Št. 77
38*55
za narotnino.
za oglase
Meseča« naročala« 26 Din, z« inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičev« uL 23. Tel.: 256$, int 3069
G L
Uprava: Gajev« 1, Telefon 3665. - Ček. račun: Ljubljana SL 14.614. Oglasi po eenlku. Pri večkratnih objavah popust
Današnja številka vsebuje:
Tudi za proračunsko in investicijsko enakopravnost V znamenju sokol, bratstva Ali je kmetijstvo zaman upalo ig^
Ljubljana ima vojaško vežba-lišče	Z r -
Tour de France
n
Izhaja vsak dan	V Ljubljani V sredo, dne 17. julija 1935	Rokopisov ne vračamo Leto 1
Tudi za proračunsko in investicijsko enakopravnost!
Ze ko jc bil objavljen investicijski program prejšnje vlade, sc je v Sloveniji mnogo komentiralo, da je bilo od 568 milijonov, določenih za javna dela, namenjenih Sloveniji le 35 milijonov, ko bi jih morala dobiti Slovenija po svoji davčni moči in pd številu prebivalstva najmanj že enkrat toliko. Toda ljudje so bili takrat zadovoljni, da ta je sploh začelo z javnimi deli in zato ni bilo proti tej neenakosti nobenih glasnejših protestov in ljudje so bili zadovoljni, da pride v Slovenijo vsaj teh 35 milijonov.
Se z večjim nezadovoljstvom pa je sprejela slovenska javnost odločbo, da se v posameznih banovinah nabrane trošarine od kave, riža, čaja itd. ne bodo vračale banovinam v tej višini, kakor so bile v banovinah pobrane, temveč po po-tebncm kljnču, s čemer bi bila zlasti Dravska banovina prav izdatno prikrajšana. Pri investicijah torej manj, kakor bi pripadalo po številu prebivalstva in plačanih davkih, pri davkih pa več, kakor drugi. Le naravno je, da je bilo zaradi teh neenakosti mnogo nejevolje, zlasti še, ker je trpela Slovenija od te neenakosti že leta in leta.
Zato je bila v slovenski javnosti vedno 'živa zahteva, da se mora z javnimi deli začeti, da pa morajo biti ta enakomerno razdeljena na vse pokrajine,' da bo vsaki banovina imela enak delež od teh del. To načelo pa ni v celoti upo- : števano niti v sedanjih proračunskih dvanajstinah, kakor z vso upravičenostjo graja zadnji »Jugoslovenski Lloyd«. Tako navaja, da je določenih po sedanjem investicijskem programu prosvetnega ministrstva za Beograd 32 milijonov, M Ljubljano in Zagreb pa skupno le 9.17 milijona Din. Ta neenakost je tem težja, ker je itak dotirana ljubljanska univerza tako nizko, da; že trpi njeno delo, mizerija glede Šolskih stavb pa je v Ljubljani tudi tako velika, da je znaten del ▼teh , lolskih neuspehov pripisati pomanjkanju šoidtih prostorov,
'-'Prav takšna neenakost pa se vidi tudi v proračun« prometnega ministrstva; kakor upravičeno ! graja »Jugoslovenski Lloyd«. Tako se med drugim določa za prezimovališče v beograjskem pristanišču 85 milijonov, za rečno plovbo v Beogradu 50 milijonov, za ladjedelnico in zasebno brodarstvo v Beogradu 25 . milijonov, do-čtm ostajajo drugi kraji skoraj prazni.
Zato vzklika »Jugoslovenski Lloyd«: enakopravnost tudi. pri investicijah! Z njim vred. pa .ponavljamo. ta klic tudi mi in vsa Slovenija, Tud« pri investicijah naj bo popolna enakopravnost!,, ....	.	!
Upamp . pa tudi, da ta klic ne bo brezuspešen, . ker je vlada dr. Stojadinoviča v svoji deklaraciji izrečno , naglasila, da je za enakopravnost na vseh poljih. Z nobeno ityarjo pa ne more nobena ▼Uda tako jasno dokazati svoje trdne volje, da hoče. res izvesti enakopravnost, kakor s proračunom. Kajti proračun je pravo zrcalo vladnega programa v praksi in niti najlepše napovedi in oMjabe nimajo nobene cene, če niso potrjene tudi r proračunu. Samo tista enakopravnost aefcoj velja, ki ima svoje potrdilo v proračun«!
Ve««to, da noben» nova vlada ne more nakrat izpremeniti prakse, ki je ista pred njo. Zato tudi t»e pričakujemo in ne zahtevamo, da bi morala nova vlada kar čez noč odpraviti neenakost, ki je vladala že leta in leta. Toda vsaj resno stremljenje, da se ta neenakost odpravi, moramo za-htevati, da bo po sprejemu dvanajstin neenakost ▼ proračunu in investicijah vidno manjša.
V finančnem, odboru so slovenski poslanci podali mnogo predlogov, ki vsi služijo zmanjšanju neenakosti. Naj vlada te predloge tudi upošteva in izvede, da bomo bližje proračunski enakosti in da bomo enakopravni tudi glede investicij.
To je tembolj potrebno, ker je bilo te neenakosti že več kot dovolj in ker jo je narod tako težko občutil, da je zaradi tega trpela prav občutno tudi državna misel. Nič ni pretirano, če rečemo, da je ?sc nezadovolistvo nastalo v glav-
Odmevi abesinske afere
Novi nemiri
na Dodekanezu
ATENE, 16.| julija. ,W, Z Dodekaneza prihajajo sem nova poročila o velikih nemirih, ki so izbruhnili zadnje dneve. Prebivalstvo otočja, ki je v ogromni večini grške narodnosti, silijo italijanske oblasti, naj bi prevzelo popolno italijansko državljanstvo in s tem tudi vse dolžnosti, zlasti dolžnost vojaškega službovanja, ki za dodekaneške Grke do zdaj ni bila v veljavi. Spričo imanentne nevarnosti spopoda z Abe-sinijo pa bi Italija želela sedaj rekrutirati svoje . vojake tudi med prebivalstvom dodekane-škega otočja in tako stvoriti tudi tam čete za Vzhodno Afriko. oPsebno pa pritiskajo italijanske oblasti na domače zdravnike in delavce, da
bi se preglasili za službo v italijanski armadi.
Vse te nove mahinacije pa so povzročile složen odpor vsega prebivalstva. Kajnovejše vesti * otočja samo potrjujejo prvotna poročila o nastalih nemirih, ki zavzemajo baje čedalje širši obseg. Podrobnosti pa" še niso znane.
Znano je, da so dodekaneški Grki narodno močno zavedni in ljubosumno čuvajo svoje narodne pravice in svojo tradicijo. Razen svoji domovitij — Grčiji niso nikomur in nikdar dajali svojih vojakov. Zato je razumljivo, da so odredbe italijanskih oblasti povzročile pri njih splošen odpor, saj se vse v njih upira misli, da bi prelivali svojo kri za — tuje interese.
Vreme
v naši državi dne 16. 7.1935.
K r a j	Baro- meter	Temperatura		Pada-vlne t m/m
		najnižja	najvišja	
Ljubljana .	765.4	16	29	0.5
Maribor . .	7G2.5	15	26	' — ,
- Zagreb . .	764.7	.17	29	—
Beograd . .	763.8	. 16	30	— -
Sarajevo .	766.4	. H	27	—
Skoplje » .	764.5	18	31	—
Split . . .	764.2	19	30	—
. Kotor . . .	764.0	■ 20	. 	 '	■ — .
Rab ....	765.1	19	—	—
Najvišje temperature ■ veljajo, razen Ljub Ijane, za prejšnji dan.
NOVI SAD, 16. julija. Pretežno jasno vrenn-v celi kraljevini. Temperatura se bo zvišala. Mogoče bodo tudi lokalne nevihte. Sonce vzide ob 4.27, zaide pa ob 19.27!
DUNAJSKA VREMENSKA NAPOVED Pretežno jasno vreme, nagnjenje k nevihtam. Zelo toplo.
V znamenju gesla: Afrika — Afrikancem!
Ameriški črnci zbiralo prostovoljce
za abesinsko vojsko
Italijanska mobilizaciia vznemirja angleške kroge
italijanskega časopisja
Bojevito pisanje
Newyork, 16. julija. AA. : Odbor za pomoč. Abesiniji, ki jev je pred kratkim ustanovil v ; Newyoiku; je pričel zbirati podpise za vlogo, ki- jo nameravajo izročiti predsedniku Zedinjc-': nih držav Franklinu Rooseveltu, da bi interveniral proti pripravljajoči se vojiSi proti Italiji in Abesiniji v interesu ohranitve Briand-Kclloggovega pakta. Odbor se nadeja, da bo v najkrajšem Času zbral nekoliko, milijpnov . podr pisov za syojp prošnjo.
Med tem se je pričelo v Udruženju za vse-afriško vlogo v NeWyorkü, ki' iriia svoj sedež v mestnem okraju črncev; mrzlično pripravljanje. Z vso "- naglico pripravljajo propagandne letake, zbirajo poročila in nabirajo prostovoljce med ameriškimi črnci, ki se bodo priključili, abesinski vojski. Vse delo Sc vrši pod geslom Afrika Afričanom.
Nekako v nasprotju z občimi simpatijami za Abesinijo, ki jo smatrajo kot žrtev italijanske ekspanzije; je zanimiva izjava, ki jo je dala hčka sorodnica abesinskega cesarja, ki • študira v New-vorku glasbo. Izjavila je novinarjem, da - sc' abesinski cesar pripravlja na vojno. z,.Italijo že šest let. Da sp na njegov ukaz v tajnih skladiščih v gorah nagromadili velike količine vojnega materiala.. Ob vznožjih planin so -izkopali globoke; votline, ki bodo služile Abesinccm kot zavetišča, proti letalskim napadom. Tjuji oficirji že leta inštruirajo abesinske čete.	N. '
Angleški tisk proti italijanski mobilizaciji
London, 16. julija. AA. Mobilizacija . dveh divizij v Italiji, ki bosta v kratkem odposlani v vzhodno Afriko, jc izzvala v londonskih političnih krogih veliko, vznemirjenje. Vsi današnji listi obširno komentirajo te vojaške odredbe, ki jih po vrsti odklanjajo. Tudi v vojaških krogih je nastal odpor proti nadaljnji mobilizaciji italijanske vojske.
»Times« pravijo med drugim, da vznemirjenje, ki ga je izzvala Italija s svojimi vedno večjimi pripravami za vojaško ekspedicijo v Aho-
neni le zaradi te neenakosti. Zato pa je treba že zaradi utrditve državne misli . to neenakost odpraviti. Upamo in pričakujemo, da bo vlada dr. Stojadinoviča delala na to, da začne dosledno izvajati enakopravnost tudi pri investicijah in v proračunu!
j siniji, onemogoča sleherno hladnokrvnost in objektivno presojanje , situacije, . ki jp .je ,v med-. narodni politiki povzročil italijansko-abesinski 'spor. Italijanska - kampanja proti Abesiniji dokazuje,;, da postajajo Italijani vedno bolj bojažeijhi. 1 Vse -kaže celo, da se Italiji ne b -sie, kaj, po-trudila,- da . bi: v Ze.nevi. objayila .. - -uš.', obtožbe proti Abesiniji in da ji sploh ni mnogo mar - za eventualne ženevske. sklepe.. List regištHra ;tud>
• da bo; -italijanski ministrski predsednik odpotoval v Eritrejo in SomMijo in da se na ta njegov obisk v obeh kolonijah že z veliko vnemo pripravljajo.
»Daily1 Telegraph« je objavil vest iz Džibii-tija, da so francoski kolonijalni krogi naklonjeni italijanski akciji proti Abesiniji. To naklonjenost' Si je freba razlagati v tem zmislu, da pri-' čakuje francoska vlada podpore Italije pri raznih" aktualnih evropskih vprašanjih.
Italijanski listi odgovarjajo
Rim, 16. julija. A-A. Politični krogi presojajo komunike ministrstva za tisk in propagando, o mobilizaciji dveh novih vojaških in miličmških divizij-kot izraz volje italijanske vlade,..da kljub vsem diplomatskim akcijam za mirno likvidacijo-spora, ž. v.ajaško. akcijo uredi abesinsko vpraša-
.... -'Listi- nadaljujejo svojo, propagando za vojaško ekspedicijo proti Abesiniji z veliko vnemo. »Gidrnalc d'Italia« pravi, da jc mogdče italijanske kolonije v vzhodni Afriki zavarovati le ,z orožjem. Italija hoče presekati vozel, ki jc nastal v njenem odnosu napram Abesiniji, in si .‘Za : vselej 1 zagotoviti. svobodo akcije v vzhodni Afriki, »I.avoro Fascista« meni, da jc smesno, te misli, abesinski cesar vzporejati svojo vojsk0 2 italijanskimi vojaki in fašističnimi miličniki. Italija se ne more več ozirati na kakrnsokoli diplomatsko likvidacijo svojega spora 2 Abesinijo in .se lahko zanaša le še na svojo vojaško silo.
»Tribuna« pa ostro napada Društvo narodov in pravi, da se v Ženevi zelo motijo, ce mislijo, da boejo z zasedanjem sveta Društva narodov, napovedanim za 25. julija t. 1., na lepem rc.uii problem, ki je že zelo star in je postal v zadnjem času tako aktualen, da ga je treba spraviti s sveta le s sredstvi, ki so tako učinkovita kakor plinske bombe.
Milanska »Sera« ugotavlja v svojem uvodniku. da je Italija zamudila že preveč časa z
iskanjem sporazuma z ' Abesinijo. -Ne glede na pptrebo, da razširi svpj teBrtOpj, je. Ttalij», upra yičena, da, pošlje proti AbesMicera ne ent»; marveč deset kazenskih ekspediciji'V Italiji šd" bili besede 'angleškega zunanjega' ministra Hoareja o tradicijonalnem prijateljstvu''"m^d obema drža a sprejete sicer z zadovoljstvom, toda An-1
,a mora preiti k dejanjefft' in Sie sme ovirati 'realizacije pravičnih teženj velikega naroda, kakršen jc italijanski. Društvo narodov, pravi list, pa je prespalo že toliko velikih dogodkov da je najbolj pametno, da inTrno prespi še tega
Med tem je bil, kakor znano, ustanovljen vrhovni komisar!jat za oslp-bo italijanske vojski z vojnim materialom in drugimi potrebščinami. Komisarijat je neposredno podrejen ministrskemu predsedniku in vojnerpu ministru Musso liniju ter bo pričel v kratkem, delovati. Njegova naloga je, da doseže nezavisnost Italije glede oskrbovanja njene vojske ž’ vsemi prepotrebnim Sredstvi. Komisarijat bb neposredno naročal vse dobave surovin in izdelkov, in sicer po možno sti pri italijanskih podjetjih.
