ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Seznam današnjih nagrajenih. naročnikov boste našli na oglasnih, straneh. ) Aktualno Sp. Podravje • Stroški v OŠ dr. Ljudevita Pivka višji za 240 odstotkov O Stran 3 Ptuj, petek, 11. oktobra 2013 letnik LXVI • št. 80 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Štajerski Ptuj • Nekateri pomembni javni objekti še vedno brez parkirišč Sedem let za dve do tri parkirišča Na Ptuju je več objektov javnega pomena, ki so brez ustreznih parkirišč. Nogomet • Pevnik in Panikvar prišla, Bozgo in Bloudek odšla O Stran 11 Zaradi tega se ljudje pogosto znajdejo v stiski, ko morajo v kratkem času na primer priti do zdravil v osrednji ptujski lekarni v Trstenja-kovi ulici, kamor prihajajo z vseh koncev Spodnjega Podravja. Ko so ljudje bolni in v stiski, iščejo bližnjice, takrat jih ne zanima, ali bodo kršili predpise ali ne, želijo se pripeljati čim bliže svojega cilja. Kljub temu da ljudje na ta problem že dolgo opozarjajo, tudi v JZ Lekarne Ptuj so povedali, da so večkrat skušali ta problem rešiti v zadovoljstvo vseh, a jim to zaradi administrativnih, tehničnih in drugih vzrokov ni uspevalo. Kot kaže, naj bi tokratna sedemletna prizadevanja le obrodila sadove, nekaj ustreznih parkirišč, da ljudje ne bodo trepetali pred globami, ko iščejo bližnjice do svojega zdravja. Kakorkoli že, ko gre za javne službe in javni servis za ljudi, nobenih izgovorov ne bi smelo biti. Varovanje zdravja ljudi bi moralo biti na prvem mestu. MG Foto: Črtomir Goznik Rokomet • Celjani boljši za dva razreda O Stran 12 Štajerski tednik v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.rad¡o-ptu¡.si Tednikov objektiv: Zima »požre« 1,7 milijona evrov za ogrevanje Sp. Podravje • Plačnice ogrevanja v javnih objektih kot so šole, vrtci, dvorane ipd. so občine; te so minulo zimo zgolj za ogrevanje iz proračunov plačale neverjetnih 1.677.676 evrov! Največji porabniki denarja za ogrevanje so praviloma povsod šole, sledijo jim večnamenske dvorane in vrtci. O Stran 4-5 Dva ponedeljka, dve stavki Sp. Podravje • V Pinusovi družbi Biogori-va je bila v ponedeljek opozorilna stavka, saj delavci še vedno čakajo na del avgustovske plače. V ptujskem podjetju Tisto je stanje še težje, delavci napovedujejo stavko naslednji ponedeljek, a stečaj podjetja je neizogiben. O Stran 7 in 24 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 11. oktobra 2013 Slovenija • Upanje za reveže ali polnjenje državne blagajne? V igrah na srečo se je lani obrnilo 340 milijonov evrov Igre na srečo so stare toliko, kot je stara človekova potreba po sreči in njegova vera vanjo. V Sloveniji lahko organizirajo igre na srečo igralnice ter Loterija Slovenije in Športna loterija. Podatki Loterije Slovenije kažejo, da klasične igre na srečo, kot so loto, razne številčne loterije, loterije s takoj znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, športne napovedi in stave ter srečelovi, igra približno 800.000 Slovencev. Loterija Slovenija lani s 130 milijoni evrov prometa Kljub krizi Loterija Slovenije beleži izjemne poslovne rezultate, saj je v lanskem letu realizirala promet v višini 128,4 milijona evrov, kar je 30 % nad planom in 23 % več kot v letu 2011. Izjemni poslovni rezultati v lanskem letu so posledica predvsem dveh dogodkov, in sicer je vrednost sklada za sedmico, ki je glavni dobitek pri igri Loto, konec januarja 2012 po 31 zaporednih prenosih dosegla rekordno vrednost, skoraj 5 milijonov evrov, kar se je odrazilo v nadpovprečno visokem prometu. S prodajo igre Loto so tako na letni ravni realizirali 103,5 milijona evrov prometa, kar je 20 odstotkov več od načrtovanega. Marca 2012 so pričeli uspešno prirejati prvo Zbirni podatki o igrah na srečo za leto 2012 v mio EUR Prireditelj Bruto prihodek Koncesijska dajatev Davek od iger na srečo Igralnice 145,4 19,2 26,1 Igralni saloni 115,2 23,0 20,8 Loterije 79,1 30,5 4,0 Skupaj 339,7 72,7 50,9 Foto: Črtomir Goznik V letu 2012 so igralcem izplačali skoraj 11 milijonov dobitkov v skupni vrednosti 68,8 milijona evrov. mednarodno klasično igro na srečo Eurojackpot skupaj s še 22 prireditelji iz sedmih evropskih držav. Kasneje se je igri pridružilo še nekaj prirediteljev, tako da je danes skupaj 29 prirediteljev iz 14 držav. Igro odlikuje visok sklad za glavni dobitek jackpot, ki je vedno vreden najmanj 10 milijonov evrov. Rekordni dobitek v igri Eurojackpot so izžrebali aprila letos, ko je 46 milijonov evrov prejel igralec, ki je listek vplačal v Nemčiji. Rekordni dobitek v Sloveniji je dobitek 5, vreden nekaj manj kot 200.000 evrov. V manj kot letu dni prirejanja so z igro Eurojackpot realizirali 12,4 milijona evrov prometa oziroma 9,6 odstotka celotne realizacije. Kot najmlajša igra, ki je še v fazi rasti in razvoja, je tako že zavzela drugi največji delež po pro- metu med vsemi igrami, takoj za igro Loto. V letu 2012 so igralcem izplačali skoraj 11 milijonov dobitkov v skupni vrednosti 68,8 milijona evrov. Sicer pa se težke gospodarske razmere v veliki meri odražajo tudi na področju iger na srečo. Po podatkih raziskav se je kar dvema tretjinama rednih igralcev finančno stanje poslabšalo in zato vplačujejo manjše število kombinacij in listkov. Posledice krize so še posebej vidne v letošnjem letu, saj se povprečna vplačila na račun znižujejo. Kljub krizi pa niso pozabili na humanitarno noto, v preteklem Ker se je, zaradi dogodkov v zadnjih mesecih, strah pred propadom še več bank med prebivalstvom nekoliko okrepil, smo preverjali, kdo jamči za vloge, v kakšni obliki in v kolikšnem času morajo te biti varčevalcem izplačane in kako pridni varčevalci smo Slovenci. Kot nam je pojasnila Mirja-na Samardžija iz Banke Slovenije, za zajamčene vloge posameznega vlagatelja pri posamezni banki oz. hranilnici do 100.000 evrov solidarno jamčijo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, za izvajanje sistema jamstva pa skrbi Banka Slovenije. „V primeru stečaja banke oz. hranilnice bi zajamčene vloge izplačevala banka pre-vzemnica, ki jo določi Banka Slovenije. Izplačilo je v denarju. Banka prevzemnica mora začeti izplačevati zajamčene vloge najkasneje dvajseti delovni dan od izdaje odločbe Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka (izjemoma v 30 delovnih dneh)," pojasnjuje Samardžija. Kot zajamčene se štejejo prav vse vloge vlagateljev do 100 tisoč evrov, pri vseh bankah in hranilnicah s sedežem v Republiki Sloveniji. Drugače pa je z vlogami posameznega vlagatelja pri posamezni banki, ki presegajo vrednost 100.000 evrov. Za te država ne jamči po zgoraj opisanem sistemu jamstva in bi bile v primeru stečaja banke poplačane iz stečajne mase. O tem, ali so vloge v bankah varne, na Banki Slovenije odgovarjajo pritrdilno. Da tudi prebivalstvo verjame in zaupa v slovenski bančni sistem, pa dokazuje tudi podatek, da je število vlog letos še nekoliko višje v primerjavi z letom 2012. Glede na december preteklega leta so se vloge nebančnega sektorja brez države do konca avgu- Po podatkih Statističnega urada RS je 1. januarja 2013 Slovenija imela 2.058.821 prebivalcev. Zanimiv pa je podatek, da je konec junija letos vloge do 100.000 evrov v bankah v Sloveniji imelo kar 2,2 milijona vlagateljev. ča, da se dobitek od klasičnih iger na srečo ne obdavči, če je vrednost dobitka manjša od 300 evrov, pri izplačilu dobitkov nad to vrednostjo pa se obračuna 15-odstotni davek. Od julija letos pa je v veljavi še Zakon o davku od srečk, od katerega si vlada v letošnjem letu obeta 7,3 milijona evrov, prihodnje leto pa 10,1 milijona evrov. Sicer pa je davek od vseh iger na srečo lani državno blagajno napolnil s skoraj 51 milijoni evrov. Patricija Kovačec Slovenija • Kdo jamči za vloge na bankah in kako Za kar 14,5 milijarde evrov varčevalnih vlog Kljub temu da stanje v slovenskih bankah ni rožnato, varčevalci očitno še vedno verjamejo, da so njihove vloge tam najvarnejše. Avgusta letos je stanje vlog gospodinjstev znašalo 14,5 milijarde evrov, kar 2,2 milijona vlagateljev je imelo vloge do 100 tisoč evrov, 20 tisoč ljudi pa ima na svojem računu več kot 100 tisočakov. sta letos namreč povečale za 283,6 milijona evrov. Stanje vlog gospodinjstev je konec avgusta letos znašalo 14,5 milijarde evrov. Junija letos je vloge do 100.000 evrov na slovenskih bankah in hranilnicah imelo kar 2,2 milijona vlagateljev, vloge nad 100.000 evrov pa 20.048 vlagateljev. Dženana Kmetec V primeru stečaja banke oz. hranilnice zajamčene vloge (do 100.000 evrov) izplačuje banka prevzemnica, ki jo določi Banka Slovenije. Izplačilo je v denarju. Banka prevzemnica mora začeti izplačevati zajamčene vloge najkasneje dvajseti delovni dan od izdaje odločbe Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka (fotografija je simbolična). letu so tako realizirali 24,7 milijona evrov koncesijskih dajatev, skladno z zakonom je 80 % prejela Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), 20 % pa Fundacija za financiranje športnih organizacij (FŠO). Milijoni v državno blagajno Od iger na srečo se veliko denarja spravi tudi v državno blagajno. Zakon namreč dolo- Uvodnik Bo krize res konec že prihodnje leto? Klub črnogledim napovedim, da nas v prihodnosti ne čaka prav nič lepega, je v začetk u tega tedna predsedn ica vlade z izjavo, da bo krize konec že naslednje leto, dodobra razburkala javnost. Po napovedih Alenke Bratušek. bi Slovenija lahko izšla iz krize prej, kot to kažejo aktualne gospodarske napovedi. In kaj bo rešilo slovenski narod iz krize? Po besedah premierke naj bi nas vsega hudega rešila sanacija bank, ki bo mimogrede zelo draga in se bomo, po napovedih nekaterih, zanjo še dodatno zadolžili. Naj se obračamo levo ali desno, ni ga še bilo veljaka, ki bi predstavil konkretno strategijo, ki bi Slovenijo dejansko pognala naprej. Edini zares pravi ukrep je varčevanje. Varčujmo tu, varčujmo tam, državna vreča pa je še zmeraj prazna, kot da je brez dna. Dobro jutro, predsednica vlade, imamo skoraj 120 tisoč brezposelnih, med njimi veliko mladih, perspektivnih, izobraženih ljudi in, predvsem pomembno, z voljo in željo po delu, a brez pravega priimka, ki bi jim omogočil zavidanja vredno delovno mesto v javni upravi ali v kakšnem podjetju. Kdo pa ji sploh verjame, da bo v letu 2014 res kaj bolje? Ali bomo prihodnje leto, ko bodo banke sanirane, imeli vsi dobro plačane službe in rešene stanovanjske probleme? Jaz sem za! Vsi smo za! Zveni preprosto in bi tudi bilo preprosto, morda celo izvedljivo, če bi politiki prisluhnili ljudem, njihovim željam in predlogom. V mnogokateri debati padajo dobri predlogi, kaj bi bilo treba storiti, kako postopati, a kot da naša vlada živi na drugem planetu, kjer vladata zapletena birokracija, ki še ni slišala za zdravo kmečko logiko in pamet. Morda bi bilo prav, da politiki priletijo na naš planet in stopijo v čevlje svojih državljanov, mladih, upokojencev, delavcev. Naj samo en mesec poskusijo preživeti z minimalno plačo, pa naj zanjo še trdo delajo... Morda bodo takrat začeli razumeti, kako je za nas »navadne« državljane pomemben vsak evro, medtem ko skozi okno mečejo milijarde. A po izkušnjah sodeč smo vajeni le velikih besed, te pa čez nekaj tednov tako ali tako potonejo v pozabo. Bojim se, da bo tako tudi zpremierkino napovedjo, oktober je tu, leto 2014pa tudi blizu... Patricija Kovačec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemijarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Vir: DURS Foto: CG petek • 11. oktobra 2013 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Najemnine za OŠ dr. Ljudevita Pivka Stroški v desetletju višji za 240 odstotkov Septembra se je na Ptuju pričela gradnja nove šole dr. Ljudevita Pivka, šole za otroke s posebnimi potrebami. Poslopje na Raičevi ulici, v katerem šola deluje od leta 1979, je dotrajano. Prva glasna opozorila, da bi bilo za šolarje in zaposlene treba zagotoviti boljše infrastrukturne pogoje, so bila izrečena v letu 2006. Pritisk vodstva šole, staršev otrok in javnosti se je stopnjeval in po številnih zapletih so pred približno mesecem dni v zemljo zasadili prvo lopato. Dela so se pričela. Vendar pa je končna finančna konstrukcija gradnje še danes velika neznanka. Zaenkrat sredstva zagotavljata samo Mestna občina (MO) Ptuj in Ministrstvo za šolstvo, medtem ko se druge občine soustanoviteljice šole (vsaj v večini) za sofinanciranje niso odločile. Po podatkih, ki smo jih zbirali v avgustu, sta se za sofinanciranje naložbe doslej odločili samo občini Markov-ci in Hajdina. Večinoma je na občinskih svetih okoliških občin slišati očitke, da naložbe ne želijo sofinancirati zaradi nezaupanja do MO Ptuj. Kot poudarjajo nekateri župani, naj bi se nezaupanje zgradilo na podlagi obračunavanja najemnin za uporabo poslopja šole, ki jih okoliške občine preko javnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka plačujejo ptujski mestni občini. »Vsak mesec na občine, iz katerih prihajajo naši učenci, pošljemo zahtevek za plačilo. Zaračunani znesek je odvisen od števila učencev, ta pa se iz leta v leto spreminja. Na osnovi zahtevka za plačilo najemnine za poslopje, materialnih stroškov in dodatnih dejavnosti občine poravnajo obveznosti. Nekatere občine so pri plačilu dosledne, manjše število občin ostaja dolžnik tudi po več mesecev, vendar ob koncu leta dolg poravnajo. Sredstva, prejeta iz naslova najemnine, na podlagi izstavljene fakture šola vsak mesec nakaže na račun MO Ptuj,« je način obračunavanja najemnine za uporabo poslopja, ki je v lasti MO Ptuj, pojasnila ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič. Podatki o najemninah se ne ujemajo Ker je v okoliških občinah slišati očitke po zavajanju in nezaupanju, smo se odločili zbrati podatke o vplačanih najemninah - za obdobje, odkar Zaračunana / vplačana najemnina za obdobje 2001-2012 Občina Podatki OŠ dr. Podatki Ljudevita Pivka (€) občin (€) Cirkulane 20.870,28 24.000,00* Hajdina 11.294,80 11.413,08 Juršinci 11.825,33 13.781,80 Kidričevo 20.748,84 21.632,23 Majšperk 37.651,97 39.346,53 Žetale 6.551,18 7.811,00 Vir: OS dr. Ljudevita Pivka in občine *Občina Cirkulane najemnino plačuje od leta 2007, ko je bila ustanovljena. Prihodki od najemnin - skupni podatki od 2001 do 2012 Občina Destrnik Dornava Gorišnica Cirkulane Hajdina Juršinci Kidričevo Majšperk Markovci Sv. Andraž Videm Podlehnik Benedikt Starše MO Ptuj SKUPAJ Prihodek OS in odliv na MO Ptuj (€) 16.180,13 15.953,28 26.173,40 20.870,28 11.294,80 11.825,33 20.748,84 37.651,97 16.167,20 5.010,72 7.186,21 _ 4.968,86 567,72 764,70 66.786,41 314.279,18 se je aktualni način obračunavanja uvedel, to je od leta 2001 naprej. Vse občine ustanoviteljice smo povprašali, koliko so v teh letih vplačale najemnine, zavodu OŠ dr. Ljudevita Pivka pa smo zastavili vprašanje, koliko denarja se je od pobranih najemnin zbralo. Ker nam nekatere občine na vprašanje, vezano samo na plačevanje najemnine v obdobju 2001-2012, niso natančno odgovorile, smo v tabelo za primerjavo vnesli Vir: OS dr. Ljudevita Pivka in občine samo tiste občine, kjer so bili odgovori natančni in so zato podatki občin ter šole tudi primerljivi. Čeprav bi morali biti podatki v obeh stolpcih identični, pa se v niti enem primeru ne skladajo. Kot je razvidno iz druge tabele, je MO Ptuj, ki tako kot druge občine ustanoviteljice za uporabo poslopja OŠ dr. Lju-devita Pivka plačuje najemnino (sicer sama sebi), vplačala 66.786,41 evra najemnine. Iz gradiva za kolegij županov občin Spodnjega Podravj a (marec 2013) je razvidno, da naj bi MO Ptuj za najemnino prispevala 89.685,24 evra. Prav tako prihaja do razhajanj v višini nekaj tisoč evrov med skupno višino pobrane najemnine. Po podatkih OŠ dr. Ljudevita Pivka naj bi bil znesek skupne pobrane najemnine 314.279,18 evra, po podatkih iz gradiva kolegija županov pa 318.415,66 evra. Odkrito se lahko vprašamo, kateri podatek je torej pravi in zakaj prihaja do razhajanj. Večina denarja od najemnin porabljena za obnovo strehe? Prihodek od najemnin je MO Ptuj porabila za obnovo zgradbe. Med največjimi stroški je bila celovita obnova strehe in ostrešja, ki je po podatkih MO Ptuj veljala 182.369,00 evra, opravljena je bila leta 2009. V sklopu obnove je bilo med drugim treba zamenjati elemente ostrešja, porušiti dotrajane dimnike in jih zgraditi na novo ter namestiti novo kritino. Ker je bila obnova izvedena leto dni po neurju s točo, je MO Ptuj pri zavarovalnici uveljavljala tudi odškodninsko odgovornost. »Iz naslova prijave škode po neurju v letu 2008 smo iz zavarovalnice v letih 2008, 2009 in 2010 za prijavljeno škodo na več objektih v lasti MO Ptuj (vrtci, šole, občinski poslovni prostori ... ) prejeli vsega skupaj 59.269,26 evrov. Manjši del teh sredstev je bil namenjen tudi za obnovo strehe na poslopju OŠ dr. Lju-devita Pivka,« so na naše novinarsko vprašanje odgovorili v MO Ptuj. Ta podatek v marče-vskem gradivu za kolegij županov ni bil predstavljen, ampak se je prikazalo, kot da bi bil za obnovo strehe (in še nekatera druga obnovitvena dela) pora- Stroški po učencu OS dr. Ljudevita Pivka 2003 2013 Materialni stroški (€) 11,96 54,03 Dodatne dejavnosti (€) 2,51 5,41 Najemnina (€) 17 47,31 Vir: Občina Dornava bljen zgolj denar od najemnin. Seštevek vrednosti izvedenih obnovitvenih del je namreč identičen seštevku zaračunane oziroma pobrane najemnine. Sprašujemo se, ali je bil podatek o sofinanciranju obnove strehe s strani zavarovalnice spregledan ali zamolčan. Kaj kažejo izračuni Občine Dornava Medtem ko smo po občinah zbirali informacije o višini vplačanih najemnin, so nam iz občine Dornava posredovali več »zanimivih« podatkov. Predložili so nam dva računa, ki jim jih je med drugim za financiranje dejavnosti izstavila OŠ dr. Ljudevita Pivka. Prvi je bil iz leta 2003, drugi iz leta 2013; fakture se izstavljajo mesečno. V obeh primerih gre za plačilo obveznosti občine za tri učence, v desetih letih pa se je finančna obveznost občine (za isto število učencev) povišala za približno 240 odstotkov. Pred desetimi leti je obveznost za plačilo znašala 22.636 tolarjev ali dobrih 94 evrov. Danes je višina obveznosti 320,25 evra. Kot je razvidno iz faktur, so materialni stroški leta 2003 znašali 35,89 € (danes 162,09 €), najemnina je bila leta 2003 51 € (danes 141,93 €), za dodatne dejavnosti je leta 2003 občina Dornava odštela 7,55, danes pa 16,23 evra. Mojca Zemljarič Financiranje dejavnosti zavoda Pogoje za delo javnega zavoda OS dr. Ljudevita Pivka zagotavljajo MO Ptuj in 15 zunanjih občin, ki so nastale na območju nekdanje občine Ptuj, ter Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), ki financira dejavnost vzgoje in izobraževanja ter stroške dela za zaposlene. Za delovno terapevtko prejemajo sredstva preko SOUS, ki je posrednik med zavodom, MŠŠ in Zdravstveno zavarovalnico. Mestna občina Ptuj in soustanoviteljice financirajo materialne stroške (za porabo električne energije, vode, smeti, komunalne storitve, dimnikarske storitve in druge storitve v zvezi z vzdrževanjem). V zvezi s financiranjem dodatnih dejavnosti se krijejo stroški storitev za učence (plavanje, tuji jezik ...) MO Ptuj in soustanoviteljice financirajo tudi najemnino in prispevek za stavbno zemljišče. Najemnino zavod plačuje vsak mesec lastnici objekta MO Ptuj, prispevek za stavbno zemljišče pa Ministrstvu za finance. Učenci prispevajo sredstva za malice in kosila ter za druge dejavnosti, ki jih organizira šola. Največji delež financiranja OŠ dr. Ljudevita Pivka prispeva MŠŠ. Lani je bil ta znesek nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. Iz tega naslova se financirajo plače delavcev, prevoz na delo in z dela, prehrana zaposlenih ter vse druge obveznosti do zaposlenih, kot so regres, jubilejne nagrade in odpravnine. Ministrstvo za šolstvo in šport financira še materialne stroške, delež sredstev nameni tudi za prehrano učencev, šolo v naravi, izlete, ekskurzije, nabavo učil in učnih pripomočkov. Rast stroškov po učencu med leti 2003 in 2012 60 50 40 30 20 10 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ■ Materialni stroški {€) ■ Dodatne dejavnosti (C) I Najemnina {€) Vir: Občina Dornava 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 11. oktobra 2013 Spodnje Podravje • Kurilna sezona v javnih objektih Zima »požre« 1,7 milijona evrov za ogrevanje Stroški ogrevanja, tako v zasebnih kot javnih stavbah, so za marsikoga prav zastrašujoče visoki. Plačnice ogrevanja v javnih objektih kot so šole, vrtci, dvorane ipd. so seveda občine. In te so minulo zimo zgolj za ogrevanje iz proračunov plačale neverjetnih 1.677.676 evrov! Največji porabniki denarja za ogrevanje so praviloma povsod šole, sledijo jim vrtci in večnamenske dvorane. Najpogostejša energenta, s katerima se ogrevajo javne stavbe, sta kurilno olje in plin, marsikje pa (zlasti nekoliko manjše prostore) ogrevajo tudi z elektriko. Lesna bioma-sa in toplotne črpalke so, vsaj zaenkrat, še vedno posebnost oz. redkost. Večina občin Spodnjega Podravje je sicer letos že izvedla ali pa še izvaja energetske prenove objektov v javni lasti, zato bo v prihodnje prav zanimivo spremljati, če in koliko so se stroški ogrevanja res znižali. Destrnik - 48.066 evrov Občina Destrnik iz občinskega proračuna plačuje ogrevanje za šolo, vrtec, občinsko stavbo, prostore v zdravstvenem domu Destrnik in kulturno dvorano. Skupni stroški ogrevanja za te stavbe so v prejšnji zimi znašali 48.066,33 evra, od tega je največji strošek predstavljalo ogrevanje šole z vrtcem. Vsi objekti, za katere občina plačuje ogrevanje, se ogrevajo na plin. Juršinci - 53.335 evrov Občina Juršinci financira ogrevanje šole, vrtca, večnamenskega kulturnega centra in občinske stavbe. Stroški ogrevanja občinske stavbe so v minuli zimi znašali 3.508,93 evra, stroški ogrevanja večnamenskega kulturnega centra Juršinci 1.592,25 evra. Za skupne stroške ogrevanja za vse stavbe je juršinska občina v zimi 2012/2013 porabila 53.335 evrov. »Ker se prostori šole, vrtca in večnamenske športne dvorane Juršinci grejejo iz ene kotlovnice, stroškov ne moremo razmejiti. Je pa skupni strošek ogrevanja vseh treh navedenih v sezoni 2012/13 znašal 48.248,88 evra.