PRIMORSKI DNEVNIK _______ GLAS I L O kto 2. iter. 241 - Cena 4.- lire OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE TRST, četrtek 14. marca, 1946 Ur«dnlitvoin uprav«, Plazza Goldoni K. 1-L Tel. Ut. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vrtajo l2i?va,ov-B-Krai9heria Stalin obsoja Churchillov govor bot grožnjo prati rarn in varnosti sekretarja italijansko slovanske anti-fesigtične unije na tiskovni konferenci ^Včeraj is, marca je tov. Boris sekretar Italijansko - lTWfce antifas^t>tne unije na ovni konferenci, na kateri so pJmvovali angleški, amer.Ski, in h,t,k<’ franco,M> poljski, čeSki W»Iomm|(1 zastopniki agentovi* 6a>0pi,ov> Podal slabečo iz- ko se nahaja pri nas nr^ezniška komisija, ki naj Ek* ^lijansko- jugosloven- ^ aeJ®> je stvarno in objedo poročanje svetovnega tiska o problemu Trsta in Ju- ki s« raJine ter o dogodkih, vpin? V ZVftzi 8 t®111 razvijajo, svof 6 Važnosti- Kot dopisniki d °^ga tiska prihajate iz odini’ 80 Prav tako kot naša, diln’ j° SCK*elovale v osvobo-^ domovinski vojni. Priha-' ’,12 Anglije, Francije, Sov-Polio? ZVeze> Združenik držav, ^ J *e» Češke in Jugoslavije, Dni,,12 dežel, ki so prav tako iein 1504 naša> ki objoku- liinn i ^°ne Padlih borcev, mi-in it ^ 80 v nemških eh« 'ganskih taboriščih, v Da-bost’ .na Rabu itd. Kot taki Vest j k° razumeli samoza-našeU !^nost in vztrajnost Drauf* *Judstva, ko zahteva tj w ,n° rešitev in ko hoče da-arodni komisiji na raz-da i omogoči stani objektivno poročilo o Pri nas. da kr*?08* moramo ugotoviti, družiJ• te] Povezanosti, ki nas in a> lz Pretekle skupne borbe t*ro^uneča trP1Jenja, niso vsa «i .ua> ki prihajajo v svetov- vam rad dal nekaj dogodkih zadnjih tli tisv - - aa j, ® Položaju pri nas, točenji ki vam rad dal nekai SXatkov o dogodki v Skednju VDmt; . vrsto težkih perečih -- xJ®J- Na žalost del tiska seia prav zelo majhen — nadeta* z'onamernim klevetam. teWLkrogi> ^ ^im ni v in_ 4i zloči ’ ki 8i žele neredov, Ve jn ~**ko izzivajo na vse no-krv0D”°y® zločine ter na nova v svet ■)a’ te devete širijo trditv avedam se ostrosti te t°{n ’ Vendar je na žalost ®°Vraž ^udstvu očitajo, da je lici ji ** razpoloženo proti po-ditj ’ & ^a se zato mora bra-^ Enotnost in strnjenost tolst6 8tavke> mirna in dosto-izvedba pogreba ter fco«U a® manifestacije za Ju-lo, j ^3° — vse to je dokaza, niit * to ljudstvo ni nevarno ^ da je dovolj organizi-»e j ln samozavestno, da se k< izzvati k izgredom. Ni-ti ®e torej ni treba brani- To njim-Ho ti!?raSanje postavljajo sa-Pteliv 1 ki bi hoteli nadaljnje krvi. Sistematično \ gii?n3e na slavoloke, zasta-5apis e maršala Tita, brisanje ' 160 W moremo smatrati sa-Stoi' I2zivanje, ki naj kali SCstveQi niir in red pre-voij0 na’ k° manifestira svojo Priključitvi k Jugo- ^Žf^tevUni' in težko kom- Uni^r - 1 "ji i UUgvJ- 2ahteva svobodo za 0,1i jhJ6*volje. Dejstvo, da rani krogi, ki se izjas. ^ »*a ^alijansko aneksijo v> J« i0 i2obe«li svojih za-1 Poi* . az njihove slabosti anJkanja njihove za-fvU. tržaškem prebival-^8 hi kr°gi. ki jih tvorijo « in f.? aSistične, polfašistič-vijai lst*^ne skupine, pred-in to je danes po h f ia« 2adnjih dni vsako-^?tlatn«n° '— zares povsem manSjSin0' TraV Zara' , jetiivT e' zaradi lzvajan-Aa. j namer, obstaja ta po-hT tihii, Seveda ne more vo-k 6iHu i kot k nedemokra- 1 fa«isH?^an-iu’ ki Kre v ko’ n^m provokaterjem. vu*"6 dan L uS°toviti, da raz-»Nhi v coni A niso za-°d »,X^dne- Pričakovali Huf ^ Prijateljskega od-b!1 Pa 0preb‘valstva. Doživ-»t, '»bto^,"10. »talno tendenco )^4> ^anJu tega prebival-V| o«,, je nepokorno, in ^1 «UdIoS *!jeK°vih Pra- ‘*iraif Je vzdušje na- b' A i«an0, Ce prebivalstvo 70jska v Trstu ? h lfestao ? ča8u pogreba in C^bitir?1! v pripravljenosti itil*%x ’ r**Mmv«rouuou tifjJ; je jag Puškami in mttra- n°Lda t0 ne vodi k L’ To so vojaške Hil» val*{, neoboroženemu «£*&-Ce "»a-i k«™-nu zgornji okolioit Mar niso tudi tam stavkali f Zakaj zopet ta dvojna meraf Pa n t morda zato, ker bi ZVU hotela prisliti slovenske otro- ke v mestu, da se zopet vpiiejo v italijanske tole, da se zopet tako nadaljuje z raznarodovanjimt Posledica ukrepa je laka — samo taka, čeprav bo skoro gotovo iolski odsek pri ZVU izjavil, da to ni bila njegova namera. Pa osvetlimo ta ukrep Se s tretje strani: slovensko učiteljstvo je večinoma včlanjeno v Enotnih sindikatih. PvSčamo na stran le sam vzrok stavke, ki je vsakega poStr-nega demokrata ne glede na njegovo članstvo pridružilo protestu. Enotni sindikati so izjavili svojo soliclarnost s stavkovnim odborom in s tem pozvali vse svoje člane na stavko. Stavlca je sredstvo borbe, ki doslej ie ni bilo zabranjeno; članstvo v Enotnih sindikatih tudi ni prtstopek; le slovenski uiitelji se ne bi sme’i posluževati svojih pravo, kakor se jih poslutijo vsi drugi delavci, ročni in umski, ki »o včlanjeni v sindikate I