V torch,
četrtek in soboto
izhaja in velja:
Za celo loto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta 2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pSšti:
Za celo leto	.	9 for. 50	kr.
„	pol leto	.	4	„	80	„
„	četrt leta	.	2	„	—	„
„	mesec .	.	—	„	90	„
■= ---------------■' ....................................... .... ......
2 V 9	V Celovcu v torek 5, marca 1867.
Oznanila.
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ’ ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo poprostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečajni«
Adresa češkega deželnega zbora.
Presvitli cesar in kralj!
Milostljivi gospod!
Z najvišim patentom dne 2. jan. t. 1. je blagovolilo^ Vaše Veličanstvo sklicati zbor kraljestva Češkega in pozvati ga, naj pošlje poslance svoje k izrednemu shodu deržav-nega svetovalstva.
Ko pa seje sešel zbor zvesto vdani, kteri se je od starodavnih časov radoval neprecenljive pravice, da je mogel s svetlim kraljem češkim obravnovati neposredno, bilo mu je povedano, ne z najvišo besedo Vašega Veličanstva, ampak samo z naznanilom naše vlade, da ni samo oni naj viši patent, na kterega podlagi se je sešel, odstranjen, ampak da se je tudi odstopilo od najvišega manifesta dne 20. sept. 1865, kterega je naš zbor v večkratnih najponižniših adresah radostno pozdravljal.
Verno vdani zbor šteje si za svojo dolžnost, da izreka bolestne čute, ki jih je oznanilo to zbudilo, in z najponižnišim spoštovanjem, pa očitno in odkritoserčno naznanja nemile čute, zbujene v kraljestvu češkem s tem oklicem, da je, kakor je videti, dragocena cesarska pripoved, obsežena v onem manifestu, zdaj spet kar uničena.
Nevarnost takova preti tem liuje, ker je verno vdani zbor pozvan, da voli v deržavni zbor, kteremu se daje ime „ustavni11, čeravno se ob enem odstranuje v najvažniših oddelkih svojih ona podkladna postava sama, na ktero bi se mogel naslov ta staviti.
Zbor deržavni, ki se zdaj sklicuje, nima več biti zastopništvo cele deržave; ne more biti več sklican v sestavi, ki jo oni podkladni zakon odkazuje; opravil, ki jih oni zakon
Besednik.
Pomenki o volitvah na slov. Štirskem.
V Solnemgradu 7. febr. 1807.
Zanimivo je se ozirati zdaj po dovršenih volitvah na ono borišče, kjer je mogočna narodna in politična zavest štirskih Slovencev si za veke slavno zmago pribojevala. Sicer s to zmago nimamo še ničesar dru-Zega, kakor le orožje prihodnje boritve 'za svoje pravice in svete narodne svetinje, ktere hočemo braniti s tem večo hrabrostjo in neprestrašenostjo, čem veča in hujša nevarnost se naši narodni samostalnosti in tako celemu našemu narodnemu življu kaže. Pokazali so enok štirski Slovenci, kaj edinost in bratska složnost premore! Stali so brezplačni na tleli svoje zemlje ter svedo-čili nasprotnikom svojim, da so oni gospodarji svojemu domu, čegar svetih pravic braniti se nikoli utrudili ne bodo.
Ni še minul vek, in s tužnim srcem gledajo še v nenedavno dobo, kar se je začela slcoro že umrla zavest narodne celokupnosti te iste krvi in tega istega bratskega sočutja prerojevati in že ima silno moč, ktera vsem nemilim okoljnostim kljubu raste, se
deržavnemu zboru naklada, ne more tak shod izgotovljevati; tudi se ne morejo pravili primerno odločiti in zagotoviti razmereverbnib organov vladnih k deržavnemu zboru, tudi ne razmere različnih kraljestev in dežel bodisi k deržavi, bodisi med sebo; vse to se ne more odločiti in ustanoviti tako, kakor to ona pokladna postava zaukazuje.
Vaše Veličanstvo je 'blagovolilo izreči, da podkladni zakon, o kterem se v kacem oddelku deržave šele pogovarja in obravnuje, ne more v drugih oddelkih deržave biti že dognana, vezivna in veljavna ustavna norma ali pravilo. Vaše Veličanstvo gotovo ne odreče tudi temu soglasa svojega, da postava taka, ktera je bila v nekterih oddelkih naravnost zaver-žena in od vlade same. opuščena, ktera se toraj v celoti svoji vpeljati nikdar ne da, zraven tega pa ni cele veljavnosti nikdar našla, da taka postava ne more v svojih poedinih ulomkih pravo ustavno biti in veljati za ostale pokrajine naše deržave.
Verno vdani zbor ima toraj pravico misliti in spoznati, da je zbor zdaj sklicani vendar le izreden in da stoji zunaj obora veljavnega ustavnega pripra.
Zbor pa, kterega delavnost ne bi bila določena in omejena zVikakovšnimi predpisi prava positivnega, kteri pa bi bil vendar le poklican, da sega z glasom odločilnim v naj-važniša prašanja ustavna, — tak zbor bi ne imel družili mej svoje delavnosti, kakor svojo voljo ali pa svojo moč. Niti prava krone, niti pervi pogoji enote in mogočnosti deržave, — te najviše paladij e rednosti in varnosti na znotraj in na zunaj — ne našli bi poroštva neogibno potrebnega, niti prava kraljestev in dežel, ki jih je Vaše Veličanstvo v najvišej diplomi 20. oktobra 1860 milostljivo slavno uznalo, da celo njih deržavno-
širi, in da rečem, velikanski jez tujemu sil-stvu postavlja. Poleg tega zdravega jedra smo tudi imeli priliko poznavati, kaj je gnji-lega in mršavega; pa ni nam treba tudi nad tem obupati; ta del potrebuje le radikalne vračitve, rana se bode ali izžigala ali odrezavala, ker le zdrava celota opravlja vspešno svoj važni posel na dostojen način: tudi mlačnost v narodnem življenji je bolezen, ktera se pa s časom sama ozdravi.
