. S ražnik je ugotovii, da Ivana Supaniča — tako mu e namre2 ime — zasleduje uprava policije v Ljubljani, orožniška posta,a v Celju in okrožno sodišče v Celju. Vse te oblasti ga zasledujejo racii raznih vlomov in tatvin. Je že predkaznovan. Zadnjo kazen, 7 mesecev strogega zapora, je odsedel 22. novembra 1933 pri okrožnem sodišču v Celju. Supaniča so eskortirali v Celje k tamkajšnjemu okrožnemu sodišču. T.:d-ensUo službo gasilcev od 4. do U. t. m. I vrši drugi red I. voda in sicer četnik Rudolf Erlač in četar Ivan Omulec. Re-'evalno službo imajo šofer Franc Širec, četar Franc Korže, od moštvr Franc Štros in Andrej Pfeifer. /*! v • v i rzic Pevski koncert. V času predpustnili veselic in gostilniškega prertkunja se človek kar oddahne. če more en večer tudi v 'i ržiču poslušati lepo ubrano petje. Nu Svetnico zvečer je priredila Pevska zveza s svojim tržiškim odsekom, l.i ga vodi g. organist Martin 1'laninSck, pevski večer v dvorani : Našega doma-. J'evci Planin-škovega moškega zboru, Љ po številu, so odpeli 18 pesmi tako prisrčno, da so užgali številno občinstvo, ki jih je i odobravanjem bogato nagradilo. Naj reče strokovna ocena karkoli, Tr-žieuni j-o pevcem in g. organistu za ta večer iskreno zahvalju zahvaljujejo. Osebna vest. (i0-letnico rojstva je na Svee-nicO obhajal g. duh. svetnik in župnik v p. j Josip Polak. Novo društvo. Razmere — praznovanje, ; grozeči odpusti — so prisilile delavstvo tovarne I - Peko«, da seže tudi po samopomoči. Ustanovili ! mi .si na pobudo tovarniških uradnikov Podporno društvo, ki nuj s članarino in drugimi sredstvi zbira pomoč za slučaj potrebe. Ustanovni občni zbor je pokazal veliko zanimanje; od delavnosti odbora je pa odvisno, kako bo društvo uspevalo iu dose/alo svoj iiumen. Za ustanovitev iso se najbolj trudili gg. Dolinar. šmi-lek in Pelicon, katerim bo delavstvo pač hvaležno zu njihovo nesebično delo. Zdr.ivn k dr. France Bergelj prične 8. februar'a s privatno prakso na Bledu, Ljubljanska cesta 86. Jesenice Prepotrebni |>roti!(ibcrku)ozni dispanzer dobimo na Jesenice, ki bo vsako soboto na razpolago v bolnišnici bralovske skladnice. Prihajal bo na Jesenice špeeijalis. z zdravilišča Golnika. Sploh pa bi na Jesenice že davno morala javna bolnišnica, ki je prav tako potrebna, kot hiralnica. Nn Svečnieo je v tovarni na Jesenicah delo skoro popolnoma počivalo, med tem ko se je na I Javorniku obratovalo. Tudi na Dobravi se jo i delalo normalno. I rije večji oddelki na Jese-I niča h pa so počivali tudi v soboto. Marijin vrtec je na Svečnieo popoldne uprl-j zoril v Krekovem domu igro s petjem -Siro a ' Jerica«, ki je Številnim gledalcem, posebno pa otrokom silno ugajala. Zvečer pa so fantje pevskega in glasbenega clru=tva Aljaž« uprizorili j P. Zakrajšekovo dramo Pri kapelici«. Zadnje čase je bilo na Jesenicah, oziroma sosednjem lavcniiku več smrtnih slučajev kot posledica pljučnice. 'Tudi Л. .šlibar, ki se je vso I svetovno vojno zdrav iu uerunjen pretolkel, jc podlegel tej bolezni. Kljub slabim čnsem in stalno naraščajoči krizi in draginji Jeseničani veselo plešejo in rajajo do jutranjih ur. Vsako soboto in nedeljo se vrše plesne veselice, jioil tem ali onim naslovom Sicer jia slišiš samo tarnanje iu tožbo o slabili časih. l/olšfvg obmtnsfo 2iutpmhov v predilnici T.ilijn, 20. januarja. V sredo 24. t. m. so bile v litijski predilnici volitve 8 obratnih zaupnikov predilniškega delavstva. Postavljene sla bili samo dve lsiti. in sicer na prvi listi jiredstavniki JSZ in socialistov, n.t drugi lisli pa predstavniki NSZ. Vseli volivcev jo bilo бОО. volitev se je pa udeležilo le 397 upravičencev. Združena lista je dobila 205 glasi v. nar. socialisti pa 114 glasov, medtem ko je bilo 11 glasov neveljavnih. ! Na prvi listi so bili izvoHen! tile zaupniki: Prebil Ivan, Vuk Vik'or, Podlipnik Frane Les:nk Terezija, Berčon Frane, Razboršek Viki; druga lista pa je dobila dva mandata. Nar. soelalis'i šo Od delavskih volitev sem nazadovali za 87 glasov. \ oltlve so se vršile v redu razen majhnega inci-di ida, ki je nas'al okoli pol 5, ko so v volivni lovni korporatlvno prikorakali vsi uradniki in moj-j stri, ki so sicer volili, loila volivni odbor teh 'irt I glasov, ki so bili oddani vsi nar. soc., ni priznal za veliavne. ker ie slal na stališču da ura^n'ki in nio'stri niso delavci. Zadeva je bila preložena 1 I elavski zbornici ■, odločitev. Američan je bil na glasu, da si je lahko ла malo denarja nabavil avtomobil. Zdaj bo 'udi za malenkostno vsoto lahko kupil lastno letalo. Tip novega ietala je nenavadne zunanjosti. Letalo bo stalo samo 700 dolar. Takole živi Karel Radek Zdaj vlada nad nami Hitler, naš Mesija Avstrijski dnevnik »Linzer Beobachter«, prinaša to-le poročilo nekega potnika: Nn hodniku obljudene berlinske ulice je postavljen pred vrati velike stanovanjske vojašnice velikanski kljukasti križ s podaljšanim gornjim krakom. Ta imn obliko vešal; na njem visi lesen Kristus skoro v naravni velikosti. Obraz je spačen od bolečin. Napis nad podobo kaže namesto navadnih črk 1NRI nemške verze: »Rimski Arijci so nekoč križali moža. ki ga jc dvignila na površje židovska množica. Zdaj vlado nad nami Hitler, naš Mesija. Obesimo za to Kristusa na kljukasti križ.c To »pesem« lahko čita samo opazovalne, ki so ustavi ob spomeniku nemške kulture. A s|>odu.j se šopiri | bogoskrunski napis v velikanskih črkah, ki jih ! mora zagleda ti vsakdo, če gre mimo: »Heil, Hitler! Nieder mit juden-Christue!« Povej mi, no, Milka, čemu so vendar tiste črne tipke na klavirju? Ljubček moj. Na le igram vendar žalostne melodije. Američan William Harrison Goddell je postal Gan-dhijev učenec. Prestopil je tudi h hinduizmu. Ko se je vrnil v Ameriko, je izdal proglas, v katerem poziva po Gandhijevem zgledu na nepokorščino proti političnim in gospodarskim ukrepom predsednika Roosevelta. V Ameriki seveda se ga niso oosebno ustrašili. Letafo ni dražje kakor avtomobil niso hotela odpreti. Začel sem ropotati in stresati vrata. Ta ropot so slišali v Radekovo stanovanje. Nenadoma se je pojavil na pragu stanovanja sam Radek teir mi zaklicali »Poskusite se peljati do 15. nadstropja! Tam se bodo vrata gotovo odprla.« Ubogal sem in v resnici sem v 15. nadstropju lahko izstopil. Nekaj trenotkov nato sem bil že v Rade-kovem stanovanju. Kako živi sovjetski voditelj in kakšno je niegovo stanovanj«? G. Radek se radi stanovanja gotovo ne more pritoževati. Velika knjižnica, moderna delovna soba, krasna jedilnica in salon s perzijskimi preprogami prav nič ne spominjajo na stanovanje proletarca. Iz salona so vrata na velikansko teraso, ki jo krasi čaroben viseči vrt Radek mi je pravil, da gre na to teraso lahko 300 ljudi. Karel Radek zasluži pri raznih listih, kakor so »Izvestja« in »Pravda«, kolikor hoče. Njegova žena je nastavljena pri nekem državnem podjetju, kjer vodi tekstilni oddelek. Tudi ona ima prav lepo plačo. V Radekovem stanovaniu sem opazil služkinjo. Ko sem se začudil in vprašal, ali imajo tudi komunisti služkinje, mi ie Karel Radek dejal: »To je naša služkinja... to se pravi. . oprostite, mi nimamo služkinje ... to je delavka, ki ie slučajno pri nas.« Nervozno je pokašljal in takoj dejal; »Pokadiva cigareto in govoriva rajši o čem drugem!« Ne samo Radek, tudi drugi komunisti žive v Moskvi prav dobro. ' Moskvi sem obiskal tudi znanega poljskega komunista Bruna Jasenskega, ki ; je zbežal iz Poljske. Njegovo stanovanje je bilo krasno urejeno. Postregli so nam s konjakom. Ča-še, iz katerih smo pdli prijetno pijačo; so bile iz brušenega stekla; nosile so označbo ruskega carja »Nikolaj II.«. Pisec pripoveduje nadalje, kako v Radekovi hiši govore večinoma poljski, tudi služkinjo nagovarjajo v poljskem jeziku. Novakovski nadaljuje: Med obiskom mi je Karel Radek priznal tole: Vi vprašujete, ali obstoji v Rusiji popolna enakost? Ne, moj dragi, kai takega n,i pri nas. Moje stališče je, da je popolna enakost nesmisel. Dokler ! bodo ljudje živeli, ne bodo vsi nikdar igrali enake vloge. Vedno bodo obstojale različne kas te. Višje in podrejene, bogate in uboge. Izenačenje vseh ljudi ni niti v Rusija izvedljivo. Povem vam odkrito: Splošna enakost vseh ljudi je nesmisel in praktično neizvedljiva. To priznanje sovjetskega funkcionarja, kii se bori za svobodo in enakost, dostavlja g. Novakovski, dokazuje, da proletanski voditelji računajo z resničnostjo. Odgovornost za točnost tega razgovora seveda prepuščamo g. Novakovskemu. Dve iz Hitlerieve Nemčije Odkar je Hitler stavil tisk pod svojo kontrolo, je ta zgubil ves dosedanji pomen; v tej zvezi nastajajo smešnice, ki dobivajo značaj zgodovinskega gradiva. Goring, ki v vsem posnema Viljema II., misli samo na odlikovanja in vojaški sijaj. Kakor poprej cesar, ima veliko zbirko uniform za vse življenjske priložnosti. Nekoč ponoči ga je zbudil prestrašen lakaj. Zgodila se je nesreča. V kopalnici je počila vodovodna cev. Voda je poplavila sobe. — »Prinesi hitro mojo admiralsko uniformo!« je takoj velel Goring. Druga anekdota je trpek odmev zgodbe o požigu parlamenta. Goringu so javili, da se je prikazalo nad Berlinom 30 komunističnih letal, ki so zasula mesto z letaki. »Gromska strela!« zavpije Goring in lopne s pestjo po mizi. »Saj sem jih naročil le pet. Kdo bo pa to plačali« I Arabščina proti turšćini Egipčanski kralj Fuad L, je ustanovil arabsko akademijo, ki je prva v svetovni zgodovini. Njeni člani morajo varovati klasično arabščino pred novimi kvarnimi izrazi, imajo pa tudi nalogo poskrbeli za nove pravilne tehniške in znanstvene izraze. Vlada je že predložila akademiji v ta namen listo, ki obsega več sto francoskih in angleških debel, ki morajo proč iz arabščine. Akademija bo tudi ustanovila enoten književni jezik da bo zedi-nila sedanja samostojna narečja. Napovedala je izdajo arabske enciklopedije z udeležbo evropskih irtentalistov. Med akademiki so tudi zastopniki Sirije, Iraka, in Tunisa. Seveda pomeni ta dogodek zakrinkan protest zoper preganjanje arabščine v Kemalovi Turčiji. Kako so Američani ponižali hitlerjevce Sin slovitega italijanskega tenorista Henrika Ca-rttso, ki se prav tako imenuje kakor njegov oče in jo po leni tudi podedoval krasen glas, se je posvetil filmu. V Hollywoodu je sklenil pogodbo s filmskim podjetjem; igral bo glavno vlogo v filmu »Srečolovec* Tudi morskim prebivalcem ni prizanesla zima. Morski vihar )e te dni vrgel ua suho vec kitov ob bretonski obali na Francoskem. Iz dežele najhujših kontrastov Za kravo je šel v smrt, k poroki ni prišel radi poslov, češptjev cvet naznanja vojno Će hočeš spoznati navade in običaje ljudstva. potem ne beri uvodnikov po njegovih listih. ki bo več ali manj po vsem svetu enaki. Bolj značilne za značaj kakega ljudstva so drobne novice, ki so prave poteze na obrazu ljudstvu samega. Danes bomo zbrali nekaj drobnih novic, ki jih najdeš v listih velikega kitajskega mesta Peping in z jarko lučjo osvetljujejo razmere med velikim kitajskim narodom. * V okraju Поупап pri Kantonu je 74-letni kmet Čen Hua imel kravo, in mu je nenadoma poginila; vlak jo je povozil. Čen Hua se je obesil na najbližje drevo! Šc tisti dan je umrla njegova najbližja soseda 84-letnn žena Li-Ven-Ce. Tako jo je razveselila novica, da ji je njen sin iz Pepinga poslal 'SO srebrnih dolarjev. * V Šanghaju jc 17-lctna žena Lju porodila trojčke. Prvi je bil bele barve, 'tretji rjave polti in četrti črne polti. Gospcj so takoj čestitali vsi sosedje, ker so videli v tem nenavadno znamenje. Duhovniki so izjavili, da so ti trije otroci, ki imajo tako različne polti, bodoči junaki kitajskega naroda. Ti niso' nič I drugega, kakor junaki iz pravljičnega kraljestva Kana. ki so ec imenovali Kvanju, Liupej in Čanfej in so se zdaj vnovič rodili. — Dinastija fin nov je vladala od I. 220 pr. Kr. do I. 265 po Kr. Kitajski vojni minister Hoinčin je izdal armadno povelje, ki zahteva. ln kaj ste nato storili?« »Izbral sem si zdravnika, ki me zdravi bolj poceni.« V Ameriki morajo ogujegasci napraviti poseben izpit, preden jih povišajo. Vsak tnora dokazati, da je neustrašen in da ne zgubi glave tudi v najkritičnej-ših momentih. Gospa Debelušnikova jc že napravila šoferski izpit MLADI SLOVENEC Miške žalujejo (Igra za deklice. (Otroci sc postavijo v krog. Sredi kroga leži očka misel; mrtev.) Vse deklice (si brišejo oči z ruticami in tarnajo v zboru); Kaj bo, kaj bo z nami, oh! Prva dcklica (tožeče): Očkn inišek je umrl... Druga dcklica: Me smo strašno žalostne. Tretja deklica: Kdo nam zdaj bo orehe tri? Vse deklicc (kakor prej v zboru): Kaj bo, kaj bo z nami, oh! Prva dcklica: Mamica nc zmore vsega. Druga deklica; In povrh šc bolna ic. Tretja deklica: Bridko, joj. pogreša njega... Vse deklice (kakor prej v zboru): Kaj bo, kaj bo z nami, oh! Prva deklica: Kdo nas z dobrim sirčkom hranil bo poslej slrotice? Druga deklica: Kdo pred zlobnim mucem branil? (Zaplakajo.) DeklicB-muc (pride iz skrivališča, poskoči in zafcliče): lloplahop, haui-hani, mijav miš je boljša ko krompir! Kaj lx>, kaj bo z vami, oh? Vse požrem zdaj, pa bo mir! Phhhl Phhhl (Sc skokoma zažene proti njim.) Deklicc-uiiško iu -mrtvi' očka niišek (sc med glasnim vriščem): Avl llul Joj! (razbežijo na vse strani.) Dcklica-inuc (jih lovi (oliko časa, dokler ene nc ujame), Vse deklicc (se |voleni spel zberejo in napravijo krog okoli muca in ujele miške). Deklica-inuc (narahlo oplazi ujeto miško pei-krat po hrbtu): Mijav, mljav, zdaj dobiš jih pel po grbici, kakor smo se zmenili! Dckllce-inlške (stržejo korenček): Šlek, šlek, šlek! Ose! m kamela Osel in kamela sta živela skupaj v bližini puščave in prav dobro sc jima je godilo. Nekega dne so je osel do mile volje najedel sočne trave in zadovoljno jc zarigal: 1-a, tako sem vesel, da bom lepo pesem zapol!« Kamela sc je prestrašila. Začela ga jc prositi: >Ne stori tega! Boš videl, to nama prinese nesrečo. Ah. kajL jc osel brezskrbno ponrigal z repom. Kakšno nesrečo neki?! Lepa pesniti človeka raz-vose.i, ne pa onesreči' In jc zapel tako glasno, da so je njegovo petje razlegalo daleč naokoli. Pa je zaslišala njegovu petje karavana, ki jo bila namenjeno v pužčnvo. V tej karavani so bili trgovci. Pritekli so, ujeli osla in kamelo, ter jima naložili težke tovore na rame, Žalostno jc korakala kamela, ki jc zaradi oslo* ve lahkomiselnosti izgubila prostost, čez pogorjo in premišljevala, kako bi se maščevala nad njim, Osel je poslal kmalu silno truden. Ko so trgovci videli, da ne more več dalje. r,o ga s tovorom vred paložili kameli na rame. Kamela je morala lako nositi dvojno težo. teffir Naj boljše zdravilo Cvedrova mati so bili strašno bolni. Mrazilo jih je po vsem telesu iu gromozanske krče so imeli v želodcu. Za njihovo bolezen so lakoj izvedele pii-jateljice-sotcde in prihitele so oil vseh strani s svojimi nasveti in zdravili. Ta je svetovala to, ona drugo, tretja je zatrjevala, da ga ni zdravila čez lo iu lo iu da je prepričana, da ji nobena druga žavba ne bo pomagala. Četrta je zopet kričala, da tak in tak čaj spravi vsakega človeka ua noge iu da je prepričana o tem, ker je poskusila laka zdravila pri svojem rajnkem možu, ki bi bil že danes lahko živel, če bi jo bil poslušal in ubogal. Pa je snmogiavec vrgel čaj skozi okno iu drugič njej v glavo. In tako dalje brez konca in kraja ... Bolna ženica jc vse ubogala in jemala zdravila l>o vrsti, kakor so ji bila svetovana. Ko je prišla še Kavkova Jera z velikim loncem takega in takega čaja, ki naj ga bolnica nemudoma izpije, jc ženica zastokala: »Stokrat bohlonej, Jera. da si se ttie tudi ti spomnila! Toda danes moreni vzeti zdravila, ki jih jc svetovala Piskleževa Katra, jutri pridejo na vrs'o zdravila, ki mi jih je svetovala Trebušnekova Štefka, potem bom vzela čaj, ki mi ga jc prinesla Jezični-kova Meta. in v nedeljo — če bom še živa — bom z največjim veseljem pila (voj čaj! Vest o bolezni uboge ženice je prišla slednjič ludi ntodri Jeri na uho. Prav resno se jc zbala, da bodo sosede s svojimi zdravili ubogo bolni' toliko časa mrcvarile, da jo bodo v resnici spravile v grob. Kar koj je iztuhtala, kaj manjka bolnici. Nemudoma sc je odpravila k njej. /•Dober dan, inamka Špela!« jo je prijazno pozdravila in sedla k njeni iiostelji. Ali vam je že kaj bolje?« Ženica je nejevoljno liakremžila obraz in za-slokala: O bolje pa, bolje! Ce bom še kaj dosti zdravil popila, ki mi jih svetujejo sosede, ne bom več dolgo tlačila trave, tako vam rečem...« Jera se jo vzradostila. No, vendar je že sama začela dvomiti v zdravilno moč raznih čajev in žavb, ki so jih prinašale ženice vsevprek, si je mislila. »Imate prav, mamka,« je resno pokimala z glavo. »Še bolj si boste pokvarili želodec s temi -zdravili ■... Poslušajte mene — in zdravi bosle v treh dneh!« ■Oh « je zastokala bolnica, »saj mi tako vsaka reče! Vsaka je prepričana, da je edino njeno zdravilo vsegamogočtio ,..« »Že, že, mamka, ampak jaz vam nobenega zdravila ne prinašam! Samo svetujem vam ne zatižijte dva dni prav nobene jedi. da se vam želodec iz-čisli do kraja — pa boste zdravi!« In se je v resnici do pičice uresničilo, kar je Jera prerokovala: mamka Špela so bili v treh dneh na nogah in kar prehvalitl niso mogli Jerinega čudodelnega zdravila, brez katerega bi gotovo že podpirali z nosom zemljo tam nekje na pokopališču... S takim zdravilom bi se marsikdo lahko ozdravil trebušne bolečine, ki nastanejo največkrat zaradi požrešnosll. STRICKOV KOTIČEK Prišli so do strmega prepada »Tako,« si jc mislila kamela, (daj pridu obračun!- Glasno pa je dejala: Tako dobre volje som, £a bi kar zaplesala! Za božjo voljo, nc slori tega!« se je jtrcslrašil osel. »Padem v prepad in sc ubijem. »Tudi ti me nisi ubogal, ko sem te prosila, da nik ЛГ nc poj,« ga jc zavrnila kamela. In je začela divje plesati. In jc plesala toliko časa, da je osel zdrknil z. njenega hrbta in strmoglavil v prepad. Dobrosrčni Tonček Tonček sc jc vrnil s svojimi starši z letovišča na deželi domov. Vprašal jc mamo: »Mama, kdo bo pa zdaj stanoval v naši sobi na deželi?« »Nihče,« je odgovorila mama. »Soba ostane toliko časa pražil?, dokler ne pridejo prihodnjo pomlad novi leloviščarii.« »Strašno!« sc je zgrozil Tonček. Uboge stenice se bodo torej iniralc ves ta čas postiti!« Kaj vsebuje voda? Učiteljica: Stanko, povej mi, kaj vet-lnij« #oda?< Stanko J\ tla i ko \ njej u m i jeni. ppstune črnu.« 579. Preljubi Kotičkov slričekl Zvedel sem, da imaš zelo rad cvetice. Z mamico sva sklenila, da poiščeva teloh, ki dolgo zdrži v vazi in ga pošljeva Tebi. Čeprav imamo ob hišah snega še visoke kupe, kaže bližnji hrib žc kopne lise in tam raste teloh. Letos jc zelo dolgo spančkal, Šc zdaj boječe kuka iz zendje, Upam, da se pri Tebi ogreje in Stroko odpre oči. Sedaj pa ugani, slriček, tole: Star sem 5 let in 5 mescccv, zato v šolo šc lic hodim, vendar sem žc 5. leto v šoli. Pismo pa sem pisal Ic sam; tri priče Ti lahko to potrdijo. Če mi hožoS odgovoriti, bom tudi prečital sam. Pozdravčck! — Marjan Sek S m o 1 i k . Koroška Bela. Dragi Marjančck! S podanim teloham si mi vso moč razveselil moje staro, plešasto srce. Največji in nnjLpši teloh sem si vtaknil za klobuk in z visoko dvignjeno glavo korakal z njim po Ljubljani. In so -so ljudje kar v trumah ustavljali na cestah, zavijali oči v občudovanju in drui> drugega izprašcvnlii Kdo pa je ta brhki i',nit? Te -tv-tc; kako sc postavi!« Tako, vidiš, tako mc jc teloh za klobukom pomladil Vsaj jaz sem s: tako domišljc-val. Tem večje je bilo zalo moje razočaranje, ko sem dema odložil klobuk in videl, da sem v raz-Irescnosti namesto telpha vtaknil za trak — pipec, loloh pa potlačil v žep namesto — pipca. Smola pa takšna! Star si pet let, v šolo št no hodiš, pa si vendar žc pet let v šoli, pišeš in pristavljaš, naj uganem, kako je to mogoče. Takole uganko rešili jc meni toliko, kot Tebi pohrustati orehovo jedrce. Evo Ti rešiivc: Seveda si že pet let v šoli, seveda, ko pa v Soli — stanuješ! Če nisem uganil prav, plačam cekin! Pozdravljen! — Količkov striček. 