Au*5%*a<» flfačfcuia H grvtfov&tf.
JPmtni ŠJitrtniir
Letnik X.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1930.
34. štev.
Personalno vprašanje.
Pod tem naslovom prinaša oktoberski zvezek strokovnega časopisa »Naša Pošta« naslednji zanimivi članek:
»V zvezku za junij je bilo govora o na« predovanjih. Poleg zvaničnikov in služite« Ijev je napredovalo v prvi partiji 1720 urad« nikov. Kriterij za napredovanje je bil tak:
1.	skupino II. kategorije so dobili uradniki
2.	skupine po činu do poslednjega ukaza 1. 1926; a ne glede na čin uradniki z zaključ« no 9. stopnjo osnovne plače, maturanti z zaključno 7. stopnjo, upravniki in predstoj« niki pošt pa, kolikor niso bili zapopadeni v kateri od prednjih dveh točk, zaključno z 8. stopnjo osnovne plače. Vsi ti pa so mo« rali imeti neosporjeno število let državne službe civilnega reda, ki se zahteva za dose« go pravice na 1. skupino.
Mnogo jih še čaka, da bodo napredovali kot njim »enaki«. Nekateri se pritožujejo, tla so izostali izza »mlajših« od njih, itd. Posamezniki se obračajo v takih primerih na pristojno mesto. Stvarno je, da se niso priznala za napredovanje vojaška, dnevni« čarska in pogodbena leta.
Z uredbo o razvrščanju se je priznala uradnikom in ostalim uslužbencem vsa služ« bena doba po čl. 241. uradniškega zakona, v smislu določil čl. 230. in 231., zadnji odsta« vek, istega zakona, to je redna državna služ« ba, neukazna z omejitvijo iz čl. 235. istega zakonu, vojaška im sploh vsa služba iz čl. 137. istega zakona, ki se računa za pokoj« nino, a ta služba se je jemala kot osnova za nadaljnje napredovanje uslužbencev po sku« pinah v smislu določil iz čl. 57. in 58. istega zakona. Toda Glavna kontrola je osporila vsa napredovanja s priznano vojaško, po« godbeno ali dnevničarsko službo z razlo« gom, da se računa ta služba samo za stopnje osnovne plače in pokojnino, nikakor pa ne za napredovanje v najmanjše roke iz čl. 57. in 58. uradniškega zakona.
O tem je reševala obča seja Državnega sveta dne 3. oktobra 1928. pod štev. 34.304. Odločba se ni objavila v P. t. Vesniku, pa jo prinašamo tu v celoti:
»I. Čas, prebit v vojnah, se v smislu čl. 282. finančnega zakona za leto 1922/23 ne računa za napredovanje po skupinah.
II.	Zvaničniki in služitelji, ki so bili pre« vedeni na uradniški zakon, a jim je služba prenehala prej preden je stopil v veljavo zakon o proračunskih dvanajstinah za de« cember«marc 1925/26, če so imeli tedaj več ko 10 a manj ko 15 let službe, po čl. 281. fi« nančnega zakona za leto 1922/23, ki se ima uporabljati v tem primeru, nimajo pravice do pokojnine.
III.	Dnevničarska služba pri poznejšem sprejemu dnevničarja za državnega usluž« benca se v smislu čl. 130. uradniškega zako« na ne računa ne za skupino ne za stopnjo.
IV.	Državnim uslužbencem z ozemlja bivše avstro«ogrske monarhije, ki so stopili iz državne službe v kader zaradi odsluženja vojaškega roka po 6. septembru 1919, to je po dnevu, ko se je razširil vojni zakon na vso našo državo, sc čas, preveden v kadru, ne računa ne za skupino ne za stopnjo.«
Odločbe obče seje Državnega sveta (P. t. Vesnik 14. iz 1. 1928., razpis 183, stran 280) pa regulirajo vprašanje o času, ki ga je I uslužbenec prej prebil v avstro«ogrski voj« I
ski, kakor tudi v prejšnji samoupravni službi in v bivših deželnih in mestnih sa« moupravah.
Nastane vprašanje, ali je odločba Drž. sveta od 3. oktobra 1928 v soglasju z obsto« ječimi zakonskimi predpisi? Ž njo se uki« njajo pridobljene pravice uslužbencev. Na primer, uradnikom bivše kraljevine Srbije in Črne gore se je priznala vojaška služba s čl. 282. finančnega zakona za leto 1922/23, in to v ukazna leta državne službe, t. j. za napredovanje, a v pokojnino dvojno. Urad« niški zakon ni ukinil te pravice, ampak jo je še potrdil s čl. 242. Potemtakem: aii je Državni svet smel in ali je bil pooblaščen, izdati tako odločbo, s katero se razveljav« Ijajo pridobljene zakonske pravice, a katere so se dotlej vsem priznavale?