« Našteti objekti se ogrevajo s kurilnim oljem. Sveti Andraž v Slovenskih goricah - 27.200 evrov Iz občinskega proračuna občine Sv. Andraža se ogrevajo naslednji objekti: šola skupaj z vrtcem in telovadnico, občinska stavba, mrliška vežica in večnamenska dvorana. Skupni stroški ogrevanja za te stavbe so v pretekli zimi znašali 27.200 evrov, najvišji strošek predstavlja ogrevanje šole z vrtcem in telovadnico. Šola in občinska stavba se ogrevata na plin, večnamenska dvorana na elektriko in kurilno olje, mrliška vežica pa zgolj na elektriko. Trnovska vas -25.903 evrov Občina Trnovska vas je od oktobra 2012 do aprila 2013 za ogrevanje objektov porabila 25.902,28 evra. Največji strošek je predstavljalo ogrevanje osnovne šole, in sicer 8.946 evra. Sicer pa občina plačuje še ogrevanje za občinsko zgradbo, večnamensko dvorano, mrliško vežico, garderobo na igrišču in vrtec. V šoli in vrtcu se grejejo na plin, občinska zgradba in večnamenska stavba sta ogrevani na kurilno olje, mrliška veža in garderoba na igrišču pa na elektriko. Hajdina - 56.643 evrov Skupni stroški ogrevanja v javnih stavbah občine Hajdina so v kurilni sezoni 2012/2013 znašali 56.643,31 evra. Občina iz proračuna vsako leto v celoti pokriva stroške ogrevanja vaških domov Draženci in Skorba, PSC Hajdina, OŠ Hajdina in vrtca Najdihojca Hajdina. Za vaški dom Dražen-ci, ki se ogreva s plinom, so znašali stroški 5.331,26 evra, za vaški dom Skorba, ki se edini ogreva s kurilnim oljem, 1.923,44 evra, za PSC Hajdina, v katerem so prostori občinske uprave in razstavišče, so za porabo plina v lanski zimi plačali 6.025,57 evra ter za ogrevanje prostorov OŠ Haj-dina in vrtca, oba se ogrevata s plinom, skupaj 43.363,04 evra, kar je tudi najvišji strošek ogrevanja za javni objekt, pri čemer so stroški ogrevanja šole znašali 30.063,44 evra in vrtca 13.299,60 evra. Občina Hajdina iz proračuna plačuje tudi kurjavo vsem športnim, kulturni in gasilskim društvom, ki imajo v lasti domove. Prispevek oziroma subvencija po društvu znaša v eni kurilni sezoni 650 evrov. Ptuj - 498.338 evrov V minuli kurilni sezoni so stroški ogrevanja mestni proračun stali skoraj pol milijona evrov oziroma 498.338 evrov. MO Ptuj plačuje ogrevanje v okrog 55 javnih objektih, in sicer v osnovnih šolah, glasbeni šoli, vrtcih, domovih četrtnih skupnostih, Narodnem domu, Centru interesnih dejavnosti, Mestnem kinu, Mestnem gledališču in gledaliških delavnicah, Stari steklarski delavnici, Zavodu za šport, Športni dvorani Mladika, prostorih klubov in društev Zavoda za šport Ptuj, v prostorih NK Podvinci in NK Rogoznica ter ŠD Grajena, Območne gasilske zveze Ptuj, PGD Spodnji Velovlek, Pacinje, Kicar, Turnišče, Grajena, Podvinci in Ptuj ter Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Ljudske univerze Ptuj, Zdravstvenega doma Ptuj, Doma upokojencev Ptuj, mladinskega hotela, podjetja Javne službe in poslovne stavbe Prešernova ulica 29. Prevladujoča energenta sta zemeljski plin in ekstra lahko kurilno olje. Najvišje stroške ogrevanja so v pretekli kurilni sezoni imeli v OŠ Mladika, kjer za energent uporabljajo ekstra lahko kurilno olje. Proračun so stali 45.030 evrov. Kidričevo - 88.864 evrov Iz proračuna občine Kidričevo so lani za ogrevanje vseh javnih stavb, dvoran ali društvenih prostorov plačali 88.864,28 evra. Ker energen-tov ne spreminjajo, pričakujejo, da bodo tudi v novi sezoni stroški ogrevanja na podobni ravni. Sicer pa so v lanskem letu za daljinsko ogrevanje OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc plačali 36.198,56 evra, za OŠ Cirkovce z vrtcem in dvorano, kjer se grejejo na kurilno olje, 17.482,59 evra, za daljinsko ogrevanje vrtca Kidričevo pa 13.873,53 evra. Poleg tega občina plačuje ogrevanje dvorane v Apačah, kjer so lani za kurilno olje plačali 1.516,50 evra, za dvorano v Lovrencu, kjer se ogrevajo s plinom, so plačali kar 8.135,78 evra, za dom krajanov v Mi-hovcah, kjer se prav tako ogrevajo na plin, le 540,23 evra, za ogrevanje društvenih prostorov v Cirkovcah s kurilnim oljem so plačali 1.556,64 evra, za daljinsko ogrevanje dvorane Kidričevo 7.956,95 evra, za ogrevanje doma krajanov v Kungoti s kurilnim oljem pa so plačali 1.603,50 evra. Markovci - 53.700 evrov V občini Markovci iz občinskega proračuna plačujejo ogrevanje za osnovno šolo z večnamensko dvorano in vrtec Markovci, za ogrevanje občinske zgradbe ter za ogrevanje mrliške vežice. Skupni stroški ogrevanja za te stavbe so znašali 53.700, evrov. Daleč najvišji so bili stroški ogrevanja OŠ z večnamensko dvorano in z vrtcem, znašali so slabih 40.000 evrov, sicer pa so v pretekli sezoni vse naštete objekte ogrevali iz iste kurilnice. Pričakujejo, da bodo stroški v tekoči in vseh naslednjih sezonah znatno nižji, saj pravkar končujejo energetsko sanacijo OŠ, vključno s kurilno napravo. V pretekli sezoni so vse omenjene stavbe ogrevali s kurilnim oljem, razen mrliške vežice, ki je bila ogrevana z elektriko. V letošnji sezoni oz. po sanaciji stavbe OŠ ogrevajo stavbo šole in večnamenske dvorane z lesnim gorivom - peleti, nov vrtec pa ogrevajo s toplotno črpalko (voda-vo-da). Sveti Tomaž -41.526 evrov V občini Sv. Tomaž s sredstvi iz občinskega proračuna ogrevajo šolo z vrtcem, občinsko stavbo in stavbo kulturne dvorane, vsa poslopja se ogrevajo s kurilnim oljem. Skupni stroški ogrevanja za vse naštete objekte so minulo zimo 2012/13 znašali 41.526 evrov. Poleg tega občina plačuje delež stroškov ogrevanja za skupne zavode v občini Or- petek • 11. oktobra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 mož. Najvišji strošek predstavlja ogrevanje šole in vrtca, in sicer 34.400 evrov. Središče ob Dravi -31.375 evrov Občina Središče ob Dravi s sredstvi iz občinskega proračuna ogreva občinsko zgradbo, vrtec, šolo, kulturno dvorano Sokolana, delno kulturno dvorano Orlana, v deležu 13 % pa sofinancira tudi ogrevanje stavb v Ormožu, v katerih so sedeži javnih zavodov, kjer je občina soustanoviteljica. Iz Občine Središče so nam posredovali podatek o stroških ogrevanja, ki vključuje sezono 2012/13 in pa tudi del sezone 2011/12. Ogrevanje občinske stavbe je stalo 3.502,98, šole 26.346,61, vrtca 5.028,53 , dvorane Sokolana 5.728,95 in dvorane Orlana 1.209,60 evrov. Dvorana Or-lana se ogreva na kurilno olje, preostali objekti pa na plin. Iz podatkov izhaja, da najviš- ji strošek med vsemi objekti predstavlja ogrevanje šole in vrtca - skupno 31.375,14 evrov. Dornava - 57.910 evrov V občini Dornava se s sredstvi iz občinskega proračuna ogrevajo osnovna šola, vrtec, občinska stavba (navedeni trije objekti imajo skupno kurilnico, energent je kurilno olje), podružnična šola Po- lenšak ter pokopališki veži v Dornavi in na Polenšaku. Neposredno s sredstvi proračuna se je ogrevala tudi krajevna dvorana v središču občine, ki pa so jo letos poleti porušili in na njenem mestu gradijo novo. Skupni stroški ogrevanja v sezoni 2012/13 so za navedene objekte znašali 57.910 evrov. Najvišji del teh stroškov predstavlja ogrevanje šole, vrtca in občinske stavbe (44.348 evrov), ogrevanje podružnič- ne šole na Polenšaku, ki se prav tako ogreva na kurilno olje, stane 9.862 evrov, ogrevanje stare krajevne dvorane je stalo 3.734 evrov, ogrevala se je na plin. Obe pokopališki veži se ogrevata na elektriko. Ormož - 241.000 evrov Financiranje ogrevanja javnih stavb iz proračuna Občine Ormož za kurilno sezono 2012/13 Objekt - uporabnik Energent Vrednost (€) Poslovni prostori Občine Ormož in UE Ormož, Ptujska c. 6; 46,79 % stroškov ogrevanja plača UE, drugo Občina zemeljski plin 14.210,53 Kulturna dvorana Podgorci UNP 1.592,92 Prostori krajevne skupnosti Podgorci UNP 531,77 Kulturna dvorana Velika Nedelja s prostori krajevne skupnosti UNP 5.704,74 Kulturna dvorana Ormož s prostori krajevne skupnosti zemeljski plin 7.971,45 Kulturna dvorana Miklavž s prostori krajevne skupnosti olje 6.881,97 Kulturna dvorana Ivanjkovci s prostori krajevne skupnosti UNP 1.860,25 Kulturna dvorana Kog s prostori krajevne skupnosti UNP 2.382,77 Osnovna šola Velika Nedelja s podružnico Podgorci (dve šolski zgradbi, športna dvorana in telovadnica); strošek za kurilno olje 17.252,35 evrov in za plin 27.502,79 evrov kurilno olje in plin 44.755,14 Osnovna šola Ormož (šolska zgradba in športna dvorana) zemeljski plin 38.515,56 Osnovna Šola Ivanjkovci (šolska zgradba, vrtec in telovadnica) kurilno olje 24.773,18 Osnovna šola Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog (dve šolski zgradbi, dve telovadnici in dva vrtca) UNP 33.391,78 Prostori svetniških klubov, Ptujska cesta 3 zemeljski plin 1.886,21 Mladinski center Ormož, podatki so za staro lokacijo, Kerenčičev trg, maja 2013 so se preselili v nove prostore v gradu Ormož elektrika 450,00 **Grad Ormož (sejna soba Občinskega sveta, poročna dvorana, Knjižnica Ormož, Javni zavod za informiranje JZZI, TIC, muzejske zbirke, Območna izpostava JSKD Ormož ); strošek za elektriko 580 evrov in za plin 12.982,92 evrov zemeljski plin, elektrika 13.562,92 Vrtec Ormož (uprava, enote Ormož, Podgorci, Velika Nedelja); strošek za kurilno olje 7.054,20 evrov, za zemeljski plin 5.428,77 evrov in za UNP 7.145,84evrov UNP, zemeljski plin, kurilno olje 19.628,81 *Osnovna šola Stanka Vraza Ormož (šola in telovadnica) zemeljski plin 8.226,96 *Glasbena šola Ormož (Grajska pristava) zemeljski plin 5.196,76 *Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, enota Ormož (Grajska pristava) zemeljski plin 7.416,05 *Ljudska univerza Ormož zemeljski plin 2.018,98 Skupaj 240.958,75 *Občina Ormož zagotovi 74,3%, ostalo občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi **Knjižnico Ormož sofinancirajo vse tri občine, od tega Občina Ormož, 74,3%, JZZI sofinancira Občina Ormož 85,09%, ostalo Središče ob Dravi, del sredstev si pridobi JZZI na trgu UNP: utekočinjeni naftni plin »Pri cenah ogrevanja so zajeti samo stroški energentov, brez dimnikarskih pregledov, servisov, popravil, zavarovanj, nadzora ... Prikazani so celotni stroški ogrevanja, niso zmanjšani za tisti del, ki ga plačujejo uporabniki (primer: najem športnih dvoran in telovadnic za razne klube in društva). Pri stroških ogrevanja z elektriko gre za oceno, ker račun prihaja za vse skupaj (ogrevanje, razsvetljave, stroji in naprave .). Pri vrtcih plačujejo del ogrevanja starši v ceni oskrbe otrok (približno 20 odstotkov), drugo plača občina. V letu 2013 smo energetsko sanirali vrtec v Podgorcih, OŠ Stanka Vraza in obnovili kotlovnico v občinski zgradbi, s čimer se bodo stroški ogrevanja v prihajajoči kurilni sezoni zmanjšali. Energetska sanacija javnih objektov se načrtuje tudi v letu 2014. Zaenkrat so pridobljena sredstva za energetsko sanacijo starega vrtca v Ormožu, ki bo preurejen za potrebe Knjižnice Ormož,« je pojasnil vodja oddelka za finance Občine Ormož Mirko Šerod, ki je tudi zbral vse podatke v tabeli. Gorišnica - 95.568 evrov Občina Gorišnica neposredno s sredstvi iz občinskega proračuna ogreva vrtec, šolo, občinsko stavbo, večnamensko dvorani in pokopališko vežico. Skupni stroški ogrevanja za navedene objekte so v sezoni 2012/13 znašali 95.568 evrov. Energent, s katerim ogrevajo, je plin. Najvišji stroški ogrevanja so bili z večnamensko dvorano. Podlehnik - 48.300 evrov Občina iz občinskega proračuna nameni sredstva za ogrevanje prostorov občinske uprave, kulturnega doma in prostorov gasilcev, pisarno upravne enote, večnamenske prostore, šolo, vrtec ter za večnamensko športno dvorano, objekt v Športnem parku Dežno in poslovilno vežico na Gorci. Osnovno šolo, vrtec in večnamenski športni objekt ogrevajo na kurilno olje, stavbo občinske uprave, stavbo v športnem parku in večnamenske prostore ogrevajo na plin, prostore za potrebe UE in poslovilno vežico Gorca na elektriko. Skupni stroški letno znašajo 48.300 evrov. Najvišje stroške beležijo pri ogrevanju osnovne šole in večnamenske dvorane pri OŠ. Žetale - 44.309 evrov V Žetalah so lani iz občinskega proračuna namenili 44.309 evrov za ogrevanje prosvetne dvorane, društvenih prostorov in zdravstvene ambulante, prostore občine, krajevnega urada ter policijske pisarne. Najdražje je ogrevanje šole, to jih je v preteklem letu stalo dobro polovico vseh stroškov za ogrevanje, in sicer 26.500 evrov. Le-to ogrevajo na plin, prav tako tudi dvorano, društvene prostore in ambulanto. Prostore občine, krajevnega urada in policijsko pisarno pa ogrevajo na kurilno olje. Majšperk - 93.220 evrov V Majšperku s kurilnim oljem, elektriko in plinom ogrevajo kulturno-poslovni center, dom krajanov Stoper-ce ter dom krajanov in gasil- cev Ptujska Gora, osnovno šolo Majšperk in podružnici v Stopercah ter na Ptujski Gori, športni park Majšperk, prostore turistične pisarne na Ptujski Gori, del prostorov zdravstvenega doma, poslovno stavbo na Bregu, prostore bivše krajevne skupnosti, del prostorov gasilskega doma v Majšperku in mrliške vežice v Majšperku, Stopercah in na Ptujski Gori. Skupni stroški ogrevanja so v lanskem letu znašali približno 93.220 evrov, najvišji strošek pa je predstavljalo ogrevanje osnovne šole v Majšperku. Cirkulane - 42.260 evrov V Cirkulanah ogrevajo vrtec, šolo, občinske prostore, dve dvorani ter mrliško vežico. Skupni stroški ogrevanja so v lanskem letu znašali 42.260 evrov, najvišji so bili za šolo in turistično-prireditveno dvorano, in sicer 25.803 evrov, ti so zajemali energent kurilno olje, po energetski sanaciji šole v letošnjem letu, ko so kurilno olje zamenjali s peleti, pa se predvideva znižanje stroškov kurjave najmanj za tretjino. S kurilnim oljem ogrevajo še večnamensko dvorano, vežico in vrtec pa na plin. Zavrč - 26.300 evrov Iz proračuna občine Zavrč se ogrevajo občinska stavba, kulturna dvorana Goričak ter osnovna šola in vrtec Zavrč. Vsi našteti objekti se ogrevajo z UNP (utekočinjenim naftnim plinom). Skupni stroški ogrevanja v zimi 2012/2013 za naštete objekte so znašali 26.300 evrov. Najvišji stroški za ogrevanje so za objekt osnovne šole. Videm - 103.900 evrov Na Vidmu z utekočinjenim naftnim plinom ogrevajo OŠ Videm s telovadnico in vrtcem, s kurilnim oljem pa podružnici Leskovec in Sela, občinsko stavbo, zdravstveni dom Videm, režijski obrat, domove krajanov Dolena, Sela, Lancova vas in Pobrežje, pisarno KS Tržec ter mrliški vežici na Vidmu in v Leskovcu. Majda Goznik, Martin Ozmec Dženana Kmetec, Patricija Kovačec in Mojca Zemljarič 6 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. oktobra 2013 Ptuj • Podelitev Žgečevih plaket in priznanj Od ravnateljev zahtevajo znižanje števila zaposlenih V sklopu dogodkov ob svetovnem dnevu učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, so bila v dvorani Gimnazije Ptuj v torek podeljena Žgečeva priznanja in plakete. Za več kot 15-letno uspešno in kreativno delo je priznanja prejelo 34 strokovnih delavcev, za več kot 30-letno ustvarjalno delo na področju vzgoje in izobraževanja pa so bile plakete podeljene osmim učiteljem in vzgojiteljem. Na slavnostni prireditvi, ki jo vsako leto organizirajo Društvo ravnateljev ptujskega področja in območna sindikata ZSSS in SVIZ, je prisotne najprej nagovorila Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja. Kot je poudarila, so nenehne nemirne spremembe šolskega polja škodljive, učitelji po njenem sicer niso proti spremembam, a da morajo te biti usklajene in domišljene. O pomenu šolstva in delovanju nekaterih ptujskih zavodov je spregovoril tudi ptujski župan Štefan Čelan, medtem ko je slavnostni govornik Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, postregel s številnimi statističnimi podatki o izobrazbeni strukturi naših učiteljev ter proračunskih izdatkih za izobraževanje. Čeprav gre za slavnostni dogodek in so bile v torek vse luči usmerjene v prejemnike priznanj in plaket, pa so precej govorili tudi o razmerah, v katerih zaposleni v vzgoji in izobraževanju delajo. Kot pojasnjuje Milan Kumer, predsednik območnega odbora SVIZ Ptuj, trenutne razmere nikakor niso bleščeče. Stavkovni sporazum, ki so ga sindikati javnega sektorja sklenili z vlado RS 20 5. 2013, določa, da do 31. 12. 2014 ne bo dodatnih oz. novih posegov v plače in druge prejemke zaposlenih v javnem sektorju. Prav tako je v sporazumu določeno, da do konca leta 2014 ne bo prišlo do povečanja normativov za neposredno pedagoško obveznost učiteljev. „Kljub temu Vlada RS vsaj neuradno razmišlja in pripravlja variante teh ukrepov. V primeru nespoštovanja dogovorov in sporazumov se bomo v SVIZ, ki ima 40.000 članov, odločno odzvali in članstvo pozvali k stavki. Slovenija nima velikih naravnih resursov, edina naša primerjalna prednost v neusmiljenem konkurenčnem boju je lahko dobra izobrazba naših mladih generacij. Zato je nedopustno in nerazumno, da bi ravno na področju šolstva varčevali neprimerljivo bolj in več kot drugod, saj vendar modre vlade v času krize dodatno vlagajo na področju izobraževanja. Slovenski učitelji in drugi zaposleni v šolstvu so svoj veliki prispevek za reševanje kriznih razmer že dali. Na dodatna krčenja, zmanjševanja in rezanja Plakete je prejelo osem učiteljev in vzgojiteljev. Foto: Langerholc Foto: Langerholc Prejemniki priznanj v družbi slavnostnega,, govornika Borisa Zupančiča, predsednika SVIZ OO Ptuj Milana Kumra, župana MO Ptuj Štefana Čelana in Ivanke Korez, predsednice Društva ravnateljev ptujskega področja ne moremo in ne bomo pristali. V naših dogovorih z Vlado je zapisano, da se na letni ravni število zaposlenih lahko zniža največ za 1 %, vendar tako, da se naravni odliv zaposlenih (upokojitve) ne nadomesti z novimi delavci tam, kjer je to mogoče. Na šole pa so prišle okrožnice, ki na ravnatelje pritiskajo ter od njih zahtevajo, da morajo v vsakem primeru - torej tudi če ni upokojitev -znižati število zaposlenih za 1 %," je še o položaju učiteljev v državi dejal Kumer. Dženana Kmetec Priznanja dr. Franja Zgeča so prejeli: Marija Popovič, Silvester Arnečič, Silvia Ilec, Marjana Duh, Sergeja Perkovič, Zinka Vidovič, Sonja Ambrož, Tatjana Habjanič, Tatjana Lukovnjak, Milena Lutarič, Lilijana Rumež, Simona Lozinšek, Susane Ber-den, Silvester Vogrinec, Nataša Zebec, Darko Supančič, Stanka Vogrinec, Claudia Beguš Mihelič, Zdenka Žvajkar, Darka Jurgec,Vlasta Pešl, Nada Mlinarič Gregorec, Aleš Dajčman, Milena Vek, Katarina Zorko, Jožef Gojkošek, Darja Polner, Lidija Hameršak Marin, Silva Novak, Mojca Nahberger, Ksenija Habjanič, Ksenija Markovič, Milena Pihler in Jerica Korpar. Plakete dr. Franja Zgeča so prejeli: Nevenka Maltarič - OŠ Gorišnica Slavica Cvitanič - OŠ Gorišnica Stanislava Novak - OŠ Kidričevo Dragica Pešakovič - OŠ Destrnik-Trnovska vas Jožef Režek - OŠ Majšperk Marjeta Babič - Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, predmetna učiteljica glasbene vzgoje - učiteljica harmonike, komorne igre, dirigentka harmonikarskega orkestra Irena Petek Zebec- OŠ Juršinci, predmetna učiteljica razrednega pouka Marjan Horvat- SC Biotehniška šola, univerzitetni dipl. inženir agronomije - učitelj strokovnih vsebin Ormož • Ob mednarodnem dnevu učiteljev Za življenjsko delo nagrajena Pevčeva in Skok Aktiv ravnateljev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je v petek, 4. oktobra, v Domu kulture v Ormožu pripravil slovesnost, s katero so zaznamovali mednarodni dan učiteljev. Navzoče na prireditvi je najprej pozdravila vodja aktiva Majda Podplatnik Kurpes ter posebno dobrodošlico izrekla županoma občin Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, Juriju Bor-ku in Mirku Cvetku, ter podžupanu občine Ormož Zlatanu Fafulicu. V nadaljevanju je sledila podelitev nagrad, plaket in priznanj Karla Ozvalda. Komisijo, ki je opravila izbor, je vodil predsednik Slavko Petek, ravnatelj Glasbene šole (GŠ) Ormož, ki je bil tudi glavni organizator petkove svečanosti. Za 20 let dela na področju vzgoje in izobraževanja so priznanja prejele Nina Cerkvenik iz Gimnazije Ormož, Dušanka Feguš iz OŠ Ormož in Darja Žganec Horvat iz GŠ Ormož. Za 30-letno delo v vzgoji in izobraževanju so priznanja prejeli: Olga Dalja-vec, OŠ Središče; Sonja Fajfar, OŠ Miklavž; Kristina Hekič, OŠ Sv. Tomaž; Leonija Kaučič, OŠ Velika Nedelja; Albina Krstič, Vrtec Ormož; Marija Lazar, OŠ Velika Nedelja; Metka Ozmec, GŠ Ormož; Vesna Podplatnik, Vrtec Ormož; in Jože Zadravec, OŠ Središče. Podeljena je bila tudi plaketa Karla Ozvalda za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja. Prejela jo je profesorica nemščine in soci- ologije Andreja Šut, učiteljica razrednega pouka na OŠ Središče ob Dravi. Šutova je že več let mentorica debatnega krožka, po njeni zaslugi je bila OŠ Središče že trikrat gostiteljica mednarodnega debatnega tur- nirja. Kot mentorica in predavateljica vsako leto sodeluje na svetovni debatni šoli v Kranjski Gori, aktivna je pri projektih, s katerimi se šola povezuje z drugimi izobraževalnimi ustanovami po Evropi, njen najvidnejši dosežek je udeležba na četrti svetovni debatni konferenci v Katarju januarja letos. Nagradi Karla Ozvalda za življenjsko delo na pedagoškem ter organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja sta bili podeljeni Ani Pevec iz OŠ Miklavž, podružnica Kog, in Borisu Skoku iz OŠ Velika Nedelja. Pevčeva se je na OŠ Kog zaposlila leta 1967, dve leti kasneje je postala pedagoška vodja šole. Na OŠ Kog je poučevala 37 let, vse do upokojitve. Njena pedagoška zapuščina je neprecenljiva, za svoje delo je bila nagrajena z več odlikovanji. Med drugim je v nekdanji Jugoslaviji postala učiteljica leta, prejela je tudi zlato plaketo občine Ormož. Poleg rednega pouka je vseskozi skrbela za kulturni utrip na šoli in v kraju, aktivna je na društvenem področju. Je predsednica turističnega in kulturnega društva Kog ter članica občinskega sveta občine Ormož. Boris Skok se je na OŠ Velika Nedelja zaposlil leta 1980 kot učitelj matematike in fizike. 28 let je na šoli opravljal funkcijo ravnatelja. Kot prvi v občini Ormož je leta 1983 uvedel šolski avtobus, leta 1984 se je pod njegovim vodstvom izvedla gradnja prizidka in rekonstrukcija šole, leta 1987 izgradnja telovadnice, 2001 prizidka k telovadnici in plinske kotlovnice, 2004 obnova šole v Podgorcih. V njegovem 28-letnem obdobju ravnate-ljevanja so bili doseženi tudi vidni rezultati na področju izvajanja samega procesa vzgoje in izobraževanja. Boris Skok se udejstvuje tudi na področju lokalne samouprave, je namreč predsednik nadzornega odbora Občine Ormož. Na slovesnosti so tistim sodelavcem, ki so se že ali se še bodo upokojili, podelili šopke. V izvedbi igralca in pianista Jureta Ivanušiča je bila na ogled monokomedija Od višine do glasbe, svečanost pa so navzoči končali s pogostitvijo in druženjem v ormoški grajski pristavi. Mojca Zemljane Foto: MZ Z leve: predsednik komisije, ki je opravila izbor za prejemnike nagrad Karla Ozvalda, Slavko Petek, prejemnika nagrad za življenjsko delo Boris Skok in Ana Pevec ter prejemnica plakete za izjemne dosežke Andreja Šut petek • 11. oktobra 2013 Gospodarstvo Štajerski 7 Rače • Opozorilna stavka v Pinusu Marko Klemenčič, predsednik uprave, nam je zaradi ugibanj javnosti v zvezi s poslovanjem družbe in njegovem nadaljnjem sodelovanju z družbo Pinus TKI, d. d. pojasnil, da je v zadnjih dveh letih, odkar je prevzel vodenje družbe, skupaj z ekipo sodelavcev družbo pripeljal skozi postopek prisilne poravnave, ki je bil uspešno potrjen s sklepom sodišča konec lanskega leta. »V leto 2013 smo stopili z veliko optimizma. Sledili smo cilju prodaje na domačem in evropskih trgih. Uspelo nam je odpreti vrata na nove trge Poljske, Češke in Slovaške. Za doseganje plana prodaje smo pripravili predlog za možnost financiranja nabave surovin. Kljub velikim naporom in pozitivnemu mnenju svetovalne skupine, ki so jo imenovale banke upnice, le-te kreditne linije niso odobrile.« Tako je Pinus v prvi polovici letošnjega leta posloval v zmanjšanem obsegu. Zmanjšan obseg prodaje je za podjetje pomenil tudi zmanjšan prihodek, zaradi česar so se septembra znašli v likvidnostnih težavah. »Plače vseh, ki delamo v družbi, zamujajo prvič v zadnjih dveh letih, odkar sem prevzel vodenje družbe. Do tedaj smo redno plačevali plače, regres Kot vse kaže, naj bi se tudi za ta objekta končno našli prijazni rešitvi, tako za uporabnike lekarniških storitev kot goste, ki prihajajo za krajši ali daljši čas v najstarejše slovensko mesto, naposled pa bo tudi mesto postalo bolj prijazno za veliko število ljudi, ki ne bodo več s strahom parkirali pred tema objektoma, ko se bodo zanimali za možnosti prenočevanja oziroma ostalo mestno turistično ponudbo in skušali v kar najkrajšem času priti do zdravil za svoje bolezni. „Parkiranje za uporabnike naših storitev rešujemo že več let, najmanj šest ali sedem let. Zaradi zakonodaje smo uredili parkirno mesto za invalide, ki pa je popolnoma neprimerno, saj je potrebno vzvratno zapeljati na cesto, in to preko prehoda za pešce. Ob pomoči in s sodelovanjem MO Ptuj smo zadevo končno pripeljali do rešitve. Projekt ureditve parkirišč je izdelan. Pred dvema tednoma smo pridobili še zadnje soglasje. Zaradi tega soglasja je ob pravi idejni zasnovi, ki jo je podprla tudi Direkcija za ceste in druge tekoče obveznosti. V septembru smo delavcem uspeli zagotoviti le minimalno plačo, vendar bomo izpad nadomestili oktobra in izplačali preostanek skupaj s septembrsko plačo.« RS, postopek trajal še pol leta dlje. Šlo je soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zdaj smo v fazi ocenjevanja vrednosti investicije, sledi javni razpis, in če bo vse teklo gladko, vključno z vre- Klemenčič bo pomagal reševati tudi Vinag Kot poudarja, verjame v družbo Pinus TKI, d. d., ki ima menskimi pogoji, predvsem pa brez pritožb v postopku razpisa, bi lahko parkirišča uredili še v tem letu. Načrt je pripravljen tako, da bi na strani ceste, kjer je lekarna, uredili eno parkirno mesto za invalide in še dve dober prodajni program in trge za svoje izdelke, a se ob tem zaveda, da bo brez svežega kapitala družba zelo težko še naprej poslovala. »Pri tem še vedno računam na podporo bank in države, saj menim, parkirni mesti. Pločnik bi se zamaknil proti stavbi. Pločnik na nasprotni strani ceste pa bi označili s količki, tako da tam parkiranje ne bo (več) mogoče. S tem bomo uredili dva problema: uporabniki lekarniških da je vsem v interesu ohraniti nekdaj uspešno podjetje v tem delu Slovenije, od katerega je odvisnih mnogo družin. Podjetje, ki sem ga z ekipo, z veliko storitev bodo imeli možnost parkirati v neposredni bližini lekarne, kar je še posebej pomembno za bolne starejše in vse tiste, težko hodijo, mamice z majhnimi otroki, ter promet po Trstenjakovi ulici, ki je zdaj zaradi parkiranja na pločnikih res problematičen. Parkirna mesta bodo ustrezno označena: parkiranje za stranke lekarne, kratko zaustavljanje za 10 minut,« je o urejanju parkirišč povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Tudi hotel Poetovio čaka na kakšno brezplačno ■ ■ iVV parkirišče Hotel Poetovio in casino, ki je od marca letos v lasti avstrijskega podjetja Novomatic, je nekoč že imel parkirišča za goste. Z modro cono jih je v celoti izgubil, prejšnji lastniki, družina Lisjak, je sicer poskušala tudi na tem področju zadeve spremeniti, a jim ni uspelo, četudi so samo v mestni pro- vloženimi urami, prevoženimi kilometri, strokovnostjo in entuziazmom pripeljal do te točke, bom zaradi vsega navedenega vodil še naprej. Zaradi izkušenj in znanja, ki sem ga pridobil tudi v procesu prisilne poravnave družbe, bom s svojo ekipo sodelavcev pomagal tudi družbi Vinag v procesu prisilne poravnave. To pa ne pomeni, da bom s tem zmanj šal napore v uspešen izid dogajanj v družbi Pinus TKI, d. d.