Povse se smemo ponašati z živostjo, ktero so slovenski volilci pokazali pri volitvah, in po tej smemo sklepati na njihovo ostro sodbo o dosedanjem delovanji s sveto nalogo narodovega zastopanja počeščenih deželnih poslancev. Predrzno, da se ne reče neumno bi bilo misliti, da bo Slovenec spet onim, ki so do seli dob ž njegovim zaupanjem tako neusmiljeno njemu v škodo in pogubo tržili, tisto poklonil. Zastonj je tedaj bilo vse prizadevanje starih nam po njihovem petji znanih ptičkov, svoje nekdanje volilce prekaniti, umeknili so se črez mejo v svoje logove, kjer so vendar nekterišena svojemu čivkanju usmiljene poslušalce naleteli.
Najprvlje nam dojde iz Maribora vesela novica, da sta izvoljena od volilnega slov. odbora priporočena gospoda. Komur je znano brezobzirno početje nasprotne stranke, ktera zunaj mesta le redke in še te z večino prekanjene privržence šteje, imel je pravično
pravna individualiteta bi ne bila zagotovljena, ako bi vse ustavno pravo podverženo bilo sklepom, ki jih nareja po večini glasov tako svetovalstvo.
Zbor verno vdani ne spolnoval bi naj-svetejšili dolžnost svojih proti tronu in deržavi., kakor tudi proti kraljestvu, ktero je zastopati poklican, ako bi ne izrekel pred Vašim Veličanstvom v veliki ponižnosti, da po tacili potili vidi on veliko nevarnost, ki preti pravicam vladarjevim in životnim pogojem deržave, kakor tudi najpervim interesom in najvažnišim pravicam naše dežele.
Izneveril bi se poklicu svojemu jasno poznanemu, in v večkratnih slavnih djanjih izrečenemu, ko bi se odrekel prevažne najviše obljube, da Vaše Veličanstvo blagovoli glas postavnih zastopnikov kraljestva pri deržavnopravnem uravnanji poslušati in kot enako veljavnega pretehati; tudi glede na upljiv, ki ga ima uravnanje s kraljestvom Ogerskim na pomere cele deržave in pravice ostalih kraljestev in dežel. Konečno ne bil bi tudi verni zastopnik občutkov in pravnih nazorov naroda svojega, ako bi ne izrekel, da si kraljestvo Češko za veliko čest šteje, da je ud neodločiven Avstrijskega cesarstva in celotne Avstrije, da se zavaruje proti temu, da bi bituost njegova zginiti imela v kaki „zapadni polovici deržave11, v der-žavnej podobi, ktera nima nobene deržavno-pravne podlage in ktera se nikakor ne vjema z neoveržljivim pravnim in resničnim obstankom krone češke, niti s pravnim pomenom cele verste kronovanj preslavnih prednikov Vašega Veličanstva za kralje Češke, ki se je ponavljalo mnogo stoletij do naše dobe, niti z neoveržno deržavnopravno veljavnostjo, ki so jo zbori tega kraljestva imeli do časa novejšega.
skrb, da bo boritev ljuta. Vendar je le pravična stvar zmagala. Graški gospej botri, znanemu organu „velikonemoonskih ustavo-ljubnežev11, se je srdu žolč razlil; strahovito je stokala, hudovaje se nad neslogo svoje stranke, ter pripisovaje zmago le vspešnemu upljivu narodnega duhovništva, ktero je do-ločivno svoj posel izvršilo. Pri tej priliki ne pozabi si svojega gnjusnega jezika ostriti proti narodnemu duhovenstvu s precej sarkastičnimi opazkami. Ne vidimo potrebe proti temu zbadanju braniti svojih rodoljubnih duhovnikov, ker smo prepričani, da vsak poštenjak sprevidi, na koga pada blato, če kdo na mesto poštenega orožja si pomagati hoče z natolcevanjem. Kdor pozna slovensko ljudstvo in njegove rane , ta ve in mora videti, ako si silama oči ne zatisne, kdo ima in je od vselej imel veče usmiljenje ž njim in njegovo revnostjo, kakor duhovnik, on, ki mu je tolikrat telesno in dušno tolažbo prinesel, sicer bi bil zastonj zdihoval po pomoči od inod. Kdo odgojuje narod iz temne nevednosti in ga sposobnega napravlja za družbino življenje s pomočjo svetega nauka, mora mu v toliko in toliko prilikah nasvet in brambo proti vsakdanjim krivicam dajati? Kdo mu je torej boljši oče in varuh nego duhovnik? In ako je tedaj Slovenec za te dobrote že iz naravnega nagona hvaležen, duhovnikom udau ter
Vaše Veličanstvo!
Kraljestvo češko je v dobrih in hudih dneh vselej stalo pri Avstriji in pri najsvit-lejši vladarski hiši Vašega Veličanstva z zvestobo in udanostjo, in še se ozivajo v vseh sercih milostljive besede, s kterimi je Vaše Veličanstvo blagovolilo to vnovič v težki dobi izkazano zvestobo in udanost naj-milostljiveji uznati. Kraljestvo češko je pripravljeno, potegovati se za pogoje in poroštva nerazločivnega združenja, moči in edinosti deržave; pripravljeno je tudi za to darovati potrebne žertve. Dežela pa, klora se je kot taka pokazala, nima se, ako Bog da, bati, da bi lojalno njeno prepričanje moglo napak obračano ali pa nepripoznano biti, ako povzdigne danes svoj glas v dolžnem, ponižnem spoštovanji pa prosti odkritoserč-nosti.
Verno vdani zbor je večkrat izrekel, da ga je volja vladi Vašega Veličanstva na poti deržavnopravnega porazumljenja, zaznamovani z najvišim patentom dne 20. sept. i$65, z zvestim sodelovanjem stati na strani in pripravljen je tudi danes zadostiti svoji besedi v smislu najponižnejših svojih adres. Se ve, da se je zanašal 'za gotovo na to in menil je, da sme po vsi pravici pričakovati, da mu bode dana priložnost, da bo najprej sam dobro prevdariti zamogel predloge, ki jih je najviši manifest obetal in izreči se o njih obširneje. Pa v tem trenutku mora se odreči tudi te nade, kajti vlada vidi pot, po kterej bi se pospešilo zaželeno porazumljenje, v tem, da se brez odloga začne vzajemno posvetovanje poslancev onih kraljestev in dežel, ktere še slišane niso. Zatorej noče verno vdani zhor, kolikor mu je to mogoče, tudi temu začetju stavljati over, misleč na rastečo nevarnost, ki izhaja iz položaja naših zadev, kise zavolj žalostnih sprememb od dne do dne bolj zamotavajo in negotove postajajo.