DN —prazen hram brez idolov...
MIAN, 16. julija. »I'epnlo iTItalia« priobčuj' ha-dokaj vidnem mestu beležko, ki kritizir: Društvo narodov. Mislijo, ilifjP Beležko napise Mussolini. Beležka op*»*arja na to. da se h. DrilSIvo narodov I. ja n nar jo., 4936. preselilo. » svojo hot<* palačo. Ni izključeno, da bo Društvi na rodov preneslo v svoj nov dom tudi s voj slaro mentaliteto io ves dosedanji-sistem. Do Rej je še pet .mesecev in med tem se lahko do gode nepričakovane stvari, l'iav.. lahko se ho zgodilo, da bo nova palača os.tala prazen hran, brez idolov, obkrožen s tihimi ,in zapuščenimi -Vrtovi, ki bodo pričali evropskim nanulom o njihovih zablodah, kakor t'iidlrto. da stari narodi nočejo razumeti mladih,.
r»* .».• - e.
Angleški bataljon za Abesinijo
LONDON, 16. julija. »Sonda.v Chronielec poroča, da so neki bivši čašfiiiki in podeastik' ustanovili bataljon tujske legije, s katerim nameravajo odpotovati v Abesinijo in se'priključiti abesinski vojski. Angleški vojaki bodo'prejemali dnevnice po 16 šilingov.
Neapelj, 16. julija. AA. Veliki parnik »Argentina« je včeraj odplul z nekaj sto delavci prot-vzhodni Afriki. Med. potjo .se bo ustavi! v Mes-sini in vkrcal večje oddelke vojaštva.
Plenarna sela skupščine ho v petek
Mussolini poide v Eritrejo I
PARIZ, Ki. julija. Havas poroča: Londonski politični krogi so sprejeli vest, da bo Mussolini prihodnji mesec odpotoval v jipilrejo in italijansko Somalijo z velikim vznemirjenjem. Po teh vesteh bo ministrski predsednik v Vzhodni Afriki prisostvoval velikim paradam tam koncentrirane italijanske vojske. Imel bo Umi velik govor o vojaški akciji prdli Abesi-
»iji.
Kairo, i6. julija. AA. Ker so se v zadnjem času pojavili v Egiptu agentje italijanskih vojnih dobaviteljev in pričeli nakupovati velblode, je vlada prepovedala izvoz velblodov v Eritrejo in italijansko Somalijo.
Edino pravo — meč Ironiziranj« italijanskih listov
RIM, 16. julija, vv. Današnji italijanski listi objavljajo z velikimi naslovi čez celo prvo stran zadnji Mussolinijev mobilizacijski dekret in ga spremljajo s stereotipnimi komentarji, katerih ■ izvor je, kakor vedno, redakcija lista »Giornale d’Italia«, katerega ozke zveze z zunanjim ministrstvom so dobro znane. Vsi ti komentarji s« 1« ▼ toliko zanimivi, ker gredo s .samozavestnim in ironičnim posmehom mimo" ženevske , »stanove, kakor tudi mimo vseh mednarodnih pravil, teorij in takozvane mednarodne pravičnosti, obenem pa izražajo odločno voljo Italije, da uredi spor ■ Abesinijo sama, in to ■ orož-
jem. Značilen je v tem pogledu tale odstavek v današnji!) komentarjih: »Italija se nikdar ni uda jata iluziji, da bi njena sveta pravica mogla najti zaščito in popolno zadoščenje v retoričnem in dlakocepnem akademiziranju pravnih diskusij... Učiteljica pravice, dedinja velike rimske tradicije, se Italija dobro zaveda, da ni mogoče v teh okoliščinah, ko si stojita nasproti civilizacija in barbarstvo, lojalnost in zloba, ločiti prava od meča. Zato se je oboroževala, se oborožuje in ne bo niti za hip prenehala s svojim oboroževanjem kakor in kadarkoli bo to smatrala za potrebno po svojem lastnem preudarku. Njena pot je določena in ona ji bo sledila brez oklevanja do konca; naj si le nikar nihče ne domišlja, da. bi jo mogel odvrniti od te poti po stezah sprejemljivih rešitev ali pa zapeljati v, slepo ulico diplomatskega kompromisa, ki-bi vse pustil pri starem, da, morda celo obrnil na slabše. To je ravna pot, kj vodi dp jasnega cilja: dokončno zagotoviti mir in možziost plodonosnega dela v naših kolonijah v Vzhodni Afriki, neprestano ogroženi od onega žarišča nemirov in groženj, ki ga predstavita Neguševo cesarstvo. Če si kdo domišlja, da j« mogoče ozdraviti to kugo z diplomatskimi mešetarjenji namesto z železom, naj s» le to domišlja, toda Italija se je po dolgi in bridki izkušnji svojih odnošajev z Abesinijo, odvadila (■dajati se s prevelikim zaupanjem takim poskusom.
Nov val antisemitizma v Nemiiii
BERLIN, 16. julija. Po vsej Nemčiji se je pojavil nov val antisemitizma. Skoraj vsak dan se dogajajo incidenti med narodnimi socialisti in Židi, ki jih kar sproti pošiljajo v koncentracijska taborišča. V Vratislavi je politična policija aretirala šest Židov in sedem žen arijskega porekla, ker so prekoračili zakonske določbe o zaščiti nemške rase.
Protižidovske demonstracije v Berlinu
BERLIN, 16. julija. Včeraj so se vršile v berlinskih predmestjih, kjer biva še mnogo Židov, viharne protižidovske demonstracije. Demonstranti so razbili ninögo izložbenih oken židovskih trgovin in lokalov. Napadli so tudi fizično več oseb.	-
Beograd, 16. julija. AA. Davi ob 7.20 je prispel z Bleda general Kondilis, podpredsednik grške vlade in minister vojske.
V Beogradu g. Kondilis ni stopil iz vlaka, marveč je smatral za svojo prvo dolžnost, da se napoti na Oplenac, da se tamkaj pokloni spominu blagopokojnega kralja. General Kondilis je prispel pred cerkev na Oplencu ob 9.40. Spremljali so ga grški poslanik v Beogradu Melas, njegovo spremstvo, naši prideljeni ofi-
Kondilis na Oplencu
....	. o
cirji in protokolni uradnik zunanjega
ministrstva.
General Kondilis je takoj odšel v kripto in položil na grob blagopokojnega kralja velik lovorov venec z grškim trakom. Na eni strani je bil napis »Velikemu kralju Aleksandru L«, na drugi strani pa:	»General Kondilis, minister
grške vojske.«
Ob 12.50 se je g. Kondilis vrnil v Beograd, kjer mu nocoj grški poslanik v Beogradu priredi svečano večerjo.
*V- „Mariborski teden** 3.—11. avgusta 1935.
Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamaterska, propagandna, turistična itd.
3.—4. Vlil. mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov. 9.—11. Vili. plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku.
SO7, popust na železnicah od 1 —IS. Vlil. 1935.
Titulescu pojde v Moskvo
BUKAREŠTA, 16. julija, b. Minister zunanjih del Nikola Titulescu obišče, kakor poročajo tukajšnji listi v prvi polovici oktobra Moskvo. Pri tej priliki bodo urejeni dogovori za sklenitev posebne pogodbe med Romunijo in Sovjetsko Rusijo.
Tsaldaris pojde v Nemčijo
ATENE, 16. julija. AA. Predsednik vlade Tsaldaris pojde prihodnji teden v Nemčijo. Tsaldaris bo ostal mesec dni v nekem nemškem letovišču.
Volitve na Poljskem
VARŠAVA, 16. julija. AA. Vlada z vso intenzivnostjo pripravlja vse potrebno za prihodnje parlamentarne volitve, ki . bodo sredi meseca septembra. V političnem pogledu ji povzročajo velike skrbi sklepi nekaterih strank, da se volitev ne bodo udeležili. V ostalem je bil včeraj imenovau za glavnega volilnega komisarja sodnik varšavskega apelacijskoga sodišča Gigicki.
Izvajanje pooblastil francoske vlade
PARIZ, 16. julija, r. Danes bo imela vlada konferenco, ki bo posvečena predvsem proračunskim in finančnim vprašanjem, da bi se čimprej ostvarilo proračunsko ravnotežje. Posvetovanja bodo predvidoma trajala ves dan, proti večera pa se bo v Elizejski palači vršila seja ministrskega sveta pod vodstvom predsednika republike Lebruna. Lebrun bo podpisal večje število gospodarsko-političnih uredb. Listi skušajo danes zaman dognati približno vsebino teh odredb, ki bodo objavljene bržkone šele jutri.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek S Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
DO DIN 5000-- MESEČNO lahko vsak zasluži! Pišite na upravo »Glasa naroda« pod »Novo«.
Bonna poroiila
Ljubljana, 16. julija. (S primo Nar. banke.) Amsterdam 2964.38—2979.18, Berlin 1750.63— 1764.51, Bruselj 735.26—740.32, Curih 1424.22— 1431.29, London 215.13—217.19, Newyork 4317.16 do 4353.47, Pariz 287.78—289.22, Praga 181.62 do 182.72, Trst 356.81—359.90.
Curih, 16. julija. Pariz 20.2175, London 15.105, Newyork 304,75, Bruselj 51.65, Milan
25.10,	Amsterdam 207.90, Berlin 123.10, Dunaj
58.10,	Stockholm 77.90, Oslo 75.90, Kopenhagen 67.45, Praga 12.765, Varšava 57.775, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 2.50, Helskig-tors 6.67, Buenos-Aires 0.81.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 16. julija. 7% Bler 78—79, 8*/# Bler 67—68, Obv. drž. hip. banke 1927 74—76, Agr. obv. 1924 45—47, beglücke obv, 63—64, Obv. štab. pos. 1931 78—80.
Blago
Ljubljana, 16. julija. Koruza: franko vagon bačka postaja 76—78, Iranko vagon banatska postaja 74—76, einkvantin franko vagon bačka postaja 108—110.50. Oves: franko vagon slavonska postaja tOO—102. Pšenica: franko vagon bačka postaja 122.50—125, franko va^on banatska postaja 120—122.50. Moka: pšenična Og, banatska postaja 2<)3—215, pšenična Og, bačka postaja 200—210, pšenična 2, bačka postaja 180—190, pšenična 5, bačka postaja 160—170. Otrobi: pšenični, franko vagon bačka postaja 100—105.
BEOGRAD, 16. julija, b. Seja finančnega odbora, v kateri se obravnava že ves teden zakonski predlog o dvanajstinah se bo zavlekla tja do četrtka, dasi je izgledalo, da bo končana že danes. To zakasnitev je v glavnem povzročila odsotnost predsednika kraljevske vlade dr. Milana Stojadinoviča, ki se je mudil izven prestolice, tako da vlada ni mogla odločili o celi vrsti amand-manov, ki so jih v teku debate predlagali posamezni poslanci. V četrtek bo finančni odbor svoju razpravo zaključil, na kar bo sklicana v petek plenarna seja Narodne skupščine. Ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič se je daiies vrnil v Beograd.
BEOGRAD, 16, julija, b. Danes je finančni odbor razpravljal o proračunu kmetijskega ministrstva. Minister Svetozar Stankovič je razložil posamezne postavke proračuna in utemeljeval sklepe glede odku-
Da se odpomore bedi med našim delavstvom
BEOGRAD, 16. julija, b. Narodni poslane« Rudolf Pleskovič je v imenu poslancev iz Dravske banovine vložil pismeno predstavko, radi znižanja nabavk premoga na predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, notranjega ministra dr. Antona Korošca, prometnega ministra Mehmeda Spako ter ministra za šume in rudnike Ignjata Stefanoviča. V teh p red stavbah g. poslanec opozarja na obupni položaj v naših delavskih revirjih in roti vlado, da naj se pri industrijskih in drugih svojih nabavah ozira predvsem na Dravsko banovino, kjer vlada vsesplošno pomanjkanje.
Za priznanje sovjetske Rusije
BEOGRAD, 16. julija, b. Opozieionalnj poslanec dr. Dragoljub Jovanovič, ki pripada levemu krilu zemijoradniške opozicije g. Joče .Jovanoviča, je danes vložil pri predsedniku ministrskega sveta in pri ministru zunanjih del posebno interpelacijo, v kateri prosi g. zunanjega ministra za pojasnilo glede našega priznanja sovjetske Rusije in naglaša nujno potrebo, da naša država čimprej prizna bratsko slovansko Rusijo.
Iz finančne in sodne službe
BEOGRAD, 16. julija, b. Prestavljen je z glavne carinarnice v Mariboru k glavni carinarnici v Beograd carinik Svetoslav Milkovič. Za kanclista pri Sreskem sodišču v Kozjem je postavljen g. Josip Hribar, dozdaj uradniški pripravnik pri sreskem sodišču v Celju.
Dve različni bilanci Našičke
V ponedeljek je bil v velikem korupcij-skem osiješkem procesu zaslišan najpreje kot priča Zvonimir J e n d r a š i c. Pri Našički je bil uslužben od 1. 1923. Najprvo jc bil knjigovodja, potem je pa vodil knjiženje, glavne knjige, takse in kalkulacije.
jendrašič je izjavil, da jc izdelal bilanco za 1. 1933. Po dolgem razkladanju, kako je postopal pri izdelavi bilance, je povedal, da je imela Našička dve različni bilanci. Ena je ustrezala odredbam zakonov, druga bilanca pa je bila »interna«. Kazala je poslovne uspehe glede na k upne cene, glede na tržne cene itd. To bilanco za domačo uporabo so imenovali »zlato bilanco«. Bila je na razpolago le upravnemu odboru, poslali so jo pa tudi lastnikom in zaupnikom v tujini, da so videli kakšno je stanje podjetja negiede na stanje po zakonskih predpisih. ’	" ‘	'
Sodnik: Kakšni zaupniki so to bili?
