rokodelnih
narodskih
reči
Na svitlobo dane od
kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik JDr. »Iftn ex M le itv eis .
Tečaj VI g.
V sredo 12. kimovca (septembra) 1849
List S 7
Senicice.
Visi
rojzdje na tertici
rumeno , V mojimu vertici Hiši ypleteno.
Ko se napile so Grozdja medice .
iz njih , ce se za poskušnjo zmeneá, ni več rumeno , ampak je bolj rujavkasto. Potem se ob suhim in stanovitnim vremenu požanje ali pokosi, in se pusti, de se dobro
V t
so
Zopet vernile Verh se gorice
posusi ; po tem se, ko sonce sije, na voz nalozi, in domu
y
Z bližnje goricice Pa priletele Stiri so ticice, Snice vesele.
V jelko spustijo Peti začnejo, Milo glasijo se, Glasno pojéjo.
y
speljá ; domá se na pod, parmo ali skedinj dene na suh kraj, de je na zraku ali na luftu, in pozimi pri hudim mrazu se omlati. Pri pervim mlatenju se ne dobi vse seme iz glavić, kér se pràv težko vun spravi; in de se tolikajniga sémena v plevih ne zgubí, se pleve varno v žaklje denejo, in se
V terto spustijo se Péti začnejo , Milo glasijo se, Jasno pojéjo.
Tako zaslísi se Pesem vesela:
»Klije kjer vinčice
Srečna dežéla«!
casa v hisozapec denejo, in ko se práv posušijo, se še enkrat zmlatijo, in séme
kakor pervic zveja, dobro osnazi, in za potrebo na su him kraju dobro spravi. — Pleve, ktere še ostanejo
y
Jagode pikajo Željne medice , Vinčice zmikajo Male tatíce.
»Z vincam preganajo Sle dnj e skerbí se
y
y
Tuge se
p an aj o ,
se za klajo živini spravijo, in se med poparjeno klajo zmešajo za živinsko pičo.
Kjer se enkrat na kmetíi naredi, de se živina na pašo ne góni, ampak poléti in pozimi doma v hle-
Vse
v m
oživi se«.
vu redi
M. Valjavec.
y
tù
po tem ni mogoce
5
de bi se detelja
y
naj
/
il ileleljniga sémena.
bo kakoršna koli hoce, vselej pri suhim vremenu pokosila , in domu spravila , ampak to se mora večkrat v

Y v . •
dezji
zgoditi ;
takó se mokra domii spravi
Deteljno séme domá pridelovati, je zavolj dvojnih hoče vsaki dan zreti, naj bo vreme , kakoršno hoce
vzrokov potrebno , pervič : je deteljno séme vselej dra- vender pri vsim tem se zna
škodljiviga napihnenja
Živina
ali
ob-
y
go?
ce se mora kupovati, tedaj si mora kmetovavec denarje prihraniti skerbeti; kar se zavoljo tega laglej zgodi, kér vsaki, kteri deteljo prideluje, pràv lahko
zató odločiti zna, in če ga tudi
varovati, če se polaganje s skerbnostjo zgodi, ili mokra detelja ali s slamo zmeša, ali živini ne na enkrat preveč, ampak po malim in večkrat daje , ali de se ji da
vsako léto majhin kos
vmesne klaje. Pri takim ravnanju se ni treba nevarnosti
več pridela, kolikor
séme kmalo
dobi, posebno
ga sam potřebuje, se kupee za tako zavolj napihovanja bati ; vender se mora pri tem posebno
če se s takim sémenam tako varno paziti, de se detelja, naj bo mokra , mlada ali
ravna, kakor se mora ž njim ravnati. Po tem takim poplača deteljno séme svoj prostor bolje ,
kakor drugo
suh
naj
u
domu
pernesena, na
kupe višji kakor za en čevelj
y
bo v hlevu, ali kej drugej, ne nameće, kér se lahko
Drugi vzrok je
nar boljši sadje ali seme, imenitin : če se deteljno séme domá
ravno takó vname , posebno pa ce je mokra , in po tem ni samo
prideluje, se pusti pervič dobro dozoriti, in drugič de se pri sušenju ne pokazí. Takó se ima zmeram dobro séme, in se ni treba
gnjusobna za živino , ampak jo tudi napihne, in to še
berž
y
če se ji po velikih povzemkih (porejonih) polága.
