Pripomnja. P) rugi zvezek »Narodnih pesmi« je vrejen po istih načelih, ka- ^ kor prvi. Ker se poskočnice po duhu in obliki precej raz- ločajo od drugih zaljubljenih pesmi, so pridržane drugemu raz¬ delku pričujočega dela. Pesmi drugega dela se nanašajo na razmere med moškim in ženskim spolom; imenoval sem jih z besedo, katero rabi zanje narod: zaljubljene. Razdeljene so po stopinjah, kakor se lju¬ bezensko razmerje želi, začenja, nadaljuje, goji, vživa in napo¬ sled neha ali z zakonom ali drugači, veselo ali žalostno. Pesmi prehajajo od hrepenenja po ljubezni k izbiranju drage ali dra¬ gega in k izpovedovanju ljubezni. Druge nam kažejo ljubezni dobroto, požrtvovalnost, moč, tolažilo in strup. Slikajo nam postavo, kakovost, značaj izbrane device ali izbranega ljubca. Za¬ ljubljeni se radi skušujejo in dražijo. Mnogokrat se stavijo lju¬ bezni ovire: izbrana oseba sama zavrača ljubezen ali pa ji drugi branijo ljubiti. Cesto je ljubezen neodkritosrčna, navidezna, se¬ bična. Pa tudi srečna provzroča bolečine, ker ljubeči se osebi ne moreta biti vedno vkupe: življenje terja, da se za nekaj časa ločita, pri našem narodu največkrat zato, ker mora ljubi iti k vojakom. Pa tudi ločena ne nehata misliti drug na drugega in hrepenita po združbi, po vkupni zabavi. To nahajata zlasti pri godcih in v vasovanju. Včasi traja ljubezen dolgo in je zvesta ter naposled venčana z zakonom, sedaj srečnim, sedaj nesrečnim; še večkrat pa se v pesmi ta ali drugi del naveliča drugega in se začne ozirati po drugih. Posledek je očitanje in prepir. Ljubezen ohladi, in od vsega ostane le kes, pokora in spomin. Razdelitev po teh stopinjah se mi zdi primerna zato, ker je po nji mogoče spraviti nekak red v kaotično zmes; po nji se sorodni motivi približajo drug drugemu in so združeni tudi glede mesta, ki je zavzemajo v knjigi. Včasi je kajpada porušeno po¬ ročilo zvarilo v eno pesem po dvoje, troje in še več takih mo¬ tivov, tako da nahajamo nekatere na mestih, kjer jih ne bi pri¬ čakovali. Na take primere sem posebe opozarjal pod črto. Odkar sem zadnjič poročal o priposlanih prispevkih za to delo, so mi naši rodoljubi nagomilili zopet cel kup lepih in de¬ loma dragocenih stvari, ki kažejo, da je sicer še čas, kajpada skrajnji čas, poiskati in zapisati med narodom to blago. Novih prispevkov so mi poslali tile gospodje, oziroma gospe in gospo¬ dične: Anton Breznik, gimnazijec v Ljubljani (4 zbirke); Jožef Cejan, gimnazijec v Gorici (4 zbirke); Fr. Čuček, gimnazijec na Ptuju (staro pesmarico); Rok Drofenik, pisatelj v Ljubljani (nekaj pesmi); Blaž Jurko, učitelj v Razboru pri Zidanem mostu (2 se- šitka); Jožef Klemenčič, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. goricah (2 sešitka); Roza Kos, učiteljeva soproga na Holmcu pri Ra¬ domljah (1 pesem); Jožef Krajnc, bogoslovec v Mariboru (12 zbirek in stare pesmarice); Gašpar Križnik, trgovec v Motniku (8 pesmi in 1 pripovedko); Avgust Lah, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. Goricah (1 zbirko); Franč. Levec, c. k. realčni profesor in šolski nadzornik v Ljubljani (nar. pesmi iz Valjavčeve ostaline); Vladimir Levec, član zavoda za preiskovanje avstrijske zgodovine na Du¬ naju (zbirko pokojnega Iv. Kunšiča); F. F. Lužar, učitelj v Izlakah (2 zbirki svoji, 3 zbirke kmetiškega mladeniča Ivana Lovrača in stare pesmarice); Slovenska Matica v Ljubljani 3 zbirke M. Ro¬ deta; Frančišek Praprotnik, nadučitelj v Mozirju (več starejših zapisov in pesmaric in zbirke Janka Časla, učitelja na Gorici, J. Ozmeca, gimnazijca v Celju, P. Raztočnika, orglarja v Mo¬ zirju, J. Zemljiča, učitelja v solčavskih Lučah, in J. Žehla, uči¬ telja v Gornjem gradu); Marica Pucihar v Ljubljani (1 pesem); Št. Singer, provizor v Logavesi (prej v Kapli, več starejših cer¬ kvenih pesmaric in pesmi); Iv. Šašelj, župnik v Adlešičih (10 pesmi); o. Bernardin Šalamun, minorit na Dunaju (nekaj pesmi); Janko Šlebinger, stud. phil. na Dunaju (1 zbirko); Matej Trnovec, c. k. dvorni svetnik pri najviši sodniji na Dunaju (1 pesem); Jakob Wang, c. k. gimn. profesor v Beljaku (1 sešitek in cerkveno pesmarico); Natalija Zabredova v Gradcu (zbirko neimenovane gospodične z Velikega brda). Tem gospodom, gospem in gospodičnam izrekam najsrč¬ nejšo zahvalo. Nje kakor tudi druge rodoljube prosim, da bi me podpirali še nadalje ter mi poslali, kar imajo za moje delo pri¬ pravnega. V Gradcu, konec decembra 1900. Dr. K. Štrekelj, c. k. izredni profesor slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko slovstvo (Graz, Universitat). 6, SNOPIČ, (II. zvezka pola 20.—37.) IZDALA-IN-ZA LOŽI LA S LOV E N SNA /V\ATICA V LJUBLJANI, 1901. NATISNILA ZADRUŽNA TISKARNICA. Pripomnja. tem snopičem je dokončan I. razdelek II. dela; snopič 7. pri- ^ nese II. razdelek in ž njim bo dovršen II., zaljubljene pesmi obsegajoči del, hkratu pa tudi II. zvezek vse zbirke. O vredbi sem omenil potrebno že na platnicah 5. snopiča. Tam navedenih načel sem se držal tudi ob vrejevanju tega sno¬ piča; zde se mi najtehtnejša in najprimernejša. Mogoče je seve. da porušena pesem, ohranjena v najubožnejši obliki in okrpana z zaplatami iz najrazličnejših proizvodov, ne d& več dandanes iz- lahka najti mesta, kamor jo je vtekniti. Od lani so mi rodoljubi zopet poslali več prispevkov, ka¬ terih sem mogel nekaj vporabiti že v tem snopiču, nekaj jih pa vporabim v nastopnih delih ali šele v dodatkih; tvarina za te se mi množi tako, da bi zdaj samb dodatki k I. zvezku znašali že blizu 200 strani. Nove prispevke so mi poslali 1 . 1901. ti le gospodje; Anton Breznik, gimnazijec v Ljubljani (5. zbirko); Jožef Cejan, odvetniški uradnik v Gorici (5. zbirko); Štefan Kelemina, kmet pri Sv. Miklavžu pri Ormožu (eno zbirko); Gašpar Križnik, trgovec v Motniku (2 pesmi in 3 pravljice); Gabrijel Majcen, vadniški učitelj v Mariboru (zbirko svojo in pa zbirke: A. Potoč¬ nika, Iv. Piliha, Fr. Krajnca, Jos. Strelca, Ivana Tomažiča, A. Cajnka, L. Cvirna, Anton Peska in Zmagoslava Tkalca); Mirosl. Malgaj, kand. prof. v Gradcu (2 pesmi); Hinko Sevar, zasebni uradnik v Ljubljani (1 zbirko); Slovenska Matica v Ljubljani (VII. zbirko Rodeta); o. Bernardin Šalamun, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah (5 pesmi in zbirko kmetiškega fanta Andreja Hrena); Jožef Tušak, trgovski pomočnik pri Sv. Antonu v Slov. goricah (3 zbirke); Jakob Wang, gimn. profesor v Beljaku (2. zbirko) in Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah (12 pesmi). Vsem tem gospodom izrekam najsrčnejšo zahvalo in jih, kakor tudi druge rodoljube, prosim, da bi me podpirali še nadalje. V Nemškem Gradcu, konec decembra 1901. Dr. K. Štrekelj, izredni profesor slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko slovstvo. (Graz, Universitat). NATISNILA ZADRUŽNA TISKARNICA. 7, SNOPIČ, (Konec II. zvezka.) LZD ' - 'M 6 • IZDALA IN-ZALOZI LA SLOVEN5KA /KATICA v Ljubljani, 1903. Izpiski iz nekaterih nedomačih ocen tega dela. Dvorni svetnik dr. Vatroslav Jagic, profesor slovanske filo¬ logije na dunajskem vseučilišču, piše o i. snopiču v »Archivu fiir slav. Philologie« zv. XVIII. str. 618—619 takd: »Was man seit Jahrzehnten als eine Lučke in der slavischen ethnogra- phischen Literatur bezeichnete, das geht endlich in Erfullung: eine kritische Gesammtausgabe der slovenischen Volksdichtung. Viel Stoff hatte sich bereits. angesammelt, aber weit zerstreut in verscbiedenen Zeitschriften, weniger in abge- sonderten Ausgaben, die gar nicht den kritischen Anforderungen entsprachen, Manches lag in handschriftlichen Heften begraben, wie z. B. in dem Nachlass Stanko Vraz’s, den in den sechziger Jahren der Agramer literarische Verein »Matica ilirska« seinem Nachbarn in Laibach, der »Matica slovenska« abtrat... Wir ervvarteten damals, ich erzahle nach den mir in Erinnerung gebliebenen damaligen Eindriicken, dass Matica slovenska schon in einigen Jahren die im Nachlass Vraz’s vorgefundenen Volkslieder herausgeben wird. Die Realisirung des Wunsches wurde von Jahr zu Jahr hinausgeschoben. Šonderbarer Weise verlautete, nicht gleich anfangs, sondern spater, dass die massgebenden Factoren des Vereines gegen die Herausgabe der Volkslieder aus —- religios-moralischen Griinden Bedenken tragen!!! Das Volk beriihre ja in seinen Liedern auch die Liebe und das sei šiindhaft! Wenn die braven Leute aus dem Volke, die in derber aber harmloser Naivitat den Gesammtinhalt ihrer Lieder im Gedachtniss wahren, ohne bei einzelnen etwas boses zu denken, von der Verurtheilung seitens der pedantischen Haarspalter und strengen Sittenrichter eine Ahnung hatten, so wiirden sie erstaunt die Augen offnen und fragen, wer jenen rigorosen Herren das Recht gebe, einen durch Generationen uberkommenen, in seiner ersten Anlage hie und da moglicher Weise auf sehr traurigen Thatsachen beruhenden Text, dem jedoch die Zeit eine gevvisse Weihe der unschuldigsten Erinnerung verliehen, in buchstablicher Analyse zu fassen! Gevviss ist bei dem Volkslied ein solcher Massstab am vvenigsten angebracht! Doch das russische Sprichwort sagt: nk-n, xy^a desb ^odpa ! Fiir das lange Warten sind wir, man kann es schon jetzt sagen nach dem ersten Heft, reichlich entschadigt durch die vielen Vorziige dieser in die besten Hande eines vorziiglichen Kenners gelangten Ausgabe. Dr. K. Štrekelj kennt die Sprache und die Dichtung seines Volkes wie kaum ein zweiter. Er vvidmete dieser Aufgabe viel Zeit und ausgebreitetes Studium. Nebst der Be- niitzung des gedruckten und handschriftlich schon von der Matica slovenska zur Verfiigung gestellten Materials fuhrte ihm das allgemeine Vertrauen von vielen Seiten auch noch neue Aufzeichnungen zu. So konnte eine Ausgabe fertig gestellt werden, wo einzelne Erzahlungsstoffe auf reicher Fiille von Redac- tionen und Variationen beruhen, die in sorgfaltiger Weise alle verwerthet sind. — Die Eintheilung des reichlichen Materials ist aus dem ersten Heft noch nicht ganz ersichtlich, aber dass der Herausgeber nicht den Staub der Mythologie aufwirbelt, das rechne ich ihm zum Verdienst an. So war es denn am natiir- lichsten mit den Balladen und Romanzen zu beginnen. Das that auch Kolberg so. Vorsichtig wird jedoch weder von Balladen noch von Romanzen gesprochen — jede Volksdichtung hat ihre eigenen Formen, die sich mit denen der ubrigen nur theilweise decken — sondern nur im allgemeinen von den Volksliedern erzahlenden Inhalts .... Dr. Štrekelj legte, soweit moglich, in jedem einzelnen Fali die alteste Abschrift zu Grunde, fasste alle Lieder des einen Typus unter derselben Nummer (beri: demselben Titel) zusammen, berucksichtigte in den Varianten genau alle Abweichungen, hielt sich fern von jedem Bestreben, die Sprache zu modifiziren, hob im Gegentheil iiberall hervor, wo ihm in der Vorlage selbst nicht alles richtig niedergeschrieben zu sein schien. So ist die Ausgabe musterhaft nach allen Richtungen ausgefallen, nichts ihrgleich- kommendes kennen die bisherigen slovenischen Publicationen; ]a eine so zusammenfassende Arbeit existirt auch in der serbo- kroatischen oder bulgarischen, in der bohmischen und polnischen Literatur nicht. Am meisten wird man noch an die bekannte Ausgabe der kleinruss. Volkslieder von Antonovič-Dragomanov erinnert.« Isti učenjak piše v »Archivu fiir slav. Philol.« zv. XXIV. str. 623—624 tako : »Seitdem ich das erste Heft dieser beachtenswerthen, durch das kri¬ tische Verfahren des Herausgebers ausgezeichneten Ausgabe der slovenischen Volkslieder ankiindigte, sind weitere funf Hefte erschienen. Der ganze erste Band -umfasst die Erzahlungslieder, also das was man gewohnlich Balladen und Ro¬ manzen, weiter auch Legenden, biblische und Heiligenerzahlungen u. s. w. nennen kann. Unter Balladen und Romanzen sind vornehmlieh Liebesangelegenheiten, meist mit bosem Ausgang, begriffen. . . Nach den zumeist recht mittelalterlich grottesken Liebesaffairen, die in den hier gesammelten Balladen das Hauptthema bilden, findet allmahlich der Obergang (nicht in formeller Hinsicht, sondern inhaltlich) zu den Stoffen aus der Welt der bosen Geister, des bosen Schicksals, der Zauberei, des Spukes statt, dann folgen zahlreiche Erzahlungen aus dem Bereich der christlichen Legenden, aus der Bibel und dem Heiligenleben, wobei sich der Einfluss des Kirchlichen stark bemerkbar macht. Namentlich in den echt slovenischen Liedern ist diese Unterwiirfigkeit unter die zwar volksthiimlich ausgeschmuckten, aber ins Volk aus der Kirche gedrungenen Motive viel starker, als in den im Osten gegen Kroatien zu und in Kroatien, Murinsel, Siidwest- ungarn verbreiteten Volksliedern gleicher Art . . . Ganz zum Schluss des ersten Bandes kommen noch die wenigen Reprasentanten des Thierepos vor, d. h. kleine Lieder, in welche Vogel- und Thierhochzeiten eine Rolle spielen. Ich babe schon beim ersten Hefte den geradezu mustergiltigen Apparat, mit welchem der unermiidliche Verfasser jede einzelne Nummer des Textes ausgestattet hat, ruhmend hervorgehoben, ich wiirde es nicht nothig haben, darauf zuriickzukommen, wenn •ich nicht die traurige Uberzeugung gewonnen hatte, dass man das grosse Verdienst des Verfassers auf diesem Gebiete nach Gebiihr zu wiir- digen theils nicht uiinscht, theils nicht versteht. Ich wiederhole daher nach meiner Pflicht, dass die Štrekelj’sche Ausgabe der slovenischen Volkslieder zum Besten gehort, vvas auf diesem nicht wenig bearbeiteten Felde die slavische Ethnologie bisher geleistet hat.« Dr. Aleksander Briickner, profesor slovanske filologije na berolinskem vseučilišču, piše v »Zeitschrift des Vereins fiir Volks- kunde« IX. (1899) str. 218 med drugim: »Alle zerstreuten Publikationen und reiches handschriftliches Material vereinte Prof. Dr. K. Štrekelj, um einen Thesaurus slovenischer Volkslieder heraus- zugeben, von welchem der erste Theil, epische Lieder iBalladen, Romanzen, Legenden), abgeschlossen vorliegt. Die Sammlung ist von mustergiiltiger Genauigkeit in der Wiedergabe der Texte, Bezeichnung ihrer Provemenz u. s. \v.. .. Die frommen Legenden tiberwiegen sehr stark. In Aussicht gestellt sind noch zwei Bande von gleicher Starke, welche die lyrischen u. a. Lieder umfassen sollen; es wird sich damit Professor Štrekelj ein bleibendes Verdienst errungen haben.« Dr. Jifi Polivka, profesor slovanske filologije na češkem vseučilišču v Pragi, piše, Listy filologickč XXIV. (1897) 35—36, tako : »Slovinske pisne n&rodnl shirali a vydavali od počatku našeho stoletl všickni temer slovinštl basnlci a literati, s Vodnikem a Prešernem v čele. Zahy upoutaly pozornost širšlch kruhu . . . Nicmefie nevedlo se narodnim pisnim slo- vinsk3 : m valne: všickni takrka sberatele a vydavatele pokladali za svou povinnost je upravovati, t. j. predela vati, i nejlepšl z nich, Stanko Vraz... Dr. Karel Štrekelj leta již obira se usporadanlm a vedeckym vydanlm roztroušeneho tohoto ma¬ terialu.. Prvnl sešit jeho dlla leži pred nami, a pravlme hned z predu, pfekva- puje velice bohatym svym obsahem, tak že sotva bude možno ješte opakovati slova Pypinova »narodni poesie Slovincu nenl bohata«. Material tento pak opatren vydavatelem takovym vedeckym apparatem, že jvzbuzuje nadeji v brzke všestranne a hluboke jeho studium. Vydavatel vyčerpal pro svou sblrku všecky dosavade vydane sblrky, pfevzal i po r&znu v časopisech tištenj 5 material. . . Pisne se sdelujl ve všech duležitejšlch variantech: zakladem položena redakce nejstaršl, po pripade nejnarodnejšl, varianty redakcl upravenych zaznamenavajl se v poznamkach pod čarou, duležitejšl varianty sdelujl se uplnž. V poznamkach uložen dale všecken bibliograficky material, kde ktera pisen byla vytištena, kym zapsana atd. Nalezame i poznamky duležite pro historii slovinske pisne narodni. . . Pisne otiskuj! se ovšem zcela verne, nic podstatneho v nich nezmeneno, jazyk zapisu jich zachovavan verne, jen pravopis pfirozene jednotny zaveden. Končlm s pranim, aby u vydavani dlla tohoto rychle se pokračovalo, tak aby cele dllc v brzku leželo uplne pred nami k trvalemu prospechu naši lidovedy; a až bude sblrka narodnlch pisni ukončena, necht’ se ihned pfistoupl k soustavne publikaci ostatnl literatury lidove, pohadek, povesti, prislovi atd.« Isti učenjak piše v »Zeitschrift des Vereins lur Volkskunde« XIII. (1903) 238: »Eine der besten, systematisch geordneten Volksliedersamm- lungen der slavischen Volker ist die vom Grazer Universitats-Professor Dr. K. Štrekelj redigierte Sammlung der slovenischen Volkslieder . . . Sie ist nun bis zum 6. Heft gediehen, welches Lieder aus dem Liebesleben enthalt . . . Štrekelj hat die Lieder dem Inhalte nach zusammengereiht, verwandte naher aneinander gereiht, verschiedene Varianten desselben Liedes zusammengestellt... Wir konnen uns darnach eine Vorstellung von dem Leben eines jeden beliebteren Liedes, und von dem Lieder-Repertoire wie der einzelnen slovenischen Stamme so des ganzen Volkes bilden . . . Bei jedem einzelnen Liede hat der Herausgeber sorgfaltig die Quelle und den Ort angemerkt, woher es stammt, und in den Fussnoten vielfach notwendige textkritische Bemerkungen hinzugefugt.« Dr. Konstantin Jireček, profesor slovanske filologije na du¬ najskem vseučilišču, piše v »Osveti« 1901. 1. 650 tak6: »Vzorne redigovanou sblrku slovinskych narodnlch pisni nakladem Matice slovinskč v Lublani vydava Dr. K. Štrekelj, profesor na universite ve Štyrskem Hradci. U každe pisne je poznamenano mlsto, kde byla zapsana, zapisovatel. varianty z jinych končin, posavadnl tištčna vydam, melodie atd. Užito jest i všelik/ch zapisfiv . . . Pečlive upraven/ tento sbornlk je velice vzacn/ pramen nejen ke studiu narodni poesie, ale take ku poznani rozmanit/ch narečl jazyka slovinskeho.« Dr. František Pastrnek, profesor slovanske filologije na češkem vseučilišču v Pragi, ki je dovršbo I. zvezka omenil v Listech filologickych XXVI. (1899) 158 med drugim z besedami: Bude to pevn/ a spolehliv/ zaklad pro všechna dalšl studia o lidove pisni slovinske, piše po dovršbi 6. snopiča v istem časopisu XXIX. 304 tako: Prednosti teto sblrky prof. Štreklja jsou všeobecne uznany. Prekvapujlcl jest predne jej! bohatost, ktere dosahnuto bylo jak vyčerpanlm staršlho vydaneho a rukopisneho materialu, tak i nov/mi prlspevky ze všech končin jazykoveho uzeml slovinskeho. Prameny tyto jsou pri každe jednotlive pisni vždy pečlive zaznamenany. Dale pfipojeny jsou tež varianty, pokud se doložiti daly. G. A. Urjinskij, docent slovanske filologije na vseučilišču v St. Peterburgu, piše v časopisu HCnBaa cTapuna IX. (1899) 381 med drugim tako: Ojim nKa.n.nvio, ho onem. iykirnyio ocoijemiocTr. groro rpaHflioBHaro HSflaBui cocTaB.iaeiu. ero KpiiTHneCKik sapaKTep^... On. Tanoro cnocoča mpptnbr (efli-ra- cTBeHHo npaBH.itHaro h hctiihho navunaro) ofliniaKop.o Btrarp i.ip.aeTT, Kant oobik- HOBeHBBiii 'inTaTC.il, -.iiouiiTe.iB, TaKTi. n Hay '1HL.1H H8cniflOBaTe.ii,: nepBOMy oht, flaeTi. BOSMoacHOCTt BocnpiiHiiMaTi. nosTimecKie o6pa3ti napoflHaro TBopuecTBa... BToparo oh 'h ocBOljovKflaeT-F, ott. Heo(>xoflHMOCTji iijiofli.it, iriaTT, 'lojnivio pa6oTy K.iaccH,&HKan,iH BapiaHTOBT. h onpeflineHia B3aHM00TH0meHia pa.-un T iHi,ixT, peflaiopii. Orciofla BiiflHo, uto no HayuHocTH Mcrofla H3flaHie r. UlTpeKp.nr ttjieflCTaiuaeTT. CBoero pofla unicum h iijihtomt. tIimt. oo.rho flocToiraoe tio,aJtavtciitri>i, uto y trača, bu> Poecin flo cnxa, ttojia, ne fli.ia.ioci, flaace ikhieitkh TaKoro KpimiaeCKtt oannjcH- Haro HBflaHia n-hceiri,, xoth ero neo6xtiflmiocTi, flaBHO VKasi.itia.iaci. ttorcointiaMa, H. A. .IttBJIOBCKItMa,.' 1 (Originalna, pa dragocena posebnost te grandijozne izdaje je njen kritični karakter ... Od takega načina izdaje (edino pravilnega in resnično znanstvenega) ima enak dobiček tako navadni bravec-ljubitelj, kakor tudi znanstveni preisko- vavec; prvemu daje priložnost, da spoznava poetične oblike narodnega proizva¬ janja . . . drugega pa oprošča dolžnosti, da mora sam opraviti mučno delo klasi¬ fikacije varijant in določevanja medsebojnega razmerja med raznimi redakcijami. Iz tega je razvidno, da je izdaja g. Štreklja, kar se tiče znanstvenosti metode, svoje vrste unicum in da zasluži posnemanja tem bolj, ker pri nas v Rusiji še nismo dozdaj niti poskusili, napraviti tako kritično čisto izdajo narodnih pesmi, dasi je že davno opozoril na njeno potrebnost pokojni N. A. Lavrovskij.) Pripomnja. S tem snopičem se nadaljujejo vojaške pesmi, ki se nanašajo na zgodovinske osebe in dogodke, za njimi pa se naštevajo navidezno narodne pesmi vojaške in zgodovinske (str. 210—217); razdelek II. prinaša pesmi o raznih stanovih nevojaških in o njih delu, v dodatku (str. 295—307) začetke takih nenarodnih pesmi; razdelek III. obsega pesmi otroške, med katerimi ni skoraj nič umetnih stvari. Od zadnjega poročila so mi poslali nove zbirke, posamezne pesmi in drugo narodno blago ti-le gospodje: A. V, dijak v Ljub¬ ljani, zbirko pesmi, vraž, vremenskih pregovorov in navad; Dr. Rudolf pl. Andrejka, c. kr. okr. komisar v Postojni, 38 pesmi iz Juršičev in 15 pesmi, ki sta jih tam zapisala St. in K. Pečar; Franč. Berlec, posestnik v Kandiji, 9 pesmi; Valentin Brandtstat- ter, stud. gimn. na Ziljski Bistrici, 51 pesmi; Janez Dobravec, stud. jur., iz Bohinjske Srednje vasi, svojo zbirko; Dr. Josip Glo- nar, volonter c. kr. vseuč. knjižnice v Gradcu, 2 zbirki (med temi pesmi Stanjka, Brezovnika in Micke Glonarjeve od Sv. Barbare pri Mariboru.) in 3 pesmi; Iv. Gostiša v Logatcu, 43 pri fantih v Logatcu in sosednjih vaseh nabranih pesmi; Iv. Grafenauer, prof. na drž. gimn. v Ljubljani, vkupe 26 pesmi, odlomkov in 1 prav¬ ljico (prim. Grafenauer, Iz Kastelčeve zapuščine str. 121—122); Iv. Grbec, učitelj v Ščednju pri Trstu, 1 zbirko obsegajočo 130 majhnih pesmi, ki jih je zapisal v Ščednju od svojih ljudi od neke domačinke, od fanta iz Vipave in beračice iz Istre, in pa 24 nar. pregovorov, rekel, zabavljic in pesem v kteri se ^omenjajo Francozi (po Mat. slov.); Janko Hacin, absolv. pravnik v Češnjevku (pri Cerkljah na Gorenjskem), 215 pesmi; Fran Jesenek po Veko¬ slavu Špindlerju v Celju (po Mat. slov.) 2 pravljici; Ivan Kocijan¬ čič, nadučitelj v Bušeči Vasi pri Krškem, 1. troje pesmaric s Kranj¬ skega, večinoma obsegajo svete pesmi, 2. Razodenje sv. Brigite (San Marije) in Sveto Pismo (odlomek) z Jamnika pri Selcih, 3. zbirko pesmi, ki jih je nekoliko zapisal sam v Lipnici, Mengšu, Tržiču in Bušeči Vasi, nekoliko pa prepisal iz drugih pisanih zbirek; Fran Košir, učitelj na Hajdinu, 1 pesem iz benediške žup¬ nije in zbirko narodnih kletvic, fraz, zabavjic iz Studeniške župnije; Janko Kotnik, dr. phil. v Gradcu, več pesmi, ki se pojo pri svat¬ bah v tolstovrški okolici na Koroškem, vkupe 88 štirivrstičnih; Fran Kramar iz Matene pri Igu, 61 pesmi (po Slov. matici); Alojzij Kramaršič, kaplan v Remšniku na Štajerskem, 2 pesmi; Fran Kranjc, nadučitelj pri Sv. Barbari v Slov. Goricah (pod Mari¬ borom), I. zbirko svoje žene Micike, obsegajočo 11 pesmi, 2. zbirko Marije Lesjak, pevke iz Št. Ruperta v Slov- Goricah, 67 + 20 = 87 pesmi, 3. 34 pesmi na posameznih lističih od neznanih zapiso- vavcev, 4. melodij 13; Stevan Kuhar, v Bratoncih pri Beletincih na Ogrskem, 196 pesmi; Milka Ledenik pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, 60 pesmi; Josip Lončarič, kaplan v Št. Jurju ob Taboru, 3 molitvice, eno anekdoto (po Slov. matici); Izidor Modic, profesor na učiteljišču v Ljubljani, 4 vraže, 18 domačih izrazov, 2 pripo¬ vedki, 3 popise božičnih običajev in 5 pesmi (vse so zapisali gojenci moškega učiteljišča v Ljubljani); Dr. Pirnat, vzgojevavec v Gradcu, mi je izročil pisano knjižico nekega nadziratelja finančne straže, Fr. Bertholeta, ki jo je pisal od 1837 do 1847 leta v Brežicah, Laškem trgu, Podčetrtku, Kapeli in drugod po Štajerskem ter ob¬ sega poleg nemških molitev in ljubezenskih pesmi tudi 18 sloven¬ skih pesmi in neko prerokovanje o koncu sveta; Jernej Pod- beušek, kaplan, 2 knjižnici izštevank in otročjih iger, vkupe 20, ter vraž (26, po dr. Antonu Brezniku); Ludovit Poka, realec v Idriji, svoji ^ zbirki; Fran Praprotnik, nadučitelj v Mozirju, 20 pesmi Ane Čuvan in 3 zvezke (119 p) pesmi posestnika Konca; Valentin Pulko, nadučitelj v Dobju, 11 pesmi; Loiz Reggi, iz Brnce, žel. uradnik na Grahovem, dvoje zbirek; Dr. Fran Simonič, vpokojeni kustos vseučiliške knjižnice, sedaj v Radgoni, 7 roko¬ pisnih knjižic iz Ljutomera, knjižico Tereze Rožmanič pa Matije Kociperja; Fran Štele, VIII., IX., X. zbirko narodnih pesmi, v zadnji iz francoske dobe 5 p., XI. 42 pesmi (po Matici); Pavel Strmšek, osmošolec v Celju, zbirko iz ostaline svojega pokojnega očeta, nadučitelja pri Sv. Petru na Medvedovem selu, ki so jo temu znesli učenci in učenke (vkupe 47 pesmi); Dr. Jožef To¬ minšek, ravnatelj c. kr. državne gimn. v Gorici, zbirko Fr. Mal¬ gaja, ki jo je zapisal nekaj sam, nekaj pa prepisal iz pesmarice Janeza Oseta (vkupe 50 pesmi); Joško Velikonja, učitelj na Strmcu pri Logeh v Soški dolini, 107 pesmi; Nikolaj Ivan Vrabel, stud. jur. v Gradcu, 1 igro; Josip Wester, gimn. profesor v Ljubljani, dvoje malih rokopisov; Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani, 7 pesmi, med njimi 6 iz rokopisa Ant. Žaklja, jn prepis 27 narodnih pesmi, j oba rokopisa je našel v starini na Št. Jakobu obrežju in sicer : med Kastelčevimi rečmi; Alojzij Vuga, četrtoletnik, na slov. uči¬ teljišči v Gorici, iz Solkana 2 p. (po Matici). Vsem tem pomočnikom se pričrčno zahvaljujem za njih trud ter se njim, kakor drugim rodoljubom priporočam v podporo j tudi zanaprej. V Nemškem Gradcu, meseca novembra 1911. Prof. dr. Karel Štrekelj, (Graz, Universitat.) Pripomnja. K /grM.' o pošiljam ta snopič v svet, se pred vsem hvaležno spomin¬ jam naše Matice in njenega odbora, ki sta mi poverila častno — in ne lahko — nalogo, da nadaljujem in zvršim to življenjsko delo svojega spoštovanega učitelja in prednika. Moja volja je, da izdam delo verno po zasnovi, kakor je začrtana v uvodu L zvezku. Hvalo sem dolžan tudi vsem onim, ki so mi vnovič poslali gradiva. To so: pred vsem skrbni nabiratelj naših pesmi, gospod Franc Kramar z Matene pri Igu; po Matici pa so mi^poslali svoje zbirke sledeči gospodje: Drekonja Ciril (sTemljin), Šnuderl M. (iz Rimskih toplic), Košir Fran (iz Št. Jurja ob Taboru), Vauda Stanislav (od Sv. Marjete na Dravskem polju), Malgaj Franjo (od Sv. Jurja ob juž. žel.), Dolinar Milan. Naravnost so mi izročili svoje, deloma zelo zanimive zbirke gg. Gostiša Jože, Kovačič Maks in Strmšek Fran, visokošolci v Gradcu. G. nadzornik dr. Jos. Tominšek mi je poslal veliko zbirko g. učit. Franc Karbaša (s Hajdine pri Ptuju). Po gradivu, ki ga imam v rokah, lahko presodim, da bo delo obsegalo še sledeče snopiče: 2 snopiča še sedaj tekoče vrste, 2 snopiča dodatkov in snopič z literarnozgodovinskim uvodom in potrebnimi, že od mojega prednika določenimi kazali in re¬ gistri. Tako bo delo končano v petih letih, če posamezni snopiči ne bodo drobni. Vsem ljubiteljem naše narodne pesmi se za zanimanje in pomoč, ki so jo doslej izkazali nji, iskreno zahvaljujem, pa poleg nje tudi sebe priporočam njihovi nadaljnji naklonjenosti. V Nemškem Gradcu, decembra 1913. Dr. Jož. A. Glonar, Gradec (Štajersko) Wickenburggasse 40/1. SLOVENSKE NARODNE PESMI IZ TISKANIH IN PISANIH VIROV ZBRAL IN VREDIL D? KAREL ŠTREKELJ PROFESOR SLOVANSKE FILOLOGIJE NA VSEUČILIŠČU V GRADCU ČLEN DOPISNIK CESARSKE AKADEMIJE ZNANOSTI V ST. PETERBURGU IN ČEŠKO- SLOVANSKE NARODOPISNE DRUŽBE V PRAGI * ZVEZEK II. Izdala in založila slovenska matica V LJUBLJANI NATISNILA ZADRUŽNA T1SKARNICA 1900- 1903 03000ČA^ Predgovor. ,^J~yrugi del narodnih pesmi, objavljen v tem zvezku, obsega take narodne proizvode v vezani besedi, ki se nanašajo na razmere med moškim in ženskim spolom, izvirajoče iz lju¬ bezni. Imenoval sem jih po domače ,zaljubljene pesmi 1 , ker rabi ta izraz za nje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali ljubezenske ali ljubavne pesmi 1 * , kakor tudi nihče ne pravi .ljubezensko ali ljubavno pismo 1 namesto ,zaljubljeno pismo 1 . 1 ) II. Zaljubljene pesmi sem ločil v dva razdelka. Prvi obsega tiste, ki niso navezane na določen metrum, ne na določeno dolgost in sestavo ali osnovo. Te navedene črte so mariveč različne v raznih pesmih; kajpada ni mnogovrstnost in različnost tolika, kohkoršna je v umetnih pesmih. Tudi v njih so sicer strofe iz štirih verzov najnavadnejše, nahajamo pa tudi strofe iz dvoje ali petero verzov, v pesmih iz hrvaške soseščine celo ni najti nobene delitve na kitice. Dolgost pesmi ali število strof je pri njih nedoločena, dasi ni nikoli tolika, kolikoršna je lehko v pesmih pripovedne vsebine. Lirična pesem namreč — in zaljub¬ ljene _so lirične xar’ e£o%ijr — obsega samo eno glavno idejo, ako si jo hoče pevec zlahka zapomniti, in ti ideja se ne da v nji tako na široko razpletati, kakor snov pripovednih pesmi. Da se pesem lehko zapomni, je daljša razpletba sploh mogoča samo s 1 ) Res je sicer, da je ,zaljubljena pesem 4 , ,zaljubljeno pismo 4 drugim Slovanom nenavaden izraz; vendar nas to ne sme odvračati od njega rabe. Tudi to nas ne sme motiti, da ga je težavno prav razložiti. Najbrž je soditi o njem tako, kakor o tvorbah rojen list ,Taufschein 4 , rojeni dan ,Geburtstag 4 , zahvaljena nedelja ali zahvaljenica ,tretja nedelja v oktobru, Kirchweihsonntag 4 , zahvaljena pesem ,Danklied 4 , srbskohrv. rog j ena mati ,leibliche Mutter 4 , hrvaško krščena voda ,Taufwasser 4 i. t. d. (prim. Miklošič, Vergl. Grammatik der slav. Spr. IV. 843, točka 15Pozabiti pak ni, da tudi Nemec lehko rabi verliebt v pomenu Liebes-, primerjaj n. pr. v zbirki »Tausend Schnadahiipfel von FritzGundlach (Reclam, Univ.-Bibl.) naslov »Allahand valiebfs Zeug« (= Liebeslieder). IV ponavljanjem tipičnih verzov, na katere se prideva nova, veči¬ noma na gradaciji sloneča misel; refleksija je narodni pesmi neznana, in ako jo kje najdemo, smemo za gotovo slutiti, da je pesem nenarodna, ponarejena. Kdor se hoče podučiti o tem, J primerjaj n. pr. pesem »Bolečine ljubezni« v IV. zvezku J£pryt- kove zbirke (str. 127—130), katera "obsega kar 19 kitic, česar si narodni pevec ne more zlahka zapomniti, ako se nalašč ne vleže za plot in se ne nauči pesmi iz glave. Mimo tega je v pesmih prvega razdelka drugačna tudi osnova, ki se menjava od pesmi do pesmi. Drugačne pak so pesmi drugega razdelka. Tudi njim je sicer vsebina ljubezen, »najstarša najnovejša edina svetovna do- godba«, njih verz pa je sestavljen vselej iz dvoje krepko pov- darjenih in iz različnega števila nepovdarjenih zlogov; dalje je njih strofa vselej (če ni morda porušena) štirivrstična in ločena v dva dela tako, da neha prvi vselej z drugim verzom; kjer prehaja drugi verz v tretjega, tam je gotovo pokvaril strofo ne¬ veden zapisovavec. Rime te strofe so razdeljene po teh obrazcih; abab, abcb, aabb ali aaba. Dolgost pesmi drugega razdelka je omejena na eno strofo, redkeje nahajamo dve, še bolj redko tri strofe. Kjer je združeno še več strof, smemo praviloma skle¬ pati, da je pesem zvarjena iz več pesmi. Tudi sestava ali osnova pesmi drugega razdelka je drugačna od osnove pesmi v prvem razdelku. Prva dva verza strofe sta nekak uvod, dostikrat vzet iz nature, nekaka ekspozicija, zadnja dva verza pak obsegata antitezo, zaključek, posledek ali sklep. Tudi način pevanja je pri pesmih prvega razdelka drugačen kakor pri pesmih drugega raz¬ delka: prve poje navadno več oseb v zboru ali ena oseba zase, druge pa se pojd kakor nekaka nadpevanka, to je, na poskoč¬ nico enega pevca ali zbora odgovori drugi pevec ali zbor z drugo poskočnico, na to zopet prvi pevec ali zbor i. t. d. * 1 ) Ker so za¬ tegadelj take poskočnice večkrat navidez v nekaki zvezi, jih poje tisti, ki jih je prvič slišal v takih nadpevankah, tudi pozneje rad v istem redu, kakor da bi res bile v notranji zvezi. Nadaljen razloček je med pesmimi prvega in drugega razdelka tudi v tem, da imajo prve navadno vsaka svoj poseben napev, v tem ko se pesmi drugega razdelka pojo po nekem majhnem številu napevov. Pesmi drugega razdelka se ločijo od pesmi prvega razdelka tudi po imenu. V tem ko nimajo te drugega nazivala kakor *) Matija Majar piše: »Napev teh okruglih plesavnih pesmic priprost je i jednoduh, v Sloveniji najrazširenejši, vseobčni. Takih okroglih plesavnih pesmic k tomu napevu je velika množina. Jaz sem bil pri jednoj gostiji, pri kteroj je bilo do 30 duhovnikov i uradnikov slovenskih; po gostiji su se razstupili na dve strani (muzika ni bila), da bi se skušali spjevaje, ktera strana več okroglih takih pesmic na spamet zna ponoviti; tako smo uzamnjo (? = uzajemno) spre- pevljali od treh do šestih zvečer — vse po tom generalnom napevu.« (Iz zbirke Kuhačeve, III. 1x12). samo pesem, imamo za prve različna imena, katera je pač vsa najti tudi v sosednjih Nemcih. Izraz poskočna pesem ali poskočnica spominja na drugi del nemškega izraza S c hn a da¬ li up fl (Schnatterhiipfel), kar se razlaga kot ,Hiipflied, Tanzlied 1 , ker se pojd te pesmi pri plesu tako pri Nemcih, kakor tudi pri Slovencih in drugod; primerjaj tudi češki izraz skočna pisen, skočny taneč ,Hiipflied, Hupftanz', srbski pčs k o či c e ,kratke pjesme, što momci govore i podvikuju u kolu 1 . Da se res pojo te , pesmi pri plesu, je najbolji dokaz to, da imenujejo Korošci v Rožju celo ples sam (poleg raj iz nemškega rei ,Reigen‘) tudi okrogle pesmice. Ta zadnji izraz je za te pesmi navaden tudi po Go¬ renjskem : obče je znano, da Vodnik »v letih nerodnih okrogle je pel«; strinja pak se to nazivalo z nemškim, dandanes v Vogt- landu znanim izrazom Rundas. Korošci, kateri imajo sploh največ teh pesmi, rabijo za nje še drugi izraz: pleparce, kar se vjema z izrazom nemških Korošcev Plepperlied, Plopperlied (to je Plauderlied, prim. Schnadahiipfl = Schnatterhiipfel). Tudi četrti slo¬ venski izraz kratke pesmi je navaden v Nemcih, ker imenujejo Švabje in Alemani te pesmi chorze (kurze) Liedli ali pa tudi R a p p eti z 1 i, kar se izvaja iz francoskega rapetissč ,skrajšan*. Koroško-štajerski izraz viže je nemški Weise, srednjegorenjen. w i s e ,Gesangsstiick, Lied‘. Koroški izraz f a 1 e r č e (sg. f a 1 e r k a) mi ni jasen; da pa ni slovenski, ampak nemški, se mi vidi na prvi pogled. Morda je izpeljan iz kor.-n. pfadeln, pfandeln ,foppen, zum Besten haben: er pfadlt mi iillwe, er neckt mich immer, sekieren 1 (Oberfelder, Karnt. Idiotikon 41), ker se tudi drugod po Nemškem imenuje poskočnica včasi zabavljivka, zbad¬ ljivka (Stupflied, carmen mordax od stupfen = stechen ; Speilied = Spottlied; Tratzlied). Izraz štirivrstična pesem pak je lehko splošen in zato ni treba iskati v njem ravno kake odvis¬ nosti od nemškega Vierzeile ali Vierzeiler. Imena naših poskočnic se torej čudno vjemajo z nemškimi nazivali teh poe¬ tičnih proizvodov. Pa ne samo to. Tudi pesniška mera in rimanje ' je v naših poskočnicah ista kakor v nemških. Sorodnosti naših z nemškimi okroglimi ne bo mogel torej tajiti nihče, ker je včasi celo vsebina popolnoma ista, na kar sem na mnogih mestih opozoril v pesmih samih. 1 ) 'i Do popolnosti v navajanju takih paralel pak mi ni bilo; navel sem samo tiste, pri katerih sem se domislil slovenskih sličnic, ko sem prebiral nemške zbirke poskočnic, namreč: 1) Dr. Val. Pogatschnigg und Dr. Em. Herrmann, Deutsche Volkslieder aus Karaten, Graz I 2 . 1879, II. 1870. — 2) R. H. Greinz und I. A. Kapferer, Tiroler Schnadahiipfln, Leipzig 1889. — 3) L. von Hormann, Schnadahiipfln, 3. Aufl., Innsbruck 1895. — 4) Frz. Ludw. Mittler, Deutsche Volkslieder, Marburg und Leipzig 1856. Iz drugih ne maloštevilnih zbirek se bo dalo najti še marsikaj in morda podvojiti ali potrojiti število paralel. Dodatno omenjam še te: S številko 2422 primerjaj št. 318 v II. zv. Pogatschnigg-Herr- mannove zbirke: Die Lumpen seint Lumpen, Hat a nieds Diendel g’schaut, Und de Lumpen hamt Geld: D a 13 an Lumpen hat g’kriagt. VI Zavoljo te sorodnosti gledajo nekateri naši pisatelji in »kri¬ tiki« vse te pesmi nekako pisano, češ, to je vse tuje blago. Kakor da bi v naših narodnih pesmih ne bilo sicer nič tujega, nemškega! Kdor sodi po tem kopitu, bo moral gledati pisano tudi najlepše naše balade, ki so nemškim tako podobne kakor lesnika jabolku ali jabolko lesniki. Če prav je oblika naših po¬ skočnic zanesena od drugod, so vendar zrasle večinoma na do¬ mačih naših tleh in diše po naši zemlji. Najbrž bi se bila tudi brez Nemcev razvila pri nas v opevanje ljubezni ta vrsta poezije, kakor se je razvila skoraj povsod, kjer nahajamo strofo. Med Slovani poznajo štirivrstične pesmi, podobne nemškim schnadahiipflnom in našim poskočnicam, tudi Čehi, Poljaki in Malorusi; Poljaki jih zovejo krakovviake, Malorusi pa kolo¬ ni yj k e in šum k e. Tudi dni' jih pojo večinoma pri plesu in maloruska ko! o m yj k a je celo ob enem izraz za poseben malo- ruski narodni ples. 1 ) Štirivrstične zaljubljene pesmi pojo Litavci in Latiši, poznajo pa jih tudi Francozi, dasi nimajo za nje posebnega imena, dalje Španci in Portugalci, od katerih jih prvi zovejo coplas, drugi cantigas. H. Schuchardt je dokazal, da se je italijanski ritornello razvil izrispetta, iz štirivrstične pesmi, štirivrstičnice pojo dalje prebivavci Walesa na Angleškem, kjer jih zovejo penillion. Novogrki rabijo za zaljubljene improvi¬ zacije namesto štirivrstičnice distihon svojega političnega verza, kar dd vsled cezure sredi verza (kakor koiomyjka) pravzaprav tudi štirivrstično pesem. Albanci (Škipetari) zovejo štirivrstičnice s turško-arabsko besedo b e i t, in nepoznane niso celo daljni Indiji. 2 ) Ker se mnogo poskočnic naredi in zapoje kar ex abrupto, brez vsake priprave, mislijo nekateri, da to niso prave narodne pesmi. Ta misel je napačna. Vsako narodno pesem je zložil kak narodni pevec kar brez posebne priprave, vsaj brez take, ka- koršnO vidimo pri umetnih pesnikih, ki svoje delo mnogokrat še le pilijo in pilijo, da mu dado primerno obliko. Narod se take improvizacije poprime, ako vgaja njegovemu čuvstvovanju in naziranju, ter jo prenareja v svojih ustih dalje, kakor se mu zdi potrebno in primerno. Tudi od štirivrstičnic zapiše v svoj spo¬ min samo tiste, ki mu vgajajo, ter jih potem ponavlja, kadar se ponudi prilika za to. Večina brez priprave zapetih štirivrstičnic pa se takoj pozabi, nikdar ne preide v spomin narodov in ne S štev. 2453 primerjaj nemško iz okolice jiglavske, ki jo je objavil Piger v Zeitschrift fiir osterreichische Volkskunde IV. 17: Oberall bin i g’west, Und alle Leut’ hab i gsehn, Nur in Ungarn no nit: Nur mei Schatzal no nit! : ) He\ra -rampo na bcim cbniT'i, Botra aymy HiljiHBat: H K ra Ko.ioMUHKa, la Moro cep^eiitca. 2 ) To nam priča zbirka Sapta9atakam, ki jo je sestavil neki Hala. Glej o vsem tem Gustava Meyerja Essays und Studien I., in to na str. 289 nast. (Indische Vierzeilen), zlasti pa sestavek na str. 332 nast. (Studien iiber das Schnaderhiipfel). VII postane njegova last, bodisi da je misel neprimerna, omejena, zakrita, bodisi da je tisti, ki niso bili navzočni, ko se je prvič pela, ne morejo vsled premenjenih in omejenih razmer več raz¬ umeti, ker je sploh bila namenjena za pevanje v drugačnih raz¬ merah. Najboljši dokaz za to, da so tudi štirivrstične res pravo narodno blago, je množica njih varijant in njih daleč segajoča razširjenost. V pričujoči zbirki je priobčenih nekaj pesmi v razdelku I., dasi bi jih zahtevala njih pesniška mera v razdelku II. Odloče¬ vala je pri tem njih dolgost, nekaj pa tudi vsebina. Nasproti pak je v razdelku II. priobčenih nekaj, katere po pesniški meri sicer ne spadajo tj e, pa se mi zdi, da so prenarejene iz poskočnic (primerjaj n. pr. št. 3551 s št. 3552); če so nekatere daljše od treh strof, je paziti, so li res ena celota in ne morda spojene iz več pesmi. Tudi ni pozabiti, da je mera štirivrstičnic vsled njih razširjenosti postala nekako navadna, in da jo je ne samo Vodnik, ampak tudi narodni pesnik porabil v novejšem času lehko tudi za daljšo pesem. Kadar se kaka pesem razdelka II. poje v zvezi z drugimi poskočnicami, bodisi da jim je po vsebini sorodna ali ne, da je ta zveza primerna ali ne, tedaj je to vselej povedano pod črto. Iz takih opomenj si more preiskovavec, če misli, da mu je kako treba to vedeti, sestaviti sam vsako tako skupino zdržema petih ali zapisanih pesmi že zdaj, še bolj pa mu bo to olajšano s kazalom začetkov vseh pesmi. Ali je vse, kar podajam, res narodno? Omenil sem že, da pesmi, kjer je preveč refleksije, nikoli ne morejo biti dobro na¬ rodne ; ako se mi je zdela kaka priobčena pesem sumljiva, sem to opomnil vestno pod črto; kajpada me je morda tupatam po¬ rušeno izročflo zapeljalo, da nisem prav spoznal. Pri štirivrstičnih se pri nas (m) toliko bati, da bi bile umetne, kakor pri Nemcih, kjer skušajo umetni pesniki posnemati poskočnice in jih v svojih zbirkah spravljajo med narod kot pristno blago. Pri nas ni takih pesnikov, izvzemši edinega Filipa Haderlapa, kateri jih je nekaj zapel v prvi zbirki svojih pesniških poskusov, izdani 1. 1872. z naslovom »Brstje«. Tam objavljene njegove »okrogle« so raz¬ meroma še najboljše blago vse zbirke. Vendar se mi zdi, da jih je Haderlap pel po narodnih tako, kakor Jenko svoj »Zadnji večer« ali Levec svojo »Ločiva se, zdrava ostani«. 1 ) ] ) Edina številka 3482 je morda, ker nimam drugih varijant, res Hader lapova; nahajaš jo v »Brstju« na str. 35, 36 (Je cestnina za plačat’;. Ker so znane pri nekterih drugih varijante iz raznih krajev, pač ni misliti, da izvirajo iz »Brstja«. Take so: št. 2739, 3261, 3162, ki se strinjajo z enako se začenja¬ jočimi Haderlapovimi na str. 38. In če jih je res zapel Dobravčin, ki tudi sicer ni zadel napak narodnega tona, mu gre priznanje za to. Kolikor se dd soditi iz neprevelikega števila teh njegovih proizvodov, se je v bistvo poskočnice vživel bolj, kakor marsikatera »zvezda« na južnonemškem pesniškem nebu, kakoršne so n. pr. K. Stieler, Ganghofer, Castelli, Mayr, v. Kobell, Gundlach itd., ki še VIII III. Kako so razvrščene pesmi v obeh razdelkih? Da se spravi nekak red v kaotično, čestokrat prav malo poetično zmčs liričnih pesmi, se mi zdi edina prava razvrstitev tista, ki je osnovana na raznih stopinjah ljubezenskega življenja. 1 ) Samo tako se so¬ rodni motivi, podobne situacije kolikor toliko približajo tudi glede mesta, ki jim ga je zavzeti v knjigi. Take ljubezenske po¬ staje ali stopinje najdemo, ako gledamo, kako se ljubezensko razmerje želi, začenja ali sproža, goji, vživa, kako se naposled za vedno zveže z zakonom ali pa razveže ali neha drugači, bodisi v porazumu ali brez njega. Splošno hrepenenje po ljubezni prehaja k izbiranju drage ali dragega; nevšečna oseba se zavrača brez upanja. Kaže se nam postava ali vnanjost in kakovost in pa značaj izbrane device ali izbranega ljubčka. Slika se nam izpovedovanje ljubezni, nje dobrota, sladkost in moč. Zaljubljenci se objemljejo in poljubujejo, pa tudi dražijo in skušujejo. Lju¬ bezen goni zaljubljenca vkupe, želita se sniti kolikor moči po¬ tega ne ved6, da 2 . verz poskočnice ne sme nikdar prehajati v tretjega, ter pojejo metrične neslanosti, kakoršne so te: Liebes Diernderl, verwund’t * Is mei’Herzerl, und — und * Es wird lei nur g’sund, * Nur g’halt von dein’ Mund, ali pa ta: A’ Vogl in Hausl * Is der Vogl nimma * Wia der, den ma hert * Grad’ in Wald draufit singa, ali: Ostern wann vorbei is, [kje se govori taka nemščina?] * Nacher kemma d’ Flie’gn — * Und bal Hochzet g’macht is, * Braucht ma’ bald a’ Wieg’n, ali pa celo ta metrična kolobocija: A Rockerl, dos z’ kurz is, * ,A Hosen, d’ran d’ Boa’n * Z’weit san, und a Hiiterl, * Fiir ’n Kopf viel z’ kloan, — * Und a’ Strauflerl im Knopfloch, * Dran a Gams satt wer’n kann, * Und an’ Stock, der z’ dick is, * Mua(3 a’ richti’s Gigerl han! V nemških narodnih poskočnicah ni najti takih nemogočnosti. h Pri umetnih pesnikih je to seveda drugači, zlasti ako poznamo krono- logični red, po katerem so njih pesmi postale: pesmi, ki jih je pel pesnik, ko je bil zaljubljen v Julijo, ne bomo mešali s pesmimi, ki jih je pel, ko je gorel za Milico ali za Alenčico. Da se »roman narodne lirike« ne začenja vedno s prvim poglavjem, to nič ne dokazuje zoper primernost izbranega načela za razvrstitev pesmi. Po njem vsaj dobimo v celoto zbrane vse pesmi, ki se tičejo istih ali sličnih situacij ljubezenskega življenja. Ako se držimo izbranega načela, še ni s tem nikakor rečeno, da se mora vsak primer ljubezni med moškim in žensko razvijati na¬ tančno po nastavljenih stopinjah, ki so zgoraj oznamenjene za mogoče: vselej bo ta in oni zaljubljeni par preskočil v življenju nekaj teh stopinj; mnogi dojde na končno postajo, ne da bi se moral z vlakom svoje ljubezni vstavljati na vsaki, celo najmanjši postajici. Ako bi hotel razvrstiti zaljubljene pesmi tako, da bi strnil vkupe ves repertoar zaljubljenih pesmi, kar jih je v kakem kraju — kakor je mislil Jagič — bi ne bilo s tem prav nič pomagano stvari, ker bi moral vendar tudi repertoar vsakega kraja razvrstiti zopet po — postajah ljubezni. Tako bi bila mariveč popolnoma onemogočena rešitev moje glavne naloge, ker bi bila ta razdrobljena na toliko kosov, kolikor je krajev, kjer so pesmi zapisane, preiskovavec pa bi jih po taki vredbi zopet moral s trudom iskati po knjigi, da bi spravil vkupe in strnil vse enakosti in sorodnosti, ki mu jih ravno želim predložiti jaz, da ga rešim tega truda. Vsebina je vendar glavna stvar, drugo pa več ali manj sekundarno. Ali da pokažem to z enim zgledom: Če se slo¬ venski Orfej imenuje v eni verziji — kralj Matjaž, ne daje mi to nobenega povoda, da bi zastran tega ločil to verzijo od drugih orfejevskih pesmi in jo samo zastran tega imena priklopil pesmim o kralju Matjažu. K gostoma, ne loči ju niti daljava niti noč. Ta daje cel6 največ prilike vživanju ljubezni, zategadelj hodi ljubček v vas. Vesel pa je, da se more z izvoljeno devico zabavati tudi sicer, zlasti pri plesu, manj v krčmi. Če pa sta mlada človeka sama, »lehko se kaj zgodi« : vživanje ima svoje posledke, neprijetne posledke, ki premnogokrat pokažejo, da je bila njegova ljubezen neodkrito- srčna, navidezna, sebična. Pa tudi prava ima grenkosti in sitnobe dovolj : revščina ne dopušča zakonske zveze, drugi branijo ljubiti J . . . . i • . . . . . ,• °. J J . tistega, ki ga je izbralo srce, in ljubiti ga je moči samo skrivaj. Često se je tudi ločiti od ljubljene osebe, življenje terja to, v našem narodu največkrat cesar. Vendar ločeni osebi ne nehata misliti druga na drugo, obč hrepenita po združbi. Ker pa zaceli čas vse rane, se to zgodi lehko tudi pri ranah ljubezni: vedno čakanje ohladi tudi vročo ljubezen : zaljubljenca se nave¬ ličata drugi drugega. Ljubček se začne ozirati po drugih, ljuba postane nezvesta, ker se ji obeta boljši. Posledek je očitanje, prerekanje, prepir in slovo. Včasi pa tudi eden izmed njiju vmrje ali je prisiljen, stopiti v zakon z drugo neljubo osebo. Ako je ljubezen zvesta in naposled srečno premaga vse težave in za¬ preke, jo venča zakon, ki je lahko srečen, pa tudi nesrečen. O srečnem ne poje narodna pesem, o nesrečnem pa dovolj, kakor se tudi v življenju o srečnem molči, nesrečnega pa obira vsa soseščina ; toda v nesrečnem zakonu ni več ljubezni, zato tudi pesmi o njem ne spadajo več med zaljubljene. In tako ostane od vse nekdanje ljubezni naposled le pokora, kes in spomin, zdaj vesel, zdaj žalosten. Po teh stopinjah ali postajah ljubezni so vrejene pričujoče pesmi, včasi seveda le približno in nekaterikrat morda cel6 napak: porušeno izročilo je namreč zvarilo večkrat v eno pesem po dvoje, troje in še več motivov, tako da je težko določiti, kateri je glaven, odločilen, kateri samo postranski. Zategadelj najdeš včasi neka¬ tere pesmi tam, kjer bi jih ne pričakoval. Tudi je zgoraj podana lestvica ljubezni v razdelku II. izvedena nekoliko dosledneje, kakor v prvem: Kdo se ne uči? Če bi bilo še mogoče, bi zdaj oba zvezka vredil v nekoliko drugačni obliki, ker sem se med tem časom naučil marsičesa. Glavna stvar pak mi je vedno, da spravim sorodne in podobne stvari vkupe; vse drugo je postransko, o katerem sme vsakdo imeti svoje misli. Dosegel sem svoj namen, ako sem bodočim preiskovavcem olajšal delo z dano razvrstitvo. Na enakosti in podobnosti sem vedno opozarjal pod črto, ne sicer na tiste, ki se nahajajo v številkah, stoječih kje zadaj, ampak na tiste, ki so v že objavljenih številkah. Delo je namreč tako, da ne vem naprej, kako številko dobi kaka bolj zadaj v zbirko sprejeta! pesem. Na koncu vsega dela bo v posebni prilogi tudi za sprednje številke omenjeno, kje se njih enakosti in podobnosti nahajajo kje zadaj. X IV. Nekateri ljudje se jeze in mi očitajo, da objavljam toliko varijant; svetujejo mi, da naj jih črtam in priobčim le glavne. Kakor bi ne delal tako že od prvega početka, kjer je to res mogoče! Kdor mi daje tak svet, temu pravim, da ne ve, kaj je narodna pesem; ž njim se nadalje pričkati o tem se mi zdi odveč. Če se hoče sam podučiti, naj bere kako dobro razpravo o narodnih pesmih (Herderja, Uhlanda, Steinthala, R. Hildebranda in druge); potem morda ne bo več narodni pevki očital, da poje zdaj tako, zdaj dru- gači, in pevki ne bo treba na njegovo očitanje odgovarjati s stereo¬ tipnim ,mi vien cosi‘! Narodna pesem brez varijant je nekaka po- drtina, slučajno ohranjena v našo dobo iz prejšnjih let. Varijante \ še le pokažejo, da še živi ali je krepko živela in kako je živela v na¬ rodu ob času nje zapisaTjln to značajno črto naj bi kritični izda- javec narodnih pesmi porušil in vničil? Tega ne sme, ako neče biti izdajica stvari, kateri je začel služiti; njemu so varijante dobro došle, ker ne ve, kako morda prav pridejo o svojem času bodočim preiskovavcem teh stvari. Kritičen izdajavec se varijant nikdar ne brani, pač pa so mu zoprne nove redakcije, ki delo samo obtežujejo in kažejo, kako nekritični so včasi naši zapiso- vavci, celo najimenitnejši med njimi, zlasti toliko hvaljeni in slavljeni, toda v tem oziru vse graje vredni Stanko Vraz. Smešno pak je, da večina gospodov, ki mi očita premnogo varijant, ne ve niti ločiti varijant od redakcij, niti ne zna, da pomenja vari- janta ali inačica to kar verzija. Ako sem zapisal knjigi na čelo »Slovenske narodne pesmi«, se moram tudi potruditi, da podam kolikor moči vse narodne pesmi v vseh dostopnih varijantah, sicer bi bil ta naslov laž, zbirka pa samo izbirek iz narodnih pesmi. V. Mnogi mislijo, da je slovenska narodna pesem najkrepkejša in najlepša v liriki, da daje vsebina naših liričnih pesmi bravcu največ estetičnega vžitka. Bojim se, da v tem zvezku ni mnogo takih pesmi, ki bi mogle potrditi to mnenje, s katerim se jaz nikakor ne strinjam, ker cenim, da, najde bravec vedno več este¬ tičnega vžitka v naših baladah in legendah, kakor pa v pričujočih proizvodih. Med zaljubljenimi pesmimi je le malo po svojem besedilu samem takih, ki bi segle bravcu globoko do srca, ki bi ga po besedilu samem genile do dna duše. Ni čudo! Saj daje zaljubljena, lirična pesem pravi vžitek še le, če j o poješ : njen tekst je tako večinoma porušen, potrt, podrt in raztrgan: še le melodija mu more vdihniti pravo življenje. Zalibog je nisem mogel pridejati povsod. Pa tudi če bi jo bil pridejal, bi ne povišala estetičnega vžitka, ker bi bila le na papirju in zadobi življenje šele, ko jo zapoješ! Vrhu tega ne morejo dati estetičnega vžitka mnoge pesmi prvega razdelka, ker so preveč refleksivne, kar XI priča, da niso posebno stare, tudi morda sploh ne prav narodne ; refleksivna pesem je gostobesedna in klepetava, zatorej odurna in mrzla, kakor gostobesedna klepetulja. Prava lirična pesem pa je kratka, nagloma, skokoma hiti k zaključku, ki naj poslušavca prešine. Če obstoji iz več strof, je navadno več verzov v njih ponovljeno, da se v stopnjevanju pridene nova misel in se duša poslušavcu primerno pripravi na njo. Takih poetičnih podob, takega poetičnega vžitka, kakor ga dajejo ljubitelju narodne poezije n. pr. lirične pesmi maloruske, ki presegajo tudi srbske ženske pesmi, bomo pač iskali v naših zaljubljenih zaman. Tudi v tem oziru smo verni učenci Nemcev, na katere nas je priklenila usoda z železnimi verigami, nekaj v blaginjo, morda še več pa — zlasti v narodnem oziru — v našo britko škodo. Vem sicer, da so časi navdušenosti za narodno poezijo izginili tudi pri nas, vendar je še ohranila mnogo prijateljev, vsaj navideznih; drugi so ji odločno obrnili hrbet in so jo pripravljeni prodati za kos sira. Saj je včasi nekoliko sirova in robata, torej neprimerna za take estetične sladkosnedce! Marsikatera res ne sodi v salon, toda preiskovavcu narodnega dušeslovja je enako ljuba kakor najnežnejši proizvod. Kakor mora botanik preučevati lepe in grde cvetlice, bodeči trn in strupeno gobo; kakor se mora etimolog z enako ljubeznijo in nepristranostjo ozirati na vse besede danega jezika, najsi bodo domače ali tuje, pravilne ali izprevržene in pokvarjene, najsi izražajo kaj lepega ali grdega: tako mora tudi folklorist z isto ljubeznijo ravnati z narodnimi proizvodi, če tudi morda skleplje ali lomi tako zvani »estetik« roke nad to predrznostjo. Ker pogubi moderna »civilizacija« več spomenikov narodnega življenja iz prošlih dob v enem letu, kakor se je zgodilo prej v petdesetih letih, je tem veča folkloristova dolžnost, da reši tem vestneje vse, kar se še da rešiti. Zlasti kritična zbirka, ki hoče biti zakladnica naše narodne poezije, ne sme zapirati vrat takim proizvodom, dasi imajo morda kak izraz, ki je modernemu človeku ,shoking‘. Naturni človek se izraža tudi naturno in dd stvari pravo ime, moderni hinavec mora seveda stvar opisati. O moralnosti narodnih pesmi ne bom govoril, ker vem, da i je v tem oziru nemogoča vsaka beseda z našimi moralisti, od katerih se neki protivijo narodnim pesmim iz prepričanosti o njih pohujšljivosti, drugi pa zato, da se prvim — prikupijo. Prepri¬ čanost prvih spoštujem, vendar me ona ne more preveriti o tem, da so objavljene pesmi res pohujšljive: če se kdo pohujšuje o njih, tisti je že pohujšan; jaz ne morem za to, če mu zbujajo napačne misli, kakor ne more perica za to, če ženska srajca, ki jo je razobesila sušit, zbuja komu nečiste misli. Kdor sodi v tem oziru po načinu naših moralistov, bi moral kajpada sežgati ta zvezek (in tudi prvega), »De bi Krajnice strupa ’z njih ne pile Ljubezni sladke, ki serce zapelje.« XII Toda tak sodnik bi moral sežgati tudi vse veče zbirke narodnih pesmi drugih narodov, skoraj vse umetne pesnike, pri nas od Pre¬ šerna do Murna, kar se je dvema res že zgodilo; celo marsikateri sotrudnik »Dom in Sveta« bi se cvrl na ti grmadi, ki bi ji seveda ne ušel niti divni Homer niti nedosežni Shakespeare, niti ne truma včlikih pesnikov drugih narodov, kateri so bili tako predrzni, da so peli o ljubezni. Res da niso naše narodne pesmi asketično berilo — niti narodne legende niso za to — toda lehko jih bere brez pohujševanja, kdor se sam neče pohujševati; to pa se mu primeri včasi celo pri asketičnem berilu. Ako je neki slo¬ venski list obsodil s svojega moralnega stališča 6. snopič teh pesmi (polo 20. — 37.), češ, da nam je v sramoto in da nimajo drugi narodi nič podobno grdega, pa je eno leto prej pohvalil 5. snopič (prvih 19 pol tega zvezka), moram pribiti, da tudi ta pohvaljeni snopič ni niti s kritikovega stališča prav nič boljši ali slabši od šestega: obsodba in pohvala je torej — samovoljna, nevtemeljena, in kar se tiče narodnih pesmi drugih narodov, zlasti Angležev in Francozov, osnovana na njih — nepoznanju! Celd pesmi, izdane v dobi cenzure, ko so imeli glede tiska moralisti mnogo več pravic kot danes, niso v tem oziru nič boljše od moje zbirke. VI. Navzlic skrbni korekturi se je vendar vkralo v tekst in v kritični aparat več tiskovnih napak, kakor mi je ljubo. Popraviti jih hočem vse vkupe na koncu vsega dela, kjer bodo v dodatku priobčene tudi pesmi, ki sem jih vsled ogromnega gradiva po nepazljivosti prezrl in pozabil vtekniti na pravo mesto ali pa dobil še le, ko je bil dotični oddelek že dovršen. Prijateljem narodne poezije povem lehko že zdaj, da bodo zlasti pripovedne pesmi pomnožene z nekaterimi prav lepimi proizvodi in z mnogimi novimi naslovi, ki jih do zdaj še nismo poznali. Gotovo je tudi to, da bo vse še ostalo gradivo napolnilo vsaj dva zvezka, kakoršen je ta. VIL Veseli me, da smem zopet izreči zahvalo mnogim pospeše- vavcem tega dela, kar mi je poleg pohvalnih kritik lep dokaz priznanja za nemali trud. Pred vsem zahvaljujem tiste gospode, ki so po hudih bojih pripomogli, da je — post tot discrimina rerum — natisnjen ta drugi zvezek. Njih ime in ime imenitnih na¬ sprotnikov (ki znajo sicer zbirko rabiti, pa jo modro zabijo citirati) bo zabeleženo v zgodovini te izdaje; že sedaj pa moram javno zahvaliti g. tovariša prof. drja Matijo Murka in g. drja Ivana Tavčarja, ki sta se krepko potegnila ža njo. Dalje moram zahvaliti vse gospode, gospe in gospodične, ki so mi doposlali nove tvarine. Z veseljem konstatiram, da se poleg duhovnikov, uradnikov, profesorjev, učiteljev in dijakov nahajajo celo trgovci, XIII kmetje, delavci, kar se mi ne zdi slabo znamenje za probujenost narodovo. Veče ali manjše zbirke so doposlali: Čast. g. Janko Barle, nadškofijski arhivar v Zagrebu (vso obilno svojo zbirko, katere posamezne dele je izročil že prej); g. Anton Breznik, bogo¬ slovec v Ljubljani (5 zbirek); g. Jožef Cejan, železniški uradnik v goriškem Tržiču (5 zbirek); rajni gospod Rok Drofenik, pisatelj v Ljubljani (nekaj pesmi); g. France Francetov, dijak (4 zbirke); g. Blaž Jurko, učitelj v Razboru pri Zidanem mostu (2 zbirki); g. Franč. Gabrovčan na Dunaju (1 pesem); g. Štefan Kelemina, kmet pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža (eno zbirko in starejše zapise); g. Jožef Klemenčič, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. goricah (2 zbirki); ga. Roza Kos, učiteljeva soproga na Holmcu pri Ra¬ domljah (1 pesem); g. Jožef Krajnc, bogoslovec v Mariboru (12 zbirek in več starih pesmaric); g. Gašpar Križnik, trgovec v Mot¬ niku (17 pesmi in 4 pravljice); g. Avgust-Lah, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. goricah (1 zbirko); g. Frančišek Levec, c. k. deželni šolski nadzornik v Ljubljani (nar. pesmi iz Valiavčeve^ ostaline); g. dr. Vladimir Levec, vseučiliški profesor v Freiburgu v Švici (zbirko rajnega Iv. Kunšiča); gosp. F. F. Lužar, učitelj v Izlakah (2 zbirki svoji, 3 zbirke kmetiškega fanta Ivana Lovrača in stare pesmarice);'g. Gabrijel Majcen, vadniški učitelj v Mariboru (zbirko svojo in pa zbirke gospodov: A. Potočnika, Iv. Piliha, Frančiška Krajnca, Jožefa Strelca, Ivana Tomažiča, A. Cajnka, L. Cvirna, Antona Peska in Zmagoslava Tkalca); č. g. Miroslav Malgaj, gimn. učitelj v Št. Pavlu (2 pesmi); slavna Slovenska Matica v Ljubljani: IV—IX. zbirko g. jurista Matije Rodčta in zbirko g. Petra Miklavca iz Ribnice na Štajerskem; g. Luka Pintar, skriptor v licejski knjižnici v Ljubljani (2 pesmi svojega zapisa in nar. pesmi iz Kastelčeve ostaline); g. Frančišek Praprotnik, nadučitelj v Mozirju (več starejših zapisov in pesmaric in pa zbirke svojo, Janka Časla, učitelja na Gorici, J. Ozmeca, gimnazijca v Celju, P. Raztočnika, orglarja v Mozirju, J. Zemljiča, učitelja v solčavskih Lučah, J. Žehla, učitelja v Gornjem gradu, in naposled I. Čulka); gčna. Marica Pucihar v Ljubljani (1 pesem); g. Matija Rodš, jurist v Ljubljani (poleg svojih zbirek, poslanih po Matici, tudi zbirko g. Iv. Petkovšeka iz Hotčdržice); g. Štefan Rojnik, c. k. računar- stveni oficijal v Gradcu (zbirko g. Rasta Fašaleka in več rokopisov v radigojevinsko-prekmurskem narečju); g. Frančišek Schneider, nadučitelj v Cezanjevcih (2 pesmi); g. Hinko Sevar, zasebni uradnik v Ljubljani (1 zbirko); č. g. Štefan Singer, župnik v Škofičah (več starejših pesmaric in pesmi); č. g. o. Brnardin Šalamun, minorit kaplan pri Sv. Trojici v Halozah (nekaj pesmi in zbirke kmetiškega fanta Andreja Hrena); č. g. Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih (10 pesmi); č. g. o. Stanislav Škrabec, kustos na Kostanjevici (zbirko rajnega Ivana Kunšiča); gosp. dr. Janko Šlebinger, kand. prof. na Dunaju (1 zbirko); g. Davorin Tratnik, učitelj-voditelj v Godoviču (7 pesmi); g. Matej Trnovec, c. k. dvorni svčtnik pri najviši sodniji na Dunaju (1 pesem); g. Jožef Tušak, trgovski pomočnik pri Sv. XIV Antonu v Slov. goricah (3 zbirke); g. Jakob Wang, c. k. gimna¬ zijski profesor v Beljaku (2 zbirki in pisano cerkveno pesmarico); g. Frančišek Wiesthaler, c. k. ravnatelj II. drž. gimnazije v Ljubljani (narodne pravljice svojih nekdanjih učencev); gčna. Natalija Zabre- dova v Gradcu (zbirko neimenovane gospodične z Velikega brda); g. Jožef Žirovnik, nadučitelj v Gorjah (14 pesmi). Vse dozdanje podpornike in tudi druge rodoljube prosim, da naj bi me podpirali v težavnem delu tudi nadalje in mi do- poslali, kar imajo ali najdejo za nje pripravnega. V Nemškem Gradcu, 28. septembra 1903. 1. K. Štrekelj. VSEBINA. Predgovor Na strani . iii Del II. Pesmi zaljubljene. Razdelek I. Pesmi zaljubljene brez poskočnih. Samec si želi ljubezni (1007—1020). Lepšega ni od fantov in deklet (1021). Pri dekletih in fantih je veselje (1022) . Kod hodi moj par? (1023 — 1025). Za njega bi lepo konju postregla (1026). »Da bi jaz znala, kteri je moj« (1027—1029;. Rad bi lepo imel (1030). Tja gleda, kjer je on (1031). »Tekica teče« (1032). Dekleta si fante zbirajo (1033). Tolažba za raztresene biserje (1034). V srce mi je nahajala (1035 —1038). Na ladjo ga pojdem izbirat (1039). Ljubezen se kmalu vname (1040—1043). »Šetala sem, travco brala« (1044—1046). Ljubezen oblada vsakega (1047) . Od kod zna ljubiti (1048—1049). Tisto si izberem, ki se meni zdi (1050). Najmlajša mi je draga (1051). Tisto bi, ki ima biser okoli vrata (1052—1053). Rajši ljubljenega siromaka, ko neljubljenega bogatca (1054—1064) . . . Rajši z drago na kamenju, ko z nedrago na blazinah (1065 — 1066) . . Starca ne maram. A. (1067—1068)... Starca ne maram. B. (1069). Starca ne maram. C. (1070). Starca ne maram. D. (1071 — 1072). Starca ne maram. E. (1073). Stare babe nikoli! (1074). Pri stari bo srce žalostno (1075). Izbiranje dragega (1076—1083). Zakaj je bolna? (1084). Lep je ko klinčkov cvet (1085)... Kako gleda, gre in govori (10S6). »V gradu je za kuharico« (1087).. . . Lepše od nje ni nobene. A. (1088). Lepše od nje ni nobene. B. (1089 — 1090). .. Lepše od nje ni nobene. C. (1091).•. Lepša je ko rožica (1092). Tak velja, kakoršen si ti (10931. Gorsko cvetje ni za vsakega (1094). 3 17 17 18 19 19 19 20 21 23 24 25 25 26 26 33 34 34 35 36 36 37 37 43 43 44 44 44 45 45 46 46 47 XVI Na strani l Komu bi rože trgala. A. (1095 —1102). 47 Komu bi rože trgala. B. (1103 — 1109) ...... .50 Komu bi rože trgala. C. (1110).53 Komu bi rože trgala. D. (1111). 54 Devojka pošilja venec po vodi (1112—1114).54 Komu bi venec poslala [1115 — 1116).55 , v)._,_Komu bo venček dala (1117—1118). .... 56 1 Za njo trga rože (1119). 57 Rože bom dala dragemu (1120).57 Mak za škriljak, rožmarin za spomin (1121).57 Njene rožice bom trgal samo jaz (1122).58 Kar nabrala, vse dragemu dala (1123)..58 Ljubici največ! (1124).58 Kupim ji prstan in korald (1125).59 Kaj bom kupil ljubicam? (1126 — 1132). 59 »Ljubica, daj mi robce tri« (1133) . ... 62 Slaviček [1134—1138). 62 Le za njim! (1139) . . .64 Za njo ko riba za vodo (1140 — 1144). 65 »Ti si moja vsegdar, duša« (1145 — 1146) . . 66 »Ljubček moj si, pa je preč!« (1147).67 »Jaz ljubim enega samega« (1148).67 Samo tebe ljubim in tičico (1149).. . 68 Jaz te ljubim s srčecem (1150).68 Ljubila sva se s srčecem (1151).69 Povsod si pred menoj (1152) .69 Za tabo venem kakor venec (1153).69 Pri ljubem je najbolje (1154—1157). 70 Pri kom je prava ljubezen? A. (1158). 73 Pri kom je prava ljubezen? B. (1159—1160). 75 Pri kom je prava ljubezen? C. (1161 —1165) 77 Pri kom je prava ljubezen? D. (1166—1167). 79 Pri kom je prava ljubezen? E. (1168—1170). 80 Pri kom je prava ljubezen? F. (1171).82 Pri kom je prava ljubezen? G. (1172) . . . . . . . 82 : Pri kom je prava ljubezen? H. (1173) . .83 Pri kom je prava ljubezen? I. (1174)..84 Pri kom je prava ljubezen? K. (1175 —1176). 85 Pri kom je prava ljubezen? L. (1177—1180). 85 Pri kom je prava ljubezen? M. (1181 —1183).88 V sanjah sem ga sprejela (1184 — 1185). 90 Hladni vetrec jo zbudi (1186—1187). 91 Sredi njenega srca sta črki dve (1188 — 1192). 92 V srcu se ljubezen melje (1193—1195) . . 94 Za njega vse pretrpim (1196).93 »Celo noč sem mrtev bil« (1197). 96 Ljubezen ne da spati (1198) .. ..96 Ljubezen se močno prime (1199). .' ... 96 »Kjerkoli se midva srečava« (1200—1202). 97 Ljubezen se ne da spraviti iz srca (1203) . 97 Ljubezen se ne da spisati (1204). 98 Ljubezen se ne da pogasiti (1205— 1206) . 98 Draga najboljši zdravnik (1207). 99 Ljubezen — bolezen. A. (1208—1218). 100 Ljubezen — bolezen. B. (1219 — 1223). 105 Ljubezni slana (1224 — 1240). 108 Glava jo boli (1241).113 Trojna žalost (1242). 114 XVII "Danico bi mu v prstan vkovala (1243). Prinesel sem ti čisto srce (1244) .. Draga oblačena (1245 —1250). Draga napajana (1251 —1252). Plačana ljubezen (1253—1254). Ljubica v javorovi senci (1255—1272).. . Preskuša vanje drage. A. (1273 —1274) . . .. Preskušavanje drage. B. (1275). Zlatar rad zataji prstan (1276—1279). Izgovor (1280) . Oprezno dekle zavrne izkuševavca (1281 —1284). Noče lagati, da je prstan našla (1285—1294). Matere noče prekaniti (1295). »Kak je vojaški stan« (1296—1316). Rad bi zvedel tvojo pravo ljubezen (1317). Z žveglo jo bo iz kloštra vabil (1318). »Kam bova vandrala, vandriček moj?« (1319 — 1328). Daj mi, kar si obljubila (1329). Zavrnjena si ve pomagati (1330). Zanj ne mara nobena (1331). Zavrnjeni snubec (1332) . . . .. Nikogar ni ponjo (1333). Nikoli ga ne dobi (1334). Zavrnjeni hoče drugam (1335). Prevzetna zavrnjena (1336). . . .. »Kaj boš za mano hodil!« (1337—1139, pomotoma tudi št. 2139) Zavrnjeni snubok zasmehovan (1340—1342). Grdo zavrnjeni (1843 —1344). Čemu voziš godce? (1345). Rada jih več ima. A. (1346). Rada jih več ima. B. (1347). Sebična (1348).. Neizkušena (1349). Velika grešnica (1350—1351). Skrivna ljubezen (1352). . Njene prevzetne besede so mi v veselje (1353). Ljudem ni treba vedeti (1354). Samo materi ne pravi, da te ljubim (1355 — 1356). Vejka zelena ljubezen skrije (1357). Ker ne zna brati, ji ne piše (1358—1359). Oba pojdeta služit v beli grad (1360). Ljubljeni sosed (1361). Ljubezen v soseščini (1362—1365). Mati ji brani ljubiti (1366). Branijo mu jo ljubiti (1367). Premalo ima blaga (1368—1385). »Meni k ljubici branijo.« A. (1386 — 1390). »Meni k ljubici branijo.« B. (1391). Prepoved nič ne pomaga (1392—1393). Ukral bi jo, pa jo straža čuva (1394). »Jaz te hočem s silo vzeti« (1395). Ne sme ljubiti, kogar srce želi (1396). Kje rožmarin rodi (1397). Bistre noge (1398). Ne jemlji gizdave vdove, ampak pokorno devojko (1399) . . . »Lep je, lep brezov les.« A. (1400). »Lep je, lep brezov les.« B. (1401 —1403;. Jabolko, podoba fantov in deklet (1404 —1409). Na strani . 114 . 114 . 115 . 119 . 120 . 121 . 129 . 130 . 132 . 133 . 134 . 136 . 140 . 141 . 150 . 150 . 150 . 156 . 156 . 157 . 157 . 158 . 158 . 159 . 160 . 160 . 162 . 163 . 164 . 164 . 165 . 165 . 166 . 166 . 167 . 167 . 168 . 168 . 169 . 169 . 170 . 171 . 171 . 173 . 173 . 174 . 180 . 182 . 182 . 183 . 184 . 184 . 185 . 185 . 185 . 186 . 186 . 188 XVIII Na strani Fantje so zapeljivi. A. (1410 — 1411).190 Fantje so zapeljivi. B. -(1412). 191 Fantje so zapeljivi. C. (1413) . 192 Fantje so zapeljivi. D. (1414—1415) . 192 Fantje so kakor škorpijoni (1416) . 193 Dekleta so goljufiva (1417—1418) . 193 Vsaka naj varuje venček svoj. A. (1419—1420) . 194 Vsaka naj varuje venček svoj. B. (1421) . 193 Nedolžnost se prelehko izgubi. A. (1422—1426) . 195 Nedolžnost se prelehko izgubi. B. (1427) . 196 Z ljubim me hočejo razločiti (1428—1429) . . . .. 196 Z obrekovanjem razdrta ljubezen (1430—1434) . 198 Če se ne vrnem, pridi na moj grob (1435) . 201 Bolečine od bližnje ločitve. A. (1436) . 202 Bolečine od bližnje ločitve. B. (1437—1440) . 202 ( »Kdo bo tebe, dekle, troštal?« A. (1441 — 1459). .. 203 »Kdo bo tebe, dekle, troštal?« B. (1460) . 213 »Kdo bo tebe, dekle, troštal?« C. (1461) . 214 Sanjala sem, da si na vojsko šel (1462) . 215 »Kaj pa takrat bo, ko me nigdar več ne bo?« (1463 — 1466). 215 Pozabiš me na vojski (1467) . 216 Kedo te bo ljubil, ko bom cesarja služil? (1468) . 217 Ker sem obljubila, storim (1469—1471) . 217 Zvesta ostanem (1472). 218 Prosi Boga, da se srečno zopet vidiva (1473) . 219 Nikedar se ne vrnem (1474) . 219 Zadnji večer (1475 — 1483) . 220 Pomagala bom zveženj zavezati in odvezati (1484—1485) . 224 Pred ločitvo. A. (1486—1488) . 224 Pred ločitvo. B. (1489) . 226 Pred ločitvo. C. (1490). 226 Pred ločitvo. D. (1491—1492). 227 Pred ločitvo. E. (1493) . 228 Pred ločitvo. F. (1494). 229 Pred ločitvo. G. (1495) . 230 Moj ljubi k marširanju gre (1496) . 230 »Tebi se na očeh pozna, da si se jokala« (1497 —1508) . 230 Ljubi-vojak se loči od ljubice. A. (1509) . 236 Ljubi-vojak se loči od ljubice. B. (1510). 236 Ljubi-vojak se loči od ljubice. C. (1511) . . . 237 Ljubi-vojak se loči od ljubice. D. (1512—1513) . 237 Ljubi-vojak se loči od ljubice. E. (1514) . 238 Pojdi z mano pred kosamo! (1515) . 238 Pojdi z mano k vojakom (1516 — 1518) . 239 Sabo jo popeljem (1519). 240 Hoče za njim. A. (1520). 240 Hoče za njim. B. (1521) 241 Hoče za njim. C. (1522—1530). 242 Hoče za njim. D. (1531). 247 Hoče za njim. E. (1532—1539) . 247 Ljuba na vojski (1540— 1548) . 249 Grob bo moj dragi ljubček (1549). 253 Smrt bo ljuba moja (1550)... 254 Zelena vejica bo odejica (1551 — 1566). 254 Barčica je zaplavala. A. (1567 —1575). 260 Barčica je zaplavala. B. (1576—1583). 264 Barčica je zaplavala. C. (1584—1588). 267 Dala sem ti že venček lep (1589— 1591) . 268 XIX Na strani »Delaj, delaj, dekle, pušljec«. A. (1592—1610). 269 »Delaj, delaj, dekle, pušljec«. B. (1611).279 »Delaj, delaj, dekle, pušljec«. C. (1612 —1617).279 »Delaj, delaj, dekle, pušljec«. D. (1618—1627). 282 V treh deželah take ni (1628—1629) ... .285 Samo tiča me bo poznala na tujem (1630). 286 S solzami se ga spominja (1631). 287 Vojak se je spominja (1632). 287 »Oj kopina, kopina!« (1633—1635). 288 To ni tičica — to je ljubica (1636—1637). 288 Veseli se, da ga bo zopet videla (1638). 289 Da sem tiča, bi za tabo letela (1639). 289 Dragi na straži zvezde broji (1640). 290 Vse misli mi gredo za njim (1641). 290 Domov pridi mene ljubit (1642). 290 Ločena žaluje po dragem. A. (1643). 291 Ločena žaluje po dragem. B. (1644). 291 Ločena žaluje po dragem. C. (1645). 292 Ločena žaluje po dragem. D. (1646). 292 Le enkrat bi jo še videl rad (1647). 293 Rajši bi videl nje oči, ko v Ljubljani vse reči! (1648). 293 Moje veselje je šlo za goro (1649—1654). 294 Rešila bi ga, da bi znala zanj (1655). 297 Odkupiti ga hoče. A. (1656—1677). 297 Odkupiti ga hoče. B. (1678—1683). 305 »Kje imaš svoje dekle, da bi prosilo za te?« (1684—1690). 308 »Fantje se zbirajo s kranjske dežele« (1691 —1693). 311 »Imel sem ptičico« (1694—1695). 313 »Fantič na vojsko gre« (1696). 313 Ti umrješ doma, jaz na vojski (1697—1698). 314 Zvezda za Ljubljano (1699) . 314 Junak hranil tri devojke (1700—1701).. 315 Trije krojači pred poroko (1702). 316 Kdor se ljubi, se vrti (1703). 316 Fantje se zbirajo na vasovanje (1704). 316 »Kdor hoče micko imet’, mora štibro štet’« (1705). 317 »Mi smo iz tiste vasi, da se nas vse boji« (1706—1708). 317 »Kadar pubiČ v planinco grem« (1709). 318 Vasovanja si želi (1710).319 Pridi k meni na večerjo! A. (1711).319 Pridi k rpeni na vererjo! B. (1712).319 Pridi k meni zvečer! A. (1713—1714).319 Pridi k meni zvečer! B. (1715).321 Tičica zove ljubico k ljubemu (1716).321 Pridi, kadar vsaka duša s svojo dušo spi (1717).322 Pridi drevi, na oknu najdeš ključ (1718).322 Drevi pojdem po pušljec (1719).322 Ljubezni pojdem iskat (1720). 323 »Pojdem na Štajersko« (1721 —1734). 323 Na planino pojdem zavoljo ljubice (1735). 327 Nocoj grem v tretjo vas (1736). 328 Vse tri so mi drage (1737). 328 »Da bi se kmalu noč storila!« A. (1738). 328 »Da bi se kmalu noč storila!« B. (1739). 329 Proti jutru je, in še nisem ž njo govoril (1740). 329 K ljubici bo jahal (1741 —1742). 329 Predaleč je v vas! (1743).^30 Nevarno je čez Savo v vas hoditi (1744—1745). 330 XX Na strani »Če plavat’ ne znaš, ne hodi k nji v vas!« (1746—1749). 331 Črez vodo ne more do nje (1750).. 332 Daleč v vas hoditi, težko zapustiti (1751). 333 Fantov se boji (1752—1753) . . . .. 333 Pojdimo je klicat! (1754—1758). 334 »Komur se dremlje, naj gre spat«. A. (1759—1760). 336 »Komur se dremlje, naj gre spat«. B. (1761 — 1763). 337 Kaj neki dela, da ga tako dolgo ni? (1764—1865). 338 Kje si bila tako dolgo? A. (1766). 339 Kje si bila tako dolgo? B. (1767—1768). 340 Je-li bolan, da ga ni? (1769—1770). 341 »Moja ljub’ca je pošto poslala« (1771). 342 Ljubi pride k čakajoči ljubici (1772—1773). 342 »Dušo moja, otvori mi vrata!« (1774). 343 Odpri, konj je truden (1775) ... . 343 Včeraj rožmarin, danes pelin (1776). 344 Tudi v temi najdem k ljubici (1777). 344 Ljubica, odpri kamrico! (1778—1780). 344 K njemu gre (1781) .. 345 Kam boš dela rožmarin, sokola, konja? (1782—1784). 346 Jokajočega ljubčeka pelje v kamrico (1785 —1786). 347 Lep sprejem (1787). 348 Konjiča kupim, da ga v vas pojezdim (1788—1798). 349 Da bi le prifural ljubi moj! (1799—1800). 353 »Sem mislil s’noči v vas iti« (1801—1807). 354 V vas se pripelje (1808—1809) .. 357 Prepevaje gre v vas (1810).. ..358 V deveto deželo gre v vas in je lepo sprejet (1811).359 Ljubica se ga veseli (1812).360 Odpusti mu in ga zopet sprejme (1813) ..361 Srečni Blaže (1814—1817) • ■ ... 361 »Zorja, počakaj, da mu robačo zašijem!« (1818).362 »7-orja, ne vzhajaj mi rano!« (1819—1820).. 363 Vstajajte, solnce vzhaja! (1821). 363 »Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil?« A. (1822—1832) .'v. . 364 »Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil?« B. (1833). 369 »Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil?« C. (1834—1838) . . . 369 »Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil?« D. (1839—1846) . . . 372 »Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil?« E. (1847— 1848) . . . 375 »Začelo se je zoriti«. A. (1849) . .. 376 »Začelo se je zoriti«. B. (1850). 376 Jaz še nisem nič poljubil! (1851)... 377 »Lehko noč bi ti jaz voščil, — pa bo skoro beli dan!« (1852—1853). . 377 Mežnar je prezgodaj zazvonil (1854).. 377 Petelinček je prezgodaj zapel (1855). 378 Petelinček oznanuje dan (1856—1861). 378 »Kukavica lepo kuka v zelenem bukovju« (1862—1863). 380 »Kedaj bom jaz doma!« (1864). 380 Konji že hržejo, dani se (1865)... 382 Čas je konjiče futrati (»Pojte, pojte, drobne tiče«) (1866—1874) .... 382 Predolgo sem spal! (1875—1876). 384 Žalosten je, ko je zjutraj ne vidi več (1877—1879). 385 Čas je oditi od ljubice (1880). 386 »Kaj ti je vsaka noč prekratka!« (1881 —1883). 386 »Zmisli na to, kaj je snoči bilo« (1884).- . . . . 387 Na vasovanju zasačena se zlaže (1885—1899). 387 To ni tat, ampak z grada mladi gospod (1900). 394 Najdeni prstan (1901 —1902). 395 lili. it XXI Na strani Počasi tudi še prideva domov! (1903—1904). 396 Celo noč gorko, proti jutru mraz (1905). 396 Sinoči sem se ljubiti navadil (1906) . 397 Sinoči sem jo navadil duri odpirati (1907—1908). 397 »Po noči je prišel, po noči je šel« (1909—1911) . 397 Nihče ji ne vbrani vasovanja (1912—1913).398 Počakaj, da mati zaspi (1914).399 Ona spi pri mamici (1915) ..399 Ona pretrdo spi in se ne da zbuditi (1916).399 »Včasi me rada ima, včasi mal’ godrnja« (1917).400 Nikar ne hodi k drugi (1918—1919).. 400 Sam pridi po pušljec! (1920). 401 Če sem jaz grešila, si ti tudi! (1921). 402 Če me zapustiš, mi srce preveč skališ (1922). 403 Poglej, kako te zvesto ljubim (1923).. . . . . 404 Srce mi s plamenom gori (1924).. 404 »Radujte se, kušujte se« (1925). 404 Ljubiva se, dokler je čas (1926) . . .. 405 Ljubite, dokler ste mladi (1927—1928) 405 Pijmo ga. saj imamo ljubice! (1929). 406 Dekle mora moja biti! (1930). 406 Kakoršna si ti, take ni pod soncem (1931— 1933)'. ..406 Nikjer nisem tako. vesel, kakor pri njej (1934). 407 Štajerko hočem vzeti (1935—1936). 408 Ženil se bom, pa ne v tem kraju (1937—1940). 408 Možite me, ko bom visoka ko konoplja (1941).410 »Zakaj se ti, dečva, ne udaš?« (1942—1944) . 410 Ne more se odločiti za nobeno (1945) . . . . . . . . . . . . 411 Oče mu svetuje, naj se ženi (1946—1953) 411 Slabo se ti bo godilo, če me vzameš (1954). .. 413 »Če le sedem, pa zaspim« (1955—1956) .. 414 Če si jezna name, odpusti mi. A. (1957—1958) 415 Če si jezna name, odpusti mi. B. (1959—1960) . 415 Če te glava boli, jaz ti dam zdravja. A. (1961 —1964). 416 Če te glava boli, jaz ti dam zdravja. B. (1965). 418 Devojka in trije zdravniki (1966). 419 Tovariš bo bolezen spoznaval, jaz jo ozdravljal (1967). 419 Ne za zdravila, za svete maše daj! (1968). 419 Na zemlji se ne bova več videla (1969). 420 Od rožic jemlje slovo, ker bo umrla (1970) .. 420 Ako nočeš z mano govoriti, umrem (1971). 421 Pokopati te dam kraj stezice, ki sem hodil po nji v vas. A. (1972) . . 421 Pokopati te dam kraj stezice, ki sem hodil po nji v vas. B. (1973—1975) 422 Ljubici k smrti strežejo (1976). 423 »Bom šel na planince«. A. (1977—1982). 424 »Bom šel na planince«. A. (1983) . . . . • • • ■ .427 Za njo pojdejo vse ljubljanske deklice (1984) . . . 427 Nesreča jo je zadela daleč od mene (1985) . . ... . 428 Moj ljubi jako trdno spava (1986)... 428 Žalostno življenje, ker je ljuba umrla (1987). 429 V srce ti usadim lepe rožice tri (1988—1991). 429 Je-li nezvest in gori za drugo? (1992—1997). 431 Nič ne mara, če on umrje; izbere si drugega (1998). 433 Očitanje. A. (1999). 433 Očitanje. B. (2000). 434 Očitanje. C. (2001) 434 Očitanje. D. (2002). 435 Očitanje. E. (2003—2004). 435 XXII Na strani Nisi li ti toliko kriva, kolikor jaz? (2005—2006). 436 »Najina ljubezen proti koncu gre« (2007—2008). 436 »Le nate sem mislila« (2009). 437 »Prišel sem le slovo jemat« (2010). 437 »Nocoj bom spoznaval svoje dekle« (2011—2026). 437 Pretnja kljubujoči devojki (2027). 442 Izgubi ga, ker mu neče odpreti (2028—2029). 443 Prstan je padel na tla (2030). 443 Zapusti jo, ker mu neče odpreti (2031). 444 Tista bo ljuba moja, katera mi odpira (2032). 444 »Deklica v vrtiču rože sadi« (2033—2052). 445 Kako ti bom odpirala, ker nisem nič večerjala! (2053—2054). 457 Nisva drug za drugega (2055). 458 »Če nečeš odpreti, pa lehko zaspiš!« (2056—2057). 458 Zapusti jo, ker ga neče uslišati. A. (2058—2059) .. 459 Zapusti jo, ker ga neče uslišati. B. (2060). 460 Zakaj mi nisi prej povedala? (2061). 460 Zapusti jo, ker prvega ne more pozabiti (2062). 461 S tovarišem gre k ljubici po prstan (2063—2076). 461 »Kaj boš slovo jemal, saj še nisi druge zbral« (2077—2082). 467 Streljal bom fantom na veselje, ljubici na žalost (2083). 469 »Najunega veselja nazaj več ne bo!« (2084). 470 Ne mara več priti, ker ima že drugo (2085). 470 »Dekliška ljubezen je fantovski špas« (2086—2088). 470 Pri tebi ni mati, ampak mlad vojak (2089). 471 Maščevati se hoče (2090).. 472 »Mamca po štengah gor, pobič skozi okno dol« (2091—2093) . . . . 472 Druge napaja, z mano gre spat (2094—2101) . .. 473 Tebi ne bom delala venca, ker ti ga je druga dala (2102—2103) . . . 475 Drugega imam, ni treba godcev voziti (2104—2105). 476 »Odkar sem te ljubiti začel, nisem bil več vesel« (2106—2111) .... 477 Poleg mene si druge ljubila (2112) ...... .480 Nima je sam. A. (2113) . 480 Nima je sam. B. (2114) .... ..480 Nima je sam. C. (2115) . ..481 Nima je sam. D. (2116) .481 Nima je sam. E. (2117).482 Nima je sam. F. (2118).482 Nima je sam. G. (2119—2121).482 Zasačil jo je (2122—2123) . .. 484 Snoči je bil drugi pri nji (2124) . . .. 484 Če dekle dva fanta ima (2125). 484 Nezvesto dekle — roža brez duha (2126—2127). 485 Nezvesta ljubezen je roža, ki se posuši (2128) .. 486 Kaznovana nezvestoba (2129—2137).. . 486 Lažnjivko sem ljubil (2138) ... 490 Tvoj pušljec ni več mene vreden (2140). 491 Če tudi neče priti, saj lehko dobim drugega (2141).491 Lehko dobim drugo (2142). 492 »Ko sem v vas prišel, mi je dala stol« (2143—2145) . 492 Po nepotrebnem sem nageljne sejal (2146—2149). 493 Koliko črevljev sem potrgal, ko sem hodil v vas (2150). 493 Ne da večerje, ker je prepozno prišel (2151).494 Za grozdje prodana ljubica (2152—2153). 494 Če je nimam, vendar prestanem (2154). 494 Konju lepše potreže kakor ljubemu (2155). 495 Če mož ženo zapusti, zakaj bi jaz ljubice ne smel? (2156—2162) . . . 496 Ko bi bil doma ostal, bi bil danes zdrav (2163). 498 XXIII Na strani »Stari oče, stara mati« (2164—2165).. 499 V mlako ga vlečejo. A. (2166—2167). 499 V mlako ga vlečejo. B. (2168) 500 V mlako ga vlečejo. C. (2169). 501 V mlako ga vlečejo. D. (2170). 501 Dekletom ne bom več verjel (2171—2172). 502 »Zvedel sem nekaj novega« (2173—2185). . 503 »Adijo, le zdrava ostani!« (2186—2188) . 508 Moja ljuba snubiče ima (2189—2199) .. 508 Nič ne maraj, če tudi vzameš neljubljenega moža (2200). 512 »Jaz sem čula, da se dragi ženi« (2201—2202). 513 »Zvedel sem, da se ljuba ženi« (2203) ... 514 Zavoljo tebe se je že marsikatera kesala (2204) . . . 514 »Nisi vreden mojega zelenega venca!« (2205). 514 »Deklč, prinesi glaž vode« (2206—2311). 514 »Zdaj je dobra za te vodica!« (2212—2213). 516 »Če bi moja bila, bi z mano v krčmo šla« (2214).517 Čemu si se omožila? (2215—2225) . . . . . . . . 518 Žaluje po samskem stanu. A. (2226—2227) .. . 522 Žaluje po samskem stanu. B. (2228—2229) .522 Prokleta italijanska zemlja (2230) .. 523 Vrag vzemi tovariša, ki mi je ljubo prevzel! (2231—2232) . . . . . 523 Z rožami hoče fante goljufati (2233—2240) .. 524 »Men se dekle smili, ker je moja b’la« (2241—2243) . 527 Spominja se, kako se je ljubezen vnemala (2244). 527 Kolikokrat sva se užila! A. (2245)... 527 Kolikokrat sva se užila! B. (2246).. 528 Zapeljane — zasramovane (2247) .. 528 Vsem dobro znana (2248).. 528 Samo še enega bi izbrala! (2249). 529 Ljubezni moč kaže le noč (2250). 529 »Moj rožmarin se že suši, bo drugo farbo dobil« (2251—2257) .... 529 Če boš srajco šivala, šivaj jo za sinka (2258; .......... 532 Venček se ne da več vrniti (2259). 533 Zapeljana se prepozno pritožuje (2260) ... . 533 Ogenj in slama — zjutraj pepel! (2261) ... 534 Žalostna po izgubljeni nedolžnosti (2262) .. 534 Venček zaspala z jagrčkom (2263—2265) ........... 534 Za tolarje, ki jih on da, si kupi zibelko (2266—2267) . . . ... . 536 Rožmarin proda in kupi zibelko (2268—2269) ... . ... . . . . . . 537 Bele predpasnike bo za plenice zrezala (2270—2271). 538 Nič ne mara, dasi bo zibala (2272—2273) . . .. . . 538 Če je slana ajdo vzela, pa pšenica obrodi (2274). 539 Še vesela boš, da boš jesti imela, ko boš zibala (2275). 539 Pobič, ne nagibaj se k nji! (2276). 540 Dete rojeno v zeleni praproti (2277—2279) . 540 Prej je delila pušeljce — zdaj prosi kruha (2279) ........ 540 Lani — letos. A. (2280—2282) . . . .. 541 Lani — letos. B. (2283—2286). 542 Lani — letos. C. (2287). 544 Rože sem trgala, dokler sem nedolžna bila (2288—2309) . . . . . . 544 Dokler si devica bila, si cvela kakor roža (2310). 552 »Je listje padalo, je dekle jokalo« (2311) . . . 553 »Če bo kaj novega, zibala boš!« (2312—2314). 553 Da bi te ne bila nikoli poznala in videla (2315.—2316). 554 Od poštenja in veselja — na žalost (2317). 555 »Svoje norosti si premišljuje« (2318). 556 Posledki ponočnega vandranja (2319). 556 XXIV Na strani On žvižga — ona se joče. A. (2320).557 On žvižga — ona se joče. B. (2321—2323). 557 Zakaj se nezakonska mati joče? (2324).558 »Moja rudeča farba vsa na bledo se je obrnola« (2325). 557 Zapeljana se vrne domov (2326). 559 Težak bo na sodnji dan odgovor zavoljo vasovanja (2327—2328) . . . 560 Račun o neposvečevanju praznikov vsled ljubezni (2329;.560 Oženil sem se z nesrečo svojo (2330). 561 Vsaki je nestanoviten (2331 — 2334). 561 Zvestoba podobna jabolku (2335 — 2337). 563 Hodi k vragu! k meni pride, ki mi je namenjen (2338). 563 Obesila bi ga! (2339). 564 Nezvesti, ki se ženi, preklinjan. A. (2340—2341). 564 Nezvesti, ki se ženi, preklinjan. B. (2342). 565 Nezvesti, ki se ženi, preklinjan. C. (2343—2344). 565 Naj se ženi, širok mu je svet! (2345). 566 Neče ga kleti, ker bi ga strela ubila (2346). 566 Dekliška kletva je grozna (2347—2348) .... . 567 »Oj sijaj, sijaj, sonce, name spod višnje gore!« (2349—2350). 567 Ko ptičica sem pevala (2351—2352).568 Nikogar ni, da bi jo tolažil (2353). 569 Nikogar nima (2354). 569 »Bog ti odpusti, kar srce trpi!« (2355). 570 Zapuščena hoče v klošter (2356—2360). 570 »Vse bom pobrala, kar imam« (2361—2364). 573 Moje srce bo ozdravljeno, ko bo v zemljo spravljeno (2365 — 2378) . . 575 Ljubi se ne vrne, dasi se je zaklel (2379—2380). 579 »Vsi so prihajali, njega ni b’lo« (2381—2386). 580 vSmrt zamori tudi ljubezen (2387—2389). 582 Vrni srce, da se ne bova tožila zanje! (2390—2396). 583 Zeli si samo še, da bi srečno umrl (2397). 585 »Kaj je ljubiti ljubice tri« (2398) .. 585 Srce mi hoče na dva kraja iti (2399). 586 »Srce se mi kala na dva mala tala« (2400). 586 Pomlad mi bo v gotovo smrt (2401). 587 »Pomlad za tebe ne pride več (2402—2414). 587 Kadar mimo grem, se ozrem na svoje ljubezni kraj (2415). 592 Vse veselje je prešlo (2416). 592 Razdelek II. Pesmi zaljubljene poskočne. Ženska vse omaga (2417—2418) ... 593 Ženske same hrepene po ljubezni (2419—2424). 593 Pajek uči, kako loviti ženske (2425) .. 594 Vesel in odločen jo vsaki dobi (2426). 594 Raji ljubiti ko študirati (2427) . 594 »Sem rajtal študirat’« (2428—2438). 594 Le ljubil bi rad, dokler živim (2439—2441). 596 Nobene ni, ki bi bila zanj (2442—2447). 596 Vse je obhodil, pa je še ni videl (2448 -2457). 597 Nihče mu je ne da (2458). 598 Vsi ljubijo, samo on in dva še ne (2459) . . . . . ... 598 Ona in tovarišica ga nimata (2460). 599 ekle brez fanta ko cesta brez tira (2461). 599 Ker ga nima, jo sonce tolaži (2462). 599 Sram ga je brez ljubice (2463—2464). 599 Sram ga je ljubiti (2465). 599 S pokoro si jo hoče izprositi (2466—2469). 600 XXV Na strani Vsacega od kraja ne vzame (2470). 600 Kmalu ga hoče imeti (2471). 600 Lehko jo on zmoti (2472). 601 Pravega je težko dobiti (2473). 601 Za lepega bi vse pretrpela in dala (2474—2478). 601 Kupim ga (2479) ... 601 Spomladi jo (ga) dobi (2480—2482) . 602 Kakovšne želi (2483—2516) . 602 Katerega si želi (2483—2516) ... 602 Katerega si želi (2517—2522) .. 606 Le tistega hoče, ki ji pri srcu leži (2523).. 607 Kakovšne ne mara (2524—2537) ....... i ..... . 607 Kje si jo hoče poiskati (2538—2558). 609 Kje mu ne bo moči izbirati (2559—2562) .611 Kje ji ne bo moči izbirati (2563—2565). 612 Katera mu je po godi (2566—2570) .. 612 Katere ne mara (2571—2572) . 612 Katerega ne mara (2573—2584). 613 Katera mora njegova biti (2585—2603).. 614 Kateri mora biti njen (2604). 616 Ker je premlada ali premajhna, počaka (2605—2613). 616 Če sem majhna, saj zrastem! (2614) 617 Če nje ne dobi, umre samec (2615) . . . ..618 Če njega ne dobi, neče nobenega (2616—2619). 618 Kaj ji hoče dati, če bo njegova (2620—2624) .. 618 Hodil bo za njo, dokler je ne dobi (2625—2626). 619 Ali me boš imela? (2627). 619 Ljubil bi jo, pa ima grdo imč (2628) .. 619 Sebe hvaleč jo (ga) hoče pridobiti (2629—2637).. . . . . 620 Ne brani se me, saj si mi že davno obljubljena (2638—2643) .... 621 Pri materi jo hoče izprositi (2644—2646).. 622 Prvi še ni pozabljen (2647—'2649). 622 Ona ga neče (2650—2702 [ne 2694]) ..623 On je neče (2703 [ne 2695J—2709) . 629 Zavrnjeni ji kljubuje in jo ošteva (2710—2736). 630 Zavrnjeni mu kljubuje (2737—2738).. 634 Zavrnjeni se baha (2739—2752) . .. 634 Zavrnjena se baha (2753—2758) .. 635 Nobena ga ne mara (2759—2762). 636 Vjel jo je (2763—2775) . 637 Zgodnja navada (2776—2777). 638 Vesel je, da jo je drugemu prevzel (2778). 638 Zaljubil se je (2779—2789). 639 Kaj sta cn in ona (2790—2791) . 640 Katera je njegova (2792—2795). 640 Kaj je on (2796—2809). 641 Kaj on dela (2810—2811).. 643 Čemu je ona podobna (2812—2817) .... -. 643 Kakovšna je. A. (2818—2871). 644 Kakovšna je. B. (2872-2888). 651 Kakovšen je on. A. (2889—2906). 653 Kakovšen je on. B. (2907—2912). 656 Kaka svojstva in navade ima ona (2913—2936). 656 Kaka svojstva in navade ima on (2937—2953). 659 Kje biva ali je ona (2954—2975). 661 Kje biva ali je on (2976—2983). 664 Molil bo, da bo lepo rastla 12984—2986). 66s Tebe bom vzela (2987—2989). 665 XXVI Ti lepa; jaz lep (2990—2992). Ena kri (2993—2995).. Pogoji ljubezni (2996—3003). Ona edino veselje (3004—3006). Na njenem vrtu raste najuna ljubezen (3007) .... Izjavljanje ljubezni (3008—3039).. . . Priseganje ljubezni (3040—3043). Brez nje ne more biti (3044—3049) . . . . . , . Le na njo misli (3050—3058). Ljubezni moč (3059—3065).. Ljubezen prežene bolezen (3066 — 3068) . . . . . . Ljubezen daje veselje in zadovoljnost (3069—3072) . . Ljubezen prežene žalost (3073—3074). Ljubezen krati čas (3075) ........... Ljubezen je kriva, da on iz dneva dela noč (3076—3079) Samosvoja ljubezen (3080—3085) .. Poljubljata se (3086—3089).. Objemata se (3090—3098). Pri njej je sreča (3099—3100). . .. Sestanek (3101—3115). Pri delu (3116—3119).. Ljubezen ga (jo) goni k njej (njemu) (3120—3126) . . Njena lepota in brhkost ga vleče k njej (3127—3140) Za njim je tekla in padla (3141—3144). Kaj ji on da (3145—3174). Kaj mu ona da (3175—3178). Mnogo ga stane (3179).. . . . Ljubezen ni greh (3180—3181). Svarilo. A. Ljubezen nevarna (3182). Svarilo. B. Ljubezen nedolžnost vzame (3183 —3187) . . Svarilo. C. Tepel te bo in stradala boš (3188—3189) Svarilo. D. Ne odlašaj predolgo z ljubeznijo (3190—3198) Povabilo v vas (3199—3246). Zavoljo vodč in grdih steza ne prihajaj (3247—3256) Navadil sem se, ker sem mnogokrat hodil (3257—3239) Slabo razumel (3260—3261). V vas pojde (3262—3286). Ujime so povod, da bo sama nocoj (3287—3292) . . . Želi si večera, da bo šel v vas (3293) .. Drevi spet pride (3294—3299) ......... Če ga ne bo, se je zgodila nesreča (3300—3303) . . . Neprijetna hoja v vas (3304—3310). Prijetna hoja v vas (3311—3316). Skupno vasovanje fantov in njih čakanje (3317—3326) . Odločni in pogumni gre v vas (3327—3336) .... Bojazljivec gre v vas (3337—3354). Ona ga pričakuje v vas (3355—3379). Zaman ga pričakuje (3380—3399). Ravnodušna, če ga ni (3400—3401). Noče se mu oglasiti in mu odpreti (3402—3443) . . . Prepozno je prišel (3444—3446). Pod oknom čaka in prosi, da mu odpre (3447—3465) . Vabi ga k sebi (3466—3471).. Natihoma jo poišče (3472—3481). Pusti ga k sebi (3482—3493). Ljubeznivo sprejet (3494—3530). Lačnega nasiti (3531 —3535). Odhajanje z vasovanja (3536—3575). Na strani 666 666 666 667 668 668 672 673 673 675 676 676 677 677 677 677 678 679 680 681 682 683 684 685 686 690 690 690 691 691 691 692 693 699 701 701 701 704 705 705 706 707 708 708 709 715 718 718 724 724 727 727 729 730 735 736 XXVII Na strani Kaj je sinoči bilo (3576—3584). 741 Sram jo je, ker je vasovala (3585—3593). 743 Po vasovanju (3594—3597) . 744 Dogodbice ob vasovanju (3598—3610).. 745 Citre, godci in ples (3611—3682). 747 V krčmi (3683—3694). 756 Mnogo ljubezni — mnogo grehov (3695). 758 Ljubeč je postala nepobožna (3696). 758 Nasledki uživane ljubezni (3697—3740). 758 Nič ji ni, če tudi ziblje (3741—3742).. 763 Zapeljana — zasmehovana (3743—3756). 764 Skrivna ljubezen (3757—3772). 766 Ljubezen v daljavo (3773—3784). 769 Revščina (3785—3802).. 770 V žlahti sta si (3803—3805) . .. 772 Žlahta in drugi branijo ljubiti (3806—3839). 773 Oče mu ne brani (3840).-.. 777 Obrekovanje ljubečih (3841—3860) .. 778 Predaleč je. A. (3861—3872). 780 Predaleč je. B. (3873—3878). 782 Odpotovala je, ni je doma (3879—3884). 782 Kmalu se bosta ločila (3885—3895) .. 783 Slovo jemljeta (3896—3913) 785 Zvestobo mi ohrani! (3914—3924). 787 Ne boj se moje nezvestobe (3925—3929) .'..• . . . 788 Ločita se (3930—3949). 789 Ona hoče za njim (3950—3958). 791 Ločena se ga spominja (3959—3962). 792 Obišče ga vojaka (3963—3969). 793 Ločeni se je spominja (3970—3976). 794 Kje hodi in biva ločeni (3977—3978). 795 Ona ga odkupi (3979—3982) . 795 Ločena žalujeta (3983—4014). 795 Vse se združuje, kedaj se združiva midva? (4015). 799 Hrepenenje ločenih (4016—4038) . 799 Pozdravilo ji pošilja (4039—4041). 802 Povrne se (4042). 803 Dolga ljubezen (4043—4044). 803 Doklč bo trajala ljubezen (4055—4046). 803 Ne daj, da ljubezen ugasne (4042). 803 Staro ljubezen ponovim (4048—4062) . .804 Stara ljubezen ne zarjavi (4063—4068). 806 Pomagaj, če me rada imaš! (4069—4074) .. 807 Skušavanje drage (4075—4086). 808 Ljubosumen (4087—4102). 810 Neljubosumen (4103) .. 812 Ljubosumna (4104—4109) . .. 812 Jeza, kljubovanje in prerekanje (4110—4143).813 Sprijaznita se zopet (4144—4148). 817 Nestanovitna je (4149—4153). 818 Očitanje (4154—4169). 819 Hladna ljubezen (4170—4188). 821 Ljubezen gine (4189—4194). 823 Ona se ga je naveličala (4195—4210). 824 On se je je naveličal (4211—4229).. 825 Ljubezen si odpovedujeta (4230—4264). 828 Nori je naravnost (4265—4267). 833 Opeharjena zasramovana (4268—4272). 833 XXVIII Na strani Slepari jo (4273 — 4280). 836 Slepari ga (4281—4290).. 837 Laže se mu (4291—4297).. ,. 839 On jih ima več (4298—4328). 839 Ona jih ima več (4329—4347) .. 844 Druga ga je prevzela (4348—4354). 846 Nima je sam (4355—4360). 847 Ne bo me več norila (4361—4366) . 848 Očitata si nezvestobo (4367—4383) .. 849 Očitno mu je nezvesta (4384—4389) . . .. 851 Sama (sam) izpoveduje nezvestobo (4390—4411). 852 Ravnodušno prenaša prevaro (4412—4434). 854 Žalosten zavoljo njene nezvestobe (4435—4441). 857 Žalostna zavoljo njegove nezvestobe (4442—4450).. 858 Nezvesta zavrnjena (4451—4455). 860 Nezvesti zavrnjen (4456—4471). 861 Nezvestoba se ji slabo izplačuje (4472—4475). 863 Nezvesto zasramuje in se ji maščuje (4476—4494). 863 Kesa se, da jo je spoznal (4495—4510). 865 Drugih je (4511—4517) . 868 Ne more pozabiti (4518—4522) . 868 Tolažba zapuščene (4523—4529) . . . .. 869 Prošnje in očitki zapuščene (zapuščenega) (4530—4543) . . . . . . 870 Spominja se prejšnje ljubezni (4544—4550). 872 Bolečine in tožbe zapuščene (zapuščenega) (4551—4590). 872 Ljubi (ljuba) umrje (4591—4598) .. 877 Ženil bi se rad (4599) . ... 879 Oženil se bom (4600—4630) . 879 Kakovšnega (kakovšno) vzamem (4631—4649). 885 Ona se boji zakona (4650—4658). 888 Kam se ji ni možiti (4659-—4671). 889 Vzeti me moraš (4672'—4674).. 891 Dota (4675—4679) .. 892 Poroka in svatba (4680—4686) . 892 Poročena joka od matere grede (4687—4688). 893 Omožila se je (4689). 893 Če te ne, pa drugo (4690). 894 Samec ostanem (4691). 894 Zarjavela — moža željna (4692—4717) .. 894 Ljubezen je bila in bo (4718—4722). 898 Narodni pevec o poskočnicah (4723—4729).. . . . 899 Del II. 4 - PESMI ZALJUBLJENE. o o o RAZDELEK I Pesmi zaljubljene brez poskočnih. Samec si želi ljubezni. 1007. (Koroška.) V Šmihelu ano kaj žico mam, Da ma dba cimra noj hram; Al kaj mi pomaga Ta kaj žica draga, 5 Ko notre prebivam koj sam! V hišci fervovžič imam, V katieram tičice mam; Praliepo žvižglajo, Še liepše spievlajo: 10 Kaj nuca, k’ jih slišim koj sam! Pri hiši pa gartelc imam, V katieram jaz rožice mam; Praliepo cvetijo In žvahtno dišijo: 15 Kaj nuca, k’ jih voham koj sam! Dba šimlasta konjča jas mam, Da jih za tri tavžent kna dam; Kaku zarzajo, Ko vince pelajo: 20 Kaj nuca, k’ ga luklam koj sam! Prad durmi na kvopi sedim, Ano fajfo tobaka kadim, Pa gledam doline, Vsoče pvanine: 25 Kaj nuca, k’ jih gledam koj sam! Ano postelco tudi imam, Katiero jas dro zvo štimam; Okuel se obračam, Po postelci švatam: 30 Kaj nuca, ko spavam koj sam! An trošt pa še vendar imam, Da kna bom dovgo več sam; Bom duebov navesto, Oh lubico zvesto, 35 Potlej bom vasev, k’ na bom sam! 1007. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 303 — 304. 4 II. Pesmi zaljubljene 1008, 1009. 1008. (Iz ziljske doline.) Jes (pa) ’no šišico 'man, Notre tri cimerče 'man; Notre špaciran, Si kratek čas djelan: 5 Kaj nuca, k’ sen pubič le sam! Jes (pa) en gartelč iman, Notre tri rožice 'man; Mi ljepo cvetijo, Mi žlahtno dišijo: 10 Kaj nuca, k jih vohan le sam! Jes (pa) dvje tičici 'man, Jih še za pet rajniš ne dan; Mi ljepo čverlajo, Mi ljepo žvižglajo: 15 Kaj nuca, k’ jih slišin le sam! 1009. (Od Koborida.) Gore za kotom sedim, 'No fajfco tobaka kadim. Grem doli Po polji, 5 Nazaj pa le sam pritekljam! Še 'no hišco imam, Noter v njo se podam: Kaj m’ nuca, Kaj m’ nuca,. 10 K’ sem zmiraj le sam! Še en gankič imam, Gor nanj se podam: Kaj m’ nuca, Kaj m’ nuca, 15 K’ sem zmiraj le sam! Še en vrtič imam, Je poln z rožci nasjan; Kaj m’ nuca, Kaj m’ nuca, 20 K’ jih vonjem le sam! 1008. Zapisal M. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III., št. 1147., kjer je pesmi priložen tudi napev in je tiskana med plesi s to-le opazko: »Korušec ili obični slovenski raj vrlo je veseli ples te spada u red dvojnih plesova. Hode da izrazi otmicu, što nije bio toli surov običaj, kako si ga mi obično predstavljamo, jer ako se je i otmica izvela potiho i lukavo, to je ipak djevojka ponajviše sporazumna bila s otimačem (?). Korušec se pleše živahno; plesačica se pričinja, kao da hode plesaču (otimaču) uteči, te se okrede i izvija plesadu osobitom hi- trinom i vještinom; nu on kao munja za njom smjelo i junački pocikujud ve¬ selo skače u vis, dok ju napokon ne ulovi. Tada ju kao zaljubljeni objima te ju digne u zrak, pocikujud opet radostno na slavnoj dobiti. Majar Ziljski kaže, ,da se nikako popisati ne da, kako veselo i izvrstno slovenska muzika pri tom jigra; čini se, da človeku srdce od veselja poskakuje, tako prijetno poju gusle i berljuzga klarinet 1 .« 1009. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmaverja. Pri verzu j. je pripisana za za kotom f»hinter dem Ilerde«) varijanta na ognjišču. II. Pesmi zaljubljene 1010, ioii. 5 Še ’no posteljco imam, Gor na njo se podam In začnem študirat, Al’ bom še dolgo le sam? 25 Družina se gmira, Mi denarce pocera: Še rad bi ležal le sam! IOIO. (Z Banjšic.) Tam gori v strmalci no hiš’co imam — Oj oj, ko moram bit’ sam! Noter v tej hiš’ci štir okenc imam •— Ojoj, ko moram bit’ sam! 5 Noter v teh oknah dost nagelnov imam — Ojoj, ko moram bit’ sam! Lep6 mi cvetajo, še lepš mi dišajo: Kako j ih bom dišal sam sam! 10 Še vene pred hiš’co ’no trto imam -— Ojoj, ko moram bit’ sam! Mi vince obeta, Mi okne opleta: Kako je bom pil, ker sem sam! 15 Še vene pred hiš’co na klopi sedim, Jenoj no fajfo tobaka kadim. Sem šel na polji Prav delječ okoli — Nazaj prižvižgam le sam! 20 Sem videl fantiče, vsak s svojo deklinco, Ojoj, ko gredo na špas: De b’ vedel, de b’ vedel Prešmentran Treb’šan, Sem bi šel v vas, ji delal kraj čas! 25 Jo čem, jo čem, jo čem udobit’, Jo čem, jo čem prav srčno ljubit’! ion. (Iz Cerkna.) V logu ’no hišco imam, Sprelepi je čimer no hram. Al’ kaj mi pomaga Oj hišica blaga, 5 Ker v nji pa prebivam le sam! Okolhišcelep’ ganjčekimam, Z zelenim drevesam obdan Mi okna zapleta, Mi sadja obeta, 10 Al’ mar sem goljuf, ka sem sam! ioio. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 27., 28. V verzu 9. je sam sam pač iz k’ sem sam. ion. Zapisal Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa. 6 II. Pesmi zaljubljene 1012. Pred hišo lep vrtec imam, Z lepim rožicam obdan: Prelepo cvetejo, Še lepš mi dišejo, 15 Oh kaj! ker je duham le sam! Pred hišo na klopi sedim, Tobaka napravim, kadim Pa zmirom se zdiha, Sem suh kakor veha, 20 Oh kaj, ko ga puham le sam! 1012 . (Z Grahova na Tolminskem.) Ah le kaj ti povem, ti povem, da sem sdm, Tam gori v Tribuši ’no hiš’co imam: Ah le kaj mi pomaga Ta hiš’ca in blagd, 5 Kaj mi to nuca, ker morem bit’ sam! In tudi ta hiš’ca štir’ okenca imd, In tudi dosti nageljov imam: Lepo mi cvete, Pa še lepši dišč, 10 Kako jih bom duhal, ker sem le sam! In tudi pred hiš’co ’no trtico imam, In tudi dosti vinca imam: Mi okna oplčta, Mi vinca obeta, 15 Kako ga bom pil, ker sem le sam! In tudi pred hiš’co en vrtič imam, In tudi se notri sprehajam čez dan: Če ’n gori po polj’, Prav daleč okol’, 20 Nazaj pa prežvižgam le sam! In tudi pred hiš’co na klopi sedim, In tudi ’no fajfco tabaka kadim : Sem videl fantiče, Vesele ko tiče, 25 O jej, ker jest morem bit’ sam! Preljubi, preljubi ti moj Tribušan, Kako si ti žalosten, ker si le sam! Bi ti hodil k men’ vas, Bi mi delal’ krat’k čas, 30 O jej, ker jest morem bit’ sam! 1012. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke C. 1. II. Pesmi zaljubljene 1013. 7 1013. (Iz poljanske doline.) Tam za topolom eno hišico imam, Pri hišic’ pa dosti blaga imam: Kaj mi pa nuca, k’ sem sam! Pri hišic pa le štiri okenca imam, 5 Na oknih pa štiri rožce imam; Sprelepo cvetejo, Še lepše dišejo: Kako je bom duhal, k’ sem sam! Pri hišic le eno trtico imam, 10 Mi vinca obeta naprej vsak dan; Se okol okenc opleta, Mi vinca obeta: Kako ga bom pil, k’ sem sam! Pri hišic le eno posteljco imam, 15 Notri se vležem glih o poldan; Ko b’ imel zaspat, Pa moram zdihvat: Kako je hudo, k’ sem sam! Pri hišici tudi n’ mal vrteča imam, 20 Grem na špancir prav vsak dan; Grem tj e po polj Prav daleč okol’ Nazaj jo pa sam pripihljam! Tam pri peči na klopi sedim, 25 Ena fajfa tobaka skadim: Premišljujem Svoj revni stan: Kako je hudo, k’ sem sam! Pa vidim fantiče, 3o Ki imajo dekliče: Jaz sem pa pubič le sam! Jaz tud nočem sam bit, Čem no dekle dobit! 1013. Zapisal Janez Ferlan. — Iz njegove zbirke. 8 II. Pesmi zaljubljene 1014, 1015. IOI4. (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Pri log’ ano hiš’co imam, Čedna je izba in hram; Al kaj mi pomaga Ta hiš’ca iz blaga, 5 V nji ker prebivam koj sam! Pred hiš’co na klopci sedim, Tobak napravljam, kadim; Pa se mi zdeha, Ker sem k’ ana veha, 10 Zato, ker ga puham koj sam! Na hribe’ ana lipa stoji, Široke doline, Visoke planine, 15 Al kaj, ker jih vidim koj sam! Tud lepe rož’ce imam, V oknih in vrtiču tam: Sprelepo cudejo, Prjetno dišejo, 20 Al kaj, ker jih duham koj sam! Tud lepe tičke imam, K’ jih jest narbolj štimam: Sprelepo pojejo, Vesele ženejo, 25 Al kaj, ker jih slišim koj sam! Pred oknom tud’ brajdo imam, K’ jo čez vse štimam: Mi okna zapleta, In sadje obeta, 30 Al’ mar’ se m’ ga ljubi, k’ sem sam! IO15. (Iz Ihana.) V 16 g’ lepo hišico jmdm, Zgori dva cimra jn spodi jan hram. Kaj mi pomaga Hiš’ca jm blago, 5 Ki notri prebivam koj sam! Pred diirmi na kopi sedim, Tobaka nabašem, kadim, Dobro ko viha, Pa v^ndir se m’ zdiha, 10 Oh, kaj ja, ker ga puham koj sam! Vakol ’n vakol ja moj stan, Pa višja iz drevjam vabddn: Mi vokna zapleta, Mi sadje vabeta, 15 Oh, kaj se m’ ga lubi, k’ sim sam! Tud’ tičkov veliko imam, De jih za pet kron na predam. Prelepo pojčjo, Visčla žilejo, 20 Oh, kaj k’j ih slišim koj sam! 1014. Zapisal A. Jeglič. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 1015. Zapisal A. Breznik; povedala Kropčeva Liza (ki je pred več leti prišla s Koroškega). — Iz Breznikove zbirke III. 44, kjer je opomnjeno, da ji je pevka vzdela nazivalo »pesem o samcu«-. II. Pesmi zaljubljene 1016. 9 Tud’ rožic veliko imam Na vdrti, na viknih jn v hram’: Prelepo cudejo, Še levši diščjo, 25 Oh kaj, k’ jih duham koj sam! Me vabijo tu jmo tam: » Le pridi, le pridi ke k nam. ’Mo j dno zapeli, De bomo veseli,« 30 Oh, kaj bom prepevu k sim sam! Vah ddvgega časa na vem Začeti kaj, predin de grem. Grem deleč po pdli, Pa dirjam vakoli, 35 Pa nazaj pirpdham koj sam! Na postil se vlčžim za¬ span, Namara še tudi čez dan. Na postil zaspati, Jast mdrem 'zdihvati, 40 Oh kaj, če bom dovgi še sam! 1016. (Iz Podlipovice pri Izlakah.) V logu lepo hišico mam, Ima dva cimra in hram. A kaj mi pomaga Ta hišica blaga, 5 Ker noter prebivam le sam! Krog hiše lep gankec imam, Prav daleč se vidi od tam: Čez lepe ravnine, Čez hribe, doline, 10 A kaj, kjer tja gledam le sam! Pred hišo lep vrtec imam, Ki z lepim j e drevj em obdan: Mi okna zapleta, Mi sadje obeta, 15 Pa saj ga bom vžival le sam! Pred hišo lep garček imam, Prav lepo jez rožam obsjan: Mi lepo cvetejo, Prijetno dišejo, 20 A kaj bi jih duhal, k sem sam! Ptičke prav lepe imam, Ki jih za ves svet ne prodam: Mi lepo pojejo, Veselje ženejo, 25 Pa kaj b’ jih poslušal, k’ sem — sam! Pred hišo na klopi sedim, Natlačim tobak in kadim; Pa vedno se m zdeha, Sem len kakor veha, 30 Al puham ga vendarle sam! Delat’ zmer dosti imam, Delam, kar vem in znam: Res v tej tihi samoti, Tud zlod me ne moti, 35 Ker malo se m ljubi, k sem — sam! 1016. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke /., S/. 45. 10 II. Pesmi zaljubljene 1017, 1018. 1017. (Iz Brasloveč.) Jaz pa eno hišico imam, Hišico gori no hram: Kaj mi pomaga, Hišica blaga, 5 Ko noter prebivam jaz sam! Jaz pa en lep vrtec imam, Iz sadnimi drevjam obdan; Sadje mi obeta, Okna zapleta: 10 O kaj, ko gavžival bom sam! Jaz pa en lep vrtec imam, Žlahtnimi rožcam obdan; Lepo cvetijo, Žlahtno dišijo: 15 Oh kaj, ko jih duham le sam! Zvunaj na klopi sedim, Fajfo tobaka kadim, Gledam doline, Zelene planine: 20 Oh kaj, ko jih vidim le sam ! 1018. (Iz savinjske doline.) Jest eno hišico imam, Je hišica lepa in hram: Pa kaj mi pomaga, Če je hišica draga, 5 Kir noter prebivam le sam! Jest tud en lep vertič imam, P a kaj mi j e vertič, k sim sam! Mi rožce cvetijo, Še lepši dišijo, 10 Pa kaj so mi rožce, k sim sam! Sim naredil en gankliček nov, Da se vidi daleč okolj: Prav lepe doline, Zelene planine, 15 Pa kaj so planine, k sim sam! Jest tud enga ptička imam, O kaj mi je tička, k sim sam! Mi lepo prepeva In kratek čas dela, 20 Pa kaj mi je tička, k sim sam! Jaz pa na klopci pred hišo sedim, Drug mislijo, de z fajfe kadim. O jest pa študiram, Brumne reči prebiram: 25 Pa kaj mi je študirat, k sim sam! 1017. Zapisal Anton Dobnik. — Iz zbirke V. Jarca. 1018. Zapisovavca neznanega. — Iz knjižice, pisane pred 50 —40 leti, ki mi jo je izročil nadučitelj Fr. Praprotnik. II. Pesmi zaljubljene 1019, 1020. 11 ioig. (Iz Frama.) Jaz pa nič druge ne vem, Če še včasi kam grem: Gore v Konjice, Dol v Studenice, 5 Nazaj pa koj sam pri¬ letim ! Jaz pa ne cigeljnice imam, Poleg je zidani hram: Kaj pa mi pomaga Hiša brez blaga, 10 Kaj mi je za njo, da sem le sam! Jaz pa ni vrtiček mam, Rožic nasajen je poln: Lepo dišijo, Žlahtno cvetijo, 15 Kaj mi je za nje, da sem le sam! Jaz pa ne sodčke imam, Ne dam jih za sto kron: Lepo dišijo, Vince držijo, 20 Kaj mi je za nje, da sem le sam! Jaz pa na ganki sedim, Fajfo tobaka kadim: Gledam po dolini, No po planini, 25 Sam si komarje lovim! 1020 . (Iz Frama.) Jaz pa v Poličanah hišicq> im&m : Kaj mi pomiga Hišica z blaga, V njej pa prebivam koj sam! 5 Okoli no okoli je moj stan, Z lšpim je drevjem obdan: Mi okna zapleta, Mi sadje obeta, Pa kaj, ko ga uživljem le sam! 10 Vertič imam lepo ograjen, Žlahtnih je rožic nasajen: Mi lepo cvetijQ, Mi žlahtno dišijo, Pa kaj kojih duham koj sam! 15 Tri scjdce vinca imim, Pa jih za osem kron ne predam: Po vinci dišijo, Mi vince dčržijo, Pa kaj, ko ga luskam koj sam! ioig. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. 34. 1020. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 103 — 104. Opomnja. Druge varijante stavijo na mesto samca kaplana. Tako van- jan/o je zapisal pri Sv. Juriju na Ščavnici JožefKrajnc, i' Tirnicah M. Rode, na Dolenjskem pa Matej Sitar (v zbirki Petelinovi) z naslovom: »Od velikega kaplana«. 12 II. Pesmi zaljubljene 1021. 20 PosteljQ tude lepQ imdm, V njQ s§ pa vležem koj sam: Na mesto zaspati Jaz moram vzdihati, Ce bQm dolgo koj sam! 25 Vune na klopi sedim, No fajfcj tabaka skadim; Gledam doline, Visoke planine, Sam si komarje lovim! 30 V Poličanah ljubicQ imim, Pa je zapet kron ne predam; Kaj mi pomaga, Ljubim jo malokeda! VabijQ m§ sem no taj: 35 Bomo ednQ zapeli, Da bQmo veseli: Kako bqm pel, da sčm koj sam! Lepšega ni od fantov in deklet. 1021. (Iz Frama.) Lepšega ni na svetu, Kakor sq fantje, deklete. Kamor se kolj poda, Vse ga za ljubo ima, 5 Lehko je zmirom Veselega serca. Da bi s§ fanti spomnili, Vsej jim tude rožice cvetijQ: Naj prelepša gartroža 10 Jim tak spomin dava, . Da je Bog sin za nje Terpel ino vmerel. Lepšega ni na svetu, Kakor sq fantje, deklete. 15 Kamor kolj poda, Vse ga za ljubo ima, Lehko je zmirom Veselega sdrca. Da bi se deklete spomnile, 20 Vsej jim tude rožice cve- tijQ = Naj prelepša lilija Jim tak spomin dava, Da je nedolžni stan Jezusu ljub! 25 Lepšega ni na svetu, Kakor sq fantje, deklete: Kamor se bom kolj podal, Lepo bom si dekl§ izbral, Lehko bQm zmirom 30 Veselega serca! 1021. Zapisal O. Caf; pela Terezija Pušnik. — Iz CO. II. 96. II. Pesmi zaljubljene 1022, 1023. 13 Pri dekletih in fantih je veselje. 1022. (Iz Cerovca,) O moj striček Radonja, Deni mene na konja, Kaj bom jaha v Gradec, Kam si kupa taneč! 5 Tancaj, tancaj, moja noga! Bojšo vino, kak voda. Ge je voda, tam je led, Gč je črnela, tam je med. V_ Gč so pajbi, tam dekle: 10 Tam je velko veselje; Ge pa žene no možje, Tam je lepo poštenje! Kod hodi moj par? 1023. (Od Sv. Jurija Ptičice v zraki letajo, Vsaka že ima svoj par: Jaz pa uboga, revna stvar, Bog ve, gde hodi moj par! Ščavnici.) Ribe po vodi plavajo, 10 Vsaka že ima svoj par: Jaz pa uboga, revna stvar, Bog ve, gde hodi moj par! 5 Rožice po trati cvetejo, Vsaka že ima svoj par: Jaz pa uboga, revna stvar, Bog ve, gde hodi moj par! Mravle po zemlji hodijo, Vsaka že ima svoj par: 15 Jaz pa uboga, revna stvar, Bog ve, gde hodi moj par! 1022. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. K. 22, kjer je pripisan ta-le načrt melodije: 3 kaj bom] kam si — 9 pajbje. 1023. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Janez Rožman. — Iz Krajnčeve zbirke. 14 II. Pesmi zaljubljene 1024, 1025. Žabe po vodi skačejo, Vsaka že ima svoj par: Jaz pa uboga, revna stvar, 20 Bog ve, gde hodi moj par! Kače po luknjah se vlačijo, Vsaka že ima svoj par: Jaz pa uboga, revna stvar, Bog ve, gde hodi moj par! 1024. (Iz Ihana.) Rib’ce po murji pvavajo, Pa vsaka jma soj par: Jast sxm pa jna revna stvar, Sam Boh ve, ke ja moj par! 5 Tičke po lufti letajo, Pa vsaka jm£ soj par: Jast sim pa jna revna stvar, Sam Boh ve, kč ja moj par! Dikleta po vasi špencirajo, 10 Pa vsaka jmi soj par: Jast sim pa jna revna stvar, Sam Boh ve, kč ja moj par! Fantje po vasi pojejo, Pa vs&k jma soj par: 15 Jast sim pa jna revna stvar, Sam Boh ve, ke ja moj par! 1025. (Iz Gorenjih Radolj.) Tičice po lofti letaj e, Kir maje sak soj par: Jest sam sirota, riuna stvar, Bok vej, kod hod moji par! 5 Ribce po mori plavaje, Na soh glauca pokladaje: Se veselije belga dni, Zato je pro za-jni. Fantje po sencah legaje, 10 Na hlad glauce pokladaje: Se veselije ponači, To je pro za-je. Deklita po poli tečeje, Se s teškem delam pehaje: 15 Se veselije belga dni, To je pro za-ni. Kelnarce po štingah tečeje, To slatko vince neseje: Se veselije belga dni, 20 To je pro za-ni! 1024. Zapisal Ant. Breznik; povedala Štučkova Neža. — Iz njegove zbirke III. 18. 1025. Zapisal Jožef Androjna. — h njegovega rokopisa I. v zbirki Poznikovi. II. Pesmi zaljubljene 1026, 1027. 15 Za njega bi lepo konju postregla. 1026. (Zbelavska iz varaždinske župnije.) Mlada se divojka rano jutro stala, Rano jutro stala, gladko počesala. Jona mi je vzela vedro jokovano, Jona mi je tekla pod visoku goru, 5 Pod visoku goru i po ladnu vodu, I po ladnu vodu svemu vranu konju. Jondi mi je našla svega vrana konja. »Hoj moj vranič konjič, kaj ti tuto delaš, Kaj ti tuto delaš, gde je pak tvoj gazda?< 10 »»Moj gazda otišel vu ravne gorice, Vu ravne gorice po čerleno vince, Kaj je pili bomo, gda se ženil bode, Gda se ženil bode, tebe jemal bode!«« »Da bi zato znala, da bi ga dopala, 15 Hoj, moj vranič konjič, ja bi tebi dala, Ja bi tebi dala z krivca zob zobati, Ja bi tebi dala z nader sence jesti, Ja bi tebi dala grive rezčesati, Ja bi tebi dala grive nanizati, 20 Ja bi tebe dala srebrom podkovati!« »Da bi jaz znala, kteri je moj.« 1027. (Iz Cerovca.) Da bi ja znala, keri je moj, Ljubi zaljubleni — Bi jemi dala pušelc necoj! 5 Da bi ja znala, keri je Pušelc je zeleni, moj! 1026. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 238. Prim. Vuk, Srpske nar. pjesme I. št. 407. 1027. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. C. 75 (ifj), kjer je 1., 2. in 5. verz vsake stroje razdeljen na dva verza. Vraz je pese?n prepisa! vnovič v VO. VI. 7 s temi predrugačbami: 1, 10, 16, 20 jaz — 2, 7, n, 17 njemi — 4 pušlec — 5 Pušlec — 4,9, 14, ig Lubi zalubleni — 12 prstan— 13 Prstan — 17 venček — 18 Venček. Drugi po raimokar omenjenem prepisu narejeni Vrazov prepis je v VO. XI. 13 in se razlikuje od njega neglede na naglasna znamenja v tem: 1 ja — 4, 9, 14, 19 Lubi zaliibljeni — 17 venec — 18 Venec. 16 II. Pesmi zaljubljene 1028. Da bi ja znala, keri je moj, Bi jemi dala robec necoj! Robec je Židani, Ljubi zaljubleni — 10 Da bi ja znala, keri je moj! Da bi ja znala, keri je moj, Bi jemi dala prstanj necoj! Prstanj je srebrni, Ljubi zaljubleni — 15 Da bi ja znala, keri je moj! Da bi ja znala, keri je moj, Bi jemi dala venec necoj! Venec je zeleni, Ljubi zaljubleni — 20 Da bi ja znala, keri je moj! 1028. (Iz podjunske doline.) Ko bi jaz vediva, kteri je moj, Bi mu pa kupiva sejma nicoj: Hlače jelenove, Z židoj preštepane, 5 Da bi jih nosiv pobiček moj. Ko bi jaz vediva, kteri je moj, Bi mu pa kupiva sejma nicoj: Lajbič lep žameten, Da bi bil pameten, 10 Da bi ga nosiv pobiček moj. Ko bi jaz vediva, kteri je moj, Bi mu pa kupiva sejma nicoj: Stifelne ledraste, Šnolce pa srebrne, 15 Da bi jih nosiv pobiček moj. Ko bi jaz vediva, kteri je moj, Bi mu pa kupiva sejma nicoj: Renčico zlato, Kapco kosmato, 20 Da bi jo nosiv pobiček moj. Ko bi jaz vediva, kteri je moj, Bi mu pa kupiva večerje nicoj: Mavo solate, Mav telečje prate, 25 Da b’ se najedel pobiček moj! 1028. Zapisal Blaže Kanc. — Iz njegove zbirke str. g — 10. II. Pesmi zaljubljene 1029, 1030, 1031. 17 IO29. (Kranjska.) Ko bi jaz vej dela, da bi bil moj, Bi mu že kupila sama za svoj: Hlačice raševe, Srajčko platneno, 5 Da bi jo nosil ljubeček moj! Ko bi jaz vej dela, da bi bil moj, Bi mu že kupila sama za svoj: Škorence mesikajnarje, Z žido preštepane, 10 Da bi jih nosil ljubeček moj! Ko bi jaz vejdela, da bi bil moj, Bi mu že kupila sama za svoj: Rinčico zlato, Kap’co kosmato, 15 Da bi jo nosil ljubeček moj! Rad bi lepo imel. 1030. (Ziljska.) [Odlomek.] Le frišno jo zarumplite Od moje te liepe Uršiče. Jčz bi pa le rad ng. liepq mow, Te druje dow po wašči gnow. Tja gleda, kjer je on. 1031. (Iz Medžimurja.) Lacko pita svitlo si danico: »Ljuba zvezdica, nebeška čerka! Oj povej, kaj Minka zgodaj začne, 1029. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Rodetove II. 4. Sama je pač »sejma«. Zapisovavec razlaga »za svoj = za svoj denar«; pesem prvotno pač ni slula tako, prim. prejšnjo številko. 1030. Zapisal St. Vraz. — Iz VO.XVI. C. 14. Natisnil jo je Scheimgg v NPKS., str. 210, izpremenivši: 4] Vse druje dov po vasi gnov. 1031. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz Vodnikovega spomenika str. 220. Pesem je zelo prenarejena in tako rekoč prelita v knjižno slovenščino. 2 18 II. Pesmi zaljubljene 1032. Ko obleče pejčolad na rame?« 5 Na to odgovori mu danica: »»Dober mladenec, ko Minka vstane Ter obleče pejčolad na rame, Stopi k oknu, solzna gleda name, Ter pa se ogleda prot zahodi.«« 10 Na to vpije Lacko ter govori: »Dobro je, da gleda na danico, To mi spriča, da ’ma čisto serce; Dobro je, da gleda solzna nanjo, To mi spriča, da ’ma krotko serce; 15 Al najbolje, da k zahodu gleda, Na zahodi Lackova je hiška.« »Tekica teče. 1032. (Kranjska.) Tekica teče Pdd gord, pod gord; Jegla ji bliska Pod brado, pod brado; 5 Pčska ne takne Se z’ nogo, se z’ nogd. Štirje juniki Pa za njo, pa za njo, De prah kadi se 10 Pod petd, pod petd. Oča mi pravio Pa tako, pa takd: »Kir jo doteče, Tega bo, tega bo.« 1032 . Zapisal Valentin Vodnik. — Izraz tekica (Schnel- lauferin) je njegova tvorba. Zgorcnja pesem je natisnjena, kakor jo je Vodnik v svojem rp napisal s početka na listu 98. ra zapisek (91) je Vodnik popravil ter ga prepisal drugič v nekoliko drugačni obliki na l. 99. (93), izpremcnivši ponavljane besede vsakega sodevega verza v dva verza, od katerih je pa tistega, ki si ga je sam izmislil, zopet prečrtal tako, da so pesmi v sodevik verzih sicer ostale besede zapiska 91, toda ne ponavljane (93i). Tretji in četrti prepis (E in 3)) sta enaka ter z malimi premembami izvirata iz prepisa 93i. Popravki se vrste tako-le: 2 ] 9li Pod goro prav drobno (58 Predrobno), 58i E 2) Pod goro — 3 bliska] 9Ii 58 E 2) plava, 91-2 (zopet) bliska — 4 ] 9Ii Visoko (93 Visoko) pod brado, 93i E 3) Pod bradd — 5 Peska] E 3) Peska — 6 ] 9li Preberzo (58 Preberzo) se z nogd, 93i E 25 Se z’ nogd — 7 junaki] 58 E S junaki — 8 ] 9li 93 Na vso moč pa za njo, 58i E 2) Pa za njo — 9 kadi se (91 93)] E 2) se vtrinja — 10 ] 9Ii Ves vnet pod peto, 91» 93 = 9Ii 93i Ves vroč pod petd, 582 E 2) Pod petd — n mi pravio] 58 E 2) jim pravi, 58i jim reko — 12 ] 9Ii 58 Veselo pa takd, E 2) Pa takd — 13 doteče] 58 2> doteče — 14 ] 93 E 2) Tega bo. — Natisek Levstikov i< Vodnikovih pesmih sc naslanja na 93 (s popravki 93i 932, razen v. ir.). Vodnik šteje sam pesem med tiste, ki jih je zložil po narodnih. — Pesem je prepisana tudi v VO. XX. 58/1. in XVIIl. 31 in to po Vodnikovem prepisu 93 (oziroma 58i, 932 ), samo v 5 . in 6. slove ta: Tal ne dotakne — Se z petd, in 9 kadi se] se vtrinja. II. Pesmi zaljubljene 1033, 1034, 1035. 19 Dekleta si fante zbirajo. 1033. (S Slemena na Kozjaku.) Tara za goro so tri rdeče, Ko si fante zbirajo: Bojo male numre staviti, Da bodo fante gvinjale. 5 »Nam ni treba numre sta¬ viti, Mije teko fantov dobimo, Keko ho čemo met’.« Tolažba za raztresene biserje. 1034- (Iz Cvetlina v hrvaškem Zagorju.) Spale, spale lube dve, Prva mi se prespala, Bila jako žalostna. »Luba, kaj si žalostna?« 5 »»Kak bi ne bla žalostna, Gjungjek sem resipala.«« »Niš ne budi žalostna, Bomo ga skup sebrale, Na žnoricu nizale, 10 Ž jim si nadra kinčale, Pak junake lubile.« V srce mi je nahajala. 1035- (Iz ziljske Sem biw včera na semenje Pčr svet’m Jurne na gore, Tam je lubica rajawa, Mene v serce nahajavva: — 5 Lubica moja, Lubica moja! doline.) Je bwa tenka ko konopwš., Redeča kakor gartroža, Bjevva ko makov cvjet, 10 Sam B6g te zvolio na te svjet: — Lubica moja, Lubica moja! 1033. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegovega rokopisa. 1034. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 55—56. r°35. Zapisal Urban Jarnik. — Iz Vrazovih NPI sir. 188. Vražjo ima prepisano tudi v VO. XVI. A. g s temi razlikami ne glede na naglasna znamenja: 1 bio — 3 ljubica rajala — 4 nahajala —, 5, 6, n, 12] Ljubica — 7 bla — konopla — 8 Rudeča — 9 Bjela. — Majarjev prepis v MR. 54 se razlikuje od Vrazovega natiska, neglede na 1 za w vi naglasna znamenja, v tem: 1 semenji — 2 svetan Jurni — 8 Rdeča . . . gortroža — 10 zvolit. I književni slovenščini io je tiskal Scheinigg v NPKS. str. 1; melodijo ima Kuhač, II. št. 424. 2’ 20 II. Pesmi zaljubljene 1036, 1037, 1038, 1039. IO36. (Iz ziljske doline.) Sem bil včeraj na semenje Pri svet’m Jurji na gore, Tam je ljubica rajala, Meni v srce nahajala. 5 Je b’la tenka ko konopla, Redeča kakor gartroža, Bela ko makov cvžt, Sam Bog te zvolil na ta svet! J.037- (Kranjska.) Sem bil včeraj 'na sejmu Na gor’ pri svetem Juriju: Tam je ljubica rajala, Meni v srce nahajala. 5 Je b’Ia tenka ko konoplja, Rudeča kakor gartroža, Bela kakor makov cvet, Sam Bog te zvolil na ta • svet! 1038. (Kranjska.) Sim bil včera na sejmu Pri svetim Jurju na gori, Tam je ljubica rajala, Meni v srce nahajala. 5 Je bla tenka, ko konbplja, Rudeča kakor gartroža, Bela kakor makov cvet: Sam Bog te zvolil na ta svčt! Ljiib’ca moja, 10 Ljub’ca moja! Na ladjo ga pojdem izbirat. 1039. (Iz Bisaga.) »Oj divojko, oj, oj divojko! Oj divojko, oj, oj divojko! Kak si lepa, pak dragoga Pak dragoga nemaš.« nemaš, 1036. Zapisal Jul. pl. Kleinmayr. — Iz Kresa I. 394. Dvomno je, je-li to res nov zapis ali ne samo nova redakcija v Vrazu natisnjenega Jarni- kovega zapisa. Popolnoma podobna sta ji tudi nastopna kranjska zapisa. 1037. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke III. 25. 1038. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 86. 1039. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. št. 752. Kakor verz »Kak si lepa, pak dragoga nemaš« se poje vsak drugi, t. j. pred vsakim in po II. Pesmi zaljubljene 1040, 1041. .21 5 »»Da bi štela, ja bi dva . Ne držte se lule nit duhana: imela. io Od duhana kuča popljuvana, Jasi pojdem dragogpoiskati, Več se držte pluga i oranja, Ja si pojdem, tam na ladju Plug i brana, to je dobra dojdem, hrana. Tam si najdem momke neženjate.«« — . Ljubezen se kmalu vname. 1040. ’ (Iz Cerovca.) Mlada je Micika travo kosila, Mladi pa Vanček je mimo zjahava. Mlada ga Micika k sebi zezove, Kaj' bi on k njoj ša, njoj travo pomaga. 5 »Čem ja pomaga, k teb’ se navaja, K teb’se navaja v postleco belo!« »'»Češ se ti kmerii v pčstljo navaja, Konjič ti bode v štalci zhrzava.«« IO41. (Od. Sv. Jurija na Ščavnici.) Micika v ogradi rožice pleje, Fantič pa mimo gre no se joj smeje. Micika v ogradi travo nalaga, Fantič pa mimo gre no joj pomaga. 5 »Či bom ti jaz dugo travo nalaga, Te bom se k tebi še v štampet navada.« vsakem je zapeti »Oj divojko, oj, oj divojko« in naposled še drugo polovico verza. (Štiije poslednji verzi izpadejo in jih je pevka samo zato dodala, ker je pred njo. mož, ki je pušil, pljeval po tleh.) . .. .. 1040 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. F. 200 (202, 206), kjer so pripisani s svinčnikom ti-ce popra7>ki: 4] Kaj bi joj travo na glavo pomaga. — 9 ti — 10, n tebi — 15 Pa ti bo konjič. 1041 . Zapisal Jožef Krajnc; .narekovala Marija Stelcl. — Iz Krajnčeve zbirke. 22 II. Pesmi zaljubljene 1042, 1043. »»Či sem ni gruba, pa sem bogata; V žepi mam tolare, v ladici zlata.«« »»Ti nemaš nič kak duge mustače, 10 Pa še se k meni v štampet zanašaš?«« 1042. (Od Sv. Antona v Slovenskih Goricah) Ljubica v vrteči rožice pleje, Ljubega čaka, pesmice peje. Ljubica v ogradi travo nalaga, Fantič pa pride k njej, gor ji pomaga. 5 Če boš ji dosti krat gori pomaga, Te ta se vija vkiipr navadla. Če ta te se vija vkiipr navadla, Te ta ob letnicah zibala rada. 1043. (Od Sv. Antona v Slovenskih Goricah.) Deklica v ogradi rožice pleje, Fantič pa mimo gre pa se njoj smeje. Deklica v ogradi travo nalaga, Fantič pa mimo gre, gor njoj pomaga. 5 Če de on tebi rad gor pomaga, Hitro de k tebi se v štampet navada. Če de se k tebi on v štampet navada, Gvišno ob leti boš zibala rada. Fantič se tebi od daleč smeh uje, 10 Kadar ti novo zibko kupuje. V zibki boš malega sinka imela, Lubčeka svojga ne boš imela. Lubček bo štimal zdaj druge dekleta, Kakor popred je tebi obeta. 1042. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. 1043. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Raušl. — Iz Krajnčeve zbirke. II. Pesmi zaljubljene 1044, 1045. 23 15 Kak boš si malo gor sinka zredila, Hitro boš drugega meti hotela. Zdaj ne dekleta so takšne navade, Kaj vsako leto ziblejo rade. Neke dekleta se zlo veselijo, 20 Kadar si fantiče v zanjke lovijo. Gda pa si pridnih dekletov gledijo, Te se za svojo nedolžnost solzijo. Da bi dekleta nedolžne živele, Te bi si lepše rožice plele. Šetala sem, travco brala. 1044. (Iz Velike Nedelje.) Šetala sem gori, doli, Tam pod gradom travco brala: Šetala sem gori, doli, sivofoj! Tam pod gradom travco brala, hojahoj! 5 Travco brala, vkup zebrala, Svoj’ga ljub’ga zagledala. Todsem pa moj ljubi jaše, Ino meni s sabloj maše. »Stopi, ljubi, dol iz konja, 10 In mi travco gor pomori!« »»Če jaz stopim dol iz konja, Te se znebiš venca svoj’ga: Venca svoj’ga zelenega, Z rožmarina spletenega!«« 1045. (Iz Selišč v Slovenskih Goricah.) Šetala sem dol in gori, V belem gradu travco žela, V belem gradu travco žela, V belem gradu travco žela. 1044. Zapisal J. Ozmec. — Iz njegovega rokopisa. Vsaki par se po¬ navlja tako, kakor je naznačeno pri prvem, s vzklikoma sivofoj in hojahoj na koncu. _ ... . 1045. Zapisal J. Krajnc; narekovala Marija Cvetko. — Iz Krajnčeve zbirke. 24 II. Pesmi zaljubljene 1046, 1047. 5 Sem nažela, vkup zvezala, Svoj ga liibga zagledala, Svojga liibga zagledala, Svoj ga liibga zagledala. Moji liibi konja jaše, 10 Doj kre sebe sabloj maše, Doj kre sebe sabloj maše, Doj kre sebe sabloj maše. Ljubi stopi dol iz konja, Kaj pomoreš travco gori, 15 Kaj pomoreš travco dori, Kaj pomoreš travco gori! 1046. (Z Grabonoškega vrha.) Šetala sem gor in doli, V belem gradu travco žela. V belem gradu travco žela, sivopaj, V belem gradu travco žela, tralalaj! 5 Sem nažela, sem nabrala, Svojga lubga zagledala, Liibi doj po vrhi pride, Desno roko mi pomoli. »Ti si misliš, kaj sem taka, 10 Kaj bi dala vsakem roko!« »»Ti si misliš kaj sem taki, Kaj bi hoda k driigej vsaki! « « Ljubezen oblada vsakega. 1047. (Iz Vrbovca.) Z Bogom ostaj, Zagreb varaš, Ki devojke na zlo spravlaš! Si mladenci vrt zeleni, Se devojke cvet rumeni. 5 Dok rastete i cvetete, Sakomu se dopadnete, Saki u vas oči hpira, Ar mu lubav ne da mira; Ar je ljubav čudnovita, 10 Dole, gore z očmi hita. 1046. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Fr. Perša. — Iz Krajnčeve zbirke. Vsaki drugi verz se ponavlja, kakor je razvidno pri prvi stroji. 1047. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 18; melodijo gl. pri Kuhaču III., št. 804. II. Pesmi zaljubljene 1048 , 1049 , 1050 . 25 Od kod zna ljubiti. 1048. (Iz Cerovca.) Kak so me mati navadili, Takšno navado ja zdaj mam: Mati so me obinoli, kušnoli, Jaz pa zdaj tudi tak znam. 5 Kak so me mati navadili, Takšno navado jaz zdaj mam: Mati so pajbiče ljubili, Jaz pa zdaj tudi tak znam. 1049. (Iz Št. Lenarta na Koroškem.) Kar so me mamca navadili, Mamca so puabiče lubili, Tisto navado jes mam, Jes pa deklice rad mam. Tisto si izberem, ki se meni zdi. 1050. (Iz Cerovca.) Prstan mi je zlati, Če bomo ga gledat šli? Što pa ga je zleja? Žeravinski kovačič! — 5 Jaz pa mam en pungrad, Ja en pungrad zgrajeni, Tam si rožo vtrgam, Kera najlepši diši; 1048. Zapisal St. Vraz; pela Trezika Megličcva. — Iz VO. XIX. t, 311, kjer je v verzu 3. obinoli, kušnoli popravljeno pozneje v obinjavali, kušavali in je pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. 6, razširivši jo v tri stroje in porabivši za prvo pripisek obinjavali, za drugo kušiivali, tako da sloveta pnti dve: Kak so me mati navadili, Kak so me mati navadili. Takšno navado zdaj mam : Takšno navado zdaj mam: Mati so me obinjavali, - Mati so mene kiišiivali, Jaz pa zdaj tudi tak znam. Jaz pa zdaj tudi tak znam. Tretja stroja je enaka drugi našega natiska, razen: 6 jaz zdaj] zdaj — 8 paj — Po tem prepisu jo je prepisal Vraz vnovič v VO. XI. 12 s temi pre- drugačbami, neglede na naglasna znamenja: 2, 6, 10] Jakšo ■ 4, 8, 12] tiidi. 1049. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. / 77 . 1050. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. V. 34 (140), kjer je kovačič (v v. 4) popravljeno pozneje 7’ kovač, bomo ( 7 ’ v. 2) v mo, ga je (v v. 3) v je prstan. Tam je pripisan tudi ta-lc načrt melodije: 26 II. Pesmi zaljubljene 1051, 1052. Tam si rožo vtrgam, 10 K era najlepše diši, Tam si ljubco zberem, Kera se meni zdi. Najmlajša mi je draga. 1051. (Od Varaždina.) Temna mi je nočka na zemljicu pala, Na zemljicu pala, 'sernu pokoj dala, ’Semu pokoj dala, vtičku in slavičku, Vtičku i slavičku, mladomu junaku, 5 Mladomu junaku vu polje široko. Vu ’nom mi je polju jen grad zezidani, Vu ’nom su mi gradu tri lepe devojke. Starešu bi prosil, da bi mi ju dali, Japa z majkum vele, da je zaručena. 10 Srednju ja bi prosil, da bi mi ju dali, Bratec s sestrum vele, da je veru dala. Najmlajšu bi prosil, da bi mi ju dali, Japa z majkum vele, da je jako mlada: Ako mi je mlada, k srcu mi je draga! Tisto bi, ki ima biser okoli vrata. 1052. (Iz Zamladinca.) Poletelo golubovo jato Čez Križevce, čez zelenu bašču. Onde Gjuro dromno perje reže. »Sinek Gjurek, ne poreži ruke!« 5 Sinek Gjurek porezal je ruku. »Sinek Gjurek, jeli boli ruka?« »»Mila majka, ne boli me ruka, Vraz je prepisal pesem v VO. I. 79 s temi predrugacbarni, ne glede na naglasna znamenja: 4 Žaravinski — 5 piingrad — 2] Piingrad lep ograjeni — n lubo. 1051. Zapisal Matija Valjavec. — Iz njegovih »Nar. pripovjesti «. str. 297. 1052. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika X. i86y. 257. II. Pesmi zaljubljene 1053, 1054, 1055. 27 Neg me boli srce za devojkum.«« »Sinek Gjurek, koju ti je volja?« 10 »»Mila majka, onu mi je volja, Koja ima biser okol vrata, Na biseru dukat do dukata, Dukat žvekne a devojka jekne.«« »Oj sinko Janko, Dal’ te boli glava?« »Oj stara majko, Ne boli me glava, 5 Oj neg’ me boli Srce za devojko.«« 1053- (Iz Gribelj.) »Oj sinko Janko, Za kojo devojko?« »»Oj stara majka, 10 Za jono (ono) devojko, Oj koja nosi Biser oko vrata.«« Rajši ljubljenega siromaka, ko neljubljenega bogatca. 1054. (Od Varaždina.) Stal se jesem v jutru rano Malo pred zorjum, Šetal sem se med štacuni, Kaj se razhladim. 5 Zapazil sem devojčicu Z verta šetajuč: V jedni ruki nosi cvetje, V drugi ružmarin. »Podaj, duša, meni cvetje, 10 Kaj si podešim.« »»Ja bi ti ga rada dala, Al ti ga ne smem, Snočka sem se zarubila, S kim mi volja ne.«« 15 »On mi ima srebra, zlata, Kaj mu broja ne.« » »Kaj mi hasni srebro,zlato, Da mi volja ne? Rajši hočem siromaka, 20 S kim mi volja je!«« i°55- (Iz Vrbovca.) Stal se jesem rano jutro Malo pred zorjum, Šetal sem se pred štacunom Da se preladim. 5 Opazil sem devojčicu Z vrta šetajuč : V leve ruki grojzdje nosi, V desni rožmarin. 1053. Zapisal]. Barle. — Iz njegovega rokopisa. 1054. Zapisal M. Valjavec. — Iz Novic XIV. (1856) 410. 1055. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I 16—17. 28 II. Pesmi zaljubljene 1056, 1057. »Podaj meni, duša, grojzdje, xo Da se posladim, Podaj meni rožmarina, Da si podišim!« • »»Ne dam, vera, ; mladi junak, Srce me boli: 15 Se noči sem zaruk bila, S kčm mi vola ni.«« »On ti ima lepu kuču, ■ Da ji para ni.« »»Sta če meni njegva kuča, 20 Kad rm vola ni?«« »On ti ima zlata, srebra, Da mu broja ni.« »»Štačemeni zlato, srebro, Kad mi vola ni? 25 Rejši bogca siromaka, S kčm mi vola je!«« 1056. (Medžimurska.) Stal sem se ja v jutro rano Malo pred zorjom, Šel sem si ja pred štacune, Kaj se’rezhladim. 5 Zagledal sem divojčicu, Kaj z verta derči. V jedni roki nese cvetje, V drugi rožmarin. »Podaj meni, divojčica, 10 Kaj si 'podišim!« »»Rada bi ti ja podala, Ali ti ne smim. Se noči sem se zaručila, Kaj mi i-volom ni.«« 15 »Dosta ima srebra, zlata, Kaj mu broja ni.« » » Zaman mu j e srebro, zlato, Da mi z volom ni: Rajši zeti siromaka, 20 Ki mi z volom bo!«« 1057- (Od Sv. Ivana Zeline.) Stal se jesem rano jutro malo pred zorju, Šetal sem se pred štacunom, da se razhladim. Opazil sem djevojčicu z vrta šetajuč, V lievoj ruki grozdek nosi, v desnoj rožmarin. 5 »Podaj meni, djevojčica, da si podišim!« »»Nedam, vjera, mlado momče, ar sem žalostna, Snoč se jesem zaručila, s kem mi volja ni.«« »Naj ti, duša, volja bude, dobro ti bude: On ti ima srebra, zlata, da mu broja ni.« 10 »» Što če meni srebro, zlato, kad mi volja ni? Rajši bogca siromaka neg Slavonca tog!«« 1056. Zapisal Iv. Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 226. Melodijo ima Kuhal III., št. goo. 1057. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III., št. Q03 f'z melodijo). II. Pesmi zaljubljene 1058, 1059, 1060. 29 1058. (Iz Marije Bistrice.) Stal se jesem rano jutro malo pred zorjum, Zagledal sem devojčicu, gde z vrtca drči. V jevoj ruki černi grozdek, v desnoj rožmarin. »Podej meni, devojčica, da si pridišim.« 5 »»Nedam, vera, dragi junak, srdce me boli: Ščera sem se zaručila, s kem me volja ni.«« »On si ima srebra, zlata, da mu broja ni.« »»Kaj mi hasne srebro, > zlato, kad me volja ni? Rajš’ junaka prež škrlaka, s kem me volja je!« 1059. (Iz Vrabča.) Stal se jesem rano v jutro malo pred zorom, Šeta'1 sem se pred štacunom, da se rezhladim, Zestal jesem divojčicu, Z vrta šetajuc, V lievoj ruki črno grozdje, v desnoj ruki rožmarin. 5 »Podaj meni, divoj čica, da si podišim!« »»Nedam vjera, mladi junak, jer sem žalostna. Sinod sem se zaručila, s kim me volja nij.«« »Ne boj si ga, divojčica, on ti bogat je, On ti ima srebra, zlata, da mu broja nij.« 10 »»Kaj če meni srebro, zlato, kad me volja nij? Rajše bogca siromaka, S kem me volja je.«« 1060. (Vrhovska.) Vstal se jesim zgodaj rano Malo pred zoro, Išal pred štacune, da se Da se rashladim. 5 Opazil sim divoj čico V vertu šetajoč, V jedni roki grozdek nosi, V drugi košat rožmarin. Rekel sem ji: »Duša draga! 10 Da ga podišim!« »»Ne dam, vere, mlad ju- nače, Zak sim žalostna.«« »Povej meni, duša draga! Zak si žalostna?« 15 »»Sinoči jesem zaruk dala, S kem me volja ni.«« »Muči, muči, duša draga! 1058. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III., šl. 902 (z melodijo). 1059. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III, št. 901 (z melodijo). 1060. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. G. 38. 30 II. Pesmi zaljubljene 1061, 1062. On ti bogat je, On ti ima zlata i srebra, 20 Da mu broja ni.« »»Kaj če meni srebro, zlato, Kad me volja ni! Voljela bi siromaha na ka- menku, S kem me volja je, 25 Neg bogatca na postelke, S kem me volja ni!«« 106 I. (Iz Metlike.) Ustal sam se rano jutro Malo pred zorjom, Šetal sam se pred dučani, Da se razhladim. 5 Sastal jesam devojčicu ’Z vrta šetajuč. V jednoj ruki grozdje nosi, V drugoj rožmarin. »Podaj, dušo, podaj, srce, 10 Da se nadišim!« »»Ja bi ti ga rada dala, Al sam žalostna: Sinoč sam se zaručila, S kim me volja ni.«« 15 »Ima dosta srebra, zlata, Da mu broja ni.« »»Kaj če meni srebro, zlato, Kad me volja ni? Volim ti ja siromaka, 20 S kim me volja je!«« 1062. (Iz Dražičev.) Išel jesem pred štacune, Z vrta šetajoč. Da se razhladim. 5 V jeni roki grozdek nosi, Zagledal sem devojčico Grozdek černijski, 1061. Zapisal Ivan Navratil. — Iz Slov. Glasnika 1868, str. 95, kjer je pristavil Navratil nekaj jezikovnih opomenj, iz katerih posnemamo to-le : '»Slo¬ venci okolice metliške (Beli Kranjci) popevajo (to pesem) radi na svatbah in drugih veselicah, da-si po navadi ne govore tako, nego čisto slo7 skupini er. Veče so predrugačbe v prepisu v VO. VI. i8.,.jH.se,od zggrcnjcgaj.natiska razlikuje neglede na naglasna znamenja, v tem: 1 Keri koli . . . - gde ... 2] Od starga pravi mi možd — 3 Ali starega — 5 jo—'6tAlT . . . zapustiti — j. ih 8. verz je izpuščen. — g Mladi si leže kre mene — 12 kre mlake] kraj vode — 13] Mladi oberne se k n-.ei-.r —' t | miado] malo A stari — 16] Da bi mu glih sršen v hrbet prhna ^ 17] Da bi bila grlica — 2o}Bogeci se potožila. — Tretji Vrazov prepis (v VO. XI. n) je narejen po tem in se razlikuje od njega v tem, ne glede na .naglasna Znamenja: t gde] ge — 2 starega — 3 Alf}''Al ja — 4 idem]. si idem — 5 nažnjen . . . pistin — 6 zapistit nesmen — n leže] si leže — 12 kre — 13 obrne se] se obrne — 16 firbt — 17 tiča — 20 BogeciJ No Bogi. — —<* 3' 36 II. Pesmi zaljubljene 1072, 1073, 1074. IO72. (Kajkavska.) Tri Andraža vandrali, Za Mariču pitali, Oj la la la, Za Mariču pitali. 5 Stari legne kraj mene Kak ti klada kraj vode. Srednji legne kraj mene Kak ti zajec kraj meje. Mladi legne kraj mene 10 Kak dete kraj matere. — Prime baba greblicu, Tera deda v repnicu. »Tu ti budi, stari hrt, Doklem dojde po te smrt!« Starca ne maram. E. 1073. (Od Sv. Jurija Na polji stoji griiška, Lepo rasošnata; Pod griiškoj sedi Ana, Lepo počesana. 5 Mujmo gre Ivanec Igroglo daveč; ob Ščavnici.) Prsti so prebiravci, Palečnjak trobentavec. »Hočeš mene, Ana, 10 Lepo počesana?« »»Rajši ovga mladga Kak tebe, osla starega!«« Stare babe nikoli! 1074. (Iz Zlatara v hrvaškem Zagorju.) Junak je zaspal na stezi na travi, Pokrio se maramom po glavi. Po njoj se šeče mlada devojčica, Popikne se na mlada junaka. 5 Junak je mislil, da je golubica, To zopazi, da je devojčica. Poljubi jo tri stotine puta. 1072. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I, št. 153; vsaki drugi verz se ponavlja, kakor je zabeleženo gori pri pi~vi stropi. 1073. Zapisal Josip Krajnc; narekovala Lucija Čagran. — Iz Krajn¬ čeve zbirke I. 4; v petju se za vsakim parom ponavlja -»refrain«: Izum bizum mentudum, * Ičum pičum ihaha! 1074. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II., št. 667 (z melodijo). II. Pesmi zaljubljene 1075, 1076. 37 Junak je zaspal na stezi na travi, Pokrio se maramom po glavi. 10 Po njoj se šeče mlada udovica, Popikne se, pade na junaka. Junak je mislil, da je prepelica, To zopazi, da j’ mlada udovica, Poljubi jo dve stotine puta. i5 Junak je zaspal na stezi na travi, Pokrio se maramom po glavi. Po njoj se šeče stara baburina, Popikne se, pade na junaka. Junak je mislil, da je kladurina, 20 To zopazi, da j’ stara baburina: »Bježi, baba, med hiljade vraga! Devojku ljubim, dok je goder živa, Udoviču, dok je goder mlada; Staru babu nikdar za nigdara, 25 Bježi, baba, med hiljade vraga!« Pri stari bo srce žalostno. 1075- (Goriška.) Moj očka mi pravi: »Oženi se, moj sin!« »»Kako se čem oženit’, Ker nobene ljubce ni: 5 Če vzamem nu staru, Bo žalostno srce, Če vzamem nu mladu, Mi ju vkradejo tatje.«« Izbiranje dragega. 1076. (Iz Cerovca.) »Očeš, čerka, vzet možd?« »»Mati moja, nečem ga! »»Mati moja, keroga?«« 5 Cel den za iglo drži, »Mladega saboljiča!« Celo noč za vrat lovi!«« 1075. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke III. 37. 1076. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. C. 22, kjer je poz7ieje poprav¬ ljeno: 6 vrat] šinjak — 15 vzem’] si, in je pripisan ta-le načrt melodije: 38 II. Pesmi zaljubljene 1077. »Očeš, čerka, vzet moža?« »»Mati moja, keroga?«« »Mladega črevljariča!« 10 »»Mati moja, nočem ga: Cel den po dretah vošči, Celo noč po smoli smrdi!«« »Očeš, čerka, vzet moža?« . »»Mati moja, keroga?«« r: ' c- Lepe bele Žepe pa pe 15 »Mladega vzem’ kmetiča!« »»Mati moja, nečem ga: Cel den na konji sedi, Celo noč po konji smrdi!«« »Očeš; čerka, vzet možd?« 20 »»Mati moja, keroga?«« »Mladega šribarja!« »»Mati moja, očem ga: roke, polne!«« - 1077. (Iz Podlipovice.) »Maričica, Maričica, al be rada ti moža?« »»Mamica, mamica, oj kaj -za jenega?«« 1 »Maričica, Maričica, al b rada jenga Žnidarja?« »»Mamica, oj mamica, Žnidarja pa ne! 5 Žnidar ma pa švanke tri, Pa be šivu vse noči! Mamica, oj mamica, Žnidarja pa ne!« »Maričica, Maričica, al b rada ti moža?« »»Mamica, mamica, oj kaj za jenega?«« ■ ; c - 10 »Maričica, Maričica] al b rada jenga šoštarja?« »»Mamica, o mamica, oj šoštarja pa ne! - Šoštar ma pa-šile tri, .- r Pa be šivu vse noči! Mamica, o mamica, oj šoštarja pa ne!«« 15 »Maričica, Maričica, al be rada ti moža?« »»Mamica, mamica, oj kaj za jenega?«« »Maričica, Maričica, al b rada jenga tišlarja? »»Mamica, o mamica, oj tišlarja pa ne! Vraz jz prepisalpešf m, vnapič v VO. I. jr. s terni predpfgačbami: 1 , 7 , 13,79] Čerka moja, češ .moža. — 2, 8, 14, 20] Luba- mati, keroga?: — 3 sa- boljiča]' žriidara'— 4, ‘16, 16, “22 Mati moja] Luba mati — 5 Celi — 6 za vrat lovi] pa trdno spi — 9 črevljariča] Šoštariča — ir] Celi den dreto vošči “ 15 Mladega vzem’] Mladega — 17, 18] Celi den žmetno ora, Celo noč hud pre- gondra — 21 šribara — 24] Penez poune žepeke. —^: V tem prepisu je tudi omenjeno, da se za vsakim drugim verzom poje pripevck: Lala, lala, lala, * Lala, lala, lala, * Lala, lala, lalala! V v. /7.' je žmetno ora pozneje premenjeno g na konji sedi. , 1077. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke III. št. IV. 39 II. Pesmi zaljubljene 1078, 1079. Tišlar ma pa voble tri, 20 Pa be voblu vse noči! Mamica, o mamica, oj tišlarja pa ne!«« »Maričica, Maričica, al b rada ti moža?« .»»Mamica, mamica, oj kaj za jenega?«« »Maričica, Maričica, al b rada jenga kmečkega?« 25 »»Mamica, o mamica, oj kmečkega pa ja! Po dnevi bo po pol orav, Po noč bo pa par meni spav: Mamica, o mamica, oj kmečkega pa ja!«« 1078. (Iz Hraše pri Pustojni.) »Mici, Mici, Micika, Al’ hočeš ’meti Šuštarja? »»Mami, mami, mamica, Oh, Šuštarja pa ne!«« 5 »Mici, Mici, Micika, Al’ hočeš 'meti Žnidarja? »»Mami, mami, mamica, Oh, Žnidarja pa ne!«« »Mici, Mici, Micika, 10 Al’ hočeš 'meti tišlarja?« »»Mami, mami, mamica, Oh, tišlarja pa ne!«« »Mici, Mici, Micika, Al’ hočeš ’m et’ ram onkarj a ? 15 »»Mami, mami, mamica, Ramonkarja pa ja: Po dnevi bova plesala, Po noč’ pa skupaj. spanjčkala!«« 1079. (Iz Rožja.) Šuštar me prosi, da b’ rajat šua ž njim, Ž njim pa ne hrem: Šuštarji, oni so čudni ludi, Po smoli smerdi. 5 Žnidar me prosi, da b’ rajat šua ž njim, Z njim pa ne hrem: Žnidarji, oni so čudni ludl, Po žverci smerdi. • Štamec me prosi, - da b’ rajat šha ž njim, 10 Ž njim pa ne hrem: Štamgi;, oj štamci so čudni ludi, Po rnaltri smerdi. 1078. Zapisal M. Rode; povedal Jan. Bajc. — Iz Rodclo 7 'e zbirke V. 28 — 2g. 1079. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegove zbirke v VO. XIII. 34—35 1 za vsakim lihim (1, 3) verzom se poje pnpevek: juhe, juhe! Tiskal jo je Schci- mgg v NPKS. 32g, 330. 40 II. Pesmi zaljubljene 1080. Kavec me prosi, da b’ rajat šua ž njim, S kavčem ne hrem: 15 Kavči, oj kavči so čudni ludi, Po žlihti smerdi. Šribar me prosi, da b’ rajat šua ž njim, Ž njim pa ne hrem: Šribarji, oni so čudni ludi, 20 Po tinti smerdi. Kelnar me prosi, da b’ rajat šua ž njim, Z njim pa dro hrem: Kelnarji, oni so dobri ludi, Po vini diši! 25 Vino toči pa po vini diši, Ž njim pa dro hrem! 1080. (Iz Dutovelj.) An Šuštar me je prašou, De b’ pljesat šla ž njim; Mhm! jaja! Se Šuštarjem ne. 5 Ni grših ljudij, K’ so Šuštarji vsi, Mhm! jaja! Po smoli smrdi. An kaučmer me je prašou, 10 De b’ pljesat šla ž njim; Mhm! jaja! Ses kaučmarjam ne. Ni grših ljudij, K’ so kaučmarji vsi, 15 Mhm! jaja! Po svinjah smrdi. An Žnidar me je prašou, De b’pljesat šla ž njim; Mhm! jaja! 20 Se Žnidarjem ne. Ni grših ljudij, K’ so Žnidarji vsi, Mhm! jaja! Po lenobi smrdi. 25 An grampar me je prašou, De b’ pljesat šla ž njim; Mhm! jaja! Ses gramparjem ne. Ni grših ljudij, 30 K’ so gramparji vsi, Mhm! jaja! Po drožji smrdi. An kovač me je prašou, De b’ pljesat šla ž njim; 35 Mhm! jaja! S kovačam pa ne. Ni grših ljudij, K’ so kovači vsi, Mhm! jaja! 40 So vmazani vsi. An tišler me je prašou, De b’ pljesat šla ž njim; Mhm! jaja! Ses tišlerjem ne. 45 Ni grših ljudij. _ K’ so tišlerji vsi, Mhm! jaja! Po limi smrdi! 1080. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1081, 1082. 41 An srček me je prašou, 50 De b’ pljesat šla ž njim; Mhm! jaja! Se srčkom pa ja. Ni lepših ljudij, K’ so srčeki vsi, 55 Mhm! jaja! Po ljubezni diši. 1081. (Od Sv. Jurija Šoštar me je prosa, Da bi plesat šla. O ne, o ne! s teboj pa ne grem. Cel tj eden, cel tj eden na sto- leci sediš, 5 V soboto večer še po smoli smrdiš. Tišlar me je prosa, Da bi plesat šla. O ne, o ne! s teboj pa ne grem. Cel tjeden, cel tjeden tam verštati hublaš, 10 V soboto večer še mi mira ne daš. Žnidar me je prosa, Da bi plesat šla. O ne, o ne! s toboj pa ne grem. na Ščavnici.) Cel tjeden, cel tjeden za mi- zoj sediš, 15 V soboto večer še po pez- deci smrdiš. Kelnar me je prosa, Da bi plesat šla. O ja, o ja! s teboj pa bom šla. Cel tjeden, cel tjeden pri pi¬ pici sediš, 20 V soboto večer še po vinčeki dišiš. Gortnar me je prosa, Da plesat bi šla. 0 ja, o ja! s teboj pa bom šla. Cel tjeden, cel tjeden v ogradi sediš, 25 V soboto večer še po rožcah dišiš. 1082. (S vzhodnega Štajerja.) En Žnidar me je prosa, Ka bi plesat z njim šla. »Oh joj, oh joj, ali s toboj ne grem : Celi den, celi den per mizi sediš, 5 Večer, večer pa sladko za- spiš.« En šoštar me je prosa, Ka bi plesat z njim šla. »Oh joj, oh joj, ali s toboj ne grem: Celi den, celi den na stoli sediš, 10 Večer, večer pa po smoli smrdiš.« En tišlar me je prosa, Ka bi plesat z njim šla. »Oh joj, oh joj, ali s toboj ne grem: 1081. Zapisal Jožef Krajnc, narekoval Tomaž Kapun. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. 1082. Neznanega zapisovavca. — Iz CO. V. St. 5. 42 II. Pesmi zaljubljene 1083. Celi den, celi den po blanji hoblaš, 15 Večer, večer pa mi mira ne daš. «' En pintar me je prosa, Iva bi plesat z njim šla. »Oh joj, oh joj, ali s toboj ne grem: Celi den, celi den po piičli bubnjaš, 20 Večer, večer pa mira ne daš.« En medar me je prosa, Ka bi plesat z njim šla. »Oh joj, oh joj, ali s toboj ne grem: Celi den, celi den per pipi sediš, 25 Večer, večer pa po medi dišiš.« En hlapec me je prosa, Ka bi plesat z njim šla. »Oh joj, oh joj, ali s toboj ne grem: Celi den, celi den po koni štriglaš, 30 Večer, večer pa mi mira ne daš. « 1083. (Od Male Nedelje.) En Žnidar me prosi, Ka bi pri njem spali: »Oj joj no prej oj, Jaz ne dem s toboj! 5 Celi den, celi den Za mizoj sidiš, Celo noč, celo noč Nemirno mi spiš!« En šoštar me prosi, xo Ka bi pri njem spala: »Oj joj no prejoj, Ja nedem s toboj! Celi den, celi den ■ Za črevelj držiš, 15 Celo noč, celo, noč Za šinjak loviš!« En tišlar me prosi, Ka bi pri njem spali: »Oj joj no prejoj, 20 Ja nedem s toboj! Celi den, celi den Po blanji hoblaš, Celo noč, celo noč Mi mira ne daš! « 25 En mlinar me prosi, Ka bi pri njem spali: »Oj joj no prejoj, Ja nedem s toboj! Celi den, celi den 30 Se po mlini vrtiš, Celo noč, celo noč Poleg mene hrliš!« En hlapec me prosi, Ka bi pri njem, spali: 35 »Hoj, hoj, lubi moj, Jaz pojdem s toboj! Celi den, celi den Kre konjičov bižiš, Celo noč, celo noč 40 Pa sladko mi spiš!« 1083. Zapisal St. Vraz, pela Anjčika Janžekovičina. — Iz J O. 14, 59. II. Pesmi zaljubljene 1084, 1085. 43 Zakaj je bolna? 1084. (Iz Gorenje Vrtojbe.) »O mamka moja, Strašno sem bolana,-, Saj ne vem sama, kaj mi je!« »»O hčerka moja, 5 Češ, de ti vkupim nu liepo krilčice?« « »O mamka, ne, Krilčice ni za me!« »»O hčerka moja, Češ, de ti vkupim en lep facolček?«« 10 »O mamka, ne, Facolček ni za me!« »»O hčerka moja, Češ, de ti vkupim en lep fiertožič ?« « »O mamka, ne, 15 Fiertožič ni za me!« »»0 hčerka moja, Češ, de ti vkupim 'nega liepga fantiča?«« »O mamka, ja, Tistega pa ja!« Lep je ko klinčkov cvet. 1085. (Iz Cerovca.) Moj ljubi je lep Kak klinčekov cvet; Se lčpše gledi, Kak sveča gori; 5 Še lepše golči, Kak struna brni; Še lepši fni gre, Kak šolar štet ve: Je škoda na te, 10 Kaj b’ leža na tleh; tja postlici pač B’ bia fleten spajač! 1084. Zapisal Jožef Cfejan. — Iž njegove zbiike. III. 36. 1085. Zapisal St. Vraz.—- Iz VO. XIX. V. 45 (14&), kjer je'pripisan tudi melodije načrt: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 51 s temi predritgačbami: 2 klinčekov] fajdelnov — 5 goučf —10 bi — 11 posteli — 12 Bi. Drugi po tem narejeni l'razov prepis 71 VO. XI. 26 se od njega razlikuje v tem: 1 liibi — 5 guči — 6 štriinja — 9 na] za — 10 tle — 12 Bi bia] Boš. 44 II. Pesmi zaljubljene 1086, 1087, 1088. Kako gleda, gre in govori. 1086. (Iz ščavniške doline.) Tak lepo gledi, Tak lepo mi gre, Kak sveča gori: 5 Kak šolarci dve: Prešmentana Micika mi! Prešmentana Micika mi! Tak lepo guči, Kak struna brni: Prešmentana Micika mi! ,,.V gradu je za kuharico." 1087. (Iz Senožeč.) Jaz imam pa ljubico, V gradu je za kuharico. Života je belega In srca pohlevnega. 5 Nje lice ko mlečece Je gladko ko jajčece, In tanka ko stranica, Tak moja je ljubica. Kdor bo jej tadel dal, 10 Mu bom po glavi dal. Lepše od nje m nobene. A. 1088. (Kranjska.) Lepše rož’ce ni nobene, Kot je moja ljubica. Lepše rož'ce ni na svetu, Kot je moja ljubica. 5 Po dolin’cah rož’ce cvetejo, Po dolin’cah luštno je. Če en fant eno ljub’co ima, Nobeden je ne zapusti. Po dolin’cah rož’ce cvetejo, 10 Po dolincah luštno je. Vsaki svojo ljub’co ima, Nobeden je ne zapusti. 1086. Zapisal J. Bur car. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal Miklošič. 1087. Zapisal Fr. Meden. — Iz zbirke S. Rutarja, ki jo je tudi objavil v Ljubljanskem Zvonu III. (1883) 331. 1088. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 8. Prvi verz vsake stroje se v petju trikrat ponavlja. II. Pesmi zaljubljene 1089, 1090, 1091. 45 Lepše od nje ni nobene. B. 1089. fPri Novi Štifti.) Tam za belo Ljubljanico, Ena rož’ca prav lepo cveti, In s tisto se bom jaz oženil, Na Štajerskem glihe ji ni. 5 Poglejte, oj ljube dekleta, Koliko je na Laškem ljudi: So Ogri in Čiči, Hrvati, Za pušelc smo Štajerci mi. Vi bote za nami hodile, 10 Se boste ponujale nam; Mi 'mamo pa lepša dekleta, B’mo fige pokazali vam. 1090. (Od sv. Jurija na Oj fantje, le zgodaj vstanite, Kateri ste v dalnem kraju, Od liibic pa slovo jemljite Še prej, ko bo sunce gor šlo! 5 Več taužent noči je minilo, Kaj nisem šel k liibici spat; Zdaj pa je na me pozabila, Bom mogel si drugo izbrat. Tam gor za belo Lublano 10 Ena roža prav lepo cveti, In s tisto se bom jaz ožena, Ker ona najbol mi diši. Ščavnici.) Moja je jakša kak tvoja, Pri mojoj so kratke noči; 15 Pri mojoj je pernata postla; Pri tvojoj pa slame še ni. Ta moja je bela kak lelja In tildi rudeča kak kri, Me lepo zaliibleno gleda 20 In tildi na smeh se drži. Oj liibica, bodi vesela, Bom skoro jaz prišel domo! Te bodeva liištno živela, Če Bog nama srečo deli. Lepše od nje ni nobene. C. 1091. (Iz Ihana.) Moja dekle 'ma levš’ vači, Moja dekle ’ma levš’ urat, Kokir so v Ibldn’ use rtči. Koktr ja v Iblanc’ beli grad. io8g. Zapisal Jož. Žehel. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pri verzu 3. in 4. pripisana varijanta: Ona je lepši ko zarja — In lepši ko rožice vse. — Konec spada k drugim pesmim. iogo. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Jakob Kurja. — Iz Krajnčeve zbirke. rogi. Zapisal K Breznik; pela Lovrenčevka. — Iz Breznikove zbirke III. 33. Koncem vsake kitice se poje: Ti drairi, ti drairi, tidralalilala. 4.6 II. Pesmi zaljubljene 1092, 1093. 5 Moja dekle ’ma levš’ vase, Ja šivava, ja štrikava, Koku- v Iblan’ use gospe. 10 Ja soj’ga lub’ga čdkava. Po cel’ Iblanc učke ni, Ta parva svet’ da ponuči, Pir moj’lubci so pa tri. Ta druge dve da bel’ga dne. Lepša je ko rožica. 1092. (Iz Predvora.) Stoji, stoji kamirca, Gor in doli mavvana. Kamirca je veljbana, 5 V kamirci je postiljca, Kamirca je veljbana, Postiljca je pernata, ■V postaji ležj ljubica, Le\vši kokr rožica. Tak velja, kakoršen si ti! 1093. (Iz ziljske doline,) ■. ' Sva. z lubco na jarmark ... bodita, . Sva^črevle noj: štijmfe ku- pila, Crevlje lepe, štumfe bele: Lepšega lubeja ni ko si ti: 5 Štumfe bele, mederč ko kri, Tak pubič vela, ki si ti! — Moj pubič bura, v Laše gre, Gor ta v grednje brajde, .iv .;.. -n : :: Perpelot bo barigelca, 10 Ki bo deržata na vorna. Pridi bil nej, perpeli bil nej, .Saj ga ne bon dečla pila! 1092. Zapisal M. Valjavec. — Iz Kresa IV. 180. 1093. Zapisal, M. Majar, — Jz MR. 91. Natisnil jo je tudi Kuhač III.; st. 1134, toda tako, pda je drugi delpredprvim in s temi premembami: 4 Lepšega lubgja] Tač.ega pubiča — 6 ko — 7 Vlaše — 8 Gor ta] Oj le — g barigelco — lojeno vor.no — 12 be.n. — Drugi del je natisnil ". tudi- Scheinigg v NPKS. str. 394. . .. 'i • ‘tu. , ! II. Pesmi zaljubljene 1094, 1095, 1096. . 47 . Gorsko cvetje ni za vsakega. 1094. [z Vrbovca. Devojčica gorsko cveče brala. Gorsko cveče neje za vsa- koga, Neg za one i lepe junake, Koji noše na hero škrilake, 5 Za škrilakom dvoje troje perje: Prvo pero žarano sunajšce, Drugo pero sjajna mesečina, Trejte pero jod beloga dana. Komu bi rože trgala. A. 1095. (Belokranjska iz Adlešičev.) Lep je vrtec ograjen, Bratje, sestra premladi, Poln je rožic nasajen: • Moj je dragi daleko: Vsajojake rumene, - Preko devet črnih gor! Največ modre, zelene. 15 Za goro je črni bor, 5 Mimo pelja stozica, - Za borom je beli grad, Po nji šeče grofica. Na sred grada stolec zlat, Klanja ji se rožica, Na njem sedi dragi moj. Još govori grofica: Na prstu mu prstan moj, »Kaj se klanjaš, rožica? 20 Da se pozna dragi moj. 10 Ja te nimam komu dat’. Z belim perom prepisuje, Čačka, majka prestari, ' Na me tužno premišljuje.« -L , IO96. s. ' J ' (Iz Primostka v Belih Kranjcih.) Stoji mi vrtec ograje®, , »>Kaj se ne bi klanjala, Z lepih rožcah nasajen. Ki si lepa grofica!«« Mimo pelja stazica, »Rada bi te vtrgala, Po nji ide grofica. 10 Pa te nimam komu dat’. 5 Roža se ji pokloni: Oče, majka prestari, »Kaj se klanjaš, rožica?« ' Brat in sestra premladi. 1094. Zapisal Fer.d. Plohl. — Iz "njegovih HNJ 3 . I. 6i. 1095. ' Zapisal J. Sašelj. — Iz » Slovana . III (1886). 314. 1096. Zapisa/ Janko Barle. — Iž ' njegovega rokopisa. Drugi, prepis njegov ima !e malenkosti dmgači: 3 pelja — 9 trgala — 16 bora — 17 grada. 48 II. Pesmi zaljubljene 1097, 1098. Moj je dragi daleko, Preko devet črnih gor. 15 Tam stoji jen zelen bor, Sred bora je beli grad, Sred grada je stolec zlat, Na njem sedi dragi, moj. V roki ima robec moj, 20 Da se zna, da j’ drag moj ; Na roki ima prstan moj, Da se zna, da j' dragi moj !« IO97. (Iz Podklanca.) Stoji mi vrtec ograjen, Pa mi je rožic nasajen. Po njem se šeče grofica, Za njo se klanja rožica. 5 »Kaj se mi klanjaš, rožica? Nimam te komu trgati: ■ Oče so, mamka prestari, Sestri in bratec premladi. Dragemu bi te trgala, 10 A dragi je predaleko: Preko tri gore visoke, Preko tri vode široke. Na rokah nosi prstan moj; Da se pozna, daje on moj, 15 Za vratom nosi robec moj, Da se pozna, da je on moj. Le rasti, rasti, rožica! Te trgala bo grofica, Ko pride on k meni 20 V pozni mi jeseni.« 1098. (Iz Suhorja.) V črni gori beli grad, Saj ga poznam, da je moj. Notri mi je stolec zlat. 5 V žepi ima robec lep, Na njem sedi ljubi moj, Saj ga poznam, daje moj. Na roki ima prstan zlat, Saj ga poznam, da je moj! 1097. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal prof. Levec, kateri je pesem ?iatisnil tudi v Ljubljanskem Zvonu 1887, str. 287 s temi premembami, neglede na naglasna in dijakritična znamenja : 7 Oče so] So oče — 8 Sestri in] In sestra — 10 drag — n Preko] Je prek — 12 Preko tri] Je prek dve v — 13 roki — 19 pride on] pride, pride — 20 mi] že. 1098. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. II. Pesmi zaljubljene iogg, uoo, iioi. 49 IO99. (Iz Ihana.) ’Meva sim, ’meva vartic lep, Z drobnimi rož’cam’ za¬ sajen. Nimam jih komo targati! Vččka jin mam’ca so pre¬ stari, 5 Bratci jin sestre prem vadi. Teb’ ga bom dava, fantič moj, Ker s’ me pirhranu krancil soj! IIOO. (Iz Varaždina.) Mal mi je vrtek ograjen, Pun mi je rožic nasajen. Po njem se šeče devojka, Za njom se rože gibleju. 5 »Kaj se vi, rože, giblete? Nemam Vas komu trgati! Oteč i mati prestari, Bratec i sestra premladi, A moj je dragi predalko: 10 Prek jene gore visoke! Vu noj mi gori zlati stol, Za njim mi sedi dragi moj, Za vratom ima rubček moj, Ah on je itak dragi moj!« IIOI. (Iz Bisaga.) Lepa moja gora zelena, Notri mi je voda ledena; Rad bi se je junak napiti, Ali nemre leda prebiti. 5 Kraj vode mi trava zelena, Na travi je roža rumena, Rad bi si ju junak trgati, Ali jo nema komu nositi. Otček mu je s majkom prestari, 10 Sestra mu je s bracom premlada, Njegova mu je draga pre¬ dalko : Čez jednu goru visoku! Za tom gorom mi je zelen bor, Za tom gorom mi je beli dvor, 15 Vu tom dvoru mi je zlatni stol. Za stolom mi sedi dragi moj, Na njegvi je 'glavi venec moj, I na njegvom prstu prsten moj, I vu njegvom žepu rubeč moj. 1099. Zapisal A. Breznik; pela Jerica Rak. — Iz Breznikove zbirke It. 22. 1100. Zapisala. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. III. n — 12. 1101. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III. str. 15j, kjer sta še dve hrvaški varijanli. 4 50 II. Pesmi zaljubljene 1102, 1103, 1102 . (Iz Dugerese na Hrvaškem.) Lipa moja gora zelena, Po koj teče voda ledvena. Rad bi se je junak napiti, Al ne more leda probiti. 5 Pod ledom je trava zelena I u travi roža rumena, Trgal ju je Janko od zemlje, Nosil ju je dragoj od želje. Komu bi rože trgala? B. 1103. (Iz Cerovca.) Lepo moje ravno polje, Ge moj ljubi rano orje! Net ne orje, net ne pluži, Temoč name premišluje! 5 Lepi moji beli gradi, Ge moj ljubi mili dragi! Net ne piše, ne pišuje, Temoč skoz me premišluje! 1102. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njeg 07 ’c zbirke II., št. 470 (z melodijo.) 1103. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. M. 87, kjer je v v. 22. s’rota pozneje popravljeno v sirota in s/a pripisana ta-lc načrta melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 76 s temi predrugačbami: 1 Lepo] Lepo ti — 1 pole — 2 Ke . . . lubi — 3 Neti . . . neti — 4 ] Ali on jnene razmišluje — 5 Lepi] Lepi vi — 6 Ge moj ljubi] Ke mi piše — 7 Neti — 8] Ali skoz mene razmišluje — 9 — i 2 ] Lepi moji beli dvori, * Ke moj ljubi z drugoj govori, * Neti govori, neti beseduje, * Ali sploh mene razmišluje — 14 Ke . . . lubi — 15 Neti . . . neti — 16 glase] srce — 18 Ke — 20 divica — 21 Vsakšna — 22 sirota. Pri -verzu 17. pristavlja domnevanje: » Ve/vjafno je stalo u ovoj iz doljnih krajinah naše V. Ilirije došavše pismi namesto ovog reda ovako: Lepa moja vinska loža, * Ke mi rase vsaka roža«. — Po tem prepisa jo je Vraz prepisal vnovič v VO. XI. 14 s temi premembami, neglede na naglasna znamenja: 1 Lepo ti moje] Lepo mojo — 2 Ge . . . lubi — 3 Net . . . net — 4 Al — 5 Lepi vi] Lepi — 5 grady — 6 Ge — 7 Net — 8 Al — 10] Ge zdaj lubi moj govori — n Net . . . net — 12 Al — 14 Ke.. . lubi . . . brusi — 15 Net ne brusi, net — 16] Ali mene v srci nosi — 18 Ge... saka — 19 lepe klice — 20 njo trga v. d.] je trgajo deklice — 21 Sakša — 22 Jaz pa] Jaz. Tema 'prepisu je pristavljena ta opomnja: »Svaki če inditi po licu, da je pesma ova došla iz dolnjih Stranah, gde se po svoj prilici bolje pipa. Mesto Lepi moji vinogradi po svoj prilici da se koše v rodnom njezinom mestu Lepa moja vinska rozga.« II. Pesmi zaljubljene 1104, 1105. 51 Lepe moje bele hiše, 10 Ge moj ljubi s perom piše! Net ne piše, ne pišuje, Al na vek me premišluje. Lepe moje senokoše, Ge moj ljubi koso brusi! 15 Net ne brusi, net ne kosi, Al za menoj glase nosi. Lepi moji vinogradi, Ge mi rase vsaka roža, Roža, roža, lepa klica, 20 Ki njo trga vsaka d vica. Vsakša svojemi dragomi, Jaz pa s’rota nemam komi. 1104. (Iz Drašičev v Belih Kranjcih.) Z Bogom, z Bogom Zagreb, varoš, Ki mladen’če skupaj sprav¬ ljaš I junakom vrh zeleniš I divojkam cvet rumeni. 5 Lipe moje košenice, Po vas rastu fijolice, Fijolice i rožice; Brale so jih divojčice, ' Brala jih je saka svoj’mu, 10 A ja tužna nimam komu. Lipe moje bele hiše, Kje moj dragi notri piše, Drobno piše, prepisuje, Mene tužno premišljuje. 1105. (Od Varaždina.) Lepe su mi sinokoše, Gde mi rasu bele rože, Bele rože, fijolice; Nje mi beru divojčice, 5 Saka svomu i dragomu, Ja pak tužna nemam komu. Ja si vtrgnem fijolicu, Pak ju pošljem v Koprivnicu, V koprivničke bele hiže, 10 Gde mi dragi lista piše: Niti piše, nit spisuje, ’Se za menum premišljuje; V koprivničke oštarije, Gde mi dragi vince pije: 15 Niti pije, nit natače, ’Se za menum milo plače; V koprivničko ravno polje, Kud mi dragi s plugom orje: Niti orje, niti pluži, 20 ’Se za menum milo tuži. On se šeče po vulici, Mene nosi vu glavici; On se šeče po tarnacu, Mene nosi vu srdavcu. 1104. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 1105. Zapisali. Valjavec. — Iz »Slav. Bibliolhek « II. (1858) 305. Valjavec jc pesem natisnil že dve leti prej v Novicah XIV. (1856) .igo; tam je to-le drugači: 2 rastu . . . ruže — 3 ruže, fiolice — 7 vtergnem fiolicu — 12, 16, 20 ’Se] Nego se (napaka je nastala morda, ker sta bili obe varijanti pi¬ sani druga nad drugo) — 12, 16, 20 menom — 18 Kud] Gde. — Zadnjih štirih verzov ni v Novicah. — Pred verzom 13. in 17. sta prvotno pač stala Ja si vtrgnem fijolicu, * Pak ju pošljem v Koprivnicu, Sčasoma pa se je narodnemu pevcu trojno ponavljanje zdelo odveč. 4 52 - II. Pesmi zaljubljene 1106, 1107, 1168. II06. (Od Varaždina.) '■ Došlo nanvje protuletje, Gde nam rase modro cvetje, Modro cvetje, fijolice, Ke mi beru divojčice, 5 Saka svomu i dragomu, Ja pa tužna nemam komu. Ja si vtrgnem fijolicu, Pak ju pošljem vKoprivnicu, V koprivničke bele hiže, 10 Gde mi .dragi lista piše: Niti .piše, nit spisuje, Neg za menum premišljuje; V koprivničke oštarije, Gde moj dragi vince pije: 15 Niti pije, nit natače, Neg za menum milo plače; V koprivničko ravno polje, Gde moj dragi s plugom orje: Niti orje, niti pluži, 20 Neg za menum milo tuži. On se šeče po vulici, Mene nosi vu glavici; On se šeče po taracu, Mene nosi vu srdavcu. 1107. (Iz Vrbovca.) Lepe moje senokoše, Gde mi rastu .bele. rože, Bele rože, fijolice; Nje mi beru devojčice, 5 Svaka svemu mildragomu, Ja sirota nemam komu. Mo’ je dragi v Koprivnici, V Koprivnici h bele hiže, H bčle hiže s perom piše: 10 Niti piše, nit spišUje, Neg za menom premišljuje. Lčpe moje oštarije, Gde moj dragi vince pije: Niti pije, nit natače, 15 Neg za menom milo plače! 1108. (Iz Križevcev,) Lepe moje senokoše! Svaka svomu i dragomu, Gdi mi rastu bele rože, 5 A ja tužna nemam komu. Bele rože, fiolice, Lepa moja bistra voda, 1106. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih -»Nar. Pripon.« 2gi. 1107. Zapisal R i k. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 44 — 45. 1108. Zapisal Iv. Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. i2g ; melodijo podaje Kidiač I, št. 63. Očividno je za verzom j. izpal verz »Nje [Ke] mi beru divojčice«. II. Pesmi zaljubljene nog, mo. 53 Kud prolazi misel moja. Lepe moje bele hiže, Gdi moj dragi lista piše: io Nit mi piše, nit spisuje, Več za menum premišluje, Kak se draga zaderžuje. nog. (Kajkavska iz Petrinje.) O petrinsko ravno polje, Gde moj dragi plugom ore: Nit on ore, nit on pluži, Več za dragom milo tuži. 5 Lepe moje bele hiže, Gde moj dragi liste piše: Niti piše nit’ spisuje, Več za dragom uzdisuje. Lepe moje oštarije, io Ge moj dragi vino pije: Nit ne pije, nit napija, Več za dragom uzdisuje. Komu bi rože trgala? C. mo. (Od Sv. Bolfenka.) Vrtec mam ograjeni Za rožice rumene, Rožmarin nasajeni, Za pušelc b6m ga mčla. 5 Pušlic mam narejeni, Komu bom ga dala? Ljubi me zapustil je, Za mene več ne ne mara! nog. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I., St. 5. Prim. tudi Kurelčeve »Jacke« str. 4 (St. 23, 24) in up (St. 411). mo. Zapisal St. Vraz. Iz VO. XIX. A. 1, kjer je pozneje popravljeno to: 1 Vrtec — 2 romene — 6 Komu] Ali komi — 7 zapusto — 8 Za mene] No za me. Tam je pripisan tudi ta-le načrt melodije: AVV /\VV AVV ^ - - Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. 33 s temi predrugačbami, neglede' na naglasna znamenja: 1 Pongrad — 2 romene — 4 pušlec — 5 pu¬ šlec — 6 Komu] Al komi — 7 zapustio — 8 Za mene] No za me. Pri v. 7, 8 je pripisana varijanta: Bratec mi na vojski je, * Ljubega pa nemarm — Drugi Vrazov prepis, narejen po ravnokar omenjenem, se nahaja v VO. XI. 7 in sc razlikuje od njega v tem: 1 Pungrad man — 2 rožice zelene — 4 pušelc bon — 5 Pušelc man — 6 bon — 7 Liibi . . . zapiista — No za] Za. 54 II. Pesmi zaljubljene im, 1112. Komu bom rože trgala. D. im. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Jaz po pungradi hodim, Lepe rožce sadim; Po pungradi špancirat gram, Le te rože zalivat gram. 5 Če adnu utržem, komu ju dam? Če dam mojmu bratu, Mojemu bratu mu na druga da. Če drugu utržem, komu ju dam? Če ju dam moji sestri, 10 Moja sestra jih sama ravna. Tu trieču utržem, komu ju dam? Če ju dam mojemu oču, Moj oča je rožcem prešou! Če ju dam moji materi, 15 Moja mati je rožcem prešla! Po pungradi špancirat gram, Le te rožce pogladat gram ; Po pungradi delam nu štantam Inu tudi živet’ dobim, 20 Dobim tudi obleku . . . Devojka pošilja venec po vodi. 1112. (Zagorska.) »Rasti, roža, rasti, roža, Ja te tergat nejdem!« Došla Mara, došla Mara, Rožice pobrala, 5 Puna njedra, puna njedra, Oba dva rukava. »Kaj buš, Mara, kaj buš, Mara, S tih rožic delala?« >»Bum si plela, bum si plela 10 Tri vence zelene: Pervoga bum, pervoga bum Za se začuvala; Drugega bum, drugega bum Svojoj sestri dala; 15 Trečega bum, trečega bum Po vodi poslala: Plavaj, venec, plavaj, veneč, U te bele dvore, Gde devojka, gde devojka 20 S perom dvor pometa; Na devojki, na devojki Venček se stresuje, U junaku, u junaku Serdce poderhtuje.«« 1111. Zapisal J. Cejan; pravil S 2 1 /* let stari Matevž Cjanov (Filipič). — Iz Cejanove zbirke III 6. Pravega konca manjka. 1112. Zapisal A. Kos. — /s Slov. Glasnika I. (1858) ng. V MR. 40 nahajaš prepis te pesmi iz Glasnika. II. Pesmi zaljubljene 1113, 1114, 1115. 55 III3. (Iz Vrbovca.) Devojka je prebeliku brala, Prvoga je vodi napuščala, Nabrala je krilce i rukavce, 5 Drugoga je maj ki pošilala, Ž nimi splela tri venke zelene: Trejtega je zase jostavlala. 1114. (Iz Sv. Ivana Zeline.) Lepa j’ Mara plave rože brala. »Kaj buš, Mara, z rožami delala?« »»Š njih bum plela tri venke zelene; Prvoga bum tebi, majka, dala, 5 Drugoga bum za sebe zdržala, Tretega bum vu Dunaj puščala: Plivaj, plavaj do beloga grada, Plivaj, plavaj do moga junaka, Do junaka kraj Zemuna grada!«« Kako bi mu venec poslala? 1115. (Štajerska.) V ogradi rožice mam, Rdeče no romene; Na Nčmškem lubega mam. Je mladi no veseli. 5 Pušlic bi mu delala, Al kak bom mu ga dala? Pušlic bi napravila, Al kak bom ga poslala? Po vodi bi ga poslala, 10 Voda bi ga razplavala; Po vetri bi ga poslala, Veter bi ga razpiho! 1113. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 34, kjer sloji na str. 86 ta opomnja: »Prebelika neka vrst biline. Kazivalac pjesme nije mi znao kazati, kakova je ta bilina .« Po Šulku je to Convallaria maialis C. (Maiglockchen). n 14. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III, št. 1061 (z melodijo), kjer sla še dve hrvaški varijanti. 1115. Zapisal St. Vraz; pela A. M. (Anjčika Megličeva?) — Iz VO. I. )6; verz 7. in 8. sta popravljena pozneje s svinčnikom v: Ljubi moj na vojni je, * Kak mu bom ga poslala. — Vnovič je Vraz prepisal pesem v VO. XI. g s temi premembami, neglede na naglasna znamenja: 5 > 7 Puščic —• 6 bom (sprva tako)] bi — 8 bom] bi. 56 II. Pesmi zaljubljene 1116, 1117. IIl6. (Iz Cerovca.) Pisker rožmarina mam, Pisker pa violic, Pušliček bi delala, Al kak bi ga poslala? 5 Po vodi bi ga poslala, Vodk bi ga razplavala; Po vetri bi ga poslala, Veter bi ga razpiha. Komu bo venček dala? 1117. (Iz Cerovca.) a) Z Todsej grejo tri dekline, Vse tri mlade jonfrave. Kera mi je naj ta prednja? Moja ljuba cartana. 5 V roki nese lepi pušelc Z rožmarina zelenga, I. Z rožmarina zelenega, Z klinčeka rdečega. Komi pa ga bode dala 10 Moja ljuba cartana? Ljuba de ga meni dala, Dere bom na vojno ša! b) Zapis II. Todsej grejo tri dekline, Tri dekline cartane, Vse tri mlade, vse tri fletne, Kaj b je gleda noč no dan. 5 Prva pa je ljuba moja, Ljuba moja Anjčika. V pravoj roki pušelc nese, Lepi pušelc rožmarin. Komi pa ga bode dala? 10 Ljubem, da bo v Gradec ša. 1116. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. IX. 44. Zdi se mi, da to m nov zapis, ampak da jc Vraz to pesem sam. sestavil iz prejšnje in iz pesmi »Pisker rožmarina mam«. — Prepisal jo je vnovič v VO XI. 6, izpremenivši, neglede jia naglasna znamenja, samo: 1 man. 1117. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. c. 77 (179); zapisu I. so pristavljene te-le varijante: 2] Tri dekline cartane — 4] Moja ljuba Anjčika — 12] Dere bom ja v Gradec šd. Zapis II. je od V. 3. naprej pisan s svinčnikom poleg zapisa I. Na rečenem mestu je tudi ta-le melodije načrt : Vraz je prepisal pesem večkrat; prvi prepis v VO. XIX. y. 6g se raz¬ likuje od zapisa II. v tem: 4 bi . . . den — 5 Perva — 8 spna pušelc, potem vejo. Drugi prepis v VO. VI. 13 je hotel Vraz narediti sprva po zapisu I; pozrieje je prečrtal zapisani verz 3. in 4. in je prešel k zapisu II., od katerega se ta prepis razlikuje (od v. 2.) nadalje v tem: 4 bi nje . . . den — 5 Perva . .. luba — 6 Luba — 8] Lepo vejo rožmarin — 10 Lubem. Po tem prepisu je narejen prepis v VO. VI. ij, ki se razlikuje od njega, neglede' na naglasna znamenja, v tem: 1 dikline — 2 Se . .. junfrave — 3 Se ... se — 7 Ka bi je — 5 luba — 6 Luba — 7 pušelc — 10 Lubem. II. Pesmi zaljubljene 1118, 1119, 1120, 1121. 57 ms. (Štajerska.) Todsej grejo tri dikline, Ki rdeči robec ma: Tri dikline ledične. 5 Robec rdeči, pušelc dišeči Prva pa je luba moja, Od samega muškatelna! Za njo trga rože. ing. (Od Varaždina.) Roža cvela, roža cvela blizo Dunaja, Nju mi terga, nju mi terga mladi junačec, Kaj mu ime, kaj mu ime mladi Miškec. Nju mi nese, nju mi nese mladi divojki, 5 Kaj nji ime, kaj nji ime mlada Janiča: »Zemi si nju, zemi si nju, mlada Janiča, Buš ljubila, buš ljubila mene Miškeca.« Rože bom dala dragemu. 1120. (Iz Podzemlja.) »Lepa moje Anica, Kddi si mi bila, Kddi si mi hodila?« 4 »»Bila sem na vrtiču, Rožice sem brala, Lepe rože rudeče.«« »Lepa moja Anica, 8 K6mu si jih brala, Kdmu jih boš dala?« »»Rožice sem brala, Rožice bom dala 12 Svojemu dragdmu.«« Mak za škriljak, rožmarin za spomin. 1121. (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) Deklica je vtrgala mak, mak, mak, Djala ga je fantiči za škrlak. 1118. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. VI. 13. kjer je z opomnjo -..Drugi 07jako pevajo« pripisano prepisu zapisa II. prejšnje številke. Vraz je tudi to va- rijanto prepisal vnovič v V O. VI. 18 s temi predmgačbami, neglede na na¬ glasna znamenja: 1 Todsej] V cirkev — 3 luba — 5 pušelc. 1119. Zapisal M. Valjavec. — Iz »Novic« 1856. str. 390. Vsaka vrstica sc 'ponavlja. 1120. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. nai. Zapisal Jožef Krajnc, narekovala Lucija Cagran. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa: 58 II. Pesmi zaljubljene 1122, 1123, 1124. »Liiba moja deklica, tak, tak, tak! Bog ti ga polonaj stotavžntkrat!« 5 Deklica je vtrgala rožmarin, Dala ga je fantiči za spomin. »Liiba moja deklica, tak, tak, tak! Bog ti ga polonaj stotavžntkrat!« Njene rožice bom trgal samo jaz. 1122. (Z Raven pri Kamniku.) Kje je moj rojstni kraj, Kje je deželica, Kje je moja ljubica? Ljub'ca prav sladko spi, 5 Na prsih ma rožce tri. Prva je lilija, Druga je gavtroža, Tretja je nageljček. Kdo pa te rožce trgov bo ? 10 Jest sam zase dobro vem, Da jih odtrgov bom. Kar nabrala, vse dragemu dala. 1123. (Iz Zbelave v varaždinski županiji.) Zaspala je Jelka v Semeniški gori, V Semeniški gori, v Balaževoj kleti, Rano v jutru stala, gladko počesala, Gladko počesala, po gori šetala, 5 Po gori šetala, grozdiče si brala, Kaj ga je nabrala, vse milomu dala. Ljubici največ! 1124. (Iz Cvetlina v hrvaškem Zagorju.) Po gori sem hodil, Sem rožice bral, En pušlek sem nabral, Sem Marije dal, 5 Oj, oj, sem Marije dal! Po gori sem hodil, Sem rožice bral, En pušlek sem nabral, Sem Jezusu dal, 10 Oj, oj, sem Jezušu dal! 1122. Zapisal Fr. Stele. — Iz Rodetove zbirke V. 37. 38, kjer je pri prvih j 7 >erzih pripisano, da se pojo po štirikrat. 1123. Zapisal Iv. Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 236. 1124. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 68— 6g. II. Pesmi zaljubljene 1125, 1126. 59 Po gori sem hodil, Sem rožice bral En pušlek sem nabral, Sem materi dal, 15 Oj) oj, sem materi dal! Po gori sem hodil, Sem rožice bral, En pušlek sem nabral, Sem ocu si dal, 20 Oj, oj, sem ocu si dal! Po gori sem hodil, Sem rožice bral, En pušlek sem nabral, Sem sestrice dal, 2 5 Oj, oj, sem sestrice dal! Po gori sem hodil, Sem rožice bral En pušlek sem nabral, Sem bracu si dal, 30 Oj, oj, sem bracu si dal! Po gori sem hodil, Sem rožice bral Tri pušleke nabral, Sem lubice dal, -35 Oj, oj, sem lubice dal! Oj, oj, sem lubice dal! Kupim ji prstan in korald. 1125. (Iz Senožeč.) Imam dekle lepd, Ljubim ga prav zvesto; Kupim ji perstan zlat, Lepih korald na vrat, 5 Pa jih bom ljubki dal, Da bom pri nji zaspal, Pri ljubici zaljubljeni, S fanti spat navajeni. Kaj bom kupil ljubicam? 1126. (Iz podjunske doline.) Jazmam,jazmampaljubcetri, 5 Tej prvej bom kupiv beliga, Vsem trijem bom kupiv Marijnega srca veseliga. krenčke tri: Juhe, juhe, juhe, juhe, Tej drugi bom kupivrudečiga, Veselo je moje srce! Marijnega srca prav všečiga. Tej tretji bom kupiv zeleniga, 10 Marijnega srca vsmileniga. 1125. Zapisal Fr. Meden. — Iz zbirke S. Rutarja. 1126. Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke str. 4. Verz 3. in 4. se v petju ponavljata za vsako strofo. 60 II. Pesmi zaljubljene 1127, 1128, 1129, 1130. II27. (Vipavska.) Tam zad za Ljubljaneo štir’ ljubce imam, Vsem bom vkupil kranceljne: Juhej, juhej, juhej, juhej. Veselo je moje srce! 5 Ta prvi bom vkupil rudečega Iz moj’ga srca gorečega. Ta drugi bom vkupil plavega Iz moj’ga srca pravega. Ta treči bom vkupil pa belega 10 Iz moj’ga srca celega. Ta četrti bom vkupil rome- nega Iz moj’ga srca poštenega. 1128. (Iz Motnika.) V kamere mam neveste šter, Šter’m bom kupu krancelj lep: Ti draj la la! ti draj la la! Veselo je moje srce. Te drugi bom kupu plaviga Iz mojga srca ta praviga. Te treki bom kupu višnevga 10 Iz mojga srca zagvišniga. 5 Te pervi bom kupu r’dečiga Te četrti bom kupu beliga Iz mojga srca gorečiga. Iz mojga srca veseliga. U29. (Kranjska.) V’ Celovcu imam tri ljubice, 5 Drugi pa bom rudečiga Sčmnja bom kupil jest za vsč: ’Z svoj’ga serci gorečiga; Pervi bom kupil plaviga ’Z svojiga sčrea praviga; Tretji bom pa zeleniga ’Z svoj’ga serca pošteniga, II30. (Iz konjiškega okraja.) Jes pa imam tri ljubice, Juhe, juhe, veselo je, Vsem trem bom kupu kranceljnej Veselo je moje šareč! 1127. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke str. /59— 160; verz 3. in 4. se ponavljata za vsakim parom. 1128. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. III. 14 _/5. 1129. Zapisal Fr. Prešeren. — /z VO. XX. 18. Prvi verz se je sprva glasil: V Celovcu pa imam tri ljubice. 113°- Zapisal Iv. G. Naglič. — Iz » Besednika « IX. (i8jj) 23. II. Pesmi zaljubljene 1131, 1132. 61 5 Parvej bom kupu beliga Drugej bom kupu ardečiga Z mojga sarcd veseliga. Iz mojga sarca všečiga. Trekej bom kupu plaviga 10 Iz mojga sarca praviga. II31. (Iz šmarskega okraja na Štajarskem.) Jaz pa mam tri ljubice, Vsem trem bom kupil kran- celne: Juhe, juhe, juhe, juhe, Veselo je moje sred! 5 Bom prvi kupil belega, Ker srca sem veselega. Te drug bom kupil plavega Z mojga srca t’ga pravega. Ti treč bom kupil rudečega 10 Z mojega srca gorečega. — V celi vasi luči ni, Pri mojih ljubcah so pa tri. II32. (Iz Cerovca.) V Ljubljancih mam tri Mi- cike, Vse tri so moje ljubice. Vse tri so jako mlade, Vse tri so meni rade. 5 Vsem trem sem kupa senjem lep, Vsem trem sem kupa robčece. Vsem trem sem kupa robčece, Ki vsakši druge farbe je. Prvoj sem kupa belega 10 Z mojga srca ljublenega. Drugoj sem kupa rdečega Z mojga srca gorečega. Tretjoj sem kupa plavega Z mojega srca pravega! — 1131. Zapisala M. Stoklas. — Iz njenega rokopisa. 1132. Zapisal St. V raz. — Iz VO. XIX. V. 5? ( >58 j, kjer je pisano v v. / 5 . /7 lulica za lunica in je pripisan ta-le načrt melodije: M sta 52 Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I 47. s temi predrugačbami, ne- glede na naglasna znamenja: 2 lubice — 5, 6, 7, 9, 11, 13 kupia — 8 vsaki — 10 lublenega — 15] Nažgi mi, nažgi lulico — 16 vidia lubico .— 17] Ce neš nažgala lulico — 18 vidia lubice — 19 lubica — 22 pa me] rokoj 23, 24] Z drugoj rokoj obinjala * No mi na roki zaspala. Za "vsakim parom se pri¬ peva : Lalala lala lalala * lalala lalala! Konec (od v. 15.) spada seveda /c drugi pesmi. 62 II. Pesmi zaljubljene 1133, 1134. 15 Sveti mi, sveti, lunica, Da bom si vida ljubico. Če neš mi svetla, lunica, Si ne bom vida ljubice. »Odpri mi kamro, ljubica, 20 Kak je tebi navadica!« Z enoj rokoj odpirala, Z drugoj pa me obinjala; Tak dolgo me obinjala, Da mi na rokah zaspala! ,,Ljubica, daj mi robce tri.“ ii33- (Iz Senožeč.) Ljubica, daj mi ti facole tri, De b’ vsak svoje farbe bli: Lunica, zvezdica Al že za goro gre, 5 Tam kjer je moje serce! Tega pervega pa plavega S tvoj ga serca ta pravega. Tega druzega pa redečega S tvoj ga serca gorečega. 10 Tega tretjega pa belega S tvojga serca celega! Slaviček. 1134 - (Iz Gribelj v Belih Kranjcih.) Vse tičice lepo pojo, Da v goro zvoni: Oj slaviček, droben tiček, Ti znaš najbolje. 5 Pod gorom je devojčica, Tako govori: »Oj slaviček, droben tiček, Ti znaš najbolje. Tam na vrtu, tam na vrtu xo Javor zeleni. Pod javorom, pod javorom Pa moj dragi spi. Na prstu mu zlati prstan, Zemi mu ga ti, 15 Le stihanoj, polaganoj, Da se ne zbudi! V žepu ima svilen robec, Zemi mu ga ti, Le stihanoj, polaganoj, 20 Da se ne zbudi! Na nogah ima štonfe moje, Zemi mu jih ti, Le stihanoj, polaganoj, Da se ne zbudi.« 1133 . Zapisal Fr. Meden. — Iz zbirke S. Rutarja. Za vsako kitico se pojo verzi 3 —5. 1134 - Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Drugi njegov prepis se razlikuje od tega v tem: 4, 9 najbole — 10 vrto . . . vrto — 13 prsto 17 svilen robec] robec moj. Stihanoj je izprevrženo iz stihoma. II. Pesmi zaljubljene 1135, 1136, 1137. 63 H35- (Iz Dobravic v Belih Kranjcih.) Vse tičice lepo pojo, Za goro zvoni: Oj slaviček, droban tiček, Ti pa znaš najbolj! 5 Za grmom pa, za grmom pa Deklica stoji. »Kaj ti stojiš, kaj ti čakaš, Devojčica ti?« »»Ja tu stojim in poslušam 10 Ljube tičke pet’, Oj slaviček, droban tiček, Ti pa znaš najbolj! Tam na hribu, tam na hribu Javor zeleni; 15 Pod njim mi oj, pod njim mi oj Senčica stoji, Ki mi vo nji, ki mi vo nji Ljubi dragi spi: Na roki mu zlat se prstan 20 Prav lepo svetlji. Oj slaviček, droban tiček, Vzemi mu ga ti, Vse po malo, zalogano, Da se ne zbudi!«« 1136. (Belokranjska.) Vse tičice lepo pojo, Da v goro zvoni. Ena mlada devojčica Za grmom stoji. 5 »Kaj ti delaš, kaj ti čuješ, Devojčica ti?« »»Rada čujem, rada slišim Vsake ptice glas: Oj slaviček, drobni ptiček, 10 Tebe pa najrajš’. Na vrtu mi, na vrtu mi Javor zeleni. Pod njim mi je, pod njim mi je Hladna senčica. 15 Pod njim mi je, pod njim mi je Dragi moj zaspal. Na prstu mu, na prstu mu Zlati prstan moj. Oj slaviček, drobni ptiček, 20 Vzemi mu ga ti, Le s tihoma in polahko, Da se ne zbudi.«« 1137 - (Iz Gribelj v Belih Kranjcih.) ’Se tičice lepo pojo, Pod goro je devojčica, Da gora zvoni, Ona nasluhni. 1135. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Zalogano je iz- prevrženo iz polagano. 1136. Zapisal J. Šaš el j. — Iz Slovana III. (1886) 212. 1137. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 64 II. Pesmi zaljubljene 1138, 1139. 5 »Kaj ti slušaš, devojčica, Pod goro stojiš?« »»A ja slušam, a ja slušam 'Saki tiči glas; Aj slaviček, droban tiček, 10 Ti znaš najbole. Metat ču te, metat ču te Na vrt zeleni, I unde je malko hlada, Gde moj dragi spi. 15 I na roki, i na roki Zlat prstan nosi; Aj slaviček, droban tiček, Zemi mu ga ti, 'Se stihano, polagahno, 20 Da se ne zbudi.«« 1138. (Iz Drašičev v metliški župniji.) Vse tičice lepo pojo, Da v goro zvoni; Oj slaviček, droben tiček, Ti pa še najbolj! 5 Kedar koli te sestanem, Bog dej dober dan! V seli imam divojčico, Dobro jo poznam. Bog te sprimi, mladi junak, 10 Dobro te poznam. Tam na vrti, tam na vrti Devojčica spi; V rokah ima zlat prstanek, Dajmo ji ga zet, 15 Dajmo ji ga polagano, Da se ne zbudi! Le za njim! ii39- (Iz Vrbovca.) Gorsko cveče mi je pole Celo pokrilo, Nje mi bere Drenopolka, Lepa devojka. 5 Onud jaše mladi junak Na mladom konju. »Tiho jaši, mladi junak, Idem ja stobu.« »»Nedi verek, Drenopolka, 10 Lepa devojka: Široko je Drenopole, Ti se vutrudiš.«« »Drenopole lehko projdem Cvetje zbirajuč.« 15 »»Visoka je Črna gora, Ti se vumoriš.«« »Črnu goru lehko projdem Boga molijuč.« »»Široka je Bimber voda, 20 Ti se vutopiš.«« »Bimber vodu lehko projdem Ribe lovijuč.« »»Moja majka je pogana, Ti je ne vgodiš!«« 25 »Ja ti majke lehko vgodim Se ju slušajuč!« 1 T 3 8 - Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Slavca prava slovenska narodna pesem ne pozna. 1139- Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 49—5°; me¬ lodijo glej pri Kuhaču I. št. 341. II. Pesmi zaljubljene 1140, 1141, 1142. 65 Za njo ko riba za vodo! 1140. (Zagorska.) Tiča vuga lepo poje Po zelenom bukovju. Mladi kasec kasu brusi Na zelenom travniku. 5 Mimo j ide mlada Bara Kakti lepi rožmarin. Za njoj jide mladi kasec Kakti riba za vadoj. Za belu jo prime roko, 10 Pak ju pela pred jentar: A poglejte, dragi ludi, Kak je ovo lepi par! 1141. (Kajkavska.) Tiča vuga lepo poje Vu zelenom bukovju. Mladi kosec kosu brusi Na zelenom travniku. 5 Za njim šeče pak devojka Kakti riba za vodom. Vzel ju je za desnu ruku, Pelal ju je pred oltar: Vište, ljudi, glejte, ljudi, 10 Jel je ovo lepi par? 1142. (Iz Cerovca.) Kuk’vica kukuje V bukvji zelenem, Kosec koso brusi V rosnem travniki 5 Gre Marinka s cirkve Kak roža rožmarin, Vrbnjak pa za njoj Kak riba za vodoj. 1140. Zapisal Iv. Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 223; melodijo glej pri Kuhaču I., št. 261. 1141. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 261 (z melodijo). 1142. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. It. XI. kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Drugič je prepisal Vraz to pesem v VO. IX. 42 s temi prcmembami: 1 Kukoviča — 2 bukovji — 4 rosnem] zelenem — 5] Marinka z cirkve ide 6 roža — 7 Verbnjak. — Natisnil jo je po tem drugem prepisu v NPI 128 s temipremembami: 2 bukovji, 3 — brusi — 5 ide] gre — 6 rožmarin — 7 Verbnjak. 5 66 II. Pesmi zaljubljene 1143, 1144, II; 45- 1143- (Okolo sv. Bolfanka na Pesnici.) Kukovca kukuje V zelenem biikovji, Kosec koso brusi V zelenem travniki. »»Da b’ jaz mater mela, xo Ne voda bi me ti; Da b’ jaz mater mela, Ne voda bi me ti.«« 5 Janžek Gerčko vodi Po gori zeleni, On pa si jo bara: »Maš mater ali nej ? Gerčka gre v’to cirkev Kak roža lelija, 15 Ivan pa za njoj Kak riba za vodoj. 1144- (Od. Sv. Jurija ob Ščavnici.) Micika gre k mesi Kak roža rožmarin, Franček pa za njoj Kak riba za vodoj. — 5 Franček jo je pita: »Boš pila ti rozolj ?« »»Ne bom ti pila, Vmrla ti bom. Zdaj pa si le iši 10 Ti drugo dekle, Kero de melo Bolj močno srce!« ,,Ti si moja vsegdar, duša.“ II 45- (Vrhovska.) V jesenski dolgi noči, Rekla draga, de če doči. Čekal sem ju do polnoči, Zaspale so Černe oči. 5 »Vidim, draga, da me varaš, Vse se z drugim razgovarjaš; Vidim, draga, da me nečeš, Jar po drugih oči mečeš.« »»Ak se z drugim razgo- varjam, 10 Tebe, dragi, ne odstavljam. Ak po drugih oči mečem, Tebe, dragi, ne odmečem.«« »Nimam mira, ne pokoja, 1143- Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. 65 . 1144 . Zapisal Josip Krajnc, narekovala Lucija Čagran. — Iz Krajn¬ čeve zbirke I / 5 . Konec spada k drugi pesmi. 1145- Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. D. 8. Vsakemu lihemu verzu se priteva kuj, vsakemu sodevemu pa kukuku 1 Poslednji verz je šalivec prenaredil. Ferdo Kočevar je s svinčnikom pripisal: »Kad te vidim na sokaku, * Poznam tebe po koraku.« Primerjaj hrvaške ali srbske varijant e v Kuhačevi zbirki II. št. 601 — 604, kjer je več melodij. II. Pesmi zaljubljene 1146, 1147, 114S. 67 Ak ne rečeš, da si moja: 15 Al ovako, al onako, Ti si moja svakojako! Naj govori kdo kaj hoče, Mene z tebom najti hoče, Naj bo zima ali suša, 20 Ti si moja sigdar, duša. Ak te vidim na javoru, Ja te poznam po govoru. Ak te vidim na ternaču, Ja te poznam po serdašcu. 25 Ak te vidim na tavanu, Ja te poznam po divanu. Ak te vidim na vulici, Poznam te ja po guzici. 1146. (Iz Št. Jameja.) [Odlomek.] Mene moja majka kara, Da se k meni ne oglasiš? Kad se s toga pogovara. 5 Čekala sem do polnoči, Oj, moj dragi, kod se klatiš, Dremale so Černe oči. „Ljubček moj si, pa je preč!“ 1147. (Iz Predvora.) a) Redakcija I. Rasti, rasti, rožmarin, Rasti, rasti, vrtnica, Naj’ ljubezen ni še gin. Ti si moja ljubica. 5 Rasti, rasti, nagelj rudeč, Ljubček moj si, pa je preč! bj Redakcija II. Rasi., rast, rožmarin, Ti si moja ljubica. Naj tljbčztn ni še hin. 5 Rast, nagtljček rdeč, Rast, rast, gdvtroža, Ljubčtk moj si, pa je preč! ,,Jaz ljubim enega samega.“ 1148. (Kranjska.) »Jest nisim serca taciga, Jez ljubim en’ga sdmiga De bi ljubila vsaciga: Iz serca mojga praviga. 1146. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke S. Rutarja. 1147. Zapisal M. Valjavec. — Redakcija I. je iz rokopisa Valjavčevega, ki gei je hranil Miklošič, redakcija II. pa iz Kresa II j 180. 1148. Zapisovavca neznanega. — Iz SPKN. III 74. Prim. tudi v I, zvezku št. 77J — 794. 5 ' 68 II. Pesmi zaljubljene 1149, 1150. 5 Ko bi moj ljubi vedil to, Kako ga ljubim jez zvesto: Saj bi ne jčdil in bi ne pil, Pri meni bi sedel, pri meni bi zmiraj bil.« — To ljubica komaj zgovori, 10 Preljubi že za njo stoji, Še se ji niško prikloni, In ji takd le govori: »»Prav lepo te zahvdlim, Preljuba moja ljubica! 15 Prav lepo te zahvalim, Preljdba moja ljubica, Kčr si ljubila me tak zvestd, Jez tebe ravno ljubil sim takd! « « Samo tebe ljubim in tičico. 1149. (Iz Zamladinca.) Tanica mi suknu rubila, Sikam poculičku šivala, Na nju svilni pantlek vezala, Na se ju je draga metala, 5 Jeli joj se bo kaj sikalo. Kupil joj je dragi zrcalce, Vu kaj bi se draga gledala, Jeli joj se bo kaj Sikalo. »Šika se ti, draga od želje, 10 Jeli koga ljubiš od mene?« »»Ja ne ljubim nigde nikoga, Samo jednu malu tičicu, Ka nam bude glase nosila, I od moje majke do tvoje.«« Jaz te ljubim s srčecem. 1150. (Iz Varaždina.) Lepi je varaš Varaždin, .Po njem se šeču dragi dva; Jemu je ime Jakopek, Joj pak je ime Marica. 5 Marici veli Jakopek: »Marica draga, lubezna! Ja ti ve morem odhajat. Kadu ti dojdem prvikrat, Te ti donesem prstan zlat. 10 Ja te ne lubim s prstanom, Negoj te lubim srčicom! Kada ti dojdem drugikrat, Te ti donesem venčik zlat. Ja te ne lubim s venčikom, 15 Negoj te lubim srčicom! Kada ti dojdem trejtikrak, Te ti donesem pojas zlat, Kaj se j opašeš devetkrat: Ja te ne lubim s poj asom, 20 Negoj te lubim srčicom!« _____ 1149. Zapisal J. pl. Šatrak, priobčil M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika 1866. str. 368. 1150. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. III. 23. Zadnji tnje zlogi vsakega verza se v petju ponavljajo. II. Pesmi zaljubljene 1151, 1152, 1153. 69 Ljubila sva se s srčecem. 1151. (Prekmurska.) Liibica moja scartana, Pojva pa midva v kamrico, Pojva pa midva v kamrico, Noter na bejlo postelco! 5 Tam va se midva rajtala, Kak de nama libezen šla. Drugi pa do naj vahtali, Ka do nama libezen kratili. Nesva se vidla lejto dni, 10 Liibila sva se sakši den; Nesva se vidla z ničesom, Liibila sva se z srčecom! Povsod si pred menoj! 1152. (Iz Vrbovca.) Lepa moja golubica, Srca moga polovica, Prečtej listek, ar j on piše, Za kčm moje srce zdiše. 5 Kad stupljujem preko praga, Štimam, da si ti ma draga. Hitim na te pogled prvi, Vidim lica puna krvi. Znaš li, draga, od omadne, 10 Kod su bile noči hladne, Da sem se ja naglo zbudil, I preš tebe sem tam bludil. Idem doli ja do šume, Čujem lišča glasne šume. 15 I grlicu, ka zaguče, To me srce sproti tuče. Kak sem spazil bistru vodu, Tak sem postal ja pri brodu. Tu vodeno je zrcalo 2o Taki pred me oči palo, Vidim, draga, tvoga kipa, Poleg tvoga vidim svoga: Mal da nesem vodu skočil, Srce moje s tvojim zmočil. Za tabo venem kakor venec. ii53- (Iz Vrbovca.) 5 Govore, zlato? Da ti daju žutu dunju Na pendžer, Kato, Na pendžer, zlato!« »Čuješ li Kato, Čuješ li zlato, Što ti kalfe iz kalfane Govorč, Kato, 1151. Zapisal St. Vraz, pela Eva Rajzarka, luteranka. — I: VO. VI. 22. Vrazov prepis 7' VO. XV. 18 se razlikuje v lem: 4 bejlo — 7 dd — 9 leto. 1152. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 46— 1153. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 27—29. Kuhal ima isto pesem (z melodijama) iz Srema in iz Slavonije I. št. 160, 161. 70 II. Pesmi zaljubljene 1154* »»Što če meni žuta dunja io Prež tebe, dragi, Prež tebe, zlati? Da ja žutim kano dunja Za tobom, dragi, Za tobom, zlati, 15 Za tobom, za tobom!«« »Čuješ li, Kato, Čuješ li, zlato, Što ti kalfe iz kalfane Govore, Kato, 20 Govore, zlato ? Da ti daju mirno janje Na pendžer, Kato, Na pendžer, zlato!« »»Što če meni mirno janje 25 Prež tebe, dragi, Prež tebe, zlati? Da ja bledem kano janje Za tobom, dragi, Za tobom, zlati, 30 Za tobom, za tobom!«« »Čuješ li, Kato, Čuješ li, zlato, Što ti kalfe iz kalfane Govore, Kato, 35 Govore, zlato? Da ti daju strukni venec Na pendžer, Kato, Na pendžer, zlato!« »»Što če meni strukni venec 40 Prež tebe, dragi, Prež tebe, zlati ? Da ja venem kano venec, Za tobom, dragi, Za tobom, zlati, 45 Za tobom, za tobom!« Pri ljubem je najbolje. ii54- (Iz Cerovca.) a) Redakcija I. Mati je čerko pitala: »Če boš pri meni hajala?« »»Nikaj, nikaj, mati moja, Žmetno je pri vas ležati: 5 Kratka odeja, dolga noč, Mene pa zebe celo noč; Veter veja, snegom seja, Me odeja malo greja!«« Mati je čerko pitala: 10 »Če boš pri oči hajala?« »»Nikaj, nikaj, mati moja, Žmetno je pri oči spati: Kratka odeja, dolga noč, Mene pa zebe celo noč; 15 Veter veja, snegom seja, Me odeja malo greja!«« 1154. Zapisal Stanko Vraz. — Redakcija I. je vzeta iz VO. XIX. b 6g, redakcija II. pa iz VO. I. jo. Ha tem listu je tudi prečrtan začetek te pesmi, kakor ga kaže redakcija I. Iz pisave se dd spoznati, da sta začetna verza redakcije II. pripisana še le potem, ko je že bilo napisanih 10 verzov. Tudi se ta prepis popolnoma strinja z redakcijo /., le to je drugači: 2 Ce] El 3 moja] luba — 12 : spati] ležati. Po redakciji II. je Vraz natisnil pesem v X Pl. no m s temi prcmcmbami, neglede na naglasna znamenja: 7, 15, 23, 3 1 duga — 11] Mene odeja nič ne greje — 14 per — 21, 29 Oj nikaj] Nikaj 28 bratci — 36, 39 Uibem — 39 Duga — 40 je vroče] bo toplo. II. Pesmi zaljubljene 1155. 