Najprej Le kam so šli glasovi? Definicij, kdo daje lahko poslanec, J/K^^^Sl je bilo že već. Novejši čas pa nam je ponudil « prav zanimivo definicijo: Poslanec je politik, f^j^^m ki sprejema zakone, da jih krši kljub strankarskemu moralnemu kodeksu. Poznamo pa tudi profil poslanca, ki mora najprej v Bruselj, se mora nato povzpeti v 13. nadstropje, da od tam vidi, kako je Slovenija majhna. Pa se kljub majhnosti bojda ne bo odrekel predsedniški kandidaturi. Spet tretji poslanec ta je strašno radoveden. Nazarcnsko ga zanima vrednost vrnjenega premoženja. Prav je, da se mu ta del radovednosti poteši, ker ga bo gotovo radovednost gnala tudi do odkritja polstoletnih interkalarnih, zamudnih, bolje rečeno pohojenih obresti za nacinalizirano premoženje. In na dlani bo vrednost vrnjenega premoženja in vrednost vseh zamujenih obresti. Sploh zna parlamentarna združba naplahtati ljudstvo do neverjetnih potegavščin. Tako smo jo pred dvema letoma mahnili na referendum, s katerim naj bi dosegli, da bi uboge trgovke -mame in mamice ne delale ob nedeljah v trgovinah. Pa smo izglasovali čisto nekaj drugega. Po dobrih dveh letih parlamentarnega in ustavovarstvenega nategovanja smo sindikalistom omogočili uspešno bilko za boljše plače. »Uboge trgovke« mame in mamice pa bodo ob nedeljah še naprej pridno delale. Amen. Ondan smo slišali vrle parlamentarce zatrjevati, kako bo koncesija v zdravstvu prešla v divjo privatizacijo. Čudno da ravno zdaj veljajo te zastrašujoče ugotovitve, in ne že tedaj, koje neki dr. koncesionar vsaj že pred 14 leti kandidiral celo za predsednika države, ne da bi se tedaj kdo spotikal ob njegovo koncesijo, s katero je brez strategije, brez analize prednosti in slabosti in brez dialoga z državljani in veliko večino zdravstvenih delavcev začel divjo privatizacijo. Ja, kaj hočemo. Tako se nam streže. In še bolje. Naš predsednik je najprej lepo razložil, kako se gre na letni dopust namesto na volitve; če se pa ima vreme skisati, pride čas prav tudi za volitve. Še sreča, da se je vreme napovedovalo na kislo. Imamo pa vendarle novega župana pa ne čisto novega. Pa to še ni najhujše hudo. Mnogo bolj zagalno se zdi, da stranka pošlje v ogenj kandidata za župana, glasov mu pa očitno ne privošči. Temu bi se milo rečeno dejalo norčevanje. Kolikokrat še? Urednik t-o fro » rt> 3 Dober dan, gospod župan! Naravnost iz županove pisarne tik pred koncem mandata Župan ./. Nagode Krožišče na Tržaški (v drevoredu) v državnem lokacijskem načrtu V prvih dneh novembra je Ministrstvo za promet potrdilo pobudo, s katero postavlja preložitev in ureditev križišča regionalne ceste R2 408/1374 (Rovtarska cesta proti Z.irem) na regionalni cesti R2-409/30I (Tržaška cesta v drevoredu) k Mercatorju. Sredi novembra naj bi bil na Ministrstvu za okolje in prostor pri Metki Černclč, generalni direktorici za okolje, sestanek, kjer naj bi bil sprejet dogovor o nadaljnjih aktivnostih in o skrbniku za pripravo državnega lokacijskega načrta. Direkcija za ceste je temeljito preučila tri variante križišča: pri Kramarju, pri Mercatorju in v Zapolju pri križišču v industrijsko cono. Za najboljšo seje izkazala varianta pri Mercatorju in o tej bo tekla razprava, kako v prihodnosti umestiti investicijo v državni proračun. Nov plan za urejanje prostora Občina se je odločila za pripravo novega plana za urejanje prostora. Za urejanje prostora' pa sta potrebna dva dokumenta: strategija prostora in prostorski red občine. Zato je za 30. november razpisana I. prostorska konferenca, na katero so vabljeni vsi, ki želijo vplivati na nadaljnje urejanje prostora v občini. Oba dokumenta bo obravnaval in sprejel občinski svet predvidoma do konca 2007. Do čiščenja odpadnih voda tudi z denarjem Kvropske zveze Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je bil 6. novembra dogovorjen postopek za izdelavo 1'casibi 1 ity študije O" O Na naslovnici: Lučk in cvetja v spomin. VOto: Marcel klefunčič (študija možnosti) za umestitev I. faze projektov zajemanja in čiščenja odpadnih voda porečja Ljubljanice v program sofinanciranja iz kohezijskega sklada Lvropske zveze v letih 2008/09. Soudeležba Lvropske zveze se predvideva v višini 70% vrednosti naložbe. V projekt izdelave študije se je vključilo s posebno pogodbo poleg MOP tudi 9 zadevnih občin. Kanalizaciju vse globlja. Kanalizacija kmalu tudi na Martin j Hribu, na Kaleah in v Rovtah Dokaj hitro potekajo dogovori s posameznimi izvajalci del za pridobitev potrebnih geodetskih podlag, idejnih in izvedbenih projektov za kanalizacijo na M a rt in j Hribu in proti Kaleam ter za čistilno napravo in primarni kanalizacijski vod v Rovtah. Prizadevanja gredo v to smer, da bo vsa potrebna dokumentacija z gradbenim dovoljenjem pridobljena do jeseni prihodnjega lela. Martin Koren Najprej Volili smo in izvolili Lepa sončna nedelja, 22. oktobra, je na logaška volišča privabila 5.680 ali 60,16% od 9.441 volilnih upravičencev Janez Nagode z obilno prednostjo pred Bertom Menardom v drugi krog Seveda, je veljala prva skrb izidu glasovanja za župana, za katerega sc jc potegovalo kar devet kandidatov. In volilno telo je odločilo, da v prvem zamahu še nismo prišli do novega župana, vendar je najbolje pokazalo Janezu Nagodetu. ki so mu volilei ob podpori Slovenske ljudske stranke namenili 2.435 ali 43.31% glasov, in Hertu Menartu, samostojnemu kandidatu, ki so mu volilei oddali 930 ali 16,54% glasov. In potlej po vrsti: Vladislav Puc, Nova Slovenija 618 ali 10,99%. Dušan ("cinigoj, SMS, 552 ali 9,82%, Mateja Mlakar Kržišmik, Socialni demokrati. 355 ali 6.31%. Rudi Vončina. Slovenska demokratska stranka. 3.3.S ali 5.96%, Aleksander Česnik, Liberalna demokracija Slovenije, I9X ali 3,52%, Boris ("'ičmirko. Aktivna Slovenija, 171 ali 3.04% in Benjamin Miheve. Naprej Slovenija, 2X ali 0,50% glasov. Očitno prerazporejeni sedeži v občinskem svetu V 2 I-članskem občinskem s vel u so se sedeži kar opazno prerazporedili. Najbolje se je izšlo Slovenski ljudski stranki, ki bo s petimi sedeži imela najštevilnejšo svetniško skupino (en sedež več kol v prejšnjem mandatu). Liberalna demokracija. Nova Slovenija in Slovenska demokratska stranka bodo zasedale po 3 sedeže (prva je izgubila I sedež, druga pa celo 2 sedeža). Socialni demokrati so / dvema mandatoma pridobili največ, saj v prejšnjem mandatu niso imeli nobenega svetnika, enako število sedežev bosta imeli tudi Lista za Notranjsko (jc sicer izgubila en sedež) in Neodvisna lista mladih / enakim številom sedežev. En sedež v občinskem svetu pa bo pripadal Listi za Logatec. Podoba novega občinskega sveta - SLS z relativno večino. Socialni demokrati in Lista za Logatec na novo v občinskem svetu Upoštevajoč volilne izide, ki so jih izoblikovali proporcionalni volilni rezultati in prelerenčni glasovi, bodo 21 sedeŽCA zasedli: SLS s petimi sedeži: NSi s tremi sedeži: 2C\ IHIJi itihijana Miheve Marku C uk Martin Miheve Iram Rtttloll Stanislav Šinkttvee Ilattislav l'\tc 1'eter Stavanja Rafael t tpU LDS s tremi sedeži: SDS s tremi sedeži: SD i dvema sedežema: Borii Hodflik Mateja Kenda Aleksander Cesnik Ladislava l-talan llojan Oblak 1'eter Cigal, Lista za Notranjsko z dvema sedežema: Neodvisna lista mladih / dvema sedežema: Vanja V. kosijer Marjan (iregorie Usta za Logatec z enim sedežem: DuSan Černigoj Rafael Krvina Marka Logar Veter Tomaiie lierta Mennitl -O C >!/) Najprej Sveži vetrovi tudi v svetih krajevnih skupnosti V svetu KS Log-Zaplana bo sestav najbolj enoten; vseh pet članov sveta prihaja iz SLS: Boštjan Marinč, Robert Petkovšck, Jožefa Arhar, Martina Treven in Anton (Jantar. VHotedršicipa bo svet KS v znamenju LDS; od sedmih članov sveta jih bo kar četvero izmed liberalnih demokratov: Darja Mcrlak, Franc Nagode. Bogdan Bošnjak. Barbara Požarnik Vavken; dvoje članov prihaja iz vrst SLS: Boštjan Rupnik in Stanislav Nagode; iz NSi pajc bil izvoljen Silvester Nagode. .V četverico članov sveta bo SLS v prednosti tudi v Lazah: Boris Tegelj, Ciril Simšič, Minka (Marija) Matičič in Majda Ržek; trojico pa je podprla skupina volilcev. in sicer Boleslava in Boruta Kermavnarja ter Aleksandra Lrančeškina. Relativno večino ima SLS tudi v KS Rovte, in sicer s tremi člani: Kristan Com, Alojz /akcij in Anton Treven; dva člana prihajata z Neodvisne liste mladih: Roman Košir in Mitja Jereb; po en član pripada SDS Peter Cigalc, in NSi Anica Trpin. Enako večino ima SLS tudi v svetu KS Tabor: Jože Rozmane, Franc Rudolf in Robert Koprivnjak; po dvoje članov bo z liste NSi: Marija Šcmrov in Alojzij Molk; z liste LDS pa: Vinko Vidmar in Mojca Klcvišar. V KS Trate so se odpovedali strankam in izvolili v svet svoje KS člane, ki so jih kandidirale skupine volilcev: izključno nestrankarsko so bili izvoljeni: Henrik /crjal, Anica /akcij, Bojan Rupnik. Bogomir Kavčič, Janez Albreht, Lvgcn Gantar in Robert Nagode. Tuđina Vrhu Sv. Treh Kraljev\o želeli biti nestrankarski, pa jim ni šlo tako »gladko«; šesterica njih je iz skupine volilcev: Rafael Krvina, Marjan Mivšek. .lože Petrovčič, Aleksander Lniko, Luka Jelovčan in Vesna Mivšek; sedmi član pa je Jože /ust iz SLS. Najbolj pisana bo druščina v svetu KS Naklo, po dva člana bosta iz SDS: Matjaž Kete in Peter (irom, in iz LDS: Boris I lodnik in Mateja Plevnik; po en član prihaja z. liste SLS Stanislav Brcnčič, z liste NSi Vladimir Lenaršič in z Liste za Logatec Boris Cičmirko. Spela I stenic Janez Nagode^ novi župan občine Logatec V drugem krogu lokalnih volitev 12. novembra je Janezu Nagodetu že drugič uspelo premagati svojega protikandidata Berta Menarda Spoštovani Janez Nagode, v imenu uredništva Vam čestitamo k ponovni izvolitvi za župana. Volilce Vam je uspelo prepričati, da so Vam že četrtič zaupali mandat župana naše občine. Vaši prvi povolilni I občutki? Psihični napori so me kar utrudili. Na vsak način sem zadovoljen s ponovnim zaupanjem volilcev, z zaupanjem v moj program, ki ga bomo izpeljali s skupnimi močmi in z udeležbo nepovratnih sredstev Lvropske zveze. Kaj menite o predvolilni kampanji? Kampanja je bila korektna, kulturna, mirna, po pričakovanju nekaterih celo preveč mirna. Vendar jc treba reči, da so bili programi v mnogočem podobni, zato jc bila umirjenost kampanje povsem razumljiva. Gotovo se že ozirate po koaliciji? Seveda, koaliciji za celotno mandatno obdobje bo veljal moj tehten razmislek, pa tudi stranka bo o tem soodločala. Vsekakor bomo dali možnost za sodelovanje vsem; računam celo na dvotretjinsko koalicijo. Katerega projekta se boste lotili prednostno? Prednost dajem trem projektom: I. čistilna naprava in kanalizacijski vodi iz. programa čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice (z devetimi občinami), 2. cestna infrastruktura -postopkovna vključitev v državni lokacijski načrt za hitrejšo prenovo ceste skoz drevored in križiščno povezavo Rovtarskc s Tržaško, 3. gradnja upravnega centra, ki naj bo ob sodelovanju z zadevnimi ministrstvi nared do leta 2008. Kaj Vam pomeni biti župan? Župan mora načelovati občini tako, da jc prijazen do vseh in tudi sprejemljiv za vse, vsem v pomoč. Zastopati mora enakomeren razvoj celotne občine tudi še za kakih X ali K) let naprej. Spoštovani gospod lierto I Mcnard, do zmage v drugem krogu vam je zmanjkalo slabih 7%; vaš komentar? V kandidaturo sem šel, računajoč na pogosto izraženo željo občanov po novem vetru v občinski politiki, po večji veljavi krajevnih skupnosti. Predvideval sem lesen uspeh, če bo Božja volja in volja volilcev. /al, se rezultat ni izšel v moj prid. Morda bo več sreče v naslednji priložnosti. Se pa zavedam, da je bil moj protikandidat, sicer dosedanji župan, v pomembni prednosti. Čeprav je bila predvolilna kampanja na dostojni in kulturni ravni, brez podtikanj in žalitev, je bila kampanja mojega konkurenta VOlilcem na očeh z odpiranjem gradbišč, z novimi asfaltnimi površinami in sploh z. investicijskimi aktivnostmi, ki so nekako prevzele volilce. Vsekakor izvoljenemu županu Janezu Nagodetu čestitam za uspeh in mu želim, da bi zaupanje volilcev opravičil z izpolnjevanjem vseh obljub. Marcel fitefunčič Izza svetniških klopi Dovoljenje za gradnjo novih blokov Občinski svetniki so na oktobrski seji prižgali zeleno luč za gradnjo novih blokov nad Pavšičevo ulico - Zidali bodo tudi na Volčjem hribu, povečali zdravstveni dom in skrbeli za na novo razglašeni kulturni spomenik Še nedokončana zgodba s pozidavo Cirapovčnika Lc nekaj dni pred lokalnimi volitvami so občinski svetniki 17. oktobra s tesno večino sprejeli načrt za urejanje novega naselja (irapočnik, kjer naj bi poleg stolih enodružinskih hiš zgradili