PRAHA MATICE S TROTI V ZRAKU,  

IZVIRNO SLOVENSKO ODKRITJE  
 
NAJSTAREJŠE KRONOLOŠKO UREJENE OBJAVE 









 
Zbral in uredil: 








ZASL. PROf. dR. ANdREJ ŠALEhAR 












 
 

Ljubljana, MAJ 2015 
 
  
 
Praha matice s troti v zraku, izvirno slovensko odkritje  
Najstarejše kronološko urejene objave 
 
Avtor in urednik: zasl. prof. dr. Andrej Šalehar  
 
Prevod: Jasmina Šivic (prevod Izvlečka iz slovenskega v angleški in nemški jezik) 
 
Oblikovanje: Andrej Šalehar 
 
Financiranje: avtor in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1230 Domžale 
 
Leto izdelave: 2015  
 
Kraj izida: Ljubljana 
 
Izšlo v samozaložbi  
 
Vrsta publikacije: elektronska publikacija  
 
Za jezikovno pravilnost odgovarja Andrej Šalehar 
 
Spletna lokacija publikacije: http://www.genska-banka.si/fileadmin/uploads/Zgodovinski_viri/2015/PRAHA_MATICE_18052015.pdf 
 
 
 
CIP - Kataložni zapis o publikaciji  Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana   638.145.5(0.034.2)         PRAHA matice s troti v zraku, izvirno slovensko odkritje [Elektronski vir] : najstarejše kronološko urejene objave / zbral in uredil Andrej Šalehar ; prevod Jasmina Šivic. - El. knjiga. - Ljubljana : samozal., 2015   ISBN 978-961-283-324-4 (pdf)  1. Šalehar, Andrej  279635712  
 
  
 
 
Izvleček 
Praho matic s troti v zraku so izkušeni gorenjski čebelarji poznali zanesljivo  že v 18. stoletju, verjetno pa še preje. Prvi na svetu je to objavil Scopoli (1763) v knjigi Entomologia carniolica, kjer je opisal kranjsko čebelo (str. 303 – 304). O prahi matic s troti v zraku pišeta v svojem delu »Odgovor« tudi Peter Pavel Glavar (1768) in v knjigi »Praktično čebelarstvo« Furlan (1768 – 1771(?)). Leta 1769 je opazoval praho matice s troti v zraku Humel. Njegov zapis, ki ga je kranjska kmetijska družba posredovala v presojo, sta leta 1771 potrdila Peter Pavel Glavar in Matej Furlan. Humlov članek je bil objavljen leta 1773 v »Abhandlungen und Erfahrungen« in v skrajšani verziji leta  1775 v »Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain«. O prahi matic s troti v zraku piše Anton Janša v obeh knjigah: Razprava o rojenju čebel (1771) in Popolni nauk o čebelarstvu (1775).  Številni to odkritje pripisujejo Janši, kar pa ne velja. Janša je poučeval stara gorenjska spoznanja o prahi matic. Njegova ugotovitev pa je, da matico opraši več trotov. O oploditvi matice s trotom v zraku pa je zapisal tudi Peter Pavel Glavar (1776) v knjigi »Pogovori o čebelnih rojih«. Praha matic s troti v zraku je izviren slovenski prispevek k poznavanju biologije medonosnih čebel. 
 
Ključne besede: praha matice, troti, gorenjski čebelarji, Scopoli, Humel, Furlan, Peter Pavel Glavar, Anton Janša 
 
Mating between a queen bee and drones in mid-air, an original Slovenian discovery.  
The oldest publications in chronological order 
 
