JAVNI NATEČAJ IN JAVNI RAZPISI OBČINSKE UPRAVE ... STR. 3 NA NAKNADNIH VOLITVAH IZVOLJENI MANJKAJOČI ČLANI SVETOV KS ... STR. 12 PORTRET: DRAGO MARTUN ... STR. 17 TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO SKOZI 130 LET ... STR. 28 10 LET VAŠKE GODBE VRH NAD LAŠKIM ... STR. 33 AMBULANTA FARMACEVTA SVETOVALCA ... STR. 35 HITROSTNA DRSALKA URŠA ERJAVEC NA OLIMPIJSKEM FESTIVALU ... STR. 53 - - - ■.-, . 3, v Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Mojca Knez Jovan Grafična priprava in tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Na fotografiji: Drago Martun Foto: Rok Deželak Naslednja številka predvidoma izide 17. junija 2019. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. maja 2019 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ZUPANOVA URA Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.com. Naslednja oddaja bo 6. maja 2019. Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 24. aprila 2019 (zadnja sreda v mesecu). UVODNIK April je en takšen hecen mesec, ko ne veš, kaj bi z njim. Začne se z dnevom, ko smo edinkrat v življenju pozorni na to, kaj bomo verjeli in česa ne bomo. Nadaljuje se s praznikom, za katerega mi sploh ni jasno ali zajec znese pisana jajca ali jih le barva. Konča pa se s praznovanjem dneva upora, ko nas nekateri poskušajo prepričati, da bi bilo bolje, če se takrat ne bi uprli. Vmes pa je še cel kup takšnih in drugačnih dogodkov, ki jih zabeleži in v večnost shrani naš časopis. Prav zanimivo bi bilo videti, kako si bodo te zapise razlagali naši zanamci čez recimo dvesto let, ko bodo v kakšnem arhivu našli zaprašene časopise natisnjene na zbledel papir. Bodo verjeli temu, kar bodo prebrali, ali se jim bo vse skupaj zdelo tako nenavadno kot to, da zajec nese jajca? Upam le, da ne bodo prepričevali prepričanih, da je bilo vse skupaj brezvezno. Ker ni. Ni brezvezno to, da se želi Laško uvrstiti na gastronomski turistični zemljevid s posebnostmi in značilnostmi lokalne prehrane. Prav tako ni nepomembno prizadevanje za preprečevanje odvisnosti od drog. In tudi sodelovanje s sosednjo občino je za pozdravit, pa čeprav je to le na račun prve dame Združenih držav Amerike. Ni brezvezno, da je kakšna pobuda zavržena in pomembno je, da se zaradi tega iščejo drugačne rešitve. Prav tako ni brezvezno opustiti neko odločitev in o njej dobro razmisliti, preden komu na glavo pade kakšen kamen. Presneto pomembno je razmišljati ekološko in zbirati odpadno olje in skrbeti za kvalitetno pitno vodo. Lahko pa po stotridesetih letih brezvezna postanejo prizadevanja za kvalitetno turistično ponudbo, če pripraviš enega najbolje strokovno podkovanih in zanimivih turističnih vodičev, da si ne želi več sodelovati v tej zgodbi. Tudi to, da je knjižnica spet premajhna, ni brezvezno. Kot tudi ni brezvezna bogata in raznolika dejavnost številnih društev laške občine. In presneto pomembno je, da so krvodajalske akcije dobro obiskane. Je pa brezvezno to, da članarina in prostovoljni prispevki predstavljajo edini vir financiranja programov v krajevnih organizacijah Rdečega križa. Izgleda, da ženitna ponudba ni tako brezvezna. Je pa to žalostno. Prav tako kot to, da je treba očetom razlagati, kaj je njihova dolžnost. To bi morali vedeti sami. Ni pa brezvezen podatek, da se tudi brez pogodbe da dočakati zlato in biserno poroko. Prav tako ni brezvezno kaj počnejo otroci v vrtcu in šoli, saj bodo prav oni nekoč, če se jim ne bo zdelo brezvezno ostati v občini Laško, skrbeli za lepo, zabavno in kvalitetno življenje vseh občanov. In morda bodo ob kašni fotografski razstavi s provokativ-nim naslovom upali cesarju povedati, da je gol. Pomembno in niti najmanj brezvezno ni hitro drsanje, igranje nogometa in plani-narjenje, saj nikoli ne veste, kdaj vas bodo hoteli spraviti na led, vam zabiti gol iz ofsaj-da ali vas prikleniti za korenine globoko v kakšni kotlini, od koder se bodo videle samo cerkvice na okoliških hribih. In še kako dobro je, da ima Laško končno spet človeka, ki ne pometa stvari pod preprogo, ampak jih vrže tja kamor sodijo - v koš za smeti. Eh, malo brezvezno postaja to brezvezno razmišljanje. Preberite prispevke v aprilski številki Laškega biltena in videli boste, da ni vse brezvezno ... tudi ta uvodnik ne. Tomaž Majcen, član uredniškega odbora Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo v soboto, 27. aprila 2019, ob 11. uri v telovadnici Podružnične osnovne šole Sedraž. Župan Občine Laško Franc Zdolšek Organizatorji: Občina Laško, Združenje borcev za vrednote NOB Laško, JSKD, OI Laško, STIK Laško 2 OBČINSKA UPRAVA Občina Laško objavlja JAVNI NATEČAJ "Naj prostovoljec/prostovoljka Občine Laško 2018" 1. Prostovoljec/ka Občine Laško 2018 Prostovoljec je posameznik ali posameznica, ki je v letu 2018 z osebnim prizadevanjem in prostovoljnim delom nesebično prispeval/a h kvalitetnejšemu življenju občank in občanov občine Laško. Prijavljeni prostovoljci se bodo potegovali za naziv »naj prostovoljec/prostovoljka« v štirih starostnih kategorijah, in sicer: - do 18 let, - od 19 do 29 let, - od 30 do 60 let, - nad 60 let. Kot starostna meja se upošteva starost, dopolnjena v letu 2018. V vsaki kategoriji bo izbran en prostovoljec, ki po mnenju komisije izstopa in si zasluži naziv »Prostovoljec/prostovoljka občine Laško 2018«. 2. Predlagatelj Predlagatelj je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina oseb; torej posameznik, društvo, zavod ali katerakoli druga javna in zasebna institucija. 3. Pogoji za prijavo na javni natečaj »Naj prostovoljec/prostovoljka 2018« so: - Prostovoljci so občani občine Laško in so v letu 2018 delovali na področju prostovoljstva na območju občine Laško. - Prostovoljci za svoje delo ne smejo biti plačani oz. zaposleni za izvajanje dejavnosti, za katere se jih prijavlja. - Prostovoljec mora biti s prijavo seznanjen in se mora z njo strinjati. Svoje strinjanje potrdi s podpisom prijavnice. - Predlagatelj mora izpolniti priloženi obrazec - prijavnico, ki je na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si). 4. Izbira najboljših O izbiri »Naj prostovoljec/prostovoljka občine Laško 2018« bo na podlagi prispelih prijav odločala komisija, ki jo bo imenoval župan občine Laško. Kriteriji, ki jih bo pri izbiri upoštevala komisija, bodo predvsem dosežki prostovoljcev - rezultati njihovega dela, njihove odgovornosti, trajanje prostovoljskega dela in vpliv prostovoljskega dela na širjenje prostovoljstva. Komisija bo na podlagi vseh pravočasnih in popolnih prijav, na osnovi zgoraj navedenih kriterijev in gradiv, iz prijave odločila o naj prostovoljcu/prostovoljki znotraj posamezne kategorije. Odločitev komisije je dokončna. 5. Rok in način prijave Prijavo na natečaj je potrebno poslati po pošti ali oddati na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, najkasneje do 26. 4. 2019, do 10. ure z oznako »Ne odpiraj -Javni natečaj za naj prostovoljca leta 2018«. Rezultati natečaja bodo objavljeni na prireditvi v tednu prostovoljstva, ki bo potekala v mesecu maju 2019. BORZA LOKALNIH ŽIVIL IN PREDSTAVITEV STRATEGIJE GASTRONOMIJE OBČINE LAŠKO TER RAZSTAVA »OKUSITI LAŠKO« V četrtek, 28. 2. 2019, je v prostorih Kongresnega Centra Thermane Laško potekala druga Borza lokalnih živil, ki jo je organizirala Občina Laško skupaj s STIK-om in KGZS - Zavodom CE. Tokrat so se na borzi poleg lokalnih ponudnikov hrane, šol, vrtcev in gostincev predstavili tudi ponudniki hrane, gostinci in javni zavodi iz območja LAS Raznolikost podeželja (Celje, Laško, Štore, Vojnik). Namen borze je, da se poveča delež lokalno pridelane hrane na eni strani in da se poveča odkup prehranskih izdelkov in pridelkov v lokalnem okolju na drugi strani, da se torej v čim večji meri omogoči krajša oskrbna veriga s hrano. Verjamemo, da je dogodek pripomogel k spoznavanju in povezovanju ponudnikov ter sklepanju konkretnih dogovorov za nadaljnje sodelovanje. V okviru operacije Okusiti raznolikost podeželja, katerega vodilni partner je Občina Laško, partnerji pa STIK, KGZS - Za- vod CE in Thermana Laško je dr. Janez Bogataj izdelal Strategijo gastronomije občine Laško in jo predstavil na Borzi lokalnih živil. Strategija je bila izdelana s pomočjo zbranega gradiva o prehranski kulturni dediščini občine Laško. Pri zbiranju gradiva pa so pomembno vlogo odigrali OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Primoža Trubarja Laško, Društvo kmečkih žena Rosa, Thermana Laško, Rimske Terme, Knjižnica Laško ter ostali posamezniki, ki so izpolnili vprašalnik o popisu prehranske kulturne dediščine na območju občine Laško. Na podlagi zbranega gradiva se je ustvarila gastronomska banka, ki je predstavljala tudi osnovo za delo dr. Bogataja. Gastronomska banka je postregla tudi s ključnimi surovinami, ki predstavljajo vrh ku- 3 OBČINSKA UPRAVA linarične piramide in jo ponazarjajo panoji, naslovljeni Okusiti Laško, Okusiti Laško pivo, Okusiti medene dobrote, Okusiti pregreto smetano, Okusiti blagodejnost zelišč in Okusiti sva-tovsko pogačo. Prof. in vodja prehrane iz OŠ Vojnik Polona Bastič je v nadaljevanju predstavila izkušnje pri naročanju in vključevanju lokalnih pridelanih živil v šolsko prehrano. Lokalna živila na šolskem jedilniku so sprožila veliko dobrih odzivov učencev, zaposlenih, staršev in lokalnih dobavitelje. V anketi, ki so jo opravili so učenci povedali, da je malica z lokalnimi živili »Ta boljša malca«. Borza lokalnih živil se je zaključila s predstavitvijo kar 21. ponudnikov in pogostitvijo ob otvoritvi razstave gastronomske banke Laškega »Okusiti Laško«, za katero je poskrbelo Društvo kmečkih žena Rosa. Predstavljene so bile jedi in pijače iz lokalnega območja. Operacijo Okusiti raznolikost podeželja (Strategija gastro-nomije občine Laško, šest panojev Okusiti Laško in pogosti- tev ob otvoritvi razstave gastronomske banke Laškega »Okusiti Laško«) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Edina Memic Občina Laško objavlja RAZPIS za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško S kolektivno blagovno znamko Okusiti Laško želimo poudariti in izpostaviti prepoznavnost pridelkov in pre-hranskih izdelkov, gastronomskih posebnosti (jedi in pijač postreženih na gostinski način), rokodelskih izdelkov in kulinaričnih prireditev/dogodkov ter njihovih ponudnikov na območju destinacije Laško. Za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško (v nadaljevanju: KBZ Okusiti Laško) se lahko prijavijo registrirane pravne ali fizične osebe za določeno pridelavo, proizvodnjo oz. izvajanje storitev, ki ponujajo pridelke, izdelke in storitve oz. kulinarične prireditve/ dogodke, kateri izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: - so pridelani oz. proizvedeni, opremljeni in ponujeni po zakonsko določenih predpisih in standardih, - so pridelani oz. proizvedeni in opremljeni na naravi in ljudem čimbolj prijazen način, - zagotavljajo ustrezno kakovost, - izvor-poreklo idej, gradiv, živil, vzorcev, postopkov izdelave izdelkov oz. izvedbe storitev (recepture in tehnologija jedi in pijač), mora biti vsaj 70 % oz. 50 % (živil za jedi in pijače) iz območja, ki ga pokriva KBZ Okusiti Laško (občine Laško, Celje, Štore, Vojnik in Radeče) oz. 100 % iz območja Slovenije, razen, če gradiv oz. živil za določene izdelke/storitve (jedi in pijače) ni mogoče zagotoviti v Sloveniji, - rokodelski izdelki in izdelki unikatnega in industrijskega oblikovanja temeljijo predvsem na naravnih gradivih in gradivih, ki so značilna za območje destinacije Laško in upoštevajo rokodelsko kulturno dediščino območja, - prireditve oz. organizirani dogodki so izvorno povezani z območjem destinacije Laško ali z običaji in navadami, ki so tukaj prisotni. KBZ Okusiti Laško se uporablja za označevanje KAKOVOSTI: - pridelkov (npr. sadja, zelenjave, poljščin, svežih zelišč in začimb) in prehranskih izdelkov (npr.: iz mleka, mesa, sadja, zelenjave, žit ipd.), - jedi in pijač postreženih na gostinski način, - rokodelskih izdelkov in izdelkov unikatnega ter industrijskega oblikovanja, - kulinaričnih prireditev in dogodkov, na območju destinacije Laško. Tokratni razpis je namenjen ocenjevanju rokodelskih izdelkov in izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja ter ocenjevanju pridelkov in prehranskih izdelkov. Ocenjevanja bodo potekala v naslednjih terminih: - Ocenjevanje rokodelskih izdelkov in izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja bo potekalo 8. maja 2019 med 12. in 15. uro v prostorih Zdravilišča Laško, Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško (Srebrna dvorana). Rokodelske izdelke in izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja lahko prijavite za ocenjevanje do 3. maja 2019. Izdelke prinesete v ocenjevanje 8. maja 2019 med 8. in 10. uro v prostore Zdravilišča Laško, Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško (Srebrna dvorana). - Ocenjevanje pridelkov in prehranskih izdelkov bo potekalo 5. junija 2019 med 14. in 17. uro v prostorih Zdravilišča Laško, Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško (Srebrna dvorana). Pridelke, prehranske izdelke in pijače lahko prijavite za ocenjevanje do 31. maja 2019. Izdelke prinesete v ocenjevanje 5. junija 2019 med 10. in 12. uro v prostore Zdravilišča Laško, Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško (Srebrna dvorana). Obrazce za prijavo na razpis je od dneva te objave do izteka prijavnega roka možno dobiti na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) in STIK-a (www.lasko.info) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v TlC-u Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško. Vse podrobne informacije dobite pri koordinatorici ocenjevanja ponudbe za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško, Poloni Zorko na tel. št. 03/733 89 50, e-naslov: tic@stik-lasko.si Veselimo se sodelovanja in se zavedamo, da lahko le z vašo pomočjo dosežemo višjo kakovost ponudbe označene s KBZ Okusiti Laško. OBČINSKA UPRAVA Na podlagi Odloka o proračunu občine Laško za leto 2019 (Uradni list RS, št. 33/2018) in Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško (Uradni list RS, št. 39/2015) Občina Laško objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško v letu 2019 PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško v letu 2019 po shemi državnih pomoči skladno z Uredbo Komisije (EU) 1407/2013. Sredstva v višini 10.000,00 EUR so zagotovljena v proračunu Občine Laško za leto 2019 in se dodelijo za ukrep 2, Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozapo-slovanje. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško (v nadaljevanju pravilnik). Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: - prijavni obrazec: »Vloga za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v občini Laško«, - obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici, z obvezno uporabo »Obrazca ovojnica«, opremljene z naslovom pošiljatelja, od začetka razpisa do v razpisu opredeljenih rokov za prijavo, in sicer na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. ROK ZA PRIJAVO 17. 5. 2019 DATUM ODPIRANJA VLOG 20. 5. 2019 KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, mag. Andrej Flis, tel. 03/733 87 31, e-mail: andrej.flis@ lasko.si, v času uradnih ur. Občina Laško objavlja ENAJSTI JAVNI RAZPIS za obnovo objektov v starem mestnem jedru Občina Laško je skladno s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih spodbud za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško že enajsto leto zapored objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad in/ali streh na objektih v starem mestnem jedru Laškega, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb. Območje obnov vključuje objekte v SMJ Laško na naslovih: Aškerčev trg; Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7; Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5/a in 5/b; Mestna ulica; Orožnov trg; Pod Gradom 5 in 5/a; Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6/a; Stegenškova ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6/a in 8; Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1/b, 3, 5, 7, 9 in 11; Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31 (brez hišnih številk 26, 28 in 30) in Valvasorjev trg. V letu 2019 Občina Laško sofinancira obnovo fasad oziroma streh ter obnovo fasad in streh hkrati. Popravilo ali nabava in vgradnja elementov fasade je možna samo hkrati z obnovo fasade. Sofinanciranje samo elementov fasade ni možno. Priznani stroški investicije v obnovo fasade in strehe, ki ne vključujejo DDV, so predpisani v razpisu. Upravičeni so stroški investicije, ki se je pričela po 1. 1. 2019 in katere gradbena dela bodo dokončana najkasneje do 30. 10. 2019. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so na območju obnov zajetem v tč. 2 razpisa lastniki večsta-novanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oziroma posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš; - izpolnjeni morajo biti pravno - formalni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija); - pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje; - še niso prejeli sredstev iz naslova preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo celotne fasade v starem mestnem jedru Laško, razen če se prijavljajo za sofinanciranje obnove strehe; - imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško. Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo v skladu s 1. odstavkom 48. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 -ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US in 27/17). V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z ostalimi lastniki. Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na pripadajoči solastniški delež. 5 Foto: Boris Vrabec OBČINSKA UPRAVA Za finančne spodbude so v Proračunu Občine Laško za leto 2019 zagotovljena sredstva v skupni višini 20.000 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25% vrednosti priznanih stroškov investicije. Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje: prijavni obrazec »Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško« in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila do vključno 28. 6. 2019. Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo je zainteresiranim občanom dosegljivo na spletni strani Občine La- ško v rubriki Javna naročila, razpisi in nepremičnine in v Glavni pisarni Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Za dodatne informacije o razpisu smo vam na voljo tudi v času uradnih ur na tel.: 03/7338 712 - Stanka Jošt ali na e-naslovu: stanka.jost@lasko.si. Stanka Jošt INŠTITUT VIR Preprečevanje odvisnosti in rehabilitacija uporabnikov drog_ Občina Laško, za svoje občane, vsako leto sofinancira izvajanje visokopražnega socialnovarstvenega programa na področju urejanja problematike zasvojenosti, povezane s prepovedanimi drogami ter drugimi oblikami nekemičnih odvisnosti. Program izvaja zavod Inštitut VIR v Celju pod vodstvom Anite Leskov-šek Feldin, v. d. direktorice. Zavod je neprofitna nevladna organizacija, ki od leta 2001 neprekinjeno nudi socialno-rehabilita-cijsko svetovanje iskalcem pomoči, ki so usmerjeni v abstinenco in želijo obliko odvisnosti, ki jo imajo, popolnoma opustiti. Program »Preprečevanje odvisnosti in rehabilitacija uporabnikov drog« je sestavljen iz dveh podprogramov. V podprogramu 1 so obravnavane osebe, ki se srečujejo s kemično obliko zasvojenosti, v podprogramu 2 pa osebe, ki se soočajo z nezdravimi vedenjskimi omamami in zasvojenostmi, kot so odvisnosti od patoloških odnosov, od samopoškodbene-ga vedenja, od elektronskih medijev (z računalniškimi igricami, z internetno spolnostjo, s socialnim omrežjem, z mobilnimi telefoni), z nezdravo seksualnostjo, igrami na srečo, hrano (prenajedanjem), deloholizmom, pretirano telesno aktivnostjo, kompulzivnim trošenjem denarja in potrošništvom, ideologijo, okultizmom ipd. Osnovni namen programa je preprečevanje odvisnosti in socialna rehabilitacija uporabnikov drog, podpora ljudem za življenje brez drog in nezdravih vedenjskih omam in zasvojenosti ter krepitev in oblikovanje zdravih in zadovoljujočih vedenjskih vzorcev in medosebnih odnosov ter doseganje ravnovesja na vseh razsežnostih. Izhajajo iz izhodišča, da je droga ali zasvo-jensko vedenje težava celotne družine, zato je pomembno, da se v obravnavo vključijo vsi člani. Rehabilitacijski program je zastavljen v stopnjah in v kolikor oseba sodeluje ves čas, sodeluje v programu okvirno 2 leti. Ker se lahko težava oblikuje desetletja, bi bilo pričakovanje čudež- nih sprememb z enkratnim obiskom nerealno in do uporabnika prezahtevno, nestrokovno. Ko pa se posameznik za spremembe odloči in si vzame čas za pogled vase, bo to vplivalo na spremembo celotne družinske dinamike in ne le na posameznika, ki je izpostavljen kot vidni problem. Spremembe se zgodijo na vseh nivojih, osebnostnih, čustvenih, duševnih, duhovnih. V program se vključujejo osebe vseh starosti, osebe z odvi- SVETOVALNICA [SirStanj; ¡Ifidl vlrfuilns/parlnanks/rfruil n i ko) PRIPRAV UAINICA \11 »rafanj; tkupiniks/ pa :trckovni oteni m polnfaJ individualna; pjrtmnke, druilniko) V 1S mcic £tv; iliupiniko/ pù itf ùkûv ni o ccm in polibi ir= . :■.: ::■;-:■:'■: druËntfco) V H ¿11 M,'I snostmi in svojci, strokovnjaki, ki napotujejo uporabnike ter širša javnost, za katero pripravijo teme, ki preprečujejo nastanek ali poglabljanje stisk. Na program napotujejo CSD, zdravniki, sodniki, probacijska služba, srednje in osnovne šole idr., večinoma pa pridejo osebe, ki so od znancev, ki so program obiskovali, izvedele zanj in želijo zmanjšati lastne stiske. Program podpira tudi preprečevanje osipništva s srednjih šol in sicer preko sodelovanja s srednjimi šolami, ki mladostnike usmerjajo v program v okviru alternativnega vzgojnega ukrepa. Zaradi razvojnega obdobja adolescence, ki je za razvoj zasvojenosti bolj dovzetno, je podpora mladostnikom še posebej pomembna. Vabljeni, da se s programom podrobneje seznanite in spremljate vsebine na spletni strani http://www.institut-vir.si. Jasna Kermelj FINANCIRANJE GASILSKE JAVNE SLUŽBE 28. marca je bila pred sejo skupščine Gasilske zveze Laško v Thermani Laško podpisana pogodba o opravljanju lokalne gasilske javne službe. Občina Laško je tako kot vsako leto z Gasilsko zvezo Laško in osmimi prostovoljnimi gasilskimi društvi sklenila pogodbo, ki ureja opravljanje in organiziranje javne gasilske službe ter nadzor nad njenim delovanjem. Za delovanje gasilske službe je občina v proračunu za leto 2019 zagotovila 219.500 EUR. Vesna Sgerm 6 OBČINSKI UPRAVA / OBČINSKI SVET POVEZOVANJE Z OBČINO SEVNICA Župan Občine Laško Franc Zdolšek se je 4. aprila na Lisci udeležil delovnega srečanja županov s sodelavci o možnostih povezovanja. Prisotni so bili še župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, direktorica OU Laško Tina Rosina Košir, v. d. direktorica STIK Laško Tina Belej, predstavniki KŠTM Sevnica, Planinskega društva Lisca Sevnica in RRA Posavje. Cilj je okrepiti predvsem Srečanje županov in ostalih predstavnikov Občin Laško in Sevnica Slovesna otvoritev prenovljene jedilnice v Tončkovem domu turistično povezovanje dveh sosednjih, tudi v preteklosti močno povezanih občin. Obenem so v Tončkovem domu na Lisci slovesno namenu predali njihovo najnovejšo pridobitev - celovito prenovljeno glavno jedilnico z rekonstrukcijo tal, sten in stropa, nove so ele-ktro- in strojne instalacije. Največja osvežitev prostora je nova oprema z mizami, stoli in stenskimi oblogami, jedilnico lepša nov kamin. Foto: Arhiv Občine Sevnica OBČINSKI SVET LAŠKO Občinski svetniki na marčevski seji zasedali skoraj pet ur_ 3. seja občinskega sveta se je pričela z obravnavo zaključnih poročil za leto 2018. Svetniki so se seznanili s poročilom Uredniškega odbora Laškega biltena s Finančnim načrtom in programom dela za leto 2019, s poročili Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Laško, Zdravstvenega doma Laško, Glasbene šole Laško-Radeče, Vrtca Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Primoža Trubarja Laško, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Laško ter Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec. Poročilo javnega zavoda STIK Laško bo na dnevnem redu še enkrat, saj svetniki pomotoma niso prejeli pravega gradiva. Sprejet je bil tudi Zaključni račun proračuna Občine Laško za leto 2018. Občinski svet je sprejel Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v JZ Vrtec Laško. Zvišanje cen je posledica zvišanja plač v javnem sektorju. Cena za prvo starostno obdobje (jasli) je z aprilom višja za 3,2 %, za drugo starostno obdobje 8,5 %, cena kombiniranega oddelka pa je višja za 9,1 %. Svetniki so sprejeli Letni program športa v Občini Laško za leto 2019. V občinskem proračunu je za izvajalce športnih programov v letošnjem letu rezerviranih 143.000 EUR. Potrjena so bila zaključna poročila o izvedbi operacije Energetska sanacija podružničnih šol Občine Laško (POŠ Sedraž, POŠ Jurklošter in POŠ Vrh nad Laškim) ter o izvedenih projektih Fitness na prostem na območje destinacije Laško - Sotočje dobrega in Ukrep trajnostne mobilnosti na območju občine Laško (sistem izposoje javnih koles). Občinski svet je obravnaval in sprejel Sklep o ugotovitvi javne koristi in nujnosti razlastitve nepremičnin 1145/3 (del), 1144/4 (del) in 1144/17 (del), vse k. o. 1024, Rifengozd, ter Sklep o podelitvi pooblastila županu Občine Laško za potrjevanje investicijske dokumentacije za mandatno obdobje 2019-2022. Občinski svetniki so potrdili Gospodarski načrt Javnega podjetja Komunala Laško, d. o. o., za leto 2019 ter pooblastili Nadzorni svet Komunale Laško, da v tekočem letu spremlja uresničevanje gospodarskega načrta in po potrebi sprejme tudi eventualne korekcije, v kolikor bi to narekovala narava dela in poslovne potrebe, v primeru potrebe pa lahko v okviru razpoložljivih sredstev tudi spremeni program investicij in naložb. Podano je bilo soglasje k Načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja komunale za leto 2019, po katerem se bo izvedel nakup sosednjih južnih zemljišč za potrebe izvajanja dejavnosti in nadaljnji dolgoročni razvoj podjetja. Potrjen je bil tudi Elaborat o oblikovanju cene storitev 24-urne dežurne službe za leto 2019. Gre za obvezno gospo- OBČINSKI SVET darsko javno službo, ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvaja na trgu. Občinski svet je potrdil ceno 24-urne dežurne službe v višini 155,40 EUR za pogreb, ki ga izvede izvajalec pogrebne dejavnosti. Sprejet je bil Pravilnik o obračunavanju stroškov odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode v Občini Laško, ki bo 20. aprila začel veljati za pravne in fizične osebe, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti onesnažujejo okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, za katero je v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi ali toplote pri odvajanju odpadnih voda, in predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, predpisano izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda. 20. aprila začnejo veljati tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za namen subvencioniranja nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Laško, ki prinašajo povišanje sredstev, ki se lahko dodelijo, ter možnost dodelitve finančnih sredstev tudi za vgrajene rastlinske male komunalne čistilne naprave. Občinski svet je potrdil nadaljnje financiranje izgradnje čistilne naprave Laško ter zaključna poročila o izvedbi obnove cestnih odsekov Ulice XIV. Divizije v Rimskih Toplicah, LC 200040 Vrh-Laziše od P1 do P36 ter LC 200171 na odseku Market TUŠ-Gratex in zaključno poročilo o izgradnji vodovoda Rečica - 1. faza in rekonstrukcija transportnega voda. Sprejeti so bili sklepi o potrditvi investicijske dokumentacije za projekt Vodovod Rečica - 3. odsek ter sklepi o uskladitvi mej občine s sosednjimi občinami Radeče, Sevnica in Mestno občino Celje. V Svet zavoda STIK Laško so bili kot predstavniki ustanovitelja imenovani Štefanija Pavčnik, Boštjan Vrščaj in Miha Salobir, kot predstavniki zainteresirane javnosti pa Nina Pa-der Topole (Thermana), Evelin Krajnc (Rimske terme) in Ivan Medved (Zveza kulturnih društev občine Laško Mož-nar). Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bilo podano pozitivno mnenje k imenovanju Marka Sajka za ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Laško. Ob koncu seje je bila na dnevnem redu še pobuda za pripravo Pravilnika o sofinanciranju društev s področja turizma, olepševanja in promocije v Občini Laško, ki jo je na prejšnji seji podala svetniška skupina Mlada moč Občine Laško. Kljub temu, da so se v razpravi iskrila različna mnenja, je večina svetnikov glasovala proti pripravi predlaganega pravilnika. Od leta 2018 imajo Turistično društvo Laško, Horti-kulturno društvo Laško in Turistično društvo Rimske Toplice možnost, da na Javni poziv za sofinanciranje prireditev in projektov v občini lahko prijavijo tri prireditve oz. projekte, ostala društva pa le dva. To možnost je v celoti izkoristilo le Hortikulturno društvo Laško. Glede na to, da niso bile izkoriščene vse možnosti za pridobitev sredstev, je prevladalo stališče, da ni smiselno pripravljati novega pravilnika. Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBČANE«). Tanja Grabrijan Foto: TV Krpan POBUDA ZAVRNJENA, IŠČEMO NOVE REŠITVE Na letošnji prvi pomladni dan je potekala 3. redna seja Občinskega sveta, ki jo je zaznamovala pestra paleta obravnavanih vsebin. Na skoraj 5 ur trajajoči seji je bilo med drugim sprejetih oz. spremenjenih kar pet predpisov, žal pa svetniški skupini MMOL, kljub številnim argumentom, ni uspelo prepričati večine ostalih svetnikov, da bi glasovali v korist priprave Pravilnika o sofinanciranju društev s področja turizma, olepševanja in promocije v Občini Laško. Naj spomnimo, da je MMOL na prejšnji seji občinskega sveta dala pobudo za dopolnitev predpisov o financiranju redne dejavnosti in programov društev v občini Laško, vse z namenom zagotoviti čim bolj enakopraven 8 položaj vseh društev. Kljub neuspešnemu koraku si bomo v MMOL še naprej prizadevali v tej smeri. Pod točko vprašanja in pobude smo med drugim postavili vprašanje glede lastništva Gradu Tabor Laško in z njim povezane usode tega objekta. Na to temo so nam predstavniki občinske uprave obljubili pripravo obsežnejšega gradiva, katerega obravnavo pričakujemo na naslednji seji občinskega sveta. Ob predhodnem dogovoru pravniki in študenti prava še vedno nudijo brezplačno pravno svetovanje, ki je namenjeno vsem občanom občine Laško. Spremenili smo le telefonsko številko, na katero se lahko predhodno naročite in dogovorite za razgovor oz. posvet: 031 344 360. Svetovalci brezplačnega pravnega svetovanja pokrivajo različna pravna področja - dedno, delovno in stvarno pravo, veliko vprašanj je povezanih z upravičenostjo do socialnih prejemkov, z višinami pokojnin, izvršbami. Opažamo tudi, da ima ogromno ljudi težave z nerazumevanjem listin, ki jih prejmejo od državnih organov in da ne vedo, na koga se v danih situacijah sploh obrniti. Trudimo se, da strankam na preprost način razjasnimo zadevo, jim obrazložimo njihove možnosti in jih usmerimo na pristojne organe. V primerih, ki zahteva- jo sodno reševanje, pa jih usmerimo na sodišča, kjer obstaja možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Naše nadaljnje delo lahko spremljate tudi na spletni strani (www.mmol.si), na FB strani (Mlada Moč Občine Laško) ter na Instagramu (mlada_moc), kjer redno objavljamo sprotne novice o naših aktivnostih. Danijela Bevk Knez, Mlada moč občine Laško UPRAVNA ENOTA / VOLITVE REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO DAJATEV NA ODJAVLJENO VOZILO_ S 1. aprilom 2019 se izteka enoletno obdobje, ko je stopila v veljavo določba Zakona o dajatvah na motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/2017), ki določa novo dajatev na odjavljena vozila. Dajatev za odjavljena vozila se bo plačevala za osebna in tovorna vozila do vključno 3,5 tone in trikolesne mopede. Obveznost plačila nastane po preteku enega leta od odjave vozila, nato pa vsako leto na datum odjave vozila. Dajatev za odjavljeno vozilo se plačuje deset let od zadnje odjave vozila. V primeru, da se vozilo v tem času znova registrira, začne ta rok veljati znova, ob naslednji odjavi vozila. Za starodobnike se ta dajatev ne plačuje. Višina dajatve za odjavljeno vozilo je enaka 25 odstotkom letne dajatve, ki je za taka vozila določena, vendar ne manj kot 25 evrov. Na lastnikov domači naslov bo Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo poslala plačilni nalog za plačilo nastale obveznosti. Lastnik vozila bo moral plačilo izvesti v 30 dneh po prejemu naloga. KAZENSKE TOČKE V CESTNEM PROMETU_ Če vas zanima, ali imate v evidenci kazenske točke, je od 11. marca 2019 dalje omogočen vpogled v lastno število izrečenih kazenskih točk v cestnem prometu, ki so vpisane v Skupno evi- denco kazenskih točk v cestnem prometu pri Ministrstvu za pravosodje. Vpogled je omogočen registriranim uporabnikom državnega portala eUprava (https://e-uprava.gov.si). Za vpogled se mora uporabnik prijaviti z digitalnim potrdilom ali smsPASS avtentikacijo. Vpogled je dostopen na povezavi https://e-upra-va.gov.si/moja-euprava/prekrski/kazenske-tocke.html. Mojca Jančič VOLITVE POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT V zvezi z letošnjimi volitvami poslancev v Evropski parlament obveščamo volivce, da lahko na matičnem uradu Upravne enote Laško in Krajevnem uradu Radeče evidentirate podporo kandidatu za poslanca oziroma poslanko iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Evidentiranje podpor volivcev poteka v poslovnem času upravne enote od 25. 2. 2019 do 26. 4. 2019. Za evidentiranje podpore potrebujete ustrezen obrazec, ki je brezplačno na voljo pri tukajšnjem matičnem oz. krajevnem uradu in veljaven osebni dokument. Potrjen obrazec podpore volivci pošljete oz. oddajte kandidatu ali njegovemu predstavniku. Upravna enota Laško prosi organizatorje zbiranja podpisov volivcev, da zaradi organizacije dela upravno enoto o svoji nameri obvestijo teden dni pred predvidenim zbiranjem podpisov. Darja Kuclar VOLIŠČA, NA KATERIH BO POTEKALO GLASOVANJE V NEDELJO, 26. MAJA Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament je določeno območje občine Laško in občine Radeče kot en volilni okraj, ki obsega skupaj 32 rednih volišč, volišče OMNIA za »glasovanje kjerkoli v Sloveniji« (na rednem volišču št. 2 - Kulturni center) ter volišče za predčasno glasovanje. 8. okrajna volilna komisija v VI. volilni enoti je določila naslednja volišča: ŠT. VOLIŠČA KRAJ VOLIŠČA IME VOLIŠČA OBMOČJE KRAJEVNA SKUPNOST LAŠKO 3 VOLIŠČA 006 08 001 LAŠKO CENTER STAREJŠIH SAVINJSKO NABREŽJE 6, LAŠKO Trubarjeva ulica (od hišne št. 1 do 37), Pivovarniška ulica, Trubarjevo nabrežje (od hišne št. 1 do 17), Na Pristavi, Rožnik (od hišne št. 1 do 3a), Kidričeva ulica, Valentiničeva cesta (od hišne št. 1 do 28), Mestna ulica, Orožnov trg, Ploščad prijateljstva Valvasorjev trg, Aškerčev trg, Savinjsko nabrežje, Pot na grad, Stegenškova ulica, Pod gradom, Čopova ulica, Kopitarjeva ulica, Taborje, Cesta na Svetino, Ojstro, Tovsto (od hišne št. 1 do 8c), Kajuhova ulica, Podhumska ulica, Pot na Kobivjek, Valentiničeva cesta (od hišne št. 29 do 58) 9 VOILTVE ŠT. VOLIŠČA KRAJ VOLIŠČA IME VOLIŠČA OBMOČJE 006 08 002 LAŠKO KULTURNI CENTER TRG SVOBODE 6, LAŠKO VOLIŠČE ZA »GLASOVANJE KJERKOLI V SLOVENIJI« -OMNIA (970) Rimska cesta, Podšmihel, Trg svobode, Zdraviliška cesta, Strmca Šmihel (od hišne št. 7 dalje), Celjska cesta Udmat, Bukovca, Kuretno 006 08 003 LAŠKO OSNOVNA ŠOLA DEBRO POŽENELOVA 26, LAŠKO Badovinčeva ulica, Poženelova ulica, Pot na Šmohor, Debro, Šmihel (od hišne št. 1 do 6), Cesta v Debro, Brstnik, Jagoče, Tovsto (od hišne št. 9 do 29), Doblatina, Požnica, Rifengozd KRAJEVNA SKUPNOST REČICA 2 VOLIŠČI 006 08 004 REČICA ZASTOR, d. o. o. SPODNJA REČICA 87, LAŠKO (bivši salon PARON) Sp. Rečica (od hišne št. 2 do 130), Slivno, Sončna pot, Cesta v Rečico 006 08 005 HUDA JAMA SINDIKALNI DOM, HUDA JAMA 1, LAŠKO Sp. Rečica (od hišne št. 131 dalje), Huda Jama, Zgornja Rečica, Šmohor KRAJEVNA SKUPNOST MARIJA GRADEC 3 VOLIŠČA 006 08 006 MARIJA GRADEC KULTURNI DOM MARIJA GRADEC 29, LAŠKO Marija Gradec, Radoblje, Plazovje, Modrič, Trubarjeva ul. (hišne št. 39, 41, 43, 45, 47) Trubarjevo nabrežje (hišne št. 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35), Rožnik (od hišne št. 4 dalje), Harje, Lahomno, Stopce 006 08 007 LAHOMŠEK TURISTIČNA KMETIJA PIRC LAHOMŠEK 1, LAŠKO Gabrno, Lahomšek, Trojno, Laško - del: Šercerjeva ulica, Keršetova ulica, Čedejeva ulica, Cesta na Gaberno, Na rebri, Cesta na Lahomšek 006 08 008 TEVČE NA SLOGAH TEVČE 2, LAŠKO Tevče Olešče, Padež, Reka KRAJEVNA SKUPNOST VRH NAD LAŠKIM 1 VOLIŠČE 006 08 009 VRH NAD LAŠKIM GASILSKI DOM VRH NAD LAŠKIM 9A, LAŠKO Gozdec, Kladje, Leskovca, Male Grahovše, Vrh nad Laškim, Selo nad Laškim, Žigon, Velike Gorelce, Laška vas, Velike Grahovše KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT 3 VOLIŠČA 006 08 010 ŠENTRUPERT GASILSKI DOM ŠENTRUPERT 93E, ŠENTRUPERT Mačkovec, Šentrupert 006 08 011 MALA BREZA STRELSKI DOM MALA BREZA 37C, ŠENTRUPERT Mala Breza 006 08 012 TROBNIDOL KULTURNI DOM TROBNI DOL 38A, ŠENTRUPERT Curnovec, Trobni Dol 10 VOLITVE ŠT. VOLIŠČA KRAJ VOLIŠČA IME VOLIŠČA OBMOČJE KRAJEVNA SKUPNOST RIMSKE TOPLICE 4 VOLIŠČA GG6 GS 013 RIMSKE TOPLICE OS ANTON AŠKERC AŠKERČEVA CESTA 1, RIMSKE TOPLICE Globoko, Povčeno, Rimske Toplice - Toplice, Senožete, Strensko, Gračnica (od hišne št. 1 do 23), Lože (od hišne št. 5 do 7), Sevce, Šmarjeta, Pod Kojzico, Jesenova ravan, Partizanska pot, Završnikova cesta, Cankarjeva ulica, Naselje 22. maja, Pod Lurdom, Poljane, Revirska cesta, Zdraviliška cesta, Borovo, Ulica talcev, Aškerčeva cesta, Ul. XIV. divizije, Trubarjevo naselje, Stare Ogeče, Pot na Kopitnik, Tovornikova ulica, Čanžekova ulica, Trsteniška ulica, Pod Sedovcem, Pašnica GG6 GS G14 LAZIŠE OŠ LAZIŠE LAZIŠE 27, RIMSKE TOPLICE Konc, Laziše, Zabrež, Škofce, Dol pri Laškem (od hišne št. 4 dalje) GG6 GS G15 BRODNICE KAREL VEBER, BRODNICE 12, RIMSKE TOPLICE Brodnice, Gračnica (hišna št. 24a in 26), Lokavec, Vodiško (od hišne št. 11 do 15), Dol pri Laškem (od hišne št. 1 do 3) GG6 GS G16 LOZE MATEVZ DEZELAK LOZE 1, RIMSKE TOPLICE Brstovnica, Lože (od hišne št. 1 do št. 4a in od 8 dalje), Vodiško (od hišne št. 1 do 10a) KRAJEVNA SKUPNOST JURKLOSTER S VOLIŠČA GG6 GS G17 JURKLOŠTER KARTUZIJSKA PRISTAVA JURKLOŠTER 25, JURKLOŠTER Jurklošter, Lipni Dol, Lahov Graben GG6 GS G1S MRZLO POLJE BIFE RACMAN MRZLO POLJE 8A, JURKLOŠTER Blatni vrh, Marijina vas, Mrzlo Polje GG6 GS G19 POLANA ANTON VRESK POLANA 21, JURKLOŠTER Polana, Paneče KRAJEVNA SKUPNOST SEDRAŽ 1 VOLIŠČE GG6 GS G2G SEDRAZ STRELSKI DOM SEDRAŽ 22, LAŠKO Sedraž, Klenovo, Govce, Trnovo, Trnov Hrib, Belovo, Brezno KRAJEVNA SKUPNOST ZIDANI MOST 2 VOLIŠČI GG6 GS G21 ZIDANI MOST OŠ ZIDANI MOST ZIDANI MOST 34, ZIDANI MOST Veliko Širje, Zidani Most (od hišne št. 24 dalje) GG6 GS G22 ZIDANI MOST GASILSKI DOM ZIDANI MOST 12, ZIDANI MOST Obrežje pri Zidanem Mostu, Suhadol, Širje, Zidani Most (od hišne št. 1 do 21) KRAJEVNA SKUPNOST RADEČE 7 VOLIŠČ GG6 GS G23 RADEČE DOM KULTURE RADEČE GLEDALIŠKA POT 2, RADEČE Radeče-levi breg, Cesta za gradom, Titova ulica (od hišne št. 1 do 90), Trg (od hišne št. 1 do 10), Trubarjevo nabrežje, Prnovše, Starograjska ulica, Zavrate (hišna št. 1 in 2) GG6 GS G24 RADEČE KNJIŽNICA RADEČE UL. OF 2, RADEČE Radeče-desni breg, V parku, Šolska pot, Pokopališka cesta, Gledališka pot, Pot na jez, Trg (hišna št. 15), Ulica talcev, Ulica ilegalcev, Krakovo, Ulica Milana Majcna (od hišne št. 1 do 17), Na Dobravo, Nad Mlinščico, Ulica OF, Ul. 11.maja, Pod Knapovko, Pot na stadion ll VOLITVE / KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠT. VOLIŠČA KRAJ VOLIŠČA IME VOLIŠČA OBMOČJE 006 08 025 RADEČE PROSTOR DRUŠTVA INVALIDOV TITOVA ULICA 107, RADEČE Njivice, Titova (od hišne št. 91 dalje), Ul. Marjana Nemca, Ul. Milana Kosa, Vodovodna ul., Na Jelovo, Njivška cesta, Pod Pečico, Pod skalo, Strma ul., Močilno, Žebnik 006 08 026 RADEČE VRTEC RADEČE KOLENOV GRABEN 6, RADEČE Pot na Brod, Kolenov graben, V gaju, Ulica M. Majcna (od hišne št. 19 do 35) Dobrava 006 08 027 OBREŽJE BISTRO KRIŽIŠČE OBREŽJE 5, RADEČE Obrežje 006 08 028 HOTEMEŽ GOSTILNA STRNAD HOTEMEŽ 6, RADEČE Brunk, Brunška Gora, Hotemež, Loška Gora, Rudna vas 006 08 029 JELOVO PLAZNIK LEOPOLD JELOVO 7, RADEČE Jelovo, Zavrate (od hišne št. 3 dalje) KRAJEVNA SKUPNOST JAGNJENICA 1 VOLIŠČE 006 08 030 JAGNJENICA GASILSKI DOM JAGNJENICA JAGNJENICA 14, RADEČE Čimerno, Jagnjenica, Stari Dvor KRAJEVNA SKUPNOST SVIBNO 1 VOLIŠČE 006 08 031 SVIBNO PGD SVIBNO SVIBNO 18A, RADEČE Počakovo, Svibno, Zagrad KRAJEVNA SKUPNOST VRHOVO 1 VOLIŠČE 006 08 032 VRHOVO KS VRHOVO VRHOVO 43A, RADEČE Goreljce, Log pri Vrhovem, Prapretno, Vrhovo 006 08 901 LAŠKO Predčasno glasovanje za vseh 32 volišč na območju občin Laško in Radeče OBČINA LAŠKO - ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA MESTNA ULICA 2 - pritličje IZVOLJENI MANJKAJOČI ČLANI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI RIMSKE TOPLICE, SEDRAŽ IN ZIDANI MOST 31. marca so potekale naknadne volitve v svete treh krajevnih skupnosti, saj na rednih novembrskih lokalnih volitvah ni bilo vloženih dovolj kandidatur. Volivci so glasovali na šestih voliščih, možnost pa so imeli glasovati tudi na predčasnem volišču. Volilna udeležba je bila 22 odstotna. V KS Rimske Toplice je bil v volilni enoti 3 izvoljen Jože Klepej. V KS Sedraž je bil v volilni enoti 1 izvoljen Marko Peklar, v volilni enoti 2 pa Julita Pilih. V KS Zidani Most sta bila v volilni enoti 2 izvoljena Julijan Peterkovič in Dejan Matek, v volilni enoti 4 pa Igor Tovornik. Občinska volilna komisija Laško 12 KRAJEVNE SKUPNOSTI KS LAŠKO Pomladno prebujenje Kar krepko smo že v pomladi, posebej še letos, ko nas je le-ta obiskala zelo zgodaj. Po navadi v tem času ljudje pospravijo okolico svojih hiš oziroma stavb. Čistilnih akcij, kot smo jih bili vajeni v preteklosti, že nekaj časa ni več. So pa lokalne, ko se vaščani oziroma prebivalci lokalnega okolja zberejo in očistijo določeno področje. Takšne akcije so zelo dobrodošle in v naši krajevni skupnosti jih močno podpiramo. Žal pa so zelo redke, kljub temu da je področij potrebnih očiščenja kar precej. Ko se človek pelje ali pa sprehodi po poteh naše krajevne skupnosti, lahko praktično na vsakem koraku opazi smeti, pa zato ni krivo komunalno podjetje, temveč pa v največji meri ljudje oziroma prebivalci sami. Vsi smo namreč najprej pešci, potem smo lahko kolesarji, vozniki motornih vozil ipd. Kadar gremo v gore, nas dostikrat spremlja slogan »kar prineseš s sabo, to s sabo tudi odnesi v dolino«. Ta rek bi morali upoštevati vsepovsod in ne samo v gorah. Še posebej v našem domačem okolju. Živimo v občini, ki jo obišče veliko turistov in ki med drugim daje tudi velik poudarek turizmu. Mimogrede, tudi turisti niso povsem nedolžni, tudi od njih zagotovo pade kakšna smet, kamor ne bi smela. Večje število ljudi na majhnem področju pomeni tudi večje tveganje za onesnaženje okolja. Prav neprijeten je včasih pogled na brežine Savinje, na pešpoti v okolici mesta, tudi na kolesarskih poteh se najde marsikaj, kar tja ne sodi. Tudi ob občinskih in lokalnih cestah na podeželju ni dosti bolje. Meščani so v tem primeru na boljšem, saj jim pristojne službe očistijo okolje praktično do njihovega praga, kar pa odgovornosti meščanov do čistega okolja ne zmanjša. Torej potrebno bo precej več samodiscipline nas vseh, tako domačinov kot obiskoval- ^fc * Ha cev. Komunalna služba ne more biti vsepovsod, zato se bo treba večkrat prepogniti in pobrati smeti ter jih dati tja, kamor sodijo. Vedno se bo namreč našel nekdo, ki bo svojo nekulturo pokazal z onesnaževanjem okolja. So primeri, ko ljudje menijo, da lahko na svojem zemljišču počnejo kar hočejo. Pa ni tako, takim ljudem manjka odgovornosti do okolja, zato jih je treba na to znova in znova opozarjati. Seveda so ob takih prilikah potem slabe volje, pa brez razloga, saj bi moralo biti prav nasprotno. V takih primerih ima potem zadnjo besedo okoljski inšpektor, kar je tudi edino prav. Sicer sem pristaš reka »lepa beseda lepo mesto najde«, ampak nekateri so trmasti in po svoje »pametni«, zato je treba primerno ukrepati. Okolje je namreč naše skupno dobro in potreben je trud nas vseh, da bomo zanamcem pustili takšno okolje, v kakršnem želimo že danes tudi sami kvalitetno živeti. Otvoritev posodobljene ceste do Hriberškovih V pomladnem popoldnevu, 27. marca, smo se z županom Francem Zdolškom na čelu zbrali ob 16. uri pred Hriberškovo domačijo v Rifengozdu in bili priča otvoritvi asfaltirane ceste do njihove kmetije. Lastniki kmetije so veliko prispevali k umestitvi nove kolesarske poti, ki poteka po dobršnem delu njihove kmetije ob robu Savinje. S tem je dobila še zadnja kmetija v spodnjem delu Rifengozda sodobno cesto. Domačim se zahvaljujemo za korektno sodelovanje in za prijetno pogostitev. Srečno in varno vožnjo želimo. Martin Kokotec, KS Laško KS JURKLOŠTER S koncem zime in ob vstopu v pomlad smo v Jurkloštru opravili z drugo sejo sveta krajevne skupnosti in občnimi zbori društev, delujočih v našem kraju ter tako zasnovali dogajanje, ki bo v letu 2019 bogatilo naš vsakdan. Po pustnem dogajanju nas je s prireditvijo, Marca praznujemo, že razveselilo kulturno dru- štvo (v sodelovanju z vrtcem, osnovno šolo ter društvom mladih Jurklošter) in v aprilu sledi vsakoletna čistilna akcija, da očistimo našo prelepo dolino Grač-nice. Kulturni, športni in družbeni utrip kraja bodo s svojimi aktivnostmi dopolnili naši gasilci, lovska družina, društvo upokojencev, športno društvo in društvo mladih. Poleg že tradicionalnih dogodkov (Hubertove maše, Večera ljubiteljev kulture, športnega dne, počitniškega dne, filmskega večera, nogometnega turnirja, tekmovanj v pikadu in balinanju, Orio-novega pohoda, gasilskih tekmovanj, prihod Božička itd.) velja izpostaviti 70 let lovske družine, ki ji bo pozornost namenjena tudi na osrednjem krajevnem prazniku. KS Jurklošter 13 KRAJEVNE SKUPNOSTI KS RECICR Od izida prejšnje številke biltena se je v naši skupnosti precej dogajalo, saj so se v tem času zvrstili občni zbori društev, ki delujejo na našem območju. Začelo se je 23. februarja, ko se je nekaj članov KS udeležilo letnega občnega zbora PGD Rečica. Uradni del se je odvil učinkovito in utečeno, po podelitvi težko zasluženih priznanj in napredovanj pa so prisotne med drugimi tradicionalno pozdravili tudi gostje iz številnih prijateljskih gasilskih društev. Predsednica Urška Knez se je udeležila prav vseh občnih zborov, na katere je bila povabljena. Kot nova predsednica KS se je na zborih predstavila, pogovori pa so stekli v neformalnih delih zborov. Njen splošen vtis je izjemno pozitiven, saj pravi: »Vesela sem, da sem na zborih slišala poročila o opravljenem delu, ki pričajo o aktivnem delovanju naših društev.« Odzvala se je tudi vabilu na srečanje ob 8. marcu, v organizaciji članic Krajevne organizacije Rdečega križa Rečica. S tovrstnimi srečanji ženske obeležimo dan, namenjen razmisleku o resničnem stanju ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk ter o njihovih dosežkih, predvsem pa se družimo in kramljamo. V sredo, 27. februarja, sta se Peter Krašovec in Bojan Bukovec udeležila javne razgrnitve načrta izgradnje parkirnih prostorov pri Sindikalnem domu z ureditvijo vrtnih površin, ki jih koristijo okoliški stanovalci. Kot je poročal Krašovec, je bila predstavljena izvedba potrjena, določene individualne pripombe pa bodo po obljubi predstavnika občine Laško, g. Kaluže, lahko upoštevali pred in v času izgradnje. Projekt ureditve parkirišča ob Sindikalnem domu v Hudi Jami je izdelalo podjetje Celeia projekt, d. o. o., iz Celja. Letos največji in najbolj povezovalni dogodek v organizaciji KS Rečica pa se je zgodil na sončno soboto, 30. marca. S skupnimi močmi smo speljali učinkovito čistilno akcijo in očistili Rečico. »Čistilna akcija je lepo uspela, sodelovali so posamezniki in člani PGD Rečica, mladi ustvarjalci Zavoda ILUpod mentorstvom Simona Sande in člani folklorne skupine Pisanka Lipa Rečica, člani Planinskega društva Laško, Lovske družine Rečica, Rdečega Križa Rečica in člani Rudarsko-etnološkega društva Brezno - Huda Jama.«, je povzela Urška Knez. Žal se nismo utegnili prešteti, po naši oceni pa je sodelovalo vsaj 70 posameznikov. Marina Šmauc, ki je s prijazno ekipo članic KORK Rečica prevzela pogostitev udeležencev, je po končanem delu sporočila: »Moram povedati, da je bila koordinacija, ki jo je prevzela predsednica KS Rečica, odlično speljana. Bil je pravi užitek videti, da je prišlo pomagat toliko otrok, seveda ob gasilcih, lovcih in drugih. In da je bilo poskrbljeno tudi za to, da so udeleženci na začetku dobili kavico in čaj, ter da so na koncu dobili sendviče in SmUHBB ¿i n '■ VvRH t j B fi p? ¿dBHrJ^ $ * ' fjiv* - v ■ " ifLiTVTnrififHir i ir Foto: Zavod ILU bili vsaj nekoliko poplačani za to, kar so naredili. Krasno je, da se čistilna akcija nadaljuje in sicer v še večjem obsegu kot doslej.« Čistilne akcije seveda niso namenjene zgolj čiščenju površin. V enem dnevu je z nekaj prostovoljci težko, če ne nemogoče, odstraniti odpadke, ki so se nabirali leto dni, na določenih območjih pa tudi po več let. Tovrstne akcije so namenjene predvsem osveščanju in spodbujanju ljudi, da tudi sami odgovorno ravnajo z odpadki. Letos se je akcije udeležilo več kot 20 otrok, ki so pokazali ne samo izjemno pripravljenost, ampak kar navdušenje nad tem, da so preživeli dan v naravi, v dobri družbi in da so naredili nekaj za lepšo, očem prijaznejšo dolino. Še enkrat najlepša hvala vsem sodelujočim društvom, posameznikom, ekipi Komunale Laško, pa tudi vsem tistim, ki ste se akciji pridružili na svoj način, s čiščenjem okolice svojega doma ali kako drugače. Saj veste, najprej je treba pomesti pred svojim pragom! Še omembe vredni dogodki, na katere vas z veseljem vabimo: Vsako soboto v aprilu od 9.00 do 12.00 vabljeni na brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke v organizaciji Zavoda ILU ter Društva ŠMOCL pod mentorstvom Simona Sande. Delavnice potekajo v Podružnični šoli Rečica. V nedeljo, 28. aprila, bo ob 15. uri postavitev mlaja na tradicionalen način pri planinskem domu na Šmohorju. Postavitev bodo popestrili pevci Moškega pevskega zbora Laško. V sredo, 1. maja, pa vas vabimo na tradicionalno druženje na Domu na Šmohorju. S kulturnim programom pričnemo ob 11. uri, nastopili bodo Laška pihalna godba, Kvartet Jarica in Razigrani Muzikanti. Slavnostni govornik bo župan Občine Laško Franc Zdolšek. Organiziran bo tudi otroški program. Katja Goluh 14 Komunala Laško in storitev zbiranja odpadnih jedilnih olj iz gospodinjstev_ V letu 2018 je na pobudo Komunale Laško pod okriljem Občine Laško prišlo do srečanja med komunalnimi podjetji in občinami znotraj posameznih lokalnih akcijskih skupin (LAS) na širšem regijskem območju, s ciljem izvedbe skupnega projekta ločenega zbiranja odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev. Zaradi različnih prioritet znotraj posameznih lokalnih akcijskih skupin, do sodelovanja v okviru skupnega projekta ni prišlo. Zaradi problematike odpadnega olja in s ciljem večjega varovanja okolja smo se dogovorili, da Komunala Laško Zbirna posoda za odpadno olje »Oliva« Ekološki otok Rimska cesta, Laško po vzoru ostalih komunalnih podjetij, samostojno izvede manjši pilotni projekt ločenega zbiranja odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev preko posebnih zbirnih posod, h kateremu smo pristopili konec preteklega leta. Novo storitev ravnanja z odpadki smo na področju Laškega in Rimskih Toplic uvedli v začetku letošnjega leta. V ta namen smo na dveh lokacijah v Laškem (Rimska cesta in Ba-dovinčeva ulica) in na eni lokaciji v Rimskih Toplicah (Aškerčeva cesta) postavili 200 litrske zbiralne posode »Olive«, ki so opremljene s pocinkano pohodno ploščo, lovilcem kapljic, z dvema pritrdilnima drogovoma s personalizirano zastavico. Vsem prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini vseh treh zbirnih mest, pa smo skupaj razdelili nekaj manj kot sedemsto 2,2 litrskih zbirnih posodic. Z uvedbo ločenega zbiranja odpadnih jedilnih olj zasledujemo naslednje cilje: - zaščita in zmanjšanje obremenitve vodnih virov ter ohranjanje neoporečnosti zdrave pitne vode v Občini Laško (po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije vsak prebivalec v Sloveniji letno porabi 10,5 l olja, kar pomeni, da v Laškem 13.175 prebivalcev letno proizvede 138.338 l odpadnega jedilnega olja) - s postavitvijo ekološkega otoka za odpadno jedilno olje postavimo temelje za lepšo skupno prihodnost vseh prebivalcem, še posebej najmlajše populacije - znižanje stroškov vzdrževanja kanalizacijskega omrežja (v vseh lokalnih skupnostih se nenehno iščejo rešitve, kako v kanalizacijskem omrežju zmanjšati pojav kopičenja maščob, ki zamaščujejo kanalizacijske sisteme) - znižanje stroškov vzdrževanja centralne komunalne čistilne naprave (mulji iz čistilnih naprav vsebujejo veliko onesnaževalnih faktorjev, med katerimi olja in masti spadajo med večje, katerih ravnanje povzroča visoke stroške, nezanemarljiv je tudi močan smrad, ki se ob tem sprošča) - možnost recikliranja odpadnega jedilnega olja za proizvodnjo biodiesla (z današnjo tehnologijo, ki je plod domačega znanja Kemijskega inštituta Slovenije, se lahko preko posebnega sistema filtracije iz odpadnega jedilnega olja izdeluje biodiesel, ki lahko služi tudi kot pogonsko gorivo za komunalna vozila). Na osnovi vseh prednosti, ki jih prinaša uvedba ločenega zbiranja odpadnega jedilnega olja, izhaja, da je z ločevanjem potrebno začeti v domači kuhinji, torej tam, kjer odpadna olja in maščobe nastajajo, zato vse občane prosimo, da v čim večji meri koristijo novo storitev in tako pomagajo pri ohranitvi zdravega in čistega okolja. Z vami in za vas odgovorno do okolja! Tomaž Novak, direktor Komunale Laško Poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2018_ Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o. je na podlagi pogodbe z Občino Laško od 1. 6. 2016 dalje izvajalec gospodarske javne službe (GJS) oskrbe s pitno vodo v občini Laško. V letu 2018 smo na vodovodnih sistemih v našem upravljanju distribuirali 1.021.059 m3 pitne vode. Vodo smo pridobivali iz 39 izvirov in vrtin, njihova povprečna izdatnost je bila 92,02 l/s. Distribucija vode je potekala preko 69 vo-dohranov, 29 črpališč, 252 revizijskih jaškov in po 369 km cevovodov. Avtomatska dezinfekcija se je izvajala v 5 postajah za dezinfekcijo pitne vode. Za zagotavljanje požarne varnosti je bilo na razpolago 198 delujočih in redno pregledanih hidran-tov. Kot izvajalec GJS vzdrževanja vodovoda smo na podlagi pravilnika o pitni vodi izvajali notranji nadzor pitne vode, za kar 15 KOMUNALA smo v letu 2018 izvajali vzorčenje preko Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). S strani NL-ZOH je bilo pri uporabnikih odvzetih 126 vzorcev za mikrobiološko in kemijsko analizo pitne vode, s strani državnega monitoringa pa še dodatnih 30 vzorcev. Skupni delež neustreznih vzorcev je znašal zgolj 2%. Na osnovi pojasnil in priporočil za ukrepanje v primeru ugotovljenih neskladnosti (vir NLZOH) v letu 2018 nismo izdali nobenega obvestila za prekuhavanje pitne vode, ker odstopanja niso imela velikega zdravstvenega pomena in niso predstavljala tveganja za zdravje. Za potrebe dodatne stalne kontrole pitne vode na sistemih javnega vodovoda v občini Laško, smo poleg navedenega vzorčenja izvajali še interno vzorčenje v laboratoriju Pivovarne Laško Union, d. o. o. Kot izvajalec GJS vzdrževanja vodovoda smo za zagotavljanje varnosti pitnih vod v letu 2018 uspešno opravili certifikacijsko presojo po standardu codex alimentarius CAC/RCP 11-1969 Rev. 4-2003 - HACCP (kar pomeni analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk), ki kot mednarodna metoda velja na področju zagotavljanja varne prehrane oz. vodooskrbe. Učinkovit sistem kontrole kakovosti pitne vode sloni na načelih politike kakovosti in okoljske politike podjetja Komunala Laško, d. o. o., za kar ima podjetje pridobljene certifikate ISO 9001:2015, ISO 14001:2015 in HACCP. V primeru pojava neustrezne pitne vode, vas bomo obveščali preko Radia Celje, preko spletne strani Občine Laško in JP Komunale Laško ter preko oglasnih desk. V letu 2018 je bila voda v javnem vodovodu občine Laško zdravstveno ustrezna in varna za potrošnike. Komunala Laško Nova obvezna zakonska storitev na področju pogrebne dejavnosti_ Občinski svet Laško je na marčevski seji potrdil nov Elaborat o oblikovanju cene storitev 24-urne dežurne službe v Občini Laško, po katerem se od 1. 4. 2019 dalje za vsak pogreb naročniku pogreba zaračunajo stroški izvajanja 24-urne dežurne službe v višini 155,40 € brez vključenega DDV. S tem je Občina Laško izpolnila vse zakonske obveze, ki jih lokalnim skupnostim nalaga nov Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Zakon velja kljub temu, da je bilo podanih več zahtev za njegovo ustavno presojo, ki jo je po njegovem sprejetju konec leta 2016 vložil Državni svet Republike Slovenije na pobudo Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, posameznih občin in izvajalcev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb, Zveze društev upokojencev in Zveze potrošnikov Slovenije. Po več kot dveh letih so vse zadeve še vedno nerešene, zato zakon velja in so ga vse lokalne skupnosti dolžne spoštovati. Po mnenju lokalnih skupnosti, združenih tako v Skupnosti občin Slovenije kot Združenju mestnih občin Slovenije, zakon posega v ustavne pravice lokalnih skupnosti in javni interes v delu, kjer pogrebno dejavnost opredeljuje kot tržno dejavnost, kar predstavlja poseganje v financiranje in izvirne pristojnosti občin. Nov zakon je sicer na novo opredelil opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti. V njem je navedeno, da je potrebno ločiti pogrebno od pokopališke dejavnosti. Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba in se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvaja na trgu. Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina. Vse občine so bile na podlagi zakona dolžne sprejeti nove občinske odloke. Občina Laško je Odlok o pokopališkem redu v Občini Laško sprejela konec leta 2017. Odlok je začel veljati z letom 2018. V njem je med drugim navedeno, da Ob- čina Laško zagotavlja pogrebno in pokopališko dejavnost z Javnim podjetjem Komunala Laško. S samim zakonom pa so bili med drugim navedeni tudi pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jih mora izpolnjevati izvajalec pogrebne dejavnosti. V začetku leta 2018 je dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pridobila tudi Komunala Laško. Kot izvajalec 24-urne dežurne pogrebne službe na območju občine Laško je morala Komunala Laško v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe izdelati Elaborat za oblikovanje cen in ga poslati v potrditev na občinski svet. Tomaž Novak, direktor Komunale Laško POMEMBNO OBVESTILO ZA LASTNIKE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V prejšnji številki Laškega biltena je bil objavljen članek o oprostitvi plačila odvoza grezničnih gošč za kmetijska gospodarstva, ki blato obdelajo v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. K tej številki biltena pa je priložen obrazec za oprostitev plačila odvoza grezničnih gošč, ki ga morajo koristniki oprostitev skupaj z zahtevano prilogo obvezno izpolniti in dostaviti naslovu. Vsi koristniki oprostitev za prvo triletno obdobje pa so po zakonu dolžni na priloženem obrazcu poročati o tem, kdaj je bila njihova greznica izpraznjena, kdaj je bilo blato mešano z gnojevko in kdaj ter koliko blata je bilo uporabljeno kot gnojilo na njihovih kmetijskih površinah. Prosimo, da izpolnjen in podpisan obrazec skupaj s prilogami najkasneje do 30. 6. 2019, dostavite na naslov Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., Podšmihel 1e, 3270 Laško. Obrazec je dostopen tudi na spletnih straneh podjetja http://www.ko-munala-lasko.si. Vsa dodatna pojasnila lahko zainteresirani dobijo preko telefona 03/734 44 19. Komunala Laško 16 PORTRET PRIJAZEN POZDRAV Z ULIC LAŠKEGA Z električnim vozilom se Drago Mar-tun vsak delovnik odpelje izpred Komunale Laško na ulice Laškega, kjer vestno skrbi za čistočo našega mesta in kjer mimoidočim vedno nameni iskren pozdrav. Ko pripoveduje o delu in življenju, v njegovih besedah zaznaš skromnost, mirnost in optimizem. Za vsako opravilo, pa naj bo v službi ali doma, poprime z veseljem. »Vsako delo je častno in ni pomembno, kaj opravljaš,« pravi Drago. Z Vrha nad Laškim, kjer živi že od rojstva, se vsak dan v službo pripelje z motorjem in pri tem uživa, razlaga. Ne glede na letni čas ali vremenske pogoje se v dolino vedno pripelje pravočasno, običajno pol ure ali uro prej. Na laški komunali je zaposlen že 30 let. Slabi dve desetletji je opravljal raznorazna komunalna dela; od pobiranja smeti, kopanja grobov do drugih težjih opravil, nato pa je njegov vsakdan leta 2006 prekinila bolezen. Zaradi povišanega krvnega pritiska ga je zadela možganska kap, ki ga je priklenila na voziček. Zdravniki takrat niso bili preveč optimistični in so ga postavili pred dejstvo, da bo težko še kdaj hodil, kaj šele, da bo opravljal kakšno delo. Vseeno se ni predal in po rehabilitaciji, z močno voljo in odločnostjo ponovno naredil prve korake. Pravi, da se je ponovno rodil. »Nikoli nisem razmišljal, da ne bom več hodil. Vedno sem imel upanje in voljo.« Ob koncu zdravljenja so zdravniki povedali, da mu je uspelo zaradi vztrajnosti, k okrevanju pa je pripomogla tudi njegova pozitivna energija, saj je bil še pred bolez- nijo fizično zelo aktiven. »Po okrevanju sem razmišljal, kaj vse bom še lahko storil v življenju. To me je gnalo naprej. Vedel sem, da vsega ne bom mogel početi kot prej, vendar kar bom lahko, bom delal z veseljem.« V najtežjem obdobju življenja so mu ob strani stali družinski člani in sodelavci, za kar pravi, da je bilo najboljše zdravilo. »Ni boljše tablete kot lepa beseda in ustrežljivost sočloveka - da te ima nekdo rad, ko si zdrav, in da te ima rad, ko si bolan.« Z električnim vozilom za čisto okolje_ Po dveh letih bolniškega staleža se je vrnil v službo na Komunalo Laško, kjer so delovno mesto prilagodili njegovim zmožnostim. Pojasnjuje, da v roki nima več toliko moči kot nekoč, zato tudi težjih fizičnih del ne more opravljati. Delo, ki ga je pred boleznijo opravljal na komunali, ga je veselilo, a z nastalo situacijo se je sprijaznil in tudi današnje delo ga nič manj ne veseli. Že dobro desetletje ga krajani srečujemo v Laškem, kjer vedno vestno skrbi, da so ulice, pločniki in zelenice počiščeni. Sprva je po kraju hodil in smetnjak prevažal s pomočjo vozička, po petih letih, natančneje leta 2013, pa je komunala kupila električno vozilo, s katerim se še danes vozi po laških ulicah. »Vozilo je luštno in z njim se lahko pripeljem v vsak kotiček. Poleg tega lahko svoje delo opravim hitreje in v večjem obsegu.« Za vozilo skrbi, kot bi bilo njegovo, in ga najmanj enkrat na teden očisti. Skrben ni samo do vozila, ampak do vseh pripomočkov - zaveda se, da se samo z vzdrževanim orodjem delo opravi kvalitetno. Med sodelavci se dobro počuti in tudi razumejo se odlično, razlaga in dodaja, da »z veseljem in s srcem komu tudi kdaj pomagam. Nobene stvari ne naredim s težavo.« Pogosto poklepetajo ob jutranji kavi in na malici, družijo pa se tudi ob koncu delovnega dne ali v prostem času. Z vozilom vsak delovnik prevozi precejšen del našega kraja. Že vnaprej ima načrt, katere kotičke mesta ali bližnjih predelov Laškega bo očistil na določen dan. Njegov rajon je širok, saj poleg središča Laškega in ceste proti gradu pokriva tudi območje Debra, dvorane Tri lilije, Doma starejših, ceste proti Rečici ... Če bo izvedljivo, predvsem se pojavlja vprašanje prevoza, se bo njegovo delovno območje razširilo tudi v Rimske Toplice. Stik z ljudmi_ Verjetno se nam včasih zdi samoumevno, da so ulice čiste in brez odpadkov, zato ne moremo mimo vprašanja, ali krajani dovolj dobro skrbimo za svoje okolje. Drago meni, da ljudje načeloma pazijo in odpadke vržejo v smetnjake, še vedno pa kakšno smet nanosi veter in jo je potrebno pobrati s tal. Najhujši so pasji iztrebki, pravi in dodaja, da nekateri lastniki psov za svojim hišnim ljubljenčkom počistijo, marsikateri pa iztrebek pustijo. Vseeno se ne pritožuje in pravi, da hitro počisti, da se umazanija ne raznese dalje po površini. »Opravljam svoje delo in delam tako, da vsakemu čim bolj 17 PORTRET / PODEŽELJE ustrežem.« Ko ga dodatno vprašamo, ali mimoidoče kdaj opozori, ko smet odvr-žejo na tla, kar bi bilo včasih povsem na mestu, odgovori, da se raje zadrži in ne izzove morebitnega konflikta ali neodob-ravanja. Domačini ga dobro poznajo, tudi če le na videz, in vedno jim nameni iskren pozdrav. Z njimi občasno spregovori kakšno besedo ali dve, vendar je delo vedno na prvem mestu. Veliko mu pomeni pohvala, ki mu jo namenijo mimoidoči, zaradi česar delo opravi še z večjim veseljem. A ne opazijo ga le domačini, tudi med tujci in turisti pritegne pozornost. Spominja se dogodka, ko sta ga dva turista prosila, ali se lahko fotografirata v vozilu, hkrati pa sta ga povabila, da se jima na fotografiji tudi pridruži. »To je bilo veselje. Tujcem se dopade,« razlaga. Ker delo opravlja z veseljem, pravi, da med dopustom, prazniki ali samo vikendom, čeprav je rad doma, kmalu začne pogrešati službo in komaj čaka, da se vrne na delo. »Tudi ljudje opazijo, da me ni in me takoj pogrešajo ter kasneje vprašajo, kje sem bil. Če tebe ni, nihče ne uporablja vozila, pravijo.« Prosti čas namenja različnim dejavnostim - pravi, da doma vedno najde delo in vedno kaj ustvarja. Naj bodo to razna lažja kmečka opravila, košnja, priprava drv za zimo - nobene stvari se ne loti s težavo, se pa zaveda, da mu je bolezen odvzela nekaj moči, zato počne tisto, kar lahko. Rad seže tudi po kuhalnici in kuha. Veliko kuharskega znanja je dobil med opazovanjem mame. »Vedno sem ji gledal pod roke,« se spominja. Dragova optimizem in pozitivno razmišljanje sta nalezljiva. »Če nekaj delaš z veseljem, lahko narediš več, delo je bolj uspešno in vse ti gre bolje od rok. Za vsako stvar, h kateri se spraviš, moraš imeti veselje. Kot do življenja.« Nika Teraž Foto: Rok Deželak VSAKA GOSPODINJA LAHKO VELIKO PRIPOMORE K VAROVANJU OKOLJA Živimo v dobi razmetavanja in ošabnega ravnanja z okoljem in dobrinami in prav vsaka gospodinja lahko prispeva k varovanju okolja, če le malo razmisli, na liJI/hllllLoil |IIJllltfrlj,L CJi- » Ulite *Vn,.dL kakšen način bo nakupovala, a res potrebuje vsa draga kupljena čistila, si sama naredi kremo za nego kože, balzam za ustnice, se odloči za zmanjšanje porabe plastične embalaže ... O vsem tem smo v sklopu projekta »Kmetujem-naravo varujem« skupaj z Mojco Krivec, specialistko za razvoj podeželja na KGZS-Za-vod CE iskali rešitve. Veliko idej nam je podala iz svojih izkušenj, saj tudi sama upošteva načela varovanja okolja v go- 18 spodinjstvu in si sama izdeluje naravna čistila in kozmetiko. Delavnica je bila izvedena na treh lokacijah: v Laškem, Što-rah in Vojniku. Že pri nakupovanju lahko veliko izboljšamo, če si pred odhodom v trgovino pripravimo seznam in nakupujemo tisto, kar potrebujemo in ne tisto, česar si želimo, ob tem pa uporabljamo trajnostno embalažo. Podprimo lokalne proizvajalce in več nakupujmo na tržnici ali direktno na kmetijah. Za pametno nakupovanje naj bi trgovine obiskali le 1x na teden, čas, ki nam preostane, pa rajši porabimo za druženje in uživanje v naravi. Živila kupujmo v povratni embalaži, ponekod že obstajajo trgovine, kjer vam živila na-točijo ali naložijo v lastno embalažo. Nastale odpadke vestno ločujmo in zbiraj-mo pokrovčke in delujmo humanitarno, saj se prihodek od zbranih pokrovčkov nameni za humanitarno pomoč. Če imamo doma alkoholni kis in sodo bikar-bono in nekaj znanja, si zelo hitro lahko naredimo varčna, naravna in zelo učinkovita čistila. ČISTILO ZA OKNA_ 125 ml alkoholnega kisa, 2,5 l vode zmešamo in napolnimo razpršilko in uporabljamo za čiščenje oken in steklenih površin. Za dodaten sijaj steklene površine zdrgnemo z zmečkanim časopisom. ČISTILO ZA ODTOKE_ 1 žlica sode, 1 žlica soli, 1 dl alkoholnega kisa. Nastane pena. Odtok pokrijemo in čez pol ure splaknemo z vrelo vodo. PODEŽELJE PRAŠEK ZA PERILO_ 1 trdo milo (marsejsko) raztopimo v 1 litru vroče vode, nato dodamo 600 ml pralne sode in 20 kapljic eteričnega olja. Mešamo, da se ohladi, dobimo domači prašek za perilo. KAMILIČNA ALI OGNJIČEVA KREMA 100 ml macerata kamilice ali ognji-ča, 100 g kokosove masti, 10 g čebeljega voska. Na vodni kopeli segrejemo olje, dodamo kokosovo mast, ko se stopi dodamo še čebelji vosek, lahko tudi propolis. Na- lijemo v posodice, ohladimo in hranimo v temnem prostoru. Slovenija je ena izmed redkih držav, kjer iz pipe teče pitna voda in zaradi tega pijmo čim več vode iz pipe, ustekleničeno vodo pa le v izjemnih primerih. Zbirajmo deževnico za zalivanje vrta in rož, uporabljajmo baterije na polnjenje, varčne žarnice, ugašajmo luči ... Poskusimo se držati petih načel za ZW (Zero Waste) oz. dom brez odpadkov: 1. zavrni, česar ne potrebuješ 2. zmanjšaj porabo tiste, kar potrebuješ 3. stvari ponovno uporabi 4. recikliraj 5. kompostiraj. Spletni naslovi za varovanje okolja, kjer najdete ideje, nasvete, recepture: manijevec.si, bodieko.si, mojiodpadki. si, bivalnookolje.si, sodabikarbona.si, FB dom brez odpadkov, FB življenje brez plastike. Ena izmed oblik varovanja narave je tudi delitev informacij in znanja, da se širi osveščenost. Želimo, da tudi vi razmislite, na kakšen način lahko pripomorete k varovanju okolja, saj s tem poskrbite za svoje dobro in za dobro okolja. Vesna Mihalič, KGZS-Zavod Celje KAR ZNAŠ, TO VELJAŠ V okviru operacije »Kmetujem - naravo varujem« tudi učenje cepljenja sadnega drevja_ Konec meseca marca smo se zbrali na Vesenjakovi domačiji v Jagočah, da bi izvedeli več o razmnoževanju in cepljenju sadnih rastlin. Gre za starodavno tehniko, ki omogoči, da s spojitvijo cepiča in podlage kombiniramo lastnosti dveh sorodnih rastlin. S cepičem ohranimo lastnosti sorte, s katere smo odrezali poganjek zanj, z izbiro podlage pa drevo prilagajamo rastnim in podnebnim razmeram in načinu oskrbe. Tako je od izbire podlage odvisna tudi velikost odraslega drevesa. Včasih so cepljenja učili že otroke v šolah in so bili tega opravila vešči mnogi ljudje. Danes pa je drugače: v šolah se o tem ne učijo več, sadike kupujemo v drevesnicah, cepiti znajo le še posamezniki. Predavatelj Janez Gačnik je predstavil pripravo cepičev, pogoje za cepljenje in oskrbo mladih rastlin. Opisal in pokazal je različne načine cepljenja in pri tem poudaril, da bo delo uspešno, če bomo natančni in bomo cepič in podlago pripravili tako, da se bo pri spojitvi obeh prerezanih delov zeleni del ali kambij pri cepiču čim lepše prekril s kambijem podlage. Poskušali smo tudi sami in ugotovili, da je pri cepljenju poleg praktičnih izkušenj zelo pomemben tudi dovolj oster ce-pilni nož. Govorili smo tudi o ohranjanju viso-kodebelnih sadovnjakov, ki so marsikje zelo zapuščeni. V njih ljudje pogosto ne vidijo potenciala, a naš predavatelj, sadjar po stroki in duši, je drugačnega mnenja. Poudaril je pomen visokode-belnih dreves, ki so nepogrešljivi del naših domačij in prednosti starih sort sadja. Le-te so pogosto manj občutljive, navadno vsebujejo več kislin, zato so boljše za predelavo. Pri prikazu rezi je spodbudil k oži-vitveni rezi visokodebelnih dreves. Poudaril je, da so krošnje največkrat pregoste, zato jih je potrebno najprej razredčiti, izrezati povešene veje in na tak način izboljšati osončenje. Jožica Krašovec, KGZS-Zavod Celje 19 PODEŽELJE OBNOVA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA LAŠKO Gozdovi so simbol prostorske in naravne identitete Slovenije. Gospodarjenje z njimi usmerjamo predvsem z gozdnogospodarskim načrtovanjem, ki je v pristojnosti Zavoda za gozdove Slovenije. Usmerjanje gospodarjenja z gozdovi je zahtevno in dolgoročno pomembno usklajevanje javnih in zasebnih interesov, zato lahko pri njem sodelujejo javnosti in lastniki gozdov. V skladu s 14. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (Ur. list RS št. 110/07) pozivamo lastnike gozdov in drugo zainteresirano javnost, da podajo pobude in predloge, ki bi jih upoštevali pri pripravi osnutka gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Laško s prvim letom veljavnosti 2020. Podatki o gozdovih iz trenutno veljavnih gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot so dosegljivi na spletnem pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije: http://pros-tor.zgs.gov.si/pregledovalnik/. Javno zbiranje pobud in predlogov poteka v času med 1. marcem 2019 in 31. majem 2019. Za vaše predloge smo pripravili obrazec. Predloge pošljite najpozneje do 31. maja 2019 po elektronski pošti na naslove kontaktnih oseb, ki so navedeni ob besedilu preteklih načrtov, ali po navadni pošti na naslove območnih enot, ki jih tudi najdete na spletni strani ZGS. Vaše pobude in predlogi lahko veliko prispevajo k dobrim gozdnogospodarskim načrtom, zato z veseljem pričakujemo vaš odziv. Drago Djurasevic DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH ČEBELARJEV Čebela nas spremlja skozi vse življenje. Kot otrokom nam je simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge. Ko pa odras-temo, občudujemo njeno učinkovitost, socialni red, gospodarnost in učinkovitost. V Sloveniji nas je več kot 10.000 čebelarjev, ki skrbimo za čebele. Delo s čebelami nam predstavlja najboljše zdravilo za vse strese in tegobe, ki jih doživljamo v današnjem hitrem tempu življenju. Slovenija je v svetu poznana kot čebelarska dežela in je veliko prispevala k svetovnemu čebelarstvu. Prav tako je Slovenija izvorna dežela kranjske čebele, katere lastnosti so mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja novih pasem z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do dandanes. Vse o čebelarstvu, čebeljih pridelkih in kako čebele s svojo aktivnostjo v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane tako za človeka kot tudi za živali kakor tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja, boste lahko izvedeli na Dnevu odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev bo Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, skupaj s čebelarskimi društvi po Sloveniji, organizirala v petek, 26. aprila 2019. Vabljeni, da z obiskom podprete našo dejavnost, kajti brez čebelarjev ne bo čebel in posledično vsega, kar čebele s svo- jim poslanstvom storijo za človeka in za ohranjanje okolja. Vlado Auguštin, Čebelarska zveza Slovenije Čebelarsko društvo Laško že tradicionalno odpira svoja vrata tudi letos_ ... in sicer na več dogodkih. Na te izobraževalne in promocijske dogodke vabimo osnovne šole, vrtce, splošno javnost in obiskovalce iz ožje in širše okolice našega čebelarskega društva, ki bo predstavilo svojo dejavnost. Kljub temu da čebelice že veselo letajo, se prava sezona še ni začela. Upamo, da bo vreme ugodno in bomo laški čebelarji v petek, 26. aprila, od 10. do 12. ure pri učnem čebelnjaku - Evstahijev čebelnjak, poskrbeli za prikaz vseh aktivnosti v čebelnjaku in na stojnicah. Na predstavitveni stojnici bomo čebelarji predstavili čebelje pridelke in izdelke, z možnostjo degustacije in nakupa. V naslednjem dogodku, najprej v maju, bo vrata čebelarstva najprej odpr- lo, 16. maja, Čebelarstvo Šolar »Medena pravljica«, kjer je marsikaj za videti in doživeti. V juniju, predvidoma v nedeljo, 16. junija, bo vrata čebelnjakov odprlo kar pet čebelarstev: Šolar, Krivec, Blagotin-šek v Laškem, Nemec v Sedražu in Cesar v Jurkloštru. Laški čebelarji se bomo v juniju predstavili na treh stojnicah ob poti na zelo obiskanem Aškerčevem pohodu 8. junija. Sodelovali bomo, letos že tretjič, na priljubljeni prireditvi za otroke PISANI BALON, v soboto, 15. junija. Zagotovljenih bo dovolj vafljev, palačink, medenjakov in medene pijače. Prikazana bodo tudi čebelarska opravila in orodje. Namen dogodkov, »odprta vrata slovenskih čebelarjev«, kjer bomo čebelarji obiskovalcem predstavili čebeljo družino, njeno bivališče, člane čebelje družine, satje, kjer čebele skladiščijo med in cvetni prah, čebelarske pripomočke in čebe-larjeva opravila, bo dosežen. Čebelarsko društvo Laško Lani najbolj oblegana čebelarska stojnica 20 PODEŽELJE OBČNI ZBOR NA MATERINSKI DAN Članice Društva kmečkih žena Rosa smo imele 25. marca redni letni občni zbor ter v Gostišču Čater praznovale materinski dan. Pridružil se nam je pater dr. Karel Gržan. Obogatil nas je s svojimi nasveti, ki jih je poimenoval dodatki za radost bivanja. Po prijetnem poslušanju prigod gosta smo začele z dnevnim redom občnega zbora. Sledila so poročila društva za preteklo leto ter pozdrav gostom. Pridružili sta se nam dve predstavnici iz Občine Laško, Tina Rosina Košir ter Mojca Knez Jovan. Obiskali so nas tudi predsednica sosednjega društva Mavrica - Šentjur Martina Volarič, predsednik Društva govedorejcev Laško -Radeče Tomaž Zeme ter iz svetovalne službe naša mentorica Jožica Krašovec. Vsem se za obisk še enkrat lepo zahvaljujemo. Zelo obširen program dela nam je podala Milena Kozmus. Potrudile se bomo z delavnicami, strokovno ekskurzijo, v mesecu maju se bomo v Oplotnici udeležile srečanja kmetic Celjske regije. Sodelovale bomo na vseslovenskih srečanjih kmetov, ki bo potekalo na Ponikvi. Pripravile bomo tečaje povezane s ku-linariko ter sodelovale na prireditvi ob Martinovem prazniku in trgatvi na občinskem dvorišču. Še naprej se bomo povezovale z drugimi društvi in vsak prvi četrtek v mesecu obiskovale Dom starejših v Laškem, kjer prirejamo delavnice peke in prijetno druženje začinimo še s petjem. Popestri jih predvsem naša Rimske so fejst 2019! Vse občanke in občane, goste in ljubitelje živahnega druženja ob odlični hrani, pijači, glasbi in kulturnem programu vabimo na tradicionalni festival Rimske so fejst, ki bo letos potekala 31. maja in 1. junija na vsakoletnem prizorišču pri Aqua Romi v Rimskih Toplicah. Dogodek se bo začel v petek, ob 18.30, s slavnostno sejo KS Rimske Toplice ob dnevu kraja, na katero so povabljena vsa društva in organizacije v Rimskih Toplicah, podjetniki, ki delujejo v kraju, predstavniki Občine Laško in ostali povabljeni. Petkovo večerno dogajanje v šotoru festivala bo od 20. ure naprej popestril Dejan Vunjak. Sobotni del programa se bo začel ob 14. uri z začetkom Golažijade, razglasitev zmagovalcev je predvidena ob 19. uri. Dogajanje bodo popestrile godbe na pihala z mažoretkami ter nastopi različnih skupin. Ob 20. uri bo na festivalskem odru nastopila skupina Klapa Intrade s Tomislavom Bralicem, večer pa se bo nadaljeval v ritmih DJ Illusion-a. V soboto in nedeljo se bo na igrišču za odbojko na mivki odvijal tudi turnir. Podrobnejše informacije o festivalskem dogajanju in kontaktih za prijave na obe tekmovanji bodo objavljeni na spletnih in FB straneh organizatorjev dogodka. Organizatorji: TD Rimske Toplice Aqua Roma Rimske Toplice Krajevna skupnost Rimske Toplice članica Polonca, ki s harmoniko zapolni trenutke, ko dobrote iz pečice prijetno zadišijo. Ohranjamo tudi tradicijo, da ročno izdelamo voščilnice in ob rojstnem dnevu pričakujemo prijetna voščila, ki pridejo po pošti. Vesele smo novih članic, v tem letu se nam jih je pridružilo kar pet. Naš kontakt lahko dobite na svetovalni službi ali pri predsednici društva Marjanci Deželak. Društvo kmečkih žena Rosa st'tk PRIREDITVE V KULTURNEM CENTRU LAŠKO STIK - CENTER ZA iPORT,TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Sezona abonmajskih prireditev se v Kulturnem centru počasi izteka. Jubilejno sezono smo poleg abonmajskega programa obeležili še z dvema prireditvama. Slavnostno akademijo Na zlatem konju kulture v mesecu septembru ter decembrski Žametni večer. Od januarja do marca so se zvrstili trije narodno-zabavni večeri. Dejan Kranjc je gostil Hišni ansambel Avsenik, Savinjski kvintet ter Ansambel Udar, Ansambel Zupan, Kvintet slovenskih deklet ter Ansambel Lunca. Na zadnjem večeru pa so se predstavili domači ansambli skupaj s harmonikarskim orkestrom Glasbene šole Laško-Radeče in Vaško godbo Vrh nad Laškim. Koncertne večere je zaključil Klemen Slakonja z Big bandom RTV Slovenija, v Gledališkem abonmaju so odrske deske zavzeli Zvezdana Mlakar z monokomedijo Štefka Valentin, v februarja pa odlična komedija Totalno katastrofalna večerja Gledališča Koper. Abonma bo zaključila predstava Realisti, kabaret za pet igralcev, pijanca in občinstvo, ki je na letošnjih dnevih komedije prejela naziv Žlahtna komedija 2019, tako po izboru občinstva kot strokovne žirije. Dobrodošli in vabljeni v Kulturni center Laško. Tina Belej PUSTNA POVORKA Pustna sobota je čas, ko vse resno zamenjajo šeme, čas, ko oblast prevzame šegavi pust in tiste, ki jim realnost ni tuja, postavi na stran. Tako je bilo tudi v Laškem, kjer so se male in velike maske postavile na ulice ter s svojimi norčijami preganjale zimo, če tudi je ta že zdavnaj odšla. 2. marca je v Laškem potekala pustna povorka. Laške ulice so preplavile čarovnice, pingvini, čebelice, avtomobili, Egipčani, mumije, nogometaši, navijačice, gobani ter Kitajci in Kitajke. Pustovanje pa sta dodatno začinila še sol in poper. Pustne maske so se ob spremljavi Vaške godbe in Laške pihalne godbe sprehodile po Trubarjevi ulici do občinskega dvorišča, kjer so se predstavile. V povorki je sodelovalo 14 skupinskih mask in pustna strokovna komisija je imela pri izbiri najboljših zelo zahtevno nalogo. Prvo mesto so zasedli Kitajci in Kitajke iz KD Laška pihalna godba, drugo mesto je pripadlo Kremenčk-ovim iz Jurkloštra, na tretje mesto je pridrvel Prometni direndaj iz OŠ Laško, četrto mesto pa je zasedla Evstahijeva čebelja družina iz Vrtca Laško. Nagrade za najboljše so prispevali Gostilna Bezgovšek, Thermana Laško in STIK Laško. Zime maskam tokrat ni bilo potrebno pregnati. Morda smo Laščani sami po sebi norčavi skozi leto in se nam ledena starka umakne kar sama. Pust je čas, ko se umaknemo resnobnosti in se prelevimo v tisto, kar si skozi leto resnično želimo postati. V Laškem nimamo Butal, smo pa vsaj v pustnem času blizu tega, da bi Butale lahko postali. Po pepelnični sredi pa maske padejo in s pokopom pusta se zopet vrnemo v staro dobro realnost. Nina Tovornik Jurgelj, Špela Juhart SPUŠČANJEGREGORČKOV_ Spuščanje gregorčkov je običaj, ki je živ že od druge polovice 20. stoletja na Gorenjskem, kjer so to navado prevzeli predvsem otroci. Na predvečer godu sv. Gregorja (12. marca) otroci po vodi spustijo gregorčke - hiške in podobne predmete z gorečo svečo. Ta običaj zaznamuje prihod pomladi in se spominja tradicije obrtnikov, ki so na ta dan prenehali z delom ob luči. Gregorčke smo letos zopet spustili po Savinji v nedeljo, 10. marca. Otroci so jih s pomočjo staršev, vzgojiteljic in učiteljic izdelali iz zelenih in biorazgradljivih materialov ter jih nato v spremstvu staršev in gasilcev PGD Laško spustili vodo. Tina Belej 22 STIK Realisti SNG Nova Gorica Četrtek, 9.maj 2019, 0^ 19 30 I Kabaret za pet igralcev in občinstv Za Gledališki abonma in izven Žlahtna komedija 2019 ■ j 7 Informacije in rezervacije: TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si Domači kotiček v TIC-u Laško Vsako sredo od 9.00 do 11.00 in prvi četrtek v mesecu od 16.30 do 17.30. TIC Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško, 03 733 89 50 • tic@stik-lasko.si • www.lasko.info bd ^ 3R TIC Laško spletna trgovina www.lasko.info • SPOMINKI IZ LAŠKEGA • IZDELKI PIVOVARNE LAŠKO • PUBLIKACIJE • IZLETI IN OGLEDI 0 TIC Laško Valvasorjev trg 1 ^ 03 733 89 50 3270 Laško info@lasko.info #myLaško 23 Knjižnična dejavnost potrebuje sodobne in primerne prostore_ Že leta 2005 od ureditvi novih prostorov knjižnice v Laškem so bile knjižne police skoraj napolnjene in bilo je jasno, da ti prostori ne bodo zadoščali za dolgo časa. V naslednjih letih se je to več kot potrdilo. Knjižnična zbirka je postajala vedno bogatejša in obsežnejša, prostora za nameščanje knjig praktično ni več. V tem času, desetletju in pol, so se splošne knjižnice tudi vedno bolj uveljavile kot prostori druženja, učenja, ustvarjalnosti itd., skratka, aktivnosti, ki potrebujejo prostor. So t. i. tretji prostori, v katere si ljudje ne pridejo samo izposodit knjig, ampak v knjižnicah na različne načine preživljajo svoj čas. Prostori naše knjižnice v Laškem še zdaleč ne omogočajo vsega tega. Med zaposlenimi in uporabniki obstaja tudi veliko dobrih idej za različne aktivnosti, ki jih ni mogoče niti razviti, ker se načrt ustavi že pri prostoru. Tako na določenih področjih izgubljamo korak s primerljivimi splošnimi knjižnicami. Marsikdo bo rekel, da pretiravam. Kdor ne spremlja knjižnice in njenih razvejanih dejavnosti, in če knjižnico še vedno povezuje le z izposojo knjig, lahko res tako misli. Verjetno bo takšnega mnenja celo marsikdo izmed naših zvestih obiskovalcev. Že leta namreč zaposleni oklevamo med odločitvama, ali pustiti, da prostorska stiska tudi navzven postane nevzdržna in očitna, ali se truditi, da jo ohranjamo čim bolj neopazno in s tem lep, svetel, kolikor toliko pregleden knjižnični prostor za naše uporabnike. Doslej smo se ravnali po drugi možnosti, pri kateri se res ne vidijo tisoči knjig po različnih skladiščih, pa npr. gneča na otroškem oddelku v popoldanskih urah in neprimernost prireditvenega prostora za aktivnosti univerze za tretje življenjsko obdobje na podstrešju. Žal nam bo, če bomo morali za prepričljivost glede resnosti prostorske stiske uporabiti načine, ki bodo šli predvsem v škodo naših uporabnikov. Lani smo v biltenu objavili prispevek Knjižnica Rimske Toplice »cveti«. Tokrat bom pomen ustrezno velikih prostorov za knjižnično dejavnost podkrepil s primerjavo statističnih podatkov za l. 2009 (zadnje leto, ko v Rimskih Toplicah še ni bilo nove knjižnice) in za l. 2018. Medtem ko lahko za osrednjo knjižnico v 24 Laškem govorimo večinoma o majhnih dvigih (največ pri številu dejavnosti, prireditev, bibliopedagoških aktivnosti, kjer smo odvisni predvsem od lastnega truda), so primerjalni rezultati za knjižnico v Rimskih Toplicah navdušujoči. Članstvo in obisk knjižnice sta se v tem obdobju dvignila za cca 50 %, izposoja knjižničnega gradiva za 30 %, obisk prireditev pa za 125 %. Več kot potrebno je torej, da bi nam večji prostori knjižnice tudi v Laškem omogočili takšen razvoj. Matej Jazbinšek Živimo v najboljši deželi na svetu Tako Slovenijo vidi Noah Charney, Američan, ki živi v Kamniku z ženo Slovenko in je svoja videnja naše dežele strnil v za bralce še kako zanimivih razmišljanjih z naslovom Slovenologija, morda pa ga bo kdo med vami prepoznal tudi po romanu Tat umetnin. Slovenologijo smo v letošnji, 11. sezoni Bralne značke za odrasle, uvrstili na bralni seznam - in ker ste jo bralci zelo toplo sprejeli in je bila vse leto dobro izposojana, smo se v knjižnici odločili Bralno značko v aprilu zaključiti z njim kot gostom večera. Noah Charney je izvorno Američan, a zase pravi, da se je vselej bolje počutil v Evropi. Rojen je Foto: Jure Eržen, Delo »Moje najljubše mesto je Rim. Najraje obiskujem London. Obožujem ameriški New Haven. Brez težav bi živel v Bostonu (dajmo Red Soxi!). Toda ko vse skupaj postavim na tehtnico - estetiko, hrano, kulturo, varnost, čistočo, dostopnost, dosegljivost, prijaznost domačinov, razumne davke, izobraževanje in zdravstvo, raznolikost pokrajine, arhitekturo, nekafkovsko birokracijo, možnost osebnega uspeha in še veliko, veliko več -, lahko mirno rečem, da ima Slovenija najboljši seštevek od vseh držav, v katerih sem živel. Postal sem goreč oboževalec dežele na sončni strani Alp ...« (Noah Charney, Slovenologija) v zvezni državi Connecticut, kjer je končal študij umetnostne zgodovine in literature, potem pa je študij nadaljeval v Londonu in Rimu, kjer je magistriral iz kiparstva 17. st., ter v Cambriedgu, kjer je pridobil še magisterij iz zgodovine umetnosti. Ljubezen do Kamničanke ga je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino in opravil še doktorat o Plečniku. Ta je bil pozneje nekoliko prirejen, dopolnjen in izdan kot knjiga Večni arhitekt, ki si jo lahko izposodite tudi v naši knjižnici. Lepe izkušnje življenja med Slovenci je Charney popisal v že omenjeni Slove-nologiji, z nami pa jih bo delil na literarnem večeru, ki datumsko sovpada s svetovnim dnevom knjige, slovenskimi dnevi knjige in nočjo knjige, to je 23. aprila ob 19. uri v Knjižnici Laško. Prijazno povabljeni, da Charneya skupaj spoznamo! Barbara Rančigaj Razstava strokovnih ilustracij slikarke Marije Prelog_ Po petnajstih letih našo knjižnico spet krasi razstava akademske slikarke Marije Prelog, ki je diplomirala pri prof. Janezu Berniku l. 1981 v Ljubljani. Delovno pot je začela kot samostojna oblikovalka v Design biroju Pelko, nato je bila likovno-grafična urednica v Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Od l. 1991 ima status samozaposlene ustvarjalke na področju kulture. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Slovenije in predstavnica sekcije ilustratorjev v izvršnem odboru IBBY Slovenije. Živi in dela v Ljubljani, kot ilustratorka in grafična oblikovalka. Za tokratno razstavo smo se skupaj z njo odločili za predstavitev izbora iz njenega opusa strokovnih ilustracij -za učbenike, priročnike, delovne zvezke, monografije, leposlovje; risb za poezijo od otroške do odrasle in za naravoslovne projekte. Večino del je sama tudi oblikovala. (Če k temu prištejemo še ilustri-ranje slikanic, mladinske kratke proze, didaktičnih iger, pobarvank - kar ne razstavljamo ob tej priložnosti -, nam Cobi-ss izpiše 790 naslovov, pri katerih je Pre-logova navedena kot ilustratorka.) Na razstavi pride do izraza prepoznavnost Marije Prelog v natančnosti njene naravoslovne risbe, ilustracij rastlinja, ptic in živali v letnih časih iz KNJIŽNICA i našega okolja. Študijsko risanje živali ji je podlaga za izdelavo avtorskih, prostorskih izrezank in zloženk živali iz papirja (v tehniki kirigami), ki jih sestavlja skupaj z risbami v knjige umetnika in v galerijske postavitve. Tako je nastala njena prva knjiga umetnika - priročnik Ptice, skrite v papirju v 4 ročno narejenih izvodih. Slikarske tehnike, uporabljene za razstavljena dela, so svinčnik, akvarel in tuš. Za nekatera izmed del na tokratni razstavi je prejela prestižne nagrade, mdr. na frankfurtskem knjižnem sejmu, v Münchnu, v Minnesoti v ZDA, na Dunaju ter na 12. Slovenskem bienalu ilustracije. Razstava, ki bo na ogled vsaj do konca maja, je čudovita in je v našo knjižnico z živahnimi živalmi ter bujnim rastlinjem dokončno prinesla pomlad ter je vsekakor vredna ogleda. V maju bomo z Marijo Prelog pripravili še posebno delavnico in predstavitev razstavljenih del, na kar vas bomo prek ustaljenih načinov še povabili. Razstavo pa si pridite pogledat že zdaj. Matej Jazbinšek 200-letnica rojstva Ignacija Orožna Naš rojak, Laščan Ignacij Orožen je bil duhovnik, stolni prošt lavantinske oz. mariborske škofije. Pomemben pa je seveda tudi kot zgodovinar in avtor številnih del, med katerimi so najpomembnejša Celska kronika, Das Bisthum un die Diözese Lavant (Zgodovina lavantinske škofije) in Kačičev-Orožnov rod. Ob 200-letnici rojstva se s ponosom spominjamo tega pomembnega moža, čigar življenje in delo smo v laški knjižnici marca obeležili z razstavo in predavanjem. Avtorica razstave, ki bo gostovala tudi po krajih, povezanih z Orožnom, je do- mačinka Alenka Hren Medved, zgodovinarka in vodja Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje. Pripravila je tudi spremljajoči katalog in predavanje, s katerim nam je ob slikovnem gradivu osvetlila življenje, delo in pomen našega rojaka. Vse Orožnove knjige predstavljajo pomembno zgodovinsko delo za Štajersko in so kljub časovni distanci še vedno zelo aktualne. Pred 10 leti smo v Knjižnici Laško predstavili izid prevoda Orožnove zgodovine dekanije Laško akademika dddr. Jožeta Mačka, častnega občana Občine Laško. To delo je še vedno edini prevod katerega koli izmed 8 delov Orožnove kronike 14 dekanij južne Štajerske. V tej izdaji je tudi Mačkov zapis o Orožnu: Ignacij Orožen - življenje in delo, v katerem najdemo kar nekaj navedb, ki jih ni v nobenem drugem viru. Dddr. Maček nas je še posebej opozoril na zavedno slovensko usmerjenost družine Orožen. O tem priča tudi star nagrobni družinski spomenik, ki se nahaja na vrtu Jeršetovih. Napisi na njem so v slovenščini, kar je izredno redko za začetek 19. st., in to dejstvo potrjuje veliko narodno zavednost Orožnovih. Ta obletnica je priložnost, da se spomenik obnovi in postavi na primerno pietetno mesto. Nadvse primerno je torej, da ozavestimo spomin na Orožnovo delovanje - v poklicnem življenju je bil visok cerkveni dostojanstvenik, v zasebnem pa ugleden zgodovinar, predan raziskovanju krajev, v katerih je živel ali služboval. Bil je tudi pionir na področju varovanja kulturne dediščine. Kot človek pa je bil skromen, prijazen, duhovit in radodaren. Njegovo delo je bilo med takratno strokovno javnostjo zelo cenjeno in večkrat citirano. V svojih delih je navajal podatke, ki jih je našel v arhivih, od katerih se mnogi niso ohranili do danes. Tako za nekatere kraje njegova Zgodovina lavantinske škofije še vedno pomeni enega osnovnih virov podatkov za starejšo krajevno zgodovino. Gabrijela Pirš, Matej Jazbinšek Prireditveni utrip na prehodu v pomlad_ Februar smo zaključili z zdravstvenim predavanjem. Naravne rešitve za bolečine v mišicah, sklepih, hrbtenici in kolenih nam je predstavila Sanja Lončar, avtorica več priročnikov. Marec smo začeli s skrbjo za urejeno okolje. V okviru projekta Občine Laško z naslovom Oza-veščanje o pomenu hortikulturne ureditve okolja in sobivanja z naravo v Laškem smo gostili Matica Severja, ki je spregovoril o pomenu uporabe trajnic. Predavanju in razstavi o Ignaciju Orožnu ob 200-letnici rojstva in literarnemu večeru Dva poeta, Miha Maleš in Miklavž Ko-melj namenjamo samostojna prispevka. V april pa smo vstopili s predavanjem o semenarjenju (vzgoji semen) avtorjev Igorja Škerbota in Mateje Koler v sodelovanju s KGZS Celje v okviru njihovega projekta Kmetujem - naravo varujem, Izpostavljamo pa predavanje iz knjižnice v Rimskih Toplicah o rodoslovju in družinskih rodovnikih. Predavatelj domačin Matej Hohkraut, sicer prof. likovne umetnosti in informatik, je predsednik Slovenskega rodoslovnega društva in administrator njihove spletne strani, že več kot deset let pa aktivno sodeluje v različnih rodoslovnih projektih. V prvem delu predavanja nam je ob primerih ponazoril osnove rodoslovja - kako zbiramo podatke, katere vire uporabljamo, kako raziskujemo in poleg samega rodovnika izdelujemo celotne družinske kronike. V nadaljevanju pa je na kratko predstavil kroniki družin Slanšek in Hochkraut, ki ju je izdal v knjigah Lipa zelenela je in Vrelci naše zgodovine - kot primer konkretnega rodoslovnega dela. Zelo kvalitetno in ilustrativno predava- 25 KNJIŽNICA nje nas je zbrane obiskovalce navdušilo in iz dvorane smo odhajali z zavestjo, da se bomo vsak po svojih močeh trudili ohraniti družinske spomine našim potomcem. Intervju z Matejem Hohkrautom si lahko preberete na MMC TV Laško. Gabrijela Pirš Spomladanske aktivnosti za otroke v naši knjižnici_ V pomladnih dneh je v Knjižnici Laško živahno. Veseli smo, da letos ponovno gostimo potujočo mednarodno razstavo Bodi umetnik - igraj se z mano, ki so jo postavili učenci NIS-a z mentorico Valentino Gartner. V prvem aprilskem tednu smo počastili 2. april - Andersenov mednarodni dan knjig za otroke z različnimi dogodki. Na praznični dan so nas obiskali učenci NIS-a z mentorico Valentino Gartner, si ogledali razstavo Marije Prelog, prisluhnili bralnim spodbudam in ustvarjali. Osrednji dogodek praznovanja Ander-senovega dne je bil v četrtek, ko smo v knjižnico povabili Boštjana Odra, predsednika društva Kamišibaj Slovenije. Kamišibaj je japonska umetnost pripovedovanja zgodb ob slikah, kjer »kami« pomeni papir, »šibaj« pa gledališče. Ka-mišibajker Boštjan Oder je otrokom mojstrsko prikazal tri prikupne zgodbe, ki so bile pospremljene z navdušenjem otrok, staršev in knjižničark. Praznični teden smo zaključili z obiskom prvošol-cev, ki so si ogledali razstavo, prisluhni- li pravljici, prepevali in ustvarili čudovite travniške umetnine. V aprilu pa se bo zaključil tudi projekt Branje = neskončno potovanje, tekmo -vanje v glasnem branju, ki smo ga letos organizirali drugič. Tokrat smo sodelovali z OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice -tekmovali so učenci 4., 5. in 6. razredov. Zmagovalci, Carji neskončnega branja, bodo izbrani na zaključni prireditvi v naši knjižnici v torek, 16. aprila, ob 17. uri. Martina Ajdnik in Jerica Horjak (Večer ob svetovnem dnevu poezije nas je vse obiskovalce iskreno navdušil, zato o tem dogodku objavljamo zapis ene izmed naših zvestih bralk.) Prireditev Dva poeta - Miha Maleš in MiklavžKomeljob svetovnem dnevu poezije v Knjižnici Laško Vabilo je napovedovalo predstavitev grafik in še neobjavljenih pesmi Mihe Maleša iz nove bibliografske izdaje Obrazi iz sanj, ki je izšla lani. Poleg Brede Ilich Klančnik, priznane umetnostne zgodovinarke, ki Maleša preučuje že vrsto let, naj bi o Maleševih grafikah in pesmih spregovoril tudi Miklavž Komelj, avtor spremne besede omenjene knjige in pesnik, ter na večeru prebral tudi nekaj svojih pesmi. Priznam, da me bolj kot poezija privlačita proza in peta pesem. Iti ali ne iti? Prevladali sta radovednost in zaupanje v kvaliteto prireditev, ki jih organizira laška knjižnica, zato sem se vabilu odzvala. Že tisto, kar je gospod Komelj povedal o Maleševih grafikah in pesmih, ko se je v prvem delu pridružil razlagi gospe Ilich Klančnik, je napovedovalo, da bo pogovor, ki ga je z njim v drugem delu vodila Barbara Rančigaj, netipičen in zahteven. Pred nami je sedel človek obsežnega in poglobljenega poznavanja umetnostne zgodovine, umetnostni teoretik in kritik ter prevajalec, človek bogatega, nežno igrivega jezika, mislec in premišljevalec. Njegove besede in stavki so nihali od za- pletenih miselnih zvez in obratov do najenostavnejših resnic, ki jih mogoče ravno zaradi enostavnosti ne govorimo več. Njegov nastop me je spominjal na dve skrajnosti vulkana - mirujočega, ko so njegove besede premišljeno počasi prihajale do nas, ko je dlan podpirala brado, oči pa so bile fokusirane v oddaljeno točko - ter bruhajočega, ko so besede dobesedno prehitevale druga drugo, asoci-irale, se kakor spirala zvijale in odvijale, dlani dinamično krožile, oči pa se iskrile in se srečevale z našimi. Voditi razgovor z eruditom, človekom, ki niti za trenutek ni klišejski, ki ne daje pričakovanih odgovorov ali pa jih sploh ne daje, je zahtevno delo. Gospa Barbara se ga je lotila študiozno in profesionalno, kot smo pri njej vajeni, pa tudi z opaznim velikim (straho)spoštovanjem do gosta. Na mizici pred njima je bila skladovnica Kome-ljevih pesniških zbirk in drugih literarnih del, ob kateri se človek vpraša, kako in kdo to zmore. Zmore genij tipa Miklavž Komelj, ki je menda že kot osnovnošolec spisal dvesto strani dolgi tekst o Jova-nu Veselu Koseskem. Na koncu pogovora, ko je bil zaprošen, da prebere nekaj iz njemu najljubše osebne zbirke, je znova presenetil - iz kupa na mizi je izmenično jemal zdaj eno, zdaj drugo, pa deseto, pa spet drugo in tretjo, odpiral strani in bral. Obsedela sem pri miru, kot mi redkokdaj uspe. Iskreno povem, da ne zaradi vsebine, zame je bila zapletena; prikovala me je njegova interpretacija - strastno in vzneseno branje s skoraj zaprtimi očmi - kakor da je vsaka beseda vseh pesmi in zbirk zapisana nekje čisto na površini njegovih možganov in v vsakem delčku sekunde samo čaka na znak in ukaz, da se predstavi z glasom. Čestitam Knjižnici Laško za izbor gosta in še posebej Barbari Rančigaj za vodenje pogovora. Pa tudi kitaristu profesorju Matjažu Piavcu iz Glasbene šole Laško--Radeče, ki je z odličnimi skladbami povezal in razelektril večer besednih in miselnih preskokov in presežkov. Nuša Konec Juričič 26 DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA M4camra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Ignacij Orožen [1819-1900) [2] Študij in duhovniška služba Ignacija Orožna je po končani celjski gimnaziji leta 1837 pot zanesla v Gradec, kjer je študiral filozofijo in nato teologijo v Šentandražu v Labotski dolini in Celovcu. Šolanje je zaključil leta 1842, ko je bil v rodnem Laškem posvečen v duhovnika. Svojo prvo službo je kot kaplan opravljal v Žalcu, nato je v letih 1844-1854 sprva kot kaplan in nato kot vikar služboval v Celju. V tem času je nastala njegova rokopisna celjska župnijska kronika, ki je nato v malce okrnjeni različici leta 1854 izšla tudi v tiskani izdaji kot Celska kronika. Iz Celja ga je poklicna pot zanesla v Mozirje, kjer je prebival dobro desetletje (1854-1865), in Rogaško Slatino. Med njegovim bivanjem v Mozirju se je lotil tudi nekaterih gradbenih projektov, pozidal je podružnično cerkev sv. Nikolaja v Ljubiji. Njegova velika priljubljenost je botrovala k temu, da so ga Mozirjani leta 1892 imenovali za častnega meščana Mozirja. Svojo poklicno pot je Orožen sklenil v Mariboru, kjer je leta 1867 prevzel mesto stolnega korarja (1884 stolni dekan, od 1892 stolni prošt). Kasneje je v Mariboru prevzel še vrsto drugih funkcij in častnih nazivov. Še posebej velja izpostaviti njegovo funkcijo višjega šolskega nadzornika (1867-1869) in člana deželnega šolskega sveta (1881-1887). V letih 1869-1879 je bil ravnatelj mariborskega semenišča. Na mariborskem bogoslovnem učilišču je nekaj časa predaval cerkveno umetnost. Se nadaljuje. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje ALBUM LAŠKEGA 130 let delovanja Turističnega društva Laško_ »Laško ima od zadnjega poletja svoje olepševalno društvo, ki ga resnično potrebuje, kajti v našem lepem kraju je treba marsikaj pospraviti.« Tako je v svojo slovito kroniko leta 1889 zapisal Karl Valentinič. 22. april 1889 velja za nastanek takratnega olepševalnega, današnjega Turističnega društva Laško. V naslednjih letih je društvo zavihalo rokave, urezalo sprehajalne poti po levem in desnem bregu Savinje, uredilo okolje slapa Sopota v Tev-čah, zgradilo brvi čez Lahomnico, uredilo blagoslovljen studenec v Jagočah ter na levem bregu postavi- lo kopalne ute, ki so bile prave tesarske umetnine. Eno najpomembnejših del društva v času Avstro-Ogrske pa je bilo vsekakor pogozdovanje Huma. Hum je namreč leta 1859 popolnoma pogorel (že 19 let prej pa celoten trg Laško) in je kot takšen, ožgan in gol, štrlel nad trgom. Zato so se v društvu odločili, da Hum pogozdijo in posadijo 7.000 borovih in smrekovih sadik, ki pa so se slabo prijemale in zelo počasi rastle. Tako so morali Hum v naslednjih letih vse do začetka prve svetovne vojne zno- va in znova pogozdovati z novimi sadikami (leta 1896 ponovno 9.000 sadik). Zadnje veliko pogozdovanje je bilo v letih 1913/14, ko so posadili 6.000 sadik, ki so jih vzgojili na šolskem vrtu pod nadzorom Karla Valentiniča. Ravno Valentinič si je ves čas najbolj prizadeval za pogozden Hum, saj je tudi sam s pomočjo šolskih otrok ves čas zasajene sadike tudi zalival. Saj veste, s kantami za vodo. Težko bi našli kar koli, za kar so Laščani več kot pol stoletja tako skrbno skrbeli, in rezultat je viden še danes - pogozden Hum, ki je še vedno simbol našega mesta. Prispeval Boštjan Vrščaj (povzeto po Krašovec, Jure: Sto in deset let Turističnega društva v Laškem: 1889-1999, 2001) Razglednica je last Suzane in Gregorja Podkrižnik. Rubriko pripravlja Knjižnica Laško. Vir: www.kamra.si, Album Slovenije 27 4* Turistično Društvo Laško TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO SKOZI 130 LET Leto 1889 je bilo za Laško pomembno. To leto smo namreč pred natanko 130 leti postali bogatejši za današnje Turistično društvo Laško, ki skozi celotno zgodovino skrbi za prekrasen izgled kraja, hkrati pa kulturno in družbeno življenje Lašča-nov dopolnjuje z raznolikimi dogodki in prireditvami. In kako se je vse skupaj začelo? V letu 1888 je nekaj uglednih laških tr-žanov (vladni svetnik Rudolf Khern, trgovec Andrej Elsbacher, gostilničar Friderik Falta, učitelj Karl Valentinič, usnjarja Pavel Bast in Adolf Weber, posestnik Konrad Amon in zdravnik dr. Ernest Schwab) sestavilo ustanovitveni odbor olepševalnega društva v Laš- kem, sestavilo društvena pravila in jih v aprilu leta 1888 poslali cesarskemu na-mestništvu v Graz, kjer so jih s pikolovsko natančnostjo pregledali in v novembru 1888 poslali zahtevo po dopolnitvi. Po uspešnih popravkih so potrjena pravila vrnili 22. aprila 1889, in ta datum velja za nastanek takratnega olepševalnega, današnjega Turističnega društva Laško. Prva svetovna vojna je terjala svoje posledice, kar se je v naši državi zrcalilo predvsem kot zaostalost na ekonomskem in gospodarskem področju. 7. marca 1919 olepševalno društvo prevzame slovenski narodnjak, veletrgovec Konrad Elsbacher. Kljub temu da je bilo družbe- no in s tem turistično obdobje v Laškem po vojni na slabih temeljih, so v olepševalnem društvu še naprej skrbeli za pestrost dogodkov ter sanacijo stavb in okolja. V tem obdobju je lastnik tovarne umetnega škrilja, skupaj z olepševalnim društvom, postavil tudi črni most nad izlivom potoka Žikovca nad Savinjo, ki so jo tržani hudomušno poimenovali »šajspoh«. Ravno takrat je počasi usihalo tudi damsko in moško kopališče na Savinji, saj kopališki uti svojemu namenu, zaradi vse bolj onesnažene reke, nista mogli več služiti. V kasnejših obdobjih so Laško skozi oči družbenega in kulturnega dogajanja osvetljevali Sokoli in Orli, ki so skrbeli za pestrost dogodkov, s tem pa v Laško poleg lokalnega prebivalstva privabili vse večje število turistov. Pred vojno so obudili tudi stare šege, na primer jurjevanje, za katerega je bil zaslužen predvsem nadučitelj Juro Ki-slinger. Lahko bi dejali, da je bilo olepševalno društvo ključni člen za soobli-kovanje podobe današnjega turističnega Laškega. Obnovili so sprehajalne poti, steze in razgledišča, na novo uredili muzejsko zbirko, pred železniško postajo postavili vremensko hišico ter napisali turistični zemljevid ob križišču pri železniški postaji. Po drugi svetovni vojni so se ponovno omajali stebri turistične podobe Laškega. Država je bila hermetično zaprta, domačega turizma je bilo zgolj za ščepec, zdravilišče pa je prva leta skrbelo le za borce in aktiviste. V Laškem je olepševanje prevzelo nalogo odstranjevanja ruševin, izboljšavo javnih objektov, medtem ko turizem v samem začetku za sistem ni predstavljal pomembnejšega sektorja. Po vojni so turistično društvo sprva vodili dr. Ivan Lovšin, kasneje upravnik hotela Savinja, Franc Jelen in nato Juro Kislin-ger. Uredili so senčni vrt hotela Savinje, cvetlični vrt pred osnovno šolo in smrekov nasad blizu gradu Tabor. Edo Jelov-šek je bil mnenja, da je bilo to za društvo, ki bi se naj ukvarjalo s turizmom, preskromno, saj je ob tem zapisal: »Društvo ni več našlo pravega razumevanja, kot ga je imelo prej, ko je bilo desna roka vsakokratnih občinskih uprav.« Turistično društvo pa je bilo tudi idejni začetnik današnje prireditve Pivo in cvetje, ki se je začela na pobudo Horti-kulturnega društva Laško. Takratni predsednik društva in direktor pivovarne Ivan Vodovnik je namreč leta 1963 prvič organiziral razstavo cvetja. Iz tega je vzklila 28 TURIZEM ideja o prazniku »Cvetja in piva«, ki so ga prvič priredili leta 1964. Turistično društvo Laško je v tem obdobju zaživelo in se razcvetelo v vsej svoji veličini. Hkrati je prispevalo tudi za to, da so lahko delovala še druga društva. Prispevali so denar za popravilo Kulturnega doma v Laškem, subvencionirali so Planinsko društvo Laško za dom na Šmo-horju, čebelarje za postavitev razstave ter Krajevno skupnost Laško za asfaltiranje Aškerčevega trga ter Krajevno skupnost Marija Gradec za enak namen. Prispevke so darovali tudi godbi, pevskemu društvu TIM ter hortikulturnemu društvu. Takrat je društvo vodil Miha Prosen, direktor laškega zdravilišča. Osamosvojitev in življenje v lastni državi pa sta prinesla kar lepo število sprememb. Turizem v Laškem je po »tretji vojni« postal t. i. gonilo kraja. Poslovili smo se od Doma Dušana Poženela in pridobili Kulturni center Laško. Zdravilišče Laško se je iz rehabilitacijskega centra razvilo v sodoben center zdravstvenega turizma, dobili pa smo tudi dvorano Tri lilije. Svojo miselnost so tako rekoč spremenila tudi različna društva, saj so bila bolj usmerjena in naklonjena turizmu. Turistično društvo je po vojni še vedno stremelo k organiziranju dogodkov ter prireditev, kot največja je še do danes obveljala Pivo in cvetje, od katere se ohranja predvsem t. i. Dan Laščanov. Jure Krašo-vec je ob zaključku knjige Laško v turističnem zrcalu leta 1999 zapisal: »Štirje letni časi v Laškem postajajo resničnost, čeprav ne kot Vivaldijeva skladba. Pomlad Laško praznuje s pustovanjem in obhodom Zelenega Jurija, poletje se razbohoti s Pivom in cvetjem, jesen nam z rujno kapljico in šopkom prireditev ozaljša Martinovo, letos pa bo zimski čas s skokom v novo leto in za mnoge tudi v novo tisočletje zaznamovalo Silvestrovanje na prostem.« Pa se dotaknimo še nekaj zadnjih let, ki so prinesla pomembne spremembe pri organiziranju in izvajanju turizma v Laškem. Z ustanovitvijo STIK-a je le-ta prevzel pomemben del zadolžitev društva, društvo pa se je tudi umaknilo iz organizacije prireditve Pivo in cvetje, saj je vodilno vlogo prevzel glavni pokrovitelj. Kljub temu danes Turistično društvo Laško sledi začrtanim ciljem svojih predhodnikov. Četudi zaradi sprememb naravnanosti in sofinanciranja društev nima več glavne naloge »mecenstva«, pa le-to skrbi za njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje. Vsako leto organizira Olepševalno akcijo, s katero pozove Laščane in Laščanke k vrednotam skrbi za okolje ter izgled našega malega mesta. Lani so na novo začrtali smernice z veliko prireditvijo Laško med obe- ma vojnama, kjer skupaj z društvi iz Laškega organizirajo enodnevno prireditev, ki vsako leto privabi vse več lokalnih in tujih obiskovalcev, hkrati pa Laško za en dan vrne v dotično izbrani čas, kjer se v stilsko tematiko obdobja vživi vse več krajanov. Turistično društvo v zadnjem obdobju za krajane in krajanke organizira tudi brezplačna vodenja po mestu ter z organizacijo Kavarniških večerov skrbi, da ne pozabimo na ljudi, ki so v preteklosti oblikovali naše mesto. Letošnje leto so se v Turističnem društvu posodobili tudi z novim upravnim odborom, ki ga sestavljajo Boštjan Vrščaj kot predsednik, Petra Velikonja, Mojca Leskovar, Nina Pader, Marjan Salobir, Jurij Šuhel, Nataša Padežnik, Špela Juhart ter Miha Mirt. Če je društvo v preteklosti skrbelo za izgled, kulturo in utrip družabnega življenja v Laškem, bi lahko dejali, da je TD kot tako dalo obličje našemu malemu kraju na sotočju dobrega. Danes v društvu predvsem želijo povezovati društva naše občine ter skupaj z zainteresiranimi sooblikovati obličje malega zelenega mesteca ob Savinji. Špela Juhart (fotografije so last Gregorja in Suzane Podkrižnik, Marine Pokleka in Jožeta Benedeka) Turistično društvo Laško išče gradivo, povezano z delovanjem društva (fotografije, brošure, zapise, izdelke, osebni spomini ...). Gradivo bomo uporabili pri razstavi o delovanju društva. Vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati s svojim gradivom, vabimo, da ga prinesejo v Muzej Laško. 29 KULTURA Zoran Šteinbauer na Aškerčevi doma- Mateja Ben Ali, Mitja Železnik; Luka in Matevž Rožej; foto OŠ Antona čiji; foto M.S. Aškerca Rimske Toplice BESEDE SO DRAGOCENE Mnogokrat v hitenju pozabimo, da so lahko besede močno orožje, da lahko ranijo močneje kot katerokoli orožje. Morda zato ljudje ostajamo pri pogovorih bolj na površju, da ne bi zašli v globine, ki lahko zabolijo. Ali privedejo do resnice. Kajti, kot je zapisal Puškin: »... resnice v večini življenj so preveč strašne, da bi jih lahko prenesli...«, zato je bolje o njih molčati. Če pa ne moreš, napišeš knjigo. Tako je razmišljal na Aškerčevem literarnem večeru 9. januarja pisatelj Zoran Šteinbauer, ki je avtor treh romanov za odrasle (Ljubezenski vrtiljak, Izgubljeni gozd, Tri lune), romana za mladostnike (Ukradeno sonce) in pravljice (Katka in polžka). Rdeča nit vseh njegovih del so prijateljstvo, ljubezen, resnica in sprejemanje vseh, ki so drugačni. Je zdravstveni delavec in srečal je veliko ljudi, ki se borijo z različnimi demoni. In za vsakim demonom je zgodba, ki je med plehkimi pogovori ne prepoznamo. Sam avtor pravi: »Preveč plehkosti je v vsakdanjih pogovorih, zato sem bolj molčeče narave. Sem pa spoznal, da je v naših življenjih ogromno osamljenosti, po- vršnosti, plehkosti in zato sem začel pisati. Ker menim, da je treba zapisati globino človeka, ki se nam velikokrat izmuzne.« V februarju smo člani KD Anton Aškerc Rimske Toplice skupaj s pevkami ŽPZ Laško za kulturni praznik pripravili spevoigro Pod lip'co zeleno. Ga. Bu-kovac je med petje, dramatizacijo in ples vtkala Prešernove verze, na koncu pa še Cankarjevega Kurenta. Dogajanje so popestrili pevci in pevke MPZ Žarek in re-citatorji OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Da bi bilo dogajanje bolj poskočno, so se pridružili še plesalci Folklorne skupine Anton Tanc in glasbeniki Barbara Stefanciosa, Peter in Dominik Senica ter Matevž in Luka Rožej. Člana gledališke sekcije KD pa sta skupaj s članicami ŽPZ izvedla tri dramatizacije Prešernovih del. V marec smo vstopili s potopisom Anite Napret, S kolesom na pot. Na svoj humorni način je predstavila kolesarjenje od Zadra do Sedraža. Med zanimivostmi na poti nam je opisala tudi srečanje z medvedi, hrvaškimi in kočevskimi. In na koncu nas je povabila na prigrizek, ki ga najdemo v naravi - rukola, čemaž Vse te prireditve pa povezuje beseda. Lepa, slovenska, izgovorjena s spoštovanjem. V KD Anton Aškerc Rimske Toplice se trudimo, da ne bi pozabili, da lepa beseda lepo mesto najde in da prijazne besede pobožajo srce. Ker se zavedamo dragocenosti in pomembnosti slovenske besede. Milena Suhodolčan KD MIKLAVŽ Tudi pri nas dogaja Člani društva radi poskrbimo, da v naših krajih ni dolgčas. V zadnjem času smo gostili mladinsko igro, pojemo, plešemo, zumbamo, skratka se zabavamo. Sekcija mladih nam je priredila pustovanje, ponovno smo organizirali prireditev za materinski dan. Ker se starši ne odločajo več, da bi svoje otroke vpisali na prijazno malo podružnično šolo, je le ta v tem trenutku v mirovanju. Ker so srca naših mam v preteklih letih razveseljeva- Najlepša beseda Mama je kot noč, Polna zvezd, Mama je seveda je skrita pot domišljije, najlepša beseda. in v njenem naročju Mama je kot zdravilo, se najlepše skrije. sonce, ki se smeje, Kot luna na nebu je, rahel vetrič. ki nežno pospremi te spat, Oblak na nebu, ki igra se skrivnostna je včasih, nagajivo, in preprosto imaš jo rad. trdno drevo sreče, Ker mama je seveda, ki nudi streho in toplino. Najlepša beseda.... li šolski otroci, ki jih zdaj ni, so nam jih letos vsekakor otroci otroškega cerkvenega zbora pod vodstvom župnika Klemna, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Tako prijetno je bilo, da zagotovo ponovimo, kajne? Tudi moški pevski zbor društva je pridno vadil in se nam predstavil z nekaj novimi pesmimi, ki smo jim seveda z veseljem prisluhnili. Bravo fantje, odlično vam gre pod taktirko učiteljice Mojce. Piko na i našega srečanja je dodal predsednik društva Jurij Aškerc, ko nam je prebral svojo pesem napisno prav za ta posebni dan, zdaj pa jo želimo deliti tudi z vami. Tudi za vnaprej imamo plane, ki jih bomo z veseljem preživeli in delili z vami, tako da - DOGAJA SE JA. Jurij Aškerc Mama le še v slovo, upam, da všeč ti je bilo in da tudi drugo leto na ta dan, lepo nam bo ... Dobrodošli v naš lepi Š/Miklavž. Alenka Barlič 30 KD PREZIHOV VORANC JURKLOSTER V Jurkloštru se dogaja_ 16. februarja so se člani moške vokalne skupine Florjanov-ci predstavili s prvim samostojnim koncertom. Kljub temu, da so brez pevovodje, so nas navdušili z ubranim petjem. Prvič pa so se tudi pokazali v novi preobleki, saj smo jih uspeli obleči njihovim željam in potrebam primerno. Nič manj pa niso bili zanimivi njihovi gostje, saj so v goste povabili tako otroke iz vrtca Jurklošter kot učence podružnične šole. Z najmlajšimi so tudi skupaj zapeli in verjetno so koga navdušili, da se jim bo čez nekaj let pridružil. V goste so prišli tudi Rimski ljudski pevci in godci, ki so zaigrali in zapeli, da jih je bilo veselje poslušati. Ker pa je bil koncert le nekaj dni po praznovanju sloven- Na pepelnično sredo pa nas je čakal pokop pusta. Mateja Sto-pinšek in Janez Lesičar sta, tako kot vsa leta do sedaj, pripravila skega kulturnega praznika, smo na prireditvi obeležili tudi ta dan. Hermina je recitirala svoje pesmi, Jakob je na čelo zaigral Zdravljico, otroci pa so se v svojem nastopu spomnili na Prešerna. Program je suvereno povezoval Blaž in tako dodal svoj pečat. Po končani prireditvi je sledilo druženje s pogostitvijo vseh udeležencev, ki se je končalo v prijetnem vzdušju in z obljubo, da ta koncert zagotovo ni bil zadnji. Časa za počitek po koncertu pa nismo imeli. Morali smo se pripraviti na zbor članov, ki je bil 23. februarja. Zbor smo uspešno izvedli in potrdili program, ki je še obsežnejši od preteklega. Upamo, da nam bo tudi letos uspelo realizirati večino nalog. A že naslednjo soboto, 2. marca, nas je čakala pustna povor-ka v Laškem. Šele v neformalnem druženju, po zboru članov, je padla ideja za masko. Časa je bilo malo, zato je bil ves teden natrpan s pripravami in novačenjem članov za povorko. Mar- jeta in Janez Lesičar sta prekosila sama sebe, ko sta izdelovala kostume in pripomočke in tako dom spremenila v delavnico. Marjeta je vsem udeležencem ukrojila in sešila oblačila, Janez pa se je močno potrudil in izdelal funkcionalno vozilo, drugi smo dodajali zgolj »kozmetične« dodatke. Na koncu se je izplačalo, saj je maska našega društva Kremenčkovi osvojila 2. mesto. A pustnih norčij s tem še ni bilo konec. Tudi na pustni torek smo se zbrali, mlade smo zamenjali nekoliko manj mladi, in se podali na pustovanje v Dobje, kjer smo prav tako osvojili 2. mesto. vse potrebno za pokop pusta in ob 15. uri smo se podali od hiše do hiše in predstavljali pokop. Tudi tokrat smo imeli premalo časa, da bi obiskali vse, ki bi si naš obisk želeli. Tako smo v poznih večernih urah pepelnične srede zaključili pustne običaje. V marcu pa nas je čakala še ena obveznost, in sicer prireditev Marca praznujemo, ki smo jo izvedli v soboto, 23. marca. S prireditvijo smo obeležili vse marčevske praznike. K sodelovanju smo povabili tako vrtec kot šolo, Društvo mladih, seveda pa smo tudi sami sodelovali. Program je začelo Društvo mladih, ki je pod vodstvom Maruše Horjak pripravilo skeč Marčevski kolač. Jakob Vrhovšek je na čelo zaigral pesmico za vse mamice. Otroci iz vrtca pod vodstvom Milene Cesar in Zlatke Vešligaj so peli in deklamirali, da jih je bilo veselje poslušati. Predstavili so se tudi učenci podružnične šole, ki so peli, igrali in deklamirali ter tako pripomogli k dobremu razpoloženju. Za vse to so zaslužne Nika Kosem, Estera Krajnc in Darja Horjak. Seveda so nas tudi tokrat razveselili s svojim nastopom člani otroške folklorne sku- pine, Jurij Hrastnik pa jih je spremljal s harmoniko, da so lažje plesali. Florjanovci so nas z lepim petjem ponesli v romantično razpoloženje. Za konec smo člani gledališke skupine zaigrali še skeč Osmi marec nekoliko drugače. Vse zbrane je v imenu organizatorjev pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lesičar. Da je program tekel, kot je treba, je z domiselnim napovedovanjem skrbela Hermina Palčnik. Ob zaključku so vse prisotne predstavnice nežnega spola prejele rožico. A s tem našega druženja še ni bilo konec. Za vse nastopajoče in obiskovalce so domače gospodinje priskrbele polno mizo dobrot, tako slanih kot sladkih, manjkali pa niso niti narezki in pijača. Vsem nastopajočim, njihovim mentorjem in vsem obiskovalcem se iskreno zahvaljujemo za vse, kar so doprinesli k uspešnosti prireditev. Posebna zahvala pa velja vsem gospodinjam, ki nam niste odrekle pomoči, ko smo vas prosili, in tudi tistim, ki ste se same spomnile, za pecivo, ko ste tako po koncertu, zboru članov kot na zadnji prireditvi poskrbele za zadovoljitev različnih okusov. Zahvala velja tudi Občini Laško in Krajevni skupnosti Jurklošter za finančno pomoč pri izvedbi prireditve Marca praznujemo. Magdalena Stopinšek 31 KULTURA VESELA DOMOVINA, POZDRAVLJENA IZ VESELEGA SRCA! Tako se je glasilo povabilo na proslavo ob kulturnem prazniku, ki jo je pripravila Lenka Zorec iz Kulturnega društva Svoboda Zidani Most v sodelovanju z učiteljicama POŠ Zidani Most Mirico Štaut in Jasno Koritnik. Po dolgem času je bila mala dvorana Doma svobode v Zidanem Mostu zasedena do zadnjega stola, nekaj zamudnikov je celo ostalo brez njega. Zato pa je bilo vzdušje več kot prijetno. Rdeča nit prireditve je bil Ivan Cankar, katerega stoletnico smrti smo počastili v izteklem letu. V uvodu je Marjan Zorec domiselno govoril o Cankarju kot pesniku, pripovedniku in dramatiku ter o njegovih treh vodilih skozi življenje, ki so mati, domovina in Bog. In za te vrednote je verjel, da so usodnega pomena za obstoj Slovencev kot naroda. Če že ne poznamo v podrobnostih njegovih del, pa smo si v spomin zapisali njegove preroške misli, kot so »Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, gospodar se menja, bič ostane!« ali pa »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.« Zapisal pa je tudi: »Veseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!«. Zato so v nadaljevanju zadonele pete in pripovedne pesmi v znamenju domoljubja Slovenska dežela, Kurent, Domovina, Kaj je kultura v izvedbi MePZ Spev (zborovodkinja Jasna Ferme), Marije Lipovšek Schuller, zborčka učencev POŠ Zidani Most in Lane Kra-njc. Najbolj pa so navdušili prav učenci POŠ s Prešernovim Povodnim možem v sodobni preobleki Andreja Rozmana Roze: povodni mož je hud tipček na motorju, ki na Urško naredi globok vtis, ko mastno pljune in jo zavrti v ritmu rock and rolla; a tudi onadva se izgubita v valovih Save, ko se odpeljeta in zgrešita most. Vsem sodelujočim in mentorjem se je za obisk in prisrčen kulturno obarvan večer zahvalila predsednica KD Svoboda Zidani Most Mihaela Cigole. Za zaključek pa so Slovenija, od kod lepote tvoje družno zapeli Spevovci in otroci. Dobro nam je delo, saj je to obet zborovskega podmladka. Jolanda Gobec MAZORETNE KITAJKE IN GODBENIŠKI KITAJCI ZAVZELI ULICE LAŠKEGA Laške ulice so v soboto, 2. marca, preplavile pisane maškare, ki so s skupnimi močmi odganjale zimo. Med izvirnimi maskami so zagotovo izstopali Kitajke in Kitajci, godbeniki Laške pihalne godbe in najmlajši skupini Mažoret Laško. Ker laške mažorete in godbeniki v septembru potujejo na drugi konec sveta, natančneje v Šanghaj, kjer bodo nastopili na odmevnem turističnem festivalu, so se odločili, da deželo zmajev in cesarjev približajo tudi ostalim someščanom. Najmlajše članice skupine cici pod vodstvom trenerke Iris Polutnik in malo starejše kadetinje pod mentorstvom Valerije Jakopič, so se v tednih pred pustnim vikendom z zanosom in veseljem pripravljale na norčavo rajanje. Priprava čudovitih kostumov ter koreografij z mažoretnimi palicami in pahljačami je zahtevala veliko truda, natančnosti in potrpežljivosti. Pri pripravi kostumov in mask so mladim zelenim raketam pomagali starši, ki so dokazali, da jim domišljije in idej ne manjka. Ob spremljavi Laške pihalne godbe so prikupne Kitajke v pisanih oblačilih s prav posebnim plesom s pahljačami odkorakale po ulicah Laškega vse do občinskega dvorišča. Tam so pahljače hitro zamenjale z vsem dobro znanimi mažoretnimi palicami in se zbrani množici predstavile še s pustnima koreografijama. Na naše veliko veselje se je strokovna žirija odločila, da prvo mesto za najboljšo pustno masko zasedejo prav Kitajke in Kitajci Laške pihalne godbe in Mažoret Laško. Veselo pustno rajanje se je zaključilo s plesom in petjem, ne smemo pa pozabiti tudi na sladkanje z najboljšimi krofi daleč naokoli. Male cici mažorete in njihove malo starejše vzornice kadet so se takoj po pustnem rajanju s polno paro lotile priprav na državno tekmovanje, ki bo 18. in 19. maja v Murski Soboti. Dekleta do maja čaka veliko trdega dela in odrekanj, saj želijo še nadgraditi lanskoletne uspehe, kar jim bo glede na njihov za- 32 KULTURA nos, ambicioznost in nadarjenost brez dvoma uspelo. Vabljeni k navijanju, le pridite jih podpret! Kako lahko tudi vi pomagate godbenikom in mažoretam pri udeležbi na 30. šanghajskem turističnem festivalu? Z zbiranjem odpadnega papirja, akumulatorjev, železa in drugih barvnih kovin. Ločene odpadke, namenjene ponovni predelavi, oddajte v Gorenje Surovini, d. o. o., PE Laško (odprto vsak delovnik med 6.00 in 14.00) ali na Dinosu, d. o. o., PE Celje (odprto vsak delovnik med 7.00 in 15.00, ob ponedeljkih do 16.00). Ob oddaji sporočite, da zbrane odpadke namenjate za Kulturno društvo Laška pihalna godba in prejeli boste potrdilo oz. evidenčni list. Za pomoč se vam iskreno zahvaljujemo! Valerija Jakopič Foto: Arhiv KD Laška pihalna godba VAŠKA GODBA ZE DESET LET RAZVESELJUJE Z GLASBO SVOJIH KORPUSOV 24. marca je Vaška godba Vrh nad Laškim praznovala že deseto obletnico svojega delovanja. Prireditev so obeležili v dvorani Thermane Laško, kjer so s pestrostjo nastopajočih in najrazličnejšimi gosti, med katerimi so se pojavila velika glasbena imena, kot so ansambel Dori, Janez Per ter drugi, popestrili praznični večer. Preden pa vam zaupam, kako so godbeniki proslavili svoje prvo desetletje, pa je prav, da predstavim prve začetke delovanja godbenikov in godbenic, ki jih združuje predvsem ljubezen do domačega kraja in glasbe. Vaška godba je ena izmed tistih godb, ki so nastale iz majhne ideje, tako rekoč čez noč. Glavni pobudniki zanjo so bili kapelnik Ivan Medved, predsednik KS Vrh nad Laškim, Stanko Selič ter vaški župnik Iztok Hanžič. Kulturno življenje v mali vasici, Vrh nad Laškim ima sicer že dolgoletno tradicijo, saj preko kulturnega društva krajanom in krajankam pestri kulturni utrip že več kot štirideset let. Imeli so vse, od gledališke skupine, pevcev, tamburaške dejavnosti, manjkala je le še godba. In 23. marca 2009 so ustanovili tudi to. Ivan Medved je z bogatimi godbeniškimi izkušnjami zgradil trdne temelje svoje godbe, ki je v prvih desetih letih z nastopi prekosila marsikatero društvo, godbo nasploh. Igrajo predvsem za krajevno skupnost, cerkvene obrede, nastopili pa so tudi na gostovanjih ter televizijskih oddajah. V sklopu vaške godbe pa že vse od leta 2015 deluje tudi sekcija Veteranska godba gambrinus Laško, ki je sestavljena iz širše celjske regije (Laško, Celje, Štore, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Radeče, Zidani Most in navsezadnje Vrh nad Laškim). Godbenikom in god-benicam pa obličje ne krasijo samo lepe uniforme in inštrumenti, njihov okras so tudi mažoretke pod vodstvom Majde Marguč, ki s svojimi plesnimi koraki popestrijo marsikateri nastop. Tako in nič drugače pa so godbeniki pred številčnim občinstvom predstavili pester program, s katerim so praznovali svoj jubilej. S koračnicami so preko različnih gostov in kar tremi uprizorit-venimi odri presegli pričakovanja večera. Njihovo vodilo koncerta je bilo tudi to, da ljudi radi privabljajo k sodelovanju. Tako so denimo za zabavo poskrbeli tudi preko sodelovanja moderatork, ki so v dvojni vlogi tako tudi nastopile z godbo. Godbeniki so že tradicionalno zaključili s skupinsko skladbo »Ostanimo prijatelji«, s katero so spomnili na vezi, ki jih preko svojih nastopov in druženj tkejo med seboj in svoje veselje do glasbe nalezljivo prenašajo na vse, ki jih poslušajo. »Največji uspeh je to, da smo uspeli z našim delovanjem obuditi kulturno življenje v tem malem kraju, da smo v svoje vrste pridobili veliko mladih in jih navdušili za sodelovanje v takšni zasedbi kot je godba in da smo v godbi prijatelji, ki nam tudi medsebojno druženje veliko pomeni.«, je za konec povedal kapelnik Ivan Medved. Tovrstne godbe so pokazatelj, kako lahko ideje čez noč postanejo realnost, realnost, ki ji ljubezen do glasbe podari krila s katerimi premagujejo ovire in nizajo uspehe na ogrlico godbeništva na Slovenskem. Špela Juhart 33 KULTURA / LITERARNI KOTIČEK LIKOVNA POMLAD Jutranja sapa na šipi neznane zemljevide riše, skrivoma vzhajajoče sonce pod bodoči dan se podpiše. Kot nežne ročice se zvončki budijo, ob zvokih trobentic spregovorijo. Pa mačice nežne svoje laske dodajo, ob rožah na trati se nam smehljajo. Naj omenim, da tudi čez zimo nismo počivali. Slikar Pavle Ščurk nam je tekom treh mesecev pokazal svojo tehniko slikanja akvarela in ustvarili smo kar nekaj lepih akvarelov. Tema je bila poljubna. SMETI IZ VESOLJA_ Problem s smetmi na zemlji, to je znan a kaj storiti, ko pa ustvarjamo jih dan na dan. A smeti v vesolju te še bolj nas lahko skrbijo, ker na zemljo vsak čas lahko nam jih spustijo. Nekaj te človeške svinjarije se v vesolju bo uničilo in izgubilo, a nekaj se jih nazaj na zemljo bo vrnilo. A kam takrat se bomo skrili, ko to železno kramo bodo nam vrnili. Mar čelade bodo zadostovale, da pred temi odpadki nas bodo obvarovale. Nič več ne bomo smeli gledati v nebo, da nam kaj ne pade v oko. Takšnih dežnikov pa še ni, da bi varni bli pred tovrstnimi smetmi. Takrat se bomo spraševali, le kdo v vesolju za ta red skrbi, da kar čez prag nam mečejo smeti. Če tako se bo nadaljevalo, v Vesolju še mnogo svinjarije bo pristalo. In ni druge, da v Vesolje komunalce bomo mi poslal, da gor bodo naredili red in vse smeti pobral. 34 A zima se poslavlja. Čeprav je ob jut-rih še mrzlo to odtehta sonce, ki čez dan ČUDEN PTIČ Nad glavo se mi vrti čuden ptič, nima glave, nima repa in ne poje nič. Pa pride mimo sosedov mi fantič in ga vprašam, če mogoče ve kaj je to za en ptič. Glasno se mi zasmeji: »Ej soseda to ni ptič, ta s pticam nima nič. to je dron,« odgovori mi on. Ta DRON po zraku sem ter tja leti, vse moje ljube ptičke mi spodi. Iz daljave krokar prileti in nad DRONA se spusti, tako, da počijo mu te njegove plastične kosti. Zgrabi ga zelo močno in z njim odjadra tja daleč za goro. Ptički zopet so veseli, iz vejice na vejico skakljajo, kot da ptičjo svadbo zdaj imajo. Pojejo in žvrgolijo, se pomladnih dni že veselijo. f jiJr^r prav prijazno greje in tudi naše razpoloženje se z njim dviga. S pomladjo se povrne tudi delovna vnema. Tako smo še mi začeli bolj aktivno »migati«. Odločili smo se, da potrebujemo mentorja in spet nas je »vzel v roke« Božidar Ščurek. Seveda pomad prebudi v nas nostalgijo po slikanju pomladnega cvetja. Na občnem zboru smo se odločili, da bomo začeli z delom za razstavo v mesecu maju, ob tednu ljubiteljske kulture. O datumu vas še obvestimo. Od ostalih dogodkov naj povem, da smo imeli v preteklem mesecu razstavljene slike v Hiši generacij, ki pa so zdaj prestavljene v Gostišče Hochkraut, kjer si jih lahko ogledate v njihovem delovnem času. Sonce je simbol sreče, veselja in hrepenenja, ptica je simbol svobode in notranje moči. Simbol prijateljstva pa ste zame vi vsi, ki vas pogled na kaj lepega razveseli. Likovno društvo Laško c.b. ČAROBNO NEBO Sonce šlo je za goro, nastalo nenavadno čarobno je nebo. Namesto sinje modrine, nebo je postalo rdeče kot da ogenj prihaja iz globine. Nad njim pa temni oblaki se v vetru igrajo, vsi neko čudno obliko imajo. Kot da umetnik se z barvami igra in nebo vse polno abstraktnih podobic ima. Ja dober ta umetnik je bil, da tako je barve na nebu uskladil. A vseh teh podob prebrat se ne da kakšno sporočilo ta nenavadna barva na nebesnem platnu ima. Le kaj pomeni to čarobno barvito nebo, na pogled je lepo, al za človeštvo je dobro al slabo, to pa čez čas pokazalo se bo. Marija Janc ZDRAVSTVO ZDRAVSTVENI DOM AMBULANTA FARMACEVTA SVETOVALCA V Sloveniji je za paciente z urejenim zdravstvenim zavarovanjem farmacevtsko svetovanje od leta 2016 brezplačno, saj ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od oktobra 2018 pa je le-to pacientom na voljo tudi v Zdravstvenem domu Laško. Farmacevt- sko svetovanje poteka v tako imenovanih ambulantah farmacevta svetovalca enkrat tedensko, in sicer v Zdravstvenem domu Laško, ob četrtkih od 7. do 13. ure. Izvajamo ga magistri farmacije, specialisti klinične ali lekarniške farmacije z ustreznimi kompetencami. Storitev se imenuje farmakoterapijski pregled in pomeni optimizacijo in racionalizacijo pacientovega zdravljenja z zdravili s ciljem, da se izboljša njegovo zdravje in s tem povezana kakovost življenja. Farmakoterapijski pregled je namenjen pacientom, ki jemljejo 8 ali več zdravil hkrati, imajo jetrno ali ledvično okvaro, imajo težave, ki so lahko posledica neželenih učinkov zdravil, starejšim, tistim, ki so pogosto v bolnišnici, tistim, ki prejemajo zdravila po stomi ali sondi in tistim, ki uporabljajo inhalacijska zdravila za zdravljenje pljučnih bolezni. Na- potnico za farmacevta svetovalca običajno izda pacientov osebni ali nadomestni zdravnik glede na lastno presojo ali na pacientovo željo. Farmacevt svetovalec nato pacienta ali njegovega skrbnika pokliče in povabi na pogovor. Na osnovi vseh pridobljenih informacij iz pogovora s pacientom in njegove razpoložljive zdravstvene dokumentacije farmacevt svetovalec poda svoje mnenje v obliki farmakoterapijskega izvida, ki je namenjen napotnemu zdravniku in ostane v pacientovi zdravstveni dokumentaciji. Lečeči zdravnik se nato na osnovi prejetega mnenja kliničnega farmacevta v dogovoru s pacientom odloči za morebitne spremembe terapije. Nataša Žikovšek Brečko, mag. farm., spec. klin. farm., farmacevtka svetovalka - HIPERPLAZIJA POVEČANA OBSEČNICA PROSTATE Moški le težko spregovorijo o svojih težavah s prostato, čeprav imajo že v krogu svojih prijateljev mnogo sotrpinov. Kar vsak drugi moški po 50. letu se sooča s simptomi povečane prostate, zato je prav, da jih prepoznamo in ustrezno ukrepamo. Dokler težave še niso prehude, bo morda zadostovalo že samozdravljenje. Težave, ki jih povzroča prostata, se ne pojavijo naenkrat, temveč nastajajo postopoma. Moškim po 45. letu starosti priporočam enkrat letno preventivni pregled prostate. Ne samo zaradi nevarnosti razvoja raka na prostati, ki strmo narašča po tej starosti, ampak tudi zato da se odkrije začetna benigna hiperplazija prostate, ki bo s svojim razvojem verjetno kasneje povzročila težave pri mo-krenju. Takšno začetno benigno povečanje prostate lahko uspešno zdravijo ambulantno. Pri bolnikih, ki že imajo težave, posebej pri tistih s hudimi, je zdravljenje z zdravili nekoliko težje, saj ta potrebujejo več mesecev, da se pokažejo prvi učinki, v tem času pa se težave lahko že toliko poslabšajo, da je potreben operativni poseg. Posebej je potrebno poudariti, da tudi operacija ne pomeni dokončno rešitev težav, saj nikoli ne odstranijo cele prostate in ta lahko z leti ponovno zraste (https://www.dnev-nik.si/228206). Splošne in najpogostejše težave, ki jih povzroča povečana prostata je, da paci- enti urinirajo pogosteje kot na dve uri, potreba po uriniranju je nujna, prisotno je dodatno napenjanje pred in po uriniranju, težave so z začetkom uriniranja, zmanjšana moč curka urina, tok urina se prekinja, boleče in pekoče uriniranje, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, kapljanje urina po končanem uriniranju, nemoč zadrževati urina, uhajanje urina, nočno prebujanje zaradi potrebe po uriniranju, ter tiščanje v predelu nad sramno kostjo (K. Tušek- Bunc, 2018). Povečana prostata praviloma ne ogroža življenja, vendar nezdravljena bolezen napreduje in vodi do resnih zapletov. Večja količina zaostalega urina v mehurju povzroča ugodne razmere za rast bakterij, glivic kar posledično privede do okužbe sečil. Ob vsem tem se lahko sečila tudi vnamejo, kar lahko moški čuti kot pekoč občutek ob uriniranju. Če se prostata še vedno povečuje, povzroča to resne težave tudi za ledvice. Omenila bi še dve pogosti bolezni prostate in sicer vnetje, ter rak prostate. Imata podobne znake kot pri povečani prostati. Samo s pravočasnim obiskom zdravnika in ustreznimi preiskavami je mogoče določiti pravo stanje in potem ustrezno pravočasno ukrepati. Literatura navaja nekaj naravnih sredstev za lajšanje težav ob povečani prostati, vendar jih ne ozdravi. Izogibati se je potrebno gaziranim pijačam, kavi, alkoholu, kajenju. Številni dejavniki lah- ko privedejo do razvoja bolezni prostate. Na nekatere, kot je dednost, zaenkrat na žalost še nimamo vpliva. Pravilna prehrana pa je področje, na katerega lahko sami vplivamo. V prehrani so določene snovi, ki vplivajo na razvoj benigne hi-perplazije prostate in snovi, ki lahko deloma zaustavijo njen razvoj. Prehrana naj bi imela pomemben vpliv na nastanek raka prostate. Več se ga odkrije pri ljudeh, ki uživajo veliko živalskih maščob, rdečega mesa, malo selena in malo vitamina A ter E vitamina. Epidemiološke študije so pokazale več težav pri kmetih, delavcih z barvili, tkaninami, DDT-jem in težkimi kovinami predvsem kadmijem. Problematična je prisotnost vse več pesticidov v vsakodnevni prehrani. Priporoča pa se črni poper, ki vsebuje bio-perin. Izvleček plodov črnega popra je bil že tisočletja uporabljan v medicini za zdravljenje težav z morili, revmatiz-ma, prebavnih motenj in nevralgij. Paradižnik vsebuje likopen, ki je rastlinsko barvilo in spada v skupino karotenoidov in je dober antioksidant. Drobnocvetni vrbovec, čaj katerega pripravimo zvečer pred spanjem in zjutraj na tešče, pijemo ga lahko vseskozi. Že dolgo časa je poznan izvleček korenine velike koprive, ki blagodejno deluje na težave ob povečani prostati obenem pa tudi pospešuje odvajanje vode. V kombinaciji z izvlečkom žagaste palme naj bi zavirala aktivne oblike moškega spolnega hormona testosterona in na ta način preprečevala povečevanje prostate. Najnovejše študije dokazujejo, da izvleček koprive zavira kemične procese v telesu, ki so vzrok za 35 ZDRAVSTVO nastanek benignega povečanja prostate. Priporoča se pogostejše uživanje bučnih semen, bučnega olja. Sicer pa bi rada poudarila predvsem dobro higieno pred in po spolnem odnosu, sicer dobro splošno higieno, zdravo prehrano, gibanje in če je možno manj stresa. Vprašalnik, ki je priložen, je mednarodni vprašalnik IPSS za ugotavljanje težav. Pomembno je, če imamo težave o tem spregovorimo in se posvetujemo z zdravnikom. Vprašalnik je pripomoček za ugotovitev stopnje težav. Če bo vaš seštevek točk med 1-7, imate blage težave z odvajanjem vode, in se priporoča higienski režim ter upoštevanje zdrave prehrane, načina življenja, kljub temu pa posvet z zdravnikom. Če je IPSS med 8-19 imate srednje težave, med 20- 35 pa so težave že precejšnje. Pri seštevku točk med 8 in 35 se priporoča obisk pri svojem zdravniku ali urologu. Poudariti je treba, da dodatki k prehrani nikakor ne morejo nadomestiti zdravila, ki vam ga predpiše zdravnik za zdravljenje že ugotovljene bolezni prostate. Dodatek k prehrani naj jemljejo moški, pri katerih še ni bila ugotovljena bolezen prostate in želijo na prostato delovati preventivno. Dodatki k prehrani so primerni za moške, ki imajo rezultat pod 7 in za katere zdravnik meni, da zdravljenje z zdravili še ni potrebno. Staranje je naravni proces, na katerega imamo lahko v večji ali manjši meri tudi sami vpliv. Zdrav način življenja omogoča mnoge pozitivne spremembe. Staranje je lahko v mnogih primerih tudi pretirano ocenjeno. Za spremembe na drugi strani ni potrebno zganjati panike, ampak začeti aktivno delovati v prid zdravju. V času, ko zdravje deluje, se opušča mnoge zdrave načine življenja. Posledično se zgodijo mnogi znaki staranja prej. Življenjske navade, ki zahtevajo spremembe, niso velike, pomenijo pa pomembno spremembo v kakovosti življenja. Nekaterim ljudem pomaga droben nasvet, drugim pač ne. Verjetno bi bilo dobrodošlo vsakemu izkusit spremembo na bolje (http://www.moj-fitnes.com/povecana-prostata-tezava--starejsih.html). Tomislava Kordiš, mag. man. in vzg. za zdr. IPSS NIKOLI ZELO REDKO OBČASNO POGOSTO ZELO POGOSTO SKORAJ VSAKIČ 1. Nepopolno praznjenje mehurja Kako pogosto ste imeli po mokrenju občutek neizpraznjenega mehurja? 0 1 2 3 4 5 2. Pogostost mokrenja Kako pogosto ste morali na vodo prej kot dve uri po zadnjem mokrenju? 0 1 2 3 4 5 3. Prekinjanje mokrenja Kako pogosto se vam je med mokrenjem prekinjal curek, ne da bi to sami hoteli? 0 1 2 3 4 5 4. Nujnost mokrenja Kako pogosto vas je naenkrat, nezadržno pognalo na vodo tako, da bi lahko tudi kakšna kaplja ušla? 0 1 2 3 4 5 5. Jakost curka Kako pogosto ste pri mokrenju opazili šibak curek in je tak ostal ves čas mokrenja? 0 1 2 3 4 5 6. Napenjanje Kako pogosto ste se pred mokrenjem morali napenjati ali pa čakati na začetek mokre-nja? 0 1 2 3 4 5 7. Nočno vstajanje Kolikokrat na noč, ste se ponoči zbudili, ker vas je tiščalo na vodo? Kolikokrat na noč greste na vodo? 0 (nikoli) 1 (1 krat) 2 (2 krat) 3 (3 krat) 4 (4 krat) 5 (5 krat ali več) 8. Ocena kvalitete življenja Kako bi ocenili vaše počutje, če bi težave bile v bodoče takšne, kot so sedaj? odlično zadovoljivo še kar dobro izmenično dobro/ slabo nezadovoljivo zelo slabo Vir: Združenje za družinsko medicino, IPSS (International Prostate Symptoms Score) mednarodni vprašalnik 36 ZDRAVSTVO VADBA PO METODI FELDENKREIS PETA Že Sokrat je vedel, da kadar nas bolijo stopala, boli celo telo. Stopalo delimo na tri dele: peto, nart in prste. Peta je ena izmed 26 kosti stopala, ki je čvrsta in blaži sunke in udarce, ki nastajajo pri dotiku s tlemi. Pomembna je pravilna obutev, primerna telesna teža in telesna dejavnost, ki je primerna starosti in telesni pripravljenosti. Pogosta težava na peti je trn, ki nastane zaradi pretiranega napenjanja podplat-nih vezi in povzroči spremembe ob na-rastišču teh na petnico. Najprej se pojavi brazgotina, nato kalcinacija in nato trn. S starostjo pride do popuščanja stopalnega loka in degenerativnih sprememb, zato je gibanje priporočljivo. Feldenkrais vajo začnemo s potovanjem po telesu, da občutimo obe peti na tleh in zadnjo linijo nog vse do medenice. Skrčimo noge in pretipamo zunanji, notranji rob stopala od palca do pete. Primemo vse prste in jih zasučemo. Opazujemo, koliko so pete v vaši pozornosti, preletimo hrbet, lopatice in začutimo, kako ležita vrat in glava. Z desnim stopalom v desno_ Ležimo na hrbtu s pokrčenimi nogami in podrsamo po podlagi vstran z desno peto. Zmanjšamo drsanje do te mere, da lahko gib pospešimo. Po počitku ponovimo vajo še z drugo peto. Občutimo gibe v kolenu, kolku in dimljah. Nato drsimo po podlagi z obema petama hkrati narazen in skupaj. Se uležemo in opazujemo dihanje, če je čeljust sproščena. Peti v levo in desno Stopali sta skupaj, držimo se za koleni in obračamo obe peti v desno in na- ravnost. Po počitku obračamo peti v drugo smer. Nato obračamo obe peti v levo in desno, kar nas spominja na zavoje pri smučanju, ko ena peta potiska drugo. Občutimo boke, medenico, rebra in glavo, ki sledijo gibanju stopal. Ker je položaj z nogami proti stropu utrujajoč za križ, lahko med vajami večkrat skrčimo obe nogi s koleni narazen, prib-ližanimi na prsni koš. Pri tem kolena zazibamo gor dol ali z njimi zakrožimo. Pri tem se kolki sprostijo in zmehčajo. Desna noga je pokrčena, leva stegnjena proti stropu_ Ležimo na hrbtu s pokrčeno desno nogo, leva, ki jo držimo za stegno, je stegnjena proti stropu. Presodimo, kje je najboljši položaj za nogo in upogibamo gleženj gor in dol, zelo počasi. Ponovimo gib, da ga vodi peta in pri tem čutimo, kako se mišice podaljšajo in skrajšajo do vratu. Po počitku krožimo s stopalom, da čutimo vse vogale v krogu. Gib naj vodi še peta, ki riše kroge, če bi imeli na zadnjem delu pete kredo. Po kroženju v drugo smer in počitku, vajo ponovimo še z drugo nogo. Noga se obrača okoli osi. To preizkusimo sede, ko nogi stegnemo naprej in krožimo s peto. Počasneje, ko bomo gib izvajali, bolj bomo čutili povezavo gibanja do prsnega koša. Krožimo s stopali_ Dvignemo obe nogi proti stropu, pod medenico položimo deko, zaradi lažjega izvajanja vaje. Z rokami se primemo za stegna in s stopali skupaj, zakrožimo. Po nekaj ponovitvah nogi pokrčimo in jih šele nato stegnemo na podlago. Ponovimo še vajo kroženja v obe smeri, tokrat vodijo pete. Zmehčamo gibanje v kolkih, medenici, križu. Obe peti navzven_ Ležemo na trebuh in obe stopali upog-nemo, da se opremo na prste. Koleni dvignemo, da se pogačici odlepita od tal. Poiščemo ugoden položaj za roke in pomaknemo desno peto navzven in naravnost. Ko ponovimo še z levo peto, po počitku obe peti obračamo navzven in skupaj. Pomembno je, da kotalimo kolke, prosto dihamo, sprostimo prsni koš, prsnico, vrat in odnehamo ter počivamo. Gibanje nog z dvigom glave_ Ležimo na trebuhu z iztegnjenimi nogami, oprtimi na prste, glava počiva na dlaneh. Ko obračamo peti navzven, se kotalijo kolki in povabimo celo telo, da postopoma pomaga spustiti pete na podlago. Uskladimo gibanje z dihanjem. Vdihnemo, ko obračamo pete vstran, nežno dvignemo glavo ter izdihnemo, ko obrnemo pete na sredino. Vajo zaključimo z ležanjem na hrbtu in opazujemo, kaj je drugače, kako jasno so pete v vaši sliki. Po vadbi se razhodimo z občutenjem celega telesa in vseh sprememb, ki so se z vajo pojavile. Februarja je končala študij Feldenkrais metode diplomirana fizioterapevtka Darja Šoštarič. Po štirih letih študija na Dunaju je pridobila licenco za skupinsko vodenje in individualno obravnavo. Je ena izmed dvajsetih, ki so v Sloveniji končali študij. Največ vodenih vadb je v Ljubljani in še v dvanajstih mestih po Sloveniji. Od leta 2011 so potekale vadbe v Laškem pod vodstvom Nuše Romih, ki je vodilna za Feldenkrais metodo v Sloveniji. Veseli smo, da je njeni poti sledila Darja Šoštarič, ki sedaj vodi vadbe v Celju. Vse o vadbi najdete na spletu www. feldenkrais.si. Majda Anžin, fizioterapevtka Darja Šoštarič, diplomirana fizioterapevtka, Feldenkrais licenca za ATM in FI 37 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO Na posvetu o aktualnih nalogah letošnjega leta_ Predsednice in predsedniki krajevnih organizacij Rdečega križa laške in ra-deške občine so se sredi marca na povabilo Območnega združenja Rdečega križa Laško-Radeče sestali na delovnem posvetu. Uvodoma smo jih seznanili z najpomembnejšimi aktivnostmi minulega leta, ki so potekali ob okrnjeni kadrovski zasedbi, nato pa smo se dotaknili organizacijskih in vsebinskih nalog letošnjega leta. Na organizacijsko tehničnem področju nismo mogli mimo bližajočih se volitev, saj se vodstvu in organom OZ RK Laško-Radeče sredi junija izteče štiriletni mandat, zato smo se dogovorili, da bomo do volilnega zbora članov vsi aktivno delali na oblikovanju predlogov članov za Območni in Nadzorni odbor, Komisijo za socialna vprašanja in elementarne nesreče, Strokovni center za prvo pomoč, preventivno zdravstveno dejavnost in krvodajalstvo ter Svet za delo z mladimi v RK. Sočasno bomo iskali primerne kadre, ki bi bili pripravljeni sodelovati v ekipah prve pomoči za potrebe občanov laške in radeške občine. Volilne zbore bodo imele tudi nekatere krajevne organizacije RK. Na tehničnem področju smo med prioritetne naloge dali prenovo garaže z arhivskim materialom, ki je povezana tudi z ureditvijo kanalizacijskega sistema. Na področju programskih nalog smo se najprej dotaknili rednih nalog, od članarine, krvodajalstva, doslednega izvajanja in upoštevanja dopolnjenih kriterijev za prosilce pomoči in določanje njihovega statusa upravičenca, v nadaljevanju pa vsem ostalim aktualnim programskim nalogam. Spregovorili smo o letošnji tematiki preventivne, zdravstveno vzgojne dejavnosti v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, OE Celje. V maju bo potekala vrsta različnih aktivnosti v t. i. Mesecu dejavnosti organizacij RK laške in radeške občine in krožkov RK na naših šolah, med katerimi bomo trenutek časa namenili tudi priložnostni slovesnosti ob zaključeni prenovi skladišča za oblačila in opremi, med katero je zagotovo tudi nakup novega kombiniranega vozila ter izrazu zahvale vsem, ki so pripomogli k njeni uresničitvi. Lani je bilo za tovrstne, nujne posege porabljenih kar 27 tisoč EUR sredstev, kar za naše razmere predstavlja velik strošek. Med drugim bodo 18. maja v Sedražu počastili 70- letnico delovanja njihove organizacije. Ob prevzemu novega vozila - predsednica Jožica Bri-lej je ponosna, da nam je tudi v njenem, štiriletnem mandatu uspelo postoriti marsikaj. Članarina in prostovoljni prispevki marsikje predstavljajo edini, vsekakor pa pomemben vir za izvajanje programov v krajevnih organizacijah Rdečega križa_ Krajevne organizacije Rdečega križa bodo v naslednjih dneh in tednih marsikje pričele s pobiranjem članarine za letošnje leto. Ponekod so to nalogo že opravili prej kot je njihova lokalna tradicija, povsod drugod pa bodo na vaša vrata potrkali prostovoljci RK in z vašo pomočjo opravili eno temeljnih nalog. Prosimo vas, sprejmite jih dostojanstveno. Pri Območnem združenju RK Laško--Radeče, ki povezuje vse krajevne organizacije RK laške in radeške občine, smo pripravili vse potrebno za izvajanje omenjene naloge. Treba je omeniti, da je bilo konec minulega leta v organizacije RK laške in radeške občine vključenih 4.490 članov. Članarina v višini 5 EUR je skromna, zato vam bomo hvaležni, če boste k njej v okviru vaših možnosti pridali še kakšen evro prostovoljnega prispevka. Vsa sredstva, zbrana od članarin in prostovoljnih prispevkov, ostajajo v celoti krajevnim organizacijam RK, nad njihovo porabo pa bdi Nadzorni odbor Območnega združenja Laško-Radeče. Krajevne organizacije RK se v okviru možnosti trudijo, da svojim članom v obliki različnih dejavnosti in programov precejšen del sredstev članarine in prostovoljnih prispevkov nadomestijo oz. vrnejo, če jih znamo in želimo koristiti. Zato vas vabimo, da se jih člani udeležujete v čim večjem številu. Naj jih nekaj omenim: druženja s starejšimi kra- jani, zdravstveno vzgojna predavanja, pozornosti članov in krajanov ob jubilejih, srečanja s krvodajalci, pomoč ljudem v hudi stiski, sodelovanje v akciji Čisti zobje ob zdravi prehrani, za zbore članov RK in druge organizacijske zadeve, za delo krožkov RK, zdravstveno preventivne, promocijske materiale, nošenje prapora za pokojnimi člani, pakete pozornosti za starejše, osamljene in bolne člane, takojšnjo pomoč krajanom ob elementarnih nesrečah, prispevke k solidarnostnim akcijam sosednjih krajevnih organizacij RK, za letovanje, za pakete prehrane, sofinanciranje stroškov nabave defibrilatorjev, za brezplačna usposabljanja Temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja itd. Vsem članom RK laške in radeške občine izražamo hvaležnost za vašo člansko zvestobo. Ob tej priložnosti pa v naše vrste vabimo vse tiste, ki še niste postali naši člani, pa bi to želeli postati. Vpišete se lahko pri enem od prostovoljcev na terenu, vašo voljo pa lahko izrazite in uresničite tudi na našem sedežu v Laškem, na Aškerčevem trgu 4. b, v Laškem, v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure. Ob sredah tudi od 14. do 16. ure). Nekateri člani in mladi člani Rdečega križa skrbno hranijo svojo člansko izkaznico. Zdravstveno vzgojna dejavnost Rdečega križa_ Na posvetu predsednic in predsednikov krajevnih organizacij Rdečega križa smo se dogovorili, da bomo povsod, kjer še nismo izpeljali usposabljanj in predstavitve defibrilatorjev, to nalogo izvedli v aprilu, glavnino pa v mesecu maju. Sicer pa smo podprli prizadevanja naše predsednice Strokovnega centra za prvo pomoč in preventivno dejavnost, prim. Nuše Konec Juričič, dr. med., iz Območne enote NIJZ Celje, ki nam je predstavila potrebo po osveščanju občanov, da bi bila večja odzivnost na njihove 38 preventivne programe. Gre za presejalne programe zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke, raka dojk in materničnega vratu imenovane Svit, Dora in Zora, s katerimi pri navidezno zdravih odraslih ljudeh ugotavljajo morebitne spremembe. Zato bodo v kar nekaj Krajevnih organizacijah RK že v letošnjem letu za vse občane pripravili predavanja o omenjenih programih in hkrati večji zavzetosti za njihovo odzivanje, ki bodo potekali pod delovnim naslovom Vabilom za zgodnje odkrivanje raka Dora, Zora in Svit se je smiselno odzvati. Med prvimi so se za tovrstno tematiko odločili na Vrhu nad Laškim, kjer bo predstavitev vseh programov v soboto, 11. maja, ob 15. uri v večnamenski dvorani Gasilskega doma. Med ponujenimi programi so tudi druženja in delavnice na temo Za boljši spomin zoper demenco, ki so bili sprejeti na razpisu študijskih krožkov An-dragoškega centra Slovenije. O ponujenih temah boste krajani in člani RK po krajevnih organizacijah RK posebej obveščeni. * II mjimim U/ 1 Predavanja prim. Nuše Konec Juričič, dr. med., so vedno vsebinsko bogata, zanimiva in prijetna. Krvodajalski akciji v Rimskih Toplicah in Pivovarni lepo obiskani V marcu sta bili v Rimskih Toplicah in Pivovarni Laško krvodajalski akciji, katerih se je udeležilo kar 136 krvodajalcev. Obe akciji sta potekali za potrebe zdravljenja ljudi v celjski bolnišnici. Nad odzivnostjo, ki je večja kot je bila lanska, smo zelo zadovoljni, zato vsem krvodajalcem, ki jim je bilo dano priti na omenjeni akciji in darovati kri, iskrena hvala. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo tudi OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in Pivovarni Laško za gostoljubje. Krvodajalka Cvetka Sikovšek na krvodajalski akciji v družbi s hčerko Urško Bodoči vozniki se prve pomoči kvalitetno učijo tudi v laški občini Tečaj prve pomoči z izpitom za bodoče voznike motornih vozil lahko vsi zainteresirani opravijo tudi v Laškem. Skupine so manjše in zato je večja možnost k individualnemu pristopu slehernega slušatelja in več časa lahko namenimo izvajanju praktičnega dela. Tečaje vodijo licenci-rani predavatelji prve pomoči, vsi pa so tudi izkušeni reševalci, ki lahko na podlagi praktičnih zgodb iz dnevnega dogajanja le-te prenašajo med slušatelje. Vsi, ki se odločate za vozniški izpit, ste prisrčno vabljeni, da se čimprej prijavite na tečaj. Razpišemo ga takoj, ko je prijavljenih deset kandidatov. Članom RK in učencem, ki so sodelovali na tekmovanjih osnovnošolskih ekip prve pomoči, nudimo 20 % popust. Za več informacij in prijavo nas pokličite na telefonsko število 734 34 60, lahko pa se tudi osebno oglasite ali pa nam pišete na e-naslov rdeci.kriz.lasko@siol.net. Na omenjenem naslovu se lahko oglasite vsi tisti, ki vas zanimajo drugi programi izobraževanja v prvi pomoči. Učenci višjih razredov osnovnih šol znova tekmovali v prvi pomoči Letos je že dvanajst let, odkar pri Območnem združenju Rdečega križa La-ško-Radeče skupaj s šolami in njihovimi mentoricami vsako leto v tem času posvečamo posebno pozornost pripravi učencev za pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja ter oblikovanju ekip za tekmovanje. Za letošnje tekmovanje se je prijavilo šest ekip, in sicer ena ekipa iz OŠ Primoža Trubarja Laško, ki jo pripravlja mentorica Milena Žohar in kar pet ekip OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, ki jih vodi mentorica Klavdija Artank. V tem času, ko berete članek, je tekmovanje že za nami, saj je bilo 11. aprila. Najboljša ekipa iz Območnega tekmovanja pa se bo udeležila regijskega tekmovanja, ki bo SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST 16. aprila na OŠ Dramlje, v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Šentjur. Učenci osnovnih šol na tekmovanju vsakokrat prikažejo dobro znanje prve pomoči. Vlado Marot Tudi letos srečanje članic in krajank Rečice za Dan žena_ Osrednji letošnji dogodek naše organizacije Rdečega križa v Rečici je zagotovo ponovno druženje članic in krajank ob dnevu žena, ki smo ga organizirali 9. marca v dvorani Sindikalnega doma v Rečici. Veseli nas, da se ga je udeležilo kar 65 pripadnic nežnejšega spola. Po pozdravu smo se spomnile na vsebino praznika, na kaj moramo biti pozorne in kje bi se morale žene bolj vključevati. Naši najmlajši iz Podružnične osnovne šole Rečica in KD Lipa Rečica so nam s svojimi mentoricami pripravili lep kulturni program, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Zahvaliti se moramo tudi predsednici Sveta KS Rečica Urški Knez, ki se je odzvala našemu vabilu, da se predstavi kot novo izvoljena predsednica Sveta KS. Na kratko nas je seznanila s problematiko, ki jo bodo skušali reševati v njihovem prvem obdobju delovanja. Pripravljena je prisluhniti in pomagati tudi društvom, saj se na tem področju menda obetajo spremembe, ki jih je napovedalo računsko sodišče. Srečanje se je nadaljevalo z večerjo, ki jo je pripravila ga. Brankica in nas na koncu presenetila še z dodatkom, saj nas je nekaj minut zabavala še s humoristič-nim nastopom. Za izgubo kalorij je poskrbel glasbenik Peter, ko nas je dvignil iz udobnih sedežev na noge in nas spravil na ples. Večer smo popestrile z manjšimi 39 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST zabavnimi vložki in z nekaterimi plesale kar krepko čez polnoč. Za vzgled nam je bila naša članica Marija Jelenko, ki se je pridružila našemu srečanju ne glede na to, da ima veliko zdravstvenih težav. Iz druženja ob dnevu žena v Rečici. Z njimi je zaplesala tudi predsednica KS Urška Knez (foto: Suzana Levičar). V tem času smo pozornost namenili našim jubilantom, ki smo jih, nekatere skupaj z Društvom upokojencev Rečica, obiskali ob njihovih okroglih obletnicah, in sicer Viljemu Gaberšku, Francu Nap-retu in Evi Kosmus. Vsem smo zaželeli še veliko zdravja in zadovoljstva, pa tudi sreče. Našega obiska so bili veseli. Eva Kosmus je za svojih 95 let prijetna sogovornica in prava manekenka. Povedala je, da za njeno pričesko skrbi vnukinja. Najraje pa ob lepih dnevih sedi na balkonu na sončku in uživa. Sicer pa bomo v mesecu aprilu skupaj z OZ RK Laško-Radeče delili prehranske pakete tistim, ki so upravičeni do tovrstne pomoči. V mesecu maju bomo imeli zbor članov. Vse člane že zdaj vabimo in prosimo, da se ga udeležijo, da se seznanijo z našim delom. Vabimo vas tudi na Zeli-ščarski piknik, ki bo v nedeljo, 2. junija. Vreme nam navadno služi in lepo se imamo, pa še kaj novega izvemo. Marija Šmauc Povabilo za vključitev v ekipo prve pomoči Rdečega križa_ Pri OZ RK Laško-Radeče smo se skupaj s krajevnimi organizacijami Rdečega križa zavzeli, da bomo za potrebe reševanja in pomoči v laški občini v dogovoru z Občino Laško sestavili vsaj eno šestčlansko ekipo prve pomoči za nudenje pomoči ob večjih elementarnih in drugih nesrečah. Po Uredbi bi morali imeti dve v laški in eno v radeški občini. Zato smo intenzivno pričeli z iskanjem in evidentiranjem prostovoljcev, ki bi želeli oz. bili pripravljeni nekaj svojega časa žrtvovati za sodelovanje v ekipi prve pomoči. Vse prijavljene bomo povabili na razgovor, nato pa bo sledilo usposabljanje po programu za bolničarje. Po uspešno osvojenem znanju bomo člane ekipe tudi opremili z uniformami, nahrbtniki in ostalimi pripomočki, da bodo lahko učinkovito delovali in pomagali, če bo potrebno. Vsi, ki vas tovrstno delo zanima in bi bili pripravljeni sodelovati z nami, vas prosimo, da nas pokličete ali nam to sporočite na elektronski naslov rdeci.kriz.la-sko@siol.net. Za vaš odziv in sporočilo vam bomo zelo hvaležni. PRI NAŠIH SLAVLJENCIH_ V obdobju zadnjih dveh mesecev smo obiskali tri občanke in enega občana, ki so zaokrožili svojo obletnico na 90. Skupaj z županom Občine Laško Francem Zdolškom, predsedniki krajevnih skupnosti, Rdečega križa in društev upokojencev v krajih, kjer so doma in so njihovi člani, smo se najprej ustavili v Trobnem Dolu pri Francu Brečku, ki je prazno- val na začetku februarja, slabe tri tedne kasneje smo še enkrat šli v šentrupert-sko faro k Cvirnovim, ko je praznovala Francka Gračner. Po nekaj dneh pa še v Tevče, kjer so praznovali 90. rojstni dan mame Jožefe Senica, ki pa je po rodu prav tako Šentruperčanka. Sredi marca smo obiskali še Jožefo Možič iz Marijine vasi pri Jurkloštru. Vsi so nam izrazili hvaležnost za izkazano pozornost, mi pa njim za prisrčen sprejem, zahvalo za njihovo dosedanje bogato delo, ki so ga vsak zase in vsi skupaj opravili ter veliko željo, da bi jim zdravje čim dlje služilo in da bi v miru preživljali vsa nadaljnja leta. Francka Gračner se je primožila na veliko kmetijo v Šentrupert iz Dobja. Kljub temu je velik del življenja opravljala prostovoljno delo pri Rdečem križu, zato je pred leti prejela Zlati znak RK. Jožefa Senica iz Tevčpri Laškem, ki je odraščala v Šentrupertu skupaj s šestimi sestrami in je vseskozi vesele narave, meni, da se kljub raznim težavam z dobro voljo da marsikaj postoriti. Eva Kosmus iz Spodnje Rečice, ki je praznovala že 95. rojstni dan, v družbi s prostovoljko RK Cvetko Mešel (foto: Marija Šmauc). Franc Brečko iz Trobnega Dola pri Šentrupertu si je kruh služil z delom na kmetiji in v rudniku. Bežno pa se še spominja, kako so z vlakom vozili premog iz Trobnega Dola. Jožefa Možič iz Marijine vasi pri Jurkloštru se z žalostjo spominja vojnih časov, ko so jim požgali domačijo. Takrat je bila stara 14 let. Vlado Marot 40 OB OBLETNICI SMRTI JOŽEFA HORVATA OBISKALI VELIKO POLANO 23. marca je minilo deset let odkar je umrl laški nadžupnik in dekan Jožef Horvat, doma iz Male Polane v Prekmurju, ki je v Laškem služboval več kakor 40 let. Zaradi njegovega velikega doprinosa kraju, še zlasti pri ohranjanju kulturne in sakralne dediščine ter dobrega sodelovanja s krajem in občino, mu je bil podeljen naziv častni občan Občine Laško. Ob obletnici se je delegacija Občine Laško na čelu z županom Francem Zdolškom in Zveze Možnar 22. marca poklonila njegovemu spominu z obiskom groba v Veliki Polani, kjer je župnik pokopan. Obisk delegacije Laškega pri županu Velike Polane Damijanu Jaklinu SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST Delegacija Občine Laško v družbi z Danijelom in Kristino Horvat. V ozadju je rojstna hiša dekana Jožefa Horvata. Ker pa so se prijateljske vezi s krajem in sorodniki, od koder je bil doma, po župnikovi zaslugi spletle, razvijale in ohranile vse do današnjih dni, smo se v nadaljevanju sestali še z županom občine Velika Polana Damijanom Jaklinom, ki nam je slikovito orisal življenje ljudi in razmere ob meji, kakor velike načrte z objekti v Copekovem mlinu v Mali Polani, kjer se je zadnji dve leti odvijala in snemala zabavna televizijska oddaja Kmetija. Dotaknili pa smo se tudi možnosti nadaljnjega uspešnega sodelovanja z Občino Laško, zlasti na kulturnem področju. Ob zaključku obiska v Veliki Polani smo se ustavili še v Mali Polani, pri družini Horvat, kjer je bil rojen Jožef Horvat in z njimi obujali spomine nanj. Dan kasneje so se njegovemu spominu poklonili številni Laščani, ki so se v Veliko Polano odpeljali kar z dvema avtobusoma, kjer so pripravili spominsko mašo, obiskali njegov grob in se udeležili sprejema na Horvatovi domačiji. Vlado Marot REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo CELJE, Enota Laško ZENITNA POGODBA - POGODBA O UREDITVI PREMOŽENJSKOPRAVNIH RAZMERIJ Ženitne pogodbe (prenuptial agreements) so dobro poznane iz svetovne zgodovine, kakor tudi v državah z anglosaksonskim pravnim redom (ZDA, Velika Britanija), Slovenija pa jih do uveljavitve Družinskega zakonika ni poznala. Ženitne pogodbe so stare več kot 2.000 let. Prva takšna znana pogodba je bila napisana v hebrejščini imenovala pa se je The Ketubah in je bila namenjena varovanju premoženjskega položaja žensk v primeru razveze ali smrti moža - žena je bila upravičena do deleža moževega premoženja. Ženitne pogodbe so se pojavljale tudi kasneje (v 7., 9. in 15. stoletju), predvsem pa v 19. stoletju v ZDA, kjer je do sprejetja »Married Women's Act« veljala ureditev, da je bilo vse ženino premoženje, ki ga je imela oz. ga je podedovala, samodejno preneseno na moža. Žene (predvsem bogatejše) so ženitne pogodbe sklepale, da so zaščitile svoje premoženje, da v primeru smrti oz. prenehanja zakonske zveze le-to ne bi prešlo na bivšega moža oz. njegove dediče. Sicer ženitne pogodbe poznajo v več evropskih državah (Francija, Belgija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Švica, Danska, Norveška) zdaj tudi v Sloveniji. Z novim družinskim zakonikom, ki je stopil v veljavo 15. 4. 2017, uporabljati pa se bo začel dve leti po uveljavitvi, t. j. 15. 4. 2019 je bila uvedena t. i. pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (ženitna pogodba). Družinski zakonik določa, da lahko zakonca s pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij sporazumno urejata svoja premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze (enako velja za zunajzakonsko skupnost, saj je le ta izenačena z zakonsko skupnostjo in ima med partnerjema enake pravne posledice kot zakonska zveza). Pogodba se lahko sklene pred sklenitvijo ali po sklenitvi zakonske zveze. Pogodba, sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga v pogodbi določita zakonca. Pogodba, sklenjena po sklenitvi zakonske zveze, učinkuje od dne sklenitve pogodbe ali od dne, ki ga v pogodbi določita zakonca. Pogodba ima vedno učinek za naprej in ne dopušča, da bi lahko zakonca premoženjska razmerja urejala za nazaj. Pred sklenitvijo pogodbe morata zakonca drug drugega seznaniti s svojim 41 SOCIRLR premoženjskim stanjem, sicer je pogodba izpodbojna. Po določilih Obligacijskega zakonika jo lahko izpodbija zakonec, ki ni bil seznanjen s premoženjskim stanjem drugega zakonca, v roku enega leta, odkar je izvedel za okoliščine v zvezi s premoženjskim stanjem drugega zakonca in v objektivnem roku treh let od sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena pred notarjem v obliki notarskega zapisa. Notar mora zakonca pred sklenitvijo pogodbe seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom in ju poučiti o premoženjskih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz zakonika. Notar se mora tudi v celoti prepričati, da sta zakonca razumela pomen in pravne posledice vsebine ženitne pogodbe ter se prepričati, da njena vsebina ne nasprotuje Ustavi, prisilnim (kogentnim) predpisom ali moralnim načelom. V nasprotnem primeru je takšna pogodba nična, notar pa mora sklenitev takšne pogodbe zavrniti. Nadalje mora biti takšna pogodba vpisana v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Uveljavlja se načelo zaupanja v register, kar pomeni, da proti tretjim osebam ženitne pogodbe učinkujejo zgolj v primeru, ko so vpisane v register, sicer se domneva, da za premoženjska razmerja med zakonci velja zakoniti premoženjski režim. Tretje osebe lahko iz registra razberejo le, da je med določenima zakoncema sklenjena pogodba o urejanju premoženjskih razmerij in pri katerem notarju je v hrambi, ne morejo pa izvedeti vsebine pogodbe. Družinski zakonik s svojimi določili določa tudi vsebino, ki jo lahko zakonca urejata s takšno pogodbo. Z ženitno pogodbo je mogoče urejati premoženjska razmerja med zakoncema, tudi dogovor o preživljanju v času trajanja zakonske zveze in za primer razveze ter sporazum o mediaciji. Dogovorita se na primer lahko glede skupnega premoženja, posebnega premoženja, prevzemanja dolgov, določujeta deleže na skupnem premoženju, se odločita, da ohranita vsak svoje posebno premoženje, kako se bo delilo skupno premoženje v primeru razpada zakonske zveze ...). S pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij zakonca ne moreta urejati vprašanj glede vzgoje in varstva, stikov in preživnine mladoletnih skupnih otrok, do katerih pride v primeru razveze zakonske zveze. Zakonca lahko pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij pozneje spremenita tudi tako, da razdelita do tedaj nastalo skupno premoženje in za v prihodnje vzpostavita nov pogodbeni režim ali pa se odločita, da med njima v prihodnje velja zakoniti premoženjski režim. Posledica pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij, ki je neveljavna ali nejasna na način, da ni mogoče razbrati premoženjskega režima med zakoncema, je, da med zakoncema velja zakoniti premoženjski režim. Med prednostmi pogodb o ureditvi premoženjskih razmerjih lahko zagotovo izpostavim, da je lahko v korist enega od zakoncev dogovorjeno, da bodo njegovi potomci po njegovi smrti dobili večji delež v primerjavi s preživelim zakoncem. S tem umrli zakonec doseže, da pretežni del njegovega premoženja ostane v krvnem sorodstvu. Nadalje bo tako možno zavarovati tudi pridobitno dejavnost enega od zakoncev, s katero se ukvarja v času trajanja zakonske zveze. Pogodba bo lahko določala, da eden od zakoncev ne bo upravičen do deleža na pridobitni dejavnosti drugega od zakoncev. Zakonec se bo lahko zavaroval tudi pred odgovornostjo za dolgove drugega zakonca, s čimer bo zakonec zavaroval svoje premoženje pred upniki drugega zakonca. Ženitne pogodbe preprečujejo tudi nastanek morebitnih sporov glede delitve skupnega premoženja ob razvezi zakonske zveze in se s tem izogneta v večini primerov dolgotrajnemu prav-danju in velikih dodatnih stroškov. Največja prednost bi znala biti v tem, da se zakonca, ki nista v sporu glede skupnega premoženja, lažje sporazumeta o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini skupnih mladoletnih otrok. Na drugi strani bo sklepanje ženitnih pogodb prineslo tudi pomanjkljivosti. Običajno se namreč sklepajo pred sklenitvijo zakonske zveze, ko je med bodočimi zakonci prisotna močna čustvena povezanost, ki lahko vpliva na to, da eden od zakoncev privoli na dogovor, ki ga postavlja v slabši položaj kot v primeru veljavnosti zakonitega premoženjskega režima. Pobuda za sklenitev ženitne pogodbe je lahko tudi pokazatelj nezaupanja do bodočega zakonca, kar lahko negativno vpliva na bodoče odnose med zakoncema. Zagotovo pa je, da s sklenitvijo teh pogodb ni mogoče predvideti vseh težav in sporov, do katerih lahko pride med zakoncema med trajanjem zakonske zveze in v primeru razveze. Pogodba o sklenitvi premoženjskih razmerjih oz. ženitna pogodba je ena izmed novosti, ki jo prinaša Družinski zakonik in pomeni velik odstop od tradicionalne kogentne zakonske ureditve premoženjskopravnih razmerij med zakoncema, saj bosta zakonca imela možnost po svoji volji odločati glede premoženjskih razmerjih med njima. V kolikor se te možnosti ne bosta poslužila, pa bo zanju veljal zakoniti premoženjski režim - režim, ki ga določa veljavna zakonodaja. Nataša Klobasa, univ. dipl. prav., strokovna delavka CSD Celje KOTIČEK za STARŠE OČETJE - POMEMBNI STE! Ta prispevek ni namenjen samo očetom, temveč tudi materam. Tudi mame se moramo zavedati pomena očetov in jih v njihovi vlogi spodbujati ter jim do- 42 voliti, da prevzamejo svojo vlogo. »Vloga nobenega od njiju ne zmanjšuje pomena drugega, ne zapostavlja njegove vrednosti, temveč jo še dopolnjuje in veča.« (Žmuc - Tomori, 1989: 7) Zato spodbuda očetom, da ozavestite in se opolnomočite v svoji starševski vlogi, ker je pomembna. Ta prispevek je sicer namenjen družinam, kjer sta starša ločena. Mogoče pa je videti vzporednice tudi v družinah, kjer starša nista ločena. V prispevku so izvzete tiste družine, kjer je bilo prisotno nasilje v družini ali kakšne drugačne zlorabe. V takšnih primerih se stiki dogovarjajo individualno in so lahko tudi omejeni, npr. stiki pod nadzorom ali stiki na drugačen način (in ne osebni). Na začetku se mi zdi pomembno pojasniti, da moramo pristojne instituci- SOCIALA je (sodišča, centri za socialno delo, ...) v vseh postopkih, ki jih vodimo, slediti NAJVEČJI KORISTI OTROKA. Otrok je naše bistvo iz katerega izhajamo. Kljub temu pa se včasih zgodi, da nam kdaj starši očitajo, da smo na strani drugega starša. Naš odgovor je - da smo vedno na strani otroka! Razlogov za takšen očitek je lahko več, večinoma pa jih izhaja iz tega, da starš ne (z)more sprejeti, da je v korist otroka, da je tudi drugi starš aktivno vključen v življenje otroka. Starš pa to težko sprejme zaradi svojih čustev v odnosu do bivšega partnerja oz. partnerke. V naši družbi še vedno velja tradicionalno prepričanje, da se ob ločitvi otrok zaupa v varstvo in vzgojo materi. Očetje niti ne pomislijo, da bi izrazili željo, da bi se otrok zaupal v varstvo in vzgojo njim, pa čeprav bi mogoče, v dani situaciji, zmogli izvajati varstvo in vzgojo v večjo korist otroka. Dejstvo, ki ga je potrebno izpostavi je, da so stiki med očetom in otrokom zelo pomembni. V praksi se velikokrat zgodi, da očetje iz različnih razlogov stikov ne izvajajo oz. so v življenju otroka odsotni. »Očetova odsotnost ima različne vzroke: oče, ki ga ni, oče, ki noče, oče, ki ne zmore, oče, ki ne zna, oče, ki ne ve, oče, ki ne sme.« (Žmuc - Tomori, 1989: 8) Pogosto so ti razlogi izven otroka samega. Tako se očetje odločijo za prekinitev, ker ne zmorejo komunikacije z materjo otroka ali ker mati otroka ob začetku stika ali zaključku stika očeta s čim obremenjuje ali ker mati otroka čustveno obremenjuje in to vpliva na otrokov odnos do očeta. Starš, ki izvaja stike, večkrat dobi občutek, da mora tisti kratek čas posvetiti »zabavi«. Temu seveda ni tako, še posebej v situacijah, ko stike izvaja oče, katerega tradicionalna vloga je, da predstavlja nekoga, ki postavlja mejo in nastopa odločno. Zato so tudi stiki namenjeni, da se opravijo obveznosti za šolo, da se otroka pelje na obšolsko dejavnost, da se v času stika opravi zdravniški pregled. Res je, da so stiki namenjeni tudi vzpostavljanju odnosa med otrokom in staršem, katerega lažje vzpostavita v njima domačem okolju in vzdušju ter pri aktivnostih, ki sta jima blizu, toda otrok mora imeti izkušnjo, da vse zanj pomembne, ampak mogoče neprijetne stvari, urejata oba starša. Tukaj bi kot konkretni primer lahko izpostavili pisanje domače naloge. Partnerja sta se ločila in njuna vloga se je preoblikovala - postala sta bivša partnerja. Toda kljub temu sta ohranila vlogo starša. In za izvajanje starševstva v korist otroka je bistveno medsebojno zaupanje, vzgojna enotnost in medsebojna komunikacija. Zaupanje v tem delu, da oba starša zmoreta poskrbeti za potrebe otroka in da pri tem starša enotno predajata otroku zanju pomembne vrednote in postavljata jasne meje. To pa lahko starša udejanjita samo v primeru, da je njuna medsebojna komunikacija primerna - se pogovarjata in slišita. Cilj vsakega starša bi morala biti starševska usklajenost, ki jo lahko dosežeta na način, da si jasno predstavita pričakovanja drug do drugega kot starša. To lahko starša naredita tudi na način, da na list papirja zapišeta svoja pričakovanja v odnosu do drugega starša, npr. Jaz kot mati/oče, pričakujem od tebe kot očeta/matere najinega otroka, da . Vloga očeta in matere je zelo drugačna. Nanjo vplivajo družbeni konstrukti, tradicionalna pričakovanja, »naravni« vplivi in osebnostne značilnosti vsakega posameznika. Mame smo v odnosu z otroki drugačne kot so očetje - bolj nežne, popustljivejše, potrpežljive . Ampak očetje so tisti, ki jasno postavijo mejo, ki se igrajo z otroki na drugačen način in nanje delujejo z drugačno energijo - ». vsebina očetovih dejavnosti je bolj igrive, bolj spodbujevalne narave.« (Arenes, 2003: 129) Želela bi tudi izpostaviti, da so vloge staršev dinamične. S tem mislim, da se glede na razvojne potrebe otroka pomen vloge starša v njegovem življenju spreminja, npr. v začetnem obdobju je zaupnik mama, kasneje v adolescenci pa oče. »Raziskave o vplivu očeta na otrokov osebnostni razvoj in njegovo življenjsko pot opozarjajo na odločilni pomen, ki ga ima oče za razvoj ustvarjalnosti, samostojno udejstvovanje in splošno prilagodljivost zahtevam stvarnosti, še posebno pa za razvoj otrokove socialne zrelosti.« (Žmuc - Tomori, 1989: 7) Že od rojstva je ». eden od pomembnih vidikov očetove vloge, da moški skrbi za zdravo distanco med materjo in otrokom« (Arenes, 2003: 122) in pomembno je, da ta vidik ohranja tudi v primeru ločitve. Samo tako bo otroku omogočena izkušnja primarne družine z obema staršema, kjer bo imel priložnost varno se navezati na oba starša. Dajanje pomena očetu v družinskem življenju pomembno razbremeni tudi mati. Mati v današnjem času potrebuje razbremenitev, saj prevzema veliko več vlog kot jih je v preteklosti. Prisotnost očeta v življenju otroka je pomembna za njegov psihosocialni razvoj. »Odsotnost očeta je eden izmed največkrat ugotovljenih neugodnih vplivov na razvoj in psihodinamiko različnih motenj pri rasti osebnosti in pri raznote- rih duševnih stiskah tudi kasneje v življenju.« (Žmuc - Tomori, 1989: 8) Pogosto v družinah, kjer prihaja do dlje časa trajajočega ločitvenega postopka in močnega konflikta med bivšima partnerjema in staršema, pri otrocih prihaja do čustvenih in vedenjskih težav. Slednje so izraz njihove stiske in spregledanih razvojnih potreb. Otroci so ves čas trajanja postopka v »bojni coni«. To je zanje in njihovo telo ogromen stres, ki dolgo traja in se na ta način spremeni v kronični stres, ki vpliva na psihofizični in telesni razvoj otroka. V praksi se (v zadnjih letih bolj pogosto) zgodi, da pride v času adolescence do »predodelitve«. To pomeni, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo drugemu staršu, npr. ves čas je otrok živel pri materi, potem pa se odloči za »menjavo« k očetu. Otroci so v tem obdobju že toliko stari, da tako center kot tudi sodišče, upoštevata njihove želje, če menijo, da je njihova želja v skladu z njihovo največjo koristjo. »Ker je obdobje adolescence za številne mladostnike težavno, bo očetova prisotnost še toliko bolj potrebna. Za fante zato, ker se v tem času istovetijo s podobo očeta. Za dekleta pa zato, ker jim bo oče tekom postopka pomagal oblikovati identiteto ženske in se bodo preko njega soočile s pogledom moškega, ki jim bo vlil samozaupanje. Oboji, fantje in dekleta, si bodo v tem obdobju želeli početi stvari skupaj z očetom. Želeli bodo, da jih spremlja na kraje, ki so jih izbrali ali jim da nasvet, če ga bodo zanj prosili.« (Arenes J., 2003: 107) V vsakem posameznem primeru se korist otroka gleda NUJNO individualno - torej kateri od staršev bo zmogel poskrbeti za izvajanje varstva in vzgoje v največjo korist otroka. ZA OTROKA je pomembno: da sta tudi po ločitvi, v njegovem življenju prisotna oba starša, da v odnosu do njega nastopata enotno in drug drugega spodbujata v svoji starševski vlogi. »Očetje bodo tako našli svoj osebni, pa tudi očetovski način funkcioniranja s svojimi otroki v skupnem življenju z njimi. Očetje bodo razumeli otroški svet, če bodo z otroki delili srečo pri igri, užitek pri gledanju otroških programov in napor pri reševanju domačih nalog. Tako bodo dobili pravico do vstopa v svet svojih otrok. Oče si mora resnično želeti doživljanja otroških dogodivščin skupaj s svojimi otroki.« (Arenes, 2003: 126) Odgovornost obeh staršev je, da izvajata varstvo in vzgojo ter stike na način, da bodo ti potekali v korist otroka. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, mora otroka spodbuja- 43 SOCIALA / HIŠA GENERACIJ ti in pripraviti na stik z drugim staršem. Tisti starš, ki bo z otrokom v času stika, pa mora v tem času poskrbeti za varstvo in vzgojo otroka in da bo stik potekal v največjo korist otroka. Oba starša pa morata ob tem opustiti vse, kar bi lahko onemogočalo izvajanje varstva in vzgoje ter stikov v korist otroka. Odgovornost nas staršev je, kako bomo organizirali življenje otrok in kakšno popotnico jim bomo dali za njihovo prihodnost. Klavdija Gorjup, univ. dipl. soc. del., samostojna svetovalka CSD Celje, enota LAŠKO Literatura: Arenes, J. (2003). Je oče še del družine? Oka, otroška knjiga, Ljubljana. Žmuc-Tomori, M. (1989). Klic po očetu. Cankarjeva založba, Ljubljana. (Z) CENUR SlAAE|SlH HIŠA GENERACI) Ta bela nitka HIŠA GENERACIJ LAŠKO V ZNAMENJU ČIPK Ta bela nitka, na kleklju skrbno navita, v topli dlani objeta in z ljubeznijo ogreta. S to belo nitko se ni lahko igrati, v njo znanje in veselje, je klekljarica morala dodati. Ta bela nitka vzorce spleta in pesem klekljev vedno znova je začeta. Ta bela nitka, spretnim je rokam v ponos, le malokdo tej lepi je obrti kos. Nevenka Fantinato A ljubiteljske klekljarice, ki so si pred 13-imi leti nadele ime KITICE, po osnovnem, začetniškem klekljarskem elementu, s katerim vsaka klekljarica prične, so kos tej lepi obrti, tej lepi ročni spretnosti, ki je našla mesto tudi v Hiši generacij Laško, ki je odprta za vse dobre prakse, ki poleg znanja, spretnosti in veščin, nudi posamezniku prostor za druženje in medsebojno povezovanje. Med 1. in 7. aprilom smo bili v Hiši generacij obdani s 161 klekljanimi unikati, ki so oblikovali 12. samostojno razstavo klekljarske skupine Hiše generacij Laško Kitice. Razstavi so nadele ime Čipka v zibelki slovenske dediščine. V dvorani so bili razstavljeni številni stari predmeti naše dežele, ki so vsak zase nosili svojo zgodbo. Predmete je 22 Kitic spretno upodobilo v čipki, seveda pa niso zaspale v preteklosti, ampak so dodale sedanjost in sodobnost. Na razstavi je bil tudi poseben kotiček v spomin in poklon nevidni niti, za tolažbo, za spomin in za vzpodbudo v prihodnje, a hkrati tudi kot zahvalo, za vse neprecenljive preplete, ki so se pričeli snuti, pod njeno skrbno roko, pred 13-imi leti, prav tu, v Hiši generacij Laško. Tako je tudi letošnja razstava nastala na pobudo Grete Dremel, saj so se pričeli stari predmeti klekljati leto dni pred odprtjem razstave in vsi skupaj smo ponosni, da lahko s svojimi rokami, s svojim delom prenašamo drobce dediščine iz roda v rod. Saj, kot je zapisal njen ljubi pesnik Anton Aškerc v Čaši nesmrtnosti: ».. .v delih sam boš živel večno...« Ljubiteljske klekljarice se srečujejo vsak torek in vsako sredo, med 7. in 9. uro zjutraj, pod mentorstvom Marije Kamenšek (ki je na prigovarjanje mnogih sprejela to poslanstvo), in vedno se jim lahko pridružite, če se želite naučiti melodije klekljev, ki poplesavajo med spretnimi prsti in z belo nitjo izrisujejo na buli, kjer je pritrjen papir, čudovite vzorce, ki niso nujno lovilci prahu, ampak tudi uporabno darilo. Petra Kolšek, prof. soc. in geo., koordinatorka aktivnosti v Hiši generacij Laško 44 DOM STAREJSIH DOM STAREJŠIH LAŠKO V objemu nasmehov_ Ko so bili naši stanovalci Doma starejših Laško še otroci, se spominjajo, da sta bila mesec februar in marec zimska meseca. Meseca v katerih so lahko počivali, saj ni bilo dela zunaj. No, pri nas v Domu, to nista bila meseca v katerem bi naši stanovalci lahko počivali, saj je bilo izjemno živahno. V februarju, ko praznujemo Prešernov dan, smo pripravili Prešernove kroglice in se z njimi posladkali, tako kot so se nekoč otroci s figami, ki jih je delil France Prešeren. Osem otrok skupaj s spremljevalkama iz Podružnične šole Deb-ro pa nas je na valentinovo presenetilo z izjemno lepo gesto - podari objem. Otroci so se pomešali med naše stanovalce in jim podarjali objeme. Nasmehi na obrazu, solze v očeh in sreče, ki se je širila med stanovalci, se ne da opisati z besedami. To je potrebno doživeti. Mesec marec smo otvorili s pustnim rajanjem. Številne izvirne maske naših stanovalcev so poskrbele za pravo pustno vzdušje, ki so ga obogatile še maška- re iz osnovne šole in Vrtca Debro. Rožice stanovalkam Doma za dan žena in igra vzgojiteljic Vrtca Laško z naslovom Bo-bek in barčica za materinski dan pa so poskrbele za piko na i nasmehom na obrazu naših stanovalk. Nasmehe na obraz stanovalcem, so pričarale tudi druge aktivnosti, ki so se odvile v teh dveh mesecih, od zadetkov na tomboli, druženj s kužki, praznovanja rojstnih dni, druženj s prostovoljci in ob peki. Nič ni lepšega kot zadovoljni obrazi naših stanovalcev na spodnjih fotografijah, a ne, dragi bralci. Irenca Kovčan Prvo leto je za nami Pogovorna skupina Narcise se je oblikovala lanskega aprila kot ena od oblik druženja stanovalcev Doma starejših Laško. Od tedaj se vsak mesec srečujemo, na danes že utečeni pogovorni skupini, kjer se na sproščen in prijeten način dotaknemo raznih tem, ki nas zanimajo, razveseljujejo in učijo. Smo ekipa, zaokrožena s pozitivno atmosfero dobrih ljudi, ki jo sestavljajo: prijateljstvo, sočutje, rado-darnost in ljubezen. Kot prostovoljka Slovenskega društva hospic, me pri vodenju pogovorne skupine spremlja osnovno merilo, da morata imeti od prostovoljskega dela približno enako korist prostovoljec in tisti, za katerega prostovoljec izvaja prostovoljno delo. Samo obiskovanje skupine ne vpliva direktno na izboljšanje zdravstvenega stanja stanovalcev, doprinese pa nekatere moralne vrednote. Tako skozi naše pogovore drug drugemu prenašamo izkušnje preko spominov in pripovedovanj, kar daje starejšim neprecenljiv občutek, da so kot ljudje potrebni tej družbi, meni pa spoznanja, ki jih ni mogoče pridobiti drugje kot ravno ob tej priložnosti, ko skupaj kvalitetno preživljamo čas in širimo krog prijateljstva. Za dobro vzdušje smo odgovorni vsi udeleženci skupine, sami ga ustvarjamo, sami ga koristimo. Znan je stavek, da smo stari toliko, kolikor in kakor se počutimo. To je funkcionalna starost, ki je odločilnega pomena za posameznika. Nič manj pa ni pomembna doživljajska starost posameznika - ali povedano z drugimi be- sedami, kako človek svojo kronološko in funkcionalno starost doživlja. V naši skupini nekateri stanovalci štejejo že krepko čez osemdeset, drugi desetletje manj, sama jih premorem še toliko manj. Vendar nas razlike v letih prav nič ne obremenjujejo, ker so razmišljanja, ki jih podelimo med seboj, tako različna, a hkrati tako enkratna in zanimiva. S posluhom in bližino smo se že naučili sprejemati sebe in druge v dobrem in slabem. Skozi različne tematike spregovorimo tudi o smrti, o strahovih in stiskah, ki jih čutimo, ob tem pa zagovarjamo načelo, da je treba dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju, kar je bistveno za zagotavljanje optimalne kvalitete življenja. Odločeni smo, da bomo podarili preostanku življenja smisel in polnost ter še naprej plemenitili svoje misli v urejenem in mirnem okolju Doma starejših Laško. Nataša Brežnik, vodja prostovoljcev Območnega odbora Celje Slovenskega društva hospic 45 DOM STAREJŠIH / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Urejeno okolje Doma starejših Savinjsko nabrežje 6a v Laškem_ Okolje Doma starejših 6a je res lepo urejeno. Turisti in ostali sprehajalci, ki so na sprehodu od Thermane Laško do centra in nazaj, se zelo pogosto ustavljajo in opazujejo ter fotografirajo zelo lepo in domiselno urejeno brežino pod domom oz. nad sprehajalno potjo. Da je tako urejeno, gre zasluga Miru Kazafe- rovicu, ki vse to opravlja volontersko in z lastnimi sredstvi. Vse grmovnice, ki jih posadi, spomladi lepo zacvetijo, jeseni pa vse z obrezovanjem lepo oblikuje. Vsako zaščiti tudi s spletenimi lesenimi šibami. Vsi, ki v domu stanujemo in cenimo lepo urejeno okolico doma starejših, s katero ni malo dela, smo Miru Kazaferovicu zelo hvaležni. Zinka in Karel Kovač Polžkova knjižnica_ Mesec februar je že tradicionalno mesec kulture in knjig, zato smo se tudi najmlajši odločili, da se posvetimo prebiranju in spoznavanju različnih knjig. Najprej smo si uredili knjižni kotiček in ga poimenovali kar Polžkova knjižnica. Prostor smo si opremili z udobnim otroškim kavčem in mehkimi blazinami. Predalnik za knjige smo napolnili z različnimi knjigami in tako poskrbeli za pestro izbiro le teh. V njem so lahko otroci spoznavali različne vrste knjig (le-porello, igralne knjige, knjige iz blaga, knjige iz lesa, slikanice, kartonke, knjige sestavljanke ...) ter različne materiale, iz katerih so narejene knjige. V času otrokovega bivanja v vrtcu so jim vsakodnevno dostopne v kotičku. Kotiček je namenjen tako otrokom kot odraslim, za druženje in preživljanje skupnega časa v oddelku. V njem se otroci navajajo na lepo ravnanje s knjigami ter prijateljskem deljenju in posojanju knjig. Namenjen pa je tudi pravljičnim minutkam, pogovoru ob sličicah, spoznavanju novih besed ali pa zgolj ogledovanju in listanju knjig. Čas, preživet z otroki ob knjigi, z branjem, pripovedovanjem in pogovarjanjem, je kvalitetno preživet čas. Z branjem raznolike otroške literature spodbujamo v otroku pozitiven odnos do knjig, branja, jezika; hkrati pa je skupno branje korak k trajno-stnemu razvoju in postavljanju temeljev otrokovega življenjskega sloga. Polžki z Anjo in Vesno Vzgojitelj v vrtcu NI in NE SME biti samo poklic!_ V našem vrtcu je zaposlenih veliko vzgojiteljic različnih starosti in z različno dolgim delovnim stažem. Smo ena 46 velika, pisana druščina za katero si upam trditi, da se trudi na vseh področjih in zahtevah, ki nam jih nalaga naše delo z otroki. V dobi izobraževanja in šolanja smo si vse na tak ali drugačen način pridobile znanje za delo v vrtcu. Ker pa samo znanje ni dovolj, se moramo vsako leto izpopolnjevati, samoizobraževati in seveda pridobivati izkušnje iz same prakse. Nikjer ni napisano, kako potolažiti otroka, ki joče, kako mu obrisati solze ali nosek, kako mu pomagati držati žličko v roki in kako mu znati prisluhniti, ko rabi našo pozornost. Vsaka vzgojiteljica, ki ji je delo z otroki v veselje in užitek, bo to kmalu odlično znala. Ne potrebujemo le knjižnega znanja, rabimo veselje, srce in občutek za otroke. Nekaj nas je tudi takšnih, ki zelo rade igramo in razveselimo otroke z lutkovnimi igrami in predstavami. V mesecu novembru že imamo izdelan koncept celotne predstave, decembra pa kljub nasičenosti s popoldanskimi dejavnostmi pridno vadimo in izdelamo predstavo do konca. Ko se v vrtcu začne praznični vrvež, otroci komaj čakajo na predstavo. Letos smo pripravile čudovito glasbeno pravljico z naslovom: »Bobek in barči-ca« (Anja Štefan - priredba; naša vzgojiteljica Lucija Ojsteršek). Z njo smo nasmejale marsikaterega otroka, sodelavca - sodelavko in tudi starša, saj smo bile v Knjižnici Laško in Rimske Toplice v popoldanskem času. Tudi osnovnošolci že komaj čakajo na naš obisk in ne boste verjeli, da tudi starejšim varovancem v Domu Laško in Šentjur polepšamo popoldne v mesecu marcu. Med zimskimi počitnicami pa smo vabljene v Therma-no Laško, kjer smo nasmejale njihove goste. Kot vidite vzgojiteljice ne znamo nasmejati le otrok v predšolskem obdobju, ampak vse generacije po vrsti. Letošnja igralska zasedba: Lucija Ojsteršek, Katja Zupan, Andreja Polu-tnik, Špela Gračner, Irena Č. Matek in Brigita Lončar. Za čudovito kuliso pa je poskrbela Andreja Trkulja. Brigita Lončar, dipl.vzg. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Kaj delamo v vrtcu?_ Kolikokrat ste že vprašali svojega otroka: »Kaj ste danes delali v vrtcu?« in dobili odgovor: »Nič.« No, zdaj vam bomo mi povedali, kaj vse delamo v vrtcu. Ko nas pripeljete v oddelek, se najraje malo stisnemo k vzgojiteljicam. Ni kot mamino naročje, je pa toplo in prijetno. Potem se do zajtrka igramo ali pogovarjamo. Ko so želodčki polni, je čas, da spoznamo nove vsebine. Z vzgojiteljicami prebiramo zgodbice, prepevamo pesmi, veliko se pogovarjamo in vzgojiteljice nas tudi veliko sprašujejo. Pa ne iz radovednosti, ampak tako, da se naučimo razmišljati. Potem pa gremo delat! Izdelujemo in oblikujemo različne izdelke, slikamo in rišemo, pridobivamo nove spretnosti in znanja. Ampak mi tega ne delamo kar tako - mi se igramo. Skozi igro se naučimo veliko novega. In velikoooo se igramo. Sestavljamo in gradimo, kuhamo in skrbimo za igrače, vozimo avtomobile, plešemo, tekamo, skačemo in uporabljamo različna orodja. Pri igri sklepamo prijateljstva in se urimo v prijateljskih odnosih. Tako. Zdaj veste. In potem ni nič čudnega, če smo zvečer že zelo utrujeni. Vedeti morate, da smo se v vrtcu naučili mnogo stvari, pa čeprav smo se samo igrali. Otroci iz oddelka Sonce z Mirjano in Jernejo Pustni torek v Rimskih Toplicah Zdelo se je, da je letos pomlad prehitela pust, a mi se nismo dali motiti in smo se prepustili pestremu dogajanju, ki je spremljalo to tradicionalno praznovanje, ki ga imajo otroci še posebej radi. Pust je čas, ko si lahko dovolimo vse tisto, česar si običajno ne upamo privoščiti, ko plešemo, se družimo, prepevamo in dobro jemo, saj prazen žakelj ne stoji pokonci. Na pustni torek so se v vrtcu Rimske Toplice dogajale čudne stvari. Namesto otrok so se igrali, plesali in peli dinozavri, miške, pikapolonice, klovni in še druge maškare. V lisičjem brlogu je bilo pisano in veselo. V Rimskih Termah so nas kot vsako leto prijazno pričakali z dobrotami. G. Valery Arakelov se nam je pridružil in maškare smo mu zaželele uspešno leto. Na parkirišču med bloki smo srečali skupino razposajenih maškar iz Osnov- ne šole Antona Aškerca in se jim pridružili v plesu. Vrhunec praznovanja pa smo prihranili za popoldan. V prijetnih pomladnih temperaturah in soncu, ki je prispevalo k pozitivni energiji, se je v pustni povorki skozi kraj vila dolga kolona maškar. Za prešerno vzdušje sta se vabilu prijazno odzvala očka in dedi Pepelnjak, vsak s svojo harmoniko. Zahvala gre tudi Turističnemu društvu Rimske Toplice, ki je poskrbelo, da nihče ni ostal brez pustnega krofa. Velike in male maškare iz vrtca, ki so se jim pridružili še številni drugi krajani, so v pomlad zakorakali veseli in polni upanja. Stanka Gaši, vzgojiteljica Vrtca Rimske Toplice 47 vzgoja in izobraŽevanje Škrat Kuzmo in njegovi prijatelji Gozd je igrišče, kjer se ustavi čas, igrače spremenijo v domišljijo, otroške misli pa v veselje in zabavo. Skozi čarobno dogajanje v gozdu nas vodi skriti škrat Kuzmo, ki nam gozd pričara še bolj zanimivo in poučno. Vsake toliko nam pusti umazane stopinje v igralnici in kakšno pismo. Povabilu se vedno z veseljem odzovemo in takrat se gozdna zabava začne. Ustvarjamo hiške iz naravnega materiala, rešujemo škratove skrivne naloge, ustvarimo si naravna glasbila in škratu tudi kakšno zaskovika-mo. In ne boste verjeli, tudi z zaprtimi očmi se moramo podati po narejeni gozdni poti - joj, ta nagajivi škrat. A še vedno ga ne uspemo najti, zato vsak lep dan izkoristimo za reševanje te uganke. Morda pa boste vi imeli več sreče in našli našega škrata. Podajte se v gozd in bodite otrok. Uživajte, veselite se in poslušajte se kot otrok. Imejte veliko otroško domišljijo in sanje, v katerih je mogoče vse. In le naredite kakšno gozdno norčijo - škrat Kuzmo vas pričakuje. Velike Sovice iz Šentruperta Čebelice iz Šentruperta Pustovanje ima dolgoletno tradicijo. V Sloveniji je bilo prvič omenjeno v 17. stoletju. Z njim so želeli naši predniki iz dežele pregnati zle duhove, jo očistiti temnih sil in priklicati pomlad. Še ena tradicija, značilna za našo domovino, je Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim vsako leto poudarjamo pomen zdrave in lokalno pridelane hrane. Letošnje leto sva se vzgojiteljici Jasmina in Špela v pustnem času odločili, da dve slovenski tradicionalni dogajanji združiva v prisrčno skupinsko pustno masko. Otroke iz vrtca Laško, enota Šentrupert - skupina Čuki, sva našemili v pridne male rumene čebelice. Kostume smo v vrtcu izdelali sami. Bili so narejeni iz vsakodnevno uporabljenih materialov, prav tako kot nekoč, ko so otroci le v oblačilih svojih staršev in s sajami namazanim obrazom širili veselje med ljudmi. S skupinsko masko smo se udeležili pustne povorke, ki je potekala 2. marca po ulicah mesta Laško. Bili smo najmlajši udeleženci. Z žarečimi rumenimi črtami smo malo prestrašeno, a vseeno veselo sledili starejšim pustnim maskam, klicali pomladne dni in odganjali zimo. Gledalci so bili navdušeni nad pogumom malih čebelic, mi pa smo imeli v mislih naslednjo pesmico: Pustna zabava, skozi okno poglejmo, čemu takšen vrišč iz ulic prihaja do naših dvorišč! Šeme brez treme, iz vsega sveta, pojejo, plešejo, kakor kdo zna. Rija, rijaraja pust se sprehaja, zemljo z zeleno barvo pomlaja. Ej, tudi meni, čeprav sem boječ, pustna zabava od nekdaj je všeč. (Zvezdana Majhen) S prej omenjeno pustno masko je naša skupina sodelovala tudi na natečaju, ki ga je v sklopu Tradicionalnega slovenskega zajtrka - medeni zajtrk organizirala Čebelarska zveza Slovenije. Vzgojiteljici Jasmina Perc in Špela Cesar Foto: Boris Vrabec ZAHVALA_ Zahvala strokovnima delavkama Vrtca Laško - enote Šentrupert, Jasmini Perc in Špeli Cesar, da sta vložili toliko truda in prostega časa, da sta naše otroke- čukce pospremili na pustni povorki, ki je potekala po ulicah Laškega. Izdelali sta zelo izvirne kostum-čke in otroke s svojim strokovnim znanjem pripravili na to prireditev. Z vključitvijo na tako prireditev sta jim dali dobre smernice za njihov nadaljnji razvoj v življenju, saj so se nekateri otroci prvič vključili v po-vorko in tako premagali strah pred javnim nastopanjem, kar je za njihov osebni razvoj zelo pomembno. Hkrati pa otroke spodbujata in učita, kako pomembni so ljudski običaji za slovenski narod in kulturo. Urška Videc v imenu staršev skupine Čukci 48 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Zaplavali so prvi gregorčki_ Na Podružnični šoli Jurklošter se je že pred leti rodila ideja, da bi izdelovali in spuščali gregorčke. Lansko leto nam je idejo pozobala ostra zima. Letos smo bili trdno odločeni in dobro pripravljeni, da dejavnost izvedemo po starem izročilu, na predvečer Gregorja. Ravno v času, ko smo bili dogovorjeni, da se dobimo v šoli, je močno snežilo in dejavnost smo odpovedali. Toda naša želja je bila močnejša od narave, zato smo naše druženje prestavili na petek. S starši in učenci smo se zbrali v šoli in med pripravljenim odpadnim materialom izbrali ustreznega ter se lotili dela. Vsak učenec je skupaj s svojim staršem izdelal vsaj enega gre-gorčka iz stiropora ali tetrapaka ter ga po svoji ideji okrasil. Vsi izdelki so bili zanimivi, preprosto izdelani in lepo okrašeni. Učenci so z nekaj besedami predsta- vili običaj in zapeli pesmico. Skupaj smo se odpravili do ribnika pred cerkev, kjer so prižgali svečke in gregorčke spustili po vodi. Domači gasilci so nam in nas varovali. Otroci so opazovali, kako se je voda poigravala z njihovimi gregorčki ter ga z leskovo palico poganjali sem in tja. Učenci so zelo uživali, saj je bilo to zanje nekaj novega. Hvala staršem in gasilcem, da so nam bili pri izvedbi dejavnosti v pomoč. Čeprav v našem kraju nekoč niso metali luči v vodo, se nam zdi prav, da ta ljudski običaj ohranjamo v čim večjem številu. Tudi v Jurkloštru smo pred mnogimi leti imeli dobre »šuštarje«, »muškre« in »tiš-larje«, zato naj bo ta običaj prijeten spomin na tiste čase. Učiteljice PŠ Jurklošter V sredo, 24. aprila 2019, bo 30. JURJEVANJE PO ULICAH LAŠKEGA. Sprevod bo izpred PŠ Debro krenil ob 8. uri, nato bomo učenci MŠ, PŠ Debro, PŠ Rečica in NIS pot nadaljevali po ulicah Laškega. Zaključek bo na občinskem dvorišču med 10.30 in 12. uro, kjer bomo organizirali tekmovanje za naj rog. Prikazali bomo pastirske plese, lahko si boste ogledali tudi prikaz izdelave venčkov, rogov, piščali in »prdcev«. 25. aprila 2019 vabljeni tudi v Muzej Laško na odprtje razstave ob 30-letnici ponovne oživitve Jurjevanja v Laškem -Zelen'ga Jurija vodimo. Organizatorji: OŠ Primoža Trubarja Laško, Etno odbor Mo-žnar Laško ob sodelovanju Muzeja Laško in Šmocla. 49 GLASBENA ŠOLA GLASBENA ŠOLA LAŠKO-RADEČE GLASBENA IN PLESNA TEKMOVANJA Učenci Glasbene šole Laško-Radeče so se udeležili različnih glasbenih in plesnih tekmovanj na državnem in mednarodnem nivoju. Njihove priprave in izvedbe so potekale načrtno, pod strokovnim vodenjem učiteljev in umetniško podporo korepetitorjev. Vrednosti opravljenega dela ne gre meriti samo z rezultatom, temveč se odraža v zadovoljstvu nad dobro opravljenim delom, ki navdušuje vse, tako učence kot učitelje in starše ter vodstvo šole. Od 9. do 10. februarja je v Begunjah potekalo 13. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Učenca Matija Lazar in Simon Planko sta v kategoriji diatonična harmonika prejela srebrni priznanji. Njun učitelj je Boris Razboršek. Od 1. do 6. februarja je na različnih glasbenih šolah po Sloveniji potekalo 22. predtekmovanje za 48. tekmovanje mladih glasbenikov RS v disciplinah klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, fagot, saksofon, klarinet, petje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili, komorne skupine jazz. Udeležili so se ga: Zala Breznikar, klavir, 1.a, uvrstitev na državno tekmovanje in Simon Schiller, klavir, 1.a, uvrstitev na državno tekmovanje. Njuna učiteljica je Nina Mole. Klara Kovač, flavta, 1.a, priznanje. Učiteljica Tatjana Brinovec, korepetitor Dejan Jakšič. Pia Mlakar, klarinet, 1.a, priznanje, Maj Kovačič, klarinet, 1.a, uvrstitev na državno tekmovanje in David Polanc, klarinet, 1.c, uvrstitev na državno tekmovanje. Njihov učitelj je Primož Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič. Andraž Stopinšek, saksofon, 1.a, uvrstitev na državno tekmovanje, Žana Avsec, saksofon, 1.b, uvrstitev na državno tekmovanje, Jure Maček, saksofon, 1.b, uvrstitev na državno tekmovanje in Gal Jazbinšek, saksofon, 1.b, priznanje. Njihova učiteljica je Neva M. Hafner, korepetitorka Nina Mole. Lovro Hirci, diatonična harmonika, 1.a, uvrstitev na državno tekmovanje in Anže Kanduč, diatonična harmonika, 1.c, uvrstitev na državno tekmovanje. Njun učitelj je Boris Razboršek. Luka Vindišar, petje, 1.b, priznanje, korepetitor Dejan Jakšič in Ana Marija Ojster- 50 šek, petje, 1.c, korepetitorka Nina Mole, uvrstitev na državno tekmovanje. Njun učitelj je Mihael Strniša. Iz 22. predtekmovanja so se na 48. tekmovanje mladih glasbenikov RS, ki je potekalo od 4. do 18. marca na glasbenih šolah gorenjske regije uvrstili naslednji učenci ter prejeli: Zala Breznikar, klavir, srebrna plaketa, Simon Schuller, klavir, srebrna plaketa, Andraž Stopinšek, saksofon, zlata plaketa, Žana Avsec, saksofon, srebrna plaketa, Jure Maček, saksofon, bronasta plaketa, Ana Marija Ojsteršek, petje, bronasta plaketa, David Polanc, klarinet, srebrna plaketa, Maj Kovačič, klarinet, srebrna plaketa, Anže Kanduč, diatonična harmonika, zlata plaketa in Lovro Hirci, diatonična harmonika, zlata plaketa, 1. nagrada. Slednji je 22. marca nastopil na Zaključnem koncertu izbranih prvonagrajencev različnih disciplin v Ljubljani. 16. tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu, ki je potekalo od 1. do 12. marca 2019, so se udeležili in prejeli: Andraž Stopinšek, saksofon, predkategorija B, druga nagrada, Gal Jazbinšek, saksofon, predkategorija B, tretja nagrada, Žana Avsec, saksofon, kategorija A, druga nagrada, njihova učiteljica je Neva M. Hafner, korepetitorka učencev je Nina Mole. Pia Mlakar, klarinet, predkatego-rija B, prva nagrada, David Polanc, klarinet, kategorija A, prva nagrada, učitelj Primož Razboršek, Zala Kajtna Poženel, trobenta, predkategorija A, prva nagrada, učitelj Marko Razboršek, Ana Kme-tič, trobenta, predkategorija B, druga nagrada in Jošt Kavšek, trobenta, kategorija A, prva nagrada, njun učitelj je Boštjan Župevc, korepetitor učencev je Dejan Jakšič. 9. in 10. marca je v Ljubljani potekalo 27. državno tekmovanje plesnih miniatur Opus 1. Iz naše šole so sodelovali in prejeli v kategoriji DUETOV (A1 in A2): Veronika Padežnik in Neli Ela Guček; miniatura Oživela preteklost, srebrno priznanje, Neža Čepin in Lana Dornik; miniatura Življenje na Marsu?, zlato priznanje, Frida Benedek in Anja Jančič; miniatura Nisva kresnički ampak krvnički, zlato priznanje, Zala Ajdnik in Eva Senica; Meglice - skrivnostne tančice, zlato priznanje, Ema Šolar in Sara Ba-čič; miniatura Naj se ne ponovi, bronasto priznanje, mentorica vsem duetom je Špela Medved. V kategoriji SOLO (A1 in A2) pa so tekmovali: Nejc Padežnik; miniatura Pračlovek, bronasto priznanje, Vita Nemec; miniatura Želim živeti, srebrno priznanje, Sara Salobir; miniatura Vulkan, zlato priznanje, Denis Brižic; miniatura Meč ima mojo dušo, bronasto priznanje, Špela Ojsteršek; miniatura Mobi manija, srebrno priznanje, Ema Šolar; miniatura Naelektrena, zlato priznanje, vsem učencem je mentorica Špela Medved, Pia Patricia Breznikar; miniatura Ko odbije, srebrno priznanje, mentorica je Lucija Boruta. Regijskega tekmovanje Opus 1, kjer so prejeli pohvale, pa so se udeležili tudi: v kategorijah SOLO A1 in A2: Nik Romih; miniatura Vulkanov meteor, Alja Kajtna; miniatura Ko pade noč, Sara Bačič; miniatura 4 Life, Nika Pipan; miniatura Vsaka kapljica šteje. V kategorijah DUET A1 in DUET B: Julija Račič in Zala Topole, miniatura Morska metulja, Zoja Ojsteršek in Neža Jančič Kokotec; miniatura Ko vrtnice oživijo, Neža Bezgovšek in Pia Padež-nik; miniatura Super duše, Kaja Teršek in Iva Šolar; miniatura Možganov flow, Zala Ferlič in Alina Brižic; miniatura Anksioff, Julia Pristovnik in Ina Majda Knez; miniatura (Ne)Moč, Jure Golob in Nadja Janež; miniatura On in jaz. Mentorici sta Špela Medved in Lucija Boruta. Vsem udeležencem tekmovanj iskreno čestitamo, staršem pa izrekamo zahvalo za sodelovanje in podporo. Informativni dan in vpis v novo šolsko leto_ Vse zainteresirane kandidate za vpis vabimo, da se nam 20. maja 2019 ob 17. uri pridružite na informativnem dnevu, kjer boste lahko pobli-že spoznali izobraževanje na glasbeni šoli. Sprejemni preizkus in vpise kandidatov za šolsko leto 2019/2020 bomo izvedli 23. in 24. maja 2019 ob 17. uri. Rosana Jakšič, ravnateljica GŠ Laško-Radeče SMOCL OŽIVIL PIVNICO_ V soboto, 16. marca, na predvečer praznovanja praznika svetega Patrika, smo Šmoclovci z Irskim večerom spet obudili pivnico. Stara pivnica v prostorih nekdanjega hotela Savinje, odeta v zelene barve, nabita do zadnjega kotička, je oživela ob glasbi Samuela Bluesa in Mihe Eriča. Več kot dvesto obiskovalcev je lahko okušalo raznoliko ponudbo »kraft« piv domačih in tujih pivovarjev, manjkalo pa ni niti tradicionalnega »t l JI /V irskega Whiskeyja, ki je dodatno popestril ozračje. Šmoclovci pa smo poskrbeli tudi za domače prigrizke ter dobro družbo, ki je prostore pivnice polnila do zgodnjih jutranjih ur. Tovrstni dogodki obujajo spomine na staro laško pivnico, kar se odraža tudi na obisku našega, sedaj že tradicionalnega Irskega večera, ki vsako leto preseže pričakovanja. Morda pa so ravno tovrstni dogodki pravi pokazatelj tistega, kar si Laščani resnično želimo. Lahko bi dejali, da je ravno društvo Šmocl s svojim Irskim večerom ključni karakter ob obujanju dogodkov za Laščane, ko se ob dobri glasbi in raznolikosti generacij, ponovno tkejo vezi, ki so jih nekdaj dobro znali med seboj tkati stari Laščani. Špela Juhart Foto: Benjamin Jeran LAK-ovci že pridno vstopamo v pomlad in za vse naše člane pripravljamo zanimive dogodke. V preteklih mesecih smo se posvečali predvsem pripravam na že 61. akademski ples, ki je kot vsako leto na eno mesto privabil več kot 100 bivših in sedanjih LAK-ovcev. Kaj vse smo počeli pa si preberite v spodnjih vrsticah. Smučarska izleta v Avstriji_ Letos smo LAK-ovci prvič organizirali dva smučarska izleta, in sicer prvega, 23. februarja, ko smo prvič obiskali manjše Avstrijsko smučišče Heiligenblut in kljubovali močnemu vetru in visokim temperaturam ter drugega, 9. februarja, ko smo obiskali vsem priljubljeni Nassfeld in se še zadnjič v letošnji smučarski sezoni spustili po zasneženih strminah. Hvala vsem udeležencem za udeležbo in se vidimo prihodnje leto! Že 15. fotografski natečaj kLAK V preteklih mesecih smo v okviru 15. fotografskega natečaja kLAK sprejemali fotografije in opuse na temo golota. Prejeli smo 76 posameznih fotografij in 23 opusov, kar je skupno kar 142 fotografij. Strokovna žirija v sestavi Žiga Gričnik (fotograf, Društvo fotografov Svit), Nika Damjanovič, (diplomirala iz umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti), Rok Deželak (fotograf, RD2 Photography) je v petek, 22. marca 2019, ocenila prejeta dela in izbrala zmagovalce. Zmagovalci posameznih fotografij: 1. mesto: Jasna Križnik 2. mesto: Sara Nuša Golob Grabner 3. mesto: Špela Bergant 51 MLADI / ŠPORT IN REKREACIJA Zmagovalci opusov: 1. mesto: Andreja Ravnak 2. mesto: Janez Pelko 3. mesto: Karin Rošker Pohvale: Vita Orehek, Mojca Cvirn Zmagovalne in izbrane fotografije so bile prikazane na fotografski razstavi, ki je bila v soboto, 6. aprila 2019, ob 20. uri v Muzeju Laško. Razglasili smo zmagovalne fotografije, podelili denarne nagrade in si ogledali izbrana razstavljena dela, ki bodo sicer na ogled še do konca meseca. Otvoritev je popestril nastop Valentine Novak na flavti. Sprostitev na trampolinih Woop v Ljubljani_ Dijaška sekcija LAK je za vse, ki so polni energije organizirala izlet v Ljubljano, natančneje v trampolin park Woop. Pravijo, da pri njih skočiš iz realnosti in tako je tudi bilo. Če vas zanima, kako smo se razmigali, si lahko ogledate video posnetek na našem Facebook profilu Dijaška sekcija LAK. 61. akademski ples že drugič v Kongresnem centru Thermane Laško_ V soboto, 30. marca 2019, je potekal že tradicionalni 61. akademski ples. Lansko leto smo ga prvič organizirali v Thermani Laško, prav tako tudi letos in s tem dodobra napolnili dvorano Kongresnega centra. Plesa se je udeležilo več kot 100 obiskovalcev, ki so se po enem letu spet srečali ter spoznali in medse sprejeli bruce letnik 1999. Za piko na i so plesišče ogreli člani glasbene skupine Smooth band. Fotografije plesa si lahko ogledate na našem Facebook profilu Društvo LAK ali na spletni strani www.drustvo-lak.si. ČASTITLJIVIH 50 KOŠARKARSKEGA KLUBA ZLATOROG Pisalo se je leto 1969, ko je bil 29. maja ustanovljen in uradno registriran Košarkarski klub Laško in pod tem imenom nastopal vse do leta 1972, ko se je preimenoval v Košarkarski klub Zlatorog Laško, ki letos praznuje častivrednih 50 let obstoja. V vseh teh letih se je v klubu kalilo veliko število košarkarjev, ki so svojo pot začeli v Laškem in jo kasneje nadaljevali v drugih odmevnih klubih doma in po svetu. KK Zlatorog je za tiste, ki ga zvesto spremljajo že vsa ta leta, zares nekaj posebnega. Majhen, a velik. Racionalen, a ambiciozen. Učinkovit, a ne preobsežen. Drugačen, poln idej, predvsem pa usmerjen v prihodnost, zavedajoč se in spoštujoč bogato zgodovino. Želja KK 52 I3B3 Zlato rog je še naprej krojiti vrh slovenske klubske košarke, tako pri članih kot tudi v mlajših kategorijah ter vzporedno vzgojiti čim več posameznikov za igranje vrhunske košarke. 25. maja obeležitev visokega jubileja_ KK Zlatorog ob praznovanju 50-letni-ce pripravlja celodnevni dogodek, ki se bo zgodil 25. maja 2019. Vse skupaj se bo začelo v dvorani Tri lilije, kjer se bodo prijateljsko med seboj pomerile ekipe mlajših selekcij v t. i. hitrih menjavah. Za tem bo sledila slavnostna akademija, na kateri se bodo v Kulturnem centru Laško podelila priznanja in plakete tistim posameznikom, ki so bili v 50-le-tni zgodovini najbolj vidni člani KK Zla-torog. Po slavnostni akademiji bo na občinskem dvorišču pod velikim šotorom sledila še zabava s Petkovo pumpo, glasbo v živo ter prihodom glasbene skupine Šank Rock, ki bo med drugim v živo zaigrala novo himno KK Zlatorog. O vseh podrobnostih o samem dogodku boste vsi zvesti navijači, ljubitelji košarke in vsi občani občine Laško, seznanjeni tudi na spletnih straneh KK Zlatorog, Občine Laško in na klubskem Facebook profilu. Se vidimo 25. maja. Do takrat pa ... #nip-redaje. Košarkarski klub Zlatorog HITROSTNA DRSALKA URŠA ERJAVEC NA EVROPSKEM MLADINSKEM OLIMPIJSKEM FESTIVALU Urša Erjavec je med 9. in 16. februarjem tekmovala na Evropskem mladinskem olimpijskem festivalu (EYOF) 2019 v Sarajevu v hitrostnem drsanju. Na tekmovanju se je zbralo več kot 3.000 mladih športnikov iz vse Evrope. Tekmovali so v vseh zimskih olimpijskih športih, tekmovanja pa so potekala po pravilih olimpijskih iger. SPORT IN REKREACIJA EYOF prirejajo vsaki dve leti širom Evrope. Organizator je športnikom priredil veličastni sprejem na znamenitem stadionu Koševo, kjer je potekala tudi otvoritev zimskih olimpijskih iger leta 1984. Domačini so igre mladih sprejeli s ponosom, kar je bilo čutiti na vsakem koraku. V Sarajevu je bila postavljena Slovenska hiša, v kateri so se naši športniki med drugim srečali z nekaterimi slovenskimi športnimi legendami, kot sta Bojan Križaj in Jure Franko. Urša, kot edina predstavnica Slovenije, je nastopila v vseh treh distancah, in sicer na 500, 1.000 in 1.500 m. V izredno močni konkurenci hitrostnih drsalk, starih med 15 in 18 let, se je dobro borila in osvojila skupno 23. mesto. Nataša Erjavec Urša na desni ŠPORTNO DRUŠTVO REČICA Zimska občinska liga v futsalu 2. marca se je zaključila Zimska občinska liga v Fustalu, ki je tudi v letošnji zimski sezoni 2018 - 2019 potekala pod okriljem Športnega društva Rečica. Liga je bila tokrat prvič organizirana v dvorani Tri Lilije in se jo je udeležilo kar 18 ekip. Liga je bila v drugem delu tekmovanja, glede na rezultate v prvem delu tekmovanja, razdeljena na prvo, drugo in tretjo ligo. Ekipa Ramna Slivniško jezero je v zadnjem odločilnem kolu prve lige premagala ekipo Bogi Team Bohorč in slednjim, po treh zaporednih letih prevlade, odvzela naslov. Tretje mesto je zasedla ekipa Ključavničarstvo Plank. Najboljši strelec lige je postal Matic Lokošek, ki je dosegel 35 golov. Priznanje za naj vratarja je prejel Tadej Romih, naj igralec lige je postal Marko Padarič. V drugi ligi je tretje mesto zasedla ekipa Gostišče Čater, drugo mesto je zasedla ekipa Hajek Team Špica Pizza. Slednja v odločilni tekmi za prvo mesto v drugi ligi ni uspela premagati ekipe Laško Pivo (1:1), ki je tako postala prvak druge občinske lige. V tretji ligi je tretje mesto zasedla ekipa Dramlje, drugo mesto Val-mont in prvo mesto Rozntal. Gostitelju podelitve lokalu Play Off se zahvaljujemo za pogostitev. Posebna zahvala gre občini Laško, kot vsakoletni podpornici zimske občinske lige. Vsem prejemnikom nagrad iskreno čestitamo. Vse informacije o občinski futsal ligi najdete na spletnem naslovu: http:// futsal-lasko.si/ Letna občinska liga v futsalu_ Športno društvo Rečica vas tudi letošnjo sezono vabi na ogled tekem Letne občinske lige v futsalu. V občinsko ligo Laško je prijavljenih 20 ekip, ki so razdeljene v A in B skupino. Tekme potekajo na igrišču Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, vsak petek, med 16.00 in 23.00 uro. Z ligo smo pričeli prvi petek v aprilu in jo v prvem delu zaključimo v drugi polovici junija. Nato zopet nadaljujemo septembra in ligo zaključimo v drugi polovici oktobra, ko bo izvedena slovesna podelitev pokalov najboljšim. Ligo omogočajo: Občina Laško, Rossi Sport ter Gostilna in Picerija Bezgovšek. Lepo vabljeni na ogled tekem. Kresovanje v Rečici Tudi letošnje leto se boste lahko 30. aprila od 19. ure dalje zabavali na tradicionalnem trinajstem kresovanju v Rečici, ki bo zvedeno na igrišču v Hudi Jami. Najprej bomo pripravili program za prižig kresa, kamor bodo vključeni tudi najmlajši. V nadaljevanju bomo poskrbeli za zabavo s plesno glasbo in dobrim vzdušjem, ki ste ga v Rečici že navajeni. Lepo vabljeni Rezervacija piknik prostora in igrišča v Rečici_ V mesecu maju vam v Hudi Jami znova pripravimo igrišče in prostor za poletne piknike in igranje odbojke na mivki. Bodite eni od mnogih in si rezervirajte svoj termin na 051/450-920 (Alen). Športno društvo Rečica 53 SPORT IN REKREACIJA POHOD M HUM v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH sobota, 27. april 2019 start ob 9.00 na Valvasorjevem trgu, pred TIG-em Laško Organizator: STIK Laško POHOD IZ SLOG V LOG v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH sobota, 25. maj 2019 start ob 9.00 pred kozolcem v Tevčah Organizator: Strelsko društvo Celjska četa Mala Breza POHOB PO AŠKERČEVI POTI v sklopu akcijo PO LAŠKIH POTEH sobota, 8. junij 2019 v start ob 7.00 izpred ZP v Zidanem Mostu Organizator: KD Anton Aškerc Rimske Toplice v sodelovanju z ostalimi Pohodi si dalje sledijo: sobota, 24. avgust 2019 - Pohod po Orionovi poti; sobota, 7. september 2019 - Anzekov pohod na Svetino; sobota, 21. september 2019 - Pohod po poti treh cerkva; nedelja, 6. oktober 2019 - Pohod na sv. Trojico; sobota, 9. november 2019 - Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Vsak hodi na Lastno odgovornost! www.lasko.info, E3 Po laških poteh 54 ŠPORT IN REKREACIJA MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA RIMSKE TOPLICE V Mladinskem odseku Planinskega društva Rimske Toplice se trudimo po svojih najboljših močeh, da bi mladim čim bolj približali lepote naših gora, jih seznanili z varno hojo, z delom v društvu, njihovih pravicah in obveznostih, nevarnostih na pohodih v gore, obnašanju v gorah. Delujemo v okviru planinskega krožka, ki je organiziran za vse učence od 1. do 9. razreda na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, vključno z njenimi podružnicami. Šolsko leto smo začeli s srečanjem mladih planincev Zasavja, ki je bilo oktobra organizirano na Jančah. Veseli smo bili vabila. Potovali smo z vlakom. Srečanje je bilo številčno in prisrčno. Organizator nas je na vrhu presenetil in razveselil s sladkimi palačinkami. Decembra smo opravili zimski pohod na Kopitnik in Gore. Zbrali smo se na parkirišču v Turju, kjer nas je pričakala prava pošiljka snega. Med vzpenjanjem na Kopitnik smo se pomerili v štetju in opazovanju markacij ter opazovali različne živalske stopinje v snegu. Ker je bila zimska idila res posebno doživetje, smo imeli kar nekaj postankov za fotografiranje. Ob prihodu na kočo so nas postregli z dišečim čajem, ki nas je prijetno pogrel. Okrepčali smo se s sendviči in raznimi prigrizki, ki so pripomogli pri nabiranju moči za nadaljevanje poti. Izpolnili smo planinske dnevnike in pritisnili žig. Podpisali smo se v knjigo obiskovalcev in se odpravili proti Goram. Pot je bila zabavna, saj smo si jo utirali skozi še neprehojeno zasneženo pot. Na Gorah smo se nagradili s palačinkami in izpolnili še drugi del dnevnikov. Še enkrat sm o ponovili na kaj vse moramo biti pozorni, ko se podamo v hribe pozimi in kako se primerno opremimo oz. oblečemo za takšno pot. Razigrani in polni dobre volje smo se podali na pot nazaj proti Turju. Poslovili smo se in se polni dobrih vtisov razšli. Spomladanski pohod smo opravili marca. Zbirno mesto je bilo na parkirišču pred cerkvijo Sv. Martina v Laškem. Zapeli smo našo planinsko pesmico, se pogovorili o varni hoji v hribe in se povzpeli po stopnicah proti gradu. Pri gradu smo imeli kratek počitek. Čas smo izkoristili za ogleda zemljevida, ki nam je jasno pokazal, kako bo potekala naša pot naprej. Med vzpenjanjem na vrh smo opazovali markacije in prve znanilce pomladi. Na vrhu smo izpolnili dnevnike in vanje odtisnili žige. Pot smo nadaljevali po drugi strani hriba. Pred nami je bila zahtevna pot, zato so otroci ves čas hodili z odraslimi. Veseli smo, da nas tudi starši spremljate in spodbujate na pohodih. Premagati smo morali veliko klinov in strmih poti, zato smo za sestop potrebovali nekaj več časa in energije. Sledila je malo daljša pavza, kjer smo pojedli in popili vse, kar je še ostalo v nahrbtnikih. Nadaljevali smo pot po cesti in se pogovarjali o tem, kaj vse smo zanimivega doživeli. Učenci so tudi ponavljali snov za gasilsko tekmovanje. Kmalu smo prispeli do svojih avtomobilov, kjer smo se prijetno utrujeni poslovili. Naša srečanja so številčna, vesela in nepozabna. Vabljeni v našo družbo! Lep planinski pozdrav. Patricija Jazbec in Ana Mavrin POROČILO ŠPORTNE KOMISIJE DRUŠTVA INVALIDOV OBČINE LAŠKO ZA LETO 2018 Društvo invalidov občine Laško spodbuja različne rekreativno-športne dejavnosti svojih članov invalidov, med drugim tudi z zagotavljanjem ustreznega prostora in organizacijo aktivnosti. Športne aktivnosti se odvijajo preko vsega leta, tekmovanj se udeležujemo na naslednjih področjih: - streljanje - ribolov - pikado - namizni tenis. Od zgoraj navedenih področij so bile v letu 2018 zelo uspešne naše tekmovalke in tekmovalci v PIKADU, zato predstavljamo njihove dosežke. Udeležili so se območnega tekmovanja na Muti. Moška ekipa je zasedla peto mesto, ženske pa so bile izjemno uspešne in so osvojile prvo mesto, s tem so si tudi zagotovile uvrstitev na državno prvenstvo. Državno prvenstvo je potekalo v Hrastniku. Tekmovale so: Katarina Ojsteršek, Lidija Kolenc, Cvetka Šardi, Blanka Knez in Jasna Golob, osvojile so odlično drugo mesto. Sodelovali smo tudi na raznih med-društvenih tekmovanjih v pikadu, kjer smo osvajali pokale in medalje. Na »Memorialu Slavka Brinovška« v Mozirju je moška ekipa zmagala, ženska 55 ŠPORT IN REKREACIJA / DRUŠTVA ekipa pa je bila osma. Posamezno je bil Peter Ojsteršek drugi, Katarina Ojsteršek pa sedma. Na tekmovanju v pikadu na Muti sta najboljši uvrstitvi dosegla Lidija Kolenc 8. mesto in Mirko Kolenc 33. mesto. Na turnirju v Nazarjih je ženska ekipa zasedla 1. mesto, moška ekipa pa drugo mesto. Od posameznikov je bila naša članica Blanka Knez tretja, član Peter Ojsteršek pa drugi. Turnir v Mozirju je potekal v parih in posamezno. Dvojica Blanka Knez in Mitja Lapornik sta osvojila sedmo mesto, posamezno pa je Blanka Knez dosegla drugo mesto, Mirko Kolenc štirinajsto. Člani društva invalidov občine Laško smo na športnem področju zelo aktivni. Ob petkih redno treniramo pikado v Mali Brezi in vabimo člane društva, da se nam pridružijo. Tiste invalide s področja občine Laško, ki pa še niso naši člani, vabimo, da se včlanijo v naše društvo, saj bodo lahko ob prijetnem druženju na treningih uživali in še okrepili že tako uspešno športno ekipo našega društva. Jože Cverle, predsednik komisije za šport pri DIO Laško bovška družina Jurklošter UnnvGrMin i Ga, >JJ3» Z NOVIMI MOČMI V JUBILEJNO LETO 1. marca je na Lovski koči potekal Redni zbor lovcev LD Jurklošter. Starešina Miroslav Lavrič je po nagovoru podal poročilo o delu, poročila so podali tudi gospodar, blagajnik, lovovodja, ko- misija za cenitev škode, gojitvena komisija, kinološki referent in gospodar koče, strelski referent, komisija za lovski turizem, komisija za varstvo okolja in komisija za izobraževanje. Poročila so bila soglasno sprejeta, prav tako predstavljeni načrti za leto 2019. Zbor lovcev je soglasno sprejel novega člana - pripravnika Vladimirja. Pripravnica Barbara, ki je v februarju uspešno opravila praktični del lovskega izpita, nadaljuje izobraževanje v organizaciji SKZLD (Savinsko-Kozjan-ska zveza lovskih družin) Celje. Gostje, ki so se odzvali vabilu, so delo, organizacijo in sodelovanje LD Jurklošter pohvalili in nam zaželeli uspešno delo, zdrave odnose, veliko sodelovanja in dober pogled tudi v tem letu. V tem letu praznuje LD Jurklošter 70 let delovanja, zato letos pripravljamo zbornik, jubilejno Huber-tovo mašo in osrednjo slovesnost ob našem jubileju. A lovsko delo je na prvem mestu, zato nas v pomladnih dneh čakajo dela v gozdu in sanacija površin, na katerih je nastala škoda po divjadi. Urška Knez VODENO JAHANJE IN KONJENIŠKO DRUŠTVO BRIJER Strast do konjev in želja, da te plemenite živali in njihove navade in življenje spoznate od blizu, je pripeljala do ustanovitve Konjeniškega društva Brijer, ki ima sedež v Kuretnem 5 v Laškem. Vrata društva so se za obiskovalce odprla v sredini marca. Organizirali so vodeno jahanje za vse obiskovalce, ki so lahko v ograjenem prostoru nad domačijo pod vodstvom Tine, Tjaše in Marjana uživali v vodenem jahanju. Kljub vetrovnemu vremenu je bilo prvi vikend število navdušenih obiskovalcev veliko. Prevladovali so seveda tisti najmlajši, ki so se v sedlu tudi imenitno zabavali. Preizkusili so se v gimnastiki na konju, v vijuganju s konjem med stožci in stopanjem preko talne ovire. Zadnjo nedeljo v marcu pa je bilo vodeno jahanje organizirano ob spremljavi country glasbe. Predstavili so nam veščine, ki se jih bodo njihovi člani lahko naučili skozi njihove programe, kot so Mali konjar, Začetni konjar, Izkušeni konjar in mnogih drugih. Več utrinkov iz dogajanja v Konjeniškem društvu Brijer pa si lahko ogledate na njihovi FB strani: Konjeniško društvo Brijer. Tjaša Romih SOFINANCIRANJE STERILIZACIJE LASTNIŠKIH MACK V OBČINI LAŠKO Akcija po subvencionirani ceni 30 € potekala na Veterinarski postaji Laško do porabe predvidenih sredstev. Cena sterilizacije je 65 €. Lastnik mačke prispeva 30 €, preostalo razliko pa sofinancirata Občina Laško (20 €) in Vete- rinarska postaja Laško (15 €). Subvencija je namenjena občanom občine Laško. Posameznemu gospodinjstvu se lahko sofinancira storitev za največ tri živali. Za naročila pokličite 03 734 16 16. 56 POLICIJA POLICIJSKA POSTAJA LAŠKO MEDVRSTNIŠKO NASILJE Ker policisti v zadnjem času, tudi na območju Policijske postaje Laško, obravnavamo povečano število nasilja, ki se pojavlja med vrstniki, tako vam staršem, kot tudi vam otrokom, v nadaljevanju posredujemo nekaj nasvetov in predlogov, kako se pred tem zavarujemo in kaj moramo storiti, da do tega ne bi prihajalo. OBLIKE NASILJA MED VRSTNIKI Nasilje nad vrstniki je lahko psihično, fizično ali kombinacija obojega. Ni omejeno na določen kraj, pojavi se lahko povsod. Medvrstniško nasilje je lahko: • pretepanje, porivanje, brcanje, spotikanje, zbadanje, pljuvanje, praskanje, uničevanje stvari, omejevanje gibanja ... • spolno nasilje, otipavanje • zmerjanje z različnimi imeni, vzdevki, glasno norčevanje, razširjanje novic, draženje ... • zafrkavanje, nespodobno nagovarjanje, izrekanje groženj, ža-ljenje ... • namerna izključitev iz skupine, zavračanje, obrekovanje, ustrahovanje, manipuliranje s prijatelji, poniževanje, nespodobne kretnje . • izsiljevanje • kraja denarja, oblačil ali drugih stvari . • spletno nasilje in nadlegovanje, ki je v zadnjem času v porastu (npr. pošiljanje žaljivih sporočil, razširjanje laži, grožnje po spletu s pomočjo raznih spletnih strani in družabnih omrežij, žaljive ali lažne objave na spletnih platformah, kjer je največ žrtvinih znancev, prirejanje žrtvinih fotografij in prirejanje ali izdelava fotografij in videoposnetkov, kjer je žrtev prikazana na žaljiv način, izdelava lažnih spletnih strani in profilov .) Kje se dogaja nasilje nad vrstniki? Medvrstniško nasilje ni omejeno na določen kraj, pojavi se lahko povsod. Dogaja se v osnovnih šolah, srednjih šolah, zavodih, mladinskih domovih, tudi že v vrtcih in v drugih ustanovah in prostorih, namenjenih otrokom in mladostnikom. Dogaja se tudi v okolici šole ali zavoda, na avtobusnih in železniških postajah, na poti v šolo ali iz nje, na šolskih avtobusih ... Dogaja se tudi v domačem okolju, v krogu družine, ko je nasilnež na primer sorojenec. V primerih, ki jih je do zdaj obravnavala policija, pa se je nasilje dogajalo predvsem v okolici osnovnih in srednjih šol ter infrastrukturah javnega prometa, in sicer v času prihoda v šolo ali odhoda iz nje. Eden od pomembnejših krajev, kjer prihaja do nasilja, je tudi svetovni splet oz. različna družbena omrežja, pri čemer storilci nasilna dejanja praviloma izvajajo od doma. Prav spletno nasilje kot ena od možnih oblik medvrstniškega nasilja je v zadnjem času v velikem porastu. Svetovni splet kot območje brez nadzora je namreč posebna kategorija, kjer se storilci lahko skrijejo za anonimnostjo, za psevdonimni, ali pa si nadenejo lažno identiteto. Najpogosteje prihaja do zlorab fotografij, pisanj, posnetkov, izvajanja odkritih in prikritih groženj, zlorab identitete, ustvarjanja lažnih »osebnih« profilov itd. V nadaljevanju so podrobneje našteti znaki, ki jih domače in tuje organizacije prepoznavajo pri žrtvah medvrstniškega nasilja oziroma same žrtve poročajo o njih: • modrice, odrgnine, ureznine, druge poškodbe ..., ki jih otrok ne zna pojasniti ali imate občutek, da ne želi povedati, kako jih je v resnici dobil (pogosteje se mu dogajajo nepojasnjene ali sumljive »nesreče«) • nepojasnjena izguba igrač, knjig, elektronskih naprav, ali pa so te poškodovane (bolj kot sicer, bolj pogosto kaj »izgublja«) • otrok ali mladostnik ne želi v šolo, izogiba se hobijem • ne želi v šolo z avtobusom, spremeni svojo običajno pot, zato zamuja ali pa prihaja v šolo zelo zgodaj • nenadoma postane bolj »odvisen« od vas, ne želi biti sam, ne želi iti sam nekam, izgublja prejšnjo samostojnost • postaja lahko bolj zaprt vase, lahko tudi pove, da se počuti osamljeno • opazne so spremembe v njegovi osebnosti, značaju, načinu vedenja ..., lahko je do novih stvari ali ljudi bolj nezaupljiv in sumničav, zelo pogosta je negotovost • postane bolj žalosten, nerazpoložen, anksiozen, jezen, brez očitnejših vzrokov ali razlogov in ta razpoloženja trajajo dlje časa • pogosti so glavoboli, bolečine v trebuhu, bruhanje pred odhodom v šolo, poskuša na vsak način ostati doma zaradi slabega počutja • ima težave s spanjem, nočne more, joka preden zaspi, pojavi se tudi lahko močenje postelje • spremenijo se prehranjevalne navade (npr. izguba apetita ali pa pride iz šole vsakič znova grozno lačen, ker mu poberejo malico ali denar zanjo .) • lahko postane tudi sam nasilen do mlajših bratov in sester • lahko počaka do doma, da gre na stranišče (nikoli ne gre v šoli) • ima naenkrat manj prijateljev, se ne druži več z običajno skupino, lahko je nesprejet s strani vrstnikov (ni več vabljen na rojstne dneve) • padejo mu ocene in šolska uspešnost, »šprica« šolo • pogosti so občutki sramu in samoobtoževanja za veliko stvari, občutek, da ni dovolj dober • govori o občutkih nemoči, zmanjšana je njegova samopodo-ba • pojavlja se lahko tudi samopoškodovanje, poskusi samomora, beg • pogosteje prosi starše za denar (lahko ga tudi ukrade, da ga da nasilnežem, da ga pustijo pri miru) • začne lahko tudi zlorabljati alkohol • začne jecljati, pojavijo se tiki, različne druge motnje. Zakaj je otrok ali mladostnik nasilen do vrstnikov? Lahko: • je to način reševanja problemov, ki se ga je naučil in ga prevzel kot vzorec ravnanja, • je sam žrtev nasilja v svoji družini, • je sam žrtev nasilja drugega vrstnika ali skupine vrstnikov, • se poskuša na ta način postaviti in si pridobiti pomembno mesto v skupini ... Pomembno je, da se starši takoj odzovejo, ko so obveščeni, da njihov otrok kaže znake agresivnega vedenja, in poiščejo pomoč pri strokovnjakih! Razlogi, ki pogosto privedejo do nasilja nad vrstniki Policija pri obravnavi različnih primerov ugotavlja, da so najpogostejši razlogi, ki privedejo do nasilja, nesprejemanje drugačnosti (na primer zaradi narodnostne/etnične, verske ali druge pripadnosti, osebnostnih značilnosti oziroma okoliščin, družinskih značilnosti ...), zavist zaradi osebnostnih okoliščin 57 POLICIJA (npr. boljšega stila oblačenja) in nesprejemanje različnih stališč. Ob tem pa se kot dodaten vzrok pojavlja potreba po dokazovanju posameznikov v skupini. V veliki večini primerov sta motiva za medvrstniško nasilje koristoljubje in/ali osebna uveljavitev Ko je motiv koristoljubje, storilec žrtev izsiljuje za denar oziroma neke dobrine. Ko pa je motiv osebna uveljavitev, pa gre v večini primerov za dejanja, ko se posamezniki postavljajo nad druge z namenom, da se dokažejo okolici oz. svoji skupini. Pri tem navadno izbirajo žrtve, ki prihajajo iz ranljivejših družbenih skupin. Kdo pa so žrtve medvrstniškega nasilja? Žrtve so po navadi otroci in mladostniki, ki so na določen način drugačni, bodisi zaradi svojega videza, postave, šolskega uspeha/neuspeha, svojega imena, narodnosti ... Bolj ranljivi za nasilje so otroci in mladostniki, ki se ne znajo in ne zmorejo postaviti zase ... KAJ LAHKO STORIJO STARŠI Ko ugotovite, da je vaš otrok ustrahovan, bodite z njim in ga podpirajte. Obljubite mu, da ga boste zaščitili in naredili vse, da boste ustavili to dogajanje. Starši lahko pomagate otroku. Poskušajte se pogovoriti z njim. Poiščite pomoč pri strokovnih službah in v šoli. Upoštevajte, da je otrok navadno zelo prestrašen, saj se boji posledic »prijave« ustrahovalca. Otrok naj ve, da je najbolj pomembno to, da vedno zaščiti samega sebe. Tudi svojo lastnino naj brani pred izsiljevalcem, tudi iz vrste starejših vrstnikov, vendar le toliko, da ne bo poškodovan. Pomoč pred nasilneži naj poišče pri prijateljih, v šoli in seveda pri vas. Otrok mora vedeti, da mu boste verjeli in pomagali. Prav tako se pogovorite z otroki o policiji in kriminalistični službi. Povejte jim, da jim tudi policisti lahko pomagamo. Tako bodo lažje poiskali našo pomoč. Nasilje bomo preprečevali in ga omejevali, če bomo delovali skupno, če bomo nasilneže neprestano in vsi ustavljali. Ko spoznajo, da ni poti, lahko pričakujemo njihovo umikanje. Verjeti žrtvam nasilja in jim ponuditi pomoč pa mora postati pravilo. KAJ LAHKO STORIŠ ČE SI ŽRTEV NASILJA MED VRSTNIKI Si žrtev nasilja med vrstniki? Vedeti moraš, da to, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda! Tisti, ki je nasilen, ravna narobe. Pravico imaš, da se počutiš varno. Zato: • Ne čakaj in ne pristajaj na nasilje! Takoj spregovori o svojih težavah. Z odlašanjem in trpljenjem ne bo bolje. Ne dopusti, da se nasilje stopnjuje. • Z ustrahovanjem in nasiljem se ne more nihče soočiti sam. Zato povej v šoli učitelju ali učiteljici, strokovnim delavcem, ravnatelju, sosedom ali komu drugemu, ki mu zaupaš! O tem govori tudi s svojimi prijatelji, morda ima kdo od njih podobno težavo. Tako lahko pomagaš tudi drugim, ki jih ustrahujejo ali izsiljujejo. • Povej staršem ali skrbnikom in skupaj stopite do učitelja! • Povej in zaupaj policistu! Pristojne institucije se namreč lahko odzovemo le, če žrtve o dogajanju, ki je zanje ponižujoče ipd., spregovorijo. Policisti bodo ob prijavi preverili, kaj se je pravzaprav zgodilo in kdo so nasilneži. Nekateri dogodki imajo namreč tudi znake kaznivega dejanja ali prekrška. Pomembno je, da policist izve vse in da se ga žrtev ne boji. Veliko žrtev noče spregovoriti o nasilju. Bojijo se, da bi jih označili za strahopetce, ali da bi nasilnež izvedel, da so ga »za-tožili«. Strah pred pogovorom o nasilju je popolnoma naraven, vendar pa lahko nasilje ustaviš le, če o njem spregovoriš! Policisti vsem otrokom svetujemo tudi, da se zadržujejo v bližini oseb, ki jim zaupajo in jih lahko zaščitijo. Ko greš v šolo in iz nje, na obisk k prijateljem, na trening ali pa le v trgovino, ne hodi sam, če se počutiš ogroženega. Prosi starše ali prijatelje, da te spremljajo. PREVIDNO, VIDNO IN STRPNO V PROMETU, ŠE POSEBEJ VOZNIKI ENOSLEDNIH VOZIL Prihaja čas koles in motorjev, ki jih s skupnim izrazom imenujemo tudi enosledna vozila. Opazimo lahko, da je na cestah vedno več motoristov in kolesarjev. Zlasti kolesarjenje je v zadnjem času postalo zelo priljubljena oblika rekreacije. Žal je cestna infrastruktura za tovrstne voznike slabo urejena, površin, ki so namenjene kolesarjem je zelo malo, ali pa jih sploh ni. Zatorej se moramo še posebej pripraviti in pričakovati na morebitne nevarnosti, ki nam lahko na poti preprečijo, da bi varno prispeli na zadani cilj. O nevarnostih vožnje enoslednih vozil nam govori tudi aktualna statistika. V letu 2018 je na območju PP Laško voznik motornega kolesa izgubil življenje, voznik mopeda in voznik kolesa sta se hudo telesno poškodovala, lahko telesno poškodovali pa so se trije kolesarji, dva voznika motornega kolesa in voznik mopeda. Velikokrat se zgodi, da gredo kolesarji in tudi motoristi preko svojih fizičnih sposobnosti, zlasti na začetku sezone. Posledično so zaradi utrujenosti bistveno manj zbrani in pozorni na razmere v prometu. Velika nevarnost na vozišču je pesek ali mastna tekočina, še posebej v pomladanskih mesecih, ko cesta še ni očiščena od zimskih posipov. Upoštevati je treba tudi, da hladna površina vozišča ne omogoča tolikšnega oprijema, kot segreta površina v poletnih mesecih. Vaša čelada naj bo med vožnjo pripeta in če je le mogoče žive oziroma odsevne barve. Ob tem bi vas radi opozorili, da je uporaba čelade za kolesarja do 14 let po zakonodaji obvezna, tako za kolesarje, kot tudi za potnike na kolesu. Predlagamo, da pripravite svoje vozilo na vožnjo, zamenjajte dotrajane pnevmatike, preverite tehnično brezhibnost vozila (zavore, svetila) in drugih pomembnih delov vozila. Poskrbite, da imajo vaši otroci najbolj varno vozilo v družini. Ugotavljamo, da nekateri otroci na kolesarske izpite, še vedno prihajajo z neurejenimi kolesi (brez svetil, brez stranskih odsevnikov, brez vseh delujočih zavor). Za voljo varnosti otrok v prometu poskrbite, da boste otrokom dober in ne slab vzor. Želimo, da bi vas naši nasveti, kdaj obvarovali v kritičnih trenutkih v prometu, vendar so nasveti bralcem, ki jih ne upoštevajo nekoristni. Tudi pogosto izvajanje meritev hitrosti ne zadostuje, da neprilagojena hitrost ne bi bila še vedno glavni vzrok prometnih nesreč v Sloveniji. Potreben bo dvig zavesti k izboljšanju prometne kulture vseh nas. Upamo, da boste prepoznali pomembnost preventive tudi skozi zaskrbljujočo prizmo statistike prometnih nesreč, predvsem tistih, s hujšimi posledicami. Naj se vam v vsej tej naglici našega časa ne zgodi kaj takšnega, kar bi vas/nas lahko zaznamovalo za celo življenje. Bodimo previdni, vidni in strpni udeleženci v cestnem prometu. Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša 58 ZANIMIVOST! Neštetokrat se je naš Fabjan povzpel v zvonik svoje cerkve, kjer je vse do svoje visoke starosti »trjančil«. S svojimi veščimi rokami je znal izvabljati iz zvonov melodije, ki so vabile k sveti maši, oznanjali lepo šentlenartsko nedeljo ali pa objokovali zadnje slovo katerega od faranov. Zvonovi so se oglašali tudi, ko je župnik nesel zadnjo popotnico kateremu od faranov. Plat zvona smo poslušali tudi ob preteči hudi uri. Leta1989 sta Fabjan in Pepca praznovala zlato poroko. Slavje je bilo lepo in prisrčno, v družinskem, kakor tudi v krogu prijateljev pevcev. V njegovem 72. letu življenja se mu je izpolnila velika goreča želja. Vnuk Peter ga je povabil, da sta ga s svojim prijateljem peljala v Rim in Vatikan, kjer si je lahko ogledal vsa čudesa. Domov se je vrnil ves prerojen, kar mu je dalo spet novih moči za nadaljevanje spoštovanja vrednega dela. Otroci se svojega očeta spominjajo kot utelešeno dobroto, ki ni znal uporabiti grde besede, kaj šele trde roke. 23. januarja 1999 je bilo v Šentlenartu veliko slavje, saj sta Pepca in Fabjan praznovala biserni jubilej, 60 let njune poroke. Zbrali so se otroci, vnuki in številni farani. Ženin in nevesta sta si tokrat že tretjič pred oltarjem obljubila večno zvestobo. Prav lepo so jima zapeli njuni cerkveni pevci in jima nazdravili in jima želeli zdravja. Pozdravit ju je prišla tudi Pihalna godba iz Laškega. Lepo sta se zahvalila za vse lepe želje, Fabjan pa je dodal: »Zdaj smo pa kot kaplje na veji in nič ne vemo, kdaj bo zapihal veter in nas odnesel v večnost!« Leta in bolezen sta res vedno bolj pritiskala nanj in vedno težje je opravljal poklic pevovodje in mežnarja. Svojim pevcem je vedno naročal, da naj nadaljujejo s petjem na koru, ko tudi njega ne bo več med njimi. Prišla je nedelja, ko je še zadnjikrat prilezel na kor in sedel za orgle. Ob obredu - podajmo si roke v spravo - je vsakemu svojih pevcev podal tresočo in že skoraj mrzlo roko in jo dolgo podržal. Slutil je svoje skorajšnje slovo. V noči iz nedelje na ponedeljek, 6. 9. 1999, je za vedno zaspal in se tako tiho poslovil od svoje družine in njemu tako ljubega me-žnarskega poklica. Tudi žena Pepca je že odšla v večnost. Oba počivata na šentlenartskem pokopališču in prav je, da njima v spomin gori lučka zahvale za vse dobro, kar sta delila med nami. Valentin Deželak PRAZNOVANJE BISERNE POROKE Ni jih veliko, pa vendar je to uspelo Anici in Dol-feku Rutarju iz Gozdeca nad Laškim, da sta na začetku januarja praznovala biserno poroko - 60 let skupnega življenja. Kljub visoki starosti in raznimi zdravstvenimi »vzdrževanji«, sta še vedno aktivna in toliko vitalna, da sta si v čast skupnega sobivanja in ljubezni ter ob slavnostnem voščilu župana občine Laško izmenjala prstana. Praznovanje v gostišču Čater je bilo veselo in polno obujanja spominov na poroko daljnega leta 1959. Še poseben čar praznovanja so jima dali njuni vnuki in pravnuki. Še na mnoga leta! Danica Brečko FABJANU IN PEPCI V SPOMIN (ob njuni osemdesetletnici poroke] Vsak kraj ima ljudi, ki si zaslužijo, da se o njih govori ali piše. Tudi med nami, v Šentlenartu, so živeli ljudje, ki si zaslužijo to čast, da se jih spominjamo. Eden prvih je Fabjan Krivonog. Njegova življenjska pot ga je pripeljala iz Javorij pri Črni na Koroškem. Mati ga je 1911. leta povila v številni družini Krivonogovih. Kar osem otrok je bilo. Vsi so bili dobri pevci že v rani mladosti. Fabjan se je že kot mlad fantič naučil igrati na orgle. Na Razborju pri Slovenj Gradcu se je spoprijateljil s tamkajšnjim duhovnikom Lam-pretom. Leta 1935 je bil Lampret premeščen v Šentlenart in je mladega in obetavnega organista povabil s seboj. Naš takratni organist Novak zaradi starosti ni mogel več opravljati svojega poklica. Imel pa je mično hčerko Pepco, kar je mladi Fabjan takoj prepoznal. Rodila se je ljubezen, ki sta jo leta 1939 okronala s poroko. Fabjan je v Celju naredil orglarsko šolo in se z vso vnemo posvetil mežnarskemu poklicu. K sebi je povabil mlade, jih navdušil za petje in jih vključil v cerkveni pevski zbor. Dogovoril se je z učitelji, šel v šolo in tam izbral otroke, ki so imeli smisel in veselje za petje in iz njih naredil mladinski pevski zbor. Kot mežnar se je z domačini veliko družil, veselil se je novih rojstev in sodeloval ob krstu in s svojim zborom prepeval ob porokah in z žalostjo spremljal svoje sofarane na njihovi zadnji poti na šentlenartsko pokopališče. 59 ZANIMIVOSTI ZLATA POROKA Lizika in Rudi Fajdiga iz Hude Jame sta v soboto, 30. marca, 50 let zakonskega življenja obeležila z zlato poroko. Z družino, sosedi in prijatelji so se zbrali v Gostišču Čater. Fajdigova se županu Francu Zdolšku najlepše zahvaljujeta za lepo opravljen obred. Foto: Benjamin Jeran SLOVENIJA, SVETOVNA REKORDERKA? Navedeni podatki na zemljevidu so povzeti po atlasu Slovenije, Letopisu Cerkve na Slovenskem in knjigi Orgle Slovenije, ki je izšla ob koncu preteklega leta. Avtorja sta dr. Edo Škulj in Jurij Dobravec, ki priporočata citiranje. Sam štejem cerkve Slovenije že vrsto let, v atlasu sem jih naštel 2.364, Letopis pa jih navaja 2.386, torej še 22 več. Bele pike na ¡»,17? lun* cerkva, j .094 orgel xa dva milijona prcblvalcvv. Fdior R Hmiiil) 60 fotografiji prikazujejo lego in gostoto cerkva po površini naše dežele. Tako lahko ugotovimo, da imamo v povprečju eno cerkev na 8,5 kvadratnega kilometra in na eno cerkev 840 prebivalcev! To pa je verjetno evropski, če ne svetovni rekord! V že omenjeni knjigi Orgle Slovenije piše Ivanka Korošec iz Lesc na Gorenjskem takole: »Popotnik, ki pride iz širnega sveta nazaj domov in spet poklekne pred oltar domače cerkve, pa tudi vsi drugi, ki morda niso nikoli pogledali izza plank svojih vrtičkov, so vsaj kdaj gotovo okusili in občutili, kaj jim pomeni domača cerkev. Gotovo je, da je vsaka cerkev po svoje lepa. Najlepša pa je tista, na katero so vezani naši prvi spomini in naše prve verske izkušnje. V njej smo bili morda krščeni, šli smo k prvemu svetemu obhajilu, tu smo prejeli sveto birmo. Nekatere cerkve krasijo čudovita vitražna okna, drugje je nekaj posebnega krstni kamen, dragocene slike križevega pota ali oltarji neprecenljive vrednosti. Cerkvam pa dajejo posebno vrednost in osebno noto orgle, seveda tistim, ki jih sploh premorejo. Na veliki četrtek se oglasijo turobno, ko v spomin na Jezusovo trpljenje ostanejo neme do slave na veliko soboto. Na veliko noč je njihov zvok slavnosten, da nas privzdigne v klopeh, saj pojejo v čast Jezusovemu vstajenju. Ob različnih praznikih igrajo vedno drugače; včasih bučijo, da plameni sveč drhtijo in se zdi, kot da nas mogočen val dviguje kvišku. Kadar stopi nevesta v cerkev in se oglasijo orgle s poročno koračnico, ustvarijo nepozabna slovesna občutja ... « Spoštovani, s tem prispevkom se iskreno zahvaljujem številnim občanom Laškega in okolice za čestitke ob mojem visokem jubileju, ki sem ga imel jeseni lansko leto. Pavel Hrastelj Laška himna V Laškem živimo, se življenja veselimo. Smo delavni ljudje, ki skupaj držimo. Laško je industrija z delovnimi ljudmi. Tu se pivo vari, voda Oda se toči, to pijemo vsi mi. Na hribu laški grad stoji, obiskujemo ga vsi mi. Veseli smo, ker laško himno slavimo mi vsi. Lizika Fajdiga NAPOVEDNIK APRIL Ponedeljek, 15. april - Kulturni center Laško: Revija otroških in mladinskih pevskih zborov (17.00) Torek, 16. april - Knjižnica Laško: Zaključna prireditev projekta Branje = neskončno potovanje, bralnega tekmovanja za osnovnošolce (17.00) Sreda, 17. april - TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -11.00) - Dvorana Tri lilije: Liga NKMB: KK Zlatorog - KK Šenčur GGD (19.00) Petek, 19. april - Thermana Laško, Gala dvorana: Brezplačna otroška gledališka predstava Mini Moni Sobota, 20. april - Otročji center Kino Laško, PŠ Rečica: Pomladne sobotne ustvarjalnice (velikonočni okraski in barvanje pirhov) (9.00 - 12.00) - Dvorana Tri lilije: Košarkarski turnir veteranov (12.00 - 19.00) Torek, 23. april - Hiša generacij Laško: Predavanje mag. Leje Peternel o čuječnosti (18.00) - Knjižnica Laško: Literarni večer z Noahom Charneyem, avtorjem Slo-venologije (ob svetovnem dnevu knjige in ob zaključku 11. bralne značke za odrasle v Knjižnici Laško) (19.00) - Dvorana Tri lilije: Liga NKBM: KK Zlatorog - KK Šentjur (19.00) Sreda, 24. april - TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -11.00) - Ulice Laškega: Jurjevanje (9.00 -12.00) Četrtek, 25. april - Muzej Laško: Otvoritev razstave Ze-lenga Jurja vodimo ... ob 30-letnici ponovne oživitve običaja (16.00) Sobota, 27. april - Pohod na Hum (start ob 9.00 na Valvasorjevem trgu pred TlC-em) Nedelja, 28. april - Šmohor: Postavitev mlaja na tradicionalen način (15.00) MAJ_ -o I is V Sreda, 1. maj : oB - Kopitnik: Srečanje planincev in obis- Fto kovalcev (PD Rimske Toplice) - Šmohor: Tradicionalno druženje s kulturnim programom (11.00) Petek, 3. maj - Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00) Sobota, 4. maj - Rimske Toplice - Kopitnik: Tradicionalni pohod s piknikom na Kopitniku (od 9. ure dalje; pohod bo v vsakem vremenu; TD Rimske Toplice) Nedelja, 5. maj - Rimske Toplice, pri cerkvi: Blagoslov gasilcev, gasilske opreme ter padalcev, padal in padalske opreme (PGD Rimske Toplice, DJP Metulj Rimske Toplice) Torek, 7. maj - Knjižnica Laško: Ivana Gradišnik: Otroci z močno voljo (vzgojno predavanje ob predstavitvi knjige) (19.00) Sreda, 8. maj - TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -11.00) Četrtek, 9. maj - Rimske Toplice: Pokal Aqua roma v kegljanju s kroglo na vrvici (Društvo upokojencev Rimske Toplice) (14.00) - Kulturni center Laško: Realisti, za gledališki abonma in izven (19.30) Torek, 14. maj 2019 - Knjižnica Laško: dr. Blanka Ravnjak: Čebelam in divjim opraševalcem prijazne zasaditve vrtov (predavanje in delavnica v okviru operacije »Opraševalci«, delno sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - EKSRP) (19.00) Sreda, 15. maj - TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -11.00) Sreda, 22. maj - TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -11.00) Četrtek, 23. maj - Aškerčevo obeležje na Globokem: Mlada poezija - srečanje mladih iz vrtca Rimske Toplice in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice - (KD Anton Aškerc Rimske Toplice) (17.00) Petek, 24. maj - Rimske Toplice: Pokal Aqua roma - balinanje (Društvo upokojencev Rimske Toplice) (14.00) - Večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice: Koncert rimskih ljudskih pevcev in godcev (KD Rimljan) (19.00) Sobota, 25. maj - Pohod Iz Slog v Log (start ob 9.00 pred kozolcem v Tevčah) - Ekološka kmetija Kapl (zbirno mesto: parkirišče pri Športnem parku Šentrupert): Brezplačna delavnica Za boljši vid (10.00) Ponedeljek, 27. maj - Cerkev Lurd v Rimskih Toplicah: 6. koncert v Lurdu: Trobilni kvintet Schaka (20.00) Sreda, 29. maj - TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -11.00) Petek, 31. maj - Rimske Toplice, Aqua Roma: RIMSKE so FEJST: Zabava z Dejanom Vunjakom JUNIJ Sobota, 1. junij - Rimske Toplice - Aqua Roma: RIMSKE so FEJST: 12. tradicionalno kuhanje »naj golaža«, v nadaljevanju večer s Klapo Intrade in Tomislavom Braličem (Turistično društvo Rimske Toplice, AGM Nemec, KS Rimske Toplice) Torek, 4. junij - Rimske Toplice (start pri Aqua Romi): Nordijska hoja - srečanje Rimske Toplice - Laško (Društvo upokojencev Rimske Toplice) (9.00) Petek, 7. junij - Večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice: Rimski večer »Pokaži svoj talent« (KD Rimljan) (19.00) Sobota, 8. junij - 24. pohod po Aškerčevi poti (start ob 7.00 izpred ŽP v Zidanem Mostu) s kulturno prireditvijo na Aškerčevi domačiji na Senožetah (11.00) Sobota, 8. junij - Rimske Toplice - Laziše: Turnir v ulični košarki - tekmovanje trojk: ŠD GAJ 61 AKTUALNI DOGODKI 27.4.2019 od 12. ure dalje -CELODNEVNI SAVNA SHOW SPEKTAKEL V DEŽELI SAVN VARINIA Unikatni maraton savna programov v izvedbi izkušenih in profesionalnih savna mojstrov. 1.5.-5.5.2019-DNEVI ENERGIJSKE REVITALIZACIJE Ponovno vzpostavite notranje ravnovesje telesa, IZBRANA PONUDBA V WELLNESS CENTRU AMALIJA Novi detox in anticelulitni wellness programi vrhunske nemške kozmetike Dr. Spiller. IZBRANE STORITVE 5 +1 GRATIS Ob nakupu 5 enakih storitev, vam šesto podarimo: MEHANSKA LIMFNA DRENAŽA (45 min) MEHANSKA LIMFNA DRENAŽA + BODY WRAPPING (60 min) VAKUUM RADIALNA ENDODERMNA TERAPIJA (30 min ali 45 min) NEKIRURŠKI LIFTING OBRAZA (25 min) KULINARIČNA PONUDBA Kulinarična razvajanja v Ala carte restavraciji Sofija: NOV ALA CARTE MENI s ponudbo jedi iz najboljših lokalnih sestavin 18.4.-20.4.2019 od 12. do 22. ure: FREESTYLE EASTER Kreativna kuhinja v svobodnem stilu na temo Velike noči z mladim avantgardnim chef-om Mojmirjem Šiftarjem. d hnHni Vpliknnnnni meni: IMATE TEŽAVE S HRBTENICO? VAS BOLI KRIŽ? SE TEŽKO GIBATE? Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah. Z vami bodo priznani specialisti medicine. Informacije in rezervacije: 03 5742000 booking@rimske-terme.si IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe za odrasle: 3-letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar-negova-lec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih instalacij, trgovec 4-letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik Poklicni tečaj (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija Obiščite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot. Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si "L ■ T1ÍK FIl Ti BU 11 i I HÉÍLÍH iti Bt^ji iti a ttTC- & NASE STORITVE - tehnični pregledi osebnih in tovornih vozil, motornih koles, koles z motorjem, traktorjev in priklopnih vozil - registracija novih in rabljenih vozil podaljšanje registracije vozil urejanje spremembe lastništva - izdaja in zamenjava registrskih tablic - izdaja prometnih dovoljenj - odjava vozil iz prometa in v razgradnjo - izdaja preizkusnih tablic - homologacija uvoženih in predelanih vozil - sklepanje zavarovanj (Triglav, Sava, Adriatic Slovenica, Generali) Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov obveščamo, da opravljamo tehnične preglede na naši lokaciji vsak dan v delovnem času skozi celo leto in tudi na terenu. bar MIKLAVC BREZPLAČNA KAVA DELOVNI CAS Tehnični pregledi od pon. do petka . . . . sobota ............. od pon. do petka.............. 530 - 2C sobota ....................... 700 - 13 Nedelje in prazniki ............zaprto SPLET www.am-miklavc.com E-POSTA info.lasko@am-miklavc.com TELEFON 059 95 22 21 ■ ■ - 18 - 12 Bar 62 OGLASI V vaš kraj prinašamo novo tehnologijo interneta in televizije. U Al kot prvi operater v Evropi predstavlja napredno mobilno-fiksno tehnologijo, ki prinaša hiter internet in digitalno HD televizijo v kraje s slabo pokritostjo. 36 na mesec H š V.V Če so paketi Al Kombo lite na voljo v vašem kraju, lahko preverile na Al.si, na prodajnih mestih Al ali na telefonski številki 040 40 40 45. Ob vezavi na paket Al Kombo lite S ali L velja ugodnost v višini 5 € mesečno v primeru 12-mesečne vezave, kar znaša 120 € prihranka ter ugodnost v višini 10 € mesečno pri vezavi za obdobje 24 mesecev, kar znaša 240 €. Hkrati poleg mesečne ugodnosti naročniki ob 12 ali 2¿^mesečni vezavi prejmejo ugodnost brezplačne montaže v vrednosti 250 €. Po poteku vezave se paketi zaračunavajo po rednih cenah. Naročnik lahko v primeru Nedelovanja storitve, kot je opredeljeno v Samoregulacijskem kodeksu o nadomestilih za nedelovanje ali slabše delovanje javnih komunikacijskih storitev in Posebnih pogojih za izvajanje širokopasovnih storitev, brez plačila naročnine, sorazmernega dela prejete ugodnosti in stroškov priključitve, v roku 14 dni od aktivacije, odstopi od Naročniške pogodbe. Navedene hitrosti so najvišje možne hitrosti, ki so dinamične in odvisne od oddaljenosti in zasedenosti bazne postaje. Ostali potencialni dodatni stroški (vse kar je izven sledečih postavk: izvedba montaže zunanje antene in UTP povezave do modema (do 30 m, CAT 5e/6), nabava in montaža nosilca za anteno s premerom 35-80 mm, dobava vsega drobnega materiala, potrebnega za izvedbo zahtevanih del) se zaračuna skladno s Cenikom Al ali Cenikom pogodbenega partnerja. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete Al Kombo lite veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev in Posebni pogoji za izvajanje širokopasovnih storitev ter drugi pogoji, kot izhaja iz Naročniške pogodbe. Več informacij na voljo na 040 40 40 40, Al.si in prodajnih mestih Al. Al Slovenija, d. d., Šmartinska c. 134b, SI-1000. 63 V maju leta 1854 se je začela naša pot. Ponosno skrbimo za vaše zdravje in dobro počutje. Predano. In s srcem. Že 165 let. Fotografija je last Muzeja Laško.