« Patricija Kovačec račun letno iz naslova iger na srečo prispevali nekaj deset tisoč evrov oziroma najmanj 33 tisoč evrov letno. Ptujskega župana Štefana Čelana smo vprašali, ali bo hotel Poetovio, ki je bil zgrajen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dobil „vrnjeno" kakšno parkirno mesto pred vhodom, četudi jih ima na dvorišču objekta, ker je ptujski hotel verjetno eden izmed redkih slovenskih hotelov, ki nima tovrstnih parkirišč. Ljudje pridejo, se želijo seznaniti s ponudbo, ob tem pa naj bi plačali še parkirnino, to res ni prijazna dobrodošlica. Na Slovenskem trgu se je mesto odreklo nekaj parkirnim mestom, da imajo gostje hotela Mitra možnost parkirati tudi v bližini hotela, nekaj modre cone pa je žrtvovalo tudi za gostinsko teraso na Minorit-skem trgu, zato ni nobenega razloga, da nekaj parkirnih mest za svoje goste ne bi imel tudi hotel Poeotovio in casino, ki je po celoviti obnovi postal nadvse kakovosten turistični ponudnik tega okolja. Prokurist Siniša Stevanovič pove, da se bodo o ureditvi parkirišč v prihodnjem tednu pogovarjali tudi z mestnim vodstvom. Pričakujejo pozitivno rešitev. Kot je povedal župan, jo iščejo v oddelku za gospodarske javne službe MO Ptuj in medobčinskem redarstvu. MG Foto: Črtomir Goznik Hotel Poetovio, prvi ptujski hotel, zgrajen po II. svetovni vojni, je že lep čas brez parkirišč pred vhodom, ker je MO Ptuj zarisala modro cono, kot da ne bi šlo za turistični objekt in mesto, ki stavi na turizem. Preostanek avgustovske plače še ta mesec V ponedeljek je v Pinusovi družbi Bio goriva, ki ima svoj sedež v Račah, potekala opozorilna stavka. Delavci namreč še čakajo na del avgustovske plače, a kot obljublja vodstvo, naj bi preostanek prejeli še ta mesec. Ptuj • Nekateri pomembni objekti še vedno brez parkirišč Foto: Patricija Kovačec Podjetje Pinus se je septembra znašlo v likvidnostih težavah, delavci še čakajo na del avgustovske plače. Po besedah vodstva naj bi ga prejeli še ta mesec. Družba Pinus TKI, d. d., sedežem v Račah, je podjetje z dolgoletno tradicijo, danes organizirano kot delniška družba s 145 zaposlenimi, ki je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 3.468.155 evrov prihodkov, kar pomeni 39,5-odstotno realizacijo planiranih prihodkov. Za nabavo surovin potrebuje družba obratni kapital, ki ga podjetjem običajno zagotavljajo banke, s katerimi se trenutno še dogovarjajo. Oblika nadaljnjega delovanja družbe bo namreč znana po odločitvi bank glede finančnega spremljanja družbe, predvidoma do 20. oktobra letos, ko bodo morda znani tudi rezultati dogovorov s strateškimi partnerji, s katerimi se dogovarjajo o vstopu v lastništvo družbe. Družba Bio goriva pa je v dogovorih s potencialnimi partnerji za nabavo surovin in izvedbo dokapitalizacije obeh družbenikov. Foto: Fotoarhiv V težavah tudi mariborski Vinag Nekoč najuglednejši jugoslovanski vinar mariborsko podjetje Vinag, d. d., ki je začelo usihati po letu 2008 zaradi splošne gospodarske krize, starih vinogradov, zastarele opreme, strojev, kleti, slabših letin grozdja in manjše prodaje, je od junija letos v postopku prisilne poravnave. Ob pričetku postopka je direktorica Vinaga Klementina Ihanec za časopis Delo izjavila, da krivdo za nastale razmere pripisuje dejstvu, da se štajerske kleti doslej niso povezovale. V zadnjih letih se je namreč število zaposlenih s 60 zmanjšalo na 26. V postopku prisilne poravnave bo podjetju pomagal tudi prvi mož Pinusa Marko Klemenčič, ki je prepričan, da lahko z izkušnjami prisilne poravnave Pinusa uspešno pripomore k pozitivnemu zaključku postopka. Problemi, kjer jih sploh ne bi smelo biti Na Ptuju je še vedno nekaj pomembnih objektov, ki za zdaj še ostajajo brez parkirišč za svoje goste oziroma uporabnike. Med temi zagotovo izstopata najstarejši ptujski hotel in osrednja ptujska lekarna. 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 15. oktobra 2013 Ptuj • Razglasili zmagovalce natečaja Otroci sveta Otroci so pošteni, etično občutljivi in na strani pravice Aktivnosti ob tednu otroka so se na Ptuju pričele z razglasitvijo zmagovalcev vseslovenskega natečaja Otroci sveta, ki je bil realiziran s proračunom 0 evrov in je po besedah organizatorjev dokaz več, da se brez denarja pride daleč, brez delovnih ljudi pa nikamor. V zelo močni konkurenci je med osnovnošolci zmagala 15-letna Tjaša Gajšek iz OŠ Žetale. Literarni natečaj se je navezoval na letošnjo temo tedna otroka: Kako je biti otrok v današnji družbi. Videnja osnovnošolcev in dijakov, starih od 11 do 19 let, sta zbirali avtorici knjige Otroci sveta, po kateri je poimenovan natečaj, Janja Vidmar in Benka Pulko, ki sta najboljše mlade literate ob koncu projekta povabili v svoj rodni Ptuj. Kot pojasnjujeta Vidmarjeva in Pulkova, je bil namen natečaja spodbuditi otroke, da ob branju knjige začnejo aktivno razmišljati o multikulturnosti, o podobnostih in različnostih, ki nas združujejo ali delijo, jih pripeljati do spoznanja, kako živijo njihovi vrstniki na različnih koncih sveta. Z nagradnim skladom v višini več kot 4000 evrov pa mladih ustvarjalcev ni bilo težko motivirati. Nagrajeni so bili tudi njihovi mentorji, ki po navadi ostanejo pozabljeni, čeprav pri projektih, kot je ta, na njihova pleča pade veliko dela. Zato pa nihče od organizatorjev, žirantov ali drugih operativcev za svoje delo ni prejel plačila, mesece dela, gore prebranih spisov, korespondence s sodelujočimi in njihovimi mentorji, vse to je bilo opravljeno prostovoljno. Kljub temu pa so uspeli s pomočjo podpornikov, partnerjev in donatorjev zagotoviti udeležencem natečaja bogate nagrade. Priskrbeli so izjemne nagrade za avtorje, ki so več kot odlične: povratna letalska vozovnica v Pariz, vikend paketa v Gusarskem zalivu in Indijanski vasi v Čatežu za zmagovalca z družino ali prijatelji, Zanimivost: Projekt je bil realiziran s proračunom 0 evrov razpoložljivih sredstev. Organizatorji pa pravijo: „Le še dokaz več, da se brez denarja pride daleč, brez vztrajnih, delovnih in dobrovoljnih ljudi pa nikamor.« častno Unicef Junior ambasa-dorstvo, raziskovanje delfinov v Jadranu, hišni računalnik s tiskalnikom, postati oskrbnik živali v ljubljanskem živalskem vrtu, potovanje z muzejskim vlakom, kosilo z avtoricama, knjige, razvajanje v Radencih, spominske igre ipd. Žiriji je predsedoval Tone Partljič, ki je na razglasitvi rezultatov dejal, da je sreča in čast, da je lahko bil v tej žiriji, saj je spoznal, da so naši otroci, spodbujeni z njuno sliko in besedo, sočutni, etično občutljivi, pošteni, na strani pravice in dobrote. Benka Pulko, ki je prvo publikacijo fotografij z naslovom Otroci sveta izdala že leta 2004, je svoje delo z istoimensko knjigo le še nadgradila. „Rodila se je ideja o istoimenski knjigi. Janja je navdušeno odpotovala na virtualno potovanje, na katerem si je za kažipote izbrala moje fotografije. Celoten projekt je bil tudi zame velik izziv. Predvsem zato, ker v sedlu motorja naenkrat nisem bila več sama, s sopotniki pa sem komajda imela kake izkušnje,« je dejala Pulkova. Tudi Janja Vidmar, žirantka in pisateljica, ki je napisala knjigo, na kateri je slonel razpis, je priznala, da je šlo za njeno najbolj nenavadno literarno delo: spisati namišljene zgodbe o resničnih otrocih. »Natečaj Otroci sveta je bil zame podobno kot pisanje same knjige neprecenljiva izkušnja. Mladi bralci na krilih ustvarjalne domišljije ostajajo zame trojno doživetje: zmogli so zahtevno knjigo, ji z zgodbami dali svoj pečat in dokazali, da premorejo v sebi več tenkočutnosti, razumevanja in zrelosti, kot jim je pripisujemo. Še več, v vsem naštetem nas večkrat tudi prekašajo,« je poudarila Vidmarjeva. Med nagrajenci tokratnega natečaja pa med osnovnošolci gotovo izstopa zmagovalka, 15-letna Tjaša Gajšek iz OŠ Že-tale, ki je delala pod mentorstvom Saše Peršoh. Drugouvr-ščena osnovnošolka prihaja iz Šentjurja, tretja iz Tolmina. V kategoriji srednjih šol se letos predstavniki ptujskih in ormoških srednjih šol niso uspeli uvrstiti med 10 najboljših. Dženana Kmetec Gornja Radgona • Pravi poklic za razvoj Prva razstava poklicev Pravi poklic za razvoj je čezmejni projekt med Slovenijo in Madžarsko, ki se bo končal spomladi prihodnje leto, v ospredje pa postavlja razstavo poklicev, s predstavitvijo v vseh štirih pomurskih upravnih enotah (Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava, Murska Sobota). Prva tovrstna prireditev je potekala minuli četrtek in petek v športni dvorani pri osnovni šoli Gornja Radgona. Splošni cilj projekta je zaustaviti rast števila mladih brezposelnih, ki končajo šolanje, zaradi neustrezne izobrazbe pa ne morejo dobiti zaposlitve. Z razstavo poklicev se želi mladim pred izbiro poklica predstaviti dejavnosti, ki bodo na trgu delovne sile iskane tudi v prihodnje. Učenci zaključnih razredov OŠ Gornja Radgona, Radenci, Negova, Kapela, Apače in Sveti Učenci zaključnih razredov osnovnih šol so se lahko podrobneje seznanili z nekaterimi poklici. Jurij ob Ščavnici so bili skupaj s starši podrobneje seznanjeni s poklici, ki ji bo gospodarstvo v Pomurju potrebovalo in zaposlovalo tudi takrat, ko bodo zdajšnji učenci zaključevali svojo izobraževalno pot in stopali na trg dela. Predstavljeni so bili programi za poklice gastronom hotelir, mehatronik operater - strojni tehnik, mizar in elektrotehnik. Obenem so se predstavile tudi srednješolske ustanove, ki takšno izobrazbo v svojih programih ponujajo. Udeleženci razstave so se lahko seznanili z možnostmi kadrovskega štipendiranja. Naslednja Razstava poklicev bo prihodnji mesec v športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. NŠ www.radio-ptuj.si Svet je majhen Realnost gospodarstva Giuseppe Gagliano je italijanski raziskovalec mlajše generacije, ki se je pred leti specializiral na področju mednarodne gospodarske vojne. Pred tremi meseci je izdal knjigo Ekonomska vojna in sistemi obveščanja, ki jo je napisal po dolgih letih poglobljene analize delovanja francoske države na področju gospodarstva. Gagliano je dejansko med prvimi na svetu obelodanil, kako v Parizu obstaja izredno specializirana državna birokracija, ki se ukvarja z gospodarskimi strategijami, s katerimi pomaga lastnim podjetjem pri pridobivanju informacij, analizi podatkov in posledičnem pozicioniranju na svetovnem trgu. V času, ko se Bruselj zgraža nad katero koli državno podporo, ki bi se lahko izkazala protipravna oz. v nasprotju z evropskimi direktivami o državni pomoči, ima tako vsak državljan možnost prebrati, kako večje države globoko vplivajo na rezultate zasebnih in javnih podjetij. Države so našle nov način, da se izognejo konkurenčni zakonodaji. Nemčija, ZDA, Japonska, Kitajska, Združeno Kraljestvo in delno tudi Italija so naredile velike korake naprej v zadnjih desetletjih pri pridobivanju, analiziranju in posredovanju informaciji določenemu številu podjetij za to, da bi jim pomagali se čim bolje izkazati na mednarodnem trgu. Francozi so začeli sistematično delati na tem področju leta 1994. Mitterand, takratni predsednik republike, je ustanovil posebno komisijo, ki je napisala poročilo, na podlagi katerega se je začelo preoblikovanje delovanja velikega dela državne administracije v podporo gospodarstva. Zato so omenjene države, ki so prilagodile vsaj delno lastno delovanje v prid gospodarstva, danes korak pred ostalim. Svet bi lahko celo razdelili v tri skupine: skupina držav, ki uporablja gospodarsko vojno, skupina, ki vključuje države, ki se pripravljajo na prilagoditev, in tiste, ki zaradi velikosti ali sredstev tega ne mislijo storiti. V tretjo skupino trenutno spada naša lepa Slovenija, v kateri se veliko govori o gospodarski diplomaciji, ampak prav nobene razprave ni o dejanskem reorganiziranju celotnega administrativnega aparata v podporo gospodarstva. Razlog je v tem, da nimamo nobenega strokovnjaka, ki bi dejansko razmišljal v to smer. Pomemben trenutek predstavlja dvajsetletna prepletenost med politiko in gospodarstvom, ki duši normalen razvoj in ki je pripeljala do točke, da v Sloveniji žal nimamo več niti enega podjetja vsaj srednje velikosti, ki bi ga lahko država podpirala na svetovnem trgu, če izključimo Lek. Veliko seje po zadnjih državnozborskih volitvah govorilo o gospodarski diplomaciji, vendar prav zaradi omenjene politične prepletenosti politike in gospodarstva je kateremukoli veleposlaništvu po svetu težko pomagati finančnim ali gospodarskim ustanovam naše dežele. Negativen vpliv nizkega števila diplomatskih predstavništev po svetu na morebitno prodornost naše države in naših proizvodov pa je celo brezpredmetna razprava. Informacije so največji zaklad na Zemlji. Ogromni zasebni in javni aparati jih skušajo pridobiti. Samo če bomo znali v prihodnosti napisati v Ljubljani jasne cilje za bodočnost in jasno opredeliti področja, na katerih želimo, da se našo gospodarstvo specializira, potem bomo lahko tudi velik del državne uprave dejansko reorganizirali v podporo gospodarskega sektorja, razvoj katerega je edini, ki nam lahko zagotovi blaginjo in spodobno prihodnost. Takrat bodo tudi v naših političnih palačah vzeli v roke knjigo kolega Gagliana in razumeli pomen vsebine. Laris Gaiser Novi izvršni direktor ptujskega zdravilišča Potem ko se je prvega oktobra lani od vodenja Term Ptuj poslovil Andrej Klasinc, je pri vodenju Term Ptuj od tega datuma do 7. oktobra letos sodeloval Gorazd Bedenčič kot svetovalec uprave Sava Turizem, d. d. Z vodstvom tega največje turističnega podjetja v Sloveniji je pogodbo podpisal za eno leto, ki je v teh dneh potekla. Terme Ptuj imajo od 7. oktobra letos ponovno izvršnega direktorja destinacije. To funkcijo je prevzel Roman Matek, potem ko je ptujsko termalno središče začasno vodil Andrej Prebil, sicer predsednik uprave družbe Sava Turizem, d. d. Novi izvršni direktor Term Ptuj ima bogate izkušnje na področju turizma. Pod njegovim vodstvom bodo v največjem ptujskem turističnem podjetju sledili zastavljeni strategiji dviga kakovosti storitev, prepoznavnosti destinacije, dobrega sodelovanja z lokalnim okoljem in uspešnega poslovanja. MG petek • 11. oktobra 2013 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Pogajanje kmečkega sindikata z državo Kljub pogajanjem priprave na protest Vlada je junija letos javnosti predstavila predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin, ki je kmete dvignil na noge. Ti so odločni, da je predlagani nepremičninski davek zanje nesprejemljiv. Že od poletja se Sindikat kmetov Slovenije (SKS) sestaja s predstavniki vlade, a dogovora do danes še niso dosegli. Vlada ne želi popuščati, kmetje pa na vladne predloge ne pristajajo. Če pogajanja ne bodo uspela, se bo izvedel napovedan protest kmetov, priprave nanj potekajo že ves čas pogajanj. Vlada namerava obdavčiti tako kmetijske objekte kot zemljišča in gozdove, čemur kmetje ostro nasprotujejo. Zadnji predlog naj bi bil, da bodo davka oproščena V Avstriji vrednost nepremičnine za davčne namene nižja od tržne vrednosti Davek na nepremičnine je v Avstriji določen na podlagi zakona o davku na nepremičnine. Predmeti obdavčitve so kmetijsko in gozdno premoženje, nepremično premoženje in poslovno premoženje, ki so natančno določeni v zakonu o vrednotenju. Kot nepremično premoženje se po tem zakonu štejejo nezazidana in zazidana zemljišča, kamor spadajo enodružinske hiše, nepremičnine za najem, poslovne nepremičnine, nepremičnine z mešano rabo in druga zazidana zemljišča. Po zakonu o vrednotenju je določena tudi davčna osnova, to je enotna vrednost nepremičnine, ki pomeni ocenjeno vrednost nepremičnine za davčne namene in je nižja kot tržna vrednost. Davčne stopnje so določene različno za različne vrste nepremičnin. Na podlagi enotne vrednosti nepremičnin se za kmetijsko in gozdno premoženje za prvih 3.650 evrov te vrednosti določi davčna stopnja v višini 0,16 %, za ostale vrednosti pa se določi davčna stopnja v višini 0,2 % prav tako od te vrednosti. V primeru enodružinske hiše se na enotno vrednost nepremičnine za prvih začetnih ali polnih 3.650 evrov enotne vrednosti najprej določi davčna stopnja v višini 0,05 % te vrednosti, za naslednjih ali polnih 7.300 evrov te vrednosti pa se določi davčna stopnja v višini 0,1 %. Preostanek vrednosti določene nepremičnine pa je obdavčen z davčno stopnjo v višini 0,2 % od te vrednosti. Za zemljišča za najemna stanovanja in kombinirana zemljišča se na enotno vrednost nepremičnine za prvih začetnih ali polnih 3.650 evrov enotne vrednosti določi davčna stopnja v višini 0,1 %, za naslednjih začetnih ali polnih 7.300 evrov enotne vrednosti pa je določena davčna stopnja v višini 0,15 %. Preostanek vrednosti določene nepremičnine pa je obdavčen z davčno stopnjo v višini 0,2 % od te vrednosti. Za ostala zemljišča se na enotno vrednost nepremičnine za prvih začetnih ali polnih 3.650 evrov enotne vrednosti določi davčna stopnja v višini 0,1 %. nerodovitna zemljišča, sicer pa naj bi po neuradnih informacijah obdavčitev kmetijskih objektov znašala 0,30 odstotka vrednosti, kmetijskih zemljišč 0,15 odstotka, gozdov pa 0,07 odstotka vrednosti. Pomemben dosežek naj bi predstavljal dogovor, da se bo zemljišča obdavčilo po funkcionalni rabi in ceni zemljišča v tej rabi in ne po kategorizaciji v občinskih prostorskih aktih. Težavo namreč predstavljajo številna zemljišča v okolici mest, ki so kategorizirana kot stavbna, pretežno pa so še vedno v kmetijski rabi. Kmetje predlagajo avstrijski model Sindikat kmetov Slovenije je finančnemu ministrstvu in vladi RS predstavil predlog, da bi bile kmetije obdavčene s poštenim enotnim davkom, ki vsebuje tako davek na nepremičnine kot tudi davek na katastrski dohodek in davek na sredstva iz razvoja podeželja. Uvedba splošnega davka na nepremičnine namreč ne pomeni ukinitve davka od dohodkov iz kmetijstva v okviru zakona o dohodnini, a kot pojasnjujejo pripravljavci zakona, bo zahtevala med omenjenima Foto: arhiv davčnima oblikama nekatere uskladitve. Kot nam je povedal Roman Žveglič, predsednik sindikata kmetov, so predlagali avstrijski model obdavčitve. »Skratka predlog SKS je že ves čas pogajanj, da bi povzeli avstrijski model, ki bi vseboval enoten pošten davek na kmetijo, ki bi bil sprejemljiv za kmetije ter ne bi povzročil propada aktivnih kmetij.« Poudaril je, da kmetje nasprotujejo obdavčitvi na osnovi modela množičnega vrednotenja nepremičnin, saj to po njihovem ne odraža dejanskega stanja. Kmetijska zemljišča ja glede na vrednotenje nepremičnin geodetska uprava zelo različno vrednotila po posameznih občinah, rezultat pa je, da so zemljišča bližje mestom vrednotena višje kot drugje na podeželju. Dokler pa se ne bi uvedel novi model obdavčitve, pa kmetje predlagajo, naj obremenitve kmetov ostanejo na sedanji ravni, brez dodatne obdavčitve, ki jo nalaga Zakon o davku na nepremičnine. »Upoštevati je treba dejstvo, da je slovenska samooskrba s hrano na nekaterih področjih še vedno premajhna in da bi kmetije težko prenesle vsakršno dodatno obdavčitev. Prepričani smo, da tovrstna obdavčitev zagotovo ne bo vodila k povišanju samooskrbe s hrano, k povečanju števila aktivnih kmetij in podobno, kot to trdijo pripravljavci zakona. Pogajanja zaenkrat še potekajo, ko se bodo končala, pa se bodo organi SKS sestali in dogovorili o nadaljnjih korakih. Če pogajanja ne bodo uspela, se bo napovedan protest kmetov izvedel, priprave na protest pa potekajo že ves čas pogajanj. Predstavniki vlade so se zavili v molk Na finančnem ministrstvu vsebine predloga in pogajanj ne komentirajo. Kot so zapisali v kratki izjavi za javnost, je besedilo dopolnjenega predloga zakona že posredovano v vladno proceduro, vlada bo o njem razpravljala na eni izmed prihodnjih sej. Ministrstvo za finance posameznih pogajanj z zainteresiranimi javnostmi ne pojasnjuje in se do njih ne opredeljuje. Če bo predlog zakona potrjen tako na vladi kot v Državnem zboru, bo zakon začel veljati 1. januarja 2014. Patricija Kovačec Slovenija • Sklad kmetijskih zemljišč Za oddajo zemljišč letno prejme 6,3 milijona evrov Sklad na področju celotne Slovenije v zakup oddaja 53.463 ha zemljišč, od tega v Spodnjem Podravju 3.889 hektarjev zemljišč. V letu 2012 je tako iz naslova zakupnin prejel skupaj nekaj več kot 6,3 mio evrov, pri čemer je zakupnina za Spodnje Podravje znašala 482.448 evrov oziroma v povprečju 124 evrov za hektar. Sicer pa izhodišče za določitev zakupnine predstavljajo podatki Ministrstva za kmetijstvo o dejanski rabi zemljišč, podatki Geodetske uprave RS o boniteti zemljišč ter ocena sklada o možni dejanski kulturi glede na proizvodno sposobnost zemljišč. Osnovna zakupnina se izračuna na podlagi podatkov o dejanski rabi zemljišč, ki jo vodi kmetijsko ministrstvo. Za izračun končne zakupnine se upoštevajo odstopanja, izražena v faktorjih iz cenika. Upoštevajo se faktorji ugodne prometne lege, faktorji kmetijsko ogroženih območij, faktorji območij velikih in delujočih namakalnih sistemov ter faktorji, za katere je predhodno potreben sklep komisije, izhajajo pa iz ugotovljene razlike med dejansko rabo in proizvodno sposobnostjo zemljišč. Tako se cene najema zemljišč gibljejo med 14 in 175 evrov za hektar. Lani sklad delno odpisal za 100 tisoč evrov zakupnine Po suši v lanskem letu je Sklad delno ali v celoti odpisal zakupnino 303 zakupnikom v skupnem znesku Ključna odgovornost in naloga Sklada kmetijskih zemljišč je upravljanje in razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v lasti Slovenije. Njegove naloge obsegajo sklepanje zakupnih pogodb na podlagi javnih razpisov za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup in dejavno izvajanje politike na področju prometa z zemljišči, od nakupov, prodaje in menjave zemljišč. 100.306 evrov. V Spodnjem Podravju je Sklad delno odpisal zakupnino trem zakupnikom, in sicer v skupnem znesku 1.257 evrov. Drugih vlog zakupnikov na območju Spodnjega Podravja, ki bi ustrezale pogojem Skladove- ga pravilnika o zakupu glede odpisa zakupnin po principu »de minimis«, po besedah njihovih predstavnikov Sklad namreč ni prejel. Sklad kmetijskih zemljišč je ustanovila država že davnega leta 1993 z namenom Foto: Črtomir Goznik Po suši v lanskem letu je Sklad delno ali v celoti odpisal zakupnino 303 zakupnikom v skupnem znesku 100.306 evrov. V Spodnjem Podravju je Sklad delno odpisal zakupnino le trem zakupnikom, in sicer v skupnem znesku 1.257 evrov. upravljanja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so v državni lasti. Temeljni cilji delovanja Sklada so opredeljeni v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in v programu razvoja slovenskih gozdov. Njihov osnovni namen je skrb za racionalno rabo in okoljevarstveno vrednost kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov. Gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami, gozdovi in drugimi zemljišči Pojasnilo V torkovi izdaji Štajerskega tednika, 8. oktobra, je bila na strani 5 ob prispevku z naslovom 'Bioplinarne se utapljajo v dolgovih' objavljena fotografija bioplinarne Šijanec, ki v članku ni omenjena in se vsebina članka tudi v ničemer ne nanaša na poslovanje omenjene bioplinarne. Slednja po besedah lastnika Roberta Šijanca posluje nemoteno. Fotografija je bila zgolj ilustrativna. Uredništvo v državni lasti ter pri tem sledi nacionalnemu interesu in strategiji države. Sklad izvaja slovensko kmetijsko zemljiško politiko in kot dober gospodar zemljišč v lasti države vodi promet z zemljišči, jih daje v zakup oziroma zanje podeljuje koncesije. Sklad je tudi zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov prejšnjim lastnikom v skladu s predpisi o denacionalizaciji. Patricija Kovačec 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 11. oktobra 2013 Ptuj • Premiera filma Wonders of Slovenia Ptuj bo viden po vsem svetu V klubu Gemina XIII. je bila 27. septembra slavnostna premiera filma Wonders of Slovenia, ki ga je na Ptuju in okolici posnela ameriška producentka Ashley Colburn, ki se je tudi udeležila premiere. Za svoje dokumentarne filme, v katerih odkriva turistične potenciale različnih območij, prvega je posnela na Hrvaškem, je bila nagrajena že z dvema emmiyjema. Film, ki je nastal v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj, RDO Ptuj-Ormož in v koprodukciji s Ptujčanko Alenko Slavinec, posnet je bil prejšnje poletje, predstavlja turistične potenciale in doživljaje, ki jih Ptuj z okolico nudi svojim obiskovalcem. Tretjo epizodo filma Wonders of Slovenija, ki je bila tudi predstavljena 27. septembra na Ptuju, je Ashley Colburn posnela na Ptuju in okolici, ker so jo o tem prepričale ponudba destinacije in njene posebnosti. Prvotno je nameravala posneti dva filma o Sloveniji, o zahodni in o osrednji Sloveniji. Ptuj ji je prvi predstavil brat, kasneje pa se je v najstarejše slovensko mesto vrnila skupaj z Alenko Slavinec. Kot je povedala na premieri, so nekatere lepote Ptuja in okolice nanjo naredile poseben vtis. Bogata zgodovina, tradicija in kulturna dediščina, predvsem pa so jo navdušili prijazni ljudje, dobra hrana in odlično vino, vse to so danosti, ki bodo prepričale tudi druge turiste, njo so že, je med drugim povedala. Foto: Matija Brodnjak S premiere filma Wonders of Slovenia, ki se je udeležila tudi producentka Ashley Colburn. Na fotografiji (druga z leve) v družbi ptujskega župana Štefana Čelana, direktorice ZRS Bistra Ptuj Aleksandre Pivec in koproducentke Alenke Slavinec. Ashley Colburn je prepričana, da bo film uspešno promovi-ral naše kraje po vsem svetu in da bo tudi po njegovi zaslugi število gostov, ki bodo v naslednjih letih obiskali Slovenijo, poraslo. Film Wonders of Slo- venia bodo predvajali v Aziji, ZDA, južni Ameriki, na Poljskem, v Hrvaški, Franciji, Nemčiji in Sloveniji. Uporabljali pa ga bodo tudi za promocijo Ptuja in celotne destinacije. Sicer pa skupaj z ZRS Bistra Ptuj, RDO Ptuj-Ormož, MO Ptuj, podjetjem Javne službe Ptuj, Perutnino Ptuj, Termami Ptuj, Ptujsko kletjo in Alenko Slavinec Ashley že snuje nove podobne projekte. MG Žetale • Projekt Comenius Evroposlanka Tanja Fajon na obsku Minuli petek so učenci in učitelji šole v Žetalah obeležili kulturni dan, ki so ga izvajali v sklopu projekta Comenius. Ta dan so posvetili Evropski uniji, glavna tema je bilo namreč aktivno evropsko državljanstvo. Njihovemu vabilu se je odzvala tudi evropska poslanka Tanja Fajon. Osnovni šoli Žetale je v letošnjem letu uspelo s prijavo dvoletnega projekta Comenius, ki so ga poimenovali »It's about us, it's about Europe!