Zato izreka verno vdani zbor, da hoče slušati pozvanje, da bi se udeležil v tacem splošnem svetovalstvu, ako lo s tem očitno pravo v nobenem oddelku svojem ne pride v nevarnost; v posvetih tacega zbora, pri kterem se ne bo treba bati, da bi se znane protivnosti in odpori z majorizovanjem še bolj zostrili in na porazumljenje merijoče delovanje najviše krone oviralo; tacega zbora, v kterem se glasovi kraljestev in dežel' kot taki ozvati smejo, da hi Vašemu Veličanstvu tudi kot taki prišli v vednost; konečno tacega zbora, ki daje kraljestvu našemu poroštvo, da se, kakor jo v zborovi adresi dne 8. decembra 1. 1. bilo izrečeno, brez sodelo-
posluša njihov svarivni glas, zdi se takim brezvernikom za tega delj oslepljen; bil bi pač, ako bi se dal takim tujim škratcemmamiti in prah v oči tepsti. Pa te dobe časi so začeli prehajati.
Slovenec štirski pomisli, da so bili veki, ko nihče drug ni na tvoji strani stal, kakor le duhovniki, in ako ti teh blagostna nebesa ne bi bila podarila, bila bi te že zdavna tuja gladna ptičica pozobala kakor potreseno zrnje!
Kmalo po tej volitvi napiše znani slo-venožeruh , kteremu so pred štirimi leti slavnega in blagega nam spomina: Stimmen aus Innerosterreich „tri besede11 kakor se mu je spodobilo, povedale , ktere , ako ima kaj poštene občutljivosti, mu zdaj morajo še vedno po ušesih zvoniti ,	— v
onem graškem koranu: „Grenek nauk11, v. kterem z ostrim grebenom počesuje svojo stranko zarad razprtije, ki je zmago Slovencem v roke vrgla; pomiluje, da nista bila prejšnja poslanca od centralnega volilnega odbora priporočena, zvedenca v razmerah in potrebah deželanov izvoljena. Ome-nivši, kako so njegove stranke zavidni kan-didatje med seboj drug drugemu kljubovali in v svojem lastnem mesu rovali , ne more si kaj, da priznava narodni stranki složnost, ki je volitev v ' narodnem smislu podpirala in spet plane po duhovnikih,
— 110 —
vanja njegovega deželnemu zboru nič ne zgodi in zgoditi ne more, kar bi spremenilo starodavne deržavnopravne pomere kraljestva češkega k tronu in deržavi.
Ponavljaje to zagotovljenje se tedaj verno vdani zbor Češki v neoblomnum zaupanji, da od pravičnosti in milosti Vašega Veličanstva je daleč proč misel, delati nasilje prepričanju lojalnemu, obrača k posvečeni osebi milostljivega vladarja svojega, ter polaga na stopnjah trona prošnjo:
Vaše ces. kralj, apostoljsko Veličanstvo blagovoli milostljivo dovoliti, da zbor pod pogoji, v veliki ponižnosti tu izrečenimi, pošlje poslance svoje in občnih posvetovanj se udeleži.
Bog obvari, ohrani in blagoslovi Vaše c. kr. apost. Veličanstvo!
Slovenske dežele.
I/. Celovca. (Hudi časi; „Zukunft11) Ni dolgo, kar smo pisali, da nastopijo za nas Slovane budi časi. Ne bili bi verjeli, da se bode naša beseda tako hitro in v tako obilnej meri spolnovala. Na Ogerskom se razvijajo dogodbe ravno tako kakor leta 1848. Tudi zdaj se ubogi slovaški rodoljubi ovajajo in čemijo, lovijo in zapirajo, morebiti da še slišimo tudi o smerti, ktero je ta ali uni rodoljub na vislicah storil. Bralo se je tudi, da sta znana in slavna serbska rodoljuba, general Stratimirovič in dr. Miletič, v Pesti zaperta. V Zagrebu in po Hervaškem sploh je Vse vznemirjeno in prestrašeno. Kaže se, da zgube vse, kar so si od leta 1848 za tako drago in visoko ceno pridobili. Hervaška dvorna kancelarija životari menda le samo še na papirju, gosp. baron Beust pošilja svoje ukaze in povelja naravnost v Zagreb. Na Reci se dovoli ne-kterim ptujim podkupljenim klatežem na sramoto trojedne kraljevine rogovoliti in demonstracije delati.
Nič bolje ne stoji naša stvar takraj Li-tave. češki zbor je že razpuščen, in ravno ta osoda čaka menda še nekaj družili deželnih zborov, ki so napravili adrese in nočejo nepogojno voliti za deržavni zbor. Tudi časnikom in vrednikom preti huda nevarnost, časnika v Pragi: „Politik11 in „Narodni listi11, ki sta razglasila nek oklic češkim volilcem, imata že tiskarno pravdo in ravno tako menda vsi slavni češki pervaki, ki so ta
kteri so neki trdili, da gre za vero spredni-kov; poleg vsega tega pa so kaj pa da še Belcredijevi organi svojo marljivost kazali le Slovencem v zmago. „Ta nauk, zajavee gospodiček, je grenek in nam rudečico v lice naganja11 ; tolaži se le še s priliko, ktera hoče kmalo pokazati, je li resnično nova krivica silnejša, kakor stara pravica ? —
Ker le svojima gospodoma zvedenost o potrebah itd. prilastuje, zdi se, kakor da bi hotel poslansko sposobnost našincema osum-ljati. Mi ne tirjamo, da toliko in toliko let moraš med narodom živeti, da si dostojne znanosti o njegovih potrebah nabereš, ker zahtevanja našega naroda so glasna in jih lehko čuješ, kdor nisi gluh; vendar smo opravičeni to sposobnost nasprotnih kandidatov na sum djati: prvič, ker nas je pre-šlost izučila, kaj marajo za materijalno in dušno oblaženje slovenskega ljudstva, ki zastonj zdihuje po narodnih zavodih, v kterih bi se učilo mnogovrstnih potrebnih reči za umno gospodarjenje in povse za vsakdanje življenje; drugič pa, ker so očitno pokazali, da nimajo srca in ušes za naše bolečine in naše vpitje.