v
Živino na mlado ali mokro deteljše na pašo goniti, je nevarno, kér za pastirje odločeni ljudjé nobenkrat práv na živino ne pazijo ; in živina, če bi se vender
5
goljufan biti. Kar je pa pri tem nar hujši
bati
slabo ali zaležano ptuje séme ne denar in klaja za eno léto veliko stisko
5
je
?
de
izhaja, in de
sta takó
zgubljena, kar kmetovavca v
y
pripravi, ce ima
živino, pa
mogla pasti
y
se mora le malo pasti pustiti, de ji pasa
de
klaje ne za-njo. ne bo škodljiva; ali k žalosti vidimo veliko izgledov
y
V drugim létu po setvi detelje se pripravin kos Je na
za seme pusti. — Nekteri svetvajo , de naj se za séme pri drugi košnji nekaj detelje pusti. Pa to ne izhaja vselej
tako vižo že neizrečeno veliko živine ob življenje Ce se pa v hlevu živini polága, zna gospodar
pnslo.
y
or »
dobro, kér
se ali manj sémena
perdobí, ali
pa clo séme
ospodinja ali kteri drugi oskerb vedno pažljivo oko na družino ali posle imeti, de se polaganje v škodo ne
vselej dosti ne dozori, in de po tem vse séme ne iz- napravi haja,
De se napihnjenje živine po detelji
v
se
bolj
"V V4VWV1 i ^ A11 uv	ivin ? Dix OU1UU IIU \£A—	--1	I	M	%/	'	^
in plevél njivo preraste. Boljši je, de se en kos obvarje, je dobro, de se pri sejanju deteljniga sémena
pri pervi in pri drugi košnji pusti; kér se'me na kosu	8 funtov 3 funte franeoskiga visokiga ovsa
(Tranzôsischer Roggen, Avena elatior) skupaj poseje.
od
perve kosnje pušenim vselej dobro dozori, in se ve
liko semena pridobí, in če séme na kosu po drugi košnji (če je v jeseni dobro in lepo vreme) dobro postane, se pridela sémena dosti, de se ga lahko se kaj prodá.
Na to
vižo
se dobra zmes detelje in trave, in manj
škodljive klaje za živino pridobí.
stí
y
Za séme odločena detelja se tako dolgo stati pu-dokler glavice černorujave postanejo, in de séme
— i62 -
Opomin kmeto v ave ani
zavoljo ogeršice v ajdi.
Letas se zavoljo velike suše po ajdovi setvi večidel po vsih njivah silno veliko divje ogeršice (wilder Reps} najde ; nektere ajde so skoraj vse rumene od ogeršičniga cvetja. Naj tedej kmetovavci létas nikar ne zamudé pràv skerbno iz omlatene ajde ogeršičniga semena izrétati, de se drugo léto ne bo spet v ajdo za-trosilo. To ne prizadene véliciga truda, in je edini po-moček , ajdo očistiti.
Takó pridobljeno ogeršično seme se da tudi prodati , in Ljubljanska oljofabrika nam je dala na znanje, de tudi ona kupuje mernik lepo očišene divje ogeršice po 1 gold, in 40 krajc. Kdor je bo imel kaj na prodaj , naj jo prinêse v Ljubljano v hišo Nr. 2 na velki terg, zraven hiše mestne gosposke.
Odbor krajnske kmetijske družbo y Ljubljani.
•ffurěe razlaya svoj hnu stricu
cesarski patent od 4. susca zastran desetine,
tlake in druzih dávšin.
Dvanajsto pismo.
Ljubi stric!