tudi nova bloka. Med razpravo so nekateri svetniki opozarjali, da bi bilo treba najprej rešiti težave s prometom in parkiranjem, ki pestijo prebivalce tamkajšnjega blokovskega naselja, nato pa šele razmišljati o gradnji novega. Za sprejem lokacijskega načrta za urejanje (irapočnika jc glasovalo enajst svetnikov, osem jih je bilo proti. Pobudnik za izdelavo načrta je bilo podjetje Lncrgoplan, ki bo gradilo stanovanjska bloka. Prav na to so imeli največ pripomb prebivalci blokovskega naselja na Pavšičevi ulici že na javni razpravi v začetku tega leta. Zahtevali so, da projektant zniža višino novogradenj, poleg tega pa, da predvidi dovolj parkirnih mest in dovolj široke ceste. IJBK.I Poslovil se je zbor prejšnjih občinskih svetnikov. I'oto: R. Gutnik Kot zagotavlja župan Janez Nagode, so v sprejetem načrtu upoštevane vse zahteve prebivalcev in tudi občinskih svetnikov. Višina novih blokov bo po novem klet I pritličje t 4 nadstropja, ceste bodo široke pel metrov. Tudi parkirišč naj bi bilo dovolj, vsaj za prebivalce novih blokov. Pozidava < irapočnika pa parkiranja na Pavšičevi ne bo rešila, čeprav je po načrtu predvidenih nekaj dodatnih javnih parkirnih prostorov, EnergOplan pa seje zavezal, da bo sedanjim stanovalcem ponudlil v odkup 39 parkirnih boksov. Prav težave s parkiranjem so bile glavni razlog, da je bil lokacijski načrt za (irapočnik v občinskem s vel u sprejet le s lesno večino. Čeprav je bilo v razpravi pred glasovanjem slišati pripombe, da bi morala občina pred začetkom nove pozidave rešili vprašanja sedanjih prebivalcev, pa o konkretnih rešitvah ni bilo govora. Tega vprašanja se zaveda tudi Lncrgoplan oziroma izdelovalec lokacijskega načrta, kije v pojasnilu svetnikom zapisal, da bo uredil promet in parkiranje v novozgrajeni soseski, da pa »obstaja vprašanje, kdo bo financiral izgradnjo dodatnih parkirišč in ureditve dovoza za potrebe stanovanj v sedanjih blokih na Pavšičevi ulici«. S sprejemom lokacijskega načrta < irapočnik zgodba Pavličeve še zdaleč ni zaključena. Zidali bodo tudi na Volčjem hribu Svetniki so na zadnji seji potrdili še nekaj sprememb, ki se tičejo ureditve območja okoli križišč na Kalcah ter program komunalnega opremljanja zemljišč na Volčjem hribu na Kalcah. Na sprejem slednjega so nestrpno čakali tisti, ki si želijo na Volčjem hribu čim prej zgraditi hišo, saj do sedaj niso mogli dati vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povečava zdravstvenega doma in nov kulturni spomenik Brez pripomb so svetniki dali soglasje k povečanju zdravstvenega doma. Investicija jc vredna okoli 200 milijonov tolarjev, poleg občine pa jo bosta sofinancirala še zdravstveni dom in Ministrstvo za zdravje. Z deli bi morali pričeti že letos, zaradi različnih zapletov pa naj bi nove prostore v nadzidku in prizidku uredili prihodnje leto. Poleg ostalega so na oktobrski seji Logatčani dobili nov kulturni spomenik lokalnega pomena. (ire za območje cerkve svele Katarine na Medvedjem Brdu. kateie ziinanjščino naj bi obnovili prihodnje leto; obnoviti nameravajo ostrešje zvonika ter fasado. V župniji Zavratcc, kamor sodi medvejska podružnica, pa upajo, da bodo sedaj, ko je cerkev razglašena za kulturni spomenik, imeli prednost pri pridobivanju sredstev prek javnih razpisov. Petru liček ■le bil to poslovilni nasmeh Foto: R. Gutnik Za praznike pomagamo Vabilo k predpraznični dobrodelnosti Božično novoletni prazniki so pred vrati. Župan in direktorica občinske uprave sva tudi letos sklenila nadaljevati zdaj že kar tradicionalno gesto teh dni: odreči se nakupom nemalokrat precenjenih voščilnic in daril ler tako zbrana sredstva namenili pomoči potrebnim. K temu dejanju vabiva tudi vas. Zato vabiva vse uporabnike občinskega proračuna, javne zavode in ustanove, državna in zasebna podjetja, društva in tudi posamezne občane, da namesto božičnih in novoletnih čestitk in daril namenimo denar tistim našim občanom, ki so tega potrebni. Letos zbrana sredstva hi namenili za preureditev osebnega vozila invalidni osebi, za invalidski pripomoček, za nakup glasbenega instrumenta nadarjenemu učencu, za računalniško opremo ali plačilo šolnine ali celoletne vozovnice prizadevnemu dijaku ah študentu. Če se boste odzvali najinemu vabilu, vas prosiva, da sredstva nakažele na TR Območnega združenja RK Logatec štev.: 02025-0020135X49. s pripisom ZA PRAZNIKL. POMAHAMO. Imena donatorjev homo objavili v medijih, zalo predlagava, da prispevke nakažele do 5. decembra letos. Na naslov OZ RK Logatec, tržaška c. 13, 1370 Logatec, lahko sporočite tudi svoje predloge za dodelitev lako zbrane pomoči. Za vašo plemenito odločitev se vam zahvaljujeva in vas lepo pozdravljava! Alenka Gorza Jereb, direktoricu Občinske uprave Janez \agodc. iupan Med seboj o rrs tu &>< n 3 K) On Spomin na mrtve -opomin živim Osrednja žalna slovesnost ob spominu na pokojne je bila letos v Rovtarskih Žibršah Vse teče. Vse mine. Oktober jc za nami, dan se poslavlja prej, pripravili smo že toplejša oblačila, luč sveta sta v našem kraju ugledala Matej in Nik, nekaj vaščanov se je poslovilo____la, minevanje in rojevanje. Smrt in življenje z roko v roki. O tem jc marsikdo premišljeval v preteklih dneh, predvsem ob dnevu spomina na mrtve, ko se v globokem spoštovanju vračamo k pokojnim svojcem, prijateljem in znancem. Tudi zaradi njih smo to, kar smo. Življenje, to naše enkratno darilo, jc najprej in predvsem naše, in če imamo srečo, da ga živimo v miru in blagostanju, ga lahko v veliki meri posvetimo iskanju osebne sreče in sožitja z bližnjimi. Občinska komemoracija na Planinah. Občina Logatec in Krajevna skupnost Trate sta 28. oktobra organizirali v spomin vseh umrlih letošnjo osrednjo žalno slovesnost v Rovtarskih Žibršah ob spomeniku padlim med prvo in drugo svetovno vojno in po njej. V prijetno toplo jesensko popoldne so izzveneli prelepi glasovi Dua Mir, poseben in zelo pomenljiv recital, ki gaje poslušalcem namenila Marija Turk. Na svoj mili in prisrčni način so sc umrlim poklonili tudi učenci podružnične šole v Rovtarskih Žibršah. Zbrane domačine in goste pa sta nagovorila predsednik KS Trate Bojan Rupnik in župan Janez. Nagode. Bil je lep, prijazen in spoštljiv dan spominov. A tudi priložnost za razmislek. Ne samo za spomin na mrtve, pač pa tudi za misel na tiste, ki še živijo - ob nas in z nami. Ana Žakelj O pravičnosti gospe s koso Ko je sivo obnebje, pridejo vsi sveti v vas in z njimi spomin na rajne Sivi novembrski dnevi so kot nalašč, da sc človek začne ukvarjati s sabo, s svojo in nasploh s človeško minljivostjo. Dan, ko se spomnimo vseh, ki smo jih imeli radi. pa jih, žal, ni več med nami, je pravi uvod v jesensko sivino. Pokojnini prinesemo cvetje, prižgemo svečke in zanje pomolimo. Na ta dan so okrašeni celo grobovi in spominska obeležja, ki se jih sicer med letom nihče nc spomni. Potekajo razne komemoracije, ki pa jih letos v našem kraju ni bilo, vsaj javnih ne. Poslednje počivališče. Letošnji spomin na mrtve jc potekal le na pokopališču v okviru maše in obredov po njej. Lepo okrašeni grobovi in na stotine gorečih svečk pa vseeno pričajo, da spomin na naše najdražje še živi v naših mislih in srcih, predvsem v tistih, ki so svojce izgubili v bližji preteklosti. Je pa to tudi dan, ko se snidejo tisti, ki se videvajo le malokrat; zopet se lahko pozdravijo, pogovorijo in družijo. Pa še to. Ali ni gospa s koso vendarle najpravičnejša na leni svetu, nc ločuje nas po barvi kože nc po jeziku nc po veri, tudi ne po strankarski pripadnosti. Za vse si enkrat najde čas. Pesnik pravi: odprta dan in noč so groba vrata, al' dneva nc pove nobena prat'ka. Hvala Bogu, daje tako. Metka Hogataj Sredi podarjenih dni je lepa tudi starost Društvo upokojencev je počastilo svoje starejše člane - Posebna pozornost zlatim jubilantom - ob 50-letnici poroke Sredi oktobra, ko je bila nedelja prav sončna, je Društvo upokojencev iz Logatca povabilo na srečanje vse svoje člane, ki segajo prek tri četrt stoletja; posebne pozornosti pa so bili deležni jubilanti, ki letos slavijo 50-letnico svoje poroke. Vsem jc bil namenjen tudi krajši kulturni program, ki so ga oblikovale pevke Društva invalidov in upokojencev s sporedom osrčujočih pesmi; vmes je dvoje razpoloženjskih valčkov ponudil Janez Kogovšek. Skeč na temo predvolilnih kandidacijskih postopkov pa jc dodobra nasmejal polno jedilnico šole »8 talcev«. S pozdravnimi besedami jc vse prisotne, še posebej župana občine Janeza Nagodeta. pozdravil predsednik Društva upokojencev Vladislav Puc. Nakar seje župan zahvalil za povabilo in in izrazil zadovoljstvo nad tem, daje društvo, zvesto tradiciji, pozorno do starejših in do zakoneev-jubilantov. Županove besede so veljale (udi vzpodbudi, naj društvo takšne pozornosti, ki zlasli starejšim veliko pomenijo, ohranja še naprej. Jubilantom pa je zaželel ljubezni še dolgo v prihodnost. Župnik Janez Kompare pa je po navdušenem pozdravu vseh namenil zlatim jubilantom šc nadalje ed seboj Med zakonci - jubilanti. K Ob spomeniku Ob dnevu mrtvih se spomnimo svojih najdražjih, kijih ni več med nami, padlih med vojnami, umrlih v taboriščih in zelo redkih grobov partizanov po gmajnah pa tudi pomorjenih po vojni. Ni jih več med nami in v njihov spomin prižigamo sveče in polagamo cvetje na njihov poslednje počivališče. I spomin žrtvama osamosvojitvene vojne. Besedilo in foto: France Brus ljubezni, ki se izpričuje v sprejemanju, potrpežljivosti v popolni predanosti med zakoncema. Starejšim je priznal, da je sicer lepo biti mlad, a da je tudi starost lahko lepa, sploh če vsak dan sprejemamo kot dar, in se torej darila veselimo. Predsednik Pucje nato povabil posamične jubilejne pare in jim čestital s šopkom in spominsko listino. ()d desetih jubilejnih parov so se vabilu odzvali: Matilda in Štefan Molk, Zofija in Miro Rupnik, Silva in Anton Antičevič, Jožefa in Karel Nagode, Antonija in Leopold Pctkovšek, Amalija in Alojz Rupnik, Lučka in Jožef .lerina, Marica in Franc I lodnik, Anka in Ludvik Kcnk ter Majda m Marjan .lernejčič. V imenu jubilantov seje organizatorju srečanja za pozornost in govornikom za lepe želje zahvalil Anton Antičevič. Družabnost pa je pospremil godec in pevce Janez Kogovšck še dolgo v popoldne. mM Komemoracija v *■ Ljubgojni Pred dnevom mrtvih so člani Združenja borcev in udeležencev NOR skupaj z učenci Osnovne šole »X talcev« iz Dolenjega I ogatca pri spominskem obeležju v Ljubgojni pri Horjulu, kjer so italijanski fašisti 2.3. junija 1942 ustrelili kot talce osem logaških fantov in mož. položili venec, cvetje in prižgali svečke. Spomin na tem mestu ustreljenih logaških domoljubov so počastili tudi s krajšim komemorativnim programom, ki so ga pripravili učenci z učiteljicama. Spomenik tulcem pri Horjulu. Besedilo in foto: Franc Brus Med seboj Vezi med starejšimi in mlajšimi Živahna medgreneracijska druženja v Rovtah "Mladostje kratka, in Žeje tu starost," poje pesem. Res seje treba kar hitro sprijazniti, da človeku leta prehitro minevajo. Ravnokar se je še kobacal po vseh štirih, preskakoval potok, kjer je most, ponosno stopal pred oltar, služil kruh sebi in družini. Danes pa že sivih las in težkih nog stopa po poti življenja. A kdo pravi, da tudi starost ni lepa? Tako pravijo tudi naše malce starejše Rovtarke, ki so se odločile, da se bodo letos družile z našimi učenci v okviru krožka Medgeneracijsko druženje. Na pobudo Miše Stržinar in Jerneje Kune SO se prvič srečale v krajevni knjižnici v Rovtah in se dogovorile, da se bodo srečevale vsakih štirinajst dni. Tudi teme srečanj so prav zanimive: od kuharskih izkušenj mladih in starejših do šolskih prigod nekoč in danes. Odšle bodo tudi na izlel. izdelovale bodo voščilnice, sodelovanje pa bo dobrodošlo tudi na šolskih proslavah in prireditvah v kraju. Tema njihovega drugega srečanja je bila: Kaj smo kuhali nekoč in kaj nam gre v slast danes? Cita, Olga, Mici, Dorica, Jelka, Cilka in Minka so se odločile skuhati slovensko domačo jed - sirove štruklje, medtem ko seje mlajši rod odločil za pico in puding. Pred začetkom dela so naše gostje izkoristile čas še za kralko pevsko vajo. Zapele so staro slovensko ljudsko, s katero se bodo predstavile decembra na proslavi ob dnevu samostojnosti. Nato je ženam šlo delo izvrstno od rok, medtem ko so mlade kuharice poiskale pomoč pri njih, kar je, seveda, razumljivo. Šola je zadišala po izvrstni hrani. Med delom je stekel prijeten pogovor, obložen s smehom. - Tako se utrjujemo vezi med zrelejšo in mlajšo generacijo. Struk I j i so prav dobro šli v slast obema generacijama in tistim, ki smo jih naključno