IZ VSEBINE: USPEHI IN TEŽAVE DELAVSKEGA SVETA. SINDIKALNA POMOČ BREZPOSELNIM ČLANOM. ZATULILA JE SIRENA (reportaža). KAKO JE S PROIZVODNJO IN PRODAJO. PROSVETNE PRILIKE V ŠALEŠKI DOLINI. KMETIJSKO GOSPODARSKE ŠOLE. BOLEZNI,- POLJSKA DELA IN ŠE KAJ . . . PODLISTEK O RUDNEM BOGASTVU. ALI SE STRINJATE S TEM? O TELESNI VZGOJI. DELO »SVOBODE« V ŠOŠTANJU. ZADRUŽNI DOM V PESJU. ZIMSKI TRENING NOGOMETAŠEV. KRVAVI KARDINAL. ATOMSKO OROŽJE. ŽENSKI KOTIČEK.
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
VELENJE, 15. FEBRUARJA 1953
LETO I. — ŠTEV. 2 — CENA 10 DIN
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ZDENKO FURLAN _ UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAč. ŠT. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU-
Še več takih sestankov USPEHI IN TEŽAVE DELAVSKEGA SVETA
Proti fcoincu meseca decembra so se vršiti po tretjinah in skupinah na rudniku Velenje sestanki, -kjer smo bili rudarji seznanjeni z raznimi rudniškimi težavami in raznimi problemi. Tako smo med drugim obravnavali o bolj smotrnem varčevanju z jamskim lesom, strelivom in ostalim jamskim materialom, saj gre vse preveč materiala v 'izgubo. Kritično smo tudi obravnavali polnjenje vozičkov s kvalitetnim •premogom. Tako posamezne številke in posamezni rudarji pri polnjenju vozičkov vse premalo gledajo na to, da h; bilo med premogom čim manj raznih primesi. Pa tudi pri polnjenju vozičkov z lignitnimi kosi, ki se porabljajo za ksilit. posamezni rudarji s svojim malomarnim in neodgovornim delom povzročajo nam vsem samo škodo. Tako so na separaeiji ugotovili, da je bil voziček pisan ipod lignit, napolnjen z istim samo na vrhu, spodaj pa je bil navaden premog. Tako je številka oz. tisti rudar, ki je hotel na nepošten način in z lahkoto boljše zaslužiti, škodoval samemu sebi in skupnosti.
Na sestanku smo tudi zvedeli, da bo treba še urediti jatmsko in zunanjo se-paracijo. dokončni jašek, vpadne jaške in nekatere rove poleg 'drugih manjših in večjih del, za kar bi rudnik .potreboval najmanj 400' milijonov dinarjev kredita. Zaradi tega je upravni odbor rudnika že začel misliti, kje zaposliti -odvisno delovno silo, dokler ne bo začela obratovati tovarna aluminija v Strnišču in nato še Termoelektrarna v Šoštanju, ki bosta vplivali na zvišanje proizvodnje premoga.
Na sestanku smo bili tudi seznanjeni, kje je ovira, da Naricdna banka v Šoštanju nima vedno dovolj denarja na razpolago za izplačilo naših dnin. Če bi kmetje v šoštanjskem okrajiu v rediu izpolnjevali svoje davčne lolbvez-, nosti do države — do skupnosti — kot izvršujejo delavci po podjetjih, —■ bi lahko našo plačo vsakega 15. v mesecu nemoteno prejeli. Talko ipa je upravni odbor večkrat v škripcih, kako zasi-guraiti denar, katerega smo rudarji med mesecem tudi pošteno zaslužili. Sicer se ikmetje izgovarjajo, da za davke nimajo denarja, toda pošten človek jim tega ne more verjeti. Zakaj ne? Poglejmo samo, kako so (kimatje prodajali jabolka, sadjevec in ostale pridelke. Za kilogram jalbolk so na svojem domu zahtevali 40 din in tudi več, prav 'tabo za liter jabolčnika. Ceno mleka so kmetje v Pesjem pri Velenju in tudi v ostalih krajih kar čez noč sami dvignili od 20 na 25 din za liter. Tudi ceno krompirja so kmetje sami na nezakonit način dvignili. Gospodarski svet vlade LRS je potom radia iz 'dnevnega časopisja določil ceno krompirja od 15 do največ 17 din za kilogram, kmetje pa so ga prodajali po 20 din in tudi več. Tudi ekonomija v Pesjem je prodajala krompir po 20 din za kilogram ter s tem dala slab zgled kmetom, namesto da bi s pošteno konkurenco na trgu zniževala cene poljskim -pridelkom. In Ikio bi videli kmete, kako so iz Velenja in tudi iz -drugih krajev šoštanjskega okraja nekaj dni pred 15. decembrom pokupili po trgovinah vso belo moko,
Saj so jo vozili po cele vreče domov.
In kdo je sedaj najbolj prizadet? Prav gotovo mi rudarji velenjiske-ga rudnika, ker kupujemo živež vsakega 15. v mesecu, ko prejmemo prisluženi denar. Kmetje pa, ki pridelajo žito ter so pokupili vso belo mokos bodo nekateri izmed njih prekupčevali z njo, saj je v trgovinah bela moka ipo 120 din za kilogram. Tudi pri nas opažamo, da tisti kmetje in kmečki sinovi, ki še delajo na rudniku, imajo za malico bel kruh, slanino ali suho meso in jafoolč-nik ali celo vino, mi ipa, ki imamo dru-
Delavski svet našega rudnika, ki je bil izvoljen lani 15. marca ima 55 članov. Predsednik sveta je agilen in marljiv tovariš Grčar Jakob. Kdo izmed rudarjev in tudi drugi ljudje iz velenjske občine, ki niso zaposleni na rudniku, ne bi poznal vedno resnega našega predsednika.-Toda navzlic resnosti ima naš Jakob za vsakega člana kolektiva lepo besedo. Vsakemu, ki se obrne nanj, rad pomaga z raznimi nasveti, vsakemu nudi piotmoč v tej ali oni obliki. Zato pa so člani delavskega sveta ponosni nanj,
NAŠEGA RUDNIKA V LANSKEM LETU
nos do dela. Kmalu nato pa se je stanje na našem rudniku izboljšalo ter se je lani že doseglo in preseglo predvojne učinke. Člani delavskega sveta so se dobro seznanili tudi s finančno strukturo, s cenami, z akumulacijo, socialnim zavarovanjem, delovnim odnosom, o odnosih med delavskim svetom in sindikalno organizacijo. Skrčili so
Rudarske kopalnice, ambulanta in reševalna postaja
Foto Pelikan Celje
žine in smo brez vsake pedi zemlje, otepamo kruh iz enotne moke, drago kupljeno slanino" ali pa nič in črno kavo, — kar ni prav! Vsekakor bo moralo poverjeništvo za finance OLO Šoštanj podvzeti ostrejše ukrepe proti vsem onim kmetom — davčnim zavezancem, ki .sabotirajo plačevanje davkov in s tem povzročajo motnje pri naših mesečnih prejemkih.
Na sestankih smo tudi obravnavali druga pereča vprašanja, kot ukinitev avtobusa, prodajo konj, federala, kar pa smo že omenili v zadnji številki »Velenjskega rudarja«. Takšnih sestankov si velenjski rudarji brezdvomno še želimo, ki naij bi bil krajši in na katerih naj bi bili seznanjeni o raznih težavah, problemih, o uspehih in neuspehih našega rudnika, kar bo prav gotovo v korist upravnemu odboru in delovnemu kolektivu.	♦ L.
zato je delavski, svet našega rudnika v lanskem letu dosegel lepe uspehe. Kar poglejmo, kako je delal naš delavski svet v lanskem letu, kakšne uspehe je dosegel in s kakšnimi težavami se je boril.
Lani je imel naš delavski svet 11 rednih in 4 izredna zasedanja. Takoj po izvolitvi je imel sicer začetne težave, ker je bila večina članov na novo izvoljenih ter še niso imeli vpogleda v razne gospodarske in finančne probleme našega rudnika, saj so jim pomagali pri njihovem izpolnjevanju v upravljanju podjetja stari člani, ki so bili lani ponovno izvoljeni. Imeli pa so tudi 6 predavanj o upravljanju podjetja. Z uspehom so obdelali plačilni fond, vse sile so tudi vložili za dvig produktivnosti. Tako je bilo odpuščenih okrog 40 rudarjev, ki so imeli zelo malomaren od-
Konferenca Zveze komunistov občine Velenje
Dne 28. XII. 1952 se je vršila v rudniški čitalnici obč. konferenca Zveze komunistov, kjer so polagali obračun enoletnega dela občinskega komiteja. Zal ipa je bilo precej neupravičeno odsotnih, vendar je bila konferenca sklepčna. Sekretar občinskega komiteja je podal poročilo o enoletnem dlelu komiteja, kot o delu komunistov. Iz iporočila povzemamo nekaj najvažnejših misli:
Ob ustanovitvi občinskega komiteja v marcu 1952 je komite združeval devet OPO. Sedaj jih je sedem, ker se je ukinila OPO Plešivec; OPO Velenje in OPO železničarjev Velenje pa so se združile v eno. Tako je sedaj na teritoriju občine 240 članov Zveze komunistov. V svojem poročilu priznava, da komite ni izvršil svoje naloge, posebno pa jih ni izvrševali v zadnjih mesecih. Konkreten odraz takega dela pa se je pokazal pri zadnjih volitvah v občinske in okrajne ljudske odbore. Koordinacija med OPO in komitejem ni bila zadovoljiva, čeprav šo bili člani komiteja iz večine OPO. Občinski komite je takoj ofo ustanovitvi v marcu 1952 izdal obširen program dela. Program pa ni bil namenjen samo partijskim, ampak tudi ostalim množičnim organizacijam. Kako se je program izvajal, se je premalo kontroliralo. OPO so največ razpravljale o notranjem partijskem delu, niso pa zanesle svoje dejavnosti V širši krog ljudi. Iz poročila je tudi razvidno, da je okrog 45% članov naročenih na glasilo »Ljudska pravica«, dosti pa je članov Zveze komunistov, ki nimajo naročenega niti dnevnega časopisja. Delo posameznih komu-
nistov se je dobro pokazalo v organizacijah Zveze borcev, v »Svobodi« Velenje, v telovadnem društvu »Partizan« in Ljudski univerzi. Nakazal je smernice, kakšen naj bo lik komunista in kakšne so njegove naloge, t. j. delo predvsem v množičnih organizacijah in društvih. Občinski komite pa db sedaj ni imel nobenih prostorov, prav tako ne ostale organizacije.
Po poročilu sekretarja se je razvila diskusija. Pirvi se je oglasil org. sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Šoštanj tov. Tekavc. Poudaril je, da je bilo poročilo pomanjkljivo ter da iz njega ni razvidno delo posameznih organizacij. PodčHal je pomen preimenovanja KPJ v ZKJ ter OF v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. V te|j zvezi je nakazal naloge komunistov po VI. kongresu ZKJ. Vsi komunisti morajo sodelovati v pripravah za IV. kongres LF ter razto.'mačiti pomen preimenovanja LF v SZDL ter iromen in naloge 'te organizacije v bodoče. Sestanki komunistov pa naj bodo v bodoče odprti, kakor to predvideva novi statut, ki je bil sprejet na VI. kongresu. Med samimi komunisti pa je treba takoj razčistiti vsak pojav maV meščanstva. Delo komunistov je v množičnih organizacijah itorej med množicami. Pozdravil je list »Velenjski rudar« ter želel, da positane masoven in da vanj čimveč pišejo komunisti.
Tov. Hajsinger je podail kratko poročilo o razgibanem sindikalnem delu na rudniku, kar se je posebno ipokazal-o na sektorskih konferencah, kjer so delavci sami razkrinkali lenuhe. Iz najmočnej-
še vaške organizacije Velenje je podal poročilo njen sekretar Krofi o njenem delu. Poudarja, da je v njej precej malomeščanskega vpliva ter da se v krajevnih podjetjih ustvarja prevelika fa-miliarnosit, proiti kateri bo treba odločno ukrepati. Kritiziral je delo komiteja, ker v zadnjih mesecih ni izvršil svoje naloge. Da bi bili komunisti na tekočem o današnjih gospodarskih političnih nalogah, ipa naj bi se v ta namen vršil tedenski politični tečaj. Več diskuitanitov je poudarilo pomen vzgojnega dela komunistov med mladino. Preko ZK na(j bi se organizirali tečaji za vaško mladino, pritegniti več mladine v kulturne in fizkulturne organizacije, kakor TD »Partizan«, »Svobodo« itd. Občinski LO pa naj poostri izvajanje svojega sklepa, da mladina' izpod 18 let ne bo zahajala v gositilne. Komunisti iz vasi pa so iznesli težko-če svoj ega dela, tako bi moralo učitelj-stvo doprinesti največ k vzgoji ljudi na vasi, posebno pa mladine. Razširiti je treba članstvo OF, ker danes je v občini okrog 60% volivcev članov OF.
Po diskusiji je kandidatna komisija predlagala 14 tovarišev za nov občinski komite, med njimi tudi tri ženske. Želeti bi bilo, da bi v bodoče kandidatna komisija opravila svoje delo z večjim čutom oidgovornosti. Konferenca je izvolila 7 članov za novi občinski komite; vendar ni bila nobena ženska izvoljena, v čemer se kaže premajhna ideološka in politična izgradnja članov.
Iz konference je bila poslana pozdravna resolucija na Centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Jamnikar
obrate postranske 'dejavnosti, s tem pa so tudi dosegli večjo rentabilnost rudnika. Člani delavskega sveta so se tudi borfili iza izniSanje proizvodnih stroškov, ipotom štednje osnovnega materiala kot 'je les, razstrelivo itd. Na zaisedanjih se je tudi mnogo razpravljalo o samem Gradisu, ki je gradil stanovanjske zgradbe. Ugotovilo se je, da pridejo stanovanja zelo draga, saj stane eno rudniško stanovanje v novo sezidani Ikolooiljli S0OO.OOO d!in. Delavski svet je tudi opozarjal na pravilno izkoriščanje kreditov in proračunov, ki so namenjeni za družbeno izgradnjo, posebno pa je opozarjal na štednjo teh kreditov. Iz fonda za prosto razpolaganje je dal rudnik 21 milijonov 700.000 din, in sicer mestni občini Velenje in OLO Šoštanj za komunalne naprave, za gradnjo šole v Skalah, dotacijo |oikra|jnemu ljudskemu odboru, za ceste na rudniku, za kultumo-ipiosvetne namene itd. Delavski svet se je tudi boril za izboljšanje zdravniške službe in dosegel, da 'bosta sedaj v Velenju dva zdravnika-, od katerih se bo eden posvetili izključno rudarjem.
Težka je bila tudi borba za dodelitev kreditov za nadaljnjo gradnjo novega jaška. Ob koncu letošnjega leta
TEČAJI IN DELO RDEČEGA KRIZA
Jugoslovanski Rdeči križ je po vojni organiziral že več tečajev za prvo pomoč. Letos meseca novembra so se začeli taki -tečaji po vsej Jugoslaviji za žensko mladino, rojeno leta 1934-35. Ti tečaji so obvezni. Tu se bodo dekleta seznanjala z raznimi nalezljivimi boleznimi, prvi pomoči, osebni in javni higieni, o negi in prehrani zdravega otroka iter tudi o protiavionski zaščiti. Tudi v Pesjem je tak 'tečaj, ki ga vodi med. sestra. Obveznih mladink je ipo številu devet, ki vse pridno obiskujejo tečaj. Vidi se, da imajo zanimanje, da hočejo čim več pridobiti, kar bo v korist prvo njim samim, kakor seveda tudi vsemu prebivalstvu v Pesjem, saj bodo v primeru potrebe lahko ta dekleta priskočila na pomoč vsakemu pomoči potrebnemu človeku. V primeru vojne bi se pa ta dekleta mobilizirala kot nižji medicinski kader. Satj je ravno zaradi neznanja v medicini veliko mladih src žrtvovalo svoje življenje po nepotrebnem. Koliko se greši v vsakdanjem življenju, ker nevedni ljudje vse ipreveč nasedajo raznim vražam, kar je lahko za poedine usodno. Čim več bomo imeli mladih deklet in mater, ki bodo vedele kako nevarne za življenje so razne vraže in mazači, tem manj bo bolezni, tem manj bo nesreč.	Mavčeva
mora biti stavljen novi jašek v pogon, ker bo moral dajati premog Tovarni aluminija v Strnišču in tudi zadovoljiti dosedanje odjemalce: industrijo, železnice in široko potrošnjo. Samo Tovarna aluminija v Strnišču bo potrebovala dnevno 700 ton premoga, kar stari jašek ne bi zmogel. Kapitalna izgradnja velenjskega rudnika se mora v naslednjih letih nadaljevati, ker bo rudnik -dajal premog tudi novi Termoelektrarni Sošitanj, ki bo svojo električno energijo dajala Tovarni aluminija v Strnišču. Delavski svet se je lani tudi boril za zgraditev sušilnih naprav za oiplemenjevanje premoga. S tem bi se velenjski premog povzpel na višjo kalorično vrednost kot trboveljski premog. Bil bi verjetno tudi cenejši in tako bi ustvarjal večji narodni dohodek ter bi rudnik tako tudi več prispeval v samo akumulacijo.
Disciplina med člani delavskega sveta je bila v lanskem letu zelo dobra. Na zasedanjih so člani v diskusiji živahno sodelovali in dajali zelo dobre predloge, v zadnjem času pa so tudi prenašali sklepe na delovni kolektiv. Želeti pa bi bilo, da bi tudi delovni kolektiv našega rudnika prihajal na zasedanja delavskega sveta v čim'večjem številu in bil tako- seznanjen z njegovim delom ter s problematiko našega rudnika. Tudi v letošnem letu stoji naš delavski svet pred važnimi nalogami, o čemer pa 'bomo poročali v prihodnji številki. Franc Lihteneger
Ali je to prav ?
Na množičnem setanku rudniškega kolektiva v sredini januarja se je precej razpravljalo o odpovedih nekaterim rudarjem. Mnogi tovariši so bili mnenja, 'da je treba prvenstveno dati tudi odpovedi tistim, ki imajo posestva in se lahko preživljajo izključno od dohodkov svojega zemljišča. Taki so do sedaj ali slabo delali na rudniku ali pa doma puistili zemljo neobdelano. Nekateri bolj močni posestniki so si pa najeli hlapce in dekle. Seveda so zaradi tako pridobljenega izobilja bili brezbrižni do razmer v podjetju, do vsega političnega in gospodarskega življenja na rudniku. Na tem sestanku in že na predhodnih sestankih so trdili, da nimajo nič, da slabo živijo itd. Te njihove besede so nekateri rudarji odvrnili, češ dajmo pa zamenjati.
Res, nekateri od zemlje niso preveč zahtevali. Glavno, da so imeli zase. Zemlja bi pa lahko več dala tudi za druge, za iprodajo. Res, zemlja okoli Velenja bi lahko več dala produktov. Upamo, da se bodo naši kmetje pokazali, kako znajo obdelovati zemljo, 'da bo več mleka, jajc, krompirja, sadja itd., da> ne bo treba teh artiklov voziti od drugod.
Občina bi se morala pobrigati, da se zgradi tržnica v Novem Velenju, kamor bi kmetje donašali živila. Tedaj ne bo potrebno delavskim ženam vstajati ob treh zjutraj in se voziti v Celje na trg. Prištedile si bodo čas in denar. Tako bo ta denar ostal v našem okraju in krepil naše finance in gospodarstvo. Tedaj tudi ne bo več imela šoštanjska banka težav z gotovino, kadar je treba izplačati rudarjem plače.
Na vse te stvari naj mislijo naši volivci in tisti, kateri so bili izvoljeni v občinski in olkrajni odbor.	Grčar
ZAHVALA
Zahvaljujemo se tovarišem, članom reševalne ekipe, ki so nas požrtvovalno reševali ob priliki vdora plina dne 23. decembra 1952. Prav tako se zahvaljujemo zdravniku in zdravstvenemu osebju ambulante.
Hvaležni smo upravi rudnika za do--deljeno materialno pomoč.
Ponesrečeni rudarji: Jamnikar, Meh, Viher, Golčman, Rob, Skaza.
ZAHVALA Uprava rudnika se najiskreneje zahvaljuje vsem tovarišem, ki so s svojo požrtvovalnostjo sodelovali pri uspešnem reševanju ponesrečenih rudarjev dne 23. decembra 1952.
Posebna zahvala gre reševalni ekipi pod vodstvom ing. Jurmana, zdravniku dr. Fluderniku in osebju ambulante.
Zahvaljujemo se tudi rudniškim gasilcem za njihovo takojšnjo pripravljenost in tudi gasilcem iz Velenja.
Upravni odbor rudnika
VSEM BRALCEM smo v »Velenjskem rudarju« priložili čekovne položnice. Naročite naš mesečnik za vse leto, kar vas bo stalo samo 120 dinarjev.
Naročnino plačate laho po pošti ali pa kar pri rudniški blagajni.
Rudniške elektrostrojne delavnice
Današnje rudarstvo zahteva za svoj razvoj, napredek in gospodarski dvig čedalje več strojev in tehničnega materiala. V malih rudnikih so se še pred dobrimi sto leti zadovoljili z lesenimi tračnicami, lesenimi vozički na lesenih kolesih, brez vsakega okovja, celo brez vsakega železnega žeblja. Celo črpalke so bile primitivne, za male višine in vse iz lesa. Takrat še ni bilo kompliciranih izvoznih naprav, niti elektrike. Vse je šlo na ročni pogon, kvečjemu na konjsko vprego.
Z novim časom in novimi potrebami premoga za industrijo in gospodarstvo na eni strani in vzporedno z razvojem strojništva in elektrotehnike na drugi strani, se je polagoma uvajala strojna tehnika tudi v rudarstvu.
Z vse večjimi globinami, ki so nastale vsled postopnega odkopavanja slojev ali pa vsled globlje najdenih ležišč, je nastala potreba po izvoznih napravah. Sprva primitivnih, potem pa vse bolj kompliciranih, na parni pogon, potem šele na elektromotorni pogon. Te naprave so se zopet izpopolnjevale s povečanjem izvozne~hitrosti, z varnostnimi napravami z vedno bolj kompliciranimi signalnimi napravami in učinki.
Premog je bilo treba izvažati od de-lovišč in iz globine, industrija je zahtevala čist in sortiran premog. Nastale so separacije, sprva enostavne, potem vse bolj komplicirane, kakor je pač potreba zahtevala.
Pri svojem delu v jami je rudar spoznaval nevarnost raznih plinov, posebno treskavega plina. Zamenjati je moral svojo odprto rudarsko leščerbo ali karbidno svetilko z bencinsko varnostno svetilko in pozneje s še boljšo električno jamsko svetilko.
Po vedno daljših jamskih hodnikih je bilo potrebno premog odvažati do izvoznih jaškov, od separacije zopet do glavnih prometnih žil. Lokomotive so zamenjale konja. Sprva so bile bencinske, na nafto, diesel, potem električne in diesel-električne. Postavljene so žičnice, jamske in zunanje zračne v raznih vrstah in sistemih.
Iz vedno večjih jam z množico rudarjev je bilo potrebno črpati slab, izrabljen zrak. Montirani so električni ventilatorji.
V vedno večjih globinah se je iz etaž stekalo čedalje več vode. Od primitivnih batnih črpalk na parni pogon se je šele z razvojem tehnike moglo preiti na centrifugalne črpalke, ki jih danes vsak pozna v različnih veličinah- in za različne črpalne višine. Vendar je samo razvoj črpalk trajal dolgo časa, da smo šele v tem stoletju dobili tako popolno črpalko, v katere notranjosti so vodilna in delovna kolesa s posebnimi krivuljami, ki samo pri tehnično ugotovljenih oblikah dajo gospodarski uči-
Nove elektro-strojne delavnice
nek črpalke.
Rudar je potreboval avtomatično vrtalno in odkopno orodje. Morali so biti postavljeni kompresorji in cevovodi ali pa je doveden po kablih električni tok do odkopa. Za električni pogon so bile pa zopet potrebne transformatorske postaje, razdelilci, kablovodi, motorji in stikala.
Za odkop in izvoz so uvedene razne naprave: nakladalci, stresalke, razne vrste transporterji in trakovi. Na kratko, nastala je mehanizacija jame.
Vse te stroje in naprave je potrebno, da nekdo vzdržuje, popravlja in obnavlja. Zaradi tega so nastale rudniške strojne in elektro-delavnice z raznimi profesionalci, pomočniki našega rudarja. Ali si moremo danes zamisliti prvega brez drugega? Gotovo ne!
Danes se nam zdi vse tako enostavno; kaj je elektrika, kaj stroj, vrti se in pomaga delati. Res se Včasih še kar dobro vrti in so vsi zadovoljni. Ce bi pa ob mesecu prelistali evidenco in statistiko, bi opazili pri tem ali onem stroju izgubo. To se pravi, da nam robot ni napravil toliko, kolikor je stal in za opravljeno delo porabi preveč goriva ali toka. Zakaj? Ker je bil prevelik, je porabil prekomerno količino toka za pogon, ali ga ni pravilno koristno uporabila človeška roka — delavec, ki z njim upravlja.
