Poštnina plačana v gotovini
9(	I e. ...	<.	„	:
teto XIX.	|	Številka 77.
Naročnina za Jugoslavijo:	B|| IgPg^pr U	|||1	JO	MSiM«	KI	||I	111	IK	Uredništvo in upravniStvo
celoletno 180 Din, za /. leta gS9	BM	tBt	K®	M	je v Ljubljani v Gregorčl.
90 Din, za Vi leta 45 Din,	|p	vk	Wmlr	KI	U	V^K w ^HpF PP čevl ulici — Rokopisov
mesečno 15 Din; za lno-	ne vračamo. — Račun pri
zemstvo: 210 Din. — Pia- JL	.	_	.	■	.	.	•	»r	.	pofit- hranilnici v Ljubljani
ča ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo. oorf in denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Izhaiavsak torek’
trtek In soboto
Ljubljana, sobota ti. iuliia 1936
Com* posamezni 4'CA VCfia številki Din 1
Ni cii/a
Morda ni še nikdar bila dez-orientiranost naše javnosti glede vseh javnih vprašanj tako velika, ko v sedanji dobi. Od enega ekstrema do drugega tavajo ljudje in prav nič nenavadnega ni, če načelni demokrati s simpatijami govore o državni diktaturi in če se najbolj odločni pristaši fašizma pritožujejo, da se postopa proti njim premalo demokratično. Prav muka nasprotja se opazujejo tudi pri presoji gospodarskih vprašanj. V eni sapi se zahteva dosledno izvajanje načrtnega gospodarstva in pa vsa svoboda v poslovnem življenju. S krčevito vztrajnostjo se zagovarjajo lastni davčni privilegiji, a obenem zahteva popolen red in postavnost v državi. Sličnih in podobnih nesoglasij bi mogli navesti še celo vrsto, vsa pa dokazujejo, da je naša javnost izgubila pravo orientacijo in da je brez pravega in jasnega cilja pred seboj.
Brez tega cilja pa je, ker ni v vsej državi niti ene organizacije, ki bi mogla reči o sebi, da pomeni vsaj poskus koncentracije najboljših sil v narodu. Vsa naša organiziranost se omejuje na skupine, ki so jih zbrali posamezniki okoli sebe in ki so v večini primerov zvezane le po osebnih in dostikrat zelo egoističnih interesih. Zato mi nimamo niti sence one dejanske vlade, ki jo ima vsak napreden narod poleg svoje oficialne in ki skrbi, da koraka oficialna vlada po pravih potih in pridejo zato tudi v vlado le ljudje, ki so sposobni za visoke naloge vlade. Funkcije te neoficialne vlade opravlja pri nas tako imenovana beograjska poro-dica, ki pa je po smrti svojih najboljših mož že skoraj čisto padla na nivo preskrbovalnice služb. Odtod vse naše zlo, da tavamo brez vsake prave orientacije od dogodka do dogodka in da se moremo zanašati le na božjo srečo in zdrav instinkt naroda.
Da pride v vodilnih nacionalnih in meščanskih krogih do takšne dekadence, kakor jo doživljamo danes, ni na vse zadnje nič nenavadnega, ker so te dekadence periodični pojavi pri vseh narodih. Toda včasih se je začela vzbujati pri mladini zdrava reakcija proti tej dekadenci in mladina je začela nastopati z novimi načeli, novimi idejami ter z njimi ustvarila med ljudskimi množicami preokret, ki je dvignil narod do novih ustvarjajočih dejanj. Danes pa žal niti te reakcije pri mladini ne moremo ugotoviti in je tudi mladina brez jasne orientacije.
Posledica vsega tega je, da pada vse nase javno življenje na vedno nižji nivo in da bomo prav kmalu nesposobni celo za najbolj skromno diskusijo. Vsa vprašanja bomo presojali le še po predsodkih, zato pa jih tudi dosledno napačno in pomanjkljivo reševali.
Vse to vpliva tudi težko na naše gospodarsko življenje. Nimamo nobenega niti medlega načela, kako bi se sistematično izkopali iz sedanje stiske. Katero geslo je trenutno v javnem življenju najmočnejše, to se na polovičarski način izvede v tej ali oni obliki, kmalu pa je vsa ta izvedba obrez-uspešena po drugem podobnem geslu, ki se na enak pomanjkljiv način izvede. Zato se ne reši niti eno vprašanje, temveč se kopičijo vedno nova vprašanja. Mesto da bi se položaj razčiščeval, postaja kaos vedno večji.
Široki sloji naroda vse to tudi čutijo in zato se širi nezaupljivost ko epidemija. Proti tej nezaupljivosti ni drugega zdravila, kakor da se ustanovi neka osrednja organizacija, ki bo tako po načinu svoje sestave, ko po slovesu svojih članov vzbudila v narodu zaupanje, da bo vsaj ta organizacija delala po načrtu, 7. javnim ciljem in brez morečega kolebanja in nihanja na vse strani. Pri najboljši volji ne moremo nikjer drugje najti možnosti za ustvaritev takšne
organizacije ko med gospodarskimi ljudmi. Edino ti so še vsaj kolikor toliko prosti predsodkov, edino ti v resnici poznajo vse napake v našem upravnem življenju in edino ti nudijo tudi dovoljno jamstvo, da bodo imeli pred očmi le interes celote in da ne bodo podlegli ne vabam demagogije niti onim nevarnega eksperimentiranja. Ne bodo morda ti krogi mogli dati narodu visokoletečih in še više donečih ciljev, pač pa mu bodo dali praktične in koristne ci-
lje, ki pa bodo ustvarili v narodu zopet novo zaupanje.	»
Naj bi se zato tudi pod temi perspektivami presojala zahteva gospodarskih krogov po svobodno voljenem gospodarskem svetu, ki bo prav gotovo dal vsemu našemu javnemu življenju novo vsebino. Iz te nove vsebine pa se bodo sami od sebe porodili cilji, da bo konec ne le tako usodni dez-■ orientaciji naše inteligence, temveč tudi še bolj usodnemu neza-i upanju širokih vrst naroda.
Lez B
Produkdio v obutveni stroki Sreba kontingentirati
Pred dnevi je »Slovenec« zabeležil vest, da bo finančni odbor ministrov med drugimi aktualnimi vprašanji obravnaval na svoji seji tudi
načrt uredbe o izdelovanju, popravljanju in prodaji obutve.
O podrobnostih načrta list ne poroča. Izgleda, da gre pri tej uredbi za rešitev celotnega vprašanja naše domače čevljarske (in usnjarske) stroke v zvezi z delovanjem tt. Bafa. Po neštetih protestnih shodih in resolucijah, pa do kraja ponesrečenem poskusu, da se to vprašanje uredi z golo prepovedjo industrijskih popravljal-nic za čevlje ter končno na podlagi rezultatov ankete, ki je bila letos v Beogradu, je sedan ja vlada uvidela, da je potrebno to vprašanje zgrabili v samih temeljih. Upati je, da bodo pri reševanju tega vprašanja vlado vodile smernice tiste gospodarske politike, ki jo ije kot izraz nove dobe v našem gospodarstvu očrtal sam predsednik vlade dr. Stojadinovič v Zenici, da se namreč mora naše gospodarstvo čimbolj osamosvojiti od inozemskega kapitala, ki nas pretežno izkorišča.
Brez dvoma ni bila Jugoslavija v nobeni gospodarski stroki tako neodvisna od inozemskega kapitala, kakor prav v čevljarski in usnjarski, ki sta se razvili tako visoko, da stu bili zmožni pod čisto zadovoljivimi pogoji kriti vse potrebe na našem trgu. Zato je naravnost nerazumljivo, zakaj so pripustili k nam še Bato, ko ije bilo vendar mogoče predvidevati in na kar so zlasti naši obrtniki neštetokrat opozarjali, da bo namreč njegova invazija povzročila verjetno prav tako opustošenje, kakršno je nastalo na Češkoslovaškem, kjer je bila v dobrem desetletju uničena domalega vsa čevljarska in usnjarska industrija, trgovina in tudi obrt.
Po vsem svetu odpor proti Bati
Odpor proti Bafi ni nikakšna naša specialiteta, marveč ije, lahko rečemo, splošen evropski pojav. Danes obstoji v Ziirichu že celo mednarodna organizacija, ki vodi obrambo proti Bafi. Poleg te čisto privatne iniciative so tudi posamezne države, ki so industrijsko neprimerno bolj razvite kakor je naša, izvedle celo vrsto ukrepov v zaščito svoje domače čevljarske in usnjarske branše, katerih dejanski namen je bil onemogočiti Bafi, da zavzame monopolni položaj na domačem trgu. Nasprotno pa so se mu pri nas na Široko
odprla vrata in to ob času najostrejše krize, ko je bilo toliko ko gotovo, da ne bo nikjer drugod mogoče zaposliti ljudi, ki bodo radi enega samega, skrajno hiper-racionaliziranega podjetja izločeni iz produkcije in izročeni brezposelnosti. Posledice Bafovega delovanja pri nas niso izostale. Propadati je začela čevljarsko-usnjar-ska obrt, trgovina in tudi industrija. Samo v Sloveniji je število! v čevljarski stroki zaposlenega delavstva padlo v letih 11130—11)35 od 41)10 na 266!), t. j. za 2241 ali za 45*6 %!
Naj nam bo dovoljeno v kratkih potezah očrtati
problem Bat’e v Jugoslaviji.
Konsum čevljev znaša pri nas približno pol para na osebo in leto, kar znese skupno okoli 7 milijonov parov. Ta produkcija je bila pred Batino tovarno razdeljena na našo domačo obrt in industrijo. razmeroma majhen del pa je odpadel na inozemstvo, to se pravi na Bafo v Zlinu. Domača čevljarsko-usnjarska stroka še danes zaposluje približno 21.000 obrtnikov ter 22.000 prijavljenih in 8000 neprijavljenih delavcev. K temu pa je prišteti še najmanj 6 do 7 tisoč šušmarjev. Skupno je torej približno kakih 55—60.000 ljudi odvisnih od zaposlitve v čev-ljarsko-usnjarski stroki. Z družinskimi člani vred pa se to število poveča na več ko 100.000 oseb. Kar se tiče kapitala, ki je vložen v domači stroki, naj omenimo, da znaša po najnižjih cenitvah približno 650 milijonov Din. Odkar se je ustanovila Batina tovarna, se je marsikaj spremenilo. Danes proizvaja Bafa po lastnih izjavah s približno 2500 delavci 4*3 milijona parov na leto. Ker se konsum čevljev pri nas ni povečal, odpade* torej na Bafo nič manj kot 61*42% celokupne produkcije. Domača stroka je udeležena torej le še z 38*58%, to se pravi, da se ije kot celota približala skrajno kritični točki, ko ji grozi popoln propad, kajti vsaka rentabilnost podjetja je nemogoča, kadar more izkoristiti le 38*58?^ svoje kapacitete. Nemogoče je, da bi se mogla domača stroka vzdržati pri tako nizki izrabi kapacitete še v bodoče, tudi če Bafa svoje produkcije ne razširi. V primeru pa, da Bafa poveča svoijo produkcijo do tolikšne višine, da bi pokrival vse potrebe našega trga, pa bi se vsa naša domača proizvodnja sploh ustavila. To bi pomenilo, da bi maksimalno 5000 delavcev v Bafi-nih tovarnah izpodrinilo iz produkcijo čez 50.000 delavcev, ki so danes že več ali manj zaposleni v domačih podjetjih. Z družinskimi
člani vred pa bi se število ljudi, ki bi po ogromni večini nikjer ne našli zaposlitve, povečalo na čez 100.001). Obenem bi propadlo tudi 650 milijonov domačega kapitala, kolikor je investiranih v domača podjetja.
Kdo bi imel od tega koristil? Izračunajmo! Bafa sam trdi, da je v preteklem letu znašala povprečna cena enega para čevljev 50 din. To seveda ni res. Recimo, da ije znašala 100 din. Ce bi Bafa produciral vseh 7 milijonov parov čevljev, bi njihova vrednost znašala po našem računu 700 milijonov, po Bafovem pa le 350 milijonov din. Toliko naše narodno gospodarstvo potroši letno danes za obutev. Od tega potroška živijo domači obrt, industrija in trgovina, skupno čez 100.000 ljudi in pa firma Bafa.
V primeru, da bi Bafa zavzel monopol v produkciji in seveda tudi v prodaiji in popravljanju čevljev, bi naše gospodarstvo trošilo še vedno po našem računu 700 milijonov din na leto, pod pogojem, da cena ne bi padla, ali da Bafa kljub svojemu monopolnemu položaju ne bi navil cen, kar bi se po vsej verjetnosti zgodilo. Toda 100.000 ljudi bi družba morala preživljati na ta ali drug način. Vsi 'ne morejo pod zemljo, tudi zaposliti jih ni mogoče drugje. Recimo, da stanejo vzdrževalni stroški samo 10 din na dan in na osebo. Na leto znese to za 100.000 ljudi 365 milijonov din, torej več kot bi znašala po Bafovem računu vrednost celotne produkcije čevljev. To bi bil končni narodnogospodarski efekt pretirane hiper-racionalizacije. Konsument sam bi trpel škodo. Korist bi imel le Bafa.
Kaj je treba storiti
Domača industrija je dokazala na anketi v Beogradu, da ji je mo goče nuditi konsumentu boljšo in cenejšo obutev kakor jo nudi Bafa.
Isto trdijo obrtniki o sebi. Iz tega sledi, da ni prav nikakih razlogov, ki bi govorili za to, da se Bafi prepusti monopol v produkciji in prodaji čevljev, pač pa nam račun jasno kaže, da je treba podpreti našega domačega obrtnika in industrialca že iz čisto narodnogospodarskih in socialno političnih razlogov.