Zanimivo Je tudi, da s0 učitelji u italijanskem u&teljil&u izvajali nad učenci pritisk, naj se vpiiejo v Lego Nazionalr. Neki telovadni učitelj pa oelo Se zdaj uči deco korakanja z verzom: Uno, due tre — v!ua Vlialia, il duce e il re. Mar to ni politika u iolif Preden Je ZVU izdala odlok o zapiranju naSih Sol zaradi očitka, da se poslužujemo *Solt kot propagandnega sredstva in političnega pritiska%, bi se morala točno informirati o stanju na italijanskih Šolah in tetn-Hfi mah primerjavo. diti, da si Sovjetska zveza, v svoji želji zagotoviti si prihodnost, prizadeva, da si zagotovi v teh državah vlad«, ki bodo napram njej lojalne? Kako je mogoče, razen če kdo ni blazen, takšne ukrepe in težnje Sovjetske unije oenačiti kot ekspanzionistične tendence našega naroda? Moti jih prijateljstvo med SZ ln Poljsko Churchill trdi tudi, da je Poljska vlada, ki ji gospodujejo Sovjeti, na njihovo pobudo postavila ogromne in nepravične zahteve nasproti Nemčiji. Tu ima vsaka njegova beseda pomen grobega ln žaljivega natolčevanja. Sedanje demokratsko Poljsko vodijo odlične osebe. Dokazale so, da so sposobne ščititi interese in čast svojs države, tako, kot jih njihovi predniki niso nikdar imeli. Na kaj se opira Churchill, ko trdi, da ljudje, ki sedaj vodijo Poljsko, dovoljujejo, da v njihovi državi vladajo eaponenti katerega koli tujega naroda? Ali Churchill ne obrekuje Rusije zato, ker želi povzročiti nesoglasje v odnosih med Poljsko in Sovjetsko zvezo?~ Churchillu ni prav, da j« Poljska ustvarila prijateljsko in zavezniško politiko napram Sovjetski zvezI. Bili so časi, ko So v rusko, poljskih odrosih prevladovali spori in nesoglasja. Te okoliščine so nudile državniku Churchillovega kova, priliko, da se je okoristil s temi nesoglasji in da je še močneje spravil pod svoj vpliv Poljsko s pretvezo, da jo brani proti Rusom, ter da je skušal strašiti Rusijo z vojno s Poljsko in da Je tako ohranil položaj razsodnika. Toda vse to spada v preteklost, ker med Rusijo ln Poljsko je sedaj prijateljstvo, namesto sovraštva, kajti sedanja demokratična Poljska noče biti več igračka v tujih rokah. Zdi se m', da so baa ta dejstva razkačila Churchilla in ga do. vedla do takega grobega ln nedostojnega izliva proti Poljski. Predstavljajte sl! On ni v stanu, da bi se igral z drugimi, kakor da bj bili njegove lutke. Kar se tiče Churchillovega napada n* Sovjetsko zvezo glede ekspanzije zapad-nih poljskih meja na račun poljskega ozemlja, ki so sl ga pridobili Nemci v prejšnji vojni, se mi zdi, da glede tega Churchill tako jasno goljufa, kakor da bi igral na karte. Kakor je znano, je bila o za-padnih poljskih mejah sklenjena odločitev na berlinski konferenci na podlagi poljskih zahtev. Zakaj se je Churchill zagnal proti ruskemu zadržanju glede tega vprašanja in pri tem prikril svojim poslušalcem dejstvo, da je bila na potsdamski konferenci ta odločitev soglasno sprejeta, ln da ni glasovala zanjo samo Sovjetska zveza ampak tudi Velika Britanija ln ZD. Zakaj je hotel Churchill apravlti v zmedo svoje poslušalstvo? Kje je tora j demokracija? Razen tega Churchill trdi, da so komunistične stranke, ki niso Imele važnosti v vseh teh vzhodnoevropskih državah dosegle posebno oblast, ki je mnogo večja, kakor pa njihova številčna moč in da si povsod prizadevajo uvesti totalitarno kontrolo, da so ipollrfjske Potem bi ugotovila, da Šovinistično učiteljstvo zares uporablja Sole kot propagemdno sredstvo, politični pritisk in — dodajamo Se — sredstvo politične prevare. V teh iolah se agitira na vse mogoče načine za Italijo, se vpisuje v Lego Naeio-nale in se vzgaja mladina v Šovinističnem sovraštvu. In kaj naj rečemo o vzgojiteljskem poslanstvu učiteljice, ki naroči svojim učenkam, da prinOo v Solo tri lire za revne otroke in jim Uroči za nekaj časa prav za tri lire izkaznico društva tDante Alighicritt Vse to prav gotovo niso dokazi neprlstranosti ZVU. Slovenskim staršem (n učencem ni potrebno dajati nikakih izjav. Izreči morajo le zahtevo, da s« slovenskemu ljudstvu pusti svoboden razvoj lastnega Šolstva. Brez varu-Stva bomo «nofl sami dvigniti svoje Šolstvo na dostojno viJifi« kulturnega, naroda. nRAao pabon vlade na oblasti v skoraj vseh teh državah In da sedaj ni v nobeni izmed njih demokracije, razen v Češkoslovaški. » Kakor je znano, vlada v Veliki Britaniji samo ena stranka: to je laburistična. Opozicijske stranke nimajo pravice biti v vladi. To imenuje Churchill pravo demokracijo. Na Poljskem, v Rumuniji, Jugoslaviji, Bolgariji in Madžarski so na oblasti bloki raznih strank (od štirih do šjstih). Opoziciji, če je več ali maaj lojalna, je zajamčena pravica sodelovanja v državi. Toda to imemute Churchill totalitarno tiranstvo, policijsko vlado. Zakaj in na kateri osnovi? Ne pričakujte od govor Churchilla. Churchill je razumel, na kako