580. Dragi Kotičkov striček! Tudi iaz vem za Tebe, čeprav sem precej daleč, Slovenca« dobivamo vspk d^n in sc posebno veselim Tvojega kotička. Rada bi bila tudi jaz med Tvojimi poznanci; zalo Ti danes pišem. Najprej mj, prosim, pojasni, ali sem Slovenka ali Hrvatica. Moja mama jc iz Ljubljane, očka pa iz Zagreba. Hodim v hrvatsko šolo, u kakor vidiš, znam tudi slovensko. Zelo bi me veselijo, če bi ludi zame našul majhen prostor v kotičku. Potem Ti bom šc kaj več pisala o tem, kako Ž'vitpa Ulkaj v Karlovcu. Ijepo To pozdravlja Tvoja Zdenka Rro-vinovič, učenka l.b razreda v Karlqvcu. Draga Zdenka! Zadnje čase su kqr ne vidim kopice zamotanih vpta.šapj, s U a I e rim i ine obsipate ud vseh strani, Se gromozansko čudim, da nio du-z.diij šc nihče ni pobaral, kje prodaja,o lako visoke lestve, da bi človek po njjh kar živ lahko v nebesa splezal, ali tako dolge preklje, da bi z njimi lahko zvezde z neba klatil, ali takšne mošnjčke, ki so vedno polni cekinov. Pa bodo najbrž ludi lakšna vprašanja kmalu prišla na \rslo in takrat se banj s svojo modrostjo potuhnil kakor miška v luknji in ne bom rekel ne bev ne mev . . . Odgovor na Tvojo vprašanje: Ali sem Slovenka ali Hrvatica?* je neznansko težak. Tako neznansko težak, da sem šliri debele ure slonel nad njim in ga otipaval od vseh strani, ln mi je od .skrbi, ki mi jih je tu vprašanje na grbo nalp.ilo, osivel šo zadnji lan na glavi (prej ie bil še čisto črn) in jc. zdaj najboljše, da si dam glavo ostrici na balan. Ni in ni se mi hotelo v glavi pc-vetili. Že sem bil obupu blizu, ko me jc obšla rešilna misel: butnil sem .'. glavo ob zid — butm:! In takrat se mi je posvetilo. Še preveč posvetilo! ln Ti zdaj odgovarjam na vprašanju takolei Če je Tvo|a mama Slovenka in očka Hrvat, se ne moreš imenovati drugače kakor hrvatska Slovenka ali pa slovenska Hrvatica. Na ta način sp no bo:'; zamerila ne milemu narodu slovenskemu, ne milemu narodu hrvatskemu, nego bosta jako zadovoljna oba in bosta navdušeno zaploskala: Živela naša kri1. Temu urnobesnemu klicu obeh milih narodov se pridružujem tudi jaz, navrh pa TI še gromko zakličemi Bog Te živi, punčka, bodi žc kar hočeš niagari tudi zamorka — samo da si dobra in pridna! — Kotičkov striček, 581. Dragi Količkov striček! Prosim, ne vrzi mojega pisomčka v svoj požrešni koši Imam prijateljico Tco Ba.rachini. Kakor st že čital, jc njen oče umrl kot žrtev atentata v železniškem vozu. Nepopisna jc njena žalost. Tudi nas součenke jc to zelo prctroslo. Meni sc pa Se nrav posebno smili. Lansko leto je bila Iti pri nas v Hrastniku rudniška nesreča. Sploh jc bilo v letu 1933 polno nesr č. Učim sc zgodovine, ki me zelo zanima. V šoli .sem udliinjakioja, kar mi zadovoljuje srcc in razveseljuje inojc starše. Zdai naj pa končam. Veni, da nimaš mnogo časa za predolga pisma. Zato zbojjonu Hiša strahov Konec: Tc pozdravlja Olga Jenko, učenka IV. b razreda v Hrastniku. Draga OlguJ Tvojo nesrečno prijateljico, ki je na lako strašen način izgubila očeta, iskreno pomi-hijem tudi jaz. Hud udarcc je lo zanjo, najhujši, ki more takole mlado deklico zadeti. Pa je na svetu že lako, da maščevalna roka smrti zavihti včasih koso ravno nad onim, ki nam ic najbolj potreben in drag, onega, ki jc svetu v samo škodo in napoto, pa pusti živeti., . Bog vc, zakaj ic to dobro in p--av. Nobene besede tolažbe ne morem stisniti iz srca, nc ene solz^ nc morem otrniti ubogi deklici z lic ... Ob vsem tem sem nem In brez moči Naj se ji srcc razjočo do kraja! Najboljšo zdravilo za vse bolečine ic lo. Čas ce?i rane •— tudi meni je že marsikatero zacelil, mnogo jih pa še bo, Vsak ima v najtišjem količku srca bridkost, ki jo skriva pred svctunJ in ludi mladost ni tako rožnata in lepa, da ne bi nikoli kanila drobna kaplja pelina vanjo. Za kapljo pelina kane spet kaplja sladkosti, za črnimi oblaki prirle spet solncc, nobeno veselje ni večno in tudi nobena žalost ne ., . Lepo ^ozdravljeni obe: Tvoja nesrečna prijateljica in Ti, ki lako gorko sočuvstvuješ z njol — Kotičkov striček. Gašaerčkov kotiček Dobro jutro, otroci! Gotovo sc boste strašno začudili, ko boslo kar takole nn lepem zagledali v stričkovpm kotičku še en količek. Veste, je stvar lakšnale ,,. (Saj mi dovolite, nc, da za trenulek avoj govor prekinem in poskočim malo od tal? Dolgo namreč nc strpim mirno na enem mestu. Torej: hipla, liopla, hopl — Tako. Zdaj lahko nadaljujem.) Torej stvar je takšna, ljubčki m-ojii s Kotičkovim stričkoin sva debela prijatelja. On jc imeniten gospod, iaz pa še boJj. No in je Kotičkov striček iz prijaznosti odstopil v svojem kotičku skromen kotiček (udi meni, Že njegov kotiček jc pomaniševalnik samostalnika »kot«, moj kotiček pa jc v primeri z njim lako majhen, da bi se moral imenovati koli-či-či-či-čck. Mnogo zabavnega in zanimivega vam bpm v svojem kotičku povedal, za danes pa vam povem samo tole: Danes popoldne vam v поуст marijoaefnem gledališču v oni veliki hiši na koncu Miklošičeve ceste (Vzaiemna zavarovalnica se imenuje) predstavim sebe in svojo čudovito hišo. Obenem vam pa pokažem, kako se znam boksati, čeorav niti no vem, kai la beseda pomeni . . . Pridite, pa boste v ideli! Na koncu vam iu zaupam, da jo prvo ierico, v kateri nastopim in kalera se imenuie »Gašperček se uči boksanja«, napisal sam Kotičkov strček, Zalo ste lahko prepričani, da bo to naravnost senzacija za Ljubljano. Saj veste, kaj je senzacija, Nc? Jaz. tudi nc! Druga igra, v kaleri nastopim danes popoldne, so imenuje »Gozdni kralj«. To pa sem napisal sam. Prav zares *am! Knjii imam dva imena: kadar živ lomastim po Liubljoni. sc pišem gospod Kurent, kadar pa na odru igram sem gospod Gašpćrček. [n ker je gospod Kurent igro napisal, sem ju torej napisal jaz. Torej popoldne ob ireh in petih na svidenje! Zaprta vrata dvorane si lahko vsak ogleda zastonj, za vstop v dvorano bo pa že treba odšteti nekaj drobiža. (Sedeži so po 6, 5, 4 in 3 Din, stojišča pa po 2 Din.) i ako poceni, kakor jaz. Gašperček La-rifari, sc še nikoli ni nihče boksal, čeprav sem vse drugačen mcesler, kot |c ongavi svetovni prvak v boksanju ■ Schnielling. Pozdravljeni! Gašperček. Gospod, ki je hišo kupil, pa ni bil samo bogat in hraber, nego ie bil tudi iznajdljiv in zvit. Najprej je ugonobil vso golazen v hiši, potem pa je najel mizarje in zidarje, ter hišo spremenil v imeniten hotel. Nad vhodom je pritrdil desko z napisom: HOTEL STRAHOV Učitelj jc pozval učence, naj mu imenujejo nevarne roparske živali. »Tiger,« |c dejal eden. »lev« drugi, Irelji leopard. medved., itd. Dobtii, i jc pohvalil učitelj. ->Zdaj pa šc ti povej katero, ki tuli in se ji je nevarno bližati. France je vstal in hitro dejal: Avtomobil.. ln je radovednost prignala ljudi iz vseh krajev, da bi si ogledali nenavalni hotel, v katerem straši. Kar v avtomobilih so se vozili tja in prekanjenemu hotelirju je denar, s katerim je kupil hišo, kmalu prinesel bogate obresti. Najel je nekaj fantov, ki so ponoči ropotali po podstrešju in gostje so bili prepričani, da v hotelu res straši. Nekaj drugih rešitev Blanka Matija Bogataj, učenka If. razr. v Petrovčah- Še muca kupil je gospod, da strah prepodil bi odtod. Pohrustal muc je ščurke, miši — posloj strašilo ni več v hiši,.. Danica Logar, učenka (?) razr. v Št. Jan-žu pri Velenju: Gospod je nakupil potem vse mačke v okolici in jih zaprl v hišo. In so mački napravili takšno pojedino v hiši, da je bilo veselje. Ko jih je gospod čez teden dni spustil iz hiše, so bili tako debeli, da so komaj hodili, Polpiiii o namreč vse ščurke in miši, ki so bili v hiši. Hiša je bila tako za vedno očiščena strahov. Gospod jo je potem prodal drugemu in napravil dobro kupčijo . . . Marica Šnabel, učenka II. razr. v Smledniku: Oni gospod je bil zelo usmiFenega srca. Kupil j« hišo in jo preuredil v veliko sirotišnico, v kateri je našel zavetje vsak, ki je bil reven in brez doma. Strahov pa v hiši sploh ni bilo, (Ampak ta gospod, draga moja punčka, je gotovo prišel z lune ne zemljo, kajti je na zemlji takih dobrotnikov tako malo, da bi jih celo berač Nande, ki ie v vojaki obe roki izgubil, lahko na prste seilel... Op. Kotičkovega strička.) Pavel Pollak, učenec II. b-razreda na Vrtači: Ko je gospod odprl duri kupljene hiie, so «e začele valiti Iz nie dolge procesije črnih strahov. Ti strahovi so bili — ščurki in miši... V hiši ja postalo takoj vse mirno ln tiho, Tedaj je bilo Ustniku hiše, ki je stanoval v neki drugI svoji hiši, žal, da je hišo tako poceni prodal. Začel je nad-i iegovati novega lastnika, naj mu hišo proda nazaj, | In gosood mu jo je res proda' — z.a mnogo v*čJo j vsoto, kakor jo je bil kupi! on. Tako je zviti debeluh napravil imenitno kupčijo s hišo strahov... Nekdo, ki je pozabil napisati ime in pri-iniek: Strah la v hiši, hopla he>p, bil jc velik mišji trop, V kletko ujel gospod je miši, potle| jih razstavil v hiši. v trumah so ljudje hodili, šleli novce, se čudili.., Ščurke pa je jež podavil, jih v želodček svoj pospravil — in strahov je bilo konec, kakor če razbiješ lonec,., STavica Langerholc, učenka II. razr. v Stranjah ртј Kamniku: Ni kupec strahopetec plah; spoznal kar koj je hišni strah. Nič drugega, samo — podgane! In kupil brž jc mačke tri, ki 60 lovile jili vse dni. In čuli ste podganji jok in čuli ste podganji stok prav doli do Llubliane. Ko v hiši je zavladal mir, ponosno šel je v svoj Uvprtir junaški kupec Stane, • Lonček Horvat, učenec IV, razr, pri Sv. Marjeti ob Pesnici: V zakleti hiši ni bila miši; skopuh star v njei je stanoval, cekina štel, poskakoval pa hiši s pfičkom: didldl, vse zimske dneve in noči. Umrl skopuh od gladu — zdai v hiši konec je strahu . .. Razen leh so poslali prav posrečene rešil \-e: knlorib pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, šc ti-le: Vida Humar, dijakinja II. razr. ginin. v Ljubllanli Frano Prelog, dijak 1. п>чг, gimn. v Ljubljani; Olga Jenko, učenka IV, Wa v Hrastniku; Jožef Škof, dijak gimn, v Ptuju; Jožef Jenko, učenec (?) razr, na Suhi pri Kranju in Sonja Vandot. učenka I. razr. gimn, v Ljubljani. Rešitev izpopolnjevalke Na mestih, kjer ležijo črtice, hi morale #Utl lc-te bgsede (rime: Griček — iskat - zlata — nalovila — pozvanja — zbudiva — vrat. Za nagrado je bil izžreban L en ček Horvat, učencc IV. razr, pri Sv. Marjeti oh Pesnici. Dobi knjigo: Janez Rožencvet: Pravljice. Lelalo napadeno od bač Nu poletu iz Salama v \\'uu ua Novi Gvineji v Tihem Ozeanu je nedavno doživel pilol nekaj prav posebnega. Kmalu na lo', ko sc jc dvignil v zrak, je čuti! da se nekaj giblje tik nJega. Ozrl se jo in nu svojo grozo zapazil glavo ogromne črno kače. Spustiti na zorni,(o se ni upal, ker je bil pristanek med кка; lovjem nemogoč. Letalec jo v sili pograbil ključ za odvijanje vijakov in lopnil kačo po glavi. V tem lijpu pa so so od raznih strani prikazale plitve še treh drugih kač. Letalec je zbral ves svoj pogum in nadaljeval polet, čeprav je trepetal od strahu, tla se ga kače lotijo iu umorijo- Na cilju svojega poleta v Wau je pilot sreilno pristal m lam so ugotovili, da si bile njegove grozijo spremljevalke velike, a povsem nestrupene in nenevarne kače. V noči pred poietom je deževalo in kače so iskale zavetju ter zlezle v pokrit aero-pliin nu letališču. DELAVSKI VESTNIK Krščanstvo in marksizem Takoj po končani svetovni vojni se je marksizem silno razbohotil. Postal je moda, kot je danes fašizem. In tedaj 6e je našlo tudi nekaj katoličanov, ki so se dali preslepiti po navidezni veličini te moderne novosti. V zgodovini in tudi še danes se ponavljajo taki primeri, da gotovi ljudje ne ločijo resnice od videza, ne ločijo ravne črte krščanstva od slepih tirov modnih novotarij, ki po kratkem življenju zapadejo v trajno pozabljenje. Tisti zapeljana krog kristjanov jc torej po svetovni vojni začel z akcijo, ki je težila za tem, da bi se marksizem in krščanstvo nekako spojila, združila, da bi se marksizem pokristjanil. Ta krog se je do danes že silno zožil, vendar se nam zdi pil-cbno, da omenjamo to dejstvo in sicer zato, da obvarujemo naše delovno ljudstvo pred kako novo zablodo, ki bi se s kričečimi gesli in visoko-done&imi frazami ponujala kot nov in edino odrešilni evangelij. Za človeka, ki nc pozna prav niti bistva marksizma, niti ne sodobnega družabnega vprašanja in njegovega jedra, je misel združitve marksizma in krščanstva zelo vabljiva. Kaj naj bi bilo naravnejše, kot prevzeti od marksizma njegove •ociološke in gospodarske nazore ter jih lepo spojiti s krščanskim pojmovanjem človeka, družbe in družabnega življenja? V resnici je vsakršna notranja zveza med marksizmom in krščanstvo nemogoča. Poduhovljeni marksizem s svojim naukom o večvrednosti in razrednem boju je sanjarija, je prava čista romantika, kakor pravi dr. Gojar (Za nov družabni red), Kdor na to misli, dokazuje, da še zdaleka ni doumel niti marksizma, niti krščanstva. Naie geslo naj bo: Očistiti krščanski delavski pokrel vseh marksističnih primesi ter ga postaviti popolnoma na tla modernega gospodarskega in vobče družabnega življenja. Zapomnimo si besede Pija XI.: »Kdor res hoče biti glasnik evangelija, naj se predvsem prizadeva socialistom pokazati, da se njih zahteve, kolikor so upravičene, mnogo krepkeje branijo z načeli vere in mnogo bolj pospešujejo s silami krSčanske ljubezni, Socializem, naj se motri kot nauk ali kot zgodovinsko dejstvo ali kot akcija, če ostane res socializem, se tudi potem, ko je v tistih stvareh, ki smo jih omenili, popustil resnici in pravici, ne more spraviti v sklad z verskimi nauki katoliške Cerkve, zakaj njegova zamisel družbe je popolnoma tuja krščanski resnici. Zato se socializem, pravi papež, dasi ima, ka-kor vsaka zmota, nekaj resnice v sebi, vendar opira na nauk o človeški družbi, ki je njemu svoj-ski, a ne v skladu s krščanstvom, Religiozni socializem, krščanski socializem sta in ostaneta torej protislovna izraza, S to papeževo izjavo je vprašanje zveze oziroma nekake spojitve krščanstva z. maksi^tnom jasno. ZENA IN DOM kr Zena in novi rod Globoko ukoreninjeno zlo se du v starem rodu komajda iztrebiti, odrešenje je v rokah novih pokolenj. Vendar je tako, du stari rod oblikuje novega in mora zato novo spoznunjo vziti žo staremu rodu, ki ga nato preda novemu. Če hočemo torej,' da bo našla žena že v prihodnjem rodu svoje pravo mesto, morajo že sedanji vzgojitelji temu utreti pot. * Danes so pojmi o »novi« ženi in njeni ulo-gi v družbi še zelo nejasni. Dnevna kronika poroča o ženskih športnih rekordih, o visokih državniških in diplomatskih mestih, ki jih zavzemajo žene, o znanstvenicah iu umetnicah, ki dosegajo najvišja priznanja, o očelndenih modernih nmuoonkuh, pa zopet o tihih junakinjah verskega in materinskega poklica, mimo katerih gro svet svojo pot in se komaj kdaj mimogrede ozre nanje — iu ljudje ob vsaki taki priliki vzklikajo: Glejte novo ženo — tu je — tam je! V resnici bodo na novo ženo vplivali, jo sooblikovali vsi ti činitelji: šport in šola in politika, javnost vobče, ožji stanovski kolektiv — pa vera in družina. Da čuvata in negujeta v ženi glavno, bistveno, večno — sta v prvi vrsti (»klicani ti tlvoi vera in družina. Gospodstvo golega razuma, suhe znanosti, ki priznava le tisto, kar se tla prijeti, rezati, jemljejo vselej povsem resno, dasi menda lic odgovarjajo slabše kakor fantje. Dekletu morajo marsikje že v domači družini občutiti, du so nekaj znatno manjvrednegu ko fantje, da velja za fante druga morala, du morajo sestre bratom streči, ne zato, ker lo »padu v njihov delokrog in jim srce tako veleva, marveč prav izrecno zato. ker moškemu pritiče, tla mu ženska služabniško streže. (N> v« vsekakor tudi obratni slučaji v družinah, ko sc zapostavljajo fantje in se dekleta uu vso načine razvajajo, kar je seve pravtako napak.) Zadnjič smo pu brali celo \ nekem -otroškem kotičku« razpravo o logiki, ki da je ženske prav nič ne poznajo. Tako se novemu rodu vcepljajo stari predsodki. Zelo smo potrebni boljšega, novega spoznanja o vrednotenju človeka, moža in žene, o vzgajanju obeh v duhu novega času. pu vendar v popolnem soglasju z večnoveljavnim Kristusovim naukom. * Ob slovesnih prilikah se Slovenci radi imenujemo ■»Marijin narod«. Smo. Ampak ne toliko |>o naših možeh, kakor po naših ženah, ki jim jo bila Marija Pomagaj cele vekove edina zavetnicu \ telesnih tegobah in srčnih stiskah življenja. Marija Sedem žalosti jim je bila učiteljica, iz. nje so črpale moč, du ho bile tako dobre, do zadnje kaplje srčne krvi žrtvujoče se matere. Marija Brezmadežna je 38 le( lc oDsfofa I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani in dobavl'a članom dobro in ceno blago, pa je rano io konzumentov ki jim je naša zadruga španska vas Treba je le, da se vpišeš, plačaš pristopnino Din 5-— in delež Din 25'— pa moreš postati član in odjemalec ter prihraniti eebi in svoji družini marsikak dinar, katerega težko zaslužiš. Tragika brezposelne mladine Hudi in tožki časi »o prišli nad svet, še tako lepa ln idealna stvar naj se pojavi, začne ali osnu- . je — vedno jo sedanji čas, ljudje in raznovrstni činitelji le zatemne, da postane mračna, odurna in ne odrešujoča. Vsak problem, ki ga danes skušamo reševati, se nam izmaliči v še večjo zamotanost in temo, tako da imamo od takih reševanj, pa nai-sibodo to kulturni, gospodarski ali socialni problemi, nazadnje več škode, kakor pa koristi. Brezposelnost je ostudno zlo, ki se ga bomo trajno iz-nebiiU le s popolno preosnovo gospodarskega reda. Poglejmo, kako danes rešujejo problem brezposelnosti — vedno le s politiko krpanja in popravljanja. Danes se samo gleda in skrbi, da ie starejše kvalificirano in nekvalificirano brezposelno delavstvo čimpreje na ta ali na drug način zopet pri zaslužku ,— vadilo se pa pozablja na brezposelno ml.a din o. Mlad človek stopi v življenje z vsemi nadami, toda kljub njegovim naporom in brigi staTŠev, ш nikjer dela zanj in ostane še naprej odvisun od preskrbe svo'ih staršev ali sorodnikov. Če se je izučil kake obrti in se želi v svojem poklicu izpopolniti — mu tega sedanje gospodarstvo in z n'o zvezana izkoriščcvalska miselnost ne dopušča, Za to mladino obstoji velika nevarnost, da pride v roke raznim prekucuhom, kjer le-ta potem poetanc gonilna sila raznovrstnih pre-ltucuškiih idej, Po podatkih Mednarodnega urada za delo jo brezposelne mladine do 25. leta na Danskem 36.000, na švvdskem 59 000, v Veliki Britaniji 144 000, na Norveškem 20.000 in v Nemčiji sq je v letu 1932. ugotovilo, da je že kar 1,360.000 moške in 400,000 ženske mladine brezposelne. Kaj je potrebno, da se ukrene, da se to zlo prepreči? Prvič je važno to, da se zaposlitvena politika pri svojem programu ozira predvsem na mladino. Drugič storiti se mora vse, da se brezposelni mladini odvzame občutek dolgočasja, da ne bq občutila, da je morda 553 družbo nepotrebna. Tretjič naj se uvaift prostovoljno delo. Na Danskem nadzira tp delo komisija, ki je sestavPena iz zastopnikov delavskih organizacij, zastopnikov delodajalcev in članov parlamenta. Vlada je strokovnim organizacijam, občinskim zvezam itd. dala za vzgojo in zaposlitev teh delavcev na razpolago 3 milijone danskih kron, Podobne akcirc so potem uvedli tudi v Belgiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Italiji, Novi Zelandiji, na Norveškem in v Švici, Kaj pa pri nas? Ničesar! — Skrbimo za mladino in ne bodimo leni, ker la lenoba se bo maščevala, kavti mladina bo nositeljica novega reda in novega življenja, Novo delovno pravo v Nemčisi Hitler je napovedal zakon o zaščiti narodnega dela. Brez dvoma jo tak zakon v Nemčiji in sploh v vsaki državi silno potreben, £ato so vsi, ki se peča o s socialnim vprašanjem, z zanimanjem vzeli v ro|to osnutek neniftkega zakona o »ašćili dela, da, vidijo, kako misli narodni socializem rešiti vprašanja, ki so v zvezi z delom. Toda žc po par odstavkih občutimo bridko razočaranje, ki sc stopnjuje vedno boli in bolj. Narodni socializem se je s tem osnutkom do tal razgalil in pokazal vso svojo revščino. Nekoč so bila nemška dola temeljita in stvarna, zakon o zaščiti narodnega dela pa je skupek praznih -— čeprav visokodonečih — fraz, ki so brez vsake prave vsebine. Ko bo stopil ta zakon v veljavo, bo položaj nemškega delavstva ravnotak, kot je danes. Kapitalizmu bodo pustili dalje da živi in davi nemško delovno ljudstvo, delavcem pa bodo dal: razsodišča in zaupnike in kopico lolažllnih besed. Naravnost usodna in neverjetna