Naročnina mesečno 25 Din. za luozetn-iivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lll Telefoni aredniitva: dnevna slaiba 2999 — nočna 299«, 2994 fe lakaja vsak 4m ijitraj. Ček. račnn: LjnK-Ijana it. 10.690 ie 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J poaedetjka ia dneva po praznika Ob rojstvu nove velesile »Avec iin Strescinann, on revise les trnitčs. Avec un Mnssolini au un Hitler, on nc revise rien.t (Gaetano Salvemini, Mus- solini diplomate, Pariš, jan. 1932, str. 231.) Evropa je doživela veliko presenečenje, ko sc je pojavila mesto prejšnje Male zveze nova šo tesnejše povezana državna skupina, ki ji državno-pravni strokovnjaki odkazujejo mesto med državno zvezo (Staatenbund) in zvezno državo (Bundesstant). Najsi je oznamenovanje zveze, ki so jo siklenile med seboj Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška, tako ali tako, dejstvo oslu ne važno in morda tudi res zgodovinskega pomena, du se je v nemirni Evropi pojavila sredi Evrope nova velesila, ki ima vse pogoje, dn se na znotraj nele utrdi in vsestransko poveže, nego nudi tudi polno možnosti, d« se po izjavi sedanjega francoskega ministra zunanjih zadev Paul-Boneourja kmalu iz nje kot klicne celice razvije nova obsežna politično gospodarska organizacija v Podonavju in na Balkanu. Kakšnega |>oinena in značaja je preosnova-na Mala zveza raz zrelišče nove Evropo, nastale j jo svetovni vojni? Evropo je treba smatrati kot ?no samo politično enoto z vsemi pozitivnimi in negativnimi silami. borečimi se za neko j>oli-tieno smer. za idealno ali pa le golo materijalno dobrobit. Kdor motri oblikovanje nove povojne Evrope z nekega višjega stališča, ne bo zrl v prenovljeni Mali zvezi le gole materijalne gospodarske ooliticne tvorbe, ki ima namen podpirati prevlado Francije v Evropi, nego bo šel pojavu do dna. do osnovne ideje, ki se krije za gotovimi dejstvi v nizu drugih prcvažnili dejstev in dogodkov pred te:n najnovejšim dogodkom. Misli o novi Evropi, ki naj bi se zoblikovala po razbitju \elikih političnih sil najprej v Podonavju. n I i bol je rečeno v prostoru vzhodno od črte ločilnice. ki jo dobiš, če si misliš spojen izliv rekr Odre z izlivom Soče. so se ostro pobijale in se še vedno križajo. Vse evropske velesile so .si ustvarile z ozirom na svoje i>oli-tične in gosrmdarske koristi gotove načrte, kako bi naj bile novo nastale države na ozemlju med imenovano čr*o ločilnim ter drugo črto točilnico. ki jo dobiš, če spojiš zaliv pri Rigi z izlivom reke Dnjopra v Črno morje, zvezane mej ^••!>ni in s posaaiezr' -i evropskimi velesilami. Odkar je |ie'ojni francoski zunanji minister Briand objavil načrt o panevmoski uniji, je bilo \ se polno izjav proti in za tak načrt, a praktično d-'o ni šlo izpod rok. ker je bilo polno nav>oti.i in lihih orotivnikov, boječih se za svoj lastni doliičt k. Med te moramo šteti vse »revi-zi ioniste«. to je države, ki so se čutile na tak ali nn drug način prizadete z mirovnimi pogod-Vi mi in bi rade premenile zemljevid Evrope v svojo korist. Nastala sta dva tabora: Na eni s'rani. ki so boleli in hočejo spremeniti povojni status qun: med nje štejemo Italijo. Nemčijo. Avstrijo. Madjarsko in Bolgarijo. Na drugi strani pa stoie vsi. ki so z mirovnimi dogovori kakorkoli dobili ali na povečali svoje državno ozemlje A li'Tli jo, Francijo, Poljsko. Češkoslovaško. Romunijo in Jugoslavijo, poleg manjših držav na Balliku. Borba za Podonavje, oziroma y« francoski načrt in proti njemu, pa se je pričela v vse i jasnosti šele v dneh, odkar so se velesile prič' le »razoroževati«, to je od pretekle jeseni po doseženem sporazumu o reparacijah v Tjozani. Lozanska konferenca in nenadni presenetljivi »prijateljski dogovor« 'med MacDonaldom in Herriotoni. oziroma Anglijo in Francijo, je mejnik v borbi za Podonavje in vse ono širno ozemlje, ki leži med zgoraj omenjenima črtama ločilnicama. Ta prijateljski dogovor je nujna posledica Mussolini-Hitlerjeve revizijonistične politike, s katero je francoska in angleška diplomacija morala računati prav resno, odkar se je moral kancler Briining umakniti reakcijonnr-nim silam, hotečim Hitlerja spraviti do moči,' kar se je po etapah zgodilo šele januarja 1. 193" in povzročilo tudi dne 16. febr. preosnovanje Male zveze. Politična zgodovina izza onega samozavestnega nastopa fašiistovskega sveta v aprilu 1. 1932 takoj po veliki volilni zmagi hit-lerjevcev v marcu 1932 bo morala označiti »prijateljski dogovor« med Anglijo in Francijo v juliju 1932 za dogodek, ki je zavaroval evropsko politiko obeh dogovornikov pred vsemi presenečenji Mussolini-Hitlerjeve politike in taktike. Le v svitu te protipoteze proti Mnssolini-Hitlerjevi srednjeevropski revizijonistični politiki je možno prav oceniti, zakaj je šef italijanske vlade bil naenkrat tako presenečen, da je šele čez nekaj tednov po skrivnostnem sklepu »prijateljskega dogovora« med Herriotom in Mac Donaldom sam vzel v roke zunanjo politiko Italije in poslal Grandija oprezvat in pri-s luška vat v bližino Foreigne Office v London kot poslanika. Pomen prijateljskega dogovora tiči prav v tem, do je predvidoma onemogočil dogovorjeno nevarno politično igro, ki naj bi se po računih fantovskega sveta v aprilu 1932 pričela z napovedanim ultimativnim korakom koncem septembra 1932, če bi bil do takrat dospel v Nemčiji do