Na dalje podira on isti dopisnik zaupanje v slovenske izvoljence, ktero so jim volilci slovesno izročili in pokazali pri volitvi, in grduje njihove obljube. Mi si ne mislimo
oklic podpisali. To so hudi časi in slaba znamnja, s kterimi se nemško-madjarski liberalizem v življenje vpeljuje. Dokler je veljala „prosta pot11 fevdalnega in reakcionarnega Belcredija, nismo ničesar slišali in čutili od tacih žalostnih dogodi). In ravno ti časniki, ki nosijo v polnej iperi hvalisaui liberalizem na jeziku, hvalijo in odobrujejo vse te reči, da! še celo hujskajo in šuntajo, naj se proti nevkretnim Slovanom še ostrejši in hujši- postopa. Kdor nemško-madjarskega liberalizma poprej še ni poznal, zdaj ga pozna do čistega, tako da se mu mora gnjusiti nad njim! Pa sloga in solidarnost Slovanov, Romanov in v resnici liberalnih in pravičnih Nemcev premaga vse: Vsaka sila do vremena | in merliči hitro jezdarijo! —
Da se pa ta slovanska sloga in solidar- j nost širi in uterjujo, treba nam je časnikov, ki v tem duhu delajo. Med tem pa spada v pervo versto nemški časnik na Dunaju, ki pod imenom „Zukunft11 vsak dan hodi na svitlo. „Zukunft11 je edini časnik, ki nas uboge Slovane zagovarja na Dunaju in se vreduje izverstno na vse strani. Torej ta | časnik kaj vroče in lepo priporočamo vsem Slovencem, ki so zmožni nemškega jezika, in jih prosimo, naj si „Zukunft" naroče. Novi naročniki se sprejemljejo vsak dan in „Zukunft11 velja za ‘A, leta 4 gld., za •/„ leta pa 8 gld. —
Blizo Velenja. — Pravoslav. (Laž sama sebe tepe!) — Zajahal je modrico spet nek dopisnik „Tagespošte11 hr. 23. A. P. iz Šoštanja.
Začelje staro navadno jeremijado : „Auch in unserem hislier so friodlichen Thale Dat nunmehr — wie iiberall im Unterlande — ; die nationale Zwietracht ihr Gorgonenhaupt erlioben11. — — Auweh auweh! zadel si jo slavni prusnjak! — „Einzelne Pionniere des nationalen Fanatismus arbeiten bereits : wacker darauf los, um das bisher zwischen Deutschen und Slovenen bestandene gute Einvernehmen zu zerstoren, und der von ihnen ausgestreute Same des Nationalhasses keimt bereits lustig empor.11 — To je res že neštevilnokrat prežvekana reč, a za našo zalo dolino že velja še za novo! Pa je le spet logika temu prebrisancu eno po glavi dala! Mirno, mirno, žalibože! je do sedaj tudi v naši dolini narod roke v okovali tuje sile deržal. Novi čas, bivša „prosta pot11 je pa tudi do sem zadonela in nas zbudila iz dolgega spanja. — Vemo, da se gotovo ne-kterim kaj milo zdi po lepili časih, ko so delali z narodom, kar jim je ljubo bilo. —
slovenskega kmeta takega nesrečnika, da bi res pričakoval celo zlato gorovje od delovanja svojih poslancev, ker je imel priliko videti, s kakim trudom in težavo se le samo za peščico narodnih pravic pipati mora; v tem pa ga zagotovimo v imenu svete svoje pravične stvari, da bodo le narodovo blagost in srečo si za geslo vzeli vsega svojega trudnega posla ti naši novi branitelji. Vi pa vrli Stajarci, darujte jim vse svoje zaupanje in stojte za njimi z enako zvestobo in ljubeznijo za narodno stvar, kakor Vam oni bodo gotovo jaki stebri za tisto svetišče narodnih pravic, ktero vam je porušila krivična tuja sila, tuje strahovanje. Saj smo mi na svoji zemlji svoji, saj smo tisočkrat pokazali svojo nepremakljivo zvestobo svojemu presvitlemu vladarju, za kogar svitlo krono, v kteri se tudi naš narod kakor žari biser iskri, smo in bodemo blago in kri darovalh kogar milost tudi nas objemlje, kogar slovesna beseda je poleg drugih narodov tudi našim pravicam poroštvo zagotovila. Tedaj kdo dela nemir, je li on, kdor zahteva enakim bremenom enake pravice; je li on, kdor hoče le sebi pravice a drugemu breme (ako bi se dalo), sebi neodvisnost a drugega si za podnožje dohiti?
Slovenci! vse za vero, cesarja iz domovino!	(Konec pride.)
Mi v naši dolini ne poznamo dveh narodov, zatoraj tudi ne vemo, zakaj bi se tu „na-tionale Zwietracht“ boravila; vzroka temu domišljenemu kavsanju je le pri tistih iskati,
[ kteri hočejo na tem, vseskozi le od terdili Slovencev posedenem kraju posebno idejo v veljavnost spraviti, toraj ne „nationale11, ampak le „personliche Ansichten" se postavljajo kot nemške nad slovenskimi. Ako g. dopisnik omenja „Fanatismus", vprašamo ga le, kakošen pojem (Begriff) si on s to besedo stavlja? — „Fantast“ je tisti, ki si kako reč domišljajo, ktere v resnici ni!