20 paragraf zapové, kam in kakó se imajo plačila za vzdignjeno desetino, tlako i. t. d. odrajtati — namreč vcesarskekase, ki se bojo za tó na znanje dale, in sicer v kvaternih b ris tih; gruntne gospóske pa imajo te denarje, ki se jim za vzdignjeno desetino, tlako i. t. d. plačajo, iz imenovanih kas v pol létnih brištih, tode vselej za přetečeno pol léto, potegovati. — To je pràv pametno, de imajo kmetje svoje placilo v cesarsko kaso odrajtati, de ne bo no-beden mógel misliti, če bi se denarji grajšinam odraj-tovali, de se kaka zvijača v eni ali drugi reči godi. Na to vizo nimata kmet in gruntna gosposka nič več med sabo opraviti, in vse zopernosti in prepíri so pri kraji.
21.	paragraf ukaže, de, ravno takó, kakor se po-birajo cesarski davki (frank i), se bojo pobirale tudi te plačila ; če bi ne hotel kdo teh plači! odrajtati, se bojo tudi ravno takó izterjale, kakor cesarski davki. Takimu, ki bi se plaćati ustavljal, se bo sekucija poslala , ali pa ga bojo na kant djali.
22.	paragraf govori od tega, kakó se ima tista šuma, ktero ima gruntna gosposka za zgubljeno desetino, tlako i. t. d. terjati, na posestvo poprejšnjiga vta-bulirati, dokler ni poplaćana. Sploh za postavo veljá, de, če se v sakoi ét no placilo, ktero ima podložnik po odločeni tarifi odrajtati, na dvajseterno šumo kakor kapital porajta, se potem ta šuma, kakor dolg, na oproštenim ali sfrajanim gruntu pred vse vtabulirane dolgé vtabulira in pravico cesarskih davkov vživa. Posebne postave bojo to reč natanjko določile. Za vse opravke tega vtabuliranja v gruntne bukve ne gré no-b eni m u nič plaćati.
Ta paragraf, Vam hočem ljubi stric! enmalo bolj na tanjko razjasniti. Postavimo, de ima en kmet po komisijski razsodbi vsako léto 12 gold, za odškodovanje grajšini plaćati. Ta šuma se mora na grunt kmeta vtabulirati (zažihrati). To se pa ne more drugač zgoditi, kakor de se cela tista šuma ali kapital na grunt vtabulira, od ktere za eno léto 12 gold, obresti ali čimža pade. Postavimo, de se od 100 goldinarjev 5 gold, čimža na léto plača, tedej se prerajta kapitalce čimže dvaj-setkrat pomnožimo, kér 5 goldinarjev 20 pomnoženih, da kapital za 100 goldinarjev. Po ti rajtingi da 12 gold.
V #	V	m
cimza 240 gold, kapitala, kteri se imajo v gruntne bukve na pervo versto pred vsimi druzimi dolgmi vtabulirati. — Po tem izgledu se dajo vsi drugi zneski
prerajtati.
Vaš zvest Jurce.
Mako bi se data v vsaki soseski
bukvarnica napraviti ?
(Dalje.)
Za omiko ljudstva skerbéti gré pred vsim tistim , kiseučeniki ljudstva imenujejo — in ti so gosp. duhovni in pa učitelji (šolmojštri) ; oni imajo na-logo, ljubezin ljudstva do branja zbujevati in jo zmirej bolj širiti. Pa, kakoršni so dosihmal dohodki duhovnov in učiteljev sploh bili, nihče ne more terjati, de bi oni zraven tega, de bi ljubezin do branja budili, tudi ljudstvu (knjige) bukve za branje kupevali. Kaj taciga se nikakor ne more od duhovnov in učiteljev terjati, — zaloga bukev se mora po drugi poti napraviti, in od tega naj bo tu posebno govorjenje.
Pervo vprašanje je: kakošne knjige naj bi se dajale ljudskim bukvarnicam po deželi ?