Vse take dnevne »dogodke« rešujejo po najboljši moči naše delavnice s svojimi profesionisti. Ali te naloge zadovoljivo rešujejo? To sprašujemo rudarja!
Če je on zadovoljen v vseh potrebah, da so stroji ves šiht brezhibno delovali, lahko marsikaj slišimo: »Danes je kar dobro šlo, produkcija je bila dobra.« Če pa produkcije ni, je pač
kriv strojni obrat, na to smo navajeni in ostanemo vseeno prijatelji.
Naš velenjski rudnik se širi in mehanizira. Novi stroji čakajo na montažo. S tem pa tudi nove naloge naših delavnic za vzdrževanje strojnih naprav. Odgovornost bo večja, ker za ves rudniški kolektiv ni vseeno, če se bo •pokvaril n. pr. pogon glavnega vpad-niškega traka, ki bo prenašal 700 vagonov dnevne produkcije. Če bo zastoj trajal samo 1 uro, bo mogoče izpadlo 35—40 vagonov. Zato bo pa po-
Jamska reševalna služba
In zdravnik
Foto Pelikan, Celje
treben kader, ki se zaveda svojih dolžnosti, strokovni vodje ter organizacija, ki bo take obratne motnje čimprej odpravila ali pa sploh izključila.
Danes se tudi uresničuje želja vsega elektrostrojnega kolektiva, da zapusti sedanje neprimerne delavniške prostore, imenovane tudi »katakombe« in se preseli v novo elektromehanično delavnico pri novem jašku.
Škoda le, da je zaenkrat delavnica nekoliko premajhna, da bi sprejela kovače, ključavničarje, strugarje, varilce, kleparje, instalaterje, sedlarje, električarje in previjalce motorjev. Zaradi tega bo kovaška delavnica začasno v zgradbi pri kurilnici, vsi ostali pa v novi delavnici. Kovači se bodo selilLže prihodnji mesec, ostali pa postopoma, da ne bo zastoja v obratovanju.
»Bez alata ni zanata« — ali nova delavnica, nove potrebe. Na obratni konferenci se je razpravljalo o nujni potrebi nove stružnice. Stare so res izrabljene, ena bolj od druge, niti se ne more na njih vršiti vse delovne operacije, potrebne za vzdrževanje nove opreme. Vodja elektrodelavnice je predlagal nabavo dinamostroja za preizkušanje doma popravljenih motorjev. Vse to je res potrebno in vneseno v program, ki se bo prej ali slej izpolnil. Za kovaško delavnico se pa montira novo kovaško pnevmatično kladivo. Kolektiv želi urediti nove delavnice, da bodo kar najbolje služile svojemu namenu.
Uspeh ne bo izostal, če bo celotni kolektiv elektrostrojnega obrata z nje- . govimi tehniki vred delal složno in se bo vsak zavedal, da je delavnica tu zaradi jame, ne pa jama zaradi delavnice.
J. B.
Rudarsko delo je eno izmed najtežjih, pa tudi najnevarnejših fizičnih del, kar jih poznamo. Zlasti je to delo nevarno, če se odvija pod pogoji, kakršni so na našem rudniku. Nevarno je delo predvsem zato, ker se vrši ročno, z bore malo mehanizacije in ker je plast premoga tako debela, da so za odkop potrebne prav posebne rudarske metode, kakršnih ne pozna noben drug rudnik.
Kadar rudar rije pod zemljo in je zaščiten okrog in okrog s kamenjem ali tesarbami in če so plasti premoga ali rude nizke, se lahko počuti pod zemljo kot doma. Pri nas pa nad glavo rudarja na odkopu ni drugega kot premog, včasih tudi petnajst metrov visoko in ta premog se kar rad lušči in pada, zlasti v starih revirjih. Druge nevarnosti so pa vsem premogovnikom skupne, nevarnost vdora plina, eksplozija in vode.
Zaradi teh nevarnosti ima tudi naš rudnik po zakonu predpisano jamsko reševalno službo z izvežbanim moštvom in opremo. Naloga reševalca v slučaju nesreče je, da poišče in odstrani ponesrečenca iz ogroženega področja, da mu po možnosti nudi prvo pomoč ter ga čimprej odpremi v roke strokovnega osebja. V ta namen mora biti reševalna četa preskrbljena in opremljena z dobrimi aparati, moštvo pa mora razpolagati z obilico poguma, fizične sposobnosti in zadostnim znanjem. Seveda pa ni dovolj, če je samo reševalno moštvo opremljeno z dobrimi aparati, ampak mora imeti na razpolago tudi v jami dovolj nosil, opornic in materiala za prvo pomoč. Staro pravilo namreč pravi, da od pravočasne in pravilne prve pomoči zavisi zdravje bolj, kot od vsega nadaljnjega zdravljenja.
Sledi vprašanje: Do kod in kam sega zdravnikova skrb pri rudarju? Odgovor je kratek. Zdravnika zanima prav vse. Vsak zdravnik se zaveda pravila, da je bolje in laže preprečevati, kot zdraviti. Zato je zdravnikova dolžnost, da seznanja reševalce s principi pri pravilnem nudenju prve pomoči. Zdravnik mora sodelovati pri izbiri reševalnega moštva in zdravnik mora odločiti, kdo je za člana reševalne Čete sposoben in kdo ni. Zdravnik se zanima in nadzira tehnično opremo za nudenje prve pomoči, med drugim tudi skrinjice za prvo pomoč in njih opremljenost. Ker mora pravzaprav vsak rudar vedeti, kako je treba nuditi prvo pomoč, sodeluje tudi pri izobrazbi vsakega posameznika.
Nenadna sreča
V drugi polovici meseca decembra, lanskega leta, ko se je vršilo zadnje žrebanje 1. ljudskega posojila, sem bil tudi jaz med srečniki. Sreča se mi je nasmehnila in moja obveznica je zadela precejšen dobitek.
Nisem mogel verjeti, da je to res. Šele, ko sem vstopil v podružnico Narodne banke v Šoštanju in mi je bla-gajničarka odštela pripadajoči znesek, sem verjel. Za hip sem obstal kot očaran; nisem mogel verjeti, da je to res, da se tisto posojilo, ki sem ga že zdavnaj pozabil, sedaj tako bogato vrača.
Tisti čas, ko je bilo razpisano I. ljudsko posojilo, je marsikdo dvomil, da bi se uresničilo tako, kot je bilo tedaj objavljeno. Danes so pa vsi tisti lahko razočarani, kateri so tedaj stali ob strani in se niso hoteli udeležiti I. ljudskega posojila, kajti tudi njim bi se lahko sreča nasmehnila.
Naj si v bodoče vsi vzamejo za vzgled ta slučaj. Prvo ljudsko posojilo se je točno tako izplačalo, kot je bilo to predhodno objavljeno.
Naj bo Vsem jasno, kar naša ljudska oblast razpiše, tega se točno drži in tudi častno izpolni. S tem si zagotavlja dober ugled, zaupanje in spoštovanje, tako v notranjosti domovine, kakor tudi v širnem svetu.
K. R.
Ker je slučaj le redko vzrok nesreče, zlasti poškodbe in leži vzrok večinoma v neprisebnosti, nepazljivosti, neurejenosti in malomarnem odnosu do zaščitnih mer in naprav, se zdravnik ozira tudi na te vzroke. Odsotnost pri delu je dostikrat vzrok nesrečam, vzrok odsotnosti je pa kaj pogosto skrb, utrujenost, kakršna skrita, kronična bolezen ali slično. Zato zdravnik povprašuje po osebnih tegobah, razvadah in skrbeh, da bi odkril in odstranil tudi te stranske, toda važne vzroke. Prav tako je seveda važen zdravniški pregled, ki mora biti čim temeljitejši, ob nastopu službe v rudniku in redni periodični pregledi vsega delovnega kolektiva, ki so predvideni na vsaka tri leta. Zdravnik se zanima za družinske prilike, stanovanjske razmere in se bori proti alkoholizmu, ker so to često posredni povzročitelji nesreč.
Kadar se pa nesreča dogodi, je zopet zdravnik tisti, ki prevzame v oskrbo ponesrečenca in mu skuša vrniti zdravje in ga ohraniti pri življenju. Za to pa je potrebna primerna, sodobna in vsestranska tehnična oprema. Obratni zdravnik mora razpolagati z dovolj materiala, imeti pa mora tudi primeren prostor, kjer lahko dela.
Tako smo prišli v našem razglabljanju zopet tja, kjer smo začeli. Prišli smo do opreme reševalne službe. Kakor je razvidno iz povedanega, se vsa skrb za rudarja vrti v krogu in ga spremlja od začetka dneva, ko se rudar odpravlja v jamo, pa do takrat, ko se vrne domov. Zdravniška skrb spremlja rudarja od nastopa službe, ko neuki mladenič nastopi rudarsko pot, pa do dneva, ko kot upokojenec rudnik zapusti. Naše zdravstvo pa stremi za tem, da bo v bližnji bodočnosti spremljal zdravnik vsakega državljana od zibelke do groba.
Reševalna služba pri našem rudniku je vzorna. Reševalno moštvo ima moderno in vsestransko opremljeno postajo, od koder v najkrajšem času lahko pride pomoč v slučaju potrebe. Tudi oprema v jami sami je, če že ne vzorna, pa vsaj zadostna. Le ena pomanjkljivost je, toda ima lahko težke posledice. V sklopu reševalne postaje naj bi bil tudi prostor za nudenje vsestranske zdravniške pomoči, prostor, ki je namenjen borbi proti šoku in reani-maciji poškodovancev. Ta prostor je ostal pozabljen in razen s posteljami, neopremljen.
Upamo, da bo kmalu odstranjena tudi ta pomanjkljivost in takrat bomo imeli pri nas na našem rudniku tako urejeno reševalno postajo in službo prve pomoči, kot jo najdemo le redko kje pri nas, da, celo daleč pri sosedih ne.
Dr. Fludernik Franc
Previsoko zvišanje najemnin
Nekaj naših rudarjev stanuje na gradu Gorica, ki je last KDZ Šalek. V preteklem letu so jim bile zvišane najemnine za stanovanje. Toda ne za 100%, temveč nekaterim celo za 375% ' Oglejmo si tale primer: tovariš Martine Franc je plačal mesečno 80 dinarjev najemnine, nakar mu je bila zvišana na 380 dinarjev.
Menimo, da to ni pravilno in nikakor ni v sorazmerju z najemninami drugod.
Franček
PRISTOPAJTE
h gasilskemu društvu rudnika
in postanite
njegov ČLAN
Zatulila je sirena ...
(Reportaža o rudarskem tovarištvu)
Nadzornik Ivo stoji na ustju južnega odkopa odkopne številke 39 in opazuje kopača Božiča, stoječega na strmini pod stropom. Pravkar vlaga zadnje naboje eksploziva v zvrtane luknje, pri čemer mu pomaga njegov pomočnik Skaza.
Pred nekaj minutami je zaradi okvare na elektrovodu ugasnila električna luč. Rudarske svetilke le medlo obsevajo prostor. Tišina vlada na odkopu, kajti stroji stoje. V težkem vzdušju odkopa, pa do pasu gola rudarja molče opravljata nevarni posel miniranja. Pot jima curkoma lije po čelu, po plečih in od tod za pas. Premogov prah jima tu in tam pokriva goli telesi, da sta v- slabi luči akumulatoric slična dvema vragoma^ lebdečima v višini pod stropom.
Vendar tišina ni popolna. Tovariš Ivo prisluškuje zamolklim šumom, ki prihajajo iz starega še nerazrušenega odkopa, nahaja-jočega se tik novega, v katerem danes delajo. Razločno sliši padec komada premoga v starem nedostopnem odkopu in poskuša po zvokih v sloju ugotoviti čas rušenja.
Zopet je nastopila tišina, katero le od časa do časa prekine šum izpod nog kopača, valečega se premoga. V daljavi pa se sliši zamolklo brnenje ventilatorja, ki dovaja delovišču sveži zrak.
Naenkrat se nadzornik Ivo zdrzne. V sloju je zaječalo. Nalahno so se stresle premogove plasti. Ječanje je naraslo do oglušujočega hrumenja in šumenja, kot da bi se slapovi voda zrušili v jamske prostore. V tem hipu že zagleda Ivo velik meglen pošev-
ni curek, ki je bruhnil izpod nog kopača Božiča v odkop. Stari odkop se je zrušil. V hipu je nadzorniku jasno, da pomeni beli, megleni curek, smrt. Bencinska svetilka mu v trenutku ugasne, v nosnicah začuti pekočo bolečino, oči se mu napolnijo s solzami...
Vendar se on vsega tega ne zaveda.
Najkrajša pot za umik se nahaja naravnost za njegovim hrbtom. Toda on ne krene po njej, kajti v neposredni bližini so na severnem odkopu št. 39 ogroženi, njegovemu nadzoru zaupani rudarji.
Mesto na sveži zrak, krene tovariš Ivo proti njim in spotoma kriči:
»Bežite! Voda! Plin!«
Megleni curek ogljikove kisline je v prvem trenutku smatral za vodo.
Rudarji ga slišijo. Takoj zapuste delo in začno bežati proti svežemu zračnemu toku. Toda plin je hitrejši. Sila rušenja ga potiska iz južnega odkopa, kakor bat kompresorja. Ze jih dohiti in jih zajame kot hladen dih. Pljuča se sunkoma gibljejo, srca nabijajo kot kovaška kladiva. Ledeni prijem okrog prsi je vse močnejši in močnejši. V glavah se oglasi zvonjenje, ki postaja vse močneje, nato pa oslabi.
Za življenje boreča telesa se opotekajo proti rešilnemu izhodu na sveži zrak. Toda, že jim klecajo kolena, drug za drugim se zrušijo na tla.
Predzadnji je tovariš Ivo. Ne more več naprej. Nekdo se ga v smrtnem strahu divje oklepa za ramo in ga vleče.k tlom. Počasi se zruši Ivo na tla. Zaveda se položaja, moči nima več, njegovo telo trza v krčih na tleh. Kot zadnji svetli utrinek mu za-blisne skozi možgane misel: »Rešilna četa!!! Bo-li pravočasno dospela . ..?«
Tam, kjer so še pred nekaj trenutki odmevali divji klici in topot bežečih nog, je zavladala smrtna tišina. Gola, znojna telesa se stresajo. Tu in tam kdo globoko zahrope. Toda tudi to preneha. Rudarji so popadali v globoko nezavest. Plin plava nad njimi, jih mori ter se leno pomika proti izhodu.
Rešilna četa hiti! Rudarji v jami prosijo pomoči!
*
Kakšnih 40 metrov oddaljen od teh odkopov čaka kopač Gre-benšek, da se razkadi dim, ki je nastal pri odstrelitvi. Pri njem je tudi tovariš Kovač. Nenadoma zaslišita nekako hrumenje, nato pa jima močan piš odpiha kape z glav. V plinskem toku jima varnostna svetilka takoj ugasne. Staremu in izkušenemu kopaču Gre-benšku je takoj jasno, da je nastopil vdor plina. Hitro se s tovarišem umakneta proti svežemu zračnemu toku. Spotoma opozori tovariš Grebenšek še druge rudarje na nevarnost.
Ker je to delovišče blizu svežemu zraku, jima uspe, da pridejo do zračnih vrat, ki ločijo sveži zrak od zaplinjenih prostorov; življenje od .smrti.
Pet jih je, Grebenšek, Kovač, Oblak, Hrustelj in strelec Bre-gar. Slednji poskuša še enkrat, da bi dospel do sedmih tovarišev, ki so ostali v plinu.
Ne more! Plin ga zgrabi za goltanec in ga duši. S težavo se mu umakne na sveži zrak. Vtem pa divja Grebenšek proti šahtu, da bi obvestil o nesreči reševalno četo.
priznanjb človeku
Ali smo pozabili, kako je izgledal rudnik pred dvemi in pol leti in kak-
Žgank Nestl, direktor rudnika
šne so bile tedaj tukaj razmere? Upam, da nismo pozabili. Ugotoviti moramo,
da smo se v tem razdobju povzpeli iz zadnjega mesta, katerega smo zavzemali med rudniki, na prvo mesto.
Neizpodbitno je, da ima pri tem največ zaslug naš kolektiv sam, sistem delavskega samoupravljanja in ljudje, ki po svoji dolžnosti skrbijo za napredek podjetja. Eden izmed takšnih je naš direktor, ki je znal s svojo vztrajnostjo in doslednostjo postaviti v našem rudniku pravilen odnos do dela, do štednje in uspel s sodelovanjem večine naših rudarjev, da se je dvignila storilnost in produktivnost. Upam, da to njemu vsi dobro misleči in pošteni rudarji priznajo. Zato je vsega obsojanja vredna tista peščica lenuhov, ki tega našemu kolektivu in direktorju nočejo priznati.
Takšnim bi priporočal, da se malo bolj poglobijo v gospodarske probleme, da se s svojim filozofiranjem ne bodo več osramotili. Še enkrat pozivam in vabim vse člane kolektiva, da javno sodelujejo pri vseh razpravah, ki jih vodi delavski svet in sindikalna organizacija.
G.
V borbi za znižanje proizvodnih stroškov našega premoga
Kako je s proizvodnjo in prodajo?
V
Prosvetne prilike Šaleški dolini danes in bodočnosti
v
Šaleška dolina se s svojim ogromnim bogastvom premoga priključuje velikim industrijskim centrom naše države. Geološka raziskovanja so ugotovila, da leže pod površino še ogromne zaloge lignita, ki bodo izkoriščane pomagale dvigniti splošni standard ljudstva. Iz nepomembnega predvojnega rudnika Velenje nastaja premogovni center Slovenije. V letih po končani drugi . svetovni vojni se je videz šaleške doline zelo izpremenil. Nekaj sto metrov severno od starega Velenja nastaja novo veliko naselje z modernimi stanovanjskimi bloki, v katerih je našlo stanovanje že na stotine rudarjev. Naselja se je že kar prijelo ime Novo Velenje. Ker je predviden z razvijanjem rudnika tudi velik porast delavstva, bo to naselje stalno naraščalo. Letos in prihodnja leta bo mestna občina Velenje pridobila še več sto stanovanj. Velenje pa se ne bo razširjalo samo zaradi novih velikih rudniških naprav. V Šoštanju grade veliko termoelektrarno, ki bo zahtevala novih delavcev. Zanje bodo gradili po vsej verjetnosti stanovanja v Velenju. Gradbene možnosti bodo v smeri proti Šoštanju zelo omejene, ker se usmerja izkopavanje premoga proti Šoštanju in se svet tam udira. Prav tam pa so premogovne plasti najdebelejše.
V predvojnih prilikah je imela vsa Šaleška dolina le eno meščansko šolo in ta je bila v Šoštanju. Predvojna oblast je forsirala šolstvo v mestih. Industrijski, to je proletarski centri, sploh niso imeli gimnazij. Šele po vojni so dobile Jesenice, Trbovlje in Ravne popolno gimnazijo. Do takrat je pa veljalo, da lahko delavčev otrok ostane le delavec. Le redki so, ki so iz delavskih družin dosegli višjo izobrazbo in še to s pomanjkanjem in stradanjem. Meščanom je bila pot do izobrazbe mnogo lažja in enostavnejša. Pa tudi delavska mladina po večjih mestih ni imela prilike študirati, ker so bili starši prerevni. V letih po vojni se je to zelo izpremenilo. Danes velja načelo: Dvigniti nivo izobrazbe pri vseh slojih. Zato je prosvetna oblast po vojni ustanovila veliko število nižjih gimnazij, ustanavlja pa tudi popolne gimnazije po raznih velikih industrijskih krajih kot je že zgoraj navedeno. Jesenice, Trbovlje in Ravne dolgujejo zahvalo za popolno gimnazijo naši oblasti. In prav takšna prosvetna politika je pravilna. Izobraženstvo naj prihaia iz delavskih slojev! Takšno bo najbolj razumelo težave in trdoto delavčevega življenja in bo najbolj zvesto korakalo z delavcem ramo ob rami novim časom naproti. Takšno bo pomagalo graditi proletariatu našo novo socialistično domovino.
Zelja vsega prebivalstva industrij-., skega področja v Velenju je, da bi pro^~ svetna oblast ustanovila v Velenju po-
stopoma popolno gimnazijo. V ta namen je Zveza žena Velenje sklicala v Velenju sestanek staršev, ki se ga je udeležilo okoli 400 mater in očetov. Vsi so soglašali, da bi se naj že s šolskim letom 1953—1954 odprl peti razred. Zastopniki občine, rudnika, elektrarne in raznih masovnih organizacij so obljubili, da bodo vse ukrenili, kar je za dosego tega potrebno. Na tem sestanku so ugotovili razne zanimivosti:
Do danes je prav malo izobraženstva izšlo iz šaleške doline. Šol ni bilo, delavec je imel premalo dohodkov, da bi mogel pred vojno izšolati svoje otroke, Celje je pa predaleč. Danes se sicer nekaj dijakov vozi dnevno v Celje, a malokdo to vzdrži. Vstajati je treba ob treh zjutraj, vrnejo pa se ob treh popoldne, večkrat pa šele zvečer. Mnogo jih je že poizkusilo to trnjevo pot in marsikdo je omagal. Ugotovili so tudi, da ves del Štajerske od Raven na Koroškem do Celja nima razen nižjih gimnazij nobene druge šole, čeprav živi v tem predelu precej ljudi. Popolna gimnazija bi ne prišla v poštev samo za Velenje, temveč tudi za Šoštanj, Slovenj Gradec in Šmartno ob Paki. Prometne zveze so precej ugodne, v kolikor pa niso, bi zanje poskrbeli. Ljudje že dolgo premišljujejo o uvedbi avtobusa od Šmartnega ob Paki preko Šoštanja in Velenja do Pake in nazaj. To bi bilo tudi zaradi obiskov na okraju itd. potrebno. Vlakovne zveze so pre-redke. Na tem sta tudi rudnik in elektrarna zelo zainteresirana, saj delavstvo prihaja iz raznih smeri v službo.
Kako je pa s šolsko mladino? Od leta 1945 dalje je v stalnem, nenavadno močnem številčnem porastu. Oglejmo si! V Velenju je hodilo v šolo:
V	šolskem letu 1945/46 . . 215 otrok
1946/47 . '. 293 1947/48 . . 322 1948/49 . . 360 1949/50 . . 457 1950/51 . . 537 1951/52 . . 613 1952/53 . . 682
V	naslednjih letih bo število še prav tako naraščalo, ker bo rudnik ta leta zgradil še mnogo stanovanj. Ta pa zasedejo ljudje v najboljših letih. V Velenje prihajajo zdrave, krepke, številne družine. O tem se lahko vsak prepriča, če se sprehodi po Novem Velenju. Vse bolj razgibano in živo je kot v trgu samem.
Tu nastaja istočasno še drug problem. Primanjkuje prostorov za učilnice. Da ne bi kdo mislil, da to vprašanje ni resno, naj navedemo, da je občinski odbor že leta 1906 ugotovil, da šolska stavba ne odgovarja namenu in da bo treba zgraditi novo. To ni čudno! Glavna stavba je bivša grajska konjušnica, seveda adaptirana, a ne toliko, da bi ne imela še vedno tega videza. Tri učilnice so v leseni baraki, dve učilni-
Nov gospodarski sistem nam je prinesel bistvene spremembe v našem gospodarjenju. V rudarstvu in vsej industriji se je namesto prejšnjega prometnega davka pojavila akumulacija kot razlika med našimi proizvodnimi stroški ter prodajno ceno imenovano tudi bruto produkt. Akumulacija je izražena v gotovem določenem procentu na uporabljen plačilni fond. Ker se je pojavila akumulacija povsod, to se pravi tudi pri materialu, ki ga rabimo za proizvodnjo našega premoga, smo torej zabeležili splošen porast cen materiala ter s tem analogno porast proizvodnih stroškov našega premoga. Z ukinitvijo živilskih in industrijskih bonov so porasle tudi mezde oziroma plače, ker se je ukinitev bonov nadomestila z gotovino, razen tega pa so se z ozirom na težino dela v rudarstvu dvignile poleg denarnega nadomestila za bone še same mezde tako, da je pri jamskih mezdah zabeležen dvig po faktorju 2,4 na mezde v starem sistemu ter 2,008 za mezde zunanjih delavcev. Končno je novi sistem odpravil planske izgube, ki so bile dotirane iz budžeta, kar je bil primer v vsem rudarstvu, dočim pozna novi sistem v glavnem le rentabilna podjetja.
Vsi ti momenti so vplivali na splošen porast prodajne cene našega lignita tako, da je znašala v letu 1952 povprečna prodajna cena vseh asortimentov lignita 2.382 din, dočim je bila povprečna cena našega premoga v starem sistemu v letu 1951 le 262 din.
Poleg te novitete pa je bistvo novega gospodarskega sistema vzpostavitev poslovanja na komercialno bazo, to je uveljavljenja zakona o ponudbi in povpraševanju. Stari distribucijskf sistem se je porušil z direkcijami vred, kajti le to je bilo v skladu s splošno decentralizacijo v našem gospodarstvu. Tako se je naš rudnik moral postaviti na lastne noge ne samo v popolnem finančnem poslovanju, ampak tudi v pogledu same prodaje premoga ter s tem v zvezi samostojnega sklepanja pogodb, kar je bila do takrat še domena bivših direkcij.
V teku prvih mesecev lanskega leta novega gospodarskega sistema še nismo občutili v toliki meri. Z zanimanjem smo le zasledovali kretanje plačilnega fonda, doseženega preko družbene evidence v banki. Realizacija je bila po-voljna, proizvodnja logično isto tako, razen tega še uvedba novega plačilnega sistema od aprila dulje, kljub temu, da so nove prodajne cene veljale že od 1. I. 1952. Vse to je bilo izraženo v presežku, ki smo ga izplačevali v juliju lanskega leta. Toda krepkeje nas je pričel grabiti novi gospodarski sistem v jeseni, ko so se pričeli pojavljati prvi konkurenčni posegi hrvatskih lignitnih rudnikov, ki so vsled povolj-nejše, oziroma nižje akumulacije ponujali lignitni premog z nižjimi cenami ter pronicali v naše večje potrošne centre. Ko pa so bili ukinjeni boni za premog široke potrošnje je zastajal odjem iste, kar je imelo za posledico precejšnji izpad celokupne realizacije. V
ci pa sta v bivši nemškutarski šoli, ki je bila last proslulega Schulvereina; tudi ta stavba je zelo nesmotrno zgrajena. V celoti delajo šolske zgradbe v Velenju klavrn vtis. Industrijski center, kakršen nastaja v Velenju, bo moral dobiti moderne šolske zgradbe. Tudi o tem so razpravljali starši na roditeljskem sestanku in ugotovili nujnost gradnje. Pri vsem tem jih bo podprla ljudska oblast. Tako občina kot okraj sta v ta namen s polnim razumevanjem vnesla precejšnje vsote v investicijski plan za leto 1953. Prosvetno oblast v Ljubljani pa prosimo, da tudi upošteva želje delavstva in pomaga pri izobraževanju njegove mladine. Delavstvo bo to znalo ceniti in se bo še tesneje oklenilo svojega vodstva, zavedajoč se, da mu le naša ljudska oblast lahko nudi te ugodnosti. Vsaka druga bi imela za prošnje delavca gluha ušesa.	Kmecl
tem razdobju zabeležemo tudi uvedbo novega kreditnega sistema, ki je nastopajoče težave še potenciral. Novi kreditni sistem, ki je baziral na predpisanih formulah je sicer v vsedržavnem merilu bil popolnoma v redu, individualno pa je nekaterim vejam gospodarstva določal premajhne kredite, dočim nekatera podjetja niso istih mogla porabiti v toliki meri kot jim jih je določala uredba in njene formule. Ker so krediti za obratna sredstva bili povezani z izračunom plačilnega fonda, je to imelo za posledico, da v septembru nismo dosegli plačilnega fonda za 100%-ne plače kljub temu, da se je storilnost v tem razdobju znatno povečala in presegla proizvodni plan. Z ozirom na to kontradikcijo smo logično napravili nujni priziv za korigiranje uredbe, kar nam je tudi uspelo ter s tem v zvezi tudi izplačevanje rednih plač delavcem in uslužbencem.
Opisane težave, ki so se pojavljale, so redno obravnavali naša uprava, upravni odbor, delavski svet, sindikat ter celotni kolektiv po individualnih sestankih. Jasno je bilo, da je v našem samostojnem upravljanju v izogib bodočih težav treba resno misliti na takšno upravljanje, po katerem bo podjetje v stanju izpolniti nalogo, ki se podjetju nalaga po njegovem družbenem planu v doseganju akumulacije na eni strani ter v doseganju plačilnega fonda za redno izplačilo plač kolektivu na drugi strani. V mislih nas vseh sta se vodili dve glavni alternativi: s posebnim ozirom na težave realizacije za široko potrošnjo, doseči pri postavitvi samostojnega družbenega plana našega podjetja z ozirom na konkurenčnost hrvatskih lignitnih sindikatov nižjo stopnjo akumulacije ter kot drugo in glavno varianto: uvesti skrajno borbo za znižanje polne lastne cene našega premoga. Da si bomo na jasnem: načelno voditi borbo za določitev nižje stopnje akumulacije (razen v nujnih primerih, kot je na primer naš, ker gre za sam pla-sman oziroma realizacijo premoga) ne bi bilo oportuno, kajti zavedati se moramo, kakšne so potrebe države v pogledu njene investicijske izgradnje ter narodne obrambe, bolj kot kdaj koli pa nastopa potreba uvedbe najostrej-še borbe za zniževanje stroškov proizvodnje.
Da bi zasledovanje stroškov bilo bolj efikasno, se je poleg mesečnega obračuna uvedlo dnevno obračunavanje stroškov, da bi na ta način obratovod-stva posameznih obratov laže in hitreje izvrševala operativne posege. Toda zmotno bi bilo, če bi smatrali, da smo s tem opravili vso nalogo, če obrato-vodstva pregledajo- kretanje stroškov.
Prav vsak član delovnega kolektiva se mora na vsakem koraku zavedati te naše borbe. Vpraša se naj vsak ali je ugodil storilnosti, ki se od njega zahteva. Specialna pa naj bo pažnja za potrošnjo materiala. V dveh osnovnih in glavnih materialih za rudarstvo, to je v razstrelivu in jamskem lesu, opažamo v letošnjem letu dvig cen naših dobaviteljev. Za trenutne in časovne vžigalnike je z ozirom na dejstvo, da smo za iste navezani na uvoz, se je cena v letošnjem letu neprimerno dvignila. Tako nas je stal trenutni vžigalnik v lanskem letu 33 din, časovni vžigalnik s kapico, franco skladišče pa 77 din, dočim je cena pri zadnji pošiljki iz uvoza narasla za trenutni vžigalnik na 92 din ter časovni vžigalnik celo na 191 din. Zamislimo si kar, za koliko nam bo razstrelivo obremenjevalo tono in koliko večja pažnja bo potrebna za čim večjo štednjo tega materiala. Takoj si lahko izračunamo koliko nas stane 1 posamezni odstrel, če pri tem upoštevamo, da stane 1 kg samega razstreliva povprečno 158 din. Isto tendenco dviganja cen opažamo pri naših dobaviteljih jamskega lesa, kar je do neke mere razumljivo, če upoštevamo, da je plan sečnje v svrho zaščite našega gozdnega fonda v letošnjem letu zmanjšan za 30%. Je pa tu še nešteto ostalega materiala, pri katerem moramo do skrajnosti posvečati skrb za štednjo istega.
Važno je pri tem poudariti tudi to, da smo do letošnjega leta imeli dovolj investicijskih kreditov za opremo. Iz virov finansiranja po mednarodnem posojilu smo prejeli doslej veliko električnega materiala iz Belgije, ki se je kot tak smatral za opremo. V bodoče so nam krediti za opremo poleg vseh ostalih investicijskih kreditov skrajno omejeni ter isti zadostujejo komaj za dosego kapacitete, ki se od nas zahteva v letošnjem letu. Tako se bo tudi skoraj ves električni material v bodoče smatral kot reprodukcijski ter kot tak obračunan v proizvodne stroške. Prav tako je z žičnimi vrvmi ter še mnogimi ostalimi vrstami materiala.
Iz navedenega torej vidimo, da nam ni potrebno še posebej poudariti pomen štednje materiala. Le tako bomo v stanju obdržati naše proizvodne stroške na istem nivoju, oziroma teži naša borba za tem, da jih nasprotno še znižamo, ker bomo le na ta način postali konkurenčni z našimi prodajnimi cenami na naših tržiščih, pri tem pa dosegli našo predpisano akumulacijo, na katero smo po družbenem planu zadolženi ter končno, kar je za nas življenjsko važno, da si bomo le v tem primeru zagotovili naš plačilni fond. V. K.
Zakaj ne obstoja več večerna delavska gimnaziia v Velenju
Iniciativa za začetek pouka prvega razreda večerne delavske gimnazije v Velenju je padla ob pravem času — v začetku oktobra lanskega leta. Pozdravili smo jo z veseljem tisti, ki nam je na tem, da bi se nekaj naučili, kljub težkemu delu, ki ga opravljamo čez dan. Učenje nam bi krajšalo dolge zimske večere, smo mislili takrat. Vpisalo se nas je nekaj čez trideset. Bila je to pisana družba od frizerske vajenke pa do poljskega delavca.
Toda z dnevi se je število krčilo, ostalo nas je le še štirinajst. Čvrsto smo sklenili, da bomo vztrajali do konca prvega razreda. Tolažili smo se s tem, da je dosti takih na terenu, ki so prvi razred že končali in se v drugem pridružijo nam. Tako smo vzdržali štiri tedne. Nato nam je bil prečitan akt iz okraja, približno tele vsebine: »Delavsko gimnazijo mora obiskovati najmanj dvajset delavcev, drugače nima pravice do obstoja.«
Smatram, da je to prekruto, ker v Velenju pride do odraza važen faktor. Jasno je, da v večjih mestih, kjer je delavstvo bolj koncentrirano, kjer so prometne zveze dosti bolj ugodne, tam
je mogoče pritegniti postavljeno število delavcev. Podjetja v mestih delaj® pretežno samo na eno tretjino in to dopoldne, razen tega ta dela niso tako težka, kakor delo v jami. Poleg tega so delavci v teh središčih že tako deležni več kulturnih dobrin, kakor n. pr. mi na deželi.
Upam, da ne bo ostalo v naprej vse tiho. Posebno ne, ker se je o tem govorilo na letni občinski konferenci ZK v Velenju.
Treba bo pričeti s široko agitacijo v Zvezi komunistov in sindikalnih organizacijah. Imeti moramo pred očmi, da imamo kader predavateljev, ki je pripravljen dati mnogo od sebe. Uprava rudnika je tudi razumela in dovolila vsem obiskovalcem delo samo na prvi tretjini. Ce nam uspe, kar nam že drugo leto ni uspelo, bo Ljudska univerza v Velenju zabeležila še en uspeh, čeprav nas bo samo štirinajst Oblišar
PIŠITE ČLANKE ZA NAŠ ČASOPIS!
Poslovodja Koren, kateremu je tovariš Grebenšek javil nesrečo, plane v obratno pisarno in obvesti ing. Jurmana. Kratka in jasna povelja in že hite tovariši na vse strani, da ukrenejo vse, kar je potrebno za reševanje.
Sirena zatuli!
Prebivalcem Šaleške doline zatrepečejo srca. Rudarjem zastaja dih. Nesreča v jami... Jama v nevarnosti — tovariši v jami prosijo pomoči!
Člani reševalne čete drve iz svojih domov proti rudniku. Marsikdo se spotoma še oblači, ker je pravkar počival po nočnem šihtu. Hite, saj vedo, da je vsaka "sekunda dragocena, da pomeni vsaka izgubljena minuta smrt tovariša v jami.
Prvi reševalci pod vodstvom ing. Jurmana so v jami, kjer jih že nestrpno pričakuje nadzornik Mravijak. S hitrimi koraki se bližajo ponesrečenim tovarišem. Prva odpreta zračna vrata poslovodja Koren in jamomerec Pirš. Opremljena z Dragerjevimi aparati vstopita v zaplinjeni prostor.
Plin ju objame od vseh strani, toda ne more jima do živega. Neodvisna sta od zunanje atmosfere.
Kisik enakomerno šumi, ventili šklopočejo, korakata vse globje v plin. Ročni reflektorji režejo temo in iščejo ponesrečence.
In res! V bližini zagledata na glavnem transportnem traku nezavestnega kopača Meha. Brž ga zgrabita in neseta na sveži zrak. Toda Pirš omaguje. Aparat ne funkcionira dobro. Žile na vratu ima napete in le s tSžavo se premika. Težko breme nezavestnega tovariša ga vleče k tlom.
V tem trenutku se pa že odpro vrata in na pomoč jima priskoči ing. Jurman brez aparata. Pol minute človek že vzdrži brez
njega. Tudi inženirju je aparat odpovedal. S skupnimi močmi odnesejo ponesrečenega tovariša.
Koren se hoče takoj vrniti, toda Pirš ne more več. Nasloni se na podgrad in hropeče diha.
Drugih reševalcev še ni. Vsi se zavedajo, da bodo tovariši v jami v nekaj minutah mrtvi, če jih ne bodo takoj rešili.
Čakati se ne sme!
Tedaj se odloči vodja Reševanja ing. Jurman in prevzame Piršev pokvarjeni reševalni aparat. Ve, da je okvarjen, toda vzdržati je treba, dokler ne pridejo drugi reševalci, ki morajo priti vsak trenutek.
Koren in inženir ponovno vstopita v plin. Dospeta v rov. Blizu njegovega ustja leži žrtev. Telo trza v rahlih sunkih. Reflektor zatipa še naprej v temo hodnika. Tu so! Eno za drugim leže brez-gibna telesa. Goli hrbti se med črnim premogom belijo skozi temo.
Reševalcem se stisne srce, ker ne moreta pomagati vsem naenkrat. Toda sedaj ni časa za premišljanje. Zgrabita prvega, naj-bljižnjega. Spolzko telo zdrsi iz rok. Zagrabita močneje in potegneta. Toda napor je zaman. Ponesrečenec se krčevito drži stojke in je ne izpusti. Šele po surovem udarcu z nogo omahne otrpla roka. Dvigneta ga in neseta.
Dokler je imel ing. Jurman proste roke, si je dodajal kisik z roko preko dodatnega 'ventila. Sedaj pa tega ne more, ker mora nositi ponesrečenca. Začne ga dušiti. Le s težavo se premikata s ponesrečencem. Korenov aparat dobro deluje. Srečno sta odnesla nezavestnega tovariša. In nato še enega... Toda, vodja ne more več! Aparat mu ne deluje. Hitro se umakne v svežo zračno strujo,
proti severu. Globoko zajame svežega zraka. Občutek tesnobe preneha.
Koren je pravkar izginil v zaplinjene prostore po četrtega ponesrečenca, ker upa, da bodo medtem že prišli drugi reševalci.
Ing. Jurman odloži nerabni aparat in brez njega, pridržujoč dih, plane za Korenom. Preteči je treba štirideset metrov zaplinjene proge, da dospeta do mesta, od koder se reševanje vodi. Pravočasno prihitita na to mesto, kajti tu se usipljejo po vpadniku novi reševalci, katere vodja takoj usmeri v ogrožene prostore.
Sedaj poteka reševanje hitreje. Koren nosi z Mavsarjem novega ponesrečenca. Toda nato tudi on obnemore.
Nastopijo drugi in v nekaj trenutkih je akcija končana.
Reševalni četi je uspelo rešiti šest ponesrečencev. Za sedmega, pokojnega tovariša Božiča, pa je prispela pomoč prepozno. Izdihnil je prej, preden so reševalci dospeli.
Plin je ugrabil svojo žrtev.
*
Na posteljah in klopeh v bolniški sobi reševalne postaje leže rešeni rudarji. Okoli njih se trudi zdravnik s svojim osebjem. Reševalci jih obiskujejo in v očeh jim tli plamen tovarištva. Vedo, da so rešena življenja, sad njihovega nesebičnega in požrtvovalnega dela.
Iz nezavesti se je prebudil tudi nadzornik Ivo. Slaboten je še. S čudnimi občutki gleda v svet, v katerega se je vrnil in v glavi mu roji: »Torej je reševalna četa le pravočasno dospela...«
Obolevanja, poljska dela in se Itaji..
ALI SE STRINJATE S TEM ?
Ena od važnih pridobitev narodnoosvobodilne borbe je zaščita bolnega čoveka, in to v taki meri, da zaradi bolezni ali nesreče delovni človek ni v ničemer oškodovan, še manj pa ogrožen. Tistemu, ki se je ponesrečil ali obolel, nudi skupnost vso pozornost in pomoč. V to svrho je ustanovljeno socialno zavarovanje, v to svrho vzdržujejo podjetja vse bolnike, kateri so bolni 6 dni, na svoje stroške. Na to pridobitev moramo biti ponosni, moramo jo čuvati in izpolnjevati ter strogo paziti, da je ne bi izkoriščali tisti redki tovariši, katerim se čut za skupnost še ni razvil, katerim so borbe in žrtve narodnoosvobodilne borbe več ali manj nepoznane ali pa morda celo neprijetne. Da se take težnje pojavljajo, nam zgovorno pričajo naslednji diagrami in številke.
V to svrho naše analize nam bodo služili podatki bolnikov in ponesrečenih v letu 1951 ter v letu 1952. Posebno nas zanimajo lažje bolni, to je tisti, ki bolujejo do 6 dni. Preden preidemo na to razmotrivanje. poglejmo diagram št. 1, na katerem so za posamezne mesece v letu 1951 in 1952, kot višine na-nešeni odstotki bolniških šihtov, šestdnevni-kov (tako bomo v tem članku imenovali tovariše, ki bolujejo od 3 do 6 dni). Odstotki bolniških šihtov so zračunani z ozi-rom na celokupne izvršene dnine:
Šestdnevniki
i-1951
............1952	i
Diagram št. 1
iii!
« S
E E
= -S n a. ™ 5 — > ?J< o »
Predvsem opazimo dve posebnosti in to: obe krivulji pokazujeta v pomladanskih in pozno-poletnih mesecih proti vsemu pričakovanju največje število obolelih. Splošno je znano, da ljudje največ obolevajo v prehodu od jeseni na zimo, naša krivulja pa pokazuje maksimum v mesecih: marec, april, maj spomladi ter v avgustu in septembru poleti. Po tej ugotovitvi se nam nehote vsili vprašanje: Ali je sovpadanje porasta bolezni v mesecih, ko ljudje sicer ne obolevajo preko povprečka, z opravljanjem poljskih del samo slučaj, ali pa ima ta pojav globlje vzroke. Natančnejša analiza šestdnevnikov je ugotovila, da je vzrok porasta v bolezni v teh mesecih, predvsem opravljanje poljskih del. Nekateri tovariši na račun skupnosti obdelujejo polja, poleg tega pa se puste za to delo še plačati. Tu so zastopani tisti, kateri sami nimajo ničesar, pa se udinjajo kmetom, deloma pa tudi kmetje sami. Zanimivo je tudi dejstvo, da so tisti, kateri se udinjajo običajno slabi in nedisciplinirani delavci, z mnogimi opravičenimi ali celo neopravičenimi izostanki. Vsaj deloma je razumljivo, da kmet skrbi sam »ase, toda popolnoma nerazumljivo pa je, da se celo čisti proletarci udinjajo kmetom, saj s tem rušijo disciplino v podjetju, zmanjšujejo zaslužke tovarišem in živijo na njihov račun. Zavirajo delavski pokret in mu škodujejo.
ZAHVALA
Občinski odbor ZB NOV Velenje, se -zahvaljuje vsem delovnim kolektivom, ■organizacijam in posameznikom, ki so prispevali denarna sredstva za Obdaritev partizanskih sirot ob priliki novoletne jelke.
Občinski odbor Zveze borcev Velenje
POZOR WGLLAN
Velenjski roiak se vrne po dolgem času zopet v Ve'enje. Komaj pride od ipostaje do križišča, se ozre na izložbo Mestnega lončarsva Ve1 eni e. Razoč^an nad zeleno tablico hišne številke Wol-llan 65, ki visi nad vrati se hoče vrniti misleč, da ni prav prispel. V tej negotovosti sreča starega znanca in m potoži, da namerava v Ve"enje, pa je opazil, da je napak prispel. .
Znanec mu je obrazložil, da je prav pria.el, da je tablica znak malomarnosti Mestnega podjetja, kakor stanovalcev hiše.
Rojak priporoča, da je po 7 letih že čas, da se tablica z naslovom Wollan odda »Odpadu«.	P. M.
Vendar moramo priznati, da imamo poleg gornjih primerov tudi mnoge tovariše, kateri zaradi obilnih poljskih del sicer ne izosta-jajo od dela, temveč po težkem jamskem delu, opravljajo še poljska dela. Da to zmorejo, zgodaj vstajajo in legajo pozno spat. Posledica tega je, da oslabe, postanejo za bolezni manj odporni ter zato prav v teh mesecih obolevajo. Ta utrujenost in izčrpanost se tudi v jami močno pozna ter se najlepše vidi na odkopnih učinkih. Ako primerjamo krivulje učinkov s krivuljami obolelih vidimo, da v istih mesecih, ko rase število obolelih in že naštetih vzrokov, pada jamski učinek. Največje učinke dosegamo v jami v mesecih, v katerih ni poljskih del in v katerih je istočasno tudi najmanj bolnikov. Najmanjše učinke pa imamo v sezoni poljskih del, v katerih imamo istočasno največ bolnikov. Tako n. pr. je dosežen največji odkopni učinek najboljših številk v mesecu juniju, in sicer 10.44 t na šiht, najmanj pa v septembru z 8.51 t na šiht; ne dosti večji pa v avgustu z 8.77 t na šiht. Razlika znaša več ko 20 odstotkov. Skoraj isto sliko nam da primerjava s povprečnimi odkopnimi številkami. (Glej diagram št. 2).
Bolezni <
Nesreče
Učinki
umi iiiiii
Diagram št. 2
Meseci
Meseci
£ S < S 5 5
«	|	i	fi	E
3	2	o	«	U
tli)	_	~	>	O
>	u	J*	o	V
<	1/3	O	Z	o
Se eno dejstvo najodločneje podpira mišljenje, da utrujenost delavcev vpliva na učinek in število obolelih. To je gibanje števila nesreč v našem rudniku. Zaradi lažjega razumevanja si oglejmo diagram št. 2, v katerem nam polno izvlečena tanka črta predstavlja gibanje nesreč, polno izvlečena debela črta pa ■ gibanje bolezni in debela črtkana črta gibanje učinkov. Iz diagrama je lepo razvidno, kako v sezoni poljskih del rase število bolnikov, pada učinek in močno rase število nesreč. V mesecih brez večjih poljskih del se suče število nezgodnih bolniških dnin okrog 0,95 odst. in narase v času poljskih del na 1.7 odst. ali za 79%. Tako ogromni porast nesreč v mesecih poljskih del pa si moramo razlagati deloma kot posledico preutrujenosti in s tem zmanjšane pozornosti rudarjev pri delu, deloma pa kot posledico tega, da nekateri tovariši zaradi vsake najmanjše poškodbe zapuščajo delo, vzemajo bolniške liste in nato opravljajo doma poljska dela, si pripravljajo zimnico in temu slično. Druga posebnost diagrama št. 1 je pa ta, da je število šestdnevnikov v letu 1952 znatno višje od števila.v letu 1951. Detni povpreček šestdnevnikov v letu 1951 znaša 8.836%, v letu 1952 pa 1.160%, kar pomeni, da je v letu 1952 za 38% večji. Preden pa preidemo na analizo tega pojava, si pa predhodno oglejmo še diagram št. 3, kateri nam ponazoruje gibanje trodnevnikov v letu 1951 in v letu 1952. (S trodnevniki so označeni tisti lahki bolniki, kateri boluje 1 do 3 dni.)
Trodnevniki — 1951 ............ 1952
Diagram št. 3

Meseci
4» —
e e

Z s c s
< o z a
Prvo, kar nam takoj vzbudi pozornost, je skoraj enaka oblika krivulj šestdevnikov. Tudi tu nastopa največ bolnikov v pomladanski in poznopoletni, deloma jesenski sezoni poljskih del. Ta pojav smo že zadostno obdelali in preidimo zato k drugi posebnosti tega diagrama. Takoj opazimo, da je bilo v letu
1951	število trodnevnikov, kakor tudi njihov odstotek, znatno večji kot pa v letu 1952. Leta 1951 je znašal povpreček 0.906%, v letu
1952	pa 0.753%, kar pomeni, da je za 17% manjši. Ker pa se je istočasno število bolnikov, kateri bolujejo od 1 do 6 dni (t. j. vsota šestdnevnikov in trodnevnikov) v celoti povišala od 1.742% v letu 1951 na 1.923% v letu 1952 ali za 10%, pomenijo te spremembe dvoje: Prvič povišanje bolnikov od 1 do 6 dni in drugič povišanje šestdnevnikov v škodo dvodnevnikov. To dejstvo potrjuje tudi povprečna doba bolovanja. V letu 1951 so bolniki te grupe bolovali povprečno 4.74 dni, leta 1952 pa 2.50 dni, t. j. 10% več. Vzrok temu moramo iskati edinole v delu ambulante, katera je bila v letu 1952 mnogo radodarnejša
z bolniškimi dopusti, kakor v letu 1951. Posledica tega je bila, da je odstotek vseh bolniških dnin (t. j. vsota tistih, katere plača rudnik in tistih katere plača socialno zavarovanje) v letu 1952 v primeri z dninami v ietu
1951	narasel za 8%. Tudi povprečna doba bolovanja potrjuje to dejstvo. Medtem, ko so ljudje v letu 1951 povprečno bolovali po 9.44 dni, je povprečna doba bolovanja v letu 1952 znašala 8.94 dni ali 5.3% manj. To pomeni, da je bolovalo več ljudi, toda krajšo dobo, s čimer je predvsem prizadet rudnik. Z cnzirom na sovpadanje dobe porasta bolnikov s poljskimi sezonskimi deli je nujno potrebno, da bi ambulanta za te' najlažje bolnike določila strožji kriterij od tistega, katerega je imela do danes.
Poglejmo sedaj še finančno stran bolniških dopustov. Kakor je znano plača rudnik iz svojega plačnega fonda vse bolniške dnevnice do 6 dni, kar predstavlja vsekakor precejšnje breme. V lanskem letu je bilo na ta račun izplačanih 8,928.775 dinarjev, To pomeni, da je vsak med nami (računano s povprečnim sta-ležem 1.500) prispeval 5895 din ali 495 din na mesec.
Iz tu navedenega moreiino povleči naslednje zaključke: Predvsem si moramo biti na jasnem, da dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Kdor je rudar, naj ostane rudar, kmetovalec pa naj obdeluje zemljo, zadružno ali pa svojo, škoda, katero povročajo skupnosti s takim načinom življenja nekateri naši tovariši, je velika in to: izpad*delovne sile zaradi bolezni, zaradi preutrujenosti se zmanjša učinek in se poveča število nesreč. Dogodki zadnjih dni, ko smo bili zaradi pomanjkanja kreditov in slabega odvzema premoga prisiljeni odpustiti nekaj tovarišev, so nam nazorno pokazali, da bomo dobro živeli, če bomo dobro gospodarili, in da nam v primeru slabega dela z naše strani ne bo nihče priskočil na pomoč.
Poleg gmotne škode, ki jo povzroče nezavedni tovariši s tem, da brez potrebe nadlegujejo zdravnika, se pretvarjajo in neupravičeno vlečejo bolniške dnine, onemogočajo ti tovariši zdravniku izvrševati njegovo težko dolžnost. Samo enega zdravnika imamo in ta je zaradi takih odnosov preobremenjen. V letu
1952	je šlo skozi njegove roke 4296 bolnikov, kar pomeni, da je moral poleg svoje službe na obsežnem terenu, pregledati dnevno še okrog 140 bolnikov, če bi tovariš doktor ordi-niral 8 ur dnevno, potem bi imel povprečno za vsakega bolnika 3 minute časa. Da je v tem času nemogoče izvršiti temeljit pregled bolnika, je popolnoma razumljivo in jasno.
Torej ne preobremenjujmo zdravnika, da se bo lahko posvetil tistim tovarišem, kateri so njegove pomoči res potrebni.	i. J. F.
Za zboljšanje kulturnega življenja
Naše mesto je zadnje čase iprecej iz-boGjšalio pogoje za razvijanje kulturnega življenja. Krasna dvorana v »Domu Svobode« naim nudi že sama po sebi užitek. V nijei je sedaij mnogo udobneje sedeti na modernih sedežih ob centralni kurjavi in gledati filme projicirane dkozi novio kino-aparaituro. Oder je dobro opremljen in v veselje igralcem in glasbenikom, ki skrbijo za dober in kvaliteten program.
Program naših aktivnih delavcev »Svobode« je bil doslej sterbnio izbran, bodisi igre ali koncerti. ZeleCi bi, da tudi kino predvaja več filmov na idejni in vzgojni pod'agi. Res, pogrešamo mladinske filme, ki bi v nedeljo dopoldne zabavali pionirje in nr^aidino. S +ftm bi jih odvrnila od obiskovanja raznih cerkvenih oibredov, ki jih s svojo mistič-nostjo samo begajo. Torej treba je naročiti vzgojne in zabavne filme za otroke.
Če smo že .pri kinu, bi hotel opomniti na nekaj, kar mi ni všeč pri našem kinlcpodjetju. NavaC pred blagajno najbrž pozna vsak obiskovalec filmov. Toda tudi it,a naval bi se dal omiliti. Potrebno bi bilo samo nekaj prej odpreti blagajno, ne pa pustiti publiko čakali zunaj na mrazu in odpreti vhodna vrata četrt ure pred začetkom 'predstave. Potem ne bo jeze in ne kritike!
Tudi predprodajo vstopnic je treba tako urediti, da to ne bo motilo redne prodaje vstopnic. Odpravi naj se rezerviranje ali pa natj se uredi to že poprej preden prične ipirodaja. Treba je imeti obzira do tistih, ki ne iščejo pro-tekcije iin se r'rž:;o redla ter gesla: Kdor prej pride, prej melje!
Želim, da bi se vse lepo uredilo v zadovoljstvo nas vseh.	Jeseničnik
Razvoj Velenja, kot industrijskega mesta, gre nezadržno naprej. Iz malega rudnika se je razvilo veliko rudarsko podjetje, ~ kateremu bo sledilo še več ogromnih industrijskih objelkov, kot bo sušilnica ipremoiga in kemični kombinat. Z razvijanjem industrije bi se morali vzporedno razvijati tudi ostali objekti, ki služijo potrebam našega delovnga človeka. To objektivno pomanjkljivost najbolj občuti naš rudar. Pomanjkanje istanovanj, dobrih cest, trgovskih lokalov in raznih kulturnih ustanov, se bo moralo takoj in v bodočnosti odstranjevati.
O potrebah šolstva se v tem času precej razpravlja in so za graditev šolskih poslopij od osnovne šole do popolne gimnazije zainteresirani najbrž vsi (prebivalci .občine Velenje.
Drugače je pa z ostalimi problemi. Marsikatera gospodinja je v svoji jezi, ko se je .morata drenjati po zastarelih trgovskih Ickalih, mesnicah in pekarnah, izrekla željo, da bi le enkrat v Velenju imeli poštene trgovine.
V Veleniju obstaja toliko, ali še manj lokalov, kot jah je bilo pred vojno. Vsi ti lokali ne odgovarjajo več potrebam naraščajočega prebivalstva. Stari trg izgbulja danes pomen središča. Ta pomen sedaj prevzema Novo Velenije, v katerem se že nahaja večina prebivalstva našega mesta. Urbanistični načrt to tudi predvideva. Zato je treba, že sedaij misliti, da bo potrebno zgraditi v tem novem delu trgovski dom. V tej trgovski hiši najj bi bili vsi potrebni lokali kot: trgovina s špecerijo, manu-fakturo, galanterijo, obutvijo, krojaški salon, pekama, mesnica, prodajalna s sadijem in zelenjvo; nadaCje tudi briv-nica in morda trafika. V prvem nadstropju naii bi se nahajal lepo opremljen gostinski liokal. V Velenju nimamo poštenega gostinskega lokala, ki bi odgovarjal vsem zahtevam estetike, higiene in udobnosti. Gostilne pri nas so pravcate luknje, da ne rečem bez-nice.
Za gradnjo takšnega trgovskega doma se bodlo morala zainteresirati trgovska podjetja, prvenstveno Mestno trgovsko podjetje Velenje. Ce pa to ne bi kazailo zanimanja, bi bilo pa potrebno povabiti v to svrhio konkurenčno podjetje iz Celja ali Ljubljane. Z oziram na ipierspekitivo razvoja Novega Velenja verjemite, da bo vsakdo rad zgrabil priliko za dobro prosperiranje trgovine v tem naselju.
Drug tekači probem je potreba po vsestranskem kulturnem domu v Velenju. Oe si ogledamo sedanje stanje, bomo ugotovili, da imamo v Velenju »Dom Svobode«, ki kolikor toliko odgovarja de za kino-predstave, dočrm je za gledališka predvajanja neustrezen. Oder in vse potrebne pritikline so premajhne in ne odgovarjajo - potrebam naglo se razvijajočega dela naših igralcev. Občutno je tudi pomanjkanje dvorane za družabne prireditve. Za sedaj je nemogoče organizirati prireditev za večje število ljudi. Vemo pa, da je to tudi ena izmed pozitivnih oblik združevanja in dviganja kulturne zavesti delovnih ljudi. V glavnem pa bi se marali pobrigati za prostore, oziroma dvorano, kamor bi bilo možno spraviti vsaj 1000 ljudi. Zadnje čase smio opazili, da se množičnih sestankov udeležuje toliko ljudstva, da je kino-dvorana premajhna. Pa tudi gledališke predstave so obiskane tako, da so potrebne večkratne ponovitve. Opaziti je, da so se naši deliovni ljudje začeli že bolj zanimati za kulturne dobrine in da obiskujejo v velikem številu razne gledališke predstave, koncerte, kino in predavane a. Hodijo pa manj v gostilne in tudi ne opijajo se več.
Zaradi tega bo nujno misliti na zgraditev večjega delavskega dema v Velenju. Za to gradnjo so globoko zainteresirani vsi delovni ljudje velenjske občine in verjemimo, da bo vsak-
do prispeval v obliki prostovoljnega dela svoj ofoulus.
Zadnje čase se po Velenju precej govori o stanju šolskih prostorov. Ugotovljeno je, da se 700 oitrok stiska po temnih in zatohlih učilnicah. Svetlobo in zraka dajmo našim otrokom! To je naša in največja dolžnost, če hočemo imeti zdrave državljane. Otrok našega rudarja si je to zaslužil. Njegov oče skoraj tretjino svojega življenja dela trdo v -podzemeljskem zraku v stalni življenjski nevarnosti. Ta naš rudar upravičeno terja, da se bodočim rodovom ustvarijo boljši pogoji stopanja v življenje, kot jih je imel on. Ne samo, da sta občina in vse prebivalstvo dolžni prispevati h gradnji šoa, temveč tudi okraj ter republika. Ti organi ljudske oblasti ne bi smeli biti brezbrižni glede rešitve tega vprašanja.
Prebivalci občine in vsi delovni ljudje, bodo z vsemi svojimi i materialnimi i fizičnimi sredstvi pomagali izgradnjo osnovne šole in gimnazije v Velenju. Posebno bi pa apelirali na občinska podjetja, da si s svojim dobrim delovanjem ustvarijo več sredstev, katera bi se porabila v svrho izgradnje šol.
Takšen vir dohodkov je tudi dnevni kop bauksitne rude, katero eksploatira sedaj Avtoprevazniško podjetje v Velenju. Ali se ne bi mogel dobiček od prodane rude uporabiti za gradnjo šole? Saj je to vendar občinsko podjetje in občina bo morala v glavnem finan-sirati to gradnjo. Verjamem, da bo vsak delovni čjovek ali dijak pripravljen kakšen dan prostovoljno delati na nakladanju bauksita. Zatorej le ko-rajžno sprejmimo to nalogo.
Vsi možje podprimo zahtevo naših žena, ki odločno zahtevajo izgradnjo šol.
Predlagam, da bi se sklicalo zborovanje, na katerem bi vsi Velenjčani razpravljali o vprašanjih, ki sem jih tu nanizail.	Zgank
Ob uvedbi morale v naše šole
Ze dolgo smo občutili, da naši mladini kljub vzgojni prizadevnosti pri učnih predmetih le nekaj manjka.
Posf.edice vojne in kopiranje sovjetskih vzgojnih metod, so vnesle v našo mladino nezdrave odnose do soljudi. Le te smo posebno občutili mi vzgojitelji. Preokret v naši vzgoji je zopet omogočil pravilno etično usmeritev naše mladine.
»Kaj pa učijo v uri marale?« so spraševali starši, ko so jim odpovedovali otroci. Z nekim posebnim zadovoljstvom opazujem dijake, ki se vedno veselijo te ure. Cesa se veselijo? Učni načrt za ta predmet je bogat: Človek v družbi, Odnos do starejših, Lepo vedenje, Čistoča, Tovarištvo, Medsebojno spoštovanje. Predanost in Pridnost so okvirni naslovi, ki že sami dovolj povedo.
Prepričani smo, da bomo imeli po nekaj letih -popolnoma drugačno mladino. Toda eno je reba podčrtati! Moralni nauk, dobljen v šoli, mora imeti oporo doma, v družini. Kako naj se šola bori ipiroti kletvi in neisikrenosti, če dom to nudi? Starši sami morajo biti sami vzgojeni in naj ne pozabijo, da je vzgled najvažnejše vzgojno sredstvo v dobrem in slabem pomenu besede.
Ze pri predšolskem otroku, ki ga tu" di ne smemo zadovoljevati s samimi stadkimi besedami, računajmo z vzgledom — kaj šele pri dijaku!
Sedaj ne bo več skrbi: »Le kakšna bo ta mladina?«
Naša prosvetna oblast je ukrenila vse potreib.no. Naš človek mora postati odkrit, pošten, plemenit in nesebičen. To so lastnosti socializma, ki jih hočemo vcepiti dijaku ob pouku morale in vzgoje sploh!
Vinko Šrnajs
Vrabič Jože:
Rudno bogatsvo Šaleške doline
in borba velenjskih rudarjev, da si ga osvojijo
Šaleška dolina je bila doslej le malo znana ob železniški progi Celje—Dravograd. Šele ko se omenja rudnik Velenje, je nekaterim ta kraj več ali mani znan, bodisi iz literature ali osebnih stikov s tem rudnikom. Namen tega članka je seznaniti naše bralce z življenjem in razvojem naše Šaleške doline. •
Dolino zapirajo na severu v dolgem loku gorski skladi sestoj eči iz triadnih apnencev, ob južni meji pa eruprivno gričevje andezita in andezitnih grobov niocenske starosti. Ce si v duhu predstavljamo dolino pred nastankom premogovnega sloja, imamo pred seboj globoko kotlino, katere dno je merilo v vzdolžni osi 10—12 km, v prečni osi pa 4—6 km ter se je nahajalo pod zemeljsko površino do 450 m v globini. Ta kadunja je bila zaprta ter je tvorila jezero ob katerega obronkih je bujno uspevalo rastlinstvo, ki je dajalo maso za ustvarjanje močvirnega premoga na dnu jezera, kamor so jo prinašala vremenska neurja. Zapadno od doline se nahaja ugasli ognjenik Smre-kovec, ki je verjetno igral tudi važno vlogo za nastanek premogovnega sloja, ker .ie dajal ob svojih izbruhih ugodne pogoje za bujno rast rastlinstva. To, iz obronkov nanošeno rastlinssko maso je
prej prekril morski mulj in jo na ta način konzerviral, da so bili ustvarjeni ugodni pogoji za nastanek premogovnega sloja v naslednjih milijonih let.
Zgodovinarji so trdili, da so se nekdanji prebivalci, ki so bili naseljeni na južnem obronku jezera s čolni prevažali v Škale v cerkev k Sv. Juriju na jezeru, kot so takratni prebivalci imenovali to cerkev. Prav tako so domnevali, da izvira ime Škale od skale, ker so bili mnenja, da stoji cerkev na skali, kar pa se je pozneje pokazalo, da ne drži, ker je premogovni sloj tudi pod cerkvijo.
Ko si je voda napravila na jugozahodnem delu jezera v Penku prodor, se je jezero posušilo ter je dolina postala rodovitna in sčasoma sposobna za naseljevanje prebivalstva.
Niz gradov, ki so razpostavljeni ob obronkih Šaleške doline nam priča, da so bili prebivalci te doline v srednjem veku zelo izkoriščani po plemstvu, ki je bilo večinoma tuje narodnosti. Teh težkih časov za tlačane nas še sedaj spominjajo razvaline šaleškega gradu, po katerem je dobila dolina ime, dalje velenjski grad »Veleja«, Gradišče pri Sv. Jakobu, razvaline gradu v Šoštanju, Ravnah in grad Turn.
Po vseh teh gradovih so se šopirili razni plemiči in vitezi, ki so imeli sprva vsak svoj fčvd, pozneje pa so si jih podredili celjski grofje, katerim so morali plačevati gotove dajatve. Poleg teh pijavk pa je sedela tlačanom za tilnikom še duhovščina, kateri so morali oddajati del pridelka in obdelovati njihova obširna zemljišča brezplačno.
V krutosti napram svojim podložni-kom niso božji namestniki prav nič zaostajali za cesarskimi namestniki (plemiči). Prav tako, če ne še huie so mučili v farovških kleteh svoje podlož-nike ter jih ubijali, kot se je to dogajalo za graiskimi zidovi. Priča temu so razne mučilne naprave in veliki kupi človeških kosti v kleti porušenega fa-rovža in cerkve v Skalah.
Takratni delovni ljudje so morali poleg sebe in svoje družine preživljati še svoje izkoriščevalce, ki so znatno bolje živeli od niih. Delovni človek je živel zelo primitivno ter se oblačil le v doma pridelana in izdelana oblačila. Prometne zveze z ostalim svetom so bile zelo skromne ter so se jih lahko posluževali le plemiči in duhovščina.
Nič bolje se ni godilo delovnemu človeku pod vladavino bivše Avstroogrske monarhije, po odpravi tlačanstva, ker so morali kmetje odplačevati pridobljeno zemljo graščaku ali državi, poleg drugih visokih davčnih bremen.
Sele v zadnjih desetletjih preteklega stoletja je dobila dolina modernejšo
prometno povezavo z ostalim svetom, z izgradnjo železniške proge Celje— Dravograd. Do tega časa pa je bilo prebivalstvo doline navezano le s prevozi z vprežno živino.
Leta 1875 je pričel neki Franc Mageš raziskovati v gornjem predelu Šaleške doline z globinskim vrtanjem, pri čemer se je ugotovilo, da skriva dolina velik zaklad v obliki debele plasti lig-nitnega premoga. Deset let pozneje se je pričel interesirati za ta premog Da-niel pl. Lapp iz Munchena, ki je prevzel gradnjo prej omenjene normalno-tirne železniške proge Celje—Dravograd. Odkupil je rudosledne pravice od Franca Mageša ter nadaljeval z raziskovalnimi deli. Leta 1887 je dobil po-delj eno jamsko p»lje pod imenom »Kai-ser Franz Josef Grubenfeld«, ki je segalo od vzhodnega zračnega šahta do bližine Družmirja. V bližini sedanjega vzhodnega zračnega šahta je bil poglobljen prvotni »Kronprinz — Rudolf — Schacht«, ki je bil globok ca. 100 m. Leta 1888 pa je poglobil sedanji izvozni šaht na 156 m. V svrho boljšega zračenja so zgradili še zapadni šaht leta 1894, globok 179 m. Pričeli so z gna-njem zveznih prog med omenjenimi šahti ter s pripravami odkopnih polj.
Rudarjenje je bilo nesistematično, ker so pričeli prva odkopavahja v bližini izvoznega šahta, kar se je pozneje maščevalo v obliki jamskih ognjev ter se
čutijo posledice nepravilnega odkopa-vanja še sedaj.
Rudarji so takrat morali delati 12 ur dnevno pri zelo slabih delovnih prilikah ob odprtih svetilkah na repno
#je. V nočni izmeni od 18 do 6 so te-
rili in pripravljali premog, v dnevni izmeni (Pinčev dritel) pa so premog nakladali in izvažali. Zaslužek rudarjev pa je bil tolikšen, da so jedva preživljali sebe in svojo družino. Za orodje so morali sami skrbeti, olje in razstre-ljivo pa plačati podjetniku. Zračenje je bilo zelo slabo, tako da so morali vsled pomanjkljive ventilacije večkrat s svojimi srajcami in suknjiči preganjati pline iz delovišč. V letu 1893 sta bili v presledku 14 dni 2 težki jamski množični nezgodi vsled eksplozije tre-skavega plina, ki sta zahtevali skupno 41 smrtnih žrtev in 80 ranjenih.
V vzhodnem zračnem šahtu je nastal jamski požar, ker je bil z lesom grajen, ga je požar popolnoma uničil, da se je zrušil ter so morali nato zgraditi novega, ki še danes služi svojemu namenu.
Politično življenje velenjskih rudarjev od začetka ni bilo razgibano, ker so bili v rudniku zaposleni le domačini ter so tvorili večino delavcev mali kmetje, ki so bili več ali manj odvisni od podjetnika in navezani na svoja posestva, poleg zaslužka v rudniku.
(Se nadaljuje)
Sindikalna pomoč brezposelnim članom
Embalaža v obračunu proizvodnih stroškov
Nov gospodarski sistem je všem podjetjem dal mnogo razmišljanja o znižanju polne lastne cene produktov v podjetju. Pričelo se je z varčevanjem. Skuša se prihraniti čim več materiala pri produkciji. To mi vsi opažamo v lastnem podjetju, dolžnost nas vseh pa je, da varčujemo z vsem materialom in s tem znižujemo ceno premogu. Tako delajo vsi kolektivi širom domovine. Kdor ceneje in kvalitetneje proizvaja svoj produkt, ta ima trdnejši obstoj in več odjemalcev. S tem je nastala konkurenca na trgu.
Varčevanje materiala pa ni edini način zmanjšanja proizvodnih stroškov. Dobro se spominjamo, da pred izidom tega gospodarskega ukrepa nismo varčevali z delovno silo, kar je zopet podražilo proizvod. Podjetja so morala tudi v tej smeri povzeti potrebne ukrepe, pri čemer pa so bili odvišni delavci in uslužbenci odpuščeni iz službe. Vsak prizadet je postal začasno brezposeln, dokler si ni sam poiskal druge zaposlitve ali pa mu je to storila posredovalnica za delo na okraju. Da pa prizadeti ne bo ostal ves čas brezposelnosti brez finančnih sredstev, je zato odredila naša ljudska oblast zakonito podporo, članom sindikata pa bo poleg zakonite podpore priskočila na pomoč še sindikalna organizacija. Kako bo nudila pomoč sindikalna organizacija svojim članom, pa si malo pobliže poglejmo PRAVILNIK O FINANČNEM POSLOVANJU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ,, ki je bil sprejet na XVII. plenarnem zasedanju Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, dne 12. in 13. decembra 1952. leta.
Prvo in osnovno je, da se upoznamo s prejemki podružnice, to je s članarino.
članarina se plačuje po tarifni postavki v skupnem mesečnem zaslužku, oziroma po določeni mesečni plači, članarino pobira sindikalna podružnica.
Tabela članarine pa je veljavna od 1. januarja 1953 dalje, kakor sledi:
I, razred: za plačo nad 16.000 din 150 din; II. razred: za plačo od 10.000 do 16.000 din 100 din; III. razred: za plačo od 8001 do 10 tisoč din 80 din; IV. razred: za plačo 6001 do S000 din 50 din; V. razred: za plačo do 6000 din 30 din; VI. razred plačajo učenci v gospodarstvu 5 din; VII. razred 1 din plačajo:
a)	sezonski delavci 4 mesece, potem, ko so prekinili službeno razmerje zaradi končanih sezonski del (gradbinci, poljedelski delavci, gozdni delavci in drugi).
b)	začasno nezaposleni člani:
Kadar služi član sindikata kadrovski rok, se mu doba članstva ne prekine. Mora pa se po vrnitvi iz vojske javiti v 30 dneh svoji sindikalni organizaciji, če ne dobi takoj službe, se smatra za začasno nezaposlenega in plača ■članarino VII. razreda, član, ki je poklican na orožne vaje, pa mora za ves čas redno plačati članarino.
Plačilo članarine se potrjuje s sindikalno znamkico tistega razreda, ki ga plača in se mora plačilo vpisati v kartoteko ali matično knjigo.
Od pobrane članarine mora podružnica odvajati kvoto na razne višje sindikalne forume, in sicer:
G0% pobrane članarine gre v fond za brezposelne; 10% od pobrane članarine gre v fond OSS za upravno operativne posle; 30,5% od pobrane članarine gre v fond Republiškega odbora, ki pa mora zopet procentualno odvajati Republiškemu svetu, Centralnemu svetu in Centralnemu odboru. Podružnici ostane za upravno operativne posle 35.5%, s katerimi lahko ista razpolaga.
Kadar se delavec ali uslužbenec vpiše v sindikat, plača vpisnino in članarino za 1 mesec. Vpisnina znaša 25 dni, učenci v gospodarstvu pa plačajo 15 din. članske izkaznice izdaja podružnica. Ko je članska izkaznica polna, se ista zamenja in je treba plačati 20 din za zamenjavo poškodovane 25 din, za duplikat izgubljene pa 30 din.
Pomoč začasno nezaposlenim članom sindikata pripada po pravilniku:
Vsak član sindikata, ki ostane začasno nezaposlen, ima pravico na denarno pomoč sindikalnih organizacij pod pogoji in v zneskih, ki so predvideni s pravilnikom.
Začasno nezaposleni si pridobi pravico na pomoč:
a) če ima najmanj li2 mesecev neprekinjenega članskega staža; b) če je začasno nezaposlen več kot 1 mesec.
Član nima pravice na pomoč, oziroma izgubi to pravico: a) če je delovno razmerje
prenehalo po njegovi krivdi, ki je v nasprotju z dolžnostmi sindikalnega člana; b) če je odklonil odgovarjajočo zaposlitev na kraju izven kraja njegovega stalnega bivališča in za to ni imel upravičenega razloga; c) če je medtem dobil novo zaposlitev.
Pomoč je lahko: a) redna; b) izredna.
Višina redne pomoči je odvisna od skupne vrednosti vseh članskih prispevkov. Pomoč se daje v dvakratnem znesku skupne vsote vplačanih članskih prispevkov. To se ugotovi kato, da se sešteje vse znamkice in vrednosti znamkic v članski izkaznici. Pomoč ne more biti manjša od 1500 din. če začasno nezaposleni član še ni dobil redne pomoči, v tem času pa se je zaposlil, zadrži pravico na neizkoriščeni del redne pomoči še leto Tini po izplačilu zadnjega dela pomoči, če bi spet ostal brez dela.
Pravico na pomoč in višino pomoči določa sindikalni orgaan, pri katerem se začasno nezaposleni prijavljajo. Pomoč se ne izplačuje naenkrat, temveč v delih vsakih 15 dni. Del pomoči ne more biti manjši kot četrtina skupnega zneska pomoči, na katero ima član pravico po določilih 47. člena tega pravilnika.
Če sindikalni organ, ki odloča o pomoči odredi, se lahko več delov pomoči izplača naenkrat (kadar je član v velikih materialnih težavah), kadar bi bil skupen znesek pomoči majhen itd.) ne more pa biti večji od 3000 dinarjev.
Pomoč se izplačuje po preteku roka, ki je predviden za pridobitev pravice na pomoč (po mesecu dni nezaposlenosti), če <e dobil član ob odpustu odpravnino, začne ta mesec teči po roku, za katerega je dobil odpravnino, član, ki ima pravico do pomoči, je dolžan dokazati, da je začasno nezaposlen. To dokaže z delovno knjižico ali s potrdilom biroja za posredovanje dela in člansko izkaznico. Pristojni sindikalni organ je dolžan preveriti dokazila o začasni nezaposlenosti. članu, ki začasno odpotuje v drug kraj, se lahko izplača pomoč v novem kraju. Mora pa dokazati, da je začasno nezaposlen in da ni zadržkov, da bi se mu pomoč v smislu določil 45. člena ne izplačala. Nezaposleni član se prijavlja za pomoč prvenstveno organizaciji svojega sindikata, če pa pri tej ni sklada za pomoč začasno nezaposlenim, se prijavlja sindikalnemu svetu. Član, ki mu pomoč ni bila odobrena, se lahko pritoži neposredno višjemu sindikalnemu organu v dotičnem kraju, če je o tem odločil Okrajni sindikalni svet, se lahko pritoži Republiškemu svetu. Pritožbe morajo biti rešene najkasneje v osmih dneh po prejemu pritožbe.
član, ki mu je pomoč dodeljena, je dolžan, da se najmanj enkrat v 15 dneh prijavlja pri pristojnem sindikalnem organu, pri katerem pomoč dobiva. S seboj mora prinesti potrdilo o začasni nezaposlenosti. Sredstva za pomoč začasno nezaposlenim članom se zbirajo iz redne članarine članov in iz posebnih prispevkov organizacij. V ta namen se ustanovijo posebni skladi. Skladi za pomoč začasno nezaposlenim se ustanovijo pri Okrajnih sindikalnih svetih. V ta sklad morajo obvezno odvajati podružnice 20% od pobrane članarine.
Iz zgornjega je razvidno, da se je v pogledu plačevanja članarine znatno spremenilo. Velik del članskih prispevkov bo šel v pomoč nezaposlenim. Tistega, ki ga ta usoda zadene, je take pomoči tudi potreben. Vsak naj se vpraša, kako bi mu bilo, če bi bil on v takem položaju. Vsaka najmanjša pomoč je dobrodošla, tembolj pa sindikalna, ker se lahko vsakdo zaveda, da so to prispevki in pomoč od svojih sotovarišev, ki so srečnejši od prizadetega. Vsak član sindikata naj se zaveda, da je članarina prostovoljna, da z rednim mesečnim prispevkom (članarino) izkazuje svojo razredno zavest. S tem pa pridobi vse pravice in dolžnosti, ki jih predvideva statut Zveze sindikatov Jugoslavije.
Sindikalna organizacija je zvesti čuvar delavskih pravic, zagovornik vseh dobrih in discipliniranih članov, kakor tudi vzgojitelj delavskega razreda. Dolžnost vseh nas članov je, da vključimo v naše vrste vse one, ki stoje še ob strani in čakajo pridobitev borb naše organizacije. Naša delavska zavest naj prodre v slehernega člana kolektiva, da je delavec-proletarec, kateri krepi svojo moč in uspeh v svoji organizaciji-sindikatu.
Strnjeni v svoji organizaciji bomo smelo korakali od zmage do zmage v lepšo bodočnost.	L.
Dedek Mraz nas je obiskal
Novoleina jelka je za nami in je tudi pri nas v Velenju potekala v svečanem razpoloženju. Kako tudi ne, saj je bila tako skrbno pripravljena, kot še nikoli. Človek bi kar občudoval te mlade obrazke, s kakšnim veselim pričakovanjem so šteli dneve, ki so jih še ločili od obiska dobrega dedka Mraza. Pre-plašenosti med otroki ni bilo, kakor nekoč, ko je mama karala sinka ali hčerko: »Le počakaj, ko pride Miklavž, bom že naročila oarkeljnu naj te odpelje.« Otrok je nato s strahom v srcu pričakoval ta nesrečni dan, živel v neprespani bojazni, če ga bodo parketni res vlekli v pekel. In ko je končno res napočil ta nesrečni trenutek terr so ko-lovratili okrog našemljeni vragci, so se otroci stiskali v kot a'i k materam, prisilili so jih, da sio klečali in molili, vlačili jih nato zunaj po snegu in mrazu, tako. da se je neredkokdaj zgodilo, da je otrck cd sitrahu zibolel, ali pa postal plah, da ga ni bilo moči dlabiti zvečer iz hiše. Vedno in povsod je videl tisti neutemeljeni strah kdaj in kje ga bo kdo zagrabil. Iz naših otrok so tako postali slabiči in strahopeilneži.
Vprašajmo se, ali je bilo to vzgojno? Kako je vplivalo to na naše malčke? 2e v zgodnji mladosti smo jim vlivali strah v njihova mlada srca in jim jemali pogum, ki je osnova vsemu, da postanejo nekoč dobri državljana in zvesti branitelji svoje domovine. Priznajmo si odkrito, da ta način vzigoje ni redil zaželenega uspeha.
Sedaj pa, ko naša ljudska oblast odpravlja Miklavža in uvaja nov otroški praznik to je novoletno jelko, ki nima namena strašiti otrok, je razpoloženje. ki vlada med mladino prod tem velikim praznikom, popolnoma drugačno. V šoli je bil že nekai časa na programu razgovor o dedku Mrazu, ki ima polno različnih dobrot in jih deli med pridne otroke. Porednim in tistim, ki se v šoli ne uče, pa dedek Mraz prav nič ne prinese. S to obljubo je mladina prav gotovo dobila več volje do učenja in pridnosti, kaikor pa tisti strah, ki se jim je razlezel po vsem bitju in jih neprestano spremljal. Marsikateri starši pač ne morejo razumeti, kaj vse se godi v mladih možganih, kaj
vse lahko stori pri otroku dobra beseda. Mislijo si pač, ah, otrok je otrok, danes mu rečeš to, jutri ono, saj tako in tako vse pozabi in nekaj besed ne more vplivai na njegov bodoči razvoj. Vendar pa ni talko. V mali otroški glavici je stroj ček. ki zajame vsako še tako brezpomembno stvar, jo premleva bolj kot si moremo mi to misliti in za nas še tako neznatna stvar mu pusti posledice. Zato dragi starši, opustite ta način vzgoje, ki otroka plaši pred nečim neznanim, ga dela neodločnega in plahega kajti povsod pričakuje nekaj nadzemskega, nekaj straihotiiega. Vzgajajmo naše otroke v duhu ipogu-ma in odločnosti in iz njih biodo postali nekoč vredni člani človeške družbe.
Sedaj pa še nekaj o sami novoletni jelki .pri nas v Velenju. Gotovo je malokdo, ki mu ne bi bilo znano, kako skrbno je bilo vse pripravljeno. Na kratko naj povem to samo tistim, ki so zakrknjeno gledali na vse to in obsojali novi način uvedbe otroškega praznika. Obenem pa v priznanje vsem onim, ki so na ta ali na oni način doprinesli k temu prazniku. Komu ni znano, da je bilo v samem Velenju obdarjenih rad' 1400 otrok? Vsa šolska mladina od osnovne šole do gimnazije je bila deležna prav lepih daril. In končno tuidi naši najmlajši, ki še ne hodijo v šolo. Tudi oni so bili povabljeni na to svečanost. Polni pričakovanja pred nečim neznano lepim so kobacali naši malčki v spremstvu staršev na slavje novoletne jelke. In da ste videli njihove obrazke in oči, ki so strmele v vso to čudo. V partizanskem kotičku so poslušali naše partizane, ki so jim pripovedovali različne zgodbice iz NOV. V drugi sobi je bila prireditev šolske mladine, ki je v različnih oblekah in z recitacijam prikazala vse mesece v letu. Dalje kino in lutkovno gledališče. Koliko klicov občudovanja se je izvilo iz teh otroških grl. In končno kotiček, kjer jih je čakal dedek Mraz. Ah, tu je bilo šele lepo. Kar niso se mogli -na-čuditi lepemu in dobremu dedku Mrazu, ki jih je ob lepo okrašeni novoletni jelki pozdravil in jim ob pripovedovanju ugank delil bonbonoke. Nazadnje so bili povabljeni v poseben prostor, kjer
Odkar so delovni kolektivi prevzeli sami vodstvo v samostojno upravljanje, je bilo na prvo mesto postavljeno vprašanje vira dohodkov, ki bi zagotovili ne samo normalno obratovanje podjetja, ampak tudi polno izplačilo mezd in morda še kak višek za končno podelitev. Nekatera gospodarska podjetja so k temu vprašanju pristopila popolnoma pravilno in skušala dvigniti proizvodnjo z večjo storilnostjo, izboljšanju delovne discipline, z borbo proti izostankarjem, namišljenimi bolniki, z boljšo mehanizacijo podjetja itd. Da bi v tem še bolj uspela, so posamezna podjetja napovedala tudi medsebojno tekmovanje, včasih med posameznimi obrati istega podjetja ali posameznimi številkami na rudnikih, včasih tudi podjetja med seboj. Tak način povečanja proizvodnje in obenem z njo tudi povečanega dotoka denarja v do-tično podjetje, je popolnoma na mestu in ga je treba celo pospeševati. Na drugi strani pa je popolnoma razumljiva težnja posameznika, da pokaže čim lepše uspehe svojega dela, ker mu da lepši zaslužek, s katerim si danes že lahko privošči marsikaj, kar si prej s samim denarjem brez nakaznic ni mogel.
Takšna je slika pri večini gospodarskih podjetjih. Pa ne pri vseh! Nekatera podjetja zlasti trgovska, bi si prav rada ustvarila svoja denarna sredstva na lažji način kot pa je način žuljave roke. V tej prebrisanosti so prišli na misel, da se da embalaža tudi dobro spraviti v denar, ki skupno z »ovojnim, potrošenim motvozom, papirjem za zavijanje« da lep znesek za polno plačo in še vsekakor kak tisočak za delitev dobička. Ta trgovina je šla tako daleč, da včasih pri manjših naročilih nane-sejo več režijski stroški, kot pa je vrednost samega blaga. Prvotna odredba oblasti, da se zaboji zaračunajo kupcem po znatnih cenah je imela popolnoma drugačen smisel, kot pa cilj za nepravični zaslužek. V času štednje so oblasti hotele kupca prisiliti, da embalaže brezplodno ne zavrže in uniči, am-
pak da jo vrne dobavitelju, da je ta lahko ponovno uporabi in na ta način prihrani skupnosti znatne zneske. Če pa kupec zaboj kljub temu uniči, ga je dolžan plačati, kar se zaradi visoke cene smatra bolj za kazen, kot pa protivrednost zaboja. Zaračunavanje embalaže v računih je postalo že vsakdanja stvar, material se za vrednost embalaže podraži in ta cena povečana za embalažo se obračunava v materialne stroške polne lastne cene proizvoda. Seveda se včasih delavski sveti čudijo visokim cenam materiala, nihče pa se ne spusti v podrobno proučitev takih cen.
Najlepši primer takega nelojalnega poslovanja je Tovarna stekla v Panče-vu, ki zaboj od stekla zaračuna kar 12.000 din, čeprav ni vreden več kot 1.000 din. Če pa kupec zaboj vrne, mora plačati železniški prevoz do Pan-čeva, obenem pa 30% za obrabo zaboja, kar znaša 4.000 din. Ze z eno samo dobavo stekla dobi tovarna vrednost embalaže visoko preplačano, z vsakim nadaljnjim koriščenjem embalaže pa ustvarja čvrste temelje plačilnega fonda, ki jamči kolektivu delitev visokih presežkov na račun drugih kolektivov. Ker pa ta vir dohodkov v borbi za znižanjem polne lastne cene z vsakim dnem iJblj pada, si skušajo komecialni strokovnjaki pomagati s tem, da že pri sklepanju pogodb vnašajo klavzulo, »da se embalaža zaračuna in se ne sprejema nazaj«. Pri površnem pregledu pogodbe, ko se navadno gleda največ na zaključne količine in dimenzije, ta klavzula navadno ostane, breme takšnih pogodb pa mora nositi ves kolektiv.
Čeprav se cena embalaže pri skupni obremenitvi proizvodov kaže v majhnem procentu, je vendar v splošnih naporih, da se zniža polna cena proizvodov nujno potrebno strogo varčevanje, ki pri budnosti in dobri komercialni službi z rednim vračahjem embalaže lahko prihrani podjetju lepe tisočake.
M. M.
Nekaj kritičnih pojavov na našem rudniku, ki pa se dajo odpraviti
Na našem rudniku imamo tudi nekaj kritičnih pojavov, ki bi se pa dali z dobro voljo urediti in odpraviti. Dva takšna pojava pa gresta tudi na račun delovnega kolektiva — nas samih. Kar poglejmo zakaj?
Lani jeseni smo na našem rudniku prišli do nove kopalnice skupaj z zdravniško ambulanto in reševalno postajo. Kopalnica je razdeljena v dva dela — v zgornjo in spodnjo kopalnico. Ker imam svoj prostor v spodnji kopalnici, so mi razmere tudi znane. Kritičen pojav se opaža iz dneva v dan,' posebno na dopoldanski tretjini, po končanem delu, ko prihajajo na kopanje tudi delavci iz zunanjih obratov, ključavničarji, električarji in ostali. Nekateri tovariši iz omenjenih obratov, ki sem jih pravkar navedel, pridejo v kopalnico z umazanimi čevlji, večji del v teh čevljih, ki jih imajo pri delu. Ti tovariši se umivajo kar pri umivalniku, ker se pri zunanjem delu pač ne zamažejo tako, kot jamski delavci, ki se kopljemo pod tuši. In ko bi videli, koliko je blata in nesnage po tleh kopalnice zaradi teh umazanih in nečistih čevljev. Mi jamski delavci, ki se kopljemo za delavci iz zunanjih obratov moramo tako z bosimi nogami cepetati po umazani črni brozgi! Mnenja sem, da bi se iz higienskih razlogov prepovedal vstop v kopalnico s čevlji.
Spodnja kopalnica je razdeljena na tri dele. V prvem delu visi naša boljša obleka, to je obleka, s katero pridemo na delo, v drugem delu so umivalniki in tuši, v tretjem delu pa visi naša delovna obleka. Ta del ima tudi dva ventilatorja za ogrevanje prostora, poleg ogrevanja s cevmi, dočim je v prvem delu kot da si prišel v ledenico. Tla so mrzla, prav tako je hladno v vsem prostoru. Ze iz zdravstvenih raz-
so dobili darila in bili pogoščeni. Kdo ne bi bil ob em trenutku iz srca hvaležen tistim, ki so s svojim trudom ali kako drugače doprinesli k vsemu temu. In kako prijetno presenečeni so bili šele drugi dan, ko se je že na vse zgddaj peljal dedek Mraz od hiše do hiše. S primernimi navodili, da naj bodo pridni, je obdaroval otroke. Ne smemo pozabiti, da so biii ob tem prazniku pogoščeni tudi naši onemogli starčki. Koliko hvaležnosti so izražale te stare izmučene oči ob zavesti, da tudi nanje nismo pozabili. Tudi nekaj partizanskih in drugih sirot je bilo obdarjenih z obleko, ki jo je poslala organizacija RK. Prav na vse se je spomnil dedek Mraz.
In kdo zasluži sedaj zahvalo za vse to? Nedvomno največjo naša požrtvovalna organizacija AFZ z vsem učiteljskim zborom, ki sta vise to organizirala. Iskrena hvala pa tudi vsem tistim podjetjem, organizacijam in privatnikom, ki so nudili materialno pomoč.
Vsem vam, posebno pa našim malčkom, pa bo ostal spomin na ta lep praznik z iskreno zahvalo v srcu trdno ukoreninjen vse do drugega leta.
F. Mimica
'logov predlagam upravnemu odboru, naj bi se ventilator za ogrevanje prestavil iz tretjega dela v prvi prostor.
Zdaj pa še nekaj o jamskih »fudlar-jih«. To so oni delavci, ki gredo med zadnjimi v jamo pa med prvimi iz nje. Posebno na prvi — dopoldanski tretjini opaziš iz dneva v dan delavce, ključavničarje, električarje, ki gredo zjutraj večinoma med zadnjimi v jamo, iz jame pa že med prvimi. Ne rečem, da velja to za vse, toda večina med njimi dela tako. Mnenja sem, da je tak postopek nepravilen, ker nastane večkrat nepotrebno razburjanje in upravičena kritika, katere bi se lahko izognili, če bi rudarji sami vzdrževali red. Tisti, ki gredo v jamo — to so delavci jamskih investicij od novega jaška pa do VI. etaže, naj gredo tudi s prvimi šalami ven, za njimi rudarji V. etaže, nato IV. etaže itd. V jami je pod starim jaškom na vsaki tretjini tudi paznik prevoza, ki naj z ostrejšimi ukrepi nastopa proti vsem onim rudarjem. ključavničarjem in ostalim, ki se ne drže reda in naj jih tudi primerno kaznuje.
Vse tri gornje kritične pojave se da z lahkoto in dobro volio odpraviti, kar bo večina našega kolektiva tudi toplo pozdravila.	_ L.
MALO ZA SALO
Ali verjamete, če poreče: Trafikant: »Vaša srečka bo gotovo zadela.«
Trgovec: »To je najnovejša pošiljka.« Natakar: »Pridem takoj.«	'
Zakonski mož: »Vrejemi ženka, da sem bil doma že pred polnočjo!«
Dolžnik: »Juitri ti bom prav gotovo vrnil denar.«
Kolesar miličniku: »Sag sem pravilno vozil po desni strani.«
Pijanec: »Ta kozarec bo pa res zadnji.«
Plavmaher: »Zgodilo se je, da je žena nenadoma rodila, pa sem moral ostati doma.«
Župnik: »Tako slabo se mi godi, da komaj še lahko redim pet krav in dva vola.«
Zdravnik: »To ni nič, bo že dobro.« Šofer prod Trojanskim klancem: »Ne vem, kje je šoferska mamica.«
NARODI V SALI
En Nemec — filozof Dva Nemca — eden pametnejši od drugega En Rus — blaga duša Dva Rusa — pevski zbor ^ Trije Rusi — kaos En Madžar — junak Dva Madžara — plemiško društvo Trije Madžari — ciganska godba En Francoz — ljubavnik Dva Francoza — politična stranka Trije Francozi — srečen zakon En Amerikanec — džip Dva Ameriikanca — boks meč Trije Amerikanci — rugby moštvo En Anglež — fajfa Dva Angleža — stava Trije Angleži — ekspedicija En Hrvat — govornik Dva Hrvata — trgovski posel Trije Hrvaiti — vesela družba
Čaka nas odgovorno deto
Minilo bo osem let, odkair smo narodi Jugoslavije z nadčloveškimi žrtvami izbojevali zmago nad fašizmom in domačimi izdajalci. Gigantska borba naših fantov in deklet, žena in mož je zahtevala tudi ogromno žntev. En milijon sedem sto tisoč ljudi je žrtvovalo svoje najdražje — življenje, za osvoboditev naše prelepe dežele in za 'boljše življenje delovnih ljudi.
Mar na;j pozabimo na te sinove? Ali niso zaslužili s svojim junaštvom vsaj to, da bodo zapisani v zgodovini naših narodov? Res je, da naši ljudje preradi (pozabljajo na trpljenje, katerega smo prestali v dobi mračne in krvave okupacije. Mislim pa, da ne morejo pozabiti na tiste, ki so jim bili najdražji in najbližji.
Naša sveta dolžnost je, da uredimo življenjepise vseh padlih v borbi, ustreljenih, ubitih in do smrti mučenih po taboriščih in sploh vseh, ki so sodelovali z NOP na kakšen koli način in pri tem izgubili življenje. Te življenjepise, opremljene s fotografijami namerava občinski odbor Zveze borcev urediti v spominski knjigi, katera bi bila v dokaz tudi poznejšim pokol en jem, kako nesebično so se borlii fantje iz naše okolice.
Ko pa govorimo o življenjepisih, moramo vedeti kaj naj vsebujejo. Prvi predpogoj je, da prikažejo dotičnega tovariša takšnega, fcdt je resnično bil. Da si pa to zagotovimo je nujno, da pri dajanju podatkov sodeluje čim več ljudi. Pri tej akciji, katero nameravamo izvršiti tekom februarja, morajo sodelovati vse masovne organizacije. Težišče vsega dela mora vsekakor prevzeti organizacija Zveze borcev na terenu, vso pomoč pa mora pri tem nuditi Zveza komunistov. Le na ta način bomo zagotovili nameravani uspeh. Drugo važno dejstvo je, da življenjepis vsebuje njihovo delo in delovanje pred vstopom v NOV ali izgonom v zapor ali internacijo. Najvažnejše pa je, da se pravilno vpiše njihovo zadržanje in borbenost v NOV, zadržanje v zaporih in ta-boriščih.Te podatke to treba iskati pri tistih tovariših, kateri so se skupno z njimi nahajali in poznajo njih zadržanja. Seveda to delo ne morejo izvršiti posamezniki, kakor tudi ne ljudje, Id niso sodelovali v NOP. Po terenih oziroma pododborih Zveze borcev, se morajo sestaviti komisije, ki bodo zbirale podatke in šele na podlagi zbranih podatkov nato sestaviti dokončno besedilo življenjepisa.	stane
Človeštvo uporablja
blizu 2800 jezikov
Pomembnejših med njimi je 861
Jezikoslovci se ne morejo zediniti o tem, koliko jezikov govore ljudje na svetu. Se najbolj verjetni se zde podatki francoske Akademije znanosti., ki pravi, da govore ljudje na svetu (če izključimo narečja) 2.796 živih jezikov. Med njimi je 861 pomembnejših, in sicer v Evropi 49, v Aziji 153, v Afriki 118, v obeh Amerikah 424, v Oceaniji pa 117. Če bi številu živih prišteli vse znane mrtve jezike, bi naraslo skupno število na 6.700. Razen tega ne smemo pozabljati, da mnogih antičnih jezikov in narečij sploh ne poznamo ali pa imamo o njih le nezanesljive sledove.
Med najzanimivejše jezike na svetu sodi eskimski v Kanadi in Gronlandiji. Ta jezik je zelo melodičen in od vseh drugih se razlikuje po tem, da njegov slovar ne pozna grdih izrazov ali psovk, kakršnih v nekaterih drugih jezikih kar mrgoli. Stoletni boj Eskimov proti naravnim silam je te ljudi združil, hkrati pa poplemenitil. Zločini med njimi so zelo redki, medsebojnega sovraštva skoraj sploh ne poznajo, saj imajo velikega skupnega sovražnika, naravo, ki ji morajo s silnimi napori iztrgati vse, kar potrebujejo za življenje.
Med melodične jezike sodijo tudi havajski jezik. Po trdoti izgovarjave je pravo nasprotje havajski jezik indijanskega plemena Hvuruguas v vzhodni Boliviji. Po kulturni stopnji sodi to pleme med najbolj zaostala plemena na svetu. Indijanci tega plemena ne poznajo ne loka, ne puščice, pa tudi ne najpreprostejšega domačega orodja.
Najnenavadnejši jezik na svetu pa je vsekakor »vosnič«. Ta jezik so govorili samo enkrat, in sicer v angleškem filmu »Državna skrivnost«. Ko so izdelovali ta film, so menili, da si morajo »izmisliti« jezik, ki ga bodo govorili državljani izmišljene države »Voz-nije«. V filmu namreč niso hoteli kompromitirati nobenega naroda. Jezik je sestavila ravnateljica neke londonske jezikovne šole. Igralce je naučila slovnice in izgovarjave povsem novega jezika, o katerem trdijo jezikoslovci, da je najpreprostejši med Vsemi na svetu.
En Slovenec — strokovnjak Dva Slovenca — pivska družba
Trije Slovenci — pevski zbor
•
Možakar je stopil v lekarno in dejal lekarnarju:
»Prosim, ali imate sredstvo proti kol-canju?«
Lekarnar mu je brez besed iprisolil zaušnico. Možakar ogorčeno: »Kaj pa to pomeni?« Lekarnar: »To je najboljše sredstvo, ali se vam še kolca?«
Možakar: Men-: ne, pač pa moji tašči doma.«
Delo naših organizacij
Naša glasbena šola
Haj hi, haj ho, mi kopljemo zlato
Med najbolj obiskane uprizoritve dra-maitsfcih del na velenjskem odru vsekakor, spada pravljična igra »Snegulj-čica«. ^Šest sijajno obiskanih predstav, ■pri katerih je bio navzočih vsakokrat čez 600 gledalcev, je vsekakor izreden uspeh za dvorano »Doma Svobode«. Konec decembra in prve dni januarja je bil izreden živžav v tej dvorani. Največje doživetje naših malčkov v dneh, ko je hodil dedek Mraz v njihovi domišljiji in zares po naših zasneženih mestih in vaseh, je bila ta igrica.
Uspeh te igrice je pripisati požrtvovalnosti igralcev, režiserke tovarišice Ruže Majerholdove in sodelavcev. Vsakega gledalca je presenetila bogata scenarija, ki je prav dobro ustrezala tej pravljici. Opremo igre sta zelo iznajdljivo rešila tovariša Borštner in Jenko s sodelavci. Mnogo so imeli dela toda trud je bil poplačan. Zakaj tako dobre in slikovite scene, postavljene z modernimi gledališkimi pripomočki na našem odru še nismo imeli. K temu je pripomogla zboljšana odrska razsvetljava, ki jo je uredil tovariš Dolinar.
Ne samo Ipri sceni, itudi -pri nabavi kostumov je bila ta skupina zelo iznajdljiva. Čeprav jiim celjsko gledališče ni posodilo oblek, so jih vendar imeli. — »Svoboda« je nudila vso materialno in denarno podporo. Kostume je po lastni zamisli izdelala itovarišica Vebletova s pomočijo nekaterih tudi požrtvovalnih tovariš ic.
Ce bi hotel podaiti kritiko, foi se .znašel pred težko nalogo. Seveda bilo je nekaj slabih momenitov in nalpaik, telh se zavedajo sami igralci. Te so Pa tako malenkostne, da ni vredno govoriti. Težko je reči, kateri od nastopajočih je bil boljši in kateri najboljši. Čutim dolžnost, da ina prvem mestu dam priznanje režiserki, ki je s svojo potrpežljivostjo uspela vskladiti igro otročičkov. ki "so nastopali koit palčki in živalice. Z igro odraslih rter baletom. Škratje so svojo vlogo dobro odigrali in potrpežljivo prenašali napore, saj so v 24 urah nastopili trikrat in so bili angažirani kar 18 ur. Ti škratje so bili zelo prikupni. Pri-govoril bi le, da so v mimiki nekoliko pretiravali.
V tej igri se je odkrilo nekaj, kar je za nas -novost. Odkrili smo nekaj 1a-lenitov za baletno umetnost. Ddbro bi bilo, da ibi se ta oblika umetnosti razvijala, sajj - ima kar dve nadarjeni ko-reogratfinji, in sicer tovarišico Mravlja-kovo in Slemenikovo. Ples vil in meglic je bil sicer koreografsko nekoliko statičen, toda tako ljubek in očarljiv, da je mnogo doprinesel k dvigu pravljičnega razpoloženja v sami igri.
Zelo je bilo občinstvo navdušeno nad izvrsltno kreacijo kraljice, katero je podala tov. Vreokova. Njo poznam© kot nuno iz »Operacije«. Toda v »Snegulj-čici« je toil višek njenih igralskih spo-sobnsti, ki so vredne izvrstne kvalifikacije. Nekateri trdijo, da je to vlogo mnogo 'bolje rešila, kot jo je rešila celjska igralka v isti- ob uprizoritvi v Mestnem gledališču v Celju.
Nežno Sneguljčico je tako prisrčno podala tov. Podlesnikova, da si je takoj pridobila simpatije malih in velikih. Svojo uspešno igralsko kariero je pričela v »Operaciji«. Toda v »Snegulj-čici« je imela hvaležnejšo vlogo in je mogla bolj izraziti svoje glumačke sposobnosti. Najbolj prisrčna je bila v prizoru, ko prosi milost pri lovcu in ko se
lačna nasiti jagod pri škratih. Kratko rečeno Velenje je hvaležno, da ima v dramki skupini tako nadarjeno igralko.
Lovca nam je predstavil tovariš Ran-zinger. Njegov lovec je bil tako očetovsko topel, da je moral takoj pridobiti naklonjenost občinstva. Kako se je tov. Ramzinger gloiboko vživel' v svojo vlogo, nam priča ito, da so mu v prizoru, ko bi moral v gozdu umoriti Sneguljčico, solze zalile oči.
Da, stara garda, na njo ne smemo pozabiti pri bodočih igrah.
Tovariš Dolinar je tudi eden iz te stare garde, ki je dobro rešil svojo vlogo še poleg ostalih dolžnosti in dela, ki ga je imel s to igro.
Čarobno ogledalo je bilo res zelo pravljično. Tovariš Trampuš je bil kot pojava zelo dobro maskiren in je tudi dobro izvršil v tem ogledalu vlogo, duha. Poleg tega je skupno s tovarišico Vdbletovo in tovarišem Drovenikom izdelal maske vesm igralcem, ki jih je bilo, kakor vemo, precej. Res, mnogo požrtvovalnosti je bilo vloženo v to delo za <kuiiisami. Gledalec ne ve, koliko je treba delati in se truditi, da se takšna igra poda tako, da bo isti zadovoljen.
Moram pa ugotoviti, da so naši gledalci zelo skoparili s ploskanjem, ki je edino plačilo umetniku-diletantu. Morda boste rekli, da nimam prav, če trdim, da je naša publika nekoliko sebična. V igri vidi le svoj užitek, ne vidi pa vseh onih požrtvovalnih delavcev, ki so ji pripravili ta užitek. Le priznajmo, da v tem pogledu še nismo dovolj kulturni. Morda gledališče primerjamo s kinom, kjer smo se pač odvadili ploskati, ker se ipiač pri filmu ne ploska. Če bi tam ploskal, te igralec ne bi slišal, toda le verjemi, da te bo v gledališču prav dobro in prav rad slišal.
Sedaj moram še nekaj igralcev 'Obdelati. Vsekakor vsem sta bila všeč Frice in Frače. Igrala sta v teh vlogah tov. Spička Jaro in Kovač Zdravko, katerega je v odsotnosti zamenjal tov. Pra-protnik. Imamo prav dobre komike, kaj ne? In naši ljudi:e jse tako radi smejijo, ali ne? Ti trije so vloge prav k>-bro in originalno odigrali. Tudi maske so bile zelo posrečene.
Nekaj pa ni bilo v skladu, in sicer bi za dvorske dame bo^tj odgovarjale odrasle osebe. Tudi stražarja bi se morala iz sodobnega civila obleči v starinske uniforme.
Kraljevič je igral precej dobro in prisrčno. Samo nekoliko več gracioznosti mu ne bi smelo manjkati. Tudi v tov. Deberšku de »Svoboda« pridobila novega in sposobnega igralca, ki se je kot začetnik kar 'dobro uveljavil.
Maršal tov. Borovšak je bil zelo prepričljiv in dobro podan. Toda več mimike ne bi škodilo. Bil je nekoliko statičen. Tov. Borovšafca poznamo že iz dveh iger »Brigada prihaja« in »Operacije«, v kateri je 'bil zelo dober in si ga še želimo videti na odru. Vedno nam poda svojo vlogo tako življenjsko in toplo, da imamo občutek, da smo v stvarnem življenju, ne pa v igri. To se pravi, da igra naravno, za kar je potrebno čestitati in dati priznanje vsem, ki so kakor koli prispevali k uspešni uprizoritvi te igre. Mali in veliki se vam iz srca zahvaljujejo za prijazne urice preživi j ene v tej naši krasni dvorani in vam kličemo — naprej v nove uspehe!
Furlan
Delo »Svobode« v Šoštanju
V mesecu januarju je imelo društvo »Svoboda« v Šoštanju svoj prvi občni zbor. Ker je že bila storjena prelomnica kulturnega življenja v Šoštanju, ne bo odveč če malo bolj podrobno pogledamo delo društva od ustanovitve do danes.
Bogate tradicije prejšnjega društva »Svoboda« v Šoštanju niso ostale le na papirju, saj je v teku 4 mesecev društvo beležilo že lepe uspehe. Začetne težave novoustanovljenega društva so bile kmalu odpravljene in tako danes že uspešno deluje 7 sekcij. Godba, pevski zbor, dramatska skupina, ljudska univerza, šah, folklora in plesna sekcija. Eni in drugi sekciji bi delali krivico, ako bi ugotavljali, katera je boljša. Dramatska skupina nas je v tem kratkem času presenetila z večimi nastopi, med katerimi je bila najuspeš-
0 filmih, katere bomo gledali v Velenju
NI PRAZNIKA ZA GOSPODA BOGA. Ta francoski film opisuje zgodbo o grupi dečkov in deklic, ki kradejo pse, ,da bi jih potem proti nagradi zopet vrnili lastnikom. Z denarjem podpirajo siromašne. Film je poln vedrih in veselih prizorov.
BAGDADSKI TATIČ, barvan angleški film. Orientalska zgodba, polna pravljičnega razkošja, prikazuje poštenega lopova, ki po raznih pustolovščinah reši princezo in uniči strašnega Džafera. Film dober samo za oči.
CHEYENNE, ameriški film. Nekaj za ljubitelje »western« filmov. Bandit z nazivom »pesnik« strahu je vso okolico. Šerif ga zasleduje. Pomaga mu pustolovec James. Ta pride v stik s »pesnikovo« ženo, katera se odreče svojega pokvarjenega moža ... In vse se dobro konča.
nejša igra »Mlinarjev Janez«, katero so ponovili že šestič. Tudi godba in pevski zbor ne zaostajata. Ljudska univerza pa ima redna predavanja vsak drugi torek v Sindikalnem domu. Udeležba je zadovoljiva, saj je na vsakem predavanju preko 120 ljudi. V okviru ljudske univerze smo organizirali tudi tečaje tujih jezikov; največ zanimanja je za angleški jezik, katerega obiskuje) 55 rednih slušateljev. Prihodnji teden se bo začelo tudi s tečajem esperanta. Mladina pa je našla svojo zabavo na plesnih vajah, katere obiskuje preko 80 članov. Plesne vaje se vršijo v veliki dvorani sindikalnega doma v Šoštanju.
Pred kratkim je društvo »Svoboda« prevzelo tudi kino in s tem bo občinstvu oz. organizacijam na razpolago vsaj ena dvorana. Od strani OLO oz. OBLO je bil društvu stavljen na razpolago bivši Zadružni dom v Družmir-ju, kjer bo v bodoče tudi središče kulturnega življenja. Je pa dom potreben temeljite adaptacije in bosta popravilo in oprema stali preko 2 milijona dinarjev. Ker je društvo še v začetnih finančnih težavah, nam je pomoč Tovarne usnja ter ostalih kolektivov dobrodošla.
Občni zbor je pred nami in obračun dela bo lahek. Novi odbor »Svobode« v Šoštanju pa bo nadaljeval bogate tradicije bivšega društva ter preko širokih ljudskih množic vzgajal in nudil našim delovnim ljudem vedno dovolj zabave in razvedrila ter tako služil svetlim tradicijam naše socialistične domovine.
Ni bil gol slučaj, da je bila prav v Šoštanju spesnjena naša borbena pesem »Bratje le k soncu, svobodi«. To je bil dokaz visoke revolucionarne zavesti naših delavcev in to delo bomo nadaljevali...	C. L.
Ljudska univerza Velenje
Z zimsko sezono je postal delokrog ljudske univerze večji. Kulturne dobrine, ki jih nudijo mesta, naj bi sprejemali tudi Velenjičani. Poleg predavanj, ki so tritedenska, smo pričeli z jezikovnima tečajema: angleškim in nemškim. Vse informacije glede ipredavanj in tečajev lahko dobite v pisarni gimnazije v Velenju.
»Ura zamujena, ne vrne se nobena!« je zlat ljudski rek. Zato je res škoda, da pri navedenih oblikah dela še vedno ni dovolj udeležencev. Predavanja v bodoče bodo, ako bo le mogoče, podkrepljena s filmi.
Človek Se za svoje prepričanje lahko bori le, če je razgledan. Takega zahteva socialistična družba. Zato naj bi bila dolžnost partijske celice in vseh množičnih organizacij, da za delo ljudske univerze zainteresirajo prav vse!
Načrt predavanj v bodoče je naslednji:
Februarja bosta dve predavanji: O novi ustavi in O vtisih z Olimpiade.
Marca bo predavanje: O spolni vzigoji in Osinove elektrotehnike.
Začetniški tečaj angleškega jezika je v ponedeljek ob 6. uri zvečer v šoli Velenje. Isto uro je v šoli začetniški tečaj nemškega jezika. Ob petkih je začetniški tečaj angleškega jezika v čitalnici rudnika Velenje.
V. Šmajs
Nekaj besed
o telesni vzgoji
Ze od daleč čuješ ropot prožne deske, med kar se mešajo rezka povelja vaditelja. Prijatelj, vstopi v dvorano zadružnega doma in poglej! Polna dvorana! Na odru vadijo pionirji, v dvorani mladinci in mladinke, a kmalu za temi članice in člani. Vsi se mrzlično pripravljajo za svoj praznik — telovadno akademijo.
Velikega pomena telesne vzgoje so se zavedali že sitari Grki in Rimljani. Od tod rek: Mens sana in corpore sano! Zdrav duih v zdravem telesu! Stariši! Ne odlašajte! Dovolite otrokom, da se sprostijo in utrdijo. Ali ni bolje, da otrok dvakrat tedensko harmonično razvija svoje telo, kot pa da zapravlja čas v brezdelju. Določen urnik in stalno nadzorstvo bosta utrdila delovno disoi-plino telesno-vzgojnega društva »Partizan« v Velenju.
In še nekaj! Telovadci so veseli in želijo, da jih še nadalje vodi predsednik društva tov. Edo Hudovernik. Pohvale vredna je njegova vnema za razmah društva in njegova skrb za nabavo rekvizitov, ki jih je že kar precej!
Ne podcenjujmo važnosti telesne vzgoje za mladega človeka. Vzgoja volje, odpornosti, borbenosti, vztrajnosti in vsestranski razvoj telesa — so glavne odlike telovadbe. Ne pozabljajmo, da vzgajamo človeka v procesu dela — in celo koristno delo za sprostitev kipe-čih sil mladega človeka, kot protiutež nezmernemu plesu in ponočevanju —■ je delo v telovadnici!
Vinko Šmajs
Ali je potrebno, da se ustanovi
društvo ekonomistov tudi v Velenju?
V predhodnem obdobju od kapitalizma k socializmu, to je konkretnih specifičnih pogojih izgradnje socializma pri nas, se na področju teoretične obdelave našega gospodarstva postavlja pred naše gospodarstvenike -niz vprašanj in nalog. Glavno nalogo predstavlja proučevanje naše nove gospodarske strukture in znanstvene analize materialnih proizvajalnih sil ter njihovega skladnega razvoja na osnovi marksistične politične ekonomije.
Prav zaradi tega, da bi naši ekonomisti laže reševali vsa vprašanja in naloge, so se ustanovila po vsej naši državi društva ekonomistov, kakor n. pr. Društvo ekonomistov v Ljubljani, ki izdaja tudi »Ekonomsko revijo«, glasilo društva ekonomistov Slovenije, kjer obravnava vse važne probleme in naloge našega gospodarstva. Takšna društva so ustanovljena tudi drugje po naši državi, kakor v Celju itd. Takšno društvo, kjer bi imeli krožke s predavanji o politični ekonomiji, ekonomiki FLRJ, tehnologiji itd., bi marsikdo z veseljem pozdravil, ker tu si bo lahko izpopolnjeval svoje znanje, predvsem o politični ekonomiji, katere osnovne nauke bi moral vsakdo poznati.
Ali je res potrebno takšno društvo tudi pri nas, se bo marsikdo vpraševal? Prav gotovo, da je potrebno. Ko namreč poudarjamo nujnost proučevanja določenih problemov v našem gospodarstvu, to ne pomeni, da se posamezne naloge ne bi reševale dialektično, to je na bazi zgodovinskega materializma. Nasprotno, prav zgodovinsko materialistično proučevanje nam mora služiti kot orožje v borbi za spoznavanje in teoretično pojasnjevanje posameznih zakonitosti, ki obstojajo v ekonomiki naše družbe in ki usmerjajo proces naše družbene proizvodnje.
Dolžnost vsakega v našem podjetju je torej, da se bo vpisal v to društvo ter po svojih zmožnostih pripomogel s predavanji, da si znanje čimbolj izpopolnimo.
-Fišer-
Naše društvo »Svoboda« ima pod svojim okriljem glasbeno šolo. Šola je pričela delovati spomladi, takoj po ustanovitvi društva. Temelje za njeno delovanje je dal kapelnik Beuerman, Njemu so pomagali pri delu požrtvovalni glasbeni učitelji. Po njegovem odhodu k vojakom vodi šolo tovarišica Kmeclova.
Šola ima sedaj 62 učencev. Le-te smo imeli priliko slišati že večkrat na nastopih in ugotoviti viden napredek. Šola je dala doslej 2 produkciji, ki so bile z ozirom na nekaj mesečno vadbo, na dokaj dobri kvalitetni višini.
Klavir se uči 21 učencev pod vodstvom učiteljice Bogeličeve, ki je zelo požrtvovalna. Učenci že dobro obvladajo instrument. Seveda se od njih še ne more zahtevati tehnike prstov in gracioznosti. Toda sčasoma bodo tudi to pridobili.
Za harmoniko vlada precejšnje zanimanje. Učijo se je tudi odrasli. Toda zaradi pomanjkanja lastnih harmonik je to število omejeno le na 13.
Violino se vadi le 10 učencev in je to število zelo nizko. Violina je instrument, ki ni tako drag in bi marsika-
tera družina privoščila svojemu mlajšemu članu, da bi se glasbeno izobraževal na tem glasbilu.
Kitaro, ki je priljubljeno glasbilo, se učijo komaj štirje učenci. Vem, da bi marsikateri mladenič rad znal igrati na ta instrument. Nič ni lepšega, če se znajde kitarist v veseli družbi pevcev in spremlja njih lepo petje. Pa naj bo to na izletu, ekskurziji ali kje drugje.
Za pihala je zelo malo zanimanja. Tudi pouk je otežkočen, ker ni dovolj rezervnih instrumentov. Klarinet vadijo štirje učenci, trobento Es le dva, krilni rog trije, flauto in bas krilni rog pa po en učenec. Prav tako vadi kro-matično harmoniko samo en učenec.
Solopetje obiskujeta dve tovarišici, ki smo ju že slišali predvajati.
Šolo zelo ovira pri njenem razvoju pomanjkanje prostorov. Ima le en lastni prostor, dočim v drugem gostuje. Poleg tega je tudi zanimanje staršer za redno obiskovanje šole njihovih otrok, zelo velika ovira. Glasbeno šolo je treba smatrati kot redno šolo. Tisto, kar si bo otrok pridobil v tej šoli je zelo važno za njegovo nadaljnje izobraževanje in razvijanje intelekta. Jug
Knjižnica in čitalnica
V okviru delavskega prosvetnega društva »Svoboda« v Velenju deluje že več mesecev knjižnica in čitalnica. Ista ima naimen, da daje svojim članom oziroma celonemu kolektivu rudnika po trudapoCnem delu razvedrilo in pa, ida dviga kulturni nivo vsakega posameznika.
Knjižnica in čitalnica se nahaja v bivšem dijaškem internatu pri rudarskem domu. Lokal je lepo urejen ter nudi obiskovalcem vsestransko ugodje. Na razpolago je tudi radio, katerega je podaril sindikat rudnika.
Knjižnica poseduje več tisoč knjig in revij, katere so razdeljene po strokah, in sicer: leposlovne, dramatske, mladinske, znanstveno poljudne in politične. Čitateljem so vedno na razpolago najnovejše izdaje naših knjig. Knjige se
izposojujejo na dom za dobo štirinajstih dni z minimalno izposojnino.
Čitalnica je naročena na vse naše dnevne časopise, tednike in revije. Isti se lahko čitajo samo v lokalu. Odprta je vsak torek, sredo, petek in soboto od 16. do 19. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure.
Kar se pa tiče Obiska in vpisa, pa lahko rečemo, da ni zadovoljiv. Pri tako velikem rudniškem kolektivu je komaj do sedaj vpisanih okoli 150 rednih čitateljev. Zato apeliramo na ves kolektiv, da se v čim večjem številu vpiše v knjižnico in s tem pokaže, da se želi kulturno dvigati in izživljati ter s tem oddati priznanje delavsko-prosvetnemu društvu »Svobodi« v Velenju za njeno skrb in požrtvovalnost pri dviganju prosvete.	Ferjančič D.
v
Se enkrat o »Operaciji<
Kot človek, ki sem vodil uprizoritev imenovane drame, čutim dolžnost, da podam nekaj pripomb na članek tovariša M., ki je izšel v 1. številki tega časopisa.
Ne strinjam se namreč popolnoma z navedbami njegove kritike. V tem pogledu bi se ustavil samo pri kritiki, ki jo je tov. M. podal o (podajanju vloge dr. Romihove, ki jo je igrala tov. K.
Kot režiser sem imel ravno s to vlogo precej dela in v začetku precej sitnosti, da sem našel ustrezajoč© osebo za to vlogo. Mimogrede povedano, je ta vloga najtežja in zelo zahtevna. Tovarišica K. je to nalogo sprejela, hodila požrtvovalno na vaje iz oddaljenega Št. Ilja, zelo disciplinirano sledila in izvrševala vsa režiserjeva popravljanja. Mislim, da. ji je treba dati priznanje, ne pa jemati s kritiko veselje do oderskega dela.
V poštev moramo vzeti tudi vtis, kak-
šnega navadno zapusti 'takšno pisanje na ostale igralce in tudi na publiko. Posebno v tem primeru moramo sedaj registrirati težave, ki jih ima ta tovarišica, kot prosvetna delavka v št. Ilju, kjer so jo nekateri negativni elementi kaj radi odrivali od ljudsko-prosvetnega dela, t. j1/ pri dramatiki. Toda ravno s vlogo, ki jo je po mojem mnenju, zaradi njene kompliciranosti, prav dobro rešila, je pokazala svoje igralske sposobnosti. Tovariš ica je dobra igralka in bi bilo škoda, da bi ji enkratna kritika ubila voljo do dramske umetnosti. Tovarišica, dvignite glavo in smelo naprej !
Pripomnil bi, da tovariš kritik ni obiskal premiere te drame, temveč si je svoje vtise o izvajanju drame in glumi igralcev pridobil na generalni vaji.
Nisem proti kritikam, toda treba je izbrati način, ki ne bo slabil vrste požrtvovalnih igralcev.	Furlan
Nekaj o velenjskih strelcih
Strelska družina, ki goji strelski šport je bila ustanovljena v začetku lanskega leta. Ob ustanovitvi je štela le 15 članov. Toda že v petih mesecih je naraslo članstvo na 135 članov in 5 članic.
V teku leta je družina izvršila vsa predpisana tekmovanja na »Ljudski tarči« in »Titovi tarči«. Na prvi so dosegli največ točk tovariši: Zager, Zibolt, Krofi, Bajde, Malin, Rudnik, Furlan, Krump, Lesnjak in Jenko. Od mladincev pa Grajzel, Kastelič in Pečnik. Najboljši uspeh pa je družina žela na okrajnem tekmovanju v Šoštanju, ko je član naše družine tovariš Krofi Miha dosegel prvo mesto.
Nekaj za vse,
za vsakega nekaj . . .
Kot igralec, ki je nastopil v igri »Sneguljčica« ne morem kritizirati ostalih igralcev. Toliko truda in dobre volje so vložili v to igro igralci, režiser, scenarist, maskerji itd., je res pohvale vredno. Zahvalo, katero je dala publika s svojim bogatim obiskom in svojimi aplavzi, smo vsi soigralci te skromne igrice hvaležno sprejeli. Vendar pa sem opazil nekaj, kar ne morem in bi bilo napačno, če bi zamolčal. Kritike ni bilo!