smerno stal^če se j; postavil, ko je dal te hinavske izjave o totalitarni tiraniji in o policijski vladi. Ko je Churchill govoril o razvoju komunističnih strank, je povedal resnico. Vendarle pa je treba omeniti, da ni bil točen. Vpliv komunistične stranke je narasel ne le v vzhodni Evropi, ampak skoraj v vseh evropskih državah, ki so bile pod začasno fašistično vlado: v I-taliji, na Madžarskem, v Bolgariji, Rumuniji in Finski, ali pa ki »o bile pod nemško, italijansko ali madžarsko okupacijo, kakor Francija, Belgija, Holandska, Norveška, Danska. Poljska, Češka, Jugoslavija, Grčija, Sovjetska zveza itd. Raz-voln komunističnega vpliva ni mogoče smatrati kot slučajnega. Sam po ssM je pojav, ki s? razvija po naravnem zakonu. Vpliv komunistov m Je povečal, ker s* se komunisti v hudih letih fašističnega gospostva v Evropi pokazali kot lojalni In drzni partizanski bo rol preti fašističnemu režimu za svobodo ljudstev. V svojih govorih Churchill včasih omenja preproste ljudi, ki žive v maihnih hišah, katere on s kretnjo velikega gospoda potreplja po rami In katerim zatrjuje, da Je prijatelj. Toda te osebe niso tako preproste, kot bi se zdelo na prvi pogled. Te preproste osebe imajo svoja staMšča, svoje politične ideje ln vedo, kako se je treba obnašati. To so one osabe, ki gr^do v milijone, in ki so odstranile Churchilla in njegovo stranko ter glasovale za laburiste. Močnem od spletk To je ljudstvo, milijoni preprostih ljudi, ki so se v Evropi odre. kli profašističnim reakcionarjem ir. raje izbrali Hvičarske, demokratične stranke. Ljudstvo, ki je videlo komunizem, prekaljen v boju in njegov odpor proti fašizmu, je odločilo, da to komunisti visoko vredni njegovega zaupanja. Tako se jt razširil vpliv komunizma po Evro. pi. To je zaken zgodovinskega raz- Se vedno: Grobo oviranje izražanja samoodločbe za FLRJ Dne 9. t. m. so civilni policist' raztrgali zastave r gostilni «Vit-toria* na Rt vi Castello v Gorici. * • • • Minulo nedeljo ob 18. uri so se civilni policisti pognali na skupino 100 gor iških pionirjev, ki so se vračal v Gorico z Izleta na šent Maver. Civilni policisti so poskakali iz «jeepa> in dveh kamionov ter pionir, jem zabranili povratek v mesto. Izraztli so se, da zanje ni prostora po goriških ulicah. Pionirji so jim pojasnili, da morajo po ulicah, kajti mnogo izmed njih mora v Dijaški dom, ki se nahaja pri glavnem kolodvoru. Kljub temu so pionirje, ki so se vračali po korzu proti Dijaškemu domu, surovo preganjali. V bližini spominskega parka so jih ponovno obkolili In jim ukazali, naj gredo proti Pevmi. Ker niso mogli kljubovati divjakom s pendreki, so se pionirji razkropili. • m 0 Dne 9. t. m. so civilni polleistiv Bovcu zaplenili tov. Kerdi Ev. genu iz Čezsoče fotografski aparat. Ker je slikal maa'festante so mu pokvarili film. * • • Predvčerajšnjim zjutraj so civilni policisti odnesli slovensko za stavo, ki jo je železničar izobesil z okna svojega stanovanja v ulic Madonnina št. 25 ob vznožju Kalvarije v Podgori. Ko so se vračal so dejali nekemu železničarju, ki je vršil službo na progi Gorica -V:dcm, «la pagheri. cara». ■ • • * • Mod tem ko so zavezniške oblasti in zavezniška policija v Trsti: dovolile lepljenje plakatov o objavi splošne stavke v znak protesta proti krvavim incidentom v Skednju, je poveljstvo civilne policije ' Gorici odklonilo izdati tako dovoljenje. Plakat, ki ga jj predhodn dovolila AIS, so na policiji zadržali, tovarišem pa, ki so zaradi teg posredovali pri guvernerju, odgovorili, da plakata ni mogoče nalepi' ker bi prebivalstvo premočno razburil. • • • Predvčerajšnjem so organi civilne policije blokirali vhod v G rico pri pevmsken mostu. Skupina 250 ljudi, ki je hotela v mesto, ; ogorčeno protestirala proti ravnanju civilnih policistov. Ob tej pri ki so civilni policisti pretepli tov. Maraša Avgusta Iz Stevcrjana i ga nato odpeljali v Gorico. • • • Dne 9. marca ob 19 uri so zavezniški vojaki sneli Jugoslovansl' zastavo z okna v stanovanju tov. Kende Jožefe v Bovcu. Ob tej pr liki so sneli zastavo in sliko maršala Tita tudi na sosednji hiši. Dni 10. t, m. okrog devetih sta dva zavezniška vojaka snela i odnesla zastavo z nekega okna v društvenih prostorih SIAU v Bove • • • Dne 8. t. m. so angleški vojaki brisali napise na zidovih ln r slavoloku v Romansu. • • • Trije angleški vojaki so 10. t. m. skušali odnesti Italijansko t stavo z rdečo zvezdo, ki j; bila Izobešena na oknu neke hiše v G diški. Ko se je ljudstvo zbralo okoli njih so se izgovarjali, da so jo h -teli pokloniti neki esignorini*, nakar so odšli. m m 9 Ob priliki športn« tekme v vasici VUlease je predsednik športn -ga društva čestital zmagovalcem. Nato j”? neki angleški policist pc val predsednika, naj mu sledi v kasarno. Policist jj hotel namreč vz ti športni ekipi prapor, kar pa so mu igralci preprečili. Okrog njeg se je takoj zbrala množica ljudstva, ki je odločno protestirala prc takemu ravnanju. Pri tem je angleški policist potegnil iz torbice r štolo in hotrl strašiti zbrane. Ko je videl, da ne bo nič odpravil, : predsednika izpustil in se opravičil, češ da ni vedel, da gre samo r šport. voja. Naravno je, da Churchill ni naklonjen toku dogodkov in da je dal alarm ter se pri tem skliceval na silo. Niti po prvi svetovni vojni r.i bil naklcnjen uv;ljavljanju sov. je-tskega režima v Rusiji. Tudi tedaj je bil plat zvona in je organiziral ono vojaško kampanjo proti Rusiji, katere se je udeležilo 14 držav in ki je hot:la preobrniti tok zgodovino. Toda zgodovina se je pokazala močnejaa od Churchillovih spletk, in njegove donqujotske pustolov. ščine so se končale z njegovim popolnim porazom. Ne vem, če bodo Churchill in n|3govl prijatelji uspeli organizirati po drugi svetovni vojni novo vojno kampanjo proti vzhodni Evropi. Toda če bi prt tem Imeli uspeha — kar pa je zelo malo verjetno ker milijoni preprostih ljudi zelo dobro varujejo mir, — lahko z gotovostjo trdimo, da bodo premagani, kot so bili pred 26 leti. Maršal Tito odpotov v Češkoslovaško In Poljsko Beograd, 13. Tanjug. — Mi nistrtki predsednik FLRJ mat-ial Tito je odpotoval včeraj m prijateljski obisk v Cešlioslova iko in Poljsko. Spremljajo ga minister brez portfeja Milovan Djilas, predsednik odbora za kulturo in umetnost, pomornil; zunanjega ministra Vladimir Velebit i« drugi. Marfala Tila spremlja tudi veleposlanik poljske republike v Jugoslaviji, Jan Karol Vende. Beneš sprejel Veleb'ta Praga, , - Tanjug — Predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je sprejel pomočnika jugo slovanskega zunanjega ministra dr Vladimirja Velebita, Jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo plapolajo po vsem mestu United Press o stavki v Trstu Tr#t, 11. V znak protesta, ker je policija razgnala množico in streljala v predmestju Trsta Sked. nju ter ubila dve in ranila 20 oseb, je bila objavljena splošna stavka. Ta stavka je zaustavila delo v pristanišču in v mestni okolici. Predstavniki vojaške uprave so izjavili, da Je prišlo do streljanja, ko je policija pri snemanju jugoslovanske zastave s oerkve v Skednju izstrelila naboj v množico. Policija je streljala, da bi zadušila nerede, ki so tedaj nastali in je pri tem ubila dve osebi In ranila 17. «11 Progres. so», ja objavil, da so bile tri osebe ubite in 26 ranjenih, ko je policija streljala tbrez provokacij*. Ta In. cldent je višek spopadov, do katerih je prišlo zadnje 4 dni zato, ker j« policija Zavezniške vojaške u-prave Izvajala odredbo, s katero se prepoveduje Izobešanje narodnih zastav na javnih zgradbah. Neredi v Trstu so vedno hujši, odkar je prispela komisija za razmejitev, ker policija eaaganja nedovoljena javna zborovanja in preprečuje poskuse, da bi listi, ki zastopajo stališča Slovencev, predložili komisiji resolucijo. Trst, 12. — Splošno zanimanje zaradi navzočnosti komisije se Izraža na nov način, znan pod krajevnim imenom »Borba zastav in gesel*. Jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo svobodno plapolajo po vsom mestu, posebno po industrijskih četrtih. Italijanske zastave brez zvezde so zelo redke. Okoliško prebivalstvo Trsta, ki predstavlja večino, je izobesilo zastave ln postavilo slavoloke, jugoslovanske simbole sreče. Posamezne jugoslovanske vasi so bogato okrašen«. (United Press) Associated Press o dogodkih v Skednja Trst, 12. — Majhne skupine razburjenih in vznemirjenih ljudi so se v torek zbirale po škedenjsklh ulicah, kjer sta bila v nedeljo ubita dva Človeka, ko je policija streljala na množico, ki je protestirala zaradi snemanja slovenske zastave z zvonika. Kljub pozivu C.L.N,-a za vrnitev na delo, se je splošna stav. k a, ki so jo priglasili v znak sim. patij do žrtev, razširila na vso cono Julijske krajine, ki je pod Zavezniško vojaško upravo. Žrtve so 33 letna Giovanna Genzo, mati 3 o-trok, ln 40 letni Giorgio Bonifaolo. Organizeutorai odbor, ki je progla. sil stavko In v katerem se nahajajo vidni člani Komunistične partije Julijske krajine, je zahteval, da se razpusti »zločinska civilna policija In nadomesti z demokratično policijo*. C.L.N. je apeliral na to, da se stavka konča ln Izrazil obžalovanje ob priliki krvavega in. oldenta, toda Izjavil je, da Ima zaupanje v preiskavo Zavezniške vojaške uprave. Stavka ni zajela o-snovnlh Javnih služb, pekarn in le- karn. V Trstu tramvaji ne delaje, vse trgovine, delavnic« in restavra cije so zaprt«. Komunistično glasilo omenja *trodnevnl teror*, kai se nanaša na dejstvo, da je civilna policija obiskala Skedenj v petek, soboto in nedeljo v zveei z nedovoljenim obešanjem zastav. Po bese. dah prebivalcev Skednja je policija v soboto prlSla, da sname zastavo s šole, ln je Izstrelila nekaj strelov nad glavami otrok v učilnici. Voj. na uprava Je to demantirala. Pr' blvalci Skednja so poznani kot na; bolj goreči pobomikl prlključitv vse pokrajin« k Jugoslaviji. Nr vprašanje, kaj bi storili, če bi r policija vrnila, da sname zastave ki še plapolajo, Je mladenič Izjavil »Ne bo se vrnila*. (Associated Press) Bralstvo med Slovani in Italijani na Reki Prvo zasedanje novo izvoljenega Mestnega odbora Reka, 12. Tanjug. — Včeraj *e je vrSilo prvo zasedanje novo izvoljenega Mestnega odbora na Reki. Navzočih je bilo 80 člar.ov odbora, zastopnikov vojaških ln civ!ln'.h cblasti ter številni meščani. Na tem zasedanju je tajnik Izvšnega od-bora Mario Spiler podal poročilo, v katerem Je opisal ukrepe, ki so bili izvršeni za obnovo mesta, trgovina in preskrbo prebivalstva. O-pisujoč težave, ki Jo Ima reška industrija, je poudaril, da niso sovražniki uničili samo industrijskih naprav, ampak so odpeljali v Italijo tudi večino strojev. Tako je bilo samo iz tovarne »Torpedo* odpeljanih 1200 najmodernejših strojev. Isto se je zgodilo tudi v drugih tovarnah. NaJhujM udarec za Reko Je bilo uničenj« luke. Pred svojim umikom Je sovražnik uničil z dinamitom vso luko in vse železniške naprave. V samem mestu Je bilo požganih in uničenih 345 Stanovanjskih zgradb, 4 iol* in 3 vo. jaške ustanove, medtem ko J« bilo delno poškodovanih 680 stanovanjskih hiš, 75 trgovskih ustanov, 18 kulturnih zavodov, ena šola ter p;t vojaških ustanov. Vse ceste in mostovi, kakor tudi tramvajske zveze in električne naprave so bil« pokvarjene. Po zaslugi ljudske oblasti ln pomoči, ki jo je nudila uprava jugoslovanske armade, so bili doseženi veliki uspehi pri obnovit, venem delu. Več kot 120 milijonov lir je bilo potrošenih za ta dela. Na koncu svojega poročila je Spi-ler poudaril, da ima sedaj reško prebivalstvo, ki je živelo pod vsemi mogočimi protinarodnimi oblastmi, prvič oblast v svojih rokah. Dolžnost prebivalstva Je, ohraniti ln izgraditi ljudsko oblast ln bratstvo med Hrvati ln Italijani, kot prvi pogoj napredka ln blagostanja. Priključitev Julijske krajin« ln Tr. sta k Jugoslaviji bo omogočila rf. šiti ona vprašanja, ki niso bila re. šena v preteklosti. PRIMORSKI DNEVNIK 14. marca IMS Ob obali severne Istre Mimo, toda samozavestno pričakuje Istra mednarodno komisijo. Istra je ža napisala, kakor pravi napis na, požgani hiSi v Gabrovici, svojo priključitev k Jugoslaviji s svojo krvjo. Borba za priključitev k Jugoslaviji, osemindvajsetletno preganjanje pod Italijo, trdna volja ljudstva, zemljepisni položaj, gospodarski vzroki in, dejstvo, da Slovenci segajo strnjeno do morja in da so le tu in tam otoki Italijanov, so zadostni razlogi, ki govore za priključitev k Jugoslaviji. V tej zavesti istrsko ljudstvo pričakuje komisijo, da pokaže, kje je in kaj- hoče. Do osvoboditve istrski slovanski kmet ni smel spregovoriti, zato je bilo težko dobiti zanesljive statistike, sedaj pa. se lahka jasno vidi, kako so redki in medseboj nepovezani otoki italijanatva, drugo pa obala In zaledje, sta popolnoma slovenska. Tudi tl obalni Slovenci severno zapadne Istre, katerih narodni čut Je bil teptan nj samo nekaj let, ampak že stoletja od Beneške republika pa do zadnje fašistične republike, tudi ti Slov;nci, ki si-cer slabo govore svoj jezik, se pripravljajo in nestrpno pričakujejo člane medji&rodne komisije. Ankaran je k ras," n kraj ob morju. Tu ni ribičev, tu bivajo kmetje in koloni, velika večina je slovenska. Okrasili so hiše, napravili slavoloke, povsod vihrajo jugoslovanske zastave, nekaj italijanskih s peterokrako zvezdo. Slovenci hočejo iivetl skupno s vojimi brati v Jugoslaviji, italijanski koloni pa vidijo, da jih čaka najlepša prihodnost le v Jugoslaviji. Pod škofijami pri Rižani, tik ob morju, po domače *pod bori», segajo Slovenci stoodstotno do morja J n ne od lani, še pred Karlom Velikim so bili tu, tu so imeli pogajanja z omissi dominicali*. Nekaj kilometrov od morja, je večja vas Dekani, ali pravilno Pasja vas, popolnoma in od vedno stoodstotno zavedno slovenska; v vasi imajo vzorno prosvetno društvo, z odličndm pevskim zborom. Na križišču, Ankaran-Skoflje-Dc-kani, »o napravili kar tri slavoloke, zgoraj pri Škofijah, tik pred demarkacijsko črto pa ogromen, krasen, masiven slavolok, z napisom »Dobrodošli*. V Lazaretu je tudi lep slavolok. Stari učitelj v pokoju Bertok, domačin, pripoveduje, kako so nacionalisti iz Kopra še pred letom 1922. strahovali to vas, bila jim je trn v peti. V času fašizma pa niso poznali srednjih poti. Tri kilometre od obale stoji vasica Oežarjl. Avstrijsko ljudsko Štetje iz leta 1010 pravi, da so tu sami Italijani. Poslušam, gledam napise po hišah, vse je slovensko, sprašujem, tu ni bilo in ni nobenega Italijana, tu so sami pristni In zavedni Slovenci. Navdušeno mi pripoveduje mlado živahno istrsko dekle, kako se mladina zanima za kulturne prireditve, kako nestrpno pričakuje mednarodno komisijo. Obsuli Jih bodo s cvetjem in jim povdali, da so tu Slovenci, ki hrepene po Jugoslaviji. Živo »e zanima za žalostne dogodke v Skednju, zatemnijo se jim lepe, črne oči in pripoveduje ml, kako so Nemci pr’d dvema letoma ubili v hiši domačo, dvaindvajsetletno učiteljico Vatovčevo. Pri šoli Je mladina napravila krasen slavolok. Stara ženica se ga ne more nagledati, kaj takega ni še videla v svoji vasi. Ponoči je še lepši. Ves je razsvetljen. Na vrhu se šari rdeča peterokraka zvleda. «Zvečer je tako lepo, kakor v cerkvi, slikajte ga, da ga bo komisija, č« ne pride sem, vsaj videla v časopisu, da bodo vsi znali, da smo tu Slovenci, da hočemo Jugoslavijo: «Tako ime prosi stara ženica. Pri slavol6ku Je statistika in »like padlih*. Na cesti proti-Kopru Je vse polno jugoslovanskih zastav in napisov: «Tu je Jugoslavija, tu »mo Slovenci*. Mandeljni že cveto, mlad I-etran že škropi drevesa, mimo dela vsak svoje delo, da bo zemlja člmveč obrodila. Pri koprskem pokopališču v Škocjanu, ob nekdanji železniški progi, zaipazim gručo mladine. Dijakinje iz Kopra, pravkar so napravile velik napis, sestavljen iz samih ka- 2* ikedenjik® irtva darujejo Gombač Alfonz 100 lir, Pr. K. 100 lir, Marija Anica Abram 100 lir, Milak Kavčič 100 lir. Namesto cvetja na grob pokojne Mare Curkove daruje družina Gor. kič 1000 Ur, Fani Mikeluzzi 60 lir. TovariSi in tovari&ice iz Izole so poslali žkedenjsklm rajyencem 100 Jajc. menčkov: «Hočemo Tita, hočemo Jugoslavijo*. Tako so izrabile sprehod. Vesel', z žarečimi očmi »3 vračajo v Koper, napisale so ob cesti, tik pred Koprom, to, po čemer hrepeni vsa Istra: «Hočemo Jugoslavijo!* Most pri Kopru bo kmalu dokončan. Istra ne čaka s prekrižanimi rokami, gradi in obnavlja. Tu je KopJr. Nekdaj strah vsakega Istrana, saj je bilo tu gadje gnezdo. Mnogo, mnogo Slovencev je tu izgubilo pod silnim pritiskom svojo narodnost. Mnogo je bilo tu pretepanja zaradi slovenske govorice. Tudi Kop‘r ima sedaj drugo lice, slovanski kmet iz okolice gre sedaj z veseljem v mesto. Po vseh oknih vise in jugoslovanske italijanske zastav; s peterokrako zvezdo. Koper ve, da ne more živeti brez okolice, ki mu daje življenje. Le kopica pobeglih, koprskih fašistov poskuša iz Trsta z grožnjami in strahovanjem preprečiti prijateljsko sožitje in razumevanje mesta z deželo. V Semedeli smo. Hiše, vil:, kmečka poslopja imajo svoje zastave. Tudi tu segajo Slovenci do morja. Tu je bilo narodnostno zatiranje zelo hudo. Slovenski kmet mi smel govoriti s svojimi otroki v svojem jeziku, mnogo je takih primerov in tega ni kriv le fašizem. Se pred par dnevi je slovenski kolon izobesil slovensko zastavo, pa mu je gospodar zagrozil, naj jo takoj sno-me, sicer ga odpusti in ko se povrne Italija, ga odpeljejo v internacijo. Ce si sedaj kaj takega upa, kaj si je upal pred osvoboditvijo? «Tu je Jugoslavija*, je velik napis ob morju, cVogliamo la Jugo-slavia* so napisali ribiči na nekdanji ponos fašistične Italije, na bo-k', potopljene ladje «Rex», ki štrli iz morja. Izola, že od daleč se opazi napis na tovarni Ampelea: «Vogliamo la .7 ugasla via di Tito*. Ni nas iznenadi-la Izpla, kakor vedno, se je Izkazala tudi sedaj. Mladina jo napravila krasen slavolok v mestu. Sredi slavoloka ji mestni grb, golob z oljčno vejico, kakor nalašč za te čase. Gruče delavcev, ki so ravnokar končali delo, »e ustavljajo pred Ljudskim domom, gledajo slavolok, pogovarjajo se o komisiji in o žalostnih dogodkih v Trstu. »Saj ne znajo, n?go ubijat nedolžnih*, tako pravi mlad delavec. V Izoli lahko opaziš, kako si podajata bratsko roko Slovenec in Italijan, tu se vidi, da se delavoc lahko razume s kmetom in da pošten intelektualec prav lahko sodeluje z o-b’ma. Mesto je vso v zastavah, vse je okrašeno, v vsakem, izložbenem oknu sta sliki imaršala Tita in tovariša Kardelja. Grem iz mesta, tudi tu Slovenci segajo kompaktno prav do mestnih vrat. Saletčanl lahko skopijo v mesto. V Izoli pa ni’ bivših benel ških trgovcev-grofov, tu so delavci in kmetje, zato prej vzklije bratstvo. Strunjan, kjer je večina Slovencev, je v zastavah. Piran, to staro ribičko mestece, stisnjeno med starim gradom, cerkvijo in morjem, je tudi v zastavah. Tu so imeli trdnjavo beneški trgovci. Piran je brat Kopra, kakor Izola sestra Milj. Prebudil se je tudi Piran. Blizu je Portorož, drugi biser Istre. Tudi tu so slovenska tla, Slovenci segajo do morja. Odrinile «<> jih za nekaj sto metrov vile in hoteli, ki so jih tujci zigradill, ko je bil naž narod še zasužnjen. Prav ta naj-lepii ko’ček slovenskega Primorja, je bil dosedaj najbolj zapuSČen, najbolj nacionalno zatiran. NI Čuda ! Tudi ti Slovenci so izobesili svoje zastave. V svoji »trojkami popačeni slovenščini bodo povedali tudi oni, skupaj z italijansko ma-njačino, mednarodni komisiji, kaj so, kam hočejo. Stara ženica iz Piran "ine je rekla tako: «Rada bi živela Se ne. Jca.j dni, da doživim priključitev naie zemlje k Jugoslaviji, potem pa rada umrem*. ” To so ~slje starih, kj so vendar dočakali te sončne dneve, to so želje mladine, ki nestrpno pričakuje priključitve, da se to z vso vnemo oprijela obnove, dela in kulturnega življenja s svojimi brati v svoji domovini, v novi Jugoslaviji. B. A. ^ Manifestacija za priključi tev k Jugoslaviji v Idriji. A propoi O razmerah v šolah PJsmo tržaške slovenske dijakinje Znano je vsem, zakaj je slovenska bjla v Trstu stavkala 12. februarja, Takrat so nam pomagali v stavki dijaki goričke slovenske šole in dijaki nekaterih italijanskih šol Iz našega mesta Mi slovenski dijaki smo takrat izvedeli, da je bil obsojen na smrt od ljudskega sodila v Ljubljani naS nadzornik Srečko Baraga. S stavko smo dokazali, kaj hočemo: zahtevamo, da se ta vojni zločinec izroči Jugoslaviji. Ko pa so naSi delegati »11 h gospodu Simoniju s to zahtevo, so dobili odgovor, da je profesor Baraga dober in posten človek. Kako more biti pošten in dober človek, ki je mu!il starčke, ki je svoje lastne dijake poSiljal unrrat v nemška taborišča? Pri vsem tem ta profesor se nadalje nadzoruje OD TRIGLAVA DO JADRANA Kmetje stavkujočim NaSi nasprotniki se najbolj planjo na&a sloge. V slogi je moc in nepremagljiva je ta moč v borbi za pravico. Trn v oko je nač.m nasprotnikom bratska sloga med Italijani in Slovenci, &e bolj pa jih plaši sloga med podeželjem in mestom. Kdo bi mogel premagati združene delavce In kmete? Tudi v tej stavki so pokazali kmetj3 svojo solidarnost: iz timskega okrožja so poslali 10 kamionov živil stavkovnemu odboru v znak edinosti in solidarnosti z delavci v mestu. Knežak na Pivki Vaška mladina se je lotila dela, In popravila več m:dkrajevnlh c*st in kolovoza v, ki so bili skrajno za-nemarjeneni. Delala je 1600 delovnih ur in omogočila uporabo vseh medkrajevnih poti. Tolmin Pred kratkim se je na vse zgodaj zbrala udarniška brigada dijaškega doma. Iz Poljubina je prikorakala četa mladine z zastavo, lopatami in krampi. Na to so skupno odšli v Zatolmin, se pridruž il za-tolminski mladini Jn krenili na delo proti Pologu, kjer so očistili pot od snežnih zametov. Pri tem delu se je odlikovala zlasti delovna četa iz Poljubina, ki Je delala v duhu prvomajskega tekmovanja. Dobro se je obnesla tudi gimnazijska mladina. S prostovoljnim In udarniškim delom ho^e tolminska mladina nuditi vso svojo pomoč pri delu za obnovo dežele. Ilirska Bistrica Delavci so na svojem zborovanju razpravljali o Izpolnjevanju obvez od strani posameznih vasi do skupnosti. Tako je na primer vas Vrbica, ki Je največ trpela v času borbe, oddala največ mleka. Va3 Za-rečlca, ki je med najbogatejšimi, pa Je dala od 65 krav komaj 18 litrov mleka. S tem v zvezi so delavci sklenili, da bodo pri pomladanskem obdelovanjem polj pomagali le najrevnejilm vasem, ki so bile najbolj prizadete od vojne ter K 1_J I_J R Recitacijska matineja naših pesnikov NaSe ljudstvo je bilo iejno slovenske besede. V Um kratkem času po »magi je komaj utegnilo okuSatl lepoto naie besede. Ki Se uteteno popolnoma. Ne pozna Se najviijth vrhov slovenske poezije, ne pozna ie tvoroev naSe sodobne kulture po njihovih umetniških proizvodih. Koliko lepega in vzviienega je nastalo v letih, ko smo bili odtrgani od naSe matere domovine, NaSi p*sniki so bili vedno tolmači stremljenj naroda, vedno so pravilno slutili novo dobo in v lem so bili t> vsaki dobi narodne zgodovine narodovi vodniki In preroki. V pesmi h naiih pesnikov tn pisateljev je narod lahko ob vsakim trenutku zagledal samega tebe v mnogoltkih pojavih lastnega tMj&nja. Zagledal je «* b* in domovino v njeni lepoti (n trpljenju, v njenem hrepenenju, x> njenih hotenjih. *■ Lt »pomnite se na Gregorčiča, ki je prav gotovo naSemu ljudstvu kot pesnik najbolj znan. Ta vas pesnik, naS gorlSki slavček, je v?dno obetal narodu svobodo in ga bodril v hudih prilikah njegove borbe za obstoj 4» svobodo. Prikazoval je vsakomur, da mora vsakdo storili vse, kar je v njegovi moč!, in ne samo to, kar mu veleva stan. V nedeljo 17. t. m. pa pridejo med nas nali pesniki Albreht Fran, Canjkar Stanko, Golja Pavel, Gruden Igo, Koblar France, Klopčič Mile, Kozak JuS, Kranjeo MiSko, Pavlit-Matej Bor, Vodnik Ton", Zupančič Oton. Mars katerega teh pesnikov naSe ljudstvo ie pozna. TrZaSka radijska postaja je pred časom oddajala v svoji slovenski oddaji pesmi Otona Zupančiča in jih obenem tolmačila. Na premnogih naJSih kulturnih prireditvah ste lahko posluSali deklamacije na-Sih otrok o »Cio banu in čtbe- vasem, ki najbolj vestno izvršujejo svoje dolžnosti do skupnosti. Obenem so sklenili, da vasem in kmetom, ki Imajo vsega