Priča: To je bila eksekutiva v Ženevi.
—	Kakšna eksekutiva?
—	Union Nasic, Ženeva; potem ßanque de Pays Bas, banka Mahon in razni drugi ljudje.
—službeni bilanci ste izkazali manjši dobiček, da bi plačali manjše davke.
—	Niso mi bile poznane razlike med zlato bilanco in službeno bilanco. Po pripovedovanju Herzoga in Sohra sem čul, da je naša zlata bilanca pasivna, a kljub temu so izkazali v službeni bilanci dobiček
—	Bilo pa je tudi narobe!
—	Dopuščam to, da je bilo tudi narobe.
Na sodnikovo vpršanje glede knjiženja
»diskretnih« izdatkov, Je JendraSie izjavi), da so med te izdatke knjižili plače, dodatke za izredna dela, honorarje, nagrade in tudi honorarje za advokate. Plače in renumeraejje ! so bili diskretni izdatki, da bi se na ta način preprečile razne reklamacije in ljubosumnost med uradniki. Zaradi tega podjetje ni plačalo davke za svoje uslužbence. Na vprašanje, kako so v knjigovodstvu manipulirali z diskretnimi izdatki, je priča odgovorila, da je, direktor Herzog, kadar je potreboval denar, vzel denar in izročil podpisani bon, katerega je blagajna vzela kot gotovino. Ko se je nabralo več bonov, jih je sumiral, in pre-knjižil na račune v saldakontu grofa Czakija ali Hrvatske parcelarne banke. Boni so torej izginili iz blagajne in knjižili so jih v saldakontu. Na koncu leta so se pa prenesli na račun kupovine za gozdove in drugo.
Jendrašič je slučajno prišel na te manipulacije, katere je izvrševal osebno direktor Herzog. Herzog sam mu o diskretnih izdatkih ni nikoli pravil. Generalni direktor Sohr mu je L 1929 rekel, da mora država dobiti kar nji pripada. Ukazal mu je tudi, da naj vpiše, da dobiva mesečno plačo 26.000 Din. Dotlej je Jendrašič knjižil za tega direktorja le znesek 8000 Diti kot mesečno plačo.
pa in maksimiranja cene pšenice. Hlede kmetskih dolgov je vlada v dilemi, ali naj se kmeta se nadalje ščiti ali pa naj se položaj kmeta uredi tako, da bo kmet zopet dobil svoj nekdanji kredit, ki ga je z dosedanjo zakonsko zaščito izgubil. To vprašanje bo vlada uredila v najkrajšem času. Napovedal je novo kolonizacijo v Južnih krajih ter predlagal ministrskemu predsedstvu, da naj bi se pri Državni hipotekarni banki najelo posojilo v znesku 21,800.000 Din. To posojilo bi se porabilo za odkup zemlje v Južni Srbiji. V debato so posegli narodni poslanci dr. Kostič, dr. Uroš Sajič, Veja Djordjevi«*, Joea Geor-gijevie, ki so v glavnem kritizirali postopanje dosedanje vlade v čisto poljedelskih vprašanjih, v glavnem pa so se zadovoljili z ministrovim ekspozejem. Nato je bil proračun tega ministrstva sprejet soglasno.
Podjetje je izplačevalo raznim državnim uradnikom »novoletnice«. Priča pa ne ve, če so vpisali te izdatke kot diskretne izdatke. Med Našičko in Union Nasic v Ženevi je vladal kontokorentni odnos, torej sličen odnosu med bankami. Iz Ženeve je podjetje dobilo velike vsote za posojilo in Našička jim je redno plačevala obresti in provizije. Našički v Budimpešti so pošiljali kontokorent, ne pa bilance.
Po Jendrašiču je bil zaslišan blagajnik Konnstantin Pavie, ki je bil do L 1923 aktivni orožniški major. Izjavil je, da ne ve ničesar o diskretnih izdatkih in da ni imel z njimi nobenega opravka.
Strokovnjak Ljubomir Glavan je nalo izjavil, da knjiženje v podjetju ni bilo pra- i vilno, da pa podjetje samo s takim knjiženjem ni bilo oškodovano.
šahovski turnir
BEOGRAD, 16. julija, b. Na današnjem 9. kolu šahovskega turnirja je premagal Schreiber Nedeljkovima, dr. »rezga Aviroviča, Astaloš in Tot sta remizirala, prav tako tudi Broder in IrifuBovim. listale partije so ostale nerešene.
' ;isja Pirc je v borbi z V ukovičem za kmeta S'Jabejši in se bo moral zadovoljiti s tem, če mu uspe doseči ž njim remi. Vodi Kosti« s 7 točkami, drugo mesto s 6 in pol točkami pa je zavzel dr. Trifunovič.
Športna razstava na Mariborskem
tednu
Maribor je eno najvažnejših športnih središč v oaši državi kar bo pokazal tudi letošnji IV. Mariborski teden, na katerem bo prirejena velika športna razstava. Poudarjamo, da bo to prva takšna prireditev o priliki Mariborskih tednov, kljub temu pa bo prirejena v velikem obsegu tako, da bo prikazala vse športno življe- j nje Maribora.
Že pred svetovno vojno je bi! sport v Mariboru zelo razvit. Naša mladina pa se je željna po novem udejstvovanju po vojni hitro znašla v oblikovanju družabne dinamike. Novo življenje, borba, koristno dubu in telesu, je pričelo s po-novno, novo organizacijo sporta. Idealizem povojnih propagatorjev sporta je omogočil in opraviči! športno poslanstvo tako v narodnem, tc-lesno-kulturnem, družabnem in gospodarskem oziru. Pozornost in s tem misel športnega pokreta je postajala močnejša, funkcija športa pa od dne do dne pomembnejša. Tako je poleg drugega mariborski sport dvigal tujsko-prometni pomen Maribora.
Izredni pomen ima kot športno kopališče mo-! derni Mariborski otok. Po zgraditvi tega kopališča so ustanovili vsi klubi vodno športne od-l I seke, ki gojijo zlasti plavanje in skakanje. Veslanje je navezano na Dravo. Po intenzivni propagandi naših klubov se je silno razvil zimski sport: smučanje, sankanje in drsanje, tako da so s snežno odejo pokriva rebra Pohorja in deloma tudi Slovenskih goric obljudena z roji smučarjev. V Mariboru so razvite prav vse športne panoge. Tako se pri nas goji nogomet, tenis, table-tenis, lahko atletika. Razviti so tudi damski športi, bazena in damska lahko atletika. Naši športniki goje tudi sabljanje in težko atletiko, v čemer je Maribor priznan že širom naše domovine. Zelo zanimive so tudi kasaške*in galopske dirke v Mariboru. Na visoki stopnji zta zlasti avtomobilizem in kolesarstvo. Najmlajši sport v Mariboru in obenem v državi je jadralno letalstvo, ki pripravlja pot dograditvi mariborskega letališča. Pri reprezentanci jugoslovcn- < stega sporta pred širokim svetom pa sodelujejo ^ mariborski športniki z lastnim olimpijskim odborom.
Iz izvajanj je razvidno, da se goje v Mariboru prav vse športne panoge in je naše mesto rcs pravo središče sporta. Zato bo športna razstav* prirejena na letošnjem IV. Mariborskem tedo11 res nazorna revija našega sporta. Prikazan« bodo vse panoge in obiskovalci se bodo na tel razstavi seznanili z vsemi za športno udejstvovanje potrebnimi pripravami, za kar bo poskrbela ugledna in priznana športna tvrdka Divjak v Mariboru.
Hala -vas
Veliko kmetsko slavje v Dobovi
■'»«maj pred (»ar i»jesee«rr H»t»no\ljeno Dni-■vr» kmetskih !mt#* i« ilekM * Vel. Obrežu
s* priredilo v nedeljo 14. t. m. tekmo /a« j te. lomaeetmi 'liušivu so prišli na pomot- tudi rsedje iz Gaberja.
Ob 14. itti »e je formirala pred Ga^ilakim .nnofn v Obrežu poeorka. ki je z godbo kreda skozi Dobovo ua tekmovališče, kjer se • zbralo samo kmetskega prebivalstva veko nad rMW. Onmariui so radostno pozdrav-iali novo organizacijo.
Pred tekmo je pozaitavil navzoče v imea« omat-eg« društva tov. Zajc Tone, za Potl-dbor pa tov. Lipovž iz Leskovca. Krasno za-lovan govor je imel na zbrano množico tov. »»»ev Jože. Pozival je navzoče Hrvat«, ki so rišli preko Sotle »a veselico, da se pridra-i-jo oašenitt pokretu, ker le tako da bomo diko dovršili veliko delo dohovire ia gospo-arvke. obnove naše vasi, kakor si jo je za-sikljal »mmrtm, VeUkt Kralj, Med srbsko-rvsšfco-slovfeskim kmetom »i oikake idej-e razlike, kajfi vsi hočemo samo močno •teieko drža vo.
/a /vezo je pozdravil tov. Peviiee, ki je •ovdarjaf, da so kmetska društva nepolitič-
•a. Po končanih govorih »e je prižela tek-n». n» kateri so pokazala naša deklet« ne le »st kmečkemu delu. ampak tudi sposobnost • žetvi.
Po tekmi so razdelili s'kromna darilca, paar sc je ljudstvo podalo »a vrt tov. Kaven, kjer so.s petjem in godbo na zelo lep »čin zaključili prav dobro uspelo prireditev.
Radio
Sreda. 17. julija.
Ljubljana: I_'.<><) Slavni pevci se vrstijo na toščali, li+ft poročilu, vreme. 13.00 čas, ob-'stiia. 13.15 operne uverture na ploščah, f.OO vreme, spored, borza. 18.00 Poslušajmo 'zavito, igra g, Pegam, 18.25 Vojaške godbe i ploščati, 18.50 Pogovor s poslušale}, 19.10 as. vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 letojialnfi iira. 20.00 Brandlov trio. 20.45 Ak. i’iski kvintet, 2t..l0 eas. poročila, vreme, noreti, 22.00 Dekliški tercet in plošče. Beograd: 20.00 Koncertni večer, prenos iz j ubi jane.
Zagreb: 20,00 Prenos iz Ljubljane, 2L30 lošee.
Berlin: 20.45 lokalni in orkestralni kon-•ri. Beromünster: Le pleši mala gejša (plo-c), 20.25 Poljska kri,, opereta. Brno: 20.25 oneert za violineelo. Budimpešta: 20.45 Bo-•iner, opera. Hnizeit: .Slavnostni koncert, psko: 20.45 Večer pesmi in klavirske glas-Luxemburg: 20.45 Koncert Lustucr«. .00 Vojaška godba, 22.00 orkestralni kon-rt. Prag«: 20.45 »Lucija Lammermorskar, »era. Ruti: .V/aprta usta-, komedija. Varš#-*: St^O MoniuseWra opera, 22.00 O Pilsud-•em. Dmiaj: 20.20 Vojaški koncert.
Važni poiiHtni razgovori nm Goraniskam
General Kondilis na Bledu in v Bohiniu
B*ak«t T hotelu Tefrliee u« Bledu.
ki g* je priredit podpredsednik m vojni Minister grške vlade general ftoudiM» v «*st pred-sodoiku naše vlade dr, Stojadiaovieu. fW leve proti desni sode: sekretar našega ministrstva ziMiaaiib del Vučkovič, vojni ataše grškega poslaništva v Beogradu ari. potk. Krystal-lis, poalaaer grškega parlamenta Mer kuri s, nasproti predsednika dr. btnjadinoviea sedi ban dr. Dinko Puc, poleg njega, šef kabineta grškega ministrskega Sveta N; C. Ver ros,, ki je obenem šef tiskovnega »rada, šef kabineta našega min. z. ti n. del. Proti e, na koncu mize dva grška častnika, generalu Kondilis« dodeljeni major Bakle, general Kondilis, predsednik dr. Stojadinovič, grški poslanik v Beograd« Melas, grški oficir in končno adjutant generala KondiMsa kapetan K u r u k 1 e s.
General Koudilb, predsednik IMojadiuovie, grški, romunski i« italijanski poaianik s spremstvom na kolodvoru v Lescah pred odhodom gon. Kondilisa, '
Pred krack«» »mo opisali Posavec, ki g» je kupita Zavarovalnic* ljubljanskih mestnih delavcev za okrevališče ter ga krasno preuredila, da je v njem že tudi dosti letoviščarjev. Ker bi pa radi. ardndirafi vrt> je - jUKrekno preložiti sedanjo občinsko cesto, ki od postajice Otoč pelje po mostu čez Savo in se pri Posavcu združi z glavno cesto Ljubljana-Bled. Sedaj namreč pelje ta občinska cesta na levi strani glavnega poslopja naravnost čez vrt skoraj ob Savi , in bi , jo preložili samo na desno stran poslopja, da bi bila tudi za več kot polovico krajša. Občina Mošnje je že lani 4. aprila prejšnjemu lastniku dovolila to preložitev in tudi ljubljansko mestno poglavarstvo je dobilo od mošenjske občine 5. t. m. že pismeno dovoljenje. Bilo je torej vse v redu in od nikoder nobenega ugovora, čeprav je dovoljenje staro že 15 mesecev, sedaj jc pa občina Mošnje preložitev nenadoma prepovedala, češ da načrt ne odgovarja varnostnim ukrepom in javnim interesom. Največje začudenje je pa zavladalo med strokovnjaki na ljubljanskem magistratu, ko so na prepovedi zagledali tudi podpise tujskoorometnega društva z Brezij in pa izvošče-ko'. 'o so namreč prav tisti faktorji, ki bi morah akcijo ljubljanskih mestnih delavcev najbolj podpirati in jim iti kolikor mogoče na roko, saj bo gotovo okrevališče in letovišče Posavec prav izvoščekom in tujskoprometnim faktorjem v največjo korist in dobiček. Olepšala bi se tudi estetska slika pokrajine, a občina bi tudi imela pri polovici skrajšani cesti odslej polovico manj stroškov z vzdrževanjem te občinske ceste. Prepoved je neutemeljena z vseh starni in pomeni le zavlačevanje splošno koristne naprave, ko bi od razsodnih ljudi, ki jim bo nov» letovišče le v korist, pač morali pričakovati le podporo in hvaležnost.
ikih faraicev
/«■rebški gledališki tednik »Komedija* je v zadnji števdki objavi! nadvse zanimive iz-e najpofnembnejfih igralcev zagrebške drame, »rsikateri izmed teh umetnikov pa je itak znan jii našemu občinstvu in prijateljem gledališča. Na vprašanje, katere vloge najraje igrajo, sp jsamezni igralci odgovorili takole:
Anka Kerni c: ljubim velike, klasične vlo-v katerih se more nekaj pokazati, doživeti, »ti vso moč svojega notranjega življenja, kate-5* vsaka scena pomen ja j novo doživetje i «me i za publiko.