Vsi igralci, na čelu z režiserko, smo se trudili, da je igra čim bolje izpadla. Ni pa bila povsem brez napak, katere bi se lahko odstranile, ali pa vsaj, da se v bodoče ne bi ponavljale. Vpraševal sem posameznike, kakšno je njihovo mišljenje o posameznih igralcih. Odgovor je bil: »Odlično.« Ta »odlično« za moja ušesa zelo čudno zveni. Smatram, da ta beseda ni odkritosrčna in da se ta beseda mnogokrat uporabi tudi tam, kjer se dotična oseba »boji zamere«. Res, so med igralci tudi takšne osebe, ki pričakujejo samo pohvalo, da bi jih še tako realna kritika potrla in jim vzela voljo. Prav z ostro, toda realno kritiko, bomo odstranili napuh v igralcu in spoznali osebo, kot igralca in človeka.	Dolinar
Toda tudi šibko stran naše družine moramo pogledati. Z ozirom na precejšnje število članov, bi imela lahko večje uspehe. Strelišče je zasilno in ne odgovarja pogojem strelskega športa. Pomanjkanje osnovnih naprav zavira redni trening članstva, ker se streljanje ne more hitro odvijati. V tem je nekoliko kriv odbor, ker se ni vztrajno boril za zgraditev lope in ciljev, nekoliko pa tudi nezainteresiranost podjetij, da bi podprla ta zanimiv in koristen šport. Upamo, da bodo v tem letu nudila pomoč naša podjetja, ki so že za mnoge društvene potrebe pokazala razumevanje.
Pohvalno je to, da se je klub rezervnih oficirjev včlanil v Strelsko družino, kar pa za Zvezo borcev ne moremo trditi.
Z malo več pozornosti do našega strelstva bo uspelo zgraditi v Velenju moderno strelišče, včlaniti v družino čim več bivših borcev in mladine ter tako tudi v tej smeri jačati obrambno moč naše države.
Zibolt
DVA AMERIKANCA
Prostor: samotno pokopališče. »Kdo leži tu?« »Neki trgovec s sadjem.« »Koliko je bil star?« »Osemindvajset let.« »Kaj je napisano na nagrobnem spomeniku?«
»Jejte sadje in ostali boste zdravi.«
IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIM
POSTANITE REDNI NAROČNIK NAŠEGA LISTA, KI IZHAJA ENKRAT MESEČNO!
IIIIIIIMIIIIlllllllllllllllllllMlllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllM
Zadružni dom v Pesju Zimski trening nogometašev Pomagalo je!

Pesje je znano prebivalstvu šaleške doline že izpred prejšnjih vojnih časov in skozi vso dobo od leta 1900, kot središče in žarišče razredne borbe. Lilij -ski grič je bil prvo naselje pravih pro-letarcev, ki so prinašali svoje nazore v dolino, ki je bila prvotno pod vplivom graščakov in župnikov, v tem stoletju pa že nastajajočih vaških veljakov in trgovcev. Tipični primeri bogatenja omenjenih na eni in obubožanja na drugi strani se jasno kažejo tudi v Pesjem, kjer so k temu pripomogli največ delavci — rudarji iz Lilijskega griča.
Novodošli rudarji, ki so prihajali iz drugih držav, kjer je bila razredna borba na višku, so začeli organizirati tudi razna pomožna društva pod okriljem strokovnih organizacij, kjer se je udejstvovala delavska mladina. Tako je bilo pred prvo svetovno vojno središče delavsko-kulturno-prosvetnega udejstvovanja pri Ciglerju, po prvi svetovni vojni pa pri Pleteršku v Pesjem. Vedno pa je obstojala težnja po lastnih prostorih, po lastnih lokalih in večkrat je bilo na sejah »Svobode« postavljeno vprašanje dvorane, kjer bi se lahko mladina udejstvovala v vseh takrat dovoljenih panogah kulturno-prosvetne in telesno-vzgojne dejavnosti. Leta 1925-26, ko je društvo »Svoboda« imelo že svojo knjižnico, dile-tantsko skupino, tamburaški zbor in še nadaljnji predvideni razvoj, se je pričela tudi borba za sedež društva. Takrat že prilično trdno zasidrani De-tiček, ki si je s svojo brezsrčnostjo in brezobzirnostjo utrdil položaj, tako gospodarsko kot politično, je začel obljubljati predstavnikom društva »Svobode«, da bo zgradil dvorano, ako se sedež društva prenese k njemu, do tega časa pa se lahko seje vršijo v posebni sobi. Ker pa so takratni delavski in kultur-no-prosvetni voditelji videli njegov namen in njegovo udejstvovanje v proti-delavskih organizacijah, niso mogli tega storiti. Sedež je še bil nadalje pri Pleteršku, kjer je imelo društvo v najemu malo sobico na marofu, v kateri je bila knjižnica, tamburaški instru-, iftenti in drugi predmeti. Tu so se vršili tudi tajni setanki, tamburaške vaje in bralne vaje.
Leta 1929 je bila izvršena zaplemba vsega imetja društva. »Svoboda« se je razpustila. Delavci pa so ostali in ponovno ustanovili najprej društvo »Vzajemnost« in nato še »Zarjo« in s še večjim elanom poprijeli, sedaj že pod vodstvom novih sil, ki so nastopale takrat tudi pod novim vodstvom KP, ki je izvršila reorganizacijo svojih vrst.
Tako je bila' tudi mladina, vključena v teh društvih revolucionarnejša in pripravljena na nove čase, ki so prišli z vdorom okupatorja na našo zemljo. Mladina je izvrševala razne napisne akcije in je tudi pri akciji o odstranitvi nemških kažipotov izvršila svojo nalogo. Po tej akciji pa se je tudi v Pesjem pokazalo, kdo so simpatizerji okupatorja. Začela so se izdajstva, ki so zajela za Pesje grozoten obseg. Pesje zaznamuje čez 95 izseljencev, 89 žrtev fašizma, od teh 25 talcev, približno isto število je tudi umrlih v taboriščih in padlih v borbi. Okrog vseh teh žrtev pa naletimo na imena: Deti-ček, Šmon in še nekaj njih, katerih imena pa bi žrtve povedale, bodo pa morda ostala nezaznamovana. Malo jih j^, a ti so prinesli v Pesje potoke solza in gorja.
Vojna vihra je šla skozi Pesje? Milijonsko imetje, ki je zraslo v 20 letih na žuljih delovnega ljudstva, je bilo zaplenjeno' v korist države in na ruševinah je začela rasti nova zgradba. Delovno ljudstvo Pesjega, ki je preživelo to strahotno dobo, je odstranilo ruše-
KRVAVI K
Ime bivšega zagrebškega nadškofa Stepinca, vojnega zločinca in sedaj no-voimenovanega kardinala, je ozko povezano s krvavo zgodovino ustaškega rablja Paveliča.
Stepinac se je kot najvišji cerkveni poglavar leta 1941 osebno poklonil Pa-veliču in dal blagoslov umetno in nasilno postavljeni »nezavisni državi«. S tem je blagoslovil vsa grozodejstva, ki so jih vršili »nosilci« reda, postavljenega od boga«, kakor je to pijano druščino imenoval Paveličev ideolog Budak.
Stepinac je papežu v Rimu zagotavljal, da je Pavelič dober vernik in »praktičen katoličan«. Res, Pavelič je dober vernik, saj je bil gojenec jezuitov. Pa tudi »praktičen katoličan« je bil, to je dokazal s svojimi grozodejstvi in pokolji. In vse to je blagoslovil Stepinac. Pozdravljal je in se trudil, da čim boljše uspe pokrščevanje Srbov-pravoslavnih. Zvesto so mu pri tem poslu pomogali ustaši.
Njegovi župniki, kaplani in frančiškani so vodili bande, ki so klale in ubijale po vaseh in mestih.
Stožernik Gutič je 28. maja 1941. leta rekel: ... V tem pogledu (ubijanju Srbov) imam proste roke. Hočem služiti božji volji... Isto govori v Banja Luki: »Jutri bom zategnil, da bo pokala hrbtenica ... začelo se bo čiščenje.«
Stepinac mu je poslal v pomoč dr. Feliksa Niedzilskega, predsednika Ve-
vine in zgradilo na tem mestu skupni dom, ki se je pač nazival po dobi, v kateri je nastal »Zadružni dom«. Gradilo ga je lepo število udarnikov, saj je na nedeljo zapisanih kar 164 udeležencev. Dom pa ni bil dograjen po prvotnem načrtu in vsled tega se je neometan prepustil v upravo kmetijskemu zadružništvu. Ker pa ni bilo nobenega zanimanja od te strani za dograditev, niti za vzdrževanje že zgrajenega doma, ampak nasprotno, okrog doma se je začela razvijati špekulacija, je bila uprava doma in nadaljnja dograditev poverjena na sestanku množičnih organizacij organizaciji Zvezi borcev.
Organizacija Zveze borcev sedaj bije borbo za to, da se dogradi dom do prvotne zamisli in postavi tu spomenik žrtvam fašističnega terorja. Nastopajo pa tu sile, ker nimajo nikake moralne opore, ki pa hočejo, da se pozabi za vselej tista doba. Ti poedinci, katere lahko tudi poimensko naštejemo, skušajo odvrniti poštene delovne ljudi od sodelovanja pri tej akciji. Nastopajo s parolami, da tu ni osnove za kulturno-prosvetno udejstvovanje, da še pridejo drugi časi, menda računajo še na to, da se bodo vrnili prejšnji lastniki, da so tu osebni interesi nekaterih, da je legitimacija ZB enaka legitimaciji kul-turbundovcev in še in še. Tem nekaj ljudem povemo tole. Ali je mogoče, da so pozabili na dobo okupacije svojci žrtev, interniranci, znanci, sorodniki in vsi, ki so za časa NOB sodelovali v OF. Trdno smo prepričani v to, da bomo sodelovali vsi pri dograditvi, da bomo s tem pripravili tudi primeren prostor za spomenik, ki naj tudi mimoidočim potnikom, ki se vozijo tu mimo skozi šaleško dolino naznanja, da smo vredni svobode, ker smo dali tudi mi svoj doprinos za zmago nad fašizmom.
Okrog tega doma pa se bo zbirala tudi mladina in se pripravljala za sodelovanje na centralnih pozornicah, kamor si začetniki ne upajo in tako tudi ta predelček Šaleške doline poživljala in dvigala na višjo kulturno prosvetno raven.	Ulrih Jože
Kako je s Tončkom, ali je res trmast? Ne bi rekli, da je trmast, saj se otrok v tej dobi pričenja zavedati in pričenja hoteti. Toda, ker začenja misliti, mora tudi ubogati. Vendar ga je treba na izvršitev naloge pripraviti. Brezpogojen in takojšen ukaz, ki mu mora slediti izvršitev, slabi otrokovo voljo. Ljudje brez močne volje so šleve.
Mamica s Tončkom ni pravilno postopala ... Zagrozila mu je, da bo te-pen čim pride v hišo. Ko pa je le pri-capljal domov, ga ni kaznovala, temveč mu je pričela z jezo in grozo slačiti zmočene čevlje, kapico in rokavičke. S tem je mamica izgubila avtoriteto. Tonček je bil najprej v strahu pred pričakujočo kaznijo, ko je pa videl, da se je jeza že polegla, si je pač mislil: mamica itak laže, si bom za prihodnjič zapomnil!
Še slabše je, da mu je zagrozila z očetom ... Tonček bi ubogal zato, ker se boji težke očetove roke. Kazen —• šiba ni v moderni socialistični družbi več »plačilo«.
Ta primer, ki smo ga v prvi številki navedli, naj starše nauči razmišljati o načinu vzgoje otrok. V prvi vrsti je potrebno, da se starši sami vzgajajo, da bodo lahko za vzgled svoji deci.
ARDINAL
likega križarskega bratstva katoliške akcije.
Gutič je začel v Glini. Gonil je v zapore pravoslavne Srbe pod pretvezo, da jih bodo prekrstili. Nagnali so jih v cerkev. Petnajst pijanih ustašev je sredi noči začelo klati Srbe.
Neki Hilmije Breberovič je beograjski specialni policiji opisal te dogodke v Glini:
»Ubijali smo s sunki z noži naravnost v srce, nekaterim rezali vratove, druge zabadali, kamor je padlo.«
Prizor v cerkvi je bil pošasten. Strašna smrt kosi v mračnem soju žepnih baterij. Tu in tam navali polblazen človek s pestmi na svojega »prekrščevalca« in se zgrudi z nožem v srcu. Ljudje so vdrli v zvonik in skačejo v globino.
Glavnega vodjo pa gosti na kaptolu nadškof Stepinac.
Pri pokolu v Glini je bil tudi general Slavko Kvaternik, ki ga je nadškof Stepinac o veliki noči v katedrali blagoslovil. Ustaši so najprej udarili po pravoslavnih duhovnih. Konkurenco je bilo treba kajpa uničiti. V noči od 5. na 6. junij so umorili banjaluškega vla-diko Platona in proto Dušana Subotiča iz Bosanske Gradiške ter ju vrgli v Vrbanjo. Mučencev je mnogo: prota Bogdan Spašič iz Gline, ki ga naplavi Sava; Petar Majstrovič iz Poljan, ki se je po mučenju obesil; prota Dobrisav-ljevič, ki mora sinu izkopati grob, gle-
Z nastopom dolgotrajnega zimskega deževja in s hladnimi dnevi se navadno končajo tudi jesenske prvenstvene tekme. Zaradi zmehčanih tal in negotovega vremena so v tem času tudi redke prijateljske tekme, nogometna igrišča niso več privlačna niti za igralce niti za gledalce. Nastoipi doba nogometnega mrtvila.
Kako ipa z nogometaši v zimskem času? Priznati moramo, da je ob koncu jesenske sozone fizična kondicija letnih športnikov — med katere štejemo nogometaše — na vilšfcu, prav tako tudi tehnična plat športa. Te, s trudom pridobljene vrtine ne smejo zaradi slabega vremena propasti, z rokami v žepu čakati lepših dni, 'da nas pomladansko sonce izvabi zopet v iprirodo, na zeleno polje in tam začnemo zopet od začetka. Kako grenko se ito maščuje, lahko spozna vsak nogometaš že v prvih pomla-mladanskih srečanjih, ko mora prepuščati dragocene točke nasprotniku, ki ga je še v jeseni ddleč nadkriljeval.
Večina nogometašev se veseli zimstkih športov prav tako kot letnih. Saj so danes že zelo redki nogometaši, ki poleg žoge ne 'gojijo prav nikakega športa. Tudi prilike so se že toliko uredile, da si z malo dobre volje in malenkostnimi materialnimi žrtvami lahko nabavimo primerno smučarsko opremo, drsalke •— za primeren teren pa ipiri nas ni problem. Tudi kljub zaposlenosti bomo še vedno našli toliko časa, da se za kako uro sprostimo na čistem zraku in po belih relbrih uživamo lepoto in ugodja smučarskega športa. Škoda, da so pri nas v zimskem času ribniki tako zapuščeni,-saij bi ise lahko izkoristili v krasna drsališča.
Ni moj namen prolpagirati za zimski šport. Le površno bi rad omenil, na kako lahek in prijeten način ohrani nogometaš v zimskem času tisto telesno izurjenost in vztrajnost, ki si jo je v letnem času pridobil z dolgotrajnim, načrtnim vežbainjem. Ni pa to, kar sem omenil, edini način. Čeprav imamo v Velenju zaprto telovadnico, ki v zimskih dneh Zbira zlasti mladino, ki pod pa-
Starši trmasti — otrok trmast! Dober vzgled je pa najboljše vzgojno sredstvo. Splošno vel javna družinska avtoriteta, ki jo uživa oče, naj bi bila enakomerno razdeljena z materjo, kajti na njej leži težišče vzgoje.
Nov primer:
Ivan je star 14 let. Hodi v gimnazijo. Zadnje čase je postal redkobeseden, materi odgovarja na vprašanja osorno in grobo. Nikdar ji ne pogleda v oči. Do predkratkim ji je pomagal doma, nasekal drva, prinesel kurjavo, šel v pekarno po kruh. Zelo rad išče samoto. Sedaj ob polletju je prinesel nekaj negativnih šolskih ocen. Mati stalno sili vanj z vprašanji, kaj ti je, ali si zaljubljen, ali se ti je kaj zgodilo? Ne odneha in ne odneha z vprašanji. Nadležna je kar naprej.
Toda, tudi ona se je naveličala. Postala je osorna in s kratkimi povelji nalaga delo Ivanu.
Dragi bralci!
Najbrž ste tudi marsikateri doživeli kaj podobnega s svojim sinom. Zato razmislite in odgovorite na naslednja vprašanja:
a)	kaj je z Ivanom?
b)	Zakaj se Ivan materi odtujuje?
c)	Kaj bi se moralo ukreniti, da bi Ivan bil boljši?	Uredništvo
dati njegovo mučenje in nad mrtvim opraviti obred, očeta nato oslepe in na koncu ubijejo. Proti Curčiču v Ogulinu izpulijo brado, izkopljejo oči in polomijo ude; Mihiajlo Mimiča iz Bišljeva zakolje katoliški duhovnik. Djordje Bo-gič je bil 17. junija privezan k drevesu, odrezali so mu ušesa, nos, jezik in brado s kožo. Ni ga podrlo. Iztaknejo mu oči, on pa stoji vzravnan. Preparajo mu prsa in razgalijo srce: »Majku mu vlašku, još mu kuca srce« se čudijo ustaške zverine. Šele pod streli Omahne. To je opazoval na drevesu skrit Proka Pejakovič iz Brezike, ki je nato zbežal v Beograd in tam povedal strašno zgodbo.
Petrinja: Katoliški župnik, ustaš Dju-rič iz Divuše polovi s svojimi ustaši že aprila 1941 dvesto petdeset pravoslavnih kmetov, jih muči in pobije.
Župnik v Udbini pridiga nov evangelij:
»Doslej smo delali za katoliško vero z molitvijo in križem, sedaj pa je prišel čas, da delamo s puško in revolverjem«.
Niso padli na neplodna tla Stepinčevi opomini: »Božja cerkev se ni nikoli zgubljala v frazah ... Pokažite to častiti bratje, tudi sedaj in izpolnite svojo dolžnost do mlade hrvatske države!«
In ubijalo se je po njegovih besedah. Takšen človek je seveda zaslužil, da bo kardinal v Rimu, sedeč ob desnici sv. očeta.
»Jabolko ne pade daleč od drevesa«, pravi naš pregovor.
(prosto po Ivu Perkovlču)
metnim vodstvom krapi svoje zdravje, je vendar v teh časih še mnogo možnosti teninga za vsakega športnika. Kako zdrav in koristen je že zimski sprehod v naravo, v velenjski gozd ali na bližnje vzpetine, kjer se človek duševno odpočije, pljuča nadihajo svežega zraka in se razgibajo mišice, ki čutijo potrebo po razgibanosti. Kdo od nas se drži pravil jutranje telovadbe, do pasa gol, ob odprtem oknu: dihalne vaje, počapi, predkloni, tek na mestu — kar špiker na radiu tako uporno ponavlja —■ vse to je vendar samo še za tiste debelušne gospodične, ki bi si rade z jutranjo telovadbo priborile izgubljeno linijo. Za športnika, ki mu je cilj, da hi dosegel čim boljše rezultate, obenem pa ostal zdrav in zadržal vse tiste vrline, ki odlikujejo pravega športnika, je prilik za vežbanje v zimskem času dovolj. Vsekakor je bolj iprepričtjivo, da se človek tudi v zimskem času giiblije na čistem zraku, čeprav včasih mraz reže v ušesa, kakor pa posedanje v zakajenih gostilnah ob pijači, po kateri človeka boli glava in želodec. Za nogometaše je pa trening obvezen. Ves 'ta trud boste imeli poplačan pri prvih pomladnih srečanjih, ko boste z lafhkoto zdržali tem-i_:o skozi vso igro in takoj ob začetku sezone želi uspehe, ki se bodo lepo odražali na tablici pomladnega prvenstvenega tekmovanja.	Mavec
Kakor v mnogih krajih, je tudi te-iesno-vzgojno društvo v Velenju 'do nedavno le životarilo, kar je vsekakor zelo čudno, če pomislimo, da je Velenje industrijski kraj, v katerem je dosti mladine. Kje so vzroki za tako stanje?
Pred vojno sto bili v Velenju celo dve telov. društvi (»Sokol« in »Orel«), ki sta imeli na razpolago zelo lepe prostore, 'dosti orodja in raznih drugih ugodnosti. Zato se tudi ne smemo čuditi, ida so bili uspehi takratnih društev kar zadovoljivi. Velenjski telovadci so bili znani daleč okoli. Da omenim samo Hudoverraike.
Povsem drugačno stanje pa je bilo po vojni. Okupator ni zapustil oto odhodu prav nobenega letovadnega orodja, pa tudi telovadnici nista bili uporabni. Nekateri tedlaniji telovadoi (Hudovemik, Jenko, Lah) so se takoj po osvoboditvi trudili, da bi čimprej obnovili _ oziroma ustanovili novo telovadno središče, vendar jiiim to ni uspelo. Ena od telovadnic izpred vo(jne je služila za zaklonišče, druga pa je bila tudi tako preurejena, da ni mogla več služiti svrham, za katere je bila postavljena. Ko so začeli v Velenju graditi kulturno-prosvetni dom, so telovadci z veseljem pomagali s prostovoljnim delom, ker jim je bilo- obljubljeno, da bodo tudi oni dobili primeren prostor, kjer bodo lahko telovadili. Ko pa je bil dom dograjen, je bil prostor, ki bi lahko služil tudi za telovadnico, določen le za kino. Vendar so se telovadci tudi s tem sprijaznili.
Kot zadnije rešitve so se telovadci
Vsaka gospodinja želi imeti lepo urejeno in prijetno stanovanje. Toda v tem stanovanju se mora tudi dobro počutiti ne samo ona, temveč vsa družina in tudi gost. Gostoljubnost je lepa čednost, posebno pa je znana naša slovanska gostoljubnost. Vsak gost nam je dobrodošel in ga bomo lepo, prijazno ter odkritosrčno sprejeli. Ne smemo mu pokazati, da nam je morda žal, če bo malce pomazal pod. Toda pustimo, ga, naj si dobro očisti čevlje, kar rad vsak gost stori, včasih še več kot je treba.
Zelo radi se medsebojno obiskujejo ljudje ob nedeljah popoldne. Za to priliko bo gospodnja lepo pogrnila mizo. Seveda namizni prt mora biti platnen, ne pa iz povoščenega platna. Treba se je že poprej pripraviti na obisk in napraviti kaj za pod zob. Če bomo gosta postregli z vinom ali jabolčnikom, bomo pripravile hladno jedilo. Morda narezek (salama, šunka, slanina) h kateremu bomo nastrgale hren ali servirale gorčico. Pred gosta bomo postavile mali krožnik, nož in vilice. Na pladenj ali večji krožnik narezek, na drugega pa narezan kruh. Od tod bodo gostje z vilicami prenesli narezano jedilo sebi na krožnik. Poleg je treba položiti ser-vieto, ki pa ne mora biti iz damasta, temveč je lahko papirnata: V knjigarnah se dobijo prav lepe papirnate serviete, katere je treba imeti stalno doma. Vilice je položiti na levo stran krožnika, nož in servieto pa na desno. Predenj pa postavimo kozarec (ki pa naj ne bo vrček). Pijačo natočimo v steklen bokal ali steklenico od servisa. Najlepše je, če postavimo steklenico na pladenj. Zelenka naj se ne postavlja pred gosta. To ni lepo.
Če damo pred gosta obložene kruhke, tedaj niso potrebne vilice in nož, ker se obloženi kruhek (sendvič) je z roko.
Mesto vina ali jabolčnika moremo postreči tudi s čajem. Čaj se servira v skodelicah na malih krožnikih. Naj ne bo oslajen. Sladkor serviramo v posebni skodelici. V sladkor naj bo zabodena žlička za zajemanje. Lahko si pa gost vzame sladkor tudi s svojo žličko. Ta žlička naj ne bo v skodelici
V zadnji številki našega'lista smo opisali primer, na kakšen način se je hotela uveljaviti krajevna velenjska pekarna v Pesjem s svojim nekvalitetnim kruhom. Danes, ko je kruh v prosti prodaji, si naš delovni človek ne bo pustil vsiljevati stvari, ki jih mora pošteno plačati. Zakaj bi si potem ne smel izbrati kruha iz Šoštanja, če je -boljši in po isti ceni. Ljudje v Pesjem smo pohvalili prizadevnost šoštanjske pekarne, ki ima za rudarja več razumevanja kakor velenjski peki. Tako smo v Pesjem dobili prodajalno šoštanj-skega kruha. To pa je zdramilo velenjske peke. Poiskali so vreče z belo moko, zamesili nov kruh, ki ga preko poslovalnice trgovskega podjetja Velenje prodajajo sicer za 10 dinarjev dražje kakor Šoštanj čani, vendar moramo priznati, da je kruh zelo okusen. Vprašamo se, zakaj nam šele sedaj dobavljate kruh, ki je vreden človeka? Mar nas hočete s tem kupiti? Prepričani smo, da bi tu še vedno ponujali neokusno gmoto, da vam niso Šoštanjčani pokazali, da ste slabi trgovci. Mi v Pesjem gledamo danes z nezaupanjem vaše bele štruce. Nimamo nič zoper vas, veseli smo vašega dobrega kruha, vendar želimo, da za vsak slučaj prodaja šo-štanjskega kruha še ostane.
M.
oprijeli zadružnega doma, ki je bil leta 1950 spravljen pod streho. Tu so končno dobili zavetje, nastopile pa so nove težave, ker je bilo treba prostor še primerno urediti itd.