Abstract 
Experienced Upper Carniolan beekeepers were certainly familiar with the process of mating between a queen bee and drones in mid-air as early as in the 18. century, but most likely, even before that. The first person in the world to publish about it was Scopoli (1763) in his book Entomologia carniolica, in which he described the Carniolan honey bee (p. 303 – 304). Mating between a queen bee and drones in  mid-air was also described by Peter Pavel Glavar in his work Response (1768) and by Furlan in his book Practical Beekeeping (1768 – 1771(?)). In 1769 Humel observed mating between a queen bee and drones in mid-air. The Carniolan Agricultural Society had his records validated and in 1771 they were confirmed by Peter Pavel Glavar and Matej Furlan. Humel’s article was published in 1773 in Discussions and Experience (Abhandlungen und Erfahrungen) and in 1775 in an abridged version in the Weekly Paper of the Duchy of Carniola (Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain). The process of mating between a queen bee and drones was also described by Anton Janša in both textbooks: Discussion of the Swarming of the Bees  (1771) and The Complete Guide to Beekeeping (1775). Many people falsely ascribe this discovery to Janša. Janša lectured on old Upper Carniolan findings on the mating of queen bees. He found out that a queen bee is inseminated by several drones. Mating between a queen bee and drones in mid-air was also described by Peter Pavel Glavar (1776) in his textbook Discussion About Bee Swarms (Pogovori o čebelnih rojih). Mating of queen bees with drones in mid-air is an original Slovenian contribution to our knowledge of the biology of honey bees. 
Keywords: mating of queen bees, drones, Upper Carniolan beekeepers, Scopoli, Humel, Furlan, Peter Pavel Glavar, Anton Janša 
  
Begattung der Königin mit den Drohnen in der Luft, originäre slowenische Entdeckung.  
Die ältesten chronologisch geordneten Publikationen 
 
Abstract 
Begattung der Königinnen mit den Drohnen in der Luft wurde den erfahrenen Imkern aus Oberkrain bestimmt schon im 18. Jahrhundert bekannt, wahrscheinlich aber schon früher. Der erste in der Welt, der das veröffentlicht hat, war Scopoli (1763) im Buch Entomologia carniolica, in dem er Krainer Biene beschrieben hat (Seiten 303 – 304). Über Begattung der Königinnen mit den Drohnen haben auch Peter Pavel Glavar (1768) in seinem Werk Antwort und Furlan (1768 – 1771(?)) im Buch Praktische Bienenzucht geschrieben. Im Jahr 1769 hat Humel die Begattung der Königin mit den Drohnen in der Luft beobachtet. Seine Niederschrift, die die Krainer Landwirtschaftsgesellschaft bewerten lassen hat, haben im Jahr 1771 Peter Pavel Glavar und Matej Furlan bestätigt. Humels Artikel wurde im Jahr 1773 im Abhandlungen und Erfahrungen veröffentlicht und im Jahr 1775 in Kurzfassung im Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain. Über Begattung der Königinnen mit den Drohnen in der Luft schrieb auch Anton Janša in beiden Büchern: Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (1771) und Vollständige Lehre von der Bienenzucht (1775). Diese Entdeckung wurde von vielen fälschlich Janša zugeschrieben. Janša hat alte Oberkrainer Erkenntnisse über Begattung der Königinnen unterrichtet. Er ist aber zu der Feststellung gelangen, dass eine Königin von mehreren Drohnen begattet wird. Über Befruchtung der Königin mit der Drohne in der Luft hat auch Peter Pavel Glavar (1776) im Buch Gespräch über Bienenschwärme geschrieben. Feststellungen über Begattung der Königinnen mit den Drohnen in der Luft sind ein originärer slowenischer Beitrag zur Kenntnis der Biologie der Honigbienen. 
 
 
Schlüsselwörter: Begattung der Königinnen, Drohnen, Imker aus Oberkrain, Scopoli, Humel, Furlan, Peter Pavel Glavar, Anton Janša 
 
  
 
Praha matice s troti v zraku, izvirno slovensko odkritje 
Najstarejše kronološko urejene objave 
 
LETO 
 VSEBINA 
 
Pred letom 1763 
 Gorenjski čebelarji so iz svojih dolgoletnih čebelarskih izkušenj vedeli , da troti oplodijo matico v zraku.  
Mihelič (1948): 
 
Rihar (1998): 
 

 
1763 
 Scopoli izda »Entomologia carniolica«, kjer na straneh 303-304 pod štev. 811 opiše kranjsko čebelo (takrat poimenovano: Apis mellifica) in ob tem omeni praho matice – to je prva na svetu do sedaj najdena zapisana objava o prahi matice s troti v zraku. 
 