Visoko učene knjige, knjige le enostransko ali v politiških, duhovskih ali posvetskih rečéh zložene ne gréjo v ljudske knjigarnice ; sej bi jih tudi malo kdo porajtal. Poglavitni namén ljudske knjigarnice je poduče nje, in sicer podučenje v tacih rečéh, ktere 1) pripeljejo člověka v boljši stan, de si lože vsakdanji kruh slu-
y ^	_ _
zi, 2) pa v tacih, ki razbistrijo uminomikajo in požlahtijo serce. Tù sčm segajo knjige po domače pisane in lahko umljive od kmetijskih, roko-delskih in sploh obertniških reči, — zgodovina domačiga naroda in tudi p tu jih ljudstev, ze mljo-pisi, napeljevanje k omikanimu zaderžanju. — povesti mnogoverstniga zapopadka za poduk pa tudi za kratki čas brez pohujšljivih kvant. Veliko téh bukev bi móglo posebno za mladost pripravnih biti, zakaj prosto ljudstvo je , kar razvitek glave vtiče, otrok am ali popolnama ali pa saj zlo enako. S tacimi bukvami se da zdej in. prihodnjič nar več opraviti in doseći.
Postavimo, de imamo že take bukve — kakó naj bi se pa po. deželi razposojevale ? Mislimo si faro, kjer je sedež soseskiniga odbora, šola i. t. d. Soseskina knjigarnica stoji pod višjim varstvam fajmoštra ali kaplana in je spravljena v pripravni hiši. Učitelj je njeni oskerbnik, ki razposojuje bukve dvakrat v tednu — postavimo ob nedeljah in sr edah. Za branje ene knjige skozi en ali dva tedna naj se odrajta pol kraj car ja. Vsaki domač zamore iz bukvarnice bukve na pósodo vzeti ; kteri pa ni domač , mora pa domač za-nj porok biti ali pa toliko denarja zastaviti, kolikor je knjiga vredna. Kar po ti poti v bukvarno denarnico pride . s tem naj se nove bukve omislijo. Učitelj ne bo za to opravilo nikakoršniga plačila terjal. De se bojo pa so-sesčanje branja opomnili, naj ima učenik pravico in dolžnost vsaki teden in sicer v saboto trem nar prid-nišim učencam v počastenje njih pridnosti eno knjigo brati dati. De bojo otroci zbraně bukve spet nazaj od-rajtali, bojo umni in pošteni starši sami skerbeli, in če so pr em ožni, bojo radi tudi pol krajcarja za-nje v bukvarnico odrajtali. -
Po ti poti scer se o pervih tednih ne bo veliko bukev bralo, ker se bojo le kaki 3 otroci z bukvami razveselili in k daljnimu branju obudili. So bile pa na pósodo dane bukve pametno izbrane in če so otrokam do-padle, bojo ti tudi svojim bratam in sestrám ali svojini staršam posamesne verste iz njih brali, ki so jim nar bolj dopadle, in tako bojo til in tam tudi pri teh vžgali ljubezin do branja.
Ce se o pervim mescu le ena ali dve družini ene fare bravnici pridobite, je dobra reč že na terdim, če se gosp. fajmošter ali kaplan in pa učitelj tega majh-niga truda ne vstrašijo.
Ce imamo v začetku tudi ravno malo pripravnih bukev, se bojo s skerbjó pravih rodoljubov bukvarnice
163
f
sčasama že pomnožile in dobra volja naših duhovnov in ponujajo. Nekteri pravijo, debi namest zdanjih že vter
učiteljev, ki so si svojiga visociga pokliča zvesti
jenih
lovenskih imén latinsk
v pratiko vpeljali
in ki ne mislijo, de so z opravílam svoje vsakdanje du- drugi pa nam iména po svojih dozdevkih svetujejo. Pervi hovske ali šolske dolžnosti že vse storili, kar jim njih ne pomislijo, de so nektere iména lažnjive, kakor sep-imenitni stan na deželi naloži, bo vse zaderžke in pro- tember, kteri bi po iménu imel biti sedmi mesec , pa je dě-
tinstva premagala in neizrečeno koristni sad rodila v povzdigo prave človeške blažnosti!
veti
čmu
7
takó tudi oktob tedej lažnjive imé
y
y
no vembi kér imamo
y
decern b
y
(Dalje sledi.)
resnicne! Drugi pa, kakor Francozje o pervi republiki, z novo vlado hočejo
i
/
--nove iména mescov vpeljati, in ne pomislijo, de so té
* uljni pogovori v JLjubljanskim imena , postavim, Thermidor, Messidor, Frutidor i. t. d.