obiskali. Čeprav je pica jed mlade generacije, bi jo brez greha zamenjala za mnogo bolj zdravo kmečko hrano, pa naj bodo to štruklji ali pravo kmečko zelje ali repa. Prijeten občutek obide človeka, ko uzre tako povezani greneraciji. Privabiti bi želeli še koga od starejših, da bi s svojimi izkušnjami obogatil mlade moči. Starejši so kot zanimiva knjiga; treba jo je le odpreti in prebrati. Metku Bogataj Postopki oživljanja V organizaciji Zdravstvenega doma Logatec je v petek, 29. septembra, potekal v GRC Za polje tečaj začetnih postopkov oživljanja za zdravstvene delavce iz Cerknice, z Vrhnike in iz I .ogatca. Tečaj so vodili inštruktorji Slovenskega združenja za urgentno medicino in so udeležencem na praktičnih primerih prikazali uporabo novih smernic oživljanja. Vsi pa so lahko svoje znanje izpopolnjevali na sodobnih lutkah in sc naučili varnega ravnanja z defibrilatorji, aparaturami, s katerimi je možno ob hitri uporabi rešiti prenckalero življenje, ogroženo zaradi nenadnega srčnega zastoja. Za učinkovitejše oživljanje. Tečajniki so bili v GRC Zapolje prijazno sprejeti; Hajku Žaklju pa gre zahvala za prostore, ki jih je ponudil v uporabo. Katarina Turk, dr.med., spee.spl.med Gospodarske diagonale Šesto desetletje lovstva v Rovtah V lepem jesenskem vzdušju in v sklopu občinskega praznika občine Logatec so počastili 60-letnico organiziranega lovstva v Rovtah Lovska družina Rovte je bila ustanovljena leta 1946 na pobudo Antona Artača ob sodelovanju Antona Malavašiča, Matevža Lukančiča, Franca Kopača in šc nekaterih drugih vaščanov. Takrat je Okrajni odbor Rakek dal Lovski družini v zakup 3X50 hektarjev lovišč. Za potrebe gojitve in varovanja divjadi opravijo lovci letno nad 1200 prostovoljnih ur. V lovišču so predvsem ponosni na pogosto videnega gozdnega jereba, pa tudi število divjih zajcev se dobro popravlja. Najbolj so veseli vsakega srečanja z divjim petelinom; skrb lovcev je, da ga poskušajo ohraniti, saj je konec koncev prav ta gozdni lepotec njihov »zaščitni« znak. S pravilnim odnosom do okolja in živali skrbijo lovci posredno tudi za zdravje ljudi, saj imajo redni pregled nad pojavi prenosljivih bolezni, ki so za človeka nevarni. Manj zadovoljstva je s srnjadjo, ki sojo močno razredčile zadnje zime z veliko snega. Poleg naravne selekcije pa njihove vrste redčijo tudi promet in potepuški psi, katerih lastnike očitno ne zanima skrb za živali. Glede staleža gamsov pa povzroča kar več skrbi medved, ki gaje iskanje hrane in mirnega življenjskega prostora prignalo v rovtarsko lovišče. Škoda, ki jo povzroča medved, narekuje lovcem, da še bolj skrbijo za urejeno okolje. Lovska koča, ki sojo odprli leta 1976, jc bila zgrajena s številnimi odrekanji in prostovoljnim delom.Kasneje so počasi zrasli šc spremljajoči objekti s streliščem, štiri leta kasneje še senik in v letih 19X5 in 86 so uredili šc hladilnico in zbiralnico, ki je ta čas v Gospodarske diagonale sanaciji. Za sodelovanje / Zavodom /a gozdove, lovsko zvezo, veterinarsko upravo, policijo, upravno enoto, občino, davčno upravo itd moramo zagotoviti profesionalen administrativen odnos, ki zahteva letno preko 900 delovnih ur. Posamezniki blizu Lovske zveze želijo mešali svojo profesionalno delo / lovsko vizijo, kar pa za večino slovenskih lovcev ni sprejemljivo. Naša naloga je. da varujemo naravni prostor v sohi van ju z vsemi uporabniki, zavedajoč se, daje človek le posameznik med vsemi drugimi. V bodoče bo treba pri mladih vztrajati na višjem strokovnem znanju. Potrebnih bo več lovskih mojstrov in lovskih čuvajev, ki bodo Strokovno zastopali naše interese pri pogajanjih in izvajanju zastavljenih nalog. Veliko stvari je bilo opravljenih v 60 letih na področju gojitve divjadi in ulijevanju članstva. Zgrajenih je veliko lovskih objektov za oskrbo divjadi. Pred nami so nove naloge. Ob jubilejni priložnosti smo lovci veseli občinskega priznaja, ki ga je za opravljeno delo podelil na slavnostni seji župan občine I ogalec Janez Nagode. Na proslavo so povabili predstavnike sosednjih lovskih družin, s katerimi zgledno sodelujejo. Tudi predsedniki krajevnih skupnosti in predstavniki društev, ki delujejo na tem območju, so se odzvali vabilu; prvič so medse povabili ttidi kmete. ()b lem praznovanju so podelili priznajna Kinološke zve/c Slovenije in odlikovanja lovske zveze Slovenije ter plakete in 'Župan med pruznujočimi lovci iz Kovt. priznajna Lovske Družine Rovte. V znak dobrega sodelovanja so priznanje podelili tudi občini Logatec, sosednjim lovskim družinam in krajevnim skupnostim ter predstavnikom društev. Ob koncu je za sodelovanje veljala vsem beseda zahvale. Anion Lukančič Minister Janez Podobnik navdušen nad možnostmi napredka v naši občini S svojim spremstvom je Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, obiskal občino Logatec in se seznanil z razvojnimi možnostmi komunalne infrastrukture, ki ji daje vso podporo Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je 27. oktobra obiskal logaškega župana Janeza Nagodeta in sogovornike (direktorica občinske uprave, svetovalec za okolje in prostor in direktor Komunalnega podjetja (zaradi nadaljnjih razvojnih možnostih. Minister Podobnik naklonjen našim okoljsklh prizadevanjim. Po sestanku je minister v svoji izjavi optimistično podčrlal propulzivnost občine, ki jo še posebej opredeljujeta prometni položaj in dobra komunalna opremljenost. Zato je poslala občina uspešna nosilka priprave projekta srednje Ljubljanice, ki bo prednostno upoštevan v letu 2008. Priprava projekta poteka v redu tudi zaradi dobrih kontaktov s sosednjimi občinami. Minister ludi ni skoparil s priznanji občini za vzpostavitev enotnega sistema med občinami pri ravnanju z odpadki. Z urejenim odlagališčem odpadkov in smotrnim ravnanjem z njimi si tudi v tem pogledu pridobiva občina središčno pozicijo. Prek regionalnega razvojnega programa se občina učinkovito vključuje tudi v racionalen vodovodni sistem. Minister je prisotne seznanil tudi s stališčem ministra za promet, ki podpira idejo obvoznice z avtocestnega priključka, povezujoč industrijski coni na eni strani, po drugi strani pa direktno povezavo Kcltike mimo središča Logatca. Ob koncu je minister izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da občina s svojimi lokacijskimi dokumenti odpira stanovanjsko gradnjo, kar pomeni, da sc Logatec tudi demografsko razvija. Župan pa seje dotaknil ravnanja z odpadki, pri čemer je naglasil. da si občina želi skupno gospodarjenje z odpadki za več občin skupaj. Sedanje občinsko odlagališče odpadkov ima sicer uporabno dovoljenje do leta 2008; kapacitet pa ima še za 100.000 ton odpadkov, kar pomeni, da svoje kapacitete lahko še vedno ponudi tudi drugim zainteresiranim občinam. M. StefančU Gorelo je samo za vajo Gasilci na Vrhu Sv. Treh Kraljev smo tudi letos 21. oktobra pripravili gasilsko vajo. Pridružili so se nam člani pobratenega društva Log, ki so novo motorno brizgalno lahko prvič preizkusili na naši vaji. Gorela je stara hiša pri kmetiji »Brcnccl« (Smrtnik), zgoraj je bil zadimljen prostor, iz katerega so poškodovanec reševali z dihalnimi aparati. Poleg letošnje vaje je bila V gasilskem domu le slovesna zaprisega tečajnikov, ki smo se strokovno izobraževali v spomladanskem času. Po končani vaji smo se še malo zadržali v gasilskem domu ob prigrizku in kozarčku. M. Jelnvčun »V5 Gospod, diagonale Turistične panorame Okus bio kmetovanja Ob zaključku sezone, 5. oktobra, smo se članice Društva kmečkih in podeželskih žena odpeljale iz Logatca v Videm v Suhi krajini. Najprej smo se ustavile na bio kmetiji Biodar. (iospodinja nas je za dobrodošlico pogostila z domačo medico, z zeliščnim čajem in medenjaki. Nato nam je predstavila svoj bio vrt s proizvodi, ki jih predeluje v svojem laboratoriju, izdelujejo pa jih na kmetiji njenega moža v Podstrugah, v vasi, oddaljeni 12 km. Tam nas je gospodar seznanil z zgodovino posestva; poudarek jc bil na bio energiji. Izdelke: sirup rdeče pese. stabiliziran z medom, propolisom in C vitaminom z vsebnostjo energije iz narave - vse za moč človekovemu telesu. Izdelke smo lahko tudi kupile. Tako je vse prehitro minil čas, namenjen strokovnemu delu izleta. Nadalje smo poskrbele za svoje zdravje z razgibavanjem v vodi Dolenjskih Toplic. Po okusnem kosilu smo v prijetnem klepetu, polnem bogatih vtisov, s cvičkom nazdravile zadovoljstvu zaradi zanimivega in poučnega popotovanja. Radostnih src z. veliko novega znanja smo dospele domov v večernih urah. Tatjana Rudolf iSjV—-;-- Motor, avto in garaža v zublji h 7~ Bilo je vražje vroče in dovolj škode. V vetrovni večer 3. oktobra je rezko zarezala sirena, potem koje bil v temo planil razbeseneli zadimljeni zuhelj. Čeprav so prostovoljni gasilci iz Gorcnjega in Dolenjega Logatca ukrotili ogenj, jc ta opravil svoje. Posledice: pri Podjetniku Šušteršiču je nastalo za kakih 15 milijonov škode. Pogorel jc motor, avtomobil in garaža. Razlogi za požar: mladostniško neprevidno pretakanje goriva. cr to O Popravek V članku Za boljšo kakovost življenja starejših je v 7. št. letošnjih Logaških novic bilo pomotoma napisano, »da ho socitilnt komisiji (pri Društvu upokojencev Logatec, op. urednika) predsedovala Tončka Rudolf«. Pravilno se glasi da »ho socialni komisiji predsedovala Minka Mihcvcu. Za napako se Minki Mihevc iskreno opravičujemo. Uredništvo Drugačna razglednica Logatca Po desetih letih, morda tudi po kakem letu več sem se napotil na Koš z namenom, da si ogledam panoramo Logatca, odkar jc postal mesto. Jo prepoznate - to podobo? Zidava zasebnih hiš, zlasti gradnja obeh industrijskih con sta popolnoma spremenili pogled na novo slovensko mesto. Kjer so se nekoč onkraj proge širili pašniki in gmajne, so zrasle ogromne stavbe s skladišči, trgovinami, servisi, delavnicami in še z marsičem, kar sodi v obrtno cono. Resnično povsem drugačna podoba Logatca! Besedilo in loto: France Brus Starožitne logaškejedi Prihodnje gregorjevo bo 10. marca - s ponudbo jedi po skoraj že pozabljenih receptih Skoraj pol leta pred največjo kulturno turistično prireditvijo na Logaškem so 12. oktobra prvič sestankovali predstavniki K TI) iz llotedršice, ZSUSS Steg Logatec, osnovnih šol Tabor in X talcev. Pihalnega orkestra, ŠKD Vrh, Društev kmečkih in podeželskih žena iz Logatca in Rovt, Mladinskega centra sv. Nikolaja in logaške občine. Prisotni so bili iz večine društev in organizacij, ki združujejo znanje in moči pri Gregorjevem semnju. S predhodnim turističnim programom sprehodili so se po krožni poli v I lotedršici so odprli sezono lova na ideje in se dokopali do predlogov, ki bodo ob dobri podpori vremena in sodelujočih postali realnost. Vrhunec prihodnjega Gregorjevega semnja bo predvidoma soboto, 10. marca. Sodelujoči in organizator j i se bomo skupaj potrudili, da bo semenj še živahnejši s predstavitvami in s kulturnim programom, ki naj bi ga z vmesnimi glasbenimi vložki razpotegnili od K), do 14. ure, tako da se program ne bo odvijal le na enem mestu, pač pa naj bi se v paradi prestavljal na vse konec semnja. Rdeča nit prihodnjega gregorjevega bodo avtohtone logaške jedi, specialitete; skoraj že pozabljeni recepti bodo na Gregorjevo ponovno zaživeli in prebudili nekaj nostalgije. Seveda, pa ostaja semenj še naprej zvest tradiciji, ki naj s semeni zadiši po pomladi. Naslednji sestanek, ki bo sredi januarja, bo že določneje uokviril ideje in predloge. Na sestanek so toplo vabljeni vsi udeleženci tega prvega sestanka pa tudi predstavniki šc listih društev, ki se Turistične panorame Z gregorjevega 2004. Foto:./. Turk oktobrskega sestanka niso mogli udeležiti, sploh pa tudi listih društev, ki niso še nikoli sodelovali na tej največji kulturno turistični prireditvi, pa bi /aradi vsebine svojega delovanja sodili /raven. Renulu (iutnik Za natančnejši razgled z Zibrš Po zamisli Branka Rupnika postavili vrh Žibrš orientacijsko točko Na Senčni jevem hribu v Žibršah so 7. oktobra na višini 724 m odkrili smernik / označbo vrhov, ki jih lahko vidimo s te razgledu točke. In od tam se odpira razgled od Julijskih Alp in Triglava prek Storžiča in Kamniških Alp, Krima in Slivnice vse do hribovja okoli Črnega vrha. Otvoritveni in pozdravni nagovor sta prisotnim namenila Lidija Rupnik in Franc Rudolf, orientacijsko točko pa sta otvorila Tone Mivšek, praporščak Planinskega društva I .ogatee, in Franc Jeraj, harmonikar. Postavljanje smernika. Z dovoljenjem lastnika zemljišča Francija Kolarja in ob podpori Franceta Rudolfa, Milana Zidanica. Srečka Brusa, Rajka ( erina, Štefana Novaka ml., Borisa ("ičmirka. Kmetije odprtih vrat I iimle in Žganjekuhe Keršič je bila uresničena ideja Branka Rupnika 0 postavitvi betonskega stebra, na vrhu katerega je postavljena tablica /. označbo omenjenih razglednih smeri. Smernik jc od I -ogatca oddaljen 5 km, ravno prav za prijeten sprehod do te čudovite razgledne točke, s katere si lahko ogledamo kraje in vrhove daleč naokoli. 