je idejna revščina narodnega socializma in v tem pogledu si lahko podasta roki narodni socializem in marksizem. Vendar bo v čast marksizmu reči, da jc po-n-.cnil za delavstvo vendarle nekaj več kot pa pomeni narodni socializem. Iz Italije. V Italiji se jo pokrenilo močno gibanje, da bi sc vse poročeno žene odpustile Ш služb in sc na njihova mesta namestile moške moči, Inventurna prodaja zimskega blaga napol zastonj. Priložnostni nakup "v TrnSnovem bazarju Maribor, Vetriujtka ulica 15. Kai пш storim? Š. R. iz SI. B. vprašuje; Lota 1930. sem se ponesrečil v kamnolomu. Osrednji urad mi je za pohabljeno levo nogo priznal stalno 50% rento. Do zadnjega časa nii je vsai desna noga kolikor toliko dobro služila, toda v zadnjih 14 dnevih mi tudi ta odpoveduje pokorščino. Ali imam pravico, da se mi zviša renta? Kaj naj storim? Odgovor: Zakon o zavarovanju delavcev pravi: »Ako nastopijo v stanju poškodovanca, ki uživa rento, izpremembe, ki vplivajo na določitev od. šhodn.ine, ima poškodovanec pravico, v 3 mesecih od le izpremembe zahtevati od ravnateljstva Osrednjega ali Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da se njegovo slan.e iznova preišče in določi nova oJškodnina. Če torej mislite, da je bolezen v desni nogi v zvezi s poškodbo, potem javite to poslabšanje svo ega stan;a Okrožnemu uradu v Ljubljani. V pismeni vlogi zahtevajte, da se Vas znova preišče in zviša sedanja renta. Kakšna izobrazba je potrebna krščanskemu delavcu ? Katoliški delavec kot zvest svojega naroda mora poznati njegovo zgodovino, njegove vrhove v kulturi, gospodarstvu, politiki, posebno pa delav&ko gibanje in njegove organizacije. Važno in potrebno je, da katoliški delavec pozna razvoj in uspehe delavskega gibanja, tudi v starem, sred- nlem in novem veku. 7nano mu mora biti, da ic v stsrcm veku bil steber, postali in PToducent suženj in da ie bila ravno Cerkev ona ustanova, ki ie na«tonila proti izmoTgavaniu in izko-jščanu sužnjev, ker nieno načelo je bilio in ie Kristusov evamSjoli'i enakost, bratstvo in svoboda, Srednji vek i« bil važen ravno zaradi dobre in pametne ureditve ra»mer;a med delavcem in delodajalcem. V novem veku bo spoznal krive učitepe in voditelje, ki so hoteli vzeti delavsko gibanie v zakup in ti ljudie so hoteli dati človeku popolno svobodo, zgodovina jo pa pokazala, da so ti elementi postali le kapitalistični pritfaniači. Ko bo delavec prebral zgodovino in razvoj delavskega gibanja, bo uvidel, da je bila Cerkev ona ustanova, ki se je za pravice delavstva vedno in oovsod bori'a. in sicer v smislu svojega Utemel:iteli.a t. i. v Hubezmi do Mižniega, do svojega naroda, do vseh stanov in poklicev in delojemalcev v obojestransko srečo in zad-ovnlinost. Uverll se bo dalje tudi o tem, da se delavsko vprašanje preko kat. Cerkve nikoli ne bo dalo pametno in trajno dobro rešiti. Katoliškemu delavcu je izob.raz.ba nujno potrebna zaradi stanovskih vprašanj, tako da ve vsaj nekaj o strokovnih organizacijah, socialni zakonodaji, higijeni in o svojih institucijah ter pravicah, Kajti delavec, ki je izobražen, bo postal zaveden in šele tedaj bo znal uveljaviti svoje terjatve in pravice napram človeški družbi ln pri svojih delodajalcih. Torej vsakega katoliškega delavoa je dolžnost, da se prosvetno in strokovne vedno izobražuje! Duh sovraštva >Duh sovraštva«, tako je bil naslov predavanja, ki ga je imel pred kratkim časom bivši francoski ministrski predsednik CaiUaux (Kajo). Cai!laux je obsodil na eni strani bojno teorijo marksizma, na drugi strani prenapeti nacionalizem kot obžalovanja vredna zmotna nauka. Ne more sc nič pozitivnega in plodonosnega zgraditi na duhu sovraštva. Vsaka družba mora bili zgrajena na dobroti, ljubezni do bližnjega in resnici. Vsaka duhovna reforma mora poseči po naukih »Pridige na gori«. Mladini je treba izkazovati zaupanje, da bo mogla premagati duha razrednega boja in ustvarjati novo družbo v novem duhu. Nova ureditev družbe se ne sme zvršltl v znamenju sovraštva, ampak v znamenju besedi: »Ljubite se med seboj U (Die Stun-de od 13. jan. 1034.) Izdatki za Javne borze dela v prihodnjem letu so proračunani v vsej držav! nu 12,720.294 dinarjev. Na ljubljansko borzo odpade znesek 2,011.454 Din. Tovarna Stock v Požegi, ki izdeluje čokolado in konjak, bo z.opot začela obratovati. Delo bo dobilo 200 delavcev in nameščencev, ki <чо bili prej odpuščeni. Nekatere angleške tvrdke so zelo zanimajo 1 za javna dela \ Jugoslaviji, V Karlovcu bodo . n. iir. izvršili Angleži kanalizacijo, tlakovanje i cest in nov most čez Kolini. i vngati ali vsaj stisniti v znanstvene besedo, izraziti v številkah, doživlja svoj popoln polom. Ne samo v praktičnem življenju — tem neusmiljenem in nepodkupljivem popravljalen sivih umskih teorij — marveč tudi znanost sumil o t rosa s svojili nog prah grobo snovnosti in se odmika od nje v višja področja, kjer je mesta tudi za notranjo gledanje. Pri vsem tem pn jih je mnogo moti nami, ki si kur ne morejo predstaviti ne dopustiti, du bi zavzemala žena nn lestvi človeške vrednosti z. njimi taisti klin. Kaj, žonsku. ki ne pozna logike, te blesteče odlike moškega vseobsegajočega uma — ta du bi nam bila po vrednosti in dostojanstvu enaka? Nikoli! — Veliko jo še takih, ki imajo žene v vseučiliških predavalnicah in akademskih poklicih za veiljivke, za neemtkovredn«, nadležne in vselej nekoliko smešno tekmovalke. Pravijo, da deklet nili na izkušnjah ne skozi pol stoletja vzor cveta miših deklet in postaja, hvala Bogu, tudi bolj in bolj vzor naših funtov. Tudi naši očetje so bili od davna veliki Marijini častilci, zato tudi niso omagali v vseh težkih dnevih iu so ostali vogelni ku-men naših družiti. Samo eno moramo Slovencem očitati, radi česar ne zRslužujemo povsem častnega naslovu Marijinega naroda: premalo spoštovanja kažejo do žene. Prav Marijin narod mora v vsaki ženi brez izjeme spoštovati vzvišenost in svetost Nebeško kraljice. BI. Henrik Sušo, ki ga primerjajo s sv. Frančiškom Asiškim. so jo v svojem duhovskem oblačilu spoštljivo umaknil tiborni .stari ženici v cestno blato — tla bi tako v njeni osebi počastil Nebeško mater. Kaka sreča za naš narod. kakit odlika zanj mod narodi sveta, čo bi si osvojil tako pojmovanje o ženi! MODNE NOVOSTI 1Н||1||П||1|||11Н1П11ИП1|||||П111|1ИМ1ии|П1МП11|М11ПММИ1П1ИНММ11Н1111И111МП|1М1М1111П11М111 fes?)* 't Deška obleka iz svetlorjuvegu suktia. Zadnja« moda: dolge, široko iilnčc z ostro gubo, široke rame, kratek jopič. Štiriletnemu gizdaliučku se oblek« sijajno poda. Praktični nasveti Umazan pološčen ali plrskaii pod z lahkoto očistimo, ako ga posipljemo z napol suho kavno goščo, zdrgnemo z mehko krpo iu nato goščo po-metemo. Pod se bo svetil ko zrcalo. Jajc, ki jih hočemo skuhati, nikdar ne polagaj-uo v vročo vodo, ampak vedno v mrzlo in nato za-vrimo. Ce položimo jajce iakoj v vrelo vodo, beljak prehitro zakrkne iu jajce izgubi na svoji hranilni vrednosti. * Kako peremo volnene tkanine Z volnenimi pleteninami — naj so že ročno tlelo ali izdelano nit statvah moramo pri pranju zelo previdno ravnati, du jih ne spridimo. Najprej si pripravimo zadostno množino mlačne votle — če jo pletenina zelo umazana, jt: treba 2—3 skled milnico, drugače zadostuje ona milila kopelj — dve ali tri skledo, pralno j sredstvo (persil. Iux ali podobno), pur kapljic 1 namiznega olja in Irotirko, ki jo razprostremo nu kakem ravnem prostoru, najbolje nu mizi, ki jo moremo par operaciji slepiča da vas ovira pri gibanju? Nekaj zaraslic se napravi po vsaki operaciji, izprva je treba ravnati oprezno, kasneje pa (po več mesecih) se ne ka/e več ozirati na tako »vezanje«, zato se gibljite. kakor da se ni zgodilo nič in kmalu ne bo nič več takih spominov. Skrbite pred vsem za redno in zadostno iztrebljanje. D. M., Lj. Mozolji na obrazu da se ne zganejo nikamor, dasi uporabljate vsa tukaj nasvetovana sredstva: kvas, fiakrski prašek in brezmesno hrano? Ce vas mineva potrpežljivost mladim ljudem se vedno zelo mudi —. s potrpljenjem se da namreč več doseči ko z naglico, potem se obrnite do zdravnika, ki iina še druge pripomočke, kakor maže, injekcije, obsevanje na razpolago za hujše primere bolezni in nestrpne bolnike. Ta naša zdravstvena po-menkovalnica ne more in ne mara nadomeščali neposrednega zdravljenja, ki je prvenstvena naloga posamičnega zdravnika. M. R., V. Preobilne prsi da vam delajo preglavice ne iz lepotnih ozirov marveč radi gmotne škode, ker vatn tržejo mnogo perila in obleke? V nemajhni zadregi sem, kaj naj vam odgovorim, ker vas ne razumem prav. Vi ste očividno moderna žena, ki sc obuva v čeveljčke, narejene po fazonskih kopitih, in oblači po novošegnih krojih, kakršne predpisuje moda v svojih glasilih in izložbah. Jaz sem oz. hočem biti služabnik medicine. Moda je vihrava, spremenljiva, a vedno oblastna gospa, medicina pa preudarna, stanovitna in potrpežljiva žena; malokdaj se moda in medicina srečata, a kadar se, je joj. Pri vas se to zgodi, zakaj treba bo noža, ki napravi iz večje kepe manjšo. Zakon življenja je lak, da se ne da služiti dvema gosjx)darjema, še manj dvema gospodinjama! S. O., Lj. Zlata žila se pravi bolezni, ki je združena z zaprtjem, bolečinami v trebuhu in glavi in časih tudi s krvavitvijo iz danke. Ta bolezen se zdravi s primerno hrano, zadostnim gibanjem (na prostem), časih treba šc zdravil in maž, časih je najboljša odstranitev nadlege. Kaj naj se napravi v vašem primeru, doldci zdravnik, ki vas kaj časa opazuje. Ista. Sredstev za zdravljenje nimate? Zakaj pa se ne [x)služujete bolniške blagajne, ki jo gotovo imate ali morate imeti? Saj vendar lisle ustanove niso tako zanič, v obče so pri nas prav za prav dobre in poslujejo na sploh zadovoljivo. Vrata se odpirajo onemu, ki nanja trka. D. S., K. Izpah v kolku |>red 6 leti se vam daje še čutiti kol pokanje pr i gibanju v nekaterih smereh. Potreben se mi zdi najprej točen rentgenski izvid sklepa (najbolje slika), potem je mogoče reči, ali je umestno kakšno zdravljenje, ali zadošča utrjevanje oz: urjenje kolčnega sklepa in sicer v katere vrste gibih iu v kolikršni meri. Dokler se' to ne ugotovi, opustite vse tvegavo športno udejstvovanje, j)red vsem smučanje in nogomet. K. V.. L. Moda časih zastanejo v trebušni votlini ali steni, da je itiodnik prazen. Vsekakor dajte otroka zdravniško pregledati. Ce ni posebnih motenj, se zdravljenje, ki je seve oj)erativno, odloži do dovršenega petega leta. R. P., J. Rjave, časih celo rdeče madeže ustne sline na blazini |xmienijo, da ima otrok v ustih kakšno nakazo, morda zdaj po zimi raz|X)kane ustnice, morda je dlesna (zobrna) bolna zavoljo pi-škavih zob. Zdravnik naj ugotovi vzrok, jx>moč ne to težka. Vaša bojazen, da je to morda začetni znak otrokove jetike, je brez podlage. Ista. Desna spodnja četrt trebuha je razupito kotišče raznih bolezni. |>red vsem slejsega črevesa, časih navzdol spolzele desne obisti, pri ženskah še spolnega drobja, bolj redkokdaj tudi sečnega mehurja. S skrbno preiskavo se da dognati, katero drobje je bolno in kakšne vrste je tisto obolenje, ki vas nadleguje že štiri leta. Po taki razpoznavi se da določiti smotrno zdravljenje. Kako naj jaz vse to uganem na daljavo? M. D., R. Napadi tesnobe, vznemirjenja, zone in končne omedlevične slabosti da se vam jx>navljajo čezdalje bolj pogosto? Ako imale sredstva, pojdite v kakšno zdravilišče za živčno bolne ali jia v bolnišnico na takšen oddelek ali pa si poiščite zdravnika, ki se upa prevzeli tako težko zdravljenje doma. Poleg zdravil bo treba še marsikaj drugačnega zdravljenja! J. M.. P. Tiščanje v želodcu pri mladeniču, ki ni vajen mirnega večurnega sedenja, ni nič posebnega. Vživajle v tem času bolj lahko hr.ano, navadna kmetska hrana ni za sedenje. Pazite tudi, da vsak grižljaj dobro prežvečite! Isti. Vnetje trepalnic se poleže s toplimi ob-kladki (kamiličen ali slezov čaj je primeren), če to ue zaleže, treba k zdravniku, ki predpiše kakšno mažo ali kapljice. E. D., P. Spati noče vaš devetmesečni otroček, podnevi sploh ne. jxmoči pa tudi ne dosti? Težko je na daljo uganili, zakaj se vašemu otročku ne ljubi spati. V poštev prihajajo prehrana, obleka, postelja, spalnica in gibanje, poleg dolge vrste zdravstvenih motenj (posebno angleške bolezni). Ce je vse to v redu. kar naj ugotovi zdravnik, |x>tem vam svetujem, da spravljate otroka na zrak vsak dan, tudi v tem letnem času, da mu nudile dovolj prilike razgibanja in da ga časih kopljete zvečer. O. V., Lj. Kršelji so tiste zares sitne živalice. Ker so neko pleme uši, se dajo odpravili s sredstvi zoper uši, ki jih dobite v lekarnah ali miro-diluicah. Z. M., Lj. O negi las nimate niti ]>ojnia! Hvalite Boga. da imate sploh še kaj las na glavi, če tih obdelujete z »močno raztopino igralnega praška (adion«. Moja žena je preskusila ta reklamni prašek, ki da pere sam, in dognala, da bi trebalo la način jjranja še dvakrat j:onoviti, |>a bi ne bilo več kaj prati. Ne verjamem, da so vaši lasje trpežnejši od naših rjuh! M. K. in M. Z., Lj. Skrivalcein in skrivalkain Kmetijski nasveti Kmetovalčeva onravila v februar?*« Nn domu. Umen gospodar skrbi, da je doma ter okrog hiše in drugih poslopij vse v redu. Sedaj jc za to dovolj časa. Ob večerih pa čitaj kmetijske knjige in časopise, i/ katerih lahko črpaš marsikatero navodilo za izboljšanje lastnega gospodarstva. Sedaj si tudi napravi luičrt za gospodarjenje v tekočem letu. Na podlagi izkušenj minulega leta določi njive za ]>osamezne kmetijske rastline, dobro preudari in preračunaj vse, da boš letos bolje gospodaril. Preglej kleti in shrambe, če morfln v njih ne gnije krompir ali zelenjava; ob lepem, toplem vremenu jih prezrači. Nn polju. Če vreme dopušča, si nasekaj drv za kurjavo in pripravi potrebni stavbni les. kajti poleti ni za to časa. Dnevi se daljšajo in sonce začenja ogrevali zmrznjeno zemljo. Dolgo ne bo in treba bo pripraviti zemljo za spomladansko setev. Zato preglej pluge, sejnine stroje, brane in drugo orodje, ki ga boš kmalu rabil, osna ž i ga. popravi in namaži. da ne poriavi. Ob času setve je dragocena vsaka ura, ki jo zgubiš s popravo orodja. Pravočasno si preskrbi potrebno seme, kolikor ga še nimaš doma. Domače zrnje očisti, trieriraj in ga pripravi za setev. Nabavi --i tudi potrebna umetna gnojila. Sedaj spomladi so umestna samo hitro učinkujoča: superfosfat. kalijeva sol in čilski soliter. Ce rabiš počasi učinkujoča: apneni dušik, nitrofoskal in nitrofos. tedaj jih moraš vsaj 14 dni pred setvijo ali saditvijo podorati. da se zmešajo / zemljo in v njej razkrojijo. Drugače škodujejo setvi.. Dokler vreme ne dopušča drugega poljskega dela, vozi pridno gnoj na njive, /loži gn v večje kupe in dobro stlači, dn bo pri roki. ko ga boš moral spraviti v zemljo. — Ob ugodnem vremenu preglej ozimine, če niso trpele po mrazu. Ob suhem vremenu boš prebranal pšenico; če jo je pa mra/ privzdignil, jo potlači z valjnrjem; če jo redka, jo pognoji /, gnojnico ali potrosi s čilskim soliirom. Vsn dela na oziniini izvedi pa šele tedaj, ko je zemlja že dodobro suha. Na mokro njivo nikar ne stopaj. da jo ne kvariš. — Popravi si tudi plote in ograje, da se obvaruješ škode po živini. Na travnikih in pašnikih. Očisti in poglobi izsuševalne in odvodno jarke na mokrih travnikih. du se zemlja prej osuši, ko so se travniki osušili, vzemi travniško brano in jih temeljito prevleči; nato pograbi listje, mah in Osianke gnoju ter si na licu mesta napravi kompostni kup. Da bo kompot boljši, navo/i nanj še voz ali dva gnoja ali poli j kup /. gnojnico ali straniščnico. Zdaj je tudi najpriklod-nejši čas za razvužanje gnojnice po travnikih, knitf travn io v začetku rasti najbolje izkoristi. — Kdor hoče travnike zagnojiti / umetnimi gnojili, mora sedaj spomladi rabili samo «upertosfut in kalijevo sol. Tomasova žlindra jirepoeasLrleluje. — Suho sndno drevje, pa tudi munjv redna gozdna drevesa posekaj sedaj in i/ruj korenine. Pripravi pa tudi jame za novo saditev mladih .sadnih dreves. V vrtu. Prve lepe dni porabi zu postriženje mej in ograj, za očiščenje lepoličnega in sadnega drev ja, pozneje /a pograbi jen je listju in čiščenje potov. Nabavi si potreben hlevski gnoj in ga navozi na vrt. Najboljši je dobro vležan gnoj. Kmalu boš moral pripraviti tople gredice, toplake za zelenjavo in cvetlice, kompostno zemljo iz toplih gred izvrži. navozi dobrega svežega gnoja (ne vležancga). najbolje konjskega. dobro ga stlači iu |>okrij z ne predebelo plastjo presejane konijx>stne zemlje. Na njo posej zgodnjo zelenjavo: salato, redkvice, kolerabe. ter toplak pokrij z okni. Zrači ga pa I vsak dan, ker se v gnoju razvija močna vro-' čina, ki lahko pomori nežne rastlinice. Živinoreja. Vsa kmetovalčeva opruvija. ki ■ so bila navedena na tem mestu za januar, ve-j l.jajo tudi za februar. Za zimsko krmljenje i živine moraš imeti ob Svečnici najmanj še to-j liko krmil v zalogi, kolikor si jih pokrniil od ' začetka zimskega krmljenja jeseni pa do Svcč-: niče. potem boš lahko prek rinil svojo živino -prej odstranil deščice z rešetke, v kranjiču pa z naveznenjem. Sedaj se v panjih prične zaleganje. Medne zalege se hitreje krčijo, družine potrebujejo vedno več vode. Vsak čebelar vsaj približno ve. koliko je pustil jeseni zaloge v posameznih panjih. Kdor ni upošteval naših navodil jeseni, nfij vsaj zdaj — če je ugotovil pomanjkanje — priskoče družinam na pomoč. Kjer je bilo jeseni puščene le 6—7 kg zaloge, bo družina konec februarja stiha in bo od lakote j»adla. Za vodo pripravite napajalnik in ga namestite na solnčen prostor in vedno skrbite za dobro vodo. čebele pa privabite nanj s troho medu, ki jo razmažite |x> deski, kamor kaplja voda. V ugodnem vremeuu prično čebele žc v februarju močno izletavuti. Ker ne najdejo zunaj nobenih medenih virov, je nevarno, da se prično ropati. Kjer opazite ruvanje pred žrelom in prav živahen promet, je rop na vidiku. Panj takoj priprite na eno čebelo. Sicer pa v tem mesecu opustite vsuko nepotrebno poseganje v panje, ki morajo biti posebno sedaj kar moč pazljivo zapažeiii. Sadjarstvo. Konec mesecu februarja začnemo / obrezovanjem, čiščenjem, škropljenjem in okopuvanjeni sadnega drevja. Drevesne krone moramo razredčiti. Pri tem odstranimo vse pregosto rastoče veje. nadalje veje, ki sc križajo, ki rastejo v notranjost krone, bolne, polomljene iu viseče veje ter nepotrebne vodene poganjke, liane, ki pri tem nastanejo, moramo gladko obrezali in namazati s eepil-nim voskom. Mlado sudno drevje moramo vsaj dvakrat na leto okopati in .sicer enkrat v jeseni in enkrat tekom zime ali spomladi. Razne sadne škodljivce in bolezni zatiramo s tem, da jih škropimo z 10% arborinoni, ko smo delijo in debelejše veje predhodno očistili nialiu in iišajev. Ako se nahaja krvava iiš mi koreninskem vratu, moramo zemljo okrog debla od-kopati, deblo in temelje korenin nato namazati z 20% raztopino arborina. Krvavo uš zatiramo laliko tudi s tem, dn napadene dele pomažemo z nerabljeno svinjsko mastjo. V kleti: Tekom tega meseca pretočimo vino. Ona vina. ki .so bolj kisla, pretočimo bolj pozno, torej proti koncu meseca. Vina pri pretakanju zmerno zažvepljamo. Pri vseh opravilih z vinom pazimo na največjo snago. Pred kakimi 10 tebi nem si nabavil novo pohištvo k črešnjevega lesa. Sedaj so mi pričeli črvi to pohištvo razjedati. Kako naj jih odpravim? V. 0. R. S. — Črve v pohištvu iz črešnjevega lesa morete uničiti z anionijakom in sicer tako, da namočite luknjice, v katerih se črvi nahaiaio. Ali pa se vse pohištvo zapre v manjši neprodušno zaprt prostor in postavi amonijak v odprto posodo. Dotični prostor mora biti zaprt toliko časa, la vsa količina amonijaika shlapi in črve uniči. Kdino s tem nasvetom vam moremo postreči. Pravni nasveti Električna luč. L. M. Stanujete v stari hiši, ki jc bila doslej na stopnišču in v veži razsvetljena samo s petrolejkami in je ta razsvetljava bila plačana v mesečni najemnini za stanovanje. Hišni gospodar je dal sam napeljati električno razsvetljavo. Na stopnišču se more luč prižgati samo pred gospodarjevim stanovanjem. Hišni gospodar zahteva od vseh strank, da plačajo mesečno po 6 Din za električno luč in napeljavo. Gospodar bi na ta način dobil mesečno 48 Din, a po Vašem računu se porabi toka kvečjemu le za 12 Din na mesec. Vprašate, če ste dolžni prispevati gospodarju za električno luč, ker jo je napeljal, ne da bi najemnike vprašal. — Če je dosedaj bila razsvetljava skupno plačana z najemnino, potem nima hišni gospodar pravice, na podlagi sedanje najemne pogodbe od hišnih najemnikov zahtevali povračilo za električno luč. Ker plačujete mesečno najemnino, velja med Vami tudi mesečni odpovedni rok in je gospodar v drugem mesecu že opravičen od Vas zahtevati tudi plačilo za električno luč. Če torej na gospodarjevo zahtevo ne pristanete in če je tudi gospodar trdcuglav, bo pač eden ali drugi odpovedal stanovanje. — Menda se le premislite in napravite kompromis. Glede popravil velja isto. Iloiloči zakon. ,1. S. Ne moremo prerokovati, če bo bodoči zakon, ki ga misli skleniti ločena žena v drugi veri. od strani države (radi izplačevanja pokojnine) priznan kol pravnoveljaven. Vsak tak primer se posebej obravnava po kompetentni oblasti in le ona more v konkretnem primeru odločati. Nepresušena drva. L. S. L. Kupili ste na trgu drva, za katera Vani'jc prodajalec zatrjeval, da so popolnoma suha in zdrava. Ker so Vam izgledala drva res suha in so imela lepo barvo, ste jih kupili. Še isti dan ste jih dali razžagati in spraviti v drvarnico. Čez nekaj dni ste opazili, da so vsa drva mokra in da so neporaibna za takojšnje kurjenje. Menite, da Vam je kmet prodal sveže nasekana in zmnznjena drva in vprašate, če lahko prodajalca, ki Vas je tako opeharil, tožite radi goljufije. — Po našem mnenju ne morete zahtevati nobene odškodnine niti nc smete govoriti o goljufiji. Pred nakupem ste videli na vozu zložena drva. Ta drva so se Vam dopadla in zato ste jih kupili. Res suha drva v zimskem času lahiko dobite le od trgovcev, ki imajo zalogo pod streho, pa je zato tudi cena višja. Podelitev imena nezakonskemu otroku. I. K. M. Poročili ste ženo, ki je imela nezakonsko hčerko. Nezakonski oče tega otroka se zanj sploh ne briga in živi v inozemstvu. Vam se je dekletce priljubilo in ker nimate z ženo laslnih otrok, bi radi tej deklici dali svoje ime. Vprašate, kako je treba to storiti. — Vložiti morate pri banski upravi prošnjo, da se nezakonskemu otroku Vaše žene podeli Vaše ime. Priložiti morate po sodišču ali notarju poverjeno izjavo Vašo žene in zakonitega zastopnika nedoletnegia otroka, da v to privolita. Prav tako morate tudi priložiti privoljenje varstvenega sodišča. Zapeljana ločenka. C. Š. R. Bila ste ločena od svojega moža in živite doma pri starših. Spoznali : ste se med tem z nekim moškim, ki Vam je hlinil : ljubezen in obljubil, da Vas poroči. Da ne bi bilo j zaprek in poroka mogoča, ste na prigovarjanje že-| ni na spremenila vero. Sedaj Živita že nekaj' časa ! skupno, ali ženin sploh ne kaže več resne volje da Vas bi poročil. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino za stroške in Vašo čast. — Po postavi mora moški, ki zavede žensko z zvijačo, da mu dovoli intimni odnos izven zakona, povrniti zapeljani ženski vso škodo in izgubljen dobiček. Prav tako sme zaročenka, ki ni dala utemeljenega povoda za odstop od poroke, zahtevati od ženinu povračilo resnične škode, ki jo je radi tega utrpela. Koliko bo znašala Vaša odškodnina, se bi šele v teku morebitne pravde ustanovilo. Vinska kupčija. F. T. Vaša žena jc na prošnjo prevzela od neke vinogradnice vino v podrobno prodajo. Čim bi prodala vino, ima izkupiček poslati vinogradnici. Žena jc imela smolo. Radi nedovoljene prodaje vina je bila ovadena in tudi kaznovana. Kazen je Vaša žena plačala z utržkom vina. Vinogradnica zahteva od Vaše žene plačilo vsega vina in nc dovoli, da bi sc kazen vračunala. Sedaj celo od Vas, kot moža žene, zahteva plačilo. Ali je ta zahteva opravičena? — V kolikor žena kupi vino za domače gospodinjstvo, je mož dolžan to vino plačati. — Po našem mnenju mora Vaša žena kazen radi nedovoljene prodaje vina plačati od svojega, čc je vino od kmetice kupila. Če pa je vino le radi prijaznosti prevzela brezplačno v nadrobno prodajo, potem sme kazen odračunati od izkupička. Bremena na prodani parceli. F. L. R. Kupili ste gozdno parcelo. Na tej parceli je vknjižen prevži-tek prejšnje lastnice posestva, ki je že umrla. Prav tako je vknjiicnih 1000 goldinarjev v korist proda- jalčeve žene, ki si jih je zgovorila v ženitovanj-skem pismu. Vse to je vknjiženo na celem posestvu. V kupni pogodbi se je prodajalec obvezal, da bo tekom dveh let na svoje stroške dal zbrisati vsa bremena od te parcele. Kljub opominom se prodajalec za to ne zmeni. Kaj storiti? — Pravico imate, da tožite prodajalca, da v celoti izpolni kupno pogodbo, to je, da očisti prodano parcelo vseh bremen. Če je prodajalec brez sredstev in je Vaš glavni namen, da imate čisto parcelo in Vara hi za tozadevne stroške, potem lahko sami zahtevate od pravnih naslednikov umrle vžitkarice izbrisno pobotnico, prav tako tudi od prodajalčeve žene. Vknjižena terjatev od 1000 goldinarjev, ki je bila vknjižena leta 1895, je namreč zastarala, ker ni tekom 30 let te terjatve proti svojemu možu, oziroma proti Vam uveljavljala, niti zahtevala plačilo glavnice ali obresti. Če Vam izbrisnih pobotnic ne bi hoteli izročiti, lahko to zahtevate s totžbo. Zapuščina. W. P. G. Oče je Vam in dvema bratoma zapustil dve parceli zemlje. To zemljo ste si sami med seboj razdelili in vživali. Leta 1912 je šel brat v Ameriko, kjer se je oženil in leta 1926 umrl, zapustivši ženo brez otrok. Po smrti Vašega brata Vam je svakinja pisala, da se ona za moževo zemljo ne briga in da naj bo Vaša in Vašega brata. Svakinja je dobila po moževi smrti 800 dolarjev zavarovalnine. Sedaj je prišla svakinja iz Amerike in bi rada prodala moževo zemljo. Brat ni bil ameriški državljan. Koliko ima svakinja j>ravice do moževe zemlje? — Izjava, ki jo je svakinja v pismu sporočila po moževi smrti, da zemljo prepusti Vam in bratu, jc bila sicer darilna izjava, vendar je pravno brezpomembna, ker ni bila napravljena v obliki notarskega zapisa. Zahtevati morate pri okrajnem sodišču, da se izvrši zapuščinska obravnava po umrlem bratu. Ker je brat umrl brez otrok, dedujete po zakonu in sicer dobi njegova žena polovico, a bratje in sestre, oziroma njih potomci, skupaj drugo polovico. Zavarovalnina se ne bo vzela v zapuščino, ker se je že v zavarovalni pogodbi glasila na ime bratove žene, a ne na zakonite dediče. Skupni vodnjak. F. M. M. Imate skupen vodnjak, ki ga uporablja pet hišnih številk s 40 družinskimi člani. Vzdrževalne stroške vsi redno plačujejo, samo ena hišna številka sc je temu uprla, a kljub temu hodijo šc nadalje po vodo. Kaj storiti' - Če je vodnjak res skupna last, potein gre uprava tega vodnjaka vsem deležnikom skupaj. Glede izvrševanja rednih popravil odloča večina glasov, ki se ne štejejo po osebah, ampak po razmerju prvotnih deležev, kakor so prispevali za napravo vodnjaka. Po razmerju teh deležev je treba tudi prispevati. Če se kdo zahtevi večine ne bi pokorit, sme večina svojo zahtevo tudi s tožbo uveljaviti. Stanovanjski spor. T. M. Gospodar zahteva, da si na določenem mestu Vašega stanovanja napravile okno. Vi se protivite, ker nimate denarja. Ka) storiti? Nič, Če se niste obvezali, niste dolžni graditi okno. Če ne bo miru med gospodar-lem in Vami, bo najboljša — odpoved stanovanja. Vojnica. L. V. M. Vojnico morajo plačevati stalno ali začasno nesposobni od dovršenega 20. do dovršenega 50. lela starosti. Državni upokojenec. I. B. Nimate pravice do povrnitve zdravniških stroškov za zdravljenje na domu. I ac pa se morete zdraviti v III. razredu bolnišnice. Če pa greste v II. razred, morate pa doplačati razliko med III, in II. razredom. Terjatve obrtnikov. A. H. P. Na vprašanje, če so terjatve obrtnikov pri kmetih izterljive, po . -niujemo, da po uredbi o zaščiti kmetov ne spac a o pod zaščito terjatve obrlnikov za opravljena obrtna dela, katere so dospele izza 20. oktobra 1031. te terjatve sc torej morejo iztožiti. Živinski potni listi. A. P. D. Po našem mne-niu morate v vsakem primeru imeti živinski potni hst m pri zakolu poklicati živinozdravnika. če pa mislite nasprotno, pa skušajte uveljaviti svojo mnenje pri županstvu, oziroma pri okrajnem načelstvu. Glede davka pa sc obrnite na davčno upravo. Ženitni posrednik. F, S. Ženitno posredovan e je obrt, za katero je potrebna dovolitev občege upravnega oblastva. Vse drugo boste zvedeli pri navedenem oblastvu. чопгаи Goiogranc MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, lavne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zaprisezeni cenilec. Daie tehnične nasvete in pojasnila. CIIATELJEM ZA NEDELJO Gcnevičvc Duhamelct: Teta Marta »Povedala bom teli Marti!« »Vprašaj teto Marto!« »To je stvar tele Marte!« Od jutra do večera ,e v Daimondcvi hiši od-zvan,alo ime tete Marte. Teta Marta jc bila mlajša sestra gospe Daimond. Zgodaj sta bili ostali siroti, in ko sc jc starejša sestra Izabcla poročila, je vzela sestro k sebi. Vsi dobri ljudje so o za to hvalili. Mar.o samo je ganila dobrota mlade žene. Kako naj se ji izkaže dovolj hvaležna? — Prizadevala si je,, da bi bila hiši koristna, skrbela je za vse, in ko je prišel na svet mali Julicn, je Marta pregovorila Iza-belo, naj ne jemlje pestunje, ker bo že ona oskrbovala dete. — Kasneje so bili štirje otroci: dva dečka in dve deklici. Julicn se ie pripravljal na prvo sv. obhajilo. Bil je nemiren, len in razvajen otrok in je prizadeval teti Marti veliko truda. Priznati treba, da si nihče ni toliko prizadel z otroci, da bi jih ukrotil in prisilil na delo, kakor teta Marta. Ona jc Julienu in Geo-geu vezala kravate, ona vodila v šolo Adrienno in o poučavala v glasbi, ona učila malo Jeanne čitati in pisati. V kuhinji jc nadzorovala pečenko in prikuho, da se stari kuharici nista prižgali. »Teta Marta, kaj naj storim? Hlače sem strgal! Daj, brž mi iilj zakrpaj, da ne vidi mamaL< »Teta Marta, pojdi sem, ker ne znam napraviti šolske naloge!« »Teta Marta, poslušaj, kako dobro igram so-natino.« »Teta! Teta! Zalepi Jeanni punčko!« Drugi pot je bilo treba Izabeli urediti obleko, popraviti klobuk — ali pa jo je pozval svak, in-dustrialec, da mu sestavi poročilo aH pa napiše nujno pismo. Ko se je ob šestih ziutraj vrnila od rane maše revežev in služkinj, je teta Marta pripadala vsej hiši in vsakemu posebej. To ie bilo pravo suženjstvo, a najlepše jc bilo to, da tega nihče ni v'del in ona sama še najmanj. Tako ie vsak m sli', da teta za mizo po lastni vol'i vedno st=>ri kruh najslabši kns mesa. zeleno ali prezrelo sad e, dr si jc sama izbrala sobo, kjer ie bilo norimi strašno mrzlo, poleti pa neznosno vroče, da se ie sama odrekala svoji volji, da bi mogla kol;e služiti tuji. Vsak je tako mislil, a sama se sploh ni ozirala na lo. ★ Nekega dne se je zgodilo nekaj doccla nenavadnega. N.eni nečaki in njihovi prijatelji so hoteli prirediti predstavo. Teta Marta jc bila tista, ki jim je pripravila kostime in napisala igro. Otroci so dosegli velik uspeli. Predstavi je prisostvoval ludi neki priialolj Dainiondovih. »Igrica je zelo ljubka,« je rekel teti Marti. »Ali kdaj pišete, gospodična?« In Marta je morala priznali, da rada pripoveduje otrokom in da je njim na ljubo napisala nekoliko pripovedk. »Dobro, dajte mi jih; pokažem jih nekemu založniku. Prepričan sem, da bo to dobra knjiga.i Marta jc upala na zanimivejšo in neodvisnejšo bodočnost. Zaupala je sestri prijateljevo namero, »Pa saj no postaneš pisateljica! To ti bo le škodilo pri možitvi.« Marta Se je sladko nasmejala: »Skoro mi bo trideset let, Izabcla, in zdi se mi, da je pravljični princ name pozabi!.« »Sicer pa,« zaključi gospa Daimond, »bi pisala zia denar in tega tebi ni treba, hvala Bogu! Saj si pri nas. Kaj bi pa rekli ljudje, čc bi si sama služila kruh!« In o tem se poslej ni več govorilo. ★ Vendar čas za možitev Marti vendarle še ni bil potekel. Nekdo jo je videl, opazil. Da povemo po pravici, ni bil to pravljični princ. To je bil vdovcc štiridesetih let, prolesor malega Juliena. Opazil je bil tiho in samotno živl en e Marte in njegov učonec mu jc veliko pripovedoval o njej. Rekel si je, da bi bila to prava druga mati za njegovega sina, bolehnega in slabotnega desetletnega dečka. Nekega zimskega večera, ko jc imel Julicn uro pri profesorju, jc prišla ponj teta Marta. Po dovršeni uri je bil začel igrati domino z malim Ga-brielom ter je prosil telo Marto, da bi smel igro dokončali. »Rad bi govoril z vami par besed, gospodična,« je v zadregi dc:al profesor. Marta je mislila, da sc gre za JuPena in se pripravila, sledeč profesorju v njegovo delovno sobo. da brani svojega ljubljcnca proti profesorjevim očitkom. »Gospodična — jaz — vas — mo'emu sinu treba veliko nežnosti. . jaz sam .« Тако jc jecljal. Marta ga je izncnadcua gledala s svojimi bistrimi o.mi. To ga je olirabrilo. »Gospodična, ali bi mi hoteli izkazati čast in postati moja žena?« Marta jc bila zmedena. Obraz tega moža, na katerem se je zrcalila duševna tesnobnost, sc ji je zdel hkrati mil in usmiljenja vreden. »Gospod dovolite mi, da to premislim,« mu je odgovorila z mirnim glasom. »Pridite čez nekaj dni k moji sestri, k er dobite odgovor.. Nato je odšla iz sobe in sc vrnila k dečkoma; ob slovesu, jc objela malega Gabrijela s posebno nežnostjo. ★ Uboga Marta sc dva dni ni upala ničesar omeniti svoji sestri. Mislila je na malega GabrPela in njegovega očeta in nekak sladak ponos o le prevzemal ob misli, da ima v svo ih rokah niuno srečo. Kajti žc se ie odločila, da sprejme p mud-bo, ker je že doltfo poznala plemenitost in dobroio moža. ki io je izbral Nazadmc se jc bilo treba opogumiti in zaupati stvar Izabeli. Prizor je bi! strašen. »Vzeli vdovca, ki ima bolnega otroka1 Ali si blazna, moja ubo;'a Marta! M:mo le,fa nima n • t i novčiča, ti pa imaš doto... ali ne vidiš tega? In potem bodo 1'ud'c mislili, da si pri nas nesrečna Ta gospodična nc misli drulega, kakor kako bi odšla in zapustila svo'e nečake, da bi potem skrbela za otroka, ki 'i ni nič. El-l Dobro vem, da si velika sebičnica. Nas. ki smo le spreiali in varovali, nas ne maraš, nas nisi n:,kdar marala! . Izabcla je začela živčno lokati. Teta Marta je odrevcncla, Ponižnih in krotkih nebena reč nc Nevenku Steindl: O botaniki hočem govoriti. Toda podajati nc mislim mrtvega znanja, le \ rs to pisanih slik. Zgodovine mulo. j Mogoče ste opazili, da stoji za vsakim latinskim imenom še tajinstvoii zlog: Bul. ali Brun.. J.in., Iler. Zlogi, ki ničesar ne pomenijo, l.i so nesmiselni, nora minljivi. Zu te zloge ,so stotine mož žrtvovali delo svojega življenja; žrtvovali življenje samo. V tundrah Sibirije, v večnem ledu in tiejrn Kor-diljer so prenašali mraz: v Sahari. knluliari iu Gobi so trpel i pekočo žejo; tropsko sonce jih jo /gčilo. divje zveri obkrožale, zasledovali sovražni ljudje. Na teh potovanjih so iskali novih rož; rož, ki jili ni dotlej nihče poznal. Posušili so jih, 1 položili \ liei burijo. In ko so potem prišli . in vsaka celica ima svojo obliko, svojo nalogo. In ker je korenina gcoiropint, zato raste navzdol, in steblo je lototropno, zato raste navzgor. Nobenega čudeža ni tu; zopet enkrat, so rekli, smo doku/ali. da ne rabimo Boga, kei vso gre tudi naravnim potoni. Pa so šli na delo in hoteli so ustvariti življenje. Ne tuko kot Stvuni'k ki je v enem dnevu ustvaril vse rožice, ampak eaj eno majhno in živo celico. Toda najprej so imeli velik prepir: kaj je življenje? To je navada učenih ljudi. zmede in nc vznemiri lako kakor krivičen očitek. Marta se je začela sama sebi zdeti na,večja ne-hvaležnica, ker je hotela v bodoče živeli izven hiše, v kateri je bilo njeno mesto. Izabcla je naslednji dan spre ela Gabrijelovega očeta. Vse ,c znala tako napeljati, da je profesor odšel do dna duše ožaloščen in prepričan, da se je bil zmotil v Marti. Marta da se je zbala, da ne bi bila kos tej nalogi, mu jc dejala Izabela. In tako jc ostala teta Marta še nadalje na svojem mestu in bila dobri hišni duh za vezan c kravat, angel za izdelovanje šolsk'b nalog in latinskih prevodov, dobri genij sandvvichev in previdnost majonez ... Če bi bil kdo le malo bolj pozoren nanjo — a komu je lo prišlo na um! — bi bil opazil, kako njene modre oči niso več tako bistre in da n en smeh ni več lako veder in da hitreje zamre nega drugekrali. ★ Nekega junijskega večera, ko sc ie Andree vrnila iz šole domov, je tožila o velikih bolečinah v grlu. Zdravnik ie ugotovil škrlatinko ia odredil, da sc ostali otroci oostrani'o iz hiše. Odpotovali so z materjo na letovišče, teta Marta pa ie os'ala sama z nia'o bolnico. Bolezen je dobro potekla. Razkužili so hišo in teta bi morala z nečakinjo odpotovati v Bretagno k o^la'im, ko se na'Uo in iz-nenada pojavi na n ci bolc/cn, ki :o ;c bila ron a-(f-ala zdraviti na otroku Oslabljeno telo e v treh dneh podleglo bolezni in smrt ni prišla kakor ropat, -arveč kakor znanilka poMtka in slave. Pole da c svo'e ledene roke na b;stre oči, ki so bile videle samo do'žnost, na usta, ki so govorila samo bese'« miru, na srce, ki jc bilo samo za srečo drugih. In šele seJai se ie vide'o, kakšno mcslo jc zavzemala v hiši uboga, mala teta Marta ... DANKA BARUCH 15. RIJE LAFAYKTTfi PARIŠ Telef.: Trinitd 81 74 - Telef.: Trtnit* 81 75 Naslov brzojavkam: JuuobHrueh PViris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franc.i'i, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po natboljšeni dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulanlneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune-BELGIJA. No JU04 04 Bruxe!e*, FRANCIJA: No 1117-94 Puris, HOLANDIJA No l45t-05 Nod. Donst, LUKSEMKI'RG No i%7 Lux. mbuurg. Na Kiihtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Kur je za druge enostavno in pveprosio. lo analizirajo Г i s I o natančno; nova imena kujejo, tn napravijo i/ enostavno kompliciranega — komplicirano enostavno, Eden jc trdil, da ima življenje Iri lastnosti, drugi jo hotel imeti štiri, tretji devet. A ko so potem Poskušali. j>a novorojeno življenje ni hotelo imeti ne treh, ne štirih, ne devetih lastnosti. Ostalo je mrtvo. In tedaj je sen o ustvarjanju življenja tiho zas|>al. No stari no mladi jvi niso \ idoli, kako so rožice lepo. * In sedaj o praproti I Poznaš jo. Malo jt" vrst. toda vse so tako čudne. Tako tujo. kot da bi bile iz pragozdov. Toda ni čar pragozda, ki tlilm i/ njih, ainpaK čar iiružiMjen.ja. Pigincji so iz dobe. ki jo v neskončni preteklosti vionilu * večnost. Zadnje pričo velikega č.t-sa. Bujni gozdovi, visoki in nepredirni, so po-kvivuli zemljo. Tropičen pragozd iz praproti in pivsliee iu lisičja. Kako so bile takrat praproti velike, ne vem. Toda videla sem štore: z rokami sem jih komaj objela. Današnji .so deset in petnajst centimetrov \ isoki. In potem so prišle katastrofe na ponosni pragozd: potop je prišel in vtonil je gozd. Ostali so lo še pritljikavci in črno kamenito oglje. , Ko boš /o|>et enkrat videl ta črni umazani ' kanieii. potoni se -pomni, dn je bil ludi ta kamen enkrat življenje: praprot in pteslicu in lisičje. ★ Ko so bili rojeni praprot in preslicu iu li-isičje, takrat jo vsak iiiu l svojo obliko. Toda veje so stalo tako kakor vilice. To jo bil So spomin uu njihove starše, na alge. Iti sedaj so I je vsak razvijal na|)rej po svoje. Presliea je i/guliila viliee in sedaj jo hila kakršna jo še danes: navpično steblo in v enakih presledkih, . \ odornv'no kakor žarki, v e je naokrog, i Kadar boš prihodnjič videl uraukarijo, |>o-g.K'j, kako sloje njene veje: v enakih presledkih, vodoravno, kakor žarki... Bližnji potomec jo preslic-o. In potoni pojdi in poglej -i smreko ali jelko: luili one kažejo pre.slieo. I/. |)rosliee je nastalo iglus'o drevje, potem sti prišle cvetno rastlino: u.roei in otrok otroci. In zopet stara' pesenl; oni. ki so rodili, se morajo umakniti. Iglasto drevje jo zadušilo jirt— 'Ивизш^лталгллмвЈзтелоаахЈнпк а j slico in sedaj je vrsla na njem. lisa in brin izginjajo in umirajo tisočletne sekvoje. To je temna resnost jelko in smreke, tise in brinu. Kjer mnogo dreves .skupaj stoji: to jo gozd. Velika drevesa, stoletni orjuki uied njimi. Spodaj na tleh rasttijo grmi in praproti in mnoge druge rustline. Ob žuborečem potoku so širi zeleni muh. To je gozd. Toda ta gozd je redek, je me.