Bistveno je zato potrebno izvesti kontiugentirunjc produkcije na ta način, da ne bi nobena tovarna, katerih imamo z Bafino vred 22, producirala več ko 1500 parov čevljev na dan ter da se ne dovoli za daljšo dobo let nobena nova tovarna in nobena razširitev obstoječih obratov. Obenem bi bilo potrebno omejiti tudi število vajencev, zaposlenih v čevljarski stroki.
V zvezi s produkcijo čevljev moramo omeniti še gumijaste opanke, za katere je domača stroka zahtevala, da se prepove njihova izdelava zaradi njihove nehigieničnosti in radi tega, ker uporaba gumija ruši cene kožam. Kontuigentiranje produkcije je edini uspešen poseg v problem naše čevljarske stroke, ker edino zaposlitev domačih obrtnikov in domače industrije z delom more rešiti vprašanje brezposelnosti deset in deset tisočev delavcev in obrtnikov ter eksistenčno vprašanje njihovih družin. Vsi drugi ukrepi bodo brez haska. To se je jar' o pokazalo pri svoječasni uredbi o industrijskih popravljalnicah, ki je imela namen zavarovati čevljarjem vsaj zadnji košček kruha, t. j. popravila, pa jo je Bafa po izjavi samega ministrstva izigral.
V primeru, da vlada izvede kon-tingentiranje po predlogu, kakor smo ga označili zgoraj in ki je skupna in enotna zahteva vseh obrtnikov, trgovcev in industrialcev, potem bo v največji meri rešeno tudi vprašanje filial, ki jih ima Bafa pri nas že nad 400. Rešeno bo s tem tudi vprašanje osa-m rvojitve naše domače stroke od invazije inozemskega kapitala v eni izmed zelo važnih gospodarskih panog.
Bafa je ogromno velepodjetje. Njegova vrednost se ceni na več ko 7 milijard din. Delniška glavnica njegovega podjetja v Jugoslaviji zn:'v san.o 40 milijonov din. Bafa teži k monopolu. Poleg produkcije in prodaje čevljev skuša koncentrirati v svojih rokah še usnjarsko stroko. Zato je že zaprosil za lastno tovarno. Naš narodno-gospodarski interes zahteva, da se mu taka tovarna brezpogojno ne dovoli. Nikakor ne gre, da bi tuj kapital absolutno zagospodaril kar v dveh panogah jugoslov. narodnega gospodarstva. Prostovoljno se vendar ne bomo podali pod oblast tujega kapitala!
Otvoritev	gospodars
rence	Balkanske zveze na
V petek popoldne je bila na Bledu otvorjena konferenca Balkanske zveze. Konferenco je otvo-ril predsednik vlade in zun. minister Stojadinovič s krajšim govorom, v katerem je med drugim dejal:	-
Najvažnejše vprašanje, ki ga mora rešiti konferenca je vprašanje zboljšanja medsebojnih trgovinskih odnošajev. To vprašanje nikakor ni lahko in potrebne bodo žrtve posameznih delegacij za medsebojni sporazum. Zboljšanje
pomorskih zvez in turističnega prometa bo že delalo manj težav. Potovanje po Jugoslaviji pa bo vsem delegatom tudi praktično dok—alo potrebo večjega medsebojnega turističnega prometa. Zeli poln uspeh konferenci, ki je ponoven dokaz, da žele balkanski narodi živeti v miru. Ko so govorili še voditelji drugih delegacij, je bila uvodna konferenca zaključena, redno delo konference pa se je začelo danes, v soboto.
e
Prva napoved znižanja železniških prevoznin
Na zadnji seji tarifnega odbora ■v Sarajevu, ki je bila pretekii teden, je bilo sklenjeno, da se za prihodnjo sejo pripravi načrt za znižanje železniške prevoznine za razne kmetijske in lesne predmete. Zlasti naj se pri tem upoštevajo interesi zaradi sankcij težko prizadete lesne industrije. Vendar enkrat vsaj ena ugodna vest za naše lesne kroge, dasi moramo obžalovati, da ni to znižanje prevoznin že sklenjeno, temveč se bo znižanje šele pripravilo. Toda boljše nekaj ko nič!
Že bolj pa obžalujemo, da ne bodo znižane železniške tarife tudi za drugo blago! Pa prehitre niso bile pri nas dobre reforme še nikoli.
Slovensko gospodarstvo
In	rodno
Protesti proizvajalcev opija proti Prizadu
Vse je nezadovoljno s Prizadem, toda Prizad je še naprej gospodar situacije. Nič ne zaležejo protesti naših sadnih izvoznikov, nič ne pomagajo slabe izkušnje z žitom v Vojvodini in zaman bodo menda tudi protesti proizvajalcev opija v južni Srbiji. Prizad, v katerem so
-----	■	  gre
svojo pot in se ne meni za ugovore gospodarskih krogov.
• Sedaj odkupuje Prizad, odnosno »Juzop« opij v južnih krajih. Po sklepu vlade bi morala znašati odkupna cena za opij 20 din za vsak odstotek morfija v opiju. Strokovnjaki in proizvajalci opija trde, da ima letošnji opij po 12 odstotkov morfija že takoj sedaj po obiranju, kasneje pa da ga bo imel 19 odstotkov. Odkupna cena bi zato morala znašati od 220 do 260 din za en kilogram. V resnici pa plačuje Prizad za en kilogram opija samo 140 do 170, izjemoma tudi 180 din za kg. Proizvajalci opija so zaradi tega zelo razburjeni ter so imeli te dni v Stipu velik protestni shod, na katerem so zahtevali, da se trgovina z opijem prepusti svobodni trgovini, Prizad pa da mora povišali svoje cene. Svoje zahteve so tudi krepka utemeljili.
Ko čitamo vse te redne proteste proti Prizadu, se moramo nehote vprašati, kje je vendar tisti pravi vzrok, da si je država s Prizadom nakopala tako velike žrtve in skrbi, če pa nimajo od Prizada prave pomoči niti naši kmetovalci!
* v —
Sekvester nad Našičko
Na zahtevo državnega erarja je okrožno sodišče v Zagrebu postavilo sekvestra nad podjetjem Na-šička. Država terja nad 50 milijonov za zaostale davke in takse. Še začetkom tega leta je vložil erar iproti NašiČki tožbo za plačilo 120 •milijonov din za dolžne davke. Kasneje je bila sklenjena med lerarjem in Našičko poravnava, da plača Našička samo 4(5 milijonov /din v 3 obrokih. Kljub tej veliki 'olajšavi pa Našička ni pravočasno plačala in zato je bil sedaj poslav-
Ejen sekvester. Od prejetih dohod-iov je sekvester dosedaj že plačal tdržavi poldrug milijon dinarjev.
Tvornico celuloze v (Drvarju je prevzela država
Svoječasno smo poročali, da ije (skušala neka švicarska družba postati lastnik tvornice za celulozo iv Drvarju. Takrat smo opozorili na to, kako je napačno in nepotrebno, da bi to veliko podjetje prišlo v tuje re’ Ta nevarnost je sedaj preprečena, ker je kupila tvornico država, in sicer pod zelo ugodnimi pogoji, kakor pišejo bosanski listi. V tvorniei Im zap:.sle-nih skupno okoli lt-00 delavcev.
Poletni čas v trgovinah
Ljubljanski trgovci z usnjarskimi potrebščinami so sklenili, da bodo imeli do konca avgusta zaprle trgovine med 12. in 15. uro.
Beograjsko »Narodno blagostanje« je nam odgovorilo s posebnim člankom, ki nosi prijazni naslov, da je najbolj gluh tisti, ki noče slišati. V tem pogledu se moramo kar strinjati z »N. B.c, ker smo se žal le prevečkrat prepričali o resničnosti tega stavka. In ne samo n.'i, temveč vsa Slovenija, ki mora žal ugotoviti, da še do danes ni bilo mogoče pripraviti odločujoče gospode v Beogradu do toga, da bi slišali, kar jim že leta in leta neprestano doni iz Slovenije, da namreč vse slovensko gospodar-st-o propada. Sam članek »Narodnega blagostanja« pa jasno dokazuje, da spadajo tudi gospodje okoli »N. B.« med one najbolj gluhe ljudi, ki nikakor nočejo slišati to, kar jim kriči že leta vsa Slovenija.
Tako trdi »Narodno blagostanje« še nadalje, da je kljub sankcijam slovensko gospodarstvo napredovalo in da sankcije lesnemu gospodarstvu niso škodovale. Da to vprašanje že enkrat razčistimo do dna, moramo poudariti predvsem naslednje. Kriza slovenskega lesnega gospodarstva traja že od leta 1929. dalje in ne šele od izvajanja sankcij. To smo že neštetokrat naglasili in samo tisti, ki hoče biti gluh, more trditi, kakor da bi se šele s sankcijami začelo propadanje slovenskega lesnega gospodarstva. Ker se »Narodno blagostanje« sklicuje na to, da veruje samo v mastne številke, mu postrežemo tudi s temi, da bo že enkrat moralo prenehati s svojo vlogo nevernega Tomaža. Kako je propadalo slovensko lesno gospodarstvo, kažejo naslednje uradne številke Zbornice za TOI v Ljubljani. Več odjavljenih ko prijavljenih je bilo v Sloveniji v I. četrtletju 1934 5(5 ttgovin, v H. četrtletju 40, v 111. 60 in v IV. 45, torej skupno v letu 1934. 207. — V letu 1935. je prenehalo v I. četrtletju 32, v 11. 34, v III. 41 in v IV. 49 lesnih trgovin ali skupno v vsem letu 1935. 156 trgovin. — V I. četrtletju 193G. pa je prenehalo 48 lesnih trgovin, torej v 9. zadnjih četrtletjih nič manj ko 411. Damo »Narodnemu blagostanju« izpričevalo popolne gluhote, če bi še sedaj trdilo, da slovensko lesno gospodarstvo ne propada.
Tako je že propadalo slovensko gospodarstvo, ko so prišle sankcije, ki so zadale vsemu temu gospodarstvu smrtni sunek ter sploh ustavile ves izvoz lesa iz Slovenije v Italijo. In zato ker ni bilo izvoza, so tudi nazadovale cene lesu, kar je pomenilo nov udarec za slovensko lesno gospodarstvo. A tudi v ta padec cen ne veruije »N. B.«, dokler se mu ne postreže z uradnimi podatki. Da bo tudi v tem pogledu »N. B.« ustreženo in da dobi potrebne informacije, mu navajamo cene lesa po uradni tečajnici ljubljanske borze.
Dne 23. julija 1934. so notirali hlodi I. in 11. vrste (smreke in jelke) od 100—120 din, bukovi plohi neobrobljeni po 350—440 din, ostrorobi po 450—550 din, parjeni po 670—770 din, itd.
Dne 5. julija 1935. pa hlodi, (smreko in jelke) L in II. od 100 do 130, bukovi plohi po 250—300, ostrorobi po 350—380 din, parjeni po 580—630 din.
Dne 9. julija 1936. pa hlodi (smreke in jelke). od 70—85, bukovi plohi neobrobljeni od 200 do 215 din, ostrorobi (>o 310 do 325, parjeni ostrorobi 4(50—530 din, itd.
Menda niti »N. B.< ni tako gluho, da bi še naprej trdilo, da niso cene lesu padle.
Kljub vsemu temu upa »N. B.« še naprej trdi, da je slovensko gospodarstvo napredovalo, in to svojo trditev opira edinole na podatke OUZD. Že enkrat smo opomnili »N. B.«, da je treba podatke OUZD
smo mu tudi, kako je že »Jutro« s številkami ovrglo trditev »N. B.«. Ker pa se »N. B.« kljub temu z vso krčevitostjo oprijema številk OUZD, naj navedemo še naslednje. Naravni prirastek delovnih sil v Sloveniji znaša okoli 5000 na leto. Ce bi se torej gospodarstvo v Sloveniji razvijalo normalno, potem bi moralo že zaradi naravnega prirastka narasti število zavarovancev za najmanj 3000, če namreč odbijemo vse one, ki najdejo zaposlitev v poklicih, za katere ne velja obvezno zavarovanje.
Mi pa vidimo, da je bilo 1. 1930. skupno zavarovanih pri OUZD, bratovskih skladnicah in Trg. bolniških blagajnah 104.050, 1. 1935., torej po petih letih pa samo 88 tisoč 650. Mesto da bi se število zavarovancev v petih letih povišalo za približno 15.000, jc padlo za 16.000. Zaposlenost se je torej v Sloveniji zmanjšala za 15'2%.
Istočasno pa je padla zaposlenost v vsej državi le za 2%.
Resnično, samo tisti, ki absolutno noče slišati resnice, more trditi, da je slovensko gospodarstvo v primeri z gospodarstvom v vsej državi v zadnji letih napredovalo!
Sedaj pa še par besed
o državni gospodarski politiki in njenega odnosa do Slovenije
kar tvori drugo poglavje izvajanj »Narodnega blagostanja«. Predvsem pravi »N. B.«, da je gospodarska politika akt suverene državne oblasti, kateri so Slovenci
gospodje okoli »N. B.< ne samo gluhi, temveč tudi absolutno slepi. Kajti drugače res ni mogoče razumeti, da si upa napisali list, ki ima sicer vse obeležje resnega gospodarskega lista, da je davčna praksa v vsej državi takšna ko v Sloveniji! Nosili bi vodo v morje in sove v Atene, če bi o tem še debatirali.