absolutne državne moči Hitler, kar je Mussolini za gotovo pričakoval ter računal z že davno dogovorjenim skupnim nastopom faši-siične Italije in social nacionalistične Nemčije ob danem terminu izstopa iz Društva a a rodov, kar bi bilo gotovo prineslo nenavadno zaostritev v odnošajih evropskih držav An narodov ter pričakovano revizijo mirovnih pogodb v korist fašistične reakcije, ker bi se bila izolirana Francija znašla naenkrat pred »otovimi dejstvi, ki bi jim z Malo antanto ne ni bila nikakor kos. To nevarnost je francoska diplomacija pravočasno do dna prevdarila in za naprej spretno preprečila v juliju s prav mojstersko diplomatsko tajnostjo doseženim »prijateljskim dogovorom« med Herriotom in Mac Donaldom. Francosko-angleška politika ima nu temelju lozanskega medsebojnega prijateljskega dogovora svoj jasen pruvec. Ob slal>os(i Društva narodov sta edino ti dve velesili tako močni, d« lahko posredno »li neposredno še vedno sami Izpred Državnega sodišča za zaščito države Kaj izpovedujejo priče Belgrad, 24. febr. I. Dane« zjutraj se je pred i drž. sodiščem za zaščito države nadaljevala razprava proti bivšemu narodnemu poslancu Brodarju I in tovarišem. Kakor tudi ie prej, je vladalo tudi za današnjo razpravo veliko zanimanje. Kmalu po 8 so obtoženci zavzeli svoja mesta na dveh dolgih klopeh v onem vrstnem rodu, kakor so navedeni v obtožnici. Na hodniku so že čakale priče, ki so bile pozvane ii Slovenije na današnjo razpravo v Belgrad. Prva priča Janez Rekar Na zahtevo predsednika senata je bila pokli- j cana v dvorano prva priča Janez Rekar iz Hrastja, 1 ki stopi na oder pred predsednika senata. Ta mu najprej izjavi, naj se ničesar ne boji, ter naj govori popolno resnico. Predsednik senata stavija takoj potem priči razna vprašanja, na katera odgo-i varja v istem smislu kakor pri zasliševanju ter iz-1 javlja, da so omenjenega dne padali v Hrastju, kjer je itniel napovedan shod poslanec Barle, od vseh strani vzkliki: >?.ivio Korošec, dol z Barletom!« Na vprašanje volanta dr. Stuheca, če se je nahajal Franc Prausl v njegovi bližini iu če je slišal, kako je vzklikal »Zivio kralji«, nakar da mu je Brodar odvrnil z inkriminiranim vzklikom, priča Rekar to potrdi in izjavlja, da se jc Brodar nahajal meri množico pred dvoriščem, v katerem je zboroval Barle. Tu so venomer padali prepovedani vzkliki. Zandarji so pa mirili razburjeno množico. Na vprašanje, kateri stranki je prej pripadal Praust, priča R oltar izpoveduje, da ie prej pripadal i vladni stranki, kateri slrauki pa sedaj pripada, tega j priča ne ve ler znova potrjuje, da je obtoženec Brodar res vzklikal inkriminirane besede. To lahko potrdi s prisego, »če je potrebno desetkrat, ali pa stokrat«. Predsednik senata vprašuje pričo, čc je padlo tudi kaj kamenja, na kar Rekar izjavlja, da je padlo malo kamenja. To potrdi Rokar na zahtevo predsednika tudi pri konfrontaciji. Obtoženec Brodar pa odločno zanika, da bi bil rekel to, česar ga obtožuje obtožnica ter na zahtevo predsednika senata pojasnjuje, da s pričo Rdkarjem ni živel baš v najboljših od-nošajih. Sicer nista v sovraštvu zaradi politike, marveč je to sovraštvo med njima čisto osebnega značaja. Brodirju je bilo namreč več ljiudii zavidnih, da si je tako lepo uredil gospodarstvo, ki je danes daleč naokoli znano kot res vzorno ter si ga hodijo ogledava! ljudje od vseh strani. Tudi drugače si je opomogel. Prav zaradi tega mu ie bilo zavidnih precej ljudi. Med temi je bil tudi Rekar, ki sicer odkrilo proti njemu ni nastopal, vendar se je družil z Brodarjevimi sovražniki ter skrivaj rovaril proti i njemu. Priča Rekar pokaže tudi predsedniku senata grozilna pisma, ki jih je sprejel v zad nje. m času, v katerih se mu preti kot krivoprisežniku s smrtjo. Eno od teh pisem je bilo oddano na pošti v Ljubljani. drugo v Kranju, in sicer preteklo soboto. Državni pravdnik dr. Čadrov zahteva, da se vsebina teh pisem zabeleži v zapisniku. Obtoženec Brodar tudi izjavlja, da Rekarju ne gre poklanjati nikake vere, kar je bilo večkrat izpričano. Branilec dr. Jare Adlešič Zagovornik bivšega narodnega poslanca Rro-darja g. dr. AdlešiČ stavija nato na pričo ve* vprašani, kakor. »G. Rekar! Če ste že čuli inkriminirane vzklike, zakaj niste takoj naznanili Brodarja orožnikom, ko so bili vendar v bližini!« R«kar: »Jaz sem to takoj naznanil.« Dr. Adlešič: Še istega dine?« Rekar: »Ne! Pr. Adlešič: »Zakaj ne?« Rekar: »Saj je šlo naprej! Saj se*n bil v Ljubljani o tem zaslišan na sodišču. Dr. Adlešič: Zakaj ne takoj?« Priča Rekar ničesar ne odgovori. Dr. Adlešič: »Torej ne morete pojasniti? Ali je ves čas zvonilo?' »tekar: »Ni zvonilo ves čas.« Dr. Adlešič: »Ali so zvonili vsi trije zvonovi?« Rekar: -»Vsi znovovi so zvonili.« Dr. Adlešič: Ali je še kdo drugi slišal besede, ki jih vi navajate? Rekar ne more dati takoj odgovora, šele čez nekaj časa odgovori, da ne ve. Pr. Adlešič: -Ali ste koga kaj nagovarjali?« Rekar: iNobenegn nisem nagovarjal. Dr. Adlešič: Ali poznate Jenkola Vinka in Jenkota Matijo iz Krpoje?« Rekar: »Nič ne vem.« Dr. Adlešič: Ali ste mu reikli. naj lako priča?« Rekar: »Nisem rekel.« V sodnih spisih ie namreč zabeleženo, da' je Rekar nagovarjal Jenkota, ta mu je pa rekel, da lega ne more potrditi, ker inkriminiranih besed ni slišal. Pr Adlešič nadaljuje z vprašanji: »Ali poznate Babičevo?