muzeumu
mesca maliga serpana
Šesti dan
maliga
serpana smo se
pogovarjali od
posebnih malo znanih zelis. Neko rumeno cveteco zobnico z Nanosa, nad Razdertim od gosp. Freyerja 20. veliciga serpana 1836 najdeno, potem pa ne več naj-
ki ni se popisana, nas je veselilo viditi. Po,tem
z republiko in s svojimi znajdniki čez deset lét pogi
Sej naše zdanje slovenske iména kažejo mesčino
more-
ko
nile.
delo ali poglavitne prigodbe, kakor p
biti res, kakor někdo terdi, od prosen iga kruha
y
SO
ga
avoljo pomanjkanja druziga ta mesec jedli ; sve
can od svečnice ; sušec od suhe sape, suše
y
ki je
y
dene
smo vpervič vidili eno krebulico, podobno želji, Bia-soletova Frayerca imenovana, ktero je Teržaški le-kar Biasoleto 1829 vpervič verh Velebiča v Daimacíi najdel, kjer zdej cerkev sv. Frančiška stoji. Pregledvali
y
rada v postu ; mali like trave; rožni cveta, ki je takrat sploh po svetu
lki tr
t
y
ne
k
od majhne in ve
y
o/ 'i*
od rožniga
y
1
y
lk
P
ki so malo, in potlej veliko serpali ali želi
y
(tudi Nemec imenuje
lk
smo
grozovitno lepo napravljene zeljišine podobe
, pre-
skerbljene od gosp. Rei henb ah a v Drezdavi na Sak-sonskim; in smo močvirne ločje (viš) muzeumskiga ze-Ijišniga hranila (herbarium) z njimi primerovali.
stotnik Wat zel donesli
kii nih
pan Erntemonath)
y
y
ec od kimanja sadnih dreves s sadjem obloze kozopersk in listopad, kakor se komu zdi
je znano. Od grud morebiti od
pa ne morem stuhtati koreníne
grudi ti,
to je
y
do
13. dan t. m. so
gosp
okamneniga muškatovimu orehu i. t. d. podobniga sadja, kakoršno le v vročih zamorskih krajih rase,
pa pomeni veliko rož, ne njih cveta poletje dosti do terde jeseni
y
v
ce
y
Rožnik pa je eelo
ne po travnikih, pa po
konca dognati
y
to rož
hosti, ktere pa večidel kresnika cvetó, kakor ta mesec
in ktero so v Kamniku za Frančiškanerskim kloštram iz skale s smodnikam odlomiti dali. Tudi so nam poka-
kmetje imenujejo, in po pravici, od k
Zagoveden
člověk bi tudi bral
k od
g
bi se s to be
avštrigo, ktera
je najdena bila v dolini
zali okamneno pod Tujncami.
Gosp. Anton Urbas, Sostriški kaplan so donesli žive male mačarile, kteri so močarilam (ali člo-veški ribici) pri ušesih in na repu podobni, dokler niso še godni, kader pa do zadnjiga spreména odrasejo
sedo metal, kakor se slabim bravcam po kmetih godi; torej naj bo rožni cvet.
Slovenci! nikar ne kupujmo pšenice, ako jo sami
imamo : nikar ne
y
išimo
pipe
y
ce jo imamo v ustih
y
m
kar dobrih cevljev tje ne verzimo , de bi ptuji opanjke nataknili.
Tudi
naši
y
zgubijo te ušesne vejnate žilice in plošnjati rep okrogel postane. Ravno takó se tudi žabe in krote spremenujejo. Ravno na tako vižo se spremenijo vse golazne živali, ktere nago in glatko kožo imajo. Druge špeludnate ali s skorjo pokrite, kakor kace, martinci i. t. d. ikre ležejo, iz kterih se mladi izvalijo ; pa tudi nektere imajo žive mlade kakor
pozdeva, de
kar je pràv ; In če mi porečete
y
predniki so kaj vedii in povedali
plivka ali neslana.
naša modrost je včasi
n
Der alte Zopf", bom vam rekel
nova metlja. Vender pa mi ne bote overgli Pavlovih
besedi
r>
Quod bonům est, tenete
tega
se derzíte
Pa brez zamere.