Dubravko Dujšin:	Veste, kako je rekel
rkspir v »Snu kresne noči*:	Dajte mi leva.
■dst smo tudi mi igralci. Radi igramo velike av*e vloge. Jaz osebno sem zelo skromen in celo nekoliko bojim velikih vlog, toda sem a« sreč »epi, ako jih obvladam.
Fit© Strozzi: Ljubim vloge, v katerih me »bilka ne ljubi, a ne ljubim vlog, v katerih me zblfka ljubi. Momentan» ljubim one vloge, ki 1 igram to sezono, t. j. ntkake.
Vika Podgorska; Rada igram močne vlo-■* katere ne vplivajo samo po svoji zunanjo-! >n obsegu, ampak tudi po svojem karakterju notranji moči.
Hinko Nučič: Igram vse vloge, velike in ;ale in starce m mladeniče. Ne polagam važ-ivti na množino teksta, želim samo, da jc vloga ivalna, efektna j» da zahteva vživetja in dojetja, a ne samo praznih besedi in lažne maske. Strahinja Petrovič: Igram vse, a največ orče, bedake, zmešane in neke tragično-komične ne. Ako zdite vedeti za čim baš težim in kaj >sebno rad igram, vam moram iskreno odgo-riti: nič.
Avgust Čili č: Kaj? Kake vloge bi hotel? Ni ki i jo hotel igrati. Reči hočem, da vloga, b, ,0 jaz hotel igrati, še ni napisana. Jaz sem rotili. Sedaj pa se mora hitro roditi nekdo, 'o zame pisal komade.
Mato Grkovič: Rad igram »sebe, ki imajo moc, oblast, ki nekaj pomenijo, rešujejo in od-locujej'o, ki stoje v središču neke akcije in jo vodijo.
Josip Pavič:	Sem ko koklja, ki ljubi vsa
pišeeta enako. Tako tudi jaz ljubim vse svoje vloge, čeprav so mi kdaj podtaknili pokvarjeno jajce.
Ivo B a d a i i č: Kot izrazit karakterni igralec ljubim karakterne vloge brez, ozira sli so male ali velike, simpatične ali antipatične. Posebno ljubim klasiko, ker so v klasičnih karakterjih vsebovane vse človekove lastnosti, normalne in spačene, z vso njegovo dušo in čuvstvi, ist ker more igralec v njih izživeti najbolj svojo osebnost.
Ljubomir Jovanovič: Igral bi vse. Vendar moram reči, da najbolj ljubim mlade, zdrave ljudi, ki imajo v sebi svobodno dušo in čisto vest ti» •— kar mi jc najdražje — vsaj mak» dozo humorja, katerega zelo ljubim in smatram potrebnim, pa si prizadevam, da ga vložim v vsako svojo interpretacijo.
Joža Laurenžič; Igrati moram vse, a najljubše so mi karakterne vloge.
Nadja Grahor: Ljubim vse vloge i vesele i žalostne, vendar žalostne bolj. Veselim se vsake nove naloge, ljubim vsako novo vlogo, a najljubša mi je ona, ki jo baš igram.
Nada Babič: Moje prepričanje je, da moramo na gledališke deske postaviti živo, resnično življenje, in da ono, ko se mu da lepa in odgovarjajoča forma, postane umetnost. Igram rada vloge, v katerih sc zrcali tako pravo in neponarejeno življenje, vse osebe, v katerih sc pretaka prava človeška kri. Hočem tudi na odru živeti resnično življenje, ker verujem, da morem samo tako sodelovati z onim faktorjem gledališke umetnosti, ki je na drugi strani zavese, t. j. s publiko, in skupno z njo ustvariti človeško proži veto umetniško doživljanje.
Rudolf Kuki č: Najraje igram grobijane in prostake, ker vem, da sem sam tak.
D. V.
Vesele doeodbfce Bolama Polka
Frri nastop, prva potamijada
Prvi njegov flaskup je bil v predstavi »Gospa Yalewaka«, Dobit je par strani dolgo ulogo nekega princa. Cez nekaj dni mu p« režiser Dragutinovi« vzame ulogb z motivacijo, da bo dobil drugo važno ulogo. Ulogo princa pa enostavno izbriše Jz komada. Od strani je pozneje Peček izvedel, da je bil po izjavi režiserja nemogoč v tej ulogi. Namestnika niso imeli, zato so pa ulogo črtali. Dragutinovi? mu je izročil drugi dan novo trtogo v »Gospe Valewakit, rekoč: »Tu imate važno «Jogo Napoleonovega tajnika. Takoj za Napoleonom boste kot drugi tiakani na lepaku,« Naš Bojan se viža takoj na studiranje svoje uloge. Žal, da je uloga vsebovala dve sira»! opomb, brez vsakega teksta. Prišel je večer pečkovega prvega nastopa na. takratne» Deželnem gledališču v Ljubljani. Vrš Ha se je otvoritvena predstava z. Begovitevo »Gospo ValewsktK. Zastor »e dvigne. Tajnik sedi za pisalo« niivo z gosjim peresom v roki. Napoleon, češki igralec Hassen, »top« oblastveno po sobani in diklira. Mogoče je takratno občinstvo imelo vtis, kako tajnikova spretna roka drsi z gosjim peresom po papirju. Ubogega mladega tajnika pa.je isti čas oblival smrtni znoj. Trepetajoča roka je krčevito držala, za gosje pero. ki je hočeš ali nočeš praskalo po papirju Takšen je bil prvi nastop našega Pečka v gledališč»
Kdo zadrži Pečka, da ne pobegne?
-Njegovemu kolegi Gromu pa je bilo vše drugače z rožicami postlano. Bodisi po njegovi lastni zaslugi, ali pa radi «služnosti režiserjev. Imel je siguren nastop in to je bilo glavno. Tisto sezono so dali krstno predstavo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Ivan Cankar je sam nadzoroval skušnje. Peček je igral slugo v zadnjem dejanju menda z dvema stavkoma. Dragutinovič je igral zlodeja.; Peček seveda ni mogel uiti sanjali takrat, da bo on nekoč briljiral baš kot zlodej. Po premijeri so se.napotili gasi mladi: Grom, Peček in drugi na Rožnik h Cankarju
ua obisk. Naš Bojan, ki je že takrat cikal na ve»-1» »Iran, je vprašal Cankarja, zakaj ne spiše nič veselega aK burkastega. Cankar mu p» odvrne: »Saj sem Vam napisal — Pohujšanje —, kaj pa še hočete k Peček ni mogel zlesti iz epizodnih ulog. Tn se pa zavzame zanj njegov novi učitelj, mojster, režiser Hinko Nučič. Drugi so ga odvračali od gledišča, Nučič ga je pa vzpodbujal, naj vztraja, češ: »Vas čaka še prvo mesto na našem gledališču.« Predvsem gre torej zahvala Nučiču, sedanjemu režiserju v Zagrebu, da se lahko sedaj smejemo večer za večerom Pečkovim vedno novim domislekom in njegovemu humorju. ,
Življenje v astrijski vojašnici Yojak uči Pečka kako se sedi na angleškem k loset tt
Leta iBl3./14. je prenehalo Slovensko gledališče. Samo zagrebška opera je gostoval» pai» krat mesečno. Tisto leto pred svetovno vojn* se je Avstrija odločila, da tudi Pečka vlako« v vojaško suknjo. In sicer ko) trdnjavskega topničarja. Zamislite si.igiataki poklic pa vojaška disciplina! Peček »j je mislil: »Igralec sen», bom pa enkrat tudi v življenju poskusit » svojo umetnostjo.« Pa je začel tako »švin-dtalL, da se je samemu sebi smilil, kaj šele svojim predstojnikom. Takoj je bil poslan v vojaško bolnišnico. V stari zakrpani vojaški mondurf je prišvedra! v bolnišnico in padel naravnost v roke komandanta. Na njegovo vprašanje nm je |>(ftu-dal. da y- v civilu igralec; Komandant, po narodnosti Madjar, ki je bil čudovito dobio informiran o slovemikih prilikah iti razmerah, pa nm odvrne:	Zakaj hočete
v civil, saj imate gledališče zaprto?" Brihtni Pepček pa mu nedolžno odgovori: »Saj ne morem igrali, hočem samo na bolniški dopust.« Komandant naroči navzočemu vojaku, naj pouči nov Zuwachs , kako se mora obnašati v .bolnišnici. Vojak pograbi Pečka in ga pdje naravnost na toaleto, rekoč: -Vidiš, to je angleški kloset; kadar opraviš svoj posel, potegni za tole vrvico,..« Ut ga prekine bobneči glas mađjarekega komandanta: z-Bli, bu. Im. nisem mislil to, ta mež je večkrat na taki stvari sedel, kot si pa ti to stvar videl.«
h ' :*
Oaraeviia dc&^oälcl
X Odbor obrtne razstave v Celju vljudno prosi vsa sreska načelstva, občinske uprave, obrtniška združenja in društva, ki Kodo prejela te dni plakate razstave, naj 'hi jih izobesili na vidnih mestih.
X Justifikacija v Požegi. V ponedeljek zjutraj so v Požegi obesili Branka Ivankoviča, ki je umoril svečenika Spasiča, njegovo gospodinjo in 2-letno hčerko iz Pake. Morilec -se je delal nekaj dni blaznega, naposled pa je sam priznal, da se je hotel na ta način rešiti pred smrtjo. Postil se je izpovedati, napisal je tri pisma, in zahteval injekci jo proti bolečinam, nakar je stopil pod vešala. Ozrl se je še plašno naokoli, potem je pa krvnik izvršil svojo dolžnost.
X Bivši kralj Egipta v Splitu. ? Splitu sc je ustavila razkošna jahta bivšega kralja Egipta Abaza iiilmija. Bil je kralj Egipta do 1. 1914. Tedaj so ga s silo vrgli s prestola. Odtlej potuje Abaz Hilmi po svetu, največ po mor ju s svojo -jafeto, ki ima 38 ljudi posadke. V Splitu je bil Abaz Hilmi zadnjikrat pred tremi leti. il^to.s bo zopet obiskal vse najlepše traje r Dalmaciji. V Makarski je pred dnevi proslavil svoj 61. rojstni dan.
X Nima obstanka doma. Že drugič je od doma pobegnil J7 letni Alojzij Pojtler iz Velikega JM ra ševa v srezu Krškem. Fant je stanoval v Ljubljani na Hradeckega cesti 20 in je visoke močne postave, podolgovatega obraza, rjavili oči.in črnih las.	.•
X Spal v hotelu in odnesel blagajno. Neki 39 letni Alojzij Stojanov iz Plovdiva je bival dalje časa v hotelu Esplanade.', v Zagrebu ter si iz tamkajšnje hotelske blagajne izposodil 3500 Din in ostal dolžan še 500 Din na hotelski račun, nenadoma pa . je neopaženo neznanokam odšel. Ba je v Bukarešto. Je sred-.. nje postave in elegantno oblečen.
X Od doma je odšel neznanokam. Od doma je odšel že 5. julija od svoje matere v Lokah pri Trbovljah 15 letni. Lranc Bačnik in ga od tedaj ni bilo domov. Mladenič je bil kot brivski vajenec zaposlen pri tamkajšnjem brivskem mojstru Stanku A ozlju, Je sreo nje postave, podolgovatega bledega obraza. oblečen je v črn suknjič in v dolge črne hlače z belimi rižarni, belo športno srajco, in jc obut \ visoke črne čevl je na zadrgo.
X Za olajšanje novinarske službe. Prometni minister je v Sarajevu sprejel zastopnike tamkajšnje sekcije JNU, ki so mu predložili predlog' za spremembo pravilnika telefonske novinarske službe. Minister je zatrdil, da jc o stvari poučen in da bo to vprašanje ugodno rešeno.
X Poziv lastnikom pomorskih slik! Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani naproša vse posestnike slik s prizori z. našega morja in Primorja, da mil dajo za čas velike jesenske jadranske razstave od 5. do 15. septembra te slike.na razpolago. Razstavil jih bo v zato določenem, paviljonu na velesejmu. Slike bo vrnil lastnikom nepoškodovane. Vse potrebne informacije dobite v pisarni Jadranske straže na velesejmu.
X Postavljanje avtomatskih radioaparalov. Ministrstvo za trgovino in industrijo jc danes izdalo tolmačenje čl. 134 obrtnega zakona, kolikor se nanaša na postavljanje avtomatskih radijskih aparatov. Ker se smatra, da so glasbene prireditve izvzete 1/. obrtnega zakona. se postavljanje avtomatskih radijskih aparatov na javnih mestih v svrho uporabe na ta način, da se vržejo vanje novci, ne more smatrati kot obrt v smislu odredb obrtnega zakona, marveč le kot delo. ki je podvrženo zakonskih določbam o javnih produkcijah.
X Novi ukrepi proti nezakonitemu delu. Na prošnjo trgovinske in obrtne zbornico v 'Beogradu je ministrstvo za trgovino in industrijo , ponovriV) poslalo vsem " lianot inskim ■ uprav ::ni razpis, v katerem ...zahtev a. : naj' • .;.upt;ji vne oJUlus.11 i/dn jo ,!ia.j;'ac';:g.iČ!!ejšc uk repe proti nezakonitemu delu. Pri tem opozarja ministrstvo na določbe obrtnega zakona, kobkvir se nanašajo ■ nü nezakonito' tlelo ter priporoča v,sein oblastem.-naj osebe, ki bbVld zaradi toga prijele, na.istrožje kaznujejo. O vsakem posameznem slučaju naj oblasti v zinislu razpisa minisdrsiva obvestijo pristojno zbornico.