« Rekar: »Dobro. Zagovornik dr. Adlešič stavija poleni priči še nekoliko vprašanj, med drugim: »Ali ste slišali besedo: bac?« Rekar odgovarja, da je to rekel Zupane. Dr. Adlešič: »Ali ste v sovraštvu 7, Brodarjem?« Rekar: »Sedaj sem.< Dr. Adleš'č: Prosim, da se lo zabeleži. — Ali ste rekli, da ste Rrodarja fejst notri potlačili?« Rekar: »Nisem. Skrbeč prosi za besedo, ker hoče sodnemu senatu pojasniti, kako sodijo delavci v tovarni o Rekarju. Predsednik mu tega ne dovoli. S tem je bilo zasliševanje Rekarja končano. Druga priča Anion Zupane Kol druga priča je bil pozvan v sodno dvorano Anton Zupane iz Voklega. Ko ga predsednik pouči, da mora govoriti popolno resnico, mu stavija takoj vprašanje, če je bil kritičnega dne na shodu, nakar priča Zupane izjavlja, da je prišel malo pozneje. V začetku shoda ni bil. Predsednik: »Kje je bil Barle, ko ste prišli?« Zupane: ^Na dvorišču.« Predsednik: »Ali so ljudje kaj vpili?« Zupane: »Malo so vpili, in sicer »Živio dr. Korošec in dol z Barletom!« »Predsednik: »Koliko ljudi je bilo?«. Zupane: »Ni jih bilo toliko. Večinoma ženske so bile.? Predsednik: »Koliko?« Zupane: »Čez 50 ne.< Predsednik: »Koliko pa jih je bilo na dvorišču?«; Zupane: »Bolj malo, 15.« Predsednik: »Ali je bil Brodar med njimi?« Zupane: »Bil.« Predsednik: »Kje pa je stal?« Zupane: »Stal je na cesti.« Predsednik: »Kje so pa bali žandarji,« Zupane: »Stali so med vrati.« Predsednik: »Ali je bilo kaj shoda?« Zupane: »Barle nam je rekel: Ker nam ne pustijo doli govoriti, bo pa tukaj nekaj malega povedal.* Predsednik: »Ali so zvonovi zvonili?« Zupane: »Potem je pričelo pritrkavanje.« Predsednik: »Ali je govoril Barle?« Zupane: ..Nekaj je! Barle je rekel: Vam bom pa bolj na kratko 'povedal, nakar smo šli v hišo, kjer smo bili okoli tri črtet ure.- Predsednik: »Ali je bil takrat pred hišo mir?« Zupane: »Bil je mir.« Predsednik: »Kje je stal Brodar?« Zupane: »Jaz sem za dve te dvorani stal oddaljen od njega?« Predsednik: »Kje pa je stal Ri ear?« Zupane: »Rekar je bil pri nas na dvorišču.« Predsednik: »Kje ste pa vi stali?« Zupane: »Jaz sem bil prav blizu Barleta.« Predsednik: »Kakšne vzklike ste slišali?« Zupane: »Zivio Korošec, dol Barle, živio Slovenija k Predsednik: »Kako dolgo je bil Barle pri vas? Kdaj je odšel?« Zupane: »Okoli 4 je odšel.« Pričo tu korigira obtoženec Brodar, češ, da je to bilo kesneje. Predsednik: Pripovedujte dalje, kako je vse bilo?« Zupane: »Potem je prišel Brodar.« Predsednik: »Ai sam?« Zupane: »Sam.« Predsednik: »Kdo je bil takrat vse v hiši?« Zupane: »Jaz, Molj. Tičar. Dermastja in neke ženske, ki so sedele pri peči. To so bili večinoma sorodniki.« Predsednik: »Kaj je Brodar rekel, ko je vstopil v hišo?« Zupane: »Sedaj sem prišel semkaj k vam, da ne boste kaj hudi na mene, ker se je shod razbil. Prihajam kot prijatelj v vašo hišo.« Predsdenik: »Ali je rekel, da je on razbil shod.« Zupane: »Ni rekel, da je on razbil shod.« Predsednik ga potem sprašuje, o čem se je dalje razpravljalo. Ker 11111 priča ne more dati opisa dogodkov, mu predsednik senata prečita, kaj je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, kar priča, na vprašanje, če je vse to točno, potrdi. Tu govori o tem, kar je tega večera govoril v tej družbi Brodar o sestanku z dr. Korošcem v Ljubljani. Predsednik: »Ali je Brodar tudi govoril o mandatih?« obvladata evropsko politično situacijo tudi za slučaj, če l»i Društvo narodov po izstopu Italije in Nemčije postalo brez moči proti »revizijo-nistom«. Ultimativni značaj angleško-francoske skupne note v hirtenberški zadevi je zato pre-značilen čin skupne urejajoče volje, izvirajoče iz lozanskega dogovora. Ta skupna odločna volja ima zn cilj ustvaritev tako ustaljenega meddržavnega reda v Evropi, da naj bi bil za dolgo dobo izključen vsak oborožen spopad in zagotovljena varnost Francije in vseh. ki jim je pri srcu ohranitev mirovnih pogodb in paktov, sklenjenih na njih temelju. Varnost Francije je aksiom francoske politike in glavna os. okrog katere se suče že dolgo vsa evropska politika, je osnovna misel tudi v razpravi se nahajajoče«! v|»rašanjn o razorožitvi. ki bo lotos st«»|)ilo v odločilno stopnjo, kakor je za časa lozanske repa raci jske konference prišlo reparaeijsko vprašanje do dramatično zaostritve ter nenadne rešitve v sporazumu obeh vso evropsko politiko zaenkrat še vodno vodečih evropskih velesil. Anglije in Francije. Zato mora končna ureditev Evrope biti taka, da I10 nudila Franciji, brez posebnih in izrednih obveznosti Anglije, dovoljno kritje za vse slučaje«. Kdor pa hoče red in mir. mora lioteti red in mir predvsem v ozemlju, ki ineji na zapadli nn fašistično nacionalistično, n« vzhodu na na komunistično-sovjetsko črto točilnico. Tako politiko zahteva tudi noša varnost, varnost Jugoslavije pred načrti združenega italijanskega in nemškega faAiztna. Zato je v Mali zvezi garancija ogromnega |>omeiia za našo državo in moramo v«i državljani lugoslavije vsak po svoje prispevati k njeni okrepitvi in |x>globitvi. Zupane: »Rekel je. da so mu pri zadnjih vo litvah ponudili mandat, ki ga pa on ni hotel sprejeti Rekel je, da se bomo borili do konca, če ne bomo dosegli v petih letih, pa v 10 ali 20.« Predsednik: »Ali je Brodar govoril kaj 0 republiki?« Zupane: »O republiki ni nič govoril.« Predsednik: »Ali 90 ga kaj vprašali, kaj bo prišlo pozneje?« Zupane to zanika. Zupane: »Brodar je samo pravil, da je prišel sem. da nas opozori, ker se morajo razmere v kratkem spremeniti, ker tako ne more več iti dalje.« Predsednik in Brodar Predsednik: »Brodar, ali ste slišali, kaj pravi priča?« Brodar: »Gospod predsednik! Nekaj bi rad pojasnil Nismo bili politični prijatelji. Predsednik ga nato prekine ter ga pozove, naj pove v kratkem ali odgovarja resnici, kar je izpovedala priča ali ne?« Brodar: dzvanjanja priče Zupanca ne odgovarjajo v toliko resnici, da me ni dr. Korošec poslal kritičnega dne iz Ljubljane domov /. namenom, da razbijem shod. če bi lo priznal, bi govoril proti svoji vesti.« 'redsednik pozove pričo, da pove še enkrat Brodarju v obraz, kar tudi stori.« Brodar nato skomigne 7. rameni ter izjavlja: »Lahko so me tako razumeli. Ali jaz vztrajam pri svojem izkazu.« Dr. Štuhec nato stavi Brodarju vprašanje, kuj on razume pod avtonomijo in kaj pod široko samoupravo, nakar obtoženi Brodar obširno razlaga kaj je tozadevno vseboval ustavni načrt, ki ga je predložil v ustavotvorni skupščini v imenu jugoslovanskega kluba. Branilec dr. Adlešč Dr. Adleišič stavi priči Zupanu več vprašanj, med njimi tudi, če je bil na tem sestanku tudi Der-maslja. Zupane: »Bil je.« Dr. Adlešič: »Kaj je rekel?« Zupane: »Ja, Janez, grdo je od tebe, najbolj* bi bilo, da bi te ven vrgli.« Dt. Adlešič: »Ste slišali Brodarja. ko je izgovoril inkriminirane besede?« Zupane. »Jaz bolj počasi razumem m slabo slišim. Brodarja pa sem razumel dobro, ker j« glasno govoril.« Dr. Adlešič stavi nato na pričo vprašanje, če je slišala razgovor med Moljem in Brodarjem, ki sta se med seboj prepirala, ter mu je Molj odgovoril, da se vam gre samo za korito. Dr. Adlešič je priči Zupancu stavil tudi vprašanje, če je bil radi Brodarja ž.e tudi kaznovan, nakar Zupane izjavlja, da ie že bil. Dr. Adlešič vprašuje naprej, toda tu ga prekine predsednik ter izjavlja, da j» priča to kazen že odsedela. Dir. Adlešič: vKaj ste mu vi očitali?« Predsednik odločno izjavi, da to ne spada Km. Dr. Adlešič ponovno slavi vprašanje, zakaj je bil obsojom. Priča mu pojasnjuje, da se je tedaj splošno govorilo, da so našli pri Brodarju italijanski denar Tretja priča Miha Moli Kot tretja priča je stopil v sodno dvorano Miha Molj, katerega predsednik senata opozarja, da govori čisto resnico. Priča Molj nato odgovaria na posamezna vprašanja, ki mu jih je stavil predsednik senata, ter vztraja pri svoji prvotni izpovedi, ki jo je podal pred preiskovalnim sodnikom. Enako tudi Brodar vztraja pri svoji prvotni izjavi ter nadalje izjavlja, da inkriminiranih besed ni izgovoril, kakor tudi, da od dr. Korošca za razbite^ Barletovega shoda ni dobil nobenih navodil. Predsednik in dr. Pegon Tu je napravil neko opazko zagovornik dr. .'egan, katerega je predsednik senata ostro opozoril, češ da ima tudi on v rokah škarje, in sicer ostre škarje, s katerimi si bo znal pomagati. Ko je bilo pri kraju zasliševanje Molja, je hotel zagovornik dr. Pejfan predsedniku senata pojasniti svojo opazko, slednji pa je najodločneje odklonil vsako lekcijo. Predsednik senata je nato odločil desetminutni odmor. Četrta priča narednik Sotler Ko se je po odmoru razprava nadaljevala, |e vstopil v dvorano orožniški narednik Franc Sotler. Na vprašanje predsednika senata, če se je kritičnega dne nahajal v Šenčurju, priča odgovarja: »Devet let sem že tam in dobro poznam vse ljudi. Par dtni pred shodom sem zvedel, da se pripravljajo pristaši Slovenske ljudske stranke, da razbijejo Barletov shod v Šenčurju. V nedeljo dopoldne pa mi je nekdo prinesel iz Komende za apno pismo (orožnik pokaže predsedniku zaupno pismo), da bodo prišli na shod iz kamniškega okraj.' ljudje, ki jih bo spoznati po zelenih kravatah in ki bodo skušali shod razbiti. Nato sem odšel s terr pismom v Kranj k svojemu vodniku in okrajnem: načelniku. V Krmnju sem prosil tudi za okrepite* orožniMva za ta dan.« Shod v Senčuriu •Prva skupina je prišla v nedeljo po cesti ki vodi z Visokega oziroma Preddvora proti Šenčurju. V »kupini ie bilo okrog 15 fantov. Te smo i.: davil; pred Šenčurjem ter smo jih razkropili, na-k?r pa so izjavili, da sicer odhajajo, da pa »e jih bo vrnilo še mnogo več. Ko je v Šenčurju odbila ura tri, so pričele množice z zelenimi kravatami \ reti z vseh strani v vas, tako da se jih je v kratkem nabralo do 3000. .laz in še en orožnik sva -e postavila pri vhodu v Gašperlinovo dvorišče, /a katere smo vedeli, stal v bližini župn. škerbca. Predsednik: Ali sle vi Grilca poznali že od preje? ■ Sotler: Ne. Vprašal .--cm -pa ljudi, kdo j? la, in so mi povedali,,da jc Grilc iz Grada. Mislim, da som vprašal glede lega narednika Severjn iz Corkelj.i Predsednik: A l bi ga mogli poznati danes? Opišite ga.t Soller: Blond je. Srednje visok. Rolj bledega fcbraza. Ni debel.<: Predsednik: Ali ima brke? .Sotler: ..-Ne vem. Predsednik: Dajte, poiščite ga med obij-ženci. Sotler nekoliko časa opazuje posnnioz.no obtožence, nakar pokaže Grilca. Predsednik: -Grilc, nli sto slišali, kaj je izpovedal Sotler? Grilc: To ni restlica, kar 011 prav i. - Predsednik: Kos. ali ste slišali, kar trdi Soller o vas? Kos; Ni res. da bi bil jaz prišel brc/, kolesa. Sotler: >Btez kolesa ste bili! Kos: Ni res! To odločno izjavljam. Predsednik: Umiiik. aH sle .dišali, kaj pravi Soller?. Umnik: Da. Mnogo je povedal točno, mnogo stvari pa jo, o katerih je ve.loma nli nenamenoma govoril neresnično. Neresnica je. da bi bil padel prvi -Irel z. mojega dvorišča. R.