Ali v naši dolini v resnici ni Slovencev? Kako pa tedaj kmetje govorijo? Alije kmečki stan faktor dežele, ali posamezna oseba? " Kdo je tedaj fantast? — „Zmschen Deutschen und Slovenen“ — to je nekdaj kak Mariborsk dopisnik sprožil in ta jo zdaj za njim čočka! — Ako pa hoče g. dopisnik da bo ta njegov razlog veljaven, naj s številkami spriča in navede, koliko je rojenih Nemcev v našej dolini. Se li da s temi besedami kakor si bodi barantati, ali jih kakor bodi prilagati! Kdo je Nemec, kdo Slovenec? — Beweis! — Ali je tisti Nemec, ki je od slovenske matere na slovenski zemlji rojen? — No po tem takem še tudi dopisnik A. P. ni Nemec, ampak terd „win-dišar“ in bo to do svojo smerti! — Nemci so pa po vsej resnici res iz naših krajev tako rekoč izmerli. Bil je še pred nekoliko 'eti tu k%k Tirolec, tam kak „Estrajhars11, Ondi kak „ Sachs “, tamkaj kak „Schwab-a“, vsi ti zdaj ležijo že v hladni zemlji, v pokoju! Pri nas ni Nemcev, ampak zgolj Slovenci so: Naša nemščina je medla, kajti vse *e s Slovenci občuje; le sem ter tj e se še Oekak „Kuchcltajč11 med prostaki kramlja.
• „Nationalhass11 — pa ravno spačenci Javljajo, ker se celo sirovih pripomočkov Poslužujejo živahnega pa poštenega rodoljuba skrunjevati in gerditi; pa ravno to kaže njih spačeno kulturo in tuje, osmojeno maslo 1
Od Save. —š— (Blagotinšekovei, kaj počenjajo? Adresa dr. Razlagu.) Dolgo sem molčal, ker se naši nemškutarji nikakor ne morejo vmiriti, odkar jim je pri Zadnjih volitvah vse spodletelo, kljubu vsem Rogoviljenju padarjev, kleparjev in nižih pe-j’osrdh muh. Še hujše pa zdaj ropočejo, odkar je njih stranka v deželnem zboru šta-Jarskem za poslance državnega zbora izvolila trdna Slovenca gg. L en ček a in Lipo Ida. Naj sodi in premišljuje vsak, kakor hoče, — |ndi jaz sem se začudil, da so ravno ta dva korenjaka izmed korenjakov izvolili, pa zraven mi je tudi se vrinila misel, da so se naši »Ostavoljubci“ in privrženci Beustovi bali ooljših govornikov n. pr. dr. Razlaga, Voš-njaka, Hermana, Dominkuša itd. Slišal sem Dosti zaukljivih reči, kako so Blagatinšekovci lovili nove poslance slovenske in sicer vsakega posebej so vabili, da bi jih prekanili, Mi našli so nepričakovano sive skale, na kterili si še sicer niso razbili svojih — buč,
se še zna zgoditi, če bodo za naprej tudi tako postopali. Gospod R. jim je celo očital, “a bomo prihodnjič raji v Ljubljano ali ^agreb volili, če bodo Blagatinšekovci zmi-r°tti po svoji trmi delali. Zdaj so nam še R°lo brez ozira narodnosti pravičnega Nemca C*R- Aichmayera iz deželnega odbora pah-mli, ker se je predrznil za potrditev volitve v Mariboskem okraju govoriti oziraje se na PRavo. Da se je celo dr. Šloser, pri kterega V°litvi se je tudi veliko nepravilnosti godilo, mariborskej volitvi zoprstavljal, kaže očitno dušno — bornost!
. Kakor g. Herman, prejel je tudi dr. Raz-ag od dunajskih vseučiliščnih dijakov adreso, k) se ravno tako glasi kot poprejšnja, ki je Na v zadnjem „Slovencu11 natisnjena, samo da naj tu še pristavim imena vseh vrlih dijakov, ki so jo podpisali. Ta-le so :
Vekoslav Gregorič, Jože Zelenik, France irbas, Josip Jurčič, Vilibald Zupančič, Janez °tjanec, Janez Luzar, Avg. Vester, And.
— 111 —
Vrečko, Tomaž Jamnik, Jakob Aljaž, Lud. Vašič, Viljem Ogrinec, Janez Vencajz, Franjo Lipold, L. Lavtar, Jože Mazi, Jak. Hafner, Jože Ogrinec, Janez Kos, Josip Sernec, France Celestin, Franc Robič, J. Brezovar, Martin Kovačič, Mihael Pečar, Gust. Stergar, Viktor Vašič, Fr. Ljubič, J. Walland, P. Migiič, J. Povše, J. Herman, Janez Dular, Franc Šifrer, J. Unterlugauer, Drag. Brus, Jak. Abramič, Fr. Cvetko, Vekoslav Jelenec, Vekoslav Vrečar, F. Trene, J. Marinič, Fr. Pečnik, Jos. Stritar, Drag. Glaser.
Od kranjsko - štajerske meje — c (Strašna pa žalostna dogodba.) Ne morem drugači, da moram naznaniti v „ Slovencu “ širokemu svetu, kar sem iz verjetnih ust slišal, namreč strašno dogodbo, ki se je v naši sosednji fari, v Marija Reki, prigodi-la. Bilo je G. februarja opoldne. Ondotui č. g. župnik so se mislili ravno k mizi vsesti. Kar na enkrat slišijo strašno vpitje in rotenje. Strah jih spreleti, ko vidijo več nepovabljenih gostov, — 5 gerdih, hudobnih capinov. Vsak je imel velik dregelj v rokah in gotovo slab in hudoben namen. Berž vele g. župnik še o pravem času služabnikom svojim sprednja velika vrata dobro zakleniti. (Drugih vrat ni bilo treba zapirati, ker so bolj skrivna). Komaj je bilo to storjeno, vstopijo se že hudobneži pred farovž in začnejo pri zaklenjenih vratih g. župnika klicati, naj bi jih obhajali; potem jim pa koj smertjo žugajo tor jih strašno in grozno preklinjajo tako, da so se od strahu in trepeta tresli tem bolj, ker so cerkev, farovž in mežnarija čisto na samoti in v strašnem bregovju. Od kod tedaj pomoč v veliki sili? Mežnar, tamošnji organist, je bil k sreči doma v mežnariji zapert in je tudi strahu trepetal. Ker je pa videl, da so g. župnik v veliki nevarnosti, hiti jim skoz skrivna vrata na pomoč. Ako ravno so mu g. župnik branili, vendar le vzame njihovo puško raz stene, in ustreli skozi okno med hudobneže misle, da jih bo s tem oplašil in v beg zapodil. Ali zmotil se je, in je le ogenj z oljem gasili -»- Ker nobenega poškodoval ni, jih je še le bolj razdražil tako, da še hujše rogoviliti začno. Med tem hiti župnikov služabnik po stranskem poti v zvonik in začne plat zvona biti, da bi bil farane na pomoč sklical. Vedno pa se je tudi skozi okno streljalo in tu se prigodi, da je vendar enkrat dobro zadel. Pri tej priči zavpije glavar hudodelcev joj, poprime se za koleno ter v beg poda in vsi njegovi pajdaši za njim.--------Tako so bili g. župnik smrti re-
šeni! Bog ve, kaj bi se še vse bilo zgodilo, ko bi jih ne bili s strelom odpodili. Med begom pa so rjuli, kot divje zveri!