1767 
 Imenovanje Ivana Antona Scopolija za častnega člana Gornjelužiške čebelarske družbe: 
  
 
1768 
 Glavar je v »Odgovoru« (1768) pisal o prahi matic (prevod Mihelič-1934): 
str. 23 
 

str. 27 
 

 

 

  
1768 - 1771 (?) 
 Furlan (1768-1771(?)) je v šestem poglavju: »O oploditvi in množitvi čebel« (str. 278-280) zapisal (prevod Debevec-1976): 
Str. 278 
 

 
1769 
 Humel Anton, ljubljanski kirurg, je leta 1769 opazoval praho matice s troti v zraku in o tem je pisno seznanil kranjsko kmetijsko družbo. Ta je zaprosila za presojo Mateja Furlana in Petra Pavla Glavarja (glej nadaljevanja) 
Objavljeno v letu 1773 v Abhandlungen und Erfahrungen 
 
Prevod: Fizična izkušnja, da resnično oplodijo trotje matico izven panja, od Antona Humla, državni kirurg v Ljubljani na Kranjskem,… 
  
Mihelič (1948) je objavil v Slovenskem čebelarju prevod Humlove objave: 
 

 
 
 

  
1770 
 Scopoli izda »Disertatio de Apibus« (1770) 
Prevod Wester (1935): 
str. 125 
Deseto opazovanje 
 

 
 
1771 
 Glavar je dobil od kranjske kmetijske družbe v Ljubljani v presojo Humlove zapise o prahi matic s troti v zraku. Glavarjevo sporočilo kranjski kmetijski družbi z dne 23. septembra 1771 je prevedel in objavil v Slovenskemu čebelarju Mihelič (1948):  
 
 

 
 

 
 

  
1771 
 Janša, Anton. Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Wien 1771, 1774, 140 str. 
Str. 96 – 99 
 
 
 
 
 

 
 
 

 
Prevod. Avgust Bukovic, 1906, str. 50 - 51 
 
 

 
 
1772 
 Imenovanje Petra Pavla Glavarja za častnega člana Gornjelužiške čebelarske družbe: 
 
 
1773 
  Humel Anton, ljubljanski kirurg je opisal praho matice s troti v zraku, ki jo je opazoval leta 1769  
Objavljeno v letu 1773 v Abhandlungen und Erfahrungen 
 
 
 
Prevod: Fizična izkušnja, da resnično oplodijo trotje matico izven panja, od Antona Humla, državni kirurg v Ljubljani na Kranjskem.  
Mihelič (1948) je objavil v Slovenskem čebelarju prevod Humlove objave (glej letnico 1769). Pri prevodu manjka polemični pripis  uredništva, ki  ga povzemamo v nadaljevanju: 
…. Swammerdam in Reaumur nikjer ne pišeta, da se matica oplodi v panju; ampak to predvidevata iz določenih dotikanj trotov z matico. Fantazija o tej skrivnostni stvari  
 

je vredna omembe. Družba je torej sporočila te ponavljajoče izkušnje in opažanja trem izkušenim avstrijskim poznavalcem čebel, ki so soglasno ugotovili, da je matica oplojena z moškim semenom izven panja. O tem je s posebnim pisanjem Humel obvestil kranjsko kmetijsko družbo. Ta nas je s tem seznanila in dodala dve mnenji, ki sta ju napisala Peter Pavel Glavar in Matej Forlani (Furlan). Iščemo torej prijatelje čebel, ki imajo čas in so potrpežljivi, da bi bili na povedano pozorni in to potrdili. Zaključek z latinskim pregovorom: Oculi plus vident, quam oculus (več oći več vidi kot oko). 
 

27. marec 1773 
 Realzeitung v članku Anzeige sporoča, da je Janša v knjigi Razprava o rojenju čebel v 63. poglavju opisal praho matice v zraku. Nekateri drugi avtorji pa so menili, da troti oplodijo matico tudi v panju. Razpisali so nagrado 20 dukatov tistemu, ki bi to nedvoumno dokazal.  
 