« Pri tem so namreč sledili sloganu letošnjega evropskega leta državljanstva. Njihovi evropski partnerji prihajajo iz Slovaške, Španije, Italije in Turčije. Pri načrtovanju skupnega projek- ta so izhajali iz predpostavke, da učenci vseh partnerskih šol premalo vedo o Evropski uniji, njenih institucijah, čla-nicali, jezikih, kulturi, pravicah in dolžnostih, kljub temu da so njeni državljani. Projekt pričenjajo z analizo oziroma ugotovitvijo, koliko učenci pravzaprav vedo o EU, zato so organizirali kulturni dan, ki je bil v celoti posvečen tej temi. Učenci so se tako pobli-že spoznali z Evropsko unijo, njenimi simboli in njihovimi pomeni. Na šolo so povabili tudi poslanko v evropskem parlamentu Tanjo Fajon, ki se je povabilu prijazno odzvala. Med nagovorom je dejala, da se kot evroposlanka zavzema za pravice šibkejših ter ob tem učence pozvala, naj bodo tudi sami takšni. Svetovala jim je še, naj se učijo čim več tujih jezikov, saj jim bodo v življenju prišli še kako prav. Dejala je tudi, naj z odprtimi rokami sprejmejo vsako priložnost potovanja v druge države, prva taka priložnost bo zagotovo projekt Comenius. Patricija Kovačec Foto: Arhiv OS Zetale Učence je v okviru kulturnega dne, posvečenega Evropski uniji, obiskala evroposlanka Tanja Fajon, ki jim je položila na srce, da je znanje njihovo največje bogastvo. Tednikova knjigarnica Vsi se rodimo svobodni Slikanica o Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je izdala založba Didakta v sodelovanju z Amnesty international (Uvodni besedili John Boyne, David Tennant. Ilustracija naslovnice Peter Sis. Ostale ilustracije posamezni priznani umetniki. Prevod Katja Mar-kelj. Radovljica, 2008), ima naslov Vsi se rodimo enakopravni. Menim, da je to slikanica, ki bi jo morali v celoti dobro prebrati vsi odrasli in jo natančno pogledati tudi skozi ilustracije. Še najbolj pa tisti odrasli, ki imajo v rokah »škarje in platno«. In od teh se slikanica najbolj tiče odraslih političnih in gospodarskih upravljavcev! Kajti le trideset je pravil, ki bi se jih morali držati in svet bi bil otrokom lepši. In če je otrokom lepo, je prav tako odraslim! Deklaracija o splošnih človekovih pravicah skrbi za vse ljudi, ne glede na to, kdo so in kje živijo. Razglašena je bila 10. decembra 1948, ko je svet rekel »nikoli več« grozotam druge svetovne vojne. Vlade po vsem svetu so obljubile, da bodo ljudi poučile o teh pravicah in se potrudile po najboljših močeh, da jih bodo ohranjale še naprej. To so pravice vseh otrok in vseh odraslih! Kajti vsi se rodimo svobodni in enakovredni ... Od druge svetovne vojne je preteklo veliko let in spet je nujno spregovoriti o osnovni človečnosti. Ali bi morale vlade podpisati novo deklaracijo? Morda bi se morale zavezati, da ne bodo lagale, da ne bodo manipulirale, da ne bodo vzbujale sovraštva med lastnimi državljani, da ne bodo izkoriščale slabotnih in nemočnih, da bodo strpne do drugačnih in drugih ... Pa beremo in vidimo obupane otroke-vojake, obupane delavce, ki ginejo za nogometni, pa še kakšen prestiž, ljudje prodajajo lastne organe, da lahko preživijo družino, prodajajo otroke, da bi lahko preživeli, izčrpani tonejo v morju, ko želijo v obljubljene dežele, gledamo vojske, ki se bijejo, vidimo delavce, ki so v resnici sužnji ... Molčimo, ko so skrunjene temeljne človekove pravice, tudi v naši deželi. Vsi se rodimo svobodni. Vsi imamo svoje lastne misli in ideje. Odnos do vseh bi moral biti enak. Vsi imamo pravico živeti, pa ne le to - naša pravica je živeti varno in svobodno. Nihče nas nima pravice zasužnjiti. Mi ne smemo zasužnjiti nikogar. Nihče nas nima pravice raniti ali mučiti. Pravica vsakogar je, da ga ščitijo zakoni. Zakoni so enaki za vse. Pravični morajo biti do vseh. Vsi lahko zaprosimo za pravno pomoč, kadar z nami ne ravnajo pravično. Nihče nas nima pravice brez utemeljenega razloga zapreti v zapor, nas zadrževati v njem ali pa nas poslati iz naše države. Če nam sodijo na sodišču, mora biti sojenje javno, brez vplivov in nasvetov kogarkoli od zunaj. Brez trdnih dokazov nima nihče pravice obtoževati nikogar. Če ljudje zatrjujejo, da je nekdo storil nekaj slabega, ima ta pravico dokazati, da to ni res. Nihče ne sme poskušati škodovati našemu dobremu imenu. Nihče nima pravice brez tehtnega razloga vstopiti v naš dom, odpirati naša pisma oziroma vznemirjati nas in našo družino. Vsi imamo pravico v svoji državi iti kamorkoli hočemo in potovati v tuje dežele, kadar si to zaželimo. Če se bojimo, da bodo v naši državi z nami grdo ravnali, imamo pravico zbežati nekam, kjer bomo varni. Vsi imamo pravico pripadati neki državi. Vsak odrasel človek ima pravico do poroke in družine, če si to želi. Možje in žene imajo enake pravice, ko so poročeni in ko se ločijo. Vsak ima pravico imeti stvari ali jih deliti s kom drugim. Nihče pa nam ne sme ničesar vzeti brez tehtnega razloga. Vsi imamo pravico verjeti v karkoli, pripadati določeni religiji ali veri in tudi spremeniti svojo pripadnost, če tako želimo. Vsi imamo pravico, da se sami odločimo, da mislimo, kar si želimo. Da povemo, kar mislimo, in da podelimo svoje ideje z drugimi. Naslednji člen, dvajseti, govori o pravici do prijateljstva . Slikanica Vsi se rodimo svobodni bi morala obvezno v vse šolske klopi, v tovarne in trgovine, v banke in bolnišnice, pa tudi v vse javne zavode in v vse državne ustanove ... Liljana Klemenčič Rokomet Celjani enostavno za dva razreda boljši Stran 12 Rokomet Mladim Slovenkam bron na Mediteranskih igrah Stran 12 Kolesarstvo Ptujski kolesarji blesteli tudi ob koncu sezone Stran 13 Judo Gorišničani proti Olimpiji do prve zmage Stran 13 Nogomet Zgodovinski dosežek mladih Kidričanov Stran 14 NTK Cirkovce Najprej množičnost, nato še kakovost Stran 15 tednik íVoíLuíají¿ ßai na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Rene Mihelič, Zavrč Zavrču pomagati do zgodovinskega uspeha Foto: Črtomir Goznik Rene Mihelič in Doris Kelenc: pred leti tekmeca na prvoligaških zelenicah v dresu Maribora in Drave, odslej soigralca pri Zavrču Nogomet • NK Aluminij Pevnik in Panikvar prišla, odšla Bozgo in Bloudek Foto: Črtomir Goznik Na trenersko klop članske ekipe Aluminija je sedel Robert Pevnik. Robert Pevnik »Ekipo Aluminija sem doslej spremljal kot tekmico ekipam, ki sem jih vodil, sedaj jih bom spoznal še na drugačen način, preko treningov. Preko tega bom videl, kakšne so rezerve v ekipi in kaj lahko storimo, da se bo krivulja rezultatov obrnila navzgor.« Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nedvomno je Rene Mihelič poleg Nikole Šafarica vsaj na papirju največja letošnja okrepitev Zavrča. Odlični zvezni igralec je na veliko presenečenje mnogih okrepil bele, čeprav je v zadnjih sezonah igral v uglednih evropskih ligah: na Portugalskem pri Nacionalu in v Bolgariji pri Levskemu iz Sofije. Njegova kariera je začela začasno stagnirati, zato jo bo odlični vezist skušal obuditi v Zavrču in ponovno dokazati svoj nesporni nogometni talent. Mihelič je bil najmlajši kapetan Maribora v njegovi zgodovini in je tri krat oblekel dresa državne reprezentance. Pred 25-letnikom je - kljub novi ponudbi Maribora - završka zgodba ... Po zmagoslavju na futures turnirju v Erevanu v Armeniji pretekli teden je Blaž na istem prizorišču ostal tudi v tem tednu. Tam je namreč potekal še drugi zaporedni turnir z nagradnim skladom 15 tisoč dolarjev. Podobnosti s prvim so bile očitne, saj se je Blaž tudi tokrat v 1. in 2. krogu meril s tekmecema iz Gruzije in Ukrajine. V obeh primerih je šlo za 17-letna igralca, ki si šele utirata pot med teniške profesionalce. Kljub temu je bil Zaradi kakšnih razlogov ste se odločili sprejeti ponudbo Zavrča? R. Mihelič: »Za NK Zavrč sem se odločil zato, ker sem videl, da je ekipa zelo ambiciozna ter se v 1. ligi lahko bori za najvišja mesta, kar tudi dokazuje trenutno stanje na tabeli.« Skoraj tri leta ste bili v tujini. Kašne izkušnje prinašate nazaj v Slovenijo? So sploh kakšne vzporednice z nogometom pri nas? R. Mihelič: »V tujini vse poteka na zelo visoki profesionalni ravni. Treningi so kakovostni, lige v katerih sem igral so zelo močne, z dosti dobrimi ekipami. V Sloveniji je veliko dobrih nogometašev, ampak klubi niso tako dobro organizi- Gruzijec zelo dostojen tekmec, ki je držal korak vse do rezultata 5:5 v drugem nizu. Proti Ukrajincu sta bila dovolj dva niza, v katerih je Blažu uspelo pet breakov, tekmecu trije. Sledil je obračun z Van der Duimom. Z njim sta na 1. turnirju odigrala odličen dvoboj s tremi tie-breaki, tokrat pa je bil Nizozemec premočan tekmec. Priigral si je več priložnosti za break (17:4) ter jih več tudi izkoristil (6:3). jm rani kot v tujini, z izjemo enega ali dveh.« Kako dobro poznate Za-vrč, ste spremljali njihove igre? R. Mihelič: »Ekipo Zavrča poznam dokaj dobro, z nekaterimi igralci sem skupaj igral že prej. Poleg tega sem jih v živo spremljal na dveh tekmah v letošnji sezoni.« Kaj želite doseči v Zavrču in kakšne so vaše nogometne ambicije v prihodnosti? R. Mihelič: »V Zavrču bi rad odigral čim več dobrih tekem, zabil čim več golov ter pomagal ekipi do zgodovinskega uspeha. Kasneje bi se rad znova preizkusil v tujini.« tp Erevan, 15 tisoč dolarjev, rezultati: 1. krog: Blaž Rola (1.) -Giorgi Javakhishvili (Gruzija) 4:6, 7:5, 6:1; 2. krog: Rola (1.) - Maxim Ratniuk (Ukrajina) 7:5, 6:3; četrtfinale: Rola (1.) - An-tal Van der Duim (Nizozemska, 8.) 4:6, 3:6. V Kidričevem so pred sezono napovedovali boj za najvišja mesta, kar je bilo glede na sestavo moštva tudi povsem realno. Po odigrani tretjini prvenstva pa Kidričanom še zdaleč ne kaže tako dobro, nasprotno, za vodilno ekipo Doba imajo velikih 9 točk zaostanka in zasedajo skromno 5. mesto. Zadnji domači poraz z Veržejem je sodu izbil dno in v upravi kluba so se odločili za odločnejše poteze. Po odhodu trenerja An tej a Šimundža v Maribor je ekipo v nedeljo vodil dosedanji pomočnik Kliton Bozgo. A ta rešitev se je izkazala samo za začasno, saj je že v torek treninge vodil 43-letni Robert Pevnik. Tega smo podrobneje spoznali v njegovem kratkem delovanju na Ptuju, kjer je ekipo Drave v 1. ligi vodil v zaključku sezone 2007/08 in ji preko dodatnih kvalifikacij zagotovil obstanek v 1. ligi. Sicer je njegova trenerska biografija precej bogata, saj je doslej deloval v številnih slovenskih klubih 1. lige (Drava, Domžale, Olimpija, Rudar Velenje, Mura), 2. lige (Dravinja, Radomlje), v drugem delu lanske sezone pa se je dokazoval v Makedoniji, kjer je bil trener Rabotničkega. »Za nas je situacija precej težka, saj takšnih slabih rezultatov res nismo pričakovali. Na zadnji tekmi z Veržejem so si naši nogometaši priigrali deset izjemnih priložnosti, niso pa dosegli niti enega zadetka in srečanje na koncu celo izgubili. Vsi v klubu delamo pošteno, zavzeto, zato smo ocenili, da so potrebne spremembe, da je treba ekipo 'predramiti' in zato smo se za sodelovanje dogovorili z Robertom Pevnikom. Ob tem je klub zapustil Kliton Bo-zgo, ki ni želel ostati pomočnik in bo poiskal nove izzive. Pev-niku bo pomagal kondicijski trener Milenko Potočnik,« je o rešitvah na trenerskem mestu povedal Marko Kmetec. Ob tem je upravni odbor sprejel sklep, da se zaradi neizpolnjenih pričakovanj prekine pogodba s Sandrom Bloud-kom. »Zaenkrat trenira z mladinskim moštvom, ko bodo urejeni vsi dokumenti, pa bo prost igralec. Istočasno smo začeli urejati dokumentacijo za prihod Leona Panikvar-ja. Ta je z nami že treniral v pripravljalnem obdobju, sedaj pa čakamo le še na certifikat iz Madžarske, kjer je nazadnje igral. Če bo ta prispel do konca tedna, bo že v nedeljo kandidiral za igranje proti Beli krajini, sicer v naslednjem tednu,« je povedal Marko Kmetec. Po odsluženi kazni se med kandidate za igranje vračajo Mitja Rešek in Eros Grezda, treninge pa je pričel tudi Liri-don Osmanaj. Ta je v ponedeljek opravil podrobne zdravniške preglede, ki so pokazali le lažjo poškodbo, zato je že v torek začel trenirati. Še eno tekmo prepovedi igranja mora odslužiti Mitja Kovačevič, ki je v Šmartnem prejel neposredni rdeči karton. Zaradi vsega naštetega se zdi nedeljski tekmec, zadnjeuvrščena ekipa Bele krajine, več kot primeren tekmec. A najprej je treba skočiti in šele nato reči hop . Jože Mohorič 2. SNL, 10. krog: Aluminij - Bela krajina, nedelja, 13. 10., ob 15.30 v Kidričevem Tenis • Blaž Rola Van der Duim tokrat premočan Foto: Črtomir Goznik Sandro Bloudek v Kidričevem ni upravičil pričakovanj, zato si v klubu prizadevajo za prekinitev pogodbe. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. oktobra 2013 Rokomet • 1. A SRL (m, ž) Celjani enostavno za dva razreda boljši Jeruzalem Ormož -Celje Pivovarna Laško 19:35 (11:17) JERUZALEM: S. Žuran (6 obramb), Belec (1 obramba), T. Cvetko (1 obramba); Poznič, Kol-mančič 2, Bogadi 4, Vesenjak 1 (1), Radujkovič 2, Čudič 4 (2), Gregorc 3 (2), Mavrič, Šišmano-vič, Mesaric 2, Topolovec, Peček 1, Kirič. Trener: Saša Prapotnik CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Lesjak (7 obramb - 1 x 7 m), Skok (4 obrambe - 1 x 7 m); Mlakar 3, Marguč 9 (2), R. Žuran, Janc 2, Razgor 2, Skube 4, Poteko 2, Praznik 1, Sliškovič 3, Potočnik 1, Zelenovič 4, Žabič, Lekai 3, Žvižej 1. Trener: Vladan Matič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/5; Celje PL 2/2; IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Celje PL 12 minut; IGRALEC TEKME: Gašper Mar-guč (Celje PL). V prvi slovenski rokometni ligi so Ormožani v petih dneh odigrali tekmi proti prvima favoritoma letošnjega prvenstva. Na gostovanju pri Gorenju so se Jeruzalemčki dobro kosali v 1. polčasu, ki so ga Velenjčani dobili z izidom 22:15. V nadaljevanju je Gorenje povišalo prestavo višje in se na koncu r.i * m í jw t " f trat Foto: Črtomir Goznik V ekipi Jeruzalema Ormoža sta največ zadetkov, po šriti, dosegla Bojan Čudič in David Bogadi. 1. A SRL (m) REZULTATI 6. KROGA: Jeru- zalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 19: 35 (11:17), Sviš - Maribor Branik 18:34 i (10:15), Sevnica - Gorenje Velenje 28:43 (14:20) 1. GORENJE VELENJE 6 6 0 0 12 2. MARIBOR BRANIK 6 8 0 0 12 3. CELJE PIVO. LAŠKO 6 5 0 1 10 4. KRKA 5 3 0 2 6 5. SEVNICA 6 3 0 3 6 6. RIBNICA RIKO HIŠE 5 2 1 2 5 7. ISTRABENZ P. IZOLA 6 2 1 3 5 8. JERUZALEM ORMOŽ 5 2 0 3 4 9. SLOVAN 5 1 0 4 2 10. TRIMO TREBNJE 5 1 0 4 2 11. SVIŠ 6 0 1 5 1 12. KRŠKO 5 0 1 4 1 veselilo zmage 45:24. Že v sredo pa so na Hardek prispeli rokometaši Celja, udeleženci Lige prvakov. Pred okrog 300 gledalci so igralci Jeruzalema nudili gostom dober odpor do polovice prvega polčasa, ko je bil izid zadnjič izenačen na 6:6. V 21. minuti je zaostanek gostiteljev znašal dva zadetka (9:11), nato pa so Celjani s petimi zaporednimi goli prevzeli oblast na igrišču in povedli 9:16. Post Jeruzalema brez doseženega gola je trajal kar sedem minut. V vrstah gostov je bil neustavljiv Gašper Marguč (met 9/9), ki je zadeval s krila, sedemmetrovk in iz protinapadov. Najvišja prednost Celjanov v prvem delu tekme je bila 7 točk, 9:16, na odmor pa so varovanci trenerja Vladana Matica odšli z vodstvom 11:17. Rokomet • Pokal Slovenije V Ormožu Gorenje, Drava v Črnomelj V torek so bili izžrebani pari osmine finala slovenskega rokometnega pokala. Ormožani so dobili najmočnejšega možnega tekmeca in se bodo pomerili z državnimi prvaki iz Velenja. Precej več sreče so imeli Ptujčani, ki bodo gostovali pri ekipi Črnomlja, ki nastopa v 2. SRL. Srečanja bodo odigrana v sredo, 6. novembra. PARI OSMINE FINALA: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje, Črnomelj - Drava Ptuj, Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško, Loka 2012 - Trimo Trebnje, Šmartno - Dol TKI Hrastnik, Slovan - Krško, Krim Olimpija - Istrabenz plini Izola, Krka - Sviš. Danilo Klajnšek V nadaljevanju tekme so borbenim Ormožanom zaradi kratke klopi počasi začele pojenjati moči, ob tem so priložnost za igro dobivali mladi rokometaši in celjski stroj je začel neusmiljeno mleti. V 38. minuti je prvič na tekmi zaostanek Ormožanov znašal 10 zadetkov, 13:23. Goli domačih so bili redki, na drugi strani so lahki zadetki iz protinapadov padali kot po tekočem traku in Celjani so na koncu zabeležili visoko zmago 19:35. Celjani lahko zdaj v miru čakajo pomembno sobotno tekmo Lige prvakov proti nemškemu gigantu Rhein Neckarju. Kljub visoki zmagi Pivovarji v Ormožu niso prepričali in jim ne bo lahko ne v Evropi in ne v državnem prvenstvu, kjer ciljajo na sam vrh. Zdaj je pred Ormožani dobrih deset dni časa za pripravo na naslednjo tekmo v Trebnjem, ko jih v nedeljo, 20. oktobra, čaka gostovanje pri Rokomet • Reprezentanca U-16 Mladim Slovenkam bron na Mediteranskih igrah Slovenska rokometna reprezentanca letnikov 1996/97 se je od 1. do 6. oktobra mudila v Črni gori, kjer je nastopila na že 9. izvedbi Mediteranskih iger. Mlade Slovenke, med katerimi so vidno vlogo imele tudi rokometašice ŽRK Tenzor DP-Logik iz Ptuja, so na koncu osvojile 3. mesto in s tem bronasto odličje. To je, glede na konkurenco, ki je nastopala v Budvi, lep dosežek in napoved, da se za bodočnost slovenskega ženskega rokometa ni bati, prav tako pa se ni bati za prihodnost ženskega rokometa na Ptuju. Še posebej vidno vlogo je v kadetski izbrani vrsti imela najboljša strelka ptujske ekipe v tej sezoni Barbara Borov-čak, svoje pa sta za nacionalno vrsto, ki jo vodi selektor Milan Ramšak, prispevali tudi Sindi Zorec in Asja Frangež. Vod- Končni vrstni red: 1. Črna gora 2. Srbija 3. Slovenija 4. Tunizija 5. Turčija 6. Italija Mlada slovenska reprezentanca, ki je na mediteranskih igrah osvojila bronasto medaljo. ja kadetske reprezentance je že nekaj let Marjan Valenko, trener članske ptujske ženske rokometne ekipe. Slovenija se je v predtekmo-vanju pomerila s Črno goro, Srbijo, Italijo, Tunizijo in Turčijo ter se uvrstila v izločilne boje. Sam sistem je bil milo rečeno čuden, saj so se nekatere ekipe kljub številnim porazom v predtekmovanju uvrstile naprej, obenem pa so se točkovali tudi posamezni deli igre (igralo se je trikrat 15 minut, op. a.) in tudi te točke so se prenašale naprej! Naslov so osvojile mlade igralke Črne gore (5. mesto na EP, op. a.), ki so edini poraz doživele prav s Slovenijo v predtekmovanju (21:14). Slovenke so bile v predtekmovanju boljše še od Tunizije (23:19), Italije (22:14) in Turčije (23:16). Igralke v modrih dresih so klonile proti Srbiji, izid pa je bil 18:14. Sledili so boji na izpadanje, kjer so mlade Slovenke klonile proti Črni gori z 19:12. Sledil je obračun za končno 3. mesto, kjer je Slovenija še enkrat brez težav nadigrala Tunizijo, izid pa je bil 19:12. tp Trimu. Po Trimu sledi še eno gostovanje, in sicer pri Ribnici. Jeruzalem je v osmini finala Pokala Slovenije za tekmeca dobil Gornje, s katerim se bodo v sredo, 6. novembra, pomerili na Hardeku. uk 1. A SRL (ž): Dobra predstava, a nov poraz: Veplas Velenje - Tenzor DP-Logik Ptuj 34:22 (17:12) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac, Žiher 3, Ivančič, Gavez 2, Šrajner 1, Frangež 2, Lazar, Grabrovec 1, Zorec, Borovčak 8, Ambrož 1, Selinšek 4. Trener: Marjan Valenko. Mlade Ptujčanke so morale po dveh visokih porazih v 3. krogu prvoligaške konkurence na težko gostovanje v Velenje. Tam so jih pričakale letos zelo razpoložene domačinke, pri katerih že nekaj časa nadvse uspešno igra nekdanja članica ptujskega kluba Katja Sivka. Ptujčanke so v Šaleški dolini prikazale letos daleč najboljšo predstavo, kar pa kljub vsemu ni bilo dovolj za senzacijo. Ostaja pa upanje, da bi se ob podobnem pristopu to nemara lahko zgodilo s katerim od pri-merljivejših tekmecev. Ekipa Tenzor DP-Logik je tokrat tudi dejansko igrala kot ekipa in ni šla v tekmo za popolnitev statističnih parametrov posameznic. Plod tega je bila zelo poletna igra. Domačinke, ki imajo res kakovostno zasedbo (Fatkic, Halilovic, Naglic, Hrnčic, Sivka ...), so sicer povedle, toda nikakor si niso mogle priigrati občutnejše prednosti. Pri gostjah so bile v postavi tudi Borovčakova, Zorčeva in Frangeževa, ki so pred kratkim s kadetsko reprezentanco nastopile na Sredozemskih igrah. Vseskozi so 1. A SRL (ž) REZULTATI 3. KROGA: Veplas Velenje - Tenzor DP Logik Ptuj 34:22 (17:12), Krka - Zelene doline Žalec 29:28 (13:13), Naklo Peko Tržič - Celjske mesnine 18:33 (6:20), Piran - Žurd Fikon Koper 31:22 (18:8), GEN I Zagorje - Mlinotest Ajdovščina 35:25 (15:13) 1. GEN I ZAGORJE 3 3 0 0 6 2. VEPLAS VELENJE 3 3 0 0 6 3. CELJSKE MESNINE 3 2 10 5 4. PIRAN 3 2 0 1 4 5. KRKA 3 1 1 1 3 6. MLIN. AJDOVŠČINA 3 10 2 2 7. ŽURD FIKON KOPER 3 10 2 2 8. ZELENE D. ŽALEC 3 10 2 2 9. NAKLO PEKO TRŽEC 3 0 0 3 0 10. T. DP- LOGIK PTUJ 3 0 0 3 0 domačinke vodile za dva ali tri zadetke, prednost je po nekaj izgubljenih žogah Ptujčank narasla šele v končnici prvega polčasa, ko je bil rezultat 17:12. Mlade Ptujčanke so odločno krenile tudi v drugi polčas ter znižale izid na 21:17, obenem pa imele napad. Toda mladostna neizkušenost je prinesla tudi kakšno tehnično napako preveč, kar so Velenjčanke izkoristile za serijo 6:1 in odločile zmagovalca, saj so v 46. minuti ušle na neulovljivih 27:18. V srečanju, kjer je bil na nivoju predvsem ptujski napad, v obrambi pa je še precej prostora za napredek, je Marjan Valenko, strateg tenzork, v zadnjih minutah na igrišče poslal vse igralke v kadru, tako da je bila na koncu prednost v prid Velenjčankam celo nekoliko previsoka glede na potek srečanja (34:22). Prvoligaško prvenstvo se bo nadaljevalo z nezmanjšanim tempom - že v petek mlade Ptujčanke doma gostijo ekipo Krke. Ob tem pozivajo gledalce, da jih podprejo, same pa bodo skušale še nadgraditi srečanje z Velenjem. Tekma se bo v Ljudskem vrtu pričela ob 19. uri. tp STAREJŠE DEKLICE A: Ormož - Tenzor DP Logik Ptuj 29:28 (14:14) ŽRK TENZOR DP LOGIK PTUJ: Tjaša Malek Petrovič 3, Ajda Ja-komini 1, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 3, Sara Šegula, Nika Bedrač, Nika Vidovič 4, Teja Žibrat, Katja Belca 1, Tina Širec, Lina Širec 1, Lara Čagran 6, Sara Čagran 6, Tina Valenko 3. Trener: Sašo Petek. ŽRK ORMOŽ: Ana Škorjanec, Anea Škorjanec, Eli Hergula, Janja Ivanuša, Katja Stanič, Maruša Bukovec, Maša Zorjan, Minea Kolenko, Nika Polič, Nika Polak, Sara Murad, Urška Rodi, Valentina Plohl. V soboto, 5. 10., so novo sezono pričele starejše deklice A. Ekipa ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj je gostovala pri ekipi iz Ormoža in nesrečno izgubila. PETEK, 11. 10., ob 19.30 v Športni dvorani na Hardeku - KADETI, 3. krog: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško V prvem letošnjem kadetskem derbiju se bosta udarili ekipi, ki želita na Final 4. Tudi tokrat bo trdnjava Hardek lepo polna. Zadnji derbi istih ekip si je na Hardeku ogledalo okrog 300 gledalcev, ki so uživali v rokometni predstavi. SOBOTA, 12. 10., ob 10.00 na Hardeku - STAREJŠI DEČKI B, 4. krog: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško Po zmagah nad Radgono in Slovenj Gradcem ter domačem porazu proti močnemu Gorenju zdaj Ormožane čaka tekma proti Celjanom. Tenis • TK Terme Ptuj Maruša med osmerico Na igriščih ŽTK Maribor je potekal masters v kategoriji deklic U-14. Na njem je ptujski klub Terme Ptuj zastopala Maruša Plank, ki na lestvici TZS zaseda 10. mesto. Maruša je v 1. krogu z rezultatom 7:5, 6:2 ugnala Radovlji-čanko Niko Albreht in se uvr- stila med najboljšo osmerico. Tam je morala priznati premoč 4. nosilki, Kristini Novak (Triglav) - rezultat je bil 3:6, 0:6. V finalu sta se pomerili domačinki Lara Prosenjak (1.) in Anja Gal (2.), slednja je slavila brez boja. jm petek • 11. oktobra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Šah • EP mladih Soliden nastop Ptujčanov Od 29. septembra do 8. oktobra je v črnogorskem mestu Budva potekalo evropsko šahovsko prvenstvo za dekleta in fante v konkurenci od 8. do 18. leta starosti. Skupaj je nastopilo 1045 mladih iz 48 držav. Največ, kar 184, jih je bilo iz Rusije, v 35-članskem slovenskem zastopstvu pa sta v konkurenci do 16 let nastopila tudi David Murko in David Zagoršek, člana Šahovskega društva Ptuj. Skupaj je v njuni starostni kategoriji nastopilo 92 šahi-stov, najboljši med njimi je mednarodni mojster Batuhan M. Dastan iz Turčije s 2455 ratinškimi točkami. David Murko je z 1824 točkami pred tekmovanjem zasedal 78., David Zagoršek s 1734 točkami pa 84. mesto. Sicer je bil najvišje uvrščeni po začetnem ratingu med vsemi udeleženci velemojster David G. Anton iz Španije z 2574 točkami, kar pa ni bil edini velemojster, saj so ob njem v konkurenci fantov do 18 let nastopili še trije velemojstri. Pri dekletih se je z najvišjim naslovom ponašala velemojstrica Nastassia Ziaziul-kova iz Belorusije z 2363 točkami v konkurenci do 18 let. Od slovenskih predstavnikov sta bila po ratingu najvišje uvrščena Laura Unuk 2017 točk na 6. mestu v konkurenci deklet do 14 let, pri fantih pa Rok Drob-nič do 8 let na 21. mestu. David Zagoršek je na turnirju zbral skupaj 4 točke, s tem da je dvakrat zmagal, štirikrat remiziral in trikrat izgubil. Ob koncu je zasedel 65. mesto, kar je za 19 mest boljše od začetnega ratinga. Nekoliko slabši je bil David Murko z osvojenimi tremi točkami. Ob eni zmagi in štirih remijih je doživel štiri poraze, kar ga je uvrstilo eno mesto nižje od začetnega ratinga. Za Murka je bila to vsekakor dobra izkušnja, saj bo glede na starost lahko nastopal v tej kategoriji še naslednje leto, Zagoršek pa že v višji. Od slovenskih predstavnikov sta najboljšo uvrstitev dosegla z 12. mestom Lara Unuk pri dekletih do 14 let z osvojenimi 6 točkami in Nejc Amon z odličnim 7. mestom in 6,5 točke v konkurenci fantov do 12 let. Sicer pa so medalje osvojili šahisti iz 15 držav, največ iz Rusije - 4 zlate, 7 srebrnih in 4 bronaste. Silva Razlag Foto: Črtomir Goznik David Zagoršek Bovling • Podjetniška liga Saška bar »povozila« Tames Eno največjih presenečenj dosedanjega dela lige je v tem krogu pripravila ekipa Saška bar, ki je povsem nadigrala ekipo Tamesa in ji zadala najhujši možni poraz. V uvodnih treh krogih Saška - milo rečeno - ni blestela, tokrat pa je krepko presegla mejo 2800 podrtih kegljev (najboljši dosežek dosedanjega dela lige). Talum je vknjižil prvo serijo točk, ostali dvoboji pa so bili izjemno izenačeni in so odločale malenkosti. Tako je imela npr. ekipa Gostišča Iršiči 165 podrtih kegljev več od ekipe SKEI, a je bil rezultat 4:4. Pri dvoboju VGP Drava - MO Ptuj je bila razlika sicer manjša, končni rezultat pa enak. Med posamezniki je profesor drugič letos upravičil naziv, saj je z 842 podrtimi keglji najbližjega tekmeca (Franca Maleka) prehitel za kar 91 kegljev ... Rezultati 4. kroga: Elektro Maribor - DaMoSS 3:5, Saška bar - Tames 8:0, Talum - Lekarne Ptuj 8:0, VGP Drava - Mestna občina Ptuj 4:4, Čisto mesto Ptuj -Boxmark Team 5:3, Gostišče Iršič -SKEI Ptuj 4:4, Radio-Tednik Ptuj - MP Ptuj d.o.o. 3:5. 