Nektere teh gerdunov so župnik dobro poznali, če ravno niso bili domačini, temuč le ptuji hudobni fantalini. — Skorej bomo slišali, kako jim bo kaj gosposka na pete stopila.
Huda kazen jih po pravici čaka. Kako žalostno in strasno je to, da se mora človek celo na svojem domu za življenje in mir bati!
V Ljubljani 27. febr. A.B. (Prva seja novega deželnega odbora). V pondeljek 25. t. m. stopil je novoizvoljeni deželni odbor prvikat skupaj in imel sejo. Sklenilo se je, da stavi deželni odbor nektere predloge deželnemu zboru, ktere je tudi res stavil v četrti seji deželnega zbora 26. t. m., namreč istega zarad ustanovitve lastne deželne blagajnice. Dalje sta se storila dva važna sklepa po predlogu dež. odbornika in glavarjevega g. namestnika dr. Coste. Da se vstreže mnogim željam, bodo se namreč za-naprej pošiljali štenografični zapisniki tudi vsem občinskim predstojnikom na deželi. Nadpisi štenografov, naslov in zadržaj kakor vse opazke štenografov bodo prihodnjič slovenske. To je tudi popolnoma dobro in potrebno timveč, ker velika večina govornikov tako govori slovenski. Koj tukaj smo storili po narodnem deželnem odboru ko-
rak naprej in ne bode nam več treba prepirati se z oholimi protivniki za tako naravne pravice!
Dežele češke krone.
Praga.—n. (Dalje.) Češki zbor šteje v vsem vkup 241 poslancev, med temi jih ima 5 glas virilen, namreč praški kardinal, trije škofje in pa vseučilišni rector magnificus. Kme-tiške soseske volijo poslancev 79; mesta, tergi s kupčij skimi zbornicami vred 87, ostalih 79 volijo veliki posestniki.
Volitve kmečkih sosesk niso več tu posebno zanimive ; kajti narodna zavednost je zares povsod tako razširjena in ukoreninjena tudi med prostim ljudstvom, da nikakor ni mogoče , da bi v okrajih, kjer imajo čehi pred Nemci večino po številu, bil izvoljen kdo drug, kakor kak vnet rodoljub. Večo pozornost so obračale se na volitve mest in tergov, ker je po teh prebivalstvo bolj pomešano in ker krijejo kakor pri nas v sebi dovolj ponemčencev in odpadnikov. Kakor v vsakem oziru imela je tudi tu Praga pervo mesto. Od vseh strani je bila pozornost obernjena h kraljevski Pragi, ktero bi Nemci še vedno tako radi imenovali „die deutsche Stadt Prag“.
Bila sta v Pragi za celo deželo dva volilna odbora, nemški in slovanski, — ravno tako kakor v Ljubljani — le s tem malim razločkom, da se tu februaristični odbor ni predorznil imenovati se „Centralkomite", kakor ljubljanskih nemškutarjev peščica, ampak je bil zadovoljen z imenom „Ausschuss der deutschen Kasinopartei11 in pa še razun te malenkosti, da ni postavljal kandidatov ondi, kjer nobenih priveržencev nima. češki volitveni odbor je bil izvoljen od prejšnjih narodnih poslancev deželnega zbora, sestavljen iz pervili mož češkega naroda, kakor so Palacky, Rieger, Brauner, Sladkovsky, Zeithammer itd.
Mesto Praga, brez predmestij Smihova in Karolina, voli 10 poslancev. Po natorni legi je razdeljeno mesto v pet oddelkov, ta-kraj Veita ve: L) staro, 2.) novo in 3.) židovsko mesto, in unkraj Veltave: Mala stran in Hradčin. Vsak oddelek voli dva poslanca, dasiravno se po velikosti silno ločijo eden od druzega, ker je na pr. „novo mesto“ ■najmenj petkrat tolikošno kakor „židovsko11. Tako veleva Schmerlingov volilni red.
Oba odbora nemški in češki, sta nasvetovala le po devet kandidatov. Na starem mestu je bil namreč od narodne strani nasvetovan tudi praški župan dr. Belsky in ker je za-volj svojih velicih zaslug za mesto, ki sijih je pridobil zlasti ob zadnjem vojskinem času, od vseh spoštovan, niso hotli Nemci proti njemu postavljati svojega kandidata, dasiravno Belskega niso sprejeli v svojo kandidatno listino; narodni odbor pa glede na to, da volijo v židovskem mestu sami judje, in ker so judje po večini le še zmirom strastni nasprotniki češke narodnosti, nasvetovali so v judovskem mestu samo enega. Da so se na obeh straneh napele vse strune, razumi se samo ob sebi.
Težko pričakovan je bil dan, kterega je imela spregovoriti kraljevska matka Praga. In ko je prišel dan prevažni, spregovorila je Praga in povedala vsemu svetu slavno, da je slovanska. Pokazalo se je tega dne, da edini steber nemštva v Pragi so judje, ker samo v židovskem mestu sta bila izvoljena nas veto vanca kazinina, povsod drugod so zmagali narodni z ogromno večino. Pa tudi v židovskem mestu je manjkalo le nekoliko glasov, da ni zmagal tudi tu kandidat narodni.
Rezultat volitev kmetiških sosesk in mest je ta-le: Med 79 poslanci kmet. sosesk je 51 čeških in 28 nemških, poslancev mestnih in kupčijskih zbornic pa je 40 čeških in 47 nemških.	(Konec pride.)
— 112 —
Naši deželni zbori.