4. december 
1773 
 V reviji Zugabe zu den Göttingischen Gelehrten Anzeigen je objavljeno poročilo o objavi Humlovega članka v Abhandlungen und Erfahrungen (1773): Anton Humel, zdravnik iz Ljubljane, je videl parjenje matice s troti v zraku in matica se je vrnila v panj z belim nitjem (beli znaki oploditve) na zadku. Njegov prijatelj, Matej Forlani, je našel trote strnjene z matico, Glavar pa poroča, da je videl celo oploditveni sok; troti v letu skačejo na matico. 
 
1774 
 Krünitz (1774) piše, da se opazovali parjenje matic deloma v in deloma izven panja… Matica izleti iz panja v toplem in lepem vremenu okoli 11 ure dopoldne do 5 - 6 ure popoldne. 
 
1774 
 Kratzer je bil Janšev učenec, ki je leta 1774 izdal knjigo o Janševem čebelarskem nauku. Poimenoval ga je »novi avstrijski način gojenja čebel. V knjigi je opisana praha matice na način kot jih je Janša učil pri pouku čebelarstva (stran 126 - 127). 
 

1775  
 Objava skrajšanega članka »Praktische Eröfnung eines Binnen Liebhabers, dass Weiser würklich von Trohnen ausser den Binnenstock befruchtet werde« - «Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain (1775) 
Brez prevoda 
 
 

 
 
 

 
 
 
1775 
 Janša, Anton. Vollständige Lehre von der Bienenzucht. Wien 1775, 204 str 
Prevod: 
Janša, Anton. Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja s 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Ljubljana 1906, 139 strani 
   
Str. 13 
 

 
Str. 39 - 42 
 

 
 
 
 

 
 
 
 
1776 
 Peter Pavel Glavar: Pogovor o čebelnih rojih. 
 
Glavar, Peter Pavel. Pogovor o čebelnih rojih. 1776. Jezikovno posodobil Mihelič Stane, str.79 - 260. V: Martin Mencej. Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, 335 strani 
str. 168 – 171 
 







 
 
 

  
1776 
 Neznani avtor je v publikaciji Des wöchentlichen Kundschaftsblattes im Herzogthume Krain (1776) v treh nadaljevanjih objavil sestavek »Verschiedene Beobachtungen über die Bienen«. V prvem delu med drugim piše tudi o parjenju matic: 
 
 

 
Prevod: Oplodnja je pri čebelah še danes skrivnost. Toliko truda so že vložili naravoslovci, da bi to odkrili, ampak parjenje je ostalo skrito njihovim očem: lahko se parjenje dogodi znotraj ali zunaj panja, vendar vedno skrivaj. 
 
1783 
 Müller (1783), Janšev učenec, uvodoma poroča, da je našel pri Janševem čebelarskem nauku vzore za čebelarjenje. Na začetku knjige v drugem poglavju »Von der Befruchtung (prevod: o oploditvi) je na straneh 6 – 9 po Janši  povzel in podrobno opisal praho matic v zraku. 
 
1784 
 Pösel (1784), ki se poimenuje za Janševega učenca, je v svoji knjigi »Gründlich- und vollständiger Unterricht sowohl für die Wald- als Gartenbienenzucht, in den Churpfalz-Bayrischen Ländern« opisal oploditev matice v posebnem poglavju »Von der Befruchtung des Weisels (prevod: O oploditvi matice)« na straneh 36 – 44. Pri tem navaja in poudarja Janšev nauk, ki ga je potrdil tudi s svojimi poskusi.  
 