0fe J; METRE:L Mehanika sestavni deli in naprave METREL Mehanika d.o.o. Ljubljanska cesta 80, 1354 HORJUL SLOVENIJA Tel.: +386(1)7558-200 Fax.: +386 (1) 7558-226 http://www.metrel-mehanika.si E-mail: mehanika@metrel.si Smo uspešno podjetje z več kot 40-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite. Zaposliti želimo nove sodelavce: Operatreja za CNC krivljenje IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri delovne izkušnje na podobnih delih Operaterja za CNC struženje, rezkanje IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri delovne izkušnje na podobnih delih Delavce za razna kovinarska dela z znanjem obdelave pločevinastih izdelkov Delavce za priučitev za razna dela v proizvodnji Nudimo ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za strokovni razvoj. Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave d.o.o., Ljubljanska cesta 80,1354 Horjul. Informacije na telefon 7558 302 ali 7558-357. Objava velja od 17. novembra 2006 Kostanjev piknik v Slovenskih Goricah V soboto, 2 I. oktobra letOS,je Društvo invalidov I ogatee organiziralo kostanjev piknik, ki se gaje na turistični kmetiji »Pri kapeli« v Drbetincih v Slovenskih Goricah udeležilo 37 članov. Iz Logatca so se podali na pol ob osmih zjutraj v rahlo meglenem in oblačnem vremenu. - lmm ho zadiši po kostanju in moštu. Na turistični kmetiji Pri Kapeli v Drbetincih jih jc sprejela prijazna gospodinja Mojca z aperitivom in z odlično obaro. Za tem so se sprehodili med vinskimi griči, nabirali ob robu gozda kostanj in orehe, kijih Iti domačini zelo malo pobirajo. Sledilo je pečenje kostanja ob zvokih klopotccv, ki se še vedno oglašajo iz vinogradov. Nato so pokušali letošnji mošt in odlično štajersko vino. Za prijetno razpoloženje sta poskrbela godca domačina, tako da so najbolj vneti tudi zaplesali. Čudovita jesenska narava, vinski griči, klopotci in prijazni ljudje na turistični kmetiji »Pri kapeli« bodo vsem udeležcnccni kostanjevega piknika ostali še dolgo v lepem spominu. Besedilo in foto: France Brus Kulturni razgledi Navdušile Korošce Konec oktobra je na Prevaljah pri enem najboljših slovenskih moških zborov gostoval Ženski pevski zbor Tabor z zborovodjem Zdravkom Novakom in navdušil zahtevno občinstvo Presenetljivo optimistično /a/rt v prihodnost Ženski pevski /bor KD Tabor v letošnji jubilejni deseti se/oni nadaljuje / opa/nimi umetniškimi dosežki. Po lanskem i/vrstnem nastopu na medobmočnem tematskem koncertu So/vočenja s programom Trije obrazi ljubezni se prav v tem času temeljito pripravlja na 2. regijsko tekmovanje slovenskih /borov. Edina želja pevk, ki z zborovodjem Zdravkom Novakom že nekaj časa do podrobnosti pilijo tekmovalni program, je dobro nastopiti in morda za kakšno točko izboljšati dosežek s prvega tekmovanja, ko so osvojile srebrno priznanje in priznanje za najboljši ženski zbor tekmovanja. Pred nastopom na tekmovanju, ki bo 19. novembra v Trbovljah, pa je zbor tekmovalni program in še nekaj drugih skladb odpel tudi na koncertu na Prevaljah in tako pred publiko preveril trenutno raven. Na Prevaljah so pevke nastopile kol gostje odličnega Moškega zbora Vrcs, ki ga vodi zborovodkinja Minira Kogina in je večkratni dobitnik najvišjih priznanj na tekmovanju Naša pesem. Pevci in pevke so letos enkrat že peli skupaj. Junija v Logatcu na koncertu ženskega zbora smo bili poslušalci navdušeni nad izjemno kvaliteto moškega petja, tehnično pripravljenostjo zbora in glasovno usklajenostjo in seveda tudi nad predstavljenim programom. Zbor je namreč poleg koroških ljudskih pesmi predstavil same sodobne skladbe slovenskih skladateljev. Tudi na Prevaljah sta oba zbora zapela na skupnem koncertu. Nastopila sta dva zboru, ki se pripravljata na letošnje regijsko tekmovanje in zato sta oba nastop izkoristila za preverjanje tekmovalnega programa. Taka koncertno prijateljska srečanja pa so, kot je rekla zborovodkinja Vresa Rogina, tudi zelo dragocena: »Prinašajo nam zadovoljstvo ob predstavitvi lastnih interpretacijskih zamisli, hkrati pa lahko prisluhnemo izvedbam drugih pevcev. Glasba je namreč most med nami, naj nas zbližuje.« Prepevajoče Tahorke na Prevaljah. Ženski zbor je publiko navdušil s pretanjenimi izvedbami skladb slovenskih skladateljev 1'irnika, Sveteta, Kogoju, Ježa in skladateljice lilaženke Artlič, poslušalce pa očaral z glasbenim izročilom Dominikanske republike in sanjavostjo Offenbachove Harkarole. Aplavza kar ni hotelo biti konec. Dodati je bilo treba še Cloimodovo Ave Mario z odlično solistko Kaljo Nagode in koroško ljudsko Nmau čez izaro. Šele takral so se lahko pevkam pridružili moški glasovi; zbora sta v mešani zasedbi ubrano zazvenela v koroški ljudski Dekle, tO mi povej. Čestitk in navdušujočih stiskov rok po koncertu kar ni bolelo biti konec, tako da sc zboru kmalu obeta novo gostovanje v slovenj Gradcu. H. Novak Ko »Notranjska« preseneti samo sebe Mešani pevski zbor »Notranjska« že dvajsetič med obrtniškimi zbori Dvajsetič je Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« zapel na 24. reviji obrtnikih zborov. Letošnja je bila 21. oktobra v Kranju, pripravil pa jo je tamkajšnji Moški zbor dr. Janez Bleivvcis pod okriljem Društva samostojnih obrtnikov in Območne obrtne zbornice Kranj ter Obrtne zbornice Slovenije. Na letošnji reviji je nastopilo devet zborov, od katerih večina deluje le pod okriljem območnih zbornic. Izjemi sta vokalna skupina iz Šmarij pri Jelšah, katere O TS n> 3 n 3 <; r& to o ustanoviteljica je območna zbornica, in zbor »Notranjska«, ki so ga ustanovila poprejšnja obrtna združenja s širšega Notranjskega. Programski list revije je obetal zvečine dokaj izpel in nezahteven repertoar. So pa presenetile nekatere dobre izvedbe in nove priredbe sicer znanih pesmi. V celoli gledano je bilo petje kakovostno, šc boljše od lanskega. »Notranjska« je pod vodstvom Janeza Gostišč nastopila z zahtevnejšim programom od poprečja in ga za svoje sposobnosti odpela vrhunsko. Avla občinske sejne zgradbe pa je ob koncu revije kar pokala od čvrstega skupnega petja vseh sodelujočih zborov ob bleišmanovi Triglav in Napitnici iz, spevoigre Kovačev študent. Pesmi je vehementno dirigiral zborovodja gostiteljev Milan Bajžclj. Po dodatku, Vodopivčevih Žabah, pa je bilo vzdušje tako navdušujoče, da se je veselo razpoloženje prelivalo skoz pozni večer v dolgo noč. ./. (iostišu "Notranjska " med stanovskimi zbori. Kulturni razgledi Z domačimi kostanji in z domačo pesmijo pod domačo lipo Škoda le, da smo naslutili kisle napovedi o poslednjem shodu pod Taborsko lipo Spet je bilo domače - na prostem. Spet so se po domače oglašali glasovi grl. harmonike in eiter. In prav tako domače je dišal kostanj, ki so ga postregli vsem, ki so nastopali, in še vsem nam. /branim pod taborsko lipo. Množici pod taborsko lipo. 1'oto: P. Surk Nastopila so dekleta in nam /apela, eitrarki sta zabrenkali, otroci so podeklamirali kako svojo in kako že »preverjeno«; v belokranjsko narodno nošo so se odeli hotenjski folkloristi in nam celo /apeli v njim tujem narečju. Vse to pod taborsko lipo. kjer je bilo predvsem važno, da smo vsi skupaj našli prijeten i/govor /a nedeljski popoldan in se prepustili najprej čustvenemu, nato pa še »pravemu« klepetu, lam sem srečal koga, ki ga morda nisem videl že od »lanske lipe«, in veselil sem se, ker sem slišal spet kaj novega. Pa me je zapekla vest, ki sem jo i/vedel od nekoga, ki se trudi pripraviti ta koncert pod domačo lipo na Taboru v (iornjem Logatcu, češ da se morda letos tu srečujemo zadnjič. »Kaj? Se vam več ne ljubi?« sem se začudil. »Kje pa.« je bil odgovor, »takšna birokracija, dovoljenja, pečali in hoja od vral do vrat, da nas je vse minilo.« In sem se zamislil. Po domače očitno nikjer več ne gre. Domačinke SO nam spcklc domače dobrote, o domačih kostanjih sem že povedal, po domače smo se oblekli in posedli, tudi spili smo kako sicer manj domačo kapljico, a smo se ves čas počutili doma. Ne »kot doma« - doma! Za »kot doma« je, tako se zdi, treba ustreči ra/nim predpisom, pridobiti soglasja, morda celo postaviti dežurnega gasilca ali pa celo policista, urediti parkirišče, ga zavarovati, pobrati parkirnino, narediti usmerjevalne table, kje se bo odvijal dogodek, določiti odgovorno osebo., in tako naprej morda veselo v birokratsko zadovoljstvo sedanje in najbrž tudi nove županske »»domačnosti«. Oh, a saj župan ni nič kriv. Prepričan sem, da si on pa res ni tega izmislil. Celo sam je prišel in zapel »Lipa zelenela je« kot pesem, ki jo vedno na tej prireditvi zapojemo vsi, ki pa je mnogi, na žalost, ne znajo več ali pa so seje morebiti bali zapeti na glas. morda /aiadi verza: »...zdaj pa nam je, rcvica, čisto ovenela...« Je ovenel tudi občutek, kadar hočemo pripraviti nekaj, kar nima snemalne knjige, zaporedja, napovedi nastopanja in prijave dogodka? Fantje, še kaj radi vasujete? Podoknica še kdaj zazveni? B C 1» C t/5 CO O/J Športni kalejdoskop Prijeten sklep balinarske Morje - jeseni po sezone Točajka Nada med prejemnikoma medalj. Balinarsko društvo Balinčck i/ Logatca je nekaj dni pred lokalnimi volitvami za zaključek balinarske sezone pripravilo pri|atcljski turnir, ki so se ga udeležili domači in balinarji iz sosednjih društev. Tudi tokrat je balinarje prijetno presenetil njihov dolgoletni sponzor Dušan Cernigoj, ki je vse udeleženec turnirja pogostil z bogračem. ki gaje odlično pripravil Nedeljko Mrvoš, in s pijačo, ki jo je postregla stalna Balinčkova točajka Nada Plcstcnjak. Besedilo in foto: France Brus Poročeni boljši od neporočenih Pa naj še kdo reče, da se na Vrhu nič ne dogaja! Že res, da so razdalje med sosedi malo daljše, se pa zato toliko raje zbiramo na raznoterih zabavnih prireditvah. Tako se je nedeljo, 29. oktobra, ob dveh popoldne v tekmovalnem duhu odvila tradicionalna tekma v nogometu med poročenimi in neporočenimi. Prepričljivo so zmagali poročeni, toda njihovi nasprotniki se v prepričanju, da so oni zmagali le zalo, ker so se sami preveč ubadali z organizacijo tekme, zaradi poraza niso preveč obremenjevali. Za pijačo in jedačo je bilo poskrbljeno, športni dogodek pa seje zaključil v lepem vremenu, prijazni besedi in s toplim stiskom rok. Anita Petrovčič n PLANINSKI POHODI Organizator: Planinsko društvo Logatec, Notranjska cesta 14,1370 Logatec Nedelja, 19. november- VRTOVČEVA POT, info: 031/506-734 Nedelja, 26. november - LOGAŠKA PLANINSKA POTIL DEL, info: 041/594-545 in 051/313-815 planinsko _ Izlet po Cresu, pa čeprav konec septembra Logaški planinci smo se odpravili na izlet po Cresu šele predzadnji septembrski dan. Marsikdo misli, da se le sede na avtobus in potem se samoumevno vse odvija kot po maslu, (davnino organizacijskih del je opravila Alenka, vodja izleta. A če smo želeli za kar najmanj denarja iztržiti kar najlepši izlet, smo morali kar vsi poprijeti za kako delo. Kar neko ščemeče pričakovanje in nelagodje seje naselilo v vsakogar dan pred odhodom. Vsi smo se spraševali, če morila le nismo pozabili kakšne stvari spraviti v nahrbtnik. Hribovski čevlji za na morje? O, pa bi brez njih ostali kar v kampu. In poleni jutro, ki je po temperaturi bolj sodilo v avgust kot na konec septembra. Že med potjo nam je vodja prebrala nekaj zanimivosti o Cresu, njegovem geološkem nastanku, izvoru imena, naselitvi in zgodovini lega otoka v Kvamerskem zalivu. Na zemljevidu se kaže kol dolg, ozek pas kopnega v Jadranu, Iz trajektne luke Porozine na Crcsu se cesta vzpenja proti prelazu, kjer je odcep za vas Beli in za pešpot na Sis, najvišji vrh otoka. Tu smo si oprtali nahrbtnike, globoko zajeli zrak, kije dišal po morju in še po nečem. Že po prvih korakih na označeni stezi smo ugotovili, kaj diši. Žajbelj, sam žajbelj na vsem pobočju, vmes še nekaj cvetočega šatraja. Kar malo preveč zdravilno nam je leglo na pljuča. Pa smo vendarle prisopihali 639 m nad morje. Po vrnitvi v avtobus smo se po ozki cesti odpeljali v vas Beli, znani po ekološkem centru za beloglave jastrebe. Šoferje že do vasi prikazal vrhunsko obvladovanje avtobusa, še bolj pa pri spustu iz vasi proti kampu ob obali. Pri sv. Mikuli na Osorščici. Naše naj kuharice pod vodstvom Tatjane so že ob mraku pripravile toplo jed. Potem so nam spomini, šale. dogodivščine s hribov začinili