Poleg tega se je predmetna službena do« ba priznala uslužbencem za napredovanje tudi z rešenji o razvrstitvi, ker se je za ugotavljanje uslužbenčevega položaja na dan 1. septembra 1923. računala vsa služba, ki se računa za pokojnino po čl. 137. urad« niškega zakona, torej tudi vojaška, pogod« bena in druga, a zakon nikjer ne določa, da se uslužbenec, kateremu se ob razvrstitvi prizna poleg redne službe še kaka druga državna služba, zadrži na položaju toliko časa, dokler ne navrši predpisanega roka redne državne službe.
Stalež (ranglista) uradnikov p. t. stroke je sestavljen na isti osnovi. Ako bi se citi« rana odločba Drž. sveta končno sprejela, bi postal stalež brez vsake vrednosti in teme« rja, a to bi prineslo občuten pretresljaj v vsej službi in uradniški hierarhiji.
Toda ministrstvo ne more obiti navede« ne odločbe Državnega sveta od 3. oktobra 1928 (v izvirniku pomotoma 1930 — pri« pomba urednika), dokler ne bi odpala zako« nodajnim potom ali dokler oškodovani uslužbenci ne izzovejo s tožbo nove odloč« be, kakor predvideva zakon. Pri tem se ne sme pozabiti, da čl. 46. finančnega zakona za 1. 1930/31 določa: da drž. uradniki, ki bodo od 1. aprila 1930. dalje pripravili ali predložili na odobritev pristojnemu mini« stru ali za to pooblaščenim organom odloke o napredovanjih in razvrstitvah drž. usluž« bencev, katere odloke razveljavi Državni svet, ter s tem povzročili škodo za državno blagajno, odgovarjajo solidarno za povra« čilo škode pred Glavno kontrolo, če manj« kajo za take odloke osnovni in jasno pred« videni pogoji v obstoječih zakonskih dolo« čilih glede sprejema osebe v državno službo, oziroma glede napredovanja ali razvrstitve drž. uslužbenca.
Kakor izvemo, zavisi vprašanje novih napredovanj iz II. partije od trenutka, kdaj se bo našla proračunska možnost. Morda še v teku tega leta. To se nanaša tudi na mlajše uslužbence, ki zaslužijo in kateri niso dobili kategorije, na katero bi imeli pravico po šolski izobrazbi. To je tudi v zvezi z vprašanjem sistemizacije. Zaradi budžetskih razlogov je izdal g. minister tudi odlok, da se ne sprejemajo nove prošnje za službo. So kandidatje z dovršeno p. t. šolo, ki čakajo na mesto po dovršeni voja* ški obveznosti. Drugače, kakor je s kompe« tentne strani rečeno, naj je osobje prepri* čano, da se na pristojnem mestu trudijo, da
sc poboljša materialno stanje uslužbencev p. t. t. stroke.	N.«
K tem zanimivim izvajanjem »Naše Po« šte« bi bilo treba podati nekatera pojasnila in ugotovitve, ki postanejo aktualna po gori citirani odločbi Državnega sveta.
Prva točka je jasna in porazna za usluž« bence z vojno službeno dobo. Po finančnem zakonu za 1. 1922/23 se ta doba ne računa za skupine. Pojavi se vprašanje, kako se je mogla kljub tako jasni zakonski odredbi vendarle priznavati vojna služba prav do letos? Treba pa je vedeti, da govori čl. 282. tega zakona, ki je objavljen tudi v P. T. Vesniku štev. 19, 20 in 21 iz 1. 1922, stran 301, samo o uradnikih bivše Srbije in Črne gore, od uradnikov iz novih pokrajin pa sa« mo o dobrovoljcih. Potemtakem ta zakon« ska določba ne velja za uslužbence«vojake v bivši avstro«ogrski armadi, oziroma bi se mogla samo smiselno nanje uporabljati po načelu: če sc priznava srbskim in črnogor« skim uradnikom vojna služba samo v pokoj« nino, je zelo verjetno, da se ne bo štela ta služba ugodneje za bivše a. o. vojake.
Tudi 2.. točka velja samo za zvaničnike in služitelje iz Srbije in Črne gore, v smislu čl. 281. fin. zakona (Vesnik 19, 20 in 21 iz 1. 1922, stran 301).
Glede razmotrivanja dopisnika »Naše Pošte« o pravilnosti in zakonitosti razsodbe Drž. sveta, se je naš urednik obrnil na odličnega strokovnjaka v personalnih zade« vah in v tolmačenju uradniškega zakona, ki mu je dal naslednje zanimivo pojasnilo:
Namera zakonodavca je bila brez dvo« ma ta, da se šteje v najmanjše roke za na« predovanja po skupinah v smislu čl. 57. uradniškega zakona samo efektivna civilna državna služba. Ta člen določa, da mora dovršiti uradnik za poedine skupine naj« manj toliko in toliko let od dneva, ko vsfo« pi v službo. Kdaj pa je vstopil v 'službo, je odvisno od čl. 12 uradniškega zakona, ki določa pogoje za vstop v državno službo, to je pred vsem prošnjo in dokumente, ki jih mora predložiti kandidat, preden se sprejme (vstopi) v državno službo. Brez dvoma torej — v civilno službo, zakaj za vojaško (vojno) državno službo ni potrenna nikaka prošnja.