Yi
Kar je dobriga
D.
y
gad
in ruj a va kača. Zató se nam človeška ribica, kér ima nago glatko kožo,
Novičar iz Mjubljane.
Danes zamoremo svojim bravcam za gotovo na
se tudi iz iker izleze. Plemenitni starci ali godni mo- znanje dati, de bojo presviili Cesar Franc Jožef I. čarili se morajo v njih skritih podzemeljskih prebivali- 16. dan t. m., to je, v nedeljo popoldne 20 minut po
š tir ih, s pervo vožnjo po železnici iz Dunaja v Lju-
ših iskati ; tode to je tezavno in nevarno iskanje. Drugaci bi ne bilo do njih priti mogoče, kakor če bi se robje in skale razbile , zmed kterih voda vrč , de bi se
bljano prišli in z njimi Njih ministri in veliko povablje-nih Dunaj čanov in Gradčanov. Cesarju naproti v priložna pot razširila , de bi se dalo s čolnam ali po Celje se bo peljalo 50 Ljubljančanov. Cesar so dovo-
, de bo pervo početje vožnje po železnici z veliko
suhim do zvirka, ali do stanovanja cloveških ribić priti.
lili
Ce se ne bo na drugo vizo zemlja sama od sebe odkrila	častjo obhajano. Gromenje topov z Ljubljanskiga grada
ali pogreznila , bomo še dolgo čakali popolnama odra-	bo oznanilo prihod presvitliga Cesarja. Ko se bojo mestu
sene protevze poznati.	približali, bojo začeli zvonovi v vsih eerkvah mesta in
Potem pride gosp. Mar lotová karta zemljoslovja	predmestij péti. V kolodvoru, krasno okinčanim, Jih
od Leobna in Judenburga na versto. Ravno po ti se bo	bo spodobno sprejel odbor mestne srenje. Berž po tem
tudi za krajnsko dezelo sčasama po raznih pripomočkih bojo Ljubljanski knezo-kej taciga vverstiti dalo, in sicer takó hitro, kakor bo se bojo peljali presvitli
skof blagoslovili
zeleznico. Potem
Cesar o gromenju
moc.
bljanskiga
topov z Lju-
grada in zvonenju vsih zvonov po Dunajski H koncu pogovora nam je gosp. Freyer pokazal, cesti skoz nalaš napravljene veličastne vrata v mesto
najdene v svoje stanovanje, ki ga bojo v tišti hiši imeli,ikjer sicer
přetečeno jesen v jami poleg Velkih L polžke, kteri niso veči od makoviga sémena povikšano podobo, po kteri se 32krat veči vidij
y
Šmidt jih imenuje
yy
Pup
z njih Gosp
deželni poglavar stanuje. Kmalo po prihodu bo gostam kosilo v kazini napravljeno (pravijo , de jih bo v vsim
Freyeri , ktere je tudi že v skupej 450 povabljcnih). Zvecer bo mesto razsvitljeno;
ilirskim Ljubljanskim listu popisal
v
gledišu, tudi spodobno
razsvitljenim, bo iirra
y
Zastran slovenskih imén mescov
po igri kazini, ki bo sklenil

pa (ob desetih) se bo zacel ples v veselico tega dné. Drugo jutro (17. kimovca) se bojo
Mislii sim, de je zavoljo teh imén že vse pri kraji
in de je ljudém nar bolj pa so še nekteri, ki nam
y
\ v
vsec
pi
starih iménih ostati
oje
ete
oljo teh imén
*
Zakaj neki
• v •
pravnisi
kakor z d
Ali niso imena z eno besedo veliko pri-
vema besedama? In ali ni ta mesec
k per eminentiam
Vredništvo.