večer; odkrili smo turi skriti talent recilalorke. Naslednje jutro smo vstali prej, kot je sonce obsvelilo zaliv. Z avtobusom smo se odpeljali proti jugu Crcsa. Ustavili smo sc na razgledni točki nad Vranskim jezerom dragocenim virom sladke vode. Dalje nas je pot vodila do Osorja. V Nerezinah smo izstopili in se podali na gorski greben, kije najvišji na Lošinju; ime Osorščica pa ima po mestu na otoku. Zgledno markirana pot nas je pripeljala najprej do cerkvice sv. Mikule. Uživali smo v prekrasnem razgledu na sosednje otoke Unije. Male in Velike Srakane ter Stisak pa šc na južni del I ošmja. Po kršasti poli med skalami, kjer bi jo slabo obuti planinci kaj slabo odnesli, smo se povzpeli do najvišje točke, imenovane Tclcvrin, s spoštljivimi 5XX m. Pa pot pod noge do ne boste verjeli pravcate Športni kalejdoskop planinske koče, ki nas je gostoljubno sprejela. Prileglo je ohladili si noge, ki so kar klicale po sandalih. A iz že prej omenjenega razloga tO ni bilo mogoče vse do Osorja, kjer nas je čakal avtobus, da nas odpelje v Beli. Za kratek čas snio izstopili še v mestu (res, kjer namje vodnik TomaŽ, živa zgodovinska in botanična enciklopedija, pokazal in opisal značilnosti tega mesta. Kaj kmalu smo si poiskali zavetje pod začasnimi domovanji, saj smo morali naslednje jutro zapustiti tabor, ko je sonce komaj pokukalo iznad obzorja. V vasi smo si na hitro ogledali se I ko center beloglavih jastrebov, ogrožene vrste, ki jo hočejo prav s leni centrom iztrgati izumrtju. Potem pa smo jo mahnili po markirani smeri mimo vaških »bunarov« in prave hudourniške soteske najprej proti vasi Nisko, kjer samo še v eni hiši živi pastir. Začudeni smo na delu poli opazovali bujno vegetacijo, predvsem hrastov gozd, vmes pa celo kostanj. Prav nenavadno za otok, ki ga povezujemo le s kamenjem in skromnimi nizkimi rastlinami. Tu pa nastopi naša enciklopedija na dveh nogah in nam pojasni, daje na nekaterih delih druga kamnina in glina, ki ne propušča vode, zato ima pogoje za preživetje tudi pravcati gozd. Zahvaljujoč se urnim nogam smo prišli v Porozine še dovoli zgodaj, da smo si lahko privoščili še letošnje zadnje namakanje v morju, četudi je bil na koledarju že I. oktober. S trajektom smo se pripeljali spet na celino in prav kmalu opazili na steklih avtobusa prve kaplje dežja. Res, bili smo prijetna, složna druščina, ki ima za skupni imenovalec prijateljstvo z naravo in predvsem s hribi. Vsak je svoje skrbi in težave zamrznil za te dni in sijih spet naložil na naši končni postaji, ko smo z avtobusa zložili opremo in si pomahali v pozdrav z željo: na svidenje prihodnje leto. kje... bomo pa videli. ZPET Prek Goričkega Prvi lorek v oktobru smo se logaški upokojenci odpeljali v jutranjih urah na izlet v Prekmurje pod vodstvom Franca Vcrbiča; šele v Radencih se namje pridružil turistični vodič. Nato smo, se odpeljali v Prekmurje do Cemelavcev blizu Murske Sobote. Ogledali smo si podjetje in proizvodnjo ROTO (rezervoarji za vodo, hišne čistilne naprave, vrtni palčki... ) ter bili v lepo urejeni »jedilnici« pogoščeni s prekmurskim bogračem in moštom iz tamkajšnje gostilne Lovcnjak. Potem smo se odpeljali na (ioričko, deželico pod tromejo z Avstrijo in Madžarsko. Tu ni pričakovati trdnjavsko zidanih graščin, nobenih fevdalnih gnezd na Strmih skalah. In vendar stoji v kraju ((rad eden naših največjih gradov, ki ima toliko sob. kot je dni v letu. Nihče pa ne ve. koliko prostorov je še spodaj, koliko vinskih kleli, koliko ječ z. mučilnicami je zasutih. Grajsko dvorišče je obsežno, baročni arkadni slopi so iz opeke, zakaj kamna, primernega za stavbne elemente, je na Goričkem malo. Muzejska zbirka je urejena v štirih grajskih dvoranah. Grad je sezidal viteški red templarjev. Na (iradu so gospodovali madžarski plcmcnitaši skoraj tisoč let; vse do konca druge svetovne vojne so živeli v sobah, prevlečenih z baržunom in polnih dragocenega pohištva in umetnin. Na pomlad leta 1945 je bila tu naseljena sovjetska vojska. Kar ni razdejala ona. so raznesli domačini. Zdaj (irad obnavljajo tudi Z denarjem iz programa Phare. Z grajsko vodnico smo si ogledali obnovljene prostore, kjer imajo tudi turistične prireditve, lepo urejeno poročno dvorano in delavnice domaČe obrti (črna kuhinja, žganjekuha, tkalstvo, zeliščarstvo, lončarstvo, kovaštvo in kolarstvo). Na grajskem dvorišču naj bi bile zdravilne energetske ločke. V nekdanjem grajskem parku v angleškem slogu rastejo Pri Černelavcih na Goričkem. velikanska in častitljiva drevesa: platane, rdeče bukve, rdeči hrasti, cedre in tulipanovci. Čas nas je priganjal, in odpeljali smo se v Markišavcc na ogled Šunkamc Kodila. Postrežem smo bili v deguslacijski galeriji s prekmursko šunko, z ocvirki in zaseko; vse je bilo mogoče kupili v njihovi trgovini. V lončarski vasi Filovci smo obiskali lončarja Bojneca, ki namje prikazal, kako naslajajo izdelki iz gline; tu smo lahko kupili lončene izdelke in črno keramiko. Ogledali smo si ludi lilovski gaj peč za črno keramiko in s slamo krito tradicionalno hišo in zidanico. Dan smo zaključili pri Lovcnjaku v Polani. kjer so nam postregli s poznim kosilom. Ob ciganski glasbi smo pred odhodom domov ludi zaplesali. Marinka Pelkovšek Peš okrog Žirov Četrto nedeljo oktobra sem se prvič udeležila že 25. spominskega pohoda po gričih okoli Žirov v počaslitev osvoboditve Žirov in ustanovitve prvega NOO na Gorenjskem; pohod je organiziralo Planinsko društvo Žiri s tamkajšnjimi taborniki. Okoli slo pohodnikov je ob osmih zjutraj nagovoril pred zadružnim domom vodja pohoda, se zahvalil vsem, ki so podprli prireditev, opisal 5-6 ur trajajoči pohod in nam zaželel previdno hojo, upoštevaje navodila vodičev, V pretežno oblačnem in toplem vremenu smo se prek Stare vasi napotili po strmi poli na .lavorč in se za krajši počitek uslavili ob lepo urejeni lovski koči. Od lam nas je pol vodila po grebenu Žirovskega vrha deloma ob lepo urejeni trim slezi in dalje proti Golemu vrhu mimo utrdb Rupnikove linije. Tukaj so nas pričakali taborniki s toplim čajem. Vodič, predstavnik turističnega društva, nam je opisal zgodovino »Rupnikove linije«. Pot je razdeljena v tri etape: prva poteka iz Žirov do Smrečja in dalje preko Žirovskega vrha do Gorenje vasi, druga se iz Gorenje vasi nadaljuje preko Blegoša do Zalega Loga, tretja pa z Zalega Loga poleka preko Ratitovca do Soriške planine, kjer se navezuje naprej na »Pot po stari meji«, ki predstavlja italijanski del me|nih utrdb. Sistem utrdb, ki ga je v tridesetih letih 20. stoletja gradila starojugoslovanska vojska, je bil grajen kot obrambna črta na mep med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo. Na poti prek Lavrovca in Opal smo srečevali kolesarje, saj je bila prireditev namenjena tudi njim. Med hojo smo se ozirali po Vrhu Sv. Treh Kraljev, po Idrijskem hribovju. Trnovskem gozdu, grebenu Spodnjih Bohinjskih gora. po Julijcih. Blegošu, Koprivmku. podobni Račcve in Žirovski kotlini. Po dobrih petih urah hoje smo prišli do Doma na Goropekah. kjer je pohodnikc čakal zasluženi golaž. Za veselo razpoloženje je igral »Ansambel Hlapci«. Za ljubitelje plesa tudi nerodni gojzarji niso bili ovira. Sredi popoldneva smo se spustih v sončne Žiri. kjer smo zaključili lep jesenski pohod Marinka Pelkovšek (D Športni kaleidoskop Na Košutici ali Ljubeljski Babi Pod vodstvom Grega Dolenca smo se z avtomobiloma odpeljali i/ Logatca do Podljubelja. Od tu smo odšli po strmi markirani poti in po slabih dveh urah hoje prišli do planine Korošica (1554 m). Planina je samevala, ker so živino že odpeljali v dolino in tako smo si pohodniki nabrali novih moči ob hrani in pijači iz nahrbtnika. Jesensko drevje se je odelo v najlepše barve. Nad planino seje v daljavi dvigal vrh Košutice; nanj smo morali prek sedla. Ob državni meji smo prehodili nekaj slemen nad prepadi in pred vrhom smo preplezali z jeklenkami zavarovano pot. Vrh Košutice. Košutica ali Baba (1968 m) tudi Ljubeljska Haba, ki smo jo osvojili dopoldne, stoji odmaknjeno nekoliko severozahodno od strnjenega grebena Košute tik nad Ljubeljem. Od Velikega vrha jo loči globoko Hajnžcvo sedlo. Košutica ima značilno stožčasto obliko; obdajajo jo višji vrhovi, kol je Košuta, več kol deset kilometrov dolg gorski hrbet v Karavankah. Na severno stran padajo odsekane stene, na južno pa se spuščajo strma, a večinoma travnata pobočja. Pristop z avstrijske sirani je manj naporen; speljan je po razglednem zahodnem slemenu. Vpisali smo sc v knjigo obiskovalcev, vtisnili žig v planinski dnevnik in ob malici iz nahrbtnika uživali v toplem jesenskem dnevu. Pozornost smo namenili psu. ki na nevarnem mestu ob jeklenici ni mogel »skočiti«, in gaje tako lastnik prenesel v nahrbtniku. Po enotirnem počitku smo se po planinski poli, ki pelje na staro ljubeljsko cesto in poteka po državni meji z Avstrijo, strmo spuščali. Za varovanje je bilo nameščenih nekaj jeklenic, na izpostavljenem mestu smo zlezli čez leseno lestev; na vlažni zemlji, delno prekriti z listjem, seje zvrstilo tudi nekaj padcev. In tako smo prišli do Koče na Ljubelju (1370 m). V toplem sončnem popoldnevu smo dobre volje nadaljevali šc del poti do parkirišča ob spominskem parku podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen. Od tod pa domov brez nezgod. Marinka Petkovšek Lep dan na Matajurju V nedeljskem jutru, 15. oktobra, smo se logaški planinci s posebnim avtobusom odpeljali proti Kobaridu; V Idrskem smo zavili levo ter sc peljali skozi Livek in sc ustavili v Avsi (K60 m). Pod vodstvom Jerneja Kusa smo se podali na poldrugo uro oddaljeni vrh Matajurja. Oh Beneški koči. Zlahka smo pridobivali višino na razglednem vzhodnem pobočju Matajurja in se ustavili na Idrski planini (1358 m). Od tu smo že videli cilj naše poti cerkvico na vrhu Matajurja. Pol smo nadaljevali delno po cesti, ki sojo zgradili vojaki v prvi svetovni vojni. Po beneški poti, ki poleka ob državni meji z Italijo, smo že pod vrhom prečili nizko skalno sleno. Nit vrh Matajurja (1642 m) smo stopili okrog poldneva, in ker je tu močno pihalo, a pohodnikov je bilo kar veliko, smo pohiteli z odtisom žiga v planinski dnevnik, si ogledali cerkvico ler se razgledali po srebrno svetlikavem morju z (tglejem, po Karnijskih Alpah, Kaninu s sosedi, po Julijcih, Krnu, Nanosu in ( avnu. Zaradi svoje piramidaste oblike ima Malajurtudi domače ime Baba; velja pa za simbolno goro Beneških Slovencev. Za daljši čas smo sc ustavili malo niže v Beneški koči. Uživali smo v razgledu pod modrino neba in toplem soncu. Vračali smo se po drugi poli in se ustavili na Idrski planini, ki jo je grelo loplo sonce. Sredi popoldneva smo prišli do avtobusa, ki nas je v večernih urah varno pripeljal v Logatec. Marinka Petkovšek OD OBRTI DO PODJETNIŠTVA Posebej zanimiva in bogato ilustrirana knjiga Od obrti do podjetništva z zgodovinskimi in družbenimi podatki o razvojnih prizadevanjih rokodelstva, obrti, podjetništva na območju logaške občine od poznega srednjega veka do danes je na prodaj v knjigarni DZS in Cvetličarni Karmen; dobite pa jo tudi na obrtni zbornici v Logatcu po 4.500 tolarjev. Iz sveta mladih Drevo - simbol življenja... Majhni smo še, a smo naredili velik dan za mir in okolje! Učenci Podružnične Sole Rovtarske Žibrše smo sc vključili \ projekt I iivironinent Online, ki združuje mlade / vsega sveta, ki želijo opozoriti družbo na pomembnost skrbi za okolje in ki želijo za tO tudi nekaj storiti. //; zaplesali so krog posejane češnje. Tako je bil 21. september za nas prav poseben dan. Mednarodna skupnost gaje razglasila za svetovni dan miru. Počastili \ Skrb za varno pot šolarjev Tudi letos smo člani /SAM Logatec s člani SPV in logaško policijo skrbeh za V amost otrok V šolo in domov. V letošnji akciji je sodelovalo 7 naših članov, ki so opravili 156 delovnih ur in prevozili blizu 440 km. Varovanje je potekalo med I. in 15. septembrom na vseh točkah, potrebnih varovanja, ob vseh centralnih in podružničnih šolah. /.epa in koristna varnost. Ob prenavljanju tržaške ceste je nastala še večja prometna nevarnost. Zato želimo tudi s tem člankom opozoriti vse voznike, še posebno objestno drveče, naj bodo previdnejši. Prav je, da vsakdo, ki sedi za volanom, pomisli, da je lahko prav ta čas na cesti njegov otrok, prijatelj, znanec... In življenje tega ali onega je lahko v življenjski nevarnosti prav zaradi nestrpnosti v prometu. Posebej velja opozorilo tudi staršem, ki vodijo otroke v šolo, da morajo biti v avtomobilu pripeli, da ne smejo parkirali po pločnikih in da kot pešci ne smejo z otroki prečkali ceste kjerkoli, ampak le na označenih