PODARJAMO
v vrednosti do 500 €
BAZEN
POIŠČI, IZREŽI, POŠLJI KUPON
Magic Aleksander, čarodej: Pričaral si je otroške sanje
ф
(jmr
SLOVENIA
fykffit-arttw
DIRKA PO SLOVENIJI
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 23 / Leto 78 / 8. junij 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si
Veliko ljudi se v hribe poda »na slepo«
Da se vedno več ljudi odpravlja v gorski svet, čeprav za to nimajo dovolj znanja in izkušenj, opažajo v celjski postaji gorske reševalne službe. Člani te postaje, ki ponesrečencem pomagajo na območju med porečjema Save in Savinje, so lani posredovali 17-krat, v preteklosti so na leto zabeležili že tudi več kot 30 reševanj. »Ljudi naj strah pred nesrečo ne odvrne od obiska gora. Lepote planinskega sveta naj jih nagovorijo k uporabi primerne gorniške opreme in upoštevanju varnega gibanja v gorah,« pravi načelnik Aleš Kovač. str. 12-13
Celjska koča trenutno zaprta Str. 3
Krajani zagrozili z računskim
sodiščem Str. 7
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Uvodna celjska etapa bo zanimiva in tudi zahtevna. Na papirju se ne zdi težka, a bo treba prevoziti kar nekaj višinskih metrov.«
Bogdan Fink, organizacijski direktor dirke Po Sloveniji
»Odziv ljudi, ko čaram, je vedno tako neverjeten in ta občutek si kar naprej želim - čaranje je zame kot neka droga, vedno hočem še.«
Aleksander Štrucl, čarodej
»Vrstnikom včasih zamerim, da ne upajo ugovarjati, če gre za neke avtoritete, in da se ne zavzamejo za druge. Spodbujam jih v tej smeri.«
Art Špegel, član nacionalne ekipe v debatiranju
»Dopisništva so z vseh koncev Slovenije, to so hkrati regionalni časopisi, ki delujejo znotraj naše medijske družine Me-dia24. Med njimi je tudi Novi tednik.«
Simon Rosc, voditelj televizije Svet24 TV
»Velik del obiskovalcev planin ni prav nič poučen o tem, kako se je treba obleči za hojo v planine, kaj je treba vzeti s seboj, kako se je treba vesti v hribih. Takšnim se že na daleč vidi, da jim manjka osnovna planinska izobrazba.«
Aleš Kovač, načelnik celjske postaje GRZS
ČETRTEK 1	1 PETEK
/ 24	\ 1 / 25
14 t	/ 14
	
SOBOTA 1	1 NEDELJA
\ 1 / 26	^ 26
0 15	c^^ 16 >
/ preglejte
K" KOŽNA1-" VMENDA/
' e.S^lĐKOŽO

M 4
V Celju je bilo ogromno odziva na brezplačne preglede, ne glede na to, da je bil ponedeljek deževen in turoben. (Foto: SŠol)
Kožni rak in nujnost samopregledovanja
ki je rešil
več življenj
Sredi Celja so minuli ponedeljek slovenski zdravniki dermatovenerologi brezplačno pregledovali kožna znamenja. Hkrati so obiskovalce izobraževali o pravilni zaščiti kože pred soncem. Tovrstne brezplačne preglede so organizirali tudi v Ljubljani, Mariboru in Izoli.
simona solinic
Projekt je podprlo tudi Združenje dermatovenero-logov Slovenije. Lani je bilo v podobni akciji izvedenih 277 pregledov več, kot so načrtovali, izjemen obisk se je odražal tudi v rezultatih. V projektu #SaveYourSkin je bilo namreč zaznanih kar 29 primerov suma, da gre za ko-
žnega raka, kar lahko pomeni tudi 29 rešenih življenj.
»Eden od ciljev naše znamke La Roche-Posay je osve-ščanje javnosti o pomenu pravilne zaščite pred soncem in zgodnjega preprečevanja kožnega raka. Zato smo lani s partnerji začeli ta projekt tudi v Sloveniji in opravili 677 pre-
gledov kožnih znamenj, pri 29 se je izkazal sum, da gre za melanom. Veselimo se letošnjega nadaljevanja projekta, naš cilj je pregledati še več prebivalcev, predvsem na tistih območjih, kjer ljudje težje dostopajo do dermatologov,« je povedala Svjetlana Arh iz podjetja L'Oreal Dermatologi-cal Beauty.
Redni pregledi
Kožni rak je ozdravljiv v 99 odstotkih, če ga odkrijemo pravočasno, in sicer s preprosto operacijo. Če ga ne opazimo in ne zdravimo, sčasoma zaseva v druge organe
Nevaren maligni melanom
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je maligni melanom razlog za kar tretjino vseh novih primerov raka. Zaradi kožnega melanoma letno v Sloveniji zboli približno 700 oseb. Čeprav predstavlja zgolj 3 odstotke vseh vrst kožnega raka, ravno ta melanom povzroči največ smrti in v svetu velja za obliko raka, ki je najpogostejša v starostni skupini od 20 do 30 let in povzroči največ smrti med ženskami, starimi od 25 do 30 let.
Večina znamenj na koži ni nevarnih, a obstaja možnost, da se iz
tudi na novo, torej na mestu, kjer ni znamenja. Melanom se v približno tretjini primerov razvije iz pigmentnega znamenja, a večinoma vznikne na novo. Pojavi se lahko pri vsakomur, še posebej so zanj dovzetne osebe z zelo svetlo poltjo, s številnimi pigmentnimi znamenji, tisti, ki jih je sonce v preteklosti večkrat opeklo, in tudi tisti, ki imajo ožjega sorodnika, ki je zbolel zaradi melanoma. Zdravnik dermatolog, ki pozna vse oblike nenevarnih znamenj in tudi oblike kožnega raka, ima na voljo preiskovalne metode, ki omogo-
nekaterih razvije kožni rak. Ta lahko nastane čijo pravočasno postavitev pravilne diagnoze.
V vrhu mednarodne zveze Lions klubov
Na nedavnem zboru članov humanitarne organizacije Zveze Lions klubov Slovenije so delegati iz 51 klubov izbrali novo vodstvo. Novoizvoljena guvernerka je postala Breda Pečovnik, nova mednarodna direktorica pa Lorena Hus, ustanovna članica ženskega Lions kluba Celje Mozaik.
Da je mednarodna zveza Lions klubov tokrat Sloveniji dodelila mesto enega od mednarodnih direktorjev, je izjemno priznanje in čast za Slovenijo in slovenski lionizem, so zapisali v zvezi. Celjanka Lorena Hus je že več desetletij izjemno prizadevna v tej dobrodelni organizaciji tako v Sloveniji kot v tujini, bila je guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije in vodja številnih dobrodelnih akcij.
TC
in povzroči smrt. Za zmanjšanje umrljivosti je zato najpomembnejše njegovo zgodnje odkrivanje - bodisi s samopregledovanjem bodisi z dermatološkim pregledom.
»Zavedati se moramo, da je melanom tumor, katerega pojavnost narašča najhitreje med vsemi vrstami raka človeškega telesa. Po drugi strani je me-lanom, če ga odkrijemo pravočasno, povsem ozdravljiv. Pomembno je torej, da ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, ko je še omejen na zgornje plasti kože. Vemo tudi, da se večina melanomov razvije v koži. Ta je za pregledovanje zelo dostopna. Dermatološki pregled je torej temelj za pravočasno odkritje melanoma. Ob tem je treba poudariti tudi samo-pregledovanje, saj v razvitih družbah, kjer je osveščenost prebivalstva visoka, veliko ljudi samo odkrije sumljivo spremembo na koži,« pravi podpredsednik združenja slovenskih dermatovenerologov, prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., spec. derm.
Jurij Plaznik, dr. med., specialist dermatovenerologije, pravi, da se ljudje vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki prežijo na kožo. »Dobro je, da si ljudje kožo pregledajo vsaj enkrat na mesec. Sprednji del telesa si lahko pregledajo sami, zadnji del lahko pregleda kdo od domačih. Prihaja poletje, ko smo vsi radi na soncu, vendar smo na zaščito pozorni predvsem na dopustu. Nekoliko manj smo nanjo pozorni vsak dan, čeprav pogosto nosimo kratke hlače in majice. Torej smo doma več izpostavljeni soncu kot na dopustu. Med 10. in 16. uro so najpomembnejša ustrezna pokrivala, oblačila z dolgimi rokavi ali UV-majice. Kožo, ki ni pokrita, je treba zaščititi z ustreznimi kremami.«
Lorena Hus je ena od novih direktoric mednarodne zveze Lions klubov. (Foto: SHERPA)
Š33 8јз	AKTUALNO	3
Celjska koča spet pod okriljem ZPO
Hotel je trenutno zaprt, kako naprej?
Iztekel se je polletni odpovedni rok najemnika Celjske koče, podjetja Pišek gostinstvo, ki je decembra lani družbo zPo Celje obvestilo, da prekinja najemno pogodbo. Po dveh neuspelih razpisih, s katerima je družba ZPO iskala novega najemnika hotela, je Celjska koča 1. junija ponovno prešla pod njeno okrilje. Hotel je trenutno zaprt, obiskovalci dobijo pijačo v montažni stavbi ob njem.
tatjana cvirn
Za Celjsko kočo, priljubljeno izletniško točko Celjanov, občina že od gradnje novega hotela leta 2006 ne najde pravega recepta za njen razcvet. Že gradnja velikega hotela, v katerem je 74 ležišč, je bila napačna, menijo mnogi, saj hotel, ki ima tudi velnes, v vseh letih delovanja ni posloval pozitivno. Izgu-
bo je družba ZPO, ki skrbi za upravljanje parkirišč in javnih športno-rekreativnih objektov v Celju ter tudi za Celjsko kočo, pokrivala iz svojih drugih dejavnosti. Niti nove naložbe na Celjski koči, ki bi privabile obiskovalce z letno adrenalinsko ponudbo (letno sankališče, adrenalinski park, zipline, gorskoko-
lesarske poti), potem ko se je izkazalo, da bodo zimske sezone vedno bolj negotove, niso prinesle želenega obiska.
Le pol leta
Junija lani je z malo več kot štiri tisoč evri mesečne najemnine hotel prevzelo podjetje Pišek gostinstvo in namesto petih let zdržalo le pol leta. Ob podpisu najemne pogodbe je bil Peter Pišek, ki je sicer gostinsko dejavnost v svojem podjetju Pišek&HSF Logistics prepustil sinu Mitji, zelo optimističen in prepričan, da je na Celjski koči mogoče zgraditi uspešno zgodbo. Napovedal je, da bo podjetje v treh letih iz hotela na Celjski koči na-
redilo nov biser v mestu ob Savinji. A očitno zadeve niso šle po načrtih. Razloga naj bi bila pomanjkanje ustreznih delavcev in napačen koncept Celjske koče, ki bi jo bilo treba tudi povsem prenoviti. Po njegovem mnenju bi morala biti to planinska koča, ki bi jo nekomu dali v brezplačni najem.
Družba ZPO se je nato lotila iskanja novega najemnika in objavila razpis, ki je bil podoben tistemu, na katerega se je prijavil Pišek. A nanj ni bilo odziva kot tudi ne na ponovni razpis, kjer je ZPO spremenila pogoje tako, da je predvidela možnost prekategorizacije hotela v drugačno nastanitev ter za 30 odstotkov znižala izhodiščno ceno najema.
Ponovno ZPO
Na vprašanje, kaj konkretno so v Mestni občini Celje v zadnjih mesecih naredili za ureditev razmer, so v odgovoru povzeli omenjene dejavnosti iskanja novega najemnika ali morebitnega drugega partnerja. »V Mestni občini Celje še naprej aktivno iščemo možnosti za nadaljnji razvoj Celjske koče, saj se zavedamo njenega pomembnega turističnega potenciala in ga želimo še bolj izkoristiti. V ta namen iščemo različne možnosti in priložnosti za povečanje aktivnosti - tudi na področju kolesarskega turizma in drugih dejavnosti na prostem,« so sporočili in dodali, da je hotel 1. junija
ponovno prešel pod okrilje družbe ZPO Celje, ki bo opravljala tudi gostinsko in nastanitveno dejavnost. Direktor družbe Ivan Pfeifer je že pred časom dejal, da si tega ne želijo, saj nimajo ustreznega kadra niti niso za gostinsko dejavnost ustrezno usposobljeni.
Kot pravijo v MOC, bo koča prekategorizirana v nastanitev s tremi zvezdicami, ob prevzemu bo treba najprej opraviti zakonske in tehnične dejavnosti, ki so nujne za njeno nadaljnje delovanje. Zato bo v prihodnjih dneh gostinska dejavnost zagotovljena v montažni stavbi ob koči, postopoma naj bi odprli še restavracijski in nato tudi nastanitveni del.
Medvedi v gozdovih na Celjskem
Na območju Svetine je Zlatko Cmok iz Lovske družine Bojansko Štore v začetku junija opazil medveda. Lovci so medvedko z mladičema v zadnjem obdobju opazili tudi v občini Dobje, domačinka pa je medveda pred dnevi videla še na območju med Planino pri Sevnici in Jur-kloštrom.
Medved se zadnja leta na Celjskem pojavi občasno. Njegov prihod v gozdove naše regije je posledica prevelike številčnosti populacije v medvedovem osnovnem življenjskem prostoru, na Kočevskem in Notranjskem, je povedal strokovni tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Zdravko Mastnak. »Starejši medvedi preženejo mlajše, ki iščejo svoj prostor drugje in tako zaidejo tudi v naše kraje. V preteklosti smo medveda pri nas opazili zelo redko, zdaj to živalsko vrsto pri nas srečamo občasno. Kosmatinec, ki je bil opažen
»Medved je žival, ki veliko hodi, v eni noči lahko premaga velike razdalje, tudi nekaj deset kilometrov.«
na Svetini, je star približno dve leti in se bo verjetno prej ali slej vrnil tja, kamor sodi. Očitno se na našem območju trenutno zadržuje več medvedov, v Do-bju so člani tamkajšnje lovske družine opazili medvedko z mladičkoma.« Mastnak je povedal, da medveda včasih zabeležijo tudi kamere, ki jih imajo lovci nameščene na
krmiščih, če se pride ta žival »posladkat« s koruzo.
Pred človekom se umakne
Da bi se izognili srečanju z največjim predstavnikom zveri, Mastnak svetuje, naj se ob odhodu v gozd pogovarjamo drug z drugim. Če gremo v gozd sami, je dobro, da se
pogovarjamo sami s sabo. »Medved je precej plašna ži-
val. Ko sliši človeka, se pred njim umakne,« je povedal. Po besedah strokovnega tajnika SKZLD lahko medved postane nevaren, če ga človek preseneti in se pred njim pojavi nena-
Zdravko Mastnak: »Medvedi, ki jih občasno zasledimo na Celjskem, so ponavadi mlajši, medtem ko se starejši kosmatinci zadržujejo v svojem življenjskem prostoru - v notranjskih in kočevskih gozdovih.«
Takole je redkega gosta v naših krajih v svoj objektiv ujel Zlatko Cmok, ko je bil na lovski preži v kraju Požnica pri Svetini. (Foto: Zlatko Cmok)
doma. »Vsako živo bitje se na nepredvidene razmere odzove z obrambo. Najbolj nevarno je, če se človek znajde med medvedko in mladiči. Medvedka, ki je ena najbolj skrbnih mater med živalmi, se v tem primeru bojuje za svoj podmladek.«
Če se medved postavi na zadnje tace, nas po besedah sogovornika opazuje, saj je radoveden, nima pa namena napasti človeka. Kako se pred tem prebivalcem gozda varno umaknemo? Mastnak svetuje, naj se mirno in počasi zadenjsko premikamo nazaj, tako da žival gledamo. Medved nas bo verjetno še nekaj časa opazoval, nato se bo obrnil v svojo smer in šel naprej svojo pot. »Če se v gozd odpravimo s psom, ga moramo imeti na povodcu. Pes namreč raziskuje in če naleti na medveda, ga lahko preseneti. Če se medved požene za njim, bo pes stekel do lastnika, takrat pa lahko pride do napada.«
Sogovornik je še poudaril, da je gozd dom živali, zato se tja ne odpravljajmo zvečer ali ponoči. Če se tam zadržujemo v mraku in si pot osvetljujemo s svetilkami, vznemirjamo živali, ki so v stresu že čez dan. »Ker jim ne damo miru, prihajajo do hiš in povzročajo škodo. Noč naj ljudje izkoristijo za spanje.«
TS
4
GOSPODARSTVO
Zaradi velike zadolženosti bo zreška družba prodala del premoženja
Unior se umika iz štorske jeklarne
Unior namerava prodati tri svoje naložbe. Naprodaj bodo turistična družba Unitur, malo več kot 29-odsto-tni delež v jeklarski družbi Štore Steel in 100-odstotni delež v srbski orodjarni Unior Components, ki jo je zreška družba kupila leta 2005 od Zastave. Unior, ki sicer tudi letos posluje dobro, potrebuje denar, saj se že več kot desetletje ne more izkopati iz velike zadolženosti. Leta 2016 je svoje finančno stanje reševal z najemom 113 milijonov evrov vrednega sindicirane-ga posojila, ki ga je najel pri šestih bankah, letos je moral posojilo reprogramirati.
janja intihar
Odločitev o prodaji Unitur-ja ni presenečenje. Unior za to svojo hčerinsko družbo, ki upravlja Terme Zreče in rekreacijsko središče na Rogli, z daljšimi ali s krajšimi prekinitvami išče kupca že od decembra 2019. Prodajo, ki so mu jo naložile banke, pri katerih je najel sindicirano posojilo, je nazadnje prekinil aprila lani. Kot razlog je navedel negotove razmere v turistični dejavnosti zaradi pandemije koronavirusa in vojne v Ukrajini, kar naj bi bistveno vplivalo na ceno, ki bi jo rad iztržil za to svojo družbo.
Umik po skoraj pol
stoletja
Vsekakor je presenečenje odločitev o prodaji lastniškega deleža v družbi Štore Steel, s katero ima Unior tudi pomembne poslovne povezave, saj od nje že vrsto let odkupuje jeklo za svoje izdelke.
Unior je s švedsko Inexo postal solastnik štorske jeklarne,
ki se je takrat imenovala Jeklo Štore, leta 1999. Švedi so kupili 60-odstotni delež, Unior 20-od-stotnega, 20 odstotkov lastništva so v skladu z zakonodajo na račun neizplačanih plač dobili delavci ter ustanovili družbo pooblaščenko Železar Štore. Po štirih letih se je Inexa odločila za umik iz Štor ter svoj lastniški delež ponudila v odkup Uniorju, a ne samo zaradi njegove predkupne pravice, ki jo je imel kot družbenik, ampak ker je zreško podjetje bilo in je še danes pomemben strateški partner jeklarne. Unior se je odločil za nakup, vendar se je hkrati s podjetjema Dinos in Kovintrade dogovoril, da bosta od njega odkupila vsak po malo več kot 15-odstotni delež. Za odkup 11 odstotkov delnic so se odločili tedanji me-nedžerji jeklarne. Unior je zase obdržal 19-odstotni delež in z deležem, ki ga je imel že prej, postal največji lastnik družbe Štore Steel. Po finančni krizi leta 2008, ki ga je pahnila v vi-
Še manj brezposelnih
Brezposelnost v Sloveniji je bila maja že drugi mesec zapored najnižja po letu 1990. Registriranih je bilo 47.186 brezposelnih oseb, kar je 2,9 odstotka manj kot aprila in 15,5 odstotka manj kot maja lani. Manj brezposelnih je bilo tudi v registru celjske in velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje.
Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec maja v celjski območni službi registriranih 5.434 brezposelnih oseb, kar je 3,2 odstotka manj kot aprila letos in 12,4 odstotka manj kot maja lani. Še bolj kot v celjski se je maja znižala brezposelnost na območju savinjsko-šaleške in koroške regije. V velenjski območni službi so konec maja v svojih evidencah imeli 3.070 oseb. To je 3,7 odstotka manj kot aprila in 9,7 odstotka manj kot maja lani.	JI
soko izgubo in dolgove, ki jih ni bil več sposoben odplačevati, se je Unior odločil prodati še 10 odstotkov štorske jeklarne. Ker drugi lastniki takrat za nakup niso imeli denarja, je delež odkupila kar jeklarna.
Zdaj se očitno zgodba ponavlja, Unior potrebuje denar zaradi potreb svojega lastnega denarnega toka. Letos bi moral v celoti odplačati posojilo, ki ga je leta 2016 najel pri šestih bankah. Preostalo mu je še malo manj kot 56 milijonov evrov glavnice.
Kdo bo kupil
Uniorjev delež?
Kot meni eden od poznavalcev obeh podjetij ter pravil pri tovrstnih prodajah, prodajni postopek ne bo kmalu končan. Unior mora najprej svoj delež v štorski jeklarni ponuditi v odkup preostalim lastnikom, to je družbam Dinos, Kovintrade in Železar, v kateri je največji lastnik Tomaž Su-botič, ter malim delničarjem. Šele v primeru, če se nihče od njih ne bo zanimal za nakup, bo svoj delež lahko ponudil drugim morebitnim kupcem. Obstaja torej možnost, da bo pomemben lastnik štorske je-klarne, ki sicer velja za družbo, v kateri so se doslej lastniške spremembe dogajale bolj poredko, spet postala katera od tujih multinacionalk.
Vprašanje, ali bodo sodelovali pri odkupu Uniorjevega deleža, smo poslali v Kovintra-de. Odgovor še čakamo, ker je predsednik uprave Jože Kaste-lic ta teden na službeni poti.
Letos več prihodkov, manj dobička
Uprava Uniorja je svojim delničarjem, ki se bodo na letni seji skupščine zbrali 5. julija, že sporočila, kako sta matično podjetje in celotna skupina poslovala v letošnjem prvem tro-mesečju. Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca marca ustvarila 80,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 6,7 milijona evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za 400 tisoč evrov. Matična družba je imela 55,6 milijona evrov prometa in 1,5 milijona evrov čistega dobička. Ustvarjeni prihodki so prihodke od prodaje v lanskih prvih treh mesecih presegli za 9 odstotkov, čisti dobiček je bil nekoliko nižji.
Unior je največ, 38 milijonov evrov prihodkov ustvaril s programom Odkovki, ki izdeluje sestavne dele za avtomobilske tovarne. Ta program je s programom Ročno orodje marca zabeležil rekordno mesečno vrednost prometa. V Sloveniji, kjer sicer ustvari 15 odstotkov prihodkov, je promet Uniorja v prvih treh mesecih upadel za petino, v državah Evropske unije, kjer ima največ kupcev, se je zvišal za približno 19 odstotkov.
Brez dividend
Lastniki Uniorja - malo manj kot polovico delnic imajo država in njene družbe - bodo na seji odločali o delitvi lanskega
bilančnega dobička. V zreški družbi dividend niso izplačali že zelo dolgo in čeprav je uprava lani napovedala, da bo delničarjem dobiček začela izplačevati v letu 2023, tudi letos predlaga, naj bilančni dobiček, ki znaša 14,2 milijona evrov, ostane nerazporejen.
Ker je prosila državo za finančno pomoč pri blažitvi visokih cen energentov, dividend letos ne sme izplačati, sicer mora takoj vrniti 1,3 milijona evrov pomoči. Dividendno politiko je spremenila tudi zaradi pogodbenih obveznosti do bank. Dividende bo lahko izplačala le, če bo v posameznem poslovnem letu ustvarila najmanj tri milijone evrov čistega dobička. Če bo ta pogoj letos izpolnila, bo v začetku prihodnjega leta, ko ne bo več prepovedi zaradi državne pomoči, sklicala sejo, na kateri bodo lastniki odločali o delitvi dividend, je napovedalo vodstvo družbe.
Subotič kršil zakone
Pomembna točka dnevnega reda julijske seje bo tudi odločanje o odpoklicu Tomaža Subotiča, ki je bil v nadzorni svet imenovan decembra lani. Razlog za odpoklic je prodaja delnic Uniorja v tako imenovanem tihem obdobju, ki zapoveduje, da trideset dni pred javno objavo finančnega poročila poslovodni delavci, med katere se uvrščajo tudi člani nadzornega sveta, ne smejo trgovati z delnicami družbe.
Tomaž Subotič, ki je lastnik približno 82 tisoč delnic, in njegovo češko podjetje In-
Bodo delež, ki ga ima Unior v podjetju Štore Steel, odkupili drugi delničarji Kovintrade, Dinos in Železar Štore ali bo jeklarska družba dobila povsem novega največjega lastnika? (Foto: arhiv NT/Andraž Purg)
tertrade sta v začetku aprila prodala malo več kot 4 tisoč delnic Uniorja, nekaj dni pred koncem aprila pa je zreška družba objavila letno poročilo o svojem lanskem poslovanju. Subotič je torej delnice prodal v prepovedanem obdobju, česar kot član nadzornega sveta ne bi smel narediti. Kršil je evropsko in slovensko zakonodajo, trdijo v Zrečah, za kar so predvidene visoke kazni.
Lastniki Uniorja bodo na seji skupščine odločali o odpoklicu Tomaža Subotiča iz nadzornega sveta družbe. Očitajo mu trgovanje z delnicami podjetja v obdobju, ko tega ne bi smel početi. (Foto: osebni arhiv)
Nadzorni svet Uniorja plačila morebitne globe ni omenil. Kot je navedel, se Subotič s prodajo delnic ni okoristil, tudi družba zaradi tega ni imela škode, razen stroškov zaradi dodatnega dela uprave, nadzornikov in zunanjih svetovalcev. Kljub temu je predlagal njegov odpoklic, končno odločitev pa prepustil delničarjem, ki so ga tudi imenovali v nadzorni svet.
Novi projekti družbe HTZ
Med večjimi letošnjimi projekti družbe HTZ je tudi gradnja sončne elektrarne na strehi proizvodne hale velenjskega podjetja DBSS. (Foto: arhiv HTZ)
Po uspešni gradnji sončnih elektrarn v Prapretnem pri Hrastniku in v Zlatoličju pri Ptuju, ki se trenutno uvrščata med največji v Sloveniji, se je premogovniška hčerinska družba HTZ Velenje tudi letos lotila več tovrstnih projektov.
Med večjimi je sončna elektrarna na strehi proizvodne hale velenjskega podjetja DBSS z močjo 136 kilovatov. Pri gradnji te sončne elektrarne, ki bo kmalu končana, je HTZ spet sodeloval z nemškim proizvajalcem nosilnih konstrukcij za sončne pane-le K2 Systems. S celjsko družbo Ece Velenjčani sodelujejo pri gradnji prav tako večjih sončnih elektrarn za podjetji Uteksol v Slovenj Gradcu in Marsi Group v Slovenski vasi na Dolenjskem. Moč prve elektrarne bo 500 kilovatov, moč druge 203 kilovate.
HTZ je na področju obnovljivih virov energije dejavna že dlje časa. Z načrtovanjem in gradnjo sončnih elektrarn se ukvarja že skoraj dve desetletji. V družbi poudarjajo, da pri gradnji samooskrbnih sončnih elektrarn uporabljajo najnovejše tehnologije in način gradnje prilagajajo potrebam posameznega podjetja.	JI
GOSPODARSTVO
5
Državna pomoč zavezala roke podjetjem pri delitvi dobička
dividende, letos nič?
Lani visoke
Začela se je sezona sej skupščin delniških družb, v kateri lastniki, če bodo obveljali predlogi uprav in nadzornih svetov, marsikje ne bodo »poželi« nič dobička. To zlasti velja za velika proizvodna podjetja, na primer Cinkarno Celje, Unior in Cetis, ki so za blaženje posledic visokih cen energentov zaprosila za državno pomoč. Če bi se odločila za delitev dividend, bi morala državno pomoč vrniti. Visoke dividende se letos spet obetajo lastnikom mednarodnega trgovskega podjetja Kovintrade iz Celja.
JANJA INTIHAR
Prihodnjo sredo se bodo sestali delničarji Cinkarne Celje. Kot smo že pisali v eni od prejšnji številk časopisa, sta vodstvo in nadzorni svet družbe lastnikom že predlagala, naj se letos odpovedo dividendam. Takšen predlog je marsikoga presenetil, saj je cinkarna lani imela rekorden dobiček. Ker je letos zaprosila za državno pomoč za omilitev posledic energetske krize, ji zakon prepoveduje izplačilo dividend v letu 2023 ali za leto 2023. Če bi kljub temu to naredila, bi morala denar vrniti. Izguba državne pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo pre-
moženjsko škodo, sta prepričana uprava in nadzorni svet.
S predlogom, naj bilančni dobiček ostane nerazporejen, se ne strinjajo Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) in družba Envestor, ki v cinkarni nimajo pomembnih lastniških deležev. Najbolj »skromno« je Društvo MDS, ki je v svojem nasprotnem predlogu zapisalo, naj cinkarna od 25 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička svojim delničarjem nameni 21,7 milijona evrov, kar bi pomenilo 2,77 evra bruto na delnico. Tri milijone evrov pa naj porabi za povračilo državne pomoči.
VZMD predlaga dividendo v višini 3 evre bruto in porabo 23,4 milijona dobička, Envestor pa je prepričan, da bi cinkarna lahko brez finančnih posledic svojim lastnikom razdelila skoraj celoten bilančni dobiček in bi bruto dividenda na delnico znašala 3,20 evra. Vsi trije so v svojem nasprotnem predlogu zapisali, naj cinkarna dobiček razdeli prvi teden prihodnjega leta.
V Cetisu za naložbe
Podobna zgodba kot v Cinkarni Celje se odvija tudi v Cetisu, ki je lani prvič presegel mejo 60 milijonov evrov prihodkov. Znašali so 62,7 milijona evrov, čistega dobička je bilo 18,7 milijona evrov. Kljub dobremu poslovanju upravni odbor predlaga, naj bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 10,6 milijona evrov, ostane nerazporejen. Kot navaja, podjetje potrebuje denar za naložbe, ki jih načrtuje v naslednjih letih, ob tem je dobilo še državno pomoč za blažitev visokih cen energije, zaradi česar izplačilo dividend letos ni dovoljeno.
S predlogom upravnega odbora se ne strinja Vseslovensko združenje malih deležnikov, ki meni, da bi Cetis svojim lastnikom moral izplačati del bilančnega dobička, saj to ne bi negativno vplivalo na njegovo poslovanje ali oviralo njegovih načrtov. Zato predlaga, naj družba med svoje lastnike razdeli 5,9 milijona evrov dobička, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 29,50 evra. Tolikšno dividendo je Cetis izplačal že lani, čeprav je upravni odbor predlagal nižji znesek. Slovenski državni holding, ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov celjske družbe, je vložil nasprotni predlog, ki so ga na seji skupščine soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80-odstotni delež ljubljanska družba MSIN.
V Kovintradu visoke
dividende
Med večjimi celjskimi družbami, ki so že objavile sklice svojih letnih sej, lahko letos upajo, da bodo dobili dividende, le v Kovintradu. Tako kot že v letu 2021 je vodilni slovenski trgovec z meta-
lurškimi polizdelki tudi lani posloval zelo dobro. Ustvaril je 285 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino več kot leto prej, ter 11,4 milijona evrov čistega dobička. Delničarji, večinoma gre za sedanje in nekdanje zaposlene ter za s Kovintradom povezana podjetja, se bodo na seji skupščine zbrali 20. junija. Odločali bodo o predlogu uprave in nadzornega sveta, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal malo več kot 20 milijonov evrov, za dividende namenili 1,6 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico bi bila 7 evrov. Ker je Kovin-trade decembra lani že izplačal vmesno dividendo, ki je znašala 5 evrov bruto, bodo torej lastniki družbe deležni najvišjih dividend doslej, saj bodo z lanskim in letošnjim izplačilom znašale 12 evrov bruto na delnico.
Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v podjetju Liko, ki je povezano s Kovin-tradom. Zanje bodo namenili 442 tisoč evrov od skupno 7,3 milijona evrov bilančnega dobička.
Dobiček ostaja v
podjetju
Lani sta zelo dobro poslovala tudi gradbeno podjetje Remont, ki je v večinski lasti KM Inštalacij, in državna Thermana. Remont je v primerjavi z letom 2021 čiste prihodke povečal za 36 odstotkov na 41,6 milijona evrov ter imel 761 tisoč evrov čistega dobička. Toliko znaša tudi njegov bilančni dobiček, ki naj bi po predlogu uprave in nadzornega sveta ostal nerazporejen. Lastniki Remonta, ki se bodo sestali prihodnji teden, že vsa leta dobiček puščajo v podjetju.
Prejšnji teden je bila seja skupščine laške Thermane, ki je v 100-odstotni lasti Slovenskega državnega holdinga. Tudi ta se je odločil, da bo celoten bilančni dobiček iz leta 2022 v višini 690 tisoč evrov ostal v podjetju, ki ga bo razporedilo v druge rezerve. Thermana je lani čiste prihodke od prodaje povečala na 25 milijonov evrov, kar je 30 odstotkov več kot leta 2021, ter ustvarila 2,1 milijona evrov čistega dobička.
Gospodarska zbornica izbrala najboljše inovacije
Regionalna gospodarska zbornica Celje je podelila priznanja najboljšim inovacijam za leto 2023. Štiri najbolje ocenjene inovacije se bodo potegovale za državna priznanja, ki jih bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila jeseni na Dnevu inovativ-nosti. Tako kot lani se je tudi letos na poziv zbornice odzvalo trinajst podjetij. Prijavila so šestnajst inovacij, pri katerih je sodelovalo 54 inovatorjev.
Celjska gospodarska zbornica je letos podelila štiri zlata priznanja ter šest srebrnih in pet bronastih priznanj. Strokovna komisija,
ki je ocenjevala inovacije, je letos izbrala tudi tako imenovano prebojno invencijo. Ta naziv si je prislužila prva pametna žogica za golf na svetu, ki je igralec ne more izgubiti. V sodelovanju s podjetjem Bovian plus jo je izdelal inovator Daniel Krašovec. Sicer je večina letos prijavljenih inovacij namenjena izboljšavam v proizvodnih procesih ali še večji produktivnosti strojev.
Najbolje ocenjena inovacija je nova slovenska biometrična izkaznica, ki so jo v Cetisu izdelali v sodelovanju z ministrstvoma za notranje zadeve in za digitalno preobrazbo
in so zanjo kot najboljšo osebno izkaznice preteklega leta za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda letos prejeli tudi pomembno mednarodno priznanje. Zlata priznanja so letos dobili tudi inovatorji iz podjetja CPPE za stekleni kombinirani reaktor, razvojna skupina iz podjetja Container za modularni baterijski hranilnik, ki omogoča hitro in učinkovito ter cenovno ugodnejšo izvedbo baterijskega hranilnika, ter inovatorji iz podjetja Pro Labor, ki so izdelali tako imenovani Pro Heat Box za obvladovanje temperaturnega polja v težki industriji. Vse štiri najbolje ocenjene
inovacije se bodo potegovale za državno priznanje, na ocenjevanje v Ljubljani pa se je uvrstila tudi pametna žogica za golf.
Srebrni in bronasti
Komisija, ki je ocenjevala inovacije, je letos srebrna priznanja namenila inovatorjem iz podjetij Kočevar strojegradnja, Sico, Metrob, Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah in Weiler Abrasives. Kar tri bronasta priznanja so za svoje inovacije dobili inovatorji iz družbe Štore Steel, bronasti so tudi inovatorji iz podjetij Hermi in Valji.	JI
Na letošnjem izboru najboljših inovacij celjske regije je sodelovalo 54 inovatorjev iz trinajstih podjetij. Udeležencem izbora so učenke iz Osnovne šole Loče Ivana Kuzman, Monika Furman in Rosana Ratej (na fotografiji v prvi vrsti na sredini) predstavile svojo podjetniško idejo - toplotni trak blaženje menstrualnih krčev. (Foto: SHERPA)
[			-
		Ii	r
			