Člen 230. uradniškega zakona je veljal samo za prevedbo, zato je med prehodni« mi določili. Da pa se je takrat upoštevala tudi druga (vojaška) službena doba, je pri« pisovati čisto navadni tiskovni pomoti pri končni redakciji uradniškega zakona. Zad« nji odstavek čl. 230. se namreč glasi: »Roki, predpisani v tem členu, se štejejo po členu 241.« — a stati bi moralo:	»...po členu
242«. Ta člen se glasi: »Za odrejanje skupin se šteje čas, ki ga računijo poedine stroke državne službe za napredovanje v stroki.« Da gre res za pomoto, se vidi že iz tega, ker je v prehodnih določilih uradniškega zakona čl. 242. popolnoma odveč, če se ne spravi v zvezo s čl. 230.
S tem bi bilo nekako pojasnjeno vpra« šanje o računanju vojaške službene dobe. Odprto pa ostane vprašanje računanja kon« traktualne službe, s čimer je takisto priza« detih mnogo poštarjev. Ta stvar pa se nam pokaže v čisto drugi luči. O njej hočemo obširno izpregovoriti s posebnim člankom v prihodnji številki.
$viiii ugovornim poštarima.
Pred nama se ugovornim poštarima otvara veliki posao, i mi već sada moramo da se sporazumimo, kako će taj posao teći, tko će ga voditi, tko će se starati, da zaćeto djelo privedemo svojoj svrsi. Taj veliki posao jest penzioni fond, koji je predvidjen u novom pravilniku o ugovornim državnim poštama, koji će pravilnik u najskorije vrijeme ugledati svijetlo božje. Izim toga velikog posla predstoje vitalna pitanja ugovornih poštara, kao n. pr. reorganizacija Saveza i organizacija, gdje moraju bezuvjetno ugovorni poštari da zauzmu jedno vidnije mjesto, jer će se njiihov broj uvadjanjem tih vrsti pošta i u druge krajeve države, gdtje do sada nisu postojale, te deerarizacijom, povećati za najmanje 2000.
Treba riješiti i mnoga druga važna pitanja, treba naći načina, kako da se suspreči najavljena minimalna povišica od 25 odst., koja nikako ne može zadovoljiti poštare i pokriti najskromnije potrebe čovjeka. Treba naći načina, kako bi ugovorne pošte — prem su one i danas od svih drugih pošta razmjerno najrentabilnije — bile po državni budžet jače vrelo prihoda, iz kojega bi ugovorni poštari vukli i koristi. Mi jedan pojedinac znademo, kako bi se i gdje moglo naći vrelo prihoda, ali mi svi zašutismo mukom. Mi smo cijeli taj ogromni posao jednostavno prepustili organizacijama, nepromišljajući, da organizacije, ma koliko i imale volje za sve ovo, nemogu na sve dospjeti, jer se njeni predstavnici moraju da bore, i te kakvim poteškoćama, da i mali dio onog, što im se nameće, u dužnost posavršavaiju.'
Sta bi dakle trebalo učiniti? Trebalo bi — poput učitelja itd. — da se sastane par zauzetnijih poštara na jedan dogovor, na kom dogovoru bi se razvila debata o našim podovima. Takvih dogovora moralo bi biti u godini jedan, dva, a sada ovaj čas pak svakako. Trebali bi drugovi da dirigiraju iz svake direkcije po dva tri kolege na taj sastanak,
a za pokriće troškova tih ljudi — u koliko ih ne bi mogli sami podnesti — morao bi svaki pdštar da doprinese svoj obol, nefaljeno, jer ineuspije M ova akcija radi toga, što se misu drugovi odazvali, neka sami sebi i pripiši! sve ono, što hi se bilo moglo izraditi, a izradjeno nije moglo biti baš radi njihove indolencije. Mi se ugovorni poštari od svih struka u zemlji najmanje poznamo, najmanje sastajemo, zato možda i jesmo ovako zapostavljeni, — nepoznati.
Ovaj poziv šaljem svim uredništvima stručnih 'listova u zemlji, koji su rni poznati, molejći ih, da ga otisnu i taj broj pošalju svim ugovornim poštama na svojem teritoriju, da i oni koji nisu organizirani i prediplaćeni na stručni list, saznaju o čem se radi, da i oni jednom pristupe kao članovi organizacije, da i oni prate rad celokupnog poštanskog osoblja i struke. — Svaki poštar u zemlji mora u ovoj akciji uzeti učešća, bilo da dodje k tome sastanku, bilo da doprinese ma i najmanji obol za pokriće troškova svojih drugova. Suvišak, u koliko bi ga bilo, upotrebio bi se za pokriće organizacijskih troškova oko putovanja, pa po tome nijedan dinar neće biti bačen u ludo, svaki dinar biti će upotreb-Ijen u dobru svrhu.
Svaki poštar, koji bi želio da prisustvuje ovome sastanku, neka se prijavi svojoj organizaciji uz navod, u kojem mjestu bi se ovaj sastanak imao da održi. Naravno, da svaki mora računati time, da se mora nači takvo mjesto, gdje bi svima bilo prikladno i jeftinije. IDoprino'se neka se šalju na naslov organizacije, a organizacije molim, da otvore jednu stavku u svojim knjigama kao privremeni račun poslanih doprinosa za pokriće troškova poštara oko putovanja na dogovor.
iDa bi bilo sretno, da bi urodilo dobrim plodom!
Dragan Srića — Poštarov,
Bribir—'Crikvenica.
Poštarski Miklavžev večer.
Zadruga »(Poštni dom« je prišla ietos na srečno misel, da priredi poštarski Miklavžev večer. (Več sto poštarjev je v Ljubljani, a praznujejo ta večer na raznili krajih: nekateri doma v najožjem rodbinskem krogu, drugi ipo raznih prireditvah, tako zvanih Miklavževih večerih. Zakaj bi enkrat sami ne poizkusili? In kdo je bolj poklican, prevzeti vodstvo, take prireditve, kakor »Poštni dom«, ustanova, ki druži p. t. t. uslužbence v skupnem smotru: zgraditi v (Ljubljani lastni dom p. t. t. nameščencev.
'Vse take prireditve se vrše običajno na predvečer sv. (Miklavtža, letos torej v peteK, dne 5. decembra. (Zakaj ne bi poizkusili poštarji s čim novim? Zato hočemo poštarji praznovati naj večji praznik našili otrok na sam dan sv. Miklavža, torej v soboto, dne 6. decembra ob pol osmih zvečer v hotelu 'Miklič. Takrat je največ poštarjev prostih in drugi dan, v nedeljo, marsikdo lahko dlje poleži.
Otrokom seveda ne smemo jemati njihove pravice in vere. Za nje hodi Miklavž zmi-raj že na predvečer. Zato bo Miklavžev večer '»Poštnega doma« takole izgledaj:
1. V petek 5. decembra ob 4. uri popoldne pri Mikliču za otroke. MJiklavž bo delil darove staršev za pridno deco. Starše prosimo, da iprineso darila v petek od 9. do 12. in od 14. do 15. ure k Mlikliču. Darila bosta sprejemala dva člana načelstva »Poštnega doma«. Ob 16. uri naj bodo zbrani vsi otroci in njih varuhi, da jim Miklavž razdeli namenjena darila. Za posredovanje se plača samo 2 dinarja od zavitka, da se krijejo iz-
datki za obleko in garderobo sodelujočih tovarišev.
2.	V petek popoldne bo hodil poštni Miklavž tudi po hišah, v katerih se mu bodo priporočili. Prijave bodo raznašali pismonoše prve dni decembra po hišah. Za Miklavžev obisk na domu se je treba prijaviti najzadnji dan v četrtek 4. decembra blagajniku »Poštnega doma« g. Pokornu na poštni direkciji (računski odsek) med 8. do 12. in 16. do 18. uro. Odškodnina za prevoz daril in obisk Miklavža na domu znaša za poštarske družine 30 Din, za druge pa 40 Din.
3.	V soboto 6. decembra ob pol osmih zvečer Miklavž za odrasle: za tovarišice, tovariše in sploh za vse, ki so pri pdšti, mimo njih pa še za svojce, znance in prijatelje poštarjev. Vse zopet pri Mikliču. Poskrbljeno bo za jed, pijačo in zabavo. Upamo, da pride vsakdo na svoj račun. Vstopnine ne bo. Iskreno vabljeni vsi in vsak!
Končno pripominjamo, da se želi »Poštni dom« spomniti tudi onih otrok revnih poštar k'ii družin, skozi katerih vrata se Miklavž uko težko prerine. Zato se je obrnilo načelstvo »Poštnega doma« na vse poštne organizacije in ustanove s prošnjo za male denarne prispevke, kako bi mogli iz nabranega denarja pripraviti nekaj čistega otroškega veselja tudi onim poštarskim otrokom, ki so deležni tako malo solnca in veselja.
Kampojdeš naffiklavžev večer?
■ če si poštar, potem veš I kam: v soboto 6. decembra I I zvečer k Mikliču na poštar* I ski Miklavžev večer!
Osebne vesti.
Pazljivi čitatelji »(Poštnega glasnika« so gotovo pogrešili to rubriko, ki je bila poprej skoraj v vsaki številki in je prinašala vse iz-premembe v staležu p. t. t. osobja dravske poštne direkcije (postavljenja, imenovanja, napredovanja, premestitve, upokojitve, ostavke, poroke, smrti). Sotrudnik, ki prispeva k tej irubriki, je obolel, pa izdaj že par mesecev mi ^Osebnih vesti« v našem listu. Važnejše novice, v prvi vrsti napredovanja, ki članstvo najbolj zanimajo, smo itak vedno takoj prinesli med drobižem. Danes pa imamo zaznamovati tako različne osebne izpre-membe, da smo jih povezah v poseben članek.
SMRTNA KOSA
je začela kositi med upokojenci. Tekom meseca novembra so umrli kar štirje tovariši oziroma tovarišice, ki so prešli iz začasnega pokoja v trajni pokoj.
f Regina Stupar, upokojena p. t. uradnica m/2 je umrla dne 12. novembra, stara 52 let. Službovala je v Kranjski gori, Bohinjski Bistrici, Novem mestu, Ljubljani in v Žireh, a kot upravnica pošte v Radovljici in Dolenjem Logatcu, kjer je bila 29. marca t. 1. upokojena. Pokoj je uživala torej samo dobrih 7 mesecev. Pokojnica je bila stroga, a odlična uradnica, vsled česar ji je bilo tudi poverjeno vodstvo pošt, ki so bile nekdaj nadpoštarska mesta. Bila je vedno zvesta in zanesljiva članica ORO.
t Marija Cvar, upokojena p. t. uradnica 11/2 je umrla dne 21. novembra, stara 44 let. Službovala je na več poštah, a njeno šibko zdravje jo je vezalo zadnja leta na Ljubljano, ker je bila vezana na stalno zdravniško kontrolo in na najstrožjo dieto. Bolezen jo je spravila v predčasni pokoj, uživala ga je komaj nekaj tednov, a ni mogla več vzdržati. Pokojnica ‘je Tula'tiha, skromnam 'blaga tovarišica, zvesta članica ORD.
t Ema Payer, upokojena poštarica. Dne 22. novembra je umrla pa še tretja upokojena poštarica, gdč. Brna Payer, katere pa sedanja generacija več ne pozna, ker je bila upokojena že v začetku svetovne vojne. Umrla je v ljubljanskem Jožefišču.
t Jožko Modic, poštni upravnik v pokoju. Čeprav najstarejši in že 10 let v pokoju, je baš njegova smrt najbolj presenetila. Do-čim so bile tovarišice Stuparjeva, Gvarova in Payerjeva že delj časa bolne, je bil naš veteran Modic vedno čil, krepak in podjeten, a ga je pokopala dne 24. novembra hitra pljučnica v 72. letu starosti. Pokojnik je služboval v Litiji, kot poštar v 'Zagorju in kot nadpoštar v Kamniku. Po upokojitvi se je preselil zopet v Litijo, kjer je, tudi umrl. (Rajnki Modic je bil izvrsten uradnik, odličen govornik in pravi taboraš organizacijskega gibanja. Organiziran ves čas aktivnega službovanja ni zamudil nobenega zborovanja in nobenega občnega zlbora poštarskega društva, v katerem je vedno fungiral kot član odbora ali nadzorne komisije.
f Velja Vukičevič, ministrski predsednik v pokoju. Dne 27. novembra pa je umrl v Beogradu bivši minister pošte in telegrafa g. Velja Vukičevič v 60. letu starosti. Po poklicu profesarse je kesneje posvetil političnemu življenju, bil dolgo let narodni poslanec, postal 1. 1922. gradbeni minister, a po krizi dne 16. decembra 1922. minister pošte in telegrafa, v katerem svojstvu je ostal do 18. julija (1925. V dobo njegovega ministrovanja pade torej tudi 1. september 1923 in ž njim uradniški zakon in uredba o razvrstitvi p. t. t. osobja, pa mora večina tega osobja že zato ohraniti pokojnika, ki si je tudli drugače prizadeval pomagati osobju, v hvaležnem spominu.
Vsem blagim pokojnikom želimo večni mir in pokoj. Slava njih spominu!
DR. &0Ć UPOKOJEN.
'Težko nas 'je zadela vest, da je upokojen načelnik 'gradbenega ministrstva g. dr. Pero Šoč. To ime je pač znano vsakemu čitatelju našega lista, lahko Tečemo slehernemu p. t. t. uslužbencu kraljevine Jugoslavije. Saj je bilo toliko oči uprtih v njegovo delo, toliko je bilo nade v njegove načrte, toliko je bilo harmoničnosti v njegovem delovanju in v delovanju strokovnih organizacij p. t. t. osObja.
Poštar skozi in skozi je prešel vse faze svoje sijajne karijere, iz poštarske rodbine se posveti tudi sam pošti, študira v inozemstvu, je svetsko izobražen človek, kot 30-letnik že opravlja visoko službo v poštnem resoru, med svetovno vojno postane prosvetni minister in zastopnik zunanjega ministra bivše kraljevine Črne goire, po prevratu posveti svoje visoke zmožnosti in idealno poštenje skupni domovini Jugoslaviji, prevzame kot bivši minister načelniško mesto v poštnem resoru, postane šef stroke, po upravni razdelitvi ministrstev se bori za obnovo ukinjenega ministrstva pošte in telegrafa, piše fulminantne članke v ugledno beograjsko časopisje za rešitev, povzdigo, napredek in osamosvojitev pošte, telegrafa, telefona in radia, začne z nadaljevanjem izdajanja strokovnega časopisa »(Naša Pošta«, kjer zastopa edino le koristi p. t. t. stroke in njenega osobja, puščajoč v nemar sebe in svojo usodo ...
Uverjeni smo, da ne odhaja g. dr. Šoč v pokoj — počivat. On odhaja na novo delo za stare ideale. Naj dela v zavesti, da ga spremljajo pri njegovem plemenitem delu želje celokupnega p. t. t. osobja.
Otvoritev zagrebškega poštnega doma.
Za bratsko oblastno organizacijo p. t. t. uslužbencev in za vse hrvatske tovariše znači 15. november 1930 mejnik nove dobe, kronanje dela z uspehom. Tega dne se je otvoril v novem delu Zagreba, v Hrvojevi ulici, poštni dom zagrebške oblastne organizacije. Je to ponosna, krasna stavba s tremi nadstropji, ki je stala poldrugi milijon dinarjev, če se ve, da se je zgradila ta stavba brez sleherne državne ali drugačne podpore, da se je dvignila iz samih prispevkov obubožanega poštarskega stanu in iz dolgov, potem si lahko mislimo, kolika je bila požrtvovalnost, kaka čudovita idealnost in kak nečuveni pogum, da so si naši hrvatski tovariši postavili v teh težkih časih tak sijajni dom.
K temu herojskemu delu iskreno čestitamo vsem iz naše najbližje in najdražje oblastne organizacije ter se ž njimi vred radujemo krasnega uspeha. Mnogo jih je, ki so pripomogli k uresničenju tega ideala, vendar menimo, da ne zakrivimo nediskretnosti, če omenimo od preddelavcev tega doma vodilne delavce organizacije, t. j. predsednika tov. Ljubomira Lalilča, tajnika tov. Troipana in člane uprave tov. lilijo Bjegoviča in Vlado Laliča, kakor tudi od tovarišev, ki so trenutno izven oblastne organizacije, gg. Marina Levaja, Ante Kašiča, Petra Pešelja in prejšnjega direktorja g. Rupeca.
Posvetitev novega poštnega doma se bo izvršila z vso slovesnostjo ob priliki poštnega kongresa, ki bo dne 12. julija 1931 v Zagrebu. Skromnejša slavnost se je vršila ob priliki otvoritve dne 15. novembra t. 1. ob navzočnosti funkcionarjev uprave zagrebške poštne direkcije z g. direktorjem Milosavljevičem na' čelu, raznih delegatov in prejšnjih društvenih voditeljev. Iz Ljubljane se Je udeležila tega slavlja četvorica: predsednik OPO tov. Čampa, tajnik tov. Rabič, odbornica tov. Mikuževa in urednik »Poštnega glasnika« tov. Jakše.
Civilni in vojaški čin.
Vsak moški državljan, torej tudi poštni uradnik in sploh državni uslužbenec, je po zakonu o državni obrambi dolžan služiti kadrski rok in vsako nadaljnjo vojaško službo, če je normalno raščen in zdrav. Za razpored v vojaški službi je edino merodajna šolska izobrazba ob rekrutaeiji. Uradnik % maturo ali enakovredno šolo, ne pa izobraz bo, doseže čin častnika v rezervi, brez mature je pa navaden vojak — redov.
Kor zavzema večina poštnih uradnikov v civilni službi položaj, ki je po izobrazbi enako vreden oficirskemu činu, bi bilo potrebno, da se jim vojni čin v rezervi regulira sorazmerno z njihovo civilno službo, po
Naša prava
koltnska cikorija
dopolnilni izobrazbi, eventuelno po predpisani skušnji. Sedanja praksa v tem pogledu se nam ne vidi pravična, ker se dogaja, da mora uradnik v civilnem činu poročnika služiti v vojski kot navaden vojak, tako kakor vsak nepismeni državljan brez šol. Ob vpoklicu k orožnim vajam je v civilni službi podrejeni pri vojakih — predstojnik svojega šefa. Kakšna razmerja se utegnejo zgoditi ob mobilizaciji, si lab ko vsak sam predoči.
Zato bi bilo treba po dopolnjeni izobrazbi razvrstiti vsakogar na mesto, kamor spada. Najbolje, čin v civilni službi naj ustreza činu vojske v rezervi. Saj gotovo ni izobrazba civilnega, državnega uradnika na splošno, a poštnega s specialnimi tečaji in izpiti posebej, manj vredna, kakor od narednika ali vojaškega uradnika. Vendar narednik lahko postane uradnik, toda uradnik ne more biti vojaški uradnik, niti narednik v rezervi, da o rezervnem častniku niti ne govorimo. Če lahko postane narednik po L2 letih dobre vojaške službe in po napravljenih potrebnih strokovnih izpitih državni uradnik ter se mu pomanjkanje šolske izobrazbe spregleda, zakaj ne bi mogel drž. uradnik postati častnik v rezervi, če napravi predpisani izpit?
To na. videz malenkostno vprašanje je za moške uradnike, pa tudi za ostale uslužbence, velike važnosti. Zato si moramo prizadevati, da se reši povoljno in pravično.
Ž.
Z 8. odborove seje OPO od 7. XI. 1930.
Širše konference. Predsednik poroča o zadnji širši konferenci OTO ter omenja, da širše ikonfe renče v praksi ne dosezalo svojega namena. Nabere se mnogo materiala, katerega pa širša konferenca ne reši, ampak ga prevali na odbor. Zato bo treba to institucijo drugače urediti.
Akcija Trgovske zbornice. V boju organizacije za izboljšanje p. t. t. stroke in njenega osobja ter v boju proti komercializaciji ali razdržavljaraju telegrafa in telefona je njena glavna pomočnica in prvoboriteljica ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kar odbor z zadoščenjem in hvaležnostjo ugotavlja.
Proti obdavčenju pog. poštarjev je usvojilo ministrstvo za gradnje v polnem obsegu stališče organizacije ter je poslalo dobro ute-meiltjeno vlogo na finančno ministrstvo s predlogom, da se ukine za pogodbene poštarje plačevanje pridobnine in da se zopet uvede pobiranje uslužbenskega davka od mesečnih prejemkov. Pri tej priliki se ugotovi, da plačujejo nekateri pog. poštarji zato toliko davka (1500—2000 Din), ker ali sploh niso napovedali svojih dohodkov in izdatkov, ali pa so premalo upoštevali odbitke. (Kdor je napravil pravilno prijavo, ni več obdavčen, kakor s 600—1000 Din na leto.
Izključeni člani. Zaradi neizvrševanja članskih dolžnosti je odbor izključil naslednje člane iz oblastne organizacije: Adamič Slava, zvaničnica v Grosupltiah, Štraus Mihael, uradnik lil. kat. v Rajhenburgu, Sere Miloš, zvaničnik v Mostah in Šušteršič Mara, uradnica lili. kat. v Grosupljah.
Deputacija k ministrskemu predsedniku. Ker je najavljen za 9. in 10. novembra prihod predsednika vlade g. Zivkoviča v Ljubljano, sklene odbor, da gre OTO z deputacijo k gospodu ministrskemu predsedniku zaradi spe-ciebiih doklad.
To in ono.
Napredovanja. Obetajo se za 1. december napredovanja v 1. in % skupino II. kategorije. Kaže, da bodo dobili višjo skupino vsi, ki imajo zakonske pogoje. Sporno jo še za one, ki so letos že enkrat napredovali. Upamo, da bomo v prihodnji številki lahko že objavili imena srečnih tovarišev in tovarišic.
Poroka in slovo. Dne 21. novembra se je poročila tov. Anica KHrelltova, poštna uradnica 11/2 pošte Krško z g. Karlom Biberom, veletrgovcem iz Zagreba. Simpatični tovarišici in večletni odlični delavki v organizaciji v Celju, najiskreneje čestitamo. Tov. Kurentova je dala še pred poroko ostavko na svojo službo, katera ostavka je bila sprejeta ravno na dan poroke.
Iplačevanj« mesečnih prejemkov. Ako pade na prvi dan meseca nedelja ali praznik, izplačujejo pošte vsem državnim uradom in usužbencem v dravski banovini mesečne prejemke že zadnji dan prejšnjega meseca, le poštam oziroma poštnim uslužbencem tega ne smejo storiti. In kako hudo je to marsikomu izmed nas. Zato mislim, da izražam željo vseh poštarjev v dravski banovini, ako prosim direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani, da dovoli ’to tudi poštniim uslužbencem. — Poštar z dežele.