164
Cesar s svojimi ministri naprej v Terst podali; vsi
še
le takrat
Ogersko
gosti
pa se bojo spet v Gradec in na Dunaj po dnjavi Komom in Petrovaradin podale.
zapustila, ko se boste tudi ter
Čud
drugi
železnici nazaj vernilí, ktera bo vse novo življenje v no je v Rusovskim časopisu „Kuryer Wars za w Ljubljani zbudila in krajnsko deželo, kakor njeno kup-	I
bližuiši zavezo z druzimi deželami
a
v »
cijo in barantanje, v
ski
liciga
nagovor rusovskiga
cara Miklavza od 22. ve-serpana brati, v kterim se svoji armadi, ktero pripravila. Na vse straní je tedej imeniten 16. dan kimovca vedno le svoje „otroke" imenuje, ravno tako zahvaluje,
punt premagali!!
1849 !
Ljubljanskim
V pondeljik smo imeli domorodno veselico v kakor de bi bili oni sami
y
ogerski
gledisu ,
kér so nam častiti rodoljubi in
j?
rodoljube lepe domače pesmi péli in pa po Ceskim poslove- 150 bander in 400 topov
Vi ste punt zadusili; Vi ste v 2 mescih sovražniku
in takó gré v eno
vzeli
igro
r>
Dobro jutro" igrali, ki je prav dopadla, mero naprej
!
njeno
Konec igre je storila pes mica tako prijetna, de imamo t. m. v Frankobrod, kjer so
Nadvojvoda Jane z je přišel 4. dan
ga
malo tacih. Razun naših že zdavnej dobro znanih pevcov sprejeli.
z veliko častjo Naš Cesar so 6. dan t. m. poterdili pred-
iz Krakoviga in iz města, ki svojo reč vselej slavno log ministra kmetijskih reči, po kterim se ima ko-izpeljejo, smo slišali v pondeljik pervikrat 2 lepi misija napraviti za poravnanje gojzdnih reči na
Medičarja, in pa novo gospodično pev- Salcburškim. Tudi pri nas bi bilo tako poravna-
gosp
pesmi
ko, ki se jev izverstni gosp. Fleišmanovi pesmi kaj nje potrebno.
dobro obnesla. Tudi v

Kirurgam je nova zarja zasvětila ktera je bila sploh dobro novi postavi zamorejo oni tudi dohtar ji postati,
y
po
ce
9
smo vidili neko gospodično in nekiga gospoda kar jim latinskih in modroslovskih sol manjka, se domá
naučé in izprašati dajo, potem pa tako imenovani pa-
igrana,
pervikrat igrati
in sicer takó dobro in umetno
de
si smemo zares srečo vošiti k taki imenitni pridobitvi ! troni 2 leti, magistri pa eno léto na kakšni vikši
Polovica dohodkov vensko družtvo
današnjiga
večera je namenilo slo- zdravilski šoli očitni poduk poslušajo in se izprašati
našim
v vojskah ranjenim voj a
dajo. Marsikteri kirurg, ki je
bil v osmi šoli, se bo zdej
kam; tedej so gospodične in gospodje, ki so danes lahko ob kratkim na stopnjo dohtarja medicine in
S
igrali
in péli, dva dobra delà ob enim dopernêsli. Slava kirurgije povzdignil.
riu
i
in hvala jim ! Posebna hvala pa tudi gosp. Drju. B ki je bil vrednik pétja in igre današnjiga večera V pondeljik dopoldne je bila velika zahvalna maša za dokončane vojske na
/
znanito
Osrerskim
in Laškim.
Po tele
grafu je prišla včeraj opoldne novíca v Ljubljano de gré proti večeru Radecki skozi Ljubljano na Du naj. Ker so bile „Novice" že pred natisnjene , ne mo
y
Navod v lepopis in pisolisti g. J. Levca, ki so bili v Novícah v 35. listu pogovorjeni, se dobijo v Terstu pri c. k. normalni šoli, v Ljubljani pri Kleinmajerju, in v Cel ji pri vodstvu c. k. poglavitne
sole.
Za
druge
dežele in kraje bodo zalogi
poznej za
remo povedati : ali se je ta novíca spolnila ali ne ?
znamovani
Cele bukvice
vvod
y
ki okoli dveh pol obseže
IWavicar iz mnogih Krajev.