prehodih za pešce S preventivo in vzgojo ter zgledom jc moč rešili marsikatero težavo v prometu. Za nesreče niso krive samo ceste, ampak predvsem tisti, ki jih uporabljamo. Pa prav vsem srečno na poli! L. V. smo ga na našem vrtu ter skupaj posadili drevo, ki je že od nekdaj simbol življenja, rasti in medsebojne povezanosti. Sadili smo ga skupaj s prijatelji I severa, juga, vzhoda in zahoda našega planeta točno opoldne. Prva drevesa so začeli saditi v Avstraliji in Aziji. Mi smo jih sadili skupaj z ostalimi Evropejci in Afričani. Skupaj s soncem so nam sledili še šolarji Severne in Južne Amerike. Naše sadike so bile različne, lako kot so različne naše kulture. Pri nas smo posadili češnjo. Nihče ni sedel križem rok. Peli smo in zaplesali okoli naše češnje z željo, da bi to drevo pognalo globoke korenine in da bi raslo skupaj z nami in za nas. Zaželeli smo si. da bi nam nekoč dajalo blagodejno senco v poletni vročini in da bi nas spomladi razveseljevalo s prelepimi cvetovi in poleti razvajalo z okusnimi plodovi. Od dreves bi sc marsičesa lahko naučili. Trdno so zasidrana \ zemlji, hkrati pa hitijo raztezal svoje veje visoko proti nebu. Na široko razprostirajo svojo krošnjo in dajejo zavetje vsem. ki pridejo naslonit svoje lice na hrapavo drevesno skorjo ali posedet v njegovo senco. So tiha, vdana in mirna, a hkrati veličastna. I Uri pa jo v ritmu letnih časov in so vsako leto višja, krepkejša. gostejša. Iskreno si želimo, da bi z novim drevesom rasli tudi mi. naša prijateljstva, naše sodelovanje ter da bi še dolgo živeli v miru. Imejmo radi svet okoli sebe, in svet nas bo imel rad. I. Ž.ukelj Spet živahno v SI knjižnici Z oktobrom so se v krajevni knjižnici v Rovtah spet začele pravljične urice. Da bi bil uvod kar se da zanimiv in prijeten, sta poskrbela gosta lutkarja iz Logatca z lutkovno igrico Patufct. Zakonca Pancs žena Valentina Jerina je po rodu Logatčanka, njen mož pa prihaja iz Španije sla vsestransko umetniški par. Z lutkarstvom se ukvarjata ljubiteljsko, sama pišela besedila, sama izdelujeta lutke in sla ludi sama izvajalca. Mož izdeluje tudi slavne beneške maske. Svojo umetnost rada pokažela tudi drugim; s svojimi pravljicami razveseljujeta otroke. Gospa Valentina trenutno pomaga v logaški knjižnici. Skupaj s hčerko obvladajo oba jezika španskega in slovenskega. Zakonca 1'anes med pravljico. Sicer pa bodo otroci v knjižnici Rovte lahko spet poslušali pravljice vsak čtrtek od 16. do 17. ure. Vabljeni so vsi, ki radi podoživljajo pravljičnost in ki jim junaki iz pravljic polepšajo in popestrijo njihov vsakdan. Metka Bogataj > 1» o »1/3 ca sij Iz sveta mladih Gasilski obisk na šoli Tistega dne so gasili tudi učenci Gasilci na obisku. Dogodki v knjižnicah Knjižnica Logatec 1. Vzgajanje pogleda - filmska šola; sklop predavanj v novembrskih četrtkih ob 19.30: - 9. novembra predavatelj Dušan Rutar, -16. novembra predavatelj Mitja Reichenberg, - 23. november predavatelj Goran Peršin. 2. Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo, monodrama Matjaža Kmecla v izvedbi gledališkega igralca Anatola Šterna 2. decembra ob 19. uri. Krajevna knjižnica Rovte - 21. novembra ob 19. uri potopisno predavanje o ZDA, -1. decembra ob 18. uri Pika poka, gledališka predstava za najmlajše. Vsi jih poznamo. Njihov predirni uiuiui vedno zmoti miren vsakdan. Za gašenje in pomoć ponesrečencem so najbolje pripravljeni: imajo pa tudi zaščito pred dimom m plameni. Na televiziji jih večkrat vidimo, kako z mišičastimi telesi in prijaznimi nasmeški rešujejo ljudi iz gorečih hiš: videvamo jih v dnevnih poročilih, v filmih in risankah. Seveda, govorim o gasilcih in njihovem prostovoljnem delu. Petek, 13. oktobra, so nas gasilci POD Medvedje Brdo obiskali na naši šoli v Rovtarskih Zibršah in radovednim učencem razkazovali veliko vrst gasilnikov ter jih seznanili z njihovo uporabo. Najbolj zanimivo je bilo, ko SO na travniku ob šoli zakurili velik ogenj in pokazali, kako je treba pravilno oziroma nepravilno gasiti požar, da ne bi bilo prenevarno. Človek mora bili med gašenjem pozoren, denimo, na smer vetra. Z ognjem in gasilnikom se niso spoprijeli le možje v uniformah, ampak tudi otroci, ki so uspešno ukrotili ogenj. Obisk gasilcev je bil za naše učence pravo doživetje, zato komaj čakamo pomladi, ko se bomo ponovno srečali z njimi, da nas bodo seznanili z najnovejšo pridobitvijo novim gasilskim vozilom. Ana /.akcij PROSTOVOLJNO ... SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA V treh mesecih lahko izkusite razburljivo in aktivno vojaško življenje, se usposobite za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznate lahko osnove vojaške taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Prostovoljno služenje traja tri mesece. Med služenjem ste zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se vam šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene imate prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo. Vojaški rok lahko prostovoljno služite v vojašnicah: Bohinjska Bela, Murska Sobota in Novo mesto. V letu 2007 so predvideni odhodi: januarja, februarja, maja, junija in septembra. w*v* slovcnskavojskii si Prijavite se lahko v: Izpostavi za obrambo Vrhnika, Cankarjev trg 4, telefon 01/750-57-18 in pisarni Logatec, Tržaška c. 13, telefon 01/754-12-72. SPOZNAJ SVOJE MEJE IN JIH PRESEZI! SIOVENSKA VOJAKA Glas najmlajših Obisk spomenika osmim talcem Logatec jc /c jeseni lš>41. kazal prve znake upora. Tiskali so letake in gesla, rezali so telefonske žice in sekali telefonske drogove. Italijani so na logaški upor hitro reagirali in zaceli graditi bunkerje, mesto pa SO ogradili z žičnimi pregradami. Začeli so tudi pritiskati na posameznike, za katere so mislili, da so člani (Osvobodilne fronte. Pri tem je Italijanom pomagal Idrijčan Slavko in odkril osem lakih fantov in mož, ki so pomagali partizanom. Logaške fante so najprej zaprli v Belgijski zapor v I jubljani. Zatem so jih 23. junija 1942 z vlakom odpeljali na Vrhniko, od koder so talci zvezani hodili do Horjula. Na Kuclju so si sami skopali jamo. nato so jih lam Italijani usmrtili. Ilorjulski župnik Nastran je dobil dovoljenje italijanske vojske, da talce pokoplje na pokopališču. Iako so talce, položene enega poleg drugega, pokopali brez krst. Med vojno grob ni smel bili vzdrževan. Po končani vojni, leta 1946, jc Zveza borcev Logatec organizirala prekop talcev v Logatec. Na mestu streljanja v Horjulu stoji obeležje, na katerem je izpisan datum: 23.6.1942, nato sledijo imena osmerice: Vidmar Edvard, Čirom Lado, Lenarčič Rdvard, Vilar Drago, Korenč Ivan, Vidmar Jože, Nagode Franc in Drnovšek Bogo. Dopoldne 26. oktobra smo se učenci Osnovne šole S talcev s predstavniki logaških borcev zbrali v I lorjulu in se spomnili osmih talcev; po njih je naša šola dobila tudi ime. Zbrani smo stopili okoli spomenika, kjer se je odvijala komemoracija. Poleg spomenika je eden od predstavnikov borcev postavil zastavo, drugi pa je ob spomenik položil venec. Učenci smo pripravili program. Deklamirali smo žalostne pesmi in povedali, da smo se zbrali ob tem spomeniku v spomin na talce. može. ki so v vojni pomagali partizanom. Zalo jih je italijanska vojska usmrtila. Borci so nas Zbrani pred spomenikom talcem. Foto: Domen Gantar, l.a zbrano poslušali. Nato smo ob spomeniku prižgali sveče. Za konec se je gospod, ki se je v vojni boril proti okupatorju, še zahvalil nastopajočim in govor zaključil z upanjem, da se bo ohranila tradicija obiskovanja spomenika osmih lalcev. Zelo prav se mi zdi da so se partizani uprli Nemcem in Italijanom, saj so se borili za svoja življenja, za svoj obstoj in obstoj svoje države. Borci so se borili proti okupatorjem in se na tak način osvobodili sovražnikov in formirali narodno oblast. Frnu Redžepović, 9.a, ()S H talcev L ogatec Ljubljanica, kje si, ti, doma? Po dolgem raziskovanju, branju, ugotavljanju, razmišljanju... smo ugotovili, da je Ljubljanica doma tudi pod Logatcem Osnovna šola 8 lalcev se je pridružila projektu, ki ga je organiziralo društvo SEZAM iz I jubljane: vanj seje vključilo osem šol z. Notranjske. Po skoraj enoletnem raziskov anju smo 5. oktobra zaključili projekt. Logaški osnovnošolci smo skupaj z mentorji stopili na avtobus, ki jc prispel iz Kakeka. in z učenci rakovške in pivške šole nadaljevali pol na Kongresni trg v Ljubljano, kamor so iz naše šole odšli folkloristi skupaj z mentoricama Majdo Mihevc m Anilo Oarafolj, štirje učenci iz PŠ Laze z mentorico Karmen (»sredkar. trije petošolei, ki so zastopali šolo na kvizu, koordinatorica projekta na naši šoli .lana Jurcš ter Frvin in Neža, ki sva povezovala predstavitev. V Mestnem muzeju sta šola Stari trg pri Ložu in naša šola predstaviti SVOJedelo. Naša podružnična šola je predstavila maketo Planinskega polja. Z I rvinom sva predstavila Logaščico. folkloristi so zaplesali »Tcr'z.inko« in »Ob bistrem potočku je mlin«. Po predstavitvi je za vse šole sledil se kviz o poznavanju Ljubljanice. Logatčani smo dobili kar tri nagrade: fine se bo popeljal z ladjico po Ljubljanici. Nataša in Dan pa sla dobila poučne zgoščenke. Po kvizu je sledila pogostitev. Kasneje smo se preselili še v zgornjo stavbo Mestnega muzeja ter si ogledah razstavo vseh osmih šol. Ob čakanju na avtobus so naši folkloristi še enkrat zaplesali. Ravno v tistem času sije skupina Japoncev ogledovala Kongresni lig m je bila nad nastopom lolklorislov zelo navdušena; turisti so jih fotografirali in snemali ... Še posebej so se Čudili folklornim oblekam. /a lepa m poučna doživetja pa se moramo zahvalili mentorjem, jamarju Miranu Nagodctu in njegovim kolegom, ki so nas ves čas pravilno usmerjali in spodbujali, da zdaj vemo. da Ljubljanica teče tudi pod Logatcem. Razstavo o Ljubljanici je obiskala ludi Marjeta Marinčič. ki v družbi Postojnska jama skrbi za izobraževalni program. Razstava jo je navdušila, dajo bo vključila v novembrski program razstav v prostorih vivarija. Nelu I erdinek, H.c, ()S H talcev Logatec Obisk policaja M Sredo. 27. septembra, nas je obiskal policist. Razložil nam je. da moramo imeti v avtomobilu varnostne sedeže. Dal nam jc tudi zgibanko, na kateri piše: Jc vaš otrok pripet? Vprašal nas jc, če nosimo čelado, ko se vozimo s kolesom. Pogovorili smo se tudi o varnem prehodu čez cesto. Najbolj zanimivo mije bilo, ko nam je pokazal lisice. Zunaj nam je pokazal avtomobil, V njem imajo mikrofon, s katerim se pogovarjajo policisti. Vprašal nas je po številki za klicanje policistov. Številko so poznali tudi najmlajši. Vklopil je lučke in tudi sirene nam m pozabil pokazali. Bilo je zelo zanimivo! Toma: /.ust, 4.(H) POS Vrh Sv. Treh Kraljev O Glas najmlajših Eko šola - kot način življenja Z občino, KS Naklo skrbimo za okolje, v katerem živimo V sredo in četrtek (I 1. in 12. oktobra) jc na šoli X talcev potekala zbiralna akcija papirja, kartuš, baterij, tonerjev, disket in GD-jev. Učenci smo bili pri zbiranju koristnih odpadkov zelo uspešni, saj smo zbrali čez 20 ton papirja in skoraj 2000 baterij pa še kaj drugega. Akcijo, s katero smo bili zadovoljni, bomo verjetno ponovili decembra. Ob dnevu varčevanja, 31, oktobra, smo "v slovo slovenskemu tolarju" razstavili hranilnike, ki sojih prinesli učenci. Različnih hranilnikov seje nabralo kar precej in krasijo vitrino v avli naše šole. Naša šola je edina v logaški občini vključena v projekt Eko šol ■ kot način življenja. Po Sloveniji je v projekt vključenih že čez 200 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Naš osnovni cilj je, da bi ohranili naravo lepo in zdravo. Pri tem sodelujejo vsi učenci od I. do 9, razreda. Na šoli deluje eko svet, ki ga sestavljajo učenci, učitelji, starši in drugi. Eko svet seje sestal konec oktobra in analiziral delo v preteklem šolskem letu. Predstavnika Komunalnega podjetja sta naše delo pohvalila in bila navdušena nad pravilnostjo ločevanja odpadkov v zabojnikih za smeti. Skupnost učencev je predlagala, da bi ob tednu otroka zbirali otroške knjige, kijih učenci ne prebirajo več. Podarili bi jih tistim, kijih potrebujejo. Skratka, veliko smo žc naredili, veliko pa še moramo, saj je šolsko leto še dolgo. Maja l.ukič, 7.u, OŠ S talcev Ne nazadnje 5" Od srca do srca Glasbena terapija - kaj to je in čemu je? I. Kako se je pravzaprav začelo...Bila je velika želja, da bi način pripravljali na projekt pokukala v svet, kako deluje glasbena terapija drugod. Glasbena terapija? Jc to tisto z gongi, ko ležiš na tleh in poslušaš glasbo? Prav gotovo je skoraj vsakomur že kdaj prišlo na uho nekaj 0 glasbeni terapiji. Kaj to sploh je in kako deluje