71 Mati je čerko pitala: »Če boš pri pajbi hajala?« »»Le to, le to, mati moja, 20 Veselo je pri pajbi spati: Dolga odeja, kratka noč, Meni je vroče celo noč; Veter veja, snegom seja, Me odeja jako greja!«« i) Redakcija II. »Veter veja, s snegom seja, Mene odeja nič ne greje!« Mati je čerko pitala: »»El boš per meni hajala?«« 5 »Oj, nikaj, nikaj, draga mati, Žmetno je pri vas ležati: Kratka odeja, douga noč, Mene pa zebe celo noč!« »Veter veja, s snegom seja, 10 Mene ne greje nič odeja!« Mati je čerko pitala: »»El boš per oči hajala?«« »Oj nikaj, nikaj, draga mati, Žmetno pri oči ležati: 15 Kratka odeja, douga noč, Mene pa zebe celo noč!« »Veter veja, s snegom seja, Mene odeja nič ne greje!« Mati je čerko pitala: 20 »»El boš per sestri hajala?«« »Oj nikaj, nikaj, draga mati, Žmetno per sestri je ležati: Kratka odeja, douga noč, Mene pa zebe celo noč!« 25 »Veter veja, s snegom seja, Mene odeja nič ne greje!« Mati je čerko pitala: »»El boš per brati hajala?«« »Oj nikaj, nikaj, draga mati, 30 Žmetno per bratci je ležati: Kratka odeja, douga noč, Mene pa zebe celo noč!« »Veter veja, s snegom seja, Mene odeja nič ne greje!« 35 Mati je čerko pitala: »»Elbi per lubem hajala?«« »Le to, le to, draga mati, Lehko per lubem je ležati: Douga odeja, kratka noč, 40 Meni je vroče celo noč!« 1155 - (Iz Cvetlina v hrvaškem Zagorju.) Drem, dreni, dremala, Draga moja mamica, Ja bi rada spavala. »Spi, spi, čerka ma, 5 Na svojga oca kolena!« Nečem, nečem, mamica, Ni mi sercu povolne! Drem, drem, dremala, Draga moja mamica, 10 Ja bi rada spavala. »Spi, spi, čerka ma, Na matere svoje kolena!« Nečem, nečem, mamica, Ni mi sercu povolne! 15 Drem, drem, dremala, Draga moja mamica, Ja bi rada spavala. »Spi, spi, čerka ma, 1155. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — h njegovih IINP. III. 57—58. 72 II. Pesmi zaljubljene 1156, 1157. Na svojga braca kolena!« 20 Nečem, nečem, mamica, Ni mi sercu povolne! Drem, drem, dremala, Draga moja mamica, Ja bi rada spavala. 25 »Spi, spi, čerka ma, Na sestrice svoje kolena! Nečem, nečem, mamica, Ni mi sercu povolne! Drem, drem, dremala, 30 Draga moja mamica, Ja bi rada spavala. »Spi, spi, čerka ma, Na svojega luba kolena!« Očem, očem, mamica, 35 Je mi serce povolne! 1156. (Iz Vrbovca.) Dremle mi se, majka, spala bi devojka. »Nalegni se, čerka, očku na kolena!« Očku na kolenah tu pokoja nema. Dremle mi se, majka, spala bi devojka. 5 »Nalegni se, čerka, maj ki na kolena!« Majki na kolenah tu pokoja nema! Dremle mi se, majka, spala bi devojka. »Nalegni se, čerka, bratu na kolena!« Braču na kolenah tu pokoja nema. 10 Dremle mi se, majka, spala bi devojka. »Nalegni se, čerka, sestri na kolena!« Sestri na kolenah tu pokoja nema. Dremle mi se, majka, spala bi devojka. »Nalegni se, čerka, dragom na kolena!« 15 Dragom na kolenah tu pokoja ima! 1157 - (Kajkavska.) Julijanka tancuvala Došel j’ po nju nejin oček: Med gorami, med vodami, »Odmo dimo, Julijanka, po- s susedami. spavat!« II 5 ®' Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Jz njegovih IINP. I. 16 — n: me¬ lodijo ima Kuhal II., št. 456. 1157- Zapisa / Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II., št, pjo (z melodijo). II. Pesmi zaljubljene 1158. 73 5 »»Nejdem s vami, pojte sami, Ja bum ovde tancuvala Med gorami, med vodami, s susedami.«« 10 »»Nejdem s vami, pojte sami, Ja bum ovde tancuvala Med gorami, med vodami, s susedami.«« Došla po nju nejna majka: Došel j’po nju nejni dragi: »Hodmo dimo, Julijanka, Došel j’po nju nejni dragi: pospavat!« 15 »Hodmo dimo, Julijanka, po- spavat!« »»Idem s vami, nejte sami, Nebom ovde tancuvala Med gorami, med vodami, s susedami!«« Pri kom je prava ljubezen? A. 1158. (Od Cerovca.) a) Redakcija I. Žolta vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To ne poje žolta vtiča, To je mladi junak; 5 To le mladi junak poje, Ki na vojsko pojde. Junak pa si slovo jemlje Od svoj ga očeta. Oče pa mu tako reče: 10 »Le pojd’, le pojd’, le pojdi, Le pojd’, le pojd’, le pojdi, Pa mi več ne dojdi!« — Žolta vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. 15 To ne poje žolta vtiča, To je mladi junak ; To le poje mladi junak, Ki na vojsko pojde. Junak pa si slovo jemlje 20 Od svoje matere. Mati pa mu tako rekli: »Le pojd’, le pojd’, le pojdi, Le pojd’, le pojd’, le pojdi, Pa mi več ne dojdi!« — 1158. Zapisal Stanko Vraz. — Redakcija I. je : —a 74 II. Pesmi zaljubljene 1158. 25 Žolta vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To ne poje žolta vtiča, To je mladi junak; To le poje mladi junak, 30 Ki na vojsko pojde. Slovo jemle si od bratca, Bratec pa mu rekel: »Le pojd’, le pojdi, le pojdi, Pa mi več ne dojdi!« — 35 Žolta vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To ne poje žolta vtiča, To je mladi junak; To le poje mladi junak, 40 Ki na vojsko pojde. Slovo jemle si od sestre, Sestra pa mu rekla: »Le pojd’, le pojdi, le pojdi, Pa mi več ne dojdi!« — 45 Žolta vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To ne poje žolta vtiča, To je mladi junak; To si poje mladi junak, 50 Ki na vojsko pojde. Slovo jemle si od ljubce, Ljubca pa mu rekla: »Le pojd’, le pojdi, le pojdi, Pa mi skoro dojdi!« b) Redakcija II. Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To ne poje vtiča, To je mladi jonak; 5 To je mladi jonak, Ki na vojno pojde, Ki si slovo jemle Od lubega oče : »S Bogom, lubi oče; 10 Jaz na vojno pojdem!« »»Le pojd, le pojd, le pojdi, Pa nikdar več ne dojdi!«« — Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. 15 To ne poje vtiča, To je mladi jonak; To je mladi jonak, Ki na vojno pojde,. Ki si slovo jemie 20 Od lube matere: »S Bogom, luba mati! Jaz na vojno pojdem!« »»Le pojd, le pojd, le pojdi, Pa nikdar več ne dojdi!«« — In še kesneje je Vraz s tinto pripisal ta načrt: toda prve štiri note so zopet prečrtane. Prvotno je bilo pisano v tekstu redakcije I.: 6 pojde] ide — v. 10, 22 je s svinčnikom prečrtan — i2 mi] mi nikdar — 3O si od bratca] od sestrice — 32] Sestra pa mu rekla. Redakcijo II, v kateri je lihi verz navadno okrajšan za dva zloga, ima Vraz v VO. I. 43, toda tam je bilo prvotno ide] pojde — ® svojega — 20 vojsko. Po tem drugem prepisu je natisnil Vraz pesem v UPI 112 — 114, toda neglede' na naglasna znamenja s temi predrugačbami: 4» 5» '6, 17, 28, 29, 40, 41, 52, 53 junak — 7, 19, 31, 44, 55 si slovo] slovo si 8 lubega oče] svojega oče — 9, 33, Z Bogom, lubi — 6, 10, 18,, 22, 30, 34» 4 2 > 4-6, 54» 58] vojsko — 16 pojde] ide — 12, 24, 36, 48 nigdar — 20] Od svoje lube matere — 21, 45, 57 Z Bogom, luba — 32 lubega] svojga liibga — 44] Od svoje lube sestre — 56] Od svoje liibe drage. Napev ima tudi Kuhač v svoji zbirki II., št. 599. II. Pesmi zaljubljene 1159. 75 25 Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To ne poje vtiča, To je mladi jonak; To je mladi jonak, 30 Ki na vojno pojde, Ki si slovo jemle Od lubega bratca: »S Bogom, lubi bratec! Jaz na vojno pojdem!« 35 »»Le poj d, le poj d, le pojdi, Pa nikdar več ne dojdi!«« — Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To ne poje vtiča, 40 To je mladi jonak; To je mladi jonak, Ki na vojno pojde, Ki si slovo jemle Od lube sestrice: 45 »S Bogom, luba sestrica! Jaz na vojno pojdem!« »»Lepojd, le pojd, le pojdi, Pa nikdar več ne dojdi!«« — Vtiča lepo poje 50 Dol pod belim gradom. To ne poje vtiča, To je mladi jonak; To je mladi jonak, Ki na vojno pojde, 55 Ki si slovo jemle Od predrage lube: »S Bogom, luba draga, Jaz na vojno pojdem!« »»Lepojd, lepojd, le pojdi, 60 Pa skoro nazaj dojdi!«« Pri kom je prava ljubezen? B. ii59- (Prekmurska.) Sirmak giinak touži Po giinačkoj vouzi; Či se bole touži, Se je v vekšoj vouzi: 5 »Oča moj predragi, Rešte me te vouze!« »»Sinek moj liibleni, Kaj je za te dati?«« »Oča moj predragi, 10 Neje dosta dati, Neje dosta dati: Te tri črne konje.« »»Sinek moj liibleni, Tou je preveč dati!«« 15 Sirmak giinak touži Po giinačkoj vouzi; Ci se bole touži, Se je v vekšoj vouzi: »Mati moja draga, 20 Rešte me te vouze!« »»Sinek moj liibleni, Kaj je za te dati?«« »Mati moia draga, Neje dosta dati, 25 Neje dosta dati: Te tri bejle gradi!« »»Sinek moj liibleni, Tou je preveč dati!«« 1159. Zapisal St. Vraz; pela Žuža Madjarova »luteranska Ilirka iz Že¬ lezne stol. Ugarske«. — Iz VO. VIII. 45, kjer je v v. 72 za Moje pozneje pisano Za te. Vraz je pesem natisnil v NPI. '141—144 s temi ’ predrugačbami, neglede na naglasna znamenja in oa za a/ 3, 17, 3 1, 45 > 59 — IO > 11 ■ 2 4 ;_ 2 5 > 38 , 39 > 52, 53, 70, 71 dosti — 32, 60] Se je v vekšoj vouzi — 46 vekšoj — 66, 67] Dosti ti je dati, * Dosti ti je dati — 72] Mojo bejlo rouko —73 Lehkoj — 74 ] Rouko no živlenje. — Melodijo iz Rohonca i' železni županiji na Ogrskem rma Kuhač I. št. 142. 76 II. Pesmi zaljubljene 1160. Sirmak giinak touži 30 Po giinačkoj vouzi; Či se bole touži, Se je bole v vouzi. »Bratec moj predragi, Reši me te vouze!« 35 »»Bratec moj lubleni, Kaj je za te dati?«« »Bratec moj predragi, Neje dosta dati, Ne je dosta dati: 40 Te tri sviekle puške!« »»Bratec moj lubleni, Tou je preveč dati!«« Sirmak giinak touži Po giinačkoj vouzi; 45 & se bole touži, Se je v vekšoj vouzi. »Sestrica predraga, Reši me te vouze!« »»Bratec moj lubleni, 50 Kaj je za te dati?«« »Sestrica predraga, Neje dosta dati, Neje dosta dati: Te tri lejpe kite!« 55 »»Bratec moj lubleni, Tou je preveč dati!«« — Sirmak giinak touži Po giinačkoj vouzi; Či se bole touži, 60 Se je bole v vouzi: »Liiba moja draga, Reši me te vouze!« »»Ljubi moj lubleni, Kaj je za te dati?«« 65 »Liiba moja draga, Neje dosta dati, Neje dosta dati: Tvojo bejlo rouko!« »»Hibi moj lubleni, 70 Neje dosta dati, Neje dosta dati Moje bejle rouke: Lejko za te dati Srce ino diišo!«« 1160. (Od Varaždina.) Tuži junak, tuži vu madjarski vuzi, Vu madjarski vuzi vusred Felivara, Vusred Felivara vu šivom železju, Vu šivom železju, vu belom remenju. 5 Črnu krvcu toči po belom remenju: »Skupi mene, očko, ’s te madjarske vuze!« »»Sinek moj ljubljeni, kolko za te prose?«« »Za me ti prosiju tri vrane konjiče, Tri vrane konjiče, nigdar ni jahane, 10 Nigdar ni jahane, nigdar ni sedlane.« »»Rajši te zabiti, neg za te brojiti!«« Tuži junak, tuži vu madjarski vuzi, Vu madjarski vuzi vusred Felivara, 1160. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki im ga je dal Miklošič. Valjavec je tiskal pesem v knjigi »Nar. pripov.« 303—304, kjer je v zadnjem verzu namesto zabiti /iskano zgubiti. II. Pesmi zaljubljene 1161. 77 Vusred Felivara vu šivom železju, 15 Vu šivom železju, vu belom remenju. Črnu krvcu toči po belom remenju: »Skupi mene, majka, ’s te madjarske vuze!« »»Sinek moj ljubljeni, kolko za te prose?«« »Za me ti prosiju tri bele gradove, 20 Tri bele gradove, nigdar ni šetane, Nigdar ni šetane, nigdar ni vapnjene.« »»Rajši te zabiti, neg za te brojiti!«« Tuži junak, tuži vu madjarski vuzi, Vu madjarski vuzi vusred Felivara, 25 Vusred Felivara vu šivom železju, Vu šivom železju, vu belom remenju. Črnu krvcu toči po belom remenju: »Skupi mene, draga, ’s te madjarske vuze!« »»Dragi moj ljubljeni, kolko za te prose?«« »Za me ti prosiju sto zlati’ cekinov.« 30 »»Rajši ti brojiti, nego te zabiti!«« Pri kom je prava ljubezen? C. 1161. (Iz Varaždina.) Pasel jesem širom po polu, Našel jesem zlatu jabuku, Dal ju jesem ocu deliti. Neče jotec pravo deliti: 5 Sebi oče više neg meni! Pasel jesem širom po polu, Našel jesem zlatu jabuku, Dal ju jesem majki deliti Neče majka pravo deliti: 10 Sebi oče više neg meni! Pasel jesem širom na polu, Našel jesem zlatu jabuku, Dal ju jesem bracu deliti. Neče bratec pravo deliti: 15 Sebi oče više neg meni! Pasel jesem širom po polu, Našel jesem zlatu jabuku, Dal ju jesem sestri dčliti. Neče sestra pravo deliti: 20 Sebi oče više neg meni! Pasel jesem širom po polu, Našel jesem zlatu jabuku, Dal ju jesem lubi dčliti. Oče luba pravo deliti: 25 Meni štela više neg sebi! Bolša luba nego oteč, majka, Bolša luba nego bratec, sestra! 1161. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 14—15; melodijo ima Kuhaš III. št. 1018. 78 II. Pesmi zaljubljene 1 162, n63, 1164. 1162. (Iz Varaždina.) Stala sem se rano ranjeno, Išla jesem širom po polu, Našla jesem zlatu jabuku. Mama oču, da ji nadelim, 5 Mama oču više sebi neg meni! Stala sem se rano ranjeno, Išla jesem širom po polu, Našla jesem zlatu jabuku. Oček oču, da ji nadelim, 10 Oček oču više sebi neg meni! Stala sem se rano ranjeno, Išla jesem širom po polu, Našla jesem zlatu jabuku. Sestra oče, da ju nadelim, 15 Sestra oče više sebi neg meni! Stala sem se rano ranjeno, Išla jesem širom po polu, Našla jesem zlatu jabuku. Bratec oče, da ga nadelim, 20 Bratec oče više sebi neg meni! Stala sem se rano ranjeno, Išla jesem širom po polu, Našla jesem zlatu jabuku. Dragi oče, da ga nadelim, 25 Dragi oče više meni neg sebi! Bolši dragi nego oteč, majka, Bolši dragi nego bratec, sestra! 1163. (Iz Zamladinca.) Išel jesem širom po polju, Našel jesem zlatnu jabuku, Dal ju jesem očku, da deli. Neče oček, pravo da deli: 5 Sebi više neg meni! Išel jesem širom po polju, Našel jesem zlatnu jabuku, Dal ju jesem majki, da deli. Neče majka, pravo da deli: 10 Sebi više neg meni! Išel jesem širom po polju, Našel jesem zlatnu jabuku, Dal ju jesem bracu, da deli. Neče bratec, pravo da deli: 15 Sebi više neg meni! Išel jesem širom po polju, Našel jesem zlatnu jabuku, Dal ju jesem sestri, da deli. Sestra štela, pravo da deli: 20 Meni više neg sebi! 1164. (Iz Cerkvišč v Belih Kranjcih.) Šetala sem se za širokim Nesla sem jo čački talati. bregom, Čačko ni je prav razdelil: Našla jesem zlato jabolko, 5 Sebi več nek meni! 1162. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. melodijo ima Kuhal III., št. 1060. 1163. Zapisal M. Valjavec. — Iz Sl. Glasnika X. (i86j) 258. 1164. Zapisal Janko Barle, — Iz njegovega rokopisa. 12—13 S II. Pesmi zaljubljene 1165, 1166. 79 Šetala sem se za širokim bregom, Našla jeseni zlato jabolko, Nesla sem jo majki talati. Majka ni je prav delila: 10 Sebi več nek meni! Šetala sem se za širokim bregom, Našla jesem zlato jabolko, Nesla sem jo bratcu talati. Bratec ni je prav razdelil: 15 Sebi več nek meni! Šetala sem se za širokim bregom, Našla jesem zlato jabolko, Nesla sem jo sestri talati. Sestra ni je prav delila: 20 Sebi več nek meni! Šetala sem se za širokim bregom, Našla jesem zlato jabolko, Nesla sem jo drag’mu talati. Dragi mi je prav razdelil: 25 Meni več nek sebi! 1165. (Belokranjska iz Adlešičev.) Stala sem se rano ranivo, Išla jesem širom po polju, Našla jesem zlato jabuko, Nesla sem je čački deliti. 5 Čačko neče pravo deliti: Sebi više daje neg’ meni! Nesla sem je bratu deliti. Bratec neče pravo deliti: Sebi više daje neg’ meni! 10 Nesla sem je drag’mu deliti. Dragi oče pravo deliti: Meni više daje neg’ sebi! Pri kom je prava ljubezen. D. 1166. (Iz Vrbovca.) Igrala se Katalena I z jabukom črlenikom, Zginula je črlenika. Šilala je majku iskat: 5 Majka došla, ni je našla, Ni je našla, ni donesla. Igrala se Katalena I z jabukom črlenikom, Zginula je črlenika. 10 Šilala je oca iskat: Oteč došel, ni je našel, Ni je našel, ni donesek Igrala se Katalžna I z jabukom črlenikom, 15 Zginula je črlenika. Šilala je sestru iskat: Sestra došla, ne je našla, Ne je našla, ni donesla. 1165. Zapisal J. Šašelj. — Iz » Slovana « IV. (1887) 7/. 1166. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 33 — 34. 80 II. Pesmi zaljubljene 1167, 1168. Igrala se Katalena 20 I z jabukom črlenikom, Zginula je črlenika. Šilala je braca iskat: Bratec došel, ne je našel, Ne je našel, ni donesek I (Iz Toplic v Igrale se divojke Na goroj zeleni, S timi dvimi jabukaj Na goroj zeleni. 5 Jabuke so zginole Za majkom ide iskat jabuke ji najde, dok ne dojde lubovnik, koj je 1 25 Igrala se Katalena I z jabukom črlenikom, Zginula je črlenika. Šilala je dragog iskat: Dragi došel, našel ju je, 30 Našel ju je i donesek 67. varažd. žup.) Na goroj zeleni. »Idi, majko, najdi je Na goroj zeleni.« Išla majka, ni našla 10 Na goroj zeleni. :ko, bratac, sestra, od kojih je nitko ne Pri kom je prava ljubezen? E. 1168. (Iz Selnika blizu Vinice.) Zorja Marja prsten toči, Za gradom, Za Legradom, Za vinogradom. 5 Kak potoči, se pogubi. »Idi, joček, prsten iskat.« Išel je ga joček iskat, Ne ga našel, ne donesek Zorja Marja prsten toči, 10 Kak potoči, se pogubi. »Idi, majka, prsten iskat!« Išla majka prsten iskat, Ne ga našla, ne donesla. Zorja Marja prsten toči, 15 Kak potoči, se pogubi. »Idi, bratec, prsten iskat!« Išel bratec prsten iskat, Ne ga našel, ne donesek Zorja Marja prsten toči, 20 Kak potoči, se pogubi. »Idi, sestra, prsten iskat!« Išla sestra prsten iskat, Ne ga našla, ne donesla. Zorja Marja prsten toči, 25 Kak potoči, se pogubi. »Idi, lubi, prsten iskat!« Išel ga je lubi iskat, On ga našel i donesek Bolši lubi nego oteč, majka, 30 Bolši lubi nego bratec, sestra! 1167 . Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke, str. 206. 1168 . Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III 40 — 42.; melodijo gl. pn Kukalu I, št. 35. Verz 2—4 se ponavlja za vsakim verzom. II. Pesmi zaljubljene 1169, 1170. 81 1169. (Kajkavska.) Devojčica prsten toči Za gradom, za gradom, Za Legradom, za vinogradom; Gde ga toči, tam ga gubi. 5 »Idi, oteč, donesi mi!« Išel oteč, ne donesel. »Idi, mati, donesi mi!« Išla mati, ne donesla. »Idi, bratec, donesi mi!« 10 Išel bratec, ne donesel. »Idi, sestra, donesi mi!« Išla sestra, ne donesla. »Idi, dragi, donesi mi!« Išel dragi, je donesel. 1170. (Topliška iz varaždinske županije.) Mara persten pogubila, Pogubila, potočila. Zorja-li je? Jeli jasna mesečina? 5 Din da bude! »Idi, majka, najdi mi ga, Najdi mi ga, donesi ga!« Zorja li je? Jeli jasna mesečina? 10 Din da bude! Išla majka, ni ga našla, Ni ga našla, ni donesla. Zorja li je? Jeli jasna mesečina? 15 Din da bude! Mara prsten pogubila, Pogubila, potočila. Zorja li je? Jeli jasna mesečina? 20 Din da bude! »Idi, jočko, najdi mi ga: Najdi mi ga, donesi ga!« Zorja li je? Jeli jasna mesečina? 25 Din da bude! Išel jočko, ni ga našel, Ni ga našel, ni donesel. Zorja li je? Jeli jasna mesečina? 30 Din da bude! Mara persten pogubila, Pogubila, potočila. Zorja li je? Jeli jasna mesečina? 35 Din da bude! »Idi, lubi, najdi mi ga: Najdi mi ga, donesi ga!« Zorja li je? Jeli jasna mesečina? 40 Din da bude! Išel ljubi, našel ga je, Našel ga je, donesel ga. Zorja li je? Jeli jasna mesečina? 45 Din da bude! 1169. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I, št. 35 (z melodijo). Vsakemu paru od v. 7 . naprej je očividno staviti na celo prve 4 verze. 1170. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 195—196. 82 II. Pesmi zaljubljene 1171, 1172. Pri kom je prava ljubezen? F. n; (Iz Toplic pri Zrasla ruška medovnika, Hladna voda na Dunaj! Več je rušek neg je listja, Hladna voda na Dunaj! 5 Njo mi bere divojčica, Hladna voda na Dunaj! Njo mi nosi stari maj ki, Hladna voda na Dunaj! Tako pita onda dalje starog joč koji svi vole medovniku, dok ne dojde I. Varaždinu.) »Jočeš, majka, medovniku? 10 Hladna voda na Dunaj! Ali mene divojčicu? Hladna voda na Dunaj!« »»Rajši joču medovniku Nego tebe divojčicu. 15 Hladna voda na Dunaj!«« 1 (otca), mladog brata i mladu sestru, o ljuboga, koj voli divojčicu. Pri kom je prava ljubezen? G. 1172. (Iz Zamladinca.) Gjurek nam je kres naložil Na Gjurgjevo na večer. Z jednom rukom kresek kuril, Z drugom rukom venek vijak 5 Nestalo mu malo zlata, Malo zlata za dva lota. Ide si ga k očku prosit: »Dej mi, oček, malo zlata, Malo zlata za dva lota!« 10 »»Ne dam, ne dam, sinek Gjurek, Mene zlato drago stoji, 'Saka loca dva dukaca.«« Ide si ga k majki prosit: »Dej mi, majka, malo zlata, 15 Malo zlata, za dva lota.« »»Ne dam, ne dam, sinek Gjurek, Mene zlato drago stoji, 'Saka loca dva dukaca.«« Ide si ga bracu prosit: 20 »Dej mi, bratec, malo zlata, Malo zlata za dva lota.« H 7 1 - Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. igo. 1172. Zapisal Jože pl. Šatrak; priobčil M. Valjavec. — Iz Slov. Glas¬ nika XII. (1866) 2go. Verz 2. se poje za vsako vrstico. II. Pesmi zaljubljene 1173. 83 »»Ne dam, ne dam, bratec Gjurek, Mene zlato drago stoji, 'Saka loca dva dukaca.«« 25 Ide si ga sestri prosit: »Dej mi, sestra, malo zlata, Malo zlata za dva lota.« »»Ne dam, ne dam, bratec Gjurek, Mene zlato drago stoji, 30 'Saka loca dva dukaca.«« Ide si ga k ljubi prosit: »Dej mi, ljuba, malo zlata, Malo zlata za dva lota.« Dala ljuba malo zlata, 35 Malo zlata za dva lota: Bolša ljuba neg 'sa družba! Pri kom je prava ljubezen? H. 1173 - (Iz Gribelj v Belih Kranjcih.) Biser Mare, biser Mare Po jezeru brala, Berujuči, berujuči U jezero pala. Dopelaj mi ladjo!« Bratec neče, bratec neče Ladjo dovoziti. 5 Viče Mare iz jezera: »Čačko mili, čačko mili, Dopelaj mi ladjo!« Čačko neče, čačko neče Ladjo dovoziti. 20 Viče Mare iz jezera: »Sestro mila, sestro mila, Dopelaj mi ladjo!« Sestra neče, sestra neče Ladjo dovoziti. 10 Viče Mare iz jezera: »Majko mila, majko mila, Dopelaj mi ladjo!« Majka neče, majka neče Ladjo dovoziti. 25 Viče Mara iz jezera: »Mili dragi, mili dragi, Dopelaj mi ladjo!« Mili dragi, mili dragi Dopelal je ladjo, 15 Viče Mare iz jezera: »Bratec mili, bratec mili, 30 Izvodil je, izvodil je Maro iz jezera. 1173. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 6* 84 H. Pesmi zaljubljene 1174. Pri kom je prava ljubezen? I. 1174. (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Ja sem mlada, kak je rosna trava, Ja sem mlada deklica, kak je rosna trava. Tergam rože, nemam komu dati, Tergam rože, deklica, nemam komu dati. 5 Ocu dala, ocu ne dohaja, Ocu dala deklica, ocu ne dohaja. Ja sem mlada, kak je rosna trava, Ja sem mlada deklica, kak je rosna trava. Tergam rože, nemam komu dati, 10 Tergam rože deklica, nemam komu dati. Majki dala, majki ne dohaja, Majki dala deklica, majki ne dohaja. Ja sem mlada, kak je rosna trava, Ja sem mlada deklica, kak je rosna trava, 15 Tergam rože, nemam komu dati, Tergam rože deklica, nemam komu dati. Braču dala, bracu ne dohaja, Braču dala deklica, bracu ne dohaja. Ja sem mlada, kak je rosna trava, 20 Ja sem mlada deklica, kak je rosna trava, Tergam rože, nemam komu dati, Tergam rože deklica, nemam komu dati. Sestri dala, sestri ne dohaja, Sestri dala deklica, sestri ne dohaja. 25 Ja sem mlada, kak je rosna trava, Ja sem mlada deklica, kak je rosna trava. Tergam rože, imam komu dati, Tergam rože deklica, imam komu dati. Lubu dala, lubomu dohaja, 30 Lubu dala deklica, lubomu dohaja. Ferku dala, Ferkecu dohaja, Ferku dala deklica, Ferkecu dohaja. 1174. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 52—54; verz 6. in 16. je tam po pomoti izpuščen. Primerjaj zgoraj pesmi pod naslovom »Komu bi rože trgala « (št. / 095 — im). Druge »Jaz sem mlada kak zelena trava « se pričenjajoče pesmi so satirične. II. Pesmi zaljubljene 1175, 1176, 1177. 85 Pri kom je prava ljubezen? K. ii75- (Iz Varaždina.) Ftice su se spominjale: Kam pak burno mi letele? Mi pak burno v črnu goru, V črni gori jognjec gori, 5 Kre jognjeca kolo pleše. Vu tem koli devojčica, Lepi vSnček ji na glavi, Spuhnul veter, j odnesel ga. »Idi, jotec, donesi ga!« 10 Išel jotec, ne ga našel, N6 ga našel, ni donesek »Idi, majka, donesi ga!« Išla majka, ne ga našla, Ne ga našla, ni donesla. 15 »Idi, bratec, donesi ga!« Išel bratec, ne ga našel, Ne ga našel, ni donesek »Idi, sestra, donesi ga!« Išla sestra, ne ga našla, 20 Ne ga našla, ni donesla. »Idi, lubi, donesi ga!« Išel lubi, je ga našel, Je ga našel i donesek 1176. (Iz Draškovec Vtiče so se spominjale: Kam pak bomo mi letele? Mi pak bomo v črno goro, V črni gori j ogenj gori, 5 Vu tom jognju kolo pleše, Vu tom koli divojčica; Lepi venček je na glavi, Vetrek spuhne, odnese ga. »Idi, jočko, donesi ga!« 10 Išel jočko, ne donesek Medjimurju.) »Idi, mati, donesi ga!« Išla mati, ne donesla. »Idi, bratec, donesi ga!« Išel bratec, ne donesek 15 »Idi, sestra, donesi ga!« Išla sestra, ne donesla. »Idi, ljubi, donesi ga!« Išel ljubi, donesel ga. Pri kom je prava ljubezen? L. 1177. (Iz Varaždina.) Golob guče, golob guče po zelenom logu, Golob guče po zelenom logu: 1175. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III /7 — 18. 1176. Zapisal J. Kollay; priobčil M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika X. (i86y) 257. Za vsakim verzom se dodaje »huja, haj !«, za zadnjim pa »hujuju!« 1177. Zapisal R. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 5—6. Melo¬ dijo ima Kuhač III., št. 1060. 86 II. Pesmi zaljubljene 1177. »Pil bi vode, pil bi vode, daleko je v jarku Pil bi vode, daleko je v jarku! 5 Idi, oteč, idi, oteč, donesi mi vode, Idi, oteč, donesi mi vode!« Išel oteč, išel oteč, ne donesel vode Išel oteč, ne donesi vode. Golub guče, golub guče po zelenom logu, 10 Golub guče po zelenom logu: »Pil bi vode, pil bi vode, daleko je v jarku! Pil bi vode, daleko je v jarku! Idi, majka, idi, majka, donesi mi vode, Idi, majka, donesi mi vode!« 15 Išla majka, išla majka, ne donesla vode, Išla majka, ne donesla vode. — Golub guče, golub guče po zelenom logu, Golub guče po zelenom logu: »Pil bi vode, pil bi vode, daleko je v jarku! 20 Pil bi vode, daleko je v jarku! Idi, bratec, idi bratec, donesi mi vode, Idi, bratec, donesi mi vode!« Išel bratec, išel bratec, ne donesel vode, Išel bratec, ne donesel vode. 25 Golub guče, golub guče po zelenom logu, Golub guče po zelenom logu: »Pil bi vode, pil bi vode, daleko je v jarku! Pil bi vode, daleko je v jarku! Idi, sestra, idi, sestra, donesi mi vode, 30 Idi, sestra, donesi mi vode!« Išla sestra, išla sestra, ne donesla vode, Išla sestra, ne donosla vode. — Golub guče, golob guče po zelenom logu, Golub guče po zelenom logu: 35 »Pil bi vode, pil bi vode, daleko je v jarku Pil bi vode, daleko je v jarku! Idi, luba, idi, luba, donesi mi vode, Idi, luba, donesi mi vode!« Išla luba, išla luba, jo donesla vode, 40 Išla luba, je donesla vode: Bolša luba, bolša luba nego oteč, majka, Bolša luba nego oteč, majka. Bolša luba, bolša luba nego bratec, sestra, Bolša luba nego bratec, sestra! II. Pesmi zaljubljene 1178, 1179. 87 1178. (Iz varaždinske okolice in bližnjega Štajerja.) Golub guče, golub guče Vu zelenom jarku, Golub guče vu zelenom jarku. Pil bi vodu, pil bi vodu, 5 Daleko je v jarku, Pil bi vodu, daleko je v jarku. »Idi, oteč, idi, oteč, Donesi mi vode, Idi, oteč, donesi mi vode!« 10 Išel oteč, išel oteč, Ne donesel vode, Išel oteč, ne donesel vode. »Idi, majka, idi, majka, Donesi mi vode, 15 Idi, majka, donesi mi vode!« Išla majka, išla majka, Ne donesla vode, Išla majka, ne donesla vode. »Idi, bratec, idi, bratec, 20 Donesi mi vode, Idi, bratec, donesi mi vode!« Išel bratec, išel bratec, Ne donesi vode, Išel bratec, ne donesel vode. 25 »Idi, sestra, idi, sestra, Donesi mi vode, Idi, sestra, donesi mi vode!« Išla sestra, išla sestra, Ne donesla vode, 30 Išla sestra, ne donesla vode. »Idi, draga, idi, draga, Donesi mi vode, Idi, draga, donesi mi vode !« Išla draga, išla draga, 35 Donesla je vinca, Išla draga, donesla je vinca! Boljša draga, boljša draga Neg je oteč, majka, Boljša draga neg je oteč, majka; 40 Boljša draga, boljša draga Neg je bratec, sestra, Boljša draga neg je bratec, sestra. 1179. (S Turovega polja.) Golub guče vu zelenom lugu, Pil bi vodu, daleko je v jarku. Prosil majku, da donese vode, Išla majka, ni donesla vode. 5 Golub guče vu zelenom lugu, Pil bi vodu, daleko je v jarku. Prosil otca, da donese vode, Išal oteč, ni donesal vode. Golub guče vu zelenom lugu, 10 Pil bi vodu, daleko jev jarku. Prosil brata, da donese vode, Išal bratac, ni donesal vode. Golub guče vu zelenom lugu, Pil bi vodu, daleko je v jarku. 15 Prosil sestru, da donese vode, Išla sestra, ni donesla vode. Golub guče vu zelenom lugu, Pil bi vodu, daleko je v jarku. Prosil lubu, da donese vode, 20 Išla luba, i donesla vode! 1178. Zapisal M. Valjavec. — Iz Novic XIV. f1856), 394. 1179. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke lil, št. 1060 (z melodijo). 88 II. Pesmi zaljubljene 1180, 1181. 1180. (Iz Toplic v varažd. žup.) Golub guče, golubica neče. »Kaj je tebi, golubica moja?« »»Pila bi vodu, daleko je v jarku: Idi, jočko, donesi mi vode!«« 5 Išel jočko, ni donesel vode. Za jočkom ide opet majka, bratec, sestra. Golub guče, golubica neče. »Kaj je tebi, golubica moja?« »»Pila bi vodu, daleko je v jarku: Idi, lubi, donesi mi vode!«« io Išel lubi, je donesel vode: Bolši lubi, neg’ so i vsi drugi! Pri kom je prava ljubezen? M. n8i. (Iz mariborske okolice.) Čela je letela Na goro zeleno, Srečala, srečala Svojiga očeta, 5 »O moj ljubi oče! Al že rože cvčtb?« »»Ja ja ja — so cvčle, Pa so že ocvele!«« Čela je letčla io Na goro zeleno, Srččala, srečala Svojo ljubo mater: »O ma ljuba mati, Al že rdže cveto?« I 5 »»Ja j a j a •— so cvele, Pa so že ocvele!«« 1180. Zapisal Ivan Kukuljevid. — Iz njegove zbirke str. 206, 207. 1181. Zapisal Rudolf Godel. — Iz VO. XIX. A. 8., kjer sta pripi¬ sana dva načrta melodije; o drugem pa ne vem, ali spada k tej pesmi: Vraz je pesem natisnil v NPI. str. 108 —/09 s temi predrugačbami ne- glede na naglasna znamenja: 4 Svojiga] Svojega lubega — 5, 21 lubi — 12, 28 lubo — 13, 29 Moja] O ma — 13, 29 luba — 20] Svojega lubega bratca — 21 '? ra J ec — 28 sestrico — 29 sestrica — 36 ljubega] lubega dragega — 37 ljubi ljubi] lubi dragi — 39 mi ljuba] že cveto — 40] Zdaj najlepši cveto. Melodijo ima tudi Kuhal II, št. 788. II. Pesmi zaljubljene 1182. 89 Čela je letela Na goro zeleno, Srečala, srečala 20 Svoj’ga ljub’ga brata: »O moj ljubi brate, Al že rože cveto?« »»Ja ja ja -—• so cvele, Pa so že ocvele!«« 25 Čela je letela Na goro zeleno, Srečala, srečala Svojo ljubo sestro: 1182. okolice in bližnjega Stajerja.) »Oj moj ljubi bratec, Al že rože cvetejo?« »»Ja ja ja, so cvele, Pa so že odcvele!«« 25 Čela je letela Na goro zeleno, Srečala je, srečala Svojo ljubo sestro. »Oj moja ljuba sestra, 30 Al že rože cvetejo?« »«Ja ja ja, so cvele, Pa so že odcvele.«« Čela je letela Na goro zeleno, 35 Srečala je, srečala Svoj’ga ljub’ga drag’ga; »Oj moj ljubi dragi, Al že rože cvetejo?« »»Ja ja ja, že cveto, 40 Zdaj najlepše cveto!«« (Iz varaždinske Čela je letela Na goro zeleno, Srečala je, srečala Svoj’ga ljub’ga oča. 5 »Oj moj ljubi oča, Al že rože cvetejo?« »»Ja ja ja, so cvele, Pa so že odcvele!«« Čela je letela 10 Na goro zeleno, Srečala je, srečala Svojo ljubo mater. »Oj moja ljuba mati, Al že rože cvetejo?« 15 »»J 3 - j a j a > s0 cvele, Pa so že odcvele!«« Čela je letela Na goro zeleno, Srečala je, srečala 20 Svoj’ga ljub’ga brata. »O ma ljuba sestra! 30 Al že rože cvet6?« »»Ja ja ja — so cvele, Pa so že ocvele!«« Čela je letela Na goro zeleno, 35 Srečala, srečala Svojega ljubega: »O moj ljubi ljubi! Al že rdže cvčtd?« »»Ja ja ja, ma ljuba, 40 Zdaj narlčpši cvčtč!«« 1182. Zapisal M. Valjavec. — h Novic XIV. (1856) 398. 90 II. Pesmi zaljubljene 1183, 1184. U83. (Iz Selnika blizu Vinice.) Čmelica leče gori pod nebo, Ona si leče v očkove dvore: »Imaš, ti joček, cvetek na dvoru?« »»Imam ga, imam, kaj da je odcvel!«« 5 Čmelica leče gori pod nebo, Ona si leče v majkine dvore: »Imaš ti, majka, cvetek na dvoru?« »»Imam ga, imam, kaj da je odcvel!«« 10 Čmelica leče gori pod nebo, Ona si leče v bracove dvore: »Imaš ti, bratec, cvetek na dvoru?« »»Imam ga, imam, kaj da je odcvel!«« Čmelica leče gori pod nebo, Ona si leče v sestrine dvore: 15 »Imaš ti, sestra, cvetek na dvoru?« »»Imam ga, imam, kaj da je odcvel!«« Čmelica leče gori pod nebo, Ona si leče v lubove dvore: »Imaš ti, lubi, cvetek na dvoru?« 20 »»Imam ga, imam, i vu njem sedim! Ojdi sim, luba, ojdi sim, draga, Sedi si v njega kraj mene, draga, Kraj mene, draga, pa me tu lubi, Pa me tu lubi na veke vekov!«« 25 Bolši je lubi neg oteč, majka, Bolši je lubi neg bratec, sestra! V sanjah sem ga sprejela. 1183. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. III. 5/— 52. Opomnja. S postnimi tega naslova prim. tudi. Vuka I. št. 288, 2g6 in krško narodno, ki jo je priobčil v Sl. Glasniku IV. (i8^g), str. ioy J. Crnčič. 1184. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa. 1184. (Iz Dutovelj.) Nocoj se m’je sanjalo, Da sem rožce tergala In jih v vence spletovala Ino ljubga čakala. II. Pesmi zaljubljene 1185, 1186, 1187. 91 5 Ko se sliši mili glas, Ko je žvižgal, pel čez vas, Ko me vgledal je vesel, Me je kušnil in objel. Tički so veselo peli 10 In so po luftu letali, In si gnezda naredili In po vejah skakali. 1185. (Kranjska.) Kaj sej’ men’ nocoj sanjalo! Da sem rožce trgala, Venček sem v roki držala, Svoj’ga ljub’ga čakala. 5 Zažvižgal je na glas, In zavikal čez vas, Me zagledal je vesel, Me j’ kušnil in objel. Hladni vetrec jo zbudi. 1186. (Iz Vrabca na Hrvaškem.) Žetal sam se gore dole vuz bašču, Vuz bašču mi vuzka staža zelena, Po noj mi se moja draga špancira. Pod javorom postelica prestrta, 5 Na noj moja mila draga zaspala. Milo mi je moje drage buditi, Ja se molim višnjem Bogu do neba, Da mi puhne ladan vetrič od morja, Da mi stepe jeden listič s javora, 10 Da opadne moje drage na lice. Kad opadne listič s javora, Onda se je moja draga svrnula. 1187. (Iz Cvetlina v hrvaškem Zagorju.) Ja si pojdem vu tu prvu po drugu, Ja si pojdem vu tu trejtu največu, Vu toj trejti je visoki javorek, Pod javorom postelica nakrita, 5 Na postelki moja draga zaspala. 1185. Zapisal Radivoj (Fr.) Poznik. — Iz njegovega rokopisa. 1186 . Zapisa/ Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke lil., št. 912 fz melodijo). 1187 . Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. III. 64. 92 II. Pesmi zaljubljene 1188, 1189. Nesem mogel od radosti zbujditi; Da popunul laden veter od morja, Taki zbudil moju dragu lublenu. Lubimo se, draga moja lublena, 10 Od ovoga časa na vek do veka! Sredi njenega srca sta črki dve. 1188. (Iz Cerovca.) Jaz pa mam fletno dekle, Ki je zebrano ze vseh: Ono zna pisat, zna brat, Vsakem pa odgovor dat. 5 Sta nasred njenga srck Pisana bukštaba dva: Jeden je I, drugi A: Micika rada me ma! 1189. (Od sv. Jurija na Ščavnici.) Prelepo pojeta zvona dva, Na sredi nedlške fare oba. Če bole se vkup približata, Lepše popevata. 5 Na sredi njedvinega srca Sta bela dva golobiča. Ona druga ne delata, Liibezen pišeta. Na sredi njedvinega srca 10 Sta bela pukštava dva: Ti prvi je I, ti drugi je E: To je mojega dekleta ime. 1188. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. A 'IX. G. 47, kjer je pripisan ta-, načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 37. 1. s temi predrugačbann neglede’ naglasnih znamenj: 2 se — 3] Lepo zna pisat no brat — »Vsakem pa] No vsakemi — 5 Sta nasred njenga] Na sredi jenega — 6 Pisana] Sta pi¬ sana — 7 Eden. — Drugi Vrazov prepis je v VO. XI. 32, narejen po ravnokar omenjenem prepisu s temi predmgačbami: 2 ze — 4 šakemi — 5 njenega — 7 Eden je] Eden. 1189. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Jožefa Kvas. — Iz Krajnče¬ vega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1190, ugi, 1192. 93 ugo. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Veselo, veselo je naj no srce, Naj po noči al po dne. Na sredi najnega srca Sta bela golobiča dva. 5 Oneja nič druga ne delata, Kak najno lubezen gor pi¬ šeta. Na sredi najnega srca Sta pisani pukštabi dve. Ta prva je B, ta druga je C, 10 Al to je pač mojga dekleta ime. — Tak lepo gledi, kak sveča gori, Prešmentano dekle si ti. Ali kaj sem jaz zveda gnes novega, 15 Da fanta si je zbrala že dru¬ gega, Za me pa ne mara nič več. Le dol si leži, kaj ne boš stal, Saj ne boš stoje slove jemal. Slova se more leže jemat 20 No v lice en pusrl dat. Tak dolgo me je objemala, Da mi je na rokah zadre¬ mala. Ali to je pač moje veselje, Kero mi k srci gre. 25 Če nočeš ti več moja bit, Mi moreš pušic naredit, Kaj bojo znali vsi liidje Da nočema več tak živet. ligi. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Veselo, veselo je moje srce, 5 Onija nič druga ne delata, Naj bo po noči al po dne. Kak najno ljubezen gor pišeta: Na sredi mojega srca To prvo je B, to drugo je C, Sta bela golobiča dva. To je mojga dekleta ime. H92. (Od Sv. Jurija Veselo, veselo je mojo srce, Naj bo po noči al po dne. Na sredi mojega srca, Sta bela golobiča dva. 1 Ščavnici.) 5 Jedva nič druga ne delata, Kak samo lubezen gor pišeta. Ta prva je F, ta druga je G, Ta tretja j e mojga dekleta ime. 1190. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Fr. Perša. — Iz Krajnčevega rokopisa. Konec (od v. n. naprej) spada k raznim drugim pesmim. Glede verza n. do 12. primerjaj zgoraj št. 1086. 1191. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. Poje se v zvezi s pesmiio »Zvedel sem nekaj novega « in i>Dol si sedi, kaj boš stale ; prim. prejšnjo stevuko. 1192. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Stelcl. Jz Krajn¬ čevega rokopisa. 94 II. Pesmi zaljubljene 1193, 1194. V srcu se ljubezen melje. 1193 - (Z Murskega polja.) Stoji mi, stoji polje, Polje široko, Na polji pa mi zraslo Drevce zeleno. 5 Na drevci pa mi zraslo Ljepo jabelko; Od zvunaj je rudečo, Znotraj zeleno. Tak lih je moja ljuba, 10 Ljuba cartana. Od zvunaj je rudeča, Znotraj žalostna. Na sredi mojga serdca Stojita mlina dva, 15 Nič drugiga ne delata, Ljubezen meleta. 1194. (Iz Frama.) Leži, leži ravno polje, Oh vojska prajzovska. Prek polja pak vojska gre, Najbolj prede moj ljubi gr§, 1193. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. §. 1; zadnja stroja je v 3. verzu popravljena dvakrat; Ne delata nič druga in (pod velikim madežem od črnila) Druga nič ne delata; tam je tudi pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XIX. c. 81 (183) s temi predru¬ gačbami: 5 pa mi] mi je — 6] Lepo jaboko — 7 ardečo — 9 moja ljuba] ljuba moja — n Od zvunaj] Na lici — n ardeča — 12 Znotraj] Pri srci — 13 sprva mojga, pozneje jenga — 15] Druga nič ne delata. Pri tem prepisu je pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 33 po ravnokar omenjenem pre¬ pisu s temi predrugačbami: 3 rase — 7 zvunah . . . rdečo — 8 Od znotrah — 9 glih — 11 rdeča — 12 Per — 13 njenega — 14] mlinca. — Po tem pre¬ pisu jo je Vraz tudi natisnil v NPI. 103—106 s temi predrugačbami: 1 pole 2] Pole šiiroko — 3 poli — 6 jabuko — 7 zvunaj . . erdečo — 8 znotraj — 9 ltiba — 10 Liiba — n erdeča — 14 mlina — 15 Druga — 16 Liibezen. — Pesem je tudi kot kranjska tiskana v SPKN. III. 83 (Jo je li dobil Vraz od Kastelca ? Od kod potem melodiji? od kod pristavek v NPI., da je z Mur¬ skega polja?). Ta nalisek sc razlikuje od našega, neglede na naglasna znamenja, samo v tem: 6 Lepo jabolko — 10 Cartana] milena — 15 Nič drugiga] Drujga nič. TI 94 - Zapisal 0 . Caf. — Iz CO. II. 61. Začetek spada k dingi pesmi. II. Pesmi zaljubljene 1195, 1196. 95 5 Vsej ga dobro poznam: Seji zčlen pušel ima Z rožmarina nemškega, Najgelna erd^čega. — Nasred mojega serca 10 Sta mlinska kamna dva: Druga nič ne delata, Ko ljubezen meljeta. Na sred mojega serca Sta golq>bca dva: 15 Druga nič ne delata, Ko ljubezen preberata. Na sred mojega serca Sta petelinca dva: Druga nič ne delata, 20 Ko ljubezen prepevljeta! 1195 - (Iz Višpolj, Žrelca.) Sriedi mojha srca Se nča mole drujd, Sta pa mliniča dba: Ko lubiezen najna. Za njega vse pretrpim. 1196. (Iz Frama.) »Predi, predi, čerka moja, Vsej ti bom kupila janko novo!« »»Ne morem presti, Jaz nočem presti, 5 Me pavček, me pavček boli.«« »Predi, predi, čerka moja, Sej ti bom kupila furtoh novi!« »»Ne morem presti, Jaz nočem presti, Me palček, me palček boli.«« »Predi, predi, čerka moja, Sej ti bom kupila mladga moža!« »»Še zdaj bom prela, Še zdaj bom prela, 15 Me palček, me palček nič več ne boli!«« 1195. Neznanega zapisovavca. — Iz Schetmggovih A PAS., str. 262. 1196. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 34. 96 II. Pesmi zaljubljene 1197, 1198. 1199. „Celo noč sem mrtev bil.** ng (Iz Torčeca pri Celo noč sem mrtev bil, Od žalosti čemer pil Za onoga cveteka, Koga lubim od veka. 5 Lubil sem ga i pak bom, Dokle goder živel bom. Koprivnici.) Lubil sem ga leto dan, Kaj mi ne bo se zaman, Da bi bilo se zaman, 10 Več cvel ne bi tulipan, Ne dišeči majuran! Ljubezen ne da spati. 1198. (Iz Cerkna.) Ah kako je to težko, Če ima kdo zaljubljeno: More rajžat v tuje gase, Dekle p’stit drugim za špase; 5 Ah kako je to težko! Ah kako je to lahko, Če nima zaljubljeno: On gre spat brez vse skrbi, In lahko spi vse noči; 10 Ah kako je to lepo! — Ljubljana je no lepo mest, Pa ktero sem videl jest: Noter v zeleni gas’ Se slišjo trompetni glas, 15 Oh kako je to lepo! Ljubezen se močno prime. 1199. (Iz Cerovca.) Zorja je, zorja Ljubezen je draga, Brez konca no kraja, Malokera je prava, Ljubezen narazno šraja. Malokera vkuper pride. Anjčika mlada 5 Je Jakopi rada: Ljubezen je jemu dala. 10 Dere vkup pride, Pa močno se prime, Nikdar si narazno nemrč. 1197. Zapisal Tomo Sataič. — Iz PloMovih H N P. I. g3 —94. 1198. Zapisal Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa. 1199. Zupisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. r, 287, kjer je pripisan ta-le načrt melodije: £= & • • =t=B= E3E FF Vraz je pesem prepisal v VO. VI j s temi premembami: Lubezen — 5 Lubezen . . . jemi — g vkuper — 10 vkiip. 2 Prež — 3, 7 II. Pesmi zaljubljene 1200, 1201, 1202, 1203. 97 ,,Kjerkoli se midva srečava. 1 ' 1200. (Iz Ihana.) Škirjančik poja, žvtrgoli, K’ se bel’ga dneva veseli, škirjančik poja beli dan, De dviga hrib j m plan. 5 Kerkdl’ se midva srččava, Pirjazno se pogledava, Še sovzne najne so vači, Vse to ilbčzen st’ri. Kerkdli sim hoddu, ker sem biv, 10 Še take nisim mker dobiv, De b’ bva t’ko mil’ga ličica In vsmilenga sircd! 1201 . (Kranjska.) Kodar sim hodil, kjer sim bil, Nisim nikjer še take dobil, Da b’ bila tak lička drobniga, Dab’ bila tak srcausmiljenga. 5 Kadar se midva srečava, Prijazno se pogledava, Prijazne so najne oči, To sama ljubezen stori. Škorjanček poje, žažgoli, 10 Jaz sim še pri ljubici: Ustani, pojdi domu, Mežnar že dan zvoni! 1202 . (Iz Krope.) Na poti se srečava, Prijazne so najne oči, Prijazno pogledava, To vse ljubezen stori. Ljubezen se ne da spraviti iz srca. 1203. (Od Sv. Bolfenka.) Kaj je tebi, mlada Micika, Sej si ti deklič ostala, Kaj si ti tak žalostna? Od mene zapuščena. 1200. Zapisal A. Breznik; pela Jelnikarjeva Franica. — Iz Breznikove zbirke št. 10. Narodno melodijo je harmoniziral M. Hubad. 1201. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je lirami Miklošič. 1202. Zapisal Fr. (Radi voj) Pozni k. Iz A B. 73. 1203. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. A, II. , kjer jepoznejepoprav¬ ljeno : 1 Mic’ka — 2 si ti] si — 6 srdca — 8 en — 15 krščanjsketn 10 ogiblite. Tam je pripisan ta-le melodije načrt: 7 98 II. Pesmi zaljubljene 1204, 1205. 5 Če se dva prav rada mata, No iz serdca ljubita, Jima je žmetno zapustit, Zapustit jen drugoga. O prešmencana ljubezen, 10 Kaj ti imaš takšo moč! Ja iz glave še te spravim, Al iz srca ni mogoč. Jezoš Kristoš nam tak pravi: Ljubite se med soboj, 15 Ljubite se po kerščanjskem, Greha se zogiblite! Ljubezen se ne da spisati. 1204. (Iz Cerovca.) Če se dva v ljubezni mata, No se s srca ljubita, Kak se žmetno zapustita, Zapustita en druga! 5 O nezgruntana ljubezen! Tebe nemre zgruntati Neti jaz, ne moja glava, Neti s perom spisati. Pajbič, moreš tak živeti, 10 Čistega si srca bit, Kakti anjgel na višini Med nebeskoj družini. Ljubezen se ne da pogasiti. 1205. Ena ptica priletela, Ena drobna ptičica, (Goriška.) In je prav lepo zapela, Srce mi vtolažila: m 2 ~ -!•+- T= m Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 25 s temi predrugačbami, ne- glede' na naglasna znamenja: 2 si ti] si — 3 deklič ostala] mlada, lepa — 4 Od m . ene J Oe glih — 5 dva prav] dva — 6 z — 7] Je žmetno zapustiti — 8] Ljubi ljubega — 9 Oj šmencana — 10] Kaj maš ti takšno moč — n Jaz z 12 Ali z. — Zadnji 4 verzi so izpuščeni. — Po tem drugem prepisu je Vraz prepisal pesem vnovič v VO. XI. 47 s temi premembami: 2 Ka — 4 zapuščena — 5 dva] dva prav — 6 srca liibita — 7 zapistiti — 8] Eden drugoga — 9 libezen — 10 ti takšno] takšo — 11] Z glave še te le jaz spravim — 12] Al z srca nemogoč. I2 °4- Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. i. 2. Vnovič jo je prepisal v } O. 5 s temi predrugačbami, neglede na naglasna znamenja: 3 zapistita — 4] Zapistita en drugega — 5 nezgruntana] nesmilena — 7 ja — 12 nebeškoj. — 1 jj u š * l . 1 razov prepis 7 j VO. XI. 43 se razlikuje od tega zadnjega v tem: 1 libezni 2 z srca liibita — 5] o smilena libezen — 6 nemrem zgruntati — 7, 8 Neti] Ne — 12 držini. ... . I20 5; Napisal Fr. Ceket; priobčil J. Pajk. — Iz » Zore « II. 237. Melo¬ dijo ima Kocijančič v II. zvezku; njegov tekst je bistveno enak našemu. Tudi Kuliač ima melodijo 11 , št. 564. II. Pesmi zaljubljene 1206, 1207. 99 5 Kaj je hujši na tem svetu Kakor je ljubezen ta? Kdo je neki to izmislil? Adam sam in Evica. Morje pred suho postane, 10 Solnce preje ostrmi, Kak ljubezen stara vgasne, Kader enkrat zagori. Eno ljubico sem ljubil Več ko druge vse stvari; 15 Pa sem jo na enkrat zgtibil, Oh kak me sreč boli. V mojem srci velik kamen, Kteri me močno teži; Rad bi njega proč odvalil, 20 Al se nikdar ne pusti. 1206. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Ena tička je priletela Iz dužele štajerske, Enu pesem je zapela, Mi je srce tolažila. 5 Kaj je hujši na tem sveti, Kakor je ljubezen ta? Za bolezen so zdravila, Za ljubezen pa jih ni. Prej v morju vode zmanka, 10 Rumeno sonce otemni, Prej ko stara ljubezen vgasne, Kadar enkrat zagori. — Jaz bom klel očeta, mater, Ki s’ me rodili na ta svet, 15 Kjer mi niso dovolili, Kar je želelo srce imet. »Kaj boš ti klel tvojo mater, Kjer že tol’ko let leži! Saj še druga so dekleta, 20 Če jih hočeš še imet!« Za me je ni nobene, Da b’ jo mogel jaz dobit! »Za me druzga ni nobenga, Da b’ ga mogla jaz ljubit!« Draga najboljši zdravnik. 1207. (Kajkavska.) Kak te lepo ja pozdravljam, Prelj ubij eni cvetek moj, V službu tvoju sebe dajem, Željujuči biti tvoj. 5 Svi doktori, patikari Meni vračtvo zbiraju; Ni travice, ni rožice, Ka bi mene zvračila. Ke bi došla moja ljuba, 10 Ona bi me zvračila, Samo jednu misel imam, Ona mi bu do smrti. 1206. Zapisal J. Cejan; pravila Jož. Boštjančič m Tina Šauerjeva. Iz Cejanove zbirke II. 30. 1207. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. It. 326. 7* 100 II. Pesmi zaljubljene 1208, 1209. Ljubezen — bolezen. A. Kdor če pa vedit’, Kaj je ljubezen, Mene naj vpraša, Jest mu povem. 5 Dolga ljubezen Gvišna bolezen, Gvišno je ranjeno Moje serce. Ljubi fantiči, 10 Kak’ ste goljfivi! Vendar se vam Goljfat’ ne dam. Serce bom zbodla, Vunkej bom vzela 15 Lepe tri kapljice Vroče krvi. Pismu pisala, Ljub’mu poslala, Kdor hoče to vedeti, Kaj je ljubezen, Mene naj vpraša, Jaz mu povem. 1208. (Kranjska.) De bo on zvedil, 20 Kak’ se m’ godi: Al’ de sim zdrava, Al’ pa bolana, Al’ de že v černi Zemlji ležim. 25 Nisem ne zdrava, Nisem bolana, Vender je ranjeno Moje serce! Padar in dohtar 30 K’ men’ sta hodila, Nič ne pomagajo 'Rcnije lete! Ljubi pa pride, Kušne, objame, 35 Preč’ je ozdravljeno Moje serce. 1209. (Kranjska.) Ljubi fantiči, 10 Kako ste golj’fivi, Pa vendar se vam Golj’fati ne dam. 5 Dolga ljubezen Gotova bolezen, Gotovo je ranjeno Moje serce. V srce bom zbodla, Ven bom vzela 15 Lepe tri kaplje Rudeče krvi. 1208. Neznanega zapisovavca. — Iz KČ. III., go —92. Prepisa v VO. XX. 4g, 50 imata že ta popravka: 6 Gvišne] Res je — 7 Gvišno] Res de. — Iz Cbeltce je pesem ponatisnjena v SPKN. I, 37—38 s temi predrugačbami ne- glede na naglasna znamenja in apostrofe: 2, 5 ljubezin — 6] Gotova bolčzin — 7 Gvišno] Gotovo — n l 27 Vunder — 12 Goljfati — 20 Kako — 32 'Rcnije] Zdravila.. Zapis v MP. I. ug—120 je le prepis iz Čbelice. Melodijo gl. v Kocijančiču I. 18, kjer je izpuščena 3. stroja. 1209. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke III. 5., pevec (ali pevka) se je te pesmi pač naučil iz SPKN. I. 38, ker se čudno sklada s tem natiskom. II. Pesmi zaljubljene 1210, 1211. 101 Pismo pisala, Ljub’mu poslala, De bo on vedel, 20 Kako se m’ godi: Ali sem zdrava, Ali sem bolna, Ali v črni Zemlji ležim. 25 Nisem jaz zdrava, Nisem bolana, Vendar je ranjeno Moje srce. Padarji, dohtarji 30 So k meni hodili, Nič ne pomaga, Zdravila več ni. Ljubi pa pride, Me kušne, objame, 35 Pa je ozdravljeno Moje srce! I2IO. (Z ljubljanskega barja.) Kdor hoče kej vedeti, Kaj je ljubezen, Le k meni naj pride, Saj jaz mu povem. 5 Dolga ljubezen Je gvišna bolezen, Za gvišno je umorjeno Moje srce. Nož bom vzela 10 In srček načela, Ven bom vzela Tri kaple krvi. Bom pisem pisala, Ga lubmo poslala, 15 De bo on vedu, Kako se m’ godi: Al sem zdrava, Al sem bolana, Al v hladnem 20 Grobu ležim. Jaz nisem zdrava, Pa tud ne bolana, Al pri mojem srcu Zdravja le ni. 25 Dohtar učeni K men’ so prišli, Ale zdravja le ni. Lubi pa pride, Me kušne in objame, 30 Potlej pa ozdravljeno Je moje srce. I2II. (Iz Senožeč.) Kdor če pa vedit, Kaj je ljubezen, Mene naj praša, Jaz mu povem. 5 Dolga ljubezen Gotova bolezen, Gotovo je ranjeno Moje serce. 1210. Zapisal Fr. Kuster. — Iz Rodetove zbirke VI. 99—100. 1211. Zapisal Fr. Meden. — Iz zbirke S. Rutarja I, št. 13. 102 II. Pesmi zaljubljene 1212, 1213. V serce bom zbodla, 10 Vunkaj bom vzela, Lepe tri kapljice Vroče kervi. Pismo pisala, Ljubmu poslala, 15 Da bode vedel, Kako mi se godi: Ali sem zdrava, Ali bolana, Al’ če že v černi 20 Zemlji ležim. Nisem ne zdrava, Tud’ ne bolana, Vendar je ranjeno Moje serce. 25 Dohtarji, padarji K men’ so hodili, Al nič ne pomagajo Zdravila le-te. Ljubček pa pride, 30 Kušne, objame, Preče je ozdravljeno Moje serce! 1212 . (Iz Levpe nad Kanalom.) Kdor k’ če vedet, Kaj je ljubezen, Mene naj vpraša, Jest mu povem. 5 Ljubezen, ljubezen Je gvišna bolezen, Močno je ranjeno Moje srce. Ljuba pismo pisala, 10 Ljub’mu poslala, De bo on vedel, Kak’ s’ me godi: »Al’ si kej zdrava, Al’ si bolana, 15 Ali na beli Postlji ležiš?« »Britvu bom vzela, Srce načela, IPbnkaj bom vzela 20 Tri kaplje krvi: Zavoljo tebe, Ker ne morem prit’ h tebe! 1213. (Iz Starega sela pri Koboridu.) [Odlomek.] . Dolga ljubezen Vender je ranjeno Je gvišna bolezen, Moje srce. 1212. Zapisal Jožef Cejan; pela Marija Šuligoj. — Iz Cejanove zbirke 1213. Zapisal M. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1214, 1215. 103 1214. (Iz Škofičan na Koroškem.) Kdor hoče vedeti, Kaj je lubiezen, Koj mene naj praša, Jaz mu poviem. 5 Dovha lubiezen Je hvišna boliezen, Hvišno bo ranjeno Moje srce. Dohtar in padar, 10 Oba sta hodiva, Nobene rcnije Nča nucajo se. Pride moj šocej, Me kušne, objeme, 15 Je pa ozdravljeno Moje srce. An nožej bom vzeva, Bom srce načeva, Tam venka bom vzeva 20 Tri kaple krvi. Bom pismo pisava, Bom šoc’ju posvava, Da bo on vedov, Kaku m’ne hre: 25 Al’ sem jaz zdrava, Bol sem bolana, Bol že davno jaz mrtva V hruebi ložim. Gdo oče znati, Kaj je libezen, Naj mene popraša, Od mene to zvč. 5 Duga libezen Gvišna bolezen, Mene pa močno Mojo srce boli! Nožek bom vzela, 10 Srce načela, Vun pam pistila Tri kaple krvi. Pismo pisala, Liibem poslala, 15 Da bode vedd, Kak se mi godi: 1215. (Štajerska.) Jeli sem zdrava, Jeli bolena, Al pa na smrtnoj 20 Posteli ležim. Neti sem zdrava, Ne prav bolena, Al mene močno Mojo srce boli. 25 Padari, dohtari K meni so hodili, Nič niso mogli Pomagat meni. Liibi pa pride, 30 Kiišne, obine, Taki je zdravo Mojo srce! 1214. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 152—153. 1215. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. VI. 1. Verz 4. je bil sprva zapisan tako: No jaz mu povem. 104 II. Pesmi zaljubljene 1216, 1217, 1218. I2l6. (Okolo sv. Bolfanka na Pesnici.) Ker pa če znati, Kaj je liibezen, Naj me popita, Al jaz njem povem. 5 Prava liibezen Serčna bolezen, S tem je prebodjeno Mojo serce. Nožek bom žela, 10 Serce načela, ’Z njega bom vzela Tri kaple kervi. Cegel bom pisala, Liibemu poslala, 15 Kaj de on veda, Kaj meni fali. Prišli so padari, Padari, dohtari, Nič so ne mogli 20 Pomagat mi. Priša je liibi, Kiišna, obina, S’ tem blo ozdravleno Mojo serce. Keri če znati, Kaj je ljubezen, Naj mene opita, Pa jaz mu povem. 1217. (Štajerska.) Bo vidio mlajine Neke stotine, 15 Kera v ljubezni Vkaniti znd. 5 Ledik ljubezen Srčna bolezen, Od kere zapeti Jaz vam zdaj čem. Keri ne verje, 10 Kaj je ljubezen, Naj ide, pogledne Na široki svet. Eno sem ljubih, Pa toto sem zgubio, Za toto najbolje 20 Sreč me boli. Moj oča na nebi, Rečem jaz tebi, Ostani mi smilen Zdaj no vsigdar! 1218. (Štajerska.) Zvolene stvdri, Ledik libezen Mladi no stari, 5 Gvišna bolezen, Kaj vamodsvojelibeznipovem! Od kere zapeti vam čem. 1216. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke, str. 2g — jo. 1217, Zapisal St. Vraz; pela Jelenka Arbajterova. — Iz VO. VI. 2. I2l8 \ Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 7/. Pesem je pisana s svinč¬ nikom m pisava zlasti na robu zelo obledela, tako da morda ni vse prav brano. Ta pesem nam je dokaz, kaka je bila prvotna stropa pesmi naslovov »Ljubezen — bolezen.« II. Pesmi zaljubljene 1219. 105 Od svoje mladosti Pun sem norosti: Kaj sem ja pozna te mlade lidi! 10 Kere sem luba, Pa sem je zguba, Zato serce me boli. Serce lubleno, Sploh si boleno, 15 Stara bolezen na tebi leži. Stara libezen Serčna bolezen, Tista nikdar ne sphrhni. Ker neče verjeti, 20 Kak je na sveti, Naj si pogledne široko sveta: De vida mlajine Neke stotine, Kere si vkaniti zna. 25 Moj oča na nebi, Rečem ja tebi: Bodi moj smileni varih vsik- dar. Pri meni bodi, Od mene ne hodi, 30 Jaz sem rad s toboj vsikdhr. Prosim te vseli, Da mi dodeli Tvoje božanske libeznosti dar: Te pridem v višino, 35 Gor v domovino K tvojim svetnikom vsikdar! Ljubezen — bolezen. B. Rdsti mi, rdsti, Trav’ca zelena, Gor na ti trav’ci Na hiš’ca stoji. 5 Notir v ti hiš’ci Ja postla postlana, Gor pa ’na dekle Prov bovna leži. »Al’ boš kej piva, 10 Al’ boš kej jedva?« »»Jest bom točiva Te grejnke sovze. Nožik uzeva, Sarček načeva, 15 Vin bom uzeva Tri kaple kirvi. 1219. (Iz Ihana.) Pisim pisava, Lub’mo posvava, De bo van vedu, 20 Koko se m’ godi: Ali sim zrava, Al’ sim bovana, Ali že v čarnemu Grobu trohnim. 25 Kdor na virjame, Kaj je ilbezen, Simkej nej pride, In jest mo povem : Dovga ilbezen 30 Gvišna' bolezen, Gvišno je rajneno Moje sireč.«« 1219. Zapisal A. Breznik; pela Zadnikarjeva Franca. — Iz Breznikove zbirke št. 3. 106 II. Pesmi zaljubljene 1220, 1221. 1220 . (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) Rasti mi, rasti, Travca zelena, Gor na ti travci Ena hišca stoji. 5 Noter v ti hišci Je postla postlana, Gor na ti postli Moja ljubca leži. »Al boš kej pila, 10 Al boš kej jedla, Al boš ljubila Le moje srce?« »»Nič ne bom pila, Nič ne bom jedla, 15 Jaz bom ljubila Le tvoje srce. Kdor če vedeti, Kaj je ljubezen, Mene naj vpraša, 20 Oh, jaz mu povem: Dolga ljubezen Gvišna bolezen, Gvišno je ranjeno Moje srce. 25 Ljubi fantiči, Kak ste golufni, Vendar se vjeti In golfat ne dam 1 En nožek bom vzela, 30 Bom srček načela, De bom dobila Tri kaple krvi. Bom pismo pisala, Ljubmu poslala, 35 Da bo on vedu, Kok men se godi. Al da sem zdrava, Al pa bolana, Al da že v črni 40 Zemlji ležim. Padar in dohtar K men sta hodila, Nič ne pomagajo Rcnije mi te. 45 Ljubi pa pride, Kušne, objame, Preč je ozdravljeno Moje srce. Dolga ljubezen 50 Gvišna bolezen, Za kterega zdravja Na zemlji več ni. Lepo je živeti, Teško je umreti, 55 Teško zapustit Ta ledik je stan.«« 1221 . (Kranjska.) Raste mi, raste trav’ca zelena, Stoji na tej trav’ci hiš’ca poštena. Not’ v tej hiš’ci je post’lja postljana, Not’ v tej post’lji je dekle zaspana. 1220. Zapisal Leop. Trobevšek. — Iz zbirke Rodetove VI. 35 — 38. 1221. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 12. II. Pesmi zaljubljene 1222, 1223. 107 5 »Ali si bolna, al’ si zaspana, Ali je ranjeno tvoje srce?« »»Nisem bolana, nisem zaspana, V resnici je ranjeno moje srce.«« »Al boš kaj pila, al boš kaj jedla, 10 Al boš ljubila ti moje srce?« »»Jaz ne bom pila, jaz ne bom jedla, Jaz bom ljubila le tvoje srce! Nožek uzela, srček načela, Ven bom uzela tri kaplje krvi. 15 Pismo pisala, ljubmu poslala, Da bo on vedel, kako se m’ godi.«« 1222 . (Iz Podlipovice pri Izlakah.) Rasti mi, rasti, travca zelena, Gor na tej travci hišca stoji. Not v tej hišci pojstla po¬ stlana, Gor na tej pojstli dekle leži. 5 »Al boš ke jedla, al boš ke pila? Al boš lubila moje sarce?« »»Jest na bom jedla, jest na bom pila, Jest bom lubila tvoje sarce. Nožek uzela, sarček načela, 10 De bom dobila tri kaple karvi; Pismo pisala, lubmu poslala, De bo on vedu, kako se m godi.«« 1223. (Iz Radomerja.) Rasti, le rasti, travca zelena, Gor’ na ti travci mi hiša stoji. Notri v ti hiši je pojstla postlana, Notri v ti pojstli moj’ dekle leži. 5 »Al boš kaj pila, al’ boš kaj jedla, Al boš kaj ljubila fanta nocoj?« »»Jaz ne bom pila in tud’ ne jedla, Močno je žalostno mojo srce. 1222. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbtvke III., št. 3 . 1223. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke. 108 II. Pesmi zaljubljene 1224, 1225. Nožek bom vzela, srce načela, 10 Da bom dobila tri kaplje krvi: Pismo pisala, ga ljub’mu poslala, Da bo on vedev, kak’ men’ se godi. Kdor bi rad vedev, kaj je ljubezen, Mene naj vpraša, jaz mu povem. 15 Dolga ljubezen, huda bolezen, Močno je ranila mojo srce. Doktarji so od vsčh krajev k men’ hod’li, Niso ozdravili moj’ga srca; Pride moj pobej, me kušne, objame, 20 Kar hitro je ozdravljeno mojo srce.«« Ljubezni slana. 1224. (Kranjska.) Je pa davi slanca padla Na zelene travnike, Je vsO travco pomorila In vse žlahtne rožice. 5 Meni pa nič ni za rožce, Ako slanca jih vzemč; Meni je za dečlo mojo, Ki pustiti hoče me. Ravno sredi mojga srca, 10 Edna rožica cveti, Če ne boš ji prilijala, Se gotovo posuši. »Kaj ji bodem prilijala, Nimam vinca al’ vodč ? 15 Jaz pa bodem le prilila Svetle svoje solzice!« 1225. (Iz Ihana.) Tncoj to noč ja svan’capadva Na zeiene travničke, 10 Pa m’ javso trav’co pomoriva, Vse ta žvahtne rožice. 5 Oh men’ pa ni za rož’ce drdbne, Če m’ jih svž.n’ca pomori; Oh men’ ja le za dekle moje, Če me vana zapisti! Tam u sredi mdjga sarca Jana rožica čudi; Če ji na boš pirlivava, Se gotovo pošiši. »Oh kaj ji bodim pirlivava, K’ nimam vinca ne vade? 15 Že vem, kaj bodim pirlivava: Moje grejnke sovzice.« 1224. Neznanega zapisovavca. — Iz Razlagove Pesmarice 2 str. /25. 1225. Zapisal A. Breznik;Nivarjev Janez. — Iz Breznikove zbirke I štev. /7. II. Pesmi zaljubljene 1226, 1227, 1228, 1229. 109 1226. (Kranjska.) Je pa davi slan’ca pala Na zelene travnike, Je vso trav’co pomorila, In vse žlahtne rožice. 5 Meni pa ni nič za rož’ce, Če jih slan’ca pomori; Meni je za dekle moje, Če me ona zapusti. Ravno sredi moj’ga srca 10 Ena rožica cveti; Če ne boš ji prilivala, Se gotovo posuši. »Kaj ji bodem prilivala, Nimam vinca ne vode? 15 Pa ji bodem prilivala Svoje solzice svetle.« 1227. (Dolenjska.) Sinoč in davi Je pomorila Je slan’ca pala 5 Vse žlahtne rožice. Na zelene travnike, 1228. (Iz Št. Jarneja na Dol.) Srad mčajga sred Ana roažca cvitč, Če je ne buom zalivdla, Gvijšnu usahnijla bda. 5 »S čim je boam zalivdla, Ki namam voinca ne voadie ? Zalivale je bdada Mdaje grenkie le sauzie!« 1229. (Iz Hotavelj,) Davi je pa slanca pala Na zelene travnike, Je vso travco pomorila, Vse te žlahne rožice. 5 Men’ pa ni za rožice žlahne, Če jih slanca pomori; Men’ je le za dekle mojo, Če me ona zapusti. — »Saj te bom lahko zapstila, 10 Ker te vidla več ne bom.« Oj ti dekle ljubeznjiva, Saj te vidi moje okd! 1226. Neznanega zapisovavca. — Iz Rode'tove zbirke III. 62; drug zapis z Vrhpolja nad Kamnikom se razlikuje od tega samo v tem: 1 Je pa davi] Davi je pa — 5] Meni pa ni za rožce žlahtne — 15 Pa] Jaz — 16 Svoje svitle solzice. (Zapisal Leop. Trobevšek v Rodetovi zbirki VI. 86.) 1227. Zapisal Fr. Peterlin-Sreboški. — Iz rokopisa, ki ga hram Matica. 1228. Zapisal Fr. Hudoklin. — Iz njegove zbirke. 1229. Zapisal L. Pintar. — Iz njegovega rokopisa. 110 II. Pesmi zaljubljene 1230, 1231, 1232, 1233. 1230. (Iz Krope.) Slanca je na zemljo padla, Na zeleno travico, Oh gotovo je pomorila Vse prežlahtne rožice. 5 Men pa ni za rož’ce žlahtne, Če jih slanca pomori, Men je le za pub’ča mojga, Če od mene on pusti. 1231. (Goriška.) S’noči pa je slanca pala Na zelene travnike, Oj gotovo je pobrala Vse prežlahtne rožice. 5 Meni pa nij mar’ za rož’ce, Če je slanca pomori, Meni je za dečvo mojo, Če me ona zapusti. Ravno sredi mojga serca, 10 Lepa rožica cveti, Če ne boš ji prilijala, Se gotovo posuši. »Kaj ji bodem prilijala, Nemam vinca ne vode? 15 Jaz pa bodem ji prilila Svitle svoje solzice.« 1232. (Z Banjšic.) Snoči je slanca padla Na zelenem travniku, Zagvišno da bo pobrala Vse te žlahtne rožice. — 5 Ne maram nič za rožice, Ne maram nič za te: Jest maram za mojo ljubico, Ker men dopadla je. »Pozdravljen bod, moj ljubi, 10 Nikdar ti moj ne boš! Dobro srečo tebi voščim, Koder hodil boš.« 1233- (Z Banjšic.) Oj le s’noč je slanca padla, Oj jenoj m’ je pomorila Na zelenem, na zelenem — Vse te žlahtne, vse te žlahtne travniku, — rožice! 1230. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. /j— 14. 1231. Zapisal Jos. Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. št. 8 (z melodijo). Zadnja verza vsake stroje se ponavljata. 1232. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 39. 1233. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 33. Verz 1. in 3. se pojeta po 3 krat. II. Pesmi zaljubljene 1234, 1235, 1236. 111 I234. (Iz Lišan v Rožju.) Je pa snoči slanca padla Na zelene travnike, Je vso travco pomorila Noj vse žlahtne rožice. 5 Meni pa nič ni za rožce, Dalih slanca vzeme je, Men je le za mojo dečlo, Ki pustiti raj ta me. Lih na sredi mojga srca 10 Edna rožica cveti, Al jej ti ne boš perlila, Se mi gvišno posuši. »Kaj jej bodem jes perlila, Nemam vinca alj vode? 15 fes pa bodem le perlila Svitle svoje solzice, Ki ves čas pretakam je.« 1235- (Iz Rožne doline.) Je padla ta bela slana, Je pomorila vse te travn’če In pa žlahtne te rož’ce. M’ne pa n’či za rož’ce, 5 M’ je le za moj’ga puba, K’ je zapustil me. V sred’ moj’ga srca ’Na rož’ca cveti, Al’ jej jaz k’ ne bom prilila, 10 Ona gvišno obledi. Kaj ji bom prilila, K’ nemam vinca ne vode? Zato jej moram priliti Moje svitle solz’c6, 15 K’ sem jih t’dej stočila, K’ je pub zapustil me. 1236. (Koroška.) Je pa sinoči slanca padla Na zelene travnike, Je vso trav’co pomorila, Vse te žlahtne rožice. 5 Al’ meni pa ni za rožice, Da je glih slana vzela je, Meni je le za mojega poba, Ki je sedaj zapustil me. V sredi mojega srca 10 Ena rožica cveti, Ali jej jaz ne bom prilila, Ona gvišno obleti. Kaj jej bom prilila, Ko nimam vinca ne vode? 15 Zato jej bom prilila Moje svetle solzice. Zato jej bom prilila Moje svetle solzice, Ko sem jih tedaj stočila, 20 Ko je pob zapustil me. 1234. Zapisal Ant. Janežič (?). — Iz »Cvetja slov. nar.« I. 73. 1235. Zapisal J. pl. Kleinmayer. — Iz Kresa I. 35. 1236. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggove zbirke NPKS. str. 34, 35. 112 H. Pesmi zaljubljene 1237, 1238, 1239. 1237. (Iz ziljske doline.) Beua suana je mi padua Na zelene travniče; Pomoriua je vse rožice, Vse prežuahtne rožice. 5 Mene knž za rdžice, Da je lih suana vzeua je, Mene j’ le za pftbiča, Ki je — — zapustu me! 1238. (Od sv. Jurija na Ščavnici.) Davi pa je slanca pala Na zelene travnike, Je vso travco pomorila In vse žlahtne rožice. 5 Men ni nič za rožce moje, Če jih slanca pomori, Men je le za dekle moje, Ki me zapustiti če. Ravno sredi mojga srca 10 Ena rožica cveti, Če ne boš ji prilivala, Se gotovo posuši. »Kaj ji bodem prilivala, Nimam vinca ne vode? 15 Jaz pa bodem le prilila Svetle svoje solzice.« 1239. (Štajerska.) Snočkaj mi je — snočkaj mi je — slanca padla Na zeleno — na zeleno — travico, In mi jih je — in mi jih je — pomorila, Vse te drobne — vse te drobne — rožice. 5 Kaj je meni — kaj je meni — za drobne rožce, Če m’ jih slanca — če m’ jih slanca — pomori: Meni je le — meni je le — za moje dečle, Ker me gvišno ■—• ker me gvišno — zapusti. — 1237. Zapisal M. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 78 —79, kjer misli, da je pesem samo uvod pesmi »Stimiea vpije, štimica gre « (prim. št. 725). Vrazov prepis v VO. XV. 59 se razlikuje odzgoranjega natiska v tem: 5 knie — 7 pujbiča. — Prepis Majarjev v MR. 87 se razlikuje od našega na¬ tiska, neglede na l za u, v tem: 3, 4 rožice — 4 Vse] Oh vse — 5 Mene — 5 kne] pa ni — 6 je lih] lih je — 7] Meni je le za mojga pubiča — 8 je . .] je sdej — 8 zapustil. — N tem prepisom se strinja natisek Kuhačev II. št. 483, samo da tiska 1 za i. Tam je tudi melodija. 1238. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Horvat iz Sovjaka. — Iz Krajnčevega rokopisa. I2 39- Zapisal Anton Kovačič. — Iz njegove zbirke. II. Pesmi zaljubljene 1240, 1241. 113 Če me misliš — če me misliš — zapustiti, 10 Moraš pred — moraš pred — povedati, Da bom vedel — da bom vedel — k tebi priti, K tvoji beli — k tvoji beli — posteljci. Moja duša — moja duša — je že slaba, Ker se rajteng — ker se rajtenge boji! 1240. (Štajerska.) Ja pa davi slanca pala Na zelene travnike, Je vso travco pomorila In te drobne rožice. 5 Meni pa nič ni za rož’ce, Če m’ jih slanca pomori; Meni je za dekle moje, Če me ona zapusti. Koljkokrat sem ž njo govoril 10 O ljubezni najuni, Greha ž njo nič nisem storil, Srčno to me veseli. Glava jo boli. 1241. (.Z Murskega polja.) Ptica je prletčla, Ljubezen premišljuje, Na okni posedi, Da ljub pr ljubi spi. 1240. Zapisal Rok Drofenik. — Iz njegovega rokopisa. v Opomnja. V zvezi s pesmijo »Slana ljubezni « se poje na Štajerskem tudi pesem »Kak je vojaški stane, katere glej spodaj. 1241. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. I 18 (124), kjer je pripisan tudi ta-le načrt melodije: A* na naglasna znamenja in e pred rom: 1 Vtiča — 3] Lubezen premišluje — 4 lubi per luboj — 5 b6d6 — 8 te glava] glava te — 9, 11] Sbogom, sbogom vi fantje * Jaz nemrem stanoti; * Jaz vam nemrem stanoti. — Natisnil je Vraz pesem v NPI. str 114 —//5 po tem dragem prepisu s temi razločki, neglcde' na naglasna znamenja in ii za povdarjeni u: 2 posidl — 3 luboj] liibi — 9 Sbogom, sbogom] Sržčno, srččno — n Jaz vam] Jaz. 8 114 II. Pesmi zaljubljene 1242, 1243, 1244. 5 »Če do te drugi fantje Te, draga, budili, Ti pa njim tako reci, Da te glava boli!« »Jaz pa ne morem vstati, 10 Neti odgovorit, Jaz pa ne morem vstati, Da glava me boli.« Trojna žalost. 1242. (Iz Poljan od Kolpe.) Mrkla noč na zemljico pala, Vsim je ljubi mir i pokoj dala, Samo nije mlademu junaku: Zavdala mu tri tuge nevolja. 5 Prva tuga : ljuba mu zbolela; Druga tuga: hiša mu zgorela; Tretja tuga: vranac mu ohro¬ mel. Danico bi mu v prstan vkovala. 1243. (Kranjska.) Na nebu sije zvezdica, Tak ko na rožah rosica, Danica zvezda jiitranja. 10 Ko na trepavn’cah solzica. Jo vgleda dekle prelepč, Ji pravi, govori tako: 5 »Oj zvezdica daničica, Premila zvezda jutranja! Kako ti siješ sred zvezdic, Kako leskečeš zmed meglic! O naj te moram doli vzet’, Vem,kam bitejest hofladčt’: Vkovala bi te v perstan zlat, Bi ljubimu ga h6t’la dat’, 15 De bi razsvetljeval mu gaz, Kdarhod’ ponoči k meni vvds; De b’ svetil mu domu nazaj, Kdar se na nebu skriva mlaj!« Prinesel sem ti čisto srce. 1244. (Kajkavska.) Ajte spat, koji ste zaspani! Ja pak ne, ja sem ne pospana: Ja pak bum miloga čekala. 1242. Zapisal Marko Kobe. — Iz Novic X. (1852) 201. Primerjaj tudi *Tri tuge junakove « (I. št. 266) in pesmi v Kuhačevi zbirki I., št. ji—45. 1243- Neznanega zapisovavca (Rod. Ledinskega?). — h KČ. V. 59 — 60. Pesem je močno prenarejena. 1244. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 252 (z melodijo). Prvi trije zlogi vsakega verza se v petju ponavljajo. II. Pesmi zaljubljene 1245. 115 »Moj mili, kaj si mi donesel?«' 5 »»Ja sem ti donesel jeden lepi rubeč.«« »Hodi vkra, ti si ne moj dragi!« Ajte spat, vi ste svi pospani! Ja pak ne, ja sem ne pospana: Ja pak bum miloga čekala. 10 »Moj mili, kaj si mi donesel?« »»Ja sem ti donesel jedne lepe čižme.«« , »Hodi kra, ti si ne moj dragi!« Ajte spat, vi ste svi pospani! Ja pak ne, ja sem ne pospana, 15 Ja pak bum miloga čekala. »Moj mili, kaj si mi donesel?« »»Ja sem ti donesel čisto moje srdce.« »Ajde am, ti jesi moj dragi!« Draga oblačena. 1245. (Iz ziljske doline.) Sčn mi ne pfibič perleti, Pred okenco se naguasi. »Le tfi si ti, le ta si ti, Le koj si mi pernesu?« 5 »»Pernesu sčn ti črevelče, Oj črevelče prav prajzaršče.« « »Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi!« — »»Pernesu sčn ti štunfiče, Oj štunfiče prov purgaršče.« « 15 »Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi!« — Sčn mi nč pfibič perleti, Pred okenco se naguasi. »Le tfi si ti, le tfi si ti, 20 Le koj si mi pernesu ?« Sčn mi nč pfibič perleti, 10 Pred okenco se naguasi. »Le tfi si ti, le tfi si ti, Le koj si mi pernesu?« »»Pernesu sčn ti pantelče, Oj pantelče prov židaste.«« »Le bčži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi!« — 1245. Zapisa / Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 3 — 6. Vrazov prepis v VO. XV. 52 se razlikuje v tem, da je za nč (ne pfibič) povsod pisano ny, za te (te pravi) povsod ty, za fi povsod 1 in v v. 6. prajžaršče. — Pese/n je natisnil Kuhal! v svoji zbirki (I. št. 277 [z melodijo]), ki ima za fi povsod 1, za č povsod je, za pernesu povsod pernesel, za ne povsod en, za tfi povsod to. — V knjižni slovenščini, pa s pridržanimi tujimi izrazi, jo je na¬ tisnil Scheinigg v NPKS. str. 13 — 16. 8* 116 II. Pesmi zaljubljene 1246. 25 Sen mi ne pfibič perleti, Pred okenco se naguasi. »Le tfi si ti, le tfi si ti, Le koj si mi pernesu?« »»Pernesu sen ti unterfat, 30 Oj unterfat, lep pavelnast.«« »Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi!« — Sen mi ne pfibič perleti, Pred okenco se naguasi. 35 »Le tfi si ti, le tfi si ti, Le koj si mi pernesu?« »»Pernesu sen ti volšpateč, Oj volšpateč, lep landraršči.« « »Le beži preč, le beži preč, 40 Saj nisi ti te pravi!« — Sen mi ne pfibič perleti, Pred okenco se naguasi. »Le tfi si ti, le tfi si ti, »Le koj si mi pernesu?« 45 »»Pernesu sen ti burtašeč, Oj burtah lep uprižani.«« »Le beži preč, le beži preč, Saj nisi ti te pravi!« — Sen mi ne pfibič perleti, 50 Pred okenco se naguasi. »Le tfi si ti, le tfi si ti, Le koj si mi pernesu?« »»Pernesu sčn ti paseč lčp, Paseč lep, prov zausperšči.«« 55 »Le bčži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi!« — Sen mi ne pfibič perleti, Pred okenco se naguasi. »Le tfi si ti, le tfi si ti, 60 Le koj si mi pernesu?« »»Pernesu sen ti pintelč lep, Oj pintelč lep, prov zmo- duani.« « »Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.« 65 Sen mi ne pfibič perleti, Pred okenco se naguasi. »Le tfi si ti, le tfi si ti, Le koj si mi pernesu?« »»Pernesu sen ti rinčico, 70 Oj rinčico prov sreberno.«« »Le pridi sen, le pojdi sen, Saj ti si moj te pravi!« 1246. (Iz Slamne vasi.) Na konjičku pridrklja, Kaj si mi prinesel?« Na okence potrkljd. 5 »»Prinesel sem ti rob ček lep, »Kdo si ti, kaj si ti, Zdaj lubca ga nosila boš.«« (Potem se našteje še druga obleka.) 1246. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1247, 1248. 1 17 1247 (Iz Cerovca.) Jaz sem si fletno dekle zebra, Večer pa bom že pri njem spa. »Odprimi, odpri, ljuba, kamro, Naj si malo ležem k tebi!« 5 Jaz sem joj kupa štunfice, Pa če še meti šolnjiče; Jaz pa raj čem odvandrati, Kak svojo dekle gvantati. Jaz sem joj kupa šolnjiče, 10 Pa če še meti robečec; Jaz pa raj čem odvandrati, Kak svojo dekle gvantati. Jaz sem joj kupa robečec, Pa če še meti furtošec; 15 Jaz pa raj čem odvandrati, Kak svojo dekle gvantati. Jaz sem joj kupa furtošec, Pa če še meti rokavce; Jaz pa raj čem odvandrati, 20 Kak svojo dekle gvantati. Jaz sem joj kupa rokavce, Pa če še meti pečico; Jaz pa raj čem odvandrati, Kak svojo dekle gvantati. 25 Jaz sem joj kupa pečico, Pa še če meti janjčico; Jaz pa raj čem odvandrati, Kak svojo dekle gvantati. Jaz sem joj kupa janjčico, 30 Jaz sem joj kupa janjčico: Sem dekle zgvanta si do nog, Zdaj pa joj odvandra bom! 1248. (Od Sv. Andreja.) (Dekle hoče, da mu oče pripravi srajčico.) »Bolj mije it’po svetu vandrat, 5 »Bolj mijeit’po svetu vandrat, Kakor dekle, tebe gvantat: Kakor dekle, tebe gvantat: Zdaj sem pripravil srajčico, Zdaj sem pripravil interco, Zdaj hoče pa še interco !« Zdaj hoče pa še kikelco !« (To se pri petju vedno ponavlja in se le dostavlja beseda za novo oblačilo.) 1247. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. e. 95 (igp 201), kjer je pripisan tudi la-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 68 s temi premembami, neglede na naglasna znamenja: 2 bom že] že bom — 3 kamrico — 4] Naj v krila ti denem glavico — 5, 9, 13, 17, 21, 25, 29 njoj — 6 če še] še če — 7, n, 15, 19, 23, 27 raj čem] čem raj — 10, 14, 18, 22, 26 Pa če še] Zdaj še če — 3o — 32] Do nog si zgvanta ljubico, * Jaz sem njo misli ljubiti, * Al mam na vojsko oditi. — Po tem narejeni drugi prepis je v VO. XI. 74/ v njem je Vraz, neglede' na naglasna znamenja, predrugačil to-le: 1 zbra — 2 še bon — 4] Da ti denem v krila glavico — 5, 9, 13, 17, 21, 25, 29 Jaz sem njoj kupa] Jaz sen joj kupa — 5 šolnjiče — 6 Pa] Zaj — 7, n, 15, 19, 23, 27 raj odvan¬ drati] rajši vandrati — 10, 14, 18, 22, 26 Zaj — 30 liibico — 31 jo ... liibiti — 32] Zaj pa bon mogi vandrati. 1248. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. 118 II. Pesmi zaljubljene 1249, 1250. 1249. (Z Oblok.) Sem ji kupil čevljice, Zdaj pa še hoče štrimfelce. Oj kje bom jemal, oj kje bom jemal, Oj kje bom jemal, da bom tebi dajal? 5 Sem ji kupil štrimflce, Zdaj pa še hoče kikelco! Sem ji kupil kikelco, Zdaj pa še hoče rutico! Sem ji kupil rutico, 10 Zdaj pa še hoče oringelne! Sem ji kupil ringelne, Zdaj pa še hoče rinkeco. Sem ji kupil rinkeco, Zdaj pa že hoče še moža! 1250. (Iz Cvetlina v hrvaškem Zagorju.) Saki svoje piti kupi, Meni moji neče. Vubila te žalost moja, Zašto jesem tvoja? 5 Saki svoje peču kupi, Meni moji neče. Vubila te žalost moja, Zašto jesem tvoja? Saki svoje fortun kupi, 10 Meni moji neče. Vubila te žalost moja, Zašto jesem tvoja? Saki svoje pleček kupi, Meni moji neče. 15 Vubila te žalost moja, Zašto jesem tvoja? Saki svoje klaruš kupi, Meni moji neče. Vubila te žalost moja, 20 Zašto jesem tvoja? Saki svoje janjku kupi, Meni moji neče. Vubila te žalost moja, Zašto jesem tvoja? 25 Saki svoje čižme kupi, Meni moji neče. Vubila te žalost moja, Zašto jesem tvoja? 1249. Zapisal Janez K o košar. — Iz njegove zbirke. Verz 3. in 4. se ponavljata za vsakim parom. 1250. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 70 — 7 /. II. Pesmi zaljubljene 1251, 1252. 119 Draga napajana. 1251. (Od Male Nedelje.) Kola sem ima, Pa sem je predao, Ka sem tebi, luba, Vince kiipivao. 5 Šmencano dekle, Saj si mi fanj, 1 Saj si koštalo me kaj! Kožih sem ima, Ka sem ga predao, Ka sem tebi, Hiba, itd. 20 Čižme sem ima, Pa sem je predao, Ka sem tebi, Hiba, itd. Konjiče sem ima, Pa sem je predao, 10 Ka sem tebi, Hiba, itd. Lajbelč sem ima, Pa sem ga predao, 25 Ka sem tebi, Hiba, itd. Hramec sem ima, Pa sem ga predao, Ka sem tebi, Hiba, itd. Gorice sem ima, 15 Pa sem je predao, Ka sem tebi, Hiba, itd. Klobučec sem ima, Pa sem ga predao, Ka sem tebi, luba, Vince kiipivao. 30 Šmencano dekle, Saj si mi fanj, Saj si koštalo me kaj! 1252. (Iz Vrbovca.) Lepo ti je u jeseni, Ka’ ce mlado mumče ženi. He’ joj tato, He’ joj mamo! 5 Gde je naša snaša Jana? Naša snaša kod birtaša. Kupil sem jč sejtlek vina, Sejtlek vina mala mera! Kde je naša snaša Jana? 10 Naša snaša kod birtaša. Kupil sem je holbu vina, Holbu vina kriva mera. Gde je naša snaša Jana? Naša snaša kod birtaša. 15 Kupil sem je polič vina, Polič vina dobra mera! 1251 . Zapisal St. Vraz; pela »Micika Stranjšakova iz Pelenčiča na malom Stajam «. — Iz VO. VI. 5 6; kjer se začenja pesem s »Kožih«, potem pridejo »čižme, lajbelč, klobučec, konjiči, kola. hramec, gorice«, pozneje pa je to prerazdeljeno, kakor v našem natisku. 'Prvega reda se drži /udi prepis v VO. XI. 59. Verz 7. in 32. se v tem prepisu glasi: Saj si me koštalo kaj! 1252 . Zapisal Rik. Ferd. Ploh. — Iz njegovih HNP. I. 43 — 44; He * joj tato, * he * joj mamo! se ponavlja za vsakim drugim verzom. 120 II. Pesmi zaljubljene 1253, 1254. Plačana ljubezen. 1253. (Od Cerovca.) Micika pod ganjkom, Dremota j 6 mž.. Mimo vlegla steza, Steza vglajena, 5 Oj steza vglajena! Po stezi prijaše Vanek konja dva, Prijaše konja dva, Oj liška sta ob&, 10 Oj liška sta obd. »Pas’ mi, Micka, pasi Tota konja dva, Pas’ mi, Micka, pasi:' Liška sta oba, 15 Oj liška sta oba!« »»Kak pa bom je pasla, Da pa bosa sem, Kak bom ti je pasla, Mrzla rosa je, 20 Oj mrzla rosa je!«« Vanek pa je segna V svoja žepa dva, Vun pa je potegna Tolariča dva, 25 Oj svetla sta obd. »To maš, Micka, t6 maš Tolariča dva Kaj me boš ljubila Zdaj no na vsikdar, 30 Oj zdaj no na vsikdar!« 1254. vzhodnjega Štajerja.) (Z Anjčika pod ganjkom, Dremota jo ma, Anjčika pod ganjkom, Dremota jo ma, 5 Oj dremota jo ma! Na stezo bi si legla, Prevozka steza je. Po stezi mi jaše Arneček konja dva - 10 Oj črna sta oba. I2 53- Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. d. 83 (185). »Napev: Ker kol se zdere kde z kota « (glej St. ioji). Vraz jo je prepisal vnovič VO. V. 6. s temi premembami, neglede na naglasna znamenja: 1 Micika] Micka je — 3 Mimo] Mimo je — 6 stezi] stezi pa — 8 Prijaše] Vanek — g Oj] Ki — g, 10 liska — n Pasi — 13, 15] To ti jaz dam plačo, * Oj boš vesela. — 16 je] jaz — 17 Da pa] Ki jaz — 18. ig] Po travnikih zelenih * Pa mrzla rosa je — zg, 3° na vsikdar] vekoma. Kuhac ima v svoji zbirki (I. St. 3/3J melodijo (»iz Kranjske «). Po njem se poje vsaki par takole: Micika pod ganjkom, * dre¬ mota jo ma, * Micika pod ganjkom, * dremota jo ma * Oj dremota jo ma!« Potem takem bi bil verz 3 —5 vsake strope nova stropa s ponovljenim koncem. Prim. nhstopno Številko. * 1254. Zapisal St. Vraz \ pela »Mil. Moh.« — Iz VO. Vj; vsaka stroja se poje kakor pi-va: najprej se dva verza paroma ponovita in potem se poje zadnji s spredaj pristavljenim oj, kakor je v nekaterih strofah tudi pripisan. II. Pesmi zaljubljene 1255. 121 »Pasi da mi, Anjčika, Tota konja dva — Oj črna sta oba.« »»Kak bom ti je pasla, 15 Da mrzla rosa je!«« »Nd da ti, Anjčika, Tolariča dva — Oj svetla sta oba! Kaj boš me liibila 20 Zdaj no vsegdar!« Ljubica v javorovi senci. Zima odhaja, Leto perhaja, Vse je veselo, Ker rožce cvetd. 1255- (Iz Preseke.) Ptica zletčla, Lepo zapela: 15 »Lepa je senčica Javorova! 5 Ptičice poj 6 In se veselč, In se veselč, Ker rožce cvetd. Noter je postlja, Z belim prestljana, Na nji pa mi leži 20 Mlado deklč!« Jager pa jaga, 10 Ptico bi vstrčlil, Ptica zletčla mu, Vstrelil je ni. Jager k nji pride, Lčpo jo vpraša: »Kaj boš ti jela, Ti kupim necor!« I2 55- Zapisal St. Vraz, — Iz VO. XIX. C. D. XXIV., kjer je pri¬ pisano »V Preseki pod Oskočki gori 20. velkotravna 183+«. — Naš natisek se od tamkajšnjega zapisa razlikuje v tem, da je v tem prva enozložna beseda verza 4. ( 7 iekih stroj) (ker, ker, ti, le) pisana na koncu tretjega verza, katerega merilo je po Vrazu — Na omenjenem mestu je tudi ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 18 tako, da je po dva verza vzel za enega in izpremenivši, neglede na naglasna znamenja, to-le: 6] po gojzdi zelenem — 10 vstrelio — n zletela mu] zletela — 12 Vstrelil] no vstrelio — 14 Lepo] glasno — 19 pa mi] pa — 25, 26 Jaz — 27, 28] Da od ljubezni boli me serdcž — 30 bode. Po tem drugem prepisu jo je Vraz natisnil v NPl. 185—186 s temi premembami, negledč na naglasna znamenja in raz- ločivši zopet vsaki verz v dva verza: 2 Lejto — 9, 21 Jagar — 10 Bi ptico ustrejlio — n zletejla — 12 No vstrelio] Ustrejlio je ni — 13 zletejla — 14] Je glasno zapejla — 15] Lejpa je sejnčica — 18 bejlim — 22 jo] nje — 22 upraša — 23 , 25 jejla —- 25, 26 Jaz — 27, 28] samo, moj ljubi, * Ljubi me ti! — 32 svejti. Konec spada seveda k drugi pesmi, kakor kaže že ritem. Me¬ lodijo ima tudi Kuhač, I. št, 338 (»iz Kranjske«). 122 II. Pesmi zaljubljene 1256, 1257. 25 »»Jest ne bom jela, Ljubezen je bila, Jest ne bom pila: 3o Ljubezen še bo, Ljubi moj jager, Ko mene in tebe Le ljub’ me necor!«« Na sveti ne bo! Noč me obh&ja, Dan me dohžtja, Ptičice pač Lepo pojč. 5 Ptička zletčla, Lepo zapela: Lčpa planjava Javorjeva! 1256. (Kranjska.) Pa postlja stoji: Nčtri leži, 15 K’ ji Micka je ime, Zravin pa sedi, K’ mu Anzelj je imč. Še jo je prašal: »Kaj boš ti pila 20 In jedla nocoj?« Lepa je senca 10 Javorjeva; Notri u sčnci, Notri v sčnci »»Jaz ne bom pila Ne jčdla nocoj, Ampak menila Se bom s teboj!«« Jager prijaga, Kaj mi pomaga, Tička naprot letim, Ustrelil me bo. 5 Tička skakljala, Mlade izpeljala, Mlade izpeljala, Prepevdt jih uči. »Tička premila 10 Kaj sem ti strila? 1257 - (Kranjska.) Vsaj sem prepevala Iz cele moči!« Tička vzletela, Na javor se vsela, 15 Oj hladna je senčica Javorjeva. Tička vzletela, Na okno se vsela: »Gori vstan’, ljub’ kristjan, 20 Vsaj je že dan!« 1256. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. IV 135—136. 1257. Zapisal Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Petelina II. ig — 20, kamor je prepisana iz »Domačih vaje. alojzijeviških. II. Pesmi zaljubljene 1258, 1259. 1260. 123 1258. (Z ljubljanskega barja.) Jager mi jaga, Kaj mi pomaga, Ptička nasprot leti, Vstrelu jo bom. 5 Ptička zletela, Na javor se vsedla, Hladna je senčica Javorjeva. Ptička zletela, 10 Mlade spelala, Mlade spelala, Pet jih uči. Ptička zavpila: »Kaj sem t storila? 15 Saj sem t prepevala Noč ino dan!« Ptička zletela, Na okno se vsedla: »Zbudi se, o kristjan, 20 Saj bo že dan!« 1259. (Iz Št. Vida pri Zitični.) Jager mi jaga, Kaj mi pomaga, Ptičca nasprot leti, Vstrelil jo bom. Ptičca zletela, 10 Na javor se vsela, Hladna je senčica Javorjeva. 5 Ptičca zaupila: »Kaj sem ti strila? Saj sem prepevala Cele noči!« Ptičca zletela, Na okno se vsela: 15 »Zbudi se, mlad kristjan, Saj je že dan!« 1260. (Ljubljanska.) [Odlomek.] Jagerček jaga, Tička nasprot leti, Kaj mi pomaga, Vstrelil jo bo. 1258. Zapisal Fr. Kuster. — Iz Rodetove zbirke VI 102 —/o,?. 1259. Zapisal Nace Štepec. — Iz njegovega rokopisa. 1260. Zapisal/F t. Kuhač. — Iz njegove zbirke 11 , št. ?g 8 fz melodijo). 124 II. Pesmi zaljubljene 1261, 1262, 1263. I 26 l. (Z Bleda.) Jager pa jaga, Pa nič ne prijaga. Tič’ca nasprot leti, Vstrelil jo ni. 5 Tič’ca j’ pa rekla: »Kaj sem ti naredila? Saj sem prepevala Cele noči!« Jager perjaga, Kaj mi pomaga! Tička nasprot leti, Vstrelil jo bom. 5 Tička j’ zavpila: »Kaj sem storila? Saj sem prepevala Cele noči!« Tič’ca zletela, 10 Na javor se j’ vsela: Fletna je senčica Javorova. Tič’ca zletela, Na voken se j’ vsela: 15 »Zbudi se, mlad kristjan, Dokler je dan.« Tička zletela, Na javor se vsela: 15 Hladna je senčica Javorjeva. 1262. (Kranjska.) Tička zletela, 10 Na okence sela: Ne boš me še, ne boš me še, Mraz ek, vzel! Pisana tiča Lepo mi poje, Po vejah skakljd. 1263. (Dolenjska.) [Odlomek.] Jaz sem pa lovec 5 Puško zavzdignil, Vstrelil jo bom. »Kaj sem storila? Saj sem ti pela Pesni lepč!« 1261. Zapisala Ana Pozni k. — Iz Poznikove zbirke; zadnji verz ima tudi varijanto »Dokler si sam «. 1262. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke str. 8. Zadnja dva verza vsake stroje se v petju ponavljata. 1263. Zapisal J. Jurčič. — Iz njegovega romana »Cvet in sad« str. 53. II. Pesmi zaljubljene 1264, 1265. 125 Zima odhaja, Vigred prihaja: Vse je veselo, Lepo rož’ce cveto. 5 Jager pa jaga, Jager pa jaga, Tički bo stregel Noj streljal jo bo. »Ti me ne vstreljiš, 10 Ti me ne vstreljiš: Jaz sem pa tička, V planinco zletim.« V planinco zletela, V javor je sedla: 15 Lepa je senčica Javorjeva. V senci pa stoji Škampotič nov, 1264. (Podjunska.) Škampotič nov, 20 Z belim postljan. Tam noter pa leži Ena zavber dekle, Ena zavber dekle, Ji je Micka ime. 25 Zraven pa stoji, Zraven pa stoji En zavber mladeneč, Mu je Anzelj ime. Milo jo gleda, 30 Lepo jo bara: »Kaj boš le jedla Al pila nocoj?« »»Jaz ne bom jedla, Jaz ne bom pila, 35 Lubi moj Anzelj, Koj lubila te bom!«« Gerbca poje, Drobno dromluje, Lipova senca Hladna je bla. 1265. (Od Celja.) Noter mi leži 10 Eno mlado dekle, Eno mlado dekle, Ji je Anče ime. 5 Pod lipoj mi stojaj Pisani špampet, Pisani špampet Je belo posklan. Pri špampeti stoji Mladi fantič, 15 Mladi fantič, Mu je Franče ime. 1264. Neznanega zapisovavca. — Iz Srheiniggove zbirke NPKS. It. 872. 1265. Zapisal jos. Drobnič. — Iz VO. XV. 74. 2. Vraz je pesem pre¬ pisal vnovič v VO. XV. p s temi predmgačbami, neglede' na naglasna in di- jaktrična znamenja pa zlogotvorni r za er: 8 Je belo] Belo — 10, n No — 13 Per — 20, 24 necoj — 23 Lubi. 126 II. Pesmi zaljubljene 1266, 1267. Lepo jo gleda, Lepo jo praša: »Kaj boš ti jela 20 Alj pila nicoj?« »»Nič ne bom jela, Nič ne bom pila: Ljubi moj Franče, Tu bodi nicoj!«« Vtičice pojejo, Grlice ziblejo, Lepa je senca Jurjovška! 1266. (Iz Cerovca.) Mimo se šeče Mladi mladenič, 15 Mladi mladenič, Mihalek ljubi. 5 V senci mi stoji Pisani štampet, Pisani štampet, Belo postlan. V njem pa mi leži 10 Deklica mlada, Deklica mlada, Anjčka ljuba. On si jo pita: »Jel boš kaj jela Jel bdš kaj jela, 20 Al pa pila?« »»Jaz ti nčm jčla Jaz ti nem pila, Samo, Mihalek, Ljubla te bom!«« 1267. (Od sv. Bolfanka na Pesnici.) Sova si krika, Jabor se zible, Lepa je senčica Jaborova. 5 Noter mi stoji Pisani špampet, Pisani špampet Je lepo postlan. V’ posteli leži 10 Mlada divojka, Mladi divojki Je Ančka ime. Polek pa stoji Mladi mi fantič, 15 Mlademi fanti Je Ivan ime. 1266. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. c. 78 (184, j8o), kjer sta po dva verza pisana vkupe. Vnovič jo je prepisal Vraz v VO. IX. 16 s temi predrugačbami, neglede naglasnih znamenj: 2 zibljejo — 3 senčica — 8 postljan — 10, n mlada] ljuba — 12] Anjčika mlada — 14. 15] Pajbiček ljubi, * Pajbiček ljubi — 16] Videk premladi — 18, 19] El — 20 Al pa] Ali — 21, 22 ti nem] ne bom — 23, 24] Samo ti ljubi me, * Videk moj, skoz! — Natisnil je Vraz pesem v NPI. str. 128 —/29 po tem drugem prepisu, toda s temi predrugačbami, neglede na naglasna znamnja: 2 ziblejo — 4] Jaborova — špampet — 8 postlan — 10, n ljuba] mila — 12] Mlada Anjčika — 14, 15 ljubi] mili — 16] Mladi Videk — 23, 24] Samo me liibi, * Videk moj 1 1267. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. 62 — 67. II. Pesmi zaljubljene 1268, 1269. 127 On si je pita, On si jo bara:' »El boš kaj jela 20 Al pila nicoj ?« »»Nemo nič jela, Nemo nič pila, Ljubi moj Ivan, Še merla ti bom!«« 25 »Toga ne delaj, Toga ne guči, Ej boš mi dala Moj perstan nazaj; Perstan je srebern, 30 Piišelc je zelen, Ti pa si micika Moja ni več!« 1268. Stoji, stoji mi En pisani štampet, En pisani špampet, Je visoko postlan. 5 Filia malerka In sankte redankte, Madija, matudija, Poziblji ga ti! Še notre mi leži 10 Na mlada divojka, Na mlada divojka, Ji je Micka ime. (Iz Frama.) Lepo jo bara, No milo je gleda: »Ali boš kaj pila. 20 Alj jedla nocoj ?« »»Jaz ne bom nič pila, Ja ne bom nič jedla, Še le umerla Ti bodem nocoj.«« 25 »Kar mi ne pravi, No kar mi ne pravi; Ti boš pa dala Moj prstan nazaj: Poleg mi stoji En mladi-di fantič, 15 Ni mladi-di fantič, Miha mu je ime. Prstan je srebrn, 30 Pušelc je zelen, . Ti si pa, Miečika, Ljuba moja!« 1269. (Od sv. Jurija na Ščavnici.) Veter popihne, V njega si vleže Javor se zible. Mlada devojka, Lepa je senčica javorova. Mlada devojka, je Micka ime. Pod njim pa stoji 10 Poleg stoji en 5 Pisani štampet, Mladi fantiček, Pisani štampet visoko postlan. Mladi fantiček, mu je Franček ime. 1268. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. 2J—28. Filia malerka itd. se za vsako strofo ponavlja. 1269. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Fr. Perša. — Iz Krajnčevega rokopisa. 128 II. Pesmi zaljubljene 1270, 1271. On jo je pital, On jo je baral: 15 »Ne boš kaj jela alpila nicoj?« »»Nič ne bom jela, Nič ne bom pila, Liibi moj fantič, zapustila te bom.«« »Toga ne guči, 20 Toga ne rajtaj, Te boš mi dala moj prstan nazaj. Prstan je zlati, Oko ma ardečo, Vnjoj je popisano tvojo ime.« 1270. (Od Velike Nedelje.) Veterpodpihne.jabor zaziblje, Lepa je senčica jaborova. V senci mi stoj i pisani štamp et, Pisani štampet je belo postlan. 5 V njem pa mi leži mlada devojka, Joj je Micka ime. Poleg nje stoji mladi mla¬ denič, Mu Franček ime. Milo jo gleda, lepo jo pita: 10 »Al’boš kaj jela al’ pila nocoj?« »»Ne bom nič jela, nič pila, Drugo ne včinila, kak vmrla ti bom.«« »Tega ne včini, tega ne stori, Te boš mi dala moj prstan nazaj: 15 Prstan srebrno zlat, Jaz pa mam tebe rad, Ave Marija no Jezus ti moj!« 1271. (Iz Bisaga.) Zima prehaja, leto dohaja, Sve je veselo, kad rožecvatu. Jagar nastrelil ptiču šponpet- ku, Tiča zletela, milo popeva. 5 Jagar pa doma vu senku sedi, Kraj njega leti pisan šponpetek. Kraj nega stoji mladi mladenec, Kraj nega stoji mlada mla¬ denka. 1270. Zapisal J. Ozmec. — Iz njegove zbirke. 1271. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. 586 (z melodijo.) Opomnje: S pesmimi tega naslova primerjaj tudi zgoraj pesmi naslova »Ljubezen — bolezen B.« (št. I2ig — 1223). V pričujočem naslovu »Ljubica v javorovi senci « sem priobčil tudi take, v katerih je izpuščen glavni motiv (skušavanje). Prvotno so pač bile samostalne. Primerjaj tudi v I. zvezku naslova »Ptičev svet za dobro ženitev « (št. 923 —939J in » Kos pove lovcu tri ljubice « (št. 943— 94 ^). II. Pesmi zaljubljene 1272, 1273. 129 Vu jednom palju Drevce zelend. Jelek, moj jelek! Svilicu belu, 5 Svilicu belu, 1272. (Zagorska.) [Odlomek.] Madru čerlenu! Pod’ nem je drevcom Senčece lepo. Jelek, moj jelek itd. Preskušavanje drage. 1273. (Iz Cerovca.) a) Redakcija I. Stoji mi, stoji mi polje, Polje široko, Na polji pa zraslo drevce, Lipa zelena. 5 Pod njoj ljub’ sedi z ljuboj, Vanek z Marinkoj. »Čuj, čuj, ljuba moja, vtico, Kaj si popevle. Vtiča pa men tak govori, 10 Kaj se ženia bom!« »»Ožen’ se, oženi, dragi, Ne boš dolgo živ; Na tvem grobi bode zrasla Trava detela: 15 Na travi pa bom si pasla Pave pisane. Puščali mi bodo perje, Brala bom ga jaz, Šivala pisani vanjkuš, 20 Spavala bom na njem.«« »Ne ver’ mi, ne veri, ljuba, Sam skušava te!« »»Ker skušavle svojo ljubo, On ne ljubi nje. 25 Žalost mi srce zaliva, Da ne ljubiš me!«« 1272. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke, str. 217. ^ ^ 1273. Zapisal Stanko Vraz. — Redakcija I. je vzeta iz VO. XIX. C. X VII., kjer sta poslednja dva verza pozneje prečrtana in je pripisan ta-le načrt melodije: Redakcija II je vnovičen Vrazov prepis v VO. I. 31, po katerem jo je tudi natisnil v NPI. str. g4 —95 s temi predrugačbami, negledč na naglasna znamenja in er za zlogotvomi r: 1 pole — 2 j Pole šiiroko — 5 sidi lubi z luboj — 6 z — 7 njima — g] Čii čii vtico, Hiba moja — 11 nama] meni — 12] Kak se ženia bi — 14] Driigo liibo vzea — 16 Med] — Vino — 18 Ven ... dugo — ig p a del bo mi — 27 vanjkoših — 27 jaz] si — 28 Sama] Celo 29 liiba. 9 130 II. Pesmi zaljubljene 1274, 1275. b) Redakcija II. Stoji mi, stoji lepo pole, Pole široko, Na poli pa mi stoji drevce, Lipa zelena. 5 Pod lipoj sedi lubi z luboj, Vanek s Terezikoj. Nad jima se vtiča vrti, Vtiča sejavka. »Čuj, čuj, luba moja, vtico, 10 Kak si popevle. Vtiča nama tak govori, Kaj se ženia bom. Jaz pa bom se ti oženia, Drugo lubo vzeo, 15 Ki bo mi svilo postilala, Med natakala.« »»Oj ženi se, ženi v ime božjo, Vem, neš dougo živ; Na tvojem grobi pa de zrasla 20 Trava detela: Na travi pa bom si jaz pasla Pave pisane. Oni pa do mi puščali Perje pisano. 25 Pisano perje bom ja brala, Vanjkoše šivala; Na vanj koši pa bom jaz spala Sama leto dni!«« »Neveri, ne veri, ljuba moja, 30 Kaj sem pravia jaz! Ti si moja, no boš moja Zdaj no na ves čas!« 1274. (Kajkavska.) Raslo mi je jedno drevce, Tanko visoko; Na ’nom polju sedi draga, Ja pak polag nje. 5 Ona me je zpitavala, Gda se ženil bum. »Ja se letos ženil ne bum, Draga, umrl bum. Na mom grobu bude rasla 10 Trava detelja, Nju mi budu spašovali Lepi pavi tri. Oni budu pogubili Perje pisano, 15 Ž njega bude moja ljuba Vanjkuš delala, Na čem bude ona spala, Ja pa polag nje.« Preskušavanje drage. B. 1275- (Iz Razbora.) Dekle pleničke pral’ pri frišnem Studenc, Mimo gre fantič mlad, korajžen, rudeč, Prav milo je vpraša: »Oj deklica ti, Zakaj maš tak solzne oči?« 1274. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 358 (s melodijo). 1275. Zapisal Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke (št. 8.); pripisana ji je ta-le ?nelodija (-»viža«.) s tekstom zadnje stroje: II. Pesmi zaljubljene 1275 . 131 5 »»Le kaj me boš vprašal, ko sam dobro veš, Kako je ta roža v tem suhemu vrt: Če jo ne zalivaš, se koj posuši, Zato mam tak’ solzne oči! Lansk’ leto so cvele mi lilje lepo, 10 Al letos so vzele od mene slovo. Zdaj sineku pojem, da laglje zaspi, Zato mam tak’ solzne oči! Po vrtu še lani špacirat sem šla, Sem pesmice pela, vesela sem bla, 15 Al zdaj konc vsega, le kak me boli Zato mam tak’ solzne oči! Neštete so noči, ko nič ne zaspim, No gori ustanem in luč naredim: Sinek se joka, ko v zibki leži, 20 Zato mam tak’ solzne oči! Le kolkrat se zmislim, kak lepo je blo, Ko sva se ljubila iz srca gorko; Le kam so zdaj dnevi nekdaj ni prešli, Zato mam tak’ solzne oči!«« 25 »Preljubljeno dekle, le nič ne žaluj, Poglej, sam tvoj pobič stoji pred teboj; Otrni si solze, korajžno zapoj, Še dones grem v farof s teboj!« Tužno, zmerno. no za-poj, Še do - nes grem vfa-rof ste - boj! 9’ 132 II. Pesmi zaljubljene 1276, 1277, 1278. Zlatar rad zataji prstan. 1276. (Iz Vrbovca.) Svi se Gjurgji poženiše, Samo ja se nes; Ja se budem tam k jeseni, Če Bog zdravje da. 5 Pri kralu je devojčica, Ja ju dobro znam. Dok se ž nju na putu stanem: »Duša, dober dan!« Pital sem ju za prstenek, 10 Za prstenek moj : »Gde je duša jon prstenek, Koga sem ti dal?« »»Dala sem ga pozlataru, Da ga pozlati.«« 15 »Pazi, duša, pazi, srce. Da ga ne zgubiš; Pozlatar je takov čovek, Da rad zataji, Kurvašica njegva mati, 20 Ka ga ne hari.« 1277. (Iz Samobora na Hrvaškem.) Svi se momki oženili, Samo ja se nis; Ja se budem drugo leto, Ako živel bum. 5 Ja ju imam izebranu, Za ku dobro znam. Gdje ju goder ja zestanem: »Duša, dober dan.« Ona meni odgovori: 10 »»Ja te ne poznam.«« »Gdje ti, duša, onaj prsten, Koga sem ti dal?« »»Dala sem ga pozlataru, Da ga pozlati.«« 15 »Pazi, duša, pazi, srdce, Da ga ne zgubiš; Zlatar ti je takov človek, Da rad zataji; On ti ima takvu majku, 20 Da ga zaplati.« 1278. (Iz Marije Bistrice.) Vu ne gore lepo drvce, Tenko, visoko; Pod njem sedi devojčica, Ja po polag nje. 5 Ona mene zapitala: »Jel se buš ženil?« »»Ja se ne bum ovu jesen, Drugu vumrl bum. Kam si dela on prstenek, 10 Koga sem ti dal?«« »Dala sem ga pozlataru, Da ga pozlati.« »»Zlatarje pak takov človek Koj ga zataji.«« 1276. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I 61; melodijo glej pri Kuhačn I., št. 148. 1277. Zapisal Nik. S to k a n. — Iz almanaha »Biser«, str. 60. 1278. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 149 (z melodijo). II. Pesmi zaljubljene 1279, 1280. 133 I2 79- (Iz Adlešičev.) Sijal jesem jer šenico, Rada mi rodi. Vsi se bratje oženili, Ja sem se pa ne. 5 Ja se hoču ovu jesen, Če mi Bože da. Imam ljubo samo svojo, V svojem selu sam. Kadikoli jo sestanem: 10 »Ljub’ca, dober dan! Kam si dela oni prsten, Ki ga sem ti dal?« »»Dala sem ga pozlataru, Da ga pozlati.«« 15 »Pozlatar je takov človek, Da rad zataji. Njeg’va majka taka majka, Da ga ne svari. Njeg’va ženka taka ženka, 20 Da rada pove.« Izgovor. 1280. (Iz Poljan v Belih Kranjcih.) Da bi gora razumela, Kaj tiče pojo, Gora bi se ponižala, Ka je visoka. 5 Mimo pelje vuzka staža, Gladko glajena; Gladila jo devojčica, Bela, rumena. Po nji ide mlad junače 10 Iz ugerske zemlje. »Zdravo, zdravo, devojčica! Bela, rumena!« »»Kako čo se s tabo zdravit’, Ka te ne poznam?«« 15 »Lahko poznaš, devojčica! Bela, rumena, Ki smo skupaj brave pasli, Spod orehoma; Zelen venac si mi plela 20 Z rožic rumenih; Košulico si šivala, Tanko, pretanko. Zelen venec je mi zvenil Z rožic rumenih, 25 Košulica mi je zgnila, Tanka, pretanka.« »»Ak ti gnije košulica, Tanka, pretanka, Ne krivi ti ljube svoje, 30 Bele, rumene; Več ti krivi serce svoje, Ko ti dojt’ ne da. Ak ti veni zelen venac Z rožic rumenih, 35 Ne krivi ti ljube svoje, Bele, rumene; Več ti krivi serce svoje, Ko ti dojt’ ne da. Dala sum ti maramico 40 Na tvoj beli vrat.«« »Dal sum tebi zlat .perstanac Iz desne roke; Kam si dela zlat perstanac Iz desne roke?« 45 »»Dala sum ga nazlataru, Da se pozlati!«« »Nazlatar je takov človek, Ki rad zataji!« 1279. Zapisal J. Šašelj. — Iz njegovega rokopisa. 1280. Neznanega zapisovavca. — Iz » Novic « XVII. (i8sg.) 395. 134 II. Pesmi zaljubljene 1281. Oprezno dekle zavrne izkušnjavca. 1281. (Z Dobrne.) V sedajnemu času je lušno na svet, Ko rožce cvetijo v zelenemu vrt. Ah, rožce trgat in lepo pet, Ah to je veselje na svet! 5 Po cesti pa pride en jagrček mlad, In stopi taj k vrtu, le kaj bi nek rad? »Oj deklica moja, no kaj bi jaz rad: No rožco mi moraš ti dat!« Al dekle se pa le en mal nasmeji, 10 In temu mladenču tako govori: »»Ta rožca še za odtrgati ni, Ker zdaj še najlepši cveti.«« Po cesti pa pride drug jagrček mlad In stopi taj k oknu, to dekle klicat: 15 »Oj vstajaj gor, Katrica, peržgi mi luč, Boš vidla, kak temna je noč!« »»Oj jaz bi gor vstala veselga srca, Bojim se za lahtirnco, je čisto nova, Bi znala nesreča prirajmati se, 20 Da šajbce bi strupale se! Sem slišala pravit od starih ljudi, Da pač posojilo nikdar prida ni: Bi lahko dobila jaz taki Ion, De do smrti ga povnela bom!«« 1281. Zapisal Blaž Jurko. sana ta-le melodija: f rt Iz njegove zbirke (št. g.), kjer je pripi- ifri E8- ~h—N—N—N—N— K I V— v — r—s- • • • • V—k—/— V — V se-daj-ne-mu ča-su je luš-no na svet, Ko rožce cve-ti - jo vze-le-ni-mu vrt, Ah ro-ži-ce tr-gat in pa le-po pet,Ah to je ve-se-lje nasvet! II. Pesmi zaljubljene 1282, 1283. 135 1282. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Po cesti je priša en fantiček mlad In začne to Katiko k sebi klicat: »Le hitro sem hodi, ti nekaj povem! Podaj mi to liičkico sem!« 5 »»Jaz bi ti jo dala iz celga srca, Pa kaj da ta liičkica šajbice ma. Bi kaka nesreča prirajžala sem, Potrla bi šajbice vse.«« Po cesti pride en mladi soldat 10 In začne to Katiko k sebi klicat: »Le hitro sem hodi, ti nekaj povem, Podaj mi to rožico sem!« »»Jaz bi ti jo dala iz celga srca, Pa kaj da rožca za vtrgati ni, 15 Pa kaj, da ta rožca za vtrgati ni, Zdaj ona najlepše cveti. Meni so pravili stari lidje, Da je ne dobro posoditi vse: Posodila sem in dobila sem Ion, 20 Do smrti ga vživala bon.«« 1283. (Kranjska.) Po cesti pa pride en jagerček mlad, Začel je to dekle v gartelj klicat: »Al’ hočeš eno rožico dat?« »»Jaz bi ti jo dala vesehga srca, 5 Ko bi ta rož’ca za odtrgat b’la. Pa zdaj še ta rož’ca najlepše cveti, Tak’ tud še za odtrgati ni.«« Po cesti pa pride drug jagerček mlad, Začel je to dekle k oknu klicat: 10 »Odpiraj, odpiraj, prižigaj mi luč! Boš vid’ia, kak’ svetla je noč!« 1282. Zapisal Josip Krajnc; narekovala Lucija Čagran. — čevega rokopisa. 1 283. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke III. 34. Iz Krajn- 136 II. Pesmi zaljubljene 1284, 1285. »»Jaz b’jo prižgala vesehga srca, Ko b’ ta latern’ca še čist nova ne b’la: Pri tem bi se znala nesreča zgodit’, 15 Bi se znale vse šajbe pobit’. Velikrat sem slišala od starih ljudij, Da fantom o tem času verjeti ni; Enkrat posodila, dobila svoj Ion, Morbit’ da še zibkala bom!«« 1284. (Iz Ihana.) Po cčstt pa pride Jan vandručtk mvad, Začev ja to Kahtrco Pod vaknam klicat: 5 »Vstane gvar, Katarca! Kaj bt jast rad? Mt mon>š lohternco dat’. »»Prov i‘ada b’ t’ jo dava Z veselga srca, 10 Kx b’ ravna. lohternca Nova na b’va: Posodiva sa>m jo, Dobiva za va.n, Da smarta. jo pomniva bom! Noče lagati, da je prstan našla. 1285. (Od Celja.) »Dekle, dekle, jez tebe prašan, Kaj ti dčlaš v vhrteci? Al ti dr6bne rožce bčreš, Al ti zelen rožmarin? 5 Dčkle, dekle, jez tčbe prašan, Ne bi ti hotlo moje biti? Jez bi ti kupo phrstan zlat. « »»Kaj bi mčni mamca rčkli, De bi parstan vidili ?« « 10 »Dčkle, dekle, ne znaš legati, De si ga v vhrti najdilo?« »»Ker bi mene učio legati, Tisti bo sovražnik m6j.«« »Jez son bio danesvLublanci 15 V sojih lepih škornicah, Pa son vidu jakše rožce, Ko so v tojmo vhrteco.« »»Jez son bla danes v Lub- lanci 20 V soj mo lepmo gvanteco, Pa son vidla jakše vtiče, Ko so v tojmo fogležo.«« 1284. Zapisal A. Brezni k; pove dala zbirke II. št. 47. 1285. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XV. 16. II. Pesmi zaljubljene 1386. 137 1286. (Iz Motnika.) a) Redakcija I. »Al’ seješ drobne rože, »Al se ne znaš zlagati, Al’ pleveš majaron?« De si ga najšla v gartelnu?« »»Jaz ne sejem drobne rožce, »»Kdor bi mene učil lagati, Tud ne plevem majaron: Ta bi bil sovražnik moj: 5 Jaz le rožce spregledujem, Ko jih nucala več ne bom!«« 15 Ko bi glih moja mamca b’li, Bi bdi sovražnica.«« »Al bi hotla moja biti, »Jas sem hodil po Ljubljanci, Jas bi ti kupil perstan zlat’.« Po ljubljanskih travnikih: »»Kaj bi pa moja mama rekli, 10 Ko bi vidli perstan zlat?«« Tam sem videl lepši rožce, 20 Ko so v tvojmu gartelnu; So bde bel’, rudeče, Vse sorte pisane.« b) Redakcija II. »Al’ si sjala drobne rožce, Al’ si pičla marajon? Al’ si sjala drobne rožce, Al’ si plela marajon?« 5 »»Jaz ne sejem drobne rožce, Tud’ ne plčvem marajon. Jaz ne sejem drobne rožce, Tud’ ne plevem marajon : Jaz le rožce spregledujem, 10 Ko jih kmalu več ne bom; Jene bele, jene rdeče, Usake sorte pisane!«« »Ko bi otla moja bit, Jez bi ti kupu perstan zlat, 15 Ko bi otla moja bit, Jez bi ti kupu perstan zlat!« »»Kaj bi pa moja mamca djal, Ko bi vidli perstan zlat? Kaj bi pa moja mamca djal, 20 Ko bi vidli perstan zlat?«« »Al’ se jem ne znaš zlagati, De s’ ga našla v gartelnu? Al’ se jem ne znaš zlagati, De s’ ga našla v gartelnu?« 25 »»Kdor bi mene učiu lagati, Ta bi biu sovražnik moj: Ko bi glih moja mamca bili, Tak bi bili sovražnica.«« »Jaz sem hvodu po L’blanci, 30 Po 1 ’blanskih travnikih: Tam sem vidu lepši rožce, Ko so v tvojmo gardne. 1286. Zapisal G. Križnik. — Redakcija I. je iz zbirke GK. II. /9— 20, redakcija II. pa iz GK. III. 9— 10. 138 II. Pesmi zaljubljene 1287, 1288. So b’le bele jen rudeče, Use sorte pisane, 35 So bde bele jen rudeče, Use sorte pisane! Jaz sem hvodu tam po L’blanci, Po srebrnim mostovži: Pa sem lepše tičke vidu, 40 Ko so v tvojmu foglovžu.« 1287. (Iz Ihana.) Tam pir marzelmo studenci., Tam stuji ’n zelen’ drevo. »Kaj pa devaš, dekle moja, U zelen’mo gartelni? 5 Al’ ti seješ drobne rož’ce, Al’ ti pleveš majaron?« »»Jast ne sejam drobne rožce, Tud ne plevem majaron ! Jast le rož’ce spregledujem, 10 Ki jih nucava več ne bom!«« »Dekle, dekle, dej mi pušilc, Jest to dam pa parstan zvat.« »»Kaj bojo pa mam’ca rekli, Ki bom nosiva parstan zvat? « « 15 »Sej se jim ti uhka zvažiž, Da z ga naj dva v gartelni!« »»Ker pa mene uči vagato, Ta ni več pirjatu moj: Ki bi b’va glih mam’ca moja, 20 Tok’ bi bli sovražnica.«« 1288. (Iz Ilirske Bistrice.) Stoji, stoji stezica, Stezica vglajena, Po njej se seče pobič, Ta pobič ker je mlad. 5 »Oj, na-ti, na-ti, Micika, Ta prstan, ker je zlat!« »»Kaj b’ meni mamca rekli, Ko b’ imela prstan zlat?«« »Ti b’ mamci lahku rekla, 10 S’ ga našla v gartlcu; Ti b’ mamci lahku rekla, S’ ga našla v gartlcu!« »»Taisfje moj sovražnik, K’ mene lagat uči; 15 Taist’ je moj sovražnik, K’ mene lagat uči! — Taki ste vi fantiči, Ko ta rdeča jabolka: Od zvun lepi rudeči, 20 Od znotraj fovž srca!«« 1287. Zapisal A. Breznik; pel sbirke št. 16. 1288. Z.apisala Josipi na F url ' Lovrenčev Jože. — Iz Breznikove anijeva. — Iz njene zbirke. II. Pesmi zaljubljene 1289, 1290, 1291. 139 1289. (Kranjska.) »Kaj pa delaš, dekle moja, U zelenem garteljnu? Al si seješ drobne rožce, Al ti pleveš majaron?« 5 »»Jaz ne sejem drobne rožce, Tud’ ne plevem majaron. Jaz le rožce pregledujem, Ker jih nucala ne bom.«« »Dekle, dekle, daj mipušeljc, 10 Jaz bom dal pa prstan zlat!« »»Kaj bojo pa mamca rekli, K’ bom nosila prstan zlat?«« »Mamci se pa lahko zlažeš, Da s’ ga našla v garteljnu!« 15 »»To b’bil moj ta vel’k so¬ vražnik, Ki bi me lagat’ učil.«« I2go. (Kranjska.) Mlada Micka rož’ce plela, U zelenem garteljnu. Mladi fantje mimo grej o, Mlado Micko vprašajo: 5 »Mici, Mici, bodi moja, Ti bom kupil prstan zlat; Mici, Mici, bodi moja, Ti bom kupil prstan zlat.« »»Kaj mi bojo mamka djali, 10 K’ bom imela prstan zlat? Kaj mi bojo mamka djali, K’bom imela prstan zlat?«« »Ti jim bodeš lahko djala, Da t’ gaje dal tvoj dragi fant, 15 Ti jim bodeš lahko djala, Da t’ ga je dal tvoj dragi fant.« I2gi. (Z Vrhnike.) Mlada Micka rožce pleve Tam v zelenem gajtrčku, Mladi fantje mimo grejo, Svoje špase vgajnajo. 5 »Mlada Micka, bodi moja, Bom ti kupu prstan zlat!« »»Bi ga mamca preč spoznali, De so mi ga fantje dali!«« »Al jih ne znaš ogolfati, 10 De s’ ga v gajtrčk najdila?« i28g. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 29. i2go. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 20. 1291. Zapisal Franč. Lužar. — Iz zbirke FortunataJ. Lužarja, St. 25. 140 II. Pesmi zaljubljene 1292, 1293, I2 94- I2 95- 1292. (Iz Starega trga.) Mlada Micka rožce pleve Tam v zelenem gartelnu, Mladi fantje mimo grej o Ino Micko vprašajo: 5 »Al’ češ, Micka, moja biti, Ti bom kupil prstan zlat.« »»Jaz pa nočem tvoja biti, Nočem zlat’ga perstana. Kaj bi meni mamca rekli, 10 Če bi imela perstan zlat?«« »Saj ti, Micka, lahko rečeš, Da si ga našla v gartelnu.« 1293. (Iz Kaplišča v Belih Kranjcih.) Mlada Micka rožce pleje Gor’ na svojem vertecu, Mimo gredo mladi fanti, Z mlado Micko špasajo: 5 »Bodi moja, mlada Micka, Bom ti kupil prsten zlat!« »»Kaj bi meni mamka rekli, Če b’ nosila prsten zlat?«:« »Znaš lagati, mlada Micka, 10 Da s’ ga našla v vrtecu!« »»Oj to ni noben’ prijatelj, Kteri me lagat uči!«« 1294. (Kranjska?) Jaz te prašam, ledik dekle, Kaj pa delaš na vrtecu? Al si drobne rož’ce zbiraš, Al pa zelen rožmarin? 5 »Si ne zbiram drobnih rožic, Tud ne zelen rožmarin, Neg’ si gledam svoje lilije, Ki tak lepo cvetejo.« Matere neče prekaniti. 1295- (Iz Stubice.) Dober večer, gospoda, Jeli vrtič obgrajen, Cela naša obsada! Rožmarinom zasajen? I2g2. Zapisal Anton Štritof. — Iz njegovega 7okopisa. I2 93 ' Zapisal J. Barle. — Iz njegove zbirke. 1294. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 79 (z melodijo). 1295. Zapisal Iv. Stokan. — Iz almanaha »Biser«, str. 61. II. Pesmi zaljubljene 1296, 1297. 141 5 Nega pleje devojka, Mimo jaše mlad junak: »Dobro jutro, devojka!« »»Bog daj, Bog daj, mlad junak!«« »Hoj devojka, devojka, 10 Podaj meni rožmarin!« »»Nedam, vera! mlad junak, Bi me majka videla!«« »Hoj devojka, devojka, Burne majku vkanili!« 15 »»Nečum, vera, mlad junak, Bilo bi me Boga strah!«« ,,Kak je vojaški stan.“ 1296. (Iz Motnika.) Moj fantič k men prijezdu Konjička belega, Na okence je potrku: »Oh, djekle, al’ si doma?« 5 »»Le pojdi dol po gajnku, Dol ključke boš dobiv! Boš kamerco odklenu, Jaz bom pa nar’dila luč.«« I\o not u čimer stopi, 10 Pogleda me ojstro. Al’ jaz mu grem nasproti, Podam desno roko. »»Le dol se anmal usedi, Na mojo desno stran, 15 De mi boš en mal povedov, Kok’je vojaški stan.«« »Jaz bi se že usedu Na tvojo desno stran, Ko bi zagvišno vedu, 20 Da sim tvoj ljubi sam.« »»Prav žiher mi verjameš, Da samga te imam, Od celga regimenta Nobenga ne poznam.«« 1297. (Iz Ihana.) Moj fdntič je prjezdu Konjička beva dva, Na polkmce potarku. »Oj dekle, si domd.?«« 5 »»Le pejdi gvar po gajnki, Na vakni najdiš kluč, Iz nim si boš vadperu, Jast bom pržgava uč.«« io — — — — — - Ki u cimri pride, Pogleda prov vajstrd. »Še mal se dval vsedi, Na mojo dčsno stran, 15 Mi boš ’n mav povedu, Kaj ji suddški stan.« i2g6. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz njegovega rokopisa. 1297. Zapisal A. Breznik. — Iz njegove zbirke III št. 54. 142 II. Pesmi zaljubljene 1298, 1299. »»Jast bi se že vsedu, Na tojo desno stran, Ki b’ jdst zagvišni vedu, 20 Da sim j&st fantič sam.«« »Prav žihir mi vrjamiš, De sam’ga tebe jmam: Pir cel’mo rogomenti Noben’ga na poznam.« 1298. (Iz Gorenje vasi.) Oh očka so mi vmrli, Ne bom jih videl več! Oh puško so mi skovali, Na vojsko moram jet’. 5 Na vaht so hude urce, Da jih ni za prestat, To dekle pa žaluje, Ker mora samo spat. — Ko ura štiri bije, 10 Se m’ srček veseli: Ko ljubček k meni pride, Mu sabljica svetli. »Le dol se k meni vsedi, Na mojo desno stran, 15 Da boš kaj povedal, Kako j’ soldaški stan.« »»Ne bom se k tebi vsedel, Na tvojo desno stran, Bom pred ne mal pozvedel, 20 Če sem tvoj fantič sam.«« 1299. (Iz Krope.) Še je urca štiri odbila, Da boš ti meni povedal, Srce se veseli: Kak je vojaški stan.« Ljub’ček k meni vas pride, Se sabljica svitli. 5 Odprl je vrata, Pogledal me je ostro, Šla sem mu naproče Z svojo desno roko: »Le k men’ si dol’ vsedi, 10 Na mojo desno stran, »»Jaz bi se že doli vsedel, Na tvojo desno stran, 15 Ko b’jaz gotovo vedel, Da sem res tvoj ljubček sam.«• »Prav žiher mi verjameš, Da s’ ti moj ljubček sam: ’Z druzih se norca delam, 20 Tebe pa zares imam!« i2g8. Zapisal Ivan Ferlan. — Iz njegovega rokopisa II. Začetek spada k drugi (vojaški) pesmi. i2gg. Zapisal M. Kokalj. — Iz NB. 80. II. Pesmi zaljubljene 1300, 1301, 1302. 143 1300. (Iz Skofičan na Koroškem.) Ura bije štiri, Se dečva veseli: Moj šocej k meni pride, Se sdbljicd svetli. 5 V cimerč noter stopi, Pogleda me ostro: Jaz njemu grem nasproti Z mojo pravo rokico. »Tosej se dol vsedi, 10 Na mojo pravo stran, Potlej mi pa povedi, Kak je žovnirski stan.« »»Jaz bi se dro vsedel Na tvojo pravo stran, 15 Ko bi jaz zaresno vedel, Da sem jaz pobič sam. — Pa tam klobuček vidim Drugega pobiča, Zatorej jaz koj pojdem, 20 Ker dečva me goljfa. Sabljiča ta svetla Se bo zasukala, In tebe bo posekla, Ti dekle goljufasta.«« 1301. (Iz Cerkna.) Urca štlr vvadblje, Sercič se weseli: Šocelj h meni pride, Se sabeljca swetl. 5 Šocel u čimer stuopi, Pa/lieda me wostruo; Jest mu )Tem napruoti Z moje desno roko: »Šocel, dal se vsedi, 10 Na mojo desno stran, De m boš nmal pawldau, Kaj jae sowddški stan.« »»Jest b’ se že (dol) usčdeu, Na tvojo desna stran, 15 Ka b’ zaj'wlšnu wledeu, Do si>m twoj šuocelsam!«« »Žiher mi werjameš, De sam^a tebe jmam, Dez jdih u sowddškmu stanu, 20 Z waruožjem wos wobdan: Če kujda ne zadtčne, Pa sablica fall.« »»Zajnvlšna nazaj pridtm, Se z lubca wesellm!«« 1302. (Iz Podgore.) Ko štiri urce odbije, Moj šocelj k meni pride, S’mi srce razveseli: Se mu sabljica svetli. 1300. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. Konec je pomešan z drugimi "pesmimi, kakor se sploh ta pesem rada meša z drugimi. 1301. Zapisal Fr. Sedej. — Iz razprave J. Baudouina de Courtenap »Sprachproben des Dialektes von Cirkno « (Arhiv f. slav. Philologie VIII. 281), kjer je v v. 24. za z lubca tiskana tudi varijanta s taba. 1302. Zapisal Jožef Cejan; pel Ivan Čučič iz Gor. Vrtojbe; slišal jo je v Podgori. — Iz Cejanove zbirke III. 49. 144 II. Pesmi zaljubljene 1303, 1304, 1305. 5 »Moj šocelj, k meni sedi, Na mojo desno stran, Mi boš še kaj povedal, Kaj je vojaški stan.« »»Jest bi se dole vsedu, 10 Na tvojo desno stran, Ko bi zagvišno vedu, De sem tvoj šocelj sam.«« »Zagvišno mi verjameš, De sam’ga tebe 'mam, 15 Ker dozdaj nobenga Druzga ne poznam.« »»Če kugla ne zadene, Al’ sablica fali, Zagvišno domu pridem, 20 Boš ljubca moja ti!«« I303- (Iz Stariče pri Košani.) Ura štir’ m’ že odbije, Se v srci veselim: Moj šocelj k meni pride, Se sabljica svetli. 5 »Tukaj doli sedi, Na mojo desno stran, Mi bodeš kaj povedal, Kako je soudaški stan.« »»Jaz bi se doli sedel, 10 Na tvojo desno stran, Če bi za gvišno vedel, Da sem tvoj šocelj sam.«« »Oj za gvišno mi verjameš, De sam’ga teb’ imam, 15 Za gvišno mi verjameš, Da druz’ga ne štimam.« I304. (Iz Dutovelj.) [Odlomek.] Gor po štenkcah je pertapou, »Tukaj k meni dol se vsedi, Gor na zlavje glavco djal. Na to mojo desno stran; 5 De mi bodeš kaj povedal, Kaj de je ta ledik stan.« I305- (Kranjska.) Ko urca štir’ odbije, 5 »Tu k meni ti se vsejdi, Se srce veseli: Na mojo desno stran, Moj šocelj k men’ v vas pride, Da mi bodeš kaj povejdal, Se sabeljca svetli. Kaj je soldaški stan.« 1303. ZapisaI Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. i 3 ° 4 - Zapisal Lovro Žvab. — Iz ijegovega rokopisa. 1305- Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 6. II. Pesmi zaljubljene 1306, 1307. 145 »»Jaz bi se k tebi vsejdel, 10 Na tvojo desno stran, Ko bi za gvišno vejdel, Da sem tvoj šocelj sam!«« »Prav žiher mi verjameš, Da si moj šocelj sam, 15 Ker v celem rogomentu Nobenga ne poznam.« »»Zdaj se bom k tebi vsejdel, Na tvojo desno stran, Kmali bodem zvejdel, 20 Če sem tvoj šocelj sam.«« 1306. (Kranjska.) Ko ura štir odbije, Se serce veseli, Pa fantič k meni pride, Se mu sabljica svitli. 5 »Le dol se k meni vsedi, Na mojo desno stran, De mi boš ti povedal, Kaj je sovdaški stan.« »»Al jest b’ se k tebi vsedil, 10 Na tvojo desno stran, Ko b’ jest za gvišno vedel, Da sem jest fantič sam.«« »Prav žiher mi verjameš, Da sam’ga tebe jmam, 15 Le dol se k’ meni vsedi, Na mojo desno stran.« 1307. (Iz Novega mesta.) Urca štir odbije, Se m’ serce veseli: Moj fantič k men’ v vas pride, Se mu sabljica svitli. 5 »Le dol se k meni vsedi, Na mojo desno stran, Da mi boš povedal, Kaj je vojaški stan.« »»Jaz bi ti povedal, 10 Kaj je vojaški stan, Če bi jaz zagvišno vedil, Da sem tvoj fantič sam.«« »Zagvišno mi verjemi, Da sam’ga tebe imam, 15 Da samo tebe ljubim, Da si moj fantič sam.« »»Zdaj ti bom povedal, Kaj je vojaški stan: Menaža je prav slaba, 20 Komis je pa neslan.«« 1306. Zapisal Fr. (Radi voj) Po z ni k. — Iz njegove zbirke štr. 3. 1307. Zapisal Aleks. Hudovernik. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica, stran 14 —/5. Konec je pristavil šalivec. 10 146 II. Pesmi zaljubljene 1308, 1309, 1310. 1308. (Iz Suhorja.) Ur’ca štiri odbije, Se m’ srce veseli: Ljubček k meni pride, Se mu sabljica blišči. 5 »Le se vsedi k meni, Na mojo desno stran, Da m’ boš en mal’ povedal, Kaj je soldaški stan.« »»Jaz bi ti rad povedal, 10 Kaj je soldaški stan, Ko bi za gvišno vedel, Da sem jest ljubček sam.«« »Resnično mi verjemeš, Da druzga ne poznam.« 1309. (Iz krške okolice.) Ura štir’ odbije, Se srce veseli: Moj fantič k meni pride, Se sabljica svetli. 5 K men’ v čimer stopi, Pogleda prav ostro, Jaz pa mu grem naproti, Poddm desnd roko. »K meni se usedi, 10 Na mojo desno stran, Da bodeš mi povedal, Kak’ je soldaški stan.« »»Jaz bi ti povedal, Ko b’ zagvišno vedel, 15 Da sem jaz ljubček sam?«« »Žihar mi verjameš, Da samo tebe imam.« — Mam’ca, jest vas vprašam, Odkod ste vi doma? 20 »Gori nad Ljubljanco, Štir’ ure je hoda.« Mam’ca, jest vas vprašam, Kje vaša hčer leži? »Gor na visokem ganki, 25 K’ ne prideš do nje ti.« Jest bom en špas naredil, Bom škornjce sezul, Pa bom na tih’ perštapal, Kjer ljubica leži! 1310. (Iz Št. Jurija na južni železnici.) En fantič je prijahal Na okno je potrkal: Belga konjičeka, »Si, ljubca ti, doma?« 1308. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke. Konca manjka, kakor je pripisano v rokopisu. 1309. Zapisala. Kapi er. — Iz njegovega rokopisa. Konec spada k drugi pestni. isto- Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1311, 1312. 147 5 »»Le pojdi taj do veže, Na oknu najdeš ključ, Boš vrata z njem odprl si, Jaz bom prižgala luč.«« »»In fantič sem se vsedi, 10 Na mojo desno stran, Da bodeš mi povedal, Kaj je soldaški stan?«« »Jaz bi ti že povedal, Kaj je soldaški stan, 15 Ko bi zagvišno vedel, Du ljubi tvoj sem sam!« »»Le trdo mi verjemi, Da ljubi moj si sam: Iz celga regimenta 20 Nobenga ne poznam!«« — »»Že kosec koso klepa, Bo skoro beli dan: Si celo noč mi pravil, Kak je hud soldaški stan!«« 1311. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Ko ura tri odbila, Me v serce veseli, Ker moj fantič k meni pride, Se mu sabljica blišči. 5 »Oj vsedi se dolj k meni, Na mojo desno stran, Da bodeš mi povedal, Kakšen je soldaški stan!« »»Jaz bi ti že povedal, 10 Kakšen je soldaški stan, Ko bi zagvišno vedel, Da sem še ljubček tvoj.«« »Oj žihar mi verjameš, Da si še ljubček ti, 15 Pri mojem drobnem serčeci Nobenga druzga ni!« 1312. (Štajerska.) Necoj bo (pa) slanca padla Na zelene travnike, Bo za gvišno pomorila Vse te drobne rožice. 5 Men’ pa ni za tiste rož’ce, Ki jih solnce pomori, Men’ je le za mojo ljubco, Če me ona zapusti. — Kedar pridem vrh Ljubljane, 10 Pa se ozrem spet nazaj, Srečno, srečno, dekle moje, Dokler pridem jaz nazaj! — Kak mi ura tri odbila, Se mi srdce veseli, 15 Pa moj fantič k meni pride, Se mu sabelj ca svetli. »Vsedi se zdaj k meni doli’ Na to mojo desno stran, De mi boš en mal’ povedal, 20 Kak je ta soldaški stan.« 13n. Zapisala Marija Stoklas. — Iz njenega rokopisa. 1312. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 39 (z melodijo); prim. zgoraj št. 1240. 10* 148 II. Pesmi zaljubljene 1313,. 1314. I3I3- . .. . V'- I' ' (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Gda slanca prvič pade Na zelene travnike, Bo gvišno pomorila Vse travne rožice. 5 Gda drugič slanca pade Na žalostno srce, Bo gvišno pomorila Vso mojo veselje. Gda ura tri odbije, 10 Se m’ srce veseli: Moj fantič k meni pride, Se mu sablica svetli. On notri v cimro stopi, Pogleda prav ojstro, 15 Al jaz mu grem nasproti, Podam desno roko. »Le tu si doli sedi, Na mojo desno Stran, Kaj meni boš povedal, 20 Kaj je soldački stan.« »»Jaz bi si doli seja, Na tvojo desno stran, Da bi zagvišno veda, Kaj sen tvoj liibi sam,«« 25 »Le žiher mi verjameš, Kaj tebe samga man, Či glih v soldačken stani Z orožjon si ves obdan. Gda bode prišla viira, 30 Kaj boben bo zapel, Te pa boš ti, moj fantič, Od mene slovo vzel.« »»Sablo bob si nabrusa, Bon ša na vojsko ta, 35 Bon driigo dekle liiba, Pa tebi slovo da. Či me kriigla ne zadene, Al sabla ne omori, Te, gda nazaj priden, 40 Si znaver liiba ti.«« I3I4- (Iz Precetinec.) Moj fantič je prijezdil Konjiča belega, Po okni je potrkal: »Al lubca si doma?« 5 »»Le gor po gajngi idi, Na. okni najdeš kliič, Da ž njim si boš odpiral; Jaz bom prižgala luč. Le fantič, dol si sedi, 10 Na mojo desno stran, Kaj boš mi ti povedal, Kaj je soldački stan.«« »Jaz bi si rad doj seja, Na tvojo desno stran, 15 Da b jaz za gvišno veda, Kaj sem tvoj liibi sam.« »»Ja, žiher mi verjameš, Da druzga ne poznam, Da druzega nobjenga, 20 Le tebe samga mam.«« 13 J 3 - Zapisal Jožef Krajnc; narekoval godec Štelcl. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. ~ 1314. Zapisal Jožef Krajnc; narekovali Fr. in M. Petek. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1315, 1316. 149 I3I5- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Gda vtira tri odbije, Srce me veseli, Moj fantič k meni pride, Se mu sablica blišči. 5 Pod okno je prijahal, Pod oknom je postal, Še malo je povprašal: »Al, Micka, si doma?« »»Le notri v hišo pojdi, 10 Pod pragom je pa kliič, Le gor si ž jim odkleni, Jaz bom prižgala luč.«« Gda notri v hišo stopi, Pogleda me ojstro; 15 Al jaz pa jemi nasproti, Podaril desno roko. »»Le doj si k meni sedi, Na mojo desno stran, Kaj boš mi ti poveda, 20 Kaj je soldački stan.«« »Jaz bi k tebi seja, Na tvojo desno stran, Da bi jaz zagvišno veda, Kaj te liibim sam.« 1316. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Ura bije dve ali tri, Se mi srce veseli, Kda moj ljubi k meni pride, Se mu sabljica svetli. 5 Še le jaz mu grem naproti, Podam svojo desno roko, Še le jaz mu grem naproti, Podam svojo desno roko. Moj fant pa v kamro stopi, 10 Pogleda me na desno stran, Od strani me pogleda, Mi desno roko poda. »Oj fantič, doj si sedi, Na mojo desno stran, 15 Da mi boš mal povedal, Kak je vojaški stan.« »»Ja bi si dol vseja, Na tvojo desno stran. Da bi zagvišno veda, 20 Da sem tvoj ljubček sam.«« »Ja, žiher mi verjameš, Da druzega ne imam, Kakor samo tebe imam, No druzga ne poznam.« 25 »»Si sabljico nabrusim, No na vojsko se podam, Oh hvala večnem Bogi, Slovo pa tebi dam. Urca se mi bliža, 30 Jaz moram iti odtod, Sovražnik na me že čaka V tem bližnjem mestu tam. Če me kroglja ne zadene Ali sablja ne vmori, 35 Zagvišno nazaj pridem, Si ljuba moja ti.«« 1315. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Ana Cagran. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 1316. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. 150 II. Pesmi zaljubljene 1317, 1318, 1319. Rad bi zvedel tvojo pravo ljubezen. 1317- (Iz Vrbovca.) Ja se šečem, tužen hodim, Se za volu tvoju, Ja bi jako rad zeznati Pravu lubav tvoju. 5 Zašto suza u tvom oku? Mene rani preduboko: Neka, neka, nek se zna, Da si moja lubezna! Z žveglo jo bo iz kloštra vabil. 1318. (Iz Ilovec.l Jel te, Micika, kaj griva, Da si tri leta moja bila? »Mene pa celo nič ne griva, Kaj sem tri leta tvoja bila. 5 Či sem tri leta tvoja bila, Sva si ljubezni lepe vžila. Zdaj pa bom vzela pater- nošter, Pa bom odišla v nunski klo- šter: Tam pa bom nuna j az postala, 10 Nopajbičom se vsem smejala; Tam pa bom k nunam jaz sto¬ pila, No pajbiče vse pozabila!« Jaz pa bom ša na lepi senjem, Pam si kiipia dve lepi žvegli. 15 Tam pa bom si tak dolgo igra, Dokler te, Micka, nem priigra: Dozdaj si bila ljuba moja, Zdaj pa boš meni ženka draga. ,,Kam bova vandrala, vandriček moj ?“ I3I9- (Iz Hermancev.) Kam pa va vandrala, K oštarjaši: Ljubiček moj? 5 Ostani da, Micka, »Proti Gradci Pri meni necoj!« I3J7- Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 60. 1318. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. II. 55. Verz 3. in 4. je pri¬ pisali s svinčnikom in s tinto na strani, kjer je tndi ta-le melodije načrt: I S- Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 23 s temi predrugačbami, ne- glede' na naglasna znamenja: 3 Mene pa] Mene — 6 ljub. lepe] lepe lubezni — 7, 14 pa bom] pam — 8 Pa bom] PUm — 9] Tam med nune bom sto- pb a ~ I0 ] Pajbiče z misli pustila. Verz 11. in 12. je izpuščen. 14] Pam si kupa žouto žveglo — 15] Pred kloštrom bom tak dougo igra — 16 Dokič — 17 luba. i 3 * i 9- Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. A. 4, kjer je pripisana opom- nja: »Pevkinja te pesmi: Anjčika Megličeva, d&aictTTjtTi cpvrjv xui uSog nuoirje in pa ta-le načrt melodije: II. Pesmi zaljubljene 1320. 151 Kaj pa b6va jela, Ljubiček moj? »Dobro prato 10 No šalato: Ostani da, Micka, Pri meni necoj!« Kaj pa bova pila, Ljubiček moj? 15 »Sladko vince Muškatelo: Ostani da, Micka, Pri meni necoj!« Kde pa bova spala, 20 Ljubiček moj? »Gor na štalici, Na otavici: Ostani da, Micka, Pri meni necoj!« 25 S čim se odevala, Ljubiček moj? »Ti s suknjicoj, Jaz s janjkicoj: Ostani da, Micka, 30 Pri meni necoj!« Kam se obernola, Ljubiček moj? »Ti se k meni, Jaz pa k tebi: 35 Ostani da, Micka, Pri meni necoj!« Kak se kušovala, Ljubiček moj? »Ti boš mene, 40 Jaz pa tebe: Ostani da, Micka, Pri meni necoj!« 1320. (Iz Frama.) Kam borna vandrala, Proti Vienu, Vanderček moj? 5 Ostani, ljubca, pri men’!« »Proti Gradcu, Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 32 s temi predrugačbami, ne- glede' na naglasna znamenja: 5, n, 17, 23, 29 Micika — 6, 12, 18 nicoj —- 7, 13, 19 bova] va — 25 Š — 27, 28] Ti s kožušecom, * Jaz pa z suknjicoj — 29 Ostan — 33 — 35] Jaz k tebi, * Ti pa k meni * Ostani, Micika. — Zadnja stropa slove tako : Kaj va si goučala * Lubiček moj ? * Jaz od tebe, * Ti od mene: * Ostani da, Micika, * Pri meni nocoj! itd. — Vnovič jo je pre¬ pisal po ravnokar omenjenem prepisu v VO. XI. 31 s temi predrugačbami, ne- gledč na naglasna znamenja: 1 pa va] pa — 2, 8, 14, 20, 26, 32 Ljubiček] Vandriček — 6, 12, 18, 24, 30, 36] Per men’ necoj — lg Ge — 21, 22] Gor v kamorici, * Na postelici — 27 koziišecom — 28 z suknjicoj — 31 kan va se obračala — 35 Ostan’ da. Zadnja stropa je izpuščena in nadaljevanje zazna¬ movano z »itd. itd.« 1320. Zapisal Orosiav Caf. — Iz CO. IV. 31. Besede posariici (9). Caf ni vedel razložiti, pristavivši »oštariici?» ; prim. v št. 1322: mesarijici; go¬ stilničarji so navadno tudi mesarji. 152 II. Pesmi zaljubljene 1321. Kde borna ostajala, Vandrček moj? »Na oštarijici, Na posariici: 10 Le ostani, ljubica, pri men’!« Kaj bova večerjala, Vandrček moj? »En malo pratice, En malo solatice: 15 Le ostani, ljubica, pri men’!« Kaj b’ma pila, Vandrček moj? »Maselc vinčeka Muškatelerja: 20 Le ostani, ljubica, pri men!« Kde borna ležala, Vandrček moj? »Gor na štalici, Na mehki otavici: 25 Le ostani, ljubica, pri men’!« S čem se bom odevala, Vandrček moj? »Ti se z jankico, Jaz pa s suknjico: 30 Le ostani, ljubica, pri men’!« Kam se bom obračala, Vandrček moj? »Ti se k meni, Jaz pa k tebi: 35 Le ostani, ljubica, pri men’!« Gdo bo pa Gori zbudil? »Beli petelin, Pisana jarkica: 40 Le ostani, ljubica, pri men’! 1321. (Iz Frama.) Preljubi si vanderček moj, Kam bQma vandrala nocoj ? »Proti Gracu, Proti Vini: 5 Le ostani, Miečika, pri men’!« Preljubi si vanderček moj, Kde bQma ostala nocoj? »V zidani hišici, Na kerčmici: 10 Le ostani, Miečika, pri men’!« Preljubi si vanderček moj, Kaj bQma večerjala nocoj? »Mastno praticq, No salaticQ: 15 Le ostani, Miečika, pri men’!« Preljubi si vanderček moj, Kaj bQma pila nocoj ? »En masel vinčeka Najboljšega: 20 Le ostani, Miečika, pri men’!« Preljubi si vanderček moj, Kde bQma spala nocoj? »Gor na slamici, Na mehki otavici: 25 Le ostani, Miečika, pri men’!« Preljubi si vanderček moj, S čem s§ bQma odela nocoj? »Ti s§ bq>š z jankicQ, Jaz pa s suknjicq>: 30 Le ostani, Miečika, pri men’!« 1321. Zapisal O. Caf. — Is CO. II. 5/—52. II. Pesmi zaljubljene 1322, 1323. 153 Preljubi si vanderček moj, Kdo bq naju obračal nocoj? »Ti bq>š mene, Jaz pa tebe: 35 Le ostani, Miečika, pri men’!« Preljubi si vanderček moj, Kaj bQma froštiklala dnes? »Eno malo kofejiča No np žemlje?: 40 Le ostani, Miečika, pri men’!« 1322. (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Kaj ma začela, vandrček moj? »Ti boš pela, jaz bom žvižgal: Le ostani, Mičika, pr men!« Kje pa ma ostajala, vandrček moj ? 5 »V oštarijici, mesarijici, Le ostani, Mičika, pr men!« Kaj pa ma večerjala, vandrček moj? »Tiično pratico in šelatico: Le ostani, Mičika, pr men!« 10 Kaj pa ma pila, vandrček moj? »Maselc vinčeca muškatelera: Le ostani, Mičika, pr men!« Kje pa ma spala, vandrček moj? »Gor na štalici na otavici: 15 Le ostani, Mičika, pr men!« Kaj ma si odevala, vandrček moj? »Ti maš jankico, jaz mam suknjico: Le ostani, Mičika, pr men!« Kam pa ma obrjena vandrček moj? 20 »Jaz bom k tebi, ti boš k meni: Le ostani, Mičika, pr men!« I323- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Kam bova vandrala, »Čez dolinčice, čez planinčice: Vandrček moj? Oj ti dekle, pojd z menoj!« 1322. Zapisal Jož. Klemenčič. — Iz njegove zbirke str. 1—2. Zadnja stropa je izpuščena. . . 1323. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala U. Budja. — Iz Krajnčevega rokopisa; pripisana je še ena stropa, ki je ne kaze objavljati. 154 II. Pesmi zaljubljene 1324, 1325. 5 Kaj bova pila, oj, Kaj bova jedla, oj, Vandrček moj ? 10 Vanderček moj ? »Sladko vinčice iz planinčice: »Malo šalatice, malo pratice : Oj ti dekle, pojd z menoj!« Oj ti dekle, pojd z menoj!« Ge bova spala, oj, Vandrček moj? 15 »Na štalici, na mehkoj slamici: Oj ti dekle, pojd z menoj!« 1324. (S Slemena na Kozjaku.) Kam pa borna vandrala, Vandranič moj? »V slovensko mestico, V’no oštarijico!« 5 Kaj pa borna južnala, Vandranič moj? »Vun z ne cajnice Lesne črešnice!« Kaj pa borna obedvala, 10 Vandranič moj? »Masno pratico No šalatico!« Kaj pa borna večerjala, Vandranič moj? 15 »Firkl mediča No pu gubančice!« Kje pa borna ležala, Vandranič moj? »Zgor na štalici 20 V otavici!« Kaj pa borna odenila, Vandranič moj? »Jaz tvojo jankico, Ti mojo suknico.« I325- (Koroška.) Kam ti pob&ndraš, Ti b&ndrovčič moj? »Doli na Štdjersko, Proti Dravici: 5 Ali poj deš, Micika, z mend? Kaj bova pa jedla, Ti bandrovčič moj? »Bele žemlice, No pomarankice: 10 Ali pojdeš, Micika, z meno?« Kaj bova pa pila, Ti bandrovčič moj ? »Sladko vinčice Noj razoljice: 15 Ali pojdeš, Micika, z meno?« 1324. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegovega rokopisa. 1325- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 46, 47, kjer je povedano, da se poje v Borovljah in po Podjunskem. II. Pesmi zaljubljene 1326, 1327, 1328. 155 Čej bova ležala, Ti bandrovčič moj? »Gori na štalici, Na rženi slamici: 20 Ali pojdeš, Micika, z meno?« Kaj bova odela, Ti bandrovčič moj ? »Jaz tvojo suknjico, Ti mojo jopico: 25 Ali pojdeš, Micika, z meno?« 1326. (Goriška.) Oj kod bova vandrala, vanderček moj, Oj vanderček, vanderček, vanderček moj? »Čez planinčice, Čez dolinčice: 5 Oj ti dečva, poj d’ z menoj!« Oj kaj bova jela, oj vanderček moj, Oj vanderček, vanderček, vanderček moj? »Košček pratice, Mal’ salatice: 10 Oj ti dečva, pojd’ z menoj!« Oj kje bova spavala, vanderček moj, Oj vanderček, vanderček, vanderček moj? »Gor na štalici, Mehki slamici: 15 Oj ti dečva, pojd z menoj!« 1327. (Kranjska?) Kam pa va vandrala, lubiček moj? »Proti Gradci k oštarjaši, Ostan, Micika, pri meni necoj!« 1328. (Iz Krope?) Oj kod bova vandrala, 5 Čez planinčice, Oj vanderček moj, Čez dolinčice! Oj vanderček, vanderček, Oj ti dekle, pojd’ z menoj ! Vanderček moj? 1326. Zapisal J. Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. št. 4 (z melodijo). 1327. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. št. 790 (z melodijo). Besede te vari]'anse so pač štajerske, prim. štev. 1319; oštarjaš je Kranjcu nez¬ nana beseda. 1328. Zapisal J. Mladič. — Iz njegove zbirke; Oj vanderček moj se v vsaki stroji ponavlja kakor v prvi. 156 II. Pesmi zaljubljene 1329, 1330. Oj kaj bova jela. Oj vanderček moj? 10 »Košček pratice, Mal solatice: Oj ti dečva pojd z menoj!« Oj kje bova spala, Oj vanderček moj? 15 »Gor na štalici, Na mehki slamici: Oj ti dečva, pojd z menoj!« Oj s čem se bova odela, Oj vanderček moj? 20 »Ti me s kiklico, Jaz tebe s suknico: Oj ti dečva, pojd’ z menoj! Daj mi, kar si obljubila. 1329. (Od Varaždina.) »Podaj, duša, kaj si obečala!« »Belo lice kak šipek rožice, »»Koga sem ti vraga obe- Črne oči kakti trninica, čaja?«« 5 Sladka vusta kakti jagodica!« Zavrnjena si ve pomagati. 1330 . (Iz Žabnic.) »Tadej boš ti moja žena, Kder bo lipa k bienahtam zalena.« Ona je t’kaj modra biva, Je lipo v zaleno žido poviva. 5 »»Zdej pa bon jas tvoja žena, Ko je lipca k bienahtam za¬ lena. « « »Tadej boš ti moja žena, Kder bojo vse vrane biele.« Ona je t’kaj modra biva, 10 Je vse vrane v apno pomo¬ čiva. »»Zdej pk bon jas tvoja žena, So žie vse vrane biele.«« »Tadej boš ti moja žena, Kder bo voda gor po briegu tekva.« 15 Ona je t’kaj modra biva, Je živ’ srabro v vodo pamo- čiva. »»Zdej pa bonjas tvoja žena, Zdej že voda gor po briegu teče.« « »Tadej pa boš ti moja žena, 20 Kder bo v petek nadelja.« 1329. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih *Nar. Prip .« sir. 312. 1330, Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 306 —307. II. Pesmi zaljubljene 1331, 1332. 157 Ona je t’kaj modra biva, Je fajmoštru tolar pomoliva, Je fajmoštru tolar pomoliva. Daje oznaniv v petek nadeljo. 25 »Zdej pa bon jas tvoja žena, Ko je žie v petek nedelja.« Zanj ne mara nobena. i33i- (Od sv. Bolfenka.) Ni ljepšega kraja, Kak Bolfenska fara, Pa kaj da ja morem Oditi iž nje! 5 Je tolko dekličov, Kak listja no vtičov, Pa kaj da nibena Ne mara za me! Ivanček ljubleni 10 Ma pušlic zeleni, Ma pušlic zeleni, Pa Anjčikin je! Zavrnjeni snubec. 1332 . (Prekmurska.) »Dobro iitro, mati vi! ■ Vi pa mate lejpo čer, Vi pa mate lejpo čer: Jel mi jo date, ali nej?« 5 »»Moja vola b’ bila, Ale očina ešče ne!«« »Dobro iitro, oča vi! Vi pa mate lejpo čer: 10 Jel boute mi jo dali?« »»Moja volja bi bila, Ali ešče njena nej.«« »Dobro iitro, Micika, Boš me žela ali nej ?« — 15 »»Moja volja bi bila, Al me srce ne pielš.!«« — Tam mi jiezdi, tam mi jiezdi En soldački oficer, Z vejdre vino mi natače 20 Eno flajšo kcoj drži: »Tou mo nieso, tou mo nieso Mojoj mladoj Miciki.« 1331- Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. A. 3kjer je pripisan ta-le načrt melodije: 1332 . Zapisal St. Vraz; pela Žuža Madjarova. — Iz VO. XI. 7/. Konec spada k drugi pesmi. 158 II. Pesmi zaljubljene 1333, 1334. Nikogar ni ponjo. 1333 (Iz Cerovca.) Hoj Micika žalostna hodi Od zorja do belega dne, Skoz pravi, nemilo zdihaje: Po me ga le nikoga nč. Jaz kopam no travico trgam, 10 Skoze me polevajo sploh, Slaviči po hosti pojejo, Ta pesem še me pobudi. 5 Sem zrasla že kakti konopla, Meni že nič ne fali, Pa den’ sem nikdar ne vesela, Pod srcom me nekaj tišči. Mi pravijo skoz moja mati, Da pajbičov nemaj mi več! 15 Jaz pa le za to nič ne maram, Pajbje mi veseljo srdce. Nikoli ga ne dobi. 1334 - (Iz Cerovca.) Micka bi rada Jurka dobila. Kaj, da ga nede Nikdar dobila! 5 Dere de Micka Jurka dobila, Suha de gruška Gruške rodila! I 333 - Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. K. 20 (^3), kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 30 s temi predrugačbami, ne- glede' na naglasna znamenja: 3 zdihava — 6 nič] nič več — 7 Pa den’] Deno — Pod srdcom] Per srci — 9] Al kopam al travo kosim si — 10 sploh] skoz — 12] To je še moja radost — 13 Sploh pravijo mi m. m. — 16 mi veseljo s.] veselijo srce. — Vraz jo je vtiovič prepisal v VO. XI. 20 po ravnokar nave- dene:n prepisu, izprememvši, iieglede' na naglasna znamenja, to-le: 5 Sen — 7 sen — 9 kopan . . kosin — 13 pravijo mi] mi pravijo — 15 maran. 1334. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. M. 91 (39), kjer sla po dva verza pisana kot eden in je pripisan ta-le načrt melodije (nad 3 ltskim taktom je pozneje zapisano s lsJ: i A £ * • -• T =F=T Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 74 s temi predrugačbami ne- iede naglasnih z7iamenj: 1, 5, 9, 13 Mica — 2, 6, 10, 14 Jurja — n, 12] Te ode vrana * Pišče zvalila — 14 imela. II. Pesmi zaljubljene 1335. 159 Dere de Micka 10 Jurka dobila, Tč bode picek Pišence vodia! Dere de Micka Jureka mela, 15 Te bode petek Mlada nedela! Zavrnjeni hoče drugam. 1335 - (Od Cerovca.) Oj ljubte, ljubte, kdo ma kaj! Jaz ljuba bi, pa nemam kaj! Jaz pa bom ša vu takši kraj, Tam ljuba bom, kde kol bo kaj. 5 Da sem še bia gr< 5 b no mlad, Te mea sem dekliče rad, Zdaj pa sem vbogi siromak, Da nikder stana ne dobim. Odpri mi, ljuba, kamrico, 10 Naj ležem si k tebi necoj, Naj ležem si k tebi nocoj, Ven sem ba nekda tvoj pajbar! — Oj delajte, devičice, Pajbičom svojim pušelce, 15 Pajbičom le zelenega, Soldatom pa kupljenega! Oj delajte, oj delajte Soldatom le kuplenega, Kuplenega, kuplenega, 20 Al pa nikdar nobenega! 1335 - Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. E. 34, kjer je pozneje po¬ pravljeno 3 bom ša vu] bom si ša in je pripisan tudi ta-le melodije načrt: Vraz je prepisal pesem v VO. I 75 s temi predrugačbami, neglede na naglasna znamenja: 1 lubte, lubte — 2 bi lubia — 3] Jaz pam si ša v en lepši kraj — 4] Tam bom lubia, kde bo kaj — 5 gr6b] lep — 6 sem mea — 8] Ne mara zame nieden vrag — 9 luba — 10] No daj ti meni stan nicoj, * Oj daj ti meni stan nicoj — 12 tvoj pajbar] fantič tvoj — 14] Fantom svojim pušlice — 16 kuplenega — 19] Soldakom le kuplenega — 20 nibenega. 160 II. Pesmi zaljubljene 1336, 1337. Prevzetna zavrnjena. 1336. (Iz podjunske doline.) Jaz sem na snuači v enem kraju biv, Kjer še nikoli nisem biv. Tam sem pa videl tri dečle, Ena mi je dopadla se. 5 Jaz pa jo prašam srca svojga : »Al bi kaj hotva bit’ moja?« Ona mi pa štole antvort da, Da ma že druzga puabiča. »Mej ti le druzga puabiča, 10 Jaz mam pa drugo ljubico.« »»Ti pa okoli fruliš se, Da maš tri urce sreberne! Mej ti le tri ure sreberne, Jaz mam pa tri sto rajniše!«« 15 »Mej tri sto rajniš al pa več, Saj moja dečva kne boš več!« „Kaj boš za mano hodil!“ 1337 - (Goriška.) »Kaj boš, kaj boš za mano hodil, Sreberne rinkce nosil? Mar bil, mar bil bi rinkce doli d’jal, Pa bi domd zaspal, zaspal, 5 Pa bi domd zaspal! Kaj boš, kaj boš za mano hodil, Pa biksane škornj’ce nosil? Mar bil, mar bil bi škornj’ce doli djal, Pa bi domd ostal, ostal, 10 Pa bi doma ostal! 1336. Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke, str. 19 — 20. Drugi verz vsake stroje se ponavlja. 1337 - Zapisal Jožef Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. str. j (z me¬ lodijo). II. Pesmi zaljubljene 1338, 1339. 161 Kaj boš, kaj boš za mano hodil, Klobuk po strani nosil? Mar bil, mar bil klobuček doli d’jal, Pa bi doma ostal, ostal, 15 Pa bi doma ostal!« Okolj, okolj sem se zasukal, Korajžno sem zaukal: »»Bog te, Bog te obvar’stotavžentkrat, Pri teb’ sem zadnjikrat, pri teb’, 20 Pri teb’ sem zadnji krat!«« 1338 . (Iz Krope.) »Kaj boš za mano hodil, Srebrne rinkce nosil? Mar biv bi rinkce doli djal, Pa b’ bil doma zaspal. 5 Kaj boš za mano hodil, Pa biksane škornce nosil? Mar biv bi škornce doli djal, Pa b’ bil doma zaspal. Kaj boš za mano hodil, 10 Klobuk po strani nosil? Mar b’ bil klobuček doli djal, Pa b’ bil doma zaspal.« — Okolj sem se zasukal, Korajžno zaukal: 15 »»Bog te obvar stotavžent¬ krat, Pri teb sem zadni krat!«« 1339 - (Z Velikega brda.) Moja lanjska ljubica, Ki me nočeš ljubit več! » »Jaz tebi lahko uržeh povem, Če ti ga povedat čem: 5 Ti si za mano hodu, Zlat prstan v roki nosu; Ko bi biv ta prstan v var- žet djav, Bi biv per men zaspav. Še ti s mene vprašau, xo De če sem kaj bogata; Naj imam stu taužent ali pa pet, Tebe nočem vzet!«« Ljubca se okul obrne, Pa ga lepu zavrne: 15 »Bogtidaj,šocelj,tavžentsreč! Meni je drugi všeč, Ker lepši je ku nagelnov cvet, Sam Bug ga je dav na .svet!« 1338. Zapisal Ant. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. 1339. Zapisala Nat. Zabredova. — Iz njenega rokopisa. 162 II. Pesmi zaljubljene 1340, 1341. Zavrnjeni snubok zasmehovan. (Iz Šetala se devojka Po visokom gradu, Devojka se šetala, Zlate lasi česala. 5 Mimo jaše mlad junak Na visokom konju, Obrne se k devojki, Pak ji pregovori: »Aj devojka, devojka, 10 Zemi me za slugu!« »»Za slugu bi te vzela, Sluge mi ne treba.«« »Aj devojka, devojka, Zemi me za sužna!« 15 »»Za sužna bi te vzela, Nikaj mi kriv nesi.«« »Aj devojka, devojka, Zemi me za dragog!« »»Za dragog bi te vzela, 20 Nikaj mi lep nesi: Čižme bi ti kupila, 1340. Varaždina.) Burlave ti noge; Hlače bi ti kupila, Šepava kolena; 25 Lajbec bi ti kupila, Puklava ti pleča; Škrlak bi ti kupila, Grintava ti glava; Robec bi ti kupila, 30 Čundravi ti žepi; Prsten bi ti kupila, Srablivi ti prsti; Venec bi ti izvila, Vidim, da si svinja.«« 35 »Aj devojka, devojka, Ne delaj se norca Siromaka junaka, Tužnega vojaka: Ar junak se j oženi, 40 Da je njega vola; A devojka zamoži, Da ju junak prosi!« I34I- (Iz Dobravic v Belih Kranjcih.) Jena stara mamica Jeno kčerko hranila, Dala ji ni viditi Solnca niti meseca. 5 Devojka se šetala, Zlate lase spletala, Junak vodo gazio, Devojko zapazio. »Oj devojka, devojka, 10 Zemi me za dragoga!« »»Nečo, vere, nečo, vere, Zakaj nisi za mene.«« »Oj devojka, devojka, Zemi mene za sluga!« 15 »»Nečo, vere, nečo, vere, Zakaj nisi za mene.«« »Oj devojka, Anica, Ne norčuj se z junaka, Junaki se ženijo, 20 Kad jih volja je, Devojke se vdajejo, Kad junaki dojdejo.« 1340. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. III. 9—//. 1341. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1342, 1343. 163 1342. (Iz Samobora.) Jedna stara starina Jednu čerku hranila, Ni ju dala videti Suncu niti mesecu, 5 Niti belem daneku, Niti mladem junaku. Junak se je pravdal Z velikum gospodum, Da ju oče videti, 10 Ovu mladu devojku. Junak skoči v barku, Videl ju je v ganku: Beli obraz umivala, Črne oči brisala, 15 Zute lasi česala. »Oj devojka, devojka, Vzemi me za muža!« »»Kaj hoču ja z mužom, Muža mi ne treba!«« 20 »Oj devojka, devojka, Vzemi me za slugu!« »»Kaj ču ja sa slugom, Sluge mi ne treba. Dala bi ti Škrljak moj, 25 Vušiva ti glava ; Dala bi ti prsten moj, Srablive ti ruke; Dala bi ti rubeč moj, Prnavi ti žepi!«« 30 »Oj devojka, devojka, Delaj si ti špota, Bil bi huncvot, ne junak, Koj bi te oženil!« Grdo zavrnjeni. 1343 - (Od Razbora.) Kaj, kaj, kaj jaz tebi dam, Da bom tvoj ljubi sam, Da bom tvoj ljubi sam? Kaj, kaj, kaj jaz tebi dam, 5 Da bom tvoj ljubi sam Oj vsaki dan! »Nič, nič, nič ti men ne daj Samo le prid’ še kaj, Samo le prid’ še kaj! 10 Nič, nič, nič ti men ne daj, Samo le prid’ še kaj Oj vsak večir! 1342. Zapisal Nik. Stokan. — Iz almanaha »Biser* sir. 60. 1343. Zapisal BI. Jurko. — Iz njegove zbirke, kjer je pripisana ta-le 11 164 II. Pesmi zaljubljene 1344, 1345, 1346. Proč, proč, proč se ti pober, Proč, proč, proč se ti pober, Ti grdi srakoper, Ti grdi srakoper, 15 Ti grdi srakoper! Oj srakoper!« 1344 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Kaj, kaj jaz tebi dam, 5 »Nič, nič ti men ne daj, Da tebe lubim sam, Samo le prid’ še kaj, Da tebe lubim sam, Samo le prid’ še kaj, Oj vsaki dan? Oj vsak večer! Proč, proč se mi pober, 10 Ti črni srakoper, Ti črni srakoper, Oj srakoper! « Čemu voziš godce? 1345 - (Ziljska.) Kaj pa ti pbbič godce voziš, 5 »Jaz pa tude nič ne baran, Ki sdm dobro gosti znaš, Da le suknic^ w liegen man: Svietle groše u gosle daš, Al jš.z sa pflbič ožienow bon, Suknica pa u liegen maš? Suknica že kupow bon.« Rada jih več ima. A. 1346. (Od Ljutomera.) Liiba gre pod večer v ograd, Da liiboga bo čakala, Med rožami, med travicom Nemarna či je •—- zaspala. 5 »Vižte, vižte, mati vi, Kak vaša čerka sama spi Se se to malogda zgodi, Ka vaša čerka sama spi!« 1344. Zapisal Jož. Krajnc; narekovala Ana Čagran. — Iz Krajnčevega rokopisa. 1345. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. 75. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. 2ii, 212. izprcmenivši: 3 gosli — 4, 6 liehen — 5 tudi — 7 ožienov. 1346. Zapisal Vekoslav Šparovec. — Iz VO. VI. 58. II. Pesmi zaljubljene 1347, 1348. 165 Rada jih več ima. B. 1347 - (Izpod Jemu sem na ljubico — Viderumpumpum! V gracu j’ bla za kuharco, Viderumpumpum! 5 Viktorija, Viktorija! Vider le poberi se; Viktorija, Viktorija, Viderumpumpum! Melec.) Z’ na rakca m’ je adpirala, 10 S’ ta druga m’je abjemala. Bila ura adna je, Biu je Žid ta prw pr’ njd. Kumej ura bila dve, Biu je žid ta druj pr’ nje. 15 Kumaj bila urca tri, Biu je žie ta trejč pr’ njd! Sebična. 1348. (Iz Cerovca.) Moja ljuba je z Gradca domi, Polne žepece tolarov mA. Lepo spucane šolniče ma; 5 Sem jo prosi za enga al dva, Lepo spucane šolniče mi, Pa mi kurva nobenga ne da. 1347. Zapisal Iv an Murovec. — Iz njegovega rokopisa; vsaki par se poje s prispevki, kakoršni so zabeleženi pri prvi stropi. Varijanta v Kokošarjevi zbirki k verzu j. .• V gradu. 1348. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. R. 5 (ni), kjer je verzu 4. dodana varijanta: V polnih žepih s tolarmi cengla. Tam je na poli P zapisan ta-le načrt melodije: Ušg • • ■ ~ EE=3'=E s :: Pod to melodijo je la-le nov zapis: 1. Moja Micka je z Gradca doma, * Podložene šolniče ma. * 2. Andrašek, And. ti moj, * Bi skočio s konjičom po njo. * Ona pone žepeke tolarov ma. — V VO. I. 55 . je Vraz prepisal pesem vnovič s temi predrugačbami od našega natiska, porabivši deloma novi zapis: 1 luba — 2, 3] Podložene čižmece ma — 4 Poune žepeke — 5 enega — 6 ni- benega, — Potem so pristavljeni še štirje verzi: Andrašek, Andrašek ti moj, S svojimi lepimi sanmi Boš mi ti še šd. po njo nicoj 10 No štirimi črnimi konji? Nov Vrazov prepis v VO. XI. 16 se razlikuje od ravnokar navedenega v tem: 1 luba — 4 Pune — 5 Sen njo . . . enga — 8] Bi mi ti še ša po njo nicoj — g Z tvojmi — 10 z štiremi. — Melodijo ima tudi Kuhač II., št. 755 »iz Kranjske « (?). 166 II. Pesmi zaljubljene 1349, 1350, 1351. Neizkušena. 1349 - (Iz Cerovca.) Zdaj brumbice mam, Pa si brumbat ne znam. Da b’ ljubega mela, 10 Ljubila ga bi! Zdaj ljubega mam, Pa ga ljubit ne znam! Da b’ žveglico imela, Igrala si bi! Zdaj žveglico mam, Pa igrat ne znam. 5 Da b’ brumbice mela, Si brumuala bi! Velika greŠnica. 1350- Vozila se šajka devojačka, I vu šajki moja mila draga. Moju dragu zabolela glava Od groznice, bolezni velike: 5 Traži patra, da ju izpoveda, Kapelana, da ju izpričešča, I pisara, da ji grehe spiše: Da je paper osečka livada, Da je tčnta varaždinska Drava, Da je pero detelina trava, On ne more grehe izpisati. I35I- (Od Varaždina.) Vozila se šajka devojačka, Moju milu zabolela glava I vu šajki moja mila draga; Od groznice, bola velikega. 1349* Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. T. 20 (186), kjer je pripisan ta-le načrt melodije: i 1= =F =P Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 72. s temi predrugačbami: 1, 5, 9 bi — 2] Si igrala bi — 4 igrati] si igrat — 9, n lubega — 10] Ga lubila bi — 12 lubit. Knhač II., št. 584 ima »iz ljubljanske okolice « (?) drugo strofo te pesmi z melodijo vred in s temi razločki: 5 bi — 6 trgala si bi — 8 Pa si brumbat] Igrati. 135°. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 7 — 8; me¬ lodijo glej pri Kuhaču III., št. 923. 1351. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih »Nar. Prip .« str. 311. Konca očividno manjka. II. Pesmi zaljubljene 1352, 1353. 167 5 Išče fratra, da ju izpoveda, Kapelana, da ju i pričešča, I pisara, do joj grehe piše: Ar mu tinta Varaždinska Drava, Ar mu papir osečke livade, 10 Ar mu pero detelina trava. Skrivna ljubezen. 1352 . (Iz Cvetlina v hrvaškem Zagorju.) Lepa mi je vura vurnica, Lepa mi je gora zelena, Pod njom teče voda ledena. Rad bi se je junak napiti, 5 Pak ne more leda prebiti. Pod ledom je trava zelena, Vu travi je ruža rumena. Tergala sem rožu jod zemle, Davala sem dragom jod žele: 10 Na ti dragi rožu jod mene, To ti naše pervo ljubljenje, Za koje nam neje nigdo znal, Samo jedna drobna tičica, Koja nam je glase nosila 15 Od majkice tvoje do moje. Njene prevzetne besede so mi v veselje. 1353 - (Ziljska.) Je mraz, je mraz, da vse cengwd, Dečwa mi štole besieda dd. Te pa sq. štole besiedice Per mojim serci veselje. 5 Dakle mi štole besede da, Tako dolgo me ona rada ma. Da bi le vidow na sried murja, Na sried murja verbfičega, Al pa sried verbdče Tonawe! 10 Še prie kakor sem poznawa te, Še prie še si liežow per mene. 1352 . Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 60. Glede konca primerjaj št. 1149 (Samo tebe ljubim in tičico). 1353. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI C. 4. Verz 1 in 2, 5 in 6 je Vraz prepisal vnovič v VO.XVI. 42 s temi premembami: z\venkta — 5 besiede — 6 mej wien da me. — Pesem je natisnil Schcinigg v NPKS. str. 83 m to 6 prvih verzov v tem redil 1, 2, 3, 6, 3, 4 in v knjižni slovenščini. 168 II. Pesmi zaljubljene 1354, 1355. Ljudem ni treba vedeti. x 354- (Kranjska.) Po polji sapica pihlja, De zrčlo žito se ziblji; Dekliči šerpe sučejo, In sladke pesmi pojejo: 5 Lepd je žet’ pšeničico, Lepo jo skladati v kopd; Še lepši imeti ljubiga, Fantiča svoj’ga dičniga. Objemat ga in ga kušvat’, 10 Nam sicer bran’jo skerbna mat’ ; Al kadar mati v hrambi spe, In svitla luna gori gre: Po vasi ljubček peržvižglji, In znaminje navadno da, 15 Zapoje, de razlega se, Zavriska, de razgrinja se. Odprčt mu ljubica hiti, Ga v tiho hrambico spusti: Pertiska ga na serčice, 20 Kušuje ga na llčice. Al če po dnčvi sreča ga, Ga kar ne vidi, ne pozni, Sej treba vedit’ ni ljudem, Kar znano tihim je nočem. Samo materi ne pravi, da te ljubim Oj devojčica, Primi pozdrav moj Samo nemoj ti Maj ki kazati, 5 Da te ljubim ja Iz svojega srca: Samo nemoj ti Maj ki kazati! I 355- (Iz Gribelj.) Celi svet ne zna, 10 Da te ljubim ja, Samo nemoj ti Maj ki kazati: Neka o tac zna, Da te ljubim ja, 15 Samo nemoj ti Maj ki kazati! 1354- Neznanega zapisovavca (Rodoljuba Ledinskega?). — Iz KČ. V 56—57> kjer je v v. 12 tiskano vasi, v v. 23 pa vedit’. Pesem je — če sploh narodna — hudo prenarejena in umetno popačena. Zapis v Rodetovi zbirki VI. 20 — 21 (z Vrhpolj nad Kamnikom) je pač le prepis iz KČ., kar kažejo tudi druge od tam prepisane narodne pesmi in njih red; izpremenjeno je v tem le to, kar se prepisovavcu ni zdelo dovolj umljivo ali se mu je sicer zdelo boljše: 3 sučejo] brusijo — 8 dičnega] zalega — 10 hrambi] hrami — 22 hrambico] kamrico. 1355 - Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1356, 1357, 1358. 169 I356. (Iz Selnice v hrv. Zagorju.) Roža je ocvela, draga je zaspala: Ti si mi onaj cvet, koga ne ima svet. Samo mi nemoj ti maj ki si kazati, Što te tak ljubim ja, cvetek, ma ružica, 5 Oj srdce ti moje, primi taj pozdrav moj! Vejka zelena ljubezen skrije. 1357 - (Prekmurska.) Jana se šeče po trati, Janika pride za menov, Roužice išče nabrati. Gde bom jo čako ja gotov. Vejnec mi bode ž nji plela, Z šterim bodem šoa vo sela: 5 K ednoj zelenoj jablani, Štero posado sam lani. Vejka zelena zakrije, 10 Najno liibezen tak skrije. Liibezen je bila, ešče bo, Da naj na svejti že ne bd! Ker ne zna brati, ji ne piše. I358- (Od Varaždina.) Kitica zelena, rožica rumena, Previjaj se k meni, ja se bodem k tebi. 1356 . Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke I, št. 247 ('z me¬ lodijo). 1357 . Zapisal S. Novak, tumiški župnik. — Iz VO. IX. 35. Vraz je pesem prepisal vnovič v VO. XV. /7 s temi pretnembami: 2 Rožice — 4 bodem šoa] bom ja šo — 12 svžti. Pri tem prepisu je ta-le opomnja Vrazova: »Bivši g. 1838. na Prekomurskom, izruči mi g. Solaatič, kapelan Belo- tinski, nikoliko pesamali iz sbirke pokojnoga Novaka, župnika Turniškog, koj je kod svojih jednorodnikah bio na dobrom glasu kao dobar znalac slovenščine. Novak sc je prestavio pod mladost 'a za nas u zao čas, jerbo je on bio jedmi izmedju pismoučenih, što se je sbiljski' brinuo za jezik 1 narodnost svoga zdvi- čaja. Veča strana njegovih pisarnah po svoj je prilici propala posle njegove smarti. Ja sam se samo slabe njegove sbirke narodnih pisarnah prekomurskih Slovenacah dokopao, koja žalibože nije kritična. Učeni če štioci odmah razvidih iz priobčenih komadah od I. i II. razdelka, da posao njegov nije čist, nego da je skupljajuči narodne pesme prekrojavao ih, vodjen krivim onim načelom pu¬ rizma, koj osakati i Kranjske nar. pesme Koritkove sbirke parvo nego na svet izadju .« 1358 . Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih »Nar. prip.e 295. 170 II. Pesmi zaljubljene 1359, 1360. Murica, Dravica, gliboka vodica, Nemrem te leteti, ne znam te plavati! 5 Listek bi ti pisal, al ga ne znaš čteti, Drugi bi ga čteli, našo ljubav znali. 1359 - (Prekmurska.J Kitica zelena, rožica remena, Nagibaj se k meni, ja se bodem k tebi. Morica, Drdvica, globoka vodica, Nemrem to leteti, ne znam te plavati! 5 Listek bi ti pisao, al’ga ne znaš čteti, Drugi bi ga čteli, našo ljubov znali. Oba pojdeta služit v beli grad. 1360. (Iz Cerovca.) Polje je široko, Polje je dolgo, Nega ga lepšega, Kak je lokaško! 5 Po njem se šeče moj Cartani ljubi, Pisani lajbelč ma, V žepi moj robec. Črni klobučec md, 10 Za njim moj pušelc, On pa de k meši ša, K Svetemi križi. On pa de v krčmo ša, Noter k Domanjki, 15 Jaz pa bom za njim šla V pisanoj janjki. 1359- Neznanega zapisovavca. — Iz »Prijatela « II list 12. str. 6. To najbrž ni nov zapis, ampak le predrugačen prepis iz Valjavčevih » Nar. prip .« str. 295. (glej prejšnjo številko). 1360. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. T. /7 (123), kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 52 s temi predrugačbami, ne- glede' na naglasna znamanja: 1, 2 Pole ' — 2 dougo — 5 šeče moj] šeče — 6 Cartani] Moj cartani — 10 njem — 18] Dva svetla talera — 19 je] de — 20] Jaz pam ga pila — vv. 21—24 manjka — 27 pam tud] pa bom — 32 što- madel. — Po ravnokar ome?ijenem prepisti jo je prepisal Vraz vnovič v VO. XI. 68 s tenu predrugačbami, neglede' na tiaglasna znamenja: 1 šiiroko — 2 dugo — 6 liibi — 9 klobučec — 10 pušelc — n de] bo — 15 njin — 20 pan — 25, 27, 29, 31 (21, 23, 25, 27) služit — 20 (26)] Kakti torbatl — 31 (27) bon — 32 (28)] Kakti štumadl. Melodijo (s prvo strofo) ima tudi Kuhač, II. št. 560, kjer pristavlja, da je »iz Kranjske«, kar se mi ne zdi mogoče, (prim. tudi št. 1327, 1348, i34g). II. Pesmi zaljubljene 1361, 1362. 171 On de na vino da, Jaz bom ga pila! — On je na vino da 20 Dva svetla talera! On je na vino da Dva svetla talera: Le pirno, le pimo ga, Vem ga je plača! 25 On pa de služit ša K bčlemi gradi; Jaz pam tud služit šla K belemi gradi. On pa de služit ša, 30 Kaj de torbatel, Jaz pa bom služit šla, Kaj bom štumadel. Ljubljeni sosed. 1361. (Iz Cerovca.) Drago-mi je cvetiče Lep zeleni len; Pogubil je Mihalek Za Anjčikoj den. 5 »Stani, mlada Anjčika, Na zeleni bor Pogledni da gor no dol Sem v sosedov dvor! Dobro utro Anjčika, 10 Naj te živi Bog!« »»Bog ti plati, mlad Mihalek, Naj ti ga da Bog!«« Ljubezen v soseščini. 1362. (Štajerska.) Zrasa je, zrasa zelen bor, Nagna se v Moharičev dvor. Dvorek no borek se ljubita, Japec na Anjčka se obinjata. 5 »Anjčika draga, ljubiš me?« »»Ljubim te, ljubim, kak lastno materč!«« 1361. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. a. 65 (168). Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. V. 4 s temi predrugačbami, neglede' na naglasna zna¬ menja: 3 Pogubia — 5] Stani da, Mihalek mlad — 10] Bog plati ti, Mihalek mlad. 1362. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XIX. y. 75. 172 II. Pesmi zaljubljene 1363, 1364, 1365. I363- (Štajerska.) Zrasa je, zrasa zelen bor, Dvorek no borek se ljubita, Nagna se v Moharičev dvor. Japec no Anjčka se obinjata. 5 »Ljuba ma Anjička, kde pa spiš?« »»Ljubi moj Japec, kde m’ veliš!«« 1364. (Od sv. Jurija ob Ščavnici.) Zrasa je, zrasa en lep zeleni bor, Nagna se nagna na sosedov dvor. Borek no dvorek se dobro poznata, Mičika no Franček se srca liibita. 5 Mičika je lepo Boga molila, Da bi joj Bog tega Frančeka da. Bog joj ga je obeča, pa tudi ga je da, Pa druge odrajtinge odrajtovale so ga. I365- (Od Sv. Bolfanka na Pesnici.) Rase mi, rase En lepi zeleni bor, Nagne se, nagne Na Zorkov dvor. 5 Oslek no volek Se poznata oba: Franček no Gerčka Se liibita oba. — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. V. 2 s temi predrugačbami, ne- glede na naglasna znamenja: 2] V Megelčev se je nagna dvor — 5 moja — 6 kde m’] kde. 1364. Zapisal Josip Krajnc; narekovala in pela Lucija Čagran. — Iz Krajnčeve zbirke I. 14. 1365. Zapisal Ivan Macun. — Iz ?ijegove zbirke, ki jo hrani Matica, stran 68. II. Pesmi zaljubljene 1366, 1367. 173 Gerčka se joče, 10 Pa kaj to ji je? Sineka nosi, Pa Francekov je. Franček je z’ Gerčkoj Tak lepo djo, 15 Tak ko da bi Z’ razsobami zelje j6. Mati ji brani ljubiti. 1366. (Prekmurska.) »Kata, Kata, Katalena, 5 Jaz spajočoj maj ki 'žiti, Daj da kito rožmarina!« ’Sem giinakom podčliti!...«« »»Jaz bi ti ga rada dala, Pa mi ga je majka vkrala! »O divojka, duša moja, Pri tebi je srce mojo!« Branijo mu jo ljubiti. 1367. (Iz Dolenjcev pri Adlešičih.) Mili, dragi Bože, Ljudi mi se čude, Da sem dobre volje I da sem vesela. 5 Sam Bog, sam Bog vedi, Kako ve sem volje! Moja dobra volja V črni zemlji gnije, I moje veselje 10 Pri Bogu prebiva. — Mili dragi Bože Glavica me boli, Srdašce me boli, Kaj moj dragi mili 15 Podaleko služi, Podaleko služi, Vu čakovskem gradu: Tam pri mladem kralju Uranjca konjca jaše, 20 Svetlo sabljo paše. Klela ga je Jane. »Oj ne kuni mene, Jane divojčica!« »»Kak’ te ne čo kleti, 25 Kad’ me zeti nečeš?«« 1366. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. VI. 28, kjer je pripisa7io, da jo je pela »Eva Rajzarka, Luteranka, Slovenka iz Prekmurja, predela gomjoilirskog .« Vrazov prepis v VO. XV. 24 se razlikuje od tega le v tem: 6 podeliti — 7 Oj . . . duša. 1367. Zapisal Janko Barič. — Iz njegovega rokopisa. 174 II. Pesmi zaljubljene 136S, 1369, 1370. Premalo ima blaga. 1368. (Iz Zagorja ob Savi.) »Al me boš kej rada ’mela, Ko bom nosil suknjo belo, Sabljico pripasano, Puškico nabasano?« 5 »»Jaz bi te že rada ’mela, Ko bi te le srota smela; Pa mi mamca branijo, De ’maš premajhno kaj- žico.« « »Kajžica res ni velika, 10 Pa sem fantič, ko se šika. Čez en mesec al’ pa dva Se boš po meni jokala.« »»Jaz se ne bom po teb’ jokala, Rajš’ bom si druz’ga fanta zbrala, 15 Ko bo 'mu zadost blaga, Hišco pa v štuka dva.«« »Kdor pa ma velike hiše, Ta še tebe ne poiše; Kdor pa ma zadost blaga, 20 Ta še tebe ne pozna!« 1369. (Iz Ihana.) »Al’ me boš kej rada jmeva, Ki bom noasu stikno bevo, Sabilco prepasano, Puško pa nabasano?« 5 »»Jaz bi te že rada jmeva, Ki b’ te s’rota samo smeva; Pa mi mam’ca branijo, 'Maš premejhno kajžico.«« »Kaj žica res ni velika, 10 Pa sim fantič, kik se šika. Predin bo ’n mesec al’ pa dva, Se boš za mano jokava!« »»Jast se že na bom jokava, Si bom rajši drujga fanta jzbrava, 15 De bo jmov zadost bvagi, Hišico pa v štuka dva.«« »Ker ima usoke šiše, Ta še tebe ne poiše; Ker ima zadost bvaga, 20 Ta še tebe ne pozni!« 1370. (Z Lukovice.) »Al’ me boš kaj rada imela, Sabljico pripasano, Ko bom nosil suknjo belo, Puško pa nabasano? 1368. Zapisal Hinko Sevar; pela Minka Markovičeva. — Iz Sevarjeve zbirke I. str. 1 — 2. 13G9. Zapisal Ant. Breznik; pela Zevnikarjeva Franca. — Iz Brez¬ nikove zbirke št. 1. 1370. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke I. 52. II. Pesmi zaljubljene 1371, 1372. 175 5 »»Jaz bi te že rada imela, Ko bi samo s’rota smela; Pa mi mamca branijo, Daimaš premajhno kajžico.« « »Kajžica res ni velika, 10 Pa sem fantič, kot se šika. Čez en mesec al’ pa dva Se boš za mano jokala.« »»Kaj se bom po teb’ jokala, Rajš bom fanta druz’ga zbrala, 15 Ki bo imel’ zadost blaga, Hišico pa v štuka dva.«« »Kdor ima visoke hiše, Tist pa tebe ne poišče; Kdor pa ima zadost blaga, 20 Tist’ pa tebe ne pozna!« 1371 - (Iz krške okolice.) »Alj me boš kaj rada imela, Ko bom nosil suknjo belo, Sabljico prepasano, Oj puškico nabasano?« 5 »»Jaz bi tebe rada 'rnela, Ko bi sTota tebe smela; Pa mi mam’ca pravijo, Da’mašpremajhno kajžico.«« »Kajžica res ni velika, 10 Pa sem fantič, kot se šika. Črez en mesec alj pa dva Se boš za mano jokala.« »»Kaj se bom zat’boj jokala, Rajši si bom druzga zbrala, 15 Kter’ bo imel zadost blaga In pa hiš’co v nadstropja dva.« « »Kdor imd visoke hiše, Tisti tebe pa ne išče: Kdor imd zadost blagd, 20 Tist pa tebe ne pozna!« 1372. (Kranjska.) »Jaz bi te že rada imela, Če bi le sirota smela; Pa mi mamca branijo, Ker’maš premajhno kajžico.« 5 »»Kajžica res ni velika, Pa sem fantič, kot se šika: Imam hlače irhaste In škorence nabiksane. Čez en mesec ali dva 10 Se boš za mano jokala, Se boš za mano jokala In bodeš vedno žalostna.«« »Kaj se bom po teb’ jokala, Rajš’bom fanta druzga zbrala, 15 Ki bo imel zadost’ blaga, Hišico pa v štuka dva.« — 1371. Zapisal V. Kapi er. — Iz njegove zbirke. 1372. Neznanega zapisovavca. — tz Rodetove zbirke II. 26; konec ne spada k ti pesmi, ampak je iz šalive, najbrž umetne pesmi za svatbe. 176 II. Pesmi zaljubljene 1373, 1374, 1375. »»Grilov bo deset krdelov, Pet sto tavžent tud’ stenic : Osem tavžent bo metuljev, 20 Žabje volne pet kožic. Ima tri kokoši breje, Pet sto miš’ in sto podgan: Kdor ne verje, naj jih šteje, Da ne bo velik’goljfan.«« 1373 - (Iz Krope.) »Al me boš kaj rada ’mela, Ko bom nosil sukno belo, Sabljico prepasano, Puško pa nabasano?« 5 »»Jaz bi te že rada ’mela, Ko bi revca samo smela; Pa mi mamca branijo, ’Maš premajhno kajžico.«« »Kajžica res ni velika, 10 Pa sem fantič, kot se šika. Čez en mesec al pa dva Se boš za manoj jokala.« »»Kaj se bom za t’boj jokala, Si bom rajši druzga zbrala, 15 Ki bo imel dost’ blaga, Hišco pa v štuka dva.«« 1374 - (Iz Novega mesta.) »Al’ me boš kaj rada ’mela, Ko bom nosil suknjo belo, Sabljico pripasano, Puško pa nabasano?« 5 »»Jaz bi te že rada ’mela, Ko bi te le srota smela, Pa mi mamca branijo, Ki 'maš premajhno kajžico.« « »Kajžica res ni velika, 10 Pa sem fantič, ko se šika. Preden bo mesec al’ pa dva, Se boš za mano jokala.« »»Za te se ne bom jokala, Si bom enga boljšga zbrala, 15 Ki bo imel zadost’ blaga, In tud hišo v štuka dva.«« 1375 - (Iz Ilirske Bistrice.) »Al’ me boš kej rada imela, 5 »»Jaz te bi prav rada imela, Ko bom nosu suknjo belo, Ko bi te le ljubit smela; Sabljico pripasano, Pa mi mamca branijo, Flintico nabasano?« Deimašpremajhnokajžico.«« i-STi- Zapisal Iv. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. I 374- Zapisal Aleks. Hudovernik. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica, str. n — 12. 1375. Zapisala Josipina Furlanijeva. — Iz njene zbirke. II. Pesmi zaljubljene 1376, 1377, 1378. 177 »Kajžica ni res velika, 10 Sem pa fantič, kot se sika. Pred ko bo en mesec, dva, Se boš za mano jokala!« »»Jaz se ne bom prav nič jokala, Si bom rajši druzga zbrala, 15 Ki bo jemu dost’ blaga, Hiša pa štir’ štuke ima.«« 1376. (Iz tržaške okolice.) »Jaz bi fanta rada imela, Ko bi ga ljubiti smela; Pa mi mamca branijo, Ker imaš premajhno hišico. 5 Jaz bom tebe zapustila In si druz’ga bom zvolila, Kter’ imel bo dost’ blaga, Hišico na Štoka dva.« »»Hišica res ni velika, 10 Pa sem fant, kakor se šika. Čez en mesec ali dva Se boš po meni jokala! Kteri ima visoke hiše, Tisti tebe ne ne išče; 15 Kteri ima dost’ blaga, Tisti tebe ne pozna!«« 1377 - (Iz Gor. Vrtojbe.) »Al’ me boš kaj rada mela, Kor bom nosiu suknjo belo, Sabljico prepasano, Puškico nabasano?« 5 »»Jaz bi te prau rada mela, Ko bi reva te ljubit’ smela; Pa mi mamka branijo, Ker ’maš premajhno kaj- žico.« « Kajžica res ni velika, 10 Pa jes sem fantič, ku se šika. Črez en mesec al’ pa dva Se boš za menoj jokala!« »»Jes za teboj se ne bom jokala, Raj’ druz’ga fanta si bom zbrala, 15 Kter bo ’mel dost’ blaga, Kajžico na štuka dva.«« 1378. (Iz Cerkna.) »Al me boš kaj rada 'mela, 5 »»Jest bi te že rada 'mela, Ka bom nasil suknje bela, Kab zavoljo mamke smela; Sabljiča prepasana, Pa mi mamka pravije, Puška pa nabasana?« De kajžica premajhna je.«« 1376. Zapisal Rok Drofenik. — Iz njegovega rokopisa. 1377. Zapisal J. Cej an; pel Anton Črne. — Iz Cejanove zbirke III 56. 1378. Zapisal Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa. 12 178 II. Pesmi zaljubljene 1379, 1380, 1381. »Kajžica ni res velika, 10 Pa sem fantič, kot se sika, Jim dost denarcev, dost blaga, Hišica na štuka dva. Sej si mi že obljubila, Dem boš pušelc naredila: 15 Z rožmarina nemškiga In nageljna rudejčega.« 1379 - (Iz Kanala.) »Al me boš kaj rada imela, Ko bom nosil suknjo belo In pa sablico ojstro In pa puško risanco?« 5 »»Jaz bi tebe rada imela, Ko b’ jaz tebe revca smela; Al mi mati branijo, Ker mašpremajhno kajžico.« « »Kajžica res nij velika, 10 Pa sem fantič, ko se šika. Za en mesec al za dva Se boš za menoj jokala!« »»Za teboj s’ ne bom jokala, Druzga fanta s' bom iskala, 15 Ki bo imel štuka dva Ino notri polno blaga.«« 1380. (Goriška.) »Alj me boš kaj rada ’mela, Ko bom nosil suknjo belo Ino sabljico ostro Ino puško risano ?« 5 »»Jaz bi te že rada ’mela, Ko bi te le rev’ca smela; Pa mi mati branijo, Da maš premajhno kajžico.« « »Kajžica res nij velika, 10 Al’ sem fantič, kot se šika. Čez en mesec al’ pa dva Za menoj boš jokala!« »Za teboj ne bom jokala, Druz’ga fanta si bom zbrala, 15 K’ bo ’mel hišo v stropa dva, Ino v hiši dost’ blaga.« 1381 . (Iz Št. Jakoba.) »Al me boš k oj rada mova, Ko bom nosov suknjo bivo, Sablico pripasano, Pa flinčico nabasano?« 5 »»Jes bi te dro rada mova, Ko bi jes siruta smova; Mi pa mamca branijo, Ko maš premihno kajžico.«« 1379. Zapisovavca neznanega. — Iz Kokošarjeve zbirke, kjer so pripi¬ sane tudi te varijante: 7 mati] očka — 14 s’ bom iskala] si bom zbrala. 1380. Zapisal Jos. Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. št. 13 jz me¬ lodijo). 1381. Neznanega zajnsovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 314. II. Pesmi zaljubljene 1382, 1383, 1384. 179 »Kajžica ris ni velika, 10 Pa sem pubič, da se sika. Proj da bota misca dba, Se boš za meno jokava!« »»Kaj se bom zat’bo jokava, Saj sem puba druja vbrava, 15 Ki ima dro volko bvaha In še tudi konjča dba.«« 1382. (Od Sv. Eme.) Jaz bi rada fanta ’mela, Ko bi zvali mamce smela. Mamca meni pravijo, Da ma premajhno hišico. 5 Hišica je resen cinka, Pa, se fantič dosti šika, Pred ko bo en mesec, dva, Bo hiška z dvema Štokama. »Keri ima velike hiše, 10 Tisti tebe ne poišče; Kter pa ma zadost blaga, Tisti tebe ne pozna!« I383- (Iz Št. Jurija na Ena ptička priletela, Na kasarni obsedela, Lepo poje žvrgoli, Da vse fante prebudi. 5 »Dekle, me boš rado melo, Ko bom nosil sukno belo, Sablico prepasano, Puškico nabasano?« »»Jaz bi tebe rada mela 10 Ko bi zavolj mamce smela; Pa mi mamca branijo, Ker maš premalo kajžico.«« južni železnici.) »Kajžica res ni velika, Pa sem fantič, ko se šika. 15 Čez en mesec ali dva Se boš za meno jokala!« »»Jaz se že ne bom jokala, Bom si raje druzga zbrala, Ki imel bo dost blaga, 20 Lepo hišo Štoka dva.«« »Tak, ko ma velike hiše, Dekle, tebe ne poiše; Tak ki ma zadost blaga, Tebe, dekle, ne pozna!« 1384. (Štajerska.) Eno gredo bom kopala, In ta zelen rožmarin, Vsega furma rože sjala Bom goljfala fante ž njim. 1382 . Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke; v. 5. ]e popravljen pozneje v Hišica res ni velika. Zvali v v. 2. — zavoljo. 1383 . Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. 1384 . Neznanega zapisovavca. — Iz Praprotnikove zbirke I. 12 * 180 II. Pesmi zaljubljene 1385, 1386. 5 »Al’ bi mene dekle melo, Da imel bi suknjo belo, Sabeljco prepasano In puškico nabasano?« »»Jaz bi te že rada mela, 10 Da b’ zavolj mamke smela; Mamka meni branijo, Da maš premajhno kaj žico.« « »Kajžica res ni velika, Sem pa pobič, kak’ se sika. 15 Ne bo en mesec al pa dva, Se boš za mano jokala!« »»Kaj se bom za tebo jokala, Si bom pa fanta druzga zbrala, Da bo imel dost blaga, 20 In hišo v štuka dva.«« »Kaj se boš ti tol’k štimala, S ejja nisi koj ti sama! Jih je dosti s te vasi, Da so še jakši, kak si ti!« — 25 Jaz kaj rad k dekletam hodim, Da bi le črez Dravico mogel: Na brod iti me je sram, Dravico preplavat pa ne znam! I385- (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) »Deklje, alj me boš rado melo, Ko bom nosil suknjo belo, Sabljico opasano, Pa puškico naladano ?« 5 »»Jaz bi te že rada mela, Ko b’ zavoljo mamce smela; Pa mi mamca branijo, Ker maš premajhno hišico.«« »Hišica res ni velika, 10 Pa sem fantič, kak se šika. Prej kom storil marša dva, Za menoj se boš jokala.« »»Raj ko b se zate jokala, Raj si m druzga fanta zbrala, 15 Ki bo mel zadost 'blaga, Pa hišo z dvema štukoma.«« »Oj štimanka ti štimana, Kaj ti misljiš, da si sama? Pojdmo gljedat na vasi, 20 So še lepše, kot si ti!« ,,Mem k ljubici branijo.“ A. 1386. (Pri N Ribce po morju plavajo, Glavce na suho polagajo, Mene pa k ljubici vabijo, Jaz pa ne maram za njo. 5 Ribice po morju plavajo, Glavce na suho držč, Štifti.) Mene pa k ljubici branijo, Jaz pa ne neham od nje. Bom kupil srčberno rinčico 10 In tudi sreberni pas: Drevi pa pojdem jaz k ljubici, Prinesem ga ji za en špas. 1385. Zapisala M. S v toklaS. — Iz njenega rokopisa. 1386. Zapisal Jož. Z eh el. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1387, 1388, 1389, 1390. 181 1387. (Gorenjska.) Ribce po morju plavajo, Mene k moj ljubci branijo, Glavce pa venkaj mole, A jaz ne odjenam od nje. 1388. (Ziljska.) Ribce po muerjiči pvavajo, Mene pa k lubici branijo, Gvavce pa venka molo, Jest jo poneti ne mo. 1389. (Koroška.) ' Ribce po izari pvavajo, Mene po lubici dražijo, Gvavce pa venkoj molo, Te druji pa pri njej ležo. 1390. (Iz Srednje vasi v Bohinju.) Po murji sem se vozu, Se bau, de b’ ne biu utonu : Za kej se ni prjeti. Wo Boh, podej m’ roko, 5 De so mi prjeu za njo! Ribce po morji pwavajo, Gwavce na suh’ pokwadajo. Skorej ma priti beli dan, Skorej 'ma priti Ježiš h nam 10 S sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano. 1387. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke A. Pleška, št. 7. 1388. Zapisal M. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III., št. 1148 (z melo¬ dijo). V MR. 4og jo je prepisal Majar s temi predrugalbami: 1 morjiči — 3 Mene — 4 jo] jo pa, ter razlaga poneti s ponehati. Tiskal jo je tudi Schei- nigg v NPRS. str. 187. Podobna ji je druga, ki nam kaže Ijubosumneia, zato jo priobčujem takoj za njo. _ _ ^ i38g. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPA.S. str. ig8. Pri¬ merjaj tudi št. 1025. Isti motiv se nahaja v naslednji gorenjski. 1390. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa. Pesem je spojena iz treh. —'Za 1 piše Kunšič e s piko spodaj. — Namesto po murji pojo tudi po morji. 182 II. Pesmi zaljubljene 1391, 1392. ,,Meni k ljubici branijo." B. i39i- (Iz Rožja.) V unej strani dobrave Na lepa zvezda sveti se. To pa ni lepa zvezdica, Je pa le dekliška kamerca. 5 Da bi skorej nadel bil, Da bi bla že delopust! Dab’ konjča mol horvaščeha, Da dreve ves pojezdim ha: Dab mol konj č medvedjo mfič, 10 Dab nesu calo nhč. Ta v dolino plajperško, Čjer mam mojo ljubico. Po calej dolini dižej gre, Per mojej dakleti jasno je; 15 Po calej dolini uči ni, Per mojej dakleti so pa tri! Sim pa šol po dobrave, So lepu pele tičice. Tičice lepu pojo, 20 Rumeno sunce sjalo bo. Pred durmi galje stavijo, Meni k Minkici ves branijo. Jaz bom pa galje le poderl, Minkicine duri pa odperl. Prepoved nič ne pomaga. 1392. (Štajerska.) Lepa je steza vglajena Mihalek mladi, Od Johana do Jurjovih: 5 Da hodi k Lizi spat. Njo pa mi gladi I 39 I * * 4 * Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XVI. F. 7, kjer so napisani verzi 1—4 in /7 —24 in ta-le opomnja: »Sada (t. j. po verzu 4.) pride pervih 6 versiic od pesmice, kojo sim Vam idani pod totim imenom (?J poslal 1 koja začne: Da bi skorej nadeu biu. Potle se poje mesto poslednjih 4 redek u tistej pesmici« : (v. /7— 24). Verz 5 —16 je vzet iz VO. XIII. 66, samo da je za u tiskano 1. Scheinigg je tiskal to pesem v NPKS. u — 12, toda v knjižni slovenščini, m privzel je tudi tukaj omenjene »poslednje 4 redke«, ki slo- vejo v Majarjevem rokopisu: 25 Že drobne tičice pojo, Se bomo h dumi spravlali, Ki rumeno sunce vidijo. Že rumeno sunce sjalo bo. Majar je prepisal pesem tudi v MR. 7/, toda brez vv. 5—16 in s temi premetnbami: 1] Na unej strani dobrave — 2 sveti — 4 Je pa le] To je le — (5) dobrave — (6) lepu — (7) lepu pojo. 1392- Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 6g. II. Pesmi zaljubljene 1393, 1394. 183 Prišli so mi trije možje, Perjeli so ga za pete: So ga cofali No mandrali, 10 Da on obliibi, Da k Lizi več ne grč. Prišla je ta svetla noč, Mihalek k Lizi gre dergoč. Naj le hodi, 15 Naj le hodi, Saj je Liza njegova! 1393 - (Od Sv. Bolfanka na Pesnici.) Stezica je vglajena OdVeršičovih do Lesjakovih. Gdo to si jo je vglada? Vglada jo je Jakec mlad, 5 Dare je hoda k’ Orši spat: Pa naj le hodi, Pa naj le hodi, Saj je Orša njegova! Prišli so trije možje, 10 Prijeli so ga za pete: So ga ciindrali in mandrali, Da je obliiba, da nede več. Prišla je ta temna noč, Jakec že gre driigoč: 15 Pa naj le hodi, Pa naj le hodi, Saj je Orša njegova! Ukral bi jo, pa jo straža čuva. 1394 - (Belokranjska.) »A a a moj Mijo, A a a moj Mijo, A a a moj Mijo, Dže si sinoč bio? 5 Skuda si divojke ljubio? Na čijorn si krilašcu zaspao?« »»Dže sam bio, dobro mi je bilo: Vidio sam gizdavu divojku. Ona mi se lipo zasmejala, 10 Nasmejala, kroz plač govorila: Moje milo, dže si do sad bilo? 1393. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, stran 69. 1394. Neznanega zapisovavca. — Iz ŠPAN V. 104 /05, kjer je v v. o tiskano krilaču. Prvi štirje verzi se pojo za vsakim verzom. 184 II. Pesmi zaljubljene 1395, 1396. Volja, da bi pošla za me: Ukral bi jo, al jo straža čuva. Ja bi sijo jablanu na grane 15 I bi kukal kano kukavica I prepeval kano lastovica: Morda bi se majka smilovala I bi meni svoju hčerku dala I bi mene svojim zetom zvala, 20 Ha, ha, neka!«« ,,Jaz te hočem s silo vzeti.“ 1395 - (Iz Lepe moje črne oči Nišu spale štiri noči; Da bi bile petu čule, Nebi danas se zbudile. 5 Oj devojka, duša moja, Kaj govori majka tvoja? ■) Jel’ te oče meni dati? Če te neče meni dati, Ja te oču šilom vzeti: 10 Svojoj majki na lehkotu, Tvojoj majki na sramotu! Ne sme ljubiti, kogar srce želi. 1396. (Iz Vrbovca.) Šetao se delija Po livadi zelenoj. Sastao je devojku, De se milo plače. 5 Ona plače, juzdiše, Pak si bere ružice. Pital ju je delija: »Sto je tebi, devojka. Da se milo plačeš, 10 Milo plačeš, juzdišeš, Pak si bereš ružice?« Pregovara devojka: »Ah, nemoj me pitati, Zašto milo plačem, 15 Milo plačem, juzdišem, Pak si berem ružice: Jerbo nesmem lubiti, Koga srce mi želi; Rajši ču se pogubit, 20 Nego njega ostavit!« 1395. Zapisal Nik. Stokan. — Iz » Bisera « str. 61. 1396. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. II. 75—76. H. Pesmi zaljubljene 1397, 1398, 1399. 185 Kje rožmarin rodi. 1397- (Iz Bisaga.) Josip moj ljubljeni! Kud mi Jana hodi, Tud rožmarin rodi, Rožmarin zeleni, 10 Cvetek moj ljubljeni! Zišel nam je mjesec U rumenu zoru: Kud mi Josip hodi, Rožmarin mi rodi, 5 Rožmarin zeleni, Bistre noge. 1398. (Od Ljutomera.) Ljubi pa ide k ljubici V lepoj prebeloj opravi, V lepoj prebeloj opravi, V lepem černem klobučeci. 5 »Ne hod’, ne hod’ k ljubici, Zagvišno do te vlovili, Zagvišno do te vlovili No v beli grad odpelali!« »»Mene pa ne do vlovili; 10 Jaz še mam bistre nogice, Ki do me nesle prek gorč Ino črez široko polje!«« Ne jemlji gizdave vdove, ampak pokorno devojko. 1399- (Iz železne županije.) Ravnaj mi, moj mili, 5 Konjiček mi ima Poule ino dvore, Dvojno, trojno kopje, Idi mi, moj mili Kopje pa mi ima Konjiček, na gore. Tri zelene vejnce. — 1397 . Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. št. 75/ (z melodijo). 1398. Zapisal Vek. Šparavec (prim. NPI. 207 ). — Iz PO. XIX. r. 290 v Vrazovem prepisu. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VI. 23 s temi predm- gačbami, ne glede naglasnih znamenj: 1 Lubi — lubici 2 beloj — 3 je iz¬ puščen — 5 hod’] hodi — 7 je izpuščen. — Med 9. in verzom je vtaknjen ta-le: Ne v beli grad odpelali — 10 še mam] mam — n do me nesle] nesle do me — 12 pole. Po tem prepisu jo je Vraz natisnil v NPI. 125—126 s temi premembami: 1 Liibi . . . lubici — 2 prebeloj — 3 (4) klobuceci — 4 (5) lubici — 9 (10) mam] mam ti — 10 (11) nesle do me] d6 me nesle n (12) čez šiiroko. 1399 . Zapisal Josip Varga. — Iz Vrazovega prepisa v VO. VIII. 32. Vraz je tiskal pesem v NPI str. 139—140. 186 II. Pesmi zaljubljene 1400, 1401. Plavaj mi, pa plavaj, 10 Moj zeleni vejnec! Ino mi priplavaj V mojga bratca dvorec. I tam notri idi I njemi povej daj: 15 Či se nej oženo, Nit se naj ne ženi. Naj si on ne jemle Gizdave dovice; Neg naj si on vzeme 20 Pokourno divojko. Dovičino blago Vsigdar oponosno, Divojkino blago Vsigdar v srci drago. 25 Dovica mi ima Krplive za nadrov; Divojka mi ima Rožmarin za nadrov. ,,Lep je, lep brezov les.“ A. 1400. (Štajerska.) Lep bel je brezov les, Je bel in rumen, Se lepši je ta ledek stan, Od vseh ljudi pošten. 5 Deklica neumna ti, Neumna glavca tvoja! Zakaj se s fanti meniš ti, Da so te zapeljali? Vse, kar ti fantič narekuje, 10 Vse ti je zlagal; Sinka ti napravu je, Bo figo ti pokazal! »Nekaj sem se zmislila, Pa hitro bom storila: 15 Nič več ne bom čakala, Se bodem omožila.« ,,Lep je, lep brezov les.“ B. 1401. (Iz Cerovca.) Lep je, lep le brezov les, Beli no zeleni: Lep je neoženjen stan, Radosten, veseli. 5 Ljuba cegelc piše, Za menoj ga pošila: »Delaj, ljubi, zibeljko, Treba mi je bo.« 1400. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 27. 1401. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. B. 12, kjer je bilo s prva pi¬ sano ljep, ljep (v. 1) za lep in za v v. 6 na koncu 5. Tam je pripisan tudi le-ta načrt melodije: Vraz jo je vnovič prepisal v VO. IX. /7 .r temi predrugačbami, neglede na naglasna znamenja: 1] Lepa je lepa brezica — 2] Bela no zelena — 3] Se II. Pesmi zaljubljene 1402, 1403. 187 »»Zibelja narejena 10 ’Z lipovega dreva, Pridi da si ti po njo, Treba ti je bo: Sineka bdš zibala, Pesmičke mu pela, 15 Celo dolgo leto dni V senčici sedela.«« 1402. (Štajerska.) Lep ti je, lep bezgov les, Beli in zeleni, Še lepši ti je ledik stan, Radostni, veseli. 5 Ljuba piše pismice, Meni ga pošilja: »Delaj, ljubi, zibelko, Treba mi je bo.« »»Zibelka je narjena 10 ’Z lipovga dreva, Pridi si le ti po njo, Če ti je bo treba.«« »Sineka bom zibala, Pesmice mu pela, 15 Celo milo leto V senčici sedela.« 1403. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Prišla sta že fanta dva, Prinesla sta mi tri reči: Imberka no lorbeka No klinčovega cvetja. 5 Klinčov cvet lepo diši, Ki fantič dekle liibi; Pa če se mu zlaže, Pa figo njem pokaže. Lipov les je lepi les, 10 Plavi no zeleni; Lepši še je ledik stan, Brumni no veseli. Zibelka je vrezana Iz lipovega lesa, 15 Sineka bož zibala Iz svojega telesa. lepši mi je ledik stan — 5 ceglic — 8 bode — 9 Zibelja] Zibka je — 12] Če ti je treba bo — 14 Pesmice — 15 ddgo —• 16 V senčici] V senci boš. Vraz je pesem natisnil po lem drugem prepisu v NPI 133—134 s temi predru- gačbami, neglede na naglasna znamenja: 1—2] Lep ti, lep brezov les, * Beli no zeleni — 3 mi] ti — 5 Liiba cegelc — 6 Za menoj] Meni — 7 liibi, zibelko — Zibelka — 13 bom — 15 dogo] milo — 16 V senčici. Melodijo ima tudi Kuhač I. št. 288. 1402. Zapisal J. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. Pevec, ki jo je pel, je pač poznal Vrazov natisek v NPI. _ . 1403. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Vrbnjak. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. Pesem se poje kot začetek varijante pesmim, objavljenim pod št. Ig3 — lg4 ' 188 II. Pesmi zaljubljene 1404, 1405. Jabolko, podoba fantov in deklet. 1404. (Iz Cerovca.) En oča, ena mati Sta božnega stana, Ker njedva druga nemata, Kak sina gizdavega. 5 Na meštvo se je vičia, Mešnik nikar ne bo. Ja on drugo nič nede, En lepi fain soldat, On pač drugo nič nede, 10 En mladi oficir! En oča, ena mati Sta božnega stand, Njedva drugo nemata, En ograd zgrajeni. 15 V ogradi drugo nemata, Jablanovo drevo, Moj oča no moja mati Sta bogega stana, Na drevi drugo nemata, Rdečo jaboko: Od zvunah je rdečo, 20 Od znotrah zeleno. Tak ste glih, vi diklice, Kak toto jaboko: Na lici ste vesele, Per srci žalostne. 25 Tak ste glih, vi pajbari, Kak toto jaboko: Od zvunah liibeznivi, Od znotrah falš srca. Na sredi mojega srca 30 Stojita mlina dva, Drugo nič ne delata, Liibezen meleta. 1405. (Iz Frama.) Pa mi druga nič ne imata Kakor mene samega. 1404- Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. s. 79, kjer je pozneje v v. 3. prečrtano ker, v v. 4. pa kak in je pripisana ta-le opomnja: »Napev: Moj oča je veliki siiromak * Na meštvo bi me rad vičia. * Ali ja pa nečem mešnik bit, * Da nemrem spati sam.« — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. 57, kjer je pripisano, da jo je pela L. M. (Lackovička Mar. ?). Ta prepis se od našega natiska, neglede' na naglasna znamenja, razlikuje v tem: 2, 3 ker njedva] Onedva — 4 Kak sina] Sina — 5 se je vičia] se štondera — nikar ne bo] ne bo nikdar — 7 on drugo nič] pač druga — 8 En] Kak — 8 fanj soldak — 9] Kak lepi fanj soldak — 13 Onedva — 18 Rdečo] ’No lepo — 21 ste glih] glih ste 27 libeznivi — 29 mojga 32 Libezen. Vraz je pesem natisnil v NPI. 106 —/07 po tem prepisu, toda s temi predrugačbami, neglede na naglasna zna¬ menja: 3 Oneja drugo — 4 Sina] kak sina — 5 se] se je — 6 nigdar — 7] Ja on drugo nič ne bo — 13 Oneja drugo — 15, 17 driigo — 16 Kak jablan drevo 18] Kak lepo jabuko — 19 zvunah . . erdečo — 22, 26 jabuko — 31 Driigo. — Glede ko?ica primerjaj tudi pesmi št. 1193 —7/95. 1405. Zapisal O. Caf; pela Ter. Puščnik. — Iz CO. II. 63. II. Pesmi zaljubljene 1406, 1407. 189 5 Eni vertec tude imata, Eni vertec ograjen; Notre druga nič ne raste Ko ti sadno drevjiče. To drevje druga nič ne fruhta 10 Ko erdeče jabelke: Od zune so lepe, erdeče, Od znQtre sq pa zelene. Ole tQ je ti prilika Vseh ledik fantičev: 15 Z ustami pravi, z rcjkami grabi, Pa je folišnega serca. 1406. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Moj očk’ nuj moja mati So ubozega stanu, Neč druzga ne imajo Ko j enega sinu. 5 Še tistega če v šolo dajo, Nobenega nimajo. O kaj bo meni nucal Le ta duhovski stan, Dokler bom živ na sveti, 10 Bom mogel ležat sam! Moj očk’ nu moja mati So ubozega stanu; Neč druzega ne imajo Ko en vrtič pred hišo. 15 Druzga ne noter raste Ko drevje jabkovo. Spomlada lepo cvetijo, Jabke zarajajo. Še gor se jabke zarajajo, 20 So lepe, rumene; Le ozun so lepe, ruše, Oznoter gnile vse. Le v ti viži so te deklete: So lepe rožice, 25 Le ozun so lepe, ruše, Oznoter fovš srca. 1407. (Z Gorjanskega.) Moj woča, moja mati, Sre wbuzrej'a stsny, Krer dryzya nre jimdju Ku em^a ssny. 5 Če tizdj'a w šulu d&ju, Wobčn7a ničmsju. Neč drjiz/a nre jim&ju Ko vrtič za hišo. 1406. Zapisal J. Cejan; pravil Andrej Čučič. — Iz Cejanove zbirke IT. 35■ Lihi verzi se pojo tako: Moj očk’, moj očk’ — Moj očk’ nu moja mati — Moj očk’ nuj moja mati. v _ . .. , 1407. Zapisali. Štrekelj. — Iz njegovega rokopisa. Oblike jimaju, vvbu- z«7a, eni^a, hišd, jabowko, rsdleč« so narečju nez?iane. 190 II. Pesmi zaljubljene 1408, 1409, 1410. N«č dryzva v rien n« ras«, \V0z7yn l«pu rsdičč«, 10 Ku ano jabowko: Woznutir 71'nlo wse. T«ku jdfh st« vi, dekličti: \V0z7yn liepi, r«dieči, 15 Woznutir fowš srca. 1408. (S Kamena na Soči.) Moj oče in moja mat’ So prav nega bozga stanu, Per hiš druzga nimaje Ko samga mene snu. 5 V šolo me č’je dati, Ker študirat jest ne znam; Črna suknja m č’je oblejči: To je gospojski stan. 1409. (Z Banjšic.) Moj oča, moja mati Sta vboz’ga stanu! Sta vboz’ga stanu: 5 Druz’ga nemata Mi, mi, ja, ja, Koj drevce sadu. Na drevci mi ras’jo R’deče jab’ke: Od zuna so lepo pisane, 10 Od znotre so gnile vse. Fantje so zapeljivi. A. 1410. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Men se zdi, fantje vsi So, kak veter žene: Hočjo le ljubit vse, Vzeti pa nobene. 5 Res besed kakor med Sladkih je spočela: Oh nikar, Bog obvar, Da bi jim verjela. 1408. Zapisal J. Maligoj. — Iz njegovega rokopisa. i4og. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 32 a. V petju se vsak drugi verz ponavlja tako, kakor je navedeno pri 2. verzu prve stroje. 1410. Zapisal J ož. Klemenčič. — Iz njegove zbirke str. g — 10. Pesem je preumetna in pač samo ponarodnela. V v. 14 je približuje pač za prilizuje. II. Pesmi zaljubljene 1411, 1412. 191 Kupi pit’, prav je zvit, 10 Hoče te goljufati; Vse reči govori, Dobro zna lagati. Pride rad k tebi spat, Milo te kušuje; 13 »Žena boš, jaz tvoj mož,« Tak se približuje. Dekle, ki vse jim stri, Kar oni želijo, Se solzi, ker doji, 20 Fantje pa smejijo. Pozno le taki se Ptiček da spoznati: Oh, zato je tak zlo, Treba se jih bati! 1411. (Iz šmarskega okraja na Stajarskem.) Men se zdi, fantje vi, Kako veter žene, Radi bi ljubili, Vzeli pa nobene. 5 V oštarijo jo pelja, Vince ji kupuje: »Le ga pij, le ga pij!« Tako jo lahuje. Zvečer gresta v kamro spat, 10 Sladko jo kušuje; »Moja boš, jaz tvoj mož,« S tem jo zapeljuje. Fantje so zapeljivi. B. 1412. (Iz šmarskega okraja na Stajarskem.) Od leta do leta Mi fantič obeta: »Da tebe, moj deklje, Za ženo bom vzel. 5 Le bodi mi zvesta, Boš letos nevesta, Le za me ohrani Deviško srce.« Kdaj si me kolj srečav, 10 S mi vedno obečav: »Da ti boš moja žena In jaz pa tvoj mož. Brna zmiram vesela, Brna mirno živela, 15 In zmiram gosposko Vozila se boš.« Nobenemu fanti Ni zdaj za verjeti, Ker sami lažnjivci 20 So in zapeljivci. Se tej le priklanja, Na njo se naslanja, Da jo v mreže dobi, Potem se jej smeji. 14 n. Zapisala Mar. S to klas. — Iz njenega rokopisa. 1412. Zapisala Mar. St o ki as. — Iz njenega rokopisa. 192 II. Pesmi zaljubljene 1413, 1414. Fantje so zapeljivi. C. 1413- (Iz Frama.) Rasti, rasti, rožica rumena, Drobno razcvetena! Ko bQŠ enkrat utergana, Ne bQš v^č precvetala. 5 Ravno tako deklice: Dokler si še mlada, Dokler si še mlada, Lehko si zapeljana! Fantič s§ ti priduši, 20 Pa s^ ti zlaže, FigQ ti pokaže: Nesi v§č sam svojna deklica. Tude nesi žena zakonska, Tude si škrinjica 15 Blaga predragega. Ti si ravno tako zmešana Ko voda na stezi, Ko težki vozi grejQ. Fantje so zapeljivi. D. 1414. (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Ne veri, deklina, nikdar, Kaj pravi tvoj ljubi pebar: Ja on se ti v lice sladi, Za hrbtom pa figo drži. 5 Če ravno obeča ti že, Da v zakon on meti te če, Le veri, to velka je laž, Če le zanoriti se daš. Ti misliš, da v srcu ma med, 10 Al v njegovih prsih je led! Zanoriš se, ljuba dekle, Ko v mrežico pisani ptič. Če sirota zapeljana si In v zibeli se kaj glasi, 15 Te sama si brišeš solze, On pa ne pogleda te. In deklina boga je stvar, Naj bo pametnejši pebar! Če ona zapeljat se če, 20 To pri moj duši ne gre. Jaz ženske vse zagovorim, Da rojeni ženskin sem sin: Ker biti če ženskin cigan, Naj hitro raztrga ga vran! i 4 i 3 ' Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 63. 1414. Zapisal Jož. Klemenčič. — Iz njegove zbirke str. g. Pač samo II. Pesmi zaljubljene 1415, 1416, 1417. 193 I4I5- (Iz Precetinec.) Ne verte, dikline, vsigdar, Kaj pravi vam liibi pajbar! Čeravno se v lice sladi, Za hrbtom ti fige tišči. 5 Čeravno obeča ti že, Za ženo on vzeti te če, Pa veri, da velka bo laž, Če le zanoriti se daš. Sirota zapelana si 10 No v zibiki kaj se glasi. Le sama si zbriši solze, On več ne pogleda na te. Ženskica slaba je stvar, Naj bo pametnejši pajbar, 15 Če ona zapelat te če, Poreči joj: nečem jaz te. Jaz pa ženske zagovorim, Da rojen od ženske ja sem: Ker če bit ženski cigan, 20 Naj prle razčeše ga vran! Fantje so kakor škorpijoni. 1416. (Iz Frama.) Kar sem kolj pisal, Nesem prav pisal, Aube, aube, kaka le zver! To je prigliha 5 Mladih fantičov, Kteri no zauber dekle ima! Škerpjonu sem pisal, Nesem prav pisal: Z repom pomegne, 10 S škarjami prejme, Z gobcom veliko ljudi umori. Z rokmi jo grabi, Z ustmi ji pravi, V serci ležnive misli ima. Dekleta so goljufiva. 1417. (Iz Koborida.) »Velika žalost me sprehaja, Ker jaz pojdem s tega kraja, S tega kraja v drugi kraj, Nazaj me več ne bo.« 5 »»Fantje ljubeznivi! Kako ste zapeljivi: Dekleta zapeljujete, Nazaj ne pridete!«« »Mi nismo zapeljivi, 10 Dekleta so goljfive; Še nisem storil marša dva, Je že imela druzega!« I 4 I 5 - Zapisal Jožef Krajnc; narekovali M. in F. Petek. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. 1416. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. 43. Prim. glede konca št. 1403. 1417. Zapisovavca jieznanega. — Iz zbirke J. pl. Kleinmayrja. 13 194 II. Pesmi zaljubljene 1418, 1419, 1420. 1418. (Z Oblok.) »Na žalost me sprehaja, Ker moram s tega kraja, Iz tega kraja v drugi kraj, K ne pridem več nazaj.« 5 »»Oj fanti ljubeznivi, Kako ste zapeljivi, Dekleta zapeljujete, K nazaj ne pridete!«« »Mi nismo zapeljivi, 10 Ve druge ste goljfive; Komaj sem storil en marš od vas, Si imela druzega.« Vsaka naj varuje venček svoj. A. 1419. (Iz Frama.) Fantič je skoz vesel, Žvižgal si je ino pel, V jutro je zgodaj vstal, Pojde kosit. 5 Fantje si juckajo Zebca pravi: čin, čin, 10 Hitro pojte sušit, Vsej nas je že pet Samih deklet. Prepelica si prepeli, K žetvi nas gor budi, 15 Vsaka si vzeme naj Serpiček svoj! Hola, golobček moj, Prav lepo si zapoj: Vsaka si varje naj 20 Kranceljček svoj! 1420. (Iz Oplotnice.) Zbralo se jih je pet, Samih mladih deklet, V hladnem jutru Začele so žet. 5 Golobček preljubi moj, Ti mi pač tak zapoj: Vsaka naj varje si Venček svoj! Škrjanček že žvrgoli, 10 Fantiče gor budi: Fantje le vstajajte, Gremo kosit! i 4 l8 - Zapisal J. Kokošar. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pripisano, da je povsod znajta v tolminskih hribih. i 4 T 9 - Zapisal Oroslav Caf, — Iz CO. IV. 23. Za v. 5. je puščenega nekaj prostora praznega, kamor je mislil Caf pripisati, kar manjka, pa je to pozneje pozabil. 1420- Zapisal Jož. Somrak. — Iz zbirke A. Kovačiča. II. Pesmi zaljubljene 1421, 1422, 1423, 1424. 195 Vsaka naj varuje venček svoj! B. 1421. (Iz Radovljice.) Za kranceljc se je treba bati, »Če se za kranceljc bojiš, Pri fantih je luštno ležati. Zakaj pa pri fantih ležiš?« Nedolžnost se prelehko izgubi. 1422. (Iz Suhorja.) Dokler sem majhna bla, Sem zmirej mislila, Da fanta ni na svet, Da b’ mogelj krancelj vzet. 5 To se lahko zgodi, Da krancelj se zgubi Pri vsaki majheni Priložnosti! 1423. (Iz Krope?) Dok sem še mlada b’la, Sem zmirom mislila: Pa da ga ni na svet, K’ b’ mi mogel krancel vzet. 5 Pa to se kmal zgodi, De krancel se zgubi Pri vsak’ najmajnši Priložnosti! 1424. (Z Banjšic.) Sem zmeraj mislila, 5 De krancelj se zgubi Oj de ga nij na svet, Pri vsaki majhni Ki b’ mogel krancelj vzet: Priložnosti. Se že tako zgodi, 1421- Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. po. ...... 1422 . Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zlnrke, ki jo hram Matica. - Zapisal Ant. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 30. 1423 . 1424 , 13’ 196 II. Pesmi zaljubljene 1425, 1426, 1427, 1428. I425- (Iz Cerkna.) Dokler sem mlada bla, Sem zmiraj mislila, De ga ni na svet, De b mogel krancel vzet. 5 Pa tu se vse zgadi, Se krancelj lahk zgubi Pr vsaki majhni Prložnosti. 1426. (Iz Svečan in Podkrnosu.) Doklieder sem mvada bva, Sem zmiram misliva, Da ha kni na sviet, Da bi mi mohovkrancel vzet; 5 Al to se lajht zhodi, Da krancel se zhubi Prianoj majbenoj privožnosti. Daklete, spokorite se, Spomnite se na me, 10 Da vaše rdeče ličice Se bojo prafarbale, Vaše bistre oči Bojo zatiemnele, Ko so ble cveč zalublane. Nedolžnost se prelehko izgubi. B. 1427. (Iz Cerovca.) Ojstra kosa, rosna trava, Lehko kosic prekosi, Lepa ljuba, bela postlja, Lehko ljubi preleži. 