Prostovoljni prispevki. V blagajno OPO so darovale tovarišice p. t. uradnice II/2: Arko Marija iz Ljubljane 1, Kuess Marija iz Velike Nedelje in Smodič Rafaela iz Ormoža — vsaka po 50 Din. Za bolno tovarišico pa je naknadno še poslala tov. Stanič Klara, zvaničnica pošte Ljubljana 1 Din 10.—. Vsem najlepša hvala.
Zamenjava službe. Katera poštna služiteljica tz Ljubljane ali bližnje okolice bi hotela zamenjati svoje službeno mesto s tovarišico v Šmartnem ob Paki? Cenj. ponudbe poslati na pošto Šmartno ob Paki.
Zahvala. Ker. se ne morem vsakemu posebej zahvaliti, se tem potom najiskreneje zahvaljujem vsemu osobju pošte Maribor 2, ki so mi tako solidarno priskočili na pomoč s prostovoljnimi prispevki, da sem mogel pokriti bolniške stroške. Iskrena hvala vsem, ki so mi na en ali drugi način storili kaj dobrega. — Štefan Kobal, služite!], Maribor 2.
Ugodnosti za organizirane. Časopis avstralskih telegrafistov sporoča, da se je nova avstralska vlada postavila na stališče, uporabljati razsodbe samo na udeležene stranke, torej ne tudi na neorganizirane. Organizacija namerava uslužbence, ki bi se tudi zdaj ne organizirali, sprejemati potem samo proti plačilu vpisnine od 5 gulnej (okrog 1300 dinarjev).
Svetovno organizacijsko gibanje. Po ugotovitvi mednarodne organizacijske zveze je znašalo skupno Število strokovno organiziranih konec 1927. leta 4ti,187.060, konec 1. 1928. pa 44,190.025. Od teh jih je pripadale 1. 1927. — 42% (1. 1928. — 45%) neodvisno-strokovnim organizacijam, 29.6% (26.5%) komunističnim, 4.0%	(4.8%) verskim,
0.6% (0.7%) sindikalnim in 28.2% (23%) drugim (med tem tudi fašističnim) organizacijam.
ZA d O S P O ID) E
_	(eftko Mukno za
in površnike kakor tudi «raje.e, ovratnike in še mnogo drugih predmetov nudi naiccneie v ogromni izbiri
najboljše angleško in obleke in " "
manufakturna in modna trgovina
MILOŠ PŠENIČNIK / / CELJE
Kralja Petra cesta št. 5
OGLJEJTE m
ravnokar došlo
zimsko manufakturno blago
pri tvrdki
MAJER FRANJO
Maribor, Oiavni trg štev. ih
J^rasne damske plašče in obleke, zimske suknje za gospode, trenchcoate in obleke
kupit© dobro in najceneje pri
Fran Lukič, Ljubljana
Stritarjeva ulica
Razno modno blago za obleke in plašče
Fine modne barhente in baržune osobito najfinejše znamke »Linden “ Velour, šifon, razno svilo Šifone in baliste od Din 9'— naprej Barvaste baliste za damsko perilo Cefirje za moško perilo Garniture za spalnice in jedilnice Preproge za divane iz piiša, volne in svile
Vsakovrstne posteljne odeje Preproge, predposteljnike Frotirne in platnene brisače Linolej na meter in odmerjen Platneni in baiistasti žepni robci Največja izbira zastorov itd.
A. $ E. Skoberne, Ljubljana
Urar In jnvellr
M. Igerjev sin -- Maribor, Gosposka el. 15
Prodaja na obroke
Odteklo in porcelan, ogledala in ckvir/e L} za slike, vsakovrstnih servisov in jedilno orodje kupujte le pri tvrdki:
M. RAUCH, Celje
Prešernova ulica štev. 4.
POŠTARJI — člani nabav-Ijalne zadruge dobe KARO’ čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; cene znižane!
priporoča veliko izbiro u s n j a in čevljarske potrebščine
Sv. Petra cesta štev. 16 filiala: Prešernova ulica št. 16
Naše cene in naši plačilni pogoji omogočijo, da si more vsakdo nabaviti
moderen radij&ki aparat
Obrnite se takoj na nas
R Al>IO Iz JUR Iz J AN A
MARIBOR,	LJUBLJANA,
Aleksandrova 44.	Miklošičeva 5.
Naj več j o izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
Manufaktura,
Trenchcoate,
krzno kakor sploh vse oblačilne predmete nudi po zmernih cenah tudi na odplačilo tvrdka
U. Ornik, Maribor
Koroška centa 9
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn.
Otroški vozički se izdelujejo tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
Izhaja 1., 11. in 21 v mesecu. Naročnine na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljeni, Pred Fruiami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista S". Jakoba trg 2. Za »Konsoroij Poštnega glasnika« izdaja in urejuj« Jožko Jakše u ljubi jeni.— Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.