\j je. kar se že pri zasliševanju priznal, da je poleno padlo /. mojega dvorišča in da je prvi oddal strel g. Raki?.« Predsednik: Kje so se nahajala polena? Ali so se nahajala namenoma lam? Sotler: Tam ima g. Umnik skladovnico drv, dočim drugod polen pri preiskavi nismo našli. V kuhinji in v župnišču pa smo našli kamenje Predsednik: Kdo j? izstrelil prvi slrel? Orožniki? Sotler: Prvi strei 11'so oddali orožniki. To bi sedaj radi prevalili na orožnike. Umnik prosti predsednika, da bi slavil priči vprašanje, kako se je Umnik sicer obnašal. Sotler izjavlja, da je bilo njegovo obnašanje neoporečno, pokazal pa se jc pri zadnjih volitvah, ka rse politike tiče. zelo strastnega. Nato je bilo orožniškeinu naredniku siavljeaiih šo nekoliko vprašanj, ki se nanašajo na Umnik,1. Poleni ga je vprašal državni pravdnik: Ali slo videli IlijoV • Sotler: Pri Gašperlinu sem govoril t. njim. Rekel mi je: Sramota je za Slovcnce. da streljajo na narod. Pol -iii ,-,0 stavili več vprašanj branilci dr. Adlešič, -tf. Krek, dr. Vlajič in dr. Mohorič, nakar, je pro-il za besedo Ilija in pojasnil svoj razgovor z orožnikom Sotlerjem. Izjavil je, da si je res nekaj zabeležil v notes, toda to so bili posamezni pasusi iz Barlelovega govora. Za tlijo sla ,še govorila zagovornika Zdravko-vič in dr. Pegan.. Peta priča poročnik Rakič Poleni je vstopil v ->odno dvorano orožniški poročnik Borislav Rakič, kateremu predsednik ponuja lol. da sede. Podrcbno opisuje, potek dogodkov v Šenčurju, Zase pravi, da je samo nekaj časa prej prišel v Slovenijo, da njenih razmer tedaj še ni bogve kako poznal. Dan pred shodom, lo je v soboto. : em zvedel, da je napovedanih za drugi dan v našem rajonu nekoliko političnih shodov. Razen lega sem dobil po kurirju obvestilo iz Šenčurja, da nameravajo nekateri ljudje iz Komende razbiti Bav-letov -hod v Šenčurju. Telefonsko sem sporočil lo vodniku v Kamniku, noj prepreči dohod teli ljudi. Od orežniških postaj pa. ki so ob železniški progi ined Kranjem iu Jesenicami, sem zahteval okrepitev. Ta dan som kosil že ob II v hotelu pri Jelenu . Med kosilom se jo zbralo na križišču zunaj več ljudi, ki so vprizori I i malo demonstracije, katerih navzoči orožnik ni nicgcl preprečili. Ob pol J2 je prišel gorenjski vlak v Kranj in z njim zaprošeno ojafcnjc. Del njih sem poslal v Šenčur, kamor sem iako.i ludi sam odšel,. Tam sem posameznim oddelkom določil mesta, rezervo pu sem potila -i I v orožniško posta jo. Ko sem prišel -um gori. je bilo tam popolnoma mirno in skoraj nobenih ljudi. Od okrajnega načelnika sem prejel naročilo, da .--.• sliod v Šenčurju mora brezpogojno vršiti. G. načelnik mi jc rekel: »Cujte, vse dosedanje shode so preprečili. Z ozirom na to sem pri v.;oh dohodih v Šenčur pojavil orožniško patrulje. K sosednim hišam okoli Gnšperlinovega dvorišča • ( iu poslal narednika Sctlcrja, da jim naroči, da no smejo nikogar pustiti v svoje prostore,- Predsednik: Ali je Soller to izvršil?«: R:tkič: Odšel je. da pove, kar som mu naročil, po I »ji bi'-ili. Pred sam vhod sem postavil Sotlerja. '■•i p«:/m> dobro ljudi, naj pusti na dvorišče samo lake osebo. !;i jih pozna iu /zn katere ve, da nc bodo delalo nekakih izgredov. Ko je bila popoldansko -dužha božja končana, so jo kar naenkrat "ojavila prod nami ogromna množica ljudstva, ki '•* vedno bolj poli«kata orožnike proli vhodu na G;.',perlfnc.vo dvorišče, Ulolffko pa so pritiskalo množico skozi vso dohode v Šenčur, tako da sem bil pri-Hien, pritegnili nu zborovaliSčo vse orož-i':št vn. V" la masa jo "vedno bolj in bolj pritiskala, > o 11: i i j . s m o vpila. Padali so vzkliki: Živio dr. Koro-■ ! ! ):d z Haolotoni. dočim žaljivih vzklikov proli lalju nisem slišal. Da so množico nekoliko potisnili nazaj, sem dal povelje orožnikom: '.--Naprc.il! Tedaj je nastal pravi pravcati lom . Začelo jo frčali kamenje in polena. Obenem pa sc je začulo ludi streljanje. Od kod je padel prvi strel, ne veni. Iako.i za njim je nastalo splošno streljanje. No. veni | o glasu, iz kakšnega orožja bi mogel biti la prvi strel.• Tu Rek iS razlaga. češ. kdo bi mogel na -korzu v Knez Mihnjlovi ulici v Belgradu razpoznati razne glasove. Takoj nato som. dal povelje orožnikom, naj nehajo streljali. Prišel je tudi okr. načelnik k meni.' ki jne je vprašal, čc jo kdo ubit nli ranjen, pa šein 11111 odgovoril, da ne vem. Pozneje sem ugotovil, da jo bil ranjen neki Okorn, vendar ne iežko. Pozneje so spominjam, dn jo prišel k meni Umnik, s kateri rt 1 pa nisem hotel govoriti. Cmnik je potem šel k okr. načelniku. Mami, ki • se je ob streljanju razbežal a na vse strani, r.e jo kmalu potem zopet '.brala na istem mostu. Ponovno je nasitilo vpitje. Ko sc jc župnik Barle prikazal pri vhodu Gašper-linovega dvor IS? a, so z vseh "Iran i vpili: |i0l iz- dajalec! Dol izdajalec! Zaradi lega sem hitro poslal dva orožnika k njemu, da ga obkolita. Sreskemu načelniku pa sem rekel, da naj se g. Barle umakne. Uirinika dotlej nisem poznal, niti Brodarja ne. Za Brodarja sem šele pozneje zvedel, da je to on, ko sem videl, kako jc ljudi dirigiral. Predsednik: »Ali'vas jc kak kamen ali pobuo zadelo? Rakič: Jaz 110 vem. da bi me bil kak prednici zadel. Moja nožnica od sablje je sicer odletela, dočim je sablja ostala. Na moj račun so padali vsemogoči vzkliki, kakor: Srbijanec, kaj delaš ti tit! Marš v Srbijo! Predsednik': Ali sle popre jc pogbdali v Um-nikovo dvorišče?