	^ &		a
^l1;! j
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Projekt Mreža kolesarskih povezav se končuje
Bolj varno za kolesarje
Konec junija se bo predvidoma končal evropski projekt Mreža kolesarskih povezav v mestni občini Celje. V središču in drugih delih mesta so urejene nove kolesarske poti, ki naj bi občane spodbujale h kolesarjenju, nekatere pa občina še ureja. Ponekod se je s projektom spremenila prometna ureditev ulic in so bila parkirna mesta preurejena v del kolesarske poti (na primer na Savinjskem nabrežju). Ob pomanjkanju parkirišč v mestu so mnogi negodovali, a kot pravijo v MOC, naj bi s tem zagotovili več prostora za kolesarje in izboljšali njihovo varnost ter hkrati spodbudili kolesarjenje kot trajnostno obliko prevoza.
TATJANA CVIRN
Ko bo projekt končan, bo na voljo več kot 40 novourejenih odsekov kolesarskih povezav
nanciranje pri tem znaša 1,2 milijona evrov (Evropski sklad za regionalni razvoj - ESRR). Ministrstvo za infrastrukturo je zagotovilo 289 tisoč evrov,
358 tisoč evrov predstavljajo nepovratna sredstva na podlagi financiranja občin, lastni delež MOC pri projektu je 662 tisoč evrov.
V okviru projekta so bili izvedeni ukrepi za večjo varnost pri Osnovni šoli Lava. Pri OŠ Polule so bile urejene kolesarske poti, manjša gradbena dela pri ureditvi kolesarske steze so bila opravljena tudi v Ulici frankolovskih žrtev. Predvidena sta še znižanje robnikov na Teharski cesti in v Vrunčevi ulici ter dvig robnikov na Ljubljanski cesti. Gre za manjša popravila za bolj ugodno in varno vožnjo kole-
v skupni dolžini več kot 30 kilometrov. Projekt je vreden 2,5 milijona evrov. Evropsko sofi-
V sklopu kolesarskih ureditev je predvidena tudi postavitev štirih novih števcev kolesarjev, ki bodo nameščeni na obeh straneh Mariborske ceste, na parkirišču P&R, ob kolesarski stezi proti Laškemu in v Čopovi ulici.
Prometna ureditev se je s projektom spremenila tudi na Savinjskem nabrežju, kjer ni več mogoče parkiranje. (Foto: arhiv MOC)
sarjev. Večji poseg (dvignjen prehod) je predviden na Cesti na Ostrožno, kjer je v načrtu tudi ureditev razsvetljave. V Jenkovi in Ipavčevi ulici so bile urejene oznake za mešani promet in pomožni kolesarski pas, v delu Kersnikove ulice je bila razširjena kolesarska steza. Nedavno je bila asfaltirana še Levstikova ulica, v teh dneh bodo izvajalci uredili še talne označbe za kolesarje v Stanetovi ulici in kolesarski pas na obeh straneh Kocbekove ulice.
Urejali že lani
Projekt je občina izvajala že lani, ko je bila med večjimi posegi ureditev Stritarjeve ulice, kjer so bili obnovljeni dotrajano cestišče in komunalni vodi ter je bila nameščena nova javna razsvetljava in je bil urejen nov drevored. Z ureditvijo talnih oznak za kolesarska pasova je ulica bolj prijazna tudi za kolesarje. Lani je nato sledilo še urejanje talnih oznak za kolesarske pasove še v nekaterih ulicah, in sicer v Drapšinovi, Ipavčevi, Tkalski, Kocbekovi in Miklošičevi ulici ter na Teharski cesti.
Enim je všeč podoba novega vrtca, ki bo stal v Škapinovi ulici, drugim ne (Foto: Korpnik Produkcija)
Џ
ШЈРМ
Manjši in neobičajen
CELJE - Mestna občina je v letošnjem občinskem proračunu zagotovila 250 tisoč evrov za izdelavo projektne dokumentacije in začetek gradnje vrtca v Škapinovi ulici v Novi vasi. Tam bo namesto lani porušenega dotrajanega in energetsko neustreznega triod-delčnega vrtca zrasel nov, sodobnejši.
Najprej je bila načrtovana gradnja devetoddelčnega vrtca. A po novoocenjenih demografskih gibanjih, smernicah otroškega varstva in glede na denar, ki je na voljo, je občina zmanjšala načrtovano velikost vrtca. Ta naj bi imel velike in svetle igralnice ter urejeno zunanje igrišče, zanimiva je tudi njegova neobičajna zunanja podoba, ki jo je zasnovalo podjetje Korpnik Produkcija.
Začetek gradnje je predviden konec leta ali v začetku prihodnjega leta, ob tem naj bi ministrstvo za naravne vire in prostor financiralo menjavo zemljine tudi na tem vrtčevskem igrišču.
TC
Središče delovanja in ohranjanja »knapovske« kulture
LAŠKO - Rudarsko-etnološko društvo Brezno-Huda Jama je na Zavratih uredilo prireditveni prostor, ki se imenuje Pr' knapu na Zavratih. Namenu so ga uradno predali zadnjo majsko nedeljo.
Prireditveni prostor bo služil kot središče delovanja in ohranjanja »knapovske« kulture v laški občini in je projekt lokalne akcijske skupine. Poleg novih miz, klopi in odra so člani rudarsko-etnološkega društva uredili tudi vrt zdravilnih zelišč. Projekt je bil namreč sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru mednarodnega projekta Ko zadišijo zelišča.
V kulturnem programu ob odprtju prireditvenega prostora so nastopili Rečiški knapi, Prosvetno društvo Čeče ter Rečiški kvartet s prijatelji.	BA
Nov prireditveni prostor na Zavratih je obdan tudi z vrtom zdravilnih zelišč. (Foto: Gvido Jeran)
-t/J» St.* Ат^ЧГ*» tW.t
Študentska konferenca tokrat v Celju
CELJE - Pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar je Fakulteta za zdravstvene vede v Celju (FZVCE) pred tednom gostila študentsko konferenco, ki je vsako leto priložnost za študente in diplomante fakultet
zdravstvenih ved, da predstavijo svoje prispevke iz seminarskih in projektnih nalog ter diplomskih in magistrskih del.
Na konferenci je aktivno sodelovalo približno 50 študentov oziroma diplomantov iz osmih visokošolskih zavodov na področju zdravstvenih ved. Njihovi prispevki bodo objavljeni tudi v e-zborniku.
Dogodek je namenjen tudi temu, da bi mladi, ki izberejo poklic s področja zdravstva, doštudirali in ostali v izbranem poklicu. Ker je področje zdravstva eno temeljnih strateških področij, ki jim posveča pozornost predsednica države, je ta nagovorila mlade, zbrane pa je pozdravil tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač.
TC
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE V CELJU
Od leve: župan Matija Kovač, dekan FZVCE izr. prof. dr. Gorazd Voga, predsednica RS Nataša Pirc Musar, direktorica Regijskega študijskega središča v Celju Katja Esih, vodja službe za študentske in študijske zadeve na fakulteti Alenka Presker Planko, prodekanja za raziskovalno dejavnost na fakulteti doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik in prodekan za izobraževalno dejavnost doc. dr. Boris Miha Kaučič. (Foto: Blaž Boršič)
Kmalu na letni bazen
CELJE - V nedeljo se je končala plavalna sezona na zimskem kopališču na Golovcu, v petek, 23. junija, pa bo vrata odprlo celjsko letno kopališče.
Upravljavka bazena, družba ZPO Celje, je letos poskrbela, da bo obiskovalcem na voljo več zelenih površin na travniku v bližini gostinskega ponudnika. Za družine z otroki je v zelo vročih dneh to še posebej pomembno. Obiskovalcem kopališča bo na voljo ponudba hrane in pijače, organizirane bodo tudi animacije za otroke.
Uporabniki obeh kopališč so tudi plavalni klubi, s katerimi se je družba ZPO Celje že dogovorila glede treningov plavalcev, ki se v tem času pripravljajo na julijsko državno prvenstvo.
Letno kopališče bo odprto do 3. septembra, v zimskem bazenu bo rekreacija ponovno mogoča od 18. septembra.	TC
7
IZ NAŠIH KRAJEV
FRANKOLOVO - Politične strasti se še vedno niso umirile
Krajani »zagrozili« z računskim sodiščem
Krajani želijo, da poslovanje Krajevne skupnosti Frankolovo pod drobnogled vzame Računsko sodišče RS. (Foto: arhiv NT)
Nezadovoljstva in političnih trenj očitno tudi po imenovanju vodstva Krajevne skupnosti (KS) Frankolovo, o čemer smo v Novem tedniku pisali v začetku maja, še ni konec. Na predsednika KS Dušana Horvata letijo številni očitki, krajani, ki svoje nezadovoljstvo izražajo v anonimnem pismu, napovedujejo tudi »pravno bitko« oziroma obisk računskega sodišča v Krajevni skupnosti Frankolovo. Da je vse skupaj že preseglo meje dobrega okusa in da takšna politična preigravanja ter napetosti ne koristijo lokalni skupnosti, meni vojniški župan Branko Petre.
bojana avguštinčič
Krajani v anonimnem pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo, navajajo, da je Dušan Horvat ponovno »pristal na prestolu KS Frankolovo na zvit in potuhnjen način«. Očitajo mu, da je izkoristil
odsotnost enega člana sveta krajevne skupnosti in da je kot dodatno točko dnevnega reda predlagal imenovanje predsednika KS ter tako prejel potrebno število glasov za izvolitev.
Med drugim so se pisci anonimnega pisma obregnili tudi ob projekt načrtovane gradnje športnega igrišča ob franko-lovski osnovni šoli, ocenjen na približno 800 tisoč evrov. Sprašujejo se o smiselnosti
»tako megalomanske naložbe«, glede na to, da je v šoli, kot pravijo, vsako leto manj otrok. Pri tem projektu namigujejo tudi na osebne interese predsednika KS in njegovih »politični prijateljev«. Ob očitkih napovedujejo, da bo poslovanje KS Frankolovo v vseh letih dosedanjega Hor-vatovega predsedovanja (torej zadnjih 20 let) pregledalo Računsko sodišče Rs, celoten svet KS pa pozivajo k odstopu, saj da je delovanje predsednika in njegovih somišljenikov »koruptivno, zahrbtno, nepošteno in zavržno«.
»Nezakonito ravnanje naj potrdijo pristojni organi«
»Žalosti me, da se na Fran-kolovem pletejo takšne zgodbe in razmišljanja okrog izvolitve predsednika krajevne skupnosti. Ampak dejstva so zelo jasna. Predsednika krajevne skupnosti lahko izvolijo samo izvoljeni predstavniki v svet KS, ki morajo iz svojih vrst predlagati ustreznega kandidata,« pravi vojniški župan Branko Petre. Kot dodaja, je bil Dušan Horvat izvoljen po vseh pravilih, ki jih veleva poslovnik. »Za to, da je en član sveta na tej seji manjkal, ni kriv Horvat. Verjamem, da izid izvolitve vsem ni všeč, ampak najbolj pomembno je, da se je saga z iskanjem predsednika končno končala. Sam stojim za stališčem, da ima vsak, ki je izvoljen v svet KS, tudi pravico postati predsednik sveta, če ga pri tem podpre večina drugih prisotnih članov. In to se je v Horvatovem primeru na seji konec aprila tudi zgodilo,« poudarja Petre.
Kar zadeva poslovanje krajevne skupnosti in namige o koruptivnih dejanjih, župan pojasnjuje, da delovanje krajevnih skupnosti redno preverja nadzorni odbor občine, opravljena je bila tudi notranja revizija, in da v nobenem primeru večje nepravilnosti niso bile ugotovljene. »Če kdo meni, da je potreben nadzor računskega sodišča, naj se opravi še to. Transparentnost poslovanja tako občine kot krajevnih skupnosti mora biti zagotovljena. Namigovanja o nezakonitem ravnanju naj potrdi nadzor pristojnih organov,« pravi vojniški župan, ki namigovanja krajanov na razne nepravilnosti v KS Fran-kolovo razume predvsem kot
izraz njihovega nestrinjanja z izvolitvijo Horvata za predsednika.
»Za takšen denar
igrišča ne bomo
gradili«
Branko Petre zavrača tudi očitke, da gre pri projektu gradnje športnega igrišča na Frankolovem za osebni interes Dušana Horvata. »Projekte pripravlja občina v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Igrišče je projekt, ki je bil zastavljen že v sklopu novogradnje vrtca in končuje naložbo v prostor, ki je dolgoročno namenjen šoli in vrtcu. Vse nas je presenetila višina projektantskega predračuna, ki znaša 800 tisoč evrov. Pred tem je bila ocena, da bo naložba stala med 450 tisoč in 500 tisoč evri. Vzrok za visoko ceno je tudi teren, na katerem je igrišče predvideno, saj bo treba zgraditi tudi pilotno steno,« pripoveduje vojniški župan. In dodaja: »Na občinskem svetu smo se dogovorili, da bomo objavili poziv za izbor izvajalca, s čimer bomo preverili, kakšna bo dejanska cena, ki bo ponujena za gradnjo igrišča. Če bo znesek v okviru tistega, kar smo v občinskih načrtih razvojnih programov predvideli, to je do pol milijona evrov, se bomo gradnje igrišča lotili, sicer ne. V vsakem primeru bomo iskali tudi možnosti sofinanciranja.«
Čeprav je gradbeno dovoljenje za igrišče že pridobljeno, se gradnja letos zagotovo še ne bo začela, saj vojniška občina v prihodnjem letu pričakuje objavo razpisa ministrstva za gospodarstvo in šport, na katerega se bo prijavila. Če občina sredstev ne bo mogla zagotoviti, bo gradnjo igrišča prestavila na kasnejši čas, ko si bo naložbo lahko finančno privoščila, še pravi župan Branko Petre.
Grad Lemberg vabi v srednji vek
VOJNIK - Na gradu Lemberg, ki stoji na kamnitem pomolu nad istoimensko vasjo pri Novi Cerkvi, bo v soboto, 10. junija, ponovno mogoče čutiti utrip srednjega veka. Turistično društvo Vojnik bo v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, enoto Vojnik, in z lastnikom gradu Francijem Zidarjem med 16. in 19. uro pripravilo prireditev Srednjeveški dan na gradu Lemberg.
Organizatorji napovedujejo pestro in zanimivo dogajanje, ki bo ponazorilo utrip življenja v srednjem veku. Člani KUD Galiarda bodo poskrbeli za ples in igre, manjkala ne bo niti srednjeveška kuhinja. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v številnih srednjeveških družabnih igrah (hoja s hoduljami, metanje obročev ...), naredili svoj pečat iz
voska, zapisali svoje ime v starinski pisavi, preizkusili svoje spretnosti v lokostrelstvu in metanju sekiric ter kaj lepega kupili na srednjeveški tržnici.
Zadnje desetletje in pol si grad Lemberg prizadeva oživiti njegov lastnik Franci Zidar, dolgoletni direktor Kozjanskega parka, ki je v svoji poklicni karieri vodil obnovo gradu Podsreda in sodeloval pri obnovi samostana Olimje ter gradov Bizeljsko in Pišece. Grad Lemberg, ki ga je kupil leta 2007, želi urediti v kulturno, turistično in informacijsko središče. Na njem se že vrstijo različni glasbeni in drugi dogodki. Izvirna popestritev bo tudi sobotni srednjeveški dan, ko se bodo obiskovalci lahko družili, uživali in spoznavali preteklost.
BA
V soboto popoldne bo na gradu Lemberg živahno, saj pripravljajo tradicionalni srednjeveški dan. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg)
»
-v-
r^ : ■
Poletno varstvo že deveto leto
CELJE - Tudi letos bo staršem osnovnošolcev od prvega do petega razreda na voljo organizirano poletno varstvo. I. osnovna šola Celje ga v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravlja že deveto leto. Prijave so možne do 9. junija, če bo dovolj prostora, bo šola sprejemala tudi naknadne prijave. Prijavnica je na voljo na spletni strani šole.
Varstvo se je v minulih letih izkazalo kot odlična rešitev za mnoge starše, ki so poleti v zadregi,
kje naj mlajši osnovnošolci preživijo počitniški čas, ko so sami še v službi. Varstvo je namenjeno otrokom celjskih in okoliških osnovnih šol.
I. OŠ je edina v Sloveniji, ki nudi tovrstno poletno varstvo otrok. Letos bo na voljo od 26. junija do 25. avgusta med 6. uro in 16.30. Poskrbljeno bo za pester progam ustvarjalnih delavnic, športnih dejavnosti, socialnih in družabnih iger, pohodov in ogledov nekaterih celjskih ustanov. Otroke bodo obiskali za-
nimivi gostje, ki bodo predstavljali svoje dejavnosti in poklice.
Letos bo treba za otroke, ki obiskujejo šolo v celjski občini, za dan varstva odšteti 14 evrov oziroma 17 evrov, če so od drugod. Pri več otrocih iz iste družine je cena nižja. V ceno so vključene dejavnosti programa ter prehrana (dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica), medtem ko je treba malo šolo plezanja, ki je na voljo v šolski telovadnici, doplačati.
TC
Varneje proti Sv. Florijanu
ROGAŠKA SLATINA - Končana je še ureditev četrtega odseka ceste Tuncovec-Sv. Florijan in s tem celovita obnova odseka ceste, ki povezuje zunanjo obvoznico Rogaške Slatine s krajevno skupnostjo Sv. Florijan. Skupna dolžina obnovljene in dograjene ceste znaša dva kilometra.
Zadnja gradbena dela so zajemala gradnjo 540 metrov dolgega odseka nove ceste. Čez potok Teršnica je bil zgrajen nov most, dolg skoraj šest metrov, znižano je bilo razlivno območje potoka. Nov odsek ceste ima varnejši naklon, slednji je bil prej precej bolj strm, cesta je vodila tik ob gospodarskih poslopjih. Končna vrednost izvedenih del znaša s stroški projektne dokumentacije, nadzora in varnostnega načrta ter davka na dodano vrednost 680 tisoč evrov. Obnova vseh štirih odsekov je znašala 1,7 milijona evrov, od tega je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo v letu 2020 prispevala 140 tisočakov.	TS
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Nov lastnik kioska v bližini železniške postaje naj bi na območju uredil lokal s hitro prehrano.
ŠTORE - O razvoju dela občine in vsebinah praznih stavb
»Nismo pozabili na Spodnje Štore«
Občina Štore je lastnica več stavb, ki jih je načel zob časa. Župan Miran Jurko-šek si je kot enega od ciljev tega mandata zadal, da bi omenjene stavbe v Spodnjih Štorah, Kompolah in na Svetini dobile vsebino. Dodaja, da kljub selitvi občinske uprave na Lipo vodstvo občine ni pozabilo na razvoj Spodnjih Štor.
tina strmcnik
Občina je lastnica stavbe na naslovu Cesta XIV. divizije 34, kjer so bili do nedavnega med drugim prostori krajevne organizacije Rdečega križa. Za najem stavbe v Spodnjih Štorah se je zanimal tudi podjetnik, ki se ukvarja s peko kruha, vendar bi bilo v stavbi težko zagotoviti električno napeljavo ustrezne moči. Občinska uprava razmišlja o več različnih možnostih. Med drugim o tem, da bi
prostore oddala v najem, jih preuredila v stanovanja ali pa bi stavbo prodala in dvema stanovalcema, ki tam trenutno bivata, ponudila drugi stanovanji.
Kiosk da, trgovsko središče še ne
Kiosk v bližini železniške postaje, ki že nekaj časa propada, je odkupila družina Bex-heti, ki želi urediti lokal s hitro prehrano in tam ponuditi tudi
nekatera druga osnovna živila. Za kulturni utrip v občini je po besedah župana še vedno ključen kulturni dom, kjer bodo še naprej prireditve ob občinskem prazniku, koncerti pihalne godbe in pevskih zborov. »V Spodnjih Štorah je zdaj na novo urejena kanalizacija, zgrajen je bil nov pločnik ob Cesti XIV. divizije, na novo so asfaltirane ceste, tako da na to naselje vsekakor nismo pozabili.«
V tem delu občine sicer ni nobene trgovine z živili. Jurko-šek je povedal, da so pred leti razmišljali o gradnji krožišča v bližini železniške postaje, podjetje Spar je namreč takrat načrtovalo gradnjo trgovine, zaradi česar bi moralo porušiti staro šolo. Do uresničitve zamisli ni prišlo. »Če bo kdaj kakšna trgovska veriga še pripravljena vlagati, to še vedno lahko naredimo. Zemljišče je občinsko, idejni načrt za ureditev še imamo.«
Kako na Svetini in v
Kompolah?
Jurkošek si želi nove vsebine tudi v občinskih stavbah
na Svetini in v Kompolah. V Kompolah je v občinski lasti stavba nasproti župnišča, kjer trenutno prostore uporabljajo člani društva upokojencev. Občina razmišlja, da bi stavbo porušila, naročila je idejni projekt, da bi na njenem mestu postavila novogradnjo s štirimi stanovanji in društvom priskrbela nadomestne prostore.
Tudi stara šola na Svetini čaka na nove vsebine, zaradi dotrajanosti jo bo verjetno treba porušiti in na istem mestu zgraditi novo stavbo, pravi štorski župan. »Tam bi lahko uredili apartmaje za turiste ali stanovanja. V
preteklosti smo razmišljali o ureditvi centra za obšolske dejavnosti, da bi tam lahko izvajali šolo v naravi za otroke, vendar takrat nismo dobili zelene luči.« Občina ima na Svetini v lasti še stavbo, v kateri so prostori krajevne skupnosti in gasilskega doma. Obstaja ideja, da bi tam uredila prostore za manjšo trgovino, kjer bi bilo med drugim možno kupiti tudi kakšen turistični spominek, in da bi najemnik morda oživil še manjši gostinski lokal. Med obnovitvenimi deli bo treba najprej na delu stavbe urediti streho.
Foto: SHERPA
RIMSKE TOPLICE - Krajevna skupnost v tem mesecu obeležuje svoj praznik. Osrednje dogajanje je bilo minuli konec tedna s tradicionalnim festivalom glasbe, kulinarike, športa in kulture Rimske so fejst ter slavnostno sejo krajevne skupnosti. Pestro dogajanje ob krajevnem prazniku se bo nadaljevalo tudi ta konec tedna.
Na petkovo slavnostno sejo Krajevne skupnosti Rimske Toplice, ki je bila tudi uvod v pestro dvodnevno dogajanje, so bili povabljeni predstavniki ustanov, društev in podjetij, ki soustvarjajo in bogatijo dogajanje v lokalni skupnosti. Sejo so z glasbenimi vložki popestrili učenci OŠ Antona Aškerca ter Laška pihalna godba z mažo-retami. Petkov večer se je nato nadaljeval v zabavnih ritmih s koncertom Mirana Rudana in skupino InDesign ter s Petkovo pumpo. Sobotno dopoldne je bilo športno obarvano s turnirjem v odbojki na mivki.
Popoldanski program sta ob tradicionalnem tekmovanju v kuhanju golaža popestrila Mi-nifejst, dogajanje, namenjeno najmlajšim, ter nastop pihalne godbe radeških papirničarjev in radeških mažoret. Zvečer sta sledila nastop Lidije Bačić in Aktualova galama, nedelja je bila v znamenju zaključka turnirja v odbojki.
Pohod in pestra športna sobota
Pestro dogajanje se bo nadaljevalo tudi prihajajoči konec tedna. V soboto, 10. junija, bodo v Rimskih Toplicah s tradicionalnim pohodom Po Aškerčevi poti obeležili dan smrti pesnika Antona Aškerca. Start pohoda bo ob 7.30 na železniški postaji
Rimske Toplice bodo v prihodnjih letih precej spremenile svojo podobo. Že nekaj let je v načrtu nov most čez Savinjo. Obstoječi je predviden za rušenje ter v bližini gradnja novega, v sklopu katerega je načrtovano tudi novo krožišče. Hkrati bodo izvedeni protipoplavni ukrepi z zaščito železniške postaje in cestne infrastrukture. Ob tem bo treba nekaj stavb porušiti, med drugim gostilno Hochkraut in trgovino, ki bosta bosta postavljeni na drugem mestu. V načrtu je tudi gradnja parkirišča za avtodome. Laški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje, kar je pogoj za pridobitev potrebne dokumentacije za začetek del. Gre za državni projekt, sredstva zanj naj bi bila zagotovljena, dela naj bi se začela v naslednjih dveh letih. Hkrati je v Rimskih Toplicah predvideno še eno krožišče, in sicer v Šmarjeti na odcepu za Hrastnik. Slednjega naj bi začeli urejati v drugi polovici prihodnjega leta.
kompleksu Aqua Roma tako pričakujemo skoraj 200 rekreativnih športnikov in športnic,« pravi predsednik KS Rimske Toplice Mitja Knez.
V Rimskih Toplicah imajo letos tudi slavljenca. Tamkajšnje
planinsko društvo praznuje 70 let. Jubilej bodo planinci obeležili v drugi polovici avgusta. Upajo, da bodo uspeli do takrat najti tudi najemnika planinske koče na Kopitniku, ki ga iščejo z razpisom.	BA
v Zidanem Mostu, od koder bo pot pohodnike vodila skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in z njegovim odraščanjem. Iz Zidanega Mosta se bodo podali skozi naselja in zaselke Širje, Brezno, Straže, Lukovica, Senožete do Rimskih Toplic. Zaključek pohoda bo ob 11. uri na Aškerčevi domačiji na Senožetih, kjer bo na ogled spominska hiša Antona Aškerca. Slavnostna govornica bo umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetovalka Anka Aškerc.
Sobota, 10. junija, bo tudi športno obarvana. »Pripravljamo državno prvenstvo v ulični košarki 3x3. Vse najboljše ekipe iz Slovenije, ki se bodo letos pomerile v Kopru, na Vrhniki, v Velenju in Ljubljani, bomo gostili tudi v Rimskih Toplicah, kar si štejemo v veliko čast. V okviru omenjenega turnirja bodo tudi lokalni košarkarski turnir ter turnirji v namiznem tenisu, odbojki na mivki in v ruskem kegljanju. Ob bazenskem
Z dobrodelnim koncertom za klavir
ŠENTJUR - Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur ta petek, 9. junija, v tamkajšnji dvorani pripravlja dobrodelni koncert. Izkupiček bo namenjen odplačilu posojila, ki ga je šola najela za nakup novega koncertnega klavirja.
Šentjurska glasbena šola vstopa v 55. leto delovanja, od leta 2016 deluje v prostorih v Zgornjem trgu. Od decembra lani se lahko pohvali z novo dvorano v stavbi v Ulici skladateljev Ipavcev 17. Oder dvorane je pred časom zavzel nov koncertni klavir. Slednji je po besedah ravnateljice Simone Zdolšek bistvenega pomena za celotno glasbeno izobraževanje. »To glasbilo ni pomembno le za učence, ki se učijo igrati nanj, ampak je ključno še za spremljavo vseh drugih glasbil. Nepogrešljivo je v komornih zasedbah, mladi glasbeniki nanj igrajo tudi štiriročno. Vse omenjene možnosti glasbenega ustvarjanja bodo prikazane na dobrodelnem koncertu.« Vrednost no-
vega klavirja znaša 27 tisoč evrov. Šola je zanj namenila svoje prihranke, četrtino naložbe bo plačala Občina Šentjur. »Kljub temu nas vsak mesec do marca 2024 čaka položnica z velikim obrokom. Zato se priporočamo, da nam donatorji pomagajo pri odplačevanju posojila, da bo klavir čim prej postal last glasbene šole,« je še dejala Zdolškova.
TS
Ravnateljica GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur Simona Zdolšek (Foto: Andraž Purg)
IZ NAŠIH KRAJEV
9
POLZELA - Kaj bo v bližnjem dvorcu Šenek?
Od večposteljnih sob se bodo poslovili prihodnjo jesen
Domovi upokojencev imajo še do leta 2026 čas, da svojim oskrbovancem zagotovijo bivanje v zgolj eno- in dvoposteljnih sobah. Dom upokojencev Polzela je prvi korak do sodobnih bivalnih standardov naredil z gradnjo prizidka na severni strani, ki ga je končal tik pred začetkom epidemije. Zdaj ima vse pripravljeno, da se loti še enega podobnega gradbenega projekta. Na mestu depandanse, zgrajene sredi 80. let prejšnjega stoletja, bo zgradil še en prizidek. Bližnja graščina Šenek že od konca epidemije ostaja prazna. Kaj bo po novem v njej?
špela ozir
Vodstvo Doma upokojencev Polzela je pogodbo za gradnjo novega prizidka z izvajalcem del, celjskim gradbenim podjetjem Remont, podpisalo pred nekaj dnevi. Čas za dokončanje približno 5,6 milijona evrov vrednega projekta je do jeseni prihodnje leto. Novi prizidek bo imel tri nadstropja s štiriinpetdesetimi eno- in dvoposteljnimi sobami na 2.055 kvadratnih metrih. Vse bodo imele lastne toaletne prostore in bodo zasnovane tako, da bo ob morebitni ponovitvi epidemije možno v čim krajšem času organizirati zaokrožene enote, ki so nam bile nazadnje znane kot cone. »Bivanje v prizidku bo oblikovano na podlagi gospodinjskih skupnosti, s katerimi lahko stanovalcem najbolj približamo domače okolje, zaradi česar jim je takšno bivanje najbolj prijazno. Za to z vsebinami poskrbi ustrezno izobražen kader,« je pojasnila direktorica doma Eva Lenko, ki jo veseli, da se bodo jeseni prihodnje leto, ko bo prizidek končan, dokončno poslovili od triposteljnih sob, ki so zdaj še vedno prisotne ponekod na negovalnem oddelku.
Glavnino bo namenila država
V Domu upokojencev Polzela so trenutno 204 oskrbovanci, kar je nekoliko manj kot sicer. Njihovo število so zaradi vedno bližje gradnje novega prizidka morali na-
torej malo manj kot milijon evrov, bo dom zagotovil iz lastnih sredstev. »V letih, ko nismo imeli nobene večje naložbe, smo že prihranili del denarja. Nekaj ga bomo privarčevali še letos in prihodnje leto, tako da nam ne bo treba najemati posojila,« še dodaja direktorica.
Gospodinjske skupnosti so prijaznejše
Prizidek na severni strani zgradbe so Polzelani dokončali tik pred začetkom epidemije. V njem so samo eno- in dvoposteljne sobe. Domska oskrba temelji na načelu gospodinjskih skupno-
»O izpolnjevanju predpisanih normativov, ki domove zavezujejo k eno- in dvoposteljnim sobam, smo začeli razmišljati že pred nekaj leti. V sklopu projekta Rušitev in novogradnja prizidka k Domu upokojencev Polzela bomo porušili depandanso in na njenem mestu zgradili nov sodoben prizidek.«
črtno zmanjšati za 20 stanovalcev. Vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del porušitve depandanse in gradnje novega prizidka bo znašala malo manj kot 4,7 milijona evrov. Če k temu znesku dodamo še strošek opreme, ki jo bo dom zagotovil z drugim razpisom, bo projekt polzelski javni zavod skupaj stal 5,6 milijona evrov. Od tega mu bo približno 4,7 milijona evrov namenilo pristojno ministrstvo iz državnega proračuna. Preostalo,
Rok se zahvaljuje vsem za darovane denarne prispevke. (Foto: osebni arhiv)
ŽALEC - Vibing 4 Rok so organizatorji poimenovali dobrodelni koncert za 22-le-tnega Roka Seidla, ki je pri sedemnajstih letih zaradi hude poškodbe v prometni nesreči pristal na invalidskem vozičku. Glasbeniki hip hopa so se odpovedali honorarju, obiskovalci pa so s prispevki zbrali približno 2.300 evrov za Rokove dodatne terapije.
Rokova velika želja je bila, da bi se udeležil koncerta hip hop glasbe. In se mu je uresni-
čila. Pobudnik koncerta je bil Študentski klub Žalec. Predsednik kluba Andraž Čeho-vin ocenjuje, da je ob dobrih vibracijah uživalo najmanj 350 obiskovalcev, večinoma mladih, ki so prišli podpret Roka pri njegovi veliki želji, da bi enkrat morda lahko spet stal na nogah. Zanj so zbrali 2.295 evrov.
Na koncertu so nastopili glasbeniki hip hopa Nel Ha-ris, Labagra, Markan, Dwon, Žare, Emkej, Cyam, Mrigo, Studio kamnik, Eko, Murat,
Glede na dosedanje informacije naj
Jo bo prodala?
Polzelski dom je bil ustanovljen leta 1956. Dolga leta je uporabljal bližnji dvorec, ki je v državni lasti. Nazadnje so bili v njem nastanjeni oskrbovanci v času epidemije, ko je bila organizirana rdeča cona.
bi država graščino prodala po postopku odprodaje državnega premoženja.
Od takrat je ena lepših pol-zelskih stavb iz 17. stoletja, ki sicer potrebuje obnovo, prazna. Kaj bo v njej, zaenkrat še ni znano. Trenutno potekajo pogovori o njeni nadaljnji namembnosti. Glede na dosedanje informacije naj bi država graščino pro-
dala po postopku odprodaje državnega premoženja. Direktorica doma Eva Lenko si želi, da bi bila v njej katera od mirnih dejavnosti, ki bi sovpadala z okolico, kar je ne nazadnje tudi določeno z občinskim prostorskim aktom.	Foto: ŠO
sti. Stanovalci so še posebej veliko pridobili z oddelkom za demenco, od koder je zaradi sodobnega prizidka mogoč neposredni izhod na zelene površine. V skupnih prostorih ima ambulanto koncesijski zdravnik, ki dela zgolj za potrebe tamkajšnjih stanovalcev. Pod isto streho delujejo še delovna in fiziote-rapija ter frizerski salon, ki je v času covida služil kot sprejemna soba. Medtem ko sta bili v prizidku organizirani siva in rdeča cona.
Prizidek na severni strani zgradbe so Polzelani dokončali tik pred začetkom epidemije. V njem so samo eno- in dvoposteljne sobe.
Skupaj so zajtrkovali podjetniki
VRANSKO - Županja Nataša Juhart je v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinjske regije podjetnike, ki delujejo v občini Vransko, gostila na podjetniškem zajtrku v znanem gostišču v Čepljah.
Občina Vransko in Razvojna agencija Savinjske regije sta dogodek organizirali ob zavedanju, kako zelo pomemben člen v razvoju lokalne skupnosti predstavlja gospodarstvo, hkrati so podjetnikom, med
katerimi je tudi veliko novih občanov in drugih, želeli omogočiti, da se bolje spoznajo in izmenjajo izkušnje.
Strokovni sodelavec iz Razvojne agencije Savinjske regije Kristijan Erjavec je prisotnim na kratko predstavil Regionalni razvojni program Savinjske regije 2021-2027, aktualne in napovedane javne razpise za gospodarstvo, možnosti najema posojila Slovenskega podjetniškega skla-
da, SID banke, regionalnega sklada in podobno.
V sproščenem vzdušju so se prisotni strinjali, da velja tovrstno prakso obdržati tudi v prihodnje, zato lahko podjetniški zajtrk na Vranskem pričakujemo tudi naslednje leto. Še prej, jeseni, Občina Vransko podobno druženje načrtuje tudi za vse tiste, ki se v občini ukvarjajo s kmetijstvom in turizmom.
ŠO
Triiiple, Alpadino, Dnevna soba, Joe Joe, Turtle, Niko-lovski, Kuna in rokerji Anj in Pamži. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju.
Žalska območna organizacija Rdečega križa Slovenije že nekaj mesecev vodi akcijo zbiranja finančnih sredstev za nakup prilagojenega vozila in dodatne fizioterapije. Od 9. februarja do 31. maja so podjetja in posamezniki Roku donirali 86.467 evrov. Rok se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.	BF
10	IZ NAŠIH KRAJ EV	ät. 2TÄ
SLOVENSKE KONJICE - Ponovna uporaba in manjša poraba
Ladijski zabojniki kot stanovanje ali pisarna
Petega junija praznujemo svetovni dan okolja, zato so v Centru ponovne uporabe (CPU) v Slovenskih Konjicah ta dan izkoristili, da so predstavili dva ladijska zabojnika, ki so ju preuredili za drugo rabo. Odsluženi zabojniki sicer končajo v stiskalnicah in jih reciklirajo, spremenijo jih nazaj v prvotni material, a način CPU omogoča, da jih uporabijo brez porabe dodatne energije.
janze fric
Konjiška zabojnika sta edinstvena. Eden je preurejen v dnevno sobo s kuhinjo, drugi v pisarno. Oba, ki si ju lahko obiskovalci ogledajo kadarkoli, sta demonstracijski enoti, kot pojasnjuje direktorica CPU Marinka Vovk: »To ni muzej. Vsak, ki si pride ogledat naša zabojnika, se lahko vsega dotakne, vse prime v roke, preizkusi sam.«
Zabojnika sta rezultat dveletnega projekta za razvoj Studia krožnega gospodarstva, katerega namen predstavljata trajnostna arhitektura in gradnja z obnovljivimi materiali. Sredstva za projekt je prispeval norveški finančni mehanizem Fonix, v njem poleg konjiškega CPU sodelujejo tudi Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Komunalno podjetje Rogaška Slatina in Razvojno-razisko-valni center Ormož.
Kdo bo porabil
manj?
»Tekmovanja so navadno naravnana k temu, da se tekmovalci primerjajo, kdo bo porabil več. Mi smo pa šli v drugo smer, zmaga torej tisti, ki porabi manj,« je projekt opisala Marinka Vovk. Njegov cilj je, da dokažejo, da lahko z manj dosežemo veliko.
Preurejanje ladijskih zabojnikov v bivalne enote je na Norveškem, od koder prihajajo sredstva za projekt, že dodobra uveljavljena praksa, v Sloveniji pa se takšnega načina ponovne uporabe do zdaj še ni lotil nihče. Konjiška zabojnika sta manjša, vsak je dolg šest metrov, v Rogaški Slatini pa so se odločili za nekoliko drznejšo postavitev. Kot je povedal direktor OKP Rogaška Slatina Bojan Pirš: »Pri nas smo postavili en zabojnik na drugega in
ju povezali s stopniščem. To omogoča modularnost ladijskih zabojnikov.«
Trajnostno in trajno
Čeprav pri tem načinu ponovne uporabe uporabljajo zabojnike, ki so prestali več poti čez morje, kjer so jih zalivali valovi, so še vedno v dovolj dobrem stanju. »Ob primernem vzdrževanju lahko zdržijo tudi 50 ali 100 let. Če je posamezen del v preslabem stanju, ga lahko preprosto zamenjamo z drugim, ne nujno iz istega materiala. Stranice lahko zamenjamo na primer tudi z lesom,« je o trajnosti zabojnikov povedal Bojan Pirš.
A koliko takšen predelan zabojnik stane in ali se takšna gradnja splača v primerjavi s tradicionalno? Marinka Vovk sicer pravi, da točnih številk še nimajo, a ocenjuje: »Tak zabojnik, ki ga imamo tukaj, torej polno opremljen, stane približno 500 evrov na kvadratni meter.« Oba konjiška zabojnika imata tudi zeleni strehi, eden od njiju celo »šestzvezdični hotel«, kot v šali v CPU imenujejo habitat za žuželke, pritrjen na eno od stranic zabojnika.
Foto: JF
Sodelujoči v projektu: Marinka Vovk, Polona Lakota in Bojan Pirš
V Ločah najemna stanovanja Postavili hotel za žuželke
SLOVENSKE KONJICE -Potrebe po stanovanjih z neprofitno najemnino v konjiški občini so precejšnje. Predvidoma do konca poletja bodo v Ločah na voljo tri nova. Občina Slovenske Konjice jih bo uredila v prostorih nekdanjega zdravstvenega doma. To ni edina letošnja novost v krajevni skupnosti Loče.
Potem ko se je spomladi v novozgrajen blok v Spodnjih Prelogah pri Slovenskih Konjicah v najemna stanovanja različnih velikosti vselilo 11 družin, bodo tri stanovanja z neprofitno najemnino kmalu
na voljo tudi v Ločah. Občina Slovenske Konjice je na javnem razpisu za izvajalca del izbrala podjetje Ges iz Celja. Kot je povedal konjiški župan Darko Ratajc, se je izbrano podjetje v pogodbi zavezalo, da bo prostore nekdanjega loškega zdravstvenega doma v stanovanja preuredilo v 90 dneh. Delati je že začelo. Vrednost naložbe znaša približno 194 tisoč evrov, denar je zagotovila konjiška občina. Stanovanja naj bi bila vseljiva konec avgusta.
V krajevni skupnosti Loče se letos obeta še nekaj no-
vosti. Pri Osnovni šoli Loče je predvidena ureditev parkirišča. V konjiški občinski upravi pojasnjujejo, da ga bodo začeli urejati takoj, ko bodo pridobili potrebna soglasja. Športni park v središču Loč bo kmalu bogatejši za športni poligon.
Bolj urejeno podobo bo dobilo območje za pokopališčem, ki je zanemarjeno in zaraščeno, na njem se kopičijo gradbeni in biološki odpadki. Potem ko ga bodo očistili, ga bodo nasuli z zemljino in vanjo posadili različne medovite rastline.
BF
Podjetje Ges se je zavezalo, da bo stanovanja v Ločah uredilo v treh mesecih. (Foto: Občina Slovenske Konjice)
SLOVENSKE KONJICE -Ob centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah po novem stoji hotel za čebele, metulje, hrošče in druge žuželke. Zagotavlja jim zatočišče in odlične pogoje za življenje. In kakšen je njegov pomen za lokalno okolje?
V hotel za žuželke so preuredili ladijski zabojnik in ga postavili na travnik, na katerem je razkošna lipa, v bližini pa sveža voda. Kot je povedala direktorica konjiškega centra ponovne uporabe dr. Marinka Vovk, je hotel za divje opraševalce ključnega pomena predvsem za samooskrbo. »Pomen hotela za žuželke je za lokalno skupnost večplasten. Žuželkam zagotavlja varno okolje pred slabim vremenom, plenilci in drugimi nevarnostmi, spodbuja biotsko raznovrstnost in ohranja zdrav lokalni ekosis-tem. Ima tudi izobraževalno vlogo, saj se otroci in odrasli lahko učijo o pomembnosti žuželk v naravi, o njihovi vlogi pri opraševanju rastlin, o razgradnji organskih snovi in ohranjanju ekosistemov. Poleg tega hoteli za žuželke prispevajo k trajnostnemu vrtnarjenju in kmetovanju.«
Z zagotavljanjem primernega habitata za čebele in druge žuželke spodbujamo njihovo prisotnost v bližini vrtov in kmetijskih površin ter izboljšujemo donos pridelkov. Po
Hotel za žuželke so v Slovenskih Konjicah postavili maja. (Foto: M. Vovk)
besedah dr. Vovkove hotel za žuželke prav tako izraža zavezanost lokalnega okolja k ohranjanju narave in spodbujanju biotske raznovrstnosti. »Tako spodbujamo ekološko
osveščenost in trajnostni razvoj lokalne skupnosti. Projekt prav tako prinaša novo razumevanje omejenosti virov in nujnost obvladovanja podnebnih sprememb.« BF
KULTURA
11
Slovensko ljudsko gledališče Celje razgrnilo repertoar 73. sezone
Edinstvena predstavitev nove gledališke sezone
Prejšnji teden so bili redni obiskovalci celjskega gledališča priče gledališko--glasbenemu dogodku. Igralci so vodili skoraj dve uri dolgo predstavo, peli so v skupinah ali posamično, vmes tudi prepustili besedo direktorju gledališča, in na velikem zaslonu predvajali pogovore z režiserkami in režiserji predstav, ki jih bomo nestrpno pričakovali jeseni, pozimi in spomladi.
dean suster
Čeprav so bili v SLG Celje zadovoljni s številom obiskovalcev, bi si zaslužili višjega. Vsekakor se jim bo želja izpolnila naslednje leto, če bodo obdržali način predstavitve, ki se ga že poslužujejo
v naši prestolnici. Do takrat bo pod drobnogledom kakovost predstav ob krstni sezoni Mihe Goloba v vlogi umetniškega vodje. Ljubljančan, ki se je oženil z Mariborčanko, je obujal spomine na Celje: »Tu sem bil 11. septembra 2001 in gledal s fanti, kaj se dogaja. Tukaj sem imel svojo prvo profesionalno predstavo. Ko sem šel mimo Turške mačke, sem izvedel, da je žena noseča.« Septembra lani je v Celju sprejel zelo pomembno vlogo: »Takoj sem začel načrtovati program, čeprav bi najraje gledališče zaprl za eno leto, da bi lahko v miru raziskovali. To seveda ne gre, predstave moramo ustvarjati drugo za drugo. Čas se nam ustavi le med premierami. Mesto nam mora biti navdih za ustvarjanje, upam, da bomo tudi mi navdih njemu.« Priznal je, da se večina ansambla vozi iz drugih krajev.
Ob koncu leta še upravnik
Premierno bo v Celju v novi sezoni, 73. zapovrstjo, predstavljenih sedem uprizoritev, šest za odrasle in
ena za otroke. Vodstvo je pripravilo različne vrste abonmajev. Abonma Dialog ob predstavah vključuje še pogovore z ustvarjalci, abonma RE omogoča ogled predstav preteklih sezon, otroški abonma Abonmajček pa je razdeljen na otroke do šestega leta in na starejše. 32. festival Dnevi komedije bo februarja in marca. Septembra bo na malem odru premiera Juriša (po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha) režiserke Žive Bizovičar. Še v istem mesecu bo odrska freska Vinka Möderndorferja Druga preteklost, ki jo režira Luka Marcen. Novembra bo sledila grenka komedija Paradiž avtorja in režiserja Mattea Spiazzija. V zadnjem mesecu leta bo svoje režijsko znanje predstavil prvi mož SLG Celje Miha Golob, in sicer v interaktivni predstavi za otroke, stare štiri ali več let, To je tekma. Prva predstava v letu 2024 bo drama Jeana-Paula Sartra Zaprta vrata v režiji Mateje Kokol. Premiera drame Kralji po motivih drame Oliviera Kemeida Pet kraljev in zgodovinskih kronik Williama Sha-kespearja bo marca, predstavo pripravlja režiserka Livija Pandur. Sedma premiera bo maja, in sicer gledališko-glas-beni ambientalni omnibus 3JA!, katerega avtor in režiser je Matija Solce. Rok za oddajo prijav na javni anonimni natečaj za izvirno komedijo (Žlahtno komedijsko pero) se bo iztekel 30. septembra.
Časa za pripravo na prav posebno predstavitev nove gledališke sezone ni bilo veliko, zato si ustvarjalci še toliko bolj zaslužijo pohvalo. (Foto: SLG Celje)
Prisluhi v mestnem gozdu tudi letos
Z odra pod drevesno hišo v celjskem mestnem gozdu bo tudi letos zazvenela glasba. Prvi koncert v okviru sedme sezone festivala Prisluhi v mestnem gozdu bo že v nedeljo. Do konca junija bodo sledili še trije, vsi ob 18. uri.
Kot pravi v imenu organiza- Ana Julija Mlejnik Železnik -
torja, društva Inštititut E-Art, Luka Mlejnik Železnik, je neobičajno prizorišče zanimivo tako za izvajalce kot poslušalce, ki sprehod v gozd združijo še z glasbenim doživetjem. Tudi letos je društvo pripravilo dogajanje pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in s pomočjo nekaj manjših sponzorjev ter v soorganizaciji Zavoda Celeia Celje in celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Nedeljski koncert z naslovom Glasbeno potovanje iz Neaplja v Pariz bo izvedel AirString trio, ki ga sestavljajo Luka Mlejnik Železnik - flavta,
violina in Uroš Barič - kitara. Pripravljajo slikovit program italijanskih in francoskih skladateljev. Osrednji avtor bo Fer-dinando Carulli, ki je bil doma iz Neaplja in je večinoma deloval v Parizu, zato ima dogodek tudi takšen naslov.
V nedeljo, 18. junija, bo drugi koncert, ki ga bo izvedla zasedba Praprotno seme, v kateri poleg para Mlejnik-Že-leznik deluje tudi Janez Jocif, tokrat pa se jim bo pridružil še Erazem Izidor Grafenauer. Program bo preplet baročne in stare ljudske glasbe, posebna zanimivost bo njena izvedba na starih glasbilih, kot so flavta
traverso, baročna violina, te-orba, špinet, strunska lajna ...
Lisička je prav zvita zver se imenuje dogodek, ki bo na vrsti v sredo, 12. junija, na praznik glasbe. Kot je to že tradicionalno, bodo tudi letos nastopili učenci celjske in škofjeloške glasbene šole, zato ima povezovalni dogodek obeh šol in mest podnaslov Glasbeni most.
Za konec letošnjega festivala bosta v nedeljo, 25. junija, nastopila znana slovenska izvajalca Tomaž Hostnik (klavir in petje) in Matija Krečič (violina in petje), ki sta hudomušne avtorske šansone izdala na albumu Mačahe in se zato dogodek v celjskem mestnem gozdu imenuje Gozdne mačahe.
Tudi letos bodo organizatorji omogočili prost vstop na vse dogodke, veseli pa bodo prostovoljnih prispevkov, ker tako pokrijejo del stroškov festivala.
TC
Nova generacija velenjskih lutkarjev
Lutkovno gledališče Velenje je obeležilo že 20. obletnico. V tem času so lutkarji na oder postavili 39 gledaliških projektov. Zanje so izdelali več kot 400 lutk, izvedli so več kot 700 nastopov po Sloveniji, nekatere tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji za zamejske Slovence. V minulih desetletjih so izšolali 40 lutkarjev.
Medtem ko so ustvarjalci iz vrst amaterjev, vendar jih predstav izključno profesi- šolajo na visoki ravni, mnogi onalni gledališčniki, glasbe- z Lutkovnim gledališčem Ve-niki in koreografi, so igralci lenje sodelujejo že vrsto let.
Lenart Šonc: »Lutke so mi od ranih otroških let podarjale priložnost za kreativno izražanje, svobodo in igrivost karakterizacije. Pri ustvarjanju predstave Čarobni fižolček se je celotna ekipa zelo povezala. V čast mi je, da sodelujem v Lutkovnem gledališču Velenje.«
V 21. sezono so v Lutkovnem gledališču Velenje vstopiti s popolnoma novo ekipo lutkarjev, ki so se domačemu občinstvu premierno predstavili zadnjo majsko soboto v lutkovno-igrani predstavi Čarobni fižolček Scenaristka in režiserka predstave Alice Čop jo je napisala na podlagi znane angleške ljudske pravljice.
Mlada ekipa lutkarjev je polna ustvarjalne energije. V njej so štirje srednješolci in en študent: Živa Lušnic, Lenart Šonc, Januš Purg, Borja Ranzinger ter Nik Kaligaro, ki ima edini izkušnje z igranjem, saj nastopa v Gledališču Velenje v predstavah Kdo je napravil Vidku srajčico ter Pekarna Mišmaš.
BF
12
NAŠA TEMA
Kaj je razlog za strm porast nesreč v gorskem svetu?
Med vršace prevečkrat
brez znanja in izkušenj
Leto	Število posredovanj na ravni države
2022	667
2021	626
2020	485*
2019	604
2018	537
2017	510
2016	481
2015	430
2014	396
2013	392
2012	407 I
Vir: Gorska reševalna zveza Slovenije *Leta 2020 je na manjše število nesreč vplivalo zaprtje države zaradi epidemije koronavirusa.	
V gorah se iz leta v leto zgodi več nesreč, lani so gorski reševalci na ravni države sodelovali kar v 667 intervencijah, leta 2012 so imeli približno 260 posredovanj manj. Vseh tveganj se ne da preprečiti, saj se nepredvidene razmere lahko pripetijo tudi zelo izkušenim planincem. A gorski reševalci opozarjajo, da morajo iz sten in z brezpotij velikokrat reševati ljudi, ki pot pod noge vzamejo, ne da bi se pred odhodom pripravili in ne da bi za svoje podvige uporabili potrebno opremo.
tina strmčnik
Veliko ljudi se v hribe poda »na slepo«
Da se vedno več ljudi odpravlja v gorski svet, čeprav za to nimajo dovolj znanja in izkušenj, opažajo v celjski postaji gorske reševalne službe. Člani te postaje, ki ponesrečencem pomagajo na območju med porečjema Save in Savinje, so lani posredovali 17-krat, v preteklosti so na leto zabeležili že tudi več kot 30 reševanj. »Ljudi naj strah pred nesrečo ne odvrne od obiska gora. Lepote planinskega sveta naj jih nagovorijo k uporabi primerne gorniške opreme in upoštevanju varnega gibanja v gorah,« pravi načelnik Aleš Kovač.
Veliko ljudi sliši, da je v hribih lepo, za gore se navdušijo ob ogledu posnetkov ali fotografij. Imajo osnovno opremo, ki jo je enostavno kupiti, a znanja, ki bi ga pridobili v sklopu izobraževanj pod okriljem kakšnega planinskega društva, nimajo, poudarja načelnik celjske postaje gorske reševalne službe. Zaradi neznanja pride do tega, da se nekateri pohodniki v hribih izgubijo ali da zdrsnejo, je povedal. A po njegovih besedah se včasih med vršaci zgodijo tudi nesreče, ki se jih ne da predvideti ali preprečiti. »Tudi zelo izkušenim planincem in plezalcem se lahko pripeti smola.«
So ljudje včasih zaradi večje vpetosti v planinska društva bolj varno stopali po planinskih poteh?
Seveda, spomnim se, da so ljudje včasih odhajali v hribe veliko bolj pripravljeni. Že doma
Aleš Kovač zadnjih šest let kot načelnik vodi celjsko postajo reševalne službe, ki je tej dejavnosti predana že več kot devet desetletij.
»V celjski postaji gorske reševalne službe je 35 dejavnih članov. V postajo je vpetih še veliko zaslužnih, starejših članov. Slednji ne hodijo več na posredovanja, nepogrešljivi pa so pri izobraževanjih, predstavitvah, pripravi pogostitev, predavanjih in drugih dejavnostih.«
treba imeti izkušnje. Tisti, ki mislijo, da lahko že marca ali aprila hodijo v visokogorje s poletno opremo, pogosto naletijo na razmere, v katerih se ne znajo gibati. Spomladi se veliko zdrsov zgodi zato, ker ljudje ne vedo, da morajo imeti za prečkanje snežišč s sabo cepin in dereze.
Kot pravite, je oprema danes veliko bolj dostopna kot nekoč. Kljub temu včasih rešujete obiskovalce gora, ki se tja podajo v natikačih in neprimernih oblačilih.
K sreči takšnih primerov ni veliko, a sploh v Logarski dolini se najdejo turisti, ki gredo
pridobitev, saj je možno narediti in poslati natančno sliko, ki prikazuje kraj dogodka. Veliko ljudi se v hribe poda nekoliko na slepo, precej je takšnih, ki zgrešijo pot ali gredo po poti, ki ni označena. Vsako leto je veliko »turistov«, ki gredo po poti, ki ni prehodna, nato nekje na sredini ugotovijo, da naprej ne bo šlo. Reševalci jih nato varno pospremimo v dolino.
Verjetno na razplet reševanja vpliva čas in še katera druga okoliščina.
Reševalci se največkrat bojujemo s temo. Do takrat, da se zberemo in pridemo do vznožja gore, lahko mineta tudi dve uri, saj prihajamo iz različnih krajev regije. Kadar gre za življenjsko ogrožajoče poškodbe ali
so dobro načrtovali pohod, s seboj so imeli zemljevide. Zdaj uporabljajo pripomočke, ki so na voljo na pametnih telefonih. Slednji včasih prikažejo izkrivljeno podobo o razmerah na poti in o času, ki ga pohodniki potrebujejo, da premagajo neko razdaljo. Ljudje se podajo na poti, ki jim niso dorasli. Zastopanost obiskovalcev hribov in gora se je v primerjavi s preteklimi desetletji močno spremenila. Včasih koga žene celo želja, da bi za fotografije svojega podviga na družbenih omrežjih dobil všečke.
Prav je, da se obiskovanja vrhov lotimo postopoma. V visokogorju so zimske razmere še celo pomlad in zgodnje poletje. Zato je res
»Reševalci velikokrat koga opozorimo na pomanjkljivo opremo ali ga opomnimo o zahtevnosti poti. Včasih smo deležni jeznih pogledov in komentarjev, da vsak zase najbolje ve, česa je sposoben. Vendar smo reševalci tako dobro usposobljeni, da lahko res hitro predvidimo, če bi lahko šlo kaj narobe.«
najprej do slapa Rinke, nato neprimerno opremljeni nadaljujejo pot proti Okrešlju, saj ne razumejo, kakšna oprema je potrebna za zahtevno planinsko pot. Veliko je ljudi, ki v isti opremi, kot jo imajo v dolini, nadaljujejo pot po skalah. Gre za nevednost.
Kaj je treba storiti, če se v gorah zgodi nesreča?
Ko gre za življenjsko ogrožajoča stanja, je pomembna takojšnja prva pomoč, na primer masaža srca ali zaustavitev krvavitve. Takšno pomoč lahko ponesrečencu nudijo ljudje, ki so prisotni na kraju dogodka. Zelo pomembno je, da ljudje, ki pokličejo na pomoč gorske reševalce, sporočijo čim bolj točno mesto, kjer so. Glede tega so pametni telefoni velika
bolezenska stanja, smo ponavadi prepozni. Pozimi se nezgode zgodijo v mraku. Reševalci pridemo včasih do izhodišča šele, ko je že trda tema. Ker smo vajeni hoje tudi v takšnih razmerah, seveda vzamemo pot pod noge. Doslej nismo pomoči odrekli še nikomur. Svetli del dneva in lepo vreme sta odločilna, da lahko na pomoč odleti helikopter, kadar ocenimo, da potrebujemo njegovo pomoč.
Kateri primeri nesreč izstopajo, s čim imate največ dela?
Največ je zdrsov. Če pride do zdrsa na snegu, je še posebej težavno, saj se človek, če nima primerne opreme, lahko ustavi šele tam, kjer se teren zravna. Poškodbe so ponavadi zelo hude, tudi smrtne. Poleti se zdrsi večinoma
NAŠA TEMA
13
Ob reševanju je na prvem mestu varnost
OB ROBU
Nesreča ne počiva, tudi reševalci ne
Moj stari oče je bil sredi 60. let prejšnjega stoletja eden od ustanoviteljev planinskega društva pod okriljem znanega celjskega podjetja. Velik del kolektiva je številne konce tedna preživel ob osvajanju slovenskih gora. Stara starša ттктд „ r sta prehodila transverzalo, se večkrat TINA STRMČNIK povzpela na Triglav in obiskala nekaj tujih planin. Ljubezen do pohodništva sta prenesla na svoje naslednike. Tako je tudi album mojega otroštva prepoln posnetkov vzponov v hribe.
Fotografija med drugim priča o izletu na Veliko planino, kjer se je naša majhna družinsko-prijateljska odprava izgubila. Očeta, ki sta imela v žepu denar, v nahrbtnikih pa slastne zalogaje, sta večji del strmine premagala z gondolo. Mami in otroci, ki nismo imeli pri sebi ničesar, smo v vročem poletnem dnevu grizli kolena. Ko smo že mislili, da bomo dehidrirali in umrli od lakote, nas je rešil planšar in se opravičeval, da nam lahko ponudi le savinjski želodec in domač sir. Kruha mu je namreč zmanjkalo. Vse se je dobro končalo in po skoraj tridesetih letih se temu dogodku še vedno nasmejimo.
Marsikateri pripetljaj v hribih in gorah bi se verjetno lahko končal žalostno, če udeležencem na pomoč ne bi priskočili gorski reševalci, ki delujejo pod okriljem katerega od društev ali katere od postaj. Neverjetno je, da so med nami ljudje, ki se v zasnežene strmine in oddaljene kotičke odpravijo prostovoljno, ne da bi za to prejeli plačilo. Čut, da je treba človeku v stiski pomagati, jih vodi, čeprav ob reševanju tvegajo svojo varnost. Za druge se razdajajo ne glede na čas ali dan v tednu.
Morda pomislimo tudi nanje, preden odrinemo v planine. Premislimo o svojih sposobnostih, si preberemo o zahtevnosti poti, napolnimo baterijo telefona, izberemo primerno opremo in se vedemo odgovorno. Tako kot pozimi na sprehod ne gremo v kopalkah ali na zasnežene ceste ne izvozimo z letnimi pnevmatikami...
Da je reševanje iz gora način življenja, ki človeku povsem zleze pod kožo, pravi reševalec letalec Janez Marolt iz Mozirja. »Če je treba iti na intervencijo, ni dileme, tudi če je čas za nedeljsko kosilo,« je jasen član posadke dežurne ekipe Gorske reševalne zveze Slovenije. Slednja je usposobljena za helikoptersko reševanje ponesrečencev in obolelih v težko dostopnih gorskih območjih.
V ekipi, ki v času največje planinske sezone, od junija do konca septembra, dežura na Brniku, so ob Maroltu še zdravnik, policist in posadka helikopterja. Ko člani ekipe prejmejo klic na pomoč, helikopter največkrat odleti v Julijske ali Kamniško--Savinjske Alpe.
Mozirjan ni reševanj, pri katerih je sodeloval, nikoli preštel. V enem 12-urnem dežurstvu v povprečju poleti na tri reševanja. Letno tako sodeluje v največ 30 akcijah. »Ponavadi izvemo približno mesto nesreče, iz zraka je to kar dobro vidno. Ekipa me s pomočjo vitla največkrat spusti v steno, kjer, če je treba, naredim varovališče. Če je treba na mestu nesreče oskrbeti ponesrečenca, se mi pridruži zdravnik. Včasih po-
nesrečenca dvignemo v helikopter in ga nato oskrbimo.«
Najbolj zahtevno reševanje doslej je bilo tisto v Mali Mojstrovki, ko sta pod previsom obstala mož in žena. Teren je bil tako težko dostopen, da se je Marolt z veliko težavo potegnil v steno. »Takrat sem se odpel, helikopter je odletel, jaz pa sem moral splezati do nezavestnega ponesrečenca. Oskrbel sem ga, da ga je ekipa odpeljala v bolnišnico, nato smo se vrnili še po gospo. Če bi odšla deset centimetrov naprej, je ne bi več dosegel s svojo teleskopsko palico.«
Med srečo in žalostjo
Vsako reševanje je nevarno. Zelo težavne razmere so pozimi, ko se prožijo plazovi. Ob slabem vremenu in nevihtah se reševalci do ponesrečencev odpravijo na klasičen način, peš gredo na kraj dogodka, saj takrat ni možen dostop s helikopterjem. Včasih tudi po temi plezajo do nesrečnežev.
Občutki ekipe so odvisni od razpleta reševanja. Če ponesrečenec preživi, so v ekipi zadovoljni. Posamezen planinec, ki se izogne tragediji, je zelo hvaležen in da reševalcem za pijačo ali narezek. Včasih ljudje pozabijo, da bi se lahko zahvalili. »Enkrat smo s helikopter-
jem rešili padalca, ki je imel nesrečo pri Velikem Rogatcu nad Gornjim Gradom. Nato smo se še tri ure trudili, da smo se dokopali do njegovega padala in ga nepoškodovanega prinesli v dolino. Lastnik nam ni dal niti za pivo,« je omenil Marolt.
Kadar gre za nesrečo s smrtnim izidom, ni prijetno. A žal smrtnih primerov ni malo. V 24 letih, odkar se Marolt posveča reševanju, je s kolegi v dolino pripeljal približno 70 mrtvih.
Ni tako kot v
akcijskih filmih
Obiskovalcem gora se nesreče zgodijo zaradi objektivnih in subjektivnih nevarnosti, Vseh tveganj se ne da preprečiti, je pojasnil sogovornik. Spominja se, da je pred leti med plezanjem segel v roke prijatelju, tik zatem pa je slednjemu na glavo priletel velik kamen. Kljub čeladi je bil v trenutku mrtev.
So tudi razmere, ki bi se jim dalo izogniti. Nekateri ljudje se na primer še v zimskih razmerah v hribe odpravijo kar v športnih copatih in obstanejo sredi snega. GRZS vsako leto pripravi tečaje varnega gibanja v hribih, ko planince izobražuje o pravilni uporabi opreme, ustavljanju s cepinom, o preverjanju snežne odeje ... »Tečaji so razmeroma
Janez Marolt je že kot otrok s starši rad hodil v hribe. Še posebej zanimive so se mu zdele poti z jeklenicami. Sčasoma se je začel posvečati plezanju. Leta 1999 je bil član odprave na goro Aconcagua, najvišji vrh Južne Amerike, a zaradi vremena vrha žal niso osvojili. Obiskal je tudi Kilimandžaro, Atlas ter nekatere evropske vrhove. dobro obiskani. A glede na to, koliko ljudi obiskuje hribe, je številka udeležencev veliko premajhna,« je kritičen sogovornik.
Po njegovih besedah ima vsaka nesreča svoje posebnosti. Reševalna ekipa vedno preleti kraj nesreče, da pilot oceni, iz katere smeri se mu bo približal. Helikopter včasih pristane, včasih reševalec rešuje iz lebdečega položaja, včasih se v steno spusti s pomočjo vitla. Ob vsem tem je po besedah sogovornika treba imeti trezno glavo. »Dobro moram premisliti, kaj bom naredil. Na prvem mestu je varnost celotne ekipe. Vsekakor ne gre za akcijske prizore, kot jih prikazujejo filmi.«
Čelada na nahrbtniku
ne pomaga
Kot navdušen alpinist je že v mladosti velikokrat pomagal svoje kolege pospremiti v dolino. Nato se je odločil poglobiti
znanje o reševanju in prvi pomoči. Čeprav pri svojem delu reševalca letalca vidi številne tragične dogodke, to ni omajalo njegove ljubezni do plezanja. A pravi, da je pri premagovanju strmin veliko bolj previden. »Vsako stvar preverim dvakrat. Prav tako mi ni vseeno za dru-
ge planince. Če vidim koga, ki se vede neprimerno in nima primerne opreme, mu povem, da to ni prav. Pohodnikom, ki gredo čez Turski žleb, čelado pa imajo na nahrbtniku, na primer povem, da jim slednja ne bo pomagala, če si je ne bodo nadeli na glavo.«
is : "P #
»Naloga reševalcev ni le reševanje, ukvarjamo se tudi s preventivo, z opozarjanjem, kaj je prav in kaj ni.«
»Pred nekaj leti sem ravno prišel od maše in sedel k >žegnu<. Zazvonil je telefon, saj je prišlo do zdrsa v Ojstrici. Vse sem pustil, se oblekel in šel. Ko sem se vrnil, je bil čas kosila. Z družino smo sedli za mizo in že sem dobil klic, da moramo proti Laškemu, kjer si je planinka zlomila nogo. Tako pač je. Reševalci jemo, ko imamo čas.«
končajo s kakšnim zvitim gležnjem ali z iz-pahnjenimi sklepi. Velikokrat gremo reševat planince, ki si na pleča naložijo preveliko breme in obnemorejo nekje na poti. Pokličejo nas, ko so že tako utrujeni, da ne morejo več hoditi. Pogosto posredujemo na eni od poti na Krofič-ko v Kamniško-Savinjskih Alpah, saj se ljudje tja odpravijo, ne da bi se prej pozanimali o njeni zahtevnosti. Ko vidijo, da jih čaka plezanje, ponavadi takoj pokličejo pomoč, namesto da bi se v dolino vrnili po lažji in manj zahtevni poti.
Kako krepite svojo usposobljenost in pripravljenost?
Skoraj vsi člani celjske postaje gorske reševalne službe smo alpinisti. Da človek pridobi takšen naziv, se mora tej dejavnosti posve-
čati več let, opraviti mora veliko zahtevnih vzponov in zadostiti številnim pogojem. Kdor želi biti reševalec, mora opraviti še posebno izobraževanje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije in spoznati potrebne manevre, pomembne za reševanje. Vsako leto imamo zimska in letna usposabljanja, med drugim se usposabljamo za reševanje padalcev, za reševanje z žičniških naprav na smučiščih ... V svojem prostem času skrbimo za dobro telesno pripravljenost, slednja je pomembna, da nas napori preveč ne utrudijo.
Puščajo reševanja tudi velike psihične obremenitve?
Delo gorskega reševalca je lahko psihološko obremenjujoče, sploh kadar rešujemo
koga od kolegov alpinistov. Če se kdo sreča z večjimi psihičnimi obremenitvami, lahko pokliče zaupnika in se pogovori z njim. Ponavadi imamo ob koncu reševalne akcije sestanek in se pogovorimo o izvedenem reševanju. Že takrat se pokaže, ali ima kdo kakšne stiske, ki jih lahko rešimo s pogovorom.
Celjska reševala postaja in gorska reševalna zveza pripravljata precej preventivnih vsebin. Se ljudi to kaj »prime«?
Naši preventivni dogodki so kar dobro obiskani. Zelo sem vesel, da nas velikokrat povabijo organizatorji planinskih taborov, kjer lahko reševalci otrokom in mladim predstavimo svoje dejavnosti. Mladi planinci so zelo navdušeni nad reševalno opremo, so zavzeti poslušalci.. Velik del obiskovalcev planin pa ni prav nič poučen o tem, kako se je treba obleči za hojo v planine, kaj je treba vzeti s seboj, kako se je treba vesti v hribih. Takšnim se že na daleč vidi, da jim manjka osnovna planinska izobrazba.
Kako je s pridobivanjem članstva v vaših vrstah, vas je dovolj ali reševalcev primanjkuje?
Na ravni države reševalcev primanjkuje, številne postaje v svoje vrste težko pridobijo mlada dekleta in fante. Na Celjskem, kjer delujejo štirje alpinistični odseki, s tem ni težav. V svoje vrste povabimo predvsem izkušene alpiniste, ki nam jih izšolajo lokalni alpinistični odseki. Ko mladim alpinistom približamo svoje delo, nato sami vidijo, ali so iz pravega testa. Poslanstvo gorskih reševalcev je zahtevno, ker ga je težko usklajevati s službo in ker je treba zanj žrtvovati svoj prosti čas. Velikokrat imamo obveznosti takrat, ko bi se sicer lahko posvetili svoji družini. A ker smo svojemu poslanstvu predani s srcem, nas domači razumejo. Z reševanjem
se ukvarjamo na prostovoljni ravni. V enoto dežurne ekipe Gorske reševalne zveze Slovenije so profesionalno vpeti piloti in zdravniki, gorski reševalci pa so prostovoljci, čeprav vsekakor delajo izjemno profesionalno.
Poudarjate, da je težko upoštevati normative, ki jih postajam o številu reševalcev predpisuje država.
Če bi naša postaja imela toliko reševalcev, kot določajo normativi, ne bi mogla uspešno delovati, saj vedno vsi reševalci niso na voljo, da bi lahko odšli posredovat. Za plačilo opreme in nezgodnega zavarovanja presežka nad normativnim številom reševalcev, ki jih imamo v svojih vrstah, moramo sami zbrati denar. Zato prodajamo majice, nalepke z napisom podpornik ... Nekatere ustanove in organizacije nam namenjajo donacije.
V Sloveniji je reševanje večinoma še vedno brezplačno. Bi na odnos ljudi do obiskovanja gora vplivalo, če bi bilo reševanje plačljivo?
Vsako reševanje ni povsem brezplačno. Kadar gre za veliko malomarnost, so naročnikom reševanja izstavljeni računi. Če bi bilo reševanje nasploh plačljivo, bi verjetno planinci, ki jim sicer ni nič, vendar ne morejo nadaljevati hoje, ker so precenili svoje spodobnosti, manjkrat poklicali na pomoč. Izjemnega pomena se mi zdi, da je brezplačno reševanje na voljo v primeru težjih poškodb in nesreč. Nesreča namreč nikoli ne počiva.
Kakšen je odnos ljudi, ki jim priskočite na pomoč?
Večinoma so hvaležni, zahvalijo se na različne načine, nekateri donirajo denar za našo postajo reševalne službe. Če se reševanje dobro izide, smo vsi zadovoljni. Ob hudih nesrečah smo tudi reševalci potrti.
Foto: Ivo Hans Avberšek
14
INFORMACIJE
Več kot jih boste pripeljali, več boste
ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE VVREDNOSTI20 EVROV.
BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK!
Ime in priimek Naslov: Telefon
Datum naročila:
Naročnino bom plačeval: □ mesečno П na 3 mesece Dna 6 mesecev Dietno
□ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)_
S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitednik.si/postanite-narocnik
Novi tednik naročam na predlog (ime, priimek in telefon oz. e-mail):
NT&RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje
e-mail:
narocnine@nt-rc.si
telefon: 03-42-25-171
Akcija traja do podelitve bonov vskupni vrednosti 1000eur. Bonvvrednosti20eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno.
www.novitednik.si
novi tednik
Vedm г идто?ј/
Idealna rešitev za osvežitev in preživljanje prostega časa v poletnih dneh je bazen na domačem dvorišču. V Obiju imajo na voljo širok nabor bazenov, ki se med seboj razlikujejo mjipu, obliki, velikosti/globini in seveda nenazadnje tudi po ceni. V trgovini boste našli vse od manjših/otroških, bazenov, bazenov z napihljivim robom, do,večjih bazenov z močno kovinsko konstrukcijo innenaza-dnje masažnih bazenov za res pmbd sprostitgk in pobeg iz vsakdana. Med vsemi, ki boste izpolnili spodnji kupon, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado - bazen v vrednosti do 500! eur. Če imate manjše dvorišče in bo vaš bazen manjši, si boste v vrednosti do 500 eur izbrali doddtk&za vzrdževanje bazena.
V žrebu za bazen bomo upoštevali vse kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 20. junija 2023. Kupone pošljite ali prinesite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Bazen.
Ime in priimek: Naslov: Telefon:
Podpis: □
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov.
Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja ter fotografij v Novem tedniku, objavo na Radiu Celje ter na spletnih straneh podjetja, na Facebooku in Instagramu.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, d.o.o., do preklica uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu podatkov.
KRONIKA
15
Vlomilci vedno bolj predrzni in prefinjeni
V zadnjih tednih več vlomov na Celjskem
V zadnjih nekaj letih je bilo na Celjskem nekoliko manj vlomov v stanovanjske hiše, v zadnjih tednih pa skoraj ne mine dan, da policija ne bi poročala, da so komu iz hiše ali pred njo nekaj ukradli. To sicer zaenkrat še ne kaže na zaskrbljujoč porast te problematike na Celjskem v primerjavi z leti prej, a kljub temu se vlomi na našem območju vrstijo pogosto. Še vedno vlomilci največkrat odnašajo denar in zlatnino, a če ne uspejo vlomiti v notranjost hiše, se velikokrat zadovoljijo tudi z orodjem ali s stvarmi, ki jih najdejo pred hišami, na dvoriščih ali v priročnih stavbah in kleteh. Izginjajo tudi kosilnice in kolesa.
Tatovi običajno delujejo v skupinah, največkrat dopoldne. Njihove žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih.
SIMONA ŠOLINIČ
Zadnji takšen primer se je pred dnevi zgodil v Slovenskih Konjicah, kjer je neznan storilec odnesel 2500 evrov. Ker je bila hiša odklenjena,
ne gre za vlom, ampak za tatvino. Policisti preiskujejo še vlom v hišo v Velenju, kjer je storilec prostore natančno pregledal in odnesel denar ter
zlatnino. Več poskusov vloma je bilo v zadnjih dneh tudi v Celju. V Japljevi ulici je na primer nekdo vlomil v hišo in povzročil ogromno škode, čeprav ni odnesel ničesar. Iz ene hiše v Celju so izginili varnostna kamera in dokumenti. V Šmarju pri Jelšah so storilce zamikale sadike sadnega drevja, ki jih je populil z vrta ob stanovanjski hiši, v Velenju so bili tarča storilcev meso, posoda in oblačila.
Opazujejo
Policisti opažajo, da so vlomilci v stanovanja ali hiše vedno bolj predrzni, prefinjeni in pretkani. Oškodovance zavedejo do te mere, da preteče kar
nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. Vlomilci so lahko naključni, a na podeželju so pogosto precej organizirani, saj neredko neko hišo dlje časa opazujejo in točno vedo, kdaj lastnika ni doma oziroma kdaj je za vlom najprimernejši čas. Oškodovanci so pogosto starejši, zato tudi težje opišejo, kaj pogrešajo. Ker to, da so bili okradeni, opazijo šele kasneje, nevede pospravijo hišo ali vmes v njej še kaj postorijo, s čimer zabrišejo sledi. To oteži preiskavo.
V Velenju je konec maja neznanec v času krajše odsotnosti lastnikov preiskal hišo in ukradel gotovino. Policisti so moškega na podlagi zbranih
obvestil kmalu izsledili. Šlo je za 46-letnega domačina, pri katerem so našli večjo količino denarja. Policisti sumijo, da ima na vesti še več podobnih kaznivih dejanj.
Pogosto nepridipravi lastnike hiš ne le okradejo, ampak jih tudi ogoljufajo, kot se je to zgodilo v naselju Vrhe pri Celju. V tem primeru so se neznanci pripeljali do hiše. Dva sta zamotila lastnika, tretji se je izmuznil v notranje prostore, jih preiskal in ukradel kuverti z gotovino. Podobno se je zgodilo pred dnevi v Petrovčah, kjer sta se neznanca občanki predstavila kot zaposlena pri elektropodjetju. Prepričati sta jo želela, da ju mora spustiti v hišo, da preverita delovanje varovalk. Ženska ju je na hitro odslovila in poklicala policijo. Enako se je zgodilo v Grobel-nem, kjer je moški v stanovanjsko hišo poskušal vstopiti pod
pretvezo, da opravlja anketo za nek inštitut. Tudi v tem primeru je lastnik moškega odslovil in poklical kriminaliste.
Storilec lahko tudi obišče lastnika hiše in ga s pretvezami zamoti s pogovorom -sprašuje za pot, poizveduje, ali je oseba sama doma, pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja in podobno ter da bo v okolici doma napeljeval kable, kopal jarke, razlaga, da zbira staro železo, prosi za vodo ... Nepozornost lastnika medtem izkoristijo drugi tatovi. Vstopijo v prostore, pregledajo notranjost ter kradejo denar in vrednejše predmete, na primer nakit. Storilci nato zapustijo hišo, tisti, ki je za-motil lastnika, pa se vljudno poslovi in odide. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo.
Foto: Pixabay
Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov?
•	Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113.
•	Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja.
•	Neznancev ne spuščajte v svoj dom.
•	Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ...).
•	V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepričanje, da niste sami doma.
•	Na pojav takšnih oseb opozorite sosede.
•	Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luč in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom.
Kako ukrepati, če vendarle postanete žrtev tatov?
•	Obvestite policijo na telefonsko številko 113.
•	Zapomnite in zapišite si čim več podatkov o tatovih (opis videza, uporabljeno vozilo, smer odhoda ...).
•	Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili v stiku.
Delež preiskanosti tovrstnih kaznivih dejanj znaša na Celjskem približno 40 odstotkov. Lani so kriminalisti na našem območju obravnavali več organiziranih skupin storilcev, ki so vlamljali v hiše. Storilci so bili z območij drugih policijskih uprav in iz sosednjih držav.
Kršil pravila in povzročil smrt moškega
V	UKC Maribor je umrl 59-letni moški, ki so ga tja odpeljali zaradi izjemno hudih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči, ki se je zgodila 29. maja v Velenju.
V	nesreči je 29-letni voznik motornega kolesa zaradi nepravilnega prehitevanja čez dvojne neprekinjene ločilne črte trčil v voznika avtomobila, ki je vozil pred njim in v križišču pravilno zavijal levo. Motorist je po trčenju padel po cesti, motor je zdrsel proti prehodu za pešce in trčil še v peško in 59-letnega moškega, ki sta prehod za pešce prečkala pravilno. 59-letnika so s helikopterjem odpeljali v Maribor, kjer je podlegel zaradi hudih poškodb. Policisti bodo zoper 29-letnega motorista vložili kazensko ovadbo.
Huda nesreča se je zgodila tudi v Vojniku, kjer je 58-letni motorist zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel in se pri tem hudo telesno poškodoval. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je moški vozil pod vplivom alkohola. S pijanima voznikoma so policisti imeli opravka tudi v Laškem in Celju. Nesreče sicer nista povzročila, a sta krepko »napihala«. Obema so izrekli kazen.
V nesrečah poškodovana otroka
V	dveh nesrečah sta se v minulem tednu poškodovala mladoletna otroka. V Slancah pri Celja se je poškodovala deklica, v Mozirju 9-letni otrok.
Do prve nesreče je prišlo, ko je 27-letni voznik avtomobila po končanem pranju vozila speljal s prostora za pranje vozil in zavil proti izvozu iz avtopralnice. Ko je z vozilom zapeljal levo, se ni prepričal, ali lahko to stori varno za druge udeležence v prometu. Trčil je v deklico, ki je v tistem trenutku na cesti pobirala žogo, s katero se je igrala. Deklica je bila tam v spremstvu očeta. Dobila je hude telesne poškodbe in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico. Policisti bodo zoper 27-letnika podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
V	drugi nesreči, v Mozirju, se je poškodoval 9-letni kolesar. Otrok med vožnjo s kolesom ni uporabljal varnostne čelade, prav tako še ni opravil kolesarskega izpita. Zaradi opustitve nadzorstva nad otrokom, ko je ta udeležen v cestnem prometu, bodo policisti zoper starše 9-letnika uvedli prekrškovni postopek.
Zavlačevanje ali nestrinjanje z odvetnikom?
Pretekli teden bi se moralo nadaljevati sojenje Sebastienu Abramovu zaradi umora nekdanjega dekleta leta 2015, a je sodna obravnava odpadla. Abramov je namreč vložil pritožbo zoper imenovanje svojega zagovornika, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti. Predsednica sodišča Petra Giacomelli je pritožbo zavrnila, vendar sklep do datuma sodne obravnave ni bil pravnomočen.
Preklicane so tudi tri naslednje obravnave, sojenje naj bi se tako nadaljevalo 19. junija. Abramov naj ne bi želel, da ga zastopa dosedanji odvetnik, saj da nimata enakega stališča glede obrambe. Tožilstvo ob tem meni, da gre za poskus zavlačevanja postopka, Abramovu se bo namreč konec julija iztekel pripor. Spomnimo, da obtoženemu grozi celo do 30 let zaporne kazni, še posebej zato, ker mu očitajo umor iz nizkotnih razlogov in to, da naj bi to storil na zahrbten način. Nekdanje dekle je umrlo zaradi strela puške, Abramov pa se je najprej zagovarjal, da se je ta ponesreči sprožila med čiščenjem. Novembra 2021 je bil sicer Abramov s svojima staršema in partnerko Julijo Adlešič obsojen tudi v zadevi odrezana roka, v kateri je priznal zavarovalniško goljufijo.
Nenamerni, a moteči klici
Regijski centri za obveščanje v zadnjem času prejemajo več nenamernih klicev, ki so posledica funkcije SOS v sili za lažji klic na pomoč na novejših mobilnih napravah. Uprava za zaščito in reševanje je na družbenem omrežju Twitter objavila, da lahko takšni klici predstavljajo tudi resno težavo.
V zadnjem mesecu naj bi bilo takšnih klicev na številko 112 kar 70 odstotkov. Pri tem sicer ne gre za zlorabo, ampak za nenamerne klice, ki se največkrat končajo z molkom na strani klicatelja. V upravi ob tem opozarjajo, da so lahko linije zaradi pogostih tovrstnih klicev zasedene za tiste, ki pomoč res potrebujejo. Uporabnike telefonov zato pozivajo, naj preverijo, ali ima njihov telefon takšno funkcijo, ki jo lahko tudi izklopijo. To je mogoče storiti med nastavitvami telefona pod rubriko varnost in nujni primeri, kjer je mogoče izklopiti funkcijo SOS v sili.
Vzrok za nenamerno pojavljanje nepotrebnih klicev je namreč v posodobitvi programske opreme mobilnih telefonov, zlasti tistih z operacijskim sistemom android, ki omogoča, da s
petimi zaporednimi pritiski na stransko tipko za vklop in izklop telefona samodejno sprožimo klic v sili. Ob tem dodajajo, da je ob pravočasni ugotovitvi, da se je sprožil klic v sili, tega mogoče tudi prekiniti. (STA)
Kradel med pomerjanjem oblačil
Celjski policisti iščejo moškega, ki je v trgovini okradel žensko. Medtem ko je ta v garderobi pomerjala oblačila, ji je ukradel gotovino. Skoraj istočasno so v trgovskem središču v Celju policisti pri tatvini oblačil zalotili 52-letnega Celjana. Zoper storilca bo sledila kazenska ovadba.
16
ŠPORT
Celjski klub jamstvo za kakovostno izvedbo odmevnih tekmovanj
Zelo pestro judoistično dogajanje v Podčetrtku
Tradicionalni, že sedemnajsti evropski pokal bo v Podčetrtku 17. in 18. junija. Lani je bilo na tekmovanju 250 judoi-stk in judoistov iz 23 držav. Letos pričakujejo približno 300 tekmovalcev iz Evrope, Azije, Afrike in z Nove Zelandije. Vodja organizacijskega odbora evropskega pokala v Podčetrtku je Marjan Fabjan: »Prijave še sprejemamo. Mi smo letos bolj v senci, zato ker bosta pred evropskim pokalom dve evropski prvenstvi. Pričakujem, da bomo svojo tekmo izpeljali brez napak in uspešno kot vsako leto.«
DEAN SUSTER
Evropsko prvenstvo za veterane se je začelo včeraj, končalo se bo v nedeljo. »Prepričana sem, da bo tekmovanje dobro izpeljano ob podpori lokalne ekipe, župana Petra Misje in direktorja Turizma Podčetrtek Boštjana Misje. Ekipa res vrhunsko dela, svojo kakovost je dokazala že v preteklih letih. Tudi ekipa, ki jo vodita Borut Ma-rošek in Ruslan Yankovsky, dela zavzeto. S prostovoljci se trudimo, da bi zadovoljili želje in potrebe veteranov,« je povedala vodja organizacijskega odbora evropskih prvenstev Urška Žolnir Ju-govar. Izrazila je željo po širjenju veteranskega juda v Sloveniji: »Veterani še vedno gojijo judo, ampak je bolj moder judo. Izkušenejši že vedo, kako se tej zadevi streže. Lahko vidimo judo tudi kot nekakšen način medge-neracijskega povezovanja.«
Prihod japonskega
mojstra
Olimpijska zmagovalka iz Londona leta 2012 je dodala: »Nestrpno pričakujemo tudi evropsko prvenstvo v katah, ki bo prav tako v Podčetrtku. Izjemno smo veseli in počaščeni, da lahko ponovno gostimo tako velika tekmovanja pri nas. Poleg teh dveh tekmovanj bomo v Podčetrtku gostili še seminar Kodokan in seminar o inkluzivnem judu. Prvič sem v vlogi predsednice organizacijskega odbora. To je zame kar velik zalogaj, obenem bom pridobila dragocene izkušnje. Evropsko
prvenstvo v katah bo v ponedeljek in torek. Evropski pokal bo pod okriljem Judo kluba Z'dežele Sankaku. Upam, da nas bodo obiskali ljubitelji športa in si ogledali boje.« Predsednik Judo zveze Slovenije je Lovrencij Galuf: »Na seminarju Kodokan bodo sodelovali najuglednejši gostje iz Japonske, z instituta Kodokan. Prišel bo predsednik Haruki Uemura s svojo najboljšo ekipo. Govorimo o zgodovinskem dogodku za slovenski judo. Prihod takšnega mojstra je izjemna čast za slovenski judo. Rad bi še izpostavil inkluzijo, se pravi evropsko predstavitev vključevanja socialno šibkih skupin v sklopu slovenskega prispevka Evropski judo zvezi. Zahvaljujem se Urški Žolnir Jugovar, podpredsednici Judo zveze Slovenije in predsednici organizacijskega odbora, ki je vložila ogromno energije, volje, nepopustlji-vosti in mirnosti. Ona zna šampionsko razvozlati preplet različnih informacij na sestankih.«
Pripravljalna baza
za mnoge
Robert Kojc je vodja organizacijskega odbora evropskega prvenstva v katah: »Dvakrat smo v Sloveniji uspešno izvedli evropsko prvenstvo v ka-tah, v letih 2012 in 2018. Pred tednom smo imeli 234 prijavljenih tekmovalcev iz najmočnejših evropskih držav. Samo francoska delegacija šteje več kot 60 oseb. Mislim, da lanski uspeh naše repre-
zentance z drugim mestom na svetovnem prvenstvu dokazuje, da imamo znanje in tudi željo, da posežemo po še žlahtnejšem odličju.« Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je dodal: »Postali smo gostitelji velikih športnih in tudi drugih prireditev. Lani smo gostili tudi svetovno prvenstvo v plesu. Letos sta bili pri nas slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu in slovenska ženska košarkarska reprezentanca. Gostili bomo še evropski prvenstvi v pikadu in biljardu.« Marjan Fabjan včasih tudi na glas razmišlja o morebitni vrnitvi evropskega pokala v Celje, toda ob odličnih pogojih v Podčetrtku nima pravih razlogov za selitev.
Foto: JZS
Celjanka Tina Trstenjak, olimpijska zmagovalka iz Ria leta 2016, svetovna prvakinja in trikrat najboljša na prvenstvih stare celine, se še ni uradno poslovila od tekmovalne poti. To bo najuspešnejša slovenska športnica na poletnih olimpijskih igrah storila naslednji teden na Starem gradu v Celju.
Marjan Fabjan: »Pričakujem, da bomo svojo tekmo izpeljali brez napaki uspešno kot vsakojeto.« * r џ e
SUZUKI
v
l
M.irj.in Fab|.ir>
f
PP0N '
GLÄT
'd c Že
Urška Žolnir Jugovar: »Prvič sem v vlogi predsednice organizacijskega odbora. To je zame kar velik zalogaj.«
con
■flfissmo
S
I / o I n i r Juti
1 r
Predsednik JZS Lovrencij Galuf: »Zahvaljujem se Urški Žolnir Jugovar, podpredsednici Judo zveze Slovenije in predsednici organizacijskega odbora, ki je vložila ogromno energije, volje, nepopustljivosti in mirnosti.«
ŠPORT
17
Atletinje celjskega Kladivarja državne ekipne prvakinje
Tina Šutej zdržala vse napore
Na ekipnem državnem prvenstvu v atletiki v Slovenj Gradcu je v moški konkurenci zmagal ljubljanski Mass in v ženski celjski Kladivar. Članica slednjega je tudi Ljubljančanka Tina Šutej, ki je v skoku s palico drugi dan prvenstva kljub dolgi poti s tekme diamantne lige v Firencah preskočila 4,60 metra, nakar ni več skakala, saj je zmago že imela v žepu po uvodnem skoku. Velenjski klub je bil pri ženskah tretji in pri moških četrti.
DEAN ŠUSTER
Tina Šutej je na atletski diamantni ligi v Firencah v skoku s palico osvojila drugo mesto s 4,71 metra. Z istim izidom je zmagala Američanka Katie Moon, aktualna olimpijska in svetovna prvakinja.
Najmočnejša bolečina
»Še dan pred tekmo nisem bila prepričana, ali bom lahko nastopila, saj sem imela hude bolečine v hrbtu. Razširile so se na ramo, tako da sem veliko časa preživela pri fizioterapevtu. Na lestvici od ena do deset me je bolelo za deset. A po ustrezni pomoči se je stanje izboljšalo. Bolelo me je tudi med tekmo, a na
to nisem hotela misliti. Želela sem si le dobre skoke,« je potožila pogumna Tina. Po vrhunski predstavi je sedla v avto in se vrnila domov. Na Koroškem ji je šlo vse po načrtih. Potrebovala je le en dober skok, a je opravila štiri (420 cm, 440, 450, 460), čeprav je zmagala že z uvodnim skokom, in sicer s krajšim zaletom in z mehkejšo palico. Jutri bo v Parizu tekmovala na naslednji tekmi diamantne lige.
Kljub »kiksu« štafete
Olimpijka Klara Lukan je izdatno pomagala ekipi, saj je zmagala v tekih na tri in pet
kilometrov. Najboljše so bile še Eva Pepelnak v troskoku (skakala je tudi v daljino), Hana Urankar v metu diska z osebnim rekordom 55,46 metra (tekmovala tudi v metu krogle), Tia Tanja Živko v teku na 1.500 metrov (tekla je tudi na 800 m), Martina Ratej v metu kopja in Esma Pajt v metu kladiva. Za pomembne ekipne točke so poskrbele tudi Karin Suhovršnik, Ana Grajžl, Manca Renko, Lara E. Petek, Nina Radišek, Nina Ramšak, Daša Lenko, Ela Velepec, Ajda Slapšak, Hana Jost, Lara Bezgovšek, Eva Urankar, Patricija Plan-ko, Eva Goter, Iza Slivnikar Ocvirk, Živa Kidrič in Nika Sotenšek. Celjanke so osvojile prvo mesto kljub spodrsljaju štafete 4x100 metrov, ki je bila diskvalificirana zaradi napačne predaje.
Z veliko mero srčnosti
V moški konkurenci so za AD Kladivar zmagali Žiga Jan v teku na 1.500 metrov,
Mark Čepon v celjski obrambi
Dosedanji branilec Hokejskega kluba Olimpija Mark Čepon se je z ljubljanskim klubom dogovoril za sporazumno prekinitev pogodbe. Najprej ni razkril, kam odhaja.
Predsednik HK RST-Pellet Celje Vid Valenčak je z radostjo potrdil veselo novico: »Uspelo nam je prepričati Če-pona. Vsekakor bo predstavljal veliko dodano vrednost za našo člansko ekipo.« Trener Gal Koren je (začasno) ostal brez pomočnika. Celjski klub bo žal zapustil trener Domen Ramšak, ki je lani z ekipo U13 osvojil zlati medalji v državnem prvenstvu in tudi v ligi IHL, letos so bili njegovi fantje tretji v prvenstvu. Preselil se bo v Beljak.
Za dolgoletna branilca celjskega kluba Miho Merci-no in Martina Steblovnika je bila minula sezona zadnja v njunih karierah. Dve sezoni kapetan Celja Mercina se bo preizkusil v trenerskem delu, gimnazijec Steblovnik pa se bo posvetil študiju. Pogodbe so z vodstvom kluba podaljšali številni člani kluba. V ekipi bodo ostali Jakob Brandner, Jaka Gajšek (vratarja), Nik Grahut, Jakob Bernard, Maks Jure Cekuta (branilci), Jan in Žan Flajs, Rok Kolar, Denis Golinski, Mikus Min-tautiškis, Jure Sotlar in Nejc Kastelic (napadalci). Poleg Čepona so novinci še napadalci Mark Sojer, Jakob Peč-nik, Nik Sečen, Jaša Jenko in Maks Bukovec ter branilci Nik Širovnik, Nik Dolinar in Bruno Kuret.	DŠ
Vid Botolin na dvakrat daljši progi, Matic Ian Guček na 400 metrov ovire, Jan Vukovič na 800 metrov, Marko Pepelnak na 110 metrov ovire in štafeta 4x400 metrov. Moštvu so pomagali Jurček Korpič Lesjak, Martin Medvešek, Žiga Ben-ko, Simon Navodnik, Lucijan Zalokar, Sebastjan Baš, Lukas Gavriloski, Žiga Šturbej, Jaša Oković, Blaž Oparenovič, Tadej Koradej in Maj Pritržnik. Predsednik celjskega kluba Stane Rozman je bil zelo zadovoljen: »Vedeli smo, da bo v ženski konkurenci tekma z Massom precej naporna, a smo pričakovali osvojitev prvega mesta. Dekleta so prikazala veliko mero srčnosti. Tina Šutej je v Firencah potrdila drugo mesto v skupnem seštevku skoka s palico v diamantni ligi, nato je sedla v avto in naslednji dan pomagala klubski ekipi. To kaže na njeno veliko privrženost našemu društvu. Tudi drugo mesto fantov lahko ocenimo kot uspeh. Mass je trenutno premočen.« Mestna občina Celje pripravlja razpis za gradnjo in prenovo objektov. Kmalu naj bi ga tudi objavila. Rozman upa, da bo atletska proga na celjskem stadionu prenovljena letos.
Foto: AZS
V petek v Firencah, v soboto v Slovenj Gradcu - nasmejana Tina Šutej
Mladinski svetovni' podprvak Matic Ian Guček je prvič v tej sezoni 400 metrov z ovirami pretekel' hitreje' od ' 50 sekund (49,88). V Slovenj
Nekdanji košarkar laškega Zlatoroga Martin Medvešek vadi atletiko tri leta in pol. Točke je osvojil v treh disciplinah. Tretji je bil v troskoku.
25-letni Mark Čepon je Olimpijin dres zamenjal za celjskega. (Foto: HK RST)
18
NAPOVEDNIK
^јшш informacije |n
prijave:
i E
3
MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
Sobota , 10. junij 2023, ob 10.30, Stara grofija.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Nedelja , 11. junij 2023, ob 11.00, Knežji dvor.
Otroška ustvarjalnica KRASILNA LJUDSKA UMETNOST
Javno vodstvo GROFJE CELJSKI
Kultura
ČETRTEK, 8. JUNIJ
19.00 Likovni salon Celje Jug v nas
Mednarodna razstava
PETEK, 9. JUNIJ
17.00 Vodni stolp Celje_
Rock the city
Koncert celjskih zasedb Strayaway, Stranci, Marvin, Radio Jam, Smokin' Aces
18.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Literarni večer
19.00 Mala dvorana Union Celje Christian Guerematchi: Gibanje neuvrščenih
Plesnogledališki solo
19.30 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Viktor Povše, 90 let
Slikarska razstava akademskega slikarja in konservatorja
19.30 Vrt Ipavčeve hiše, Šentjur Skrivnostni Orient
Orientalska glasba in ples
20.00 Galerija Velenje_
Koncert mešanega pevskega zbora VoicES Esslingen
20.00 Kulturni dom Polzela Koncert ob 40-letnici Vokalnega kvinteta Lastovka
20.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
Jubilejni koncert MePZ Rista Savina Žalec
20.30 Mladinski center Celje Pamži, Uno Drive, Pižoni, Babooni
Koncert
SOBOTA, 10. JUNIJ
11.00 Staro mestno jedro Celja Promenadni koncert Harmonikarskega orkestra GŠ Celje
12.30 in 16.30 Dom II. ~
slovenskega tabora Žalec
Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin Slovenije
Nastop najboljših v finalu ob 19.30
20.00 Gledališče Celje Mesarica
Intermedijski kabaret po motivih pripovedke Martin Krpan z Vrha Frana Levstika v izvedbi Teatra Matita
20.00 Cerkev sv. Mohorja in
Fortunata v Stopniku_
Vranski poletni večeri, oživimo kulturno dediščino
Koncert Janeza Podleska (violina) in Maje Rome (viola)
21.00 Local Cafe Celje
Petar Grašo
koncert
NEDELJA, 11. JUNIJ
18.00 Oder pod drevesno hišo, Mestni gozd Celje Prisluhi v mestnem gozdu 2023: Iz Neaplja v Pariz
Koncert zasedbe AirString trio
19.00 Dvorec Novo Celje_
Zvok okrog
Koncert
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki_
Premiera gledališke igre Hamlet v priredbi Mladinske skupine GPK
KD Šmartno ob Paki
TOREK, 13. JUNIJ
18.00 Galerija Velenje_
Zaključna razstava udeležencev tečaja Kluba malih umetnikov
19.00 Velenjska promenada
Večeri v amfiteatru: Vokalna skupina Prima nota in D. U. T., PKP
19.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Poletni koncert orkestra harf
V sodelovanju z Otroškim pevskim zborom GŠ Celje
SREDA, 14. JUNIJ
10.00 Stanetova ulica Celje, pred nekdanjo knjigarno Naša knjiga_
Sejem na zraku
Knjižna tržnica
10.00 Antika, knjigarna in antikvariat Celje 28. Slovenski dnevi knjige
Razstava ilustracij pisatelja Ivana Tavčarja in pesnika Karla Destovnika
CINKARNA

triglav
makromikro
SKUPINA
I s./
Al i. 1 a
Kajuha avtorja Borija Z. Zupančiča
»riredU
TEK

novi tednik
radio celie
15.30 Medgeneracijski center
Prebold_
Samozavest, samopodoba in zdravi odnosi z drugimi ter s sabo
Predavanje Andreja Pešca za otroke in mlade
17.30 Medgeneracijski center
Prebold_
Vzgoja motiviranih, pozornih in odgovornih otrok
Predavanje Andreja Pešca za starše
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Temna stran celjske industrijske dediščine
Urbani safari po degradiranih območjih Celja s kolesi
18.00 Celjski mladinski center Shekaya
Tečaj orientalskih plesov, vsak četrtek
18.00 Kulturni center Rogaška
Slatina_
Skupaj zmoremo višje
Dobrodelni koncert JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina
20.00 Glavni trg Celje_
Dobimo se v mestu
SOBOTA, 10. JUNIJ
7.30 Železniška postaja Zidani
Most_
Pohod po Aškerčevi poti
8.00 Občinsko dvorišče Laško
Pisani balon, otroška prireditev
9.00 Mestna tržnica Celje_
Znani Celjani kuhajo
Dobrodelni dogodek Lions kluba Mozaik Celje
10.00 Planet Tuš Celje
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Polfinale, gostja Klara Jazbec
16.00 Grad Lemberg
Srednjeveški dan
18.00 Graščinski park Frankolovo
Ostanimo prijatelji
32. srečanje
narodnozabavnih
ansamblov
9.00 Petrov trg v Šempetru
Pohod od Petra do Pekla 17.00 Ploščad pred Kulturnim domom Šmarje S Halerjevim Poldkom po Šmarju
Sprehod po Šmarju v spremstvu zgodb
18.00 Zgodovinski arhiv Celje Predavanje o kamnolomu Pečovnik in podjetju Apnenik
Predstavitev raziskovalne naloge mladih raziskovalcev OŠ Frana Kranjca Celje
18.00 Športna dvorana OŠ
Prebold_
Športnik leta
11.00 Celjski dom_
Železo - dostavljavec kisika v celice
Predava Mateja Vouk, mag. farm.
17.30 Medgeneracijski center
Prebold_
Sestavljanje in kratko o Indiji
Predstavitev knjige Roberta Kudra
20.00 Knjižnica Prebold_
Diabetes v letu 2023
Predavanje dr. Damjana Justinka
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI/INFORMACIJE
19
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
V SPOMIN
Minilo je deset let, kar nas je za vedno zapustila draga mami
JUSTINA GRIL
z Brega pri Celju (25. 9. 1951-7. 6. 2013)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu.
Hči Irena in sin Dušan	365
STROJI
PRODAM
»PANT žago«, horizontalno, za razrez hlodovine, in kosilnico Bcs, starejšo, na bencin, prodam. Telefon 070 738-979. 360
KUPIM
TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834.	p
POSEST
PRODAM
PRODAM
DOMAČE rdeče vino, sorta cviček, letnik 2022, možna degustacija, prodam, cena 0,70 EUR/liter. Kličite resni, telefon 031 478-931.	p
BELO in rdeče vino prodam. Telefon 031 434714.	381
OSTALO
PRODAM
ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810.	368
ODDAM
GOSTINSKI lokal v središču Velenja, z zunanjo teraso, oddam. Telefon 051 600-794. p
PRODAM
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PUJSKE, odstavljene od svinje, po 65 EUR/ eden, prodam. Telefon 040 318-361 ali (03) 5726-229.	372
BIKCA simentalca, starega 14 mesecev, prodam. Telefon 041 794-328. 375 DVE telički simentalki ter bikca simentalca, stari so od 10 do 15 dni, prodam. Telefon 031 840-282.	369
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
KOKOŠI, mlade, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini; aurokane, rjave, bele leghorn, italijanke. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance za dopitanje. V ponudbi kakovostna krmila za kokoši in piščance. Vsak delavnik in sobote. Telefon (03) 700-1446.	p
BUKOVA drva, suha, 12 m, možen tudi razrez, okolica Vojnika, in dva dobro ohranjena hrastova soda, 2 x 650 l, prodam. Telefon 031 509-687.	377
HRASTOVA in gabrova drva prodam. Možna razrez in dostava na dom. Telefon 031 782-142.	p
k
VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p KOZJE mleko in dnevno sveža kokošja jajca, iz proste reje, prodam. Telefon 041 980188.	L 32 BELO vino laški rizling, suho, zelo primerno za ljubitelje »špricerjev«, prodam po 2 EUR/l. Dostavim tudi na dom. Martin, telefon 041 939-515. 350 VINO (jurka, izabela) prodam po ugodni ceni.
Telefon 040 778-479.	370
MEŠANO rdeče vino, možnost dostave, ter seno in otavo v rinfuzi, prodam. Telefon 041 631-230.	373
JABOLČNIK in orehova jedrca prodam. Telefon 070 864-120.	380
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
31. maja 2023 je minilo eno leto, kar je tiho in za vedno odšel od nas dragi mož, oče, dedi
BORIS TRUPEJ
iz Valentiničeve ulice 5, Laško
Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj.
Vsi njegovi
Smrti
Šentjur
Umrla sta: Ana SELIČ iz Straške Gorce, 88 let, in Jožef VODEB iz Gorice pri Slivnici, 71 let.
Celje
Umrli so: Marijan MLINA-RIČ iz Celja, 58 let, Martina POLŠAK iz Šentjurja, 93 let, Magdalena LESJAK iz Celja, 83 let, Marija ZADRAVEC iz Laškega, 81 let, Anton PIRNAT iz Slanc, 75 let, Ivana DOLINAR
iz Žalca, 92 let, Karl GOTAR iz Laškega, 87 let, Alojzij LISEC iz Celja, 85 let, in Ana ZEMLJAK iz Dramelj, 87 let.
Žalec
Umrli so: Jože DRNOVŠEK iz Marija Reke pri Preboldu, 41 let, Ivan BLATNIK iz Kaple pri Taboru, 88 let, in Štefka ŠTARKEL ŠKAFAR iz Goto-velj pri Žalcu, 73 let.
Velenje
Umrla sta: Andrej VERZE-LAK iz Šmartnega ob Paki, 58 let, in Silva SUBAŠIĆ iz Velenja, 68 let.
CELJE NA SVOJEM
DIGITALNEM
SPREJEMNIKU
Radio Celje vedno^aaajoiv vsej vzhodni Sloveniji.
PODJETNIK iz Ljubljane želi spoznati žensko s celjskega območja. Sem urejen, visok 175 cm, štejem 53 pomladi, nekadilec, nepivec, ljubitelj sonca, morja, rekreati-vec. Telefon 031 695-370.	p
KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680.	p
Poroke
Celje
Poročila sta se: Katja PE-GANC iz Galicije in Klemen NUNČIČ iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Petra PO-POVIČ iz Celja in Simon ERLAČ iz Gotovelj pri Žalcu ter Lea PESTOTNIK in Marko JUTERŠEK, oba iz Trnjave pri Lukovici. Nina ŠTORGELJ iz Bočne in Iztok ZAKRAJŠEK iz Nazarij, Kaja AMBRUŠ in Rok RUS, oba iz Pongraca, Katarina PAVLIČ iz Celja in Damjan BIZJAK iz Velike Pirešice, Klara JE-RETINA in Mitja GROBIN, oba iz Lukovice, ter Neža ŠPENKO in Blaž DRČAR, oba iz Mengša.
Šentjur
Poročili so se: Anja FIDER-ŠEK in Denis FIDERŠEK, oba iz Celja, ter Daniela ČALUŠIĆ in Uroš HERMAN, oba iz Lo-čice ob Savinji.
novi tednik
p
Smrtje le bežen trenutek v življenju, resnično umre tisti, ki ga pozabimo.
V SPOMIN
THOMAS U CVIKLU
(22. 1. 1976-7. 6. 2006)
To je spomin nate, Tomi! Vsak, ki imel te je rad, v srcu nosi te za večne dni. Ne sliši se več hrup motorja, tvoj korak; povsod praznina, le srca bolna ...
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo obiskujete njegov grob, mu poaarite cvet in prižigata svečke.
Tvoja mami
od ponedeljka do petka ob 18.30 ih 22.15
^ J M lil HÜ telemach ■ E kanal 673 kanal зо6капа1 271 kanal 152
Aitikv
knjigarna in antikvariat Ц/
Kocbekova ulica 6, 3000 Celje
28. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 14. DO 17. JUNIJA 2023 IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU«
ProEram prireditev v organizaciji Knjigarne Antika,d.o.o., Celje:
Sreda. 14.junij 20 2S ob 10.010 otvoritev knjižne tržnice »So/em oa zraku« v Stanetovi ulic i v Celju, pred bivšo knjigarna »Narp knjiga«. Knjižna tnžnica bo odprta do 17.00. Knjigarna irr antikvariat Antika: Bonijev kotek: Razstava ilustracij:
»Ivan Tavčar irr Karel Destovnik-Kajuj« Bori Z. Zupančič Knjigarna irr antikvariat Antika: Raosiava knjižnih izdaj pisatelja Ivana Tavčarj a in pesnika Karla Destovnika Kajufa Knjižna tržnica: prrmt cije n vtobiografije »Špert mžjaot/ast od rokometa do kolesa« rokometnega trenerja, kolesarskega zanesen.aka in ambasadorja kolesaroke dirke po Sloveniji Toneta Tislja. Četrtek, 151 junij 20S3 Knjižna tržnica »Setem ka zraku« od 9.00 - 17200 v Strnrtovi ulici v Celju Knjižna termca: «5.30 - 16.30 Cnljsko literarno društvo: branje PtSek. lk. j okij 2023 Knjižna tržnica »Sejem na o roku« oe 9.00 -17 «00 no Stanetovi ulici v Celju Noč knjigarn od 19. do 23.00. ob obisku in naiu/ u e ne k njige vam drugo podarimo!
Knjigarna in antikvariat Antika: 20.00 Medeja Mahnič »Friderikova zgodba« predstavitev romana Sobota, 17. junij 2023 Knjižna tržnica« Sejem na zraku« od 9.00 do 12.00 v Stanetovi ulici v Celju 11.00: gost Matej Krajnc, ki bo s svojim šeststrunskim glasbilom predstavil nov roman »Rufus« in pesniško zbirko »Razrvan človek!«.
Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
■
20
OTROCI POJEJO


SEZONA

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI . IN SE VESELIJO
1. POLFINALE
Petek, 9. junij, ob 17. uri
Europark Maribor Glasbena gostja: Ditka
itu;ii]|Jii;i
2. POLFINALE
Sobota, 10. junij, ob 10. uri
Planet Tuš Celje Glasbena gostja: Klara Jazbec
3. POLFINALE
Sobota, 17. junij, ob 10. uri
Qcenter Ptuj Glasbena gostja: Anabel
€•• Qcenter Ptuj
Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.
♦ h »bit
IT rešitve
m

SAZAS
SILKEM
Štajerski
Terme ölimia CK RADIOPTUI
novi tednik
radio celie
Ted ni ko ve
_ .
Št. 23 / Leto 78 / Celje, 8. junij 2023
Miroslav Štumberger, izumitelj in eden najstarejših slovenskih podmorničarjev
Neverjetni um šmarske krvi
Rezal je valove, letel nad oblaki, plul pod morjem in ob tem razmišljal, kako bi s svojo iznajdbo dosegel druge planete. Beseda ni o kakšnem izmišljenem junaku iz knjige ali filma, temveč o Miroslavu Štumber-gerju, izumitelju in enem od najstarejših slovenskih podmorničarjev, ki je del otroštva preživel v Šmarju pri Jelšah. O njegovem zanimivem življenju so lahko pred dnevi več izvedeli udeleženci predavanja v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja.
TINA STRMCNIK
Štumbergerjev ded je bil posestnik v Dvoru ter oskrbnik dvorca Jelšingrad in tamkajšnjega parka. Miroslav je s staršema v Šmarju pri Jelšah živel le nekaj let, tam je še obiskoval prvi razred osnovne šole, družina se je nato zaradi očetove uradniške službe preselila. Z raziskovanjem življenja tega izjemnega moža, ki je bil rojen 2. julija 1892, se že nekaj časa ukvarja Mateja Žagar iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Skrbnica domoznanske zbirke v omenjeni knjižnici je povedala, da je bil Miroslav Štumberger eden redkih Slovencev, ki so končali šolanje na avstro-ogrski pomorski akademiji. Med drugim je služboval na bojni ladji Viribus Unitis, namenjeni pomembnim osebam. Nanjo sta se v Trstu po-
leti 1914 vkrcala avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Sofija. Po atentatu v Sarajevu je ladja, ki ju je čakala pri izlivu Neretve, nazaj odpeljala dve krsti. Nato je Štumberger služboval še na drugih ladjah. Ker se ni razumel z enim od nadrejenih, se je preusmeril v letalstvo.
Leta 1914 se je pridružil mornariškemu vojnemu letalstvu v hidroletalski bazi v Kumborju. Postal je pilot na enem od hi-droplanov z dvema sedežema, od koder so med vojno bombe metali ročno. Med drugim je sodeloval pri bombardiranju pristanišča Brindisi. Čeprav si je z uspešnim napadom na zavezniško križarko v Otrantskih vratih pridobil odlikovanje Signum laudis, je željan novih podvigov zapustil letalstvo.
Miroslav Štumberger
Življenje
podmorničarja
Leta 1916, ko se je Štumber-ger udeležil tečaja za torpedno orožje, je pokazal velik smisel za tehniko in je bil eden najboljših, je omenila Žagarjeva. Pridružil se je podmorniški šolski bazi na Brionih in opravil še tečaj na podmornici. Novopečeni podmorniški častnik je najprej služboval na manjši, 110-tonski podmornici U-17, ki je delovala na območju celotnega Jadrana. Po prvem vojnem uspehu, ko je posadka potopila italijansko bojno ladjo, je prejela večjo podmornico U-28, težko 220 ton. Štumberger je z omenjeno podmornico kot prvi oficir
Služboval je na podmornici U-28, eni najuspešnejših podmornic v jadranski podmorniški floti v času prve svetovne vojne.
opravil približno ducat odprav po Jadranskem, Jonskem in Egejskem morju in pod poveljstvom kapitana potopil deset sovražnih ladij. V času prve svetovne vojne je bila ta podmornica ena najuspešnejših v jadranski podmorniški floti.
Ob nastanku nove države Kraljevine SHS po vojni so ga sprejeli v jugoslovansko vojno mornarico. Postal je poveljnik podmorniške baze v Kumbor-ju v zalivu Boke Kotorske. Ker je Jugoslovanski vojni mornarici primanjkovalo ladjevja, ji je Anglija leta 1925 ponudila obnovo dveh starih podmornic. Štumberger je z drugimi člani ekipe odpotoval v New Castle, kjer je spremljal obnovo plovil, leta 1928 je postal poveljnik enega od njih, imenovane Nebojša. Leta 1934 je napredoval v kapitana vojaške mornarice in postal tudi poveljnik Pomorske oblasti južnega Jadrana. V letu 1938 so mu ponudili možnost opravljanja izobraževanja za admirala, vendar je v svojem 45. letu raje zaprosil za upokojitev.
Raziskoval je motor
prihodnosti
Avtorica predavanja je poudarila, da se je Štumberger, ki je bil del svoje poklicne poti poveljnik Tehničnega centra za podvodna orožja, posvečal raziskovanju in inovatorstvu. »Opravljal je številne poskuse z raketnimi torpedi in drugimi modeli na raketni pogon. Domislil se je približno 500 izumov, 20 jih je dal patentirati, dobil je pet patentov,« je pojasnila sogovornica.
Med njegove najpomembnejše izume spada dezaktivator morskih min, s katerim so po drugi svetovni vojni očistili zaliv Boke Kotorske. Tamkajšnji prebivalci izumitelja te iznajdbe, ki je v tem zalivu živel
vse do svoje smrti, še danes izjemno cenijo. Izumil je reševalno napravo za potopljene podmornice in dušilec ropota motorja. Žagarjeva je izpostavila, da je bil v 20. letih prejšnjega stoletja eden največjih poznavalcev raketne tehnike v svetovnem merilu. Leta 1924 je med prvimi na svetu uspešno izstrelil model raketoplana. Takoj za tem mu je uspel poskus z zračnim torpedom - raketo, z izstrelitvijo podvodnega torpeda je končal serijo svojih raketnih poskusov.
Ukvarjal se je tudi z izdelavo raketnega motorja na tekoče gorivo. »Imenoval ga je motor prihodnosti, saj je že takrat domneval, da bo s takšnim mo-
»Verjetno veliko ljudi ne ve, da je človek s tako zanimivo poklicno potjo in s takšno nadarjenostjo živel v Šmarju pri Jelšah. Ko je bil Miroslav Štumberger še živ, se je redno vračal na Belo, kjer je imel svoje sorodnike,« pravi Žagarjeva.
torjem nekoč mogoče doseči druge planete. Raziskavo je moral opustiti, saj država zanjo ni imela denarja. Raketni motor je prvi patentiral Američan Robert H. Goddard leta 1926. To pomeni, da je Štum-berger raketni motor izumljal v istem obdobju zgodovine.«
Foto: arhiv muzeja Dom starog kapetana Štumbergera
Mateja Žagar je predavanje o Štumbergerju pripravila, saj je bila v začetku maja 40. obletnica njegove smrti. Z namenom raziskovanja njegovega življenja je že dvakrat obiskala muzej tega podmorničarja in izumitelja v Boki Kotorski. (Foto: SHERPA)
Mateja Žagar: »Štumberger je imel zelo pestro življenje. Govoril je pet jezikov. Med drugim se je ukvarjal z umetnostjo, s fotografijo, s pomočjo lesoreza je izdeloval grafike, pisal je pesmi, jih opremljal z ilustracijami. Izdeloval je ladijske makete in bil zbiratelj.«
Eva in Art, mojstra Lučan je nov obraz Še petič želi okrog
debate Str. 24	televizije Svet24TV Str. 25 Slovenije Str. 30-31
22
INTERVJU
Magic Aleksander, čarodej, iluzionist in umetnik
Pričaral si je otroške sanje
Če bi res imel čarobno moč, bi se znal teleportirati, če bi lahko začaral del svoje kariere, bi v Sloveniji pričaral večje občinstvo, če bi lahko nastopal kjerkoli, bi trenutno izbral Dubaj. A v življenju Aleksandra Štucla, znanega kot Magic Aleksander, ni veliko »čejev«, saj je prepričan, da lahko s samozavestjo in z vztrajnostjo dosežemo skoraj vse. Tako je skromen 28-letnik z bogato kariero, zavidljivimi izkušnjami in mnogimi doseženimi cilji najbolj ponosen, da si lahko s svojimi otroškimi sanjami služi kruh. Aleksander čara in hitro začara sogovornika, še preden pokaže katerega od svojih čarovniških trikov.
EVA RUDMAN
Aleksander Štucl se je s čarovnijo srečal zgodaj v otroštvu. Neizmerno vesel je, da je danes njegov posel. V Sloveniji se je njegova prepoznavnost najbolj povečala, ko se je prijavil v oddajo Slovenija ima talent. Začaral in očaral je Slovence, nato je recept preizkusil še na Hrvaškem in celo v Veliki Britaniji, kjer si je njegov nastop v britanski različici oddaje ogledalo več sto milijonov gledalcev. Danes svoj urnik zapolnjuje s predstavami na različnih javnih in zasebnih dogodkih, sodeluje pri kreativnem snovanju trikov za različne reklame in druge podobne vsebine, trenutno se po Sloveniji predstavlja s svojo prvo tovrstno predstavo - komedijo Iluzija, ki jo je pripravil v sodelovanju s Špas teatrom.
Za umetniškim imenom Magic Aleksander se sicer skriva skromen, a samozavesten moški, ki je izredno povezan s svojo družino. Obožuje naravo, rad teče in se želi naučiti igrati kakšno glasbilo. Ogromno potuje, redno se trudi, da se v različnih jezikih vsaj delno sporazumeva s svojimi gledalci v tujini, hudomušno pripoveduje tudi o trikih, s katerimi je že kot najstnik osvojil kar nekaj ženskih src. Spregovoril je tudi o največji čarovniji življenja in zakaj ga je tako začarala.
Aleksander, dobesedno ste si pričarali otroške sanje, saj ste se že kot otrok navduševali nad čaranjem. Kdaj ste se prvič srečali s čarovnijo?
Res je, čaram že od majhnih nog. Sošolec mi je pokazal nek trik, ki me je navdušil. Začel sem vaditi, izvajal sem trike za prijatelje in družino, a si nisem mislil, da se bom celo življenje ukvarjal s čarovnijo.
Na spletu sem preverila, ali lahko za otroka kupim čarovniški set.. Ne eden, nešteto jih je na voljo! Čeprav se skoraj vsi kot otroci navdušujemo nad čarovnijo, jo navadno prerastemo ... Kaj je vplivalo na to, da ste rasli z njo?
Predvsem me je ves čas navduševalo to, da moj konjiček oz. ta umetnost nikoli ni enolična. Ves čas odkrivaš nekaj novega. In ko odkrijem nov trik, sem ne samo vesel, temveč vzhičen. Ta občutek me je spremljal celo življenje in temu sem sledil. Pomaga tudi, da so ljudje nad triki navadno izjemno navdušeni, in ta odziv je tisto, zaradi česar bi rad še več nastopal, se še več naučil. Ko opaziš kurjo polt pri gledalcu, je res dober občutek, vedno znova ga želim doživeti - je kot neka droga.
Uporabljate besedno zvezo »odkrivanje trika«. Kako je to videti? Si zamislite rezultat in iščete pot do njega? Kakšen je proces ustvarjanja trika?
Obstajata dva načina - lahko si najprej zamisliš trik ali
»Če bi lahko imel pravo čarobno lastnost, bi se znal teleportirati. Moje življenje je eno samo načrtovanje - načrtovanje trikov,
najprej metodo. Iz okolice ves čas črpaš ideje. Na primer - rad bi, da izgine miza. Potrebujem dobro metodo, za kar potrebujem veliko znanja in izkušenj. Kako torej narediti iluzijo izginule mize? Mnogi čaro
л
»In kaj vse sem tam videl, kaj vse so ti znani in pomembni ljudje počeli... To je bilo v enem hotelu v neki suiti in tam se je res dogajalo vse živo. To je bil brez razprave najbolj >bizaren< dogodek, ki sem mu bil priča v življenju.«
deji na različnih spletnih tečajih in kongresih, konvencijah razkrivajo svoje trike, torej svoje metode. Lahko izbereš neko metodo, na podlagi te pa razvijaš idejo, trik.
Zavidljivi uspehi so za vami. Nekateri so predvsem pripomogli k dobri prepoznavnosti, npr. Slovenija ima talent ter britanska in hrvaška različica te oddaje. Kateri nastop je za vas največji uspeh v dosedanji karieri?
Moj največji uspeh je, da se lahko s čaranjem preživljam, to je pred vsemi nastopi. Mnogi nekaj počnejo s srcem, a vemo, da to ni dovolj, da bi lahko izključno to počeli v življenju. Sicer mi je kar težko govoriti o uspehih, v osnovi sem zelo skromen fant in mi je to kar težko vprašanje, težko se pohvalim. Če res moram izbrati, bi izbral hrvaško oddajo Talenti - ta nastop mi je res uspel.
Kje ste imeli največjo tremo? V Sloveniji, kjer vas ljudje poznajo, na Hrvaškem, kjer ste imeli svoj najboljši nastop do zdaj, ali na britanskih talentih, kjer ste vedeli, da vas bodo spremljajo milijoni gledalcev?
Zagotovo na slovenski televiziji. Povprečno si je oddajo ogledalo 350 tisoč ljudi, jaz pa sem a imel 17 let. Potem sem začel pridobivati samozavest, zato mi je bilo na hrvaških talentih lažje. No,
na britanskih talentih so mi tik pred nastopom dejali, da si me bo ogledalo sto milijonov ljudi - to so tudi posebni občutki, če ne doživiš, težko razumeš. Imeti dve minuti, da prepričaš milijone posameznikov. Me je tudi tam pošteno stiskalo, da (smeh).
Kje ste se sicer izobraževali? Bradavičarka namreč ne obstaja.
Začel sem s knjigami, iz slovenskih knjižnic sem pobral vse knjige. Nadaljeval sem s spletom, nato sem obiskal prvi kongres v Mariboru, ki ga je vodil Magic Wladimir. Tam sem se res veliko naučil in predvsem spoznal veliko ljudi.
In kako ste vedeli, da ste lahko dober čarovnik, kakšne spretnosti mora imeti posameznik, da ima potencial za to delo?
Najpomembnejša spretnost je samozavest. Vse drugo se naučiš, a moraš biti samozavesten, da poskusiš in vztrajaš, ker na začetku ogromno trikov spodleti, pravzaprav večina. Res je vztrajnost pomembna. Sicer pa potrebuješ ročne spretnosti, ampak te se da priučiti, to ni talent, potem lahko delaš čudeže. Priučiš se opazovati malenkosti, te so najpomembnejše, odvisno je tudi, ali nastopaš pred gledalci - en zakašlja, mežikajo, lažje jim preusmeriš pozornost. Kamera je ves čas pri miru, ves čas snema. Tam je drugače.
Glasbenik ima zaklonišče ali dobro izoliran studio, telovadec telovadnico, smučar strmine in sneg... Kakšen je vaš prostor, kjer trenirate? In koliko še vedno trenirate?
Treniram povsod in ves čas. Imam sicer svoj studio, tam imam vse pripomočke, ampak se ne zaprem v studio za štiri ure dnevno. Treniram v glavi, ves čas imam trike v mislih. Sem na stopnji, ko se bolj posvečam predstavitvi kot izvedbi, čaram že toliko časa, da mi izvedba ni več problem. Nekoč sem karte obračal tudi v avtu, na kavi sem obračal sladkorčke, znal sem biti tudi malo moteč (smeh). Vadim torej cel dan, to je del mojega življenja.
Koliko trikov znate? Ali katerega kdaj pozabite? Kako izberete, katere trike
boste pokazali? ^ Ne morem reči, koliko trikov znam. Samo s kovancem lahko naredim 50 ali 60 trikov, s kartami 400. Nabor je skoraj neskončen. Seveda katerega tudi pozabim, se pa spomnim katerega, ki mi pride
»Odziv ljudi, ko čaram, je vedno tako neverjeten in ta občutek si kar naprej želim -čaranje je zame kot neka droga, vedno hočem še.«
Magic Aleksander je nastopil že v 15 različnih državah. Največ zanimanja za čarovnijo je v Angliji, pravi, najraje pa bi nastopil v Dubaju. Je nov trg, svež veter za čarovnike, ogromno kongresov in dogodkov, zabav, to je novi Las Vegas, pravi Aleksander, ki se sicer trudi, da se z gledalci v tujini vsaj delno sporazumeva v njihovem maternem jeziku.
»Čaranje je konjiček, vsaj bil je. Sicer pa je za moje pojme to čudovita umetnost, kjer se prepletajo psihologija, kreativnost, vrline nastopanja in ročne spretnosti.«
I
INTERVJU
23
Aleksander pravi, da si vsako leto postavi nov cilj. Za letos je to prva predstava, ki jo je pripravil s Špas teatrom. Deset predstav bo pripravil do poletja, se pa veseli jeseni, ko upa, da bo predstavo lahko ponudil čim več Slovencem in s ponovitvami nadaljeval.
Magic Aleksander s svetovno znanim čarodejem Davidom Copperfieldom.
prav, ko ustvarjam nov trik. Nastopam s tistimi, ki dobijo najboljši odziv najprej pri družini, nato pri občinstvu.
Kako pogosto si izmislite nov trik? Ali obstaja knjižica vseh trikov? So skrivnosti izvedbe samo v vaši glavi?
Moje stranke imajo zelo raznolike želje, npr. naredi, da bo moja sodelavka izginila, pričaraj mi nov avto, vse živo. In okoli takšnih idej potem ustvarim trik. Včasih se mi porodi na dopustu v nekem novem okolju, kjer so okoli mene nove stvari, predmeti. Ob postelji imam tudi beležko, kamor ponoči oz. zvečer zapišem kakšno idejo, ki se mi porodi. To je moj ustvarjalni proces.
Seveda obstaja tudi knjiga vseh mojih trikov - ti so na zunanjem disku, tisočkrat prekopirani in skrbno varovani (smeh).
Vse nas zanima ... vaš največji »kiks«? Torej da nekaj ni šlo po načrtu, da se trik ni posrečil pred množico ljudi. Kako ste spretno začarali, da tega nihče ni opazil?
»Top kiks« torej? Sploh ne vem, če bi to povedal. Dobro, naj bo. Ko sem imel avdicijo na hrvaških talentih, sem »zašuštral« prvi trik. Takrat je bila žirantka Maja Šuput, izbrati je morala karto, ki sem jo nato premešal med druge karte in jo nato izstrelil. In jaz sem pogledal njo, ona je pogledala mene in rekla: »Sorry.« To še danes lahko vidimo, posnetek je na spletu. Padel mi je mrak na oči, videl sem, kako se podira moja kariera, to je šlo v živo in vsi so videli, karta ni bila prava. Nato sem se odzval ... Naredil sem gib, za katerega čarodeji danes pravijo, da je najhitrejši gib na svetu - zamenjal sem napačno karto s pravo tik pred njenim obrazom. Nato sem položil karto na njeno roko in ko jo je obrnila, je bila prava. Trik je izpadel še boljše, kot je bilo predvideno, v osnovi pa je šlo za moj največji »kiks«.
Spoznali ste nekatere najboljše čarodeje na svetu, Jeffa McBrida, Dynama, Yanna Fricha, Shina Lima, Davida Stona, Lu Chena, pred kratkim ste si v Angliji ogledali čarovniško predstavo Derrena Browna. So to vaši vzorniki ali ste že zamenjali vloge? Kako gledate čarovniško predstavo? Vam je jasno, kako nekdo izvede nek trik?
(smeh) So še vedno vzorniki! Kako gledam čarovniško predstavo? Zelo zanimivo vprašanje! Drugače kot ostali. Pozoren sem na začetke, kako se predstava začne, pozoren sem na zgodbo, okoli katere se vrtijo triki, pozoren sem na to, kako čarodej nastopa, kakšen »showman« je. Trikov ne gledam, trike in metode takoj prepoznam. Nastop je tisti, ki mi je v navdih, in primerjal sem ga recimo z Davidom Copperfildom - spet popolnoma druga zgodba.
Med splošno slovensko javnostjo je najbolj prepoznaven tuj čarodej David Copperfield. Ste boljši od njega? V čem oz. zakaj? Kako se to pravzaprav meri?
Nisem boljši, on je najboljši na svetu. Za sabo ima še močno kreativno idejo čarodejev, ki mu neprestano ustvarjajo nove trike. Vem za enega, ki jih je ustvaril 50 v enem mesecu, to je noro, kakšne možgane ima. Niso pa to »performerji«.
Imamo pa čarodeji tudi tekmovanja, npr. »FISM magic«, vendar je to med splošno javnostjo zelo slabo znano in posledično slabo priznano, čeprav tako tudi uradno postaneš najboljši na svetu. Ta umetnost v Sloveniji ni tako cenjena, mi smo bolj športen narod.
Zelo blizu ste si z očetom. Ste edinec? Iz kakšne družine prihajate?
Prihajam iz vesele, malo posebne družine (smeh). Imam starejšega brata, ukvarja se z računalništvom, oče je bolj za prodajo in posledično moj menedžer, mami je zaposlena v bolnišnici. Sicer smo predvsem zelo ljubeči, čustveni, zelo se podpiramo in smo zelo povezani - srečna družina.
Kaj ste sicer po izobrazbi? Čaranje je vaš svet, kaj pa še obožujete in počnete v prostem času?
Sem diplomiran medijski inženir. Obožujem naravo, veliko se ukvarjam s športom, rad tečem, to me pomirja. Veliko hodim v gledališče, rad imam filme in serije, tam dobim tudi ideje za svoj posel. Trenutno bi se rad naučil igrati kakšno glasbilo - kitara me mika. Ves čas iščem neke nove konjičke.
Kako pogosto vas pozovejo, da pokažete kakšen trik v zasebnem življenju - na kakšnem praznovanju, mogoče samo pijači? Vam je odveč, radi ločite zasebno od poslovnega?
Da, zagotovo je včasih moteče. V družini niti ne, tam so vajeni, a ko hodim po mestu in me sredi pekarne prosijo, naj nekaj začaram ... Celo na javnem moškem stranišču. No, takrat raje povabim na kakšno svojo predstavo, seveda vljudno, a vendar (smeh).
Pravite, da ves čas radi preizkušate nekaj novega. Za vas popolnoma nova izkušnja je prva tovrstna predstava Magic komedija Iluzija. V čem se razlikuje od drugih? Lahko pričakujemo neko zgodbo, gre za naključno nizanje trikov?
Magic Aleksander ne izdaja svojih trikov nikomur - z izjemo dvema, ki jima zelo zaupa. To sta njegov oče in prijatelj, prav tako čarodej, iz Anglije, ki ima dekle v Sloveniji. Njemu zaupa veliko trikov, on pa Aleksandru, večkrat jih tudi skupaj ustvarjata.
To je najbolj edinstvena predstava, kar sem jih kadarkoli naredil. Edinstvena zato, ker ljudje doživijo trike, ki jih še nikoli niso, pokažem trike, ki jih še nikoli nisem, vse je inovativno in narejeno z razlogom. Ko ljudje pridejo na ogled predstave, so že del nekega trika, a se tega niti ne zavedajo. Predstava je zelo interaktivna, veliko sodelujem z ljudmi, pričaram jim vse, od žgane pijače do poročnega prstana. Sicer predstava izvira iz mojega življenja, opisuje življenje čarovnika, od tega, kako se vede na zmenku, do nekaterih drugih življenjskih situacij, s katerimi se lahko gledalci poistovetijo. Dlje časa sem si želel pripraviti takšno predstavo, iskal pa sem partnerja. Na srečo sem spoznal ljudi iz Špas teatra in režiserja svoje predstave Žigo Flajnika.
Ste dober poslovnež, imate tudi svojo trgovino. Prodate največ okoli pusta in dneva čarovnic ali se ljudje tudi sicer želijo pokazati kot izvrstni čarovniki? Kdo so sicer vaši kupci, koga v Sloveniji najbolj zanima čaranje?
Trgovino sem ustvaril pred tremi leti. Nekateri pripomočki v Sloveniji niso na voljo, čarovniki jih naročajo iz tujine in to jim je z mojo trgovino prihranjeno. Prodajam tudi predpripravljene sete in svojo akademijo, torej spletna izobraževanja.
Če bi lahko odčarali del svoje dosedanje kariere oz. življenja, katerega bi in kaj bi spremenili?
Da bi kaj odčaral, dvomim. Tudi slabe stvari so me izoblikovale, naredile boljšega. Bi pa pričaral večji trg, Slovenija je majhna. Narediš 50 ali 60 ponovitev predstave in so te že vsi videli,
Aleksander bi težko pre-štel, koliko trikov obvlada, samo s kartami jih lahko izvede vsaj 400.
zato imamo v Sloveniji toliko novih predstav in vsebin ves čas. Sicer je tudi to v redu za moj posel, ker delujem veliko v tujini, ampak z veseljem bi pričaral večji slovenski trg.
Z žarom v očeh pripovedujete o svojem delu, tudi o družini. Kaj je torej za vas prava čarovnija življenja?
Zame je prava čarovnija, ko se v življenju zgodi nekaj nepričakovanega, ko življenje postreže z lepim presenečenjem. To opisujem tudi v svoji predstavi. Recimo že povišica v službi (smeh). Zagotovo je prava čarovnija rojstvo otroka, večje čarovnije ni.
Aleksander, zanima me še tistih nekaj vaših »naj«. Najprej najbolj nenavaden dogodek, na katerem ste čarali?
Čaral sem na zasebni zabavi v Ljubljani. Tam so bili zelo pomembni ljudje, ki jih seveda ne smem omenjati. To je bil najbolj čuden dogodek zame. Čaral naj bi 45 minut, na koncu sem čaral več kot tri ure. In kaj vse sem tam videl, kaj vse so ti znani in pomembni ljudje počeli ... To je bilo v enem hotelu v neki suiti in tam se je res dogajalo vse živo. To je bil brez razprave najbolj »bizaren« dogodek, ki sem mu bil priča v življenju.
Najbolj čuden ali poseben odziv gledalca na nek trik?
Najbolj čuden dogodek se ni zgodil na predstavi, temveč v srednji šoli. Dekletu, ki je gledalo moj trik, sta odpovedali obe nogi - preprosto se je zrušilo. Pričaral sem ji nek predmet na njeno roko in v tistem trenutku se je zrušila ter ni mogla premakniti nog. Menda je bilo od šoka. Sicer pa sem doživel vse živo, vpitje, ljudje so že odvrgli svoje telefone ... (smeh)
Največkrat ponovljen trik?
Karta iz ust! Mojih ust! (smeh)
Trik, ki si ga ne upate izvesti?
Ne upam si več izvajati trika, kjer jem igle. Gre za trik, kjer čarovnik poje deset igel in jih nato izvleče iz svojega grla oz. trebuha. Tega ne upam več izvajati, ker sem se skoraj usodno poškodoval.
Torej lahko ob čaranju pride tudi do poškodb?
Da. (smeh) Iz oči sem vlekel nitko in se mi je zelo hudo vnelo oko. Padel sem že z odra, odrezal sem si konico prsta, in sicer na začetku predstave. Kri je »špricala«, takrat je bila prava in ne pripomoček ter še predstavo sem moral speljati do konca. Je pa dobro izpadlo, rdeča kri na beli vrvici, ki naj bi jo rezal - prst pač ni bil načrtovan. Sem si ga obvezal in tako mi je uspelo dokončati. Tudi opekline so pogoste.
Ob koncu me zanima, ali je lahko čarovnija uporabna tudi v vsakdanjem življenju. Poznate kakšen trik, s katerim lahko moški razbije led pri osvajanju? Pomaga čarovnija pri takšnih stvareh?
Seveda pomaga, absolutno! (smeh) Na to temo imam tudi tečaj, predstavljam deset trikov, s katerimi lahko osvojiš dekle. Najboljši je ta, da ona v svoje računalo na telefonu vpisuje neke številke in vsota tega je tvoja telefonska številka, ki jo nato pokliče. Tako si elegantno izmenjata telefonski številki. Priznam, ta trik sem v mlajših letih kar naprej prakticiral -uspešno, če smem dodati! (smeh)
Lahko poskrbim tudi, da se na roki izbranke pojavi poljub, lahko ugotovim imena njenih družinskih članov . Je kar nekaj trikov, ki so odličen način za prebijanje ledu pri osvajanju. In še zapomnijo si te, to lahko potrdim!
Foto: SHERPA
24
DEBATNO PRVENSTVO
V slovenski ekipi tudi debaterja s I. gimnazije v Celju
Eva in Art, mojstra debate
»Debata je eden najboljših načinov razvijanja kritičnega mišljenja. Med pripravo nanjo se dijaki seznanjajo z aktualnimi temami, za katere pogosto ni prostora v učnih načrtih. Ko raziskujejo neko tematiko, se morajo o njej celostno pozanimati, poiskati razloge za in proti. Tako se naučijo oblikovati in ovrednotiti argumente ter zavzeti stališče.« Tako vabi k sodelovanju debatni krožek I. gimnazije v Celju, ki ga vodi mentorica Nina Trojner, profesorica sociologije. Uspehi mladih na turnirjih so dokaz dobrega dela krožka, debaterja Eva Leskovar in Art Špe-gel pa sta bila letos izbrana v petčlansko nacionalno ekipo, ki bo julija odpotovala v Vietnam na svetovno debatno prvenstvo.
TATJANA CVIRN
Pod okriljem zavoda Za in proti se na ta zahteven debatni turnir v angleškem jeziku, ki velja za najelitnejšega, vsako leto prijavi tudi slovenska ekipa. V minulih letih je pogosto dokazala, da sodijo slovenski debaterji med najmočnejše tekmece prvenstva.
Finančna pomoč je dobrodošla
V teh dneh sta Eva Leskovar, dijakinja 3. letnika splošne gimnazije, doma iz Šmarja pri Jelšah, in Art Špegel, dijak 4. letnika klasične gimnazije, doma iz Šoštanja, zelo obremenjena. Art se spopada z maturitetnimi preizkusi, Eva s preverjanji znanja ob koncu šolskega leta. Že od decembra se po pouku pripravljata še na turnir, in sicer ima ekipa vsak četrtek debate s pomočjo spletne aplikacije in ob koncih tedna še srečanja v Ljubljani. Ko bosta dva člana ekipe opravila z maturo, bodo priprave še bolj naporne, sploh ker bo takrat že znana polovica debatnih trditev, druge bodo tekmovalci izvedeli šele na tekmovanju.
Ob tem si morata Eva in Art zagotoviti tudi sredstva za pot in dva tedna bivanja v daljni azijski deželi. »Nekaj denarja bomo dobili iz štipendije Ad futura, vendar to ne bo zadoščalo. Drugo morava zbrati sama,« pravita mlada tekmovalca. Veliko jima je že pomagala šola oziroma ravnatelj dr. Anton Še-petavc, ki je s svojimi prošnjami naletel na dobre odzive podjetij in posameznikov. A tisti, ki jima želijo pomagati, lahko to še vedno storijo tako, da se povežejo s šolo.
Znanje, ustvarjalnost, iznajdljivost
Kljub napornim tednom in mesecem ne obžalujeta, da sodelujeta pri tej zanimivi izkušnji. Art je že bil na mednarodnih turnirjih, za Evo je to novost. Kot pravi, je treba veliko odpovedovanja, medtem ko Art priznava, da se je letos naučil, kako biti še bolj discipliniran pri delu in vsakodnevnih opravilih.
Oba sta se debatnemu krožku pridružila že v prvem letniku. Kot pravi Eva, ji je všeč, ker je treba veliko razmišljati. »Fino se je prepirati,« pravi v smehu in doda, da gre v tem primeru za »prepiranje« na višji ravni.
Art je že v osnovni šoli sodeloval v šolskem parlamentu in meni, da je debata temu najbolj podobna. »Kar nekaj časa traja, da se naučiš pravil in da znaš debatirati na ustrezen način,« pojasnjuje.
Kako je sploh mogoče vaditi debatiranje? Pravita, da se pripravljata tako, da skušata čim več izvedeti o temi, ki je predpisana za debato, da spremljata aktualno dogajanje v različnih medijih in da s člani kluba posnemata debato. »Pri tem nikoli ne veš, kaj bo pripravila nasprotna ekipa. Nekatere teme na tekmovanjih so znane vnaprej, druge izvemo šele tam,« pravi Eva, a slednje so bolj splošno znane in je torej pomembna široka razgledanost članov ekipe. »V ospredje pridejo tudi ustvarjalnost, iznajdljivost ...«
Debaterska »hiba«
Vsako leto se šolski klub preizkuša tudi na velikih turnirjih, kamor pridejo tudi tuje ekipe, na primer v Zagrebu ali Ljutomeru, kar je dobra podlaga za
Eva in Art, vmes Nina Allen Blake, dijakinja 3. letnika, stalna članica njune šolske ekipe. Na enem največjih mednarodnih srednješolskih turnirjev International Debate Tournament Ljutomer se je ekipa uvrstila v polfinale, kjer jo je nato izločila kitajska ekipa. (Foto: osebni arhiv)
mednarodno udeležbo na debatah v angleščini. »Zanimive so debate s tujci o temah, kot sta zdravstvo in šolstvo, pri katerih je treba nekaterim najprej pojasniti, da javno ne pomeni nekaj slabega. Stvari, ki so za nas samoumevne, so za druge povsem drugačne,« se Art spominja prejšnjih debat. Kot pove njegovo ime, so mu najbližje trditve, ki vključujejo umetnost, in tudi socialne teme, teme o nalogah države... Eva pravi, da ima včasih težave pri debatah o okolju, kriptovalutah in športu, medtem ko so ji bližje teme o ženskah, feminizmu ... Oba spremljata različne tuje in domače medije, da sta čim bolj obveščena o vsem.
V svetu je deba- /f terstvo priznano in razširjeno. Kaj pa pri nas? Ali slišita kdaj očitke, da sta čudaška, ker ju zanimajo stvari, ki niso blizu večini njunih vrstnikov? »Najbolj pogosta pripomba je, da se
preveč zagrejeva, ko zagovarjava svoje argumente,« odgovarja Art in priznava, da se je tudi v vsakdanjih razpravah težko izogniti debaterski »hibi«, da vsako stvar podrobno analizira in ugotavlja, kje se nasprotnik moti. »Nekateri začnejo z mano besedni dvoboj samo zato, ker sem debater, in malo izzivajo,« dodaja.
Rekreacija možganov
Na turnirjih morata znati zagovarjati argumente za in proti, kaj je težje in kaj lažje, je odvisno od teme, pravita. Bistvo debate je, da znata dobro poslušati I druge, saj lahko argumente le tako kritično analizirata in jih hitro zavrneta ali potrdita. Vse to jima koristi tu Hi v
Eva Leskovar in Art Špegel s I. gimnazije v Celju sta v letošnji petčlanski državni ekipi, ki se bo julija pomerila na svetovnem turnirju v Vietnamu. Ker morata večino denarja za pot zagotoviti sama, jima lahko pomagate z donaci-S jo. (Foto: Andraž Pura)
Eva
Leskovar: »Odkar se ukvarjam z debato, sem spoznala različne težave v svetu in se želim udejstvovati v prostovoljskem delu v povezavi z naravo in
živalmi.«
vsakdanjem življenju. Lažje pišeta eseje, dobila sta več samozavesti in poguma za javno nastopanje in tudi v vsakodnevnih pogovorih z ljudmi ni isto, saj bolj poslušata, kaj jima kdo govori. »Nekatere stvari si tudi pri pouku hitreje zapomnim in jih znam bolj logično povezovati,« pravi Eva, Artu pa je debaterstvo pomagalo, da zna hitro pisati zapiske v šoli, saj mora tudi v debatah pozorno poslušati in hitro beležiti nasprotnikove trditve, da jih potem lahko zavrne.
Eva pravi, da s tem rekreirata svoje možgane, debaterji pa se šalijo, da je tudi to neke vrste šport, saj je zelo utrujajoče, ko je treba zbrano zagovarjati stališča.
V prostem času, ki ga je bolj malo, se Eva vključuje še v druge dejavnosti v šoli in skuša najti čas za rekreacijo, medtem ko je Artova ljubezen tudi biologija, a jo je za nekaj časa moral odložiti na stran. Uvrstil se je namreč v ožji izbor za olimpijado, a se je odpovedal udeležbi. To področje je izbral za svojo poklicno pot, saj se je vpisal na študij biokemije. Eva še ni odločena, kaj bo študirala, a zagotovo bo nekaj družboslovnega.
Znanje in izkušnje iz debaterstva jima bodo tudi v prihodnje zelo koristili. »Treba se je potruditi in pošteno presoditi vsako stvar, biti razumevajoč do drugih, tudi če ti gre kaj na živce,« sta strnila svojo življenjsko usmeritev. Ob znanju, ki sta ga pridobila, jima tudi ni vseeno, kaj se dogaja okoli njiju, zato želita biti aktivna državljana in na različnih področjih prispevati svoj delček k boljšemu SVPtll
Art Špegel: »Vrstnikom včasih zamerim, da ne upajo ugovarjati, če gre za neke avtoritete, in da se ne zavzamejo za druge... Sam jih spodbujam v tej
smeri.«
S ČASOPISA NA TELEVIZIJO
25
Voditelj in novinar Simon Rosc obraz nove televizije Svet24 TV
»Na televiziji je ura krajša, kot se zdi«
Od začetka maja deluje televizija Svet24 TV. Moči je ob podpori razvejane dopisniške mreže regionalnih časopisov, med katerimi je tudi Novi tednik, združila ekipa prekaljenih novinarjev in urednikov. Med njimi je tudi nekdanji urednik in novinar časopisa Novice Svet24 Simon Rose, rojeni Zgorajesavinjčan, ki ga je študijska pot po srednji šoli zanesla v Ljubljano, kjer je ostal do danes.
SPELA OZIR
V njegovem naglasu ni niti malo mogoče čutiti, da prihaja iz Luč. Njegova izgovorjava ob prebiranju besedil s »tro-tlbobna« pred televizijskimi kamerami je brezhibna, kot bi bil stari maček televizijskih zaslonov. A ni čisto tako. Do letošnje spomladi je bil zvest časopisnemu novinarstvu. Po študiju slovenščine in sociologije je delal kot novinar dnevnika Novice Svet24, nato je bil dve leti še njegov urednik. Ko se mu je ponudila priložnost, da se preizkusi pred televizijskimi kamerami v vlogi voditelja in novinarja informativnega programa, ni niti malo okleval. Ne le zaradi otroških sanj, že kot osnovnošolec je vodil mnogo prireditev, temveč tudi zaradi izvrstne ekipe, s katero je obdan.
Radijske novice, ki
jih lahko gledate
Odgovorni urednici sta novinarki Nataša Markovič in Barbara Pance, ki imata za sabo bogate novinarske izkušnje. Dnevna urednika sta Mitja Prek in Dejan Kompa-rič. Prvi je prišel z nacional-ke, drugi s komercialne televizije. Tukaj so še novinarja Tina Bertoncelj in Denis Šme ter voditeljici Milena Novak in Petra Rupnik. Novakove se morda spomnite kot športne novinarke s komercialne televizije, Rupnikova je delala na lokalnem radiu, nato na enem od komercialnih. Bila je tudi urednica časopisa Novice Svet24.
Informativni program televizije Svet24 TV temelji na radijskih poročilih v televizijski podobi, ki jih lahko gledalci spremljajo vsako polno uro. »Iz ure v uro dopolnjujemo prejšnja poročila, dodajamo novice, preverjamo informacije, kličemo za izjave in zahtevamo odgovore ...« je pojasnil Simon Rosc ter dodal, da je njihova dopisniška
mreža zelo podobna tisti, ki jo ima nacionalna televizija. »Gre za dopisništva z vseh koncev Slovenije, ki so hkrati regionalni časopisi, ki de-
»Dopisništva so z vseh koncev Slovenije, ki so hkrati regionalni časopisi, ki delujejo znotraj naše medijske družine Media24. Med njimi je tudi Novi tednik.«
lujejo znotraj naše medijske družine Media24. Med njimi je tudi Novi tednik.«
Novice vsako uro
Kako je videti Roščev televizijski dan, je odvisno od tega, kdaj je na programu. Trikrat na teden je zjutraj, kar pomeni, da morajo biti prve novice pripravljene in na televiziji predvajane že ob 6. uri. Njegov delovnik se tako začne vsaj kakšno uro prej. Stresa in tempa, ki ju prinaša novinarsko delo, je bil vajen že do zdaj, a kot
pravi, je dinamika na televi ziji, kjer se novice predvajajo vsako polno uro, še zahtevnejša kot pri ustvarjanju tiskanega dnevnika, kot je Svet24. »Pri dnevnem časopisu je seveda tudi zelo hud tem po, a imajo novinarji in uredniki ves dan čas, da sestavijo časopis. Na televiziji je
časa zgolj eno uro, ki je mnogokrat krajša, kot si mislimo.«
Za začetek kuharski recepti
Simon Rosc je v novinarske vode zašel približno deset let nazaj, ko se je pridružil novinarski ekipi časopisa Novice Svet24. Najprej je
' -A
i Simon Rosc vdružbi ■ sodelavk' Petre Rupnik in . Milene' Novak
opravljal vse vrste novinarskega dela. »Tudi pisanje kuharskih receptov in nasvetov je bilo na začetku zraven. Kasneje sem začel pisati o ospo-darskih in političnih temah ter tako p o -časi grad i t i svojo novinarsko pot,« pripoveduje rojeni Zgornjesavinjčan, ki mu je ob gospodarskih in političnih vsebinah zelo blizu tudi okoljska tematika. »Novinarji bi lahko več zanimanja posvečali tovrstnim vsebinam. V vsaki regiji ali kraju se lahko dogajajo okoljsko sporne stvari, na katere je treba opozarjati.«
Iz Luč v Ljubljano
Morda mu je tovrstna tematika blizu tudi zaradi otroštva, ki ga je preživel v
Zgornji Savinjski dolini. V Luče, kjer živijo njegovi starši, se, kolikor mu le dopušča čas, zelo rad vrača. »Ne nazadnje si je kdaj pa kdaj treba tudi odpočiti možgane. Kot nalašč za to je neokrnjena narava Zgornje Savinjske doline. Moram pa priznati, da se domov vračam premalokrat. To je zgolj zaradi divjega rit-
»Pri dnevnem časopisu je seveda tudi zelo hud tempo, a imajo novinarji in uredniki ves dan čas, da sestavijo časopis. Na televiziji je časa zgolj eno uro, ki je mnogokrat krajša, kot si mislimo.«
ma novinarstva, zato včasih kar zmanjka časa,« prizna novopečeni televizijski voditelj, čigar zelo pomemben del življenja je tudi glasba. Pri tem ni le njen poslušalec, ampak tudi ustvarjalec. »Moj vsakodnevni odklop je, ko si navijem glasbo zelo na glas. Takrat se lahko zelo odpočijem.« Srečate ga lahko tudi v fitnesu ali na sprehodu z njegovim psom Torom.
Foto: Marko Vavpotič, arhiv Svet24 TV
30
1993-2023
Тшлг
** SLOVENIA
14.	junij 2023 / 1. etapa (188km) CELJE-ROGAŠKA SLATINA
15.	junij 2023 / 2. etapa (163km) ŽALEC-ORMOŽ
fiM for 7 fwk
Direktor dirke Bogdan Fink o prvih dveh etapah dirke Po Sloveniji
»Odsotnost >Pogija< in >Rogle velika priložnost za druge«
<
Bogdan Fink je organizacijski direktor dirke Po Sloveniji od leta 2002. Na dirki je nekdanji kolesar tekmoval med letoma 1993 in 1996. Je direktor Kolesarskega kluba Adria Mobil iz Novega mesta, največjega slovenskega kolesarskega kluba. Ima veliko zaslug, da je Primož Roglič danes tam, kjer je, saj mu je dal priložnost pri Adrii Mobilu, kar je bila za Rogliča odskočna deska za pohod v svetovni vrh.
DEAN ŠUSTER
Nezadržno se bliža začetek dirke, Bogdan Fink pa je iz dneva v dan, bolje rečeno iz ure v uro bolj zaposlen.
Športno Celje se veseli starta 29. dirke Po Sloveniji v sredo, 14. junija, kolesarji
»Uvodna etapa bo zanimiva in tudi zahtevna. Na papirju se ne zdi težka, a bo treba prevoziti kar nekaj višinskih metrov.«
pa bodo skozi knežje mesto dirkali tudi drugi dan. Prečesali bodo celjsko območje. Toda vse se bo začelo na Celjskem sejmu. Kaj boste tam pripravili?
Že ob pol desetih se bo začela predstavitev vseh ekip in
I FEEL SLOVE IA
tekmovalcev. Start bo ob 11. uri. Dan prej bomo pripravili novinarsko konferenco, na kateri bomo predstavili najboljše kolesarje letošnje dirke.
Se lahko karkoli bistvenega pripeti v uvodni etapi?
Etapa bo zanimiva in tudi zahtevna. Na papirju se ne zdi težka, a bo treba prevoziti kar nekaj višinskih metrov. Je najdaljša etapa od petih. V Rogaško Slatino je ponavadi prišla glavnina kolesarjev skupaj. Menim, da bo letos drugače.
Kaj pa v drugi, od Žalca do Ormoža, od hmelj skih nasadov do gričkov z vinogradi?
Šlo bo za krajšo etapo. V prvem delu bo vsebovala lažje in izrazito ravninske odseke. V zadnjem delu bo sledila
vožnja čez griče in tam se bo vnel boj za etapno zmago.
Kdaj bodo znane postave ekip, morda šele tik pred začetkom dirke? Katere so zadnje novosti?
Znane bodo ta teden. Končani sta dirki po Italiji in na Norveškem in zdaj so znani cilji nekaterih tekmovalcev. Deset dni pred dirko naj bi
»Določeni kolesarji ne bodo prišli v Slovenijo zaradi poškodb ali drugačnih načrtov.«
bili znani seznami z določenimi rezervami.
Natančni spremljevalci dirke so ob 30. obletnici našteli največje zvezdnike, ki so kolesarili po slovenskih cestah. Katerih se vi najbolj spominjate?
Leta 2008 je bil zmagovalec Toura Carlos Sastre, ki se je naše dirke udeležil leta 2011. Bil je član tedaj najmočnejše ekipe na svetu Saxo Bank. Svetovni prvak
Glavni sponzorji / Main sponsors
Glavni partnerji dirke / Main partners
iz leta 2011 Mark Ca vendish se je pri nas pojavil leta 2016. Dirka Po Sloveniji je bila odskočna deska vsem našim najboljšim tekmovalcem, od Jana Polan ca, Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Jana Tratnika do Luke Mez-geca. Zelo se veselimo, da se bodo nekateri od njih vrnili. Nekateri kolesarji ne bodo prišli v Slove nijo zaradi poškodb ali drugačnih načrtov. Od sotnost
Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča predstavlja veliko priložnost za vse druge tekmovalce.
Foto: SHERPA
»V zadnjem delu druge etape bo sledila vožnja čez griče in tam se bo vnel boj za etapno zmago.«
1. etapa (188 km)
Celje-Rogaška Slatina
Start 29. dirke Po Sloveniji bo v sredo, 14. junija, ob 11.05 na Celjskem sejmu. Od hitrosti najboljših kolesarjev bo odvisno, kdaj bodo vozili skozi naslednje kraje: Škofja vas, Vojnik, Šmartinsko jezero, Celje, Levec, Žalec (morda že ob 11.41), Šempeter, Breg pri Polzeli, Polzela, Parižlje, Braslovče (12.04), Male Braslovče, Letuš, Šmartno ob Paki, Gavce, Gorenje, Šoštanj (12.24), Florjan, Šoštanj, Topolšica, Gaberke, Velenje (12.52), Črnova, Pristava, Dobrna, Socka, Vitanje, Stranice, Zreče, Radana vas, Slovenske Konjice (13.45), Žiče, Žička kartuzija, Dramlje, Trnovec, Dole, Šentjur (14.19), Stopče, Spodnji Vrh, Breze, Hotunje, Ponikva, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah (14.39), Strtenica, Spodnje Mestinje, Pristava, Vonarje, Kamence, Brestovec, Rogaška Slatina (prvi prihod v cilj 15.19), Spodnje Negonje, Brezovec pri Rogatcu, Rogaška Slatina (zmagovalec bo morda v cilju že ob 15.37). Prevozili bodo 188 kilometrov.
•JIM» s* <:«KRKk HRT шш Јк ^ "e«
2. etapa (163 km)
v
Zalec-Ormož
Start druge etape dirke Po Sloveniji bo v četrtek, 15. junija, ob 11.00 v Žalcu na Šlandrovem trgu. Kraji, ki jih bo obiskala karavana (prevozila bo 163 kilometrov), so naslednji: Vrbje, spet Žalec, Šempeter, Kaplja vas, Dolenja vas, Prebold, spet Dolenja vas, Latkova vas, Šempeter (morda že ob 11.26), spet Žalec, Levec, Celje (Kidričeva ulica, 11.43), Teharje, Štore, Kompole, Šentjur (12.03), Stopče, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah (12.18), Mestinje, Podplat, Tekačevo, Rogatec (12.42), Stoperce, Majšperk ... Cilj bo v Ormožu (14.52).
DIRKA PO SLOVENIJI
27
Mnogi že prepoznavajo priložnost, da lahko naše kraje predstavijo po svetu
Svojevrstna turistična razglednica
Dirka Po Sloveniji navijaško mrzlico zbudi pri marsikaterem kolesarskem navdušencu. V nekaterih krajih se na prihod kolesarske karavane še posebej pripravijo s kakšno zanimivo predstavitvijo ali s spremljevalnimi dogodki. To je lani še posebej dobro uspelo Celju, ki je postalo naj gostitelj dirke. A tudi v drugih občinah na Celjskem so na zanimive načine obeležili ta športni paznik.
TINA STRMČNIK
»Tekmovanje o tem, kdo bo najboljši gostitelj, se je med mesti izjemno prijelo. To nas veseli, ker imamo zaradi tega lepo turistično razglednico Slovenije, ki je na ogled po vsem svetu.« Tako je na predstavitvi ene od etap dirke, ki bo vodila po Celjskem, dejal organizacijski direktor dogodka Bogdan Fink. Omenil je pomen, ki ga ima ta kolesarski dogodek za večjo prepoznavnost naših krajev. Neposreden televizijski prenos bo tokrat namreč organiziran v 130 držav, sledile bodo še ponovitve na programu Eurosport in na drugih televizijskih programih, ki jih prav tako spremlja veliko ljudi. »Doseg dogodka je velik, med drugim dirko spremljajo v Pakistanu in Savdski Arabiji,« je še dejal Fink.
Bili so naj gostitelj
Mestna občina Celje je bila lani naj gostitelj dirke. Komisija ji je ta naziv podelila zaradi številnih izvedenih dejavnosti. Občina je na primer imenovala ambasadorja dirke Po Sloveniji Toneta Tislja, na Krekovem trgu je pripravila razstavo z naslovom Celjski peloton, ki je predstavila zgodovino cestnega kolesarjenja v Celju. Na dogodku, imenovanem Kolesarski dan, je pripravila polževo dirko, na kateri je zmagal tekmovalec, ki je pot prevozil najpočasne-
je, ne da bi stopil s kolesa. Kot piše v obrazložitvi, je celjski občini uspelo pritegniti tudi šole, vrtce in gasilska društva, ki so ustvarili različne formacije ter pripomogli k navijaškemu vzdušju.
Ko gre Jurij na kolo ...
Zanimivega podviga so se lani lotili tudi Šentjurčani. Na šentjurskem stadionu so pripravili dve podobi, veliki približno 170 kvadratnih metrov. Na eni je bil izrisan zmaj na velocipedu, na drugi Jurij, ki je na dirki zmagoval. »Na inovativen način smo skušali prikazati, kako je naš mestni zavetnik sv. Jurij premagal zmaja. Na stadionu smo cesto narisali s pomočjo javnih delavcev, Jurija in zmaja je ilustrirala Kvirina Martina Zupanc, sodelovali so šentjurski javni zavodi in društva,« so sporočili iz Razvojne agencije Kozjansko, ki je
prevzela organizacijo. Skoraj 40 prostovoljcev je ogromno sliko Jurija držalo razpeto in jo je premikalo v smeri narisane ceste na stadionu, da so ustvarili gibanje.
V	barvah občinskega grba
V	Šmarju pri Jelšah so lani kolesarje pozdravili s sprejemom, ki so se ga udeležili učenci tamkajšnje osnovne šole, predstavniki občine ter zavoda za turizem, šport in mladino. Navijaško ekipo je okrepil del lokalnih kolesarskih ekip iz Šmarja pri Jelšah in Šentjurja. Po besedah direktorja omenjenega zavoda Gregorja Krajnca so kolesarje pričakali z zastavami in drugimi pripomočki v barvah občine - to so zelena, morda in rumena. Kuliso so dopolnila dvigala, ki jih je prispevalo eno od podjetij, ki se ukvarja s prodajo viličarjev.
Znani po srčnem navijanju
Kako so se na kolesarski praznik pripravili v Savinjski dolini? V občini Žalec redno predstavljajo lokalne turistične točke in darove, ki jih imajo posamezniki v tamkajšnjih krajih. Na startu etape dirke v Žalcu se trudijo za dobro
V Šmarju pri Jelšah so kolesarje pričakali z zastavami in drugimi pripomočki v barvah občine. (Foto: Arhiv ZTŠM Šmarje pri Jelšah)
vzdušje, »srčno navijanje je naše drugo ime«, pravijo v tamkajšnjem zavodu za kulturo, šport in turizem. Lani so za navijaško vzdušje s pomočjo občanov poskrbeli pred fontano piva, predstavila so se tudi starodobna vozila. Vsako leto sodelujejo tudi šole in vrtci, ki izdelajo transparente, grafike, napise, za eno od dirk so se učenci postavili v obliko srca. V Žalcu se z veseljem spominjajo predstavitve izpred dveh let, ko so zaposleni tamkajšnje-
ga ZKŠT, mladinskega centra in študentje iz študentskega kluba porisali žalske ulice s kobulami in z uradnim sloganom kolesarske dirke: Fight for green.
Malo vložka, veliko veselja
V Zavodu 3 jezera so zapisali, da so pri tem precej skromni, saj posebnih dogodkov nimajo. To ne pomeni, da ne poskrbijo za posebno vzdušje. Vsako leto okrasijo kroži-
šča z zelenimi kolesi ter večjimi napisi, po trgu in okolici obesijo zelene balone. »Vsako leto sami izdelamo preprostejše zastavice in jih delimo med učenci OŠ Braslovče, ki si s svojimi spremljevalkami vsako leto dirko ogledajo od blizu, in med drugimi obiskovalci, ki pridejo podpret kolesarje. Vse obiskovalce že prej prosimo, naj oblečejo svetlo zelene majice in prinesejo druge navijaške pripomočke. Dirke se veselimo tudi letos,« so dodali.
4K|
Šentjur se je na lanski dirki med drugim predstavil s podobama Jurija in zmaja, ki ju je ilustrirala Kvirina Martina Zupanc. (Foto: RA Kozjansko)
GOSTILNA
BIKE TEAM
Z letošnje trase po Sloveniji
M: 031 840 200 / E-mail: ostrika.com@gmail.com FB: Gostilna Oštirka / Instagram: @gostilnaostirka
www.ostirka.com
28
DIRKA PO SLOVENIJI
V Celju se bo začela letošnja prva etapa dirke
Veliko organizacijskih skrbi
Prva etapa letošnje, že 29. dirke Po Sloveniji se bo začela 14. junija v Celju, in sicer na sejmišču pod Golovcem. Mestna občina Celje je bila prvič gostiteljica ene od etap že leta 1993. Zadnja leta je stalna partnerica tega velikega športnega dogodka. Kaj ta pomeni za občino, zakaj se vedno znova odloči za sodelovanje?
TATJANA CVIRN
V mestni občni odgovarjajo, da dirko vidijo kot odlično priložnost za promocijo mesta in hkrati kot dober način za popularizacijo športa, zdravega življenjskega sloga in trajnostne mobilnosti. »Celje je že dolga leta ponosen partner tega športno-turistič-nega spektakla, ki v mednarodnem športnem prostoru uživa velik ugled, čemur pritrjuje tudi udeležba nekaterih največjih zvezdnikov kolesarstva,« dodajajo. Lani je mesto prejelo naziv naj gostitelja dirke, kar je še dodatna motivacija, da je občina tudi letos pripravila številne dejavnosti, ki bodo uvodu dirke dale še dodaten čar in zanimivost.
Mesto v znamenju
dirke
Kaj potegne za sabo organizacija takšnega dogodka? V MOC odgovarjajo, da pomeni biti gostitelj cilja ali starta etape dirke velik organizacijski in logistični zalogaj. »Letos še posebej, saj se bo v Celju z uvodno etapo začela 29. dirka in bo dvodnevno doga-