Te ovire je novi odbor telovadnega društva, ki mu načeljuje Hudovemik Edo, 'deloma že premostil. Težave mu še delajo tako potrebne veselice, ki so na žalost pogoste.
Društvo je nabavilo najpotrebnejše orodje, prostor so primerno preuredili, pripravili umik telovadbe za posamezne vrste in začeli z rednimi vajami.
S prihodom novih učiteljev, na nižjo gimnazijo, se je tudi povečal vaditelj ski kader tako, da lahko upamo, vsaj po vesteh, ki jih je prinesel »Polet«, dia se bodo velenjski telovadci kmalu pokazali javnosti s kakim nastopom.
Društvo je zadnje čase našlo razumevanje tudi pri rudniku, saj mu je slednji nudil pomoč pri nabavi orodja. Telovadci so hvaležni delovnemu kolektivu za to pomoč in upajo, da jim bodo rudarji še v bodoče pomagali. Obenem pa vabijo vse, ki se zanimajo za telovadbo, da se jim čimprej pridružijo. Ker pa je telovadba glavni oziroma osnovni predpogoj vsaki športni igri, bi bilo umestno, da bi tudi NK Rudar kot »bodoči ligaš« malo pomislil na to in bi napotil svoje igralce v dvorano k prostim vajam, orodju itd. Telovadba pa bo koristila tudi vsem ostalim, zaito vabimo vse, da se činmprej prijavijo v telovadno društvo.
Zrih -dv-
s čajem, temveč položena na krožniku. K čaju se lahko servira narezek, obloženi kruhek ali pa slaščice.
Če te gost preseneti in nimaš slučajno pri hiši kaj prekajenega ali slaščic, skuhaj hitro čaj. Dobro je, če imaš doma slivovko ali rum. Na masti hitro ocvri na ploščice narezan kruh do zla-torjave barve in še toplega servira j. Ocvrti kruh je tedaj specialiteta, če se otare s koščkom česna. Tak zelo prija k čaju, pa tudi k alkoholnim pijačam.
Če kdo od gostov kadi, ne pozabi na pepelnik. Dobro je, da imaš doma vedno kakšno škatljico cigaret, katere ponudiš gostu. Kadilcu se bo -to zelo ustreglo.
Tu sem vam nanizala nekaj enostavnih primerov serviranja. V naslednjih številkah se bomo pa pogovorile, kako se servira ob svečanih prilikah. Francka
DRUŠTVENE VESTI IZ VELENJA
Planinsko društvo
Letni občni zbor se je v decembru izjalovil. Od 85 članov je bilo prisotnih samo 10. Upamo, da se bo občni zbor še letos vršil.
NK »Rudar« je 17. januarja podal obračun svojega uspešnega dela, katero bo nadaljeval tudi letos.
Prostovoljno industr. gasilsko društvo
rudnika
je januarja imelo uspešno letno skupščino. Ponovno so izvolili dosedanji odlbor. Delo je bilo uspešno.
Klub rezervnih oficirjev je prav tako v januarju pregledal svoje lanskoletno delo. Občni zbor je zaključil z družabnim večerom.
Sindikalna organizacija rudnika je 8. februarja imela letno skupščino. Podrobni potek bomo opisali v tretji številki »Rudarja«.
Telovadno društvo »Partizan« je imelo 7. februarja uspelo telovadno akademijo. Čestitamo in kličemo: 1£ tako naprej!
V teim mesecu bodo imeli občne zbore: Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, Zveza borcev občine Velenje, Strelska družina, Planinsko društvo.
Vzgojna posvetovalnica
(Odgovor na vprašanja)
TVD „Partizan" Velenje si je končno ustvaril pogoje za uspešnejše delo
Gost in serviranje
Tudi kmetijsko
gospodarske šole potrebujemo
Ena izmed težkih posledic, ki jih je pustila pri nas vojna, je velika nevednost in nelizobraženost naše kmečke mladine. Da bi se to stanje izboljšalo, je prosvetna oblast že nekaj let sem organizirala razne izobraževalne tečaje. Letos pa je izšel okvirni učni načrt z začasnim predmetnikom za dvo- in triletno kmetijsko gospodarsko šolo. Taka šola se je pričela sedaj tudi v Velenju.
Velenje je industrijski kraj s kmečkim zaledjem. Dočim si je v letih po vojni domala vsak kmečki fant poiskal delo pri rudniku ali drugih podjetjih, je sedaj že opaziti, da se vedno več kmečke mladine oprijemlje dela v domačem gospodarstvu. Tem mladim ljudem pa je nujno potrebno nuditi čim več znanja, ki jim je potrebno pri njihovem delu. Odkar se je začel ameriški kapar širiti tudi po lepih okoliških sadovnjakih, odkar so bolezni pri živini, pri prašičih, v kokošnjakih vedno bolj pogoste, vedno bolj čutimo potrebo po dobrih kmečkih gospodarjih. Morda je prav pri teh vprašanje kadrov najbolj pereče. Večina naših kmečkih gospodarjev je v srednjih letih, mlajših skoraj ni. Zato je 14 fantov, vpisanih v Kmetijsko gospodarsko šolo v Velenju, že razveseljiv pojav. Verjetno se jim bodo pridružili še drugi, ko bo postala šola bolj znana in popularna. Poskrbljeno je za dobre predavatelje, kakor tudi za vrtnarstvo in sadjarstvo. Pri vseh teh predavanjih bodo navzoča tudi dekleta, ki se ne zadovoljujejo več z zastarelim naziranjem, da je ženi potrebno le kuhanje in šivanje, ampak se zavedajo, da more biti žena možu enakovredna družica le, če se razume tudi na gospodarska vprašanja. Razen tega vemo, da niso redki primeri, ko ostane žena na posestvu sama in obvisi na njenih ramah vsa skrb za gospodarstvo. Poleg strokovnih in splošnih predmetov (računstva, slovenščine, zemljepisa, zgodovine, prirodopisa) pa se bodo dekleta učila tudi gospodinjstva, nauka o prehrani, kuhanja, konserviranja in vskladiščenja hrane, stanovanjske kulture ter ročnih del, šivanja in krojenja.
Dekleta se za enkrat zanimajo za pouk gospodinjskih predmetov. O tem zelo jasno govori dejstvo, da se je za šolo prvotno prijavilo preko 50 deklet. Ker pa bi morale priti v šolo tedensko 4—5-krat, kuhale in šivale pa bi le po enkrat na teden, jim je veselje upadlo in število se je precej znižalo. Pri tem je treba upoštevati, da so bila to dekleta iz zelo oddaljenih krajev, kakor
tudi taka, ki opravljajo doma precejšen del gospodinjstva in zato ne zmorejo tako dolge odsotnosti. Le pomislimo: 4—5-krat tedensko po 5—6 ur in še 2 uri hoda, in to 3 mesece! Zato se ne čudimo, če niso imele poguma, da bi se vpisale v tako redno šolo! Treba pa bo tudi za ta dekleta najti primerno obliko izobraževanja v gospodinjstvu, kot si jo želijo in kakršna bi bila njihovi zmogljivosti primerna. Pri tem ne smemo pozabiti, da so to dekleta iz partizanskih krajev, ki so med vojno največ žrtvovali (Cirkovce, Plešivec, St. Ilj, Kozjak, Paka). Mnogo je tudi deklet in mladih žena v Velenju in Pesju samem, ki bi se silno rade naučile kuhanja in šivanja. Ker so zaposlene bodisi doma kot gospodinje, bodisi v kakšni službi, se tudi one ne morejo odločiti za to šolo, ki bi zanje ne bila primerna že zato, ker ne žive v kmečkih gospodarstvih. Zanje bi bili najprimernejši večerni tečaji, v katerih bi dobile osnove tistega, kar si žele, in ki bi mogle posečati po opravljenem dnevnem delu. Tudi v takih — navidez zgolj gospodinjskih tečajih je lahko voditi dekleta tako, da bodo spoznala, kako so temelji družbe osnovani prav na ženi in kako važno vlogo ima žena v socialističnem gospodarstvu. Takšni tečaji za naša dekleta iz delavskih družin, so nujno potrebni in bi bilo treba tudi zanje najti kakšna sredstva.
Boža Kmecl
Obisk bolnikov
Naloga sindikalne podružnice je, da se zanima, kako se počutijo njeni čl^j ni, odnosno člani kolektiva, ki se nahajajo v bolnici ali doma v bolniški oskrbi.
Upravni odbor je sklenil, da obišče bolne tovariše v Celju za Novoletno jelko in jih razveseli s skromnimi darili.
Tovariša Blaj in Samec sta zelo razveselila tovariše v bolnici, ko sta jih obdarila s cigaretami, konjakom, bonboni in pomarančami. Bolni tovariši so bili nad to pozornostjo zelo ganjeni ter vsak, ki je bil'že dalje časa vezan na bolniško posteljo izven doma, ve ceniti takšen tovariški obisk, kot ga je organizirala naša podružnica in s tem pokazala, da njena skrb za tovariše ne preneha, če so začasno ali dalje časa izločeni iz delovnega procesa.
Blaj
Delavec o varnosti pri delu
Napori za dosego čim večje varnosti pri delu, za katero se bori naša socialistična skupnost, ne bodo imeli uspeha, če ne bomo v tem sodelovali vsi delavci. Mnogo bi se še dalo pri nas v rudniku urediti, da bi bilo manj nesreč in poškodb. K temu bo doprineslo medsebojno tekmovanje tretjin, ki že dosega lepe uspehe.
Poleg tega pa pričakujemo več od samega delavskega inšpektorja, ki bi moral večkrat prekontrolirati obstoječe varnostne naprave in opozarjati obra-tovodstva, kje in kaj bi se moralo izpopolniti.
V glavnem bi pa rad opozoril stare in izkušene rudarje, katerih naloga bi morala biti, da novinca poučijo o vseh varnostnih predpisih in tudi potem kontrolirajo, če se istih drži ter jih tudi izvaja. Če opazijo, da se dosti ne briga, ga je treba še in še opozarjati, nato pa ga prijaviti nadzorniku.
Nekaj je pa tudi takšnih, ki mislijo, da lahko na račun majhnih poškodb izkoriščajo socialno zavarovanje. Kdor pa misli tako, je na napačni poti, ker ga bo kolektiv kmalu našel in izključil iz svoje srede.
Ob tej priliki bi želel pohvaliti našo reševalno četo, kateri smo lahko vsi hvaležni za njeno zavest in požrtvovalnost, katero je pokazala pri zadnji reševalni akciji v jami ob priliki nesreče. Njena pripravljenost naj se še bolj izpopolnjuje, da bomo lahko brez skrbi opravljali svojo rudarsko dolžnost. Zato naj bo naše geslo: »Delu čast in oblast!« Ludvik jeSeničnik
OPOMBA UREDNIŠTVA: Pekarna Velenje nam je poslala demanti članka, ki je izšel v prvi številki »Rudarja«. Ta odgovor pekarne iz Velenja ne zanika protipravnega postopka poslovodje, ki je uporabil oblastvene organe, da bi zadušil konkurenco. V odgovoru se navaja, da pekarna Velenje ni mogla zaposliti hčerko lastnice lokala v Pesjem, nakar je ista ponudila lokal in hčerko v zaposlitev pekarni Šoštanj. V kolikor je bil odpovedni postopek lastnice pravilen, bodo odločili merodajni forumi.
Nas veseli dejstvo, da je konkurenca le pomagala k izboljšanju kvalitete kruha v Pesjem. Tudi v Velenju si tega želimo.
Rudarska deca v svojem vrtcu
»Oklopno perilo" za vojake
V	jeseni preteklega leta so ameriške trupe v Koreji dobile »oklopne srajce«, ki so pokazale odlične rezultate v zaščiti telesa od lahkega pešadijskega orožja.
V	začetku decembra pa je ameriška mornarica uvedla specialno vrsto kratkih oklopnih hlač. Te se nosijo pod vojaškimi hlačami. Sestavljene so iz dvanajstih tankih slojev posebno pre-šanega nylona. Oklopne hlače so težke okoli 1.75 kg in tehtajo skupaj z oklop-no majo 5,5 kg. Prvi rezultati o uporabljanju normalnih »oklopnih hlač« so dali odlične rezultate in zahvaljujoč njim je bilo rešeno življenje več stotinam vojakov.
Ferjančič D.
Nov način odkrivanja nahajališč nafte
Nafta se pogosto nahaja v zelo globokih zemeljskih plasteh, tako da zelo majhna količina naftinih plinov prodre na površino zemlje ter jih je nemogoče kemičnim potom ugotoviti. Tako so mnoga bogata nahajališča ostala neodkrita.
Zadnje čase se je ugotovilo, da nekatere bakterije, ko se hranijo, oksi-dirajo plinaste ogljikovodike iz nafte in se vedno nahajajo tam, kjer so tudi najmanjši sledovi naftinih plinov. Na tem bazira metoda raziskovanja naftonosnih slojev.
Ferjančič D.
D. p. d. »Svoboda« Velenje priredi v soboto, dne 14. II. 1953 točno ob 20. uri v prostorih- jedilnice DUR
MAŠKARABO
Najlepše maske bodo nagrajene. Udeležba samo za člane društva in njihove družine.
Odbor
POL ZA SALO, POL ZARES!
Nadzornik »plavmaherju« in slabemu delavcu, ko ga vidi, da gre ponovno zadnji v jamo: »Tovariš! Ali te ni sram, da si povsod zadnji?«
»Plavmaher« : »Vi vidite samo, kadar grem zadnji v jamo. Da grem pa vedno prvi iz nje, tega ne upoštevate!«
PRI ZDRAVNIKU
Rudar: »Tovariš zdravnik, nič ni bolje. Zvečer nikakor ne morem zaspati, čeprav sem utrujen.«
Zdravnik: »Ali ste poskušali šteti, kot sem vam svetoval?«
Rudar: »Tudi to sem — pa nič. Štejem, štejem, pa naštejem čez milijon, je pa ura 4 zjutraj, ko moram na šiht.«
TUJI HUMOR
»Kaj nameravate za Silvestrovo?«
»Pričeti novo leto.«
»Kako izhajate s plačo?«
»S plačo odlično, samo z mesecem ne. Proti koncu je vedno preveč dni.«
Nasveti za matere...
Za dojenčka:
1.	Pestuj vedno z obema rokama: eno pod glavico, drugo pod križkom.
2.	Obleka se mu ne sme tesno prilegati, da lahko svobodno diha.
3.	Čim je moker, ga takoj previj. Naj ti ne bo škoda pleničk, temveč otrokove kožice, ki se vname, pordeči in silno peče.
4.	Dete naj spi v lastni posteljici, nikoli ne pri tebi.
5.	Navadi otroka na dobro spanje. »Spanec je boljši, kakor žganec«.
Za večje otroke:
Daj otroku žepni robec, da ne bo nosil sveče ali se brisal v rokav. Žepne robce lahko sama napraviš iz kakšnih ostankov, ali tudi iz rabljenega perila.
Otroka ne smeš nikdar zaradi kazni prikrajšati za jed! Brez obeda ali večerje ne sme ostati! Zato ga rajši kaznuj s tem, da mu prepoveš oditi, kamor si zelo želi oditi. Seveda, to samo v težjih primerih. Treba je skušati opraviti z dobro besedo.
Za gospodinje:
Rezanje čebule je prava muka. Gospodinja je vsa v solzah, ne vidi noža in se kaj lahko ureže. Da si delo olajšaš, reži čebulo na deščici, katero postaviš na rob štedilnika. Razgreti zrak uniči oster vonj.
Polituro na pohištvu, ki je izgubila blesk, popraviš, če jo otareš z jedilnim oljem, v katerega si kanila na košček mehkega sukna. Nato otri še s suho krpico.
Če ti kura nosi jajca na skrivnem mestu in ne moreš nikakor ugotoviti, kje je gnezdo, napravi takole. Otipaj kuro in če ima v sebi jajce, ji natari odprtino s soljo. Kura bo takoj odhitela v skrivno gnezdo in ga s tem izdala. Res, res, nikar se ne smejte! Poizkusite!
Kako preveč slanim jedem odtegneš sol? Čez lonec pogrneš čist prtič, nanj potresi pest moke in pusti nekaj časa. Moka bo odvzela sol.
Mravlje so neprijetne v stanovanju ... Rešila se jih boš, če .boš njihove poti namazala s petrolejem.
Francka
PESJE - naselje kulakov
Stara je stvar, da je Pesje proletar-sko nase>lje, kjer so si rudarji positavili svoj domek za stare dni. Tudi uprava rudnika ima tu par stanovanjskih zgradb — prav tako samo za rudarje in Upokojence. Samo železniška direkcija v Ljubljani smatra Pesje za naselje kulakov in ga zato ne uvrsti v spisek tistih industrijskih naselij, ki so upravičena za nakup nedeljskih povratnih kart. Zato mora ruidar iz Pesja pač do Velenja ali Šoštanja po nedeljsko povratno karto. Ta pot pa za rudarja ni niti kratka niti prijetna, zlasti pa ob slabem vremenu.
Zato alpeliramo na sindikalno podružnico rudnika in vse merodajne ustanove, da dopovejo železniški direkciji v Ljubljani, da je v Pesju manj kmetov kot v Velenju ali v Šoštanju in naj z mirno vestjo dovolijo nedeljski popust na vlaku tudi za tistega veietnjskega rudarja, ki slučajno stanuje v Pesju.
M. M.
KINO
"Svoboda"
VELENJE
V	februarju:
13,—16.
»Bagdadski tatič« 18.—19.
»Merton pri filmu« 20,—23.
»Ne poj mi žalostnih pesmi« 25.-26.
»Povratek v življenje« 27.-28.
»Človek divjega zapada«
V	marcu: 1,—2.
»Človek divjega zapada« 4.-5.
»Konec počitnic za ljubega boga« 11.—12.
»Humoreska« 13.—16.
»Cheyenne«
PREKLIC
Podpisani Medved Alojz, rudar iz Raven št. 3, preklicujem kot neresnično in vse kar sem 17. novembra 1952 zvečer govoril v gostilni pri Marnu o zasebni tožilki Hojan Štefki ter isto tudi obžalujem.
Obenem se zahvaljujem zasebni tožilki, da je odstopila od zasebne tožbe.
Medved Alojzij
N»
ATOMSKO orožje in pešec
Nepoučeni ljudje si večkrat postavljajo sledeče vprašanje: »Le kaj zmore ubogi vojak-pešec s svojo puško proti strašnemu delovanju atomske bombe?« Oni ne vedo, da bi bili bliže resnici, če bi si to vprašanje postavili v drugačni obliki: »Kaj more atomska bomba dobro vkopanemu vojaku?« Na to vprašanje lahko z gotovostjo odgovorimo, da bo v vojni, kjer bi se uporabljalo atomsko orožje, ostal pešec gospodar bojnega polja, pešadija pa kraljica bit-jke.
Ta za naše pojme neznaten pešec, s puško v eni, z lopato v drugi roki in s hrabrim srcem v prsih, bo stal tudi pred tem orožjem neopažen, vendar samo pod enim pogojem. Dobro mora poznati delovanje tega strahotnega orožja, dalje, kako se lahko od njega zaščiti in proti njemu bori. V nasprotnem primeru se mu lahko zgodi, kakor nemškim vojakom leta 1917, ko so se prvič znašli pred tanki in se v brezglavem strahu razpršili.
Vsak, ki je nepoučen o nekem orožju, bo pred njim bežal in s tem prav gotovo storil ogromno napako! S poznanjem istega bi s treznim premislekom
mnogokrat bil izven nevarnosti. Prav na tem pa bazira psihološko dejstvo vsakega novega orožja, ki je na pogled po navadi strašnejše, kakor pa je v resnici njegov učinek. Spoznajte orožje in odvzeli ste mu polovico njegove učinkovitosti.
Tako je tudi z atomsko bombo. Spoznajte jo in ne bo vam več fantastična, ostala bo še samo toliko strašna, kakor so druga orožja. S pravilno zaščito boste odklonili od sebe največji del nevarnosti.
Kaj na primer pravi človek, ki detajlno pozna atomsko bombo, ki je krat-komalo sodeloval pri izdelovanju iste?
To je poznan ameriški učenjak in član komisije za atomsko energijo ZDA dr. Ralf, kateremu so nedavno ameriški novinarji postavili sledeče vprašanje: »Ali se lahko z eno atomsko bombo uniči cela pešadijska divzija? Odgovoril je: »Lahko bi se uničila, če bi bila postro-jena kot za parado in tako pričakovala atomsko eksplozijo. Toda, ker kaj takega ne bo storila in se bo teh 10 ali 20 tisoč mož razporedilo na fronti najmanj 10 km daleč, bo ena atomska bomba lahko uničila največ 10% ljudi. Če
pa so vojaki dobro poučeni o delovanju eksplozije, lahko s primerno zaščito ta odstotek zmanjšajo na število, ki se doseže tudi z navadnim orožjem.
V	primeru atomske vojne je važno za pešadijo, da se po eksploziji uspešno bori proti vdoru sovražnikove vojske, ki je upala, da bo z atomskim bombardiranjem uspela prodreti. In zaradi tega se postavlja vprašanje, kako ostati živ in sposoben za borbo po eksploziji.
Važno je dejstvo, da mora atomska bomba eksplodirati najmanj 300 do 600 metrov nad zemljo, ker v slučaju, da bi eksplodirala na zemlji, bi bil prehod sovražnika skozi bombardirano ozemlje onemogočen. To pa zaradi velike radioaktivnosti zemljišča, ki pri tej priliki nastane. Zaradi tega bo pešec, ki se nahaja na fronti v obrambi lahko pričakoval le višinsko eksplozijo atomske bombe.
V	tem primeru zažarjen ognjeni oblak, ki nastane pri atomski eksploziji in ki ima premer okoli 270 m, ne bo prispel do zemljske površine. Neposredno nevarnost bo predstavljal valovni zračni udarec, ki pa kljub svoji ogromni moči ne ubije vkopanega človeka, je pa dovolj močan, da ruši hiše in zidove, da ruje in obrača drevesa, prevrača avtomobile, sploh da prenaša vse, kar se mu neposredno stavi v bran. Prav to rušenje, podiranje in prena-
šanje teh predmetov po zraku lahko predstavlja veliko nevarnost za življenje človeka.
Drugo veliko nevarnost predstavlja toplotno izžarevanje, ki nastane ob eksploziji atomske bombe. To bo v neposredni bližini eksplozije nezaklonjenega človeka popolnoma izžgalo, na razdalji 1900 m bo zgorela bombažna obleka, na 3000 m bo človeka nevarno opeklo, na 3500 m bo pa drevo že popolnoma zoglenelo. Sreča je, da se to toplotno izžarevanje širi le v vodoravni smeri in ga lahko zadrži vsak zid, vsak kos. pločevine ali kakšen drug nezgorljiv material. V najmanjšem rovu ali za kakšno vzpetino je človek popolnoma varen pred to nevarnostjo.
Največjo nevarnost v primeru atomske eksplozije pa predstavlja radioaktivno izžarevanje. To se pojavlja na dva načina, in sicer kot začetno in končno. Poslednje sploh ni nevarno pri eksplozijah v zraku, ker se tako rekoč ne pojavlja. Prvo začetno izžarevanje pa je obratno zelo nevarno, toda traja samo 90 sekund, potem pa tudi to postane neškodljivo za življenje.
Radioaktivno izžarevanje, ki pa je za človeški organizem škodljivo, sestoji in alfa, beta in gama žarkov ter neu-tronov. Moč vpliva radioaktivnega izžarevanja se meri z enoto mere, ki jo imenujemo »rontgen«. Vsak človek je
dnevno izpostavljen manjši količini koz-mičnih žarkov, ki ne predstavljajo nevarnosti za življenje, ker je človeški organizem na nje že privajen. Prav tako ob priliki rentgenskega pregleda v bolnišnicah sprejema človek nekoliko enot rontgena, ki vsebuje nevarne x žarke, ki prav tako niso škodljivi. Toda že pri količini 150 enot rontgena gama žarkov občuti okrog 25% ljudi slabost in povrača, kar lahko pri vojakih povzroča, da so dan ali dva nesposobni za borbo. Pri množini 400 rontgenov že 50% ljudi umre, pri količini 600 pa lahko pričakujemo 100% umrljivost. Razumljivo je, da bo ob eksploziji atomske bombe sprejemal te žarke le ne-zaklonjen človek. Točneje povedajio, nezaklonjen človek sprejme na razdalji 1140 m 600, a na 1260 m 400 rontgenov radioaktivnih žarkov. Zadostuje, da je človek zavarovan z betonom 18 cm debeline, ali 4 cm debeline jekla, da zmanjša nevarnost teh žarkov za polovico.
Če sedaj primerjamo vsa tri delovanja atomske bombe (mehanično, toplotno in radioaktivno) pridemo do zaključka, da je najboljša zaščita proti vsem delovanjem vkopanje v zemljo. To se pravi, izkopati si primeren jarek, ki je že običajno zaščitno sredstvo vojaka-pešca.
Fer.