Slabo se je kvalificiralo »N. B.« tudi s trditvijo, da je ravno krivda Slovencev, če so samoupravne doklade v Sloveniji največje. Ali so mar Slovenci naložili slovenskim občinam, da so morale te prevzeti vse polno izdatkov za funkcije državnih oblasti, ne da bi za to dobile od države le najmanjšega nadomestila. Ali so Slovenci krivi, če nima Beograd za srednje šolstvo nobenih izdatkov, Ljubljana pa mora vzdrževati kar celo srednjo šolo. Ali so Slovenci krivi, če je Dravska banovina brez državne dotacije, če se v Beogradu odloča, kakšni smejo biti proračuni slovenskih mest in Dravske banovine! Ali naj še nadaljujemo s tem poglavjem?
»N. B.« pravi, da ni bajka trditev o bogati Sloveniji, temveč da je ta trditev utemeljena, kar dokazujejo že slovenski denarni zavodi. Da ne bi nikdar »N. B.« zapisalo te trditve, ker bi si z njo prihranilo zelo težko blamažo. Slovenski denarni zavodi so imeli nekoč denar, danes pa se prodajajo njih hranilne knjižice za polovično ceno! Ali je mar v tem dokaz bogastva? Na tleh je vse slovensko denarništvo,
dostikrat in tudi sedaj mnogo bli- >N. B.« pa pise, da ima Slovenija
največ kapitala! Naj nam ne zameri »Narodno blagostanje«, toda v Sloveniji takšne trditve ne moremo sprejeti drugače kot zasmehovanje v naši težki stiski!
Lepo je to, če pravi »N. B.«, da ni niti enkrat mislilo na to, da bi morala pasti Slovenija na nivo gospodarsko manj razvitih pokrajin. Lepo je to, toda kljub temu
žji, ko pa »N. B.«. Pri tem pač misli na to, da so Slovenci zastopani v vladi, »N. B.« pa menda ne. Toda tudi v tem pogledu moramo popraviti izvajanja »N. B.«. Kajti čeprav je res, da so bili Slovenci večinoma zastopani v vseh vladah, vendar pa nikdar niso imeli v vladi, še manj pa v ministrstvih odločilnega vpliva. Edino, kar so
mogli tudi pri največji agilnosti j moramo reči, da bi Slovenija mo-doseči, je bilo to, da so ubranili [ rala pasti na takšno stopnjo, če^bi
Slovenijo pred novimi udarci. Vlo ga slovenskih ministrov je bila vedno le defenzivna in nič več. Kolikokrat se je dogodilo, da so morali slovenski politiki alarmirati vso slovensko javnost, da so preprečili kakšno stvar, ki je kar čez noč postala aktualna in ki bi mogla nad vse zadeti slovenske gospodarske interese. Spominjamo tu le na boj okoli šolskih knjig, na razne
obveljalo vse to, kar piše »N. B.« in še se noče verjeti, da preživlja Slovenija tako težko gospodarsko stisko ko niti ena druga pokrajina v državi.
Nikakor ni ne prijetno niti laskavo tožiti o lastnih nezgodah. In zato naj nam »Narodno blagostanje« veruje, da bi si tudi mi radi prihranili vse tožbe o propadajočem slovenskem gospodarstvu,
druge monopolizacije, ki so mese- če bi bilo to le količkaj mogoče. A ce in mesece izpolnjevale ves po- zal to ni mogoče, ker leze Slove-litični boj Slovenije. Več ko sme- niia vsak dan boli v revščino. In
šno je po vsem tein še govoriti o slovenskem vplivu na državno gospodarsko politiko! Pa o tem se ob drugi priliki!
Ce pa pravi nadalje »N. B.«, da
nija vsak dan bolj v revše zato smo morali govoriti in zato smo morali nastopiti proti »Narodnemu blagostanju«, ki je hotelo to resnico zanikati.
Da rešimo slovensko gospodar-
je davčna praksa, kolikor je njemu 'stvo pred propadom, smo morali znano, v vsej državi enaka, potem j izpregovoriti in samo to je tudi ves moramo reči pač samo to, da so namen naše polemike.
Težko gospodarsko stanie Stalile zaradi sankeii
tudi pravilno tolmačiti, navedli i kanja deviz uvaža les v
Čeprav italijansko časopisje z veliko samozavestjo piše o novi gospodarski politiki Italije po odpravi sankcij, vendar je gospodarsko stanje Italije vse prej ko ugodno. Tako poroča agentura »Agis« iz Trsta, da je stanje gospodarstva v Julijski pokrajiin naravnost obupno. Tako za manjšega kmetovalca, ko tudi za mestno prebivalstvo in delavstvo so nastopili nad vse težki časi. Povsod se čuti pomanjkanje živil. Kjer pa jih je še mogoče kupiti, njih cene prekašajo kupno moč prebivalstva, pa čeprav morajo trgovci prodajali že večino predmetov v čisto izgubo. (Dočim so namreč narasle cene na debelo za približno 30 odstotkov, smejo trgovci a drobno prodajati vse predmet" le za 10 odstotkov draže.) Ker se je zaradi pomanj-
zelo
majhnih količinah, se gozdovi iz-sekavajo v naj večji meri. Vse do
jugoslovanske meje se vsi gozdovi izsekavajo. Italijanski trgovci prihajajo v Julijsko pokrajino ter kupujejo živino za pokrajine stare Italije, ker primanjkuje živil.
Ker cene kovinam neprestano rastejo, iščejo ljudje stare granate, da so smrtne nesreče vedno bolj pogoste. Samo v zadnjem me secu so bile ubite štiri osebe. Tihotapstvo se je razvilo v Italiji v velikanskem obsegu. Samo v zad njem času so bili pri Ilirski Bistrici ubiti trije tihotapci.
Izvozna industrija je večinoma zaprla svoje tvornice, ter je zato brezposelnost znova narasla. Samo vojna industrija dela s polno paro pr- tako pa tudi ladjedelnica v Tržiču, arzenal v Pulju in rafine rije v Trstu in na Reki.
Politične vesti
Kjuseivanov je izvršil rekonstrukcijo svoje vlade, v katero je sprejel dva zastopnika skupine prof. Cankova in dva zastopnika Ljapčeva. Kjuseivanov se je torej naslonil na nacionaliste ter namerava z njih pomočjo izvesti v jeseni parlamentarne voiitve. Kot bodoči mož se imenuje Cankov, ki bo vodil zopet svojo staro proti-zemljedelsko politiko.
Čeprav še ni prišlo na dardanel-ski konferenci do sporazuma med Anglijo in Rusijo, se konferenca nadaljuje ter je bilo sprejetih že več točk nove pogodbe. Turčija je morala v več vprašanjih odnehati, tako tudi glede sedanje mednarodne dardanelske komisije v Carigradu, ki bo obstajala še nadalje. Glavno nasprotje med Rusijo in Anglijo pa, kakor rečeno, še ni premosteno. Rusija vztraja na tem, da se mora vsaki državi, ki jo označi Zveza narodov kot napadalko, prepovedati prevoz njenih ladij skozi Dardanele, dočim je Anglija mnenja, da se mora vsem vojskujočim državam brez razlike prevoz skozi Dardanele ali prepovedati ali pa dovoliti.
Med Dunajem in Berlinom je bil po italijanskih informacijah že dosežen sporazum, in sicer v naslednjem: 1. hitlerjevci v Avstriji bodo smeli nositi kljukasti križ, 2. avstrijski emigranti se morejo vrniti v Avstrijo, 3. avstrijska legija v Nemčiji se razpusti, 4. vsi hitlerjevci v Avstriji se amnestirajo,
5. Avstrija bo podpirala nemško ekspanzijo v Evropi, 6. Nemčija bo odpravila takso 1000 mark za potovanja v Avstrijo. Končno je baje Papen izjavil, da nima Nemčija nič proti povratku Habsburžanov. Komaj pa so bile te vesti objavljene, je avstrijska vlada demantirala, da bi bil na pogajanjih z nemško vlado že dosežen sporazum. Vse vesti o sporazumu da so prezgodnje.
Poljski veleposlanik v Parizu je
obiskal francoskega zunanjega ministra ter mu po nalogu svoje vlade sporočil, da Poljska ne bo dovolila nobene revizije gdanskega statuta. Isto je sporočil tudi komisar poljske vlade v Gdanskem predsedniku senata Greiserju. Vseeno pa se v diplomatskih krogih boje, da bo Greiser nadaljeval s svojo akcijo, prepovedal vse nemške 'opczicionalne stranke v Gdanskem in postavil Evropo pred gotovo dejstvo. Glavni opozicionalni listi v Gdanskem so bili tudi že ustavljeni.
Nemška vlada je po svojem veleposlaniku v Vatikanu sporočila, da želi izpremembo konkordata, in sicer v teh točkah: Katoliškim redovnikom se mora prepovedati vsako šolsko in vzgojno delo. Državna uprava ima pravico vpogleda nad denarnim poslovanjem samostanov. Katoliške stanovske organizacije se kot nepotrebne razpuste. Prav tako tudi združenja katoliških učiteljev in katehetov. Če ne bi Vatikan v načelu teh zahtev sprejel, bo Nemčija konkordat odpovedala.
Angleški zunanji minister Eden je odšel iz zdravstvenih razlogov na daljši dopust. Kot njegov namestnik je bil imenovan lord Hali-fax. Italijansko časopisje poroča, da se Eden z dopusta ne bo več vrnil na svoje dosedanje mesto Lorda Hali£axa označuje italijanski tisk kot velikega pristaša zbli-žanja z Nemčijo.
Anglija bo odpoklicala del svojega sredozemskega brodovja, vendar pa bo angleško brodovje v bodoče' močnejše kakor je bilo pred izbruhom afriške vojne. Italijanski listi beležijo sicer ta ukrep angleške vlade z zadovoljstvom, vendar pa. še niso z njim zadovoljni, temveč zahtevajo, da Anglija odpove tudi sredozemski pakt, ki ga je sklenila z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
Francija je odpovedala sredozemski pakt z Anglijo, ker da je bil sklenjen le za čas trajanja sankcij.
Mussolini je izjavil, da se bo Italija udeležila locamske konference.
Švedska vlada je sklenila, da s 15. julijem odpravi sankcije proti Italiji. Tudi Turčija je ustavila sankcije proti Italiji.
Španski fašisti so pripravljali pohod na Madrid, a Je bila njih namera z aretacijo 1000 španskih fašistov preprečena.
Naknadne kredite v višini 30 milijonov funtov je dovolil angleški parlament za izpopolnitev angleške vojske, mornarice in letalstva.
Do krvavega boja med komunisti in policijo je prišlo v Ruščuku na Bolgarskem, ko je policija odkrila tajno skrivališče komunistov.
V Franciji stavka še vedno okoli 100.900 delavcev. Delavci so v Ci-troenovi tvorniei zaprli dva ravnatelja, ker nista hotela odpustiti neke inženirje, katerih odpust so zahtevali delavci.
Minister Jankovič o letošnji odkupni ceni pšenice
Kmetijski minister Jankovič je dal novinarjem naslednjo izjavo:
»Cene letošnji pšenici so določene na isti višini kakor lani. To se pravi, da bo začetna cena za najboljšo potiško pšenico 126 din za 100 kg in se bo postopoma povišala na 140 din. V drugih krajih l*o odkupna cena z ozifom na večje prevozne stroške in slabšo kvaliteto pšenice manjša. Prizad bo v kratkem objavil lestvico cen za vse kraje, iz katerih se izvaža pšenica.
Ker je letošnja letina zelo dobra, morejo biti naši proizvajalci pšenice zadovoljni, ker je določena ista cena ko lani, ko je bil pridelek pšenice mnogo manjši. Poleg tega se uvaja letos tudi važna novost, da bodo namreč proizvajalci zaščiteni pred izkoriščanjem s strani špekulantov, poleg tega pa so jim zajamčene večje cene, kakor pa so jih dobili lani. Določile se bodo namreč minimalne cene, izpod katerih ne bo nihče smel kupovati pšenico pri kmetovalcu.
Kmetijski minister je pooblaščen, da predloži ministrskemu svetu v sporazumu s trgovinskim ministrom čim prej uredbo, s katero se bo uredil odkup pšenice. Iz tega sledi, da bodo letos proizvajalci pšenice dobro odrezali, deloma zaradi dobre letine, deloma Pa zaradi dobrih cen.«
Samo želimo, da bi se ta optimizem ministra v polni meri uresničil, ker je skeptičnih mnenj tudi glede letošnjega odkupa pšenice itak dovolj.
V rf&JZi	asi.
til
Trgom izpolni dolžnost, če naroči prvič in po-maga plasirati
terpentinov© milo
Peliikazi
za namakanje perila pa
Radosč peric
Ko smo dobili kontingent 200 vagonov, se je takoj prijavilo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine okoli 500 interesentov. Izkazalo se je, da je bilo prodanih že 79 vagonov vina in da bo izvoz kmalu dosegel 100 vagonov, kar bi bila polovica vsega kontingenta. Največ so se prodajala dalmatinska vina, za temi pa slovenska.
Sezona uvoza vina v Češkoslovaško se začne v avgustu in traja do konca leta. Ko smo dobili omenjeni kontingent, je bil češkoslovaški trg že precej nasičen. Uvažala so se na bazi kompenzacij vina iz Francije in Madjarske, skozi Romunijo pa je prihajalo na češkoslovaški trg celo grško vino. Sedaj, ko je nastopila sezona, je upati, da bomo mogli izvoziti še kakih
100 vagonov vina, s čimer bi bil izčrpan dovoljeni kontingent. Edina težava je v tem, da se mora takoj plačati uvozna carina, ki znaša 2T0 Kč za 1 liter, kar bi zneslo skupno 2,100.000 Kč.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je svoječasno opozoril interesente, da je v interesu našega izvoza, da se vsaka pošiljka v okviru kontingenta čim hitreje ocarini, ker daje samo ocarinjeno blago pravico ‘do premije. Treba je, da se pošlje preko češkoslovaškega carinskega teritorija čim več vina pred ukinitvijo sankcij proti Italiji, ker velja kontingent 200 vagonov kot izreden in velja le za čas, dokler trajajo sankcije. Upa se pa, da bo veljal kontingent tudi I>o ukinitvi sankcij, to je po 10. ju-' ga leta.
liju. V nasprotnem primeru pa se bo moglo uvažati vino v Češkoslovaško še 15 dni po ukinitvi sankcij, t. j. do 25. julija.