sta vprašanji, ki bi potrebovali za celo knjigo dolg odgovor. Priprava za delo s slepimi. EAMTS evropsko združenje študentov glasbene terapije deluje zadnja štiri leta in združuje študente iz. večine evropskih držav, kjer poteka študij glasbene terapije. Hna njihovih glavnih nalog je tudi organizacija projektov. Projekt Bosna je letos poletel že tretjič. Septembra 2004 je namreč v Bosno za dobre tri tedne odšlo X študentov glasbene terapije in v Mostarju so delali z. različnimi skupinami otrok in,odraslih; od sirotišnic do humanitarnih organizacij. Med njimi je bila tudi Kranjčanka Špela Loti Knoll, ki je listi čas študirala v angleškem Cambridgu. Lani in letos je bila Špela vodja projekta: lani z devetimi študenti v Mostarju, letos pa (poleg Mostarja) tudi v Sarajevu. V Mostarju namreč deluje Pavarotti Music Center, kjer je glasbena terapija »udomačena« žc skoraj desel let. Prav zato, ker je Mostar »deležen« glasbene terapije, so se letos organizatorji (poleg Špele še trije lanski udeleženci projekta) odločili, da svoje področje delovanja razširijo tudi v notranjost, najprej v Sarajevo. Na projekt se je prijavilo veliko zainteresiranih študentov (ki glasbeno terapijo študiramo žc vsaj dve leti) in po izboru nas jc v ekipi ostalo 13, z organizatorji vred iz. sedmih držav; Madžarske, Nizozemske, Nemčije, Danske, Anglije, Singapurja in Slovenije. Med poletjem smo se vsak na svoj s študijem in pripravo praktičnih delavnic. Zadnjega avgusta smo se zbrali v Kranju na pripravljalnem »vikendu«. Tri dni smo se spoznavali skozi glasbo (kakopak), skozi delavnice, ki smo jih drug za drugega pripravili (od predstavitve Bosne, njene zgodovine, glasbe, kulture do možnosti pomoči z glasbo). Zadnji večer pred odhodom smo si ogledali I jubljano m za piko na i prisluhnili koncertu ansambla za staro glasbo Corlesia, katere vodja je Špela Loti. Nedeljo, 3. septembra, zjutraj smo se poslovili od Kranja in tudi od polovice skupine, saj smo potovali »ločeno«, eni z vlakom v Sarajevo, drugi z avtobusom v Mostar. Vsi pa z veliko željo in pričakovanji, pa ttidi s kančkom negotovosti in strahu. V Sarajevo smo pripotovali po (dolgih?) 12 urah. Naše domovanje jc bila »Zemlja prijateljstva i mira«, ranč, ki gaje pred desetimi leti uredil FranCOZ Jean Clatlde z željo po miru in pomoči bosanskim sirotam in otrokom s posebnimi potrebami. Jean Claude je namreč v vojni (leta 2005) izgubil svojega edinega sina, ki je v Sarajevo peljal konvoj pomoči. Namesto sovraštva mir in pomoč. Pogumno in srčno dejanje lega moža nas je še bolj prevzelo ob srečanju z njim. Poln idej, načrtov. (iosloljuben. Na svojem posestvu je ravno gostil škotskega glasbenika in terapevta Nigla Osborna, kije lam imel enotedenski kamp z moslarskimi otroki. Dva dni po našem prihodu so otroci, njihovi spremljevalci in glasbeniki odšli. Ranč je zadihal v svoji spokojnosti. Septembrsko sonce je še močno grelo, a prvi obarvani lisli so napovedovali prihod jeseni. Naša skupina je imela še dan časa za ogled Sarajeva in za pripravo na delo, medtem sla naši organizatorki obiskali institucije, kjer naj bi delovali ta mesce Kcrjc bil ranč dobrih 20 km od Sarajeva, smo vsak dan polrebovali kar nekaj časa, da smo se z avtobusom in tramvajem pripeljali v center. A bilo je tudi dovolj, da smo začutili utrip podeželja in drvečega glavnega mesta. Ljudje so zares prijazni, gostoljubni in pripravljeni pomagali lo smo takoj občutili. Sarajevo daje vtis hitro ohnavljajoeega se mesta, drvečega proti zahodu. ()b glavnih prometnicah le tU in lam še zazija kaka porušena stavba, večina mesta je v obnovi ali pa že obnovljena. A ko smo pokukali za vogalom centra, smo videli porušene in prerešetane stavbe. Ne da se spregledati dejstva, daje bila Bosna ne dolgo tega še v silovitem ognju. Spomin na vojno oživi, ko poslušaš zgodbe ljudi. Pretresljive! In se vsiljuje vprašanje o (ne)smiselnosli vojne! (Dalje prihodnjič.) Mihaela (iostiša Ne nazadnje ZAHVALA Ne jokajte ob grehu mojem, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kuku trpel sem. in večni mir mi zaželite Ob smrti dragega moža, očeta in starega a ta Antona Primožiča iz Laz Anton Primožič ♦23.5.1941 +26.9.2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče in za vse druge darove. Najlepša hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec za zdravljenje, predsedniku KS Laze Andreju Kermavnarju za poslovilne besede. Društvu upokojencev Logatec ter kolektivu Upravne enote Logatec, podjetju Nagodeti Novi Svet in Meicatorju poslovalnici Postojna. Lepa hvala gospodu župniku Irancu Kaduncii za lepo opravljen pogrebni in mašni obred. Hvala pevcem za zapete pesmi in pogrebnemu zavodu Menart za lepo organiziran pogreb. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mariju, sin Primož in hči Rarhara z družino ZAHVALA Pripelje čoln se v uho pristanišče, ugušite dnevu in imel Svetloba. Srce spokojno .sreče več ne išče, neskončni mir je v globočini groba. (.1. Kranjce) ()b smrti drage mame vida Leskovec iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Menart, moškemu in cerkvenemu zboru ter g. župniku za opravljeni obred. Hčerka Marinka in Jože ZAHVALA V srce zavel leden je veter, ker z nami več le ni, v duši ujeta bolečina za vedno v nas zdaj spi. in vendar hos med nami kol večna zvezda t/a do konca dni. Viktor Brenčič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste prispevali, da se v svoji bolečini nismo počutili osamljeni. Vsak cvet in vsaka svečka, prižgana v spomin, vsaka prijazna beseda in stisk roke so nam pomenili neizmerno tolažbo. Hvala dr. Turkovi za nego v času bolezni. Hvala dobrim sosedom za njihovo predano pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. ki sle našega dragega ata s toplo besedo in pesmijo pospremili ob njegovem slovesu, in vsem, ki sle ga imeli radi. Vsi njegovi Na Bledu in pri Mariji pomagaj Po daljšem času se oglašamo iz Doma starejših Logatec. Pa poglejmo, kaj seje pri nas ta čas dogajalo. in med "kremšnitami' Od poletja smo se poslovili z izletom na Bled in na Brezje. Na avtobusu smo si krajšali čas s kvizom. Največ časa nam je vzelo vprašanje, ki je za odgovor zahtevalo ime našega avtobusnega voznika. Seveda, je bilo poskrbljeno tudi za nagrade. Na Bledu smo se posladkali s kremšnitami. Zaužite kalorije smo porabili s sprehodom ob jezeru. Z Bleda nas jc pregnal čas za kosilo na Brezjah pri znani romarski cerkvi-baziliki. Tu smo se še enkrat prepričali, da so Gorenjci presegli stereotip o radodarnosti. Kosilo je bilo okusno in komaj smo ga pospravili. Sledil je ogled bazilike Marije pomagaj. Dogovorjeni smo bili z menihom, ki nam je predstavil nekaj zanimivosti; skupaj smo nato zmolili in zapeli. Za sostanovalec, ki niso mogli z nami na pol, smo dobili podobice, ki smo jih razdelili po hiši. Ne nazadnje V Knjižnici je vedno kaj novega Slovensku leposlovje BEVC, C: Med ločjem; DOBNIK, I.: Rapsodija v mrzli zimi : [pesmi]; KOZAK, P.: Peter Klepec v Ameriki; NOVAK, B.: Pasja grofica : Napoleonova resnična ljubezen*; RAKUSA, F.: Črta čez vse : devetdeset devetvrstičnic; 100 (STO) božično novoletnih voščil; TUDOR, D.: Okroglo kakor melona!: Kaj ? Življenje vendar! : lahko načrtuješ, kar hočeš, življenje te čaka za vogalom! Tuje leposlovje DOWSWELL, R: Resnične zgodbe. Pobegi; DOWSWELL, P.: Resnične zgobc. Vohuni; ETZIKOAK : antologija sodobne baskovske književnosti*; JOHNSTON, J.: Dve luni*; MAHI UZ, N.: Palača poželenja : 2. del Kairske trilogije; PAMUK, ().: Ime mi je rdeča*; PATTERSON, J.: Mačke in miš : [četrti primer Alexa C'rossa|. Stroka BENESCH, H.: S trkanjem do zdravja : odpravljanje telesnih in duševnih težav s tehniko lil -T; BRAČKO, M.: Drugačno življenje : izpovedi uporabnikov psihiatrije; CHEVALIER, J.: Slovar simbolov : miti, sanje, liki, običaji, barve, števila*; ( I t KI) A Q., P.; Vodnik po botaniki*; D'ALESSIO, (>.: Najlepše vinske ceste : vodnik po evropskih vinogradih*; <; A l J S, K.-M.: Umirajoči Evropejci : na potovanju k sarajevskim Sefardom, kočevskim Nemcem, Arberešem, Lužiškim Srbom in Aromunom*; GUNDEL, K.: Madžarska kuharica; HOFSTEDE, G. J.: Komuniciranje : raziskovanje kulture ; primeri, vaje in simulacije; JANKOVIČ P., A.: Utrjena Ljubljana : žični obroč okrog Ljubljane 1942-1945; KALIŠNIK, V: Svetlo modra : priročnik za duhovno rast in razvoj; KAMPVVLRTH, K.; Najboljši v razredu v štirih tednih; KEGGENHOFF, K: Prva pomoč - pomagam prvi*; KOSTRLVC, I..: Računalništvo in informatika; KOSIR, L.: Lovrenc Košir - Laurcnz Koschier : pobudnik poštne znamke; NAGODE, M.: Skozi Vranjo in Skedncno jamo na robu Planinskega polja : o zgodovini jamarstva, prvih raziskovalcih, iskanju podzemne Ljubljanice in poti skozi Vranjo in Skedneno jamo na robu Planinskega polja*; PODALJŠANI) bivanje tri kar lako; RAZPET, M.; Deluje babe; RAZPET, M.: Kako se reče po cerkljansko; RUPNIK V, T: Kritično mišljenje v šoli : strategije poučevanja kritičnega mišljenja; SEVER, J.: Ruska slovnica po naše; SIRE, J. W.: Vesolja za sosednjimi vrati : poglavitni pogledi na svet; SODOBNI scenske umetnosti; STARMER, A.: Barvne sheme : naučite se z barvnimi kombinacijami ustvariti prijetno okolje*; STRITAR, A.: Karnijska potepanja : vodnik po gorah*; ŠTEIANČIČ, M. j.: Stari, kje je film? : zgodba o korejskem filmskem čudežu; TELLO, A.; Vodnik po strokovnih verstvih s kratkim pregledom verstev na Slovenskem; UPANISADE : skrivno učenje; UR.ŠIČ, M.: Šlirj e časi : filozofski pogovori in samognvori. Poletje : drugi čas. Del 2, Sedmerke*; VVINKLLR, K.: Zdaj je nauka zlati čas : glasbeniki učbeniki na Slovenskem od srede 19. stoletja do sedemdesetih let 20. stoletja; ZAKA.I Pinci letijo dlje'.' * Priporočamo! Vabimo vas, da obiščete tudi spletno stran Knjižice Logatec: www.log.sik.si Maja Gregortč Napovednik prireditev Petek, 17. novembra, od 16. do I H. ure. Notranjska 14, soba 40 KER A MIČNE DELA VNICE Org. in info: DPOM, 031 72S 604 Petek, 24. novembra, ob 19. uri, dvorana "Stare šole" Rovte /. NASTOP UČENCEV DISLOCIRANIH ODDELKOV GLASBENE ŠOLE LOGATEC V ROVTAH Org. in info: (ilasbena šola Logatec, 01 /7590 730 Petek, 24. novembra, ob 2(1. uri, Narodni dom Logatec BLAZNO RESNO ZADETI (Desa Muck) 2. predstava gledališkega abonmaja Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja; režija: Katja Pegan; igrajo: Desa Muck, Tina Rakovee / Nalaša Roblek, Tine Oman, Peler Musevski, Vesna Javnikar, Mojca Partljič, Nena Močnik / Petra Krištofelc. Matjaž Višnar Org. in info: Občina Logatec, 01/7590 633 Nedelja, 26, novembra, ob 16. uri, Dom krajanov Rovte V NEDELJO POPOLDNE BO LUSTNO PRI NAS Koncert OMePZ »Notranjska« z gosti Org. in info: KI) OMePZ »Notranjska«, 01/ 750 90 80 Četrtek, .30. novembra, ob 19. uri, dvorana Glasbene šole Logatec 3. NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE LOGA TEC - v šolskem letu 2006/07 Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730 V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1.17(1 Logatec, tel.: 01 7590 63.1 Drevo ob ne preveč varni cesti Po Rovtarski cesti je 28. oktobra ob 15.10 brad previsoko naložen kamion proti Kovtam. Pri hiši na Rovtarski IX seje umikal nasproti vo/ečemu kamionu in s svojim tovorom Zadel drevo tako močno, daje odtrgal debelo vejo. K sreči, v lislem trenutku ni bilo pešcev na cesti in tudi ne otrok na dvorišču pod drevesom. Kako žalostno bi se bilo lahko vse skupaj končalo. Resnično, Rovtarska eesta naravnost kliče po večji varnosti! Sreča v nesreči. Besedila in fotoi Aljoša Jureš Urnik v knjižnicah Knjižnica Logatec: pon., sred., pet.: od 9. dol9. ure; tor., čet.: od 12. dol9. ure, sob.:od 8. do 13. ure Krajevna knjižnica Rovte: tor.: od 16. dol 8.30; čet.: od 11.30 do 18.30 Krajevna knjižnica Hotedršica: src.: od 16. do 19. ure; pet.: od 16. do 19. ure Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev: čet.: od 11.30 do 12.30; pet.: od 18. dol9. ure PRAVLJICE V KNJIŽNICAH Knjižnica Logatec ob četrtkih ob 16.30 Knjižnica Rovte ob četrtkih ob 16.uri Info: tel.: 01/754 17 22 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS, št. 110/02, 8/03 - popravek) sklicujem 1. PROSTORSKO KONFERENCO v postopku priprave in sprejema Strategije prostorskega razvoja občine Logatec in Prostorskega reda Občine Logatec. Prva prostorska konferenca bo v četrtek, 30. novembra 2006 ob 13.00 uri, v Prešernovi dvorani v Narodnem domu, Tržaška cesta 44, Logatec. Namen prve prostorske konference je pridobitev in uskladitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo pisno dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Vljudno