« Rakič: Preje ne. šele pozneje. Predsednik: r Kdaj ste prišli skupaj z Brodar-' Jeni ? ■ RaMč rit Brodar Rakič: Drugi dan. ko sem raporliral kotnnn-I dirju, jo naenkrat stopil v sobo Brodar, da se pH-| loži radi dogodkov prejšnjega dne. Hotel srni j oditi, pa '»ni jj komandir rekel, naj .ostanem. Na : Brodarjčvc pritožbe pa m-u je komandir odgovoril,, j dii obstoja zakon o orožništvu in pravila, kdaj in | kako se sme orožje uporabljali. Ce masa nc pozna I zakonov. jih pa'morajo'poznat i njeni voditelji, na-! kar jo 1'rcdnf odgovoril: Dobro,'da vehi, bom jia j drugič Jaz niti poslušati nisem hotel, ker sem pazil na orožniki, kajti bal sem sc, da jih 110 bi ma-a obkolila. To jc bilo važno no.sebno tedaj, ko je pričelo frčati z vseli strani kamenje na orožnike. ter som jaz ustrelil.j Ali Dr. Adlešič: nlridoiu?« Haklf: -Nisem. I)r. Adlešič: kuj jt opazili'^ Rakič: »Padel «:ni jc ..... ...... Nato ;jc bilo stavljenih poročniku Itakiču šc več vprašanj, na katera jo |>odal pojasnila. Ob koncu obloženi Brodar zanika. ;a slišal, kak., je vpil: Dol država!« in Videl, jc tudi I ninika. Oba sia Itu.j-skala ljudi in vpila: t e ne botno dosegli z. besedami, bomo p n s silo. On sum jc satno gledal, ni |i;i rekel nobene besede. Zn Brodarja izrecno trdi, fla ,un jc videl sredi množice. Njegovo vpitje je prav točno razločil. Nn njega je prav posebno pttz.il. Bil jc čisto podivjan. »Stal jc tako blizu njega, vin ga je natančno razumel. Dočim jc pri preiskavi rekel. metrov. Nad Bnrletoni, tako trdi, tla so vpili: Dol s farjem!'. Ubijmo hudiča!« Nanj so metali oklestke. Po shodu je šel on takoj domov. Nato Prešeren popisuje podrobno, kako je prišlo do tega, ' da so mu razbiti kolo, ter trdovratno vztraja pri : lem, da je nagovori! one, ki so mu kolo razbili, Umnik z besedami: Kolo mu razbijte, njega pa nbijte!« Prt tem so Prešerna tako opljuvali kakor Kristusa, da je vse teklo od njega. Predsednik se obrne k Umniku in mu reče: • Kaj porečete na to?« Umnik: Da s takim človekom sploh nočem govorili. Vse, kar 0.1 trdi, je laž, sama laž in grd: kleveta.»< Isto izjavlja tudi Brodar. Na vprašanje predsednika, kdo je vse prišel »: 4krbcom, odgovarja priča Pre"eren, da je bilo polno župnikov '"* Na vprašanje enega izmed zagovornikov, če je on kričal: Živio papež!«, odgovarja Prešeren-Bog obvaruj!« Na vprašanje, če je bil že kdaj kaznovan radi pretepa, priča odgovori: -O, parkrat že!« Dr. Adlešič je nato vprašal pričo, če je imel Brodar kaj v rokah, ko ga je on tako natančno opazoval. Prešeren odgovarja, da Brodar ni imel ničesar V rokah, da pa je imel zeleno kravato. Tega sr spominja. t Sedma priča Joža Mrak Ob 12.10 je dal predsednik poklicati še zadnjo pričo, ki jc bila danes zaslišana, in sicer učitelja Mraka Jožeta iz Mengša, ki jc prišel k zaslišanju Priča Mrak vztraja pri vseh svojih prejšnjih izpovedbah. Za demonstrante pravi, da so kričali pod njegovim oknom: Do! s sokolskim hlapcem! Dol s sokolskim učiteljem,- da so gledali v njegovo okno in za vzklikom vselej zalajali. Zu Štrcina jc izjavil, da je izgovoril inkriminirane besede. Za Cerarja in Ogrina pravi, da sta nosila' slovenske zastave, kaj sta vpila, pa ni mogel slišati. Razprava sc bo jutri ob 3 nadaljevala, in sicer se bo nadaljevalo zasliševanje prič. Zasliševanje prič ho najbrž jutri končano. Prc eli smo \ Vašem listu št. 14 z dne 22. t. 111,, stoji v poročilu o kazenskem procesu zoper Brodarja Ivana in lov., tla je ta pred državnim sodiščem za zaščito države, dno 21. t. 111. izpovedal glede mene med drugim lole: Dr. Ogrin se je ves bled izgovarjal, da 011 ni dal ukaza za streljanje. Ker morejo te besedo napravili pri nepoučenih I vtis. dti sem se bojazljivo vedel pri šenčurskih j demonstracijah dno 25. 5. 1032, izjavljam: Jaz sem ostal ves čas — okrog 1 111 četrt ure — ko sem prihitel ob streljanju iz GaSperlinovegtt dvorišča na trg, neustrašeno sredi meti demonstranti; šel brez spremstva dvakrat skozi razgrajajoče) množico po cesti proti vzhodnemu delu vasi, dalje s poslancem Jankom Barleloni — lakrut jo bilo ob naju par orožnikov _ skozi ves široki trg proli župnišču, dasi je množica hrupno vpila in je letalo kamenje proti nama. Skozi njo sva se mogla lo počtisj .prerili. Več očividcev se jo po izgredih napram meni naravnost čudilo, tla sc nisem menil za nevarnost, ki mi je po danih zatrdilih pretila. Zato je popolnoma postransko, ako sem morda res trenotno, meti pogovorom z g. Brodarjem, imel izpremenjeno barvo v obrazu. O začetku streljanja se tu ne moreni izjaviti. Veliko, oziroma glavno je |iu pripisati ravno moji hladnokrvnosti in prevdarndsti, da ui bilo smrtnih žrtev v Šenčurju. Kranj, 23. febr. 1933. Dr. Fran Ogrin sreski načelnik. Zveza narodov je obsodila Japonsko bv>\ Japonska odgovarja s topovi in bombami Ženeva, 24. februarja. AA. Pred glasovanjem o foročilu odbora devetnajstorice, zaradi katerega jc bila sklicana izredna skupščina Zveze narodov, je kitajski delegat dr. Ycn izjavil, da bo glasoval za poročilo odbora devetnajstorice brez naknadnih pridržkov, ker poročilo priznava sedanje pravice Kitajske kot države. Za dr. Yenom jc stopil na tribuno šef japonske dclegacije JV.atsuoka, ki je pobijal poročilo devetnajstorice in pozval ZN, naj to poročilo odkloni. Nato se jc vršilo glasovanje. Za ooročilo in priporočila odbora devctnajstoricc jc glasovalo 42 delegatov, proti -;.jcmu pa samo Japonska. Sijam sc je glasovanja vzdržal. Nato je v grobni tišini podal šef japonske delegacije Matsuoka izjavo, v kateri jc obžaloval, da jc ZN sprejela poročilo odbora. Ko je Matsuoka kor.