1. VGP DRAVA 4 2708 23 160,2 2. SKEI PTUJ 4 2483 22 163,0 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 4 2648 22 157,8 4. ELEKTRO MARIBOR 4 2476 21 155,3 5. SAŠKA BAR 4 2833 19 165,4 6. MES. OBČINA PTUJ 4 2642 18 162,3 7. MP PTUJ 4 2551 17 156,5 8. TAMES 4 2600 16 164,2 9. DAMOSS 3 2622 16 150,8 Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 842, 2. Franc Malek (VGP Drava) 751, 3. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 745, 4. Andrej Trunk (Tames) 738, 5. Drobnič Marko (Talum) 732, 6. Sašo Vidovič (Saška bar) 730, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 726, 8. Gregor Mi-ložič (Saška bar) 725, 9. Jože Vaupotič (VGP Drava) 719, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 709. 10. RADIO-TEDNIK P. 4 2552 13 155,6 11. BOXMARK TEAM 4 2132 10 137,1 12. ČISTO MESTO P. 3 2350 8 138,8 13. TALUM 4 2643 8 151,3 14. LEKARNE PTUJ 4 1930 3 125,7 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 190,7, 2. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) povprečje 186,9, 3. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 183,5, 4. Jože Vaupotič (VGP Drava) 179,8, 5. Milan Haladeja (SKEI Ptuj) 178,6, 6. Jani Kramar (DaMoSS) 177,3, 7. Sašo Vidovič (Saška bar) 176,3, 8. Robert Kurež (Saška bar) 175, 9. Gregor Miložič (Saška bar) 174,3, 10. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 173. Razpored 5. kroga (ponedeljek, 14. 10.): ob 17.30: Talum - M P Ptuj d.o.o., Boxmark Team - Tames, VGP Drava - Gostišče Iršič; ob 20.00: Mestna občina Ptuj - Lekarne Ptuj, Saška bar - DaMoSS, SKEI Ptuj - Elektro Maribor, Radio-Tednik Ptuj - Čisto mesto Ptuj. jm Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Mladi ptujski kolesarji blesteli tudi ob koncu sezone Pretekli vikend so bili še zadnjič v tej sezoni aktivni mladi kolesarji Perutnine Ptuj. Sezono so končali na najboljši možni način - z zmagami in stopničkami, pravzaprav tako, kot je potekalo celo tekmovalno leto 2013. Vse to priča, da se za kolesarski šport v najstarejšem slovenskem mestu ni bati in da počasi, a vztrajno, na Ptuju zorijo novi Marini, Mahoriči, Gazvode in ostali asi, ki so nas v članski kategoriji razveseljevali v preteklosti. V soboto, 5. oktobra, so se vse kategorije dečkov mudile pri naših južnih sosedih, kjer je potekala »2. Nagrada opči-ne Gornji Kneginec«. Vremensko zaključek sezone mladim kolesarjem na regionalni dirki ni šel na roko, saj je dirko spremljajo zelo hladno vreme, termometer je kazal le pet stopinj nad ničlo. Tudi to mladih Ptujčanov ni zmedlo, saj so v prav vseh kategorijah stopili na zmagovalni oder. Pri dečkih A je 2. mesto osvojil Jernej Paj, ki je pobegnil skupaj s tekmovalcem Adrie Mobila Žigom Novakom v petem krogu. Skupaj je bilo na sporedu devet krogov. Luka Sagadin se je na predzadnji dirki sezone odločil pomagati ekipi in tokrat mu zmaga ni bila glavni cilj. Tudi pri dečkih B so imeli perutninarji drugou-vrščenega tekmovalca. Marko Hozjan je upravičil vlogo enega izmed favoritov in je v sprintu skupine dosegel nov odmeven rezultat. Zelo se je v kategoriji dečkov C izkazal Tilen Krepek, ki je v sprintu skupine stopil na 3. stopničko na zmagovalnem odru. Poleg naštetih stopničk velja omeni- Foto: Marjan Keiner Del ekipe mladih perutninarjev se je na zadnji dirki v Mengšu fotografiral s svetovnim prvakom Matejem Mohoričem. Skrajno levo je Marko Hozjan, ki je zmagal v konkurenci dečkov B. ti, da so tudi ostali tekmovalci KK Perutnina Ptuj dosegli vidne rezultate. Na nedeljskem sklepnem dejanju nadvse uspešne sezone so se mladi ptujski kolesarji odpravili v osrednjo Slovenijo, kjer so nastopili na 2. VN Občine Mengeš, ki jo je pripravilo Kolesarsko društvo Rog. Ta dirka je bila za nekatere fante zadnja v kategoriji dečkov A, saj bodo v naslednjem tekmovalnem letu prestopili v kategorijo mlajših mladincev. Žal za Ptujčane ni nastopil glavni adut Luka Sagadin, ki je dan prej na Hrvaškem zbolel. Kljub temu so kolesarji Perutnine slavili in sicer v kategoriji dečkov B. Pri dečkih C mladih Ptujčanov ni bilo v ospredju, še najboljši je bila Aljaž Ljubec na 15. me- stu. Zato pa je bila dirka med dečki B v domeni ptujskega kolesarskega kluba, saj si je na kriterijski dirki vso konkurenco podredil Marko Hozjan in dosegel svojo tretjo zmago. To je velik uspeh za fanta, ki je pričel tekmovati šele februarja letos. Njegov uspeh je s 4. mestom dopolnil Nace Malovič. Med dečki A je najboljši izid izmed Ptujčanov dosegel Jernej Paj, ki je bil 12. Dirka je štela za Pokal Slovenije, kjer so mladi kolesarji iz Štajerske skupno dosegli lepe uvrstitve, skladno z letošnjo sezono. Tako je padel zastor za še eno tekmovalno sezono, v kateri so imeli mladi ptujski kolesarji vidno vlogo. Dokazali so, da bodo ob trdem in zavzetem delu ter športnem načinu življenja v bodočnosti lahko Judo • 1. slovenska liga Gorišničani do prve zmage Pred dobrim tednom se je začelo tekmovanje v 1. slovenski judo ligi. V njej letos nastopa osem klubov, med njimi je tudi JK Gorišnica. Gorišničani so se pod vodstvom Franca Naska v uvodu na turnirju v Mariboru merili z Impolom in srečanje tesno izgubili z rezultatom 3:4. Kot praktično vse ekipe v ligi so tudi Gorišničani pripeljali dva novinca, Jureta Kuralta in Matija Harpfa. Poleg obeh novincev je zmago za Gorišni-čane dosegel še Denis Rus. V sredo so Gorišničani nastopili v Celju, kjer so se merili z ekipama Sankaku in Olimpija. Bili so polovično uspešni, saj so premagali Olimpijo, proti Sankaku pa so izgubili. V ekipi Gorišnice je zaradi službenih obveznosti manjkal Patrik Ko-kol, zato v kategoriji do 60 kg niso imeli predstavnika. Po besedah trenerja Franca Naska so vsi borci izpolnili njegova pričakovanja, posebno pohvalo pa si je prislužil Denis Rus, ki je premagal reprezentanta Jesenka Četiča. jm Rezultati 1. kroga: turnir v Mariboru: Železničar - Z'dežele Sankaku 2:5 (20:50), Železničar - Duplek 1:6 (10:55), Z'dežele Sankaku -Duplek 5:2 (47:17); Gorišnica - Impol 3:4 (25:40); turnir v Ljubljani: Olimpija - Bežigrad 1:4 (10:34), Branik Broker - Bežigrad 1:6 (10:52), Olimpija - Branik Broker 4:3 (24:30). Gorišnica - Impol 3:4 (25:40) - 60 kg: Patrik Kokol - Boštjan Kos 0:1 (0:10) - 66 kg: Jure Kuralt - Aljaž Čeh 1:0 (10:0) - 73 kg: Kristjan Golob - Tadej Čeh 0:1 (0:10) - 81 kg: Danijel Rus - David Volčič 0:1 (0:10) - 90 kg: Matija Harpf - Božo Skela 1:0 (5:0) - 100 kg: Denis Rus - Nejc Kučan 1:0 (10:0) + 100 kg: Damjan Fras - Matjaž Ceraj 0:1 (0:10) Rezultati 2. kroga: Gorišnica - Olimpija 5:2, Gorišnica - Sankaku 1:6, Olimpija - Sankaku 3:4 Gorišnica - Olimpija 5:2 - 60 kg: brez predstavnika -Dominik Kukovec 0:1 - 66 kg: Jure Kuralt - David Kukovec 1:0 (10:0) - 73 kg: Danijel Rus - Blaž Kralj 1:0 (10:0) - 81 kg: Matija Harpf - Filip Mihalič 1:0 (10:0) - 90 kg: Branko Kralj - Jakob Vrhovec 0:1 (0:10) - 100 kg: Denis Rus - Jesenko Četič 1:0 (10:0) + 100 kg: Damjan Fras - brez predstavnika 1:0 Gorišnica - Sankaku 1:6 - 60 kg: brez predstavnika -Jan Pungaršek 0:1 - 66 kg: Jure Kuralt - Matjaž Trbovc 0:1 (0:10) - 73 kg: Danijel Rus - Tim Toplak 0:1 (0:10) - 81 kg: Matija Harpf - Rok Drakšič 0:1 (0:10) - 90 kg: Branko Kralj - Ivo Brajdič 0:1 (0:10) - 100 kg: Denis Rus - brez predstavnika 1:0 (10:0) + 100 kg: Damjan Fras - Luka Kruh 0:1 (0:10) igrali vidne vloge ter da se ptujskim in okoliškim ljubiteljem kolesarstva obetajo boljši časi. Stopničk in zmag je bilo letos toliko, da jih je skoraj nemogoče prešteti, podrobnejše analize pa vsekakor sledijo. tp Kegljanje Poraz v zaostalem dvoboju Kegljači ptujske Drave so v torek igrali zaostali dvoboj 4. kroga z ekipo Konjic (v petek je prišlo do okvare na kegljišču, op. a.). Domači igralci so si močno želeli zmage in novih dveh točk, žal pa je ostalo le pri željah. Ptujčani so dobro pričeli in povedli z 1:0. Nato so prišle »črne minute«, ko keglji nikakor niso padali in razlika v podrtih kegljih v prid gostom je naraščala. Vmes je Dani Ko-zoderc izgubil dvoboj za en podrti kegelj in pot do zmage je bila dokončno zaprta. Milan Čeh je sicer dobil zadnji dvoboj, vendar so gostje imeli višji skupni rezultat v podrtih ke-gljih. V naslednjem krogu Ptuj-čani v Mariboru igrajo s sosedi iz Prepolj. 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 4. KROGA: Drava - Konjice 2:6, Ceršak - Pivovarna laško 4:4, Ruše - Prepolje 6:2, Ko-rotan - Slovenj Gradec 4:4, Radenska - De Vesta 2:6 1. CERŠAK 4 4 0 0 8 2. KONJICE 4 3 0 1 6 3. KOROTAN 4 2 115 4. DE VESTA 4 2 115 5. SLOVENJ GRADEC 4 2 1 1 5 6. PIVOVARNA LAŠKO 4 2 0 2 4 7. DRAVA 4 1 1 2 3 8. RADENSKA 4 1 0 3 2 9. RUŠE 4 1 0 3 2 10. PREPOLJE 4 0 0 4 0 DRAVA - KONJICE 2:6 (3058 - 3128) DRAVA: Golob 480, Čuš 529, Kozoderc 534, Murko 517, Premzl 487, Čeh 506. Danilo Klajnšek 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. oktobra 2013 Nogomet • Mlajše kategorije Športni napovednik Zgodovinski dosežek Kidričanov Mladinska in kadetska ekipa Aluminija v letošnji sezoni igrata na visokem nivoju in beležita dobre rezultate v 1. državni ligi. Nazadnje so v nedeljo v Kidričevem premagali sovrstnike iz Nove Gorice, ki so v zadnjih letih redno na ali tik pod vrhom slovenskega nogometa v mlajših starostnih kategorijah (ob Mariboru, Kopru in Inter-blocku). Dve zmagi sta za Kidri-čane pomenili tudi to, da so se zavihteli na prvo mesto skupne lestvice kadetov in mladincev. Med mladinci so Kidričani četrti, z dvema točkama zaostanka za vodečim Maribor Branikom, v kadetski konkurenci pa so uvrščeni povsem na vrhu. To se v zgodovini tekmovanja v prvi mladinski in kadetski ligi ni zgodilo še nikoli, zato si zasluži posebno pozornost. Ob tem je treba izpostaviti celotno vodstveno in trenersko strukturo nogometne šole NK Aluminij, še posebej trenerja kadetske in mladinske ekipe: Tomislava Gr-bavca in Bojana Špehonja. Če k temu dodamo še ekipo v kategoriji U-15 (trener je Borut Ko-lar), ki na lestvici zaseda 3. mesto, potem je slika res popolna. 1. SML REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - HIT Gorica 2:1, NOGA Triglav -Jadran Dekani 2:0, Celje - Maribor Branik 2:0, Ilirija - Bravo 5:4, NŠ R. Koren Dravograd - Šampion 0:4, Interblock - Olimpija 2:2, Koper - Krka 4:1, Domžale - Rudar Velenje 3:0 1. MARIBOR BRANIK 10 7 0 3 33:10 21 2. HIT GORICA 10 7 0 3 29:13 21 3. KOPER 10 6 2 2 36:15 20 4. ALUMINIJ 10 6 1 3 16:11 19 5. DOMŽALE 8 6 0 2 17:4 18 6. OLIMPIJA 10 5 3 2 19:9 18 7. ILIRIJA 10 5 2 3 19:17 17 8. CELJE 10 5 1 4 14:19 16 9. INTERBLOCK 9 4 3 2 13:11 15 10. NOGA TRIGLAV 9 4 1 4 24:15 13 11. RUDAR VELENJE 10 4 0 6 10:24 12 12. ŠAMPION 10 3 1 6 15:21 10 13. NŠ R. KOREN 10 2 1 7 12:49 7 14. KRKA 10 1 3 6 9:22 6 15. BRAVO 10 2 0 8 11:31 6 16. JADRAN DEKANI 10 1 2 7 11:25 5 1. SKL 1. ALUMINIJ 10 8 1 1 17:9 25 2. OLIMPIJA 10 7 2 1 24:3 23 3. DOMŽALE 9 7 0 2 28:7 21 4. CELJE 10 6 1 3 23:13 19 5. KOPER 10 4 5 1 17:7 17 6. HIT GORICA 10 5 1 4 24:19 16 7. NOGA TRIGLAV 9 4 3 2 12:7 15 8. INTERBLOCK 10 4 2 4 15:15 14 9. KRKA 10 3 4 3 17:13 13 10. ILIRIJA 10 4 1 5 16:15 13 11. RUDAR VELENJE 10 4 1 5 18:27 13 12. BRAVO 10 3 1 6 9:10 10 13. MARIBOR B. 10 2 4 4 13:15 10 14. JADRAN DEKANI 10 1 3 6 7:26 6 15. NŠ R. KOREN 10 1 1 8 9:40 4 16. ŠAMPION 10 1 0 9 11:34 3 Foto: Črtomir Goznik Ekipa Aluminija vodi v 1. kadetski ligi, Kidričani pa so vodilni tudi v skupnem seštevku mladinske in kadetske lige. ALUMINIJ - HIT GORICA 3:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Gale (9.), 1:1 Ur-bančič (18.), 2:1 Krivec (29.), 2:2 Manfreda (21.), 3:2 Bohak (80.) ALUMINIJ: Janžekovič, Lončarič, Muharemi, Petek, Golob, Petrovič, Bohak (Klanjšek), Gale (Panikvar), Krivec, Ploj (Križan), Elšnik. Trener: Tomislav Grbavac. Liga U-15 vzhod REZULTATI 11. KROGA: Farmtech Veržej - Aluminij 3:2, Dravi-nja - NŠ R. Koren Dravograd 0:0, Maribor Branik: NŠ Poli Drava 4:0, Rudar Velenje - Nissan Ferk Ja-renina 2:0, Pobrežje - Celje 1:3, AHA EMMI Bistrica - Krško 0:5, Kovinar Tezno - Žalec 2:1, Šampion - Korotan Prevalje 5:2 1. MARIBOR BRANIK 11 10 1 0 52:1 31 11 10 0 11 9 0 11 7 1 11 7 1 11 7 1 11 5 1 ALUMINIJ - HIT GORICA 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Podbrežnik (18.), 2:0 Vrbanec (19.), 2:1 Simčič - Zu-ljan (90.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Novak, Gerečnik, Ahec, Cafuta, Rogina (Pucko), Planinšek (Knez), Pore-doš, Vrbanec, Petek (Dobaj), Podbrežnik (Stopajnik). Trener: Bojan Špehonja. 2. KRŠKO 3. ALUMINIJ 4. FARMT. VERŽEJ 5. NŠ R. KOREN 6. ŠAMPION 7. CELJE 8. RUDAR VELENJE 11 5 0 9. KOR. PREVALJE 11 4 2 10. POBREŽJE 11 4 1 11. DRAVINJA 11 3 3 12. KOVINAR TEZNO 11 3 0 13. FERK JARENINA 11 2 1 14. ŽALEC 11 2 1 15. POLI DRAVA PTUJ 11 1 2 16. A. E. BISTRICA 11 1 1 FARMTECH VERŽEJ - ALUMINIJ 3:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Mohorko (4.), 0:2 Milič (14.), 1:2 Hartman (32.), 2:2 Belcl (45.), Kolmanič (54.) 1 45:4 30 2 47:11 27 3 40:17 22 3 31:15 22 3 29:15 5 24:22 6 22:20 5 23:23 6 10:19 5 12:29 8 14:35 6:24 7:49 8:38 6:54 ALUMINIJ: Plajnšek, Klinc (To-manič), Mohorko, Pšajd, Kučič, Mesarič, Pipenbaher, Ovčar (Vaj-da), Habjanič, Perger, Milič. Trener: Borut Kolar. MARIBOR BRANIK - NŠ POLI DRAVA 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Gorza (9.), 2:0 Ver-hovčak (44.). 3:0 Horvat (52.), 4:0 Grandošek (60.) NŠ POLI DRAVA: Lovrec, Cvikl, Zagoršek, Brumen, Koren, Zelenik (Mohorko), Šalamun, Fric, Prelog, Rogina, Bezjak. Trener: Gregor Beranič. 2. SKL vzhod DRAVINJA - NŠ POLI DRAVA 0:3 (0:0) STRELCI: 0:1 Furjan (43.), 0:2 Susman (68.), 0:3 Šalamun (70.) NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Gra-ger, Sitar, A. Pivko (Potočnik), Majerič, Zemljarič, Murko (Furjan), Bauman, Kovačič (Susman), Šalamun, Cesar (Kajtazi). Trener: Robert Hojnik. 2. SML vzhod DRAVINJA - NŠ POLI DRAVA 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Bašič (13.), 1:1Osterc (52. iz 11-m), 2:1 Gustin (58.) NŠ POLI DRAVA: Hercog, Habith, Javornik, Bela, Šoštarič, Koren, Lah (Hojnik), Peter Jaušovec (Krajnc), Patrik Jauševec, Osterc, Džemailiji. Trener: Damjan Vogri-nec. SKUPNA LESTVICA 1. KRŠKO 16 13 0 3 53:9 39 2. NŠ POLI DRAVA 16 12 1 3 66:18 37 3. G. M. JARENINA 16 10 3 3 74:19 33 4. FARMT. VERŽEJ 16 10 1 5 45:28 31 5. ŽELEZNIČAR 16 6 4 6 31:33 22 6. ŠMARTNO 1928 14 6 3 5 31:22 21 7. DRAVINJA 14 6 3 5 27:22 21 8. A. E. BISTRICA 16 6 2 8 31:33 20 9. MALEČNIK 15 6 2 8 29:36 20 10. POHORJE 16 6 1 9 27:39 19 11. ŠMARJE PRI J. 16 5 3 8 25:46 18 12. NAFTA 1903 16 4 1 11 24:68 13 13. ŽALEC 14 3 3 8 17:30 12 14.ZREČE 14 1 1 12 8:28 4 Dekleta U-17 REZULTATI 6. KROGA: MSM PTUJ - Teleing Pomurje Beltinci 0:10, Ajdovščina - Velesovo 1:5, Maribor -Krka 1:0, Radomlje - Jevnica 4:0, Krim - Rudar Škale 1:2 1. POMURJE BELT. 6 2. RUDAR -ŠKALE 6 3. RADOMLJE 6 4. MARIBOR 6 5.VELESOVO 6 6. KRIM 6 7. MESM PTUJ 6 8. AJDOVŠČINA 6 9. KRKA 6 10. JEVNICA 6 MSM PRUJ - TELEING POMUR-JE 0:10 (0:3) MSM PTUJ: Lara Žiher, Eva Per-nek, Iva Matjašič, Erika Herga, Saša Mlakar, Karmen Munda, Anja Ljubec, Petra Kristovič, Hana Simonič, Vita Čančar (Špela Nah-berger), Ana Dobrikovič. Danilo Klajnšek 6 0 0 50:2 8 6 0 0 31:6 18 4 0 2 16:9 12 4 0 2 18:13 12 4 0 2 20:18 12 3 0 3 8:12 9 1 0 5 6:20 3 1 0 5 8:29 3 0 1 5 4:21 1 0 1 5 2:23 1 REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - HIT Gorica 3:2, NOGA Triglav -Jadran Dekani 1:1, Celje - Maribor Branik 3:4, Ilirija - Bravo 0:2, NŠ R. Koren Dravograd - Šampion 3:1, Interblock - Olimpija 2:1, Koper - Krka 0:0, Domžale - Rudar Velenje 9:2 Foto: Črtomir Goznik Dekleta ekipe MSM Ptuj U-17 so v soboto morala priznati premoč vodilni ekipi Pomurja. Nogomet • Prijateljska tekma Nogometaši Zavrča bodo v soboto, 12. 10., ob 15.00 v Stojncih odigrali prijateljsko nogometno tekmo z Lokomotivo iz Zagreba. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: AH MAS Tech - Šmartno 1928, Roltek Dob - Farmtech Veržej, ob 19.00 Šenčur - Krško; NEDELJA ob 15.30: Aluminij - Bela krajina, Šampion - Kalcer Radomlje 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 11. KROG: Šampion - Aluminij (v soboto ob 19.00) 1. SLOVENSKA KADETKSKA NOGOMETNALIGA 11. KROG: Šampion - Aluminij (v soboto ob 17.00) LIGA U-15 VZHOD 12. KROG: NŠ Poli Drava - Šampion (v soboto ob 11.00); Aluminij - Maribor Branik (v nedeljo ob 11.00) 3. TURNIR DEKLIC U-13 V Ravnah na Koroškem bo odigran 3. turnir deklic U-13, kjer nastopata ekipi MSM Ptuja in ŽNK Dornava. Ptujčanke bodo ob 10.30 igrale s Fužinarjem in ob 11.40 z Mariborom, dekleta Dornave pa ob 10.30 z Radljami ob Dravi, ob 11.40 s Fužinarjem in ob 12.15 z Mariborom. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Avto Ljutomer - AHA EMMI Bistrica, Šmarje pri Jelšah - Fosilum Šentjur, Nafta 1903 - Malečnik, Dravinja Kostroj - Rakičan; NEDELJA ob 15.30: Tromejnik G Sukič - Odranci, Avto Škafar Beltinci - Drava Ptuj, Čarda Martjanci - Grad SUPERLIGA PATI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: 1A avto Gerečja vas - Pod-vinci Betonarna Kuhar, Hajdina - Boč Poljčane, Središče - Videm; NEDELJA ob 15.00: Stojnci - Apače, Carrera Optyl Ormož - Bukovci 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Cirkulane - Tržec, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Rogoznica, Leskovec - Lovrenc; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Gorišnica; NEDELJA ob 15.00: Podvinci DS Galun - Markovci 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Polskava Avroprevozništvo Grobelnik - Makole, Zgornja Polskava - Grajena, Hajdoše - Podleh-nik, Pragersko 75 - Slovenja vas, Majšperk - Oplotnica VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Videm - Dornava, Skorba -Grajena, Spodnja Polskava - Apače VETERANI 40 - ZAHOD PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Pragersko - Hajdina, Podleh-nik - Pohorje Oplotnica, Zgornja Polskava - Lovrenc VETERANI 40 - VZHOD PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Leskovec - Tržec, Markovci -Gorišnica. Rokomet • 1.B SRL (m) 3. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik, Drava Ptuj - Dobova, Slovenj Gradec - Moškanjci Gorišnica (vse tri tekme v soboto ob 19.00) 1. A SRL (ž) 4. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Krka (v petek ob 19.00) Odbojka • 2. DOL (ž) 1. KROG: AC Prstec Ptuj - Mislinja (v soboto ob 18.00 v gimnazijski telovadnici) Kegljanje • 1.B SKL (ž) 5. KROG: Miklavž - Drava (v soboto ob 16.00) 3. SKL VZHOD (m) 5. KROG: Prepolje - Drava (v soboto ob 18.30) Konjske dirke • V Ljutomeru zaključek kasaške sezone S sedmo letošnjo konjeniško prireditvijo na ljutomerskem hipodromu se to nedeljo končuje kasaška sezona. V sedmih preizkušnjah bo nastopilo 66 konj iz vseh slovenskih klubov, najpomembnejša dirka pa bo štela za naslov državnega prvaka med dvoletniki, kjer se bo na 1600 metrov dolgi stezi pomerilo 10 kasačev. Preostalih šest dirk bo namenjenih 3- do 14-letnim kasačem, ki bodo tekmovali na 2100 metrov. Prva dirka bo na sporedu ob 14.15. Dk, nš petek • 11. oktobra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 15 Planinski kotiček Pohod po Slovenjegoriški planinski poti 2. november 2013 Planinsko društvo Ptuj v soboto, 2. novembra 2013, organizira 2. Pohod po Slovenjegoriški planinski poti. Vljudno vas vabimo na 2. pohod, ki bo potekal po delu trase SGPP od Vurberka do Trnovske vasi. Program 2. pohoda po SGPP: izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8.00 in 8.45 odpeljal posebni avtobus na Vurberk (prihod vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj ob 7.56 in ob 6.45 iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož). Start pohoda bo pred domom krajanov na Vurberku med 8. in 10. uro. Pohodnike bo pot najprej vodila na Grmado, kjer bo 1. KT pohoda. Po spustu bomo hodili skozi čudovit jesensko obarvan bukov gozd do vasice Gomila, kjer bo pri Čehovih, ki pečejo odlično domače pecivo, 2. KT pohoda. Pot bo nato vodila skozi Jiršovce do turistične kmetije Lovrec, kjer bo 3. KT pohoda po SGPP. Sledila bo pot skozi Straže in Trnovski Vrh do kmetije Požegar v Bišečkem Vrhu, kjer bo 4. KT pohoda. Nato se bomo spustili v Trnovsko vas, kjer bo v Gostišču Siva čaplja poskrbljeno za toplo hrano in veseli zaključek pohoda. Iz Trnovske vasi bo odpeljal avtobus v Ptuj ob 16.00 in 17.30. Iz Ptuja je možen povratek z vlakom ob 18.55 v smeri Pragersko, Celje in Ljubljana (prestop za Maribor) ali z vlakom ob 20.38, ki nadaljuje vožnjo direktno v Maribor. V smeri proti Ormožu, Murski Soboti in Hodošu je odhod vlaka ob 16.20 in 19.54. Startnina: 10 EUR (prevoz, malica in kartonček), 7 EUR (malica in kartonček) Veselimo se vašega obiska! Slavko Dokl 1950-2013 Zapustil nas je Slavko Dokl. Mnogo prekmalu! V zgodovini slovenskega boksa bo zapisan z zlatimi črkami. V mladih letih seje seznanil z boksarskimi veščinami v Železničarskem boksarskem klubu Maribor. Vzljubil je ta plemeniti šport in mu posvetil precejšen del svojega življenja. Leta 1971 je v okviru TVD Partizan Ptuj osnoval boksarsko sekcijo, kije čez dobri dve leti prerasla v samostojno športno društvo Boksarski klub Ptuj, v katerem je deloval kot predsednik in trener. Kot izredno marljiv, mlad in zagnan boksarski delavec se ni bal sprejeti izzivov začetkov razvoja novega športa v domačem kraju. Že leta 1975 je organiziral prvi boksarski dvoboj na Ptuju, na katerem so se pomerili domači borci z boksarji iz ŽBK Maribor, ki so takrat nastopali v drugi zvezni ligi. Uspešna športna prireditev, ki je potekala na dvorišču Minoritskega samostana v centru Ptuja, je privabila obilo gledalcev in dala Slavku polet za nove podvige. S trdim delom je v naslednjih letih vzgojil in pripravil krasno ekipo ptujskih boksarjev (Albin Merc, Anton Novak, Boris Horvat, Boštjan Ke-rin...), ki so bili zelo uspešni ne le v domačih slovenskih ringih, temveč tudi na področjih takratne skupne države Jugoslavije in prav tako na mednarodnih tekmah. Leta 1981 je organiziral prvo mednarodno boksarsko revijo - Zlata rokavica Ptuja. Le-ta je prerasla v najprestižnejši boksarski dogodek na slovenskih tleh in je leta 2012 doživela 32. izvedbo. V času procesa osamosvajanja Slovenije je Slavko Dokl odigral ključno vlogo pri reorganizaciji takratne boksarske organizacije v Sloveniji. Že v začetku leta 1991 je organiziral ustanovni sestanek Boksarske zveze Slovenije in postoril vse potrebno za pristop v Mednarodno boksarsko zvezo - AIBA, ki nas je februarja 1992 tudi uradno sprejela. V imenu BZS je oktobra 1991 Foto: Črtomir Goznik Slavko Dokl kot njen ustanovitelj in prvi predsednik podpisal ustanovno listino Olimpijskega komiteja Slovenije. Dolga leta je v njem deloval kot predstavnik panožne zveze in se borbeno in pošteno trudil za vrednote in status boksa v Sloveniji. Njegovi vztrajnosti gre zahvala, da so se naši borci udeležili vseh velikih tekmovanj na mednarodnem nivoju že od samega začetka sprejetja naše zveze v mednarodno zvezo. Vojko Poš je tako že leta 1993 kot prvi slovenski borec uspešno nastopil na Mediteranskih igrah v Franciji. Energija, ki jo je vložil v razvoj boksa, ne pojenja. Ivan Pučko, ki nadaljuje njegovo pot na Ptuju, in Dejan Zavec, ki je ponesel slavo slovenskega boksa po svetu, sta spoznavala osnove tega plemenitega športa pri njem v BK Ptuj. Slavko! Pustil si globoko brazdo v razvoju slovenskega boksa in tudi v meni. Ti si mi omogočil, da sem prvič stopil v ring leta 1975 na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju kot nasprotnik tvojemu borcu, ti si mi leta 1992, kot tedanji selektor, dal priložnost, da sem na prvem mednarodnem dvoboju naše boksarske reprezentance v borbi z Avstrijo branil barve Slovenije, ti si postavil temelje slovenskemu boksu, v katerem sem po tvojem vzoru tudi sam dejaven. Hvala ti! Saša Taraniš Motokros • Zadnja letošnja dirka za DP Gajser slavil pred državnim prvakom S peto dirko se je v Orehovi vasi končalo letošnje državno prvenstvo v motokrosu, ki je postreglo z atraktivnimi vožnjami najboljših motokrosistov v sedmih posameznih kategorijah. V kraljevi kategoriji open je šel prestižni naslov državnega prvaka v roke Klemenu Gerčar-ju, svetovnem prvaku razreda MX3. Edini resni konkurent Gerčarju, 17-letni Tim Gajser, je z dvojno zmago na zadnji dirki sicer dokazal, da je v odlični formi, ki v kombinaciji s polto-varniško Hondo 450 tvori pretrd izziv tudi za Gerčarja, ki je tokrat tekmoval z motorjem za trening. Ker Gajser ni nastopil na prejšnji dirki v Stični, je imel Gerčar pred zadnjo dirko praktično neulovljivo prednost. »Ta dirka je v bistvu že del priprav na naslednjo sezono, ki jo bom vozil s Hondo. Motor od Davida Phillipaertsa je izjemen, samo pomislim, kam mora zaviti in že me uboga. Tudi zaloga moči je ogromna in motor res neverjetno vleče,« je povedal Gajser, ki bo prihodnje leto vozil v razredu MX2. V drugi najmočnejši kategoriji, v MX 125, je poslal novi državni prvak Aljoša Molnar. Čast zmage na zadnji dirki je sicer šla v roke Petru Irtu, ki je obakrat zmagal s prepričljivo prednostjo, ker pa je celo sezono dirkal v Belgiji, mu seveda te točke niso pomenile nič v skupnem točkovanju. Motokrosiste čaka letos še ena domača preizkušnja, in sicer dirka za pokalno tekmovanje v nedeljo v Prilipah pri Brežicah. sta Namizni tenis • NTK Cirkovce Najprej množičnost, nato še kakovost Foto: Črtomir Goznik Skoraj 40-članska ekipa NTK Cirkovce Cirkovce so kraj z dolgo tradicijo igranja namiznega tenisa, poseben razcvet pa so doživeli v lanski sezoni. Takrat se jim je pridružil domačin Danilo Piljak, s katerim so pridobili kakovost za naskok na vrh 3. lige in napredovanje v 2. ligo. Ob tem ne pozabljajo na množičnost in zavzeto delajo s precejšnjim številom mladih. Namizni tenis je v Cirkovcah šport številka 1. O delovanju kluba in ciljih smo se pogovar-j ali z Metodom Skamličem, predsednikom NTK Cirkovce. »NTK Cirkovce deluje od leta 1995. Na začetku smo delovali pod okriljem ŠD Cirkov-ce, leta 2001 pa smo se osamosvojili. Takrat smo pričeli igrati na državni ravni, naše ambicije pa so postale višje. V letu 2012 se nam je pridružil domačin Danilo Piljak, ki je prej igral v NTK Ptuj, s čimer se je precej dvignila kakovost dela v klubu. V tem letu je naš klub tekmoval v 3. ligi, z obilno Piljakovo pomočjo pa smo zasedli 1. mesto v tem rangu tekmovanja. K temu uspehu so pripomogli tudi domači igralci, Darko Hergan, Žan Napast in Jernej Šilak (tudi ti so nekoč igrali za NTK Ptuj, op. a.). Letos smo tako tekmovanje pričeli v 2. ligi, s tem da sta ekipo okrepila še Luka Krušič in Primož Koban. To samo nakazuje na visoke cilje, ki jih zasledujemo.