1793 
 Huber (1793) je v drugem pismu (napisano 21. avgusta 1791) gospodu Karlu Bonnetu (str. 57) pisal o nadaljevanju opazovanj o oploditvi matice: 
 
 
PREVOD: 
Nadaljevanje opazovanj o oploditvi matice. 
V letih 1787 – 1789 sem naredil vse poskuse, o katerih sem  Vam sporočal v mojem zadnjem pismu. Očitno so mi utrdili dve spoznanji, o katerih so bili dosedaj le površni znaki: 
1. Matica ni sama od sebe plodna, ampak to postane po parjenju z enim trotom 


 

2. Parjenje se dogodi izven panja in sicer v zraku. 


 
Na str. 77 – 78  
   
PREVOD: 
Trije avstrijski poznavalci čebel, kakor piše c. k. kranjska kmetijska družba: g. Glovar (Glavar) (to je tam opisal g. Schirach) in g. Fourlang (Furlan), oba častitljiva duhovnika na Kranjskem in dr. Humel, mestni kirurg v Ljubljani, so vrsto let opazovali parjenje in oplojevanje matic izven panja v takoimenovanem opoldanskem  plesu (paritveni izlet). Najbolje so to opazovali pri rojenju. Matice so se vračale z nitjem na zadku (beli znaki oploditve)  in nad njo so lebdeli troti ali pa so jih našli ležeče na travi.   
 
1795 
 Spitzner (1795) je napisal obširno monografijo »Kritische Geschichte der Meinungen von dem Geschlechte der Bienen..«, v kateri je predstavil različna objavljena mnenja o parjenju in oploditvi matic. V šestem poglavju »Begattung mit der Drohnen in der freyen Luft auf ihre ganze Lebenszeit (prevod: Parjenje s troti v zraku za njeno celo življenje)« (skupaj 82 strani) v prvem podpoglavju piše, da je avtor tega odkritja Janša. Sledi Janšev opis parjenja (glej izpisa iz Janševih knjig – 1771 in 1775). Sledi podpoglavje »Allgemeine Anmerkung über diese Begatungsart (Prevod: splošna pripomba k temu načinu parjenja)«.  
 
1994 
 Rihar Jože je v članku »Ob 220. obletnici smrti Antona Janše« (glej Slovenski čebelar, 96(1994)1-4) opisal delovanje Antona Janše na Dunaju in pri tem omenja njegova odkritja iz biologije čebel. 
 
1998 
 Rihar Jože je v članku »Pomembna odkritja Slovencev na področju čebelarstva« (glej Slovenski čebelar, 100(1998)12, str. 359-362) kritično presodil zapise o prahi matice.  
Opozarja, da to ni Janševo odkritje, kot so pisali številni avtorji, ker so napredni slovenski čebelarji to poznali že v 18. stoletju. Izvirno pa je Janševo opazovanje, da se matica opraši z več troti in ne samo z enim kot so trdili številni drugi, med njimi tudi Peter Pavel Glavar (1768). 
 

 
Viri:  
 
 
1. Abhandlungen und Erfahrungen der gnädigst bestätigten physikalisch-oeconomischen Bienengesellschaft in Oberlausitz (Band 3. 1768/69). Leipzig  und Zittau 1770, 157 strani (http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PP N682495395&DMDID=DMD_abhaunerd_PPN682446432_0003_23&LOGID=LOG_abhaunerd_PPN682446432_0003_23&PHYSID=PHYS_0007 – 30. 12. 2013) 
 
2. Anzeige. K.K. allerg. privil. Realzeitung der Wissenschaften und Künste. 12 zvezek. 27. marec 1773, str. 183 – 184. (https://books.google.si/books?id=Eg1fAAAAcAAJ&vq=janscha&dq=REALZEITUNG+1773&hl=sl&source=gbs_navlinks_s – 17. 4. 2015) 
 
3. Berlin. 46(1773)393-395. Zugabe zu den Göttingische gelehrten Anzeigen (https://books.google.si/books?id=pe8DAAAAMAAJ&pg=PT372&lpg=PT372&dq=forlani+humel+glovar+bienen&source=bl&ots=RXrjRqCHxK&sig=C2KvfwQb885EY0_P71iYDZyG8QY&hl=sl&sa=X&ei=pyU_Vf72IIT9UI37gegD&sqi=2&ved=0CCYQ6AEwAQ#v=snippet&q=forlani%20&f=false – 28. 4. 2015) 


 
4. Božič, Janko, Gnilšak, Ida. Queen mating behavior as an example of basic science observation in beekeeping technology development. Ljubljana 2000, 3 strani. (http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/queenm.htm#Contents:%20-%2011  - 11. 5. 2015) 