Cene vina v Češkoslovaški se gibljejo danes od 3'80 do 5‘20 Kč za 1 liter, ocarinjeno Iranko Praga.
Kar se tiče izvoza našega vina v Nemčijo, bi mogel znašati na podlagi našega izvoza 1. 1935., 60 vagonov. Nemci so priznali certifikate o vinu, ki so jih predložile naše enološke postaje. V poštev prihajajo samo industrijska vina za izdelavo kisline in za rezanje vina. Vina pa, iz katerih se proizvaja konjak, ne prihajajo za izvoz v Nemčijo v poštev.
Uvajali pa bodo z izdatno reklamo
Dolničar i Richter
LJUBLJANA
Veljavnost trgovinskega sporazuma, sklenjenega dne 7. decembra 1935 med Grčijo in Jugoslavijo, je bila podaljšana do konca tega meseca.
Narodna banka je objavila, da bo dajala uvozna dovoljenja za uvoz blaga iz Anglije do 50°/o lanskega uvoza. Kdor je uvozil lani angleškega blaga za 1000 funtov, ga bo mogel letos v vsem uvoziti le za 500 funtov.
Naša trgovinska pogodba z Romunijo je bila z izmenjavo not v Bukarešti podaljšana do konca te-
Povišane poštne pristojbine za pisma v tujino
Z odlokom poštnega ministrstva se je povišala poštna tarifa za tujino takole:
1. taksa za navadna pisma do 20 gramov teže se poviša od 3-50 na 4 din. Za vsakih nadaljnjih 20 gramov se plača nadaljnjih 4 din.
2. taksa za navadne dopisnice znaša v bodoče 2 din (dosedaj 1 in pol dinarja).
3. ekvivalent za plačilo poštnih paketov v prometu s tujino se določi na en zlat frank, ki je enak 15 din.
Izpremembe pod 1. in 2. pa ne veljajo za pisma in dopisnice, ki se pošiljajo v Italijo, Češkoslovaško, Grčijo, Romunijo in Turčijo. Poštna tarifa za te države ostane glede pisem in dopisnic neizpre-menjena.
Nove poštne pristojbine stopijo v veljavo dne 1. avgusta.
Zunanja trgovina
Zenica	kot	sredi
industriie
Prepovedati se mora vsaka nepotrebna konkurenta domačim podietiem
nasprotju z našimi predlogi. Zma-|žave bi mogel nastati, če bi jav-
ffll l/\ r, i     I 1 :..« f n .. rt f olu 1/ Q 1.’/» C Afl 7ffAI'ai FllCl
Za izvoz v Italijo bodo po trebna posebna dovoljenja
Po poročilih, ki jih je prejelo naše trgovinsko ministrstvo, so začele italijanske carinske obmejne oblasti že uporabljati nova italijanska uvozna določila. Po teh določilih se še naprej dela razlika med državami, ki so izvajale sankcije in državami, ki jih niso izvajale. Uvoz iz sankcionističnih držav je dovoljen v Italijo samo proti posebnemu dovoljenju ministrstva, dočim morejo uvoz iz ne-sankcionističnih držav dovoliti že carinske oblasti same'.
Izvoz našega blaga v Italijo je s tem skoraj onemogočen, dočim se italijansko blago more uvažati v Jugoslavijo vsaj v omejenem obsegu.
Izvoz vina v češkoslovaško in Nemčijo
Od kontingenta 200 vagonov vina, ki smo ga dobili v februarju t. 1. od Češkoslovaške, smo do sedaj izvozili 79 vagonov. Izvoz tega kontingenta je premiran in so premije za kvalitetna vina višje. Prejšnja leta smo izvozili v svobodni trgovini v Češkoslovaško letno okoli 50 do 60 vagonov vina.
Kakor smo že obširneje poročali, je bil v nedeljo dne 21. junija slavnostno blagoslovljen temeljni kamen novih stavb silno povečane železarne v Zenici. Ob tej priliki so bili izrečeni številni slavnostni govori, v katerih se je zlasti poudarjalo, da se bodo v Zenici izdelovali vsi predmeti, začenši od šivank in žebljev pa do največjih traverz, tračnic in drugega težkega gradbenega železnega materiala, kakor je dejal v svojem govoru minister dr. Gjura Jankovič. Poleg tega pa se je v teh govorih tudi naglašalo, da mora Zenica postati središče naše obrambne in vojne industrije.
Proti tej vse prej ko racionalni nameri, ker vendar ni iz denarja davkoplačevalcev ustanovljenih državnih podjetij naloga, da ustvarjajo nepotrebno konkurenco domačim podjetjem, je ostro in upravičeno nastopil zadnji »Jugo-slavenski gvoždjar«, ki pravi med drugim:
Dejali smo že, da nimamo nič proti temu, da se razširi in izpopolni Zenica, ker pomeni to na vse zadnje gospodarski napredek, odločno pa odklanjamo načelo, da se država meša v zasebno industrijo ter ji z ustvarjanjem nepotrebne konkurenco jemlje eksistenčno možnost. Zato moramo tudi reagirati na izjavo ministra dr. Jankoviča. Kot strokovno stanovsko glasilo se nikakor ne moremo strinjati s tem, da začne izdelovati Zenica baš »vse« in da izdeluje tudi predmete, ki jih druga domača podjetja že izdelujejo. Zato smo že preje naglašali potrebo, da se najde med interesi Zenice in onimi zasebne indvstrije sporazum. Doseči se mora pametna razdelitev dela in proizvodnje. V ta namen je treba Zenici prepustiti težko industrijo, vse druge komercialne predmete pa je treba prepustiti zasebni iniciativi. Ko smo priporočali takšen sporazum, smo upali, da se bo s tem pomirljivim stališčem rešilo to, kar je še mogoče rešiti. Kakor dokazujejo slavnostni govori ob priliki polaganje temeljnega kamna za razširjeno Zenico, pa je program bodočega dela Zenice v popolnem
galo je zopet nepopustljivo in ne odjenljivo stališče.
Obžalujemo to, ker nas bo ta trmoglavost dovedla do hiperpro-dukcije, da se bodo napolnila skladišča, blago pa bo ostalo neprodano. S tem pač ne bomo okrepili našega gospodarstva. Poleg tega pa bo na ta način velik del delavstva izgubil zaslužek, starim domačim podjetjem pa bo vzeta vsaka možnost koristne iniciative. Vrhu vsega pa je tu še opomin strokovnjakov, ki pravijo, da bo načrt in račun Zenice realen samo tedaj, če bo Zenica proizvajala le velike predmete, vse drugo delo pa če prepusti sporazumno zasebnim podjetjem.
Novo podjetje Zenice bo začelo z delom šele čez 16 mesecev in zalo je še čas, da se v tej dobi doseže od nas predlagani sporazum. Zato tudi nujno opozarjamo vse stanovske in strokovne organizacije, da pravočasno store potrebne korake, da bo ta sporazum tudi dosežen. Odločujoče činitetje je treba prepričati, da morajo nastati na našem trgu nemogoče razmere, če se bo umetno ustvarjala že desetletja dobro delujočim domačim podjetjem nepotrebna konkurenca. Celo beg kapitala iz dr-
nost videla, kako se od zgoraj ruši ravnovesje na našem trgu.
•K tem izvajanjem zagrebškega lista pa bi mi dostavili še naslednje. Z denarjem davkoplačevalcev se razširja Zenica vendar samo zato, da se dvigne naše splošno gospodarsko stanje. Zato nima prav nobenega smisla, da bi morali naši davkoplačevalci dajati težko zasluženi denar še v ta namen, da se ustanavljajo državna podjetja, ki naj uničijo zasebna. Naloga državnih podjetij je samo ta, da poskrbe za ono proizvodnjo, ki jo zasebna podjetja ne zmorejo. Državna podjetja morajo dopolniti delo zasebne iniciative, ne pa to delo uničevati. Že celo pa je ne pojmljivo, kako more takšna ne potrebna konkurenca nastati pri nas, ko je še cela vrsta predmetov, ki jih sploh nihče ne izdeluje v državi. Tu se odpira državnim podjetjem široko, hvaležno in plo-donosno delo, ki bo v korist državi in vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Nepotrebno in škodljivo konkurenco zasebnim podjetjem pa naj opuste, ker s tem škodujejo le državni blagajni, ki ima baš v domačih podjetjih svoje najboljše davkoplačevalce.
Kako pospešiti inkaso
Posrečen poskus holandskih trgovcev
mer je potrkal, la je kakor odrezano izgubil vsak kredit. Jasno je, da je bilo zato vsakomur silno neugodno, če je potrkal mož z rdečo čepico pri njem. Vsi meščani so iakoj vedeli, da je slab plačnik, kateremu se ne sme nič dajati na upanje. Tudi zakrknjeni dolžniki so raje plačali, kakor pa da bi prišel k njim mož z rdečo čepico. Na ta način se je organizaciji posrečilo, da je v kratkem vterjala okoli 80 odstotkov vseh dolgov.
Strah pred obiskom moža z veliko rdečo čepico je bil tako velik, da je navadno zadostoval že opomin tvrdke, da bo prisiljena [>o-zvati izterjevalca, da obišče dolžnika in že je ta uredil svoj dolg.
Naj nam sporoče naši bralci, kaj mislijo o poskusu holandskih trgovcev in če bi tudi za naše razmere prijmročali nastavitev izterjevalca z daleč vidno in pozornost vzbujajočo veliko rdečo Čepico.
Ce pa morda ve kdo od naših bralcev za drug način uspešnega izterjavanja davkov, potem ga prosimo, da nam ga sporoči, da bodo tudi drugi njegovi stanovski tovariši imeli od tega korist.
Konkarzi - poravnave
Razglašen je koitkurz o premoženju tvrdke Strlič in drug v Do-bračevem pri Žireh. Konkurzni sodnik Premerstein, upravnik mase posestnik Fran Primožič. Prvi zbor upnikov 10. julija ob 9., ogla-sitveni rok do 12. avgusta. Ugotovitveni narok pri sodišču v Logatcu dne 17. avgusta ob 9.
Odpravljen je konkurz o premoženju firme Svetozar Koser v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa.
Nadalje sta bila odpravljena konkurza o zapuščini po Alojziju Koširju v Dragomeru (ker je bila razdeljena vsa masa) ter o premoženju trgovca Emila Petroviča v Ljubljani (ker je bila sklenjena prisilna poravnava).
Končano je poravnalno postopanje Marije in Henrika Florjančič v Vižmarjdh.
Ustavlja se poravnalno postopanje trgovca Ignacija Ranta na Jesenicah, ker niso sprejeli upniki poravnalnega predloga.
Ustavljeno je poravnalno postopanje posestnika Matevža Šimica v Brezovici, p. Medvode.
Potrjujeta se prisilni poravnavi izven stečaja Ivana in Marije Čarman v Zgornji šiški ter posestnice in gostilničarke Marije Vidmar v Ljubljani.
Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca Franca Straha v Podgradu pri Gornji Radgoni, ker je bila sklenjena prisilna poravnava.
Potrjuje se prisilna poravnava,
ki jo je sklenil odvetnik dr. Godnič v Vranskem s svojimi upniki. Terjatve I. in II. razreda se plačajo v celoti, terjatve upnikov III. razreda pa po ‘20 odstotni kvoti. Njegova soproga pristopi k poravnavi kot porokinja.
Končano je poravnalno postopanje o premoženju posestnika in trgovca Joška Vahčiča v Vidmu ob Savi.
Zamrzle terjatve in neporavnani računi so danes ena največjih težav, ki ubijajo trgovca. — Celo ljudje na najuglednejših mestih »pozabljajo« pravočasno poravnati svoje račune, da morajo trgovci in obrtniki ne le mesec, temveč tudi leta dolgo čakati na svoj račun, ne da bi smeli zahtevati za te dolžne vsote niti najmanjših obresti. — Ljudje bi strmeli, če bi trgovci enkrat objavili svoje črne knjige svojih zakrknjenih dolžnikov. Čudil bi se svet, da je toliko teh dolžnikov, še bolj pa bi se čudil, če bi zvedel, kakšni ljudje so med temi dolžniki.
Seveda pa ni ta težava kakšna posebnost naših trgovcev, temveč
po vsem svetu trpe trgovci in obrtniki zaradi teh dolžnikov, zato se tudi po vsem svetu trudijo, da bi to zlo odpravili. Na srečno misel, kako pripraviti tudi najbolj zakrknjene dolžnike do plačila dolgov, so prišli trgovci v malem holandskem mestu Zvvolle.
Ustanovili so si skupno organizacijo, ki je nastavila izterjevalca računov. Ta inkasant je šel po me stu in izterjaval dolgove le pri najbolj zakrknjenih dolžnikih. Imel je veliko rdečo čepico, ki je naravnost bodla v oči. V kratkem je postal v mestu ena najbolj popu larnih oseb in vse mesto je vedelo, da živi tam, kjer potrka on na vrata, zakrknjen dolžnik. Pri ko-
v	barva,	plesira	In
7p v 21 urahkemifno 8nal1
LC f £4 Ul Qll obleke kiobuke
Itd. Skrobl in svetlnlika srajce, ovratnike in maniete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8. Telefon St. 22-72.
»Službeni list«
kr. banske up-ave Dravske banovine z dne 11. julija objavlja: Navodila o izvrševanju določbe § 124. zakona o mestnih občinah — Objave banske prave o pobijanju občinskih davščin — Naredbo o odpiranju in zapiranju lekarn ter o njih dežurni službi na področju Dravske banovine.