X Mali pustolovec kot pastir. Kakor ,sin o že poročali, je pobegnil pred štirimi meseci 12 letni Marijan Matijevič iz. Zagreba. Dolgo so ga zaman iskali in njegov oče je že obupaval, misleč da se mu je pripetila nesreča. Pred dnevi se je odpravil še sam na kolesu v zagrebško okolico, da bi sina poiskal, in res, v Resniku ga je našel. Funt se jc izdal za Ivico Turka in postal pastir pri nekem kmetu, kateremu je natvezil. da je sirota brez očeta in matere. \ resnici je pobegnil /. doma, ker se je bal očetovih batin.
X 185 zagrebških igralcev je odklonilo angažmaje. Na šikane upravitelja Kon jov iča. o katerih smo včeraj poročali, so zagrebški igralci odgovorili z nenavadno gesto. \ ponedeljek so se vsi zbrali in odkorakali v gledališko up^vo ter izročili nepodpisane formularje za angažmaje. S tem so se prostovoljno odpovedali angažmaju. Od 31. julija niso več člani zagrebškega gledališča. Tako je Zagreb zdaj prav za prav brez drame, opere, operete in baleta. Seveda pri tein ne bo ostalo. Borba na nož med igralci in uprav-nikom Konjovičem mora tako končati, da bo Konj d vic. odstavljen in imenovan drug upravnik, s katerim bodo igralci mogli skleniti nove angažmaje.
X Samomor gojenke gospodinjske šole. V Caprugn si je končala življenje 20 letna izredno lepa Mirjana Orlič, hči advokata Orlica iz \ in kov cev. Mirjana je bila gojenka - gospodinjske šole v Zagrebu, in sicer je bila mer! najbolj pridnimi in inteligentni.ni dekleti v zavodu. Nedavno je odpotovala v Ca-prag k svojim sorodnikom. Tu je izvršila obupno dejanje. Nihče ne ve, kaj je mlado dekle pognalo v smrt. Vrgla se je pod loko-
motivo brzovlaka, ki jo je vso razmesarila. Na postaji jc še pred prihodom vprašala, kdaj pride točno vlak.
X Preprečen samomor. V nedeljo popoldne si je hotela vzeti v vasi Suhadol občine Zidani most mlado življenje 18 letna Potočili Lizika. Odšla je v bližnji gozd ter popila steklenico oetove kisline. Domači, ki so jo pogrešali, so jo šli iskat ter jo na veliko začudenje našli v gozdu borečo s z groznimi bolečinami. Prenesli so jo domov ter poklicali zdravnika, ki pa je odredil takojšen prevoz v bolnico. Prepel jana jc bila v Cel jsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Njeno stanje je zelo resno.
Ljubliana
Dnevna pratika
Sreda, 17. julija. Katoličani: Aleš, spoznav., pravoslavni: 4. julija, Andrija, k.
Dežurne Lekarne:
Bakareič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zalošk i cesta
štev. 18.
'■‘Sokolska župa Ljubljana. Prosvetni odbor sporoča vsem župnim edinicam, da je pri sokolskih 'prireditvah 'dovoljeno obešđti samo državne trobojnice in ne raznih »rjuhe, kakor se. je to zgodilo pri nekaterih e^dipicah. -Bratje in sestre, spoštujmo našo trobojnico in bodimo ponosni na njo. Zdravo!.
, * Tramvaj mu zlomil, nogo v členku. \če-i;aj je, poskušal na Poljanski cesti ^stopiti pred »štrajzeljnom« ha tramvaj 81 letni po-' sestnik'g. Jožef "Platnar iz Šubičeve ulite 3. Ker se-pa tukaj'ponavadi tramvaja križata, g. .Platnar ni opazil tramvaja, ki je priha jal . z, dr u ge' st rank I ram vaji f d j e podrl po t leh, mu zlomil desno nojfččv členku. Na pomoč je prišel ponesrečencu rešilni avtomobil, ki ga je prepeljal nato v Šla.jmar.jev dom..	j,
*	Tatvine. Aranžerju Josipu Krušiču je bila pred dnevL ukradena na Ježici iz. zaklenjene kabine moška zapestna ura tel' okoli 100 Din gotovine po 10 in 20 Din. Škode trpi za 700 Din. — Stare Mariji, učiteljici, pa je bila na Vodnikovem trgu i/ ročne torbice ukradena denarnica s 140 Din.
*	Iz Ljubljane je izgnan. Uprava policije Je izgnala iz policijskega ljubljanskega okoliša za dobo 3 let 22: letnega Alberta V inč ec a iz Čentibe iz dolnjelendavskega srčža. ;■ ' .
*	Življenje je dal za tihotapstvo. Dava nekoliko pred ,5. je umrl v splošni bolnišnici 27-letiii posestnikov sin Anton J e r. a j e c iz Dan pri Starem Trgu. Ustreljen je bil ob tihotapstvu konj čez mejo v trebuh, kakor smo že v nedeljo poročali.
Agitacija za zimo	LU1Z
f€arib@f
•». Nočna lekarniška služba. V sredo zvečer imata nočno lekarniško službo Sirakova lekarna na Aleksandrovi cesti in Mmarikova lekarna na Glavnem trgu..
Tukajšnjemu spomeniškemu odboru za postavitev spomenika kralju Uedinitelju so prispevali:	.Deška mešč. šola, Maribor 1167
din. Klub koroških Slovencev 800 Din, 1. d • • deki. mešč. šola, Maribor .768 Din, Drž. učit. šola (prof. zbor) 700 Din, Občina Ormož 684 Din; Kmečka lirah, in pošoj. v Mariboru 669 Din, Humek Drago, Maribor 635 Din, po 600 Din: Mariborski kreditni zavod in Teksta x • d: d. Marmor, Hranilnic« in posojilnica-Marija. Snežna 580 Din, nameščenci moške kaznilnice v Mariboru 565 Din. i. desk. narodna .šola (učitelji) 340 Din, Pogrebno društvo Studenci pri. Viariboru , 53.8 Idili, po , 500 d)m. pa Baumeister Josip. Grosek Ivan, dr. Boštjančič Leopold.’ Jakob Liilig Glasči" jaiiko. skladišče' žBerudorfe 'Olepšt;Vitino'- društvo -/.a Magd. okraj, lil. •• doki; narodna šola-, .vsi iz Ma.i"ii>o,i'ii,:a(sr «ih karna La.jleršpcrk. Košaki.
Pohištvo.’ tapefalske tefelfee.in vso drugo Stanovanjsko Opreino nudi po najugodnejših cenah tvrdka
E. ZELENKA, MM!, Ulica X. oktobra
urezal v levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici.
Iz policijske torbe. Policija je aretirala
9	oseb zaradi beračenja, krošjarjenja, pote-pnštva in tatvine, — Navihan dolgoprstnež je smuknil šoferju Antonu Medvedu v Mlinski ulici iz drvarnice usnjeno suknjo, vredno 500 Din. — Neznan ljubitelj tujih koles pa je odpeljal čevljarskemu mojstru Avgustu Gu-setu iz Gosposke ulice kolo, vredno 1000 Din. Kolo je znamke »Styria« in ima ev. štev. 9135
10	tov. štev. 28.000.
€@!Je
•*. Izlet v Slovenske gorice z autocarom »Rdeči Francelj : prireja v nedeljo, dne 21. julija 1935 auto&tlsni promet M. P. Proga vodi preko Ptuja, Ljutomera, Slatine Radenci— Gornje Radgone. Sv. 'Trojice' in Sv. Lenarta v Maribor. Cena za osebo le Din 50.—. Odhod ob 7. uri z Glavnega trga. Prijave in informacije pri »Vodstvu autobusnega prometa M. P. .Glavni trg 26, telefon 22-75.
Dve nezgodi. V ponedeljek opoldan je 14 lelni v Miklošičevi ulici stanujoči dijak Majcen Rudolf, vozeč se s kolesom po Vilharjevi ulici, trčil v Koroščevi ulici v avto dr. Majcena, pri čemer je padel in si zlomil levo roko v zapestju in poškodoval na glavi. — 33 letni v Vojaški ulici stanujoči mesar Copetii Izidor pa se je pri delu v klavnici
Iz tekstilne stroke. Tovarnar g. Leon Ku-disz se preseli s svojo tekstilno tovarno na Spodnjo Hudinjo, kjer bo nova zgradba še letos končana. Tovarna sredi mesta na Kralja Petra cesti res ni bila na pravem prostoru.
Pomoč potrebnim! Celjska železničarska godba priredi pod vodstvom kapelnika g. Petcrmana v nedeljo dopoldne v m-stnem parku koncert v korist slepemu skladatelju g. Ecluard u Interberger ju. Začetek ob 10.30.
Komur je treba inštruktorja naj se obute k Društvu jugoslovanskih akademikov v Celju, ki ima tudi letos primerno število iz-vežbanih domačih učiteljev. Pripominjamo, da se je lani 16 ponesrečenih dijakov poslužilo pomoči teh inštruktorjev, pa so potem vsi izdelali in si rešili'leto.
Vojaško pokopališče, ki je bilo prej res popolnoma zanemarjeno.in skoro že zapuščena, so sedaj pod vodstvo upravitelja g. Rihter šiča - prenovili in olepšali. Bilo je' res že žalostno, videti, kako so propadali napisi in so. usedali grobovi.
. -Pazimo na drevje! To se mora,priznati, da, se v Celju mnogo stori za olepša h j e' i'testa. Mnogo pripomorejo k ugodni sliki Celja nasadi. Zlasti lep je drevored brez olj Masa.-' rvkovi poti ih' pa vrsta ; lepotičiiega 'drev ja na nabrežju; Na-žalost pa opažarno, da 8o" pb--klieani krogi na -to menda, pozabili. -Drev je raste.in sč k.re.pi, )3a je še vedjio privezano k šibkemu kolju tako ha tesno, da dobivajo dhbl-a, že zareze.. Razen tega pa je vsako sdeblo utesnjeno v že davno premalo mrežo iz žice. Mislimo, da je že čas, da sej drevje reši spon in kolja. Tako bo tudi lepše.
Junaki noža. Kolarja Martina, 27 let sia-rega sina posestnika iz Škofjevasi, je. posestnikov sin Ivah Vovk iz Jarmovca pri Dranr-Ijah napadel z nožem v neki hiši v Hrastniku pri Škofji vasi ter ga močno poškodoval na levi strani prs. — Kresnika Josipa, 33 let starega rudarja iz Klenovca pri Humu ob Sotli pa so na Lumu napadli neki možki z noži. Razparali so mu trebuh. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
Petkrat zlomljena roka. Šele štiri leta stara hčerka sl užitci ja Ana Fazarlnc iz Nove vasi pri Celju je. padla v nedel jo tako nesrečno. da si je zlomila desno roko kar pet.
krat. Ponesrečeno detelje v javni bolnišnici.
Ptm
Sokolska c-eta pri Sv. Barbari v llaio/alt je
priredila v nedeljo javni nastop s sodelovanjem matičnega društva iz Ptuja. Vaje so izvajali prav zadovoljivo in tudi udeležba je bila mnogoštevilna. Prireditev je poselilo tudi mnogo sokolstvu naklonjenih Ptujčanov.
Turneja ptujskih harmonikarjev. V petek so odšli na svojo 7 dnevno turnejo po Hrvaški pod vodstvom g. učitelja Baša tukajšnji mali harmonikarji. Spremlja jih tudi sodnik dr. Muha s'soprogo. Želimo jim prav .mnogo uspeha.
SOHO
f? e»
"Delavcem na Javorniku in Jesenicah, so. se. pridružili še delavci na Rkeki D va'::vi
. j esc pice, 16. julija.
Včeraj popoldne so se vršila .pogajanja .me«' Kranjsko industrijsko dražbo (k!D) in delavskimi zaupniki, ki. niso privedla do zadovoljivega uspeha za delavstvo.
Gre za tolmačenje kolektivne pogodbe, pri kateri je K ID odrekala upravičenost v petih točkah, ki so zahtevale razne ugodnosti za delavce.' Podjetje je sicer sprejelo med drugim nekatere delavske zahteve, tako da ne bo nobenih posledic za sta v k lijoče in da se prizna novemu načinu izdelov an ja »cngk>\ < (neke vrste železna gmota, iz katere se halo z valjarjem izdelajo železne palice in želez-. ne plošče) nova tarifa. Podjetje pa ni ugodilo tudi vsem drugim točkam, navedenim v kolektivni pogodbi. Zato so se stavki delavcev Javornik-Sa va pridružili tudi jesno iški delavci in danes popoldne so stopili v stavko tudi delavci na Blejski Dobravi.
Danes popoldne ob dveh je bila pod vodstvom tajnika Saveza metalnih radnika g. Leskovška seja zaupnikov in funkcionarjev organizaci je, da se posvetu jejo za nada linje ukrepe.
Stavka poteka mirno in brez incidentov, čeprav je v stavki do 3000 delavcev na Javorniku, Jesenicah in Blejski Dobravi.
gOUDUO
IZDELU1E
.m
Čitajte in naročajte
ES
wß
¥ znamenka skega bražstm
Sofija, v ju’
Vsa javnost je v tem edina, -poset jugoslovanskih Sokolov v tako zantnem številu največji dogodek po i bi a gopoko j nega Viteškega kral ja Ah dra L Zedinite!ja, ki bo bratske vezi obema narodoma še bolj poglobil. So), ideja bo še jačje združila vse južne Si: V petek zvečer je bila po sofijskih veličastna baklada, kakršne Sofija še . živela. V sprevodu so korakali z go baklami mimo bolgarskih Junakov, v kem številu tudi jugoslovanski Sokoli. ! va Saveza SKJ pa je med tem položila na spomenik Vasilija Levskega, ustar Ija bolgarskih junakov. Lep prigoden je imel podstarosta SSKJ br. dr. Ignja las. \ Oficirskem domu je bila po b večerja, ki so se je udeležili p teilst.. slovanskega Sokolstva, Junakov.in dni lične osebnosti. V napitnici.je predsedi nakov general br. Raško Atahašov naz našemu mlademu kralju Petru II., rom rhu kralju Karolu H., p rezidentu br. d sarvku in predsedriikirMoščickemu. Go nato zaigrala vse himne ter -'slovansko Slovani . V imenu slovanskega Sokols nazdravil starosta SSS hr. dr. Bukovsk Vel. kralju Borisu, nakar je godba zt. bolgarsko himno.