šun gozd; človek ga je ustvaril. Pravi gozd raste sam. In imamo smrekove gozdove in bukove in borove gozdove in barske loge iu še mnogo jo drugih. Bratje so med seboj in vendar je vsak drugači u. Kjer smreke stojo, tam solnce ne pride do zemlje. Mračen je ta gozd, strah je v njem. Gola ie zemlja, noben jitiček ne poje, nobena čebelica ne brenči. Ta gozd jo mrtev. A borov gozd! Svetel, |ioln solnca, z mračnimi količki. Belo breze se svetijo med rdečimi bori. Tla pokriva rožnato vresje. In celi gozd poln vesolja in življenja: hrošeki in mravlje, čmrlji. čebele iti ptif-ki. Kjer so solnce v zemljo upira, pu so dviga opojen duh. To je gozd. kjer nas zemlja nase veže. To jc gozd, kjer molimo, ker smo Bogu blizu. To jc — moj gozd. ii. Lepkyj; KONJI V nekem frncoskcm romanu sem čital nckoi — nekoč, še kot majhen deček — o konjih v podzemeljskih rudnikih. Na dvigalih jih spravljajo doli, a gori nikdar več. Ti konji vlačijo z rudo naložene vozove, slišijo topot svojih podkovanih kopit, ki sc močno, celo strahotno, a obenem nekako mrtvo odbija od podzemeljskih sten; slišijo, kako rudarji udarjajo ob stene, lomeč iz njih nekako konjskemu razumu neznano dobro, kako treskajo in grme mine, kako kriče nad njimi pazniki in jih priganjajo, da spe-šijo korake in — drugega nič ... Ne slišijo ne ptičjega petja ne glasov drugih ; živali ne šuma vetra nc šelestenj trave — nikdar ničesar tega nc slišijo. In gledajo večno temo, ki jo lod in tam seka svetloba električne luči, vidi,o scnce, ki hkrati z njimi beže, velike, sklonjene, mrtve, vidijo ljudi, podobne tem sencam. Toda sonca, zelene trave, kristalno čistih voda rek in studencev nc bodo nikdar več videli. Ali so ljudje pozabili nanje ali kako? Glej, zdaj jc eden med njimi manj. Zmečkali so ga vozovi, tisti vozovi, ki jih je bil sam vlačil, naloženi z rudo. In zdaj šele so ga potegnili gori, Ija, kjer je soncc, kjer je veter, kjer je zelena trava. A kaj bi mu zdaj vse to? Prepozno ... Na njegovo mcslo v ja:no pa spuste novega, mladega, zdravega, krepkega. Konji sc vznemirjalo, hrzajo, oči jim gore, nozdrvi se jim širijo. Vsi ga hoče:o videti, ližejo mu blesteči usločeni vrat, vohajo ga. Saj priha:a odondi, k;er ie sonce, kjer je trava, kje je kristalen, hladni potok ... Adam Milkovič: Naše iažno Pri mor je Dva dni in eno noč so nam skoro neprestano udarjala svoj takt železna kolesa. Mimo nas so ležali Zagreb, Sarajevo iu Mostar, ki smo ga pravkar zapustili, menda je bilo ob dveh po polnoči. Bila je čista mesečna noč, skrivnostna je ležala nad valovito pokrajino in božala s svojimi hladnimi žarki lične vinograde, pa breskvine in smokvine nasade, ki so v polumraku hiteli mimo nas. V ličnih vozovih ozkotirne železnice je zakra-ljeval spanci', neizprosen jc zapiral potnikom oči, nekaterim, ki so sloneli po koteh, je odprl usta in nomer bobnala s prsti po oknu in če ji je spanec nenadoma zaprl oči je butnila v šipo z nosom. Mlad fante, ki je žtlel v kotu, se je, da ne bi za-spal, pričel sineriti in tam je nekdo polglasno joo-peval. Počasi se jc odpiralo nebo, luči na njem so ugašale druga za drugo, mesec se ie skril nekje za gorami in sc umaknil svojemu tekmecu, ki se je prebujal tam izza inorja. Cb štirih zjutraj smo zapustili Ciabclo, |ireko račili Neretvo in se znašli med golim gričevjem, med katerim smo le tu in tam opazili male njivice obdane s kaimnitiini ogradami in skrbno obdelane. Bližali smo se izvoru i rebišnice, ki teče na rodovitno Trebinjsko polje, katerega ime ujejo vrt Hercegovine. Proga je tu spePana med kamenitim svetom na desni strani Trebinjskega pol;a in tako smo le tu in tam opazili rodovitnost te zemlje, kjer v toliki meri rasto smokve, olike lobak in uspeva (ako bujno vinska trla. Pri lliiuiu se proga razcepi. Dočim vsdi ena v Trebinie, ki leži na vzhodnem koncu Trebinjskega pnlja. vodi druga pioli j upu v Dubrovnik oziroma v Oruž in dalje v Cav tat in Ercegnovi, odnosno v Zelcniko, kjer je ztd-nja postaja v Boki Kolorski. Hipoma smo pozabili na utrudljivo vožnjo in nestrpno pričakovali, ko bodo po tako dolgem hrepenenju zagledale naše cči tisto srebrno plos'oti so nas sptemljf.li krasni oleandri, piitije, mirta, lovor, pa ol'ka i:i visoke |ialme — znašli smo se kflor v tisli deveti deželi, o kateri smo nekoč Ca;li toliko lepili pove-ii in piv-sanjali ioliko sladkih sanj. Zaman pa to iski'le naše oči vitkih smrek, mogočnih hrastov, pa naših jablan in hrušk. A'csio teh so nas pozdravljale palme in ju/uo sadje. Ob skalah so se bohotile aloje in agave pa tiste mesnate kakteje iu nam ponujale svoje dolge bodice. Vliozdrav. uu jim od-zdravljamo — vlak pa niti, drvi svo o (Kit kakor da nas hoče zapeljali prav v bele valo> e пкТјв. Ob polsedmih je bilo, ko nas je lokomotiva vsa tijvehaiia pri|>eljala v Lroegnovi in zavoeila prav k pristanišču. Pozdravile so nas jadrnice, na veliki parniki in ribiški čolni, ki so se poigraval' na nemirni gladini morju. Valovi co s s-oiimi belimi • grebeni hiteli drug za drugim k obali in visoke I palme so nam zazibale svoje košate vrhove v po-! zdrav. Poslovili smo se od vlaka, ki je odhitel še I postajo dal e do Zelenike, mi pa smo odšli, da si ogledamo Ercegnovi, prvo mestece v Boki Kolorski. Kraj. k.itr leži danes to mestece, je bil z ostalo Boko Kotcrsko znan že starim Orlom, ki so ust?-uavljali tu svoje kolonije. Tiidi Rimljani so kaj raeli zahf'ali semkaj in ko so lela 108 pr. Kr. odvedii iljrskeira kralja Oentija v sužnosl, je poslala Boka Kotorska njihov plen. Potem so si jo osvojili Srbi iu jo priključili svoji državi. Po smrti Dušana Sil-nega "a je Foka Kotcrska zopet prešla v tujo oblast. Leta 1483 so zavzeli F.rcegnovi Turki in ostali izvzemši kratkih presledkov gosjiodnrji vsepa severozahodnega dela, dokler ni zagospodovala ludi tu sila benečiuiske republike. I.rcegnovi je dal zgraditi bosanski kralj Tvrdko lela 13'52. Pod zidinami lega starodavnega mesta so umirali Jugoslovani pa tudi Turki, Benečani in drugi, ki so si lastili pravico do te zemlje. Prebivalci Frcegnovega iu nekaterih drugih mest v Boki so sc že tedaj pečali s trgovino. Trgovali so s Srbijo in Črno goto pozneje pa so pluli tudi daleč po morju Bogastvo, katerega so si pridobili s trgovino, so vlagali v svoje lepe domove, ki pričajo ne samo o blagostanju iti bogastvu, ki ga e bilo deležno tedan e prebivalstvo Boke. ampak dokazujejo tudi vel'ko ljubezen do svojcev, katerih stanovanja ij krasili z vsem ino.očim kar so kot trgovci ш pomorščaki utegnili prinesti iz daljnih dežel. Toda na svetu ie'vse minljivo. Ko so bila odkrila nova svetovna tržišča v Ameriki in Indiji je pričela trgovina v Sredozemskem moril nazadovati iu ž n,o blagostan.c, ki so ga bila v toliki meri deležna ta mala mestcca. Kakor večina obmorskih mest r, strmo obalo, se ludi Ercetnovi dviga teatralno 110 sirmcin |xj-bočju. Višje iti višje nas je vodila cesta. Spoloma smo si ogledovali prelepe oranžne ■ nasade. Pod temnim podolgovatim listjem so v isele oranže druga ob drugi iu nas s svojo zapeljivo rumeno barvo vabile Ko smo stopili n;i|>rei in sc je cesta v o-treni o inl-ii povzpela še v Uc o ras pozdravili |ire'-'ras'ii oleandri. Cela ulica jili je bila — pa ne takšnih, i £ kokršne vidimo pri nas! Tudi v kadicah tu ne životarijo; v prosti naravi rastejo, močna drevesa so, ki v prelepih barvali, oc! bele, vijoličaste in rumene, tja do temno rdeče jx)iiosno dvigajo svoje rožne krone. Nepozabna siika! Smo pač- v Ercegnovem -- to mesto prištevajo med - najtoplejše kraje vse dalmatinske obale. Spodaj pod immi pošttmevajo valovi, na njih se pozibavajo bele jadrnice, kakor labodi so. Tam daleč, kjer se Boka Kotorska odpira v Jadransko morje, je videti srebrno, brezkrajno gladino. Tja skozi vozi:o iz Boke parniki v Dubrovnik in Split pa tudi daleč v svet — za njimi sc izgublja tista iela cesta, širša in širša postaja, dokler nje zadnji val ne pljuskne ob obal. Pravkar se je tam od morja oglasila pesem. Ribiči poiol Rib?rili so vso noč. sedaj se vračajo veseli, morda so bile polne mreže — pa sedaj njih Srca veselo ix>jx:vajo. V,pristanišče prihitijo otroci, veseli, razigrani kričijo vse vprek. Evo ribare! Nekateri že brodijo po plitvem morju, a tam je vrgel deček raz sebe obleko, se zagnal v valove pa kakor riba splaval ribičem naproti. Potem so splavali za njim še drugi in prav nič jih ni zeblo, čeprav jc še zgodaj, saj je pravkar zazvonilo v stolpu sedem. Kar prehitro minevajo lire. še malo si ogledamo mestece. StojMino ulicah, ozke so in krive. Hiše stoje vse križem, kakor da so jih bili j>ostav-Ijali v egiptovski temi. Strehe so f>ovečini ravne, saj tu skero ne poznajo snega, čeprav ravno v Boki Kotorski pade izredno mnogo padavin. Ker divjajo časih močni viharji, so strešno opeko še z malto pritrdili. Poleg starejših kamenitih zgradb, je v Ercegtio.em tudi nekaj modernih, prav lepih poslopij, zlasti hotelov s prelepimi jiarki, med vsemi pa kraljuje hotel Boka, z divnimi nasadi oranž in prekrasnimi palmami. Človek skoro ne bi verova', da je vse to v naši domovini, da je naše Ce bi ga pripeljal 7. zavezanimi očmi, pn bi mu rekel tu: To je Indija Koromandija — jia bi la nc mogel sti-vili, da ni. Hvala Bogu, pa je ta Indija Koromandija le košček naše velike naše lepe Jugoslavije, katero pa žalibog nekateri cenijo vse premalo in raje tr<>šijo denar v izumetničenih tujih ietoviščih. Kurenčhuva Neška ma tud beseda Z dcdcem je pa res zmeri križ. Tu sm že stukat rekla, pa bom še. Puglejte, kuku je tist Stav.ski na Francoskem lepu skr-bou za soja familja, pusebn za soja žena Nč jm na bo nkol sile, nej bo že, kokr če. Veste, moj mož je pa en čudn člouk. Ta peruga m vrže ke tiste bore krajcarje, zdej se pa kumenderi, kokr se veš in znaš. Seve-de, jest če pa zmeri fajn. S kašna kaša al pa krumpirčkam ni cufridcn. Ta narrajš ma kašn pohajne. Ub ned leh pa še kašn melšpajs puvrli. O, on je tajnSmekar. De b se pa mal pumuju, de b du kašnga gnarja pršou, o, tist pa ne. Jest sm že čist scagana Sej clandons vnder že usak utrok ve, de pečen gu!obi nuibenmu sami na letejo u usta. Ampak more č'ouk sam gledat, de pride du pečeneh gulobu. Sevede, n»oi mož pa tega na ve. Zdej. kc sma tulk bral ud tistga Stnviskega, kuku je z meljonem frečkou, sm jest rekla mo e, de naj b s nega za špegu uzeu. Sej nism glih tku pužrešna, de b glih meljone pugervala. Ampak ene par stu jurčku b m pa le prou pršlu. Gnar se zmeri nuca, pusebn zdej pr te griž. Vi na veste, kuku me je prec grdu pu^ledu. Jest sm mislela, de m bo kar naraunast u ksiht skočit. »Neška! A veš kua guvariš? A je /e tud tebe dubu mamon u soie umazane kremple?« je reku in plunu zraun špuktrigLna na tla. Jest scer na vem, kašn je ta mamon, ke ma umazane kremple, zatu sm mu pa rekla: »Mairon gor al dol Nej ma šc tku umazane kremple. Če b m ene par stu jurčku prnesu, jest b jh uzela in še kušlna b mu tist« umazane kremple. Men b se nč na graužal. Sej sc še viši gespod, ket sma mi, na graužaja. Če se teb lak umazan k.rempli grau-žaja, za kua s se pa uženu in še mene u ta griža za saba pulegnu. Jest mislem, de ma griža še stukat bi umazane kremple, kokr pa mamon.« Ja, glih tkula sm mu jh puvedala. On je biu na tu kar tih in ni črhnu ne beu ne meu. Mal ga je blu mende sram, ke sm ga tku za-frklna. No, ke je mal h seb pršou, se je pa le spet uglasil: »Neška! Jest te šenkat prašam, če veš kua guvariš? A na veš, de ie tist Staviski s priiulfa-nem iur jem frefkou in jh šenkvou ukul, kokr pr aas ficke. A ti tega na veš?« »No, pol jc biu pa dobr člouk. Pr nas ni nu-benga tacga. Če b mel pr nas ene par takeh, b blu prec griže konc. Brezposeln b živel, ket tički u juft. A b na blu fajn. Jest b ga prec za kašn me-Ijonček napumpala.« »Neška, ti s ena prsmoda. A misleš, de je on revežem kej dau? On je dajau sam takem, ke maja pousod ta velka beseda. Reveži ja pa ni-maja. Veš, de b ga prec zamehurl, če b revežem kar tkula meljončke ukul talu. Sej b se jm zdel frdehtik, ki jh je dubu. Če pa stisneš u roka enmu takmu, ke ma pousod ta velka beseda, ene par jurčku, al pa magari tud meljonček, te pa na bo nkol nubeden prašu, ki s ga dubu. Lepu ga u spravu v priftošl in se prpuroču še za enkat dru-kat. Pa mirna Bosna.« »A tku je ta reč! Kdu b s pa tu mislu, da ie tku. Nkar na zamer. Za kua pa pol časupisi delaja tak špetakl zavle tega Staviskega?« »Z kua nek Zatu, ke je na Francoskem Če b te na blu, b bli usi časupisi tku tih, kokr mačka, kedr na miško čaka. Veš, Neška, men b blu ta narlubš, če b se ti nkol u pulitka na utikala. Pusebn u gespudarska pulitka nkar.« »U kuga se čm pa pol utikat, de u teb prou?« »Ti b se raj za tu zanimala, kulk toužcnt volu, krau, telet, kuštrunu in drugeh dobreh reči sma lansk let Iblančani požrl. Tu je za gespudine, ne pa pulitka. Sej u časupiseh je nse natančn pripisan,« »Al u časupiseh ni nč pupisan, kdu je tulk puieru? Midva sva pr te reč čist nedoužna. Usaka ta prva nedela u mesce pužreva deset dek mesa Za la druga nedela m pa že gnarja zmanka za ne-su in pride že kra;tlih župca na vrsta. Zavle kron-skeh penzjunistu, industriskeh deluca in pa brez-poselneh tud mende nubena krava žeulejna na zgebi. Astn, kdu je pol tulk teh dubrot puieru? Tu b jest rada vedla.« »Eh, kdu nek. Tist, ke maja pu ene dve tri službe. Puvrh pa še kašn prou imeniten t iti, ke ti ni treba nč delat in nč znat. plačan s pa le, kokr se šika.« »A ti sc pa na morš nkamer prštult? Sej 'a kašnga kumesarja b biu čist dobr. Če b pršou za kašnga upraunga svetnika, b tud na blu napčn. Nahter sa dobr plačan. Ampak ti se na znaš npruvil!« Slednjič se je angelu posrečilo, da .sc mu je odprlo eno uho in šel je vanje. Ob rek 1 j i \ ee je že upal, toda angel se je zopet vrnil, m to sam in šel iskat pri drugih boljšo srečo. \ tem je pn Giiilittuo videl kako -e jate vragov čez-dalje bolj mno/e in prehajajo iz ust v ušesa, rojijo in se razpršujc jo |x> trgu in sosednjih ulicah. Prevzame ga obup: spoznal je, da angel niti v sto letih ne bo popravil zla. ki so ga vražja krdel« »ovzročila hipoma Občutil je silen kes. se zjokal in se /rti-il preti frančiškanom nn kolena: »Moli zame. sveti oče. moli zame! Ali me 1и) Bog prepustil večni grižnji vesti? Zdaj, ko sent spoznal in se kesnm. stori, da preneha učinek lito jih laži!« »Ne. Giuliano. ne,« je milo od* mil božji ! mož. »Bog ti bo odpustil. I oda vedi. da sc štor-j jeno zlo. kakor tudi izgubljeni čas, nikdar ne vrne!« w Sah Med damami je še vedno Menšikova daleko najjačja šahistinja. Menšikova j« velik šahovski talent, kar je dokazala že v mnogih partijah s priznanimi šahovskimi mojstri. Pridobila si je veliko teoretiono znanje v otvoritvah, prodrla v tajne pozicijske igre in tudi njene kombinacije so večkrat zelo globoke. Edino, kar ji manjka, je vztrajnost in tej njeni slabosti se ima marsikak mojster zahvaliti, da je proti njej partijo dobil. Med damami Menšikova še nima enakovrednih nasprotnic, кет je šah v te) smeri malo napredoval. Obrača pa se tudi v tem oziru žc na boljše in posebno iz Rusije poročajo, da imajo mnogo nadarjenih šahistinj. Danes prinašamo naslednjo partijo iz- turnirja v Ha-stingsu, v kateri je Menšikova premagala angleškega mojstra Tylorja. Zanimiv je v tej partiji konec, ko se je Tylor izkazal kavalirja in s svojim kraljem sam zlezel v mat, FRANCOSKA IGRA Tylor—Menšikova t. e2—e4, e7—e6; 2. d2—d4, d7—d5; 3. e4X d5. e6Xd5 (ta varijanta francoske obrambe daje črnemu lepo igro); 4. Lfl—d3, Sb8—c6; 5. c2—c3, L(8—d6; 6. Sgl—13, Lc8—g4; 7. 0—0, Dd8—d7 (pripravlja 0—0—0, ker ima črni v tej varijanti šanse na kraljevem krilu v napadu); 8. Tfl—el + , Sc6--e7 (skakač je na c6 že opravil svojo misijo, ker je izsilil od belega potezo c2—c3); 9. Sbl—d2, f7—f6; 10. Ddl—b3, O-O—0; 11. c3—c4! (beli je dobil nevaren napad), Sg8—h6; 12. c4—c5, Ld6— f4; 13. Db3—аЗ, Kc8—b8; 14. Sd2—b3, g7—g5 (tudi Menšikova igra ostro. Po LXcl, TaXcl bi prišel beli do premočnega napada); 15. c5—c6 (s to žrtvijo beli zelo pojači svoj pritisk na kraljevem krilu), Se7Xc6; 16. LclXf4, g5Xf4; 17. Sb3—c5, SALDA-KONTE STRACE JOURNALE бО^КЕ ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI PO IZKKIINO UGODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. D. v LJUBI J ANI KOPITARJKVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Dd7—d6; 18. Tal—cl, Kb8—a8 (Menšikova se zelo oprezno brani Vzeti na f3 bi bilo slabo, ker bi dobil beli presilen napad); 19. Ld3—b5 Sc6—• b8!; 20. Tel—сЗ, c7—c6; 21. Lb5—fl, Sb8—d7; 22. Da3—a4 (grozi podvojitev na a-liniji), Sd7Xc5;. 23. d4Xc5, Dd6— b8; 24. Sf3—d4, Lg4—d7; 25. Tc3—b3, Th8—e8; 26. Tel—cl, Sh6—15; 27. Lfl —a6? (Menšikova se je dobro branila, sedaj pa pride v dobljeno pozicijo), Sf5Xd4! (to kombinacijo je Menšikova dobro preračunala); 28 La6X b7 + , Db8Xb7; 29. Tb3Xb7, Sd4—e2+; 30. Kgl —fl, Ka8Xb7; 31. Tel—el (beli je mislil, da sedaj dobi figuro, toda odgovor Menšikove vse prepreči), f4—(3! (s tem je črni skakač rešen. Na gXf3 sledi Lh3 mat); 32. Da4—b3 + , Kb7—c8; 33. Db3Xf3, Se2—d4; 34. Df4Xf6, Te8Xel+; 35. Kfl Xel, Td8—e8 + ; 36. Kel—d2, Sd4—e6; 37. b2— b4, Kc8—b7; 38. f2—f4, Te8—g8; 39. g2—g3, Kb7 —c8; 40. Df6—e7, Tg8—g7; 41. De7—d6, Tg7—f7; 42. h2—h3, a7—a6; 43. a2—a4, Se6—c7; 44 g3— g4, Kc8—d8; 45. f4—f5, Sc7—e8; 46. Dd6—b8+, Ld7—c8; 47. Db8—b6+ Tf7—c7 (bela dama je sedaj izolirana, tako da beli nima več prave igre. Zato se ie odločil, pomagati si s kraljem); 48. Kd2 —d3, Se8—f6; 49. Kd3—d4, h7—h6; 50. Db6—a5, Sf6—e4; 51. Kd4—e5?, Se4—d2! (sedaj za belega ni več rešitve, ker proti Sc4 nima obrambe. Izbere si raje takojšnjo smrt); 52. Ke5—d6l, Sd2—c4 mat. Problem št. 5 (S. Levvmann) Črni: Ke5, Df6, Te7, g5, Ld8, P: a2, аб, c7, g4, g6, g7 (11 figur). a bcdefgh a b c d e f g h Beli: Ka8, Db3, Ld3, e3, Sd4, h7, P: b4, c5, d2, f2 (10 figur). Mat v treh potezah. t'red nakupom st oglede vebkt razstavo otroških iu igračnih vozu kov, stolic, bolenderiev. tnalih dvokoles tricikljev ; val-nih strojev, motoriev in dvokoles v prost< r li domače tovarne „TKIBUMA" F Batjel. LiiiiiImiiiu. Kartonska c. 4 Najnižje cene' - Cenik 1'rank'i Toda, da ne zaidemo preveč s poti! Ura teče, ob osmih odpelje parnik, treba bo zopet v pristan. Brod. kakor pravijo tu, nas že čaka ob pomolu. No, pa stopimo na parnik! V ladjinem dnu že brnijo stroji. Iz mogočnega dimnika je pravkar bruhnil črn dim, objel pristanišče in ljudi, ki stoje na obrežju, se poslavljajo od znancev in jim mahajo v pozdrav. Stojimo na krovu, sirena tuli, strojnik ogleduje stroje in čaka. da zapoje gong. Mornarji dvigajo ladjtn most. verige zarožljajo, še malo m odplult bomo. Strmeli smo v globino morja. Pod nami so plavale ribe, metali smo jim kruh — planile so nanj, večje so ga odjedale manjšim, tako je pač povsod, tudi v vodi. Potem je zapel gong. Kapitan ;e stal v kajuti in se oziral po morju. Glasneje in ghsneje so brneli stroji, vijak je zagrmel. morje se ie izprentcnilo ob njem v belo maso, ki je s strahotnim pošumevanjem butnila ob obal in že smo se poslovili od kopne zemlje. Parnik krene na levo, komaj da še vidimo v pristanu ljudi in bele robce, ki nam vihrajo v pozdrav. l.epše in lepše postaja okoli nas. lam daleč divni Erce^tiovi in gole apnene gore, do 1300 m visoke, ki se strmo vzpenjajo iznad morja, ki po-šumeva pod nami. se pem ob rohnečem vijaku in zamolklo udarja ob stene našega broda. Za nami na se izgublja v sinji dalji bela cesta, širša in širša •■ostaia, dokler se ne izgubi v blesketajoči gladini, iti se kakor z biseri posuta peni v soncu ob čereh in obrežnem skalovju. Od nekje prilete za nami galebi. Časih se spuste prav do valov, v morje sedajo in sc kakor mali beli čolnički pozibavajo na njeni. Potem vzlete, krožijo okoli nas in nas pozdravljajo s hripavimi glasovi. Bol) in bolj se odpira pred nami Boka. Z obeh strani, posebno s severne nas spremljajo mogočni vrhovi. Obliti od pramenov sonca, so kakor mogočni stražarji, ki čuvajo morje že sto. že tisoč let. Ob vznožju raslo oljke, pinije in lovor, kakor beli cvetovi pa zro izza smokvinih in oranžnih na sadov bele hišice, lu vozimo skuro prav ob obali, tam se zopet oddaljimo