V Terstu je namenjen veliki shod našiga presvit liga Cesarja s svojimi ministri, kralja Neapolitanski
y
gold. ;
in 33 listov, bodo veljale polterdo zvezane 1 pisolisti sami, kterih je 26 vkup mehko zvezanih 30 kr Posamesni listi se bodo dajali, de si jih

>
kraljevića Toskanskiga,
m
kakor nektere no
vice pisejo
tudi oceta papež a, ali pa saj dveh nje
govih namestnikov kardinalov, pri kterim shodu se bojo zbrani vladarji zastran prihodnje vlade zmešane Rimske
dežele poinenili. Nekteri pravijo, de bo tudi feldmaršal Radecki za tó v Terst přišel. Kakor se sliši, bojo presvitli Cesar čez Reko in Zagreb na Dunaj nazaj
ložej preskerbé od 1 do 6 krajc. bo to lepo, in zlo pričasno delo vsim lepop
želnim Slavenam prav prijetno in v
ubogi ucenci
de uka
Nadjati se je
y
y
kar iz serca zelim
S. R.
Mazjasn/enje smeěnice v
. i istu
Xovíc.
sli.
V Terstu se tudi
mnoge priprave delajo,
Ce
V 35
N
je stala smešnica, zavoljo ktere so
nekteri ljudjé na me s perstmi kazali. Kér je pa ta smesnica
a w	a v « .	•	« v
sarja castno sprejeti. Kér je v pokoro Benečanskiga ceravno se resnicna imenuje
pol zmi
neresnicna,
punta Benecanam svobodna barkostaja (Freihafen) prosim gosp
rednika, de naj se v Novícah prekliée. Jez se
odvzeta, se bo kupčija v Terstu, ki zdej edino samo
in Teržaščanje so
nisim nikjer vstavil in gerla z vmam
špital
?
to svobodo
vživa
mocno
povzdignila
mi
k
bilo
Kolik
zavoljo tega neizrečeno veséli. Pa tudi sploh vsim avstri-
janskim fabrikantam in obertnikam bo vničenje svobodné
barkostaje v Benetkah velik dobiček prinéslo, ker se
bo potem takim našimu domačimu blagu pot na zgornje
Laško odperla. — Terdnjava v Komorni se še ni podala
sam vé, ki bo tudi to vedil, de sam vozil. De se nisim za v tode ne zavoljo pijanosti
sva s gosp
kakor tam, kjer K. vina spíla, on
d
cigaro dal in de je on po tem
dil in se mocno vdaril. naj se nar poprej prepriča: le za kratki cas z mišljene.
Kdor
1, ko sva se prevernila , je pak zató kér sim na glavo resnicne smešnice pripoved
res pa-
ali
# v
ali pa
so v resnici resnicne, »Novice« přidej o v toliko rók
y
in se tudi ne misli z lepo podati. Klapka
ki je
de se ne morem zderžati
y
poprav
, * " «V iv» v. . liv 111 lum Ě-A 1v|j»v7	jiv i U |l n u ^ ni J
bil dosihmal zapovednik Komornske obsède, je odsto pil od vodništva, kér se njegovi svéíi in ukazi ne poslušajo več; on bi se rad podal, pa se ne smé. Naša armada se bo zdej vstavila krog in krog terdnjave in misli narpoprej veliki most pokončati, ki iz terdnjave čez Donavo na deželo pelje in po kterim Komornska armada ce ziveza potřebuje, na ta kraj plane in si svoje potře-
te pomóte od njih terjati.
R
Današnjimu listu je pridjan
dokladní list.
y
be preskerbí.
Gór
or te
ey pride gotovo v Gradec
y
kjer
bo popolnama svobodno živel.
Kos ut je na Tur
skim in se misli na angležki otok Malta v sredizem-
Okoli 20,000 avstrijanskih vojakov
, bo Rusovski
nim morji podati, ki so dosihmal v ogerski puntarski armadi služili
y
stopilo spet v našo avstrijansko armado. general Paskie vic je ukazal, dese ima veči del rusovske armade spet domu verniti; vsa armada bo pa
F Jjjubijani j f Mir nj nj i
Žitni kup
(Srednja cena).
7. kimovca.
3. kimovca.
gold.
gold.
mernik Pšenice domače
» banaške
» Turšice.......
» Soršice.......
» Reži.........
» Ječmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........

Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu