135. številka. Trst v petek 15. junija 1900 Tečaj XXV ..Edinost" cbaja en k tat na dan. raz u p nedelj in praznikov, oh uri zvečer. Naročnina znaSa : Za celo leto........kron za pol leta ......... _ za ćetrt leta................6 _ za en me«ec................2 kroni Naročnino je plačevati Dai>rej. N« naredbe b-ez priložene naročnina w nurava te ozira. _ Po tobakarnali v Trstu prmlajejo po-»whmiw »teviJke j »o ti Motink <3 nvi\>: izven Trsta pa po 8 stotink 4 nvč.) Trle fon ftt\. S7U. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »1 o-mači oglasi itd. «e računajo po pogob i Vsi dopisi naj ne pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. V edliMtl Je noč! Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprsivništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. UredniStro in tiskarna »e nahajata v ulici Carintia Štv. 12. Upmviiištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoio šiv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in cdgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Bodočnost Istre. j. V Istri živi »Iv«»je plemen ali narodnosti, to je. pleme romansko in slovansko, ali sk>-vensko-hrvaisko in italijansko. Italijanski narodnosti se priznava oligarhija, katera vlada v i-itri, »ločim je ostala ljudska masa, sestavljajoča najmanje skupnega prebivalstva Istre, slovensko-hrvatske narodnosti in jezika. Na ta način je obstala v Istri skozi st<»-letja in ohetoji še danes hegemonija italijanskega življa nad slovanskim, s katerim |x>-slednjim se je fx>stopalo in se še postopa, kakor s heloti. Italijanska oligarhija je skozi stoletja zatirala slovanski živslj v Istri, branila je, kjer je mogla in kadar je mogla, da ne pride ta živelj do više omike, do samostojnega mišljenja. d«»br«» vedč, da bi s tem odzvonilo za vselej njihov emu j »a sevanju. Ali ta oligarhija ni postopala na tak način samo s slovenskim prebivalstvom, ampak tudi svojim lastnim italijanskim nižjim ljudstvom. Oligarhija, ki vlada v Istri, ni samo slovanskemu ljudstvu mlrekala sleherno sredstvo za izomiko in prosveto. marveč postopala je na i^ti način tudi z nižjimi sloji italijanskimi, bivajočimi jw> nekaterih mestecih Istre. Zato pa vidimo, da italijansko niže ljudstvo v Istri, katero, kakor rečeno, živi le jh> nekaterih mestnih, nimalo ni na viši stopinji omike, nego slovansko, ki živi jk> deželi, pač pa bo slovansko prebivalstvo kmalo vts>ko nadkri-Ijevalo italijansko, če pojde po sedanji poti naprej. Italijanska gosj>oda, sestavljajoča oj>eto-vano omenjeno, v Istri vladajočo oligarhijo, se i sto ta ko nič ne briga za prosveto in profoujo italijanskega nižjega ljudstva, kakor je sovražna vsaki kulturni povzdigi slovanskega ljudstva. Borba, ki jo bije ta gospoda, ta oligarhija. niti ni v prvi vrsti borba za itđli-janstvo, ampak ta l»orba je v prvi vrsti borba jedne kaste za vladanje nad drugimi. Itali-janstvo je samo kriuka, za katero se skriva ta v Istri vladajoča oligarhija. Iz tega je tudi jasno, zakaj ta klika takrat, kadar treba slovanskih glasov, povdarja, da o n i n i s o I t a 1 i j a n i, ampak Istrani!! Ta klika sestavlja majhen odstotek vse-skupnega prebivalstva Istre in živi brez izjeme le ob žuljih ubozega, izrnolzenega seljaka. Le-ta klika je imela tekom stoletij privilegij, da so samo njeni sinovi zavzemali razn.-t lioljša mesta, d oči m tako italijanskemu, kakor slovenskemu kmetu ni niti na misel prihajalo, da bi izobrazil svoje sinove. Kakor javne službe, tako so bile tudi šole dolg» le privilegij vladajoče kaste. Danes je seveda že precej drugače v tem oziru. V Istri je danes, dasi še premajhno, vendar lej»o število mož, sinov slovanskih seljakov, ki so se povspeli do odličnih mest v javnem življenju. In ti možje, izišli iz naroda, poznajo njega tugo in bol, jmznajo njega potrebe in oni zahajajo mej narod, ga uče, ga spodbujajajo. Narod pa na ta način dobiva poguma, otresa se l»o-ječnosti, otresa se spon, dobiva samozavest, dobiva zaupanje v samega sebe, vzbuja mu se narodni ponos! Narod se je začel zavedati samega sebe in svoje moči. V Istri deluje lepo število svečenikov, učiteljev in drugih odličnih in požrtvovalnih mož, ki vse svoje moči in sile }»osvečajo bla-gru tega dozdaj tako zapuščenega naroda. Ti aj>ostoli uče ljudstvo ljubiti svoj narod, uče ljudstvo ljubezni do domovine, ljubezni do svojega jezika, razširjajo mej ljudstvom ob enem prosveto in omiko. In ljudstvu se odpirajo vedno bolj oči, prihaja vedno bolj do S|H)znanja.... To velja glede slovenskega, oziroma hrvatskega nižjega ljudstva v Istri. Vse drugače je z italijanskim nižjim ljudstvom. To ljudstvo je dandanes gledć omike tam, kjer je bilo pred oO ali 100 leti. Dočim s slovanskim ljudstvom občujejo duhovnik, učitelj, odvetnik, se za italijansko niže ljudstvo ne briga nihče! Dočim živita slovanska inteligenca in priprosto ljudstvo Istre v tesni zvezi, v vedni dotiki mej seln>j. loči italijansko inteligenco od priprostega ljudstva velik prepad. Italijanska inteligenca je napram svojemu ljudstvu ograjena s kitajskim zidom, a isto-tako in še bolj je ograjeno italijansko priprosto ljudstvo. In ker ni misliti, da bi se italijanska inteligenca Istre kar Čez noč preobrnila, da bi se ta inteligenca začela brigati za svoje ljudstvo, za njega materijalno blaginjo in duševno prosveto, je tudi jasno, da bo slovansko ljudstvo Istre kmalu nadkriljevalo itali-janstvo v omiki in prosveti. Slučaj vodnjanski pa nam je v dokaz, da so se začele tudi italijanskemu ljudstvu Istre odpirati oči, da je tudi italijansko ljudstvo začelo spoznavati, da ne more od svoje gos|>ode nič dobrega pričakovati. In oni, ki poznajo istrske razmere, oni znajo, da slučaj vodnjanski ni osamljen. Mi znamo, da vre tudi drugje, da je italjansko ljudstvo tudi po drugih mestecih Istre ogorčeno proti vladajoči kliki, mi znamo, da se pripravlja splošna reakcija, katera naj bi storila konec vladanju sedanje klike. Splošna reakcija se že pripravlja, le jednotnega vodstva manjka. In tu je dolžnost slovanske stranke, da v lastnem interesu pospešuje ali pa, da posredno ali neposredno prevzame vodstvo iste- korporacij in posamičnih rodoljubov, ki udovi pokojnikovi izražajo iskreno sožalje. Na čelu tem sožaljkam je ona podpisana od namestnika dalmatinskega, ki gospej udovi sporoča izraz sožalja od strani Njegovega Veličanstva. Ti impozantni pojavi sožalja pričajo pač najbolje, kolik je bil ugled, ki ga je užival pokojnik na vseh straneh. V Trstu, 15. junija 1V>00. Glasovi iz naroda. (Sodba u g 1 ed- n c g a rodoljuba o našem prepir u.) Govoril sem z nekim tukajšnjim rodoljubom o našem domačem prepiru. Dotični rodoljub naj mi oprosti, ako ta zasebni pogovor tiram v javnost. Najprej moram omeniti, tla je dotični rodoljub oče ugledne tržaške slovenske družine. »Kako me boli v dno duše, ko vidim, kako se naši ravsajo med sabo! Ko bi bili jedini, kako bi lahko nastopali, kak ugled bi imeli ,»ri drugorodcih ! Sami smo krivi, ako nas vse zaničuje! Saj se zaničujemo sami najbolj, saj sami delamo, da uničimo lastne ljudi ! V drugih narodih je drugače. Drugi narodi dvigajo v deveta nebesa one rodoljube, ki se žrtvujejo za blagor naroda. Mi pa sami ubijamo rodoljube, čim so morda drugačnega prepričanja, nego mi. Le poglejte na Kianjsko, na Goriško — sami osebni napadi ! Onemu, ki je odvisen sploh, ni več varno spuščati se na narodno delo! Kajti nasprotna stranka bi kmalo izkoristila njegovo odvisnost in potem gorjč njemu in morda tudi njegovi družini ! Ne vladi, ne Nemcem in ne Lahom ne treba naših odvisnih ljudij ubijati, saj za to skrbe — naši ... In kaj je doseženo s tem ? Da se vrste narodnih delavcev vedno bolj krčijo, da narod nazaduje, mesto da bi napredoval ! Zdrel« nismo Še, ker ako bi bili zdreli, bi videli vsaj toliko, kako se nasprotniki veselč našega prepira in se nam smejejo za hrbtom. Oh ! pridite — vzkliknil mi je rodoljub — vsi liberalci, vsi klerikalci in vsi, kar vas je vročekrvnežev, pridite v Trst, pridite v Istro, tu vam je polje odprto! Vsprejmemo vas vse z odprtimi rokami, za vse je prostora tu ! Vsakdo naj hodi po svoji poti, a k skupnemu eilju! — Rešite nam narod iz laških krempljev — poitalijančevauja !« t ]>r. G-ajo Bulaf. Spljetsko »Jedinstvo« pri občuje nepregledne vrste dopisov in brzojavk od dostojanstvenikov, odličnjakov, Politični pregled. TRST, 15. junija 1900. K položaju. Zadnja »Politik« prinaša uvoden članek, v katerem slika najnoveje parlamentarne dogodke po tistem redu, kakor so nastajali in se vršili. V izvajanjih svojih prihaja seveda tudi do nove zveze, v katero so stopili Jugoslovani, češko plemstvo, Treuin-felsov centrum. Ta čin je v staročeškem listu označen tako, da našim poslancem ne treba obžalovati koraka, ki so ga storili. »Politik« pravi namreč, da je bil »v kritičnem tre-notku eminentno političen čin«, ki že v bližnji bodočnosti pokaže svojo privlačno silo na sorodne stranke. Kakor znano, so se nemška glasila ljuto zagnala v ministerskega predsednika Kor-berja, ker je gospodi Sturgk-Jaworski-Kath-rein v zadnji hip, ko jim je bilo kakor da imajo že plen v svojih rokah, zmeša račune z zaključenjem državnega zbora. Le še malo delo so imeli baje v svojem programu : dunajsko ulico so hoteli malce naščuvati na češke poslance. Za ta posel so bili seveda nc-krščanski socijalisti dunajski najpriprav-neji. Vsakomur se bo čudno zdelo to, kako da je gospod Korber mogel kaj tacega storiti svojim najboljšim prijateljem?! Tudi za to nam daje pojasnila praški list. V tistem naj kočiji vejem trenotku je prišel namreč g. ministerski predsednik do zavesti, da to, kar namerjajo, je aaperjeno tudi proti — njemu, g. Korberju. Cel<5 naslednika K5rberju da so imeli že določenega, ako bi se bilo nasilje proti Cehom posrečilo. Ali se ni posrečilo in s tem je za dogledne čase preprečen nemškoliberalni regime. V tem tiči velikanska važnost dogodkov med 8. in 10. junijem. Praški list povdarja tudi, da sta se princ Sclnvarzenberg in poslanec Povše največ trudila, da se je gori označena parlamentarna zveza ustanovila. Po dolžnosti kron: sto v beležimo še, da je ministerski predsednik Korber minole srede P O n L I S T E K Zvezda spoznanja. >lika - Poiri janšćine. 1'iie : Slacoljuh lJ«Hl-dočih volitev. Neki znani tamošnji odvetnik je povabil na posvetovanje več znanih laho-nov z vse Pomjanščine in tam je ubogim zasijanim siromakom natvezal vse mogoče stvari. Pravil jim je n. pr., da, če »kroati« dobč moč v roke, spravijo Istro pod Hrvatio in tam da izvole svojega kralja in da bodo potem toliko veči davki! Pravil je ubo- gim zaslepljencem, da bodo potem morali pla- i čevati davek od vsake kokoši; da nazadnje' pridejo vsi skupaj še pod Rusijo, od kjer kroati« že zdaj dobivajo denarja in Bog ve kaj še vse. In ul»ogi zaslepljeni siromaki so mu seveda vse verjeli in vračali so se še bolj fanatizovani, s trdnimi sklepi, da se bodo še bolj trdno boriii proti nakanam »kroatov«, da i »odo temi Kilj trdno držali za »partito istriano«, za »stari partito«. Tako je bil razgret tudi stari Santol, oče Juckin. Vračal se je proti domu tembolj razjarjen, ker je videl, da je v svoji vasi po-polnoma osamljen, da je že z malimi izjemami vse na strani njemu toli obsovražljenih »kroatov«. A kakor da to še ni zadosti, je še poizvedel, da Cieev sin lazi za njegovo hčerko in parkrat že mu je stara znana klepetulja, Barba Meškičeva, pravila, da je večkrat opazila, kako oba, Vanič in Jucka, iščeta prilik, da prihajata skupaj. Vanič kakor da nalašč pazi, kedaj da stari Santol ni doma, da more iti motit glavo Jucki . . . Meškičeva Barba je bila sicer že stara zarjevela devica petdesetih let, a