Železniške tarifne novosti
»Saobračajni Vestnik« št. 24 prinaša novo določbo, katere zaboje je smatrati za zaprte in katere za odprte. To pakovanje zadeva predvsem prevoz betonskih (cementnih), keramičnih (glinastih) izdelkov in prevoz votlega stekla.
Nova določba se glasi: Pod zaprtimi zaboji, košarami in posodami je razumeti zaboje itd. s pokrovi, ki jih popolnoma zapirajo. Za zaprte zaboje je smatrati tudi one, pri katerih so posamezni sestavni deli dna, ali pokrova in sten medsebojni odmaknjeni za manj ko 3 cm.
Pod odprtimi zaboji, košarami in posodami je razumeti zaboje itd. brez pokrova. Za odprte zaboje je smatrati tudi one, pri katerih so posamezni sestavni deli dna, pokrovov in sten medsebojno odmaknjeni za več kot 3 cm. Dobro bi bilo, da bi bilo to tolmačenje končnoveljavno. Priporočamo od-pošiljateljem teh vrst blaga, da v tovornih listih vpišejo točno način pakovanja na pr. »zaboji brez pokrova« ali »zaboji odprti«, ali »razmak desk večji od 3 cm«.
Isti »Saobračajni Vestnik« objavlja tudi znižane tarife (Aneks poz 119) za prevoz »sveže ribe« tudi v ledenjakih, ki so last železnice od postaj Split, Sušak in Šibenik do vseh postaj v času od dne 16. junija do 31. oktobra 1936. — Vozarina se računa po razredu V. za kosovno blago in znaša iz Suša-ka do Ljubljane sedaj 5310 par za 100 kg, dočim je znašala preje 7680 par za 100 kg.
Zakaj ni to znižanje stalno, temveč le začasno, veljavno za par mesecev, mi ne razumemo.
Druga mrtva riba spada še nadalje v razred III.
Po S. V. štev. 25 je za prevoz živih rakov dovoljen 25% popust pri brzovoznih in 50% pri sporo-voznih pošiljkah. Teli popustov so deležne sedaj tudi postaje: Jesenice, Subotica, Bled-Jezero in Zagreb. Ljubljana pa mora še naprej plačevati celo voznino.
čin Cerklje ob Krki, Kostrivnica, Mavčiče — Uredbo o preimenovanju občine Predoslje — Uredbo o izločitvi krajev Žlabor in Dobleti-na iz občine Mozirje-okolica in priključitvi k občini Rečica ob Savinji — Uredbe o pregrupaciji občin Ivanjkovci, Velika Nedelja, Koračice, Osluševci, Gorišnica,
Pristava, Zusem, Veržej, Križevci in Sv. Jurij ob Ščavnici in preimenovanju občine Gorišnica — Navodila za sestavo banovinskega proračuna z izvršilnim pravilnikom za leto 1937./38. — Razglase o volitvah občinskih odborov" za občine Ajdovec, Ambrus, Sela-Šumberk, Vrhnika in Tržišče —
Objave o pobiranju občinskih davščin — Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine — Razne objave iz »Službenih novin« in razglase banske uprave, oglase sodišč ter razno.
Širite »Trgovski list«!
Nova fin- politika Francije
in vprašanie francoskega franka
Hotelski boni v nemških markah
Z novim sporazumom med našo Narodno banko in nemško Državno banko, ki je stopil v velja vo 8. junija, je določen za časa letošnje turistične sezone tečaj nemške marke na 14 dinarjev; ta tečaj pa se lahko še izboljša. Ker pa še ni dosežen sporazum o izdajanju nemških potniških akreditivov na dinarje, ampak se bodo še nadalje gla-ili na marke, se ije v nemških potovalnih uradih precej zmanjšalo zanimanje za potovanje v Jugoslavijo, ker ne mr rejo zaradi deviznih predpisov izdajati hotelskih bonov za našo državo. Zato so naši hotelirji predlagali MERu (Mitteleuropaisches Reisebiiro, Berlin, Potsdamer Platz) svoje cene v nemških markah na bazi 14 dinarjev za 1 marko. S tem se bo znatno povečalo potovanje nemških letoviščarjev v našo državo.
Slabi usuehi albanskih petrolejskih vrtanj
Po proglasitvi sankcij so začele italijanske družbe, ki imajo albanske koncesije za pridobivanje petroleja, pospešeno iskati po raznih albanskih krajih po petroleju. \ prvih petih letošnjih mesecih je mogla Italija uvoziti iz Albanije 21.152 ton petroleja, kar pa je mnogo manj, kakor se je pričakovalo. Upi v albanske petrolejske vre'ce se torej niso posebno obnesli.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 8. julija objavlja med drugim: Uredbe o ustanovitvi ob-
Ves svet z velikim zanimanjem spremlja razvoj notranjepolitičnih dogodkov v Franciji, odkar je prevzela državno oblast v roke vlada takozvane »ljudske fronte«, ki je že takoj ob svojem nastopu napovedala vrsto zanimivih socialnih reform, na katerih izvedbo se je vrgla z velikim elanom. Ob svojem nastopu se je Blumova vlada znašla pred mnogimi težkimi in skoraj nerešljivimi problemi. Izmed vseh pa povzroča največ brige zlasti finančno vprašanje, vprašanje novih poti v francoski finančni politiki in še posebej vprašanje stabiliziranja vrednosti francoskega franka proti angleškemu funtu in ameriškemu dolarju, proti katerima so se v zadnjem času pojavile močne oscilacije. V javni polemiki se je ponovno pojavilo tudi vprašanje morebitnega poskusa devalvacije francoskega franka, ki naj bi v tem pogledu sledil zgledu angleškega funta in ameriškega dolarja, katerih medsebojna odvisnost je zelo velika. Vlada pa, kakor sta to pred kratkim izjavila Blum in finančni minister Auriol, za to idejo ni navdušena, dasi se francoski finančni svet pod vplivom namigov iz Londona zanjo močno ogreva.
Finančni minister Auriol je v svojem nedavnem ekspozeju še posebej razložil, zakaj se vlada upira devalvaciji franka, dasi priznava, da je njegova sedanja vrednost v veliki meri vzrok zastoju izmenjave blaga. Toda, tako pravi Auriol, ali smemo zares pričakovati, da bo razvrednotenje franka imelo nujno za posledico povečanje francoske zunanje trgovine, ki je sedaj paralizirana ne samo zaradi previsoke vrednosti franka, temveč tudi zaradi drugih razlo-[ ov, ki bi jih bilo treba prav tako proučiti. Preden se odločimo za devalvacijo, moramo končno upoštevati tudi zelo verjetne obrambne protiukrepe vseh tistih držav, ki bi se zaradi devalvacije našega denarja čutile prizadete. Ugodne posledice naše devalvacije bi se torej ne pojavile in mi bi se že takoj po prvi morali odločiti za drugo, morda še več o devalvacijo, ki pa bi bila prav tako prisiljena in — neuspešna. Namesto tveganega poskusa devalvacije, tako je zaključil svoja opravičila francoski finančni minister, naj se naše ljudstvo raje samo reši. »Vlada želi ustvariti vse potrebne pogoje za gospodarsko po-življenje Francije, in sicer na ta način, da bo namesto devalvacije spravila v promet onih 60 milijard tezavriranega kapitala, ki naj poživi kredit in zmanjša obrestno mero ter s tem povrne zaupanje v neoviran denarni obtok.«
To stališče Rlumove vlade pa ni po godu angleški financi, ki se močno zavzema za razvrednotenje francoskega franka, sklicujoč se pri
Dr. 0.*
Za žejo v poletni vročini
pri in po kosilu, za zboljšanje prebave, za mešanje z vinom in sadnimi soki, vedno je
Rogaška slatina
idealna, ker zraven prijetnega okusa krepi tudi prebavne organe! Vašim odjemalcem boste najbolj koristili, ako jim nudile vedno v prvi vrsti
Rogaško slatino!
tem, kakor smo rekli, na nesorazmerje v sedanji vrednosti vseh treh glavnih valut: franka, funta in dolarja. Zanimivi so v tem pogledu zlasti podatki, ki jih je v zagovor te angleške teze objavila ugledna angleška revija »The Economist«, ki primerja indekse cen na debelo in drobno v vseh treh državah.
Po računih tega angleškega časopisa, ki kažejo veliko neuravnovešenost med cenami na debelo, bi bilo mogoče vzpostaviti ravnovesje nakupov in s tem ravnovesje med navedenimi tremi valutami le v primeru, če bi francoska vlada razvrednotila francoski frank za najmanj 25 %. Toda to ravnovesje bi bilo šele tedaj popolno, če bi devalviral tudi angleški funt nasproti dolarju, in sicer za najmanj 10 %, kakor to zahteva sedanja neuravnovešenost cen na debelo med Anglijo in Ameriko, ker bi bilo sicer zaznamovati visok padec cen v Angliji.
Iz tega sledi, da bi kurz angleškega funta v primeru devalvacije francoskega franka za zgoraj navedeno višino, ne da bi se izvršile istočasno spremembe v vrednosti funta in dolarja, nasproti ‘ potreb, franku narasel od sedanjih 75 na I Problem 100 frankov, medtem ko bi dolar poskočil na 20 frankov. To bi pa še ne pomenilo popolnega ravnovesja. Zato je list mnenja, naj bi se glede na razlike indeksov cen v Angliji, Franciji in Ameriki, od katerih je odvisna medsebojna vrednost valut, kurz funta in dolarja nasproti francoskemu franku stabiliziral na kvotah 92 oz. 20, kar bi imelo za posledico devalvacijo angleškega funta nasproti dolarju od sedanjih 5 na 4,60, s čimer bi bilo ob sedairih razlikah v indeksih cen razmerje med vsemi tremi valutami popolnoma uravnovešeno.
To pa pomeni, da hočejo predvsem Angleži ponovno devalvirati svoj denar in da bi jim bila devalvacija francoskega franka samo zaželjen predhodnik njih lastne devalvacije. Francija bi potemtakem, kakor je dejal minister Auriol, s svojo devalvacijo ne dosegla zaželjenega efekta, ket bi ji takoj sledila devalvacija angleškega funta, kakor to potrjujejo izvajanja v omenjeni angleški gospodarski reviji. To pa dokazuje, da je devalvacija francoskega franka za Blumovo vlado izredno delikatno vprašanje, pri katerega reševanju ne morejo biti odločilni samo notranji gospodarski momenti fian-coske republike, kakor tudi ne težave, ki jih Francija preživlja v svoji zunanji trgovini in ki niso odvisne samo od sedati e vrednosti francoskega denarja nasproti tujim valutam.
Kakšen naj bo potemtakem izhod iz sedanjega položaja?
V pariškem »Echo de la Finance« je objavil francoski finančnik Marcel Bertrand daljšo studijo pod naslovom: »Finančna revolucija in bodočnost kapitala«, v kateri zelo pregledno navaja vse finančne probleme, pred katerimi stoji danes Francija, m izhode, ki naj jih išče, pa prihaja do zanimivega zaključka: »Finančna veda danes ne more najti rešitve za probleme, ki se pojavljajo.«
Ni izključena, tako pravi avtor, krajša prehodna doba inflacije, ki se v obliki »ortodoksne finančne inflacije« itak že pojavlja, ko se mora država — v svrho oživljenja
produkcije in povečanja konsuma — zadolževati na visoke obresti, ne da bi bil dolg takoj krit z davčnimi dohodki. S tem v zvezi je seveda tudi naraščanje cen na drobno. Toda režim močne roke, tako pravi Bertrand, tako naraščanje cen lahko prepreči z navadnim dekretom. Kasnejši korektiv pa bi že sam po sebi predstavljal postopno večanje konsuma in produkcije, davčno olajšanje, znižanje obrestne mere itd., kar naj bi predstavljalo nekakšno spontano »refla-
cijo«, ki bi sproti zabrisala neugodne posledice prehodne inflacije.
Na tej poti se po avtorjevem mnenju nahaja sedanja Blumova vlada, ki uvaja v Franciji takozva-no »bojno gospodarstvo« v smislu besed, ki jih je Blum spregovoril v senatu ob ekspozeju svoje gospodarske politike:	»Država	si
mora v borbi proti krizi prav tako preskrbeti primerna sredstva, kakor si je znala preskrbeti sredstva za borbo proti vojni.«
Bertrand sodi, da se tudi Francija čedalje bolj pomika v tako-zvano »zaprto gospodarstvo«, v katerem je državni kapitalizem poklican, da nadomesti bančnega. Država že razpolaga v ta namen z dvema odličnima sredstvoma, saj ima v svojih rokah francosko Narodno banko, katere statut je sedaj spremenjen, ter Depozitno blagajno, ki je centralni organ francoskih hranilnic.
Tako stoji tudi Francija pred zanimivim gospodarskim eksperimentom, katerega uspehe bo mogoče presoditi šele čez čas. n.
O politiino-gotpodartki
uredbi
(Nadaljevanje.)
Posebej bo urediti državno nadzorovanje pokrajinskih upravnih enot, ki bi se moglo omejiti v glavnem na posle, ki so pridržani centralni vladi in jih izvršujejo lokalna oblastva v prenesenem delokrogu, dalje na dajanje navodil s stališča vsedržavnih smernic in
zadovoljive notranje ureditve države se nedvomno ne bo dal rešiti brez sporazuma s Hrvati. Post varios casus, post tot diserimina rerum smo v tem oziru vendarle toliko napredovali, da se danes obstoj hrvatskega vprašanja tudi uradno ne zanika. Ker se torej priznava, ni umevno, zakaj se ne pride k rešitvi. Nobena, na videz še tako slaba rešitev srbsko-hrvatskega spora ne bo prizadejala — ob varovanju skupnih državnih interesov — državni misli in državni celoti toliko škode, kakor se dela v sedanjem stanju hr-vatske abstinence in pasivnosti na eni ter s čakanjem poklicanih či-niteljev no drugi strani. Pomisliti je vendar, da jemlje naš notranjepolitični spor inozemstvu vero v stabilnost države. Ker hrvatski narod ni pritegnjen v dovoljni meri h konstruktivnemu delu, raste s tem iz dneva v dan politična in materialna škoda za državo.