Kranjski. A. B. 28. febr. (Peta seja), čudno se je zasukala danesnja seja našega zbora, ktera bi bila imela biti zadnja piv e sesije. Tako pa je izvanredno podaljšana se-sija, in ko to citate, je zbor kranjski morda že — razpuščeni
Na dnevnem redu bilo je sporočilo odseka za vladin predlog zarad volitev v državni zbor. Sporočevalec dr. Bleivveis čita od-borovo sporočilo, ktero priporoča, naj se voli za državni zbor glede na nevarno stanje države — akoravno ta državni zbor ni „ustavni“ — ob enem pa naj se naredi adresa do Njih Veličanstva, v kterej se prosi, naj Njih Veličanstvo brani pravice zborove. In ravno zarad te adresa —ktero Vam pošiljam priloženo celo — je zbor naš v nevarnosti, da ga vlada lieustova razpusti! Prvi se je oglasil Dežman ko zastopnik ve-licega posestva!
Izrekel je, da se veliki posestniki ne bodo vdeleževali te stvari, ker so se tudi prezrli pri volitvi za odsek; tudi niso pripravljeni za boj, ki bi bil tako le boj na videz! To ste jo pa res dobro zadeli, g. Dežman! Dobro bi bilo, ko bi še Vi pustili ta boj na videz, saj ste menda edini govornik velicega posestva! Dalje pravi Dežman, da adresa stavlja pogoje, s kterimi se voli, to pa da ne gre. Dr. I onian ga prav dobro zavrne. Dežman spodtika adresi drugo misel, kakor jo ima ona v resnici. Dalje se je slišala pritožba, da se prezirajo veliki posestniki ali manjšina. Gospoda! kako je ravnala pred kratkim večina z manjšino, ki je bila vsa drugačna nego je sedanja, kajti za njo je stal ves narod! Mi se pa nismo pritoževali. Večino rabili bodemo vedno le na korist dežele in države. Mi stojimo na starem temelju septemberskega manifesta in oktoberske diplome. Naše geslo je: Enake pravice vsem! V „Čislajtaniji“ vidimo le nevarnost za nas in za vso državo! Mi hočemo braniti prestol, in če bi nam bila vlada sama nasprotna za-rad tega!
Državni namestnik baron Bach razjas-nuje vladino stališče in „priporoča" s precej reznim glasom, naj se voli brez a drese, v kterej vidi on „nepostavnosti"! Izvrstno ga zavrne baron Scliloisnig ter mu reče med drugim: Pred kratkim slišali smo: Legalni ali postavni zastopniki dežel so deželni zbori. Danes očita se nam ne-postavnost, ko branimo to pravico in prosimo cesarja, naj nam jo on varuje. Predlaga, naj seja preneha za kratek pogovor. Se zgodi. Potem zavrne z juridično ostrostjo g. Svetec bar. Bacha. Konečno ima besedo sporočevalec dr. Blehveis. On pravi, da ni res, da adresa stavlja pogoje, mi volimo koj, prosimo pa presvitlega cesarja, naj nam brani on naše pravice. Ako ravnamo mi „nepostavno" , ki pretresamo mini-sterski ukaz, kako so ravnali isti, ki so se ustavljali cesarski besedi manifesta septemberskega? Avstrija boleha! Ako se pa hoče bolnik ozdraviti, poznati se mora njegova bolezen in njegov organizem. Mož, ki vodi zdaj državno krmilo, naj ne prezira glasu deželnih zastopnikov! Ako se nam pa hoče zabraniti adresa, v kterej se s prošnjo obračamo do Njih Veličanstva, potem imamo — absolutizem! Mi volimo brez protestov! — Po glasovanji po imenu bila je adresa brez spremembe s 24 proti 2 gl. sprejeta. Veliki posestniki zdržali so se glasovanja. Nasproti glasovala sta: deželni glavar Karol pl. Wurzbach in okrajni predstojnik 11 offer n. Baron Cojz je bil bolan in ni bil tedaj v seji-
Državni namestnik baron Bach pravi na to: Ta sklep je tako važen, da moram še le „inštrukcije" dobiti iz Dunaja, kaj je
storiti. Seja je bila tedaj odločena na drugi dan. O Svetčevem predlogu drugič.
A. B. 1. marca. (Šesta seja). Komaj dobrih 10 minut je trajala danešnja seja. Državni namestnik baron Bach reče, da še ni dobil „inštrukcij" iz Dunaja, da naj se tedaj seja preloži. Deželni glavar preloži sejo na nedoločen dan, kakor sem Vam že te-legrafično naznanil bil. Ako hoče vlada razpustiti tudi naš zbor zarad adrese, ki prosi cesarja-naj stori to! Mi se ne ustrašimo! Narod naš bode gotovo zopet pokazal, da spozna za prave možake svoje poslance in jih bode zopet volil. Rodoljubi po deželi, bodite pozorni, da nam vrag ljubke kje ne zaseje med ljudstvo! Pripravljajte se že 7.daj na novi parlamentarni boj.
Češki. (Iz Prage) 26. febr. — n. (5. seja). Odločeno je! Končana je seja prevaž-na in težko pričakovana seja, o kteri današnji „Narodni Listy“ pravijo, da se bode v zgodovini ustavni spominjala ko začetek novega političnega življenja. Trajala je skoraj 11 ur. Začela namreč se je kmali po 10. uri zjutraj in končala malo pred enajsto v noči. Med tem se je samo za dve uri prenehalo od 4. — 6. V pozni nočni uri je pokazala ogromna večina zbora češkega, da deržavno pravo češkega kraljestva, o kterem nasprotniki terdijo, da ima samo zgodovinsko ceno, še krepko živi v veliki večini prebivalcev kraljestva češkega; v pozni nočni uri je odgovoril češki deželni zbor na po-zvanje ministrovo, da naj voli v oži deržavni zbor, odpovedal z adreso do svojega cesarja in kralja, da hoče voliti samo v tak posvetovalen deržavni zbor, o kterem bo imel zagotovilo, da se ne bodo prezirale najsvetejše pravice slovanskega naroda. Ravno na predvečer 26. februarja je bila ustava februarjeva, ktero hoče minister Beust zopet oživiti, na zboru češkem na novo pokopana in sicer s 156 glasovi proti 76.