\ Soboto dopoldne se je poklonijo ji vansko Sokolstvo na bolgarskem in sr' .vojaškem pokopališču, kjer so bili j. ni venci z napisom: Bolgarskim padli nakoftt — Savez, SKJ. Lđp pietetni" go iinel I: mfm. staroste ' SSKJ br. En; 'Gangl, kateremu se je v iskrenih b Zahvalil v imenu bolgarskega vojnega stra -polkovnik Jordanova Opoldne je priredil odprjivnik posl goslov. poslaništva g. Dragan Božovič šem poslaništvu kosilo, ki so še ga žili predstavniki slovanskega Sokolstv rešinstvo Junakov s predsednikom br. nasovom itd:.....
Popoldne ob 16. je bila prva jav n. vadba bolgarskih Junakov, češkoslova. -jugoslovanskih Sokolov» ob ogroi ni t bi. Javno telovadbo so otvorili bojgar: miki (1360), s simboličnimi prostimi v posvečenimi bolgarski domovini. Pot nastopile Junakinje in nato češkoslova-' koli.’ Med viharnimi ovacijami so na; korakali na telovadišče jugoslovanski z zastavami ter prinesli veliko brona*' keto SSKJ, darilo bolgarskim Junakoir tem pa so prikorakali na telovadišč bolgarski Junaki. Z lepim govorom ročil hr. Gangl predsedniku Junakov It nasovu plaketo, nakar je privezal na s prapor krasen trak v bolgarskih barval Im je zaigrala jugoslovansko in bol himno ob navdušenem vzklikanju r Po tej manifestaciji' so nastopili jugos ski Sokoli in Sokoliće s prostimi varan sti orkan navdušenja pa so žele sim! vaje .Hej trubači«. Današanja j avtu vadba je bila zaključena z uajvečjim hom in naj večjim navdušen jem.
Nedeljske junaško-sokolske svečam dosegle svoj v rhunec. Y Narodnem gle je bila impozantna slovanska manifet katere se je udeležil tudi niiais i-ski pi g. Tošev z vsemi ministri. Na svečani ne.ji je imel pomemben govor ministe svete g. Kadet', ki je med drugim i ••tVellensfua sliko e' odraža pred očmi, m to j; čista slovanska ideja, nahaja v sokolski in junaški organizai slovanska pot ho s povzročila, - da še spoznamo in občutimo utrip naših ru j src. Pot,’’ ki ste jo Izbrali je breždvon ' vihra. Z idealizmom in duhovnim bog?
lastnim slovanskim narodom, im; n j nove (inhovi'i' v loie (er jih doda!;
«ji civilizacij!.' Ži-iiui viišim črganiz I da rta prednje jo" za Srečno bodočnost i j iških narodov.« • . , . . .
j Po matineji v gledališču so se zno novije, na sofijskih ujicah manifestac bodo osjaie vsem v trajnem spomini; den ut is je napravila holgarsko-rusi, nifestacija. ko so bratje inski Sokoli žili na spomenik carja Aleksandra v rusko trobojnico. Svečanost je bila , cena s petjem slovanske himne «Hi vani .
Popoldne jc bila zaključna javna ti ba. Nastopile so bolgarske kmetske i so izvajale bolgarske narodne igre. je nastop Sokolje beograjske sokolske bolgarske .šole za telesno vzgojo, na skupno nastopili s prostimi vajami b: Junaki in jugoslovanski Sokoli. N navdušenje pa so doživele vzorne vrst slovanskih Sokolov na orodju. Pa ra diplom junaškim tekmovalnim vrsi godbo zaigrale slovanske himne, na bil 5 lil. zlet zaključen v ponedelje jugoslov. Sokoli zapustili Sofijo in s: domov.
Spominska plošča ponesreči turistu Gombaču
Skala»:	in prijatelji pokojnega
Gombača, ki sc je letos pozimi sin: ncsiciil v Kamniškili planinah, so na kraju nesreče v 5 raicih pri k «cillu spominsko plošfo. V nedeljo, 2 bo odkiiMc plošče po maši. ki jo 1 val zjutraj ob S. uri na Kokršken g. [iater j: / Žurga, iliK', i imivi i/i .‘.leksandra v 1,1 ubi jan i. Prijatelji p’ re/erviia j!e jiriltodnjo nedeljo za -vo!\n»«o sedlo, da jiočastiino sjiorniu tovariša Gombača, ki je v ljubezni do lepih planin izgubil svoje mlado živi
Ali ie kmetiiftvo zaman upalo?
Obup, ki e« je bil polašžal kmetijstva zaradi popolnega zastoja našega izvoza in silnega nazadovanja cen kmetijskih pridelkov, se je bil dokaj ublažil, ko j-e prejšnji režim pokazal, da ima razumevanje za kmetijsko vprašanje in ko je kmetijstvo v prejšnjem kmetijskem ministru videlo nosilca idej, kakršne so v teh razmerah potrebne in ki bi mogle biti rešilne. Prvi njegovi ukrepi so pokazali, da je pravilno pojmoval svojo nalogo ter da je imel resen namen lotiti se dela za olajšanje gorja našega kmetijstva tako, da bi bilo res kaj hasnilo. Verovali smo vanj in upali. Sodili smo po že storjenih ukrepih in po objavljenih nažrtih ter namerah. Ko je Jevtičev režim pal, nam je bilo zanj žal posebno radi kmetijskega ministra, ko smo se zbali in ugibali, ee ga bomo dobili nazaj tudi v novi vladi, pa bila kakršnakoli. •*'*
Sicer tudi novemu kmetijskemu ministru ne moremo očitati, da ne bi imel smisla in srca za kmetijstvo, vendar se ne moremo otresti neke skeptičnosti, kajti v prejšnjem ministru smo videli Izrazitega nosilca takih pogledov na kmetijsko vprašanje, da smo se lahko' brezpogojno zanesli na njegovo delo,
- *--- **
V vsaki vladi pa je odločilen vprav osebni pomen posameznika. Dočim je prejšnji minister bil iz kmetijskih strokovnih krogov,
že zato se bojimo, da bo kljub vsemu dobremu hotenju, ki g i ima, kakor upamo, novi minister, kmetijski interes manj poudarjen in uvaževan. Ne samo deklaracije vlad so važne, temveč so osebnosti, ki imajo te deklaracije izvajati — še toliko bolj važne. Zato nam kmetovalcem tudi vladna deklaracija, ki je bila v četrtek podana »red parlamentom,	_	i
- f Četudi pravi, da bo delala' v pred kratkim započeti smeri naprej, nam narekujejo obziri do samih sebe, da ostanemo skept.čni, dokler ne vidimo dejanj. Sedanja vladna deklaracija je gled? na gospodarsko in finančno politiko tako kratka in splošna, da se kmetovanj bojimo, da se morda ne bi utegnilo dovolj izvajati prejšnjega pravca agrarne politike v tem smislu, kakor smo preje imeli na-deje. Ne da bi hoteli že vnaprej misliti slabo in zmanjševati pomen sedanjega kmetijskega ministra kot človeka in politika, mi kmetovalci le odkrito povemo	*	je
Vemo sicer, da 33 je prešnjega kmetijskega ministra zaradi njegovih idej in napovedanih korenitih ukrepov marsikje nazivalo za boljševika, kakor da bi vsaka korenitost bila samo boljševiška. Je pač tako, svet je pri nas še jako močno v starih liberalnih vodah in ne-kmelovaleem še danes večinoma ni mogoče dopovedati, v kakšnem obupnem položaj	je
naše kmetijstvo in kako črna se kaže njegova bodočnost, ako se z najvišjega mesta o kmetijstvu ne bi vodila takšna politika, kakor jo narekuje današnji čas.
Ves čas Obstanka naši; zedinjene države je bilo kmetijsko ministrstvo veliko manj aktivno kakor so bila druga ministrstva. To pač zato, ker je aktivnost ministrstva vendarle in predvsem odvisna od ministra kot osebe. Ra-
zen o predzadnjem kmetijskem ministru, ne moremo reči o nobenem drug-em, da bi bil tako aktiven in o stanju kmetijstva tako informiran ter bi imel za pospeševanje ter v zadnjem času prav za prav za reševanje kmetijstva take jasne poglede in tako dobro voljo, kakor jo je imel ta. Interesna zaščita je bila za vse druge panoge našega gospodarstva več ali manj popolnejša, za kmetijstvo je ni bilo. Civilizacija je med tem silno napredovala, prinesla tudi svoje senčne strani, a naše kmetijstvo je ni moglo dohilevati. V izraziti dobi kreditnega gospodarstva in standardne robe se naš mali kmetovalec — kmet ni še povzpel tako daleč, da bi bil sposoben v zadostni meri fruktificirati kredit tako, kakor trgovina, obrt, industrija i. dr.; danes pa te možnosti sploh več nima, dočim jo drugi še vedno imajo, čeprav neki v zmanjšani meri, zato pa drugi toliko kolikor hočejo. Prekupci, ki imajo vsako leto dobiček od kmetovalčevega znoja, se od vseh strani podpirajo s cenenimi izvoznimi krediti, pridelovalca samega pa fie še doslej »i poizkušalo usposobiti, da bi sam v izvozu, združen v tozadevne zadruge — vnovčeval plodove svojega truda in bi svojo robo standardiziral (makari prisilno), dosegal boljšo ceno ter tako vsaj nekoliko omilil nerentabilnost svoje proizvodnje, a obenem bi si potoni zadružništva ustvarjeno večjo silnostjo bolje obdržaval trg in pridobival nova tržišča, ki jih 'je, to poudarjamo, še možno dobiti. V tem pogledu smo bili stavili na prejšnjega kmetijskega ministra kot zadrugarja prav velike nade.
Forsiranje proizvajalnega in vnovSevalnega zadružništva je pri nas tako velika temeljna
Odkar smo pričeli urejati ae'rodrom, ljubljanska garnizija ni imela svojega prepotrebnega vežba-liŠča in komanda Dravske divizije, banovina in mestna občina So imele največje skrbi s tem vsestransko važnim vprašanjem. Tudi mi smo že obširno pisali, kako je mestna občina iskala za vežbališče primernega prostora na vseh straneh Ljubljane in koliko časa je izgubila s pogajanji z najrazličnejšimi lastniki, dokler se končno vojaške in civilne oblasti niso odločile za zemljišča graščine Fužine pod sedanjim aerodromom. Pogajanja so bila naglo končana, ko sicer ni prišlo do nakupa, pač pa do najemne pogodbe že pred dobrimi tremi meseci, a danes lahko poročamo, da sta te dni na predlog Dravske divizijske komande to pogodbo odobrila tudi ministrstvo vojne in komanda IV. armije in so s tem končane dolgotrajne skrbi naših vojaških in civilnih oblasti.
Komanda Dravske divizije je od soproge gra-čšaka na Fužinah Marije grofice Paumgarten in mene sestre baronice Wenkheim vzela za eno leto v najem njive in travnike za 190.000 Din. Polo-
potveba, da lega ne moremo dovolj glasno povedati. Kmetovalci se morajo združevati v primerno velike tovrstne zadruge, ne morda vprav toliko za kako globljo podružabljenje produkcijskih sredstev, kot pa za poenotenje proizvajalnega načrta in delovnih metod, predvsem pa za skupno, enakostno pripremo svoje proizvodnje v tem smislu, da se vnovčevalna kakovost naše kmetijske proizvodnje glede na prezentacijo blaga na trgu tako izboljša, kakor to zahteva sedanji čas in sedanja faza rafinirane tržne borbe.
Ob večji urejenosti teh vprašanj bi tudi distribucija kmetijske proizvodnje postala urejo-nejša, dočim je danes docela divja, slučajnost-na, kar še posebej prinaša specialno škodo.
Dasi je tudi v teh najhujših letih krize naša trgovinska bilanca aktivna, vendar mora tudi slepec videti, da je gorje na vasi prestopilo že vsako dopustno mejo. Kmetijstvo od aktivnosti trgovinskih bilanc nima nič, od tega imata kaj trgovina in promet. Zaslužek tistega, ki se je trudil, ustvarjal in tvegal, je pod vsako kritiko, d slo se nikakor ne izplača, dočim se mnogim drugim še izplača, nekaterim celo imenitno izplača. Zato v kmetijstvu tudi volja za proizvajanje pada. Kolikor toliko se vzdržuje samo že iz navade.
Ker deklaracija sedanje vlade ni nič določnega povedala, kakšno bo njeno delo v pogledu sspasavanja« kmetijstva in a tem večine naroda, kmetovalci pač ostajamo nekako rezervirani ter te vrstice iznašamo z najboljšim namenom, da vlado in novega kmetijskega ministra opozorimo na naše stanje ter na nujno potrebo korenitih ukrepov, pri čemer bi bilo vso skrb posvetiti izgrajanju agrarne interesne zaščite, proizvajalnega in vnovčevalnega zadružništva, do česar kmetovalec sam ne more, nego mu v tem nujno mora pomagati država.
Vico te letne najemnine plača vojaška uprava, četrtino banovina in četrtino mestna občina ljubljanska. Denar za mestno občino seveda ni izgubljen, saj vojaštvo za prehrano in druge stvari pusti ogromne vsote v Ljubljani, menda nam pa ni treba niti omenjati, kakšnega pomena je tudi z drugih stališč močna garnizija za glavno mesto obmejne Slovenije.
Novo vojaško vežbališče, kjer vojaštvo le prav pridno vežba, meri okrog 380.000 kv. metrov in leži v katastralnih občinah Moste in Slape na levi in desni strani Zaloške ceste tako, da je železnica meja med njim in aerodromom, na drugi strani Zaloške ceste pa sega prav do Ljubljanice in skoraj do gradu Fužine. Najemna pogodba velja do 31. marca prihodnjega leta in bo brez dvoma podaljšana, če ne pride do nakupa, ker sta lastnici tudi pripravljeni zemljišča tudi prodati. Pojasniti še moramo, da zato ni sklenjena najemna pogodba za več let, ker po predpisih vojaške oblasti sklepajo take pogodbe le za eno leto.