Kdo naj prične pogajanje za sporazum? Nedvomno so predstavniki hrvatskega naroda (dr. Vladko Maček in drugi) obvezani, da povedo, kaj hočejo. Še večja obveznost pa zadeva osrednjo vlado in narodno predstavništvo, ki vodita usodo cele države, da dasta deiansko iniciativo za pogajanja.
Rešitev srbsko-hrvatskega spora in dokončna notranje-politii na ureditev države bo nedvomno težka. Ob medsebojni popustljivosti in strpnosti, ob istočasnem upoštevanju potreb narodovih delov in interesov državne celote pa se bo mogel najti zadovoljivi izhod.
Gospodarski
problem
Vsaka ideja, prav posebno dr žavna ideja potrebuje za svoj obstanek in razvijanje snovne opore Državni organizem more opravljati uspešno vse funkcije le, ako je oprt na dobro organizirano gospodarstvo. Kako je s tem v naši državi? Kakor še ni dokončno rešen naš državno-upravni (politični) problem, tako čaka tudi boljše rešitve in izgradnje sistem našega narodnega in državnega gospodarstva.
Politični in gospodarski problem sta v glavnem povezana in se mo
rata skupno reševati. V nekem pogleou pa je gospodarski problem tudi samostojen, ki se more reševati nezavisno od političnega. Obsega med drugimi ta-le glavna vprašanja:
1. industrializacija;
2. izvozna in uvozna politika;
3. uporaba tujega kapitala. Jugoslavija je pretežno agrarna
država in pripada poljedelskemu sloju kakih 80°/o vsega prebivalstva. Kakor v drugih državah pa se je začela tudi pri nas takoj po preobratu akcija za ustanavljanje raznih industrijskih panog. Tendenca po industrializaciji in s tem združeno prizadevanje po zaokro-ženju narodnega gospodarstva sta hvalevredna, toda pri tem se je storila ta velika napaka, da se je vsa akcija izvajala brez načrta in programa. Tako so se ustanavljala vsevprek razna obrtno-industrijska in trgovinska podjetja, ne da bi se poprej preudarilo, ali so potrebna in ali se bodo obnesla. Zato so mnogi taki obrati propadli, ker niso imeli zadostne osnove.
V pogledu uvoza in izvoza se je bilo treba odločiti, ali naj bosta popolnoma svobodna ali pa naj se uvoz ovira z zaščitnimi carinami, da se tako podpre dviganje nastajajočih industrijskih panog. Tako smo zaščitili n. pr. sladkorno in tekstilno industrijo, v splošnem pa je obveljal liberalistični sistem svobodnega uvoza in izvoza. Z ozi-om na to, da varujejo druge države svoje gospodarstvo z ostrim uravnavanjem uvoza in izvoza in s skopim kontingentiranjem uvoznega blaga, bo treba v zaščito našega narodnega gospodarstva zavreči liberalistični sistem in uvesti potrebne .omejitve, kjer jih še ni. Če bi n. pr. omejili uvoz rotacijskega papirja, ki se že izdeluje v naši državi, bi se povečala zaposlitev v naših papirnicah. Poleg tega pa bi morali uporabljati kontrolo uvoza tudi v to, da povečamo z njo izvoz naših agrarnih proizvodov. Radi omejitve uvoza smo storili sedaj z uredbo o kontroli uvoza važen korak k opustitvi liberalističnega sistema. Le da je tudi ta kontrola nastala v prvi vrsti le iz deviznih razlogov.
Prav posebno pa je škodljiva poplava našega državnega ozemlja s tujim kapitalom. Res je, brez njega se naše narodno gospodarstvo skoro ne bi bilo moglo razviti. Pogreška pa obstoji v tem, da smo temu kanitalu odprli docela svobodno not v našo državo in da izrablja danes ogromen del našega narodnega bogastva (rude, vodne sile). Tudi nacionalizacija
raznih tujih podjetij se je ob preobratu izvedla tako, da je tuji kapital dejansko obdržal vse svoje prejšnje pozicije.
Mi moramo razumeti, da tuja kapitalistična podjetja niso prišla k nam radi naših lepih oči, ali da nam pomagajo, marveč da se pri nas okoristijo na naš račun. To jim je tem laže mogoče, ker uživajo velike davčne in pristoj-binske olajšave, zaposlene delavce pa plačujejo skrajno slabo. Največji del takih podjetij bi se mogel ustanoviti po naših ljudeh, ako bi se v pravem času izvedla potrebna organizacija domačega kapitala in dela. Ves dobiček bi ostal doma, danes pa izginjajo letno sto in sto milijoni za državnimi mejami. Samo družba, ki izrablja svinčeni in einkovi rudnik Trepče, izkazuje v letu 1934-35 72 milijonov dinarjev dobička, za naslednje leto pa se pričakuje do biček (čisti) 150 milijonov.
Tuja podjetja ne pomenijo za nas samo gospodarsko škodo, am pak tudi nacionalno. Ona nastavljajo v svojih obratih pretežno svoje (tuje) državljane, s čimer se krepi tuj (nemški, italijanski) ži velj in vzdržuje anacionalno razpoloženje v prizadetih krogih. Saj je od teh uslužbencev le malo dobrih prijateljev naše države. Naš izvrstni in usposobljeni tehnični naraščaj pa čaka zaman — zaslužka in kruha.
Gospodarski in državno-politični oziri zahtevajo tedaj nujno, da se napravi temeljita revizija v pogledu delovanja tujega kapitala na našem ozemlju in predmetnih določb v trgovinskih pogodbah, tako da bi se postopoma omogočilo, da i>omo svoje rude in drugo bogastvo sami izrabljali in zaposlovali v naših obratih naše ljudi. Zato je neumijivo, da se hoče pridobivanje nove rude — zlata poveriti -zopet tuji družbi. Tudi večja javna dela bo treba razpisovati pod pogoji, da jih bodo mogle prevzeti naše tvrdke.
Našemu gospodarstvu bo treba torej kreniti v marsičem na nova pota. V ta namen je pa potreben gospodarsko-sanacijski načrt, ki mu bo tudi naloga, da doseže harmonično sodelovanje za napredek našega gospodarstva med agrarnimi južnimi in industrijskimi severnimi pokrajinami naše države.
(Dalje prihodnjič)
Denarstvo
IEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO
POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet din 3,713.323'38 V primeri s preteklim borznim tednom je nazadoval devizni promet za skoro dva milijona dinarjev. Ta padec je povzročilo predvsem občutno zmanjšanje deviznih zaključkov v New Yorku (za blizu 1'4 milij. din) in Londonu (za več ko 1*1 milij. din). Porast prometa pokazuje le Berlin (za približno 0'2 milij. din), Dunaj (za ca. 0'3 milij. din) ter dinarska deviza (za skoro 0-2 milij. din). Največ Londona je bilo zaključeno na četrtkovem borznem sestanku, ker je privatna ponudba bila tako močna in po nizkih tečajih, da je morala intervenirati Narodna banka. Ta je namreč vzela večino tega blaga na bazi din 238’— za 1 angleški funt.
Skupni promet v poedinih devizah je bil tale (vse v tisočih din):
Zadnji Pretekli teden teden
Devize
Amsterdam 86 Berlin	470
Curih	74
Din-deviza	205
Dunaj	433
London 2037 New York	285
Pariz	123
Stockholm	—
Narodna banka
99
298 priv. kliring 166
15 avstr. pr. ki. 148 avstr. pr. ki. 3166 avstr. pr. ki. 1653 125 33
je še nadalje
srno 83'— 81 '50 83'— 73-50 74'— 83550 85'— 47'— 48'-66v— 69'—
82550 84'— 82550 85-— 74'50 76 — 84‘50 87'— 48'-49'— 69'— 70'— 364'— 367'—
Poštna hranilnica v juniju
Število vlog se je v juniju zopet povečalo, in sicer se je povečalo število vlagateljev za 4.139 na 385.217 oseb, vsota hranilnih vlog pa za 8'3 milijona din na 904-69 milijona din.
V čekovnem računu je bilo odprtih 90 novih računov, da je skupno število vseh računov naraslo na 25.855.
Promet po teh računih je znašal v juniju 5'3 milijarde din. Od tega se je izvršilo 51'17 odstotkov vsega prometa brez gotovine. Stanje vlog po čekovnih računih je naraslo na 1.070'18 milijona din.
Vse vloge Poštne hranilnice znašajo že skoraj dve milijardi din. *
Narodna banka bo ustanovila lastno kovnico. Po nekih vesteh bo prevzela sedanjo zasebno kovnico, v kateri je tako lepo gospodaril g. Boskovič.
Nemški gospodarski minister doktor Schacht je pozval nemške industrialce, da dajo državi iz doseženih dobičkov večje posojilo, ker bo sicer država prisiljena, da jim za isti znesek poviša davke.
Lira je v Curihu nazadovala že pred dnevi na 24-10 in se od takrat ni mogla več popraviti.
Francoska banka je znižala diskont od 4 na 3 odstotke.
Nizozemska banka je ponovno znižala obrestno mero, in sicer od 3 in pol na 3 odstotke.
Najbolj znana angleška banka v Južni Ameriki »Anglo South Arne rican Bank« je morala ustaviti vsako obratovanje, ker je izgubila ves svoj kapital v višini 6-6 milijona funtov.
posredovala v Curihu, Amsterdamu in Parizu ter dajala dnevno za din 25.000'—, t. j. v obsegu dosedanjega dnevnega deviznega kontingenta.
Skupni devizni promet v prvih desetih dneh tega meseca znaša komaj 4'8 milij. din napram 6'1 milij. din v prvi tretjini meseca junija t. 1., kar znači, da so se devizni zaključki tokrat zmanjšali za 1‘3 milij. din.
V privatnem kliringu so bili tekom tega borznega tedna perfek-tuirani zaključki na bazi naslednjih tečajev (prvi stolpec znači povpraševanje, drugi ponudbo): Avstrijski šiling:
6. julija	din	8'78	8'88
7. julija	„	8'77	8'87
8. julija	„	8‘77	8'87
9. julija	„	8 76	8’86
10. julija	„	8'76	8-86
Angleški funt:
6. julija	din	—•—	242550
7. julija	„	—'—	240'—
8. julija	„	237'20	238'80
9. julija „	238'—	—'—
10. julija	„	237'20	238 80
Nemška marka:
6. julija	din	13'82	14'02
7. julija	„	13-80	14'—
8. julija	„	13'78	13'98
9. julija	„	13'70	13'90
10. julija	„	1365	13-85
S prirno Narodne banke Devizo	Povpr. Pon.
din
Amsterdam 6. VIL 2964558 2962'79 1752-77 1752'05 73490 734’40 142422 142422 217-84 21780 4311*81
Berlin
Bruselj
Curih
London
New York
din
2979'18 2977'39 1766'65 176593 739-96 739553 143129 143T29 21990 219-86 4348'13
6. VII.
10. VII.
6. VII.
10. VII.
6. VII.
10. VII.
6. VIL 10. VIL 0. VIL 10. VIL 6. VII.
10. VIL 4313'00 4349'91 Pariz	6. VII. 28832	289'76
10. VIL 288‘43	289'87
Praga	0. Vil. 180-61	181-72
10. VII. 180'76	181'86
V razdobju od 6. do 10. t. m. so bile na tukajšnji borzi dosežene sledeče tečajne razlike (vse izraženo v poenih): Amsterdam —1'79, Berlin —0'72, Bruselj -0'44, London —0'04, Nevv York -fl‘79, Pariz -1-011, in Praga +0'15. Curih je ostal še nadalje neizpremenjen.
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje stalnejša
Na tukajšnjem efektnem tržišču vlada še vedno skoroda popolno mrtvilo. Tudi zaključkov ni bilo perfektuirauo nobenih
Izmed privatnih vrednostnih papirjev je od 7. do inkl. 9. t. m beležila samo Trboveljska premo
gokopna družba, in sicer na bazi din 130'— za denar, brez blaga.
Državni efekti pa so notirali na prvem in zadnjem borznem sestanku tekočega tedna takole:
7% inv. pos. 6. VII.
K). VIL 8%	Blair	6.	VIL
10. VII.
7%	Blair	6.	VIL
10. VIL 7%	Seligni.	6.	VII.
K). VII.
4% agr. obv. 6 VII.
10. VIL 6%	begluške	6.	VII.
10. VIL 2'5% voj. škoda 6. VII. 332'
10. VII. 365-Notic ostalih državnih efektov ni bilo.
Žitno tržišče Tendenca mirna
Zaključkov je bilo 4 in pol vagona pšenice in par vagonov koruze. V mlevskih izdelkih ni bilo prometa. — Cene so se nekoliko učvrstile. Tako se je stara koruza podražila v tem tednu za din 1'—, prekmurska pa za din 2'— pri 100 kg. Stara pšenica je popustila za din 1'—, dočim se je za istotoli-ko podražila nova bačka in banatska pšenica ter za din 5 — pšenična moka vseh vrst, ki notirajo na tukajšnji borzi. Oves, ajda in debeli pšenični otrobi niso izpreme-nili svojih cen, na novo pa notirajo drobni pšenični otrobi, in sicer na bazi din 85'—, din 87'— za 100 kg franko vagon bačka postaja.
Na včerajšnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:	din din
Koruza:
zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka in ban. postaja . . . 102'— 103'— zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmur- ■ ska postaja, plačljivo proli duplikatu . . 115'— 116’— činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad.
postaja................115'— 116'—
Pšenica: stara, bačka, 78 kg,
2%, promptna dob. 118'— 119’— 6tara, banatska, 78 kg,
‘2%, promptna dob. 118'-nova, bačka, 78 kg,
2% primesi, brez doplačila za višjo
težo...................112'-
nova, banatska, 78 kg,
2% primesi, brez doplačila za višjo
težo...................112'— 113'—
Oves:
suh, zdrav, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .	120'—	122'—
Ajda:
zdrava, rešetana, siva,
pariteta Ljubljana , 130'— 135'—
Mlcvski izdelki:
Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 205 — 210’— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	205'—	210’—
, šenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 185'— 190'— pšenična 5, bačka postaja, ekskL prometni davek, plačljivo proti duplikatu	•	•	165'—	170'—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	-	105'—	110'—
pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	•	•	85'—	87'—
100'— 125'— 110 —
din
av—
145'— 125'— 140'— 120'—
119'-
113'-
250'— 270'-280— 320'-
180'
200'-
200'— 225'—
215'—
20'—
250 — 95'—
200'— 215-
310'-
220'-
460'-
325'—
255'—
530'—
200' — 800'-
Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna Dne 15. julija L I- končno vendarle prenehajo sankcije proti Italiji. Kakšno zlo so bile te sankcije baš za Slovenijo, smo že opc-tovano in neovržno dokazali na tem mestu.
Da se ne bodo vrnili časi in novi odnošaji z Italijo pred sankcijami, smo prepričani, vendar pa upamo, da se bo dalo z dobro in smotreno trgovinsko politiko vsekakor še kaj doseči. Naši odločujoči faktorji bodo pač morali gledati na to, da se usmeri uvoz v našo državo po načelu »kupim — če kupiš«, kar je v današnjih pri-ob sebi umevno. Ze zadnjič smo poudarili, da v gospodarstvu ne pomeni politično prijateljstvo skoro ničesar, kar jasno dokazuje tudi tale primer. Čeravno z današnjim dnem sankcije še niso ki-njene, pa je Anglija, znana dosedanja najogorfenejša nasprotnica Italije, s katero smo mi v najboljših zavezniških prijateljskih itd. odnosih, že ukinila specialne kontingente za uvoz! To je pa? res lepa in idealna revanža za našo zvestobo in nslužnost!
Ker je Slovenija pri izvajanju sankcij največ trpela, bi bilo pravično, da se pri eventualnih pogajanjih računa in specialno misli na našo deželo, katere izvoz — kot smo že neštetokrat ugotovili — je vendarle usmerjen pretežno v bližnja italijanska tržišča.
Smreka, jelka:	din
Hlodi I., II., monte .	70'—
Brzojavni drogovi . . 120-Bordonali merkantilni Filerji do 576' . . .
Trami ostalih dimenzij S., irete, konične, od 16 cm noprej . . .
Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . fekorete, podineme, do
15 cm.................
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej .	.
Deske-plohi, par., od
16 cm naprej . . .
Kratice, za 100 kg . .
Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. .	.
Deske-plohi, parjeni, lieobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II. .	.
Hrast:
Hlodi I.. II.................150—
Bordonali................710’—
Deske-plohi, neobrob-ljeni boules .
Deske-plohi. neobrobljeni, T.. II. . . .
Deske-plohi, ostrorobi (podnice) ...
Frizi L, širine 5, 6 in 7 centimetrov . .
Frizi I., širine od 8 cm
naprej................ 680'
Oreh:
Plohi, neparjeni. I., II.
Plohi, parjeni. I., II.
Parketi: hrastovi, za m* . . . bukovi, za ma .	.	.
Želez, pragovi: 2'60 m,
14X 24 hrastovi, za 1 komad . bukovi, za 1 komad .
Drva:
bukova, za 100 kg . . hrastova, za 100 kg .
Oglje: bukovo, za 100 kg . .
»cauclln«, za 100 kg .
Nova povpraševanja:
Javorjev! hlodi fiksne dolžine od 1'20 do 2'40 m, prinia, cilindrični, ravni.
Lipov rezan les I/IIa, 50—100 m/m,
ev. v debelejših dimenzijah.
I/IIa jesenovina. od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2—5 m.
I/IIa jesenovina (boules) 1—3 m.
Ia. hrast frize 27 m/m, 30—50 cm, 5, 6, 7 cm.
I/IIa hrast, frize 8—12 cm.
Večja količina bukovih hlodov Ia, 25—35 cm, 60—300 mm.
Hrastove frize, suhe. I/IIa od 30 cm naprej, 8—12 cm.
Ia bukovi neparjeni stebriči (ševro-ni) v raznih merah.
Neparjeni. bukovi, paralelno, oslro-robo rezani plohi 30—100 mm debeline, od 2 m dalje z nekaj od 1 do 1-90 m dolžine.
10 vagonov bukovih testonov.
Nove ponudbe:
Hrastovi pragovi 2'50 m, 14X24 cm; hrastovi pragovi 2'50 m, 15X25 im; kratki pragovi 1 70—1'80 m.
Neobrobljeni javorjevi plohi I/II, od 30 do 100 mm ad 2 m naprej. Smrekove-jelkove deške 18/24/28 mm,-Neobrobljeni lipovi plohi v kvaliteti monte.
Bukova drva.
LJUBLJRN
MtmtVKOVA C E 3 T O 4«
MALINOVEC
sadni soki • marmelade
Mednarodni borzni indeks
Položaj na mednarodnem trgu z delnicami je bil v preteklem tednu neenoten. Krepka tendenca je vladala predvsem v Stockholmu in Berlinu, dočim so v Parizu delnice najprej nazadovale, nato pa je pod vodstvom oborožitvene industrije zavladala krepka tendenca. Razvoj tečajev na posameznih borzah je razviden iz naslednje tabele:
Koncem
1927 = 100%	6.6.	27.6.	4. 7.
I.ondon	77'8	78'3	77*8
Pariz	39't	37'4	38-8
Berlin	400	40‘2	41'0
Praga	81'8	79'6	79'8
Dunaj	46'9	45'2	44-9
Milan	102'S	106'4	104'»
Bruselj	35'6	37-0	35'4
Amsterdam	40 7	41'2	40-8
Curih	42'8	42'1	41'3
Stockholm	204	21'0	23'2
New York	94-4	99'8	99-2
Mednarodni borzni indeks,			ki se
je koncem	junija že	okrepil na	
57'1, je v	preteklem	tednu	zopet
nazadoval na 57'0 odstotkov tečajev v letu 1927.
Črna kronika
800'— 850'-
650'-
750'-
750'- 810'-580'— 650"—
800'— 850'—
45'—
30'-
32'—
20'—
8'-
7'—
33'-37 —
760—
900'—
950'-
55'—
35'-
34'—
22'—
9'-
8'-
37'—
43—
Društvo industrijeev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzili in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. junija do 30. junija 1936:
Otvorjeni konkurzi
Donavska banovina: Forgač De-zider, paromlin na valjke d. d., Bač. Topola.
Razglašene prisilne poravnave
Savska banovina: Barlovič Viktor, Ravna gora; Friedman Arnold, Zagreb, Iliča 96; Vale Justina, Rab.
Primorska banovina: Kosovec Kasim, Konjic.
Donavska banovina: Atanaeko-vič Branislav, Smederevo.
Končana konkurzna postopanja
Savska banovina: Oblatt Geza, tvorničko skladište, Zagreb, Matičeva 6; »Piretrin« d. d., Zagreb.
Drinska banovina: Vasič Marko, Ložnica.
Donavska banovina: Diltrich Friedrich, Novi Sad.
Vardarska banovina: Popovič Jovan B., Vlasotinci.
Beograd, Zemun,' Pančevo: Lakič Marica T., Beograd; Todorovič k. -uen, Beograd; Živanovič S. D jura, Beograd.
I -jene prisilne poravnave izven konkurza
Vrbaska banovina:	Hoffmann
P. in sinovi, Dobrljin.
Primorska banovina: Buntič Širnim, Široki Brijeg.
Drinska banovina: Štampfer Josip, Obrenovac.
Donavska banovina: Bog Mihaj-lo, Petrovgrad; Rajčetič Stevan, Curug.
Beograd, Zemun, Pančevo: Stojanovič Sveta, Beograd.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o rokih, narokih in kvotah v tajništvu društva.
Vsak trgovec mora biti naračmkjrgovskegalitta"
Dobave - licitacije
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
razpisuje 1500 ton premogovega zdroba in 60 ton kosovca za mestno klavnico v Ljubljani. Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe je vložiti do 25. julija pri ravnateljstvu mestne klavnice.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 29. julija neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega tesnilnega materiala (120 kilogramov tes. plošč, 40 kg azbest, graf. tes., 20 kg graf. maziva in 20 kg grafita). Drugi pogoji pri direkciji rudnika.
Banska uprava Dravske banovine razpisuje za napravo asfaltnega cestišča na cesti skozi zdravilišče v Rogaški Slatini II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. julija ob 11. uri dopoldne v sobi št. 219 teh. oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna znaša 421.770 din.
Komanda podvodne flotilje v Šibeniku sprejema do 20. julija ponudbe za dobavo gumocevnega in brodskega kabla, pletene žice in okrogle vrvi.
Komanda* podvodnega orožja Kumbor sprejema do 27. julija ponudbe za dobavo jeklene žične vrvi; do 30. julija za dobavo rdzne barve in firneža; do 1. avgusta za dobavo kalcijevega karbida, solne kisline in acetilena; do 5. avgusta za dobavo bakrenih cevi, svinčene pločevine in medi.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 30. julija ponudbe za dobavo železne pločevine, strojnih jermen, ventilov za vodo, plinskih cevi in vijakov.
Komanda podmorske flotilje v Tivtu sprejema do 30. julija ponudbe za dobavo raznih električnih žarnic.
LICITACIJE
Dne 22. julija bo pri Štabu gra-nične trupe v Skopi ju ofertna licitacija za dovršitev štabne zgradbe v Skoplju.
Dne 23. julija bo v pisarni inže-njerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo konjušnice v Mariboru.
Dne 25. julija bo pri Komandi mornarice v Zemunu pismena ofertna licitacija za dobavo razne žice, vrvi in pocinkane jeklene žice, dne 10. avgusta pa za dobavo raznega kabla.
Dne 27. julija bo pri Upravi policije v Zagrebu ofertna licitacija za nabavo 300 komadov hlač črne barve in 28. julija za dobavo 650 kompletnih letnih bluz za zbor policijske straže v Zagrebu.
Dne 29. julija se proda pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih večja množina raznega lesa. Sprejemajo se pismene ponudbe.
Za nabavo kock in robnikov pri rekonstrukciji ceste Pesnica—št. Ilj je razpisana javna licitacija na dan 30. julija ob 11. uri, za dela sama pa dne 29. julija z vsotama proračuna din 157.518 in 3,622.943.
Dne 30. julija bo pri 1. velosi-pedskem bataljonu v Ljubljani ofertna licitacija za prodajo posameznih delov za velosipede.
Dne 4. avgusta t. 1. bo pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo raznih pil.
Dražbe litijskih ribarskih zakupnih okrajev bodo pri sreskem načelstvu v Litiji dne 4. avgusta dopoldne, in sicer za zakupno dobo 10 let.
Dne 30. julija bo pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo strugarskega stroja za direkcijo državne železare v Varešu.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
L.M.E(kersinova
(A Splošno kleparstvo leso-cementne strehe strelo vodne naprave £ vodovodne inštalacije
Slomškova ulica 4
Vprašan/e	upravnih
V naši javnosti se je že večkrat razpravljalo o ureditvi vprašanja upravnih svetnikov, ki je še posebno važno pri nas, kjer imamo polno tujih delniških družb, naši domači upravni svetniki pa so tam le eksponenti tujega kapitala. Zato je pri nas vprašanje novega bančnega zakona še posebno važno. Pa tudi drugod se bavijo s to perečo zadevo. Tako prinaša »Prager Tag-blatk izpod peresa Hermana Schefterja pod naslovom »Upravni svetniki« prav zanimiva razmotri-vanja, ki jih v naslednjem objavljamo.
Če bi moralo skrbeti vodstvo kake delniške družbe le za dobrobit in razvoj njihovega podjetja, ne pa tudi za žepe delničarjev, bi bili upravni svetniki odveč. Ker pa lastniki delnic, torej lastniki delniške družbe, bodisi zaradi svoje rnnogoštevilnosti, ali pa ker niso sami strokovnjaki, v večini primerov ne vodijo sami obrata, mu postavijo na čelo upr. svetnike, ki potem zastopajo navadno za prav skromno nagrado interese delničarjev napram vodstvu deln. družbe. Prvotno so imenovali delničarji le svoje zaupnike za upravne svetnike, kmalu pa so se znali polastiti teh mest generalni direktorji, kaka bančna ali majoritetna skupina, ki so postavili izključno ali pa pretežno le lastne zaupnike, ki v večini niti niso bili strokovnjaki, ampak so imeli le nalogo, da so glasovali z da ali ne, kot jim je bilo pač naročeno. To je bila seveda zloraba institucije, ki jo v zaščito delničarjev predpisuje ne le zakon, ampak tudi statuti vsake delniške družbe. In tako je prišlo do tega, da si morejo pridobiti delnice danes le še špekulanti ali finančne skupine, ne pa tudi publika.
Odgovornost, predvsem pa skrb za lasten denar je vedno najtežja. Generalni ravnatelj kake delniške
družbe, ki sam sploh ni ali pa je le malo udeležen pri podjetju, more biti dober vodja podjetja, včasih celo boljši kot delničarji sami. Toda vsaka važna odločitev je v rokah upravnega sveta, samo ta ima odločati, če in koliko naj se tvega pri določenem poslu. Ni nujno, da so upravni svetniki strokovnjaki, biti morejo tudi finančniki, ki določijo svojemu ravnatelju-strokovnjaku meje, v katerih naj se gibljejo posli in njih obseg. — Vsekakor pa morajo nositi polno odgovornost. Zato pa morajo imeti na čelu podjetja tudi ravnatelja, ki ta naslov tudi v resnici zasluži. Toda v tem pogledu šepa marsi-kaka delniška družba, ker gre tudi tu večkrat protekcija tako da leč, da namestijo raje kakega sorodnika, prijatelja ali sploh somi šljenika, kot pa neodvisnega strokovnjaka. Če potem tak protežira-nec svoji nalogi ni kos, ni čudno.
Odgovornost upravnih svetnikov bi se morala razširiti, obenem pa bi se moralo skrčiti število plačanih mest posameznikov. Poii,:,.i n. pr. bi sploh ne smeli za časa svojega mandata in še določen čas po prenehanju mandata prevzeti kako novo mesto upravnega svetnika. S tem bi politična vnem mar-sikakega gospoda izgubila mnogo na strasti, pridobila bi pa na stvarnosti. Kaj kmalu bi potem izginili iz aktivne politike ljudje, katerih delovanje ni izključno posvečeno dobrobitu naroda, države ali stranke. Posamezne velike banke vodijo ali nadzorujejo po svojih ravnateljih in zaupnikih — upravnih svetnikih velik del celotnega gospodarstva. Ostali del zasebnih podjetij zapada na ta na-
čin v odvisnost delniških družb, ki diktirajo cene. Banke pa ne morejo biti pravične svojim strankam in hkratu kot podjetniki konkurenca komitentom. Devizna odredba obvezuje vsakega podjetnika, da razkriva s predlaganjem faktur svoj promet posredujoči banki, kadarkoli zahteva devize ali jih oddaja. Dandanes dobiva banka vpogled v posle svojih komitentov, kar tem navadno ne škoduje. Toda kdor uživa tako zaupanje, kakor sedaj banke, nosi tudi odgovornost. Ali pa more banka nositi to odgovornost, če istočasno z lastnimi industrijskimi podjetji konkurira svojim strankam ter vanje delegira lastne direktorje in funkcionarje kot upravne svetnike?
Doma in po svetu
Občni zbori
Kreditna barka v Murski Soboti ima V. redni občni zbor dne 25. julija ob 11. uri v bančni posvetovalnici v Murski Soboti. Delnice tre'ia založiti osem dni pred občnim zborom pri blagajni banke.
»
Naznanjam, da sem prevzel 1. julija 1936
KAVARNO
TABOR«
Cenjenemu občinstvu se priporoča
Matija Karba
kavarnar
Štev. 7391/11.
Nabava
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 29. VII. 1936. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega tesnilnega mate riala (120 kg tesnilnih plošč, 40 kg azbest, graf. tes., 20 kg graf. ma živa in 20 kg grafita). Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 8. julija 1936.
Davidovičev odposlanec Vlaju: je
imel v Zagrebu številne razgovore s hrvaškimi voditelji ter se nato vrnil z novimi predlogi v Beograd. Sedaj se vodijo med voditelji srbske združene opozicije živahna pogajanja, da se doseže enotno stališče vseh srbskih opozicionalnih skupin glede teh predlogov. Težava pa je v tem, ker radikali glavnega odbora niso za te predloge, hrvatski voditelji pa odklanjajo vsako izpremembo svojih predlogov.
Nove lahke pehotne topove je dobila naša vojska ter so bili ti v navzočnosti predsednika vlade in vojnega ministra na vojaškem strelišču preizkušeni.
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je dovolil dopust vsem državnim uradnikom, ki se nameravajo udeležiti berlinske olimpiade.
Socialno ministrstvo je izdelalo načrt uredbe o minimalnih delavskih mezdah.
V Beogradu je bila deputacija savinjskih hmeljarjev zaradi pravilnega izvajanja deviznega pravilnika pri izvozu hmelja.. Finančni minister Letlca je deputaciji obljubil, da bo upošteval njene želje.
Dobave premoga državnim železnicam so zvišane od 130.030 na 136 tisoč 270 ton. Povišane so dobave predvsem državnim rudnikom, ki so preje dobavljali le 38 odstotkov vseh dobav, sedaj pa jih bodo 39 05 odstotkov.
Načrt uredbe o prepovedi ustanavljanja industrijskih prodajalnic je bil te dni na seji gospodarsko-finančnega odbora ministrov odklonjen.
Nova železnica Priština—Peč bo
slovesno otvorjena v nedeljo dne 12. julija, železnica je veljala 155 milijonov din in jo je zgradilo podjetje Batignolles. S tem se bo železniška zveza že raztegnila do črnogorske meje.
V Beogradu se je pred državnim sodiščem začel proces proti poslancu Arnavtoviču in tovarišem zaradi poskusa atentata na ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča.
Izvedena bo velika reorganizacija zagrebške policije, število stražnikov bo povišano za 840, poleg tega pa se bo uporabil 1 milijon din za motorizacijo policije.
V Zagrebu so se začele finalne teniške tekme med Jugoslavijo in Nemčijo za Davisov pokal. Nemci so ponudili Zagrebčanom 400.000 dinarjev odškodnine, če bi te tekme bile v Berlinu. Zagrebčani pa so to ponudbo odklonili. Menda imajo preveč denarja.
Zagreb je že tretji dan brez kruha, ker stavkajo pekovski pomočniki. Ministra za soc. politiko bodo pekovski delavci naprosili za intervencijo.
Znani filmski igralec Harry Piel je prišel v Split, kjer bo s svojo skupino napravil več filmov. Izjavil je, da je Dalmacija za filmske posnetke bolj ugodna ko Kalifornija.	„	,	„
Cesta od Lapada do Gruza bo se letos asfaltirana. To bodi zabeleženo le zato, ker nekateri tako radi fantazirajo o asfaltiranih cestah v Sloveniji.
V občini Lopud so prebivalci tako srečni, da jim ni treba plačevati nobenih občinskih davščin, ker ima občina od tujskega prometa tako velike dohodke, da more že z njimi kriti vse svoje izdatke.
Razrešeni so bili kot člani gasilske uprave za dravsko banovino dosedanji člani Anton Cerer iz Kamnika, Franc Bulc iz Mirne in Mavricij Mayer iz Kranja. Mesto njih pa so bili imenovani dr. Kodre
Letna sezona ie tu!
Polrudite se, da vzbudite v ljudeh večjo voljo po nakupu! Zato uredite primerno izložbena okna, a tudi prostore v trgovini!
Poskrbite, da bo vaše skladišče založeno s potrebnim blagom!
Mislite tudi na turistično in potniško sezono!
Postavite svoje predmete na ogled!
Glejte, da bodo vsi predmeti, ki jih izročite kupcu, sezoni primerno in dobro zapakirani!
Bolj treba izkoristiti letno se-
t
zono!
Tržna poročila
iz Ljubljane, Fran Kramberger iz Maribora in Josip Jenko iz Straž.
Kralj Boris je odpotoval v Italijo, kjer se že od velikonočnih praznikov mudi njegova soproga.
Proslava Tesle bo v Parizu pod patronatom gospe Curie, drž. pod-tajnice v prosvetnem ministrstvu.
Avstrijski hajmverovci se nameravajo organizirati kot stranka, ker se nikakor nočejo sprijazniti s šušnikovim režimom. Starhemberg je kar neprestano na potovanjih v Italijo ter skuša pridobiti Mussolinija za svoj koncept glede rešitve avstrijskega vprašanja.
štiri nove torpedovke so bile te dni spuščene v morje v ladjedelnici na Reki.
Angleški kolonialni minister je izjavil v angleškem parlamentu, da je upor Arabcev v Palestini organiziran v tujini. Arabci so prejeli od neke tuje velesile znatno denarno podporo, da so mogli organizirati upor.
Potrjuje se vest, da so etiopski četniki uničili tri italijanska letala in ubili vse člane italijanske vojne misije, kfl je potovala s temi letali. Skupno je bilo ubitih 13 oficirjev in 24 vojakov. Sedaj odpravljajo Italijani veliko kazensko ekspedicijo v kraj, kjer so bila letala napadena in uničena. — Tudi železniška proga v Adis Abebo je bila od etiopskih četnikov pretrgana na več mestih ter porušenih tudi več mostov. Nevarnost je, da bodo mogli Italijani zaradi sedanje deževne dobe postaviti nove mostove šele v jeseni.
Zaradi stalnih in vsakodnevnih spopadov med desničarji in levičarji v Bukarešti je prepovedala policija sploh vse shode.
Madjarski minister za industrijo pripravlja zakonski načrt o podr-žavljenju madjarskih elektraren.
Gobbels je v nekem govoru izjavil, da je sicer Zveza narodov zelo dobra in koristna ustanova, da pa se Nemčija bolj zanaša na svojo oboroženo silo. Hitlerjeva zasluga ni samo ta, da je ubranil Nemčijo pred boljševizmom, temveč je pridobil Nemčiji tudi to spoštovanje, da se ji ni treba več bati nobenega napada.
Število brezposelnih je v Angliji
v maju nazadovalo za 237.400.
Na Švedskem, kjer ni bila brezposelnost nikdar posebno velika, se je sedaj ponovno zmanjšala, da je v vsej švedski samo še 35.000 brezposelnih.
Avstrijski državni svet je odobril zakonski predlog o ustanovitvi novinarske zbornice.
Velika eksplozija je bila v angleškem arzenalu v Woolwichu. Pet oseb je bilo ubitih. Sumijo, da je vzrok eksplozije sabotaža.
V bližini Lvova je eksplodirala stara granata iz svetovne vojne. Pet oseb je bilo ubitih, dve pa težko ranjeni.
Tvornice koncerna »Elektro-Lux« v Stockholmu so popolnoma pogorele. škoda se ceni na 5 do 6 milijonov švedskih kron.
Francoski žitni urad
Kakor poročajo iz Pariza, je predložila franc, vlada parlamentu zakonski osnutek, da bi se ustanovil pri kmetijskem ministrstvu poseben urad za žito. Naloga tega urada bo, da regulira promet z žitaricami. Plasirati bo treba tudi višek žetve, ker je še od lanske žetve v zalogi kakih 15 milijonov met. stotov žita, in je nevarnost za močan padec cen.
Zagrebški tedenski sejem!
Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil zaradi bližnjega letnega sejma, dne 13. t. m. nekoliko slabši od prejšnjetedenskega. Kupovalo se je predvsem za domačo potrebo. Cene so ostale v glavnem neizpre-menjene. Kupčija s svinjami ije bila nekoliko živahnejša, teleta pa so zaradi slabega povpraševanja padla v ceni za 1 din.
Dogo n in prodaja živine: 19 bikov, 563 krav, 185 junic, 107 volov, 91 juncev, 260 telet, 362 konj in žrebet, 544 svinj in 328 pujskov.
Cene (za kg žive teže): biki po 3—3'40, krave za klanje po 2'50 do 3, klobasarice od 1’50—2. (junice za klanje po 270—3'50, za rejo po 700—800 din za žival, voli I. vrste po 4'50—5'25, II. vrste po 3‘50—4‘25, bosanski po 2'25—2'50, junci po 3'25—3’60, živa teleta po 4‘25—5, zaklana po 4'50—6 75, debeli prašiči po 5'50—6'50, zaklani po 10, pujski po 55—100 za žival, ovce po 70—90, lahki konji po 4 do 5, srednji po 5—6 in težki 7'5 do 8 tisoč din za par, žrebeta po 1000—2000 din za grlo, konji za klanje po 1—2 din kg.
Detelja po 50—60, seno po 35 do 45, slama za steljo po 30—35 din za 100 kg.
Radio tjuhljana
Nedelja, dne 12. julija. 8.00; Plošče — 8.15: čas, poročila — 8.30: Prenos iz škofje Loke: Otvoritev razstave in prenos koncerta godbe »Lobnik« — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.15: Radijski orkester — 12.00:	čas,
vreme, poročila — 12.20: Radijski orkester (po željah naročnikov) — 13.00: Reproduciran koncert. Oddaja prekinjena od 14.—17. ure — 17.00: Kmetijsko predavanje: Prevažanje čebel na pašo (Okorn Jože) — 17.20: »RN« pevski jazz-kvartet iz Trbovelj, vmes plošče — 18.20: Otroška ura — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura
— 19.50: Harmoniko igra Martin Praprotnik — 20.30: Operni spevi in napevi. Sodelujejo: Anton Dermota, radijski orkester in profesor Marjan Lipovšek — 22.00: čas, poročila, spored — 22.20: Prenos iz Parkhotela na Bledu.
Ponedeljek, dne 13. julija. 12.00: Plesi iz davnih in današnjih dni (plošče) — 12.45: Poročila, vreme
— 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Koncert na dveh klavirjih (plošče)
— 20.10: Zdravniška ura (dr. Božo Škerlj) — 20.30: Radijski orkester
— 21.15: Harmonika, Rudolf Pilih 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Čajkovski: Simfonija No. VI. (patetična, plošče).
Torek, dne 14. julija. 12.00: Znani simfonični orkestri (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, spored — 13.15: Reproduc. koncert zbora praških učiteljev — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zbor balalajk (plošče) — 20.10: Delavska ura: Boljševiška mladina (dr. Ivan Ahčin) — 20.30: Akademski pevski kvintet — 21.15: Radijski orkester — 22.00:	čas,
vreme, poročila — 22.20: Radijski jazz.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalck, vsi v Ljubljani.