čal z izjavo, je na čelu jrponske delcgacije estentativno zapustil skupščinsko dvorano. Predsednik je nato sejo zaključil in sklical prihodnjo za popoldne ob 17. uri. V japonskih krogih podčrtavajo, da Matsuoka sii javno napovedal izstep Japonske i/. J T«?. S tem, da jc jafonska de!egac!ja osterlativiio zapustila dvorano, jc hotela samo demonstrirati. Politične |CS Bolgratl, 21. februarja. 1. Današnja seja narodne skupščino ge je pričela ob pol 10 in ji je predsedoval dr. Kosta Kumiinudi. Nai o so prešli na pretres zakona o društvih, zborovanjih in posvetili. Prvi je govoril poslanec Pavlic, ki jc najprej govoril v srbohrvaščini, nato v slovenščini, ter poudarjal, tla se v skupščini vse tlela s preveliko naglico. Večina poslancev danes aplavdira za neki predlog, a naslednjega dne ga že graja. Mnogo poslancev jc v skupščini, ki v finančnem odboru, glasujejo za predlogo večine, a podpisujejo ludi predlogo manjšine. O11 bo ustanovil novo stranko, ki se bo imenovala: Mlada garda malega človeka. PavUču so so najprej vsi poslanci prisrčno smejali. Za 11,jim jo govoril poslanec .šega,*ki je izjavil, da c- duhovnikov ne sme pustili v odbore občinskih uprav. Ojrfrofn«« globa Storkhfiliu, 24. febr. AA. Prvostopno sodišče je obsodilo ravnatelja družbe Kreuger in Toll. Alil-fttroma in Sjoeslronia, vsakega na globo l,455.00o švedskih kron, ostale člane družbe jo pa oprostilo. ObsOjnnca sta bila obtožena,'da nista plačala predpisanih taks. ko sla dobila v- svoje roke večino delnic rudarske družbe. To jo najvišja globa, kar jih .ic dozdaj izreklo katero švedsko sodišče. Belgrad. :!4. fobr. 1. Z ukazom kralja je bila danes sprejela osiavka na državno službo dr. Leona šavnika, asistenta državne bolnišnico zn ženske bolezni v Ljubljani. poslcdicc tega glasovanja bo pc '..Vr ala šele tokijska vlada. Cno Jang iti Pej Piao zavzela Prking. 24. febr. ž. Sinit i se je pričela japon -ka ofenziva na vsej džeholski fronti. Glavni napad so japonske čete izvršile v smeri <"'ao Jang. Mcsd je. napadlo 30.000 japonskih in 10.000 inandžurskih vojakov, ki jih je podpiralo lahko in težko topni štvo ter tanki, ka so izvršili napad. Pu močnem bombardiranju iz zraka so Japonci z naskokom za vzeli mesto. Tudi mesto Pej Piao so Kitajci v paniki zapustili. Japonci so zasedli zelo važne strateške točke severno od mestu. Skoraj istočasno ne je razvila huda borba okoli Nanlitiva, kjer pa jc Kitajcem zaenkrat posrečilo odbiti japonski napad. Rusko- oponsno zbHžanie Tokio, 21. febr. ž. Novi sovjetski poslanik Jur-jenev ic po poltiradnih poročilih dobil nalog, da prične in konča pogajanja za sklenitev japonsko-raskega ncnapuddlncga pakta. V japonskih uradnih krogih mislijo, tla. bodo pogajanja kmalu končana, ker jc položaj za sklenitev takega pakta sedaj 111110-go ugodnejši, ker je Japonska izstopila iz Zveze narodov. 1/ v » Na koncu jc izjavil, da v parlamentu ni nič več katoliških duhovnikov. Za njim ie govoril dr. Vošnjak, ki jc polemiziral z Mažur;-. i«em Ier napadel deklaracijo članov Narodnega kluba. Za dr. Vošnjakom je govoril Mctikoš, ki pravi, da so jezuiti za nedeljo sklicali v Zagrebu veliko zborovanje, katerega se bo udeležilo 20.000 c'c 20.000 ljudi. Popoldne «0 j c seja nadaljevala in je prvi govoril Svctozar Mihajilovič. Za njim so govorili še Hodžcra, Mita Dimitrijevič, Vidoje Vidakovič in Mihajlo Perič. Pri glasovanju v načelu -c. je izjavilo za vladni predlog 218 pedancev. proti pa 3 poslanci. V podrobnostih jc za vladni predlog glasovalo 175 proti pa 9 poslancev, " ■ Gušfmuj t mrli so pretekli leden: en novoroj uček. i žena tovarniškega zidarja A. Passolo in tovarniški upokojenec. Matija Podojslcršck. Zailnii je bil šolo drugo leto V pokoju. Bil jc globoko veren in priljubljen pri vseh...Svetila 11111 večna luč. preostalim pa naše sožalje I ■ Mohorja«!, čas za obnovo naročnine y..i leto 1031 poteka. Vemo, tla so težki časi in jc huda za denar, vendar ne opuščajiiio družbe, ki mun Hudi knjige iluk za malenkostno ceno. Pa ludi novih naročnikov pridobivajmo, Inko da bodo v vsaki pošteni krščanski družini tudi poštene slovensko knjige! ( Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno ili n-rJtrnbM/r, M-.rlnnlr. Hirtenberšha afera vznemirja ves s vel Izjava v duhu Macchiaveltija Rim, 24. febr. tg. Na današnji iiopolda-nski soji parlamenta je državni podtajnik za zunanje stvari Suvich odgovarjal na vprašanje po-slanca Uaccija o novem paktu male antante in o hirtenberški aferi. Svoje izjave je čital iz mn-nuskripta. Mussolini je bil ves čas prisoten s prekrižanimi rokami in ostal nepremičen. Po prečitanju izjave so se itoslanei dvakrat dvig-nili s svojih sevzročil mnogo nezaupanja. To je seveda naravno, ker je sedanja tendenca proti takim voiaško-političnim pogodbam. katere streme po tem. da se oživi zopet oni diplomatični sistem, o