S tem se je pa Ljubljana tudi rešila najtežje skrbi, da namreč ne izgubi svoje garnizije, kar ji
je pretilo že prav resno, saj garnizija sp'o! mogoča brez vežbališča. Vojaška poveljst-zaiadi tega vprašanja prav mnogo poti pela tem spet dokazala svojo izredno naklon-našim krajem, predvsem pa Ljubljani.
Splošno industrijski razstava na „Mariboi skem tednu”
Maribor, 15. jui
Poročali smo že, da bo imel IV. Marji' teden predvsem industrijsko obeležje, kar Maribor seveda zelo značilno, saj ga nekater nujejo »Jugoslovanski Manchester« z oziro jako visoko razvito tekstilno industrijo. 1 razloga, da je naše obdravsko mesto pre< industrijsko mesto, se je uprava »Maribor tedna« odločila, da organizira na letošnjem borskenj tednu veliko splošno industrijsh. specijalno tekstilno razstavo. Obe razstav za Maribor velikega gospodarskega pomen, sc bodo naši in tuji obiskovalci Mariboi tedna seznanili z mariborsko industrijo in znali naš obmejni Maribor tudi z indusi plati.
Za tekstilno industrijo, ki je v Maribor pivem mestu in za katero je namenjena po razstava na Mariborskem tednu, prednjač mična industrija. To zastopa pri nas več tv. ki so znane ne samo v naši državi, temv priznane tudi v tujini. Na splošno indusi razstavi se bodo obiskovalci seznanili poleg gib industrijskih panog tudi s kovinsko, u sko, živilsko industrijo, ki je za naše gosp stvo zelo važna. Med zelo važne činitelje v Vojn mariborske in okoliške industrije mi vsekakor šteti razvoj mariborskih Mestnih jetij, predvsem električnega. Tudi Mestna p ja bodo na tej razstavi zastopana.
Številne prijave mariborskih industrijskih jetij so jamstvo, da bo velika splošno ind-ska razstava na letošnjem FV. Mariborskem 1 res prava slika vse mariborske industrije.
Treaing mlade neveste
Uubliana ima kontno novo voiaško vežbališče
Ljubljana, 15. julija.
Car Boris otvaria otmi iunaiki zbor
Sofija, 13. julija 193}.
Take v. tne slavnosti še ni videla in tako splošnega navdušenja še ni slišala bolgarska prestolnica, kakoršna je bila otvoritev osmega zbora »Junakov«.
Predvčerajšnja ploha je občinstvo zelo poparila in zletni odbor se je že bal, da bo vsaka vežba in prireditev na zletišču sploh nemogoča. »Junak« si gradi na od magistrata podarjeni zemlji ogromen, popolnoma moderen stadion, ki pa še ne bo tako hitro gotov. Za silo so ga uredili za balkanske olimpijske igre, vendar je dež spremenil tekmovalni prostor v celo jezero, tako da so se vršile tekme malone do kolen v vodi.
Otvoritev junaškega zbora bi se morala vršiti tudi stadionu, toda vsled nenadnega dežja je upravni svet »Junaka« sklenil, da naj bo otvoritev zbora na trgu Aleksandar Nevskega, pa naj bo vreme v nedeljo kakršnokoli hoče.
Včerajšnje jasno in solnčno jutro je pa vlilo v srca Junakov novo upanje, čeprav so male meglice, ki so obkrožale vrh Vitoše planine tudi včeraj obljubljale dež. Megla na Vitoši pomeni za Sofijčane, kakor na Krimu za Ljubljano, prav gotovo še tistega dne dež.
Vendar ta skrb ni pomračila prazničnega razpoloženja ljudstva, še manj pa petindvajsettisočne armade Junakov in Sokolov. Na vse zgodaj so zagrmele po ulicah na vseh koncih in krajih Sofije neštet« godbe in od vseh strani so se zgrinjale čete Junakov in Sokolov na trg Aleksandra Nevskega, med potjo burno pozdravljene od tisočev in tisočev ljudstva.
Ob devetih je bil ves trg poln samih organizacij. Rdeče sokolske srajce so se prelivale z belimi suknjiči Junakov in s krasnimi narodnimi nošami od vseh krajev slovanskega juga.
Na desno od oltarja proti palači svetega sinoda so stale čete jugoslovanskega sokolstva. V smeri
k »Akademiji nauk« je bila postavljena balkanska oblast (župa) Junakov, med obema sofijska oblast, poleg te pa bdinska in črnomorska. Severno od oltarja so bili češki in ruski Sokoli, zraven pa Junaki dunavske in trnovske oblasti. Proti zapadu ob cerkvi so stale športne organizacije.
Z širokim in gostim vencem je obkrožilo ves trg občinstvo, napolnilo vse hodnike in vse pro« stranstvo za vrstami stražnikov ter pazljivo in potrpežljivo sledilo poteku slavnosti.
Okoli desete ure so začele prihajati uradne osebe. Med prvimi je bil minister notranjih del in predsednik zveze »Junakov« general Raško Atanasov, ki je pregledal čete Sokolov in Junakov, kmalu za njim pa vojni minister general Canev in zunanji Kjuscivanov. Tedaj je bila pa v cerkvi končana služba božja in mitropolit Štefan, spremljan od duhovščine je stopil pred postavljeni oltar.
Točno' ob 10. in 3$ minut se zaslišijo od spomenika carja Osvoboditelja ovacije. »Car gret« Ministra Atanasov in Canev ter naččelstvo Sokolov in Junakov mu gre naproti do »Akademije nauk«. Car stopi iz avtomobila in pregleda v spremstvu omenjenih osebnosti vrste junakov in Sokolov. Krepki »zdravo« in »ura« ga pozdravljajo.
Posebno prisrčni so bili pozdravi jugoslovanskih Sokolov in Sokolić. Ves trg je predstavljal polje mahajočih rok z zastavicami in cvetjem. Car je ginjen odzdravljal.
Deset minut pred enajsto uro je bilo dano povelje: »Za molitva, Šapki dolu!« in vsi prapori so se zbrali okoli oltarja. Mitropolit Štefan je s pomočjo ruske in bolgarske duhovščine opravil molitev.
Na to je spregovoril car:
»Dragi Junaki in Junakinje, dragi Sokoli! Od vsega srca vas pozdravljam o priliki zvezinega zbora. Z iskreno radostjo gledam zopet strumne, junaške vrste, sestavljene iz otrok Bolgarije. Iz vseh kotov domovine ste pribite!! v stolico z namenom, da praznujete zopet en praznik na polju kulture in manifestirate ža uspehe, ki jih je dosegela organizacija Junakov v delu, ki za-
kalja (utrja) telesa in duše Bolgarov, ki ljubijo svoj narod.
Z istim veseljem pozdravljam tudi naše goste-Sokole. Predstavniki naših bratovskih slovanskih narodov so počastili vas, Junaki, in celo Bolgarijo in prišli semkaj, da pričajo o svojih iskrenih simpatijah in tovariških čuvstvih, ki jih goje za to narodno in junaško delo.
To novo od vseh zaželjeno srečanje med Junaki in Sokoli je zopet dragocen donesek k delu za zbližanje, srčno prijateljstvo in mirno sodelovanje med našimi narodi.
Prepričan sem, dragi Junaki, da je tudi s tem zborom vaša organizacija nositeljica vzvišenega narodnega duha in čuvarka bogatih tradicij, da dostojno predstavlja junaško Bolgarijo, ki izpričuje povsod in vselej narodno jedinstvo in njegovo strnjenost okoli oltarja domovine. Naj se v teh zbornih dneh še bolj utrdi zvestoba in moč do vašega lepega gesla: Zdravi in silni — družno za očetnjavo.
S temi čuvstvi otvarjam osmi zbor Junaške zveze. Naj živi Bolgarija!«
Neskončna burja »Ura!«, »Zdravo!« in »Na zdar« je vsprejela te carske besede.
Tudi mitropolit Stefan je pozdravil Sokole in Junake: »Dragi Junaki in Junakinje, mili gosti Sokoli! Njegovo Veličanstvo je otvorilo zbor Zveze Junakov. Narodna cerkev izrabi to priliko, da pozdravi to slavje in želi Junakom, da uresničijo svoje geslo: Zdrav duh v zdravem telesu. Junaki, cerkev vam želi, da se dvignete na višino, ki vam pristoja. Veselite se, da se ravno pred tem spomenikom — oltarjem naše domovine — otvarja vaš zbor.
Tudi bratom Sokolom pošilja narodna cerkev svoj blagoslov. Naj se s telesom vzgaja tudi duh v skupni prospeh vsega Slovanstva. Zdravej!«
Godba je odigrala himno, prapori so odšli k svojim četam in pod gromom vzklikov narodovega navdušenja in ljubezni se je odpeljal car v dvorec.
Opoldne so začele čete mimohod pred carskim dvorcem. Spredaj so korakali staroste gen. Ata-
nasov, Gangl, Truhlar, grof Zamejski in Nato so pod zvoki vojaških in svojih godb rakali mimo Sokoli kraljevine Jugoslavije, z mi ruski in češki ter nazadnje Junaki.
Car je stal pred dvorcem in odzdravljal v idočim ves čas defileja, ki je trajal nad dv Četa za četo je šla mimo dvorca, ki je ■ no korakala in iz dna duše vzklikala carj je defilirala ljubljanska župa, je brat Gam veda! carju, da ji je prapor podaril pokoj; teški Kralj-Mučenik in vidno ganjen je car sebno spoštljivostjo prapor pozdravil.
Petindvajsettisoč Sokolov in Sokolić, Ju* in Junakinj je defiliralo mimo carja, in 1 vztrajal do konca. Na obeh straneh dvoi daleč naokoli je pa po ulicah pozdravljala ' in Junake velikanska množica ljudi in g vzklikov se je od tam razlegalo po vsem tri; desettisočnem mestu.
Slavnost otvoritve Junaškega zbora je j veličastno, navdušenje je biio nepopisno ii mini nanjo ostanejo neizbrisni.
Popoldne so bile na stadionu sokolske naške vaje pri zaprtih vratih. Ljudstva se zbralo toliko, da je bila straža pred njim moči. Odrinili so vrata in kmalu je bilo v do zadnjega kotička zasedeno, zunaj jih stalo ali sedelo na travi še tisoče in tiso Zvečer je šel od stadiona po mestu »mir ali »zora« z lampijončki in bakljami. God igrale. Junaki so peli in odzdravljali od « šenja skoraj besneči množici.
Za izbrane se vrše pojedine in banketi, I je pa malih in skromnih, pa isoiščemo piv gostilne in se tudi prav dobro ali še bolj . mo z brati Bolgari. Izpijemo kozarček a' rečemo ali zapojemo eno ali drugo naro kar naenkrat je že čez polnoč.
Danes zjutraj so bile na zletišču zope; nje, popoldne se pa začno že pravi nastop je ena, ob štirih je začetek, a že se vali n proti stadionu. Tudi jaz moram hiteti, ostanem zunaj.	Rad. Petenin-Petn
Krivka in pravica
Kakor • smo poročali v nedeljski številki, je u t. m. umrl Alfred Drcyfus, Čegar afera je oj čas dvignila obilo pralni in za čegar reliabi-.acijo sta se nekoč borila Zola in Clemenceau, .led', vsemi, aferami, ki jih. je morala preboleti ipublikahska Francija, je 'bj-la Dreyfusova naj-ačja in je razburjala svet -od leta 1894.1 pa do ca 1906.
Kapetan generalnega štaba Alfred Dreyfus je I alzaški Žid. Dobil je obvestilo, naj pride 15. ktobra 1894. leta v vojno ministrstvo v civilu, rejme ga major du Paty in ga prosi, naj po jegovem diktatu napiše pismo, ki ga major sam 'e more pisati, ker ima rano na prstu. Med dik-ranjem vzklikne major: »Saj se tresete!« Drey-ts je napisal še nekaj besedi, ko mu major položi .■snico na rame češ: »V imenu zakona vas are-ram. Obtoženi ste veleizdaje.«
V preiskovalnem zaporu je Dreyfus izvedel, da 1 ga poklicali v vojno ministrstvo zato, da bi eizkusili primer njegove pisave. Pisava je bila je enaka oni, ki jo je imel major Henry. Našla , je neka snažilka v košu za papir na nemškem oslaništvu. V tem dopisu ponuja nek častnik -ancoskega, generalnega štaba nemškemu vojaškemu atašeju v. Schwartzkoppenu pet tajnih pofo-1, ki bi obsegala v prvi vrsti podatke o fran->ski artiljeriji. Dreyfus je slučajno poročevalec •neralnega štaba za artiljerijo. Pisave preizku-•jo trije grafologi. Eden izjavi, da to nikakor ni reyfusova pisava, dva pa potrdita nasprotno. 19. decembra leta 1894. se sestane vojno so-'šče. Dokazno postopanje v celoti razbreme-
njuje obtoženca. Med tem pa, ko se sodniki še posvetujejo, jim predlože akte vojnega ministra Merzierja, ki vsebujejo obrmenilno gradivo proti Dreyfusu. Kakor se je pozneje izkazalo, je bilo vse to gradivo potvorjeno. Vzlic temu je o*-”o-
dilp vojno sodišče polkovnika Dreyfusa na dosmrtno izgnanstvo. Bil je degradiran in februarja meseca 1895. leta transportiran na Hudičeve otoke.
Na Hudičevih otokih pri Cayenne je prestal Dreyfus pravo mučeništvo. Vzlic temu pa, da so po posebnem navodilu izredno grdo postopali z njim; je njegova zdrava konstitucija prenesla vse trpljenje. Mnogo njegovih sotrpinov je umrlo,
Dreyfus pa je ostal živ in zdrav, ko nenadoma zaveje v njegovo afero popolnoma drug veter. Njegov brat Matija je pričel kampanjo za rehabilitacijo obsojenca in je pridobil za to Clemen-ceaua in Zolaja. S tema dvema se je zvezal polkovnik Piq’uar, ki sta mu oba imenovana dolžna zahvalo za podrobnejše informacije. Zola je naslovil odprto pismo na predsednika ■ republike Felixa Faurea. Njegov sloveči »J’accuse« obtožuje majorja Esterhazya, da je vohunil v prid Nemčiji, majorja Henryja, da je potvoril akte in bivšega vojnega ministra Mercierja, da je vede posegal v afero.