« Kakšne so ambicije v tekmovalnem smislu: imate odlično ekipo, ki je zelo dobro začela tekmovanje v 2. ligi? M. Skamlič: »Lahko kar odkrito povem, da imamo visoke ambicije in segajo do 1. lige! Ob tem moram poudariti, da si želimo, da tekmujejo domači tekmovalci. Krušiča in Kobana smo hitro vzeli za 'svoja', iz pogovorov z njimi pa ugotavljamo, da je zadovoljstvo obojestransko. Seveda jih želimo zadržati, in če nam bo to uspelo, potem je napredovanje v 1. ligo realen cilj. K temu nas zavezujejo tudi mladi, ki dosegajo vedno boljše rezultate. Istočasno je treba povedati, da denarja v klubu ni na pretek. Upam, da ne bom preveč kritičen, pa vseeno: v občini Kidričevo 'vlada' nogomet, saj ima NK Aluminij številčno članstvo. Ko se pogovarjam s političnimi predstavniki obči- ne, je opazno, da je nogomet občinski šport. Tako je tudi pri razdelitvi sredstev, kjer je nogomet zastopan s 67-odsto-tnim deležem. Sam se s tem težko strinjam in bi želel večjo raznolikost. Nočemo kritizirati in 'jemati' sredstev nogometašem, a menim, da je namizni tenis v tem segmentu po krivici zapostavljen. Na leto dobimo 4400 evrov, od tega polovico plačamo za najem dvoran v Cirkovcah in Kidričevem.« V klubu pa imate tudi zelo številen podmladek. M. Skamlič: »Velikokrat govorim s trenerji drugih klubov in ti stalno govorijo o težavah s pridobivanjem mladih v klube. Pri nas smo ubrali drugačno pot: že prej ali vzporedno z nastopanjem v članski konkurenci smo delali na masovnem pridobivanju mladih. Mislimo, da je to pravilna pot za prihodnost. Osredotočili smo se seveda na področje občine Kidričevo. Vseh članov kluba, skupaj z odraslimi, je okrog 40, imamo pa tudi nekaj rekreativnih simpatizerjev, ki prihajajo na treninge in občasno pomagajo pri treniranju. Menimo, da Tomo Džankic Eden tistih, ki v Cirkovcah prostovoljno in nesebično predaja svoje bogato znanje, je tudi Tomo Džankič: »S Cirkov-čani sodelujem že vrsto let, praktično od leta 1976. Trenutno vodim treninge trikrat na teden, kar je zame precej naporno. A na drugi strani je tukaj velika množica mladih, ki so željni znanja in so pripravljeni trdo delati, zato se rad odzovem.« it'Jii Foto: Črtomir Goznik Metod Skamlič med treniranjem mladih je prava pot iskanje simbioze med člani, mladimi in rekre-ativci. Res jih želimo čim več privabiti v naši čudoviti dvorani v Cirkovcah in Kidričevem. V klubu redno trenirata tudi dva športnika-invalida in oseba s posebnimi potrebami. To še enkrat več dokazuje, da smo zares odprti za vse.« Imate odlično generacijo mladih deklet, ki že sodelujejo na tekmovanjih na državni ravni. M. Skamlič: »Res imamo zelo nadarjeno ekipo mladih deklet, ki tekmujejo v kategoriji mlajših kadetinj in kadetinj. To so Ina in Iva Unger, Nika Belaj in Daniela Tomanič But-kovska. Vse trenirajo zelo zavzeto, tudi petkrat ali šestkrat na teden, ob tem nastopajo na raznih turnirjih: Res smo posebej ponosni na njih!« Kakšni pa so pogoji za treniranje? M. Skamlič: »Pogoji so vrhunski! Imamo mize znamke Tibhar, ki so primerne tudi za mednarodne tekme. S tem so izpolnjeni pogoji za organizacijo raznih tekmovanj pod okriljem NTZS. Ob tej priložnosti se vsem, ki so nam to omogočili, iskreno zahvaljujem, obenem pa vabim k sodelovanju vse ljudi, ki imajo ideje in željo pomagati pri razvoju namiznega tenisa v naših krajih.« Koliko trenerjev deluje v vašem klubu? M. Skamlič: »Tukaj kar odkrito priznavamo, da smo zaenkrat še precej šibki. Imamo tri trenerje z licenco, to so Tomo Džankic, Danilo Piljak in Jernej Šilak. Drugi smo samouki, ki pa iščemo informacije in se po možnosti dodatno izobražujemo.« Jože Mohorič 16 Štajerski Nasveti petek • 11. oktobra 2013 Kuharski nasveti Korenje Korenje spada v veliko skupino zelenjave, katere najbolj zanimivi del se skriva pod zemljo, to so korenovke. Večino korenovk lahko med seboj zamenjujemo in jih hranimo v ne-hlajenih prostorih. Vsekakor se mlada, sveža, nežna zelenjava močno razlikuje od večje in povsem dozorele in skladiščene zelenjave. Pri korenčku je še to posebej očitno. Njegov sladkast okus lahko zaznamo samo v obdobju, ko se koren še ni popolnoma izoblikoval. Vse to pa vpliva na okus jedi, ki jih pripravimo iz korenja, in tudi na toplotno obdelavo, ki je pri mladem korenju krajša. V tem času se kaže v vsem svojem izobilju, zato je smiselno, da ga čim bolj vključujemo v pripravo jedi. Korenje najpogosteje kuhamo tako, da je sicer kuhano, vendar še nekoliko čvrsto pri ugrizu in vsekakor ne sme razpadati. Kuhamo ga v manjši količini vode ali vodni sopari. Kuhanje v vodni sopari zahteva, da korenček narežemo na enako velike kose, le tako se enakomerno skuha. Oranžno rdeči odebeljeni koren vsebuje veliko provitamina A in nekaj vitamina E, popestri videz zelenjave pri mešani zelenjavi in ohrani tipično barvo ne glede na toplotni postopek in pripravo jedi. Korenje je primerna zelenjava tudi za pretlačenje. Pire-je ponudimo kot osnovo juh, narastkov in zelenjavnih terin. Zraven tega je korenje sestavina jušne zelenjave in ena naj- pogostejših vrst zelenjave vsake kuhinje. Uporabljamo ga kot sestavino enolončnic, pogosto ga tudi pečemo, vendar med dolgim pečenjem zgubi nekaj pomembnega provitamina A. Zaradi tega ga pri praženju nenehno mešamo in postopek izvedemo kar se da hitro. Zaradi svoje barve je primeren tudi za dekoriranje jedi. Prvotne sorte korenja so bile po barvi tudi vijoličaste, rdeče in črne. Šele v 17. stol. je na Nizozemskem postal znan oranžen korenček. Po obliki najpogosteje poznamo okroglast, čokat, podolgovat, stožčast in valjast korenček. Po okusu pa se posamezne sorte komaj kaj razlikujejo, razen v tem času, ko je korenček vsebuje veliko več sladkorja in je sočnejši kakor zrelo korenje. Sladki korenčkov okus se ujema skoraj z vsemi dodatki. Korenček ima pred drugimi korenovkami prednost, in sicer da pri kuhanju ne razpade. To lahko vidimo tudi pri kuhanju čistih juh, ko ga v obliki jušne zelenjave kuhamo tudi dve uri in več. V tej obliki juhi daje lepšo barvo in boljši okus. Korenje je nepogrešljiva zelenjava pri mešani kuhani zelenjavi, ki jo narežemo na rezance - julienne, in v mešanih kuhanih solatah, kot so francoska Foto: Črtomir Goz Solata s korenjem in ruska solata. Korenje, ki ga kuhamo kot prilogo h glavnim jedem, deluje najbolj dekorativno, če ga klinasto narežemo ali obrežemo v obliki majhnih sodčkov. Če korenček pečemo v pečici, ga pogosto zavijamo v alu folijo, da ohrani večjo hranilno vrednost. Če kuhan korenček prelijemo ali povaljamo v surovem maslu, je še posebej okusen in tudi privlačen na pogled. Korenje je zelenjava, iz katere lahko pripravimo vse skupine jedi. Primeren je za hladne uvodne jedi, kot sestavina mešanih solat. Iz korenčka pripravljamo pretlačeno in kremno juho ali pa ga dodamo kot sestavino čistih juh, kjer vpliva na okus in videz juhe. Največ jedi iz korenčka pa zagotovo naredimo kot priloge in priku-he h glavnim jedem. Primeren je tudi za samostojno solato, tako surovo kot tudi kuhano. Najbolj domiselni pa ga uporabijo tudi pri pripravi slaščic. Kot solato lahko korenje kombiniramo tudi z zeljem in rdečo redkvico. Korenček po potrebi olupimo in ga grobo naribamo ali na tanko nareže- mo. Prav tako narežemo rdečo redkvico in na koncu dodamo še fino naribano zelje. Vse tri vrste zelenjave vzamemo v enakih količinah. Solato pred serviranjem prelijemo z osnovnim solatnim prelivom. Samostojno korenčkovo solato pa pripravimo tako, da korenček fino naribamo, dodamo manjšo količino sesekljanega česna in prelijemo s kislo smetano. Tako pripravljena korenčkova solata bo okusnejša, če nariba-ni korenček pustimo vsaj eno uro stati, še prej pa ga poka-pljamo z oljem in potresemo s česnom. Iz korenčka pa lahko pripravimo tudi korenčkove zrezke, ki jih pripravimo tako, da pol kilograma korenja očistimo, ga naribamo, dodamo 5 de-kagramov pšeničnega zdroba in damo kuhat v V litra slane vode. Ko je korenje kuhano, odstavimo in dodamo dva rumenjaka. Iz dobljene mase oblikujemo zrezke, ki jih povaljamo v drobtinah in na hitro opečemo na maščobi. Ponudimo jih skupaj z zeleno solato kot samostojno jed. Vlado Pignar Tačke in repki Markiranje po boksu in depresija Zaradi zanimivosti vprašanja in nasploh problematike tokrat objavljam vprašanje v celoti. Imam en problem in eno vprašanje. Moj psiček (manjše rasti) je star približno 4 leta, prav tako sosedov pes, ki pa je večje rasti. Problem nastane sedaj, ker jaz mojega psička vsaj dvakrat na dan spustim iz hiše (nekajkrat ga peljem tudi na sprehod s povodcem), sosedov pes pa je zaprt v boksu (do 5. ure zvečer) in so sosedom rekli, da je njihov pes depresiven, ker pač moj pes pri njih markira (včasih tudi po boksu). Pa me zanima vaše mnenje glede tega, ker ne verjamem, da bi to lahko bilo res, ker še vsaj štirje drugi psi hodijo po njihovi parceli in markirajo. To kar počne vaš kužek, seveda nikakor ni v redu, saj je v pasjem življenju katastrofa, če pes, sploh pa, če je manjši in šibkejši, markira drugemu po njegovem življenjskem prostoru, le-ta pa ga ne more pregnati, ker je v boksu ali privezan. Niste mi sicer napisali, v kakšnem odnosu sta vaš pes in pes v boksu, ali v prijatelj- skem ali v sovražnem. Če sta v sovražnem, lahko pričakujete, da bo ob prvi priliki, ki se bo pokazala in ko sosedov pes ne bo zaprt v boksu, napadel vašega psa in takrat so posledice lahko zelo hude. Vedeti morate, da se pes tega zaveda, da ga mali vsiljivec ponižuje s tem, ko mu markira po boksu, on pa ga ne more pregnati. Če sosedov pes pri tem početju vašega psa laja in grozi vašemu psu, ko mu lula po ograji, če se jezi, se morate zavedati, da bo nekega dne najverjetneje do smrti pogrizel vašega psa. Če pa je sosedov pes kastriran in izredno miroljubne narave, pa bo najverjetneje toleriral tako početje in se maščevanje ne bo zgodilo. Kar se pa tiče depresije, menim, da početje vašega psa vzbuja prikrito agresijo in sovraštvo pri sosedovem psu, ki se pogosto ne pokaže v trenutnem izbruhu, kar pomeni, da sosedov pes ne bo ob prvi priliki napadel vašega psa, vendar bo počakal na kakršen koli dražljaj, ki bi lahko bil povod za pretep. Še nekaj, markiranje direktno po boksu je povsem nekaj drugega kot markiranje po parceli. Markiranje po boksu, v katerem je zaprt pes in ne more ven, je direktno poni- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik® radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ževanje psa od drugega psa in take stvari se, kot sem že napisal, zelo rade tragično končajo. Lastniki so takrat, ko se to zgodi, pretreseni in užaloščeni in jim nikakor ni jasno, kako se je to lahko zgodilo. Na žalost se tudi v pasjem svetu lahko kuhajo zamere, oziroma dogajajo provokacije, ki kasneje vodijo v tragične obračune. Markiranje pri psih pomeni označevanje terena in tudi prisvajanje terena za svojega, prav tako pomeni izraz dominance enega psa nad drugim. Kot veste, če en pes markira, po navadi takoj zatem tisto mesto označi z urinom tudi drugi pes. Nezmožnost enega psa, ki je npr. zaprt v boksu, da prepreči to markiranje in mora gledati to početje drugega psa, je skrajno ponižujoče in vsekakor ne deluje pomirjujoče na psa, ki mu je onemogočeno posredovanje. Ministrstvo sporoča Objava novega javnega razpisa v vrednosti 6 milijonov evrov Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je v petek, 4. oktobra, v Uradnem listu RS objavilo drugi javni razpis iz Programa razvoja podeželja (PRP) RS za obdobje 2007-2013 iz naslova ukrepa 123 »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode za leto 2013. Vnos vloge v elektronski sistem in predložitev vloge na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) poteka od 4. do vključno 27. novembra 2013 do 24. ure. Okvirna višina sredstev znaša 6 milijonov evrov. Predmet podpore so naložbe v prvo stopnjo predelave lesa. Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Naložba, katere skupna vrednost ob prijavi na javni razpis ne presega 100.000 evrov (brez DDV), je enostavna naložba, sicer zahtevna. Cilj ukrepa je izboljšati konkurenčnost kmetijskega, živilskega in gozdarskega sektorja. Vlagatelj mora z naložbo prispevati k izpolnitvi enega od naslednjih posebnih ciljev ukrepa: uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav; uvajanje učinkovitega trženja proizvodov; stabilizacija dohodkov in zagotavljanje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti dela; uvajanje izboljšav s področja higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu. Vlagatelji na ta javni razpis so lahko gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge ali zavodi. Do podpore so upravičeni vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje za mikro podjetja. Upravičeni stroški so samo naložbe v ureditev žagarskega obrata in nakup pripadajoče opreme. Iz poslovnega načrta in projektne dokumentacije mora biti razvidno, da bo imel vlagatelj v letu po zaključku naložbe načrtovano letno predelavo lesa v obsegu najmanj 10.000 m3 hlodovine. Za izračun velikosti podjetja se glede na drugi odstavek 38. člena Uredbe PRP upoštevajo merila iz Uredbe 800/2008/ES, ki je objavljena na spletni strani MKO: in ARSKTRP - v kategorijo mikro podjetij se uvrščajo podjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih in imajo letni promet ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona evrov. Vlagatelji, ki bodo z naložbo zagotovili nova delovna mesta, bodo pridobili dodatno število točk. Podobno velja tudi glede nabave surovin lokalnega izvora. Če se naložba nanaša na prvo stopnjo predelave lesa, za katere ima vlagatelj sklenjene pogodbe z lastniki gozdov oziroma njihovimi združenji v Sloveniji oziroma zagotavljajo les iz lastnega gozda, bodo pri ocenjevanju vlog pridobili dodatno število točk. (vir: MKO) Da povzamem, če sta vaš mali kužek in sosedov večji ku-žek v prijateljskem odnosu, ko se družita, se imata rada in se večji podreja manjšemu, v tem primeru ni pričakovati večjih problemov zaradi omenjene problematike. To še posebej velja, če je sosedov pes kastri-ran in miroljubne narave. Če pa ni tako in sta drugače sovražno nastrojena drug proti drugemu, lahko pričakujete pri morebitnem srečanju psov nevšečnosti, ki lahko prerasejo tudi v tragičen obračun. Takrat so sicer vsi pretreseni, ker naj bi večji pes brez povoda raztrgal manjšega psa, je pa v bistvu na žalost na res krut in ljudem nesprejemljiv račun le poravnal neporavnane račune. Na žalost se te stvari dogajajo in na lastnikih psov je, da pravočasno opazimo taka ravnanja svojih psov in jim jih skušamo preprečiti. Predvsem mali psi so nagnjeni k takemu početju, in to predvsem takrat, ko so pod zaščito svojih lastnikov ali pa vedo, da je večjim psom onemogočeno, da se branijo, da preženejo vsiljivca in tako početje preprečijo. Če pri tem zapade tak kužek v depresijo, bi težko potrdil, vem pa, da s takim početjem ni zadovoljen, da ga jezi, razburi, spravlja v bes in tudi v žalost. Lastnico majhnega kužka bi povprašal, kako bi se počutil njen kužek, če bi vsakodnevno prihajal sosedov kužek v njihovo stanovanje in markiral po njegovem bivalnem prostoru. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: arhiv Foto: ES petek • 11. oktobra 2013 Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec, bralci pišejo štajerski tednik 17 Kidričevo • V Revitalu je jesen posebej dehteča Pričeli tudi pridelavo stevie in pomladanskega česna V Talumovem hčerinskem podjetju Revital so zaradi poletne suše sicer pridelali manj industrijske konoplje kot lani, a je dobre kakovosti; posebej pa so zadovoljni z odzivi na pričetek pridelave rastlin naravnega sladila stevia in ptujskega pomladnega česna. Kot pojasnjuje direktorica Revitala Brigita Ačimovič, so s svojo drugo žetvijo industrijske konoplje glede na izredno sušno poletje relativno zadovoljni: „Letos smo pričeli tudi pridelavo in vzrejo rastline ste-via, ki je vse bolj cenjena kot odlično in zdravo naravno sla-dilo. Med naše letošnje novosti sodi tudi pričetek ekološke pridelave ptujskega pomladnega česna, s katerim smo tudi na trgu lepo uspeli. Čeprav so njegove glavice nekoliko manjše, je število strokov večje, zanj pa sta značilna zelo izrazit in aro-matičen okus, zato je domač in ekološko pridelan česen nekaj izjemnega." Tudi jesenski dan zelišč, ki so ga v Revitalu pripravili zadnjo septembrsko sredo, je bil dobro pripravljen. Sicer pa se že vneto pripravljajo na jesenski dan odprtih vrat Revitala, ki bo v soboto, 19. oktobra, na vrtnariji pri nogometnem igrišču v Kidričevem, tokrat pod sloganom „S spoštovanjem do preteklosti". Poleg vodenega ogleda proizvodnje, rastlinja- Foto: M. Ozmec Letos so v Revitalu pričeli tudi gojiti stevio, ki je v svetu vse bolj cenjena kot odlično naravno sladilo. kov in vrtnarije pripravljajo še animacije ter ponudbo svojega zelenega in cvetočega programa po akcijskih cenah, nekatere izdelke bodo ponujali tudi z 20-odstotnim popustom. Pred bližjim dnevom spomina na mrtve pa se bodo lahko obiskovalci udeležili tudi poučnih delavnic strokovnjakinje za urejanje različnih cvetličnih aranžmajev iz Maribora. Kot zanimivost velja dodati, da bodo na dnevu odprtih vrat pripravili poseben dogodek, ki bo sicer ocenjevalne narave, ne pa tekmovalne. Posamezne skupine bodo lahko v imenu društva ali zveze izdelale svoj prvonovembrski aranžma, ki ga bo ocenila strokovna komisija, predvsem zato, da bi bili prihodnjič pri tem še boljši. Do določene vrednosti bodo material za izdelavo aranžmajev prispevali v Revitalu, že sedaj pa vabijo posameznike ali skupine, da se jim pridružijo ter preizkusijo svoje ustvarjalne ideje in sposobnosti. -OM Trnovska vas • Darinka Muršec, tretjeuvrščena M Ptuj • Glasbena skupina, ki preseneča Prijaznost in nasmeh - ključ do kupcev V poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalka/prodajalec 2013 so bili Jagrove prodajalke in prodajalci zelo uspešni, med prvih deset so se uvrstili kar štirje, ki so jim skupaj glasovalci namenili 1399 glasov, sicer pa je njihovih 18 prodajalk in prodajalcev, za katere so kupci glasovali, prejelo kar 1711 glasov od skupaj 7931. Najvišje se je izmed štirih v prvi deseterici uvrstila Darinka Muršec, ki dela v Jagrovi samopostrežni prodajalni v Trnovski vasi. Do novembra lani je bila to Tuševa trgovina. Darinka je prodajalka šest let, že od nekdaj jo je veselilo delo z ljudmi. Ne zna si predstavljati monotonega dela v pisarni, sedenja pred računalnikom, brez pravega stika z ljudmi. Darinka ima sicer tri poklice, ki pa so vsi povezani z delom z Foto: Črtomir Goznik Mladi Mitreji z raketo na novo pot Kjer je volja je tudi pot. Pot, podprta z znanjem, pa je pot do uspeha. In prav v to smer se je podala mlada glasbena skupina iz okolice Ptuja. Skupina šestih fantov je združila voljo do glasbe z znanjem in nastali so Mladi Mitreji. Darinka Muršec: „Trudimo se, da bi bile stranke z nami zadovoljne." ljudmi. Prodajalka je njen tretji poklic, do katerega je prišla s prekvalifikacijo, pred tem se je usposobila za delo frizerke in kozmetičarke. S sodelavci smo dobra ekipa, pove, čeprav jo je bilo malo strah prehoda pod novega lastnika. Tretje mesto v akciji jo je zelo presenetilo, akcije ni poznala, dokler je nanjo ni opozorila ena od njihovih rednih strank. Pri svojem delu se trudi po najboljših močeh, biti dobre volje, prijazna in z nasmehom na obrazu, to ljudje cenijo, da jih spravljaš v dobro voljo. »Kupce je treba poslušati, ker je kupec kralj,« še poudarja. V prostem času se Darinka posveča hčerki, se sprehaja, dela na vrtu, pravega konjička pa nima, ker tudi nima časa. Skupaj s sodelavci si želi, da bi še naprej dobro delali, da bi bila trgovina uspešna in da bi ostali dobra ekipa, predvsem pa, da bi bile z njihovim delom zadovoljne stranke. MG Posebnost skupine Mladi Mitreji so trije klarineti, ki poleg harmonike, kitare in baritona glasbi dodajo poseben čar. Skupino sestavljajo: Matjaž Cajnko na harmoniki, Mihael Peček na kitari, Sergej Rojht na baritonu ter trije klarinetisti, Simon Kostanjevec, Jan Zver in Primož Kosi. Skupina, ki deluje relativno kratek čas, ima za sabo že kar nekaj uspešnih nastopov. Fantje pa so sprejeli še en izziv ter se prijavili v oddajo Raketa na Planet TV. Mladi Mitreji so se v oddaji prvič predstavili 22. septembra, kjer so z odlično odigrano Avsenikovo skladbo Za dobro voljo navdušili tako občinstvo kot tudi gledalce pred TV-ekrani. Ponovno se bodo predstavili to nedeljo, 13. oktobra, kjer bodo s Slakovo skladbo Poštar, pod zaporedno številko 2, nastopili v polfinalnem izboru v rubriki Mlade zvezde Rakete. Čeprav pregovor pravi, da je pomembno sodelovati, ne zmagati, bi uvrstitev v finalni del oddaje za mlado skupino pomenila le še dodatno motivacijo, hkrati pa tudi večjo možnost za odpiranje novih poti v svet glasbe. Za konec vas Mladi Mitreji to nedeljo ob 20. uri vabijo k ogledu oddaje Raketa na Planet TV in se vam za vsak oddani glas že v naprej zahvaljujejo. Torej: raketa 2 - Mlade Mi-treje popelje do neba. Matej Kavnik Mladi Mitreji Prejeli smo Odgovor Juršinskemu »Pavlihi« V Štajerskem tedniku je bil dne 9. 7. 