Tu nas pozdravi druži ttica cipres ki sameva na malem polotočku in tam stoji ob morskem svetilniku mogočna palma, ponosna se ozira po čereh in po ladjah, ki plovejo mimo nje dan na dan. Boka se razširi, pred nami leži Tivat, tu do-muje naša vojna mornarica. Žc od daleč opazimo v morju dve črni pošasti, dva doka, ki ležita v luki — tu popravljajo tudi ladje. V pristanu je bilo usidranih več trgovskih in drugih parnikov. Previdno smo zavozili med nje in obstali. Nekaj pot-nikov je izstopilo; bili so po večini sami domačini, prepo nali smo jih že po govorici in bakreno zagorelih obrazih. Nas pa je odpeljala ladja naprej, j gong je zapel, vijak zarohnel in že smo rezali valove, da je bilo kaj. j Od tu dalje se Boka zoži. Zavozili smo v ožino j nazvano Verige. Svoje ime ima po verigah, ki so jih bili v davnih časih potegnili z enega brega na drugi breg, da so tako zaprli pot benečanskim in roparskim ladjam nadležnih gusarjev. Visoke gore. ki nas obkrožajo vso pot, se zazde človeku v ožinah še višje, še mogočnejše, in morje, ki se je še ntalo preje pretakalo kot živo srebro, postane tu temnejše, strahotnejše. Da, ne trdijo zaman, da ie Boka Ko-torska kakor norveški fjord — globoko morje in nad njo skoro navpične stene. Divna je, pravijo, da je eden najlepših krajev ne samo pri nas, ampak na svetu sploh. Kdo bi torej ne zahrepencl po njej in kdo bi ne ljubil domovine takth lepot? Dalje in dalje smo hiteli, krenili na levo. tam nas že pozdravlja nekdaj znamenita prestolnica kraljica Tevte in eno najboljših zavetišč ilirskih gusarjev — starodavni Risan. Tu se zaliv razširi in v tem kotičku kraljujeta dva prekrasna otočiča: Otok sve tega luraja in otok Gospe škrpljela pozidan,i oba s cerkvicama in porasla s cipresami. Presenečeni od tolike lepote smo vzklikali in fotoprffski aparati so šklepetali zdaj na tem, zdaj na drugem koncu krova. Iz Risana je krenil parnik profi vzhodu proti nekdaj slavnemu Perastu, ki leži na levem bregu Boke Kctcrske. Za njim se zaliv znova zoži in tam nas iz dalje pozdravi ogretima 1760 m visoka grma- da, ponosni Lovčen. Velike bitke so se bile tam gori, , jugoslovanska kri je tekla tod — pa saj ni gore, ni > Kamna v vsem tem skalnatem vencu, ki bi ne videl krvi naših bratov, ki so umirali za svobodo svoje lepe, zasužnjene zemlje. Popeljali smo se pod temi gorami; iz dalje so nas pozdravile mogočne pahne v Stolinu in ko smo prevozili novo ožino je vstala pred nami na levi Dobrota, na desni pa Prčanj in Muo in že smo zagledali naš cilj, starodavno mesto Kotor. V njegovi luki so usidrane velike ladje, iznad mesta pa se dviga mogočno obzidje, kakor kača se vije po strminah. Ime Kotor se je imenovalo prvič v drugi polovici VIL stoletja, tedaj je bilo to mesto v posesti Bizantincev. Po smrti cara Einatutela pa je bil priključen srbski državi, ki jo je bil razširil Štefan Nemanja. Pod srbsko oblastjo je ostal, dokler niso izumrli Nemanjiči. pozneje pa ie bil pod zaščito ogrsko-hrvatskega kralja Ljudevika Velikega. Ko je ta umrl, ie imel vrhovno oblast nad Kotorom bosanski kralj Tvrdko L, katerega smo že omenili, ko stno si ogledali zgodovino Ercegnovega. Pozneje ie priznaval kot vrhovne gospodarje še Benečane, Francoze in Avstrijce, dokler ni po krvavih bojih zopet zaplapolala v njem naša jugoslovanska tro-bojnica. Približali smo se obali. Gong je f>el venomer, zdaj enkrat, zdaj dvakrat; krtnilar je vrtil kolo, parnik se je obračal in se naslonil z levim bokom ob palubo. K mostičku, ki so ga takoj nato spustili z ladje, se je ustil roj kar preveč uslužnih nosačev, šo ierjev in uniformiranih liotelskih uslužbencev, ki so nas vabili, ta v ta, oni v drugi hotel. Nekaj korakov od obale so stali avtobusi nantenieni eni v Budvo, drugi JK) tisti znameniti cesti preko Lovčena v Ce-tinje, oddaljene od Kotora -'5 km. Bilo je |x)1 enajstih, od Ercegnovega sino se to rej vozili dve iti pol ure. Malo so se nam še zibala tla pa smo obstali na obali in ogledovali pisano življenje. Kotnaj nekaj korakov od nas, še pred me stnimi vrati ie živilski trg. Temnopolte Crnogorke stoje v svojih narodnih nošah ob košarah, glasno ( govore ш hvalijo svoje biago. Meu tijimi pw»Ujajo domačinke Kotorauke, Srbi in Dalmatine! v pisanih oblačilih in tam stoji gruča Črnogorcev; tudi ti so v narodnih nošah. Vsi so visoki, starci brkati, mladeniči vitki — vsem jja bereš raz obraz odločnost in junaštvo, kakršno nam je pač jx>znano iz njihove zgodovine Mlada Crnogorka je bila pravkar prije dil? na osličku ki jo je bil prinesel na svojem hrbln tja preko Lovčena — in še butaro drv. Ker je gorovje tu apneno in dobesedno golo. je drv inalo — pa sta že pristopili k Crnogorki dve domačinki, si ocie-dali butaro, prešteli (»lena in kupčija je bila sklenjena. Kakor da je fant, tako spretno :e raz aiiala osliča, bila je pač Crnogorka. i u jahajo vsi: t .troci. zala deklela pa tudi stare ženice niso redke, ki jih lirinese osliček na svojem hrbtu do Kok ra nt c p*-ba še naprej. Konj je lu malo. pravzaprav sem ves čas svojega bivanja v kotom videl samo .Iva oz pa sele zadnji dan. ludi p.=ov je malo, videl sem Jva pa še ta dva sta bila tako majhna, da bi ju kmalu zamenjal z mačkami, ki jih je lu, kakoi im;l kje. Kako čudno se zazdi človeku, ko že na sez o I; zagleda pravcato procesijo, ki se zbira od vseli sir mi. Iz temnih ulic se priplazijo žc rano v iulrr in posedajo na obrežju. Nekoč sem jih naštrl nist. Lazile in posedale so po pristanu in se nr;t prija zno ozirale po morju in ljudeh. Kaj bodo kaiii odpotovale? sem dejal. P^etn sem zstjledal v iH i ribiški čoln in |iostalo mi je namah iasno Kakor vsn-ko jutro, so mačke ludi 'okral pričakovale ribi.ev v uadi, da jim Dodo kaj poslreeli z ribami. N:i lov se odpeljejo ribiči takole r» polnoči običa no na več čolnih Sredi noči zagori na pr em velika luč, ki sveti naravnost v črno globino morja. V razs etlje nem pasu s? zbirajo -ibe. ki jih ribiči o pravem času obkolijo z ostalimi čolni in počasi dvigajo mreže. Časih so polne, časih |ia tudi ne. kakor jim je bila pač sreča naklonjena. V jutru tistega dne že prodajajo ribe na trgu, ki ga pa ni |X>lreba iskati, zadostuje, da se predaf svojemu nosu in ta te bo po vedel sam do njega. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) SpOEl Drugi dan državnega prvenstva Siiajni uspehi v teku na 18 hm — Zvezni prvak je poslal Smolei Franc, ćlcrn SK „Bratstva", Jesenice — Prvi je prišel na cilj Nemec Scherber Rateče-Planica, 3. februarja. Smučarske tekme so v polnem razmahu. Danes se ,e vršil tek na 18 km, za katerega se je prijavilo ravno 100 tekmovalcev. Startalo jih je potem 64, na cilj pa jih je prišlo 48. Doseženi so bili prav lepi časi, zlasti še, čc se pomisli, da jc bila proga težka, s 350 m višinske razlike, ter je stavila na tekmovalce težke pogoje. Zvezni tehnični odbor je namreč izbral tako progo zato, da je moral biti tekmovalec ne samo dober tekač, ampak tudi dober t hničar, čc jo je hotel gladko prevoziti. Start jc bil nedaleč od železniške postaje Rateče-Planica ob železniški progi. Nato je šla proga nekaj časa ob tiru do državne meje, kjer je krenila nazaj v gozd nad startom ter se je vila dalje ob vznožju Ponce do Planice, kjer je krenila na nasprotno pobočje Veirni-ka, odkoder je šla naprej v zmernem padcu mimo ilirijanskega doma. Nato je v precejšnjem smuku zavila na desno v gozd ter šla dalje čez železniški tir v Podkoren, kjer je krenila nazaj v Rateče na cilj, ki se je nahajal pri Mlekarski zadrugi. Doseženi so bili, kakor rečeno, prav dobri časi. Presenetil je zlasti Nemec Scherber, ki je prevo-lil progo kot prvi v izbornem času 1:21.35, ne morda zalo, ker je bil prvi — ker se je na n egovo Zmago računalo — marveč zato, ker ima 9 minut naskoka pred našim najboljšim tekačem Smole^m, ki se je plasiral na druge mesto. Kako pa je tudi vozili Veselje je bilo giedati, kako je švignil s starta, še bolj pa je ugajal na progi, ko jc prehiteval posamezne tekmovalce ter jih puščal za seboj v večjih ali manjših presledkih. Bolgar Kosov j Hristov je šele 15 prišel na cdj. Pa tudi naši fant- je so sc dobro driali. Sioer je opaziti, da pritiska mlada generacija v ospredje, vendar se stari ka-noni krčevito držijo v prednji vrsti. Organizacija tekem je bila brezhibna. Začetek je bil točno ob 9, Starter je bil Ivan Tavčar in je spustit ob 9 Markeia Janeza, ki je Imel št. 1. Nato pa so sledili vsake pol minute ostali tekmovalci. Zlasti g. Goreč ima polne roke dela. Saj on vodi ves aparat tako, da vse najlepše funkoiomira. Od današnjih tekmovalcev je startalo za kombinacijo (to je tek in skoki skupaj) 23. V teku na 18 km so bili doseženi tile časi: 1. Scherber Leopold (Nemčija) 1:21.35; 2. Smo-lej Franc (SK Bratstvo, Jesenice) 1:30.52; 3. Knap Leon (SK Ilirija, Ljubljana) 1:30.59; 4. Janša Jože (SK Ilirija, Ljubljana) 1:31.42; 5. Godec Tomaž (SK Bohinj) 1:31.49; 6. Žemva Lovro (Sokol, Gorje) 1:33.57; 7. Funger Rudolf (Nemčija) 1:34.17; 8. Jakopič Albin (SK Dovje-Mojstrana) 1:35.07; 9. Jakopič Gustelj (SK Ljubljana) 1:36.37; 10. Šramel Bogo (SK Ljubljana) 1:36.42. Zvečer so prispeli v Rateče predsednik Jugoslovanske zimskosportne zveze, g. ban dr. Drago Marušič, g. general Pekič ter okrajni načelnik dr. Vrečko. Jutri bo pa naval občinstva velikanski, kajti vsi včerajSnji in današnji vlaki so pripeljali nebroj smučarjev in ostalih gostov. Največ pa jih pride z jutrišnjima posebnima vlakoma. Jutri (v nedeljo) bo program naslednji; ob 9 skoki za kombinacijo na mali skakalnici v Ratečah. Višek pa bodo dosegli samostojni skoki na novi skakalnici SK Ilirije v Planici, ki se prične ob 13.30. Imetnike radia oposarjamo na velezanimivo reportažo teh skokov. Mednarodne tekme in državno prvenstvo v umetnem drsanju Celje, 3. februarja. V priredbi SK Celja, poleg Ilirije edinega slovenskega kluba, ki smotreno goji drsalni šport, so pričele danes popoldne ob 15 mednarodne tekme in letošnje prvenstvo Jugoslavijo v umetnem drsanju. Zadnje dni so nastale prirediteljem težkoče v toliko, da se je najprej avstrijska drsalna zveza branila dovoliti start avstrijskih drsalcev in da češkoslovaška zveza ni prijavila udeležbe češkoslovaških drsalcev. Dočim je avstrijska zveza svoje stališče spremenila in izdala slartno dovoljenje, ostane žal pri tem, da Čehi ne bodo starta!i, ker ne morejo odpoklicati svojih drsalcev od slovanskih zimskih jger v Varšavi. Kljub temu pa je današnje in jutrišnje tekmovanje gotovi dosedaj največja drsalna prireditev v naši državi in ena letošnjih velikopoteznih zimsko-eportnih prireditev, za katero vlada veliko zanimanje. Današnji program je obstojal v ekshibicij-skt.m drsanju. Udeležili so se ga: Biihl (SK Rapid, Maribor), Riko Pressinger (SK Cel:e), Sernec Gvi-do (SK Ilirija, Ljubljana), Turna Emanuel (SK Ilirija), Buchler Evald (GAK, Gradec), Plankl (Kast-ner & Oehler, Gradec), jugoslovanski državni prvak Schvvab Polo (SK Illri'a), Zettelmann Rudolf (Kastner & Oehler, Gradec, ki je prvak Štajerske); gospa Helga Dietz Schrittvvieser (GAK. Gradec, prvakinja Štajerske). Občinstva okoli 150, ki je z Table tenis dvomateh Ilirija : Hermes 28 :17 Na svečnieo jiopoldne je priredil Hermes v areni Narodnega doma table tenis dvomateh Ilirija : Hermes, na katerem je zasluženo in sigurno zmagalo moštvo Ilirijanov. 1'urnir je vodil g. Klau-ser. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Ilirija single: Djinovski, Gerzinič, Nagy, Stopar, Weiss-bacher, Žiža. Double: Žiža-Nagy, VVeissbacher-Ger-zinič, Djinovski-Scagnetli. Hermes single: Drove-nik, Horvat, Nemec, Zornada B., Zornada P., Sever-Ker. Double: Neniec-Horvat, Zornada B.-Zornada P., Drovenik-Severker. Turnir je potekel v najlepšem redu. V singlu je zmagalo moštvo Ilirijo s 23:13, v doublu s 5:4. Med poedinci je bil najboljši državni reprezentant Weissbacher, ki je v singlu zmagal nad vsemi in si priboril vse točke. Prav prijetno je presenetil tudi Stopar in je bila njegova zmaga nad Drovenikom ena najzanimivejših partij na turnirju. Lepo igro je zopet predvedol simpatični Ziža. V doublu sta bili v moštvu Ilirija najboljša Nagy in žiža, ki sta zmagala v vseh treh partijah. Od Hermežanov smo pričakovali nekoliko več. Moštvo ima najboljše moči v Nemecu, Drovenilui in Hrvatu. Ostali tri jo za svojimi kolegi še precej zaostajajo in bodo morali še mnogo igrati, dn si jiri-dobe potrebne rutino zn večje nastope. V doublu sta bila dobra brata Zornada, ki sta zelo dobro uigrana. Ostalim manjka pred vsem treninga. Rezultati najzanimivejših partij so sledeči: Single: žiža: Drovenik 21:16. 20:22, 21:13. Weiss-baeher : Drovenik 10:21, 21:17, 21:11. žiža : Nemec 21:10, 20:22, 23'25 Zmaga Nfcmeca je bila nekoliko uvomljivega značaja Zornada P. : Gerzinič 23:21, 20:17, 21:19. Weissbacher : Zornada P. 21:11, 15:21, 21:18. Gerzinič : Drovenik 21:19, 19:21. 20:22. Djinovski : Drovenik 21:12, 13:21, 27:29. Najbolj napeta partija dneva. Dpnovski : Horvat 21:19, 19:21, 21:17. Stopar : Drovenik 21:15, 22:24, 25:23. Senzacija turnirja. Double: Nagy-žiža : Nemoč Horvat 21:16, 20:22, 21:14. Zornada P.-Zornada B, : We;ss-bacher-Gerzinič 23:21, 23:21. Nagy-žiža : Zornada P. in B. 21:15, 21:16. Vseli partij je bilo odigranih 45. Turnir je pričel točno ob 14 in končni po 20. Mariborski šport Danes v nedeljo motoskijSring, ki ga prirejata tukajšnji Moto- in Sabljaški klub s pričetkom ob 14, цр progi Maribor—Kamnica—Maribor. Potem leteči start za 1 km progi Maistrova—Koroščcva ulica. — Na Činžatu zaključek tečaja. Nn Livadi se vršijo redni treningi lahkoallelske eekciej SŠK Maratona, od sedaj naprej v»uk torek in četrtek. Obvezno za vse člane sekcije vsakokrat ob 19. Gospodarstvo Donosnost kmetijstva v Vojvodini zanimanjem sledilo 1 uro trajajočemu izvajanju, med katerim se je najbolj odlikoval naš državni prvak Schwab Polo in štajerska prvaka Zettelmann in gospa Dietz, Jutri se istočasno vršita mednarodno tekmovanje in tekmovanje za državno prvenstvo na ta način, dn bo prvoplasirani Jugoslovan v vsaki skupini postal letošnji državni prvak. Od lani branita prvenstvo ga. Kndrnka (ZKD Zagreb) in g. Polo Schvvab (Ilirija). JuniOrsko prvenstvo se vrši lelos prvič. Obvezne vaje se prično ob 10 dopoldne s tekmovanjem juniorske skupine, kateremu slede damo in končno seniorji. Popoldne ob 15 se nadaljuje in konca prireditev s tekmovanjem v prostem drsanju, kar bo višek in najprivlačnejši del tekmovanja. ■ Startna lista Je naslednja: v mednarodni tekmi seniorjev tekmujejo Ewald Buchler (Grazer AK), R. Zettelmann (Kastner & Oehler), Polo Schwab, Emanuel Thuma (oba Ilirija) — v mednarodni tekmi dam Helga Dietz Schrittvvieser (GAK), Gizela Kadrnka-Reichmaiin — za juniorsko drž. prvenstvo Sinerkolj Kurel, Biber Josip. Sernec Gvidon (Ilirija) in Presinger Riko, Kragel Josip, Vrečko Aleksej (SK Celje)'. Sodniški zbor tvorijo: Ing. Stanko Bloudek, Evgen Betetto, Eng. VVissiak ter iz Gradca dr. Erich Fritsch (GAK) in ing. Wolf (K & Oe.). V zadnjem hipu pričakuje SK Celje še prijave 2—3 drsalcev z Dunaja. Današnje pot abie tehme za Z. P v Ljubljani igrišče Hcrmesa: ob 13.45 Sloga : Svoboda Vič; ob 15.30 Slovan i Reka; v Domžalah: ob 14.30 SK Domžale : ASK Primorje. Smučarske tehme Akademske zveze na Raki'ni V ponedeljek in torek 5. in 6. t. m. prirede j. k. a. d. Danica, Zarja in Savica izlet na Rakitno, združen s smučarskimi tekmami članov in članic. Tekme bodo v teku, smuku, slalomu, skokih in štafeti med Zarjo in Danico. Za zmagovalce je A 7, določila več dragocenih nagrad. Odhod v ponedeljek z vlakom ob 0.20 zjutraj. Prijave sjirejemauio najkasneje v ponedeljek ločno do 6 zjutraj na glavnem kolodvoru. Tovariši in tovarišice, tudi nestnu-carji, pridite I — Odbor. Vremensko poročilo JZSZ in SPD o) Telcioničnn po stanju dne 3. februarja 1934 ob 7 zjutraj. — Bistrica—Bohinjsko jezero: —16", jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 100 cm, smuka idealna. — Bled—jezero: —16", jasno, mirno, 60 cm snega, srež, led 30 cm. — Kranjska gora, Rateče-Planica: —17", jasno, mirno, 135 cm pršiča, smuka idealna, Vršič in Tamar 350 cm pršiča. b) Pismeno po stanju dne 1. februarja 1934. Sv, Križ nad Jesenicami: —ff>. metfleno, veter sever, 10—15 cm pršiča na 58 cm podlage, smuka idealna, izgledi in smuka v planinah prav dobri. — Bloke: —10" .jasno, voter sever, 90 cm snega, pršič, smuka idealna. c) Pismeno p.o stanf« dne 2. februaria 1934. Smučarski dom na Pokljuki: —9", deloma oblačno, brez vetra, 20 cm pršiča na 240 cm podlasic, smuka prav dobra, visoke ture možne. — Kamnik —5°, oblačno, malo vetrovno, 20 cm snega, sneg srež, smuka prav dobra, * SK Ilirija. Seja ujitaviiega odbora se vrši v torek, dne 0. febr. 1934 ob 20 v damski sobi kavarne Emona. Ali veš? da je pri nas začela Ilirija prva gojiti hokej na ledu In da imamo sedaj poleg nje še dve hokej sekciji v državi, in to v Kamniku in v Belgradu? V srednji Evrojii se je začel gojiti prva leta v tem stoletju, po letu 1910 se pa vršijo tekmo zn evropsko prvenstvo. Čehi so petkrat zmagali, zadnjič leta 1933; da je svetovni prvak v umetnem drsanju nn ledu Dunajčan Karli Schiifer, svetovna prvakinja Novosadsko združenje kmetovalcev kol zveza kmetijskih društev donavske banovine je sestavilo tale račun o donosnosti kmetijstva. Ta račun velja za razmere v donavski banovini, je pu zanimiv tudi za kmetijstvo ostalih delov države. Podatki so sestavljeni |ki povprečju zadnjih 5 let. Pri pšenici so znašali rodni stroški na ka-tastralni oral 1130 Din. Ta svota se razdeli sledeče: 1. Priprave zemljišča. 2. oranje in bra-nanje. 2. Gnojenje. 5. Seme. 4. Setev. 5. Nega (pomladna dela). 6. Žetev. 7. Prevoz požete Jesenice. 8. Mlačvu. 9. Prevoz zu prodajo. 10. Amortizacija zgradib iu inventarja. 12. Zavarovanje proti nezgodam. Povprečni donos po oralu je znašal 8 met. etotov pri povprečni ceni 150 Din (danee jc cena 80—95 Din za siot), nadalje je treba prišteti šc vrediio.st slume in plev do 120 Din. Tako lahko izračunamo, da znaša donos I kata-stralnoga orala 1420 Din. Če odštejemo prej naštete stroške, dobimo či,sti dohodek 190 Din. Toda ta račun samo na videz pokaže donosnost kmetijstva, kajti tu niso vračunani stroški zu zemljiško rento, niso vjioštevnni izdatki za obresti, ki gredo pri nekaterih posestvih v ogromne vsote, nadalje niso vpoštevatli zakupni stroški. Zato bi se smel za davčno osnovo zem-ljarine vzeti samo ta čisti dohodek ne pu 54-kratni katastrski čisti donos, kar se tlela sedaj za podlago zemljurine. Obremenitev po javnih dajatvah znaša 220 Din lin oral iti tako prihajamo do zaključka, da jt> obremenitev za 50 Din večj i kot čisti dohodek, kar je gotovo nevzdržno ' /uio danes kmel doplačujc i/, svojega kapitalu, „uhstunce. ker ee mu premoženje zmanjšuje rudi' manjših dohodkov kot znašajo izdutki. Pri koruzi je račun takle: Pov prečni donos koruze v zrnu znaša na katastralni oral 12 mc-terskih stoto\ s povprečno ceno so Din. poleg tega znaša drugi dohodek še П0 Din, tako prihajamo vidu 5.273.6 (— 26.9), skupno krilje 35.54 (35.55) %, od tega samo zlato Mtje 34.03 (33.86) %. Obremenitev Za ultimo je bila prav znatna, kar se vidi predvsem iz velikega zmanjšanja žirovnih računov. Podčrtati pa moramo dejstvo, da je v zadnjem tednu januarja izdala banka za 10.7 milj. Din (oziroma še vec, ker je to le saldo, saj se zmanjšujejo jx>sojila v prav znatni ineri). V ostalem ni pričakovati radi vzdrževanja 35.5% kritja, da bi Narodna banka začela velikojx>teznejše kreditirati gospodarstvo. V januarju se je devizni zaklad (tudi devize izven podlage) zmanjšal od 165.7 na 139.4 milj., posojila od 2102.0 na 2.055.4 milj.; kovani denar se je povečal od 240.0 na 295.6 milj. Pač pa se je zmanjšal obtok od 4.327.2 na 4.211.8, obveznosti po vidu pa so se povečale od 1.031.0 ua 1.061.8 milj. dinarjev. Nova ladja naše trgovske mornarice. Na Sušak je prispela nova ladja družbe »Oceauia« »Timok«. Laaja ima nosilnost 5.5G0 ton, brzino pa do 20 milj., Služila bo za progo španija-Maroko-Kauarski otoki. Kuponi 7% dol. posojila Drž. hip. banki se naj predlože pri Dr . hip. banki do 1. marca t. 1. (Zapadejo 1. aprila.) Za tc kupone bodo dobiil lastniki posebna potrdila, za katera se iim bo izplačala odgovarjajoča vrednost v dinarjih pri blagajni, kjer so položeni kuponi. Konkurz je razglašen o imovini tvrdkc »Jugo-promet«, prevažanje z avtomobili dr. z o. z. v likvidaciji, prvi zbor upnikov 3. Icbr.. oglasiti se je do 20. febr., ugotov. narok 3. marca. Potrjena poravnava izven konkurira: Nerat Vinko, trgovec i mešanim blagom v Vitanju 40% v 10 ines. obrokih. Nova prodajna družba. V trgovinski register v Celju je bila vpisana »Rinora«, dr. z o. z., za skupno in enotno prodajo podpetnikov tvrdk: Prva iu-gosl. tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke, d. z o. z. v Rimskih toplicah, Peta. d. z o. z. v Radečah, Tovarna lesne robe in trgovina z lesom, Novi Sad, glavnica 50.000 Din, poslovodje: Falter Henrik, Carota Karel, Strajin Ivan in Mišič Juro. Vpisi v trgovinski register: Agako, dr. z o. z. za agenturne in komisijske posle, Celje (40.000 Din, od tega v gotovini 10.000 Din, poslov.: ing. Oblak Ivan); »Svit«, Sirec in Witrofsky, Celje (agentura z mešanim blagom). — Izbrisi: Joh. Ferk, trgovina z lesom, Gortina, p. Muta (j^restanek obrti); Ros-ner Josip, trg. z meš. blagom, Maribor (prestanek obrti), Franc Gerželj, Irgovina s senom in slamo, Pragersko (prestanek obrti). Nova pogajanja z Avstrijo. Dunajski listi poročajo, da odpiotuje prihodnji teden v Belgrad avstrijska delegacija, ki se bo piogajala z našo državo za zmanjšanje kontingenta pri uvozu naših praši-I čev v Avstrijo. Velik dvig cen zlata. V zvezi s stabilizacijo do-1 larja je nastopil nov padec funta, kar se vidi v re-i kordnem |X>večanju cene zlata, ki jc v pietek do-; segla v Londonu 139-6. Povpraševanje je na lon-j donskem svobodnem trgu izredno naraslo, kar je i sedanja ponudba premajhna. Največ se kupuje zlata za Ameriko in te dni gredo parniki s 3 milijoni funtov zlata v USA. Trgovina z Marokom. V Casablanci (Maroko) je osnovana družba La Compagnie maritime et com-inerciale (Cornaco), ki se bo bavila s prodajo naših predmetov v Maroku. Med ustanovitelji jc tudi naš častni konzul g. Guy Maissonier. Borza Dne 3. februarja. Denar Ta feden je znašal promet na ljubljanski borzi 2.043 mili. Din v primeri s 2.315, 3.461, 3.283 in 2.059 mil), v prejšnjih tednih. Curih. Pariz 20.33, London 15.80, Nevvvork 322. Bruselj 72.10, Milan 27.15, Madrid 27.15, Madrid 41.90. Amstedain 207.60. Berlin 122.65, Dunaj 73.17 (57.60), Slockholm 81.50, Oslo 79.49, Kopenhagen 70.50, Praga 15.29, Varšava 58.05, Atene 3, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Živina Mariborski svinjski sejem L febr. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 53 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prešički 7—9 tednov stari kom. 120 do 130 Din, 3—4 mesece. 200—250, 5—7 ines.. 320 do 360, 8—10 ines., 450- 500. 1 leto, 680—850; 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 9.50—10.50. Prodanih je bilo 28 svinj. Žitni trg Položaj na žilnem trgu je neizpremenjen. Pri stalno čvrsti tendenci so cene ostale iste kot v četrtek. Ponudba je še vedno minimalna. Če se bodo producenli še nadalje tako vzdrževali prodaj, je pričakovati nadaljnjega dviga cen. Hmelj Zatec, CSR 2. febr. Tudi ta teden je bilo povpraševanje živahno i>ri čvrstih cenah. Danes stane lanski hmelj 1300 16C0 kč za 50 kg. Polagoma se zaloge prve roke zmanjšujejo in cenijo da so sc zaloge zmanjšale v tekočem letu za 10.000 starih stolov. V nekaterih okoliših ui več blaga. Producenli nc vsiljujejo več blaga trgovcem. pa Norvežanka Sonja 1 len io. Oba sta trenotno nepremagljiva mojstra. Schttfer je evropski prvak od 1. 1929. dalje, svetovni pa od I. 1930. dalje, olimpijsko prvenstvo si je priboril 1. 1932. Sonja llenie pu jo postala evropska prvakinja 1. 1931, svetovno j prvenstvo pa drži od I. 1927. dalje, olimpijsko pr-■ venstvo si je pa osvojila I. 1928. in 1932.; da napravi dober drsalec na ledu "0 kili na uro in da Imn svetovni rekord v eni uri z 38.370 km I Nizozemec Do Koning; da je povprečna brzina, ki jo more napraviti prvovrsten smučar v smuku, 100 km na uro. Doslej je dosegel največjo brzino Švicar F. Huber lansko leto, ki je vozil s hitrostjo 120.983km na uro; da sta najdaljše skoke s smučmi dosegla Nor-j vežan Slgtnund Ruud s skokom 87 m in Amerikanec R. Lilliburn 87.5 m; ila se nahaja v listi svetovnih rekordov ime WeissmlHlerjn Šestkrat, in to: na 100 jardov (51 sek.), 100 m (57.4), 200 m (2:0H). 220 jaidov (2:09), 300 jardov (3:07.8), -140 jardov (1:52). Zadnja dva rekorda je sicer Že zrušil Amerikanec Jlmmy Oll-liuln, ki pa še nista priznana; da se bodo vršila evropska prvenstva v sabljanju v letošnjem letu v Poljski, in sicer v Varšavi v času od 20. do 29. junija i. 1.; da imn švedska smučarska zveza registriranih nad 183.000 tekačev; da je Sonja llenie, kraljica ledu. izjavila, dn se hoče umaknili iz športnega življenja, češ, da bo zaključila svojo športno karijero iih vrhuncu svoje slave; ila ima Sonja llenie seboj vodno ogromno prtljago In ila ji je kljub petdesetim oblekam še vse premalo; da se nameravajo ruski smučarji udeležiti slo-| vanskih smučarskih tekem, ki si- vfše meseca fe-j bruarja na Poljskem da gradijo v Newyorku ogromen lenis-sladion • s tribunami za 19.000 gledalcev in da je v vvimblc- donskem tonis-stadionu prostora le za 12,000 gle- ! dalcev; da moraš imeti ludi v športu veliko potrpljenj«, če hočeš kaj doseči, dn moraš v smučanju napravili dosti pik, preden boš znal dobro voziti in da ti nikoli ne sme manjkati previdnosti in dobre voljo in da moraš gojti sjiort zaradi zdravja in razvedrila; da je 93 inadjarskih nogometašev odšlo tekom lanskega let« v inozemstvo ter da so vstopili v razne poklicne klube Francije, Češkoslovaške, Švice, Avstrije, Nemčije, Belgije, Italije, Poljsko, Romunije Iu Uruguaya; da pridejo indijski hokej igralci ludi letos v Evropo, kjer bodo uostovali v večih državah: da so vrše letošnja svetovna nogoiuetnu prvenstvu v Italiji, in da se vrše v maju svetovne telovadne tekme, katerih se bodo prvič po vojni udeležili tudi Nemci. I/, nogometnega svetu. .Vrgcntinci bodo po svetovnih prvenstvih napravili turnejo po Evropi. V lom pogledu imajo že stike z Danci, Švedi in Norvežani. Nemško reprezentanco za svetovno prvenstvo bodo pozvali v zve/ni dom /upudne nemški' /.veze, ki bo v raznih mestih zahodne Nemčije igr«l« trening-tekme proti angleškim pro-fesijonalnim moštvom. Češkoslovaška /vezo se je \ eni zadnjih sej h«v!l« v gostovanjem Vnglije ter j( predlagala — v slučaju, d« pridejo Angleži n« kontinent — 16. maj z« odiranje t.-ki To bo generalna preizkušnja čsl. reprezentance za svetovna prvenstva. Amaterska meddržavna tekma med češkoslovaško in Romunijo se vrši 25. marca v Par- diihicnli. češko reprezentanco bodo tvorili igralci D. F. C. iu A. S. K. iz Kolina. Radio Programi Radio Ljubljana: Nedelja, 4. februarja: 7.30 Tehnika v sadjar-stvu (Humek Martin) — 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika (Pustišek lv0) ~ 900 Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz (ranč cerkve — 9.45 Plošče — 10.0«) Predavanje za .lelnvce: Statistika (prof. V. štrukelj) — 10.30 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester — 11.15 Koncert pevskega zbora koroških Slovencev iz Kolmaravesi — 12.00 Cas, operetna vokalna in instrumentalna reprod. glasba — 14.00 Prenos smuških tekem JZSS iz Planice — 16.00 0 konjereji v dravski banovini (dr. Veble Franc) — 16.30 Pevski zbor SONK, vinea cilraški koncert »Vesne- — 20.00 Radio orkester: Zima v naravi — 20.30 Slovenske pesmi v reprod. glasbi — 21.00 Harmonika (g. Stanko) — 21.30 Radio orkester iu Radio-jazz — Vmes čas in poročila. Ponedeljek, 2. februarja: 12.15 Izlet v tuje kraje (reproduc. i ustnim, koncert) — 12.-15 Poročila' _ 13.(K) Cas, operni zbori v reproduc. glasbi — 18.00 Gospodinjska ura: Prehrana in naše telo (ga. Kumelj) — 18.30 Zadnja Indija (inž. Ferdo Lupša) — 19.00 Polka je ukazana (plošče) — 19.30 Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras) — 20.00 O štednji (dr. Murko) — 20.30 Prenos opere iz Belgrad a. Torek. 6. febr. 11.00 šolski radio: Ob obletnici Vodnikovega rojstva (dr. Kolarič R.). 12.15 Slovenska instrumentalna reprod. glasba. 12.45^ Poročila. 13.00 Cas. češka narodna glasba na ploščah. 18.00 Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). 18.30 Havajske kitare in ksilofon na ploščah. 19.00 Francoščina (prof. Prežel j). 19.30 Nn razvalinah budističnega mesta v Siamu (ing. Fenio Lupša). 20.00 Radio orkester: plesna glasba. 20.45 Samospevi ge. .loštove. 21.15 Harmonika solo. g. Kokalj. 22.00 Cas, poročila. 22.30 Angleške plošče. Drugi programi: Nedelja, f. februarja: Belgrad: 15.00 Koncert radio orkestra — 16.30 Narodne pesmi — 19.15 Koncert zbora — 20.00 Klavirski koncert — 20.40 Vokalni koncert — Zagreb: 20.15 Koncert radio orkestra — Dunaj: 11.20 Simfonični koncert — 17.05 Angleška koncertna glasba — 19.00 Srtiu-mann — 20.00 Razno — Budimpešta: 12.05 Koncert — 18.00 Slovaški večer — 21.00 Evropski koncert — Milan—Trst: 17.00 Plesna glasba — 21.00 Kratko življenje (muz. drama Shawa) — tlim: 20.30 Frasquita (ojiereta. Lehar) — Varšava: 19.50 Operne nri.ie — 21.15 Veseli prenos iz Lvova — Praga.-. 19.15 »Čemu ljubosumnost« — 20.05 Orkester češke filharmonije — llrno: 22.25 Salonski orke.-'er — Moravska Ostrava: 16.00 Radio orkester — Monakovo: 19.45 Koncert: Lincke — 21.10 kanarčki odlikovani pevci samci po Din 150.—, Din 200.—, Din 250.—, — 'amice po Din 50__komad. Razpošilja po povzetju Franc Golob UUBLJANA, Hranilniika c. 8 Lipsko — Lipsko: 17.00 Plesi in marši — 19.45 Monakovo 21.10 Valčki Ponedeljek, 5. februarja: Belgrad 19.30 Melo-dramske recitacije 20.30 Carska nevesta (prenos iz opere) — Za-greb: 20.30 Belgrad — Dunaj: 10.00 Predpust na Dunaju — 20.45 Orkester — Budimpešta: 17.30 Operni orkester — 19.30 Prenos iz opere — Milan-Trst: 20. ±0 Plošče (po željah poslušalcev) — 21.30 Komedija — Praga: 19.20 Violinski koncert — 20.10 Na svetem griču (opereta) — 21.25 Kvarlet Ondriček — Varšava: 17.10 Razvoj sonate zn klavir — 20.50 Marta (opera Flot-tosva) — Lipsko: 19.30 Karneval (tudi Vratislava in Monakovo) — Rim: 21.40 Vokalni in instrumentalni koncert. Torek, (i. febr.: Belgrad, 16.00 Koncert v Domu slepih, 20.10 Klavirski koncert, 21.10 Vokalni koncert. — Zagreb: 20.15 Koncertni večer. — Dunaj: 17.20 Koncert solistov ,19.35 Faust (simfonija Li-szta), 21.40 Simf orkester. — Budimpešta: 20.40 Odlomki iz operet. — Milan-Trst: 20.40 Dežela zvoncev (opereta). — Rim: 21.30 Komedija. — Praga: 19.50 Satir joka (komedija), 21.30 Koncert. — Varšava: 20.00 Ljudski koncert. — Lipsko, Vratislava, Monakovo: 19.00 Narodne pesmi, 20.20 Tovarniška sirena tuli (počitek). FOTOAPARATI svetovnih tvrdk Zelss-lkon // Roden-stock // Voigtlander ll Welta I Certo 1.1, d i. t. d. II Ima vedno v zalogi FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE v Ljubljani II Miklošičeva cesta 5 Premišljevanja in propovedi za postno dobo. Dr. Mihael Opeka: Odrešenje. Sedem govorov o Je/.usovein trpljenju. 78 strani Cena nevezani Din 12'—, pol platno Din 22'—, celo platno Din 32" -Že avtorjevo ime priča, da je knjiga vredna prav vse jiohvaie. Kako nam opisuje trpljenje našega Zveličana, si lahko predoči le ta. kdor prebere knjigo oziroma posluša te prekrasne govore. Vsebina je primerna bodis- za pre tnišljevanje v postnem času ali kot tema za postne govore. Dr. Mihael Opeka: Začetek in konec. Petnajst govorov o življenju našega življenja 156 strani, nevezani Din 16"—, pol platno Din 26 —, celo platno Din 40"—. Tudi to knjigo nam je poklonil avtor za postni čas in prav nič ne zaostaja po svoji lepi vsebini zn prvo. Knjiga nam opisuje N;ega, ki je življenje našega živlienja prvič kot Sina božjega, drugič kot moža bolečin, tretjič kot Zveličarja in rešitelja našiti du<. Obe knjigi vsem prav toplo priporočamo, zlasti pa čč. gosp duhovnikom. Dobe se pri li. Ničman. Ljubljana, Kopitarjeva 2. Ravnateljstvo banovinske in sadjarske šole v Mariboru javlja tužno vest, da se je poslovil od nas nepričakovano velečastiti gospod Martin Petetinšeh duhovni svetnik itd. Nepozabni pokojnik je poučeval verouk in oskrboval dušnopastirsko službo tia našem zavodu z največjo požrtvovalnostjo skozi dolgih 24 let. Kot blag in iskren mladinoljub in vzoren učitelj je užival globoko spoštovanje in ljubezen pri svojih učencih, za katere se je živo zanimal še po absolviranju šole. Učiteljski zbor in ostalo uradništvo pa izgubi z njim iskrenoljubljenega, zvestega tovariša in plemenitega prijatelja v najlepšem pomenu besede. Ni Ti bilo usojeno, da bi dočakal novo pomlad v naših cvctočih nasadih, ki si jih tolikanj ljubil — naj Ti sije večna pomlad nam prezgodaj utrganemu. Ohranili Te bomo v trajnem spominu! Maribor, dne 3. februarja 1934. NAZNANILO PRESELITVE Vljudno naznanjam da sem se preselila z inanufakturno in galanterijsko trgovino z Resljeve ceste štev. 2 v KOPITARJEVO ULICO ŠTEV. 1 nasproti Jugoslovanske tiskarne Ker sem dobila na novo lepo izbiro različnega blaga po zelo nizkih cenah se cenj. odjemalcem še za nadalje najtopleje priporočim. Za dobro postrežbo jamčim, ter se priporočam V IVANKA ŠTRUKELJ manufaktura in galanterija LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica 1 I I Semenski krompir »oneida« in zgodnji »rožnik«, zelo rodoviten, dobavlja Kmetjska okrajna zadruga Krani ИВВИВШШ po globoko znižanih cenah razne rimske trikotaže Istot«m bogata izbira dam-skega perila, potem vsakovrstnih nogavic in rokavic itd. pri Josžp Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega s|>omenika) Fotoamaterji! Samo 75 par Vas stane izdelana kopija 6/9, na pri nas kupljenem filmu, katere Vam nudimo zajamčeno prvovrstne 26" že za 14, 16 in 20 Din. Kopiramo na priznan Lupex, Gevvaert ali Mimosa papir. Razvijamo v novem finozrnatem razvijalcu. »Foto-tehnika« Prešernova 9, industrijska fotografija in foto trgovina. Za zdravl|en|e ozeblin in ozcblili Clenhov se uporabl ja topla kopelk v kateri se najprvo raztopi 3 žl ce prave soli Sv. Roka. V tej kopeli se namaka ozebli del telesa. Nato se bolno mesto masira z malo vazelinom in zavije v mehko gorko cunjo. Takoj bo nastopilo blagodejno olajšanje in ko boste v 4—5 dneh to ponovili, bodo ozebline prešle in noi>e bodo zopet popolnoma v redu. Izdaten paket soli Sv. Roka se dobi že za Din 9.—. Zahvala. Za takojšnje izplačilo cele zavarovane vsote po očetovi smrti se posmrtninskemu zavarovan u »KAR1TAS« iskreno zahvaljujem ter vsakomur priporočam. Repno, 2. II. 1934. Marija Šoper, 1. r. Gostilna v Zagrebu v strogem centru mesta, zelo dobro uvedena, se radi selitve proda. — Ponudbe pod „Redka prilika" št 1110 na upravo lista. Opr. št. 5858-34. Plačilo goslaščiae, vodariae ia kanalske pristojbine za prvo in drugo četrtletje t934 Po čl. 13 naredbe o proračunu mestne obč inc ljubljanske (Službeni list kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 19. julija 1933 št. 382-58. naredba I.), sme mestna občina, če bi proračun za 1. 1934 ne bil pravočasno odobren, poslovati do odobritve z dvanajstinami v mejah proračuna za leto 1933. Na podstavi tega poziva mestno načelstvo vse lastnike hiš, da plačajo najpozneje do 15. februarja 1934 vodovodno doklado, gostašoino in k analsko pristojbino za prvo četrtletje 1934 v izmeri kakor za leto 1933, Če bi bil proračun tako pozno odobren, da ne bi bilo mogoče izdati plačilnih nalogov do 1. maja 1934, morajo lastniki hiš plačati te davščine tudi za II. četrtletje, v izmeri kakor za 1. 1933. Čc bi se z novim proračunom te pristojbine spremenile, bo mestno knjigovodstvo razliko vpo-števalo pri plačilu davščin za drugo, oziroma tretje četrtletje. Mestno načelstvo poziva lastnike hiš, da s e teh rokov točno drže. Po 15. februarju oziroma 15. maju bo mestno načelstvo zaračunalo od vseh zaostalih davščin 5 odstotne zamudne obresti ter iztirjalo zaostanke z rubežem. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 30. janaurja 1934. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc 1. r. S? ZAHVALA Za številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob težki izgubi našega dragega ata, gospoda IVANA ZAJCA kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in nad vse častno spremstvo na njegovi zadnji poti — izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Soteska, dne 3. februarja 1934. Globoko žalujoči ostali. Ludvik Gaughofer: 7 Samostanski lovec Wolfrat?... Ali se ne imenuje lako Gitkiu brat? Hajmo je smehljaje se zmajal z glavo. V duhu je postavil drugeg« |ioleg drugega. Bila sta brat in sestra, ki sta pristajala drug k drugemu kakor hrast k šipku, kakor medved k srni, ali — ljudje pravijo navadno: kakor pest no oko! 4. Ko je Hajmo stopil skozi vrnta samostanskega obzidja, se je oglasil od cerkve doli glasen klopot in ropot. Bile so regije, ki so vabile k maši: saj v dneh trpljenja zvonovi ne smejo zvoniti; njih pojoče duše, tako pripovedujejo, gredo v Rini po blagoslov k svetemu očetu, in se vračajo v svoja bronasta telesa šele neposredno pred velikonočnim jutrom, da z vnesenim glasom oznanijo Odrešeni-kovo vstajenje. Po kamenitih stopnicah in ovinkastih stezah je stopal Hajmo po griču, kjer je na vrhu stnl samostan. Vse pobočje, nekdaj posejano s kamenjem in prerastlo z mešanico grmovja, je bilo spremenjeno zdaj v prekrasen vrt, s številnimi cvetličnimi gredami, skupinami drevja in čistimi stezami. Res še vrt ob tem zgodnjem času ni bil bogat z zelenjem in cvetjem. Toda kakšen sijaj in veselje je moralo bili to poleti! Brat Severin, vrtnar, je umel svoj posel, lo je moral« pripoanati tudi zavisi. Po gugajoči se brvi je stopil Hajmo čoz globoki jelenji jarek, v katerem se je mirno pasel trop gorske divjadi. A živali so bile borne i.n zakrknjene; jelen, ki mu je zjič.olo nn glavi poganjati novo rogovje, se je vzpel no vrh jarka in pritisnil glavo ob leseno ograjo; skozi odprtine med drogi je videl modreti tam daleč svobodne gorske vrhove. Hajmo se je obrnil proč, tako ga je ganilo usmiljenje; zdelo se mu je trdo in krivično, zapirati lako plemenito žival v tesne kletke za srnino brezdelno radovednost. Ko je bil lovec potrkal z lesenim kladivcem na samostanska vrata, mu je naročil vratar, naj se z.glasi po maši v pisarnici samostanskega valpta; vendar naj poleg službe iu dolžnosti ne pozablja iiii zemsko lelo in naj se ne ustraši ovinka skozi kuhinjo. »Veseli se, dečko, danes je postk mu je prišepnil vratar in se namuznil. Hajmo je dal shranili samostrel in palico ter je odšel proti cerkvi, odkoder je skozi odprta vrata dišalo po kadilu, in so migljale goreče sveče. Stoje in s čepico med sklenjenimi rokami se je udeležil svele maše. V spovediuci je preživel težek četrt urice. Bil je ves sk ruden in mala pokora, ki jo je dobil, se mu je zdela nezasluženo in i ki. Pobožno je prejel Gospodovo telo in pobožno odšel iz, cerkve. Brat, ki mu je odprl samostanska vrata, inu je prijazno poniežiknil iti rekel: Le pojdi I V kuhinji že vodo, da prideš! Le pojdi!