janje na Celjskem sejmu, kjer bo start. Kot gostitelji projekt izvajamo v sodelovanju z organizatorjem dirke, Kolesarskim klubom Adria Mobil iz Novega mesta.«
Po dogovoru z organizatorjem je tako občina morala letos poiskati in urediti ustrezen prostor za start etape, medtem ko je zadnja leta pripravljala cilj etape na Starem gradu. Morala je določiti, kje bodo nameščene tekmovalne ekipe, kje spremljevalna vozila, določiti je morala traso, poskrbeti za dovoljenja za spremenjen prometni režim in izvedbo zapor v času etape ... »Veliko energije vsako leto vložimo v pripravo bogatega spremljajočega programa in poskrbimo za promocijo dogodka. Za prihod kolesarske karavane tudi posebej uredimo in zaznamujemo mesto v podobah dirke,« pojasnjujejo v MOC.
Navijači doma in po
svetu
V Celju menijo, da je dogodek za mesto pomemben in
^ - ' * -	■ .	,-. v.'	■ . .
.V-	-
9esaeska k	- o
ki ntrnk ki vsakn letn nrinravijn risbe v nnčastitev nraznika Mestne nhčine Celje. (Fntn: arh
V znamenju knlesarstva sn bili tudi letnšnji liknvni izdelki ntrnk, ki vsakn letn pripravijn risbe v pnčastitev praznika Mestne nhčine Celje. (Fntn: arhiv MOC)
da prinaša veliko pozitivnih učinkov v smislu njegove promocije. »Kolesarska dirka Po Sloveniji je vsako leto eden največjih in najodmevnejših športnih dogodkov v Sloveniji. Slovenska pentlja, ki še naprej uspešno ohranja
svoj status v kategoriji UCI ProSeries, je postala ena najbolj prepoznavnih, privlačnih in gledanih dirk v času pred Dirko po Franciji. Po zaslugi prenosa na Eurospor-tu je postalo občinstvo dirke globalno, dirko si vsako leto
ogleda več kot 10 milijonov gledalcev s celega sveta.« Dogajanje privabi ob progo tudi številne domače navijače, ki pripravijo enkratno vzdušje, kar je posebej očitno v za-dnj ih letih, ko slovenski kolesarji dosegajo izjemne uspe-
he. »Kot dolgoletni partner dirke smo postali stalni člen kolesarskega spektakla, zato si tudi v prihodnje obetamo številne pozitivne učinke, ki jih prinaša naše sodelovanje v tem projektu,« zaključujejo v MOC.

29. kolesarska dirka Po Sloveniji
Kolesarska dirka Po Sloveniji, športni spektakel, na katerem bodo kolesarji med 14. in 18. junijem skupaj prevozili kar 833 kilometrov, se letos začenja v Celju. Za kolesarje bomo lahko navijali v uvodnem delu prve etape, kolesarska karavana pa bo Celje obiskala tudi v drugi etapi.
Vabljeni tudi na KOLESARSKI DAN v torek, 13. 6. 2023. V atriju sejmišča bo po uradni novinarski konferenci ob 17. url sledil pester program:
■	Kolesarski Showroom s ponudniki koles, kolesarskeopreme,oblačil,potovanj
■	Polževadirka-naj zmaganajpočasnejši
■	Športne animacije
Ђ
MESTNA OBČIM CELJE
rss [o|p|o] simbCo zelenl
celje жгнтт-пст »»Iw.Mm «sü^i»^


	
Sreda, 14. junij 202333, ob 11. uri Start dirke v Celju - v atriju Celjskega sejma	Več informacij na www.visitcelje.eu П © Visit Celje ■ TourofSlovenia
DIRKA PO SLOVENIJI
29
Rogaška Slatina bo gostila cilj najdaljše etape
Ponosni so, da lahko sodelujejo
»Privilegij je biti zraven. Zato smo hvaležni, da smo povabljeni med izbrano elito,« je pred 30. dirko Po Sloveniji dejal župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič. To zdraviliško mesto bo karavano vrhunskih kolesarjev sprejelo že devetič, petič bo gostilo cilj prve etape dirke. Ta etapa bo tako kot lani najdaljša na letošnji dirki, tokrat bo dolga 188,6 kilometra.
TINA STRMČNIK
Slatinski župan je dejal, da so bili začetki sodelovanja pri dirki Po Sloveniji precej težki. Denarni vložek je bil za takšen dogodek precejšen, sploh ker je občina najprej gostila start, kjer medijska pozornost ni bila tako velika. A Kidrič pravi, da se je odločitev za sodelovanje vsekakor obrestovala. »Gre namreč za dobro promocijo športne infrastrukture, trajnostne mobilnosti in športa.«
Župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič: »Finančni vložek za dirko je iz leta v leto zahtevnejši, a ocenjujem, da je to upravičeno. Direktor dirke se s sodelavci namreč trudi, da bi bil projekt vedno bolj prepoznaven v svetu. Privilegij je biti zraven. Zato smo hvaležni, da smo povabljeni med izbrano elito.«
Občina je namreč zelo ponosna, da je bila ena od prvih lokalnih skupnosti, ki so začele graditi kolesarske steze in daljinske kolesarske povezave. Danes je znotraj občinskih meja zgrajenih 33 kilometrov različnih kolesarskih stez in poti, po obronkih občine vodi 15 označenih kolesarskih poti različnih težno-stnih stopenj.
Številne
spremljajoče
dejavnosti
V občini se bodo letos še posebej potrudili kot gostitelj cilja ene od etap. Po be-
sedah župana bodo učenci obeh osnovnih šol ustvarjali risbe na temo kolesarjenja, njihova dela bodo razstavljena na panojih ob trasi dirke. Dogodek bo pospremila predstavitev starodobnih vozil na Pegazovi ploščadi. V cilju bosta kolesarje in obiskovalce pozdravila godba na pihala in harmonikarski orkester. Še ena posebnost bo 91 let staro kolo, ki je obnovljeno in prebarvano v značilne barve kolesarske dirke.
Rogaško Slatino bo letošnje sodelovanje pri dirki stalo 65 tisoč evrov. Občina bo 40 tisoč evrov prispevala iz občinskega proračuna, 13 sponzorjev bo skupaj prispevalo 16 tisoč evrov, preostali vložek bodo odtehtale spremljajoče dejavnosti. Več kot sto prostovoljcev, članov prostovoljnih gasilskih društev, bo ob progi skrbelo za varnost. Zmagovalec etape bo prejel pokal, ki so ga izdelali v Steklarni Rogaška.
Brez možnosti popravnega izpita
Organizacijski direktor dirke Bogdan Fink je povedal, da prva etapa na papirju ni videti nič posebnega, vendar je pot v zadnjem delu, preden bodo kolesarji prišli v Rogaško Slatino, izredno zavita. »Po izkušnjah iz preteklih let gledalci verjetno ne bodo videli le sprinta glavnine, saj ima etapa veliko višinskih metrov. Za tekmovalce je proga tehnično zelo zahtevna, saj imamo ogromno manjših vzponov. Tekma bo napeta in razburljiva vse do konca. V zaključku etape na teh ozkih cestah možnosti za popravni izpit ne bo.«
Pohvalil je sodelovanje občin, ki gostijo dirko, saj si vse prizadevajo, da bi se na tem dogodku čim bolje predstavile. Tudi organizatorji tega pomembnega kolesarskega pra-
	m
adria	□
Utrinek z lanske dirke Po Sloveniji, ko je Rogaška Slatina gostila cilj druge etape. (Foto: arhiv občine)
Bogdan Fink: »Pri varovanju dirke bo letos sodelovalo do 2.500 prostovoljcev. Vsako leto jih potrebujemo več, saj so zahteve tovrstnih tekmovanj vsako leto večje.«
znika, na katerem je lani in predlani slavil Tadej Pogačar, vsako leto stremijo k temu, da je ta dogodek še boljši. Letos bodo med drugim nadgradili televizijski prenos. Neposredni prenos prve etape se bo začel ob 13.30.
1
BL
Kolesarski center BL Sport Lava 7, 3000 Celje / Slovenija Tel.: +386 (0)3 620 97 63 GSM: +386 (0)41 794 572
Delovni čas:
Pon. - Pet. od 10. do 18. Sob. 9. do 12.
www.bl-sport.com
Nič Se ne ppelje tako, kot Puch!
LJUBLJANA, Šmartinska 106 • CELJE, Prešernova 13
30
DIRKA PO SLOVENIJI
Silvo Jakopec iz Zidanega Mosta odkriva lepote naše dežele
Slovenijo je prekolesaril po dolgem in počez. Štirikrat se je že odpravil okrog Slovenije, od tega je dvakrat prevozil Slovensko kolesarsko transverzalo in enkrat Petrolovo kolesarsko transverzalo, leta 2018 se je odpravil na kolesarjenje okrog Slovenije, pri čemer si je 1344 kilometrov dolgo pot zasnoval sam. To potovanje je trajalo enajst dni. Ob tem se je Silvo Jakopec udeležil tudi več rekreativnih kolesarskih maratonov, s kolesom je potoval tudi po tujini in o svojih doživetjih pripovedoval na različnih literarnih večerih.
BOJANA AVGUSTINCIC
Silvo Jakopec, tudi član Kolesarskega kluba Laško, se je na prve daljše kolesarske ture odpravil ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1989 sta se s prijateljem podala iz Zidanega Mosta do Novega mesta. »To je bila prav posebne vrste avanturistična vožnja, ki si je danes ni mogoče več predstavljati - v kavbojkah in >teniskah<, trajala je dva dni,« se spominja. Kmalu se je s kolesom odpravil še do Dravograda in Crikvenice. Leto pozneje se je lotil dvotedenskega kolesarskega potovanja po Istri. V nadaljevanju so nato sledili pravi kolesarski podvigi.
Po Sloveniji po
dolgem in počez
Želja po ponovni daljši turi se je v Silvu prebudila leta 1995, ko je v takratni reviji Trim zasledil članek o Slovenski kolesarski transverza-li, katere idejni oče je legendarni Tone Fornezzi - Tof. To približno tisoč kilometrov dolgo pot je Silvo prevozil v petih dneh. Kot pravi, je bilo
to eno samo divjanje, časa za občudovanje lepot Slovenije in fotografiranje ni bilo. Po dvajsetih letih je Silva zamikalo, da bi se spet odpravil po omenjeni poti, vendar v nasprotni smeri kot prvič. Vendar je na žalost ugotovil, da je ta projekt očitno ugasnil, saj o Slovenski kolesarski tran-sverzali na spletu ni več našel nobenih informacij. Je pa odkril Petrolovo kolesarsko transverzalo, ki je speljana po skoraj isti poti kot slovenska, s to razliko, da je žige zbiral na Petrolovih bencinskih servisih. To turo je opravil v devetih dneh, kar je že bilo bolj podobno potovanju, se Silvo Jakopec spominja svojega drugega večjega kolesarskega projekta.
Leta 2018 se je odpravil na svoje tretje kolesarsko potovanje po Sloveniji, pri čemer si je pot zasnoval sam, tako da je vozil čim bolj ob meji Slovenije. Dve leti kasneje se je odločil, da bo po četrt stoletja ponovno prekolesari nekdanjo Slovensko kolesarsko transverzalo, kar mu je tudi
Užitek in
preizkušnja
Silvo Jakopec je vse te poti po Sloveniji opravil sam in brez GPS-naprav. Pomagal si je s klasičnimi zemljevidi in z nasveti domačinov. Takšna dolgotrajna samostojna kolesarska pot prinese tudi marsikatero dragoceno spoznanje: o sebi, lepotah Slovenije, gostoljubnosti ljudi v odročnejših krajih ... Silvu bo za vedno ostalo v spominu, kako so ga prijazni domačini ponoči spremljali del poti in mu pomagali iskati prenočišče.
Takšno večdnevno kolesarsko potovanje je tudi velik izziv, prava preizkušnja vzdržljivosti, potrpežljivosti, poguma. Najtežje mu je bilo, priznava, kolesarjenje skozi kočevski gozd: »Tam me je bilo resnično strah, saj razen medveda ne srečaš žive duše, območje je brez signala ... Poleg tega sem tam doživel eno največjih neurij. S kolesom na ramenih sem se moral prebijati skozi gozd. Ne vem, če bi si še kdaj upal iti sam po tej poti.«
V takšnih trenutkih se je vprašal, ali mu je tega res treba. Takrat bi se najraje zjokal in odnehal, priznava. A so bili vsi napori in takšne
Zemljevid kolesarske poti okrog Slovenije, ki si jo je Silvo Jakopec zasnoval sam in jo je v enajstih dneh prevozil leta 2018.
fM-
DIRKA PO SLOVENIJI
31
Pot po Sloveniji si je težko predstavljati brez vzpona na Vršič.
misli pozabljeni, ko je prispel do cilja, kjer je bil nagrajen z lepotami narave in notranjim zadovoljstvom. In to sta tudi glavna motiva, ki Silva vedno znova ženeta na takšno pot. »Nekaj dni na leto mi prija samota. Predvsem me privlačijo lepote Slovenije, spoznavanje novih krajev in robov Slovenije ter gibanje v naravi,« pravi. Silvo vsa ta doživetja na poti tudi bogato fotografsko dokumentira.
Že snuje nove poti
Čeprav je že tolikokrat pre-kolesaril Slovenijo, jo vsakič doživi drugače, vedno odkrije in spozna kaj novega. »Moj
trik je, da grem vsakič na pot iz druge smeri, obiščem druge kraje, doživim drugačne zgodbe,« pojasni Silvo. Tako je nameraval letos Petrolovo kolesarsko transverzalo pre-kolesariti v nasprotni smeri kot leta 2017. A bo moral ta podvig zaradi poškodbe kolena še nekoliko počakati. Cilj je tudi, da bi Slovenijo prevozil po diagonali, ob tem želi spoznati še več zanimivih točk v Sloveniji, najbolj južno in severno je že osvojil, rad bi še najbolj vzhodno in zahodno.
Silvo se na pot odpravlja s kolesi, ki jih sam sestavi. »Tako so prilagojena mojim potrebam in letom,« pravi.
Slovenske Konjice so prikupno srednjeveško mesto, položeno med skrivnostno Konjiško goro in sončne griče vinorodnih Škalc. Kolesarje, pohodnike in tekače na številnih urejenih poteh spremljajo neokrnjeni gozdovi, slikoviti vinogradi, žuboreči potočki, barvit živalski in rastlinski svet ter izjemna kulturna dediščina. Konjiška gora po novem ponuja preplet kolesarskih prog enoslednic »Konjice Trails« s pralnico za kolesa na prostem; Zmajčkova gozdna učna pot vabi družine na raziskovanje njenih zakladov; na Starem gradu se odpirajo nepozabni pogledi na mesto, Pohorje in okoliške griče; v njeni senci v mestnem parku najdete tudi trim stezo s fitnesom na prostem in sodoben kolesarski pump track; za goro pa najbolj vztrajne pohodnike in ljubjtelje gorskega kolesarjenja čaka »tiha lepotica« Žička kartuzija. Vožnja ali sprehod čez slikovite vinorodne Škalce, pa osupnejo še tako zahtevnega
f Občina Slovenske Konjice @ @slovenskekonjice www.slovenskekonjice.si

»V objemu žlahtnih zgodb«
obiskovalca. Slovenske Konjice se nehote dotaknejo vaših čustev, so mesto z dušo, mesto prijaznih ljudi, kjer vas na vsakem koraku objemajo žlahtne zgodbe.
Zgodba mesta je posebna zgodba. To je čutil že v Konjicah rojen pesnik Ivan Minatti, ko je zapisal slavne stihe: »Nekoga moraš imeti rad«. Slovenske Konjice je potrebno videti in jih doživeti v vsej njihovi očarljivosti. Potem si jih boste za vedno shranili tja nekam na srčno stran.
Darko Ratajc
Župan
Občine Slovenske Konjice
Okvir kolesa naroči, kupi dele, nato kolo sestavi po svojem okusu in željah. Sestavlja in obnavlja tudi stara kolesa, najraje Rogova. Ta so zdaj že redkost in prava dragocenost. »To je moje veselje,« dodaja.
Kolesarjenje ni edina Slivova strast. Ob supanju po Šmartinskem jezeru in vožnji s kajakom se ukvarja z astronomijo, je tudi radioamater in ljubiteljski glasbenik, ki zbira in obnavlja stare kitare, trenutno jih ima v svoji zbirki štirinajst. Zanimajo ga še številna druga področja, pri čemer večino časa preživi na kolesu ali v svoji ljubiteljski kolesarski delavnici.
Foto: osebni arhiv
R estavracija in Pizzerija Špica
Za vse, ki radi uživate v dobri hrani in prijetnem ambientu, se v sklopu Hotela Špica Laško nahaja restavracija in pizzerija s pestro kulinarično ponudbo.
Trg svobode 1, 3270 Laško
O
Vsem našim gostom je na voljo urejeno in brezplačno parkirišče za kolesa, motorje in osebna vozila.
HOTEL A»(
PIZZERIJA ИТ J
+386 3 734 32 10 H info@hotelspica.com @ www.hotelspica.com
32
DIRKA PO SLOVENIJI
Nov korak na poti prizadevanj za trajnostno mobilnost
Kolesarska pot med Velenjem in Dobrno uradno odprta
Prvi kolesarji so se po novi 6,4 kilometra dolgi kolesarski povezavi Velenje-Dobrna zapeljali na prvi junijski dan. Poteka iz Velenja mimo Bevč, Črnove, Pirešice in Vinske Gore do naselja Prelska na meji z občino Dobrna. Pridobitev, ki je stala 1,4 milijona evrov, zagotavlja varno in okolju prijazno mobilnost.
Gostišče v zavetju gozdov in neokrnjene narave
BARBARA FURMAN
V	Šaleški dolini si že vrsto leta prizadevajo za vzpostavitev mreže kolesarskih povezav. Že leta 2008 so v Mestni občini Velenje začeli iskati možnost ureditve kolesarske povezave po trasi nekdanje železnice skozi Hudo luknjo. Ko so našli primerno rešitev, je velenjska občina v sodelovanju z občinami Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje naročila pripravo idejnega projekta. Izdelan je bil leta 2015.
Dolgotrajne priprave
Kot je povedala Katarina Ostruh iz velenjske občinske uprave, sta sledila dolgotrajno pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč ob trasi načrtovane kolesarske povezave in usklajevanje podrobnosti z Direkcijo RS za infrastrukturo glede priprave na gradnjo. »Nova kolesarska povezava med Velenjem in Dobrno je
V	Mestni občini Velenje so v zadnjih letih uredili 30 kilometrov novih kolesarskih povezav, številna kolesarska parkirišča in servisne točke.
Ob tem so nadgradili sistem avtomatizirane izposoje koles Bicy. Izdali smo tudi priročne zemljevide z načrtom mestnih kolesarskih povezav.
dolga 6,4 kilometra in vodi od nakupovalnega središča v Velenju mimo Bevč, Črnove, Pirešice, Vinske Gore do naselja Prelska. Vrednost gradbenih del je znašala približno 1,4 milijona evrov, od tega je 800 tisoč evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Mestna občina Velenje je svoj finančni delež zagotovila iz mehanizma Dogovor za razvoj regij,« je pojasnila Ostruhova in dodala, da se v kratkem obeta še nekaj kolesarskih povezav. »Do konca leta bo Velenje s kolesarsko stezo povezano z Mozirjem, speljana bo mimo Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Druga kolesarska steza bo iz Velenja vodila mimo Hude luknje na Koroško.«
Trajnostna
mobilnost
V Mestni občini Velenje je urejenih skupno 30 kilometrov kolesarskih stez, kolesarsko omrežje in drugo pripadajočo infrastrukturo nenehno nadgrajujejo, saj se je, kot še pravi Katarina Ostruh, Velenje zavezalo k trajnostnemu razvoju. »Dobro urejeno, povezano in varno kolesarsko omrežje predstavlja enega od stebrov trajnostne mobilnosti in nudi alternativo uporabi avtomobilov na krajših poteh. Sprememba potovalnih navad je pomemben del v postopku zelenega prehoda, hkrati prinaša številne prednosti za posameznika. V Velenju smo v zadnjih letih uredili 30 kilometrov novih kolesarskih povezav, številna kolesarska parkirišča, servisne točke, nadgradili sistem avtomatizirane izposoje koles Bicy. Izdali smo tudi priročne zemljevide z načrtom mestnih kolesarskih povezav in z razlago vrst kolesarskih površin ter organizirali zanimive akcije spoznavanja novega omrežja. Občane smo nagrajevali z uporabnimi darili, ki naredijo kolesarjenje prijetnejše in varnejše. Številne dejavnosti smo združili pod sloganom Moje mesto, moja izbira. Verjamemo, da je trajnostna mobilnost odločitev in dobrobit tako posameznika kot tudi celotne družbe.«
rtOStlStfg
gTC 902
Zakaj na kolo?
Strokovnjaki poudarjajo, da vožnja s kolesi po vsakodnevnih opravkih (služba, šola, prosti čas) prinaša številne pozitivne učinke tako za posameznika kot okolje. Gibanje oziroma kolesarjenje pripomore k ohranjanju oziroma izboljšanju psihofizične kondicije ter h krepitvi zdravja in dobrega počutja. Kolesarjenje ne povzroča obremenitve zraka z izpusti, manjša potrebo po novih parkirnih površinah za avtomobile in je prijazen način mobilnosti do vseh uporabnikov.
Da v Mestni občini Velenje veliko pozornosti namenjajo okoljski osveščenosti, dokazuje nagrada evropski zeleni list, ki jo podeljuje Evropska komisija. »Naziv evropski zeleni list bo naša občina no-
sila leta 2024. Ob tem velja poudariti, da je Velenje eno od treh slovenskih mest, ki so bila izbrana za sodelovanje v evropskem projektu 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest,« je še dodala Katarina Ostruh.
Foto: MOV
J Z'.v4 R S K A V Ö D A .
, .	j 1 i. ^ i o
(|)^+з8бо(0>41 6.89865 ^ g)^voda@902.si
'-■ o ^	. -
U
www.voda902.com
iJ Vi j
V
L
> V V
uLrS WS-4
Podžupanja MOV Aleksandra Vasiljević, Peter Habe (lastnik zbirke starin), Vinko Žagavec in direktor Direkcije za infrastrukturo Bojan Tičar
Novo kolesarsko stezo so slovesno predali namenu na prvi junijski dan.
www.velenje.si
MESTNA OBČINA
VELENJE
ZAPOSLOVANJE	33
13 Moje Delo. com
Obdelovalec kovin specialist (m/ž), Obdelovalec kovin I (m/ž), Obdelovalec kovin II (m/ž) (področje CNC operater) (Zreče)
Na osnovi nastale začasne potrebe po zaposlitvi v programu strojegradnja, v obratu mehanska obdelava, objavljamo več prostih delovnih mest: obdelovalec kovin specialist, obdelovalec kovin I, obdelovalec kovin II (področje CNC-operater). Kadrovska potreba je za določen čas 3 mesece z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 3. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Finančni svetovalec (m/ž) (Velenje)
Ste visoko motivirani in bi želeli pomagati soustvarjati našo zgodbo največje bančne in finančne skupine v Sloveniji? Si želite dinamičnega dela in vam je blizu delo s strankami, imate prodajne veščine in vam trženje bančnih produktov predstavlja izziv? Vabimo vas, da postanete nepogrešljiv član ekipe organizacijske enote Mobilno bančništvo. NLB, d.d., Trg republike 2, 15410 Ljubljana. Prijave zbiramo
do 15. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovni sodelavec na oddelku investicij (m/ž) (Vojnik)
Opis delovnih nalog: izvajanje dela na področju investicij ter operativna izvedba in pomoč pri investicijskih projektih, zbiranje naj optimalnejših ponudb za izvedbo in gradnjo objektov ... Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 4. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir
elektrotehnike ali mehatronike (m/ž) (Polzela)
Delovne naloge: raziskovanje in uvajanje načinov za avtomatizacijo strojev za uporovno varjenje, načrtovanje in testiranje strojev za uporovno varjenje, programiranje novih komponent, ugotavljanje težav in poročanje ... Kočevar, d.o.o., Brin-ska cesta 6, Ločica ob Savinji, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 4. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter naprav (m/ž) (Celje, tujina)
Demontaža obrata, priprava na montažo pred do-
bavo, inženir mehatronike, zaposlitev za nedoločen čas po predhodnem poskusnem delu, dodatna usposabljanja v okviru delovnega mesta, globalno podjetje z možnostmi za razvoj; pripravljenost za potovanja v obsegu 7090 %. Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojnik
energetskih naprav 1, upravljavec kompresorskih in hladilnih naprav in upravljalec kotla v PE Vzdrževanje in energetika (m/ž) (Celje)
Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: ustrezen 3- ali 4-letni program s področja kemije, strojništva ali elektrotehnike, najmanj 24 mesecev delovnih izkušenj ... Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pomočnik dietnega kuharja (m/ž/x) (Vojnik)
V kolikor imate 3. stopnjo izobrazbe, zaželeno gostinske ali živilske smeri, ste odgovorni in imate veselje
do dela s starejšimi ljudmi, ste komunikativni, prijazni in pozitivno naravnani in se lahko poistovetite z našim sloganom »Blizu ljudem. Blizu meni.«, bomo veseli vaše prijave. Sene Cura Vojnik, d.o.o., Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 9. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni prodajalec diskont (m/ž) (Celje)
Pripravlja mesne izdelke, suho meso, delikatesne izdelke in drugo blago za prodajo, označuje in prodaja blago po veljavnih cenah ... Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Priprava palet (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo: srednjo poklicno šolo, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 2. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec (m/ž) v oddelku brizganja plastike (Prebold)
Na delovnem mestu boste odgovorni za: opravljanje vzdrževalnih del na strojih v proizvodnem procesu in strojih za vzdrževanje, uporabo tehnične dokumentacije za vzdrževanje ... Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta
12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 16. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Za našega naročnika, uspešno mednarodno logistično podjetje, iščemo zanesljivo in delovno osebo, ki bo zasedala delovno mesto skladiščnik v Celju. Prohuman, d.o.o., Cesta 24. junija 25, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Izdelovalec električnih inštalacij in opreme (m/ž) (Žalec)
Glavne naloge in odgovornosti: izvajanje povezav v stikalnih blokih in na električni opremi v delavnici, izdelovanje talnih grelcev in drugih elektroizdelkov in opreme, sodelovanje pri poskusnih zagonih, električne meritve in izdelava dokumentacije .... Eho, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 30. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Ročni pakirec proizvodov (m/ž) (Celje)
Pričakujemo: poznavanje sistema HACCP, izobrazbo IV. stopnje ali več. Vsaj eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Natančnost, zanesljivost in odgovornost do dela. Vozniški izpit B-kategorije. Nekaj
smisla za humor. Ergo Pharma, d.o.o., Gaji 1, Trnovlje pri Celju, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik ključnih strank PE Celje (m/ž)
Glavne naloge in odgovornosti: razvoj sodelovanja z obstoječimi in novimi kupci na dodeljenem terenu vezano na dostavne poti, prioritetna usmerjenost na ključne kupce, doseganje postavljenih planov prodaje po kupcih
-	realizacija visoke stopnje lojalnosti ključnih kupcev, odgovornost za profitabilnost na dodeljenem območju ... Inter Cars, int., d.o.o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana
-	Črnuče. Prijave zbiramo do 28. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja izmene v proizvodnji (m/ž) (Šentjur)
Iščemo sodelavca za prosto delovno mesto: vodja izmene v proizvodnji. Tegometall, oprema trgovin, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 30. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
novi tednik
vMm г
•	Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o.
гсротиг VELENJE I trgotur.si I
USPESNA PODJETJA, ZA KATERA IZVAJAMO KADROVSKE STORITVE, ZAPOSLUJEJO:
► MONTER M/Ž
Celje
► SKLADIŠČNIK M/Ž
Celje
1
► POGODBENI MONTER LESENIH NOTRANJIH VRAT M/Ž
Žalec
► KOMERCIALIST M/Ž
Šoštanj
1
► PRODAJALEC - SKLADIŠČNIK v KT Velenje M/Ž
Velenje

Rok za prijavo: 13.6.2023
Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si
Več informacij za podjetja na 041 445 550 ali splet@trgotur.si
CITYCENTROVA^
ULlCNA
KOŠARKA
ЗпаЗ	j0.
sobota, 17-6-2023	/

v®
FINALE
LJUBLJANA,
sobota, 9. 9. 2023
PARTNER DOGODKA:
Hervis


ULIČNA KOŠARKA 3 NA 3	^
nakupovalnega središča CITYCENTER CELJE
Podarjamo:
•	praktična darila za vse udeležence,
•	medalje za prve tri ekipe v predtekmovanju,
•	pokale za zmagovalce na finalnem turnirju,
•	praktična darila na dopolnilnih aktivnostih.
PRIJAVNINE NI! Razpis in druge informacije: www.city-center.si in www.szlj.si
34
BRALCI POROCEVALCI
Vokalna skupina Cvet obeležila 30-letnico
Uspešna 17.vpredstavitev vojske in policije v Štorah
V Vokalni skupini Cvet poje osem pevk, ki prepevamo pod vodstvom umetniške vodje mag. Špele Kasesnik. Skupina je bila ustanovljena pred 30 leti pri Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje in je 24 let delovala pod njihovim okriljem. Zadnjih šest let deluje kot sekcija KUD Nova Cerkev. V obdobju 30 let se je v skupini zamenjalo 32 članic.
Prav tako se je v tem času zamenjalo več umetniških vodij. Špela Kasesnik je umetniško vodenje skupine prevzela pred dvanajstimi leti.
Vokalna skupina Cvet je svojo 30. obletnico praznovala z dvema koncertoma. Prvi je bil izveden v Domu sv. Jožefa Celje v nedeljo, 21. maja, v sklopu koncertnega cikla Glasba na hribu. Naša gosta sta bila Kvartet Štangar-ji in pianist Dejan Jakšič, ki nas je spremljal na klavirju. Program je povezovala naša pevka Irena Kraljič. Koncert je bil lepo obiskan. Obiskovalci so se polni lepih vtisov vrnili domov.
V petek, 26. maja, ob 19.30 smo imele jubilejni koncert. V polni veliki dvorani Narodnega doma smo zapele narodne pesmi in slovenske zimzelene popevke. Koncert so dopolnili fantje Kvarteta Svit. Tudi na tem koncertu nas je na klavirju spremljal Dejan Jakšič. Program je povezovala Marijana Kolenko. Poslušalci so bili navdušeni. Pesmi so jim segle do srca in jih popeljale v stare čase.
Na koncertu je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna enota Celje, za delovanje na področju zborovske glasbe podelil nekaterim pevkam Gallusove značke in jubilejna priznanja. Irena Kraljič je za 44 let prepevanja v zborovski glasbi prejela jubilejno priznanje JSKD, območne izpostave Celje. Enako priznanje sem dobila tudi sama za 42 let prepevanja v različnih zborih. Pokojni Brigiti Petre, ki v preteklosti ni dobila nobene Gallusove značke, je bila za 42 let prepevanja podeljena častna Gallusova značka, ki jo je prevzel njen mož, žu-
pan Občine Vojnik g. Branko Petre. Marjana Velikanje za 36 let in Silva Šepec za 30 let prepevanja sta prejeli zlato Gallusovo značko.
Na koncertu smo se posebej zahvalile nekaterim posameznikom in ustanovam, ki so v 30 letih pomembno prispevali k delovanju skupine oz. so ji omogočili delovanje.
Izdale smo bilten, kjer so našteti vsi donatorji, ki so prispevali finančna in druga sredstva za praznovanje obletnice, za kar se jim pevke Vokalne skupine Cvet iz srca zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi tistim donatorjem, ki v biltenu niso navedeni, ker smo njihovo donacijo prejele, ko je bil že natisnjen.
Po koncertu so bili vsi obiskovalci povabljeni na pogostitev, ki je bila čudovito pripravljena. Ob odlični hrani, pijači in v dobri družbi smo v stranski dvorani ostali še dolgo v noč.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se nam pridružili na praznovanju, in vsem, ki ste del te 30-letne poti prehodili z nami. LJUDMILA PAR
E.v ■ 1*1 ■■ nergicno in z ljubeznijo v
pomlad
V našem atriju na Okopih 2b je bilo v ponedeljek, 22. maja, spet mogoče čutiti energijo in ljubezen. Zbrali smo se, da proslavimo in pokažemo celoletno ustvarjanje učencev OŠ Glazija. Ponovno so nas očarali in začarali s svojimi nastopi ne samo učenci OŠ Glazija, temveč tudi varovanci CVD Golovec in otroci iz Vrtca Tončke Čečeve, enote Center. S prisotnostjo nas je razveselila tudi podžupanja Saša Kundih.
Ker smo že izkušeni mački, si vsako leto izmislimo nekaj
novega. Tudi letošnja postavitev je edinstvena in samosvoja ter je na ogled do 10. junija. Že na vhodu nas srčno pozdravijo smejoči pozdravi. Tudi v osrčju postavitve žarijo srčnost, pristnost in vse, kar nas veseli, za kar smo hvaležni. Okrog preletavajo nežni pisani metulji in zaljubljene ptice spletajo mehka in topla gnezda. Iz oblakov namesto kapljic dežujejo mavrice, kar dokazuje, da so kljub temu naši dnevi polni svetlobe in barve.
»Vremenu primerna so tudi druga dela, topla sko-
Štorski veterani vsako leto pripravimo v čast občinskemu prazniku, ki ga v Štorah praznujemo 1. junija, predstavitev Slovenske vojske in policije, gasilcev in medicinskega osebja iz centra za krepitev zdravja, ki deluje v okviru ZD Celje. Vsi našteti so izjemno pomembni in nenadomestljivi v nesrečah, raznih katastrofah in seveda v vojnah. To znamo v Štorah vsekakor ceniti in spoštovati.
Zato je zdaj za nami že 17. predstavitev, ki jo organiziramo v športnem parku na Lipi. Vojska se predstavi s svojimi vozili, z osebno oborožitvijo, na vojaškem poligonu pa lahko otroci preizkušajo svoje fizične sposobnosti. Vojska otrokom po uspešni izvedbi podeli tudi diplome, nekateri dobijo tudi kakšno vojaško srajco.
Policija se tudi vedno rada predstavi s svojimi vozili in
z opremo policista, ki jo potrebuje pri vsakodnevnem zahtevnem in odgovornem delu. Otroci in tudi odrasli se v velikem številu radi ustavijo pri njih in si z zanimanjem ogledujejo njihovo opremo. Prisoten je bil tudi policijski pes, ki je nepogrešljiv sopotnik policije.
Štorski gasilci so predstavili svoje novo vozilo. Tudi gasilci so nepogrešljivi in zato jih veterani vedno povabimo na omenjene predstavitve, ki se jih z velikim veseljem tudi radi udeležijo in pokažejo opremo. V naši občini so tri prostovoljna gasilska društva in vsa so zelo dejavna. Veseli nas, da jim občina vedno stoji ob strani, kar je vidno na gasilskih stavbah, pri njihovi kakovostni opremi in voznem parku.
Predstavitve se je udeležilo veliko naših stanovskih kolegov iz sosednjih občin,
krajani in stanovalci Doma Lipa ter generalni sekretar zveze veteranov. Z velikim zadovoljstvom in s ponosom lahko omenim našo šolo in vrtec, ki nas prideta obiskat v zelo velikem številu. Otroci so resnično zelo hvaležni obiskovalci takšnih prireditev. Zahvaljujem se vodstvu šole in vrtca in seveda vsem učiteljicam in vzgojiteljicam, ki so v tako velikem številu pripeljale otroke. Zahvalo namenjam tudi našim skrbnim in delovnim veterankam in veteranom, ki so lepo skrbeli za pogostitev in prijetno vzdušje med gosti.
Veseli smo bili tudi obiska našega spoštovanega župana in podžupanje ter prijaznih deklet iz občinske uprave. Počaščeni smo bili tudi ob obisku poveljnika Vojašnice generala Rudolfa Maistra iz Maribora, brigadirja Boštjana Baša.
SREČKO KRIŽANEC
Pobratenje krajev St Florent sur Cher, Neu Anspach in Šentjur
delica čaja, topla kapa in jopič, pisan dežnik in pikasti gobji klobučki, med katerimi skačejo palčki in škrati s prevelikimi kapami. Jesen vas s pisanimi listi očitno ni zamorila. Vaše zime so polne pingvinov, medvedov in snežakov, ki so vsi dobro pripravljeni na zimo. Kot je razvidno s plakata, ki krasi naš atrij, smo sedli na kolo in zagonili v nov obrat sonca in zdaj pred poletjem vam spet iz srca čestitam za opravljeno delo, za vašo ustvarjalnost in srčnost,« pove kustosinja razstave Dona Pratnekar.
V Občini Šentjur je bilo od 18. do 21. maja srečanje treh pobratenih mest. Občina Saint Florent sur Cher (Francija) je namreč pobratena z Občino Šentjur in Neu Anspach (Nemčija) in vsako leto se ob prazniku vneboho-da družijo v občini, ki je tisto leto gostiteljica. V izmenjavi je sodelovalo 60 prebivalcev, ki so prebivali pri družinah gostiteljicah.
Po dvanajst mladih dijakov in dva učitelja iz srednje šole Voltaire in tudi toliko iz pobratenega Neu Anspacha se je že med tednom »potopilo« v slovenski vsakdan. Gostile so jih družine osnovnošolcev v Dramljah, v šoli pa so izvajali raznolike delavnice in se družili. Pripravljali so slovensko pecivo - potico, peli, izdelovali kozmetiko iz naravnih materialov, ustvarili senzorično pot in izvedeli vse o slovenskem čebelarstvu. Vrnili so se navdušeni, da so ta teden odkrivanja sloven-
ske kulture doživeli »skupaj v veselju«. »Together in Joy« so namreč poimenovali mladinski projekt Erasmus+.
Konec tedna, ob vneboho-du, se je mladim v Šentjurju pridružila še odrasla izmenjava. Ogledali so si tudi grad Podsreda, ki ima bogato zgodovino in je lepo obnovljen. V Podčetrtku jih je sprejel menih iz minoritskega samostana Oli-mje, ki je predstavil zgodovino samostana od 11. stoletja in samostansko lekarno, ki je ena najstarejših v Evropi. Menihi še vedno prodajajo med iz svojih panjev in pripravke iz zdravilnih rastlin, ki jih še vedno gojijo. V Čokoladnici Olimje so obiskovalci izkoristili priložnost in si privoščili nekaj odličnih čokoladnih pralinejev. Dan so zaključili z obiskom turističnega centra Piki, ki ponuja lokalne izdelke in izdelke domače obrti, predstavljene pod logotipom jelena. Naslednji dan so delegacije odkrivale zbirke šentjurskih
muzejev in umetniške galerije. Na stojnicah tujcev, ki prebivajo v občini Šentjur, so si lahko ogledali kulturni program in okušali njihove specialitete. V soboto zvečer se je potovanje končalo z medgeneracijskim in prazničnim večerom v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici, ki so ga gostili dijaki, ki so predstavili rezultate svojega bivanja.
Odbor za pobratenje v Občini Saint Florent je navdušen, da lahko ohranja prijateljske vezi z nemškimi in s slovenskimi prijatelji, in že razmišlja o naslednjem srečanju leta 2024, ki bo v občini Neu Anspach v Nemčiji. Veselijo se druženja, ki posredno prispeva tudi k promociji turizma vseh treh regij, v Sloveniji pa najbolj občudujejo naravne znamenitosti, ohranjenost območja, številne gozdove, ki predstavljajo zelena pljuča Evrope, ter veliko gostoljubje občanov Šentjurja.
MARIE-JOSEE NIVET
Predaja štafete mestu Neu Anspach v prisotnosti županov in predsednikov komisij
BRALCI POROČEVALCI
35
Mali godalni orkester obeležil 20-letnico
Seminar o inovativnih rešitvah z glivami
Zadnji ponedeljek v maju smo v Glasbeni šoli Celje obeležili jubilejnih 20 let Malega godalnega orkestra. V dvorani Celjskega doma smo bili priča čudovitemu koncertu mladih godalcev z izbranim programom. Sprehodili so se po preteklih letih in se dotaknili s prihodnostjo prežete glasbe.
Orkester nas razveseljuje že polnih 20 let. Vsako leto nam pripravi najmanj dva tematsko različna koncerta, klasičnega v obdobju novega leta, lah-kotnejšega pred koncem šolskega leta. Z malimi godalci imajo priložnost nastopiti tudi številni solisti instrumentalisti in pevci. Ob ustanovitvi je orkester štel komaj 25 članov. Otroci so začeli spoznavati skupno igro, med seboj so se naučili poslušati in se učili osnovnih orkestrskih manir. Pričakovanja vseh so rasla. Dirigentka Petra Arlati Kovačič, ki orkester predano vodi že od začetka, je s pisanjem priredb in z vključevanjem solistov orkester vodila skozi vse glasbene zvrsti. Z nadvse uspešnim programom skladb iz risanih filmov, ko so se Malemu godalnemu orkestru prvič pridružili pevci, člani English Student Theatra iz Maribora, je orkester po kar treh ponovitvah koncerta v Celju dobil povabila tudi v druge kraje. Vrhunec tega projekta
je bil nedvomno koncert na Festivalu Lent, kjer so bili mali godalci prvič deležni stoječih ovacij. Nastajali so vedno nove ideje in novi projekti. Eden nepozabnih je bil zagotovo večer muzikalov z naslovom Broadway - mali koraki do velikih ciljev, ko je Mali godalni orkester muzikal pripeljal v Celje. Tudi projekt Bella Italia, v katerem so spoznali Italijo po dolgem in počez. Zaradi nadvse zanimivega programa so bili mali godalci povabljeni v italijansko Cremono, kjer so na 47. Evropskem kongresu učiteljev godalnih glasbil izvedli zelo odmeven koncert v Palazzu Cittanova, že naslednji dan pa koncert v katedrali s svetovno znanim violinistom Aleksejem Igudesmanom. Kritike so bile izvrstne, o orkestru so pisali italijanski časopisi, celo v švicarskem biltenu so mali godal-ci z odlično kritiko dobili svoje mesto. Povabila so prihajala z vseh strani. Leto kasneje so ponovno obiskali Cremono, tokrat so orkester povabili na prvi pomladni festival, kjer je nastopil v mogočnem Teatru Ponchielli in požel bučen aplavz. Glasbena šola Celje in Cremona music training academy sta na tem koncertu podpisali tudi namero o sodelovanju.
Mali godalci se niso predali niti takrat, ko je bil pouk na daljavo. Ni bilo lahko, a so kljub
vsemu najprej posneli skupinski video in nato pripravili vseh 28 himn Evropske unije, takoj po odprtju šol so izvedli celovečerni koncert, ga ponovili za celjske osnovne šole in posneli prispevek za oddajo Dobro jutro na RTV Slovenija.
Koncert ob 20-letnici orkestra je navdušil. S skrbno izbranim programom smo bili priča skladbam zimzelenih muzikalov, slovenskih in italijanskih pesmi, v vsaki skladbi je bilo mogoče čutiti izrazit čustveni naboj, poln spominov. Z orkestrom so na oder stopili številni izjemni solisti, naši dijaki umetniške gimnazije, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju: Karolina Lukmar (sopran), Lara Kramer (vokal), Fančiška Švab (klavir), Urh Feldin (vokal). Z orkestrom sta nastopila tudi naša nekdanja učenca in dijaka Maša Golob z električno violino ter tenorist Matic Zakonjšek, nov operni solist hrvaškega narodnega gledališča v Osijeku.
Tik pred koncem koncerta se je orkestru in dirigentki zahvalil in jima čestital tudi ravnatelj Glasbene šole Celje g. Simon Mlakar, ki z gotovostjo zre v prihodnost Malega godalnega orkestra.
Iskrene čestitke Malemu godalnemu orkestru in dirigentki Petri Arlati Kovačič.
ML
Zaplesali celjski folkloristi
Kulturno društvo Celjska folklorna skupina, ki bo letos v novembru praznovalo 50-letnico, je ponovno dokazalo, da je v kondiciji.
Starost ni ovira, če se malce pošalimo. Kot vsako leto so se njeni člani udeležili območnega srečanja odraslih folklor-
nih skupin, kjer se je letos predstavilo sto sedeminštiri-deset skupin. Po uspešnem nastopu so bili povabljeni na regijsko srečanje, kamor jih je napredovalo enainpetdeset.
Po predstavitvi na območnem srečanju odraslih folklornih skupin je sledilo presene-
Veliko ljudi ve, da je naše okolje obremenjeno s kemikalijami in z drugimi pesticidi. Malokdo se zaveda, da glive predstavljajo najbolj trajnostni sistem recikliranja, saj so sposobne »pojesti« skoraj vse. Direktor Inštituta za aplikativno mi-kologijo in biotehnologijo Janez Gorenšek je zadnjo majsko soboto splošni in strokovni javnosti na seminarju v Laškem približal svet gliv. Direktor inštituta, ki ima laboratorij v prostorih nekdanje OŠ Reka, je med drugim predstavil rezultate, ki so nastali v okviru projekta Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP). Študentje univerz v Ljubljani in Mariboru so predstavili svoje raziskovalne referate.
Na srečanju, ki je bilo v soboto, 27. maja, v prostorih Otročjega centra Kina Laško, se je zbralo veliko ljudi: študenti, podjetniki, poslovni partnerji ter tisti, ki svet gliv šele spoznavajo in ga želijo vključiti v svojo novo poklicno pot. Prisotne je pozdravil župan Občine Laško Marko Šantej, ki je poudaril, da je treba razmišljati inovativno in v svetu gliv iskati rešitve za najrazličnejše probleme, kot so preventiva pred nastankom plazov, pomoč pri
ohranjanju zdravja, gobe kot superživilo ...
Organizator dogodka Janez Gorenšek je v svoji predstavitvi najprej predstavil potek dela pri projektu Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v krožnem gospodarstvu pri pripravi kakovostnega gnojila, primernega za ekološko pridelavo. Projekt financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, katerega vodilni partner je Univerza v Mariboru. Gorenšek je povedal, da so v začetni fazi projekta izdelali model ponovne uporabe in na kmetijah v kraju Stopce ter Padež (kmetija Zeme in kmetija Slapšak) uredili gobarni za gojenje bukovega ostrigarja in drugih vrst lignocelulo-znih gliv. Nato je predstavil krožni model uporabe odpadkov primarne kmetijske proizvodnje: od izdelave substrata do vzgoje gob ter njihove hranilne vrednosti in potrebne tehnologije za izdelavo. Udeleženci so spoznali, kako lahko na koncu iztrošen substrat, ki nastane pri gojenju gob, kompostirajo in uporabijo kot gnojilo, primerno za ekološko pridelavo hrane.
Sledile so predstavitve referatov študentk in študentov Univerze v Mariboru, ki so udeležence seznanili z nači-
ni, kako lahko gobe v prehrani predstavljajo nadomestek za meso oz. predstavljajo funkcionalno živilo s pozitivnim vplivom na okolje in zdravje ljudi.
Skupino študentov Univerze v Ljubljani, ki so prihajali z različnih študijskih smeri, je vodil mentor dr. Andrej Lukšič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Skupaj so z interdisciplinarnim povezovanjem raziskovali svet gliv iz različnih znanstvenih in družbenih vidikov. Rezultati, ki so jih predstavili, so bili optimistični in ponujajo še veliko prostora za nadaljnje raziskovanje. Vsi so se strinjali, da svet gliv ponuja številne možnosti za ohranitev narave in predstavlja pomoč pri povrnitvi ravnovesja med naravo in družbo.
Srečanje se je končalo v sodelovalnem in podpornem duhu, saj so vsi udeleženci izrazili svoje vtise, izkušnje in nasvete ter prispevali svoja razmišljanja o tem, kako lahko svet gliv integriramo v vsakdanje življenje. Misel župana Marka Šanteja, ki jo je izrazil v uvodnem nagovoru, se je tako hitro izkazala tudi v praksi: »Pomembno je, da se znamo med seboj povezati, kot to počne micelij.«
MAJA KRIVEC
Na pragu svobode in mladosti
čenje: povabilo na državno srečanje, kamor se je uvrstilo zgolj trinajst skupin. Med najboljšimi v državi se bodo z gorenjskimi plesi zavrteli in ponovno predstavili v Žalcu, in sicer 10. junija 2023.
VO
Združenje borcev za vrednote NOB Celje je 27. maja v dvorani Narodnega doma pripravilo koncert, na katerem sta nastopila zasedba FaVoZa z Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Danijela Berdena in Ženski pevski zbor Kombinat pod vodstvom Mateje Mavri.
Koncert Na pragu svobode in mladosti je bil posvečen spominu na domoljube, ki so v prelomnih obdobjih narodove zgodovine s
svojimi dejanji odločilno doprinesli h gradnji samostojne in demokratične države. Še posebej so se spomnili partizanskih enot, ki jim je Mestna občina Celje podelila domicil kot priznanje za njihov prispevek pri osvoboditvi Celja in širše pokrajine. To so XIV. divizija, II. grupa odredov, V. prekomorska brigada in Udarna brigada narodnega heroja Slavka Šlandra, ki je 11. maja 1945 osvobodila Celje.
NT
pele pred polno Irodnega doma.
36
AKTUALNA PONUDBA
Top Fit počitnice
za otroke
Ko si bomo po napornem šolskem letu vsi skupaj oddahnili od šolskih skrbi, prihajajo nove, za marsikaterega starša še večje skrbi.
Šoloobveznega otroka na nižji stopnji ne moremo pustiti samega doma. Čeprav moja mama ni imela takšnih skrbi... Kolikor se spomnim, smo bili cele dopol-dneve med počitnicami, ko so bili starši v službi, prosti kot ptički na veji. Lahko smo se družili, hodili na bazen in se igrali na dvoriščih. A bili so drugi časi.
Ne, tako v današnjem času ne gre! Iz službe večina staršev prihaja šele pozno popoldne in otrok bi bil cel dan prepuščen sam sebi. Zato se večina staršev, ki nimajo te sreče, da imajo otroci še mlade babice in dedke, ki bi
jih pazili, začne ubadati s težavo, kam z otrokom med počitnicami. Res je, da je na tržišču kar obsežna ponudba, a za svojega otroka si vsak želi varno, zanimivo, poučno in aktivno preživljanje prostega časa! So to le sanje staršev?
Ne, tudi takšne športne, plesne in poučne počitnice lahko najdemo za naše otroke. V Top Fitu je tak program zasnovala ekipa športnih delavcev, ki ima svoje otroke in želi zanje vse najboljše. Poskuša jim približati šport, jim pokazati, kako so lahko aktivne tudi osebe z ovirami, kako se
kuha v masterchef delavnicah in prehranjuje po barvnem jedilniku po licenci Mojce Cepuš... Otroke peljejo v urgentni center Splošne bolnišnice Celje, k poklicnim gasilcem, spoznajo delo policijskih psov in se spremenijo v vojake za eno dopoldne. Na obisk pridejo iz centra za krepitev zdravja ZD Celje in otroke naučijo, kako reagirati v določenih situacijah, ko je potrebno pomagati sočloveku in tudi sebi.
Vsak dan imajo tudi enourno športno delavnico v sodelovanju s številnimi športnimi klubi. To so Kajak-kanu klub Nivo Celje, Gim-
nastična šola Celje, Nogometni klub Šampion Celje, Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje, Boks klub Intercom Celje, Judo klub Ivo Reya Celje in Hokejski klub Celje. Novosti med letošnjimi počitnicami pa so EXATLON turnir, izlet z vlakom in umetniške delavnice. Vsak petek obiščejo celjski bazen za uspešen konec dejavnega tedna. Top-Fit športne počitnice 2023 bodo trajale deset tednov, od 26. 6. do 31.8.2023, povezane so tudi s TBA-plesnim centrom, ki vzporedno izvaja plesne počitnice v dveh terminih. Top Fit športne počitnice so namenjene
otrokom od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka do petka od 6.30 do 16.00 ves čas poletnih poči-
tnic. Informacije na recepciji Top Fita, na www.top-fit.si ali po telefonu 040 50 20 60.
в;чо1
VSE ZA PISARN
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih
naprav	—--1
Celovita ponudba oisarniškeaa materiala
W: birobit.si -p ГП31 495 Л1ПП
gsm:
«41 703 373
RIBOGOJNICi^MES
Џајепјг in pwdaja ttadkaaadnid tifc Delovni čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned___________________-12.00
Po sveže ribe v domačo ribogojnico!
12173613
PODLISTEK
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Nekdanji celjski industrialci
Potem ko je Celje leta 1456 z izumrtjem grofov in knezov Celjskih izgubilo položaj knežjega mesta, so za njegovo ponovno uveljavitev morala preteči dolga stoletja. Najprej se je uveljavilo na področju uprave in sodstva, ko je sredi 18. in 19. stoletja postalo sedež pomembnih upravnih in pravosodnih organov. Tako je leta 1747 postalo sedež celjskega okrožja, nato pa leta 1849 tudi sedež okrajnega glavarstva in okrožnega sodišča, ki je bilo do ustanovitve okrožnega sodišča v Mariboru leta 1897 pristojno za celotno slovensko Štajersko. S tem je Celje glede pomena sicer veliko pridobilo, vendar je še vedno ostalo gospodarsko nepomembno mesto, v katerem je edino pomembno gospodarsko panogo predstavljala obrt s svojo srednjeveško cehovsko ureditvijo.
Nekdanji celjski industrialci: z leve zgoraj Albert Brunner, Todor Lazarević, Peter Majdič ml., Deša Majdič (por. Paljaga) in njen mož Drago Paljaga. Na sredini z leve Ivan Rebek, Adolf Westen st., Ivan Čater, Konrad Gologranc. V spodnji vrsti z leve Brata Ivan in Alojz Knez ter Avgust Pacchiaffo, Franc Fuchs st. in njegova žena Frančiška, Alojz Urabič.
Gospodarski vzpon Celja se je začel šele konec 19. stoletja z ustanavljanjem prvih industrijskih podjetij, med katerimi je treba omeniti predvsem topilnico cinkove rude (cinkarno) in Westnovo tovarno emajlirane posode v Gaberju ter Majdičev parni mlin na Spodnji Hudinji. Tem trem industrijskim podjetjem so se kasneje pridružila še števila druga, s čimer se je Celje začelo razvijati v eno najpomembnejših industrijskih središč v Sloveniji. Za to so bili v prvi vrsti najbolj zaslužni tisti, ki so podjetja ustanovili in jih tudi uspešno upravljali.
Izstopali predvsem
Westni
V obdobju pred prvo svetovno vojno so pri razvoju celjske industrije imeli vodilno vlogo nemški podjetniki, med katerimi so po svojem pomenu izstopali predvsem Westni, ki so predstavljali veleindustrial-ce. Edini slovenski podjetnik, ki se je tedaj uvrščal med celjske veleindustrialce, je bil Peter Majdič, lastnik parnega mlina na Spodnji Hudinji, ki je predstavljal enega največjih in najsodobnejših tovrstnih
obratov v vsej Avstro-Ogrski. V obdobju med obema vojnama so se Majdiču pridružili številni drugi slovenski in-dustrialci. Poleg Slovencev in Nemcev so se v tem obdobju kot industrijski podjetniki v Celju uveljavili tudi nekateri Judi in Srbi. Med industrijskimi podjetniki judovskega porekla je bil najpomembnejši lastnik mehanične tkalnice Metka Heinrich Weinberger, med industrijskimi podjetniki srbskega porekla pa Todor Lazarević, ki je bil ravnatelj podjetij Cinkarna, d. d., in Metalna, a. d., hkrati pa je v obeh navedenih podjetjih imel tudi pomemben lastninski delež. Nikakor tudi ne smemo spregledati, da so se v obdobju med obema vojnama v celjskem podjetništvu poleg moških uspešno uveljavile tudi nekatere ženske, npr. Terezija Čater, Deša in Ruša Majdič, Frančiška Fuchs, Avgusta Pa-cchiaffo, če navedemo samo nekatere najpomembnejše.
Čez noč »razredni
sovražniki«
Po drugi svetovni vojni so vsi ti podjetniki, ki so bili najbolj zaslužni za razvoj indu-
strije v Celju, čez noč postali »razredni sovražniki«. Pod udarom »ljudske oblasti« se niso znašli samo nemški, marveč tudi slovenski in drugi celjski industrijski podjetniki. Vsem so podjetja nasilno razlastili in jih po-državili. Večino podjetnikov so razlastili z zaplembo, le manjše število z nacionalizacijama decembra 1946 in aprila 1948. Vsi nemški pod-
jetniki so bili v prvih mesecih po vojni leta 1945 obsojeni pred vojaškim sodiščem, ki jim je poleg kazni odvzema prostosti s prisilnim delom in odvzema državljanskih pravic izreklo tudi kazen - zaplembo njihovih podjetij. Dva nemška podjetnika (Adolfa Westna ml. in Augusta We-stna) je vojaško sodišče v njuni odsotnosti celo obsodilo na smrt z ustrelitvijo.
Zaplemba njihovih podjetij
Pred sodiščem so se po vojni znašli tudi nekateri slovenski industrijski podjetniki, le da jim ni sodilo vojaško sodišče, marveč Okrožno sodišče v Celju. Tudi njim je sodišče poleg drugih kazni izreklo zaplembo njihovih podjetij. Najbolj tragično se je sojenje končalo za Franca Dobovičnika, lastni-
ka trgovine z manufakturnim blagom in solastnika tekstilnega podjetja Elka. Januarja 1946 ga je Senat Vrhovnega sodišča LR Slovenije za obravnavanje kaznivih dejanj po Zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže s celjskim trgovcem Milošem Pšeničnikom obsodil na smrt in na zaplembo premoženja. Nad obema obsojencema je bila smrtna kazen tudi izvršena. Kot je pokazala obnova sodnega procesa leta 1992, sta bila oba navedena podjetnika obsojena brez krivde in sta bila posmrtno rehabilitirana. Proces proti njima je bil namreč politično motiviran in tudi v celoti zrežiran. Tudi za procese proti drugim celjskim nemškim in slovenskim podjetnikom pred vojaškimi in civilnimi sodišči lahko trdimo, da so imeli politični značaj. Izvedli so jih z enim samim namenom: zapleniti njihova podjetja.
Uničeno zasebno
podjetništvo
Tako kot v vsej Sloveniji in Jugoslaviji je bilo z nasilnimi razlastitvami tudi v Celju v obdobju 1945-1948 zasebno podjetništvo povsem uničeno. Iz nekdanjih zasebnih industrijskih podjetij so ustanovili državna podjetja, ki so, da bi se za njihovimi nekdanjimi lastniki zabrisala vsaka sled, dobila povsem nova imena. Nekdanjih ustanoviteljev in lastnikov celjskih industrijskih podjetij se ni smelo niti omenjati, če pa se jih je že omenjalo, se jih je prikazovalo izrazito negativno.
Osnovne podatke o tistih celjskih industrijskih podjetnikih, ki tukaj niso predstavljeni, bralec lahko najde v moji Zgodovini celjske industrije, ki jo je Zgodovinski arhiv Celje izdal leta 2004.
Se nadaljuje.
Dr. MILKO MIKOLA
ALBUM S CELJSKEGA
Šolstvo na Teharjah (1812-1982)
Srečanje ob 100-letnici šolstva na Teharjah pred staro šolo, 1912. Hrani Matej Ocvirk.
V kraju ima dolgo tradicijo osnovnošolsko izobraževanje. Začetki šolstva segajo v leto 1812. Šolski prostori so bili prva leta v kaplaniji pri cerkvi. V letu 1869 se je začela gradnja nove šolske zgradbe ob robu Ledine. Pouk, ki je bil ves čas z izjemo druge svetovne vojne v slovenščini, je v novi šoli stekel 3. novembra 1870. Ob ustanovitvi je bila šola enora-zredna, od leta 1870 dvorazredna in od leta 1882 trirazredna. Štirirazredna je postala leta 1919, petrazredna leta 1922 in šestrazredna leta 1935. Velike spremembe je osnovna šola doživela po drugi svetovni vojni. Poleg upadanja števila učencev so se zgodile spremembe tudi pri organizaciji pouka. V šolskem letu 1957/58 je šola postala osemletka, leta 1962 je bila priključena kot podružnična šola k Osnovni šoli Štore. Z letom 1982 se je osnovnošolsko izobraževanje na Teharjah končalo in s tem so se vrata šole dokončno zaprla.
Prispevala: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Vir: Kolar, Slavica; Ocvirk, Matej: Teharje, zgodovina koseške skupnosti, 2023
Rubriko pripravlja:
Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedm г илтсзј/
38
RAZVEDRILO
Ali pa daj mami, ona bo vedela, kako oprati.
Štiri moške sanje
Da bi imel toliko ljubic, kot žena misli, da jih ima. Da bi imel toliko denarja, kot otroci mislijo, da ga ima. Da bi bil v postelji tako dober,
kot o sebi misli, da je. Da bi bil tako lep, kot je o tem
prepričana njegova mama.
*****
Ko mi je povedala, katere poze so ji všeč, sem takoj prekinil z njo. Nisem kaskader. Išijas me
zagrabi, že ko se sklonim.
*****
Prihaja poletje, moramo vaditi. Kaj pa?
Kako vleči trebuh noter.
*****
Ko se prepiraš z ženo, je tako, kot da bi nameščal aplikacijo. Ničesar ne razumeš, ves čas klikaš naprej in se nazadnje strinjaš s pogoji uporabe.
penisa.
Dobil sem povečevalno steklo
Še so pošteni ljudje! Ta človek opere mleko, preden ga proda!
Oven
Ш
Za otroka
Največja napaka v načinu prehrane:
Zadnje dni ste polni energije, zato izkoristite in naredite tisto, kar morate. Ne odlašajte z osvajanjem ciljev in tistega, kar lahko storite danes, ne preložite na jutri. Začetek tedna bo zelo uspešen, saj boste od nedelje popoldne gostili Luno. V veliko pomoč vam bo tudi Mars v sorodnem znaku, ki vas bo napolnil s fizično energijo in z močjo. V tem času bo vaš vpliv povečan, saj vam bo tudi Venera zelo naklonjena. V vsaki družbi boste dobrodošli.
3ik

Stresni dogodki preteklih dni so pustili posledice, morda se tega zavedate ali ne. Prijatelji vam bodo v teh dneh povedali tisto, česar ne boste hoteli slišati. Večina ljudi bo pri vas sicer opazila prijetno spremembo, ampak v sebi še vedno ne boste našli miru. Ker ste zapriseženi rutini, boste potrebovali malo več časa. V torek zvečer bo Luna vstopila v vaš znak in nekoliko umirila tempo preteklih dni, lahko si boste nekoliko oddahnili.
Dvojčka
V nedeljo bo v vaš znak vstopil vaš vladar Merkur in beseda bo postala vaše najmočnejše orožje. Odlično boste komunicirali, opravljali umsko zahtevnejša dela, študirali, se dogovarjali, delo vam bo šlo odlično od rok. Zelo čustveno boste reagirali na neko konkretno situacijo. Končali boste tisto, kar ste pred kratkim začeli, kar vam bo prineslo občutek olajšanja. Vrednotenje preteklosti je prvi korak proti svetli prihodnosti.
Rak
Postali boste bistveno bolj odločni, energični in neposredni, kar lahko naleti na pravo začudenje. Dobro se boste počutili, saj boste obvladovali situacijo. Je čas, ko si zastavljate vprašanja, in je čas, ko dobite odgovore. Želeli se boste srečati na štiri oči in ni razloga, da vam ne bi uspelo. Dobro si zapomnite, kaj vam bo ta oseba povedala. Kasneje lahko ugotovite, da je resnic več.
Lev

Devica
Nikar ne razmišljajte, kako bi lahko šla neka situacija v napačno smer. Mogoče boste želeli biti sami, da razrešite dileme, vendar vam bodo okoliščine to preprečevale. Počakajte do prihodnjega tedna, ko bo vse veliko bolj jasno. Vaša vitalna energija se izboljšuje, prav tako psihično počutje, kar vam je lahko v veselje. Sicer pa ste v preteklosti naredili veliko v smislu preventive. Kar tako nadaljujte, na odlični poti ste.
škorpijon
V nedeljo se bo vaš vladar Pluton zaradi retrogradnega gibanja vrnil v znak kozoroga, po katerem je potoval od leta 2008. Kar nekaj starih zadev bo v prihodnjih mesecih dobilo epilog. Če boste nekomu naravnost povedali, da vam je všeč, se vam bo zelo težko uprl. Imeli boste tisti znani faktorjem X, ki vam bo omogočal, da boste neustavljivi. V komunikaciji boste izredno prepričljivi, jeziček vam bo tekel kot namazan.
Strelec
Ogromno energije boste imeli, povsod vas bo polno. Pazite, da zaradi prevelikega hitenja in visokih ciljev ne napravite napake. Ponovno boste postavljali enega od mejnikov v svojem življenju. Na tisto, kar je že stvar preteklosti, se ne boste več ozirali. Zanimalo vas bo samo dogajanje v prihodnosti, kar je tudi prav. Bistveno je, da vsebino svojih misli, idej in pobud ohranite zase. Če jih boste prehitro izdali, vas bo jezik »tepel«.
Kozorog
Pluton, planet nezavednega, se bo zaradi retrogradnega gibanja ponovno vrnil v nedeljo v vaš znak. To predstavlja vrnitev v preteklost in odpravljanje blokad, za katere ste menili, da so že rešene. To je čas popravnega izpita, ponovno boste imeli priložnost za spremembe. Dobili boste poklon, ki ga boste resnično veseli. Veselo bo tudi v vaši družbi, pošteno se boste sprostili in nasmejali. Vaše misli, ideje in dejanja bodo zelo pozitivni.
Mars v vašem znaku je vaš največji zaveznik, saj vam daje notranjo moč. Če se ne boste mogli odločiti, po kateri poti bi jo ubrali, izberite tisto, ki zahteva od vas več poguma. To vam bo dvignilo samozavest, polni boste adrenalina, saj ljubite izzive. Več časa morate nameniti rekreaciji in športu, da sprostite nakopičene napetosti. Tudi kraljica ljubezni Venera potuje po vašem znaku in resnično se boste lahko počutili kraljevsko, vsi bodo plesali, kot boste želeli.
Vodnar
Rutina počasi postaja za vas prava nadloga. Nekaj boste želeli spremeniti, a še sami ne boste točno vedeli, kaj. Prepustite se dogodkom, naj vam življenje prinese svoje. Že od nedelje bo zavel nov veter, saj bo Merkur vstopil v sorodno znamenje in vam dal krila. Zelo uspešni boste na delovnem področju. Zasebno in v prijateljskih odnosih boste imeli občutek, da vsi zahtevajo in pričakujejo preveč od vas. Želeli si boste malo več miru.
Ribi
Konec tedna bo nekoliko na-pornejši, prizanesite si z večjimi napori. Bistveno je, da sprostite nakopičene napetosti. Odlična izbira bodo lahko meditacija, masaža, zeliščna kopel ... In seveda kakovosten pogovor z osebo, ki je vredna vašega zaupanja. Pred vami je situacija, v kateri si ne morete privoščiti tveganja. Tokrat ne boste posvečali pozornosti temu, kaj drugi govorijo, ampak boste opazovali, kaj počnejo. Analiza nastalega stanja vam bo dala odgovore v prihodnjih dneh.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je ( na 041 404 935 in na Face strani
Astrologinja Gordana.
Za konec tedna bo Luna v vašem znamenju, v soboto bo nastopil njen zadnji krajec. Potrebno bo nekoliko več prilagajanja ljudem in okolici. Nekaj obveznosti boste želeli črtati, vendar boste imeli ob tem slabo vest, kajti obljuba dela dolg. Občutek, da puščate druge na cedilu, vam nikakor ne bo všeč. Poiščite drugo rešitev. Mogočni Saturn, ki potuje po vašem znaku, se počasi ustavlja in najavlja čas, v katerem boste lahko popravili morebitne napake.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
novi tednik
Vedno? i штј!
RAZVEDRILO
39
SUDOKU 573
Nagradna križanka
PRELIV MED EVROPO IN AZIJO
Moram ti povedati, da si v sramoto celotni družbi ...
KrižamKe
& KADILEC
ugamKe
ORANJE ALI ŽETEV
OLGA ČEHOVA
DIVJA MAČKA
POZIVI, APELI
PESNIK AŠKERC
DIAPROJEK-TORJA
RIBJE JAJČECE
IZVIR LJUBLJANICE
IZDELOVALEC SIT
AMERIŠKI IGRALEC HARRIS
TROPSKA OLJNICA
ČETRTA DIMENZIJA
NARODNA: ... SO TISTE STEZICE
SNOVZA ... NOSTRA JE GOJENJE ITALIJANSKA BAKTERIJ MAFIJA ČRNILO __(ANG.)
18
VELIKA NESTRUPENA KAČA
GLIVIČNA BOLEZEN RASTLIN
ZELENICA V PUŠČAVI
NAREJEN IZ MARMORJA
STARA MERSKA ENOTA ZA DELO
SEVERNA DAKOTA
RAD KAŽE SVOJ FINANČNI STATUS
VRSTA MAMILA
IZVAJALCI PESMI TI SI MOJ SONČEK
TAKO KOT KOSTANJ
IZROČIM
VELETOK V SIBIRIJI
Všeč vam bo tukaj. To je eno izmed ...
KRATKE NOSIMO POLETI
Povsod z vami
POUDARJA
SVOJO MOŽATOST
GL. MESTO AVSTRIJSKE TIROLSKE
PREBIVALKI VIETNAMA
19
ISTEGA KOVA
22
SLOVENSKA PEVKA
13
RABINOV URAD
METAN, ETAN IN PROPAN
RIMSKA 1004
KONČNICA DATOTEKE S PROGRAMOM
16
ORJAŠKA NESTRUPENA KAČA
26
JE
MIGALA, JE ., JE ČISTO PONORELA
NAŠ NEKD. MINISTER (ZORAN)
ZVARJENO MESTO
RUSKA TISKOVNA AGENCIJA
NEPOTRATNE
ZNOTRAJ PRAZNO
AMERIŠKI IGRALEC (RYAN) RIMSKA 4
12
GLAS PRI PRETRGANJU
SLOVENSKA PLESALKA (NIKA)
SAMO-DEJNOST
20
17
LEGENDARNI ČUK PA ... SLOVENSKI VPRAŠA, VREMENO-TRALALA SLOVEC __(MIRAN)
VINORODNA RASTLINA
14
BORILNI 25 ŠPORT KALIJEV HIDROKSID
AMERIŠKI IGRALEC (ED)
..-BIŽI JE JED Z RIŽEM IN GRAHOM
UPORABA ANGLEŠKI IGRALEC (CHRISTIAN)
ABIGAIL (KRAJŠE)
KAR JE NABRANO
JAKOBOV
BRAT DVOJČEK
BOROV NITRID
10
JAVNOSTI NAMENJEN POGOVOR
23
PRO . CONTRA
POLITIČNA
ZVEZA (ZASTAR.)
ITALIJANSKI PEVEC BANO
IGRA PRI TAROKU
PARTICIPACIJA
NEKDANJI PREDSEDNIK ZDA OBAMA
KORALNA OTOKA
NOTARJEV URAD
15
24
KOČI IZ ILOVICE
Nagradni razpis:
1.	nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
2.	nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
3.	nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
25	26						
Ime in priimek: Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
4							1	9
							3	8
8			4		6			
								6
7	5			1	8			
3	1			5				
		7						
			9			8		4
2		9	1	3				7
SUDOKU 264
8	7	9					4	
			5	9				
						8	3	
						3	7	
6					1			
1		8	4		5			
					6	2		5
7	6							
			8	1	2			
REŠITEV SUDOKU 572
REŠITEV SUDOKU 263
3	7	8	9	1	5	4	2	6
2	5	9	4	6	7	3	8	1
6	1	4	2	8	3	7	9	5
7	6	2	5	4	9	8	1	3
1	8	5	3	7	6	2	4	9
4	9	3	8	2	1	6	5	7
5	4	6	1	3	2	9	7	8
8	3	1	7	9	4	5	6	2
9	2	7	6	5	8	1	3	4
8	4	1	7	2	3	5	9	6
7	3	9	1	5	6	2	8	4
5	2	6	4	9	8	1	3	7
6	9	4	8	7	2	3	5	1
1	7	3	9	6	5	8	4	2
2	5	8	3	1	4	7	6	9
3	8	7	6	4	1	9	2	5
9	6	2	5	3	7	4	1	8
4	1	5	2	8	9	6	7	3
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 13. junija.
Geslo iz številke 22: Zvezde med zvezdami Izid žrebanja:
1.	nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Ivica Deželak iz Griž.
2.	nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Branko Očko iz Laškega.
3.	nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Jožef Go-renšek iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
so besede raznovrstne, lepe in
21
6
5
11
RADIAN
4
2
7
8
3
9
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si

40
PISANI SVET
Novi tednik praznoval 78 let
Prvič je izšel kmalu po drugi svetovni vojni, 2. junija 1945, takrat pod imenom Nova pot. Izhajal je še pod drugimi imeni, Na delo in Naše delo ter dolgo obdobje kot Celjski tednik. Z današnjim imenom je Novi tednik začel izhajati sredi decembra leta 1968.
Skoraj osem desetletij v življenju časopisa je dolga doba in prav ta bogata zgodovina, ki je prinesla bolj ali manj viharne čase, je ena od njegovih največjih vrednosti, na kateri gradi tudi svojo prihodnost. Zahvaljujemo se vam, da ste naši zvesti bralci in vam obljubljamo, da bomo še naprej v vaš dom prinašali novice iz 33 občin savinjske regije, zelo velikega območja, ki se razteza od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško, ali kot radi pravimo v naši hiši, od Rinke do Sotle.
NT
Ob 60-letnici mature ponovno skupaj
Šestdesetletnica mature je visok in pomemben jubilej. Da bo teh šest desetletij tako hitro minilo, si zagotovo niso mislili nekdanji dijaki I. gimnazije v Celju, generacije 1963, ki so se 10. maja zbrali v gostišču Grof na Vranskem, da so nazdravili tej pomembni obletnici. Dan je bil priložnost za obujanje spominov. Po vseh teh letih so ostali le še lepi.
V prvem letniku jih je bilo 38, maturiralo jih je 34. Večinoma so bili vozači, v glavnem
so se vozili z vlakom iz Velenja, s Polzele, z Grobelnega, iz Rogaške Slatine in Laškega ter tudi Slovenskih Konjic in od drugod. Štirje so se med šolanjem odločili za prestop v druge šole. Od vseh jih danes živi še 23, srečanja se je udeležilo kar 16 nekdanjih sošolk in sošolcev. V tako številni zasedbi so se nazadnje videli pred desetimi leti, ko so praznovali petdesetletnico mature. Pot jih je po tem zrelostnem izpitu vodila po vsej Sloveniji in na najrazličnejša poklicna področja,
na katerih so s svojim gimnazijskim in študijskim naborom znanja opravljali vodstvene in širši javnosti prepoznane funkcije. Večina sošolcev živi v Ljubljani in okolici, drugi v savinjski regiji.
Njihova razredničarka je bila profesorica Ivica Žerov-nik, ravnateljsko mesto je takrat zasedal Tine Orel. Oba sta že pokojna, enako vsi drugi njihovi profesorji, z izjemo Jožeta Zupančiča, ki je bil kasneje tudi ravnatelj I. gimnazije v Celju.
Udeleženci srečanja so sklenili, da se bodo prihodnje leto ponovno srečali 8. maja, ko bodo skupaj proslavili tudi svojih 80 let življenja.
ŠO, foto: osebni arhiv
V zadnji vrsti z leve stojijo Niko Kač, Branko Borštnik in Mihael Frankovič. V srednji vrsti z leve so Martin Rahten, Tanja Možina Reya, Adela Cirar Ahtik, Milena Vidovič Zupan, Avgust Župevc, Irena Dobravc in Edo Lipnik. V prvi vrsti sedijo Darko Gorogranc, Olga Jakhel Dergan, Leonarda Godler Založnik, Slavko Žličar in Zvonko Ulčnik.
Mladi robotiki med podelitvijo nagrad (Foto: osebni arhiv)
Iz Maroka z novim pokalom
Robotiki iz I. osnovne šole Celje so na mednarodnem tekmovanju First Lego League (FLL) v Maroku osvojili drugo mesto za zasnovo robota in s 370 točkami šestega v skupni razvrstitvi tekmovanja. Na tekmovanju je sodelovalo 66 ekip iz 42 držav. Mladi Celjani so se nanj uvrstili, ker so zmagali na slovenskem državnem prvenstvu in regionalnem prvenstvu Adria.
Po vrnitvi v domovino so jim dobrodošlico s torto pripravili v domači I. osnovni šoli. Black&White, ekipa, ki jo sestavljajo Maša, Brina, Julija, Neja in Tjan, je tako svojo že zdaj bogato zbirko pokalov dopolnila še z enim.
Tekmovanje v kraljevini na severu Afrike je trajalo od 18. do 21. maja. Pred odhodom iz Celja
je bilo v ekipi prisotne nekaj treme. »Vedela sem, da bo konkurenca še večja kot na državnem tekmovanju,« je razlog za to opisala Brina Hus. Kot se na tekmovanjih rado zgodi, je tudi na tem šlo nekaj narobe. »Med tekmovanjem smo odkrili zlomljen kabel za senzor,« je o zapletu povedala Neja Vogelsang. Maša Žlavs je k temu dodala: »Izkazalo se je, kako je ekipa pomembna v stresnih situacijah. A smo s skupinskim delom in hitrim razmišljanjem uspešno premagali ovire.«
Pot v Maroko pa ni bila le tekmovalno obarvana. Ekipa Black&White si je ogledala tudi lokalne znamenitosti. »Ogledali smo si kamele in puščavo ter mesto Marakeš, kjer smo videli kače in opice,« je o aktivnostih ob tekmovanju povedala Julija Farčnik.	JF
Kamišibaj že sedmič na Velenjskem gradu
Minulo soboto je KUD Dudovo pripravil že sedmi regijski festival kamišibaja. S 25 predstavami so se predstavili ustvarjalci iz Velenja in širše, prvič je kot edina celjska šola letos na festivalu sodelovala OŠ Lava.
Tokrat je kot kulisa za predstave služila stalna razstava Med romaniko in barokom. Na fotografiji so učenke OŠ Lava. (Foto: Tanja Koželnik)
Učenci OŠ Lava so kamiši-baj spoznali pri pouku slovenščine pri učiteljici Tanji Koželnik. »Zgodbo smo pripravili v okviru interesne dejavnosti Mediacija, da bi otroke podučili, kako pomembno je prisluhniti soljudem, biti pozoren na čustva prijateljev in ne misliti le na lastno korist, saj to na koncu pripelje do osamljenosti,« je pojasnila učiteljica. S predstavo Kaj čuti veveriček Viktor so se predstavile tri šestošolke OŠ Lava, Teja Guzej, Lina Lipov-šek in Vita Fir.
Kot je še povedala Tanja Ko-želnik, je kamišibaj pomemben, saj gre za preplet likovne in besedne umetnosti in je ena od dejavnosti, s katero učitelj učence lahko spodbuja k branju.
ER
Preplet narave in umetnosti
Konec tedna so se v Celju prvič vrstili dogodki v okviru mednarodnega projekta Dobimo se na vrtovih. V parku in mestnem gozdu se je zvrstilo šest brezplačnih dogodkov, ki so bili povezani s spoznavanjem dobrobiti tega naravnega bogastva v povezavi z glasbo.
Otroci so se lahko udeležili delavnic v organizaciji Gimnazije Celje - Center ter v družbi biologa iz zavoda za varstvo narave spoznavali zvoke narave, oglašanje žuželk in drugih živali. Starejši so se z gozdarjem iz zavoda za gozdove sprehodili po mestnem gozdu, po parku pa v družbi krajinske arhitektke iz zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi dežja je Celjski godalni orkester v organizaciji Hiše kulture Celje nastopil pri osrednji knjižnici in ne pri nekdanjem glasbenem paviljonu v parku. Nedeljski dopoldanski glasbeno-plesni dogodek pri drevesni hiši v mestnem gozdu so Inga in Olga Ulokina ter Gea Erjavec na srečo uspele izpeljati brez dežnih kapelj, le ob petju ptic in šelestenju krošenj. TC
Celjski godalni orkester, ki je nedavno uspešno končal letošnjo abonmajsko sezono, je tokrat razveselil ljubitelje glasbe v Kavarni pri Mišku Knjižku. (Foto: TC)