5 Anjčka nosi tenko janjko, Da še mlada je deklič. Če de Vanek se je tika, Ne de dolgo več deklič. Z ljubim me hočejo razločiti. Kaj je tebi ptica, Bčla golobica, Kaj tak prebleduje Ti rumeno lice? 1428. (Kranjska?) 5 »Kaj ne b’ prebledvalo Mi rumeno lice: Ki me drugi čejo Z ljubim razločiti! I 4 I 2 5 - Zapisal Fr. Sedej. — Iz njegovega 7'okopisa. 1426. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 242, 244. 1427- Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. a. 63 (166). 1428. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 64—65. Primerjaj glede konca št. 1397. Dvojim, da bi bila pesem kranjska, mariveč se mi zdi prede¬ lana iz pesmi, objavljene pod„ nastopno številko. Kastelec jo je mogel imeti od Vraza, ki mu je poslal za Cbelico 6 narodnih (Dela V. 146). II. Pesmi zaljubljene 1429. 197 Če bodo mene drugi 10 Z ljubim razločili, Žalostno bo moje Na svetu življenje. Če bo moja solza Na kamen padla, 15 Kamen se bo zdelil Na dva drobna dela. Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Tebe bom tergala, 20 Okol’ serca djala. Koder moj ljubi hodi, Tam rožmarin rodi, Rožmarin zeleni, Moj ljubi ljubljeni!«« Kaj je tebi, vtiča, Siva golobica, Kaj tak prebleduje Ti rumeno lice? 5 »Kaj m’ prebledovalo Ne b’ rumeno lice, Da me drugi čejo Z ljubim razločiti? Če do mene z ljubim 10 Ljudje razločili, Žalostno de mojo Na sveti živlenje. 1429. (Iz Cerovca.) Če de moja solza Na kamen opala, 15 Kamen de se kala Na dva drobna tala. Pelin pelinkovec, Pelin žarko cvetje, Jaz bom te trgala, 20 Lice ž njim brisala. Kde moj ljubi hodi, Tam rožmarin rodi, Rožmarin zeleni, Cvetek si ljubleni! 1429. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. II. 8 (61), kjer je spiva bilo drugači: 2 Šivaj Bela — 5, 6] Kaj m’ neb’ prebledovalo * Rumeno lice — 15 kala] tala — 24 Ti cv. s. 1 . Pozneje je še popravljeno: 7 drugi] ljudje — 30 Žalno] Stalno in pripisana k v. /9— 20 vanjanla: Tebe bom trgala, * Okol SrPU rliolo TXirIj.Ir.~~r. 4,..JI 4~ /„ ~ Xir4 „ Ir. rJIIr, . Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 26 s temi premembamt, neglede na naglasna znamenja: 3 prebledujejo — 4 rumene lica — 5] Kaj pregledo¬ vala — 6] Meni ne bi lica — 7 drugi] ljudje — 9 z ljubim] ljudje — 10 Ljudje] Z ljubim — 12 življenje — 13 souza — 18 Pelin] O ti — 19, 20] Tebe bom trgala, * Okol srca djala — 24 si] je — 26 Tam mi] Za njim — 28 Per enem — 3 °] O ti drago mesto — 32] Vso mojo veselje. — Vnovič jo je po tem ravnokar omenjenem prepisu prepisal Vraz v VO. XI. 46 s temi predrugačbami, neglede' na naglasna znamenja: 3 prebleduje — 4 Ti] Tvoje — 5, 6] Kaj si ne bi meni * Prebledovale lica — 7, 9 ludje — 8, 10 lubim — 13 suza — 18 O ti] Mojo — 20] Na srce devala — 21, 25 Ge — 21, 25 lubi — 24 jej moj — 24 lubleni — 26 tuži — 28 krali — 30 O ti] Mojo — 31, 32] Vu tebi prebiva * Se veselje mojo. Melodijo ima (iz Kranjske!) hu/iač II. št. 641, kjer je natisnjena tudi prva stropa, toda izprevrženo: 3, 4] Kaj ti tak prebidnjo (!) * Rumene lica? 198 II. Pesmi zaljubljene 1430. 25 Kde moj ljubi služi, Tam mi srdce toži, V Čakovskemi gradi Pri 'nem mladem kralji. Čakovec, Čakovec, 30 Žalno mojo mesto! V tebi mi prebiva Vso veselje mojo!« Z obrekovanjem razdrta ljubezen. 1430 - (Iz Ziljske doline.) Čej si, Nežica, doma, Da te nišči ne pozna? Jes sen pa le tan doma, Čj er teče voda spod vogua. 5 Voda teče da žvenkla, Mi žene mlinska kamna dva. Pa se ne mele drujega Ko lubezen najina. Tan se j’ dečua vmiva.ua, 10 Mene je spominjaua; Mene je spominjaua, Svetle sloze takaua. 143°. Zapisala Weiss in Sommer. — Iz Majarjeve zbirke v VO. XVP B. 3— 4. Majar je prepisal pesem vnovič v svojej zbirki VO. XIII19—20 s tem. premembami neglede na u za u: 3 sen.. . doma — 4 teče — 13 Prej] Še prej — Za 14. verzom sla vtaknjena dva: Še prej ki jo zapustu bon, * Tribarti jo še kušnu bon — 15 Lepe. . . bon — 16 bon — 18 bo — 20 perst — 25 naj’ hudi — 26 Hudi — 28 Naj’ — 29 Ktor . . . sturu] Tur . . . sturu. — Prepis Majarjev v njegovi zbirki MR. 169 se od tega zadnjega razlikuje v tem: 2 nihči — 5 da žvenkla] da vse žvenkla — 7 Taj Tan — 8 Ko] Kakor — 10—12] Svetle sloze takala, * Svetle sloze takala, * Mene se spomenjata — 13 Še prej] Prej — (13 a) Še prej ke] Prej ko — (14 a) Še tribarti jo kušnil bon. — 15 Lepo... zahvalit — 16 Na] Na mojo — 16 povabil — 17] K tvojej voscejti pa ne gren — 18 Tvoja — 19 porači] voscejti — 20 posiplajo — 21 vj na — 24 Brez uržaha] Od hudobnah ludi. S 1 tem verzom neha pesem in je pripisano: »P Zabnicah ješče pristave: Zlodej polomi babi kosti, * Ki naji vkup ne pusti! Ta pesen je take na Goričkim, v Krajnskoj i blizo po celoj Sloveniji znana.« Vrazov prepis (v VO. XV. 60) se od drugega prepisa Majarjevega v VO. XIII. razlikuje samo v tem: 4 teče — 17 grjen — 19 porači — 25 naj. — Natisek v Kuhačem zbirki II. št. 493 (z melodijo) ima za vsakim parom prispev »Ti- draja. draja, drajta dra! * Tidraja, draja drol«, sicer se pa od poslednje Ma¬ jarjeve redakcije (v MR. 169) razlikuje, neglede, da piše 1 za l, pa ie in je za e, v tem'. 2 nišči — 16 mojo] svojo. Scheinigg je v NPKS. str. 27— 29. zvaril ta zapis in zapis v Janežičevem Cvetju (gle) nastopno številko) v eno redakcijo , vzemši nekaj iz tega, nekaj iz drugega zapisa, in podal vse v knjižni slovenščini, tako da ni več znati prvotnih zapisov. Pod črto ima (iz drugih zapisov) te-le varijante: a) K v. 1 do 12: Voda teče, da vse cinglja, * Izpod ogla mirnastega. * Tam se je dečva umivala, * Zraven name se spominjala. (To varijanto podaje Vraz v VO. XVI. C. 8 tako-le: Woda teče, da žvenkwa, * Wun spod wogwa mirnasta. * Tam se je lubca miwawa, * Na mene se je spaminjawa.) — b) K v. 13: Prej ko pojdem k spovedi. — c) K v. 19 — 20: Tebe k poroki peljejo, * Mene k pogrebu po¬ nesi. •" Tebe bodo poročali * Mene v črno prst zasipali. — K v. 27— 28: So pri mraku okol’ letale * Noj najino žlahto zrajtale. — e) K v. 25— 28: Kdo bi le bil razšajdal jo, * Ko tri babe kvaterne: * So pri mraku letale, * So nama žlahto zrajtale! II. Pesmi zaljubljene 1431. 199 Prej ki poj dan k porači, Prej še poj dan k lubici. 15 Lepo jo zahvalu bon, Na voscejt jo povabu bon. »Jesktvojej voscejti ne gren, Tva voscejt masa čudna bo. Tebe k porači popelajo 20 Mene v černo perst zasiplajo. Der pridaš v britaf žegnani, Polej na grobič zelani. Tan je lubezen najina, Brez uržaha razšajdana. 25 Razšajdali so naj hudi ludi, Hudi ludi in babe tri. Na tratici so kvafale, Naj lubezen zderjale. Ktor to je sturu, nema prov, 30 Tudej srenče ne bo mou!« 1431 - (Iz Lišan v Rožju.) »Dečlh mojh, čej si domd, Da te nihčir nič ne pozna?« »»Tam, čer sim dečla jes domd, Teče vodci, da vse cingld. 5 Ko sim v tej vodi se vmivala, Sim, pubič, na te žinjala.«« »Ali, ko si vmivala se, Si mela mokre ličice?« »»O ja, mam mokre ličice, 10 Zmočile so mi je solzice.«« »Mej lice mokre al suhe, Na mojo ohcet vadam te.« »»Na tvojo ohcet prit’ne mo, Oj, tvoja ohcet čudna bo: 15 Tebe h poroči popeljejo, Mene že v perst zasipljejo. Prideš na britof žegnani, Poglej na moj grob zčleni. Spomni na ljubezen najnd, 20 Brez uržaha razšajdano: Si rajtal, da druge štimdm, Pa le tebč per serci mam.«« »Tri babe so k men’ stopile, So gerdo te zatožile.« 25 »»Kdor metožuje, nima prov, Nikol on sreče ne bo mčv. Bog daj vsim vernim sveti raj, Tim pustim babam g;a kne daj!« « »O, zdaj pa vem, čej si domd, 30 Moje sercč te spet poznd: Zdaj dam nazaj ti serček moj, In na vsolej ostanem tvoj!« 1431. Zapisal Ant. Janežič (?). — Iz Cvetja slovanskega naroda str. 6—7. 200 II. Pesmi zaljubljene 1432, 1433, 1434. 1432 . (Iz Kranjske okolice.) »Ljub’ca moja, kje si domd, Ker te nobeden ne pozna?« »»Jest sem pa oj tam domd, Kjer voda teče in cerld.«« 5 »Jest se pa zdaj oženil bom, Tebe na ofcet vabil bom.« Tebe h poroki popeljejo, 10 Mene na britof nesejo; Tebe bojo poročali, Mene bojo zasipali. Prideš na britof žegnani, Poglej na moj grob zeleni: 15 Tam bo naji ljubezen jenjala, Ki jo je stara baba šajdala. »»Na tvojo ofcet prit ne m6, Oj tvoja ofcet čudna bo: Bog daj vsem dušam sveti raj Sami stari babi ga ne daj!«« 1433 - (Kranjska.) »Oj dekle, kje si doma, Ker te nobeden ne pozna?« »»Jaz sem pa tam doma, Kjer teče voda od jezera.«« 5 »Kadar se jaz oženil bom, Na svatbo te povabil bom.« »»Na svatbo tvojo me ne bo, Ker svatba tvoja čudna bo: Ko tebe v prvo kličejo, 10 Meni zdravnika peljejo; Ko tebe v drugo kličejo, Mene na pare devljejo; Ko tebe v cerkev peljejo, Mene k pogrebu nesejo; 15 Ko tebi godci godejo, Meni zvonovi pojejo; Ko tebi svatje plešejo, Pogrebci me zasipajo!«« 1434 - (S Kamena na Soči.) lam stoji vrteč zelen, Dečva po vrtu prajngala, S te lepmi rožci obsajen. S te lepmi rožci marnjala. 1432. Zapisal Fr. Bradaška. — Iz Slov. Glasnika II. (1858) i6y. I 433 - Zapisal A. K. — Iz zbirke Dav. Petelina II. 5— 6, kamor je pre¬ pisana iz »Domačih vaj« alojzijeviških. 1434. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1435. 201 5 Sem pride en Žolnir, En lep žolnirski oficir. Praša: »Dečva, od kod si ti doma, Ker te nobeden ne pozna?« »»Jest sem od tod doma, 10 Kjer voda teče in Šumija. Sedem let sem te čakala, Še sedem let te bom žalvala. Tebe popeljejo k poroštvu, Mene ponesejo v črno zemljo. 15 Kedar boš stopil pred oltar, Tebe bo poročal črni far. Kedar nažegnan britof stopiš, Oglej se na zeleni grob: Tam boš videl srce tvoje, 20 Brez uržaha zrušajdana; Zrušajdale so babe tri, Vzem zlomak babe in njih kosti!«« Če se ne vrnem, pridi na moj grob. 1435 - (Iz Medjimurja.) Kaj si se, dušica, name resrdila? Ti misliš, dušica, da ja druge ljubim? Ne misli, dušica, da ja druge ljubim, Neg misli, dušica, da je men’ oditi, 5 Da je men’ oditi, v tuji orsag prejti, V tuji orsag prejti, tam mi bu vumreti. Potrud’ se, dušica, na moj grobek dojti, Na moj grobek dojti, ovak govoriti: Tu si ti prebivaš, o moj mili dragi, 10 O moj mili dragi, ’simu svetu jalni, Tvoje bele kosti meni su zadosti! Gradite mi brvi ’z mč črlene krvi, Gradite mi mosti z moji’ beli’ kosti, Kod se bo šetala moja mila draga, 15 Moja mila draga 'sernu svetu jalna, Da si bo spoznala miloga dragoga, Miloga dragoga, srcu povoljnoga. 1435. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika (VIII.) 1862, str. 34. Glede konca primerjaj št. 260. 202 II. Pesmi zaljubljene 1436, 1437, 1438. Bolečine od (Iz Stara je majka justala, Bele je dvore pomela, Ladne je vode donela, Črne je kave skuhala, 5 Svoju je čerku budila: »Justaj mi, justaj, čerkica!« »»Nemorem,majka,justati.«« bližnje ločitve. A. 1436. Varaždina.) »Jeli te boli glavica Za jonim mladim junakom, 10 Koji nam zutra jodlazi?« »»Boli me, majka, glavica Za jonim mladim junakom, Koji nam zutra jodlazi!«« Bolečine od bližnje ločitve. B. M37- (S Kamena Tamkej, tamkej ’na planinca, Ta planinca zelena, Po nji hodi ’na deklinca, Ta deklinca zauberna. 5 Tamkej, tamkej je ’na hišca, Kjer studenček gor drži, De si ljuba srce friša, Da jo žalost ne umori. Moja ljuba je prav mlada 10 Lih okoli šestnajst let, na Soči.) Mojmu srcu je dopadla, O glih moja mora bit. Ko bi pobič poprej vedel, Kako je ušahan lih ta svet, i5 Bi ne bil ljubezni delal, Ker jo moram zapustit. Moja ljuba je prav bela, Lih koj te bel paden sneg; Mojmu srcu je dopadla, 20 O glih moja bo zares! 1438. (Goriška.) Tamkej, tamkej je planin’ca, Ta planin’ca zelena, Po nji hodi ’na deklin’ca, ’na deklin’ca zauberna. 5 Tamkej, tamkej je na hiš’ca, Kjer studenci zvirajo, Da si ljub’ca srce friša, Da jo žalost ne vmori. 1436. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III 18; glede začetka primerjaj št. 168. I 437 - Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegovega rokopisa. 1438. Zapisal M. Trnovec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, stran 48. II. Pesmi zaljubljene 1439, 1440, 1441. 203 Moja ljubca je prav mlada 10 Okoli tih šestnajstih let, Moj mu srcu je dopala, Da prav moja more bit! Moja ljub’ca je prav lepa, Ko ta beli zimski sneg, 15 Mojmu srcu je dopala, Da prav jest jo morem vzet. I 439- (Goriška.) Tamkaj, tam stoji planinca, Ta planinca zelena; Tamkaj,tam pahod’deklinca, Ta deklinca zavberna. 5 Tamkaj, tam stoji ’na hiša, K’ jo studenček lep zdrži, Da si dečva srce friša, Da jo žalost ne umori. — Fantje, fantje, le vstanite 10 In kosice napravljajte: Travniki so že zeleni, Rožice že cvetejo. Naj le, naj le cvetejo, Meni nič ne hasnejo; 15 Mojo ljubo so mi nesli V zemljico hladno. Oj, že lan’ sva si obljubila, Da se vzameva ta pust; Se obljuba ni spolnila, 20 Ker si b’la prehitrih ust. 1440. Z Vršna. Tamkej, tamkej je planinca, Ta planinca zelena; Po nji hodi ena deklica, Ta deklica zauberna. 5 Tamkej, tamkej stoji hiša, Mim studenček mi šumi, Da si ljuba serce friša, Da jo žalost ne umori. ,,Kdo bo tebe, dekle, troštal?“ A. 1441. (Iz Žreč na Štajerskem.) Dov bo, dekle, tebe trošto, Ko te bodem jes zapustu ? »Troštale me bojo tičice, Ki po luftu letajo.« 5 Eno puško bodem kupu, Vse te tičke bom postrelu, De te na bojo več troštale In moj ga sarca žalile. 1439. Neznanega zapisovavca (J. Kende?). — Iz zbirke J. pl. Klemmavrja. Konec od v. 8. dalje spada k drugim pesmim. 1440. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke S. Rutarja. 1441. Zapisal J. Kovač. — Iz » Besednika « VII. (1875) 130; kjer je v v. 37. tiskano po pomoti tujd’ na mesto hujd’. 204 II. Pesmi zaljubljene 1442. Dov bo, dekle, tebe trošto, 10 Ko te bodem jes zapustu? »Troštale me bojo ribice, Ki po vodi plavajo.« Eno mrežo si bom kupu, Vse te ribce bom polovu, 15 De te na bojo več troštale In mojga sarca žalile. Dov bo, dekle, tebe trošto, Ko te bodem jes zapustu ? »Troštala me boj’ drevesa, 20 Ki po svetu rastejo,« ’No sekiro si bom kupu, Vse drevje bom poseku, De te na bode več troštalo In mojga sarca žalilo. 25 Dov bo, dekle, tebe trošto, Ko te bodem jes zapustu? »Troštale me bojo rožice, Ki po zemlji cvetejo.« Eno koso si bom kupu, 30 Vse te rož’ce bom pokosu, De te na bojo več troštale In mojga sarCa žalile. Dov bo, dekle, tebe trošto, Ko te bodem jes zapustu?« 35 »Troštale me bojo zvezdice, Ki na nebu svetijo.« Prišli bojo hujd’ oblaki, Vse te zvezde ti pokrili, De te na bojo več troštale 40 In mojga sarca žalile. Dov bo, dekle, tebe trošto, Ko te bodem ješ zapustu? »Troštala me bo zemlica, Ker še bom po jej hodila.« 45 V zemljo bodem jamo skopo, Notar bodem te pokopo, De te na bo več troštala In mojga sarca žalila. Dov bo, dekle, tebe trošto, 50 Ko te bodem jes zapustu? »Troštala me bo Marija S svojim sinam Jezusam!« Kdo bo, dekle, tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? »Troštale me bojo tičice, Ki po luftu Ičtajo.« 5 Eno pukšo bodem kupo, Vse te tičke bom postrelo, De te ne bojo troštale In moj’ga srca žalile. Kdo bo, dekle, tebe troštav, 10 Ko te bodem jez zapustov? »Troštale me bojo ribice, Ki po vodi plavajo.« Eno mrežo bom si kupo, Vse te ribce bom polovu, De ne bojo več troštale In moj’ga srca žalile. Kdo bo, dekle, tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? »Troštala me bojo drevesa, 20 Ki po svetu rastejo.« ’no sekiro si bom kupo, Use drevje bom posekb, De te ne bode več troštalo In moj’ga srca žalilo. 25 Kdo bo, dekle, tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? »Troštale me bojo rožice, Ki po zemlji cvetejo.« 1442. (Iz celjske okolice.) 15 1442. Neznanega zapisovavca. — Iz » Ljablj. Zvona « IV (1884) 420. Ta zapis se čudovito strinja s prejšnjim, ni li samo prepis iz » Besednika«? Zlasti napaka tud’ za hud’ govori za to. II. Pesmi zaljubljene 1443. 205 Eno koso si bom kupo, 30 Vse te rož’ce bom pokosu, De te ne bojo več troštale In moj’ga srca žalile. Kdo bo, dekle, tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? 35 »Troštale me bojo zvezdice, Ki na nebu svetijo.« Prišli bojo tud’ oblaki, Vse te zvezde ti pokrili, De te ne bojo troštale 40 In moj’ga srca žalile. Kdo bo, dekle, tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? »Troštala me bo zemljica, Ker še bom po njej hodila.« 45 V zemljo jamo bodem skop6, Notar bodem te pokopo, De te ne bo več troštala In moj’ga srca žalila. Kdo bo, dekle, tebe troštav, 50 Ko te bodem jez zapustov? »Troštala me bo Marija S svojim sinam Jezusam!« 1443 - (Od Sv. Trojice na Štajerskem.) Kdo de tebe, mičika, troštal, Če te šocel bQ zapustil? »Mene bojq tiste vtiče tro¬ štale, Ki po liifti lečejcj.« 5 Novq ptikŠQ bQm si spravil No te ftice bQm postrelil, Ki po liifti lečejcj. Kdo de tebe, mičika, troštal, Če te šocel bQ zapustil? 10 »Mene bojQ tiste ribe troštale, Ki po morju plavajcj.« Novi sakič bQm si spravil No te ribe bq>m polovil, Ki po morju plavaj q. 15 Kdo de tebe, mičika, troštal, Če te šocel bq> zapustil? »Mene boj<3 tiste rože troštale, Ki po polju cvetejQ.« Novq kosQ btjm si spravil 20 No te rože bQm pokosil, Ki po polju cvetejcj. Kdo de tebe, mičika, troštal, Če te šocel bQ zapustil? »Mene bq)de Marija troštala, 25 Smilena mati Jezusa!« En ograd btjm naredila, Polno rožic nasadila. Rasi, rasi, rasi, rasi, rožmarin, No vse druge rože ž njim. 30 En piišelc bom naredila, S’ plavo žido ga bom povila, Deni si ga ljiibi za klobuk, To bQš mel za slovo! 1443. Zapisal O. Caf; pela njegova sestra Mičika. — Iz C O. I.5 6. Pri verzu 20 je pripisano, da se za vse poje tudi te. Druga opomnja pravi, da se poje pesem Avte v Cvičini« (Svičini). V v. 25. ]e mati pisano v roko- pišu mi. Konec spada drugam. 206 II. Pesmi zaljubljene 1444, 1445. I444. (Iz Frama.) Kdo bo tebe, dekle, troštal, Da bo te tvoj fant zapustil ? »Mene bojo troštale rožice, K’ mi po travnikih cvetejo.« 5 Še no koso si bom kupil No te rožce bom pokosil, Da te ne bojo troštale, Da te ne bojo troštale. Kdo bo tebe, dekle, troštal, 10 Da te bo tvoj fant zapustil? »Mene bojo troštale ribice, Ki mi po morju plavajo.« Še no mrežo si bom kupil No te ribice vse polovil, 15 Da te ne bojo troštale, Da te ne bojo troštale. Kdo bo tebe, dekle, troštal, Ko te bo tvoj fant zapustil ? »Mene bojo ptice troštale, 20 Ki mi po luftu letajo.« Še no puško si bom kupil, No te ptičce vse postrelil, Da te ne bojo troštale, Da te ne bojo troštale. 25 Kdo bo tebe, dekle, troštal, Kda te bo tvoj fant zapustil ? »Mene bo troštala Marija S svojim milim Jezusom.« M45- (Štajerska.) Gdo de, mička, tebe potroštal, Če te lubi bo zapustil? »Mene pa bojo tiste vtiče troštale, Ki po zraki lečejo.« 5 Jas pa bom si eno puško kupil, Kaj mo tiste vtiče postrelil, Ki po zraki lečejo. Gdo pa, mička, tebe bo potroštal, Če te lubi bo zapustil? 10 »Mene pa bodo tiste rože troštale, Ki po poli cvetejo.« Jas pa bom si eno koso kupil, Kaj mo tiste rože vse pokosil, Ki po poli cvetejo. 15 Gdo pa, mička, tebe bo potroštal, Če te lubi bo zapustil? 1444. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. 57. „ 1445 - Zapisovavca neznanega. — Iz v zbirke, ki jo je spisal Dominik Čolnik in jo je prot. Levec dobil od realca Štnuca. V zvezi S 7 ijo je pisana pesem »Lepi vrtec bom naredila », ki ni ž njo v zvezi. II. Pesmi zaljubljene 1361, 1362. 207 »Mene pa bodo tiste ribe troštale, Ki po morji plavajo.« Jas pa bom si en sakič kupil, 20 Kaj mo tiste ribe vse polovil, Ki po morji plavajo. 1446. (Iz šmarskega okraja na Štajarskem.) Kdo bo tebe, deklje, troštal, Ko te jaz zapustil bom? »Troštale me bojo ptice, Ki pod nebom letajo.« 5 Eno puško si bom kupil, Vse te ptičke bom postreljil, Da te ne bojo troštale In mojga srca žalile. Kdo bo tedaj tebe troštal, 10 Da te jaz zapustil bom? »Troštale me bojo rožce, Ki po travnkih cvetejo.« Eno koso si bom kupil, Vse te rožce bom pokosil, 15 Da te ne bojo troštale In mojga srca žalile. Kdo bo tedaj tebe troštal, Ko te jaz zapustil bom? »Troštale me bojo ribce, 20 Ki po vodi plavajo.« Eni čolnič si bom kupil, Vse te ribce bom polovil, Da te ne bojo troštale In mojga srca žalile. 25 Kdo bo tedaj tebe troštal, Ko te jaz zapustil bom? »Troštala me bo Marija S svojim sinom Jezusom!« 1447. (Iz Škal.) Kdo bo, dekle, tebe troštau, Ko te bodem zapustiu? »Troštale me bodo tičke, Ki po luftu letajo.« 5 Jaz bom eno pukšo kupiu, Bom vse tičke postreliu. Kdo bo, dekle, tebe troštau, Ko te bodem zapustiu? »Troštale me bodo rožce, 10 Ki po polji rastejo.« Jaz bom eno koso kupiu, Bom vse rožce pokosiu. T446. Zapisala Marija Stoklas. — Iz njenega rokopisa. 1447 • Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Fr. I raprotnika. Drugi prepis v zvezku XI. 11. ima te razlike: 15 ribe — 22] ki je naša ljuba mati. lam je omenjeno, da je pesem prepisana iz pisane pesmarice. 208 II. Pesmi zaljubljene 1448. Kdo bo, dekle, tebe troštau, Jaz bom eno mrežo kupiu, Ko te bodem zapustiu? Bom vse ribce poloviu. 15 »Troštale me bodo ribce, Ki po vodi plavajo.« Kdo bo, dekle, tebe troštau, 20 Ko te bodem zapustiu? »Troštala me bo Marija S svojim sinom Jezusom!« 1448. (Kranjska.) Kdo te bo, dekle, toldžil, Ker te jez zapustil bom, Pa ker te jez zapustil bdm? »Mene bodo drobne ptice, 5 Ki po zraku letajo, Pa meni veselje delajo, Ki po zraku letajo, Pa men’ veselje delajo.« Jez bom kupil novo pušo, Vse ptičice postrelil bom, 10 Pa vse ptičice postrelil bom. Kdo te bo, dekle, tol&žil, Ker te jez zapustil bom, Pa ker te jez zapustil bom? 15 »Mene bodo drobne rib’ce, Ki po morju plavajo, Pa men’ veselje delajo, Ki po morju plavajo, Pa men’ veselje delajo.« 20 Jez bom kupil novo mrčžo, Vse ribice polovil bom, Pa vse ribice poldvil bom. Kdo te bo, dekle, tol&žil, Ker te jez zapustil bom, 25 Pa ker te jez zapustil bom? »Mene bodo drobne rož’ce, Ki po polju cvetejo, Pa men’ veselje delajo, Ki po polju cvetejo, 30 Pa men’ veselje delajo.« Jez bom kupil novo koso, Vse rožice pokosil bom, Pa vse rožice pokosil bdm. Kdo te bo, dekle, tolažil, 35 Ker te jez zapustil bom, Pa ker te jez zapustil bdm? »Mčne bodo mlad’ fantiči, Ki po polju žvižgajo, Pa men’ veselje delajo, 40 Ki po polju žvižgajo, Pa men’ veselje delajo.« Jez bom napravil strašno vojsko, Vse fantiče polovil bdm, Pa vse fantiče polovil bdm. 45 Kdo te bo, dekle, tolažil, Ker te jez zapustil bdm, Pa ker te jez zapustil bdm? »Mene bode sam Bog vdčni, Ker gori k njemu pojdem zdaj, 50 Pa ker gori k njemu pojdem zdaj!« 1448 . Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 92 — 94 . II. Pesmi zaljubljene 1449, 1450, 1451. 209 1449. (Iz Ihana.) Dekle, kdo bo tebe troštu, Ki te jast zapustu bom, Pa drugo dekle zbravsi bom? »Troštale me bojo tičke, 5 K/l po luftu letajo, Na niške drevce sedajo.« Jast bom kupu novo puško, Tičke vse postrelu bom. Dekle, kdo bo tebe troštu, 10 Ki te jast zapustu bom, Pa drugo dekle zbrav si bom ? »Troštale me bojo drobne rib’ce, Ki po vodi pvavajo In men’ vesele devajo.« 15 Jast bom kupu novo mrežo, Rib’ce vse puvovu bom. Dekle, kdo bo tebe troštu, Ki te jast zapustu bom, Pa drugo dekle zbrav sl bom? 20 »Troštale me bojo rožce, Ki po travmki čudo In men’ vesele devajo.« Jast bom kupu novo koso, Rož’ce vse pokosu bom. 25 Dčkle, kdo bo tebe troštu, Ki te jast zapustu bom, Pa drugo dekle zbrav si bom? »Troštu me bo vsmilm Ježiš, Ki ja vstvaru nibo ’n zimlo, 30 Pa me bo vzev v sveto nibo!« 1450. (Iz Trzina.) Kdo bo, dekle, tebe troštal, Ko te jaz zapustil bom? Troštale te bojo drobne rožce, Ki po vrtu rastejo. 5 Troštale te bojo drobne tičke, Ki po luftu letajo. Troštale te bojo drobne tičke, Ki po vrt’ prepevajo. Troštali te bojo drugi fantje, 10 Ki po vas prepevajo. »Troštal me ne bo nobeden drugi, Kakor fantič ljubi — ti.« I 45 I - (Iz Gorenjih Radolj.) Gdo bo tebe, dekle, troštau, Gdar te jest zaposto bom? Gdar te jest zaposto bom, »Mene boje troštale tiste tičce, 1449. Zapisal Ant. Breznik; narekoval Smolajdrov lomaž. — Iz nje¬ gove zbirke II. št. 42. „ .. , 1450. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke I. 45. Zadnji verz vsake strope se ponavlja. , . T • 1451. Zapisal Jožef Androjna. - Iz njegovega rokopisa I. v tožni¬ kovi zbirki, kjer manjka konca. 14 210 II. Pesmi zaljubljene 1452, 1453. 5 Kir po lofti letaj e No men vesele delaje.« Jest bom kopo ana novo flinta, Use tičke bom postrelet dau, Use tičke bom postrelet dau. 10 Gdo bo tebe, dekle, troštau, Gdar te jest zaposto bom, Gdar te jest zaposto bom? »Mene boje troštale ti ribce, Kir po mori plavaje 15 Pa men vesele delaje.« 1452. (Kranjska.) Jaz pa pojdem in marširam Čez dežele ogerske, Nobeden drug ne poj de z mano Kakor drobne ptičice. 5 S kljunčkam bodo pot kazale, S perjem senco delale: Nobeden drugnepoj de z mano Kot te vesele ptičice. —• Kdo bo tebe, ljub’ca, troštal, 10 Kadar te jaz zapustil bom? »Mene bojo tiste rib’ce, Ki po vodi plavajo.« Kdo bo tebe, ljub’ca, troštal, Ko te jaz zapustil bom? 15 »Mene bojo tiste rož’ce, Ki po polju rastejo.« Kdo bo tebe, ljub’ca, troštal, Ko te jaz zapustil bom? »Mene bojo tisti fantje, 20 Ki po noči pojejo!« J 453- (Vipavska.) Kdo bo tebe, ljubca, troštal, Če te jest zapustil bom? »Troštale me bodo tičce, Ki po luftu letajo.« 5 Eno puško bom napravil, Vse te tičce postreljal bom. Kdo bo tebe, ljubca, troštal, Če te jest zapustil bom? »Troštale me bodo rib’ce, 10 Ki po morji plavajo.« Eno mrežo bom napravil, Vse te ribce polovil bom. Kdo bo tebe, ljubca, troštal, Če te jest zapustil bom? 15 »Troštale me bodo rož’ce, Ki po polji cvetejo.« Eno kosco bom napravil, Vse te i-ož’ce pokosil bom. Kdo bo tebe, ljubca, troštal, 20 Če te jest zapustil bom? »Troštali me bodo fantje, Ki po vesi pojejo.« En’ga soldata bom napravil, Vse te fante polovil bom. 25 Kdo bo tebe, ljubca, troštal, Če te jest zapustil bom? »Troštala me bosta Jezus in Marija, Moja zvesta kompanija!« 1 45 2 - Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 21. Začetek spada k drugi pesmi. 1 453 - Zapisal A. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 388—389. II. Pesmi zaljubljene 1454, 1455. 211 I 454; (Goriška.) Kdo te, ljub’ca, troštal bo, Ko te jest zapustil bom ? »Troštale me bodo rož’ce, Ki po polji cvetejo.« 5 Jaz pa kupim novo koso, Z njo vse rož’ce pokosim. Kdo te, ljub’ca, troštal bo, Ko te jest zapustil bom? »Troštali me bodo drevci, 10 Ki pri cesti rasejo.« Jaz pa kupim novo skiro, Ž njo vse drevce ti posekam. Kdo te, ljub’ca, troštal bo, Ko te jest zapustil bom? 15 »Troštale me bodo tiče, Ki po zraku letajo.« Jaz pa kupim novo puško, Ž njo vse tiče postrelim. Kdo te, ljub’ca, troštal bo, 20 Ko te jest zapustil bom? »Troštale me bodo ribce, Ki po vodi plavajo.« Jaz pa kupim novo mrežo, Ž njo vse ribce polovim. 25 Kdo te, ljub’ca, troštal bo, Ko te jest zapustil bom? »Troštali me bodo fantje, Ki pod oknom pojejo.« Jaz pa kupim novo pal’co, 30 Ž njo vse fante odpodim. Kdo te, ljub’ca, troštal bo, Ko te jest zapustil bom? »Troštala me bo zemlja, Ko v nji mirno spala bom.« I 455 - (Goriška.) Kdo bo tebe, ljubca, troštal, Kadar t’jest zapustil bom? »Troštale me bojo ribice, Ki po morju plavajo.« 5 Jest bom kupil novo mrežo, Vse te ribce bom vlovil. Kdo bo tebe, ljubca, troštal, Kadar t’ jest zapustil bom? »Troštale me bojo ptice, 10 Ki po luftu letajo.« Jest bom kupil novo puško, Vse te tiče bom ustrelil. Kdo bo tebe, ljubca, troštal, Kadar t’jest zapustil bom? 15 »Troštali me bojo drevčki, Ki pri cesti rasejo.« Jest bom kupil no sekirco, Vse te drevčke bom posekal. Kdo bo tebe, ljubca, troštal, 20 Kadar t’jest zapustil bom? »Troštali me bojo fantje, Ki pod oknom pojejo.« Jest bom kupil novo palco, Vse te fante bom spodil. I 454- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke S. Rutarja II. 1455. Neznanega zapisovavca. — Iz dijaškega lista »Lipa « (iojj. leta pisanega v goriškem Andrejišcu). H* 212 II. Pesmi zaljubljene 1456, 1457, 1458. I456. (Goriška.) Kdo bo tebe, ljubca, troštau, Kjer te jest zapustil bom? »Troštale me bojo rožce, Kjer na vrti rastejo.« 5 Jest bom kupiu eno kosco, Vse te rožce pokosim. Kdo bo tebe, ljubca, troštau, Kjer te jest zapustu bom? »Troštale me bojo ptičke, 10 Kjer po lufti letajo.« Jest bom kupiu eno puško, Vse te tičke postrelim. Kdo bo tebe, ljubca, troštau, Kjer te jest zapustu bom? 15 Troštale me bojo ribce, Kjer po vodi plavajo.« Jest bom kupiu eno mrešco, Vse te ribce polovim. Kdo bo tebe, ljubca, troštau, 20 Kjer te jest zapustu bom? »Troštali me bojo fanti, Ki po noči pojejo In mi veselje delajo.« 1457 - (Iz Kanala.) Lj ubica moj a, kdo te bo troštal, Ko te jest zapustil bom? »Tiste rožice k moj emu troštu, Ki po travnicih rastejo.« 5 Kupil bom jest eno kosco, Tiste rožice šekel bom. Ljubica moja, kdo te bo troštal, Ko te jest zapustil bom? »Tiste tičice k mojemu troštu, 10 Ki po luftu letajo.« Kupil bom jest eno puško, Tiste tičice streljal bom. Lj ubica moj a, kdo te bo troštal, Ko te jest zapustil bom? 15 »Tisti drevci k moj emu troštu, Ki po cestah rastejo.« Kupil bom jest eno skirco, Tiste drevce šekel bom. Ljubica moja, kdo te bo troštal, 20 Ko te jest zapustil bom? »Tiste ribice k mojemu troštu, Ki po morju plavajo.« Kupil bom jest eno mrežco, Tiste ribice lovil bom. i45 8 - (Z Banjšic.) Jestpaj pojdem'noj porajžam Nobeden drug ne pojde z mano Tje na Oberštajarsko, Koj te drobne tičice. — 1 45 6 - Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke III. 27. 1457 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Kokošarjeve, kjer je pisana okrajšano. 1458. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 23 —25. Začetek spada k drugi pesmi, prim. št. 1452. II. Pesmi zaljubljene 1459, 1460. 213 5 Ljubca moja, do t’ bo troštal, Ker te jest zapustil bom? »Mene bodo troštale tiste rojžce, Ki na poljci rastejo.« Jest bom kupil novo koso, 10 Tiste rojžce pokosil bom! Kdo t’ bo troštal, ljubca moja, Ker te jest zapustil bom? »Tisti drevci h mojmu troštu, Ki po gozdih rasejo.« 15 Jest bom kupil ’no novo skirco, Tiste drevce posekal bom. Kdo t’ bo troštal, ljubca moja, Ker te jest zapustil bom? »Tiste tičce h mojmu troštu, 20 Ki po luftu letajo.« 1459 - (Koroška.) Ta pijdnost j 6 nemarnost, Včl’ko pobov zapela, Je še mene zapeljala, Mene poba mladega. 5 Sem pa pobič se vpijanil, Nisem imel več pameti, Dečli sem jaz k ljubu storil, Sam sebi pa k žalosti. Nisem hotel Špane bogat’ 10 In pa mojo mamico, Zdaj bom moral jaz marširat’ V to deželo ogersko. Nisem hotel jaz ležati Doma na belej postljici, 15 Zdaj bom moral vahto stati Na tej granici ogerski. — Kdo bo, dečva, tebe troštal, Ko te jaz zapustil bom? »Mene bojo tiste tičice, 20 Ki pod nebom frkajo. Kdo bo tebe, pobič, troštal, Ko me ti zapustil boš?« Mene bojo tiste ribice, Ki po morji plavajo. 25 V žovti tisti ogenj, Tisti bode pa moj zvon. Pred da bode trikrat vdaril, Že za gvišno mrtev bom. ,,Kdo bo tebe, dekle, troštal?“ B. 1460. (Iz Frama.) Kdo bQ tebe, dekl§, troštal, »Troštali m? bQjQ moj oča, Kda ti mati umerjejQ? Ki še na svetu živi sq.« 1459. Neznanega zapisovavca. — Iz Schciniggovih NPKS. str. 36 —37, kjer je povedano, da se poje v Skofičah, Rožu in Podkmosom. Začetek spada k drugi, vojaški pesmi. Deloma sorodna s pesmimi tega naslova je druga, katera pa nima ravno značaja zaljubljene. Priobčujem jo tukaj. 1460. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 113. 214 II. Pesmi zaljubljene 1461. 5 Kdo bQ tebe, dekl$, troštal, Kda ti oča umerjejo? »Troštali me bQjQ moji brati, Ki še na svetu živi s q.« Kdo bq> tebe, dekl§, troštal, 10 Kda ti brati umerjejQ? »Troštale me bQjQ moje sestre, Ki še na svetu žive sq.« Kdo bQ tebe, dekle, troštal, Kda ti sestre umerjejo? 15 »Troštali bqijQ moji ljubi botri, Ki še na svetu živi sq.« Kdo bQ tebe, dekle, troštal, Kda ti botri umčrjejQ? »Troštali bqjQ moji strijci, 20 Ki na svetu živi sq. Kdo bq> tebe, dekl§, troštal, Kda ti strijci umerjejo? »Troštali bQjQ moji prijatelji, Ki na svetu živi sq.« 25 Kdo bQ tebe, dekle, troštal, Kda ti prijatelji umerjejQ? »Troštalo bq> me rumeno solnce, Ko zajutra zgoda gor§ gr§.« Kdo bQ tebe, dekl§, troštal, 30 Kda solnce zaide dol? »Troštal bq m§ bl$d mes§c, Ki za solncem gor$ gr§.« Kdo bQ tebe, dekle, troštal, Kda mes^c za gorQ gr§? 35 »Troštale me bq>jQ drobne zvezde, Ki po nebu leskečejQ.« Kdo bq> tebe, dekl§, troštal, Če jih pokrije černi oblak? »Troštala m§ bQ Marija, 40 O Marija izvoljena!« ,,Kdo bo tebe, dekle, troštal?" C. 1461. (Iz viniškega okraja.) Zora puca, dan se dela, Jaz pa moram iz vasi. Ljubca moja mi je rekla: »Nehaj, fantič, tega ti!« 5 Morem,morem,radnestorim, Ljub’ca, tebe pozabit; Vsaj se vrnem, vrnem, vrnem Tole zimo mor’bit. Da pozabim žalost svojo, 10 Si pištolco kupil bom. Kdo pa tebe, dečle moje, Kdo tebe troštal bo? »Troštali me bodo radi Fantje, ki so s’noč zapel: 15 Vsaj so vsi korajžni, mladi, Vsak me rad bo imel.« 1461. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal prof. Levec. II. Pesmi zaljubljene 1462, 1463, 1464. 215 Sanjala sem, da si 1462 (Iz Slamne Na bregu mi kučica, Noter mi je deklica, »Dobro jutro, deklica, Dobro jutro, deklica, na vojsko šel. vasi.) 5 Si li dobro spavala?« »»Jesem dobro spavala I od tebe sanjala, Da s’ mi ti na vojsko šel.«« ,,Kaj pa takrat bo, ko me nigdar več ne bo?“ 1463. (S Slemena na Kozjaku.) »Dobro jutro, ljub’ca moja! Al si se že vun naspala? Čez obrni se, Čez obrni se, 5 Če si ljubca moja še!« »»Jaz sn se že vun naspala, No sn se že obrnila: Men se dolgo zdi, Men se dolgo zdi, 10 Da te ni b’lo tri noči.«« »Kaj bi se ti dolgo zdelo, Da me tri noči ni bilo! Kak pa tedaj bo, Kak pa tedaj bo, 15 Da me nikdar več ne bo? Cesar mi je cegelč poslao, Da b’ k soldatom mogo priti: Svetlica sablica, Siva suknca, 20 To bo moja ljubica. Prelubleno je srce tvojo, Če te morem zapustiti: Podaj mi desno roko, Podaj mi desno roko, 25 Če me nikdar več ne bo! Kolkokrat srna vkupe spala,. Oči, mater golufila; Zaj pa nikdar več, Zaj pa nikdar več, 30 Zaj pa nikdar več ne bo!« 1464. (Iz Mozirja.) »Dober večer, ljubca moja, Al si se že kaj naspala? Le preobrni se, Le spreobrni se, 5 Če si ljubca moja še.« »»Jaz sem se že dost’ naspala, In sem že na te čakala: Al men se dolgo zdi, Al men se dolgo zdi, 10 Da te ni blo tri noči.«« 1462. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 1463. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegovega rokopisa. 1464. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke VII. 216 II. Pesmi zaljubljene 1465, 1466, 1467. »Kaj bi se teb’ dolgo zdelo, Da me tri noči ni blo: Al’ kak pa tedaj bo, Al’ kak pa tedaj bo, 15 Ko me nikdar več ne bo? Cesar mi je pismo poslal, Da moram k Soldatom it: Ta siva sukenca, Ta svetla sabelca 20 Bo moja ljubica!« 1465. (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) »Dober večer, dekle moja, Al si se že kaj naspala? Preobrni se, okence odpri, Oj če si dekle moja ti!« 5 »»Jaz se nisem nič naspala, Pa se nisem preobračala: Men je dolgo blo, Ker tebe tri noči ni blo.«« »Kaj se ti bo dolgo zdelo, 10 Mene tri noči ni blo, Kaj pa takrat bo, Ker mene nikdar več ne bo ? Puško bom jest djal na ramo, V desno roko svitlo sablo, 15 Luba pušika, svetla sablica, Oj ta je moja lubica!« 1466. (Iz Gorenje Vrtojbe.) »Dobro jutro, ljubca moja, Al’ si spala kaj nocoj? Spreobrni se, Spreobrni se, 5 Če si ljubca še moja!« »»Jaz sem se že sprebrnila In sem se že tud’ naspala: Meni se dolgo zdi, Meni se dolgo zdi, 10 Kjer te ni blo tri noči!«« »Kaj bi ti se dolgo zdelo, Ker me tri noči ni bilo: Kaj pa takrat bo, Kaj pa takrat bo, 15 Kadar mene več ne bo? Cesar meni pismo piše, De k vojakom moram jet: Bela suknjiča, Svetla sabljica, 20 Ta bo moja ljubica!« Pozabiš me na vojski. 1467. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Tak lepe pesmi pač je ni, Kak jo škrjanček žvergoli, Kak jo škrjanček žvergoli, Ko začne svitati. 1465. Zapisal Leop. Trobevšek. — Iz Rodetove zbirke VI. 13, kjer ji je kot nadaljevanje pripisana pesem »Dekle, prines’ mi glaž vode«. 1466. Zapisal J. Cejan; pravila Jož. Boštjančič. — Iz Cejanove zbirke II. 38. 1467. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1468, 1469. 217 5 Nicor je pač na svetla noč, Ker mesec sveti celo noč, Ker mesec sveti celo noč, Zaspati ni mogoč’. To sem mi gresta fanta dva, 10 Prelepo pesem pojeta, Prelepo pesem pojeta, K dekletom pojdeta. Po ganjki sta špancirala, Po okni sta potrkala: 15 »Obrni se, prebudi se, Če s’ že naspala se!« »»Te, gda boš ti na vojsko šd, Te boš za liter vina da, Te boš pozabil tam na me, 20 Jaz pa nikar na te!«« Kedo te bo ljubil, ko bom cesarja služil? 1468. (Iz Vrbovca.) Vince, vince črleno! Što če tebe vince piti, Kad ja moram f tabor iti? Vince, vince črleno! 5 Trava, trava zelena! Što če tebe travu kosit, Kad ja moram pušku nosit? Trava, trava zelena! Roža, roža rumena! 10 Što če tebe rožu brati, Kad ja mora’ masirati? Roža, roža rumena! Luba, luba lubezna! Što če tebe lubu lubit, 15 Kad ja moram čara služit? Luba, luba lubezna! Kar sem obljubila, storim. 1469. (Kranjska.) Žalostno sim djal, Ko sim slovo jemal: »Premilena deklč, Zapustit’ moram te! 5 Drugač ne more biti, Te moram zapustiti, Ker očka ino mamka Menč ne ddjo ti. Oj ljubica ti moja, 10 Nikar se nič ne boj! Kar sim ti jez obljubil, Gotovo storil bom!« »»Predragi ljubčik moj, Nikar se nič ne bdj! 15 Kar sim ti obljubila, Gotov’ storila bom. 1468. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 65— 66. Me¬ lodijo ima Kuhač III. St. 977/ tam so tudi še dinge hrvaške varijante te pesmi. 1469. Zapisovavca neznanega. — Iz SPKN. III. 77, kjer je več naglasov napačnih. 218 II. Pesmi zaljubljene 1470, 1471, 1472. Se v klošter bom podila, Tamkej bom nunvala; O težka vsaki je leta, 20 Ki ljubčika ima. Bom klošter zapustila, Za ljubiga molila: O boljši bo leta, Ko vsaka nunina!«« 1470. (S Kamena na Soči.) Prav žalostno sem djal, Ker sem slovo jemal: »Precartano dukle moje, Zapustit te moram zdej, 5 Drugači ni za me, Ker oče ino mat Te nečje mene dat.« »»Precartan šocje moj, Nikar se ti ne boj, 10 Vse, kar sem t’jest obljubila, Zagvišno t’ strila bom.«« 1471. (Iz Borovelj.) Žavostno sem djav, Ko sem svovu jama v: »Žavostno moju srce, Ko pustiti moram te. 5 Pustiti moram te, Drhače nči za me, Tvoj atoj, moja mamica, Kna najo moti te.« »»O šocele ti moj, 10 Taha se ti kna buej, Kar sem ti jas oblub’va, Bom hvišno storva.«« »Taha se jas ja kna bojim, Al to pa dro želim, 15 Poznati tvoj ha šocija, Tvojha to pravaha.« Zvesta ostanem. 1472. (Iz Šmarjete in Podgorja.) Kar sem pobič jaz prirajžal, S6 minule lčte tri, Kedar to rdjžo prčmišlujem, Solzčne so mojč oči. 5 Sedaj pobič jaz pa pojdem Iz tega kraja na Tirol, Tebe dečva sem navajen, Pozabil te ne bom nikol’. Žavber dečle sem navajen, 10 Žalostno srce zares: Jo bom moral prepustiti Le tem drugim Španom črez. Kedar jaz po slovo pojdem, Tedaj največ bom prestal. 15 Pa še prej, dajo bomzapustil, En zlat prstan jej bom dal: 1470. Zapisal Josip Maligoj. — Iz njegovega rokopisa. 1471. Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. 184 — 185. 1472. Zapisovavca neznajiega. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 4g —50. II. Pesmi zaljubljene 1473, 1474. 219 Da ga bo za slovo imela, Da sem jaz nje pobič bil, Da sva lih skupaj ležala, 20 Sem jej krenčič koj pustil. »Dober večer, dečva moja, Tebi umšam lehko noč. Zdaj pa zdrava ti ostani, Mojemu srcu druga pomoč.« 25 »»Da ne boš mene pozabib Saj te grivalo ne bo, Zvesta tebi bom ostala, Drugega poba imeti ne m6.« « Prosi Boga, da se srečno zopet vidiva. 1473 - (Iz Senožeč.) »Ljub’ca moja, spiš al čuješ? Kadar trkam, ne odpreš, Drugim šocelnom vasuješ, Meni antverha ne daš?« »»To je meni najhujše striti, Ker slišim, da jemlješ slovo, 15 K’ bi mogla pred tabo umreti, To bi za-me najboljše b’lo.«« 5 »»Jaz ne spim, zmiraj čujem, Topljena sem v žalosti, Tiste bridkosti premišljujem, K’ jih imava jaz in ti!«« »Oh ljubica tolkanj ne cviblaj, Prav zaupaj na Bogd, Prosi, ljub’ca, za me, 20 Da b’ se še srečno vid’la.« »Še nocoj mi boš odprla, 10 Še nocoj ta zadnjikrat, Da bova slovo jemala, Ker se moram proč podat’.« »»Jaz bom zmiraj Bogd pro¬ sila, Da to gnado zadobim, Da b’ te še enkrat nazaj dobila, Oh, preljubi šocelj moj! 25 Saj k’ bi b’lo po božji volji, Ti bi bil vselih šocelj moj, Glih kakor so rož’ce v polji, Šocelj moj, nikar ne klaguj!«« Nikedar se ne vrnem. 1474. (Od Varaždina.) Ljubo domaj imam, ljubiti jo nemrem, Drugi mi jo ljube meni na sramoto, Meni na sramoto, sebi na lepoto. — Mladi v vojno idem, stari dimo dojdem, 1473- Zapisal L. Žvab; pela Helena Moravec. — Iz Zvabove zbirke. Narodnost te pesmi ni nesumljiva. 1474. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih »Nar. Prip .« str. 296 —297. Primerjaj tudi v I. zvezku št. 879 in 880. 220 II. Pesmi zaljubljene 1475, 1476. 5 Ne ’do me poznali oteč niti mati, Bratec nit sestrica, nit ma golobica. — »Golob moj ljubleni, ’da mi dimo dojdeš?« »»Grličica moja, ja ti dimo dojdem, ’Da bo suhi javor zelen listek puščal.«« 10 »Golobek ljubleni, toga nigdar ne bo; Suhi javor ne bo zelen listek puščal. — Golob moj ljubleni, ’da ti dimo dojdeš?« »»Grličica moja, ja ti dimo dojdem, ’Da bo suha vrba z grozdičem rodila.«« 15 »Golobek ljubleni, toga nigdar ne bo; Suha vrba ne bo z grozdičem rodila!« Zadnji večer. 1475 - (Kranjska.) Gore odvržejo In sneg odleze preč, In rožice cveto, Oj ni je zime več. 5 Visoke so gore, Zeleni travniki, In gladke so steze, Po njih pa ljubi gre. Klobuček ma na glav’, 10 Za njim pa listek bel, Ta listek tako prav’, De cesar ga bo vzel. Petelin je zapel, Danica je prišla: 15 Moj ljubi slovo vzel, K’ sem se jest jokala. Oj psi že lajajo Po celi vas’ na glas, Meni naznanjajo, 20 De pride ljubi vas. Oj psi že odlajajo, Oh ljubega pa ni, Pod mojmo okencam Pa travca zeleni. 1476. (Kranjska.) Peski že lajajo, Moj’ga ljub’ga pa še ni, Pod mojim okencem Ze travca zeleni! 5 Peski že lajajo Po cel vasi na glas In mi naznanjajo, Da moj šocelj gre v vas! M75’ Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegovega rokopisa. V koliko je pesmim tega naslova v podstavo pesem S. Jenka »Zadnji večer« (Pesmi 1865, str. 108 — 109), se ne dd natančno določiti; gotovo je tudi Jenko mnogo posnel po narodni; čudno je samo to, da so vsi zapisi te pesmi mladi, kar bi ka¬ zalo, da je pesem ponarodnela. 1476. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 16. II. Pesmi zaljubljene 1477, 1478, 1479. 221 »Ne jokaj, ljubica, 10 Čez kratka mesca dva Se bova videla, Če bova živa b’la. Ne jokaj, ljubica, Čez kratka leta tri. 15 Če živa bodeva, Se zopet vidiva.« 1477. (Iz Hrašč pri Pustojni.) Petelinček je zapel, Danica je prišla, Moj ljub’ je slovo vzel, Jaz sem zajokala. 5 »Nikar ne jokaj se, Ne žali si srca, Čez kratkih sedem let Se bova vidla spet.« Že trav’ca zeleni 10 Pod ljubce okencem, Al’ sam Bog večni ved’, Kdaj bo teh sedem let! Visoke so gore, Široko je polje, 15 In bele so ceste, Koder moj šocelj gre. 1478. (Iz Vinice.) Visoke so gorč, Zeleni travniki, Pa gladke sč steze, Kod mi moj fantič grč. 5 Petelinček je zapel, Danica je prišla, Fantiček slovo vzel, Se dekle jokala. »Molči, molči, ljubica, 10 Se bomo videla: Pod tvojim’ okenci Se trav’ca zeleni. Na glavci klobuk 'mam, Za njim pa pušelc lep, 15 Ta pušelc tako lep, Da ga mogel cesar vzet’. Hribci zdaj odganjajo, Sneg je preč in preč, In rožice rasto 20 In zime ni je več. 1479. (Kranjska.) Oj srečne so rib’ce, Vesele se tički, K’ po vodi plavajo; K’ po zraku letajo. 1477. Zapisal M. Rode; povedal Jan. Bojc, kmečki fant. — Iz Rodetove zbirke V. 25— 26. Verz 12. je pač sumljiv. 1478. Zapisal Fr. Trošt. — Objavil Ivan Navratil v spisu »Belokranjsko kolo « v Ljublj. Zvonu VIII. (1888J, 556. 1479. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 33. Začetek spada k drugi pesmi. 222 II. Pesmi zaljubljene 1480, 1481. 5 Na unokraj Savce Tam ravno je polje, Na unokraj Savce Tam moja je dekle. Poklical bom brodnarja, 10 Brodnarja Gašperja, Da čolnič bo odvezal, Da čez se peljeva. »Oj Gašper, oj Gašper, En tolarček imam, 15 Čez Savco me prepelji, Pa celega ti dam. Res težko sem prislužu Okrogli ta denar; Da vidim svojo ljubo, 20 Za njega mi ni mar. Saj zadnjič jo bom videl, Saj grem le po slovo, Ker jutri že na Laško Mi odmarširamo.« 25 »Kaj, ljubca, podarila Ti za spomin mi boš?« »»Jen pušeljc bom povila Iz drobnih, žlahtnih rož.«« Kaj nuca mi ta pušeljc, 30 K’ se hitro posuši, Pa vendar ne prežene Iz srca žalosti. — Na glav’ci 'mam klobuček, Za njim pa listek bel; 35 Ta listek pa pomeni, Da cesar me bo vzel. Petelin je zapel, Danica je prišla: Moj ljubi je slovo vzel, 40 Dekle zajamrala! Soldaški boben poje, Že fantje vriskajo, Vsem prijat’ljem svojim Roke si stiskajo. 1480. (Iz Ihana.) Psi že vdjajo Po cel’ vas’ na gvas, Na znajne ddjajo, De fantji vas gredo. 5 Pod moj’mo v&kincam Pa travca zeleni, Pod m6j’mo v&kincam Nobčn’ga lub’ga ni! »Oh luba, na žaltij, 10 Sej ti bo hm&v’ mintil’: Čez visim krahkih let Se bova vidva spet!« 1481. (S Pečin na Tolminskem.) Petelinček je zapel, Moj ljubček je slovo vzel, Danica je že prišla, Sem iz srca jokala. 1480. Zapisal Anton Breznik; povedala Štučkova Neža. — Iz Brez¬ nikove zbirke III. 42. 1481. Zapisal Fr. Kofol. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1482, 1483. 223 5 Zdaj so žalostne noči, Mojiga ljubčeka še ni; Zdaj pod okenco mojo Zeleni le travico. Pa psi že lajejo 10 Po celi vas’ na glas, Na znanje dajejo, Da gre moj ljubi v vas. Klobuk pa jma po strani, Za njim pa listek bel, 15 Ta listek tako prabi, Da cesar ga je vzel. »Ne jokaj, ljubica, Ne bodi žalostna: Za sedem kratkih let, 20 Se bova vid’la spet.« 1482. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Petelinček je zapev, Skoči gor na hlev, S hleva na jasice: »Ljubca, oglasi se! — 5 Ne joči, ljubica, Ne jamraj, ljubica, Če bomo še živa, Se bomo videla: Čez kratkih osm let, 10 Se borna vidla spet.« — Deklinčka je na pragu stala, Milo se je jokala Za svojga ljubga fantiča, Kjer ga vidla več ne bo. 1483. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Nicoj še, le nicoj, Naj mesec bi sveta, Ko k meni lubček moj To zadnjo krat bo priša! 5 Črez to ravno pole In črez te travnike, Po širokoj gladkoj cesti, Po nji bo priša lubček moj. Pa fanti zavriskajo 10 Po vsi vesi na ves glas, Mi že naznanjajo, Da lubček gre k meni spat. » Klobuk ima na glavi, Za njim pa beli listek. 15 Ta listek tako pravi, Da cesar bo ga vzel. Petelinček je zapel, Danica je prišla, Slovo je fantič vzel, 20 Se lubca je jokala. Prežalostno srce Veselja nema več, Sam Bog nebeški ve, Kda bodo tri leta preč! 1482 . Zapisal Jožef Cejan; pel Loviž Črne. — Iz Cejanove zbirke HI. 22., začetek in konec spadata k drugim pesmim. 1483 . Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Cvetko. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 224 II. Pesmi zaljubljene 1484, 1485, 1486. Pomagala bom zveženj zavezati in odvezati. 1484. (Iz Košane pri Šempetru.) Kadar boš ti vandrat šel, Pridi men povej dat, Da ti bom pomagala Punkelček navejzat. 5 Punkelček vezala bom, Glasno se jokala bom, Ker te novjo vidle več Moje oči. Kadar boš nazaj prišel, 10 Pridi men povej dat, Da ti bom pomagala Punkelček odvejzat. Punkelček odvezala bom, Glasno se smejala bom, 15 Ker te bojo vidle spet Moje oči. 1485. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Kadar boš ti vandrat šel, Pridi mi povedat, De ti bom pomagala Punklček navezat. 5 Punklček vezala bom, Milo se jokala kom, Milo se jokala bom, Točila solze. Kadar boš nazaj prišel, 10 Pridi mi povedat. Da ti bom pomagala Punklček razvezat! Tromlala lilala! Pred ločitvo. A. 1486. (Kranjska.) »Prosim te, ljubca, ustani mi gor, Pak pusti me že eden put k sebi! Od slabosti, britkosti, žalosti Slavnjo jaz morem imati.« 1484. Zapisal Bojan H o le če k. — Iz Rodetove zbirke VI 117 — 118. 1485. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke III. 20. 1486. Zapisal Iv. Kukuljevič. — Iz Vrazovega prepisa v VO. VI. 44. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XV. 33 s temi prearugačbami, neglede na naglasna znamenja: 1 lubca — 2] Pa pusti me še v kamro enkrat — 4 jest ... uzeti — 5 meo] uzeo — 6 lubca storila — 7 boš . . . meni — 8 lubila — 9 lubila — 10 tud] tak — 4 bodem jest zmislo — 12 poči .— 13- bodem — 15 lubčik — 19 bo — 20] Ak od žalosti ne umrem — 21 lubčik.bo —22 naše] naše lepo. Poslednja dva verza je Vraz raztegnil v štiri: Kaj rajtaš, o lubčik, * Kaj misliš kaj bo * Kam pride zdaj naše * Lepo veselje. II. Pesmi zaljubljene 1487 . 225 5 »»Zakaj pa boudeš ti slavnjo meo, A kaj sčm ti ljubica st’rila? Zdej bouš pa ti men’ odgovor dao, Ak nesčm te zvestno ljubila?«« »Ti si zvestno ljubila mene, 10 I tud si mi dala na znanje, A kada si boudem jaz zmislio na to, Od žalosti srce mi poukne. Zdej pa se boudem na rajžo podao, Na rajžo na stranjske dežele!« 15 »»Prosim te, ljubčik, ostani domd, Ne hodi na stanjske dežele!«« »Ali me ti prosi ali nehaj, To rajžo jaz moram storiti: Srečna bou ura, če pridem nazaj, 20 Od žalosti ako ne vumrem.« »»Kaj rajtaš, o ljubčik, kaj misliš, kaj bou, Kam pride zdaj naše veselje?«« 1487. (Od Koborida.) »Odpri, odpri ti kamerco gor In pusti me noter k sebe: Bo britko žalvanje, žalost in jok, Ker moram vzet slovo od tebe.« 5 »»Zakaj boš, zakaj boš ti slovo jemal, Saj nisem nič hudga storila? Odgovor, odgovor mi bodeš dejal, O saj sem te zvesto ljubila!«« »Ljubila, ljubila s’ me gotovo zvesto 10 In večkrat s’ mi dala na znanje, Oh kadar se pobič jaz zmislim na to, Oh srčice v meni se taja. Sedaj se bom pobič od tukaj podal, Od tukaj na vnanje dežele. 15 Oh srečna bo ura, če pridem nazaj: Oh žalosten dan bo za umreti.« 1487. Neznanega zapisnvavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmaperja. 15 226 II. Pesmi zaljubljene 1488, 1489, 1490. »»Moj šocli, 'moj šocli, te prosim lepo, Ne hodi na vnanje dežele . Oh srečna bo ura, ko prideš nazaj, 20 Oh takrat bo naju veselje!«« »Ljuba, al’ me prosiš al’ ne, To rajžo jaz moram storit: Oh srečna bo ura, če pridem nazaj, Oh žalosten dan bo za umreti!« 1488. (Z Banjšic.) [Odlomek.] »Zbogom, zbogom, ljubca moja, »»Bog ti dej ’no srečno rajžo, Zdej jest grem od tebe proč!« Bog ti dej ’no lehno noč!«« Pred ločitvo. B. 1489. (Izpod Melec.) Zadnjo jutro luna svetila, Slišim na postelji neznano kašljanje. Skočim na okno, pogledam, kdo je, Slišim pod oknom milo zdihvati, 5 Vidim ljubga slovo od mene jemati. Oh kak milo mi je strilo, močno ranilo, Da mi je srce globoko v žalost vtonilo, »Z Bogom mi hodi, zdrav mi bodi! Prosim predragi, me ne pozabi!« Pred ločitvo. C. 1490. (Iz Cerovca,) Vse vtičice so vesele, Vse si drugo je veselo, Mojo srce žalostno. Samo ja sem žalosten. 1488. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. ir. 1489. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Najbrž ponarodnela. 1490. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. b. 70 (173), kjer je pripisan ta-le načrt melodije: II. Pesmi zaljubljene 1491. 227 5 Eno dekle sem si sebra, Kaj bi melo mojo bit, Toto dekle me rado ma, Al mu starši ne pistjo. Naj starši pustijo al ne, 10 Ja si idem k ljubici. Do okneca pridem, Ravno je o polnoči. 15 Eno majheno si skašlam, Kaj se dekle prebidi. Dekle hitro nama stane, Z menoj govori. Tak je dolgo govorilo, 20 Kaj se beli dan stvori. Vse ure so že odbile Ravno tri po polnoči, Vse zvezde so se poskrile, Svetlo jutro zazvoni. 25 Mojo dekle milo joče, Da mu ja oditi čem: »Bog t’ obvari, ljubo dekle, Zdaj ja oditi čem!« Mojo dekle milo joče, 30 Da mu ja oditi čem: »Zberi si ti drugega, Da ja oditi morem!« Pred ločitvo. D. 1491. (Kranjska.) Jaz sem pa eno dekle ljubil, Sem jo ljubil čez vse, Zdaj so pa moj očka zvedli, Pa mi je ne dovolijo. 5 Jaz sem si pa eno zmislil In naredil bom ta špas: Kadar b’jo moj očka spali, Jaz bom šel k moj’ ljub’ci v vas. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. 43 s terni predrugačbami, ne- glede na naglasna znamenja: 1 vtiče — 2] Le ena je žalostna — 3] Vsi drugi so veseli — 4 jaz — 6] Za lubo cartano — 7, 8] Ali starši ne pistijo, * Kaj se midva lubiva. — V. g — 12 manjka. — 13 Do okneca] Pod oknece jaz — 14 Ravno je 0] Ravno je — 14 majciko. .. kašlam — 16 Kaj] Da — 17, 18] No dekle hitro stane * No k okni prihiti — 19] Tak dougo sva govorila — 21 so že] so — 23 so se] se — 24] Zdravo Marjo z. — 26 mu ja] jaz — 27, 28] Bog te obvari, luba, * Tu duže bit ne smem. — Zadnja stroja je iz¬ puščena. — Novejši Vrazov prepis je v VO. XI. 6g; razlikuje se od ravnokar navedenega, neglede na naglasna znamenja, v tem: 3 drugi — 5 zebri — 6 lubo — 8 lubiva — 13 (9) jaz] si — 14 (10) ponoči — 15 (n) skašlam — 17 (i3) No] To — 19 (15) dugo — 20 (16) Kaj] Da — 21 (17) vure — 22 (18) ponoči — 23 Se — 27 (23) obari, liiba — 28 (24)] Tu več ostati ne smem. 1491. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke III. 22. I 5‘ 228 II. Pesmi zaljubljene 1492, 1493. Prav na rahlo bom zakašlal 10 Glih v sredi polnoči; Saj me bode lahko slišala, Dobro vem, da še ne spi. »Zdaj si b’la ti ljubca moja, Sem te ljubil čez vse; 15 Zdaj si pa norica moja, Ker te jaz zapustil bom.« »»Fantič, kaj ti meni praviš, Kaj ti meni govoriš? Kam pa tvoja duša pojde, 20 Če ti mene zapustiš?«« »Duša naj gre, kamor hoče’ Jaz te ljubil več ne bom, Jaz te ljubil več ne bom, Ker mi očka ne pustč.« 1492. (Z ljubljanskega barja.) Jaz sem pa eno dekle lubu, Lubu sem jo čez vse, Zdaj pa so moj starši zvedli, Pa mi jo ne dovolijo. 5 Jaz sem si pa eno zmislu, Ki naredu bom ta špas, Ko bojo moji starši spali, Jaz pa pojdem k lubci v vas. Prav na lahko bom zakašlov, 10 Ker jaz vem, da še ne spi, Ker me ona lahko sliši, Ker je sredi polnoči. »Lubca, vstani gori, Pojdi z mano govorit, 15 Da ti bom nekaj povedu, Da te moram zapustit. Pred si bla ti lubca moja, Sem te lubu čez vse, Zdaj si pa norica moja, 20 Jaz te lubu več ne bom.« »»Fantič, kaj ti meni praviš, Kaj ti meni govoriš, Kam pa tvoja duša pojde, Če ti mene zapustiš? 25 Lahko noč bi ti voščila, Pa bo skoraj beli dan, Beli dan bi ti voščila, Pa te nič več ne poznam!«« Aube, aube! glavca moja, Oh! srce se v men topi, Ker ga m’ ljubca je zažgala, Da z plemenčkom gori. Pred ločitvo. E. 1493 - (Gorenjska.) 5 Aube, aube! glav’ca moja, Moje srce se v men’ topi, Ker m’ je ljubca slovo dala, Glih necoj ob polnoči. 1492. Zapisal Fr. K us ter. — Iz Rodetove zbirke VI 95—96. 1493. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II., št. 443 (z melodijo). II. Pesmi zaljubljene 1494. 229 Ljuba je po hiš hodila, Aube, aube! ljubca moja, 10 Jest sim pa pod oknam stal, Podaj mi ti še enkrat roko, Milo je solze točila, 15 Da te kušnem in objamem, Ko sim jest slovo jemal. Potem pa vzameva slovo! Pred ločitvo. F. 1494. (Iz Cerovca.) Zhaja svetla zorjica Tam z brega visokega, To ni nobena zorja, To je ljubica moja. 5 Z enoj rokoj obinjala, Z drugoj me prijimala, Ko noč slovd jemala, Na rokah mi zaspala. Oča ma konjička dva, 10 Ednega bo meni da, Kaj bom si ga jaz krmia No v Ljubljanco odjaha. Ljubca na pragi stalk, Namilo se jokala. 15 »Ne joči, ljubca mojh, Če ravno odidem jaz! Delaj, ljuba, pušliček Z rožmarina zelenega, Z rožmarina zelenega, 20 Z fajdelna rdečega. Vse ljubljanske jonfrave, Do mene spitavale: Ge pa svojo ljubco maš, Da tak lepi pušelc maš? 25 Ne joči ne, ljubica, Saj bom nazaj prijaha, Saj bom nazaj prijaha, Čem Francoza oblada!« 1494. Zapisal St. Vraz. — Is VO. XIX. U. 2 g (135), kjer je pripisan Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VII. 5 s temi predrugačbami, ne- glede na naglasna znamenja: 3] To je ne nibena zorjica — 4] Al to je moja 'lubica — 6 perjimala — 7 noč] noč je — 8 Na rokah] No mi na roki — 9 Oča] Moj oča — n jaz krmia] kermia jo — 13 Luba . . . stajala — 14 se] se mi 15 ljubca moja] moja lubica — 16 odiden . . . jaz] ti odidem ja — 17 luba (pozneje prečrtano in prenarejeno v rajši) — 20 erdečega — 22 Do mene] Mene do — 23 Gde . . . lubo — 24 pušlec — 25 ljubica] moja lubica — 26 bom nazaj] nazaj bom. Glede verzov /7— 24. primerjaj pesmi pod naslovom » Delaj, delaj, dekle, pušljec «. 230 II. Pesmi zaljubljene 1495, I496, 1497. Pred ločitvo. G. M95- (Iz Krapine.) »Tancaj, tancaj, srdce moje, Vesela ti duša!« »»Kak bi ti ga ja tancala, Da me srdce boli!«« 5 »Povej, dušo, povej, srdce, Za koga te boli?« »»Kak bi ti ga povedala, Da me lubi pušča: Ja sad moram tam šetati, 10 Vu to tursko polje, Nimam drugog ostaviti, Neg to malo dete.«« »Povej, brate, povej, brate, Kuda vojska projde?« i 5 »»Vojska projde, vojska projde Kraj beloga grada.«« »V onom gradu, onom gradu Mog je srdca draga!« Moj ljubi k marširanju gre. A. 1496. (Iz Frama.) Žalostno je moje serce, Da moj ljubi k marširanju gre, Žalostno, žalostno je moje serce, Da moj ljubi k marširanju gre. 5 Da bi, ljubič, ti vedel za me, Ko žalostno je moje srce, Nocoj bi se oberno črez tri dežele, Potroštal bi moje serce! En veterč po nebi šumi, 10 Ki preganja mi sive megle, En veterč po nebi šumi, Moj ljubi pri drugi leži. Marija v nebesih sedi, Vsmiljenga Jezusa v rokah derži, 15 Ga ziblje in varje, ga prosi lepo: Daj grešniku sveto nebo! ,,Tebi se na očeh pozna, da si se jokala.“ 1497. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Teče mi voda in cingla Tam se je dekle mujvalo, Od enga mosta zidanga. Milo se jokalo. 1495. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. /07 (z melodijo). 1496. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. 21. Zadnja slrofa pač ne spada k pesmi; v četrtem verzu je bilo sprva zapisano Naj da za Daj. 1497. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Fr. Perša. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1498, 1499. 231 5 »Kaj pa je tebi, lubica, Kaj si tak močno žalostna? Tebi se na očeh pozna, Kaj si se jokala.« »»Kaj bi se ne bi jokala! 10 Fantič de moj na vojsko šd, Z enega kraja na drugi kraj, Nede ga več nazaj.«« »Merkaj ti, dekle, kaj gučiš, S tem se ti močno pregrešiš, 15 Pred kak bom storil marša dva, Druzga boš liibila.« » » V Lublanci pa boš na vahti sta, Tam si boš drugo dekle zbra. Ti boš pozabil čist na me, 20 Jaz pa nikol na te.«« »Za en liter vinca bom še da, Pred kak še bom slovo jema. Staršem zdravje bom napil, Dekle pa fantom zročil. 25 Ta svetla sablica, Ta bode moja liibica; Koga de ona objemala, Kri se bo zlevala.« 1498. (Od Sv. Križa pri Ljutomeru.) Teče mi, teče vodica Tamkaj od mosta zidanga, G 6 se je dekle vmivala, Ko se je jokala. 5 »Tebi se že na očeh pozna, Ka si se ti gnes jokala, Tebi se že na očeh pozna, Ka si se jokala.« »»Nisem se še, al bom se še, 10 Kadar moj ljubi na tuje gre, Ljubi odšel mi bo v tuji kraj, Ne bo ga več nazaj!«« 1499. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) »No, kaj je tebi dekle, Da s tako žalostno, Teb se že na očeh pozna, Da si se jokala?« 5 »»Se nisem, pa se še le bom, Ker fantič moj mi gre od dom, Gre s tega kraja v drugi kraj, Ne bo ga več nazaj! Ti tamkaj boš na vahti stal, 10 Si bodeš drugo deklje zbral, Ti tam pozabil boš na me, Jaz pa nikdar na te!«« »Oj deklje, deklje, molči ti, Vem kaj od te se govori, 15 Da prej, kom storil marša dva, Ljubila boš druzega. Oj srečno, srečno, ljubica, In tvoja bela posteljca; Bog ti obvar dušo, telo, 20 Ko mene več k tebi ne bo!« 1498. Zapisal Al. Korošec. — Iz zbirke A. Kovačiča. 1499. Zapisala M. Stoklas. — Iz njenega rokopisa. 232 II. Pesmi zaljubljene 1500, 1501. I5°°. (Pri Novi Štifti.) »Kaj je tebi, ljubica, Da si tak močno žalostna.« Tebi se že na očeh pozna, Da si se jokala. 5 Če se še nisi, se še boš, Ko te tvoj ljubi zapustil bo: Pojdem ’z t’ga kraja v drugi kraj, Ne bo me več nazaj!« »»Ti boš v Ljubljanci na vahti stal, 10 In si boš druz’ga dekleta zbral, Ti boš pozabil čisto na me, Jaz pa nikoli na te!«« »Dekle, glej, kaj ti govoriš, Vari, da se ne pregrešiš: 15 Preden bom delal marša dva, Ljub’la boš druzega. Preden se bom jaz od tod’ podal, Za en pol’č vinca še bom dal, Svojim prijateljem bom napil, 20 Fantom dekleta zročil. Zvezde na nebu bliskečejo, Srčicu mojem obečejo, Dabijazrajžal vesel in zdrav, Storil vse, kar je prav!« I5°I. (V Razboru in Loki.) Ljuba pomlad že prišla bo, Tebe, mene na svejt ne bo, Ena ptica pela bo: Kam fant moj rajžav bo? 5 Dekle ptico ogovori: »Kaj mi praviš, ptička ti?« Fantič bo rajžav v drugi kraj, Več ga ne bo nazaj! »Dekle, kaj pa za pušelc bo? 10 Po zimi rožce ne cveto! Pušelček mora bit zelen, plau, Jaz bom slovo jemati.« »»Pušlček nardila bom, Zelenoj židoj povila bom, 15 Da ga boš jemev za spomin, Da se boš troštav ž njim!«« »Dekle, kaj si tak žalostna, Kaj se t’ je zgodil hudga? Tebi se že na očeh pozna, 20 Da si se jokala!« 1500. Zapisal J. Žehel. — Iz njegovega rokopisa. 1501. Zapisal BI. Jurko. — Iz njegovega rokopisa št. 20, kjer je pii- pisati tudi ta-le napev: Tužno, miio! Lju - ba pomlad že pri - šla bo, Te-be, mene na svet’ne bo, T > - ?=&=$=* -f' N K = -/— E -v—✓- k k - na ptička pela bo: Kam fant mojraj-žov bo? i II. Pesmi zaljubljene 1502, 1503. 233 »Ti boš v Cvelovc na vahti stav, Si boš drugo dekle zbrav: Ti boš pozabu čist na me, Jaz pa nikdar na te!« 25 »Dekle, kaj tako govoriš? Ti se močno pregrešiš: Prej ko bom storiv marša dva, Ljubla boš druzega!« I5°2. (Iz Motnika.) Necoj je pa svetla noč, Mesene mi sveti celo noč, Mesene mi sveti celo noč, Meni zaspati ni moč. 5 Meni je dolgi čas, Jas pa pojdem k ljubci v vas, Jas pa pojdem k ljubci v vas, De mi bo kratek čas. »Kaj je pa tebi, ljubica, 10 De si tako žalostna? Tebi se že na učeh pozna, De si se jokala.« »»Nisem se, še se bom, Če me, ljubič, zapustil boš; 15 V belo Ljubljano rajžov boš, Nezaj te več' ne bo. Če boš delj cajta v Ljubljani stav, Si boš drugo ljubco zbrav; Ti boš pozabil kmalo na me, 20 Jas pa nikdar na te.«« »Kaj pa ti, djekle, govoriš? Merkej, de se ne pregrešiš; Preden bom sturil marša dva, Ljubila boš drugiga!« I503- (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) Moj tovarši, zdaj gremo v boj, Kje po zelenem travniku, Kje po zelenem travniku Tja na to ravno polje. 5 Kadar pa na kraj pridemo, Prav veselo zavriskamo, Prav veselo zavriskamo In ljubce gor skličemo. Ljubca gor je ustajala, 10 Velika žalost jo sprehajala. Je prižgala svetlo luč, Premišljevala celo noč. »Ljubca moja ljubljena, Zakaj si tako žalostna? 15 Saj se ti na očeh pozna, Da si se jokala.« »»Se nisem jokala, pa se še bom, Ker ljubega zgubila bom, Ker me moj ljubi zapustil bo, 20 In ga nazaj nič več ne bo.«« 1502. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz (tK. II. 16 — 17. 1503. Zapisal Leop. Trobevšek. — Iz Rodetove zbirke VI 57—58. 234 II. Pesmi zaljubljene 1504, 1505, 1506. I5O4. (Iz Ihana.) Barčica ja spvavava, ' Dekle ja zajamrava. Skleniva ja bele rokč, Točiva ja grenjke sovze. — 5 »Kaj ja tebi, lubica, De si se tako j okova? Sej se ti na vabr&z’ pozna, De si vabvčkana!« »»Kaj bi se na jokava, 10 Ker so mi vzeli šocilna, Šocilna zalublen’ga, Fanta ta parvega. Kadar boš na vahti stav, Si boš drugo dčkle zbrav, 15 Ti boš pozabu kmav na mč, Jast pa nikdar na te.«« »Dekle, dčkle, le glej, koa govoriš, De se v besedi, ne pregrešiš: Predin bom sturu marša dva, 20 ’Meva boš druziga!« I505- (Iz okolice Loškega potoka.) »Kaj je tebi, ljubica, Da si tako žalostna? Saj se ti na očeh pozna, Da si se jokala.« 5 »»Saj se nesem, saj se bom, Ker me ljubi zapustil bo, Pojde kje v druge dežele, Kjer nazaj te več ne bo.«« »Preden se bom na marš podal, 10 Bom za en ferkelj vinca dal. Svojim prijateljem bom napil, Fantom dekle zročil. — Sinoči sem pod oknom stal, Žalosten slovd jemal, 15 Tekle so ji dol solzč, Ko vinske jagode. Po zimi rožce ne cveto, Kaj bo zdaj pa pušeljc moj? Pušeljc mora biti zelen, plav, 20 Jaz bom pa slovo jemal.« 1506. (Iz Starega sela pri Koboridu.) Oj tovarš, poj greva v vas, Dol po zelenem travniku, Dol po zelenem travniku, Dol na ravno polje! 5 Dol pod okence prideva, Prav močno zavriščeva, Prav močno zavriščeva, Dečvo gor skličeva. 1504. Zapisal Anton Breznik; Smolajdrov oče. — Iz Breznikove zbirke I, št. 28. i5°5- Zapisal J. Vese 1 -Vesnin. — Iz Novic XIX. (1861) 120. 1506. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1507, 1508. 235 »Kaj ti je tebi, ljubca, 10 Da si tak močno žalostna? Saj se t’ na obraz’ pozna, De si vsa vjokana.« »»Nisem še, še le bom, Ker me moj šocja zapustil bo, 15 Ker me moj šocja zapustil bo, Ker ga nazaj več ne bo. I507- Kaj mi boš za en cajhen dal, Ko se boš na marš pobral?«« » Prej ko bom storil marša dva, 20 Imela boš družega.« » »Kaj mi boš za en cajhen dal, Ko boš v Ljubljani na vahti stal?« « »Puškam bom storil pokati, Dečvam pa jokati.« (Iz Koborida.) Kolko noči jest nisem spala, Pomlad lepa je zelena, Sem po tebi žalovala, Lepa, bela, razcvetena: Kolko noči pa še ne bom, Pomlad hitro zeleni, Ker te videla ne bom. 20 Mlade fante žalosti. 5 Ti boš tam po svetu hodil, Druge deklice za roke vodil; Jest pa bom doma ostala In se milo jokala. Zakaj b’ se milo ne jokala? 10 Kolkrat sva skup ležala! Ko b’ še prišel ti nazaj, Da b’ se ljubila ko poprej 1 Še nisem jokala, še le bom, Ker te vidla več ne bom. i5 Zdaj ti greš od mene preč, Videla se ne bova več. — Mladi fanti, gor ustanite, Še no pismo mi pišite Mojmu očetu in materi, Mojim sestram, bratom vsem. 25 Očka bodo pismo brali, Mati bo na strani stala. Očka pismo preberd, Mater’ tečejo solze: »Še ’no mašo čem plačati, 30 Pri devic Marij se j’ma ma¬ ševati ; Ko bo mašnik mašo bral, Bo moj sin na vahti stal.« 1508. (Koroška.) Sinoči sem ddbil ptsmicd DA bi imel drdve k njej včs iti, Od moje prdve ljtibicč, TrdštovAt nje rdvno sreč. 1507 . Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. Konec spada k drugi (vojaški) pesmi. 1508 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 53 — 54, kjer je omenjeno, da se poje »po vsem Rožanskern in Podjunskem « ter so pridejane te-le varijante: 15, 16] Zdaj pa vidim pobič sam, * Da sem bil zapeljan. — 17 Celovci] Ljubljanici — 18—20] Pri tebi bo že drugi spal. * Ti pa ne žinjaj več na me, * Jaz pa še menj na te. 236 II. Pesmi zaljubljene 1509, 1510. 5 »Kaj tebi fala, ljubica, Da si tako žalostna? Tebi se že na očeh pozna, Da si se jokala.« »»Jaz se še nisem, še le bom, 10 Jaz se še nisem, še le bom, Jaz se še nisem, še le bom, Ko tebe več vid’la ne bom.«« »Saj si meni obljubila, Da boš soj mene ljubila, 15 Komaj bom storil marša dva, Imela boš že drugega. Jaz bom v Celovci vahto stal, Tam bom si drugo ljubico zbral, Jaz ne bom mislil več na te, 20 Ti pa še menj na me. . Kaj pa to za ’n pušeljc bo, Ko po zimi rože ne cveto. Ptišeljc mora biti plav, Ko bom slovo jemal.« Ljubi-vojak se loči od ljubice. A. 1509. (Iz Cerkna.) Oh kaj deklet fali, »»Druzga nemam na stran, Ki z mano ne govori? Le ti si moj šocelj sam! »Al maš druzga le ti na stran, Al kej mi pomaga zdej, De tebe mene ljubit’ bran, Ki rajžaš marše le naprej, 5 De ti je ljubš’ kot jest?« 10 De te nam vidla več?«« »Kader bom konjka zbral, Ti bodem (že) hitrd pisal, Te pustim lepo pozdrajt In tavžent maršev kušnit rajž, 15 De boš vedla, da sim sovdat.« Ljubi-vojak se loči od ljubice. B. i5 10 - (Iz Starega Sela.) Jest imam ’no rožco plavo Od moje ljube cartane; V srcu je bogaboječa, Ljubi svojga šoceljna. 5 Jest bom pobič preč porajžal Na to rajžo žalostno, Zročil bom bratu mlajšemu Mojo ljubo cartano. 1509. Zapisal Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa. 1510. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1511, 1512, 1513. 237 Puško bom na ramo ložu, Moja ljuba je v ganku stala, 10 Mojo sablico za pas; Prav milo se je je jokala: »Srečno ostan ti, ljuba moja, 15 Bom jest porajžal preč, Če več ne pridem k teb u vas!« K se ne bova vidla nikol več! Ljubi-vojak se loči od ljubice. C. 1511. (Kranjska.) Dekle na ganjki stalo, Premilo se jokalo Za svojga ljubga fantiča, Ker zdaj na rajžo gre. 5 »No kaj se boš jokala, Sej boš doma ostala, Oj še se jokal jaz ne bom, Ki dalj’ maširal bom!« Dekle po vrt’ špancira, 10 Si drobne rožce zbira Za svojga ljubga fantiča, Ki zdaj na rajžo gre. Ljubi-vojak se loči od ljubice. D. 1512. (Iz Novega mesta.) V Ljubljano bom marširal, Nazaj se bom oziral: Ljubljanca je ena dolga vas In tam je kratek čas. 5 »Pa zakaj se boš jokala, Ko boš doma ostala, Vsaj se še jaz jokal ne bom, Ko bom na vojsko šel. Boš zgodaj vstajala, xo Boš pušelc zalivala, Oj z Bogom ti, dekle mojd, Ostala si doma!« I5I3- (Iz Suhorja.) Sem zjutraj zgodaj vstala Že zdavnej vedla to, In rožce zalivala, Da boš na vojsko šel. 15 n. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I., št. 84 (z melodijo). Zapis v Mladičevi zbirki je le prepis iz Kiihača. 1512. Zapisal Aleks. Hudovernik. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. . 15 : 3 . Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 238 II. Pesmi zaljubljene 1514, 1515. 5 »Prot Ljubljanci bom mar- širal, Nazaj se bom oziral: Zdravo, zdravo, dekle moje, Ostala si doma!« V Ljubljanco primarširal, 10 Sem si drugo dekle zbiral, Sem si dekle zbral, Ter ji prstan dal, In pri nji zaspal! Ljubi-vojak se loči od ljubice. E. I5i4- (Iz Kanala.) Dio, dio ljubica, Zdaj pa grem na vojskico, Tralalala, tralala, Zdaj pa grem na vojskico. 5 Lepa je hiša cesarjeva, Zunaj, znotraj malana. Tam na zelenem travniku Bomo mi šlcirali. Tam je na lepa lubica, 10 Rdeča kakor rožica. Bela je ko ajdov cvet Ta le mora moja bit. Pojdi z mano pred kosamo! I5i5- (Z Banjšic.) Oj ti ljubca, zgoda ustani, Obleči toj te črni gvant! Pojdi gremo dol v Gorico, Doli pred kasarnico! 5 Ti boš pred kasarno stala, Jest bom šel pred felčarja. Ti se boš milo jokala, Ker bom jest postal soldat. Z Bogom, z Bogom, ljubca moja, 10 Jes ti grem od tebe proč. Ki z’ na žalost bo v tisti kambri, Čer bom jest slovo jemal! Zdej jest grem od tebe proč, Oj ker s’ ne bova vidla več: 15 Bog ti dej ’no srečno rajžo, Mene paj no lahno noč! 1514. Neznanega zapisovavca. — Iz Kokošarjeve zbirke. Drugi verz vsake strofe se ponavlja, kakor je nazjiačeno pri stroji prvi. 1515. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 24 — 25 . Prim. glede konca št. 1488. 239 II. Pesmi zaljubljene 1516, 1517, 1518. Pojdi z mano k vojakom! 1516. (Iz Št. Jakoba.) Jeli so hantirati, In žovnirje zbirati, Te lipši noj te žavberne, Same razerfarje. 5 Mi pa daleč pomaširamo, Pa ne bomo kruha jodli: Za nas bojo te bile žemlice Noj te svadče vinčice. Mojcoj moja, pojdaš z meno ? 10 Ti boš mi štrikava, Ti boš mi šivava Noj moje hvante cirava. Jes na žovtu fenrih bom, Ti boš pa moja frava, 15 Jes pa bandoro sukov bom, Ti boš pa zraven stava. Potehnov bo te zvrhnji meč, Tedoj pojde moja hvava; Kaj boš ti, sruta, tribava, 20 Ko boš koj sama stava? »Jes sem žo davnoj žinjava, Kaj mene je storiti, Naprej ne znam, nazaj me sram Zavolo moje žvahte.« I5I7- (Iz Borovljan.) Žaluj, žaluj, lubica, Jaz moram soldat biti, Ti boš pa sinka zibala, Ne more drugače biti. 5 »Tri piskre rožmarina imam, Še tega bom predala, Ker bom denarje nucala, Ko bom zib'ko kupovala. Na glavo bom djala zibiko, 10 Na roke mladega sinčeka, Pojdem nad mladega haup- mana, Kjer je Hanzelj ukvartiran.« Jaz na vojski fenrih bom, Ti boš pa moja frava, 15 Jaz bandero sukal bom, Ti boš pa zraven stala. Ali bo ta bandera rdeča, Tedej bo moja sreča, Ali bo pa bandera plava, 20 Pa pojde moja glava! 1518. (Z Nakla.) Sinoč sem jest vas biv Zaslišov sem en mili glas, Na unokraj potoka. Se moja dečva joka. 1516. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 388, 389. 1517. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 387, 388. 1518. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegovega rokopisa. 240 II. Pesmi zaljubljene 1519, 1520. 5 Oj precartana ljubica, Nikar se tok ne jokaj! Zakaj b’se jest toknejokova, K’ sem tak’ga lep’ga šoceljna zgubiva: Vse rož’ce bom potrgova, 10 Vse rož’ce bom prodava. Bom zibuko kup’vava. Na gvavo djava zibuko, V rokah nesva sinčeka, Bom šva v C’lov’c na ta vel’ki pvac, 15 Ker zadnja pošta vstaja. »Preljubi moji vahtarji, Kje je moj Francelj na kva- tirji ?« »»O ljuba moja ljubica, Francelj je v S’nfid.«« 20 Na gvavo djava zibuko, V rokah nesva sinčeka: »Bom šva v S’nfid na ta vel’ki pvac, Ker zadnja pošta vstaja. Spreljubi moji vahtarji, 25 Kje je Francelj na kvatirji?« »»O ljuba moja ljubica, Al’ me ti ne poznaš, K’ sva tolkat skupej spava? Jest bom šu za hauptmana, 30 Ti boš moja frava: Nosu bom rdeč mnder, De ti me boš poznava.«« S sabo jo popeljem. 1519- (Iz Šmarjete.) Sem sinoči pri dečli bil, Mč je pd patrol dobil. »Pob, al’ te šege dol ne boš djal, Jaz te bom k žovnirjem dal.« 5 »»Jaz te šege dol ne dem, Še rajši bodem jaz žovnir. Imam pa dečvo žavberno, Še sebo popeljem jo. Jaz bom pa tam na vahti stal, 10 Dečvo bom pa v cimerc djal. Po cimru bo špacirala, Najine gvante cirala.«« Ona hoče za njim. A. 1520. (Iz Vrbovca.) »Komu, mila, komu, draga, Košulicu šivaš?« »»Tebi, mili, tebi, dragi, U čem f tabor pojdeš!«« 5 »Ne šivaj mi, ne šivaj mi S tom ostrom iglicom; Neg ju šivaj, neg ju šivaj S čudom i z mišljenjem. 1519. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 50—51. 1520. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 50—52. Enako začenja druga v Valjavčevih » Nar. Prip.« 2g6, ki pa po svoji na daljni vse¬ bini ne spaaa sem. II. Pesmi zaljubljene 1521. 241 Ne pira’ je, ne pira’ je 10 Vu ti ladni vodi; Neg ju peri, neg ju peri Vu svojih suzicah. Ne suši je, ne suši je Na tem žarkem soncu; 15 Neg jo suši, neg jo suši Na svojem srdašcu: Ja ti, mila, ja ti, draga, Sada f tabor pojdem; Ja te, mila, ja te, draga, 20 Ostaviti moram.« »»Ide’, mili, idem, dragi, I ja tam s tobum.«« »Kaj bi, mila, kaj bi, draga, Ta’ mi ti delala?« 25 »»Bi ti, mili, bi ti, dragi, Onde robje prala.«« »Ala, mila, ala, draga, Tam ti nema ladne vode.« »»Ala, mili, ala, dragi, 30 Ladna voda soze moje.«« »Ala, mila, ala, draga, Tam ti nčma bel-sopuna.« »»Ala, mili, ala, dragi, Bel-sopun su roke moje!«« Hoče za njim. B. 1521. (Iz Ziljske doline.) »Jes pojdan pubič frišno v žolt«, »»Jes pojdan dečlazatebo.«« Pavka pervič zapoje, Lenka že gore vstaja. 5 »Lenka, ne hodi za meno, Boš masa hudo mela. Deleč midva porajžava, Še vinca ne bva pila.« Pavka drugič zapoje, 10 Lenka že pokič vkup spravla. Deleč mi dva porajžava, Še kruhka ne bova mela.« 15 Pavka tretjič zapoje, Lenka že na konjča seda. »Lenka, ne hodi za meno, Boš masa hudo mela. Deleč mi dva porajžava, 20 Še vode ne bva mela. Še vode ne boš mela, Da bi svojga sinka zmila.« »Lenka, ne hodi za meno, ' Prideta k morji erjavamu, Boš masa hudo mela. Čjer dečle noter mečlejo. 25 »Joj naprej ne smen, nazaj ne znan, Bon mola tu konec jemati.« 1521. Zapisal M. Majar. — Iz MR. 94. Tiskal jo je Majar v Vodni¬ kovem spomeniku str. 180 v cirilici; ta natisek se razlikuje od našega v tem : 1 pobič — 7, 13, 19 Delač — 8, 14 b’va — 10 pokeč — 16 že — 23 Pridata — 26 mova. — Natisnil jo je tudi Kuhač v svoji zbirki II. št. 748 (z melo¬ dijoj inScheinigg v NPKS. str. 47—49. pod naslovom » Vlačuga«, katerega pesem pač ne zasluži, če primerjamo sorodne pesmi. Kuhač jo je natisnil, kakor je tiskana v Vodnikovem spomeniku, z nekimi malimi prcnaredbami (1 pubič — 1 in v za I), Scheinigg pa v knjižni slovenščini. 16 242 II. Pesmi zaljubljene 1522, 1523. Hoče za njim. C. 1522. (Iz Cerovca.) »Oj kaj si zmisla naš svetli ceshr? Za pet regimentov je fantov sebral; Vse lčpe, vse fletne, vse mlade pajbe, Oh kaj bom začela jaz vbogo dekle! 5 Bom punkelč pobrala no pojdem s tobo, Boš vida, moj ljubi, ’va živela lepo; Znam šivat, znam štrekat, znam prati lepo, Boš vida, moj ljubi, ’va živela lepd!« »»Ostan’, moja ljuba, ti rajši domži: 10 Pet krajcarjov lehko brez tebe se ’zda, Dva komaj za zajtrk no dva za obed, No eden fali, da večerje še ne.«« V Ljublani na plači že glida stoji, Oj tam se moj ljubi mojštrat uči. 15 »Oj šmencano dekle no tvoje srce, Da nemrem pozabit nikdar več na te!« Koroške dekleta so lehko lepe, Majo kratke rokavce no bele rokč, Majo kratke rokavce no bele roke, 20 Da solnce posine, že v senco beže. I523- (Od Ljutomera.) »Kaj si je zmisla naš svetli cesar? Za tri ragamente je pajbov zebra, Keri so lepši no mlajši lidje, Zapustiti morajo ljubce svoje. 1522. Zapisal St. Vraz l. 1832. — Iz VO. XIX. O. 102, kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je p?episal pesem vnovič v VO. XVII. 2 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1 Kaj] Oj kaj — 2 zebra — 3 fante] pajbe — 8 živela — g Ostani . . . luba — 10 krajcarov — n zajterk — 13 Lublani — 14 lubi mojštrati — 15 Oj . . . tvoje] Oh . . . mojo — 20 Da solnce] Da sounce. 1523- Zapisal St. Vraz. — lz VO. XIX. a. 109. Vraz je pesem prepisal tudi v VO. VII. 10 s temi p?-edrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 2 Za II. Pesmi zaljubljene 1524, 1525. 243 5 Preboga ja dekle, no kaj bom si jez? Bom klajderc pobrala no pojdem s toboj.« »»Prebogo mi dekle, ostani doma, Da dobro ti znaš, da tam nič ne valaš!«« »Znam šivat, znam štrekat, znam prati lepd, 10 To dobro ti znaš, da vse belo imaš.« »»V Gradci na plači na vrsti stojim, V toj vrsti stojim, da se mojštrat vučim.«« V Gradci na plači na baba sedi, Ta baba veli, da ljubezni ga ni! 15 Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Kaj tebe no mene na sveti ne bo! 1524. (Štajerska.) Kaj si je zmisla naš cesar, naš kralj? Za pet ragamentov je fantov sebral, Te verle, te mlade, te ledične vse, Kaj bom začelo jaz vbogo dekle! 5 Okroglega lica, sdznate oči, V Gradci na plači mojštrati uči. Na boben jim vdari; »Zdaj stopte naprej! Naprej, ne nazaj, le na francoski kraj!«« Micka mi pravi: »še z tobo bom šla.« 10 Ljubi ji pravi: »»Ostani domži! Dva krajcera za zajterk, dva krajcera za obšd, En krajcar fali, da večerje še ni!«« I525- (Štajerska.) Kaj se je zmislil naš kajzer, naš kralj, Naš kajzer, naš kralj, ’no naš svitli cesar? pet regimentov je fantov zebra — 4 zapistit morejo lubce — 5 je pozneje po¬ pravljen v No kaj bom si jaz, o lubiček moj ? — 7 Oj lubica moja, ostan’ ti doma — 8 Da] To — g Znam štrekat, znam presti, znam šivat lepo — 12 vičim — 13 ena — 14 lubezni — 15 Lubezen . . . lubezen — 16 Kaj] Da. 1524. Neznanega zapisovavca, najbrž Dav. Trstenjaka, ker so skoraj vse tam napisane pesmi oa njega. Iz VO. XIX. u. 322. 1525. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I, št. 102 (z melodijo). Tam je tudi še druga melodija s Kranjskega (»Stanji način<). 16* 244 II. Pesmi zaljubljene 1526. Tri rogomente je fantov skup zbral, A same te mlade, te zavber ljudi. 5 V Gradci na plači tri glide stoji, Jih suče ’no muštra, 'gsecirat uči. Tam pa na stran’ moje dekle stoji, 'Ma rudaste lase pa solzne oči. »Fantič ti moj, o naj jaz grem s teboj: 10 Znam šivat, znam štrikat, znam prati lepo.« »»Dekle ti moje, ostani doma! Pet krajcarjev 'mam, pa jih lahko ven dam: Dva 'mam za fruštek in dva za obed, Še enga fali, pa večerje nič ni.«« 1526. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) No kaj si je vmisljil naš kaizer, naš kralj, Naš kaizer, naš kralj, naš presvitli cesar? Pet regimentov je skupaj nabral, Vseh všikanih mladih in zavber ljudij. 5 V Graci na plači jih mojštrat uči, Da majo vse objokane, mokre oči. Ljubca pa pravi: »Jaz pojdem s teboj, Znam štrikat, znam šivat, znam prati lepo!« Ljubček pa pravi: »»Ostani doma! 10 Pet krajcarjev mam, pa jih lahko vun dam: Dva sta za froštik, dva pa za mitag, Še enga fali, da za nahtmal nič ni.«« 1526. Zapisala M. Stoklas. — Iz njenega rokopisa. Pri verzu u. je za froštik pripisana varijanta zajterg. II. Pesmi zaljubljene 1527, 1528, 1529. 245 I527- (Kranjska.) O kaj si je zmislil naš svitli cesar, K’je pčt regimentov soldatov izbral? Lčpe in mlade in junaške vse: — O kaj bom počela vbdga deklč! 5 »Te prosim, moj dragi! naj idem s taboj! Bom obleko pobrila, pa pojdem s taboj! Znam šivat’, veziti, znam priti lepo, B6š vidil, moj drag’, bom šivala lepo.« V Ljubljani na trgu že versta stoji, 10 Že versta stoji, ki se bojvat uči. 1528. (Iz Krope.) Kaj si je zmislil naš kojzer, naš kralj, Naš kojzer, naš kralj, naš presvitli cesar? Pet rogomentov je fantov nabral, Te lušne, te brihtne, te zavbrske vse. 5 V Gracu na placu jih muštrat učil, Te lepe, te brihtne, objokane vse! Ljubca pa pravi: »Jaz pojdem s teboj: Znam šivat, znam štrikat, znam heklat lepo.« Jaz ji pa pravim: »»Kak pojdeš z menoj? 10 Pet krajcarjev mam, pa jih lahko ven dam: Dva sta za fruštek, pa dva za mitog, Še eden fali, pa za nihtmal neč ni!«« 1529. (Iz Novega mesta.' Kaj se je zmislil Naš kajzer, naš kralj, Naš kajzer, naš kralj, Naš presvitli cesar? 5 Pet regementov je Fantov nabril; Te lepe, te mlide, Te zavber vse. 1527. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 127. 1528. Zapisal Iv. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. 1529. Zapisal Aleksander Hudovernik. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 246 II. Pesmi zaljubljene 1530. V Gracu na placu 10 Jih muštrat uči, Te lepe, te mlade, Te solznih oči. »Ljubca moja, Ostani doma! 15 Šest krajcarjev imam, Pa jih lahko vun dam: Dva sta za fruštek In dva za mitog, Če en’ga sfali, 20 Pa za večerjo nič nij!« 1530 . (Iz Dutovelj?) Kaj si je zmislu naš cesar, naš kralj, K’je vse fantiče vkup poklicou? Naj bo ubožec, al’ bogat, Vsaki mora bit’ soldat! 5 Devet rogomentov sudatu nabral, Devet rogomentov sudatu nabral, Te lepe, te mlade, Te zauber fante. V Gradci na plači šelcirat uč’jo, 10 V Gradci na plači šelcirat uč’jo, Te kratke noči So polne solzi. Pet krajcarju ’mdm, pa jih lahko špendam, Dva krajcarja za fruštik in dva za kosil’, 15 En kraj cer fali, Večerje več ni. Ljubica moja, podaj mi roko, Ljubica moja, podaj mi roko: Podaj mi roko, 20 Ker več me ne bo! Ljubica moja če iti z menoj, Ljubica moja če iti z menoj, Zna šivat, zna štrikat’, Zna belo oprat! 1530. Zapisal Lovro Žvab. da bi bilo kraško, ampak kranjsko. — Iz njegovega rokopisa. Narečje ne kaže, II. Pesmi zaljubljene 1531, 1532, 1533. 247 Hoče za njim. D. i53i- (Iz Frama.) »Pušelček bi delala, Pa ga ne imam komu dat’: Ali je čerstev ali je suh, Pa le ima svoj dober duh, 5 Ljubca mi vzeli v boj, Taj v mčsto Marburško, Jaz pa pojdem le za njim.« »»Kaj bQš pa to delala?«« »Srajčice prepirala, 10 Postelje postiljala.« »»PosteljQ si sam postlam, SrajčicQ perilji dam; Pojdi, Micika, poj d’ domu! Pet krajcarjev jaz im&m, 15 Ker jih lahko sam izdam, Pojdi, Micka, le domu!«« »Je še bq>m šla pred hautmana, Če mi ne daste šocka nazaj, Jaz pa umerjem ravno zdaj!« 20 »»Umri ali pa nehaj, Vsej ga ne dobiš nazaj, Vsej ga ne dobiš nazaj!«« Hoče za njim. E. 1532 . (Iz Suhorja. Sinoč sem rajtal v vas iti Na zgornji kraj potoka, Zaslišal sem en ženski glas, Da se moje dekle joka. 5 »Preluba moja ljubica, Nikar se več ne jokaj, Da tvoje drobno srčice Od žalosti ne poči!« »Ljubica preljubljena, 10 Nikar z mano ne hodi, Tri dni bomo marširali, Ne bomo kruha jeli. Tri dni bomo marširali, 15 Ne bomo vina pili, Tri dni bomo maširali, Ne bomo šnopsa pili. Jaz bom tam en lep koprol, Ti boš moja frajla, Jaz bom pil ta črn kofč, 20 Ti boš sladko rozoljo.« 1533 - (Iz Slamne vasi.) Snuči sem na vahti bil Na uno stran potoka, Zaslišal sem jen mili glas, Da moja dekle joka. 5 Ljuba moja cartana, Nikar se več ne jokaj, Da tvoje drobno srčice Od žalosti ne pokne. 1531. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 41. 1532. Zapisal Anton logar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Ma¬ tica. Primerjaj s pesmimi tega naslova št. 1518; enako se začenjajo tudi druge, katere priobčimo spodaj. 1533. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 248 II. Pesmi zaljubljene 1534, 1535, 1536, 1537. I 534- (Kranjska.) Snoči sem jaz na vasi bil Na ono stran potoka, Slišao sem en čuden glas, Da moja ljubca joka. 5 »Preljuba moja ljubica, Nikar se tak ne jokaj, Da mi moje serdčece Od žalosti ne poka.« »»Čern cegliček bom pisala, 10 Fajmoštri bom ga dala, Da naj’ poročil’ bodo, Da bova skupaj spala.«« »Jaz bom nosio erdeč bander, Ti boš pa zraven stala, 15 Ker se boš milo jokala, Ker se boš zame bala!« 1535- (Iz Krope.) Snoč sem mislil v vas iti Zaslišal sem en mili glas, Na uno kraj potoka, Da dekle moja se joka. 1536 . (Iz Krope?) Sinoči sem na vasi bil Sem slišal tam premili glas, Na unem kraj potoka, Ki moja ljubca joka. 1537- (Iz Ljubljane.) Tam unstran potoka »Ne jokaj se, ne jokaj se, Se pa moja dečla joka. Saj boš moje ti deklč!« 1534* Zapisal M. Kastelic. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI A. 13; pri v. 11 — 12 je zapisana varijanta: Da naj potroštal bo, * Da ne bova tolk žalvala. Vraz je prepisal pesem še dvakrat. Prvi prepis v VO. VI. 25 se raz¬ likuje od zgoranjega natiska, neglede' na naglasna znamenja, v tem: 1 bio — 2 on — 5 ljubica] junfrava — 7 srčece — 9 Črn — 10 Fajmoštri — 12 vkupaj. — Verz 12. je spisan samo do polovice (nosio), 14. pa je začrtan s pikami. Drugi prepis se razlikuje od našega natiska v tem: 1 jezt . . . bio — 3 Slišo — De . . . ljubca — 5 Preljuba] Prelepa — 7 De . . . srčece — 9 Črn — 10 Faj¬ moštri — 11 De — 12 De . . . vkup — 13 Jezt bom nošo svetli meč — 14 boš pa] boš — 15 Ker] In. Očividno je Vi'az še puri prepis samovoljno popravil, kakor se mu je bolje zdelo (poka, nosio!). 1535. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB.22. 1536- Zapisal Ant. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. 1537. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 22. II. Pesmi zaljubljene 1538, 1539, 1540. 249 1538 . (Iz Frama.) Jaz sčm snoči v vesi bil Na oni kraj potoka, Slišal sem žalostni glas, S§ moje dekl§ joka. 5 »Ne joči s§, ne joči se, Le vstani s§ od joka, Da moje drobno sčrce Od žalosti ne pqkne. Jaz sem snoči v vesi bil, 10 Pčrstan sem tam pozabil; Dreve bqm po njega ščl, Lepo jQ bqm pozdravil. »En cedelček bQm pisala, Gospod fajmeštru ga bom poslala, 15 Da naju oni porq>čili bq>dQ, Da bQma vkupe spala.« 1539 - (Iz Podčetrtka.) Snočkaj sem na vesi bil Na onem kraj potoka, Slišal sem en mili glas, Se moje dekle joka. 5 Snočkaj sem pri njej zaspal, Rinčko sem pozabil; Drevi pa pojdem spet nazaj, Da jo bom pozdravil. Cegelček bova napisala, 10 Fajmoštru poslala, Da naj’ bojo poročil, Da b’ ma skupaj spala. Ti boš zavber kelnarca, Jez bom po svetu hodil; 15 Ti boš pila črn kofč, Jez bom pa vince vozil. Ljuba na vojski. 1540. (Grgarska.) a) Redakcija I. Tam dol sem bil, tje gor bom šel, Na novi trg v Celovec, Saj videl sem in slišal sem Nove patente brati. 5 Te drobne bukve govore, Dk bomo vsi soldatje, Korošci ino Štajerci Ino vsi ti zbrani Kranjci. Če pojdem v žold, ne pojdem sam, 10 Popeljem ljubico sabo. Jest bodem pil čerčn teran, Ljub’ca sladko razolijo. Če v regement prstopil bom, V to veliko grmado, 15 Rudeč bander zasukal bom, Me ljubca boš poznala. 1538. Zapisal 0 . Caf; pela Terezija Puščnik. — Iz CO. H. 92—93. 1539. Zapisal M. Sinkovič. — Iz zbirke S. Rutarja. 1540. Zapisal M. Trnovec. — Redakcija I.je iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 20—21., redakcija II. pa iz Tmovčevega novejšega zapisa. 250 II. Pesmi zaljubljene 1540. Ta prva kugla, k’ prleti, Mojega ljub’ga vbije, Ta druga kugla, k’ prleti, 20 Zraven tovarša moj’ga. »Kaj čo sirota striti zdaj? Noben’ga znanca nimam, Noben’ga znanca ne poznam, Ko samega tovarša. 25 Nobenega znanca ne poznam, Ko samega tovarša, Še on je z Nemškega doma, Jaz sem ’na ljuba krajnska. Naprej nevem, nazaj nesmem, 30 Kaj č6 sirota striti?!« »»Na zvezdo glej, na zvezdo glej, Boš vid’la svoje kraje. Še domu ko prideš ti, Za mojo dušo moli!«« 35 »Molila sem, molila bom, Dokler bo duša v meni.« b) Redakcija II. Tam dole sčm byw, čje hore sem šow V Celovžc; na novem plače Tam vidu sčm, tam slyšu sem Ta nova patenta brati. 5 Ta drobna bukva h Hvara, Da bwmo vsi sowdatje: Vsi Kranci jen vsi Štajarci Jen vsi ta zbrani Chrebatje. Čie puojdem v žovvd, ne puojdem sam, 10 Papeljem lub’cu sčs sabu; Redaču bandjeru suku bram, Ma lubeca bwš paznala. Ta perva kugla, kej perleti, Mi mojega lubčga vbije, 15 Ta drupa kugla, kej perleti, Mi mojega znanca vbije. »O ki čem sčrota začant sčdH, Obenega lubega nimam; Obenega znanca ne poznam: 20 An jest sem lubeca kranska. Naprej ne viem, nazaj ne smiem Po tem le zelenem polji.« »»Na ciestu pej, na zviezdu glej, Btoš vidčla soji kraji. 25 In še domu ko prideš ty, Za moju dušu moli.«« — »Malila sem, malila bram, Dočjer bw duša v mene«. II. Pesmi zaljubljene 1541, 1542, 1543. 251 I 54 I - (Z Grahova na Tolminskem.) Slišal sem patente brat, De bodo vsi soldat’: Vsi Korošci, zbrani Nemci In ti lepi Kranjci tud. 5 Če pojdem na vojsko, Ne pojdem le sam, Pojde tud’ ljub’ca za man’: ’No rudečo bandero ti čem kupiti, Da me ne boš moda zgubiti. 10 »Prva kugla priletela, Moj’ga ljub’ga je ubila. Kaj vboga bom začela, Ki znanca 'benga nimam.« »»Na cesto pejd’, na zvezde . £ le J’ 15 Prideš v domači krej. Ko prideš ti domov, Za ubogo dušo moli.«« 1542. (Iz tolminskih gora.) Slišal sem patente brat, Vsak bo moral bit’ soldat, Vsi Korošci, zbrani Nemci, Pravtako vsi lepi Kranjci. 5 »Če bom soldat, naj bom soldat! Saj ko pojdem se vojskovat, Te ne pojdem le jaz sam, Pojde tudi ljubca z man’.« »»Kaj bom pri tebi delala, 10 Kaj bom pri tebi delala?«« »Postijo boš postiljala, Z mano boš zaspavala. Rudeči prapor čem t’ kupit’, Da ne boš mogla me zgubit’.« 15 »»Perva krogla priletela, Moj’ga ljub’ga je zadela. Naprej ne smem, nazaj ne znam, Obenga znanca tu nemam.«« » Na cesto pej d’, na zvezde glej, 20 Prideš v svoj domači krej.« 1543- (Iz Cerkna.) Slišal sem patente brat V Clovcu na naj mu placu, De bodo mogli bit vsi fanti sovdat, Vsi Ogrci, vsi Štajerci, 5 In tud te lepi Kranjci. »Kaj bom sirota jest zače, Ker obenga ne poznam. Obenga, obenga drujga ne, Kakor tovarša mojga!« 10 »»Na ceste pejd, na zvezde g le j. Boš pršla v svoje kraje; Kadar domov pršla boš, Le mol za duše maje.«« 1541. Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega rokopisa B, št. XXII. Ti¬ skana je v Goriškem letniku za l. 1864, str. 215. 1542. Zapisal S. Kutar. — Iz njegove zbirke. 1543. Zapisal Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa. 252 II. Pesmi zaljubljene 1544, 1545, 1546. 1544 - (Iz Starega sela pri Koboridu.) Mlade fante v žovh lovijo, Da bodo vsi soldati. Če bom soldat, naj bom soldat, Saj pojde ljubca z mano. 5 »Kaj bom pri tebi delala, Kaj bom pri tebi delala?« »»Postljico boš postiljala, Pri meni boš zaspavala. Kar poj deš nazaj, na zvezde glej, 10 Boš videla toje kraje.«« »Naprej ne znam, nazaj ne smem, Obenga znanca nemam.« Ta perva kugla, k’ pčrleti, Je mojga šocja ubila. 1545 - (Z Gorjanskega.) Ča pujdsn v žowd, na pujdsn san, Pujds tydi lypca z man: Jest bom piw črn taran, Lypca sladku ražolju. 5 Ta prva ky/la, k’je pršiš., Mojya tovarša wbila. »Naprej ne vien, nazaj ne smlen, In kej čsn zdčj zsčleti?« »»N«dčstupoj,ns zviezdiylej, 10 Buš vidla soji kraji. Po tebs bu zyonu žieynan z/tin, Po men« tyrški buobn: Nat tabu bu mdlu mašnik vilji žieynreni, Nad manu bo kruokow črni wran!« « 1546. (Iz goriške okolice.) [Odlc »Dobro jutro, Uršika, Al’ mi daš kaj pušelca?« »»Pušelca ne bom dajala, Za moj’ga ljubga hranila. 5 Moj ljubi je po morji šel, Mu moram dat črn facol.«« m e k.] »Tebe bo svetla lučica, Mene bo svetla sabljica; Tebi bo zvonil žegnan zvon, 10 Meni bo tolkel črn tambur. Tebe na žegen ponesejo, Mene me v grapo zavržejo; 1544. Nezjianega zapisovavca. — Iz Rutarjeve zbirke. I 545- Zapisal K. Štrekelj. — Iz njegove zbirke. Več oblik nasprotuje narečju: man, začleti. 1546. Zapisal A. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. i6g — ijo. II. Pesmi zaljubljene 1547, 1548, 1549. 253 Tebe te v Žakelj zavijejo, 15 Barčica začela plavati, Mene me v tamo zabijejo.« Ljubica začela jokati: »Odrin, odrin od kraja preč, De se ne bomo vidli več!« 1547 - (Iz Gorenje Vrtojbe.) [Odlomek.] Na cestu pejdi, nazvezdu glej, 5 O jovh, o jovh! Tam boš videl moje kraje. Ta prva kugla, ki je prletela, Ker na moje kraje pršu boš, Mojga ljubga je zabila. Prosi za dušu moju! 1548. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Kdaj pojdem v žovt, ne pojdem sam, Bom peljal ljubco saboj, V ni rok bo nesla rdeč bander, V ni rok pa majhno dete. 5 Ko taj na vojsko pridemo, Je kugla priletela, Ta druga kugla prileti, Mojga fanta zadela. O joj no joj, no kaj zdaj čem, 10 Sirota zapuščena? Naprej ne vem, nazaj ne smem, Ah, kaj bom zdaj začela! »Le poj d nazaj, na zvezde . £ le J’ Boš našla svoje kraje; 15 Ko prišla boš na svoji dom, Moli za dušo mojo.« Grob bo moj dragi ljubček. 1549 - (Iz Ribnice.) Po morju plava barčica, Prelepa barka pisana. Fantiči se pa zbirajo, Se v lepo barko vsedajo. 5 Od kraja rine ladjica, Je omedlela ljubica, Sklenila bele je rokč, Točila grenke je solzč. 1547 . Zapisal J. Cejan. — Iz njegove zbirke II. 53. 1548. Zapisala Mar. Stoklas. — Iz njenega rokopisa. 1549 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Valjavca, ki jo je hranil Miklošič. 25 + II. Pesmi zaljubljene 1550, 1551. »Če hočeš moja ljubca bit’, 15 »»Jaz pa doma ostala bom, 10 Za mano v Milan moraš prit.« Si drujga ljub’ga zbrala bom: »»Jaz nočem tvoja ljubca bit’, Za tabo v Milan nečem prit.«« Moj ljubček bo zeleni grob, Poročil z njim me bo pokop ; »Ostani toraj pa domb, Moj venček bo pa travica, Si zberi drujga ljubčika!« 20 Ki rasla bo iz nedrija.«« Smrt {Iz Meni ljudi vele: »Hod se, junak, ženit!« U travicu zajdem, U travici legnem, 5 Meni smrtca dojde, ) ljuba moja. I550- a.) K meni se pritegne: »»Glejte, ljudi, glejte! To je moja žena, Mati črna zemlja!«« Zelena vejica bo odejica. i55i- (Koroška.) Pobi se vkup zbirajo, Na Laško pomarširajo, Moj pob se pa izmed vseh pozna, Ko lep zelen pušeljc ima. 5 Pobi do morja pridejo, Na barkico se vsedejo, Barka gre od kraja preč: Me, dečva, ne boš vid’la več! Barka je zaplavala, 10 Dečva je zajamrala, Sklenila je bele roke, Točila je svetle solze. »Nekaj bi te barala: Kje boš ti nocoj ležal?« 15 »»Na visokej gmajnici, Na zelenej tratici. Tratica bo post’ljica, Sablja moja ljubica, Ta zelena vejčica 20 Bode moja odejčica. Ali se meni kaj zgodi, Da me nazaj nikoli več ni, Dečva, bodi potroštana Od ta duha svetega!«« 1550. Zapisal A. Kos. — Iz Slov. Glasnika I. (1858) 57. 1551. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NFKS. str. 386 —j#7. II. Pesmi zaljubljene 1552, 1553, 1554. 255 I55 2 - (Iz Št. Janža v Rožu.) Fanti se že ’kupej zbirajo, Na Vašče pomarširajo. Moj pub se pa med vsem’ poznd, K’ lep zelen pušelc ’m&. 5 »Nekaj bite še rada barala: Čej boš ti necoj ležal?« »»Ležal bom na visočej _ gmajnici, Na zeleni tratici. Ta tratica bo postekca, 10 Zelena vejca odejca.«« Vsede se v barčico, Barka gre od kraja preč, Nazaj pa nikoli več! 1553 - (Iz konjiškega okraja.) Po polji gre fantov dvanajst, Moj ljubček pa je ta trinajst’. Moj ljubček se zmed vseh pozna, Lep zelen pušelc 'ma. 5 Do barke pridejo, Se nanjo vsedejo: »Odrin, odrin od kraja preč, Ne boš me vidla več.« Barka je pldvala, 10 Ljubca pa jokala, Sklenila je bele rokč, Točila je solze. Ta zelena tratica Bo moja postelca, 15 In ta zelena vejica Bo moja odejica. Ta svetla sablica Bo moja ljubica, Redar me ta objela bo, 20 Bo gvišno moja smert. 1554 - (Kranjska.) Po polju fantov gre dvanajst, Moj ljubček je ta trinajst’, Moj ljubček se zmed vseh pozna, Lep zelen pušeljc ’ma. 5 Do barke pridejo, Se vanjo vsedejo: Odrinem zdaj od kraja preč, Ne boš me vidla, ljubca več! Barka je splavala, 10 Ljub’ca zajokala, Sklenila je roke, Točila je solze. 1552. Zapisal J. pl. Kleinmayr. — Iz Kresa I. 35. IS53- Zapisal Iv. G. Naglič. — Iz » Besednika « IX. (1877) 6. r554. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 5; ta zapis se čudno strinja s prejšnjim. 256 II. Pesmi zaljubljene 1555, 1556. Ta zelena tratica Bo moja posteljica, 15 In ta zelena vejica Bo moja odejica. Ta svetla sabljica Bo moja ljubica, Kadar me ta objela bo, 20 Moja smrt gotova bo! 1555 - (Iz Hamra pri Monsbergu.) Soldati marširajo, Kaprol najbolj najprej: Moj fantič se najbolj pozna, Ki zelen pušeljc ’ma. 5 Do morja pridejo, Na barko sedejo. »Oj drevi, drevi od kraja proč, Ne boš me vidla več.« Barka zaplavala, 10 Ljubca zajokala, Sklenila je bele roke, Točila je solze: »»Preljubi fantič moj, Oj kje boš spal nocoj?«« 15 »Tam dolj na turški gmajnici, Na drobni travici! Ta drobna travica Bo moja posteljca, No ta zelena vejica 20 Bo moja odejica. Te svetle zvezdice Bojo mene troštale, No ta svitla sabljica Bo moja ljubica!« 1556 . (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Regament po cesti gre, Moj ljubi pa najnapre; Moj ljubi se od vseh pozna, Ki zelen pušic ma. 5 Do morja pridejo, Na barko sedejo. »Odrin, odrin od kraja proč, Ker se neva vidla več!« Barka je zaplavala, 10 Lubca je zajokala; Sklenila bele je roke, Točila gorke je solze. »Neke še te prašala bom: Kje boš ti spa nicoj?« 15 »»Na širokoj gmajnici, Na zelenoj tratici. Iz tega grma vejica, Bode moja odejica. Pod glavoj bode torbica, 20 To bode moja postelca. Ta svetla sablica Bode moja lubica; Ta arjava pukšica Bode moja brambica.«« 25 »Da boš ti na vahti sta, Boš si drugo lubco zbra. Ti boš pozaba skor na me, Jaz nikol nikol na te.« 1555. Zapisal Rok Drofenik; povedala Ter. Gorišek. — Iz njegovega rokopisa. 1556. Zapisal Jožef Kranjc; narekovala Ana Čagran. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1557, 1558, 1559. 257 1557 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Regament po cesti gre, Moj lubi najnapre; Moj lubi se od vseh pozna, Ker zelen zelen pušelc ma, 5 Ker sem mu ga dala dekle jaz, Ker je hoda k meni v vas, Z rožmarina zelenega, S fajgljna rudečega. I558. (Od Sv. Urbana pri Ptuju.) Jaz pa jedno dekle mam, Jo rajtam zapustiti, Jo rajtam zapustiti, Ker je predoč doma. 5 Godci zaigrajo, Polko zagodijo, Moje dekle je plesalo, Da se je spod nog kaš’lo. »Da bi, dekle, vedlo ti, 10 Kaj so godli za slovo, Ne bi tak plesalo, Samo jokalo se bi. Da bi, dekle, mojo blo, Bi kre mene v krčmo šlo, 15 Bi sladko vince pilo No dobre volje blo. Do morja pridemo, Na barko sedemo: Barka je odplavala, 20 Ljubca se je jokala.« — Regiment po cesti gre, Moj fantič najnajprej, Moj fantič se od vseh pozna, Ki zelen pušelc ma. 25 »Prelubi fantič moj, Al’ kje boš spal nocoj ? Na ti široki gmajnici, Na zeleni, zeleni tratici?« »»Ta zelena gmajnica 30 Bo moja postelja, No s tega grma vejica Bode, bode moja odejica. Ta bleda lunica Bode moja ljubica, 35 No tote drobne zvezdice Bodo, bodo moje prijateljice. Ta siva suknjiča Bode moja odejica, No tota svetla sablica 40 Bode moja brambica!«« 1559 - (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Fanti se zbirajo, Naprej, naprej, na zgorno stran, Naprej marširajo, Nobenga ne poznam. 1557. Zapisal JožefKrajnc; narekovala Frančiška Vrbnjak. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 1558. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove, zbirke II. 5/— 54. 1559. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. 258 II. Pesmi zaljubljene 1560, 1561. 5 Korpral gre najnaprej, Moj fantič pa za njim, Moj fantič se zmed vseh pozna, Ker zelen pušelc ma. Barka zaplavala, 10 Dekle zajokala; Sklenila bele je roke, Točila je solze. »Preljubi fantič moj, Kje boš ti spal nocoj? 15 Oj ta zelena travica Bo tvoja posteljca?« »»Zelena vejica Mi bo odejica, Zelena mehka tratica 20 Bo moja posteljca. In svetla sabljica Bo moja ženica: Me bo objemala, Me bo še branila!«« 1560. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Soldatje magširajo Pou beli cestici, Dalječ, dalječ magširajo, Prot mestu Marburgu. 5 Ko na morje pridejo, Se na barko vsedejo. »Odrin’, odrini, barka, preč, Ne boš me vidla več.« Barka odplavala, 10 Dekle zajokala, Sklenila bele je roke, Točila je solze. »No kje boš nicoj zaspal?« Ga je dekle vprašalo. 15 »»Na ti široki gmajnici, Na ti drobni travici. Tota drobna travica Bo moja posteljica, In tota široka vejica 20 Bo moja odejica!«« 1561. (Iz Frama.) Fanti se vkupg zberajq>, Na delne rajže podavlejQ, S’ totga kraja v’ drugi kraj, O ker jih ne bQ vgč nazaj! 5 Fanti sg vkupe zberajg, Na morske ladje sedajg: »Odrini, odrini, ladja, proč, Vsej sg ne ma vidla vgč.« Ladja začne plavati, 10 Micka začne jokati. Sklenila je bele rgke, Točila je dol solze: 1560. Zapisala Mar. Stok las. — Iz njenega rokopisa. 1561. 7 ,apisal O. Caf; peli Gertrud Falantan in Uršula Katnik. — Iz CO. I. 65. II. Pesmi zaljubljene 1562, 1563, 1564, 1565. 259 »Da bi se gore nižale No doline višale, 15 Da bi vidla na sivo morje, Od kQd kol barka gre. Moj ljubi se zmed vseh pozna, Ker najbolj erdeči pušel ma; Narbolj erd§č, narbolj dišeč, Vsej se ne ma vidla v§č!« 1562. (Iz Frama.) Fanti se vkupe zbirajo No se na barko vsedajo. »Odrini, odrini od kraja proč, Vsej ne bma se vidla več.« 5 Barka začela plavati, Micka začela jokati, Sklenila je svoje bele 'roke, Točila je solze. »Ponižajte se, gore vse, 10 Povišajte, doline, se, Da se bo videlo ravno polje, Odkoder moj fantič gre. Moj fantič se od vseh pozna In lep zeleni pušelj ma 15 Iz rožmarina nemškega In rdečega fajgeljna. I563- (Kranjska.) Nekaj te bom vprašala: »Ta svetla sabljica Kje boš, fantič, dnevi spal? Bo moja ljubica!« »Tam na zeleni travici, še ne k a j te bom vprašala: Na travici zeleni.« I0 j£j e ^ fantič, s’ noči spal? 5 Še nekaj te bom prašala: Pri svoji novi ljubici, Kje boš, fantič, ljubco zbral? Si, fantič, s’noči spal! I5 6 4- (Cerkljanska.) [Odlomek.] Koroške planince Smrekove veje So moje blazince, So moje odeje. I565- (Ziljska.) [Odlomek.] Ki siwq sukno jiman, Na zelienej pwanini. 1562. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. 23. 1563. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. /7. 1564. Zapisal Janez Kokoš ar. — Iz njegove zbirke. 1565. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. n. 17 ’ 260 II. Pesmi zaljubljene 1566, 1567. 1566. (Kranjska.) Fanti se zbirajo, Kamer daleč marširajo, Daleč, daleč na tujo stran, Kjer nobenga ne poznam. 5 Fanti se zbirajo I u barko sedajo; Odrine barko preč: »Se ne boumo vidli več!« Barka jela plavati, 10 Ljub’ca pa jamrati, Sklenila je ljubca rouki, Tekle soj dol souzi. Tekle soj dol souzice, Ko najbolji dež grje. 15 »Hribci, se ponižajte, Doline, povišajte: Ja vidim vse ravno polje, Koder moj dragi grje. Saj se zmej vsih pozna, 20 Zelen pušelc ima: Z rožmarina nemškiga, Z nagelna erdečiga, Kjer s’m mu ga dala jaz, Kad mi je marširou proč, 25 Pušelc, pušelc za šenkingo, Narce, narce za ciringo: Kader pušelc vidou bouš, Vse se nad me zmislio bouš; Kader narce pocirao bouš, 30 Vse nazaj pamarširao bouš.« »»Rožmarin je lej p zelen, Nagelčac lejp erdčč ■—• Nagelčec lejp erdeč, Ne bouš mene vidla več.«« 35 Sklenila je ljubca rouki, Tekle soj’ dol souzi — Tekle soj’ dol souzi, Kaker najbolj dež grje. »»Bouh te obvari, ljubica, 40 Od men ostaneš deklica, Zdaj bou drugi fant te ljubio, Pa ti boude drag i mio!«« Barčica je zaplavala. A. 1567- (Iz Gorenje Vrtojbe.) Pejmo če k ljubci u vas, Tuoj ta lej dih stan, kjer je zapeljan, Tim si bomo kratli čas! Od nobenga ni štiman! 1566. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz Vrazovega prepisa v VO. VIII. 46, kjer je v 14. pisano grije. Vraz je pesem natisnil v NPI. str. /79 —181 s tetni premembami, neglede na naglasna znamenja: 4 noben’ga — 6 In — 8 bomo — 9 jela plavati — 10 Ljubica — n roki — 12 s6 ji . . . sozy — 13 s6j souzice] so — sozice — 14 Kakor — 16 povikšajte — 17 Ja] Da — 19 zmej vsih] ze vseh — 20 pušlec — 22 erdečega — 23 Ki sem — 25 Pušlčc, pušlec — 26] Dnarce, dnarce za ceringo — 27 pušlec vidiu boš ■— 28 nad] na — 28 zmislu boš — 29 dnarce pocerau hoš — 30 maširau boš — 32, 33 lejp] je lejp — 34 boš — 35 roki — 36, 37 so ji . . . sozy - 38 Kakor najbolji — 39 Boh — 40 mene — 41 Zdej bo drug te fant ljubiu — 42 bode ... in miu. 1567, Zapisal J. Cejan; pel in pravil Andrej Čučič. — Iz Cejanove zbirke III. 1. Začetek (1 — 20) spada k drugi pesmi. II. Pesmi zaljubljene 1568. 261 5 Pejmo če k ljubci u vas, Ttm si bomo kratli čas! Si oženjena, se boš jokala, Jest stm lej dih prav veseu. Pejmo če k ljubci u vas, 10 Tim si bomo kratli čas! Še nisi deklica, češ bet ljubica, Ker ti poja tičica. Pejmo če k ljubci u vas, Ttrn si bomo kratli čas! 15 »Marjanca, zaspanca, Odpri mi kambrcu!« »»Jest ti je ne odpiram, Ker še tebe ne poznam.«« »Še jest sem tisti, 20 Ktr te ljubim noč noj dan!«- 25 Fantje se zbirajo, U barčico se usedejo: » Le odrinete j o, le od kraj apreč, Da. se ne bomo vidla več.« Barčica začela plavati, 30 Ljubica začela jokati, Ljubica začne biti roke, Frišne toči solze. »Ljubica, ne joči se neč, Boš mlela druzih fantov zmi- ram več!« 35 »»O kaj bi jest ne jokala, Velikokrat sva vkop spala! Ponežujte hribci se vsi, Povišujte se, dolince vse, De se bojo videle ceste, 40 Koder koli moj šocelj gre. Fanti se zbirajo, Daleč proč marširajo, Daleč, daleč, na oni stran, Kjer nobenega ne poznam. Moj šocelj se pozna, An pušeljc u rokah ima, Z nankolna, nankolna rudečga, Z majarona nemškega.«« 45 »Majaronček nemanški, On prav lepo diši, Lepo diši, le podeši ga, Cartana ljubica moja!« 1568. (Iz Šempetra pri Gorici.) Vetrič prihladi, Barkco v morje zapodi. Barkica začela plavati, Ljubica začela jokati. 5 »Oj ne joči se, oj ne žaluj neč!« »»To je žalost, da ni izreč. Hribci, ponižujte se, Dolince, povišujte se, Da se bo videlo ravno polje, 10 Koderkoli moj šocelj gre. Moj šocelj se pozna, En zelen pušeljc ma!«« »Le podeši ga, le podeši ga, Cartana ljubca moja!« 1568. Zapisal J. Balič. — Iz dijaškega lista Lipa«. Prihladi r r. 1. stoji po narodni etimologiji za prihlidi. 262 II. Pesmi zaljubljene 1569, 1570, 1571. 1569. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Moj ljubček je šel v Rim, Vse veselje je šlo za njim, De bi za cesto vedela, Bi tela jet za njim! 5 Dolince, povišujte se, Hribci, ponižujte se, Da se bo vidlo ravno polje, Koder moj ljubček gre. Tam maršira fantov dvanajst, 10 Moj ljubček ta trinajst: On se med vsimi pozna In zelen pušelc ima: Ki sem mu ga dala tisto noč, Ki je šel od mene proč. 1570 . (Od Celja.' Fanti marširajo, Kaprol pa nar naprej: Saj saka svoj’ga lohk pozna, Ker zelen pušelc ’ma. 5 Do morja pridejo, Na barko sedejo: »Odrin, odrin, ti barka proč, Da ga ne b’ vid’la več!« Barka zaplavala, 10 Dekle zajokala: Sklenila je bele roke, Točila je solze. I57I- (Z Vrhnike.) Moj šocelj rajža z Gradca ven, Oh najna ljubezen tudi ž nem. Ke b’ jest za cejste vejdila, Bi šla tud jest za nem. 5 Oh hribci, poniždjte se! Dolince, povikšajte se: Oh de se bdo vidle te rdvne ceste, Oh koder moj šdcelj gre. Je bdrkica od krdja šla, Oh dekle zajdvkala: 10 »Od krdjapreč, od krajapreč! Nazaj nikoli več!« • Oh dekle sklčple bele rokč, Oh tako toči svčtle solzč: 15 »Od krdjapreč, od kraja preč! Nazdj nikdli več!« i56g . Zapisal Jožef Cejan; pela Jožefa Črne. — Iz Cejanove zbirke III 16. Prim. št. 1574. 1570. Zapisala Mara Stegenšek. — Iz njenega rokopisa. 1571. Zapisal Ed. Volčič. — Iz njegovega rokopisa v Pozniko7)i zbirki. H- p esmi zaljubljene 1572, 1573, 1574, 1575. 263 I572. (Kranjska.) »Dol’ se vsedi, kaj boš stal, Kaj boš stoje slovo jemal?« Zdaj gremo, zdaj gremo, Nazaj nas več ne bo! 5 »»Če se vsedem, pa zaspim, In še zajutrek zamudim!«« — Barčica je splavala, In dekle je zaplakala. »»Jokaj, jokaj al pa ne, 10 Saj nisi moja več dekle.«« »Le odrin, od kraja preč, Da se ne bova vidla več!« 1573- (Iz Borovelj.) Tam v ravnam pueli vojska hre, Tam cuedi pa moj šocoj je: On liep zalan pušelc ma, Da se zmad vsah pozna. 5 Doline, povišujte se, Hore, ponižujte se, Da bojo hratale cieste ravne, Tam čir moj šocoj hre. I 574- (Iz Borovelj in Podkrnosu.) Moj puebič rajža z Gradca v Vien, Najna lubiezen tudi ž njiem, Ko bi jas za cieste vad’va, Bi šva tudi za njiem. 5 Oh hore, ponižajte se, Ravnine, povišajte se, Da bojo hratale cieste ravne, Skoder moj šocoj hre. 1575- (Iz Žabnic.) Ponižejte se, vse gore, Povišejte se, vse dole, Da bom vidva z delača Na ta cesta štajerska. 5 Tamsam rogament žovnirjev ..gre,. Moj šocej pa med njimi je, On lep zelen pušelc ima, Da se zmad vsieh pozna. 1572 . Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke III. 48. Verz 3. in 4. se ponavljata v petju za vsako strofo; začetek spada drugam. 1573 - Neznanega zapisovavca. — Iz Schemiggovih NPKS. str. 374. 1574 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 374 — 375. Prim. št. 1569. 1575 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 375. 264 II. Pesmi zaljubljene 1576, 1577. Barčica je zaplavala. B. 1576 . (Kranjska.) Snoči sem stao v eni vasi, Ki je ura bila polnoči. Ura je bila polnoči, Vsako dekle se prebudi. 5 Ljudje so že prosil’ Boga, Dab šla meglica z jezera. Meglica je šla z jezera, Moj ljubi pak se perpela. Moj ljubi seka smrečico, 10 Da bo si delao barčico, Al barčico al ladjico. »Kaj pa boš nucao barčico. Ki maš na suhem ljubico?« Barka je že narejena, 15 Po morji je zatočena. Barka je jela plavati, Ljubca pak milo jokati. »Odrin, odrin od kraja preč, Ne boš me vidla nikdar več!« 20 »»Moj ljubi, nikar tak daleš preč, Dab te ne vidla nikdar več? Ostani, ljubi, ti domh, Saj sem zmiram ljubca tvoja!« « Sklenila je bele roke, 25 Točila je grenke soze. Tri bintlihe pa bom peržgao, Na sredi barčce jih bom djao. Da se m’ bo vidlo, kjer vozit, Še 'nkrat nazaj k moj’ ljubci prit. 15 77- (Gorenjska.) »Dečva, prosi ti Boga, Dečva sprosila že Boga, Deb’ šla megličca z jezera.« De j’ šla megličca z jezera. 1576. Zapisal M. Kastelec. — Iz VO. XVI. A. n—12. — Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VIII. 35, .f temi predrugačbami, neglede na naglasna znamenja: 4 dekle se] se dekle — 6 Da bi — 8 perpela — 20 daleč — 21 Dab’ — 25 souze — 27 sred barčice bom jih — 20 Da se mi — 29 moji. — Pesem je tiskal Vraz i’ JVPI str. 178 —/79/ la natisek se razlikuje od našega natiska, neglede na naglasna znamenja, v tem: 2, 3 pounoči — 4 dekle se] se dekle — 5 Ludje — 6 De bi — 8 pa —• 10 dela — 21 De b’ — 27 Nasred — 27 jih bom] bom jih — 29 k moj’] k. — Kastelec sam je tiskal pesem v SPKN. III. str. 80—82 s temi predrugačbami, neglede na naglasna znamenja in na to, da je v vsaki stropi, katera nima treh verzov, drugi verz ponovljen: 1 stal — 2 K’ — 6 De bi — ljubčik ... prepelja — 9—11] Ljubčik, sekaj smrečice, * Da bodeš delal bar¬ čice, * Al barčice al ladjice — 12] Kaj b6š potreboval barčice — 13 K’ imaš na suhim — 14] Barka pa že nar’jena je — 15 je zatočena] zatočena je. — Za /7. verz stojita ta dva: Ljub’ca je jela zdih’vati, * Al zdihvati al jokati. — 18 Odrini, odrini — 20 Moj ljubi] Ljubčik — 21 De b’ — 22 Ostani, ljubi] Ljubčik, ostani — 23 zmiram — 26, 27] Tri baklje bodem pa prižgal, * Na sredo barčice jih djal. — 28 kjer] tje — 29 moji. 1577. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II., št. 4J2 ('z melodijo). II. Pesmi zaljubljene 1578, 1579, 1580. 265 5 »Oj Anzel, delaj barčico, Oj barčico, oj ladjico!« »»Oh, kaj bom delal barčico, Sej 'mam na suhem ljubico!«« Barč’ca jela plavati, 10 Ljubca na suhem jamrati. »Barč’co bom na jezer dal, Tri bintlehe vanjo vžgal. Po cel’ dolinci luč’ce ni, Pri moji ljubci so že tri. 15 Ena gori do polnoči, Ta druga pa po polnoči, Ta tretja pa do belga dne.« 1578 . (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Oh kak še kaj, cmerečica, Cmerečica oj zelena, Cmerečica posekana, Za barčico pripravlena! 5 Pa ti boš niica barčico? Ka maš na Muri liibico? Jaz nemo riiica barčico, Ker mam na suhem liibico. 1579 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) O kak še kaj cmerekica! Cmerekica posekana, Za barko je pripravljena. Fantič bo na vojska ša, 5 Dekle se bo jokalo. »Ti ne boš niica barkice, Ker maš na siihen ljubico.« »»Jaz bon pa niical barkico, Da man na morji ljubico.«« 1580. (Kranjska.) »Sekaj, sekaj smrečico, Da b’ tišlar delal barčico.« Smrečica je posekana, Barčica je dodelana. 5 Barč’ca je zaplavala, Ljub’ca je zajamrala. »Zdaj pa grem od kraja preč, Midva se nebovavidlaveč.«— Kapitan pa na bark’ stoji, 10 Svet rožni ven’c v rokah drži: »Marija sedem žalosti, Pomagaj nam ’z nevarnosti!« 1578. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala M. Cvetko. — h Krajnčevega rokopisa. 1579. Zapisal Josip Krajnc; narekovala Lucija Cagran. — Iz Krajn¬ čeve zbirke I 12. 1580. Neznanega zdpisovavca. — Iz Rodelove zbirke /. 6_j. 266 II. Pesmi zaljubljene 1581, 1582, 1583. 1581. (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Smrečica posekana, Za barčico pripravljena. »Ti bodeš delal barčico, Ker maš na morji ljubico?« 5 »»Jaz ne bom delal barčico, Imam na suhem ljubico.«« Barčica napravljena, Na morje je postavljena. Šifkaptan na nji stoji, 10 Ozira se na vse strani. Barčica zaplavala, Moja dekle zajokala. »Naj barčica odplava proč, Ti ne boš moja dekle več! 1582. (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) »Pa oj Anzel, Anzel moj, Ke boš ležov ti necoj?« »»Ta pod milmo nebezam, Pod zelenmo drevičam. 5 Pa to zeleno dreviče, To je moje odejiče, Pa te brinove koreninice So moje blazinice.«« »Pa, oj Anzel, delaj barčico!« 10 »»Pakako bom delavbarčico, Pa kako bom delav barčico, Mam na suhem deklico!«« Pa oj barčica je splavala, Pa ta dekla je zajamrala: 15 »Le odrin jo od kraja preč, Da se ne bova vidla več!« I583- (Iz Tomaževa.) [Odlomek.] (Eden:) Smrek’ca je (Vsi:) O dra la la (Eden:) Za barč’co (Drugi:) Hej! Ju! posekana, 5 (Vsi:) la la! je priprav¬ ljena! O dra la la-ld la M, Lala ldla, lalald! Lala ldla, lalala! Lala ldla, ldlald. 1581. Zapisala Zinka Kavčičeva; narekoval Jožef Oset. — Is roko¬ pisa Z. Ka7>čičeve. 1582. Zapisal Leop. Trobevšek. — Iz Rodelove zbirke VI. 6. 1583. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 4. II. Pesmi zaljubljene 1584, 1585, 1586, 1587. 267 Barčica je zaplavala. C. 1584- (Z Pečin na Tolminskem.) Barčica j’ zaplavala, Dekle je zajokala: Le naprej! oh, le naprej, Dokler je še vetra kej! 5 »Plavaj le od kraja preč, Vid’la me ne bodeš več!« Le naprej! oh, le naprej, Dokler je še vetra kej! Barkica po vodi plava, 10 Spet bo nas domov peljala. Le naprej! oh, le naprej, Dokler je še vetra kej! Tam bom svojo drago videl, Spet jo bodem srčno ljubil; 15 Le naprej! oh, le naprej, Dokler je še vetra kej! I585- (Goriška.) Barčica po morji plava, Tiče jo pozdravljajo: 5 O le naprej, o le naprej, Dokler je še vetra kej! O le naprej, o le naprej, Dokler je še vetra kej! 1586. (Iz Volčan.) Tički lepo pojejo, 5 O le, barčica j’ že splavala Rožce lepo cvetejo; O le, ljubica j’ zajamrala: O če cvetejo, naj le cvetejo, »Le od kraja preč, le od Meni nič ne nucajo. — kraja preč, Videla se ne bova več! O le barčica j’ na sred morja, 10 O le ljubica j’ na sred srci: Le od kraja preč, le od kraja preč, Videla se ne bova več!« I587- (Ob celovškem jezeru.) Jaz bi ’mčl pa dreve ves iti, Oh prosite, babice, Bogi, Pa megla na jezeru leži. Da bi šla megla od jezera. 1584 . Zapisal Fr. Kofol. — Iz njegovega rokopisa. 1585 . Zapisal Jo s. Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. str. 23, kjer najdeš tudi melodijo. 1586 . Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa ._ 1587 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggovih NPKS. str. 33. Za¬ četek spada drugam. 268 II. Pesmi zaljubljene 1588, 1589. 5 Prosile so babice Boga, Šla je megla od jezera. Ko je ladjico na vodo djal, Noter je dve baklji vžgal. Ladjica po jezeru plavi, 10 Dečva pa v višji lini stoji. Ko je ladjica h kraju prišla, Je dečva k jezeru tekla. On pravi: »Daj zad mi rinčico, Ki v spomin sem dal ti jo.« 15 Ko je ona to zaslišala, Se je močno prestrašila. Ona se prime za svoje lase In se vrže na črne tle: »Prosim vas, vi španinje, 20 Ne 'mejte 'z daleč lubeje.« 1588. (Ziljska.) [Odlomek.] Al si ti dečwa dečelca, Dečwaše lewbarčcasiedawa, Tak siedi k meni w barčica. Barčica je se žie pataplawa. Dala sem ti že venček lep. 1589. (Iz Tonic.) Terezinka zgodaj vstala, Še popred ko solnčice. Gor na okno se je vsedla, Svoj’ga ljub’ga čakala. 5 »Mam’ca vi, zaprite vrata, Mojega ljub’ga več ne bo! Glih tako m je s’noč’ govoril, Kakor b’ bil slovo jemal. — Še en pušeljc bom nar’dila 10 Zato rajžo žalostno. Sem ti dala belega, belega Iz moj’ga srca veselega. Sem ti dala zelenega, zelenega Iz moj’ga srca zaljubljenega. 15 Sem ti dala plavega, plavega Iz moj’ga srca pravega. Sem ti dala rudečega, rude- čega Iz moj’ga srca gorečega. Sem ti dala višnjev’ga, višnjev’ga 20 Iz moj’ga srca gvišnega.« 1588. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. 10. Zadnji dve številki sta morda odlomka epičnih pesmi in nista morda nikar v zvezi z naposled priob¬ čenimi naslovi »Zelena vejica bo odejica « in »Barka je zaplavala. A. B. C«. 1589. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 22. Začetek pač spada k drugi, epični pesmi. Skrabec citira v » Cvetju«. XIV., 5 zv. dva verza neke pesmi tako: Je Korlinca zgodaj vstala * In prižgala svetlo luč. Primerjaj tudi spodaj št. 1603. II. Pesmi zaljubljene 1590, 1591, 1592. 269 1590. (Iz Predvora. »Dobri, ti jutri, ljubica, A m’ boš kej dawa pušiljca?« » >Da\va sim že ti piišljclep, Ki sim b’wa stara štirnajst let: 5 Dawd sim t’ en’ga pwaviga ’Z soj’gd sred ta prdviga; Dawd sim t’ en’ga bewiga ’Z soj’gži srca vesčwiga; Dawd sim t’ en’ga rdččiga 10 ’Z soj’gd srca gorečiga; Dawd sim t’ en’ga rmeniga ’Z soj’gd srca zroččniga.«« I59I- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) »Dobro večer, Marinčiča! Al boš mi dala kaj pušica?« »»Jaz bom ti dala pušic lep, Kaj boš mi osta fantič zvest. 5 Jaz bom ti dala ardečega, Iz mojga srca ljubečega; Jaz bom ti dala plavega, Iz mojga srca ta pravega; Jaz bom ti dala sivega, 10 Iz mojga srca liibeznivega; Jaz bom ti dala belega, Iz mojga srca celega.«« ,,Delaj, delaj, dekle, pušeljc.“ A. 1592. (Iz Ukev.) 1) Redakcija I. »Moja dečwa, daj ti meni pušelc Na ta rajža žawostna!« : » »Kako bdm tebi jdz ga da\va, Jdž sem sama žawostna. 5 Moj ti židany facanetel Pogin je kerwdwyh souz, Ali ender ti ga bdden dawa Z rožmarina nemškega, Z rožmarina, z rožmarina, 10 Z nagelna jardečega. 1590. Zapisal M. Valjavec. — Iz Kresa IV. 180. 1591. Zapisal Jožef Kranjc; narekovala Ana Čagran. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. Primerjaj tudi zgoraj št. 1125—1133. 1592. Zapisal St. Vraz. — Redakcija I. je iz VO. XVI. C. 18. Melo¬ dijo ima Kuhač I. 319. Iz Knhača jo je ponatisnil Scheimgg v NPKS. str. 54 —55 tako, kakor jo kaže redakcija II. Kuhač ima v i. zvezku pod št. 396 tudi drugo melodijo k tej pesmi, teksta pa samo j>rve štin vrste, slovoče tako-le: »Moja dečva, daj men en pušelc * Na tu rajžu žalostnu!« * »»Kako bom tebi ju jaz dava? * Jaz. sem sama žavostna.«« 270 II. Pesmi zaljubljene 1593 . W ena židic^ ti ga bom za- wiwa, U nq. jardeč^, židic^.; Ke kwabuce ti ga bom zapevva Z na srčbern^. medene^.«« 15 »Jaz pa že fort porajžam Čez tri pwanine zielene, Črez Konovvska in črez Špi- tawska In črez Oberštajerska. Tam me bojq, ledi preš&li: 20 Ta je tebi ta pušelc dao? Dawa je me ga moja dečwa, Liepa mwada Kanouka. Te šmentane Kanouče, Kako one deleč dyšo: 25 Niesq. liepe, nies^. bogate, S3. li frajndlah besedi. Niemka ima še pet taužent, Še ne mara nišče za njq; Kanouka pa ki ma pet raj niš, 30 Še pa se piplej^ za nj^.« b) Redakcija II. »Moja dečva, d&j mi pušeljc Nci to rajžo ž&lostno.« »»Kako bom ga tebi dala, Jaz sem sama žalostna. 5 Moj Židani facanetelj Polhen je krvavih solz. Ali vendar ti ga bodem dala Iz rožmarina nemškega, Iz rožmarina nemškega, 10 Iz nagelna rudečega. V židico ga bom zavila, V eno rudečo židico. H klobuku ga ti bom pripela Z eno srebrno medenico.«« 15 »Jaz pa že naprej porajžam Črez tri planine zelene: Črez Kanalsko, črez Špitalsko In črez Oberštajersko. Tam me bojo ljudje prašali: 20 Kdo je tebi tak pušeljc dal? Dala mi ga je moja dečva, Lepa mlada Kanalka. Te šmentane Kanalke, Kako one daleč dišo. 25 Niso lepe ne bogate, So pa frajndlih besedi. Nemka ima pet tavžent, Še ne mara nikdo za njo; Kanalka pa, ki ima pet rajniš, 30 Se pa še pipljejo za njo.« 1593- (Iz Št. Janža na Peči, Velenja.) »Delaj, delaj, dekle, pušelc »»Pušelc ti bom naredila Za to rajžo žalostno!« Z rožmarina nemškiga. I593- Zapisal napev: Zateglo Trajdi dija do trajli dija ho za to rajžo žalost - no. II. Pesmi zaljubljene 1594, 15 95. 271 5 Zelenoj židoj ga ’m povila, Solzami pofrišala. Za klobuk ti ga ’m perpela Z enoj zlatoj knoflcoj. Ti boš rajžav čez tri dežele> 10 Tri dežele von no von! Črez Koroško in črez Nemško In črez Oberštajersko. Tam te bojo srečovale Vse te zauber jungfrave, 15 In te bojo sprašovale: Kdo ti je ta pušelc dav? Al maš ženo zaročeno, Al maš ljubco zaljubljeno? Nimam žene zaročene, 20 Nimam ljube zaljubljene: Jaz 'mam le en zauber dekle, V treh deželah ji glihe ni! Ne na Koroškem, ne na Nem¬ škim, Ne na Oberštajerskim!«« 1594 - (Iz Frama.) »Delaj, delaj, dekle, pušel Mi na pQt prežalostni.« »»Vsej ti ga bQm naredila No ti ga poslala bQm. 5 Z erd§čq> židQ ga bq>m povila, Gor na klobuk ti ga bQm pripela Ze zlatQ knoflicQ, Da bq se svetila Kakor solnce rumeno, 10 Kedar bqiš na deržele šel, Posebno na te dčržele tri: Na KorQško no na Nemško No na Gornoštajarsko. Tam te bodo srečovale 15 Lepe, mlade funfrave, No te bQdQ zbarkovale: Kdo ti je ti pušel dal? Ali imaš ženp zarpčenQ, Ali imaš dekle zaljubljene^? 20 Jaz neimam žene zarQčene, Jaz imam KrajnicQ mladičkp. Prešmentrane bQdite, Kraj- nice, Da uže teliko slujete: Po Koroškem no po Nemškem 25 No po Gornoštajarskem. Vsej neste bele ne črdeče, Ino zgovorljive ste. Če Korqščica glešta petsto raj niš, Vsej se težko omQži. 30 Če pa Krajnica glešta le pet raj niš, Vsej se lehko omq>ži.«« 1595 - (Od Sv. Eme.) »Dečle, dečle, delaj pušeljc »»Saj t' ga bodem naredila Za to rajžo žalostno!« Z rožmarina nemškega; 1594- Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 93. 1595. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. 272 II. Pesmi zaljubljene 1596, 1597, 1598. 5 S plavoj židoj ga bom povila, S solzami pofrišala; Za klobuk t’ ga bom pripela Z’ noj srebernoj knofelcoj.«« »Tam bom šel čez tri dežele, 10 Črez deželo štajersko, Črez Koroško in črez Kranjsko In črez Oberštajersko.« »»Tam te bojo spraševali, Kdo t’ je toti pušeljc dal? 15 Al ga je dala žena zaročena, Ali ljubica zaljubljena?«« »Meni ga ni dala žena zaročena In ne ljubica zaljubljena: Men ga je dalo tako dekle, 20 Kter’ga videl več ne bom.« 1596. (Od Varaždina.) »Delaj, delaj, ljubca, pušeljc 5 Još jen put ga bum delala Na to rajžo žalostno!« Z rožmarina nemškega, »»Kak bi ti ga ja delala, S fajgela erdečega: Da me suze polevaju? Svilum ti ga bum vezala, Suzami ga bum frišala, 10 Kudi guder buš vandruval, Na me se zmišljaval buš!«« • 1597 - (Z Sladke »Delaj, delaj, dekle, pušeljc Za mojo rajžo žalostno!« »»Saj ti ga bom naredila ’Z rožmarina nemškiga 5 No rudeč’ga najgelna. 1598 (Iz Podlipovice j gore.) Zelene Žide bom kupila, Pušeljček ti bom povila, Za klobuk ti ga bom pripela S to knofeljco srebrno.«« i Izlakah.) »Dekle, dekle, delaj pušelc, Za to rajžo žalostno.« »»Pa kako t’ ga bom nardila K’ sem premočno žalostna? 5 Al’ vse glih t’ ga bom nardila Z rožmarina nemškega, S plavo žido ga povila, S solzami ga frišala! Na klobučk t’ ga bom pripela xo Z eno zlato knoflco, De t’ ga ne bo burja vzela, Kedar boš na vojsko šo.«« 1596. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal v porabo prof. Levec. 1597. Zapisal Rok Drofenik; pela Mar. Majcen v Slape'h. — Iz roko¬ pisa Drofenikovega. 1598. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. štev. 34. II. Pesmi zaljubljene 1599, 1600, 1601. 273 1599 - (Iz Motnika.) »Djekle, djekle, delej pušelc Za to rajžo žalostno!« »»Kako ti ga bom naredila, Ko sim močno žalostna! 5 Pa vseglih ti ga bom naredila Iz rožmarina nemškiga, Za klobuk ti ga bom pripela Z eno zlato knofelco: Kir boš mašerov, 10 Mašerov čez dežele tri, Koroško, oberštajarsko In nemško. Tam te bojo vprašale Vse te zavber dekelce: 15 Al’ imaš ženo zaročeno, Al’ imaš dekle zaljubleno? Jaz nimam žene zaročene, Jaz imam djekle zaljubleno, Jaz imam djekle zaljubleno.«« 1600. (Kranjska.) »Nocoj se mi je sanjalo, De smo mi popdtvali Al’ po Nemškim, al’ po Krajn¬ skim, Al’ po zgornim Štajerskim. 5 Delaj, delaj, ljuba, pušeljc Za popotnjo ždlostno!« »»Kak’ ti ga bom narejala, Ki sim močno žalostna? Vunder t’ ga bom naredila 10 Tud’ z veliko žalostjo, ’Z ndgeljna in rožmarina, ’Z ndgeljna rudččiga. Na klobuk t’ ga bom pripela Zo sreberno knofljico, 15 Kjer boš hodil in popdtval, Mene v mislih imel boš. Ko te bddo poprašvale: ’Kd6 ti je tak pušljic dal? Al’ 'maš žčno zaročeno, 20 Al’ ljubico zaljubljeno?* Ga mi je dala ena dekle, V trčh deželah ji para ni. ,Šmentane krajnske dekleta, K’ stč tak’ sladkih besedi! 25 De li ima štčr cekine, Pa se lahko omoži; Jez pa imam sto cekinov, Pa nobčn’ga po me ni!*«« 1601. (Z Ihana.) Ti, moja naumna gvdvca, Svan’ca j’padva n’coj to noč, K 61 ka.kdt s’ me zdpeldva! Vzčva ja vstm roš’cam moč. 1599 . Zapisal G. Križnik. — Iz GK I. 47. 1600. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III- 86 — 88. 1601. Zapisal Ant. Breznik; pel Jože Gregorin. Iz Breznikove zbirke IT. 48. Tam je zapisovavec pripisal, da mu je Štučkova Neža povedala pesem do verza / 5 . enako, naprej pa pela tako-le: 18 274 II. Pesmi zaljubljene 1602. 5 Snoč sim janga fanta jmeva; TizcTga sim pa prov veseva. Star ja biv glih dvejsit let, Vatov ga ja cesar ’met’. Pršli so šterji beriči, 10 Hujs’ so bli kokir hudiči, Vzel so moj’ga šocilna, Vzel so moj’ga šocilna. Pretrdo so ga zvezali, Gvar na Clov’c so ga pelali, 15 Gvar na Clov’c na šroki plač, Pred d’ga mvad’ga avtmana, Pred d’ga bobirlajtmana. Mvadi avtman toko pravi: Ta ja že kerlc pravi; 20 Dejte mo puško tiško, Zravm sabilco svitlo. Jan pušilc bom nardiva, S plavo žido ga bom poviva, Na kobdk prpeva bom 25 Z dvem’ zvatim’ knofilcam’. Ker boš hvadu po Gorejn- skim, Gvar po Vibirštajarskim, Štajarke te vjo vprašale: Ke s’ tak’ lep pušilc dobiv? 30 Al’ 'maš ženo zaročeno, Al’ 'maš lub’co lubleno? Nimam žene zaročene, Tud’ ne lub’ce lublene. Men’ ga ja dava mvada Kra- nica, 35 Moja ta parva lubica. O prešmentane Kranice, Kok’ mi delič slavite! Sej že niste tol’ki lepe, Pa ste flandik besedi. 40 Nima več, ki tri petice, Pa se vsaka vamoži. Mi 'mamo na tavžmt dote, Po nas pa noben’ga ni.« 1602. (Z Ihana.) Mi smo fantji skopi zbrani Zd-to rajžo žavostno. Lepo žvižgamo, pojemo, Ledik stan zapravlamo. 5 »Lub’ca moja, devi pušilc Za-to rajžo žavastno.« »»Kok’ bom jast, pubič, nardiva, K’ me sovze zalivajo? Pa vandir ga bom nardiva 10 Z rožmarina nemškiga, Z rožmarina nemškiga, Z nagilna rodečiga. Ker boš hvadu po Gorejn- skim, Gvar po Vibirštajarskim, 15 Štajarke te vjo vprašale: Ke s’ tak’ lep pušilc dobiv? 15 Gvar na Clov’c naš’roki plač, Ker so mvade kelnarce. Kelnarca na pragi stava, Drobne pisma preberava, Jim ja rekva: »Joh, sprejoh, 20 De ga več nazaj na bo. Čarn šlar si bom kipiva, Notir v van se bom zaviva. Čakava ga ’m šternajst let, De bo piršu nazaj spet.« Tako peta pesem ne spada sem; zaradi verza 22—43 pa sem jo priobčil tukaj. Zanimivo je pak, da je isti pevec Jože Gregorin isti konec spravil v zvezo še z drugo pesmijo, kakor kaže ?iastoptia številka. 1602. Zapisal Ant. Breznik; pel Jože Gregorin. Iz Breznikove zbirke III. št. 75. II. Pesmi zaljubljene 1603, 1604. 275 Al’ ’maš ženo zaročeno, O, prešmentane Kranice, Al’ ’maš lub’co lubleno? Kok’ mi deleč slavite! Nimam žene zaročene, 20 Tud’ ne lubce lublene. 25 Sej že niste tolki lepe, Pa ste flandik besedi. Men’ ga ja dava mvada Kra- Nima več ki tri petice, niča, Pa se vsaka vamoži. Moja ta parva lubica! Mi 'mamo na tavžmt dote, 30 Po nas pa noben’ga ni.«« 1603. (Z Gorjan.) < Je Rozinka zgodej vstava, Preh ko zalo solnčice. H zgoren oknu je skočiva, De je vidva šoceljna. 5 Še en pušeljc bom nardiva Z rožmarina blaziga, Za klobuk t’ ga bom prpeva Z ano zvato knoflco, De t’ ga na bo burja vzeva, 10 De se sponu boš na me, Ki ga bodeš fantič nosu Po dežele prajzovšče. Ljibljanske dikleta te vpra¬ šajo: Kdo ti pušelc naredi? 15 Al’ t’ ga je dava žena toja, A’ maš lubo lubleno? Nimam žene zaročene, Tud ne dekle lublene: Ana taka m’ ga je dava, 20 Ko se na b’va vidva več; V gunem kraje svet’ga raja Se va vidva še ankat! 1604. (Kranjska.) »Včži, včži, Jelca, venčike, »»Kak bom vence v’ brčšen Brčšen po pot’ ž&lostni!« splčtala? Oči me zalivajo. 1603. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke. Glej št. 1588. 1604. Zapisal V. Vodnik. — Zgorenja pesem je natisnjena tako, kakor jo je Vodnik v Rp. spočetka zapisal na l. 5 8. ( 91 ). A zares narodno tudi to lice ni, ampak predelan prepis je po neznani predlogi. Pozneje jo je še trikrat pre¬ pisal: 1. na l. 59. (93), 2. na l. 57. (©), 3. na l. 56. ($). '3 izhaja iz poprav¬ ljenega 91 ( 9 Ii) z novimi predrugačbami, © iz popravljenega 93 ( 93 i, ozir. fot), ® iz popravljenega (J (©, oziroma (£2). Predrugačbe so po vrsti te-le: 1] 93 Pleti, pleti, Jelca, včnčike, © Pleti, pleti, Jelca venčike ($ venčike) — 2] 93 Brešen 18* 276 II. Pesmi zaljubljene 1604. 5 Moja mehka černa rutica Polna belih je solza: Snopek bodem ti naredila Losa šapla svetliga. Za klobuk t’ ga bo perpe- njala 10 Lep’ sreberna bucika: Kodar, Dragan, boš popo¬ toval, Povsod boš me pomnoval. Če te ptuje ženke prašajo: Kd6 ti je ta pučik dal? 15 Al predrago jmaš oblubleno, Družo al zaročeno? Hod’ po Nčmškim al po V6- gerskim, Al na gornim Štajerskim, Reci: druže ni ’m zardčene, 20 Jelco jmam oblubleno.«« (58, S, 2) Brešen) po p6t’ (E, 2 po pot’, 2 poti) žalostni (E, 2 žalostni) — 3] 58 Kak bi vence (E, 2 vence) v’ brešen (58, E brešen 2 brešen) spletala — 4] 58 Oči me zalivajo (E, 2 zalivajo — 5 černa rutica] 58, (2 svilna rutica] — 6 belih je solza] 58 belih je solza, E, 2 belih je solza — 7] 58i Snope loša bom naredila, E, 2 Šopek 16ša bom naredila — 8 L6ša . . . svčtliga] 58i, Svojga . . . svetliga (E, 2 svetliga) — g] 58 Za klobuk t’ ga bo perpenjala, E, 2 Za klobuk bo ga pripenjala — 10] E Lep sreberna (58i Zal’ sreberna 58 ž Posreb¬ rena) bucika, E Posrebrena (2 Posrebrena) bucika — 11] Kodar Draže boš po¬ potoval, E (Kodar (2 Kodar) Dragan boš popotoval — 12] 39 Povsod bčš me pomnoval, S81 Povsod mene pomnoval, E, 2 Povsod boš me pomnoval — 13 ženke prašajo] E ženke prašajo, 2 ženke vprašajo — 14] 2ti Kdo (E, 2 Kdo) t’ je takšin pučik (58, E, 2 puček) dal — 15 jmaš oblubleno] E, 2 maš za- ljubleno — 16 zaročeno] E zaročeno 2 zoročeno — 17] E, 2 Hod’ po Nem¬ škim al po Vogerskim — 17] 58 Al na (58i po) gornim Štajerskim 582 za jasnim (58a laškim) Pomorskim, E Al za Laškim pomorskim (2 pomorskim) — 19] 58 Reci: druge ni m’ zaročene 58i Reci: nimam ne zaročene 582 Reci: Ne mi je zaročene 58s Reci: Nejmam nič zaročene 584 Reci: ne vem za zaročeno, E Reci: Nemam nič zaročene (2 zaročene) — 20] 58 Jelco jmam oblubleno 58i Jelco (E, 2 Jelco) mam obljubleno. Levstik je tiskal pesem v Vodnikovih pesmih eklek¬ tično. Njegov natisek se razliktije od našega, neglede na naglasna znamenja: 1] Pleti, pleti, Jel’ca, venčeke — 2 Brašno — 3] Kak’ bi vence v brašno sple¬ tala — 5 črna — 7] Šopek loša bom naredila — 8 Svoj’ga šeplja svitlega — 9 pripenjala — 10 srebrna — 12 boš me p.] mene pom’noval — 13 tuje ženske vprašajo — 14 t’ je takšen pušijic — 15 Al’. . . obljubljeno — 16 Al’ — 17 Ogerskem — 18 na G. Š.] po gornjem Štajerskem — 19 druže ni’ m] nemam nič — 20 Jel’co. — Pesem je natisnjena eklektično iz Vodnikovega rokopisa tudi v SPKN. I. 43 — 44; ta natisek se razlikuje od našega, neglede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 1] Pleti, pleti, Jerca, venčike — 2 Brešno poti — 3 bom] bi — 3 brčšno — 4] Me oči z. — 5 černa] svilna — 7] Pušelc loša bom n. — 8] Svoj’ga šaplja svitliga. — 9 t’ ga bo perp.] bom ga pripe¬ ljala — 10] Z posrebreno buciko — 11] Koder, drag’, boš popotval — 12 b6š me] me boš — 13 vprašajo — 14 t’ . . . taki venec d. — 15 imaš zaljubljeno 17 Ogerskim — 18 na] po — 19 druže ni’m] nimam ne — 20] Jerco imam obljubljeno. — Po natisku SPKN. je narejen natisek v Goriškem letniku 1864, str. 208 —209 f temi premembami: 1 venčike] krancelne — 2 žalostne — 3 vence] krancelne — 7] Pušelc loža b. n. — 8 svitlega — 10 S posrebrno — 12 spominval — 14 venec] krancel — 17 Nemškem . . . Ogerskem, 18 Štajerskem. — V VO. XX. 36 je prepis iz Smoletove zbirke, narejen po Vodnikovem pre¬ pisu 2 i temi premembami, neglede na naglasila znamenja in apostrofe: 4 za¬ livajo — 8 svitliga — 11 drage — 17 Ogerskim — 18 sprva enako, pozneje] Al po gornim Štajerskim — Druga roka je v tem prepisu pozneje popravila 277 II. Pesmi zaljubljene 1605, 1606. 1607. 1605. (Iz Krope.) »Delaj, delaj, dekle, pušeljc Za to rajžo žalostno.« »»Saj ti ga bom naredila ’Z rožmarina nemškega. 5 In ta pušeljc boš ti nosil V te dežele štajerske. In te bodo srečevali, In te bodo vpraševali: 'Maš li ženo zaročeno, 10 Al’ pa dekle ljubljeno? Nimam žene zaročene, Imam dekle ljubljeno: Men ga j’ dala dekle zala, K’ se ne bova vidla več. 15 Tamkaj v raji, v svetem kraji, Se bova vidla še enkrat!«« 1606. (Iz Suhorja.) Delaj, delaj, ljubca, pušeljc Na to rajžo žalostno, Da ga bom jest pobič nosil Po deželi prajzarski. 5 Tam me bodo druga dekleta srečvala: Kje si ti ta pušeljc dobil? Meni ga je naredila Preluba moja Ančika. Vi prešmentane Kranjice, 10 Ki se tak daleč s pušeljci kažete, Celo po Kranjskem in po Nemškem, In po Oberštajarskem. 1607. (Z Oblok pri Rakeku, iz Zagorja ob Savi.) »Dekle, dekle, delaj pušelc Za to rajžo žalostno!« »»Saj t’ ga bom nardila Z rožmarina nemškega. 5 S črno žido t’ ga bom povila, Z solzami t’ ga bom zalila, Za klobučk t’ ga bom pripela Z eno zlato knofelco. Pa te bodo vprašvali: 10 Imaš ženo zaročeno? Nimam ženo zaročeno, Mam dekle zaljubljeno.«« še: 2 Brešno — 3 brešno — 4 Me oči — n dragi — 19 nič] ne. Vraz jo je po tem prepisu s popravki prepisal v VO. VIII. 7 , izprememvši, neglede na naglasna znamenja : 6 Powna... sowza... — 8 Z svojga — 9 bom ga —■ 10] Posre- berno buciko — n popotvao — 12 pomnovao — 14 takšen... dao — 20 za¬ ljubljeno. 1605. Zapisal Iv. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. 1606. Zapisal A. Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hram Matica. 1607. Zapisal Hinko Sevar; pela J. Mišič iz Oblok in M. Kopriva iz Zagorja. — Is Sevarjeve zbirke I. 5 . II. Pesmi zaljubljene 1608, 1609, 1610. 278 1608. (Z Banjšic.) »Ravni, ravni, ljubca, pušeljc Za to rajžo žalostno!« »»Ko ti bom pušeljc vezala, Ker s’ mi solze vlivajo? 5 S’noči sem pušeljc nar’jala, S’noči sem pušeljc nar’jala: Z rožmalinom,roženkrautom, Z nagelnom rudejčim. Za klobuk sem mu perpela 10 Za eno zlato knofeljco. — Tam po ravnem polji vojska gre, In tudi moj šocelj zraven nje. Oh tisti je moj pobič, Ki jema pušeljc zelen.«« 15 »Nemške frajle me bodo pra- šale, Kedo ti je ta pušeljc dal?« 1609. (Z Banjšic.) [Odlomek.] PrešmentrenetejšneKranjice, Oj pa ljub’ga imajo: Sej tako delječ slujejo: 5 Per nas mamo srebrne tolarje, Če ima vsaka le dva zlata, Oj pa ljub’ga nobenega! 1610. (Iz Dutovelj.) »Spletvaj, spletvaj, ljubca pušeljc Z rožmarina nemškiga!« »»Saj t’ ga bodem spletovala Z rožmarina nemškega; 5 Za klobuk t’ ga bom perpela Z eno zlato knofelco, De t’ ga ne bo burja vzela, Koderkoli hodiu boš. Tam te bojo vpraševali: 10 Kdo ti je ta pušeljc dau? Moja ljubca m’ ga je dala Za to rajžo žalostno!«« 1608. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 18, ig. 1609. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, sir. ig. 1610. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1611, 1612. 279 ,,Delaj, delaj, dekle, pušljec.“ B. 1611. (Iz »Meni pa je cegelc priša, Cegelc jako žalosten, Kaj bom moga v Ormož iti, 5 Z Bogom, z Bogom, oča, mati, Jaz vas morem zapustit’, Jaz vas morem zapustit’ No k ragamenti odit. Z Bogom, z Bogom, ljuba moja, 10 Jaz te morem zapustit, jaz te morem zapustit No cesara služit it. » Delaj, delaj, ljuba, pušlic Moj oj rajži žalostni!« 15 »»Kak bi ti ga jaz delala, Nemrem ga od žalosti. Jaz pam ti ga napravila Z rožmarina zelenga, Z rožmarina zelenega 20 Z fajdelna ardečega. Z beloj sviloj ga povila, S pantelni prevezala, Tebi ga z žalostjoj dala, Da boš k ragimenti ša. 25 Tebe bojo spitavale Vse ljubljanske junfrave: Kde pa maš ti tvojo ljubo, Da tak lepi pušelc maš? Ne na Nemškem, ne na Krajn¬ skem, 30 Al na malem Štajari!«« ,,Delaj, delaj, dekle, pušljec.“ C. 1612. (Iz Gorenje »Kaj ti, dekle, tukaj delaš Na zelenem travniku?« »»Alj ne veš, da rožce zberam, Da ti pušelc naredim!«« 5 »Nordi, nordi, ljubca, pušelc Na tu rajžu žalostnu!« Vrtojbe.) »»S čezga, s čezga ti bom nardila? Tromar se m’ je posušiu! Pa vseglih ti ga bom nardila: 10 Z rožmarinčka nemškega. Nemškefrajletebod’vprašale: Kdo t’ je tebe pušelc dau? 1611. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. O. 52 (104); za 3 . verzom je pisan četrti s svinčnikom tako, da ga ni več mogoče razbrati. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VII. 4 s temi predrugačbami, neglede na naglasna zna¬ menja: 1 ceglic — 2 Ceglic — 3 , 4 ] Ceglic mi pa tako pravi, * Kaj bom moga v Ormož it — 5 Zbogom oče, zbogom mati — 6 zapustiti — 8 ragamentu iti — 9] Zbogom, brati, zbogom, sestre — 10 te] vas — 10 zapustiti — 12 iti 14 žalostnoj — 15 ja — 18 zelenega — 20 rdečega — 23 z žalostjoj dala] za klobuk djala — 26 lubljanske — 27 Ke — 2 pušlic. 1612. Zapisal J. Cejan; pel Ant. Črne. — Iz Cejanove zbirke ///. 57- 280 II. Pesmi zaljubljene 1613, 1614, 1615. Alj t’ je dala zaročena, Alj t’ je dala zalubljena? 15 Mi ga ni dala zaročena, Mi ga je dala zalubljena! Na klobuk t’ ga bom pršila Z eno zlato iglico, De t’ ga burja ne bo vzela, 20 Keder pojdeš na vojskico.«« 1613. (Z Gorjanskega.) »Kej, ti ljypca, nutir dlelaš, W ts'n zelčnin trdvvniki?« »»Jest ti drobni ruožci zblran, De ti pušljc nsrsdim: 5 Z na-/ljna rsdsči^a, Z rožmsrina niemškij-a; Z s klsbyk t’ ya. bon pirplela Z «nu zlatu klanfrcu, Ds t’ ya n« bu byrja vziela, 10 Kudirkuli hodu boš, Al po Nlemškin al po Laškin, Al po z/uornjin Štajerskin!«« 1614. (Iz Št. Petra pri Gorici.) »Rožmarinček se je posušil, Suho perce proč leti. Moje frajle so mi vmrle, Jest ne bodem več vesel. 5 Moje cunjce so mi odbrane, Jest bom mogel rajžati. Štor mi, štor mi, ljubca, pu- šeljc, Za to rajžo žalostno!« »»Oh, kako češ, dat’ ga bom nardila, 10 Ker solze s mi polivajo; Vendar, vendar t’ ga bom nardila, Z rožmarinčka nemškega; S črno žido t’ ga bom ovila, Z rušim flokom privezala. 15 Nemške frajle te bojo vpra¬ šale, Kdo ti je ta pušelc dal? Al t’ ga je dala zaročena, Al t’ ga je dala zaljubljena?«« »Meni ga je dala ljubca moja, 20 Ljubca moja zaljubljena.« 1615. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Gor in dol po hiš’ hodila, Frišne souze je točila, Jss psj sim pod oknam stau; Jss sim pa slovo jemau. 1613. Zapisal K. Štrekelj. — Iz njegovega rokopisa. 1614. Zapisal Josip Balič. — Iz dijaškega lista »Lipac. 1615. Zapisal J. Cejan; pel Andrej Čučič. — Iz C. zbirke III. 4. V petju se ponavlja 1. in j. verz vsake stroje po trikrat. II. Pesmi zaljubljene 1616, 1617. 281 5 »O sedi, sedi, kaj boš stau, Kaj že zdaj slovo jsmau?« » »Jss ne sedem, jss bom stau, Od teb^ slovo bom vzau!«« »Le počakaj še nu malo, 10 De ti pušslc naredim! Pušslc sem naredila Z nagelj na rudečega. S črnu Židu sem ga ovila, Z moj mi solzmi frišala. 15 Nemške frajle te bojo vpra¬ šale: Kdo ti je tisti pušdc dau? Ali ti ga je dala zaročena, Ali ti ga je dala zalubljena? Mi ga ni dala zaročena, 20 Mi ga je dala zalubljena.« 1616. (Iz Hudojužne.) »Le počakaj še en malo, Da se vreme prevedri!« »»Vreme se je že zvedrilo, Jaz bom mogel rajžati.«« 5 »Le počakaj še en malo, Da ti pušeljc naredim. Pušeljc sem ti nar’dila, Na klobuk sem t’ ga pripela, Oj s to knoflo sreberno. 10 Kjer te bojo ljudje srečvali In te bojo popraš’vali: Kdo ti je ta pušeljc dal? Ena Kranjica m’ ga je dala, Ena Kranjica zavberna, 15 Na klobuk m’ ga je pripela Oj s to knoflo sreberno.« 1617. (Kranjska.) »Klobuk snamem, slavu vza¬ mem, Bog te obvar, lubca moja!« »»Ah moj šocelj, tulkajn po- čakej, De ti pušelc naredim 5 Z rožmarina nemškiga: Na klobuk t’ ga bom perpela Z eno zlato knofelco.«« »Rožmarin se je pusušu, Piriče mu proč leti. 10 Moja frajost je že zbrana, De bom mogel vandrati, Al na Nemšku al na Lašku, Al na Oberštajarsku. Oh prešmentane so Krainjice, 15 Koku deleč slovejo, Saj so freundleh besedi!« 1616. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke; namesto »Le po¬ čakaj še en malo« se poje tudi »Mal počakaj, mal pojenjaj«. 1617. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XXI. A., 12; pisala jo je v bohoričici neokretna roka, ki m razločala s in z, š in z: 1 z’namem ... usamem — 2 obvarjg— 7 zlato — 8 Rošmarin — 10 sbrana — 12 Nemžku . .. Lažku — 14 prežmentane Kranjce. Primeri tudi št. 738. 282 II. Pesmi zaljubljene 1618, 1619, 1620. ,,Delaj, delaj, dekle, pušljec.“ D. 1618. (Iz krške okolice.) »Jestpapojdem na Gorenjsko In na Oberštajersko, Nobeden drug ne pojde z mano, Ko ta drobna ptičica. 5 S parkelj ci bo pot kazala, S kljunčkom bo mi prepevala, S perjem senco delala. Delaj, delaj, dekle, pušeljc Za to pot prežalostno!« 10 »»Oj kako bi ga delala, Ker sem silno žalostna; Pa vseglih ga bom nar’dila Z rožmarina nemškega, Na klobuk ga bom pripela 15 Z eno zlato knofelco! Ko boš tam po plač’ špenciral In si drugo dekle 'zbiral, Te spraš’vale bodo Nemke In dekleta štajerske: 20 Od kod si prišel, fantič ti, Da 'maš tak pušeljc zeleni? Alj 'maš ženo zaročeno, Alj 'maš dekle obljubljeno? Jest nemam žene zaročene, 25 Še manj pa ljub’ce obljub¬ ljene: Meni so dale ga Kranjice, K’ so pa vseh deklet kraljice!« « 1619. (Iz Krope.) Jaz pa pojdem na Gorensko ‘ Pa na zgorno Štajersko. Nobeden drug ne pojde z mano Ko ta drobna ptičica. In Gorenke so 10 In pa frajndlih 1620. S krempelci mi bo pot kazala, S perjem senco delala. S kljunčkom mi bo popevala, Kratke čase delala. res fletne besedi! (Iz Ihana.) Jast pa pojdem na Gorenjsko, 'Bedim drug na pojde z mano, Gvar na Vobirštajarskr, Koktr drobna tičica. 1618. Zapisal V. Kapi er. — Iz njegovega rokopisa, kjer se v. 12. glasi »A ipak ga bom nardila«, kar je tako nezaslišana in neslovenska predrugačba, da setn tiskal to, kar je narod najbrž pel. iSig. Zapisal Iv. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. 1620. Zapisal Anton Breznik; pela Smolajdrova Polona. — Iz nje¬ gove zbirke II. št. 63. II. Pesmi zaljubljene 1621, 1622, 1623. 283 5 S kremplčkam bo pot kazava, S klunčkam bo prepevava. Periče bo rašopeva, Men’ bo senco devava. Na klobuk mi bo prpeva 10 Z ano zvato knofilco. Štajarke me vjo prašale: »Ke s’ tak’ lep pušilc dobiv? Al’ na Nemškim, al’ na Pem- skim, Al’ na Vobirštajarskim?« 15 Ne na Nemškim, ne naPem- skim, Ne na Vobirštajarskim: Men’ ga j’ dava ’na Kranica, Parva moja lubica. »0 prešmentane Kranice, 20 De t’ko deleč slavite: Če ’majo al’ dve petice, Pa se vsaka vamoži; Me pa 'mamo dva, tri tavžint, Pa noben’ga žen’na ni.« 1621. (Kranjska.) Jez pa pojdem na Gorensko, Pa na zgorno Štajersko, N’beden drug ne pojde z mano, Kot ta drobna tičica. 5 S krempeljci mi pot kazala, S perjem senco delala, S kljunčkom mi bo prepevala, Kratke čase delala. 1622. (Kranjska.) Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Kakor predrobna tičica. Gor na zgorne Štajarsko. 5 S kljunčkom mi bo prepevala, Nobeden drug ne pojde z S krempljici pa mi pot kazala, manoj, 1623. (Iz Cerkna.) Jest pa pojdem, jest porajžam Na ta nemška deželš., Tičce m’ bodo pot kazale, S perjem sence delale. 5 Koroške frajle me bdo vpra¬ šale: »Ki s’ pa dobiv pušlic ta?« Krajnska dečva ga m’ je dala, Nežica zaljubljena. 1621. Zapisal Fr. Štrukelj-Jaroslav. — Iz almanaha » Biser« str. 62. S tem zapisojn se strinja Kuhačev ?iatisek I, št. 30 (z melodijo). 1622. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 103. 1623. Zapisal Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa. 284 II. Pesmi zaljubljene 1624, 1625, 1626. 1624. (Goriška.) Zdaj pa pojdem in porajžam Tj e na gorne Štajarsko. Nobeden drug ne pojde z mano, Koj te drobne tičice. 5 S kljuncem bode pot kazale, S perjem senco delale. »Še ’n pušelc boš nar’dila Iz rudečga gartrovža.« 1625. (Iz St. Jurija na južni železnici.) Jaz pa pojdem na Gorenjsko In na Oberštajersko. Nikdo drugi ne pojde z meno, Ko te drobne ptičice. 5 Prva mi bo pot kazala, S svojim kljunčkom vižala. Dekle, dekle, delaj pušelc Za to rajžo žalostno. »Jaz ga bom že naredila 10 Z rožmarina nemškega. Z lepo svilo ga ovila, S solzami namakala: Da te bodo spraševale Vse te nemške jungfrave: 15 Alj maš ženo zaročeno, Alj maš ljubco zalubljeno? Nimam žene zaročene, Ljubco mam zaljubljeno. Alj na Kranjskem, alj Ko roškem, 20 Alj na malem Štajerskem? Ne na Kranjskem, ne Ko¬ roškem, Pa na malem Štajerskem.« 1626. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Jaz pa pojdem na Gorensko, Tje na Oberštajersko. Nihčer drug ne pojde z manoj, Kot te drobne ptičice. 5 S klunčkom bojo mi pot ka¬ zale, S perjem senco delale. Tam pa bomo vince pili, Živi, živijo kljicali. Delaj, delaj, deklje pušelc 10 Za no rajžo žalostno. »Saj ti ga bom naredila Z nageljna rudečega. Z rudečoj židoj ga bom po¬ vila, S solzami ga frišala. 15 Na klobuk ti ga bom pripela Z lepo zlato knofelco. 1624. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Ma¬ tica, str. j— 4. V 8. verzu je pač po pomoti zapisano rudečih. 1625. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. 1626. Zapisala Mar. Stoklas. — Iz njenega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1627, 1628. 285 Tam te bojo srečevale Lepe mlade dekljice, In te bojo poprašvale 20 Kdo ti je ta pušeljc dal. Alj maš ženo zaročeno, Alj maš deklje zaljubljeno, Nimam žene zaročene, Pač pa deklje zaljubljeno! 25 Dalo mi ga je zauber deklje, Deklje lepa Šmarčanka.« 1627. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Jaz pa pojdem na Gorensko, Gor na Oberštajersko. Nihče drug ne pojde z menoj, Kak te drobne ptičice. 5 Ptičke mi bojo prepevale, Vsaka svojo pesmico, S kljunčki bojo pot kazale, S perjem senco delale. »Delaj, delaj, dekle prišle 10 Za to rajžo žalostno!« »»Saj ti ga bom naredila Z rožmarina zelenga; S plavoj židoj ga bom povila, Solzami ofrišala, 15 Za klobuk ti ga bom pripela Z enoj zlatoj iglicoj. Tam te bojo spraševali: Gdo ti je toti pušic da? Al maš ženo zaročeno, 20 Al maš lubco zalubleno. Nimam žene zaročene, Lubco mam zalubleno, To je meni dekle dalo, Kero me je lubilo.«« V treh deželah take ni. 1628. (Kranjska.) Kaj jez hočem vas hodit’, Ker moje dečle doma ni! Jaz bom daleč popotval, Gor na gornje Štajerje, 5 Drujga ne bom vzel sab6, Kakor drobno tičico, De m’ bo ona prepčvala, Men’ veselje delala. S kljunčkom mi bo prepevala, 10 S perjem se m’ bo šopirjala, Pa meni senco delala. — Jaz pa imam tako dekle, V treh deželah take ni, Ne na Laškim, ne na Nem¬ škim, 15 NenazgornjimŠtajerskim.— 1627. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Frančiška Vrbnjak. — Iz nje¬ govega rokopisa. 1628. Zapisal M. Valjavec. — Z njegovega rokopisa, ki mi ga je dal Miklošič. Pri verzu /5. je pripisana varijanta: Tudi ne na Ogrskim. Pesem je zložena iz več pesmi (prim. pesmi naslova »Kdo bo, dekle, tebe troštal. A.* št. : 435 nast.J. 286 II. Pesmi zaljubljene 1629, 1630. Kdo bo, ljuba, tebe ljubil, Ko te jez zapustil bom, Ker te ljubil več ne bom? Sablica bo moja ljuba, 20 Pušica bo že ta druga; Sablica me bo objela, Gor bo tekla vroča kri; Kroglica me bo zadela, Da nič več ustal ne bom. 25 Kdo te bo, dekle, tolažil, Ker te bodem jez zapustil, Ker te ljubil več ne bom?« »»Drobna tiča m’ bo prepevala, Pa mi veseljce delala!«« 1629. (Kranjska.) Popotval bom, popotval bom Gor na gornje Štajerje, Drujga ne bom vzel sebo Ko to drobno tičico, 5 Da mi bo prepevala Inoj veselje dčlala. — Jaz pa imam tako dekle, Da je ni na Kranjskim, ne na Nemškim, Ne na zgornjim Štajerskim. Samo tiča me bo poznala na tujem. 1630. (Od Št. Jurija na Ščavnici.) Da bi že bia beli den, Kaj bi jaz vidia vandrati Z totega kraja v drugi kraj, Ta kdej me niše pozna ne bd; 5 Kde me niše pozna ne bo, Kak ta drobna vtičica, Kak ta drobna vtičica, Kera nad meno prhutala; Kera nad meno prhutala, 10 S perotjo mi senco delala, S perotjo mi senco delala, S škrampleci cesto trebila; S škrampleci cesto trebila, S kljunekom mi popevala, 15 Z grlom mi popevala Od ljube moje Micike, Od lepe mlade Micike, Od moje drage ljubice! i62g. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal Miklošič. 1630. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz Vrazovega prepisa VO. XIX. u. 318. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VI. 34 s temi predrugačbami, neglede' na naglasna znamenja: 4 gde — 5 Gde — 7. verz je izpuščen. — 8, 9] Ki je nad nama prhala, * Ki je nad nama prhala — 10, n S perotjo mi senco] S perotcoj senčico — 14 kljunekom] grlecom — 15 grlecom — 16 lube — 17 lepe mladel lube moje. — Tretji Vrazov prepis (v VO. XI. 55), narejen po ravnokar naveelenem, se razlikuje od njega, neglede na naglasna znamenja, v te?n: 2 vida — 3 drugi — 10, 11] perotjoj — 16, 17 lube — 18 liibice. II. Pesmi zaljubljene 1631, 1632. 287 S solzami se ga spominja. 1631. (Iz Cerovca.) Hoj, hoj nočka, temna ti si, Draga duša, dalko ti si! Da bi meni dano bilo, Ne bi meni dalko bilo: 5 Temno nočko potrošiti, S toboj, duša, govoriti, S toboj, duša, govoriti, Tebi srce potešiti. Mesečina, jasna ti si, 10 Oj stezička, vozka ti si, Nega plota net potoka Od miloga do dragoga, Samo ena bistra voda, Kod sprehaja misel moja, 15 Net za konje net za vole, Al za svetle moje soze. Vanek hodi po trnaci, Trezo nosi vu srdašci. Vanek, Vanek, črno oko, 20 Ne stoj, duša, pod oblokom! Drugi ljudi bi te vidli, Treziki bi povedali, Trezika bi huda bila, Na te bi se razsrdila. Vojak se je spominja. 1632. (Iz Jurketincev pri Varaždinu.) Daj ma mila znala, Daj ma draga znala, Kodek hodim ja? Po tem ravnem poli, 5 Po gizdavim seli, Todik hodim ja! Daj ma mila znala, Daj ma draga znala, Kakvu spovid mam? 10 Jezuš i Marija, Jožef i Barbara, To je spovid ma! Daj mi mila znala, Daj mi draga znala, 15 Kakov senek mam? Puškicu na rami, Sablicu na bedri, To je senek moj! 1631. Zapisal St. Vraz; pela Neža Toližarica. — Iz VO. XIX. r. 291, kjer je pripisan ta-le melodije načrt: i -i ±zz $ h Dolga nočka temna ti si Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. 8 s temi predrugačbamt: 1, 2 ti si] si ti — 2, 6, 7 duša — 8 Tebi] Tvojo n net] ne — 15 Net . . . net] Ne ... ne — 16 moje soze] suze moje. 1632. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 33 — 34. 288 II. Pesmi zaljubljene 1633, 1634, 1635, 1636. Daj ma mila znala, 20 Daj ma draga znala, Kakvu večer mam? Kugle olovnate, Črni prah puščeni, To je večer ma! ,,Oj kopina, kopina!“ 1633- (Prekmurska iz Goričan.) Oj kopina, kopina, 5 Jeno malo stezico, Kak si lepo zelena! Kod moj mili šetuje, 'Se si polje pokrila, Vranca konja zjahuje. Samo si ostavila 1634. (Iz Slamne vasi.) Oj kopinka, kopinka, Na njem mi je beli grad, ’Se s’ mi brege prerasla. 5 Notri pa jen mlad jundk. Samo jen’ga nis’ mogla: 1635- (Iz Vrbovca.) Oj kupina, kupina, Njeg mi pita devojka: Se mi pole pokrila! 5 Kam ga jašeš mlad junak? Onud jase mlad junak, Ja ga jašem k devojke. To ni tičica — to je ljubica. 1636. (Iz Mozirja.) Šel sem po zelenem travnku, Slišal sem no drobno tičico: Al to ni nobena tičica, To je moja ljubica! 5 Tako dolg’ sem pod dreve¬ som stal, Da me je ta beli dan obsjal, Zapela mi je zopet tičica, Še lepše kakor ljubica! 1633. Zapisal J. Bally; piiobčil M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika (1864) 97. 1634. Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. 1G35. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 39. Vsakemu verzu se pripeva: Trada radara! Ta pesem je uvrščena sem zavoljo začetka. 1636. Zapisal Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke (št. 10), kjer je pri¬ pisana ta-le melodija: II. Pesmi zaljubljene 1637, 1638, 1639. 289 1637. (Pri Novi Štifti.) Šel sem po zelenem travniku, Šel sem k svoji ljubici, Prav lepo mi je zapela drobna ptičica, In jaz sem rajtol, daje ljubica. 5 Vsedel sem si glih pod to drevo, In ptička mi j e zapela prav lepo: Če dalje bolj k meni pri¬ bliža se In še lepše mi zapoje. Veseli se, da ga bo zopet videla. 1638. (Iz Hotavelj.) Sem lahko vesela, K’ bo jutri nedela, Ker bo sveti Anton, Mojga fanta patron: 5 K’ bom videla ga, Preljub’ga mojga, K’ bo svečke prižigal, Pa men’ bo pomigal, Pa bo svečko prižgal, 10 Se mi bo nasmehljal, Drev’ pa pri meni zaspal. Da sem tiča, bi za tabo letela. 1639. (Iz Vrbovca.) Da sem tiča golubica, 5 H prve glide pod zastavjum: Na grančice sedala bi, Pušku drži na remencu, Svoga dragog gledala bi, Sablum maše jokol sebe. De moj dragi h prve glide, K N S A VV Šel sem po ze - le - nem travn - ku * • -v-V- $ JS N N N J^ Z' Sli - šal sem ’no drobno tiči - co ds I n • • •: -y — v- -v-v- A1 to ni no - be - na ti - či - ca To je moja lju-bica! Tralaj laj lala lajla hojdi ja Tralaj laj lala drajdja hojdi ja Tralajlaj lala hojdijo! 1637. Zapisal Jož. Žehel. — Iz njegovega rokopisa. 1638. Zapisal L. Pintar. — Iz njegovega rokopisa. 1639. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 45. 19 290 II. Pesmi zaljubljene 1640, 1641, 1642. Dragi na straži zvezde broji. 1640. (Iz Vrbovca.) Gorsko cveče, ja bi tebe brala, Tebe brala, tebe pošilala: Tamoj dole v koprivničko pole, De moj dragi na šilbotu stoji, 5 Onde stoji, dromne zvezde broji, Zvezde broji, ovako govori: Oj puščica, verna pajdašica, Ledinica, meka postelica, Oj pantretaš — meko moje zglavje! Vse misli mi gredb za njim. 1641. (Iz Ukev.) Nu zakaj mi rasteš, ti rož¬ marin, Ko jez tebe nucatke ne smien? Per mojan sercu mi moj sin spi, Kir še nišče za nja k ne wie. 5 Moj lubije porajža to zaVien, Nu moje moje misli grejq> wse za njien. Jaz mu pa bon en cedelc pi- sawa, Jano ga bon za njien paši- lawa. Če ga na boden nikol več widawa, 10 Saj ga boden wiin z pisma slišawa. Moj lubi je an frišan žounir, U wseh teh višjeh ofecir. Domov pridi mene ljubit. 1642. (Od Varaždina.) »De si, grličica, drago srce moje, Kaj te videt nemrem nigdar za nigdara? Poveč, mila, poveč, jel se srdiš na me?« »»Tak se srdim na te, kaj ne vumrem za te.«« 5 »Jeli, duša, srda, jeli spozablenje?« »»Niti, duša, srda, niti spozablenje, 1640. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 38. 1641. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. 34. V knjižili slovenščini je natisnil pesem J. Scheinigg v NPKS. str. 55—56. 1642. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih »Nar. Prip .« str. 294. II. Pesmi zaljubljene 1643, 1644. 291 Nego, dragi golob, dalko si od mene, Dalko si od mene, kaj nemrem do tebe. Stavlaj, mili, delo, pak se spravlaj dimo: 10 Staro majko hranit, mlado lubo lubit!«« Ločena žaluje po dragem. A. 1643. (Iz varaždinske okolice.) Hranil sem si vtico, črno lastavico. Vtiča lastavica k brodaru letela: »Brodarci, brodarci, dragi brati moji, Jeli ste vi vidli mojega dragoga?« 5 »»Da bi ga mi vidli ne bi ga poznali.«« »Mojega dragoga saki lehko pozna; Moj si mili nosi zelenog pantlina, Za pantlinom nosi jeden list papira, Listeka pisati, v Belovar poslati. 10 Belovar, Belovar, žalno mesto moje, Vu tebi prebiva vnoge majke sinek, Vnoge majke sinek, vnoge sestre bratec, Vnoge sestre bratec, vnoge mile dragi!« Ločena žaluje po dragem. B. 1644. (Iz Cerovca.) Oh, zakaj so meni te bistre noge, Da nesmem si z dragim ja skakati več! Oh, zakaj so meni te bele rokč, Da dragega ne smim obinjati več! 5 Oh, zakaj so meni te črne oči, 1643. Zapisal M. Valjavec. — Iz Miklošičeve »Slav. Bibliotliek « II. (1858), 303 — 304. Natisnjena je tudi v Valjavčevih »Nar. prip.«. str. 293 — 296. 1644. Zapisal St. Vraz; pela Anjčika Megličeva. — Iz VO. XIX. s. 296, kjer je pozneje s svinčnikom popravljeno: 12] Pa čemu so meni te bistre pete, * Da nesmen ja tancati s fantiči že — 4 več] že. -— Vraz je pesem pre¬ pisal vnovič v VO. VI. 38 s temi predmgačbami, neglede na naglasna zna¬ menja: 2] Da ne do več z lubim skakale — 4] Da ne do več lubega obinjale. — Za 4. prihaja 7. in 8. tako: 7 dugi — 8 smim. — Za 8. prihaja 5., 6.: 6 ] Da ne smim te, lubi, več gledati. — Prepis Vrazov v VO. XI. 44 se raz¬ likuje od ravnokar omenjenega, neglede' na naglasna znamenja v tem: 2 lubim skakale] lubim plesale — 4 lubega obinjavale — 6 nesmim te lubi — 8 smim — 9 moje misli vse] vse misli moje — 10 skoz . . . lubi. 19* 292 II. Pesmi zaljubljene 1645, 1646. Da nesmem več gledat ljubega sil Oh, zakaj so meni ti dolgi lasjč, Da ne smem več pletati pantelčov v nje! Oh, zakaj so meni moje misli vse, 10 Da skoz morem misliti, lubi, na te! Ločena žaluje po dragem. C. 1645. (Iz Ihana.) Dve lčt jm pu sva sč 1’biva, Kokir bi že v zakonu b’va; Al' vola božja naj ja rzvačiva, Sam Boh vč, kako se tebi. tam godi. 5 Sarčna elbezm se ja v mčni vneva, Ki me n’kol na zapisti; Da zidne kaple kirvi me ’v popiva, Daklir me Boh na svet’ živet pisti. An sami trošt imdm pod milim nebam: 10 Marijo, našo lublend gispd: Če me vama na bo pomagava, Za me bo jhnkat strašna grejnka smart. Ločena zdihuje po dragem. D. 1646. (Prekmurska.) Srce moje, kaj tuguješ? Zakaj si tak žalostno? Vu dne jesi žalostno, V noči spiš nepokojno! 5 Vso veselje no vso radost Prezobračaš ti na žalost! Bistra voda sem tam teče, Još na melin prav doteče. 1645. Zapisal A. B r e z n i k; pel Lovrenčev Jože. — Iz Breznikove zbirke I, štev. 13. 1646. Zapisal St. Vraz; pela »Kata Duj (Duh), Slovenka iz Tiimišta na Prekmurjh. — Iz VO. I. 83. V v. 14. stoji za jajer bo] jajero. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XV. 25 r temi predrugačbami : 1 mojo . . . to- guješ — 2, 3 žalostno — 4 noči — 5 So ... so radost — 6 Prezohračaš . . . žalost — 10 vu — 11 zmed . . . Sečo — 14 jajero — 16] Kak je težko čakati — 22 zgiibleno. ‘. Jt II. Pesmi zaljubljene 1647, 1648. 293 Ribe plove po vode, 10 Još u mreže se vlove. Glej, srne med šume šeču I jeleni v lože skaču. Pa još dojdo pod goro, Gde je streljo jajer bo! 15 Dragi pak se nahajo, O kak težko je čakati, Da još dojde vura ta, Da vkup spravi draga dva! Ali čakaj vu vupanji, 20 Bog je stalen v obečanji: Kaj je komi sojeno, Neče biti zgubleno. Le enkrat bi jo še videl rad. 1647. (Iz Ihana.) Oj senčica, v kater’ sva se hvadiva, K’ so nama drobne tičke pojale! Sva gledava, k’ so hribci zelenčki, Sva slišava pastirčke pojati. 5 Sva gledava fantiča z deklicam govariti, Al’ moje lubce slišati več ni! Še jankat u sojemo živlejni Rad bi vidu sojo lubico! Hoatu bi jast za-jno dati 10 Iz moj’ga sarca to predrago kri! Rajši bi videl nje oči, ko v Ljubljani vse reči! 1648. (Z Gorenjega Vršna.) Adijo, adijo ljubica, Jest pa grem na vojskico: Tralali, tralala, Jest pa grem na vojskico! 1647. Zapisal A. Breznik; pela štev. 26. 1648. Zapisali. Gregorčič ml. verz se ponavlja tako, kakor je razvideti ena, nekoliko predrugačena redakcija iste 5 Jest ne grem na vojskico, Ker imam doma ljubico. Jest grem po ravni cestici Tj e pred belo hišico. Lovrenčevka. — Iz Breznikove zbirke — Iz zbirke S. Rutarja. Vsaki drugi iz prve stroje. V Rutarjevi zbirki je še pesmi. 294 II. Pesmi zaljubljene 1649. V hišici je kamerca, 10 Zgor in zdol je malana. V 'kamerci je ljubica, Ljubica ko rožica. S plavim pasom pasana, H mojmu sercu zrasena. 15 Rajš’ bi videl nje roke, Ko v Ljubljanci vse gore. Rajš’ bi videl njen obraz, Ko v Ljubljanci vsaki špas. Rajš’ bi videl nje oči, 20 Ko v Ljubljanci vse reči. Moje veselje je šlo za goro. Vtičice pojo, Rožice cveto, Mojega veselja, Nazaj ga ne bo! 5 Kam pa je šlo? A kam mi je šlo? V belo Ljubljanco Makširalo je! Tam pa že ma, 10 Tam pa že ma, Oj šolnje zašite Pripravlene ma! Vtičice pojo, Rožice cveto, 15 Mojega veselja, Nazaj ga ne bo! Kam pa je šlo? A kam pa je šlo? V belo Ljubljanco 20 Makširalo je! Tam pa že ma, Tam pa že md, Komašelne zešite Pripravlene ma. 1649. (Iz Cerovca.) 25 Vtičice pojo, Rožice cveto, Mojega veselja, Nazaj ga ne bo! Kam pa je šlo? 30 A kam pa je šlo? V belo Ljubljanco Makširalo je! Tam pa že ma, Tam pa že md, 35 Ja hlače zašite Pripravlene md! Vtičice pojo, Rožice cveto, Mojega veselja, 40 Nazaj ga ne bo! Kam pa je šlo? A kam pa je šlo? V belo Ljubljanco Makširalo je! 45 Tam pa že ma, Tam pa že md, Ja reklo zešito Pripravleno ma! 1649^ Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. i. 8. Vraz je prepisal pesem vnovič v■ VO. I. 92, izpremenivši to-le: 2, 14, 26, 38, 50, 62, 74 Rožice] Oj rožice — 5, 17, 29, 41, 53, 65, 77 pa] pa mi — 6, 18, 30, 42, 54, 66, 78 A] Oj — 8, 20, 32, 44, 56, 68, 80 Je odmakšeralo — 9, 21, 33, 45, 57, 69, 81 pa] pa mi — 10, 22, 34, 46, 58, 70, 82 Tam pa] Oj tam pa mi — 11 Oj šolnje] Hlače — 12, 24, 36 Perpravljene — 23 Komašelne] Šolnje — 35 Ja hlače] Komašelne — 47 Ja reklo] Reklo — 48, 60, 84 Perpravljeno — 59 Ja čako] Čako — 71 Ja gvir] Gvir — 72 Perpravljeni — 83 Ja sablo] Sablico. II. Pesmi zaljubljene 1650, 1651. 295 Vtičice pojo, 50 Rožice cveto, Mojega veselja, Nazaj ga ne bo! Kam pa je šlo? A kam pa je šlo? 55 V belo Ljubljanco Makširalo je! Tam pa že ma, Tam pa že ma, Ja čako sešito 60 Pripravleno ma! Vtičice pojo, Rožice cvetč, Mojega veselja, Nazaj ga ne bo! 65 Kam pa je šlo? A kam pa je šlo? V belo Ljubljanco Makširalo j e! Tam pa že ma, 70 Tam pa že ma, Ja gvir naladani Pripravleni ma. Vtičice pojo, Rožice cveto, 75 Mojega veselja, Nazaj ga ne bo! Kam pa je šlo? A kam pa je šlo? V belo Ljubljanco 80 Makširalo je! Tam pa že ma, Tam pa že ma, Ja sablo nabrušeno Pripravleno ma! 1650. (Zapadnoštajerska.) Ptičice pojo Jen rožice cveto, Saj mojga vesele Neč več na bo. 5 Kam je le šlo? No kam je le šlo? Za beloj Lublancoj Je rajželo. Je šlo za vodoj, 10 Je šlo za goroj: Saj nikdar ga več Nazaj ne bo! Le živimo lepu Jen služimo Bogu, 15 De pridmo pu smarti U svet nebu! 1651. (Iz šmarskega okraja na Štajarskem.) Ptičice pojo, Oj rožice cveto, Mojiga veselja Nazaj ne bo! 5 Šlo je za goro, Oj šlo je za vodo, Ah da ga le nazaj Nič več ne bo! 1650. Zapisal Andrej Flisz, vulgo Mačkec. — Iz njegovega rokopisa. 1651. Zapisala Mar. S tok la s. — Iz njenega rokopisa. 296 II. Pesmi zaljubljene 1652, 1653, 1654. 1652. (Vipavska.) Tički pojo, Kje je to b’lo, Rožce cvetb, 5 Kam je prešlo? Moj’ga veselja pa več ganebd! V belo Ljubljanco je rajžalo ! i°53- (Belokranjska.) Tičce pojo, Rožce cveto: Moiga veselja nazaj več ne bo! Kam pa je šlo? 5 Kam pa je šlo? V belo Ljubljano marširalo bo.« Jest pa 'mam že Puško novo, Za soldaški stan pripravljeno. 10 Jest 'mam pa že Sabljo novo, Za soldaški stan nabrušeno. Jest 'mam pa že Čako novo, 15 Za soldaški stan pripravljeno. Jest 'mam pa že Čižme nove, Za soldaški stan pripravljene. Jest 'mam pa že 20 Komašne nove, Za soldaški stan pripravljene. 1654. (Iz Senožeč.) Ljubček ljubljčn, 10 Na vojski vstreljen, Nikdar, oh nikdar Ne bo ga več k men’! Cele noči Oko mi solzi, Pri mojem srci Veselja več ni. 5 Šlo je za goro, Šlo je za vodd, Nikdar več, nikdar Nazaj ga ne bo! Ptički pojo, Rožce cveto, 15 Moj'ga veselja Nazaj več ne bo! 1652. Zapisal A. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 389. 1653. Zapisal Ivan Navratil. — Iz Slov. Glasn. II. (1838) 96 v spisu »Prve tri zgodbe, ki jih pametim «, kjer pravi pisatelj: » Tako našteva ta po¬ pevka vso opravo vojaško od glave do nog. Nikdar poslej je nisem slišal več peli. Lehko sem si jo zapazil, zato ker se ponavljajo do ?nalega zmirom ene besede.« 1654. Zapisal Fr. Meden. — Objavil S. Rutar v Ljubljanskem Zvonu III. (1883) 530. II. Pesmi zaljubljene 1655, 1656. 297 Fantje pojo, Čez polje gredo, Moj’ga veselja 20 Nazaj ne neso. Dokler živim, Žalost trpim, 0 da bi me nesli Skoraj za njim! Rešila bi ga, da bi znala zanj. 1655- (Iz varaždinske okolice.) Došle so novine s Francuzke zemljice, Da su mi Francuzi dragoga vlovili, Da so ga vlovili sobom odvodili. Išla bi ja tamo, da bi znala kamo! 5 Nesla bi Francuzom belo golobico, Belo golobico Francuzom za mito, Da bi mi Francuzi dragoga pustili, Da bi ga pustili domom odvoditi, Domom odvoditi, domaj vuživati. Odkupiti ga hoče. A. 1656. (Iz Motnika.) Vo nedelo jutro ustala bom, Vo L’blanco se pelala bom. Po L’blanci bom postopala, Za šoarc’lnam se jokala. 5 Po L’blanci bom šprencerala, Za šoarc’lnam se ozerala! Pred aukmana stopila bom, Za šoarc’lna prosila bom. »Jaz ti ga na morem dat’, 10 Zato ko je on n’ lep soldat.« »»Če je glih an lep soldat, Pa poj de z mano vkamro spat. Če je glih an lep’ ofcer, Pa pojde z mano na špren- cer.«« i 5 »Keravočelep’ga fanta imet’, More zan’ga dnarce štet’.« 1655. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih »Nar.prip .« str. 295. 1656. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz njegove zbirke GK. III. 41—42. Zapis v GK. II. 20—21 se razlikuje od tega v tem: 1, 2 Vo] Vo — 2 Ljub- ljanco — 3, 5 Ljubljanci — 4 šoarc’lnamj fantičem — 5 špancerala 6 uzi- rala — 7 haukmana — 8, 20 šoarc’lna] fantiča — 9 Jas ... ne 10 en 11, 13 en — 14 špancer — 15 hoče — 17 Jaz] Jas pa — 17, 18 hočem. 298 II. Pesmi zaljubljene 1657, 1658, 1659. »»Jaz vočem lep’ga fanta imet’, Odštela bom stotaužent kron, Tud vočem zan’ga dnarce štet: 20 De šoarcelna dobila bom.«« 1657- (Gorenjska.) V nedeljo zjutraj vstala bom, V Ljubljanco se peljala bom. Pred stotnika stopila bom, Za fantiča prosila bom. 5 Sto tisoč kron zanj dala bom, Da fantiča nazaj dobom. »Alj tega ti ne morem dat’, Saj viž’, kaj j e zan fej st soldat.« Moj fantič je res lep soldat, 10 Pa pojde z mano v kambro spat ; Moj fantič je virklih oficir, Pa poj de z mano na špencir.— Fantje gredo po lestvi gor, Jest pojdem pa po ogli dol’ : 15 Pojdite, fantje, se solit, Jest sem pa že ljubce sit! 1658. (Iz Krope ?) V nedeljo zjutraj vstala bom, V Ljubljanco se peljala bom. Pred autmona stopila bom, Za šoceljna prosila bom. 5 Moj šocelj je en lep ofcir Bo hodil z manoj na špencir. Al autmon pravi, govori: »To se pa prov težko zgodi; Kdor hoče šoceljna imet’ 10 On mora zanj ga dnarce štet.« Al jest pa rada štela bom, Da šoceljna dobila bom. Moj šocelj je en lep soldat, Bo hodil z manoj v kamro spat. 1659. (Kranjska.) V nedeljo zjutraj vstala bom, Oj sije, sije, solnčice, V Ljubljanco se peljala bom. Na moje drobno srčice! 1657. Zapisal V. Kapler. — Iz njegovega rokopisa. Konec spada k drugi pesmi. 1658. Zapisal J. Mladič. — Iz njegovega rokopisa. 1659. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 33., verz 3. in 4. se ponavlja za vsako strofo. Zad?ija je očividno nova, izvirajoča iz vojaške prešernosti. II. Pesmi zaljubljene 1660, 1661, 1662. 299 5 Stopila bom pred havptmana, Kdor hoče šoceljna imet, Prosila bom za šoceljna. 10 Tamorazanjgad’narceštet.« Oj havptman pa odgovori: Moj šocelj je za frajtarja, »Šocelj se pri nas že dobi. Pa nima v aržet krajcarja! 1660. (Z ljubljanskega barja.) V nedeljo zjutraj vstala bom, V Ljubljanco se podala bom: Oj sijaj, sijaj, sončice, Na moje drobno srčice. 5 Pred havptmana stopila bom, Za fantiča prosila bom. Moj fantič je lep soldat, Pa pojde z manoj drevej spat. Moj fantič je pa lep ofcir, 10 Pa pojde z manoj na špancir. Moj fantič je za frajtarja, K’ nima nobenga krajcarja. 1661. (Iz Suhorja.) V nedeljo jutro vstala bom, V Ljubljanco se peljala bom. Pred hauptmana stopila bom, Za šoceljna prosila bom. 5 Hauptman pravi, govori, Da šoceljna nazaj ne dobim. Naj ga pa daje na drugo dekle, Ki nima zaljubljenga še. Moj šocelj se zmed drugih vseh pozna, 10 Ker zelen pušeljc ima, Kterga sem mu naredila jest, Ko je šel od mene preč: Iz nagerljena rudečega, Iz rožmarina dišečega, 15 S črno žido sem mu ga povila, S solzami pofrišala. 1662. (Štajerska.) V nedeljo jutro vstala bom, V Ljubljanco se peljala bom. Oj sijaj, sijaj, solnčice, Na moje revno srčice! 5 Pred hauptmana stopila bom Za šoceljna prosila bom. Sto belih kron odštela bom, Za ljubčeka prosila bom. 1660. Zapisal Fr. Kuster. — Iz Rodetove zbirke VI. 96— 97. Verz 3. in 4. se v petju ponavlja. . 1661. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hram Matica. Konec spada k drugi pesmi; gl. št. 1566 nast. 1662. Neznanega zapisovavca. — Iz Kovačičeve zbirke. Jerz 3. in 4. se v petju ponavlja za vsakim parom. 300 II. Pesmi zaljubljene 1663, 1664, 1665. 1663. (Iz Kapel pri Brežicah.) V nedelo jutro vstala bom, Oj jaz ti ga ne morem dat, V Lublanco se peljala bom. Poglej, poglej, kak lep soldat! Oj sijaj, sijaj, solnčice, Ronjča bom obširal Na moje revno srcice. I0 v Lub i anco se kodirala. 5 Pred haupmana stopila bom, StQ bdih kron odšte la bom Za fantiča prosila bom. Da fantiča dobila bom! 1664. (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) Moj očka ma konjička dva, Oba sta fajna šimelna. O sijaj, sijaj, solnčice, Na moje revno srčice! 5 V nedelo jiitro vstala bon, V Lublanco se pelala bon. Pred haupmana stopila bon, Za fantiča prosila bon. Tri jezare naštela bon 20 No fantiča dobila bon. »Fanta ti ne moren dat, Ž njega bode fajn soldat!« 1665. (Iz Mozirja.) V nedeljo jutro vstala bom, V Ljubljanco se peljala bom. Juhe, juhe, ravno polje, Kje je, kje je moje dekle? 5 Pred hauptmana stopila bom, Za fantiča prosila bom. Naštela bom sto belih kron, Da fantiča dobila bom. »Jaz fantiča ne morem dat, 10 Saj vidiš, kak je lep soldat!« 1663. Zapisal Iv. Žmavc. — Iz zbirke A. Kovačiča. Verz 3. in 4. se v petju ponavlja za vsakim parom. 1664. Zapisal Josip Krajnc; narekovala Lucija Čagran. — Iz Krajn¬ čeve zbirke I. 11; v. 3. in 4. se ponavlja v petju za vsakim parom. 1665. Zapisal Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke (št. ir.); v. 3. in 4. se ponavljata za vsako strofo. Pripisana je tudi ta-le, tudi drugod znana melodija: i Zateglo. , N ^ __ i _ -fi—N—f — f f • -N- -R- » :—k- /T\ 1 N, I - 1 h-p-+— m V I- ^=t= V ne - de-ljo jutro vstala bom,VLjub - ljanco se pe ■ ljala bom. ( v er\ _ P ' • • ■ • • > K L- T -P f - V— V. . * ^ S Ju - he, juhe, rav - no polje, Kje je, kje je mo - je dekle? II. Pesmi zaljubljene 1666, 1667, 1668. 301 1666. (Iz Borovljan.) Zjutraj zgodaj vstala bom, Na granco se peljala bom. Pred havptmana stopila bom, Za pobča ga prosila bom. 5 »Al hočeš poba nazaj imet, Moraš velke dnarce štet!« »»Jaz velke dnarce štela bom, Da poba jaz nazaj dobom.«« »Kaj si ti za ’na ljubica, 10 Maš tako žavbern pobiča?« »»Jaz sem ana lofntolarca, Iz mesta Kranjščega.«« 1667. (Podjunska.) V Celovci lepo godejo, Deklete se pa jokajo: Oj sijaj, sijaj, solnčice, Na moje drobne srčice! 5 Zakaj bi se ne jokale? Pobrali so nam šoceje. Havpman je pa tako djal, Je svitli meč v rokah držal: »Jaz šoceja ne morem dat’, On je cveč en fajn soldat. 15 Puško bo on na ramo djal, V vojsko se bo on podal. V nedeljo jutro vstala bom, Sabljiča je že zbrušena, V Ljubljano se podala bom. Ti boš pa zapuščena.« Pred havpmana stopila bom, Kuglica je priletela, 10 Za šoceja prosila bom. 20 Šoceja v srce zadela. Šocej mrtev obleži, Dušo Bogu izroči. 1668. (Goriška.) V nedeljo jutro vstala bom, 5 Al’ avtman pravi, govori: V Ljubljano se peljala bom. »To se pa prav teško storil Pred avtmana stopila bom, Kdor oče šoceljna imet, Za šoceljna prosila bom. On mora zanjga dnarce štet.« »»Al jaz pa 10 Da šoceljna rada štela bom, dobila bom!«« 1666. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 379. 1667. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 57, 5 8. 1668. Zapisal Jo s. Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. št. 18 (z melodijo). 302 II. Pesmi zaljubljene 1669, 1670, 1671. l66g. (Iz Volčan.) Godci frišno godejo, Dekleta milo jokajo. Kaj bi se mi ne jokale, K’ so nam pobrali šocelne! 5 Zvezal so jih, peljal so jih, V Gorico dol peljal so jih. Zgodaj bom vstajala, V Gorico bom pohajala, V Gorico pred kosarnico, 10 Pred mojga šocje kamrco. Pred hauptmana stopila bom, Za šocelna prosila bom: »Al’ mi daste vunkaj šocelna, Al’pabom glih zdaj scagala?« 15 »»Ljuba, scagaj, al’ pa ne, Šocje ti ne damo več nazaj!«« 1670. (Iz Cerkna. Vsahnite, rožce vse, Plave, rdejče, višnjeve! Pa vsahni tud majeron, Ker ga več nucala na bom! Čemojgašoceljnanazaj nebo, 10 Jest pa za gvišen umrla bom. »Dejte m šoceljna nazaj, Al za gvišno umrjem zanj.« 5 Vzel so mojga šoceljna, »»Ljubca, umrji al nehaj, Prot Ljubljan so ga peljal. Šoceljna ne dam nazaj: Bom prosila hauptmana, 15 Šocelj je že en fajn soldat ( Za mojga šoceljna. Bo mogel drej na vahti stat; Šocelj je en fajn Žolnir, Vseh te drugih oficir.«« 1671. (Z Banjšic.) Od Tminav Goric’ marširala, Te drobne rojžce zbirala. Jutre zgoda vstala bom, V Ljubljanco se peljala bom. 5 Pred gautmana stopila bom, Za šoceljna prosila bom. Moj šocelj je en lep soldat, Ker šel bo dreve na vahto stat. Moj šocelj je en lep ofcir, 10 Teh drugih fantov komandir. Moj šocelj pride vsako noč, Paj jutra zgoda pojde proč. 1669. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa. 1670. Zapisal Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa. 1671. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 43, 44. Za vsakim drugim verzom se vstavlja: Tetrajlala, tetrajlala — tetraj, tetrajlala! II. Pesmi zaljubljene 1672, 1673, 1674. 303 1672. (Kranjska.) Use ure so odbile polnoči, Use zvezde so se skrile, K’ svetmo jutru zdej zgoni. »Petelinčik lepu poje, 5 Skorej bode beli dan: Lubca, Bog te obvari, Zdaj pojdem od tebe sam. Lubca, poj d’ na polce, Ker rožice cveto, 10 Boš vidla svojga lubiga, K’ ga v armado ženo.« Ljubca je šla na polce ke, Svojga ljubga vidla je, Ki ga v’ armado ženo. 15 Še bi ga na bla spoznala, Temuč po pušelci, Kir sim moga snuči dala, Kje per men slovu uzel. Koker hitru se bel dan sturi, 20 Bom šla do hauptmana: »Oube! nej mo dajo šocelna! Če mi na dajo šocelna, Sej bom zajn umerla, Potlej bom dala stu zlatu zajn!« 1673. (Kranjska.) Kako ozke so stezice, Kako temne so noči. Ljubčika mi morte dati, Ljubček je pa ves za me. 5 »Ljubčika ne mormo dati, On prečvrsti je Žolnir, Kamorkoli se obrne, Cela vojska gre za njim.« On se zmed vsih spoznd, 10 Zelen pušeljček ima: Spredaj gre najviš’ major, Za njim gre že ljubi moj. 1674. (Iz predvorske fare.) Gosc% jo lepo gddejo, »Zakdj se pa ve jdčete?« D^klčsca se pa jočejo. »»Zakaj bx se na jokale: 1672. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XXI. A. 21 — 22, kjer pa je, ker zapisovavec ni razločal med s in z, š in z, to-le drugači: 2 svezde — 3 sgoni — 7 zam — 9 rošice — 11, 14 šeno — 15 Žč — 18 ušel — 20 žla — 23 Zej — 24 slatu. 1673. Zapisal M. Valjavec. — Iz rokopisa, ki mi ga je dal Miklošič. 1674. Zapisal M. Valjavec. — Iz Kresa IV. 237. 304 II. Pesmi zaljubljene 1675, 1676. 5 K’ so nam pobrali šoceje? Pobrala jih, zvezali jih!«« »Stopiwa bom do gawtmana, Prosiwa bom za šdceja. 10 Gawtmanpami jedjawtoko, De ta nigdar moj mož na bo : Jes t’ ga nazaj na morim dat’, Poglej ga, kok’je lep sowdat.« I675- (Kranjska.) Godci lepo godejo, Dekleta milo jokajo. »Zakaj bi se ne jokale? So nam pobrali šoceljne!« 5 V nedeljo jutro vstala bom, V Ljubljanco se podala bom. Stopila bom pred avtmana, Prosila bom za šocelna. Avtman tako govori: 10 »De šocelj nikdar tvoj nebo.« Če šocelj nikdar moj ne bo, Zagvišno jest scagala bom. » » O kaj, de bi bil en lčt’ soldat, Bi hodil k ljubci spat! 15 O kaj, de bi bil en let’ Žolnir, Bi hodil z ljubco na špancir!« « 1676. (Iz Lišan v Rožju.) Pubi k žolnirjam pojdejo, Dekleta pa povedejo. Zajtre prav zgodaj vstala bom, V Celovec se peljala bom. 5 Bom stopila pred hauptmana, Prosila ga za pubiča: Al mi ne daste pubiča, Bom gvišno srota scagala. Hauptman pa djal je jej takd: 10 »De pubič tvoj nikol ne bo.« »Ne bo peršel mi pobič zad, Se bom jokala noč in dan. Minulo je že sedem let, Kar sim nardila pušelc lep: 15 Iz nagelna ta belega, Z moj ga srca poštenega, Iz nagelna te plavega, Z mojga srca te pravega Iz nagelna rudečega 20 Z mojga srca gorečega. Te pušelc je že obletel, Moj pubič je na vojsko šel. Moj pubič je na vojsko šel, Ne bode več nazaj prišel.« 1675, Zapisal Mihael Kastelic. — Iz njegove zbirke. 1676. Zapisal \s.\. Janežič. — Iz »Cvetja slov. naroda « str. 37—jS. Schemigg je natisnil pesem v NPKS. 56—57 v knjižni (?) slovenščini in z ne¬ kimi predrugačbami. Konec je iz druge pesmi; glej st. i$8g in nast. II. Pesmi zaljubljene 1677, 1678, 1679. 305 1677. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Še jutre zgodaj vstala bom, Še fiertožič prodala bom, V Ljubljanco se peljala bom, Za sladko vince dala bom. Pred hauptmana stopila bom, Za šoceljna prosila bom. — Še kikljico prodala bom, 10 Za sladko vince dala bom, 5 »Le vstani, vstani, ljubica, Samo da šoceljna bom gle- Če si še kaj moja!« dala. »Le vstani, vstani, ljubica, Če si še kaj moja!« Odkupiti ga hoče. B. 1678. (Iz Senožeč.) Včeraj je blu pol enajstih, Vzeli so mi šoceljna, V kamro mi ga peljejo, Prav terdu mi ga zvežejo. 5 Prav dobro m’ga zaklenejo, Potem pa m’ga peljejo Noter v tu mestu Cčlovec, Tu je velka žalost, da ni zreč! Lubca komaj čakabelga dne, 10 Da b’ šla pr6st sama zanj% Tega goriškega stdtnika, Tega hblanskega zdravnika. »Dobru jutru, stotnik zlat, Dobra jutru, zdravnik mlad! 15 Jest vas bom nekej prašala, Jest vas bom nekej prašala.« »»Oh Micika, kaj tašnega?«« »Dab’ m’ dali nazaj mbjga šoceljna.« — » »Šoceljna nemaš več nazaj, 20 Ču tudi vmerješsama zanj.«« »Lepu poje 1 ’blanski zgun, Še lepši poje šocelj muj, Oh šeh, j eh., ščh bom, Kaj srbta zdej sturila bom?« 1679. (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) »Kam se, dekle, čem podati?« »Pojdi, dekle, ti z menoj »»Pred kosamo se podati!«« In ne ostani tu nocoj.« 1677. Zapisal Jožef Cejan; pel Anton Črne. — Iz Cejanove zbirke III. 62; jako pokvarjena in iz več pesmi zložena. 1678. Zapisal Fr. Meden. — Iz Rutaijeve zbirke. 1679. Zapisal Leo p. Trobevšek. - Iz Rodetove zbirke VI 80—82. V v. 12. je pisano stran namestil straž’ (prvotno pač vahti). 20 306 II. Pesmi zaljubljene 1680, 1681. 5 Dekle pred kosamo pride, Grozna žalost jo obide, So ji tekle solzice Čez rudeče ličice. Havtmanpravi: »Dekle milo, 10 Kdo ti je storil tako silo?« Dekle mu odgovori: »Socelj moj, ki na straž’ stoji!« Havtman pravi: »Dekle moja, Vse zastonj je prošnja tvoja, 15 Le podajta si roko In vzemita si slovo.« Zdaj roke sta si podala In slovo sta si jemala, So jima tekle solzice 20 Čez rudeče ličice. »Ti boš tu doma ostala, Bridke solze prelivala, Jaz pa kri prelival bom, Ko na vojski ranjen bom. 25 Tam na sredi Belga grada Glavca moja bo na tla padla: Takrat te jaz pozabil bom, Kader oči zatisnil bom. Popred mi ne boš iz srca, 30 Da bojo zagrebli ga; Takrat se boš spomnila Na fanta svojega.« Oh žalostna je ta pesem, Da pet mi jo ni moč, 35 Če to jaz premišljujem, Oh fantič, celo noč! 1680. (Kranjska.) Ti šembrana moja glava, De s’ ti mene zapelawa! Padla je slana to noč, Je rožcam vzela vsa moč. 5 Peršli so trije briči, Hujši koker trijč hujdiči; Vzel’ so mojga šocelna, Prelepiga, premladiga. Spreterdo so ga zvezali, 10 V Celovc so ga odpelali. V Celovc, v Celovc na novi plač, Pred tega mladga hotmana. Hotman pa še tako pravi: »Ti si že ta' kerlc ta pravi, 15 Bom dao ti lepga konjiča In lepo svetlo sabeljco.« »»Kaj bom srota zdej začela, K’ nem fanta več imela!«« »Ljubca, čakej štirnajst lejt, 20 De pa pridem nazaj spet.« » » En pušelcbommu naredila, De bom ga lož spozabila: Z rožmarina laškiga In z nagelna nemškiga!« « 1681. (Iz St. Pavla v sav. dolini.) Dekle pred kosamo pride, So ji tekle souzice Srčna žalost ga obide, Čez rudeče ličice. 1680. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 14. 1681. Zapisal Ant. Potočnik. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 1682, 1683. 307 5 Haupman vpraša: »Dekle Haupman pravi: »Dekle milo, moje, Kdo ti je storiu tako silo?« 10 Vse zastonj so prošnje tvoje, Ona mu odgovori: Le podajta si roko, »Oh, moj fant na vojsk stoji!« Le vzemita si slovo!« »Tam za turškim Beligradam, Tam bo moja glavca padla, 15 Tam te jaz zapustiu bom In oči zatisniu bom!« 1682. (Goriška.) Luba pred kosamo pride, Grozna žalost jo obide, In ji tečejo solze Črez rudeče ličice. 5 Hauptman pravi: »Dekle moje, Vse zastonj so prošnje tvoje: Podajte si roko, Vzemite si slovo!« »»Roko sva si že podala, 10 Dostikrat sva skupaj spala: Zdaj ali nikdar več, Ljubezen naša je vsa preč.«« »Kdor k’ če šocelna imeti, Mora dnarce zanj pošteti. 15 Anton je en lep soldat, In ga ne morem tebi dat’!« Francika se žalostno drži, Ker hauptman tak ji govori. »Pa le pojd od mene preč, 20 Da se ne bova vidla več!« — Oj deklica mi ljuba, Oj črne te oči, Daj ljubljeno mi roko, In priseži mi zvesto! 25 »Kaj bom jaz tebi roko po¬ dala In ti zvesto prisegovala? Kaj vredna je prisega Z roko ali brez srca? Prav imaš, deklica zala, 30 Da mi ne podaš roke, Saj roka je premlada In še mrzlo je srce!« 1683. (Od Sv. Jurija Dekle žalostno postane, Z veselim srcom me objame, K svojem srci stisne me: »Šocln, le ostan pri men!« na Ščavnici.) 5 »»Jaz ne morem to ostati, Koj v kasarno se podati. Pojdi z menoj, lubica, Da boš prosla hauptmana!«« 1682. Zapisal Flor. Batistič. — Iz Cejanove zbirke V. 16. Konec ne spada k tej pes?ni, najbrž m naroden. . 1683. Zapisal Fr. Kreft na Vanetini; dal Jožef Krajnc. — Iz zbirke Krajnčeve. 20* 308 II. Pesmi zaljubljene 1684. Ljubca pred kasarno pride, 10 Grozna žalost jo obide, Dol ji tečejo solze, Dol ji tečejo solze. Hauptman jo povpraša milo : »Kdo ti je naredil silo?« 15 Lubica mu odgovori: »»Šocln moj pred njim’ stoji.«« Hauptmanreče: »Deklemojo, Vsa zastonj je prošnja tvoja; Le podajta si roko, 20 Da si vzameta slovo ! « Kadar sta se na pot podala, Obadva sta se jokala, Liibeznjivega srca Zapustit se ne moreta. 25 Kadar hauptman je to vida, Jernu v srce se usmili Ino pravi: »Ljubica, Saj ti pustim šoclna!« Kadar sta se na pot podala, 30 Celi pot sta se objemo vala, Lubeznivega srca Zapustit se ne moreta! ,,Kje imaš svoje dekle, da bi prosilo za te?“ 1684. (Iz Mozirja.) Mlad fantič v Lublanci na vahti stoji, Sam vsmiljeni cesar pa ž nim govori: »Oj fantič! ke maš ti svojo deklč, Da bi ona prosila za te?« 5 »»Moje dekle pa domaj bolana leži, Morbit je ži vmrla, morbit še živi, Al če je ži vmrla, al če še živi, Saj moja tak’ nikdar več ni!«« Dobil sem ’no pismo, prav žalostni glas, 10 Da hodi drug fantič k moji ljubci v vas: »Le hodi, le hodi, pa ljub jo zvesto, Saj jaz se na’m trgal za njo.« Samo to te še vprašam: »Ke boš pokopan, Kaj bo za postelco, in s čem bo postlan’?« 15 »»Na vaški planinci med starmi pečmi Bojo križem ležale kosti! Zverine, raznoste moje telo, Al dušo zročim pa gor v sveto nebo, Glavca pa ostane naj tam, kjer je meč, 20 Saj on jo odsekal bo preč!«« 1684. Zapisal Fr. Praprotnik. Iz njegove zbirke III. II. Pesmi zaljubljene 1685, 1686, 1687. 309 1685. (Kranjska.) Moj šocelj v Ljubljani na vahti stoji, Hauptman pa z njim govori: » Kj e pa imaš ti tisto svoj e dekle, Da b’ prosila za te!« 5 »»Mojadekledomažalostnaje, Se čuda, da ne umrje: Naj umrje al’ pa živi, Men’ pa zanjo nič ni!«« — Kosamo bom zapustil, 10 Na dom se bom podal, Pri ljub’ci se oglasil, In se pri nji naspal. Ti šmencana kosama, Ti šmencano pero, 15 Da s mene zapisalo Soldaškemu stanu. Soldat sem zapisan, Soldat moram bit, Soldaško banduro 20 Bom moral nosit. Soldaška bandura Me nič ne skrbi, Pa to žalostno dekle Me težko pusti! 1686. (Iz Blagovice pri Trojanah.) Imela sem šoceljna zbraniga, Sam cesar ga voče imet. Naj ga le da ena druga dečle, Ker nema zaljubljenga še. 5 Moj šocel v Loblanci na vaht stoji, Sam haukman ž njim govori: »O ke pa jo maš ti svojo dečle, De za te prosila vona bo?« Ponižite, hribci, se, 10 Povišete, dolince, se, Oh de se bo vidlo v to ravno cesto, Ker moja dekle po ne hod. Moja dekle doma bolna leži, Oh, dobro, če še žovi! 15 Naj žovi al pa vmarjh, Saj men neč zajno ni! Moj šocel se pa zmed vseh pozna, Ker zelen pušelc ima, Ker sem mo ga dala jest dekle 20 Iz serčka mojga že! 1687. (Z Vrhnike.) Mela sem šocelna zbranega, Nej ga pa dd ena druga dekle, Sam ciesar ga hoče jomčt: Kir nema zbrinega še. 1685. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 23. Konec spada k drugi pesrni. _ . 1686. Prepisal J. F. Lužar iz neke stare pesmarice. — Iz njegove zbirke II. Rev. 7. . ...... 1687. Zapisal Ed. Volčič. — Iz njegovega rokopisa v Pozmkovi zbirki. 310 II. Pesmi zaljubljene 1688, 1689. 5 Moj šocelj v Ljubljanci na vahti stoji, Sam hauptman žnjim govori: »Ki pa jomaš ti svoje dekle, De bode prosila za tč?« »»Moje dekle bolno leži, 10 Sej čuda, de ne vmrje: Nej le vmrje al pa leži, Sej meni neč zinjo ni!« 1688. (Iz Hajdina pri Ptuju.) Hribčki, ponižajte se, Dolince, povikšajte se, Tak da sebo strilo ravno polje, Tak da bom vidla, kje fantič moj gre. 5 En vetrič po zraku pihla, Preganja te črne megle: Preganja, preganja te črne megle, Moj fantič na vojsko zdaj gre. Moj fantič v Ljubljanci na vahti stoji, 10 Sam hautman pa ž njim go¬ vori : »Al kje pa maš vendar ti tvoje dekle, Da b’ ona prosila za te?« — Al jaz bom pač nekaj štoru, Po svetu bom rajžat začeu, 15 Iz tote dežele v tretjo naprej, Pa ne pridem nikdar več nazaj! Ko bi, ti fantič, vedo za to, Ko je meni pri srci hudo, Nazaj b’ se obrno s te tretje dežele, 20 Potrošto bi moje srce! 1689. (Gorenjska.) Dekleta se pa jokajo, K gredo fantje v soldate. Sej se žiher jokajo, K bojo vse kekej pobral’: 5 Vlečejo jih, pelejo Tjekej v Ljubljano, Kjekej v kosamo. »De b’ se storil beli dan, De b’ šla prosit zanj !« 10 Storil se je beli dan, Šla je ljubca prosit zanj. Stopila je pred autmana, Prosila je za šocelj na. Autman tako govori: 15 »Šoceljna več nazaj ne bo: Kaj bi bil za en lep soldat, K bi hodil z ljubco spat! Kaj bi bil za en lep Žolnir, Ko bi hodil z ljubco na špancir!« — 20 »Če si ti ljubca moja, Pojdi z mano v Mantova!« 1688. Zapisal Anton Pesek. — Iz njegove zbirke. Konec spada k drugi pesmi. 1689. Neznanega zapisovavca. — Iz rokopisa v ostalini Mih. Kastelca; pripisano je »Mina per Korenči«, najbrž ime pevke. II. Pesmi zaljubljene 1690, 1691. 311 »»Če grem jest v Mantova, Vsak poreče lavfarca.«« »Tamkej bom dobil kvartir, 25 En čimer t’ bom gori vzel: Po cimru boš špancirala, Lepe gvante delala; Po cimru boš ti špancirala, Moje dnarce cirava.« 1690. (Borovlje, Smarjeta.) Mirno leto h kraji gre, Žovt se že začenja, Začeli so hantirati, Žovnirje zbirati. 5 Rekrute skupaj vozijo, Vse te lušnejše ljudi, Lepe in te žavberne Noj rezerfarje. Kaj pa flegar govori, 10 Ko on v linici stoji? »Jaz imam dro tače ljudi, Pod cesarjem lepših ni.« Kaj pa pobič govori, Ko pred havpmanom stoji? 15 »Da sem lih frišen ino mlad, Zovnir pa nisem rad.« Kaj pa havpman govori, Ko pobič pred njim stoji? »Pobič, ali nimaš ljubice, 20 Da bi prosila za te.« »»Jaz imam dro ljubico, Le prav eno žavberno, Ko mi naprej pomarširamo, Še sebo popeljem jo.«« 25 »Oh norčavi pobič ti. Ne vozi ljubice sebo, V katero mesto pridemo, Še lepše dečle najdemo.« »»Avbe, avbe, moje srce, 30 Mene glavica boli, Jaz dežele materine Ne bom videl več z očmi.«« Žalostne matere so, Katere sine rodo, 35 Komaj gori prirastejo, Jih k žovnirjam vzamejo. ,,Fantje se zbirajo s kranjske dežele “ 1691. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Fantje se zbirajo s krajnske dežele, Dekleta se jočejo, kaj do začele. »Nič se ne jokajte, saj greste z nami, Postle postlane so, ge bomo spali!« — 1690. Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih JV PA .S. Glede konca zadnjih dveh številek primerjaj zgoraj št. 1516 in nast. (»Pojdi z mano k vojakom«). 1691. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke I. 312 II. Pesmi zaljubljene 1692, 1693. 5 Mel sem eno lubico, pa sem jo zguba, Srečen je tisti fant, ker de jo liiba. Mel sem eno tičico, pa mi je zletela, Srečna de vejica, ge de si sela. Vejica suha bla, pa se je strla, 10 Ptička bolj kiinštna bla, pa je zletela. Lepšega zrna ni, kak je pšenica, Lepšega dekleta ni, kot je Kranjica. Lepše cvetlice ni, kak je lelija, Lepše device ni, kak je Marija. 1692. (Od Črnič.) Fantje marširajo s kranjske dežele, Deklete se jočejo, kaj b’jo začele. Nikar se ne jokajte, saj pojdete z nami, Vi boste citrale, mi bomo plesali!« 1693. (Iz Dol. Vrtojbe.) Srečen bo tisti fant, Ki jo bo dobiv. Fantje se zbirajo S krajnske dežele, Dekleta se jočejo, Kaj bjo začele? 5 »Nič ne jokajte se, Saj boste šle z nami: Mi bomo citrali, Ve pa plesale!« Imel sem ljubico, 10 Pa sem jo zgubiv, Imel sem tičico, Pa m’ je zletela, 15 Srečna bo vejica, Kjer bo obsela. Vej’ca je suha bla In s’ je zlomila, Tička jo kujštna bla 20 In je zletela. 1692. Zapisal Jožef Sokol. — Iz Cejanove zbirke III. 67. 1693. Zapisal} ož. Soban. — Iz Cejanove zbirke V. 67. — Nastopnega naslova pesmi se strinjajo s spredaj stoječimi samo glede konca. II. Pesmi zaljubljene 1694, I 6g5, 1696. 313 „Imel sem ptičico.“ 1694. (Z Gorij pri Bledu.) Živlejne je kratko, Terpi le en čas, Al večnost je dolga, Jo konca več ni. 5 Lastovka zgine, Pa pride nazaj, Al človek, ki mine, Ga ni več nazaj. Tičco sem j emu, 10 Pa m’ je zletela, Al’ srečna je vejca, Na kteri sedi. Lubco sem jemu, Pa sem jo zgubu, 15 Al srečen bo lubček, Kater’ jo bo j mu! 1695. (Od Bleda.) Ptički pojejo, Rož’ce cvetejo; Moj’ga veselja Pa nikol več ne bo ! 5 Ptičko sem imel, Pa m’ je zletela, Srečna bo vejica, Na kter’ obsedi. Ljub’co sem imel, 10 Pa sem jo zgubil: »Srečen bo tisti, Katir jo dobi.« ,,Fantič na vojsko gre.“ 1696. (Iz St. Vida Fantič na vojsko gre, Tečejo mu solze: Ne bom, ne bom, ne bom, Nikoli več vesel ne bom! Dekleta po 10 Veselje delaj vipavskega.) 5 Rožce mi cveto, Veliko žalost stro. Fantič po polj gredo, Veselje delajo. j gredo, 1694. Zapisal Josip Žjrovnik. — Iz njegovega rokopisa. 1695. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 37. (str. 60.), kjer je tildi melodija. 1696. Zapisal Zmag. Ko p at in. — Iz Rodetove zbirke VII. 63. Verza 3. in 4. se ponavljata za vsako strofo. 314 II. Pesmi zaljubljene 1697, 1698, 1699. Ti umrješ doma, jaz na vojski. 1697- (Iz Dol. Vrtojbe.) Kadar, ljubca, ti vmrla boš, V belem vsa oblečena boš. Tebi bojo svetile lučice, Meni soldaške pušice. 5 Tebi bo zvoniv mrtvaški zvon, Meni soldaški rompompom. Tebe štirje ponesejo, Mene štirje popeljejo. Pred tabo pojde kapelan, 10 Za mano pojde črni vran. Tebe v črno zemljo pokop¬ ljejo, Mene pa v morje potopljejo. Tebe bodo jedli črvički, Mene morske ribice, 15 Nad tabo bo rasla travica, Nad mano barka plavala. 1698. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Kadar ti dekle vmrlo boš, Na belo postelo djano boš. Tebe do djali v črno zemljo, Al’ mene v morje globoko. 5 Tebe do jeli črvičeki, Al’ mene morske ribice; Tebi de pel mrtvaški zvon, Al men vojaški rumpumpum! Zvezda za Ljubljano. 1699. (Kranjska.) Tam zadaj za belo Ljubljano, Ena zvezda prav močno svetli; Ona nam naznanjuje, De bo prišlo še solnč’ce za njo. 5 Tam zadaj za belo Ljubljano Špancira en mladi soldat, Ga dekle z ganka zagleda, Ga hoče za ljubčeka imet’. Dekle po ganku špancira, 10 Špancira, špancira cel dan; Dol se po fantih ozira, Po ta lepih, po ta zavbernih vseh. 1697. Zapisal Jožef Soban; pravila njegova sestra. — Iz Cejanove zbirke V. 89. 1698. Zapisal Jožef Tuša k. —- Iz njegove zbirke III. 1699. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 13. II. Pesmi zaljubljene 1700, 1701. 315 Junak hranil tri devojke. 1700. (Iz Varaždinske okolice.) Junak hranil tri devojke, Tri devojke, tri sestrice. Prvu hranil v ravnom polju, Ona mu je poručila: 5 »Pridi, dojdi, mladi junak, Polje ti je obrodilo : Saki snopek po mlinicu. Cela stava po drvenjku.« Drugu hranil v vinski gori, 10 Ona mu je poručila: »Pridi, dojdi, mladi junak, Trsje ti je obrodilo: Saki grozdek po holbicu, Saki trsek po vedricu.« 15 Trejtu hranil v belom gradu, Ona mu je poručila: »Pridi, dojdi, mladi junak, Sinka sem ti porodila!« »»Hrani, hrani, ma devojka, 20 On ti hude čara služil, Čara služil, konja jahal, Konja jahal, sabljum ma¬ hal. « « 1701. (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Junak rani tri devojke: Jedno rani v ravnem poli, Drugu rani vinski gori, Tretju rani v belem gradu. 5 Koju rani v ravnem poli, Ona mu je poračala: »Dojdi k meni, junak, gledet, Pole ti je jobrodila: Saki složek po dervenki, 10 Saki složek po mlinčiči.« Koju rani vinski gori, Ona mu je poračala: »Dojdi, junak, k meni gledet: Saki tersek po vedrici, 15 Saki grozdek po holbici.« Koju rani v belem gradu, Ona mu je poračala: »Dojdi, junak, k meni gledet, 20 Sinke sem ti porodila: Na glavi jim zlati lasi, To su moji tožni glasi, To su moji seri lasi!« 1700. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih »Nar. prip.« sir. 292. 1701. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. III. 66—67; melodijo glej pri Kuhaču 11 , št. 706. 316 II. Pesmi zaljubljene 1702, 1703, 1704. Trije krojači pred poroko. 1702. (Iz vzhodnega Štajerja.) Stoji, stoji tratica, Tratica zelena; Na trati stoji lipica, Lipica košata. 5 Pod lipico stoji mizica, Mizica romena. Per mizi sojo sabolje, Vsi hitro šivajo, Šivajo za ljubice: 10 Jutri do vsi zdani. Pridejo zdaj ljubice, Oblečejo se novo. Plesat grejo z ljubimi Po tratici zelenoj. 15 Vtičica na lipi jim Vižo preigrava, Plešejo do belga dnč, Tč bežijo k zdavanji. Kdor se ljubi, se vrti. 1703. (Od Sv. Jurij »Mici, Mici, Micika, Devojkica zaliiblena, Zlata, mila deklica, Bi z menoj plesala?« 5 »»Juži, Juži, Južek moj! Plesala bon jas s teboj. Le na srcu tvojemu Najdem sladkega miru.«« na Ščavnici.) »Mici, Mici, Micika, 10 Krasna golobičica! Brez liibezni plesa ni, Gdo se Hibi, se vrti.« »»Juži, Juži, Južek moj, Brusi noge, hajd z menoj ! 15 Jaz na veke sem s teboj, Ker sem tvoja, ti pa moj.«« Fantje se zbirajo na vasovanje. 1704. [z Koborida. Nocoj je ’na luštna noč, Luna sveti po noč, Bodta potroštana, Fantič in deklič! 5 Fant’ se skup zbirajo, Milo prepevajo, Gredo na vrtič, Kjer rožce cveto! 1702. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz VO. XIX. u. 323. Pesem je pač le odlomek. JVa novo jo je Vraz prphisal v VO. VI. 61 s temi predrugač- bami, neglede na naglasna znamenja: Za 6. verzom sta vtaknjena ta dva: Per mizi stojijo stolčeki, * Stolčeki svilnati. — 7 Per mizi sojo] Na njih sidijo — 10] Ki rano d6 zdanji šle — 11] A prišle so vse lubice — 12 v novo — 13 lu- bimi — 15 njim ■— 17, 18] Oj, oj, vi zdaj plešete, * Zutra de vas mešnik zdava 1 1703. Zapisal Jožef Krajnc, narekoval Janez Rožman. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. Pesem najbrž ni narodna. 1704. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmaprja. II. Pesmi zaljubljene 1705, 1706. 317 ,,Kdor hoče micko imet’, mora štibro štet’.“ 1705- (Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.) Gnes je pač en lepi den, Sonce sija celi den, Hoj da dra, hoj da dra, Sonce sija celi den. 5 Sonce pojde za goro, Pojbi že boj luštni so, Hoj da dra, hoj da dra, Pojbi že boj luštni so. Oni se tako zmenijo, 10 Kamo zvečer pojdejo, Hoj da dra, hoj da dra, Kamo zvečer pojdejo. Vsaki k svoji micki spat, Tam že najde drugega, 15 Hoj da dra, hoj da dra, Tam že najde drugega. Ker če svojo micko imet, More štibro zanjo štet, Hoj da dra, hoj da dra, 20 More štibro zanjo štet. Jaz pa svojo micko mam, Saj jaz zanjo štibro dam, Hoj da dra, hoj da dra, Saj jaz zanjo štibro dam: 25 Samih lepih tolarov, Leta dni mi minejo, Hoj da dra, hoj da dra, Leta dni mi minejo. „Mi smo iz tiste vasi, da se nas vse boji.“ (Od Luna pa gori grč, Lepo mi sveti žč. Fantje pa vas gredo, Lepo zajuckajo. 5 Vkupej se vstopijo, Lepo zapojejo. »Kdo so pa ti ljudje, K jih ne poznamo nič?« »»Mi smo pa tam domd, 10 Vsaka nas rada ima. Mi smo pa z gornjo kraj, Kdo nam pa more kaj? 1706. Predvora.) Kraja smo taciga, Zvaljamo vsaciga. 15 Mi smo pa ’z tiste v’si, Da se nas vse boji. K okencu pridemo, Dekelce skličemo. »Snoči me rada im&š, 20 Dans pa mal’ godrnjaš! Ura je polnoči, Men’ se domu mudi.« Mežnar že dan zvoni, Nas pa še domu ni! 1705. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. 40. 1706. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal v porabo Miklošič. 318 II. Pesmi zaljubljene 1707, 1708, 1709. I707. (Iz Srednjih Gamelj.) Solnce nam doli gre, Lunca nam svet'la bo, Herji, jejo, svetla bo, Herja, jejo, jejo! 5 Fantje v vas gredo, Lepo zapojejo : Herji, jejo, lepo zapojejo, Herja, jejo, jejo! »Kje ste pa vi doma, 10 Ker vas jes ne poznam? Herji, jejo, vas ne poznam, Herja, jejo, jejo!« »»Mi smo pa z tiste vasi, Ker se nas vse boji, 15 Herji, jejo, ker se nas vse boji, Herja, jejo, jejo! ’Z kraja smo taciga, De skoplemo vsaciga: Herji, jejo, de skoplemo vsaciga: 20 Herja, jejo, jejo! Ura je bila tri, Meni se dam mudi: Herji, jejo, meni se dam mudi, Herja, jejo, jejo! 25 Domu prideva, Mamca nas kregajo Herji, jejo, mamca nas kregajo! Herja, jejo, jejo! V kelder se zakleneva, 30 Z koltram se odeneva: Herji, jejo, v kelder za¬ kleneva, Herja, jejo, jejo! 1708. (Gorenjska.) Veseli smo, ki v vas gremo, Da se razlega veseli glas Ki žvižgamo in pojemo, Po celi vas’ za kratek čas. ,,Kadar pobič v planinco grem.“ 1709. (Drašče na Žili.) K’dar pubičpa vpvaninco grem, Tri krive perete culi ’mam, Lep zelen kvobčeč gori djem, Da tebe, dečva, ne bo sram! 1707. Zapisal M. Kastelic 29. julija 1838. — Iz njegovega rokopisa, hranjenega v njegovi ostalini. 1708. Zapisal J. P ir ec. — Iz NB. 57. i7og. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II 31. II. Pesmi zaljubljene 1710, 1711, 1712, 1713. 319 Vasovanja si želi. 1710. (Od Ljutomera.) Nisem nikdi dolgo terla. No per pajbi spala: Ne per pajbi spala; 5 Nič lepšega, nič dragšega, Zdajm začela tert hodit Kak moj ljubi je! Pridi k meni na večerjo! A. 1711. (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Draga dragom piše, na jabuku piše: »Dragi mili, hodi k meni na večerju! Očum ti ga dati tople i pečene; Ako nebu ono se le i zadosti, 5 Očum dati klati para golubice. Meni bode golub, tebi golubica; Ako nebu ono se le i zadosti, Očum dati klati devetaka junca. Dragi mili, hodi k meni na večerju!« Pridi k meni 1 (Iz Dj Oj kopinka, kopinka, Se si brege prerasla, Sam jenoga nis’ mogla. Polag pada stezica, 5 Po nji jaše mlad junak. »Simo, simo, mlad junak, na večerjo! B. 12. LŠičeva.) Ču ti dati večerko I mekdvno posteljco.« Zorja začne pucati, 10 Junak konjca sedlati, Divojka pa plakati. Pridi k meni zvečer! A. I7i3- (Iz Vrbovca.) Devojčica bob sadila, »Dojdi, mili, dojdi, dragi, Bob se zeleni. K meni k večeri!« 1710 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. p. 2J4. 1711 . Zapisal R. F. Plohl. — Iz njegovih H N P. III 62. 1712 . Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 1713 . Zapisal R. F. Plohl. — Iz njegovih HNP. I.52—54, kjer je v v. 7. in 22. tiskano dogu nam. dugo; melodijo gl. pn Kuhaču II. št. 576. 320 II. Pesmi zaljubljene 1714. 5 » »Nejde’ mila, nejdem, draga, Neču, nemogu: Tvoji, moži dugo čuju, Neču, nemogu.«« »Donesi jim fun’ duhana, 10 Dojdi slobodno.« »»Nejde’mila,nejdem, draga, Neču nemogu. Cipele mi na nogu: Beli, plavi, črleni, 15 Po tri prste debeli!«« Devojčica bob sadila, Bob se zeleni. »Dojdi, mili, dojdi, dragi, K meni k večeri!« 20 »»Nejde’mila, nejdem, draga, Neču, nemogu: Tvoje babe dugo predu, Neču, nemogu.«« »Donesi jim baril vina, 25 Dojdi slobodno.« » »Nejde’ mila, nejdem, draga, Neču, nemogu: Cipele mi na nogu: Beli, plavi, črleni, 30 Po tri prste debeli!«« Devojčica bob sadila, Bob se zeleni: »Dojdi, mili, dojdi, dragi, K meni k večeri!« 35 »»Nejde’mila,nejdem,draga, Neču, ne mogu: Tvoji cucki jako laju, Neču, nemogu.«« »Podaj cuckom koru kruha, 40 Da ti ne laju. Dojdi, mili, dojdi, dragi, Dojdi slobodno.« » »Nejde’ mila, nejdem, draga, Neču, nemogu: 45 Cipele mi na nogu: Beli, plavi, črleni, Po tri prste debeli!«« Devojčica bob sadila, Bob se zeleni: 50 »Dojdi, mili, dojdi, dragi, K meni k večeri!« »»Nejde’ mila, nejdem, draga, Neču, nemogu: Tvoja vrata jako cvile, 55 Neču, nemogu.«« »Donesi jim funtu sala, Dojdi slobodno. Maži vrata s funtom sala, Da ti ne cvile. 60 Dojdi, mili, dojdi, dragi, K meni k večeri!« »»Nejde’ mila, nejdem, draga, Neču, nemogu: Cipele mi na nogu: 65 Beli, plavi, črleni, Po tri prste debeli!«« 1714. (Od Varaždina.) Devojčica bob sadila, Bob se zeleni. »Bilo meni k tebi dojti, Jeli slobodno? 5 Tvoja vrata jako škriplu, Ne morem, ne mogu.« »»Namaži je, Dojdi slobodno!«« 1714. Zapisni M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga jc poslal v porabo ravnatelj Levec. II. Pesmi zaljubljene 1715, 1716. 321 »Tvoji pesi jaku laju, 10 Ne morem, ne mogu ! »»Nahrani je, Dojdi slobodno!«« »Tvoje babe dugo predu, Ne morem, ne mogu!« 15 »»Donesi jim polič vina, Dojdi slobodno! «« Pridi k meni zvečer! B. I7i5- (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) 25 »Dojdi, dojdi, mili dragi, »Dojdi, dojdi, dragi lubi, K meni nočku spat!« »»Ja bi došel, draga luba, Hudu kusu maš!«« 5 »Vreži kruha, hiti kuse, Mučala ti bo ! « »Dojdi, dojdi, mili dragi, K meni nočku spat!« »»Ja bi došel, draga luba, 10 Hudu sestru maš!«« »Kupi sestri lepu žnoru, Mučala ti bo!« »Dojdi, dojdi, mili dragi, K meni nočku spat!« 15 »»Ja bi došel, draga luba, Hudog braca maš!«« »Kupi bracu lepi tehlin, Mučal tebi bo! « »Dojdi, dojdi, mili dragi, 20 K meni nočku spat!« »»Ja bi došel, draga luba, Hudu majku maš!«« »Kupi maj ki holbu vina, Mučala ti bo ! « K meni nočku spat!« »»Ja bi došel, mila draga, Hudog oca maš!«« »Kupi ocu funt duhana, 30 Mučal tebi bo!« »Dojdi, dojdi, mili dragi, K meni nočku spat! « »»Dojdem, dojdem, mila draga, K tebi nočku spat: 35 Vrežem kruha, hitim kuse, Mučala mi bo; Kupim sestri lepu žnoru, Mučala mi bo; Kupim bracu lepi tehlin, 40 Mučal meni bo; Kupim majki holbu vina, Mučala mi bo; Kupim ocu funt duhana, Mučal meni bo: 45 Dojdem, dojdem, mila draga, K tebi nočku spat!«« Tičica zove ljubico k ljubemu. 1716. (Iz Poljan od Kolpe.) Jabuka se potočila Za nju plače devojčica, Po srebrnem polji; Suzami se bori. 1715. Zapisal Rik. F. Plohl. — Iz njegovih 1 INP. III. 80 — 82. 1716. Zapisal Marko Kobe. — Iz Novic 1852. 49. 21 322 II. Pesmi zaljubljene 1717, 1718, 1719. 5 »Ne plači se, devojčica! Tu ni tvojga druga. Do njega je devet gor, I deseti zelen bor, Zanj privezan vranac konj. 10 Na vrancu je sedelce, Na sedelci zibelka. U zibeli detece. Na detetu srebrn pas! Na pasu je jabuka, 15 Na jabuki rožica, Na rožici tičica: Tiča milo poje, Tebe k njemu zovei« Pridi, kadar vsaka duša s svojo dušo spi. (Iz Spod javora vu livade Voda izvira, Onud šeče lepa Mara, Vodu dofača. 5 Dragi joj se z brega baca Zlatim prstenom. Uzima ga lepa Mara, Na prst ga meče; »Oj prstenek i moj dragi, 10 Dojdi do mene! Ako 1 ’ očes zarad vode, 1717. Vrbovca.) Dojdi vu jutro: Svaka voda vu juterce Mrzla studena! 15 Ako li češ zarad ručka, Dojdi o poldan: Ar opoldan sa gospoda Za stolom sede! Ako li češ rad lubavi, 20 Dojdi u večer: Ar u večer saka duša Svojom dušom spi!« Pridi drevi, na oknu najdeš ključ. 1718. (Iz Dol. Vrtojbe.) Drevi pridi, ti moj ljubček, Gor na okni najdeš ključ, Ti boš kambrco odpirav, Jest ti bom držala luč. 5 Če ta luč ne bo gorela, Nam bo svetila lunica, Gor na skrinci b’mo sedeli Inoj se pogovarjali. Naj vsa žlahta mi ga brani, 10 Kir je revnega stanu, Naj ga branijo, vsaj ne vza¬ mejo, Moj je in moj bo! Drevi pojdem po pušljec. 1719. (Iz Šmarjete v Spod. Rožu.) Dečva zgodaj vstila je, Tim je rožice trgali, Je šli na polje zčlene, Bo meni pušeljc d.člala. 1717. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. jo — 31; me¬ lodijo gl. pri Kuhala IV. št. 1206. 1718. Z.apisal Jožef Soban; pravila sestra. — Iz Cejanove zbirke V. pj. 1719. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggoiih N P K S. str. 6. II. Pesmi zaljubljene 1720, 1721, 1722. 323 5 Bom dreve k njej po pušeljc šel, »Oh ti dečva cartana, Prav žavberno jej bom zapel: Ostani še ti moja!« Ljubezni pojdem iskat. 1720. (Iz Hrašč Preljubi tovariši vi, Pa pojte z mano vsi; Ker se jaz moram podati Oj a, oj a, podati 5 Ljubezen poiskat! i Pustojni.) Nazaj, meglice ve, Ne zakrivajte zvezde, Da se bo videla svetloba, Oja, oja, svetloba, 10 Koder moj šocelj gre. Ko pridem pod vokno kje, Potrkam na srce, Če je doma ljubezen, Oja, oja ljubezen, 15 Katero srce ima. ,,Pojdem na Štajersko." 1721. (Iz Kamniške okolice.) Pojdem na Štajersko Gledat, kaj delajo, Gledat, kaj delajo Ljubice tri. 5 Prva je kuharca, Druga je kelnarca, Tretja je ljubica Moj’ga srca. Pri en’ bom jest dobil, 10 Z drugo bom vince pil, S tretjo bom srčice Svoje hladil. 1722. (Kranjska.) Pojmo na Štajersko, Gledat, kaj delajo, Gledat, kaj delajo Deklice tri. 5 Prva je kuharca, Druga je kelnarca, Tretja je ljubica Moj’ga srca. 1720. Zapisal M. Rode; povedal Jan. Bajc. — Iz Rodetove zbirke V. 35 — 36. 1721. Zapisal dr. K. Janežič. — Iz njegovega rokopisa. 1722. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke III. 55. Konec ne spada sem. 21 324 II. Pesmi zaljubljene 1723, 1724, 1725. Pri prvi bom jest dobil, Jopič pa žametov, 10 Pri drugi bom vince pil, Da bi te spametoval, Pri tretji bom srčice Ko bi ga nosil, 1723. Zapisal G. Križnik. — Iz njegove zbirke G K. II. n. 1724. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. II.St. /7 (str. 2g — 30), kjer je tudi melodija. Druga polovica pesmi spada drugam, prim. št. 102J — io2g. 1725. Zapisal Jožef Cejan; pela Jožefa Černe. — Iz Cejanove zbirke III. 24. II. Pesmi zaljubljene 1726, 1727, 1728. 325 5 Prva je kelnarca, Druga je kuhrca, Treča je ljubica Mojga srca. K prvi sem hodiu pit, 10 K drugi sem hodiu jest, K treči sem hodiu si Srce hladit. Pojdem na Štajersko Gledat, kaj delajo, Gledat kaj delajo Ljubice tri. 5 Prva je kuharca, Druga je kelnarca, 1726. (Iz Vrtojbe.) Treča je ljubica Mojega srca. Prva mi jesti da, 10 Druga mi piti da, Treča me rada ima Iz celega srca! 1727. (Iz Loma pri Kanalu.) Pojmo na Štajersko Gledat, kaj delajo, Gledat, kaj delajo Ljubice tri. 5 Prva je kuharca, Druga je kelnarca, Trejča je ljubica Mojga srca. 1728. (Iz podjunske doline.) Jaz mam tri lubice, Vse so prav zavbrne, Vse so zaljubljene V mojo srce. 5 Prva je kuharca, Druga je kelnarca, Tretja je ljubica Mojga srca. K prve j bom hodiv jest, 10 K drugej bom hodiv pit, K tretji bom hodiv si Srce hladit. Prva mi jesti da, Druga mi piti da, 15 Tretja mi postelj da, Da se naspim. 1726. Zapisal Jožef Soban. — Iz Cejanove zbirke V. 77. 1727. Zapisal Fr. Manfreda. — Iz Cejanove zbirke V. 36. 1728. Zapisal Blaže Kanc. — Iz njegove zbirke str. 13. V petju se pred vsakim verzom poje jodlar »TridijoU 326 II. Pesmi zaljubljene 1729, 1730, 1731, 1732. I729. (Pri Novi Pojd’mo na Štajersko Gledat, kaj delajo, Gledat, kaj delajo Ljubice tri. 5 Prva je kuharca, Druga je kelnarca, Štifti.) Tretja je ljubica Moj ga srca. S prvo bom pečenko jel, 10 Z drugo bom vince pil, S tretjo bom srčice Svoje hladil. 1730. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Pojdmo na Štajersko Gledat, kaj delajo, Gledat, kaj delajo Lubice tri. 5 Prva je kuharca, Druga je kelnarca, Tretja je lubica Mojga srca. Prva mi jesti da, 10 Druga mi piti da, Tretja mi postel da. Da se naspim. I73I- (Od Sv. Eme.) Jaz pa v Gorico grem Gledat, kaj delajo, Gledat, kaj delajo Ljubice tri. 5 Prva je kuharca, Druga je kelnarca, Tretja je ljubica Mojga srca. Prva mi jesti da, 10 Druga mi piti da, Tretja mi postelj da, Da v nji zaspim. 1732. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Hodmo na Štajarsko Gledat, kaj delajo Gledat, kaj delajo, Ljubice tri! 1729. Zapisal Jož. Žehel. — Iz njegovega rokopisa. 1730. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 1731. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. 1732. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Čagran. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. II. Pesmi zaljubljene 1733, 1734, 1735. 327 5 Prva je kiiharca, Druga je kelnarca, Tretja je ljubica Moj ga srca. (I- Pojdmo na Štajersko Gledat, kaj delajo, Gledat, kaj delajo Deklice tri. 5 Prva je kelnarca, Druga je kuharca, Prva mi jesti da, 10 Druga mi piti da, Tretja pa posteljo, Da se naspim. 1733- Slov. Goric.) Tretja je ljubica Moj’ga srca. Prva mi piti da, 10 Druga mi jesti da, Tretja pa posteljo, Da se naspim. i734- (Iz hrv. Zagorja.) Pojdmo na Štajersku Gledat, kaj delaju, Gledat, kaj delaju Ljubice tri. 5 Prva je z Štajerske, Druga je z Nemškega, Tretja z Koruškega, Moj ga srdca. »Pušlec naredla bum, 10 Fanti ga dala bum, Fanti ga dala bum, Fanti ga dam!« Na planino pojdem zavoljo ljubice. 1735- (Drašče na Zilji.) Jaz pa pojdem v pvanino, Bolj zavolje skute kar: Kadar liepa ura bo. 5 Jaz le grem zavolje Mojce, Jaz na grem zavolje sira, Ki je ljubica moja! 1733- Zapisal J. Z. — Iz Slov. Gospodarja 1881. sir. /57. 1734. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. /op, kjer je tudi melodija. 1735- Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 27. 328 II. Pesmi zaljubljene 1736, 1737, 1738. Nocoj grem v tretjo vas. 1736. (Iz goriške Jaz grem nicoj na špas Se črez to trečo vas K onimu dekleti, Ker me oče vzeti. 5 V celem mestu luči ni, Pri mojem dekletu gorijo tri: okolice.) Ta prva gori do prvi mrak, Tisti dam en prstan zlat. Ta druga gori do polnoči, 10 Tisti bom dal cekine tri. Ta treča gori do bel’ga dne, Tisti bom dal moje srce. Vse tri so mi drage. 1737 - (Iz Vrabča na Hrv.) Svilarica svilu prede Na tenko vretence, oj! Da je prela moja mila, Još bi težja bila, oj! 5 Vu tem polu trav, detela, Trava do kolenca, oj! Ne mi Žanu tri devojke, Svaka mi je draga, oj! Prva ima žute lase 10 I rumeno lice, oj! Druga ima zlate gumbe Po svojem manduru, Treta ima žute počne, Šarene rukave. ,,Da bi se kmalu noč storila!" A. 1738. (Iz Tunec. De b’ se skoraj noč storila, De b’ jaz šel k svoj’ ljubki v vas, Bela lunca men’ svetila, Ta bo men’ za kratek čas. 5 Čez tri hribčke in dolince, Čez zelene travničke: Tamkaj dol je ljubca moja, Je danica vseh deklet. 1736. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matka, str. up. Kotiec spada pač k pesnim, priobčenim spodaj pod naslovom »Konjiča v vas pojezdim.« 1737. Zapisal F. Š. Kuhač. — Iz njegove zbirke III št. 95S, kjer je priobčena tudi melodija. 1738. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke VI. 10. Konec spada pač drugam. II. Pesmi zaljubljene 1739, 1740, 1741. 329 Ona pa tam dol’ špancira Pa o ti neumna glavca, 10 Okol studenčka mrzlega, Da si ti mislila na me: Kjer mi rožice nabira . 15 Ti si poišči druz’ga fanta, Iz nageljčka rudečega. — Jaz pa drugo ljub’coimam! ,,Da bi se kmalu noč storila!" B. 1739 - (Drašče na Oh ti norčava glava, Koj mi cev den koj to želiš, Da b’ le skoraj noč storiva se, Da b' jez mogev v ves iti. Zilji.) 5 Noč je pa že storiva se, Koj mav pretemna je, Kaku jez pubič v ves pojdem, Koj mav predelač mam? Proti jutru je, in še nisem ž njo govoril. 1740. (Ziljska.) [ Odlomek.] Zwiezdice se že premakajij., Se niesen ž njo žaboro. 2e proti jutru grej 4! -— — — — Jš.s niesen še per lubci biw, K ljubici bo jahal. 1741. (Iz Cerovca.) Kovač konja vkava. Komi de ga dava? Mlademi Japeci. Kam de ga zjahava? 5 Pod Poljančove okna; Tam de ga postava. Derom, derom, sekola, Dobro jutro, micika! 1739 . Zapisal Jakob Wang. - [z njegove zbirke II. 47. 1740 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. A VI. C. 6. 1741. Zapjsat St. Vraz. ludi ia-le melodija: * * Iz VO. XIX. V. 33 O39J, kjer je pripisana =r =t=t Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 60 s temi predrugačbami: 5 Po- lanjčove — 8] Moja luba prava. 330 II. Pesmi zaljubljene 1742, 1743, 1744. 1742 . (Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.) Kovač mi konja vkavle, Kan to de ga jaha, Pa komi to ga vkavle? 5 Pa kan to de ga jaha? Jurhanovem Juži. Dojta k’ Strahovem okni! Predaleč je v vas! 1743 - (Iz Žabnic.) Sem prišov pod okenco, Klicov sem lubico : »Dečle, gvasite se, 15 Al ste še kaj žive?« 5 »»Mi smo dro še žive, Koj tebe je veže?«« »Mene bi dro veže bu, Kder bi vi moje ble. « »»Mi bi dro tvoje ble, 10 Kder bi druje kna ble, Al hočeš ti naš šocej bit, Moraš več barti prit.«« »Jes bi dro več barti prišov, Pa je mi spredeleč.« » v »Kder je ti spredeleč, Cernu doma kna ležiš?««. »Jes bi dro doma ležav, Postov pa postvana kni.« »»Postov postvana je, 20 Lubce nič notre ni.««, »Lubca dro notre je, Pa lubca nič luba ni. Ljubca mora tud luba bit, Da se pri njej leži.« Nevarno je čez Savo v vas hoditi. 1744. (Od Bleda.) Kaj pa ti, pobič, Se v nevarnost podajaš, Čez Sav’co v vas hodiš, Pa plavat ne znaš? 5 Mene poslušaj, In več ne poskušaj. Čez Savco v vas hodit, Ker plavat ne znaš! Savice sila 10 Bo te vtopila, A deklici v hramu Bo počlo srce. Pobič premladi, Ne vdaj se navadi; 15 Namest da b’ v vas hodil, Pa sladko zaspi! 1742. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. 67. 1743. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 224—225. 1744. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 25 (str. 45 do 44), kjer je tudi melodija. II. Pesmi zaljubljene 1745, 1746, 1747. 331 1745 - (Iz ljubljanske okolice.) Kaj pa ti, pobič, Čez Savco v vas hodiš, Čez Savco v vas hodiš, Pa plavat ne znaš? 5 Savice sila Bo tebe vmorila, Deklici v hramu Bo počlo srce. Mene poslušaj, 10 Nikar ne poskušaj Čez Savco v vas hodit, Ker plavat ne znaš! ,,Če plavat’ ne znaš, ne hodi k nji v vas!“ 1746. (Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.) Pa zakaj se ti pobič, V nevarnost podaš, Če Sav’co in Drav’co Preplavat ne znaš? 5 Če Sav’co in Drav’co Preplavati znaš, Pa žihar ljubljanske Dekleta štimaš! Oh kaj se je zmislil 10 Prešmentan brodnar: »Če plavat’ ne znaš, Pa ne hodi k nji v vas! 1747. (Kranjska.) Savica predere, Pobere mosti, Deklica žaluje, Da d6go me ni. 5 Savica, Dravica Ste velki vodi, Bom' prosio brodnarja, Da me pela čez nji. Pa kaj mi povedao 10 Prešmencan brodnar: »Če preplavat ne znaš, Ne hodi k dekleti v vas!« Ko b’ Savco in Dravco Preplavat jaz znao, 15 Pa bi v Ibljani Nar lepše dekle meo! — - 1745- Zapisali. Rode; povedal J. Pretnar. — Iz Rodetove zbirke VIL 52. 1746. Zapisal A. Zorec. — Iz njegovega rokopisa, v zvezi s to pesmijo se poje še več poskočnic. 1747. Zapisal M. Kastelic. — Iz OV. XVI. A. 14 ., kjer jo je Vraz že precej poštajerčil ; konec spada k drugi pesmi. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. jo s temi predrugačbami ne glede na naglasna in dijakritična zna¬ menja: 4 dougo — 8, 2i, 22 Da — 14 jaz — 16 Na lepši dekle mao — 21, 23 bi. 332 II. Pesmi zaljubljene 1748, 1749, 1750. Moj ljubi v travniki Kakor rožca štoji, Je meglica nad njim, 20 Ki mu pušelc rosi. Da b’ veter potegno, Meglice pregnao, Da b’ se vidio moj ljubi No pušelc jegov! 1748. (Iz predvorske fare.) Sta Sava jxn Drava Veličt vode, Na morim prepvvavat’ Do ljub’ce sojč. 5 Bom prosu brodnarja, Čez včl’če vode De bo me prepeljovv Do ljub’ce moje. Oh, kaj mm je reku 10 Ta šentan brodnar? »Če ti pwavat’ na znaš, Pa na hodx k njm vas!« Sim Savo, sim Dravo Prepwdvat r B znow, 13 Nej gorš% deklč sim Za ljubc’o štmmow! 1749. (Iz Motnika.) Savca noj Dravca Sta velke vode, Pa zavolo vodovja Ne zapustim dekle. 5 Bom prosil brodarja, Prepelal me bo Čez Savco noj Dravco, Čez velko vodo. Šmentan brodnar, 10 Kaj mi pove: »Če plavat ne znaš, Pa ne hodi v vas!« Bi jaz Savco noj Dravco Preplavati znal, 15 Bi si naj gorši djekle Na Stajarskem zbral! — Savca noj Dravca Sta lepe vode; Še lepši je moj djekle, 20 K ne morem do nje. Savca noj Dravca Se stečeta vkup, Z mojim dekletom ,Se stisneva ukup. Črez vodo ne more do nje. v i 0 / 4 ++M I 75°- (Iz Srednjih Gamelj.) Enajst je ura bila, Moj šocelj je obljubil, Enajst je gvišno preč; Ne bo ga k meni več. 1748 . Zapisal Matija Valjavec. — Iz Kresa IV. (1884) 340. Isto snov je Valjavec porabil tudi za umetno pesem: »Prek Save« (Slov. Glasil. X. 1863, 162, 163): Ce plavati ne znaš, ne veš, * Zakaj prek vode ljubit greš?« (Poezije, vredil Fr. Levec, 33 —557 ■ 1749 . Zapisal G. Križnik. — Iz njegove zbirke GK. II. 13—14. 1750 . Zajiisal M. Kastelic 29. jul. 1838. — Iz njegovega rokopisa, hra¬ njenega v njegovi ostalini. II. Pesmi zaljubljene 1751, 1752, 1753. 333 5 »Sej sim ti obljubila, Sim v majhni zibki bla, Oj da te bom ljubila Za prav’ga šoceljna.« Sej Sav’ca inoj Drav’ca 10 Sta vel’ke vode, Jest pa čez nje ne morem Do ljubice svojč. Daleč v vas hoditi, težko zapustiti. I 75 I - (Iz Tunec.) Jaz pa eno dekle imam, Deleč, deleč jo imam! Deleč mi je v vas hodit’, Težko, težko zapustit’. 5 Oh po hribcih pot’ ne vem, Po dolincah pa ne smem; O po cesti bi že hodil, Pa me fantje čakajo! Štirje fantje mene čakajo, 10 Pa men’ to dekle vzamejo; 0 prešmentaj, fantje, fantje, Kaj pa z mano delate? Štirje fantje igrajo, Na štir’ klenete delajo: 15 Moja dekle pleše, pleše, De se vse okol’ nje kadi! Moja dekle, srečno hodi, Jaz pa drugo ljub’coimam! Fantov se boji. I75 2 - (Kranjska.) Sveti, sveti lunica, Jest bi pčršo k teb en mao, De se bo vidla ljubica, Ke b’se vaših fantov ne bao. Naj svčti luna al nehd, »Če se naših fantov bojiš, Sej me ljubca dobro poznš.. 10 Zakaj pa ti domž. ne spiš?« 5 »Kaj bošgledov, kaj boš stao, Jest bi užč rad spao domd, Le pojdi k meni ti en mao!« Pa ljubca me prerada jmd! 1753- (Z Banjšic.) Sveti, sveti lunica, Naj sveti lun’ca al pa ne, De s’ bo vidla ljubica! Ljub’ca s’ bo vidla vselih še ! 1751. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 8. 1752 . Zapisovavca neznanega. — Iz VO. XVIII. 3. 1753. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa sir. 8. 334 II. Pesmi zaljubljene 1754, 1755, 1756. Pojdimo je klicat! 1754- (Tržaška ?) Glej, glej, kak mimo gre! Še ne pogleda me, Še ne pogleda me Luštno dekle! 5 Jaz imam ljubico V Trstu za kletarico, V Trstu za kletarico, Luštno dekle ! Nogavice ima prav plave, 10 Zlate oringalčke, Zlate oringalčke Luštno dekle! Kadar le pridem tje, Pravi, le pridi še, 15 Pravi, le pridi še! Luštno dekle! Jaz bi že prišel k teb’, Pa se fantov bojim, Pa se fantov bojim, 20 Luštno dekle! Kaj se boš fantov bal, Saj boš pri meni spal, Saj boš pri meni spal! Luštno dekle ! I 755- (Kranjska.) Lej, lej, kak memo gre, Še ne pogleda me! Ti me zapustila boš, Jest pa tebe. 5 Cižme ma ferš nove, Štumfe pa prav plave, Zlate oringelne Nosi dekle. Pravjo, de bogata bo, 10 Pejmo poklicat njo! Pa ko b dnarcov ne blo, Saj bi ne hodil za njo. Rudeča je prav lepo, Gre pa tud fajno drobno: 15 Fantov zadost ima, Pa se goljfa! ;>Dnar za potrebo imam, Tebe pa vendar štmam: Pa če nisem za te, 20 Pa dob drugo dekle!« 1756. (Od Bleda.) Glej, glej, kak mimo gre, Še ne pogleda me Še ne pogleda me, Lepo dekle! 1 754- Zapisal Flor. Batistič.- — Iz Cejanove zbirke V. 14. Pesem pač ni tržaška; tam so »oringalčki« nepoznani, tudi kletarica je le moderna sa- memba za kelnarco. 1755- Zapisal Andrej v Jeglič. — Iz Poznikove zbirke str. ig. 1756. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 26 (str. 45), kjer je tzidi melodija. II. Pesmi zaljubljene 1757, 1758. 335 5 Rudeča je prav lepo, Stopa tud’ fajn drobno; Fantov zadost ima, Pa se golj’fa! Prav’jo: bogata bo, 10 Pojmo poklicat jo! Ko bi denar ne bil, Bi jo pustil! Čevlje ’ma prav nove, Nogovice plave, 15 Zlate oringeljne Nosi dekle. »Hočeš prepričat’ se, Da zares ljubim te, Pust’ d’nar doma, dekle, 20 Pridi k mene!« »»Dnar za potrebo ’mam, Zraven te pa štimam!«« »Če se ti pa ne zdim, Drugo dobim!« 1757- (Kranjska.) Lej, lej, kak mimo gre, Še ne pogleda me! Ti boš zapustila mene, Jaz pa tebe! 5 Rudeča prav lepo, Hod’ tud’ fajn drobno: Fantov zadosti ima, Pa se golj’fa! Čevlje ima prav nove, 10 Štumfe lepo plave, Zlate oringelce Nosi dekle. Prav’jo: bogata bo, Pojmo le klicat jo! 15 Ko bi d’narcev ne blo, Bi ne maral za njo. »Hočeš prepričat se, Da v resnici ljubim te, Pusti denar mi, dekle, 20 Pridi k meni!« »»D’nar za potrebo imam, Zraven pa tebe štmam!«« »Če se ti ne zdim, Lahko drugo dobim.« i75 8 - (Iz Zagorja za Savo.) Glej, glej, kak’ memo gre, Še ne pogleda me! Če boš pustila me, Jaz pa tebe ■— 5 Po noč! Pravjo; bogata bo. Pojmo le klicat jo! Sej ko b dnarcev ne blo, Ne b’ marov za njo — 10 Po noč! Dekle ma tavžente, Jaz pa mam’«varžete, De jih bom not devav, Za vince dajav — 15 Po noč! Rdeča je res na moč, Pa je prekratka noč, Cajta premalo je Ležat pr’ nej — 20 Po noč! 1757. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 10. 1758. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III. str. 21, 22. — Večina pesmi tega naslova je sestavljena iz več različnih pesmi, od katerih spadajo ne¬ katere v razdelek II. 336 II. Pesmi zaljubljene 1759. Jaz sem pa sam pr’ hiš, Pa mi gre vse navzkriž; Kelnarca p’jana Pod pipo leži — 25 Po noč! Pijmo vsak en glas, De b bdi vesel’ pr’ nas, Zdravi, veseli ga Pili vsak’ čas — 30 Po noč! ,,Komur se dremlje, naj gre spat.“ A. 1759- (Iz Cerovca.) Hodmo spat, hodmo spat! Jaz pa bom budila, Ljubega bom čakala, Pri okni sedela. 5 Če mi ravn luč ne gori, Vem mi mesec svčti; Če me ravn’ srce boli, Vem si morem peti. Todse mimo pajbič gre 10 No si lepo igra; Ravno taksi pruslek ma, Kak ga ma moj lubi! Če ga ne de prvi mrak Mogla-m iti sama spat ; 15 Če ga ne de ponoči, Soznate do mi oči; Če ga ne de beli den, Jokala-m se celi den! 1759. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. G. 53 kjer so verzi 13 — jS pripisani pozneje na strani s svinčnikom in tudi ta-le načrt melodije: I m -+-F- 3=3= i v i ir = p Pri pesmi * Ljuba moja Micika kaj pa nama neseš« VO. XIX. S. Jo, je pripisano »Napev Hodmo spat, hodmo spat« in je pripisana melodija, ki pa se ne strinja s to. Ker je ta pesem taka, da je ni mogoče priobčiti, podajem nje melodijo: 5E t J: —:sji ziz Vraz je prepisal pesem »Hodmo spat, hodmo spat« vnovič v VO. y I. 62 s temi predrtigačbami : 3 Lubega — 4 Pr okneci — 5 , Če mi glih — 7 Ce me glih. — Verz g—12 je postavljen na konec vse pesmi s temi predrugačbami : g pajbič] fantič — 9 gre — 10 lepo — 11 pruslek] pušlec — iz ma — 15 ponoči] do polnoči — 16 Souznate. II. Pesmi zaljubljene 1760, 1761, 1762. 337 1760. (S Hamra pri Monsbergu.) Če mi lučka ne gori, Mi pa mesec sveti; Mene pa sreč boli, Ker morem tri sedeti. 5 Gdor je truden, naj gre spat, Jaz pa bom bedela, Ljubiga bom čakala, Pri oknu bom sedela. ,,Komer se dremlje, naj gre spat.“ B. 1761. Kteremu se dremlje, naj gre spat, Meni se ne dremlje, pa ne grem. Draj di raj di raj di raj daj da Di di raj di raj di raj di de. Či ga ne bo, ko bode mrak, Še te bom mogla sama spat. Če ga ne bo do polnoči, Solzne bojo moje oči. Če ga ne bo do belega dne, Jokala bodem celi dan. — 5 Jaz bom pod oknom čakala Mojga preljubga šoceja. Mati so čerko prašali: »Kdej si sinka ušafala? 15 »»Gore pri svetem Jakobi, Notre v zeleni praproti.«« 1762. (Iz Hrašč pri Postojini.) Tist’mu k se dremlje, Naj gre spat, Men’ se ne dremlje, Jaz še ne grem. 5 Jaz bom raj čula, Čakala Mojga preljub’ga Francelj na. 1760. Zapisal Rok Drofenik; povedala Ter. Gorišek. — Iz Drofeni- kovega rokopisa. 1761. Zapisal Or. Caf. — Iz njegove zbirke IV. 31. Konec spada pač drugam in je sem pritaknjen vsled enakega metra. Prim. glede konca št. 1739. 1762'. Zapisal M. Rode; povedal Jan. Bajc. — Iz Rodetove zbirke V. 30 — 32. V petju se ponavljajo besede tako-le: Tist’mu k’ se dremlje, dremlje, Tist’mu k’ se dremlje, dremlje, Naj gre spat; Naj gre spat : Tist’mu k’ se dremlje, dremlje, Men se ne dremlje, Naj gre spat; Jaz še ne grem. 22 338 II. Pesmi zaljubljene 1763, 1764. Če ga ne bo 10 Do polnoči, Moj gospod Francelj Mrtev leži. Če ga ne bo, K’ bo beli dan, 15 Moj gospod Francelj Je zakopan: Tam gori na nemški Idriji, Tam gori per sveti 20 Barbori. O ti preljuba sveta Barbora, Da b’ mi ga zvesto Varvala! 25 Da b’ mi ga zvesto Varvala, Moj’ga gospoda Franceljna! Komer se dremlje, Nek ide spat, Men’ se ne dremlje, Pa nit’ ne grem. 5 Zato boum čula, Vahtala, Mojga gospouda Čakala, Mojga gospouda 10 Jakupa. Če ga ne bou, Bou terdi mrak, Mogla boum tužna Sama spat. 1763. (Kranjska.) 15 Če ga ne bou Po pounoči, Bojo souzne Moje oči. Če ga ne bou, 20 Bo bejli dan, Joukala boum Čez cejli dan. Ljubček je gvišno Pokopan 25 Gor u ti nemški Vidrigi, Tamki pri sveti Barbari. Kaj neki dela, da ga tako dolgo ni? 1764. (Iz Št. Pavla v Sav. dolini.) Vse te tičke so vesele, V luftu le po dnev letijo, Ki po luftu letajo. A ponoči one spd. 1763. Zapisal Iva n Kukulj evi č-Sakcin ski. — Iz VO. XV. 31. kjer je za tamki (= tamkaj) pisano taki in je Vraz pesem zelo pošlajerčil. Tam je na l. 30. drugi prepis Vrazove roke s temi premembami: 1. 3 dremle -— 2 Naj ide spat — 4 nit’ — 5 bom — 7, 9 gospoda — 10 Jakopa — n, 15, 19 bo — 12 Bo trdi — 13 tožna — 16 po noči — 17 sdzne — 19 oči — 20 bšli dan — 21 bom ■— 22 celi dan — 23 Lubčik — 25 nčmški -— 27 sveti. 1764. Zapisal Ant. Potočnik. — Iz njegovega rokopisa. Konec spada k naslovu »Ljubezni slana« (1224 — 1240j Primerjaj tudi naslov »Je-li bolan, da ga ni?« (št. i*j6g — 1770). II. Pesmi zaljubljene 1765, 1766. 339 5 Jaz pa ne morem spat, Ne morem dat miru, Zavoljo ljubce svoje, K jo ljubim tak zvesto. »Kaj nek moj fantič dela, 10 De ga tak dougo ni? Al si drugo dekle zbira, Al doma bolen leži?« Jaz deklete si ne zbiram, In doma tud ne ležim, 15 Jaz ljubezen premišljujem, K’ je mogoče zgruntat ni. — Noter v sredi mojga srca Ena rožica cveti, Ak je ne boš zalivala, 20 Se gotovo posuši. »Kak jo bodem zalivala, K’ nimam vinca ne vode ? Jaz jo bodem zalivala S svojim grenkim solzami.« I765- (Gorenjska.) Saj ni lepšega na svetu, Kakor je ta ledek stan; Kdor ’no zauber dečvo ima, Ta pusti vse drug’ na stran. V 5 Saj ni lepšega na svetu, Kakor plave so oči, Ktere moja dekle ima, Oh, pri nji so kratke noči! Kod pa nek moj šocelj hodi, 10 Ker ga že tak dolgo ni? Al si druge ljubce zbira, Al doma bolan leži? On si drugih ljub’c ne zbira, In bolan tud ne leži, 15 On le zmiram premišljuje Noč in dan svoj samski stan. Kje si bila tako dolgo? A. 1766. (Štajerska.) Dekle oj, kje si b’la, Da te tak dolgo nij ? Oj, kje si ti b’la, Oj, kje si ti b’la, 5 Da te tak dolgo nij, Dolgo nij, dolgo nij, Da te tak dolgo nij, Sem pa le sam! Kad jaz na tujem spim 10 Ino se prebudim, Mislim na te, Mislim na te, Ker te per meni nij, Meni nij, meni nij, 15 Ker te per meni nij, Sem pa le s&m! 1765. Zapisal Fr. Š. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 152, kjer sta pri¬ občeni tudi dve melodiji (št. /52, 153). 1766, Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 28, kjer je tudi melodija. 340 II. Pesmi zaljubljene 1767, 1768. Da bi jaz ptiček biao ; Ino peruti meao, Zletio bi kje, Ka pa ne more bit, More bit, more bit, Kaj pa ne more bit Šem pa le sam! 20 Zletio bi kje! Kje si bila tako dolgo? B. 1767. (Iz Ihana.) Lub’ca mojd, oj kod’ s’ pa s’noč hodiva, De te ni bo tok’ dovgo domu?« »Lubičtk moj, po Tarski sim hodiva, Zato me ni b6 tok’ dovgo domu.« 5 Lub’ca moji, oj kaj pa s’ tamka, devava, De te ni bo tak dovgo domu? »Lubiča,k moj, oj pušilc sam tx devava, Zato me ni bo tok’ dovgo domu.« Lubca mojd, oj kdaj ga m’ boš dava, 10 Ka. te ni bo tak dovgo domu? »Lubičik moj, v sobdto ga bom dava, Zato k’ me ni bo tok’ dovgo domii!« »Ljub’ca moja, al’ kod si hodila, Ker te ni b’lo toFk’ cajta domu?« »»Ljubček ti moj, po Trstu sem hodila, Ker me ni bl’o tol’k’ cajta domu!«« 1767. Zapisal A. Breznik; pel Lovrenčov Janče. —■ Iz Breznikove zbirke, št. 19. 1768. Zapisal M. Rodč; povedal Jan. Bajc. — Iz Rodetove zbirke V 27— 28; prvi verz vsake strope se ponavlja trikrat. 1768. (Iz Hrašč pri Pustojni.) 341 II. Pesmi zaljubljene 1769, 1770. Je-li bolan, da ga ni? 1769. (Iz Cerovca.) Kaj pa moj ljubi dela, Kaj ga tak dolgo n d ? Jel se je svadia z menoj, Al betežen leži? 5 On se ni svadia z menoj, Net betežen leži: On pa si zdaj nabija Svoje pištolce tri. S te prve de si strelia, 10 Dere de z domi ša; S te druge de si strela Na polji širokem; S te tretje de si strelia Pod oknom velbanim: 15 »Odpiraj, ljuba, kamro, Kak si navajena!« 1770. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Kaj pa moj ljubi dela, Ka ga nič nega sčj ? Al se je s menoj svada, Al betežen leži? 5 On se ne s menoj svada, Niti beležen leži, Al on si je nabija Presvetle puške tri: Z te perve je strelia, 10 Da je z domi ša, Z te druge je strelia, Da je na konja sea; Z te druge je strelia Da je na konja sea; 15 Z te tretje je strelia Pod oknom velbanjskim: »Ljuba moja Micika, Odpri meni gor, Kak si ti navajena, 20 Svetlo kamrico!« S toj levoj je odpirala, S toj pravoj obinjala. 1769. Zapisal St. Vraz; pela Toližarca. •— Iz VO. XIX. L. 81.; pri¬ merjaj tudi št. 1764 —65. Melodijo ima dvojno Kuhač II. št. 762 (»Kaj moj ljubi dela, * Da ga tak dugo ne P * Oje, prejo je! * Da ga tak dugo ne?« in III. št. 826 (Kaj pa moj lubi dela, * Da ga tak dugo nega?«), oboje baje s Kranj¬ skega, kar po teh priobčenih začetkih ni mogoče. 1770. Zapisal D av or in Trstenjak. — Iz VO. XIX. u. 316. Vraz je prepisal pesem še dvakrat. Prepis v VO. VI. 19 se loči od zgoranjega natiska v tem : 1 lubi — 2 kaj — 5 On se ne] Ne se je — 6] Nit’ betežen ne leži — 7 nabija — 9 strelia — 13 in 14 manjkata — 16 velbanim — 17 Luba — 18—20] Odpri mi kamrico! * Odpri mi svetlo kamrico, * Kak si navajena! — 21 Z levoj — 22 S pravoj je. Prepis v VO. XI. 22 je narejen po lem zadnjetn in se loči od njega v tem: 1 lubi — 2 sej — 6] Net betežen leži — 8] Svoje svetle puške tri — g strela — 11] Z te druge si je strela — 15] Z te tretje si je strela — 17 Luba — 19 svetlo. 342 II. Pesmi zaljubljene 1771, 1772, 1773. ,,Moja ljubca je pošto poslala.' 4 1771. (Goriška.) »Oj tiček ti moj, oj koda si hodil, Da te ni bilo tak dolgo i ?4 Moja ljubca m’je pošto po¬ slala, Naj pridem nocoj k nji v vas: Prav počasi, potihoma priti In rahloma sklicati jo. Moja ljubca je s posteljce T / 1 hoda je sama vodi vstala 10 Zavol J° vo d e nisem mogel Na zvezdice gledat je šla: necoj do te! Ljubi pride k čakajoči ljubici. 1772. (Kranjska.) Ljubica je močno žalostna, Ko de bi bla okrddena: Milo zdihuje, ne ve, kako je, De ga tako dolgo ni. 5 Ljubčik žvižga ino poje, De ga je močno slišati; Okno odperla, okrogse ozerla, Če ljubček je sam. Ljubček je bil zgol sam, 10 Nobengadruzganiblozrav’n; Dol’ ga je posčdla, mu noge umila, Ki je trudin bil. Ljubčik je imel perstan zlat, Ljub’ca ga imčla ravno tako ; 15 Sta perstane premenjala, Sta sepomenvala vso celo noč. Zjtitra napoči beli dan, Ljubčik je od ljubice slovo jemal: »Srečna ostani, Bog te obvari, 20 Dekle moje!« 1773 - (Iz Ribnice.) Ljubica je močno žalostna, Lhbica žaluje, ki ne včj, Ravno ko bi bild okradena. Kaku je, ki ga dougo nčj. 1771. Zapisal JožefKocijančič. — Iz njegove zbirke SNP. II. str. 21, kjer je tudi melodija; teksti drugih zbirek so prepis iz Kocijančičeve zbirke. 1772. Zapisovavca neznanega. — Iz SPKN. III. 61 — 62. 1773. Zapisal najbrž]oi. Ru d ež. — Iz VO. II. 16 (v Vrazovem prepisu); nad drugo strofo je velik madež črne tinte, ki ne da več razbrati, kaj je bilo spodaj. II. Pesmi zaljubljene 1774, 1775. 343 - 5 Lubčik požvižga prelepu, — — —-— očmi. Ltibica (že okno odpjerla, Pred njim (se ozerla), Če je on sam. 10 Nobčnoga druzga vidla nej, Ko soj ega ltiboga pravoga, Doli ga j 6 posadila, Ino noge mu je umila, Ki je truden biu. 15 Lubčik ima perstan zlat, Lubica ima en ravno tak, Sta se med sabo mejnovala, Perstane na roke dejvala Vso cejlo noč. 20 Bejli dan poču je, Ldbčik od lubice skoču je, Kušne jo in objčme In slavo vzeme In gre damd. itd. ,,Dušo moja, otvori mi vrata!“ 1774. (Iz Vrbovca.) Dušo moja, otvori mi vrata! 5 Od polnoči dimum dolazio, »Dušo Ivo, de si dosad bio ?« Dimum k tebi, moja Maro Dušo Mara, vince sem ja pio : draga! Do polnoči šerbet i rakiju, Odpri, konj je truden! 1775 - (Koroška.) Ti moja djeklina, Ljepu te jez prosim Za ’n birtoh send. De bom konjča nafutravv, 5 De bom konjča napojow, Mam siwno trudnži: Sem deleč pčrjezdow, Čez tri ptvanine, Čir tiči pojd, 10 Kukuca pa poje, De vse se cengvvš., Men’ spati ne dd. 1774. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. —■ Iz njegovih HNP. I. 55. 1775 . Zapisal F v. Čelakovsky v Linču od nekega Korošca'. »To se mnou chodl do školy dva Korvtanove, od jednoho se troclui učim po vindicku marlovat (sic!;«. — Iz Vrazovih NPI, kjer je ponatisnjena iz Celakovskega i>Slow. nar. pisni-. 103. V Celakovskega »Listih sebranych« je na str. n, 12 natisnjena corr. corrigendis tako-le: Ti moje dekletce, lepo te iest prosim Z’ en birtih sana; Da bom koinca nafutrou, napuijou, nafutrou, Mam sivo trudna. Sim daleč perjezdou, čriez tri puaninice, Čir tiči pojo, Kokuca pa poie, da use sa cengla, Mene spati kne na. 344 II. Pesmi zaljubljene 1776, 1777, 1778. Včeraj rožmarin, danes pelin. Aj lepa mi je, lepa Divojčica mlada, Jišče mi je lepša Kita rožmarina! 5 Čera mi je dala Kitu rožmarina, Denes mi je dala Žuhkoga pelina. »Kej je tebi, draga, xo Kej si s rezserdila? Čera si mi dala 1776. (Zagorska.) Kitu rožmarina, Denes si mi dala Zuhkoga pelina? 15 Lehko tebe, draga, Na posteljki spati. Neg je meni težko Pod jbblokom stati. Vetrek podpuhava, 20 Snegom zasipava, Keponjek mi mokne, Za pete me zebe.« Tudi v temi najdem k ljubici. 1777. (Kranjska.) O svčti, sveti, lunica, De me bo vid’la ljubica. Naj sveti lun’ca al neha, Sej ljubica moja me pozna. 5 Nikdar ni bila tak temna noč, De mi ne blo bi k ljubici moč. Če je svitlejši. ložej grem, Če je tamnejši, pred k nji smem. Pred kamerco sem pčrteplov, 10 Na polkenca sem poterklov : »Ljubca, odpiraj kamerco, Sej veš mojo navadico.« Z eno roko odpirala, Z to drugo me objemala: 15 Tak dovgo me objemala, Da sva oba zadremala. Ljubica, odpri kamrico! 1778. (Kranjska.) Peršel sim tje pod okence, »Odpri mi, ljubca, kamerco, Poterkal sim na polkence: Saj veš mojo navadico!« 1776. Zapisal Iv. K ukulje vi d-Sakcinsk i. — Iz njegove zbirke str. 218. V v. /5. je tam napak tiskano dragi nam. draga. 1777 - Zapisal Fr. Prešeren. — Iz VO. XX. 18. Do verza 8. jo je pisal Prešeren s svojo roko, dalje na naslednjem listu pa jo je pisal Vraz. 1778. Zapisal Andrej Jeglič. — Iz Poznikove zbirke str. 21. na- II. Pesmi zaljubljene 1779, 1780, 1781. 345 5 Tak dolg me je objemala, In jest z nje belim ličicam, De m’ je na ram’ zadremala. Igral sem z nje ročičicam. In ko se j’ zopet zbudila, 10 Me v lice je poljubila. 177 9 - (Kranjska.) Prišel sem na okence, Potrkal sem na polkence, Dok mi roko ne poda, Nisem iz brada. (! sic!) 5 Z eno roko odpirala, Z drugo me je objemala, Na srce me pritiskala, Kuškala sva se oba, Mila, mila lunica! 1780. (Iz blejske okolice.) Prišel sem pod okence, »Ljub’ca, odpri kamrico, Potrkal sem na polkence. Saj veš mojo navadico!« 5 Tak dolgo je odpirala. Da rok’ca je zadremala. K njemu gre. 1781. (Iz Medžimurja.) »Kaj delaš, o snešica? Rumena su tva lica!« Hej, kitim se, kratim si čas, Oj goluba čakam vesel glas. 5 Vrata, mi se odpreju, Glasi k meni dojdeju: K golubu taki naj idem, Da samoga doma vre najdem. Na vrata ja pokučim, 10 Veselo k njemo skočim, Kušujuč primem ga za vrat, Pitam ga, je 1 ’ me kuša rad. Golub mi odgovori, I sladko ljubav vklani: 15 »Ti, dušo,vu tomveč ne dvoj, Dok Bog hoče, ja sem sta¬ len tvoj. Kaj gdo hoče naj veli, Srdce moje te želi, Na sramotu vsem jezikom, 20 Živem mirom s Rezikom.« 1779. Zapisal Andrej v Jeglič (?). — Iz Poznikove zbirke, str. 22. 1780. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 6 (str. 14), kjer najdeš tudi melodijo. 1781. Zapisal Pr. Š. Kuha č. — /z njegove zbirke II. št. 685 (z melodijo); v v. 12 je za me tiskano mja; tudi vklani v v. 14. je meni nedoumna pomota. 346 II. Pesmi zaljubljene 1782, 1783, 1784. Kam boš dela rožmarin, sokola, konja? 1782. (Iz hrv. Zagorja.) Jidu, jidu snoboki Z Petervaradina, Napre jase mlad junak Na vraniču konju. 5 Sobom pela sokola, Sokol sokolicu. Za škerlakom kitu ma, Kitu rožmarina. »Aj divojko, kam bom del 10 Kitu rožmarina?« »»Simo, simo, mlad junak, V moju belu nadru!«« »Aj divojko, kam bom del Mladu sokolicu?« 15 »»Simo, simo, mlad junak, V mu belu palaču!«« »Ma divojko, kam bom del Moga vranca konia?« »»Simo, simo, mlad junak, 20 V moju novu štalu! Konjič bode herzgetal, Sokol bu popeval, Ti boš, dragi, z menom spal, Kita bo zelena!«« 1783. (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Idu, idu nam snoboki S Petrove ravnice, Napred jase mladi junak Na vranom konjiču: 5 »Dobro jutro, divojčica, Jeli moja budeš?« »»Bog daj, Bog daj, mladi junak, S toga ne bo nikaj!«« »Kamo, kamo, divojčica 10 Z moj im vrancem konjem ?« ««Simo, simo, mladi junak, Moje nove stale!«« »Kamo, kamo, divojčica, Z mojim sankoličom?« 15 »»Simo, simo, mladi junak, Moje bele hiže!«« »Kamo, kamo, divojčica, S kitom rožmarina?« »»Simo, simo, mladi junak, 20 Moje bele nadre! Konjič bode hrzgetaval, Sankol bo prepeval, Ti boš, dragi, z menom spaval, Kita bo zelena!«« 1784. (Iz Vrbovca.) Jaše, jaše, mlad junak »Dober večer, devojka, Na svom vrancu konju: Da bi moja bila!« 1782. Zapisal Iv. Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 2ig. 1783. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 60 — 61. 1784. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 48 — 49. II. Pesmi zaljubljene 1785, 1786. 347 5 »»Bog dar, Bog dar, mlad junak, S toga nebu nika!«« »Kam ču, kam ču, devojka, Sivim sokolom?« »»Simo,, simo, mlad junak, 10 Moje bele dvore!«« »Kam ču, kam ču, devojka, Svega vranca kojnka?« »»Simo, simo, mlad junak, Moje bele štale!«« 15 »Kam ču, kam ču, devojka, S kitom rožmarina?« »»Simo, simo, mlad junak, Moje bele nadre!«« »Sokol pričme pevati, 20 Kojnček pričme hrckati, Ja bum, draga, s tobum spal, Kita bu zelena!« Jokajočega ljubčeka pelje v kamrico. 1785- (Kranjska.) Prevozke so stezice, Pretemne so noči: De bi jest mogel vedit, Ke moja ljubca spi: 5 Bi tel kojnčka zasesti, Lepga kojn’ča berziga, Kar prov deleč bi jezdil, Do vode kamence. Voda je bla globoka, 10 Kojn je majhen bil ; Kojn’či je bla do gerla, Meni je v škorne šla. Ljubco sim z’ misli pustil Boga sim v misl uzel; 15 Srečno sim jo prejezdil, To vodo globoko. Kar prov deleč sim jezdil, Do lipke zelene, Kojnča za lipko pervezal 20 Za berzdo pisano. Sim se milo jokal Ko dčte mlado, Ljubca na to ustala, Pihala svetlo luč. 25 Šla je pod lipko gledat, Kdo joka cčlo noč, Kar je nje ljubi jokal Uso cčlo drago noč. Ljubca ga je perjela 30 Za njega bčle rokč, U kamro ga je pelala, U to svetlo kamrico. 1786. (Kranjska.) Konjča bom osedlal, Predeleč sim perjezdil, Pa pojdem k ljubi v vas, Do vode kamniške. 1785. Zapisovavca neznanega. — Iz VO. XX. 5/ (zbirke Smoletove), kjer je v v. 6. pisano bersiga. 1786. Zapisal M. Ravnikar-P oženčan. — Iz njegovih VI. V. 129. Ravnikar jo je prepisal še dvakrat brez posebnih prcmemb, ako ne gledamo na naglasna znamenja in apostroje. Tiskana je v SPKX. IV. 64 65 j temi pie- 348 II. Pesmi zaljubljene 1787. 5 Konjiču bla do gerla, Meni v škorne šla. — Še predeleč je perjezdil, Pod lipko zeleno, Pod lipko d 61 i sedel 10 In jokal se celo noč. Ljubca se zbudila In šla pihat svetlo luč: »Men se to prav zdi, De ljubi joka celo noč.« 15 Še je šla ponj pod lipko In ga peljala v’ kamro ma- lano, Konjča pa peljala V’ štalco velbano. Ljubmu je dala piti 20 Sladke rozolije, Konjču dala zobat Pšenice rumene. Lep sprejem. 1787. (Iz Cerovca.) »Bog meni daj le svetlo noč, Kaj bom jaz jaha celo noč. Črez tri gore, črez tri dole, Črez tri zelene travnike: 5 Proti beloj Ljubljanici, Pred moje ljube kamrico!« Konjič namilo shrzgeta, Ljuba pa se prestrašila: »Oj joj, oj joj! kaj to za glas ? 10 To ljubga je konjičov glas !« Vzela ga za vuzdo srebrno, Pelala v štalo zidano. Zobati mu je davala Lepe žolte pšeničice, 15 Vode mu piti davala Z lepe kovane vedrice. drugačbami, (ne glede' nn naglasna znamenja in apostrofe) : 1 konjiča — 2 lubi — 3 prijezdil — 7 predalječ je prijezdil — g doli] na tla — 10, 12 se] se je — ig Ljubimu — 20 rozolie — 21 konjiču. 1787. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. D. j/., kjer je pripisan ta-le melodije načrt: Tam je s prva bilo pisano drugači to-le: 2 jahal — 17] Prijela ljubga z’ belo roko — 32] konjič tvoj bo pšeničko brž. — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 45. s temi predrugačbami: 5 Lublanici — 6 lube — 8] Luba z kamre prbežala — g oj joj, kaj] joj! kaj je — 10 To je lubega k. g. — 12 štalico — 13 je dav.] dala je — 14 žoute pšeničkice — 15] Pit dala mu mrzle vodice — 17 lubega — ig vsadila je] ga je posadila — 21] Za jesti mu je po¬ stavila — 24] Sladkega romenega vinč. — 25, 26] Onedva pa sta počivala * V lepoj prebeloj postelici — 27 konjič] konjič je — 28 Lubi od lube — 2g ljuba mi] ljubica — 30 čas že] že čas. — Tukaj so vtaknjeni 4 verzi: »Črez tri gore, črez tri dole, * Črez tri zelene travnike!« * »Ostani še, lubi, pri meni * V mojoj presvetloj kamrici!« 31 Dokler] Dokič. Po tem prepisu je tiskal Vraz pesem v NPI. rij—119 s temi predrugačbami, ne glede' na naglasna znamenja in e pred r-om .-trni — 2] Ka bom jaha c. n. — 5 Liblanici — 6 lube — 7 namilo] je milo — 8 Luba — n ga je za viizdo — 13 je dala — 14 žute — 15, 16] Z II. Pesmi zaljubljene 1788, 1789. 349 Vzela ljub’ga za belo roko, Pelala v kamro malano. Na stolček ga vsadila je, 20 Na stolček lepi, svilnati. Jesti mu dobro davala Prelepih prhkih pogačic, Piti mu dobro davala Romenga sladkega vinčeca. 25 »Zdaj pa ti k meni leži si V mojo prebelo postlico!« Konjič namilo zhrzgeta, Od ljube ljub’ slovo jema: »Srečno ostani, ljuba ma! 30 Meni je čas že vandrati.« » »Dokler boš ti pri meni spa, Bo tvoj konjič pšeničkobra. «« Konjiča kupim, da ga v vas pojezdim. 1788. (Iz Borovljan, Podgorjan in Podkrnosa.) Jaz imam pa konjča šimlasta, Dreve ves pojčzdim ga: Črez tri gore, črez tri dole, Črez tri zelene travnike. 5 Da bi imel moj konjč med¬ vedjo moč, Da bi me nosil celo noč. Konjč pred durce prileti, Dečva se že prebudi. Konjč prvobart zarezgeta, 10 Dečva je gor vstajala. Konjč drugobart zarezgeta, Dečva po štencah pricaplja. Konjč tretjobart zarezgeta, Dečva je durce odperala: 15 Z eno roko je odperala, Z eno me je objemala. Konjča je djala v štalico, Mene pa v svetlo kamrico. Konjču je dala čop sena, 20 Meni pa vinca sladkega. Konjču je dala pšeničice, Meni pa rudeče ličice. Konjiču je dala mal’ ovsa, Meni pa malo kovterca. 1789. (Izpod Jepe.) Jaz 'mam pa konjča belega, Čez tri gor 6 , črez tri planč, Drevi pa ves pojezdim ga, Čez tri travnike pliberske. okovane vedre dala * Piti frišne vodice — 17] Liibega vz^la za b. r. — 18 No pelala — zi mu je] mu — zz] Lepih — 23] Za piti mu je postavila — 25 Onjedva — 26 posteli — Z7 nemilo — (33J liibi — (34) presvetloj] malanoj. Melodijo ima Kuhac II. št. 647. 1788. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggove zbirke NPKS. 10—11. Tam so pristavljene te varijante: a) 1] Nazotljal konjča bom moja b) sim- lasta] belega — z Da dreve — 3, 4] Črez tri gore, črez tri plane (vode), * Crez tri travnike pliberske — 18 a) svetlo] toplo — 18 b) svetlo kamrico] kamro velbano. 1789. Zapisal Jul. pl. Kleinmayr. — Iz njegove zbirke. Zadnjemu verzu je pripisana varijanta (narodna?) vinca sladkega. 350 II. Pesmi zaljubljene 1790, 1791. 5 Konjič pred duri prištaklja, Konjiča je djala v štalico, Ljub’ca po štengah pricaplja. Mene v svitlo kamrico. Konjču je dala čop sena, 10 Meni pa poljuba dva. 1790. (Iz ziljske doline.) Moj pfibič dol po pflli gre, Mi lepe žvižga noj poje; Mi lepe žvižga noj poje, Gvišne pride ves k mene. 5 Kojnča bon dol kširala, Tebe postelco postilala. Kojnča bon djala v štalico, Tebe v svetlo kamerco. 1791. (Iz goriške okolice.) Čez tri gore, čez tri dole, Čez tri dolince plabarske, Odra, odra, trajlajla. Čez tri zelene travnike. 5 Bom vkupil konj’ča mladega, VLjubljan’co pojdem, jezdil bom Odra, odra, trajlajla, V Ljubljan’co pojdem, jezdil bom, Oj ljubca, odpri okence, 10 Da pojdem k tebi v gorkice. Odra, odra, trajlajla, Da pojdem k tebi v gorkice. Dajte konj’ču mal’ sena, In meni vinca sladkega, 15 Odra, odra, trajlajla, In meni vinca sladkega. Ljubca šiva plenice, Da bo povila detice, Odra, odra, trajlajla, 20 Da bo povila detice. Bog daj, Bog daj konj’cu moč, Da me bo nosil celo noč, Odra, odra, trajlajla, Da me bo nosil celo noč. 25 Detice reče: ohaha, In: mamca, daj mi zizeka! Odra, odra, trajlajla, In: mamca, daj mi kruheka! Ljuba leži v kambrici, 30 Pri njej rastejo pušelci, Odra, odra, trajlajla, Lepo dišeči pušelci. 1790. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz njegovega ?-okopisa v VO. XIII. 18, kjer se za I piše u. Vraz jo je v VO. XV. 57 prepisal s temi predrugačbami, ne glede na jeae: 1 grie — 2 poje — 4 v ves — 5 bon dqu — 7 bon. — Majarjev prepis se nahaja tudi v MR. 64 z opomnjama: »Napev po vsej Slo¬ veniji znan i slišal sem ga peti tako v Horvatskoj, pa k jinoj pšsni« in »dol kširala = abschirren«. Pesem je tiskal Kuhaš v svoji zbirki (II št. 532) z melodijo. 1791. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 240 — 242. Nekaj stroj ne spada k tej pesmi. II. Pesmi zaljubljene 1792, 1793, 1794. 351 1792 . (Izpod Melec.) Kupu bam kujnka šimeljna, Pa drlvi v was pajizdu ga V ta dežela pajerska, Pred maje dlčwe kamerca. 5 V wsi deželi luči ni, Pri maji dičwi garfč tri: Adna gari da paunoči, Te druje dwi da bilga dnič. Kujnk se mal zarezgeta, 10 Dičwa apre kamerca. Z na rakca m’ je adpirala, S ta druga m’ je abjemala. Kujnka dene v štalica, Mene pa v svetla kamerca. 15 Kujnku da anmal sena, Men pa, kar sama ima. Kujnku da mal wade pit, Men pa sladka vince vžit. »Kujnka baš abširala, 20 Nazaj damav kučirala.« 1793 - (Staroselo pri Kobaridu.) Kupil bom konj ca šimelca, Pojdem vas, pojezdem ga, Pojezdem ga čez tri gore, Čez zelene travnike. 5 Konjča bom djela v štalico, Šocja pa v kamerco; Konjču bom dala jest’ sena, Šocju pa pouštra dva. Konjču bom dala pit vode, 10 Šocju pa robulice; Kojnča bo treba poštregljat, Šocju bom dala prstan zlat. Konjč mi v stali razgata, Moje ljube ni doma: 15 Gvišno je v planinco šla, Mladega sinka bo zibala. 1794. (Iz Gorenje Vrtojbe.) U celi Ljubljani luči ni, Pri. moji ljubci goriju tri, Adna prt oču, materi, Dve prt ljubci u kambrci. 5 Imam konjička dva, Obadva sta premasta. Kupiu bon en kelešieu, De se bom dol s konjem lčti peljau. 1792. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke. 1793. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegove zbirke. 1794. Zapisal J. Cejan; pravil Mat. Cejanov (Filipič). — Iz Cejanove zbirke III. 7 . 352 II. Pesmi zaljubljene 1795, 1796, 1797. Konjička denem v štalicu 10 Enuljubcu denem vkambrcu, Konjički bom dauovsa,senuo, Ljub’cibom dau vinca, mesuo. Kir bo konj ec u štalici, Bo ljubca v kambrci, jaz bom spau pri. nji. 15 Ka,r si bom noge ugreu, Bom ustau veseu! 1795 - (Iz Cerkna.) U čili wasci lučce ni, Pir maji lubci sa pa tri, Ptršu sem na sried usi, Spustu son pištolce tri. 5 Zato sbn spustu p’štolce tri, De se maje deklič zbudi. »Lubca, wapri u kamrica, Sej wieš maje nawadica!« Z na rokca m’ jae wadpirala, 10 S ta druj'a me j’ vvabjemala, De swa waba zadrimala. »Šocel muj, n’kar na stuj, U stajie wabedrBn luon naw dau!« 15 Če dal liežem pa zaspim, Dama pa fruštek zamudim. Kaj pa ti za n’ fruštik imaš, Se h meni malukrat podiš? Mam župica jelienawa, 20 Pajtica pa ječmlenava. 1796. (Kranjska.) Bom kupil konjča šimeljna, Da se mal ven popeljeva. Konjiča denem v štalico In tebe v svetlo kamrico. 5 Konjiču dal bom pšenice, Sebi pa rdeče rutice. Po celem mestu luč gori, Pri moji ljubci pa so tri: Ena gori do polnoči, 10 Ta drugi dve do bel’ga dne. Po celem mestu dežek gre, Pri moji ljubci pa ne gre. 1797. (Iz Št. Vida pri Vipavi.) Moj očka ima konjička dva, Gom trajlalelom, gojlelalom, Oba sta lepa pramasta. Gomtrajlalelalom! 1795. Zapisal Fr. Sedej. — Iz razprave J. Baudouina de Courtenav »Sprachproben des Dialectes von Cirkno« Archiv fiir slav. Philologie VIII. 281, kjer je tiskana tudi ta-le varijanta: 3 usi] wasi. Konec spada k drugi pesmi. 1796. Zapisal Fr. Štrukelj (Jaroslav). — Iz » Bisera « str. 62. 1797. Zapisal Zmag. Kopati n. — Iz Rodetove zbirke VII. 68. II. Pesmi zaljubljene 1798, 1799, 1800. 353 1798. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Moj očka imajo kojička dva, Oba sta lepo braunasta. Enga bojo men’ dali, Da bom se pela k liibici. 5 Po celi vesi se dež kadi, Pri moji lubi pa vedri. Konjička ženem v štalico, Al liibca mene v kamrico. Konjičku dam pšeničice, 10 Lubca rudeče ličice : Konjičku dan ovsa, sena, In liibca meni vse, kaj ma! Da bi le prifural ljubi moj! 1799. (Iz Ukev na Da bi le biwa liepa ura, Da bi sjawo sončice! Po rawni mi je dro liepa ura, Po rutah mi pa dežen grie. 5 Da bi le biwa liepa ura, Da bi sjawo sončice, Da bi mou mouka burati Moj ty pfibič liep in nrvvad! Ona še je le zaslišawa 10 Biele konjče škčrplati In tudi v šipcah klempati. Ona je hitro gori stawa, In je kandewq. wžgawa In pfibiči naproti šwa. Koroškem.) 15 Konjiče je lezajuzd^perjetva, Za ta juzdq žanspersk^, Pubiča je pa za ročje perjewa, Za njega biele ročje/ Konjče je w štalc^. papelawa, 20 U ta štalc^. mirnat^., Pfibiča je pa v kamra pape- lawa, U ta kamr^ velban^. Konjičom je pšenice dawa, Pflbiču pa cizeje; 25 Konjiči sq, w pšenice skerplali, Mwadi pftbič v cizijah. 1800. (Iz Borovljan.) Da bi biva liepa ura, Je dro biva liepa ura, Da bi sjava svietva luna, 5 J e dro s j ava svietva luna, Ko bo prišov moj furman Pa nči prišov moj furman mov. mo v. 1798. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III . 1799. Zapisal St. Vraz..— Iz VO. XVI. C. ig. Melodijo gl. pn Kukalu I. št. Si. Tiskal je pesem tudi Scheinigg v NPKS. 396—397- 1800. Neznanega sapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 395 396 - 23 354 II. Pesmi zaljubljene 1801, 1802. Šlišim šibrice cinglati, 10 Vzeva v roče je laterno, Furmane s pajčami pokati, Djava noter je kandelo, Al je prišov moj furman Sva je svietit furmanam. mov ? Konjči v štalci že razajo, Na oknah šibrice cinglajo, 15 Je dro prišov moj furman mov! ,,Sem mislil s’noči v vas iti.“ 1801. (Iz Doba.) Sinoč sem rajtal v vas iti, Pa je bla meglica v jezeri. »Oj ljubca, ti le pros’ Boga, Da bi šla meglica z jezera.« 5 In ljuba je b’la vslišana, Meglica je šla z jezera. Moj očka imajo konjča dva, Oba sta lepa šimeljna. Pa jaz jih prosil bom za enga, 10 Da drev’ na vas pojezdim ga. Konjič pod oknom rezgetd, Ljubca po štenžah priskaklja V en’ roči mi prinese luč, V tej drugi pa od hrama ključ. 15 Z en6 rok6 je odpirala, S to drugo me objemala. Konjička dala v štalico, Mene pa v svitlo kamerco. Konjičku da dišeč’ga senž., 20 Me’ pa vse, kar le sama ima. Konjičku da pšeničice, Men’ pa rudeče ličice. 1802. (Od Bleda.) Sem mislil snoči v vas iti, Prosila ljub’ca je Boga, Pa b’la j’ meglica v jezeri, 5 Da b’ šla meglica z jezera, Megla, megla v jezeri. Megla, megla z jezera. Je ljub’ca bila vslišana, Je šla meglica z jezera, Megla, megla z jezera. 1801. Zapisal Janko Rahne. — Iz njegovega rokopisa, str. 10 — 12. 1802. Zapisal Janko Žirovnik. —• Jz njegovih NP. I. št. jo (str. jo), kjer je tudi melodija. Drugo harmonizacijo (O. Deva) glej v Žirovnikovih NP. II. št. 19 (str. 33.), kjer je tekst tako-le predrugačen: 1 snoč — 2 Pa b’la j’] II. Pesmi zaljubljene 1803, i 8 o 4 . 355 1803. (Iz Ihana,) Oj s’noč’ sim rajtu v vas iti', Pa ja meglica v izeri': »Dekle, ti pa le pros’ Boga, De b’ šva meglica z izera. « 5 Dekle ja biva vslišana, Ja šva meglica z izera. Moj vačka jmajo k6n’ča dva, Vaba sta lepa pramana. Jest jih bom prosu za jen’gš., 10 De drev’ na vas pojčzdim gA. Kojni'č pod viiknam rezgeti, Deklč po štejngah pirskakld. V an’ r&k’ pirnese svitvo uč, V ta drugi pa viid cimra kluč. 15 Z ano mi ja vadperava, S to drugo m’ ja vabjemava. Kojniča den’te v štalico, Mene pa v svitlo kamirco. Kojniči dejte ovsa ’n s’na, 20 Men’ pa, kar dekle sama jmi. 1804. (Od Predvora.) Nocoj bi imel v vas iti, Pa je meglica v jezeri. »Prosi, ti ljubica, Boga, Da bo meglica vzdignjena.« 5 Ljubca je bila vslišana, Meglica bla je vzdignjena. Pa imam konj ca belčika, Pa drevi v vas pojezdim ga: Čez to dolino široko -20 Pred svoje ljubce izbico. Pod oknice prijezdiva, Na oknice potrkava. Konjče pod oknam zarestd, Ljubca po štapnjah priskaklji: 15 Z eno roko odpirala, Z drugo me je objemala. Konjiča je dala v štalico, Mene pa v svetlo izbico. Konjču je dala, ovsa, s’na, 20 Meni pa vse, kar sama imd. Je bla — 6, 9 iz — 7 b’la uslišana — 8 Meglica šla je. — Kakor zgoraj na¬ tisnjeni, slove tekst iz Domžal (povedal V. Riedl) v Rodetovi zbirki VII. 4, samo to je drugači: 1 sinoč — 2 je — 9 Je bila ljubca vslišana. — Pridejana je še ena stroja: Jaz pa le naprej, le naprej, * Dokler je še vetra kej. 1803. Zapisal A. Breznik; pela stara Zaversca. — Iz Breznikove zbirke Itev. 4. 1804. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. 23 356 II. Pesmi zaljubljene 1805, 1806, 1807. 1805. (Iz Tunec.) Oh ljub’ca, ljub’ca, pros’ Prosila ljub’ca je Boga, Boga, Da b’ šla meglička z jezera. Da b’ šla meglička z jezera. 5 Ljub’ca je bla uslišana, Šla je meglička z jezera. 1806. (Iz Suhorja.) Ljub’ca prosila je Boga, Da b’ šla meglica z izera. Ljubca je bila všlišana, Da j’ šla meglica z izera. 5 V celem mestu luči ni, Pri moji ljubci so pa tri. Ena gori do polnoči, Druga gori po polnoči. Druga gori do polnoči 10 Tretja gori do bel’ga dne. Moj očka ima konjca dva, Obdva sta bela šimeljna. Jaz bom prosil za enega, Da drevi v vas pojezdim ga: 15 Čez to dolinco prajzarsko, Pred moje ljubce kamrico. Konjič pred vratih zaprsklja, Ljub’chpo štengah priskaklja. Konjiča deva v štalico, 20 Mene pa v svetlo kamrico. Konjičku malo ovsa da, Meni vse, kar sama ima. Konjič’ je dala pšeničice, Men’ pa rudeče ličice. 25 Tak dolgo sva se objemala, Da sva oba zadremala. Tak dolgo sva se ljubila, Da sva klobučke zgubila. 1807. (Izpod Krna.) Sem mislil s’noči v vas iti, Prosila ljubca je Boga, Pa b’la je megla v jezeri. Da megla šla bi ’z jezera. 1805. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 18.; prvi verz vsake stroje se ~> petju ponavlja. 1806. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Malica. 1807. Zapisal Sim. Rutar. — Iz » LjubljZvona«. III. (1883) 593. — Kakor pesmi tega nasloiia se začenjajo tudi neke druge; prim. zgoraj naslov »Barčica je zaplavala. B.« (št 1576 —/577J. II. Pesmi zaljubljene 1808. 357 5 Je ljub’ca b’la uslišana, Da megla šla je ’z jezera. Meglica se je vzdigvala In ljub’ca se oživljala. Moj oča ’ma konjička dva, 10 Oba sta lepa belčeka. Bom prosil očka jednega, Ko pojdemvvas,pojezdim ga: Čez to dolinco rožnato, Pod moje ljub’ce kamrico. 15 V vsi deželi luči ni, Jednš. gori do polnoči, In drugi dve do bel’ga dne. Konjič pod oknom zrizgeta, 20 In ljub’ca s hiše priskaklja. Z jedno rok’co mi odpirala, S to drugo me objemala. Konjiča dene v štalico, Al’ mene v svetlo kamrico. 25 Konjiču daje vode pit’, Al’ meni sladko vince vžit’. Konjiču da pšeničice, Men’ pa rudeče ličice. Pri moji ljub’ci gore tri. Konjiču da ovsd, sena, 30 In meni ljub’ca, kar ima! V vas se pripelje. 1808. (Kranjska.) Fantje mi po polj’ gredo, Lepd žvižgajo in pojo: Tralari, tralaro — Lepo žvižgajo in pojo. 5 Fantje mi pa u vas gredo, Izbčrat ljubce, vsak svojo. Pridejo pod okenca, Potčrkajo na polkenca. — Jest pa jimam konjča dva, 10 Obž. sta lepa pramasta. Jest jih v štalo popelam, Pit noj jest bom njima dao. Ljubco bon v kočijo djao, Noj jo z sabo popeljam. 15 Karnerca je velbana, Postelj ca je pernata. Noter leži ljubica, Lepa kakor rožica. Lepo je ocirana, 20 K mojmo sčrcu zglihana! 1808 . Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 4 od Vrazove roke ; vsaka kitica se poje tako, kakor je naznačeno prt prvih verzih. Začetek spada pač k drugi pesmi. 358 II. Pesmi zaljubljene 1809, 1810. (Iz Ljubi konja jase Z radgonskega grada, Na konjiči nese Sivega sokola. 5 Za klobukom nese Vejo rožmarina. Konjič zahrzgea, Rožmarin razcvea. »Ljuba moja draga, 10 Kam bom ja s konjičom ? 1809. Cerovca.) »»Ljubi moj predragi, V mojo bčlo stalo!«« »Ljuba moja draga, Kam bom ja s sokolom?« 15 »»Ljubi moj predragi. V mojo svetlo kamro?«« »Ljuba moja draga, Kam bom z rožmarinom? »»Ljubi moj predragi, 20 V moje bčle nadra!«« Prepevaj e gre v vas. 1810. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Vanč zelenka jase Iz zelene paše, Si na konji poje Od Marinke svoje, 5 Drage ljubice. [Odlomek.] Konj pa z repom maha, Ide ves brez straha, Trikrat ter zaerže. Naj mu ovsa verže 10 Draga ljubica. Prvi takt je prečrtan. — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 6 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 1, n, 15, 19 Lubi — z Z] Od — 4 sokona — 7 zahrzgeta — 8] Luba z hiše šeta — 9, 13, 17 Luba —• 10 bom ja] pdm si — 12] V mojo zidano štalico — 14] Kam pa b6m z soko- nom — 16 kamrico. — Za 20. verzom so pristavljeni še ti-le: Konjič de ovsek zoba, * Sok6n lepo ped, * Sokon lepo pea, * Rožmarin lepo cvea, * (25) Rož¬ marin lepo cvea, * Ti me pa lubia — Po tem prepisu je Vraz natisnil pesem v NPI. str. 99— 100 s temi predrugačbami, ne glede naglasnih znamenj: 1, n, 15, 19 Lubi — 2] Z Radgonjskega grada — 5 nese] ima — 7 zaherzgeče — 8 šeče — g, 13, 17 Luba — 10 pam si] pa bi — 12] V mojo štalo zidano — 18 bom] pam. — Verz (23.) in (23.) je izpuščen. 1810. Zapisal Dav. Trstenjak. — Iz Slov. Glasnika 1862. 236—237 v spisu »O konju Zelenku«. Tam se Vanč prav razlaga kot diminutiv imena Ivan, m se pristavlja, da z besedo zelenko zaznamujejo Slovenci sivega konja (sčrca, Grauschimmel). II. Pesmi zaljubljene 1811. 359 Ljuba s kleti stopi, Vanči kušec dava Oves z vinom škropi, 15 Draga ljubica, itd. Konji ga vsipava; V deveto deželo gre v vas in je lepo sprejet. 1811. Ljubi konjča krmi, Lepga črnga konjča. On pa bo ga jaha V deveto deželo. (Iz Cerovca.) Konjča je pelala V štalico zidano 15 No mu jesti dala, Zobati ovseka. 5 Konjča pa prijaše V deveto deželo ; Pred svoje ljubce kamroj Konjč namilo zhrže. Zobat mu je dala Malo ovseka, Piti nalejala 20 Vedro mrzle vode. Ljubca prbežala, 10 Konjiča prjela, Konjiča prjela Za srebrno vuzdo. Lubega prjela Za belo roko Ino ga pelala V kamrico pisano: 18 n. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. F, G, 40, kjer je pozneje po¬ pravljeno to: 3 konjča pa bo jaha — 51 Stan in je pripisan, pa pozneje pre¬ črtan ta-le načrt melodije: i m Ktt: ± Vraz je prepisalpesem vnovič v VO. I. 46 s temi predrugačbami: 1 Lubi konjiča — 2] Konjiča črnega — 3 Konjiča pa bo jaha — 5] Konjiča pa prjaše — 7—8] Pred lubič inoj kamricoj * Konjič je milo zhrzgetH — 9] Lubica je p. — 10 Konjiča] — 11 je izpuščen. ■— 13 Konjiča — 15, 16] Zobat mu je dala * Eno malo ovseka — 16, 17 je izpuščen. — 19 Piti] Piti mu — 20 vodice — 21] Lubega je p. — 25—26] V kamri mu je postlala * Lepo belo postelo. — 27 lubica — 29 izpuščen. — 31—34] »Nikaj. nikaj, lubi moj * Ostani še pri meni! * Dekle si pojejo, * Da posodo vmivlejo!« — 35 lubica — 38 izpuščen. — 39—42] »Nikaj, nikaj, lubi moj! * Ostani še pri meni !* Hlapci lepofučkajo, * Da konjičom polagajo!« — 43 lubica — 44 PetelinciJ Kak petelinci — 45 izpuščen — 46Venda — 47 lubi — 48] Ostani še pri meni — 49—58] Petelinci pojejo - Da si lube zovejo!« ' »»Glej, glej koz okno, lubica, * Prišla je že zorjica!«« j »Nikaj, nikaj, lubi moj! * To je ne zorjica, * To je le mesečina!« * »»Cuj, čuj, moja lubica, * Konjič mi je zahrzgeta! * Srečno, srečno ostani ti, ' Zdaj je čas mi vandrati!«« — Vraz je pesem natisnil po tem prepisu v XPl ion—102 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja, na ii za dolgo povdarjem u in e pred zlogotvornim vom: 7 kamri (sic!) —• 8] Konjič nemilo zherze — 10 prjela] je perjela — 12 (n)] Za viizdo sreberno — 16 (15) malo] merco 19 (16) nalejala] je dala — 20 (17) mrzle vodice] frišne vode — 24 (21) kamro 360 II. Pesmi zaljubljene 1812. 25 »Zdaj si k meni leži V belo posteljo!« — »»Čuj, čuj, moja ljuba, Kak si dekle pojejo, Kak si dekle pojejo, 30 Ki po travo idejo.«« »Dekle lepo pojejo, Da posddo vmivlejo ; Ostan’, še pri men’ ostan’ V mojoj beloj postljici!« 35 »»Čuj, čuj moja ljuba, Kak si hlapci fučkajo, Ki konjiče češejo: Vendar bo že beli den!«« »Hlapci lepo fučkajo, 40 Da konjčom polagajo : Ostan’, še pri meni ostan’ V mojoj bčloj posteljci!« »»Čuj, čuj, moja ljuba, Petelinci pojejo, 45 Petelinci pojejo: Vendar bo že beli den!«« »Nikaj, nikaj, ljubi moj, Vem, še ne de beli den! Leži še pri meni, lež’ 50 V mojoj beloj posteljci! Ostan’, še pri meni, ostan’ V mojoj svetloj kamrici. Petelinček lehko poje Si pri svoj oj ljubici!« 55 »»Srečno, srečno, ljuba ma! Zdaj je meni vandrati, Zdaj je meni vandrati, Da je konjč zahrzgeta!«« Ljubica se ga veseli. 1812 (Iz Koborida.) Tičica, poj, poj, poj. Bodeš šla ti z menoj ? Ti me popelješ K moji ljubci nocoj ! 5 Jest pa bom tisti čas Žvižgal in pel na glas, Ker bom šel k ljubci Zaljubljeni vas. Ljubca na prag stoji, 10 Se mene veseli: Poda mi ročičico In kušne mi ličice. Lepa je prav strašno, Glih ko jasno nebo; 15 Tacega deklet Ga na svet še ni b’lo. — (22) mu je] mu — 27 (24), 35 (31), 43 (38)] Ču Cii, luba moja — [31] 28, D°] 35. [4 5 * * 8 ] 43 izpuščen. — [51] 45] % Gle, gle. luba moja — [54] 48 ne] nikšna — [55J 49 le] le svetla — [56] 50 Cii, ču, luba moja — [57] 51 zherzgeta — [58] 52 ostani ti] luba moja — [58] 53 mi je čas] je čas mi. Melodijo ima tudi Kuhač II., št. 709. 1812. Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. II. Pesmi zaljubljene 1813, 1814. 361 Odpusti mu in ga zopet sprejme. 1813. (Iz Vipave.) Moj šocelj mi po polj ci gre, In mu se smeje srce, Gre k ljubci v vas Pravit po pravi žalosti. 5 Pritapav je pod oknice, Potrkou je na šavbice; »Le vstani, vstani še nocoj, Dokler sem šocelj tvoj!« »»Saj sem ti že snoč povedala, 10 De t’ ne bom več odperala, Sklenila sem bele roke, Točila sem solze!«« »Le vstani, vstani še nocoj, Dokler sem šocelj tvoj!« 15 Ljubca mi je gor vstajala, S žalostjo se je sprehajala, In svetlo luč užigala In lušt perjemala. Srečni Blaže. 1814. (Iz krške okolice.) Prišelje fantič doljubicesvoje, Dekle pa spi Vrgel na okence jabuke troje: V postelji gorki! »Dekle, alj spiš? Nič me ne sliš?« Tam pri sosedu sultan zalaja, 10 Dekle ga sliš, iz postlje vstaja, 5 Fantu je mraz, ves se že trese; Okence odpre: Burja in mraz piše za ušese : »Pridi, Blaže!« Z levo roko fanta objame, V postijo gorko k sebi ga vzame: 15 Srečen Blaže, Kak dobro ti je! Meni pa ne, Ker nisem Blaže! 1813. Zapisal Lovro Žvab. 1814. Zapisali. Kapler. — se zadnja verza ponavljala. — Iz njegove zbirke. Iz njegovega rokopisa; pri prvih treh s/rojah 362 II. Pesmi zaljubljene 1815, 1816, 1817, 1818. 1815. (Iz Kranja.) Tam per sosedu sultan zalaja, 5 Z desno ročico fanta objame, Dekle zasliši ga, gori ustaja, V posfljco gorko ga k sebi Okence ohpre, vzame: Pride Blaže. Srečen Blaže, Kak dobro ti je! Meni pa ne, 10 Ker nisem Blaže ! 1816. (Iz Tune c.) Tam pri sosedu sultan zalaja, 5 Dekle to sliši, gori ustaja, K oknu hiti: »Šocelj, al si ti?« Z desno roko ga zdaj objame, Na postijo gorko k sebi ga vzame: »Socelj ti moj, Pri men boš nocoj!« 1817. (Z Bleda.) Tam pri sosedu sultan zalaja, Mlada dekle pa iz posteljce vstaja: 5 »Oj ljubi Blaže, Kako ti kaj gre?« »»Preljuba deklica, Pri teb’ dobro je!« ,,Zorja, počakaj, da mu robačo zašijem!“ 1818. (Trnovska i Zorja, moja zorja, Nezhajaj mi rano! Počakaj me malo, Tečeš si lubomu 5 Robačko zašijem, Robačko zašijem, varaždinske žup.) Rokave našijem: Na nji si našijem Mladoga jonaka, 10 Sonca i meseca, Temne nočke zvezde. 1815 . Zapisal Jož. Pollak. — Iz njegovega rokopisa; v. 3. in 4. se po¬ navljata. 1816 . Zapisal M. Rod6. — Iz njegove zbirke IV 18. 1817 . Zapisal Rad. Poznik. — Iz zbirke NB. 60. 1818 . Zapisal IvanKukuljevič-Sakcinski. — Iz njegove zbirke str. 231. V v. 2. je za mi tiskano ne. II. Pesmi zaljubljene 1819, 1820, 1821. 363 ,,Zorja, ne vzhajaj mi rano!“ 1819. (Medžimurska.) Kaj sem goder hodil sveta i orsaga, Nigder nisem našel životu pokoja, Životu pokoja, serdavcu veselja, Doklem nisem došel v malo Medjimorje: 5 V Medjimorje došel, divojku sem lubil. Divojka bi mene, dalko je od mene, Prek čerlenog morja, odkud zhaja zorja: »Neshajajte rano, zorja, moja zorja! Počekajte malo z vašem licem belim, 10 Naj se rezgovorim z mojom lubom dragom.« 1820. (Iz Bisaga.) Zorja, zorja moja, neshajaj mi rano, Da ja videl budem, koga ljubil budem! Janiču divojku, tenku ter visoku: Visokoga čela, svaki čas vesela, 5 Črlenoga lica, kak šipek rožica; Črnoga pogleda, kakti trnenica, Drobnoga pohoda, kakti prepelica! Vstajajte, solnce vzhaja! 1821. (Iz Slamne vasi v Belih Kranjcih.) Tam gori za solnčnim za- Od ljubice slovo jemajte, hodom Za hribom se beli dan zna! — Mi zvezda na jasnem gor’ gre, A ona nam to oznanuje, Adijo, pa zdrava ostani, Da pride tud’ solnce za njo. 10 Podaj mi še jedenkrat roko, Na mene nikdar ne pozabi, 5 Fanti, se gori stajajte, Če tudi tvoj ženin ne bom! Kateri ste daleč dom d, 181 g. Zapisallv a n Kukuljevič-Sakcinski. — Iz njegove zbirke str. 22Q. 1820 . Zapisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. it. 625 ( z melodijo). 1821 . Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 364 II. Pesmi zaljubljene 1822, 1823. ,,Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil?“ A. 1822. (Od Bleda.) Po gorah grmi in se bliska, Ljubček moj po polji vriska. Žvižgaj, žvižgaj ali poj, Saj prideš k meni v vas. nocoj! 5 Prišel ljubi je pod okno, Rahlo trkal je na polkno: »»Vstani, ijuba, odpri mi, Saj že zadosti spala si!«« »Nič se nisem še naspala, 10 Ker sem skrbno premišljala, Kdo je žvižgal, kdo je pel, In kdo je bil tako vesel. Saj bi hitro ustajala, Pa sem pošto zvedela, 15 Zved’la pošto sem le-to, Da imaš drugo ljubico.« »»Ljuba, tega ne verjemi,' Le samo mene objemi!«« »Tebe ljubim samega 20 Iz svojga srca pravega!« Dekle je pri oknu stalo. Drobne zvezde preštevalo; »Zvezde gredo na redko, Ustani, ljubi, poj d domov! 25 Da ne bodo te srečvali, Da ne bodo te spraš’vali: Kod si hodil, kje si bil, Oj kje si čreveljce rosil?« » »Jaz sem hodil po planinah, 30 Jaz sem hodil po dolinah: Kod sem hodil, kjer sem bil, Sem mlade tič’ce pet’ učil!« « »Bodo 1 ’dje z glavo majali In te zopet izpraš’vali: 35 Kake so te tičice?« »»K’ imajo rdeče ličice!«« 1823. (Iz Senožeč.) Celo noč grmi in bliska, Ljubček moj po polji vriska. Vriskaj, vriskaj ali poj, Saj še prideš k men’ nocoj! 5 Prišel je pod oknice, Terkal je na durice: »Vstani, ljub’ca, odpri mi, Saj zadosti spala si! « »»Saj bi hitro vstajala, 10 Pa sem pošto zvedela, Zvedla pošto sem leto, Da imaš drugo ljubico!«« 1822. Zapisal Jan k o Žirovnik. — Iz njegovih NP. I.št.44 (str. 68, 69), kjer je tudi melodija. 1823. Zapisal Fr. Meden. — Iz Rutarjeve zbirke. S. Rutar jo je na¬ tisnil v »LjubljZvonu « III. (1883) 531 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna z?ianienja in apostrofe: 5 okence — 21 oknu ■— 29, 30] Da ne bodo te sreč’vali, * Da ne bodo te sprašVali. 33—34] »Jaz sem hodil po dolinah, * Jaz sem hodil po planinah, * Kod’ sem hodil, kjer sem bil, * Mlade tič’ce sem lovil.« — 37] Kake so pa tiste tič’ce. Zadnji štirje veizi so izpuščeni. II. Pesmi zaljubljene 1824, 1825. 365 »Ljub’ca, tega ne verjami, Le samo mene objami!« 15 »»Tebe ljubim samega Z moj’ga serca pravega.«« Z eno roko je odpirala, Z drugo me objemala, Tolk’ časa me objemala, 20 Da v rokah m’ je zadremala. Ljub’ca k okni je ustala, Svetle zvezde pregledvala: »»Zvezde že onkraj gredo, Vstani, lj ubček, poj d’ dom o. «« 25 Ljubca je na ganjki stala, Svetle zvezde pregledvala: »»Zvezde ni nobene več, Vstani, ljubček, pojdi preč !«« »»Se te bodo 1 j ’ d j e srečvali 30 In te bodo izprašvali: Kod si hodil, kje si bil, Da si čevljičke rosil?«« »Jaz pa bom odgovoril: Drobne ptičice sem lovil.« 35 »»Bodo lj ’ d j e z glavo majali In te zopet izprašvali: Kaj pa to so zane ptič’ce?«« »K’ imajo rudeče lič’ce, K imajd černč oči, 40 Pri njih so kratke noči!« »Ljubica, zdrava zdaj ostani, Bog naj te čez dan ohrani! Sem pri tebi bil sinoč, Zdaj do drev’ nebom drugoč!« 1824. (Kranjska.) Po gorah germi in bliska, Moj pubeč po polj vriska. Vriskej, vriskej ah pa poj, Še boš peršel k meni nocoj! 5 Peršel je pod okence, Poterkal, je na polkence: »Dekle, vstan, pojdi z menoj, Če se že kaj naspala nocoj!« »»Jest se nisem nič naspala, 10 Ker sem zmiraj premišljevala, Kdo je žvižgal, kdo je pel, Kdo je bil tako vesel. Zdaj pa bova skupej spala In bova premišljevala 15 Eno uro al pa dve Al pa clo do belga dne!«« Dekle je zjutrej zgodej vstala In je zvezdice pregledvala. »Zvezde gredo gor v nebo: 20 Pubeč, vstan, pojdi domu ! Da te ne bodo ljudje srečvali, In te ne bojo vprašvali: Kod si hodil, kod si bil, K e si tvoje čevlice rosil?« 1825. (Iz Ihana.) »Cevo noč girmi jim bliska, Vriski., vriskt, al’ pa poj, Fanttč noj po polt vriska. Sej pridtš h meni še tncoj!« 1824. Zapisal Andrej Jeglič. — Iz Poznikove zbirke, str. 21 22. 1825. Zapisal A. Breznik; pel Lovrenčetov Jože. — Iz Breznikove zbirke, št. 12. 366 II. Pesmi zaljubljene 1826, 1827. 5 Dekle ja na ganka. stava, Svetle zvezde pregled’vava. »Svetle zvezde v krej gredo, Prelub’ moj fantič, pejd’ do- mo! De te na-vjo T.lde srečvala., 10 De te na-vjo poprašvali: Ke st. ho&du, ke st. biv, De st. škorn’ce rosiv?« »»Jest s^m hoadu po pva- nincah, Po le-ta.h stranska/h dolincah : 15 Tam sam hoadu, tams^mbiv, Drobne tičke ST.m vaviv. Tam so take lepe tičke, De jmajo trdeče lič’ke, Tud’ ’majo čarne vači: 20 Per tak^h so kratke noči! «« 1826. (Kranjska.) Celo noč grmi in bliska, Ljubček pa polji vriska: Vriskaj, vriskaj al pa poj, Sam’ da prideš k men’ nocoj! 5 Prišel je na oknice, Potrkal je na polknice, »Vstani, ljub’ca, odpiraj mi, Saj zadosti spala si!« »»Saj bi hitro vstajala, 10 Pa sem tako zvedela, Od tebe zved’la sem le to, Da si drugi dal roko.«« »Ljub’ca, tega ne verjemi, Le sam’ mene ti objemi!« 15 »»Tebe ljubim samega Iz moj’ga srca pravega.«« Tol’ko časa me je objemala, Da mi je v rokah zadremala. Ljubca k oknu je vstajala, 20 Svetle zvezde preštevala. »Zvezde že v kraj gredo: Vstani, ljubček, poj d’ domu!« Ljub’ca je na ganku stala, Svetle zvezde pregled’vala: 25 »Zvezde ni nobene več, Dragi ljubček, pojdi preč!« 1827. (Kranjska.) Po pol germi inu se bliska, »Ljubca, oberni se, oglasi se, Šocelj moj pa v pero piska, Sim peršel k’ tebi v vas.« Po poli gre, piska v perje, Gvišno da k meni v vas gre. »»Vso noč sim se obračala, 10 No sim te težko čakala, 5 Pod gankam stoji, piska v Le kod s’ pa hodev ti, perje, K’ te tako dolgo ni?«« Iv’ je peršel k’ meni v vas: 1826. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbRke III. 43. 1827. Neznaiiega zapisovavca. — Iz VO. XX. 5 4, kjer je na l. 55. še drug prepis iste roke, razlikujoč se od zgoranjega natiska samo v tem: 3, 8 v’ — 4 v vas •— 10 No — 11 hodil. II. Pesmi zaljubljene 1828, 1829, 1830. 357 1828. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Celo noč grmi in bliska, Fantič pa po polji vriska: »Le si vriskaj, le si poj, Saj boš priša k men nicoj!« 5 Fantič priša je pod oknico In potrka je na polkico: »Zbudi se, obrni se, Saj si se naspala že!« Dekle je na ganjki stalo, 10 Svetle zvezde pregledvalo : »Zvezde že na redko so, Hodi, fantič, ti domd! Liidje te bojo srečevali In te bojo spraševali: 15 Kje si hodil, kje si bil, Kaj si škornjice zrosil?« »»Jaz pa bodem hitro tekel In jim bodem tako rekel: Tam sem hodil, tam sem bil, 20 Drobne tičice pet učil! To so ne nikake ptice, Ki majo ardečo lice, Ardečo lice, črne oči, Pri njih bi bil jaz cele noči!«« 1829. (Iz Borovljan.) Na nčbu ž6 grmi in bliska, P6bič po polji žvižga, piska. L6 zažvižgaj, 16 zapdj, Prišel boš gvišno k mene nicoj. 5 Prideš ti na okence. Potrkaj na zelene polkice. »Kje si hodil, kje si bil, Da te tako dolgo ni?« Dečva je na gangu stala, 10 Na svetle zvezde je gledala: »Zvezde grejo za goro dol, Pobič, vstani in idi mov! Ljudje te bojo srečevali In te bojo spraševali: 15 Kje si hodil, kje si bil, Da si črevljičke rosil? Ti se jim takd odreci In prav hitro naprej teci: Da si v zelenem gozdu bil, 20 Drobne ptice pet učil. Kaj so to za ’ne ptičice? Ki imajo rudeče ličice, Lice rudeče, črne oči, Pri takih pticah so kratke noči!« 1830. (Vipavska.) Oh, kako gromi in bliska, Žvižgaj, vriskaj al’ pa poj, Moj šocelj po polju vriska. Sam’ da prideš k men nicoj. 1828. Zapisal Josip Krajnc; narekovala in pela Ana Čagran. — Iz Krajnčeve zbirke I. 5. i82g. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPhS. str. /7. 1830. Zapisal A. Pegan. — Iz njegove zbirke sir. 341 — 342. 368 II. Pesmi zaljubljene 1831, 1832. 5 Je prišel pod okno, In je potrkal na polkno: »Zbudi se, oglasi se, Saj si že naspala se!« »»Jaz se nisem še naspala, 10 Sem zmiraj premišljevala, Kdo je vriskal, žvižgal al pa pel, Kdo je bil tolkanj vesel. — Tam te bdo ljudje srečvali, In te bodo popraš’vali: 15 Kod si hodil, kje si bil, Da si škornce si zrosil?«« »Tam sem hodil po dolinah, Po hribeh in po planinah, Tam sem hodil, tam sem bil, 20 Drobne tičce pet učil. In so ’mele rudeča ličca, Rudeča ličca, črne oči: Pri takih so kratke noči, Pri njih sem bil tri noči!« 1831. (Goriška.) Po planincah gromi in se bliska, Moj šocelj po polji vriska: Vriska gredč, vriska grede, Saj gotovo k meni gre. 5 Ljuba je na gajnku stala, Drobne zvezde preštevala: »Zvezde grejo že v nebo, Šocelj moj le bež’ damo ! Da ne bodo te sreč’vali, 10 Da ne bodo te prašali: Kod si hodil, kje si bil, Da si čevlje obrosil?« »»Jaz sem hodil po dolinah, Jaz sem hodil po planinah: 15 Kod sem hodil, kjer sem bil, Mlade tiče pet’ učil!«« »Kake so pa tiste tiče?« »»K’ imajo rudeče lice, Rudeče lice, Černe oči, 20 Vanje gledat’ vdrno nij !«« 1832. (Z Gorjanskega na Krasu.) Muj šoclj po pulji wrišče: Wrišči, wrišči, al pa puj, Sej tnawopren jest nacuj! — Tan ti bdju ljedjič skošavdli 5 Jen ti boju sprašavali: Kud si hodu, kud si biw, »Ki'r si čnčvvljci zrosiw?« »»Tan sa hodu, tun su biw, Drobna tički plet wočiw !« « 10 »Kej sa, tisti žitni tičci?« »»Ki jimaju redlčči ličci, Redieče ličci, črni woči, Pr tdkih si krdtki noči!« 1831. Zapisal Josip Kocijančič. -— Iz njegove zbirke I. št. 23, kjer je tudi melodija. 1832. Zapisal K. Strekelj. — Iz njegove zbirke. Konec spada k pesmim naslova »Barčica je zaplavala« (št. 7567— 1586). II. Pesmi zaljubljene 1833, 1834. 369 Woznjfk wuoze vinčice, B&rčica je zaplavala, 15 Mizar diela barčicu : Ljypca je zajdmbrala: Daj si z barčicu na an krej, 20 »Al od kraja proč, od muorja Di wzdmen wod ljypci slowu delč, zdej! K’ si nkbmo vidli več!« ,,Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil?“ B. 1833- (Iz Cerkna.) Tičce v luftu žvergolijo, Konjki v štalci razgetajo, Čas bo konjke futrati, Pa še ležiš pri ljubici. — 5 Šocelj pa na rajžah hodi, Sladko vince sabo vozi; Ljubca doma tavrnEl, Pa drujga šoceljna ima: Jest pa tega ne trpim, 10 Rajši dekle zapustim. — Ljubca je na ganjku stala, Te drobne zvezde preštevala: »Zvezde že prav nizko gredd, Šocelj, čas bo jet domov: 15 De te ne bodo ludje srečvali, De te ne bodo uprašali: Kod si hodil, či si bil, De s’ črne čivlce zrosil?« »»Tam sem hodil po pla- nincah, 20 Tam sem hodil po dolincah, Tam sem hodil, tam sem bil, Te drobne ptičce sem lovil. Vjel sem ’no tako tičca, Ima lipe rdejča ličca, 25 Ima lipe rdejče žnabeljce Kot v štacuni panjkelce.«« Ki so pa to za ne gorjanke, Ki imaji pisane janjke, Koravde svetle kakor luč? 30 Pri taki bi ležal celo noč! ,,Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil ?“ C 1834. (Iz Suhorja.) Ena tičca priletela, Na kosamo se je vsela, Lepo poje žvrgoli, Vse mlade fante gor budi. 5 Štiri fanti so se zbrali, Eno pismo so pisali, 1833. Zapisal Fr. Sedej. — Iz 1834. Zapisal Anton Žlogar. Matica. Začetek spada k vojaški pesmi. Do očeta 1 mamice In vsak do svoje ljubice. — Ljubca, ljubca po gank’ špancira, 10 Te drobne zvezde prešteva; »Drobne zvezde dol grejo, Preljub moj šocelj, pojd domo! « njegovega rokopisa. . — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani 24 370 II. Pesmi zaljubljene 1835, 1836. »Šocelj, šocelj, kod si hodil? Kod si hodil, kje si bil?« 15 » »Tam sem hodil, tam sem bil, Te drobne tičce pet učil.«« »Kaj bi b’le to za ene tičce?« »»Ki imajo rudeče ličce, Rudeče ličce, črne oči; 20 Pri njih bi ležal tri noči!«« 1835- (Iz Toplic pri Novem mestu.) Ena ptička priletela Vsred kosarne se je vsela, Ona poje, žvergoli, Se belga dneva veseli: 5 »Mladi fantje, gor vstajajte, Drobno pismice pisajte Do očeta, matere, Do svoje ljubce zaljubljene!« Kelnarca na pragu stala, 10 Svitle zvezde preštevala: »Svitle zvezde v kraj grej o, Preljub moj fantič, pejd domov! Če te bojo ldje srečvali In te bojo spraševali: 15 Kod si hodil, kje si bil, De si tak čevlic-e zrosil?« » »Jaz sem hodil po planincah, Po zelenih košenicah: Tam sem hodil, tam sem bil, 20 Sem drobne ptičke pet učil!«« »Kaj so to za ene ptičke?« »»Kjer imajo rudeče ličke, Rudeče ličke, črne oči, Pri tak bi ležal vse noči!«« 1836. (Kranjska?) Ljuba na ispi stala, Na zvčzdice gledala: »Zvčzde gredo na redko, Idi, ljubi, že domu. 5 V jutro bodo srečavali, Jako te spitavali: Kam si hodil, kje si bil, De jrnaš rosne čižmice?« »»Nikaj, nikaj, ljubica! 10 Če bodo me spitavali, Jest bom jim odgovor dal, Kar bo dobro za obd: Jest sim ljubil ptičice, K’ jmajo bčlo Hčice, 15 K’ jmajo r’deče šobice, K’ bodo pile ’z kupice.«« 1835. Zapisal M. Rode; povedal Iv. Zupanc, —Iz Rodetove zbirke VII. 20. 1836. Neznanega zapisovavca. — Iz ŠPAN. III. 82—83. Pesem pač ni kranjska, kar kaže izraz spitavati. Najbrž je prišla v Korvtkovo zbirko po Ka¬ stelcu, ki jo je dobil od Vraza ; primerjaj nastopno številko. II. Pesmi zaljubljene 1837, 1838. 371 I837- (Iz Cerovca.) Stante, stante, dekliči, K nam so prišli pajbiči! Stani, dekla, vužgi luč, Kaj mo pili celo noč! 5 Ljuba na ganjki stala, Na zvezdice glčdala: »Zvezde grejo na redko, Idi, ljubi, zdaj domo! Vjutro d6 te srečali, 10 Jako te spita vali: Kam si hoda, ge si bia, Kaj maš rosne čižmece?« »»Nikaj, nikaj, ljubica, Če do me spitavali, 15 Jaz bom njim odgovarja, Kaj bo dobro za obh: Jaz sem ljubja vtičice, Ki majo belo ličice No rdeče čubice, 20 Ki bojd pllč z kupice.«« 1838. (Od Frama.) Vstante gor, hlapčiči, Tam sem grejQ dekliči! Dekla, stani, užgi luč, Da bomo pili celo noč! 5 Veselo nam je tu le biti Ino sladko vince piti: Zdaj ne gremo prej domu, Da že vsi pijani smo. Ljubca pod gankom stala, 10 Na zvezde pregledovala: »Ljubi, stani, pojd domu, Zvezde že na redko sp!« 1837. Zapisal St. Vraz. ■— Iz VO. XIX. B. 16, kjer je pripisana z rdečo tinto beseda Kastelic (v znamenje, da jo je Vraz poslal Kastelcu). Pozneje je Vraz prenaredil: 15, 17 Ja — 17 ljuba — ig čobice — 20 kopice in pripisal ta-le Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 13 s temi predrugačbamt, ne glede' na naglasna znamenja: 3 nažgi — gVujtro — 10 Jako] Močno — n ke — 13 Nikajj Oj nikaj — 14 mene — 15, 17 jaz — 17 ljubia — 20] Ki so za zlate kopice. — Prepis v VO. XI. 30 se od tega zad:ijega razlikuje ne glede na naglasna znamenja v tem: 1 dikliči — 2 nan — 4 pili] pele — 5 Liiba je na — 8 lubi — 10, 14 zpitavali — n Kan — ge — 15] Ja bon jin odgovor dd — 16 Kaj b6] ka de — 17 Ja sen liiba — 19 čubice ■— 20J Ki so pile z kupice. Melodijo ima tudi Kuhač II. št. 594 (»iz Kranjske«.?). 1838. Zapisal O. Caf; pel BI. Bedenik. — Iz CO. I 46. 24* 372 II. Pesmi zaljubljene 1839, 1840. Tam te bojQ srečo vali, Te bojQ zbarkovali: 15 Kde si hodil, kde si bil, Da si solnice zrosil?« »»Jaz bQm pač friško tekel, Eno antfert bom prirekel, Da bQ prav za me, za te, 20 Da bQ prav za m§, za t^!«« ,,Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil ?‘‘ D. 1839. (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) Mrzla jesen že prihaja, Po dolincah slanca pada, Cajt se mi je uženiti, Pa nimam zbrane ljubice. 5 Jaz sem imu že lubco izbrano, Pa so drugi jo prevzeli, Kam se čem siromak podat, Pa drugo ljubco čem si izbrat? Dekle je na pragu stala, 10 Svitle zvezde preštevala: »Svitle zvezde dol gredo, Sprelub moj fantič, poj d domu! De te novjo ludje srečvali, De te novjo poprašvali: 15 Kod si hodu, kje si bil, Da si tak škornjice zrosil? »»Jaz sem hodu po planincah, Pa sem hodu po dolincah, Tam sem hodu, tam sem bil, 20 K’ sem drobne tičke pet učil!«« 1840. (Iz Dobrunj.) »Zvezdice redke prihajajo, Fantje se z vasi zhajajo. Lej, bode skorej beli dan, Boš iti mogel, ljubček, dam : 5 De te kbsci ne srečajo, K’ v planine kosit pojdejo. Kaj jim boš pa za en od¬ govor dal, De ne bo tebe in mene sram?« » »Jestjimbom žeodgovordal, 10 De bode zate in zame prav: Jest sim v zelčnem gojzdi bil, Sim drbbne tičice lovil; Pa sim vjel eno tičico, Ki ’ma dva rudeča ličica, 15 Pa ima dva rudeča žnabeljca Kakor dva nemška nagelj ca, Pa ima lepe Černe oči, Per nji so pač kratke noči!«« 1839. Zapisal Leop. Trobevšek. — Iz Rodetove zbirke VI. 4—5. 1840. Neznanega zapisovavca, pač M. Kastelca (12. avg. 1838). — Iz ostaline M. Kastelca. II. Pesmi zaljubljene 1841, 1842, 1843. 373 184I. (Od Predvora.) »Pobič, kje si hodil, kje si bil? Da si tako čeveljce rosil?« »»Jaz sim pa v zelenim gozdu bil, Pa sim tamkaj tičice lovil: 5 K imajo rudeče ličice, Kakor po štacunah šlingice; K’ imajo rudeče šnablice, Kakor po štacunah panteljce; K’ imajo lepe črne oči, 10 Pa pri takih kratke so noči! 1842. (Z Bleda.) »Če si pubič hodu, če si biu, kukuk! Če si tvoje čreulce zrosiu, oje huhu hu!« »»Sem biw na zeleni pwa- ninici, Drobne tičice sem loviu.«« 5 »Čudne so take tičice. Ki majo redeče ličice; Ki majo lepe ajfer žnabelce, Erdeče kakor pankelce; Ki majo lep, pisan birtošec 10 Kakor Lublanca jin Teržeč.« 1843. (Od Frama.) »Kq>de si hodil, gde si bil, Jez sem videl lepQ pticQ, Da si si škornice urosil, Ker je imela belo lice; Da si si škornice urosil?« Tude erdeče ustnice, »»Jaz sem v zeleni gošči bil, Ker je pila iz kanglice. 5 Drobne ptičice lovil. 10 Prijet je nesem mogel, Ustrelit jQ je škoda blo, Ustrelit jQ je škoda blo!«« 1841. Zapisal Matija Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal v porabo Miklošič; vsakemu verzu se pripeva laiku! 1842. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. 36. Vsaka strofa se poje s pripevkoni, kakor je zaznamovan pri prvi. 1843. Zapisal Orosi. Caf. — Iz njegove zbirke CO. III 3 8 - II. Pesmi zaljubljene 1844, 1845, 1846. 374 1844. (Koroška.) Čei hodou, čei si biu Po noči, Da si taku čriuelce rosiu Po noči, po noči? 5 Jest sim biu v zelinam gozdeči Po noči, Tam čir so te lipe tičice Po noči, po noči. One majo redeče ličece, 10 Po noči, Inoi lipe redeče žnabelce Po noči, po noči. Lete tičice sem jest uouiu Po noči, 15 Sim pa vendar eno le dobiu Po noči, po noči. Ta ma te naite lipši žnabelce Po noči, Najbolj redeče ličice Po noči, po noči. Leta tičeca me rada ma Po noči, Noj medva bova ukupej žeueva, Po noči, po noči! i 8 4 5 . (Izpod Jepe.) »Kje si hodil, kje si bil, Sem tičice lepe dobil; Da si črevljice rosil?« 5 B'le so to zalo lepe tičice, »»Sem v zelenem gozdu bil, Imele so rudeče ličice!«« 1846. (Z Banjšic.) Kod si hodil, če si bil? Tam sem hodil, tam sem bil, Če si solne obrosil? Mlade tičke pet učil! Trarara .... 1844. Zapisal Fr. L. Čelakovsky (v Linču od Korošca, ki je hodil ž njim v šolo). — Iz njegovih Sebranjh listuv, v Praze 1865, str. 25, kjer je pesem tiskana v bohoričici (razen ž = sch, s = z in s) s temi napakami: 1 bin, — 13 ies, usuiu — 23 u’kapei. Pristavljena je tudi češka preloga: »Asi takto: Kde si chodil, kde si byl * Po noči (v noči), * Žes tak strevice porosil. * Ja jsem byl v zelenem haječku, * Tam kde jsou pekny ptačkove. * Oni maji červene tvdfičky * A pekne ružove zobačky. * Tytež ptačky jsem chtel chytit, * Ale jen jednoho jsem dostal. * Ten ma nejpeknejši zobaček, * A nejvic ružove tva- ričky. * Tent’ ptaček mne rad ma, * A my dva-(sam nevim). V češkem ten smysl nejde, ponevadž ptak je mužsk. pohl. ve vindickem ena tičeca. Hezky se da zpivat.« Objavil je Celakovsbj pesem v svojih »Slow. nar. pisn.« /oj. po katerem natisku jo je ponatisnil Vraz v NPI. 192 (Gerbca), po Vrazu pl. Klein- mayer v Kresu I. 275 in naposled Scheinigg v NPKS. 12 —/3. Po Čelakovskem je narejen prepis Vrazov v VO. XVI. A. 2 in po Vrazovem ?iatisku prepis Ma¬ jarjev v MR. 159. Melodijo glej v Kuliaču II., št. 623 (» iz Komike«-) in 624 (»iz Kranjske«). 1845. Zapisal I. pl. Kleinmayr. — Iz njegove zbirke. 1486. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 24. II. Pesmi zaljubljene 1847, 1848. 375 ,,Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil?“ E. i 847 . (Iz Rogatca.) Zapiraj, krčmar, vrata, Kaj bom si dekle rata; Zato sem na vince do, Dam nicoj pr lubi spo. 5 Moja luba je mlada, Pa drugim pajbom rada: To se meni dobro zdi. Ka jo majo radi vsi. •— »Sem vinca se napila, 10 Pšeničaka najela. Hodmo, lubi zdaj domo, Zdaj nama že čas zato! Ludje dd naj srečali, Hitro do pitali: 15 Kam si hodo? ge si bio, Kaj si čizmece zrosio?« »»Semhodo po zelenem logi, Sem tičice lovio, Vloviti nisem mogo, 20 Streliti nisem smeol«« 1848. (Prekmurska.) »Toči, krčmar, pinte tri, Štere bomo mi pili. Zdaj de edna duga nouč, Pa mo pili cejlo noč.« 5 »»Hodi, lubi, zdaj domou, Ar de zorja, bejli den!« — Te že te neom čakala, Niti s tebov skakala!« »Zdaj ti nejdem jaz domou, 10 Brez tebe mi bole bou; Kaj do me sretavali, Pa do me zpitavali: Kam si hodo ? ge bi bio ? Što te je ge zamiidio?« 15 »»Kam bi hodo? ge bi bio? Što bi me ge zamiidio? Hodo sem si v zelen loug, Z menou je bio sammojBoug: Premišlavo od hude 20 Vaše ženske navade! Tak zahodim v samouči, Vrejmen Bouga moleči; Tak nouč meni kratka bou, Mejka postelka lejpou!« 1847. Zapisal Vekoslav Šparavec. — Iz VO. VI. 26 a. Na drugi strani istega lista je prvih osem verzov napisano tako-le: 5 »Pa zakaj telko včasi ? Saj vam ga dam počasi ! Vej je zdaj dugo noč, Mo ga pili vso noč! Jel si, krčmar, doma? Ročke z trama vzemi Pa natoči pinte tri, Kaj ga bomo vsi pili. Prim. tudi št. 1843. ' 1848. Zapisal Ferenc Novak; —. ■ Sopronjske stol. — Iz VO. VI. 24. Vraz je pesem prepisal vnovič v VO. A I - 20 s temi le premembami: 2 pili — 3 doga noč — 4 celo noč^ 5, 9 c 6 bčli — 10 b6 — 17 hodo . . . log — 18 menov . . . Bog 19 hude 21 samoči — 22 Vremen Boga — 23 noč — bo — 24 Mčka . . . lepo. dal Vrazu Stevo Soldatič, Sloven iz 376 II. Pesmi zaljubljene 1849, 1850. ,,Začelo se je zoriti.“ A. 1849. (Iz Cerovca.) Jaz pa sem zdaj todsej priša, Svojo ljubo sem to najša: Zdaj pa bom na vino da, Dokič bom le krajcar mea. 5 Odpri da, krčmar, zdžij vrata, Jaz pa bom si dekle rata, No natoči pinte tri Kš.j mo celo noč pili, Začelo se že zoriti, 10 Velki čas bo damo iti! Zapri da, krčmar, zdaj vrata, Da bom si jaz ljubo rata: 15 Zato sem na vino da, Da bi rad pri ljubci špa. »Pšeničaka sem se najela, Vinčeca sem se napila: Jaz bi rada šla domo, 20 Hodi da, ljubi, zdaj z meno.« Začelo se že zoriti, Jaz zdaj ne smem s toboj iti: Zorja, zorja, beli den, S teboj, ljuba, zdaj ne smem! ,,Začelo se je zoriti.“ B. 1850. (Iz Cerovca.) Se začelo že zoriti, Vendar bote mogli iti: Pabje vi, vi, Mate dalje kak mi. 5 Mihalek nema dalje, Kak do Jurjeve štale: Lizika, zdaj zdaj Lahko noč ti Bog daj! 1849. Zapisal St. Vraz. — Iz VO.XIX. U. 35. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 12 s temi predrugačbami, 7ie glede na naglasna znamenja: 1—8 so izpuščeni — 9 sej se je — n. 12] Pij še, pij mi, lubica, * Te pa bova domo (pozneje v kamro) šla — 13—16 izpuščeni — 17 Pšeničnjaka (izprva Pšenička) — 18 Vinca — 19 Jaz] Zdaj pa — 20 zdaj] ti — 21 že] je — 24 luba. — Vnovič je prepisal Vraz pesem v VO. XI. 33 po tem ravnokar omenjenem pre¬ pisu s temi predragačbami: 2 Velki] Lubi, — n pij mi] moja — 12] Ki še je puna kupica ■— 17. 18] Vinca sem se že napila, * Pšeničnjaka že najela — 19] Zdaj pa je že čas domo — 20] Hodi lubi ti z menoj — 21 je] je že — 22 Ja . . nemrem — 24 luba . . . smen. 1850. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. t. 304. Pripisana je tam vari- janta k v. 5— 6: Mihalek nema bliže * Kak do Jurjeve hiže. Vraz je prepisal pesem .vnovič v VO. V. 5, s temi premembami: 1, 2] Začelo se zoriti, * Te venda mogli iti — 3 Pajbiči — 4, 5 dale — 7] Oj Lizika, z., z. — Pripisane so tam še te štiri vrste: Podaj mi roko, * Naj vzamem slovo: * Zdaj nede me več * Do jutra večer. II. Pesmi zaljubljene 1851, 1852, 1853, 1854. 377 Jaz še nisem nič poljubil! 1851. (Z Raven pri Kamniku.) Hladna jesen še prihaja, Po dolincah slanca pada. Cajt se mi bo oženiti, Pa nimam 'zbrane ljubice. 5 Imel sem eno ljub’co 'zbrano, Vzeli so mi jo v drugo faro : Kam se čem zdaj s’romak podat’, Pa eno drugo ljub’co 'zbrat'? Mežnar je že dan pozvonu, 10 Jaz še nisem nič poljubu, Pa še nisem nič zaspav, Na svoje zglavje glav’ce djav. Furmani po cesti furajo, Konjički v štalci rezgetajo, 15 Cajt bo konjičke futrati, Jest sem še pri'ljubici! »Lahko noč bi ti jaz vošil, Pa bo skoraj beli dan. Oh adijo, ljubca moja, Jaz pa moram iti dam!« bo skoro beli dan!“ »»Lahko noč bi ti vošila, Pa se dela beli dan, Dober dan bi ti vošila, Pa te nič več ne poznam!«« „Lehko noč bi ti jaz voščil, — pa 1852. (Od Bleda.) 5 I853- (Kranjska.) »Lahko noč bi ti voščila, Pa bo skoraj beli dan!« »»Beli dan bi ti voščila, Pa te nič več ne poznam! 5 »Oh adijo, ljub’ca moja, Jaz pa moram iti dam!« Gor’ na lice sem jo poljubil, Pol’ sem pa pri nji zaspal. Mežnar je prezgodaj zazvonil. 1854. (Koroška iz ziljske doline.) Le zlodej vzemi mežnarja, Sem le en mal per mojej Ki mi tak zgoda k jutru ljubci bil, zgani! Je mi že mežnar k jutru zganil! 1851. Zapisal Fr. Stele. — Iz Rodetove zbirke V. 36 37. 1852. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I št. 50 (str. 7Q nazaj. To ni tat, ampak z grada mladi gospod. 1900. (Od Predvora.) »Marijanka, mlado dete, Vstani, vstani, kreši luč: Nekej mi vun zunaj štapa, Zagotovo je kak tat!« ' 5 »»Tiho, tiho, stara mati, Jez ne slišim nikogar!«« »Marijanka, mlado dete, Vstani, vstani, kreši luč: Nekej mi po veži štapa, 10 Zagotovo je kak tat.« »»Tiho, tiho, stara mati, Le to ni nobeni tat, To je le iz grada kužek Prišel k naši kuzli vas.«« 15 »Marijanka, mlado dete, Vstani, vstani, kreši luč: Nekaj mi po veži štapa, Zagotovo je kak tat.« »»Tiho, tiho, stara mati, 20 Le to ni nobeni tat, Je le prišel gospodičič Sem iz grada k meni vas !« i8gg. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. I. 37— 38. Konec spada pač drugam. 1900. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal v porabo Miklošič. II. Pesmi zaljubljene 1901, 1902. 395 Najdeni prstan. 1901. (Od Sv. Eme.) Zgodaj v jutru vstala, Sem k rani meši šla, Oj na zeleni tratici Sem našla rinčico. 5 So mati me prašali: »Kdo ti je rinčko dal? »»Oj kaj vam bom povedala? Moj fantič jo je dal!«« So mati me vprašali: 10 »Zakaj ti jo je dal?« » »Oj kaj vam bom povedala? Ker je pri meni spal!«« 1902. (Iz Cerovca.) Jaz sem gnes rano stala No sem v cerkev šla, No sem našla lep prstanj Na zelenem travniki. 5 Če pa de me što pita: »Što je teb prstanj da?« Jaz pam slobodno rekla: »Moj ljubi mi ga da!« Jaz pa mam en ogradič, 10 Ogradič ograjeni, V njem pa imam posejano Tri lepe rožice. To so ne tri rožice, To so tri deklice: 15 Ta prva je Marjandel, Ta druga Micika; Ta prva je Marjandel, Ta druga Micika, Tretja imena nema, 20 Tista je moja ljubica. igoi. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. V v. 3. je tratici pozneje popravljeno v trančici. 1902. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. T. 122, kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 80 s temi predrugačbaim, ne glede na naglasna znamenja: 1 gnes — 2 v cirkvo — 3] Pa sem najšla prstan lep — 5 de] bo — 7] Jaz bom rekla slobodno — 8 lubi — 10] En ogradič zeleni — 14] Al to so mi tri deklice — 19, 20] Za tretjo imena nemam, lista mi je ljubica. Drugi Vrazov prepis je v VO. XI. 2J, 28, kjer je pesem, ki je očividno zložena iz dveh, razdeljena v svoja sestavna dela in je izpre- menjeno še to-le z ozirom na ravnokar omenjeni prepis: 1 sen gnes — z, 3 sen — 6 ta] ti — 7] Te slobodno bon rekla — 8 lubi — 12, 13 rčzice J 7 > 18 sta izpuščena — 20 liibica. 396 II. Pesmi zaljubljene 1903, 1904, 1905. Počasi tudi še prideva domov! 1903- (Iz Cerovca.) »Odpiraj, krčmar, vrata, Kaj bom si dekle rata: Prnesi pinte tri, Kaj mo je mi pili.« 5 »Začelo se deniti, Čas de domo že iti, Od ljube zdaj domo, Saj veš, da zorja bo!« »»Ne hodi še tak včasi, 10 Se prideva počasi: Viš, da je dolga noč, Mo pili celo noč !«« Oče in mat’ stanvata, Dekle na misli mata: 15 »Ge pa mi dekle je, Ge pa mi dekle je?« Mat’ pa je govorila: »Pr fanti je ostala; Fant rad na vino da, 20 Da pri seb dekle ma! I904- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Krčmar, odpiraj vrata, Kaj dekle bom si rata; Prinesi pinte tri, Kaj bomo vsi pili! 5 Ne hote, pajbje, mimo, Saj tri je dobro vino! Prinesi pinte tri, Kaj bomo vsi pili! Ne hodimo še včasi, 10 Še pridemo počasi! Gdaj bela zorja bo, Te pridemo domo ! Celo noč gorko, proti jutru mraz. 1905. (Podjunska.) Vsnuvčije ona temna nuvč biva, Cavo nuvč me je lubica greva, Pruvti jutri ona mrzva rosa, Pruvti jutri me je zebvo dara. 1903- Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. T. /5 (121), kjer je pripisan ' ta-le načrt melodije: 1904. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Tomaž Kapun. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. — N pesmimi tega naslova primerjaj zgoraj št. 184J — 184g. 1905. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 2jg. 397 II. Pesmi zaljubljene 1906, 1907, 1908, 1909. Sinoči sem se ljubiti navadil. 1906. (Izpod Krnosa.) Jaz sem pa snuači pri dočli biv, Oj ti ferpanfšno lublonje, Sem se pa lubit navadov; Kak se bom taško odvadov! Sinoči sem jo navadil duri odpirati. 1907. (Iz Borovljan.) Sem pa snueči pri dočli biv, Da mi bo durce operava, Sem jo nekoj navadov, Da kna bom čriez hankeč več vazov. 1908. (Iz podjunske doline.) Sem pa puabič pri dečli biv, Da mi bo durce odpirava, Sem jo pa nekaj navadiv: Da ne bom čez hankeč več laziv. „Po noči je prišel, po noči je sel.“ 1909. (Kranjska.) »Dobro jutro, dobro jutro, Dobro jutro, ljubica! Al si se že kaj naspala, Al si celo noč poslušala ? 5 Al’ si kaj poznala pobča, Ki je snoč pri tebi bil?« »»Jaz ga nisem nič poznala, Po noč je prišel, po nočje šel! Gor po štengah je pritaplal, 10 Na moje zglavje glavco djal: Gor na ličko me je poljubil, Kot da bi slavo jemal.«« »Ti si ga dobro poznala, Če glih po noč je tukaj bil!« 1906. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. /77. 1907. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 232. 1908. Zapisal BI. Rane. — Iz njegove zbirke, str. 22. igog. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 10. Pni verz vsake strope se v petju ponavlja trikrat. 398 II. Pesmi zaljubljene 1910, 1911, 1912. igio. (Iz Tunec.) »Dekle, al’ s’ kaj poznala 5 Gor’po štengcah je prištaplov, pub’ča, Glavco je na zglavje djal; Ki je s’noč’ pod oknom bil?« Eno rinšco men’ prinesel, »»Jaz ga nisem nič poznala, Gor na prstek m’jo je djal; Ker je že prepozno b’lo. Kje na žnabelčke me kušnil, 10 Kakor bi slovo jemal!«« 1911. (Kranjska.) »Oh ljubca, odpiraj kamrico, Saj veš mojo navadico! Oh ljubca, vzdigni glavo gor, Če bode skoraj beli dan? 5 Da pojdem jez od tebe stran, Čez tri gore, čez tri dole, Čez tri zelene travnike!« — »Oh ljubca, al si kaj poznala, Kdo je snoč pri tebi bil?« 10 » »Oh kak ga jez poznala bom, Po noč’ prišel, po noč’ je šel: Na seb’ je imel lajbec bel, Naroki prstan pa svetel!«« Nihče ji ne vbrani vasovanja. 1912. (Od Predvora.) 5 Očka na prag’ stojč, Mam ca se v hiš’ jezč; Očka me stražijo Cele noči! Očka me stražijo, 10 Pa name pazijo; Saj mi ne vbranijo, K’ niso za to! Tičce lepo pojo, Fantje pa žvižgajo, Solnce pa doli gre Tam za goro. 1910. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 23. 1911. Zapisal Fr. (Jaroslav) Štrukelj. — Iz »Bisera« 63. — Pesem »Po noč prišel, po noč je šel« je tudi v II. razdelku. 1912. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal v porabo Miklošič. II. Pesmi zaljubljene 1913, 1914, 1915, 1916. 399 I 9 I 3' (Z Banjšič.) Mamka me je kregala, Naj me krega, ja al’ pa ne, Ker sem fante gledala; Dreve pojdem vselih še. Počakaj, da 191 (Iz Gorenje Ti šmentrana ljubca, Ti in tvoje srce! Si kambru zaprla, Kjer sem une ! 5 »Bi ti rada odprla, Se j-srca bojim; mati zaspi. 4- Vrtojbe.) Moja mati je v kambri, Se jo močno bojim. Počakaj nu malo, 10 D% mati zaspi, Saj potle ti odprem, Dokler boš teu ti!« Ona spi pri mamici. 1915- (Iz Suhorja.) Prešmentana Marička, Bi rada moja bla, Bi rada vince pila, V oštarijo z mano šla! 5 Povsod sem te že iskal, Na ganjku še te nis’: Prešmentana Marička, Pri marnci ti ležiš! Ona pretrdo spi in se ne da zbuditi. 1916. (Iz Loma pri Kanalu.) Pojmo, pojmo drebi, fantje, 5 Ko b lih ravna doma bila, Vsak h svoj’ ljubci v vas! Saj zagbišno trdo spi: O kaj mi nuca v vas hoditi, Ko b’ je mogu sprebuditi Kjer moje ljubce doma ni! Z na besedco al pa dve! 1913. Zapisal J. Humar. •— Jz njegovega rokopisa, str. 9. 1914. Zapisal J. Cejan; pel Andrej Čučič. — Iz Cejanove zbirke l // 2. 1915. Zapisal Anton Žlogar. —• Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 1916. Zapisal Fr. Manfreda. — Iz Cejanove zbirke V. 32. Prvi i’crz vsake kitice se poje trikrat. 400 II. Pesmi zaljubljene 1917, 1918. „Včasi me rada ima, včasi mal’ godrnja.“ 1917. (Iz blejske okolice.) Fantje na vas gredo, Žvižgajo, pojejo, Jaz pa piščalko imam Žvižgat ne znam. 5 Včas’ je veselo b’lo, Zdaj pa ni več tako, Včasih smo vince pil’, Zdaj pa vodo. Včasih me rada ima, 10 Včas’ pa mal’ godrnja, Včasih pa, kjer me vid’, Prav’: »Le še prid’!« Nikar ne hodi k drugi. 1918. (Od Celja.) Mislo sem celi dan, De bom doma zaspau. Prišla je ura ta, Ker je navajena: 5 Cesta je frajana. Pištolico djau za pas, Šo sem k moji ljubci v vas. Prišo sem na sred vesi, PiŠtolco sem von spustiu, 10 Ljubco sem izbudiu. »Dekle, povej mi kaj Alj pa slovo mi daj, Dekle, povej mi kaj Alj pa slovo mi daj, 15 Alj pa slovo mi daj!« »Jes ti slovo ne dam, Rajši se vleži dol!« »Jes bi se vlego dol, Pa bi predogo spau, 20 Pa bi predogo spau! « »»Tega se, fant, ne boj, De bi predogo spau: Prišla bo ura ta, Jes te zbudila bom, 25 Jes te zbudila bom.«« »Če me zgodej zbudiš, Pojdem k ’ni drugi hiš; Če me pozno zbudiš, Pojdem k ni drugi gredoč, 30 Pojdem k ni drugi gredoč.« »»Tega nikar ne štor, De b šo k drugi gredoč! »Jes se bom vlego dol, De boš vedla za me, 35 De boš vedla za me!« 1917. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 23 (str. 23), kjer je tildi melodija. Primerjaj zgoraj št. 1706. 1918. Zapisal Josip Drobnič. — Iz VO. XV. 73I3, kjer je pisana od Drobniča samega. V VO. XV. 10 jo je prepisal Vraz s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja in o za u (iz la v participu): 7 lubci — 8 na sred] sred — 10 Lubco — n Al — n, 14, 15, 16] slavd — 16, 18, 24, 25, 33] Jez — 17 leži — 18 lego — 28] Če me zbudiš to noč. II. Pesmi zaljubljene 1919, 1920. 401 1919. Z Vršna.) Ljubca, povej mi kaj, Al pa mi slovo daj! »Če se zaspat bojiš, Saj te zgodaj zbudim! »Jest ti ne dam sloves, Če me zgodaj zbudiš, Rajši se dol k meni ulez!« 10 Pojdem k ’ni druj hiš. 5 Saj bi se ulegel dol, »Če pojdeš k ’ni druj hiš, Če bi se zaspat ne bdi! Pa k meni več ne smiš!« Ljubca, ne, ne tako! Zakaj si djala tako? Sam pridi po pušljec! 1920. (Koroška iz Roža.) a) Redakcija I. Eno pošto sem slišal, Sim žalosten stal, K bom moral jo vzeti Te ledik stanu. 5 Sim mislil, sin žinjal, Ino kaj bom začel: Alj pojdem k’ žolnirjam, Alj bodem jo vzel? »K' ne hodi k' žolnirjam, 10 Bo škoda za te, Boš vidil, moj pobič, Bo grevalo te!« 1919. Zapisal Simon Rutar. (?) — Iz njegove zbirke. 1920. Zapisal Fr. Zenne. — Redakcija I. je iz Cenetovega rokopisa v I O. .XV. 61 (str. 2, 3), kjer so te-le opomnje: slišal] šlišov — 5 žinjal] žinjov — 2 ano] eno. Vraz jo je tiskal v NPI. str. 790-/9/ tako, kakor je zgoraj pri¬ občena kot redakcija JI. Prepisal jo je tudi M. Majar v MR. 86, 8y po Vrazo- 7 ’em natisku s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja in aposlrofe: 1 slišol — 2 stal — 3 moraw vzeti] morot ostati — 4 Te] Le u — 5 mislot . . . žinjol — 6 začel — 7 pojdam k žolnirjam — 8 bodam . . . vzel — 9 žolnirjam — n vidol . . . pubič — 12, 13 grevalo — 15 druje — 17 pubič — 19]. Ti bom pušelc storila — 22 vidol — 23 jaz — 24 gartelci — 27] Katira ta lšpši. Zapis Jul. pl. Kleinmavrja v Kresu I, 275 je narejen po Vrazom redakciji r NPI samo da je za w pisano 1 in je predrugačeno ne glede na naglasna zna¬ menja lo-le: 2 žalostno — 4 Je — 7, 9 Žolnirjem — n, 22 videl — 25 Oj pridi] Oj gvišno — 27] katera ta lepši — 28 ljubejša. Tiskal jo je tudi Kuhar v svoji zbirki (II. št. 611), toda po Majarjevi redakciji, samo da rabi povsod 1 za 1 , in je spremenil to: 4 Le u] Le — 7, 9 žolnirjam — 11, 22 vidil — 15 druge — 23 jez — 24 gartelni — 27] Katjera ta ljepši. Natisck Scheiniggov v NPKS. 26 —27 se od Majarjevega v Kuhačevi zbirki razlikuje v tem: 1 Eno • . . slišal — 1 moral — 5 mislil . . . žinjal — 7 Ali pojdem k žovnirjem — 8 Ali bodem — 9 Ne ... — žovnirjem 11, 22 videl — 14 Ko — 15 imaš —■ 19 I' pušeljc ■— 20 pridi — 23 jaz . . . rožice — 26 Noj — 27, 28] Katera nariepša, * Narljubejša bo. 26 402 II. Pesmi zaljubljene 1921. »»Kaj bo grevalo me, K sem preboren za te! 15 Ti 'maš druge pobe, Se sramuješ mene.«« Le pridi koj gvišno, Boš vidil saj sam, Kaj jez z’ ane rože U’ gartelni 'mam. »Koj verjemi, ti pobič, Prav rada te mam, Bom pušelc storila, 20 Po njega prid’ sam! Ano pošto sčm slišaw, Sem žalostčn staw, Ki bom moraw vzeti Te ledik stanu. 5 Sčm misliw, sem žinjaw Kaj bom si začew: Al pojdem k žownirjam, Al bodem jo vzew? »Kne hodi k žownirjam, 10 Bo škoda za te, Boš vidiw, moj pobič, Bo grevawo te!« »»Kaj grevawo bo me, K sšm preboren za te! 25 Oj pridi le gvišno No vtergaj ano, Katera ta lepši, Ta ljubejši bo!« II. 15 Ti druge maš pobe, Se sramuješ mene.«« »Koj verji mi, pobič, Prav rada te mam, Bom t’ pušelc storiwa, 20 Po njega prid’ sam! Koj pridi, koj pridi, Boš vidirv saj sam, Kaj jez za 'ne rožce U gartelni mam. 25 Oj pridi koj gvišno No vtergaj ano, Katjera ta ljepši, Ta lubejši bo!« b) Redakcija II. Če sem jaz grešila, si ti tudi! 1921. (Iz Starega sela.) 1 anka sem srečal dekleta tri, Edna m’ je bla prav godi; Baral sem jo z mojga sercd : »Al’ b’ tela biti moja?« 5 »Ko bom jest dečva toja, Kedar imam druzga šo- celna!« »»Če maš ti druzga šoceljna, Tudjest mam dekle,kej velja. Prej ko je čem probirat, 10 Se enkrat jo čem pogledat, Al je zdrava al bolnd, Al’ ma drujga šoceljna.«« »Jest nemam drujga koj tebe, Socja, le lez’ dol k mene.« 15 »»Jest bi legel in storiv to, Če b’ drujga žov ne blo!«« 1921. Zapisovavca neznanega )M. Skočirja?) — Iz zbirke Simona Rutarja■ II. Pesmi zaljubljene 1922. 403 »Kaj "ma bit’ ne drujga žov, Ker si mi, šocja, meni prov!« » »Ja ti praviš, de sem t’ prov, 20 Snojka je ’n drug per teb’ ležov!« « »Če j e ’n drug per men ležov, Tud ti si bil k’ n’ drugi šov.« »»Godci, le frišno godite, Zdej sem frej od ljubice!«« 25 »Če s’ ti frej od mene, Pa jest nesem od tebe!« »»Kupivbom en plov popir, Noter bom pisov besede tri, Noter bom pisov besede tri: 30 Obena druga, kakor ti!«« Če me zapustiš, mi srce preveč skališ. 1922. (Od Predvora.) Nocoj je blo pred polnočjo, K’ mi dalo dekle je slovo. Ah, mene pa sred boli, Ker uzroka mi ne pove. 5 »Kaj ti bom uzrok pravila, Pa tvoje srce žalila!« Le b’ bil se pobič držal prav, Pa bi bil imel srček zdrav! Sim ’mela ljub’ga zbraniga, 10 Pa so v Žolnirje vzeli ga. Zdaj ni noben’ga lepiga, Nobeniga prav zaliga!« »»O dečla, kdj to mžrnuješ, Da ljubčikov ni lepih več!«« 15 »Pa ljubčiki so še lepi, Al mojga, mojga nič več ni.« »»Če pa tvojiga nič več ni, Pa zberi koga druzga si.«« V meni srce poč! Če tebe k meni »O Če si še kaj ljubček moj, 20 Pa pridi k meni vas nocoj.« »»O kaj jez hočem vas hodit’, Ker me ti misliš zapustit’!«« »Jaz tebe vender rada imam, Te rajši ko vse druge imam. 25 A rajši imam tebe še, Kakor te druge, druge vse! « »»Zmeram sim hodil za tebo Kakor meglica za gor6; Ker ti imaš zdaj drugih več, 30 Sadaj pa grem od tebe preč! «« »Jaz tebe zmiram rada imam, Slovesa ti nikol ne dam. Pa rajši imam tebe še, Kakor pa druge, druge vse ! 35 Če pobič mene zapustiš, Moje srce preveč skališ: i bo, eč ne bo!« 1922. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal v porabo Miklošič. 404 II. Pesmi zaljubljene 1923, 1924, 1925. Poglej, kak6 te zvesto ljubim! 1923. (Iz St. Vida vipavskega.) Dekle, pogrevaj se: Kadar po poti greš, Gledaš mi dol na tla, Točiš solze. 5 Skoro bo večna luč, H lubci pa grem drugoč: Če me kušnela bo, Dala mi bo slovo! Ura je udarla tri, 10 Dekle fanta budi: »Ustani, preljubi moj fant, Ubleči svoj gvant! Zatoraj pogledi, ti lubi, Kako zdej zvesto, 15 Oj zvesto lubim te! Oj dragi lubi, lubi me, Oj lubi, lubi me!« Srce mi s plamenom gori 1924. (Iz Borovljan.) [Odlomek.] Dečva je rinčico nazaj bodrala Ona mi je srčice zažgala, Sinoči glih o polnoči. Mi zdaj s plamenom gori. ,,Radujte se, kusujte se.“ 1925. (Od Sv. Jurija Ne vem, kaj bi od veselja Prav luštnega zapeti zna, Da sem spoznavati začeja, Kaj Bog liibezen je spočeja. 5 Že dvanodvajsti let živim, Pa za veselje nič ne vem, Da nesem spoznal, lub'a, te: Razveseljuješ mi srce ! na Ščavnici.) Ena vesela ženskica 10 Je najtalepša stvarica; Ker ž njo nedolžno čistost ma, Živi veselega srca. Snočkaj mi je lubica Eno pozdravljenje poslala: 15 Da še bi bija jaz nicoj Pri tebi, preliibleni tvoj! 1923. Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke M. Rodeta (VIL 70), kate¬ remu jo je na lističih pisano dal Zmag. Kopatin. 1924. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 34. 1925. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Frančiška Klemenčič. — Iz Krajnčeve zbirke. II. Pesmi zaljubljene 1926, 1927, 1928. 405 1928. (Iz Kaplišča.) Huda burja se je svila, Svoji ljubci v vas, ’Se steze mi je zakrila, 5 Sem prepeval se na glas. Kod sem hodil včas’ ig26. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika VIII. (1862), str. 305. 1927. Zapisal Ivan Pilih. — Iz njegovega rokopisa. 1928. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 406 II. Pesmi zaljubljene 1929, 1930, 1931. Da b’ se skoraj noč storila, Rožce trgala, Da b’ šel gledat, kaj dekle Pušelc delala, dela! 10 Da b’ se zmeraj troštala! Pijmo ga, saj imamo ljubice! 1929- (Iz Medgorja.) Ti si liepa, jez sem liep, Drieva greva praprat pliet. Jopico mam štrikano, Ljubico mam šikano. 5 Pimo za ’n kratek čas, Micke majo rade nas. Pimo ha ’z majolčice, Saj dro mamo ljubice. Dekle mora moja biti! 1930. (Iz Hrastja.) Mi pa smo snoči ljubili, Klobuke vsi pozgubili: Tam gorej pri Venčeki, Notri v svetloj parmici: 5 Tam v enoj svetloj parmici, Notri v arženoj slamici. Slamca more drobna bit, Micka pa še moja bit! Kakršna si ti, take ni pod solncem. i93i- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Dober večer, Micka moja! Jaz od tebe slovo jemljem, Kaj mi delaš v ogradi? Ker te zapustila bom.« Al mi drobne rožce pleješ, Al mi trgaš rožmarin? Krez vse druge sem te luba, 10 Dušo dal bi bil za te, 5 Jaz ne plejem drobnih rožic, Mislil sem, ne bom te zguba; Tud ne trgam rožmarin, Zdaj boš zapustila me. 1929. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 444. 1930. Zapisal Matija Prelog. — Iz VO. XIX. E. 37. Vraz jc prepisal pesem vnovič v VO. I. 82 b. s temi predrugačbami: 1 pa smo ... ljubili] smo ... lubili — 2 k vsi] klobučece — 3 pr — 6 Notri v arženoj] Na rženoj — 8] Mi- cika pa debela bit! 1931. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Lucija Čagran. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. II. Pesmi zaljubljene 1932, 1933, 1934. 407 Druge pravijo dekleta: Drugo dekle bi dobil, 15 Saj ni roža celga sveta, Da jo liibiš telko ti! Drugo res bi dekle doba, Pa lubezni take ni; Saj ni rože take bilo, 20 Kakor si, o dekle, ti! 1932. (Iz Smarjeta na Koroškem.) Sem sinoči pošto dobil Na mojo belo pdstljico: Moja dečva svite ima. Bo pa gvišno vdila se. 5 Gor po cimru je hodila, Jaz sem pa pod oknom stal, Svetle solze je točila, Jaz sem pa slovo jemal. So mi druge dečle djale : 10 Kaj da jo tako ljubiš ti? Saj ni roža celega sveta, Taka se še lehko dobi. Take dečle ni pod solncem, Gor nad solncem tudi kar, 15 Taka je bila moja dečva, Moja dečva cartana! 1933 - (Iz Dutovljan.) Petelinček lepo poje Na zelenmo travniko, Ljubca se razveseluje Nad rudečo gartrožo. 5 Kaj si misliš, kaj si rajtaš, De si ljubca celi svet? Ozri se okoli sebe, Kolko lepših je deklet! Nikjer nisem tako vesel, kakor pri njej. 1934 - (Iz Doba.) Per glažki vinca med družbo Sim jest prav rad vesel; K mi pa ljubca v misu bo, Se je vesele snel. 5 Dokler ne pridem spet do nje, Žile za njo vse gore; Jest nisim nkol’ tako vesel, Kakor k per njej sedim. Dostkrat sim jo vesel objev, 10 Kader naroč’ sedim per nji, Oh de b’ že cajt bil skorej ta, Kterga serčno želva. K bo v cirkvi naj beseda ja Na večno zvezala: 15 Dokler naj smert ločila bo, Bom ljubil tebe le samo! 1932. Zapisovavca neznanega. — Is Scheiniggovih NPKS. str. 6 , 7. 1933. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. 1934. Zapisal Mih. Kastelec. — Iz njegoi.ega rokopisa, hranjenega 1 njegovi ostalini. Da bi bila res narodna? 408 II. Pesmi zaljubljene 1935, 1936, 1937. Štajerko hočem vzeti! 1935 - (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Jaz sem fantič mlad, Oženil bi se rad, Pa si hočem no lušno Zauber dekle zbrat. 5 Če je v ti fari ni, Saj se še druz dobi, Saj jih silno dost Na svet živi! Jaz nočem Korošic, 10 Pa tudi ne Kranjic; Jaz hočem Štajerko, Da mi poda roko: Ma bistro glavico, Je dobrega serca, 15 Pa tudi močno pridno Delat zna! 1936. (Iz Gorenjih Radovelj.) Nesam ži pramlat, Pojdem skoraj zvat: Ena lepo luštno dekle očem zbrat. Če je u fari nej, 5 Sej se se drog dobi, Silno jeh zadost na svet živi. Nočem Korašic, Nočem Hravatic, Ka bi mele žakle sribra jen petič; 10 Ampak Štajerko, Roko mi poda, Dobro delat, molet, pisat zna. Jest tud pisat znam, Jen tud beram sam, 15 Flos navržem pa ga po Sau pelam. Na dolenjsko plat Vince gre povsod, Men mora zadost dobička astat! Dekle, ne želoj praveč, 20 Toji ledek stan je preč: Dekle, ne želuj tulkajn ti zdeji preveč! Se ti moja boš, Jest tuj zakonski moš, S tem pavem, de ti cofrigna boš! Ženil se bom, pa ne v tem kraju. 1937 - (Iz Goleka.) Fantje mi vriskajo, Solnce mi doli gre Tičice pojejo; Tam za gorč. 1935. Zapisala Mar. Stoklas. — Iz njene zbirke. 1936. Zapisal Jožef Androjna. — Iz njegovega rokopisa X. str. 32 — 33, v Poznikovi zbirki. I 937 - Zapisal Ivan Antončič. — Iz »Ljubij. Zvona « i88j, str. 287. Zložena je iz več pesmi. 409 II. Pesmi zaljubljene 1938, 1939. 5 Kupil bom flintico, Flintico srebrno ; Tičce postrelil bom, Ženil se bom. Če se pa ženil bom, 10 S tega se kraja bom Tja na hrovaško stran Dečve bom zbral! »Kaj mi jo branite, Srce mi žalite ? 15 Ta je za me, Za moje srce. Njej tudi branite, Srce jej žalite, Pa njeno sred 20 Le bije za me.« Očka jo kregajo, Mamka jo tepejo, Ljubca ne mara nič, Poje ko tič. 25 Jej kupil bom rutico, Rutico židano, Da si bo brisala Svoje solze. Kupil bom rinčico, 30 Rinčico zl&čeno, Da se bo troštala Ljubica ž njo. Ptičice pojejp, Fanti gor stajajQ, Solnce mi gori grp Tam za goroj. 1938. (Iz Frama.) Če se pa ženil bpm, 10 Saj sp na t’ kraj ne bpm; Gor na Korpško Za sivoj Dravoj. 5 Pukšo si kupil bpm, Ptice postrelil bpm, Ptice predaval bpm, Ženil sp bpm. Na Koroškem sp luštne dekle, Da bi Štajarci vedli za nje, 15 BI konjičke naprpgli, Pelali po nje! 1939 - (Iz Zagorja za Savo.) Oh ja! Puško jaz kupu bom, 5 Če se glih Ženu bom, Tičke postrelov bom, Sej se v tem kraj ne bom, Tičke prodajov bom, Sej se na koroško stran, Uženu se bom! Za bistro vodo! 1938. Zapisal Oroslav Caf; peli Uršula Kotnik in Gertr. Falantan. Iz CO. I. 101. *939- Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III., s/r. 18. 410 II. Pesmi zaljubljene 1940, 1941, 1942, 1943. I94O. (Kranjska.) Tički mi pojejo, Fantje mi vriskajo, Solnce mi gori gre Izza gore. Kdor če dekle štemat, Mora dat’ prstan zlat. Jaz sem ti en’ga dal, Sem 'pri nji spal. Jaz se oženil bom, 10 Pa se v tem kraj ne bom: Dol’ na dolenjski stran’ Dekle poznam! Možite me, ko bom visoka kot konoplja. I 94 I - (Iz Vrbovca.) Cveti, cveti, šipek jagoda! Dok vam nebum tenka, Nedajte me, majka, zagoda, visoka. Kaj je jedna vrtna konopla! ,,Zakaj se ti, dečva, ne udaš?“ 1942. (Koroška.) Zakaj se ti, dečva, ne udaš, Vsako leto tri verberje maš ? 5 »Jaz se ne bom udava, 1943- (Ziljska.) Zakaj se ti, dečwa, ne udaš? »Jaz se ne bom udawa, Wsako leto tri werberje maš! Bom ledik ostawa, Ki na lepega lubega mam! Bom ledig ostava, Ker lepega pubiča mam, Ker lepega pfibiča mam ! 1940 . Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke JI. / 5 . Pred vsakim verzom se poje juhej! 1941 . Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 60. 1942 . ZapisalM.. Maj a r (?) — Iz Kuhačeve zbirke III. št. 1135, kjer je tudi y> veles tara«, melodija. 1943 - Zapisal St. Vraz. - Iz VO. XVI. C. 2. II. Pesmi zaljubljene 1944, 1945, 1946, 1947. 411 I944. (Ziljska.) Zakaj se, dečva, ne udaš, »Jaz se ne bom udava, Vsako lieto tri verberje maš? Ki ’na liepega lubega mam ! Ne more se odločiti za nobeno. 1945 - (Z Grahova na Tolminskem.) Meni se je za oženit, Mi ni za tako bit: Mater imam že staro, Oče mi je že vmrl. 5 Že več ko tisuč let Tri ljubce mi ponujajo, Ne vem, katero vzet’. Ta prva je lepa bila, Pa rada v senc’ leži; 10 Ta druga je rudeča, Pa rada vince pije; Ta treta je grda, črna Pa veliko doto ’ma. Oče mu svetuje, naj se ženi. 1946. (Iz Gribelj v Belih Kranjcih.) Moj oče so mi rekli: »Oženi se, moj sin, T’ bom kajžico naredil Z orehovih lupin!« 5 »»Kako se bom oženil, K’ nobena za me ni! Oj če si vzamem staro, Za nobeno delo ni ; Če si vzemem mlado, 10 M’ jo drugi kradejo, Če si vzamem vdovo, Je zmirom žalostna! Vendar se bom ženil: To mlado si bom 'zbral, 15 To mlado 'mam najrajši, Je zmirom vesela. Za mizo bo sedela, Mi lepe pesmi pela, Mi lepe pesmi pela 20 In tudi ja tako !«« 1947. (Iz podjunske doline.) Oče so mi rekli: No hišco ti bom spuvov »Oženi se, moj sin! Z orehovih lušin !« 1944 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 3 °'- J 945. Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega rokopisa A, št. XXX. 1946 . Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Nastopne pesmi so prav za prav satirične; uvrščene so sem zavoljo enakega začetka: večinoma je v njih prešel metrum v poskočne. 1947 . Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke str. /5. 412 II. Pesmi zaljubljene 1948, 1949, 1950. 5 »»Kak se bom oženiv, Ko obena za me ni: Če vzamem eno velko, Bon lojtro nucav k njej; Če vzamem eno majhno, 10 Poljubit nimam kaj: Če vzamem eno tolsto, Me mrha zaduši; Če vzamem eno medvo, Ožulke dobim, 15 Če vzamem eno lepo, Mi jo tati vkradejo. Če vzamem eno borno, Me bo pa sram od nje! 1948. (Iz Borovljan.) Moj atej so djali: »Oženi se, moj sin, Tam gor na pvaninci Oženi se, moj sin!« 5 »»Kaku se bom Ženov, Ko nobene lubce ni, Tam gor na pvaninci Nobene lubce ni! Pa žagam, pa molam, 10 Pa lubim lubce tri: Tam gor na pvaninci Pa lubim lubce tri!«« 1949. (Iz Slov. Goric.) Oče so mi rekli: Oženi se, moj sin; Ta gori na planinci Oženi se, moj sin! 5 Hišo bom ti stava Z orehovih lipanj — Tam gori na planinci Z orehovih lipanj! Ženo bom ti sprava, 10 Da bit boš vsaki dan — Tam gori na planinci Ti bit boš vsaki dan! 1950. (Gorenjska.) Moj očka so mi rekli: »Ožen’ se, moj sm, T’ bom kajžco naredil Z orehov’h lupin«. 5 Moj oča so mi rekli: »Na štalco poj d spat!« Oh jest sem zastopil: »Pojd’ k ljubci vasvat! 1948. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 302. 1949. Zapisal J. Z. — Iz Slovenskega Gospodarja 1882. str. 757. 1950. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. št. 388. Konec spada k drugi poskoč?ii. II. Pesmi zaljubljene 1951, 1952, 1953, 1954. 413 I95I- (Gorenjska.) Moj očka so rekli: Bom kajž’co naredil »Ožen se, moj sin, Z orehov’h lupin!« I952- (Iz Jurščič pri Št. Petru.) Moj očka so rekli: Bom kajžco naredu »Ožen se, moj sin, Z orehov’h lupin!« 1953 - (Kranjska.) Moj očka pa pravi: Sej druzga ne manka, »Ožen se, ti sin! Še hlače ti strim!« Slabo se ti bo godilo, če me vzameš. 1954 - (Iz podjunske doline.) Jaz 'mam 'no hiš’co, ki strehe ka nema, Ko gorta pogledam, se moram smejat. Micka moja, le oženiva se, Prav lepo življenje b’ma 'meva oba! 5 Jaz 'mam 'no hiš’co, ki oken ka nema, Ko venta pogledam, se moram kozlat. Micka moja, le oženiva se, Prav lepo življenje b’ma 'meva oba! Jaz 'mam en omar, da noter ni kruha; 10 Je le 'na muha, od gladu vsa suha. Micka moja, le oženiva se, Prav lepo življenje b’ma 'meva oba! 1951. Zapisal M. Zupan. — Iz NB. 5 /. 1952. Zapisal H. S e var; pel Jož. Šajn. — h Sevarjeve zbirke I., str. 20. 1953. Neznanega zapisovavca. — IzVO. III d. 189. Vraz jo je prepisal tudi 7’ VO. XV///. 661 j brez premembe. x 954- Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke, str. 1. 414 II. Pesmi zaljubljene 1955, 1956. le sedem, precej zaspim .“ 1955 - (Kranjska.) Oh spremišljujem noč noj dan Leth moj preljubi ledik stan. Snoč sem ljubi pošto dao, De bom od nje slovo jemao. 5 Ljubca je pošto zvedela Noj se je milo jokala. »Oh sedi, sedi, kaj boš stao, Kaj boš stoje slovo jemao?« Če le sedem, precej zaspim, 10 Dekliško vahto zamudim: Na sred ceste stoji piket, Kdo je vstan’ branit deklet? i 95 6 - (Kranjska.) Snoč sim ljubici poročil, De bom drčvi slovo jemdl; Petelinček lepo p6je, De 'mam k’ ljubci iti po slovo. 5 »Kaj boš ti slovo jemal, Saj nisi druge ljube zbral?« »»Zakaj b’ slovesa ne jemdl, K’ sim ž 6 drugo ljubo zbral?« « »Le sim, le sim, kaj boš stdl, 10 Kaj boš stoječ slovo jemal?« » » Če se vležem, prčc’ zaspim, Dekliško strdžo zamudim!«« Sklenila je bčle rokč, Točila je merzle solze: 15 »Oh žalostno sercč, Ki mi zdaj pojde ’z dežele!« »Taki fant nič ne veljd, Ki vsako lajdro rad ima, Stoji stražo dvakrat gerd.« 20 »»Kd6 m’ bo branilk’ mojim’ deklet’ ? Sijaj, sijaj, lunica, De me pozna ljubica! Sijaj, lunica, al nehaj, Ljubica me dobro pozna! 25 Prišel sem pod oknice, Poterkal na oknice. »Odpri, ljubica, oknice, Ti 'mam nekaj povedati!« »Nisim vdjena vstajati, 30 Se ne s fantmi zgovarjati!« »»Taka dekle nič ne veljd, Ki vsakimu fantu odgovora ne da!« « Petelinček je lepo pel, Ljubčik ljubico lepo objel: 35 »»Ti si m6ja, jez sim tvoj Se zaročil bom s teboj !«« 1955. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 2. 1956. Zapisovavca neznanega. — Iz SPKN. III. 88 — 8g. Pesem je pač zlože 7 ia iz več pesmi, tako da spadajo verzi /7 —32 pač drugam ; tudi je v na¬ tisku SPKN. več napačnih poudarkov (povedati, vstajati). II. Pesmi zaljubljene 1957, 1958, 1959. 415 Če si jezna name, odpusti mi. A. 1957 - (Iz Kanala Dober večer ti voščim, Oj ljubca, al že spiš? In prav lepo te prosim, Da mi vse odpustiš. 5 Prišel sem ti v zamero, In ti me zdaj čertiš; Al vendar imam vero, Da mi vse odpustiš. »Okoli le se vlačiš 10 Preljube vse noči, Pri druzih le se pačiš, Pri meni redko si. Goriškem.) Oh, proč se mi poberi, Goljufarski ti teč; 15 Ne ver’jem tvoji veri, Poznam te kar nič več!« Oj ljuba, saj verjemi, Da tebe li štimam; Pa v milost spet me vzemi, 20 Življenje za te dam. »Oh, ljubi, zdrav mi bodi, Podaj ročico sem. Pa k drugim več ne hodi, Jaz tebi zvesta bom.« 1958. (Goriška.) Dobro jutro ti voščim, Oj ljubca, al še spiš? In prav lepo te prosim, Da vse mi odpustiš! * 5 Prišel sem ti v zamero, In ti meni ne odgovoriš, Al vendar imam vero, Da vse mi odpustiš. »Oh proč se mi poberi, 10 Goljufivi taki ptič, Ne verjamem tvoji veri, Poberi se od mene preč!« Oj ljubica, mi verjemi, Da tebe še štemam, 15 Pa prosim, spet me vzemi, Življenje zate dam! Če si jezna name 195 (Pri Novi Moja drumelca je razdrum- ljena, Ker mi noče več zapeti, Moja ljubica je razžaljena, Ker mi noče več odpreti. 1957. Zapisal Jos. Kocijančič. - je z melodijo tudi Knhač II. št. 500 . 1958. Zapisal Flor. Batistič. — 1959. Zapisal Jož. Zehel. — Iz odpusti mi. B. 9 - Štifti.) 5 Jaz pa drumelco popravil bom, Da mi bo še enkrat zapela, In ljubico nagovoril bom, Da mi bo še enkrat odprla. - Iz njegove zbirke II. Ponatisnil jo Iz Cejanove zbirke V. 8. ijegovega rokopisa. 416 II. Pesmi zaljubljene 1960, 1961. Če si jezna name, le odpusti mi, 10 Saj veš, da v sovraštvu ne smeva živeti, Smrt gvišna je, večnost dolga je, Ker bomo mogli vsi umreti. 1960. (Iz Borovljan.) Drumlica moj d Je že struplana, Saj mi knoče več zapoti; Ljubica moja 5 Je na me jezna, Mi tudi knoče več odprieti. »Al si jezna na me, Pa pusti ti mene, V fajnčofti kna smie životi: 10 Ura skrita je, Smrt pa hvišna je, Saj dro vieš, da boš mohva vmrieti.« »»Na vsuečah horah, Zalienah travenčah, 15 Tam si, šocoj, mi oblubov : Saj ti na svietu Sreče nča boš mov, Al boš ti drhače stuerov. Ti kna juckoj več, 20 Ti nča spievloj več, Saj nčisi več moj šocoj.«« »Jas koj juckov bom, Jas še spievlov bom, Bom daklete horoj klicovL Če te glava boli, jaz ti dam zdravja. A. 1961. (Iz Cerovca.) Da sem še ledik fantič bia, Sem hoda sploh k dekleti, Tovarša sem si soboj vzea, Sem nešta sam hoditi. 5 »Dobro večer, dekle mojo! Al spiš, ali si zbujeno? Al spiš, al si zbujeno, Al druzga fanta pri-seb maš?« »»Jaz nemam fanta druzega, 10 Temoč sem dekle samo.«« »Če si, ti dekle, zdaj samo, Te boš nama odprlo.« » »Če sem jaz dekle ravn samo, Pa nem vama odprla: 15 Jaz pa vama ne odprem, Da glavica me boli.«« »Če tebe glavica boli, Midva vraštvo nosima, Midva vraštvo nosima, 20 Kaj tebe ozdravima. Kaj si ti, dekle, žalostno ? Jaz pa sem sploh veseli; Tisti den sem ba žalosten, Da so me k vojski vzeli.« 25 »»Jaz pa sem jako žalostna, Če si ti ravn veseli: Da boš ti, fant, na vojno ša, To je moja bolezen.«« 1960. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 266. — 267 . 1961. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. U. 27 (133). II. Pesmi zaljubljene 1962, 1963. 417 ' 1962. (Iz Gorenje Štirje fantje po polji gredo, Lepo žvižgajo nuj pojo, Enuj se pogovarjaju, Kam dreve poj dej u: 5 Doli u vas vsaki gredo, Iskat ljubico vsaki sojo. Dol na sred vasi kir prideju, Prav luštno zavriščeju. Pod okence ko prideju. 10 Pokličeju ljubicu, De bo gore ustala Enu antreh dala. »Jest ne morem gore ustat’, Tudi ne tebe antreh dat’: 15 Ker me buli glava, De ne bom več zdrava!« Vrtojbe.) Ako tebe glava buli, Pridi k mene o punoči, Jest imM recnijo 20 Preljubeznjivo.« »Ako ti recnijo imaš, Zagvišno pomagat’ znaš: To mi je za zdravje, To mi je za zdravje.!« — 25 Jenga sinka imamo, Skuptj ga zazibamo, Še dokler smo mlada, Ga imamo rada. — Barčica začela plavati, 30 Ljubica začela jokati: »Ljubica, ne joči več, Ker boš mlela druzih fantov več!« »»O zakaj bi se ne jokala, Ker velikokrat smo vkop spala! 1963. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Stopimo na lindico. Bom videl mojo ljubico: Mi bo gore vstala, Mene antreh dala. 5 »Jaz ne morem gore vstat, Tudi ne tebe antreh dat, Kjer me buli glava, Kjer ne bom več zdrava!« »»Če tebe glava buli, 10 Pridi k mene o punoči; Jaz imam recnijo Preljubeznivo! «« »Če jo ti res imaš, Zagvišno pomagat znaš: 15 To mi je za zdravje, To mi je za zdravje!« - ig62. Zapisal J. Cejan; pravil Matež Cjanov (Filipič); vel ni hotel po¬ vedati., češ, da ni za zapisovavca. Konec spada k drugi pesmi. Jz < e/anore zbirke III. 8. ,, 1963. Zapisal J. Cejan: pravil Andrej Čučic. — Iz Cejanove zbukc Jt. 34 ; v štirivrstičnih strofah se zadnja dva verza ponavljata. 27 418 II. Pesmi zaljubljene 1964, 1965. Jenga sinka imamo. Jen skupaj ga zazibamo. Se dokler smo mladi, 20 Ga imamo radi; Ker bomo ratali stari, Nas bodo v ret cabali. 1964. (Iz Pliskavice.) Jaz pojdem drevi v vas Za ’n lušen, kratek čas: K moj’mu dekleti. Ki jo hočem vzeti. 5 Bodem šel pod lindico, Bom zaklical ljubico: »Ali boš gori vstala, Meni antverh dala?« »»Jaz ne bom gori vstala, xo Jaz ne bom gori vstala, Ker me boli glava, Ker me boli glava!«« »Če te glž.v’ca boli. Pridem k’ teb’ o polnoči, 15 Ti bom dal arcnije Preljubeznive. — Z Bogom, z Bogom, ljubca ti, Z Bogom, z Bogom, ljubca ti, Jaz se bom podal v žold, 20 V ta ljubljanski ragament: V ta ljubljanski ragament, V ta ljubljanski ragament, V to kasarno, V to belo kambro. 25 Tam b’mo šelcirali, Druge ljub’ce zbirali, Ti boš doma ostala. Sinka zibdla.« »»Ljubi, počakaj me, 30 Ljubi, počakaj me, Se bova špazg&la, Sinka zibala!«« Če te glava boli, jaz ti dam zdravja. B. 1965. (Kranjska.) Jaz sem hodiu k ljubci v vas Ke gor ta trejka vas, Da me boli glava, Ne bo mi več zdrava! 5 »Če te glava boli, Pridi k meni v pounoči, Jaz boum dala zdravje, Pri nadriah zglavje. Če te pak serdce boli, 10 Pridi k meni vsak’ noči, Dala boum t’ arcnije Od vsih ljubeznije!« 1964. Zapisal Lovro Žvab; povedal Anton Žerjal. — Iz Žvabove zbirke. 1965. Zapisal Ivan Kukulj evič-Sakcinski. Iz Vrazovega prepisa v VO. VI. 21, kjer je v 7'. 8. za nadriah sprva napisano ziskah. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XV. 27 s temi premembami, ne glede na naglasna zna¬ menja: 1 hodo k lubci — 2] Tje gor u t. v. — 3] Ah, boli me g. — 4 bo — 6 men’ o — 7 bom — 8 nedriah — 9 srce — 10 k men vsake — 11] Bom dala ti arcnije. II. Pesmi zaljubljene 1966, 1967, 1968. 419 Devojka in trije zdravniki. 1966. (Iz Vrbovca.) Jel je vila, jeli moja mila? Zob ju boli, od boli se vije. Nit je vila, nit je moja mila, Več je ono devojčica mlada: 5 K nje so došli tri doktori mladi, Jeden vadi, drugi lice gladi, Trejti pazi, da tko ne dolazi. Tovariš bo bolezen spoznaval, jaz jo ozdravljal. 1967. (Iz Podgorjan.) Še le noč storila se, Sem stopil na gorico, Sem slišal poba drugega, Ki je mojo dečvo klical. 5 Jaz sem sam pri sebi djal: Jaz bom to dečvo skušal, - Al’ si bo drugega držala, Jo bom pa jaz zapustil. Sem komaj malu po vrtu šel, 30 Sem pa že slišal duri: Duri so se odpirale, Tantre je bil že drugi. »Dečva, dečva, dečva moja, Al spiš bel si zbujena? 15 Ali imaš tantre drugega, Da se ne mevdaš nama?« »»Jaz nimam poba drugega, To hočem zapriseči, Boli, boli me glavica, 20 Bom morala kmalu vmreti.«« »Midva sva pa dva arcata, Te hočeva ozdraviti: 25 Španič bo tam zraven stal, Spoznavljal bo bolezen, Jaz bodem pa ozdravljal te, Ozdravim te gvišno resen.« Ne za zdravila, za svete maše daj! ig68. (Iz Dobrunj.) Očka, mamca so mi umčrli, Pa me je dekle želelo. Jest sim za pogrebam šel, K nji sem šel o polnoči. 1966. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih AČA P.I. 4 J 48. 1967. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih iv/Ao. 45- 40. 1968. Neznanega zapisovavca ( Kastelca?) (12. avg. 1838). — Iz ostaline M. Kastelca. Pri verzu 7. in 8. je pripisano, da se ponavljata. 27 420 II. Pesmi zaljubljene 1969, 1970. 5 »Ko b’ se znesle opoteke, Opoteke malane, De bi ble notri arcnije, De b’ moje dekle zdrava bla, Bi tel špendati lepe tolarje!« 10 Dekle je to zaslišala, Je z glavo odmajala: »Ko bi imel dati ti za arcnije, Le za svete maše džij, De bojo meni pomagdle 15 Moji duši pred v svet rhj!« Dostikrat sim jest teb vošil, Moje. dekle lahko noč, Posemal ti bom pa vošil: Bog ti daj nebeško luč: 20 De b’ tebi ino meni Svetila bo za vselej! De bi mi tako živeli, De bi prišli v sveti rhj : O Jezus ino Marija, 25 Tebe pros’mo, nam ga daj! Na zemlji se ne bova več videla! 1969. (Iz Št. Pavla v savinjski dolini.) Vse je veselo na svet, Jaz bom pa mogu umret, Z žalostnim srcam Zapustit ta svet. 5 VLjubljanco jaz rajžav bom, Dom pa zapustiu bom, Dekletu pa pisau En cegelček bom. Bo cegelček brala, 10 Se milo jokala, Tekle ji bojo Po lici souze. Dekle, ne jokaj neč, Vidla ne boš me več: 15 Le prosi zame Boga, Da b’ se v nebesih vidla oba. Od rožic jemlje slovo, ker bo umrla. 1970. (Od Sv. Jurij; Dobro večer, dekle moje, Dobro večer ti Bog daj! Dobro večer bi ti vošil, Pa bo skoro beli dan. 5 Kaj pa delaš tu na vrtu, Kaj na vrtu tu stojiš? na Ščavnici.) Če mi drobne rožce pleješ, Al mi trgaš rožmarin? »Jaz ne plejem drobnih rožic 10 In ne trgam rožmarin: Jaz od rožic slovo jemlem, Ktere zapustila bom.« 1969. Zapisal Anton Potočnik. — Iz njeg 07 >ega rokopisa. 1970. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Vrbnjak. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. Primerjaj zgoraj št. 1491 in 1492. II. Pesmi zaljubljene 1971, 1972. 421 Kaj mi misliš, kaj govoriš, Kak pa bo za te enkrat? 15 Kak pa bo za tvojo dušo, Kadar bo pred sodbo šla? Oh liiblene ve dekleta, Rožic ne zapiišajte! Rožce bodo vas spremlale 20 Gor k očetu v sveti raj! Ako nečeš z mano govoriti, umrem. 1971. (Od Varaždina.) Vtiča moja, vtiča, bela golobica, Zakaj sem te hranil, veliko nahranil, Pa si ne ti moja nit mega pajdaša? Braci i pajdaši, govorite ljubi, 5 Kaj se bode ljuba z menom spominjala. Ako ljuba neče z menom govoriti, Anda vidim tožen, da bom moral vmreti. Dojdi, mila, dojdi do mojega grada, Te bodo gledala jelenska gospoda, 10 Jelenska gospoda z jelenskoga grada, Z jelenskoga grada Jelačiča bana. Pokopat te dam kraj stezice, ki sem hodil po nji v vas. A. 1972 . (Kranjska.) 15 Na tisto stezico, K’ sim hodil k teb’ v vas. Dekleta sim ljubil Bog&tih ljudi, Sim ljubit’ jo začel, Zapustil jo bom. 5 Kdo vzrok je tega, Ko žlahta mojži? »O pobič ti, ti! Ti kajžarski sin!« Če kajžask’ sim sin, xo Podaj mi roko, Podaj mi roko, Mojo rinko zlato! Če vmčrjem, takrat Pokopat’ me daj, Pokopat te dam, Kropit’ te ne dam, Kropile te bodo 20 M’je gorke solze. Tožile te bodo M’jč bele noge, K’ so k tebi hodile, Kar nihče ne ve. 25 Tožile te bodo M’je bele roke, K’ so te objemale, Kar nihče ne vč. 1971 . Zapisal Matija Valjavec. - Iz njegovih » Narodnih pripovjesti « str. 298. Melodijo ima Kuhač II. št. 582. 1972 . Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 69 ji. 422 II. Pesmi zaljubljene 1973, 1974. Tožile te bodo 30 Rudeče usta, K’ so tebe kušvale, De nihče ne ve. Tožile te bodo M’je Černe oči, 35 K’ so s tabo prečule Toljk’ tavžent noči. Koljk’ nisem noči Nič stisnil oči Zavoljo ljubezni, 40 K’ bi radi skup bil Tožilo te bdde M’je drobno serce, K’ je tebe ljubilo, De nihče ne vč! Pokopat te dam kraj stezice, ki sem hodil po nji v vas. B. 1973 - (Kranjska.) Fantiči, dekliči, Vasvajte vso noč, Kmal bo čas tukej, Ki poidemo proč. 5 Če mene dobijo, Se nič ne bojim, V Ljubljanco si pridem, Kjer drugo dobim. »Oj ljubčik, ne boj se, 10 Če boš glih soldat, Le misli na ljubco In mej jo vsel rad.« Če bodem soldat, Saj ne bodem sam rad, 15 Bom zavolj svoje ljubce, Ki imam jo rad. »Ne hodi moj ljubček, Ostani domh, Da zate ne vmerjem 20 Ja ljubca tvoja.« Če vmerješ za-me, Pokopa te bom Na tiste stezice, Ki se ide na dom. 1974. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Fantiči, beriči, Ne norujte celo noč, Ljubljanski beriči Še vlovijo vas! 5 Če vlovijo vas, Tud zvežejo vas, U to mesto ljubljansko Popeljejo vas. Če bodem soldat, 10 Ne bodem šel rad: Zavoljo ljobce moje, Kjer je zauber dekle. »Če nisem zauber dekle, Pa sem lepih ljudij, 15 Tudi ti si en fantič, Od nega žajglarja sin.« 1973. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 48. 2 —7. 1974. Zapisal J. Cejan; pravil Andrej Cučič. — Iz Cejanove zbirke II. 36. II. Pesmi zaljubljene 1975, 1976. 423 »O če nisem za te, Pa le daj mi slovo, Pa le daj mi slovo, 20 Noj mojo rinko zlato!«« »Jaz bi ti dala slovo, Ko bi ljubezni ne blo, Ko bi ljubezni ne blo, Jaz bi ti dala slovo!« 25 »»Ti ljubca boš umrla, Pokopat te dam, Pokopat te dam Na ta žegnani stran! Pokopale te bojo 30 Moje bele roke, Pokropile te bojo Moje frišne solze! Koliko tavžent ljudi, Ki u črni zemlji leži 35 Zavoljo ljubezni, Ker bi radi vkop bli! Un z groba bojo zrasle. Tri rožce plave: Kaj bom z rožci začel, 40 Ne bom nikdar vesel!«« »Bo rožce podešal, Tri rožce plave: Se boš zmislu na me In na moje solze!«« 1975 - (Iz Gorenje Vrtojbe.) Fantiči, beriči, Ne norujte celo noč, Ljubljanski beriči Še vlovijo vas! 5 Če vlovijo vas, Tudi zvežejo vas, U to mesto ljubljansko Popeljejo vas! Ce ti, dekle, boš umrla, 10 Pokopat te dam, Pokopat te dam Na ta žegnani stran! Pokopale te bojo Moje bele roke, Bog daj, Bog daj svetlo noč, Mojmu konjiču medvedjo moč, Ker bo me nošo celo noč: 15 Pokropile te bojo Moje frišne souze. Koliko taužent ljudi, Ki u črni zemlji leži Zavoljo ljubezni, 20 Kjer bi radi vkup bli! Uon z groba bodo zrasle Tri rožice plave; Kaj bom z rožci začev, Ne bom nikdar veseu! 25 Bom rožce podešau, Se bom zmislu na te, Jaz se bom zmislu na tebe In toje srde! Ljubici k smrti strežejo. 1976. (Kranjska.) Čez tri gore, čez tri vode, 5 Čez tri zelene travnike, Noter u to bejlo Lublanico! t975- Zapisal J. Cejan; pela J. Boštjančič. — Iz Cejanove zbirke III- ">■ 1976. Neznanega zapisovavca; ker je v kazalu Nil. (204) zapisoraeo zvezdico, s katero je sicer merjen Mat. Ravnikar Pozencan, ]< 424 II. Pesmi zaljubljene 1977, 1978. U celi Lublanci luči ni, 10 Al špilajo al kartajo, Per moji lubci gorijo tri. Al sladko vince pijejo? Kaj mi zaj tamkaj delajo: Ne špilajo, ne kartajo, Neti sladko vince pijejo: Moji lubci k smerti strežejo! ,,Bom šel na planinice.“ A. 1977. (Iz predvorske fare.) Jest pojdem čez gore, čez v’soče gore, Bom slišow zvoniti celjovšče zvone. Celjovšci zvonovi pa miwi pojo, Gvišni mojo dečwo h pogrebi neso. 5 Če nesejo res jo, nej le jo neso, Sej dowgi na bo, pa sam pejdem za njo. Zvoniti bom daw ji, kropiti pa ne, Kropile jo bojo sorvzice moje. Na vsdko krej groba mi rože cvide, 10 Na sredi na grobi j’ pa najni srce. Pa piištoba dva sta na srčdi srca. Je I ’m pa je A, to je dečwa moja! 1978. (Iz Cerkna.) Bom šou na planinca, Wisoke gcore, Sim slišau zwoniti Celeuske zwome. 5 Celeuski z;. fjepi * pesmijo »Moj ljubi prštapa«. Vraz jo je prepisa * 1 vnovič v V ■ D 9 da predrugačbami: 1 kupa - 5 Lhblani - 9 Lublansk. -izlnbco^ ^ je] jo je da — 16] Tega nišče ne ve. Drugi Videov p p J . ^ (em . razlikuje se od ravnokar navedenega, ne glede na nag < ~ .. , p 0 j e j 0 - 1 pa bom] pan - 1 kupa - 6 bon - 9 Liblanski - 10 zvonijoj 1 j 12 liibco — 15 sem] sen ja — 16 loga. , . • 1984. Zapisal Janko Barle. - Iz njegovega rokopisa. 428 II. Pesmi zaljubljene 1985, 1986. Nesreča jo je zadela daleč od mene. 1985-. (Iz Goričan v Medžimurju.) Hranio sam si vtico, črno lastavico, Vu ti črni gori na kiti borovi. Lečke sam si lecao, pisane krletke, . Vu nje sam nametao sake fele Žitka, 5 Vu nje sam si vlovio sake fele vtico, Samo nišam mogeo črno lastavico. Ona j’ odletela vu latinsko zemljo, Tam so jo vlovili mladi Latinčani; Njoj so mi skopali njene črne oči, 10 Njoj so obrezali njeno sivo perje! »Oči, moje oči! što me vodio bode? Perje, moje perje! što me nosio bode?« Moj ljubi jako trdno spava. 1986. (Iz Zbelave v var. žup.) »Nevestica mlada, kaj mi tebi fali, Kaj mi tebi fali, kaj se tužno deržiš? Kaj se tužno deržiš, rečke ne govoriš? . Jali mi je tebi složčec preveliki? 5 Jali mi je tebi serpec premahaulčec ? Jali mi je tebe glava zabolela?« »»Nije meni nije složčec preveliki, Nije meni nije serpec premahaulčec, Nije mene nije glava zabolela; 10 Neg meni dohaja tuga žalost velka, Tuga žalost velka leto to deveto; Moj si mladi lubi jako terdno spava, Jako terdno spava vo cernoj zemlici, Jako terdno spava, rečke ne govori, 15 To je meni tuga, tuga velka žalost!«« 1985. Zapisal J. Bally; priobčil M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika 1864 str. 97. 1986. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 236. II. Pesmi zaljubljene 1987, 1988. 429 Žalostno življenje, ker je ljuba umrla. 1987. (Zagorska iz okolice sv. Križa.) Tiček, tiček, moj slaviček, Kej tak milo gučeš? »Kak jaz nebi milo gukal, Da sem dragu zgubil! 5 Ja si jesem z njoj poletel Su hustinu i plavinu, I na suho i sirovo Veki sem ž njoj sedel. Došel mi je jagar s puškoj, 10 Dragu je vustrelil: Desnu krelut razprestrla, Mislim, da bo verna Tam pri Bogu račun dala, Mislim, da bo žurna. 15 Ja sem vu veselju živel, Da sem dragu jimel; Da sem svoju dragu zgubil, Vu žalosti živem. Da sem svoju dragu jimel, 20 Pšeničku sem zobal; Kak sem svoju dragu zgubil, Suhi čižlek zobam. Da sem svoju dragu jimel, Hladnu sem pil vodu; 25 Kak sem svoju dragu zgubil, Kalnu pim vodiču.« V srce ti usadim lepe rožice tri. 1988. (Iz Ščavnice pri sv. Ani.). Spomni se, prelubo dekle, Kolkokrat sva skupaj bla: Zdaj je konec vsega tega, Več se nema videla. 5 Jaz vsadim na tvoje srce Lepe bele rože tri: Da ti bodo lepo rastle, Naj zamaka tvoja kri 1 Prva rožca bela lelja 10 Naj v mladosti ti cveti: Naj ti tvoje lice krasi, Glej, da mraz je ne vmori! Druga naj bo gatroža ti V tvoji sivi starosti: 15 Ko slovo boš svetu dala, Naj na grobu ti cveti 1 Tretja roža rdeči klinček Naj ti za pušelc bo: Ko ti angelj bo zatrobil, 20 Naj te sprejme gor v nebo! Zdaj si lepa ino mlada, Vsak te lubi, rad ima; Kdaj pa bodeš enkrat stara, Niše roke več ne da. 25 Kterga imaš zdaj za lub’ga, K strašni sodbi ga ne bo, Da bi tebe zagovoril: foj, kako za tebe bo! Tamkaj pred sodnikom stala, 30 Milo boš se jokala, Boš od straha trepetala, Ne na fanta mislila. 1987. Zapisal Ivan Kuku Ij evič-Sakcinski; —• Iz njegovih pesmi str. 224 — 225, kjer je k besedi slaviček v verzu 1. pristavljena opomnja: »Po svoj prilici moralo bi da je »golobiček« mesto »slaviček«. Beseda čizlek v v. 22 pa se razlaga »drobni vodeni pesak«. 1988. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. 38 — 40. 430 II. Pesmi zaljubljene 1989, 1990. Sen zapisal v svoje srce Tvoje ime in pa to: 35 Da si bila prva moja, To imaš zdaj za slovo! Prosim, spomni se na me, Ino reči zraven to: Lubi fantič tu počiva. 40 Ki me lubil je zvesto! 1989. (Štajerska.) Spomni se, oh luba moja, Kolkokrat srna skupaj bla, Zdaj je konec vsega tega, Več se ne bova videla. 5 Jaz bom vsadil v tvoje serce Lepe bele rožce tri: Da ti bojo bistro rastle, Naj njih zmaka tvoja kri. Perva roža, lilija bela, 10 Naj v mladosti ti cveti, Naj ti tvoje sei'ce čira, Glej, da mraz je ne umori! Druga rožca katroža bela Tvoje sive starosti; 15 Kedaj boš od sveta slovo vzela, Naj na grobu ti cveti. Tretja roža nagelnc beli, Ta ti naj za pušelc bo, Kedar angel bo zatrobil 20 In te peljal gor v nebo. Zdaj podaj mi roko svojo In ne bodi jezna več: Jaz podam ti serce svoje, Zdaj ljubezen je že preč. 25 Zdaj si lepa ino mlada, Vsak te ljubi ino rad ima, Kadar boš pa enkrat stara, Ti še roke ne poda. K ojstri sodbi ga ne bo, 30 Da bi tebe zagovarjal, Oj kaj še pa za tebe bo, Ce tvoja lubega ne bo! Tam boš pred sodnikom stala. Se boš premilo jokala, 35 Od straha boš trepetala, Ne več na fanta mislila. Sem zapisal v svoje serce Tvoje lepo si ime, Da si bila perva moja, 40 Zdaj pa je ljubezen preč. Vošim ti, oh ljuba moja, Kam boš šla in kjer da boš, Da bi srečno ino zdrava Lepo si prepevala. 45 Srečno, srečno, ljuba moja, To je najno zdaj slovo: Ker imaš ti druge rada, Naj le drugi fant tvoj bo! 1990. (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) Spomni se, o liibo dekle, Zdaj je konec vsega tega, Kolkokrat sma vkiiper bla: Nema več se liibila. ig8g. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke A. Kovačiča. iggo. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. II. Pesmi zaljubljene 1991, 1992. 431 5 Jaz vsadim ti v srce tvojo Lepe bele rožce tri; Da ti bojo bistro rasle, Naj jih zmače tvoja kri. Prva rožca, lilja bela. 10 Naj v mladosti ti cveti, Naj ti tvojo lice čira, Glej, da mraz je ne umori! Druga, gatroža rudeča, Tvoji sivi starosti, 15 Gda boš slovo od sveta vzela, Naj na grobi ti cveti! Tretja najglček je beli, Naj za pušelček ti bo, Ko ti angel bo zatrobil 20 Gor v nebo te naj spremlja! Zdaj ti toto pesem sklenen, In ljubezen vsa je proč: Še te kušnen in objamen Zadnjokrat te za slovo. 1991. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Oh premisli, lubo dekle, Kolkokrat sma skupaj bla, Zdaj je konec vsega tega, Več se nemo lubila. 5 V tvoje srce sem zasadil Lepe žlahtne rože tri, Ki ti bojo bistro rastle, Zmagovale tvojo kri. Prva rožca bela lelja 10 Tvoje je nedolžnosti, Naj ti tvoje lice čira, Zima, mraz je ne vmori! Druga rožca rudeči najgel Tebi naj za pušelc bo, 15 Kadar angel bo zatrobil, Naj te pelja gor v nebo. Tretja rožca rudeči gatrož Tvojej sivi starosti, Gda boš s sveta slovo vzela, 20 Naj na grobu ti cveti. Zdaj si lušna ino mlada, Vsaki še te rad ima, Gda boš enkrat stara baba, Noben ti roke ne poda. 25 Gda boš tam pred sodnikom stala, Boš se milo jokala, Boš od strahu trepeta, Nič na fanta mislila. Jeli nezvest in gori za drugo? 1992. (Goriška.) Ze noč se mrači, Ne bodo ga vidle Moj’ga pobča še nij, še nij; Več moje oči. 1991- Zapisal (prepisal) Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 1992. Zapisal Josip Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. št. 10., kjer l c tudi melodija. Zapis Mladičev se bistveno od tega ne loči in je najbrž na¬ rejen po njem z edino važnejšo predrugačbo: 1 noč] dan. 432 II. Pesmi zaljubljene 1993, 1994, 1995. 5 Ze luna sveti, Mojga pobča še nij, še nij; Kaj dela, kaj dela, Da toljko mudi? Danica blišči, 10 Pa ga vendar še nij, še nij; Znabiti nezvest je, Za drugo gori. Je mene zapustil, Pa si drugo zvolil, zvolil; 15 Naj srečen ostane, Dokler bode živ! 1993 - (Goriška.) Vže lunca mrači, Mojga fanta še ni. Kaj dela, kaj dela, Da se tak dolgo mudi? 5 Že dan se zori, Mojga fanta še ni. Kaj dela, kaj dela, Da se tak dolgo mudi ? Moj pušelc je frišen, 10 Moj fantič je gvišen, Moj prstan je zlat, Moj fantič soldat. 1994. (Od Se davno mrači, Mojga pobča še ni; Kaj dela, kaj dela, Da tol’ko mudi? 5 Snoč je bil, dav’ je šel, Drev’ pa bo spet prišel, Če ga pa drev’ ne bo, Vzel je slovo. Že lunca sveti, 10 Mojga pobča še ni, Bleda.) Znabiti nezvest je, Za drugo gori. Danica blišči, Pa ga vendar še ni; 15 Ne bodo ga vidle Več moje oči. Je mene zapustil, Je drugo dobil; Naj srečen ostane, 20 Dokler bode živ! 1995 - (Kropniška.) Se temno mrači, Ne bodo ga vid’le Moj’ga pub’ča več ni. Več moje oči. 1993. Zapisal Flor. Batistič. — Iz Cejanove zbirke V. 7. 1994. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. II. št. 18 (str. 32, 32), kjer je tudi melodija. Verzi 4—8 se ponavljajo za vsako strofo. I 995- Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 65— 66. II. Pesmi zaljubljene 1996, 1997, 1998, 1999. 433 1996. (Iz Žrelca.) Se že davno mrači. Ha ne bojo več vidale Mojha puabča nič ni, Moje oči. 1997. (Izpod Jepe.) Se že mrači, Ne bojo ga vidle Moj’ga ljub’ga še ni, Moje oči. Nič ne mara, če on umrje; izbere si druzega. 1998. Šocel bolan leži, Lubica za tu na ve, Oh. joh, kaj pa bo, Če umerje pred? 5 Če umerje, nej umerje! Saj bom študirala, Druzga bom zbirala, Da bi biu za me Inu za moje serce. Jest že za enga vem, 10 Pa ga lubit na smem: (Kranjska.) Ta je za me Inu za moje serce! Šocel, povej, povej, Meni ti uržah zdej, 15 De te neč k meni ni, K’ sama ležim. Uržah ti že povem, Druzga pa kej na vem, Mam ca me kregajo, 20 Uzet te na smem. Očitanje. A. 1999. (Kranjska.) Sim b’la lčpa rožica, Zdaj pa je svet zapustil me; Fantov 'rnela brez števila, Peresci vsi so zvenili. 1996. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 224. 1997. Zapisal jul. pl. Kleinmayr. — Iz njegove zbirke. 1998. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XXI. A. /7— 18, kjer je napisala pesem precej okorna roka v bohoričici, ne razločevaje s in z, & m ž: žtudirala,. shirala, sa, ležim, uršoh, uset. Vraz je prepisal pesem v VO. XVIII. 10 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 2 to ne vej — 5 vmerje 9 vejm — 10 smejm — 14 uržoh — 16] De te k tvoji ljubci ni — 17 Uržoh ... povejm — 18 vejm — 20 smejm. Konec pesmi spada pač drugam. 1999. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 73. 28 434 II. Pesmi zaljubljene 2000, 2001. »Če sim jedel, če sim pil, Z mislijo sim pri tebi bil; Mislil sim zmiraj na te, Zdaj pa pustit’ očem te. Če sim ležal, nisim spal, 10 Tebe sim si v zakon zbral; De bi le smert ne oduzela, Kar je ljubezin zvdzala! Sim pa mogil slišati, De me češ zapustiti: 15 Ah! kako mi je to hudo! Serce moje je bolno!« Če je bolno, naj le bo! Meni pa ni nič za to; Bil ti prav zaderžal se, 20 Bi bil ’mel zdravo serce! Očitanje B. 2000. (Kranjska.) Nocoj je pa ena svetla noč, Mesec mi sveti celo noč, Mesec mi sveti celo noč, Men’ pa zaspati ni moč. 5 »Kje ste s’noči, fantje, bdi, K’ je ur’ca bila polnoči, K’ je kamrica odprta b’la, B’la dekle sama je doma?« »»Mi smo vsi na vasi bdi, 10 Smo prav veselo pevali, Smo prav veselo pevali, Glasno smo ukali.«« Mene pa srce boli, Če me dekle zapusti; 15 Če me dekle zapusti, Nobenega uržaha ni. »Kaj ti bom uržah pravila In tvoje srce žalila! Ko b’ ti fantič prav ravnal, 20 Bi srceprav zagvišno imel! — Tebe ne vzamem, Sem rajši tako: Da me ledek uzamejo U črno zemljo « Očitanje. C. 2001. (Iz Mozirja.) »Jaz sem misliv, da si kaj, Da si drugih fantov fraj : Zdaj pa se zmirom s tim drugim verglaš, Mene pa za norca imaš.« 5 »»Saj ti si pozabil na me, Ti imaš drugo dekle; Pa saj tudi meni ni Za tvoje srce!«« »Ko bi jaz h tebi hotel prit’, 10 Od drugih fantov tepen bit': Ker sem pa slišal tak go¬ voriti, Da nočeš z enrno fantu kontent biti!« 2000. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 32. 2001. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke III. II. Pesmi zaljubljerie 2002, 2003, 2004. 435 »»Leži jih dobim jaz deset, Ko pa ti dve deklet: 15 Lepe si ne dobiš, Grde pa ne želiš.«« »Deklet je ži zadosti na svet, Ko bi jih hotel, na vsak prst pet, Pa ne želim jih tlek, 20 Ko si jih imela ti to let’!« »»Ti se zmirom bahaš, Kolko deklet imaš; Pa kamor se zaletiš, Tak obšit dobiš!«« 25 »Jaz pa ti le tak’ povem, Da nisem imel več ko dve: Treka ljub ca ti si bla. Imela si za norca me!« »»Nimam za norca te, 30 Tudi ne maram več za te; Nisem prestara že, Lehko še fanta dobim!«« »Dekle, ne bodi jezna na to, Ko sem te šimfov tak zlo: 35 Če se pa zviža, da je laž, Saj tudi še kaj veljaš!« »»Jaz sem jezna zato, Ko si me šimfav tak zlo; Ker pa veš, da je laž, 40 Zakaj mi pa mira ne daš?« « Očitanje. D. 2002. (Ziljska.) [Odlomek.] Liepa je krajnska dežiela, 5 »Koj boš ti mene z kwoštra Se liepša je zilska dalina. spra\vlow, Sem pbbič po njej pranga, Ki si me le * noter s P ra ' Moj* lubc^ z kvvoštra wow! « spravvlov. Očitanje E. 2003. (Iz Št. Jakoba.) Moja dočva je v rutiču tribva, Sva se pa spuv’ koj krihava, Jes sem pa senu obračov: Ko sem se c’kesnu koračov. 2004. (Iz Podkrnosa.) Moja dočva je projo prastirava, Meje pa zmiramkol kriehava, Jaz sem pa lečo obračov, Ko sem se c’počasno obračov. 2002. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. št. 7. Prim. št. 1318. 2003. Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 180. 2004. Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 181. 28* 436 II. Pesmi zaljubljene 2005, 2006, 2007. Nisi h ti toliko kriva, kolikor jaz? 2005. (Kranjska.) »Kol’k’ večerov nisem spala V moji nedolžnosti, Tol’k’ večerov poslušala Tol’k’ nečimurnih reči! 5 Tiho, tiho, ti nesrečni, Pravi kačji strup imaš! Ti s’ moje nesreče veden, Dobro zapeljat me znaš!« »»Kaj se boš ti tak’ kujala, 10 Al s’ kaj boljši kot smo mi, Tol’k večerov poslušala In sprašvala, kdo si ti? Me od sveta odvrač’vala: Svet je zame, jaz sem zanj!«« 2006. (Dolenjska.) »Ena roža spomladanska Le za en kratek čas cveti, Ko človek na temu svetu Le za en kratek čas živi.« 5 »»Pa kaj se boš tolkanj der- žala, Sej si glih taka kot smo mi: Celo noč per oknu stala, Si sprašvala, kdo smo mi!«« »Vi ponočni ponočvavci, 10 Ste prišli mi dušo krast: Hudobnemu duhu stejednaki, On vas ima pod svojo oblast!« ,,Najina ljubezen proti koncu gre.“ 2007. (Iz Št. Petra pri Rožeku.) »Dober večer, dekle, Al si že naspala se?« »»Jaz po volji nisem spala, Samo nate sem žinjala.«« 5 »Prosim samo to, dekle, Da ne misli več na me In na najino ljubezen, Ki že proti kraju gre!« Dekle pa po ganku pranga 10 S solzenimi očmi, Se nikoli več ne trošta Lepih, srečnih dni. 2005 . Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke III. 52. 2006 . Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke, str. 2. 2007 . Zapisal K. Pečnik. — Iz njegove knjige »Lehrbuch der sloveni- schen Sprache«, str. 128. II. Pesmi zaljubljene 2008, 2009, 2010, 2011. 437 2008. (Iz Podgorjan, Podkrnosa, Borovljan.) Dober večor, luba dakle, Al si že naspava se? »Jes še ure knisem spava, Sem koj žinjava na te.« 5 Koj to te prosim, dočva, Da kne žinjoj več na me Noj na najino Iubozen, Ki že pruti kraju hre. Dočva po hanku pranha 10 Z sovzenomi očmi, Se nkoli več ne trošta Ane kratče noči. ,,Le na te sem mislila. “ 2009. (Drašiče na Žili.) Dober večer, dečva moja, 5 Pa le gor vstani, dečva moja, Al si se že ke naspava se ? Inoj na zvezdice poglej: »Jez pa cov nič nisen spava, Al so zvezde proti jutru, Jez sen koj žinjava na te.« Al so proti polnoči? ,,Prišel sem le slovo jemat.“ 2010. (Z Vršna.) Prišel bom pod okence, Potčrkal bom na lašterce: »Ljubca zdrava al bolna, Imaš druzga šoceljna?« 5 » »Jest nemam drujga, ko tebe, Vlez se,šocelj, dol k mene.«« »Jest nesem prišel k tebe spat, Sem prišel le slovo jemat!« »Ljubca, podaj mi ročico, 10 De ti snamem dol rinčico.« Podala mu je ročico, In potekle so ji solzičice. „Nocoj bom spoznaval svoje dekle." 2011. (Z Lukovice.) Sonce nam doli gre, Nocoj bom še le spoznal Lunca nam sveti že, Svojo dekle. 2008. Neznanega zapisovavca. — Is Scheimggovih N P A A. 265. 2009. Zapisal Jak ob Wa n g. — Iz njegove zbirke II. 6—7. 2010. Zapisal S. Gregorčič. — Iz zbirke S. Rutarja. 2011. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke I. 54. 438 II. Pesmi zaljubljene 2012, 2013. 5 »Grunti me al’ pa ne, Saj nisem več dekle, Sinčka bom zibala, Jokala se!« Dekle, poglej me prav, 10 Da t’ ne bo jutri žal, Da ne boš rekla, Da sem te golj’fal! »Kaj te bom gledala, Saj sem te videla, 15 Tavženkrat bolj’ bi b’lo, Da b’ te ne b’la!« Sinček bo v zibelk’ spal, Jaz pa na vahti stal, Ti se boš jokala, 20 Jaz se smejal. »Če se jokala bom, Saj se ne bom zastonj, Sinč’ka bom zibala, Jokala se!« 25 Plačal sem fajmoštra, Plačal sem mežnarja, Plačal sem druge vse, Tebe pa ne! 2012 . (Iz Toplic pri Novem mestu.) Sonce mi doli gre, Lunca mi sveti že, Nocoj bom še le spoznov To soje dekle. 5 »Dekle, poslušaj me, Kaj bom zapev za ne pe¬ smice : Necoj m boš ta zadenkrat Slišala me!« »»Oh fantič, nikar taku, 10 Men je per sere hodu: Jest bom točila Oh grenke sovze!« »Toči jih al pa ne, Sej meni ni nič za te; 15 Jest jimam zbrano Ena druga dekle! Plačov sem šumaštra, Fajmoštra od kersta: Ti boš pa zibkala 20 Sinka soj ga. Sinek bo zibki spav, Jest bom pa na vahti stav, Ti se boš jokala, Jest pa smejav!« 2013. (Kranjska.) Solnce nam doli gre, Lunca nam sveti že, Nocoj bom šele spoznal Svoje dekle. 5 Dekle na sred morja Rada bi moja bla; 2012. Zapisal Franč. Gimpel. pravopis je v 07 'iginalu že nedosleden. 2013. Nezna?iega zapisovavca. Pa je preveč vode, D’ ne morem do nje. Dekle poslušaj me, 10 Kaj bom nocoj zapel! Nocoj me boš slišala Zadnjikrat pet’: Iz prepisa v Rodetovi zbirki VII. 34 ; Iz Rodetove zbirke I. jo. II. Pesmi zaljubljene 2014, 2015. 439 Jaz bom na vahti stal, Sin bo pa v zibelk spal, 15 Ti se boš jokala, Jaz pa smejal. »Fantič, nikar tako, Men’ je preveč hudo, Da ne bom točila 20 Grenkih solza!« Toči jih al’ pa ne, Meni ni nič za te; Jaz ’mam pa zbrano že Drugo dekle. 2014. (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) Solnce mi doli gre, Lunca mi sveti že, Nocoj bom spoznal Jaz svoje dekle. 5 »Fantič, ne poj tako, Men je pri src hudo, Da ne bom točila Jest grenke solze.« Toči jih al pa ne, 10 Men pa ni več za te, Jest imam že drugo Ljubico zbrano. Plačal bom fajmoštra, Mežnarja tud oba, 15 Ti boš pa zibala Sinka svojga. Sonce že doli gre, Luna na stran stoji: Treba jemati bo Od ljub’ce slovo! 5 »Fantič, nikar tako, Meni je preveč hudo, Toči, le toč solze, Saj jih ne boš za me: Sinka boš zibala 20 In jokala se. »Fantič, nikar tako Men je pri src hudo, Ti si zapustil me, Jaz pa ne bom tebe. 25 Če ravno maš drugo ti Za me nič več ti ni, V srcu mojem zapisan si, Zbrisat moč te ni.« Zdaj je pozabljena 30 Najna ljubezen, Ktera zapustila Je srčno bolezen. Toči jih al’ pa ne, 10 Meni ni nič za te, Meni odpira Že drugo dekle. 2015. (Od Bleda.) Jaz bom točila Pregrenke solze!« 2014. Zapisal Le v op. Trobevšek. — Iz Rodetove zbirke VI. 53 —54 - 2015. Zapisal J. Žirovnik. — Iz njegovih NP- I. št. 47 (str. 73 — 74), kjer je tudi melodija. Enako slove tekst iz Domžal (povedal V. Riedl) v Rode¬ tovi zbirki VII. 3, samo da je tam 2 Lunca. — Prva stroja je natisnjena med drugimi tudi v » Brivcu « 28. febr. 1901. 440 II. Pesmi zaljubljene 2016, 2017, 2018, 2019. 2016. (Štajerska ?) Jes pa točila bom Grenke solze!« Lahko noč, ljubica! Zdaj te zapustil bom, Zdaj no še zadnjikrat Kušnil te bom. 5 »Fantič, ne delaj to! Kaj me zapustil boš? Toči jih al pa ne! 10 Men’ (pa) vse eno je, Jes "mam (pa) drugo prav Zavber dekle. 2017. (Kranjska.) »Solnce ’z za gore gre, Lunica na stran’ stoji, Bo treba jemati Od svoje ljub’ce slovo.« 5 »»Ljubčik, nikar tako, Men’ je preveč hudo! Jez bom pa točila Grenke, velike solze!«« »T6či jih ali ne, 10 Meni ni nič za te, Meni odpera žč Ena lepši dekle.« »Plačal sim fajmoštra, Šolmaštra od kersta: 15 Ti boš pa zibala Sinka preserčniga!« 2010 . (Z Luže na Gorenjskem.) Sonce mi doli gre, Lun'ca mi sveti že, Jest bom pogruntat šov Soje dekle. 5 »Mč gruntej dl’ pa ne, Jest nčsem več dekle, Sinka- bom zlbkala, Jokala se!« Sinka boš zibkala, 10 Jest bom na vahti stdv: Ti se boš jokala, Jest se ’m smejav. 2019. (Iz Hotavelj.) Solnce pa doli gre, 5 »Gruntaj me al pa ne, Luna pa sveti že, Saj nisem že več dekle! Ncoj pa pogruntal bom Moje deklč. 2016. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. ijy. Jeli ta zapis res štajerski, je pač zelo dvomno. 2017. Zapisovavca neznanega. — Iz SPKN. II. 106. Zapis v Žlogarjem zbirki (»prepisal iz lično pisa?ie knjižice r. župnika v Selcah«) je prepis iz ŠPKN. 2018. Zapisal Jož. Kržišnik. — Iz njegovega rokopisa. 2oig. Zapisal L. Pintar. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 2020, 2021, 2022, 2023. 441 2020 . (Gorenjska.) Na vaht’ so dolge ur’ce. Pa vender ne preveč; Dekle po men žaluje, K’ na maram za njo več. 5 Plačal bom šolmoštra, Fajmoštra od krsta, Ti boš pa zibala Sinka svojga. Sinček bo v zibki spal, 10 Jest pa na vahti stal. Ti se boš jokala, Jest pa smejal. (Iz Sunce mi doli -/re, Lunca mi swlt lipu, Nrcuoj me bo 71'untalu Miju deklie. 5 Gruntaj me ol me nehaj, Men hi neč mar za tič, Jest im že zbranu Nu druj-u deklič!« »Suocel, na stur taku, 10 Men’ je preweč hadu, 2021 . Cerkna.) De m bodeš ti zbraw Enu druj'u deklie!« Jest bom na jilbi stau, Šink bo pau zibki spau, 15 Ti se boš judkala, Jest sr m smejau! Čej se boš juokala, Sej sa na boš zastuojn, Sinka boš zibkala, 20 Tist bo tuj luon! 2022 . (Iz Borovljan.) Sunce že k hnadi hre, Nojcoj bom spoznov Miesenc pa eršt hore, Jas mojo dakle. 2023. (Iz Podkrnosa, Borovljan.) Pvačov bom možnarja, Fajmoštra od krstd, Ti boš pa zibava Sina tvojhd. 5 Včasi boš zibava, Včasi boš spievlava, Včasi boš stakava Svietle sovzč. Ti pa koj stakoj je, 10 M’na či več za te, Jaz mam že zbrano Ano druho dakle. 2020. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke. 2021. Zapisal Fr. Sedej. — Iz razprave J. Baudomna de Courtenav »Sprachproben des Dialectes von Cirkno«, Archiv fiir slavische Philologie VIII. 280, kjer sla tiskani tudi ti varianti: 1 jre] j>rle — 4 Maju] Moj on 2022. Zapisovavca neznanega. — Iz Seheiniggovih Al’A .Sl 218. 2023. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggovih NPKS. str. 267. 442 II. Pesmi zaljubljene 2024, 2025, 2026, 2027. 2024. (Drašče na Žili.) Sonce za goro gre, Kmavu sem spoznov jez Luna že sveti se, Moje dekle. 2025. (Drašče na Žili.) Pvačov bom mežnarja, Fajmoštra od krsta, Ti boš pa zibava Sinka svoj ga. 5 Sinka boš zibala, Cv61 boš popevljava, Zraven boš stakava Svetle solze. Sinek bo v zibci spav, 10 Jest bom za zgvavjem stav, Ti se boš jokava, Jez pa smijav. 2020 . (Iz Volčja gradu.) Ljub’ca povej, povej, Al’ me še ljubiš kej ? Če me še ljubiš kej, Roko podej, 5 Roko podala bom, Tebe štemala bom, Če bo kaj novega, Zibala bom. Sinček bo v zibki spal, 10 Jest bom na straži stal, Ti se boš jokala, Jest pa smejal. Pretnja kljubujoči devojki. 2027. (Iz Vrbovca.) Zišla nam je jasna zvezda Preko dvora Mijovoga. Mijo spava na komore, Njega zbudja stara majka: 5 »Staj se gore, sinek Mihek! Si konjarki kojnke napaju, Samo tvoji vu štalici stoje, Vu štalici na zlatoj vuzdici!« Stal se gore sinek Mihek, 10 Otišel je na Dunaj na vodu, Tam je našel tri devojke mlade: 2024. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. /3. 2025. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 12. 2026. Zapisal Al. Majcen. — Iz Cejanove zbirke V. 45. 2027. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 57—5S. II. Pesmi zaljubljene 2028, 2029, 2030. 443 Jedna mu je vode dodavala: A ti druga moja mila sestra, Druga mu je prejimala kojnke, Onu trejtu čemo nafaliti Trejta ne se nit z mesta Vu zlu kuču, mejzlubraču: genula. 20 Gde se kolu strici z nožmi, 15 Veli Mihek tre’ mladim de- Nevestice z iglicami, vojkam : Stare babe s tikvanjami, »Ti buš prvamoja dragaluba, Stari dedi s koritami!« Izgubi ga, ker mu neče odpreti. 2028. (Iz Doba.) Ovbe, ovbe, glav’ca moja, Moje žalostno srce Nima ga človeka svoj’ga, Da bi potolažil jo! 5 Eno rinčko mi je kupil Prav iz čistega zlata, Ljubljanski ločmarjoje delal, Sto goldinarjev velja. Rinčka je zares okrogla, 10 Nima kraja ne robu, Naj’na ljubezen je že m’nula, Skoraj jo ravn’ nič ne bo. Ena sama reč me greva, Ktero sem storila sinoč’,' 15 K’ me je prišel šocel klicat; Da spodila sem ga proč. 2029. (Iz Ibana.) Ovbe, ovbe, gvav’ca moja, Moja. žavastni srce. Nimam ga čuveka sojga, De b’ zamogu troštat’ me. 5 Jana sama reč me greva, Ker srm jo storiva s’noč; K’ me ja paršov fantič klicat, Se mo nisim vdtva vagvasit’. Pa ja šov k an drugi lubci, 10 K’ ja b’va urca punuči, Tam mo ja srce zažgava, De mo s plemenam gori. Jano rinčko mo ja dava, Stu goldinajev vela, 15 Iblanski vdčmar jo ja vliv, Prav, de ja s čistga zvatA. Leta rinka je ukrogva, K’ nima kraja ne robu, Najna ilbezm ja glih taka, 20 Glih toko nejzgruntana! Prstan je padel na tla. 2030. (Iz junske doline.) Dečla mi je rinčico dala, Padla je na kolena, na tle, Rinčica dolej je padla, Inoj pustila je mč. 2028. Zapisal Janko Rahne. — Iz njegovega rokopisa, str. o — 10. 2029. Zapisal A. Breznik; pela Lovrenčevka — Iz Breznikove zbirke št. 25. 2030. Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 444 II. Pesmi zaljubljene 2031, 2032. Zapusti jo, ker mu neče odpreti. 2031. (Kranjska.) »Vstani, vstani, ljubica, Sveti tebi lunica!« Jez imAm konjče tri, Vsi trije so prameljnf, Tudi imam hiše tri, So pomalane vse tri: 5 Perva hiša je letA, V kteri oficir stoji; Druga hiša je pa tA, V kteri ljubica leži. Prišel je pod oknice, 10 Terkal je na oknice. Ljubica ni hotla vstat’, Kamrice ne odperat’. 15 »Tiho, tiho, ljubica! Ti se bodeš jokala: Klobuk bodem z glave snel, Pušljic si bom nanj pripel; Vošim ti ’no lahko noč, 20 Sebi pa nebeško ljuč!« Tista bo ljuba moja, katera mi odpira. 2032. (Iz Cerovca.) »Dobro jutro, ljuba moja! Drugo jutro druga moja!« »»Što pa ti pravi, ljubi moj, Kaj me moreš zapistit? 5 Ali oča, ali mati ? Ali sestra, ali brati?«« »Neti oča, neti mati, Temoč pravo srce moje! Jaz te morem zapistiti, 10 Drugo ljubo zaročiti: Tista ljuba bode moja, Kera meni rano staja; Tista ljuba bode moja, Kera meni gor odpira, 15 Kera meni gor odpira, Belo posteljo postilja!« 2031. Zapisovavca nez7ianega. — Iz SPKN. III. 62 — 63. 2032. Zapisal St. Vraz; pela Marina Ciglaričeva. — Iz VO. XIX. t. 303, kjer je tudi ta-le načrt melodije: m —k 5E • 0 Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. 41 s temi predrugačbami, ne glede' na naglasna znamenja in 1 za lj: 1, 2 utro — 3 ti] — 4] ka me zapistiš nicoj — 8 mojo — 14] kera meni rano staja — 15 kera ... 0] Ino . . . odprla. Drugi Vrazov prepis je V O. XI. 61 ter se od ravno kar omenjenega razlikuje v tem, neglede na ii za u tega prepisa: 9 moren — 13, 14 izpuščena — 15 odpira. II. Pesmi zaljubljene 2033. 445 ,,Deklica v vrtiču rože sadi.“ 2033. (Štajerska.) Dekle na vrtecu rožce sadi, Fantič pa mimo gre, pa ji veli: »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušelček, 5 Če si še dekle za me!« »»Jaz pa že rožce natrgane mam, Pušelc bi delala, pa ga ne znam: Žide kupila bom, Pušelc nardila bom; 10 Fantič, le pridi po njega ti sam!«« Fantič pa pride pod oknice stat, Začne na polkice zeleno rožljat: »Vstani gor, ljubica, Lepo svet lunica, 15 Lepše kak solnce po dne!« Ljubica noče iz postlje gor vstat, Fantu tud noče odgovora dat »Čakaj ti, ljubica, Ti se boš jokala, 20 Jaz pa se ’m tebi smejal!« Fantič pa rajža po širokem svet, Tamkaj si najde dosta lepih deklet: Rudeča ko gatroža, Bela ko lilja, 25 Lepša ko nageljnov cvet. Minolo je komaj mesecev pet, Dekle dobila je sinka na svet. Sinka povijala, Milo se jokala, 30 Fantič pa se je smejal. — Fantič se vrne nazaj na svoj dom. Vidi dekletov žalostni stan: Da sinka povija In solze preliva, 35 Pa zraven še dosti trpi! 2033. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke A. Kovačiča. Konec je najbrž pozneje pristavljen. 446 II. Pesmi zaljubljene 2034. Zdaj se spet fantič pod okno poda, In ljubco praša, če ga še pozna: Ljubca priteče K oknicu in reče: 40 »Oj fantič, na sinka svojga!« »»Zdaj se spominjaš, ti ljubca moja, Da sama si kriva trpljenja tega: Ker nis govorila In se oglasila 45 In mene zapustit si htla!«« »Oj fantič, te prosim, ne zameri mi ti, In zmisli se mene in sinka svojga: Če ne, ne bode Živeti na svet 50 In moramo vmreti oba.« »»Oh ljubca ti moja, ne misli s’ tega, Da b’ vaju pustiv jaz vmreti oba: Obljubo spolniti, In zvest hočem biti, 55 Le potrpi še meseca dva!«« Fantič se h fajmoštru hitro poda, V nedeljo že mor jo oklicati ga: On želi srečno Storiti za večno 60 Ljubco svojga srca. 2034. (Od Sv. Eme.) Deklica v ogradi rožce sadi, Fantič pa mimo gre, pa ji veli: »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušeljček, 5 Če si še moje dekle!« »»Jaz pa že rožce natrgane mam, Pušeljc bi delala, pa ga ne znam: Žido kupila bom, Pušeljc povila bom: 10 Pridi, fant, k meni nocoj!«« 2034. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke; pri v. /o je varijanta: Pridi si ponjga nocoj 1 II. Pesmi zaljubljene 2035. 447 Fantič je prišel pod okence stat, Micka mu ni htla odgovora dat: »Čakaj, ti Micika, Milo boš jokala, 15 Jaz bom na vahti stal, pa se smejal! Nista minila še meseca dva, Micka rodila je sineka dva, Milo je jokala, Lepo ga prosila, 20 Da bi se zmislil na njo. Fantič odrajžal je v dalešni kraj, Zbral si je tamkaj no deklico fajn, Lepšo kak’ ljubico, Lepšo kak rožico, 25 Lepšo kak fajgerlov cvet! 2035 - (Od Sv. Ane na Krembergu.) Deklica v ogradi rožice pleje, Fantič pa mujmo gre, pa se ji smeje: »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušelček, 5 Če si še dekle mojo!« »»Zdaj pa že rožce natrgane mam, Ino še pušelca delat ne znam! Zido kupila bom, Pušelc povila bom, 10 Pridi si ponga ti sam!«« »Jaz ne bom prišel sam, Z menoj de priša ti boljši moj Špan : Po pušelc pripravleni, Na okno postavleni, 15 Samih tih bolših rožic!« Fantič je priša pod oknco stat, Lubca mu nej štela odgovora dat. »Čakaj ti, lubca, Ti boš še jokala, 20 Jaz pa bom se tebi smejal!« 2035. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II, str. 36 — J7- 448 II. Pesmi zaljubljene 2036. Komaj je minilo meseca dva, Lubica porodila je sinka dva: Dete je kopala, Milo se jokala: 25 »Kje pa si, fantiček, ti?« Fantič odišel je daleč po svet, Zbral si je lubico jako tih let: Zbral si je lubico, Belo golobico, 30 Jakšo kak fajgelov cvet! 2036. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Dekle gre v ograd mi rožice plet, Fantič pa mimo gre, se joj smeji: »Trgaj mi rožice, Delaj mi piišlček, 5 Dokler si mojo dekle!« »»Jaz pa že rožce natrgane man, Piišelc bi delala, pa ga ne znan; Zido kupila bon, Pušic povila bon; 10 Pridi si ponjga nicoj !«« Fantiček pride pod oknice stat, Začne po polki tak milo trkat: »Zbudi se, lubica, Lepša kak lunica, 15 Lepša kak fajglnov cvet!« Lubica neštla je gori vstajat, Neštla je fantiči odgovora dat. »Čakaj ti, lubica, Se boš jokala, 20 Jaz pa se bon ti smejal!« Fantiček ide krez široki svet, Najšel je tildi tam dosti deklet; Najšel je deklico, Lepšo kak zvezdico, 25 Lepšo kak sunce podne. 2036. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Ana Čagran. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. 449 II. Pesmi zaljubljene 2037, 2038. Komaj je minilo meseca dni, Ko pa se fantič na svet narodi: Sinka povijala, Milo se jokala, 30 Fantič pa njoj se smejal. 2037. (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) Deklica v ogradi rožce sadi, Fantič tam mujmo gre in ji veli; »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušelce, 5 Če si še dekle mojo!« »»Jaz pa že rožce natrgane mam, Pušelc bi delala, pa ga ne znam; Zido kupila bom, Pušic povila bom, 10 Pridi si ponga ti sam!«« Fantič je priša pod oknco stat, Dekle mu nehtla odgovora dat. »Čakaj ti, ljubica, Ti boš se jokala, 15 Jaz pa se bon ti smijo!« Prej kak je minulo meseca dva, Dekle porodilo sineka dva: Sinka je zibala, Milo je jokala: 20 »Ge si pa, fantiček moj?« Fantič odišel je daleč po svet, Zbral si je liibico lepših deklet: Zbral si je liibico, Belo golobico, 25 Takso kak fajglnov cvet! 2038. (Od Ptuja.) Deklica v ogradi rožce sadi, Fantič pa mimo gre, pa njoj veli: »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušelce, 5 Če še si moje dekle!« 2037. Zapisal Jožef Tuša k. —• Iz njegove zbirke III. 2038. Zapisal Ivan Strelec. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pripisana /a melodija: 29 450 II. Pesmi zaljubljene 2039. »»Jaz pa že rožce natrgane man, Pušelj bi delala, pa ga ne znam: Zido kupila bom, Pušelc ovila bom, 10 Pridi si ponjga zvečer!«« Fantič pa pride pod okence stat, Začne po polkici lehko trkat: »Vstani mi, ljubica, Lepša kot lunica, 15 Lepša kot fajgelov cvet!« Jaz sem odišel na široki svet, Tam sem že videl prav dosti deklet: »Lepših kot lunica, Lepših kot rožica, 20 Lepših kot faj gelov cvet!« 2039. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Deklje po vrti rožce sadi, Fantič pa mimo gre, pa se smeji: »Tergaj mi rožice, Delaj mi pušelček, 5 Če si še dekle za me!« »»Jaz pa že rožce natergane mam, Pušelc bi delala, pa ga ne znam; Žide dobila bom, Pušelc povila bom, 10 P^antič, le pridi po nje!«« Fantič pa že pod oknom stoji, Tam kjer ljubica noter leži : »Vstani gor, ljubica, Lepo svet lunica, 15 Lepše kot solnce po dne!« II. Pesmi zaljubljene 2040, 2041. 451 Deklje pa noče gor vstat, Pa mu tud noče odgovora dat. »Čakaj me, ljubica, Boš se še jokala, 20 Jaz se bom tebi smejal! Zdaj pa no ljubo lehko noč, Zdaj se ne vidma nikolj več: Bog ti daj lehko noč, Tamkaj v nebesih luč, 25 Tamkaj nebeški svet.raj!« . 2040. (Iz Rogatca.) Dekle na vrtec gre rožice brat, Fantič se mimo korajžno smeji: »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušelček, 5 Če si še dekle moje!« »»}ez pa si rožic nabranih imam, Pušelc bi delala, pa me je sram: Žide kupila bom, Pušelc povila bom, 10 Fantiču dala ga bom!«« Fantič mi pride pod oknice stat, Pak še mi lepše po polkni trkat: »Vstajaj se, lubica, Sveti mi lunica. 15 Tako ko sonce podne!« Lubica neče se gori več stat, Ino mi neče odgovora dat; »Merkaj si, lubica, Če se boš jokala, 20 Jest se ti bom pa smejal!« 2041. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Rožice lepo cvetejo, »Deklca, raztrgaj njih, Rdeče no romene; Pušelce naredi ž njih!« 2040 . Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 176, kjer je melodija in napak tiskano: 15 poda — 17] mi se neče odgovorja — 18 s 2041 . Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz VO. VI. 29, kjer sta v. 20 pozneje zamenjena tako: Oj sveti mi, luba * Kak sonce po dne. tudi i] se. 79 i:i 29 452 II. Pesmi zaljubljene 2042, 2043. 5 »»Rožice natrgane mam, Žido prpravleno mam; Pušelc naredla bom, Z židoj povila bom. Oj lubi lubiček moj, 10 Pridi k meni nicoj! Pušelc je narejeni, Le pridi si ti po njega!«« »Če pridem si po njega, Ne pridem ja sam, 15 Al z menoj de priša Najmlajši moj Špan. Zakaj strah mene je, Neznam, gde najdem te!« »Le pridi, le pridi, 20 Ja v kamrci sem«. Na vrata bi trka, Pa za nje ne vem; Na okna bi priša, Tam tema je zlo. 25 »Lubiček, v kamrici sem!... Lušno je lubiti, Pušelček služiti, Pušelček lepo diši!« 2042. Janža-Velenja.) (Iz Št. V gartlnu, v gartlnu rožce cveto, Bele, ardeče, pisane so: »Dekle, natrgaj jih, Pušelc naredi mi, 5 Lepo ga z židoj povij! » » Jaz pa že rožce natrgane mam Pušic nardila bi, pa ga ne znam: Žido kupila bom, Pušic nardila bom, 10 Fantič le pridi pon’ga! Fantič pa pride pod oknice, Rahlo potrka na polkence: »Vstani gor, ljubica, Sveti si lunica 15 Lepši ko solnce po dnev!« Ljubica nonče gori vstajat, Tud^ nonče odgovora dat. »Čakaj, ti ljubica, Ti se boš jokala, 20 Ja pa se bodem smejav!« 2043. (Koroška.) V gartelni rastejo rože lepe, En pušelc mi sturi, Lepo rudeče ino rumene: 5 Juhe! ’no z židoj povij!« »Dekle, natrgaj jih mi, 2042. Zapisal BI. Jurko. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pripisan ta-le napev: Vgar-tl - nu vgar-tl-nu rož-ce cveto, Be-le ar - de-če, pi-sa-ne so Dekle na - tr-gaj jih pušelc na-re-di mi le-po ga zžidoj po-vij 2043. Zapisal Fr. Zenne. — Iz njegovega rokopisa v VO. XV. 61 (1, 2) kjer so te-le opomnje : 8 prišel] prišov — 20 dni] dnevi — 25 koj] le. Vraz je II. Pesmi zaljubljene 2044. 453 »»Rožce že davni potrgane 'mam, Žido zeleno cu kupila bom: Kadar boš prišel, Boš pušelc tvoj nesel, 10 Juhe! Koj gvišno pridi!«« »Kader jes pridem, k’ ne pridem koj sam, Z’ mano še pride an gorši moj Špan. Deleč je, strah me je, Kje bom jaz klical te?« 15 » »Juhe! koj v kamro pridi!« « »V kambro k’ ne pridem, za dure ne vem, Na okni poterkam, te gori zbudim: Gor vstani, ljubica, Svetiš kak lunica, 20 Gorše kak sonce po dni!« »»Kader greš v kirfart, koj pridi grede, Bom pa an. malo pogostila te: Piti ti dobro dam, Rajat te tud’ pelam: — 25 Juhe! koj gvišno pridi!«« 2044. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Ljub’ca na zelenem vrtu stoji, Fantič gre mimo, se ji smeji: »Trgaj mi rožice, Spletaj mi pušice, 5 Če sem še fantič kej toj!« »»Rožce nabrane že jih imam, Pušelc bi spletala, pa ga ne znam: Pušelc nardila, Sem ga povila, 10 Pridi si, fantič, ga ponj'«« Komaj sem čakal, de se je stril mrak, De šem šel k ljubci pod okence stat: »Vstani gor, ljubica, Glej, ku svit’ lunica, 15 Bolj kakor sonce črez dan!« natisnil pesem v NPI. 188—189 s temi predrugačbami, ne glede ua naglasna zna¬ menja in apostrofe: 2 Ljepe — 3 Djekle - 5 žido 6 dauni — 7 kupiwa — 8 prišel] ti prižow — 9 nejšow — 12 an] on — 14 klicaw — 16 duerce — 16 vjem — 19 svjetiš — 20 Gorši — 21 hirbart — 22 pogostiwa. Prepis Majarjev v MR. 60 se od Vrazovega natiska razlikuje ne glede na naglasna znamenja in e za ej in 1 za w v tem: 2 redeče — 3 Dakle — 3 jih mi] mi jih — 4 vun — 5 židoj — 8 peršot — n pridam . . . pridam — 12 an — 13 Daleč — 14 Čej . . . klicoi — 16 durci — t8 Gor vstani] Vstani ti — 22 Bom pa an malo] Bodam an malo. Kleinmayajev zapis v Kresu (I. 395) je prepis iz Vrazovih NPI. v knjižni slovenščini (1 vrtiču] gartelni, 4 vun] vsaj, 7 cu] tud-’ — 17 okno — 18 Gor] Le). Po Vrazu jo je tiskal tudi Scheinigg v NPKS. 8—9 s temi večimi predrugačbami in v knjižni slovenščini: 1 garteljnu — 4 ven — 5 Noj — 6 Rožice . . . davno — 12 meno — n, zi kedar — 13 Daleč — 16 durice — 17 oknu — 20 kak] ko — 24 peljam. 2044. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke III. 21. 454 II. Pesmi zaljubljene 2045, 2046. Ona mi niče gore vstajat, Ona mi niče puš.elca dat. »Zamerkaj si, ljubica, De se boš jokala, 20 Jes se pej fantič smejal. Zdej pej adijo, lahko noč, Bog ti daj lahko noč, Mene od kambre proč, tebi pa lahko noč! Bog ti daj lahko noč, Mene od kleti ključ, 25 Pil ga bom celo noč!« 2045. (Iz Ilirske Bistrice.) Dekle v gartlcu sedi, Rožice pleve, na smeh se drži. »Plevi mi rožice, Delaj mi pušelčke, 5 Če češ bit dekle moja!« »»Pušelček naredila ti bom, Z rudečo židco povila t’ ga bom; Fantič, le prid’ drevi ponj!«« Kumej sm čakov, de je biv mrak, 10 De sem šov k lubci pod okence stat: »Vstani gor’, lubica, Sveti ti lunica Bolj kakor sončku po dnev’!« Jaz pa nečem zdaj gori vstajat, -15 Ker ti zdaj nečem antverta dat!«« »Tiho bod’, lubica, Ti boš še jokala, Jaz pa se bom tebi smijav!« 2046. (Iz viniškega okraja.) Ljubca na vrtiču Rožce sadi, Fantič gre mimo nje In se smeji. 5 »Vtrgaj mi rožico, Rožmarinov cvet, Če me ljubiš kej, Dej ga pripet.« 2045. Zapisala Josipina Furlanijeva. — Iz njegove zbirke. Solnčku v v. 13. je nom. 2046. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal ravn. Levec. II. Pesmi zaljubljene' 2047, 2048. 455 »»Rož’c natrganih ’mam 10 Tebi, moj drag; Drevi kupila bom Zidan ti trak. V trak pa zavila bom Pušelček narjen; 15 Tebi ga dala bom, Ko boš šel preč.«« »Stani mi, ljubica, Sveti ko junica, Lepše ko solnčece 20 Mi nad zemljo!« 2047. (Kranjska.) Dekle po vrtu rožice pleve, Fantič gre mimo, se ji smeji: »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušelček, 5 Če sem še fantič za te!« »»Pušelček bi delala, pa ga ne znam, Žido kupila bom, Pušeljček povila bom.«« Komaj sem dočakal mrak, 10 Sem šel pod okno stat: »Gor’ vstani, ljubica, Glej, kak sveti lunica, Lepši ko solnce po dnev’! « Ljub’ca ni hot’lagor’ ustajat’, 15 Ni hot’la pušeljčka dat’: »Ljubica, lahko noč, Men pa daj od kleti ključ, Pil ga bom celo noč!« 2048. (Kranjska?) Dekle po vrtu špancirala je, Rožce vse sorte nabirala je. »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušeljček, , 5 Če si še dekle za me!« »»Jaz pa že rož’ce natrgane ’mam, Pušeljc bi delala, pa ga ne znam : Žide kupila bom, Pušeljc povila bom, 10 Fantič le pridi po nja!«« Fantič pa pride pod okence stat, Gori na okno potrka enkrat: »Vstani gor, ljubica, Glej, kak’ svet’ lunica, 15 Lepše ko solnce po dnev’!« Dekle pa noče gori ustat, Pa tudi noben’ga odgovora dat’. »Čakaj ti ljubica, Ti se boš jokala, 20 Jaz se ti bom pa smejal.« 2047. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 25. 2048. Zapisal i. Drofenik. — Iz njegovega rokopisa. 456 II. Pesmi zaljubljene 2049, 2050, 2051. 2049. (Od Bleda.) Dekle v vrtu zelenem sedi. Pride mim’ fantič in ž njo govori: »Trgaj mi rožice, Delaj mi pušelce, 5 Če sem jaz fantič za te!« » »Rožič veliko nabranih imam, Pušelc bi delala, pa ga ne znam. Zido kupila bom, Pušelc povila bom. 10 Fantič, le pridi ponj sam!«« Dekle hotela ni ustajat, Pa ni hotela mu pušelca dat’. »Vstani gor’, ljubica, Sveti mi lunica, 5 Lepše kot sonce po dnev’! Zdaj pa adijo in lahko noč, Meni pa daj še od kleti ključ: Tehi eno lahko noč, Meni pa od kleti ključ o Pil ga bom celo noč!« 2050. (Kranjska.) »Jaz pa ne morem brez gortnarčka bit’, Da b’ mi pomagal te rož’ce sadit’. Rož’ce sadila bom, Pušelc nar’dila bom: 5 Pridi, moj šocelj, drev’ ponj!« Šocelj pa pride pod okence stat, Pride od ljubice slovo jemat: »»Hitro vstan, ljubica, Svetlo svet’ lunica, 10 Glih kakor solnce čez dan!«« »Rož’ce sadila bi, pa jih ne znam, Pušeljc bi delala, pa ga ne bom: Zido kupila bom, Pušeljc nar’dila bom, 15 Pridi, moj šocelj, drev’ ponj!« 2051. (Iz Ihana.) Dekle v gartelna, s tuji, »Targi mi rožice, Fantič pa meim gre, se ji Devi mi pušelce, smeji: 5 Če sim jest fantič kej toj!« 2049. Zapisal]a.r\\io Ž irovnik. —Iz njegovih NP. I. št. 34 (sir. 56—57/, kjer je tudi melodija. 2050. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. /o. 2051. Zaf)isal A. Breznik; pela Zelnikarjeva Neža. — Iz Breznikove zbirke št. 9. II. Pesmi zaljubljene 2052, 2053. 457 »»Rož’ce pa ženatiirgane jmam ; Rušile ba, devava, pd ga na znam: Žido kupiva bom, PuštIc nardlva bom, 10 Fantič, le prida drev pojn!« « Komi se j sturu mrak, Paršu je fanteč pod vakance stat: »Vstani. gor, lubica, Lepo svet’ lunica, 15 Levša kat sonce po dnev!« Dekle pa noče gor vstajat’, In mo pa noče pušalca dat. »Merki, ti lubica, Sej se boš jokava, 20 Jest se t’ bom fantič smejav!« 2052. (Iz Motnika.) Djekle pa v gartelnu stoji, Lepo na smeh se derži, Terga mi rožice, Dela mi pušelček, 5 Jez bom pa šev drev punj. »Rožce že natergane imam. Pušelček naredit znam: Pušelček naredila, Iz žido povila, 10 Fantič, le pridi drev punj!« Djekle pa v kamere leži, Fant pa pod oknom stoji; »Vstani gori, ljubica, Sveti mi lunica, 15 Kakor tebi sonce po dnev! Djekle ni hotla vstajat, Fantu ne aptvert datat: »Te le bo grevalo, De se boš jokala, 20 Jas se bom pa smejal!« Kako ti bom odpirala, ker nisem nič večerjala! 2053. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Odrin, odrin od kraja proč, Od kraja proč, od kraja proč! Nocoj to zadnjo krat No več nikdar nikol: 5 Odrin, odrin od kraja proč, Nocoj pa več nikol, Oj fantič moj! »Odpiraj, dekle, kamrco, 10 Oj kamrco, oj kamrco, Nocoj no pa ta zadnjokrat, Necoj no več nikol!« »»Ja kak bi ti odpirala, Odpirala, odpirala, 15 Ker nisem nič večerjala, Večerjala nocoj?«« »Sajjas nisemprišoktebispat, Ja k tebi spat, ja k tebi spat, Al jas sem prišo slovo jemat, 20 Slovo jemat noedj!« 2052. Zapisal G. Križnik. — Iz njegove zbirke GK. II. /7 —/ 8. 2 ° 53 - Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Verz 5—7 se po¬ navlja za vsako strofo. 458 II. Pesmi zaljubljene 2054, 2055, 2056. »»Slovo se mora leže jemat, Leže jemat, leže jemat Ino dekle fantu polub dat Oj poljub dat nocoj!«« 25 Tako dolgo sta se objemala, Objemala, objemala, Da sta oba zadremala, Zadremala nocoj! 2054. (Iz Javorja.) »Dekle, odpiraj kamrico. Saj veš mojo navadico!« »»Kako ti bom odpirala, Ker nisem nič večerjala? 5 V en’ rok’ prinese svetlo luč, V ta drug prinese od kamre ključ, Z jeno roko je odpirala, S ta drugo ga je objemala. Nisva drug za drugega. 2055- (Iz Vrtojbe.) [Odlomek.] Ti si zame preštemana, Jaz sem zate še premlad. ,,Če nečeš odpreti, pa lehko zaspiš!“ 2056. (Od Sv. Eme?) Oj dekle, le vstani in vužgi si luč. In hitro poišči si od kamerce ključ! »Kaj prideš tak pozno, ti fantiček moj, Znabiti si ljubil že drugo nocoj ?« 5 Oh kaj me to vprašaš, saj to ti povem: Če nočeš odpreti, pa k drugoj spet grem ! »Jaz bom ti odperla s toj desnoj rokoj, S toj desnoj odperla, ker fantič si moj!« 2054. Zapisal M. Rode (?). — Iz njegove zbirke I. 53. Konec pesmi tega naslova spada drugam; prim. št. 1777 — 1780, 1788, 1795, 1801, 1803, 1804, 1806, 1807, 1823, 1826 itd. 2055. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke V. 100. 2056. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. II. Pesmi zaljubljene 2057, 2058. 459 Oj dekle, premisli, kaj ti govoriš, 10 Če mladega fanta ljubiti želiš! »Jaz sem te ljubila, ljubila te bom, Če zakonska žena nikoli ne bom ! « No ahtaj se, dekle, no kaj govoriš, Če nočeš odpreti, pa žiher zaspiš ! 15 »Kak rada sem gledala perstanček zlat, Še rajši tebe gledam, ki si fantiček mlad ! Oj dekle sirota, ki sama ležiš, Si lepega lica, lahk fanta dobiš. Zagvišno dekleti se hudo godi, 20 Če dostikrat v postelji sama leži. Pa če se le tjeden vsak enkrat dobi, Te se še nekako vse to preterpi. Če pa že tjeden preč, pa še ga ni, Te pa že vsaka se zlo žalosti! 2057.. (Iz Žabnic.) Deklica srotica ti, Po postalco švata, Celo noč sama laži: 5 Ki niščo pri njoj na laži. Vso noč se obrača, Zapusti jo, ker ga neče uslišati. A. 2058. (Iz Gor. Vrtojbe.). Še le nižej sonce uon gre, Še le nižej dole gre: Kadar pridem k ljubci moji, Tam je moje veselje. 5 Sa>m stopu u tu kambru, U tu kambru pobičljenu; Na postlelji sem najšu ljubicu, S koutrom ogrnjenu. »To te vprašam tebe, ljub’ca, 10 Al bom llegu k tebe nocoj ?« »»Če ti k mene boš llegu, Zagvišno spotiu se boš!«« »Jest tebe tega ne verjamem, Dokler skušau ne bom.« 25 »»Tebe tega ni treba skušat, Dokler nisi šocel moj!«« »Al dober večer, ljubica, Zadnjikrat sem pršu nocoj! Viva, viva, ljubica, 20 Mene mi je rajžati! 2057 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 224. 2058 . Zapisal]. Cejan ; pravil Andr. Čučič. — Iz Cejanove zbirke III. 5. 460 II. Pesmi zaljubljene 205g, 2060, 2061. Bog mi daj mene srečno rajžo, Tebe, ljubca, lahko noč! Še dozdaj si me za norca ’mela, Zdej me ne boš imela več!« 2059. (Z Vršna.) Srečno, srečno, ljubca moja, Bog ti daj ’no lahko noč, Meni pa ’no srejčno rajžo, Vidla se ne bova več. 5 Kolkokrat sva vkup ležala In sva lepo se kušvala, Zdaj pa moram it po svet, Omožene za norca imet’. Zapusti jo, ker ga neče uslišati. B. 2060. (Štajerska.) Keri si ljubo ma, SvQje serdce da: Jaz pa grem k okni stat, Dokič ne odpre vrat, 5 Dali čem jh! »Ljuba ma, ali spiš Al pa se mi budiš? Prosim te, odpri gor, Pridi se vun necor, 10 Ino me sliš!« »»Zaperto je vse, Smo v postelji že: Skoro je ponoči. Stan se tu ne dobi, 15 Pridi poznej!«« »Ne morem ja tak, Bi vida me vsak!« »»Da je že ponoči, Ne bom odperla ti, 20 Bodi le tak!«« »Ti se bojiš, Od okna letiš: Mene si ljubila, Zdaj pa maš drugega, 25 Ki ga tajiš! Srečno, lehko noč! Slovo vzamem proč! Vzemi jo, ččš jo vzea, Ljubezni ne nore začea, 30 Srečno, lehko noč!« Zakaj mi nisi prej povedala? 2061. (Iz Šmarjete.) Dečva, me nisi rada imeva, Da bi jas vedov ves jeti Biva pa koj prej poveva, H kačej bol, ko si ti. 2059 . Zapisal S. Gregorčič ml. — Iz zbirke S. Rutarja; prim. tudi št. 1488. 2060 . Zapisal St. Vraz (?). — Iz VO. XIX. v (Slovo), kjer je pozneje popravljeno to-le: 1, 2] ki ljubico ma, * Serdce joj da — 6] Oj ljuba, ali spiš — 7 še mi] še — 16] Te bia bi tak. 2061 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 252. 461 II. Pesmi zaljubljene 2062, 2063. Zapusti jo, ker prvega ne more pozabiti. 2062. (Od Frama.) »Kaj pa je tebi, ljubica, De si tako žalostna ? Al’ te trese merzlica, Al’ te boli glavica?« 5 »»Mene ne trese merzlica, Mene glavica ne boli: Men’ se le to nič prav ne zdi, Ke lubga na dolgo ni!«« Ljubca komaj ti izgovori, 10 Ljubi že pri njej stoji: »Tako, tako, ljubica, Ko ljubiš ti me tak zvesto ! Kak zvesto, ljubca, ljubiš, mene, Glih tak zvesto jaz tebe!« 15 »»Zadosti fantov pride v 'ves, Vsakim frajntlih govorim: Pa jaz moja tega pervega Ja serdca ne pustim!«« »Ljuba moja ljubica, 20 Nicoj bQm pri tebi spal, Zdaj jaz bqm pri tebi spal, No bQm slovo jemal: Vsej te kušnil in objel, Tud bQm slovo od nje vzel!« S tovarišem gre k ljubici po prstan. 2063. (Kranjska.) Nocoj, nocoj je lep večer, En lep veččr in lepa noč, Luna sije celo noč, Spat iti mi ni mogoč’. 5 Grčm do mojga prijatla, De vasvht kam poj deva, Daleč čez ravno polje, Kjer je moje ljubo deklč. Pod ganček kadar prideva, 10 Zadromljava. zapiskava, Zapiskava zadromljava, De b’ se ljub’ca zbudila. Dekle je kmalo obuto, In na ganček prileti: 15 »Prčd zakaj ne prideta, Dokler sim na nogah blh?« »To bi ti povčdala, Pa se boš prestrašila: Snoč sva pri eni drugi bik, 20 Nocoj zopet pojdeva! Podej mi z dčsno roko Rinčico ti sreberno; Rinčico daj sreberno, K’ mi veliko je za njo.« 25 Fantje po travnik’ gredo, Lepo žvižgajo, pojo, Lepo žvižgajo, pojo, K’ drugi rinčico nesd. 2062. Zapisal Oroslav Caf; pel BI. Bedenik. Tz CO. I. 80. 2063. Zapisovavca neznanega. — Iz SPKN. III. 71 —72. 462 II. Pesmi zaljubljene 2064, 2065, 2066. 2064. (Iz Ihana.) Nncoj, incoj j’ an lep večer, An lep večer, ’na Aetna noč. Ki mi lun’ca sveti cevo noč, Men’ pa ni zaspati moč. 5 Šov bom pirjdtva klicati, De se indvd spomeniva, De se indva spomeniva, Kam de drev’ v vas pojdeva: Ki ke poh kvančik pridiva, 10 Zavriskava, zapojeva, Zavriskava zapojeva, De vsak sojo zbudiva. »Zakaj vaj’ pa popreh ni bo, Daklhr sim še po konci b’va, 15 Daklhr sim še po konci b’va, K’ sim bva še napravlena?« Indva b’ ti že povedava, Pa se’oš preveč prestrašiva: Nndva sva že pir drugi b’va, 20 Pa spet še drevi pojdeva. Oh kol’kor je v far’ deklet, Vsaka hibi fantu pet: Janga lubi, dva golfa, Oh dva pa še za norca jma! 2065. (Kranjska.) Nocoj, nocoj je en lep večer, Ena svitla noč, Ker lun’ca sije celo noč, Ker men’ zaspat’ ni moč. 5 Poklical bom tovarša svoj’ga, De drev’ na vas ke pojdeva, Ke kje na ravno polje, Ker naj’ne ljub’ce spe. Zažvižgava, zapojeva, 10 De vsak svojo prebudiva. »Zakaj pa nis’ popred pr’šel, Dokler sem še po koncu b’la?« »»Midva b’ že teb’ povedala, Pa b’ se močno prestrašila: 15 Midva sva snoč’ pr’ en drugi b’la. Še nocoj ke pojdeva!«« Nocoj, nocoj je en lep večer, Ena svetla noč, Fantje žvižgajo, lepo pojo, 20 Ki rinčico nazaj neso. 2066. (Kranjska.) Nocoj, nocoj je lep večer, Lep večer, svetla noč, Ker lunca sveti celo noč, Oh meni pa zaspat ni moč. 5 Bom prašal Špana mojega, Kam drevi na vas pojdeva. Midva pa pojdeva tj e, Kjer je najina dekle. 2064. Zapisal Ant. Breznik; pel Lovrenčov Jože. — Iz Breznikove zbirke it. 18. 2065. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegovega rokopisa. 2066. Zapisal Fr. Štrukelj (Jaroslav). — Iz » Bisera « bj. II. Pesmi zaljubljene 2067, 2068. 463 Čez gore prideva, zavriskava, Sprelepo naji prašala: 10 Da najno ljubco zbudiva, »Kje sta bila vidva, fanta Naj’na ljubca se sprebudi, mlada?« Na pisan gankec prileti. 15 »Midva bi ti že povedala- Pa se boš preveč prestrašila: Midva sva snoč pri drugi b’la, Nocoj pa spet pojdeva.« 2067. (Štajerska.) Nocoj je pa na luštna noč, Oj luštna noč nocoj! Po cesti gresta fanta dva. Si žvižgata in pojeta, 5 Si žvižgata in pojeta, K dekletam pojdeta. Ko pa do kambre prideta. Na okence potrkata, Na okence potrkata, 10 Da bi brž odpirat šla. Poprej ko je odpirat šla, Poprej ju je lepo prašala: No kje sta vidva s’noči b’la? Nocoj spet pojdeta?« 25 »»Midva bi ti povedala, Ko bi se ti ne zamerila: Midva sva s’noč’ pri drugih b’la, Nocoj spet pojdeva.« Okol’ sta se osuknila, 20 Korajžno sta zajuckala : »Adijo, adijo, ljubica, O zdaj več moja nis’!« 2068. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Nicoj je pa na lušna noč, Ker mesec sveti celo noč, Ker mesec sveti celo noč, Zaspati pa ni mogoč. 5 Po cesti gresta fanta dva. Si žvižgata in pojeta, Si žvižgata in pojeta, H dekljetom pojdeta. Do kamerce prirajžata, xo Na oknce poterkata, In hitru ju je vprašala: »No kje sta snočkaj bla?« »»Oj kaj b tebi pravila, Znabit bi se ti zamerila; 15 Snočkaj srna pri drugej bla, Nicoj tud pojdema!«« Podala mu je belo roko In dala rinčko mu j zlato: »To bodeš imel za slovo, 20 K tebe k men ne bo!« 2067. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 2. 2068. Zapisala Marija Stoklas. — Iz njene zbirke. 464 II. Pesmi zaljubljene 2069, 2070. 2069. (Od sv. Urbana pri Ptuju.) Prek polja greta fanta dva, Si žvujžgata in pojeta, Si žvujžgata in pojeta, Ker k ljubcam spat pojdeta. 5 Pa gda sta oneja prek morja šla, No te sta si zajuckala: »Le zdrava, le zdrava mi bodi, No če še si kaj moja ljubica! « Pa ljubca to zaslišala, 10 No hitro šla je vun za gajnk: »Le pojta, le pojta, vijahunc- vota dva, Kje pa sta snoči bila?« »»Midva bi ti povedala, Pa ti bi se prestrašila: 15 Midva sva pri drugih ljubcah b’la, No nocoj drgoč pojdema! Podaj, podaj nama desno roko No tisto rinčko srebrno, No tisto rinčko srebrno 20 No pušelc za slovo!«« 2070. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Nicoj je pač ena liištna noč, Ker mesec sveti celo noč, Ker mesec sveti celo noč, Da spati nam nije mogoč. 5 Pajdaša bodem čakat šel, Kaj borna skupaj pajdašala, Daleč, daleč na ravno polje, Ge mojo dekle je. Ko prišla srna do bajte ta, 10 Po polki sma potrkala: »Spreoberni se, spreoberni, Če še si moja kaj!« »»Ali ge sta vij a, fanta, bla, Kisemšejaz nanogahbla?«« 15 »Mija bi ti povedala, Pa bi se prestrašila! Mija sma pri treh ljubcah bla, Ki ma jutri večer drgoč šla: Podaj, podaj nama ti roko, 20 Da vzamema slovo ! Če nočeš duže moja bit, Mi moreš pušic naredit: Kaj bojo znali vsi lidje, Da si bila za moje srce.« — 25 »Le doj si sedi, kaj boš sto, Kaj boš stoje slovo jemo? Slovo se mora leži jemat Od ljubce to zadnjokrat!« Tak dolgo me je obinjala, 30 Da mi na rokah zadremala; Al’ to je mojo veselje, Katero mi k konci gre! 2o6g. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. 4S—49. 2070. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke I. Več stroj proti koncu je iz drugih pesem. II. Pesmi zaljubljene 2071, 2072, 2073. 465 2071. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Necor je ena luštna noč, Da mesec sveti celo noč. Da mesec sveti celo noč, Zaspat je nemogoč. 5 To sem pa greta fanta dva, Prelepo pesem pojeta, Prelepo pesem pojeta, K dekletom pojdeta. Na sred vesi prideta, 10 Zapojeta, zakrikata, Zapojeta, zakrikata, Da dekle vzbudita. Se dekle resen prebudi In viin na gajnkec prihiti: 15 »Kje pa sta poprej bila, Da sem ja luštna bla?« »»Midva bi ti povedala, Pa bi se milo jokala: Midva sva pri driigoj bla, 20 Al zdaj sem prideva P« 2072. (Od Frama.) Nicoj je pa na svetla noč, Mesec sveti celo noč: Mesec sveti celo noč, Zaspati ni mogoč. 5 Jaz bom po svojga Špana šel, Da ma dreve v vesko šla, Doli na ravno poliče, Kder je moje dekle. Srna šla po ravnem poliči 10 In lepo srna prepevala: »Oj dober večer, ljubica, Ali si še kaj moja?« Je dekle to zaslišalo, Je hitro vunkaj gledat šlo: 15 »»Aj čajta, čajta, fanta dva, Kej sta snočkaj bla?«« »Vsej bi tebi povedala, Pa bi se kaj prestrašila; Mija srna snočki pri drugi bla, 20 Nocoj pa grema k teb’!« Podala mu je desno roko In to rinčko sreberno, In to rinčko sreberno, Lep pušelc za slovo. 25 »Oj srečno, srečno, ljubica, Zdaj te ma zapustila: Srna šla po ravnem poljiči, Prav lepo srna prepevala.« »»Če me bi glihvija hotla met, 30 Jaz pa vaju nijenga več, Jaz že fanta zbranega 'mam, Še jakši ko si ti!«« 2073. (Koroška.) Kaj je nicdj za 'n Ičp veččr, Lep večer, ena svčtla noč, Mesene pa sije celo noč, Zaspati meni ni mogoč. 2071. 2072. 2073. 5 Jaz pojdem klicat španiča, Da nicoj ves kam pojdeva: Črez tri gore, črez tri dole, Tam, kjer je moja dekle. Zapisal Jožef Kraj nc; pela Lucija Cagran. — Iz Krajnčeve zbirke. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 18. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggdvih NPkS. 31—32. 466 II. Pesmi zaljubljene 2074, 2075, 2076. Oba po polji prangava, 10 Zažvižgava, zapojeva, Oba pod gankič prideva In jo gori pokličeva. Ona se hitro prebudi In se nama naglasi; 15 Ona strpeti ni mogla, Je na gankič pritekla. Ona je naju barala: »Čej sta oba poprej bla?« »»Oba bi ti dro povedala, 20 Ti bi se preveč prestrašila: Oba sva pri drugej dečli bla, Dreve spet k njej pojdeva! Dečva, podaj mi belo roko Noj rinčico te sreberno, 25 Noj rinčico te si'eberno, Oj dečva, kar za zlo! Bom jo tistej dečli dal, Ktero sem si sinoči zbral!« « Tičice lepo pojo, 30 Ki pobiča poglajtujejo. K enej drugej dečli gre In jej rinčico nese. 2074. (Iz Verda pri Celovcu.) Kaj je nojco z’ an lep večer, Kaj je z’ ana svetva noč: Mesene seje cčvo noč, Zaspati kni o mogoč! 5 Jaz pojdem klicat španiča, Da dreve ves vkup pojdeva: Čez tri gdre v roune polje, Čer je moja dečle. Midva pod hanjček prideva, 10 Tam prov lepu zapojeva; Ona se hitro prabudi, Noj na hanjček preleti. Ona je naju barava, Kam midva pojdeva. 15 »Daj mi levo roko, rinčeo srabrno, Da drugej dečl ponesem jo!« 2075. (Iz Podkrnosa.) Oj preljubi španič moj, Greva klicat ljubico: Kdar pod gankič pridava, Jo pa hor pokličava. 5 »Hola, moja dva puebiča, Čej sta pa poprej biva?« »»Midva sva pri enej drujoj biva, Dreva pa spet pojdeva!«« 2076. (Iz Loma pri Kanalu.) Nicoj je res svetla noč, Kjer mesec sveti celo noč, Kjer mesec sveti celo noč, Meni ni zaspat’ mogoč. 2074. Zapisal Hinko Sevar; pel J. Rac. — Iz Sevarjeve zbirke I. sir. 8. 2075. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegovega rokopisa I., št. 17. 2076. Zapisal Fr. Manfreda. — Iz Cejartove zbirke V. 28. II. Pesmi zaljubljene 2077, 2078. 467 5 Klicat bom šutovarša svojga, Da drevi v vas poj deva, Le tje, le tje v ravno polje, Tam imava svoje dekle. Ko medva tje prideva, 10 Na ves glas zavriskova, Na ves glas zavriskova, Ljubca dol skličeva. Ko ljubca gor se sprebudi, Prav hitro na oknu se oglasi, 15 Prav hitro naju je poprašala: »0 kje ste snokaj bla?« »»Midva bi ti ti že pobedala, Al se boš močno prestrašila: Midva sva snoč pri eni drugi bla, 20 Nocoj zopet pojdeva!«« Dekle pa da mu desno roko, Dala mu je rinko zlato: »Le nesi ga tje v ravno polje, Tam imaš svoje dekle!« ,,Kaj boš slovo jemal, saj še nisi druge zbral!“ 2077. (Od Bleda.) Šel bom v planinco v vas, P’štolco bom djal za pas. Prišel bom sred vasi, Sprožil bom strele tri. 5 Ljubca j’ to slišala, Hitro je odpirat šla: »Kaj s’ prišel v vas tako, Al s’ prišel po slovo?« »»K’ sem prišel v vas tako, 30 Prišel sem po slovo!«« »Kaj boš slovo jemal, Saj s’ še nis’ druge zbral!« »»Dan’s je že osmi dan, Kar že jaz drugo imam!«« 15 »Kaj rekel si takrat, Ko sva se jela št’mat’?« »»Da te ne zapustim, Dokler na svet’ živim!«« »Oj le pober se preč, 20 Da te ne’m vidla več!« 2078. (Iz Toplic pri Novem mestu.) Šu bom na sred vasi, Spustu pištolce tri. Perva pištolca poč, Dekle pokonci skoč. 5 Druga pištolca poč, Dekle pa k voknu skoč. Tretja pištolca poč, Dekle pa k vratom skoč. 2077. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I št. 33,(str. 34, 55)- V petju se 2. in 4. verz vsake stroje ponavljata. Glej melodijo pri Žirovniku. Prvih 14 verzov je zapisal v št. Vidu pri Vipavi tudi Zmag. Kopatin s temi predrugačbami: 2 Pištolco — 3 v sred — 5 Lubca je — 7, 8 si 8 slavo 10 sem . . . slovo] sem tudi . . . slavo — 12 s’ še nis’] si nisi — 13] Danes je že osem dan — 14 jast. 2078. Zapisal M. Rode; povedala Frančiška Zupančeva. — h Rodetove zbirke VII. 23. 3 ° 468 II. Pesmi zaljubljene 2079, 2080, 2081. Z eno je odpirala, »»Ne peršov k teb v vas, 10 Z drugo je objemala: Peršov sem po slovo. »Al s peršov h men v vas, 15 Ker dans je že tretji dan, Al s peršov po slovo?« Kar sem si drugo zbrav!«« 2079. (Kranjska.) Šel bom v planinco v vas, Ta tretja pištolca poč, Pištolco bom djal za pas. 10 Dekle odpirat skoč’: Prišel bom sred vasi, Sprožil bom strele tri. 5 Ta prva pištolca poč, Dekle iz postelje skoč’. Ta druga pištolca poč, Dekle k oknu skoč’. »Kaj prišel si v vas tako, Al s’ prišel po slovo ?« »»Nisem prišel v vas tako, Prišel sem po slovo!«« 15 »Kaj boš slovo jemal, Saj nis’ še druge zbral!« »Dan’s je že osmi dan, Kar že jaz drugo imam! 2000 . (Od Predvora.) Sinoč sim pa tako djal, Da bom doma zaspal. Vzel sim pištolce tri, Šel sim v planinco vas. 5 Pridem na sred vasi, Spustim pištolce tri. »Ali si prišel vas, Ali slovo jemat?« »»Prišel ne h tebi vas, 10 Pridem slovo jemat.«« »Kaj boš slovd jemal, Saj še nis’ druge zbral!« »»Dans je že tretji dan, Kar že jez drugo imam!«« 15 »Spravi se, pobič, preč, Da te ne’m vidla več!« 2081. (Iz Nakla.) Šu bom v Goriče vas, Šu bom na sred vasi, Tam ker je kratek čas, 5 Spustu bom p’štolce tri, Tam ker je kratek čas. Spustu bom p’štolce tri. 2oyg. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 9. 2080. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal- Miklošič in kjer je planico (v. 4) pač napaka za planinco. 2081. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke. II. Pesmi zaljubljene 2082, 2083. 469 Prva pištolca poč’, 10 Druga pištolca poč’, Ljub’ca pa gor’ poskoč’, Ljub’ca pa k oknu skoč’, Ljub’ca pa gor’ poskoč’. Ljub’ca pa k oknu skoč’. Poč’jo pištolce tri. Ljubca pa odperat gre, 15 Ljub’ca pa odperat gre. 2082. (Gorenjska.) Moj očka imajo konča dva, 15 Pa oba sta lepa šimelna. Za enga ji jaz prosil bom. Da drev na vas pojahal bom, 5 Ko prišel bom na sred vasi, Spustil bodem strele tri: Da dekle moja potem ve, Da njeni fantič gre. Ko prišel sem na sred vasi, 10 Spustil sem oj strele tri. Komaj je zaslišala, Hitro je ostajala. Z eno roko odpirala, Z drugo me objemala: »Moj ljubi,si prišelk meni vas, Alj si prišel po slovo?« » » Jaz nisem prišel k tebi v vas, Prišel sim po slovo.«« »Kaj boš slovo jemal, 20 Saj še nis druge zbral!« »»Minulo i vže mesca dva, Ker vže jaz drugo imam. Ona več ko tisočkrat lepši je, Kakor ste druge vse. 25 Ker zdaj vže čez mesca dva Jaz bom na vahti stau: Ti se boš jokala, Jaz pa smejau!«« Streljal bom fantom na veselje, ljubici na žalost. 2083. (Iz Suhorja.) Zorja poka, dan se dela, Jest pa morem odlazit. Meni pa ni za to milo, Da jest morem od vas it’, 5 Nek je meni zato milo, Ki morem bračo zapustit. Kupil si bom tri pištoljce, Streljal bodem čez gore, Vsem fantičem na veselje, 10 Moji ljubci na žalost: »Adija, adija, ljubca moja, Saj se ne b’mo vidli več!« četka 2082. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleska št. 26. Glede za- v. 1—4 prim. 1797, 1798- . . 2083. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 470 II. Pesmi zaljubljene 2084, 2085, 2086. ,,Najunega veselja nazaj več ne bo!“ 2084. (Iz krške okolice.) Pisemce pisal bom, Ljub’ci ga poslal bom, Dol’ na Dolensko, Kako se m’ godi. 5 »Dekle, podaj roko, Da vzamem slovo, K’ naj’nga veselja Nazaj več ne bo!« Ne mara več priti, ker ima že drugo. 2085. (Od Ljutomera.) »Pridi, prid’,moj ljubi,kmeni, Ja ti mojga srca dam!« »»Ja ne pridem, k teb’ ne ležem, Net ne maram več za te: 5 Ja pa bom si ša v Cerovec K svoj oj dragoj ljubici, Ja pa bom si ša v Cerovec K svoj oj dragoj Bariki!«« ,,Dekliška ljubezen je fantovski špas. 2086. (Kranjska.) »Devet je že odbila, Zdaj skoraj bo noč, Jes bom druz’ga ljubila, Povem mu to v oči.« 5 »»De bi vstala, de bi vstala, De bi pihala luč! De bi dala, de bi dala Od kamrice ključ!«« »Po pravic’ ti povem, 10 Odpret ti ne grem! So mamka, kjer ležim, Se grozno jih bojim!« »»Zakaj se ti braniš, De b’ moja ne bilk, 15 K’ so mamka obljubili, Še v zibki si bilk?«« »Le pojdi, le pojdi! Ne maram za te: Že druz’ga j mam fanta, 20 K’ me boljši ljubi. Le pojdi na vas In zavriskaj na glas: Dekliška ljubezin Je fantovski špas.« —■ 25 Z čno rokd mu je dala Od kamrice ključ, Z drugo pa perstan, K’ se syeti ko Ijdč. 2084. Zapisal V. Kapler. — Iz njegove zbirke. 2085. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. a. 1J1 (68). 2086. Zapisovavca nezjianega. — Iz SPKN. IV. 123 — 124. II. Pesmi zaljubljene 2087, 2088, 2089. 471 (Iz Moja piščalka je suha, Mi neče več pet’, Moja ljub’ca je gluha, Mi neče odpret! 5 Bi ti rada odprla, Te močno želim, Al so mamka v cimri, Se jih močno bojim. V eni roki je prinesla 10 Od kamberce ključ, 2087. Senožeč.) V ti drugi eno rinko, K’ se sveti ko luč. Ne maram za rinko, Meni lun’ca sveti, 15 Meni je za korajžo, K’ me srce boli. Bom šel kje na vas, Bom zavriskal na glas: »Dekliška ljubezen 20 Je fantovski špas!« 2088. (Iz Viževelj pri Devinu.) »Pršla je wura, Pasala je nuč, Podej mi ti, ljypca Od kambrca. klyč!« 5 W ani raki prnesla Od kambrca klyč, W ti dr^gi nu rinčku, K sa svičte ku tyč. Na maram za rinčku, 10 Tyd za te neč več : Zavolju ljubezni še Muoren jest preč!« Pri tebi ni matere, ampak mlad vojak. 2089. (Iz Ljubljane?) Peršel sem pod okence, Poterkal sem na polkence: »Odpiraj, ljubca, kamerco, Saj veš mojo navadico!« 5 » »Sej dolgo sem t’ jest odpirala, Pa zdaj t’ je ne bom nikdar več! 15 Sej dolgo sem t’ jest odpirala, Pa zdaj t’ je ne bom nikdar več! «« — »Dobro jutro, mamica, 10 Al je doma Johanica?« »»Doma, doma Johana je, Na beli postli bolna je!«« — Peršel sem pod okence, Poterkal sem na polkence; Mam’ca pa pravjo: »Kje je kluč, Da bom peržgala svetlo luč?« 2087. Zapisal Lovro 'Ivzb', pela Helena Moravec. Iz Zvabove zbirke. 2088. Zapisal Jož. Žužek. — Iz njegovega rokopisa. 2o8g. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke str. 1, 2 ; pesem je zelo izprevržena in sestoji iz več različnih, neskladnih kosov, pum. 7 J 5 — 7 22 , 835—842. 472 II. Pesmi zaljubljene 2090, 2091. »Kako ti bom odpirala? »Per teb n’ležijo mat tvoja, Per men ležijo mat moja!« 20 Per teb leži le mlad sovdat!« Maščevati se hoče. 2090. (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) K oknu sem prišel, Sem ljubco zbudil: »Kaj me boš dražil! Sem odgovor dobil. 5 Kaj mora to biti, Si mislim jest zdej : Me misli pustiti? Jo vprašam sedej. Nazaj mi pove 10 Golfivo dekle: »Pri mater ležim, Govoriti ne smem !« Mati so spali V hiš pri očet, 15 Niso pa vedli, Da je lump pri deklet. Notri ga slišim Pri njej govorit, Hitro si zmislim, 20 Kaj hočem storit. Šipe bom zdrobil, Bom kolek dobil, Noter bom skočil, Ti bom glavco hladil: 25 Da boš si zapomnil Nocojšnji večer, Moj ga dekleta Pa pustil pri mer! ,,Mamca po štengah gor, pobič skozi okno dol.“ 2091. (Kranjska.) Snoči sem biu prav lušten, vesev, Ker sem pr soji ljubci biv. Rajtal sem ju zapeljat, Pr nji zaspat, mbaha! 5 Ko pridem če na sred’ vasi, Zauriskau sem na vse strani. Ljubca zaslis: »Moj fant gre u vas! Kjer ima lep glas, mhaha!« Ko pridem če pod okence, 10 Potrkau sem na laštrce. Mamca zasliš: »Oj kje je luč, Da grem po ključ? mhaha!« Jes sem sč te svetouce bau, Klobuček sem na glaucu djau, 15 Klobuček sem na glaucu djau, Sem se podau, mhaha! 2ogo. Zapisal Leo p. Trebevšek. — Iz Rodetove zbirke VI. 38 — jg. 2091. Zapisal J. Cejan; pel Fr. Cučič, ki se je naučil te pesmi v Ljub¬ ljani, kjer je bil zidar. — Iz Cejanove zbirke lil. 47. II. Pesmi zaljubljene 2092, 2093, 2094. 473 Prašau sem ju s celega srca, Če hoče bet ljubca moja, Ona pravi: »Zakaj da ne, 20 Ker sem za te ! mhaha!« Mamca po štengah gor, Jest pa skoz okno dol: »Mamca, le piš’ me v ret, Sej sem ju set! mhaha!« 2092. (Z Banjšic.) Mislil sem noč in dan, Da bom drevč doma, Da bom dreve doma, trajlalom ! 5 Pridem na krej vesi, Spustim pištolce tri. Pridem na sred vesi, Lepa hiš’ca stoji ; Zuna pobeljena, 10 Znotra pomalana. Znotra je ljubica, Tejšna ko rožica. »Ti boš pri meni spal, Kakor de bil moj mož. 15 S kutron ogrnjen boš, Kakor de bil moj mož!« Mamka po štengah gor, Pobič skoz okno dol! »Piš’ ma, ti mamka, v ret, 20 Sej sem že ljubce set!« S’noči s’ me trahtali: V lužo me spravijo ; Hlače dol slečejo, V lužo me vlečejo. 25 Rajš’ ko bom v luži stal, Rajš’ bom per ljubci spal! 2093. (Kropniška.) Očka po štengcah gor, »Pište me, očka, v rit, Jest pa po lojtrah dol: Saj sem jo sit!« Druge napaja, z mano gre spat. 2094. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Fanta mam zgornega kraja, Mi druge deklete napaja, Mi druge deklete napaja, Z menoj pa gre v kamerco spat. 2og2. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 16 — 18. Drugi verz vsake stroje se ponavlja tako, kakor je povedano zgoraj v drugem verzu prve stroje. Konec spada drugam; prim. naslov »V mlako ga vlečejo«. 2093. Zapisal J. Zupan. — Iz NB. 54. 2og4. Zapisala Marija Stoklas. — Iz njene zbirke. Primerjaj glede konca tudi spodaj naslov »Venček se ne da več vrniti.« 474 U. Pesmi zaljubljene 2095, 2096, 2097, 2098. 5 »Kaj meniš, da sem tvoja »»Krancel pa ni za vračilo, norica, 10 Pa tudi ni za posojilo; Da mi ne kupiš nič vinca, Alj če se za krancelj bojiš, Da mi ne kupiš nič vinca? Zakaj pa zraven fanta ležiš?«« Daj mi moj krancel nazaj! 2097. (Iz Tunec.) Moj fantič j e iz gornjega kraj a, »Kaj misliš, da sem tvoja Pa druge dekleta napaja, norica. In z manoj pa v kamrico gre. 5 K’ ne kupiš nič sladkega vinca?« 2098. (Kropniška.) Moj ljubček je z gornjega 5 Jaz nisem več tvoja norica, kraja, Ker mi ne kupiš nič vinca; Pa le druga dekleta napaja, Ker mi ne kupiš nič vinca, Le z manoj v kamrico gre. Daj mi moj krancelj nazaj. Le z manoj v kamrico grč! 2095. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 256, 257 . 2ogS. Zapisal J. pl. Kleinmayr. — Iz njegove zbirke, kjer se je 4. verz izprva glasil: In pri meni poležuje. 2097. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 24. 11. 2098. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB\ 64 — 65. II. Pesmi zaljubljene 2099, 2100, 2101, 2102. 475 »Če si se za kranceljček bala, 10 Zakaj s’pa pri meni zaspala?« Zato pa jaz pri tebi zaspim, Ker se za kranceljc nič ne bojim! 2099. (Iz Krope?] Mam fantiča iz gornj ega kraj a, Ki druge dekleta napaja, Ki druge dekleta napaja, Z menoj pa gre v kamberco spat. 5 »Kaj misliš, d’ sem tvoja no¬ rica, Ker mi ne kupiš nič vinca? Druge z medico napajaš, Z mano pa v kamberco greš!« 2100 . (Z Banjšic.) Moj šocelj je z onega kraja, Te druge dekleta napaja, Noj z mano gre v kamberco spat. Kaj misliš, da sem tvoja no¬ rica, 5 Ki me ne kupiš nič vinca? Povrni moj krancelj nazaj! Če ti bom krancelj povračal, Te bom drgači obračal, Bom delal, obračal tako, 10 De tebe nič škoda ne bo. 2101 . (Iz Koborida.) Jest nisem več tvoja norica, Te druge pri vincu imaš! Mi nečeš dat sladkega vinca, 5 Te druge dekličke napajaš, Mi daješ le frišno vodico, Pa z mano v kamrco greš! Tebi ne bom delala venca, ker ti ga je druga dala. 2102. (Iz Šmarjete.) En lep gdrtelc bom skopdla, R&sti, rasti rožmarin, Rdžmarin bom noter sejala. Da bom naredila pušeljc z njim. 2ogg. Zapisal Ivan Mladič. — Iz njegove zbirke. Druga stroja je pač iz Kuliačeve zbirke JI, št. 66g, kjer pravi Kuhač, da jo ima iz Gorice. 2100. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 44—45- 2101. Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaytja. 2102. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. jo. 476 II. Pesmi zaljubljene 2103, 2104, 2105. 5 »Rožmarin je že zelena; Jaz bi pušeljc že poslala, Boš naredila pušeljc mena?« j o Ti gaje pa že ’na druga dala, »»Še storila ti ga bom, Jaz pa tega ne strpim, Poslala pa ti ga ne bom. Še rajši tebe zapustim.«« 2103. (Goriška.) Kaj bi jaz ti pušelj dala? Jaz pa tist’ga ne pustim, Druga dečva t’ ga poslala: Rajši pob’ča zapustim! Drugega imam, ni treba godcev voziti. 2104. (Iz ziljske Cčl den sen jes pubič žvižgol, Cel den sen jes pubič pel, Jes na drujga nisem žinjol, Če kej dreve ležol bon. 5 Jes dro man si dečlo zbrano, Deleč tan je pod goro, Jes ji godce bon perpelol, Da se bon izrajol ž njo. »Da boš godce lih perpelol, 10 To ti bode vse zastonj, doline.) Jes man že drujga pubiča, Da per njen ležala bon.« »Kakor tčrdo je železo, Ki nikol ne zaerji, 15 Tako najna je lubezčn, Da nikol jej kraja ni.« »Kakor rinčica je [ojkrogla, Nema kraja, nema vogla: Tako najna je lubezen, 20 Nema kraja ne konca.« 2105. (Drašče na Zilji.) Cev povden sem pubič žviž- §ev t Cev povden sem pubič p6v, Jaz pa nisem druzga žinjev, Čej jez drivč ležav bon. 5 Jaz draman no ljubco zbrano, Kerjda deleč pod goro. Jez ji boden goce pelev, Da se bon prov zmarnjev z njo. 2103. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klcmmavrja. 2104. Zapisal M. Maj ar. — Iz MR. 83, 84. Tiskal jo je Vraz v NPI s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja in w za 1 : 1, 2 Cew — 2 pow — 3 Jez . . . nesen — 4 Dreve — 7 jej . . perpelow — 8 De . . izrajaw — 11] Jez man že endrujga šocja — 14 Ko — 17 krogwa — 18 nema] tud ne. V knjižni slovenščini sla jo po Vrazu naltisnila J. pl. Kleinnia vr v Kresu I35, 36 in Scheinigg v NPKS. 8, g, kjer je pripisano, da se poje tudi v St. Jakobu. 2105. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 38. II. Pesmi zaljubljene 2106, 2107. 477 »Koj mi boš ti goce vozev, Jez že man nje drujga šocija, 10 To je tebi vse zastonj, Da pri meni ležev bo.« ,,Odkar sem te ljubiti začel, nisem bil več vesel.“ 2106. (Od Koborida.) Snoč sem šel k moji lubci vas, Ura je bila polnoči: Sva se z ljubco skregala, Od nje sem slovo dobil. 5 Še se nisem sprebudil, Bil bi rad z ljubco govoril: Sem mislil z ljubco kordat se, Pa je že ’n drug' pri nji bil. »Kolkorkrat sem k tebi prišel, 10 Ja sama dobro veš, Nikol te nisem same našel; Oh reci, da ni res? Včasih po dva, včasih po tri, Še to se tebi malo zdi; 15 Zato mene srce boli, Ker zame prostora ni.« »»Prostor bi se že dobil, Ko b’ snujka pri drugi ne bil! Le pojdi na drugo postijo spat, 20 Kamor si bil šel večkrat!«« »Koder sem hodil, kjer sem bil, Sem zmirom žvižgal in sem _ pel, Od kar sem k tebi hodit začel, Nisem bil več vesel. 25 Za lepe moje mlade dni Me mene moja glavca boli ; Pa kar sem tebe ljubit začel, Nisem bil več vesel! Te bodem, ljubca, zapustil, 30 Tem drugim fantom te zročil. Bog daj ti tavžent sreč, Meni je ’na druga všeč! Glih tajšna ko na rožica, Glih tajšna je moja ljubica: 35 Od tist’ga kraja, ki pridem k nji, Se mi srce zveseli!« »»Saj nisi šocja celi svet, Dab’ te ne mogla zapustit, Še mož in žena se zapusth, 40 Ki vsako noč skup ležta!«« 2107. (Kranjska.) Snoči sim na vasi bil, K’ je ura bila polnoči, Predolgo sim se zamudil, Premalo sim govoril. 5 Pa sva se z ljubco skregala, Zato sim pa slovd dobil; Pa bom ji jez tud’ slovo dal, In si drugo ljubico izbral. 2106. Zapisovavca neziiancga. — Iz zbirke Julija pl. Klcinmavrja. 2107. Zapisovavca neznanega. — Iz SPKN. III- yS 80. 478 II. Pesmi zaljubljene 2108, 2109. »Koljkrat sim k tebi prišel, 25 10 Saj sama dobro veš; Vselej druz’ga pri teb’ dobil, Reci, ljuba, de ni res? Včas’ po dva, včas’ po tri, Še to se ti premdlo zdi! 15 Mene moje serce boli, K’ zame prostora ni.« »»Prostorčik bi se že dobil, Ko bi snoč’ pri drugi ne bil; Moja postlja ni več zate, 20 Le pojdi, kjer snoč si bil!«« »Okrog se bom obernil, Korajžno bom zapel, Le Bog ti daj po tavžent sreč, Meni je ena druga všeč!« »»Ljubila sim te jez zvesto, De nobeniga tako, Ljubila te bom zanaprej, Le ročico mi podaj!«« »Ročice ti jez ne podam, 30 Ljubico te nič več ne spoz¬ nam, Ti od mojga serca si pršč, Zate ne maram nič več! Odkar sim tebe ljubit’ začel, Še nisim bil nikolj vesel, 35 Od mojih lepih mladih dni Mene serce boli!« » »Zakaj si pa hodil za menoj, Sreberni perstan nosil seboj ? Li li bil perstan v aržet djal, 40 Pa bi bil doma zaspal!«« 2100 . (Štajerska.) Kaj sem si ja za kvar včinia, Kaj snočkasemsegorzbiidio: Da bi ja rajši doma spo, No prstan v kasel djo! 5 Snočkaj smo mi na vesi bli, Je vtira bila polnoči: Predugo sem se zamiidio, Premalo govorio. Z liiboj sma se svadila, 10 Potem sem ja slovo dobio. Či glih se ne bi svadila, Jaz bi jo zapiistio. Kaj sem te lubit ja začeo, Od potlam nesem več veseo : 15 Ojej, za moje mlade dni Mene sreč boli. — »Jel si ti prišo k meni spat, Al prišo si slova jemat?« Jaz nčsem prišo k tebi spat, 20 Nego slova jemat! 2109. (Od sv. Bolfenka.) Snočka smo na vesi bili, Predugo smo se zamudili, Da je vura bila polnoči. Prekesno smo se zbudili. 2108. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. VI. 46. Pripisana je pod Vrazovim imenom Jelenka Arbajlarova, pač pevka te pesmi. 2109. Zapisal Vekoslav Sparavec. — Iz prepisa Vrazovega v VO. V. 48, tam so verzi 5— 8 dejani v oklep; drugi Vrazov prepis je v VO. XI. 43 in se od zgoranjega, neglede na naglasna znamenja razlikuje v tem: 2 vura . . . ponoči — 4 zbudili — 6 druge 9 Ja] Zaj — 10 Da — 13 Č&si dva, po črlsi — 14 njoj] njoj že — 15, 16 jaz — 17 Zaj. II. Pesmi zaljubljene 2110, 2111. 479 5 Jaz pa sem si kvar včini6, Kaj druge nesem si zvolio. Ja pa bi bole včinio, Da prstan bivškrinjo shranio. Ja mene mojo srce boli, 10 Ka drugi mi pr Hibi spi. Ti si, luba, srca takšega, Ka liibila bi sakšega. Včasi po dva, včasi po tri, To se pa njoj premalo zdi! 15 Dokič sem še ja mlajši bio, Te sem še ja veseli bio. Zdaj pa me srce zlo boli Za moje lepe mlade dni! 2110 . (Z Murskega polja.) Snočka sem si ja kvar včinia, Predugo sem se zamidia, Kaj sem se v noči prebidia. Premalo z luboj govoria, Da bi raj snočkaj domaj spa, Svoj zlati prstan v kasel dja. 5 Snočkaj smo mi na vesi bil, Je vura bila pdnoči. Jaz sem z luboj se svadia, 10 No na to slovo dobia. Da ravno ne bi se svadia, Saj bi jo ja zapistia. Mene pa mojo srce boli Za moje lepe mlade dni! 2111 . (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) Sinoči sen na vesi bija, Predolgo sen se zamudija, Predolgo sen se zamudija, Premalo z lubcoj govorija. 5 Če prišel sem o polnoči, Sem našel vsel po dva, po tri, Sem našel vsel po dva, po tri, Za me pa več prostora ni. Oj srečno, moja liibica, 10 In tvoja svitla kamrica, In tvoja svitla kamrica In tvoja bela postelca! 2110 . Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Vrazovega v VO. II 47. Drugi Vrazov prepis je v VO. XI. 42, ki se od zgoranjčga natiska razlikuje, neglede na naglasna znamenja v tem: 1 Snočkaj . . . jaz — 2, 7 sen — 4 kasl — 5 bili — 6 vitra — 8 luboj — 9 sem se z luboj s — n to] skoro — 12 jaz — 13] Zdaj pa mene srce boli. 2111 . Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III: pn v. 1. m 2. vsake strofe se pridela naj bo!, pri 4. pak naj bo. naj bo tako! 480 II. Pesmi zaljubljene 2112, 2113, 2114. Poleg mene si druge ljubila. 2112. (Štajerska.) Preljubo dekle moje, Zagvišno ti povem: Podaj mi roko tvojo, Če me še ljubiš kaj. 5 Preljubo dekle moje, Žalost ti jaz povem: Žalostno srce moje, Od tebe kadar grem. Roko si mi podala, 10 Srce mi obljubila, Poleg pa še druge Fante ljubila. »Jaz tebe sem ljubila Bolj ko srce svoje, 15 Zdaj je srce žalostno, Veselo več ne bo.« Vse ptičke ljubeznive, Še ne bote žalostne, Slovo od mojga dekleta 20 Še bote slišale. Kolkrat so naj’ zbudile Te drobne ptičice, Prav lepo sva se poljubila, Še lepše se objemala. 25 Dekle se sramuje, Jaz in fort za menoj, Ogleduješ, če sem ubožnih, Srce me vedno boli. Ali zdaj se me sramuješ 30 In fort za menoj: Poprej bi mi (bila?) boljši, Kakor sva si obljubila! Nima je sam. A. 2113. (Drašče na Zilji.) Moj oče so mi djali: 5 Na žavber ljubco 'mam: Moj sin, domi leži! K njej mi hodjo drugi fante, Jaz domi kne morem ležati, K jo nemam pubič sam! K’ na žavber ljubco ’mdm. Nima je sam. B. 2114. (Iz Vipave.) O vi hribci in dolince, Kjer rasejo rožce lilje, Naj bo človek star al mlad, Vsaki ima rožco rad. 5 Kolkorkrat sem k tebi pršu, Vsakikrat sem druzga naj šel, Jest pa tega ne trpim, Rajši tebe zapustim. 2112. Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke A. Kovačiča. Verza 16. m 31- sta gotovo pokvarjena ; vsa pesem ima nekam umetno lice. 2113. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 1. 2114. Zapisal L. Žvab. — Iz njegove zbirke. II. Pesmi zaljubljene 2115, 2116. 481 Zdaj pa gremo mi, kamor gredo vsi, 10 Nedolžno kri prelivati; Zdaj pa gremo mi, kamor gredo vsi, Nedolžno kri prelivati. Nima je sam. C. 2115. (Od Ljutomera.) Kda sem kodi ljubi priša, Če bom ravno k drugoj hoda, Vsikdar drugega sem najša. Vem na tebe nem pozaba. Tega sem se že navolja, Zdaj si dekle premišlava, Rajši ljubo bom zapusta. 10 Kaj joj fantič je naprava. 5 Drugo ljubo bom si zebra, »To te, ljuba, lepo prosim, Drugom fanti bom jo prekozea. Lepše se nama zaderži!« »»Kak b’ se lepše zaderžala, Kak sem tebi peldo znala!«« Nima je sam. D. 2116. (Iz Škofje Loke.) Moj fantič pa po rajži hodi, Sladko vince domu vozi; Jaz pa doma tobrnam, Pa druge fante rada imam. 5 Jaz pa tega ne trpim, Pa rajši dekle zapustim: Kolkokrat sem k tebi prišel, Vsako rajžo druz’ga našel. Jaz pa tega ne trpim, 10 Pa rajši tebe zapustim! Kolkokrat sva skupaj spala Očka, mam’co sva golj’fala. Zdaj pa nikdar več, Ker moja ljubezen je že preč. 15 KoFkokrat sem špampet meril Eno uro al pa dve, Včasih pa do bel’ga dne. KoFkokrat s’ mi rok’co dala In si rekla: Pri moj duš, 20 Noben drug ne bo moj mož! Zdaj pa nikdar več, Ker moja ljubezen je že preč! 2115. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. t. 6. 2116. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke 11 49- Glede za¬ četka primerjaj št. 1833, 1871. 31 482 II. Pesmi zaljubljene 2117, 2118, 2119. Nima je sam. E. 2117. (Prekmurska.) Jazsemsnočkaj domouprišeo, Driigoga sem pri liibi najšeo. Jaz pa tega ne trpim, Raj huncvota prestrlim. 5 Dvoje čižme sem raztrgov, Ka sem za teov, liiba, hodo, Zdaj pa toga ne trpim, Rajši liibo odpustim! »Jaz sem tou nej govorila 10 Ka bi tebe zapustila; V mojem srci ti ležiš, Nouč i den me vršeniš!« Priletele drobne vtiče, Razegnale vse meglice, 15 Ka sihalo sunčece, De veselo srčece! Nima je sam. F. 2118. (Iz Št. Viške gore.) Ti prepantrana ljubezen, Ti si hujši ko bolezen! Za bolezen so arcnije, Za ljubezen pa je ni. 5 Kolkokrat sem k tebi pršu, Tolkokrat sem druzga najšu; Jest pa tega ne trpim, Rajši tebe zapustim! Nima je sam. G. 2119. (Iz Cerovca.) Pojte, pojte, drobne ptice! Razgrajajte mi meglice, Kaj de solnce sijalo In srce zegrevalo. 5 Jaz pa sem si ljubo zebra, Kaj joj nikdi nega para. Zdaj sem misla pri njoj spat, Morem pa na vahti stat. 2117. Zapisal Ferenc Novak. — Iz VO. VI. 49. Vrazu jo je dal Stevo Soldatič. Drugi Vrazov prepis je v VO. XV. 21 s terni predrugačbami, negledc na naglasna znamenja in 6 za ou: 8] Rajši tebe zapustim — 14 se — 15 Ka] Ka de ■— 16 De veselo] I veselilo. č? koncem primerjaj pesmi št. 1866 — /§74. 2r 18. Zapisal Fr. Prvanje. — Iz njegovega rokopisa. 2iig. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. Y. 49 (152), kjer je pripisan II. Pesmi zaljubljene 2120, 2121. 483 Jaz sem z vahte domo priša, 10 Drugega pri ljubi najša, Jaz pa tega ne trpim, Rajši ljubo zapustim. »Ti si meni tako rekla, Da boš ljubla samo mene; 15 Zdaj si srca takšega, Da ti ljubiš vsakšega!« »»Jaz pa sem tebi tak rekla Da bom ljubla samo tebe, Men srce sploh tak veli, 20 Da t nikdar ne zapusti!«« Ker če svojo ljubo meti, More štibro od nje dati. Jaz pa štibro sem platia, Lepo micko bom ljubia! 2120 . (Iz Pliskavice.) Snoči sem jaz z raj že prišel, Anga druz’ga sem pri nji najšel. Cajt je prišel konjičke futrati, Pej še ležiš pri ljubici. — 5 Jaz pej tega ne trpim, Še rajši ljub'co zapustim. Pa ki če zavber ljub’co imeti, Mora zanjo dvesto šteti. Še rajši dvesto tolarjev dam, 10 Samo da zavber ljub’co imam. Ta ki če zavber ljub’co imeti, Si mora metlo kupiti, De bo zmetal pred sabo, De oprašila se ne bo. 15 Še lepših deklet ni nigder, Ko so letč gorjanke, Ki nosijo pisane gvante, Korhvde svetle ravn’ ko luč: Pri tak’ bi ležal celo noč. 2121 . (Iz Borovljan.) Kolkobart jas k dočii zajdam, Jas pa teha kna strpim, Vsoloj drujhapri njoj najdam, Še rajši dočvo zapustim. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 91 s temi predrugačbami, neglede' na naglasna znamenja: 1 vtiče — 2 Razgrinjajte — 3 de s.] bo sounce mi — 4] Mojo srce segrevalo — 5 lubo — 6 njoj — 7 Zdaj sem] Sem še — 8 Morem pa] Zdaj pa morem — 10 perlubi — n, 12] Z Bogom, z Bogom, lubica, * Najna lubav je razrajžala — 13—20 izpuščeni — 21 keri . . . lubo — 23 pa štibro sem] sem štibro od nje — 24] Pa bom lepo micko lubia, pozneje Pa sem le miciko zgiibia! v „ 2120. Zapisal Lovro Žvab; povedal Ant. Žerjav. — Iz Zvabove zbirke. Zložena iz več pesmi; prim. št. 1566 (za v. 3. in 4.), 1833 (za v. /5.— rg.J. Opomnja. T pesmimi tega zadnjega naslova (G) primerja) zgoraj št. /705. 2121. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggove zbirke NPKS. str. 233, kjer je k 1. verzu s Podjunskega pripisana varijanta Kedar jas od rajže pridem. 3i* 484 II. Pesmi zaljubljene 2132 , 2123, 2124, 2125. Zasačil jo je. 2122. (Podjunska.) V snuvči sem k lubici prišov, 5 To trotki je po postoli svatov, Najšov sem puvbiče tri: Ta dočva se drobnu smiji. To pruvi je lojtro postavlov, »Dočva, kna bodi vosieva, To druji na hanki stoji; Da maš lih puvbiče tri: Od mine boš svovo dobiva, 10 »An druji te barek kni.« 2123. (Iz Krope.) Eden je lestvo pristavil, Tretji po kovtercu tapal, Drugi pa k oknu prišel, Dekle pa se grozno smejala. Snoči je bil drugi pri nji. 2124. (Podjunska.) Kaku bom jas dons vosiev, 5 Dočvo pa že griva, Ko sem v snuvči v tačah Da je ona taku storiva: rivah biv! Guvni ča bo več pri njoj spav, Jas sem v rivah na okni stav, Jas pa še minj na okni stav. Ko je an druji pri mojoj dočlispav. Dočva ti norčava, 10 Zakaj si taku naumna bva? Vsoli si bva vosieva, Zdoj se boš pa jokava. Če dekle dva fanta ima. 2125. (Kranjska.) Pobič po polju prizvižga, Tiho do lojtre pristopa, Ki gre k sv6ji ljubi v vas, Al’ dekle pozndla ga ni. 2122. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 252, 253. 2123. Zapisal Fr. (Radivoj ) Poznik. — Iz NB. 64. 2124. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 233. Za vsoli (iz vsolej, vselej) piše Scheinigg v sobi, kar je pač očitna napaika, ker soba Korošcem ni znana. 2125. Neznanega zapisovavca. — Is SPKN. III. 76. II. Pesmi zaljubljene 2126, 2127. 485 5 Deklč na ispi se seta, Ne m6re na postlji zaspat’, Okolj po fantih se ozera, Kter’ je lepši al’ bolj mlad. Dekle na ispi stoji, 10 Kupico v rokah derži, Notri pa je pušljic zelen: Pobič! ti dobil ga boš. Na svčtu mi ni hujšiga, Ko če dekle dva fanta ima, 15 Edin je v serce zapisan, Druziga pa za norca jma. Nezvesto dekle — roža brez duha. 2126. (Od Frama.) Ne v^čega veselja, Ko je ta velka noč: Vsi hribri zelenijo, V se rožice cvetQ : 5 So bele no rudeče, Dušijq> tud’ lepo. To je na prigliha Tem ledik deklicam: Sq verle no sq mlade, 10 Sq folš serca. Nq dekl§ sem ljubil, S§m rajta, da mi je zvest’, Pa je ljubla druge vmes, Kadar mene ni doma. — 15 Sem rajtal študirat, Sem rajtal bit far, Se dekl§ jokalo: Le pojbič nikar! 2127. (Iz Motnika.) Ni luštnejšiga cajta, Ko je spomladanski čas; Se hribci ozelenijo, Rožce razcvetajo. 5 Kolk tavžent rožic cvete, De nimajo duha; Glih take ste, deklete: Favlastiga serca. V gartelnu tri rožice 10 Prav lepo cvetejo, V kamerci tri ljubice Mi pušelc vežejo. Ta perva rožca bela, O glih si, djekle, ti; 15 Kobkokrat si bl’a vesela, Dokler si moja b’la! Druga rožca plava, Glih taka si, djekle, ti; Kolkokrat si me golfala, 20 Dokler si moja b’la! Treka rožica rudeča, Zmed useh narlepši deši: Ljubezen je goreča, Ah zdej je pa vgasnela! 2126. Zapisal Oroslav Caf; pela Uršula KQtnik. — Iz CO. I 7 - 2127. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz zbirke GK. II. 22 — 23. 486 II. Pesmi zaljubljene 2128, 2129, 2130. Nezvesta ljubezen je roža, ki se posuši. 2128. (Iz Zvrhnjega Roža.) Po leti rožice cvetijo, Da jih ni preduhtati, Po zimi se pa osušijo, Da jih ni več najditi. 5 Je ravno taka naj’ ljubezen, Ker ni iz pravega srci, Ona mi je nezvesta bila In'j e ljubila vsacega. Kaznovana nezvestoba. 2129. (Štajerska.) Jaz pa eno dekle imam, Kaj, da ne ljubim je sam ! Ker drugi k njoj hodi, Mene proč goni, 5 Mene pa srce boli. Cel dan srna ga vkup pivala, Al noter do večne luči: Je že odzvonilo, Se joj je mudilo, 10 Je mogla it’ sama domu! »Oh preljubi fantič moj, Le pridi ti k meni nicoj!« »»Saj sem ti reka, Da bom prteka, 15 Le idi zdaj sama domu!«« Fantič je priša pod okno stat, Je vura že bila dvanajst: Sem se misla glasiti, Sem sliša govoriti: 20 Sta bila dva druga pri njoj ! Jaz pa eno pištolco imam, je s srebrom naštikana vsa : Pištolca je mala, Vstrelila bo kmalo, 25 Po kamerci tekla bo kri! »Oh preljubi fantič moj, Le tega ne delaj nicoj: Te truple so grešne, Te duše so večne; 30 Oh kam bodo rajžale zdaj?« »»Oh preljubo dekle ti, Saj samo si krivo tega: Luštna si bivala, Vince si pivala, 35 Zdaj se še krvi napij!«« 2130. (Iz Teharjan pri Celju.) Jaz pa dekleta mam, Drugi k njej hodijo, Kaj nuca, ko ne ljubim jo sam! Mene proč gonijo, 5 Mene pa srce boli! 2128. Zapisovavca neznanega. — Iz Janežičevega Cvetja slov. ?iaioda I. 84. Scheinigg jo je natisnil v NPKS. str. 255 v narečju: 1 letu — 3 posušijo — 5 najna lubizen — 7 nezvista biva — 8 lubiva. 2129. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. 54 — 56. 2130. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. 7. II. Pesmi zaljubljene 2131, 2132. 487 Pila sma ga celi dan, Od zjutraj do večne luči: Je zazvonilo, Se ji je mudilo, 10 In šla sva vsak na svoj dom. »Preljubi fantič moj, Boš prišel k meni nicoj ?« »»Saj sem že rekel, Da bodem pritekel, 15 Le pojdi ti v kamrico spat!«« Ko pridem pred kamerco tja, Je ura glih polnoči bla; Sem slišal govoriti, Kaj more to biti? 20 Dva druga pri ljubici sta! Jaz pa eno pištolco imam, Je s srebrom poštikana vsa : Pištolca je mala, Bo počla sama, 25 In tekla bo v kamrici kri. »Preljubi fantič ti moj, Oh tega ne delaj nicoj ! Trupla so grešna, Duše pa večne, 30 Oh kam bojo rajžale zdaj ?« »»Preljuba deklica ti, Tega si kriva le ti: Lušna si bila, Vince si pila, 35 Zdaj se še krvi napij!«« 2131. (Od Sv. Miklavža pri Ormožu.) Eno lubco mam, Pa kč, da je ne lubim sam! Mi drugi k jej hodijo, Mene proč gunijo, 5 Zato me srce boli. V krčmi sma bila celi dan, Gda večna luč gori [zvoni], »Kak sem ti reko, Bon kmalo priteko, 10 Le idi ze sama domu!« Fantič pride v kamrico Pa glih o polnoči. Se misli zglasiti, Pa čuje govoriti: 15 Sta bila dva druga pri jej! Pištolco mam nabasano In svincem našpikano. Jaz hočem streliti, Vse tri pomoriti, 20 Naj teče po kamrici kri. »A fanti - fanti - fantiček moj, Le tega ne delaj nicoj! Gle, trupla so grešna, Al duše so večne, 25 O kak boš pa dava račun?« »»O nesrečno deklece, Letega si krivo vse ti! Ti lušno si bilo, Gda vince si pilo, 30 Al ze se še krvi napij!«« 2132. (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) Cel den smo dobre vole bili, Že je odzvonilo, Večer pomarji zvoni. Men se je midilo: 5 Le hitro, da bomo doma! govega 2131. Zapisal St. Kelemina: narekovala Terezija Kelemina. — Iz nje- rokopisa. Ze = zdaj. 2132. Zapisal Jožef Tuša k. — Iz njegove zbirke. 488 II. Pesmi zaljubljene 2133, 2134. Dekle me je pitalo: »Kan pojdeš ti nicoj?« Al jaz pa sem reka: »»Mo hitro priteka, 10 Le idi ti sama domu!«« Jaz priša sem pod okno stat Ja glih o punoči. Kaj more to biti ? Slišim govoriti: 15 Že dva sta bla druga pri nji. Pištolca bla našiftana In srebron našikana. Pištolca bla mala, Poknila je kmalo, 20 Zatekla po kamri je kri! »Pa dekle, kaj si rajtaš ti? Se sama uržuh si! Vesela si bila In vince si pila, 25 Al’ zdaj se pa krvi napi!« 2133 - (Iz Precetinec.) Jaz pa mam eno deklico, Pa da ne lubim je sam! Mi drugi k njoj hodijo, Mene proč gonijo: 5 To me najbol žalosti. Celi den smo v krčmi bili, Zvečer pa zdravo Marijo zvoni, Povsod je zvonilo In vse je molilo: 10 Le hodmo veseli domo! Ona ga je vprašala: »Al pojdeš ti z menoj domo?« Al on ji je rekel: »»Pa saj bom pritekel, 15 Le pojdi ti sama domo.«« Fantič pride pod oknico stat, Ravno blo o polnoči, In sliši govoriti: Kaj more to biti? 20 Al vendar je drugi pri njoj ? Pištolco ma pripasano, Za lubico zašafano. Njo hoče stiTiti In vse pomoriti, 25 Naj teče po kamrici kri. »Fantič, fantič, fantiček moj, Oj tega ne delaj nicoj! Ta tela so grešne, Al duše pa večne. 30 Od tega bo velki račun.« »Dekle, dekle, deklica ti, Saj kriva sama si ti: Vesela si bila, Si vinčeke pila, 35 Al zdaj pa se krvi napij !«« 2134. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Celi dan smo sladko vince pili, Je že odzvonilo, Zdaj pa pomarje zvoni. Je nam se mudilo: 5 »Le odimo hitro domo!« 2133. Zapisal JožefKrajnc; narekovala Fr. Petek. — Iz zbirke Krajnčeve. 2134. Zapisal Josip Krajnc. — Iz njegove zbirke I. /3. II. Pesmi zaljubljene 2135, 2136. 489 Eno dekle mi je reklo tako : »Le pojdi ti z menoj domo!« Al jaz sem ji rekel: »Bom hitro pritekel, 10 Le idi ti sama domo!« Ura bije polnoči, Že fantič pri okni stoji. Sem čul govoriti: Kaj more to biti? 15 Al bij a je drugi pri njej! Ena puškica nabasana In zlatom okovana vsa: Se mal zasvetilo, Je malo poknilo, 20 Že tekla po kamrici kri. »O preliibo dekle ti, Temu si uržuh ti: Vesela si bila, Ivda vince si pila, 25 Al zdaj se pa krvi napi! 2135 - (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Jaz pa eno dekle mam, Pa kaj, ko ne lubim je sam ! Drugi jo lubijo, Mene proč gonijo, 5 Mene pa serce boli. Celi dan smo mi ga pil, Da je večno luč odzvonil; Ko je odzvonilo, Se njej je mudilo: 10 »Jaz moram zdej iti damo!« Oh preljubi fantič moj, Le pojdi z manoj nicoj!« »»Saj sem že rekel, Da bodem pertekel, 15 Le pojdi zdaj sama domu!«« Prišel sem do kamerce, Je bila ura dvanajst; Sem se misljil zglasiti, Sem slišal govoriti: 20 Je bil že drugi pri njej! Pištolco mam prav všikano, Je srebrom naštikana vsa, Pištolca je ladana, Kmalu bo počila, 25 Tekla bo v kamerci kri. »Ah preljubi fantič moj, Ne delaj mi tega nicoj; Te trupla so grešne, Te duše so večne, 30 Ne mogle bi rajtenge dat!« »»Koljkokrat si z manoj šla In pila si vince sladko! Z menoj si ga pila, Si se veselila, 35 Aj zdaj se pa krvi napij !«« 2136. (Od Sv. Eme.) [Odlomek.] Oj jaz pa eno dečle 'mam, Pila sva ga noter do večne luči, Pa samo poljubim jo sam: Da je zazvonilo, Drugi k njej hodijo, Domov se mudilo: Mene proč gonijo: »Zdaj pa moram iti domov!« 5 Mene to v srce boli! _ 2135. Zapisala Marija Stoklas. — Iz njene zbirke. 2136. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. 490 II. Pesmi zaljubljene 2137, 2138, 2139. 2137. (Iz Pili smo ga celi dan, Večna luč odzvoni, Ja, odzvonila je: Nič ni mudila se, 5 Mogla je jet’ domu. Prišu sen pod okence, Odbilo je polnoči. Sem slišal govoriti: Kaj more to biti? 10 Sta bila dva druga pri njej. Pištolca lepo pucana, Srebrno štikana; Pištolca pa kmal’ strli, V kambri teče kri, 15 Ljubca mrtva leži. »Vidiš, dekle, dekle ti! Tega vsega si kriva zdaj ti! Dobre volje smo bili In vince smo pili, 20 Zdaj se pa krvi napij!« Lažnjivko sem ljubil. 2138. (Iz Borovljan.) Eno dečvo sem jaz ljubil. Ki je bila fovš sred. Ona je zmirom tako djala, Da ima koj mene samega. 5 Sedaj jo pa ferata djanje, Ko bo skoraj zibala. — So tri jabolke rudeče, Na sredi so pa vse gnjile. Take ste pa vi dekleta, 10 Ki imate fovš srce. ,,Kaj boš za mano hodil ?“ 2139. (Goriška.) »Kaj boš za mano hodil, Kaj boš za mano hodil, Sreberne rinkce nosil? 10 Klobuk po strani nosil? Mar bil bi rinkce doli djal, Mar bil klobuček doli djal, Pa bi doma zaspal! Pa bi doma ostal!« 5 Kaj boš za mano hodil, Okol sem se zasukal, Pa biksane škornj’ce nosil? Korajžno sem zaukal: Mar bil bi škornj’ce doli d’jal, 15 » »Bog te obvar’ stotavženkrat, Pa bi doma ostal! Pri teb’ sem zadnjikrat!«« 2137. Zapisal Jož. Soban. — Iz Cejanove zbirke V 74. — Opomnja: Pesmi tega naslova so mlade in so najbrž umetnega izvira. 2138. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 39. Glede konca primerjaj št. 1404 in nast. 2139. Zapisal Jožef Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. str. 7. (z mel.)- II. Pesmi zaljubljene 2140, 2141. 491 Tvoj pušljec ni več mene vreden. 2140. Na ganjku je stala, Je pušeljc vezala. Ga nečem od nje, Ker je jezna name. 5 Na ganjku pri nji Pa se drug veseli: Naj pa njemu ga d 4 , Če ga rada ima! (Goriška.) Že sto jih zvezala, 10 Pa meni podala: Stoteri in eden Ni mene več vreden! Le pušeljce veži, Na fante pa preži: Se lepšga za me 15 Ima drugo dekle ! Če tudi neče priti, saj lehko dobim drugega! 2141. (Iz Cerovca.) Kaj pa moj ljubi dela, Da ga tak dolgo nega? Oj jaz pa znam vse dobro, Kaj zdaj moj ljubi dela: 5 Drugo ljubo de si zbra, Meni pa de slovo da! Ta za to nič ne maram, Si zutra rano stanem : No idem ta na polje, 10 Na polje na široko. Pod lipoj bom postala, Na smeh bom se držala Pa moga bi zlodi bit, Če ne bi ga dobila! 2140. Zapisal Jože f Koc i j anč ič. — Iz njegovih SNP. 1 .10. (z melod.). 2141. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. II. g (62), kjer je ta načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. J8 s temi predrugačbami: 1 lubi — 2 Kaj . . . dougo — 3] Jaz pa že znam dobro — 4 moj ljubi] zdaj moj lubi — 5 de si] si je — 6 de] je — 7] Jaz pa nič ne maram — 8 Si zutra] Vujtro — g ta na polje] na pole — 10 polje na] pole —■ n stala — 12 bom sel se •— 13] To bi moga zlodi b. — 14] Pa li morem ga dobit! — & drugi Vrazov prepis je v VO. XI. 23, ki se od ravnokar omenjenega razlikuje v tem: 1 liibi — 2 Ka . . . dugo — 3 znan — 4 moj lubi] si moj liibi — 5 Drugo liibo —• 7 pa] pa le — 8] Vujtro si r. s. — 9 idem na] si iden na to — 10] Na to pole šiiroko — 11 lipicoj bon — 12] Ino se na smeh držala — 14 moren. Melodijo ima (»iz Kranjske?!) tudi Kuhač II. št. J62 in III. št. 826 samo z začetnima verzoma, ki pa ju ima tudi druga pesem, prim. št. i)6g. 492 II. Pesmi zaljubljene 2142, 2143, 2244, 2145. Lehko dobim drugo. 2142. (Ziljska.) Kukovca mi nosi beli list, Da moja dečua druje ma; Notre drujga ne stoji: Al jih ma, pa nej jih ma! 5 Al jes piibič za kej bon, Drugo lubco dro dobon ! ,,Ko sem v vas prišel, mi je dala stol.“ 2143. (Iz Starega Sela pri Koboridu.) Pomajte mi pet, Jest ne morem več pet: Moja ljuba tič Nec ne mara zame! 5 Ko sčm v vas pršu, Mi je dala stou; Ko je drugi pršu, Mi je vzela stou: Al je tu prou, 10 De mi je wzela stou? Sem zawriskou Jen sem šou! 2144. (Iz Ihana.) Ko sim v vas piršov, Mi ja dava sto v, Ko ja drug’ piršov, Mi ja vzeva stov. 5 Al je tola prov, Ki m’ ja vzeva stov? Jast sim vstov, Zavrisku pa sim šov! 2145. (Od Sv. Miklavža pri Ormožu.) Pa sem k ji prišo, Pa mi je dala stol; Pa je drug prišo, Pa mu je dala stol: 5 Jaz pa sen zahuško jo — Pa sen šo! 2142. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIII. 2. Vraz jo je prepisal tudi v VO. XV. 48, premenivši v v. 5. jes v jez in pišoč za e samo ie. Pesem je natisnil Kuhaš v svoji zbirki III. št. 1136, kjer je tudi melodija, s temi predru- gačbami: 1 nosi beli] nosi — 3 dečvca . . . ma] lubca . . . ’ma — 4 'ma — 6 dobon. Iz Kuhača jo je natisnil Scheinigg v NPKS. str. 38 s temi premem- bami: 1 nosi beli] nosi — 2 drugega — 3 ljubica druge ima — 4 ima ... naj — 5] Al’ jaz pobič za kaj bom — 6 ljubico . . . dobom. Za vsako kitico se pri¬ peva: Kukuti dralala, * Kuku ti dralala! 2143. Zapisal M. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 2144. Zapisal A. Breznik; pela Zelnikarjeva Neža. — Iz Breznikove zbirke št. 11. 2145. Zapisal St. Kelemina; narekovala Terezija Kelemina. — Iz nje¬ govega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 2146, 2147, 2148, 2149, 2150. 493 Po nepotrebnem sem nageljne sejal. 2146. (Izpod Melec.) Kuoder sm hhdu, Se nism neč bau, Pa tuminskemu placu Sm nagelne sjau. 5 Zakaj sm jih sadiu, Zakaj sm jih sjau? Za mojim klabukam Abeden ni stau! 2147. (Staroselo pri Koboridu.) Koder sem hodil, Na sred Kobarida Se nisem nič bal: Sem rož’ce sejal. 2148. (Z Banjšic.) Kolkoder sem hodil, Po t’minskem placu Se nesem nič bal: Sem nagelne s’jal! 2149. (Iz Tolminskega.) Povsod sem že hodil, Se nisem nič bal: Po fminskemu placu Sem nageljne s’jal. 5 Zakaj sem jih s’jal? Ali zato sem jih s’jal, Da za mojem klobučkom Nobeden ni stal? Koliko črevljev sem potrgal, ko sem hodil v vas. 2150. (Ziljska.) Pietnajst parov coktov strgu, Ki sen pojbič u vas hodu, Za piet raj niš žreblov zgubu, Kisčn jih pojbič v coklah mou. 5 Kako liepo smrečje cveti, Kakor mlieko ino kri: Kravji zvonci žvenketajo, Ki se v planin^, weselo. 2146. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 2147. Zapisal M. Skočir. — Iz njegove zbirke. 2148. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 42. 2149. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove zbirke str. 133. 2150. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 35. V VO. XVI. B. 14 v obliki: Petnajst parov črevloii stergou — Ki sem pubič ves hodu. Natisnil jo je Schei- nigg v NPKS., str. igi, oziroma (2. strofo) str. 398. 494 II. Pesmi zaljubljene 2151, 2152, 2153, 2154. Ne da večerje, ker je prepozno prišel. 2151. (Iz hrv. Zagorja.) Švaler kuči devojki po vratih: 5 »Je 1 ’ si meni jelo ostavila?« »Dobar večer, mila moja draga! Jeli čuješ, jeli si zaspala?« »»Niti čujem, niti sam za¬ spala.«« »Kaj bi bilo, da sam po¬ zabila?« « »Kak bi mogel človek po¬ zabiti, Na kaj mora naveke misliti!« Za grozdje prodana ljubica. 2152. (Iz Varaždinske okolice.) Ala, Mato, mamin tato, 5 »Kak da mi je bilo milo, Kak si prodal lepu Katu? Da je grozdje sladko bilo!« »Za dva grozda muškatela.« Hu, hu, hu! . . . Jeli ti je bilo milo? 2153 - (Iz Suhorja.) Lepa moja draga Kate, Snoči sem se jokal zate, Danes več ne maram zate; Prodal sem te na Kosteli 5 Za dva grozda muškateljna. Je 1 ’ ti, Kata, milo bilo? »Kaj bi meni milo bilo, Kad je grozdje sladko bilo !« Če je nimam, vendar prestanem. 2154. (Izpod Melec.) Če je jemam, je abjamem, Če je nimam, vselih pre¬ stanem : Men vse adna je, men vse adna je, Če je jemam, al pa ne! 5 Če jemam dnarce, pijem vina, Če jeh nimam, ga ne pijem: Men vse adna je, men vse adna je, Če jeh jemam al pa ne! 2151. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. št. 481. 2152. Zapisal M. Vajjavec. — Iz Novic XIV. (1856) 3go. 2153. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica in kjer je pisana dvakrat, samo da se v drugem zapisu glasi verz 1.: Lepa moja Kato. 2154. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke. II. Pesmi zaljubljene 2155. 495 Čejemam site, j eh predajem, 10 Če jeh nimam, jeh ne pre¬ dajem: Men vse adna je, men vse adna je, Če jeh jemam, al pa ne! Konju lepše postreže, kakor ljubemu. 2155 - (Iz Cerovca.) »Odpiraj mi, ljuba, kamrico, Naj idem k tebi spat.« »»Jaz ti kamrice ne odprem No te notr ne pustim. 5 Jaz mam ljubega jakšega, Jakšega no dragšega, Jakšega no dragšega, Kak si, ljubi, ti.«,« Konjiči je jesti dala 10 Žolte pšeničkice, Ljubemi je jesti dala Maličko šako ovseka. Konjiči je piti dala Vinca z vedre srebrne, 15 Ljubemi je piti dala Velki škaf mrzle vode. Konjiči pa je postljala, Na blazine pernate, Ljubemi pa je postljala 20 Malo suhe praprodi. »Čakaj, čakaj, moja ljuba, Boš žalvala še za to: Jaz pa bom ti zdaj odvandra U deveto deželo: 25 Tam pa bom si najša ljubo Jakšo ino še dragšo, Jakšo ino dragšo ljubo. Kak pa ti, gizdavka, si!« 2155. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. S. n (119), kjer je pisano v v. 18. prnate in pozneje popravljeno : 1] Odpri da ni ljuba, kamro — 9 jesti] zobati — 12 Maličko] Malo — 17 pa je] ona. Tam je pripisan tudi ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 28 s temi predrvgačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1] Odpri da mi, luba, kamro — 2] Naj pri tebi počinem — 4 noter — 5 lubega — 8 lubi — 9 jesti] ona — 10] Zobat žolte pšeničke — 11 Lubemu — 12] Trdi falat kruheca — 15, 19 Lubemi — 17] Konjiči je mu postlala — 18] Na blazini pernati — 20 prapradi — 21 m. lj.] luba moja — 22 žalvala še] žalovala — 24 U] Proč v — 25 lubo — 27] Jakšo ino še dragšo — 28 ti ... si] si .. . ti. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XI. 70 po tem zadnjem prepisu in izpremenil, ne glede na naglasna znamenja to-le: 1 luba — 2 počinem] zaspim — 4] Te noter ne pistim — 5 lubega — 8 lubi — 9, 10] Konjičeki je zobat dala * Lepe žute pšeničke — 12 kruheca — 13, 17 Konjičeki — 15, 19 Lubemi — 17 je mu] je — 18] Na lepem mehkem senčeki — 19 Lubemi pa] A lubemi — 20 suhe praproti — 21 luba — 25 liibo. 496 II. Pesmi zaljubljene 2156, 2157, 2158. Če mož ženo zapusti, zakaj bi jaz ljubice ne smel? 2156. (Kranjska.) Stoji, stoji beli grad, Pod belem gradam Anzel mlad, Kjer čaka svoje lubce, Ah lubce. 5 Čakov jo je noč in dan, De je perčakou beli dan Inu tu sonce rumenu. Pobrau je gor černi klobuk: »Zdaj te obvari večni Bog, 10 Bog večni, ah večni!« Sej šč mož ženo zapusti, Kje večkrat per nje leži, Tud te bom jest zapustu, Zapustu!« 2157 - (Pri Novi Štifti.) Pri belem gradu Anzelj mlad, »Druz’ga mi pri teb’ do- Pri belem gradu Anzelj mlad padlo ni, Te svoje ljubce čakal — O j čakal! 5 Čakal jo je tri cele dni, Tri cele dni in tri noči, Da ga je beli dan obšel Oj obšel! 10 Kakor tvoje plave oči In tvoje rudeče lice —- Oj lice! Pobral sem svoj črni klobuk, Pobral sem svoj črni klobuk, 15 In: Bog te obvari, ljubica — Oj ljubica!« 2158. (Od Frama.) Stoji mi, stoji beli grad, Pod belim gradom ljubi mlad, Ki čaka svoje ljubce, Oj ljubce. 5 Čakal je je do belega dne, Da solnce začne sijati, Da solnce je prisijalo, Oj prisijalo. Micike jabolke olupala, 10 Olupe za njim lučala, Da bi s§ bil ogledal, Oj ogledal. »Še le piši me v’ rit, ljubica, Jaz že sem tvojih norcev sit, 15 Šele piši me v’ rit, ljubca, Oj ljubca. Še mož mi ženo zapusti, Ker vsako noč pri njej leži, Jaz pa teb’ ne morem, 20 Ne morem?« 2156. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XXI. A. //— 12, kjer jo je pi¬ sala precej okorna roka, ki ni razločala v bohoričici s in z. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XVIII. 1 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 2 belim gradom — 3 ker . . . ljubice, ljubice — 4 Cakou — 5 per¬ čakou — 6 Ino . . . rumeno * Ah rumeno — 9 ah večni] ah večni, * Ah večni Bog! 13] Ah zapustu. 2157. Zapisal J. Z eh el. — Iz njegovega rokopisa. 2158. Zapisal Oroslav Caf; pela Uršula KQtnik. — Iz CO. I. 68 . II. Pesmi zaljubljene 2159, 2160, 2161. 497 2159. (Iz Frama.) Stoji, stoji beli grad, Pod gradom stoji ljubic mlad, Čaka svoje ljubice, Oj ljubice. 5 Čakal jq> je noč no dan, Da je prišel beli dan, Potem pa solnce sija, Oj sija. »Oj piši uže, ljubica, v rit, xo Jaz sem uže tvojih norcov sit, Jaz pa za t§ ne maram, Ne maram!« Ljubica jabolka lupala, Za ljubim olupe metala, 15 Da bi se bil ogledal, Ogledal. 2160. (Iz Frama.) Stoji, stoji beli grad, Pod belim gradom Miha mlad Svojq> Marinkq> čaka. Čakal jQ je noč no dan, 5 Da je prišel beli dan No pa rumeno solnce. Vz^l je Miha dol klobuk: »Obvari te, Marinka, večni Bog, Vsej t§ ne bQm več videl! 10 To s§ na več kraj eh godi, Da lubej ljubcQ zapusti, Jaz tebe tude moram!« 2101 . (Iz Frama.) Stoji, stoji mi beli grad, Pod gradom stoji ljubič mlad, Ker svojo ljubco čaka, Oj čaka. 5 Čakal jo je no celo noč, Da je pritekel beli dan Ino rumeno solnce, Oj solnce. »Piši ti mene, ljubca, v rit, 10 Vsej sem že tvojih norcev sit, Da me maš skoz za norca, Za norca.« Še ljubica jabolko lupala, In lupke za njim lučala, 15 Da bi se nazaj ogledal, Ogledal! »Še mož mi ženo zapusti, Ker vsako noč pri njej zaspi, Zakaj jaz tebe ne bi, 20 Oj ne bi! Zdaj pa grem s tega kraja v drugi kraj, Še tam se več deklet dobi, Jih je ko listja in trave, In za moje serce je vender ni, oj ni!« 2159. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 94. 2160. Zapisal Oroslav Caf. — Iz njegove zbirke CO. I 2161. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 2/. 32 498 II. Pesmi zaljubljene 2162, 2163. 2102 . (Štajerska.) Stoj mi, stoji mi beli grad, Luba je jaboko rezala, Pod gradom stoji lubiček mlad, Na me je režje metala, Ker svojo lubo čaka, Kaj bi je biu pogledo, Oj čaka. 5 Jaz pa jo gvišno čako bom, Dokler mi pride beli dan No to rumeno sonce, Oj sonce. Jas pa si vzemem svoj černi klobuk, 10 Obari te, Micika, večni Bog, Jaz pa te ne bom več čako, Oj čako: Dostikrat se tako zgodi, Da lubi lubico zapusti, 15 Jas pa bom tebe zapusto, Zapusto! 20 Pogledo. Pogledati je nisem hteo, Do nje sem velki vuržoh meo, Ker drugega lubega zbrala, Oj zbrala. 25 »Jaspa si vzemem, kaj simam, No si pojdem v neznane kraje No v te neznane kraje, Oj kraje.« Kaj pa mi boš tam delala? 30 »Oj sineka bom zibala, Oj sineka bom zibala, Z imenom bom ga klicala: Prelubi moj N., oj N.!« Ko bi bil doma ostal, bi bil danes zdrav. 2163. (Iz Šmarjete, Višpolja.) En mvad fant pri moči Gre rad ves po noči. Gre po pot počas’, Gre k dekletam vas. 5 On po polju poje, Misli na dečle svoje, Se prueti hiši primiče In pa Micko kliče. Micika pa pravi: 10 »Jas te nča poznam!« »»Jas sem Kranjčičov Juri, Dečva, odpri mi duri, Sem en zavbern fant, Mam čist nov gvant.«« 15 Fant drugoč budi, Vse sorte govori, Micka je ko tiho, Se nča ogvasi. On pa že caguje, 20 Svojo rajžo obžaluje. Trudne so nja oči, Noč h kraju gre, se že dani. »Avbe, avbe srce moje, Boli me glavca, noje!« 25 Škrjanček se vzdiguje. So fantu posmehuje: »»Ko bi biv doma ostav, Bi biv pa danes zdrav ! «« 2162 . Neznanega zapisovavca. — Iz stare , lepo pisane zbirke, ki mi jo je prinesel v porabo prof. ar. K. Ozvald. 2163 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 231—232. II. Pesmi zaljubljene 2164, 2165, 2166. 499 ,,Stari oča, stara mati.“ 2164. Stari oča, stara mati Gresta vkupe spat: Jaz pa lep no mladi Nemam iti kam! (Iz Ilovcev.) »Dobro jutro, sosed dragi, Dajte da mi vašo čer!« 15 »»Bog ti plati, jonak mladi, Al jaz še te ne poznam!«« 5 »Sosed ima lčpo deklo, Ratajte mi njo!« »»Keri oče ljubo meti, Naj njo rata sam!«« Mladi jonak rano stane, 10 Lepo se mi opravi No gre k sosedi pred okna, Pred te prednje okneca. »Kaj še me ne bi poznala, Ven srna pasla skup Dva voliča, dva konjiča 20 Pod orehoma: Jaz sem igra drobno žveglo Tebi na radost, Tebi pa so rasli zizki Vse narahoma.« 2165. (Kranjska ?) Stari oča, stara mati Jaz pa ubogi starček mladi Greta vkuper spat, Nemam iti kam. V mlako ga vlečejo. A. 2166. (Iz Borovljan, Podjunska.) Jaz mam dro lubico Života je bielega, V gradu za kuharco. Srca ponižnega. 2164. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. II. 4 (57), kjer so pripisane varijante: 3] Jaz pa siromak šterček mladi — 15 plati] primi in je pristavljen ia-le načrt melodije: M-• ^ 1. x o * V tem načrtu je nad drugo noto takta 1. in 6. napisano gis. — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 44 s temi predrugačbami, ne glede na na¬ glasna znamenja: 3] Jaz pa vbogi šterček mladi — 5 ima] pa ma — 6 jo — 10 Se lepo opravi — 13 utro — 14 mi vašo] mi — 16] Jaz te ne poznam — 17] Kaj me ne bi ti poznala — 18] Vem sva pasla vkup — 19] Dva konjiča, dva voliča — 23] Tebi pa so rasle nadra. Drugi Vrazov prepis je v VO. XI 21, ki se od tega zadnjega razlikuje ne glede na naglasna znamenja v tem : 3 bogi — 5 deklo] čerko — 7 liibo — 8 jo — 9 junak — 10] Opravi se lepo — 13 utro — 18 vkup — 21 sen. a se izraža večkrat z 4 : dragi, poznam, pliti, to je pač a- 2165 . Zapisal Fr. Kuhač. • — Iz njegove zbirke I. št. (z melodijo). 2166 . Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih JVPKS. str. ig$ — /96. Prim. tudi št. 1792 in 2092. 32 500 II. Pesmi zaljubljene 2x67, 2168. 5 Dočva pa vkažuje: »Puebič, koj pridi še!« »»Jas bi dro rad pršov, Bojim se pa cveč puebov. »Kaj se boš puebov bav, 10 Saj boš pri mene spav! Se v kamro zaklonema, S kovtram odonema. Ti pri mene lažov boš, Kakor bi biv moj mož!« 15 »»Puebi pa pridojo, Tontr povomijo. Puebi me sliečojo, V vuedo me vliečojo!«« »Htu bo to užo piv, 20 Jas sem nedovžen biv!« »»Da bi glih užo piv, Saj si pri dočli biv!«« 2167. (Iz Tunec.) [Odlomek.] Jaz sem tekel najnaprej Dobil sem jo pri vsak stopinj Po nageljnih rudečih, S kolčem gor po plečih. V mlako ga vlečejo. B. 2168. (Od Cerovca.) Jaz pa si mam ljubo Ano vrlo Anjčiko. »Dobro večer, mojaAnjčka! Kak še s toboj kaj ? 5 Odpri da mi kamrico, Kak si ti navajena!« »»Jaz t ne odprem kamrice No ti je tudi ne smčm!«« — Prišli so gradovski pajbje, 10 Vrgli so joj dveri dol, Pa so ljubga joj vlovili, V mlako ga potegnoli. Ves je noter, ves je blaten. Kak je moker blaten rak, 15 Pa še si izdaj govori: »Anjčka, ja sem tebi rad!« »»O nesrečno bodi ščenje, Ki pod žolah ležalo, Kaj naji je ne branilo, 20 Da so lubga vlovili!«« 2167. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 24. 5. 2168. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. e. 200 (ig6, g4). Vraz je pre¬ pisal pesem vnovič v VO. I. rog s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1 si mam ljubo] mam eno ljubico — 2 Eno — 3 večer, moja] večer — 4] »»Bog ti plati, ljubi moj!«« — 7 ti — 8] No je odpreti tudi ne smem — 9 gradoški — 10 njoj — 11 ljubega — 16 Anjčika — 18 ki] ki si — ig] Kaj si ti naj ne branilo — 20 ljubega. Drugi Vrazov prepis je v VO. XV. 1. in se razlikuje od naposled omenjenega, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 1 liibico — 4 liibi — 8 tudi — 10] Vrgli dveri z kamrice — 11 lubega — 15] Pa še izdaj pregovori — 16] Anjčika, jaz man te rad — 20 lubega. II. Pesmi zaljubljene 2169, 2170. SOI V mlako ga vlečejo. C. 2169. (Kranjska.) Deklico jest imam, Nimam nikdar jo sam. Drugi k nji hodijo, Mene proč gonijo. 5 Suknjo mi slečejo, V mlako me vlečejo. Klobuk mi jčmljejo, Mlako zajemljejo. Škorne mi 'zuvajo, 10 V mlako me suvajo! Deklica tam stoji, In se na smeh derži. Če bi bla ti za kej, Bi me branila zdej, 15 Bi me rešila zdej! Sram bom pa jest prest&l, Tebi se bom smejal, Kader ječala boš, Kader zibala boš! 20 Pojdem čez tri gore V zgorne jest Štajerje: Kjer od veselja se Joka moje dekle, Kader zagleda me! V mlako ga vlečejo. D. 2170. (Od Gorice.) O gde si, hišni gospodar? Pernes’ nam tudi čašce tri, Pernes’ nam vinca sladkiga, 5 De bomo pili bratci mi, Pernes’ nam vinca sladkiga! De bomo pili bratci mi. 2169. Zapisovavca neznanega. — Iz Smoletove zbirke v VO. XX. 7. a. Natisnjena je v SPKN. I. 39 —40 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1, 16, 21 jez — 2 je — 4 preč — 5 slečejo — 9] Čevlje mi izu- vajo — 13 kaj — 14, 15 zdaj — 24 Kadar. 2170. Zapisal St. Vraz »od Peršiča z laške Gorice v Grada 9. dne malega srpana 1835«. — Iz VO. XIX. F. 42 (148), kjer je Vraz skušal preložiti pesem na nemščino tako-le: Wo bist du doch, der ’m Hause schaft? Wirth, bring uns schnell den siissen Saft, Wirth, bring uns schnell den siissen Saft! Auch bring uns schnell der Becher drei, Damit wir zechen Briider treu, Damit wir zechen Briider treu! DreiMadchen liebfich, schon wie d’ Ros’, Jetzt wand ich mich aus Armen los, Jetzt wand ich mich des Liebens los. So lang mir noch ein Kreuzer blieb, Sprach jede mir: Du bist mein Lieb! Sprach jede mir: Du bist mein Lieb! Doch jetzt, da ich schon ali verzehrt, Spricht jede laut: Bist nichts mehr werth,- Spricht jede laut: Bist nichts mehr werth! Hinaus, hinaus, du dummer Tropf, Der nicht besitzt ’nen guten Knopf, Der nicht besitzt ’nen guten Knopf! Sie zausten mich hinaus zum Thor Und tunkten mich im faulen Moor, Und tunkten mich im faulen Moor! 502 II. Pesmi zaljubljene 2171, 2172. Tri lepe ljubce sera jest me6, Pa sem je zdej vse zapustio, Pa sem je zdej vse zapustio. 10 Dokler sem imeo krajcir svoj, Je vsaka rekla: Ti si moj! Je vsaka rekla: Ti si moj! Zdej pa, d’ krajcirja nemara več, Je vsaka rekla: Pojdi preč! 15 Je vsaka rekla: Pojdi preč! Iz hiše so me pelale, Po luži so me valale, Po luži so me valale: »Le vun, le vun zapravlavca, 20 Ker nema svojga krajcirja, Ker nema svojga krajcirja!« Dekletom,ne bom več verjel. 2171. (Kranjska.) Mene močno sercč boli, Ki s6 solzne moje oči, Brez uzroka vellciga Ljubčzin je razldčena. 5 O škoda je, dekle, za te, Za tv6je nezvesto serce, Ker fanta ti za norca imaš, Pa drugim fantam se podaš. O dekle ti premilena, 10 Ne boš dolg občislana: Prišla bo ena čudna mdč, Vso vzela t’ b6 lepoto proč. Sšj rožice lepo cveto, Pa vunder enkrat odcveto, 15 Lih tako bodeš, dekle ti, Kakor tud’ roža odcveti. Mi luna sveti cčlo noč, Meni zaspati ni mogdč’. Mi luna svčti cdlo noč 20 Meni zaspdti ni mogoč’.. To me še narbolj veseli, K’ pomankanja dekletov ni; Vsak fant lahko deklč dobi Brez žalosti in brez skerbi. 25 Zdaj si bom tako sklenil, Dekletam ne bom včč verjel, S tim si bom serce hladil, Pa drugo dekle bom ljubil. 2172. (Iz krške okolice.) Mene moje srce boli, Brez vzroka velikega Vse solzne so moje oči, Ljubezen je ločena. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IV. 15. s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja in na to, da za polglasnik piše e, za e iz a pa a, in v za vi'. 4 čas’ce — lub’ce — 13 da — 14, 15 Je] Mi. Verzi 79 —22 so na¬ pisani pi'ed verzi 16 — ig. 2171. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 68 — 6g. 2172. Zapisal V. Kapler. — Iz njegove zbirke; »istina« (v. 13) pa ni narodno, tudi spominja vsa pesem zelo na prejšnjo številko; najbrž jo je pevec znal iz SPKN. II. Pesmi zaljubljene 2173, 2174. 503 5 Pa škoda je, dekle, zate, Za tvoje nezvesto sred, Ker fanta za norca imdš In v vsako se družbo podaš. To mene najbolj veseli, 10 Deklet da ne zmanjka se mi, Vsak fant si lehk’ dekle dobi Brez srama in brez skrbi. Kar rekel sem, istina je, Kar storil sem, žal mi je, 15 Na svetu nič hujega ni, Če ljubica zvesta ti ni. Dekle ti precartana, Ne boš obrajtana, Bo prišla enkrat temna noč, 20 Lep6ta bo tvoja vsa proč. Saj tud’ rožce lepo diše, Pa vendar se kmali razcvetč : Bo prišel tud’ taki čas, K’ ne boš ’mela fanta za špas. 25 Jest sem si naprej vzel, Dekličem ne bom več vrjel: S tem si bom sreč hladil, Ko drugo bom ljub’co dobil. Luna sije celo noč, 30 Men zaspati ni mogoč’: Eno tako ljubco s’ moram zbrat’, Da bo znala odgovor dat. Zvedel sem nekaj novega. 2173. (Od Bleda.) Zvedel sem nekaj novega Od svojga dekleta zalj ub¬ ij enga; Ona si zbira druzega In zame ne mara nič več. 5 Ta dan, ta dan že h kraji gre In noč pa približuje se: Jaz pa bom čeveljce obul, Pa bom k svoji ljubici šel. Kadar pa k svoji ljubici grem, 10 Zelen klobuček na glavco dem, Tri krive pera tud imam, De te ne bo, deklica, sram! Po vrtu je špancirala In žlahtne rož’ce nabirala, 15 Nagelček, rozenkravt, rož¬ marin : »Iz tega ti pušelc nardim!« »»Tiho, le tiho, ljubica, Da tega ne zvejo mamica, Da t’ga ne zvejo drugi ljudje, 20 Da nisi za moje srce. Zdrava ostani, ljubica, In tvoja lepa kamrica! Zdrava ostani duša, telo, Saj mene več k tebi ne bo !«« 2174. (Iz Krope?) Zvedel sem nekaj novega Da ona si zbira druzega Od moj ga dekleta prelj ubij enga, In zame ne mara nič več. 2173. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 31 (str. 57, 52), kjer je tudi melodija. S tretjo st ro/o prim. št. 1709 in Scheimggovo št. 223. 2174. Zapisal (?) Ivan Mladič. — Iz njegove zbirke. 504 II. Pesmi zaljubljene 2175, 2176. 5 Po vrtu sva špancirala, Sva žlahtne rožce nabirala, Nageljne, roženkraut, rož¬ marin : »Iz tega ti pušelc naredim.« »»Tiho, tiho, ljubica, 10 Da tega ne izvejo mamica, Da tega ne izvejo drugi ljudje, Da nisi za moje srce. Bog te obvari, ljubica, In tvojo belo posteljco! 15 Bog ti obvari dušo, telo, Saj mene več k tebi ne bo! «« 2175 - (Kranjska.) Zvedel sem nekaj novega Od svojga dekleta zaljublje¬ nega : Zbira si jednega druzega, Ker zame ne mara nič več! 5 »Če ti je b’las’noč’ prekratka noč, Pa pridi drevi, bo trdna noč; Ti boš pri men do bel’ga dne, Če bodeš za moje srce.« » »Tiho bod’, tiho bod’, lj ubica, 10 Da ne bojo zved’li mamica, Da ne bojo zved’li drugi ljudje, Da nisem za tvoje srce.«« Dekle po vrtu špancirala, Vse sorte rož’ce nabirala, 15 Roženkravt, nagelj ček, rož¬ marin : »Iz tega ti pušeljček nar’dim. Pušeljček pa mora bit’ višnjev in plav, Moj fantič pa bode slovo jemal; Pušeljček pa mora bit’ zelen in bel, 20 Moj fantič je slovo vzel!« 2176. (Iz Toplic pri Novem mestu.) Zvedu sim nejkej novega Od mojga dekleta zaljub- ljenga: Zbira si druzga šocelna, Oh zame ne mara neč več! 5 »Le tiho, le tiho, lubica, De ne bojo zvedli vsi ljudje, De nisim za toje serce!« Po gartelci špancerala, Drobne rožce nabirala, 10 Roženkravt, rožmarin; »»Iz tega ti pušelc naredim!«« »Lepo te zahvalem, ljubica, Tebe in tvojga pušelca: Bog ti obvari dušo, telo, 15 Sej mene več k tebi ne bo!« 2175. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. jr. 2176. Zapisal Fr. Girapel. — Iz prepisa v Rodetovi zbirki VII. 33; že v originalu je ortografija nedosledna. II. Pesmi zaljubljene 2177, 2178, 2179, 2180. 505 2177 . (Kranjska.) Po verti špancirava, »Trgaj, trgaj, rožice, Drobne rožce zbirava. De boš delala pušelce!« 2178. (Iz Zagorja na Savi.) Zvedu sem nekaj novega, Podala si meni desno roko, Od mojga dekleta zaljub- Da mene več k tebi ne bo. len’ga; Ona si zbira druzih več, Tiho bodi, ljubica, O zame ne mara nič več! 10 Da ne bojo zvedli mamica, Da ne bojo zvedli drugi ljudje, 5 »Zdrava ostani, ljubica Da nisi za moje srce!« In tvoja bela postelca! 2179. (Kranjska.) Zdrava ostani, ljubica, 5 Oj dralala la la la la lam, In tvoja bela posteljca! Zdrava bo dušo in telo, Zdrava bo duša in telo, Me vidlo več ne bo! Me vidlo več ne bo! 2180. (Kranjska.) Čez tri gore, čez tri polja, Čez tri zelene travnike, Čez tri zelene travnike Sem hodil k ljub’ci v vas. 5 Oj tiho, tiho, ljubica, Če glih to vejo mamica, Če glih to vejo drug’ ljudje, Da nisi za moje srce. —- Kaj se boš branila, 10 Da b’ moja ne bla, 50 te mamca obljubili, 51 v zibki še bla. Oj tiho, ljubica, Ti Micika lejpa! 2177 . Zapisal M. Kastelic. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. A. 16 na koncu pesmi, objavljene pod št. 836. Vnovič jo je prepisal Vraz v VO. XV. 32 in XVI. 31. 2178 . Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke II. 10. Zadiiji verz se tudi poje: Da nisem za tvoje srce. 2179 . Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke, str. 4. 2180 . Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. g. Verz g — 12. je štirivrstična poskočnica. 506 II. Pesmi zaljubljene 2181, 2182. 2183. 2l8l. (Iz Kanala.) Zvedel sem nekaj noviga Od mojga dekleta zaljub¬ ljenca: Zbira si, zbira si druziga, Zame ne mara več neč! 5 Po vrtu je špancirala, Te drobne rožce nabirala, Roženkraut, zelen tud rož¬ marin : »Iz tega ti pušelc nardim. Pušelc pa more bet zelen in plav, 10 S katerim boš slovo jemal. « »»Tiho, le tiho, ti moje dekle, Da ne bodo zvedli tudi drugi ljudje, Dajest nisem za tvoje srce. Stara sem bla šestnajst let, 15 Nardila sem tiblapušeljc lep ; Nardila sem ti bla beliga Iz mojga srca celiga; Nardila sem ti bla plaviga Iz mojga srca praviga; 20 Nardila sem ti bla rdečiga Iz mojga srca gorečiga; Nardila sem ti bla rumeniga Iz mojga srca pošteniga; Nardila sem ti bla višnjevga 25 Iz mojga srca gvišniga. —• Z Bogom, z Bogom ti duša in telo, Ker solze mi lije oko! 2182. (Koroška.) Nekaj sem zvedel novegd Le tiho stori, ljubica, Od mojega dekliča zaljub- Da ne bojo zvedeli mamica. „ , . , , . jj ene S^> Le tiho stori, ljubica, Da dna si zbira drugegd, Da ne bojo zvedeli mamica , Za me se ne mdia mč več. ^ j) a ne bo j Q zvedeb drugi 5 Po garteljči je špancirala, ljudje, Rožice si je nabirala, Da nisem za tvoje srce. Rozenkravt, nageljč, rožmarin: Zdrava ostani; ij ub i C a, »Iz teh ti jaz pušelj c naredim.« In tvoja bela p 0stl jica! »»Ko mi boš pušeljc delala, Sam Bog ti obvari dušo in telo, 10 Z rudečo žido povijala, 20 Zdaj mene več k tebi ne bo!«« 2183. (Iz Precetinec.) Neke sem zveda novega Fanta si zbira zdaj drugega, Od svojga dekleta zaliiblenega: Za me pa ne mara nič več. 2181. Zapisal Al. Goljevšček. — Iz dijaškega lista » Lipa «. Zadnji del prim. s pesmimi pod št. 1126 —//ji. 2182. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. jo. 2183. Zapisal Jožef Krajnc; narekovali M. in F. Petek. — Iz Krajn- čeve zbirke. Glede stroje j. prim. št. 1200 — 1202, glede stroje 6. in 7. pa naslov »Tebi se na očeh pozna, da si se jokala« št. 14 97 — 1508; tudi sicer so se pesmi tega naslova pomešale. II. Pesmi zaljubljene 2184, 2185. 507 5 »Tiho bod, tiho, lubica, Da ne bodo zvedeli mamica, Da ne bodo zvedeli drugi liidje, Da nisi za mojo srce.« — Na gajngi sva se srečala, 10 Prijazno sva se pozdravljala, Prijazne so bile njene oči, To vse liibezen stori. — Dekle po vrtu špranceralo, Drobne rožce nabiralo, 15 Najglnček, fajglnček, rož¬ marin: »Iz tega ti piišlc nardim.« »Če mi boš piišlc delala, S čim mi ga boš povijala, Piišlc more bit zelen in plav, 20 Gda bom slovo jemal. — Kaj pa je tebi, lubica, Da si tak močno žalostna? Tebi se že na.očeh pozna, Da si se jokala. 25 Če še se nisi, pa se boš, jokala pa se za gvišno boš, Pred kak naredil bom marša dva, Ti boš se jokala. — Srečno ostani zdaj, lubica, 30 In tvoja mehka postelca! Kelkokrat sem se na njoj naspal, Zdaj bom slovo jemal. Srečno ostani, lubica In tvoja bela kamrica! 35 Bog ti ohrani diišo, telo, Mene več k tebi ne bo!« 2184. (Štajerska.) Snoči sem slišal kaj novega Od mojga dekleta prvega: Zbrala si je fanta druzega, Zame pa ne mara več. 5 »Če li me hočeš zapustit, En pušelc mi moraš naredit: Da bodo vedli saj drugi ljudje, Da si bila za moje sreč.« 2185. (Iz Frama.) Kaj sčm slišal novega Od mojega dekleta ljubega, Ko mi je povedala, Da ne hoče nič v§č imet! 5 »Ne delaj mi tega, Da bi ljubila vsakega: Da ne b.Qjq> vedeli vsi ljudje, Da nesem za tvoje serce! Srečno ostani, ljubica, 10 No tvoja bela postelja, Zdaj t$ moram zapustit’ No v druge kraje it’!« 2184. Neznanega zapisovavca. — Iz Praprotnikove zbirke I. 2185. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO■ II 64. 508 II. Pesmi zaljubljene 2186, 2187, 2188, 2189. ,,Adijo, le zdrava ostani!“ 2186. (Od Sv. Jurija Tam gori za belo Lublano Ena rožca prav lepo cveti, Podobna je jiitrnoj zarji, Je jakša ko fajglnov cvet. 5 Oblliblena roka je bila, Zaliibleno srce je blo, Pa vse je, pa vse je minilo, Goljfalo je mene močno. Pa, lubica, zdrava ostani, Podaj še mi enkrat roko, na Ščavnici.) 10 Name pa nikdar ne pozabi, Če ravno tvoj ženin ne bon ! Redar boš moža imela, Veselje boš vživala ž njim, 15 Na me pa nikdar ne pozabi, Nesreče ti jaz ne želim. Velka ljubezen je bila, Še vekšo zaviipanje blo, Pa vse je, pa vse je minilo, 20 Goljfalo je mene močno. 2187. (Iz Krope.) Z Bogom, le zdrava ostani, Na me pa nikdar ne pozabi, Podaj mi še enkrat roko, Če tudi drug ženin tvoj bo! 2188. (Goriška.) Adijo, le zdrava ostani, Pa mene nikdar ne pozabi, Podaj mi še enkrat roko, Če tudi drug ženin tvoj bo! Moja ljuba snubiče ima. 2189. (Iz podjunske doline.) Jaz sem snuači eno zvedev, Ko sem že v postelji biv: Moja dečva je svate meva, Gvišno se bo oženiva. 5 Jaz sem si še eno zmisliv, Da bodem drevi k njej šev, Da jo bom še enkrat' videv In od nje bom slovo vzev. 2186. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Frančiška Kocuvan. — Iz Krajnčeve zbirke. 2187. Zapisal J. Zupan. — Iz NB. 50. 2188. Zapisal Josip Kocijančič. — Iz njegovih SNI'. I. 26. Opomnja: N pesmimi tega naslova se čudovito strinja umetna pesem v Stritarjevem Zvonu l. 1870. na str. //9 — 120 (»Slovo«) s podpisom F. L(evec). Da bi naše pesmi bile narejene po nji, ni izlepa mogoče, ker je pod št. 2187 objavljena zapisana že l. 1868; umetni pesnik je pač samo j>orabil narodno snov enako, kakor Jenko drugo za »Zadnji večer«. 2i8g. Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke, str. 12. »Po sobi« (v. g.) pač ni narodno II. Pesmi zaljubljene 2190, 2191, 2192. 509 Gor in dov po sobi hodva, 10 Jaz sem pa pod oknom stav: Svetle sovze je točiva, Jaz sem pa slovo jemav; »Srečno, srečno, dečva moja, Zdaj si ne borna dobra več: 15 Ti se bodeš oženiva, Jaz ti pa ne smem odrečt. Drugi ljudi mi pa pravjo, »Dečva se še tak dobi: Saj ni rožca celga sveta, 20 Da jo tako lubiš ti!« 2190. (Štajerska.) Snočkaj mi je slanca pala Po zelenem travniku, In vse rožce pomorila, Ne morejo več cvetet. 5 Kaj je meni za rožice, Če jih slana pomori, Men’ je le za dekle moje, Če me ona zapusti. — Snočkaj sem no pošto zvedel, 10 Ko sem na postelji bil, Da bo dekle svate imela, Zagvišno se bo oženila. Eden prstan kupil bom, Da boš mela ga zastonj, 15 Da se bodeš spomnila, Kak je nekdaj lušno blo. Ti se boš po vrt’ jokala, Drobne rožce zbirala, Se boš večkrat spominjala, 20 Ko si pušeljc delala. Gor in dol po hiš hodila, Kdar sem jaz pod oknom stal Mile solze si točila, Ko sem jaz slovo jemal. 25 Prej ko se okol obrnem, Ti podam desno roko : Mene solze so polile, Ko sem jemal slovo! 2191. (Od Bleda.) Ovbe, ovbe moja glavca, Moje zgrevano srce! Moje dekle slovo dalo S'noč mi je o polnoči. 5 Po hiš’ je gor in dol hodila, Jaz sem pa pod oknom stal, Milo je solze točila, Jaz sem pa slovo jemal. 2ig2. (Iz Suhorja.) Men’ se je nocoj sanjalo, Če se ona možila bo, Da sem doma na postlji spal: 5 Jest se pa oženil bom. Moja dekle prošnjače ima. 2190. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke A. Kovačiča. Začetek spada k naslovu »Ljubezni slana«, št. 1224 nast. 2191. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih N P. I št. 35. (str. 58J, kjer je tudi melodija. 2ig2. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hram Matica. 510 II. Pesmi zaljubljene 2193, 2194, 2195. Ona gor in dol po hiši hodila, Jest sem pa slovo jemal: Jest sem pa pod oknom stal, 10 »Adija, adija, dekle moje, Ona je mil’ solze točila, Ker moja več ne boš!« 2193. (Iz Toplic pri Novem mestu.) Snoč sem slišal eno štimco, Ki sem doma na slamci spal, Da se dekle bo možila In mene zapustila bo. 5 Gor pa dol po hiš’ hodila, Milo je solze točila, Jast sem pa pod voknom stal, Jast sem pa od nje slovo jemal. »Ko mi ne bi obljubila 10 S tvojo desno mi roko, Mi ne bla srca ranila, Ki veselo več ne bo!« 2194. (Iz Toplic pri Novem mestu.) Srečno, srečno, ljubca moja, Saj ti moja več ne boš! . Slišim, da se boš možila, Mene zapustila boš. 5 Ko b’ ne bila obljubila Z desno svojo mi roko, Bi ne bla srca ranila, Ki veselo več ne bo! 2195. (Iz setiške okolice.) Mene boli moja glava, Mene boli moje sercč,' Nobeden drug me ne ozdravi, Kakor ti, moje deklč. 5 Gor in dol po hiši hodila, Jaz sem pa pod oknom stal, Milo je solze točila, Ko sem jaz slovo jemal. »Le pridi, pridi, moj šocelj, 10 Na lini boš našel ključ; , Ti boš sobo odpiral, Jaz bom pihala svetlo luč.« Kolikrat sva se menila, Od polnoči do bel’ga dne, 15 Nikol’ ne bom pozabil Deklice moje. En let’ in pol sva se ljubila, Kot bi v zakonu bla, Zdaj s’ me pa zapustila 20 In zbrisala s serca. 2193 . Zapisal M. Rodš; povedala Frančiška Zupančeva. — Iz Rodetove zbirke VII. 22. 2194 : Zapisal M. Rode; povedal Iv. Zupanc. — Iz Rodetove zbirke VII. 11,■ vsak drugi verz se v petju ponavlja. 2195 . Zapisal Aleksander Hudovernik. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Malica. II. Pesmi zaljubljene 2196, 2197, 2198. 511 2196. (Iz Senožeč.) Sinoči sem en glas zaslišal, Ko sem doma na postlji ležal, Da ljubica snubiče ’ma, Da bode se omožila. 5 Po hiši ljuba je hodila In milo solze je točila, Jaz pa sem dol pod oknom stal, Da bi slovo od nje jemal. »Oh moj predragi, kaj storiti, 10 Tebe ne morem pozabiti, Pa drugemu me silijo, Oh srce moje počlo bo!« »»Kaj boš se, ljubica jokala, Kaj boš se, ljubica, kesala? 15 Če ni pomoči več, Pa grem od tebe preč!«« »Oh kamo duša tvoja pojde, Če res ti mene zapustiš?« »»Naj gre mi duša, kamor hoče, 20 Sedaj jaz tebe zapustim. Oj koljkokrat sem k tebi prišel, Nikolj te nesem samo našel, Al jaz pa tega ne trpim, Rajš’ tebe, ljub’ca, zapustim!« « 2197. (Iz Koborida.) Ležal sem na beli postlji, Slišal sem en sivni glas, Da moja ljuba snubiča ima, Prav’, da se možila bo. 5 Skočil sem naz belo postijo, Šel sem tja pod oknice : Slišal sem nje pogovore, Od moje ljube miljene. Ona je po hiš’ hodila, Jest sem pa na strani stal, 10 Ona je drobne solze točila, Jest sem pa slovo jemal. »Še’n pušelc ti bom nardila, Da boš imel za spomin, 15 Kako sva se srčno ljubila, Koder boš ti hodil ž njim.« »»Ko bla mene ti ljubila, Bila bi tud moja žena; Saj nis’ bla mene ti ranila 20 In mojga srca poštenega.«« 2198. (Iz Cerkna.) Slišal sem no žensko štimo, Milo je solze točila, De ljuba snobiče imh, Jest sem pa slovo jemal: De se mažila bo. »Na b mi bla obljubila Ljub je po hiši hodila, Lej v ta desno roko, 5 Jest sem pa pod oknem stal, 10 Gvišno b mi na bla ranila Mojo lubo srce!« 2196. Zapisal Franč. Meden. — Iz zbirke Simona Rutarja. Glede 5. strofe prim. št. 1491 in 1492. 2197. Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2ig8. Z-apisal Fr. Sedej. — Iz njegove zbirke. 512 II. Pesmi zaljubljene 2199, 2200. 2199. (Iz Kamena na Soči.) Snojka sem na štima slišal, Ko sem doma na postlji spal, Da moja ljuba snubiče ima, Da se omožila bo. 5 Jest pa hitro gor ustanem, In grem tje pod okence: Tam bom slišal pogovore, Ki moji ljubi govore. Tje pod okno sem jest pršu, 10 Ljuba je po hiš hodila, V izbi pa še luči ni, Jest sem pa pod okni stal. Je milo solze točila, K sem od nje slovo jemal: 15 Zbogom, zbogom, moja ljubi, Bog ti dej na lahna noč, Mene pa na srejčna rajža, Vidla se ne bova več! Če si bla mene ljubila 20 S tvojga srca pravega. Nisi bla mene ranila Mojga srca poštenega. Vsakrat k sem jest k tebi pršu, Vsakrat si le sama bla, 25 Vsakrat si mi ure štela In se z mano špasala. Če je blo po moji volji, Saj si bil ti ljubček moj, Vendar le kuražen bodi, 30 Prosim te, ne obupuj. Še en pušelc bom nardila, Da ga boš imel za spomin, Da sva se srčno ljubila, Koderkol boš hodii ž njim. — : 35 Moja ljuba je že taka, Da ji je vsaka noč prekratka, Ura že odbije tri, Ona prav’: polnoči! Nič ne maraj, četudi vzameš neljubljenega moža. 2200. (Kranjska.) Glas sem s’noči jez zaslišal, Snoči, k’ sim na postlji spal, K’ me je ljubica ljubila, Le de mdlo sim zaspdl. 5 Ljubica po uljcah hodi, Jes sim pa na mostovž’ stal; Milo je solze točila, Jez sim pa slovd jemal: »Lahko noč, o ljuba moja! 10 Zdaj le vzdmem jez slovo, Slišim, de se boš možila, Pa ne rečem nič za to.« »»Oh moj dragi, kaj čem striti ? Moje serce počlo bo; 15 Zate se čem vgonobiti, Tako lčpo večno bo. Dokler sva vkup zahajala, Sva se m’nila več reči, Srečne ure vživdla, 20 In živela brez skerbi.«« 2199. Zapisa / Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke. Prim. glede konca št. 1881 — 1883. 2200. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III go — gi. Pesem pac ni popolnoma narodna. II. Pesmi zaljubljene 2201, 2202. 513 »»Jez bi tebe lahk’ ljubila, Ki imaš Černe oči, Un’ ima pa bolj zelene; Taki radi so hudi! 25 Se bojim, de me bo tepel, Včas’ iz hiše spodil me, Bom j ničla herbit otekel, De bo še bolj zeblo me!«« »Oh le tiho, tiho, ljub’ca! 30 Saj je malo že bolan, Saj ma ’ma malo bolne čeva, In bo ratal vsim volj cin.« »»To je še le clo nadloga, Če je malo le boldn, 35 De ima malo bolne čeva, Potlej je še bolj nesldn!«« »Kaj boš, ljuba, žalovala, K’ včš, de nisi več mojit? Če se kmalo omožiš, 40 Še brez skerbi bolj zaspiš!« „Jaz sem čula, da se dragi ženi.“ 2201. (Od Sv. Eme.) Jaz sem čula, Da se je moj dragi ženil. Naj se ženi, To je meni drago. 5 Jaz vam hočem Lepih darov nesti: V desni roki Žolta pomaranča; V levi roki 10 Kita rožmarina! 2202 . (Iz Slamne vasi v Belih Kranjcih.) Čula jesem, da se dragi ženi, Donest’čo mu pet forinti dara: Nek’se ženi, to je meni drago. 5 Nek’ mu špila zagrebačka Dočičo mu zvečer na veselje, banda. Nek’ tancajozagrebačkecure! 2201. Zapisal Anton Kovačič. •— Iz njegove zbirke. Tam je tudi drugi zapis, ki slove tako: Jaz sem čula, Da se dragi ženi: Tradiradiradaj, Tradiradiradija, 5 Tradiradiradija, Tradiradiradijo! Jaz ti hočem Lepi dar donesti: V desno roko 10 Kito rožmarina; V levo roko Žolto pomarančo. Tam te bodo Godci srečevali. 2202. Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. Prim. tudi v Kuha- čevi zbirki 11. zv. št. 422: »Čula jesam, da se dragi ženi«. 514 II. Pesmi zaljubljene 2203, 2204, 2205, 2206. ,,Zvedel sem, da se ljuba ženi.“ 2203. - (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) Zveda sem, kaj se liiba ženi, 5 Igrala joj bode Jaz joj hočemlepidardonesti: V desni rokišopek rožmarina, Plesalo ji bode V levi roki žuto pomarančo : varožlinska banda, varožlinsko dekle. Zavoljo tebe se je že marsikatera kesala. 2204. (Od Tržiča.) Kadar s’ pri meni bil, Vselej si se rotil, Da mi boš zvčst, Dokler boš živ. 5 Zdaj pa ti drugo imaš, Mene celo ne zndš, Tud’ ona bo zvčdila, Kaj da ti znaš. Bo prepozno spoznala, 10 Se grenko jokala; Zavolj tčbe, nezvčst, Se je marsikatera k’sala! Dekliški trinog! Kol’ko vzrok si nadlog, 15 Jaz teb’ odpustim, Naj sodi te Bog! ,,Nisi vreden mojega zelenega venca!" 2205. (Kajkavska.) Lepe moje senokoše, Gde mi rastu bele rože, Bele rože fijolice. Nje mi beru devojčice: 5 Svaka svojemu dragomu, Ja sirota nemara komu! »Nisi junak vreden toga, Moga lica rumenoga, Moga venca zelenoga: 10 Rajše bi ga razderala, Po ulici razmetala, Neg bi tebi, junak, dala. ,,Dekle, prinesi glaž vode." 2206. (Od Kamnika.) Dekle, prnes en glaš vode, Roke svoje umil si bom, Da umijem si svoje roke! Da tebe objemal več ne bom. 2.203. Zapisal Josip Krajnc; narekoval in pel Andrej Čagran. — Iz Krajnčeve zbirke I. 6. 2204. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je dal Miklošič. 2205. Zapisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 63 (str. 36), kjer je pripisano, da se poje na melodijo pesmi »Z Bogom, z Bogom, Zagreb varaš«. Prim. št. 2140. 2206. Zapisal dr. Jožef Kolšek. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 2207, 2208. 515 5 Dekle, prnes en glas vode, Da umil si bom svoje noge! Noge svoje umil si bom, Da k tebi v vas več hodil ne bom. Dekle, prnes mi en glas vode, 10 Da umil si bom usta svoje! Usta svoje umil si bom, Da tebe kušnil več ne bom. Dekle, prnes mi en glas vode, Da umijem ušesa svoje! 15 Ušesa svoje umil si bom, Da tebe poslušal več nebom. Dekle, prnes mi en glas vode, Da umil si bom oči svoje! Oči svoje umil si bom, 20 Da tebe več gledal ne bom. Dekle, prnes mi en glas vode, Da umil si bom svoje srce. Srce svoje umil si bom, Da tebe ljubil več ne bom! 2207. (Iz Hrašč pri Pustojni.) Dekle moje, Prinesi ’n glažek vode, Da si umijem srce svoje, Ker tebe ljubil več ne bom! 5 Dekle moje, Prinesi ’n glažek vode, Da si umijem roke svoje, Ker tebe objemal več ne bom ! Dekle moje, 10 Prinesi ’n glažek vode, Da si umijem noge svoje, Ker k tebi hodil več ne bom ! 2208. (Iz Ihana.) Dekle, pirnes’ m’ an gvaš vade, De vmijim si' roke soje! Roke soje umov si bom, Tebe vabjemu več na bom. 5 Dekle, pirnes’ m’ an gvaš vade, De vmijem si' ustit sojč! Ustit soje umov si bom, Tebe polubu več na bom. Dekle, pirnes’ m’ an gvaš vade, 10 De vmijim si vači soje! Vači sojč umov si bom, Tebe pogledu več na bom. Dekle, pirnes m’ an gvaš vadč, De vmijim si noge sojč! 15 Nogč sojč umov si bom, Za tabo hoadu več na bom. Dekle, pirnes’ m’ an gvaš vadč, De vmijim si sreč sojč! Sreč soje umov si bom, 20 Tebe lubu več na bom. 2207. Zapisal M. Rode; povedal Jan. Bajc. — Iz Rodetove zbirke, V. str. 26 —27. 2208. Zapisal A. Breznik; pela Smolajdrova Ana. — Iz Breznikove zbirke I. št. zg. 516 II. Pesmi zaljubljene 2209, 2210, 2211, 2212. 2209. (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) Dekle moja, prines mi vode, Da si vmijem noge svoje! Noge svoje umu si bom, Za tabo hodu nič več ne bom. 5 Dekle moja, prines mi vode, Da si vmijem roke soje! Roke soje umu si bom, Tebe objemov ničveč ne bom. Dekle moja, prines mi vode, 10 Da si vmijem srce soje! Srce soje umu si bom, Na tebe mislu ničveč ne bom. 2210 . (Z Vršna.) Ljub’ca moja, glažek vode, Da si vmijem svoje nogč! Noge svoje vrnil si bom, K tebi hodil več ne bom. 5 Ljub’ca moja, glažek vode, Da si vmijem svoje roke! Roke svoje vrnil si bom, Objemal tebe več ne bom. Ljubca moja, glažek vodč, 10 Da si vmijem uha svojč! Uha svoje umil si bom, Poslušal tebe več ne bom. Ljubca moja, glažek vode, Da si vmijem oči svoje! 15 Oči svoje vrnil si bom, Ker tebe gledal več ne bom. Ljub’ca moja, glažek vode, Da si vmijem usta svoje! Usta svoje umil si bom, 20 Poljubljal tebe več ne bom! Ljub’ca moja, glažek vodč, Da si vmijem srce svoje! Serce svoje vrnil si bom, Ker tebe ljubil več ne bom! 2211 . (Iz Slamne vasi v Belih Kranjcih.) Kaj mi hasni v vas hoditi, Moje ljubce doma ni. Večkrat si mi roko dala, Rekla si mi: ljubček moj. ■—■ 5 Podaj, dekle, glažek vode, Da umijem roke svoje! Roke svoje umival bom, Tebe ljubil več ne bom. ,,Zdaj je dobra za te vodica! 2212. (Od Ljutomera.) Jaz sem čua pajbe peti, 5 Eno micko sem si zebra V drobne žvegle igrati. Za svojo ljubo cartano, Jaz bi tudi tak naredia, Pa sem jo moga zapustiti, Pa sem preveč žalosten. Da se mi oženila. 22og. Zapisal Leop. Trobevšek. — Iz Rodetove zbirke VI. 13, 14. kjer je pisana kot nadaljevanje pesmi »Kaj pa takrat bo, ko me nikdar več ne bo« (št. 1465). 2210. Zapisal S. Gregorčič ml. — Iz zbirke Sim. Rutarja. 22ir. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2212. Zapisal St. Vraz (?). — Iz VO. XIX. v. II. Pesmi zaljubljene 2213, 2214. 517 O nesrečen oča, mati, 10 Ki takšno čerko si zredi — Ki takšno čerko si zredita, Kaj jo tak žmetno zapusti. Da si micka moja bila, Si z men6j v kerčmo hodila, 15 Zdaj pa si se oženila, Je dobra za te vodica. »Jaz nem pila friške vode, Niti vinca sladkega, Al ja bom pila sam rozol, 20 Daje moj ljubimlad koprol! (Iz Jaz sem čua vtičke peti No pajbiče igrati; Jaz bi tudi tak naredia, Pa nemrem od žalosti 5 »Da bi ljuba moja bila, Zdaj bi z m enoj v krčmo šla; Zdaj pa si ne ljuba moja, Naj ti voda dobra bo!« »»Jaz pa nečem vinca meti, 10 Da je zdaj moj ljubi tu, 2213. Cerovca.) Jaz pa nečem vode piti, Niti vinca sladkega. Jaz pa nečem vode piti, Niti vinca sladkega, 15 Jaz bom pila sladki rozol, Da je moj ljubi koprol! O nesrečen oča, mati, K’ takso čerko si zredi, Ki takso čerko si zredita, 20 Kaj nemrem jo pozabiti. ,,Če bi moja bila, bi z mano v krčmo šla.“ 2214. (Iz Velikega Trnja.) Ko b’ ti moja b’la, Z menoj bi v krčmo šla, Sladko vince pila, Z menoj lušna b’la! 5 Pa nečeš moja bitm, Pa pojdi se solitx; Saj je široki svet, Saj je zadost deklet! 2213. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. S. 13 (ng), kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Takt 5. obdaja okrogla črta, kakor bi ne veljal. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XI. 20 s te?ni predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja : za 4. verzom je vtaknjena nova stroja (prim. prejšnjo številko): Eno micko sem si zebra * Za svojo lubo cartano, * Pa sem jo moga zapustiti * Za voljo same fanjtosti — 5 luba — 7 Zdaj . . . ljuba] Da . . . luba — 8] Naj bo dobra vo¬ dica. — 8—12 izpuščeni — 15] Jaz pim pila sam rozoli — 16 moj ljubil lubi moj — 17 nesrečni — 18, 19 Ki takšno. — Drugi Vrazov prepis je v VO. XI. 34 in se razlikuje od tega zadnjega v tem, ne glede na naglasna znamenja: 1 čili — 2] Pajbe v žvegle igrati — 3 tudi . . . naredi — (6) lubo — (7) za- pistiti — (8) Zavolo — 5.7 liiba — 8 Naj za te voda dobra bo — 13 nečen —• 14 Neti — 15 pan . . . rozol — 16 Hibi — 20 Ka nemren. Melodijo ima tudi Kuhač II. št. 433 (iz » Kranjske<■ 526 II. Pesmi zaljubljene 2237, 2238, 2239, 2240. 2237. (Iz St. Vida vipavskega.) En vrtec bom skopala, Vsake sorte rože bom sjala, In tud zelen rožmarin, De bom goljfala fante ž njim. 5 »Kaj boš, srota, ti goljfala? Al misliš, da si sama? Gremo gledat na vasi, So še lepši kot si ti! Tam za morjem so deklice, 10 Ki imajo zlate rinžce, Se jim svetjo kakor luč, Da fantom ni pretemna noč.« 2238. (Iz Podlipovice pri Izlakah.) Eden vrtec bom skopala, Noter drobne rožce sjala, In ta zelen rožmarin, Da bom glfala fante ž njim. 5 »Kaj boš, srota, ti goljfala, Morbit misliš, da si sama? Grem skoz mesta in vasi, Pa kolk je gorših, ko si ti! V Gradcu so dekleta take, 10 Ki imajo rinčke zlate: Se še svetijo kakor luč, Da fantom ni pretemna noč.« 2239 (Iz Gabrija.) Tam za gradom so dekleta, Se svetlijo kakor luč, Ker imajo roke svetle, Ker pri njih je kratka noč. 2240. (Iz Gorenjega Zagorja hrvaškega.) Kaj sem tužna učinila? Lani sem se oženila, Moj muž ima druge rad, Jas pak vera neču tak. 5 Jas bom svoje sve pobrala, Gor na Štajer bom poslala, Gori je jeden vesel fant, Keri ima mene rad. Jeno gredo s’ bom skopala, 10 Svake rožce bom sijala, Nutra zelen rožmarin, Kaj bom varala fante ž njim. Kolkokrat sem tebi prišo, Svakkrat sem druga našo ; 15 Jas pa toga ne trpim, Rajši dekle zapustim! 2237. Zapisal Zmag. Kopatin. — Iz Rodetove zbirke VII. 59. 2238. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. št. 35. 2239. Zapisal L e op. Bajc. — Iz Cejanove zbirke V. 70. 2240. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 20) (z melodijo), kjer je tiskano drugači to-le: 7 Gori je] Gori — 12 fanta — 14 drugu. II. Pesmi zaljubljene 2241, 2242, 2243, 2244, 2245. yz/ ,,Men’ se dekle smili, ker je moja b’la.“ 2241. (Kranjska.) Men’ se dekle smili, 5 Kaj pa to velja, kaj pa to Ker je moja bla, velja, Pa jo drugi fantje Saj me dekle rado ima! Zaničujejo: 2242. (Iz Tunec.) Men’ se dekle smil’, K’ je včasih moja b’la, Zdaj pa mi jo drugi fantje Zapeljujejo, zapeljujejo, za¬ peljujejo, 5 Pa ledek stan zapravljajo! 2243. (Od kranjsko - hrvaške meje.) Meni se dekle smili, Da jo drugi fantje tako Ker je moja bla, Zaničujejo. Spominja se, kako se je ljubezen vnemala. 2244. (Iz Podkrnosa.) Moj puabič jevŠtajrebandrov, 5 Kako lop’ je on drumvov, Dov na spuadnje Štajersko. Ko je mene hor budiv. Tam bo on konjce pasov, Drumelca je spiavlava, Na spuadnjam Štajarščiem. Lubiazen se je vniamava. Kolikokrat sva se užila! A. 2245. • (Od Frama.) Eno gredico bom skopala, »Rasti, rasti, rožmarin, Rožmarina bom nasjala; Da bom delala pušelcž njim ! 2241. Neznanega zapisovavca. — Iz Mladičeve zbirke. 2242. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV 24, 17. 2243. Zapisal J. Kokalj. — Iz NB. 93. Pesmi tega naslova se pojo več¬ krat v zvezi s pesmi naslova »Druge napaja, z mano gre spat« (št. 2094 — 2101). 2244. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggovih NPKS. str. 208. 2245. Zapisal O roslav Caf; pela Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 52. 528 II. Pesmi zaljubljene 2246, 2247, 2248. 5 Erdečoj židoj ga bom povila, 0 ti zeleno brezje! Pa poslala ti ga ne bom. Kolkokrat sma se mija vžila: EnQ uro ali dve, 10 Vsele nQter do belega dne! Kolikokrat sva se užila! B. 2246. (Iz Cerovca.) Da b’ ja ima drobno pero, Te bi si zapisal misli, Černo tinto, bel papir, Kolikokrat sem per ljubi spal Zapeljane — zasramovane. 2247. (Iz Frama.) Jaz pa mam tri ljubice Vse tri so verle, mlade, Ž njimi imam sinke tri, Vse tri s q meni rade. 5 Perva bq> imela ob binkuštah, Druga ob pol Šentjanža, Tretja ob martinem, Ko se že vince preša. Perva si bQ leČQ kuhala, 10 Da bQ več mleka imala; Druga bq> jedla ovseni kruh, Sam Bog, da bi ga ’mela! Tretja bq> pila vodo, Ko z verh planince teče, 15 Da vedla bo povedati, Ko s§ ljubezen zreče: Vsej vedla bo povedati, Ko s§ ljubezen 'zreče! Vsem dobro znana. 2248. (S Selnice.) Jaz sn bio ni lejp Marjandl! Kje so bili žleht tovarši, Tan sn bio Marjandl jaz; Kje so bili ledig fanti, 5 Tan sn bio Marjandl jaz; Kje so bili luštni godci, Tan sn bio Marjandl jaz: Se vsak me je dobro poznao! 2246. Zapisal St. Vraz; pela Marina Ciglaričeva. — Iz VO. XIX. t. 306; namesto pero (v. 1) je izprva bilo pisano belo; pozneje je tudi zapisal poprav¬ ljeno v zapisao. 2247. Zapisal Oroslav Caf; pel BI. Bedenek. — Iz CO. I. /5. 2248. Zapisal Svitoslav Hauptman. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 2249, 2250, 2251. 529 Samo še enega bi izbrala! 2249. (Od Frama.) Delaj, delaj, micka, pušel Na tQ rajžQ žalostne?! »Ko ga bom nardila, Ko sem sama žalostna?« — 5 En cedelc b(?m napisal, V Cvelovec ga b(?m poslal, V Cvelovec ga bQm poslal Moji mladi kelnarci. Kelnarca bo cegelc brala, 10 Milo se b(? jokala: »Da t§ nikol ne bla poznala, Te bi za me boljše blo ! Enega fanta bi še zbrala, Potle pa nienga več, 15 Pred oltar ga bq>m pelala, Tam ma rekla obadva: ja!« Ljubezni moč kaže le noč. 2250. (Kranjska.) Dekle, ko b’ vedla ti, Kaj vse ljubezen stri, Bi ne jokala se, Vprašala me: 5 K okencu kdaj prišel Tvojem’ bom jaz vesel, Saj nam ljubezni moč Kaže le noč! Mesec bo bled sijal, 10 Jaz tam na lojterc’ stal, Klical te: »Gori ustan’, Kmalu bo dan! En poljub ali dva, Žalost ti zgine vsa, 15 Če jih je tudi sto, Skodlo ne bo! Jerca, poglej me le, Vstani iz posteljce, Prišel sem k tebi v vas, 20 Dokler je čas! Očka, če zvejo to, Bab’ce da b’ treba b’lo: Meni nič, tebi mar, Jokat nikar! 25 Botre kar vzamem tri, Zbrišem ti vse skrbi: Zdaj povej, res če to Luštno ne bo?« ,,Moj rožmarin se že suši, bo drugo farbo dobil.“ 2251. (Štajerska.) Snočka sem na vasi bil Na uni kraj potoka, Sliša sem an mili glas, Ko se eno dekle joka. 5 »Le jokaj se, le jokaj se, Saj si si sama kriva; Fantič je že ta pravi bil, Zakaj si ga pa pustila?« 2249. Z.apisal Oroslav Caf; pela Uršula Kotnik. — Iz CO. 1 .10. Prim. glede' začetka naslove »Delaj, delaj, dekle, pušeljc« (šl. 1592—162J). 2250. Zapisal Devoljub. — Iz Brivca št. 14. I. 1899. 2251. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke A. Kovačiča. Enak začetek prim. v št. 1532 — 1539. 34 530 II. Pesmi zaljubljene 2252, 2253. Rožmarin se že suši, 10 Bo drugo farbo dobo; Moj fantič se že veseli, Bo drugo dekle ljubil. »Le ljubi jo, le ljubi jo, Sej jo ne boš več dolgo, 15 Pršo bo tisti čas, Zapustit jo boš mogo. Vse rožce bom potrgala, Bom pušelc naredila: Mojmu preljub mu fantiču, 20 Ker ga bom zapustila. V senčico bom počenila, Bom sinka podojila, Še Boga bom zahvalila, Da sem ga le dobila.« 2252. (Od Sv. Eme.) Snoči sem na vasi bil Na uni kraj potoka, Slišal sem en mili glas, Da moje dekle joka. 5 »Le jokaj se, le jokaj se, Saj si si sama kriva: Pa fantič je ta pravi bil, Ki si ga zapustila.« Rožmarin se že suši, 10 Bo drugo farbo doba, Moj fantič se že veseli, Bo drugo dekle luba. »Le ljubi jo, le ljubi jo, Saj ne ne boš dolgo, 15 Saj bode priša tisti čas, Jo zapustit boš moga. Ker ti boš šel na štelingo, Boš gvišno tam odrajtan, In ona ’de se okanila, 20 Ki tak na te porajta. In potli boš jo zapustil, Ker ti boš ša k soldatom, In tam boš drugo si izbral, Katera bo ti prava. 25 In jaz bom zdaj brez fantiča, Ker zdaj že mam zadosti, In tega bom počakala, Ki bode zmeraj prosti. Vse rožce bom potrgala, 30 Bom pušelc naredila Mojmu preljubmo fantiču, Ker nekej sem dobila. V senčko bom počinila, Bom sinka podojila, 35 Še Boga bom zahvalila, Da sem ga le dobila.« 2253 - (Iz Hrašč pri Pustojni.) Snoči sem na vasi biv Na onem kraj’ potoka, Slišev sem en mili glas, Se moje dekle joka. 5 Če se joka, naj se joka, Saj si je sama kriva! Fantič sem prav zvest biv, Zakaj si me zapustila? 2252. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. 2253. Zapisal M. Rodč; povedal Jan. Bajc. — Iz Rodetove zbirke V. 32 — 33• Glede konca primerjaj St. 1403. II. Pesmi zaljubljene 2254, 2255. 531 »Fantič moj, fantič moj, 10 Na mene ne pozabi, Če si boš drugo ljubico zbrav V svojem soldaškem stanu. Le ljubi jo, le ljubi jo, Saj je ne boš dolgo, 15 Prišev bo taisti čas, K’ zapustit’jo boš mogu.— Brezov les, lepi bev, Perje ima zeleno, Ledik stan je res vesev, 20 Če je pa le pošteno. Zibuka je zrezana, Z javorjov’ga lesa, Sinka bodeš zibala Iz svojega telesa. 2254. (Iz Toplic pri Novem mestu.) Vse rožce bom potergala, Bom pušelc naredila Za lubga mojga šoceljna, Ker bom ga zapustila. 5 Vseh nisem potergala, Še en mal sem jih pestila Za tistga mojga šocelna, Ga bom zdaj dobila. Oh prelubi šocelj moj, 10 Kaj sim se ti zamerla? Sej sim ti vselej zvesta bla, Zvesto sim te lubila. Rožmerin se že suši, Bo drugo farbo dobu, 15 Moj šocel se pa veseli, Ker je zavber lubco dobu. Dekleta žiher pojete. Ki imate krancelne zelene: Jest sim pa zmiraj žalostna, 20 Ker sim ga djala z glave. Tud fantje žiher učete, Ki imate pušelce zelene, Jest sim pa zmiraj žalostna, Ker sim ga dav [?J od sebe. —• 25 Bela je ko lilija, Rudeča je ko nagel, Serca je pa takšnega, Ko ta terdi kamen. — En cegelček pisala bom, 30 Pisala do fajmoštra, De nas bodo poročili, De bova skupaj spala. 2255- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Nič lepšega na svetu ni, Kak so zmladletni časi: Rožce cveto, tički pojo, Vsi hribi so zeleni. 5 Moj rožmarin se že siiši, Bo drugo farbo dobil, Moj fantič se že veseli, Bo drugo dekle liibil. »Le ltibi jo, le Hibi jo, 10 Saj neš je dolgo liibil: Bo prišla grenka smrt, Da vaj bo razločila. Oj ltibi jo, oj hohoho! Oj ti neumna glava! 15 Da bi se staršov bogala, Se ne bi omožila!« 2254. Z 7 ,apisal Franč. Gimpel. — Iz prepisa v Rodetovi zbirki VII. 36. 2255. Zapisal Josip Krajnc; narekovala in pela Lucija Čagran. — Iz Krajnčeve zbirke I. 16. Z začetkom prim. št. 2126, 212J. 3 + 532 II. Pesmi zaljubljene 2256, 2257, 2258. 2256. (Kranjska.) Vse rože bom potergala In pušlic naredila Za lepga mojga ljubega, Ker ga bom zapustila. 5 Rožmarin se mi že suši Bo velo listje ddbio: Moj ljubi pa se veseli, Bo drugo ljubco ljubio. 2257. (Iz Hamra pri Monsbergu.) Moj rožmarin se že suši, 5 Le ljubi jo, le ljubi jo, Bo drugo farbo d6bo, Saj dolgo jo ne bodeš: Moj ljubček se že veseli, Saj prišel bode enkrat čas, Bo drugo ljub’co ljubo. Ko bodeš jo zapustio. Če boš srajco šivala, šivaj jo za sinka. 2258. (Iz Cerovca.) Vekše mi le žalosti m, 5 »Ne zapuščaj me, ljubi moj, Ue ljubi ljubo zapusti; Robačo ti sešiti dam: Kak je zapusti mene moj, Z beloj rokoj, s tenkoj sviloj, Odiša od mene necoj. Veseli bodi, ljubi moj!« 2256. Zapisal M. Kastelec. —• Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. A. 9. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VI. 40 s temi predrugačbami, neglede na na¬ glasna znamenja in e in pred rom\ 4 bom ga — 6 velo] suho — 7 se pa. — Vnovič jo je prepisal Vraz v VO. XV. 2 po tem zadnjem prepisu s temi predru¬ gačbami: 2 pušlič — 3 lubega — 4] Ki ga bom zap. — .5 Ružmarin — 6 dobro — 7 lubi — 8 lubco lubo. Tiskal je pesem Kastelec v SPKN. lil. 60 s te?ni razločki od zgoranjega natiska ne glede na naglasna znamenja: 1 rož’ce — 2 pušeljc — 3 ljubčika — 5 se mi] se — 6J Bo drugo barvo dobil — 7 ljubčik — 8 Bo . . . ljubil] K’ bo . . . ljubil. 2257. Zapisal Rok Drofenik; pela Cec. Gorišek. — Iz Drofenikovega rokopisa. 2258. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. f, kjer so v v. 9— 22 pripisani najprej s svinčnikom, potem pozneje s tinto in je pridejan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. 54 do verza 12, s temi predru¬ gačbami, ne glede ?ia naglasna znamenja: 1 Vekše mi le] Na sveti vekše — 2] Kak da ljubi ljubo si zapisti — 3] Mene zapistii je ljubi moj — 4] No odiša od mene nicoj — 5] Ne hodi, ne hodi, ljubček moj — 8] Ostani da, ljubi, pri meni necoj — 9 njo — 10] Le drži si njo za sineka — n, 12] Kerega ti ro¬ dila boš * V mojo ime ga krstita boš. — Vnovič je prepisal Vraz pesem v VO. XI. 50. po tej zadnji redakciji s temi predrugačbami, ne glede na naglasna zna¬ menja: 2 lubi, lubo — 3 zap. je 1 .] zapusti liibi — 5 lubiček — 6] Dan ti zešiti robačo — 8 liibi. . . nicoj — g njo] robačo — 10 drži . . . njo] šivaj . . . jo. II. Pesmi zaljubljene 2259, 2260. 533 »»Če b6š si jo šivala, 10 Le vari jo sineki. Če b6š si ga rodila, Krsti ga v mojo ime: Da bo hlapec kakti jaz, Naj bo Vanek kakti jaz! Kaj bo ga d Da bo zrasa 15 Če boš čerko rodila, Krsti ga v svojo ime: Naj bo dekla kakti ti, Naj bo Ančka kakti ti! Mati, kupi čerki zlat prstan, 20 Kaj bo ga dala fanteči; ila fanteči, vrha velk!«« Venček se ne da več vrniti. 2259. (Iz Ihana.) Prelubi, prelubi moj Francki, Če se za krancil bojiš, Povarni, povarni moj krancil, Zakaj pa pir fantih ležiš ? Povarni, povarni moj krancil Dokl6r ^ m a ra ’ci nazaj, ležava Če ne te ’m toživa zajn. JQ Se nis?m za kranCTl neč ^. 5 Krancil pa ni za vračiv’, Zdej, oj zdej papir fantih ležim, Sej se ni nič zgvasiv’! Se zmeri za krancil bojim. Zapeljana se prepozno pritožuje. 2260. (Od Frama.) Pijmo pir, jejmo sir, Prajar ima lepq čer, Dradel didel da, dradel daj de, Dradel didel de, dradel daj de de! 5 Kteri bQ plačal pir, Tisti bQ ljubil čer. Jaz bQm pak plačal pir, Te bq>m pak ljubil čer. »Kaj ti je, micika, 10 Da si tak žalostna?« »»Lehko sem žalostna, Da si zapeljal!«« »Če sem te zapeljal, Vsej sem ti tolar dal!« 15 »»Če si mi tolar dal, Vsej si mi krancel ukral!«« »Če sem ti krancel ukral, Vsej sem za vince dal!« »»Če si za vince dal, 20 Vsej si pri meni spal!«« »Če sem pri tebi spal, Vsej sem ti perstan dal!« »»Če si mi pčrstan dal, Vsej si pogaČQ jel!«« 2259. Zapisal A. Breznik; pela Zelnikarjeva Franca. — Iz Breznikove zbirke št. 7. Primerjaj tudi naslov »Druge napaja, z mano gre spat« (št. 2094 do 2100). 2260. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 62. 534 II. Pesmi zaljubljene 2261, 2262, 2263. Ogenj in slama — zjutraj pepel! z ) 2261. (Kranjska.) »Čuvaj vpije bčli dan!« 10 »Dobro jutro, ljubica, »»Al’ si moj ljubi, še ne vstan’! Al si ti dobro spala? On vpije vsim zaspanim, aj Jez zmiraj sim mislil nate, zaspanim!« « aj natč. « Ona vzame zjutra beli škaf, 5 Ino gre po hladne vode; Al’ hlddna voda ne gasi, ne gasi! Srčča jo ljubčik njč, Ivteri ji naproti gre, On, pravi njeni ljubčik, aj ljubčik. »»Jez sim spdla tako, Taužentkrat se vsmil’ Bogu! 15 De sim krancelj zaspala, aj zaspala!« « »Al nisi vedila, ljubica ti, Če ogenj in slama vkup leži, De zjutraj pepel rata, aj rata?« Žalostna po izgubljeni nedolžnosti. 2262. (Kranjska.) Šel sem po enem vrtiču, Videl sem eno rožico. To ni nobena rožica, To je moja ljubica! 5 Primem jo za ročico, Peljem jo v kamrico. Zjutraj, ko se prebudi, Se ljubici prav milo .stri. »Oj dekle precartana, 10 Kaj si tak žalostna?« »»Kaj b’ ne b’la žalostna, Ker sem krancelj izgubila!« »Če si krancelj izgubila, Boš pa sinka zibala, 15 Oh, adijo ljubica!« Venček zaspala z jagrčkom. 2263. (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) Jagrč je šo v zeleni log, 5 On jo prijeja za roko Jagrč je šo v vrtič lovit. In si jo pela za sebo : Najša je eno rožico, Notr v to svetlo kamrco, Rožico lepo razcveteno. Notr v to belo hišico; 2261. Neznanega zapisovavca. — Iz SP/IN. III. 63 — 64. 2262. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke III. 36. 2263. Zapisal Jožef Xušak. — Iz njegove zbirke III. II. Pesmi zaljubljene 2264, 2265. 535 Notr v to belo hišico 10 Ino v to belo posteljco. Zvečer je šla vesela spat, Zj utra pa žalostna stanola. »Kaj si dans, micka, tak žalostna, Da pa si snoči tak luštnabla?« 15 »»Jaz sen zato žalostna, Da sen zapravla venček moj.«« »Nič ne reči, micka ti, Jaz pa ti-venček plača bon: Samim svetlim tolari, 20 Samimi belimi goldinari.« »»Meni je ne za tolare, Meni je ne za goldinare; Meni je ne za goldinare Meni je za moj venček žal!«« 25 »Nič ne reči, micka ti, Tebi še enkrat dobro bo : Kadar boš v senci sedela, Svojga sinka nadajala!« 2264. (Od Sv. Ane na Kremberghu.) Jagrč je šel v zeleni log, Jagrč je šel ptičic lovit. Sreča je, sreča eno rožico, Rožico lepo razcveteno. 5 On si jo prime za roko, In si jo pela za sebo: Noter v ta svetlo kamrco, Noter v to belo postelco. Zvečer je šla vesela spat, 10 Zjutraj je žalostna vstanila?« »»Zakaj bi ne bila žalostna, Da sem zaspala kranček moj.«« 15 »Nič, nič, Micika, Ja še ti kranček plačat čem : S svetlimi tolarji, z zlatmi goldinarji, Z zlatmi goldinarji.« »»Men’ je ne za tolarje, men’ je nej za goldinarje, 20 Men’je žal za kranček moj.«« »Nič, nič, mičika, Tebi še enkrat dobro bo: On jo še pita: »Mičika, Kaj si tak žalostna vstanila?« V senci sedela boš, sinka nadajala, Sladkega vinca popivala.« 2265. (Od sv. Jurija na Ščavnici.) Jagrič mi gre v zeleni log, Tan mi je najša rožico, Jagrič mi gre v zeleni log, 5 Tan mi je najša rožico. Jagrič mi gre v zeleni log. 2264. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke III. j 2 — 2265. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Fr. Štelcl, godec. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. Konec primerjaj št. 1392, sredo s spodaj stoječim naslovom: »Dete rojeno v zeleni praproti« (št. 22^6 — 2277J. 536 II. Pesmi zaljubljene 2266. On jo je prijea za roko, On jo je pela za sobo: Notri v to belo kamrico, Notri v to belo postelo. 10 »Kaj pa ti jeste, micika, Kaj si tak žalostna?« Kaj si mi dela kurvin sin, Ka si zapasa dvesto svinj? Tan pri svetem Jakobi, 20 V enem zelenem praproti : Praprot se mora posušit, Micka pa mora moja bit. »»Kaj bi ne bila žalostna, Kaj sen si krancl zjahala?« Snočkaj sen hoda k miciki, Tan me je najša larni fant. »Krancl tvoj plačan bo, 25 Prišla je pa ta temna noč, 15 Krancl tvoj plačan bo: Franček pa k miciki gre Žutimi tolari, svetlimi goldinari. « driigoč. Naj le hodi, naj le gre, Se je micika jegova že! Za tolarje, ki jih on da, si kupi zibelko. 2266. (Iz Cerovca.) Hodi da, Micka, zdaj domo! Kaj pa boš, Micka, s tolarma? »Nedem,. nedem, neti ne- »Zibeljko m si kupila.« smem!« Kaj pa boš, Micka, z zibeljkoj ? Kdo pate, Micka, ne pusti? 10 »Sinka, sinka zibala bom!« »Ljubi, ljubi, ljubiček moj! « Kak paš mu, Micka, pevala? 5 Kaj pa ti, Micka, ljubi da? »Tohuja, haja, serdčece!« »Tolar, tolar, tolara dva!« 2266. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. h. ng (225), kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 14 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1, 3, 5, 7, 9, 11 Minka — 2 Nejdern, nejdem —• 3 ] Sto pa ti, Minka, ne pisti — 8 ] Zibelko, zibelko kupila bom — n pope¬ vala — 12 Tuja, haja, Bog daj drugega! Melodijo ima tudi Kuhač IV. št. 1438. Vraz je po tem zadnjem prepisu natisnil pesem v NPI. str. 127 s temi predru¬ gačbami, ne glede na naglasna znamenja: 2 Nedem, nedem — 3 te — 4] Liibi, liibi, llibiček moj — 5 liibi — 8 zibko, Zibko kupila — 9 zibkicoj — 12 dru¬ gega] skoro dva. II. Pesmi zaljubljene 2367, 2268, 2269. 537 2267. (Iz Jarenine.) Kaj pa ti ljubi da, Kaj boš si kupila, Kaj pa ti ljubi da? 5 Kaj boš si kupila ? »Tolar, tolar, srebrni groš!« »Zibo, zibo si kupila bom ! Kaj boš pa zibala, Kaj boš pa zibala? »Sina, sina zibala bom !« Rožmarin proda in kupi zibelko. 2268. (Iz Pisker rožmarina mam, Pisker pa violic, Pušliček bi delala, Komi bi ga dala? 5 Rožmarin redila bom No si ga odala, Cerovca.) Zibeljko bom kupila, Da bo mi jo treba. Sineka bom zibala, 10 V senčici sedela Celo dolgo Ičto dni, Tak bom ja živčla. 2269. (Iz Frama.) En tegelč rožmarina 'mam, Dol jih bcjm porezala En telko pa fijolic: Ino jih bQm predala. 5 Dnarje bom pa nucala, Bom zibko kupovala. 2267. Zapisal Svitoslav Hauptman. — Iz njegovega rokopisa. 2268. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. B. 10, kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 36 s lemi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 4] Jaz pa en lep ograd mam * Za rožmarin ze¬ leni; * Oj rožmarin, oj rožmarin, * Kaj pa bom ja s toboj? —■ 5 Rožmarin] Jaz pa ga — n dogo — 12 Tak bom ja] Tako bom. Toda tam je pozneje po¬ pravljeno: 4] Kaj bom si jaz začela — 5 Jaz pa ga] Lepo te — 6 No si ga] Drago te — 12 Tako] Lehko. Drugič jo je prepisal Vraz po tem zadnjem pre¬ pisu v VO. XI. 8 s temi predrugačbamine glede na naglasna znamenja: 1 man — 4] Kaj b6n si začela — 5 b6n — 7 Zibelko bon kupila — Tako] Lehko. Prim. tudi št. nr6, pa št. 1317. 226g. Zapisal Oroslav Caf: pela Uršula Kotnik. — Iz CO. I. g, kjer je pisana v zvezi z drugo »Lani sem se omožila, De že m§ letos griva*. 538 II. Pesmi zaljubljene 2270, 2271, 2272. Bele predpasnike bo za plenice zrezala. 2270. (Iz Borovljan.) Solnce že za goro gre, To je moje veselje. Jaz pojdem barat ljubico, Kako jej le kaj gre. 5 »Oh, kaj je tebi, ljubica, Da si tako žalostna? Al’ mar prvi šocej tvoj Pri srci tebi še leži?« »»Oh moj te prvi šocile 10 Je bil bel inoj rudeč, ' Njega rudeče ličice So bile ko kri in mlekice. Pred mojega prvega šoceja Ga ne bo nikoli več: 15 Z njim sem po semnjih hodila, Sem bele birtiše nosila. Z njim sem po semnjih hodila, Sem bele birtiše nosila, Zdaj jih bom pa zrezala, 20 Ko bom plenice nucala.«« 2271. (Iz Verd pri Celovcu.) Majolčica, majolčica Po plači je štolcirala, Te druge pube zbirava. Sdej maš ti tvdj štolciranje, 5 K’ boš meva zibanje! Majolčica, majolčica, Doklej sem po šemah hodiva, Lep pvau birtah sem nosiva: Sdej ga bodem pazrezava, K’ bon pleničce nucava! Nič ne mara, dasi bo zibala. 2272. (Kleče.) »Ljubca,ljubca,ljubezenskri, 5 »Oh ljubica, nikar tako, Da ne bo prišlo med ljudi.« To je preveč gerdo.« »»Kako jo pa skrivala bom, »»Če je pa to preveč gerdo, Ker skor zibala bom!«« Zakaj si storil t’k6?«« »Ljubch, ljubcši, al ti je žal, 10 Al nisem sturil prav?« 2270. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 37, 38. 2271. Zapisal Hinko Sevar; pel J. Rac. — Iz Sevarjeve zbirke I str. 6 s pripisom »več nisem čul«. 2272. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal v porabo ravnatelj Levec. Ta7n je verz 8. popravljen pozneje tako: Kaj storil si tako in vaza 9. in 10. sta pripisana pozneje s svinčnikom. II. Pesmi zaljubljene 2273, 2274, 2275. 539 2273. (Iz Rihenberga.) Snoči per lunici Smo bili per ljubici. Snoči sta pršla dva, Kam sta pa nocoj šla? Ljub’ca, ljubezen skrij, De ne pride pred ljudi! »»Kaj jo bom skrivala! 10 Sinka bom zibala. Sinka ravnala bom, Študirat ga dala bom. 5 »Ljubca, nazaj se drži, Da se kaj grdo ne zgodi. Kadar študiral bo, Ljubco si zbiral bo! Če je slana ajdo vzela, pa pšenica obrodi. 2274. (Od Predvora.) »O ti nawumna deklica, Š čim boš rediwa ččč^co?« Cttimi t’ je biwa čečxca? 5 »»Bo pa všenica gratowa, Swand je vzewa jdda,co, Bo pa pogačo papowa!«« Še vesela boš, da boš jesti imela, ko boš zibala! 2275. (Iz Cerovca.) Moj ljubi todsej gre, 10 Nese malo sejme, Za cvajar žemle No krožo vodč. »Vesela mi boš, Da jela jo boš, 15 Žalostila se boš, Dere zibala boš.« Micika moja, Napoj da mi konja! »Napoj si ga sam, Da mene je sram.« 5 Šumen Tobaja Mi konja napaja Pri bistroj vodi Na belem brodi. 2273 . Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa. 2274 . Zapisal M. Valjavec. — Iz Kresa IV. 237. Zadnji štirje verzi so objavljeni tudi v programu varaždinske gimnazije /858. str. 12, samo da se tam piše v za w in e za e, razen vzeva. 2275 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. e. igg (203). Vraz je prepisat pesem vnovič v VO. IX. 31 s terni predrugačbami : 14 Da] Dere — 15 Al ža¬ lostna boš. Začetek se deloma strinja s pesmijo, objavljeno 'spodaj med poskoč¬ nimi (»Hoj, Micko sem sreči«). 540 II. Pesmi zaljubljene 2276, 2277, 2278, 2279. Pobič, ne nagibaj se k nji! 2276. (Iz Žabnic.) Dečva, pri pobah laziš, Pošle svoj krancel zgubiš: Zdaj pa moraš zibati, Pleničice prati 5 Od večara pa noter do dna. Dečva mad durmi stoji, Si briše sovzene oči: »Daj mi ti rinčico, Tvoja ta srabrno, 10 Da se mo locov kej boš!« Mati pred durmi stoji, Brincel v rokah drži: »Pobič, čal se ti nagneš k njej, Gvišno odneseš kej, 15 Pobič, le pojdi naprej!« Dete rojeno v zeleni praproti. 2277. (Iz Cerovca.) Micika hodi pod goroj, 5 Mati je Micko pitala: Zizeke nosi pod bradoj. »Ge je tvoj sinek rojeni? Micka me gleda, jaz pa njo, » »Gor tamper svetem Jakobi, Micka si leže, jaz pa k njoj. Per 'nem zelenem praproti. Praprot se more posušit, 10 Sinek pa more moji bit!«« 2278. (Kranjska.) Nas so mati Najdeli?« Prašali: 5 »»Tam le v zeleni »Kje ste to dete Praproti.«« Prej je delila pušeljce - zdaj prosi kruha. 2279. (Iz Cerovca.) Micika po plači hodila, Korpeček na rokah nosila, Korpeček na rokah nosila. Fantičem pušlice davala. 2276 . Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih jNPKS. str. 245. 2277 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. p. 277. Pesem je prepisal Vraz vnovič v VO. VI. 52 s temi predrugačbami: 3—4 izpuščena — 5] Mene so mati pitali: * »Ge je to dete rojeno?« * »»To dete pa je rojeno * Tam gor pr svetem Jakopi, * Tam gor pr svetem Jakopi, * Notri v zelenem praproti. * Praprot se more pokosit, * To dekle pa še mojo bit. 2278 . Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodn. Rp. (Kast.) 57 . Prim. zgoraj št. 1761 in 226 5 . 2279 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. p. 276. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI 53 s temi predrugačbami: 1 Micka •— 10 kruhec. Vražje II. Pesmi zaljubljene 2280, 2281. 541 5 Miciko so Kaj so jo opijanili, leži vkanili. Micika po Sineka na plači hodila, rokah nosila. Sineka na rokah nosila, 10 Fantiče za kruhek prosila! Lani — letos. A. 2280. (Iz Lani sem plela, plela Luk no mak, Ne me je vkania, vkania Vsakši bak. 5 Lani sem plela, plela Majarun, Ne me je vkania, vkania Vsak kajun. Cerovca.). Lan sem za pajbi, pajbi 10 Skakala: Letos pam zipko, zipko Potakala! Letos si plejem, plejem Rožmarin, 1-5 V zibelji joče, joče Mali sin! 2281. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Lani sem plela Ne me je vkano Luk no mak, Vsakšni bak. pesem natisnil v NPI. str. 126 s temi premembami zadnjega prepisa: 1 Micka] Micika je — 4] Fantom je piišelce delila — 5 Miciko so] Fanti s6 jo — 6 Ka s <5 je — 7 Micika] Micka je — 10 kriihec. 2280. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. I. K. 18, kjer je v. 11, 12 po¬ pravljen tako: Letos pam zibeljko po - * Takala in je pripisan ta-le melodije načrt: K ns Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 86 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 4 vsakšni — 6 Majaron — 7, 8] Pa meje vkania, vkanid * En kajdn — 9] Lani sem za pajbiči. Za 16. verzom pristavlja, da pojo nekteri še ti dve stropi: Lani sem vidla, vidla Lani so fantje zvali: Koz nov zid, Hodi pit! Letos ne vidim, vidim Letos pa pravjo, pravjo : 20 Koz candrov plot. Piši me v rit! Vnovič je Vraz prepisal pesem v VO. XI. 65 in to po ravnokar ome¬ njenem prepisu s temi predrugačbami: 2 Luk — 3, 7 vkand — 4 Sakši —- 6 majarun — 8 kajun — 9 pajbičih — 11 p&n — 13 plejen — 17 kroz novi zid — 19 Letos že nemren, nemren — 20 Kroz — 21 Lan’ so me zvali, zvali — 23 pa] mi. Melodijo ima »iz Kranjske « (?) Kidiač II. št. 646 s tem začetkom: Plela, plela luk ’no mak, Lani sem plela, plela luk no mak, Mene j e vkania, vkania vsak bedak. Me je vkania, vkania vsak bedak! 2281. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 542 II. Pesmi zaljubljene 2282, 2283. 5 Lani sem plela Majaron, Pa me je vkano En kaj on. Letos si plejem 10 Rožmarin, V zibelki joče Mali sin. 2282. (Iz Hajdina pri Ptuju.) Lani sem plela rožmarin, rožmarin, Letos pa plejem sam pelim, sam pelin: Kam pa to gre, kam pa to pride ? Kam to gre? To je slovensko ljubljenje! 5 Lani si reko: pojdi pit, pojdi pit! Letos pa praviš; piš me v rit, piš me v rit! Lani sem v senčki hajkala, hajkala, Letos pa zibko takala, takala. Lani sem z fantom plesala, plesala, 10 Letos plenice vezala, vezala. Snočke sem se kujala, kujala, Pa nisem nič večerjala, •—• čerjala. Moj ljubi je pod oknom stau, oknom stau, Pa se je meni prav smejau, prav smejau ! Merkevca, merkevca, žolto korenje, Ktera je deklica, naj si ga pleje. Lani sem plela majeron, majeron, Letos še pa kropiv ne bq>m. 5 Lani sem rekla: juhuhu, juhuhu! Letos pa: ojojoj, ojojoj! 2282 . Zapisal Anton Pesek. — Iz njegove zbirke, kjer je naslovljeno »Slovensko (= fantovsko) ljubljenje.« Verz 3. in 4. se ponavlja za vsakim paiom. 2283 . Zapisal Orosiav Caf; peli Urš. Kotuik in Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 2g. Enako se začenja tudi druga, objavljena spodaj med poskočnimi. Lani — letos. B. 2283. (Od Frama.) II. Pesmi zaljubljene 2284, 2285. 2286. 543 Lani sem s fantami derkala, Letos pa z zibikoj terkala. Lani so mi rekli: poj d ga pit, 10 Letos pa pravijq>: piš’ me v’ rit! 2284. (Od Kdor si kaj upa, Ziher zauka Tudi brez vse skrbi! Tičca priletela, 5 Z repom zmigala; S kljunčkom boš prepevala, S perjem senco dčlala. Pojmo na Gorensko, na Do¬ lensko, Tud na zgornje Štajerje. 10 Žiher poje od čipke svoje, Ker zdi pri nji za krajši čas. —■ Lan sim pela tičica, Letos pa teče zibelka. Lan sim hodila po semjš.h, 15 Letos sim doma pri svinjah. Lan sim plela majeron, Letos še kopriv ne bom. Lan sim s fanti rajala, Letos pod klopjo javkala. 20 Lan sim nosila rdeče pušelce, Letos pa mlččne cizeje. 2285. (Goriška.) Kje je o lansko včselje? Letos ni druz’ga kot solze, Letos ni druz’ga kot solzč! Kje so oj lanjski pušeljci? 5 Doli po Soči plavajo, Fantje za nje ne marajo. Lan sem po semnjih ferkala, Letos bom zibco varvala, Letos bom zibco varvala. 10 Oj kam mi pojde, kam mi gre Vse moje lanjsko veseljč, Vse moje lanjsko veselje! Lan’ sem pri vodi pevala, Letos bom rut’ce spirala, 15 Letos bom rut’ce spirala. 2286. (Z Banjšic.) Tam mi stoji kamberca, Oj lala, trajlala, Lepa kamberca velbana. Lepa kamberca velbana. 2284. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal v porabo Miklošič. V. 1—u spadajo k raznim drugim pesmim. 2285. Zapisal Josip Kocijančič. — Iz njegove zbirke I. št. /5, kjer je tudi melodija. 2286. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 13 —/5. Vsake stroje 2. verz se ponavlja tako, kakor je zapisano pri 2. verzu prve stroje. 544 II. Pesmi zaljubljene 2287, 2288. 5 Noter je posteljica, Lepa posteljica pernasta. Noter leži ljubica, Tejšna lih ko rožica. Ljubca pa na postelje’ leži, 10 Pobič pa na skrinci sedi: Z zlatim pasom prepasana, H moj mu srcu zvazana. Jest ’no zlato rinče’ mam, Pa ti misliš, da tebi jo dam! 15 Lan sem sjala majaron, Letos še koprivce ne bom. Lan sem po semnji ferkala, Letos bom v zibki cčrkala. Lan s’ me klical: pojdi pit, 20 Letos me kličeš: pojdi dojit! Če so moji ta lanjski pušeljci ? Doli po morji plavajo. Fantje za njimi gledajo, Za me paj nič ne marajo. Lani — letos. C. 2287. (Od Motnika.) Prepelička prepeluje Čez ravno pole; Petelinček lepo p6je Od beliga dne. 5 Kir ošter ima sladko vince, Njemu ni treba kazavca, Kir fantič en zauber djekle ima, Njemu ni treba pušelca. —• Kaj si ti, fantič, djekli storil? 10 Lan je imela lahko sapo, Letos jo pa duši! Lan je imela zelen krancel, Letos se ji suši! »Jaz bom kupil drugiga!« 15 Djekle ne mara za drugiga, Če se ji ta parvi posuši. Rože sem trgala, dokler sem nedolžna bla. 2288. (Iz Medgorja.) Fantje, fantje, ustajajte, Vaše kose naklepajte! K’ se bo jev danit’, Pojdemo kosit, 5 Zvočier pa dečle gor budit. So pa fantje zguedaj vstali, Šitro kose naklepali: Se je stuerov svit, So pa šli kosit, Rožice lepd cvetijo, Fantje jih pa pokosijo: Da glih liepa je In žlahtno diši, 15 Tam na trav’nci suha leži. Fanje, vi ste ljubeznjivi, Pa ste tudi zraven zapeljivi! Več obljubi ko ima De jo le zapelja, 10. Zvočier pa sladko vince pit. 20 Poloj se joj videt več ne nd. 2287. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 52. 2288. Zapisal JakobWang. — Iz njegovega rokopisa I. št. 51. Pivo strofo je objavil tudi Scheinigg v NPKS. str. 352 s temi predrugačbami: 2 Vaše] Kose, — 5 Zvočir. II. Pesmi zaljubljene 2289, 2290, 2291. 545 Dočva je že zapeljana, Z grenko žavostjo obddna; Močno jo skrbi, Srce jo boli, 25 Noč in dan sovzč toči. Rožmarin je zmiraj frišen, Te moj krienčič je zagvišen, Rožce sem trhava, Krience sem splietava, 30 Dokliedarsem še nadužna b’vh. 2289. (Z Bele pri Kapli, Borovljan. So pa fantje zgodaj vstali, Hitro so kose klepali; Se je storil svit, So pa šli kosit, 5 Zvečir pa sladko vince pit. Rožice lepo cvetijo, Fantje jih pa pokosijo: Če glih lepa je In žlahtno diši, 10 Tam na trav’nci suha leži. 2290. (Z Bele, Borovljan.) Travenči so zeleni, Z lepmi rožcam’ razcvitleni: Sem jih trgova, Krience splietava, 5 Dokler sem nedovžna bva. So pa pubi lubeznivi, So pa tudi zapelivi: Več oblubit zna, Kakor on sam ima, 10 Da le dečvo zapela. Zdaj sem strašno zapelana, S špotam velkim sem obdana; Se mi mivo zdi, Ko me srce boli, 15 Noč in dan sovze točim. Očka so se kregali, Mamca so se jokali Za ta moj ledik stan, Za ta moj ledik stan, 20 Ki je že davno zapelan. 2291. (Iz Loma pri Kanalu.) Travniki so že zeleni, Rožice so že rascvetene: Sem ih trgala, Bence spletala, 5 Dokler sem nedolžna bla. Dokler sem še mlada bila, Bele gvante sem nosila: Zdaj pa tam leže. Zdaj pa tam trohne, 10 Ker ne maram več za nje. Fantje ljubeznibi, Bi ste močno zapeljibi : Bi obljubo daste, Da je zapeljaste, 15 Potem se bidet več ne daste! Zdaj je ona zapeljana, Pred čilim svetamzasrambana; Se ij mila zdi, Je srce bali, 20 Noč noj dan solze toči. 2289. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 351. 22go. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 244, 243. 22gi. Zapisal Fr. Manfreda. — Iz Cejanove zbirke V. 31. 35 546 II. Pesmi zaljubljene 2292, 2293. Očka so se kregali, Mamka so jokali: Kaj čem jaz storit, Kaj čem jaz počet? 25 Lejdig stan moram zapustit! Mladi fantje, gor vstanite, Vaše kose nabrusite: Pojte tje kosit, Pojte tje kosit, 30 Vse te rošce pomorit! 2292. (Z Kamena na Soči.) Vi ste fantje ljubeznivi, Pa ste močno zapeljivi. Popred je štma, Da je zapelja, 5 Potem se ji še videt ne da. O ti dekle zapeljana, Z velikim žalostmi obdana, Močno te skrbi, Srce te boli, 10. Noč in dan solze toči: O vi travniki zeleni, S te lepmi rožci oflokeni: Začne se zorit, Da pojdemo kosit, 15 Naše ljube gor budit. Mladi fantje, gor vstajajte, Vaše kosice napravljajte, Travniki so že zeleni, Rožice tud cvetvaje; 20 Če glih cvetvaje, Naj le cvetvaje, Meni nič ne nucaje. 2293. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Travniki so že zeleni, Rožice so razcvetene: Sem jih trgala, Venec pletala, 5 Dokler sem nedolžna bla. Dokler sem bla zapeljana Od sveta zasramovana: Se me milo zdi, Me serce boli, 15 Noč in dan mi oko rosi. Dokler sem nedolžna bila, Lepe gvante sem nosila: Zdaj pa tam stoji, Zdaj pa tam trohni, 10 Nič ne maram, naj trohni. Očka so me kregovali, Mamka so milo jokali, Kaj mi je storit, Kaj mi je začnit, 20 Lejdik stan mi je zapustit! Oj vi fantje ljubeznivi, Vi ste močno zapeljivi: Vso obljubo da, Da jo zapelja, 25 Pa se videt več ne da ! 2292. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegovega rokopisa. 2293. Zapisal Jožef Cejan; pela Beta Kolačarica. — Iz Cejanove zbirke III. 14. II. Pesmi zaljubljene 2294, 2295, 2296. 547 2294. (Iz Dutovljan.) Travniki so že zeleni, Z lepimi rožcami ocveteni: Rožce trgala, Pušeljc delala, 5 S solzami ga frišala. Oh vi fantje ljubeznivi, Vi ste močno zapeljivi: Poprej jo rad imaš, De jo zapeljaš, 10 Potem se vidit’ več ne daš. Zdaj je dekle zapeljano, Od obenga ni več štumano : Močno jo skrbi Serce jo boli, 15 Noč in dan solze toči. — Kar sem pisav, sem prav pisal, Eno samo sem faliv, Mojo ljubco sem jo zbrisal, De ne bom nikdar vesev! 2295. (Iz Vipave.) Travniki so že zeleni, Rož’ce so že razcvetene. Sem jih tergala, Vence spletala, 5 Dokler sem nedolžna b’la. Oj vi fantje ljubeznjivi, Oh kako ste zapeljivi: Vso.obljubo j’ di, Da jo zapelji, 15 Pa se videt več ne da. Dokler sem nedolžna bila, Lepe gvante sem nosila ; Zdaj pa tam ležč, Zdaj pa tam trohnč, 10 Nič ne maram, če strohnč. Ko sem b’la že zapeljana, Od sveta zasramovana, Se mi milo st’ri, Me srce bob, 20 Noč in dan oko rosi. Oče so me okreg’vali, Mati milo so jokali. Kaj je men’ počet’, Kaj je men’ storit’? 25 Ledih stan m’ je zapustit! 2296. (Iz Hrašč pri Pustojni.) Oj ti dečva zapelana, Močno z žalostjo obdana! Zmiraj jo skrbi, Srce jo boli, 5 Noč in dan solze toči. Ji obljubi, da jo zapeli, Potem se j’ videt’ več ne da. Kar ti fantič pravu bo, Ti gotovo laže, 10 Sinka ti naredu bo, Potem fige le pokaže. 2294 . Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. 2295 . Zapisal Josip Kocijančič. — Iz njegove zbirke II., kjer je tildi melodija; prim. tudi Kuhač II. št. 523. 2296 . Zapisal M. Rodč; povedal Jan. Bajc. — Iz Rodetove zbirke V. 38 — 39 - 35* 548 II. Pesmi zaljubljene 2297, 2298, 2299. 2297. (Iz Novega mesta.) Mladi fantje, gor vstajajte, Vsak svojo koso naklepajte, Ko se bo naredil vid, Bomo šli kosit, 5 Dekletce mlade gor budit. Travniki so že zeleni, Rožce so že razcvetljene, Sem rožce tergala, Krancel spletala, 10 Dokler sem še nedolžna b’la. Rožmarin je zmiraj frišen, Krancelj moj je zmiraj gvišen: Sem rožce tergala, Krancelj spletala, 15 Dokler sem še nedolžna b’la. Fantje,, vi ste ljubeznjivi, Al’ ste vendar zapeljivi: Pa obljubit znaš, Da me zapeljaš, 20 Pa se vidit’ več ne daš. Kadar sem že zapeljana, Sem s težavcam’ obložena: Se mi težko zdi, Me srce boli, 25 Noč in dan solze točim. Očka so me kregovali, Mati so se mil’ jokali: Se jim težko zdi, Jih serce boli, 30 Jaz pa noč in dan solze točim. 2298. (Iz Suhorja.) Travniki so že zeleni, Rožce so že razcvetene; Sem jih trgala, Venček spletala, 5 Dokler sem nedolžna b’la. O vi fantje ljubeznjivi. Pa ste tudi poškodljivi: Vse obljubit znaš, Sam’ da jo zapeljaš, 10 Pa se jej videt več ne daš. Men’ se težko zdi, Me serce boli, In točim gorke solzi. 2299. (Iz Stare Fantje, zgodaj gor vstajajte, Svoje kose naklepajte! Ko bo se storil svit, Poj demo kosit 5 In dekleta gor budit. vasi.) Fantje so res ljubeznivi, Pa so tudi zapeljivi: Tako dolgo jo rad ima, Da jo zapelja, 10 Poj se vidit več ne da. 2297. Zapisal Aleksander Hudovernik. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 10 — n. 2298. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 2299. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik; pela na Krški gori Mici Pfei- ferjeva, katera se je je naučila v Stari vasi blizu postaje Videm—Krško na Šta¬ jerskem. — Iz Poznikove zbirke str. 6. II. Pesmi zaljubljene 2300, 2301. 549 Očka so se kregovali, Manica so se mil’ jokali. Oh kaj je men’ za strit, Kaj je za spočet, 15 Ledig stan mi je odvzet! Dokler sem nedolžna bila, Sem pa tam po vert’ hodila Rožce tergala, Vence spletala, 20 Dokler sem nedolžna bila. 2300. (Kranjska.) Travniki so res zeleni, Rožce pa razcvedene. Rožce sem trgala, Vence pa spletala, 5 Dokler sem jaz ledek bla. Fantje so res ljubeznivi, Pa so tud zapeljivi: Vse ji obljubit zna, De jo zapelja, 15 Pa se vidit več ne da. Fantje, hitro gor vstajajte, Vaše kose naklepajte! Se bo sturil svit, Poj demo kosit 10 In dekleta gor budit. Očka so me res kregali, Mamca so se mil jokali: Kaj mi je za strit’, Kaj mi za počet, 20 Svojo nedolžnost zapustit’. Rožmarin je zmiraj frišen, Krancel pa tud vselej gvišen Rožce sem tergala, Krancelne spletala, 25 Dokler sem jast ledek bla. 2301. (Kranjska.) Travniki so že zeleni, Dekle je že zapeljana Z žlahtnimrožcam’razcvetljeni. In z žalostjo obdana: Rožce trgala, Močno jo skrbi, Vence spletala, Jo srce boli, 5 Dokler sem nedolžna bla. 15 Noč in dan solze toči! Fantje, vi ste ljubeznjivi, Pa ste močno zapeljivi: • On jo ljubit zna, Da jo zapelja, 10 Pol se videt več ne d&. Dekle je že zapeljano, In z žalostjo obdano. Ne jokajte nič, Ne pomaga nič, 20 Moj deviški stan je preč ! 2300. Zapisal Andrej Jeglič (?). — Iz Poznikove zbirke, str. 20, 21. 2301. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke, II. 14 ■ 550 II. Pesmi zaljubljene 2302, 2303, 2304. 2302. (Iz Nakla na Gorenjskem.) Fantje zgodaj vstajajte, Svoje kosce naklepajte, Ko se ’v stur’ vid, Poj gremo kosit’ 5 In dekleta gor’ budit’. Travnik’ so že zelen’, Rožce so razcveten: K’ sem jih trgala, Krancelj spletala, 10 Dokler sem nedolžna bla. Fantje, vi ste ljubeznivi, Pa ste močno zapeljivi: Vse obljubit znaš, De jo zapeljaš, 15 Poj se vidit več ne daš. Ko je enkrat zapeljana, Je z narodnostmi obdana: Se ji težko zdi, Jo srce boli, 20 Noč in dan solze toči! 2303 - (Iz Gorenje vasi.) Oj fantiči, vstajajte, Svoje kosje naklepajte: Se j’ že jel’ danit, Poj demo kosit, 5 Oj dekliče gor budit. Oj dekliči ljubeznivi, Močno ste vi zapeljivi: Več obeta, kot ima, Da le dekle zapelja. 10 Dekle je že zapeljana, Močno je sč skrbjo obdana: Močno jo skrbi, Srce jo boli, Svetle solze ona toči! 2304. (Iz Doba pri Domžalah.) Travniki so že zeleni, Z rož’cam’ so že razcveteni. Sem rož’ce trgala, Sem vence spletala, 5 Dokler sem nedolžna b’la. Fantje res so ljubeznjivi, Pa močno tud’ zapeljivi. Vse ji obljubit zna, Da jo zapelja, 10 Potem se videt’ več ne da. Dekle je že zapeljana, Iz nadlogami obdana: Se ji težko zdi, Srce jo boli, 15 Solzne so njene oči. Očka so močno žakvali, Mam’ca pa so mil’ jokali. Ne jokajte več, Ne pomaga neč, 20 Krancelj je za vselej preč! 2302. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke, kjer sta prvi dve stropi pisani na str. 42., zadnji dve pa na str. 37— 38. 2303. Zapisal Ivan Ferlan. — Iz njegovega rokopisa I. 2304. Zapisal M. Rode; povedal Jož. Osredkar. — Iz Rodetove zbirke V. 39—40■ II. Pesmi zaljubljene 2305, 2306, 2307. 551 2305- (Iz Domžal.) Fantje bomo zgodaj vstali, Svitle kose na ramo djali; Ko se bo storil svit, Pridemo kosit, 5 Vsak svoje dekle gor budit. Dekleta so res ljubeznive Pa so tud zapeljive; Si laščke kravžajo In kikle šterkajo, xo De fantičem bolj dopadejo. Fantje so tud ljubeznivi, Pa še bolj so zapeljivi: Si rinkce pucajo In škorne biksajo, 15 De dekletam bolj dopadejo. Dekle je zdaj zapeljana, Z velikim špotam je obdana: Koderkoli gre, Srček jo boli, 20 Ker zdaj deklica več ni. Kaj je meni zdaj začeti? Meni je pa za umreti: Nesrečna urca ta, K sva se znanila, 25 Sva nedolžnost zapravila. Vsega tega so mamca krivi, K so me kje okrog pustili: Sem uštarijo šla, S fantam plesala, 30 De sem nedolžnost zapravila. 2306. (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Travniki mi zelenijo, Rožce mi lepo cvetijo; Sem rožee tergala, Sem vence spletala, 5 Dokler sem še nedolžna bla. Dokler sem še nedolžna bila, Sem se zmiraj veselila: Alj zdaj sem žalostna An me serce boli, 10 Noč in dan serce boli. Fantje, fantje, ste ljubeznivi, Pa ste presneto zapeljivi; Več obetate, Kakor gleštate, 15 Da le djekle zapeljate. Mamca, mamca vi ste krivi, Zakaj ste meni okolj pustili? Okolj sem hodila, Sem s fanti lušna bla, 20 Svojo nedolžnost zgubila. Zdaj sem pa že zapeljana, Z velikim špotom sem obdana: Oh kak sem žalostna. Kak vedno se solzim, 25 Noč in dan solze točim. 2307. (Iz Frama.) Tratica je že zelena, Ko se sprebudim, Drevce je razcveteno: Se razveselim 5 In svoj ledik stan častim. 2305. Zapisal M. Rode; povedal V. Riedl. — Iz njegove zbirke VIL 7. 2306. Zapisala Marija Stoklas. — Iz njene zbirke. 2307. Zapisal O ros lav Caf. — Iz njegove zbirke. CO. IV. 1. 552 II. Pesmi zaljubljene 2308, 2309, 2310. Fanti so se vkupe zbrali No so si kose sklepali; Ko se je storil svit, Pojdejo kosit, 10 V večer ljubice gor budit. Oh ti ljubca zapeljana, Z velkim spotom si obdana Ko te zapustim, Več vesela ni, 15 Noč in dan jo serdce boli. 2308. (Od Sv. Antona Travniki so vsi zeleni, Z rožicami razcveteni. Hodmo jih kosit, Hodmo jih kosit, 5 Hodmo lubic gor bidit! Zdaj smo rožce pokosili, Zdaj smo lubce gor zbidili v Slov. Goricah.) Zdaj pa le domo Zdaj pa le domo 10 Na to belo postelco! Gda je dekle zapelano, Z velkim spotom je obdano : Noč no den solzi, : Glava jo boli, 15 Nikdar več vesela ni. 2309. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Travniki so vsi zeleni, Hodmo jih kosit, Hodmo jih kosit,. Deklic gor budit! 5 Zdaj smo rožce pokosili Ino dekle gor zbudili; Zdaj pa le domo, Zdaj pa le domo, Na to belo postelco! 10 Vi ste fanti zapeljivi, Ino hucvoti lažlivi, Več obečaš, kak premoreš, Več obečaš, kak premoreš, Da bi dekle zapeljali. 15 Zdaj so dekle zapeljane, Z velkim Spotom so obdane, Noč in dan od skrbi glava boli, Noč in dan od skrbi glava boli, Nikdar več vesela ni. 20 To ste, mati, vi mi krivi, Kaj ste mene tak pustili: S fanti hodila, s fanti lumpala, S fanti hodila, s fanti lumpala, Svojo nedolžnost zapravila. Dokler si devica bila, si cvela kakor roža. 2310. (Z zvrhnjega Roža in Radišč.) Travniki že zelenijo, Veseli ciev sviet; Drevesa lepu cvetijo, 5 To je podueba mladih liet. Liep vigredni cviet 2308. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. 2309. Zapisal Jožef Krajn c; narekovala Marija Klemenčič. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. 2310. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 242. II. Pesmi zaljubljene 2311, 2312, 2313. 553 Rožice lepo cvetijo In prav žvahtno dišijo. Pa koj svana pade, Vse povednejo: 10 Na večer že suhe lež6. Tako si tudi ti cveteva, Dokler si še devica biva, Sedaj so že tvoje Lice vednile, 15 Ko si v grieh podava se. ,,Je listje padalo, je dekle jokalo.“ So travniki zeleni, Lepo razcveteni; Pa pride hudi mraz, Je žalostni čas. 5 Ti dekle še mlada, Pa fante imaš rada, Pa merkaj, enkrat Te zna le goljfat. 2311. (Kranjska.) Je roža vsahnila, Je dekle zdihnila: 10 Oh jokaj, zdihuj, Sej vse t’ je zastonj. Je perje padalo, Je dekle jokalo 15 Čez ledig svoj stan, Ker nej prav pelan! ,,Če bo kaj novega, zibala boš! 23 (Iz Viževelj Moja si, moja boš, Z mano ležala boš. Če bo kaj novega, Zibala boš. 5 Zibala, zibala, V kambri sedela, Jokala, jokala: Kaj bom začela? Sinček v zibki leži, 10 Mamica toči solzi, na Krasu.) Mamica toči solzi Cele noči. »Saj nisem bla vajena Sinka zibati, 15 Jaz sem bla vajena Dolgo ležati! Pleničice prala bom S frišno studenčnico, Milo jokala bom: 20 Deklica nisem več!« 23I3- (Kranjska.) Dekle, povej, povej, »Jaz ti le to povem, Al me še ljubiš kej? Ljubit ne smem. 2311. Zapisal Fr. (Radivoj ) Poznik. — Iz njegove zbirke str. 2312. Zapisal Jožef Žužek. — Iz njegovega rokopisa. 2313. Zapisal Ivan Mladič. — Iz njegove zbirke. 554 II. Pesmi zaljubljene 2314, 2315, 2316. 5 Mamca mi branijo, Očka me špotajo; Kaj revca hočem strit Kak te pustit?« — Moja si, moja boš, 10 Mene ljubila boš, Če bo kaj novega, Zibala boš. Zibala, zibala, V kamri sedela, 15 Jokala, jokala, Žalostna bla. Sinček v zibki leži, Mamka solze toči, Mamka solze toči 20 Cele noči. Saj nisem bla vajena Sinka nikdar zibat’, Jaz sem bla vajena Dolgo ležat’. 25 Plenice prala boš V mrzli studenčici, Milo jokala boš, Dekle nis’ več. 2314. (Iz Koborida.) Moja si, moja boš, Če bo kaj novega, Pri meni spala boš, Zibala boš. Da bi te ne bila nikoli poznala in videla! 2315- (OJ Sv. Jurija na Ščavnici.) Rožmarin se je posušil, Perjiče mu proč leti. Ena rožca je ostala. Moj ga srca liibica. 5 Da bi jaz te ne poznala, Moje oči ne vidle te, Bi tako ne žalovala, Kak žalujem zdaj za te! 2316. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Rožmarin se je posušil, Ena rožca je ostala Perjiče mu doj leti. Sredi mojega srca. 5 Dab jaz tebe ne poznala, Moje oči ne vidle te! 2314. Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke Jid. pl. Kleinmaprja. 2315. Zapisal] oz ei Krajnc; narekoval J. Kolenc. — Iz Krajnčeve zbirke. 2316. Zapisal Jožef Tuš a k. — Iz njegove zbirke II. Prvi verz vsake kitice se trikrat ponavlja. II. Pesmi zaljubljene 2317. 555 Od poštenja in veselja — na žalost. 2317. (Iz Cerovca.) a) Redakcija I. Mene mojo srdce boli, Boli, boli, bolelo bo, Nikdar mi več veselo n’ bo. Meni so mati zizka dali, 5 Pa pameti meni ne dali! Mene mojo srce boli, Boli, boli, bolelo bo, n N ikdar mi več veselo n’bo! — Prenezgruntana ljubezen, 10 Na kaj si me spravila? Od poštenja, od veselja Na žalost me spravila. »Povej da mi, ljuba moja, Če ne maraš več za me?« 15 »»Hodi proč, ne golči z menoj, Ti si mene vreden ne!«« »To te prosim, ljuba moja Ljubi še me leto dni!« »»Hodi, hodi proč od mene, 20 Ti si mene vreden ne! Takšga ljubga kde šte najdem, K vsakši tjeden drugo ma.«« b) Redakcija II. Mene pa mojo srdce boli, Boli, boli, bolelo bo! Prenezgruntana ljubezen! Na kaj si me spravila? 5 Od poštenja, od veselja Na žalost me spravila. »Povej da meni, ljuba moja Zakaj ne maraš več za me?« Hodi proč, ne gouči z menoj, 10 Ti si mene vreden ne! »To te prosim, ljuba moja, Ljubi še me leto dni!« 2317. Zapisal St. Vraz. — Redakcija I. je iz VO. XIX. II. in sicer v »Zlomkih« II. (do v. 8.) in pa št. 56 (3); pri tej sta pripisana tudi ta-le načrta melodije: Redakcija II. je iz VO. IX. 27. Po nji je Vraz prepisal pesem vnovič v VO. XI. 66 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1 srce — 3] Nezgriintana libezen — 4 me] me ti — 6. me] si me — 7 liiba — 9 guči — 11 liiba — 12 Liibi — 14 Idi ti k liibi — 15 idem] grem — 16 bon — 17 junakov — 19 kiipin . . . al — 20] Pa de sakši bojši kak si ti. Melodijo ima tudi Kuhač II. št. 664 (»iz Kranjske« ?). 556 II. Pesmi zaljubljene 2318, 2319. Oj hodi proč, ne hodi k meni, Idi k ljubi, ki te gre. 15 Če jaz idem na velko cesto, Malo bom počakala, Pride po deset jonakov, Ki po sveti vandrajo: Za groš si kupim dva ali tri, 20 Pa vsakšni de bojši kak si ti! „Svoje norosti si premišljuje.“ 2318. (Od Ormoža.) Ptice pod nebom lepo žving- laju, Ino nam lepe navike daju: Kak bi mirno, pravično živeli, Lepe si pesme večkrat zapeli. 5 Liiba, premisli, pesem j e tvoj a, Svest pa ti vendar ne da po¬ koja, Kera ti pravi v ledičnem stani, Se preminoče čase oznani: Tildi ne lubi gostokrat rada, 10 Driigač se včakaš svojega sada, Te de ti srce žalost trpelo, Lehko ti nede nikdar veselo. Liiba pa rada milo zdihuje, Svoje norosti si premišluje: 15 Kaj jepodsrcom mogla nositi, To joj se nikdar ne da za¬ kriti. Posledki ponočnega vandranja. 2319. (Iz Cerovca.) Keri mi po noči vandrajo, Rosnate mi čižme nosijo. Nosi je, nosi Martinek mlad, Dere k Anjčiki gre spat. 5 Anjčikajočese, pa kaj njojje? Sinka nosi, Martinekov je. On si lepo ž njim preigra, Kak da s vilcami bi zeljče ja. 2318. Zapisal Ferdo Plohl. — Iz Slov. Glasnika 1868. L, str. 194. 2319. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. D. 27, kjer je pozneje poprav¬ ljeno: 4 Anjčiki] svojoj (potem ljuboj?) A. — 8 z vilcami bi] bi z vilcami. Tam je pripisan tudi ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. V. 1. s temi prednigačbami : 3 Mar¬ tinek] Tonček — 4] Dere si ide k Gerci spat — 5 Anjčka joče se] Gerca se nam joče — 6] Sinčeka ziblje, pa Tončekov je — 7] Tonček pa si lepo pre¬ igra — 8 bi zeljče] zeljice. Melodijo ima (»iz Kranjske«?) tudi Kuhač II. št. 683 s prvima verzoma: Keri mi po noči vandrajo, * Rosnate mi čizmece nosijo. II. Pesmi zaljubljene 2320, 2321, 2322. 557 On žvižga, ona se joče. A. 2320. (Okolo sv. Bolfanka na Pesnici.) Rase, rase rožmarin, Lepi no zeleni; Tak je tildi ledik stan Lušten no veseli. 5 Kodikoli Micka gre, Saj se vseli joče, Kodikoli Videk gre, Saj si vseli žvujzda. Nič ne reči, Micka ti! 10 Če si glih košata, Saj še Videk lep no mlad, Saj še sivo gleda. »Delaj, delaj zibiko Z’ lipinega dreva.« 15 »Pridi, pridi si po njo, Dare de ti treba!« On žvižga — ona se joče. B. Vtiča lepo poje, Na veji sedi, Se si lepši poje, Da mlade vali. 5 Jurek lepo fučka, Po stezici gre, 2321. (Iz Cerovca.) Še si lepše fučka, Da k Anjčiki gre. Anjčika se joče, 10 Pa kaj si joj je? Sineka si zible, Pa Jurekov je! 2322. (Iz Selnika blizu Vinice.) Ftica lepo peva, Na veji sedi; Kaj nebi pevala, Da mlade vali. 5 Ferček lepo fučka, Po poli si gre; Kaj si ne bi fučkal, Da k Lenkice gre! 2320. Zapisal Iv. Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 66. 2321. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. h. 226. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XIX. v. 70 i temi predrugačbami, ne glede na naglasna zna¬ menja: 3 si 1.] mi lepše — 5, 7 fučka] žvižga — 8] Da k Treziki gre — 9] Tre- zika se j. — 10 Kaj sij Kaj — n ziblje. — Drugi Vrazov prepis je v VO. V. 3 in se razlikuje od našega natiska v tem, ne glede na naglasna znamenja: 5, 7 fučka] igra — 8] Da k Miciki g. — 9] Micika se joče — 10 njoj — n ziblje — 12 Pa] Ki. — Naposled so pripisani še ti le štirje verzi: Mesec lepo sveti, Kaj si ne bi gleda, Na zemlo gledi, Saj ljubim sveti! Glede zadnje strope prim. 3. kitico številke 23ig. 2322. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih NP. III. 50 — 5/. 558 II. Pesmi zaljubljene 2323, 2324, 2325. (Iz Mejsec mi svejti Cejlo milo nouč, Janoš si misli, Kamo de šo. 5 Misli si, misli Mladi Janoš, 2323- železne županije.) Kaj bode še6 K Žužkici spat. Zužkica se jouče, 10 Kaj joj kaj je? Sineka nosi, Janošin je! Zakaj se nezakonska mati joče? 2324. (Od Sv. Lenarta v Slov. Goricah.) Deklič,zakaj sejočeš nojočeš ti tak zlo? Zato se jočem jaz no jočem tak zlo: Ker je ljubi telo opijanil In mojo dušo vkanil; 5 Zato se jočem jaz no jočem tak zlo! Da ljubi kar več k men ne pride, Vsaki se mi vun smejide, Da mati me od zaja majo, Ino skozi glih špotuvajo. 10 Da ne smem pri sestri spati, Morem v slami se kotati; Da oča nočjo me poznati, ’Z hiše čejo me pognati. Brati, sestre me črtijo, 15 Ob svojem si od mene gučijo; Da se dekline vkup smejijo No s tem me najbol žalostijo. Da moram v hiši solze brisat, Da bi men’la predgo slišat; 20 Da morem pri deteti stati, Da bi men’la v miri spati. Da morem to pri zibi biti, Da bi menja v krčmo iti; Da sem otroka porodila 25 No devištvo pa zgubila. ,,Moja rudeča farba vsa na bledo se je obrnola.“ 2325- (Iz Cerovca.) Žalostno mi je popevanje, Da ja prav premislim si, Leži bi še se jokala, Kaj se je z menoj zgodilo. 2323. Zapisal St. Vraz; pela Žuža Madjarova, luteranka iz Večeslavec. - Iz VO. XV. 68. 2324. Zapisal Janko Slebinger. — Iz njegove zbirke III. 34 —35. 2325. Zapisal St. Vraz; pela Micika Lacko. — Iz VO. XIX. s. poleg št. 293. V VO. XV. po je napisanih prvih 12 verzov s svinčnikom; razlikujejo se od zgoranjega natiska v tem: 1 popevati — a] Se leži bi se jokala — 5 Ja II. Pesmi zaljubljene 2326. 559 5 Jaz sem mela pajba luštnega, Dve leti ž njim pajdašila — Dve leti ž njim pajdašila, Brez greha sva se ljubila. Zdaj še je komaj mesec dni, 10 Kaj sem se z drugim spoznala, Moja rudeča farba vsa Na bledo se je obrnola. Kodkodik (si) zdaj idem jaz, Vsi za menoj kažejo, 15 S prstom za menoj kažejo No tak med seboj pravijo: To pa je tista dekelca, Ki je na novo noseča! Deklinje no pajbarje vi, 20 Večkrat si zmislite na to! Lubleni Jezoš smileni, Ovari nas nečistosti! Zapeljana se vrne domov. 2326. (Iz železne županije.) Valen bojdi Jezoš! Ki ste domd bili, Je li ste kaj zdravi, Zdravi i veseli? 5 Srp na vokno denem, Kornj na klin obejsim, Te si doli sej dem Kak sirota toužna. Ja si premišlavam, 10 Ge je zdaj moj gazda: Bila sem risarca, Vrla spajavkinja. Draga moja bratja, Dajte mi pokoja, 15 Da mi je že žalost Do srca segnola. V vogrskem orsagi ’Se na lejpom špajsi: O ti moj lejpi špajs, 20 Prideš mi na žalost! — 8] Prež sega greha sma bila — n erdeča — 12 se je] je. — Vraz je pre¬ pisal pesem vnovič v VO. VI. 5/ s temi predrugačbami, ne glede na naglasita znamenja: 2] Leži bilo bi mi jokanje — 5 Jas sem . . . luštnega] tem . . . mla¬ dega — 7 leti] leti sem — 8 Prež . . . liibila — 10] Kaj z drugim sem se spo¬ znala — ir, 12] Moja rdečo lice vso ' Na bledo se je spremenilo — 14 Vsi] Lidje — 15, 16] Poglejte si deklino vi, * Glejte, libezen to včini — 17, 18 iz¬ puščena — 19] Dikline no pajbari vi — 19 Lubleni — 20 nečistosti] pregreš- nosti. — Drugi Vrazov prepis je v VO. XI 62 in se od naposled omenjenega razlikuje , ne glede na naglasna znamenja v tem: 3] Da si prav premislim ja — 5 sen — 6, 7 Dve] Sen dve — 10 driigin sen — 13 zdaj idem jaz] jaz idem zdaj. 2326. Zapisal St. Vraz; pela luteranka Zuža Madjarova. — Iz VO. VI. 33. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XIV. e 2 s temi predrugačbami, ne glede na č za ej in 6 za ou : 1 Valen — 3 zdr&vi — 4 Zdravi — 9 Jaz — 10 g&zda — 13 Draga — 14 Dajte — 15 Žžilost — 20 žalost. 560 II. Pesmi zaljubljene 2327, 2328, 2329. Težak bo na sodnji dan odgovor zavoljo vasovanja. 2327. (Kranjska.) K spov’di vedno sem hodila, Ta lepe gvante sem nosila, Ta lepe fante gledala: Kaj pa bo na sodnji dan? 5 K spov’di vedno sem hodila, Ta velke grehe sem tajila, K’ me je blo povedat sram: Kaj pa bo na sodnji dan? Pri mamci zmiromsem ležala, 10 Ta lepim fantom odpirala, Fante k sebi spuščala, Kaj pa bo na sodnji dan? Sama vedno sem ležala, Nisem oken zapirala, 15 Fante k sebi spuščala: Kaj pa bo na sodnji dan? 2328. (Od Frama.) Po širokem plači sem hodila, Vso gizdQ sem tam pustila: O le jo, le jo hoho! Kaj bQ na strašni sQdni dan! 5 Po širokem plači sem hodila, Ti nebeški čas sim zamudila: O le jo, le jo hoho! Kaj bQ na strašni sq>dni dan! V’ cerkvo sem tude hodila, 10 Zvesto nesem prav molila, Okol po fantah se ozirala, Na Boga sem pozabila. K spovedi sem tude hodila, Naglavne grehe zatajila, 15 Ker je blo sram povedati: O joj, kaj bQ na sq>dni dan! Račun o neposvečevanju praznikov vsled ljubezni. 2329. (Iz Hetmancev.) Per Svetem križi vkup zvoni, Vsi drugi so že k mesi šli, Kaj bi mi ljudje k meši šli. Mi smo še komaj v krčmo šli. 2327 . Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 24. 2328 . Zapisal Oroslav Caf; peli Uršula Kotnik in Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 29 — jo. 2329 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. A. 5, kjer je pozneje poprav¬ ljeno: 5 En pintekj Prvi pint — g, 15, 21, 27 jaz in je pripisan ta-le nafti melodije: Počasno. • * m II. Pesmi zaljubljene 2330, 2331. 5 En pintek vina smo spili, Svčti vangčlj zamudili. Oj ljubica zaljublena, Ti ovčica si zgublena; Da tebe jas ne bi pozna, 10 Se lež’ račun bi Bogi da! Drugi pint vina smo spili. Sveto predgo zamudili. Oj ljubica zaljublena, Ti ovčica si zgublena; 15 Da tebe jas ne bi pozna, Še lež’ račun bi Bogi da! 561 Tretji pint vina smo spili, Sveto meso zamudili. Oj ljubica zabljublena, 20 Ti ovčica si zgublena; Da tebe jas ne bi pozna, Še lež’ račun bi Bogi da! Strti pint vina smo spili, Na sredi pekla smo bili. 25 Oj ljubica zalublena, Ti ovčica si zgublena: Da tebe jas ne bi pozna, Še leži račun bi Bogi da! Oženil sem se z nesrečo svojo. 2330- (Iz Vrbovca.) Znaš li, mili, ka’ cem tvoja bila, Več mi dragi sitnuknigupiše , Na tvom krilu tursku kavu pila, >»Mojadraga,vudavaj se sada: Kavu pila, kroz plač govorila: Tine čekaj name za nikdara; Ti me lubiš, vuzet češ me, 10 Več sem ti se z drugom ože- duša, nijo: 5 Kad oblubiš, čekam do jeseni! Oženijo z neprilikom svo- Jesen projde i proletje dojde, jom! Vsaki je nestanoviten. 2331- (Iz Poljan od Kolpe.) Majka hčerko mlado svetovala: »Ne pij, hčerko, vina rumenega, Ni ne ljubi lica junačkega, Ker je junak vera i nevera: 5 Zvečer ljubi, zjutra ti se hvali, Da je ljubil na vero divojko. Bolje bi mu cerkvo razgraditi, Neg divojko na vero ljubiti: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. n s temi prcdrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 4 smo še komaj] pa smo že — 6 v.] vangelij smo — 7, 13, 19, 25 zaljubljena — 8, 14, 20, 26 zgubljena — 10, 16, 22, 28 da] položi — 12, 18 Sveto] Sveto smo. 2330. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 61. 2331. Zapisal Marko Kobe. — Iz Novic (X.) 1852. 61. 3*5 562 II. Pesmi zaljubljene 2332, 2333, 2334. Cerkva bi se zopet zagradila, 30 I še lepša neg je prva bila, A divojka vere ne dobila, Niti vere ni poštenja svoj’gai (Iz Trga v Be Kraj bunara detelj ina trava, Na travi je bieli list papira, Na papiru črne slave piše, Črne slave in so žalovite, 5 Žalovite i Bogu so mile. [Težke ti so divojačke kletve]: Kodar zdahne, list in trava sahne, Kod zakune, do neba sečuje, Kod zaplaka, vsa se zemlja tri ih Krajncih.) 10 Bolj bi bilo, cerkvo razgraditi, Neg divojko na vero ljubiti: Cerkva bi se zopet zagradila, A divojka vere ne dobila, Niti vere, nitpoštenjasvojega. 15 Koj zna bolj e, rodilo mu polje, Koj zna više, naj si s perom piše. 2333. (Iz Vrbovca.) Lepo ti je rano uram ti Uprav zorju, dok šlavori poju, Šlavor viče jel na vodu niče, Jel vu vodu, jeli vu livadu. 5 Vu livade bunar vode ladne, Kraj bunara zeleni se trava. Na travi je beli list papira, Na papiru črne slove piše, O ve slove grozne, žalovite: :o Grehota je devojke varati, Bol bi bilo crkvo porušiti, Neg devojki veru prelomiti: Cerkva bi se druga sezidala, Devojčica, jednom prevarena, 5 Večpoštenjanikdane zadobi! 2334 - (Od Varaždina.) Visoka je gora Oblejana, Vutoj gori drevcanit kamenca, Neg je frater, koj mi izpo- veda. On spoveda momke i devojke; 5 On junake lepo izpitava, A devojke s tiha pokarava : »Ne držete vi junaku vere, Ar je junak vera i nevera; Večer ljubi, vu jutro ju kudi; 10 Ljubil jesem gizdavu de- vojku.« 2332 . Zapisal Jure Koce; priobčil Ivan Navratil. — Iz » Ljubljanskega Zvona« VIII. (1 '888 ) 494. V 3. in 4. v. slave za slova, v 7., 8. in 9. v. Kodar, kod namesto Kadar, kad. 2333 - Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. P. 41. 2334 . Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih -»Nar. prip.« 311. II. Pesmi zaljubljene 2335, 2336, 2337, 2338. 563 Zvestoba podobna jabolku. 2335 - (Od Varaždina.) Tambor bije, daleko se čuje, To se čuje do šatorna grada. Vu tom gradu šatorna de- vojka: »Čujte, ljudi, lepu tamburiju, 5 A još lepši, koj mi vu nju bije! Da bi hotel do šatora do j ti, Dala bi mu svilenu maramu, Vu marami crlenu jabuku: Od zvuna je lepa i crlena, 10 Od znutra je gorka i če¬ merna, Takova je i junačka vera!« 2336 - (Belokranjska.) Znaš ti, duša, kosi moja bila, Na mojim krilu turško kavo pila, Grozne solze lila. — Moje druge, ne bodite hude, 5 Ne držite mi vere do dečaka! Al’ je dečak včra in nevčra: V večer ljubi, v jutro hvali, De je ljubil gizdovo mlado. Ona njemu jabelko dala, 10 Izvim sladko in medčno, Al iznotri žuhko in čemerno, Takva li vera v devojki. 233 7 - (Kranjska iz Metlike.) »Znaš ti, duša, ki si moja bila, Mi na krilu turško kavo pila, Kavo pila, grozne suze lila?« »»Moje druge! ne bodite hude, 5 Ne deržte mi vere do dečaka, Al je dečak vera in nevera, Večer ljubi, u jutru se hvali, Da je lubio gizdavo divojku : »Ona njemu jaboko je dala, 10 Izvan sladko, sladko i medeno, Al iznoter žuhko i čemerno: Takva ti je vera u divojki!« Hodi k vragu! k meni pride, ki mi je namenjen. 2338- (Iz Varaždina.) »Oj devojka! tako ti lubavi! Jel ti žao, što te ja ostavlam?« 2335. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih »Nar. prip.« 312. Prim. glede vsebine št. 1404 — i4<>g (»Jabolko, podoba fantov in deklet«), 2336. Neznanega zapisovavca. — Iz ŠPAN. I. 5, kjer je v v. 11 tiskano čemevno. 2337. Zapisovavca neznanega. — Iz VO. XV. 76. Vraz jo je najbrž pre¬ pisal iz SPKN. I. 5 in popravil, kakor se mit je zdelo potrebno. Drugi njegov prepis v VO. XV. s se razločuje od tega samo v tem: 5 držte — 7 lubi — 8 lubo — 11 iznuter. 2338. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. - Iz njegovih IINP. III. 9. 36* 564 II. Pesmi zaljubljene 3339, 2340, 2341. » »Žao mi je i srce me boli. Znaš, nevera, kako si se klela, 5 Da me nikad ostaviti nečeš? Sad ostavlaš, pa si drugu jemašJ Da zna vrana, de je luta rana, Ne bi vrana kraj sokola stala, Ni devojka kraj tudjega momka: 10 Idi, dragi, k tri hiljadi vragi, K meni če pa moj sudjeni dojti!« Obesila bi ga! 2339 - (Iz Zagorja.) Oj Ivane, oj Ivane! Sivi moj sokole, Puščaj perje, puščaj perje Tam do moga dvora: 5 Tu med dvore, tu med dvore, Med tri devojke; Prva Kata, prva Kata, Druga Katarina; Treča Mara, treča Mara, 10 Podvorkinja mlada. O moj Bože, o moj Bože, Mladoga junaka! Za vrat bi mu’, za vrat bi mu Privezala granku! Nezvesti, ki se ženi, preklinjan. A. 2340. (Iz Gribelj.) Devojčica rože brala, Pa je zaspala. Mimo šeče mlad gospone, Tiho jo zbudi: 5 »Stani gori, devojčica, Šta si zaspala? Rože so ti povenile, Sto si nabrala. Tvoj se dragi oženil je xo Z drugo devojko, Tvoj se dragi oženil je, Tebe vzel ni.« »»Nek se ženi, odkod hoče, Slobodno mu je, 15 Njegvi konjci pokrepali, Ne vozili ga! Njegva ljuba odvurila, Ne ljubila ga, Ne ljubila ga! 2341. (Iz Devojčica cveče brala, Pak je zaspala, Vrbovca.) K joj dolazi mladi junak Iz Novog sada: 2339. Zapisal A. Kos. — Iz Slov. Glasnika I. (1858) 57. 2340. Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pripisano, da je odvurila v v. /7 isto, kar odurila, omrzlela. 2341. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 42, 43; me¬ lodijo ima Kuhač III. št. 831. II. Pesmi zaljubljene 2342, 2343. 565 5 »Što je tebi devojčica, Što si nabrala? Dragi ti se oženijo, 10 Kog si lubila.« »»Naj se ženi i veseli, Moj mu blagoslov: Vrani konji pocrkali, Nedovezli nje! 15 Stara majka na klop legla, Nevidela nje! Beli dvori izgoreli, Nedošla vu nje!«« Nezvesti, ki se ženi, preklinjan. B. 234 2 - (Iz Adlešič.) Spazila sem Janka ’Z pisanega ganka. Kad’ sem ga spazila, Vesela sem bila: 5 Kad’ sem mu spazila Zlat prsten na roki, Zlat prsten na roki, Žalostna sem bila: »Aj Janko, aj Janko! 10 Koja ti ga dala, Nevaljna ji glava! Ne daj Bog ji zdravlja, Ni pri smrti zglavlja! Ne daj Bog ji sreče, 15 Ni pri smrti sveče! Ne daj Bog ji dobra, Ni pri cerkvi groba! Venjilo ji telo, Kak po leti seno! 20 Posušila duša, Kak po leti suša!« Nezvesti, ki se ženi, preklinjan. C. 2343 - (Od Varaždina.) Zvira voda iz kamena, Hladna studena. Zrasla ruža iz kremena, Lepa črlena. 5 Devojčica ruže brala, Pak je zaspala, K njoj dolazi mlado momče Iz Novog sada: »Ustaj, ustaj, devojčica, 10 Šta si zaspala? Ruže su ti posehnule, Što si nabrala; Junak ti se oženio, Kog si ljubila.« 15 »»Neg se ženi, neg se zem Mlado Rumunje, Sivo nebo zagrmelo, Pak ga ubilo! Neču ga je kletvom kleti, 20 Grehota mi je, Čem te tužit čaru, banu, Čemu ti je to?«« »Oj divojka, devojčica, Od kuda si ti?« 25 »»S Ivaniča varoša, Slemenske vesi.«« 2342. Zapisal J. šašelj. — Iz njegovega rokopisa. 2343. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je po¬ slal v porabo ravnatelj Levec. Zadnji verz je morda napačno bran. 566 II. Pesmi zaljubljene 2344, 2345, 2346. 2344 - (Iz Marije Bistrice.) Kisa pada, trava raste, To je godina, Moj se dragi sada spravlja Dalko od mene. 5 On se kune in preklinja, Da če natrag dojt. Zima projde, leto dojde, Još dragoga nej’. Zemem veslo i vrtence, 10 Šečem kraj morja: Hitim veslo i vrtence, Ležem pak zaspim. Kraj me jaše mlado momče, Tiho me budi: 15 »Tvoj se dragi je oženil; »Kog si ljubila.« »»Naj se ženi, kam se hoče, Grom ga ubio! Tužit čem ga čaru, banu, 20 Čija jesem ja!« Naj se ženi, širok mu je svet! 2345 ' (Iz Krapinskih Toplic.) Devojčica rože brala, na njih zaspala. Kraj nje išel mladi junak, ki ju izbudi: »Dej se stani, devojčica, lepa devojka, 5 Rože so ti povenule, kaj si nabrala, Tvoj se dragi je oženil, kog si ljubila.« »»Nekaj, nekaj se oženi, širok mu je svet!«« Neče ga kleti, ker bi ga strela ubila. 2346. (Iz Marije Bistrice.) Devojčica rože brala, na njih si je zaspala, Kraj nje išlo mlado momče, ki je nju izbudio: »Stani gore, devojčica, lepa moja devojka! Rože su ti povenule, koje si ti nabrala; 5 Tvoj se dragi je oženil, koga si ti lubila.« »Neka, neka, nek se ženi, odu mene je prestal, Ja ga neču kletvom kleti, ker to mi je grehota: Vedro nebo b’ zagrmelo i grom bi ga ubio!«« 2344. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III. št. 851 (z melodijo), kjer se veslo razlaga kot štab, na koji žene vezu predivo, kad preslicom predu; isto pesem je z melodijo vred tiskal Kuhač po pomoti vnovič pod št. 8p. 2345. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III., št. 846. 2346. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III., št. 832, kjer je tudi melodija; vsakemu verzu se pripeva: Džin, džin, džinarata, džinarata, ratata! Prim. Vukove »Srpskc nar. pjesme « I. št. 363. II. Pesmi zaljubljene 2347, 2348, 2349. 567 Dekliška kletva je grozna. 2347 - (Belokranjska iz Adlešič.) Umrl Ive, jedini od majke, Ni ga majko ni gledati dala, Ni mu dala truge napravljati, Ni ga dala u groblje metati.. 5 Još ga njeg’va opitala majka: »Ovo Ive, dite moje drago, Ki ti tuge največ dodijao ? So li tebe deske zatiščale, Al’ deščeni čavlji zakovani?« 10 »»Nije toga meni nijednoga, Povej mojmu rodu i kolenu I mojemu bratcu najmlajemu, Naj ne ljubi na vjero devojke; Hude jeso kletve devojačke, 15 Tiho kune, do Boga se čuje!«< 2348. (Iz Vrbovca.) Umre Ivo jedini u majke. »Jel ti težka ta črna zemljica?« »»Ne mi težka ta črna zemlica, Več mi težka devojačka kletva: 5 Kad prekune, do neba se čuje, Kad zgovarja, nebo se otvarja.«« „Oj sijaj, sijaj, sonce, name spod višnje gore!“ 2349 - (Iz Cerovca.) Oj sijaj, sijaj, solnčece, Men je srce žalostno, Name spod višnje gorč: Kaj veselo več ne bd. 2347. Zapisal J. Šašelj. — Iz » Slovana « IV. (1887) r86. 2348. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 37. Prim. Vukove »Srpske nar. pjesme « I. št. 368. 2349. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. U. 30 (136), kjer je pripisan tudi ta-le melodije načrt: 4 -jS 1 ~ F 4 -- r 0 - 1 - 0 - M S 568 II. Pesmi zaljubljene 2350, 2351. 5 S pelincom nasajeno, S trnjičom ograjeno: Moj ljubi ga nasadia, Moj ljubi ga ogradia. Piši, piši, vetriček, 10 Oj vetriček štajerski, Kaj boš ohladia mene No žalostno mi srce. Men je srce žalostno, Kaj veselo več ne bo. 15 Mojo srce je žgočo, Kak je žgoči kol plamen. Mojo sreč je žuhko, Kak je žuhki pelin cvet, Toži pa se mi srce 20 Na vse ledik fantiče. 2350 - (Kranjska ?) Sijaj, sijaj, solnčice, Na me spod višnje gore! Men’ je serce žalostno, De vesčlo več ne bo. 5 Z pelj inčam nasajano, Z ternjičem ograjeno: Moj ljubi ga nasadil, Mi ljubi ga ogradil! Piši, piši, vetriček, 10 Ti iz Nemškiga včtriček, Naj boš ohladil mene No žalostno serce! Moje serce je žgoče, Tak je zgdči ko plamen; 15 Men’ je serce žalostno, De vesčlo več ne bo. Ko ptičica sem pevala. 235i- (Kranjska?) Ko ptičica sem pevala, 5 Cvetela sem ko rožica, Sem sladke sanje sanjala: Nebeškim žarkom ljubljena. Oh zdaj pa nikdar, nikdar več, Veselje preč je, preč! Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 41 s temi premembami, neglede' na naglasna znamenja: 1 sounce — 2 Name spod] Oj sounce znad — 3, 4 ] Kaj boš mi srdce ugrelo, * Oj srdce žalostno. — Za 1. strofo pride takoj tretja : 9] Oj piši, piši veter — 10 veter štajarski — 12 mi srce] srdce. — Za to prideta iz strope 5 . prva 2. in iz stroje 4. verz 3. in 4.: 17, 15 srdce — 18 žuhek. — Naposled ie pristavljena stroja 2.: 7, 8 ga] ga je. — Po tej redakciji je pre¬ pisal Vraz pesem vnovič v VO. XI. 43 s temi predrugačbami, ne glede na na¬ glasna znamenja: 1, 2 sunce — 3 srce — 4 Oj žalostno srčece — n (7) ohlada — 12 srdce] mojo sreč — 17, 15 (9): srce — 16 plamem] pelin — 5 (13) Z pelinom ■— 6 (14) Z — 7, 8 liibi. 2350 . Neznanega zapisovavca. — Iz ŠPAN. II. 103. Pesem bo pač težko kranjska; preveč se naslanja na 2. Vrazovo redakcijo prejšnje številke; zlasti je primerjati verz Tak je žgoči ko plamen z verzom Kak je žgoči kol plamen. Ker verzov Moje srdce je žuhko * Kak je žuhek pelin cvet Kranjec ni mogel rabiti zavoljo neznane besede žuhek, je ta verza kar izpustil, zato pa na koncil ponovil verza 3. in 4. 2351 . Neznanega zapisovavca. — Iz Razlagove pesmarice, str. 77. Pri 2.. 3. in 4. stropi se ponavljata verz 3. in 4. II. Pesmi zaljubljene 2352, 2353, 2354. 569 Ročice moje miljene So zale vence spletale. In lesketala oč’ca sta 10 Kot zvezde dve, kotsolnca dva. Le pod menoj še biva mir, Krog mene pa ga ni nikir. Srce le tj e, le tj e želi, Kjer angelj moj leži! 2352 - (Iz Pečnice.) Ko tičice sem spivljava, Sem sladke senje senjava: Oh zdaj pa, zdaj pa nikdar več, Veselje je žij preč! 5 Veselje mine, ni ga več, Veselje je žij preč! Rožice moje mive bile, So mi prve vence d&jale. Pod mčnoj pa prebiva mir, 10 Med menoj ga pa ni nikjir. Nikogar ni, da bi jo tolažil. 2353 - (Kranjska.) Oj rož’ca r’deča, modra ti, Kdo srce bo tolažil mi? Ono je jako žalostno, Al’ kdo je pa tolažil bo? Kak oče me tolažil bo, Ker djal’ so v črno ga zemljo ? Sestrica b’ tolažila me, 10 Pa smrt tud njo pobrala je. 5 Tolažbe materne th ni, In brat je moral v vojsko it’, Ker davno v črnem grob že spi. Kjer bil je kmalu, kmalu ubit. In ljubi moj je šel od tod, Ne vem, al pride še odkod. Nikogar nima. 2354 - (Iz Frama.) Vsi očevi na polju orjejQ, Mater černQ zemljQ gnoji. Mojega ljubega oče videti ni; 5 Le joj, le joj, prejoj, hohd! Moj oča počivlje no terdno Ali kdo me bQ le kaj bož- spi, jega učil? 2352. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegovega rokopisa J., It. 56. Verz 3—6 se ponavlja tudi za 2. in 3. strofo. Med (v. 10) = nad. 2353. Zapisal Dav. Petelin. — Iz njegove zbirke I., str. /5— 16. 2354. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 36. 570 II. Pesmi zaljubljene 2355, 2356. Vse matere proso plejejp, Moje ljube matere videt nič ni; Moja mati počivlje no terdno spi, 10 Mater černcj zemljQ gnoji: Le joj, le joj, prejoj, ho ho! Ali gdo me bQ le kaj bož¬ jega učil? Vse sestre na polju ženjejQ, Moj e lj ube sestrice nič videt ni; 15 Moja sestra počivlje no terdno spi. Mater černQ zemljQ gnoji: Le joj, le joj, prejoj, hoho, Ali kdo me bQ le kaj božjega učil? Vsi brati na travnikih kosijq>, 20 Mojega ljubega brata nič videt ni; Moj brat počivlje no terdno spi. Mater černp zemljo gnoji: Le joj, le joj, prejoj, ho ho! Le gdo bQ pa mene možu daval: 25 Za moje zgodno vstajanje, Za moje pozdno leganje? „Bog ti odpusti, kar srce trpi.“ 2355 - (Iz Št. Pavla v Savinjski dolini.) Dekle, se spouneš ti Tiste mile noči, Ko srna per mesenci Obljubla zvestobo si? 5 Jasno je blo nebo, Zvezde migljale so, Tvoje ljubo oko Mene je gledalo. Tak je biu tvoj obraz 10 Kakor nedoužni čas, Lep kakor rožice, Čist kakor sončice. Studenček tih tieku je, Ko sem zamirkau te, 15 Veter je tih pihljau, Jaz sem per tebi stau. Milo si jokala, Mene objemala, Na mojih prsih slonela 20 Glavica si ti. Vsaka kaplja krvi V žilah se mi strdi, Ko spounem, kako j e blo prej, Ti ljubiš pa druzga zdej! 25 Zato se ne bom kregau, Zato se ne bom mašvau, Sam Bog ti nej odpusti, Kar moje srce trpi! Zapuščena hoče v klošter. 235 6 - (Kranjska.) Rada bi v klošter šla, Imam zadosti let, Pa vže prepozno je: Jedno manj k’ trideset. 2355. Zapisal Anton Potočnik. — Iz njegovega rokopisa. Jeli res narodna ? 2356. Zapisal Sorski (?). — Iz zbirke Davorina Petelina. 25 — 26, kamor je prepisana iz »Domačih vaj « alojziških. II. Pesmi zaljubljene 2357. 571 5 K’pila bom črni flor, Da ga nosila bom. Če ne bo flor zadost’, Jela bom kuto nos’t’. Kuto nosila bom, 10 Boga častila bom. Jezus ’ma prstan zlat, Meni ga hoče dat. Jezus ’ma venček lep, Za me najlepši cvet. 15 Venček je vže spleten, V vrhu je pozlačen. Venček se vže svetli, V nebu pa luč gori. Lep je deviški stan, 20 'Zvolil ga j’ Jezus sam. Kdor ta stan prav drži, Srce ga ne boli. Kdor ga pa ne drži, Ta pa v peklu gori. 2357 - (Iz predvorske fare.) a) Redakcija I. V kw6štr bi rada šwa, Zbrawa bom lčdik stan, Pa je prepozen ž6: Ni ga čez ledik stan. Imam že ddkej let, Eno minj k’ tridesčt. 5 Črn flor kipiwa bom, De ga nosivva bom. Če na bo fldr zadost’, Jewa bom kuto nost’. Kuto nosiwa bom, 10 Brumin živčwa bom. b) V klošter bi rada šla, Pa že px - epozno je: Imam že dosti let, Eno manj k’ trideset. 5 K’pila bom čeren flor. Da ga nosila bom. ZbrAwa bom ženina Ježiša Krištiša. 15 Imčwa bom krancelj lep, ZA me nejlčvši cvet. Krancelj je že spledčn, Vrhi je pozlaččn: Gdor ga prov držow bo, 20 Mo inkol žow na bo! Zbrala bom ledik stan, 10 Ni ga čez ledik stan: Zbrala bom ženina Jezusa Kristusa. Redakcija II. Če ne bo flor zadost, Jela bom kuto nos’t’. 2357. Zapisal M. Valjavec. — Redakcija Lje iz »Kresa« IV. str. 340, d akcij a JI. pa iz Valjavčevega rokopisa, ki mi ga je dal v porabo Miklošič. 572 II. Pesmi zaljubljene 2358, 2359, 2360. Jezus ’ma venček lep, Zame najlepši cvet. 15 Venček je že spleten Vrhu je pozlačen. Kdor ga prav nosil bo. Mu nikdar žal ne bo; Kdor ga prav ne drži, 20 Na dnu pekla gori. 2358 . (Iz Kranja.) Rada bi v klošter šla, Avbe, prepozno je. Kpila bom črni gvant, Da bom kraljvala v njem. 5 Črni gvant nosila bom, Brumno živela bom. Zbrala bom ženina Jezusa Kristusa. Jezus ma krancel lep, 10 Za me ta dviški cvet: Krancel je lpo spleten, Zvrh je pa pozlačen. Čez ledek stan ga ni, Zvolil s ga je Jezus sam. 2359 - (Iz Trebčnič.) V klošter bi rada šla, Avbe, prepozno je: Saj 'mam zadosti let — Jedno manj trideset! 5 Kupila bom črni gvant, Tega nosila bom; Če pa še ni zadost’, Kuto tud’ hočem nos’t’. Kuto nosila bom, 10 Brumno živela bom; Hotla sem v klošter jet, Pa že prepozno je; Imam zadosti let, Edno manj trideset. Zbrala sem ženina Jezusa Kristusa. Jezus 'ma prstan zlat, Men’ ga pa hoče dat’; 15 Jezus ma krancelj lep, Zame narlepši cvet. Krancelj je l’po spleten, V vrhu je pozlačen; Krancelj se lepo sveti, 20 V nebesih pa luč gori. 5 Pa če bom v klošter šla, Kupila s bom črni tron: Da ga nosila bom, Brumno živela bom. 2360. (Iz Volčan.) 2358. Zapisal Jož. Pollak. — Iz njegovega rokopisa. Vsaka kitica se ponavlja. 2359. Zapisal P. Lahajnar. — Iz Cejanove zbirke V. 24. 2360. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa. V v. 6. je tron pač pomota namesto flor ali flok. — Primerjaj tudi konec št. 6.82. II. Pesmi zaljubljene 2361, 2362. 573 Krona še ni zadost, 10 Ukupila bom kapico: De jo nosila bom, Brumno živela bom. Zen’na tud zbrala bom, Ženina Jezusa; 15 Jezus ’ma krancelj lep, Kaj ki nebeški cvet, Krancelj je lepo pleden, Po vrhu pozlačen, Krancelj mu lepo stoji, 20 V nebesih luč gori. Vse bom pobrala, kar imam. 2361. (Iz Lišan v Rožju.) Vse je veselo, kar živi, Moje sercč nikoli ni. Moje sercč je ranjeno, Da ne bo več ozdravljeno. 5 Tedaj bode ozdravljeno, Ko v černo zemljo spravljeno. Vse bom pobrala, kar imam, In pojdem dalej, kam drugam: Pojdem na goro visoko, 10 Noter v puščavo samotno; Tam notre bom prebivala, Svoje serce ogrivala. Nosila bom bele roke, Točila bom svitle solze. 15 Gledala bom ravno polje, Ravno poljč, černo morje: Po morji plava barkica, Na barki pa banderica. Tam se pa vozi pubič moj, 20 Ki mi obljubil zakon svoj. On se zlegdl je kakor tat, Ker mi obljubil zakon zlat. Oh žalost, žalost prevel’ka! Še hujše živa, ko mertva: 25 Mertvd pokoplejo, več ni, Se živa vlači pred očmi! 2362. (Iz Roža.) Vse bom pobrala, kar’ mam, Potlej pa pojdem drugam: Na to goro visoko, V puščavo zilarsko. 5 Tam not’ bom bivala, Moje srce grevala. Moje srce je ranjeno, Ne bo več ozdravljeno. Bom gledala ravno polje, 10 Ravno polje, plavo morje. Po morji plava barčica, Z zelenjem omalana. 2361. Zapisal Valentin Janežič. — Iz Ant. Janežiča -»Cvetja slov. naroda « I. /5— 16. 2362. Zapisal J. pl. Kleinmayr. — Iz »Kresa « I. 33. Scheinigg je ta in prejšnji zapis spojil v novo redakcijo ter jo natisnil v NPKS. str. 35 — 36. 574 II. Pesmi zaljubljene 2363, 2364. Notre se vozi pubič, Obljubil mi je prstan svoj. 15 Obljubil mi je prstan zlat, Zlagal se je ko en tat. Žalost, žalost prevel’ka, Je hujši živa ko mrtva. Mrtvo pokoplješ, je pa ni, 20 Živa se vlači pred očmi. Moje srce je ranjeno, N’ča bo več ozdravljeno: Tedaj bo ozdravljeno, K’ bo v črno zemljo vrženo. 2363- (Od Kobarida.) Moje srce je ranjeno, K’ ne bo n’kol več ozdravljeno. Ojoj mene, gorje mene, Oj kakšno je moje serce! 5 Poprej ko bo ozdravljeno, Bo v črno zemljo spravljeno. Vse poberem, kar imam, In poj dem dalje, kam drugam. Pojdem gor za to goro, 10 V to puščavo samotno. Nosila bom bele roke, Točila bom svetle solze. Gledala bom ravno polje, Ravno polje, črno morje. 15 Na morji plava barkica, Vrh barke pa banderica. V bark’ se vozi pobič moj, Ki m' je obljubil prstan svoj. Vse m’ je zlagal koj ta tat, 20 Ker m’je obljubil prstan zlat. 2364. (Z Grahova na Tolminskem.) -Vse je veselo, kar živi, Moje srce pa nikoli ni. Moje srce je ranjeno, Ne bo več ozdravljeno, 5 Kbo v črno zemljo spravljeno. Vse ’m predala, kar imam, Potem pa grem za dragim: V to goro visoko, V to pušavo zeleno. 10 V to morice skočila bom, Če dragega ne vidla bom! 2363. Zapisovavca neznanega. — Iz in 4. se pripeva k vsaki kitici. 23S4. Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega rokopisa birke J. pl. Kleinmavrja. Verz 3 4 , št. XXVIII. II. Pesmi zaljubljene 2365, 2366. 2367, 2368. 575 Moje srce bo ozdravljeno, ko bo v zemljo spravljeno. 2365. (Z Reke pri Cerknem.) Ovbe, ovbe glavca moja, Moje srce je pa ranjeno, Moje žalostno srce! Zdravo nikdar več ne bo. 5 Moje srce bo ozdravljeno, Ko bo v črno zemljo spravljeno. 2366. (Kranjska?) Vse bom pobrala, kar imam, Pa poj dem tj e v puščavo stran. »Kaj boš pa tamo delala?« Pokoro ostro bom delala: 5 Gledala bom na vse strani, Kod moj preljubi Jezus gre. Prav lahko ga spoznala bom, Ker z zlatim pasom opasan je. Vse je veselo, kar živi, 10 Moje srce pa vendar ni. Moje srce veselo bo, Ko v črno zemljo djano bo. 2367. (Kranjska.) »Oj ti dekle, kje s’ ti doma, »Kaj boš tam gori delala?« Ker te nobeden ne pozna?« 10 »»Ojstro pokoro bom delala: »»Jaz sem pa tisti, tam doma, Bele ceste bom gledala, Kjer bistra voda ven curlja. — Tam ker moj ljubi Jezus gre: 5 Vse bom pobrala, kar imam, Je s težkim križem obložen, Potlej pa pojdem kam drugam: S trnovo krono je zboden. Na to gorco visoko, 15 Zdaj pa prej vedela ne bom, V leto puščavo zeleno.«« Da v črno zemljo djana bom.« « 2368. (Iz Nakla.) Vse je vesel, kar živi, Vse ’m pobrala, kar imam, Moje srce pa nikol več ni. Potlejpapojdemkamdr’gam: 2365. Zapisal Janez Kokošar; pela Mici Hvala. — Iz Kokošarjeve zbirke. 2366. Zapisal I. P. — Iz Slov. Glasnika X. (1864), str. 226. 2367. Zapisal Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Petelina II. n, kamor je pripisana iz » Domačih vaj « alojziških. Enak začetek glej v pesmih pod na¬ slovom »Z obrekovanjem razdrta ljubezen« (št. 1430 — 1434). 2368. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke. Glede konca (v. 13. do 16.) je primerjati enak motiv v št. 800 — 803. 576 II. Pesmi zaljubljene 2369, 2370, 2371. 5 Gor na to goro visoko, Na to pušavo zidano. Tam gor bom jest prebivala, Moje srce bom troštala. Tam not se vozi ljubi moj, K’ m’ je obljubil zakon svoj. Zvečer m’ je obljubil beli grad, Zjutraj mi ni imel kaj že dat. Po morji plava barčica, 15 Zvečer m’ je obljubil prstan 10 Lepo zelen je malana. zlat, Potem pa ni imel rinke dat. 2369. (Iz Trzina.) Vse bom pobrala, kar imam, Pojdem v planin’co zeleno, Potlej pa pojdem, kamor znam: Pojdem v puščavo zidano. 2370. (Od Bleda.) Vse j’ veselo, kar živi, Mene pa srce boli. Pa zakaj si, srce, žalostno, Ko vedno si veselo b’lo ? 5 Zdaj pa pojdem v puščavo, Na to goro visoko; Tam bom gledala ravno polje, Ravno polje, sinje morje. Ljubček moj po morji gre, 10 Grenke točim jaz solze. Kaj pač reva hočem zdaj storit’, Kaj čem od žalosti umret’? »Kaj nis’ ved’la ti tega, Da frboltar cegelc da ? 15 Zdaj po svetu moraš rajžati In ta svoj leben krajšati!« Vse je veselo, kar živi, Pa moje srce vendar ni; Pa moje srce bi vendar b’lo, Ko b’ tebe, fant, na svet’ ne b’lo. 5 Razžaliv me je fantič moj, Ko mi je obljubi v zakon svoj; Obljubiv mi je tavžent krat, Pa zlagav se je vsaki krat. Vse bom pobrala, kar imam, 10 Dapojdem daleč kam drugam, Sla bom v skalovje in peči, Le tje, kjer žive duše ni. Tam bom šivala in štrikala, Pa mojga sinka zibala: 13 Prišel bo jeger iz gorč, Bo troštal mene in sreč. 2371. (Koroška.) 2369. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke I. 39 , 6. Puščava zidana iz puščava zidlarska (iz [ein] siedler); gl. tudi prejšnjo številko. 2370. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 38 (sir. 61), kjer je tudi melodija. Enak tekst je iz Domžal (povedal V. Riedl) v Rodetovi zbirki VIL 5, samo to je drugači: 3 srce, si •— 16 svoj leben] življenje. 2371. Zapisal Jan. Mermolja. — Iz Cejanove zbirke V. 4g. II. Pesmi zaljubljene 2372, 2373, 2374. 577 2372. (Iz Št. Pavla v savinjski dolini.) Vse je veselo, kar živi, Vse bom pobrala, karkoli Al moje srce vendar ni. ^ imam, Šla bom dalje, ko vem in Razžaliv ga je fantič moj, znam. K’ mi je obljubiu zakon svoj. Šla bom čez hribe in doli, 5 Obljubiu ga je dostikrat, 10 Tam, kjer noben’ga živ’ga ni. Pa se je zlagau vsakikrat. Bo pršu fantič 'spod gore, Bo troštau mene, moje srce ! 2373 - (Iz Motnika.) Use je veselo, kar živi, Moje srce pa vendar ni. Razžalu mi ga je fantič moj, Ko mi je oblubu zakon svoj. 5 Oblubu mi ga je taužentkrat, Zlagov se m je vsakokrat. Vse bom pobrala, kar imam, Puolbompašla,kamor znam: Kje gor na planine, kje gor pod peči: 10 Tam gor, kjer nobjen’ga živiga ni, Bom svojga sinka zibala. Paršu bo an jager spod gore, On bo potroštov moje serce. Troštej ga, troštej, večni Boh, 15 Oče, sin jen sveti duh! 2374 - (Od Št. Jurija na južni železnici.) Veselo je, karkolj živi, Razžalil me je fantič moj, Pa moje srce vendar ni. Ker mi obljub’je zakon svoj. Kako bi še veselo blo, Obljubil ga je tavžentkrat, Ker preveč je razžaljeno! 10 Pa se zlagal je vsakokrat. 5 In prej ne bo ozdravljeno, Vse bom pobrala, karkolj mam, Da bode v jamco spravljeno. Pa pojdem delj, ko vem in znam. 2372. Zapisal Anton Potočnik. — Iz njegovega rokopisa. 2373. Zapisal G. Križnik. — Iz njegove zbirke G K. III. jg — 40. 2374. Zapisala Zinka Kavčičeva; narekoval Jožef Oset. — Iz zbirke Z. Kavčičeve. 37 578 II. Pesmi zaljubljene 2375, 2376, 2377. Bom šla med skale in peči, Tam kjer nobenga živ’ga ni. 15 Tam bom šivala, štrikala In svojga sinka zibala. Bo prišel jager spod gore, Botroštal mene in moje srce. Oj troštaj me sam večni Bog, 20 Bog oče, sin in sveti duh! 2375 - (Štajerska.) Se je veselo, kaj živi, Samo mojo srce ni. Razžalio ga je lubi moj, Ki mi je obečo zakon svoj. Tam ’m štrikala no šivala No svojega sinka zibala. Prišla bo ena taka noč, Kaj bo vsa lepota proč. 5 Oblubio mi ga je taužentkrat, 15 Prišo bo jager spod gorč, Al zlago se je 'sakšokrat. Potrošto bo mojo srce: Vse bom pobrala, kajkod mam, Tam noter v lepoj senčici, No bom šla, kam vem no znam : Per enoj beloj postelci, Notri v belo Liblanico, Tam va vkuper dihala 10 Al v lepo mesto marproško. 20 No se za srce glihala! 2376. (Od Sv. Eme.) Vse je veselo, kar živi, Al moje srce nikdar ni. Vse bom prodala, karkol 'mam, Pa pojdem delj, ko znala bom. 5 Bom šla na goro visoko, Tam bom štrikala, šlingala. Tam bom štrikala, šlingala, Bom svojga sinka zibala. Bo prišel jager spod gore, 10 Potroštal bo moje sreč: Troštaj ga, troštaj, večni Bog, Bog oče, sin in sveti duh! 2377 - (Iz Frama.) Vse je veselo, kar živi, Vsej bi moje srce tudi blo, Pa moje srce vendar ni. Pa je močno razžaljeno. 2375. Zapisal St. Vraz (?). — Iz VO. VI. 77. Vraz Jo je prepisal vnovič v VO. XI. 52 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: .3 Raz- žalo — 5 Obliibo — 8 No bom šla] Nom odišla — 9 Noter — ir ’m] bom — 13 moč 14 sa — 19 skuper. 2376. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. 2377. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 2. II. Pesmi zaljubljene 2378, 2379. 579 5 Zdaj je minolo osem dni, V to planinco zeleno Kar si ga razžalil, ljubič ti! 10 Ali v to mesto ljubljansko. Vse bom pobrala, karkolj mam, Tam bom postelje prestiljala In pa grem delj, ko vem in znam: In si bom sinka zibala. 2378. (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) Je vse veselo, kar živi, kar živi, kar živi, Al srce moje vendar ni, vendar ni, vendar ni! Je vse veselo kar živi, Al srce moje vendar ni! 5 Al srce moje vendar ni! Tradiridiritato! Bom vse prodala, kar imam, Bom šla po svetu, kamor znam. Bom šla v to mesto marproško, Na to zeleno tratico. 10 Bon šivala no štrekala No svoj’ga sineka zikala. »Le spavaj, spavaj, sinek moj, Da ne boš falot kot oče tvoj!« Ljubi se ne vrne, dasi se je zaklel. 2379 - (Iz Vrbovca.) Kiša pada, tava raste, To je godina! Moj se dragi f tabor spravla To me dodiha! 5 Pod oblukom banda svira, Ja je ne čujem; Na obluku rože cvetu, Ja je ne trgam. Ja si pitam meg’ dragoga, 10 Nazad jel dojde? On se kune in prekune, Nazad da dojde. Leto projde, zima dojde, Nema dragoga! 2378. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. Vsaka kitica se poje kakor prva. 2379. Zapisal Ferd. Rik. Plohl. — Iz njegovih IINP. /■ 14: melodijo ima Kuhac III. št. 870. 37 * 580 II. Pesmi zaljubljene 2380, 2381, 2382. 2380. (Od Varaždina.) Dežek pada, trava rase, Gora zeleni: Moj se dragi na put spravlja, Pred menum stoji: 5 »Ne boj mi se, duša draga, Drugi den dojdem.« Leto projde, zima dojde: Moga dragog ni; Vu hiži mi banda svira, 10 On je ne čuje, Na vrtu mi rože cvetu, On je ne trga! ,,Vsi so prihajali, njega ni b’lo.“ 2381. Vsi so prihajali, Le njega ni b‘lo. De bi on vedel, Kako je hudo ! 5 Zvezde prišle so In luna mila, Jaz sem jokala Pa sama doma! Solze sem brisala, 10 Nanjga sem mislila, Vsi so prihajali, Moj’ga ni blo: Da bi on vedev, Kako m’ je hudo! 5 Zvezde prišle so In luna mila, Jaz pej sem sama Jokala doma. Druge imele so 10 Fante lepe, (Goriška.) De bi on vedel, Kako ga ljubim! Druge imele so Fante lepe, 15 Jaz sem točila Te mile solze! 2382. (Iz Vrtojbe.) Jaz pa točila sem, Grenke solze. Mamica v kambri So me tolažili, 15 Jaz pa jokala sem Do belega dne. Naglček vezala bom, Njemu poslala bom, Da bo on vedev, 20 Kako s’ mi godi. Drugim podali so Fantje roke, Jaz sem jokala 20 Pa sama doma! 2380. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika Vlil (1862), str. 305. 2381. Zapisal J. Cejan; pela Jožefa Boštjančič. — Iz Cejanove zbirke III. 12. Pesmi lega naslova pač niso čisto narodne. 2382. Zapisal Jož. Soban ;pravila mu sestra. — Iz Cejanove zbirke V. 91. II. Pesmi zaljubljene 2383, 2384, 2385, 2386. 581 2383 - (Iz Toplic pri Novem mestu.) Vsi so prihajali, Mojga ni blo; Zvezde so sevale, Lunca svetila je, 5 Jest sem pa sama Ostala doma. — Ljubček pa prišel boš, Stisnil roko, Preč bo ozdravljeno 10 Moje srce. 2384. (Iz Orehka pri Pustojni.) Zvezdice prišle so, Luna prišla, Jaz sem se jokala, Žalostna bla. 5 Druge podajale Fantom roke, Jaz sem točila Grenke solze. Fantič res prišel je, 10 Stisnil roko, Preč je ozdravilo Moje srce! 2385- (Iz Radomirja.) Vsi so prihajali, Njega ni b’lo: Ko bi on vedev, Kak men je hudo! 5 Zvezdice prišle so, Luna prišla, Jaz sem pa jokala Sama doma. Ljubi pa prišel bo, 10 Stisnil roko, Pol’ bo ozdravljeno Srce bolno! 2386. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Vsi so prihajali, Njega ni blo! Ko bi on vedel, Kak je hudo. 5 Zvezdice so prišle, Luna prišla, Jaz pa jokala Sama doma. 2383. Zapisal M. Rode; povedala Frančiška Zupančeva. — Is Rodetove zbirke VII. 24. Glede konca primerjaj pesmi: Ljubezen bolezen. A. (št. 1208 nast.J. 2384. Zapisal Rpk Drofenik. — Iz njegovega rokopisa. 2385. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke. 2386. Zapisal Jož. Klemenčič. — Iz njegove zbirke, str. 13. 582 II. Pesmi zaljubljene 2387, 2388, 2389. Mamca u kamrici Svarili so me, 10 Jaz pa jokala sem Do belega dne! Ko pa on pride, Stisne roko, Pa je ozdravljeno, 15 Srce bolno. Vsi so odhajali, On je tud šel, Jaz sem slonela 20 Žalostna vsa. Smrt zamori tudi ljubezen. 2387. (Okolo sv. Bolfanka na Pesnici.) Gledaj, gledaje serce mojo, Kak mi v’tičice pojejo ! »Naj mi pojejo, kak mi čejo, Da je jager dol vstreli.« Gledaj, gledaj, serce mojo, 10 Kak mi rožice cvetejo! »Naj mi cvetejo, kak mi čejo, Da je kosec pokosi.« 5 Gledaj. gledaj, serce mojo, Kak ribice plavajo! »Naj mi plavajo, kak mi čejo, Da je ribič polovi.« Gledaj, gledaj, serce mojo, Kak se dva liibita! 15 »Naj se liibita, kak se četa, Da ji smert pomori.« 2388. (Od sv. Jurij; Gledaj, gledaj, mojo srce, Kak ti ribe plavajo! »Naj le plavajo, kak čejo, Saj je ribič polovi.« 5 Gledaj, gledaj, mojo srce, Kak ti rože rasejo! na Pesnici.) »Naj le rasejo, kak čejo, Saj je kosec pokosi.« Gledaj, gledaj, mojo srce, 10 Kak se lubi lubijo! »Naj se lubijo, kak čejo, Smrt jim dugo ne pisti.« 2389. (Iz Stubice v Zagorju.) Pitam tebe, srdce moje, Ke po zraku letaju? Zakaj si mi žalostno? 5 »Naj letaju, kud hočejo, Jeli tebi za tičice, Još pod pušku dojdeju.« 2387. Zapisal I. Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Malica-str. 70. 2388. Zapisal Davorin Trstenjak.. — Iz VO. VI. 4. 2389. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke /., šl. igo (z melodijo). II. Pesmi zaljubljene 2390, 2391, 2392. 583 Je li tebi za ribice, Ke vu morju plavaju? »Naj plavaju, kud hočeju, 10 Još pod mrežu dojdeju.« Je li tebi za dušice, Ke prež krsta vmiraju? »Naj vmiraju, kak hočeju, Još vu nebo dojdeju.« Vrni srce, da se ne bova tožila zanje! 2390. (Z Gorjanskega na Krasu.) Rasi, rasi, ruožmerin, Kir moj-/a srca nični doma, Jen wsi ti drobni ruošci Kir moja ljypca jima dva, ž lien, Oj mojima, oj sojina. Plavi, redieči, višiievi! — 10 Ljypca, dej srde nazaj, Wsč, kar s mi ne svlčt rodi, Al dT si mimo tužli zrenj : 5 Wsč r«do mi po noči spi. Ne tin svleti pred ljedmi, Aljčst na mučren več zrespret, N« dnin svleti pred Jiezusan! 2391. (Z Grgarja.) Pršu bo svet s’bot večer, Da se bo praznik začeu, Pršla bo nedeljica, Vidu bom svoja ljubica. 5 Dober večer, ’na lehna noč! Dober večer, ’na lehna noč! Jest ne morem sam zaspat, Ker nimam srca soj ega. Ti, ljubca, imaš obadva, 10 Oj svojega in mojega! Ljubca, daj srce nazaj, Al’ pa s’ bova tožila zanj : Na tem svet pred rihtarjem, Na unem svet pred Kri- stušem; 15 Na tem svet pred rihtarjem, Na unem svet pred Kri- stušem. 2392. (Z Banjšic.) Kar je živega na svet, Vse bo moglo enkrat umret: Ko moja ljuba nikdar ne, Ki ima prstana dva. 5 Ona ima prstana dva, Ker ima mojga ino nje. Ljubca, dej prstan nazaj, De s’ ne bova tožila zanj: 2390. Zapisal K. Štrekelj. — Iz njegove zbirke. Oblika dva, mojlJ’a itd. v. 8 spričuje, da jc pesem od drugod zanesena. 2391. Zapisala. T rnovec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 24. 2392. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 20 — 21. 584 II. Pesmi zaljubljene 2393, 2394, 2395. Na tem svet pred vsem ljudem, 10 Na unem svet pred Kri¬ stusa m. Kedar bo rihtar sodbo bral, Jest bom per moji ljubi spal. Kedar kompli sodbo brat, Jest pojdem od ljubce proč! 2393 - (Z Grahova na ’Ncoj je en s’bot večer, Kmalu se bo praznik začel. Kar je živega na svet’, Po noči vse rado spi, 5 Kot jest ne morem spat’, Ker nemam srca svojega: Tolminskem.) Moj ljubi ’ma pa dva, Eno njega, eno mojo. Al daš mojo srce nazaj, 10 Če ne te bom tožila zdaj: Na tem svetu pred rihtarjem, Na unem pa pred Kristusom! 2394 - (Kranjska.) Karkoli na sveti živi, Vse po noči rado spi: Jest sim pa pobič premlad, Pa ne morem doma spat: 5 Ker nimam serca doma, Moje dekle pa ima dva, Svojiga in mojiga! »Dekle, daj serce nazaj, Če ne te bom tožil zanj: 10 Na tem svet pred rihtarjem, Naunim pa pred Kristusam.« »»Prid, pridi taist večer, Kder se bo praznik začel, Pa per meni mal zaspiš, 15 Pa serce nazaj dobiš: Eno uro al pa dve, Al pa do bel’ga dne.«« 2395 - (Iz Lašič.) Vse po noči rado spi, Kar na svetu je ljudi. Jez ne morem več zaspat’ Nimam srca svojiga: 5 Moja ljubca ima dva, Ima svoj ga in mojgd. Ljubca, daj sreč nazaj, Al te bodem tožil zanj Na tim svetu vsim ljudem, 10 Pa na unim Jezusu! »Pridi, ko bo svet’ večer, Ko se praznik bo začel: Malo ležeš pa zaspiš, Da srce nazaj dobiš!« 2393. Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega rokopisa A, št. XXIX. 2394. Zapisal M. Kastelic. — Iz rokopisa, hranjenega v njegovi ostalini. 2395. Zapisal M. Valjavec (?). — Iz \'aljavčevega rokopisa, ki mi ga je dal v porabo Miklošič. II. Pesmi zaljubljene 2396, 2397, 2398. 585 2396. (Iz Cerovca.) Kaj na sveti kol živi, Vse po noči rado spi, Jaz pa sem si jonak mlad, Ki po noči nemrem spat. 5 Jaz po noči nemrem spat, Da si nemam srčeca: Moja ljuba pa ma dvč, Jaz pa le nobenga ne. »Daj da mi srce nazaj!« 10 »»Jaz ne dam srca nazaj, Jaz pam srci mela dvč, Ti pa le nobenga ne!«« Želi si samo še, da bi srečno umrl. 2397 - (Iz Doba pri Tam pri bistrem studencu Stoji ena lipica, Tam se bova sprehajala Z eno mlado deklico. 5 Tam sva pri potoku stala, Vroče sva se objemala, Tam sva prvikrat podala Eden drugemu roko. Domžalah.) Pa ljubezen je minula, 10 Mene zdaj srce boli, Ona me je goljufala, Jaz pa zvesto ljubil njo. Na širokem dolgem svetu Moram žalosten živet’ 15 In si druz’ga ne želeti, Kakor enkrat srečno vmret’. ,,Kaj je ljubiti ljubice tri.“ 2398. (Gorenjska.) Po polji sije sonce, Po cesti hodit ne smem; Po gmajnah so pa sence, Jen pota dobro ne vem. 5 Prenesrečna mati moja, Ko ste me zibal’, zibali, Ko ste me zibal’, zibali, K me niste v vodo zagnali! De bi ne bil nikoli slišal, 10 Kaj ta pesem govori, De bi ne bil nikoli zvedil, Kaj je ljubit’ ljubice tri! 2396 . ZapisalSt. Vraz. — Iz VO. XIX. Z. (158). Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I gs s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1, 3] Kaj koli na sveti živi, * To vse rado po noči spi. * Jaz si jonak mlad * Po noči nikak nemrem spat — 5] Jaz] Jaz pa — 7 luba — 9] Oh daj^ mi, luba, srce nazaj — 10 srca] srca ti — 12 nibenega. Vnovič jo je prepisal Vraz v I O. XI. i<) po tem zadnjem prepisu s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 2 ’se — 3 junak — 6 neman — 7, 9 luba — 8 nibenega — 10 Jaz ne dam] Jaz pa ti ne dam — n pan. 2397 . Zapisal Jož. Osredkar. — Iz Rodetove zbirke V. 52—5,?. Pesem je pač umetna. 2398 . Zapisal M. Kastelec. — Iz zbirke, hranjene v njegovi ostalini. 586 II. Pesmi zaljubljene 2399, 2400. Srce mi hoče na dva kraja iti. 2399 - (S Slapa v idrijski dolini.) Včasih bi žvižgal, Še včasi bi pel, Ko b’ takih težav' Na mojmu srcu ne ’mel. 5 So grenke težave, Velike skrbi, Moje srce mi če Na dva kraja iti. ,,Srce mi se kala na dva mala tala.“ 2400. (Iz železne stolice.) Cankova, Cankova, Stalno mesto moje! Vu tebi prebiva Vse veselje moje. 5 Ptica goloubica, Kaj pa tebi jeste, Ka je oblejdilo Jako lice tvoje? Kaj pa ne bi lice 10 Moje oblejdilo, Da si moj liibi Drugo lubo zebrao! Liibi moj predragi, Cvejtek moj lubleni! 15 Prosim te, za drago, Za lubo me vzemi! — Štimala sem, štimala, Ka je svejt tak stalen, Zdaj ga že spoznavam, 20 Kaj je britki, jalen. Lejpa bejla postela Skuzami polejana! Srce mi se kala Na dva mala tala. 25 Naj bi prletela Dva bejla golouba, Naj bi mi prnesla Kaplo mrzle vode, — Naj bi mi prnesla 30 Kaplo mrzle vode : Naj bi se napila, Zdrava bi jaz bila! Naj bi poletela Dva mala anjgela, 35 Ka bi mojo dušo Vu nebesa nesla. Tam bi jaz spejvala: Ale — Aleluja, Ale — Aleluja, 40 Hvala bojdi Bougi! 2 399- Zapisal Janez Rejec. — Iz dijaškega lista »Lipapisanega v gor iškem A ndrejišču. 2400. Zapisal Jos. Varga. — Iz prepisa Vrazovega v VO. VI. 39. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XV. 23 s temi prednigačbami, ne glede mi e za ej in 6 za ou: 2 mesto — 4 Se — i 3 predragi — 14 lubleni] rumeni — 16 ze- roči — 19 zpozn&vam — 20, 21] Bela je postela * Z skuzami polejana — 26 bela - 32 ja — 37 spevala — 40 Hvala. II. Pesmi zaljubljene 2401, 2402. 587 Pomlad mi bo v gotovo smrt. 2401. (Iz Št. Jarneja na Dolenjskem.) Necoaj je ras kaj loušna nouč, Kt> masec svata cela nouč, Masec svata, dan se žaroj. Fantje se vkiep zberua, 5 Žvojžgaje jam poajoa, Kx ljoubcam u vas gredoa. Dekle na varta sed oj, Pa se na srnah daržoj, Akol se abarne, pa pušelc nartdoj. 10 Lepdu je btt na svata, K r i. nleb’ blou traba umrata, Zalast velojka, zapistat ta svat. Ptršla bož. zillena spomlad, Mien’ boa gotdova smart, 15 Poakru me boa hlddi»n grab. ,,Pomlad za tebe ne pride več.“ 2402. (Iz celjske Lušno je res na svet’, Ko b’ ne blo treba mret’: Žalost velika, Zapustu bom svet! 5 Ptičke, jaz vprašam vas, Dajte mi mili glas, Al bo že skoraj Znovletu pri nas? okolice.) Tička odgovori: 10 »Kaj te spomlad skrbi? Spomlad bo prišla, Ko tebe ne bo! Hribci so vsi zelen, Traunki so razcveten: 15 Ti pa že v mrzlem Grobu ležiš!« 2401. Zapisal Fr. Hudoklin. — Is njegove zbitke. 2402. Zapisal Janko Žleb ing er. — Iz njegove zbirke II . /j. 588 II. Pesmi zaljubljene 2403, 2404, 2405. Saj bomo vsi ležal, Marija, Marija ti, K večnem’ Bogu zdihoval, Tolažnica vseh ljudij, Ljuba Marija, Tolaži ti mene 20 Pomagaj nam ti! In moje srce. 2403. (Iz Št. Jurija Tičke, jaz prašam vas: Kdaj bo veseli čas, Kdaj bo pa prišla Ta ljuba pomlad? 5 Tička odgovori: »Kaj te spomlad skrbi? Pomlad bo prišla, Ker tebe ne bo! Hribci so vsi zelen’, 10 Traunki so razcveten, na južni železnici.) Ti pa že v hladnemu Grobu ležiš!« Enkrat mo vsi ležal, Proti Mari zdihval: 15 Marija devica, Le prosi za nas! Ljuba mat božja ti, Troštarca vseh ljudi, Troštaj ti mene 20 No mojo serce! 2404. (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Ptice, jaz vprašam vas, Kdaj bo veseli čas? Kdaj bo spet prišla Preljuba spomlad? 5 Ptica odgovori: »Kaj te spomlad skrbi? Ona bo prišla, Ko tebe ne bo! Hribci so že zelen’, 10 Travniki razcveten', Ti pa že v hladnem Grobu ležiš!« 2405. (Iz krške Lušno na svet živeti, Ko ne b’lo treba vmreti, Žalost velika Zapustit je ta svet! okolice.) 5 Tičce, zdaj prašam vas: Slište moj mili glas! Alj bo že skoraj Zelena spomlad? 2403. Zapisal Jožef Koželj, kmetiški fant. —• Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal nadučitelj V. Jarc. 2404. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. 2405. Zapisali in ko Kapler. — Iz njegove zbirke, lejev je pri v. ij pripisana varijanta: Roženkravt, rožmarin, pri verzu 31—32 pa varijanta: Na¬ gelj rudeč pa fanteč — Še bolj mi je všeč! Sploh je ta varijanta sestavljena iz več pesmi. II. Pesmi zaljubljene 2406, 2407. 589 Gozd je že včs zelen, 10 Travnik ves razcveten, Ptičice pod nebom Prav lčpo pojo. Fantje se zbirajo, Na vrtec marširajo, 15 Tjakaj, kjer pušeljc Prežlahtno cvete. Roža in rožmarin, Iz tega ti pušeljc naredim, Klinček je tud rudeč, 20 Fantom je všeč ! Nocoj je pa svetla noč, Lunca sije celo noč, Vesel je je vsak fantič In pa vsak deklič. 25 Skupaj se shajajo, Prav lepo pojejo, Gledajo rožice, Kak’ lčpo cveto. Roža in rožmarin, 30 Iz tega pušeljc naredim, Nagel je tudi r’deč, Fantom je všeč! 2406. (Iz Gorenjih Radolj.) Loštno je res na svet, Ko bi na blo treba umret: Žalost velika, Zapostit leta svet! 5 Tičice, jest prosem vas, Povejte men soj mili glas: Al bo ži skoraj Zelena spomlat? »Spomlat je bla in bo, 10 Tebe na svet na bo, Bo-ži počivau U tem marzlem grabu. Borštek sa ži zelen, Tronek sa rascvetlen, 15 Tičke pro lepo Pod nibam pojo.« 2407. (Kranjska.) Travnik je že zelen, Z rož’cami razcveten: Tički pod nebom Prav milo pojd. 5 Tički, jaz prašam vas: »Al bo že skor pomlad, Al bo že skoraj Zelena pomlad? »»Pomlad pa prišla bo, 10 K’ te na svet’ več ne bo: Tebe b’do djali V to črno zemljo.«« Žalosten hodil sem Semtertje v vrtecu: 15 Sam pri seb premišljal Čudno skrivnost: Človek, ko b’ vedil pred, Duša da tol’k velja, Greha b’ ne delal, 20 B’ ne žalil Boga. 2406. Zapisal Jožef Andr oj n a. — Iz njegovega rokopisa I. v Pozrn- kovi zbirki. 2407. Zapisal Dav. Petelin. — Iz njegove zbirke I., sir. /7. 590 II. Pesmi zaljubljene 2408, 2409, 2410. 2408. (Iz blejske okolice.) Gozdič je že zelen, Travnik je razcveten: Ptički pod nebom Veselo pojo. 5 »Ptički, jaz vprašam vas, Al’ bo kaj skor pomlad, Al’ bo kaj skor pomlad, Zelena pomlad?« »»Pomlad že prišla bo, 10 K’ tebe na svet’ ne bo, K te bodo djali V to črno zemljo!«« (Iz Tičke, jaz vprašam vas, Al bo kej kmal spomlad, Al bo kej kmalu Zelena spomlad? 5 »Spomlad že prišla bo, Ko tebe na svet ne bo: 2409. Domžal.) Tebe bjo djali V to črno zemljo.# Ptičke le ’n čas pojo, 10 Rošce le ’n čas cveto, Mojga veselja Nikol več ga ne bo! 2410. (Iz Doba.) Tičke, jaz prašam vas, Če bo že kmal’ pomlad, Če bo že skoraj Zelena pomlad? 5 Pomlad pa prišla bo, Mene na svet ne bo, Mene bjo djali V to črno zemljo. Na svet’ bi b’lo fletno ž’vet, 10 Če b’ ne blo treba umret’, Če b’ ne blo treba Enkrat umret’. Ljuba mat božja ti, Troštaj ti mene zdaj, 15 Troštaj ti mene In moje srce! Tičke prav lepo pojo, Mene k pogreb’ neso, Mene bjo djali 20 V to černo zemljo! 2408. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 16 (str. 29), kjer najdeš tudi melodijo. Tiskana je (z nekoliko drugačno melojijo) tudi v nje¬ govih NP. II. št. 6 (str. 13) s temipredrugačbami teksta: 1 Gozdi so že zelen’ — 2 Travniki razcveten’ — 6 skor’ — 7 skor pomlad] skoraj — n b’do. Na¬ tisnjena je tudi v Aljaževi »Slov. Pesmarici « II. št. 64 s premembo: 7 skor pomlad] skoraj. 2409. Zapisal M. Rode; povedal V. Riedl. — Iz Rodetove zbirke VII. 1. 2410. Zapisal Janko Rahne. — Iz njegovega rokopisa, str. S — 9. Zadnji verz vsake stroje se v petju ponavlja. II. Pesmi zaljubljene 2411, 2412, 2413. 591 2411. (Izpod Melec.) Tički, lpu prosmo vas, Al vi kaj slište nas ? Al bo žič skarej Zelena spamldd? 5 »Spomlad pa pršla buo, Tebe nkul več na buo, Ti bas pačivau Pad črna zemljud.« Trawnki sa Žič zelen’, 10 Rošce mi razcvetjuo, Tički pad nebam Prav lpu mi pajuo. Luba mat bažje ti, Truoštaj zdaj mene ti, 15 Truoštaj zdaj mene In maje srde! 2412. (Iz Cerkna.) Tički mi lepo pojo, Rožce mi lepo cveto, Moj ga veselja Nikol več ne bo. 5 Tičke, jest prašam vas; Slište moj mili glas! Al bo prišla še kdej Spomlad za nas? Tičke mi odgovore: 10 »Spomlad ni več za te, Spomlad bo prišla, Pa tebe ne bo!« Luštno je bit’ na svet, Pa vender bom mogel umret, 15 Žalost velika, Ta svet zapustit. Ljuba mat’ božja ti, Troštaj vse ljudi, Troštaj tud mene 20 Jen moje srce! (Iz Tički lepo pojo, Rožce lepo cveto, Moj ga veselja Nikol več ga ne bo. 5 Tički, jest uprašam vas, Slište moj mili glas: Al bo kdaj prišla Še spomlad za nas? Tički m’ odgovorč: 10 »Spomlad ni več za te, 2413. Cerkna.) Spomlad bo prišla, Ko tebe ne bo!« Luštno je žvet na svet, Ko b’ ne blo treba umret, 15 Žalost velika, Ta svet zapustit. Ljuba mat božja ti, Troštarca vsih ljudi, Troštaj tud mene 20 In moje serce! 2411. Zapisal J. Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 2412. Zapisal Frančišek Sedej. - Is njegovega rokopisa. 2413. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 592 II. Pesmi zaljubljene 2414, 2415, 2416. 2414. (Iz Suhorja.) Tički, al prašam vas: Bo-li spomlad za nas? »Spomlad že peršla bo, Tebe ne bo!« 5 Ljuba mat’ boža ti, Tam iz Svete gore, Troštaj ti mene In moje sercč! Tički, al prašam vas: jo Bo-li leto za nas? »Leto že peršlo bo, Tebe ne bo!« Ljuba mat’ boža ti, Tam iz Svete gore, 15 Troštaj ti mene In moje serce! Tički, al prašam vas Bo-li zima za nas? »Zima že peršla bo, 20 Tebe ne bo !« Ljuba mat’ boža ti, Tam iz Svetč gorč, Troštaj ti mene In moje sercč! Kadar mimo grem, se ozrem na svoje ljubezni 2 4 r 5- (Izpod Melec.) Kadar mimu griem, Pa se še le azrčm — Tj e na tejsti krej, Kjer sem biu nekdej: Oh zdaj pa nikdar več, Veselje je Žič preč, Ker me lubca Nej če več! Deklieta štajerske, 10 Pri srcu ste mi še! Prijatu muj, Spubnaj se na me! kraj. Vse veselje je prešlo! 2416. (Iz Slamne vasi.) Kje so tisti mladi fanti, Kratke čase delali ? Ki smo večkrat skupaj bdi, 5 Zdaj pa nikdar, nikdar več, Lepe pesmi prepevali, Vse veselje od mene preč! 2414. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 2415. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke. 2416. Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. RAZDELEK II Pesmi zaljubljene poskočne. Ženska vse omaga. 2417. (Iz junske doline.) Nihčer na verjame In tudi kne more, e- Kaj ena zavberna Dečla zamore! 2418. (Kranjska.) Ni lepši blo stvari Ko žensko teld, Q Ki si aubico veže In parto černd. & Ženske same hrepene po ljubezni. 2419. (Kranjska.) Okrogle kolesa Se zmeraj verte, Zakaj pa dekleta Za fanti lete? 2420. (Iz Toplic na Dolenjskem?) Tok modre zvijače Zlo moških ne zna, Ki samo ena ženska Lovi za moža! 2421. (Iz Rožja.) Te lepe daklete Po kamrah lažo, Majo duri podperte S erženo slamd! 2422. (Kropniška.) Smo lumpje, smo lumpje, o Smo lumpje mi vsi: £ Pa še dečla le gleda, g. Da lumpa dobi! I 2417 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 2418 . Neznanega zapisovavca. — Izprepisa Vrazovega v VO. XVIII. 4g\i. 2419 . Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke VIII. 38, kamor je prepisana iz zbirke Ir. Gimpelna. 2420 . Neznanepa zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke VIII. 38, kamor je prepisana iz zbirke Ir. Gimpelna. 2421 . Zapisal M. Maj ar; pela Mici Klančnik. — Iz MR. 420. Majar jo je že prej dal Vrazu v tej obliki (VO. XIII. 3gJ: 1] Lšpe deklete — 2] Pa v kamrah ležo — 3 podpete — 4 Z . . . suamo. Po tem zapisu jo je tiskal Scneintgg v NPRS. št. 976 s temi predrugačbami: 1] Lipe daklete — 2 lažo — 4 ] Z rženo svamo. 2422 . Zapisal Fr. (Radivoj’) Poznik. — Iz NB. 21. 38 594 II. Pesmi zaljubljene 2423 — 2428. 2423. (Izpod Krnosa.) Puabi smo mvadi, Pa lubimo radi Daklete mvade: To je njih vosole! 2424. (Kropniška.) Veselje tega sveta So naša dekleta: Če gorši dobi, Pa pri gorši zaspi. Pajek uči, kako loviti ženske. 2425. (Iz Tržiča.) Od pajka, hej fantje, Kako on v mreže Se mor’mo učit’, Zna muhe lovit’! Vesel in odločen jo vsaki dobi. 2426. (Podjunska.) Uštek noj korajžen Kir oče ano žavberno Mora aden bit, Dočvo dobit. Raji ljubiti ko študirati. 2427. (Kropniška.) Moj očka so pa djali, Da me bodo v šolo dali, Kjer se bom prav pridno učil, Da bi enkrat pisar bil. 5 Jaz pa pisar nečem bit', Čem študiranje zapustit; Zapustil bom študiranje, Raji bom ljubil mojo dekle. ,,Sem rajtal študirat." 2428. (Goriška.) Pa sem rajtal študirat, Sem rajtal bit’ far, Pa je ljubca branila : »Oh šocelj, nikar! 5 Pa če s’ rajtal študirat, Če s’ rajtal bit’ far, Pa s’ bil ljubco popustil, Pa ljubil oltar.« 2423. Neznanega zapisovavca. — Is Scheiniggovih NPKS. št. 210. 2424. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 72. 2425. Zapisal S. Žepič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal Miklošič. 2426. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 165. 2427. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 72—73. 2428. Zapisal Jožef Kocijančič. — Iz njegovih »Slov. nar. pesmi« I. št. 24. — Zapis v Mladičevi zbirki je iz Kocijančiča. — Zapis Janka Barleta (iz Podzemlja) se loči v tem: 1 Pa semj Sem — 5 Pa] M — 5 Pa če] Če — 7] Bi mene zapustil — 8 Pa] Bi. II. Pesmi zaljubljene 2429 — 2437. 595 2429. (Z Banjšic.) 5 Če s’ rajtal študirat, Če s’ rajtal bit far, S’ imel mene pustiti, Ljubiti oltar!« Sem rajtal študirat, Sem rajtal bit far; Moja ljubca je rekla: »Moj pobič, nikar! 2430. (Kranjska.) Sem rajtov štedirat, Sem rajtov bit far, Pa ljubca je djala: »Li tega, šocel, nikar!« 2431. (Krška okolica.) Sem rajtal študirat, Sem rajtal bit’ far, Pa je dekle mi rekla: »Moj ljubček, nikar!« 2432. (Izpod Krnosa.) Sem v Celovci študirov, Sem rajtov bit far, Je pa ljubica djava: »Oh šocoj, kar, kar!« 2433 - (Lipalja ves.) Sem rajtu študirat, Sem rajtu bit far, Me je lubca prosiva: »Za skozi Bog kar!« 2434 - (Iz junske doline.) V Celovcu študiral, Sem menil bit’ far, Sem dečlo šel barat’, Je djala: »’kar ’kar!« 2435 - (Iz Doba.) Če s’ mislu študirat, Če s’ mislu bit far, B’ dečle zapustu, Pa ljubu oltar. 2436. (Iz junske doline.) Sem dolgo študiral, Sem menil bit’ far, Je pa Micika bran’la, Mi gledat’ v oltar. 2437 - (Št. Jakob.) Je v Celovci študirov, Je rajtov bit far, Je pa dočvo zahledov, Zapustov votar. 2429. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 26. 2430. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 68. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 29I1 s temi predrugačbami: 1 Sim . . . štiderat — 3 Pa] Moja — 4] Le toga nekar. 2431. Zapisali. Kapi er. — Iz njegovega rokopisa. — ZapisII. Sevarj iz Zagorja ob Savi se loči v tem: 1, 2 z rajtov — 2] M je ljubca branila — 4] O fantič, nikar! 2432. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 898 (2. inač.). 2433. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 898. 2434. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2435. Zapisal H. Sevar;/Ilirka iz Stajera«. — Iz VO. IV. 42I2. 2440. Zapisal BI. Rane. — ■ Iz njegove zbirke str. 22, kjer je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami. Izpod Krnosa ima od neznanega zapisovavca isto poskočnico Scheinigg v NPKS. št. 228 v tej obliki: To liepe daklete, * To mvade Žane: * Nč drujha bi devov, * Ko lubov bi je! 2441. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 858. 2442. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 128. 2443. Neznanega zapisovavca. —Iz Scheiniggovih NPKS. št. /27. V svoji zbirki jo ima tudi J. pl. Kleinmapr iz Rožne doline v tej obliki: Po letu dežuje, * Po zimi sneg gre, * Pač k’ni ure lepe * Bol dečve zame. V Kleinmaprjevi zbirki je tudi zapis izpod Jepe , ki se razlikuje od naposled omenjenega v tem: 1 leti — 3 Pač k’ ni J Pa ni — 4] Al’ pa šocja zame. 2444. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 2445. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. /73. II. Pesmi zaljubljene 2446 — 2452. 597 2446. (Iz Koborida.) Prešmentrane babe, Kako ste grde! Niste mogle zrediti Enga šocla za me? 5 »Zredile smo ga, Pa ga nismo zate: Je prišla na candra, Prevzela t’ ga je!« 2447. (Od Ljutomera.) Ja sem se namenia To zimo ženit: Pa kaj, da si ne memrem Nobene dobit! 5 Po noči še b’ morti Gde kero dobia, Pa kratke so noči, Kaj pri njoj bi spa! Vse je obhodil, 2448. (Iz Žrelca.) Na r lievo, na pravo In križam svata Jaz ljubico išam: Oh, čoj je doma? 2449. (Iz Borovljan.) Sem hodov po Selah, Po tujah deželah, Ni obene tače, Da bi biva za me. pa je še ni videl. 2450. (Iz Zvrhnjega Roža.) Povsod sim že hodil, Po Krajnju še ne, Rad vidil, rad vidil Bi krajnsko deklč! 2451. (Iz Koborida.) Povsod sem že hodil, Po Štajerskem še ne, Vse ljubce sem videl, Le moje še ne! 2452. (Z Banjšic.) Vserod sem že hodil, Po Štajerskem ne, Vse ljub’ce sem videl, Koj moje še ne. 5 Še jedno sem videl, Prav lepa je b’la: Še tista ne pojde N’kol ’z moj’ga srca. 2446. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 2447. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. X'IX U 152 (149, 46), kjer je pisana v zvezi s poskočnicama: »Ti kurtasti pesek« in »Na hrbt 'ma drvotan«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. I. 77 J temi premembami: 4 Nibene — 5 še b’] še — 6 Gde] Bi — 8 Kaj . . . spž.] Ki . . . bia. 2448. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheintggovih NPAS. št. 126. 2449. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheintggovih NPKS. št. 291. 2450. Neznanega zapisovavca. — Iz » Cvetja slov. naroda « I. 8j. Scheintgg jo je natisnil v NPKS. št. 90 7 deloma v narečju tako: Povsod sem že hodov, * Po Kranju še ne, * Rad vidov, rad vidov * Bi kranjsko dekle! 2451. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 2452. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 41, 42. 598 II. Pesmi zaljubljene 2453 — 2459. 2453 - (Iz Podzemlja.) Povsod sem že hodil, Po Kranjskem še ne, Le druge sem vidil, Sam svoje še ne! 2454 - (Od Cerovca.) Kre Mure sem hoda, Kre Drave nikdar, Vse lube sem vidia, Le svoje nikdar! 2455 - (Iz viniškega okraja.) Povsod sem že hodil, Po Kranjskem še nič, Vse ljub’ce že ljubil, Al’ moje pa nič! 2456. (Izpod Krnosa.) Povsod sem že hodov, Le v Šali še kar, Vse dočle sem lubov, Le Salanče že kar. 2457 - (Iz Doba.) Povsod sem že hodu, Pa tud ne bo .moja Po Koroškem še ne, Koroška dekle! Nihče mu je ne da. 2458. (Kranjska.) Tri leta sim pisal, Pa sim ljubco zaslužil: Tri leta sim bral, Kdo mi jo bo dal? Vsi ljubijo, samo on in dva še ne. 2459 - (Iz Borovljan.) Smo sami tri Špani Še mi nča hodimo Na našoj v’s’, Ves po noč’. 2453. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2454. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. VI. 45, kjer je pisana v zvezi s po¬ skočnicami »Moja Hiba je umrla«, »Po plači sem hoda« in »Za en krajcar pa- pira«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 41/2 s temipredmgačbami: 1 Mure — 2 nigdar — 3] Vse micke sem vidd — 4] Al s. nigdar. 2455. Zapisal Ivan Antončič. — ■ Iz njegovega rokopisa. 2456. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 943 . 2457. Zapisal H. Se var; pelVr. Videmšek. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 22. 2458. Zapisal Andrej Smole. ■— Iz VO. III. c. 151. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 23 12 premenivši: 1 pisao — 2 brao — 3 zaslužu — 4 dao. 2459. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 701. II. Pesmi zaljubljene 2460 — 2465. 599 Ona in tovarišica ga nimata. 2460. (Iz Žabnic.) Saj nisem koj sama Je tud španinja moja, Anzidlarica! Ki nema poba. Dekle brez fanta ko cesta brez tira. 2461. (Iz Motnika.) Pa cesta brez tera, Pa dekle brez poba Pa ketna brez glida, Je velka nadloga. Ker ga nima, jo sonce tolaži. 2462. (Iz Žrelca.) Jaz pa puebča nčomam, Me pa sunce potrošta, Da bi trošt’vov me, Ko zjutra hor hre. Sram ga je brez ljubice. 2463. (Podkrnos.) Ana liepa me k’ nueča, Ane burne jaz kar, Al pa čisto brez ljubice Me je pa sram! 2464. (Iz Borovljan.) Ana liepa me knoče kar, Ano burno jas knomam rad, Čisto braz lubice Me je pa sram! Sram ga je ljubiti. 2465. (Kranjska.) Kopati ne morem, Dekleta bi ljubil, Orati ne znam; Je tega me sram. 2460. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih N PAS. št. 707. 2461. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. 11 . 5. 2462. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 625. 2463. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 56 ._ 2464. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih A PAS. št. 129. 2465. Zapisal V a 1 . Vodnik. — Iz Vodnikovega lip. tKast.) 29. A atisnil jo je Levstik v »Vodnikovih pesnih « str. 138 (40.) s temi razlikami: 2 Orati — 4] Al’ to me je sram. Iz Vodnikovega rokopisa jo je prepisal Vraz v VO. A'P/ /. knj. str. 25 s temi razlikami: 3 ljubio — 4 je] Al. /- drugem prepisu v I O. IV. 40I9 je predrugačil to-lc: 3] Bi ljubico ljubio — 4 Al] Pa. — Zapis Andreja Smoleta v V O. III. b. 98 se loči od zgoranjega natiska: 1 Kopat — 2 Orat 3, 4] Dekleta b’ lubil, * Pa me je sram. 600 II. Pesmi zaljubljene 2466 — 2471. S pokoro si 2466. (S Tolminskega.) Bom hodil čez goro, Bom delal pokoro, Bom prosil Boga, Da m’ ’no ljubco še da. jo hoče izprositi. 2467. (Drašče na Žili.) Bom šev čez goro, Bon devov pokoro, Bom prosiv Boga Za no prava dečva. 2468. (Podjunska.) Bom pa bandrov na hure, Bom pa devov pokure, Bom brumno živov, Bom tri lubice mov. 5 And bo za hod’ce, Ana pa za norce, Ana pa zatu, Da borna lažava do dnu 2469. (Kranjska.) Sem hodo na goro, Zase no za svojo Sem dela pokoro Prelubo deklč. Vsacega od kraja ne vzame. 2470. (Iz Koborida.) Vsac’ga od kraja Ko čebela po rožah, Se vzela ne bom: Ga zbirala bom. Kmalu ga hoče imeti. 2471. (Kranjska.) Lep tičik je v gojzdu Ce skoraj ne pride, Ga vabim na dom; Mu pela ne bom. 2466. Zapisal A. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 135. 2467. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 41. 2468. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 312. 2469. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. IV. 39133,' navzlic nekranjskim oblikam sem jo krstil za kranjsko, ker Vraz glede pisave in izreke starega I ni dosleden m je pesem pisana med Vodnikovimi, da si je ?ii najti v » Cvetjti ljub¬ ljanskem « (VO. XVI. 1. knj.). Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 41 li, kjer je premenil to: 1 hoda — 3 svojo] lubo — 4] Za njeno srce. 2470. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke jid.pl. Kleinmavrja. 2471. Zapisal Va.\. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 33. Vrazov prepis v » Cvetju ljubljanskem«. (VO. XVI. /. knj. p. 26) se loči, ne glede na na¬ glasna znamenja, v tem: 1 tiček. Drugi njegov prepis je v VO. IV. 49I20. Pesem je natisnil Levstik v » Vodnikovih pesmih « str. 139 (48.) s to razliko: 1 tiček. II. Pesmi zaljubljene 2472 — 2479. 601 Lehko jo on zmoti. 2472. (Iz Podgorjan.) Ti ferpant’š kuku, Ti tak pojaš lepu, Kaku pojaš lepu! Da me zmotiš vehku. Pravega je težko dobiti. 2473 - (Iz Rožja.) Mesec seje po noči, Ana pravega puba Pa solnce po dni, Ko tažko dobi. Za lepega bi vse pretrpela in dala. 2474. (Kropniška.) Kaj bi jaz marala, Če tud’ bi trpela, Da bi le lepega Ljubč’ka imela! 2475 - (Izpod Jepe.) Da bi tud’ ved’la, Da bom trpela; Da bi le ljub’ga Lepega imela! 2476. (Podkrnos, Št. Lenart.) Da bi lih vied’va, Da bom trpeva, Da bi le šoceja Žavbrna meva! 2477. (Borovlje.) Rada bi dava An tolar bol dba, Ko bi mohva dobiti Ana frišna puebd. 2478. (Dobrova pri Borovljah.) Rada bi dava Ko bi mohva dobiti An tolar b’l dba, Ana Dobrovčana. Kupim ga. 2479. (Borovlje.) Pa pueba nčomam, Ana staraha pilija: Bom kupva ana, An krajcar vola. 2472. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 194. Nemški Korošci pojo: Verbannter Kuku, * Wie schean singen kannst du: * Du bist d’robn im Wald, * Du verfiiehrast mi bald! Pogatschnigg-Herrmann I-. 263). 2473. Zapisal M. Majar; pela Mici Klančnik. — Iz MR. 416. 2474. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 66. 2475. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2476. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 131. 2477. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 332. 2478. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 939. 2479. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 974. 602 II. Pesmi zaljubljene 2480 — 2488. Spomladi jo (ga) dobi. 2480. (Podkrnos, Podjunsko.) Bo prišla vigred, Bo stajov se led: Bom dečvo dobiv S te drujimi vred. 2481. (Iz Rožja.) Bo pa otavlauo se, Ko bo peršua vigred, Bom pa pfibča dobiua S te drujami vred. Cibice darkajo, Jaz bom pa pova, 2482. (Iz Št. Jakoba.) Šoceja žavberna Spuv’ bom mova. Kakovšne želi. 2483. (Iz Starega sela pri Koboridu.) Gori za Ziljo Se bodem pobral, Nargoršo Ziljankico Bodem si zbral. 2484. (Koroška iz kanalske doline.) Dovta po Rožo Se bodem pobrav, ’Na lepa Rožanka S’ bodam zbrav. 2485. (Iz Koborida.) Tam gore za Sočo Se bodem podal, Najlepši Bovčanko Si bodem izbral. 2486. (Na Goriškem.) Dol po dolini Se bodem pobral, Nargoršo dolinko Si bodem izbral. 2487. (Iz junske doline ) Eno dečlo bi ’mel, Eno zavberno prav, Da b’ k njej včas šel In kratek čas ’mel. 2488. (Iz junske doline.) Tu dol’ta jaz pojdem, Tu dol’ta jaz grem K enej zavberni dečli: K bornej ne grem. 2480. Neznanega, zapisovavca. — Iz Schemiggovih NPKS. št. 125. 2481. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 37. Natisnil jo je Scheimgg v NPKS. št. /25 (inač.) s temi razlikami, ne glede na v za u: 1 Bo pa] Bo — 2 prišva — 3] Bom pubča dobiva. 2482. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 218. 2483. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 2484. Zapisal K. Pečnik. — Iz njegove knjige » Lehrbuch der slovenischen Sprache « 2. izd., str. 132. 2485. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2486. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2487. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2488. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 140 (inač.) s temi predntgačbami: 2 dovta — 3] K zavber deklet’ — 4 burnej. II. Pesmi zaljubljene 2489 — 2496. 603 2489. (Kranjska.) Ak’ viši je turen, Glasneje zgoni; Ak’ lepši je ljub’ca, Se rajši glasi. 2493 - (Iz Starega sela pri Koboridu.) Ne prašam za žlahto, Za druge ljudi: Glih tisto bom ljubil, K bo meni godi. 2490. (Štajerska.) Takšno ljubo bi rad, Kak jo ima moj brat; Če pa takšne ne bo, Ne maram za njo! 2491. (Kropniška.) Sem pubič Kraljičev, Pa nočem dekličev: 'Mam raji ženč, K’ so navajene že. 2492. (Iz Koborida.) Sem pobič Stržičev, Ne ljubim deklic: Bom rajši žene, Ki so navajene že. 2494. (Goriška.) Ne prašam za žlahto Ne druge ljudi; Tisto bom_ ljubil, K’ je meni godi. 2495 - (Iz Rožja.) Veseu mora biti, Kar žauovati: Veseuo sercč Mora meti dakle! 2496. (Kropniška.) Z lepimi, mladimi Si bom srček hladil, Z grdimi, starimi Pa drete ošil. 2489. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) /5. V prepisu Vrazovem » Cvetje ljubljansko « (VO. XVI. i. knj., str. 22) je to drugači: 1 Ak višji — 2] Glasneje zvoni — 3] Ak lepša je ljuba — 4 glasi] mi zdi (?h glasi). Drugi Vrazov prepis (VO. IV. 40I4■) se od tega razlikuje samo v tem: 1 višnji. I I O. III. sta dva Smoletova zapisa iste pesmi: v knjižici a. 3/ in e. 2 jo ; prvi se ne glede na apostrofe razlikuje od zgoranjega zapisa Vodnikovega v tem: 1 vikši . . . turn — 2 zvoni — 4 raji; drugi pa v tem: 1 viši — 2] Pa lepši zvoni — 3] lepši . . . lubca — 4] Pa rajši derži. —• Levstik]o je natisnil v » Vodnikovih pesmih « str. /35 (21) s temi razlikami od zgoranjega natiska: 1 višji — 2] Glasneje zvoni 4 glasi. Primerjaj kor-n.: Wie hechar der Thurm, Desto schener der Klang (Po- gatschnigg-Herrmann I. 160). 2490. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. r. 285, kjer je pisana v zvezi s pesmima »Oj mati vi, vi«, in »Ta Micka de moja«. 2491. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 30, 2492. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja^. 2493. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 2494. X'eznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2 495 - Zapisal M. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz VO. A III. 36. Majar jo je prepisal tudi v MR. 413, pišoč t namesto d za trdi 1 . Tiskal jo je Scheinigg v NPRS. št. 208, pišoč v za u in: 3 srce — 4 dekle. 2496. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. ijo; ošil = voščil. 604 II. Pesmi zaljubljene 2497 — 2504. 2497. (Kropniška.) Če bo lepa pa mlada, Jo bom peljal čez most; Če bo pa grda in stara, Jo bom vrgel pod most. 2498. (Iz junske doline.) Te lepe, te ljube Sem vozil čez most, Te stare, te grde Sem smukal dol’ skoz. 2499. (Kropniška.) Če bo lepa pa mlada, Jo bom prav rad imel, Če bo pa grda in stara, Jo bom pa kloftal. 2500. (Kranjska.) Kdor je lep, Taj je mlad, Neče tih Starih bab. 2501. (Štajerska.) Tota Micka bo moja, Ki šivle no poje, No kratek čas dela Po noči, po dne! 2502. (Štajerska.) Le tista de moja, Ki šivle no poje, Veselje mi dela Po noči, po dne. 2503 - (Štajerska.) Tista bo moja, Ki žviža no poj a, Si kratek čas dela, Pa sama leži. 2504. (Kropniška.) Tisto dekle je moje, Ki žvižga in poje, Pa kratek čas dela In sama leži. 2497. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 64. 2498. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 24gg. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. —• Iz NB. 64. 2500. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Vrazovega v VO. XVIII. 19/2. 2501. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. d. 3, kjer je pisana v zvezi z poskočnicami »Rdečo ma lice«, »Ma tenke rokavce«, »Pr plesi je lehka«. Vraz je vse prepisal vnovič v VO. VI. 14, s temi premembami glede zgoranje pesmi: 1 Tota] Tista — 2 šivlje — 3 No] Mi. Drugi Vrazov prepis,^ki se popolnoma sklada s tem zadnjim, je v VO. XI. 25. — V VO. XIX. S. 136 (153, 30) je pisana v zvezi s poskočnico »Mej ljubi se svadia« in se loči od zgoranjega na¬ tiska v tem: 1 Ta — 4 noči,] noč no. VVO. IX. 34 pa je ta zadnji zapis pre¬ drugačen tako: 1] To dekle bo moje — 4 noč no] noči. Tam je pesmi, kakor v VO. XIX. d. 3 pripisana poskočnica »Rdečo ma lice«. 2502. Zapisali) av. Trstenjak. — Iz VO. u. 319/1 v Vrazovem prepisu. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 44/1, izprememvši: 1 de] je — 2 šivlje. 2503. Zapisal Ferdo Kočevar. — Pripisana v VO. III. b. 2504. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 29. II. Pesmi zaljubljene 2505 — 2513. 605 25 ° 5 - (Iz planinske okolice.) Le tista bo moja, Ki žvižga in poje, Si kratek čas dela, Pa sama leži. 2506. (Z Banjšic.) Še tista bo moje, Ki žvižga ’no poje, Mi kratki čas dela, Ker sama leži. 2507. (Iz Koborida,) Tista bo moja, Ki žvižga in poja, Posteljo postilja In sama leži. 2508. (Iz Žreica.) Ta dočva je moja, Ko žvižga in poja, Pa postel postiela In sama loži. 2509. (Kranjska.) Le tista bo ljub’ca moja, Ki cokrasti gobčik ima. 25 10 - (Borovlje, Št. Lenart, St. Jakob.) Bom pa kelnarce lubov, Pa kuharce mo v: Bom pa zmiram pocukrane Žnabelce mov. 25 1 1- (Iz Juršič pri Št. Petru.) Sem kelnarco ljubu, Sem kuharco štmov, Sem zmiraj pocukrane Znabeljčke imov. 25x2. (Nomenska.) Sem kelnar’ce ljubil, Kuharice štimal, Sem pa vedno pocukrane Ustnici imel. 25I3- (Iz Koborida.) Tista bo moja, K’ po travniku gre: Ima kratke rokave In bele roke. 2505. Zapisal Ivan Kremešek. — Iz njegovega rokopisa. 2506. Zapisal]. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 12, kjer je pisanft v zvezi s poskočnico »Ko b’ sama ležala« na prvem mestu. 2507. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 2508. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 161. 2509. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 43, kjer je cokrasti pozneje premenjeno v sladičin. Vraz jo je prepisal v » Cvetju ljubljan¬ skem « (VO. XVI. 1. kuj. str. 27), izpremenivši, ne glede na naglasna znamenja in aposirof, samo: 2 cukrasti. V drugem njegovem prepisu (VO. IV. 28)22) se glasi 2. verz: Ki sladke mi žnabelce ma. Zapis A. Smoleta v VO. III. b. 113 se strinja z zgoranjim natiskom, ne glede na naglasita znamenja in apostrof, samo to je drugači: 1 Le tista] Tista — 2 cukrasti. — Pesem je natisnil Levstik v »Vodnikovih"pesnih«, str. 142 (67) s to razliko: 2 cukrasti. 2510. Neznanega zapisovavca. — Is Scheiniggovih NPKS. št. 173. 2511. Zapisal H. Sevar; pel Jož. Šajn. — Iz Sevarjeve zbirke L, str. 33. 2512. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 2513. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Klemmavrja. 606 II. Pesmi zaljubljene 2514 — 2521. 2514 . (Štajerska.) Ta Micka de moja, Ki po travniki gre — Ki po travniki gre No ma Černe šolnje. 25I5- (Radovljiška.) Pa eno tako bi rad, Kakor jo ima moj brat Ima take zobč Kakor koza roge. 2516. (Iz Kaplišča.) Le tista bo moja, Ma take zobe Ki žvižga in poje: Kot koza roge. Katerega si želi. 25i7- (Borovlje, ot. Jakob.) Micika, Mojcika, Kaj bi koj rada? »Šribarja, šribarja Z bielega grada.« . 2518. (Iz St. Jurja na juž. želez.) Micika, Mucika, Kaj bi pa rada? Žnidarja, šoštarja Z belega grada. 25I9- (Spodnji Rož.) Tosti bo moj, Ki bo prišov ncoj, Mi bo rinčico dav, Bo pri mne zaspav. 5 Kaj bi ga nucava? »Črievelce pucava, Postel postielava, Kupoj lažava.« 2520. (Kranjska.) Le tisti bo moj, Ki pride nocoj, Mi perstanec dal, Per meni zaspal. 2521. (Iz planinske okolice.) Le tisti bo moj, Ki bo prišel nocoj, K’ bo cvanckarco dal, Pa pri men’ bo zaspal. 2514. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. r. 285, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Oj mati, vi, vi«, in »Takšno ljubo bi rad«. * 2515. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 70. 2516. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2517. Neznanega sapisovavca. — Iz Scheiniggovin NPKS. št. goi. 2518. Zapisal Val. Jarc. — Iz njegovega rokopisa, kjer je o pesmi za¬ znamovano, da jo »otroci pojejo «. 2519. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 404. V Klein- maprjevi zbirki je pisana v knjižni slovenščini tako: Tisti bo moj, * * Ki bo prišel nocoj, * Mi bo rinkico dal * In pri meni bo spal. 2520. Zapisal V. Vodnik. — Iz prepisa Vrazovega v VO. XVI. 1. knj. str. 26, kjer pa je pisano: 3 dao — 4 zaspao, česar gotovo ni pisal Vodnik. V Vodnikovem rp. (Kast.) te pesmi zdaj ni. Levstik jo je natisnil v » Vodnikovih pesnih « str. 140 (56) z razliko: 2 nocoj. Vraz jo je iz VO. XVI. prepisal vnovič v VO. IV. 4^22 s temi predrugačbami : 1 bo] je — 2 nicoj — 3] Bo prstan mi dao. — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. b. 117 se razlikuje od zgoranjega Vodnikovega v tem: 2] K’ bo peršel n. — 3,4] Per meni bo spal, * Pa nekej bo dal. 2521. Zapisal Ivan Kremešek. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 2522 — 2527. 607 2522. (Z Banjšic.) Tisti bo moj, Mi bo rinčico dal, K’ bo peršel nocoj, Pri meni zaspal. Le tistega hoče, ki ji pri srci leži. 2523- (Kranjska.) Ne maram za žlahto, Le tistiga dajte, Za druge ljudi: K’ per serci leži! Kakovšne 2524. (Iz Rožja.) Lepa nič, luba nič, Huda ko sam hudič: Nočem tače, Da b’ raou bati se je! 2525 - (Podkrnos.) Liepa nič, luba nič, Huda ko sam hudič, Trda ko sama peč: Bo šov tajfel k noj leč! ne mara. 2526. (Kranjska.) Ni lepa, ni zala, Ni dekle za me, Pod noge si gleda, Pa svedrasto gre! 2527. (Št. Jakob.) Nči lipa, nči Aetna, Kni dočva za me, Pod nuje se hleda, Pa Svedrasto hre. 2522. Zapisal J. Humar. — Iz megovega rokopisa, str. 11. 2523. Zapisal Val. Vodnik. — Iz vodnikovega rp. (Kast.) 26. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 13J, kjer je pod št. 36 tiskana v zvezi s poskočnico »Kak’ bodem ljubila« in se razlikuje odzgoranjega natiska v tem: 3 tistega — 4 pri srci. Prepisal jo je tudi Vraz v VO. X VI. 1. knj. str. 24 s temi razlikami, ne glede na naglasna znamenja: 3 tistega — 4 Ki . . serdci; drugi Vrazov prepis v VO. IV. 49117 se razlikuje od tega v tem: 4 srci. Tretji Vrazov prepis v VO. XVIII. 50)3 se razlikuje od tega samo v tem: 4 sžrci. — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. a. 33 se razlikuje od zgoranjega natiska: 3 tistega] tistiga mi — 4 K’] K me. Isti zapisovavec je napisal pesem vnovič v VO. III. a. 39. 2524. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 40. Natisnil jo je Schcinigg v NPKS. št. 203 s temi premembami: 1 Lipa — 4 bi mov. 2525. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS.št. 293 (inač). 2526. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 11, kjer je pri besedi dekle pripisana varijanta punca. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 134 (13.) s temi razlikami: 2 Ne — 4 Svedrasto. Prepisal jo je Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 21 s temi razlikami od zgoranjega natiska: 1] Ni mlada ne lepa — 2] Je punca za me — 4 gre; drugi njegov prepis je v VO. IV. 40I3 in se loči od ravnokar omenjenega v tem: 1] Je lepa, je mlada. — Zapis Andr. Smoleta v VO. III. a. 29 se loči od zgoranjega natiska v tem : 2 me — 3 gleda — švddrasto gre. 2527. Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 283. 608 II. Pesmi zaljubljene 2528 — 2535. 2528. (Kropniška.) Hiša je materna, Polje je očin, Ljub’ca je vmazana, Jaz je pa nočem. 2529. (Kranjska.) Jest nočem bogate, Des’ žlahta me sil’, De b’ štela mi zlate Pri vsakim kosil’. 2530 . (Kranjska.) Jest nočem bogate, De žlahta me sil, De bi štela men zlate Per usakim kosil. 5 Eno ubogo poberem, Jo žiher kloftam, Pa za njo se zaderem, Jo kušnem tud zraven. Nočem bogate, Ka žlahta me sil: Mi štela bo zlate, Pri vsakem kosil. 2531 - (Z Vršna.) 5 No ubogo bom vzel, Bom zmerom vesel: Jo žiher skloftam, Pa objamem jo sam. 2532 . (Lipalja vas.) Al pameti majo Pa sovda kaj več, Al drujga kaj znajo, Ko jabuka peč?. 2533 - (Timenica, Radiče, Lipnica.) Da bi li meva tri šiše Bol štiri hrade, Cmav’ liepa, cmav’ luba, Cmav’ žavberna je. 2534. (Kranjska.) Jest nočem zaspane, Ne lene, pijane: Znat more prov štet, Use v glavi imčt. 2535 - (Iz Tržiča.) En mehih ima zlatov, En pehar petič: Pa je nočem zato, Ki je gčrbastih lic. 2528. Zapisal Fr. (Radivojl Poznik. — Iz NB. 70. 2529. Zapisal A. S molž. — Iz KG. III. #9. Ponatisnjena je tudi v SPKN. I. 35 s tema razlikama, ne glede na naglasna znamenja: 1 Jez nečem. — Zapis v Rodetovi Gimpelnovi) zbirki (VIII. 38J se loči od zgoranjega na¬ tiska v tem: 1 Jest] Jo — 2 Des’] Ki — 4 Per usakem. 2530. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 2*?/Fr. Videmšek. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. /7. 2582. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. /5. Vraz jo je z nekimi drugačnimi naglaski prepisal v VO. X VIII. 4318. 614 II. Pesmi zaljubljene 2583 — 2590. 2583 - (Izpod Jepe.) Nočem kovača, ’Ma črne roke; Če mene poprime, Pa umaže mi vse. 2584. (Iz Žrelca.) Jaz knuečam tačd, Da ma volko žanstva: Jaz hočem tačd, Da bom sama jaz nja! Katera mora njegova biti. 2585. (Št. Jakob.) Siku, diku darnoli, Damoli si, si, Na hunam kraji hrabenča, Vidim ana jazbeca: 2586. (Borovlje.) So hribri v’soči, Hvoboči potoči, Al’ oče ona, More biti moja. 2587. (Od Sv. Eme.) Dekle na sred morja, Rada bi moja bla: Če še ni, pa še bo Moja pa bo! 5 Jazbec mora stralan bit, Dočva more moja bit, Siku, diku damoli, Damoli si, si, Damoli si, si! 2588. (Iz Cerovca.) Micko mam prek morja: Bog daj, da b’ moja blb! Če še ne, pa še bo, Moja še bo! 2589. (S Tolminskega.) Ljubca na sred morja, Bog da b’ moja b’la! Če še nis’, pa še boš, Moja pa boš! 2590. (Iz Št. Jerneja na Dolenjskem.) Dekle na srad mdarja Rada bt moaje bla, Pa je prevač voadie Plavat da jie. 5 Škuarnce buom sezu, Hlače pa zafrknu, Pa buom prepldvdu Tou šruaku moarjie. 2583. Neznanega zapisovavca. —• Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 2584. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 319. 2585. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 876. 2586. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 136. 2587. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Dekle, povej, povej« na drugem mestu. 2588. Zapisal St. Vraz. — y Iz VO.XIX. D. 26, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Micko najrajši mam«, »Č’ očeš moj ljubi bit«, »Večer me zamudiš« in »Godci mi godejo« na drugem mestu. Načrt melodije gl. prt pesmi »Micko najrajši mam«. Vraz je prepisal vse vnovič v VO. I. 63, izpremenivši glede zgoranje pesmi: 6 bi. V drugem prepisu (VO. XI. 34) je pesem na prvem mestu in se razlikuje od poslednjega prepisa samo: 2 man. 2589. Zapisal S. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 134. 2590. Zapisal Fr. Hudoklin. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 2591 — 2596. 615 2591. (Štajerska.) Dekle izza morja Rada bi moja bla: O jest bom pa škornce dol djal, Bom pa per moji ljubci zaspal. 2592. (Kranjska.) Ljubca na sred morjk, De b’ še 'nkrat moja bik, Čevlje bom dol sezov, De bom do nje peršov. 2593 - (Iz Cerovca.) Ljubo nam prčk morja, Bog daj, da b’ moja blaf Malo bom čižme si zua, Malo bom pri njoj zaspa. 2594 - (Iz celjskega okraja.) Dekle je z zamorja, Rada bi moja bla: Oj jaz bom pa škornce dol dj ao, Bom pa malo per lubci zaspao. 2595 - (Goriška.) Ljub’ca na sred’ morja Rada bi moja bla, Jaz sem pa fant za to, Plavat za njo! 5 Vode je zmiraj več, Plavat ne morem več: Mostič naredil bom, K ljubci bom šeu! Dekle na sred’ morja Rada bi> moja b’va, Pa ja prevčč vade, Pvavat’ da ne. 2596. (Iz Ihana.) 5 Fantič ja kunšttn biv, Čev%lce ja stzov, Ččvilce ja stzov, Pvavat ja šov! 2591. Neznanega zapisovavca. — Iz Zennetovega rokopisa v VO. XV 62 (3 — j), kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Kojnče mam kumerne«, »Rožice v gartelno«, »Kaj s je domislila« in »Ljubca, čas prišel je« na tretjem mestu. 2592. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII 28, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Daleč hoditi k nje«, »Ljuba je luštena« in »Tebe narbolj štemam« na prvem mestu. 2593. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX K. 38, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Konjiče mam kamene«, »Nekaj si zmislila« in »SnoČi sem čud glas« na drugem mestu; melodijo glej pri pesmi »Konjiče mam kamene«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. I. 82, izpremenivšj samo: 1 Lubo. 2 594- Zapisal Fr. Zenne »Ilir iz Stajera«. — Iz VO. VI. /5, kjer so za njo štiri vrste pik, kakor bi ne bila vsa, m je pisana v zvezi s pesmijo »Konje mam kumrne«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XV. 14. Prim. št. 2591. 2 595- Zapisal J. Cejan; pela J. Boštjančič. — Iz Cejano~ve zbirke III. 13. 2596. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikove zbirke III. št. 23, kjer je pisana v zvezi s poskočnicama »Dekle, poglej me prov« in »Dekle, povej, povej« na prvem mestu. 616 If. Pesmi zaljubljene 2597 — 2606. 259 7 - (Izpod Jepe.) Dečva na sred’ morja Rada bi moja Tla; Jaz sem pa fantič mlad, Ki jo mam rad! 2598. (Iz Dutovelj.) Ljubca na sred morja Rada bi moja bla; Men’ se zdi preveč vodč, Plavat do nje. 2599 - (Iz viniškega okraja.) Dečve je sred morji, Rada bi moja b’la, Preveč je te vodč, Da b’ plaval do nje. 2600. (Z Banjšic.) Ljubca na sred’ morja Rada bi moja b’la: Če češ lih moja bit’, Moraš sem prit’! 2601. (Bleška.) Sem pa pobič z Gorjan, Imam pa pušelc zelan: Je pa dečva za to, Da pojde z mano! 2602. (Vrsno.) Moja ljuba je prav mlada, Glih okoli šestnajst lit: Mojmu sčrcu se dopada, De glih moja more bit. 2603. (Gorenjska.) Tanka ko strunica, Ko nageljnov cvet; Svetla ko lunica: Hočem jo imet! Raj jo imam, - Kateri mora biti njen. 2604. (Izpod Krnosa.) Te puabič je fleten, Tom’ puaču kna henjam, Te puabič je tol, Da mora bit’ moj! Ker je premlada ali premajhna, počaka. 2605. (Iz Ziljske doline.) Dečla je mihina Kakor na mravlja: Bode gore prirasta, Pa bode moja. 2606. (Borovlje.) Je pa mihena, mihena, Ko ana mrovlji, Ko bo hore prirastva, Bo pa moja. 2597. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 2598. Zapisat Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Ljubca nezmišljena«, »Ljubca, ne maraj neČ«, »Ljubca, povej, povej« in »Tri ure hoda« na četrtem mestu. 2599. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa. 2600. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. j. 2601. Zapisal Sim. Zupan. — Iz NB. 54. 2602. Zapisal Sim. Rutar. — Iz njegove zbirke. 2603. Zapisal O. Pirec. — Iz NB. 57. 2604. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 729. 2605. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz MR. 410. 2606. Neznanega zapisoitavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 144. II. Pesmi zaljubljene 2607 — 2614. 617 2607. (Iz Doba.) Tri leta že služim, Tri leta še bom, Moja ljubca je mlada, Počakal jo bom. 2608. (Z Banjšic.) Tri leta sem vandral, Tri leta še bom: Moja ljub’ca je majhna, Počakal jo bom. 2609. (Staro selo pri Koboridu.) Tri leta sem vandral, Tri leta še bom, Moja ljubca je mlada, Še čakal jo bom. 2610. (Iz Toplic na Dolenjskem.) Tri leta sem vandrov, Tri leta še bom, Je dekle premlada, Počakal jo bom. 2611. (Št. Jakob.) Bom pa ruteč orav, Bom pa hod’co sejav; Bom dočvo koj nav, Da poraste še nmav. 2612. (Drašče na Žili.) Bom pa ruteč posekov, Bom pa jejdico sjav, Bom pa čakov na dečvo, Da poraste še en mav. 2613. (Izpod Krnosa.) Pod Humperščim muestam Moja dočva je mvada, Ta Drava hovši: Se lubit uči. Če sem majhna, saj zrastem! 2614. (Od Ljutomera.) Ljubca me prosi, 5 »Nič ne maraj, De b’ jo vzeo, de b’ jo vzeo : Ljubek moj, ljubek moj! Zizeka nima, Zizek bo zrasto, Kaj bi začeo? Saj bo ves tvoj!« 2607. Zapisal H. Sevar; pel Fr. Videmšek. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. /7. 2608. Zapisal J. Humar. — Iz irjegovega rokopisa, str. 39. 2609. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. V zbirki Jul. pl. Kleinmavrja je z Goriškega iste pesmi zapis, ki se od zgoranjega loči v tem : 3, 4] Ker je ljub’ca premlada, * Počakal jo bom. 2610. Zapisal M. Rode; povedal Fr. Zupanc. — Iz Rodetove zbirke Vlil. 27, kjer je pisana na prvem in pa na zadnjem mestu v zvezi z dvema strofama, spadajočima k pesmi, objavljeni v št. 1479: »Oj Gašper, oj Gašper« in pa »Na onokraj Savice«. 2611. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 526. 2612. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke 11 . 22. 2613. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 914. 2614. Zapisal Št. Vraz. — Iz VO. XIX. K. 14. Prepis v VO. XIX. v. 75 se razlikuje od tega v tem: 2 De . . .] Kaj . . uzeo — 4 Zizekov — 5 Neč mi — 7, 8 Ljubček. 618 II. Pesmi zaljubljene 2615 — 2621. Če nje ne dobi, umre samec. 2615. (Iz Rožne doline.) Al’ ta dočva kna bo, Me pa lodk popoloj’ Pa nobena na bo; V črno zamlo. Če njega ne dobi, neče nobenega. 2616. (Kranjska.) Mati, poglejte Nečem noben’ga Ljubiga, Druziga! 2617. (Izpod Krnosa.) 5 Ta črna z amid Bo pa postel moja, Tam bom lažava Jaz dočva sama. 2619. (Iz Žabnice.) Čal me te puebič noče, Ki ga jas rada mam, Pa še rajši jas pojdam V anzidlaršči stan. Al te kna bo moj, Pa nobeden kna bo, Me lodek popoloj’ V to črno zamlo. 2618. (Iz Koborida.) Če ti ne boš moj, Nobeden ne bo, Mene lejdig ponesejo V črno zemljo. Kaj ji hoče dati, 2620. (Od Bleda.) Bod’ moja, bod’ moja, Bom lešnikov dal, Če suhih ne maraš, Bom frišnih nabral! če bo njegova. 2621. (Gorenjska.) Bod moja, bod moja, Bom lešnikov dal, Boš tiste potolkla, Bom druge nabral. 2615. Zapisal K. Pečnik. — Iz njegove knjige »Lehrbuch der slovenischen Sprache « 2. iza., str. 131. 2616. Zapisali. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 52. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 143 (16), premenivši: 2 ljubega — 4 Drugega. Prepisal jo je Vraz v VO. XVI. /. knj., str. 30 in vnovič v VO. IV. 4gl24, pre- menivši v zadnjem prepisu: 4Druzega. Drugi zapis (Smoletov)je v VO. III. a. 48, ki se popolnoma strinja z zgoranjim natiskom ; prepisal ga je VrazvVO. XVIII. 5iUg. 2617. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 731. 2618. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 2619. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 731. 2620. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 28 j (z mel.), kjer je tiskana v zvezi z dragimi poskočnicami. — Slebingerjev pevec v St. Lenartu v Slov. Goricah (II. 18) jo zna iz Žirovnika, kar kaže red teh poskočnic; spre¬ menjeno je: 2 Bom t’ 1 . dau — 4 nabrau. — Enak zapis je v Rodetovi zbirki VIII. 31, pač iz Žirovnika. 2621 . Zapisa! Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 26 — 27. — Zapis H. Sevarja (I. 27) iz Zagorja ob Savi se loči v tem: 2 lešnjikov — 4 na- II. 'Pesmi zaljubljene 2622 — 2628. 619 2622. (Iz planinske okolice.) Oj ljubca, bod’ moja, Ti bom lešnjikov dal, Boš tiste vse strla, Ti bom drugih nabral. 2623. (Št. Jakob.) Bodi moja, bodi moja, Ti bom avb’kov dav, Boš tiste pojodva, Ti bom drujah nabrav. 2624. (Spodnji Rož, Ziljsko.) Dočva ti ti, Boš dočva mojd, Jaz mam rinčice tri: Bo pa ana tvoja! Hodil bo za njo, 2625. (Iz Dutovljan.) En’ malo je moja, En’ malo še ne; Tak dougo bom hodu, De moja bo vsa. dokler je ne dobi. 2626. (Kranjska.) En mal si že moja, En mal pa še boš; Tolkcajt bom k teb hodu, De moja vsa boš. Ali me boš imela? 2627. (Višpolje.) Dečva je štajerska, Al boš kej meva me, Jes sem pa iliriš: Kaj pa ti mieniš? Ljubil bi jo, pa ima grdo ime. 2628. (Iz Št. Jakoba.) Oh, kni škoda za te, Si še lepa dakle, Ki ti je Uršoj jome: Maš pa hrdo jome! brav; zapis Ivana Mladiča iz Krope v tem: 2 lešnike — 4 drugih; zapis v zbirki K. Pleška (št. 10) z Gorenjskega: 2 Bom] Ti bom — 3 Boš] Ko boš — 4 Bom d.] Ti bom druzih; zapis M. Rodčta (pov. Ant. Mrak, VIII. 31): 3] Ko te boš potrla — 4 druzih; zapis G. Križnika v zz Motnika (GK. II. 7:) 3] Ko tiste potovčeš — 4 drugih nabrav; zapis L. Žvaba s Pivke; 2 lešniku brau — 3 potoukla — 4 druzih; zapis J. Cejana iz Gor. Vrtojbe: 1 Bodi .. . bodi — 2] Ti bom lešnike brau — 4] Ti bom d. nabrau; zapis M. Skočirja iz Starega sela; 3 Boš] Ko boš — 4 druge] druzih ti; — zapis Janko Bar leta iz Podzemlja: 2 Bom] Ti bom — 4 Bom d.] Bom ti drugih; zapis P. Mi¬ klavca iz Ribnice na Pohorju (št. 33, 2. kit.): 2 Bom] Ti bom — 4 drugih; zapis Andr. Hrena od Sv. Irojice v Halozah: Bom] Ti bom — 4] Ti bom drugih nabrau. Primerjaj tudi spodaj št. 2633 in 2636 (prvo strofo). 2622. Zapisal Ivan Kremešek. — Iz njegovega rokopisa. 2623. Neznanega zapisovavcd. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 233. 2624. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 231. 2625. Zapisal L. Žvab. — Iz njegove zbirke. 2626. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke I., str. 32. 2627. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 906. 2628. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 296 (inač.). 620 II. Pesmi zaljubljene 2629 — 2635. Sebe hvaleč jo (ga) hoče pridobiti. 2629. (Dolenjska?) O ljubca, pogledaj, Saj pravga doboš: Rad orjem in delam, Se mi delat’ ne tož’. 2630. (Kranjska.) . Pa una pa ta Za mano capla, Pa una pa tista Za mano pertiska! 2631. (Iz Roža.) Pod sedlom je šimelj, Na strani pa pram : Poglej me, ti moja, Kak furati znam! 2632. (Štajerska.) Mam sivka na vojko, Mam črnka na stran, Pogledi me, ljuba, Kak forati znam ! 2633. (Izpod Melec.) Bam kupu n par kujnku Jen furmanski cajb, Bam fural z Lublance Nazaj na Estrajh: 2634. (Ziljska.) Mam pa šimlasta konjča, Pa vienarski cajg: Ko bi dečva to ved’va, Kaj bi meva za ’n frajd! 5 Ta praua buo šimla, Ta druga buo pram, De buo videla luba, Kok’ furati znam. 2635- (Iz Podsrede.) Tirolersk konjički, Tirolerski cajg: Oj jaz pa bom furau Na Oberostreich. 2629 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Rodeta IX. 104. 2630. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 38. 2631. Neznanega zapisovavca. — Iz Janežičevega » Cvetja slov. naroda« I. 83. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 859 se loči v tem: 1 sed vam . . . šimel — 3 moja] dečva. 2632. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. e. 192, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Prle si me vidla« in »Kaj maram, kaj maram« jia prvem mestu. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 39, kjer je pisa7ia v zvezi s pesmimi »O Minka. Marinka« in »Kaj maram, kaj maram * Če sineka mam« na prvem mestu s spremembo: 3 Pogledni. 2633. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Sem majhen fantič«. 2634. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 860. 2 ®35- Zapisal A. Potočnik. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana z drugimi štirivrsličnimi kot »podsrejska himna«. II. Pesmi zaljubljene 2636 — 2643. 621 2636. (Iz Tržiča.) Kdo vd mar za plot, Kdo vd mar za zid’, De b’ jaz si ne upal Čez njega skočit’? 2637. (Kranjska.) Sim lična, sim mlada, Postrdžem tud rada; Kedor bo mene dobil, Ta bo srečo storil. Ne brani se me, saj si mi že davno obljubljena. 2638. (Gorenjska.) Kaj b6š se branila, Da b’ moja ne bwa? K’ so te mamca obljubili, K’ še s’ v zibuki bwa! 2639. (Iz Motnika.) Zakaj se boš branila, De b moja ne b’la? So te mamca obljubili, S’ še v zibelki b’la! 2640. (Iz Žabnice pri Loki.) Nekar se ne brani, Da bi moja ne b’la : So te mamca obljubili, Še v zibki si b’la! 2641. (Iz Žrelca.) So še mamca, mamca Ziboli jo, So že k mojomu srcu Zašriboli jo. 2642. (Koroška.) So še mimica, mamica Zibali te, So že k mojemu srcu Zapisali te. 2643. (Višpolje.) Je še mihena biva, So že zibeli jo, So že tedaj mene Odpomienili jo. 2636. Zapisal Seb. Žepič. — Iv njegovega rokopisa (dal Miklošič). 2637. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 210. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 62/3 s temi premembami: 2 Postrežem — Kdor . . . dobiu — 4 storiu. 2638. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVIII. 64I3. 2639. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 50, kjer je pisana v. zvezi s poskočnico *še enkrat bom prišel« na prvem mestu. 2640. Zapisal H. Sevar; pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I. 18. 2641. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS.št. 145 (inač.), kjer je k 1. verzu pripisana varijanta (iz Borovljan): So še atoj noj mamca. 2642. Zapisal K. Pečnik. — Iz njegove knjige »Lehrbuch der slovenischen Sprache « 2. izd., str. 131. Zapis L. Trobevšeka v zbirki M. Rodeta VI. 32 se strinja z zgoranjim brez tega: 1 še mimica] še mamica. 2643. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 145. 622 II. Pesmi zaljubljene 2644 — 2649. Pri materi jo hoče izprositi. Bom pa dov’ pokleknov, Da bi cartana mamica Pa prosov za njo, Dali mi jo. Prvi Še ni pozabljen. 2647. (Kranjska.) Kak’ bodem ljubila, Me serce boli: Ljubček moj pervi Pozablen še ni. 2648. (Iz Sv. Križa pri Litiji.) Kaj mi nuca ljubiti, Ker lušta nič ni, Pa lanski moj šocelj, Pozabljen še ni! 2649. (Kranjska.) Za ’n fingrat ljubezni, Ta lanski moj fantič Za ’n koš besedi: Pozabljen še ni! 2644. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 39, kjer je pisana s poskočnico »Nejčte jo dati« na prvem mestu. Natisek v Scheiniggovili NPKS. št. 735 (»povsodi«) se loči v tem: 1] O mamca vi, vi, — 2 lepe] žvahtne. Zapis Jak. Wanga iz Draščan na Zilji ( 11 . 32) se loči od zgoranjega natiska v tem: 1] Mati vi—i — 2 liepe — 3 h. 1 .] mojco mvado — 4 Boste. 2645. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 2646. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili NPKS. št. 736. 2647. Zapisal Val. Vodnik. — Is Vodnikovega :p. (Kast.) 25. 'Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. /37 (36.) s temi razlikami: 2 srce -— 3 ] Ker ljubček m. prvi — 4 Pozabljen še ni. Iz Vodnikovega rokopisa jo je pre¬ pisal Vraz v VO. XVI r. knj. str. 24 s temi razlikami: 2 serdce boli — 3 Še ljubček — 4] Pozabljeni ni. Vnovič jo je prepisal v VO. IV. 49)8, premenivši v prvem prepisu: 2 srce •— 3 ] Še prvi moj ljubček. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. a. 38 se loči od zgoranjega natiska v tem: 3 Moj ljubček p. — 4] Pozabljen še ni. 2648. Zapisal H. Sevar; pel Pavli. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. 36. 2649. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke, str. 9. II. Pesmi zaljubljene 2650 — 2656. 623 Ona 2650. (Iz Koborida.) Lep, saj si lep, Saj ne rečem, da ne: Si vsem drugim dopadel, Le meni še ne. 2651. (Z Vršna.) Saj s’ lep, saj s’ lep, Saj ne rečem, de ne; Saj vsem se dopadaš, Samo meni ne. ga neče. 2652. (Iz Rožja.) Ko Žila no Drava Nazaj potače, Boš ti moj pubič, Jaz tvojo dakle. 2653- (Rožna Bistrica.) Kedar Žila n Drava Nazaj potače, T’doj boš moj šocoj, Jaz tvoja dakle. 2654. (Iz Koborida.) Če češ moj bit’, Moraš barvo kupit’, Da ne boš tko zelen, Kot ta ščavlja in pelen. 5 Barva je dober kup, En goldinar košta: Le kupi jo, moj šocli, Bo dost za oba! 2655 - (Iz Št. Jurja na juž. želez.) Bod’ moja, bod’ moja, Bom lešnike dal; Boš jedne potolkla, Bom druge nabral! »Sem stara, sem stara Čez trideset let, Pa nečem ne tebe Ne lešnike imet!« 2656. (Kranjska.) Bod moja, bod moja, Bom lešnikov dal; Boš tiste potolkla, Bom drugih nabrav. 5 Pa nisem še stara Čez petdeset let, De b’ mogla jas tebe Za lešnike 'met. 2650. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 2651. Zapisal Sim. Rutar. — Iz njegove zbirke. 2652. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 40. Primerjaj kor.-n. poskoč¬ nico: I wer di schon liab’n, * Wann die Zaunsteck’n bliian, * Wann die Drau aufwarts rinnt, * Nacher liab’ i di g’schwind (Pogatschnigg-Herrmann P. 454 [tudi št. 453J). 2653. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili NPKS. št. 274. 2654. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 2655. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njene zbirke. Primerjaj zgoraj št. 2620 in nastopne. 2656. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke, str. g. 624 . II. Pesmi zaljubljene 2657 — 2663. 2657. (Kranjska.) Preljubo dekle, Kako ti kaj gre? »Kaj prašaš za me, K’ ne maram za te!« 2658. (Iz Koborida.) Kaj prašaš po meni In doti moji ? Če imam sto al pet, Gušta nimam te vzet! 2659. (Iz Če si ljubca moja, Ti bom kupil vinca; Če nis’ ljubca moja, Ti je dobra voda. 5 »Vodico sem pila, Vodico še bom; Koborida.) Tvojga vinca ga nečem, Tud tvoja ne bom! Se fanti štimajo, xo Z dekliči špendajo, Špendajo le n groš, Pa zavihajo nos!« 2660. (Iz ziljske doline.) Al si dečla moja, Boš pa pila vina: Al pa nisi moja, Je ti voda dobra. 2661. (Ziljsko.) Besi biva moja, Besi vino pivd, Sdej pa nisi moj d, Je ti voda dobrd. 2662. (Iz Žrelca.) Knuečam te kar, Si cmavo liep, cmavo lub, Saj tud knisi za me: Cmavo žavberno hreš! 2663. (Iz Koborida.) Jest nečem tebe, K nimaš hiše svoje Še polž ima hišo, Le ti si brez nje! 5 Hišo naredi In plačaj dolge; Ko poplačaš dolge, Potle prideš po me! 2657. Zapisal Andrej Smole. 2658. Neznanega zapisovavca. - 265g. Neznanega zapisovavca. ■ 2660. Zapisal Matija Maj ar. • 2661. Neznanega zapisovavca. - 2662. Neznanega zapisovavca. - Primerjaj zgoraj št. 2533. 2663. Neznanega zapisovavca. ■ — Iz VO. III. a. 67. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. — Iz zbirke J. pl. Kleinmayija. — Iz MR. 411. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 2gp — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 336 (inač.). — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. II. Pesmi zaljubljene 2664 — 2671. 625 Eno pisemce bi pisal Na mojo dekle, Pa sej mi je pisala, De ne mara za me: 2664. (Kranjska.) »Sej imam drugih zadost, Kir so gorij ket ti, K’ imajo zidane hiše Ino bele gradi!« 2665. (Iz Tržiča.) Saj vem, čigav si: Iz tiste vasi, En’ga bajtarja sin K’ majo koče brez lin! 2666. Neumno dekle, Kaj se braniš mene? Saj nis’ pokušala Ljubezni moje! 2667. (Vipavska.) Te nisem prosila, Pa tudi te ne bom: Saj tacga falota Vdobila ga bom! (Iz Koborida.) 5 »Skušala je nisem In tud je ne bom: Enga tacga falota Vdobila ga bom! 2668. (Goriška.l Te nisem prosila In tud’ te ne bom: 'Nega tac’ga cunjarja Lehko dobom! 2669. (Rož, Celovška okolica. Si ti huenaha meva, Kaj da mene pa kar? Saj knisem an šintar, An far tudi kar! »Da li knisi an šintar, An far tudi kar: Meva jas tabe meti, Pred tiem Bueh obvar’! 2670. (Štajerska.) Pa kaj si mi priša, Pa kaj me glediš? Saj za te ne maram, Da po smoli smerdiš. 2671. (Kranjska.) Pober’ se od mene. Spod moje stene: Te ’m hotla imeti, Znam pisat po te! 2664. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 1 57— 158. Vraz jo je pre¬ pisal v VO. XVIII. 22I4 s temi razlikami', ne glede na naglasna znamenja: 1 pisou — 6 gorši — 8 grady. 2665. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je dal Miklošič. 2666. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 2667. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 202. 2668. Neznatiega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmavrja. 2669. Neznaiiega zapisovavca. — Iz Sckeiniggovih NPKS. št. 282. K r. kitici je tam iz St. Jakoba pridejana varijanta: Jes knisem an šintar, * An far tudi kar: * Je me huna koj mova, * Zakaj da ti kar? 2670. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVIII. 47I4. 2671. Zapisali al. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 12. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 134 (15.) s tenu razlikami: 2 ’Zpcd — 3 hot’la — 4 pisat’. — Prepisal jo je Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 21, premenivši nekaj naglasnih znamenj in apostrofov. . 0 626 II. Pesmi zaljubljene 2672— 2681. 2672. (Iz Rožja.) Na postajaj tovne, Ne podpiraj vogle: Naša šiša je močna, Ne nuca stebre. 2673. (Bače pri Podkrnosu.) Kna postajaj tovne, Kna podpiraj vogle: Moja šiša je nova, Se nča podare, 5 Nča nuca stebre. 2674. (Iz Zvrhnjega Roža.) Kna postopoj tovne, Kna podperoj vohle, Naša šiša je nova, Nča nuca stebre. 2675. (Iz Motnika.) Ni treba hodit Okol naših voglov, Sej hiša jo nova, Ne nuca stebrov. 2676. (Kranjska.) Ne hod okol hiše, Ne podpiraj voglov: Moja hišca je nova, Ne nuca stebrov. 2677. (Kranjska.) Če hočeš hoditi Okrog naših voglov, Moraš imeti tovaršev Kot jager psov. 2678. (Kranjska.) Necoj ti na odprem, Pa endrujkat še men, Pa se neč ne perpravlej, De bi hodel v’ vas k men. 2679. (Bleška.) Pusti me zmeram, Da morem zaspat’, K’ nisem navajena Fantovskega garanja: 5 Sem le navajena Dolgo ležat’. 2680. (Cerkno.) Če s’ ljubček ti moj, Pod oknom ne stoj, Ne razžal mi srca, Ka nisem dekle tvoja! 2681. (Z Banjšic.) Ne hodi pred vrati, Ne trgi podplati, Ne žel’ mi srce: Ne maram za te! 2672. Zapisal M. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416, kjer je pisana v zvezi s poskočnico, »Pubič je peršol« na drugem mestu. 2673. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 60. 2674. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 456. 2675. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. II. 6. 2676. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 18. 6. 2677. Neznanega zapisovavca. ■ — Iz Rodetove zbirke II. 18. 7. 2678. Zapisal Are] Smole. — IzVO. III. c. 145. Vraz jo je prepisal 7’ VO. XIII. 24I1 s temi predmgačbami: 1 odprem — 2 menj — 3 perpravljaj — 4] De bi hodu v vas k men. 2679 . Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 68. 2680. Zapisal Fr. Sedej. •— Iz njegovega rokopisa. 2681. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 6: žel’ = žali. II. Pesmi zaljubljene 2682 — 2688. 627 2682. (Izpod Krnosa.) Ta puaba knuečam, Cmavo liep, cmavo lub, Te puab kni za me: Cmavo žavbern je! 2683. (Kranjska. Že dosti jih zmotil Si umnih deklčt, Zdaj mene se lotil, Me moj’mu prevzet’. 5 Zastonj se ti trudiš, Resnično t’ povem: 2684. (Kranjska.) Si hodiv za mano, Pa nis nič dobil: Žerjavco si pihal. Pepev pa ni živ! 2685. (Od Bleda.) Ne hodi za mano, Ne boš me dobil: Sem tist’ga župana, K’ je ribce lovil. Ne boš me ne dobil, Te ljubit’ ne smem. Zatorej p rejenj aj, 10 Lazit’ za menoj, Če ne te pripravil Bo ljubčik k pokoj’! 2686. (Štajerska.) Ne hodi za mano, Me ne boš dobio: Sem tistga župana, K’ je žabe lovio. 2687. (Gorenjska.) Ne hodi za mano, Ne boš me dobil. Sem tist’ga župana, K’ je žabe lovil. 2688. Ne hodi za mano, Ne boš me dobil: Sem tist’ga župana, K’ je žabe lovil. (Iz Podzemlja.) 5 Je žabco ulovil, Pa kožco prodal, Za vince je dal, Pa tud jest sem ga pil. 2682. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 336. Prim. št. 2533 in 2662. 2683. Neznanega zapisovavca. — Iz KČ. V. 36. Je-li res narodna? 2684. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke VIII 38, kamor je prepisana iz zbirke Fr. Gimpelna. 2685. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 28 (z mel.), kjer je tiskana v zvezi z drugimi poskočnicami. — Slebingeijev pevec v St. Le¬ nartu v Slov. goricah (II. 18) jo zna iz Žirovnika, kar kaže že red teh po¬ skočnic ; spremenjeno je samo: 2 dobiu — 4 ] ki je reče loviu. — Tudi zapisa v Rodetovi zbirki II. 18. 5 in VIII. str. 31 sta iz Žirovnika. — Zapis G. Križ¬ nik a izMotnika se loči od zgoranjega natiska v tem: 2 dobi v — 3 tistiga — 4 loviv. 2686. Zapisal J. Leskošec. — Iz VO. XIX. d. / 5 , kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Za vodoj sem hodio« (št. 2764), »Moj ljubi je zaber«, »Če hodiš za mano«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VI. 16, premenivši mano v meno. 2687. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 27. Enak je (brez apostrofov) zapis Jan. Kokošarja z Oblok z razliko: 1 Ne] Le. 2688. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 40* 628 II. Pesmi zaljubljene 2689 — 2695. 2689. (Kranjska.) Ne hodi za mana, Ne boš me dobiu: Sem tistha župana, K’ je vince rad piu. 2690. (Iz Žabnice pri Loki.) Ne hodi za mano, Ne boš me dobiv: Sem tist’ga župana, K je snoč pr men biv. 2691. (Iz Javorja.) Ne hodi za mano, Ne boš me dobil: Sem tist’ga Matija, K’ se je pisat učil. 2692. (Štajerska.) Če hodiš za mano, Boš vidio, kaj bo: Če oče te najde, Se rezao te bo! Le pridi, le pridi, Oj, saj ti kaj dam : En’ga pečenega vrana Napravljen’ga mam. 5 Le pridi, le pridi, Sem sama doma, 2693. (Goriška.) Ni oču ne mater, Saj bova sama: Vrana boš jedel, 10 Pomije boš pil; Saj druz’ga gotovo Ne bodeš dobil! Puebič, koj pridi, P rov rada te mam: Ano pačano mačko Pripravlano mam. 2694. (Borovlje.) 5 Mačko boš jiedov, Pa pomije piv, Pod kvopjo boš lažov, Pa miši voviv! On je neče. 2695. (Kranjska.) Tri leta sem hodil za njo, Še prav’jo, de moja ne bo! 268g. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. 64/2. 26go. Zapisal H. Sevar; pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I str. 18. 2691. Zapisal M. Rode. — Iz megove zbirke I. 4J. a. 26132. Zapisal J. Leskošec. — Iz VO. XIX. d. /5, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami: »Za vodoj sem hodio«, »Ne hodi za mano« z’« »Moj ljubi je zaber«. 2693. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleimnaprja. Verz 3. je kesneje popravljen v: Pečenega vrana. 2694. Neznanega zapisovavca. ■— Iz Scheiniggovih NPKS. St. 281. 2695. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 41. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 142 (63.), premamiti: 1 sem — 2 de. Prepisal jo je Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 28 premenivši ne glede na naglasna znamenja: 1 hodio; drugi Vrazov prepis je v VO. IV. 28/20. — Zapis A. Smo¬ leta v VO. III. a. ig sc razlikuje od zgoranjega natiska v tem: 2 Še] Pa še. Vraz ga je prepisal v VO. XVIII. 50/ 11 in premenil, ne glede' na naglasna znamenja, to: 1 hodu. II. Pesmi zaljubljene 2696 — 2705. 629 2696. (Iz Podzemlja.) Tri leta in pol Sem hodil za njo; Ta beštja je djala, Da moja ne bo! 2697. (Iz Juršič pri St. Petru.) Tri leta in po Sem hodu za njo; Zdaj pa pravjo tako: De še moja ne bo! 2698. (Kanalsko.) Sem hodu za njo, Da me pete bolo; Sta rekli: Da, da! Pa ne dasta mi ja. 2699. (Iz Koborida.) Tkaj sem hodil za njo, Da me pete boljo; Ta beštja je djala, Da moja ne bo. 2700. (Borovlje.) Sem pa hodov za njo, Da me pete bolo; Zdoj pa berdija pravi, Da moja kna bo. 2701. (Kanalska.) Sem hodu za njo, Da me pete bolo; Pa pravijo že lumpi, Da moja ne bo. 2702. (Izpod Jepe.) Sem hodil za njo, Da me noge bolo; Zdaj še pušterga pravi, Da moja ne bo. 2703 - (Štajerska.) Oj luba, oj luba, Počakaj na me! Dere Drava posehne, Te pridem po te. 2704. (Štajerska.) Koroška diklina, Počakaj na me, De se Dravca presehne, Pa pridem pa te. 2705. (Iz Krope.) Ti si za me prešt’mana, Jest za te pregmaj: Ti za me ne maraš, Jest za te še manj. 2696. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2697. Zapisal H. Sevar; pel Jož. Šajn. — Is Sevarjeve zbirke I, str. 33. 26g8. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 740. 26gg. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2700. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 740 (2. inač.) 2701. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 740 (1. inač.). 2702. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 2703. Zapisal Št. Vraz; pela Jelenka Arbajtarjeva. — Iz PO. IV. 42I3. 2704. Zapisal And. Flis. — Is njegovega rokopisa. Prim. št.2632 in 2653. 2705. Zapisal Sim. Zupan. — Iz NB. 33. Prim. št. 2033. 630 II. Pesmi zaljubljene 2706 — 2713. 2706. (Kranjska.) Aj ti serborita, Ostudna pošast: Že drugih si sita, Očeš meni dopast! 2707. (Kranjska.) Poberi se od mene, Spred mojih oči, Znaš kurbe iskati, Malpridne ko ti! 2708. (Borovlje.) Še bi biva moj d, Ko bi biti mohva Na vsuečam Obirju Anzidlarica! 2709. (Iz Motnika.) Le malo počakaj, Koroška djekle, Da cokle navežem, Pa pridem po te! Zavrnjeni ji kljubuje in jo ošteva. 2710. (Z Banjšic.) Sem pobič d’ vrh glav’, Mam kratke lase; Počakaj, ti ljubca, Mi zrastejo še! 2711. (Koroška.) Ti misliš, si lepa, Ti misliš, si vse, Ti misliš, sem smetje Proti tebč! 2712. (Spodnji Rož.) Kaj misliš, kaj rajtaš, Kak liepa si ti? Pa za vsačam ohnjiščam Se ti hliha dobi! 2713. (Z Vrhpolja nad Kamnikom.) Ti misliš, si lepa, Lepši je ni: Za svinskim koritam So gorši ko ti! 2706. Zapisal A. Smole. — Is VO. III. d. 212. Natisnjena je v KČ.III 88 s temi premembami: 1 serborita — 4 v Češ . . . dopast’. Iz < 'belice je pona¬ tisnjena v SPKN. I. 35 spremembo: 3 Že druzih. Od tu pač izvira prepis v zbirki Fr. Gimpelna (Rode VIII. 38), kjer je premenjeno: 1 serbarita — 3] Si drugih že sita. 2707. Zapisal A. Smole. — Iz VO. 111 . e. 265. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 54I3 premenivši ne glede na naglasna znamenja: 2 Ž pred — 3 kurbe i.] micke jiskati — 4 Malovredne kot. 2708. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 277. 2709. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 50, kjer je pisana s poskočnico ^Koroške dekleta« na prvem mestu. 2710. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. n. 2711. Zapisal K. Pečnik. — Iz fijegove knjige »Lehrbuch der slovenischen Sprache « 2. izd., str. 131. Zapis L. Trobevšeka (Rodetova zbirka VI. 32j z Vrhpolj nad Kamnikom (?) se loči v tem: 3 sem] jaz sem. Prim. št. 2738. 2712. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 293. 2713. Zapisal Leop. Trobevšek. — Iz Rodetove zbirke VI. 32. II. Pesmi zaljubljene 2714 — 2722. 631 2714. (Kranjska.) Le prosi Boga, De b’ moja ne bla: Vse leto bi sama Ležala doma. 27I5- (Kranjska.) Je lepa, je zala, Pa zdme ne mara: Nej mara al ne, Saj imam drugo dekle! 2716. (Iz Borovelj.) Ana liepa dakle Je dro vriedna prošnje: Ana taka, ko si ti, Je pa vriedna kni! 2717. (Iz litijskega okraja.) Če nočeš bit moja, Roko lohk’ podaš: Bolezen bo kratka Zavoljo tega! 2718. (Podjunska.) Kna žvižgoj, kna puj, Saj ti knisi moj pueb; Da boš lih žvižgov noj pov, Saj me ti kna boš mov. 5 »Sem žvižgov noj pov, Da te knisem poznov, Bom še žvižgov noj pov, Da te lih kna bom mov!« 2719. (Radiše.) Za ’no cbanckarico Se ana liepa dobo, Za dbi bol za tri Pa že v židonji šumi! 2720. (Iz Rožja.) Nejčte jo dati, Pa sami jo mejte, Škatelco kupite, Noter jo dejte! „ 2721. (Borovlje.) Knočte mi jo dati, Pa sami jo koj mojte, Škatelco kupite, Noter jo dojte! 2722. (Drašče na Žili.) Če jo ne daste, Pa sami jo 'mejte, 'No škatlico pripravte, Pa noter jo dejte! 2714. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast). 38; natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 141 (38.) s tenu razlikami; 1 Boga — 2 Da . . . b’la — 3 b’ sama — 4] Ležala doma. Prepisal jo je Vraz v VO. XVI. r. knj. str. 27 j temi razlikami od zgoranjega natiska: 2] De moja neb bla — 3 b — 4 dom&. Drugi Vrazov prepis v VO. IV. 28 1 /7 se razlikuje od tega v tem: 2 Da ... bi — 3 b sama] sama — 4] Bi stala doma. 2715. Zapisal A. Smole. — Iz VO. III. d. 231; prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 56I1 s temi premembami: 3 Naj — 4 mam. 2716. Neznanega zapisovavca. — Iz Seheiniggovih NPKS. št. 294. 2717. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke II., str. 4. 2718. Neznanega zapisovavca. — Iz Seheiniggovih NPKS. št. 276. 2719. Neznanega zapisovavca. — Iz Seheiniggovih NPKS. št. 346. 2720. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIII. 39, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Mama, vi, vi« (št. 2644) na drugem mestu. 2721. Neznanega zapisovavca. — Iz Seheiniggovih NPKS. št. 741. 2722. Zapisal Jak. VVang. — Iz njegove zbirke 11 , 23 b. 632 II. Pesmi zaljubljene 2723 — 2731. 2723. (Kranjska.) Če jo nečte mi dati, Pa jo imejte sami; Jo v rajfenk obeste, Pa naj se suši! 2724. (Iz Tunec.) Če je meni ne daste, Jo imejte sami; Jo pa v rajfnik denite, Da se posuši! 2725. (Iz Svečan.) Al mi tosto kna daste, Ki mi pri srci loži, Pa še uno trabušnico Mojte sami! 2726. (Iz Motnika.) An djekle sem klicov, Pa vglasla se ni: Ne se oglas ali neha, Saj ni nobena gospa! 2727. (Kranjska.) Je dekle, da, da! Zatd se baha: De jaboka dva Za doto ima! 2728. (Od Ljutomera.) Na hrbt’ ma drvotan, Studenec doma: Pa na kaj to dekle Zaupanje ma! 2729. (Bleška.) Kajža je kajža, Ki se hitro zarajža; Kmet je bolj mož, Pa ga imela ne boš! 2730. (Iz Rutov na Tolminskem.) Debele nožiče, Pa šrok je mrak: In ona je djala, Za me ni vsak! 2731. (Goriška.) Strgana kiklja Kaj dobriga jedla In birtoba nič: In delala nič! 2723. Z.apisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke /., str. 30. 2724. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV g, 6. 2725. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 757, kjer je iz Radiš in Zrelca pndejana k zadnjima verzoma varijanta: Pa še une to krofaste * Mojte sami! 2726. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. II. 4, kjer ji je pripisana poskoč¬ nica: »Al jas biv faliv«. 2727. Zapisal Yz.\. Vodnik. — Iz prepisa Vrazovega v VO. XVI. 1. knj. str. 26. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 47I17 s premembo: 1 da, da] ja, ja! — Podoben je zapis A. Smoleta v VO. III. b. 122, ki se razlikuje od zgoranjega natiska v tem: 1] Je bela, de ja! — 3] Dva cuska napeta. Ta zapis je prepisal Vraz v VO. XVIII. 33/2 in ga prenaredil tako: 3] Dve jabelki lepi. 2728. Zapisal Št. Vraz. — Iz VO. XIX. U. i$2 (ipg, 46), kjer je pisana v zvezi s poskočnicama »Ti kurtasti pesek« in »Ja sem še namerna * To zimo ženit«. Drugi Vrazov prepis je v VO. I. 77. 2729. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 68. 2730. Zapisal H. Sevar; pel Fr. Stergar. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 24. Pivi verz se je pač sprva glasil: Debela je nočca. 2731. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. II. Pesmi zaljubljene 2732 — 2736. 633 2732. (Radovljiška.) Po Koroškem, po Kranjskem Se ajda zori, Ena dekla jo žanje, Ki jo roka boli. 5 Cel teden je žela, Dva snopka ima: Poglejte dekliča, Vsa žuljeva je! 2733- (Iz Motnika.) Na Kranjskem, po Štajer¬ skem Pa ajdna zori, Moja djekle jo Žane, K jo roka boli. 5 Tri dni jo že Žane, Tri snope jo ima, Na roke pogleda: Vse žuleve ima! 2734- (Iz Podzemlja.) Na Kranjskem, na Nemškem 5 Trilalala Že ajda zori, Tralalala, Ena dekle jo žanje, Trala trala, lejla trala! Da jo roka boli. Tri dane je žela, Tri snope ima, 10 Pogleda na roke, Kol’k žuljov ima. 2735- (Štajerska.) Po Koroškim sem hodu, Ker ajdna cvati, Pa na dekla jo žanije, Jo roka boli. 5 Tri dni jo je žela, Tri snope že ma: Pa poglejmo na roke, Ko žulave ma! 2736. (Iz Zabnice pri Loki.’ Na sorškem polji Že ajda zori, Moja dečle jo žanje, K jo ročica boli. 5 Tri dni jo že žanje, Tri snope in po: Bo pršu njen šocelj, Bo nesu domo. 2732. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. p. 2733- Zapisal G. Križnik. — Iz GK II. 2. 2734. Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2735- Zapisal Andrej Flis. — Iz njegovega rokopisa. 2736. ZapisalH. Sevar; pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I, sir. 3 4, 35. 634 II. Pesmi zaljubljene 2737 — 2746. Zavrnjena mu kljubuje. 2737. 2738. (Iz Dol. Vrtojbe.) Če sem glih ’no dekle Od lepih ljudi, Tud ti si en fantič Od 'niga gajžlarja sin. (Višpolje.) Ti rajtaš, si liep, Ti rajtaš, si vse, Ti rajtaš, sem smietje Prueti tabe ! Zavrnjeni 2739 - (Kranjska.) Na Laškem prebivam, Pa laško ne znam, Pa vendar najlepši Dekleta imam. 2740. (Iz Koborida.) Na Kranjskem prebivam, Pa nemški ne znam, In vendar naj lepši Deklico imam. 2741. (Iz Tržiča.) Plesati, igrati Cio nič jaz ne znam; Al’ z ljub’cam’ kramljati, Vse v šolo peljam! 2742. (Gorenjska.) Sem fantič urlavbar, 'Mam kratke lase: Pa se vendar dekleta Tepejo za me! se baha. 2743 - (Temenica.) Sem puebič urlavbar, Mam krače vase: Pa vendar se trhajo Dočle za me! 2744. (Št. Jakob.) Bom šišo zalumpov, Pa skedenj zapiv: Še vsoli na pašfbo Bom ljubco dobiv. 2745 - (Radiše.) Sem kajžo zalumpov, Pa huebo zapiv: Bom vendar no pašfbo Dočvo dobiv. 2746. (Podkrnos.) Moja hueba je smreka, Či streše hore, So še vendar to liepši Daklete moje. 2737. Zapisal Jan. Mermolja. — Iz Cejanove zbirke V. 52. Da je pesem v Vrtojbo zanesena od drugod, kaže beseda gajžlar; ker v Vrtojbi niso besede kajžlar = Keuschler (Besitzer einer Keusche) več umeli, so napravili iz nje bičarja (Geisselmacher, Peitschenmacher). V v. 2. stoji lepih pomotoma za revnih. 2738. Neznanega zapisovavca—IzScheiniggovih NPKS. št. 367. Prim. št. 2711. 2739. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 28. a. 2740. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke /ul. pl. Kleinmaprja. 2741. Zapisal Sebastijan Žepič. — Iz njegovega rokopisa. 2742. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 26. —Zapis Andrejč- kovega Jožeta v Slov. Glasniku X. /867) 156 se loči v tem: 2 Imam — 3, 4 dekleta Tepejo] tepejo Dekleta. — Zapis H. Sevarja iz Doba (pel Fr. Videmšek) se loči v tem: 3 Se vendar tepejo — 4] Dekleta za me. 2743. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPIIS.st.837 (inač.). 2744. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. io2g. 2 745 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. io2g (inač.). 2746. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 3og. II. Pesmi zaljubljene 2747 — 2754. 635 2747. (Iz Žrelca.) Jaz pa nčomam denarjov, Nč havž’vonja, Mi še vendar obena Ni s postale všva. 2748. (Borovlje.) Da lih dnarja nčoma, Bol hvanta lpa, Mu pa vendar nobena Še ni s postale všva. 2749. (Izpod Melec.) Sem majhen fantič, Pa sem flisen ku ptič, Pa le kamar sfrlim, Ena lubca vdabim. Zavrnjena 2753 - (Kranjska.) Če nisim županja, Če nimam zlato, Ga bodem dobila, Sim punca za to. 2750. (Borovlje.) Ano ddkle pustiti So frajdi moji, Ano druho dobiti So krači časi. 275I- (Sv. Anton v Slov. Goricah.) Man štiri konjiče, Pofarbani voz, Pod nosom mostače, Sen nagi in bos! 2752. (Od Sv. Eme.) Jaz pa no hiško mam, Pa je podrena, S trtami zvezana, S koljem podprena. se baha. 2754 - (Iz Koborida.) Če sem glih majčkana, Pa sem bogata: Imam dva tavženta In enga soldata. 2747 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 308, kjer je iz Borovljan pripisana varijanta k v. 1. in 2.: Da hlih nčomam denarjov Bol hvanta lepa. 2748 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 839. 2749 . Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Bom kupu n par kujnku«. 2750 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 324. 2751 . Zapisal Jožef Tušek. — Iz njegove zbirke II. Dnigiprepis v isti zbirki se razlikuje v tem: 1 konjiče — 3 mustače. 2752 . Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. 2753 . Zapisal Va 1 . Vodnik. — Iz prepisa Vrazovega v VO. XVI. 1. knj., str. 18. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 45I4 s tetni predrugačbami: 1 nesem — 2j ki made zlato — 4 Sem p. za to. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih« str. 133 (3.) premenivši: 1 nisem — 4 Sem. V Vodnikovem rp. (Kast.) je zdaj ni. — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. b. 102 se loči od zgo- ranjega v tem: 1 , 2 Če] Des’ — 2 nimam] nisim. Ta zapis je Vraz prepisal v VO. XVIII. 33I2 , premenivši, ne glede na naglasna znamenja, samo: 4 Sem. 2754 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. — Zapis Janko Barleta z Gorenjskega se loči v tem: 1 majhena —■ 3] Imam sto tolarjev — 4] En’ga s. — Zapis Fr. (Radivojal Poznika iz Krope (NB. 176) se loči v tem: 1] Če sem tud’ majhna — 3 ] Imam tri tolarje — 4 ] Pa 636 II. Pesmi zaljubljene 2755—2762. 2755 - (Iz Koborida.) Če sem glih majčkena, Vendar imam šocelna: Snoč je bil celo noč, Davi je šel proč. 2757 - (Iz Št. Tomaža na Tudi en vertič man, Z rožami posejan, Z rožami obsejan, To je moj frajt! 2758. (Višpolje.) Zmiram sem meva Jas puebov dovol, 2756. (Z Banjšic.) Če sem lih čotasta, 'Mam vselih šoceljna: Šocelj pride vsako noč, Da j utre zgoda pojde proč. Štajerskem.) 5 Rožmarin tudi man, Pajbe ž jin daruvan: Če jin le piišlic dan, Te ga že man! Da sem španinjo barava, Ktiri je bol. Nobena ga 2759 - (Borovlje.) Je pa mirnasta šiša, Pa zalane polče: K’tiro pobaram, Me tosta knoče. 2760. (Radiše.) Mam miheno kajžo, Pa mihene okne: Ktiro pobaram, Me obena knoče. ne mara. 2761. (Podkrnos.) Sem pa včasi ves hodov, S’da pa nč več : Me te liepe daklete Knuečojo več. 2762. (Koroška.) So me kelnarce mele Noj kuharice: Zdej še pavršče dečle Knočejo me! 'nga s. — Zapis Ivana Murovca izpod Melec se loči v tem: 1 mičkena — 2 bogata — 3] Jemam stu tuolarju — 4] Mpa nga sldata. 2755■ Neznanega zapisovavca. — Jz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 2756. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 41. 2757. Zapisal M. Sinkovič. — Iz zbirke S. Rutarja, kjer je pisana zvezi s petimi drugimi poskočnicami. 2758. Neznanega zapisovavca. — Iz Sckeiniggovih NPKS. st. 313. 2 759 - Neznanega zapisovavca. — Iz Sckeiniggovih NPKS. št. 286. 2760. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 749. 2761. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 287. 2762. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 288. II. Pesmi zaljubljene 2763 — 2770. 637 Vjel 2763. (Štajerska.) Kre Mure sem hoda, Sem ribe lovia, Sem sakec postava, Sem micko dobia. 2764. (Štajerska.) Za vodoj sem hodio, Sem ribce lovio, Sem mrežo nastavio, Sem ljubco dobio. 2765. (Od Kapel pri Brežicah.) Za Sotlo sem hodo, Sem ribce loviv, Sem mreže nastavo, Sem dekle dobiv. 2766. (Iz Belatinec v saladski žup.) Na Dunajec sem furao, Sem ribce vlovil, Sem sakce nastavio, Sem dekle vlovil. jo je. 2767. (Iz Podsrede.) Za vodo sem hodil, Sem ribce loviv, Sem zanjko nastavu, Dekleta dobiu. 2768. (Iz Krške okolice.) Za Savco sem hodil, Sem ribce lovil, Sem mrežo nastavil, Sem dekle dobil. 2769. (Kranjska.) Po hribih nastavlal, Doline zajel, Za tiče pripravlal, Pa sernico vjel. 2770. (Kranjska.) Po brini sim hodil, Sem tičke lovil, Pa sem tičkam nastavlov, Sim ljubco ujel. 2763. Zapisal Dav. Trstenjak. — Iz VO. XIX. u. 319I3. Vraz jo je prepisal v VO- IV. 44I3. a, premenivši: 1 hodia — 3 nastavia. Nemški Korošci pojo: Ba der Gurk’n bin is g’farn, * Ba der Gurk’n hab is g’fischt * Und dort hab i mei schwarzaugets * Diendle derwischt (Pogatschnigg-IIernnann P 249, II. 632). 2764. Zapisal}. Leskošec. — Iz VO. XIX. d. 75, kjer je pisana v zvezi z po¬ skočnicami »Ne hodi za mano« (št. 2686), »Moj ljubije zaber« in »Če hodiš za mano«. Vraz jojeprepisal vnovič vVO.VI.i6s temi predi ugačbami: 1 vodo — 4 ljubco] m icko. 2765. Zapisal Iv. Žmavc. — Iz zbirke A. Kovačiča. 2766. Zapisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. št. 477, kjer je tiskana v zvezi s pesmijo »Je lepa, je mlada«. 2767. Zapisal A. Potočnik. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana z dmgimi štirivrstičnimi kot »podsrejska himna«. 2768. Zapisal V. Kapler. — Iz njegovega rokopisa. 2769. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) I. 99.. Vodnik jo je še trikrat prepisal: 1. na l. 99. (33), 2. na l. 97. (©) in 3. na l. 96. (®) s temi predrugačbami: 2] ® Dolij ne zajel — 3 tiče] 33 © ® ptice — 4] 33 © ® Pa sernico vjel. Vraz jo je iz Vodnikovega rokopisa prepisal v VO. XVI. 1. knj. 23, premenivši to: 1 nastavljao — 2 zajeo — 3 perpravljao — 4 sernico] deklico. V VO. IV. 37j4 jo je prepisal po tem prepisu vnovič. — Kastelčev prepis je najti tudi v VO. XX. 38 s premembama: 3] Za ptice napravlal. Pri tem verzu je s svinčnikom pripisana varijanta: Sim hlače nastavljal in opomnja pod njo (najbrž Čopova): ist zu Mist—isch. Natisnil je pesem Nvstik v » Vodnikovih pesnih « str. 138 (38) s temi razlikami od zgoranjega natiska: nastavljal — 3 pripravljal — 4 sernico] deklico. 2770. Zapisal k. Smole.— Iz VO. III. a. 9. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 421, 5 s temi predrugačbami: 1 sem hodu — 2 Sem . . . loviu — 3 sem ... nastavljao — 4 Sim ... dobio. 638 II. Pesmi zaljubljene 2771 — 2778. 2771. (Kropniška.) Po gorah sem hodil, Sem tičce lovil; Sem v žim’co pogledal, Sem micko dobil. 2772. (Iz Podzemlja.) Po Kranjskem sem hodil, Sem tičce lovil, Sem zanjke nastavljal, Sem dekle vlovil. 2773 - (Iz Ribnice na Pohorju.) Po planinki sem hodil, Sem tičke lovil, Sem zanjke nastavljal, Pa micko dobil! 2774. (Od Cerovca.) Okoli sem hoda, Sem vtičke lovia, Sem zanjke nastavia, Sem micko dobia. Po gozdu perhajal, Zverine lovil, 2775 - (Kranjska.) Lovitvo zapustil, Ljubit se vučfl. Zgodnja 2776. (Št. Jakob.) Sem še mihen pub biv, Sem še jančico mov, Sem žo k mojoj daklet’ Pod hanjčič hodov. navada. 2777. (Iz junske doline.) Sem še komaj kure pasla, Si že ti moj puabič bil: Sem po pugratu hodila, Si tam doli pot gradil. Vesel je, da jo je drugemu prevzel. 2778. (Borovlje.) Sem pa puebič vasev, Sem domačomu puebu Da mi hlih koj žlaht hre: Dočvo pravzev! 2771. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. jo. 2772. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2773. Zapisal P. Miklavec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, št. LIH. (prva kitica). 2774. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX C. XVIII., kjer je pripisana s svinčnikom. — Nemški Korošci pojo: In Wald bin is gangen, * Habs Schlag- eisen g’legt, * Mei Dirn hat si g’fangen, * Der Marder versteckt (Pogalschnigg- Herrmann / 2 . 250, II. 633). 2775. Zapisal N&\. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 23, kjer je Vraz gotovo sam popravil to: 1 perhajao — 2 lovio — 3 zapustio — 4] Ljubit se vučio. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 139 (43.) s premembami: 1 prijahal (!) — 4] Ljubit’ se učil. Vraz jo je po spredaj omenjenem prepisu prepisal vnovič v VO. IV. 47I15 s temi premembami: 2 lovio — 4] Se ljubit učio. 2776. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 146. 2777. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmavrja. V4. verzu je pot — - pvot = plot. 2778. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 213. ]I. Pesmi zaljubljene 2779 — 2786. 639 Zaljubil se je. 2779. (Goriška.) Sem videl edno, Ko je nesla vodo; Sem v oč’ ji pogledal In hodil za njo. 2780. (Izpod Jepe.) Sem pa videl eno, Ki je nesla vodo; Sem pa tekel za njo, Da izlila je vso. 2781. (Borovlje.) Je bivo ano, Ko je šva po vodo, Sem pa cokle bok djav, Sem pa latov za njo. 2782. (Iz podjunske doline.) En kosec sem biv, Sem travnik kosiv: Sem dečvo zagledov, Za njo jo kadiv. 2783. (Iz Cerovca.) Nekaj si zmislila, K meni se stisnola: Kušna, za šinjak prijea, Te sem njo ljubit začea. 2784. (Koroška.) Kaj s’je domislila? K’ men se je stisnila! Oj jest sim jo kušnil, objel, In potem sim za ženo jo vzel. 2785. (Staro selo pri Koboridu.) Kaj se je zmislila? K men’ se je stisnila! Sram me je b’lo, K’ nisem vajen tako. 2786. (Kranjska.) Pri vodi je stala, Umivala se je: Prav zaljubleno gleda, Zmotila me je. 2779. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmaprja. 2780. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2781. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 246. 2782. Zapisal BI. Rane. — Iz njegove zbirke, str. /3, kjer je pisana v zvezi s poskočnicama »Do vaške gorice« in »Sem pelal po cesti« na prvem mestu. 2783. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. E. 38, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Konjiče mam kamene«, »Ljubo mam prek morja« (št. 2593) in »Snoči sem čua glas« ?ia tretjem mestu; melodijo glej pri pesmi »Konjiče mam kamene«. 2784. Neznanega zapisovavca. — Iz Zennetovega rokopisa v VO. XV. 62 (5 — j), kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Kojnče mam kumerne«, »Rožice v gartelno«, »Dekle izza morja« (št. 2^gi) iti »Ljubca, čas prišel je« na četrtem mestu. 2785. Z,apisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 2786. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke /., str. 29. 640 II. Pesmi zaljubljene 2787 — 2795. 2787. Zapisal Andr. Smole. — Iz VO. III. d. 193. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 63I3 s tema premembama: 2 fajmoštri — 3 oznanio. 2788. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmaprja. 2789. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. /7, kjer je pisana v ztfezi s pesmima »E11 kamen leži« in »Dobro jutro Bog daj!« 2790. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — lz NB. 1J0. 2791. Zapisali. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 56. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 146 (19.) s temi razlikami: 2 rožan’c — 4] Jaz sem poljan’c. Vraz jo je iz Vodnikovega rokopisa prepisal v VO. XVI. 1. knj. str. 30. s temi predrugačbami: 4 Jez . . . polanc, vnovič pa v VO. IV. 39I31 s predrugačbami: 1 rožan’c — 4] Jaz sem Dolanc. 27g2. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 134. 2793. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 2794. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 133. 2795. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 162, kjer je k 3. in 4. verzu pridejana varijanta: Me mivo pogleda, * Pa ne ofartno gre. II. Pesmi zaljubljene 2796 — 2801. 641 Kaj je 2796. (Iz Motnika.) Moj fantič je furman: K’je furov v Trst, Mi je ringelce pripelov Pa prstan na prst. 2797. (Iz Motnika.) Moj fantič je Žnidar, Se nosi ko en šribar, Ima ozek klobuk Pa prstan na prsti. on. 2798. (Tolminska.) Moj ljubi je jager, Mi hod’ po robeh, Nos’ puško čez ramo In fajfo v zobeh. 2799. (Borovlje.) Moj šocoj je jager, Pa gre po robieh, Ma flinto na rami, Pa fajfo v zobieh. 2800. (Iz junske doline.) Pa puško na rami, Fajfo v zobeh, Pa psico na strani, Pa vun po lesjčh! 2801. (Iz idrijskih hribov.) Moj ljubček popotnik Hodi po robeh, Čez ramo ’ma cul’co, Pa fajfco v zobeh. 5 Prehodil je hribe, Doline, gore, Kam neki ga žene Njegovo serce? K ljubljeni priti, 10 Domače dole So želje njegove Obiskati še. 2796. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 46, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Moj fantič je Žnidar« (št. 2797!. »K’ je furov po cesti« in »Je furov v Gorico« na drugem mestu. Zadnji verz je pozneje popravljen tako: Pa prstan pa zlat. 2797. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. 1. 46, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Moj fantič je furman« (št. 2796), »K’je furov po cesti« in »Je furov v Gorico« na prvem mestu. 2798. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 50. — Zapis neznanega zapisovavca z Goriškega v zbirki J. pl. Kleinmavrja se razlikuje v tem: 1 ljubi] šocelj — 2 In] Mi — 3 Nos’] Ma. Zapis iz K 0- borida v isti zbirki pa se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 ljubi] šocli — 3 rame — 4 In f.] Pa fajfco. Zapis M. Skočirja iz Starega sela in Kendov iz Koborida se razlikuje v tem: 1 ljubi] šocja — 3] ’Ma puško na ramah (91 ramili) — 4 In] Pa. — Zapis Fr. (Radivoja) Poznika iz Krope (NB. 22) se razlikuje v tem: 1 Moj] očka je lovec — 2 Mi] Pa — 3 Nos’ p.J ’Ma flinto — 4 In] Pa. 27gg. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 874. 2800. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2801. Zapisal M. Terček. — Iz njegovega rokopisa; poslednji stroji sta umetni; tudi popotnik v prvi je gotovo prenarejeno. 41 642 II. Pesmi zaljubljene 2802 — 2807. 2802. (Kranjska.) Moj ljubi je ribič, Na skalci sedi, En ternek ponuja, K’ se rado lovi. 2803. (Kranjska.) Je dragovan ribeč, Postervo lovi, Ji ternik ponuja, Dokler jo dobi. 2804. (Zvrhnji Rož.) a) Redakcija I. Moj očka so ribič, Tam doli pod mostam Pa ribce love, Na skalci sede. Moj očka so ribič, Pa ribce vovo, b) Redakcija II. Tam dov’ pod mustam Na skalci sedo. 2805. (Podgorjane.) Pod humperščim hradam Ta Dravca šumi, Moj pubič je ribič, Pa ribe vovi. 5 Pa kravo pomovze, Pa mliko scedi, Pa postel postole, Pa notre loži. 2806. (Borovlje.) Moj šocoj je Rutarjan, Vendar je prav storjan, Roče ma, noje ma, Lubiti zna. 2807. (Borovlje, Podkrnos.) Da sem lih Rutarjan, Sem vendar prav storjan: Roče mam, noje mam, Lubiti znam. 2802. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. kuj. str. j8. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 132 ( 1 .) s temi razli¬ kami: 2 skal’ci sedi — 3 trnek — 4 lovi. — Zapis A. Smolčta v VO. III. b. 108 se razlikuje od zgoranjega, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 1 ljubčik — 2 skali. Prepisal ga je Vraz v VO. XVIII. 35I4, premenivši, ne glede na¬ glasnih znamenj, to: 4 K’ se] Pa se. 2803. Zapisali. V odnik. — Iz njegovega rokopisa (Kast.) str. g8, kjer je dragovan (= ljubček) pisano z veliko začetnico. Očividno je ta pesem samo Vodnikova redakcija prejšnje. 2804. Neznanega zapisovavca. — Redakcija I. je iz >, Cvetja slov. nar.« I. 80, redakcija II. pa iz Scheiniggovih NPKS. št. 804. — Od prve redakcije sc razlikuje zapis Fr. (Radivoja) Poznika s Bleda (NB. 22) v tem: 3] Pa pod skalnatim mostom. 2805. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 940. Konec pač ne spada sem. 2806. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 164. 2807. Neznanega zapisovavca. - Iz Scheiniggovih NPKS. št. gz6. II. Pesmi zaljubljene 2808 — 2813. 643 2808. (Od Zagorja za Savo.) Če sem glih Zagorjan, Pa sem prov narjen: Roko 'mam, nogo 'mam, Lubit’ jo znam! Kaj on 2810. (Iz Koborida.) Od tminskega mesta Do učanske vasi Moj šocli špancira In cigaro kadi. 2809. (Kropniška.) Moj ljubček je pa mesar, Ima bertah pa štrajhar, Pa hodi po vaseh, Pa hodi k deklet’. dela. 2811. (Kranjska.) Od ljubljanskega mesta Pa do šiške vasi Se moj šocelj sprehaja, Pa cigarce kadi. Čemu je ona podobna. 2812. Na verticu roža Prav lepo cveti, (Zvrhnji Rož.) a) Redakcija I. Pa v kamrici roža Prav žlahtno diši. V gartelnu roža Prav lipo cveti, b) Redakcija II. Pa v kamrici roža Prav žvahtno diši. 2813. (Iz Rožja.) a) Redakcija I. V sred’ naše vesi Še le veter popihne, Ana rfiža cveti, Že vsa obleti. Sriedi naše vesi Ana roža cveti, b) Redakcija II. Da le veter potehne, Že vsa obleti. 2808. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke III. sir. ig. 2809. Zapisal Fr. (Radi voj) Poznik. — Iz NB. ijo. Podobno glej spodaj. Mesar je prenarejeno iz flajškar, kar terja asonanca s štrajhar. 2810. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2811. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke I., št. 28. 2812. Neznanega zapisovavca. — Redakcija I. Je iz » Cvetja slov. nar.« I. 82 — 83, redakcija druga iz Sclieiniggovih NIKS. št. 750. 2813. Zapisal M. Majar. — Redakcija I. je iz VO. XIII 41, redakcija II. pa iz Sclieiniggovih NPKS. št. 151. 41* 644 II. Pesmi zaljubljene 2814 — 2821. 2814. (Podjunsko.) Črez hribe, črez les, Le na ravno pole: Prepelica v pšenici Prav lepo poje. 2815. (Rož, Žabnice.) Pod hanjkam sem stav, Sem tri avb’če pobrav, So ble tako lepe, Ko je moja dakle. Je mala, je bela, Je luštna, vesela, Prešmencano dekle, Kak šiikano gre! 2819. (Staro selo pri Koboridu.) Moja ljubca je majhna, ’Ma kratke noge, Malo poskoči, Je zraven mene. 2816. (Iz Rožja.) Sem snfiči ves biu, Sem pa abek dobiu: Lih tače so ble, Ki so ličice nje. 2817. (Podkrnos.) Jas in moj Špan Mava štumfe pvale Pa dočle odraščane Kakor knople. je. A. 2820. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Je lepa, je mlada, Ma zalublene oči, Je sredne postave, Pa kmečka hči. 2821. (Celjska.) Je lepa, je mlada, Ma plave oči, Je sredne postave, Pa purgarska hči. Kakovšna 28x8. (Štajerska.) 2814. Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 808. 2815. Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 152, kjer je k verzu 1. pridejana varijanta: Pri durcah sem stav. — M. Majarja zapis v MR. 420 (pela Mica Klančnik v Rožju) se razlikuje v tem: 2 abuče — 3 tače — 4 mojo. 2816. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIII. 38. Prepis v MR. 413 (pela Mica Klančnik) se razlikuje v tem: 1 snuči] včera — 2 Sem pa] Sem —3 glih. Scheinigg jo je natisnil v NPKS. št. 149 s temi razlikami od zgoranjega na¬ tiska : 1 snuči . . . biv — 2 avbek dobiv — 4 Ko. 2817. Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 700. 2818. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. IV. 41/3. 281 g. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 2820. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 2821. Zapisal Felicijan Globočnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XV. 12I3. Prepisal jo je Vraz v VO. XV. 15I3 s svojimi naglaski in to pre- mernbo: 4 či. Obakrat je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami. II. Pesmi zaljubljene 2822 — 2831. 645 2822. (Kranjska.) Micka je majhna, Pa ljubezniva, Nikol ne krega se, Des’glih odriva. 2823. (Podkrnos.) Tak rada bi te meva, Tak rada te mam, Sem pa mavo premajhna, Me je pa sram. 2824. (Kranjska.) Ljuba je luštena, Pa je tud kunštena: De znam glih pisat, brat, Ne morem nje ogolfat! 2825. (Kranjska.) Poglej mojo Mico, Kako drobenti In fletno glavico Po strani derži! 2826. (Podkrnos.) Saj či lopše reči, Ko so črne oči: Moja dočva je ma, Ki je v Šali doma. 2827. (Iz Motnika.) Ni gorši reči, Ko so črne oči: Moja dekle jih ima, K’ je v Motniku doma. 2828. (Iz Koborida.) Ima ličice rudeče In črne oči: Mi je narbolj všeč, Ker lepše je ni! 2829. (Z Banjšic.) Ma kratke rokavce, Pa bele roke: Pri njej bi rad ležal Do belega dne. 2830. (Kranjska.) Ima tanke rokalce, Pa bele roke: Per taki vasval bi Do beliga dne. 2831. (Kranjska.) Pa ma tenke rokavce, Pa bele roke: Pa pri taki bi ležal Do belega dne. 2822. Zapisal Andr. Smolč. — Is VO. III. e. 272. 2823. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 191. Pri¬ merjaj naslova »Sram ga je brez ljubice*- in »Sram ga je ljubiti« (št. 2463 — 2465). 2824. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 28, kjer je pisana v zvezi s pesmnni »Ljubca na sred morja« (št. 2592), »Deleč hoditi k nje« in »Tebe narbolj štemam« na tretjem mestu. 2825. Zapisal Andr. Smole. — Iz VO. III. d. 201. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 63li. 2826. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 944. 2827. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. II. 5 . 2828. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 2829. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa sir. 9. 2830. Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. III. a. 60. 2831. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke /., str. 31, 32. 646 II. Pesmi zaljubljene 2832 — 2839. 2832. (Kranjska.) Mam kratke rokalce, Mam bele roke, Mam kodraste lasce, Se spletat’ ne te. 2833. (Štajerska.) Ma tenke rokavce No bele roke: Per takšnem dekleti Je veselo spanje. 2834. (Štajerska.) Ma tenke rokavce No bele rdke: Per takšoj bi leža Do belega dne. 2835- (Od sv. Trojice.) Ma tenke rokave No bele roke: Tak tenkega govča, Kak strunja brni! 2836. (Drašče na Zilji.) Pa te bčle rokavce Noj mav burtašek pvav: Pri tači bi spav, Da bi bile den sjav! 2837. (Podkrnos, Žrelec.) Ma pa skravžane vasce, Pa črne oči: Pri tacah dakletah So krače noči. 2838. (Kropniška.) ’Ma skravžane laske, Pa črne oči: Oh pri tacih bi ležal Skoz tavžent noči! 2839. (Iz Borovljan, Št. Lenarta.) Ma pa skravžane vasje, Pa črne oči: Zalubleno hleda, Na smieh se drži. 2832. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 24. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 13J (34) s temi razločki: 1, 2, 3 'Mam — 1 rokavce — 4 nehte. Iz Vodnikovega rokopisa jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 24 s temi razločki od zgoranjega natiska: 1 rokauce — 2 roke — 3 kodraste lasi — 4 nete. Prepisal jo je potem vnovič s temi predrugačhami: 1 rokavce — 3, 4] Sem čakala, čakala * Do belega dne (!). — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. a. 36 se razlikuje od zgoranjega natiska, ne glede na na¬ glasna znamenja samo v tem: 4 note. Drugi njegov zapis v VO. III. b. 99 se razlikuje od tega samo: 3 kodraste] kravžaste. Ta zapis je prepisal Vraz v VO. XVIII. 36/4, pišoč drugači to: 2 rokawce — 3 kraužaste — 4 ne te. 2833. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. IV. 41(3, kjer je pripisana v. 3. in 4. varijanta: »O šmencano dekle * No tvojo srce!« 2834. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. i. 3, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Tota micka bd moja« (št. 2301), »Erdečo ma lice« in »Per plesi je lehka«; v 3. verzu je pač po pomoti zapisano takšen nam. takšoj, ker ima tudi pred mo stoječa poskočnica »Per takšnem dekleti«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VI. 14 in VO. XI. 23, pišoč v prvem prepisu takšnoj, v drugem takšoj. 2835. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Rdečo ma lice« na zadnjem mestu. 2836. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 21. 2837. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 138. 2838. Zapisal Sim. Zupan. — Iz NB. 32. 2839. Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 138 (inač). II. Pesmi zaljubljene 2840 — 2846. 647 2840. (Radiše.) Kni liepša na svietu, Ko so črne oči: Jih je meva ta dečva, So ble krače noči! 2842. (Kranjska.) a) Redakcija I. Moja ljubca ma Černe oči, Per nji so pač kratke noči! 2843. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Erdečo ma lice No Černe oči: Per takšnem dekleti So kratke noči. 2844. (Goriška.) Bela ko mleko, Rudeča ko kri: Pri tisti bi bival Tri tavžent noči! 2841. (Kranjska.) Pa ni gorši reči, Ko so plave oči, Pa per takšnim dekletu So kratke noči. b) Redakcija II. Moja ljub’ca ma Černe oči, Bog ji daj sladke noči! 2845. (Iz Koborida.) Bela ko mleko, Rudeča ko kri: Pri ’ni taki bi ležal Tri cele noči! 2846. (Iz Belatinec v saladski žup.) Je lepa, mlada, Ima črne oči: Pri takšnih dekletah So kratke noči! 2840 . Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 159 (2. inač.). 2841 . Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 49I2. 2842 . Zapisal Val. Vodnik. — Redakcija I. je iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. kuj. str. 27, samo da tam piše Vraz s7’oje naglaske: oči, nji, noči. Prepisal jo je vnovič v VO. IV. 28/21 s premembo: črne. Po redakcijo je na¬ tisnil Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 142 (§6.) z razlikami: 1] M’ja ljubka ’ma črne oči — 2 Pri. .. noči. Redakcija II. je iz Vodnikovega rp. (Kast.) 42, kjer je pri daj pripisana varijanta dal. 2843 . Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz »Steiermdrkische Zeitschrift « IV. 1. II. Graz 1837 (» Volkslieder der šteiermdrkischen Wcnden « von Ilvacinth v. Schulheim), kjer je tiskana z nemško prelogov zvezi s poskočnica?ni»OA ljube mam iti«, »Moja ljuba je lepa«, »Ma kratke rokavce« in »Ma guzano janjko«. Od Trste¬ njaka jo ima St. Vraz, ki jo je i< zvezah kakor v ravnokar omenjenem natisku prepisal v VO. XIX. A. 6. ter ji pripisal melodijo (prim. pesem »Od ljube mam iti«) in spremenil to: 1 Ardečo — 3 takšem. Zapis v VO. XIX. i. 3 se loči v tem: takšen. Prepisi v VO. I. 58, v VO. IX. 34, v VO. XI. 49 sc razlikujejo v tem: 1 Rdečo — 3 takšnem. Povsod je pisana pesem v zvezi z drugimi poskočnicami. 2844 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klcinmavrja. 2845 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Klcinmavrja. —Zapis Mih. Skočirja iz Starega sela se loči v tem: 1 Moja ljubca bela ko mleko — 3 Pri ’ni] Pri. 2846 . 7 ,apisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke II. št. 477 (z mel.), kjer je tiskana v zvezi z poskočnico »Na Dunaju sem furao« (št. 2766). 648 II. Pesmi zaljubljene Z847 — 2853. 2847. (Štajerska.) Moje dekle je fletno No špintik reči: Pri takšem dekleti So kratke noči! 2848. (Izpod Jepe.) Moja ljub’ca je lepa, Rudeča kot kri, Zaljubljeno gleda, Na smeh se drži. 2849. (Iz Višpoljan.) Ma pa lice rdeče Noj črne oči, Zalubleno gleda, Na smeh se drži. 2850. (Kranjska.) Moja ljub ca je Aetna Ino zauber ljudi, Pa ima lice erdeče, Na smeh se derži. 2851. (Staro selo pri Koboridu.) Moja ljubca je bela Ko padeni sneg: Ko mene zagleda, Ji gre le na smeh. 2852. (Kranjska.) Je bela ko mleko, Rudeča ko kri, Zaljubljeno gleda, Na smeh se derži. 2853. (Št. Jakob.) Je bivčka ko mliko, Zalubleno hleda, Rdeča ko kri, Na smih se drži. 2847. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. F. 48, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Kddkodi sem hoda«, »Sred njenega srca« in »Po stezi sem vozd«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. ,77. II. s temi predrugačbami. : 2 riči — 3 takšnem. Drugi prepis je v VO. XI. 33. 2848. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2849. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. i^g (3. inač.). 2850. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a 14. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 43 /7, davši ji svoje naglaske. 2851. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. — Nemški Ko¬ rošci pojo : Mei Schatzerl is weiss * Wie der frischg’fairne Schnee (Pogatschnigg- Herrmann I‘‘ ng). 2852. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 18, kjer sta pripisani varijanti: 1 ko mleko] po mlečje — 2] Rudeče gori. Natisnil jo je najprej Fr. L. Celakovshj v -»Slom. nar. pisne« III. str. 214 v zvezi s poskočnico »Je bela ko mak« in lemi razlikami od zgoranjega natiska: 1 bela . . . mleko — ^3 Zalubleno gleda —■ 4 derži. Iz Celakovskega jo je ponatisnil Kastelec v KČ. III. 8g, postavivši naglasek samo na kri, derži in pišoč zaljubljeno; po Čbelici je tiskana v SPKN. I. 26 s to premembo, ne glede na naglasna znamenja: za- ljubleno. Pozneje jo je natisnil Levstik v »Vodnikovih pesnih « str. 133 (24.) z raz¬ liko: 4 drži. Vraz jo je s svojimi naglaski prepisal v VO. XVI. 1. knj. str. 22 in prepisal vnovič v VO. IV. 40I3, premenivši tukaj: 2 Erdeča — 4 drži. — Zapisa A. Smoleta (VO. III. a. 33 in III. b. 121) se strinjata z natiskom v SPKN. Enak je zgoranjemu natisku tudi zapis A. Potočnika (iz Podsrede) in zapis v zbirki Rodetovi (= Gimpelnovi) VIII. 38 (razen: 3 zalubleno). — Zapis H. Se- varja iz Zagorja ob Savi (I 13) se razlikuje v tem: 1 Jej Pa je; zapis v » Brivcu « (20. maja igoi) pa v tem: 1] Pa je bela ku mlejku — 2 ku. 2853. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 137. II. Pesmi zaljubljene 2854 — 2861. 649 2854. (Z Banjšic.) Je bela ko mleko, Rudeče ko kri; Je dekle moj d, Ze ljubi mend. 5 Ne hodi ti h njej, Sem bil s'noč jest per njej: Je dekle moja, lala! 2855- (Od Bleda.) Prelepa je cvancgarca, K’ tak lepo žvenklja: Še lepši je dekle, K’ me rado ima. 2856. (Kranjska.) Prelepa je cvancgerca, Kak lepo žvenklja! Pa še lepši je ljubca, K’ me rada ima! Premila dolin’ca, Kjer vince rodi: Še lepš’ je moja ljubca, K’ mi pušeljc naredi. 2857. (Iz Metlike.) Lepa je cvancgarca, Še lepši cekin, Pa še lepši je dekelca Od moj ga serca! 2858. (Iz Metlike.) Lepa je prajzerca, Pa še lepša dekle, Ker me ona Rada ima! 5 Lala, lalala, lalala, lalala, Še lepš’ je moja ljubca, K’ mi pušeljc naredi! 2859. (Goriška.) 2860. 2861. (Z Banjšic.) (Izpod Jepe.) Je modra, štemana, Štemanih ljudij, ’Ma ruto veliko, Jej modro stoji. Moja je lepša kot tvoja, Moja ima črne oči: Moja me rahlo odene, Pri tvoji še kraja nič ni! 2854. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 7. 2855. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih N P. II. št. 8. (z mei), kjer je tiskana v zvezi s poskočnico »Visoka je gora« in drugimi. Zapis v Ro¬ detovi zbirki VIII. 38 je iz Zirovnikove zbirke. 2856. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Mladičeve, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Visoka je gora«. 2857. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2858. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2859. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1378, (z melodijo). 2860. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Na Kranjskem ’na ljubca«. 2861. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 650 II. Pesmi zaljubljene 2862 — 2868. 2862. (Iz Tržiča.) Moja dečva je rudeča, Je glih kakor sveča, Se zmiram smeji, K’ se ji dobro zdi. 2863. (Iz Gor. Vrtojbe.) Od tod do Beljaka Nobena ni taka, Kakor moje dekle, Kjer zaljubljeno je. 2864. (Št. Lenart.) Od Celovca do Blaka Nobena ni taka, Ko je dočva moja, Na šnole črievelce ma. 2865. (Št. Jakob.) Od Clovca do Blaka Anira ni taka, Ko na Hribru and, Neža Miklnava. 2866. Od Tersta do Beljaka Je rajža moja, Najlepši Bovčanka Je dečva moja. (Vrsno.) 5 Če Bovčanka ni lepa, Pa aržet je lep, Je polhen kokocev In lešnikov vmes. 2867. (Iz Tunec.) Štumfke ima fajn plave, Zlate ima ringelčke, Zlate ima ringelčke, Luštna dekle! Hiš’ca je stargana, Visi kot gavje, Dekle pa j’ zauber, Nosi koravde. 2868. (Iz Ihana.) 5 Za vratam koravde, Za pašam pa kluč, Na rokah pa rinke, Se svetjo ko luč — Po noč! 2862. Zapisal Sebastijan Žepič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal Miklošič. R. Brandt misli v ruski prelogi III. dela Miklošičeve primer- javne slovnice (str. 222), da je zdi napak nam. godi. Da to ni javnaja pogreška’, ve vsaki Slovenec. 2863. Zapisal J. Cejan; pel Andrej Čučič. — Is Cejanove zbirke III. 2. 2864. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 932. 2865. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 933. 2866. Z.apisal Si m. Rutar. — Iz njegove zbirke. 2867. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 27 (peta stroja v pesmi »Ko pride, ko pride * Moj fantič po noč«, št. i8jj. 2868. Zapisal A. Breznik; pela Zelnikarjeva Neža. — Iz Breznikove zbirke št. 6, 12. II. Pesmi zaljubljene 2869 — 2875. 651 2869. (Iz Rozja.) Da lepa lih ni, Je pa luba za tri, Je pa žvota taca, Da jo vsači rad ma. 2870. (Iz Borovljan.) Nča die, nča die, Da lih liepa kni, Je pa djanja tača, Da jo vsači rad ma. Če Aetna nič ni, Je pa ljuba za tri, 2871. (Kropniška.) Je pa života tac’ga, Da jo vsak rad ima. Kakovsna ie. B. 2872. (Iz Kanomlje pri Idriji.) Moja dekle je fajn, Kot češnja na gmajn: Pa glih taka se m zdi K’ en Žakelj smeti! 2873. (Kranjska.) Delih je majhina, Vuner je ljuba; Ima dva zuzika Kakor’ na druga. 2874. (Borovlje.) Dočva moj d Je pa v Bovci doma: Je tri miesnce šroka, Pa štiri dovha ! 2875. (Izpod Melec.) Moja kajžca je zidana S samih skril: Maje dičva ’ma glauca Iz samih kasti. 286g. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 414. Izpod Krnosa je natisnil v NPKS. podoben zapis Scheinigg (št. s temi razločki: 1] Da hlih liepa kni — 3 tačd. 2870. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 5/, /55 (inae.). — Enak zapis je v zbirki J. pl. Kleinmavrja iz Rožne doline; loči se od zgo- ranjega v tem: N’č ne di, n’č ne di — 2] Da glih vel’ka ni — 4 vsač. 2871. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 65. 2872. Zapisal H. Sevar; pel J. Šinkovec. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. 35. 2873. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. /7. — Zapis Andr. Smoleta v VO. III. b. ng se razlikuje v tem: 1] Des je lih m. — 2] Vunder je 1. — 3 cuzika — 4 Kak’ ena. — Ta zapis je prepisal Vraz v VO. A VIII. 34I5 .s temi premembami: 2 Vunder je] Pa vender je — 3 dva cuzika] dve jabeika — 4 kako. — Drugi zapis Andreja Smoleta v VO. I/l. c. 164 se razlikuje v tem: 1] Če je glih mičkena — 2 Vender — 3 cuzelna — 4] Ket ena d. 2874. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 779. 2875. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. Jan. Kokošar ima isto pesem v knjižni slovenščini in pa z razliko: 1 kajža. 652 II. Pesmi zaljubljene 2876 — 2883. 2876. (Radiše, Podkrnos.) Poglejte mojo, Ki capla za meno : Ma rajdasto janko, Pa čisto drobno. 2877. (Borovlje.) Dočva moja, Pa an črievel krovla, Jaz jo bom navadov, Da b’ krovlava oba. 2878. (Iz Metlike.) Je gora visoka, Se viši je plan, Moja Urška je krevlja, Se plesat uči. 2879. (Borovlje.) Pohlojte mojo, Ki ma janko novo: Al knočte varjeti, Pa barojte jo! 2880. (Iz ziljske doline.) Poglejte mojo, Ko capla za meno: Al nečte verjeti, Pa barejte jo! 2881. (Od Sv. Trojice v Hal.) Rdečo ma lice No črne oči, Ma guzano jajnko No debele noge. 2882. (Staro selo p. Koboridu.) Moja ljubca debela, Debela ko pouh, Po leti nos’ jopo, Po zimi kožovh. 2883. (Podgorjane.) Ma lice rdeče Ko purpolica, Ma pa hobec po strani Ko Sobarica. 2876. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 381, kjer je k zadnjima verzoma pripisana varijanta: Ma cicasto janko, * Pa čisto novo. 2877. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 174. 2878. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 2879 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 173. 2880. Zapisal M. Maj ar. — Iz MR. 411. 2881. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Ma tenke rokave« na pi~vem mestu. 2882. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 2883. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 172. II. Pesmi zaljubljene 2884 — 2890. 653 2884. (Kranjska.) Je bela ko mak, Rudeča ko rak, Vroča ko peč, Na ganek hod’ leč! 2885. (Iz Motnika.) Jaz pojdem v Leše, Bom kupil ene kleše: Bom pulil zobe, Ko so take, ko roge. 2886. (Borovlje.) Šiša je strhana, Skedenj pa uknjast, Lubca je krofasta, Šocoj pa pukvast. 2887. (Kranjska.) Je suha ku terska, Zelena ku mah, Pa gleda ku sova, Da je vsakiga strah. 2888. (Kropniška.) Od C’lovca do B’ljaka, Kakor staro deklč, Nobena ni taka, K’ se ji zobek maje! Kakovšen 2889. (Kranjska.) Moj pušlic je frišen, Moj ljubi je gvišen, Moj perstan je zlat, Pa moj ljubi je mlad. je on. A. 2890. (Štajerska.) Moj pušelc je zelen, Moj perstan je zlat: Moja ljuba je lčpa No ja pa sem mlad. 2884. Zapisal VzA. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 37. Natisnil jo je najprej Fr. L. Čelakovskij v svojih i>Slow. nar. pisne « III. 214, kjer je ti¬ skana v zvezi s poskočnico »Je bela ko mleko« na drugem mestu in se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 bela . . . mak — 3 Pa v. ko peč — 4] Kdo pojde k’ nje leč (gl. spodaj zapis Smoletov). Natisnil jo je tudi Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 140 ($y.) s temi razločki: 3 Vroča] Je vroča — 4 leč. Vraz jo je prepisal brez apostrofa v VO. XVI. r. knj. str. 27. — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. b. 124 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 bčla — 3 Vročal Pa uroča — 4] K’do pojde k’ nji leč. Ta zapis je prepisal Vraz v VO. XVIII. 33I3 s temi predrugačbami : 1 ilrdeča — 3 vroča — 4 Kdo. 2885. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. II. 5. 2886. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. iy6. 2887. Neznanega zapisovavca. — Iz »Brivca « 1001. (20. maja). 2888. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 29. 288g. Zapisal M. Kastelic. — Iz VO. XI. / 7 , kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Tri ure za Gradcam«, »Da bi vetrče potegnou« in »Je ljubca zaspala«. Vnovič jo je prepisal Vraz v VO. XVI. A. 10 in v VO. XI'III. 46/1 , tukaj s temipredrugačbami, ne glede na dijakritična znamenja: 1 pušelc — 2, 4 ljubčik. — Zapis]. Humarja z Banjšic se razlihcje od zgoranjega natiska samo v tem: 1 pušeljc — 3 prstan — 4 Pa moj] Moj. 28go. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Vrazovega v VO. XVIII. 46/3. 654 II. Pesmi zaljubljene 2891 —2899. 2891. 1 Borovlje.) Je puebič urlavbar, Ma krače vasi, Zalublano hleda, Na smieh se drži. Prelepa je cvancgarca, Pa še lepši je zlat: Pa še lepši je moj gorjanc, Ki bo prišel čez klane. 2894. (Iz Razbora.) Prelepa je cvancgarca, Še lepš je cekin: Pa še lepš je gorjanc, Kadar pride čez klane. 2895. (Kranjska.) Moj ljubček je lep Ko nageljnov cvet; Pa še lepši bi bil, Ko bi pikast ne bil. 28g6. (Staro selo pri Koboridu.) Moj šocja je lep, In en malo r’deč: Ljudje ga grajajo, Meni je všeč! 2892. (Iz Koborida.) Lepa je gorica, Ki vince rodi, Se lepši je moj šocli, K’ špancira po nji. 5 Prelepa je Micika, Pa še lepši je Franc; Pa še lepši je moj gorjanc, Ki bo prišel čez klane. 2897. (Št. Jakob.) Moj pub je dro mihen, Nmavo veči bi biv, Večbarti bi prišov, Tim lubši bi biv! 2898. (Izpod Jepe.) Moj šocelj je majhen, ’Ma zelen klobuk, ’Ma rožico zadi, Te drugi pa nič. 2899. (Iz Frama.) Ma rajtarške škornje, Pa praman klobuk, Pa ti fantič je majhen, Pak vendar je hud. 2893. (Od Sv. Trojice v Halozah.) 2891. Neznanega zapisovavca. — Iz Sc/ieiniggovi/i NPKS. št. 838. Prim. št. 2742, 2J43. 28g2. Neznanega zapisovavca. — Is zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2893. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 2894. Zapisal Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Visoka je gora«, pri kateri glej tudi melodijo. 2895. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I, 19, 1. 2896. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 2897. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 168. 2898. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinma vrja. Prim. št. 2901. 2899. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 54, kjer je pisana v zvezi s poskočnicama »Sem trudna, zaspana« in »Le kratek je furtoh« na drugem mestu. II. Pesmi zaljubljene 2900 — 2906. 655 2900. (Štajerska.) Moj ljubi je lep Ko fajdelnov cvet, Še lepši bi bio, De tak majhen ne b’ bio. j 2goi. (Radovljiška.) Moj fant je pa lep’ rudeč, Nosi po stran’ klob’čič, Gor’ ma pa rož’ce tri, Druzga pa nič. Moj fantič Tirolc Ma pisan kamižolc, 2g02. (Kranjska.) Ma fajfo štikano, Ma dekle všikano. Moj fantič je Tirolc, Ma pisan kamižolc, Ma fajfo štikano, Ma dekle všikano : 2g03. (Iz Krope?) 5 Zna dobro vince pit Pa deklice ljubit’, Sem tud’ obljubila, Mu zvesta bit! 2go4- (Kranjska.) Moj šocelj je Trolec, Ma pisan kamžolec, Štikano fajfco Pa mesenkast role. 2905. (Izpod Melec.) Moj šocelj Tirol, Pa ima pisan kamžol, Ma štikana fajfa Pa pušpanov ror. 2go6. (Iz Podsrede.) Prešmentan Tirolc, Raztrgano fajfo, Ki maš pisan kam’žolc, Pa mesinkast rorč! 2gco. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. J. 147. Vraz jo je prepisal "enotni v VO. IV. 44I4 s temi predrugačbami: 2 Ko] Kaj — + ne b’] ne. 2901. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 27 — 28. Prim. št. 2808. 2go2. Zapisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 194 iz mel.), kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Dokler sem mlada bla«, »Dokler si moja bla« in »Vesel sim jest na svet« na drugem mesta, dasi nimajo te pesmi enakega ritma. 2903. Zapisal (?) Iv. Mladič. — Iz njegove zbirke. 2904. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke /., str. 31. 2905. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Moj šdocelj prepeva« na drugem mestu. 2906. Zapisal A. Potočnik. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana z drugimi štirivrstičnhni kot »podsrejska himna«. 656 II. Pesmi zaljubljene 3907—2913. Kakovšen je on. B. 2907. (Goriška.) Moj šocel je lep Kakor lomberjev cvet, Pa ’ma redke zobe, Kakor koza roge. 2908. (Štajerska.) Moj ljubi je zaber, Kok saki cepin: Sukno ma tkano Iz svinskih šetin. 2909. (Iz junske doline.) Hlače 'ma zdrajskane, Jopič za nič, Poglej ga le, micka, Kaj je z’ en tič! 29x0. (Radovljiška.) Srajčco 'mam strgano, Hlač’ce za nič: Poglej me, ti dečla, Kakšen sem tič! 2911. (Kranjska.) Preljubi moj ljubčik, Kako si pač lep: Maš jerhaste hlače Pa slamnik perpet! 2912. (Podkrnos, Borovlje.) Se me dočva sramuje, Ko mavo čaklam: Al to je pa hmotna, Da lubiti znam! Kaka svojstva in navade ima ona. 2913. (Borovlje, Ziljsko.) Saj nobena ni taka Kakor moja dakle, Da bi konj če štrglava, Pa futrava je: Je mi vole navezva In stop’va pred nje, V enej roči ma gajžvo, V te drujej vince! 2907. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmaprja. 2908. Zapisal J. Leskošec. — Iz VO. XIX. k. 14, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Za vodoj sem hodio« (št. 2764), »Ne hodi za mano« (št. 2686) in »Ce hodiš za mano« (št. 26(42). Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VI. 16, preme- nivši to: 2 Kak sak — 3 Suknjo — 4 Iz] Od. 2gog. Nezna?iega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmaprja. 2910. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 105. 2911. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) /7. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih« str. 135 (23), s temi razlikami: 1 ljubček — 2 Kako — 3 'Maš — 4 pripet. Iz Vodnikovega rokopisa jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. km. str. 22 s temi 7-azlikami: 1 ljubček — 2 lep — 4 Pa] No — 4 perpet. — Zapis Andreja Smoleta v VO. 111 . a. 32 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 ljubček — 2 lčp —- 3 'Maš jerhaste — 4 slamnek. 2912. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 166. 2913. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 163. II. Pesmi zaljubljene 2914 -— 2922. 657 2914. (Iz rožne doline.) K’ni ene tace, K’ je moje dekle, Da b’ konjče štrglala In futrala je. 29 (Borovlje. Po štajarščah ciestah Moj vuez rad tačč: Je ana štajarska dočva Naprehva konje. 2917. (Iz junske doline.) Po štajerski cesti, Moj voz rad teče, K’ je štajerska dečva Napregla konje! 2918. (Borovlje.) Po to štajarščah ciestah Dro v’hko tačč, So ja hoste taberne Noj kelnarice. 29I9- (Iz Žabnice pri Loki.) Moja ljubca je taka Ko judovski far: Po noč me ma rada, Po dnev jo je sram. 29I5' (Iz Verda pri Celovcu.) Ni bov še take, Ko je moje dečle, Da b’ konjce štrglava No futrava je. : 6 . Radiše.) 5 Naprehva jih je, Je pa stop’va prad nje, V anoj roči ma pajčo, V anoj pa kofe. 2920. (Iz Krope.) Moja dečle je taka Ko ajdovski far: Po dnev me ima rada, Po noči nikdar. 2921. (Kranjska.) Micka je mežnarca Moje kapele; Kader je beli dan, Me notri pelje. 2922. (Iz Gorjan.) Hiša je mahrna, Skedenj po rvoči.n, Micika pa glahko gre, Jest pa poskočim. 2914. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2915. Zapisal Hinko Sevar; pel J. Rac. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. g.' 2916. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. gog. 2917. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleimncnaja. 2918. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. go4- 2919. Zapisal H. Sevar; pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I. 18. — Zzgoranjim zapisom, se strinja zapis Ivana Ant ončiča iz viniškega okraja, razen teh razlik: 2 kot — 3 Po noč] Zvečer. 2920. Zapisal Simon Zupan. — Iz NB. 55. 2921. ZapisalS. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. /. knj. str. 18. Levstik jo je natisnil v » Vodnikovih pesnih « str. 143 (4.) z razlikama: 1 mežnar’ca — 3 beli] jasen. — Zapis Andreja Smoleta v VO. lil. b. iog se raz¬ likuje od zgoranjega natiska v tem: 2 kapele — 3 beli] jasni — 4 noter pele. 2g22. Zapisal Ivan Kunčič. — Iz njegove zbirke II. 33. 42 658 II. Pesmi zaljubljene 2923 — 2930. 2923. (Drašče na Žili.) Šiša je materna, Dečva pa drobne gre, Sked’n pa ocen: Jaz pa poskočem. 2924. (Kranjska.) Černo gleda, drobno gre, To je moje vesele. 2925. (Št. Jakob.) Črno hleda, Drobno hre, To je dro moje Vosole. 2926. (Štajerska.) Per plesi je lehka, Per spanji je mehka, Per deli je terda Kak zeljov kocen. 2927. (Borovlje.) Moja dočva je liepa, Da liepše nči, Je pa tudi v’žnica, Da je veče nči! 2928. (Borovlje, Št. Jakob.) Moja dočva je žledra, Pa vse požladra: Je še to požladrava, Da sva kupa lažava! 2929. (Kranjska.) Moja dekle je čenča, K vse počenča: Še to je ščenčala, De snoč sva vkup bla! 2930. (Temenica.) Moja dečva je Sevka, Pa zmiramkoj revka: Ko pridam do nje, Pa zarevka na me. 2923. Zapisal J. Wa n g. — Iz njegove zbirke II. 26. Glede' začetka prim. št. 2528. 2924. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 58. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 146 (22) s temi razločki: 1 Črno . . . gre, 2 veselje. •— Zapis Andr. Smoleta v VO. III. a. 5/ se loči od Vodnikovega samo v tem: 1 gleda — 2 Veselje. Ta zapis je prepisal Vjaz v VO. XVIII. 51I20. 2925. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 160. 2926. Zapisal Št. Vraz. — Iz VO. XIX. i. 3, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Tota micka bo moja« (št. 2501), »Erdečo ma lice« (št. 2843) in »Ma tenke rokavce« (št. 2834). Vraz jo je vnovič prepisal v VO. VI. 14 in VO. XI. 23, spremenivši v prvem prepisu samo: 3 je] pa. 2927. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. /77. 2928. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. iyi. 2929. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke I, str. zg. 2930. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. g45- II. Pesmi zaljubljene 2931 — 2938. 659 2931. (Drašče na Žili.) Mo dečvaje k na šlamperca, Se je sramujem: Ona je k češminov grm Proti ta drujem! 2932. (Gorenjska.) Moja dečla je Štajarka, Jaz sem pa Kranj’c; Ona je šparovna, Jaz sem pa pijan’c. 2933 - (Podjunsko.) Ta žavber dekle Po travenci gre, Pa gleda pred se, Ko ma črevle nove. Kaka svojstva in 2937 - (Iz viniškega okraja.) Moj fantič je lep Kot nageljnov cvet; Še lepši bi bil, Ko b’ le mene ljubil! 2934 - (Kranjska.) Lej, zala dekle Po travniku gre, Pod noge si gleda, K’ ima čevle novč. 2935 - (Kroparska.) Micika naša Ima dva rasa, Čevljice dvoje, Se gleda pod noje. 2936. (Iz Koborida.) Nisem navajena Zgodaj ustajat, Šocli navadil me je Dolgo ležat. navade ima on. 2938. (Kranjska.) Moj šocel je lep Ket nagelnov cvčt, Pa še lepši bi bil, Ke b’ on kilov ne bil! 2931. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 33. 2932. Zapisal Fr. (Radivoj) Pozmk. — Iz NB. 27. Zapis Mih. Sko¬ čirja iz Starega sela se loči v tem: 1] M. ljubca je štajerska — 2 Krajnc — 4 sem pa] sem. Za-bis iz Koborida v zbirki J. pl. Kleinmayrja se loči v lem: 1] M. ljubca je Štajerka — 2 Jaz sem] Jest — 4 Jest. Zapis z Gorišk e ga v isti zbirki se loči v tem: 1] M. ljubca je Štajerka. Zapis H. Sevarja iz Za¬ gorja ob Savi se loči v tem: 1] dekle . . . Štajerka — 4 pjanc. — Andrejčkov Jože jo je natisnil v Slov. Glasniku X. (1867.) 28 s temi razlikami od zgora- njega natiska: 1 dečva . . . Štajerka — 2 Kranjec — 3] Moja dečva je šparovka — 4 pijanec. 2933. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 338. — Zapis v zbirki J. pl. Kleinmayrja iz junske doline se loči v lem: 1] Ena zavber dekle — 2 travencu — 4 Ko . . . črevlje. Prim. tudi št. 2313 in 2314. 2934. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 31). Drugi Smoletov zapis je z VO. III. c. 178 in se loči v tem: 1] En fleten dekle — 4 čevle. Ta zapis je prepisal Vraz v VO. XVIII. 20J2, premenivši: 1 dekle — 2 gre — 2 gleda — 4 čevlje nove. 2935. Zapisal Fr. (Rad.) Poznik. — Iz NB. 176. Prim. tudi št. 2326, 2327. 2936. Zapisovavca neznanega. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2937. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa. 2938. Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. III. d. 232: 42 660 II. Pesmi zaljubljene 2939 — 2948. 2939 - (Iz Koborida.) Moj šocli je tak, Da zna tadle dajat; Še sam jih ’ma več, Kot jest ljubica nič. 2940. (Borovlje.) Puebič je liep Ko nagelnov cviet, Še liepši bi biv, Ko bi tak lumpič kna biv. 2941. (Iz kranjskogorske okolice.) M’j p6b’č je lep Kakr nagelj nav cvet; Pa š’ lčpše b' biv, K’ b’ vinca nh piv. 2942. (Iz Koborida.) Moj šocja je lep Ko nageljnov cvet; Še gorši bi bil, Ko b’ se vinca nalil. 2943 - (Borovlje.) Puebič moj fleten je, Jas sem pa nja dakle: Kedr od mene hre, Jucka, poje. 2944. (Iz Ihana.) Moj fantič ja fletm, Pa pleše kit vetir, Pa lubit t’ko zna, De se nič na pozna. 2945 - (Žabnice.) Moj šocel je n tak, Da ni beden n tak: Ne kadi, ne spila, . Ne šnupa tobak. 2946. (Staro selo pri Koboridu.) Lanskenji šocja Je bil le fik fak, Letošnji zlodi Je ravno glih tak. 2947. (Kranjska.) Ta lanski moj šocel Fik fak! Pa ta letašen lump Je glih tak. 2948. (Z Banjšic.) Ta lanski moj pobič Fik fak! Letošnji pak je Tudi lih tak. 2939. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2940. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. njo. 2941. Zapisal Fr. Pečar. — Iz »Dom in Sveta« XI. J40, kjer je tiskana v zvezi s poskočnico »P’ma na Tirol« na drugem mestu. 2942. Zapisal J. Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja, kjer je zadnji verz pač v šali izpremenjen iz prvotnega Ko bi vinca ne pil. Glej prejšnjo štev. 2943. Neznanega zapisovavca. .— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 222. 2944. Zapisal K. Breznik; pela Zelnikarjeva Neža. — Iz Breznikove zbirke št. 6 , 7 . 2945. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. i6y. 2946. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. — Zapis v zbirki J. pl. Kleinmayrja z Goriškega se loči v tem: 1] Lanski moj šocelj — 2 le] en —■ 3] In letošnji zlomak. 2947. Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. III. a. ji. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 43IJ s temi predrugačbami: 3] Pa ta letošna para — 4] Glih tak. 2948 . Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 6 in 31 b. II. Pesmi zaljubljene 2949 — 2957- 661 2949 - (Borovlje.) Jas pa moj Špan Sva. lumpovca dba, Hueni lumpa po dni, Jas pa cale noči. 2950. (Kranjska.) Zigatov Primoš Po trauniku gre, Pod noge se gleda, Ima škorne nove. 2951 - (Izpod Jepe.) Moj šocej je Miha, Pa jucka, da čiha: Zapoje eno, Da miši vtekd. 2952. (Kranjska.) Ni goršega fanta Ko Mickin Anžč, Se k vogli perpravi Pa hišo zažgč. 2953 - (Št. Poglejte ta pueba, Je tudi an trap: Kje biva 2954 - (Iz Borovljan.) Lepu tiče pojo, Lepu rože cvato, Lepu sunčice soje Tam dov’ za Dravo. 2955 - (Iz rožne doline.) Te ptičice lepo pojo, Te rožice lepo cvetd, To solnčice lepo poseva, Tam doli za Dravo. Lenart. 1 Je za cizoj pošvatov, Je raj tov, je krap. ali je ona. 2956. (Otmanje.) Na vsočah pvaninah So mrzle vode: Tam hori je zrastva Moja dekle. 2957 - (Radiše.) Visoči so hribri, Še viši hord: Tam zadi je zrastva Moja dekle. 2949. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 6gg. 2950. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 79. Prim.št.2933—2935. 2951. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 2952. Zapisali. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO.XVL1.knj.str.21. 2953- Neznanega zapisovavca. - Iz Scheiniggovih NPKS. št. 307. 2954. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 142 (2. inač.). Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz punske doline je to drugači: 1, 2, 3 Lep’ — 3 solnce obseva — 4 dol. 2955. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 2956. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 133. 2957. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 133 (inač.). 662 II. Pesmi zaljubljene 2958 — 2965. 2958. (Kranjska.) Eno ljubco imam, Pa je gor za goram: Kadar lunca svitli, Se jo lohka dobi. 2959 - (Celjska.) So hribi visoki In velke gore, Ki ločijo mene Od ljubce moje. 2960. (Kranjska.) So hribi visoki, So grabni globoki, So voske stezč, Ker se k’ ljubici gre. 2961. (Gorenjska.) Bom šel na planinco Po mojo živinco, Po krav’ce, volč, Pa po moje dekle. 2962. (Št. Lenart.) Bom šov na pvaninco Po mojo živinco, Po moje vole, Po ano fletno dekle. 2963. (Iz Koborida.) Pojdem v planince Po moje živince, Po krave in vole In moje dekle. 2964. (Podjunsko.) Jaz pa pojdem na gore, Na visoke gore, Bom pa gledov na pule, Čir je moja deklč. 2965. (Iz Št. Jakoba.) Da sem glih Rutarjan, Dočvo na puli mam, Jes juckam, pojam Po puli ravnam! 2958. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. ip: Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 33I4 s temipremembami: 3 kada . . . svetli — 4] Pa jo lahko vidi (!!). 2959. Zapisal F. Globočnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. VI. 12/3. Prepisal jo je Vraz vnovič v VO. XV. /5/5 s svojimi naglaski m to premembo: lubce. Obakrat je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami (št. 2975, 3p3g itd.). 2g6o. Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. 111 . d. ig6. Vraz jo je pre¬ pisal v VO. XVIII. 46/2 s te?nipremembami: 1] So bistri potoki — 3 vozke steze — 4 ljubici g.] ljubci v vas grč. 2961. Zapisal Oros. Pirec. — Iz NB. 57. — Zapis v zbirki K. Plečka (št. 2) z Gorenjske ga se loči v tem: 3 krav’ce,] moje — 4 mojo. — Zapis Mih. Skočirja iz Starega sela še loči v tem: 1 planino — 2 živino — 3 krav’ce,] moje — 4] Po lepo dekle. 2g62. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 138. 2963. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 2964. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. ig6. 2965. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. g2Č (inač.). II. Pesmi zaljubljene 2966 — 2973. 663 2g66. (Borovlje.) T’hori pod hor6, Pod to sivo pojčjo, Rasti trava in vries, Moja dočva je vmies. 2967. (Borovlje.) Zapuejmo ano, Da se slišava bo, Čriez to viši hore, Čir je moja dakle. 2968. (Iz Rožja.) So dro merzle vodč, Pa vse niso dore, Ana sama dora, Čjer je dečla doma. 2g6g. (Iz Rožja.) Le t6ta jaz poj dam, Kjer Drava tace, Majo vino no šhanje No mojo dakle. 2gyo. (Staro selo pri Koboridu.) Tam gore, tam gore, Je vince in žganjce Kjer voda teče, In zavber dekle. 2971. (Drašče na Žili.) Tri ure od moje hiše Moje dečva leži: Mi en liep štokelc stoji. 5 On’ je bjeva kakor krida Tam notri, tam notri Inoj rudeča kakor kri. 2972. (Iz Motnika.) Čez tri planine jin doline, Puol pa pridem v Motnik; Tam prebiva djekle moja, K’ je kraiica vseh deklet. 2973 - (Iz Žrelca.) Moja dočva je na štajarščoj Hranci doma, Mna pa v srcu Zašribana ma. 2966. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 141. 2967. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 216. 2g68. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 4ig. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 132 fiz Borovelj, Zrelca, Radiš) s temi razlikami: 1 dro merzle] pa volče (varijanta mrzle) — 2] Pa nčiso dore — 3 Ana] Je ana — 3 dora — 4] Cir je dočva (varijanta puebič doma), moja. 2g6g. Zapisa! M. Majar. — Iz VO. XIII. 37. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 143 s temi razlikami: 2 Čir — 3 noj žhanje — 4 Noj . . . dakle. 2970. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. Zapisal JakobWang. — Iz njegove zbirke II. 4g. 2972. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. II. 7, kjer je za Puol (v. 2.) pi¬ sano Pvjol. 2973. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 183. 664 II. Pesmi zaljubljene 2974 — 2981. 2974. (Štajerska.) Eno dekle sem mea, Na Štajari je, Kero je za me No za moje sreč. 2975 - (Celjska.) Per Savci, per Dravci, K’ so lepe vode, Sim se fantič navadil Sprehajat zravn nje. Kje biva 2976. (Žrelec, Št. Lenart.) Je liepa dolina, Čir dočva prebiva, Še liepši ravna, Čir je puebič doma. 2977. (Kropniška.) Slamnata streha, Pomalane duri: Notri prebiva Kompanov Juri. 2978. (Izpod Melec.) Moj šuocelj prepeva Na unkraj morjd, In glas mi prelieta Da majga sred. ali je on. 2979. (Ziljska.) Micele, Maj cele, Če je tvoj šocele? »Tama na jezeri Rivce vovi!« 2980. (Kranjska.) Na lčpi ravnici Meglica stoji, Pod meglico moj šocel Otavco kosi. 2981. (Iz Koborida.) Po blati je luža, V potocih voda: Precartan moj šocja, Od tamkaj s’ doma! 2974. Zapisal St. Vraz; pela Jelenka Arbajtarjeva. ■— Iz VO. IV 42I1. 2 975 - Zapisal Felic. Globočnik. — IzVrazovega prepisa v VO. 14. 32)2. Prepisal jo je Vraz v V O. XV. / 5/2 j svojimi naglaski in temi premembami: 2 Ki — 3 Sim . . . navado. Obalkrat je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami (št. 2gsg, 303g itd.). 2976. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. i3g. V zbirki Jul. pl. Kleinmayrja je enak zapis izpod Jepe s temi razlikami: 1 lepa — 2 Kjer dečva — 3 lepši ravna — 4] Kjer pub je doma. 2977. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 2g. Pesem je lokalna; ali spada res sem, ni lehko razločiti. 2978. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Moj šoocelj TiroU (št. 2go$) na prvem mestu. V zapisu J. Ko- košarja iz Hudojužne se bere: 3 spreleta. 2979. Zapisala. Pečnik. •— Iz njegove knjige »Lehrbuch der slovenischen Sprache «. 2 . izd., str. 132. 2g8o. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. IH. c. 755 . Vraz jo je s svojimi naglaski prepisal v VO. XVIII. 22I2. 2981. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Jan. Kokošarja, kjer Je za tamkaj s’ pripisana tudi varijanta tam si. II. Pesmi zaljubljene 2982 — 2989. 665 2982. (Iz Koborida.) Moj šocja v planinci Veliko trpi, Mora lužo broditi, Na slamci leži. 2983. (Kanalsko.) Še više gore, Še više skald, Tam notrej pa pase Moj šocel koze. Molil bo, da bo lepo rastla. 2984. (Kranjska.) Bom šel gor na gore, Bom ždgnov polje, De bodo rože lepo rasle Ino mojo dekle. 2985. (Iz Rožne doline.) Na ’n hribec bom stopil, Bom žegnal polje, Da rastle bi rože ln dečve lepe. 2986. (Radiše, Borovlje.) Bom stopov prad duri, Da nča škodje svana Pa žohnov pole, N pa toča kna hre. Tebe bom vzela. 2987. (Iz Koborida.) Kar sem prej djela, Porečem tud’ zdaj: Da tebe bi vzela Ta naren poprej! Ni nobena pereta, Ni papirja tačd, 2988. (Iz Rožja.) Brez bela papirja, Brez tinte Černe Bom zašribala puba Noter v mojo serce. 2989. (Iz Rožja.) Da bi zbrisalo puba Iz mojga serca. 2982. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 2983. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPIIS. št. 135. 2984. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 132. Prepisal jo je s svojimi naglaski Vraz v VO. XVIII. 23 1 3 in s premembami: 1 šeo — 2 žegnao — 3 rože 1. r.] rožce mi r. 2985. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 2986. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 807, kjer je pripisana k 1. verzu iz Glinjan varijanta: Na hriberc bom stopov. 2987. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. Beseda naren je iz narbolj, narblj, narbl — narl — nam. 2g88. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 414. Prim. št. 3024 nast. 2g8g. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 415. 666 II. Pesmi zaljubljene 2990 — 2997. Ti lepa; jaz lep. 2990. (Iz Tržiča.) Krajnska dežela Je polna deklčt: Al’ tl b’ se ne smela K’ najlepšim prištet’? 2991. (Kranjska.) Na verh rožmarina En nagel erdeč, Poglej me, ti ljubca, Al sim ti kej ušeč? 2992. (Kranjska.) Ti si moja ljubica, Ti maš lepe ličika, In jest sim tvoj ljubčik: Jest mam lep gobčik. Ena kri. 2993 - (Iz Rožja.) Tvoje serce no moje Je vse ana kri: Al se tvoje vneme, Tud moje gori. 2994. (Iz Rožja.) Jaz ino ti Sva vse ana kri: Tabe serce boli, Mojo zravo keni. Ne bote, vy oča, Vy mam’ca, hudi, 2995 - (Z Bleda.) Če Lenčna pa moja Se je uglihowa kri. Pogoji ljubezni. 2996. (Iz Tržiča.) Daj mi tl persten svoj, Mojga vže davno im&š, Če si res ljubček moj: Kaj svoj’ga ne daš? 2997. (Iz Rožja.) Poj, poj, poj, tiček moj! Bolj boš pel, bolj boš moj. 2990. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič), kjer je k besedi lepšim pripisana varijanta goršim. 2991. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 154. Vraz jo je s svojimi naglaskiprepisal v VO. XVIII. 22I1, prcmenivši še to: 1 Na] En — 4 Kaj. 2992. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. 34li. 2 993- Zapisal M. M a j ar. — Iz VO. XIII. 42. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 103 spremembami: 1 in] no — 3 Al tvoje se vneme — 4 Tudi. . . hori. 2994. Zapisal Mat. Majar. — Iz VO. XIII. 38. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 207 s premembami: 3 srce — 4] Moje zdravo kni. 2 995 - Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. 33, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Jest mislim, d v a greha« na drugein mestu. 2gg6. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 2997. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 420. II. Pesmi zaljubljene 2998 — 3004. 667 2998. (Iz Cerovca.) Č’ očeš moj ljubi bit, Moreš prav veren bit: To ti napre povem, Huda ti bom! 2999. (Kranjska.) Kir hoče moj biti, More bogati me: Za mraka mi priti, Pa ležat do dnč. 3000. (Iz Koborida.) ’No rož’co mi je dala, Mi nič ne diši: ’No drugo mi daj, Da bo dišala kaj! 3001. (Od Sv. Križa pri Litiji.) Če si dekle moja, Pa ne žal mi srca, De b’ druge ljubila, Pa moja ne b’la. 3002. (Iz viniškega okraja.) Bod moja, bod moja, Ne žal’ mi sred: Bi druz’ga štimala, Bi moja ne b’la. 3003. (Iz Koborida.) Prelepi moj kosmačin, JeSt te lepo učim: Če hočeš moj bit, Se moraš obrit! Ona edino veselje. 3004. (Zvrhnji Rož.) Na sredi vasi Če tista usahne, Ena rožca cveti: Pa druge več ni. 2998. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. D. 26, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Micko naj rajši mam« (št. 3022), »Micko mam prek morja« (št. 2388J, »Večer me zamudiš« in »Godci mi godejo« na tretjem mestu. Načrt melodije gl. pri pesmi »Micko najrajši mam«. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 63 s temi predrugačbami : 1] Če očeš mi ljubi bit — 2 veren] priden — 3 naprej. V drugem prepisu (VO. XI. 34J je spremenjeno potem še: 1] Če mi češ liibi b. — 3 poven •— 4 bon. 2999. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 24, kjer je Vraz gotovo predrugačil: me — 4 dne. Njegov prepis v VO. IV. 4g\ig se loči v tem: 4] Oditi za dne. — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. b. 104 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 Kir hoče] Ak hočeš — 2] Moreš bogati me — 3] Pred mrakam že priti. 3000. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleimnayrja. — Zapis Jož. Kende iz Koborida se loči v tem: im’ — 2] Ni prav nič dišala. 3001. Zapisal H. Sevar; pel Pavli. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 36. — Zapis Fr. Steleta iz Podgorja se loči v tem: is’ — 2 žal’ — 3] Da b druge štemala — 4 Pa] De b. — Zapis v Rodetovi zbirki III. g8 se loči v tem: 1 si] si ti — 2 žali — y 3] Da bi ti druge štemala. — Zapis v zbirki K. Pleška št. u se loči v tem: 1 Če J Pa če — 2] Pa mi ne delej tega — 3 bi — 3 ljubila] štemala — 4 Pa] In. 3002. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa. 3003. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3004. Neznanega zapisovavca. — Iz »Cvetja slov. naroda « I. 80. Na¬ tisnil jo je tudi Scheinigg v NPKS. št. 322 v narečju, namreč z razločki: 1 sridi — 2 Ana roža — 3 Če] Al — 3 usehne — 4 druje. Iz St. Lenarta 668 II. Pesmi zaljubljene 3005 — 3013. 3005 . (Višpolje.) Sriedi mojha srca Pa an nahelč cveti: Al te nahel zmeži, Bojo dovje noči. 3006. (Izpod Jepe.) Na sred’ Dičje vasi En grmček stoji: Če zaje vun zleti, Bodo dolge noči. Na njenem vrtu raste najuna ljubezen. 3007. (Kropniška.) Moja dečla je taka, Da vrtca ima: Izjavljanje 3008. (Kropniška.) Ti nedolžna cvetlica, Mojega srca kraljica, Ti zaljubljena stvar, Le ti boš moj par! 3009. (Kranjska.) Kako bi ne lubil En tako dekle, K imam veliko veselje Ino korajžo do nje! 3010. (Izpod Jepe.) Ljubca ti, ti! Tvoje Černe oči En mal’ zamigljajo, Moč mi podajo! Not nič druz’ga ne rase Ko ljubezen najna. ljubezni. 3011. (Iz Podkrnosa.) Dočva ti ti! Tvoje črne oči Da le mav’ zmiglajo, Srčice vniamajo. 3012. (Iz Rožja.) Dečla ti ti, Tvoje Černe oči! Z tvojih černah oči Se lubezen solzi. 30I3- (Borovlje, Podkrnos.) Dočva ti ti, Tvoje črne oči! S tvoj ah črnah oči, Pa lubiezen cveti. ima k zadnjima verzoma varijanto: Al bo svana jo vzeva, * Bojo dovje noči (prim. nastopni št.). 3005. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 321. 3006. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jtd. pl. Kleinmavrja. 3007. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 65. 3008. Zapisal Sim. Zupan. — Iz NB. 52. 3oog. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. i^g. 3010. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinma vrja. 3011. Nezna?iega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. /59 (1. inač.). 3012. Zapisal M. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz AIR. 413. 3013. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. /59. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz Rožne doline se loči v tem: 1 Uečva — 2 črne] lepe — 3] Iz lepih oči — 4] Ljubezen cveti. II. Pesmi zaljubljene 3014 — 3021. 669 3014. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III■ c. 134. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 2JI4, premenivši: 2 boljiši — 4 nar rajši. 3015. Neznanega zapisovavca. — Iz »Cvetja slov. nar.« I. )g.^Scheinigg jo je natisnil v NPKS. št. 181 izpustivši besedico dro. — Zapis Seb. Žepiča iz Tržiča se loči od zgoranjega natiska v tem: 3 celi ves s.] vesolen svet — 3] Resnično spoznam — 4 cvet. 3016. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3017. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3018. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 180. V Kresu V. 311 je namesto trave tiskano prav veje; tam je tudi primerjana po¬ skočnica koroških Nemcev: Und i Hab di so fest, * Wie der Bam seine Aest, * Wie der Himmel seine Štern, * Grad so hab i di gern. (Pogatschnigg-IIerr- mann r. 310). 3019. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3020. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 183. 3021. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 133. Prepisal jo je .s svojimi naglaski Vraz v VO. XVIII. 23I1, premenivši lo-le: 1, 4 mam — 2 belj — 3 mojo] svojo. 670 II. Pesmi zaljubljene 3022 — 3026. 3022. (Iz Cerovca.) Micko najrajši mam, Micko najbolj štimam; Micko per srci Zapisano mam. 3023. (Žrelec.) Ti luba dakle, Ti si mi čriez vse: Prad ludmi bi jaz padov Okueli krahna tabe! 3024. (Podkrnos.) Braz priefa, braz porja, Braz tinte črne Sem zašribov to dočv’ V moje srce. 5 Kar je zašribano, Ča bode več zbrisano, Dočva le-ta More biti moja! 3025 . (Koborid.) Brez bel’ga papirča, Brez tinte črne Je moj šočli zapisan V moje srce! 3026. (Kranjska.) Brez bel’ga popirja, Brez tinte Černe Zapisal bom ljub’co Si v svoje serce. 3022. Zapisal St. Vraz. — Iz VO.XIX. D. 26, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Micko mam prek morja« (št. 2588), »Č’ očeš moj ljubi bit« (št. 299$), »Večer me zamudiš« in »Godci mi godejo« na prvem mestu ter ima pripisan ta-le melodije načrt: Sk. Vraz je vse omenjene pesmi prepisal vnovič v VO. I. 63 in VO. XI. 34, kjer je zgoranja na drugem mestu in je pisano: 1, 4 man, — 2 najbol štiman. 3023. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 188. 3024. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 182. Prim. št. 2988. 3025. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. J. Kende zapis se loči v tem: 1 belga papirja — 3] Je šocja z. 3026. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 21, kjer je na¬ mesto tinte stala izprva Vodnikova skovanka make. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 136 (29.), s temi razlikami: 1 papirja — 2 črne — .4 Si v] Vt — 4 srce. Iz Vodnikovega rokopisa jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 23. s svojimi naglaski in premenivši: 1 papirja — 3 Zapisao — 4] U moje serce. Potem jo je prepisal vnovič v VO. IV. 40/8 in VO. IV. 45I10. pre- menivši v prvem prepisu to: 1 Bez belega — 2 Bez t. črne — 3 bom] sim — 4 V svoje, v drugem pa to-le: 2 črne — 3, 4] Si, ljubček, zapisan * V svoje srce. — Zapis (prepis?) Andr. Smoleta v VO. III. a. 33 se samo v apostrojih in naglaskih loči od zgoranjega natiska: II. Pesmi zaljubljene 3027 — 3035. 671 3028. (Kranjska.) Tebe narbolj štemam, Tebe per sere’ jimam. Peršla bo ura t&, De bodeš že rekla: Ja! 3029. (Gorenjska.) Pa boš moja do dne; 5 Pa je G, pa je A, Pa boš moja, ja! ja! 3027. (Kranjska.) Bom kupil peresa In tinte Černe, Pa te bodem zapisal Na moje serce. Na sred mojga serca Pa sta puštaba dva: Pa je B, pa je C, 3030 . (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) Pa kaj ta pisava, Ti si ljubca ta prava, Ti moja, jaz tvoj — Saj pojdem k poroki s teboj! 303I- (Iz Tržiča.) Za tabo m’ hrepenel, Le smrt’ bom vesel, De s tabo se m’ sklenil, Na veke te ob j čl! 3 ° 3 * 2 - (Borovlje.) V’hko nueč, v’hko nueč, Maš od kamrce kluč, Noj od srca mojha, Maš pa klučiča dba! 3033 - (Št. Lenart.) Vahko nuč, vahko nuč O ti dečva mojd, Maš od kamrice kluč In od srca mojga! 3034 - (Koroška.) Je rinka okrogla Ko mlinsko kolo, Pa najna ljubezen Je ravno tako. 3 ° 35 - (Zvrhnji Rož.) Pa persten mi dala Je moje dekle: Prijel se je persta, Pa z njega ne gre. 3027. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 192. 3028. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 28, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Ljubca na sred morja« (št. 2592), »Deleč hoditi k nje« in »Ljuba je luštena« (št. 2824) na zadnjem mestu. 3029. Neznanega zapisovavca. — Iz ostaline Mih. Kastelca. 3030. Zapisal L. Trobevšek. — Iz zbirke M. Rodeta VIII. str. 8y. 3031. Zapisal Se b. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3032. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 184. 3033. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 452. 3034. Neznanega zapisovavca. — Iz »Cvetja slov. nar.«. I. 81. Scheinigg ima v NPKS. št. 186 iz Zabnic enak zapis, ki se loči v tem: 1 okrogva — 2 kovo — 3 lubiezen. 3035. Neznanega zapisovavca. ■— Iz »Cvetja slov. nar.« I. 83. Scheinigg jo je natisnil v NPKS. št. 532 v 7iarečju s temi razlikami: 1 prstan . . . dava — 2 moja dakle — 3 Prijev se je prsta — 4] Pa dov’ kna hre. 672 II. Pesmi zaljubljene 3036 — 3043. 3036 - (Od Cerovca.) Brez te nemrem spati, Brez te ne ležati: Enkrat še m’ obimi, Kaj leže zaspim! 3037 - • (Kropniška.) Eno ring’co m’ je dala Ta moje deklč: Gor’ na prst mi jo je djala, Pa dol več ne gre. 3038 . (Iz Rožja.) Bi me rožice v gartelni Žalovale, Da bi najna lubezen Razločila se! 3039 - (Celjska.) Zato jo bom ljubil In mislil na njo, Če tud ne bom vidil Kdaj ljubco svojo! Priseganje 3040. (Podjunsko.) Mora Dravca vsahniti Noj Črno morje, Prej da bom pustuv Jaz mojo dekle! 3041. (Zvrhnji Rož.) Pred suh bo žleb Drave, Prem jest teb’ nezvest, Tam ravne planjave, Kjer gor stoji šest! ljubezni. 3042. (Iz Tržiča.) Pridušal, prisegal Jaz tebi ne bom: Porok naj ti bo Moje solzno oko ! 3043 - (Iz Tržiča.) Na vek te ’m ljubil! Ak 16či ndj smert, Vse bodem zgubil, Up moj bo razdert! 3036. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. d. 84 (i8§), kjer je pisana v zvezi s pesmima »Hoj, micko sem sreči« in »Je glava zaspana«. Vraz je vse prepisal vnovič v VO. VI. 42, premenivši zgoranjo pesem tako : Brez tebe ne spati, * Brez tebe ne ležati, * Enkrat me še obini, * Te pa srečno, ljuba! To je sicer radikalna, toda malo srečna prememba. 3037. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 23. 3038. Zapisal M. Maj ar; pela Mica Klančnik. — MR. 41). Prim. »So še rožce v hartelnu žavovale«. 3039. Zapisal Felicijan Globočnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. VI. 12I9. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XV. ijg s svojimi naglaski in temi premembami: lubo — 2 mislo — 3 vido •— 4 lubco. Obakrat je pisana pesem v zvezi z drugimi poskočnicami (št. 2959, 2gjgitd.), vsled česar ima na začetku ne¬ pričakovani »zato«, ki pa tudi v celoti m zvezi s prejšnjo kitico ni vmesten. 3040. Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih NPIIS. št. i8g. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmavrja se loči samo v tem: 3 Popred . . . pustil — 4 svojo. v 304i. Neznanega zapisovavca. — Iz » Cvetja slov. nar.« I. j8. Zapis Seb. Žepiča iz Tržiča se loči samo v tem: 2 Ko jaz. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. igo slove: Prej suh bo žlib Drave, * Prem jest tebi nezvist, * Bojo ravne planjave, * Čir hor stoji šist! 3042. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3043. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). II. Pesmi zaljubljene 3044 — 3050. 673 Brez nje 3044 - (Žrelec.) Čir je lubca doma, Tam je moje srce, Saj me dro rada ma, Nča navolča se me. 3045 - (Kranjska.) Ljubica, ljubica Židane vole, Serdice moje Od tebe ne more. ne more biti. 3046. (Celjska.) Ne morem zaspati, Me serce boli, Ko nisim je vidil Že dolga dva dni. 3047 - (Iz Tržiča.) Snoč bil sem pri nji, Dnes pojdem pa spčt: Ni mi brez nje skor’ Na svetu živet’! 3048. (Izpod Jepe.) Sva si pesmice pela, Žapela eno, V senci sedela, Da je pri srcu dobrd. S’cer pravjo mi mamca: »Ne derž’ se tega: Ne bo dal ti kruha, Pozabi na n j d!« 3049 - (Celjska.) 5 Pa nič ne pomaga, Vse to govorit: K’ je serce uneto, Ni moč ga gasit! Le na njo misli. 3050- (Št. Jakob.) Da lih nomam denarjov 5 Zjutroj, ko vstanam, Bel hvanta lepa, Še proj, da žebram, Mam pa dočvo lepd, Se spuvnam na dočvo, Da mam kratek čas ž njo. Kak žavberno mam! 3044/ Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 215. 3045. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III■ b. 79. Vraz jo je pre¬ pisal s svojimi naglaski v VO. XVIII 40 / 3, prememvši: 4 nemrč. 3046. Zapisal Felicijan Globočnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. VI. 12I4. Prepisal jo je Vraz vnovič v VO. XV. 15I4 s svojimi naglaski in temi premembami: 3 nisem jo vido — 4 doga. Obakrat je pisana v zvezi z dru¬ gimi poskočnicami (št. 2939, 2975, 3039, 3049, 3063 itd j. 3047. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3048. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3049. Zapisal Felicijan Globočnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. VI. 12I7 — 8. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XV. 15I7—8 s svojimi naglaski in temi premembami: 3 dao — 7 Ki. V tem prepisu je pri drugi kitici pripi¬ sano: »Ta varstva, u koliko se vidi iz poslednja dva reda, dodata bi po svoj prilici od nekoje pismoučene glave«. Obakrat je pesem pisana v zvezi z dru¬ gimi poskočnicami (št. 2939, 2973, 3039, 3046, 3063 itd.). 3050. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 219. 43 674 II. Pesmi zaljubljene 3051—3058. 305I- [z Lešan. Da ti glih nimam Rumena zlata, Mam pa dekle lepo, Da mam kratek čas ž njo. 3052 . (Iz Rožja.) Da lih dnarjov nič nemam Bil gvanta lepž, Mam pa dečlo lepo, Da vesele mam ž njo. 3053 - (Štajerska.) Sem hoda po polji, Po trati ves čas, Nič druga nisem misla Kak na ljubin obraz. 3054 - (Iz Žabnice pri Loki.) Ni dneva ne ure, Ne temne noči, De b’ ti, ljubca, ne bila Pred mojmi očmi! 5 Vsak’ jutro, ko vstanem, Še prej, da žebram, Se spomnim na dekle, Kak’ žavberno 'mam ! 3055 - (Iz Koborida.) Ni ure, ni minute, Ni temne noči, Da b’ te ne imel Pred mojmi očmi! 3056 . (Izpod Jepe.) Po gojzdu sem hodil, Je pokala hrast; Nisem mislil na strah, Le na ljubco ves čas. 3057 - (Iz Koborida.) Moj šocli je gulcar, Mi seka drva: Vsako k’ poseka, Se zmisli na me. 3058 . (Koroška iz Kanalske doline.) Moj lubčk je holcar Pri usakem ibrčka Pa seka drve, Se spomn’ na me. 3051. Zapisal K. Pečnik. — Iz njegove knjige uLehrbuch der slove- nischen Sprache«., 2. izd., ste. i2g. 3052. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 413. 3053. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO.XVIII.46l3. 3054. Zapisal H. Sevar: pel J. Berčič. — "iz Sevarjeve zbirke I., str. 33. 3°55- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke. J. pl. Kleinmavrja. 3056. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke /. pl. Kleinmaprja. 3 °57- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 3058. ZapisalK. Pečnik. — Iz njegove knjige y>Lelirbuch der slovejiischen Sprache «, 2. izd., str. 132. II. Pesmi zaljubljene 3059 — 3065. 675 Ljubezni moč. 3 ° 59 - (Iz Tržiča.) Ko brezdomna meglica Prem s tabo, ljubica, Bil sem jaz gnan, Nisem bil znan. 3060. (Kropniška.) »Moj ljubček, po čem Tako lepo dišiš? Ali si s cukrom poštupan, Ali na rumenem ležiš?« 5 »Nisem s cukrom poštupan, Tud’ na rumenem ne ležim: Ljubezen 'mam tako, Da močno diši.« 3061. (Zvrhnji Rož.) Je dečva rdeča, Včasi pa blida, Jaz pa minim, da sama Lubizen to diva. 3062. (Štajerska.) Že minlo sto noči, Ne stisna sem oči Za volo lubezni Dekleta mojgši! 3 o 6 3 - (Kranjska.) Kolk taužent noči Ne stisnem oči Zavolj mojga dekleta, Ki per serci leži! 3064. (Staro selo pri Koboridu.) Koder jest hodim, Le žvižgam, pojem; Če doma ležim, Več jočem, ko spim. 3065. (Celjska.) Vi ličca rudeče, Kar sim vas zagledal, Vi bistre oči: Pokoja več ni! 3059. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3060. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 179. 3061. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 500. V zbirki Jul. pl. Kleinmavrja je enak zapis, ki se od zgoranjega loči v tem: 1 ru- deča — 2 bleda — 3 pa m.] menim — 4] Ljubezen to dela. 3062. Zapisal St. Vraz; pela Jelenka Arbajtarjeva. — Iz VO. IV. 4214. 3063. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. 49/5- 3064. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3065. Zapisal Felicijan Globočnik. — Iz Vrazovega prepisa VO. VI. i2\6. Prepisal jo je Vraz vnovič v VO. XV. 1J6 s svojimi naglaski in temi pre- membami: 1] Te 1 . redeče — 2 Te b. o. — 3 sem ih zagledo. Obakrat je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami (št. 2959, 2 975, 3039, 3046, 3049 itd.). 43 * 676 II. Pesmi zaljubljene 3066 — 3072. Ljubezen prežene bolezen. 3066. (Kranjska.) Imam jo ljubico, 5 »Nočem jest lorberja, V Krajn je za kuharco. Raj imam šocelna: Tam pa bolna leži: Lorber po ustih greni. Dajte ji lorberje tri! Šocel pa v sercu hladi!« 3067. (Kranjska.) Me šiple, me bode, Me glav’ca boli, Se ljubi perkaže, Bolezen — mini. 3068. (Štajerska.) Me grize, me bode, Me glava boli: Da k Miciki pridem, Mi nič ne fali. Ljubezen daje veselje in zadovoljnost. 3069. (Koroška.) Je še tiča veseva, Ki na vejci sedi: Kaj bi dečva kne biva, Ki pri pobah leži! 3070. (Borovlje.) Je še tiča vaseva, Ki po vojah skakla: Kaj bi dočva kna biva, Ki puebiča ma! 3071. (Podkrnos.) S ciehvam podjane, Z rožami obsejane 50 toste stezdč, Čir moj puabič hre. 3072. (Iz Tržiča.) Kdor ljubice ljubi, Rad vince pije, 51 pesmice poje, Vesel umerje. 3066. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 182. Vraz jo je s svo¬ jimi naglaski prepisal v VO. XVIII. 44. 3067. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) /9. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih'!, str. 136 (25)s temi razlikami: 1 ščiplje — 3 prikaže. Iz Vodnikovega rk. jo je prepisal Vraz v VO- XVI. /. knj. str. 23. s svojimi naglaski. — Zapis (prepis ?) Andreja Smoleta v VO. III. a. 34 se loči, ne glede na naglaske in apostrof, samo v tem: 4 meni. 3068 Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XIX. n. 319I2. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 44I2. 3069. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 211 (inač). 3070. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 211. 3071. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 221. 3072. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). II. Pesmi zaljubljene 3073 — 3080. 677 Ljubezen prežene žalost. 3073 - (Temenica, Macinja ves.) Al boš ti žavostna, Povej ti mene, Da bom prišov k tabe In pa trošt’vov te. 3074 - (Izpod Krnosa.) Dočva, poj, poj, Da bo šlišov te tvoj: Bo pršov k tebe, Da bo trošfvov te. Ljubezen krati čas. 3075 - (Staro selo pri Koboridu.) Na trati je rosa, Pri mojem dekletu Na poti je prah: Je kratek mi čas! Ljubezen je kriva, da on iz dneva dela noč. 3076. (Iz Podzemlja.) Kaj maram, kaj rajtam, Sem kajžarski sin: Po noč’ okol’ hodim, Po dnevi pa spim! 3 ° 77 - (Kranjska.) Micka, zin zin, Jast sem Kukčov šin: Po noči v vas hodim, Po dnevu ležim! 3078. (Izpod Jepe.) Dečva, čin, čin, Jaz sem šolmaštrov sin: Po noči ves hodim, Po dni pa ležim! 3079 - (Iz junske doline.) Kaj uštak je biti En paverski sin: Po noči v ves hodi, Po dnev’ pa leži! Samosvoja ljubezen. 3080. (Žrelec.) Avbč, kaj koj bo? Al me pueb zapusti, Mrzva zima je to, Bom trpeva mrazi! 3073. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 206. 3074. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 206 (inač.). 3075. Zapisal Mih. Skočir. — Iz ?ijegovega rokopisa. 3076. Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. 3077. Neznatiega zapisovavca. — Iz » Brivca « l. igoi (20. maja). 3078. Nez?ianega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3079. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3080. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 339. 678 II. Pesmi zaljubljene 3081 — 3086. 3081. (Od Sv. Jurij Sem malo zadremal, Sem malo zaspal, Eden huncfot je prišel, Mi je kajž’co zažgal. 3082. (Iz Rožja.) Nič ne de, nič ne de, Da lih šiša gori: Da le kamra ostane, Čjer dečla leži! 3083. (Staro selo pri Koboridu.) Ne maram, ne maram, Če hiša gori: Če le kamra ostane, Kjer ljub’ca leži! na Ščavnici.) 5 Nič ne maram, nič ne maram, Če mi kajž’ca zgori, Da le postelj’ca ostane, Kjer moja ljubca leži! 3084. (Z Banjšic.) Ne maram veliko, Ker hišca gori: De b’ kambra ostala, Čer ljubca leži! 3085. (Gorenjska.) Ne maram, če vse skup pade, Če vse skup zgori: Da le kamerca ostane, Kjer ljubca leži! Poljubljata se. 3086. (Kranjska.) Zasmeja se milo Se name naslone, Ko rožca spomlad: Pusti se kušvat’. 3081. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegovega rokopisa. — Zapis Jožefa Krajnca iz istega kraja (pela Ana Čagran) se loči v tem: 3] En huncvot je priša — 4 Mi je k.] Je kajžco. — 5 Nič . . . nič] Pa nič ... pa nič — 6 kajžca — 7] Če postelj o. — 8] Ge mi ljubca v njoj spi. 3082. Zapisal M. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 420. Natisek v Kuhačevi zbirki 111 . št. 1112 (z mel.) se loči v tem: 3 ostane] stoji — 4 Kjer. Na- lisek Scheiniggov v NPKS. št. 220 (iz Partovce, Žrelca, Borovljan) se loči v tem: 1] Nča die, nča die — 2 hori — 4 Čir dbčva loži. Tam jepri- dejana zadnjima verzoma varijanta: Da le ona ostane, * Ki zame hori! Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz Rožne doline se loči v tem: N’č ne di, n’č ne di — 2 glih hiša — 4 Čir dečva — Nemška koroška pesem slove: I’ gihai mi’ nicht drumb, * Wenn scbann ’s hausl fallt umb, * Wenn nanr ’s pettstatt ’1 pleipt, * Wo die giitsche drein leigt. Lexer, K. \V0rtb.13j. Glej tudi Pogatschnigg- Ilerrmann P 1323, II. /29. 3083. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3084. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 8. — Zapis Ant. Besednjaka v » Brivcu « l. igoi (28. febr.) se loči v tem: 2 Če hiša — 3 Da — 4 Kjer ljub’ca. Enak zapis temu je v Cejanovi zbirki (V. 61) od Jožefa Sobana iz Dol. Vrtojbe. 3085. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleška, št. 1. 3086. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice iZ« (Fr. Kidiačeva zbirka IV. št. 1432, z mel.); zapis v Rodetovi zbirki VIII. 38, kamor je prepisana iz zbirke Fr. Gimpelna, sc loči v tem: 1 Nasmeja se mila — 3 nasloni. II. Pesmi zaljubljene 3087 — 3093. 679 3087. (Iz ziljske doline.) Dečla je mlada, Polubi me rada, Še rajši jes njo, Ki je zavberna zlo. 3088. (Iz podjunske doline.) Moja dečva je mlada, Poljubi me rada, Še rajši jaz njo, Ker je zavberna zvo. 3089. (Kropniška.)_ Moje dekle je mlada, Še raji 'mam pa jaz njo, Pa ima me rada, Ker je dekle zato. Objemata se. 3090. (Kranjska.) Ga imam fantiča, Ga ljubim zvestd. Ga k sebi pritiskam Kušujem ljubo. 3091. (Od Cerovca.) Sonce mi sija Za modroj goroj, Ljubi obinja me S pravoj rokoj. 3092. (Kranjska.) Sava ’no Drava Se stekata skup: Pa Micka ino Jakec Se stiskata skup. 3093 - (Iz Koborida.) Precartan moj šocli In ročice tvoje: Kako znajo objemat Okol glave moje! 3087. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz MR. 411. — Zapis iz Sl. Jakoba m Žrelca v Scheiniggovih NPKS. št. 224 (razen v za 1 ) se loči v tem: 1 Dečta] Moja dočva — 3 jaz — 4 žavberna. 3088. Zapisal BI. Rane. — Iz njegove zbirke str. 22, kjer je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami. —Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja z Go¬ riškega se loči v tem: 1 dečva] ljub’ca — 4 zlo. 3o8g. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 66. 3090. Neznanega zapisovavca. — Iz KC. V. 53. 3091. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. C. 18, kjer je za modroj va- rijanta plavoj in je pesem pisana v zvezi s pesmijo »Savca no Dravca« m »Povej, da mi, ljubi« ter je piipisan ta-le načrt melodije: Vraz jo je prepisal vnovič v VO. I. 64 s temi predrugačbami: 1 Sounce — 3 obinja me] obinja — 4 S] Me s. Melodijo ima tudi Kuhač I. št. 244. 3092. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 132, kjer je Ferdinand Kočevar pripisal k besedi Sava ime Mura, češ, pesem se mora skladati z zem¬ ljepisom. 3093. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 680 II. Pesmi zaljubljene 3094 — 3100. 3094 - (Iz Koborida.) Precartan moj šocja, Ročice tvoje: Kak zavbrno znajo Objemcati me! 3 ° 95 - (Podkrnos.) Al boš me polubov, Polubi me prov, Da bo se polubek Do smrti poznov! 3096. (Iz Temljin.) Ona je dolknja, Oh jest sem gorjan: Jo žiher objamem, Nobeden ne bran! 3097 - (Kranjska.) Kaj sim storila, Ko sim pustila, De kušnil me je: Zdaj pa še več če! Vkup sva ležala, Se nesva poznala: Pa zdaj te poznam, K tvojo rinčico 'mam! 5 Je rinčica okrogla Ko majhno kolo; 3098. (Vrsno.) Ko si mene zagledala, Vesela si bla. O bila si vesela, 10 Kaj rečeš, de nč? Ali hočeš tajiti, K mi zvesta nočeš biti? 3 ° 99 - Pri njej je sreča. 3100. (Goriška.) Zilja in Drava Vse mdsti pobrala, Le tistega ne, Kjer je moje dekle. (Iz Rožja.) Je toča pobila Vse ravno polj 6 , Lih tam je pustila, Kjer je moje dekle. 3094. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3 ° 95 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. šl. 225. — Zapis BI. Ranca iz podjunske doline se loči v tem: 1 poljubiv — 2] Po¬ ljubi me prav — 3 poljubek — pozna v. Tam je pesem pisana v zvezi z dru¬ gimi poskočnicami. 3096. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3097. Neznanega zapisovavca. — Iz KC. V. 55. 3098. Zapisal Simon Rutar. — Iz njegove zbirke. 3ogg. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmayrja. 3100. Neznanega zapisovavca. — Iz »Cvetja slov. naroda « I. y8, 79. Natisek K. Pečnika v »Lehrbucli der sloveti. Sprache«, 2. izd., str. 131 se loči samo v tem: 4 moja. Natisek Scheiniggov v NPKS. št. 220 (inač.) se loči v tem: 1 pobiva — 2 pole — 3 pustiva — 4] Čir je moja dakle. — Zapis Seb. Žepiča iz Tržiča se loči od zgoranjega natiska samo v tem: 4 Kjer] K’. II. Pesmi zaljubljene 3101 — 3109. 681 Sestanek. 3101. 3105. (Iz St. Tomaža na Štajerskem.) (Iz Tržiča.) Kedar me sreča, Ko zarja žari, Se mi muzi skrivčj: To ljubezen stori! 3102. (Iz Koborida.) Moja dečva po cerkvah hod’, Ona pa rada žebrd; Ko mene pa v cerkvi za¬ gleda, Svetnikov nič več ne pozna! 3103. (Kranjska.) Je lepa, je rudeča, Na smeh se drži, Pa kadar se vidva, Prav dobro se m zdi. 3104. (Goriška.) Lepa, rudeča, Koj padeni sneg, Kadar me sreča, Ji gre le na smeh. Dekle špancirat gre, Jaz pa gren polek nje, Jaz pa gren polek nje, To je moj raj! 3106. (Iz viniškega okraja.) Najrajše po stezi Pa venda jaz grem, Tam čaka me moji, Ognit se ne smem. 3107. (Štajerska.) V ogradi sem bila, Rožmarin si škropila; Moj lubi je mojmo ša, No se meni smeji. 3 IoS - (Podgorjane.) Kni mohva, kni mohva Dočva prebit, Da je mohva, daje mohva Potroštana bit! 3109. (Drašče na Zilji.) Sva si sredva s pvaninko, Dobro jutro mi vošči, Ki mi žene volč, Pa ljubiva sč. 3101. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3102. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3103. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke I., sir. 31. Prim. št. 2862. 3104. Neznanega zapisovavca. —Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. Prim. št. 2831. 3105. Zapisal M. Sinkovič. — Iz zbirke S. Rutarja, kjer je pisana v zvezi s petimi drugimi poskočnicami. 3106. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa. 3107. Neznanega zapisovavca. — Izprepisa Vrazovega v VO.XVIII.4yl2. 3108. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 249. 3109. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 34. 682 II. Pesmi zaljubljene 3x10 — 3116. Na pvaninco jas pojdam Je ušno gorč: Ana žavbern pvaninčica Kravce pase gore. 3111. (Izpod Jepe.) Na planini me sreča, Ko žene vole, Dob’r juter mi vosi, Poljubiva se. 3112. (Kranjska.) Gredoč pod goro Zagledam svojo: V senci leži, Se rada hladi. Pvaninčica me sreča, Ko krave past Žane, Doro jutro jas joj umšam Noj stisnem jo k sabe! 3113- (Borovlje.) Čoj čoj n čoj čoj Te bom čakov najproj? Tam za svinjakam Te najrajši čakam. 3114- (Iz junske doline.) Čej, čej, čej, čej Bom čakal najprej? Pa koj za prostakom Najrajše te čakam. 3 110 - (Borovlje, Zvrhnji Rož.) 5 3II5- (Izpod Jepe.) Moj šocej je Jaka, Za Žakelj me cuka, Pod uto me čaka; Da moka vun smuka. Pri delu. 3ir6. (Kranjska.) Moj lubček pa vstaja 5 Lej, detelja pada Zarano za dne, Po versti za njim, Po polj’ se sprehaja Jest mu jo pa rada In brusi kosč. Na stopnjah sušim. 3110. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 242. 3 m. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke jul.pl. Kleinmaprja. 3112. Zapisal V. Vo d n i k. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) jp, kjer je k v. 4. pripisana šaljiva varijanta Pa bolhe lovi. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 141. ($q) s temi razlikami: 1 Gredoč . . . goro — 2] Sem videl svojo — 3 V-l. — Vraz jo je iz Vodnikovega rp. prepisal v VO. XVI. /. knj. str. 27, premenivši: 1 goro — 2 svojo — 3 U . . . leži — 4] Si srdce hladi. — Drugi njegov prepis (VO. IV. 28)8) se loči od tega: 2 Zaglednem — 3 V — 4 srce. 3113. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 244. 3114. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klein m ayrja. Beseda prostakom je morda namesto prasjakom (?). 3115. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleimnavrja. 3116. Neznanega zapisovavca. — Iz KČ. V. 55. II. Pesmi zaljubljene 3117 — 3125. 683 3117 - (Kropniška.) Cel teden sem žela, Nažela sem sedem snopov, Pa prišel bo moj ljubček, Pa znosil jih bo. 3 i i 8- (Izpod Jepe.) Sem ajdico žela Pod sveto goro; Sem snopič nažela, Da marnjal zdaj bo. 3119 - (Izpod Jepe.) Bom šel na planino, (Bom vzel) dečlo s sebo, Pasel živino, Da zavračvala bo. Ljubezen ga (jo) 3120. (Od Frama.) Sem hodil na trato, Ni micke doma: Pa zakaj bi ne hodil, Ko je micka moja! 3121. (Iz Nakla.) Moja dečva je šva tret, Jest pa pojdem sušit: Pa pojdem za njo, Če glih temna noč bo. 3122. (Podkrnos.) Moja dočva kni to, Je le tam za Dravo: Da lih temna nueč bo, Pa koj pojdam za njo. k njej (njemu). 3123. (Iz Rožja.) Moja dečua kni to, Je le tam za goro: Jaz pa pojdam za njo, Da lih temna noč bo. 3124. (Iz Koborida.) Moj šocli ni tukaj, Je tam za goro: Tud’ jest pojdem za njim, Če glih temna noč bo. 3125 . (Iz Tržiča.) Včrh planin Si vedno želim, Kjer ljubca mojh Jč majerčica. goni 3117. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 67. Prim. št. 2736. 3118. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3119. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja , kjer sta v verzu 3. oklenjeni besedi očividno izpuščeni pomotoma. 3120. Zapisal O. Caf. — Iz CO. III. 41, kjer je pisana v zvezi s po¬ skočnicami »Zavihan klobukec« in »Tri pure, tri reče« na prvem mestu. 3121. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke str. 39. 3122. Neznanega zapisovavca. — Iz Schemiggovih NPKS. št. 357, kjer je pri v. 2. pridejana varijanta iz Roža: Je le tam za goro. 3123. Zapisal Mat. Majar. — Iz VO. XIII. 37. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz Rožne doline se loči v tem: 1] Moje dečve ni td — 2 Je le] Je — 3 pojdem — 4 temna] črna. Zapis izpod Jepe v isti zbirki se pa loči v tem: 1] Moja ljubca ni t6 — 2 za gord] čez Dravo — 3 pojdem . . . njo — 4] Ce tud t. n. ba. 3124. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3125. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 684 II. Pesmi zaljubljene 3126 — 3134. 3126. 1 Borovlje.) Je brv čriez vodo, M’noj je žov po njoj, Pojdam za dočvo mojo: Njoj po m’noj. Njena lepota in brhkost ga vleče k njej. 3127. (Kranjska.) Če b’ moja ne bila, B’ ne hodil k nji v vas: Je Aetna, je luštna, Jo vozim za špas! 3128. (Iz Koborida.) Ko b’ moja ne bila, Ne hodil bi k nji vas: Bi šolnce prišparal, B jih imel le za včas! 3129. (Kropniška.) Ko bi lepa ne bila, N6 bi hodil za njo: Bi ji pete pokazal, Pa šel bi pred njo! 3130. (Medborovnice, Borovlje.) Ko bi liepa kna biva, Bi kna hodov za njo: Bi joj Aje pokazov, Zapustov bi jo! 3131- (Od Bleda.) Če b’ lepa ne bila, B’ ne hodil za njo: B’ ji Agco pokazal, Pa bežal pred njo! 3132- (Iz Krope.) Če bi luštna ne bila, B’ ne hodil za njo: B’ ji Ago pokazal, B’ jo brcnil z nogo! 3133 - (Od Sv. Trojice v Halozah.) Da b moja ne bila, Ne b hodo za njoj: Bi ji Ago pokazo, Pa brcno z nogoj! 3I34- (Kranjska.) Ko b’ moja ne bila, B’ ne hodil za teboj: B’ ti Ago pokazal, Pa sunil z nogoj! 3126. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 629. 3127 . Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 18, 3 . 3128. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Iul.pl. Kleinmavrja. 3129. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 169. 3130. Neznanega zapispvavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 327. 3131. Zapisal Janko Žirovnik. — Izgijegovih NP. I. št. 28 (z mel.), kjer je tiskana v zvezi z drugimi poskočnicami. Slebingeijev pevec v St. Lenartu v Slov. goricah (II. 19) jo ima iz Žirovnika, kar kaše še red poskočnic; spre¬ menjeno je: 1 bi — 2 Bi . . . hodu — 3 figo pokazu in po nerazumu za bežal] legu. 3132. Zapisal Ivan Mladič. — Iz njegovega rokopisa. 3133 . Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 3134. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke str. 3., kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Vstani mi, ljubica«, »Dekle, povej, povej«, »Zakaj bi ne žvižgov«, »Pa moja si bila« in »Dekle, poglej me prav« na četrtem mestu. II. Pesmi zaljubljene 3135 — 3142. 685 3I35- (Od Kapel pri Brežicah.) Ko b’ moja ne bila, Ne b’ hodo za joj: Bi ji figo pokazov In suno z nogoj! 3I36. (Iz Zagorja ob Savi.) Ko b’ liepa ne bila, B’ ne hodu za njo: Bi fige pokazal, Pa sunil z nogo! 3137- (Gorenjska.) Ko b luštna ne bila, Ne b hodil za njo: B ji fige pomolil, Pa bejžal pred njo! Za njim je 3 I 4 I - (Iz Breznice na Gor.) Sem tekla po trat, Pa sem padla trikrat: Pa zavoljo tega, K sem za šoceljnam šla! 3138 . (Kranj ska.) Če b’ lepa ne bila, B’ ne hodil za njo: B’ ji figco pokazal, Pa bežal pred njo! 3139 - (Kranjska.) Ko b’ lepa ne bila, B’ ne hodil za njo: Ji figo pokazal, Sam ležal noco! 3140. (Štajerska.) Bi se log ne zelenio, Tudi kos ne bi pea: Bi ldpa ne bila, Ne bi Hibe si vzea. tekla in padla. 3142. (Koroška.) Po cesti sem tekwa, Sem padwa trikrat, Pa zavoljo kogš.? Zavolj ljubha mojha! 3135. Zapisal Iv. Žmavc. — Iz zbirke A. Kovačiča. 3136. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke I, str. 26. 3137. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleska, št. 9. 3138. Zapisal M. Ro de, povedal A. Mrak. — Iz Rodetove zbirke VIII. str. 31. 3139. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 13, kjer je pri¬ pisana k besedi figo varijanta: osla. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnike str. 133 (19.) s temi razločki: 1 lepa — 2 njd — 3 fige — 4 noc6. Prepisal jo je iz Vodnikovega rokopisa Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 22, izpremenivši ne glede na apostrofe in naglasna znamenja, to: 1 Ne b’ hodio — 3 pokazao — 4 ležao nocoj. 3140. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. IV. 3ylp, kjer je pisana med poskočnicami, prepisanimi iz Vodnika. Vnovič jo je prepisal Vraz v VO. 39I32 s premembami: 2] Te ne bi kos pea (pozneje premenjeno v: Slavič ne bi ped) — 4] Si ne bi nje vzea. 3141. Zapisal H. Sevar; pel J. Zupan. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. 28. 3142. Zapisal St. Vraz. — lz VO. XVIII. 64I4. 686 II. Pesmi zaljubljene 3143 — 3150. 3I43- (Drašče na Zilji.) Dovra po trate Je padva tri barte Zavoljo tega, K’ je za šocijem šva! 3I44- (Radiše.) Dovta po trati Je padva tribarti Zavolo teha, Ko je za puebomi šva! Kaj ji 3145- (Gorenjska.) Kupil bom rutico, Rutico židano, Da se bo ljubica Brisala z njo. on da. 3146. (Iz Podzemlja.) Dikle me rada ’ma, Bog ji pa srečo da, Ja ji pa rinčko dan, Ker jo res rad imam, 3M7- (Kranjska.) Tri ure za Gradcam Eno rožco bom vtrgau, Tri rožce cveto: Moji ljubci jo dau. Pri dečli na oknu Tri rožce cveto: Bo pa šocej pritekel In vtrgal eno. 3148. (Izpod Jepe.) 5 Tisto bo utrgal, Ki rudeče cveti, In ljub’ci podal jo, K pred durmi stoji. Na unem kraj’ mosta Tri rožce cveto: K’dar pride moj pobič, Pa vtrga eno. 3I49- (Goriška.) 5 Glih tisto bo vtrgal, K’ rudečo cveti, K’ rudečo cveti, Ko de b’ nageljni bli. 3I50- (Iz Podzemlj'a.) V Ljubljanci za gradom Si vtergaj eno! Tri rožce cveto: 5 Sem fantič korajžen, Če s’ fantič korajžen, Sem vtergal eno! 3143. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 25. 3144 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 341. 3145 . Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 3146 . Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 3147. Zapisal M. Kastelic. — Iz VO. VI. /7, kjer je pisana s poskoč¬ nicami »Moj pušlic je frišen«, »Da bi vetrič potegnou« in »Je ljubca zaspala«. Vnovič jo je Vraz prepisal v VO. XVI. A. 10, premenivši: 3 vtergao — 4 dao. 3148 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. Vv.8.je za K pred sprva stalo Če pred. 3149 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3150 . Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. II. Pesmi zaljubljene 3151 — 3155. 687 V Ljubljanci za gradom Dve rožce cveto : Če s fantič korajžen, 10 Pa vtergaj eno ! Sem fantič korajžen, Sem vtergal obe! V Ljubljanci za gradom Ena rožca cvete: 15 Če si fantič korajžen, Pa vtergaj jo le! Sem fantič korajžen, Sem vtergal vse tri! 3 I 5 I - (Dolenjska.) Tri urce za Gracom Tri rožce cveto: Če s’ pobič korajžen, Utrgaj eno! 5 »Sem pobič korajžen, Utrgam vse tri, Se gracarskih fantov Nič ne bojim!« 3152 . (Gorenjska.) Pa tri urce za Gracem Tri rožce raso: Pa če imaš, fantič, korajžo, Pa vhtergej eno. 5 Pa ima fantič korajžo, Pa vhtrga Vse tri, Ker se grachrskih fantov Prav nič ne boji! 3*53- (Iz Koborida.) Tri ure za Gradcom Tri rožce cveto: Če si, pobič, koražen, Le vtrgaj eno! 5 »Sem pobič koražen, Sem vtrgal vse tri: Se gradcovskih fantov Prav nič ne bojim!« 3I54- (Iz Motnika.) Tri ure za Gracam Tri rožce cveto: Bo prišel moj fantič, Bo vtrgal eno. 3155- (Od Bleda.) Pod Nemškim tam Gradcem Tri rožce cveto: Bo prišel moj ljubi, Pa vtrgal jih bo. 3151. Zapisal Fr. Sre boški Peterlin. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 3152. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleska, št. 5. 3153. Zat>isal Jožef Kenda. — Iz zbirke Jožefa Kokošarja, kjer so še te varijante: Gradcem — 2 rože — 3, 5 kurajžen. '3154. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 49, kjer je pisana, pred po¬ skočnico »Bo rožca dišala« in v zvezi s pesmijo »Ena tičca priletela * Čez visoke gore«. 3155. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 42 (str. 66), kjer je tiskana v zvezi s pesmijo »Mi ptičica zapoje« in je tudi melodija. 688 II. Pesmi zaljubljene 3156 •— 3165. 3156- (Iz Nakla na Gor.) Tri ure za Gradcam Tri rož’ce cveto: Bo prišel moj šocelj Odtrgat eno. 3157- (Od Zagorja za Savo.) Tri rožce jez imam, Za hišco cveto: Še dolgo ne bo, K bom odtrgal eno. 3 1 5 8 • (Iz Juršič pri Št. Petru.) Po Koroškem sem hodu, Sem češence brav, Pa tist jih bom nesu, K sem snoč pr nji spav. 3I59- (Iz Tržiča.) Bom vodo prebredel Si šibic nabr&l, Si korbico spletel, Jo ljubici dal. 3160. (Zvrhnji Rož.) Bom vodo prebredel, Bom viterc nabral, Jerbašček bom spletel, Ga ljubic’ poslal. 3161. (Kranjska.) Na Laško bom šel, Kjer fige cveto, Bom eno prinesel Za ljub’co mojo. v 3 l62 - (Št. Jakob.) Po Vaščam sem hodov, Cir fije rastb, Sem vtrhov ano: Je za dočvo mojo. 3163. (Iz rožne doline.) Pojdem v Gorico, Popeljem pšenico, Nazaj pa kofd, Da bo pila dekle. 3164. (Borovlje.) Popolam pšenico Na vaško Horico, Nazaj pa kofe, Da bo piva dakld. 3165. (Podjunska.) Do vaške Gorice, Sem vozil pšenice, Nazaj pa kofe, Da ga bo pilo dekle. 3156. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke, str. 40. 3157. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke III, str. 7. Primerjaj z zgoranjimi pesmimi št. 2538, 2539. 3158. Zapisal H. Se var; pel Jos. Šajn. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. 32. 3159. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegove zbirke. 3160. Neznanega zapisovavca. — Iz » Cvetja slov. nar.« I. 79/ Scheinigg jo je natisnil v NPKS. št. 232 s temi razlikami: 1 prebredov — 2 nabrav —• 3 spledov — 4] Ha lubci posvav. 3161. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 28 b. 3162. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 930. 3163. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3164. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 233. 3165. Zapisal BI. Rane. — Iz njegove zbirke str. 13, kjer je pisana v zvezi s poskočnicajna »En kosec sem biv« in »Sem pelal po cesti« na drugem mestu. Prvotno je pač bilo: Dol v laško Gorico * Sem vozil pšenico, ker bi sicer po junskem narečju pričakovali asonanco Gorica — pšenicx. II. Pesmi zaljubljene 3166 — 3174. 689 3166. (Iz Motnika.) Je furov v Gorico Z rumeno špenico, Nezaj pa kofe, De ga bo pila djekle. 3167. (Iz Podsrede.) Sem furov pšenico Na laško Gorico, Nazaj pa kafe, Da ga pije deklč. 3168. (Iz Koborida.) Bom šel v Gorico, Bom prodal pšenico, Bom kupil kofe Za moje deklč. 3169. (Iz Spodnjih Pleterij na Drav. polju.) Sem vozo v Tirol, Sem peljal rozol, Nazaj pa kofč, Kir je za moje dekle. 3170. (Iz Ziljske doline.) Dečla, peč, peč, Daj mi pušelč rudeč, Bil daj mi en bel, Da bon delej vesel! 3I7I- (Podkrnos.) Dočva, peč, peč, Daj mi pušelc rdeč: Al bo pušelc mav biev, Bom pa dela vosiev. 3172. (Iz Koborida.) ’No fajfco tobaka, ’No šalco kofe Bomo dali dekletu, Da nam rajši odpre. 3I73- (Iz Koborida.) No šalco kofe In cukra notrč, Da mi moja ljubica Rajš kamro odpre! 3174 - (Iz Koborida.) Tri krajcarje kruha, Mi pobič poplača, No šalco kofe Bom njega deklč. 3166. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 46, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Moj fantič je Žnidar« (št. 2jgj), »Moj fantič je furman« (št. 2J96) in »K’ je furov po cesti« na zadnjem mestu. 3167. Zapisal A. Potočnik. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana z drugimi štirivrstičnimi kot »podsrejska himna«-. 3168. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja, kjer je v v. 2. za prodal pomotoma pisano kupil. 3i6g. Zapisal Rok Drofenik. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Sem foral na Kranjsko« na drugem mestu. 3170. Zapisal M. Maj ar. — Iz MR. 411. 3171. Neznanega zapisovavca. ■— Iz Scheimggovih NPKS. št. 229, kjer je k zadnjima verzoma pndejana iz Borovelj varijanta: Al bo pušelc koj biev, Bo pa jutre ndiev. 3172. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3173. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3174. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 44 690 II. Pesmi zaljubljene 3175 — 3181. Kaj mu ona da. 3175 - (Kranjska.) Bom pangelc kupila, Imel ga bo ta, Bom pušelc povila: Katir mene pozna! 3176. (Bela, Borovlje.) Bom pa rožce vkup pobrava, Mojmu pubču pušelc dava: Lepih rudečih nagelnov In še te drugih več, 5 Doklier so mi pubi všeč. 3I77- (Goriška.) Po let’ je vročina, Pšenico rodi, Iz nje bo potica, K’ jo šocelj dobi. 3178 . (Iz Rožja.) Jaz ne zbiram te druge, Jaz ko tabe imam, Ti bom pušelc nardila, Po njega pridi sam. 5 Al ne pridaš ti sam, Naj pa pride tvoj Špan, Ga pa v gartelč popelam, Čjer rožice 'mam! Mnogo ga stane. 3i79- (Iz Pliskavice.) Oj šentrana šocka, Korkaj me koštaš! Če te sam župan šaca, Torkaj ne velj&š. 5 »Saj vem, de sem draga, Tudi dosti koštam: Pej si bodeš plačdval Po noči in črez dan!« Ljubezen 3180. (Od Bleda.) Jest mislim, da greha Nikol manjšega ni, Ko če zalega dekleta Se primejo oči. ni greh. 3181. (Iz Tržiča.) Snoč mat’ so mi rekli: »Ljubezen je grčh!« Bi kmal’ me b’li tepli, K’ spustila sem smeh. 3175. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 203. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 63I3 s temipredrugačbami: 3 Imeo ... ta — 4 Ki . . . pozna. 3176. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 230. Pesem sicer v tej obliki ni poskočna, pa je najbrž iz kake poskočne ponarejena, n. pr. take-le: Bom rožce pobrala, * Jih pobiču dala, * Tudi nagelj rdeč, * Ker mi pobič je všeč. 3177- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jtd. pl. Kleinmavrja. S 1. ki¬ tico prim. 2. kitico v pesmih »Deklica v vrtiču rože sadi« št. 2033 nast. 3178. Zapisal M. Maja y r; pela Mica Klančnik^ — Iz MR.^417. 3179. Zapisal Lovro Žvab; povedal Anton Žrjal. — Iz Žvabove zbirke. 3180. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. 33, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Ne bote, vy oča« (št. 2995) na prvem mestu. 3181. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). II. Pesmi zaljubljene 3182 — 3188. 691 Svarilo. A. Ljubezen nevarna. 3182. (Zvrhnji Rož.l Nevarniši od svame Če ona se vname, Lubizen je ris, Gori kakor kris. Svarilo. B. Ljubezen 3183. (Bleška.) Če boš sama ležala, Boš sama ostala, Al’ tista dobi, K pri pub’ču leži. 3184. (Z Banjšic.) Ko b’ sama ležala, Bi lejdig ostala, Sama ne leži, Tud lejdig več ni. Bojite, dekleta, Se mladih fantičov! nedolžnost vzame. 3185. (Iz Rožja.) Dekleta, sluhajte, Da pot vam v Rim Je zmiraj lih gladka: Po let’ in po zim’! 3186. (Lipalja ves.) Je hrib in pa jama, Glej, varuj se le sama: Pri pubih ležiš, Glej, da koj ne dobiš! 3187. (Kranjska.) Na svetu ni najti Nevarniših tičov. Svarilo. C. Tepel te bo in stradala boš. 3188. (Št. Jakob.) Kaj ti bo kajžica Kruha boš stradava, Tadle na prode? Pa topov te bode. 3182. Neznanega zapisovavca. ■— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 123. Na- tisek v -»Cvetju slov. naroda « o. 79 se loči v tem: 1 , 2] Ni nevarniši od slame, * K’ ljubezen je res — 4 kres. Natisek K. Pečnika v »Lehrburch der slovenischen Sprache«, 2. izd., str. 131, se loči od zgoranjega natiska v tem: 1] Nevarnejša od slame — 2] Ljubezen je res — 4 kres. Zapis (prepis?) Leo p. Trobevšeka z Vrhpolj nad Kamnikom (Rode VI. 32) se loči od Pečnikovega natiska v tem: 1 Nevarnejši — 3 Če] Ako. 3183. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 68. 3184. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 12, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Še tista bo moje« na drugem mestu. 3185. Neznanega zapisovavca. — Iz »Cvetja slov. nar.« I. 79. Pona¬ tisnil jo je v NPKS. št. 493 Sckeinigg s temipredrugačbami: 1 slušajte — 2 v — 3 zmirom. — Seb. Žepiča iz Tržiča se loči v tem: 2 De — 4 in] ko. 3186. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 497. 3187. Neznanega zapisovavca. — Iz KČ. V. 36. 3188. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 748. 692 II. Pesmi zaljubljene 3189 — 3197. 3189. (Iz Tržiča.) Sok boš klepala Če njega dobiš, Svarilo. D. Ne odlašaj 3x90. (Iz Rožja.) Micka ti ti, Tvoje Černe oči Pa tvoj beli obraz Bo le terpel en čas! 3 I 9 I - (Goriška.) Mičica ti, Tvoje črne oči In tvoj lepi obraz Ne bo trajal ves’ čas! 3x92. (Iz Koborida.) Ljubca ti ti, In tvoje črne oči In tvoj lepi obraz Ti bo tavral le ’n čas! 3I93- (Kropniška.) Oj ljubica ti, Pa tvoje mile oči, Pa tvoj lepi obraz Te bo trpel le en čas! Se grenko jokala, Ak ga ne pustiš. predolgo z ljubeznijo. 3i94- (Iz viniškega okraja.) Oj dečle, oj dečle, Oj črne oči, Tvoj bledi obraz Bo trajal en čas! 3I95- (Iz St. Vida vipavskega.) Oh lubca ti, In tvoje črne oči In tvoj fleten obraz Bo gmirov majhen čas! 3196. (Iz Zagorja ob Savi.) Oj dekle ti ti, In tvoje lepe oči Pa tvoj lepi obraz Bo gverov le en čas! 3197 - (Iz Tržiča.) Marskatera bi ga rada, Pa ga ne dobi, Zato ki ga mlada Vbrat hotla ni. 3i8g. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa, kjer je beseda klepala razlagana z jedla. 3190. Neznanega zapisovavca. — Iz »Cvetja slov. nar.* I. 84. Natisek v Scheiniggovih NPKS. ki. 292 (iz Podgojan in Kanalskega) se loči v tem: 3 beli] liepi — 4 trpov. 3191 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3192. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmaprja .— Zapis Jož. Kende iz Koborida v zbirki Kokošaijevi se loči v tem: 1] Ljubica ti ’n ti — 2 In t.] Tvoje — 3 In tvoj 1 .] Tvoj prelepi — 4 Ti bo] Bo. 3193. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 25. 3194. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa. 3195. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Rodeta (VII. 71), ka¬ teremu jo je dal Zmag. Kopatin. 3196. Zapisal H. Se var. — Iz njegove zbirke I. str. 37. 3197. Zapisal Seb. Žepič, — Iz njegovega rokopisa. ■ II. Pesmi zaljubljene 3198 — 3205. 693 3198. (Kranjska.) Mlada sim bila, Stara sim ratala, Z’ ritko sim vila; Ritka mi fratala. Povabilo v vas. 3199 - (Kranjska.) Je lčpa, je zala, Je zavber ludl, Pa mi v vas ukazala, Kir sama leži. 3200. (Dolinska.) Ena majhna, ena Aetna, Ena birtovska hči Je pošto poslala, Da sama leži. 3201. (Kranjska.) Ena lepa, ena zala, Ena paverska hči M je pošto poslala, De sama leži. 3202. (Iz Borovljan.) Je pa pošto posvava Hodišanarica, Da je pot poravnana Čriez Habernik sa. Mi je pošto posvava Iz Hodiš and: 3203 . (Višpolje.) »Al hočeš moj biti, Sem sama doma!« V Gracu na placu Mesarjeva hči Mi je pošto poslala, De sama leži: 3204. (Iz Motnika.) 5 »Boš prišel, boš prišel, Sem sama doma, Ni ččka, ne mamce: Sta v Braslče šla.« 3205 . (Iz junske doline.) Sinoč sem dobil pismice, Da moram priti le Od moje prve ljubice: Trošt’vat njeno sreč. 3198. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. e. 266. 3199. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. h. 20. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 50/12 s temi premembami: 2 ljudi — 4] Kir nikoga ni. 3200. Zapis Simon Zupan. — Iz NB. 51. 3201. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke I, str. 2g. — Zapis v Scheiniggovih NPKS. št. 400 (2. inač.) (iz Temenice in Borovljan) se loči v tem: 1] Ana liepa, ’na luba — 2] Ana pavrska hči — 3 Mi . . . posvava — 4 Da . . . loži. 3202. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 400 (1. inač.). 3203. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 400. 3204. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. $1. 3205. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 694 II. Pesmi zaljubljene 3206 — 3211. 3206. (Izpod Melec.) Le pridi, muj šuocelj, Te rada imam:. Če prideš le sim, Še arihau ti dam. 5 Če prideš le sam, Še arihau ti dam; Če prideš z družbuo, Pujdem z burkelj za t’bu6. 3207. (Iz Hudojužne.) Le pridi, moj šocelj, Te rada imam: Če prideš le sam, Še gbance ti dam! 5 Če prideš le sam, Še gbance ti dam; Če prideta dva, Pa bejšta oba! Preljubi moj Tonca, Le pridi za solnca! Če prideš le sam, Ti gvance dam; 3208. (Iz Banjšic.) 5 Če prideta dva, Poforam oba; Če ne prideš le sam, S kam’njem dam za vam’. Le pridi, le pridi, Sem sama doma: Nij oča ni mater, Nij moj’ga brati. 3209. (Z Banjšic.) 5 Če prideš le sam, Š’ eno gvanco ti dam: Če prideta dva, Oparem oba. 3210. (Iz Ozeljana pri Šempasu.) Le pridi, le pridi, Sem sama doma: Ni očku ne materi. Ne mojga moža. 5 Če prideš ti sam, Še piti ti dam; Če prideta dva, Oparim oba; Če pride jih več, Naj grej o preč! 3211. (Iz Koborida.) Le pridi, le pridi, Ni očka, ni mamke, Sem sama doma, Saj bova sama! 3206. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 3207. Zapis Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. 3208. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 5. 32og. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 1. Zadnji verz je pokvarjen; glasil se je pač ali S kamnjem pojdem za vam’ ali pa S kamnjem vam dam. 3210. Zapisala. Bufulin; pravili. Zuccato. — Iz CejanovezbirkeIII. 10 a. 3211. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Jan. Kokošarja. II. Pesmi zaljubljene 3212 — 32x8. 695 5 Če prideš le sam, Te prav rada imam; Le pridi, le pridi, Sem sama domd: Ni očka ne mamce Ne moj’ga moža. 3213 - (Iz Žabnice pri Loki.) Če prideš ti sam, Te rada imam; Če prideta dva, Poženem oba! 3214. (Iz Koborida.) Če prideš le sam, Posteljco ti dam; Če pripelješ družbo, Še popeštam ti jo! 32I5- (Iz Koborida.) Če prideš le sam, Še odpreti ti znam; Če prideš z družbo, Pojdem s kamni za t’bo! Če pride vas več, Ne maram prav neč! 3212. (S Pivke.) 5 Če pridesta dva, Še stola ne dam; Če prideš ti sam, Te rada imam. 3216. (Gorenjska.) Le pridi, le pridi, Sem sama doma: Ni očka, ni mamke, Ni hišnega psa. 3217. (Izpod Jepe.) Srček, koj pridi, Sem sama doma: Ni pesa ne mačke, Ni varhov doma! 3218. (Kranjska.) Če k meni vas pride. Sej bova samd: Ni mater, očeta, Nikoger domd. 3212. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. Prvo strofo je pri¬ pisal Ferd. Kočevar v VO. III. e. str. 98 s temi razlikami: 3,cča . . . majke — 4 Ni. — Zapis H. Sevarja (pel Jož. Šajn) iz Juršičpri St. Petru se loči v tem: 3] Nej mamce ne očka. 3213. Zapisal H. S e var; pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 19. 3214. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3215. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3216. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 26. Enak zapis ima Scheinigg v NPKS. št. 401 iz Spodnjega Roža; loči se v tem: 3 ni mamce — 4 ] Ni hud’ga p’sa. 3217. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3218. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 14. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 135 (20.j s temi razlikami: 1 v ^vas prideš — 2 Saj . . . sama — 4 Nikogar. Iz Vodnikovega rp. jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 22 s temi razlikami: 1 v vas — 2 Saj — 3 mater’, 4 Nikogar doma. Prepisal jo je vnovič v VO. IV. 43 J s premembo: 4 Nikoga. 696 II. Pesmi zaljubljene 3219 — 3226. 3219 . (Z Banjšic.) Oj le pridi, ti moj pobič (3krat), Sej boš nejšel, sej boš nejšel — v vrateh ključ; De b’ peršel do ljubice, De b’ upihala luč, De mi bo dala Od kamerce kluč. 3221. (Iz Koborida.) Le pridi, le pridi, Prav rada te imam, Te kušnem, objamem, Posteljco ti dam. 3222. (Iz junske doline.) Ko prideš pod hankelc, Pa stopi na voz; Je dila odderta, Pa zlezi tam skoz! 3223. (Radovljiška.) Boš prišel po gasi, Pri men’ se oglasi, Požvižgaj, zapoj, Da bom ved’la, da s’ moj. Ti boš vrate le odpiral (3krat), Jest paj bom, jest paj bom — ožgala luč! 5 »Če prideš li sam, Sej te rada imam, Če pa pride vas več, Pa usi poj dete preč!« 3224. (Nomenska.) Če prideš na vas, Pa zajuckaj na glas, Zažvižgaj, zapoj, Da bom ved’la, da s’ moj. 3225 . (Lipalja vas.) Koj zavrisni na gvas, Poznava te bom, Na okno potrkni, Odprva ti bom. 3226. (Izpod Krnosa.) Koj frišno zajuckoj, Poznava te bom, Na durce potrkoj, Oprva ti bom. 3220. (Kranjska.) 3219. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 32 b. 3220. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 183, 184. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 43 s temi premembami: 1 peršeo — 4 kamerce ključ — 5 le — 8 wsi. 3221. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3222. Neznanega zapisovavca. ■— Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3223. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 28. 3224. Z,apisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 28. — Zapi's Jožefa Kenda iz Koborida v Kokošarjevi zbirki se loči v tem: 1 Če] ko — 2 Pa zajuckaj] Zavriskaj — 4 vedla. 3225. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 399. 3226. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 3gg (inač.j. II. Pesmi zaljubljene 3227 — 3234. 697 3227. (Iz Rožja.) Koražno zajuckej, Poznata te bom, Na okno poterkej, Odperla ti bom. Zapiskej, zavriskej, Zaslišala te bom, 3228. (Goriška.) Korajžno zavriskaj, Veselo zapoj: Če te slišala bom, Tud’ odprla ti bom. 3229. (Kranjska.) Pa na durce potbrkej, Odperla ti jih bom. 3230 - (Z Banjšic.) Potipi, potapi, Pod oknom počaki, Zažvižgi, zapoj, De bom vedla de s’ moj! 5 Ne hodi po vasi, Sem h men’ se oglasi: Zažvižgi, zapoj, De bom vedla, de s’ moj! Korajžno zavriski, 10 De slišala bom: Na okno potrki, Odprla ti bom! 3231- (Iz Koborida.) Prelepi Tomaž’č, Le potrkaj na glaž’č! Če zaspala ne bom, Tud’ odprla ti bom! 3232 - (Izpod Jepe.) En kamček ti verži, Da slišala bom, Na okno potrkaj, Odperla ti bom! 3233 - (Borovlje.) Puebič, koj pridi, Saj mam te rada, Te bom pohlajtava Toven do praha. 3234 - (Izpod Jepe.) Šocej, koj pridi, Prav rada te imam: ’Z srca te ljubim, Za norca te ne ’mam ! 3227. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 413. — Zapis Jožefa Kende iz Koborida v Kokošarjevi zbirki se loči v tem: 1 zajuckej] zavriskaj —■ 2 Poznala — 3 potrkaj — 4 odprla. 3228. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid. pl. Kleinmaprja. 3229. Zapisal Andrej Smolš. —• Iz VO. Idi. c. 161. Prepisal jo je Vraz n VO. XVIII. 21I3 s temi premembami: 1] Zapiskaj, zavriskaj — 4] Odperla ti bom. — Drugi Smoletov zapis v VO. III. a. 63 se loči od zgoranjega na¬ tiska v tem: 2] De šlišala bom — 3] Na duri poterkej — 4 jih bom] bom. 3230. Zapisal J. Humar. •— Iz njegovega rokopisa, str. 12, 13. 3231. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klemmavrja. 3232. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. S to in prejšnjimi prim. nemško poskočnico: Bitt di gar schen, mei Bue, * Wann du fiirgehst, kehr zue, " Wann du manst, dafi i schlaf, * Wirf a Standl afs Dach. Pogatschnigg-Herrmann P 1032. 2. kit., prim. tudi Ilormann 3 678. 3233. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 402. 3234. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 698 II. Pesmi zaljubljene 3235 — 3240. 3235 - (Iz Koborida.) Tiho pritapaj, Pod oknom počakaj, Da pojdejo spat Moj oče in moja mat’. 3236 . (Iz podjunske doline.) Dva puaba sta prišva Iz Šent-Danijela: Jima nisem odperva, Al tebe bom pa! 3237 - (Podkrnos.) Dba puaba sta prišva S to zvrhnja Rožd: Jima knisem odprva, Al taba bom pa! 3238 . (Izpod Jepe.) Tri fanti so prišli Iz sp6dn’ga Rožd, Jim nisem verjela, Teb’ bi pa b’la! 3239 - (Štajerska?) Golobek, golobek, Oj lubi, oj lubi, Zleti mi domd: Le pridi nocb! 3240. (Od Cerovca.) »Povej da mi, ljubi! 5 »»Bom priša, bom priša, Boš priši necor? Pr tebi bom spa!«« Bom psička zaprla, -—-- Da laja ne bo.« __ _ —--_ 3235. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3236. Zapisal BI. Rane. — Iz njegove zbirke, str. 23. 3237. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št, 46J. 3238. Neznanega zapisovavca. —• Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayija. 3239. Zapisal (?) St. Vraz. — Iz VO. IV. 43J8 med poskočnicami Vod¬ nikovimi, med katerimi pa je ni v VO. XVI. 1. knj., ki so prepisane v Ljub¬ ljani iz Vodnikovega rp. Ako ne bi nekoliko sp 07 nmjala na eiemško poskočnico: Žwei schneewei6e Taubla * Fliegen iiber mein Haus: * Der Schatz, der mir b’stimmt ist, * Bleibt mir nit aus (Fr. Piger v Zeitschr. f. ost. Volksk. IV. 18J, bi se meni domnevalo, da jo je Vraz sam napravil, ker je v VO. XVI. 1. knj. str. 26 tam, kjer so druge v VO.IV. 43 prepisane pesmi, napisano s svinčnikom : »Golubac, golubac * Sedi jur na stresi, * A ti moja mila * Uz mene ti nesi. * Ja te tražim, ičtem, * Pitam, a tebe ni — * Pridi, mila, pridi, * Pridi, mila, k meni.« Sprva je Vraz zapisal v VO. IV. 43: Je vtiča zletela, potem je to preČ7'tal in napisal Golobek je zletd, to zopet prečrtal in vnovič zapisal Golobek je zleta * Na visoko; naposled pa je tudi to p7 r eČ7'tal ter zapisal zgoraj stoječo kitico. 3240. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. C. 18, kjer je pesem pisa7ia v zvezi s pesmijo »Solnce mi sija Za modroj goroj« (št. 30141, pri kateri gl. načrt 7nelodije). Glede 7na77jkajočega konca je opo77mjeno : »Žganjk pri Maloj Nedelci prihodne reči zna.« Vraz je pesem prepisen v VO. I. 64 v tej obliki: »Povej da mi, lubi, 5 Bom pričo, bom pričo, Boč pričo nicoj ? Pr tebi bom spo, Mati, oča ta spala, Le psička nama zapri, Le nič se ne boj.« Da lajo ne bo. II. Pesmi zaljubljene 3241 — 3248. 699 3241. (Žrelec.) Pridaš po noči, Pokliči, al hočaš; Pridaš po dni, Saj vse ofen stoji! 3242. (Iz Juršič pri Št. Petru.) Preljubi moj šoc, Pa ne hodi po noč; Le pridi po dan, Saj veš, de te rada imam! 3243 - (Kranjska.) Sem ljuba no mlada, On men je ušeč; Sem obema postlala, Naj pride k men Ičč. 3244 - (Iz junske doline.) Vindiše, štajriše! Puabič, koj pridi še: Dečla je mlada, ’Ma ljubljenje rada. 3245 - (Kranjska.) Tam gori po lojtrah Na desno roko, Le mačke poprašej, Ke dekle ležd. 3246. (Kranjska.) Jest ne bom pozabel Tovarša mojga: Kolkrat je k’ men rekel, K’ moj ljubci pejva! Zavoljo vode in grdih steza ne prihajaj. 324 7 - (V Vratcih.) Kna hodi čez Drawo Sg, velče vodč, Bi se mogu wtopiti Za diela menč. 5 »Jhz se niebom utopu, Mam doje noje, Koj tri barti poskočim, Sem že per tabč!« Ne hodi črez Dravo, So velče vode, Bi se mogel vtopiti Zavoljo menč. 3248. (Iz Rožja.) 5 »Ne bodem se vtopil, Mam velče noje: Dve barti poskočim, Sem že per tabč!« 3241. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovik NPKS. št. 403. 3242. Zapisal H. Sevar; pel Jož. Šajn. — Iz Sevaijeve zbirke I, str. 33. 3243. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI, 1. knj. str. 22. 3244. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3245. Zapisal A n d. Smole. — Iz VO. III. b. 114. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 34I3 s spremembami: 2 roko — 3 poprašaj — 4] Kje punce ležd. Drugi prepis je v VO. IV. 47I13 s premembo: 4 Kjer. — Med Vodnikovimi v VO. X VI. 1. knj., str. 25 se nahajajoči prepis Vrazov se loči od zgoranjega na¬ tiska: 1 lojtrah] lestvah — 2 roko — 3 mačka poprašaj — 4"! Kjer punce ležo. 3246. Zapisal And. Smolč. — Iz VO. III. d. 187. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 6611 s temi premembami: 1 pozabu, mojga — 3] Kolk krat je men reku — 4 pejva. 3247. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. 16. 3248. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 414. 700 II. Pesmi zaljubljene 3249 — 3255. Ne hodi črez Dravo, So velče vode, Bi se lehko vtopu Zavolo mene. 3249 - (Iz Rožja.) 5 »Kak se bom vtopu, K mam douje noje: Ko tribart perskočim, Sim že per tabe!« 3250 . (Borovlje, Vrata, Ziljsko.) Ne hodi čriez Dravo, 5 »Kaku se bom vtuepov, Je velka vodd, Mam dovje nojd: Bi se mogov vtopiti Tri barti preskočim, Zadeli mnd. Sem pa pri tabč!« 325I- (Izpod Ne hodi čez Dravo, Je vel’ka vodd, B’ se mogel vtopiti Zavolj dela mend. 3252 . (Iz junske doline.) Ne hodi čez Dravo, So vel’ke vodd, B’ se mogel vtopiti Zavoljo mene. 3253 - (Iz Rožja.) Ne hodi po rutah, So vošče stezde, Ja kniso za pfibe, So le za koze! Jepe.) 5 »Ne bodem se utopil, 'Mam dolge noge: Trikrati preskočim, Sem pa pri tebe!« 3254 - (Iz Borovljan.) Horta pod huro, So vošče stezdč! Saj niso za fante, So le za koze! 3255 - (Iz Roža.) Po gorah, po gorah So ozke stezd: Pa saj niso za fante, So le za koze! 3249. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 37. 3250. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili NPKS. št 279, kjer je k besedi Dravo pripisana varijanta Žilo. 3251. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 3252. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmayrja. 3253. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIII. 37. Na/isek v Scheiniggovili NPKS. št 273 (iz Svečan) se loči v tem: 2 vošče stezde. — 4 koze. 3254. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili NPKS. št. 960 (1. inač.). 3255. Neznanega zapisovavca. — Iz Janežičevega » Cvetja slov. naroda: I. 82. Zapis v Scheiniggovili NPKS. št. 960 (2. inač.) se loči v tem: 2 vošče stezde — 3 Saj] Pa saj — 4 koze. — Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 4 le] koj (pozneje popravljeno v le). II. Pesmi zaljubljene 3256 — 3262. 701 3256. (Kranjska.) Ne hodi na gure, Boš čižme raztergau, So gerde steze: Boš kazau petč! Navadil sem se, ker sem mnogokrat hodil. 3257 - (Izpod Jepe.) Pri solncu rumenem, Pri luni svetlčj Sem se pubič navadil K dečli mojčj. 5 Sem se lahko navadil, Bom teško pozabil: Sem prevekkokrat bil, Me ni nikdo udobil. 3258 - (Staro selo pri Koboridu.) Pri solncu, pri luni, Pri temni noči Sem se pobič navadil Vas k ljubci moji. 3259 - (Borovlje.) Sem čriez huro ves hodov V ravnu polč, So že dočle po hoji Spoznavljale me. Slabo 3260. (Borovlje.) Moj atoj so djali: Moj sin, pojdi spat, — Sem rivaž zastopov: Pojdi k lubici vas! razumel. 3261. (Kropa.) Moj očka so mi rekli: Na štalco poj d spat, — Oh jaz sem zastopil: Pojd k ljubci vasvat’! V vas pojde. 3262. (Višpolje.) Sem se mislov žoniti, Je pa hojdica hratava, Se pa nč na bom, še ves hodov bom. 3256. Neznanega zapisovavca. — Iz » Brivca « /. 1001 (20. maja). 3257. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. Prvo kitico je natisnil Scheinigg v NPKS. št. 421 s temi razlikami: 1 suncu rumienam — 2 svatloj — 3 puebič navadov — 4 dočli mojoj. 3258. Zapisal Mih. Skočir. — Iz niegovega rokopisa. 3259. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 637. 3260. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 266. S to in nastopno je primerjali nemško poskočnico: Mein Vater bat g’sagt, * I soli bleib’n da z’ Haus, * Hab’s anderscht varstand’n, * Laf alle Nacht aus! (Po- gatschnigg-Herrmann II. 117, tudi I ' 2 852 nast., dalje Hormann 3 557 (in 76), pa Mittler mg. 1 in 1216, 2). 3261. Zapisal Iv. Mladič. — Is njegove zbirke. 3262. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 7jg. 702 II. Pesmi zaljubljene 3263 — 3272. 3263 - (Borovlje.) Jas pojdam pa ves, Pojdam čvošpelne trest: Pri dočli mojoj So zroli najproj. 3264. (Borovlje.) Ča pojdam več ves, Pojdam čvošpelne trest: Jas kna pojdam koj sam, Pojde tudi moj Špan. 3265. (Kropniška.) Bom pa pobič povandral Čez visoke gorč, Da bom češpelne trgal Pri moji dečlč. 3266. (Izpod Jepe.) Bom šel na planino, Bom gledal v dolino, Zapomnil si vas, Kamor pojdem ves jaz. 3267. (Izpod Jepe.) Bom pa mizarja dobil, Bo ladjico storil: Popeljem se sam, Saj vozit’ dro znam! 3268. (Št. Lenart.) Bom škorne nabiksov, Cigaro prižgav, To dečvo bom barov, Kda bom pri njej spav. 3269. (Borovlje.) Na hribr bom stopov, Bom dav joj an hvas: Al je joj koj za me, Bo ja mevdava se! 3270. (Staro selo pri Koboridu.) Snoč je kaj luštno b’lo, Drevi ne bo tako; Jutri zvečer še kaj Luštniši bo! 3271. (Iz Št. Tomaža na Štaj.) Skor bo večna noč, Pojdem k deklet dergoč; Dere bo svetli dan, Pojdem domu. 3272. (Iz Št. Jakoba.) Sunce žo k nadi hre, Kmavo bo drive, Pojdamo k lubicam Hortoj na Hribre. 3263. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 595. — Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz junske doline se loči v tem: 1] Jaz kne pojdem več v ves — 2] Pojdem le čvešpelne trest — 3 mojej — 4 zreli najprej. Prim. nastopno številko. 3264. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 585. 3265. Zapisal Sim. Zupan. — Iz NB. 55. 3266. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3267. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3268. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 408. 3269. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 525. 3270. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3271. Zapisal M. Sinkovič. — Iz Rutarjeve zbirke, kjer je pisana v zvezi s petimi drugimi poskočnicami. Prim. št. 1923, 2. kitico. 3272. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 406 (1. inač.). II. Pesmi zaljubljene 3273 — 3280. 703 3273 - (Iz Št. Jakoba.) Sunce za huro hre, Žo nuč približa se: Poj dam k dočli moj oj, Da bom lažov pri njoj. 3274 - (Radovljiška.) Tičca, le poj, le poj, Ti poj deš pa drev z manoj; Ti me boš spremljala, K ljub’ci nicoj! 3275 - (Selo pri Podkrnosu.) Dopovdne lopu žvižgov, Popovdne lopu pov: Dreva k dočli pojdam, Tam se bom segrov. 3276. (Staro selo pri Koboridu.) En’ga gamsa sem vstrelil Na visoki gori, O le drevi bom ležal Pri kelnarčici! 3277 - (Kranjska.) Gabrie, gabrie, Ljubica v kadi je! Kaj je že? Kaj je že? Pojdem pak drevi k njč! 3278. (Borovlje.) Konjča bom kupov, Koleselc že mam: Se pa drieve popolam K tam Hofmanavam. 3279 - (Kranjska.) Bom z’ gajželco počuv, De prah poleti, Pa tri urce bom furov, Kir lubca leži. 3280. (Iz Rožja.) Z gajžlo bom poknul, Da glas poleti Na velbasto kamro, Čjer dečla leži. 3273. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 406 (2. inač., str. 2ig). 3274. Zapisal Fr. (Radi voj) Pozni k. — Iz NB. 27. Prim. št. 1812.1. kitico. 3275. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 55. 3276. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3277. ZapisalSzA. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 20. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 28/23, spremenivši: 4 nji. Na¬ tisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 143 (p.) s temi razlikami: 1] Ga- brije, gabrije — 4 pa . . . njej. 3278. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 415. 3279. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 6. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 42I3 s temi predrugačbami: 1 poču — 3 furou — 4] Kjer ljubca mi spi. 3280. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 413. Natisnil jo je Scheinigg (iz Borovljati) v NPKS. št. 217 (inač.) tako: S pajčo bom poknov, * Da hvas poloti * Do te volbane kamre, * Čir dočva loži. 704 II. Pesmi zaljubljene 3281—3288. 3281. (Radiše.) Od Lublance bom spievlov, Da hvas poleti, Do volbane kamre, Čir dočva loži. 3282. (Kranjska.) Jest z gajžlo bom poču, De prah poleti, De bo slišala ljubca, Da me v kamro spusti. 3283. (Izpod Melec.) Pa dolincah je slanca, Pa hribceh je mraz, Maje luba je sama, Pa pojdem h ni uds. 3284. (Iz Tržiča.) Povem ti, Merjanka: Če ti boš svarjdnka, Prišel bom k teb’ vas, Ko imel bom čas. 3285. (Iz Tržiča.) Pred pragam je lipa, Pod lipo je klop, Ob fantovskem solncu Se snideva skup. 3286. (Kranjska.) Zakaj bi ne žvižgov, Zakaj bi ne pev, K’ imam svojga dekleta, Grem žiher k nji drev! Ujime so povod, da bo sama nocoj. 3287. (Kranjska.) Po hribih je slana, Po ravni deš gre, Moja ljubca je sama, Ne morem do nje. 3288. (Iz Verda pri Celovcu.) Po hribcih sneh gre, Bo zapadu steze, Bo sama ležava Preljuba dečle. 3281. Nez?ianega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 21J. 3282. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. 29I2. 3283. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. Kokošaijev zapis se loči v tem: 2 hribjh — 3 luba] dečva — 4] Jaz pojdem k nji v vas. 3284. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa, kjer se svarjanka razlaga z ,Sennerin‘. 3285. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa, kjer se fantovsko solnce razlaga z ,luna‘. 3286. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke, str. 3, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Vstani, mi ljubica«, »Dekle, povej, povej«, »Ko b’ moja ne bila« (št. 3129) in »Dekle, poglej me prav« na tretjem mestu. 3287. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 101. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 35I1, premenivši: 2 dež grč — 4 nje. 3288. Zapisal H. S e var; pel J. Rac. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 12. 705 II. Pesmi zaljubljene 3289 — 3294. 3289. (Iz Rož ja.) Je Žila no Drava Vse moste pobraua, Sda bodaš pa, dečua, Sama ležaua. 3290. (Podgorjane.) Je pa Žila noj Drava Vse muste pobrava, Bo pa Zilčica, Dravčica Sama ležava. 3291. (Otmanje, Temenica, Žrelec.) Volka je Drava, Je vse mueste pobrava: Zdoj bo pa Horjanka Koj sama ležava. 3292. (Vrsno.) Žila in Drava Je vse moste pobrala: Lepa Rožanka Bo sama zaspala. Želi si večera, da bo šel v vas. 3293 - (Podkrnos.) Da bi le kukuk pov, Da bi le kukov proj, Da bi jaz k dočli smov, Da bi lažov pri njoj! Drevi spet pride. 3294 - (Borovlje.) V sobotah večierah Bo moj šocoj prijuckov Po farant’čah Po travnč’čah. 3289. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz VO. XIII. 40. Pre¬ pisal jo je Majar vnovič v MR. s temi predrugačbami: na] in — 3 Sdaj bodeš — 4 Sama] koj sama. Natisek v Kuhačevi zbirki III. št. 1112 (z vrel) se loči v tem: 1 noj — 3 bodeš — 4] Koj sama ležala. Scheinigg ima v NPKS. št. 487 varijanto iz Podkrnosa in St. Lenarta, ki se loči v tem: 1] Je pa Z. noj D. — 2 mueste — 3] Zdoj boš pa ti dočva — 4 Sama] koj sama. — Zapis v zbirki J. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 Zilja in — 2 pobrala — 3] Zdaj bode pa deklica — 4 ležala. 3290. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 587 (2. inač.). Varijanta v NPKS. št. 587 (iz Borovljan) se loči v tem: 2 mueste — 3] Zdoj bo pa Horjanka — 4 Sama] Koj sama. 3291. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 5 87 (1. inač.). 32g2. Zapisal S. Rutar. — Iz njegove zbirke. Z začetkom jirim. št. 3og(). 3293. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 393. 3294. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 397. Prim. nemško poskočnico: Heut is schon Samstagsnacht, * Hat mi mei’ Herzle g’lacht: * Heut geht’s no lusti zue, * Heut kimmt mei’ Bue (Hiirmann s 351,- Pogatschnigg- Herrmann P. 1131). 45 706 II. Pesmi zaljubljene 3295 — 3302. V sobotah večorah Je fajromta čas, Moj pubič prijucka Po travnč’čah. 3295- (Št. Jakob.) 5 Je pubič prijuckov Po travnč’čah, Je prijuckov, pripov, Ki je po pušelc prišov. 3296. (Kranjska.) Snoč je bil, pa je šel, Pa bo spet drev peršel; Ak bo spet drev peršel, Pa bo pod kolter šel. 3297 - (Kranjska.) Snoč je bio, pa je š6, Pa bo spet drev’ perš6, Če bo spet drev’ perš6, Bo pod odejo šo. Če ga ne bo, se je 33°o- (Iz Tunec.) Snoč’ je bil, dav’ je šel, Drev’ bo pa spet prišel: Če ga pa drev’ ne bo, Zvil s’ je nogo. 3298. (Z Banjšic.) Snoč je bil, dave šel, Dreve bo spet peršel: Vi ga ne najdete, V luknjo je šel. 3299 - (Kropniška.) Snoč je bil, dav je šel, Drev bo pa spet prišel Ljubeznivi Juri Trkat mi na duri. zgodila nesreča. 330i- (Gorenjska.) Snoč je obljubil prit’, Pa ga ni hotlo bit’, Nocoj ga pa spet ne bo, Ker si je zlomil nogo. 3302 . (Iz ljubljanske okolice.) Snoč je biv, dav je šov, Vzev je slovo. — Drev bo pa spet peršov. 5 Mamca vi, zaprite vrata, Če ga pa drev ne bo, Mojga lubga več ne bo. 3 2 95 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 398. 3296. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 120. Prepisal jo je Vodnik v VO. XVIII. 33I1 s temi predrugačbami: 1 bio . . . šeu — 2, 3 spet drev peršeo — 4 kolter šeo. 3297. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO.XVI. 1. knj. str. 28. 3298. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 4. 3299. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 21. 3300. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 24, 10 b. 3301. Zapisal Oroslav Pirec. — Iz NB. 34. 3302. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke VIII. str. 99, kjer je pri¬ pisano, da se- verz 3. in 4. v petju trikrat ponovita in da melodija v. 1—4 in 5 —6 ni enaka, iz česar je ne glede na mero očividno, da zadnja ne spada sem. II. Pesmi zaljubljene 3303 — 3310. 707 3303 - (Borovlje.) Srieda, sobota Al nojcoj kna pride, Je cieva ndola, Se hvišno ferbeha! Neprijetna 33 ° 4 ' (Iz Podgorja.) Pod mostom je voda, Na mostu pa led: Kako bom vas hodil K mojmo deklet? 3305 - (Komenska.) Čez gore ne morem, Čez polje ne smem, Okol’ so stezice, Ki za nje ne. vdm. 33 ° 6 - (Radiše, Borovlje, Podkrnos.) Čriez hmajnco ves pojdam, Al pota kna znam, Bom pa žnuro potehnov, Po njoj pocaplam. hoja v vas. 3307 - (Izpod Jepe.) En malo po trati, En malo po blati In en mal’ čez rov, K je k ljub’ci domov. 3308 . (Iz junske doline.) En malo po trati, En malo po blati: Čez travnike tri Moram k dečli iti. 3309 - (Zvrhnji Rož.) Prešmencana Žila, Kako je velkd, Sem pubič čriz gazov, Je v škornje mi šva ! 3310 . (Borovlje.) Oh, to buli moj špan Bom pa mohov hoditi Je pa že pokopan: Skuez hmajnico sam! 3303 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 426. 3304 . Zapisal France Francetov. — Iz zbirke Fr. Steleta. 3305 . Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 67. Primerjaj spodaj 1. kitico (Vodnikove) pesmi o vozniku »Čez hribe ne morem«. 3306 . Nezjianega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 416, kjer je k besedi hmajnco pripisana varijanla Dravo. 3307 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid. pl. Kleinmayrja. 3308 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3309 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 423. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1] Presneta Zilja — 3 čez gazil — 4] Je v škornj’ce šla. Prim. prejšnji in to številko z gorenje- avstrijsko poskočnico: Zu diar bin i ganga * Im Regen und Wind, * DaG mr oft hald s Kod * Iba d Schuach aini rinnt. Mittler 7/77. 1. 3310 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 703. 45 * 708 II. Pesmi zaljubljene 3311 — 3320. Prijetna hoja v vas. 33 11 - (Žrelec.) Je dro ustno hoditi Čriez hmajnico ves, Ko je dočva tribart bol, Kakor sem jes! 3312 . (Podjunska.) Meglica je dov padva že, En majhen dižoj porosi: Kdor eno žavber dečvo ma, Je dro fletno k njej iti. 3313 - (Podkrnos.) Mehlice dov padojo, Tak an mavo dež rosi: Kdor ’no lapo dočvo ma, Je dro uštek k njoj iti. 3314- (Iz Koborida.) ’No fajfco tobaka Bom raufal grede, Bom prašal mojo ljubco, Kako ji kaj gre. 3315- (Borovlje, Žrelec.) Čriez hribre, čriez pojč Pojdam k lubici lojč, Bom jo stisnov k sabe, Oh, kak fletno to je! 3316 . (Kanalsko.) Jaz in moj Špan Pa dro glihama se: K dečvam ves grema, Pa kličema se. Skupno vasovanje fantov in njih čakanje. 33i7- 33i9- (Borovlje, Zvrhnji Rož.) Smo pa puebi kup zbrani, Da pojdamo ves, K anam fletnam dakletam V ano druho ves. (Od Zagorja za Savo.) Fantje po cest gredo, Žvižgajo in pojo, Žvižgajo in pojo, Po me gredo. 3318. (Celovška okolica.) Saj še tiče pojo, Ko čriez bmajnco lato, Kaj bi puebi kna peli, Ki iz ves domu hred6! 3320 . (Kropa.) Smo fantje vas’vali, Se nismo nič bali: Oh, kdor se boji, Naj pa doma leži! 3311. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS.št. 41 p 3312. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 395 (1. inač.). K 1. verzu je iz Borovljan pridejana varijanta: En hvaden veterc spahluje. 3313. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 396. 3314. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3315- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 410. 3316. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 697. 3317. Neznanega zapisovavca. —• Iz Scheiniggovih NPKS. št. 414, kjer je tiskana s poskočnico »Al je to tosta šiša« na prvem mestu. 3318. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 492. 3319. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III. str. 9. 3320. Zapisal Mat. Kokalj. — Iz NB. 47. II. Pesmi zaljubljene 3321 — 3329. 709 3321 . (Kranjska.) Pa smo fantje vasvali, Pa se nismo nič bali; Pa po dva, pa po tri, Pa smo šli skoz vasi. 3322 . (Kranjska.) Z kraja smo tacega, Zmanemo vsacega: Če jih je tristo več, Morajo teč. 3323 - (Lipalja ves.) Kdor hoče hoditi Skoz Lepolsko ves, More črievle dov djati In v štumfah it’ ves. 3324 - (Dobrova pri Borovljah.) Htur oče hoditi Na Dobravo ves, More črievlje dov djati Pa kapico v pest. 3325 - (Višpolje.) Ktir oče hoditi Na Višpolje ves, More meti več lajbčov Kaker samo rdeč. 3326 . (Kranjska.) Počasi, ti tat, Ki boš visel za vrat, K’ boš kradev meso Dol z’ Mičken telo! Odločni in pogumni gre v vas. 3327 - (Iz Ihana.) Pod mostom je viida, Na m6st’ ja pa led, Kdo ma. bo branu jat H moj’mo deklet? 3328 . (Iz Tržiča.) Ne ustraš’jo me burje, Ne ustraši me mraz, Vis6ko ne ogdrje, Ko k ljub'ci grem v v&s. 3329 - Le puško na ramo, Peštolo za pas, Le kugelce v varžet, Pa k’ miciki jet v vas! (Kranjska.) 5 Če kugelce zmanka, Pa kouček dobim, Pa te druge fantiče Od ljubce spodim! 3321. Zapisal K. Štrekelj. — Iz njegove zbirke. 3322. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I 19, 4. 3323. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 494. 3324. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 962. 3325. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 963. 3326. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 179. Prepisal jo je Vraz 7) VO. XVIII. 20I3 s temipredmgačbami: z visu — 3 ki . . . kradu meso — 4] In ljubio telo. 3327. Zapisal A. Breznik; pela Zelnikarjeva Neža. — Iz njegove zbirke, št. 6, 3. 3328. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3329. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 147. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 24I3 s temi predrugačbami: 1 Li — 2 Pištolo — 3 aržet — 4 k mickam — 6 konček (! nam. kolček!!) — 8 zpodim. 710 II. Pesmi zaljubljene 3330 — 3338. 3330 . (Goriška.) Tri kugelce v aržet In sablo čez pas, Pa pojdmo počasi Tje k ljubici v vas! 3331 - (Zvrhnji Rož.) Iz groblje en kamen, Iz plota en kol: Pa mlade fantiče Bom ležat ugnal. 3332 - (Borovlje.) Raz cesto an kamen, Iz pueta an kov, Bom vse Brovšče fantiče Movka pohnov. 3333 - (Kropniška.) Sem majhen fantič, Pa ne maram prav nič: Naj bo radobška straža Al’ pa kroparski brič! 3334 - (Izpod Jepe.) Al’ drevi ves pojdem, Koga se bom bal? Tri krive perete Za klob’ček bom djal! 3335 - (Iz Tržiča.) Imam krive peresa, Jez sem vam šet: Pa snoč sem vas truskal, Dans vas čem spet! 3336 . (Iz Tržiča.) Kje je tist tič, Ne bojim se ga nič, De b’ pera mi yzel? Ko prah ga bom zmel! Bojazljivec gre v vas. 3337 - 3338 . (Kropniška.) (Iz Rožja.) Sem pa v Kotel v vas hodil, Me strašilo je: So zelene smreke Priklanjale se. Sem snhči ves biu, Je pa strašiuo me: So zalane smreče Perkuanjale se. 333 °- Neznanega zapisovavca. —• Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 333 1 - Neznanega zapisovavca. — Iz *> Cvetja slov. naroda « I. )8. Natisek Sclieiniggoi> v NPKS. št. 969 se loči v tem: 1 groble — 2 puta . . . kov — 3 mvade — 4 ugnov. 3332. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 968 (inač.). 3333- Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 29. 3334 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3335- Zapisal Seb. v Zepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3336. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3337- Zapisal Simon Zupan. — Iz NB. 52, kjer je Kotel razlagano z Zgornja Kropa. 3338. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. jS. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 419 (z Zvrhnjega Roža) se loči v tem: 1 snuči — 4 Prikvanjale. II. Pesmi zaljubljene 3339 — 3348. 711 3339 - (Drašče na Zilji.) Sem na pvaninovves hodiv, Je strašivo me: So zelene smreče Priklanjale se. 3340 - (Podkrnos.) Sem snuači ves biv, Je pa strašivo me; Ana strhana sura Je basava me. 3341 - (Št. Lenart.) Al grem po vesi, Me pa vidijo vsi, Al grem za vasjo, Me pa pesi vovo. 3342 - (Iz Rožja.) Al grem po vesi, Me slišijo pesi, Al grem za vesjo, Me pa babe sledo. 3343 - 1 Borovlje.) Ušno je stati Na zalanoj trati: To Dobrovščah puebov Se trieba kni bati. 3344 - (Goriška.) Tam na kanton’ sem stal, Ker sem se fantov bal; Čakal sem polnoči, Takrat pa vse zaspi! 3345 - (Staro selo pri Koboridu.) Pod gankom sem stal, Sem se tresel in bal; Sem več mraza, dobil, Ko ljubice vžil. 3346 - (Brnca, Rož.) Moj šocej dro pride, Pred durmi stoji, Je cagava sruta, Se senter boji. 3347 - (Iz Rožja.) Pubič je peršof, Pa tovne stoji, Je cagava sirota, Se seter boji. 3348 - (Od Zagorja za Savo.) Pa na loj terc je stav, Pa se je tresu in bav: »Če se matrica zbude, Pa me z lojtre spodd!« 3339- Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. jo. 3340. Neznanega zapisovavca. —• Iz Scheiniggovih NPKS. št. 41 g (inač.). 3341. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 302. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1 po vesi] po sred vasi — 4 pesi vovo] psi vjedo. 3342. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 4:3. 3343 - Neznajiega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. q6i. 3344. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. 3345’ Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3346. Neznanega zapisovavca. — Is Scheiniggovih NPKS. št. 303, kjer je k besedi cagava pridejana varijanta cagostna. Zapis M. Majarja v VO. XIII. 38 se loči v tem od zgoranjega natiska: 1] Moj pubič je peršu — 3 cagostna srota. 3347. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416, kjer je jdsana s poskočnico »Ne postajej tovne« (št. 2672) na prvem mestu. — Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmavrja se loči v lem: 1] Šocelj je prišel — 2] Pa zunaj stoji — 3 sVota — 4] Se v kamro boji. 3348. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III., str. 8. 712 II. Pesmi zaljubljene 3349 — 3356. 3349- (Od Zagorja za Savo.) Je pršu v hišo, Je stopu za vrata, Pa se je tresu in bav, Za vratam je stav. 3350- (Iz Rožja.) Bom mamico barou, Kaj kej poračd: Al smem dro k dekletam, K mi ukdžujajo? 3351- (Št. Lenart.) An cagavi šocej Pri anej fletnej kni spav: Za zgvavje je stopo v, Se je v postelco zbav! 3352-' (Iz Verda pri Celovcu.) Še n’kol an rahu Pr ani ni spav: Kolkbart je pršu, Za zvavžjem je stav! 3353- (Drašče na Zilji.) Mati se krigajo, Oča tepo: Hvače dov lezajo, Koj le kej bo? 3354' (Drašče na Zilji.) Dečva gre krave mlejst, Jaz grem na jasle sejst: Pes je djav hav, hav, hav, Da sem se zbav! Ona ga pričakuje v vas. 3355- (Kranjska.) Ljubica v verteci Rožice pičla., Ljubiga čakala, Pesmice pčla. 3356 - (Borovlje.) Na Dravci mehlica, Na niebu obvak, Al moj šocoj kna pride, Bo hvišno sromak! 3349 ' Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III, str. 8. 335 °- Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIII. 39. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. It. 299 s temi razlikami: 1 mamco barov — 2 poračo — 3 srnini — 4 ] K’ mi ukaževajo. 3351 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 304. 3352 . Zapisal H. Sevar; pel J. Rac. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 12. 3353 - Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 45. 3354 - Z-apisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 29 d. 3355 - Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. / 7 . Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 142 (B. /. kitica 1.) s temi razlikami: 1 vrttci — 2 plela — 3 Ljubega — 4 ] Pesemce pela. — Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 37. s temi predrugačiami: 1 verteci] ogradi (b — 3 Lubega. 3356 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 423. II. Pesmi zaljubljene 3357 — 3365. 713 3357 - (Iz Rožja.) Je na Dravi meglica, Na jugi oblak, Al dreve dež pojde, Bo moj pubič sromak. 3358 - (Goriška.) Je krava krepala, K’ ni ’mela sena: Je ljub’ca žakvala, K’ me ni b’lo doma. 3359 - (Borovlje.) Dočva pri studanci, Pije pa nč: Čaka na šoc’ja, Pride pa nč. 3360. (Koroška.) Pod kvancam, pod kvancam Je čakava lubica Horjanca, horjanca Od večera do jutra. 33 61 - (Žrelec.) Da te lih dunh’ ni, Trošt me pa kna pusti, Dunh čas pa vendar je, Kedar te ni! 33 6 2. (Kranjska.) Nič ne spim, ne ležim, Na pragi prestojim: Poslušam svojga, K na polji žvižglja. 3363 - (Kranjska.) Ko sunce gor pride, Pa okno odpre, Dol gleda v dolino, Če ljubček mem’ gre. 3364 - (Podjunsko.) Ko dečva še vleže, Pretrdo zaspi, Sliši puabče juckati, Se že prebudi. 3365 - (Iz ziljske doline.) Še le klobčič črez gančič leti, Se že ljubica gore zbudi! 3357- Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 415. 3358 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3359- Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 245. — Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: t] Dečia pri studencu — 2] Vode pa nič — 3 šocja — 4 nič. 3360 . Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 247. 3361 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 529. 3362 . Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 61. Natisek v SPKN. I. 28 se loči, ne glede naglasnih znamenj, v tem : 2 pragu — 4 K’. — Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 143 (5.) s temi razlikami: 1 ležim — 2 prestojim — 3 svojega — 4 ] Na polji ki žvižga. — Zapis (prepis?) Andr. Smoleta v VO. III. a. 52 se loči v tem: 1 ležim — 2 stojim — 3 Poslušam mojga — K’. Vrazov prepis tega zapisa v VO. XVIII. 51)21 se loči v tem: 1 pragi] pragi li — 3 Poslušam] Poslušam si — 4 Ki . . . žvižglja. 3363 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice II.« (Kuliač IV, št. 1432); zapis, v Rodetovi zbirki VIII. 38, kamor je prepisana iz zbirke Fr. Ginipelna, je to drugači: 1 Ko sunce] kasno — 4 lj. mem’j lubček k ni. 3364 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 433. 3365. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 409. 714 II. Pesmi zaljubljene 3366 — 3372. 3366 . (Od Ljutomera.) Ti kurtasti pesek Ma bele noge, Mi dostikrat laja, Kaj nišče ne grd. 3367 ' (Radišče.) Dočva, pošušoj, Ko se puabič pola: Že plinkajo šajbe Noj vozoj cingla. Tri pure, tri race, Tri bele gosi: 3368 . (Podkrnos.) Dočva, pošušoj, Kak dižoj rosla, Kak šajbe cinglajo, Se puabič pola. 3369 . (Podjunsko.) Dečva, poslušaj, Kak šajbe cinglajo, Ko trušenski furmani Vince pelajo. 3370 - (Iz Kanala.) Moja ljubca ni spala Tri cele noči. 3371 - (Štajerska.) Sem trudna, zaspana, 5 Dva vanjkiša denem Bi rada šla spat, Na zglavnik visok: Moj ljubi de priša, Za me no za njega, Mu morem postlat. Ki da ga sam Bog! 3372 . (Od Frama.) Sem trudna, zaspana, Pa je fantič prijezdil, Bi rada šla spat, Mu moram postlat. 3366. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. U. 152 (J4<), 46), kjer je pisana v zvezi s poskočnicama »Ja sem se namenio To zimo ženit« in »Na hrbt’ ma drvotan« (št. 2^28). Vraz jo je prepisal vno7>ič v VO- I. 77, spremehivši Kaj v Ka. 3367. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. igp (inač.J. 3368. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. ig 5. 3369. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 863. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmavrja se loči v tem: 1 Dečla. 3370. Zapisal Jož. Soban. — Iz Cejanove zbirke V. 5/. 3371. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. I. 302, kjer je pripisan ta-le načrt melodije: Sprva je bilo namesto v. p in 8. pisano: Za njega no zame, * Oh ni ga, moj Bog! — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VI. 20 s temipredrugačbami: 1 pospana — 3 lubi — 8 ga sam] mi ga. 3372. Zapisal O. Caf. — Iz CO. III. 54, kjer je pisana v zvezi s poskoč¬ nicama »Ma rajtarške škornje« (št. 28gg)in »Le kratek je furtoh« na prvem mestu. 715 II. Pesmi zaljubljene 3373 — 3380. 3373 - (Kranjska.) Sem trudna, zaspana, Bi rada šla spat, Moj ljubi bo peršel, Mu morem postljat. 3374 - (Iz Žabnice pri Loki.) Sem trudna, zaspana, Sem rajtala spat: Pa je prišel moj šocelj Pod okence stat. 3375 - (Iz Krope.) Sem trudna, zaspana, Bi rada šla spat; Sem vidla pod oknom Ljubčeka stat! 3376 - (Št. Lenart.) Je trudna, zaspana, Je rajtava spat, Je pa šlišava šocija Pod okencam stat. 3377 - (Žrelec.) Je pa dočva zaspana, Bi rada šva spat, Pa koj vidi nje puabča Pod hanjkičam stat. 3378 - (Kranjska.) Je trudna, zaspana, Zaspala bi rada: Pa sliši ta glas, K’ gre šocel k nje vas. 3379 - (Z Banjšic.) Sem trudna, zaspana, Ni cajta, ni cajta, Bi rada šla spat: Moram travco jet’ brat. Zaman ga pričakuje. 3380. (Goriška.) Voda velika Se ljubica joče, In veter močan: K’ je pobič bolan. 3373. ZapisalS al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. i. kuj. str. 33., kjer je gotovo Vrazu, pripisati pisavo : i Sem — 3 peršo. Natisnil jo je Levstik v »Vodnikovih pesnih«, str. 134 (17.) s tejni razlikami: 1 Sem — 3 prišel — 4 postlat’. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 45/5. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. e. 241 se razlikuje od zgoranjega v tem : 1 Sim — 3 bo peršo] ima priti — 4 postlat. Zapis L. Pintarja iz poljanske doline (v Letopisu Slov. Mat. i8g$, 23) slove: Sem stara, nagudna, * Bi rada šla spat, * Moj ljubček bo prišel, * Mu moram postlat’. 3374. Zapisal H. Sevar; pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I. str. 26, kjer je za šocelj pripisana varijanta ljubi. 3375- Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 65. 3376. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 440. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1 trudna] ljubca — 2] Bi rada šla spat — 3 slišala šocja — 4 okencem. 3377. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 434. Zapis Jakoba Wanga izpod Krnosa (II. 33) sc loči v tem: dočva] trudna — 2 šla — 3] J e P a pueb’ča zaslišova — 4 ganjkečam. 3378. Zapisal And. Smole. — Iz VO. III. d. 288. Prepisal jo je Vraz v VO. X VIII. 60I3 s temi predrugačbami: 2] Bi rada šla spat — 4 Ki gre ... v vas. 3379. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 40. 3380. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jiu. pl. Kleinmaprja. 716 II. Pesmi zaljubljene 3381 — 3389. 3381 . (Kranjska.) Že luna zahaja In dan se svetli, In sama zdihujem, Ki ljubčika ni. 3382 . (Kranjska.) Je urca menula, Čas je prešel: Mojga šocelna ne bo, K en drugi je šel! 3383 - (Izpod Jepe.) Se na okno naslanja, Jo glav’ca boli; Uzrok pa le ti je, K’ preljubega ni! 3384 - (Izpod Jepe.) Na pragu je stala, Je milo jokala, Je vila z glavo: Mojga šocja ne bd! 3385 - (Kranjska.) Na pragu stoji, Se kislo derži, Solze si briše, K’ nobeniga ni. 3386 . (Kranjska.) U pragu je stala ’No je špremišluvala, Pa se milo derži, K’ nobenga k’ nje ni. Na pragu je stala Sklepala roke, Pa j sklepala roke 3387 - (Predvor.) Krog svoje glave, 5 Ker je vidila pubča, Da memo vas grd. 3388 . (Medgorje, Glinje, Podkrnos, Borovlje.) Na vrh hvale hore Je skleniva roče, Ko je slišava puebča, Da miemo ves hre! 3389 . (Kanalsko.) Kaj mi nuca ležati, Ko spati ne m6; Pa ko gori bom vstava, Pa pojdem za t’bo. 3381. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. VIII. 4J4. Prim. koroško-nemško poskočnico: ’s get schon tagelat her, * Und mei Bue kimmt nix mer, * Und mei Bue kimmt nix mer, * O du mein Gott und Herr! Po- gatschnigg-IIerrmann P 1 1152 (II. 711). 3382. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 233. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 56/2 s premembami: 2 prešeo — 3 bo — 4 šeo. 33 8 3 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavtja. Prim. koroško-nemško: Ban Bett is sie g’sessen, * Ban Fenster’l is’s g’lant, * Wie's Biabl nit kemen is, * Hat’s Hascherle g’want. Pogatschnigg-Hermann P. 7/53. 3384. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3385. Zapisal And. Smole. — Iz VO. lil. a. 61. 3386. 7 ,apisal Andrej Smole. — Iz VO- III. c. 131. Prepisal jo je Vraz v VO- XVIII. 27I3 s temi predrugačbami: 2] No premišlovala — 4 Ki. 3387. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal v porabo ravnatelj Levec. 3388. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 611. 3389. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS št. 333. II. Pesmi zaljubljene 3390 — 3398. 717 3390 - (Kranjska.) Kolk lepih noči Ne stisnem oči: Se valam, se trudim, Ki ljubčika ni! 3391 - (Kranjska.) Nič ne spim, Des’ ležim: Poslušam mojga, K’ z’ drugim vasva. 3393 - (Kropa.) Ivajž’ca pri pot’ stoji, Ljub’ca pa not leži, Fantje pa mem’ gredo, Lepo pojo. 3394 - (Brnca.) Pa Brnčani pojo, Da zaspati kna mo: Bom pa mogva zaviti V rij uho gvavo. 3392 . (Žrelec.) So pa dunje noči, Dočva sama loži, Po postoli svata, Pa nikueharja ni! 3395 - (Iz Rožja.) Kadar pubi pojo, Jaz zaspati ne mo: Moram v rij uho Zaviti glavo. 3396 . (Goriška.) Fantič’ pojejo, Sem mor’la zaviti Jaz jih slišat’ ne mo: V rijuho glavo. 3397 - (Staro selo pri Koboridu.) Fantje pojo, 5 Rjušca prekratka, Ker jih slišat ne mo: Zavit jo ne mo: Bom mogla zaviti Bom mogla prezgodo V rjušco glavo. Pod črno zemljo! 3398 . (Iz Krope?) Eden po cesti gre, Jaz sem pa mislila, Nima klobuka: Da je moj Luka! 3390. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 94. 3391. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 95. 3392. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 424. 3393. Zapisal Mat. Kokalj. — Iz NB. 8p. 3394. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 61 5. 3395. Zapisal M. Maj ar; pela Mira Klančnik. — Iz MR. 415. 33g6. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmayrja. 3397. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3398. Zapisal (?) Ivan Mladič. — Iz njegovega rokopisa. 718 II. Pesmi zaljubljene 3399 — 3405. 3399’ (Iz Motnika.) 3399. Zapisal Gašp. Križnik. — Iz GK. II. g. Z 2. kitico prim. št. 31:3. 3400. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3401. Zapisal I Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 22, (premenivši sveti, leži), po katerem jo je Vraz prepisal v VO. IV. 3jj8, premenivši to: 1 sonce — 2 mesec — 4 leži. Natisnil jo je Levstik v » Vod¬ nikovih pesnih«. str. 133 (18.), premenivši: 1 Ak’ solnce — 3 Ak’. Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. d. 22 7 se loči od zgoranjega natiska v lem: 1 Ak] Če — 2 mesec] luna svetli — 3 Ak lubi] Če šocel. — Vraz je la zapis pre¬ pisal dvakrat v VO. XVIII. 48Ir in 60/4. Prvi se loči v tem: 2 svetli — 3 ljubčik — 4] Se sama prespi; drugi pa v tem: 3 lj.] šocel — 4 leži. 3402. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 3403. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa VO. XVIII. 30 j. 3404. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3405. Zapisali al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa (klicao za klicol je seveda njegova poprava) v VO. XVI, 1. knj. str. 30. Prepisal jo je vnovič v VO. IV. 3gl30 s temi predrugačbami: 1 sem — 2 Ravn trikrat — Pa si ne hot’la (!) — 4 Glasa dat. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnike str. 143 (18) s temi razlikami: 1 sem — 2 trikrat — 3] Ti pa nis' hot’la — 4 Odgovor dat’. II. Pesmi zaljubljene 3406 — 3413. 719 3406. (Iz junske doline.) Je pa kukelca pela, Da vse zacingla: Ferpantična dečla, Me še n’če pozni! 3407- (Kranjska.) Pertekel pod oknice, Vtergal tri rožice Preljube svoje, K ne mora do nje! Je zgodaj, je zgodaj, Pred oknom je mraz, Ljubeznivo te prosim Odpri mi za ’n čas. 3408. (Gorenjska.) Moja pisal je suha, Ker neče več pet, Moja ljubca je gluha, Mi neče odpret’. 3409 . (Iz Nakla.) Če nočeš odpreti, Pa še trši zarglej: Pod oknom ni zmrznil Še nobeden do zdej ! 5 Če nočeš odpret, Pa šč bolj zaregljaj: Nobeden ni zmerznil Pred oknom do zdaj! 3410. (Iz Koborida.j 34H- (Kranjska.) Kako bom jest lubil En tako dekle, K’ se mi u kamro zapre, De ne morem do nje! 3412. (Iz Rožja.) Tehko noč, iehko noč, Ti lubica moja: Ti si v kamri zaperta, Jaz sem pa sovna! 34I3- (Kranjska.) Bom čakal pod oknam! še gorši dekleta Raj pojdem drugam: Se glasio nam! 3406. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. Zacingla stoji pač namestil se cingla. 3407. Zapisali al. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 60. Levstik je ni natisnil. 3408. Neznanega zapisovavca. — Iz ostaline Mih. Kastelca. 3409. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke str. 40. 3410. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3411. Zapisal An drej Smole. — Iz VO. III. d. go. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 66/4 s temi predrugačbami : 1 bdm . . . ljubu — 2 deklš — 3] Ki se v kamerco zapre — 4 nje. 3412. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 420. Natisck v Scheiniggovih NPKS. št. 451 iz Borovljan se loči v tem: 1] V’hko nueč, v’hko nueč — 2] Ti dočva moja — 3 Kamro zaprta — Jas . . . sovna. 3413. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 5, i/i er je pri¬ pisana k pojdem var. idem. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnike str. 132 (4.) s temi razlikami: 1 oknom — 2 Raj’ . . . drugam — 4 Le glasio] Odpirajo. — Vraz jo je iz Vodnikovega rk. prepisal v VO. X VI. 1. knj. str. 18. s temi raz¬ likami: 1 čakao — 4 Se glasio] — Odperajo. Ker sedanji Vodnikov rk. nima 4. verza, kakor ga imata Levstik in Vraz neodvisno drug od drugega (prim. liast. številki), je to dokaz, da je nekaj Vodnikovega rokopisa — izginilo! Tudi 720 II. Pesmi zaljubljene 3414 — 3421. 3414- (št. Jakob.) Kaj bom čakov pod oknam, Raji pojdam druham: Še horši dekleta Odpirajo nam. 34 1 5- (Kranjska.) Ne čakam pod oknom, Raj pojdem drugam, Kjer gorši dekleta Odpirajo nam! 3416. (Št. Lenart.) Pod okencam stanje Kni naša šegd: Al mi tantr kna opraš, Je dro mimo stezdd! 34 ! 7 - (Iz junske doline.) Na okencih stati Ni naša šegh: Če m’ duri ne odpreš, Je pa memo steza! 3418. (Iz junske doline.) Glasno klicati Je naša šegd: Če pa k’ nočeš odpreti, Je pa memo steza! 3419- (Št. Lenart.) Pod okencam stanje Je prazno pledranje: Se cajt zamudi, Pa še lublonja kni! 3420. (Kranjska.) Le kaj je to staj ne? P^eržmaga se nam: Kir še gorij dekleta Odpčrajo nam! 3421. (Kranjska.) Če tebe ni misel, Le kmalo povej: Nategama greva S tovaršam naprej! natisek v SPKN. I. 23 dokazuje to, ker se loči od zgoranjega natiska v istih stvareh, namreč (ne glede na naglasna znamenja in apostroje): 3 Še] Kjer — 4 Se glasio] Odperajo. 3414. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 44J. 3415. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice II .« (Fr. Kuhač IV. št. 1432); zapis v Rodetovi zbirki VIII. 38, kamor je prepisana iz zbirke Fr. Gimpelna, ima to drugači: 1 oknam — 2] Raj grem naprej — 3 Ker —• 4 nam] men zdej. 3416. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 444. 34 t 7 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3418. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid. pl. Kleinmavrja. 34 t 9 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 444 (inač.). 3420. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 8. Prepisa.1 jo je Vraz v VO. XVIII. 42/4 s tema premembama: 2 feržmaga — 3 gorji. 3421. Zapisal\&\. Vodnik. — Iz prepisa Vrazovega v VO. XVI. 1. knj. str. 23, kjer piše Vraz miso. Natisnil je pesem Levstik v » Vodnikovih pesnih« str. 139 (44.) z razlikami: 2 kmalu — 3 Nevtegoma — 4 tovar’šem. Vraz jo je po svojem prepisu vnovič prepisal v VO. IV. 40/12 s temi predrugačbami: 1 tebi — 3 Te precej si greva (!!). — Zapis (prepis?) A. Smoleta v VO. III. a. 42 se loči od zgoranjega natiska: 3 Nategoma — 4 S’. — Natisek Scheiniggov v NPKS. št. 448 (iz Sl. Jakoba) se loči v tem: 1 tebi . . . miso v — 2 kmavo povoj — 3] Nevtehoma hreva — 4 naproj. II. Pesmi zaljubljene 3422 — 3430. 721 3422 . (Iz Koborida.) Fantje, bejšte, gremo spat, Ker dekle neče gor vstat: Če spi, naj spi za več noči, Saj jest ne pojdem več tj e k nji! 3423 - (Borovlje.) Pojdi lojč, pojdi lojč, Ko si zaspana: Jaz poj dam k to drujam lojč, Ti boš pa koj sama! 3424 - (Kranjska.) K tebi sim hodil, Per tebi sim spal, Per tebi sim ležov Ta zadenkrat dav! 3425 - (Borovlje, Podkrnos.) Al mi knuačaš oprieti, Pa lieži tontrč: Jaz mam druho dakle, Da mi rajši opre! 3426. (Od Zagorja za Savo.) Je pršu pod oken, Potrkov na polken: »Odpiraj, odpiraj, Me zebe močno!« 5 »»Ne bom ti odpirala, Ne gor ostajala; Sem s’noč odpirala, Pa so škricmani bli.«« 3427 - (Kranjska.) »En vetrič je pihal, En dež je rosil!« »Saj te nisim prosila, Pa b’ hodil ne bil! 3428. (Od Bleda.) »En vetrič je pihal, En dež je rosil!« »»Saj te nisem prosila, Pa b’ hodil ne bil!«« 3429 - (Iz Verda pri Celovcu.) Če s šlišu bolj vidu, Da je dižji roslov: Saj t’ čisem prosiva, Zakaj si pršov? 3430 - (Iz Rožja.) Saj si slišol in vi dol, Da je dižej rožlol: Saj te nisem prosita, Zakaj si peršol? 3422. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3423. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 442. 3424. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 3. 3425. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 443. 3426. Zapisal H. Se var. — Iz njegove zbirke IV. str. p Kitica 2. je z drugimi poskočnicami zapisana v istega zbirki lil. str. 7 z razliko: 4 Pa so] So. 3427. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 118. 3428. Zapisal Janko Žirovnik. —• Iz njegovih NP. II. št. 8 (z mel.), kjer je tiskana v zvezi z drugimi poskočnicami (»Visoka je gora« itd.). Zapis v Rodetovi zbirki (VIII. 38J je iz Žirovnika. — Zapis Andrejčkovega Jožeta v Sl. Glasniku X. (186j) 91 se loči v tem: 1] Je veterček p. — 2] Je dežek rosil. 3429. Zapisal H. Sevar; pel J. Rac. — Iz Sciiarjeve zbirke /., str. 13. 3430. Zapisal Mat. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416. 46 722 II. Pesmi zaljubljene 3431 — 3436. 343i- (Št. Lenart, Borovlje.) Saj si šlišov noj vidov, Ko je dižoj roslov: Saj te knisem prosiva, Zakaj si prišov? 3432. (Goriška.) Veter je pihal, In dež je rosil: Vkaz’vala k’ ne bla, Bi prišel ne bil! 5 »Le kvobčič bom do v vzev, Svovu od tabe: Al ti tracaš mnč Bol pa sama sabe?« 3434- (Kranjska.) Zakaj, zakaj Pod oknam stojiš, Ko veš, ko veš, De notri ne smeš! 3433- (Št. Jakob.) Zakaj, zakaj Pod oknam stojiš, Ko viš, ko viš, Da santr kne smiš! 3435- (Borovlje.) So pa bli lpi puebi, So moli po dbi huebi: So stali na durcah Po cale dbi uri! 3436 - (Borovlje, Podkrnos.) Al boste koj vstale, Vi dočle zaspane, Al boste koj holtale Puebe naznane ? 5 »Nča bomo mi vstale, Nčismo zaspane, Nča bomo mi holtale Puebe naznane!« 343 * 1 2 * Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 434. 3432. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3433- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 455. 3434. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 63. Po tej redakciji jo je natisnil, ne glede'na naglasna znamenja, Kastelec-Korytko v SPKN. 1. 28, potem tudi Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 141 (63.), ta z razlikami: 2 stojiš — 4 De. V Vodnikovem rokopisu je še druga Vodnikova redakcija na L g8., ki sloi>e: Zakaj, zakaj * Pod oknam postajaš, * Ko veš, ko veš, * De v’ hišo ne smeš! To redakcijo je Vodnik prepisal še trikrat: r. na listu gg. (33), 2. na listu 97 (S) in 3. na listu 97 (®) s temi predrugačbami: 2 postajaš] 33 i si zdaj, S® postajaš — 3] S) Ki veš, ki veš (S® Ki veš, ki veš ■— 4 De . . . smeš] S De . . . smeš ® Da . . . smeš. Prepis Kastelčev II. Vodnikove redakcije v VO. XX. 33I3 se loči od nje v tem: 3 Ki ... ki (ne glede' na naglasna zna¬ menja itd.) Po Kastelčevem prepisu jo je prepisal Vraz v VO. XVIII. 32I1. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. a. 33 se razlikuje od zgoranjega natiska: 1 Pokaj — 4 noter; Vrazov prepis tega zapisa (VO. XVIII. 4(22) pa se loči v tem: 3 Ko veš] Ko znaš. 3435- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 333. 3436. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 437. II. Pesmi zaljubljene 3437—3441. 723 Krhljiček, krhljiček Pod oknom krhlja: »Odprite, odprite, Sem daleč doma!« 3437 - (Kropniška.) 5 »»Odprla ti (ne) bom, Pa tvoja ne bom: Na ur’co poglej, Pa hodi naprej!«« Matiček jeziček Poh voknam trkljd: 3438 . (Iz Predvora.) »Dxklesca, ohprite: Sxm deleč doma!« 3439 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Mi je struna zarjavela, Mi noče več pet: Mi je dekle zaspalo, Mi noče odpret! 5 »Če gor mi ne odpreš, Po glaži bon vdar, Da glažek doj pade In on se bo strl!« »»Če glažek polamaš, 10 Platil mi ga boš: Zapstonj se zanašaš, Moj mož pa ne boš! Prašiča lažljiva, Lagala ne boš: 15 Saj si obečala, Da vzela me boš! 3440 - (Iz Podlipovice.) Dva fanta sta prišla 5 Dekle je gor vstalo, Z žeturske vasi, Je reklo tako: Sta skrbno spreš vala, »Vidva nista ta prava, Kje ljubca leži. Le pojta domu!« 344 1 - (Slov. Plajberk.) Tovne stojita dba puebiča l Jaz ju poznati k’ne md: Aden je lopu zamarnevav, Aden štolcirov z meno: 5 »Dočva, k’ne buej se ti fajnt- šafti, Tvojba bueba torni k’ni, Katiri s to zvatemi poštebi Per tvojem srcu loži!« 3437. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 19—20. 3438. Zapisal Matija Valjavec. — Iz VI programa varaždinske gimna¬ zije 1858, str. 12. 3439. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Lucija Vuk. — Iz Krajnčeve zbirke. — Zapis Jož. Klemenčiča od Sv. Antona v Slov. Goricah se loči v tem: 3] M. j. ljubca zaspala — 5 vdarl — 7] Bo okno dol padlo — 8 on] glaž — 9] Če mi glaže polomiš — 10 Sam plačal je boš — 11] Zastojn — 15] Si zagvišno obečala — 16] Da jaz bom tvoj mož. — Prim. poskočnico »Pa moja si bila« itd. v naslovu »Ljubezen si odpovedujeta«. 3440. Zapisal J. Lovrač. — Iz njegove zbirke. 3441. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 44. 46* 724 II. Pesmi zaljubljene 3442 — 3450. 3442 . (Iz Radomerja.) Sem vriskav, sem pokav, Pod oknam sem stav; En huncvert je prišev, M’ je kočo zažgav! Prepozno 3444 - (Št. Lenart.) Moj šocej dro pride, Pa gone pruti jutru, V židastem lajču, Pa v gone fajn kvobuku. 3443 - (Kranjska.) Pritčkel pod oknice, Utergal tri rožice, Od ljub’ce moje, K’ ne morem do nje! je prišel. 3445 - (Št. Lenart.) Ti šmencani ludrovec, Čej si hodov, Da si še le pruti jutri K mne prišov? 3446 . (Gorenjska.) Je Savca, je Dravca, Pa je čudo veliko, Je vzela mosti, Da šoceljna ni! Pod oknom čaka in 3447 - (Iz Žabnic.) Še sedem kni, Že pod gankam stoji. »Koj bi kna stav, Ko bom gori jemav!« 3448 . (Podjunska.) Še sedem kni, Že pod hankam stoji. »Zakaj bi ne stav? Pojdem notr en mav!« prosi, da mu odpre. 3449 ' (Iz Podlipovice.) Sedem kar dni, Že pri vogli stoji. »Zakaj bi ne stav? Nobenga se ne bom bal!« 3450 - (Iz junske doline.) Dečla je v kam’rci, Jaz pa na travenci: Prej ko bo svit, Pri njej moram bit’! 3442. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke I. — Primerjaj St. 3081 . 3443. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. I. 28. 3444. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 330. 3445 ’ Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 430. 3446. Neznanega zapisovavca. — Iz ostaline Mih. Kastelca. 3447. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 441 (inač.) 3448. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 441. 3449. Zapisal J. Lovrač. — Iz njegove zbirke. V v. 1. je dni napaka namesto kni = ni; prim. prejšnji številki; očividno je pesem Koroška. 3450. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jiil. pl. Kleinmavrja. Na- tisek iz Borovljan v Scheiniggovih NPKS. št. 443 se loči v tem: 1 Dočva — 2 Jas — 3 Prej to] Proj da — 4 Mor’m v kamrci bit. II. Pesmi zaljubljene 3451 — 3459- 725 345 1 - (Iz Koborida.) Ljubca je v kamrici, Jest pa na travici: Prej ko bo beli dan, V kamrici bom! 3452 - (Borovlje.) So durce zaprte, Dočva že spi: Se horoj bo vstava, Da je hlih že pozdi. 3453 - (Kranjska.) Sim peršev pod okno, Zakašlov glasno, De se ljubca zbudi, De me u kamro spusti. 3454 - (Kranjska.) Vstani mi, ljubica, Sveti mi, lunica, Lepši kot sonce Po dnev! 3455 ' (Žrelec.) Dočva, pošušoj, Kak dižoj rosla: Boš dava mi kraja Bol pojdam movka? 345 6 - (Iz Gor. Vrtojbe.) Trikrat dol, trikrat dol, Ljubca, ustani gor: Če češ prau moja bit, Moreš dole prit! 3457 - (Kranjska.) Oj ljubca, si boljna, Na postlji ležiš? Rad bi ti pomagao, Če notri pustiš! 345 8 - (Borovlje.) Prapolica poje, Vidi črne megle: Boš koj tantr oprva, Moja dakle? 3459 - (Izpod Jepe.) Prepelica poje, Boš hišo odprla, Vidi črne megle: Preljuba dekle? 3451. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. V v. 2. je travici napak za travnici, česar niso Koboridci več razumeli, kar je dokaz, da je prišla pesem s Koroškega. 3452. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 435. 3453. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. IH. d. 218. Vražjo je prepisal v VO. XVIII. 6oji s temi predrugačbami: 1 pšršeo — 2] Zakašlou glasno. 3454. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke str. 3, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Dekle, povej, povej«, »Zakaj bi ne žvižgov«, »Ko b’ moja ne bila« (št 3134), »Dekle, poglej me prav« na prvem mestu. Prim. št. 2033, verz 13—15. 3455 ' Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 43g. 3456. Zapisal J. Cejan; pel Andrej Čučič. — Iz Cejanove zbirke III. 2. 3457. ZapisalV al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 23., kjer je k besedi notri pripisana razlaga »t. j. v hišo«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 40/6 s temi predrugačbami: 2 postli — 3 Sem padar, po¬ magam — 4 notri] v kamro. 3458. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 438. 3459. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 726 II. Pesmi zaljubljene 3460 — 3465. 346°. (Od Cerovca.) Solnce mi zahaja, Mesec pa prihaja: Ljubi mi k ljuboj gre, Lepo si zigrava. 5 En časek pr okni, En časek pr dverah: »Ljubica, le odpri, Zvunaj je zlo zima!« 3461. (Vrsno.) Čez goro je zima, Pod oknom je mraz! Če s’ ljubca ta prava, Odpri mi za ’n čas! 3462. (Iz Pustojne.) Po bregi je zima, Po doli je mraz: Odpri, luba, kamrico, Naj pridem k tebi jaz! 3463 - (Kranjska.)- Aj ljubca, ustan gor, Peid mi kamro odpret, Jest se morem necoj Per tebi ogret! 5 Ne morem več čakat, Ne morem več stat, Jest se morem necoj Per tebi naspat! 3464 - (Kranjska.) Po hribih je slana, Po ravnem je led: Me ljubica čaka, Se morem segret. 3465 - (Iz Koborida.) Pred hišo je lašta, Na lašti je hud led; Moja dečva je v kamrici, Je slajša kot med. 346°. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. G. 63 (10), kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Crevlje pod pazdihoj« in so s svinčnikom pripisane te-le varijante: 4 zigrava] poje — 5] okneci — 7, 8] Prosim te, ljubica, * Odpri mi dveri! * Zunaj je zimica, * Prosim te, ljubica, * Odpri mi dveri! — Vraz jo je prepisal vnovič še dvakrat; prvi prepis (VO. IX. 38) se razlikuje od našega natiska v tem: 1, 2] Sounce mi doli gre, * Mesec pa gore — 3 Lubi . . . luboj — 4 poje — 5 per okneci —• 6 per — 7, 8] Le odpri mi, lubica, * Vuni je zima. Drugi prepis (v VO. VI. ) se razlikuje od tega zadnjega prepisa v tem: 1 Sunce — 3 Lubi . . . luboj — 8 Viini. 3461. Zapisal Sim. Rutar. — Iz njegove zbirke. Nemški Korošci pojo : Diandl, sperr auf, sperr auf, * Thue m’r den G’falln, * Es geat a brennkalta Wind * Her iiber de Alm. Pogatschnigg-Herrmann D. 1174. 3462. Zapisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 775 (z melod.), kjer je napak tiskano: 4 ja. 3463. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 71, 72. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 29I3—4 s temi predrugačbami: 2 Pejd m’ — 4, 8 Per tebi] V tvoj’ kamr’. 3464. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. sir. 22. Natisnil jo Je Levstik v »Vodnikovih pesnike str. 134 (16) z razliko: 4 segret] it’ gret. Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v Slov. goricah se loči v tem: 3 lubica — 4 segret] iti gret. Spurima verzoma prim. poskočnico koroških Nemcev: Auf der Alm hat’s an Schnee g’schnib’n, * In Thal machts an Reif. Pogatschnigg-Herrmann P. 1563. 3465. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jan. Kokošarja. II. Pesmi zaljubljene 3466 — 3472. 727 Vabi ga 3466. (Kanalsko.) Pri durcah je tema, Pri durcah je mraz: Moj šocel, le pojdi Notr en čas! 3467 - (Podkrnos.) Puabič, kna stuej tovnč, Tovne je svana: Pojdi santr k mne, Saj sem koj sama! 3468. (Kranjska.) Le kljuko perzdigni, Pa noter pojdi: Brez skrbi si vlezi Na toplo k meni! k sebi. 3469- (Kranjska.) Pod oknam je mraz, Hod noter en čas: Se bodeš pogrel, Pa ne de b zavrel! 3470 - (Kranjska.) Pod kolter b’ ga djala, Ko s’ nič ne bi bala: Enmal b’ se pogreo, K je daleč pršo! 3471 - ( Kranj ska.) Ke bi se greha ne bala, Pod kovter te be djala: Pa se grčha bojim, Pa raj sama ležim! Natihoma jo poišče. 3472 - Prešmentrana ljubca, Visoko ležiš! De b’ imel ne lojtre, Bi vedel, 66 spiš: (Z Banjšic.) 5 Bi lojtre perstavil, Bi okno odprl, Bi h ljubici legel, Bi žpampet podrl! 3466 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 466. Zapis BI. Ranca iz podjunske doline (str. 23) se loči v lem: 1, 2 durcih — 3 š&celj . . . podi — 4 Notr] Sem h meni. 3467 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 46 5 . Zapis BI. Ranca iz podjunske doline (str. 23) se loči v tem: 1 tovne — 2 slana — 3 senter k mene. — Z,apis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1] Ljubej, ne stoj zunaj — 2 Zunaj je slana — 3] Le v kamro k men’ pojdi. 3468 . ZapisalS. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa vVO. XVI. i.knj. str. 23. 3469 . Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. /. kuj. str. 2J, kjer Vraz piše: 3 pogreo — 4 zavreo. 3470 . ZapisalV No<\n\V. — Iz Vrazovega prepisa v VO.XVI i.knj. str.30, po katerem jo je Vraz prepisal vnovič v VO. IV. 46/26 s temispremembami: 1] Bi pod kolter ga djala — 2 se — 3] Malo bi se pogreo - 4 Ki je daleč peršeo. 3471 . Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 80. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 40/4, premenivši: 1 Ko — 2] Pod kolter bi ga djala — 4 ležim. 3472 . Zajnsal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 10. 728 II. Pesmi zaljubljene 3473 — 3479. 3473 - (Iz Koborida.) Bom lujtre prinesel, Lujtre bom zmaknil, Postavil jih, 10 Bom glažič odprl, Po njih bom gor zlezel Noter bom skočil, In okno odprl. Bom špampet podrl. 5 Prešmentane lujtre, Zvernile so se, V grapo so padle, Sternile so se! 3474 - (Št. Jakob.) Hortoj po štincah Na livo roko Sem peteline pobarov, Čoj dočle lažo. 3475 - (Drašče na Zilji.) Gorta po štingah, Na livo roko, Petelina bom barov, Čej dečli ležo. 3476 - (Kranjska.) Sim šel gor na štalca, Sim tresev pepev, Pa v nasrečo sim padev, Sim ljubco objev! Orehove dilje, In leskov režanc, 15 Notri je ljuba In kuštrast Ivanc. 3477 - (Kranjska.) Tam gori po izbi Je vinkama pot, Jaz ljubco popadem, Pa gredeva v kot. 3478 . (Kranjska.) Na tihim u koti, Se nekaj godi, Je nekaj na poti, Ko h ljubci hiti. 3479 - (Kranjska.) Na persi pošlatam, Od zgorej je ni, Mal nižje perštapam, Lej, v koti čepi! 3473 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klcinmaprja. 3474. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 468. 3475. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 27. 3476. Zapisal An dr ej S mole. — Iz VO.III.b. Vražjo je prepisalo VO. XVIII. 38I3 s temi predrugačbami: 1 šeo — 2 trefov (!) — 3 padu — 4 objeo. 3477. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. /. knj. str. 25. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. b. 123 se glasi: Je gori po jispi * Z’ vinkama pot, * Tamkej se srečava, * Pa greva v kot. 3478. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 22, kjer piše: 2 godi — 4 hiti. — Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 34I2 s temi predrugačbami: 1 tiham — 2 godi — 3 nekaj — 4 Ki k. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. b. 112 se loči v tem: 1 v — 2 Se nekej godi — 3 nekej — 4 Ki k. 3479. Zapisal V al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 23, kjer je Vraz pisal: 2 ni — 4 čepi. II. Pesmi zaljubljene 3480 — 3488. 729 3480. (Kranjska.) Pod pertam potaplam, Pod pertam je ni: Krog peči pošlatam, V kotu čepi! Moja šrankca je za plačat’, Pa kol’ko, to ne vem; Bom ljubico poprašal, Pa hitro to zvem. 3483 - (Iz Rožja.) Mam fletno navajeno Mojo dekle: Še le kamčič poveržem, Že pride, odpre. 3484 - (Št. Jakob, Št. Lenart, Radiše.) Jes mam fletno navajeno Mojo daklč: Tri kančiče vržam, Pa pride, odprč. 3485 - (Od Zagorja za Savo.) Mam lepo navajeno Svojo dekle: Tri kam’nčke vržem, Odpirat mi gre. 3481. (Radiše.) Prišov sem, našov sem Postel postvano, Dočle pa notre nč: Lubov sem svamo! 5 To zvedel bom kmalu, Poprašal jo bom; Me bo hitro prašala, Če ljubil jo bom? 3486. (Kranjska.) Ena taka velja, Ket je ljubca moja, Ki sama povč, Ki postelca nje! 3487 - (Iz Gorenje Vrtojbe.) Nedelja je biela, Pmdeljek je plau: Od moje ljubce postelja Mi pride glih prav! 3488. (Temenice, Lipnica, Podkrnos.) Kak trdo je spava, Še hori je vstava, Da me je za roče Po stojncah polava! Pusti ga k sebi. 3482. (Kranjska.) 3480. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. e. 23J. 3481. Neznanega zapisovalca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 460. — Zapis v zbirki Jul. pl. KI einmay rja iz junske doline se glasi: Sem prišel in najšel sem * Postelj postlano, * Dečle pa noter nič: * Ljubil sem slamo! 3482. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke Id. 28 c. 3483. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 415. 3484. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 422. 3485. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III., str. ig. 3486. Z.apisal Andrej Smolš. — Iz VO. III. c. 167. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 53I2 s temipremembami: 1 velj& — 2 moja — 4] Kje kamerca je. 3487. Zapisal J. Cejan; pel Andrej Cučič. — Iz Cejanove zbirke III. 2. 3488. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 463. Zapis BI. Ranca iz podjunske doline (str. 22) se loči v lem: 2 gori — 3 roke' — 4 štengah pelava. 730 II. Pesmi zaljubljene 3489 — 3495. 3489 - (Št. Jakob.) Na prahu je stava, Ha notr spravlava: Zakaj bi ne šov? Zato je prišov! 3490- (Kranjska.) Na pragi je stala, Ga notri spravljala. Zakaj bi ne šel? Zat6 je peršel! 349i- (Sv. Anton v Slov. goricah.) Na pragi je stala, No notri ga gnala: Zakaj bi šel ne ? Zato je šel tj e! 3492- (Št. Jakob.) Po štincah je šov, »Pomajte« je vpov, »Dočva, pomaj, pomaj, Mavo kraja mi daj!« Po gori si sveti, Pod goroj je mraz: Oj stani se, micka, Naj ležem si jaz! 3493- (Štajerska.) 5 Na kraj bi si leg6, Me špata tišči, Na sred bi si lego, Tam sinek leži! Ljubeznivo sprejet. 3494- (Iz Radomerja.) Veselo je skakalo Ko m’ je okno odpiralo Mojo srce, Mojo dekle! 3495- (Kranjska.) Ljubica, vstani, Hitro daj meni Piši luč, Kamre ključ ! 3489. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 464. Zapis BI. Ranca iz podjtmske doline (str. 22) se loči v tem: 1 pragu — 2 Ga noter — 3 šev — 4] Saj za to je prišev. 3490. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 31, kjer je pač Vraz po svoje popravil: 3 šo — 4 peršo. Natisnil je pesem Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 139 (50.), premenivši: 4 to . . . prišel. Vraz jo je prepisal po prvem prepisu v VO. 1 V. 47I24. 34gi. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. 34g2. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 469. 3493- Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. p. 280. Prepis v VO. X. 16 se loči v tem: 3] Odpri da mi, micika — 4] Naj v kamro grem jaz — 5,7 legL 3494. Zapisal Janko Časi. — Iz megove zbirke I. 3495- Zapisal Val. Vodni k. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 5/. Natisnil jo (e Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 144, 145 (14.) s temi predrugačbami: 5 vstajala — 9 sem. Iz Vodnikovega rp. jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. jo s temi predrugačbami: 2 ljuč — 6] Pihala ljuč — 7] Saj maš ti, ljubi — 9] Ti si mi sama — n Ti bom] ki boš. Prepisal jo je vnovič po tem pre- pisu v VO. IV. 39I27 s temi predrugačbami: 1 strani — 2, 6 luč — 10 Svetla — 11 boš] boš mi — 12 Drago] Celo. II. Pesmi zaljubljene 3496 — 3502. 731 5 »Kaj bi vstajala, P’hala luč? Sam si, moj ljubi, Kamre ključ! Ljub’ca zaspana, Le gor ustani, Boš lučco prižgala, Povedala ki. Jest sim pa sama 10 Svetla luč, Ti bom svetila Drago noč!« 3496 - (Goriška.) 5 »Kaj bom ustajala, Luč prižigala? Sem sama koj luč, Bom svetila vso noč! Pod okence pridem, Druz’ga ne videm, Ko nebeške zvezdice; 3498. (Staro selo pri Koboridu.) Nič druzga ne misli, Ko k meni se stisni ; Ne misli na to, De kaj druzega bo! 3497- (Z Banjšic.) V kamberco pridem 5 Nič druzga ne videm, Ko moje ljubice. 35°°- (Kranjska.) Le k meni se stisni, Nič druga ne misli: Čeravno kaj b6, Kaj drugim za to! 3499- (Podkrnos.) Kna žinjoj, kna misli, Koj k mna se stisni, Kna žinjoj na to, Da hrieha koj bvo! Nič ne jamri, Si per meni v kambri; Nič ne jokaj, Si per mene tokaj; 35 01 - (Podkrnog,.) Zibli me, zibli me, Da bom naspava s 6 , Da bom naspava se Jaz per tabč! 5 Nič ne misli, Sčm h meni se pertisni Če ti kej feli, Per mene se udobi! 35 02 - (Z Banjšic.) 3496. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Klemmavrja. 3497. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 7 . Z verzi 1 —3 prim. Prešernove: K oknu pridi, * Drug ne vidi, * Ko nebeške zvezdice. (-»Pod oknam « v. 19 — 21J. 3498. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. — Zapis v zbirki Jul. pl. Klein m ay rja iz Koborida se loči v tem: 1 Nič druzga] Ljubca, — 2 Ko] Sem — Da b’ kaj novega blo. V tem zapisu je pisana pesem v zvezi s poskočnicami: »Ljubca, poglej me prav« in »Ljubca ne žalvaj nič« na drugem mestu. 3499. Neznanega zapisovavca. — Iz Schciniggovili NPKS. št. 470. 3500. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. kuj. str. 3 /. 3501. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 30. 3502. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 2. 732 II. Pesmi zaljubljene 3503—3510. 35 ° 3 ' (Iz Koborida.) Te nisem poznala, Štimala tud’ ne: O le zdaj te poznam. Ker te v kamric imam! 3504 - 1 Borovlje.) Nščir nča varjeme, Kaj lubica zna: Me s kovtram odone, Do jutra me ma. 3505 - (Staro selo pri Koboridu.) Poglejte, vi mamka, Kaj vaša hči zna: Ga s kovtrom odeva Do belega dna! 3506 . (Gorenjska.) Pri nas na Gorenjskem Je šega leta: Ga s kovtrom odene, Do jutra ga ima. 3507 - (Št. Lenart.) Ta dovta po Roži Majo tako šago: Koj kovter čriez gvavo In havž’vajo! 3508 . (Borovlje.) Ti maš lice rudeče, Jaz mam pa blade: Bova kupe lažava, Pa farbava je ! 3509 - (Kanalsko.) Moje ličice so blede, Bova skupaj ležava, Tvoje pa črnele: Bojo farbale se. Nasloni se, ljubčik, Na mojo glavd, Krog mojega gerla Obdeni roko: 35 10 - (Kranjska.) 5 Na mojem naročji Si lepo počij, Ko mater’ na persah Detece, zaspij! 3503. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3504. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 472. 3505. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3506. Zapisal Oroslav Pirec. — Iz NB. 56. Zapis H. Sevarja iz Zabnice pri Loki (pel J. Berčič I. 34.) se loči v tem: 1 Gorenjščem — 2 leta] taka. — Zapis v zbirki K. Pleska (št. 20) se loči v tem : 1 Gorenskim 2] Na¬ vada je ta — 3 Ga] De ga — 4 Do] Pa do. 3507. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 95,?. 3508. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 403 (inač.). 35og. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 403 (inač.). 3510. Zapisal \ al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. kuj. str. 23, kjer je Vodnik pač sam popravil to: ljubček — 2 glavo — 4 roko (in pač tudi 8 Detece). Natisnil je pesem Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 136 (zy.) s temi razlikami: 1 ljubček — 3 grla — 6 lepo] varno — 7 prsih — 8] En dete zaspi. Vraz je pesem po svojem prvem prepisu prepisal vnovič v VO. IV. 43/n — 12 s temi predrugačbami: 1 ljubčik — 3, 4] Pod glavo ti denem * II. Pesmi zaljubljene 3511 — 3516. 733 35 11 ' (Iz Koborida.) Pa gori je vstala, Al pihneva luč Pobarala je: In bova vso noč? 35!2- (Kranjska.) Lešerbo spihnila, Ljubica vtihnila. 35 T 3- (Borovlje.) Toti bil, toti bol, Da bi se zlihava, Toti bol lezi, Da kna bova v jezi! 35 x 4- (Kožentavra, Borovlje.) Totoj bol, totoj bol, Spaninja ti, Šocija, šocija Dila tišči. 5 »Kak ti bom, kak ti bom Honj’vava, Ko mam sama, ko mam sama Pri dili mojhd!« 35I5- (Kranjska.) Je ljub ca zaspala, Ki je rožca dišala; Se ljubca zbudi, Lepo rožca diši. 35 l6 - (Iz Motnika.) Bo rožca dišala, Bo djekle zaspala; Se rožca zdeši, Se djekle zbudi. Svojo pravo roko — 7, 8] Kak dete na prsah * Materi, zaspij. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. lil. b. gi se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 ljubca — 2 glavo — 3 mojga — 5 mojih naročjah — 6] Se varno spočij — 7 persih 8] En dete zaspi. 3511. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3512. Zapisal V'al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 2g. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 143 (8.), premenivši: 1 Leščerbo. —• Vraz jo je po prvem prepisu prepisal vnovič v VO. IV. 47I19 premenivši: 1 vpihnola — 2 vtihnola. 3513. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS št. 574. 3514. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 478. 3515. Zapisal M. Kastelic. — Iz VO. VI. 17, kjer je pisana s pesmimi »Moj pušlic je frišen« (št. 2889) in »Da bi vetrič potegnu«. Natisnjena je v SPKN. II. 126 s temi razlikami, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe: 2 K’ — 4 Lepo] Še. Prim. v št. 1896. verz 5— 8. 3516. Zapisal Gašp. Križnik. — Iz GK. I. 49, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Ena tičca priletela Čez visoke gore« in za poskočnico »Tri ure za Gracam« (št. 3154). 734 II. Pesmi zaljubljene 3517—3525. 35 J 7- (Od Zagorja za Savo.) Bo dekle zaspala, Pa bo rožce k seb djala: Se dekle zbudi, Pa še rožca diši. 3518 . (Podkrnos.) Sem se hore prabudov, Sem jo pa polubov; Se je obrniva, Mi je pa vrniva. 35 I 9- (Izpod Jepe.) Sem pa poljubil jo, Da sem prebudil jo: Je se zbudila, Mi je vrnila. 352°- (Št. Lenart.) Včasi je driemava, Včasi je spava, Včasi je šociju Lice dajava. 3521 - (Iz Podlipovice.) Pride, pa dol se vleže No malo zaspi: Sliši fante uckati, Se gor sprebudi! 3522 . (Iz Podgorjan.) Bol pruti jutru hre, Svajši je lublonje, Bol se boji za me Moja dakle! 3523- (Iz Podgorjan.) Bol proti jutru hre, Lipovši marnje: Lipovši, lubovši Je moja dakle. 3524- (Koroška.) Bol proti jutru gre, Mičnejši marnje, Kak se boji za me Moja dakle! 3525- (Predvorska.) Če bolj proti jutru gre, Rajši me ima dekle: Skleplje roke Okrog glavce moje. 5 Skleplji jih, al pa ne, Sej ne boš več dekle, Sinka zibala boš, Jokala boš! 3517. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke III. str. 7. 3518. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 471. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz junske doline se loči v tem: 1 hore prab.] sprebudil — 2 poljubil — 3 obrniva] prebudila — 4 vernila. 3519. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmayrja. 3520. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 475. Zapis v zbirki J. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1 dremala — 2 spala — 3 šocja — 4] Prav pokuš’vala. 3521. Zapisal J. Lovrač. — Iz njegove zbirke. 3522. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS- št. 481 (inač.J. Zapis Jakoba Wanga iz Draščan na Zilji (JI. n) se loči v tem: 1] Bolj proti jutru gre, 2] Svajše je marnjenje — 3 Bol — 4 dekle. 35 2 3 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 481 (2. inač.). 3524. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 481. 35 2 5- Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je imel Miklošič. II. Pesmi zaljubljene 3526 — 3532. 735 35 26 - (Mišaška.) Če bolj proti jutru gre, Rajši me ima dekle. 3527 - (Borovlje.) Ano uro bol koj Sem lažov pri njoj: Saj nči burnoši biva Kakor pa proj! 3528 . (Iz Koborida.) Luštno je špiljet In karte metat: Še lepši je v kamere Pri ljubci ležat! 3529 - (Podjunsko.) Uštek je špilat, Pa kugelco gnat: Pa še uštnojši je Pri anoj žavbrnoj spat! 3530 - (Kropa?) Oh revež, jaz revež, Oh kaj bom počel: K me ljubca ’ma rajši Po noč’, ko po dnev! Lačnega nasiti. 3531 - (Z Ziljske Bistrice.) Lubca, sen lačen, lačen: Dhj mi khj! »Khj ti bom dala, dala? Nemam khj. 5 Kruha dro j imam, jimam: Jedov je!« Lubca, le daj ga, daj ga: Dober je! Če si ljubca moja, Daj mi kaj! »Kaj ti bom dala? K’ nimam kaj. 3532 - (Lubenska.) 5 Kruha bi ti dala, Ajdov je!« Oh ljubca moja, Dober je! 3526. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 25. 3527. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 498. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz junske doline se loči v tem: 1 dno . . . kej — 2 ležal . . . njej — 3 ni borniša bila — 4 Je gorša ko prej. 3528. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3529. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 418. 3530. Zapisal Ivan Mladič. — Iz njegove zbirke. 3531. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. A 'V. 42. 1. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 86 5. 3532. Zapisal Mat. Kokalj. — Iz NB. 94. 736 II. Pesmi zaljubljene 3533 — 3538. 3533- (Kranjska.) Kruha b’ ti dala, Ajdov je, ajdov je. »Lčpa zahvbla, Bog de je, Bog de je! 5 Za pečjo ’m rase Praprota, praprota, Po hiši skače Lakota, lakota!« 3534- (Iz Hudojužne.) ’No dežico masla, No torbico jaj’c, Še to te poprosim : Še kruha en kraje! 3535- (Iz Javorji.) Ljubca ti moja, Oj kaj ti povem: Žgančke boš skuhala, Tiste rad jem! Odhajanje z vasovanja. 3536- (Iz Zagorja za Savo.) R’deča je res na moč, Pa je prekratka noč, Cajta premalo je, Ležat pr’ nej! 3537- (Staro selo pri Koboridu.) Enajsta pasala, Dvanajsta teče: O le srečno ostani, Ti moje dekle! 3538 . (Kranjska.) Je ura pertekla, Še enkrat objamem, Moj čas je peršel: De loži bom šel! 3533' ZapisalV. Vodnik.— Iz Vodnikovega rp. na l. 98; tam je še trikrat prepisana: 1. na l. 99 (58), 2. na l. 97. (E), 3. na L 96 (S) s temi predrugačbami: 2] E, © Ajdav je. — 3 zahvala] 58, E, © zahvala —■ 4] 33 Bog da je, Bog da je! E, © Bog da je! — 5 ’m raste] E m’ raste E, S raste (E, © imata verz 5 —8 za posebno pesem »Sirošina« nazvano; v & so sprva ti verzi pisani neposredno za prvimi štirimi). — 6 E Praprota, praprota E, © Praprota — 8] E, ® Lakota. Na listu 49 so pisani samo prvi štirje verzi s temi razlikami : 2] Ajdov je — 3] Ljubica moja — 4] Bog da je. Levstik je natisnil pesem eklektično, sprejemši v podstavo kitici 1. redakcijo na listu 49, kitici 2. pa re¬ dakcijo na 1 . 97 (E. ©) tako: Kruha b’ ti dala * Ajdov je. * Ljubica moja, * Bog da je! * Za pečjo m’ rase * Praprota, * Po hiši skače * Lakota. — Po L 97 je prepisal pesem tudi Kastelec v VO. XX. 53/6 (premenivši: 4 da) in po tem prepisu Vraz v VO. XVIII. 32I3 (premenivši: 2 Ajdov). 3534- Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 3535- Zapisal M. Rode (?) — Iz njegove zbirke I. 48. b. 353 6 - Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III., str. 21. 3537- Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3538. Zapisal \s.\. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 25, kjer je gotovo sam popravil: 2 peršo — 4 šo. Vraz jo je prepisal v VO. IV. 4o\n s tani predrugačbami: 1 pretekla — 2 peršo — 3] Še enkrat te kušnem — 4 Da leži. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 138 (43) s temi razlikami: 1 pretekla — 2 prešel — 4 Da laže. Zapis A. Laha od Sv. Antona v. Slov. goricah se loči v tem: 1] So ure pretekle — 4 Da leži. II. Pesmi zaljubljene 3539 — 3546. 737 3539- (Podkrnos.) Saj še vsoloj proj svita, Proj, da je den: Saj še vsoloj proj lubim, Proj, da od lubice hrem. 3540. (Borovlje.) Socoj, kna hodi, Je še c’prihodi; Počaj, da bo den, Da še jas s t’bo hrem! 354i- (Z Banjšic.) Ko petelin zapoje, Zagvišno, de je dan: Moja ljubca, ustani, De te ne bo sram! 3542. (Gorenjska.) »Petelinček vže poje, Bo skoraj vže dan! »»Pa ima drobno glavico, Je hitro naspan!«« 3543- (Ziljska,) Ti šembrani petelin, Da te oru ni vzev, Ki si tri urce Prezgodaj zapev! 3544 (Radovljiška.) Ti prešmentan petelin, Da te orel ni vzel: Si snoči tri ur’ce Prezgodaj zapel! 3545- (Kranjska.) Prezgodej je snoči Moja ljubca je rekla: Petelin zapel; »De bi zlodi ga vzel!« Petelin zapoje Od belega dne, Moja ljubca se joka, Ki pojdem od nje. 3546 . (Kranjska.) 5 Sej se ne joka zato, Kir pojdem od nje: Se le joka zato, Kir me ne bo! 3539 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 486. 3540. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 482. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1 Šocej, ne — 2 prezgodi — 3] Počakaj na den — 4] Da jaz s teboj grem. 3541. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 9. 3542. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleška, št. 24. 3543. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 484. Fr. S. Knhač ima pesem (z mel.) v svoji zbirki I. št. 8g s Kranjskega s temi razločki: 1 šenbran — 2 orel . . . vzel — 4 zapel. Prim. št. 1855. 3544. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz JVB. 104. Zapis v zbirki K. Pleška (št. 23) se loči v tem: 1] O ti šmentran p. — 2 De te voru — 3] Ker si dav eno urco. 3545- Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. e. 240. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 56/3 s temi predrugačbami: 2] Petelinčik zapeu — 4 uzeu. 3546. Zapisal And. Smole. — Iz VO. III. c. /37, 138. Vraz jo je prepisal v VO. X Vili. 25/3— 4 s temipredrugačbami: 1 Petelinčik — 2 dne — 6 Ker .. . njš. 47 738 II. Pesmi zaljubljene 3547 — 3553. 3547- (Iz Št. Tomaža na Staj.) Vendar že bije tri, Dekle me gor budi: »Stani, moj ljubi fant, Vzemi svoj gvant!« 3548- (Od Ljutomera.) Pojbiči, dom6, Zorilo se bo! »Dekliči, vi, vi, Mate dalje ko mi!« 3549- (Borovlje, Št. Lenart.) Sem pa mlineč nasuv, Sem pa k lubci ves šov, Sem pri lubci zaspav, Je pa mlineč obstav. 3550- (Kranjska.) Jaz je ne zapustim, Celo noč per nji spim: Jutro do belga dne, Sraka regld na mč! 355i- (Kranjska.) »Ž6 se dela beli dan, Daj mi črevlje, da grem ddm! « »»Jez pa črevljev ti ne ddm, Ki te preveč rada imam! « « 5 Nča die, nča die, Da hlih mlineč stoji: Da le stope hrejo, Da me horoj zbudo! 3552- (Borovlje, Podgorje, Žrelec.) »Že svita, bo den, Daj mi črievlje, da hrem!« »»Jas ti črievlje nča dam, Te cveč rada mam!«« 3553- (Iz Juršič pri Št, Petru.) Od snoč pa do dav, Pa do belega dne Sva skupej ležala, Da solnce gor gre. 3547. Zapisal M, Sinkovič. — Iz Rutarjeve zbirke, kjer je pisana v zvezi s petimi drugimi poskočnicami, 3548. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. A. 6, kjer je pripisana poskoč¬ nicam »Od ljube mam iti«, »Moja ljuba je lepa«, »Erdečo ma lice« (št. 2843), »Ma kratke rokavce« (št. 3582) in »Ma guzano janjko«. Prim. št. 1830. 3549 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 479. Zapis M. Majarja (pela Mica Klančnik iz Rožja) v MR. 414 se loči v tem: 1 mlinič zasul — 2 lubici šol — 3] Sem pa tamej zaspal — 4] Da je mlinič zastal — -— 5] Nič ne de, nič ne de — 6 lih mlinič stoji — 7 gredč — 8 gore zbudo. 3550. Zapisali al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 28, kjer je pač sam Vraz predrugačil to: 3 dne •— 4 regla... me. Pri besedi spim je pripisana varijanta sim. Prepisal jo je Vraz vnovič v VO. IV. 28(24 premenivši: 1 Jaz — 2 sim. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. e. 239 se loči od zgoranjega Jiatiska: 1 Jaz je] Ljubce — 2 belo ... nje — 3 Jutro] Noter — 3 beliga — 4] De srake reglajo nad me. 3551. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. no. Pesem se je razvila iz oblike, kakor jo podaje nastopna številka: Ko je za koroški den postavila go- renjščina dan, se ji je zdelo treba nove asonance, ki jo je našla v adverbiju dam (domov). 3552. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 483. 3553. Zapisal H. Sevar; pel Jož. Šajn. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. 32. II. Pesmi zaljubljene 3554 — 3561. 739 3554 - (lz Kamice.) Tičke že pojejo, Ljubce že vstajejo, Sonce že gori gre Gor za gorč. 3555 - (Borovlje, Podkrnos.) Jas nča pojdam proj mov, Da bo svitov biev den: Jas puebič najrajši Pri svitonji hrem. 3556 - (Žrelec.) Je dro uštno polotu, Ko tiče poj 6: Pri mojoj dočli zaspim, Me pa hori zbudo. 3557 - (Iz junske doline.) Te drobne tičice 'Noj vastolnice So me zbudile Od dečle moje. 3558 - (Kranjska.) Rožmarinovo jutro, Nageljnov dan: Ljubca, zdrava ostani, Jaz pojdem pa dam! 3559 - (Borovlje.) Rožmarinovo jutro, Pa nagelnov dan: Dočva, strava ostani, Jas pojdam pa dam! Te zmrdane jutro, Skoračani den: Ljubca maličeva, Kaj me nis’ klicala? Prišel je beli dan, Jet me bo sram ! 35 6 °- (Iz Radiš.) Koj zdrava ostani, Jaz juckam, pa hrem! 3561 . (Iz Koborida.) 5 »Kaj te bo sram? Saj te rada imam: Bova okno zagrnila, Da ne bo dan!« 3554' Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegovega rokopisa. 3555 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1021. 3556. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 394. Ko¬ roški Nemci pojo: Zwischen Ostern und Pfingsten * Ist die lustigste Zeit, * Schlaft der Bue ba sein Diendlan, * Bis es Vdgerl schreit. Pogatschnigg-Herr- mann P. 1041. 3557 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja, 3558. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 118. Enak je zapis Fr. (Radivoia) Poznika v NB. 28; loči se v tem: Ljubca . . . ostan’ — 4! Taz pa grem dam! 3559- Neznanega zapisovavca. —•. Iz Scheiniggovih NPKS. št. 490. 3560. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 490 (inač.). 3561. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 47 * 740 II. Pesmi zaljubljene 3562 — 3568. 35 fi 2 . (Iz Gor. Vrtojbe.) Ljubca zanikirna, 5 »Zakaj te je tebe sram, Zakaj me nisi klicala? Sij te rada imam! Une je bieu dan, Okno zagrneva, Jet me je sram! (Bova) noter ceu dan!« 3563 - (Iz Dutovelj.) Ljubca nezmišljena, Kaj nis’ me gor klicala? Uonih je beli dan, Jit me je sram! 3564 - (Iz Rožja.) Ana černa meglica Perkažiije se, Kdar pubič raz okno Pomikiije se. 3565 - (Iz Koborida.) Obeden ne verje, Kako je hudo, Ko duri zapira In jemlje slovo! 3566 . (Iz Tunec.) Če te do cajta ni, Pol’ te pa treba ni; Mam’ca me kregajo, Dolgo ležim. 35 6 7 - (Iz Cerovca.) Večer me zamudiš, V jutro me ne zbudiš; Mati me kregajo, Dolgo zaspim. 3568 . (Kranjska.) Vso noč pod oknam trobijo, Ne morem zaspat’; Zjutra pa mati kličejo, Mogoče ni vstat’! 3562. Zapisal J. Cejan; pel Andrej Čučič. — Iz Cejanove zbirke III. 2. 3563. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Ljubca, ne maraj neč«, »Ljubca, povej, povej«, »Ljubca na sred morja« (št. 2398) in »Tri ure hoda« na pniem mestu. 3564. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 414. Tu se ii rabi za cirilski ti predloge. 3565. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3566. Zapisal M. Rodč. — Iz megove zbirke IV. 24. 10 a. 3567. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. D. 26, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Micko najrajši mam« (št. 3022), »Micko mam prek morja« (št. 2388), »Č’ očeš moj ljubi bit« (št. 2995) in »Godci mi godejo« na četrtem mestu. Načrt melodije gl. pri pesmi »Micko najrajši mam« (št. 3022). Vraz je prepisal pesem vnovičv VO. I. 63 s temi predrugačbami: 2 Vajtro — 4 Dougo; v drugem prepisu (VO. XI. 34) je spremenjeno iz tega prepisa še to: 1 zamudiš — 4 Dugo zaspin. 3568. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 64. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 146 (24.) s temi razlikami: 1 oknam trdbijo — 2 zaspat’ — 4] Ne morem vistat. Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. b. 123 se loči od zgoranjega natiska v tem: 2 spat — 3] Zjutraj me m. k. — 4] Se mi toži ustat. Vraz je la zapis prepisal v VO. XVIII. 33I4 s premembo: 4 Ne morem vstat. II. Pesmi zaljubljene 3569 — 3577- 741 3 569 - (Žrelec.) Štiri je bu, Ko sva si dava svovu: Pa še bivo kni pet, Sva se lub’va spet. 3570 . (Iz Drašča na Žili.) Pa pred durmi sva stava, K’ šajdava se: Pa dovgu kni bou, Spet objeva me je. 3571 - (Kranjska.) V pragu sva stala, Sva slovo jemala. Do bčliga dne, De sonce gor gre. Pa po lojtrci gor, Pa po lojtrci dol: Kaj je 3576 . (Borovlje.) Še mamca, mamca Nča viejo za tu, Kar je snueči v v’špiči Za duromi bu. 3572 . (Iz Koborida.) Zgodaj sem vstala, Pa pozno mi je: Me je šocli zamudil, K’ je bil pri mene! 3573 - (Višpolje.) Kikeriki! Prueti Sinčoj vasi, Prueti Krajcarju hrem, Pa že svita liep den! 3574 - (Iz Verda pri Celovcu.) Ko skoz nejno včs pridem V ravno polje, Prepelica v pšenici Lepu zapoje. 3577 - (Izpod Jepe.) Še oča in mama Ne vejo za to, Da je sničo tem pubam Pred durmi mraz b’lo. 3575 - (Iz Radomerja.) Danit se začelo, Zbežal sem dol! sinoči bilo. 3569. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 488, kjer je iz Podgorjan pripisana k zadnjima verzoma varijanta: Je pa drajsnovo pet, * Je objeva me spet. 3570. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 3. 3571. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 777. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 2o/1 s svojimi naglaski, premenivši: 1 U. 3572. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3573 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. šl. 491. 3574. Zapisal H. Sevar; pel J. Rac. — Iz Sevaijeve zbirke I, str. 9. 3575. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke I. 3576. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 238. 3577. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmagrja. 742 II. Pesmi zaljubljene 3578 — 3582. 3578 - (Iz Koborida.) Sva skupaj ležala, Se nisva poznala: Je božja volja, Da sva lejdig oba! Po noči je peršel, Po noči je šel, 3579 - (Žrelec.) Je pa temna nuač biva, Nči svitava luna, Nčisem poznava To snuačojšna puaba! 35 8 0 - (Kranjska.) Je nekaj pernesel, Pokazat ne htel. Po noči je prišel, Po noči je šel, Prašala ga nisem, Po kaj je prišel. 5 Po gbanco je prišel, Ječmenova je, 358l- (Iz Koborida.) Z ’no leskovo trtico Zvezana je. Prašala ga nisem, 10 Povedal mi ni, Za moje potrebe Še zmenil se ni! 3582 . (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Ma kratke rokavce So me obinjale No bele roke, Do belega dne. 3578. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. 3579- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 462. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmaprja je v knji&ni slovenščini tak: Je temna noč biva, * Ni svetila luna, * Pa nisem poznala * Sinočnejšga puba. Zapis BI. Ranca iz podjunske doline (str. 22) se loči od zgoranjega natiska v tem: 2 Ni — 4 T’ga snuačojšha. 3580. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 26., kjer je Vraz gotovo premenil: 1 peršo — 2 Jeo — 3 perneso — 4 hteo. Zapis (prepis) Andreja Smoleta v VO. III. b. 118 se loči od zgoranjega na¬ tiska v tem: 3 nekej — 4 tel; istega zapis (prepis?) v VO. III c. 128 pa v tem: 3 nekej pernesel — 4] Pa pokazat ni tel. 3581. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. Prim. št. igog — ign. Ista pesem razen v. 5— 8 je tudi v zbirki Janeza Kokošarja s temi razlikami: 3 Ga nisem vprašala — 12 zmenil] zmislil. 35 82 . Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz »Steiermdrkische Zeitschrift « IV. 1. Graz 1837 (» Volkslieder der steiermarkischen Wenden « v. Idvacint v. Schul- heim), kjer je tiskana v zvezi s poskočnicami »Od ljube mam iti«. »Moja ljuba je lepa«, »Erdečo ma lice« (št. 2843) in »Ma guzano janjko«. Od Trstenjaka jo je dobil St. Vraz, ki jo v zvezah kakor v ravnokar omenjenem natisku prepisal v VO. XIX. A, 6, ter ji tam pripisal melodijo (prim. pesem »Od ljube mam iti«) in spremenil to-le: 1 kratke] tenke — 3 Z njimi me obinjala. Za 3. in 4. verz je pripisana tudi varijanta: Pri takšoj bi lež& * Do belega dne. — Prepis v VO. I. 58 se razlikuje od tega v tem: 2 me] me je, prepis v VO. XI. 4g pa v tem: 3] Obinjavala me je. — Prim. št. 282g — 2836. II. Pesmi zaljubljene 3583 <— 3588. 743 3583 - (Iz Koborida.) Vso noč je vasvala, Ni marala nič, Prot’ jutru je vstala, Je pela kot tič. 35 8 4 - (Kranjska.) Po noči vasvala, Ni marala nič; Jo mati lasala, Vpila ko tič. Sram jo je, ker je vasovala. 3585 - (Kleče.) 'Moje dekle me sreča, K’ jo je sram pred menoj, Pa rata rudeča, K’ sim jo ljubil nocoj. 3586 . (Od Cerovca.) Hoj, micko sem sreča, Postala rdeča: Zakaj jo je sram, Kaj me ljubla necoj! 3587- (Kropa.) Na poti me sreča, Postane rudeča, Se spomni na to, Kak fletno je snoč bilo. 5 Hoj, micika moja, Napoj da mi konja! »Napoj si ga sam, Kajti mene je sram!« 3588 . (Iz Koborida.) ’Na lepa rudeča Na poti me sreča: Jo sram spreleti, K’ sem snoč bil pri nji! 3583. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. Zapis v istega zbirki z Goriškega se loči v, tem: 1 je vasvala] povasvala — 3 Prot’ jutru] In zjutre. 3584. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 6, kjer je v zadnjem verzu Je (ali Jo?) pristavljeno pred Vpila. Natisnil jo je Kastelec- Korvlko v SPKN. I. 24 s to razliko: 4] Je vpila ko ptič, pozneje pa Levstik v Vodnikovih pesnili’.’, str. 133 (p) s temi razlikami: 1 vasvala — 3 lasala — 4 Vxpila. — Iz Vodnikovega rp. jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 21 s temi razlikami: 2 Ne — 4 Upila. — Drugi njegov prepis (VO. IV. 37/6J se loči od tega v tem: 4 Je vpila. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. a. 26 se loči od zgoranjega natiska v tem: 4 Upila. — Zapis v Rodetovi zbirki (VIII. 38) se loči v tem: 1 noči] noč je — 3 mati] mati jo — 4] Ni marala nič. — Zapis v Fleišmanovih »Mičnih slov. zdravicah JI.” (Fr. KuhaČ IV. št. 1432) in J. Časla (I. zb.) iz Gorenje savinjske doline je enak natisku v SPKN- in se loči od njega ne glede' apostrojov v tem: 1 noči] noč’ je — 3 mati] mat’ je. — Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v slov. goricah se loči od zgoranjega natiska v tem: 4] Je drla ko ptič. 3585. Zapisal M. Va lj avec. — Iz njegovega rokopisa, ki miga je poslal v porabo ravnatelj Levec. — Zapis Ivana Vrhovnika iz Nakla (str. 39) se loči v tem: 2] Med potjo me sreča * Ena ljubca rdeča — 3 K’ jo] Jo — 4 sem. 3586. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. d. 84 (186), kjer je pisana v zvezi s pesmima »Je glava zaspana« in »Brez te nemrem spati.« Vraz je vse prepisal vnovič v VO. VI. 42 s temi predrugačbami : 2 Je postala — 3 njo — 4 me ljubla] je ljubila — 3 Oj — 8 kajti] Da. Primerjaj št. 2275. 3587. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. ■ — Iz NB. 66. 3588. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 744 II. Pesmi zaljubljene 3589 — 3597. 3589 - (Goriška.) Na poti me sreča Ena lepa rudeča; Jo sram spreleti, K’ sem ji gledal v oči. 3590 . (Z Banjšic.) Na poti me srejče, Mi rata rudejče, Je sram pred meno, K’ sem jo ljubil noco. 3591 - (Kanalsko.) Je lepa, rudeče, Pogledat me neče: Kaj te bo sram, Te dobro poznam! 3592 . [Z Banjšic.) Na poti me srejče. Pogledat me nejče. Pogledi jo ti, Kako se drži! 3593 - (Iz Rutov na Tolm.) Je lepa rudeča, Pa gledaj jo ti, Pogledat me neče; Kak se modro drži! Po vasovanju. 3594 - (Štajerska.) Po verti sem hoda, Pod oknom sem sta. Sem miciko gleda, Kak si lasi ravna. 3595 - (Borovlje.) Liepa ura, sunce soje, Dočva rožice suši, Riba štupo, kuha župo, Ko jo hvavica boli. 3596 . (Iz Koborida.) Ne morem, ne morem Ker sem snojka objemala S to levo roko: Šocelna ž njo! Puabič driemle, Dočva spi, Ta svietva vuč Zastonj hori. 3597 - (Podkrnos.) 5 Kaku bo dočva Driemava, Se bo na me Spominjava! 3589. Neznanega zapisovavca. .— Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3590. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 4. Je = je je, to je jo je; drugi, jo (v v. 4.) je iz knjižne slovenščine. 3591. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke If. 32. 3592. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 3. 3593- Zapisal H. Se var; pel Fr. Stergar. — ■ Iz Sevarjeve zbirke I. str., 24. 3594. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. 46I4. 3595- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 502. 3596. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke jul. pl. Kleinmavrja. 3597. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS ■ št. 5,7 r. II. Pesmi zaljubljene 3598 — 3605. 745 Dogodbice ob 3598 - (Zvrhnji Rož.) Sem pa snuči ves biv, Sem pa avb’k dobiv, Čriz privaz sem skočov, Sem vse spet zhubiv. vasovanju. 3599 - (Borovlje.) Nčamo, nčamo, Me cveč nojce bol6: Sem čriez hanjkeč skočov, Sem si jih pa sp’hnov. 3600. (Iz ziljske So še le slišali So že sprečali 3601. (Iz Tržiča.) Fantje so djal’, De me bodo skopal’: Jez pa sem pri koritu stal, In se jih nič bal! doline.) vriskati me, kopati me! 3602. (Iz junske doline.) Sem s’noč v vesi bil, So pa skopali me: Bom še frišnejš’ ko prej, Bom še češi šel k njej! 3603. (Kranjska.) Pobič je padel v Bistrico, Pobil s’ od nosa špičico. 3604. (Goriška.) Po vasi sem šel, Sem mu cvancgerco dal, Me je Švara našel; Me je z mirom nehal. 3605.' (Kranjska.) Sim sndči v vasi bil, Sim mu cv&ncgahco dal, Me je patrolar dobil: De me v ječo ni djdl. 3598. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 582. Zapis Mat. Majarja v VO. XIII. 38 se loči v tem: 1 Sem pa s.] Sem snuči. — 2 abek — 3 Čez . . . skočov — 4 zgubiv. 3599 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 494. 3600. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz MR. 4og. 3601. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3602. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleimnavrja. 3603. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 2Q, kjer je Vraz pač sam popravil: 1 pado •— 2 Pobio. Vraz je ta prepis v VO. IV. 4^23 premenil to-le: v] w — 2 s’ odi od. Natisek Levstikov v » Vod¬ nikovih pesnih « str. 144 (12.) se loči v tem: Spičico. 3604. Neznanega zcipisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3605. Neznanega zapisovavca. — SPKN. 11 . up 746 II. Pesmi zaljubljene 3606 — 3610. 5 »Kaj tu — me je vprašal — »»Kaj ne veš ti to, Kaj delaš ti tu: 10 Kaj delam jez tu: Kaj pa delaš ti tu De mladi fantiči V tak’ tamni noči?« K’ deklicam gredo!«« 3606. (Kranjska.) Sinoč sem na vasi biu, Pa sem mu cvanckarcu dau, Pa me je patrolar loviu, Da me v ječu ni dav. 3607. (Kranjska.) Da bodem neMl, 5 Bolj me je šribar S polenom nažgal! 3608. (Celovška okolica.) Sem pa snueči ves biv, 5 Sem pa skočov čriez hank, Me je paver dobiv, Pa lih babi na vamp, Mi je tošnjo odtrhov Je dodoj zaklev, In po hanku podiv. Je pa durce pripev! Sem v vasi s’noč bil, Me šribar podil; Če bol sem mu d’jal, Grč Janez od doma, Zavriska glasno, Nazaj pa pristoka S kervavo glavo: 3609. (Kranjska.) 5 Je gledal pod oknam, Je zlezel na gank: Ta star se priplazi, Ga vseka čez vamp! Po plači sem hoda, Sem šifrce kra, Sem v žepeke deva, Sem mickam dava. 3610. (Od Cerovca.) 5 En Kranj ček je priša, Po hrbti me vdčra; Sam Bog njemi lonaj, Saj dosti mi je da! 3606. Neznanega zapisovalca. — Iz » Brivca « L igo: (20. maja). 3607. Zapisal V. Vo d n i k. — Iz Levstikove izdaje •»Vodnikovih pesnih« str. 141 (63.j, kjer je tiskano naž’gal. Niti v Vodnikovem rokopisu, niti v Vra¬ zovem prepisu Vodnikovih poskočnic je ni zdaj najti. 3608. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 420, kjer je k v. 3—4 pripisana varijanta: Me je tako podiv, * Da sem š . . . dobiv. 3609. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Ileišmana »Mične slov. zdravice //.« (Fr. Kuhač IV. št. 1432). Prvo slrofo ima iz Gorenje Savinjske doline Janko Časi (II. j s to razliko: 1 Janez] pobič. — Zapis v zbirki Fr. Gimpelna, iz katere je prepisana v zbirko Rodetovo VIII. 38, se loči od zgoranjega natiska ne glede' na naglasna znamenja: 2 glasno] na glas — verz 3—4 stoji za 5—6. — 3 pristoka] perstopa — 5 gledal . . . oknam — 6 zlezel] skočil — 7 se priplazi] je perštapov. 3610. Zapisal St. Vraz. — Iz V O. VI. 43, kjer je pisana v zvezi s poskočni¬ cami »Kre Mure sem hoda« (št. 2434J, »Moja luba je vmrla« in »Zaen krajcar papira«. II. Pesmi zaljubljene 3611 — 3619. 747 Citre, godci in ples. 3611. (Kropniška.) Po Koroškem sem hodil, Sem se citrat’ učil ? Sem se citrat’ navadil, Sem ljub’ce lovil! 36i5- (Iz Tržiča.) Od posavskih deklet Sem strune dobil: Zato jim čem brenkat In moj živ dan pet! 3612. (Kropniška.) Po Koroškem sem hodil, Sem se citrat’ učil: Pa še citrat’ ne znam, Pa že dečlo štimam! 3 ^ 13 - (Iz šmarskega okraja na Stajarskem.) Sem citre bil kupil, Sem citral na glas, Da j dekle poslušal, Ko j prišlo k men v vas! 3614. (Gorenjska.) Po Gorenjskim sim hodil, Sim citrat učil: So dekleta plesale, Sim petico dobil! 3 616 - (Iz Juvanja v sav. dolini.) So citre rumene, Pa strun’ce tenkč: B’jo lepše zapele Ko mojo dekle! 3617. (Žabnice.) V nedeljo bo žegen, Oh kak bo lepo: Moj pobček bo raju, Jaz bom pa ko to! 3618. (Iz Tržiča.) Ko struna zapoje, Jaz ne strpim, De ljubice svoje Na ples ne dobim! Godci mi godejo, Jaz pa bi plesala: Mati me kregajo, Plesat ne smem. 3619. (Iz Cerovca.) 5 Za to nem marala, Jaz pa bom plesala: Dolgo se kregali Nedo na me! 3611. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. •— Iz NB. jo. 3612. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — NB. 72. Zapis J. Barleta iz Po džemi]'a se loči v tem: 2 Sem se] Se — 3 Pa še] Še — 4 dekle. 3613. Z.apisala Marija Stoklas. — Iz njenega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s poskočnicama: »Prešmentane citre« in »Na citre ne brenkam«. 3614. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleska, št. 6. 3615. Zapisal Šeb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3616. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke I. 7, 5. 3617. Neznanega zapisovavca. —• Iz Scheiniggovih NPKS. št. 363. 36x8. Zapisal Seb. Žepič. —• Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3619. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. D. 26, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Micko najrajši mam« (št. 3022), »Micko mam prek morja« (št. 2388), »Č’ očeš moj ljubi bit« (št. 2998) in »Večer me zamudiš« (št. 3567) na zadnjem mestu. Načrt melodije gl. pri pesmi »Micko najrajši mam« (št. 3022). Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 63 brez zadnjih štirih verzov, katerih tudi m v drugem prepisu (VO. XI. 34), kjer je izpremenjeno samo 4 Smen. 748 II. Pesmi zaljubljene 3620 — 3627. 3620. (Iz Rožja.) Oj dečla peč, peč, Daj mi pušelč rudeč: Ti b6m godce perpelol, Tem drujam kar več! 3621. (Iz rožne doline.) Dečva, peč, peč, Daj mi pušelc r’deč: Te popeljem k hodcom, Te druje nič več! 3622. (Iz Rožja.) Peli me rajat, Pa malo poskoči: Saj krajčič je dober bil K velčej noči! 3623. (Št. Jakob.) Ko me rajat popolaš, Koj zvo poskoči: Saj si krajčič dro snidov O volčoj noči! 3624. (Kranjska.) Le plesat me pčlji, En hvdncat imam: Sim snoči ga vcverla, Tu v aržet’ ga imdm! 3625. (Kropniška.) Le plesat me pelji, En fancovt ti dam: Sem ga snoči ocvrla, V žepu ga imam! 3626. (Iz Kobarida.) Bom fancelj kupila, Ga fantam dajala, Da bodem ga pila, Pa tudi plesala! 3627. (Kranjska.) Ljub’čica moja, Ves sim tvoj: Poj deva rajat Vkup nocoj! 3620. Zapisal Mat. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 413. 3621. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3622. Zapisal Mat. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 417. 3623. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 565. 3624. Neznanega zapisovavca. ■— Iz SPKN. II. 124. 3625. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 28. 3626. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Jan. Kokošarja. 3627. Zapisal Y&\. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 50. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 144 (13.) s temi premembami: 1 Ljub- čica — 2 sem — 3 rajat] spankat — 4 nocoj. Iz Vodnikovega rokopisa jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 29 s temi predrugačbami: 1 Ljubica — (5. ima tudi varijanto: spankat) — 4 Skup necoj. Drugi Vrazov prepis (VO. IV. 39I36) se loči v tem: 2 sSm — 4 Vkup nicoj. — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. a. 9 7 se loči od zgoranjega natiska: 1 Ljubica — 2 sem - — 4 Ukup necoj. — Vrazov prepis tega zapisa v VO. XVIII. 51/18 kaže preme7nbo: 2 sim. — Drugi zapis Andreja Smoleta v VO. III. b. 106 se loči v tem: 1 Ljubčika — 2] Jes sem ves tvoj — 3 rajat] spančkat — 4] Ukup necoj. II. Pesmi zaljubljene 3628 — 3636. 749 3628. (Iz Koborida.) Vse ciga, vse miga, Vse gleda za ples: Naš oče ta star’ Tud gleda za par! 3629. (Kranjska.) Moj oča ta stari Pa gleda po pari: Ke bi eno dobil, Deb se ž njo zavertiv. 3 6 30. (Kranjska.) Le, godci, godite, Petico služite: Petica bo vaša, Alenka pa naša! 3631- (Sv. Anton v Slov. gor.) Le godci, godite, Si dnarje služite: Desetka bo vaša, Al Milka pa ne! 3 6 32- (Iz ziljske doline.) Godec, le godi, Dečla je v roči: Petice so v haržati, Poj dajo v gosli! 3633 - (Žrelec.) Hodci, le hodite Štajaršče viže: Moja dočva je mvada, Ma vse volne hlide! 3634 - (Z Banjšic.) Pertisni šenterijo, Potegni na bas, Da bo slišala ljub’ca In cela ta vas! 3635 - (Kranjska.) De b šentej ročico! Zaribej jo prov, De bom jest ložej Nožiče odzdigval! 363 6 - (Iz St. Tomaža na Stajarskem.) Dekle, le na okrog, Če se boš šparala, Nič si ne šparaj nog! Ne boš nikol mojd! 3628. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3629. Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. III. d., kjer je v v. 4 golovo iz šale prenarejeno : De b se k’ nje zavaliv. Prepis Vrazov v VO. XVIII. 65/5 se loči v tem: 1 oča] sdsed — 2 Pa] Si — 3 dobiu — 4 k nje zavaliv] mal omladiu. 3630. Zapisali al. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 62. Vodnik jo je prepisal vnovič na l. g8. s temi predrugačbami: 1 godci — 2 Petico — 3 Pe¬ tica — 4 Al.] Nevesta. Natisnil jo je najprej v SPKN. I. 28. s svojimi naglaski in premenivši: 2 Petice, potem pa Levstik v » Vodnikovih pesnih « 140 (51) z razliko: 2 Petico. 3631. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. Al Milka iz nerazum¬ ljenega Alenka. — Druge enako začenjajoče pesmi bodo priobčene v III. delu. 3632. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz MR. 410. 3633. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 575. 3634. Zapisal J. Humar. —• Iz njegovega rokopisa str. 38. 3635. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 200. 3636. Zapisal M. Sinkovič. — Iz zbirke S. Rutarja, kjer je pisana v zvezi s petimi dnigimi poskočnicami. 750 II. Pesmi zaljubljene 3637 — 3645. 3637- (Iz ziljske doline.) Pubič, ne suči me, Sama zasučan se; Sama zasučan se Proti tebe! 3640. (Kranjska.) Tako se sukam, K se micka verti: Ž njo glažek polukam In ukam z moži! 3641. (Iz Tržiča.) Ko plešem jaz z mojo, Storil bi skok, Ko bi stropa ne b’lo, Do strehe visok! 3642. (Borovlje.) Pohlojte ta pueba, Kak truska in raja: Doma se mu pa šiša Podera od kraja! 3638. (Iz ziljske doline.) Moja dečla pa raja, Ko ribica plava, Se suče v roče, Ko ribica v potoce! 3643 - (Št. Jakob.) Tako bom rajov, Da bom zamlo prebov, Bom pa v pekov prišov, Bom pa zlodja vbov! 3644 - (Izpod Jepe.) Tak’ dolgo bom plesal, Bom zemljo prebil, Bom videl v pekel, Bom hudega vbil! 3645 - (Iz Tržiča.) Suč’ jo ti, suč’ jo ti, Men’ se je škoda zdi! »»Suč’ jo tako, De ji škode ne bo!«« 3639 - (Iz Predvora.) Se suče v roc%, Kit riba v potoct. 3637. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 411. 3.638. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 410. 3639- Zapisal M. Valjavec. — Iz 6. programa varaždinske gimnazije (1858) str. 13. 3640. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 81. 3641. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3642. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 385. 3643- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 3J1. Na- tisek v K. Pečnika »Lehrbuch der sloven. Spr .« 2. izd., str. 131 se loči v tem: 1 T’k — 3 p’kov pršov — 4 pa z.] še zlodja. 3644. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. 3645. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). — Zapis Fr. (Radivoja) Poznika iz Krope v NB. 30 se loči v tem: 1 Suč’ . . . suč’] Voz’ . . . voz’ — 2 jel jo — 3 Suč’] Voz’ — 4] Da jo škoda ne bo. — Zapis v Rodetovi zbirki (IV. 24I13) se loči v tem: 4 Da je škoda. II. Pesmi zaljubljene 3646 — 3652. 751 3646. (Kranjska.) Če je bolj rajala, Če je bolj majala, Lepša perhajala; Hujši nagajala! 3 ° 47 - (Kranjska.) Micika majova Rada je rajova Gori na ganki V pisan mezlanki, 5 Gori na oderci 3648. (Kranjska.) Pšenico sem mlatil In bob sem sadil: Na podu sem micko, Pri plesu vertil! 3649 - (Staro selo pri Koboridu.) Cel teden, cel teden Sem ležal bolan: V nedeljo, v nedeljo Sem plesal cel dan! V pisanem modrci. Bolj ko je rajala, Lepši je prihajala; Bolj ko je pela, 10 Lepši je bila! 3650. (Staro selo pri Koboridu,) Le skači za mano In pleši lepo, De sram me ne bo Kakor lan’, k’ me je blo! 3651- (Iz Rožja.) Počasi zagodite, Šitro kne mo: Sem daleč peršou, Me zuo noje bolo! 3652. (Borovlje.) Nča mor’m več plesat, Krampižarje nosim Mam pratašče nojč: In siekam drvč. 3646. Zapisal Veli. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 28. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV 4 ji 18 s predrugačbo: 2 Lepši. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 143 (6) s temi predrugačbami: 1 rajala — 2 Lepši — 4 majala — 4 nagajala. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. e se loči od zgoranjega natiska v tem: 1, 3 bol — 2 Lepši; ta zapis je Vraz prepisal v VO. XVIII. 54I4. 3647. Zapisal Gregor Podrekar. ■— Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je po ravnatelju Levcu poslal K. Plečko. 3648. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana » Mične slov. zdravice II.« (Fr. Kuliač IV. št. 1432). Isto ima iz Gorenje Savinjske do¬ line Janko Časi (II.) s to razliko: 3 mic’ke. Tudi zapis v zbirki Fr. Gim- pelna (v Rodetovi zbirki VIII. 38) je pač iz prvega imenovanega vira, dast se loči v te?n: 1 mlativ — 2 sadiv — 4 Per . . . vertiv. 3649. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3650. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3651. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIII. 42. Natisek v Scheiniggovih NPKS. čt. 3j8 se-loči v tem: 1 zahodite — 3 prišov. 3652. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. čt. 881. 752 II. Pesmi zaljubljene 3653 — 3660. 3653 - (Št. Jakob.) Kne moj mi za zvo, Da jes rajat kne mo: Sem se v Bovci učiv, Ko je biv hodec ves kriv! 3654 - (Kranjska.) Sim se postarala, Delat’ ne morem: Godci zagodejo, Plesat pa pojdem! 3655 - (Iz Grma.) Stara sem, slaba sem, Delat ne morem: Godci mi godejo, Plesat pa pojdem! 3656. (Staro selo pri Kobaridu.) Stara sem ratala, Delat ne mo: Če godci zagodejo, Plesat pa mo! 3657 - (Podjunsko.) Stara sem gratava, Davat ča mor’m: Hodci, le hodita, Rajat še mor’m! 3658. (Z Banjšic.) Stara sem ratala, Delat ne morem: Godci zagodejo, Plesat pa pojdem! 3659 - (Iz ziljske doline.) Te šmencane strune Kak milo pojo, Ko pošlinjo bart rajan S dekletjo svojo! 3660. (Štajerska.) Prešmencane citre, Kak one tenke, So mene vrtele No dekle mojb! 3653. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 380. 3654. ^ Zapisal Fr. Prešeren (?). — Iz VO. XX. 44, kjer jo je pisal Prešeren sam. Podoben zapis je priobčil » Slovenec « 1884. I. št. 3, str. 3 (»Pri črevljarju v vasi*-) s to razliko: 1] Stara sem ratala. — Primerjaj nemško po¬ skočnico: Wann i zum Tanz geh, * Thut mir nie ka FuS weh, * Wann i arbeiten mufi, * Aftn is aus mit mein Fuefi. Mittler 11414, Pogatschnigg-IIerr- mann P. 975. 3 6 55 - Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 3656. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3 6 57 - Neznanega zapisovavca. —■ Iz Scheiniggovih NPKS. št. 346. 3658. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 3. 3659. Zapisal M. Majar. — Iz MR. 410. 3660. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. S. S. 137 (31), kjer je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami: »Nič drugi nem storid«, »Bi se oženila« in »Prešmencane citre, kak lepo pojo«. Melodijo glej pri prvi tukaj omenjenih pesmi. Vraz je vse prepisal v novič v VO. I. 84 s temi predrugačbami: z Kak] kak so — 4] Do belega dne. Drugi Vrazov, s tem zadnjim se skladajoči prepis je v VO. XI. 41. Zapis Andreja Hrena od Sv. Trojice v Halozah se loči v tem: 1 Prešmentane — 2] Kak so one t. — 4] Ko moje dekle. II. Pesmi zaljubljene 3661 — 3668. 753 3661. (Št. Jakob.) Prešmencane citre, Kak lepu poj6, Da ne morem jes slišati Dočvo mojo! 3662. (Štajerska.) Prešmencane citre, Kak one pojo: So me zapelale No dekle mojo! 3664. (Sv. Anton v Slov. gor.) Prešmentane citre, Kak lepo pojo, So dekle zbudile, Še mene bodo! 3665. (Kranjska.) Te hentane citre, De tok lepo pojo, De so me zmotile Od ledik stano! 3663. (Iz Zagorja ob Savi.) Prešmentane citre, Kak milo pojo: So mene zmotile In dečle mojo! 3666. (Iz šmarskega okraja na Štajarskem.) Prešmentrane citre, Kak lepo pojo, Pa so me odpeljale, Od ledig stanu! Konjički kinglajo, Ki Micko peljajo: Micka, kuj, kuj, Sej si moja nocuj! 3667. (Primorska?) 5 Bom plesov na tihu, Da bi prišu do nje: Micka, kuj, kuj, Sej si moja nocuj! 3668. (Kranjska.) Sukal jo, sukal jo Djala je, djala je: Sim pod roko; »Drčv že kaj bo !< 3661. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. ig8. 3662. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. S, S, 137 (31), kjer je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami »Nič drug& nčm storil«, »Bi se oženila«, »Prešmen¬ cane citre, kak one tenke« (št. 3660). Melodijo glej pri prvi tukaj omenjenih pesnn. Vraz je vse prepisal vnovič v VO. I. 84 in VO. XI., 41 spremenivši tiikaj: 3 mene. 3663. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke I, str. /5. 3664. Zapisal Jož. Klemenčič. —• Iz njegove zbirke. 3665. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 81. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 40Ig s temi predrugačbami: 2] Tak lepo pojč — 3 s6 — 4 stanu. 3666. Zapisala Marija Stoklas. — Iz njenega rokopisa, kjer je pisana v zvezi z poskočnicama »Sem citre bil kupil« (št. 3613) in »Na citre ne brenkam«. 3667. Zapisal A. L. — Iz » Brivca « /. igoi, št. n. 3668. Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. III. b. in. Zapis V. Vodnika v prepisu Vrazovem (VO. XVI. 1. knj. str. 30) slove: Sukao jo, sukao * Pod rčko; * Djala je, djala: * Drev kaj bo! Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 3gl28 s temi predrugačbami: 1 Sukam jo, sukam — 2 roko — 4 kaj b6. 48 754 II. Pesmi zaljubljene 3669—3675. 3669. (Kranjska.) Celo noč brenka Stranica, Sjutra pa stane — Kurvica! 3670. (Iz Žabnic.) Tak dungo je peva Ta struna drobna, Da je ratava dočva — Anzidlarica! Pantlasta, hvačasta, Dočva koračasta, 3671. (Št. Jakob.) Vozov bi te, Maš pa tašče noje! 3672. (Iz Koborida.) Kocman je godel Gore na podu, Mi smo plesali Gor na ’ni štali. 3673 - (Iz Rožja.) Nej le gre, nej le gre Za te podplate : Lubca ma tolarje, Jaz pa dukate. 5 Dole je jama, Var’ se le sama: Doli če padeš, Lejdig ostaneš! 3674 - (Kranjska.) Kir oče plesati So mlajši hčerjo, More godce plačati In kelnaricO. 3675 - iSv. Anton v Slov. gor.) Kdor hoče plesati More godce plačati, Z milko mojo, Tud kelnarico. 366g. Zapisal \z\. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. /. knj. str. 29. V Vodnikovem rokopisu je na l. g8. zapisana tako: Celo noč brenka * Strunica. * Zjutra pa vstane * Tentemta. — Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 47I22. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. e. 243 se loči v lem: Celo . . . brenkala — 3] Zjutrej ustala je — 4 Kurbica. 3670. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS.št. 743 (inač.). 3671. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 382. 3672. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke /ul. pl. Kleintnaprja. 3673- Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 420. Natisek v zbirk. / Kuhačevi III. št. 1112 ( s mel.) se loči v tem: 1 hre . . . hre, v Schei¬ niggovih NPKS. št. 370 pa v tem : 1 hre . . . hre — Jes. 3674. Zapisali al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 25, katerega je Vraz prepisal vnovič s to predrugačbo: 2 S . . . hčerjo. Na¬ tisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 138 (41.) s lemi razlikami : 1 hoče — 2 So] S to — hčerjo — 3 Mor’ . . . plačati — 4 kelnarico. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. b. 84 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 Kdor — 2 So] S’ to — 4] Jen pa plesat z’ njo. Prepisal je ta zapis Vraz v VO. XVIII. 37I3 s temi predrugačbami : 1 Kdo — 2 Z . . čerjo — 4 Jin . . . z nj6. So v zgoraj natisnjeni redakciji Vodnikovi je kajpada Vodnikov samovoljen po¬ pravek za narodno S to. 3675. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. Milko pač za micko. II. Pesmi zaljubljene 3676 — 3682. 755 3676. (Iz Rožja.) Moj oča so djali; »Tu maš en grošič! Pokaži ga godcam, Pa daj jim ga nič!« 3677 - (Iz ziljske doline.) Sprelubi moj stric, Mate kaj še petič? Dečla je v raji, Petice so v kraji! 3678. (Podgorje.) Nči dnarja, nči znanca, Da bi pvačov za me: Bom pa vondr le rajov Do belega dne! 3679 - (Kranjska.) Ni dnarja, ni znanca. De plača za mč: Kaj maram, bom rajal Do beliga dne! 3680. (Sv. Anton v Slov. Gor.) Ni dnarja, ni znanca, Da plača za me, Al vendar bom pil še Do belega dne! 3681. (Žrelec.) Ti bi ko rajov, Pvačov pa nč: Saj hodec kni konj, Da bi hodov zastonj! 3682. (Podkrnos.) Koj tiste vozimo, Od ktirah te landraste Pri ktirah ležimo, Čikle dobimo! 3676. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 417. Natisek v K. Pečnika »Lehrbuch der sloven. Spr.« 2. izd., str. /3 7 se loči v tem: 1 oče . . . d’jali — 2 'maš en — 3] Ga pa godcem pokaži — 4 ga jim. Po Pečnikovem natisku je narejen zapis v Rodetovi zbirki VI. 32. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 364 se loči v tem: 2] Tla maš. ti an hrošč — 3]. Pa ha hocam po¬ kaži — 4 jim ga nič] ha jim nč. 3677. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 410. Zapis Jakoba Wanga iz Draščan na Zilji (II. 44) se loči v tem: 1 Prelubi — 2] 'Maste še kej petič 3] Moja dečva je v raju — 4 kraju. 3678. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 368. 3679. Zapisal'! al. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 30. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnili « str. 138 (42.) s temi prememhami: 1 d’narja — 2 Da — 3] Bom vendar le rajal — 4 belega dne. — lz Vodnikovega rp. jo je prepisal tudi Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 23. s temi razlikami: 1 ne — 2 De b plača za me — 3] Bom vuner le rajši (varijanta: tanca) — 4 belega dne; ta prepis je Vraz vnovič prepisal s temi premembami: 1 dnarca ni — 2] Da bi plačao za me — 3 vendar . . . rajao — 4 bčlgga. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. a. 41 se loči od zgoranjega natiska: 2 De b’ plačal — 3] Bom vender le rajal. Vraz je ta zapis prepisal vnovič v VO. XVIII. 31(16 premenivši: 2 De bi plačou za me — 3 rajou — 4 dne. 3680. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. 3681. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 372. Pri¬ merjaj enake pesmi tudi v III. delu med plesnimi. 3682. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 37., kjer se lander razlaga z , domač prt konopnen, grobe Hausleinvvand 1 , čikl pa s ,srajca 1 . 48* 756 II. Pesmi zaljubljene 3683 — 3686. V krčmi. 3 68 3 - (Iz Koborida.) Na Laškem so flaške, Na Nemškem bokal: Bo prišel moj šocja, Za vince bo dal! Konjiče mam kamene, Neso za jahanje: Jaz bom konjiče proda, Dnarje za vince bom da! 5 Dnarje zaharja bom, Micke zapaja bom! 3684. (Borovlje.) Dočva, pošušoj me, Kaj ti bom pov za ’ne: Niemšče bol štajaršče Bol so vonj e? Moja dekle je lčpo, res, No malo pikasto vmes, Drobno kak strunjica, 10 Belo kak leljica, Ardečo kot fajdelnov cvet : Sam Bog mi da jo na svet ! 3685. (Iz Cerovca.) 3686. (Iz celjskega okraja.) Konjiče mam kumrne, Niso za formane: Oj jaz bom pa konjce prodao, Bom pa d’narce za vince zdajao! 5 Dekle napajao bom, K sebi prvajao bom: Oj dekle je zawber zares, Pa ’nomalo je pikasto wmes. Tenka ko stranica, 10 Bela ko leljica, Rudeča ko nagelno\v cvet: Ja! sam Bog jo je dao na ta svet! 3683. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3684. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggomh NPKS. št. 432. 3685. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. E. 38., kjer je v v. 1. besedi kamene pripisano pozneje kulave in je pisana pesem v zvezi s pesmimi »Ljubo mam prek morja« (št. 2^93), »Nekaj si zmislila« (št. 2783) in »Snoči sem čua glas« na prvem mestu ter je tam prečrtan ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 82 s temi preme?nbami, ne glede na naglasna znamenja: 3 Jaz] Jaz pa — 4 Denarje — 7 zares — 8 zmes — 9 štrunjica — 12 di jo] ga dd je. 3686. Zapisal Fr. Zen n e »Ilir iz Štajera «. — Iz VO. VI. /5, kjer je sa w pisan v c dvema pikama na vrhu in ji je pripisana pesem »Dekle je z za morja« (št. 2394). Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XV. 14 s temi predru- gačbami, ne glei/e na naglasna znamenja: 3 O jez — 5 napdjo — 6 pervajo — 7 zavber — n Redeča . . nagelnov. II. Pesmi zaljubljene 3687 — 3691. 757 3687. (Primorska ?) Moji konjčki so kumerni, Oh jest bom te kujčke prodau, Nejso za furati: Denarce za vince dajau! 3688. (Štajerska.) Kojnče mam kumerne, Dekle napajal bom, Niso za furmane: K’ seb’ jo pervajal bom: O jest bom pa kojnče prodal, 15 Oj dekle je zavber zares, Bom pa dnarce za vince zdajal! Pa 'nomalo jefavlasta vmes! 5 Kojnči cenglajo, Ker vince pelajo: Oj bod’mo volje Židane, Ker se dobi za dnarce vince! Vince je prav za me, 10 Skerbi prežene vse: O jest ga ’m en glaželv popil, In bom drujgazaljubco nalil! Tenka ko strunica, Bela ko Ulica, Rudeča ko nagelnov cvet:] 20 JasamBogjojedalnatasvet! Dekla je šikana, Pobiče rada ma: Oj glej, kak zna rajat’ lepo, Kak se suče lehko kot pero! 3689. (Podkrnos.) N’čisi pvačov mi vinca, Si kupov koj mošt: Bo pa drieva v postelci Tudi koj p6st! 3690. (Iz Motnika.) Kaj pa, Janez ti, De tvoje tukej ni? Bi tvoja tukej bla, Bi kupej sedela, Vesel’ prepevala! 3691. (Žabnice.) Ta mvada Terezija Pred durmi stoji, No pisano m’jolčico V rokah drži. 5 No pisano m’jolčico V rokah drži: Bi mi rada napiva, Pa notre nič ni! 3687. Zapisal A. L. — Iz »Brivca « igoi. št. n. 3688. Neznanega zapisovavca. — Iz Zennetovega rokopisa v VO. XV. 62 — 7), kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Rožice v gartelno«, »Dekle izza morja« (št. 2391), »Kaj s’ je domislila« (št. 2784) in »Ljubca, čas prišel je« na prvem mestu; tudi stropa 2. pač ne spada vanjo. 3689. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 41. 3690. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. II. 6. 3691. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 864. 758 II. Pesmi zaljubljene 3692 — 3698. 3692.' (Št. Jakob.) Sem kelnarco pvačov, Sem hvaže pobov, Sem hoče zapustov, Pa movka sem šov! 3693 - (Goriška.) Je fantič prepeval Pri vincu vesel: Je dnarce prešteval, Ni krajcarja ’mel! 3694 - (Goriška.) Po mestu je hodil, Nazaj pa na poti Preveč ga je pil: Klobuk je zgubil! Mnogo ljubezni — mnogo grehov. 3695- (Radiše.) Flotno je moti Al pokura je huda, Ano zavbrn dakle: Ko od spuvedi hre! Ljubeč je Liederlih, liederlih Sem se podava: postala nepobožna. 3696. (Št. Lenart.) Snuči nč, dave nč Knisem žebrava! Nasledki uživane ljubezni. 3697- (Izpod Jepe.) Ljubezen posvetna Oslepila te: Slanica je padla, Ti vzela cvetje! 3698. (Št. Marjeta v Rožu.) Smo hodili po pueli, Smo triebeli špas: Al te šmentrani špas Je nam zliezov za pas! 3692. Neznanega zapisovavca. —- Iz Scheiniggovih NPKS . št. 391. 3693. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. KI e in m a \' rja . 3694. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klein m ay rja , 3695. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 340. 36g6. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 313. 3697. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrjd. 3698. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke I. 16. II. Pesmi zaljubljene 3699 — 3708. 759 3699 - (Podkrnos.) Dočva, tvoje ličice So že osule se: Tu je tvoj puab storiv V temnoj noči! 37 °°. (Kranjska.) Moj šocelj je djav, De mi farbo dajav: Pa eno tako mi dej, Ket je bila poprej! 3701. (Iz junske doline.) Puabič je djal, Da mi bo farbe dajal: Koj to rudečo mi daj, Pa zmirom me naj! 3702. (Žabnice.) Vani po leti Sem mogva še peti: Pa prišva je zima, Pobrava vsa Štirna. 37 ° 3 - (Žrelec.) Avbe, moj kratek čas, Kam je prišov? V rive in nadlueje Me je zapelov! 3704 - (Podjunsko.) Sam zlodi bi biv, Da bi štamca vzev, Se prej da je kamrico Bolbat začev! 37 ° 5 - (Št. Jakob.) o joj, o joj, Moj deviški stan Je snuči biv Na svamco djan! 3706. (Kranjska.) O joj, O joj, Moj d’viški stan Sinoč je bil Na slam’co d’jan! 3707 - (Tolminska.) Kaj mi je storit’, Kaj mi je spočet’: Ledig stan Mi je odvzet! 3708. (Dolinska.) Oj dečla, čin čin, Tvoj krancelj je hin; Si pri pub’ču ležala, Si nedolžnost zaspala! 3699. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 501. 3700. Zapisal And. Smole. — Iz VO. III. c. 775. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 52I3 s temi predrugačbami : 1 djao — 2 dajao. 3701. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3702. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 505. kjer je k zadnjima verzoma pripisana izpod Krnosa varijanta: Al lietešna zima * Je vzeva mi štimo. 3703. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 5//. 3704. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 446. 3705. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 499. 3706. Zapisal V. Vodnik. — Iz Levstikove izdaje » Vodnikovih pesni str. 142 (64.). Z.apis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. e. 242 se loči v tem: 2 dvični —. 3 Snoč — 4 slameo djan. 3707. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NR. 68. 3708. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NR. 25. 760 II. Pesmi zaljubljene 3709 — 3718. 3709 . (Iz Koborida.) Ljubca, žin žin, Tvoj krancelj je gin! Si ga snoči zaspala: Al’ veš, kam za njim? 3710. (Z Banjšic.) Ljubica tam ti, Tvoje črne oči, Tvoj krancelj je gin, Pa ... . 3711 - (Radiše.) Šmentrani puabič ti, Kaj si naredov, Ko si snueči pri miesncu Cizije hledov! 3712. (Koroška.) Šocoj, pomaj, pomaj, Saj si oblubov: Jodi po padarja, Da mi bo puščov! 3713 - (Št. Jakob.) Padar je spustov kri, To je krivično: Dočva bo zibava, To je resnično! 3714- (Št. Lenart.) Dočva je raj tava Jungfrava bit: Je pa zabiva, zabiva Zibov poskrit! 3715 - (Izpod Jepe.) Na planinci me sreča, Pride rudeča: Jo je sram pred mend, Ki zibala bo! 3716. (Št. Lenart.) Šparej ti dnarje, Naprosi kotrč, Boš pa vedov ležati Do dnu pri mne! 37I7- (Od Zagorja za Savo.) Ko b’ očka to vedli, Kar mamca vedo, Pa b’ konjče prodali, Pa b' men’ doto dali! 3718. (Staro selo pri Koboridu.) Moj očka se krega, Pa mamka mrmra, Ljubezen se gmera, Kaj storva midva? 37 ° 9 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. K/einmavtja. 37 10 - Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 25, 26. 3711. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 474. 3712. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 5/3. 37 t 3 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 514. 3714. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 575. 3715. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke jul. pl. Kteinmaprja. 3716. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 520. 3717. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke II, str. 9. 3718. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. ■— Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmavrja z Goriškega se loči v tem: 2 Pa] In. — Zaj>is v zbirki Sim. Rutarja z Vršna se strinja z zgoranjim natiskom. II. Pesmi zaljubljene 3719 — 3727. 761 37I9- (Iz Koborida.) Moj očka se krega, 5 »Nič druzga ne striva, Moja mamka mrmra; Ko prav se ljubiva: Ljubezen se gmira, Ljubiva se prav, Kaj storva midva? Da te drugim bo žal!« 3720. (Št. Jakob.) Ti presneta vesnija, Sem kumoj začeva, Preideva te bom: Zo zibava bom! 3721. (Iz Koborida.) Mazginov je špampet, Orehov režanc: Moja dičva je Lucija, Pa jest sem Ivanc. 3722. (Z Banjšic.) Leskova palica, Javorjev lok: Boš videla, ljubica, Kaj bo z’ en jok! 3723. (Iz Nakla.) En cajt bom tajila, Sej dolgo ne bom: Bom zibu kupila, Pa zibala bom! 3724 - (Žabnice.) Ljubca, ljubezen skrij Pred ta drujmi ljudmi! »Kaj bodem skrivava, Ko bom skori zibava!« 5 Mazginov je špampet, Orehov je lok: Boš vedela, ljuba, Kako t’ pojde na jok! 3725 - (Iz Koborida.) Kaj mamka poreče, Ko zibka poteče?, Se kregala bo, Da je prešlišat ne bo! 3726. (Staro selo pri Koboridu.) Kaj mamka poreče, Ker zibca poteče? Še boljše bi blo, Ko bi zib’ce ne b’lo! 3727 - (Z Banjšic.) Kaj mamka poreče, Ker zibka poteče? Ni reče, kar če, Je dete mojč! 3719. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3720. Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 5 12. 3721. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. Pri¬ merjaj št. 3473- 4- kitico. 3722. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 44. 3723. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke str. 40. ■— Zapis G. Križnika iz Motnika (GK. II. 1) se loči v tem: 2 dovgo — 3 zibko. 3724. Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 516. 3725. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 3726. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegove zbirke. 3727. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 8. Ni = naj. 762 II. Pesmi zaljubljene 3728 — 3735. 3728. (Drašče na Žili.) Rajši bom zibava, Rajši bom pasva, Da mi bo kajžica S mehom obrastva! 3729- (Borovlje.) Vse je minuvo, Vesole in špas: Dočva, pripravloj Povijonja pas! Dečva ta mvada Je v liešnče šva, Je pa žavberna pueba Pod hrmam našvd. K’ je micka, k’ je rnicka Po lešnike šla, Tam za grmam, za grmam En’ga pubča našla: 3730. (Iz Št. Tomaža na Štaj.) Dekle po plači gre, Gleda si pod noge, Gleda si pod noge Ino toči slujze! 373i- (Iz Tržiča.) Pod lipo se joka Županova hči, Da b’ bila poroka, Ker sama več ni! 5 Je ha v birteh zaviva Inoj k duemi nasvd, Ha je v postelco djava, Pa k njomu lahvd. 5 Pa v bertašček djala, Ga nesla domu, V posteljco djala, Pa legla k njemu! 3732- (Škofiče, Št. Jakob, Borovlje, Žrelec, Podkrnos.) 3733- (Iz Nakla.) 3734- (Bleška.) Dekle moja Je po lešnikov šla, Notri v grmovju, Je pub’ča našla! 3735- (Št. Lenart.) Dočva se joče, Ko zibov ropoče, Zde puab pa žvežgla, Knoče biti očd! 3728. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke 11. 12. d. 37 2 9 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 521. 373°. Zapisal M. Sinkovič. — Iz zbirke S. Rutarja, kjer je pisana s petimi drugimi poskočnicami 3731. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 373 2 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 342, kjer je k besedi liešnče pridejana varijanta rutiče, k zadnjemu verzu pa varijanta Pa bortava ga. 3733- Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke str. 40. 3734. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NU. 69. 3735- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 522, kjer je verzu 2. pripisana varijanta iz Zrelca: Ko zible otroče. II. Pesmi zaljubljene 3736 — 3741, 763 3736 . (Staro selo pri Koboridu.) Zlodi vzem’ tišlerja, Njegove roke: K’ je zibco naredil, De sama teče! 3737 - (Radišče.) Šmentrani tišlar, Pa tvoje ročč, Si zibov naredov, Da sama tačč! Ti prevzetna Tončka, Si ofertna bla: Orljan si nosila, Obročka po dva: 5 Sim šel gor po griču, Sim vidu to Tončko: 3738 - (Iz Motnika.) Pri studencu je stala, Pleničice je prala, Se milo jokala, Ker djekle ni več! 3739 - (Goriška.) Na studencu je stala, Plenice je prala, Se je milo jokala, Ker dekle več ni! Sim šel na konc brajde, 10 Sim vidu en marost, Ker žabe regljajo Po dnev in po noč! 3740 - (Kranjska.) Not v veži sedi, Pa solzice toči! Nič ji ni, če tudi ziblje. 374i- (Štajerska.) Kaj maram, kaj maram, Če sineka mam : Če kruhek je trdi, Mi žemljo hrustlja. 5 Kaj maram, kaj maram, Če sineka mam: Si v zibelko sedem, Mu zizati dam. Kaj maram, kaj maram, 10 Če sineka mam: Če vodica mrzla, Saj vince cengla! 3736 . Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3737 . Neznanega zapisovavca. — Iz Schemiggovih NPKS. št. 883. 3738 . Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GA'. II. 3. 3739 - Zapisal Ant. Besednjak. — Iz »Brivca«. I. igoi. (28. febr.). Enako slove zapis (prepis) Jož. Sobana (iz Dol. Vrtojbe) v Cejanovi zbirki V. 83. 3740 . Zapisala najbrž Ana Poznik. — Iz Poznikove zbirke. 3741 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. e. ig2, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Marn sivka na vojsko« in »Prle si me vidla« na zadnjem mestu. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 39 v zvezi s pesmimi »Marn sivka na vojko« in »O Minka Marinka, kovačova hči« na zadnjem mestu in s tena pre- membami: Druga stropa je pred prvo: 3 , 4 ] Če žemlice nemam * Pa kruhec hrstljam — 7 zibeljko — n, 12] Če vinčeca nemam, * Pa je voda mrzla. 764 H. Pesmi zaljubljene 3742 — 3749. 3742 - (Od Frama.) Kaj maram, kaj maram, Pa v senco dol sedem, Če liliko mam: Pa ji ziziko dam! Zapeljana — 3743 - (Iz Koborida.) Vsaki služabnik Zasluži svoj Ion: Tud naju ljubezen Ne bode zastonj! zasmehovana. 3744 - (Kanalsko.) Dečva, ti glej, Da en’ga pavra doboš On bo orav in sejav, Ti pa zibava boš! 3745 - (Iz Koborida.) Lubca, ne žalvaj nič, Saj te bo zmeraj več: Tebe bo grevalo, Mene pa nič! 3746 . (Iz Dutovelj.) Ljubca, ne maraj neč, Saj te bo zmiraj več: Tebe bo grevalo, Meni bo všeč! 5 »Kaj me bo grevalo, Saj ne bom skrivala: Tebe naj greva vse, Uržah si vse!« 3747 - (Nomenška.) Dekle, ne maraj nič, Tebe bo zmeraj več: Tebe kesalo bo, Mene pa nič! 374 8 - (Iz Koborida.) Saj nisem sam kavža, Je sinka znosila, Je tudi ona: Le tam naj ga ’ma! Ljubi po plači Špranj ga no gre, 3749 - (Od Cerovca.) Lošprne gruške Čampa no je. 3742 - Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 34. 3743 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja; enak zapis je od. tam v zbirki Jan. Kokošarja. 3744 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 734. 3745. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja, kjer je pisana v zvezi s poskočnicama »Ljubca, poglej me prav« in »Ljubca, ne misli« na zadnjem mestu. 3746. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Ljubca nezmišljena« (št. 3363), »Ljubca, povej, povej«, »Ljubca na sred morja« (št. 2598) in »Tri ure hoda« na drugem mestu. 3747 - Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 68. 3748. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jan. Kokošarja. 3749. Zapisal St. yraz. — Iz VO. XIX. L. 98 (44). Vraz jo je prepisal vnovič v VO. I. 83 s temipremembami, ne glede' na naglasna znamenja: 1 Lubi II. Pesmi zaljubljene 3750 — 3752. 765 5 To je ne zdme, Oh, ne za mč, To je za mojo Ljubco doma. Nišče pa nežna, 10 Nišče ne ve, Merkevca, merkevea, Žolto korenje, Ktera je deklica, Naj si ga pleje! 5 Merkevca, merkevca, Žolto korenje: Kaj moja ljubca Dela doma, Zibljo potače, Sinek kriči, 25 Ona per pojči Cape siši! 3750- (Iz Frama.) Micika v ogradi Rožice pleje. Merkevca, mei-kevca. Žolto korenje: Ljubi pa mimo gre, Pa se ji smeje! 3751 - (Iz Slov. goric.) Micika v ogradi Rožice pleje: Jurček pa mimo gre, Pa se ji smeje! 5 Mrkevca, mrkevca, Žolto korenje: Ktera je deklica Naj si ga pleje! 3752- Micika v vertecu Rožice plela: Fantič je mimo šel, Spot s§ ji dela: 5 »Delaj špot, delaj spot, Kakorkol hočeš: (Iz Frama.) Če sem le majhena, Pa sčm le ljubica! Imam dva ziza Kako ti druga, V senčikQ sedem, Pa miciki zizQ ddm!« — 5] To božen je strošek •— 6 Oh, ne] On ne je — 8] Lubo dekle — 9 zna] ve — 10 ve] zna — n lubca — 13 Zibelko — 15 per] pa na — 16] Pelnice suši. Po tem prepisu jo je prepisal Vraz vnovič v VO. XI. 64 s temi pre- drugačbami: 1 Lubi — 3 griiške — 6 ne je] je ne — 8 Lubo — 9 nS -ve] misli — n liiba — 13 Zibko — 16 sišl. 3750. Zapisal Orosi. Caf. — h CO. I. 74. — Za vsako strofo se poje: Tratidel da ja ja * Tratidel da ja ja * Tratidel da ja ja * Tratidel da! Prim. št. 2283. 3751. Zapisal J. Z. — Iz Slov. Gospodarja 1881, str. /57. V v. 5. je po nerazumu tiskano: Micika, Micika. 3752. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 97. Konec spada drugam. 766 II. Pesmi zaljubljene 3753 — 3758. 3753 - (Iz Hrastja.) Mrkevca, mrkevca, »Če sem ti majhena, Žolto ko.renje, 10 Sej sem bogata: K era je deklca, V žepi mam tolarov, Naj si jo pleje. V ladici zlata. 5 Rožika v ogradi Rožice pleje, Stanj ko pa mimo gre No se joj smeje. Hišo mam zidano, Parmo drveno, 15 Kamrico pisano, Postlico belo!« Katrca, Katrca Rož’ce je plela; Šocli gre mimo, Z njo se špodela: 3754 - (Iz Koborida.l 5 »Šocli, špodelaj se, Kar je resnica: Jest nisem Katrca, Tvoja ženica!« 3755 - (Izpod Jepe.) Sosedov, sosedov, Sosedov, n’kar jaz ; Sosedov je ljubil, Nedolžen sem jaz! Skrivna 3757 - (Radiše.) Nči hujše boliezni, Da tako boli, Kakor skrivna lubiezen: Pri srcu mi tli! 3756 - (Koborid.) Ljubca, viš, viš, Kako daleč fališ, Ker tacga stimaš, Ki ga nič ne poznaš! ljubezen. 3758 - (Iz Tržiča.) Eno ljubico ljubim, K’ nobeden ne ve: Že leta k nji hodim, In ona k mene! 3753- Zapisal M. Prelog 1835. L — Iz Vrazovega prepisa v VO. XIX. JS. 36, kjer je pripisan ta-le, tiačrt melodije: Vraž jo je pozneje prepisal vnovič v VO. I. J3 s temi predrugačiami: 2 žouto — 3 deklica — 4 jo] ga — 5 Rožika] Anjčika — 7 Stanjko] Videle — 8 No] Pa — 10 Sej] Pa. Melodijo ima tudi Kuhač I. št. 166. 3754- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3755- Nez:ianega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klemviavrja. Nemško- koroška poskočnica se glasi: Der Ani, der Ani * Hat g’halsen, nit i, * Der Ani, der Ani, * Die Schuld hon hiez i. Pogatschnigg-Herrmann / 2 . 1403. 3756. Nezjianega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3757- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 236. 3758. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). II. Pesmi zaljubljene 3759 — 3764. 767 3759 - (Iz Rožja.) Pred durmi je vahta, Za šišo voda: Pa vse nič ne vbrani Si skrivši moja! 3761. (Iz Koborida.) Sem kugelco vrgel, Po travničku je šla: Prešmentana dečva, Si skrivši moja! 3760. (Izpod Jepe.) Pred durmi je češnja, V studencu voda: Ta presneta dekle Je skrivši moja! So rekli ludje, De baba vse ve; a) Redakcija I. Ena bolha me pika, Ena mravlja me jč; En ljubčik me ljubi, Ko niše ne ve. 3762. (Kranjska.) So rekli ljudje, De baba vse vč ; Kam hči si postlala, T’ga vedit ne smč! 37 ^ 3 ' (Kranjska.) Ke dčkle ležč, To vedit ne sme! 37 ^ 4 - (Kranjska.) b) Redakcija II. Me bolšica pika, Mravljinčik me je: Moj ljubčik me ljubi, K nobeden ne ve. 3759- Zapisal Mat. Maj ar. — Iz VO. XIII. 38. Scheinigg jo je natisnil v NPKS. št. 239 s temi razlikami: 1 Prad — 2 voda — 3] Pa vse nča brani — 4] Je skrivši moja. 3760. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl: Kleinmaprja, kjer je v. 3. pozneje popravljen v Presneta te dekle. Zapis Jak. Wanga iz Draščan na Zilji se loči v tem: 1 črešnja — 2 vodk — 3] Oh ti šmentrana dečva, — 4 Je] ki si. 3761. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jan. Kokosa Ja. 3762. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 39. Levstik jo je natisnil v » Vodnikovih pesnih « str. 140 (32.) s temi razlikami: ljudje — 2 Da — 3 Kam ... si] Kje ... je — 4 ] To vedet’ ne sme. 3763. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. e. 243. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 36I4 s temi predrugačbarni: 1 ljudje — 2 wse. 3764. Zapisal Val. Vodnik. — Redakcija I. je iz prepisa Vrazovega v VO. XVI. 1. knj. str. 22, kjer je Vraz gotovo prememl to: 2 je — 3 ljubček — 4 ve; i besedi mit je pripisal varijanto nobeden, pred katero je Vodnik besedico ko pač apostrofiral (kj. Po tej redakciji, ki je danes ni več najti v Vodnikovem rp., je natisnil pesem Kastelec-Korptko v SPKN. I. 23 z razliko: 4] Ki nobeden ne ve, in pa Levstik v » Vodnikovih pesnike str. 133 (22.) s temi razlikami: 1, 2] ’Na — 3 ljubček — 4 K’ nobeden. Drugi Vrazov prepis v VO. IV. 43 /7 se od prvega loči samo v pisavi bouha. — Zapis (prepis?) Andr. Smoleta se strinja z redakcijo I. do tega: 2 mravlja — 4 K’ obeden. — Redakcija II. je iz Vodnikovega rp. (Kast.) 16. — Od natiska v SPKN. se loči zapis A v g. Laha od Sv. Antona v Slov. goricah v tem: 2 mravla — 3 lubček . . . lubi. 768 II. Pesmi zaljubljene 3765 — 3772. 3765 - (Kranjska.) En vrabič me pika, Ena bolha me jč, Eno dekle me ljubi, De nobčdin ne ve! 3766. (Iz Koborida.) Ena uš’ca me kolje, ’Na bolha me je, Ena ljubca me ljubi, K’ nobeden ne ve. 3767 - (Št. Lenart.) Ana bovha me ščiple, Ana uš me pa ji, Jez ano dečvo rad mam Da nščir za njo kna vi. 3768. (Staro selo pri Koboridu.) ’Na bolha me kolje, ’Na mravlja me je, ’Na ljubca me ljubi, Pa druga ne ve. 3769 . (Kranjska.) U pričo per drugih Ne dregaj z nogo: Le s perstam pomigni, Pa pojdem s tebo ! 3770 . (Kranjska.) Na pričo tih drugih Ne dregej z nogo: Od deleč pomigni, Pa pojdem s’ tebo! 3771 - (Podkrnos.) Me pa hvavca boli, Da nščir nča vie: Še boleva me bo, Da nščir vedov nča bo! 3772 - (Iz Koborida.) Ljubezen sva imela Na skrivnem midva, Pa premajhna je bila, Zružajdala sva! 3765. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 123. 3766. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jan. Kokošarja, kjer je nam. zadnjih dveh vrst zapisana tudi varijanta: Ta treče mi pride, * Mi nekaj pove! 37 6 7- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 240. 3768. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 376g. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 24, kjer je Vrazu pripisati na rovaš naglasek: nogo — tebo. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. /37 (32) s temi razlikami: 1 Vx... pri — 3 prstom. — Zapis H. Sevarja iz ust Jož. Šajna iz Jtiršičpri Št. Petru (I. 21) se loči v tem: 1 V_. . . pri — 2 nogo — 3 prstom. — Natisek Scheiniggov v NPKS. št. 343 (iz St. Jakoba) se loči v lem: 1 V ... pri — 2] Kne dregoj z nogo — 3 prstam — 4] Pa pojdam s tebo. 3770. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 103. — Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 33I3 s temi predrugačbami: 2 dregej z — 4 z tabo. 3771. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKŠ. št. 241. 3772. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jan. Kokošarja. Zružajdala iz s-razšajdala (n. scheiden) = razločila (sva jo). II. Pesmi zaljubljene 3773 — 37S1. 769 ' Ljubezen v daljavo. 3773 - (Borovlje.) Ana tiča pri Dravi, Ana pri gore: Kak more to biti, Da poznata se? 3774 (Iz ziljske doline.) Dloga je dobrava, Kratka je noč: Al dečla je zame, Gren celo dro noč! 3775 - (Iz Rožja.) Sem daleč perjezdov, Črez tri puanince: Tam čer tiče poj 6, Mam jaz dečvo mojo. 3776 . (Iz Koborida.) Kaj mi nuca planinca, Ker zmerom sneg gre? Kaj mi nuca moj šocja, K’ ne more k mene! Pojdem na Vr&nsko, Bom vidil na Kranjsko: 3777 - (Borovlje, Radiše,) Kaj mi nuca pvaninca, Ko vsoloj snieh hre? Kaj mi nuca ta dočva, Ko ča pridam do nje! 3778 . (Zvrhnji Rož, Št. Lenart.) Kaj meni pvanina, Čir zmiram hre snih? Kaj je meni za dečvo, Ko daleč je v brih! 3779 - (Podkrnos.) Zakaj mi je pvaninca, Ko vsolej snieh gre? Zakaj mi je ta dočva, Ko en druji k njoj gre! 3780. (Kranjska?) Stopil na barčico, Videl čez Dravico, Videl na Štajersko Micko svojo! Bom vidil mojo, Kak’ plešejo ž njo! 3781. (Kranjska.) 3773. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih A 7 PKS. št. 255. Zapis izpod koroške Jepe v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja se loči v tem: 1 Ena ptica — 2] Ena pa v g. - 3 Kako. 3774. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 411. 3775. Zapisal Mat. Majar. — Iz VO. XIII. 41. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 137 .f terni razlikami: 1 Sem . . . prijezdov — 2 Čriez . . . pvanince — 3 čir — 4 dečvo mojo. 377S. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klein/navija. 3777. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 233. 3778. Zapisovavca neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 233 (inač.). V zbirki Jul. pl. Kleinmayrja je zapis izpod Jepe, ki se loči v tein: 1 pla¬ nina — 2 J Če zmiraj gre sneg — 3 Kaj je] Kaj — 4 Če . . . breh. 3779. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke I. 3. 3780. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 30. e. 3781. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 124. 49 770 II. Pesmi zaljubljene 3782—3788. 3782. (Št. Jakob.) Bom pa zlizov na črišnjo, Na pevcanico, Bom pa vidov v Celovec Na kelnarico. 3783 - (Kranjska z Bleda.) Bom zlezil na češno, Na cčpljenico: Petranovo vidil Bom keljnarčico! 3784 - (Iz Rožja.) Al daleč ves hodim, Al bližej ostanam, Se mi čudijo ludi; Vesela nič ni! Revščina. 3785 - (Od Sv. Jurija na Ščanici.) Moja ljuba je lepa, Bogata je ne; Kaj hasni bogastvo, Kde ljubavi ne? 3786. (Iz Koborida ) Si lepa, si mlada, Si lepih ljudi: Kaj nuca, kaj nuca, Ker tavženta ni! 3787 - (Iz Gorjan.) Dekle, te kej skirbi, Ki hiša po strani, stoji, Gora na hiši Pa streše nič ni? 3788 . (Borovlje, Podkrnos.) Čoj te bom lubov, Čoj te bom mov? Moja hueba je smreka, Še spued kna bom smov! 3782. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 360. 3783. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 123. 3784. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 413. 3785. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz » Steiermdrkische ZeitschrifU IV. 1. Graz 1837 (»Volkslieder der steiermarkischen Wendeh« von Hpacint v. Schulheim), kjer je tiskana v zvezi s poskočnicami »Od ljube mam iti«, »Ma kratke rokavce«, »Erdečo ma lice« (št. 2843) in »Ma guzano janjko«. Od Trstenjaka jo je dobil St. Vraz, ki jo je v zvezah kakor v ravnokar omenjenem natisku pre¬ pisal v VO. XIX. A, 6 ter ji tam pripisal melodijo (prim. pesem »Od ljube mam iti«) in spremenil lo-le: 1 Md — 4 Če ljubezni. — Nov prepis je v VO. I. 38 s temi predrugačbami zgoranjega natiska: 1 luba — 4 lubavi. — Se drug prepis je v VO. Xl. 4g; razlikuje se od naposled navedenega v tem: 1 luba — 4 Ge lubavi. — Zapis Andreja Hrena od Sv. Trojice v Halozah se loči v tem: 1 luba — 2 ne — 4] Izde lubavi ne. — Nemška poskočnica se glasi: I woaG a schons Diendl, * Aber reich is es nit: * Was nutzt m’r der Reich- thum, * Beim Geld schlaf i nit. Hormann 3 /74/ primerjaj tudi Pogatschnigg- Ilerrmann P 23, 110 in Mittler ing. 2. 3786. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3787. Zapisal Ivan Kunčič. — Iz njegove zbirke II. 33. 3788. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 236. II. Pesmi zaljubljene 3789 — 3798. 771 3789 . (Podkrnos.) Kam te popoljam, Čej te bom mov? Moja hiša je smreka, Še spued k’ ne bom smov! 3790 . (Izpod Melec.) Muj pubeč je djau, De ba mene pabrau: Oh, nima neč kajžce, Oh, kam me ba djau? 3791 - (Izpod Jepe.) Moj šocelj je djal, Da me bode jemdl: Saj nič nima hišce, Kam me bo djal? 3792 . (Iz Koborida.) Kajžica je res majčkena, Pa vendar ne preveč: Noben mi ga ne zgraja, Ker pobič mi je všeč! 3793 - (Kranjska.) Je majhina kdjža, Je blizo poljč: Boš varno leždla Do beliga dne! 3794 - (Iz Verda pri Celovcu.) Je mejhena kajža, Ima mav pola: Boš pa dela ležava, Dečva, pr menh! 3795 - (Podkrnos.) Je pa majhena kajža, Pa mavo polja: Boš pa dela lažava, Ti dočva moja! 3796 . (Izpod Krnosa.) Je pa majhena kajža, Na hribru stoji: Pa koj vince boš piva, Ker vode nč ni! 379 7 - (Iz Tinj.) Tam tehre na hribcu Ana hiša stoji: Koj vince boš piva, Ko vode nč ni! 3798 - (Kranjska.) Kamrica materna, Priklet očetov: Kaj si ga meni, ti ' Ljubčik, obetal! 378g. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke I. /3. 3790. Zapisal Ivan Murovec. • — Iz njegovega rokopisa. Poje se na¬ vadno v zvezi s poskočnico »Moja kajžca je zidana« (št. 2875). V zbirki Koko- šarjevi je pisana v knjižni slovenščini, poleg tega pa s to premembo: 1 Kajže. 3701. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid. pl. Kleinmaprja. 3792. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3793. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 112. 3794. Zapisal H. Sevar; pel J. Rac. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. 10. 3795 - Neznanega zapisovavca. — Iz Schei?iiggovih NPKS. št. 747. 3796. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 747 (1. inač.). 3797. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 747 (2. inač.). 3798. Zapisal\z\. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisan VO. XVI. 1. knj. str. 17, kjer je pisano: 2 Priklet očetou — 4 obetal. Natisnil je pesem Levstik 49 * 772 II. Pesmi zaljubljene 3799 — 3804. 3799 - (Iz Gorjan.) Dekle je kavarna, Hiša je slaborna: S tortami zvezana, Z slamo pohpxrta! 3800. (Borovlje, Žrelec.) Čir ča varjeme, Kaku je h’du, K’ se me dočva sramuje, K’ sem burna stanu! Micika moja, Imaš kaj loja? »Kak bi ga ’mela, Saj nisem debela! 3801. (Iz Slov. Goric.) 5 Zolto korenje, Slabo življenje: Ljubiček moj, Kje bo pa loj?« Lubica maje, Al jemaš ki laje? »Kaku ga bam mila, K nism debiela! 3802. (Izpod Melec.) 5 Ripa ’n karejne Je slaba žublejne: Lubček muj, lubček, Či buo pa luj?« V žlahti sta si. 3803. (Iz Koborida.) 5 V Gorico bom pisal, Bom žlahto ven zbrisal: Bom tebe uzel, Da bom nimer vesel! 3804. (Z Oblok.) Oj ti lepa, jaz lep, O ko b žlahta ne bila, Pa sva lepga oba: B’ se vzela midva! Ti lepa, jest lep, Saj sva lepa oba: K b’ žlahta ne bila, B’ se vzela midva. 71 » Vodnikovih pesnih « str. 142 (1. 2. kit.) s temi razlikami: mater’na — 2 PrikletJ keldrec — 4 Ljubček. Vraz jo je prepisal v VO. IV. 45I1 po omenjenem svojem prepisu s temi premembamr: 1 kamerca — 2 očetav — 4] Ljubček, obetao. 3799. Zapisal Ivan Kunčič. — lz njegove zbirke II. jj. Nemški Ko¬ rošci pojo: Mei Hausl steat drau£S’n aff da Leit’n, * Bin schier kan Tag sicher dabei, * Lei daS ma net thuet oacher reit’n, * Spreiz’n hat’s a a zwoa drei. Po- gaischnigg-Herrmann II. 144. 3800. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 257. 3801. Zapisal J. Z. — Iz Slov. Gospodarja 1881. str. /57. 3802. Zapisal Ivan Murovec. •— Iz njegovega rokopisa. 3803. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavija. 3804. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. V drugi re¬ dakciji je to-le spremenjeno: 1 jest — 2 Pa] Saj — 3] Oj ko b’ žlahte ne bilo. II. Pesmi zaljubljene 3805 — 3810. 773 3805. (Kranjska.) Do cesarja bom pisal, De mi bo žlahto zbrisal, Pet rajnš mo bom dal, De bom ljubco jemal! Žlahta in drugi 'branijo ljubiti. 3806. (Iz junske doline.) Pa koj ’mela bi te, Ko bi mogla molče: Ko bi atej zvedeli, Bi kregali se! Kaj nuca ljubiti ’No tako dekle, 3807. (Podkrnos.) Dro meva bi te, Ko bi mohva movče: Ludi zbarajo vse, Poloj dražijo me! 3808. (Goriška.) Kter’ga oče in mati Ne dasta mene! 3809. (Iz Ihana.) Dekle, povej, povej, Al’ me še lub-tš kaj? »Jast ti pa t’ko povem: De te ne smem. 5 Mam’ca m% branijo, Vačka me kregajo, Jast pa ne maram ntč, Pojam ko tič!« 3810. (Kranjska.) Dekle, povej, povej, 5 Očka me kregajo, Če me še ljubiš kej ? Mamca pretepljejo, »Jest pa tako povem: Jest pa ne maram nič, Da lubit ne smem. Pojem kot tič!« 3805. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 194. Vraz jo je pre¬ pisal v VO. XVIII. 65 / 2 s temi predrugačbami: 1 pisou — 2] Pet ranjš bom mo dao — 3] De mi žlahto bo zbrisao — 4 jemao. 3806. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3807. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 239. 3808. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3809. Zapisal A. Breznik; pela Zelnikarjeva Neža. — Iz Breznikove zbirke L, št. 5. Prva kitica (pela Stučkova Neža) je tudi v Breznikovi zbirki III, št. 23, pisana v zvezi s poskočnicama »Dekle na sred’ morja« (št. 2596) in »Dekle, poglej me prov« na drugem mestu. 3810. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke str. 3. kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Vstani mi, ljubica« (št. 3454), »Zakaj bi ne žvižgov«, »Ko b’ moja ne bila (št. 3129) in »Dekle, poglej me prav« na drugem mestu. — Piva kitica je tudi v Rodetovi zbirki II. 30 b pisana s temi razločki: 1 Dekle] Micka — 2 Če] Al — 3 Jest pa] Jaz ti — 4 Da te ljubit. 774 II. Pesmi zaljubljene 3811 —3817. 38H. (Iz Dutovelj.) Ljubca, povej, povej, Al’ si še moja kej? »Jest ti tako povem, Da te ljubit ne smem.« 3812. (Koborid.) Ljubca, povej, povej, Alj me še ljubiš kej ? »Jaz ti tako povem, Da te ne smem.« 38 (Iz Gorenje Dekle, povej, povej, Al’ me še ljubiš kej? »Jaz ti pa to povem: Ljubit ne smem!« 3816. (Kranjska.) Mi ljubco dajo, K’ ne maram za njo: Za drugo že vem, Pa je ljubit ne smem! 38l3- (Iz Drašča na Žili.) Pa le, dečva, povej, Al si moja še kej? »Jaz ti to dro povem, Da te 'meti ne smem!« 3814. (Od Sv. Eme.) Dekle, povej, povej, Alj me še ljubiš kej ? »Jaz ti pa to povem: Ljubit ne smem.« ske doline.) 5 Jaz ti pa tak’ povem: Ljubit’ te več ne smem, Ker 'mam že drugih več, — Ljubezen je preč!« 3817. (Podkrnos.) Ta dočva je rivna, Ki me moti kna smia: Jaz pa sam dro spoznam, Da je riven moj stan! 3811. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami : »Ljubca nezmišljena« (št. 3565), »Ljubca, ne maraj neč«, »Ljubca na sred morja« (št. 2598) in »Tri ure hoda« (št. 3866) na tretjem mestu. 3812. Zapisal Jož. Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3813. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke 11 . 4. 3814. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Dekle na sred morja« (2587) na prvem mestu. 3815. Zapisal Janko Čaši. — Iz njegove zbirke I, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Za eno malo vem« (št. 3831). 3816. ZapisalN al. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 36. Natisnil jo je najprej Kastelec-Korptko v SPKN. I. 34 s temi razlikami: 2 Ki — 4 Pa je] Ki jo, potem Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 140 (33.) s temi razlikami: 1 ljub’co dajo — 2 njo — 4 Pa je] Pa. Iz Vodnikovega rp. jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 26 s temi predrugačbami: 2 nel na — 2 njo — 3 vem — 4 je] j’ — 4 smem. Drugi njegov prepis se loči od tega v tem: 1 dajo — 2 Ki ne — 4 Pa je. Zapis (prepis) Andreja Smoleta v VO. III. b. 96 se loči od zgorattjega natiska v tem: 1] Eno ljubco m’ dajo — 3 vem — 4 Pa je] K’ jo. Vrazov prepis tega zapisa v VO. XVIII. 36I3 se loči v lem: 1 mi — 2, 4 Ki. 3817. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 239. II. Pesmi zaljubljene 3818 — 3826. 775 3818. (Ziljsko.) Jes in moja lubica, Koj midva trpiva: Po dne vkup ne pridava, Po noči vkup ne smieva! 3819. (Iz Gor. Vrtojbe.) Le žvižgej, le pojej, Pod oknom ne stoj: Ti priču povem, De ljubit te ne smem! 3820. (Staro selo pri Koboridu.) Ne hodi za mano, Ne trudi noge: Saj ti dobro povem, Da te vzeti ne smem! 3821. (Goriška.) Ne hodi pred vrata, Ne trgaj podplata: Saj t’ dobro povem, Da te vzeti ne smem! Vsa žvahta mi brani, Vsi moji ludi: 3822. (Kranjska.) Moja oča, moja mat Pa že pravta tako: »Če boš po noč ven hodev, Ti bova dala slovo!« 3 8 23 - (Kranjska.) Moj očka in mati So mi reki’ takd: Če boš po noči ven hodu, Bomo dali slovo! 3824. (Iz Tržiča.) Preljubi moj oče, Ne bod’te hudi: Saj druz’ga on noče, De 1’ mene dobi! 3825. (Izpod Jepe.) Mati se kregajo, Oče mrmrajo, Meni pa šocja 'Meti ne najo! 3826. (Žrelec.) Mojha puebča pustiti Mi mohoče kni! 3818. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 260. 3819. Zapisal J. Cejan; pel Andrej Čučič. — Iz Cejanove zbirke III 2. 3820. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3821. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmayrja. Prim. št. 2681. 3822. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 4. — Vrazov prepis v VO. XVIII. 42I1 se loči v tem, ne glede na aposhvfe in naglasna znamenja: 3 hodu — 4 bova dala] dava. 3823. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 30I4. 3824. Zapisal S eh. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3825. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3826. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 268. 776 II. Pesmi zaljubljene 3827 — 3834. 3827. (Borovlje.) Moj atoj so djali Noj mama rokli: »Al boš ta pueba meva, Te bomo topli.« 5 Naj atoj se kriehoj’, Mama tapo, Jas pa ta pueba Pustiti kna mo! 3828. (Z Banjšic.) Še včasih sem ki delala, Še včasih sem ki pasla: Mati me je kregala, De kedi sem že zrasla! 3829. (Iz Rožja.) Mati se kregajo, Oča tep6: Jaz pa mojo dekle Zapustiti ne m6! 383°- Mati se kregajo, Oče pa nič; (Izpod Jepe.) Mati sami Mi še ne ubranijo nič! 383I- (Iz Gorenje Savinske doline.) Z& eno malo vem, 5 Č’ mi jo glih branijo, Ljubit je pa ne smem, Saj m’ je ne ubranijo, Ker mi jo branijo Ker je le zame Star’ši moji. In moje srce! 3832. (Višpolje.) Da bi lih havje prad duri Postavili mi, Ta puebiča mot’ Kna branite mi! 3833 - (Lipalja vas.) Sem raj tu te lubit, Te moram pustit: Vsa žvahta memra, Da se lub’ma midva! O mamca vi vi, Kna bod’te hudi, 3834 - (Borovlje.) V vašoj mvaduesti Čiste pridnoši bli! 3827. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 265. 3828. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 25. 3829. Zapisal Mat. Majar. — Iz VO. XIII. jp. 3830. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. Nemški Korošci pojo: Wann de Mueter a kriegt * Und der Vater nix sagt, * Und de Mueter allan * Macht mi no nit verzagt. Pogatschnigg-Herrmann I. 861. 3831. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke I, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Dekle, povej, povej!« (št. 3815). 3832. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 263. 3833. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. zyo. 3834. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 267. II. Pesmi zaljubljene 3835 •— 3840. 777 3835 - (Od Ljutomera.) Kovači, pikači, Ste hudi Ijidje! Ste mi micko zakovali Da nemrem do nje. 5 Jaz sekam, jaz koplem Do belega dne, Pa le si ne morem Siroče do nje! 3836- (Iz Sv. Jurja ob Ščavnici.) Tri kovači, potepači 5 Pa bom pikal in sekal So šelmi trije, Do belega dne, So mi ljubco zakovali, Tako dolgo, pa tako dolgo, Da ne morem do nje! Da bom prišel do nje. 3837 - (Iz junske doline.) Atej se kregajo, Mamka mermrajo, K’ te paverske ’čere Urlavbarje 'majo. 3838. (Borovlje.) Atoj so kriehoj’, Mam ca mrmrajo, Ko te paveršče ščere Pilije majo. Bovhe me pikajo, Uši me jejo : 3839 - (Podkrnos.) Dočle me ljubijo, Da me ne smejo! Oče mu ne brani. 3840. (Izpod Melec.) Muj ače je star, Če h dičwi na grem, Pa neumen je še: Pa je jezen na me! 3835. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. V. 182 (178, 76). Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VI. 55 s temi predrugačbami: 2 lidje — 5 Ja ... ja kopam — 7, 8] Pa le ja siromak * Ne morem do nje. Ta dva verza sta potem prečrtana in zanja s svinčnikom zapisano: Ja sekam, ja kopam, * Pa le nemrem do nje. Prepis v VO. XI. /5 se od tega prepisa loči v tem: 2 hudi — 7, 8 ] Pa se suromak le nemrem * Dokopat do nje. 3836. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegovega rokopisa. — Zapis Jožefa Krajnca iz istega kraja (pela Lucija Cagran) se loči od zgo- ranjega natiska v tem: 1 Trije kovači postapači — 5 in], bom — 7] Tako dolgo] Pa tako, — 8 priša. 3837. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klcinmavtja. 3838. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. st. 887. 3839. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. n. 3840. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke. V knjižni sloven¬ ščini jo ima zapisano v svoji zbirki tudi J. Kokošar. 778 II. Pesmi zaljubljene 3841 — 3848. Obrekovanje ljubečih. 3841. (Borovlje.) Vsa žvahta me fajnta, Ciev sviet je čriez me: Ana sama daklč, Da še trošfje me! 3842. (Iz Koborida.) Sosedi mrmrajo, K’ mam ljubco mlado: Mrmrajte, nehajte, Drugače ne bo! 3843 - (Borovlje.) Recite, kar očte, To druji ludi: Jas bom tostaha meva, Ki mi pri srcu loži! 3844 - (Št. Jakob.) Ana puba jas mam, Ko me dražijo po njam: Pa cfridna sem s tam, Da le dražonje mam! 3845 - (Podkrnos.) Ludi marnovajo, Mene tadlovajo: Saj koj tosti ludi, Ki majo tadle sami! 3846. (Staro selo pri Koboridu.) Sem ubogo dekle, Zaničuje me vse: Saj nisem nobenemu Ponujala se! 3847 - (Iz Rožja.) Sem na borna dakle, Se vse upa na me, Bi v anej žlici vode Radi vtopili me! 3848. (Borovlje.) Na našoj v’s’ So ludi ko p’s’: Na anoj žlici vodč Bi radi vtuepili me! 3841. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 269. 3842. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3843. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 264. 3844. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 214. 3845. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 272. Nemški Korošci pojo: Die Leut’, de thuent red’n, * Thuent reden, mane, * Schneident mer die Ehr’ ab, * Selb’r hamt se kane! in pa De Leut’ de thuent red’n * Von mir und von dir, * O dos narrischen Leut’, * Kehrt’s vor enkarer Thiir! m tudi Die Leut, die viel wissen, * Thuent red'n liber mi, * I mueS m’r glei denk’n, * Seint schlechtar wie i! Pogatschnigg-IIerrmann P. 878, 879, 880. 3846. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3847- Zapisal M. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 420. Natisek v Kuhačevi zbirki III. št. 1112 (z melod.) se loči v tem: 1 dekle — 4 vtupili. Scheiniggov natisek v NPKS. št. 258 se loči v tem: 1 ana burna dakle — 2 Vse se — 3 vode — 4 vtupili. 3848. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 258. II. Pesmi zaljubljene 3849 — 3858. 779 3849 - (Podkrnos.) Vi norčavi ludi, Pa vaše skrbi : Kaj skrbite za me, Ko vas an nčna hre? 3850- (Goriška.) Ljuba, goj, goj, Kdaj boš ’mela pokoj? Boš delala prav, Da drugim bo žal! 3851- (Iz Koborida.) Vsi ljudje me grajajo, Svet me sovraž: Bo prišel moj šocli, Me on poštima! 3852- (Borovlje.) Frišen sem lumpovec, Vedov davavec: Nščir me nča hvali, Ko dočva an mav’! 3853 - (Iz Rožja.) Na srede vesi Se pa dimič kadi: So tri babe notre, Pa sodijo me: 3854- (Izpod Jepe.) Na sred’ Dičje vasi En ogenj’č gori: Al’ se kuha ljubezen, Al’ sovraštvo gori? 3855- (Iz Koborida.) Tri babe vkup stopjo, Opravljajo me: 0 prešmerane babe, Kak lažejo vse! 3856- (Iz Rožja.) Ti šmencane babe Pa vaše leže: Ste mi čisto odmarnovale Mojo dakle! 3857- (Iz Rožja.) Ana puba sem meta, Pa nemam ga več: Je ana baba povela, Da ledik ni več! 3858- (Kranjska.) Prešmentana baba, Koga ti včš, Ki nam deklčtam Ljubčzen odješ! 3849. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 273. 3850. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. 3851. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3852. Nezna?iega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. ioig. Po¬ dobno pojo koroški Nemci: Die Leut tuent mi veracht’n * Und ka Mensch tuet mi lob’n, * Und wie wert denn a Diendl * A Freud mit mir hab’n? Pogatschnigg- Ilerrmann II. 667. 3853. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 417. 3854. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmavrja. 3855. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3856. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 418. 3857. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 418. 3858. Zapisal And. Smole. — Iz VO. III. a. 64. 780 II. Pesmi zaljubljene 3859 — 3865. 3859 - (Kranjska.) Eno ljubco sim imel, Pa nimam jo več, Ena baba je djala: Ljubezen je preč! 3860. (Kranjska.) Ena baba je rekla Ljubčzin je preč! Bom babo dobil In ji gobec zavil. Predaleč 3861. (Kranjska.) Deleč hoditi k nje, Skoda pustit njo je: Tri ure do nje, Pa bom še ncoj per nje! 3862. (Kranjska.) Eno ljubco imam, Pa je deleč doma: Kadar pridem do nje, Pa ne morem od nje! je. A. 3863- (Iz Rožja.) Cedelc bom šribol Na štiri vogle, Da bo bližej perbandrala Moja dakle. 3864. (Iz Rožja.) Da bi gore ne ble, Bi blo ravno pole, Bi pa bil ti moj pubič, Pa jaz tvojo dakle! 3865. (Iz litijskega okraja.) Tri ure hoda Zavoljo vode Nej druzga k voda: Bom zapustil dekle! 3859 . Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 136. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 22 1 3 s lemi predrugačbami: 1 imo — 4 Ljubezen. 3860. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 128, kjer je tiskana v Zvezi s poskočnico »Koroške dekleta so lahko lepe« in »Ljubezen je bila« na drugem mestu. 3861. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 28, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Ljubca na sred morja« (št. 2^2), »Ljuba je luštena« (št. 2824) in »Tebe narbolj štemam« (št. 3028) na drugem mestu. 3862. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 1J2. Vraz jo je s svo¬ jimi naglaski prepisal v VO. XVIII. 52/1. 3863. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 413. Zapis iz Borovljami in Podgorjan v Scheiniggovih NPKS. št. 251 se loči v tem: 1] An priefeč bom šribov — 2 vohle — 3 bližoj brbandrava — 4 dakle. S to in na¬ stopnimi je prim. nemško poskočnico: Zu dir bin i’s gangen, * Zu dir hat’s mi g’freut, * Zu dir geh’ i’s nimmer, * Der Weg ist mer zVeit. Hormann 3 421, Greinz & Kapferer 113, Mlittler 1133, i. 3864. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 420. Natisnil jo je Fr. Kuhač III. št. 1112 (z melod.) premenivši: 4 dekle. Zapis iz Roža v Scheiniggovih NPKS. št. 280 se loči v tem: 1 hore — 2 bvo — 3 biv — 4] Jaz tvoja dakle. 3865. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke II., str. 4. V istega zbirki I. str. 27 je drug zapis iz Zagorja, ki se loči v tem: 1 urce ■— 2 ko — 4 za- pustu. — Zapis v zbirki K. Pleška (št. 8) z Gorenjskega se loči v tem: 1 urce — 2 Nej j Pa ni — 3 Z.] Pa zavoljo. II. Pesmi zaljubljene 3866 — 3872. 781 3866. (Iz Dutovelj.) Tri ure hoda Je sama voda: Zavoljo vode Sem pustu dukle! 3867. (Iz Koborida.) Tri ure hoda Je pa sama voda: Zavoljo vode Ne morem do nje! 3868. (Iz okolice škocijanske na Dol.) Gor od Steinbriicka Je ravno polje, Je ravno polje, Da ne morem do nje. 3869. (Zvrhnji Rož.) Je gora visoka, Me grozno skerbi, Je struga globoka, Prebresti jo ni. 3870. (Iz Koborida.) Moj šocli je lep, Kakor nagelnov cvet: En tadel ima, . Ker je daleč doma! 3871. (Koborid.) Pa če Bog me ne štrafa, Saj svet me ne bo, Da b’ jest moral hoditi Po klancih za njo! 3872. (Iz Koborida.) Nikolj več, nikolj več So ozke stezice, Na Koritnico v vas: Dekleta ki ’n bas! 3866. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana s poskočnicami »Ljubca nezmišljena« (št. 3563), »Ljubca, ne maraj neč«, »Ljubca, povej, povej« (št. 3811) in »Ljubca na sred morja« (št. 2$g8) na zadnjem mestu. — Zapis M. Skočirja iz Starega sela se loči 7) tem: 4 zapustil dekle. — Zapis A. Humarja z Banjšic se loči v tem: 1 hode — 2 So same vodč — 4 pustil dekle. — Zapis Mat. Kokalja iz Krope (NB.) g3 se pa loči v tem: 1 urce — 3 vode — 4 Je zapustil dekle. 3867. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3868. Zapisal A. Zorec. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v zvezi s št. 1^46, s pesmijo »Pri mojem srcu en kamen leži«, »Ljubljanske de¬ kleta so lahko lepe« m »Ljubljanske dekleta bi skupaj pobral«. 3869. Neznanega zapisovavca. — Iz » Cvetja slov. naroda « I. 79. Pona¬ tisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 232 s temi pretnemuami: 1 hora — 2 hrozno skrbi — 3 struha hvoboka. Prim. št. 2g$g in 2g6o. 3870. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3871. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3872. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja, kjer je za zadnja verza pripisa?ia varijanta: Po klanceh je luža * Po prodeh je strah! Z zgornjo varijanto prim. poskočnico koroških Nemcev: Dort ob’n afn Tauern, * Dort kehr i nit ein: * Hamp spottschlechte Diendlan, * An krensauren Wein. Pogatschnigg-Herrmann P. 795. 782 II. Pesmi zaljubljene 3873 — 3880. Predaleč 3873 - (Borovlje, Radiše.) Ko bi Dravca kna biva, Te šmoncani kvanc Bi večbarti prišov, Moj šocoj horjanc! 3874 - (Iz Rožja.) Bi Drava ne bila, Te šmencani klane, Bi več bart perjuckov Te lepi gorjanci 3875 ' (Iz rožne doline.) Ko bi Drava ne bila, Ta šmencani klan’c, Bi že davno prijuckal Te lep’ gorjanci je. B. 3876. (Ziljska.) Ko bi Žila ne biva In bistriški kvanc, Bi že davno prijuckov Te luštni gorjanci 3877 - (Št. Lenart, Radiše.) Drava ma vinče, Ta cesta ma ride: Moj šocej je daleč, Koj mihnobart pride! 3878. (Iz Kranja.) Ččz hore, čez vas Sem hodu k njč v vas: Čez hore, ččz peč Sem hodu k njč leč! Odpotovala je, ni je doma. 3879 - (Borovlje.) Moja dočva je bandrava, Mne je an štajaršči Nščir nči vedov: Furman povedov. Ah mamca moja, Kje je hčerka vaša? »Ah ljubček moj, 3880. (Kranjska.) Li poterpi necoj: 5 Ni je doma, Je na štajarsko šla!« 3873. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 924. 3874. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnikova. — Iz MR. 414. 3875. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 3876. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 924 (maš.). 3877. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 923. 3878. Zapisal St. Vraz (?). — Iz VO. XVIII. 64I1. 3879. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 250. 3880. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 83. II. Pesmi zaljubljene 3881 — 3885. 783 Mamka, vi, vi, Kje so vaše hčeri, Kje so vaše hčeri, Da jih videt več ni? 5 »Po pravic ti povem, Da jih nimam doma, 3881. (Z Oblok.) Da jih nimam doma, Ker so v Štajerje šle: Edna j’ kuharčica, ioEdna j’ kelnarčica: En poliček vinca Za dva krajcarja da!« 3882. (Iz Motnika.) Mamca, vi, vi, 5 »Na Štajarsk so šle Ke so vaše hčeri, Za kelnarčice, Ke so vaše hčeri, Za kelnarčice, Ko jih videt več ni? Za eno kuharčico!« Oj mati vi, vi, Ge so vaše kčeri? »Oj huncvot si je, Ki mi pita za nje! 5 Moje kčeri so šle V Štajarsko dole 3 8 83 - (Štajerska.) Za kuharčice, Za kelnarčice. Ta prido fantje, 10 Perneso dnarje, Perneso dnarjč, En cvajar al dva!« 3884. (Iz Trzina.) Mamca vi, vi, Kje so vaše hčeri, Kje so vaše hčeri, Da jih videt nič ni? Kmalu se bosta ločila. 3885. (Iz Koborida.) Snujka je luštno blo, Jutri večer Drevi ne bo tako: Bova vzela slovo! 3881. Zapisal Ivan K o košar. — Iz njegove zbirke. 3882. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz G K. II. 13, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Savca noj Dravca«. 3883. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. r. 283, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Ta Micka de moja« (št. 2314J in »Takšno ljubo bi rad« (št. 24.90) na prvem mestu. Vraz jo je s poskočtiico »Ta Micka de moja« (št. 2314) pre¬ pisal tudi v VO. X. 18 s temi razlikami: 1 mati vi] mamica — 2 čeri — 3, 4 manjka — 5 čeri — 7 kuharčice — 9—12] Pridejo fantjč. * Pernesejo dnarje, * Pernesejo dnarje, * Al cvajar al dvH! 3884. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke I. 39, 11. 3885. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmavrja. 784 II. Pesmi zaljubljene 3886 — 3895. 3886. (Podkrnos.) Peršov je šentjanžov den, Bandrov bom jutra den: Pustov bom ljubico Vso žavostno! 3887. (Žrelec.) Saj sem ti prej pravov, Mi knisi var jeva, Da me ča boš več dovho Na urlavbu meva! 3888. (Št. Jakob.) Dro sruta je taka, Ki fajn šoceja ma: Keder štolinga pride, Pa štolajo ga! 3889. (Staro selo pri Koboridu.) Cigelc je prišel, Na me je mendat: Al’ boš, ljuba, žalvala, K’ sem pobič soldat? 3890. (Iz junske doline.) Sirota je t&, Ki urlavbarja 'ma: Jo urlavbar pusti, Pa že sama zaspi! 3891. (Iz Zagorja ob Savi.) Vsaka je naumna, K urlavbarja štma: Ga ji cesar vzame, Pa je sama doma! 3892. (Borovlje.) Urlavbarje moti So čudne roči: Mor’m zmiram nositi Sovzene oči! 3893 - (Št. Jakob.) Za dbibarti sprebleči Mam hvanta črn(L: Ko bo me šocoj zapustov, Bom žavovava. 3894 - (Staro selo pri Koboridu.) Žalost velika, Prestat je ne m6, Ker ljuba porajža, Je dolgo ne bo! 3895 - (Goriška.) Oj, moja mati, Kako je hudo, Kar šocelj v vas pride, Da vzame slovo! 3886. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 15. 3887. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 841. 3888. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 82J. 3889. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegovega rokoj>isa. 3890. Neznajiega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3891. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke II.. str. 36. 3892. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 840. 3 8 93 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 348. Ista pesem je tiskana zopet pod št. 610 (iz Podgorjan) z edino premembo : 1 sprabloči. 3894. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3895. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. II. Pesmi zaljubljene 3896 — 3903. 785 Slovo jemljeta. 3896. 3899. (Koroška.) Ljub’ca, čas prišel je, Moram zapustit’ te: Oj žalostno moram jit preč, Ker ne morem per tebi bit več! (Gorenjska.) Tri urce sim hodil, Tri urce sim spal, Tri urce od ljubce Sim slavo jemal. 3897 - (Iz Koborida.) Ljub’ca ta prava, Podaj mi roko: Saj pojdem na rajžo, K’ me dolgo ne bo! 3900. (Kranjska.) Ne daj mi slovesa, Podaj mi roko, Pa potroštana bodi, Dokler me ne bo! 3898. (Borovlje.) Tri urce sem hodov, Tri ure pa spav, Tri ure od lubce Sem svovu jamav! 3901. (Iz Rožja.) Ne jemlji slovesa, Podaj mi rok6, Pa zdrava ostani, Pa pojdi domd! 3902. (Kropniška.) Pod gajnkom sva stala, Sva jemala slovo, Je milo jokala, Ker me nikol’ več ne bo. 5 V eno roko mi je dala Od kamrice ključ, V drugo pa rinko, Ki se sveti ko luč! 3903 - (Iz Breznice na Gorenjskem.) Pod oknam sem stav, Pa ne jokaj za me, Slovo sem jemav: Ko marširam od te! 38g6. Neznanega zapisovavca. — Iz Zennetovega rokopisa v VO. XV 62 (5 — j), kjer je pisana v zvezi s pesjnimi »Kojnče mam kumerne« (št. 3688), »Rožice v gartelno«, »Dekle izza morja« (št. 2591) in »Kaj s’ je domislila« (št. 2784) na zadnjem mestu. 3897. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid.pl. Kleimnavrja. 3898. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 487. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz junske doline se loči v tem: 1 hodil — 2 spal — 3 lubce] dečle (pozneje kraja) — 4] Slovo sem jemal. 38gg. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleška, št. 4. 3goo. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 140. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 25 1 5 premenivši: 2 Pa podaj . . . roko — 4 b6. — Drugi zapis Andreja Smolčta v VO. III. c. 181 se loči v tem: 1 , 2 mi] men — 4 na. 3goi. Neznanega zapisovavca. — Iz > Cvetja slov. najvda«. I. 80. 3902. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 169. — Konec spada drugam; prim. št. 2086. 3903. Zapisal H. S e var; pel J. Zupan. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 28. 5 ° 786 II. Pesmi zaljubljene 3904—3911. 39 ° 4 - (Z Zvrhnjega Roža.) Pod durmi sva stava, Svovo sva jemava, So tekle sovzd Ko na malnu vode. 39 ° 5 - (Kranjska.) U pragu sva stala, Sva slovo imala, So ji tekle solzd Dol na bele seskd. 3906. (Iz Rožja.) Na pragu je stala, Je kitco vezala Z zeleno travo: Je jemala slovo. 3907 - (Kranjska.) V pragu je stala, Je vila z’ glavo, Pa je je pušelc vezala Z’ zeleno travo. 3908. (Z Banjšic.) Na genku je stala, Nagnila glavo, Je pušeljc vezala Z zeleno travo. 3909 . (Kranjska.) Moj pušljic—majeron Je vreden sto kron: Naj bo zelen al suh, Saj ima zmiraj svoj duh! 3910 (Žrelec, Borovlje.) So še rožce v hartelnu Žavovale, Ko sem mohov pustiti Jas moje dekld. 3911 - (Izpod Jepe.) So že rož’ce v vrtiču Vse, oj, vsahnile, K sem mogel pustiti Jaz svoje dekle. 39 ° 4 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 604 (2. incič). Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1 Pred . . . stala — 2 Slovo . . .jemala — 3 solze — 4 Kot. 3905 . Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 18. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 43 ji o s temi predrugačbami: 2 jemala — 3 So . . . souze — 4 zizke. 3906 . Neznanega zapisovavca. — Iz » Cvetja slov. naroda « I. 82. Schei- niggov natisek v NPKS. št, 604 (3. inač.) se loči v tem: 1 stava — 2 kit’co vezava — 3 zelino •— 4 jemava slovo. 3907 . Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 1J6. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 52I4 s temi predrugačbami: 1 U — 2 Pa je ... z glavd — 4 Z . . . travd. Natisnil jo je Kastelec-Korytko v SPKN. I. 30 s temi razlikami: 1 V] Na — 2 z glavč — 3] Pa je pušljic vezala — 4 Z. 39 ° 8 - Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 1. — Zapis z Go¬ riškega v zbirki Jid. pl. Kleinmavrja se loči v tem: 1 ganjku — 2 Nagnila] Je vila z — 3 pušelc. 3909 . Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 118. 3910 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 331. Pri- majaj št. 3038. 3911 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. II. Pesmi zaljubljene 3912 — 3920. 787 3912. (Kleče.) Vse rožce na polju Bojo žalovale, Ker sim mogel zap’stiti To mojo dekle. 39I3- (Iz Borov ljan.) Nči liepši lubiezni, Ko zbiesta cveti: Je v rožcah povita, Nkoli na obloti! Zvestobo mi ohrani. 39*4- (Žabnice.) Greš skuez moste nove, Tam so liepe jungfrave: Pa na zaglej se v nje, Kna zaljubi se v nje! Prelubi moj puobič, Zalublena stvar, Za to te jaz prosim, Zapusti me kar! 3917- (Drašče na Žili.) Prelubi moj šoc’le, Precartana stvar, Iz srca te prosim, Zapusti me 'kar! 3918. (Iz Motnika.) Če s’ ljubca ta prava, Podej mi roko, De mi zvesta ostaneš, Dokler me ne bo! 39I5- (Iz Pliskavice.) Saj nisem bogata, Tud’ uboga prav ne: Te prosim, moj šocelj, Zapusti me ne! 39I9- (Kranjska.) Ljubica moja, Ne st6r’ mi tegA, De b’ drugim odperala, Moja ne bTži! 3920. (Drašče na Žili.) Al si ljubca ta prava, Podaj mi roko, Da ti zdrava ostaneš, Dokler me kne bo! 3916. (Iz Selnice.) 5 Če boš me zapustil, Saj vmrla ne bom: Na najno lubezen Zmišlavala bom! 3912. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je v porabo poslal dež. šolski nadzornik Levec. 3913. Neznanega zapisovavca. — Iz Schemiggovih NPKS. št. i8y. 3914. Neznanega zapisovavca. — Iz Schemiggovih NPKS. št. 350. 3915. Zapisal L o v v o Žvab; povedal Ant. Žerjal. — Is Zvabove zbirke. 3916. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — h njegovega rokopisa. 3917. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 42. 3918. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. II. 3. 3919. Neznanega zapisovavca. — Iz ŠPAN. II. 114. 3920. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 40. 50* 788 II. Pesmi zaljubljene 3921 — 3926. 3921 . (Iz Koborida.) Če s’ ljubca ta prava, 5 Če s’ ljubca ta prava, Podaj mi roko, Podaj mi roko, Da boš zdrava ostala, Saj pojdem na rajžo, Dokler me ne bo! K’ me dolgo ne bol 3922. (Kranjska.) Če s’ dečva ta prava, Ne žal mi srdca, De b’ druge štimala, Moja ne bla! 5 Če s’ dečva ta prava, Podaj mi roko, Da mi zvesta (o)staneš, Dokler me ne bo! »Oj rokco ti že podam, 10 Ker te prav rada 'mam, Ker te zapisan’ga V srdcu imam!« 3923 - (Iz Dol. Če si ljubca ta prava, Le podaj mi roko, Le podaj mi roko Ino mojo rinko zlato! 5 Če nisi ta prava, Le podaj mi slovo, Vrtojbe.) Le podaj mi slovo, Ino rinko zlato! »Jaz bi ti dala slovo, 10 Ko b’ ljubezni ne b’lo! Ljubezen velika Na konci jezika! Tiček tič’co vabi, Prišla je spomlad: 3924 - (Iz Tržiča.) Ljub’ca, ne pozabi, De imam te rad! Ne boj 3925 - (Iz Tržiča.) Kaj točiš, solze Iz tvojih oči? Al’ meniš, da jest Bom tebi nezvest? se moje nezvestobe! 3926. (Goriška.) Nič se ne jokaj, In nič se ne boj: Če pojdem k vojakom, Bom zmiraj še tvoj! 3921. Neznanega zapisovavca. —- Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. 3922. Zapisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 2.; zapis v Mla¬ dičevi zbirki je prepis iz Kuhača. — Primerjaj št. 3001, 3002. 3923. Zapisal Jan. Mermolja. — Iz Cejanove zbirke V. 32. 3924. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3925. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 3926. Nezna?iega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. II. Pesmi zaljubljene 3927— 3935. 789 3927 - (Staroselo pri Kobaridu.) Nikar se ne jokaj, Nikar se ne boj: Če boš za soldata, Boš zmirom le moj! 3928. (Goriška.) Tista ni bila In tudi ne bo, De b’ ljubo zapustil, K’ mam zauber lepo ! 3929 - (Izpod Jepe.) Dečva, ne žaljej, Bi žalovala, Ta žalost je huda: Bi še umreti mogla! Ločita se. 3930 . (Št. Jakob.) Razšajdovonje Pa kni špasovonje, Kedar more z spuev Razšajdati se. 3931 - (Iz Koborida.) Soldat sem zapisan, Soldat moram bit’: Mojo ljubco to pravo, To moram pustit! 3932 - (Staro selo pri Koboridu.) Za soldata sem pisan, Maj več ne bom zbrisan: O Jezus, pomaj, Reda pridem nazaj! 3933 - (Iz Koborida.) Tale rinkca je srebrna, Tale prstan je zlat: Pa ne bom ga nosila, Ker je pobič soldat. 3934 - (Tolminska.) Moja rinka je sreberna, Moj prstan je zlat: Moja ljuba je Katra, In jaz sem soldat. 3935 - (Borovlje.) So pa štololi me, So mi vzeli vase: So moj oj dakleti Sovze pritakle! 3927. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3928. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul pl. Kleinmaprja. 3g2g. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3g3o. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 347. 3Q3i. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmayrja. 3g32. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3933. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3g34. Zapisal K. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 133. 3935. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 828. 790 H. Pesmi zaljubljene 3936 — 3945. 3936 . (Kranjska.) Ljubca je jokala, Solze je tokala: Slišala je cegelc brat. De sim soldat. 3937 - (Kranjska.) Ljubca je jokala, Solze je tokala, K’ je slišala to, De več moja ne bo. 3938 . (Iz Rožja.) Kakor jo troštam, Spoto ko veče, Ki pukšico vidi, Kak se bliskeče. 3939 - (Izpod Jepe.) Da jo tud’ troštejam, Vedno še veče, Ko vidi sabljico, Ki se leskeče. 3940 . (Žrelec.) Da jo lih trošt’jam, Se vendar ko joče, Ko vidi mušket’co, Ki se blisketeče. 3941 - (Goriška.) Moja puška je težka, Moj kruh j e grenak: Moja ljub’ca se joka, K’ sem pobič vojak. 3942 - (Iz Koborida.) Moja puška je težka, Moj kruh je grenak: Me je ljub’ca zap’stila, K’ sem pobič vojak. 3943 - (Št. Jakob.) Jes bi ti črivle dro dava, Ko bi movkoj mi šov : Oh koj to mi je žov, Da na vojsko boš šov! 3944 - (Iz Rožja.) Al ni škoda za pubča, Bo moral muštrati: Bo črevelce stergol Na zalanej trati! 3945 - (Bleška.) Sem pa pobič še mlad, Nerad sem vojak: Moral bom čevelce trgat Na zeleni trat’! 3936 . Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. III. b. 83. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 37I2 s temi predrugačbami: 2 Souze — 4 De] De jest. Nemški Korošci pojo: In Bueb’n hat der Kaiser g’rieft, * Er geht a ganz gern, * Wie ’s aber ’s Diendle hert, * Da hat se ang’hebt zu rern. Pogatschnigg-Herr- mann I 2 . 883. 3937- Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 159. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 2 ji s temi predrugačbami: 2 Souze — 3 Ki .. slišala — 4 bo. 3938 . Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416. 3939 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 3940 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 842, kjer je k 3. verzu pridejana varijanta: Ko sabljico vidi. 3941 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid. pl. Kleinmavrja. 3942 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jan. Kokošarja. 3943. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 829. 3944 . Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416. 3945- Zapisal Sim. Zupan. — Iz NB. 54. II. Pesmi zaljubljene 3946 — 3953. 791 394 6 - (Iz Krope?) En pušeljček ti dala bom, De iz druzih te poznala bom. 3947 - (Iz Koborida.) Pokaj s’ šla,ljubca,rožce brat, Saj dobro veš, da sem soldat: Klobučiča nimam več, Tud’ pušelca ne nosim več! 394 ®- (Staro selo pri Koboridu.) Kaj s’ mu šla, kaj s’ mu šla, Pušelc dajat? Saj si prej vedela, De je soldat! 3949 - (Št. Jakob.) Ko boš prišva v Lublanco, Boš vidava me, Pohloj na kosarnco: Boš pa jokava se! Poj dam v rute, Čor je mraz, Čor je moj šocoj Bom tudi jaz! Ona hoče za njim. 395 °- (Podgorjane.) 5 Dol pokleknam, Mav požebram, Da kne bo šocoj Lažov koj sam. 3951 - (Iz Rožja.) Poj dam na rute, rute, Čjer je mraz, Čjer je moj pubič, pubič, Tam bom jaz! 3952 - (Iz Rožja.) Je pubič Žolnir, Jaz pojdam za njim Koj do naše Gorice, Ko dalje ne smem. 3953 - (Iz Koborida.) Moj šocelj Žolnir, Do laške Gorice, Jest pridem za njim Če dalj pa ne smem! 3946. Zapisal (?) Iv. Mladič. — Iz njegove zbirke. 3947. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jed. pl. Kleinmayrja. 3948. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3949. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggomh NPKS. št. 830. 3950. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 648. 3951. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 413. 3952. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416. Naše iz nerazumljenega laške, prim. št. 3953, 3959 — 3961. 3953. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošaija. 792 II. Pesmi zaljubljene 3954 — 3960. 3954 - (Kranjska.) Bom pččo pokrila, U Ljubljano bom šla, De bom šocelna vidla, K’ u Gradec pomašira. 5 Per ta pet kompanij Se moj šocel derži, 3955 - (Kranjska.) V Ljubljano bom šla, Bom vid’la svoj’ga, Bom vid’la svoj’ga, K’ ga hauptman meštra. 3956 - (Iz kranjskogorske okolice.) P’ma na T’rol, Pa b6m piva razdl, Pa bom vidva m’škat, K j’ m’j pdb’č saldat. Pa je grozen žalosten, K’ mene zraven ni. »Oh ljubca, prid z’ mano, 10 De mi dolg čas na bo, Bova leta dostala, Bova peršla damo.« 3957 - (Iz Borovljan.) Žovnirja bom vzela, Žovnirčica bom, Ko bo pavka zapeva, Maširava bom. 3958 - (Iz Koborida.) Ne bom pila več vinca, Tud ne več vodč; Bom pila rajš’ pir, Ker je moj pobič Žolnir. Ločena se 3959 - (Iz Rožja.) Do uašče gore Sem sprejemaua ga, Pa še vender ne morem Pozabiti ga! ga spominja. 3960. (Izpod Jepe.) Sem do laške Gorice Spremila ljubč’kh, Al’ še ni b’lo mogoče Pozabiti ga! 3954- Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. III. c. 142 — 144. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 26I2—4 s temi premembami (ne glede na naglasna zna¬ menja) : 2 Ljubljano — 4 Ki u Grad’c — 5] Per tej pet’ kompaniji — 8 Ki .. . zravn — 9 pojd — 10 doug ... ne — n lejta. 3955 - Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. ig, 6. 395 6 - Zapisal F r. Pečar. — Iz i>Dom in Sveta«., XI 740, kjer je tiskana v zvezi s poskočnico » M’j pob’č je lep« (St. 2g4i) na prvem mestu. 3957 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. St. 824 (1. inač.). Tam je pridejal Scheinigg še dve varijanti: E:ia (iz Podgorjan) slojne v prvih dveh verzih: Žovnirka ^em biva, * Žovnirka še bom, druga pa (iz St. Jakoba): Žovnirja boš mova, * Žovnirčica boš iti: 4 boš. 3958. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3959- Zapisal Mat. Majar. — Iz VO. XIII. 41. Gore stoji pač za Gorice (prim. nastopno št.) Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 353 s temi razlikami (ne glede na v za ul: 1 hore — 2, 4 ha. 3960. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. II. Pesmi zaljubljene 3961 — 3969. 793 3961. (Št. Lenart.) Je do vaške Gorice Poglajtava me, Pa še pošla kni mogva Pozabiti me. 3962. (Iz viniškega okraja.) Ko gledam, ko gledam V mrzlo vodo, Spominjam se njega, Si brišem solzo ! Obišče ga 3963- (Radiše.) Celovška kosama, Kaku je strašni: Ko moj šocoj, moj šocoj Prebiva notra! 3964 - (Iz Rožja.) Celovška kosama Ma okne svatle, Pa le revno živlenje Je tamej notre! 3965 - (Izpod Melec.) Presmeta kasarna, K’je pubič u nji: De b se ana pasula Ad wrha da tli! Presneta kosama, Kako si ti uk: vojaka. 3966. (Koborid.) Presneta kasarna, Ki je pobič v nji: Da b se mrha posula Od vrha do tli! 3967 - (Kranjska.) Je piške prodala, Domu šla po pot: Jo spremlja s kasarne En beli gospod. 3968. (Kranjska.) Proso je omela, Oterla je lan, Za fanta plačvala Je vince v Ljubljan’. 3969 - (Št. Jakob.) Ki s mojga šoceljna snedla In njega klobuk! 3961. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS.št. 353 (inač.). 3962. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa. 3963. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 834. 3964. Zapisal M. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416. 39 6 5- Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 3966. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 3967. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice I« (Fr. Kahač IV. št. 1432). Isto ima Janko Časi (II.) iz gorenje savinjske doline (?) s to razliko: 3 kosarne — 4 beli] mladi. 3968. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice II.« (Fr. Kuhač IV. št. 1432); isto pesem ima tudi Janko Časi (II.) iz gorenje savinjske doline (?) s to razliko: 2 je] tud’. 3g6g. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 79 + II. Pesmi zaljubljene 3970 — 3976. Ločeni se je spominja. 397 °- (Št. Jakob.) Jes pa žinjam noj mislim, Kaj dočva mi diva: Al štrika bol šiva, Bol postel postila, 3971 - (Štajerska.) Kod kodi sem hoda, Ge kodi sem bia, Na micko sem misla, Pri njoj bi rad bia. 3972 . (Iz junske doline.) Avbali, avbale, Moje revno srce: K’na moj’ dečlo spomenem, Kak’ zavberna je! 3973 - (Podkrnos, Žrelec.) So pa temne noči, Dočva sama loži: Obrniva se je Noj spomniva na me ! 5 Al dro brumno živi, Al dro sama loži, Al tom pubu kna odpira, Ki pod oknam stoji? 3974 - (Radišče.) Vse bo minuvo H’du in dobro, Al moje dočle šaho Jaz pozabit kna mo. 3975 - (Iz Žrelca.) Vse se pozabi, Le kar se zhodi: Moje dočle šaho Jaz pozabit kna mo! 3976 . (Kranjska.) Tri leta že služim, Tri lčta še bom: Če micka me noče, Za ibldjtarja bom! 3970. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 318. 397 1 - Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. F. 48, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami: »Moje dekle je fletno« (št. 2847), »Sred njenega srca« in »Po stezi sem voza«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 37. II. s temi predru- gačbami: 1 hoditi — 2 Kde — 3 Micko] njo — 4 Per. Prepis v VO. XI. 33 se razlikuje od tega v tem: 1 sem hoda — 2 Ge . . sen. 3972. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. Prve besede so pač diminutiv iz nemškega au weh = o weh! 3973. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 63 g. 3974- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 628. 3975. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 628 (inač.), kjer je zadnjima verzoma pridejana varijanta: Al to prove šaho * Jaz pozabit kna mo. — Šah 6 = šego. 3976. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 122. II. Pesmi zaljubljene 3977 — 3983. 795 kOD krt Kje hodi in biva ločeni. 3977 - 3978 - (Iz Rožja.) (Iz Rožja.) Je bandrou v Celovic, S Celovca v Velkovic, S Velkovca na Vien, Moj pubič žounir. Moj pfibič je bandrou Na spfidnje doli, Ga ne bodo več vidale Moje oči. Ona 3979 - (Staro selo pri Koboridu.) Moja rinka srebrna, Pa prstan je zlat: Bom šocja rešvala, K’ je pobič soldat. ga odkupi. 3980. (Vrsno.) Bom rinko prodala In perstan moj zlat: Bom lub’ga rešvala, K’ je božec soldat! 3981. (Bleška.) Sem pa pobič še mlad, Je pa dečva zato, Nerad sem vojak: Da me sfrajala bo! Sem pa puabič mvad, Moram bit soldat, Sem eniga barov Za ’n majhen rat: 3982. (Podkrnos.) Dočva moja 10 Je pa tak rakva, Da pojde tja pred Viša havpmana. 5 Kaj b storiti mov, Da bi bek prišov, Ko mam dočvo Čveč an žavberno. Prosiva bo Tam za šocija, 15 Al pa ha bo preč Odkupova. Ločena žalujeta. 3983- (Borovlje, Podkrnos.) Bi še včasi zajuckov, Ko bi tače težave Bi še včasi zapov, Pri srcu kna mov! 3977. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz VO. XIII. 41. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 833 s temi razlikami (ne glede na v za u): 1 Celovec — 2 B’lkovec — 3 Z B’lkovca — 4 pubič] šocej. 3978. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz VO. XIII. 41. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 361 s temi razlikami: 1 pubič ... bandrov — 2 spudnje doli — 3 Ha. 3979. Zapisal M. S k o č i r. — Iz njegovega rokopisa. Prim. št. 3933 in 3934. 3980. Zapisal Sim. Rutar. — Iz njegove zbirke. 3g8i. Zapisal Sim. Zupan. — Iz NB. 54. 3982. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 823. 3983. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 203. 796 II. Pesmi zaljubljene 3984 — 3992 3984 - (Goriška.) Ko bi ljubca vedela, Kako meni gre, Bi konjčka zapregla In prišla po me! 3985 - (Izpod Jepe.) Če bi vedel moj šocelj, Kakd meni gre, Bi vpregel konjiča, Pa prišel po me! 3988 . 3986. (Iz Rožja.) K bi pdbič moj vedou, Kako mene hre; Bi dro v židanej haderci Brisou souzč! 3987 - (Staro selo pri Koboridu.) Srčice moje Kako me boli, De je mogel moj šocja Na vojsko iti! (Iz Rožja.) Na verh glave gore Me je videla stati Je sklenila roče, V kasarni v okne! 3989 . (Iz Verda pri Celovcu.) Sem pubč oženjen, Pa čem Žane: Pa ntre v 'osarne Vsa rijasta je! 5 De lih rijasta je, Bode spucava se, Bode svetiva se Ko ena žavber dekle! 3990- (Iz Koborida.) Oženil sem se, Pa je nimam žene: V Gorici v kasarni Kositarska je! 3991- (Izpod Jepe.) Oženil sem se, Pa nič nimam žene: V Celovci v kasarni Vsa rijasta je! 3992. (Iz junske doline.) Od Celovca do Gradca Ta svetla mušketa Je rajža moja: Je dečla moja! 3984. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 39 8 5- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 3986. Zapisal ih. Maj ar. — Iz VO. XIII. 36. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 617 s temi razlikami (razen v za u): 1 Ko bi pubič — 2 Kaku — 3 hadrci — 4 sovze. 3987. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3988. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416. 398g. Zapisal H. Sevar; pel J. Rac. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 12, 13. 3990. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavija. 3991- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid.pl. Kleinmavija. Natisek Scheimggov (z Zvrhnjega Roža) v NPKS. št. g3i se loči v tem: 1 Oženov — 2 Pa nič] Pa — 3 kosami. 3992. Neznanega zapisovavca. — Iz zbh-ke Jul. pl. Kleinmayrja. II. Pesmi zaljubljene 3993 — 4002. 797 3993 - (Staroselo pri Kobaridu.) Puška je težka, Nosit jo ne mo: 'Mam ljubo mlado, De nosila jo bo! 3994 - (Staroselo pri Kobaridu.) Škoda in greh, De jest ležim na tleh: Imam ljubco doma, De posteljco mi da! 3995 - (Podkrnos.) Al k’ni škoda noj grieh, Da bi lazov na tlieh, Ko mam dočvo takd, Da m’ postola lopu! 3996 . (Iz Javorji.) B’lo škoda pa greh, Ko b’ ležala na tleh: Saj mam postijo postljano Pri Matiju v grmeh! 3997 - (Iz Rožja.) Tak dougu bom rajžou, Da pridem na Vien, Cesarja bom barou, Al k lubici smem. 3998 . (Od Cerovca.) Savca no Dravca Se stečeta vkup, Al jaz no ljuba, Ma nemreva vkup! 3999 - (Št. Jakob.) Je pa snihoj opadov, So bile hore, Tam zadi notrč Je pa moja daklč. 4000 (Žrelec.) Kaku te bom vidov, Ko si bandrava preč: Kaj bom jaz spočev, Ko ne bom mov te nkol več! 4001. (Žrelec.) Kaku bom jaz mio v, Ko mam cmavo vode: Kaku bom vesiev, Ko nča vidim tabč! 4002. (Iz Nakla.) Čez visoke gore Gredo črne megle, Čez moje srce Pa težave bridke! 3993. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3994. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 3995 - Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke I. 21. 3996. Zapisal M. Rodč (P). — Iz njegove zbirke /. 476. 3997. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 39. Natisnil jo je Sckeinigg v NPKS. št. 301 s temi razlikami (ne glede' na v za ti): 2 pridam — 2 Vin — 3 Cesarja — 4 smim. 3998. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. C. 18, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Povej, da mi, ljubi« in »Sonce mi sija« (št. 3091) ter ji je pripisal tudi melodijo, katero glej pri tej zadnji pesmi. (Glej tudi Kuliač I. št. 244). Prepisal jo je vnovič v VO. I. 64 s temi predrugačbami: 3 no] no moja — Ma n.] Ne moreva. 3999. Neznanega zapisovavca. — Iz Sckeiniggovih NPKS. št. 134. 4000. Neznanega zapisovavca. — Iz Sckeiniggovih NPKS. št. 354. 4001. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggovih NPKS. št. 197. 4002. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke str. 39. 798 II. Pesmi zaljubljene 4003 — 4010. 4 00 3 - (Od Bleda.) Po gorah je ivje, Po ravnem je mraz: Oh, kje j’ moja dekle, Oh kje sem pa jaz! 4004. (Dolenjska.) Po hribcih je ivje, Po dolin’cah pak mraz: Oh, kje je moj ljubi, Oh, kje sem pa jaz! 4005. (Kranjska ?) Po hribcih je slana, Po dolincah je mraz: Pa kje hodi moj ljubčik, De ga ni tolik čas? 4006. (Iz Tržiča.) Po gorah gre sneg, V dolih je mrhz: Naj gorši dekleta Tož’jo po nas. 4007. (Kropniška.) Po gor’cah je ivje, Po ravnem pa mraz, Pa še dekleta Jamrajo po nas! 4008. (Iz Roža.) Po gorah je ivje, Po ravnim pa mraz: Domd pa dekleta Pogrešajo nas. 4009. (Iz Koborida.) O či je moj šocelj, O či sem pa jest: On žaluje po meni, Po njemu pa jest! 4010. (Iz Rožja.) Da sim lih žavostna, Bom pa ko peua, Bojo pa mislili, Da sem veseua! 4003. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. I. št. 28, (z mel.), kjer je tiskana v zvezi z drugimi poskočnicami. Slebingerjev pevec v St. Lenartu v Slov. goricah (II. ij) je pel po Žirovniku, kar kaže že red poskočnic; spre¬ menjeno je: 3] Oj kje si mi dekle — 4 Oj. — Zapis v Rodetovi zbirki(VIII. jr) se loči v tem: 2 je] pa — 3 je dekle] ljuba. — Zapis Mladičev (iz Krope?) se loči v tem: 2 ravnem] dolah — 3] Oj kje je moja dečva — 4 Oj. — Zapis Jožefa Krajnca (narekovala M. Klemenčič iz Selišč blizu Sv. Jurija na Ščavnici) se loči v tem: 3] Kje je mojo dekle. 4004. Zapisal Fr. Peterlin-Sreboški. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica in kjer je pisana v zvezi s pesmima »Ne bom se možila« in »Pred stotnika stopila bom«. — Jurčič v »Desetem bratu « (84, ozir. 89) jo piše tako: 2] Po dolih je m. — 3, 4 Oh] Al. 4005. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. 49I3. 4006. Zapisal Seb, Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 4007. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 21. 4008. Neznanega zapisovavca. — Iz » Cvetja slov. naroda « I. 80. Scheinigg jo je natisnil v NPKS. št. 869, premenivši: 2 ravnem — 3 Doma. 4009. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošaria. 4010. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegove zbirke v VO. XIII. 36. II. Pesmi zaljubljene 4011 — 4016. 799 4011. (Žrelec.) Da sem lih žavostna, Vendar bom peva, Ludi bojo rajtali, Da sem vaseva! 4012. (Iz Rožja.) Bi biua veseua, Bi tudi zapeua, K bi tače težave Per serci ne meua! 4013. (Iz Tržiča.) Od dneva do mraka, Od mraka do dne Zlo težko me čaka, In zdihuje po mne. 4014. (Štajerska.) Golobek, golobek Na strehi sedi, Oj lubi, oj liibi, Pa ge si mi ti? Vse se združuje, kedaj se združiva midva? 4015. (Štajerska.) Dva bela goloba Sam Bog si ga naj zna, Prek strehe letela; Ge bota dol sela! Hrepenenje ločenih. 4016. (Goriška.) Visoka je gora, Še višji je klane: Oh kedaj boš pa prišel, Moj zavber gorjanc? 5 »Le enkrat sem prišel, Nikdar me ne bo, Ker takrat, ko sem prišel, Sem jemal slovo.« 4011 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 618. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod koroške Jepe se loči v tem: 1 lih ž.] tud’ žalostna — 2 pela — 3] Ljudje bodo menili — 4 vesela. 4012 . Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 36. Tiskal jo je Sclieinigg v NPKS. št. 203 (inač. iz Borovljan) pišoč v za u in z razlikami: 3 Ko — 4 Pri srcu kna m. 4013 . Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 4014 . Zapial (?) St. Vraz. — Iz prepisa Vrazovega v VO. 4glg; tam je bilo prvotno: 3, 4] Al liibega, liibega * K meni le ni. čl to varijanto se strinja Vrazova hrvaška preloga v VO. XVI. 1. knj. str. 26, primeijaj št. 323g, kjer je priobčena druga varijanta in pa zgodovina njenih prepisov in prenaredeb, ki velja itedi o žgoranji pesmi. 4015 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 6g. Prepis v VO. XV. 67 ima, ne glede naglasnih znamenj, za strehe v 2. verzu streh sta. 4016 . Zapisal Jož. Kocijančič. — Iz II. zv. njegovih »Slovenske nar. pesni«. Ponatisnil jo je (mel. z Dolenjskega) Kuhač II. št. 363. Zapis v Mla¬ dičevi zbirki je prepis iz Kuhača. Zapis v Rodetovi zbirki (VIII. 73) iz Šiške, obsegajoč /. kitico, se loči v tem: 3] Kdaj bo pač peršov. 800 II. Pesmi zaljubljene 4017 — 4022. 4OI7. (Od Bleda.) Visoka je gora, Zares je hud klan’c: Oh kdaj boš pa prišel, Moj zauber gorjanc? 4018. (Iz Razbora.) Visoka je gora, Še višji je klan’c : Le kdaj bo nek prišel Moj zavber gorjanc? 4019. (Iz Metlike.) Velika je gora, Velika je res: Al kedaj boš prišel, Oj ti gorjanc? 4020. (Podgorjane.) Ti presneta Ljubljanca, Kako si temnd, Da ne morem jaz videt’ Puba moja! 4021. (Kranjska.) Da bi vetrec potognou, Meglice razgnao, Da bi se vidiu moj ljubi No pušlic jegou! 4022. (Kranjska.) De b’ vetrič popihal, Meglice pregnal, De b’ vidil se ljubčik In pušljic njegov! 4017. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. II. št. 8 (z mel.), kjer je tiskana v zvezi z drugimi poskočnicami. Zapis v Rodetovi zbirki (VIII. 38) se loči v tem: 2 hud je in jo je pevec pač pet le po Žirovniku, kjer je v. 2. samovoljno prenarejen iz Še viši je klan’c, češ, klanec ne more biti viši od gore! 4018. Zapisal BI. Jurko. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Prelepa je cvancgerca« in je še pripisana ta-le melodija (cf. Koci¬ jančičevo zbirko II.): i Počasno drhteče. Vi so - ka je go - ra, Še P -t- & viš - ji je klane, Le i kdaj bo nek pri - šel Moj zau-ber gor-janc? 401 g. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 4020. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. igg. 4021. Zapisal M. Kastelic. — Iz Vrazovega, gotovo zelo pretiarejenega prepisa v VO- VI. /7, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Tri ure za Gradcam« (št. 314J), »Moj pušlic je frišen« (št. 2889J in »Je ljubca zaspala« (št. 3515). Vraz jo je vnovič prepisal v VO. XVI. A. 10 s temi premembami: 1 potegno — 2 razegno — 3 Dab se vidio — 4 pušelc. Po Kastelčevem zapisu je najbrž narejen natisek v SPKN. I. 29, ki se loči v tem: 1] De b’ vetrič potegnil — 2 razgnal — 3] De b’ ljubčik se vidil — 4] In pušljic njegov. — Primerjaj konec št. /747. 4022. Neznaiiega zapisovavca. — Iz SPKN. 11 .118. II. Pesmi zaljubljene 4023—4032. 801 4023. (Kranjska.) De b veterc potegne!, Meglice razgnol, De bi se vidil moj šocel Ino pušelc njegov! 4024. (Iz Rožja.) Da bi veter potegnili, Meglice razgnol, Da bi se pubič moj vidil In pušelč njegov! 4025. (Spodnji Rož.) Da bi vetrič potehnov, Mehlice razhnov, Da bi se vidov moj puebič In pušelc njehov! 4026. (Iz Koborida.) Da bi vetrič nastal In meglice pregnal, Da b’ se videl moj šocelj In pušelc njegov! 4027. (Izpod Jepe.) Rada bi tukaj b’la, Rada bi vunkaj šla, Rada bi videla Šocja moj’ga! 4028. (Borovlje.) Rada bi movkoj šva, Rada bi tukoj bva, Še rajši bi vidva Pueba moja! 4029. (Staro selo pri Koboridu.) Hribi in doline, Ponižajte se, De bom videla šocja: Tam v Ogrskem je! 4030. (Iz Rožja.) Oh kam bi jaz šua, Da bi vidaua ga? Na ravno pole, Čer moj pflbič orje! 4031. (Borovlje.) Kam bi koj šva, Da bi vid’va ha? Na Brovšče pole, Čir on soje, orje! 4032. (Št. Lenart.) Kam bi kej šov, Da bi vidov mojd? Saj v Celovec dro grem, Pa nča pride na den! 4023. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. /55. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 2314 s temi predrugačbami: 1. b’ . . potegnu — 2 razgnou — 3 b’ . . . vidu — 4 In . . njegou. — Zapis v Rodetovi zbirki (IV. 9, 4) iz Tunec se loči v tem: 1] Da b’ vetrec popihljal — 2 pregnal — 3 b’ . . . videl — 4 Pa pušeljc. 4024. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 4ig. 4025. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 332. 4026. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošaija. 4027. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4028. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 359. 402g. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4030. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIII. 42. Scheinigg jo je natisnil v NPKS. št. 336 (ifiač.) (iz Borovljan) s temi predrugačbami: ij Kam bi koj šva — 2 vidava ha — 3 ravnu — 4] Čir moj puebič orje. 4031. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 936. 4032. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 336. 5i 802 II. Pesmi zaljubljene 4033 — 4041. 4 ° 33 - (Iz Koborida.) Da b’ skoraj, da b’ skoraj Nedeljca mi bla, Da bi videla Šocla moj ga! 4034 - (Iz Motnika.) Je djekle vesela, K’ bo juter nedela: Bo v cerkucu šla, Bo vid’la svojega! 4035 - (Iz Koborida.) Kaj mi nuca, kaj mi nuca, K’ nedeljca mi bo, K’ mojga šocla, mojga šocla Pri maši ne bo! 4036. (Iz Koborida.) Kako sem vesela, Bo jutri nedelja: Bo sv. Avguštin, Mojga šocla pustim! 4037 - (Št. Jakob.) Po horicah sem spivlava, Po toj Rožnoj dolin’ Sem kratek čas mova, Me je hvavca bolova! 4038. (Iz Podgorja.) Pod ljubljanskim pa mostom Pa voda Šumija, Pa zagvišno moj bratec Mi ljub’co pelja. 5 Le vozi jo, le vozi jo, Le voz’ jo naprej: Pri Clovcu se ustavi, Pa deni v krej! Pozdravilo ji 4 ° 39 - (Iz Tržiča.) Na hribci tam, veš, Stoji beli grad, Če k ljubci moj’ prideš, Pozdrav’ mi jo enkrat! 4041. (Kranjska, Pismo bom pisal Na Lamberski grad pošilja. 4040. (Št. Jakob.) Da b’ an voterc pripihov, An voterc hvadčn, Da bi nosov to pošto Hortoj v Štabčn! •) Tist’mu deklčtu, Ki imam jo rad! 4 °33* Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. Verz 3. je pač okrnjen iz Da bi videla, videla. 4034. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 1. Prim. št. 1638. 4035. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4036. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. K!einmayrja. 4037. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. g2o. 4038. Zapisal France Francetov. — Iz zbirke Fr. Steleta. 4039. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa. V drugem prepisu njegovem je to drugači: 4 mi jo] jo m’. 4040. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 200. 4041. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 113. II. Pesmi zaljubljene 4043 — 4047. 803 Povrne se. 4042. (Iz Koborida.) En cajt sem žal vala, Bo prišel moj pobič Pa dolgo ne več: Iz koroških planin! Dolga 4043 - (Iz Koborida.) S črnilom, peresam, Popisat ne znam, Koljko časa jest tebe Pri srcu imam! ljubezen. 4044. (Celjska.) Jaz hočem pa zdaj Eno pesem zapet Od ljubice svoje, K’ jo ljubim pet lčt! Dokle bo 4045 - (Z Banjšic.) Na žagi bom žagal, Na malnu bom mlel: Mojo ljub’co bom ljubil, Dočer bom jaz tel! trajala ljubezen. 4046. (Kranjska.) Pogačo bom jedev In vince bom pil, Pa micko bom lubil, Le dokler bom živ! Ne daj, Si kuharca stara, Pa pridna za del: da ljubezen ugasne! 4047. (Kranjska.) De ogenj ne ugasne, Mahljajva pepčl! 4042. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4043. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4044. Zapisal Felic. Globočnik. — Iz VO. Vrazovega prepisa VI. /2//, pisana v zvezi s poskočnicami (št. 2g$g, 2gys, so^g, 3046, 304g, 3065) na prvem mestu. Vraz jo je prepisal v VO. XV. /5/r f temi pretnembami: 1 hočem — 2 pčsem zapet — 3 lubice — 4] Ki jo lubim pet lčt. 4045. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 34. 4046. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 5. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 42J s temi predrugačbami: 1] Pogače bdm jedu — 2 bom piu — 3 bom ljubiu — 4 žiu. Natisnil jo je Korytko-Kastelec v SPKN. I. 30 v tej obliki: Pogačo bom jedel * In vince bom pil, * Pa Mic’ko bom ljubil, * Dokler bddem živ! 4047. Zapisal Andrej S molž. — Iz VO. III. a. 36. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 41I25. 51* 804 II. Pesmi zaljubljene 4048 — 4053. Staro ljubezen ponovim. 4048. Čjer so kdej ble Moje gladke stezde, Sdej raste germovje Pa zelane trave. (Iz Rožja.) 5 Bom germovje poseko!, Bom trave požol, Bom naredil stezde, Kjer so prej kedej ble. Čoj so toste stezdč, Čir so časi bile, S’doj raste hrmovje Zaliene travč. 4049. (Podkrnos, Žrelec.) 5 Bom hrmovje posekov, Trave pa požov, Bom pa devov stezde, Čir so včasi bile. 4050. (Izpod Jepe.) Kje so tiste steze, Zdaj pa raste grmovje Ki so bile mojč? Velike trave! 4051. (Kameno na Soči.) Tiste steze, K so popred moje ble, Zdaj mi rase grmovlje In zelene trave. 5 Bom grmovlje posekal, Travico požel, De bodo steze, K so popred moje ble! 4052. (Iz Dol. Vrtojbe.) Ko sem v vas hodiv, 5 Bom grmovje posekov, Sem točiv solze, Bom trav’co požev: Zdaj pa raste grmovlje Mojo ljubco najprvo In zelene trave. Bom ljubit’ začev! 4053- (Iz Dol. Ko sem v vas hodiv, Sem videv stezč: Zdaj rase grmovje, Zelene trave. Vrtojbe.) 5 Bom travco pokosiv, Grmičke požgav: Mojo ljubco najprvo Bom ljubit’ začav. 4048. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. —■ Iz MR. 418. 4049. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. ši. 642, kjer je pripisana varijanta: Čir so časi bile * Moje hvadče stezde, * S’doj rastejo rože, * Zaliene travč. * Bom rože posiekov i. t. d. 4050. Neznatiega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4051. Zapisal Jožef Maligoj. —• Iz njegovega rokopisa. 4052. Zapisal Jan. Mermolja. — Iz Cejanove zbirke V. 48. 4053. Zapisal Jož. Soban; pravila mu sestra. — Iz Cejanove zbirke V. 85. II. Pesmi zaljubljene 4054 — 4059. 805 Koder sem hodil, So bile steze, Zdaj rase grmovje In zelene trave. 4054- (Iz Koborida.) 5 Grmovje bom šekel, Travico bom žel: Mojo ljubo bom ljubil, Dokler je bom htel! 4055- (Staro selo pri Koboridu.) Tiste steze, Ki so prej moje ble, Zdaj rase grmovje, Zelene trave. 5 Bom posekal grmovje, Zelene trave: Bom hišo sezidal In ljubico vzel! 4056. (Kranjska.) Na sdlo vaše hodil, Sim gladil stezd, Zdaj pa raste germovje, Zelene trave. 5 Travco požgal, Germovje posdkal, Bom pogladil stezd, K’ na selo derže! 4057- (Bleška.) Sem na selo v vas hodil, Sem gladil steze, Zdaj pa rase grmovje Čez zelene trave. 5 Travco bom posekel, Grmovje požgal, Potlej pa bodem Pri ljubci zaspal. 4058. (Od Bleda.) Sem v Gorje v vas hodil, Zdaj raste grmičje, Sem gladil steze, Zelene trave. 4°59- (Gorenjska.) Sim v Mengeš v vas hodil, 5 Pa bom travco pokosil, Sim gladil steze: Germovje požgal: Zdaj pa rase germovje Pa bom ljubco zapustil, Zelene travd. Eno drugo bom zbral. 4054. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. Glede konca prim. št. 4045. 4055. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4056. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 112; vaše je napaka za vas = v vas. 4057. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 6q. 4058. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NB. II. št. 8 (z mel.), kjer Je tiskana v zvezi z drugimi poskočnicami: (»Visoka je gora« [št. 401 jj itd.). V Rodetovi zbirki (VIII. 38.J je enak zapis (prepis?). 4059. Neznanega zapisovavca. — Iz ostaline Mih. Kastelca. 806 II. Pesmi zaljubljene 4060 — 4063. 4060. (Iz Ihana. Pa s-Brn v Šiško v vas hoddu, Pa sim gvadu steze, Zdij pa rdse girmovje, Pa zelčne travd. Pa ’m travco pokosu, Pa girmičke požgav, ’M ddkle zapustu, Pa drugo z-bom zbrav. Pa sim Šiškar’co lubu, 10 Pa sim Šiškar’co št’mov, Pa nejlevš’ga dekleta Cele Iblan’ce sim ’mov! 4061. (Iz Suhodolja nad Mengšem. Sem v Šiško vas hodil, Sem gladil steze, Zdaj pa raste grmovje, Zelene trave. 5 Sem travco pokosil, Grmovje požgal, Pa po noči sem vlačil, Po dnevi oral. Sem kuharco ljubil, 10 Sem kelnarco štmal, Pa sem zmirom pocukrane Usta imel. Bom Šiškarco prosil, Če b’m drev’ pri nji spal. 4062. (Izpod Jepe.) Vso trav’co bom pokosil, Stezico bom naredil Rož’ce in njih cvet, K moj’mu deklet’. Stara ljubezen ne zarjavi. 4063. (Iz Rožne doline.) Mi je rinčica padla Raz mizo na tla, Je pa najna ljubezen Razločila se. 5 Pa saj najna ljubezen Ni sukana nit, Da bi mogla lih nujco Razločena bit. Se ljubezen razloči, 10 Se spet ponovi, Na starem ognjišču Najrajši gori. Na starem ognjišču Jaz znetila bom, 15 Te prejšnjega šocja Spet ljubila bom. 4060. Zapisal A. Breznik; pela Zelnikarjeva Neža. — Iz Breznikove zbirke št. 14. 4061. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke I. 5 8. Sreda spada drugam; prim. št. 2512. 4062. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4063. Zapisal K. Pečnik. — Iz Jijegove knjige » Lehrbuch der sloven. Spracbe« 2. izd., str. 130. Začetek spada drugam. S pesmimi lega naslova primerjaj nemške poskočnice: Bist amal mein g’wes’n, * Kannst’s noch amal wern, * Af an abg’brunnen Herdstatt ’1 * Brennts alleweil noch gern! Pogatschnigg-IIerr- mann P. 1422; prim. tudi Hormann 3 451. II. Pesmi zaljubljene 4064 — 4070. 807 4064. (Loče, Višpolje, Borovlje.) Naj pravijo, kar očejo To druji ludi: Na to staram ohnjišču Najrajši hori. 5 Na to vanjščam ohnjišču Raznietiva bom, Noj to vanjščaha pueba Spet lubiva bom! 4065. (Izpod Jepe.) Naj prav’jo, kar hočjo Ti drugi ljudje: Na starem ognjišču Najrajše gori. 4066. (Št. Jakob.) Se lubozen razšajda, Se spet ponovi, Na te staram ohnjišču Najrajši hori! 5 Na starem ognjišču Spet netila bom, Ta prvega šocja Spet ljubila bom! 4067. (Iz Koborida.) Na starem ognjišču Rad ogenj gori, Tud naju ljubezen Se spet oživi. Stara ljubezen Ne zarjovi, 4068. (Iz Tržiča.) Pred gora železna V prah se zdrobi. Pomagaj, če me rada imaš! 4069. (Podjunska.) Sem pelal po cesti, Sem zverniv na kraj, Sem frišno zajuckov: »Oj ljubca, pomaj!« 4070. (Štajerska.) Po stezi sem voza, Sem zvrna na kraj, Sem hitro zakričd: »Pomagaj mi zdaj!« 4064. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 643. 4065. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4066. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 640. 4067. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. Zapis M. Skočirja iz Starega sela pri Koboridu se loči v tem: 3 Tud naju] Stara. 4068. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 4069. Zapisal BI. Rane. — Iz njegove zbirke str. 13., kjer je pisana v zvezi s poskočnicama »En kosec sem biv« (št. 2782) in »Do vaške Gorice« (št. 3165) na zadnjem mestu. 4070. Zapisal Vraz. — Iz VO. XIX. F. 48, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Moje dekle je fletno« (št. 2847), »Kod kodi sem hoda« (št. 39)1) in »Sred njenega srca*. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 3 7 . II. sprememvši samo na kraj v v en kraj. Prepis v VO. XI. 33 se strinja z naposled omenjenim. 808 II. Pesmi zaljubljene 4071 — 4076. 4071 (Iz Motnika.) K’ je furov po cesti, Je zvernil na mesti: »Oh, kje si, moj’ djekle, Pomagej mi zdej! « 4072. (Iz Podsrede.) Sem furav po cesti, Sem zvrnu za kraj: »Moj dekle, kod hodiš? Pomagaj mi zdaj!« 4 ° 73 ' (Pleterje na Dravskem polji.) Sem foral na Kranjsko, Sem dekle poklical: Sem zvrnil za ’n kraj: »Pomagaj mi zdaj!« 4074. (Iz Predvora.) Kokom pomagova, Ker sim tok cdgova? Skuša vanj e drage. 4075 - (Kranjska.) 5 Le majhno sim rčkel: »Ti s’ lubca moja!« Je hitro postala Veselga serca! 4076. (Iz Rožja.) Sem ji miheno reko!: 5 Sem ji mihino rekot: »Čemu si mi ti?« »Ti si lubca moja!« Kmalu je meta Je hitro postala Sotzene oči. Vesela serca! Le majhno sim rekel: »Čimu mi boš ti?« Je hitro jimela Vse solzne oči. 4071. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 46, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Moj fantič je Žnidar« (št. 2797), »Moj fantič je furman« (št. 27g6) in »Je furov v Gorico« (št. 3166) na tretjem mestu. 4072. Zapisal A. Potočnik. — lz njegovega rokopisa, kjer je pisana z drugimi štinvrstičnimi kot »podsrejska himna«. 4073. Zapisal Rok Drofenik. — Iz njegove zbirke, kjer je pisana v ' zvezi s poskočnico »Sem vozo v Tirol« (št. 3i6g) na prvem mestu. 4074. Zapisal M. Valjavec. — Iz 6. programa varaždinske gimnazije (1858) 8. 4075. Neznanega zapisovavca. — Iz Celakovskega *Ndr. pisne slow .« III. str. 214. Kedo jo je dal Čelakovskemu, ne morem dognati; v Vodnikovih pesmih je ni najti, tudi ne v Vrazovem prepisu njegovih poskočnic. Ponatisnil jo je Kastelec v IIC. III. go s temi predrugačbami: 1, 3 majh’no . . . rekel — 2 Čimu — 3 imela — 6 ljub’ca — 8 vesefga serca. Ponatisek v SPKN. I. 36 se loči od Cbeličnega v tem: 1, 5 rekel — 2 ti — 6 lub’ca — 8 vesel’ga. 4076. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Is MR. 4ig. II. Pesmi zaljubljene 4077 — 4083. 809 4077. (Višpolje, Borovlje, Radiše,) Sem joj an miheno rekov: »Čemu mi boš ti?« Al koj kmav je dobiva Sovzene oči. Sam enkrat sim rekev: »Al boš ljubca moja?« Pa je precej postala Veseliga serca. Sem jo prvič poprašal: »Boš moja al’ ne?« Pa mi je rok’co podala, Odmajala je. 4080. (Kranjska.) Necoj sim jo vprašal: »Al boš moja al ne? Pa mi je roko podala, Pokinkala mi je! 4081. (Kropniška.) Snoč sem jo vprašal: »Al si moja, al ne?« Pa mi je rok’co podala, Počinkala je! 5 Potloj sem joj rekov: »Si dro lubca mojd!« Kmavo je biva Vasela srca! 5 Drugič sem rekev: »Čemu mi boš ti?« Pa so precej postale Use solzne oči! ) * 5 Sem jo v drugič poprašal: »Boš moja al ne?« Pa mi je rokco podala, Pokimala je! 4082. (Iz Žabnice pri Loki.) Še snoč sem jo prašov: »Boš moja al ne?« Pa m’ je rokco podala, Prikimala m’ je! 4083. (Staroselo pri Kobaridu.) ’No besedo sem del, De jo bodem vzel, Hitro je postala Veselga serca! 4078. (Kranjska.) 4079. (Radovljiška.) 4077. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 102. 4078. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III d. 226.' Prepisal jo je s svojimi naglaski Vraz v VO. XVIII. 57/i, premcnivši to-le: 1 reku — 4 Veselga ■— 5 sim r.] sim pa reku — 6 boš] boš le — 8 Use s.] Nji souzne. 4079. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 104. 4080. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 141. Vraz jo je pre¬ pisal v VO. XVIII. 26 j s temi premembami: 1 vprašou — 2 bčš — 4 Po- kimkala. 4081. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 22. 4082. Zapisal H. Sevar; pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 25. 4083. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 810 II. Pesmi zaljubljene 4084 — 4090. 4084. (Iz Zagorja ob Savi.) Pa le majhno sem reku: »Si dečla moja!« Je hitro postala Veselga srca! 4085. (Iz Motnika.) An malo sem rekel: »Za črno mi boš ti? Na enkrat si imela Vse solzne oči! Tako kmalu je meva Solzene oči. 4086. (Iz Drašča na Žili.) Tako majhno sem rekov: »Čemu si mi ti?« Ljubosumen. 4087. 4089. (Kranjska.) Kamor sim hodil, Z’ mano je vodil: Bal sim se, de bi jo ne En drugi osmodil! 4088. (Koroška.) Treba ni, treba ni Dečvo mojo ljubiti: Jaz koj sam, jaz koj sam Dečvo mojo rad imam! 1 (Kropniška.) Treba ni, treba ni K moj ljubci v vas iti: Saj jaz sam, saj jaz sam Ljub’co rad imam! 4090. (Podkrnos, Žielec, Radiše.) Trieba ni, trieba ni K moj oj dočli iti, Jaz dro sam, jaz dro sam Moj dočvo rad mam! 4084. Zapisal tl. Sevar. — Iz njegove zbirke I., str. /5. 4085. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. II. 3. 4086. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 2. 4087. Zapisal Andrej Smolš. — Iz VO. III. e. 238. Val. Vodnik ima v rokopisu Kast. na l. 65 prva dva verza: Koder sim hodil, * Seboj jo vodil. 4088. Zapisal dr. Jožef Kolšek. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pri¬ pisana tildi ta-le melodija: a N ;i Tre - ba ni, tre-ba ni de-čvo mo-jo lju-bi - ti; Jaz koj sam jaz koj sam de-čvo mo-jo rad i - mam. 4o8g. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 2q. 30. 4090. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 314. II. Pesmi zaljubljene 4091 — 4100. 811 4091. (Iz Tržiča.) Štir’ strope, štir’ pode, Štir’ stene brez lin Bom dal narediti, Če pri teb’ ga dobim! 4092. (Radiše.) Ta Dravca, ta Dravca Me nč na skrbi: Al ta dočva, ta dočva, Ko sama kna spi! 4093. (Iz Koborida.) Sel bom v Štajerje, Kupil bom zvon’c: Bom ljub’ci obesil, Bo brenkala ž njim. 4094. (Celovška okolica.) Rajat bi šva z meno, To bi dro bu za te: Mov bi pa z drujim šva, Kaj pa kej še! 4 ° 95 ' (Kropniška.) Prešmentana dečla Ki jo ne moreš ležati Ino barva tvoja: Po noči sama! 4096. (Iz Koborida.) Oj micka, oj micka, Kaj zmeraj mežiš? Prav vem, da me ljubiš, Če ravno ti spiš! 4097. (Kropniška.) Oj dečla moja, Kako ti je kaj? Ali spiš, ali budiš, Ali pri drugmu ležiš? 4098. (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) Če si nezvesta, Ne boš moja nevesta: Ne vzamem te ne, Če imaš zlate gore in grade! 5 Oj micka, oj micka! Le tkaj ti povem: Če boš druzga štimala, Pa jaz te pustim! 4099. (Iz Rožja.) Od zvunej te vidim, Od znotre ne mo: Al je v serci tako, Kakor marinji so? 4100. (Kranjska.) Jaz sem pa Oselčan, Hodim pa, koder čem: Ti s’ pa Tominc, Ne boš hodil k moj Mine! 4ogi. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 4og2. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 413. 4og3- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4og4- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. $go. 4og5- Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 170; jo = ja! 4og6. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4og7- Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 66. 4og8. Zapisal h tog. Trobevšek. — Iz zbirke M. Rodeta VITI str. 87. 4ogg. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 416. 4100. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. /5, 5. 812 II. Pesmi zaljubljene 4101 — 4107. 4IOI. (Zvrhnji Rož. a) Redakcija I. Sim ljubico zbral, Serček sim za njo dal; Kdor jo bo meni jemal, Bo glavico dal! b) Redakcija II. Sem lubico zbrav, Srček za njo dav: Kdor jo bo mi jamav, Bo gvavico dav! 4102. (Gorenjska.) Jaz sem eno dekle zbral, Kdor jo bo men’ jemal, Srček sem za njo dal: Glav’co bo dal! Neljubosumen. 4103. (Podkrnos.) Jaz pa moj Špan Še včasi pri dočli Pa nča skriehava se, Kup znajdama se! Ljubosumna. 4104. (Izpod Jepe.) Rada bi te ’mela, Ne upam se prav: Da b’ kako drugo Na strani ne ’mel? 4 I0 5- (Št. Lenart.) Ti šmentrani šocej, Nčisi več liap! Vsako kamro natrofiš, Moje si pa sliap! 4106. (Št. Jakob.) Prelubi moj žonin, Poroži nofte, Da kne boš po te drujah Stehovov je! 4107. (Z Vrhpolj nad Kamnikom. | Preljubi moj fantič, Porež si nohti, Da ne boš se po drugih Stegoval ti! 4101. Neznanega zapisovavca. — Redakcija I. je iz » Cvetja slov. naroda » I. 83, redakcija II. pa iz Scheiniggovih NPKS. št. 323. 4102. Zapisal Orosi. Pirec. — Iz NB. 57. 4103. Neznanega zapisovavca. — Iz Schemiggovih NPKS. št. 6g8. 4104. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4105. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 550. 4106. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 774. K. Pečnik jo je natisnil v knjižni slovenščini v knjigi »Lehrbuch der slovenischen Sprache« 2. izd., str. 131: Preljubi moj ženin, * Poreži nohte. * Da ne bodeš po drugih * Stegoval se. 4107. Zapisal L. Trobe vš e k. — Iz Rodetove zbirke VI. 32. Ker ima Trobevšek tudi več drugih poskočnic prepisanih iz Pečnikove knjige »Lehrbuch der slovenischen Sprache«, je mogoče, da ima od tam tudi to poskočnico , dasi je precej izpremenjena; prim. prejšnjo številko. II. Pesmi zaljubljene 4108 — 4116. 813 4108. (Št. Lenart, Borovlje.) Ves frajd sem zgubiva Do šocja mojga, Ko so začele te druje Objemati ga. 4109. (Kranjska.) Golobe sovraži, Če k’šujejo se: Bol rada ’ma mačke, Njih kremplje oj stre! Jeza, kljubovanje in prerekanje. 4110. (Iz Koborida.) Moja dečva je v kamrici, Neče nič marneti, Neče jest’, neče pit’, Moja ne bit. 4111. (Žabnice.) Sem vinca ji kupu Te štajerščega; Je jezna bivd, Še pit ni otva. 4112. (Iz Podlipovice.) Polč vinca sim kupov, Prav štajerskiga, Saj pit ga ni hotla, Ker drugega ima! 4 XI 3- (Temljine.) Moja ljubca je Tinca, Pa neče pit vinca, Rajš pije vodo, Da le moja ne bo. 4114. (Staroselo pri Kobaridu.) Pred vratmi je stala, Smejala se je: Kdo zlodi je mislil, Da je jezna na me? 4 XX 5- (Koborid.) Je lepa, rudeče, Pogledat me neče: Pogledaj jo ti, Na smeh se drži! 4116. (Iz Koborida.) Kaj sem ti storil, predraga, Da ne smem do tvojga praga? 4108. Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 543. 4109. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice 1 /.« (Fr. Kuhač IV. št. 1452). Isto ima Janko Časi (II.) iz gorenje Savinjske doline (?) z razliko: 3 Bolj rada] Pa rajši. 4110. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke janeza Kokošarja. 41 n. Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 3^2. 4112. Zapisal J. Lovrač. — Iz njegove zbirke. 4113. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4114. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4115. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4116. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 814 II. Pesmi zaljubljene 4117 — 4122. 4 XI 7- (Z Banjšic.) Ne bodi štimana, Saj nisi le sama: Je velik te svet, Je puhen deklet! 4118. (Kranjska.) Moja ljubca, počakej, De t uržoh povčm: Pa moj bratec je reku, De k teb’ več ne smem! 4119. (Kranjska.) Lep si in čeden, Si priden fantič, Al nečeš prevzeten Pogledat’ me nič! 4120. (Iz Ihana.) Vad Krajna do Šmartna Ja pčsik droban: Prešmentani fantič, Kako si štimin! 4121. (Iz Koborida.) Zakaj si tko štmana, Je velik ta svet Saj nisi le sama: In je poln deklet! Me hriva čriez vse, Ko sem prišov k tabe, Ko maš anha drujha Šlankelna tantre! 5 »Kaj boš mi ti šlankelne V oči matov? 4122. (Žrelec.) Saj te knisem prosiva, Zakaj si prišov?« Ti me knisi prosiva, 10 Si koj tako rak vi: Ko enkrat že pridi, Da se zmar’njama! 4117. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 8. 4118. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. X VIII. 30I3. 4119. Zapisal Ya.\. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 4, kjer je pri¬ pisana k besedi fantič varijanta mladič. Nekdaj je moral biti v Vodnikovem rokopisu dmgačen prepis, kar je razvidno iz skladov v Levstikovem natisku, v natisku SPKN. in v Vrazovih prepisih. Levstik jo je natisnil v » Vodnikovih pesnih « str. 132 (3) s temi razlikami: 1] Si lep ino č. — 3 Al’ — 4 Pogledat’. Natisek v SPKN. I. 23 se loči v tem: 1] Si lep ino č. — 3 Al’] Pa. Vraz jo je iz Vodnikovega rp. prepisal v VO. XVI. 1. knj. str. 18 z razlikami: 1] Si lčp ino č. — 4 Pogledat. Po tem prepisu jo je prepisal vnovič v VO. IV. 43/3 s to premembo: fantič. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. a 23 se loči v tem: 1] Si lep ino č. •— 2 fanteč — 3 prevzeten — 4] Pogledat me neč. Drugi njegov zapis v VO. III. b. 103 se loči od ravnokar omenjenega v tem: 1] Si čeden, si fleten. 4120. Zapisal A. Breznik; pela Zelnikarjeva Neža. — Iz Breznikove zbirke št. 6, 4. 4121. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4122. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 557. II. Pesmi zaljubljene 4123 — 4129. 815 4123. (Iz Rožja.) Da ga lih rada mam Mu priti ne vkažijam: Al me bo rad imou, Bode dro sam peršou! 4124. (Iz Rožja.) Dečua moja Je mi klubuvaua: Sdej bom pa jaz njej, Bom pa vračevou jej! 4125. (Podjunsko.) Oj ti norska dekle, Kaj pa tadhješ me? Al nisem za te, Pa ferbegejva se! 4126. (Iz Žabnic.) Ti norska dekle, Cernu tadvaš mene? Čal knisem za te, Čemu si oltava me? 4127. (Podkrnos, Žrelec.) Al jaz knisem za te, Saj jaz knisem za te Pa kna tadkvoj me, Prirastov hord! 4128. (Kranjska.) Dekle, poglej me prav, Da t’ ne bo jutri žov, -De na boš rekla, De sem te golfov! 5 »Kaj te bom gledala, Saj sem te vidila: Tavženkrat boljš bi blo, Ko b te ne bla!« 4129. (Iz Predvora.) Dečva, poglej me prov, De na porečeš, De tt na b&de žov, De sim te goljfov! 4123. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz VO. XIII. 38. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 334 se loči v tem: 2 vkažujam — 4 prišov. 4124. Zapisala. Maj ar \ pela Mica Klančnik. — Iz VO. XIII. 39. Drugi Majarjev prepis je v MR. 417, kjer je to premenjeno (razen l za u): 2 klubo- vala — 4 vračeval. Scheiniggov natisek iz Borovljan v NPKS. št. 380 se loči od našega v tem: 1 Dočva — 2 klubovava — 3 Zdoj . . jas njoj — 4] Bom vrač’vov joj. Tam je iz Žrelca in Borovljan pridejana 4. verzu varijanta: Ča pojdam več k njoj. 4125. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 389. 4126. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 389 (inač.). 4127. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 376. 4128. Zapisal Fr. (Radi voj) P oz ni k. — Iz njegove zbirke, str. 3, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Vstani mi, ljubica« (št. 3454), »Dekle, povej, povej« (št. 3810), »Zakaj bi ne žvižgov« in »Ko b’ moja ne bila« (št. 3129) na zadnjem mestu. 4129. Zapisal Mat. Valjavec. — Iz VI. programa velike gimnazije v Varaždinu (1838) str. 7. — Zapis A. Breznika (pela Stučkova Neža iz Ihana, Breznikova zbirka III. 23, kjer je pisana v zvezi s poskočnicama »Dekle na sred morja« (št. 2396) in »Dekle, povej, povej« (št. 3809) na zadnjem mestu) se loči v tem: 1 Dekle — 2 ti na bode] t’ na bo jutxr — 3 porečeš] boš rekva — 4 golfov. 816 II. Pesmi zaljubljene 4130 — 4137. 413O. (Iz Tržiča.) Dečva, poglej me prav, De ne porečeš, Da t’ ne bo potlej žal, De sem te goljfal! 4 I 3 I - (Iz Koborida.) Ljubca, poglej me prav, Da t’ ne bo potle žal, Da t’ ne potečejo Drobne solze! 4132. (Goriška.) Ljub’ca, poglej me prav, Da t’ ne bo jutre žal, Da t’ ne potečejo Drobne solzč! 4*33- (Lipalja ves.) Dečva, poglej me prov, Al’ ti dopadem prov, Da te ne bo grivavo, Kor te bom mov! 5 »Če mi potečejo, Naj mi potečejo, Saj mi potečejo Zavolj tebe!« 4 r 34- (Iz junske doline.) Ak’ nočeš me 'meti, Mi mor’š uržah poveti! »Uržah je te: Ker si c’ borna za me! 4I35- (Borovlje.) Ti smietje pomietaš Ven ’z mojah oči, Al tabe se štorovje Venkoj vali! 4136. (Izpod Jepe.) Vselaj si lušten, Kaj sem t’ storila, Dans si pa hud: Moj cartani pub? Kaj se tak’ huješ In jeziš na me ? Poglej pa sebe In tadle svoje! 4137- (Goriška.) 5 Kaj se tak’ huješ In jeziš na me? Sem malo uživala Ljubezni tvoje! 4130. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 4131. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl Kleinmaprja, kjer je pisana v zvezi s poskočnicama: »Ljubca, ne misli« (št. 3498) in »Ljubca ne žalvaj nič« (št. 3745) na prvem mestu. 4132. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4133. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggoinh NPKS. št. 147. 4134. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4135. Neziianega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 366. 4136. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4137. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. II. Pesmi zaljubljene 4138 — 4144. 817 v 4138 - (št. Jakob.) Keder knisem za te, Sem dro sama za se: Le jodi naproj,- Pa dfuje pohloj! 4I39- (Iz Zagorja ob Savi.) Če nisem za tebe, Sem sama za se: Te nisem prosila, Saj si pršu po me! 4140. (Kranjska.) Če nisim za te, Sim sama za se; Le stopi naprej, Pa druge poglej! 4141. (Kranjska.) Če hočeš, me ljubi, Če nočeš, pa ne: Saj nisem gor zrastla Zavoljo tebe! 4142. (Iz Tržiča.) Ko ti b’ me ne hotla, Sej drugo dobim: Ta skrb bi b’la votla, Prav lohko zaspim! 4I43- (Borovlje, Radiše, Hodiše.) To vanjšči moj šocoj Je dro volko bol biv, Mi je rozaforb hadrco Z vincam obliv. Sprijaznita se zopet. < - 4 144 - — (Iz Borovljan.) Si biva mojd, 5 »Jaz pa moje flavzne Bi še biti mohvd, Dro v’hko pustim, Ko bi ti tvoje flavzne Al pa, puebič, tabe Pustiti mohvd! Se težko znebim!« 4138. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 373. v 4139. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke I, str. 27. — Zapis Iv. Žmavca (v zbirki A. Kovačiča) od Kapele pri Brežicah se loči v tem: 3 Te] Pa te — 4] Ka s’ hodo po me. 4140. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 34. Natisnil jo je Korvtko-Kastelec v SPKS. I. 33, potem tudi Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 140 (33) s to razliko : 2 Sem. — Iz Vodnikovega rp. jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1 . knj. 26. s temi razlikami: 1 nesem — 2 se. Vnovič jo je prepisal v VO. IV. 49I21 s predrugačbami : 1 nesem — 2 Sem — 3 naprej. — Zapis (prepis) Andreja Smoleta v VO. III. a. 43 se strinja z zgoranjim natiskom. — Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v Slov. gor. se loči samo v tem: 4 drugo. 4141. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke I., str. 32. 4142. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Mikločič). 4143. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 641. Prim. št. 4230. 4144. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 370 (inač). 52 818 II. Pesmi zaljubljene 4145 — 4150. 4 I 45- (Iz Motnika.) Dober večer, ljubica! Necoj mi boš povedala, Al me ljubiš, Al me za norca imaš? 4146. (Podkrnos.) Dočva, koj mne moj, Dočva, koj mne moj, Saj si koj mne ti Meva najproj! 5 »Za norca te nimam, Zares te štimam, Zavolo menere Naj raji te imam!« 4147. (Gorenjska.) Ta beštja rujava Goljfala me je: Pa rudeča je ratala, Dopadla mi je! 4148, (Od Kranja.) Ta noč je minta, To dan je pršd: Eno pošto sem zvedla Od lubha mojhd. 5 Moj ljubi je djao, De bo slovo jemao, Ja sem pa rekla tako; Kako to, de jo bo? Je pršo pod vokence, 10 Trko na polkence: Le hor, le hor, lubica, Da mi boš dala slovd! Rokd m’ je podala, Od kdmrice kluč, 15 U te druh’ mi je dala Eno rinko ket luč: »Črno bo meni rinka, Ki mi lunca svitlf, Pa od same koraže 20 Sreč mi horf?« 4149. Nestanovitna je. 4150. (Kleče.) Časi me rada ima, Časi pa mal’ mermra, Kdar me pa vid’, Pa prav’: »Le še prid’! (Kranjska.) Včasih me rada ima, Včas’ pa mal godrnja, Včasih pa, kjer me vid’, Prav: »Le še prid’!« 4145. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. II. 10. 4145. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 320. 4147. Zapisal Oros. Pirec. — Iz NB. 57. 4148. Zapisal St. Vraz. (?) — Iz VO. XI. 1. 4149. Zapisal M. Valjavec. •— Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal v porabo dež. šolski nadzornik Levec. Prim. št. 1706 nast. 4150. Zapisal M. Rode; povedal Anton Mrak. — Iz Rodetove zbirke VIII. 53- II. Pesmi zaljubljene 4151 — 4159. 819 4 I 5 I - (Iz junske doline.) Včasih me rada 'ma, Včasih pa neč, Včasih pa hoče me Iz kamberce vreč! 4152. (Podjunsko.) Časi ma rada me, Časi pa mav minje, Časi pa čisto ča Rodi za me! 4*53- (Iz Motnika.) Hrovata bi rada, Dolenca pa Štirna! Očitanje. Mica Korošica, Za Jasonkam doma, 4I54- (Žrelec.) Kaj ti fali, Al te hvavca boli, Al te zobi bolo, Da nča marnjaš z mno? 4155 - (Iz Rožja.) Kedar dižej — dež gre, Tedaj pridaš k mene; Kedar sončice sije, Maš drugo dakle! 4156. (Borovlje.) Kedr dižoj, snieh hre, T’de pridaš k mnč: Ko pa sunčice soje, Maš pa druho daklč! 4I57- (Borovlje.) Jas ja sama spoznam, Da je c’buren moj stan; Ko koj po noč’ pridaš, Po dne te je sram! 4158. (Iz Koborida.) To sama spoznam, Da je revni moj stan: Po noči vasujem, Čez dan me je sram! 4I59- (Z Banjšic.) Sama spoznam, De je revni moj stan: Po noč’ mi ne prideš, Čez dan te je sram. 4151. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4152. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 33 o. 4153. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. II. 1. 4154. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 503. 4155. Zapisal M. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 4:5. 4156. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 544. 4157. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 55«?. 4158. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4159. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 5. Zapis z Go¬ riškega v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja se loči v tem: 2 Da . . . reven — 3 Po noč’ mi] Če po noči. 52* 820 II. Pesmi zaljubljene 4160 — 4168. 4160. (Iz Tržiča.) Kadar s’ pri meni bil, Si se vselej rotil, De mi boš zvest, Dokler boš živ! Pokaj pa k’ men prideš, K’ dol ležeš pa zaspiš, K’ me neč ne oberneš, Me zmeram pustiš? 4163. (Kranjska.) Kaj nuca, k’ prideš, K’ me neč ne oberneš, Precej zaspiš, In me zmeram pustiš! 4164. (Staro selo pri Kobaridu.) Kaj nuca, če prideš, Le tamkaj stojiš, Saj me nič ne objameš, Pri mer’ me pustiš! 4165. (Iz Žabnice pri Loki.) Kaj nuca, ko prideš, Ki precej zaspiš, Me nič ne pošlataš, Pri mir me pustiš! 4161. (Z viniškega okraja.) Kaj rabi, če pride, Ker precej zaspi, Nič se ne zmeni, Na stran se drži! 5 »Bom doma dol lčguv, Se bom dobro naspav, Pa enkrat drujkratbom peršel, Te bom dobro nažgav!« 4166. (Iz Koborida.) Me ljubiš, me ljubiš, Ljubit me ne znaš: Če me ravno objameš, Pa druz’ga ne znaš! 4167. (Lipalja vas.) Kaj mi nuca tak šocel, Ko pride, zaspi: Noč mine, den pride, Se lubov nič ni! 4168. (Iz Koborida.) Ne kimaj, ne dremaj, Se rajš me objemaj: Zakaj si prišel, Če se boš mrzlo deržal? 4162. (Kranj ska.) 4160. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 4161. Zapisal Ivan Antončič. — Iz njegovega rokopisa. 4162. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 126. 4163. Zapisal Andrej Smolš. — Iz VO. III. a. 1. 4164. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4165. Zapisal H. Sevar; pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. ig. — Zapis A. Breznika (pela Zelnikarjeva Neža z Ihana) se loči v tem: 1 Ko] če — 2 Ki] Pa — 3 Pa n r j,č na pošvataš — 4] Pa,r mer me pistiš. 4166. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. 4167. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 305. 4168. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. II. Pesmi zaljubljene 4169 — 4176. 821 4169. (Z Banjšic.) Ne maram, k% prideš, Me nič ne porajtaš, Ne maram, k% griš: Ko žalost mi striš! Hladna 4170. (Žrelec, Višpolje, Borovlje.) Kaj mi nucoj’ hradi, Ko lubiezni nči, Al pa hiše lapč, Kni dočva za me! 4171. (Iz Koborida.) Kaj nuca vasvanje Od celga sveta: Imam ljubco staro, Mi lušta ne da! 4172. (Podkrnos.) K’ nuečam te kar, Al pobaram te saj: Al je vola tvojd, Da bi biva moja? ljubezen. 4 I 73- (Izpod Jepe.) Mi je pušelc nardila, Pa nič ne diši: Jo nič ne bom spravil Pri našej Gospl! 4174. (Kranjska.) Eno ljubco sim ljubil, Pa ljuba nič m: Mi en pušljic je dala, Pa nič ne diši! 4I75- (Kranjska.) Sim ljubico ljubil, Pa ljuba nič ni: Mi pušljic je dala, Pa nič ne diši! 4176. (Kleče.) Eno rožco m’ je dala, Pa nič ne diši, Ni r’deča ne plava, Ker ljubezni nič ni! 4169. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 9. 4170. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. J33. 4171. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4172. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 27. 4173. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4174. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 31. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih« str. 130 (46.) s temi razlikami: 1 ’No ljub’co sem — 3] En pušljic mi dala. Iz Vodnikovega rokopisa jo je prepisal Vraz 'v VO. XVI. 1. knj. str. 26 s temi razlikami: 1 sem ljubio — 2] Pa verna mi ni — 3] En pušlic mi je d. — 4 diši. Prepisal jo je vnovič v VO. IV. 28I13 s temi predrugačbami: 1 ljubio] gledabl — 3 En pušelc. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. b. 97 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 ljubil] dobil — 2 ljuba] luštna — 3] En pušelc m’ je d. — 4 duši. 4175. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. I. 33. Primerjaj v prejšnji štev. zapis Smoletov. 4176. Zapisal Mat. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je v porabo poslal dež. šol. nadzornik Levec. — Zapis iz Koborida v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja se loči v tem: 1 ’No . . mi — 2] Je rudeča in p. — 3 Pa] Mi — 4 nič] je. 822 II. Pesmi zaljubljene 4177 — 4186. 4177. (Sv. Anton v Slov. Goricah.) Eno ljubco sem ljubil, Pa za me več ni: En pušljc mi je dala, Pa nič ne diši ! 4178. (Iz Žabnice pri Loki.) Eno dekle sem ljubu, Ne ljubim jo več: M’ je pušelc nardila, Ki dišov ni neč! 4179. (Iz Rožja.) Na lepa, na mlada, ’Na paverška šči, Mi je pušelč nardila, Ki cel nič ne deši! 4180. (Loče, Višpolje, Borovlje.) Na to vanjščam ohnjišču Ča bo več horevo, Ko je vse vohle V papev pod’blevo! 4181. (Iz ziljske doline.) Sem pušelč nardila, S žido povila, Na srede plavo: Bode gvišno slovo! 4182. (Iz Rožja.) Sem pušelc naredila, S žido povila: Po nja ni peršol, Je pa ves oblatol! 4183. (Iz junske doline.) Vse tiče sem prenoril V tem zelenem borovci, Te dečle pa k’ne morem V tej lesenej kamberci! 4184. (Radiše.) Je prišva ta zima, Ta Dravca hre v sriež: Bom pa dav mojo dečvo Anom drujomu čriez! 4185. (Žrelec.) Ta Dravca hre v sriež, Jaz nča pojdam več čriez: Bom dav mojo dočvo, Anmu drujomu čriez! 4186. (Št. Lenart.) Moja dečva je švila, Pa birtiše šiva, Pa šiva an pvav, Ko je še moja an mav! 4177. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. 4178- Zapisal H. Sevar: pel J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. 33, 34 • — Zapis Janko Barleta iž Podzemlja se loči v tem: 1 dečle . . . ljubil — 2 je — 3] Je pušeljc nar’dila — 4] Pa dišal ni neč. 4179. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 420. Na¬ tisnil jo je Fr. Kuhač (III. št. 1112) z razlikami: 1 ljepa — 2 hči — 3 pušelc — 4 diši. Zapis v Scheiniggovih NPKS. št. 278 se loči v tem: 1 Ana liepa, ana mvada — 2 Ana pavrska hči — 3 pušelc — 4] Pa nč na diši. 4180. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 630. 4181. Zapisal M. Majar. — Iz MR. 411. 4182. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 417. 4183. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4184. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 392 (inač.). 4185. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 392. 4186. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 327. II. Pesmi zaljubljene 4187 — 4194. 823 4187. (Borovlje.) Ušno bom lumpov Noj devov dovjč: Mam dočvo bohato, Bo pvačava vse! 4188. (Iz Tunec.) Moja dekle je bogata, Ima sedemsto kron: Bom kronce zapravil, Zadavil jo bom! Ljubezen gine. 4189. (Iz rožne doline.) Dečva! kaj ti fali: Al’ te glav’ca boli, Al’ te zobje bold, Da n’ča marnjaš z meno ? 4190. (Iz Zvrhnjega Roža.) Kaj delajo tič’ce. Ker več ne poj 6? Al’ se troštajo mraza, Al velcih snegov? Kaj koj more to biti In kaj koj to bo, Da to drobne tičice Nč več na pojo? 4191. (Borovlje.) 5 Vsoloj so pele, Pohlajt’vale me, Ko sem šov od daklet’ Čriez travenčiče! 4192. (Iz Koborida.) Zima prikima, Nam tičke spodi, Tičjega petja Slišat’ več ni! Prle si me vidla Koz kameni zid, 4193 - (Ziljsko.) Sem hodov k tebe, Doklier so rožice ble: Zdej so rožce menile, Menivo je vse! 4194. (štajerska.) Zdaj pa me ne vidiš Koz candravi plot! 4187 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1018. 4188 . Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. g, 2. 4189 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4190 . Neznanega zapisovavca. — Iz Janežičevega »Cvetja slov. naroda « I. 78. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 524 se loči v tem: 1 divajo tiče — 2 več] nič — 4 Bol volčah snehov. 4191 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 523 . 4192 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4193 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 574. 4194 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. e. ig2., kjer je pisana v zvezi s pesmima »Mam sivka na Vojko« (št. 2632) in »Kaj maram, kaj maram« (št. 3741) na drugem mestu. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 39, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Mam mline, mam žage« na zadnjem mestu. 824 II. Pesmi zaljubljene 4195 — 4204. Ona se ga je naveličala. 4200. 4i95 (Izpod Jepe.) Šocej, zapusti me, Al’ bom pa jaz tebe: Meni te drugi Dopadajo se! 4196. (Izpod Jepe.) Šocej, koj, koj, Bom vsaj ’mela pokoj: Vsaj že težko odpiram, Vsaj nisi več moj! 4197. (Izpod Jepe.) Moj šocej pa pravi, Da noče me več: Pa kak’ me bo ’mel, Ker ne odpiram mu več! 4I98- (Kranjska.) Moja ljubca je djala: Čemo mi boš ti? Enga druzga bom zbrala, Ke bo gorij ket ti! 4199. (Iz Motnika.) Ne špasej ti z mano, De te greval’ ne bo: Serčice moje Ti daje slavo! (Št. Jakob.) Šmoncana piskovca Knoče več poti, Ana zavber dekletce Me knoče več moti! 4201. (Z Vršna.) Se je rinka zlomila Na drobne kose: Bova ’mela lep uzrok Razvadati se! 4202. (Goriška.) Se je rinč’ca zlomila Na drobne kose: Me je ljuba zapustila, Ne mara za me! 4203. (Št. Jakob.) Pustiva me je, Al pozab’va pa ne: Tud pozab’va me bo, Ko ana druja dobo! 4204. (Podkrnos.) Zapustov sem jo, Al pozabov še kar: Še pozabov jo bom, Da le ano druho dobom! 4195. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmayrja. Prim., št. 4212. 4196. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. Prim. št. 4213. 4197. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. Zad¬ njemu verzu je pripisana varijanta: Ker nisem mu všeč. 4198. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 136. Vraz jo je pre¬ pisal v VO. XVIII. 25 / 2 s temi predrugačbami: 2 Čemu . . boš — 4 Ke bo . . ket] Ki je . . . kot. 4199. Zapisal G. Križnik. — Iz GK II. 8. 4200. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 28g. 4201. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke S. Rutarja, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Tkaj cajta je pela« in »Ves raj je pri kraj«. 4202. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke jul. pl. Kleinmavrja. 4203. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 631. 4204. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 7. II. Pesmi zaljubljene 4205 — 4212. 825 4205. (Višpolje.) Tri lieta cald Si biva moja dakle; Te štrte tače, Pustiva si me! 4206. (Št. Jakob.) Ano dočvo sem mov Jes puvštrta lit: Zdoj me je pustiva, Ko sem cmavo biv lip! 4207. (Staro selo pri Kobaridu.) Vsakrat ko pridem, Prav žalostna si: Dobro vem, kaj žaluješ: Pravega ni! On se je j 4211. (Iz ziljske doline.) Pubič moj, pubič moj, Kada še kej pridaš ? »Dečla, nikoli več, Saj se ko kregaš! « 4208. (Iz Koborida.) Kaj mi nuca bogastvo Od celga sveta, Kaj mi nuca moja ljubca, K’ ne mara za me! 4209. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Ma guzano janjko No drobne noge, Oh šmencano dekle, Kaj ne mara za me! 4210. (Iz Frama.) Zavihan klobukec, No trači erd^či: Pa le šmencana micka, Da nečeš v§č! naveličal. 4212. (Podkrnos.) Dočva, zapusti me, Al pa bom jaz tabe: M’na to druje Dopadojo se! 4205. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 556 . 4206. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 622. 4207. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4208. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 42og. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz »Steiermdrkische Zeitschrift « IV. I. H. Graz 183*]. (uVolkslieder der steiermdrkischen Wenden& v. Hpacint v. Schulheim), kjer je tiskana v zvezi s poskočnicami »Od ljube mam iti« (št. 42 55 ), »Moja ljuba je lepa« (št. 3(85), »Erdečo ma lice« (št. 2843) in »Ma kratke ro¬ kavce« (št. 3382). Od Trstenjaka jo je dobil St. Vraz, ki jo je prepisal v VO. XIX. A. 6 ter ji pripisal melodijo (prim. pesem »Od ljube mam iti« [št. 4233J) in spremenil to: 4 maraš in zaznamoval ti varijanti: 3 Oh šmencano] Pre- žmencano — 4] Kak drobničko gre. Prepis v VO. I. 38 se strinja z našim na¬ tiskom, prepis v VO. XI. 49 pa se loči od njega v tem: 1 guzano — 3 Oj — 4 Ka. 4210. Zapisal Orosi. Caf. — Iz CO. III. 41, kjer je pisana na drugem mestu v zvezi s poskočnicama »Sem hodil na trate« in »Tri pure, tri race« (št. 2362). 4211. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz MR. 411. 4212. Neznanega zapisovavca. —Iz Scheiniggovih NPKS. št. 600. Prim. št. 4195. 826 II. Pesmi zaljubljene 4213 — 4222. 4213. (Iz Koborida.) Ljubca koj, koj, Boš imela pokoj: Ne boš kamre odperala, Nisem več tvoj! 4214. (Izpod Jepe.) Rada me 'maš, Pa še sita me boš: Še klela me boš, Pred da zibala boš! 4215. (Kranjska.) Drugo zdaj ljubil bom, Tebe zapustil bom: Imam že druge tri, Lepše kot ti! 4216. (Iz Radomerja.) Sej mi kaj ne fali, Če me nočiš več ti, Ko 'mam drugo že zbrano, K’ je gorši ko ti! 4217. (Koborid.) Ljubca moja, oženi se, Ne zanašaj se na me, Jest vzamem eno drugo In še tisto javalne! 4218. (Kanalsko.) Luštni le bodimo, Če pride Francoz: Vse deklete pobere, Vseh lubic smo los! 4219. (Kranjska.) Micka šmek, šmek, Maram za te en dr . .: Sem te ljubil preveč, Pa te letos nič več! 4220. (Kranjska.) Le prosi Boga, De b’ moja ne bik: Vse leta bi sama Ležala doma! 4221. (Od Ljutomera.) Moj ljubi se svadia, Na Nemško odiša, Nemkinjo si zebra Za svojo ljubo ! 4222. (Iz Doba.) Ne maram za doto, Ne maram za te: Grem rajši na vojsko, Bo boljši za me! 4213. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J.pl. Kleinmcmrja. Prim. št. 4ig6. 4214. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 42 1 5- Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. jo, d. 4216. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke I. 4217. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošaija. 4218. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 326. 4219. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 30, c. 4220. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN I. 34. 4221. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. K 136 (133, 30), kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Ta Micka bo moja« (št. 2301). Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 34 spremenivši: 1 lubi — 2 Nemško] Nemško mi — 3 si] si je — 4] Za lubo svojo in je tam pripisal novo poskočnico »Rdečo ma lice*. 4222. Zapisal H. Se var; pel Fr. Videmšek. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 16. II. Pesmi zaljubljene 4223 — 4229. 827 4223. (Koborid.) Ne maram za rožce, Ne maram za te, Rajš’ pojdem na vojsko, Bo boljši za me! 4224. (Borovlje, Žrelec.) Pa anbaii še poj dam, Potloj pa nč več: Za črievle je škoda, Za te pa nč več! 4225. (Iz Koborida.) Ljubca, šlek, šlek, Saj boš mela le en dr . .: Boš pri možkih ležala, Pri fantih ne več! 4226. (Kranjska.) Pa se mejnaiva, Pa se kerdaiva: Tvoja je gorši, Moja je bolši! 4227. (Iz Tunec.) Imel sem tri ljubice, Vse šo bde prav mlade, Moje srce Je pozablo na nje. 5 Prva je Pemka bla, Druga je Štajerka, Tretja Kranjica b'la Iz moj’ga srca! 4228. (št. Lenart.) Ma cicasto janko, Sem se notr zapledov, Se pvazi za njo: Da venka kna mo! 4229. (Z Banjšic.) Tam gore je zima, 5 Le najte, naj bo, Tle doli je mraz, Že pridem po njo, Tam’ gore je ljub’ca, Ko voda kali, Tle doli sem jaz. Ko veter pasd: S trem parom konjev, 10 S trem drugim volev! 4223. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4224. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 384. 4225. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4226. Nezna?iega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. X VIII. T9I3. 4227. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 24, 14. 4228. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 534. 4229. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 34. 828 II. Pesmi zaljubljene 4230 — 4238. Ljubezen si 4230. (Kranjska.) Ena lubca je rekla: »Ljubezen je preč!« Ak res je potekla, Ne pride nič več! 4231. (Kranjska.) Merjana je rekla: »Ljubezen je proč! J'e daleč odtekla, Doklicat ni moč! 4232. (Kranjska.) En fingrad ljubčzen, Z’ an koš besedi: Pa ti hentana ljubca, Le piš me v ret ti! 4233 - (Žrelec.) Jaz pa daleč pobandram, Ti boš pa koj to: Jaz pa najno lubiezen Ponašam sebo! odpovedujeta. 4234 - (Iz Rožja.) Jaz daleč pobandram, Ne bodam več to: Pa ponašam vso mojo Lubezen sebd! 4235 - (Staro selo pri Kobaridu.) Kamor porajžam, Porajžam deleč: Ne pošiljaj za mano, Jaz nečem te več! 4236. (Lipalja vas.) Na Niemce bom bandrov, Na Niemka bom lubov: Ti luba dečva moja, Ne žini več na me! 4237 - (Vrsno.) Za norca s me imela, Za norca me maš: Boš norica ostala, Jest pobič bom mož! 4238. (Žrelec.) Knuečaš, pa naš, Ko mov ti mene moti, Ko za norca me maš: Mar jaz tabe mam! 4230. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 92. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 36/2 s premembami: 1 ljubca — 3 res. 4231. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. <4. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 4,124. 4232. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 146. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 24I4 s temi premembami: 1 ljubezni — 2 Za ’n . . besede — 4] Za drujga s’ poglej. 4 2 33 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 349. 4234. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz VO. XIII. 41. 4235. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. Isti zapis je v zbirki Janeza Kokošarja iz Koborida z razliko: 2 daleč — 4 Jaz] Ker. 4236. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 590. 4237. Zapisal Simon Rutar. — Iz njegove zbirke. 4238. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 57/. II. Pesmi zaljubljene 4239 — 4246. 829 4239 - (Iz Koborida.) »Tkaj cajta bova žingala, Da se bo kamra cingala!« Le žingaj, žingaj, ljubica, Jest ne pridem nikol’ več v kamerco! 4240. (Kranjska.) Pa moja si bila, Pa moja še boš, Pa žena zakonska Pa nikdar ne boš! 4241. (Kranjska.) Moja ljubca si bila, Moja ljubca še boš, Pa zakonska ženica Ti javelne boš! 4242. (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) Moja ljuba si bila In moja boš, Al zakonska žena Nikoli ne boš! 4243 - (Staro selo pri Koboridu.) Moj šocja si bil, Pa mož maj ne boš, V moji postelci Tud ležal ne boš! 4244. (Iz Motnika.) Vsako nedelo Mam srajco to belo, Lajbelc rudeč: Ne pogledam te več! 4245 - (Zvrhnji Rož.) Vzigni gvavico, Poglej za meno, Poglej na danico, Ki me nkol več ne bo! 4246. (Od Cerovca.) Za en krajcar papira, En cegelc bom piša Za en krajcar tinte! Na mursko pole. 4239 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4240. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke str. 3, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Vstani mi, ljubica« (št. 3454), »Dekle, povej, povej« (št. 3810J, »Zakaj bi ne žvižgov«, »Ko b’ moja ne bila« (št-3i2g)in »Dekle, poglej me prav« (št. 4128) na petem mestu. 4241. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 62 in III. c. i2g. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 271 s premembami: 2 šo boš] ti boš — 4 boš. 4242. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Al. Kump. — Iz Krajnčeve zbirke, kjer je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami. 4243. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4244. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz G K. II. 2. 4245. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 593 . Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1 Uzdigni glavico — 3 menoj — 4 K’ . . . nikol. 4246. Zajiisal St. Vraz. — Iz VO. VI. 4 3, kjer je pisana v zvezi s po¬ skočnicami »Kre Mure sem hoda« (št. 2434), »Moja liiba je vmrla« in »Po plači sem hoda«. Tretja stroja se je s prva glasila: En cegelc bom pisd * Liibici mojoj, * Da de cegelc dobila, * Smejala se bo; pozneje je to prečrtano in z drugo tinlo pripisano, kar se zgoraj bere. Tudi zadnja stroja je pisana z drugo tinto ; primerjaj ž njo št. 2313. 830 II. Pesmi zaljubljene 4247 — 4250. 4247- Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4248. Zapisal Jan. Mermolja. — Iz Cejanove zbirke V. 52. 4249 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. F. 48, kjer je pisana v zvezi s poskočnicami »Moje dekle je fletno« (It. 2847), »K6d kodi sem hoda« (It. 3771) in »Po stezi sem voze!« (It. 4070). Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. IX. 37. II. s temi prednigačbami: 3 Eden — 4] Miciko, Miciko. Tam so zadnji trije verzi potem prečrtani in na mesto njih stoji: Je pisano E; * Pa kaj da le kurva * Ne mara za me! Ta prememba je sprejeta tildi v prepis v VO. XI. 33. — Prim. It. 1188 nasl. 4250 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. It. 644. Pri¬ merjaj začetek It. 4063 in It. 4143. II. Pesmi zaljubljene 4251 — 4255. 831 Na praha sva stava, Sva marnVava, Sva naj no lubiezen Razšajd’vava. 4252 . (Iz Motnika.) Še enkrat bom prišel, Nikol več ne bo: Še tedaj, ko pridem, Vzamem slovo! 425 1 . (Borovlje.) 5 Saj naj na lubiezen Kni cvirnasta nit, Da bi mohva lih nojcoj Razšajdana bit! 4253 - (Iz Rožja.) Pod visočim Obirjam Sem hajdico sjal, Od vlanjske deklete Sem slovo jemal! 4254- (Podkrnos.) Podam ti roko, Kir najna lubiezen Da vzemam svovo, Razdrva se bo! 4255- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Od ljube mam iti, Dobro jutro Bog daj! Moja ljuba mi je dala Moj perstan nazaj. 5 Moj perstan je zlat, Ma erdečo oko, V’ njem je zapisano Moje ljube telo. 4251. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 604. 4252. Zapisal G. Križnik. — Is GK. I. 50, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Zakaj se boš branila« (št. 2639) na drugem mestu. 4253. Zapisal M. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 418. 4254. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 602. 4255. Zapisal D a v o r i n Trstenjak. — Iz *Steiermarkische Zeitschrift* IV. 1. Heft, Graz 1837 (» Volkslieder der steiermdrkischen Wenden « v. Hvacint v. Schulheim), kjer je tiskana kot celota v zvezi s poskočnicami: »Moja ljuba je lepa« (št. 3785), »Ma kratke rokavce« (št. 3582), »Erdečo ma lice« (št. 2843) in »Ma guzano janjko (št. 4209). — Od Trstenjaka jo je dobil St. Vraz, ki jo je v zvezah kakor v ravnokar omenjenem natisku prepisal v VO. XIX. A. 6, tci- ji tam pripisal to-le melodijo: Razen tega je spremenil: 3 Mii - 3 mi je] mi — 5 zlati — 6 ardečo — 7 V njem] V njem pa — 8 Me. — Prepisal jo je v celoti na novo v VO. I. 58 s temi predrugačbami našega natiska: 1 lube — 2 utro — 3 luba — 5 zlati — 8 lube. — Nov prepis je v VO. XI. 49 in se od tega zadnjega razlikuje v tem: x lube — 2 iitro — 3 luba — 7 pa je] je — 8 liibce. — Zapis Fr. S. Ku- hača iz Kranjske (?) v njegovi zbirki II, št. 330 (z mel.), kjer je tiskana v zvezi s pesmimi »Ti misliš, ti rajtaš« in »En hribic bom kupil« se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 lubč mam — 3 luba — 4 prstan. — Zapis Mla¬ dičev se loči od Kuhačevega v tem: 3 ljube — 4 prstan. 832 II. Pesmi zaljubljene 4256 — 4264. 4256. (Iz Gor. Vrtojbe.) Dober večer Bog daj, Moje ljubce sem fraj, Ker mi je dala Moj prstan nazaj! 4257 - (Iz Frama.) Dobro jutro Bog daj, Od ljubce sem fraj: Je snoči prinesla Moj perstan nazaj! 4258. (Štajerska.) Dober večer Bog daj, Moje ljubce sem fraj: Snočkaj mi je dala Moj prstan nazaj! 4259 - (Od Frama.) Dobro jutro Bog daj, Moje ljubce sem fraj: Še le snočke mi je poslala Moj prstan nazaj 1 4260. (Borovlje.) Dober vočier Bueh daj, Moje dočle sem fraj: Mi je snueči posvava Moj prstan nazaj! 5 Moj prstan je zlat, Ima rudeče oko, Okoli njega je zapisano Moje ljubce slovo! 4261. (Iz Borovljan.) Dober večier Bueh daj, Moja puebča sem fraj: Sem že davno želiva, Da bi ta pueba fraj biva! 4262. (Iz Rožja.) Na travnici sva stala, Sva slovo jemala: Sva najno lubezen Pod noge teptala! 4263. (Iz Žrelca, Št. Lenarta.) Pred durmi sva stava, Svovu sva jamava, Sva najno lubiezen V tle potancava! 4264. (Koroška.) Bod’ lesica bol zec, Jaz nča poj dam več ves, Nča poj dam več ves V to plosnavo ves! 4256. Zapisal Jožef Cejan; pela Genovefa Cejan. — Iz Cejanove zbirke V. 99, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »En kamen leži, * Na mojem srcu sloni« in je v v. 6. za oko pisano okrog pač po pomoli. — Zapis Fr. Manfrede iz Loma pri Kanalu (v Cejanovi zbirki v. 37, kjer je prav tako pisana v zvezi s pesmijo »Me en kamen teži«) se loči v tem: 2 Moje] Od moje — 3] De m’ je dala, de m’ je dala — 6 Je okoli rudeč — 8 slovo. 4 2 57- Zapisal Oroslav Caf; pel BI. Bedenek. —• Iz CO. I. 73, kjer je pisano v zvezi s pesmima »O) dekle koj ti« in »Men pa pri serdci * En kamen leži«. 4258. Neznanega zapisovavca. — Iz Praprotnikove zbirke I. 4259. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 77, kjer je pisana v zvezi s pesmima »En kamen leži« in »En krajcar še mam«. 4260. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 608. 4261. Neznanega zapisovavca. ■— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 608 (inač.). 4262. Z.apisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 418. 4263. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 604 (1. inač.), kjer je za V tle pridejana varijanla V kraj. 4264. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 285. II. Pesmi zaljubljene 4265 — 4268. 833 Nori jo naravnost. 4265. (Izpod Krnosa.) Oj ti luba moja dočva, Kna bodi jezna na me: Jaz sem snuači pri drujoj bi v, Sem pa pozabov na te! 4266. (Izpod Jepe.) Ne bodi ti huda Al’ jezna na me: Bil sem pri drugi, In zabil na te! 4267. (Št. Lenart.) Dečvo bom barov, .Al kej smim k ta drujam, Kaj kej poračč: Ki so vkaževale? Opeharjena zasramovana. 4268. (Kranjska.) »Čez goro ne magam, Po ravnim ne vem, Mudi se mi z’ blagam, Nočiti ne smčm. 5 Konjiči so slabi, V6z težek jel stht, Le hiti, Podgorka, Perprdge dajht!« 4265. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 363. 4266. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4267. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 300. 4268. Zapisali N odnik. —Natisnjena tako, kakor jo je Vodnik v rokopisu s početka zapisal (SI) na l. 101. A zares narodno tudi to lice ?ii, ampak predelan prepis je po neznani podlagi. Pozneje jo je še enkrat prepisal na str. 100 ( 33 ) z nekimipredrugačbami in izpustivšiposlednji dve stroji. 58 se sklada z Sli (ozir. SI2), kjer ni nalašč povedano, da je stvar drugači. Predrugačbe obeh prepisov so po vrsti te: 6] Sli Voz mal mi je iSfa jemal mi) stat — 7 Sh Le vurno, Podgorka 33 Le vurno, Podgorka — 8] Sli P. mi jat (napačno prečrtano za dat), 33 Pri- prege mi dat — 9] 33 Priprege met hočeš — 10 jo] 33 je — 11 Konjiče] 33 Konjiče — 12 jmam] 23 mam — 13 Voznik] 23 Voznik — 14 Večerje] 23 Večerje — 15 pečeno] 23 pečeno — 16 Perpravleno] Sli Napravleni — 15 Voznik] 23 Voznik — 20] Sli 23 Lej čutaro jmam 23 Glej, čutaro mam — 21 Je gosko] Sli Gos (23 G6s), raco — 22 Bariglico] Sli Pa čutaro — 23] Sli Je konjiča zasedel, 23 je kčnjča zasedel — 24 vosle molil] Sli osle molil, 23 vosle molil — 25 zastala] si cestna. Pesem je v celoti natisnil prvič Levstik v » Vod¬ nikovih pesmih«, str. 131, in sicer s temi predrugačbami m inačicami, kijih ni najti v sedanjem Vodnikovem rokopisu (moral je očividno imeti pred sabo drag zapisek, ker tako nekritičen vendar ni bil, da bi bil pesem tako zelo predelal) : 6] Moj voz pretežak, — 7] Vrstam gor, ljub’ca — 13] Hcč furman moj biti — 19 hramu] kamri — 24 vosle] fige — 25] S’ enmalo prestara — 27, 28] Jaz imam na Nemcih * Tri druge lepe. Eklektično je pesem po Vodnikovem rokopisu natisnil brez zadnjih dveh stroj (vsled cenzure zatrtih ?) M. Kastelic v Cbelici IV. 83—84. Glavne spremembe njegove so: 6 Voz jema mi stat — 9 jmet] mar — 10 Tkoj] Ti —• 16 Perpravljene — 23 Pa k.] Konjiča. Po Čbelici je natisnjena pesem v SPKN. I. 43—46 s premembami: 10 večerjo — 23 Konjiče (tudi zapis M. Ravnikarja Poženčana v MP. I. m in VP. IV. je po Cbelici napravljen), potem pa v Novicah X. (1832) 333 z novimi, manj važnimi inačicami: 10 jo — 16 Pripravljeno — 23 zasedel] zapregel. 53 834 II. Pesmi zaljubljene 4269. »Priprčge j met hočeš, 10 Tkoj sama jo dam, Konjiče, vollče Napdsene jmam. Voznik moj bit hočeš, Veččrje ti dam, 15 Gos, raco pečeno, Perpravljeno mam. Voznik moj bit hočeš, Pit rada ti dam; V’ hramu za zglavjam 20 Bariglico jmam.«« Je gdsko pojedel, Bariglico spil, Pa konjča zasedel, Ji vosle molil: 25 »Si škerba, zastala, Ne maram za te, Poznam pa tri druje, Ne cčstne, za se. Ak ena ne vzame, 30 Saj druga me bo, Še trčtja ostane Tovaršu moj mo!« 4269. (Kranjska.) a) Redakcija I. »Po cesti ne znam, Po poti ne smem, Za krajne stezice, Pa zajne ne včm. 15 U zglavij en puterh Vinčika imam!«« 5 Moj konjiči so slabi, Moj voz je težak, Ustan gori, ti ljubca, Poj d furšpan dajat!« »»Le dol se usčdi, 10 De ti jesti kej dam, K’ u peči pečeniga Purmana imam. Pa le dol se usedi, De ti piti kej dam, »Po cesti ne znam, Po polji ne smem; So krajne stezice, Pa za nje ne vem. Pa je purmana snčduv Ino vince popil, Na konjiča je sedel, 20 Ji fige moliv: »Pa si gerda, si stara, Ne maram za te, Pa v enmo drugmo kraj Pa imam še tri. 25 Če me ta prva ne usame, Ta druga me bo, Pa ta trčka ostane Tovaršu mojmo!« b) Redakcija II. 5 Konjiči so slabi, Moj voz je težak, Berž, ljubica, vstani, Perprego mi dat’!« 4269. Zapisal Andrej Smolš. — Redakcija 1 . je iz VO. III. b. 73. Prepis njen v VO. XVIII. 39 in 37/1 se razlikuje v tem: 4 za nje — 5 Moj’ — 6 težak — 9 usadi — 11 Ki — 12 imam — 15 U zglavji — 17 snedu — 18 popiu — 19 sedu — 20 moliu. — 21 gerda — 22 te - 23 en’ drugmu kraji — 24 trij — 25 perva ne vzame — 26 bo — 27 treka — 28 mojmu. — Redakcija druga pa je VO. XX. 32. d. Pozneje je popravljeno: 9, 13 doli] hitro — 28 treka] tretja. II. Pesmi zaljubljene 4Z70 — 4271. 835 »»Le doli se vsedi, 10 De t’ jesti kaj dam, Saj v peči pečeniga Purmana jmam. Le doli se vsedi, De t’ piti kaj dam, 15 Za zglavjam pa čutarco Vinčika jmam.«« Pa purmana snedil In vince popil, Konjiča zasedil, 20 Ji fige molil: »Si gerda, si stara, Mar zate mi ni, Pa v drugimu kraji Mam ljubice tri. 25 Če perva se vkuja, Se druga ne bo, Pa treka ostane Tovaršu moj’mo!« 4270. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) »Črez hribe ne morem, »»Priprego met hočeš, Po poli ne smem: Je cesta okoli, Pa za njo ne vem. 5 Konjiči so slabi, Moj voz pretežak: Vstani gor, lubca, Priprege iskat!« 10 Pa sama jo dam: Konjiče, voliče Napasene mam! Hočeš forman moj biti, Večerjo ti dam: 15 Gos, raco pečeno, Pripravljeno mam!«« 4271. (Kranjska.) »Po bregi je zima, Po doli je mraz, Odpri, ljuba, kamro, Naj 'dem k teb’ en čas!« 5 »»Le pridi, le pridi, Sem sama domd; Moj oča no mati V toplice sta šla!«« 4270. Zapisal A. La h. —Iz njegove zbirke. jeli pevec poznal natisek SPKN.? 4271. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XIX. K. ig (72), kjer je pri¬ pisan ta-le melodije načrt: Andantino. S =t ' • SE SE S V zadnjem verzu je prečrtano: Če na nemško grem. Vraz jo izrečno izreka za Kranjsko v prepisu v VO. IX. 5, ki se od zgoranjega natiska loči v tem: 3, 4] Bi pršo, moja lubica, * K tebi en čas — 7 in — 8 Toplice — 11, 12] Sem lačen, sem žejen, * Lubica moja — 15 Pečenega — 16 Prpravleno — 18] Se piti ti dam — 19, 20] Flašo sladkega vinca Prpravleno mam — 21 sem poja] je snedo, — 22 popio — 23 sedia] si sedio — 24 Ji . . . molio — 27, 28] Na Nemško odidem, * Se vlečejo za me. — Prepis v VO. XI. 37 je narejen po tem zadnjem in se razlikuje od njega v tem, ne glede' na naglasna znamenja: 3 Bon prišd, moja ljubca — 6 Sen — 7 ino — 9 man — n Sen . . . sen — 12 Lubca — 15 purana — 16 man — 20 man — 23 sedo — 24 Joj. 53* 836 II. Pesmi zaljubljene 4272 — 4274. »Konjiča mam lačna, 10 Na vozi težŠL!« »»Konjičom ti jest dam, Si k ljubici lež’! Le pridi, le pridi, Večerjo ti dam: 15 Pečenga porana Pripravleno mam. Le pridi, le pridi, Večerjo ti dam : Še pintek ti vina 20 Pripravleno mam.« Porana sem poja, No vince popia, Na konjiča sedia, Njoj fige molia: 25 »Si kulava, stara, Ne maram za te; Se vlečejo zame Vse nemške dekle! 4272. (Z Zidanega mosta.) Sem forman, sem forman, Sem formanski zdej. Sem drevce nakladel, Sem cestom peljal. 5 Sem ljubci zakričjo: »Pomagaj mi zdej!« »»Sem trudna, pospana Ne morem gor stat. Jel’ hočeš kaj .jesti, 10 Za jesti ti dam: V komorci purana Pečenoga mam. Jel’ hočeš kaj piti, I piti ti dam: 15 V komorci rozolca Vu flašic mam. Al hočeš tu spati, Postelju ti dam, V komorci blazinco 20 Pripravljeno mam!«« Slepari jo. 4273 - (Št. Jakob.) Oh, kni škoda za te, Maš pa fanta tača, Ki si še lipa dakle: Da za norca te ma! Jaz vedno dekletam Tiček sem zvit, Zvestobo obetam. Jih vodim pri kit’! 4274. (Iz Tržiča.) 5 Vsaka m’ verjame, Ko b’ z žebljem pribil, Se tepe clo z&me, Ko b’ drugo imel! 4272. Zapisal Fr. S. Kuhač. — • Iz njegove zbirke II. št. 708 z melodijo - Verz 7 —8 je pač iz druge poskočnice. Ta zapis je pač precej netočen. — Pri¬ merjaj s pesmimi tega Jiaslova št. 2693 in 2694. 4273. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 296. Podoben začetek je v št. 2628. y 4274. Zapisal S eb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). II. Pesmi zaljubljene 4275 — 4282. 837 4275 - (Iz Rožja.) Mi imamo resnico, Imamo noreč: Norčave dekleta Verjamejo vse! 4276. (Borovlje.) Smo pa puebi mvadi, Pa norčujamo se: Norčave daklete Varjemajo vse. 4277. (Izpod Jepe.) So dro lepše dekleta, Še lepše kot mi: Onč ženejo pleve, Pšenico pa mi! 4278. (Staro selo pri Kobaridu.) Sem šocja imela, Me je plesat vozil: Križ mi je ravnal, De vzel me ne bo! 4279. (Kranjska.) Tri ljubce ljubiti, So čudne reči: Pa vsim trem lag&ti Me nič ne skerbi! 4280. (Iz Juršič.) Tri ljubce imeti, So čudne reči: Vsem trem se lagati Me nič ne skrbi. 4281. (Kranjska.) Je žena živela Zvesta za moža: Narbol poštena Ga rada golfa. Slepari ga. 4282. (Kranjska.) Možčna živi le Zvesto za moža: Pa najbolj poštena Ga vsak dan goljfa. 4275. Neznanega zapisovavca. — Iz » Cvetja slov. naroda « I. 83. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 323 (inač.) se loči v tem: 1 mamo — 2 Mi mamo — 3 daklete — 4 Varjemajo. 4276. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 323. 4277. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4278. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4279. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 123. 4280. Zapisal H. Sevar (pel Jožef Šajn). — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 21. Koroški Nemci pojo: Zwa Diendlan Iieb’n, * Das is mer a G’spa6, * Ma muafi halt an schean thun, * Dafi ’s andere nix wafi. Pogatschnigg- Herrmdnn P. 611. Primerjaj tudi št. 4297 in 430J. 4281. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke VIII. 38, kamor je prepisana iz zbirke Fr. Gimpelna. 4282. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice 7 /.« (Fr. Kuhač, IV. št. 1432). Isto ima Janko Časi (II.) iz gorenje savinjske doline (?) s to razliko: 1 'možena — 3 Pa] Al. 838 II. Pesmi zaljubljene 4283 — 4290. 4283. (Medborovnice, Borovlje, Podkrnos.) Me pa dočva zapušča, Le počaj, ti dakle, Ko an druji k njoj skuša; Bo še hrivovo te! 4284. (Kranjska.) Ljubčik, ne hodi k nji: Kojnač leži per nji! 4285. (Višpolje.) Kna hodi po cesti, Dečva kni v mesti: Ostani doma, Dečva drujha ma! 4286. (Kranjska.) Ne h6di na rote, Ni Mine domi: Ni m6ja, ni tvoja, Je mlinarjeva. 4287. (Iz Gorjan.) Dekle je zavbirna, Pa je goljifiva: Vas mi je vkazaia, Pa se je skrila! 4288. (Radoljiška.) Moja dečla je zavbrna, Pa je špotljiva; V vas mi je vkazaia, Se mi je skrila! 4289. (Kranjska.) Micka ma nadria S cunjam zavite: Strite opletnike, Raš je nardite! 4290. (Kranjska.) Je delo prekleto, Popačena reč, Je majhne postave, Pa k fantam če leč! 4283. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. $4g. 4284. Zapisal Valentin Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 2g. 4285. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 548. 4286. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 116. 4287. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke II. 33. 4288. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 103. 428g. Zapisali &\. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 18. — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. e. 264 slove: Jerca ma cuzike * Z’ cunjam povite, * Fantje, nikar se je * Ne doteknite. Ta zapis je Vraz pre¬ pisal v VO. XVIII. 34. 2. s temi premembami: cuzike] nadria — 2 Z — 3 Fantje — 4 dotaknite. 4290. Zapisali al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. r. knj. str. 18. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 133 (6.) s temi raz¬ likami: 2 reč — 4] Pa k fantom hod’ lčč. Vodnik jo je » zravnaU iz kosmate, ki jo je brati v VO. III. e. 233. II. Pesmi zaljubljene 4291 — 4298. 839 Laže 4291. (Gorenjska.) Moja kosa keržavka, Ne reže mi več: Moja ljubca je ležnivka, Ne verjamem ji neč! 4292. (Iz Ihana.) Moja kosa je križavka, Na reže mi več: Moja dekle ja hinavka, Na virjamim ji več! 4293 - (Iz Verda pri Celovcu.) So pa aubičce rodeče, Na sredi so gnjile, Lih tače ste vi, dečle, Mate fovš sreč. se mu. 4294. (Iz Zvrhnjega Roža.) Na koncu jezika Ljubezen velika, Al v sercu je ni, Ker si drujga želi! 4295 - (Iz Koborida.) Na konci jezika; Ljubezen velika: V sredi srca Je pozabljena vsa! 4296. (Podjunsko.) Kriva, lažnjiva, —■ Vsak jo dobro pozna, Kdor ano favlasto Lubico ma! 4297. (Izpod Jepe.) Tri fante imeti, Vsem trem lagati To umetnosti ni, Me nič ne skrbi! On jih ima več. 4298. (Kranjska.) Tri lipice zelene, So vse černooke, Tri ljubice rumene: Nimajo dolge roke! 4291. Neznanega zapisovavca. — Iz ostaline Mih. Kastelca. — Zapis v zbirki Mat. Rodeta (IV. g, g) iz Tunec se loči v tem: 1 križavka — 3] Moja dekle trejalka * Ne ljubi me več. 4292. Zapisal A. Breznik; pela stara Tavčarica. — Iz Breznikove zbirke st. 21. 4293. Zapisal H. Sevar; pel J. Rac. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 11. Prim. št. 1404 nast. Švicarski Nemci pojo: Suefi Oepfil sind roth, * Sind rosa- roth: * D Bueba sind falsch * Bis in den Tod. Mittler 1214. 1. 4294. Neznanega zapisovavca. — Iz »Cvetja slov. naroda « I. 80, 81. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 554 se loči v tem: 2 Lubizen — 3 srcu — 4 Ker si] Si. 4295. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4296. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 178. 4297. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja; umet¬ nosti pač ni iz naroda. 4298. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. 11 . //5. 840 II. Pesmi zaljubljene 4299 — 4307. 4299. (Kranjska.) Sem hodu na goro, Sem delav pokoro, De b’ živu tako, De b’ dve ljubce im o v. 4300. (Kranjska.) U Celovic je ena, U Terolah so dve, Pa celovška je gorij Ket terolske obedve! 4301. (Iz Motnika.) V Motniku imam eno, Na Vranski pa dve: Je gorši motniška Ko te vranske obe! 4302. (Iz Podzemlja.) Na Kranjskem 'mam eno, Na Štajerskem dve: Ta kranjska je boljša Ko štajerske dve! 4303 - (Kranjska.) Na Poljskem imam eno, Na Kranjskem pa dve, Pa poljska je gorša, Ko kranjske obe! 43 ° 4 - (Sv. Anton v Slov. Goricah.) Na Kranjsken, Korošken Man lubice tri: Ta kranjska je zalša Kak koroški obe! 4305 ’ (Z Banjšic.) Na Kranjskem 'na ljub ca, Na Laškem ste dve: Ta kranjska Omaga Te laške obč! 4306. (Iz Doba.) Na Kranjskem mam eno, Na Koroškem pa dve; Pa ljubš m je Kranjica, Kot Korošice obe! 4307 - (Iz St. Jurja na južni železnici.) Moj ljubi je Peter, Ma firtov lep bel In pleše kot veter; In je fantič vesel! 42gg. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke I., str: 20. 4300. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 229. Vraz jo je prepisal v VO. XVIII. 57/2 s temi predrugačbami: 1 U Celovci — 2 ste dve — 3 gorši — 4 obedve] obe. 4301. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. II. 5. 4302. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 4303. Zapisal Andrejčkovjože. — Iz Nar. bibl., 12. sn., 1884, str. 38. 43 ° 4 - Zapisal Jožef Tuša k. —• Iz njegove zbirke III. 43 ° 5 - Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 31. 43 ° 6 - Zapisal ji. Sevar; pel J. Videmšek. — Iz Sevat jeve zbirke I, str. 21. 4307. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njegovega rokopisa. Prim. po¬ skočnico »Moj fantič ja fleti.n« (št. 2944). Z začetkom primerjaj tudi poskočnico ko¬ roških Nemcev: 's Diendl kann tanz’n, * Geht her wie a Pflanz’n, * Geht her wie der Wind, * Wann derrechte Bua kimmt. Hormann 3 820, s koncem pa št. 4279. II. Pesmi zaljubljene 4308 — 4314. 841 5 Ma mline, ma žage, Ma ljubice tri: Pa melje in žaga In ljubi vse tri. 4308 (Gorenjska.) Mam žago pa mlin, Pa ljubice tri: Pomeljem, požagam, Pa ljubim vse tri. 4309- (Od Sv. Eme.) 'Mam mline, 'mam žage, 'Mam ljubice tri, Po noči, po dnevi Pa ljubim vse tri! 4310. (Štajerska.) Mam mline, mam žage, Mam ljubice tri: Pomelem, požagam, Poljubim vse tri! Tri ljubce imeti, 10 So čudne reči: Vsem trem se zlagati, Ga malo skrbi! 43H- (Goriška.) Mam mlince, mam žagce, 'Mam ljubice tri: Pomeljem, požagam Poljubim vse tri! 4312. (Podkrnos.) Mam pa mline pa žaje, Pa lubice tri, Pa molam, pa žaham Noj lubim vse tri. 43I3- (Sv. Anton v Slov. goricah.) Man mline, man žage, Man ljubice tri; Zdaj melen, zdaj žagan, Zdaj liibin vse tri. Ta prva je Trezka, Ta druga je Micka, 4314 (Štajerska.) Ta tretja pa Ančka: Je luba moja. 4308. Zapisal Oroslav Pirec. — Iz NB. 56. 4309. Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. 4310. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. e. 193, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »O Minka Marinka, kovačova hči« na prvem mestu. Drugi prepis je v VO. IX. 39. — Zapis Jožefa Krajnca od Sv. Jurija na Ščavnici, (na¬ rekoval Ai. Kump) se loči: z lubice. — Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v Slov. goricah pa v tem: 3 Pomeljem. 4311. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4312. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 562. 4313. Zapisal Jožef Tušak. — Iž njegove zbirke 11 . Drugi prepis v isti zbirki se razlikuje v tem: 2 lubice, — 4 lubim; prepis v zbirki III. pa v tem: 1 Mam . . . mam — 2 Mam lubice — 3 melen, žagan — 4 lubim. 4314. Zapisal Stanko Vraz. — XIX. Y. 158 (155, 52), kjer je pisana prva v zvezi Z obscenno, kakor se mi zdi, pesmijo »Oj daj mi valjati« in je pri¬ pisan ta-le melodije načrt: 8+2 II. Pesmi zaljubljene 4315 — 4320. 5 Ta prva postila, Ta druga ležala, Ta tretja pa mene, Za šinjak drži: 4315 - (Radiše, Borovlje.) Se dočva štima, Po dba puaba ma: Po štiri, po pet Tudi jaz mam daklet! 4316. (Kranjska.) Kdor ima tri ljub’ce, Ta ima svoj šp&s: Od ene do druge K’ trdtji grd v vas! 4317 - (Kropniška.) Tri ljub’ce ljubiti, To je meni za špas: Od ene do druge Pa k tretji grem v vas! Tak drobnega hoda, 10 Kak siva goloba; Tak tenkega golča, Kak strunja brni! 4318 . (Borovlje.) Tri lubice moti, So čudne roči; Al mad dbema lažati, Me pa nč na skrbi! 43I9- (Kranjska.) Tri ljubce ljubiti, So čudne reči; Pri dvejih ležati So kratke noči! 4320. (Kranjska.) Tri ljubice ljubiti, So čudne reči, Pa per dvema ležati So kratke noči! Vraz jo je prepisal vnovič v VO. I. s pesmijo »Oj daj mi valjati« vred s temi premembami: 1 Trezika — 2 Micka] Nežika — 3 Ančka] Micka — 4] Ki je luba m. — 6 postlala — 8] Obinjala sploh — g Tak] je — n gouča. Prepis 7/ VO. XI. 24 je narejen po tem s te7ni premembami: 2, 6 druga — 3 Micka — 4 liiba — n guča — 12 strinja. V tem prepisu je Vraz izpustil pesem »Oj daj mi valjati«. 4315- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 561. 4316. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 125. 4317. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 29. 43x8. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 344. 4319. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 18. 8. 4320. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 1J4. Vraz jo je pre¬ pisal v VO. XVIII. 52/ 2 s temi predrugačbami: 1 ljubit — 2 reči — 3 ležati] vasvati — 4 noči. II. Pesmi zaljubljene 4321 — 4328. 843 4321. (Koborid.) Tri ljubce ljubiti, So čudne reči, Pri vsaki zaspati, So kratke noči! 4322. (Staro selo pri Kobaridu.) Tri ljube ljubiti, So čudne reči: Od edne do druge So kratke noči! Zaigraj, zaigraj, Ce ljubček si moj: 4323 - (Štajerska.) Med dvema ležati Se vučit žmetnd! 4324 - (Gorenjska.) Jaz sem ta starši brat, Imam dekleta rad: Ljubce 'mam, ljubce 'mam, Ljubit jih znam! 5 Ljubit je res lahko, Kjer je dekle za to; Kjer pa dekleta nej, Pejmo naprej! Jaz sem ta mlajši brat, 10 Pijem prav vince rad; Vince je res sladko, Hvala Bogu! 4325 - (Iz Tinj.) Sem vsoloj rad žvižgov, Sem vsoloj rad pov, Ta liepe deklete Sem vsoloj rad mo v! 4326. (Borovlje.) Moj šocoj je flajškar, Ma birteh in štrajhar, Hre po talete, Pa lubi daklete! 4327 - (Goriška.) Moj oče je flajškar, In flajškar bom jaz: On pobira teleta, Dekleta pa jaz! 4328. (Št. Jakob.) Korel Korlin Ma žaho ’n mlin, Ma lubice tri, Pa k obenoj kne smi! 4321. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošaija. 4322. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. S spredaj stoječimi primerjaj zgoraj »Tri ljubce ljubiti« (št. 42J79). 4323. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. I. 76 (23), kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Že lani po zimi«. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 32 s lemi predmgačbami: 2 lubček — 4] Je žmetno necoj. Prepis v VO. XI. 38 se loči od tega poslednjega v tem: 2 lubček — 4 nicoj. 4324. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Konec glej tudi v zdravicah. 4325. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 2og. 4326. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 88g. 4327. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavtja, kjer je v v. 3. On obira popravljeno v Pobira. 4328. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. g86. S 4 + II. Pesmi zaljubljene 4329 — 4338. ima več. Ona jih 4329 - (Višpolje, Zrelec.) Dba puebiča moti, So čudne roči ; Obema hlih vstroči, Še moglih kni! 433 °- (Višpolje, Žrelec.) Dba puebiča moti, Obema hlih vstroči, Je vsačoj dakleti Drlavbano moti. 4331 - (Kranjska.) Sim deklica čedna Ko nageljnov cvčt: Use ljubčike svoje Ne morem preštčt! 4332 . (Kranjska.) Sem deklica čedna Ko nagelnov cvčt, Pa fantov še nimam, De b mogla jih štet! 4333 - (Z Banjšic.) Moja ljub’ca je lepa, Po pot’ se opleta: Nima cajta doma, Ima šoceljna dva! 4334 (Iz Koborida.) Tista je lepa, K’ po poti se opleta, Ni cajta doma, K’ dva šocelna ma! 4335 - (Višpolje.) Puebiča dba, Pa oba Sta lepi, Ktirha pustim, Pa drujha ča dobim! 4336 - (Višpolje,) Ana zapustiva, Ana zamdiva, Ta pravi je te, Ki sedaj hodi k mene! 4337 - (Iz Koborida.) Ko b, mamka, vi vedla, Kaj vaša hči zna: Notri v kamri pod kovtrom Dva šocelna ima! 4338 . (Koborid.) Ko bi mamka to vedla, Kaj hčerka nje zna: Ga s koltrom odeva, Do zore ga ima! 4329. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS■ št. 560 (inač.). 433 °- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 5 60. 4331. Zapisal Andrej Smolš. — Iz VO. III. b. 89. 4332 - Zapisali al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 24. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 13 J (33) s temi raz¬ likami: 2 nageljnov — 4] Da b’ mogla preštet’. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IV. 49I19 s temi predrugačbami: 1 Sem d. lepa — 2 nagelnov — 3 Pa nemam še fantov — 4 Da bi . . . štet. 4333 - Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 40. 4334 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4335 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 328. 4336. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 331. 4337- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J.pl. Kleinmavrja. Prim. št. 3503. 4338. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. II. Pesmi zaljubljene 4339—4345. 845 4339 - (Kranjska.) Ena kmetiška hči Ima fante po tri, Pa ena purgarska bestia Pa sama leži! 4340 - (Kranjska.) Je lepa, je mlada, Pa nima moža; Je gerda, je stara, Pa ima — po dva! 4341 - (Podkrnos.) Dočva je majhena, Puebe pa rada ma, Puebi kna pridojo, Je pa bovnd! (št. Na sried pota je stava, Koj z beštjo je kleva, Čriz puat je svonfva: Ko puabov nči meva! 4339- Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 163. 4340. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovem rp. (Kast.) 10. Natisnil jo je najprej Kastelec-Korytko v SPKN. I. 24. s razlikama: 1 lepa — 2 moža, potem pa Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 134 (42) s temi razlikami: '2 moža — 4 dva. Prepisal jo je iz Vodnikovega rp. Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 21 s temi razlikami: 1 lepa — 2 moža — 4 Pak . . . dva. Vnovič jo je po tem pre¬ pisu prepisal v VO. IV. 37J, premenivši: 4 Pak ima] Pa made. — Zapis Andreja Smoleta v VO. III. a. 28 se loči od zgoranjega natiska: 2 nima. — Zapis H. Sevarja (pel Fr. Stergar iz Rutov na To Im., Sevarjeva zbirka L 24), zapis v » Brivcu « /gor. I. (20. maja) in pa neznanega zapisovavca iz Koborida v zbirki Janeza Ko kočarja sc ne loči od zgoranjega natiska. Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v Slov. goricah se loči samo ti tem: 3 je] in. 4341. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 47. V rokopisu je v v. 3. na mesto kna pisano pač po pomoti pa. 4342. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. čt. 340. Zapis v zbirki Jul. pl. Klcinmayrja se loči v tem: 1] Moja dečva zavberna — 2 Pube . . . ’ma — 3] K’ pubi odidejo — 4 bolna. — Zapis H. Sevarja iz Verda pri Celovcu (pel J. Rac, I. g) se loči v tem: 1 Moja dečva je zavberna — 2 Pubče . . . 'ma — 3] Pubči odidejo — 4 bolna. 4343- Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. //5. Zapis Simona Zupana v NB. 55 iz Krope se loči v tem: 1 dečle — 2 šestnajstem let’ — 3 Je] Pa je — 4] Pob’če imet. — Prim. št. 2602. 4344. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4345 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 428. Dočva je majhena, Puebe pa rada ma, Puebi otidojo, Je pa bovna. 4343 - (Kranjska.) Moja dekle je mldda, Je v šestnajstim leti: Je dobro navajena Pobče imeti! 4344 - (Iz rožne doline.) Je dečva pogvajena, Na pube navajena: V šestnajstem let’ Jih že hoče ’met’! 5 - nart.) 846 II. Pesmi zaljubljene 4346 — 4351. Mize je ribala, Fantom je migala; 4346 - (Kranjska.) Rajfenke ometala, Fantom je obetala! 4347 - (Kranjska.) Čas’ po dva, čas’ po tri, Čas pa še enga ni. Druga ga je prevzela. 434 8 - 435 °- (Podkrnos.) (Kleče.) Sunce že hore hre, Miasenc pom vaj a, Te vanjšči moj puabič Ano druho privaja! Sim pubča imčla Prav zavberniga, Pa je punčka sosedova Zmotila ga. 4349 - (Kranjska.) Okoli se vlači Vse ljube noči, Per drugih se pači Le k meni ga ni! 435 x - (Kropa.) Sem pubeja imela Prav groznega, Pa ena druga gorjanka Prevzela mi ga. 4346. Zapisal (?) J. Mladič. — Iz njegove zbirke. 4347. ZapisalVsA. Vodnik. — Iz Vrazovegaprepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 29., po katerem jo je Vraz prepisal vnovič v VO. IV. 4^20 s temi predru- gačbami: 1 Časi' . . . časi ... tri — 2 Časi . . . engga ni. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 144 (g.), premenivši: 2 jen’ga. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. e. 263 se loči v tem: 1 Čas . . . čas ... tri — 2] Čas pa še po enga ni. Prepisal je ta zapis Vraz v VO. XVIII. 34I1, preme- nivši: 1 tri — 2 še po] še — ni. —^ Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 329 se glasi: Časi po dva, časi po tri, * Časi pa še jeneha ni. 4348. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 552. 4349. Zapisal Š al. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 9. Natisnil jo je najprej Kastelec-Korytko v SPKN. I. 24 s to razliko, neglede na naglasna znamenja: 3 Pri druzih, potem po SPKN. Jur. Fleišman v »Mičnih slovenskih zdravicah«. II. (glej Kuhač IV. št. 1432) in Levstik v » Vodnikovih pesnih« str. 134 (n.), zadnji s temi razlikami: 3 Pri — 4 ni. Iz Vodnikovega rokopisa jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. 21 premenivši: 2 noči — 4 ni. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. a. 27 se loči v tem: 1 ulači — 2 Use .. . noči — 4] Do mene ga ni; zapis ?ijegov v VO. III. b. 93 pa v tem: 1 ulači — 2] Use cele noči — 4 k’ men ... ni. — Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v Slov. goricah je enak natisku SPKN., zapis Janka Časla (I. zb.) iz gorenje savinjske doline pa se loči od 7ijega v tem: 2 Vse ljube] Kar cele. 4350. Zapisal Mat. Valjavec. —■ Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal v porabo dež. šolski nadzornik Levec. 4351. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 72. II. Pesmi zaljubljene 4352 — 4359. 847 4352 - (Žrelec.) Sem pa puabiče meva, Je pa španinja moja Pa čisto movče: Pravzeva mi je! 4353 - (Iz Ribnice na Pohorju.) ’Niga fanta sem 'rnela Prav zavberniga: ’Na druga klafuta Prevzela mi ga. 5 Ga lahko prevzela, ’Ma dosti blaga: Si je adrco kupila, Pet rajniš velja! Je kaša pogreta, Se m’ sline cede: 4354 ' (Kranjska.) Mi šest let obeta, Pa k drugi zdaj gre! Nima je sam. 4355 - (Radiše, Podkrnos.) Jes pa čisto ano miheno Lubico mam, Pa še to majo druji, Jo kna lubim koj sam! 4356 - (Goriška.) Sem furman na cesti In pobeč v mesti: Moja ljubca doma, ’Nega druzega ’ma! 4357 - (Lipalja vas.) Pod gankam sem stav Sem listeč pobrav, Je pa stavu notrej, Da je druji pri njej! 4358 . (Podjunska.) Nad zgvavjam sem stav, Ko sta marnovava: Pri Španu mojem Me je tadvovava! 4359 - (Iz Žabnic.) Na ganku je stava, Proti Španu mojmu Je marnjava: Me je tadv’vava. 4352. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. J06. 4353. Zapisal P. Miklavec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, It. LXII. 4354 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Ileišmana »Mične slov. zdravice II« (Fr. KuhačIV. št. 1432). Isto ima iz gorenje savinjske dolinej?) Janko Časi (II. zb.) s to razliko: 3 Mi] M’ že. 4355. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 316. 4356. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4357- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 459. 4358. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. J02. 4359. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. jo2 (inaš.). 848 II. Pesmi zaljubljene 4360 — 4366. 4360. (Kranjska.) Je jagnjeta pasla, Je fanta Štern ala Jim dala Soli: Iz druge vasi! Ne bo me 4361. (Borovlje, Radišče.) Dočva je rajtava, Da me bo zrajtava: Jas sem pa c’modef biv, Sem joj pa zviv! 4362. (Izpod Melec.) Ana je rajtala, De me ba sfrajtala: Pa sem jest moder biu, De sem je zviu! več norila. 4363 - (Goriška.) Bom sabljico nabrusil, Da se svetila bo: Kaj bi več jezik brusil Z nezvesto ljubico! 43 ^ 4 ' (Iz Roža.) Na morju meglica, Na jugu oblak, Me boš vidlo, ti dekle, Še tolkrat al’ nak! 4365 - (Izpod Jepe.) Kaj pa meni planina, Kaj pa meni za dečlo, Če zmeraj le sneg gre: Saj drugi k njej gre! Ti rajtaš, si liepa, Ti rajtaš, si vse, Ti rajtaš za hopenje Moti mene: 4366. (Borovlje.) 5 Za hopenje moti Je mne za ’n špot, Sem že dole po svietu Z žanstvam bekont! 4360. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice //.« (Fr. Knhač IV. št. 1432); isto ima Janko Časi (II.) iz gorenje savinjske doline (?) s to razliko: 1 jagneta — 3 štimala. 4361. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 738 (inač.). 4362. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 4363. Zapisal Jožef Kocijančič. — Iz njegovih SNP. I. 26 (z melj. Zapis Mladičev je iz Kocijančiča. 4364. Neznanega zapisovavca. — Iz »Cvetja slov. naroda I. « 80. Na- tisek v Scheiniggovih NPKS. št. 386 se loči v tem: 2 obvak — 3 vid’va — 4 tolk’krat. 4365. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmavrja. 4366. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 368. II. Pesmi zaljubljene 4367 — 4374. 849 Očitata si nezvestobo. 4367 - (Iz Žrelca.) Kaku bom jaz siekov, Ko je kosa topa? Kaku te bom lubov, Ki nisi moj&? 4368. (Kranjska.) Sej sim te štemala, Pušelc dajala: Zakej si se selil, Se si drugo z volil? 4369 - (Kranjska.) Oh pobeč, oh pobeč, Ti neč ne velaš, Kir ti usako cafudro Zravn mene štemaš! 4370 - (Od Frama.) Oj ptiček, ti tat, Si mi zobal proso Ze svojQ žoltQ bradQ Za velikQ mejq>! 4371 - (Kranjska.) Ti praviš: me ljubiš, Da rada me imaš, •—- Kušuješ, objemaš, Pa druz’ga štemaš! 4372 . (Kranjska.) Je zvezdice štela, Kadar je šla spat; Je fante kušvala Za vsako enkrat. 4373 - (Kranjska.) Je zvezdice štela, Kadar je šla spat; Je fanta kušnila Za vsake enkrat. 4374 - (Izpod Jepe.) Je pšenica cvetela, Si bila moja: Je pšenica požeta, ’Maš šocja —- druj’ga! 4367. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 284. Nemški Korošci pojo: Was hilft m’r mei Gras’n, * Wann die Sichel nit schneit? * Was hilft m’r mei Diandle, * Wann’s nit bei mir bleibt? ali Was hilft mar mei Mahnen, * Wann d’ Sengas nit schneit, * Was hilft mar a Madl, * Wann’s nit ba mir bleibt? Pogatschnigg-Herrmann P1534. Prim. tudiHormann 3 /65 (Was niitzt mi’ das Tengela, * Wenn d’ Seges niid haut? * Was niitzt mi’ das Lieba,* Wenn 'sSchatzeli niid schaut?) in Piger v Zeitschrift fiir osterr.Volkskunde IV. ig. 4368. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 202. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 63I2 s temi predrugačbami : 2 sem — 3 seliu — 4] Ljubezen deliu? 4369. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. 83. Prepisal jo je Vraz v V O. XVIII. 38 1 4 s temi premembami: 1 pobič . . . pobič — 2 nič . . . veljaš — 3 vsako. 4370. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. I. 16. 4371. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice /Z« (Fr. Kuhaš IV. št. 1432); isto pesem ima iz gorenje savinjske doline (?) Janko Časi (II.) j- to razliko: 4 Pa] Ter. — V Rodetovi zbirki VIII. 38 se zapis Fr. Gimpelna loči v tem: 3] Kešuješ, objameš — 3 druga. 4372. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke VIII. 38, kamor je pripisana iz zbirke Fr. Gimpelna. 4373. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. zdravice JI.« (Fr. Kuhaš št. 1432). Isto ima iz gorenje savinjske doline (?) Janko Časi (II.) s to razliko: 4 vsako. 4374. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 54 850 II. Pesmi zaljubljene 4375 — 4382. 4375 - (Kranjska.) Ti jezna, jest jezen, Pa skregejva se: Ti imaš šocelna zbranga, Jest imam pa dekle! 4376 . (Kranjska.) Ti dekla miš maš, Ti pač neč ne velaš: Katir k’ tebi pride, Ga rada imaš! 4377 - (Goriška.) Saj nisem šel v vas, Sem le šel na špas; Na poti sem zvedel, Da druzega 'maš! 4378 - (Goriška.) Pri godcih, pri vinci Bi bila moja: Drugače pa zmiraj Kdo drugi te ’ma! 4379 - (Temljine.) Za plesat peljat Ji znam pomagat: Za druge reči So drugi pobi! 4380. (Borovlje, Podkrnos.) Ča bom te več klicov, Boš meva pokoj: Maš drujaha puebča, Jas čisem več tvoj! Šmontrana dočva, Kaj si storiva? 4381. (Borovlje.) Čisto braz vuezija Si me zvoziva! Si ja šocel ti moj, Za zhvavjam kna stoj: Dov lezi k mehe, Povoj rive tvoje! 4382. (Žrelec.) 5 »Kaj bom ti jaz pravov Rive moje, Ko si sama ti, dočva, Narediva mi je!« 4375- Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. 160. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 21I2 s temipredrugačbami: 2 skregajva — 4] Jest pa imam dekle. 4376 . Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. c. ijo. Prepisaljo je Vraz v VO. XVIII. 53/3 s tema premembama: 2 veljaš — 4 imaš. 4377 ' Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleimnayrja. Drugi zapis v istega zbirki (iz Koborida) se loči v tem: 1 Saj nisem] Snoč sem — 2 Sem le šel] Pa sem šel le — 4] Da druz’ga štimaš. 4378 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4379 ’ Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4380 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. St. 541. 4281 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. st. 533. 4382 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. $6g. II. Pesmi zaljubljene 4383 — 4389. 851 4383 - (Podkrnos.) Dočva, posušoj me, Ti boš pustiva mč, Kaj ti bom pov za nč: Jaz pa tabe! Očitno mu je nezvesta. 4384. 4387. (Iz Zagorja ob Savi.) Oj ti dekle, tajiš, Da le sama ležiš: Pa na zglavji se zna, De sta ležkala dva! 4385 - (Kranjska.) Kaj, lubca, tajiš, De sama ležiš? Na zglavji se zna Ležala sta dva! 4386. (Povsodi.) Dečva taji, Da koj sama leži: Se na zgvavji pozna, Da ležava sta dva! (Štajerska.) Moja ljubca mi veli, Da sama leži: Na slamci se pa pozna, Da ležala sta dva! 4388. (Iz Frama.) Oj dekle koj ti, Vsej mi nesi koj ti: Na vzglavji s? zna, Da ležala sta dva! 4389 - (Kranjska.) Kako je prosila, Da b’ hitro šel dam, K’ je mela že skrit’ga Fantiča not v hram! 4383. Zapisal JakobWang. — Iz njegove zbirke I. 4. Glede' začetka primeijaj št. 3684. 4384. Zapisal H. S e var. — Iz njegove zbirke I, str. 37. 4385. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. e. 24g. V VO. XVI. 1. knj. str. 26 je Vrazov prepis enakega Vodnikovega zapisa s temi razlikami: 1 lubca] kurva — 3 zglavji. Vraz je ta prepis prepisal vnovič v VO. IV. 28I14. 4386. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 375. 4387. Neznanega zapisovavca. — Iz Praprotnikove zbirke I. Zapis v j. Humarjevi zbirki z Banjšic (str. 10J se loči v tem: 1 mi veli] taji — 3] Na slame’ se pozna. 4388. Zapisal Oroslav Caf; pel BI. Bedenek. — Iz CO. I. 73, kjer je pisana v zvezi s pesmima »Dobro jutro Bog daj!« (št. 4257) in »Men pa pri serdci * En kamen leži«. 4389. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana ^Mične slov. zdravice II.« (Fr. Kuhač IV. št. 1432). Isto ima iz gorenje savinjske do¬ line (?) Janko Časi (II.) s temi razlikami: 1 Kakol Kak’ mil — 2 dam] stran — 4 not] tam. Zapis Fr. Gimpelna v zbirki Rodetovi VIII. 38 se loči v .tem: 2 De . . . šov — 3] Ki je jemela že skritega — 4] Fanta u hram. 54 * 852 II. Pesmi zaljubljene 4390 — 4399. Sama (sam) izpoveduje nezvestobo. 4390 . (Šmarjeta.) Al bo me dočva ptistiva, Se bom pa smijav: Saj mam še dro štiri, 0, kam je bom djav? 4391 - (Iz Radomerja.) Moje dekle se zdi, Ko 'ma fante po tri: Pa po štir’ in po pet 'Mam jaz k’roških deklet! 4392 - (Izpod Jepe.) Al’ me šocej zapusti, Saj me le razveseli: Saj me že drrigi Za roko drži! 4393 - (Kranjska.) Je ljubca gor stala, Je rekla tako: »Enga druzga sim zbrala, Ki tebe ni blo!« 4394 - (Kranjska.,) Moja ljubca je jezna na mč, Pa ne more besdda od nje: »Moj šocel j e peršel spod gor, Pabomdjalate druge za dur!« 4395 - (Izpod Jepe.) Mi je šopek nar’dila, Šopek rudeč: Zdaj ljubim jaz šopek, Dečlo pa nič! 4396 - (Iz Koborida.) Za vzet si preuboga, Pustit te je škoda; Za norca imet, Je dosti dve let! 4397 - (Goriška.) Boš videla, ljubca, 'No kakšno t’ nardim: Tem drugim le zagrajam In sam te pustim! 4398 . (Koborid,) Boš videla, dečva, Oh kaj ti nardim: Bom druge odgrajal, Pa sam te pustim! 4399 - (Žrelec.) Dočva je rajtava, Da jo bom vzev: Sdoj sem še le k drujam Hoditi začev! 4390. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 310. 4391. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke I. 4392. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4393- Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa V VO. XVIII. 30/2. 4394. Zapisal Andrej Smole. —■ Iz VO. III. c. 162, 163. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 20I4 s temipredrugačbami: 2 beseda ... nje — 3 peršou . .. zpod — 4 bom . . . dur’. 4395. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4396. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmayrja. 4397. Neznanega zapisovavca. —■ Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4398. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4399 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. It. 738. II. Pesmi zaljubljene 4400 — 4407. 853 4400. (Kranjska.) Ti misliš, ti rajtaš, Da tebe štimam, Pa če mi verjdmeš, Za n6rca te imam! 4401. (Koborid.) Kaj misliš, kaj rajtaš, Da tebe štimam ? Zagvišno povem ti: Za norca te 'mam! Kaj misliš, kaj rajtaš, Da tebe štimam? Mi žiher verjameš, Za norca te j mam! 4405 - (Iz Kanomlje pri Idriji.) Kaj misliš, kaj rajtaš, De tebe štemam? Za norce te imam, Ker druge imam! 4402 (Obloke.) Če misliš, če rajtaš, De tebe štimam, Le žiher verjameš: Za norca te 'mam! 44 ° 3 - (Iz Koborida.) Kaj misliš, kaj rajtaš, Da tebe štimam? Po placu španciram, Za norca te imam! 4404. (Kranjska.) 5 Kaj misliš, kaj rajtaš, Da tebe štimam? Sem tist’ga župana, K’ je snoč pri meni bil. 4406. (Iz ziljske doline.) Ti misliš, ti rajtaš, Da samo tebe imam? Jes se samo norčujan, Pa druje imam! 4407. (Kranjska.) Kaj misliš, kaj rajtaš, Za norca te ima, Da njega štemaš! Tri druge ima! 4400. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. 122. V zbirki Fr. Ku¬ hala IT. št. 530 (z met.) je tiskana v zvezi s pesmima »Od lube mam iti« (št. 4233) in »En hribic bom kupil« z razliko: s’ mam, ne glede na naglasna znamenja. — Zapis Mladičev se strinja, z natiskom Kuhačevim. — Zapis G. Križnika iz Motnika (GK. II 3) se loči v tem: 2, De tčbe] De jes te — 3 Pa če] Če — 4 nuorca. 4401. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4402. Zapisal J. Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. — Zapis Sim. Zupana iz Krope (NB. 33J se loči v tem: 3] Prav lahko vrjameš — 4 imam. 4403. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4404. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Is njegove zbirke, str. g. Glede 2. kitice prim. št. 26go. 4405. Zapisal H. Sevar: pel J. Šinkovec. — Iz Sevarjeve zbirke I, str. 33. — Zapis Jož. Cejana iz Gor. Vrtojbe (pel Andrej Čučič, Cejanova zbirka III. 2) se loči v tem: 2 štimam — 4 noricu — 4 Kjer. 4406. Zapisal M. Maj ar. — Iz MR. 412. 4407. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. 18. 4. 854 II. Pesmi zaljubljene 4408 — 4415. 4408. (Kranjska.) Kaj rajtaš, kaj misliš, De li tebe štemam? Pa ti figo pokažem, Ker še eno drugo imam! 4409. (Štajerska.) Ti misliš, ti rajtaš, Kš. tebč ja rad mam: Per sčrci te nečem, Za norca te mam! 4410. (Drašče na Žili.) Je me dečva zapustiva, Ki pr&v je storiva: Storiva je pr&v, Saj jo nisem rad mov! 44 11 - (Iz ziljske doline.) Me je dečla zapustila, Prov je storila, Saj moja resnica Nikoli ni bila! Ravnodušno prenaša prevaro. 4412. 4413. (Iz Rožja.) Je rinčica sraberna Zlomila se, Je naju lubezen Razločila se! (Borovlje, Št. Jakob.) Je pa rinčica padva Raz mizo na tle, Je pa najna lubiezen Razšajdava se. Je pa rinkca okrogla, Ko mlinsko kolo, Moje dečve ljubezen Je ravno tako! 44 I 4- iTemljine.) 5 Je pa rinkco zlomila Na štiri koncč, Pa je dečva spoznala Te gorske noreč! 4415- (Radiše, Borovlje.) Je rozaforb hadrca Je pa najna lubiezen Strhava se, Razšajdava se! 4408. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 16. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 43lg s temi predrugačbami: 2 štemam — 4 še drugo. 4409. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 6g. Prepis v VO. XV. 67 ima za te mam v 4. v. te ja mam. 4410. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 43. 4411. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 412. — Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1 dečla pustila — 2! Koj prav je storila — 4 b’la. — Natisek iz Št. Lenaiia v Scheiniggovih NPKS. se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 dočva pustiva — 2] Koj prav je storiva — 4] Nkoli ni biva. Tam je iz Zrelca k verzu 2. pristavljena varijanta Me je razvosoliva. 4412. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 418. 4413. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 603. 4414. Zapisal Jožef Kenda. — Iz zbirke Janeza Kokošarja, kjer so te varijante: 1 Je rinkca — 3 Moje] Pa moje — 6 kose. 4415. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 603. Pri¬ merjaj št. 4230. II. Pesmi zaljubljene 4416 — 4422. 855 4416. (Staro selo pri Koboridu.) Tam gori je jasno, V dolinci megla: Mojga šocja ljubezen Je nesla voda. 5 Če jo je nesla, Le naj jo nese, Kdar pride druga, No gorš’ prinese! 4417. (Iz Koborida.) Od zgoraj je jasno, Tud naju ljubezen Od zdolaj megla: Je nesla voda! 4418. (Podkrnos, Borovlje, Žrelec.) Avbeli, avbele, Moje rievne srce, Mojha pueba že vživla Ana druha dakle! 5 Naj da ha vživla, Koj naj da ha ma, Bom že drujha dobiva, Še žavbernoša! 4419. (Št. Jakob.) Je me pubič zapustov, Bi mova žavovati; Se mi pa še vridno kne zdi Od nja marnovati! 4420. (Podkrnos.) Mam pa šimlaste konje, Pa furovšči cajg: Me dočva k nueče, Mam pa s kuejnčomi frajd! 4421. (Iz Rožja.) Je me pftbič zapustu, Je rajtou, bon hin, Mam pa serce k tiča, Lih time živim! 4422. (Iz Koborida.) Me je šocli zapustil, Je rajtal, bom gin: To žalost prestanem, Še goršga dobim! 4416. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. Brati je megla, voda, nesla, nese. drugii, prinesč. Zapis 1. kitice v zbirki Ju 1 . pl. Kleinmayrja z Goriškega se loči v tem: 1 Tam gori] Po gorah — 2 dolinah — 3 šoca. 4417. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4418. Neznanega zapisovavca. — Iz Sckeiniggovih NPKS. št. 619, kjer sta k zadnjima verzoma pripisani ti-le varijanti: 1. Saj se le kna upa, * Dobiti druja in 2. Saj je koj po menč * Poerbava ha. 4419. Neznanega zapisovavca. — Iz Sckeiniggovih NPKS. št. 620. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se glasi: Me je šocelj zapustil, * Bi mela žalVati: * Se mi vredno ne zdi, * Od nja marnjati. 4420. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke I. S. Prim. št. 2634. 4421. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz V O. XIII. 42. Nalisek v Sckeiniggovih NPKS. št. 620 (inač.) se loči v tem: 1] Me je puebič zapustov — 2 rajtou] mislov — 3] Mam srce kakor tiča — 4] Še veže živim! 4422. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid. pl. Kleinmavrja. 856 II. Pesmi zaljubljene 4423 — 4431. 4423 - (Podkrnos.) Je me pubič zapustov, Je raj tov, bom hin: Se na peti zasučam, Pa drujha dobim ! 4424. (Šmarjeta.) Me je dočva pustiva, Pa rajta, bom hin: Se na peti zasučam, Tri druje dobim! 4425 - (Borovlje.) Sem pa puebič vasev, Da mi lih koj žlaht hre, Kakor tiča na vojci Prapievlam ciev den! 4426. (Št. Jakob.) Ano lubco sem lubov, Zo mi daje svovo: Da nisem koj zhubov, So druje za to! Ustno je bu, Ko si biva mojd, 4427. (Kranjska.) Eno ljubco sim ljubil, M’ je dala slovd; De nisim nič zgubil, So druge za to. 4428. (Kranjska.) Sim ljubico ljubil, Zdaj daja slovo, Da nisim nič zgubil, So druge za to. 4429. (Radiše.) Me je dočva pustiva, Je vola božja, Je c’žavberna biva, Kni hliha moja. 4430 - (Koborid.) Zakaj bi ne juckal, Zakaj bi ne pel? Saj sem lejdig in frej Od vsega do zdej! 443 * 1 - Pa še ustnojši je, Ko si pustiva m’nd! (Žrelec.) 4423. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke I. 9. 4424. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 311. 4425. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 212. 4426. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 577. 4427. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. b. go. Vraz jo je prepisali) VO. XVIII. 36\i s temipremembami: 1 ljubu — 2 Mi. . . slovo — 3 zgubu — 4 to. 4428. Zapisal Valentin Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj.str. 21, kjer je že Vraz popravil: 1 Sim . . . ljubio, — 2 slovo — 3 nesem ... sgubio. Prepisal jo je vnovič v VO. IV. 40I2 s temi pmnembami: 1 Sem ■— 3 nesem . . . zgubio — 4 to. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 133 (10.) s temi razlikami od zgoranjega natiska: 1] No ljub’co sem lj. — 2] Mi daje s. — 3 nisem . . . 'zgubil. — Natisek Kastelca-Korytka v SPKN. I. 24 se loči od zgoranjega natiska v tem: 2 Zdaj dajaj Mi daje. 4429. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 624. 4430. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4431. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 6og. II. Pesmi zaljubljene 4432 — 4439. 857 4432 - (Koborid.) Me je šocja zapustil, Sem gorš’ga dobila, K’ je sreča moja: Ki rajši me ’ma! Dočva moja Je fovš srca, Zraven mend Ma še drje. 4433 - (Št. Jakob.) 5 Naj jih le ma, Naj jih le ma, Bo že vidva, Ko bo zibava! 4434 - (Od Cerovca.) Moja liiba je vmrla, . A nišče ne verje, Sam Bog jo je vzea; Kak jaz sem vesea! Žalosten zavoljo 4435 - (Kranjska.) Kako bom jest rajov, K’ nisim vesel? En huncvet je peršel, Mi je ljubco prevzel! 4436 - (Iz Podzemlja.) Moje citre so slabe, Mi nočjo več pet’: Moja dekle m’ je djala, De me noče več 'met! njene nezvestobe. 4437 - (Iz Koborida.) Kolko tavžent noči Nisem stisnil oči: Sem se pobič navadil, K moji ljubci iti! 4438 (Št. Lenart.) Kolko tavžent noči, Nisem stisnov oči: Zavolo tabe, Ki si fopava me ! 4439 - (Iz Žrelca.) Koj škoda za črievle, Ki sem hodov k tabd, Za moje noje, Ki si fopava me! 4432. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4433 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 565 . 4434. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. VI. 45 , kjer je pisana v zvezi s po¬ skočnicami »Kre Mure sem hodd« (št. 2454), »Po plači sem hoda* in »Za en krajcar papira« (št. 4246). 4435. Zapisal Andrej Smolž. — Iz VO. III. d. 186. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 24J s temi predrugačbami: 1 bom . . . rajou — 2 nesem . . . veseu — 3 peršeu — 4 prevzeu. 4436. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 4437. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klcinmayrja. 4438. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 557 . 4439 ' Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 557 (inač.). 858 II. Pesmi zaljubljene 4440 — 4444. 444O. (Goriška.) Stotavžent noči Zavolj ljub’ce moje Nisem stisnil oči: Ki zap’stiti me če! 4441. (Kranjska.) Kolk lepih noči Ne stisnem oči! Žalostna zavoljo njegove nezvestobe. 4442. (Kropniška.) Sem pa mogla slišati, Oh kako je to hudo, Da me hočeš zapustiti: Moje srce je bolno! 4443 - (Št. Jakob.) Sem puba pustiva, Pa resnica kni biva: Sem skušava ha, Sem cveč ofartna bva. 5 M’ne pa te ofart Dro nči pomahov: Moj pub se je k anoj Drujoj navado v! 4444. (Iz Ihana.) Ja z Nemškega Grasca Frbdltarjava. Oh tička, oh tička, Vad kod st doma? »Iz Nemšktga Grasca Stm kelnarjava.« 5 Ni toja, ni moja, Ni kelnarjava. Oh tička, oh tička, 10 Nikar mt na poj: So m’ roš’ce pozeble, Pa nagtlčtk moj! 4440. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmavrja. Primerjaj drugo številko v naslovu »Kesa’ se, da jo je spoznal«. 4441. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 40. Natisnil jo je Kastelec-Korytko v SPKN. I. 34 z razliko: 1 Kolk’ lepih, potem pa Levstik v » Vodnikovih peS7iih « str. 141 (60.), la s to predmgačbo : 1 Kol’k. — Vraz jo je prepisal iz Vodnikovega rokopisa v V O. XVI. 1. knj. str. 27 s svojimi naglaski (noči, oči), vnovič pa v VO. IV. 28lrg, pridejavši tukaj še ta dva verza: Za svoje dekle * No za njeno srce. 4442. Zapisal Sim. Zupan. — Iz NB. 54. 4443. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 614. 4444. Zapisal A. Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikovega rokopisa, kjer je med 2. in 3. strofo vtaknjena pesem: Pir moj’mo sarcu An kamin leži«. II. Pesmi zaljubljene 4445 — 4449. 859 4445 - (Iz Ljubljane.) Oj tička, oj tička, Od kod si doma? »Sem iz nemškega Graca, K’ sem kelnarjeva.« 5 Oj tička, oj tička, Ne poj mi tako, K’ so rožce pozeble, In nagelček moj! Mi ptič’ca zapoje, Pa sam ne vem, kje: V zelenem gozdiči Na vejci sedi. 4446. (Od Bleda.) 5 Oj ptič’ca, oj ptič’ca, Odkod si doma? »Spod Nemškega Gradca Sem kelnarjeva!« 4447 - (Iz Nakla.) 5 Oh tičca, Nikar mi ne poj: Vse rožce pozeble Pa nagelj ček moj! 4448. (Iz Motnika.) Ena tička priletela 5 Oj tička, oj tička, Čez visoke gore, Oj kje si doma? Mi pošto prinesla, »V Nemškimu Gracu De fantič k meni gre! Sem kelnarjova.« Ena tič’ca mi poje, Pa sam ne vem, kje: Tam v hostc’ Na vejci sedi. 4449 - (Kranjska.) Zažvižgam, zapojem, Prav sladko zaspim; Ko m’zjutraj ena tičca zapoj Se hitro zbudim. 5 Kje ta tič’ca mi poje, Da sam ne vem kje? Na zelenem hrastu Na jen’ vejci sedi. Oj tič’ca preljuba, 10 Oj kje si doma? »Iz nemškega Gradca Sem kelnarjeva!« 4445. Zapisal Fr. (Radivoj) Pozni k. — Iz njegove zbirke str. n, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Pri mojem serci * En kamen leži«. 4446. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih N P. I. št. 42 (str. 66), kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Pod Nemškim tam Gradcam« (št. 3155) in je tudi melodija. 4447. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke str. 42, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Pri mojemu srčku En kamen leži«. Verz 3. in 5. sta se sprva pač glasila Tam v hostci, tam v hostci, oziroma Oh tičca, oh tičca. 4448. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 49, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Tri ure za Gracam« (št. 3154). 4449. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 28. Konec spada drugam, prim. št. 4039, 2. kitico. 860 II. Pesmi zaljubljene 4450 — 4455. Oj tič’ca preljuba, Nikar mi ne poj, 15 K’ so rožce pozeble. Pa pušeljček moj!« Bom travco pokosil, Grmovje požgal, Bom dekle zapustil, 20 Pa drugo si zbral! 4450 - (Koborid.) Ne prašam za plavzne Mojga šocelna spravte Od celga sveta: Od mojga srca! Nezvesta zavrnjena. 445 1 - (Podkrnos.) Me knisi poznava, Me pa sedoj poznaš, Me pa sedoj poznaš, Ko me šlinjobart maš! 4452 - (Št. Jakob.) Dočva, pohloj me prov, Da ti kne bode žov, Nujco te slin j obrt Vidiš me prov! 4453 - (Iz Tržiča.) Si grozno štimdna, Ne vem, kaj je to: Ak nisi mi udana, Mest’ tebe jim mam sto! 4454 - (Iz Cerovca.) Snoči sem čua glas, Kaj bo se ženila: Oženi se v božjo ime, Sej več ne maram za tč! 4455 - (Od Kapel pri Brežicah.) Koder sem hodo, R’javga dekleta Pa koder še bom, Več ljubo ne bom! 4450. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4451. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 564. 4452. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 592. V zbirki Jul. pl. Kleinmayrja se zapis izpod Jepe loči v tem: 1] Šocej, poglej me prav — 2 ne ... žal — 3 Nocoj te slednjibart (poznejepopravljeno: Danes te slednjikrat) — 4 prav. Primerjaj št. 4128—4133. 4453. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 4454. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. E. 38, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Konjiče mam kamene« (št. 3683), »Ljubo mam prek morja« (št. 2393) in »Nekaj si zmislila« (št. 2783) ?m zadnjem mestu; melodijo glej pri pesmi »Konjiče mam kamene« (št. 3683). Vraz jo je prepisal vnovič v VO. I. 82 s temi premembami: 1, 2] Snočkaj sem čua jaz, * Kaj boš se oženila, glas, — 4 Sej več] Saj jaz več. 4455- Zapisal Iv. Žmavc. — Iz zbirke A. Kovačiča. Primeijaj št. 4468. II. Pesmi zaljubljene 4456—4462. 861 Nezvesti zavrnjen. 445 6 - (Podkrnos.) Je pa rinč’ca zvomlana, Boš pa vedov ti triebati Tu imaš ti koncč: Z m’na norce! 4457 - (Borovlje, Št. Lenart.) Al me maš, bol pa naš, To je mne za ’n špas: Da le durce opraš, Mavo kraja mi daš! 5 »Jas ti durce ča opram, Jas ti kraja ča dam, Ti maš druho daklč, Ca hodi k mnč!« 4458 - (Staro selo pri Koboridu.) Pober se spred mene, Spred mojih oči: K’ te ne morem več videt’ Od tiste noči! 4459 - (Iz Koborida.) Ne maram za te, Ne za lušte tvoje: Le mej jih le sam, Brez njih lahko posam! 4460. (Staro selo pri Koboridu.) Nečem te zdaj, Ker t’ je vsaka dobra: Če le birtovšec ma, Je že ljubca tvoja! 4461. (Iz Roža.) Vlan’ si še pušelc Iz rožic dobil, Pa letaš germušelc Ti dam iz kopriv! 4462. (Staro selo pri Koboridu.) »O ti ljubica, »»Ne bom dala ne, Daj mi pušelca!« Ker ne maraš nič za me! 4456. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 606. Nemški Korošci pojo: As Ringel is g’brochen, * Da hast die Triimmer: * Und die Lieb is schon aus. * Und i mag di niemar. Pogatschnigg-Herrmann 1 .1560,1647 (2. kit.). 4457. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 44g. 4458. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4459 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4460. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4461. Nezna?iega zapisovavca. — Iz » Cvetja slov. naroda « I. 81. Zapis Seb. Žepiča iz Tržiča se loči v tem: 1] Vlani si pušeljc — 3] Letos ger- muSeljc — 4 dam . . . kropiv. — Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 59/ se loči v tem: 1 Vlan’] Vani — 2 dobiv — 3 litas grmulelc — 4 kropiv. 4462. Zapis Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 862 II. Pesmi zaljubljene 4463 — 4469. 4463 - (Iz Štandreža pri Gorici.' Od snoči do dave Mi je dala slovo : Ti šmentrana punca, Kesala se bo! 5 »Kesala se nisem, In tud se ne bom: Niega tak’ga falopa Dobila ga bom!« 4464. (Iz Koborida.) Snujka si ležal, Pa drevi ne boš: Ti bom kamro zaprla, Da notri ne boš! Šmentana ljuba, Zakaj si šla spat ? Saj si slišala šdca Po polji vriskat’! 4465 - (Št. Lenart.) Pojdi mov, pojdi mov, Kaj boš tukaj svonov: Daj ti konjcu sena, Saj vso nuč koj rzla! 4466. (Goriška.) 5 »Ne bom poslušala, Ne maram za te; Je fantov dovolj, K’ mi dopadejo bolj!« 4467. Sem hodil okoli, Sčm videl na polji, Sem videl ženjice Sq ž§le pšenicQ. (Iz Frama.) 5 Prijal sem jQ za čopek, Sem j q včrgel na snopek: »Če nesem za t§, Vsej sčm sama za s§: Pak stQpi napred 10 Ino si drugQ poglej!« 4468. (Štajerska.) Gč koder sem hodla, Gč koder še b6m, Pa fošnih pajbičov Ljubila ne bdm! 4469. (Štajerska.) Vesela sem bila, Vesela še bom, Al fošnih pajbičov Več ljub’la ne bom! 4463. Zapisal J. Cejan; pravila M. Nemec, r. Lutman. — Iz Cejanove zbirke III. g. Zapis Sobanov iz Dol. Vrtojbe (Cejanova zb. V. 16) se loči v tem: 2 M’ — 3] Neumna norica — 5] Se nisem kesala — 6 In t.] Pa tud’ — 7] Niga takšnega norca. — V » Brivcu « leia igoi (28. febr.) jo je natisnil Ant. Besednjak s temi razlikami: 3] Neumna norica — 5] Se nisem kesala — 6 In] Pa — 7 Enga takšnega norca. — Prim. št. 2666. 4464. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klcinmayrja. 4465. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 453. 4466. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jel. pl. Kleinmayrja. 4467. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 60. 4468. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. 47/3. Prim. št. 4455. 4469. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. 47/3. II. Pesmi zaljubljene 4470 — 4479. 863 4470. (Iz Dutovljan.) Sem trikrat 'zrekel, K’ mi je odprla, Sem trikrat 'zrekel, K mi je zaprla! Nezvestoba se ji 4472. (Kranjska.) Dokler si moja bla, Z menoj v 'šterijo šla, Sladko vince pila, Z menoj si lušna bla! 4473 - (Izpod Jepe.) Veselo je bilo, Ko s’ bila moja; Bi ti zvesta ostala, Bi b’la še seda! 4471. (Koborid.) Mamka moja, Ne kregajte ga: Vzemite rajš’ palco, Ohrestajte ga! slabo izplačuje. 4474 - (Izpod Jepe.) Ti pušterga ti, Kam si rajžala ti? Koj tamkij čez Dravo, Kjer kruha nič ni! 4475 - (Iz Tržiča.) Velik jih je imela, Za sebe unela: Zdaj eniga imd, K’ jo nič ne štimd! Nezvesto zasramuje in se ji maščuje. 4476. (Kranjska.) 4478. (Štajerska.) Pod lipico sim stal, Slavo sim jemal: Se lubca jokala, Jest sim se smejal! Na pragu sem stal, Sem slovo jemal: Moja ljubca se je jokala No jaz pa smejal! 4477 - (Kranjska.) Pod lipo sim stal, Sim slovo jemal: Se je dekle jokala, Jez sim se smejal! 4479 - (Štajerska.) Na steni visijo Pištolice tri: Moja ljubca, čaj, čaj, Kaj bodeš ti zdaj? 4470. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. 4471. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4472. Zapisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. ig4 z melodijo, kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Dokler sem mlada bla«, »Moj fantič Tirolec (št. 2go2) in »Vesel sim jest na svet« na tretjem mestu, dasi nimajo te pesmi enakega ritma. 4473. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. 4474. Neznanega zapjsovavca. ■— Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4475. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). 4476. Zapisal Andrej Smolč. — Iz VO. III. a. 66. 4477. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. I 2g. 4478. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Praprotnikove I. 4479. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Praprotnikove I. 864 II. Pesmi zaljubljene 4480 — 4487. 4480. (Št. Ilj, Škofiče, Borovlje.' Je mi krajčič posvava Po Dravi dovsč, Je pa čem-čem-čem čemena Biva notre. 5 Jes pa krajčič ko pošlam Nje lubeji v dob, Da jezo napravim Mad njim in mad njo. Te lubej pa rajta: 10 Ha dečva pošle, Zato noče več priti In noče dakle! 4481. (Višpolje, Dočva v Rožoce Zatoževa. me, Da moram jas pvačat Joj polublije vse. 5 Kaku bom pa pvačov Joj polublije vse, 4482. (Podkrnos.) Ta dočva pa pravi, Da k’nueča me več: Al kakti bo me mčva, Ko k njoj n’ča hrem več! 4483 - (Podkrnos.) O ti moj večni buah, Ta dočva me knueča več! Jaz bom si druho zbrav, Tabe pa zmiram nav. 4484. (Iz Podlipovice.) Pa ti krota rujava, Goltala si me: Si druzga štimala, Mene pa ne! Borovlje.) Ko je dočva v Rožoce, Jas sem pa sadlč? Al bom mohov jas pvačat 10 Joj polublije vse, Bom pa tudi zarajtov Vse pote mojč! 4485 - (Kranjska.) Eno dečle sem ljubu, Ne ljubim je več, K je druge fantiče Štimala preveč! 4486. (Št. Jakob.) Zdoj sem povodov, Kar še koj hre: Zdoj bodaš pa pvačov Moj oj lubi kofe! 4487. (Št. Jakob.) Zdoj sem povodov, Kar je koj bu, Zdoj bodaš mi pvačov Za vino noj vuv! 4480. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 381. 4481. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 528. 4482. Zapisal Jakob Wang. — ■ Iz njegove zbirke I. 33. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz rožne doline slove tako: Dečva pa pravi, * Da knoče me več: * Kako me bo ’mela, * K’ k njej nča grem več! 4483. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 579 . 4484. Zapisal Iv. L o vrač. — Iz njegove zbirke IV. 10. e. 4485. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke I, str. 30. 4486. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1014. 4487. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. ioog. 865 II. Pesmi zaljubljene 4488 — 4495. 4488. (Iz junske doline.) Ena fajfa tobaka Lih toFko velja, Ko zavberna dečla, Ki vsakega 'm d! 4489. (Iz Tržiča.) Dokler si moja bla, Si se še lepšala: Zdaj pa druge imdš, Malo veljdš! 4490. (Staro selo pri Koboridu.) Dokler si moja bla, Bila si zavberna: Zdaj, ki druzga 'maš, Malo veljaš! 4491. (Staj erska.) Da moja si bila, Te luštna si bila; Da driigega maš, Zaj nič ne velaš! 4492. (Kropa ?) Zakaj si tak brlava, De mene pustiš? Se zdaj boš pa zdrava, Ker sama ležiš! 4493 - (Iz Koborida.) Kar sem t’ prej pravil, Špodelala s’ se: Se bodeš zmišljala In vendar vervala vse! 4494. (Podjunsko.) Knisi varjeva, Ti se boš jokava, Ko sem ti proj djav: Jas pa smijav! Kesa se, da jo je spoznal. 4495 - (Iz Nove vasi pri Rakeku.) So zvezdice rm>glale, Mej takšne gore, K so mene zapelale D ne morem več iz ne. 4488. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4489. Zapisal Seb. Žepič. — Iz njegovega rokopisa (dal Miklošič). Verz 2. se je pač sprva glasil Si še lepa b’la; prim. nastopno številko. 4490. Zapisal M. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4491. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 6g. Prepis v VO. XV. 67 ima za si v v. 1. in 2. bi. 4492. Zapisal (?) Iv. Mladič. — Iz njegove zbirke. Se (v verzu p) = saj. 4493 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmaprja. 4494. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 599 . 4495. Zapisal M. Rode; povedal Adolf Robida. — Iz Rodetove zbirke VIII. str. 73 . 55 866 II. Pesmi zaljubljene 4496 — 4503. Moški: 5 Brez moškega telesa, Ne pridete v nebesa; Le moško telo Vas pripelje v nebo! 4496. (Goriška.) Tii tavžent noči Nisem stisnil oči: Nimam druz’ga za Ion Ko stopinjce zastonj! 4497 - (Iz Koborida.) Stopinj ce goste, Besede sladke: Kolkrat sem jih storil — Zastonj so b’le vse! 4498. (Radiše, Kanalsko.) Te sviet me kni zmoto v, Te dnar tudi kar, Me je zmot’va ta ženska, Ta zalublena stvar! 4499. (Kranjska.) Me ni zmotev svet, Me ni zmotev dnar, Me je zmotila stvar, K’ ima ciskov en par! Ženske: Brez ženskega telesa 10 Ne pridete v nebesa, Le žensko telo Vas pripelje v nebo! 45 °°. (Podkrnos.) Te sviet me k na zmoti, Tč dnar tudi kar, Al ta šmentrana stvar, K’ imd cizjov en par! 45 01 - (Kropniška.) Me ni zmotil ne svet, Me ni zmotil ne d’nar, Pa me zmotila je dečla, Ker je sprelepčina stvar! 4502. (Šmarjeta.) Ti prešmentrana gorjanka, Tvoja rajdičasta janka, Ki ma rajdiče drobne, Ki je prenoriva me! 45 ° 3 - (Podkrnos.) Horjanče, horjanče Majo raj daste janče, Majo raj de drobne, So pranorle me! 4496. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmayrja. ■— Drugi zapis v istega zbirki iz Koborida se loči v tem: 1] Kolko tavžent noči — 4 sto¬ pinje. — Primerjaj številki 4440 in 4441. 4497. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 44g8. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 539. 44gg. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 225. Vraz jo je pre¬ pisal v VO. XVIII. 6 o\3 s temi predrugačbami: 1, 2 zmoteu — 4] Ki ma jabuk en par. 4500. Zapisal Jakob Wang. ■— Iz njegove zbirke I. 5. 4501. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 67. 4502. Neznanega zapisovavca. ■— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 535. 4503. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 536. II. Pesmi zaljubljene 4504 — 4510. 867 4504 - (Kranjska.) Mic’ka Matjakova Za mano skakova; Zlomek premotil me, De sim se lotil je! 4505 - (Kleče.) Pa le škoda za me, Pa le škoda za te, Da se nama tak čudno Primerilo je! 4506. (Iz junske doline.) Pa rožica plava, M’ne boli glava, Dečlo pa griva, Da me je zapustila! Ti prešmoncani pubi Pa vaša vesnija: 4507 - (Podkrnos.) Je pa rožica pvava, Mene n’ča boli hvava; Al to dočvo pa hriva, Da me je zapustiva! 4508. (Koroška.) Nesrečna je b’la ura, Ko sva se spoznava: Zdaj njo boli srčece, Mene pa glava! 4509 - (Iz Rožja.) Nesrečna je tinta, Nesrečno pare, K je zašribauo pfibča V moje serce! 45 10 - (Št. Jakob.) Te, ki volko okul hodi, Vsačeha hriva! 4504. Zapisali .Sodnik. ■— Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 46. Na listu g8. jo je Vodnik predrugačil tako-le: 1—3] Je’ra Matja’kova * Za mano skakova: * Zlžmek premotil me — 4 lotil. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih « str. 146 (20.) s temi razlikami od zgoranjega natiska: 2 skakala —• 3 Zlodej — 4 Da sem. Iz Vodnikovega rokopisa jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 28 s temi premembami: 1 Micka — 2 skakala —• 3 Zlodi premotio — .4 lotio je. Vnovič jo je po tem prepisu prepisal v VO. IV. 28J3 s temi pre- drugačbami : 2 skakava — 4 Da sSm . . . nje. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. a. 45 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 Micka — 3 Zlodej. — Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v Slov. goricah se loči v tem: 2 meno skakala —. 3 Zlodi — 4 Da sem. 4505. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je v porabo poslal dež. šolski ?iadzornik Levec. 4506. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4507. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 18. 4508. Zapisal K. Pečnik. — Iz njegove knjige *Lehrbuch der slovenischen Sprache«. 2, str. 131. Zapis v Rodetovi zbirki VI. 32 je iz Pečnikove knjige. — Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 304 (iz Višpoljan) se loči v tem: 1] Ne¬ srečne so ure — 3] Tabe boli srčice — 4 hvava. 4509. Zapisal Mat. Majar. — Iz VO. XIII. 40. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 607 (iz Svečan) se loči v tem: 1 Nasrečna — 2 Nasrečno — 3 Ko . . pubča — 4 srce. 45x0. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 4g6. 55* 868 II. Pesmi zaljubljene 4511—4518. Drugih 45 11 - (Iz rožne doline.) Je dečva r’deča, Ko roža cveteča: Al’ to mi je žal, Ki jo jaz ne bom ’mel! 4512. (Borovlje, Zvrhnji Rož.) Al je tosta šiša, Al je to tosta ves, Al je to tosta dočva, Ki lubim jo jes? 4513 - (Koborid,) O či je tista hiš’ca, O či je tista vas, O či je tista dečva, Ki pojdem k nji v vas? je. 45 I 4- (Borovlje.) Ano dakle jaz mam, Pa še te nča poznam: Poznajte jo vi, Ko je tuj ah ludi! 45I5- (Iz rožne doline.) Eno dečvo imam, Da jo sam ne poznam: Poznajte jo vi, Al’ je moja al’ ni! 4516. (Iz junske doline.) Eno dečlo imam, Pa jo sam k’ne poznam, Da bi včasi k’ njej šel, In kratek čas ’mel! Gorenska je micka, Na vsokim leži: 45 ! 7 - (Kranjska.) Ni moja, ni tvoja, Je drugih ljudi. Ne more pozabiti. 45 i 8- (Koborid.) Presneta ljubezen, Je nisem kupila, Kako je sladka: Je sama prišla! 4511. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4512. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 414 (2. stroja), kjer je tiskana v zvezi s št. 3317. V zbirki Jul. pl. Kleinmavrja je ista pesem v knjižni slovenščini: Al’ je to 'tista hiša, * Al je to tista vas, * Al je to tista dečva, * K’ jo vidim rad jaz? 4513. Neznanega zapisovavca. —■ Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4514. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 130. 4515. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4516. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4517. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 2 8, kjer je drugih pozneje popravljeno v druzih. Natisnil jo je Levstik v » Vodnikovih pesnih'' str. 138 (3g.) s temi razlikami: 1 Gorenjska — 2 v’sokem. Prepisal jo je iz Vodnikovega rp. Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 23 s temi razlikami od zgora- njega natiska: 2 visokem leži — 3 Ni tvoja, ni moja — 4 druzih ljudi; v drugem prepisu v VO. IV. 37I12 je predrugačil, oziroma vzel iz prvega prepisa to: Ni moja, ni tvoja. 4518. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke janeza Kokošarja. II. Pesmi zaljubljene 4519 — 4525. 869 45 I 9- (Staro selo pri Koboridu.) Presneta ljubezen, Kakšno 'maš moč: Iz glave te spravim, Iz srca ni moč! 4520. (Iz Koborida.) Včasih sem juckala, Včasih sem pela, Včasih sem točila Grenke solze! Frpant’šna lubiezen Pa farba tvoja: 4521. (Podkrnos.) Se mi je v srce zdopadva, Nča hre več venkd! 4522. (Iz Glinj in Šmarjete.] Je pa krajčič posyava Hodišanarica, Hoj ti je, hoj te ji, hoj ti je! Je pa čem-čem-čem-čemena Biva notra! Hoj ti je, hoj te ji, hoj ti je! Pa ča mor’m pustiti Hodišanarico, Ki mi je pot pokazava 10 Čriez Habernico. Tolažba zapuščene. 4523- (Iz Rožja.) Bo pa sunce persjauo Bodi potroštano, Skhz bele meglč: Moje serce! 45 2 4' (Z Vršna?) Ljubca, ne žaluj tako, 5 »Kaj je, če pojdem Ljubca, ne žaluj tako, Pod černo zemljo: Da ne pojdeš pred časom Saj bom mela lep krancelj Pod černo zemljo! In hišo novo!« 4525- (Borovlje, Št. Lenart, Celovška okolica.) Kaj se boš hrajnava, Saj sama dro vieš, Srčice cajnava: Da me moti kna srmeš! 4519. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. — Zapis nezna¬ nega zapisovavca iz Koborida v zbirki Janeza Kokošarja se loči v tem: 2] Kaj maš za no moč — 3 glavce. 4520. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4521. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih A T PKS. št. $38. 4522. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 581 (inač.). Primerjaj št. 4480. 4523. Zapisal Mat. Majar. — Iz VO. XIII. 36. Nalisek v Scheiniggovih NPKS. št. 626 se loči v tem: 1 prisjavo — 2] Skuez biele mehve — 4 srce. 4524. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke S. Rutarja. 4525. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 262. 870 II. Pesmi zaljubljene 4526 — 4534. 4526 . (Iz Koborida.) Ljubca moja, ne žalavaj, Bod koražnega srca: Saj ni božja volja b’la, Da b’ se vzela midva! 4527- (Izpod Jepe.) Kaj se boš kalila, Srčice ranila: Sama dro veš, Da me 'meti ne smeš! 4528. (Podkrnos.) Dočva, kna grivoj te, Da si glih meva me: Saj si dro z vosolam Vživljava me! 4529- (Podkrnos.) Ti pa strava ostani V tem lod’čnam stanu, Na moje bosiede Nikol ne pozabi! Prošnje in očitki zapuščene (zapuščenega). 453°- (Iz Žrelca.) Al me maš misov pustiti, Na skrivšam stori, Da kna bojo te druje Pried holtale mi! 453i- (Podkrnos.) Al me misliš pustiti, Na skrivnam stori, Da se kna bojo smijali Ta druji ljudi! 4532- (Borovlje.) Al me misliš pustiti, Na skrivnam stori, Da kna bojo to druje Smijale se mi! 4533- (Iz Rožja.) Al me misliš pustiti, Le skrivši stori, Da drugi ne bojo Se smejali mi! 4534- (Izpod Jepe.) Al’ mimo ves poj deš, Da s’ ne bom spomnila, Ne juckaj, ne poj, Da si bil moj! 4526. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 4527. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4528. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 32. Paziti je na te za se v v. i., po nemškem dich. 4529. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 752. 4530. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 601 (inač.j. 4531. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 5. 4532. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 601. 4533. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 41J. 4534- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke jul. pl. Klejnmavrja. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 633 (1. inač. izpod Krn osa in St. Lenarta) se loči v tem: 1 Kadar mimo'ves pojdaš — 2 Kna juckdj, kna poj — 3] Da se kna bom spominjava — 4 biv. 871 II. Pesmi zaljubljene 4535 — 4543. 4535 - (Izpod- Jepe.) Kadar mimo ves pojdeš, Ne viši perč, Da bom lože sirota Pozabila te! 4536 - (Iz Radišan.) Kedar miemo ves pojdaš, Kna juckoj hrade, Da bom jaz dočva Veže zabiva te! 4537 - (Borovlje.) Kedar miemo vas pojdaš, Kna juckoj, kna poj, Kna devoj tažale, Ko čisi več moj! 4538 . (Iz Rožja.) Der memo ves pojdaš, Pa spovnej na me, Da sem tudej jaz bila Kedej tvoja dakle! 4539 - (Iz Rožja.) K memo ti pojdaš, Spomni se grede, Da sem jaz blua Prej tvojo dakle! 4540 - (Staro selo pri Koboridu.) Koražno zavriskaj, Veselo zapoj, De se spomnila bom, De s’ bil enkrat moj! 4541 - (Kranjska.) Če opravljaš dekleta, Ki tvoja je b’la, Tak tvoje poštenje En groš ne velja! 4542 . (Izpod Krnosa.) Dočva, pošušoj Krnovšče zvonč: Boš zaslišova je, Pa spomeni na me! 4543 - (Kotmara vas.) O ti dočva, pošušoj, Ko boš šlišva zvoniti, Kotmiršče zvonč: Spomeni se na me! 4535 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 4536. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 635 (2. inač.). 4537. Neztianega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 635. 4538. Zapisal Mat. Maj ar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 418. Na/isek v Scheiniggovih NPKS. št. 633 (3. inač. iz Žrelca) se loči v tem: 1 Kedar miemo — 2] Spomeni se na me — 3 tudi — 4 Kedej tv.] Tvoja. 4539. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIII. 37. 4540. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4541. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke lil. str. g8. 4542. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 633 (inač.). 4543. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 633. 872 II. Pesmi zaljubljene 4544 — 4552. Spominja se prejšnje ljubezni. 4544 - (Izpod Jepe.) Dečva, ti, ti, Imaš črne oči; Prelepi obraz, K spominja me včas’! 4545 - (Kranjska.) Tam gori na gori Pri Svetem Mohori Sem videl večkrat Dve lučki migljat’. 4546 . (Podkrnos.) Kak lop’ je bu Tu dakle mvadu: Al še lopši je čest, Ker sem hodov k njoj ves! 4547 - (Borovlje.) Dočva, spomen’ Na ure toste: Sva kupoj lažava, M’nule so že! 4548 - (Škofiče.) Oh ustno je bu, Na bo več taku, Ko sva kupa lažava Do liepaha dnu! 4549 - (Izpod Jepe.) Al’ kej te griva kej, Ki s’ me mela poprej ? »Kaj bo grivavo, kaj? Saj ni b’lo en tekaj!« 455 °' (Izpod Jepe.) Na češnjo bom zlezel, Bom pa videl mojo Na pevcanico: Nezvesto ljubeč. Bolečine in tožbe 4551 - (Kranjska.) Ljubica jokala, Solze je takala: Slišala je tč, De več moja ne bč! 4544. Neznanega zapisovavca. - 4545. Zapisal Jožef PodmilŠE 4546. Neznanega zapisovavca. - 4547. Neznanega zapisovavca. - 4548. Neznanega zapisovavca. ■ 4549. Neznanega zapisovavca. - 4550. Neznanega zapisovavca. - zgoraj številko 3782 in 3783. 4551. Neznanega zapisovavca. - 4552. Neznanega zapisovavca. - zdravice 11 .* (Fr. Kiihač IV. št. 1432), savinjske doline (?). zapuščene (zapuščenega). 4552 - (Kranjska.) Se joka, zdihuje, Upije: gorjč! Razsaja, trepeče, Si ruje lase. - Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. k. — Iz »Besednika « I. (1869) 130. - Iz Scheiniggovih NPKS. št. 627. - Iz Scheiniggovih NPKS. št. 638. - Iz Scheiniggovih NPKS. št. 636. - Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. - Iz zbirke Jid. pl. Kleinmaprja. Prim. - Iz SPKN. I. 30. - Iz zbirke Jur. Fleišmana »Mične slov. isto ima Janko Časi (II.) iz gorenje II. Pesmi zaljubljene 4553 — 4560. 873 4553 ' (Iz Rožja.) Me je pfibič zapustu, Za scagati je; Je za v vodo skočiti, Premajhina je! 4554 - (Borovlje, Podkrnos.) Ča poj dam več v cirkov, Ča bom več žebrov, Saj nčomam več dočle, Da bi včasi k njoj šov! 4555 - (Iz Rožja.) Moj pbbič je fleten, Je šmentrano všeč, Je na serce mi padu Ko ternič bodeč! 4556 - (Kranjska.) Štirje jo godejo, Eden jo trobi: Micka pa joka se Sama na podi. 4557 - (Izpod Melec.) Prešmejntran muj šuocelj, Kaku s’ me nažgau: Si mene zapustu, ’Na druga si zbrau! 455 * * 3 4 * * * 8 - (Borovlje.) Puebič, kna puej taku, Mene je cveč h’du: Moje srce Je že črno ko tle! 4559 - (Hodišče.) Moje srce Pa dro žavostno je: Ko bi vid’vo se, Je črno ko tle! 4560. (Zvrhnji Rož.) Se na okno nasvanja, Jo gvavca boli: Uržah le ta je, Da m’na več ni. 4553 - Zapisal Mat. Maj ar. — Iz VO. XIII. 42. Natisekv Scheiniggovih NPKS. št. 616 (iz Ločan) se loči v tem: 1 pubič zapustov — 2 scahati — 3 vudo — 4] Pa cmihena je. 4554 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 621. 4555 - Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 38. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 169 z razlikami: 1 pubič — 2 Je] Je mi — 3 padov — 4 trnič. 4556. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 1, kjer je Micka popravljeno v Radia. Vodnik jo je prepisal vnovič na L 98. s temi pre- membami: 1 godejo — 2 trčbi — 3] Radia pa joka se — 4 p6di. Natisnil jo je Kastelec-Korvtko v SPKN. I. 23 (ne glede na naglasna znamenja in apo- strofe) s to razliko od zgoranjega natiska: 1 Štlrji, potem pa Levstik v » Vodni¬ kovih pesnih«, str. 743 (2.) s temi predrugačbami: 1 jo] je — 2 jo] pa. Iz Vodni¬ kovega rokopisa jo je prepisal Vraz v VO. XVI. 1. knj. str. 18. V drugem pre¬ pisu (VO. IV. 3ji3) je predrugačil to: 1 godejo — 2 trobi — 3 joka se — 4 p6di. Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III. a 22 je enak zgoranjemu natisku. — Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v Slovenskih goricah se loči od njega v tem: 1 ji godijo — 2] Jeden pa t. — 3 Micka] Ona. — Koroška iz Št. Jakoba, natisnjena v Scheiniggovih NPKS. št. 366, se loči v tem: 1 Štiri jo hodajo — 2] Aden pa trobi. — Primerjaj enako se začenjajočo pesem S. Jenka. 4557. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 4558. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 634. 4559 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 613. 4560. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 42J. Pri¬ merjaj št. 3383. 874 II. Pesmi zaljubljene 4561 — 4568. 4561. (Št. Lenart.) Ano dočvo sem mov, Sem jo vsoli Štirnov, Sem jo vsol za ’no kramarsko Rožico mov! 45 fi 4- (Koroška.) Ena lepa deklica Ne stori drugd, Ko v veliko ljubezen Zapelje en’ga. 4562. (Od Bleda.) Oj fantič, ti praviš, Zakaj mi to striš? V ljubezen pripraviš, Potem pa pustiš! 4565 - (Višpolje.) Al ana liepa daklč Pa ča stori drujd, V ano volko lubozen Zapele ana! 45 6 3- (Iz Selišč blizu Ščavnice.) Oj fantič, kaj praviš, Zakaj mi to storiš? V ljubezen pripraviš, Zatem pa pistiš! 4566 . (Kranjska.) Imela sim ljubiga, Pa sim ga zgubila: Srečna bo deklica, Ki ga bo dobila! 45 6 7- (Radiše, Žrelec, Podkrnos.) Zakaj sem te lubov, Zakaj sem te mov, Je glava zaspana, Je roka boleča, Srce polno žalosti Je, ljubca, za te. Ko bo sedoj an druji Pri tabe lažov! 4568. (Od Cerovca.) 5 Je škoda na tebi, Je škoda na meni, Kaj najna ljubezen Razrajžala je! 4561. Neznanega zapisovavca. —• Iz Scheiniggovih NPKS. št. 623. 4562. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz niegovih NP. I. št. 2 V U V ' ' v , _ Me - sar - ja bom vze - la, Bom zmi-rej ve - se - la, Bo A _. fe tsž-£=£2=#=n—*—i—• —j(r J tel - če za P V v klau Pa bo V V '4 sr - ček mi T P. dau. Ti r t- V V V ra - la - la S •J -5- u j r (, V 5 * p 0 ' * ’ ' r r '1 'f f la ti - ra - la - la - la - lo ti - ra - la - la - lo ti - ra - la-la-lo. 4644. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 880. 4645. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. III. d. 2og. Vraz jo je pre¬ pisal v VO. XVIII. 6212 s temi premembami: 3 wse zapraviu — 4] Mene na tleh daviu. 4646. Zapisal Andrej Flisz. — Iz njegovega rokopisa. 4647. Neznanega zapisovavca. — Iz ostaline Mih. Kastelca. 4648. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid. pl. Kleinmaprja. 4649. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 215; tiskana je kot » vzeta iz Smoletoviga zbera « v K(\ III. 88 s temi premembami: 3 brihtno] bistro — 4 gledal vsele. Po Cbelici je tiskana v ŠPAN. /. 35 brez premembe, ne glede na naglasna znamenja. Vraz jo je prepisal v VO. XIIII. 62I2 s 888 II. Pesmi zaljubljene 4650 — 4656. Ona se boji zakona. 4650. (Št. Jakob.) Ti dočva rožiška, Zakaj se kne vdaš? Maš dro lita te prave, Pa šoc’ja maš! 4 6 5l- (Podkrnos.) Ti dočva šmarjoška, Zakaj se kna vdaš? Saj si dosti velika, Noj puabča maš! 4652. (Radiše.) Kna vdajajte me, Sem premajhena še: Sem še c’mvada Za havž’vonje! 4653 - (Višpolje.) Te druje se ženijo, Mene pa žuhajo: Jas pa moj ledik stan Najbol štimam! 4654 - (Borovlje.) Ušen je lodek stan, Kedar je prov polan: Kedor ha prov pola, Ušen je ja! 4655 - (Staro selo pri Koboridu.) Še letos, še letos Me imejte doma, Pa hletu, pa hletu Mi dajte moža! Še letos, še letos M’ imejte doma, Pa hletu, pa hletu Mi dejte možd: 5 Mb, mi,, ja, ja, Mi dejte moža! 4656. (Z Banjšic.) Če nejčete dati moža, Dejte zadosti blaga: Mb, mi, ja, ja, 10 Dejte zadosti blaga! s temi premembami: 2 serce — 4 gledou wselej. Iz SPKN. je ponatisnjena v /ur. Fleišmana »Mičnih slov. zdravicah 11 .« (Fr. Kuhač IV. št. 1432) z razliko 1 ojstro] krepko. Zapis Fr. Gimpelna v Rodetovi zbirki je enak natisku v SPKN.; zapis Janka Časla iz gorenje savinjske doline se loči v tem: 1] Na zdrave ročice — 4] Jaz gledal bom le! 4650. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. yi6. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja izpod Jepe se loči v tem: 1 Dečva prelepa, — 2 ne — 3 'Maš leta — 4] In šocja imaš. 4651. Neznanega zapisovavca. ,— Iz Scheiniggovih NPKS. št. yi6 (mač.). Zapis H. Sevarja iz Juršič pri St. Petru (pel Jožef Šajn, I. 23) se loči tem: 1] Ti dečle koroška — 2 ne — 3] Si dosti veliko — 4I Pa cuzke imaš! 4652. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. J12. 4653. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. yog. 4654. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. yo8. 4 6 55 - Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4656. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 31 b. 889 II. Pesmi zaljubljene 4657 — 4661. 4657 - (Iz Rožja.) Rudeča je bila, Je bleda postala, Ko so peržugali jo, Da se je vdala! 4658. (Kranjska.) Časi sim jokala, Časi pa pela; Zdaj se pomislila, Bodem ga vzela. Kam se ji ni možiti. 4659 - (Iz Podzemlja.) Ne bom se možila 5 Jest bom se možila Na v’soke gore, Na ravno polje, Ne bom je nosila So gladke stezice Na glav’ci vodd: Do mrzle vode! 4660. (Iz Podlipovice.) Pa na bom se možila Na vsoke gore, Pa na bom jo nosila Na glavci vode: 5 Jest bom se možila Na ravno polje, Kjer so bistre vodice In bele ceste! Ne bom se ženila Na visoke gore, Ker nemrem nositi Na glavci vode: 4661. (Z Vanetine.) 5 Jaz bom se ženila Na ravno pole, Gde žlahtni studenci So polni vode! 4657. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 419. 4658. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 2. Natisnil jo je Kastelec-Iiorvtko v SPKN. I. 23 z razlikami (ne glede' na naglasna zna¬ menja): 1, 2 Časi] En čas — 4 Bodem] De bi, potem pa Levstik v » Vodni¬ kovih pesnih « str. 143 (3.) z razlikami: 1] En čas sem jokala — 2 Časi] En čas — 4 Bodem] Da bi. Iz 1 r odnikovega rokopisa jo je prepisal St. Vraz v 1 r O. XVI. 1. knj. str. 18 s temi razlikami: 1, 2 Časi] En čas sem — 2 pela — 4] Bcm ga le vzela. S tem se sklada Vrazov prepis v VO. IV. 43 / 2. Zapis (prepis) Andreja Smoleta v VO. III. a. 23 se loči v tem: 4 uzela. Zapis Avg. Laha od Sv. Antona v Slov. goricah se loči od natiska v » Vodnikovih pesnih « v tem: 2 pejla — 3 si. 4659. Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. — Zapis Fr. France¬ tovega iz Podgorja se loči v tem: 2 visoke — 5 Se bom rajši m. — 7 kjer s > — 8 In] Do. — Zapis Jož. Sobana iz Dol. Vrtojbe (v Dejanovi zbirki V. 83) loči v tem: 1 možila] ženila — 2 visoke — 3 bom je] bodem — 5 Se bodem ženila — 7] Kjer so ravne st. — 8 Do] In. — Zapis /. kitice v zbirki K. Pleska se loči v tem: 2 vinske — 3 je] jaz. — Zapis Fr. Peterlina-Sreboškega z Dolenjskega se loči v tem: 3 je] jo — 5 Jest bom] Bom — 7] K' so bistre stezice — 8 Do] Pak. Pisana je tam v zvezi s pesmima »Po hribcih je ivje* (št. 4004) in »Pred stotnika stopila bom*. 4660. Zapisal Iv. Lovrač. — Iz njegove zbirke IV. 10. a. 4661. Zapisal Fr. Kreft. — Iz prepisa v zbirki Jožefa Krajnca, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Sem hoda na hribček*. 890 II. Pesmi zaljubljene 4662—4666. se 4662. Zapisal H. Sevar; pel Fr. Videmšek. — Iz Sevarjeve zbirke I., sir. 22. — Zapis Sim. Zupana z Gorenjskega (NB. 51) se loči: 2 vsoke — • 3 Ne morem nositi — 7 zaspala] ležala. — Zapis Fr. (Radivoja) Poznika a Gorenjskega (NB. 26) se loči v tem: 2 v’soke — 3 jo] ja — 5] Pa bom se m. — 7 ] Da bodem ležala. 4663. Zapisal Vinko Kapi er. — Iz njegovega rokopisa. 4664. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. U. /37 (31), kjer je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami »Nič drugd nčm storia« (št. 46ig), »Prešmencane citre, * Kak one tenke« (št. 3660) in »Prešmencane citre, * Kak lepo pojo« (š.'t.3662). Melodijo glej pri prvi tukaj omenjenih pesmi. Vraz je vse prepisal vnovič v VO. I. 84 s temi predrugačbami: 1] Al bi o. — 2 U] Se v — 3 Pa] Pa je — 4 doline — 6 pole — 8] So gladke stezice. Drugi Vrazov prepis v VO. XI. 41 se loči od tega poslednjega v tem: 1 oženila] se omožila — • 2 Se v] U — 5] Jaz p&n se omožila. 4665. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 746. 4666. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih MB. lil. 8 — g, kjer je pisana v zvezi s poskočnico »Moj pušelc je zelen« (št. 4634). Poženčan jo je z nebistvenimi premembamiprepisal s tem pristavkom tudi še v MP. I. 8g in v II. Pesmi zaljubljene 4667 — 4672. 891 5 »B’ se bla omožila V zadolje, k’ si ’tla, Bi bila nosila Na glavci drevk!« Oh raj b’ me bli dali 10 Na ravno polje. Ker tam bi ležala Do beliga dne, Do beliga dne, De solnce gor’ gre! 4667. (Staro selo pri Koboridu.) Ne grem gor na S vino, Bom imela težko, Bom pinjo nosila, Sušila meso! 4669. (Borovlje.) Dočva, kna vdaj se v Rute, So pramrzle jutre: 4668. (Podkrnos.) Dočva, kna vdaj se v Rute, Kna vdaj se na strme vrhč: Deva boš dovol meva, Jedva pa boš ko hovjč! Pri nas so čriešnje zrele, Tantre bojo še le cvatele! 4670. (Podkrnos.) Dočva, k’na vdaj se v puele, Saj boš koj zmiram terpeva: Vdaj se na hole ročč! 5 Per m’nabošpavsiencisadeva, Al boš ti pavra vzeva, Meva boš biele ročč! 4671. (Podkrnos.) Nevesta, te baram, Da se k’na boš jokava Al ti je po žinji? V černi kuhinji! Vzeti me moraš. 4672. (Iz Koborida.) Dozdaj sem molčala, Poprej k’ bo zdaj leta, Zdaj čem govorit’: Ti moraš moj bit! PP. 16 — 1 77 tiskana je v SPKN. II. ioj— 108 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 3 moram — 8 derva — 9 bdi — 11 Ker] Ki — 14 gori. Po tem natisku je napravljen prepis v Zlogarjevi zbirki (»prepisal iz lično pisane zbheice r. župnika v Se/ca/l«). 4667. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 4668. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggovih NPKS.^št. 928 (tnač). 4669. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggovih NPKS. št. g2S. 4670. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. jo. 4671. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 40 . 4672. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 892 II. Pesmi zaljubljene 4673 — 4681. 4673 - (Radovljiška.) Kamrica veljbana, Posteljca pernata: Tam ti ležal boš, Če boš moj mož! 4674. (Radovljiška.) Frišna solatica, Telečja pratica: Jedel jo boš, Če boš moj mož! Dota. 4675 - (Kanalsko.) Oče so rekli, Volča prodali, Mati so djali, 5 Da bojo mičici mojčici Da bojo ta pliemast’ga Dotico dali! 4676. (Štajerska.) Saj mam ca so djal, Bojo koklo prodal Jeno pišete hcu, De bo glih sedem stu! 4677. (Iz Domžal.) Voče so djal, De bojo koklo predal, Pa še pišeta z no, De dovh čas ne bo. Poroka 4680. (Iz Koborida.) Vse je pri kraju, Veselje in špas, Ko m’ ljubček napravlja Vohcet in čast! 4678. (Kranjska.) Mamica so djali, De bodo kokljo prodali In pišeta zlo, De bo ravno sedim sto! 4679. (Podkrnos.) Moj atoj so djali, Da bojo šimlo pradali, Pa še žroboja cud, Da bo glih štiristua! in svatba. 4681. (Z Banjšic.) Gor po travn’ku že Lep moj šocelj gre, Oj nese cajnice, Že gre po me! 4673. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 70. 4674. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 'jo. 4675. Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. J44. 4676. Zapisal Andrej Flisz. — Iz njegovega rokopisa. 4677. ZapisalVi. Ko Ae', povedal Anton Juvan. — Iz Rodetove zbirke IX. 50. 4678. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. m. Zlo je nerazumljeni zuo t. j. nemški zu (= dazu). 4679. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 38. 4680. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4681. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa str. 30. II. Pesmi zaljubljene 4682 — 46S9. 893 4682. (Iz Koborida.) Katerca teče, Gbance mi peče; Tinca naj bo, Pride Tonček po njo! 4683. (Iz Koborida.) Hiša pomedena, Čota opledena: Šocli, prid, kedar češ, Goto pelj, kamor češ! 4684. (Od Zagorja za Savo.) Rinke ropočejo, Mene poročajo, Mamca moja, Dobila sem ga! 4685. (Št. Jakob.) Je hohcot vesova, Sta mvada oba, Al zdoj lota bo križma, Pa zibov novd! 4686. (Iz Rožja.) Je pa hoscejt vasela, Bo pa zibica peta Oba stfa mtada, Ko čisto nova! Poročena joka od 4687. (Iz junske doline.) Naoša Miecka je se vdava, Se je deleč pelava: Lej, vunta an kout, Se je drva ciev pout. matere grede. 4688. (Gorenjska.) Nevesta se joka, Ko od matere grč, Sam ženin jo hoče, K ima ljubezen do nje! Omožila se je. 4689. (Iz Koborida.) Ljubca moja Oženila se je, Oženila se je, Zapustila me je. 4682. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleimnayrja. 4683. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul.pl. Kleinmayrja. 4684. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III, str. q. 4685. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 775 . 4686. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 4ig. 4687. Zapisal K. Pečnik. — Iz njegove knjige tLelirbuch. der slovenischen Sprache « 2. izd., str. 131. 4688. Zapisal Oroslav Pirec. — Iz NB. 57. 4689. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 894 II. Pesmi zaljubljene 4690 — 4695. Če te ne, pa drugo. 4690. (Trdna vas.) Pa kni mogov, kni mogov Je pa morov, je pa morov Do polančice prit, Horjančico mot. Samec ostanem. 4691- (Iz rožne doline.) Dečva je mejhna, Dečva se vdala bo, Jaz pa velik; Jaz p&m ledik. Zarjavela — moža željna. 4692. 4693- (Kranjska.) Ko mala sem bila, Sem prosla boga, De b’ skoraj dorasla, De b’ fantovska bla! (Kranjska.) Dokler sem mlada bla, Uvek sem mislila, Da tistga ni na svet, Koga bi ljubila. Že lani pozimi S’ namenla ženiti: Letos pa poleti Še sama ležim. 4694. (Štajerska.) 5 Kaj hasni ženiti, Če ljubezni nš? Še lanjski moj ljubi Pozabia na mš! 4695 - (Staro selo pri Koboridu.) Lani polet’ Še letos pozim’ Sem ga rajtala vzet’: Le sama ležim! 4690. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 348. 46gi. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Klemmaprja. 4692. Zapisal Ferdo Kočevar. — Iz VO. III. b, kjer jo je zapisovavec pripisal Smoleiovi?n. 4693. Zapisal Fr. S. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. št. 194 (z tnelod.), kjer je pisana v zvezi s pesmimi »Moj fantič Tirolc« (št. 2902), »Dokler si moja bla« (št. 4472) in »Vesel sim jest na svet«, na prvem ?nestu, da si nimajo te pesni enakega ritma. Uvek gotovo ni slišal zapisovavec na Kranjskem. 4694. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. K. 76 (23), kjer je pisana v zvezi s pesmijo » Zaigraj, zaigraj« (št. 4323). Vraz jo je prepisal vnovič v VO. IX. 32 s te?ni prednigačbami: 2] Sem namenla se ž. — 3] Pa še letos p. — 4 Še sama] Sama — 5 Kaj] Kaj se — 6 ne] ga nč — 7 Še] Da je. Prepis v VO. XI. 38 se loči od tega poslednjega prepisa v tem: 2] Sen se štela ženiti — 6 libezni — 7 liibi — 8 Pozaba. 4695. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. — Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja iz Koborida se loči v tem: 1 Že lani — 2 ga vzet’] te . . . imet’ — 3 Še] Pa še — 4 Le] Jest. — Zapis H. Sevarja iz Žabni c epri II. Pesmi zaljubljene 4696 — 4701. 895 4696. (Goriška.) Že lani polet’, Sem te mislila 'met: Pa letos pozim’ Se le sama ležim! 4697 .- (Podjunsko.) Ko sem bva dvajsti liet, Vsak mi je biv cmavo liep, Zdaj sem pa štiredi: Vsak me je sliep! 4698. (Izpod Krnosa.) Stara je dbajsti liet, Vsak je joj cmavo liep: Stara bo trdojsti liet, Vsak je bo sliep! 4699. (Temenica.) Stara je dbajsti liet, Vsač je joj cmavo liep: Tak se joj zdoj hodi, Da nobenaha nči! 4700. a) Redakcija I. (Kranjska.) b) Redakcija II. Ko b’ druzga ne imela Ko lepga moža, Za mizo b’ sidela, Pa glddala b’ ga. Bi druj’ga ne imela Ko lep’ga možd, Za mizo b’ sedela, Pa gledala b’ ga! 4701. (Z Banjšic.) De b’ druzga ne ’mela De b’ za mizo sedela Ko lep’ga moža, In gledala ga! Loki (pel J. Berčič, I. 34) se loči v tem: 1 Še lani — 2 vzet’] imet — 3 Še] Pa še — 4 Le sama] Sama. — Zapis v zbirki Rodetovi (IV. 24I12) iž Tunec se loči v tem: 1] V lanskem polet’ — 2 Sem ga] Sva se — 3 Še] Pa še — 4 Le] Pa še. 4696. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja, kjer je v. 4. pozneje popravljen v Te tud’ ne dobim. 4697. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 613 (1. tnač.J. Zapis iz junske doline v zbirki Jul. pl. Kleinmayrja se loči v tem: 1] Stara sem dvajset let — 3 je biv] je — lep — 4 slep. 4698. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 337 (2. inač.). 4699. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 337. 4700. Zapisal Val. Vodnik. — Redakcija I. je iz L. Celakovskega»Slow. nar. pisne« III str. 214. Ponatisnil jo je Kastelec v KC. III. 8g s Jemi predm- gačbami: 1 druz’ga — 2 lep’ga — 3 sedela — 4 gledala. Po Cbelici je na¬ tisnjena v SPKN. I. 36 s temi predrugačbami: 1 druziga — 2 lepiga —■ 3 mizo . . . sedela. — Redakcija II. je iz Vodnikovega rp. (Kast.) 23. Prepis Vrazov v VO. XVI. 1 . knj. str. 24 se loči v tem: 1 drujga . . . mela — 2 lepga moža — 3 bi sela — 4 b’ ga] ga, tega prepisa prepis v VO. IV. 49/3 pa v lem: 1 mela — 2 lepga. Natisnil je pesem po II. redakciji Levstik v » Vodni¬ kovih pesnih « str. 137 (31) s temi razlikami: 1] Če b’ druj’ga ne 'mela — 3 bi sedla — 4 b’ ga] ga. 4701. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 1 — 2. Zapis 1. kitice v zbirki Andreja Smoleta (VO. III. a. 12) se loči v tem: 2 kot lepiga — 3 sedela — 4 ga] bi ga. 896 II. Pesmi zaljubljene 4702 — 4708. 5 »Le gledi, le gledi, Še sita ga boš: Boš kruhca stradala Noj tepena boš. Za k’silo bo palca, 10 Za južno bo prot, Za večerjo postelj ca Paj dosti otrok!« 4702. (Iz Doba.) Ko b’ druzga ne mela 5 »Le glej ga, le glej ga, Kot lepga moža, Še sita ga boš: Za mizo b’ se vsela, Boš sinka zibala Pa gledala ga. In jokala boš!« 4703 - (Goriška.) Ko bi druz’ga ne ’mela . Koj lep’ga moža, Bi za mizo sedela In gledala ga! 4704. (Sv. Anton v Slov. gor.) Če bi druga ne mej la Ko lubga moža, Za mizo bi sela No gledala ga! 4705 - (Iz Koborida.) Nič druzga m’ ne dajte Kot lep’ga moža, Bom za mizo sedela In gledala ga! 4706. (Ziljsko.) Dečva je rože sejava, Cul je taku djava: Le rasti, roža, bel pa nej, Jes moža muren meti! 4707. (Loče.) Prosite, molite, Vsi božji, za me, Da bi tud jes dobiva, Kar te druje žene! 4708. (Kranjska.) Prosite, molite, Vsi farji, za mč: Da bodem imela, Kar druge žene! 4702. Zapisal H. S e var; pel Fr. Videmšek. — Iz Sevarjeve zbirke I., str. 16, /7. — Zapis 1. kitice v zbirki Ivana Antončiča iz viniškega okraja se loči v tem: 1 druzga ne in] nič ne imela — 3 b’ se v.] bi sela. v 47 ° 3 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke J. pl. Kleinmayrja. — Zapis L. Žvaba s Pivke se loči v tem: ib’... imela — 2 Ko — 3] Za mizo bi sedela. 4704- Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke. 47 ° 5 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jid.pl. Kleinmayrja. Nemci pojo: Wann i nicks in Haus ha, * Han i do en schon Ma: * Dra n hinum, dra n herum, * Schau n allewal a. Mittler 1124. 7. 4706. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 725. 47 ° 7 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 724. 4708. Zapisal\ al. Vodnik. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVI. 1. knj. str. 24, (kjer je Vraz predrugačil De, me, žene). Natisnil jo je Levstik v » Vod¬ nikovih pesnih « str. 737 (35.) s temi razlikami: 2 farji] božji — imela. Vrazov drugi prepis je vVO. IV. 49/16. Zapis (prepis) Andreja Smoleta v VO. III. a. 37 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1] Prosijte, molijte — 2 Usi — 3 imela. Ta zapis je prepisal Vraz v VO. XVIII. 30/14 s premembami: 1] Prosite, molite — 2 Vsi . . . me — 4 žene. II. Pesmi zaljubljene 4709 — 4713. 897 4709. (Kranjska.) Rada b’ ga imela, ’Z terte b’ ga zvila, Pa ga ni: Se ne st’ri! 4710. (Kranjska.) 5 Al spomni, de nobeniga Ti ne dobiš, Če sama katčriga Skor ne preslepiš! 4711. (Kranjska.) Dokler sim jest mlada bila, Zdej se ulččem ko megla, Prov po konci sim hodila: Ko bi nikol dekle ne bla! Zmčram prosiš Boga, De b’ ti dav enga, Katir bi te redil, Revo odpodil. Ktera ima moža, Zahval’ naj Boga; Katera ga nima, Pa pros’ za en’ga! 4712. (Kranjska.) 5 Jest bi prosila za en’ga, Ko b’ vslišana bla: Pa vslišana ne bom, Pa prosila ne bom! 47I3- (Od Cerovca.) Dokič sem mlada bla, Zdaj pak že nemam nič, Sem mela pajba dva: To je hujdič! 4709. Zapisal V. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 54. Vodnik jo je prepisal še štiri krat in sicer: na listu 96. (®), 97. iS), 98. (SI) in 99. (Sli s temi predrugačbami: 1] Si Rada b’ dobijla, Ea ® Rada b’ ga bila St j mela — 2] Ei ® Pa ga ni, pa ga ni, St ni ... ni — 3 ’Z . . . zvila] St S’ .. . zvila, 33 S’ . . . zvijla, E ’Z . . . zvijla, Ea ’Z . . . zvila — 4 | Sl Ei ® Se ne stri, se ne stri. Vraz jo je iz Vodnikovega rp. prepisal v VO. XVI. 1. knj. 30 s temi predrugačbami: 1 mela — 2 ni — 3 Z . . . svila — 4 stori; drugi njegov prepis (VO. IV. 49)25) se od tega loči v tem: 1 bi — 3 trte bi . . . zvila. — Natisnil je pesem Kastelec - Korvtko v SPKN. I. 27 s to razliko, ne glede na naglasna, znamenja: 1 bi. — Zapis (prepis?) Andreja Smoleta v VO. III a. 49 se loči od zgoranjega natiska samo v tem: 4 stri. 4710. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. d. 211. nast. Prepisal jo je Vraz v VO. XVIII. 62)45 s premembami: 1 prosim Boga — z dao eniga — 3 me rediu — 4 odp.] mi odpodiu — 5 nobenga — 7 Ci. . . kateriga. 4711. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III a. 69. 4712. Zapisali. Kastelec. — Iz njegove ostaline, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Če m’ pobčik soldat«, spadajoči k št. 19J2 —/974. 4713. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. t. 309. 57 898 II. Pesmi zaljubljene 4714 — 4719. 4714. (Kranjska.) Imela sim ljubčika dva, Pa miška m’je snedla oba! 47I5- (Iz Koborida.) Sem bila neumna, Pa maj več ne bom Sem nosila gbanco, Pa vendar zastonj! 4716. (Borovlje, Št. Lenart.) Tak dovh’ je peva Ta tiča drobna, Da je hratava dočva Anzidlarica. Liete ko minojo, Svati ča pridojo; 4717. (Podkrnos.) Kaj koj bo, kaj koj bo Z mojo sivo hvavo? Ljubezen 4718. (Iz Krope in povsod znana.) Ljubezen je bila, Ljubezen še bo, Ko mene in tebe Na svetu ne bo! je bila in bo. 4719. (Kranjska.) Ljubezen je bila, Ljubezen še bo, Ko tebe in mene Na svetu ne bo! 4714. Zapisal Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rp. (Kast.) 44. Vodnik jo je prepisal vnovič na l. 98 s temi premembami: 1 Redila sim tičika dva — 2 snedla oba. Natisnil jo je Kastelec-Korytko v SPKN. I. ,75 z razliko: 2 mi (ne glede na ?iaglas?ia znamenja), potem pa Levstik v »Vodnikovih pesnih « str. 142 (68.) s temi razlikami od zgora:ijega natiska: 1] Imela sem ljubčtka dva — 2 oba. Vraz jo je iz Vodnikovega rp. prepisal v VO. XVI. 1. knj. str. 28 s temi predrugačbami: 1 sem ljubčeka, vnovič pa v VO. IV. 49J3 s predru- gačbami: 1 dva — 2 m’ je ... 0] mi .. . oba. 47 I 5- Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmaprja. 4716. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 743. Pri¬ merjaj zgoraj številko 36’jo. ■4717. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. J26. 4718. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 30. Enak zapis ima K. Pečnik v »Lehrbuch der slov. Sprache « 2. izd., str. 131, L. Trobevšek v Rodetovi zbirki (VI. 32), Fr. Francetov in mnogi drugi. Tudi se poje _ večkrat v zvezi z drugimi pesmimi. 4719. Zapisal Andrej Smole. — Iz njegove zbirke v VO. XXI. B. 1. VO. XVIII. iglr jo je Vraz prepisal, premenivši: 4 sveti . . . bo. Prešeren jo je tiskal v »Illyr. Blati« 1833, l. 28 (* Ausserord. B Blage«) kol gaslo svojim »Gazelam«. II. Pesmi zaljubljene 4720 — 4726. 899 4722. (Koborid.) 4721 . (Celjska.) Ljubezen je bila, Ljubezen še bo, Kader mene no tebe Na svet’ več ne bo! Če ne pride ’na slanca, Da vzame mi jo! 4720. (Iz Rožja.) Lubezen je bila, Lubezen še bo, Da lih mene in tebe Več na svete ne bo! Ljubezen je bila, Ljubezen tud’ bo, Narodni pevec 4723 - (Iz gorenje savinjske doline.) So pesmi okrogle, Prav lehko za pet’: Ko bde b’ na štir’ vogle, B’ ne mogle po svet’! 4724. (Izpod Melec.) Jest ne pajem zato, De b’ kaj šimfajne blo: Jest pajem zato, De b’ mi doug čas na blo! o poskočnicah. 47 * 2 5 ' (Staro selo pri Koboridu.) To pesem smo speli, Ne maramo nič: Če bo seda premalo, Pa v drugo bo več! 4726. (Št. Jakob.) To posem je zvužov, Ki rad mavo žladrd, Ki te volče moštace Zavihane ma! 4720. Zapisal Mat. Majar; pela Mica Klančnik. — Iz MR. 420. Natisek v Kaliačevi zbirki III. št. 1112 (z melodijo) se loči v tem: 4 svjeto, natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 122 (»Povsodi«) pa se loči v tem: 1, 2 Ljubezen — 2 Več na svete] Na svetu. 4721. Zapisal Felicijan Globočnik. >— Iz Vrazovega prepisa v VO. VI. 12I10. Vraz jo je prepisal v VO. XV. 15I10 s svojimi naglaski m temi premembami: 1, 2 Lubčzen — 4 svet’ več] sveti. Obakrat je pisana v zvezi z drugimi poskočnicami. 4722. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Janeza Kokošarja. 4723. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jur. Fleišmana » Mične slov. zdravice II .« (Fr. Kuhač, IV. št. 1432, z melodijo). Enak je zapis Janka Časla (II.1 iz gorenje savinjske doline; zapis Ir. Gimpelna v Rodetovi zbirki VIII. 38 se loči v tem: 2 Prov lahke — 3 Ki bi ble — Bi. 4724. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 4725. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. O postanku te pesmi sem slišal (ne od zapisovavca, ampak od drugega gospoda) to-le: Du¬ hovnik v neki gorski vasi na Tolminskem (neki pravijo, daje to bilo na St.Viški gori, drugi na Ponikvah, drugi pa na Pečinah) je pred leti predigal zoper vaso¬ vanje in popevanje » klajarskih « pesmi tako, da so vsi vedeli, na koga merijo njegove besede. Ta — kmetiški fant — se je takoj drugo noč opravičil, kakor poje zgorenja pesem. 4726. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 389. 57 * 900 II. Pesmi zaljubljene 4727 — 4729. 4727. (Kožentavra.) Ta posem je preč, Ča znamo jih več: Al očmo zapoti, Mormo druho začeti! 4728. (Iz Ivanjega sela.) Ta pesem je preč, Ne znamo je več: Kdor hoče jo pet, Jo mora začet! 4729. (Iz Zagorja ob Savi.) Pa ta pesem je preč, Kdor hoče še pet, Pa ne vejmo je več: More od kraja začet! 4727. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 388. 4728. Zapisal J. Jager; pel Gregor Brenčič. — Iz Jagrovega rokopisa. p P 4729. Zapisal H. S e var. — Iz ?ijegove zbirke I, str. 37. — Zapis v zbirki Janeza Kokošarja iz Hudojuzne se loči v tem: 1 Pa ta] Ta — 2 vejmo] znamo — 3 Če jo hoč’mo zopet — 4] Mor’mo od konca začet.