dovolj, pa ne podpirajo delavca, ne bodo pomagali. S tega je razvidno, koliko je potrebna tesna povezanost med kmeti In delavci, ki ne morejo dvigniti produkcijo, če ne ulivajo zadostne podpore od obdelovalcev zemlje. Cerkno Pred kratkim so Imeli sestanek medstrokovnega. krajevnega »veta, katerega s© se udeležili skoro vsi obrtniki, čevljarji, krojači, Šivilje ln kovači. Na tem sestanku so se sporazumeli o enotnih cenah svojih izdelkov. Določili so razmeroma zelo nizke cene. S tem so obrtniki pokazali največjo razumevanje za teike enotne prilike ln obenem delavcem ln kmetom omogočili, da nabavijo najpotrebnejše predmete. Za mizarje ln kovače so določili pavšalne plače na uro. ' Lokve V Lokvah v Grgarskem okraju se je ustanovila obnovitvena zadruga. Lokve ao vas, ki so jo Nemci popolnoma požgal', tako da je ostala samo ena hiša v vasi nepoškodovana. Partizani so takrat v Izredno hudih prilikah delno pokrili h še, da js prebivalstvo moglo za silo stanovati. Nato so prifill nemški bombarderji ln so vas bombardirali. 20. 12. 1943. se je prav v tej vasi formiral Stab IX. korpusa, ki je o. svobodil Gorico in Tržič, in v velik: m-ri pripomogel k osvoboditvi Trsta. Po osvoboditvi so zgradili vaščani a pomočjo ljudske oblasti 44 barak, tako, da so danes vsi vaščani pod streho. Ker so vaščani iz Loktv, kakor tudi iz zelo prizadetih blusnjih vasi Trnovo, Zavrh, Nemci. Riavci, Podgord, Lažne, navezani predvsem na lesno obrt, in ta ni v takem razmahu, kakor b! bilo treba, z'vljo še danes .v težkih razmerah. Po večini so tesači, vozniki, izdelovalci škafov. V jeseni lici», o »Cicibanu in ptički*, ki krega malega umazanCka s »ciol-fuj, cicifuj*. Ako se umaeanček umije, ga pozdravlja z veselim čivkanjem »Ciciban dober dan*. NaS nabniinski pesnik Igo Gruden je napisal pesem — minerjev: Mi smo minerji! — Zarili »mo tv rove gnev ln obup In vse misli gorjupe; vs? svoje sanje ln nade in upe skrili pred soncem v urne domove... Ko se razvleče poslednji oblak, zadnji v daljave polei* se Jek, ne veC mlnerlj, zidarji svobodni, bomo gradili na zemlji tej rodni, v soncu svobode nov ustvarili vek... To pesem je izSla i> njegovih »Primorskih pesmih* leta 19t0. 7,e tsdaj je zaslutil ta pesnik naSo narodno osvobodilno borbo in naSo osvoboditev, Klopčič Mile je napisal dramatično sliko »Mati*, ki so jo igralci naiih prosvetnih druStev po-gostoma igrali najemu ljudstvu (n ki je vedno »nova navdušila naie ljudi. Pred nedavnim Basom »te pri. sostvovaH odrski igri »Raztrgan-ci», v gledališču »Fenioe*. Vsi se Se »Ivo spominjajo, kako je lt- leta 1944. In leta 1945. niso mogli pridelati skoro ničesar, ker so morali pred Nemci bežati v gozdove, niso megli ne sejati n« gnojiti. Po osvoboditvi se je znašla vas skoro brtz vprtine živine. Kljub hudim razmeram so vaščani danes že v precejšni meri posejali polja in kolikor se niso, jih bedo posejali spomladi. Navzlic velikim žrtvam za časa narodno osvobodilne borbe in kljub pomanjkanju, v katerem živijo š; danes, se požrtvovalni, ne tarnajo, temveč obnavljajo vas in svoja gospodarstva z združenimi močmi. Z zadrugo, v katero je pristopila večina vaScanov, bodo v stanu čim-prej popraviti škodo, ki jo je vasi prizadejal okupator. Poziv Kdor koli ve kaj o nas list vlh ali zločinih, ki jih je izvršil za časa fašizma Tiberio Fort!, naj se javi v predpoldanakih urah v uradu javnega tožilca pri Izrednem porotnem sodišču v sodni palači, I nadstropje, soba št. 161. TRST Prehrana Razdeljevanje namiznega sira. Razdeljevanje namiznega sira po. trošnikom mesta od 19 do 65 let starosti bo zaključeno v soboto 16. t. m. Razdeljevanje v obHnah pokrajine. Rok na dvig marmelad j in namiznega. sira pri prodajalcih na debelo v Trstu, so podaljšali pa po-deželspe občine do sobote 16. t. m. V ponedeljek 18. t. m. bodo pričeli razdeljevati vsem potrošnikom podeželskih obč.n (lzvžemši mesto) po 500 gr riža na osabo. Načelniki občinskih uradov za prebrano naj do 15. t. m. dvignejo pri pokrajin skem uradu za razdeljevanje potrebne odrezke. Konec razdeljevanja kave za podeželske občine. Razdeljevanje ka-va za dbčine v pokrajini (izvzeto mesto) se bo končalo v soboto 16. t. m. Za bolnike. Bolnik1, ki lmaj6 do. datne živilske nakaznice za meso, lahko dvignejo za drugih 10 dni meseca marca po 250 gr jajc v prahu. Cena 455 Ur za kg. pota te igre ogrela vse, ki so prisostvovali tej predstavi. In tako so vsi naSi pesniki čutili in izraiali narodova čustva laburističnega poslanca ki kritizira in obsoja Churoh govor v Fultonu. Anders v London^ London, 13. - AFP — Anders, poveljnik poljskih Italiji, je prispel v London, se bo z britanskimi oblastmi govarjal o usodi poljskih <-‘sV PETEK, 15. MARCA V 7 glasba za dobro jutro; tanje sporeda ln poročila v .ni SČtni; 7.55 pestra jutranja f 11.30 ritmi in pesmi; 11.45 uI’1i