 
5. Furlan, Matej (?)Praktično čebelarstvo ali kratek pouk o čebelah in kako naj se zaradi posebnega dobička in koristi z njimi ravna. Napisano verjetno med leti 1768 - 1771(?)  Iz nemškega rokopisa prevedel in uvodne besede napisal Leopold Debevec. Objava v knjigi: Martin Mencej. Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, str. 261 –  317 


 
6. Huber, Franz. Neue Beobachtungen über die Bienen. Dresden 1793, 600 strani (https://books.google.si/books?id=1vM6AAAAcAAJ&pg=PA442&lpg=PA442&dq=neue+beobachtungen+uber+die+bienen&source=bl&ots=acUInoS6UI&sig=dcrjNnasZ8_G1XUFvXuM8VtTD7Y&hl=sl&sa=X&ei=R8dDVZzLEpDSaIGhgegB&ved=0CCwQ6AEwAg#v=onepage&q=neue%20beobachtungen%20uber%20die%20bienen&f=false – 1. 5. 2015) 


 
7. Humel, Anton. Physische Erfahrung, dass der Weysel wirklich von den Drohnen ausser den Bienenstock befruchtet werde. Str. 64 - 71. V: Gemeinnützige Arbeiten der Churfürstl. Sächsis. Bienengesellschaft in Oberlausitz : die Physik und Oeconomie der Bienen betreffend, nebst andern dahin einschlagenden natürlichen Dingen. Erster Band. Berlin in Leipzig, 1773, 451 strani  (http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10293787_00090.html - 20. 04. 2015) 


 
8. Glavar, P.P. Odgovor na predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah. str. 11 – 38. Napisano 1768, prevod Mihelič Stane. V: Mihelič, Stane. Anton Janša. Slovenski  čebelar. Čebelarsko društvo za Slovenijo. Ljubljana 1934, 163 strani  


 
9. Glavar, Peter Pavel. Hochlöbliche Kais. Königliche Ackerbauss und Künste Geselschaft (Predlog za dvig čebelarstva). V dodatku so pravila za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu. Iz leta 1781, 55 listov (Zbirka rokopisov – ARS SI 1073, 1/24 r, 13. st. - 1941) 


 
10. Glavar, Peter Pavel. Pogovor o čebelnih rojih. 1776 (http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/28706 - 6. 8. 2012) 


 
11. Glavar, Peter Pavel. Pogovor o čebelnih rojih. 1776. Jezikovno posodobil Mihelič Stane. str.79  -  260. V: Martin Mencej. Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, 335 strani 


 
12. Glavar, Peter Pavel. Vorschlag Beantwortung zur Verbesserung der Bienenzucht in den Kaysl. Königl. Erb-ländern (Prevod: Predlog odgovora za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah). Iz leta 1768, 26 strani. (AS SI 869  Glavar Peter Pavel, 1751 – 1784) 


 
13. Janša, Anton. Vollständige Lehre von der Bienenzucht Wien 1775, 204 str. (http://www.dedi.si/dediscina/401-popoln-nauk-o-cebelarstvu - 8.8.2012); Wien 1790, 204 str. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNKCA1Z6 – 27. 9. 2013) 


 
14. Janša, Anton, Goličnik, Janez. Antona Janshaja zessarskiga zhebellarja Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebellarje. Celje 1792. 200 str.  (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KDNTQLXE – 27. 9. 2013) 


 
15. Janša, Anton. Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Ljubljana 1906, 139 str.  (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 – 29. 9. 2013) 


 
16. Janša, Anton. Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Wien 1771, 1774, 140 str. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQIOTNUU – 27. 9.  2013) 


 
17. Janša, Anton. Razprava o rojenju čebel. Poslovenil August Bukovec. Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani, Ljubljana 1906, 79 strani 


 
18. Kiauta, Boštjan. Bakrorezi k Scopolijevi Entomologia carniolica. 11(1963)1, str. 57 – 60, Kronika  (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HXAUYP7 – 29. 12. 2013) 


 
19. Kratzer, Johann Augustin. Physikalisch-praktische Diskurse über die sammtliche Bienenzucht zum Nutzen und Unterricht fur alle okonomischen Liebhaber der neu eingerichteten oesterreichischen Bienenpflege. Wien, 1774, 154 strani (http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN636577872&IDDOC=613467 –  7. 4. 2013) 


 
20. Krünitz, Johann Georg. Das wesentlichste Bienen-Geschichte und Bienen-Zucht für Naturliebhaber, Landmann und Gelehrten. Berlin 1774, 400 strani (https://books.google.si/books?id=BspAAQAAMAAJ&dq=Das+wesentlichste+Bienen-Geschichte+und+Bienenzucht&hl=sl&source=gbs_navlinks_s - 2. 5. 2015) 


 
21. Mihelič Stane, Kako so opazovali praho matice leta 1769. 50(1948)1/2, str. 22-26, Slovenski čebelar  (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0BFYIUY – 29. 12. 2013) 


 
22. Müller, Johann Michael Christoph. Der aufrichtige österreichtige Bienenmeister. Wien 1783, 207 strani (https://books.google.si/books?id=L_06AAAAcAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q=luft&f=false – 3. 5 2015) 


 
23. Pösel, Joseph. Gründlich- und vollständiger Unterricht sowohl für die Wald- als Gartenbienenzucht, in den Churpfalz-Bayrischen Ländern. München 1784, 288 strani (https://books.google.si/books?hl=sl&id=hI0_HHXR9HgC&dq=wald+und+gartenbienenzucht&q=begattung#v=snippet&q=begattung&f=false – 4. 5. 2015) 


 
24. Praktische Eröfnung eines Binnen Liebhabers, dass Weiser würklich von Trohnen ausser den Binnenstock befruchtet werde. 1(1775)21, str. 321  –  324, Wochentliches kundschaftblatt des Herzogthum Krain. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8FE4OGV – 1. 1. 2014)  


 
25. Rihar, Jože. Ob 220. obletnici Antona Janše. 96(1994)1-4, str. 20- 22, 56 – 57, 83 – 85 in 111 – 112, Slovenski čebelar (http://www.dlib.si – 17. 4. 2015) 


 
26. Rihar, Jože. Načini čebelarjenja na Slovenskem. Pomembna odkritja Slovencev na področju čebelarstva. 100(1998)12, str. 349 – 363, Slovenski čebelar. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLVGWWIX – 29. 12. 2013) 


 
27. Scopoli, Giovanni Antonio: Dissertatio de apibus, str. 7–47. V: Annus IV. historico-naturalis. Lipsiae, 1770, 150 strani. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0MLTISX – 29. 12. 2013) 


 
28. Scopoli, Giovanni Antonio: Entomologia Carniolica : exhibens insecta Carnioliae indigena et distributa in ordines,genera, species, varietates, methodo Linnaeana..Vindobonae 1763, 420 strani. http://books.google.si/books?id=66E-AAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=Entomologia+Carniolica&hl=sl&sa=X&ei=sxjBUoHsMcXmywP1_oGoDA&redir_esc=y#v=onepage&q=Entomologia%20Carniolica&f=false – 30. 12. 2013) 


 
29. Spitzner, Johann Ernst. Kritische Geschichte der Meinungen von der Geschlechte der Bienen, von der Begattung und Befruchtung der Königin, der Erzeugung der verschiedenen Arten und andern Merkwürdigkeiten in der Bienenrepublik. Erster Theil. Leipzig 1795, 246 strani (http://www.biodiversitylibrary.org/item/43938#page/3/mode/1up -   2. 5. 2015) 


 
30. Verschiedene Beobachtungen über die Bienen. 2(1776)49, str. 773 – 782, št. 50, str. 789 – 798 in št. 51, str. 805 – 812, Des wöchentlichen Kundschaftsblattes im Herzogthume Krain.  


 
31. Wester, Jos. Ivan Anton Scopoli o kranjski čebeli in čebelarstvu. 38(1935)6, str. 87 – 89, št. 7, str. 104 –107, in št. 8, str. 124 – 128, Slovenski čebelar – (http://www.dlib.si – 21. 6. 2014).