?rva posledica tega je bila, da je bil Zola obsojen zaradi klevete in je moral bežati v Anglijo. Boj za Dreyfusa pa se je nadaljeval. Dreyfusa so prepeljali v Evropo, obsodbo proti njemu so razveljavili in novo vojno sodišče je bilo poklicano v mesto Rennes, da sklepa o kapetanovi obsodbi. Med tem se je Dreyfusova afera razpasla v ostro notranjo politično krizo. Na eni strani stoji. vojska, duhovščina in vsi oni, ki se jim zdi Dreyfus kot Žid sumljiv in ga zaradi tega sovražijo,' na drugi strani pa so zbrani vsi napredni elementi, med katere spada tudi nacionalno socialistični, toda protiklerikalni Georg Clemenceau.
Koncčm stoletja se vprašanje preokrene v prid Dreyfusövih pristašev. Faure umrje, na njegovo. mesto stopi kot predsednik republike Loubet in poveri sestavo kabineta levičarskemu Waldeck-Rousseau. Minister pravde postane Millerand, ki se je tedaj štel še med skrajne levičarje. Nekaj dni po terh je bil Dreyfus pomiloščen.
Boj pa se je nadaljeval. V novem procesu leta 1906. je bil Dreyfus rehabilitiran. Podpolkovnik Henry prizna, da je akte potvoril, in izvrši, v pre-
iskovalnem . zaporu samomor. Proti Esterhazyju se začne proces, ki pa se konča z milejšo kaznijo.
Leta i9o6. postane Dreyfus major *1 je zopet sprejet v armado. Svetovne vojne pa se je udeležil kot brigadni komandant.
Po vojni se je popolnoma umaknil iz javnosti. Pred nekaj leti je Dreyfusova afera doživela nekakšno literarno renesanso. Izšk so spomini Dreyfusa samega z naslovom »Pet let mojega življenja«, hkratu pa tudi spomini nemškega tedanjega vojaškega atašeja v Franciji z naslovom »Resnica o slučaju Dreyfusa«. Berlinski advokat dr. Bruno Weil pa je spisal celoten življenjepis Dreyfusa z naslovom »Proces kapetana Dreyfusa« in Wilhelm Herzog je napisal knjigo o Dreyfusu z naslovom »Boj republike«. Tudi v filmu • je bila Dreyfusova afera obravnavana. Vse to seveda ni moglo vrniti Dreyfusu onega, kar mu je mučeniško naprtilo grdo natolcevanje. Šele smrt je odprla težko preizkušenemu človeku kot 76 letnemu starcu tista vrata, kamor ne seže boj — človeških slabosti.
Dve letalski nesreči na Japonskem
Iz Tokija poročajo: V nedeljo sta se pripetiji dve hudi letalski nesreči. V bližini mesta se je ponesrečilo večje vojaško letalo, v katerem sta bila poveljnik prestolniškega paškega letalstva polkovnik Tanaka in pilot Otasijem. Nesreča je nastala zaradi defekta v motorju. Oba sta podlegla poškodbam. Drugo vojaško letalo je padlo v morje v bližini otoka Sikoku. Kapetan korvete Jamada je utonil. Letalo je pripadalo matični ladji Akabi.
Tour de France
Peta etapa
Peta etapa Beifort—Evian (320 km), se deli a dve poletapi Belfort—Geneve (262 km) in eneve—Evian (38 km). Start je bil ob 4.30 Belfortn in so dirkači takoj začeli v prav -klenskem tempu. Dirkači vozijo strnjeno, >kler jih zopet ne zadržijo zaprte želez-ške zapornice (ki igrajo pri letošnjem four: sploh nekakega deus ex machina!). e Vervaecke, Lcducq in Gianello so šc pra-»časno ušli S 45 se k. zamude dirjajo za nji-•i Archambaud. Magne, R. Maes, Danneels, ■rtoai. De Caluue, Debenne ,S. Maes in ■niardoni. Z 1 min. 40 sek. pa Švicarji, erts, Pelissiev, Bergamaschi in Vietto, osta-pa nad 3 min. za temi. Končno pa se dir-iči unesejo in složno pasiraj« pri Campag-iole (162 km) kontrolo in o!> 9.55 se pot > dalj uje. Začne se vzpon, ki sprva ni težak so na polovici strmine še vsi dirkači sku-»j. Polje začne razpadati, ko prične forsi-tii ved00 bolj tempo. Archambaud, tako. da isira prelaz Eaucile ob 1L35 le grupa kh-'ih 30 dirkačev, vsi ostali pa so zaostali, t dirkace.V pod vodštvoin Vcrvaecka pasiia aneoško-švicarsko mejo. Tu pa se odtrga v. prav neverjetnem tempu vozeči Archam-aud. De Caluvve in Š. Maes mu sledita, toda '•n g j ne vzdrži in tudi De Caluue Francoza
•	more več dohiteti in tako privozi Areham-ind visoko vzravnan sam v Velodrome antes-Ouates in zmaga v času 8;21:2ž. Dru-
je 'privozil De Cahiwe, 45 sek. pozneje, i tej etapi so ödstpwiti Španci Ganardo tquerra, Trueba (!!) in še francoski touri« ■
•	Jauvier, Coralini in Leroux,' torej 6 žrtev.
Drugi start..........
Že po polurnem odmoru, starta jo dirkači k. drugi poletapi Geneve—Evians. Dirkači startajo s presledki po 1 minuto. Zmagal je Di Paco, ki je prevozil progo 58 km v 1:37:24. 2. Magne, 3. Archambaud, 4, R. Maes.
Skupna klasifikacija v Evianii: t. R. Maes 34:25:55. 2. Magne. 3. Bernard, 4. De Caluvve, 5. Bergamaschi.
V nacionalni klasifikaciji vodi še vedno Belgija.
Bains je zmagal Francoz Rene Vietto — V ospredju (na naši sliki) vodi Rene Vietto, tik za njim Sylvftre Maes (Belgija)
Šesta etapa.
Prva alpska etapa Evian—Aix— les Bains (207 km) je poteklo sprva kot zahteva ze tradicija v počasnem tempu. Dirkači sledijo svoje moči. Šele pri 40 km se poženeta z vso silo naprej ;individualcas Lapčbie m M01-neau, vendar brezuspešno. Tempo pa postaja vse hitrejši in Vietto in Archambaud vodita 20 kilometrov za Bonneville se prične vzpon k prelaza Aravis (1470 m). Archam-baud nekoliko zaostane m Vietto pasira 500 metrov pred drugimi prelaz Aravis, pred Maesom, Bertonijem in Archambaudom. Pri vožnji navzdol forsira Vietto tak vr^J0*0' men tempo, da ga mora zapustit! celo Maes. V Albertville (125 km) je bil Vietto za 1 nun. 40 sek. pred Maesom in prevozi sam težavni in strmi Tamie prelaz, ki meri sicer samo 900 m a ima sila težavne zavoje.
Skozi Annecv (175) vozi s silno brzino Vietto, pokrit s prahom in blatom. Z 2.10 min. zamudo mu sledijo Belgijci, ki so se jim pridružili še Speicher in Le Greves. Kljub vsem njihovim naporom pa je Vietto nedosegljiv ih privozi v Aix-les-Bains v času 6:23:42.
Le Grewes, 3. Bergamaschi, 4. Morelli, f. R. Mäes, 6. Speicher.	-	r:" • u
V skupni klasifikaciji vodi še vedno R. Maes s 40253:27. Tudi v nacionalni klasifikaciji vodi Belgija s 123:17:40 pred Fraijcjjo
Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Branibor se briga zanje. — Pristopajte!
mil Vathek:	75
tri ne kliie po maščevanju...
Ca.slav.sky ni bil zmožen besede. Zavesa se je lednjič dvignila popolnoma — njegova slutnja je ila potrjena. Začutil je pomirjen j e kakor človek, ki ednjič najde, ko se je dolgo mučil in zaman iskal, [krati pa je začutil neko zversko hrepenenje, da bi nel v rokah tistega lopova, ki je vse to zakrivil, edel je, da mora izvedeti njegovo ime, tudi če bi loral-Letsa k temu prisiliti z mučenjem. »Hvaležen ?m vam za odkritosrčnost, čeprav nekoliko zakes-elo«, je rekel. »Zdaj seveda razumem, zakaj mi je ilo ukradeno sinovo poslovilno pismo in zakaj ste UL vsi nemi in gluhi, od vašega pisar ja do generala ministrstvu. To je bila solidarnost z morilcem. Ta ■ tvar, to je strašno prostaški umor. Nikoli nisem slišal ujšega. To je tako, da človeški mpžgani ne morejo izume ti. Vi seveda tega lopova poznate.«
Letz je to brez omahovanja zatajil. »Ce bi se jominjal nanj, bi vam povedal njegovo ime.«
»To je nemogoč izgovor«, je vzkliknil Caslavsky. vi ga skrivate. Saj je bil vendar vaš častnik.«
»Pomislite, da jih je pri meni služilo sto in sto. i vedno so sc menjavali. Nekateri je bil pri polku 'orda samo nekaj dni.«
»Priznavam, da ste mogli pozabiti na imena več o častnikov, ki se niso zapisali v vaš spomin z niče-ier posebnim. Ampak človek, ki je storil nekaj take-i! ... Vsako vprašanje, ki ste ga prejeli v tej zadevi, moralo vendar osvežiti vaš spomin.«
»Toda jaz nimam interesa, da bi vam to zataje-il. Mislite logično. Zakaj naj bi to delal.? Morda za enar. Potem bi vendar ne šel k vam lizat kolke,«
Caslavsky ni več naskakoval, ker je spoznal, da bi po tej poti nikoli ne prišel na cilj. »Čudno je«, je rekel, »da je ta človek, morilec mojega sina in morilec še nekohko drugih nedolžnih ljudi, sedel zraven mene in me ni nič opozorilo na to. In živi z menoj v istem mestu in se giblje popolnoma prosto. Moral bi viseti, a hodi v restavracije in se elegantno oblači.«
Premišljal je še nekaj časa in spoznal, da bo najbolje, če ne bo Letza zdaj nič več izpraševal. Potrkal je na kozarec in poklical natakarja. Ko sta odhajala, je navzlic temu še poslednjič poskusil. Stisnil je Letžu roko in rekel: »Major, mogoče, da se bo pri vas spominjanje še razvijalo. Ce bi mogli priti k meni s kakim novim poročilom, mi ni treba zagotavljati, da bo moja hvaležnost brezmejna.«
Letz se je namrdnil. »Zanesite se, da pridem k vam, če se bom Česa spomnil. Sam bi bil vesel, če bi jo ta človek vsaj sedaj skupil, ko ga nisem mogel takrat kaznovat;!, kakor bi bil zaslužil.«
Potem sta se razšla.
, ■	■ ’	.■ ;	? 3.- ;	. »
Gospod Astenburg je hodil po sobi in čakal, da se sin vrne. Sem in tja, sem in tja, kakor nihalo, toda kakor nihalo z dušo, z nemirom .Moral je še danes govoriti z njim. Zdaj je ravno začela nad glavo njegovega sina lebdeti resnična nevarnost. Premišljal je, kako dolgo bo trajalo, preden dobi Bernard potni list. Sicer pa je poznal nekatere obmejne kraje, kjer je lahko človek prišel neopažen čez mejo. Cim bo Bernard med Nemci, bo na varnem pred tem norcem, še nekaj časa se je z nejevoljo in trudom bavil s to stvarjo, ko je končno začul Bernardove korake. Koraka preveč hrupno, je pomislil, kakor človek, ki je tako vase zatopljen, da ne more voditi svojih korakov. Počakal je še malo, potem pa je šel v zgornje nadstropje, kjer je bila Bernardova spalnica.
Ko je odprl vrata, je v svoje presenečenje videl,
da je v sobi popolna tema. Zasukal je stikalo. Bernard je sedel ves oblečen v nizkem naslanjaču med dvema oknoma in njegove oči so bile izpod namršče-nih obrvi uprte v očeta. Bilo je v njih nekaj, kar je starega gospoda prestrašilo. Bernard je bil v takem stanju, ko se človek ne more več pretvarjati. Dvojno razburjenje, ki še. ga je polastilo, ko se je razgovarjal z Dani j lom in ko se je spet nenadno pojavil De tz, ga je popolnoma izčrpalo. Bil je tako utrujen in tako nesrečen,: da ni imel niti toliko moči, da bi se slekel in legel. »To si ti«, je zamrmral, misleč, ali bi ne bilo , preveč nedostojno, če bi očeta prosil, naj ga pusti samega. Toda hkrati mu je odleglo, ko ga je. oče zmotil. Razumel Je, kaj je bilo. Pomjslii je, da Je dospel ravno do poslednjega trenotka, ko je mogel , še vse te hraniti samo zase. Njegov odpor je bil zlomljen in si ni več vedel pomagati. Moral je klicati nekoga na pomoč in oče mu Je bil najbliže. »Sedi k meni«, je rekel ter se trudno smehljal. »Ali si mi kaj, ■hotel?«
Astenburg starejši je pokimal in sedel v naslanjač nasproti sinu. »Da, hočem ti nekaj povedati«, je rekel in vzel iz žepa cigarnico; in čeprav je vedel, , da ga čaka več ur brez spanja, je vzel debelo cigaro in jo prižgal. »Bo ti najbrže takoj vse jasno, če tl povem, da sem imel dvomljivo srečo, da sem se seznanil z gospodom majorjem Letzem«. Bernard mu Je odgovoril s pogledom, v katerem ni bilo nobenega; izraza. »To je čudno«, je rekel, »če bi ti sam ne prišel s tem, bi te bil jaz poiskal in ti pripovedoval o tem trpljenju.«
Naročajte
„Glas naroda“!
Izdaja »Narodu« Prosveta« r LjuMjani, zadruga z o. predstavnik I. Aihreht, za Uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani,