POSTHUTA PAVIAMBASA. j Iz Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo I v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra- ÜREDNISTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/L TELEFON ŠT. 174. Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserati po posebnem ceniku. ŠTEV. 12. LJUBLJANA, »NE 3. APRILA 1921. LETO III. TÄ M g • u krmu, engleski hranivi prah za tnarvu, |wB ClilU poštom 5 omota ä '/t kg za 50 K. Glasom UL*» ukaza zemaljske vlade u Ljubljani smiju Mastin prodajati ljekarnici, trgovci, sitničari, seljačke i konsumne zadruge.— Onda o tih tražite: 1 l# hrana za dojence, za djecu. Krepak zaju- 1 1trak za odrastle, daje bolestnikom krv, snagu, zdravlje. Njegovom uporabom se štedi na mljeku i šećeru. To dokazuje na hiljade zahvalnica. Ili postom 5 omota ä *.« kg 100 kruna. Svrab Svrbe/, kraste, lišaje odstranjuje kod čovjeka i ž.ivotinja mast proti svrabu, koja je brez mirisa i ne maže rublje. — 1 lončić za 1 osobu poštom 15 kruna kod Trnkozcy, lekarna, Ljubljana, Slovenija. NajfinejSe ultramarinovo v krogljicah in prahu :» plavilo I Ä ’SaS.SS F. Turin, Celje | Tršan & Gorjanc import in export deželnih pridelkov in lesa. - KRANJ. Zaprta kočija skoraj popolnoma nova in fina poniklana konjska oprema se radi pomanjkanja prostora Ceno proda. — — Ponudbe na A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta številka 21. Prvovrstno fevdalno posestvo z veliko, odlično grajščino v slogu „Renaissance“ z angleškim parkom, lepimi velikimi gospodarskimi poslopji, z živim in mrtvim inventarjem se proda. Posestvo slovi kot eno najlepših na Spod. Štajerskem ter je posebno prikladno za sanatorij. Leži v Sav. dolini in meri 110 oralov. Najnižja cena 6,000.000 kron. Resne ponudbe pod „First Class“ na upravo našega lista. Vsebina 12. številke: Trst. — The Economical Situation in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (Ju-goslavia). — Poziv trgovcem in industrijcem. — Banke in kmetijstvo v Ameriki. (Dalje.) — Padanje cen drugod in pri nas. — Razvoj valut v marcu. — Obrtni listi in še kaj. — Svoji k svojim. -— Narodno gospodarstvo. — Iz malega raste veliko. (Povest. — Dalje). Trst. Zanimive podatke o pomenu Trsta sploh, o njegovi u vazni in izvozni trgovini, o pomenu tr-žaškuiga, «ailedja itd, nam daje g. dr. M. Brezigar, v svoji knjigi »Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva«, iz katere pTiobčujemo nekoliko stvari. Trst uspeva in propada s pomorsko trgovino. Trgovina je njegovo srce, onai ga preživlja, brez nje bj bili Trst -tyc^pomambno obrežno mesto. To preje cvetače mesto, je imelo med vojsko značaj v smrt obsojenega Ikraja: luka je bila prazna, dnevno sta priplula ali odplula največ po dva obrežna parnika, zaloge so bile prazne,-brezštevilne železniške proge v luki tpora-šene s travo hangarji in druge transportne priprave so počivale. Luka je umrla iz ž njo tudi mesto. Promet z vozovi je bil skoro docela .izginil. Trst, nekdaj prava prispodoba nervoznega prometnega -središča, je -zadobil med vojsko lice tihega •obmorskega šetališča. In vse to se je zgodilo, ker mu je odrezana življenska žila, prdkmrorski .promet. Taka usoda čaka z neodoljivo silo to bogato luko, a-ko izostane pomorska trgovina. Po naravnih zakonih pa bj moral priti Trst zopet do veljave. Zadnje leto pred vojsko se je po morju uvozilo v Trst 2,314.000 ton blaga ter izvozilo 1.135.700 ton. Skupen promet je ana-šal 3 mili-j. 449.700 ton. Važno je dejstvo, da je služil Trst v prvi vrsti kot importna luka; najvažnejši im-portni predmet je bil premog, ki je -prišel skoro ves iz Anglije. Druge večje uvozne postojanke so: rude, žito, moka, bombaževimi ter južno sadje. Preko Trsta pa so izvozili v velikih množinah: les, (po večini slovensko provenience), sladkor in rude. Pretežna večina uvoznega blaga obstoja iz sirovi», izvoznega pa iz dogotovljenih industrijskih in obrtnih predmetov. Za nas pa je mnogo večje važnosti pomorski promet Slovenske dežele in Primorja. Kolikor sem mogel ceniti, se je 1. 19-13. uvozilo v :e kraje 797.000 ton blaga ter iz njih izvozilo Šivaće strojeve najbolje svjetske tvornice „Kayser“, iz Njemačke, prodaje uz jamstvo, na malo i veliko, postavno željeznica Sisak: trg. tvrdka Ivan Horvatič, Sisak. Proda se vila v blizini Celja, zgrajena 1. 1915, enonadstropna, z vrtom, krasna lega, 8 sob, kabineti, kopalnice, pralnica i. dr. Kupec se lahko takoj vseli. — Ponudbe pod „Blizu železnice“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3. Grajščinsko posestvo z moderno lesno industrijo. Velik krasen gradič, z vsemi udobnostmi opremljeno gospodarsko poslopje, 126 oralov, velik mrtvi in živi fundus instruktus, dalje popolnoma opremljena tovarna za izdelovanje lesa, industrija pohištva z bogatim inventarjem modernih strojev in orodja, električna razsvetljava in končno še opekarna, proda se vsled družinskih razmer. Najnižja cena 1 in pol milijona dinarjev. — Resni ponudniki naj izvolijo nasloviti tozadevne dopise pod „Najboljša naložba kapitala“ na upravništvo „Jugoslovanske borze“ Ljubljana. Vsak trgovec, industrijalce in obrtnik , čita „TRGOVSKI UST“ ki izhaja trikrat tedensko. Njegovi oglasi imajo najnižjo ceno in največji uspeh. Na skladišču: Ajda, Maria, Lucia, Jolanda, Zlata kruna, predja za kačkanje, predja za značenje itd. Čarape, naramice, jašmaci, dretva, svila, petlje, konac svih vrsti. — Najniže cijene jer iz prve ruke. Bičevniki navadni, barvani, pieteni se dobe. Vprašanja na upravo lista. \ ) / 350.000; skupen promet je znašal torej 1 milijon 147.000 ton blaga. Deležni smo bili na uvozu s 34% na izvozu z 29%, ter na skupnem prometu z okroglo 33%. Ugotovitev da so bile naše po-kraiime (vštcvši celo Primorje) deležne ene tretjine vsega pomorskega prometa tržaške luke, je velike važnosti za naše dežele in še večje za Trst. Ako bi odpadlo ostalo trgovsko zaledje, ter bi dobivala tržaška luka blago samo iz naših krajev, bi padel dosedanji! promet na eno tretjino. Ako bi prenehali škedenjski plavži, bi sc zmanjšala ta tretjina na eno petino, tako da bi znašal skupen pomorski promet komaj 700.000 ton, namesto 3,449.700 ton. Trst bi postal iz dosedanje svetovne pomorske luke boljše obrežno pristanišče. Slovenska dežela in Primorje ne tvorita torej izključnega trgovskega zaledja tržaške luke. Njeno zaledje moramo iskati na severu. Za severne kraje je določeno blago, ki priipljuje v Trst, severne dežele dimen ti rajo tržaški izvoz. Od tam pride sladkor, železo, steklo, tekstilno blago itd. Dunajske in češke banke so ustanovile lilij alk e v Trstu, severna industrija ima tam svoja zastopstva. Ali more severna industrija obrniti hrbet Trstu ter si poiskati druga "eksportna in' im-portna pota? Trst leži na severni tački Jadranskega morja. Promet po morju je mnogo cenejši kakor po kopnem; zato išče blago najbližijo luko. Severna industrija mora hote ali nehote poiskati Trst kot najcenejše izvoz išče in u vozišče. V geografič-nem oziru konkurira s Trstom samo Raka. Reku je imela pred vojsko približno polovico manj prometa kakor Trst. Koliko prometa bi odtegnila ogrska luka našemu mestu, ako bi postala avstrijska, se ne ve. Politični motivi bi odločevali o vprašanju, katera luka naj se podpira. Za nas je važno vprašuje, koliko blaga bi se moglo odtegniti Trstu, ako bi n. pr. eksportna politika podpirala s tarifi, ugodnimi železniškim’ in drugimi transportnimi zvezami itd. kako severno luko n. pr. Hamburg. Ako bi bila taka politika uspešna, bi lahko odvrnila še precejšen del blaga, ki je namenjeno v Ameriko, Dansko, Švedsko, Norveško, Anglijo ter v zapadno obal Francije in Afrike. Končno bi lahko tudi Genua konkurirala s Trstom, vendar samo glede relativno dragega blaga, ki prenese eventualno drag transport. Genua bi lahko prevzela promet z zapadnim obrežjem Italije ter z vsemi pristanišči SrednjezemSkega morja, zapadno od Italije. Koliko bi izgubil Trst, hi bilo odvisno od .intenzitete ter od sredstev, s katerimi bi se odvračal promet. Naj bodo sredstva še tako izdatna, cenim, da bi vsled tega tržaški promet izgubil k večjemu eno četrtino dosedanjega prometa in sicer bi se zmanjšal izvoz za 30%, to je od 2.3 na 1.6 ter cel promet 'Od 3.44 na 2.6 milj. ton. Eksportna politika, ki bi bila Trstu sovražna, bi ga toraj mogla oškodovati pri približno za eno četrtino sedanjega prometa; tri četrtine pa so po naravnih gospodarskih zakonih navezane na našo luko. Seveda to velja samo za slučaj, da se drugi merodajni faktorji ne izpremene. (Dalje prih.) • IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIII IVELESEJM FOIREI j V PARIZU DE PARIS | I 10.—25, MAJA 1921 j Trgovci! POZOR! Trafikanti! Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Najuspešnejše orožje proti konkurenci je dobra reklama! Zahtevajte proračune! A N O N Ć N A EKSPEDICIJA AL. MATELIČ Ljubljana, Kongresni trg št. 8. Tovarna blago, — za kovinasto železolivarna TaopHHua 3a KOBHHacxy po6y, xe»e30aHBapna Pazderka i drug, Vyškov, Čehoslavija nudi po konkurenčnih cenah namizne tehtnice, zmožne za cimentiranje, kuhinjske tehtnice, urne in ročne tehtnice, mlinčke za mak, kruh in meso in drugo kuhinjsko opremo. — Dobavlja vsakovrstne sive odlitke in izvršuje vsa kovo-tlačiteljska dela. Odpremo večjih naročil oskrbujefranko državna meja. Zahtevajte cenike! nylja ya KOmcypenuHe uene: Bare 3a crojie, enoeoöne aa uhmehth-pame, KyxmfaCKe Bare, caTHe n pyqne Bare, MJiHHe 3a maK, xpyx h Meco n oexa^y KyxHH>-cKy onpemy. JJoöaBjba ceaKOBpcHe chbb onnn-Be xe HSBpmyje cbc KOBHHCKomxaMnapcKe pasme. Oxnpe«y bcHhx napypöa oöaBrna 4>paH-KO apacasHe rpaiinije. Tpaacnxe ucuhkc ! Proda se večja množina, krog 20.000 komadov „Drainage cevi“ premer 8, 10 in 13 radi pomanjkanja prostora po ceni K 1'50 za komad. Informacije daje veletrgovina M.OSWATITSCH, Celje. Nočne lučke po 24 kosov in več v lesenih škatlicah ceno na prodaj. Heinrich Kohn, Praga, V. ul. Elišky krasnoh št. 9. Domača tvrdka. Solidno cone. Velika izbira izgotovljene obleke v m ■■■■■■■ Ljubljana Prešernova ulica 9. Hajnovejči kroji. Točna postrežba. vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, poirčoike in sakoje, dalje vata za krojače v kosih in na metro. ADRESAR grada Zagreba za g. 1921. sadržava tačnfe naslove (sa ulicama) svih vlasti, urcdova, društava, trg. zavoda, industrijalaca, trgovaca, zanatlija, posjednika i privatnika. Cjena samo 200 kruna. Narudžbe prima „Anončna ekspedicija“ Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Tražimo agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu „Jugoslavenske burze“. DRUŽABNIK h kakemu velepodjetju, veletrgovini ali tovarni s približnim kapitalom K^C. 400.000. Samo reelne ponudbe pod ,Čeh 100‘ na upravo lista. VSAKOVRSTNI ZABOJI v debeljini od 3 mm naprej na prodaj. — Vprašanja na upravo lista. Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v „OST-EKSPORTU“ listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Iščemo agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo „Jugoslovanske borze“. Antracen, alizarin črnila, rdočilo, razne barve za štampilje, „SVITOL“ (čistilo za kovine) modrilo, nudi tvrdka „Ravan“ Ljubljana. Ljubljana, III. 26. 1921. The Economical Situation in the Kingdom of Serbs, Croats and Siovenes (Jugoslavia). A betterment of cond-itions in woodtrade h as untii 1 to-day not occured. The expeotations o irr traders ha d put in the Conference in London have not realteed. The comipetitipn, which ■-* ,ra.e mankets and open ports weuld certamly have -rised the value of our goods, did not show up and so the goods are piled up in ware-houses. The demand after wood Products a)s sleepers and boards h as not diminished and the pri c es of the same were- going somewhat tip. Expixting an early revival of the wood business the saw-pits are fceipt busy. The winter-com in the Vojvodina is sh Hiwi ns splendidly. The fields of corn and rice Show a vigorous ,growth. Some wecks ago the new« of dannaged winter-corn was amomg the merchants circulated. This pro ved to be an idle talk invented by some sipeculato-rs for the pur-posc of keeping up the prices of corn of which they hold large quantities. In about three months our new crop will be ready to bc reaped. In this time many adver-sities can befall the same. To prognosticate at so an early time as now this or that would be of no practicability. It cam only be said that the winter-corn shows finely, that the wcather is very promi sing and that the farmer s are ablc to cultivate their acres in preparaion for summcr fr iiits ander quite favorable condition«. The prices are obstinately holding them- • selves iat great Iheight. Wheat 9,50—10 Krons for 1 Kilogr., malze 360—400 Krons for one hundred Kilogr. In general our market does not show any abnormal condition. Mail your address and get »Jugoslovanska bor,za« free of chargc. »JUGOSLOVANSKA BORZA«, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA. POZOR! POZOR! POZOR! Ljubljanski vel. vzorčni semenj Ljubljana. 6.—20. avgusta 1921. Poziv trgovcem in industrijalcem. Ker se ponovno različne tu- in inozemske trgovske in industrijske firme obračajo na naš list v s vrbo informacij, posebno nakupa in prodaje mnogih artiklov, ki jih naš trg potrebuje ali pa producira, prosimo naše trgovce in industrijalce, da nam v lastnem interesu pošljejo svoje naslove, delokrog svojih obratov, specijalizacijo svojih produktov im drage potrebne podatke o svojih podjetjih, da jih moremo priporočati različnim interesentom. Vprašanja prihajajo posebno iz Srbije. Češke in Nemške. Ker nam vsled pomanjkljivih kompasov in drugih virov ni motgoče vedno ustreči vsem vprašanjem, bi nujno potrebovali imena vseh onih, ki bi se interesirali za izvoz ali pa uvoz različnih produktov. Informacije, ki jih bomo odposiaili, bomo istodobno sporočili vsem onim trgovcem in industrijcem, ki nas pravočasno obvestijo. m ■ F-------------------- ■J. .! GUi „A i. . NA PRODAJ JE: moško kolo trieder mikroskop fotografični aparat 9X12 vse v prav dobrem stanju. Ogleda se pri Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. t. 3 Lesene žeblje za čevljarje (drvene čavlje za postolare) izradjuje Tvornica drvenih čavlja, Ivan Seiinig ml., Taten poč Šmarno goro pri Ljubljani. Mizarske obliče mizarsko orodje najboljše kakovosti in po zelo nizkih cenah nudi Specijalna tovarna mizarskih orodij S.„ KAUDERS, Čista j- Plzensko (Češko.) b 1 s Štora d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotete iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d. Čitajte Jugoslovansko borzo! Nispmiše min proti naraščujoČL konkurenci in izostajanju naročil je dobra reklama!^ Zahtevajte proračune 1 Anončna ekspedicija M. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. I1W M ■ V terpentinov® čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga M. Trebar Ljubljana Sv. Petra c. 6. Telet. 539. TPA2KHMO armrae sacxynuHKe no cbhm BehuM MecTHMa sa nam jihct. IloHyaöe na ynpasy » JYT O C JIABEHCKE BYP3E« Trgovina čevljev (cipela) in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Telefon št: 539. AAPECAP rpaaa 3arpe6a sa r. 1921. caapHaBa Ta^He Hacjiose (ca yyiHLiaMa) cbhx BJiaCTH, ypeÄOBa, ^pyrnTasa, Tpr. Basoma, HH/ty-cTpnjaJiaJia, Tprosaua, sanaT^nja, noseAHHKa h npHBaTHHKa. Cena caMo 200 Kpyna. Hapyvöe npHMa »AnoHina eKcnea.8 A^. MareaHh, Jby6^.aHa, KourpecHH xpr 3. Prevode hrvatske, srpske (i u ćirilici), slovenske, češke, njemapke, engleske, francuske, talijanske priskrbljava tačno i po solidnim cijenama Anončna eksp. AL. MATELIČ, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 3. Trgovina z urami in zlatnino F. CUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1. • m Albert Matijevič odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-78. UMETl* PLAKATE-TEKLAMNE-RI/BE-O/rtUTKE-VATVTV-ZHAMKE/IMEMA-DL' PLOMB' MODERNO« OVOJNINO-ETIKETE KLÜ’EJ E-O/KRBL :VIvO HA* LJUBLJANA. Banke in kmetijstvo v Ameriki. (Dalje.) V -isti meri so državni odbori začeli sklicevati shode bankirjev - farmerjev. Ti se vrše na kmetijskih šolah. Država Wisconsin je prva začela to gibanje, potem so sledile države Washington, California, Texas in Georgia. Bankirji v Texas so meseca maja (1920) sklicali shod, katerega se je sto bankirjev in petsto farmerjev udelež lo. Shod je trajal dva dni. Glavna naloga je bila spraviti bankirje, farmerje in učitelje kmetijskega ničnega zavoda v medjusoben stik. Vršile so se praktične demonstracije,_ogledala sc je šolska kmetija, razstavila se je živina. Bankirjem in farmerjem se je praktično razkazovala vrednost znanstvenega kmetovanja in razvoja živinskih pasni. S tem pridobe kmetovalci, v pojmovanju vrednosti kmetijskih šol, slednje pa jim dajejo navdušenje, svoje stroke kot dobre in uspešne kmetovalce izrediti. Ko so na tem shodu videli navzoči lepo čistokrvno domačo živino, je predsednik tcxanskili bankirjev navzoče bankirje spodbujal, da vsak v svojem okraju deluje na to, da se samo čistokrvna živina kupuje. To je pravo praktično podpiranje kmetijstva! Kaj so glavna pota in sredstva s katerimi bi ibanikirji mogli povzdigniti razvoj kmetijstva 2 Katera so najbolj resna vprašanja tičoča se naših kmetovalcev in kako bi mogli bankirji ,111 podjetniki najbolje pomagati jih rešiti. Že dolgo časa se čuje klic, da naša dežela potrebuje pred vsem povečanje poljedelskih pridelkov. In vendar vidimo navzlic temu ipavišano preseljevanje 'človeškega dela iz kmetij k lindus tri jalnim poklicem. V preteklih dveh letih se je to v taki meri vršilo, kakor prej še nikoli. Po nekemu .pregledu, ki ga je poljedelsko ministrstvo nedavno priobčilo, sc nahaja samo v državi Michigan tridesetisač .zapuščenih kmetskih domov. V temu pregledu se čita dalije, da sc je v tej državi v .zadnjih treh letih kmetijska delavna moč za šestinštirideset tisoč mož zmanjšala. Ta pregled pravi tudi, da je v državi New York štiriindvajset tisoč kmetskih domov zapuščenih. Zamorci na jugu in Meksikanci na južnem izapadu zapuščajo kmetijsko delo, tor sc Obračajo k industriji. Kako imoremo v očigled teh odnibšaijev pridelke na -polju -in v hlevu zvi-. šati? To moremo doseči, če uvedemo ,intenzivne načine dbdelqvainija, kakor jih uči in zagovarja poljedelsko -ministrstvo, dalje, če rabimo boljša semena, če vzgajamo, boljšo domačo živino, če uvedemo .pravilno žetev, če rabimo umetna -gnojila — skratka, čc sc poslužimo znanstvenih načinov pri obdelovanju grude. V teh ozirih morejo bankirji prav veliko stori-ti, da, oni to nalogo že sedaj vrše. Prvo delo -kmetijskega odbora bankirjev je obstalo v tem, da je opozoril širšo javnost na delo skrajnih kmetijskih nadzornikov in na delo, ki so ga dem-oinstracij-ski st rokov nj alki poljedelskega ministrstva po deželi vršiti. Odbori bankirjev so s sodelovanjem okrajnih nadzornikov posebno :zia tpoviz-digo ž-ivijno-reje delovali. Ustartovili in razširi e-vali so v to svr-ho omladinska društva. Danes ie več ko pol milijona članov in članic združenih -v društvih, katerih namen je vzgajati mladino v živinoreji. Dalje so dečki in deklice združeni v društvih za poučevanje poljedelstva, koruze, bombaža, pšenice, ovsa, za vkuhovanje in konserviranje sadja, za -vzgojo kuretine itd. Poljedelsko ministrstvo -in kmetijske šole morejo pričati, da je Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! Nudjam lihim) izraflene vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem. M —'45, —'50, —'55, —'60; nadalje nudjam moje pod,vezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 1*40, pomjedene M 1'50, posrebrene M 210t počrnjene M 1'70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/1. v. Ceno se proda: acetilenski aparat z obsežnim materijalom, kandelabri, medeni lestenci s približno 199 svetiljkami, po 100 metrov cevi, masivna hrastova garnitura za večjo gostilno, kredenca,! omarica z velikim ogledalom, dve manjši omarici in omarica za led. — Hotel Toplice, Bled. Nakladnici pozor! mr Načrte za moderne umjetničke razglednice preskrbljiva „A L O M A“ Ljubljana, Kongresni trg 3. Sprejme se razmnoževanje vsakovrstnih risb, not, okrožnic, z ročno in strojepisno pisavo, vabil i. t. d. po najugodnejših cenah in takojšnji prvovrstni izvedbi. Pojasnila daje uprava. Štev. 12 društvo bankirjev največ ii temu -pripomoglo. Ja sc je gibanje na kmetijskem društvenem polju tal«) živahno razvilo. Veliko bankirskih društev v raznih državah ustanavlja sedaj ustanove za kmetijske šole za one dečke in deklice, ki so se v gori imeino-vastSi mladinskih društvih oidtikwali. Drugi odbori bankčrjeiv so .ustanovili glavnice za kmetijski .poduk. Ta denar dotični udeleženci .plačujejo -nazaj, tako, da pride zopet drugim v prid.. Bankirski kmetijski odbori so pri razvoju mlekarstva posebno veliko, sodelovali in sicer na ta način, da so nakupovali čistokrvno živino, katero so med farmarje .brez dobička razdelili. Bariklnji so posebno podpirali društva za uoravo kmetij. Uvedli so knjige za kmetijsko knjigovodstvo, ki se med kmetovalec razdeljujejo. .Kmetovalci se vzpodbujajo, da vodiljo natančne račune, kar jim tposebtio pri ugotavljanju dohodninskega davka služi v korist. (Dalje.) Potrebujemo samo Vaše ime in bivališče, da Vam lahko brezplačno pošiljamo „Jugoslovansko borzo“. Padanje cen drugod in pri nas. Mej dragimi činitelji je iprovz-ročilo med vojno visoke cene, pomanjkovanje raznega blaga. Splošno se je pričakovalo, da -morajo cene raznim produktom pasti, kakor hitro se poveča produkcija. To se je tudi uresničilo iv dežela,n, ki so dosegle nadipTodukeijo. v raznih deželah n. pr. v Ameriki,, Angliji, Franciji ter so postali tanil 'Splošni življbnski pogoji ugodnejši. To pa še dolgo ne bo vplivalo na draginjo pri na«, kakor seveda no v drugih gospodarsko manj močnih državah. Naj promotrimo mah razloge. JU G O S L O V A N S K A B O RZ A Pred vsem uklepa denarni in devizni sistem gospodarsko vladiaiočih držav (zapadnih velesil in Amerike)-valute ostalih gospodarsko šibkih držav v nasilne relacije in jih vzdržuje v teh z vso trdovratnostjo. /Naš denar ima potemtakem — vzemimo na primer tečaj dolarja, švicarskih frankov, angleških šterlingbv napram našemu dinarju in krosu — tako malo kupo,valno moč, da se trgovski krogi nehote odvračajo od dežela z visoko -valuto. K temu pridejo prometne težkoče in ovire, carine itd. Prodno dospe tedaj blago iz takih krajev do našega konsumenta, je izginil razloček med nekdanjimi in sedanjimi produkcijskimi cenami. Zato bomo glede 1 raznih imdu-stnijsiklih' izdelkov: stroji, barve, zdravila itd. še dolgo navezani na Nemško Avstrijo, Nemčijo, Češkoslovaško, torej na bližnje dežele. Da je tudi blago od tod razmeroma drago, temu so krive davščine kakor: uvozna carina, trošarina, davek na poslovno obrt itd. Pri,mer,no pocenitev 'raznovrstnim predmetom moremo tedaj doseči pod pogoji: a) Z zvišanjem naše lastne industrije, b) z iizlbojevanjem naši igospodarski moči odgovarjajoče valutne vrednosti in c) z upcljavo take davčne politike, ki me bo videla vir dohodkov samo v carini, taksah in ipristojbinah, ampak bo ustvarila za celo državo enak davčni, sistem in davčni ustroj, tako da se bodo plačevati v vsej kraljevini isti direktni davki. Dr. Fran Ogrin. saeBčaHeBPSHBeBBeeaaHHHBKsgaBHiBsiK* 1 SEJM-VAŠAR I LIBERCE-REICHENBERG a (ČEŠKOSLOVAŠKA) B I AVGUST 1921 g HBBBBBBBBBBHHflB BBBBB®BFBB*HBBBH Stran 5. Razvoj valut v marcu. V srednji Evropi je eden izmed glavniii dogodkov, ki bi moral Vplivati na razvoj valut, brezdvomno 'londonski dogovor represalij za Nemčijo, ki ga čitamo po raznih časopisih, izčrpno njegovo vsebino pa podaja »Frankfurter Zeitung« pod naslovom enega članka »Sankcije«. Te sankcije ali represalije bi morale po svod dailckosežnosti imeti -več Vpliva na razvoj deviz, vendar je doslej mednarodni trg slabo reagiral nanje. Ocena važnih -valut kaže veliko manj sprememb, kakor pa sc je to dogajalo pri prejšnjih povojnih političnih in gospodarskih, nenadoma nastalih depresijah. Na trgu opažamo relativno stabiliteto, ki ima sicer svoj izvor v skoro absolutni kupčijski tišini, vendar kaže m-enom, da smatrajo nove represalij^ finančni krogi kot prehodni stadij in -pričakujejo drugačen duiinitivum, po katerem bo šele mogoče tudi oceniti posamič,zine države in njihove valute. — Kako bo .izgleda! tak definitivnim, manjkajo danes skoro vse točke, na katere bi se mogli opreti in ratii tega zavzemajo nemški kroigi stališče čakanja. Vrednost nemške marke v prvi vrsti tudi radi tega ni",padla, ker se v celi državi nikjer ne pričakuje, ali bi imelo povoda pričakovati trajnih ovir razvoju gospodarstva. Navzlic vsemu temu pa dobro oko mora opaziti, da bi dolgo trajajoče sedanje stanje moralo prej ali slej pripeljati Nemčijo v valutno krizo, ki jo danes že v -resnici imamo čeprav v njenih začetkih in za razum publike za enkrat latctuo, prikrito. Nemška marka je doslej ohranila svoj tečaj napram ameriški, švicarski in holandski valuti skoro popolnoma. Male diference padanja pa ne kaže edino marka, ampak tudi deviza Pariz, ki -jo Je, kakor,kažejo vsa znamenja potegnila marka za seboj.. Še celo tako daleč je šel marčni razvoj, da se je nemška marka boljše obdržala kakor francoski frank. Francoski frank kakor itailiijanskia Iz malega raste veliko. (Daljo) Vendar ostane podlaga vedno Nina in ista. Največja firma z najobsežnejšim knjigovodstvom vodi svoja zapisovanja, ker jih spomin ne more ohraniti, po istih principih, kakor najmanjša, ki si dnevno samo notira svoje izdatke in svoje prihode. Pri obeh naj služi knjigovodstvo ali zapisovanje sprememb premoženjskega stanja kot dokaz porabe in ostanka trgovske imovine ali v 'trgovino -investiramega kapitala. To je namen knjigovodstva, ki je na ta način obenem spričevalo o dobičku in izgubi, torej o napredovanju ali nazadovanju podjetja. Vsak protokoliran trgovec je dolžan po trgovskem zakonu in v lastnem interesu voditi svoje knjigovodstvo tako, da lahko takoj drugim osebam dokaže to ali ono svojo trditev, sebi pa razjasni mnogotera važna vprašanja, ki se tičejo v prvi vrsti prospeha podjetja. Ker dobi trgovec svoje blago od raznih liferante iv in ga zopet različnim odjemalcem oddaja, nastanejo na ta način mnoge medsebojne obveznosti obenem Pa naloga, raizdeliti in preiskati, koliko obveznosti na koga odpade. Če prodajno blago trgovcu A, B, C itd., morajo ti blago plačati. Ker se -pa plačila izvršujejo v različnih dobah in v različnem denarju s Skonto ali brez njega, itd., je jasno, da ne bi imeli nebenega pregleda, če bi vse terjatve napisali na en list. Treba 'je torej vknjižbe, ki sc enega tičejo, ločiti od Vknjižb, ki gredo -na drag račun, in v to s vrlin si napravimo račune ali konte. V knjigovodstvu razlikujemo dvoje -vrst računov, osebne račune onih naših klientov, ki stojijo v ivedni zvezi z mami in takozvane »mrtve račune«, ki so vsi ostali računi. Osebni konti spadajo v knjigo tekočih računov, ki se deli po raizteznosti trgovine v tuzemski in v indzeniški tekoči račun. Tekoče račune imenujemo s tujko tudi kon-tokorent. Ko.ntoko.rent delimo v dva velika dela, v račun debitorj-cv ali dežnikov in račun kred'-tonjuv ali trpnikov. Glavna knjiga vsebuje »mrtve« račune'. Ola-vni »mrtvi« računi so: Račun glavnice ali kapitalni konto, račun splošnih izdatkov, menični račun, -obrestni in skotiti rt račun, blagajniški in osebni račun (za Udeleženec pri -podjetju) in končno -kontokorent debitorjov in krediitorjov, ki ipredstavljata zbirko vseh osebnih računov. Pri -sestavi bilance -prideta, še bilančni račun in račun izgube in dobička kot »mrtva« računa v poštev. Seveda lahko razdelimo iposamczne račune .zopet na -ve.f ddov tako n. pr. menični račun na -račun tu/zemskih menic in račun deviz (inozemskih menic) itd. Taka razdelitev ne «»premeni na bistvu -računa ničesar. Preidimo takoj na vknjižbe. Ker bi bilo zelo nepregledno, če bi tlačili na isto stran lastne in tuje terjatve ali obveznosti, je vsak -račun -razdeljen v dva dela, leva stran, ki ima napis »Dati« ali »Debet« (dolguje), vsebuje lastne dajatve, na desni strani, ki nosi napis: »Imeti« ali »Kredit« (ima v dobro), vso- bitje dajatve (torej terjatve) naslovljenca računa. Stran »dati« kaže torej vsoto naslovljenih zadolžitev, medtem ko desna ali kreditna stran vsebuje .njegove terjatve, njegovo imovino. Pri vsaki vknjižbi je treba imeti jasno pred očim. ali gre za pomnožitev terjatev .ali za ipoonnožitev obveznosti onega, kojega ime se nahaja iriet računom. To je abeceda knjigovodstva. Ker pa ml svoje blago in denar od »nekoga« prejemamo in blago ter menice, ki jih odpošiljamo, zopet »nekomu« oddajamo, .mo-ram-o .za nam predano blago m denar sami sebe obremeniti, oni pa ki so blago, denar, menice itd. .poslali, morajo biti zato pripaznami: »Kaj sledi iz tega, Mii^n«? »Da -vsaki vknjižbi na strani »Dati« -mora odgovarjati na drugi strani Kredit Dostavka.« »To sc pravi« je. nadaljeval prokurist, da iv ■treba dvoje vknjižeiij. Ne .zadostuje torej enostavno zapisati v blagajno ati v memoriai (nima.1 noto): Prejeli smo 15. avgusta blaga -v vrednosti 15.000 dinarjev, temveč je treba tudi povedati, kdo je blago poslal in -na koga smo mi »dresirali menice. Isto velja tudi za one vknjižbe, pri katerih ne gre za direkt-,no dajatev v denarju ali blagu. Vzemimo, do ima naš agent v Skopi ju pravico od nas terjati stopctJeset dinarjev jproiviizjje. Mislite si, da je agent v direktnem .zaračunanju z našim iprovizljskim računom. (Dalje prih.) lira po svoji notranji vrednosti nista močni valuti. Londonski sklepi pa tudi angleškega funta niso okrepili. Čeprav je v tečajih to še nerazvidno, 'vendar se že opaža po borzah iveliko slabšal tendenca pri kupčijah funta. Kako se boda) dogodki razvili v tej smeri, bomo še poročali. Javite svoj naslov in uprava „Jugoslovanske borze“ Vam bo pošiljala svoj list brezplačno. Obrtni listi in še kaj. Iz dežele nam poročajo: Kakor je znano, se danes na priprost način pride do obrtnega lista za trgovino z deželnimi pridelki, manufakturo, galanterijo Itd. Gre se na okrajno glavarstvo, se tam malo potoži in obrtni list se dobi. Tabo se prične trgovati z malim, kar naenkrat pa na vagone. Največ takih in sličnih obrtnih listov pa dobijo 'verižniki in tihotapci, to pa vsted tega, da Potem lahko verižijo in tihotapijo -brez vsakih ovir. S to podelitvijo obrtnih listov pa trpijo pravi legitimni trgovci, na katere se ipa javna oblastva samo takrat spomnijo, ko je treba plačati obrtni ali dohodninski davek. Seveda legitimni 'vedžnik je tega prost ali ga plača le malenkostno, tako, da se potem smeje pravemu trgovcu. Da sc prepreči izdaja obrtnih listov nepoklicanim osebam, so se ustanovili v svrho kontrole razni trgovski gremiji. Žal, da tudi te organizacije še do danes. niso imele uspeha. Najveajo vlogo ,piri izdaji teli obrtnih listov pa igrajo okr. glavarstva, ki jih izdajajo vsakomur, kdor 'e zaprosi zanj in se ne ozirajo na ugovore gremiia ali županstva. Da se nadaljevanje izdajanja obrtnih listov brez kontrole ukine, naj bi se naša obrtna oblastva bolj pobrigala za poprejšnjo ugotovitev potrebe in za osebe same, ki.dobijo obrtne liste. Svoji k svojim! Postali smo gospodarji na lastni zemlji in sc zjedinili z našimi jugoslovanskimi brati, toda gospodarsko smo še vendar na različnih straneh vezani na tuje narode, tuje države, o katerih ne moremo trditi, da so nam prijateljske. Naš smoter mora biti, da se na vseh poljih osamosvojimo. Jugoslavija je agrarna država s slabo razvito industrijo. Sistem pokojne Avstrije je bil ta, da je koncentrirala vso Industrijo po nemških deželah in. nekaj je pa tudi krivo, ker posebno pni nas Slovencih ni bilo in še žalibog tudi sedaj ni dovolj podjetnosti. Vzemimo si en primer: papirna industrija. Naša država šteje okrog 13 milijonov prebivalcev in vsak izmed teh od najvišjega do najnižjega piše in sprejema pisma. Odkod prihajajo kuverte in pisma? Navaden človek nič ne misli. Naši trgovci pa vedo, kakšna težava je s tem blagom in da tega še nikdo v Jugoslaviji ne liz-deluje. Vsakdo misli, da je kuverta čisto priprosta reč, toda temu ni tako, kajti treba je za izdelavo velikih in zelo kompliciranih strojev, ako naj bo fabrikacija racij-onelna. Imamo sicer nekaj tvornik: za papir, za kuverte pa nobene in zaradi tega smo jih uvažali iz Avstrije, iz Dunaja, kakor je bilo to že od prej običajno. S propadom Avstrije smo postali mi seveda za Dunaj inozemstvo in s tem so se pričele težave. Po navadi traja po mesece, predno dospe od tam kakšno naročeno blago in je pri tem upoštevati dvoje neugodnosti; prvič izguba na obrestih, ker je treba blago naprej plačati, drugič pa to, da trgovec svojim odjemalcem ne more postreči, kakor bi hotel in moral. Tretja neprilika pri uvozu iz inozemstva je naša carinska uprava, kjer se vsako blago po navadi tudi po par tednov zamudi in povrh še ogromni carinski stroški. Kakor čujemo, se je ustanovila v Ljubljani tovarna kuvert pod tvrdko Fran Mulec & drug. Novemu domačemu podjetju želimo veliko uspeha in pripominjamo, da je to prva tovarna te stroke v Jugoslaviji in da namerava pričeti z obratom začetkom aprila. „Svoji k svojim!“ Jugoslovan naj kupuje pri Jugoslovanu in če se bomo tega držali, bomo domači industriji pripomogli, da bo stala na tako trdnih nogah, da jim tuja konkurenca tal ne bo mogla izpodriniti. Marodno gospodarstvo. PROMET. Uvoz blaga z avtomobili prepovedan. Generalna direkcija carin v Beogradu je naročila carinarnici v Borovnici, da ne sme pod nobenim pogojem več dovoljevati neposrednega prevoza blaga z avtomobili, ker je za uvoz blaga iz inozemstva določen le železniški promet. To bo pa veljalo seveda tudi za carinarnico v Planini. Hitro odpravo železn. transportov je naročilo ministrstvo saobraćaja železniškim ravnateljstvom, zlasti pa zagrebškemu in izdalo potrebne naredbe. Morda se bodo poslej razpoložljivi vagoni hitrejše oddajali in racijonelnejše izrabljali. Posebno veliko pritožb je bilo proti zagrebški železniški direkciji. Angleški kapital se udeležuje našega gospodarskega razvoja, V tem oziru nam je beležiti 'osnovanj o iprekomorske -paroh rodne družbe »Trainsatlamtic«, na kateri je -zlasti udeležen ladijski lastnik Banac (Jugoslovan?) iz Londona, potom pa naj-večji beograjski in zagrebški denarni zavodi. Družba razpolaga žc s -tremi parniki po 9000 ton ter 'prične v -nekaj mesecih z redno -plovbo med Ameriko in našimi jadranskimi -pristanišči. Dalje se je p-rotokolirala -v Zagrebu Angio-Jugoslovanska petrolejska delniška družba. — Ustanovljena je s sodelovanjem londonske Asi-atic Petrol Co. in Narodne banke d. d. v Zagrebu. Družba se bo bavila s iprometom, nakupnim in prodajo petroleja, zemeljskega koksa in asfalta. Ustanavljala bo tudi tovarne za kemično industrijo, plinarne, tova-me za cement itd. — Osnovna -glavnica znaša 30 milijonov K. FINANCIJE. Neopravičeno pomanjkanje drobiža. Finančnemu ministrstvu so došle in še prihajajo pritožbe radi pomanjkanja drobiža po 1 dinar in pol dinarja. Kakor -pa se izve, so te -pritožbe neosnovane, ker razpolagajo podružnice Narodne banke z -dovojinimi zalogami teh novčani-c. — Krivda, da jih ne kroži dovolj -v prometu, zadene tedaj denarne zavode -in banke, ker ne prevzemajo zadostnih množin od podružnic Narodne banke, da bi jih potem zamenjavali. Madžarska krona se dviga. Sedanji madžarski finančni minister je izdelal obširen načrt za ozdravljenje državnih financ. Izvrševanje istega kaže ugoden uspeh. Tako se dviga madžarska krona in se dobi danes za 100 madžarskih že 177 nemško-avstrjijsk-ih, d očim sta prej stali 1 : 1. RAZNE VESTI. Steinbeissova afera. V tej nečedni altri jc storil ministrski svet šele zdaj končnoveljavno odločitev in razveljavil pogodbo s Kömerjevo družbo. Trgovske pogodbe. Češkoslovaška republika je sklenila z Italijo ugodno trgovsko -pogodbo. Pogajanja z Nemško Avstrijo v isti zadevi napredujejo povoljno. In mi? Nam pa se menda pripravlja — nekam sumljivo tiho je vse — drugi gospodarski Rapallo. Adresar za mesto Zagreb je izšel. Adresar je jako skrbno sestavljen ter bo izborna opoia onim trgovcem in podjetnikom, ki raibijo adresni -materijal za razpošiljanje cenikov in okrožnic. Pač smo imeli dosedaj nekaj -podobnih knjig, pa kaj Iste .pomagajo, ako pošta vse pošiljke vsi cd pomanjkljive adrese vrača. Pripomniti moramo, da so pri novem adresarju vsi podobni nedostat-ki odpravljeni ter so adrese trgovcev, industn-jalcev -itd. označene iz ulico in hišno številko. Več razvidno iz današnjega inserata. Trešarinski predpisi. Ljubljanska delegacija ministrstva financ je -izdala ročno knjižico z gornjim naslovom, ki obsega: Zakon o državni trošarini, trošarinski pravilnik in pravilnik o trošarini na. vino v Sloveniji. Cena izvodu 30 K. Naročnino in denar sprejema le »Gospodarski urad delegacije min. financ v Ljubljani«. — Po pošti je poslati denar vedno -po poštni nakaznici. Na to se 'opozarjajo interesentje. Brezposelnost in boj proti njej. Da sc zmanjša brezposelnost, so angleška brodarska društva znižala cenik za prevoz blaga v našo državo. Do sedaj se je plačevalo od angleških pristanišč do naših okrog 160 šilingov od tone, poslej pa bo ta voznina znašala le 90—-100 šilingov za tono. Tako se skrbi na Angleškem, da bi se 'zmanjšala brezposelnost. ' Pri nas pa hočemo menda napraviti ravno narobe. Namesto da bi se dalo zaslužka našim maloštevilnim ladjam in delavcem, zaposlenih na n-ijh, se hoče menda prepustiti vso obrežno plov-stvo v Dalmaciji laškim pairobrodnim društvom. Neverjetno. Naši industriji ho-čemo, tako se trdi, na ta način pomagati, da bodemo izročili -pri trgovskih pogajanjih .z Italijo cele panoge njenim zastopnikom in delavcem. To si upamo napraviti v času, ko bo radi omejitve priseljevanja v Ameriko začela strašiti brezposelnost tudi pri nas. Nova tovarna. Tvrdka Sajovic & Komp, jc ' napravila na Celovški cesti 26 a (Sp. Šiška) tvornico kovinastih izdelkov. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki, ima lastno topilnico in livarno, brusil-njjco in galvanotelmično delavnico. Kakor čujemo, se bo pečalo podjetje z izdelovanjem zifo-nškili glavic -in sprejemalo v popravila aparate za so-davičar-s-ko in gostilničarsko obrt, za kar ni bilo v Jugoslaviji doslej še nobene tovarne. Z obratom se prične v kratkem. Pozdravljamo novo industrijo, s katero je storjen zopet en korak na poti naše narodno-gospodarske emancipacije. Udružeiije jugoslavenskih oglasnih zavoda. U Zagrebu osnovalo se je udruženje reklamnih poduzeća cijele Jugoslavije sa zadaćom uzdržanja solidnog poslovanja na ovome polju te se listovi kao i oglašivači u svim nejasnim siučajevinia ili sporovima mogu potpunim povjerenjem na to udruženje obratiti. — Uprava udruženja nalazi se u Ilici broj 60. I. kat desno, tajništvo u Jurjevsko] ulici broj 31. »JyrocJiaBeHCKa 6ypsa« H3Jia3H HefleJBHO y flBa HSflaaa (y cjioBenaHKOM H V.pnCKO-XpBaTCKOM ie3H-Ky) Te ce paaamHJte 6ec-nnaTHo na cbc iproape, OÖpTllHKe, HH^yCTpHJäJipe rociioaapcKe aaflpyre, jaß-ne aoKajie u. t. ä., H3Me-imue cBäKH ßpyra h jih Tpeha Spoj. Ko naK jkcjih, na My ce CBaKH 6poj ma-jbe, njiaha aa Kpnfae nom-jhe, njiaha 3a itpahe houit ica roflHuiH.e K 24.—. Becnjiaraa eKcneflHpnja »JyrocjiaBeHCKe öypae« jaMHH BaM 3a ycnex im-cepara. „JUGOSLAVENSKA BURZA“ izlazi nedeljno u dva izdanja (u slovenštini i srbohrvaštini) te se razašilje besplatno na sve trgovce, obrtnike, industrijalce, gospodarske zadruge, javne lokale itd., izmjenice svaki drugi ili treći broj. Ko pa želi, da mu se svaki broj šalje, plati za kriće poštnih i otpravnik trošaka godišnje K 24'— Besplatno razašiljanje „Jugoslavenske burze“ Vama jamči za uspjeh oglasa „JUGOSLOVANSKA BORZA“ izhaja tedensko v dveh izdajah (v slovenski in srbohrvatski) ter se razpošilja brezplačno vsem trgovcem, obrtnikom, industrijalcem gospodarskim zadrugam. javnim lokalom i. t. d. menjaje vsako drugo ali tretjo številko. Kdor pa želi, da se mu pošilja vsaka številka, plača za kritje poštnih in pošiljalnih stroškov K 24'—- letno. Brezplačno razpošiljanje „Jugoslov. borze“ V am jamči za uspeh oglasov „JUGOSLOVANSKA BORZ A“ vychazi tydne v dvou vydanich (slovin-skem i srbo-chorvatskem) arozesilase bezplatnč všem obchodnikftm, živnostnl-ktim, prümyslniküm, ho-spodarskym družstvum, ve-rejnym mistnostem atd., a sice stfidavš každe druhe j nebo treti čislo Kdo si preje, aby se mu zasilalo ! každe čislo, plati na hra-ženi vyloh poštovnich a ex-pedičnich K 24'— ročne. Bezplatne zasildni „Jugoslovanske Borzy“ Vam zaručuje uspšch inserätü. „JUGOSLOVANSKA BORZA“ (Jugoslav. Börse) erscheint einmal wöchen-tlih, in 2 Ausgaben (slo-venisch und serbokroatisch) und wird an alle Kaufleute, Industrielle, Gewerbetreibende, Wirtschaftsgenossenschaften, öffentl. Lokale und Ämter gratis versendet. Jene, die alle Nummern beziehen wollen, zah-I len jährlich jugosl. K 24'— ' für Post- und Manipulati-I onsspesen. Unentgeltliche j Versendung der „Jugoslov. borza“ garantiert für den Erfolgt der Inserate 1 „JUG RZA“ Ex- bor, za. ** (South - Slavic change) is published weckly in the ŠIovenish and Serbocroatish languages and is mailed free of charge’ to merchants, industrials, economical associations, public in-stitutions etc. at irregulär inter-vals. By payment of 24 Jugosla-vic Krons (six Dinars) per year for postage any applicant receives the paper rcgularly each weck. The gratis distribution of this paper assures not only a very extensive circle of readers among business people but also success of aduertisements inserted therein. Address: „JUGOSLOVANSKA BORZA“ Ljubljana, Jugoslavia. OBRTNA BANKA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508 Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuj e nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržižča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani~in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje .številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij. Ustanov. 1898. Anončna ekspec Ljubljana, Kongresni (Pri vprašanjih zadostuje 22. Razni stroji novi in rabljeni za predelavo lesa in železa franco Dunaj se ceno dobavijo. Ustanov. 1898. licija Al. Matelič trg 3. Telefon 174. poleg navedena številka.) 34. Prodajalci kanarčkov in drugih ptičev pevcev naj javijo svoje naslove. 23. Vezna žaga (Bandsäge) čisto železna stružnica (Dickenhobelmaschine) lokomobila 20 do 30 HP, jarmenik (Schnellgatter) 24, stružnica 2 m, stroj za rezanje pločevine, stroj za kovanje pločevine (Elechtenzmaschine) vrtalni stroj (Bohrmaschine) za roko in pogon se kupijo. 35. Službo tehničnega vodje tvornice bi primio. Izvrsno kvalific. stroj, strukovnjak, specijalist za organizaciju i vodstvo industrije drva (pilan, parketarnic i dr.) Dugo-godiš. izkustva. Vješt montaže svakovrsnih strojeva.* Ponude pod „Strukovnjak Ceh.“ 24. Bela sol večja množina na prodaj. Pomaranče se nudijo po ugodnih cenah. 36. Službo potnika za hrvatske in srbske pokrajine sprejme mlad Slovenec, zmožen slovenskega, srbohrvatskega in nemškega v govoru in pisavi, ter knjigovodstva 27. Vinska klet s popolno opremo se proda. 37 Zastopstvo se odda agilnim trgovcem, ki bi hoteli razpečavati jako praktično konstruirano luč na plin od olja, gorečo brez stenja (ohne Docht) pripravno za podeželske kuhinje, kleti, stopnjišča, „večno luč“ itd. 28. Salonska garnitura na prodaj po ugodni ceni. 29. Lepo posestvo z gozdi se proda (177 ha in približno 26.131 m les) gozdarska poslopja, živina, orodje vodna moč za žago itd. Posestvo ima lepo lego v dravski dolini, blizu železnice. — Ponudbe pod „vredno 1,800.000“. 38. Družabnik za mizargko podjetje z 200.000 K kapitala se išče za že obstoječe dobro vpeljano podjetje. 30. Hiša v dobrem stanju z gostilno • ob prometni cesti na Gorenjskem se proda. Ponudbe pod „77“. 39. Gostilno ali hotel vzamem v najem v Ljubljani ali v kakem letoviškem kraju. 31. Službo vratarja, pisarn, sluge ali podobno bi sprejel Ceh, ker bi se rad naučil srbohrvaščine. Pogoji začetno samo dobra hrana in stanovanje. 40. Gospoda Ivan Krošel svoječasno Laporje pri Slov. Bistrici prosimo, da javi svoj naslov naši pisarni. 41. Oni, ki imajo rudnike na prodaj naj javijo svoje naslove z opisom in ceno istih na gornji naslov. 32. Nov klavir (Flügel) črn, prvovrstne dunajske firme Gebr. Stingl, križem strune, na 3 pedale krasen glas, izdelek mirnega časa se proda. Cena K 55.000'— 42. Moderna lokomobila na visok pritisk (Hochdruck) 16 HP, prvovrsten fabrikat, kurljiva z drvmi, cirkularna žaga 5 HP in železp-stružnica se franko Slovenija po ugodni ceni proda. 33. 1500 kron nagrade onemu, ki mi pove ali pripelje nazaj psa, prepeličarja čistokrvne pasme rujav srednjevelik, na levem boku ima precejšnjo zarastlo rano. Pes se nahaja najbrže kje na deželi. Pogrešan od 5./II. Kupec dobi kupnino nazaj. Tajnost zajamčena. 43. 3 motorna kolesa 1) Puch 2 HP, 2) 6-7 HP, 3) Raaf 3 Vi HP, v dobrem stanju z malo rabljeno pnevmatiko ceno naprodaj. Orodje, okove za pohištvo in stavbe nudi najugodnejše Rudolf Kmen, Dunaj Wien V. Margarethenstr. 110. Zahtevajte vzorce. K i p i m KJ“ v Ljubljani oz. neposredni okolici. - Enako podjetje vzamem tudi takoj v najem. Ponudbe pod „300.000 takoj“ na Anon. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev 3. Brnska industrija predpasnikov (kecelja) Wodak & spol BRNO Starobrnenska 9/11. Češkoslovenska. Predpasniki, krila, damsko perilo. — Zahtevajte vzorčne pošiljke. _— Spreten zastopnik se sprejme. HMELJ 400 mc iz 1. 1917/18 in konoplja v vsaki množini na prodaj. Vprašanja na upravo našega lista. Generalnega zastopnika za Jugoslavijo išče velika čehoslovaška tvornica kuvert in lepenke eventuelno tudi z engros zalogo blaga za Jugoslavijo. * Ponudbe samo velikih in resnih firem sprejema „Jugoslov. • borza“, Ljubljana. t I Ročni menjalnik zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov. Tvornica električk. aparata za jaki tok SCHEIßER & KWAYSSER d. z o. z. Wien XIII2 AL, Linzerstrasse 16 APARATI ZA NISKU I VISOKU NAPETOST. Cijeniki i ponudbe besplatno. INTERNATIONALNI TRGOVSKI ČASOPIS ZA EKSPORT & IMPORT „OBCHODNI BURSA“ TRGOVAČKA BURSA IZHAJA V PRAGI VSAKEGA 1. IN 15. V MESECU VSEBINA V ČEŠKEM, FRANCOSKEM ,n NEMŠKEM JEZIKU REDAKCIJA IN UPRAVA PRAGA II, STEPANSKA 24 PISALNI STROJI „MINERVA“ z dvobarvnim trakom in vsemi modernimi pripravami, zelo solidno izdelani s triletnim ' VX /fAAfi jamstvom nudi CtiVVi^UUv V. Postal :: Praga II. :: Mariänskä ulica 16. :: Tel. 228 VIII. Brz.: „Epidaurus“. TproBUH y Cpönjn Koju jom ne ÄOÖHBajy öecn^axHO »JyrocuaBBHCKe 6yp3e«, HBKa npnjaBe CBoj nac^OB ynpaBH. JaBHTB H HaCnOBB CBOjnX KOABra! äÄ8B^jmEaB^BCÄmmi!^iEa™BaS2«35@IöämäiKB3ZrBiBaBCZBiB«ma3B»MÖCGBS™KE.a « 1 Trgovački zastupnik prvih čeških zavoda manufaktura, kemikalije, željezna i indu-strijalna roba svake vrsti: Rihard Jager trgov, zastupnik, Zagreb, Savska cesta 60 a. 1 KOLESU MOTOCIKLE vso opumo MM Sä KUMI LJUBLJANA GOSPOSVETSKA 14 VEGOVA UL. ST. 8 ■■■■■■■■■■HBHMBlielBäBaBBMIiaBBBeaB GLAVNO ZASTOPSTVO ^oÄPTpTrTt ZA HRVATSKO, SLAVONIJO, VOJVODINO IN SRBIJO ODDA g THE REX & CO, UUBUÄNA S 7 B Svakovrsne cipele na malo i veliko, proizvode iz prave kože bez papirnatih dodataka, sve ručno, fino i trajno izradjeno, r a z š i I j e Cipelarska gospodarska zadruga Ljubno pri Podnartu Gomja Kranjska.