kljubu tema še ni zgubila upanja, da vendar-le še dobi moža. Vpala je za trdno, da ne umre nepo- ročena, ampak da tudi ona okusi sladki zakonski jarem, zakonsko srečo. Moj Bog! Ženska, ki si želi moža, ne obupa tako hitro ! Naša Meškičeva Barba je bila pa tudi le taka, kakoršne so druge žen-ske. In kdo bi jej to tudi za zlo vzel ? Saj je vendar tudi ona le hčerka Evina. Torej ta Meškičeva Barba si je utepla v glavo, da mora dobiti starega Santola in zato ni zamujala nobene prilike, da bi ga ne opozarjala na svoje dobre lastnosti. Ce je slutila, da Santol prihaja od kateresibodi strani, je ona gotovo šla na ono stran iskat prilike, da ga sreča in spregovori ž nji m . . . Tako je bilo tudi danes. Šla je po vodo k vodnjaku, mimo katerega je moral Santol, prihajajoči iz Kopra. Ko je že kake pol ure stala pri vodnjaku in čakala, kdaj se prikaže Santol doli pod klancem, je le-ta slednjič vendar prisopihal po klancu gori Dospevši do Barbe, jo je nagovoril ne preveč prijazno: — No štriga stara, kaj pa zopet Bogu čas kradeš l — Oh, oče Santol, jaz ne kradem Bogu časa, ampak delam noč in dan, da bi le drugi tako. — Jezik imaš že dober; ko bi se le dalo z jezikom kaj podelati! — Oh vi me prehudo oštevate, oče Santol. Mislila sem Vam nekaj povedati, ali ker govorite tako, pa raje molčim. — No, kaj si mislila povedati ? Si si pa že zopet zmislila kako laž. — O da bi bila laž, bi bilo dobro za vas; ali kar sem mislila povedati, je, žalibog, gola resnica. — No, če kaj veš, pa povej ! — Povedala sem Vam že oni dan, da tisti Čičev lazi za Vašo Jucko. Danes sem ga zopet videla, ko je bil v vaši hiši. Vidite, tisti čas, ko Vi puščate Jucko samo doma, pa lazi tisti fanti n za njo, da bi jo zavel. Ne smete več pustiti tako. Najbolje bi bilo za Vas, če se poročite, da bo žena varovala vašo hčer. In tako govorČ si je Barba mislila : če začne misliti na ženitev, bo pač najprvo mislil na-tne . . . — Molči, klepetulja ! Jaz ne potrebujem tujih s vetov ! To izgovorivši, je Santol odšel in pustil zaljubljeno Barbo samo. (Pride še.) konfori ral k* slovenskima poslancema vitezom [»crksom in P ov setom. Vojska in novinstvo. V »Neue Fr. lJresse« čitamo, da so bili minoli teden vsi lastniki reservatnim |K>tom obveščeni, da je ustično ministerstvo dne 18. maja izdalo na--edl>o do viših državnih pravdništev, s katero Ktvodom nekega določenega slučaja nalaga stim. naj radi člarkov, sovraž-i i h v o j s k i, n e p o s t o p a j o v v s a-iem posamičnem slučaju, marveč laj, da l>o vspeh l»olj gotov, dlje časa opazujejo objavljanje takih člankov in naj postopajo se le na |>odlagi nabranega materijala, j Naredba je [»odpisana od sekcijskega načel-lika viteza Schrotta v imenu justičnega mi-! listni. Poseben vzrok nas je prisilil, da ■mo zabeležili to naredbo in prosimo čita-:elje, naj ob d rže isto v sj>ominu. Iz ogerskega parlamenta. V so-j »otni seji zl>ornice poslancev je poslanec K o s s u t h interpelir il ministra predsednika jlede nemirov na Kitajskem ter vprašal, da-li ma minieterstvo za zunanje stvari kakšna zagotovila, da si Rusija ne namerja osvojiti iela Kitajske. Vprašal je tudi, da-li minister-»redsednik hoče delovati na to, da se naša nonarhija ne potegne v akcijo, ki bi presedala čuvanje časti naše zastave- akcijo, ki bi Ogersko stala le žrtev, a bi jej ne prinesla iobene koristi. Poslanec R a t h a v je vprašal, kaj da je la potu postavljenju spomenika Ludvikn K os s u tli u. Potem je nastala živahna kontroverza ned posi. K a k o v s k v m in ministrom W las-iicsem. Prvoimenovani je kritiziral način, takor je minister v prošli seji odgovarjal na nterpelacijo jmjsI. Mol na rja glede neke napitnice barona Banffvja na banketu *edmograjških reformi rance v. Minister je rekel, da so njegove besede odgovarjale načelom parlamentarne dostojnosti. Strah zaradi BaiiffVjevega govora da je pretiran. Vlada tie bo kršila pravic protestant«»v. Na «invektive» Kakovskega pa da minister noče odgovarjati. Izraz «invektive» je jk»sI. Rakovskega razža-l'L Izjavil je, da hoče z ministrom govoriti tia drugem mestu. Potem je zbornica vzela odgovor ministrov na znanje ter so zaključili sejo. Posl. K a k o v s k v je pozneje po jk>s1. i Holgarju in Szaboju pozval ministra za nauk in bogočastje Wlassicsa na dvoboj. Po primerni izjavi ministrovi pa sta svedoka Kakovskega rekla, da dvoboj ni umesten, in "NVlassics in K a k o v s k v sta si podala roke. I Tržaške vesti. Setev zre t klasje! Takega škandala, kakoršnjega smo doživeli včeraj pred cerkvijo v. Jak«»I >a, še ni bilo v Trstu*! Že na vse zgodaj se j j zbiral naš narod pred omenjeno cerkvijo, da se ti deleži cerkvenega obhoda |*xl zastavo svetih bratov Cirila in Metoda. Kako pa je bilo pri srcu našemit vernemu ljudstvu, ko je doznalo, da župnik Hrovatin ne dovoli, da bi svojo krasno, v cerkvi shranjeno in h 1 a gos I o v 1 je n o zastavo nesli ven v družbi ostalih latinskih ! Hrovatin je dobil prvi jutranji dar, ko so ga žene Marijine b r a t o v š č i n e (!) v zakristiji počastile na način, da ga je moralo skeleti v obraz. Ob 7. uri je bilo okolo cerkve do 4000 duš, ki so mej tem, ko je cela vrsta cerkvenih zastav prihajala iz cerkve, ostali vsi |K»kriti in preklinjajoči onega, ki je narodu slovenskemu napravil toliko sramoto! Straž in detektivov jo bilo vse polno, ali ves ta aparat ni mogel zabraniti, da do skrajnosti razjarjeno ljudstvo izrazi svojo ogorčenost. Ko je bilo vse pripravljeno pred cerkvijo in je duhovnik-reditelj dal znamenje odhoda, je zagrmelo iz tisoče v grl: I>oli s Hrovatmom ! Proč z Židi! Skandal! Vsi v pravoslavje! in toliko drugih sličnih in tudi hujših vsklikov! Crteleženci so jeli liežati na '-se strani! Po tleh je bilo šopkov in sveč! Oni, ki so se bili odkrili, so se morali zo|»et pokriti, ker je razjarjena masa zahtevala tako. In kake so bile ženske ? Najenergičneje so nastopale proti onim, ki niso izstopili iz vrst že na prvi poziv! Med demonstracijo je redarstvo aretiralo 4 možke t>sel>e in sicer vse st ri poročene. Zatoženi so, da so u pil i in se vstavljali redarjem. ko so jih vodili na jK>licijo. Namesto do 5000 udeležencev od sv. Jakoba, se je procesije sv. Rešnjega Telesa udeležilo le kakih 200 otrok in starih ženic! — Možkih pa — nič !! O odhodu procesije otem so začeli zvoniti pozneje ! Kakih 20 minut potem, ko je procesija odšla od sv. Jakoba, so sli štirje redarji v f a r o v ž, od koder so spremili v cerkev župnika H rovati na!! Ko se je le-ta oblekel v cerkvena oblačila, je izišel zopet v varstvu štirih redarjev !!! Ljudstvo je proklinjalo in grozilo. Priznati moramo, da je redarstvo tolerantno postopalo, samo o aretiranju bi bilo želeti več takta ! Enega so tirali s tako naglico, da sem mislil, ta mora biti kakov velik razbojnik! Nekega Hlača so zgrabili pred mano menda zato, ker je rekel, da bi se on ne pustil zastonj aretirati. Prijela sta ga dva moža. Prvima sta priskočila na pomoč se dva in — še dva! V šestih so tirali 3tarega moža in baš to ga je morda zavelo, da je morda izustil besedo, katere ne bi bil smel! Kakor sem rekel, jaz nt»čem dolžiti stražarjev in ne nadzornikov, ker so bili tudi oni razbuijeni (nekateri niso počivali vso noč), ali kadar imajo posla s treznimi ljudmi, z ljudmi, ki ^ niso nikdar imeli posla z redarstvom, ki ne poznajo strogosti zakona o zo|»erstavijanju in katerih razburjenje je lahko umljivo — tedaj naj bi redarstvo vsaj po možnosti poštevalo vse te okolnosti. Neki redarje vskliknil: go notranje-cerkvena stvar. Vprašamo torej : kako je bilo mogoče, kdo je ukazal in kdo je dovolil, da sta dva policijska stražarja došla v cerkev, kjer sta v imenu zakona ustavila trojico odbornikov bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki so so šli zastavo ? ! * Zakaj ni smela torej zastava v procesijo? Zato, ker je to prepovedal — »Pic-eolo« ! Kaj čete: »Piccolo« je v Trstu velesila, njemu se pokori — vse ! ! Kar se govori o možnih izgredih, so le prazni izgovori ! »Piccolo« je ukazal in bas ta ! Mi prisezarao na s»ojo vest, na svojo dušo in zastavili bi,ako bi bilo mogoče svoje življenje, da bi se ne bilo zgo-! dilo ničesar ali prav ničesar! Saj imamo eklatanten izgled od tisti- in menda jedini-krat, ko je škof imel poguma, da se je uprl zahtevam »Piccolovim« ! Bilo je, če se ne motimo, 20. septembra 1896 leta, torej na isti dan, ko so laški srditeži slavili vzetje Rima, ko je bila tista velika procesija v proslavo Matere božje. »Piccolo« je kar besnel, prorokoval je grozne izgrede in — bombe, ako cerkvena oblast ne odstopi od svoje namere. A škof — ni odstopil. Procesija se je razvila v velikansko cerkveno slavje, ka- koršnjega se ljudje niso spominjali in katerega — da ne govorimo o izgredih in !>ombah — ni motila ni najmanjša neprilika! Tako bi bilo tudi včeraj prav gotovo, če tudi bi zastavo sv. Cirila in Metoda nosili v procesiji. To smemo trditi tem bolj, ker se je razpoloženje v italijanskem nižem ljudstvu od leta 1870. sem močno spremenilo ! Gospoda, to je fakt, ki kriči, da so včeraj preti cerkvijo sv. Jakoba italijanski delavci fraternizirali z našimi in da so italijanske žene imenovale to j postopanje — oprostite, ako povemo, kakor so govorile — svinjarijo. In tudi po vsem mestu — kakor nam poročajo od vseh strani — je bilo včeraj slišati med laškim ljudstvom besed, ki so strogo obsojale te dogodke. Vse je obsojalo, seveda izvzeraši Žide in njih hlapce, da je cerkvena in za njo politična oblast storila ta usodni korak proti tržaškim Slo- j vencem. Vse je govorilo, zlasti med procesijo na l»orznem trgu, čemu da ne puste vsakomur, da moli Boga po svojem. Nismo pričakovali takih simpatij od strani naših sodeže-lanov, za kar smo njim od srca hvaležni. Potem naj le Židje lažejo o protidemonstraciji od strani Italijanov! Res prokletstvo takim umazanim šarla- j ta noro, kakoršnji so tukajšnji Zid »Piccolo« in njega nesramni poročevalci ! Nesnaga kvasi v včerajšnjem večernem izdanju o demonstraciji, ki se je vršila včeraj pred cerkvijo sv. Jakoba na način, ki je v rabi le pri propa-licah najumazanejše vrste. Dvesto Slovencev da je bilo le na demonstraciji ! Lučali da so kamenje! Lahi da so ugnali demonstrante! Aretiranih da je bilo 30, reci trideset Slovencev. Kolikor besed, toliko nesramnih laži ! Slovencev je bilo 4 do 5000, a niso 'metali kamenja! Lahi se niti oglasili niso in aretiranih je bilo le f» oseb!! Tako pišejo Židje, katere Slovenci podpirajo s ku|K>vanjem njih umazanih listov! Pač neka mala »demonstracija« je bila za cerkvijo sv. Jakoba. Bilo je tam kakih 6 laških pobalinov. In eden njih je zakričal: »Pojte v Ljubljano demonstrirat!« Slovenski mož pa ga je zavrnil: > Vi pojte v Ljub-: ljano, saj bolje poznate nego mi tamošnjo — prisilno delavnico! Da-si Slovenec, nisem bil še nikdar v Ljubljani!« — To je bila torej jedina »protidemonstraeija« od laške strani ! * * * Duhovnik-reditelj procesije pri sv. Jakobu, imenovan po škofiji, ne zna niti besedice slovenski. Ko ga je ljudstvo vpraševalo o tem in onem, je odgovarjal z »non capisco«. i V duhovniški obleki in z brevirjem v roki j je hitel veselo preko ulice k oknu t'stega brivca, ki je poznan kakor poročevalec »Piccola«. in je (duhovnik-reditelj) z glasnim krohotom pripovedoval skozi okno svojemu prijatelju, da je policija prepovedala nositi zastavo sv. Cirila in Metoda. Na tem postopanju laškega duhovnika se je vse skandaliziralo in le mirni nravi naših ljudij se je zahvaliti, da se možu ni prigodilo kaj jako i i neprijetnega. * * * Bujno fantazijo ima poročevalevc »Se-eola« Ta mož je videl, kako so zastavo bra-| tovščine sv. Cirila in Metoda nosili iz cerkve. Slišal je, kako je tam zbrano ljudstvo jednodušno kričalo: Abbasso! (Doli s slovensko zastavo!) Potem je videl v isti hip, kako nekaj leti od gori doli naravnost proti zastavi, ki pa se je izognila še o pravem času. V očigled grozilnemu vedenju ljudstva — tako pripoveduje dalje ta laži-torba — so morali zastavo zopet skriti v cerkev !!! — To je pa prene u rano, tla bi kaj odgovarjali. Psovk, ki jih je ljudstvo sipalo na župnika Hrovatina, ko je v družbi redarjev pri-| šel iz župnišča in na potu v cerkev, nočemo opisovati niti prizora, kako so ženske roke nabijale s svečami : nočemo, ne toliko iz ozirov do gospoda Hrovatina, ampak iz spoštovanja do njegovega stanu ! * . * .* Drastičen prizorček je bil nastopni: Ko se je gospod župnik — v družbi redarjev seveda — vračal k sv. Jakobu mu je prišel nasproti nek star mož, ki je menil zlobno: He, Tonček, v taki družbi hodiš sedaj ?!l * * * Takoj po dogodi vsem se škandalu je 500 členov Marijene družbe — žnjimi tudi šolske sestre — odšlo na procesijo v Ricmanje. * ♦ * Senca teh dogodkov je padla seveda tudi na vso včerajšnjo procesijo. Ljudstva je bilo jako malo, komaj polovica od prejšnjih let. Možkih skoraj nič. Seveda: mase od sv. Jakoba ni bilo in okolica je izostala skoraj popolnoma. Procesija se je završila veliko prej, nego prejšnja leta. Iz okolice smo videli le nekaj ljudij iz Opčin in Kontovelja. Barkovljatii so izostali, z Rojana je prišlo za zastavo le kakih 12 oseb. Klaverno je gledal gospod Ju- rizza na to svojo armado. * * * Da bi gospod župnik Hrvatin vedel, kako se je včeraj, kjer sta bila le dva Slovenca skupaj, govorilo po vseh javnih lokalih, zgražal bi se gotovo na posledicah njegovemu postopanju. Po procesiji je bila kavarna Comraercio natlačena okoličanov in okoličank. Kar se je govorilo tu, ne moremo ponavljati, ker bi nas državni pravdnik gotovo malce po strani pogledal. Možje, stari možje, so se kar za glave prijemali. Grozna je odgovornost, ki pada na one, ki so zakrivili vse to!! * Stražarji so čuvali včeraj ves popoludne vrata župnika Hrvatina pri s. Jakobu. Tudi danes jutro so redarji stražili pred zakristijo in župniščem. X= # Za danes dovolj. Čitatelj vidi že sam, j da nam ni bilo do tega, tla bi tu podali zi-i stematično urejen opis, marveč smo podali le : sličice, kakor so nam prihajale od raznih strani, iz katerih pa vendar čitatelj dobiva I vsaj nekoliko skupnega utiša o včerajšnjih dogodkih. Saj bi pa tudi najspretneje pero ne moglo reproducirati popolnega utiša. To se je moralo le videti in poslušati. Naš komentar pride jutri. S postaje južne železnice v Trstu! , P'šejo nam : V soboto zvečer pred Binkoštno nedeljo sem se bil odpeljal z mešanim vlakom na svoj dom, kjer sem se bil namenil ostati dva tri dni. Pri dveh blagajnah je bila velika gneča, tako da so morali odpreti še tretjo. Drugače bi se ne bili vsi odpeljali z istim vlakom. Ko sem že toliko časa čakal in vide, da odpirajo jtreljo blagajno, pomagal sem si, da priskočim blizo h oknu, ali nekdo je bil še hitreji nego jaz, in le-ta me je i odrinil nekoliko na ono stran, kjer ljudje odhajajo od blagajne. Ali nisem bil kriv jaz. Tem bolj me je užalilo, ko je v isti hip priletel nek" redar in me zagrabil s tako silo, kakor da sem kakov tolovaj in je kričal nadmenoj, da so kar gledali vsi ljudje. Prav sram me je bilo. Menim, da bi redar ne smel tako po-1 stopati z mano tudi v slučaju, da sem jaz res kaj zakrivil! Ne pa, ko sem bil povsem nedolžen. Ali je menil, da sme tako postopati z mano, ker sem — priprost človek?! Ali morda celo zato, ker se mu je zdelo, da sem — ščavo?! Res, priprost človek sem in nisem sin laške kulture, ali toliko mi pravi tudi moj priprosti razum, da javen organ, zlasti pa organ policije, mora imeti poleg vse strogosti v »*ršenju svoje službe tudi nekoliko nepristranosti in — takta!! Na rešilni postaji so podelili prvo pomoč 17-lecni Hortenziji Picco iz ulice Molino a vapore štev. 6.. ki se je opekla z vrelo votlo. Požar. Predvčerajšnjem ob 5. uri in pol je nastal požar v skladišču državne železnice i pri sv. Andreju. Po dveurnem napornem delu so ognjegasci pogasili ogenj, ki je uničil olja, masti in obleke železniških uslužbencev za ; 1000 kron. Tudi strop poslopja je že začel goreti. Ni še znano, kako je nastal ogenj. Velik ogenj je nastal včeraj ob 8. uri • zvečer v delalnici mirodilničarja R. Scliu- • charta v ulici Fabio Severo št. 1. Gasit so I prišli štirje oddelki občinskih ognjegascev, 3,~> delavcev iz Dreherjeve pivarne, sanitetni vo-i jaki iz bližnje vojaške bolnišnice in na zad-j nje 300 mož 97. pešpolka, ki so napravili kordon okrog gorečega poslopja, ki je bilo iz j večine leseno. Zgorelo je vse razven zidovja. j Poslopje je bilo zavarovano, istotako blago tvrdke Schuchart in sicer za 30.000 gold. ' Po najKiruem delu se je posrečilo, da so ome-Ijili ogenj, ki je pretil zlasti bližnjim lesnim trgovinam gg. Mankoč, Malalotič inOrlando. V morje je padel včeraj jutro 44-letui uslužbenec plavža v Skednju, F. Bettini iz Ankone, ko je hotel stopiti na most neke barke, usidrane v Skednju. Zgubil je ravnotežje ter padel v votlo. Dva mornarja, ki sta bila v bližini, sta ga rešila in zavod g. Tre-vesa je jiodelil prvo pomoč ter ga dal prevesti v stanovanje. Poskusen samomor. Včeraj pred po-I ludne se je Klementina C. iz ulice Sanitii j skušala zastrupiti fenilno kislino. Bila je sama doma, zaprla se v stranišče ter izpila fetrup. Ko a*£ je vrnil sopn^f okolo tlevete ure, jo je našel vijočo se v bolečinah. Poklical je zdravnika, ki je nesrečniei rešil življenje. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 21.5, ob 2. uri popoludne 27.8 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763-6 — Danes plima ob 11.30 predp. in ob 10.-5 pop. , oseka ob 4'40 pred pol ti d ne in ob 4.40 popoludne. Na občnem zboru Slor. Citalniee* t Skednju, ki se je vršil v nedeljo dne 27. maja t. 1., izvoljeni odbor se je konstituiral tako-le : Benedikt Godina Ban, predsednik, Dragr»tin Godina, podpredsednik, Andrej Godina, tajnik, Cezar Kariš. blagajnik, Ivan Flego Mezo. knjižničar, Josip Sancin Kotal in Fran Šuman, odbornika , Ivan Godina Ban in Lovro Fonda, pregledovalca računov, Ivan Flego Lazar in Lovro L lego Lazar, odbor-nikova namestnika. Kakor je bilo raz videti iz poročil, je bila »Čitalnica* v minolem|letu jako v slabem poločaju. Vseh udov je bilo — 20. Veliki primanjkljaj se je pokril s čistimi dohodki par v materijalnim pogledu ne posebno dobro v spel i h veselic in plesov. Nadejamo r-e pa, da l>o naša «Citalnica» v bodoče lx>lje vs|»evala : to natlo opravičuje dejstvo, e širom Slovenije, da nam v tem pogledu priskočijo na pomoč, tla se naša »Čitalnica* ojači in se bo razevitala. Knjitre v katerem-koli slovanskem jeziku so nam dobro došle in naj se blagovolijo pošiljati «Čitalnici» v Skedenj. Prt>simo še enkrat v imenu naše slovenske stvari ob obali Adrije. Odbor. Persko društvo »Adrija« v Barkovljah vabi na koncert, ki ga priredi v nedeljo dne 17. t. m. v vrtu »Narodnega doma« v Barkovljah. Začetek točno ob 1». uri popol. Ustopnina 10 nve. za osebo, otroci pod 12 letom so ustopnine prosti. Na koncertu bo igrala mestna godba |M»d vodstvom kaj>elnika g. \Vagnerja izključno najnovejše slovanske komade. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Prepovedano izvažanje živine. Kralj, deželna vlada v Zagrebu je prepovedala uvažanje živine iz Primorja v Hrvatsko-Slavonijo in sicer : ovac in koz iz Pulja in okolice, zaradi ovčjih koz, in uvažanje p reši če v iz občin I^ovran in Veprinac v okraju Volosko zaradi svinjske kuge, ki vlada v teh krajih. * .Ustrelil se jc minolo sredo v svojem stanovanju g. Adolf Tonnies, tovarnar v Ljubljani. Pokojnik ni zapustil nikakakih zaznamkov glede vzroka samonciora. Ker je živel v sijajnih matrijalnih razmerah, se mu je ali zmešalo, ali so ga kaki jtosebni razlogi gnali smrt. Pokojnik je bil obče priljubljen zl>ok svoje ljubeznjivosi in dobrodušnosti. Vesti iz Štajerske. — Nalezljiva bolezen dobrei aH bleki razsaja v ol>čini Sv. Peter v Savinski dolini. Šolo so zaprli. — Toča je pobila dne 26. m. m. na Murskem polju okoli Ljutomera, Cvena in i Krapja. Žita so tako uničena, da ne bo na- I žeto niti za seme. — Psi nemške narodnosti. Pod' tem zaglavjem piše zadnja »Domovina* : «Tu-kajšni list objavlja, da ima nekdo v Celju na prodaj cpristnega nemškega psa». Nemška pristnost brez — renegatstva. Torej tudi pri pseh! Imenitno! — Dvojna mera je zelo v čislih na štajerskem deželnem odlniru. Ta deželni t>d-bor je založil preti kratkim zelo zanimivo gospodarsko knjigo »Škodljivci sadja in vino-reje» v nemškem jeziku in je mestom in trgom na Spod. Štajerskem razposlal v tolikih iztisih, da so bili razdajalci v zadregi, komu naj knjige dajo. In sicer so to nemško izdajo razdelili brezplačno. Ko je pa neki slovenski trg vprašal jk> knjigi, mu je deželni odt>or dal na znanje, da se knjiga tiska tudi v slovenskem jeziku ter bo stal en iztis dve kroni. Evo! kar se stori za denar, ki ga je prispeval Slovenec prav tako kakor Nemec, to se obrača jKmemčevanju v korist brezplačno, a Slovenec mora z nova zopet plačati. Koliko časa še l>o moral Slovenec na svojih tleh prenašati take krivice ? A v t o m o b i 1 n i osebni in tovorni promet med Mariborom in Ptujem hoče prirediti neko društvo. Vožnja da bo krajša nego je železniška čez Pragersko ter tudi cenejša. Razne vesti. Eksplozija tovarne. Včeraj se je dogodila v Budimpešti grozna nesreča. V tovarni za patrone tvrdke Immering je nekemu delavcu eksplodirala patrona in nekaj isker je padlo na mizo, kjer je bilo mnogo razstre-ljive tvarine. V hipu se je zgodila grozna eksplozija, kateri je sledil velik požar. Dve delavki in tri delavce so potegnili mrtve iz ruševin, več njih pa je ranjenih. Trupla usmrtjenih so bila tako razmesarjena, da niti ni bilo možno konstatirati identitete. Loterijske Številke, izžrebane dne 13. junija: Brno 43 62 79 H 63 I no most 3 52 60 24 80 »Poskn&i rsf, obdrži najboljše«. — Vsakdo pozna ta pregovor, a kako redko se ravna po njem ! Ker sicer bi ne bilo mogoče, da so tolikim družinam še nej»oznane prednosti in vrline, katere daje kavi Kathreiner-! Kneippova sladna kava, ako se je primeša k navadni bol>ovi kavi. Izkušnja je dokazala v neštevilnih slučajih, da se more le na ta način pripravljati najboljša, najizvrstnejša kava, ki ima izboren okus in ki pripomore k zdravju. Nol>ena gospodinja naj se več ne obotavlja, ako še ni poskusila te najceneje in že v stotisočerih rodbinah udomačene kave ; stori naj to na korist svoje gospodinjske blagajne in na korist svojih domačih, (6) Brzojavna poročila. Abbas paša na potovanju. DUNAJ 15. (K. B.) Khedive Abbas se je odpeljal čez Amsterdam v London. Nadvojvoda K aro I Štefan pojde t London. DUNAJ 15. (K. B.) Glasom neke zasebne kores|>ondenee pojde nadvojvoda Karol Štefan te dni v London. Minister Rezek t Pragi. DUNAJ 15. (K. B.) Minister Rezek od-: potuje danes v Prago ter se povrne v nedeljo zopet na Dunaj. >Razkritja ministra«. DUNAJ 15. (K. B.) »Fremdenblatt« piše: Neki tukajšnji listje priobčil »razkritja ministra«, ki se nanašajo na češki klub ter 1 na ponudbo vlade Mladočehom, da umakne Kindingerjevo na red l >o. Pooblaščeni smo gledć ■ teh razkritij, ki imajo očiten namen, da po-' množijo nezaupanje, izjaviti, da takega pogo- vora sploh nikdar ni bilo ter da so ta razkritja docela izmišljena. Češka spomenica. DUNAJ 13. (K. B.) Spomenica parlamentarne komisije češkega kluba mi nisterstvu, gospodski zbornici in zbornici poslancev se izreka proti Korl»erjevim jezikovnim načrtom in proti ureditvi jezikovnega vprašanja potom naredeb, ker je to protiustavno. Ustavoverni veleposestniki. DUNAJ 13. (K. B.) Danes se je vršila konferenca ustavovernih veleposestnikov vseh dežel; konferenci, ki je trajala več ur, je predsedoval grof Os\vald Thun. Okrožnica o tem zborovanju pravi samo to, da so podrobno razpravljali o političnem položaju. Nemška mornariea. BEROLIN 13. (K. B.) Zvezni svčt je odobril načrt zakona o mornarici ter zakone glede pokritja troškov tako, kakor je te zakone sprejel državni zl>or. Položaj na Kitajskem. PARIZ 13. (K. B.) »Agence Havas« javlja iz Pekinga: Cesarica-vdova je zapo-vedala nekaterim členom Tsung-li-Yamena, da izjavijo na inozemskih diplomatičnih zastopstvih, da se kitajske čete ne bodo upirale uhodu tujih vojakov. HONGKONG 13. (K. B.) Najeli so parni k »Haitan«, da 'peljejo 600 mož v Tientsin. YOKOHAMA 13. (K. B.) Nadaljne japonske vojne ladije plujejo v Taku._ Ako se položaj ne »l»oljša, |K»šljejo tudi močno vojsko na suhem v Kitajsko. DUNAJ 15. (K. B.) Glasom vesti v »Politisehe Correspondenz« iz Berolina postaja tamošnje javno mnenje, ne da bi pod-cenjalo težavnost položaja na Kitajskem, vedno bolj mirno gledč mogočih političnih posledic tem nemirom. Več nemških listov priporoča opreznost glede senzacionalnih poročil nekaterih amerikanskih in angleških poročevalnih agentur, kajt: telegrafična zveza s Pekingom je pretrgana, istotako tudi j>oštna zveza na železnici v Tientsinu. LONDON 15. (K. B.) Listi priobčujejo brzojavko iz Shaughai-a, glasom katere je poslopje japonskega poslanstva v Pekingu pogorelo. Umorjen je neki poolanik. Poslovnica »Reuter« opaža, da poslednja vest še ni potrjena. LONNDON 15. (K. B.) Brzojavka, došla listu »Times« čez Shanghai iz Tientsina, poroča, da je bila pri Pekingu resna bitka med mednarodnimi četami in med četami generala Tu ngfuhsi ango-a. Vojna v južni Afriki. Oranjski Boerei obkoljeni. LONDON 13. (K. B.) > Reuter« javlja včeraj iz Maserna : Oranjski Boerei so zavzeli razširjeno stališče, a generali Methuen, Rundle in Brabant, ki imajo na razpolago 35.000 mož in 50 topov, so jih popolnoma obkolili. Maracaibo.................107.—> Guatemala.............KiG.— S. Salvador............100.— Costarieca.............141.— Portoricco.............loti.— S. Domingo............112.— Jamaica.............. ISO.— Malahar Plant...........lfitt.— Java W. J. B............l»f>.— Moka...............15-2 — Poper: Singapore.............97.— Penang..............i'-.— Tellicherv.............— beli . . *..............141— Piment:................. Sladka Skorja : (cimet)..........S4.— „ eleeta..........&S.— RiJi: italijanski.....•..... 17.50 23.50 Indijski............10.25 15.50 Japonski ...........15.— 17.— Južno sadje: Rožiči :...............8.50 £»•£ Datelji:...............— - 25.— Smokve : (Caliimata.) v vencih.....18.— 19. - proste .....10.— 11.50 puljsko (Puglia).........—--• — smirnske (v skatljica.ili...... 27.— 32 — Mandeljni: sladki I. Bari......113—115— Lešniki: sieiljski...........—'---'— istrski.............55 — 5t> — levantinski o lupi j eni.......7$.— — Sulin grozdje (cibibe): Eleme..... 27.— 55- — Sultani ne...........36*— ti3.— iz Perzije...... 37.50 38.— „ črne Cisme..............—.--.— n Morea..........—.--•— „ „ bi pari..........—.--•— Poineranfe (zaltoj).......• . . . —.--— „ Puglia [zaboj]........8.— 20.— Limone „ ..........5.— 15.— Olje oljkino italijansko I. Bari.....81.— >S8.— n albansko.........39.---.— „ dalmatinsko........41-— 45*— bombaževo amerikansko . . . . • .38.— 40.— bombaževa angležko . •......—*— -*— sesamovo.............---- Trgovinske vesti. Budimpešta 15. Pšenica za juni K. 7-25 do 7*30 Pšenica za oktober K. 7.69 do 7.70 Rž za maj K. —*— do —-— Rž za oktober K. 6 72 do6'73 Koruza za maj 11)01 K. 4-91 do 4-92 Koruza za juli 1900 K. 5.64 do 5.65 Oves za maj K. —*— tlo —.— Oves za oktober K. 5-12 5'13. Pšenica: ponudbe oživljene, povpraševanje omejeno, mlačno. Prodaja 11 000 mst. 10 sr. Vreme: dež. Hmnblirg '15. Trg za kavo. Santosgootl average za maj 39.25, za september 4( >* -za december 40*50 za marc 4125 Denar. Harrc 15. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 46,75, za september 50 k. frankov 47.75. Dunajska borza dne 15. junija. •lane* |ired včeraj Državni dolg v papirju 97.85 97.85 „ v srebru 97.45 97.45 Avstrijska renta v zlatu 115.95 116.20 .. kronah 4°/0 97.30 97.25 Kreditne akcije . . . 709 50 710.50 London 10 Lsr. . . - 242.20 242.25 20 mark..........23.72 23.71 Napoleoni..........19.31 19.31 100 italijan^hih lir . . 90.65 90.50 Cikini............11.33 11.33 Vesti iz Kranjske. * Lastnega otroka umorila? Minolo sredo je bila v Trbojah pri Kranju frbdna komisija, ki je tlala izkopati pred nekaj dnevi zakopanega otroka, ker sumijo, da otrok ni umrl naravne smrti, marveč tla ga je umorila lastna mati. * P roda j a I n e niso zaprli gosptnlu Kolarju, prodajalcu bici kijev v Ljubljani, kakor smo poročali v nt »tiči v zadnji številki « Edinosti*. Neresnično vest smo posneli po ■»Slovencu*, a zadnji «Narod« kooštatuje, da je g. Kolar v torek poj»oliiilne sam iz zasebnih razlt»gov zaprl prodajalnico, v sredo pa jo je zoj»er, kakor običajno, odprl. * Razpis službe. Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani je razpisana služba učitelja a jezikovne in merkantilne predmete s prejemki X. činovnega razreda: 1100 gl«b plače, 200 gld. akti vitetne doklade, 2 trijenijama po 100 gld. (Službena doba 30 let.) Zahteva se izpit iz jedne ali druge skupine za meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Prt»šnje je javiti najkasneje tlo zadnjega junija na deželni vladi v Ljubljani, a nasloviti je na naučno mini-stei sivo. Trgovina in promet Turska earina. Kakor poročajo iz Carigrada, sta dne II. t. m, tudi avstroogerski poslanik in odpravnik poslov italijanskega poslanstva storila na turški vladi korake proti diferencijalni carinski tarifi. Rum unski poslanik je dne 12. t. m. izročil ministru za zunanje stvari not«^ v kateri zahteva, da se uvedenje diferencijalne tarife odloži za tri mesece ter da se vzpostavi prejšnja carina. Romunska da je pripravljena stopiti takoj v poganje s turško vlado gledĆ nove trgovinske pt*godl>e. Poslanik je ministra ustmeno opozoril na veliko razburjenje, ki vlada na Rumunskem proti Turčiji. Denarni trg. Položaj na dunajskem javnem trgu se je zopet poslabšal ter so znašali dne 12. t. m. stavki za bančne akcepte prve vrste4 5/l6 do 43/s°/o* dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke je bilo istega dne vloženih menjic za 2*8 milijona kron, a zapadlo jih je za 1*5 milijona kron. Proti kašlju, arloMu. bripavosti, upaflaujn glasu, kataru itd, zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendiiiijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. k i 1 i i OBUVALA! FEFI KRAŠEVEC pr! cerfevi s?. Petra (Piaaa Rosario pod ijndsKo šolo) priporoča avojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster > » I I ft » » I » » rt Tržne cene. Ceae m razam«j« aa debelo • carino vred. Kolonijalno blago: za 50 k£. r kronah. lata s S&Dtoe L.............100— „ n.............. Rio L.............100.— n..............95 — Santos in Rio lave 1........115.— „ „ „ IL.......105.— Laguaira lavč 1...........136'— Laguaira lavč H. .......102.— o ic pohištva vsake vrste AlessaMro Levi MM v Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). Bogat Izbor ▼ tapetarijah. zrcalih In slikah. Ilustriran eenik gmtls ta franko vsakemu as zahtevo. j Cene brez konkurence. Predveti starije se aa kred ali žele-laico kres ia bi se aa te k^J raračunae. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za Itesedo : za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih i obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih Zaloira likerjev v sode i h in buteljkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. krčiu c. Potočnik Fran srS^T matiusko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo | vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rphir Pafop u,ica Riborgo št. 26.Velika IlUlItll lUlOI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne i u sladeieariie. HCiihial Pisizzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) j . OIIDI6I Hlijalka ulica Ril>orgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsako- 1 vrstnih tort. krokamlov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilo franko na dom in trgovcem v razprodajo. MPnrhoil^ Ulica Stadion št. 20, pe- • rOMIdULr karna in sladf.ičarna? svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. SAUNIG & DEKLEVA GORICA - nlica Innicijio 1. - GORICA i Mehanična delavnica t Nunski ulici št. 16.) imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFA7F", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, Čevljaije, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sieer od 90 gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča! toplo priporočata z odličnim spotovanjem Saunig & Dekleva. KKKKKHKHKKKKKKKH Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdlrivo štev. 3, I. liadst« Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83 /, zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine Ivan Pahor Fran Hitty C. Ir. priTiiiarani Iroli J. Tovarna nadplatov 100 do 300 goldinarjev zamorejo pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iu pošteno, brez kapitala iu rizika /. ra/.pećavaiijein zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. 1'ouudbc j h hI naslovom LudWIQ OfiStOT* reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse, i. Veterinarno - dijetetično sred- f*^ stvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomnožite v redilnosti mleka pri kravah. Cena l/i škatljica kron 140. '/, 5kat-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj ▼ vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, e. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zaiagatelj. Okrotni lekarnar, Kornenbarg-pri Dunaju. ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno lino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. v Anton Qnr!i ?rip°roča sv°j» kavami r^lllUlI WUI II »Commercio« in .Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera veceliia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Ojrlje i u drva. Muho Incin v ''' ^orr° štev. 12 IC1 pripor-«ča svojo dobro pre- skrbljeno zalogo oglja in s-jizuega kuriva kakor premoga. k oka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! 311 i u 11 a par. Valentin Skoćir kjer melje vsakovrstne tur-čene m- ke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. 1'oliistvo. Prva QlnvAti^lfa i2d€lova,niCfl iD za ■ ■ wu OIU V UllOlVa loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mno obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 S.071.«i73-8-t Premije za poterjati v naslednjih letih..................r, 30,541.700-64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. ... _ 1«9,929.625-03 Plačana povračila: a) v letu 1894........ 9,737.814-48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292,401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 8gg, 1 v lastnej hiši. Gostilna Andemo de Franz Via (lella Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko Črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Fran Wilhelmov fifliajpi čaj ml Frana UVilhelm lekarnarja v Neunkirchen iSDodnja Avstrija*. Se dobiva v vseh lekarnah v za vitku po 1 gld. a v. vel j. „Delavsko konsumno društvo'* pn Sv. Jakobu priporoča slavn. slov. obt*. |svojo „Narodno gostilno" i/r ulica Concordia št. 1 a ^ vogal uiice Vespucci Tori izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskovanje uljudno vabi Odbor.