Zlasti pa se je izkazalo plemstvo, ktere-mu stoji na čelu prevzvišeni kardinal, drugi pervi možje cerkve in najslavniše rodovine dežele češke — vsi so složno z zastopniki češkega naroda glasi vali za deržavno pravo kraljestva češkega. ,
V nedeljo je telegraf donašal iz Dunaja novico, da misli Beust zbor razpustiti, in slišali so se glasovi, da se bo to zgodilo še pred debato. Toda uikdo se ni dal ostrašiti.
Res je že neki tudi cesarski namestnik imel v rokah povelje, da naj zbor razpusti v imenu vlade, če sprejme nasvetovano adreso. Pa to povelje je bilo neki spet vzeto nazaj. Znabiti pridejo na Dunaji na drugo misel. Pa upati dosti ni, ker tukajšnji časopisi dobivajo iz Dunaja vesti, da Beust nikakor ne misli • Čehom nič dovoliti in da bo zbor gotovo razpuščen. Naj se zgodi kakorkoli hoče, tukaj smo pripravljeni na vse! Vse nove volitve ne bodo zmenile prepričanja in poiner prav nič, da, opozicija bo postala še hujša.
Pri seji je bil pričujoč tudi poljski poslanec knez Czartoryski, ki je z grofom Tar-nowskim prišel v Prago, da se posvetuje s češkimi poslanci.
Govori za adreso so bili vsi preizverstni, saj so bili vsi vzeti iz globokega prepričanja. Obširneje o njih prihodnjič.
Govorili so za adreso dr. Rieger, dr. Brauner, Zeithammer, grof Clam-Mar-tinic, dr Sladkovsky in pa grofa Miroslav in Leo Thun.
Poslednja dva sta odšla danes na Dunaj. (Kar se je potem zgodilo, to je bralcem že znano. Sporočilo o prejšnjih sejah prinesemo prihodnjič. Vredn).
...
Ptuj e dežele.
Italija. Garibaldi je prišel za nekaj dni v Benetke, — pravijo, da je na poti na Kandijo!
Srbija. Vlada ni s temi pogoji zadovoljna, ki jih je Turčija zastran trdnjav postavila. Pripravljajo se tedaj na boj, ki je skorej gotov. Turčiji ni več pomagati, naj si pri' zadevajo znani evropski diplomati, kolikor hočejo! Kar je, pa je!
Francoska. Vladi, zlasti pa Napoleonu, to zdaj ni nič kaj po volji, da v zbornici niso nič kaj z novimi reformami zadovoljni in da nekteri vedno le vpijejo po svobodi itd. — Po veliki rastavi mislijo zelo, da bode Napoleon sablo zgrabil in jo nekam mahnil, zato ker po vsej sili na vojaško prevredbo tišči.
Španska. Vlada še vedno hudo, kar more,' postopa. Vse strune so menda silno napete. Najmanjša stvarica je zadosti, da se kdo velicega izdajstva obdolži in obsodi.
Mehiko. Zdaj se od tod poroča, da je Maks že zapustil veliko mesto, ali kjer je do zdaj bil, in skuša kako pomorsko mesto doseči, da bi se potem v Evropo prepeljal, — če že ne bo prepozno, ker se ravnokar tudi piše, da so se republikanci že vseh potov polastili. Cesarstva je tedaj konec.
--VC-
Razne novice.
*** fz Ljubljane:	Odbor za gospodarstvo
otročje bolnišnice je imel svoj 2. letni zbor v saboto 23. febr. v dvorani Njih eksc. gospe baronovke Bachove. Mestni župan dr. Costa, iskreni podpornik tega zavoda, poročal je o napredku bolnišnice v preteklem letu iu izrekel srčno zalivalo vsem podpornikom. Ozdravljalo seje lani 73 otrok. Deficit, ki se kaže, bodo gotovo poravnale dobrotljive roke.
*** Zopet je kmetijska družba kranjska sprejela od kmetijske družbe koroške prošnjo za popis osnovo ljubljanske učilnice za podkovstvo, ker se bode napravila enaka šola tudi v Celovcu. („Nov.“)
*** Te dni se je podala deputacija tukajšnega „Schlitzenvereina“ (strelskega društva) na Dunaj do Njih Veličanstva s prošnjo, naj blagovoli prepustiti temu društvu en delež državne blagotvorne loterije, ker neugodne denarstvene zadeve žugajo društvu s p0' ginom.
*** (Sokolski shod). Shod na debeli četrtek je bil živahnejši ko zadnji. Muogo poslancev počastilo je zopet Sokola in slišali smo iskrene zdravice in govore. Pri mičnem in šaljivem programu in izvrstnih špehovkah obhajali smo prav veselo debeli četrtek. Brencelj je bil posebno dobre volje in se je vsem nazočim jako dopadal. Grizel io pikal je, daje bilo veselje!
*	G. Fr. Globočnik je za pravega profesorja na viši realki v Ljubljani potrjen.
*	G. Š. Vil f a n , mnogozasluženi fajmošter v Kranjski gori (Kronan), je izvoljen za korarja v Novem mestu. Slava!
*	6. t. m. inrkne solnce med 8 u. 2. m. zjutraj in 1 u. 3 m. popoldne sploh na zemlji.
*	Tolovaj U d man ič je bil 27. febr. na Hrvaškem ustreljen. Pri tem boju je bil tudi I žandar ubit1 1 pa ranjen.
*	Za državna poslanca v Trstu sta izvoljena gg. pl. Conti in dr. Scrinzi.
- O
Vabilo „slov. Glasnika41.
„Slovenskega Glasnika44 II. in III-število nam je popolnoma pošlo; prosimo torej vse čast. rodoljube, ki mislijo še za tekoče leto naročiti, da se v kratkem oglasč, da bomo vedeli' ko je v drugo natisnemo, potrebnih iztisov napraviti.
Izvirni telegram „Slovencu44.
Ljubljana. 4: marca ob 11. dop.: ' seji bere baron Bach patent od 1. marca. Kranjski zbor je razpuščen, nove volitve razpisane. Rojaki pripravite se-
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravuik R. Bertschingsr,