2013 objavljen članek z 20. redne seje juršinskega občinskega sveta. Takrat je juršinski »pa-vliha« (v nadaljevanju župan) na vprašanje Janeza Krajnca, kaj je novega v zvezi z bencinsko črpalko, navedel nekatere laži ter omenil zadeve, ki se ga ne tičejo in tudi ostalih ne. Idejo, da bi bencinsko kupila občina ali pa da bi sredstva zbrali občani (200 evrov po občanu in ne 2000 po gospodinjstvu) so dali nekateri gostje v lokalu Pumpa. To idejo smo omenili županu, kateri bi moral glede na svoj položaj ravnati bolj profesionalno in enostavno odgovoriti, da to pač ne gre ali ni izvedljivo, a ne da omenja revijo pavliha in nas blati v časopisu. Tudi na odgovor na seji bi lahko bil preprost »vem, da se prodaja, drugo pa ne vem«, a ne da neti ogenj. V članku omenja celo podatke, ki jih je dobil od enega vodilnih ljudi na NKBM. Kakšna je to naveza, kakšna je to banka, katera izdaja takšne podatke. V našem primeru sicer to ni prvič, zaradi izdanih podatkov iz banke smo imeli že veliko škodo. Odškodninska tožba županu vsekakor sledi in upam, da je ne bo obesil na občinski račun. Inteligenca in razgledanost župana se vidi v izjavi, da črpalka med ostalimi tudi ne zanima podjetja Istrabenz. Vsak otrok ve, da se Istrabenz že vrsto let ne ukvarja več z prodajo goriv preko črpalk. Župana pa bi ob tej priliki spomnil, kaj je obljubljal pri otvoritvi črpalke, da bo občina financirala ureditev okolice-pa ni bilo nič od tega. Prav tako bi ga spomnil, kako se je slinil okrog nas, in iskal osebne koristi????. Ne bi omenjal, kakšni so bili pritiski, ko smo začeli širit lokal. Nihče ni popoln, a obnašanje župana tako lepega kraja kot so Juršinci je sramota. Žal nam je za nastalo situacijo in da smo morali črpalko zapreti. Krivica vsekakor ni naša največ so krivi nekateri ljudje v omenjeni banki, ter stečaji nekaterih podjetij. Župana smo pozvali naj se za svoje nespametno izjavo opraviči. Zaradi svoje prevzvišenosti pa tega žal ni storil. Štegar Edvard Orešje 162; Ptuj HESSOL&ESSOL d.o.o. Objava pisem bralcev Priporočena dolžina prispevkov bralcev, ki jih objavljamo v rubriki Pisma bralcev, je največ 4000 znakov. Prispevkov ne lektoriramo. Uredništvo Štajerskega tednika si v primeru daljših prispevkov pridržuje pravico do krajšanja. Uredništvo Foto: MK 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 11. oktobra 2013 Glasbeno prizorišče ponuja... Prvi album - Nino in Simfonija Nadarjen mlad glasbenik Nino ponosno predstavlja svoj prvi album Simfonija. Nino je sam napisal glasbo in besedila za vseh 13 pesmi, aranžmaje pa je ustvarjal skupaj z odličnimi glasbeniki, ki so s svojimi idejami in energijo ploščo še dodatno obogatili: Damjan Pančur, Franci Zabukovec, Anže Rozman in DeLucca. Poleg balad, ki kljub žalostnim življenjskim zgodbam nosijo pozitivna sporočila, pa se i(C RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Otroška oddalo ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. na plošči najdejo tudi pesmi, ki bodo poskrbele, da se bo na Ni-novih koncertih veselo plesalo. Album Simfonija tako prinaša pester izbor melodičnih pop pesmi, zmešanih z različnimi žanri, ki včasih zvenijo 'bando-vsko' in live, spet drugič trendo-vsko v plesnih dance ritmih. Besedila prinašajo večinoma vesele in optimistične zgodbe, zato se bo v kakšni od pesmi prav gotovo lahko prepoznal vsak poslušalec. Za prvi single z nove plošče pa je mlad glasbenik že posnel tudi čisto nov istoimenski videospot. Dejva bit čist bliz Hamo & Tribute 2 Love se po poletnem festivalskem hitu Rožice na radijske frekvence vračajo z ritmično skladbo Dejva bit čist bliz. V izvirniku jo , kot Days like this najdemo na njihovem aktualnem albumu Dve (2). Različico v slovenščini so namenili povezovanju z radijsko publiko, s tem pa so tudi že Foto: Tilyen Mucik Nino nakazali prihodnost. Naslednja plošča, obljubljajo, bo prepevala v Prešernovem jeziku. Zgodba Dejva bit čist bliz sicer ostaja podobna prejšnjim; gre za (neuresničeno) ljubezen, ki pleše sama ali v dvoje. Ritem ljubezni nas pač nikdar ne pusti ravnodušne. Kot pri izvirniku tudi tokrat v ozadju poslušamo gostovanje izvrstnega Zorana Čaliča, kitarista bendov Majke, Holder in Big foot Mama. Dej-va bit čist bliz pa se predstavlja tudi v sliki. Novi videospot je nemo nadaljevanje uspešnice Rožice. D 1 O I A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. HAMO & TRIBUTE 2LOVE - DEJVA BIT ČIST BLIZ 9. SOPRANOŠ- CEL SVET JE TAK 8. BIG FOODMAMA - ISKRE 7. MATEJA MALNAR - BIVŠE PUNCE 6. ALEK VOLASKO - KRATEK DIH 5. ICE - SPOMNI SE 4. KATARINA MALA - 69 3. JAN PLESTENJAK - ČAO LEPA 2. NINA PUŠLAR - SVET JE TVOJ 1. DITKA - NE BODI KOT DRU Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Filmski kotiček Čefurji raus! Film se na spletnih straneh naših prikazovalcev reklamira kot komedija, kar je gotovo napaka, saj v filmu ni nič smešnega. Ali pa je morda to posledica tega, da zaradi izdatne uporabe južnoslovanskih jezikov pač mora spadati v komedijo, najbrž zaradi tega, ker so v nekdanji skupni državi najboljše komedije snemale južne bratske republike. Spomnimo se, tudi filmi, kot so Rane, so se pri nas reklamirali kot komedije, čeprav niso niti najmanj smešni. Prej nasprotno. Film Čefurji raus! podrobno prikazuje problematiko priseljencev v Slovenijo, ki so z menjavo generacije izgubile Čefurji raus! Igrajo: Benjamin Krnetič, Dino Hajderovič, Ivan Pašalič, Jernej Kogovšek, Emir Hadžihafizbegovič, Mediha Musliovič, Zoran Cvijanovič, Polona Juh Režija: Goran Vojnovič Scenarij: Goran Vojnovič po lastnem romanu Žanr: drama Dolžina: 100 minut Leto: 2013 Država: Slovenija Klinči s Starim klovnom Skladba ''Stari klovn'' je prvi single iz prihajajočega dvojnega albuma ''63 Special'', ki izhaja v letu Klinčijevega jubileja. Aleš Klinar - Klinči je tokrat prevzel glavno vlogo. Gre za avtobiografsko skladbo, ki pripoveduje njegovo zgodbo o njegovih letih odraščanja v 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja, o dogodkih, ki so ga spremljali v njegovi zanimivi in bogati glasbeni karieri v 80-tih in 90-tih, o časih borbe za samostojno Slovenijo in vse do današnjih dni, ko Aleš Klinar praznuje svoj okrogli jubilej. Skladba brez dlake na jeziku govori tudi o življenju glasbenika, čigar glavni cilj je zabava občinstva (dokler ne pade dol), kar Klinčiju z energijo, humorjem in talentom že več kot 35 let odlično uspeva tako doma kot izven meja. A ko se enkrat ugasnejo odrske luči in se zadnja pesem odvrti, takrat stari klovn ostane sam, sname masko in nasmeh na obrazu zbledi. Nova skladba ''Stari klovn'' je še ena stopnička naprej v bogati Klinčijevi karieri. V jeseni pa izdaja že novi, dvojni album ''63 Special''! Na prvem ploščku se obrača v prihodnost z 12-imi novimi skladbami prekaljenega avtorja in z mnogimi glasbeni gosti (od Anje Rupel, Nuše De-rende do Trkaj a). Na drugem ploščku pa se vrača v svojo preteklost - album bo vseboval 19 originalnih uspešnic, ki jih je Klinči (so)ustvaril: slišali boste tako skladbe Martina Krpana, Anje Rupel, Alenke Godec, Agropopa, Rock Partyzanov in mnogih drugih. sidrišče svoje narodne, kulturne (in osebne) identitete in niso več avtohtoni prebivalci ničesar. Že film Kajmak in marmelada je lepo pokazal, da do zlitja kultur ne more priti, niti to ni rešitev. Asimilacija je namreč kot demokracija: nihče ne zmaga, vsakdo se mora odpovedati delu sebe, da je sobivanje sploh možno. Nekaj najtežjega v življenju pa se je odpovedati nečemu, saj s tem izgubiš del sebe in posledično sebe kot celoto. To velja tudi za različne narode, ki živijo na istem kraju in Čefurji raus! lepo pokažejo, da rešitve enostavno ni, tudi če imaš voljo za kompromise. Zložno sobivanje očitno lahko prinese le utrujenost nenehnega izčrpavajoče-ga bojevanja za ohranitev svoje narodne identitete, toda ta točka sprijaznitve se z vsako novo generacijo očitno znova oddalji, čeprav resda vsakič manj. Zato se v Sloveniji po eni strani oklepamo harmonike, po drugi pa ljubimo čevapčiče. Absurd je predvsem v tem, da imamo vsi ljudje ne glede na raso, barvo kože, narodnost in spolno usmerjenost, itd. globoko v sebi pravzaprav či- sto enaka hotenja. Radi bi ljubili in bili ljubljeni, sprejeti v širšo družbo. Toda cena za to je seveda odrekanje dela sebe, kar pa vedno boli in marsikdo tega ni pripravljen storiti. Jasno, ob tem se resda izgublja identiteta, kar je vedno strašljivo, toda nova identiteta, ki je amalgam zlitih, je lahko kvečjemu bogatejša. A vendar v praksi to ni možno. Sporočilnost filma je podobna kot v legendarnem Lavričevem stripu Evropa, v katerem južnjak odide v svetlo in čarobno Evropo, tam pa ugotovi, da se jim dogaja čisto enako sranje kot doma. A oba protagonista (stripa in tega filma) pozabljata na to, da sta vso sranje pravzaprav prinesla s seboj. Obljubljene dežele dojemata kot dežele, kjer se lahko obnašaš kot doma. Kar seveda ni res. Če bi to držalo, bi si bile vse države do pičice enake. A kot rečeno, asimilacija je učinkovita rešitev le v teoriji, v praksi pa bi jo morala omogočiti prav vse od vpletenih strani, a to je zgolj iluzija. Posledica so večna trenja, s katerimi se moramo žal naučiti živeti prav vsi. Od novega vala mladih slovenskih režiserjev je Goran Vojnovič še najbolj filmsko in vizualno razmišljajoč, vključno z montažo, njegovi igralci pa igrajo, kot se šika. Med dialogi namreč ni jecljanja, morečih tišin in mučnih pogledov in že samo po sebi je to neke vrste olajšanje ob ogledu filma. Matej Frece f Hf\ t 60RÖN VOJNOVIČ Čefurji raus*. ' vL, J OVEN (21.3. - 20.4.) Naredili boste osebno bilanco. Poslovna previdnost vam bo koristila. Popaziti bo treba na zdravje in v naravni obliki telesu dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Privlačile vas bodo tudi novosti, toda teden je v znamenju treznosti. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in romantike. 80 BIK / (21.4. - 20.5.) * Narava vam bo podarila upanje. Planetne vibracije vam bodo v pomoč pri iskanju novih ljudi. Resnica bo, da se skozi druge učite in da vam bodo ogledalo. Tisto, česar ne boste moli povedati na glas, si zapišite. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Naravni antibiotik bo jasminova m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Hrepeneli boste po novostih. Pred tem bo treba razrešiti tisto, kar vas moti ali boli. V ljubezni se bo modro pogovoriti. Romantična doživetja na delovnem mestu bodo doživeli samski. Razbrati je, da bo pred vami teden, v katerem bo mnogo obveznosti in odgovornosti. RAK ' (21.6. - 22.7.) Intenzivna energija vam bo v pomoč. Teden bo prinesel mnogo prijetnosti in skladnosti. Potrudili se boste in naredili mnogo pozitivnega zase. Obdajale vas bodo romantične energije v ljubezni. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Pomembno bo, da se odločite in stopite v ospredje. m LEV t - (23.7.-22.8.) Notranja modrost vam bo pomagala na razpotjih. Zadeve se bodo odvijale v pričakovano smer. Nekaj nejasnosti bo na delovnem mestu. Pomembno bo, da boste svoje mnenje zagovarjali na pravilen način. Pravljične energije bodo označevale ljubezen. Sreča se skriva na strani pogumnih! lT DEVICA ' (23.8.-22.9.) Vaša zaupnica bo narava. Življenje vam boprineslopaleto ugodnih rešitev. Blesteli boste vpogledu komunikacije. Obstaja bo povečana možnost, da razrešite nekaj, kar vas bo bolelo. Pogovori ne bodo samo osvobajali, ampak pričarali čarobnosti. Na delovnem mestu bo teden kreativnosti. petek • 11. oktobra 2013 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC TOVOR, TEŽA NAS AGROKEMIK (MARJAN) MEHKO USNJE, KOZLOVINA UČENEC ELEJE GOJITELJ OLJK ŽOLCNO IZVODILO LADO AMBROŽIČ NASELJE PRI KRANJU ŽELEZNI DROG ZA LOMLJENJE KAMNA ALBANSKI POLITIK HODŽA KOMENTATOR ALISIC EKOLOŠKA RASA PREKMURSKA MESNA JED IVO BAN APETIT STARA PLOŠČINSKA MERA MEHKA LAHKA KOVINA MANJSA VOJNA LADJA ŽALIVEC CESKI SKLADATELJ DVORAK RIHARD JAKOPIC POTRTOST, OTOŽNOST SPORTNA EKIPA ARTHUR ANTICNO PREROCISCE ANGORSKA ŽLAHTNA VOLNA POSLANEC NARODNE SKUPNOSTI BATTELLI LOJZE MATJASIC BRSKANJE, SARJENJE MILIGRAM PREDMESTJE SPLITA NAS NOGOMETAS (VLADIMIR) KRAP ORODJE ZA DOLBENJE SOSLEDJE DOGAJANJA DEŽEN, BRSC PLACILO SOZVOK POSKOK SVOBODNA POSEST MORALA, NRAVNOST LADJA ARGONAVTOV MORALNI NAUK NIKA JUVAN DEŽMAN KONICA NAZIV OGNJENIK JAP. PEVKA (YOKO) PISKUR (REDKO) PETER TERSEK LOJZE ARKO SKLADBA JURETA ROBE-ŽNIKA PRISLONITEV NAŠA IGRALKA (VIOLETA) PREBIVALKA DANSKE TEŽKO TALJIVA KOVINA IZ BESEDE ATLANT POSTELJNO POKRIVALO UGANKARSKI SLOVARČEK: ALOD = svobodna posest, AZNIK = slovenski agrokemik (Marjan), BESELJ = naselje pri Kranju, ETOS = morala, nravnost, KACELICA = redko ime za piškurja, ORAKELJ = antično preročišče, RŽELA = železni drog za lomljenje kamna, ŠEVRO = mehko unsje, tudi kozlovina. ■vraao IviNvi 'v>iNva 'oiiaioi 'Noisidd 'Nomo 'vomov>i 'ono 'NV>TinA TN VlVdOlAl 'OOdV 'S013 'NO! 'QdOW '1NVW 'SVO 'ddV>1 'OIAI 'BTNVVIIIS 'IAI1 'Oid3aOd 'IdV Tl3>MJO 'ISOliaOd 'n3H1VZ '»INdVlOd '1V313 'OdA3S '>HINZV '3IAI3da :ouAejopoA '3>1NVZm>1 3l A3HS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 12. oktober: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 13.oktober: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Marjan Nahberger), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 14. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 15. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 16. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dne- va. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 17. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). PETEK, 18. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šin-kom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si. IN OBIŠČITE NA FACEBOOKU. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Vneto boste zagovarjali svoje mnenje. In tako je tudi pravilno. Pred vami bo obdobje transformacije, kar pomeni, da se bo staro končalo in odprlo tisto, kar bo novo. Poti bodo zelo različne in na njih bodo tudi ostri kamenčki - kar pomeni v jeziku simbolov preizkušnje. Romantično bo! ŠKORPIJONOV STRELEC (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Modro bo, da boste razmislili o Prijetno se boste počutili doma in v poslovnih potezah. Označevala vas bo magnetična energija in prinesla ugodnosti tako v poslovnem, kot zasebnem življenje. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Pravilno bo, da se boste pogovorili o svojih občutkih. Vir navdiha bo narava! intimnosti doma. Mnogo energije bo na področju iskanja duhovnih zakonitosti. Neugodno bo za nove začetke in zaradi tega nekaj zdrave previdnosti v poslovnosti ne bo odveč. Sreča vas bo spremljala tam, kjer jo boste potrebovali. Ljubezen: bližnjic ni! KOZOROG (22.12. - 20.1.) Dobro vam bo šlo od rok prilaga-nje in diplomacija. Trezno glavo boste ohranili tudi v kočljivih situacijah. V ljubezni se boste morali pogovoriti in tako boste doživeli pozitiven preobrat. Na delovnem mestu se bodo spremembe kopičile in od vas je odvisno, ali se odločite VODNAR (21.1. -18.2.) Pogumno boste stopali po svoji poti. Prijetno bo v družbi, še posebej tam, kjer se bo dogajalo kaj zabavnega. Na delovnem mestu se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Obstaja bo možnost, da boste prejeli pohvalo. Bučno bo tudi v ljubezni, toda vseeno ne bo vse po vase. RIBI (19.2. - 20.3.) Sledili boste svojim osebnim ambicijam. Zadev ne bo moč pometati pod preprogo. Svojih zastavljenih nalog se boste lotili na aktiven način. Pred vami je teden učenja in piljenja v znanju. V veliki meri vas bodo sprostili narava, sveži zrak in pogovori. Glasba bo balzam za dušo! 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 11. oktobra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (14.) Verjameš? V tem času sem spoznala ogromno pripadnikov različnih verstev in prav ta raznolikost me je pritegnila, da sem se odločila raziskati tudi ta vidik. Seveda se na to temo ne spoznam toliko, da bi lahko nastal strokoven članek, a vseeno bom poskusila predstaviti svoja glavna opažanja. Najbolj razširjena religija v Latviji je krščanstvo. Zaradi močne zgodovinske povezave z nordijskimi državami in severno Nemčijo prevladuje luteranstvo, v vzhodni Latviji pa je najbolj zastopana rimskokatoliška cerkev, predvsem zaradi poljskega vpliva. Tretja največja krščanska cerkev je pravoslavna, ki zajema predvsem rusko govoreči del prebivalstva. Zaradi državne politike ateizma v času Sovjetske zveze in odmika sodobne družbe od religije narašča odstotek Latvijcev, ki se opredeljuje za ateiste. Vendar, kdo še verjame v statisko? Očitno vernikov ni tako zelo malo, da mi je uspelo v enem samem dnevu obiskati kar tri različna bogoslužja, kajne? Najprej sem obiskala mogočno luteransko cerkev (Riga Cathedral), ki stoji na glavnem mestnem trgu in velja za najpre-poznavnejši latvijski simbol, saj podoba cerkve krasi številne razglednice, fotografije in naslovnice turističnih vodičev. Zaradi svoje lokacije, v samem mestnem jedru, je po navadi polna turistov, ki se v velikih gručah pomikajo proti vhodu. Vstopnina znaša nekaj evrov, a v nedeljo, nekaj minut pred mašo, ko Foto: Mateja Toplak Luteranska cerkev (Riga Cathedral), ki stoji na glavnem mestnem trgu, velja za najprepoznavnejši simbol Latvije. Foto: Mateja Toplak V notranjosti bogato okrašena pravoslavna cerkev (St. Alexander Nevsky Church) je vsekakor vredna ogleda. Foto: Mateja Toplak Majhna krščanska cerkev v moji neposredni bližini (Pardaugava). Pogled na mesto in najpomembnejše cerkve Foto: Mateja Toplak nihče ne preverja, kdo je turist in kdo domačin (za vsak slučaj sem gospe pri vratih namenila nekaj pozdravnih besed v latvij-ščini) je dober čas za ogled cerkve in istočasno tudi luteranske maše. Notranjost je pretežno iz lesa, zelo malo je raznovrstnega okrasja in ornamentov. Klopi so preproste, oltar izredno majhen, poslikav oziroma fresk pa skorajda ni. Udobno sem se namestila v zadnjo klop, da bi imela pregled nad dogajenjem in z velikim navdušenjem čakala začetek maše. Kmalu so ljudje, s pesmaricami v rokah, pričeli prihajati in opazila sem, da jih večina ob prihodu poklekne in ostane v tem položaju vse do začetka maše. Čez čas mi je postalo kar neprijetno, saj nisem vedela, kako naj se vedem, da se bom kar najbolje zlila z okolico. Nisem prepričana, da mi je ravno uspelo. Maša se začne nekoliko drugače. Duhovniki se s križem v roki sprehodijo po celotni cerkvi in s tem oznanijo začetek Svete daritve. Najbolj nenavadno se mi je zdelo, da je duhovnik med molitvijo obrnjen proti oltarju, torej stran od ljudi. Po zame neobičajnem uvodnem delu so se otroci s svečkami v rokah sprehodili proti izhodu. Kmalu mi je postalo jasno, da imajo v delu cerkve poseben prostor, namenjen samo njim, ki ga lahko izkoristijo za igro, medtem ko se njihovi starši mirno posvetijo molitvi. Ceremonija je potekala v la-tvijščini, zato nisem ravno sledila in po uri in pol sem bila že kar utrujena, zato sem bila izredno vesela, da bo naslednja maša, ki sem si jo izbrala, potekala v angleščini. Po napornem iskanju, v ulici, ki ji se vije v krogih, sem to majhno krščansko cerkev (St. Mary Magdalena) nekaj minut pred uro le našla. Cerkev je v notranjosti seveda podobna našim cerkvam, zato o tem ne bom izgubljala besed. Maša se je pričela kmalu po tem, ko sem se ponovno namestila kar v zadnjo klop, a nekaj dolgih minut nisem prepoznala jezika, v katerem je maša potekala. Nervozno sem brskala po svojih beležkah in se spraševala, če sem morda spregledala uro ali sem morda v napačni cerkvi. Ob pogledu naokrog sem opazila ljudi različnih narodnosti in barv kože, zato sem sklenila še malenkost počakati. Izkazalo se je, da duhovnik ne zna angleško, zato se je trudil brati, a to tako zelo slabo, da sem le s težavo ujela kakšno besedo. Očitno je bil francoz, saj je del maše potekal v francoščini in spet sem bila tam kot po navadi - „Ich verstehe nicht!" Zadnja maša, ki sem jo obiskala, je potekala v ruščini v prelepo okrašeni pravoslavni cerkvici (St. Alexander Nevsky Church), malenkost iz starega mestnega jedra. Ker na glavi nisem nosila rute, nisem ostala zelo dolgo, a vseeno dovolj, da sem opazila, da so verniki tukaj zelo striktni, saj prav vsi ob prihodu v cerkev poljubijo Jezusovo sliko, prižgejo svečo, se priklonijo in prekrižajo. Tri različne maše v treh različnih jezikih, nobene od njih nisem kaj prida razumela, a na svetu smo zato, da verjamemo in ni nam treba vedno vsega razumeti, kajne? Nadaljevanje prihodnjič Črna Kronika V torek popoldne sta domačina iz Dornave, stara 59 in 60 let, popivala in se kasneje razšla. Zvečer je starejši prišel v stanovanjsko hišo mlajšega, kjer sta s popivanjem nadaljevala in igrala karte. Ker je starejši mlajšega med igranjem hudo žalil, sta se sprla, po prepiru pa je starejši mlajšega udaril v obraz in nato še v telo ter zapustil hišo. To je mlajšega tako razjezilo, da je vzel manjšo sekiro in starejšega pred hišo enkrat udaril po glavi ter ga pri tem hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v SB Ptuj, storilec pa je s kraja odšel, vendar so ga policisti ob 3.45 izsledili, prijeli in pridržali. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe ga bodo ovadili ptujskemu tožilstvu. Race • V hiši našli orožje Foto: arhiv policije Policisti PP Rače so konec septembra na podlagi odredbe Okrajnega sodišča Maribor opravili hišno preiskavo pri 59-letnemu državljanu Slovenije. Pri preiskavi so našli in zasegli pištolo na boben, pištolo colt gold CUP, manjšo pištolo neznane znamke, pištolo znamke Rohm, tip RG 6, enocevno puško neznane znamke, starejše izdelave, in 61 različnih nabojev. Zoper osumljenca je bila podana kazenska ovadba na ODT Maribor, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, po členu 307/1 KZ-1B. Foto: Črtomir Goznlk V Ulici Eve Lovše v Mariboru so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila. Pri postopku so ugotovili, da je vozilo brez vozniškega dovoljenja vozil večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov. Prav tako so mu odredili strokovni pregled zaradi suma, da je vozil pod vplivom prepovedanih drog. Kršitelj je odklonil tudi strokovni pregled. Zaradi tega so mu zasegli osebni avtomobil, zoper kršitelja pa podali obdol-žilni predlog. Poleg tega so zasegli osebni avtomobil večkratnemu kršitelju, ki je po Tržaški cesti v Mariboru vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Na vozilu je imel kršitelj nameščene ukradene registrske tablice. zaščita m osebna varovalna oprema POPOLNO ČIŠČENJE zadnjih številk in lanskih modelov zaščitne obutve za jesen/zimo, plaščev, hlač, bluz PO SIMBOLIČNIH CENAH Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13 tel: 02/ 779 71 11 MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro Foto: arhiv petek • 11. oktobra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. V DOMINU PTUJ, frizerski studio M , moško striženje 5 €, žensko striženje - fen 15 €, prameni 7 €, barvanje 6 €, trajna komplet 20 €. Tel. 070 420 499. PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. NUDIMO učno pomoč, inštrukcije iz angleškega jezika, napotke in pomoč pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog. Mateher, d. o. o., tel. 040 571 313. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. t ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Novo v prostorih Slimmer centra - svetlobna terapija. Deluje na naraven način, vzbuja regeneracijo telesa deluje protibole-činsko, zdravi vse vrste poškodb, deluje kot fizioterapija, pomaga pri športnih poškodbah, pomaga pri sindromu kronične utrujenosti in še veliko več. Informacije na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, tel. 769 26 91. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu na 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. PIŠČANCE domače reje, težke 3 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. NESNICE rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo, naročila sprejemamo po telefonu. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. V NAJEM vzamem njive na desnem bregu reke Drave. Tel. 041 315 392. PRODAM mlado bursko kozo. Tel. 719 75 82. PRODAMO domača neškropljena jabolka za ozimnico ali stiskanje. Tel. 041 562 179. PRODAM česen, jesenski in spomladanski, ptujski, za sajenje in uporabo za gospodinjstvo, kakovosten, na kmetiji Lovrenčič v Krčevini pri V. 37. Tel. 041 532 064. KUPIMO traktor, lahko Zetor, Ursus, Ferguson, Deutz, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič. Tel. 041 235 349. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, in domači med, lahko v večji količini. Tel. 031 575 720. PRODAM tri bikce, pašne, dva sta 150 kg in eden 350 kg. Dve kozi, srnaste pasme, dobri mlekarici. Tel. 051 274 553. PRODAM 200-litrski sod, gumi voz, puhalnik, konjsko vprego in orehovo hlodovino. Tel. 769 54 11. KUPIM jabolka bobovec in ostale domače sorte. Tel. 02 761 16 31. PRODAM odojke. Tel. 755 31 21. NEPREMIČNINE V VRSTNI hiši na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero. Informacije na tel. 041 764 395. PRODAMO gradbeno parcelo s pogledom na Ptuj, 800 m2, za 48.000 EUR. Dividenda.com, 051 848 241. NA FORMINU prodamo zazidljivo parcelo, velikosti 9 arov, cena 22.000 €. Tel. 031 500 569. UGODNO prodam gradbeno parcelo, 1.456 m2, voda, hišna št., 2 km iz Ptuja; obnovljeno enosobno stanovanje, 35 m2, I. nadstropje, pri Bolnici Ptuj. Telefon 031 605 685. V DEZNEM pri Podlehniku na mirni lokaciji prodam vikend s 16 ari zemlje, brez vinograda. Cena 17.300 €. Telefon 031 305 696. IŠČEM delo, lahko pomoč starejšim osebam na domu (od nege do gospodinjskih opravil). Tel. 041 238 508. IŠČEM delo, varstvo otrok, pomoč osebam, mlajšim in starejšim, tudi v gospodinjstvu. Tel. 051 224 387. PRODAM renski rizling, mošt cca. 300 litrov. Telefon 040 247 628. PRODAM odojke, težke 30 kg. Telefon 041 848 359. PRODAJAJO jabolka za ozimnico aj-dared in gloster, lastno obiranje in embalaža, po 30 centov za kg, vsaki dan v Trnovski vasi, Trnovski vrh 21. Telefon 041 285 422. PravniNas vet. c om V JUSTIT1A OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. KOMBINIRANO peč Stadler 35000 kilo kalorij na trdo gorivo ali na olje z gorilnikom in 2 cisterni po 2000 litrov in 400 litrov olja prodam. Za 500 €. Tel. 031 791 054. RADIOPTUJ 89,8-98,2*10473 www.radio-ptuj.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. www.tednik.si RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ILF Pil 2251 Ptuj, Mlinska cesta 13, tel: +386(2)788 91 10, fax: +386(2)788 91 11, e-mail: golf@golfinvest-ptuj.si, www.golf-ptuj.si Dan odprtih vrat na ptujskem golf igrišču 15.10.2013 ob 11.00 in 15.00 Vabljeni na ogled in predstavitev igrišča. Naš učitelj golfa vam bo prikazal demonstracijo igre. Vse zainteresirane prosimo, da nam to javite na telefonsko številko 788 91 10. (j ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE ^mik IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje vstopnica za koncertWernerja z gosti« kibo v Cirkulanahv nedeljo, 27.10. ob 17.00. 1. ElizabetaHorvat, Cirkovce 40,2326 Cirkovce 2. Marjan Ozvatič, Ločki Vrh i, 2253 Destrnik 3.JožefTomažič, Placerovci 12,2272 Gorisnica 4. MarijaMurko, Zg. Hajdina 100/a, 2288 Hajdi 5. Alojz Berlak, Grlinci 24,2256Juršinci ima 6. FrancKozel, Gradišče 18/a, 2285 Zg. Leskovec 7. Marijajurič, Zagojiči 9/a, 2272 Gorišnica 8.ValeryaRqjko, Zavrč 7/a, 2283 Zavrč 9. MarijaEmeršič, Orešje i, 2250 Ptuj 10. MarijaZagoršek, Rucmanci 62,2258 Sv. Tomaž Nagrajenci boste -prejeli nagrado po pošti. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. oktobra 2013 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 NRG d.o.o. razpisuje 1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ ARHITEKTURE za potrebe našega podjetja. Interesenti naj pošljejo pisne prijave na naslov NRG d.o.o., Tehnološki park 19,1000 Ljubljana, S pripisom: Za kadrovsko štipendijo Prijave sprejemamo do: 18.10.2013 PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva fiat punt01.2 8v actual safe 2007 3.450,00€ serv. knjiga kov. srebrna citroen c41.616v vtr pack 2006 4.900,00 £ serv. knjiga kov. zlata mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 10.900,00 € usnje kov. srebrna fiat multipla 1.616v sx100 1999 1.650,00é klima kov. zlata microcar mc 1 2004 4.300,00 € brez izpita kov. sv. modra peugeot 3071.616v d-sign 2007 5.670,00£ prvi last. kov. srebrna aixam 400 sl evolution 1998 2.500,00 { brez izpita k0v.b0rd0 peugeot 4071.6 hdi confort umu. 2007 6.950,00 i prvi last. kov. črna opel astra 1.416v n-j0y 2005 4.800,00 i serv. knjiga kov. srebrna audi sportback a31.9tdi ambition 2008 10.900,00 i serv. knjiga kov. srebrna peugeot limuzina 4071.6 hdi conf. pack 2007 6.990,00 { serv. knjiga k0v.b0rd0 ford fusion 1.616vc0mf0rt 2008 5.490, oof prvi last. kov. siva seat ibiza 1.4mpi stella 2002 2.150,00« klima kov. modra ford fusion 1.416v comfort 2007 4.950,00í klima kov. srebrna peugeot 3081.416v confort 2008 6.190,00 € prvi last. kov. srebrna mercedes- benz a160 classic 1999 2.750,00£ klima rdeCa ren au lt megane 1.616v elan 2008 5.690,00£ prvi last. kov. borbo peugeot 607 2.2 16vtitan 2001 2.650,00 € serv. knjiga kov. srebrna ford fiesta 1.416v comfort 2008 5.230,00£ prvi last. kov. Črna peugeot 2061.616v xs break 2004 2.850,00 € avt. klima kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjffluJ ) Industrijska 9, MARIBOR f ^JjZf/ 02 2283020,031 658 679 1 NOVA VOZILA FORD 1 POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD 5 KREDITI NA POLOŽNICE } BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE MIK CENA € OPR. BARVA /99 2.990,00 ALUPIAT, DVAVT.KLIMA, NIEGL SV.ZELENA KOV. 010 15.980,00 7 SEDEŽEV, USNJE, PARK SENZOR. ČRNA KOV. 006 2.990,00 KUMAIZLAST.,POTRJ.SERV.KNJ. BELA 008 5.990,00 1.LAST, TïMPOMAT, MEGLfNKE TEMNO MODRA KOV. 013 13.990,00 TFMPOMAT, CONTROL PAKET ČRNA KOV. 007 7.490,00 ALUPLAT, AVTKLIMA, VLEČNA N. SREBRNA». 013 15.990,00 PAKETU» 1, PAKET UDOBJE 1 MARS REORDEČA KOV. 013 13.490,00 TEMPOMAT, SONY AVDIO SISTEM MODRA-BLUE CANDY KOV. 012 9.990,00 TEMPOMAT, C0NTR0LPAKET2 HOTMAGEHTAKOV. 013 10.900,00 ČRNA STREHA, COOL&SOUND P. BELA 008 5.790,00 ALLI PLAT, KLIMA, I.LAST, MEGL MODRA KOV. 007 6.980,00 DOD. 4 ZIM. GUME NA PLATIŠČIH SREBRNA KOV. 008 6.690,00 ALUPLAT, AVT.KUMA, MEGLENKE TEMNO SIVAKOV. 008 6.990,00 KUMA, MEGL, 1.LASTNIK TEMNO SIVAKOV. OOO 1.470,00 STREŠNE SANI, KUMA, MEGLENKE BELA 1999 1.190,00 NAVIGACIJA, USNJE, ALU PLAT. ČRNA 2008 6.450,00 KUMA, ABS, IIASM.SIO RDEČA 2000 1.690,00 KUMA, ROLO, POTKJ.SERV.KNJIEA BORDDROZAKOV. 2006 5.980,00 HIR, I.LAST, POTR. SERV.KNJIGA TEMNO SIVAKOV. 2005 3.690,00 KUMA, 1. LASTJVIEGLENKEJ1CD BORDO RDEČA KOV. 2005 4.490,00 ALUPLAT,ŠP.SEDEŽI, 06V.KONTR. SREBRNA KOV. 2006 7.390,00 KUMA, KOMUNIK.PAKET,TEMPO. SREBRNA KOV. 2010 19.500,00 BIXENON, PARK SENZORJI ČRNA 2008 6.790,00 AVT.KUMA, MEGL EL PAKET SIVAKOV. 2004 3.190,00 KUMA.MEGLENKE.NASLZAROKO SREBRNA KOV. 2005 3.490,00 AVT.KUMA, ALUPLAT., P0T.RAČ. TEMNO SIVAKOV. 2008 5.990,00 KUMA, MEGL OBVOLKOHTROIE SV. MODRA KOV. 2007 6.990,00 ALUPLAT, BLUETOOiïR, STR.SANI SREBRNA KOV. 2003 3.790,00 KUMA, ABS, 1.MIUBS MAKOV. 2004 5.790,00 AVT.KUMA, 1,LAST.,P0TFLSERK. SREBRNA KOV. BMW523I4VRATA 1! CHEVROLET CAFT1VA 2.0 VCDI LT 4X4 CHEVROLET KALOS 1.41,5 VRAT, SLO CITROEN C41.416V, ATTRACTION 5 VRAT FORD BMAXTREND 1.01ECDBODST-TESTNI FORD C MAXTREND 1.8TDCI, SLO FORD MTREND 1.6 VCT125KIM FORD HESTA 1.0 ECOBOOST TITANIUM, 5 VRAT FORD HESTA 1.251 TTTANIUMM, 5 VRAFTESTWO FORD HESTA 1.251 TREND. 5 VRAT-TESTNO FORD HESTA 1.4 COMFORT, 5 VRAT FORD FOCUS KARAVAN 1.6 FORD HJSION 1.6 COMFORT 5 VRAT FORD FUSION 1.6TREND,SL0 FORD MONDE01.8 TU KARAVAN HONDA ACCORD 2.0,5VRAT MAZDA 21.31 CE PRO, 5 VRAT NISSAN ALMERA 1.5.3 VRATA OPEL ASTRA 1.616V ENJOY, 5 VRAT IIGEÖT206 1.4 L 5 VRAT, SLO UGEOT 206 CC 1.616V OUIKSILVER UGEOT 807 2.0 HDI, 7 SEDEŽEV UGEOT RCZ COUPE 1.6 NAIILT GRAND MODUS 1.2 TCE DYNAMIQUE NAULT MEGANE 1.5 DCI, 5 VRAT NAULT MEGANE 1.9 DCI COMFORT, 5 VRAT iPiAULT MODUS 1.5 DCI ELAN, 5 VRAT SEAT ALTEAXL 1.91DL5VRAT SEATLEON 1.45VRAT.SL0 VW GOLF 1.41 TRENDUNE, 5 VRAT ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr 05:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Ljudski pevci v Benediktu 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 18:00 Trgatev na Zavrhu 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:00 SKL _ 09:00 Spravilo koruze v Skorbi 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Igrev Pobrežju 12:00 Od kleti do kleti s prijatelji 13:00 Munda Sommer fest 2, del 15:00 GoriSnica - Iz naših krajev 17:00 Kimavčevi dnevi na Destrniku 18:30 Trgatev na Destrniku 20:00 10 letTD starše 21:00 Glasbena oddaja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; lnfo@slptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Večer z Žargonovci 2013 2. del 10:00 Trgatev na Zavrhu 12:00 Seja sveta občine Markovci pon. 18:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Kimavčevi dnevi v Markovcih 22:00 Ujemi sanje 23:30 Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Otvoritev krožišča in doma 09:30 Polka in Majolka 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 18:00 Igrev Pobrežjj 19:10 SKL 20:00 Kimavčevi dnevi v Markovcih 22:00 Večer z Žargonovci 2013 2. del Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Raičeva 6 2250 Ptuj PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 11.10. 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. Ü 10:20 Modre-non. 12:00 Reei TV Ormož 15:35 MnjicaM 17:35 Moto scena - 24. oddaja - pon. 18:00 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 7. oddaja - bon. 18:30 To bo mojpoKlic-Turističm animator in vodja cateringa - pon. 19:00 Lokacija Slovenija - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Široko oko - 2. oddaja 20:40JPtujske odrske deske - pon. - 24. oddaja - PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 13.10. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica 10:40 Široko oko - 2. oddaja - pon. 11:00 Ptujske odrske deske - pon. .....J1od tedna -pon. in. mi: 20. oddaja - pon. ion. 21:10 Cista umetnost - laja - pon 21:25 Fi m Campus - Puščica v srce -pon. 21:30 Fi m Campus - Raj - pon. 21:35 Glasbeni orodab 22:00 Regi TV GoriSnica - pon. Sobota 12.10. 00 Ptujska kronika - pon. 25 Modro - pon. 50 To bo moipoklic -Turistični animator In vodja catering nna pon. 1:30 Zemlja in ml - _ 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 2:50 Film Campus - Babica - pon. 3:00 Pregled tedna 5:30 Kuhinjica - pon. 5:55 Glasbeni predah 6:00 Ptujska kronika - pon. 7:25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 8. oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika - non. 8:20 Cista umetnost - 24. oddaja - pon. 8:35 Film Campus-Jaz in ti-pon. 8:45 Pregled tedna - pon. 9:30 Gvatemala- Dežela potresov In vulkanov -pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:50 Zemlja In mi - 20. oddaji 21:20 Široko oko-2. oddaja 21:40 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. televizija 13:30 Zemlja 14:00 Sport(no) -20_______ 15:00 Gostilna »Pr Francet« -17:40 Zeleno - 2. oddaja - poi 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. 18:50 Cista umetnost - 24. oddaja 19:05 Film Campus - Moderno dekle - pon. |9:j5 Fjjm Campus^- 0 ¡>ratoily pon. 7. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 2L20 Mot osMni -^l!5o d Jaja - pon. 21:45 Glasbeni predah .10. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:30 Glasbeni predah 17:00 Povabilo na kavo - pon. pon. 17:30 Pregled tedna -jonTH 17:50 Film od blizu - Polovica mene | 17:55 FIlm od blizu - Rutina-pon. I 18:30 To bo moj poklic ■¡zatorvturiH ■■M umetnost -lOailplHM 19:15 Film Campus - Kosmata ljubezen -pon. ijjif lasbena8 (slovHHiiiMH L oddaja -pon. 1. Idàja - dU Organizator v turizmu Cista umetnost - 24.1 ..... Film Campus - Kosmata ijul______ 19=25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 8. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sinko oko - 2. oddaja - pon. 20:40Sport(no)-20. oddaja-pon. 21:15 Motoscena - 24. oddaja - pon. 21:40 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. Spremljal« nas lahko tudi m 12 in SIOLIV TOP^fl VTOMOBItf t. VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M=f J=1WI d 911! I MeJJ 9 M B M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLR0AD 2.5 TDIQUATTR0 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 C0L KOV MODRA BMW 520 d Fl 0 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV KOV.VUOUČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD M0NDE0 2.0 DIESEL TITAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO K0V.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2010 13.800,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA X6: XDRIVE30D AVT. 2009 43.800,00 BELA CITROEN C4 PICASSO 1.6 HDI BUSINESS 2010 9.780,00 KOV. RJAVA CITROEN C5 TOURER 1.6 HOI BUSINESS 2011 11.280,00 KOV. ČRNA FORDSMAX 1.8 TDCI TREND 2008 10.490,00 KOV. ČRNA OPEL INSIGINA 2,0 CDTI COSMO 2010 12.980,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1.6 16V 2004 4.700,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 308 SW CONFORT PACK 1,6 HDI 2009 6.980,00 KOV. SIVA PEUGEOT 407 SW BUSINESS 1.6 HDI 2010 8.490,00 KOV. ČRNA RENAULT CUO 1.5 DCI EXPRESSION 2009 5.580,00 BELA RENAULT MEGANE BERUNE 1.5 DCI DYN. PLUS 2009 5.980,00 KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2011 8.190,00 BELA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TDI 2008 8.600,00 KOV. ČRNA SEAT IBIZA ST STYLE 1.6 TBI 2011 8.550,00 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN CADDY LIFE 1.9 TBI 2007 6.680,00 BELA VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 2.0 TBI 2009 10.880,00 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2.0 TBI 2010 17.390,00 KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 11. oktobra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Petek, 11. oktober 16:00 Podgorci, vrtec: slovesnost ob odprtju obnovljenega vrtca 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave udeležencev tečaja fotografije 2012/2013 pod vodstvom Stanča Zebca Sobota, 12. oktober 8:00 Dornava, baročni dvorec: Baronov tabor, otroške delavnice, kosilo ob 12.00, predstavitev skupin ob 15.00, viteški turnir ob 17.00, prižig luči in baronova večerja ob 20.00 8:00 Majšperk, pred poslovnim prostorom Breg 12, bivši Mercator: Tržnica občine Maj- šperk, prodaja domačih pridelkov in izdelkov 9:00 Dobrina, pri trgovini Dobrinček: občinski praznik Žetale, pohod po Ekološki poti, ob 10.00 kolesarski maraton, odhod iz športnega parka Rim, ob 19.00 Polharija na Rovah 9:00 Hajdoše, tenis center Goya: občinski praznik, občinsko prvenstvo v tenisu za mlajše dečke in deklice, TK Skorba, ob 10.00 kolesarjenje po občini, odhod izpred Gasilskega doma Slovenja vas 9:00 Kebelj, knjižnica: ura pravljic 9:00 Kidričevo, tržnica: kostanjev piknik in otroške delavnice 9:00 Malek: likovna kolonija Jesen v goricah, JSKD Ormož, do 17.00 10:00 Juršinci, Kulturni dom: svečanost ob 20-letnici zbiranja ljudskega izročila in prireditev Zahvala jeseni v Juršincih, kulturni program, predavanje etnologa Andreja Brenceta o pomenu dediščine, predstavitev filma, ogled muzeja 10:00 Ptuj, Mestni kino: teden otroka, Kino vrtiček, film Meseček in ustvarjalna igralnica Tovarnica filmskih zvokov, brezplačno 10:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: teden otroka, tradicionalni Živ-žav, do 12.00 13:00 Janški Vrh: svečano odprtje ceste Pastirovec, pogostitev v šotoru pri cerkvi sv. Janeza Krstnika na Janškem Vrhu 14:00 Hajdoše, pri krožišču ob kanalu: srečanje vaščanov ob vaški lipi 17:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: 9-letnica delovanja KD Ljudskih pevk Jezero 18:00 Zavrč, Kulturna dvorana: 7. društveni večer gospodinj, razstava jabolčnih štrudlov, tekmovanje v lupljenju jabolk, Društvo gospodinj občine Zavrč 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: multimedijska predstavitev Sedemletna pot, Dominika in Igor Osvald, po Aziji, Avstraliji, Južni Ameriki in Afriki, predstavitev knjige Enosmerna vozovnica 21:00 Ptuj, Hotel Mitra: Swing plesni večer KUD the swing story Nedelja, 13. oktober 8:00 Žetale, prostori OO RK: laboratorijski pregled krvi, do 10.00 8:30 Kamnica, pod cerkvijo: Jesenski humanitarni pohod na Urban, Na noge - za boljše življenje, prispevki za dva otroka iz Svečine 9:00 Malek: likovna kolonija Jesen v goricah, JSKD Ormož, do 17.00 10:00 Ptuj, grad: Z igro do dediščine, srednjeveške pripovedke bo za otroke pripovedovala lady Martina 10:30 Juršinci, Kulturni dom: svečanost ob 20-letnici zbiranja ljudskega izročila in prireditev Zahvala jeseni v Juršincih, srečanje kraljic z mašo in blagoslovom darov jeseni, vinska razstava, igra na prostem, Tuševa vinska trgatev, zabava 11:00 Cerkvenjak, pred gasilskim domom: Pod klopotcem, 7. trgatev Johanezove trte, potomke najstarejše trte na svetu 11:00 Dornava, baročni dvorec: Baronov tabor, povorka po Dornavi, ob 14.00 mimohod in predstavitev skupin, ob 18.00 podelitev zahval 17:00 Laporje: Oktober je dober, predstava Levi razbojnik, Gregorja Čušina, KID Zven Laporje MESTNI KINO PTUJ Petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. oktober: 17:00 Pošasti z univerze; 19:00 Preden umrem; 21:00 Hipnotizer. Sobota, 12. oktober: 10:00 Kino vrtiček, projekcija filma Meseček in ustvarjalna igralnica Tovarna filmskih zvokov, ob tednu otroka brezplačno Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: BRUNO GRONING 2. del; dokumentarni film o zdravju po duhovni poti; fenomen BRUNO GRONING; po sledeh čudodelnega izcelitelja; globoko čustveno doživljajski film; več kot petdeset prič ozdravitve tedanjega časa; originalno filmsko in zvočno arhivsko gradivo; deset let javnega predvajanja v kinodvoranah; film, preveden v dvaintrideset jezikov; mnoge ozdravitve po vsem svetu so medicinsko preverjene; tokrat prvič tudi na TV-zaslonih. Več na: www.bruno-groening-film.org. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si WILLIAMS ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - sklep ustavnega sodišča) in 29. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09) Občina Podlehnik objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za občinski prostorski načrt Občine Podlehnik 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Podlehnik, ki ga je izdelal Oikos, svetovanje za razvoj, d. o. o., ob sodelovanju Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje, d. o. o., in Urbania, prostorske rešitve, d. o. o., pod številko projekta 1080/09, z datumom oktober 201 3. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN. Sočasno se razgrneta tudi okoljsko poročilo pod številko projekta 3343/11, z datumom november 2012, dopolnjeno september 2013, ter dodatek k okoljskemu poročilu za varovana območja pod številko projekta 3343/1 1-A, z datumom november 2012, dopolnjeno julij 2013, ki ju je za dopolnjen osnutek OPN Občine Podlehnik izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d. o. o. 2. Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v prostorih Občine Podlehnik, Podlehnik 21. Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 21. 10. 2013, do vključno petka, 22. 11. 2013. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na prostorskem informacijskem sistemu občine (PISO), do katerega se lahko dostopa preko spletnega naslova http://www.podlehnik.si/. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja, ki bo v sredo, 13. 11. 2013, ob 17. uri, v Domu krajanov (Zadružni dom), Podlehnik 9. 3. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu z dodatkom za varovana območja za OPN Občine Podlehnik. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Podlehnik, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 4. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Podlehnik (http://www.podlehnik.si). Številka: 350-2/2012 Datum: 8. 10. 2013 Marko Maučič, župan občine Podlehnik V življenju le skrbi in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni bolečine, a nate ostal večen bo spomin. ZAHVALA ob izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tašče Marije Tomažič IZ PLACEROVCEV 12 31. 7. 1951-28. 9. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevkam za odpete žalostinke, govornicama ge. Aniti in ge. Mariji za poslovilne besede, g. Janku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Žalujoči: mož Jožef, sin Danilo, hčerki Vesna in Tatjana z družinama ter sestri Jožica in Slavica z družinama Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato ljubezni si prepustil se, ki nate iz neba se zlila je in spokojno svoje zaprl si oči. ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Franca Tementa IZ ZABOVCEV 43 A 7. 10. 1927 t 29. 9. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred in govornici za poslovilne besede. Vsi njegovi Prazen naš dom je, prazno je dvorišče, oko naše zaman te išče. ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, brata, očeta, tasta, dedka in pradedka Janeza Kvarja 30. 1. 1934-27. 9. 2013 IZ STOJNCEV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in sodelovali pri večerni molitvi. Zahvaljujemo se g. župniku za cerkveni obred in sv. mašo, molivki in govornici ge. Hedviki, cerkvenemu pevskemu zboru, g. Janku za zaigrano Tišino, zastavonoši in praporščaku ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala dežurni ekipi ZD Ptuj. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali ali pomagali pri pogrebni slovesnosti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njegovi najdražji Ko pade klas, zajoče narava. Vendar bo njeno zrno rodilo novo žito. Ko se poslavljamo od človeka, ki smo ga imeli radi, strti stojimo ob njegovem slovesu. Tolaži nas misel, da bodo sadovi njene ljubezni in delavnih rok rodili še mnoge nove sadove. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in botre Anice Zidarič IZ ROGAŠKE CESTE 53 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala delavcem Vrtca Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njeni najdražji V neskončno praznino, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Alojza Bezjaka SPUHLJA 23 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala duhovnikom župnije sv. Petra in Pavla za opravljen obred. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta Martina Čeha PODVINCI 35 B r ' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala gre kolektivoma Kegljaškega kluba Drava Ptuj in Društva upokojencev Ptuj - sekcija kegljači, bivšim sodelavcem iz Gorenja - PE Prototipna, prijateljem iz borovega gozda v Kavranu, ge. Vidi Grdiša za ganljive besede slovesa, pevcem iz Komornega moškega zbora Ptuj za zapete pesmi in g. župniku Juriju iz župnije sv. Ožbalta za vodenje obreda. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Žalujoči: njegovi najdražji Ptuj • Podjetje Tisto v finančnih težavah Od avgusta brez dohodka in na čakanju na delo V tem tednu smo iz regijske organizacije sindikata SKEI prejeli informacije, da je 12 od skupno okrog 30 zaposlenih podjetja Tisto od 16. avgusta na čakanju na delo. Direktor in lastnik družbe Tisto Vili Cerovič nam je pojasnil, da je vseh delavcev na čakanju na delo 16, podjetje pa je sicer zaposlovalo 34 sodelavcev. Nekateri izmed njih so se že prezaposlili v podjetje Tiso, ki deluje na istem naslovu kot Tisto, to je v objektu na Rogo-zniški cesti 34. Podjetji Tiso in Tisto lastniško nista povezani. V Tiso naj bi se prezaposlilo 14 Tistovih delavcev, štirje so dali odpoved delovnega razmerja, 16 pa jih je torej od sredine avgusta na čakanju, formalno so še vedno zaposleni v Tistu. Družba Tisto sicer posluje, stečaj podjetja pa je neizbežen. Delavci Tista so za julij prejeli samo akontacijo plače v višini 260 evrov. In še to v dveh obrokih - prvič je bilo nakazanih 140 in drugič 120 evrov. Delodajalec jim torej dolguje preostanek plače za julij, v zraku so tudi avgustovski in septembrski dohodek ter preostanek izplačila regresa za letošnje leto. Zaradi nevzdržnih razmer je 11 zaposlenih za pomoč za izhod iz nastalega položaja zaprosilo Sindikat kovinske in elektro industrije SKEI. Na zboru delavcev so sprejeli sklep, da bodo, če jim delodajalec ne bo izplačal zaostalih obveznosti, posegli po stavki. Stavko napovedujejo za 21. oktober. Sprva bi jo izvajali na sedežu podjetja po štiri ure dnevno, nato pa bi jo nadaljevali doma, saj delavci zaradi finančnih težav, v katerih so se znašli, denarja nimajo. Sindikat je formiral tudi stavkovne zahteve. To so takojšnje izplačilo zapadlih plač in preostanka regresa za leto 2013 ter vseh v zvezi s tem povezanih prispevkov. Če bo delodajalec zapadle finančne obveznosti do zaposlenih do 18. oktobra poravnal, bo stavka odpovedana. Če obveznosti ne bodo poravnane, bodo delavci posegli po stavki, med stavkovnimi zahtevami pa tudi navajajo, da bodo sodišču predlagali pričetek stečaja podjetja. Del dejavnosti zaenkrat ukinjen Pod okriljem nove družbe Tiso se izvaja samo del dejavnosti, ki jih je sicer v preteklosti opravljal Tisto. Obdržali so 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! Bi bili radi še boljši ljubimci ? www.sextablete.si NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNO IN ZA VSA LETA 040 800 560] 4 tablete + 1 brezplačno = 30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTA VA V 24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 816] 10 tablet = 32,74 EUR 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) Foto: Črtomir Goznik Lastnik poslovnega objekta na Rogozniški cesti 34 je družba Finor leasing, ki je v 100-odstotni lasti Banke Koper. Najemnik objekta je bila do avgusta letos družba Tisto. S potencialnim novim najemnikom po besedah Vilija Ceroviča pogodba o najemu in uporabi objekta še ni sklenjena. servis za tovorni program in trgovino, medtem ko jim dejavnosti proizvodnje, servisa in prodaje tahografov zaenkrat ni uspelo pridobiti. Pri dejavnosti, vezani na tahografe, je namreč Tisto kot pooblaščen zastopnik, serviser in proizvajalec sodeloval z mednarodnim koncernom Continental. Po tem, ko je postalo jasno, da za Tisto več ni rešitve, so poskušali dejavnost prenesti na novo podjetje Tiso, s tem pa bi lahko ohranili tudi vsa delovna mesta. Vendar se je Continetal odločil drugače in za pooblaščenega zastopnika za to območje izbral hrvaško podjetje Tahografi Zagreb. Posledično to pomeni, da bodo na to podjetje prenesli tudi celotno dejavnost, povezano s tahografi: proizvodnjo, servis in prodajo. Obstaja sicer še možnost, da bi družba Tahografi Zagreb na Ptuju odprla poslovno enoto. To bi pomenilo, da bi lahko na ta naslov prezaposlili še nekaj Tistovih sodelavcev, vendar zaenkrat še ni nič točno dorečeno. Kje je razlog za propad Tista? Družba Tisto je bila ustanovljena v začetku leta 2006, njen 100-odstotni lastnik je Vili Ce-rovič, od 1. oktobra letos tudi direktor podjetja. Cerovič je bil v preteklosti med drugim direktor družbe Petovia avto. Tisto je vsa leta posloval pozitivno. Lani so ustvarili 191.318 evrov dobička in zabeležili nekaj manj kot štiri milijone evrov prihodkov. Na vprašanje, zakaj se je podjetje letos znašlo v težavah, je Cerovič odgovoril: »Do težav je prišlo www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 zaradi prodaje podjetja Domida, kjer sem imel 100-odstotni lastniški delež. Družba Tisto je Domidi izdala poroštvo, ki pa v teku prodaje ni bilo izbrisano oziroma bi ga moral novi lastnik zamenjati s svojimi poroštvi. Kupec Domide, ki je sicer Evropejec, ne prihaja pa iz območja EU, me je pri prodaji ogoljufal, saj za nakup podjetja ni plačal kupnine. Poleg tega, da nam kupnina ni bila izplačana, je na Domidi ostalo naše poroštvo. Ker novi lastnik Domidinih finančnih obveznosti ni odplačeval, so banke zapadle obveznosti začele terjati od Tista, ki je bilo porok. Seveda teh obveznosti nismo bili zmožni odplačevati, z bankami smo se pogajali za reprogramiranje obveznosti, vendar smo bili pri tem neuspešni. Marca so se zače- Po Cerovičevih besedah naj bi kupec Domide po enakem sistemu ogoljufal nekaj podjetij v Sloveniji in več družb po vsem svetu. »Gre za mednarodnega goljufa,« je prepričan prvi mož družbe Tisto. le težave z likvidnostjo, maja sta nas začeli Nova KBM in NLB pozivati, da moramo kot porok poravnati Domidine obveznosti. Takrat je v naših računovodskih izkazih začel nastajati minus, postali smo insolventni. Ker smo se znašli v finančnih težavah, smo bankam predlagali različne možnosti za izhod iz nastalega položaja, vendar za to pri njih ni bilo posluha. Ena izmed bank na naše dopise sploh ni odgovarjala. Zdaj je situacija tako daleč, da nam preostane samo še stečaj podjetja, vendar za to še niso zakonsko izpolnjeni pogoji. Kakor hitro bodo pogoji izpolnjeni, bomo sprožili stečajni postopek.« Glede na zbrane podatke je vprašljiva smiselnost napovedane stavke. Dejstvo je, da podjetje do 18. oktobra obveznosti ne bo izplačalo, ker denarja nima. Vprašanje pa je tudi, kje in pred kom lahko delavci stavkajo, saj je tudi direktor in lastnik podjetja Tisto Vili Cerovič na čakanju na delo. Po zagotovilih direktorja naj bi bile obveznosti do zaposlenih poplačane iz stečajne mase. Mojca Zemljarič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA 'ORS,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, www.pomaranca.si B www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Napoved vremena za Slovenijo www.radio-ptuj.si J^) T/Vot f/iV>n rto&onsrviio J Danes bo oblačno in dežev- ¡/cwtc* wnw Mtt/yM/tyc. no. Vmes bodo tudi nevihte z močnejšimi nalivi in sunki vetra. Jugo bo zjutraj ponehal. Padavine bodo popoldne slabele in od zahoda počasi ponehale, zvečer se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 12 do 18 stopinj C. Obeti V soboto bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. V nedeljo bo delno jasno in povečini suho. Precej toplo bo.