« Hajniovi okovani čevlji so klopotnli po pločah dolgega križnega hodnika, ki ga je mornl prehodili. Skozi visokn obločna okna je lila zlata solnčna svetloba in ožarjnla barve svetih podob, ki so krasile bele stene. Skozi neka vrtita je začut 5uni-no govorjenje, ki ga je spremljalo glasno ropota-nje in rožljanje. Odprl jih je in stopil v samostansko kuhinjo. Objela ga je vlažna vročina in prijeten vonj mu je udaril nasproti. Razsežen prostor s šestimi visokimi in širokimi okni; stene možno poheliene, tla obložena 7, rdečimi, ko zrcnlo svetlimi marmornatimi pločami. Povsod lepo pomite uiize, predabiiki, omare in skrinje; z vseli sten so se iskrile bakrene ponve in kositrne sklede: na medokenskih stebričih so viseli pločevinasti obodi z.a pecivo, kakor zvezde, srca, cvetlice in vsakovrstna živad. Sredi prostora je stalo ogromno ognjišče, katerega notranjost, kakor bi se dalo sklepati po nnogili bakrenih vratcih, je monala obsegati neznansko množino peCic in vdolbin za ogenj; na ognjiščiii plošči so na gosto stale kadeče se ponve in kotliči, na žerjavici so na dolgom ražnju pekli postrv, ptič do trideset funtov težko. S svojim prihodom v kuhinjo je povzročil Hajmo celo zmešnjavo. »Lovec! Loveči" se je čulo od-vsepovsod, bratje so hiteli k njemu, hlapci so spustili vse iz, rok in mu tekli naproti. Z zijnlasto radovednostjo so ga obkrožili: ta je segel po Hnjniov lovski nož, drugi je gladil njegov samostrel, tretji spet je šel z roko v tulec in poskušal s prstom ostrino puščic. In vprašanj je deževalo od vseh slrani, da hi lovec ne bil mogel na vse odgovoriti niti v eni uri. Hajmo ni vedel, kaj bi počel od zadrege, bilo mu je kakor divjemu golobu v kurni-ku. Tedaj se je prikazal brat kuhar in mu prišel naproti. Tako? Prišel si lorej? In si okrepčal svojo dušo? Prav, moj sin, prav! To je krščanska dolžnost! Sedaj pa pridi in si pokrepčaj telok Segel je lovcu pod pazduho in ga odvedel v stransko izbiro poleg kuhinje, podobno napol meniški celici, napol pa jedilni shrambi. V pomolu je stnln okusno pogrnjena mizica, na njej pn poleg kositrnega krožnika lesen vrč, do vrha polil peneče se »dobrote božje«. Usedla stn se in slrežaj jimn je prinašal nn mizo toliko raznovrstnih jedi, da Hajmo še nikdar v svojem življenju ni jedel tmko gosposko. Zali lovec je očividno osvojil srce brata kuharju, ki se je široko naslonil z rokami na mizo in z zadovolj-; niin nasmeškom gledal jedca pred sabo. Za konec je prišel na mizo še ocvrt bobrov j rep in Hoj m o je vprašal kuharja, odkod je dobil lo imenitno žival, ki ni doma v berchtesgaden-skih vodah. »Z Donave; tam živi na stotine bobrov v svo-| jih vodnih domovih. Od Straubinga daleč doli proti i Welsu ima pnseauski škof lovno pravo. Zadnjič nam jih je s tovornim vozom poslal pol tucata ... I same mastne korenjake!< »Passauski? Ali je to tam, odkoder je prišel novi pater ribičar?« »Zakaj vprašuješ?« Hnjmo je zardel. »Samo menim tako... videl sem ga davi ob jezeru.« ! Fratrove oči so zagorele. »Naj ga ljubi Bog ohrani našemu samostanul Toliko ko la, se ni še nobeden spoznal na jezero in ribe. Ali si videl ribo zunaj na ražnju? Z lastno roko jo je ujel. Pa ga tudi m* pustim obrekati, Jaz som zauj! Pa naj govore v samostanu o njem, kar hočejo!« »Kaj pa govore,« je vprašal Hajmo, pri čemer se je nn vso moč trudil, da bi ne pokazal prevelike radovednosti. »Neumnosti I Preden je odšel v samoto k jeze ru, so ga jiogosto slišali ponoči kričati v celici, da je vsakemu, kdor ga je čul, šlo skozi mozeg in kosli. In če so potem stekli k njemu, so ga našli na tleh z razmršenimi lasmi in krvavimi nohti na j prstih. In sedaj govore, da ga je snlan obsedel, ker dn ima na vesti strahovite pregrehe... in pravijo, dn prihaja ponoči k njemu hudič in se lepe z njim za njegovo dnSo.« Hajmo je pobledcl ia zajecljal: »Ali bi moglo , biti to res?< « V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—S ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din l«-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega Enačaja se računa enokolonska, 3 nun visoka pelitna vrstico po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Irebn priložili znamko« Znižane cene žimskemu blagu' Flanela za perilu od 7 Din. barhenti od 10 Din vo.neno modno bla?o ol Д) D u, penim baržuui od le L) n /. msUe rjuhe od 30 Dn. f.anel de k o od 40 Din naprej. — iNa zalogi tu li nnvododo pem a-ilansko blago za plašče in ko turne od 30 do IzO uiin v vseh modernih tarvah m (lesenih. F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Pe'ra cesta 29. Dvignite ponudbe! ; Sledeče šifre so ostala zadnje dni nedvignjene in prosimo p. n. inserente, naj jih pridejo iskal: - 220 tisoč baar«, -Dober zaslužek«, »Dve prodajalki«, »Elegantno«, »Fiat 501«, »Galanterist«, 150.000 gotovine«, Kuharica«, -Parcela«, -Poštena«, »Priden in pošten« — »Slama« — Stalno 412« — »Tajnik 1001«, Takojšnje plačilo 29«, »Tailin«, »Veselje do zemlje«, »Vestna«, »Vino-toč«, »Zajamčen usp?h«, »Zanesljiv«, »Zanesljiva moč«, »Zanesljiva moč«, »Zaslužek ali zanesljiva moč«. V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. (r) Prodajalka za trafiko išče službe. Najraje gre v Ljubljano ali Maribor. Dopise na upravo -Slov. v Ceni pod Marljiva« 614. (a) Kmečki iant pošten, priden, trezen, ne-kauilec, z dobrim spričevalom išče stalno alt trajno inesto. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 807. ta) Šoier kavcije zmožen, izučen tudi strugar in kurjač — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 991. (a) 15 letno dekle se želi izučiti v trgovini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1124. (v) Služkinja pripravna za vse, išče službo s 1. marcem. Ponudbe: Prosen, Krka pri Stični._ ta> Vzgojiteljica s perfektnim znanjem nemščine, slovenščine in srbohrvaščine, išče mesto. - Hilda Bohinc, Maribor, Delavska 10. (a) Kravar starejši, samski, z večletno prakso, vajen molžnje, z dobrimi spričevali, gre kamorkoli. - Pismene ponudbe pod »Kravar« 1186 na upravo Slovenca«, (a Risarica sno.ciiaiizirana za ročna dela; nudi originalne načrte; nemščina in italijanščina v govoru in pisavi — išče zaooslitve. — Ponudbe pod »Vestna« št. 1152 na upravo »Slovenca«. (a) Trgovski pomočnik mlad, vajen vseh del, želi nastopili službo, event, ludi kaj temu primernega. Ponudbe pod »Služba« št. 1163 na upravo -Slovenca«. (a) S'ahio slučbo /šče mlad čevljarski no-močnik. vajen raznih del, z znanjem nemščine, iz poštene hiše. Gre tudi za pisar, slugo ali kaj slič-ne«'a. Naslov na uoravo »Slovenca« ood ->Do'a-ven« št. 1191. (a) Poslrežnica za vsako delo, išče službo. Ponudbe na upravo „Slov « pod »Poštenost« št. 1052. Prikrojevalka za pletenine se sprejme za stalno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »lz-vežbana moč 34 1098«. b Dobra eksistenca. Kdor ima 500 Din, lahko zasluži na svojem domu 1500 Din ali potniško službo 3000 Din. Pogoj dobra pisava. Ponudbe z znamko na upr. »Slov.« v Mariboru pod šifro: »Mesečna plača« št. 1106. Kmečko dekle za prodajo jajc po hišah, se takoj sprejme v službo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pridna in poštena« št. 1129. (b) Izložbenega aranžerja speccrijske stroke, iščemo za takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« Ljubljana, pod »Aranžer 1934« štev. 1131. (b) Za reklamno revijo potrebujemo inteligentno gospodično, prikupljive zunanjosti. Ponudbe na upravo »Slov.« Ljubljana, pod »Reklama« št. 1132. Ljubitelji dece! Išče se poročen upokojenec, ki bi bil pripravljen prevzeli dečje okrevališče s prostim stanovanjem. Ponudbe sprejme in pojasnila daje Kolo jugoslov. sester v Mežici. Dobrega igralca ali igralko na klavir iščemo za restavracijo v Liubljani. - Ponudbe ood »Dober pevec ali oevka« 1189 na upravo »Slovenca«. (b) Iščem prodajalce povsod za vsakemu gospodinjstvu potreben proizvod. - Dnevni zaslužek 100 Din. Znamko za od-Sovor. - Garzaro'li. Liubliana, poštni predal 322. b Učenka za trgovino, z dobrim izpričevalom, — se takoj sprejme, — Vprašati pri Hed. Šare, Ljubljana, Se-lenburgova ulica 5. (v) ako Vam RADIO B\LZAM ne odstrani: kurliH očes, bradavic, trdo kože ozeblin, bul itd. Prosim 1 'onček »Radio Balzama , ki setn ga že pred ur let ime. iri mi je dobro pomagal Valentin -PirtovJok. Skorno. o. -ošiani. Zehieia te v Vašo korist povsod samo >1! i 1 io I! Izum«. x'o posli nosijo z craranci o: en lonček za 10 uin (predplačilo), na povzetje 18 Din. tlva 23 Din, tri 38 Din. Posoj'lo 10.000 Din iščem proti gotovemu lamstvu za eno leto. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »F. G.« št. 1009. (d) Hranilno knjižico Fca (kuna zlatica) Mestne hranilnice v Ma- , je bila izgubljena. Ker so riboru — z vlogo Din vse poizvedbe že mesec 29.573 prodam. Poizve se brezuspešne, prosim pri Ferdo Postrežin, Ko- I naidilelja, da jo proti do- CS SSttssumvtt lOa uaiuo vsakomur tekoče delo. ^5 000 — Zraven št. 1192. (n) spada travnik in vrt. R. Perše, St. Rupert, Do'.enj- Mihtavp f It i Or<>H«>. tf|<)«> iu HUflirr П(Ј|сеП»'!г f.f' -\ vol K I JI BI JANA VeitMfcii.tna lut ,n moke. Ki-sljivn срма postelinc mreže, železne zložtiive posietitf oioma-nc divane in tapt-iniške izdelke nudi naireneio RUDOLF RADOVAN tapetniU Mestni lig 13. 1'godni nakup morske trave žime. cvilha za modroce io blaija zn Drevleke oohištva Klavirje ________, pianine prvovrstnih Ino Dvosobno stanovanje zemskih znamk nudi nai ------ tudi na obroke sko. (p) s kuhinjo oddam takoj v najem. T. Savšck, rest., D. M. v Polju. (č) Ptuj. Stanovanje in hrana v hiši. V poštev pride res zelo pridno in pošteno dekle krščanskih staršev. Ponudbe ie poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Pridna in zanes'H-va trgovska učenka« št. (b) I 1035. Zračno stanovanje „ , ,.„, 2 sobi in kuhinja, 2 min \ loeno knjHteo od tramvaja, se takoi od- Mestne hranilnice, 4000 da. Zadružna 1. Kodelie- Din, zamenjam za vlogo VQ- __(č) Banovin, hranilnice, Ljud- - . . , " 7 ske posojilnice, Zadružne ^tirtsobno stanovanje gosoodarske banke. Po- 7. vsem komfortom takoj nudbe na upravo S'o- oddam. Naslov v upravi venca - pod št. 1221. (d) Slovcnca - pod 1193. (č) Enosobno slanovanje s kuhinjo od d n n, v naiem ceneie Uglašuie in popravita M u z 1 k a , Liubliana Sv Petra cesta 10 |ft| Restavracija v ljubljanski okolici naprodaj z vsem inventarjem. Vsebuje 14 opremljenih sob, gospodarsko poslopje, njivo in travnik. Naslov v upravi S!ov.» št. 1169._fp) Sodna prodaja Koncertnc citre dobro ohranjene, kupim s 1. marcem. Zalokarjcva 1 Ponudbe pod Koncertne ^'"p" .T'"" T. 1 ulica 6. '(č) citro« šl. 1121 na upravo V*. - »Slovenca«. (g) I-lko h,so z «oslllno se vrši dne 15. februarja ob pol 9 v sobi šl. 16 okrajnega sodišča v Ljub- Zo Din 1500-- dobavim prakt'ren courh it i rn n les l:t tPMetniško de. o. — Tak cenen nakup \'nni ie nieeoč le. če пнго-cite komp i-1 ti o iu direktno pri tapetniški tvrdki Hn lolf Sever, Marijin Irp 2 Največja izbora blaga za pohištvo Spalnico črešnjevo, politirano, po nizki ccni proda Franc Mtišič, mizar, Mengeš, (š) Soba Citrc poučuje po Griiavvaldovi' jc, pripravno Pohištvo vc. 1 jedilnice, spalnice, kuhi- _______no ter j "ic- ,T- mehkega, vezane- dve drugi lepi stavbi z ' 'n trdega lesa po jako velikim dvoriščem in nji- nizkih ccn;ib Vam nudi vo tik kolodvora Vižrnar- \ Gospodarska zadruga miza vsako zarskih mojstrov, Vegova " ' (ž) lepo opremljena, z dvema posteljama, s posebnim vhodom, se takoi odd.i. 1 metodi Emil Mesgolits, trgovino ali industrijo'" - I "hca 6. Sprejm? sc ludi zakonski Jurčičev trg 2-11. (g) Rodna ccnilev hiše "in--T, par. - Moste, Poljska poli - -—--~ i parcel 376 072 Din nai- Kratek к!аЛ1Г ___li'l Tam,,Un instrumenti i nižji ponud. 250.7,5 Din, (Stiengl), dobro ohranien, II. bugariji, dve I. Parcela 377, to je miva, otroški voziček, št. 29. Soba V centru I butfariii, dve bisernici in sodna cenitev 26 471 Din. S" odda. Naslov v upravi cn lli. bral - sc kupiio. nainižit pomulclt 17 650 Slovenca 1211. (si I Vič 96. (g), Din. dve visoki pisarniški orna. i — prodam Nnslov v tinr.iv! (p) -Slovenca« št. 1213. (g| Dvokolesa se spreimeio preko zime v shrambo. Očiščente emailiranie z ogrnem m pontklante naiceneie — Tribuna F B L.. Ljub liana. Karlovska c. St 4 Kanarčki! izborne harcerje vrvivce (Edelroller) prodaja od 100 Din dalje, samice od 30 Din dalje; odlikovani v Ljubljani z zlato in v Zađrebu z veliko srebrno kolajno. — Franjo Kenič, Maribor, Meljska cesta St. 34, Trstenjakova 2-II. Brezplačno dobite v sredo in soboto naslednjih dveh tednov na Vodnikovem trgu juho iz »Juhana«. - Pridite in poskusite, da se prepričate o izborni kakovosti domačega izdelka. (r) Kupimo Otroški voziček globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod zn. »Kupim takoj«. (k) Motorno kolo pomožno, lahko tudi nerabno — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Cena« št. 1000. (k) Veverične In vse druge kože divjačine kupuje po visokih cenah: Zdravič, Ljubljana, Florijanska 9. (k) Zlato, srebro, platin |io najvišiih dnevnih cenah Mariborska Annerija zlata Oro'ni.va ul ti. 'i'JTtpffffffll Premog, drva, koks prodata Vinko Podobnik Tržaška cesta ttev Ib Telefon 13 13 PER JE sim tehtno kg Om 25 -Pol nuh bel kg Din 95 Puh sivi II. kg Din 100-Puh sivi I. kg Oin 125 -Puh osi. ni] flntiil kg Din 220' Vsi kcmltno eiiittit Eksporfra hiša .Luna', Maribor Posteljne mreže izdelute in popravlja na lesenih tn železnih okvirjih najceneje — Alojz Andlovic, Komenskega c. št 34 (t) PERUTNINARJI! Inkubatorje in ostale priprave za • eruin narstvo dobilo najceneje pri F. HfluLEC, TEriERIN tovarna inkubatorjev Zahtevajte cenik začne 4. marca 33 V8%popusta pri vožnji na nemških Železnicah! Vsa obvestila daje: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Dvofakova ul. 3/II ali Zvaničn' biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 Otroški voziček globok, naprodaj za 400 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 1194. (1) na Sveža jajca po 0 80 Din kom. nudi Sever & Komp., Ljublia-„ Gosposvetska c. 5. (1) Sveže repe in pese prodam po ugodni ceni več tisoč kilogramov. — Naslov pove uprava ->SI « pod št. 1126. (1) Nogavice, rokavice tn pletenine Vam nudi v veliki izbiri uai'u2'>dneie in naiceneie 'vrdka Kari Prolog Liubliana 2id»v чка ulica in Stari tre tli vato Kupimo dobro ohranjene stružnice, revolver, automate, brusilne stroje, fresmaši-ne, ekscenter frikcijskih in hidrauličnih stiskalnic, za obdelavo automobil-skih delov, proti plačilu v gotovini. Obširne ponudbe z navedbo cene na »Automontaža« delavnica d d., Ljubljana VII, Kamniška ulica 25. (k) Svinjsko mast čisto in ocvirkovo, domačih prašičev — kupim. Ponudbe na upr »Slov.« pod št. 1070._(k) Srebrne krone staio zlato n iiebro kupon. RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Liublisoa Ilirska ulic» 16. vhod « Vidovdanske ceste on gostilni Možina Bukovih drv več vagonov kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ljubljana« 1176. (k) Odštevalni vodomer (vodni števec) kupi Kro-šelj, Ljubljana, Smartinska cesta 15._(k) Rolete za lokale kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 'Dobro ohranjene« 1166. (k) Knjižno omaro dobro ohranjeno, kupimo za Cirilov dom, Streliška ulica 12._(k) Krojači! Šivilje! Kupujem volnene krpe (odpadke). Stari trg 18. k Borove hlode od korena ravno raščene, brez grč, od 35 cm naprej, od VA do 7 m dolžine -kupim proti takojšnjemu plačilu. Vprašati: Janežič, Medvedova cesta št. 25. Ljubljana. (k) v tahlah in za ode e — preden naroč m za Vašo potrebo — /a nte v a te moje viorce in eeoik flrbeiter-Maribor Vino od 501 naprei belo rdeče to črno - se dobi pri Osrednti vinarski zadrugi za Jufioslavuo v Liublia ni. Kongresni tre 2 lil Sveže najfinejše norveško ribje olje Iz lekarne dr G. Piccolija v Ljub'iani se priporoča bledim io slabotnim osebam. Železen štedilnik dobro ohranjen — kupim. Ivan Koder, Predovičeva 12, Moste. (k) Vsakovrstno j^afi* лаппгг oo naivijtiih cenah ĆERNE luvelit Liubliana VVollov« ulica It \ filrtjte in širit«* »Slovenca«! Radi preselitve ugodno naprodaj na dobrem mestu dobro vpeljana strojna pletarna z vsem inventarjem. Informacije da g. Kurt »Rekord«. Maribor, Ulica X. oktobra št. 5. (t) Per^e juh, 15 vrst — od 8 Din naprei — ter volno in ž*mc •A modroce orodaia nai :eneje SEGA Wolfova 12 (dvoriščel. Suha bukova drva žagana, dostavljena na dom, meter 95 Din, prodajam — Franc Janežič, Dolenjska cesta 5. (1) VINA Za težko delo Vam z dobrim vinom postre.e Centralna vinarna v Ljubljani. Kovčki, ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše v veliki izbiri pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13. Motorno kolo novo, znamke »Sachs«, Wk PS, naprodaj za 3500 Din. Naslov: Alojz Moško, Sobotinci, p. Moš-kanjci. (1) Razproda se poceni: 60 hI belega vina I. vrste letnik 1932 in 30 hI cvička I. 1933 iz Vivodinske okolice. Zupančič Ivan, Jurkavas, Straža, Novo mesto. (I) 2000 kom. hmelovk polovico že suhih, polovico pa sedaj sekanih, od 6 do 10 m dolgih, prodam. Nagode Ivan, pos., Mokronog 135. (1) Bukovih drv 7 vagonov, suhih, franko vagon Sevnica, kg po 0 12 Din — prodam. Jožef Mere, Sevnica. (1) Na javni dražbi ugodno naprodaj: Lovska puš''a dvoetv-ka, lutzova peč, dne 7. II. 1931 ob 16, Glince. Tržaška cesta 12, in Glince, cesta XVII št. 15. Motorno in damsko kolo. šivalni stroi, dne 5. II. 1934 ob pol 17. Ljubljana, Vožarski pot 1. 2500 1 be'ega da'mat'n. vina, dne 7. II. 1931 ob % 18, Ljubljana, Tyrševa -*sta 9 Konj in dvovprežen voz, dne 5 II 1934 ob 7, ^konina 12, Radmirje. Razno trgovsko b'a*o io oprema, dne 9 II 1934 ob pol 19 Dol. Lendava, Glavna ulica 77. Dva šivalna stroia ženski Singer in krojaški, ugodno naprodaj. Zabjak št. 10 __(I) Polkrvno kobilo lepo. petletno, brezhihno, prodam ali zamenjam, ker je breja. Naslov v upravi »Slovenca« 1164. (I) Seno napol sladko, proda po 35 par kilogram Ivan Pezdir, Brezovica 27. (1) Plemenske jarčke dobre iaičarice, prodam. Veliki Stradon 11. (1) Sprejmejo se učenke prvovrstne pletilje in šivilje pletenin. Nastop po dogovoru. F. Kos, Ljubljana, Židovska 5. (b) ■■■■■■■■■■■■ Inserirajte v »Slovencu1! Do preklica icittficmo v raCin ludi kniiiice prvovrstnih linhltansklli denarnih lavodov Vs:ed preselitve trgovine velika odpiodaja blaga po znatno zn žanih cenah pri stonho flor anCiC, sv. Petro c 35 železn na Gospodinje, ne zamudite ugodne prilike _______________________• »Zakaj niste na tent mestu razobesili svarila?« >To smo vendnr storili; toda. ker se ni nihče ponesrečil, smo ploščo s svarilom odstranili.« nolcl-lnionDlcd se priporoča cenjenim poseinikom Bled« s svojo izhtrno kuhinjo, dobro kapl.ico; kurjene sobe. — Cene zmerne. Za obil ne obiske se najvi udmjše priporočata r. in A. /tnderie Učiteljski zbor državne deške meščanske šole v Mariboru naznanja, d« je odšel dne 2. t. ni. v boljše življenje tovariš Martin Petelinšek »talni veroučitelj Vsi, ki smo gn poznali, gtt bomo ohranili v trajnem spominu. Pokoj njegovemu izmučenemu telesu, večna radost zlati duši! Maribor, dne 3. februarja 1934. Učiteljski zbor. RADIO NARODU! Odločili smo se. da radio 1000/o ponlariziramo in radi tega Vam stavimo naš aparat tipa 938, kateri sprejema tudi ameriške postaje na razpoiago, in sicer na IS mesečnih obrokov po Din 2IO-— oziroma Din 220-— za isti aparat z vdelanim supresorom — Razun vseh evropskih postaj sprejemate ludi ameriške postaje. Največje radio industrija sveta PHILIPS RADIO Zastopstvo: jj ^J^R Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 6 Zahtevate brez|>lačni ceniki Zahtevajte brezplačni cenik! Lfndsko posojilnica t Celja registrovana zadrugo t neomejeno zavezo v novi lastni palači •prejema iuojtilne vloge In jih obrestuje najbolje. Denar pH nte' naložen popo'nome »emo Ver jamči zani poleg rezerv tn hiš nad iOOO či&nov-po aestnikov z vsem svojim premoženjem. ZAHVALA. Vsem, ki so našo ljubljeno sestro, svakinjo in teto, gospodično ANICO PERŠ1C damsko krojačico spremljali na njeni zadnji poti, ji pokrili krsto in grob s cvetjem in se je kakorkoli spomnili, ter za vse izraze sočutja, naša najglobokejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo še g. primariju dr. Jenku za njegovo izredmo skrb in dobrohotnost v njeni brezupni bolezni, vsem ostalim gg. zdravnikom, čč. sestram in bolniškim strežnicam za ljubečo postrežbo, kakor tudi g. Ivanki Ostrouhov za njeno vprav sestrsko skrb in požrtvovalnost. V Ljubljani, dne 3. februarja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Številnim njegovim učencem. prijnMjem in znancem naznanjamo žalostno vest. da je — previden s sv. zakramenti — v svojem 55. letu, dne 2. februarja 1934 ob osmi večerni uri umrl vlč. g. duh. svetnik Martin Petelinšeh katehet deške meščanske šole v Mariborn Pogrebne obrede za njegov dušni mir začnemo v nedeljo, dne 4. februarja 1934 ob dveh popoldne pred mesinim stolnim župniščem in jih končamo na mugda-lenskem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 5. februarja 1934 ob devetih v mariborski stolni cerkvi. Naš spomin nn njega bodi pobožna molitev! V Mariboru, dne 2. februarja 1934. Stolno-župnijski urad in žalujoči tovariši. lu >JutfuaJuvau*Ko tutkarnu« v Liubljam; Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Uusin. Urednik, Lojie Golobic.