vabljeni! Župan Občine Logatec Janez Nagode, l.r. Misel nam poklanja študijski krožek Žarek Ljudje, ki smo jim v oporo, nas v življenju držijo pokonci. (Marie von Ebner-Eschenbach) Ne nazadnje Invalidi na Korčuli Sedemdnevnega letovanja v Veli Luki na Korčuli, ki gaje v drugi polovici septembra organiziralo Društvo invalidov Logatec, seje udeležilo 17 članov društva. Iz Logatca so se popeljali z avtobusom prek Like do Splita. Tu so se vkrcali na katamaran in po dveh urah vožnje prispeli v Velo Luko, kjer so se nastanili v prijetnem hotelu Adria lik ob morju. Lepo sončno vreme, toplo morje, še vedno primerno za kopanje, prijazno hotelsko osebje ter pester izbor hrane in pijače vse to je prispevalo k prijetnemu letovanju na Korčuli. Med sedemdnevnim bivanjem so si temeljito ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti Vele Luke in mesta Korčule. Večere so si krajšali z družabnimi igrami, poslušali dalmatinsko glasbo. Zlasti jim bo ostal v spominu večer s klapo »Ošjak« in s folklorno skupino Mafrina iz Vele I .uke. Teden bivanja v južni Dalmaciji je kar prehitro minil, ostali pa so lepi spomini na Korčulo in Velo Luko. Besedilo in joto: France Brus Pred Adrio na Korčuli. Večer med polharji Pa seje le ujel. Te prijazne košatorepe glodavce so včasih množično lovili z najrazličnejšimi pastmi zaradi njihovega okusnega mesa, iskanih kožic in polhove masti, I .ovski zakon je polharijo omejil tako. da je lovljenje polhov dovoljeno šele s prvim oktobrom. Do takrat mladiči dovolj zrastejo, da niso več odvisni od samice in se sami hranijo. Letos je bilo dovolj žira. želoda, lešnikov in drugih gozdnih plodov, s katerimi se polhi hranijo, zato so se polhi dobro namnožili. Žal, \ pasti zaidejo le mladiči in le redko starci. Danes je čar polharije v druženju in ne več v obilju ujetih polhov. Za dobro obaro jih je treba že kar nekaj, za izdelavo polhovke pa kar 32 kožic ali celo več. Sredi oktobra smo se podali na polharijo. Dobro smo si ogledali slečme in potem nastavili pasli lam. kjer so polhi metali z drevja na tla objeden žir, želod in lešnike Med pogovorom ob ognju smo slišali v bližini proženje pasti, v katere seje ujelo le nekaj mladičev in en starec, ki je tehtal več kot 20 dekagramov. I truičini pod Brusovo gmajno so sc pridružili tudi nekateri meščani, ki so prvič doživeli polharijo in prvič olipali polha. Besedilo in joto: I rance Brus Zaradi našega zdravja Skoz vseživljenjsko učenje ustvarjalno in zabavno do zdravega življenja »S Tednom vseživljenjskega učenja (TVU) širimo in razvijamo zamisel in prakso vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Učenje poteka v vseh življenjskih obdobjih. Namenjeno je vsem ljudem, v vseh okoliščinah in vlogah. Z organizacijo Tedna presegamo pojmovanje, da šolsko izobraževanje zadošča za vse življenje, in uveljavljamo strategijo vseživljenjskega učenja. Učenje je pot h kakovostnejšemu življenju. S TVU poudarjamo, da se ljudje ob učenju razvijamo tudi osebnostno, čustveno, duhovno, in ne le intelektualno.« Tako so o Tednu vseživljenjskega učenja zapisali organizatorji, sodelavci Andragoškoga centra Slovenije. Zdravje kot razigrana modrina. Na Logaškem seje v časti TVU (od 16. do 22. oktobra) zvrstilo 12 »vseživljenjskih« dejavnosti; sodelovali so Območna obrtna zbornica Logatec, Rosami, d.o.o.. Bralni krožek Žarek. Glasbena šola Logatec, Zveza katoliških skavtov in skavtinj ter Podružnična osnovna šola Vrh Svetih Treh Kraljev. Na vrbovski šoli smo v 19. oktobra pripravili dan odprtih vrat (I)OV), kamor smo povabili starše, vaščane in prijatelje TVU. Letošnja tema DOVje bila Za naše zdravje gre. Tako smo zjutraj gostili medicinsko sestro Bernardo Lukančič izŽirov. Spregovorila nam je O ohranjanju zdravja, telesni aktivnosti, zdravi prehrani pa tudi o boleznih in ravnanju ob nesrečah. Po premoru smo nadaljevali v treh skupinah; učiteljice Tjaša, Rezka in Mihaela so pripravile »delavnice« na temo zdravja. Tako smo (s pomočjo različnih čutil) spoznavali sadje in zelenjavo, se z ustrezno opremo pripravili na pravi gorski pohod ter likovno ustvarili svoj simbol zdravega življenja. Bili smo ustvarjalni in se ob vsem tudi zabavali. »Naj bo kar vsak dan tako,« so za konec pritrdili otroci, i udi starši so bili zadovoljni. Učiteljice pa tudi saj je ta dan zares zaživel tudi moto letošnjega TVU: Življenje je učenje naj bo veselo! In tako je tudi bilo. Pri nas. In ob letu spet na snidenje. MG Ne nazadnje Pod taborsko lipo - prej in slej Vselej živo in lepo pod njo - že od nekdaj! Ženski pevski zbor KD Tabor je pod vodstvom Zdravka Novaka sredi oktobra vabil na 5. pevsko prireditev Zapojmo pod Taborsko lipo. Ker me na Tabor m taborsko lipo vežejo mladostni spomini in me je k obisku spodbujal še pester program, sem se podal po sedaj asfaltirani poli na Tabor. Za moje mladosti pol še ni bila asfaltirana inje bila vse prej kol urejena. Jarek ob poli na Tabor, po katerem je tekla voda ob dežju, ni dajal vtisa bogve kakšne zanimive poti, vendar pa je Tabor otrokom dajal bogate možnosti za igro, lovljenje in skrivanje ali za plezanje na taborsko lipo. V mojih spominih ostaja ludi ne najbolj koristna igra: metanje kamenja na spodaj ležeče strehe vse do bližnjega potoka. Ko je bilo v preteklosti pri cerkvi sv. Križa »blckovsko« žegnanje in so dekleta svečano okrasila cerkev, ni bilo lam okoli toliko petja, bilo pa jc dovolj otroškega vrišča. Za pestrejšo glasbeno razpoloženje pa je skrbel le »Fušnikov Matevž« s svojo harmoniko. Letošnji 15. oktober pa je ves osončen privabil na Tabor kar lepo število obiskovalcev. Prijetno razpoloženje so ustvarile že pevke z ljudskimi pesmimi pod vodstvom Zdravka Novaka; prireditev pa je še posebej poživila folklorna skupina iz I loledršice, ki jo vodi Malija Logar, ki se je nkoč tudi podil po bližjih gričih nad njihovo hišo in okušal svobodo sredi vabljive in skrivnostne narave. Sedaj vodi v Hotedršiei pevski zbor in folklorno skupino ter tako nadaljuje pevsko in glasbeno tradicijo nekdanje pekovske družine. Pod taborsko lipo so programsko prijetno in tankočutno izzvenele tudi citre, na katere sla igrali sestri Ana in Maruša Pišljar. Citre smo nekdaj srečali le pri hiši mizarja pod klancem (pri Dancv) in šele so bile stare; nanje pa lako in tako ni imel kdo igrati. Taborska lipa in cerkev sv. Križa. I'olo: I'. Sark Skratka, sleklo se je zanimivo sončno in glasbeno bogato popoldne, na katerem po zaslugi pevk tudi ni manjkalo jesenskih dobrot, ki so še dodatno bodrile družabno razpoloženje. In vendar, kako vse drugače je pod lipo in krog nje med včerajšnjim in današnjim dnem. Albin Cuk Ne nazadnje Praznovali smo 200 let Recept da človek dočaka sto let: ne sme prej umreti! Končno smo pričakali dan, ko smo praznovali stoletnico dveh naših varovank: Terezijc-Rczke I ortuna in Anamarijc Kury, rojeni davnega 1906. Obe, živahna in zgovorna Rezka in, žal, zdaj manj živahna Anamarija, ki je pred tedni prebolela kap, sta varovanki Doma Marije in Marte. Dolga življenjska pot z veliko dela in preizkušenj ju je pripeljala v vedro jesen življenja. Usoda ju je nastanila in združila v istem domu in celo v isti sobi. Rezka zelo rada posluša branje; rada namreč pove, daje v življenju veliko brala. Anamarija pa je pred nedavnim šc zelo rada pela in se družila. Osebje domaje skrbno pripravilo praznovanje. Zelo lepo so okrasili dom in sprejemnico s slikami stoletnic in z rožami. Na praznovanje so se poleg jubilantk zbrali še oskrbovanci doma, sestre, sorodniki, župan naše občine in župan Velikih Lašč, domači župnik in doktor Skvarča. Praznovanje sc jc začelo s prihodom obeh županov, ki sta jubilantkama darovala šopka in ju razveselila z, lepim voščilom. Potem je Duo Mir pevki Marija in Milena - voščil slavljenkama s pesmico, ki stajo pevki prejšnji dan ustvarili nalašč za njiju in njun praznični dan. S pesmijo sta tako navdušili, da sta jo morali potem še ponoviti. V spremljavi njunega enournega petja sta sc slavljenki podkrepili s pripravljeninmi dobrotami in veselo nazdravili s kozarcem rujnega. Ob vprašanju, kakšen jc recept za stoletno življenje, sta povedali, da sta živeli tako kot toliko drugih in nc poznata recepta. A je gospod župnik hudomušno pripomnil, daje recept v tem, da nc smeš prej umreti. Potem je bila na vrsti dvonadstropna torta, ki O fra w 7? s o o o ... in za 100-letno Anamarija. jojc ustvarila umetniška roka kuharice Milene. Seveda, obejubilanlki sta seje otroško razveselili. Po prijetnem klepetu ob prepevanju smo sc poslovili z željo, da staneta oskrbovanki še naprej čili, da se bomo ob 101. obletnici ponovno skupaj poveselili. AMA T Rogaške novice Z vami vsak mesec! Torta za 100-letno Rezko. Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3800 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si Ne nazadnje Polharija Na ovinku In če verjamete ali ne - tudi do brunarice ni več daleč Nekateri so nas prehitel i s polharijo, toda predpisi so zato, da se spoštujejo; mi smo tako pripravili polharsko noč, koje dovoljen ulov teh prisrčnih živalic. Na moje veliko veselje pa polhov tudi letos ni bilo na spregled, zato sem z veseljem obešal njihove stare kožuščke za okras bodoče društvene brunarice, Za koordinatorja sta bila to pot določena (ivido in Florjan. Svoje delo sta opravila profesionalno in vse je teklo, kot se spodobi. Mičo je tudi to pot poskrbel za drva, Klemen pa za taborniški šotor. Društveni prostor Na ovinku je bogatejši za betonsko ploščo, na kateri bo stala brunarica inje bila ob tej priložnosti pripravljena za vesele obiskovalec. Pridne članice društva: Tatjana, Anica in Marija so po vasi naprosile prispevkov za srečelov, katerega iztržek bo šel za nakup košarkarskega koša. Hvala (irčarevčanom za prispevke! Še prodno je kros zagorel, jo Miran iz Laz pripeljal s seboj oelo gasilsko brigado za vsak primer. Pa so tisti večer gasili le svojo žejo; sicer je bilo za pijačo dobro preskrbljeno. Tatjanin imenitni divjačinski golaž brez polhov je šel dobro v promet. S čevapčiči in klobasami, ki jim zlepa ni para, pa sta sc postavila Micko in Andrej. Plesišče podnožje bodoče brunarice je bilo nabilo polno. Za muziko je poskrbel naš Roberto, ki je znal zadovoljili najrazličnejše okuse in je zaupno spraševal, kdaj bo naslednja fešta. Nadvse mikavne pa so bile družabne igre: spretnosti v polhanju, žaganju zamerikanko. Igre je vodil Aleš, ki mu je pomagal (Ivido, evropski sodnik iger brez meja. Srečke so kar hitro pošle. Naravnost izkušeno sta opravili svoje delo tudi prijazni kelnarici Stanka in Dragica. Jima gre kar v redu. FotOi S. Cikač Zahvala gre vsem. ki so prispevali svoj delež k lepi prireditvi in vsem njenim obiskovalcem. Če prej nc, pa bo zagotovo nova prireditev Na ovinku ob otvoritvi brunarice, za katero so posekano hlodovino, ki sojo podarili (irčarevčani, že predpredzadnji dan oktobra navozili Bojan, Andrej, Duško, Tomaž, Jure in Aleš. Torej do brunarice ni več tako daleč. Vili Černivee URNIK BAZENA Tor., sre., pet.: 15.00 22.00 Pon., čet.: 20.00 22.00 Sob., ned., prazniki: 09.00 22.00 URNIK SAVN Pon., tor., čet.: 16.00-22.00 Sre., pet.: 12.00 22.00 Sob., ned., prazniki: 09.00 22.00 BAZEN GRC ZAPOLJE, Logatec BREZPLAČNO UVODNO TESTIRANJE OTROK, ZA VPIS V TEČAJE PLAVALNE ŠOLE ŠČUKA: Ponedeljek, 4.decembra Ob 17. in 18. uri Info: Recepcija GRC Zapolje, Logatec 01 / 7591 170 051 423 099 www.qrc-zapolje.si V tečaj sprejemamo otroke od četrtega leta starosti naprej KOZMETIČNI SALON LEPOTA & ZDRAVJE Logatec 1370, Stara cesta 10, Slovenija, tel.: 01 / 75 41 379 www.kozmeticnisalon.com LIDIJA KERN - višja medicinska sestra, kozmetik REFLEKSNA CONSKA MASAŽA STOPAL Masaža refleksnih con na stopalih je oblika terapije, ki se je v mnogih letih razvila iz tradicionalnega več tisoč let starega ljudskega znanja v natančno določeno terapijo, ki: blaži in odpravlja bolečino, blaži posledice stresov, deluje profilaktično, pospešuje pretok limfe in izboljša cirkulacijo krvi, stimulira delovanje imunskega sistema, odpravlja posledice različnih bolezni in poškodb, je učinkovita za vsa starostna obdobja, dviguje sposobnost koncentracije, učno sposobnost, pomaga pri pomirjanju agresije, energetski potencial se izboljša, pozitivno vpliva na prebavo. Pri nas izvaja refleksoterapijo refleksoterapevt. POSTANI (O POKLICNI VOJAK SLOVENSKE.UOJ$KE Oh BF*" \ 10 ■ ui C > o nab< l/j_ «u» "T MOŽNOST PROSTOVOLJNEGA SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROK IN OPRAVLJANJE SLUŽBE V POGODBENI REZERVNI SESTAVI www.slovenskavojska.si naborna.pisarna@mors.si VI sv