katerem se je mislilo, da se je že preživel, in ki je predvsem v na-snrotjii s sistemom in duhom Zveze narodov. Nehote mora vsak ugotoviti: če nekatere države v tako delikatnem trenutku, kakor je sedanji, smatrajo za potrebno, žrtvovati del svoje svo-iVide v zvezi, v kateri jo vendarle nekoliko interesov. ki ne soglašajo, morajo za to obstojati gotovi posebni vzroki, ki zaenkrat'drugim državam s.nlošno niso znani. Hal je jo treba domnevati. da nova konstelacija radi svojih poseh-nih nalog in deloma nevtralizirana po nasnrot-stvu interesov, katere ni mogoče zatreli. ni baš element za uspešno sodelovanje v interesu po-litlčno-gospodarskosrn razvoia. kateri bi prej zahteval svobodo delovania in pritegnitev vseh posameznih energij. Kljub temu tem stvarem ne pripisujemo pretiranega pomena, tudi zato. ker so bilo te tri države že več let med seboj zvezane z verigo dogovorov. Naj bo bis'\o in vsebina tcira novce« dogovora kakršnakoli. Italija zasleduje v zavesti noči svoje mirovne politike in svoje konstruktivne pomoči zn zboljšanje odnošajev med narodi nodnlini razvoj brez skrbi in brc zalnrma. Tudi ni italijanska vlada ona, ki bi sc imela za to posebno bri-gnti. Prej bi bila to Zveza narodov, ki ne bi smela dopustiti stinulaciie takih nogodb. da se njeni nameni brezimno i - kompromitirajo. Poslanska zbornica naj čujo še mnenje vlade v zadevi hirtenberške afere, ki je tn mali avstrijski kraj tako proslavila. Mnenje vlade o tem jc zelo enostavno in se da izraziti s sledečimi besedami: »Mnogo bruna za nič!« V resnici gotovo število starih mišk iz vojnega plena, ki so se v popravo ooslalo v svoio nrvotno tovarno, ne zasluži časti tolikega kričanja o kršenju mirovnih po?odb in o atentatu nn mir. o katerem so največ pisali ravno oni listi, ki se imenujcio pacifistične. Očividno naj ivo mnenju gotovih krogov služi ozemlje avstrijske dTžave samo za tranzitni promet orožja, ki si ga i Kisi! jn jo one države, i-z katerih ega sklepa. Čestitke prezidenta Mataryha Praga, 24. febr. tg. Predsednik Masaryk ie danes poslal zunanjemu ministru dr. Benešu v Ženevo brzojavko, ▼ kateri mu čestita k sklepa novega pakta male antante in ga prosi, da y njegovem imena sporoči ostalima .dvema zunanjima ministroma njegovo zahvalo za uspešno sodelovanje. Dr. BeneS je to sporočil Titulescu osebno, Jeftiču pa je zahvalo brzojavil v Belgrad. Dr. Be-nei je zvečer odpotoval v Prago, da bo 1. marca poročal r obeh zunanjih odborih o novem organizacijskem načrta male antante. Borba proti hripi. Togal tablete so uspešno sredstvo proti hripi in prehlalenju. Togal pripomore k Izločevanju mokračne kisline. Togal tablete vzete v početnem stadiju obolenja, preprečilo razvijanje hripe. Vet kot 6000 zdravniških ocen. Poizkus bo prepričal tudi Vasi V vseh apotekah. Sedal samo: mala ikaUjica Din 21 — velika škatilica Din 45--. Odobreno od M S. P. N. Z. br. I878 Zasedane banovinskega svela Ljubljana. '34. februarja. Dano se je pričela specialna debata o bano-vinskem proračunu. Zasedanje »e je pričelo ob pol 10 in j? vodil sejo ban dr. Marušič. Citanje zapisnika je odpadlo. Govor bana dr, Marusiča V pričetku seje je imel ban dr. Maruš i č dolg in obširen govor, v katerem se je dotaknil problemov dravske banovine. Po zagotovilu lojalnosti vseh Slovencev kralju in dinastiji se je ban bavil dclj časa L deklaracijo dr. Korošca in pastirskim listom jugoslovanskega episkopata. 0 sokotatvu je ban izjavil: -Sokolstvo ie po svojem ustroju ne mor? in ne sme bili protiversko, saj le dopolnjuje vero, ker vzgaja narod v morali in v ljubezni do sloge, pravice in resnice. Kadar pa Cerkev stopi na polje, ki je državna domen«, tedaj ji bomo pa povedali, da s politiko nima ničesar opraviti v državi. Resnica je, dn pride tudi Sokol v konflikt s predstavniki Cerkve, vendar ls tedaj, kadar njeni predstavniki izizivajo z odklanjanjem vencev pri (»ogrebih, pri blagoslavljanju zastav in domov. V interesu nas vseh je, da gojimo vero, oni i pa naj sejejo mir in ljubezen, ne pa sovraštvo. Ve- j sti, ki razburjajo javnost, bi morali javno (»biti. Zato sem razpustil obe Prosvetni zvezi, ki sta sicer n?politič.ni organizaciji, vendar pa sta se politično I udejstvovali in podpirali subverzivno agitacijo. Ker se je duhovščina dotaknila tudi univerze, je potreb- , na ugotovitev, da smo na univerzo ponosni, saj smo j jo dobili po tolikih bojih in jo zato hočemo bra- f niti. Protestiramo proti izkoriščanju univerze v take namene, protestiramo pa tudi proti profana-ciji himne »Hej Slovani« ali »Hej Slovenci«, saj pomeni biti pravi Slovenec tudi dober Jugoslovan.« Fašistizacija nemške policije Bavarci groze z ločitvijo Berlin, 34. febr. AA. V poučenih krogih trdijo, da bo pruski notranji minister Goring v kratkem »dal odlok, ki bo proglasil hitlerjevske napadalne Cele in čete jeklenih čelad za pomožne policijske čete in da bodo za njih vzdrževanje določeni posebni krediti r pruskem proračunu. S tem s? potrjujejo vesti o uvedbi nacijonalnosocijalistične diktature. Berlin, 21. febr. AA. Tu živahno komentirajo Testi, da bo Hitlerjeva vlada po volitvah uvedla v južnih nemških državah isto stanje, kakor na Pruskem. Ministri južnonemških držav so v svojih —__1 _ :'1. liMn.li nrftfi iolrim „., „™„ komisarja, ki bi ga državna vlada poslala na Bavarsko, aretirali ie na meji, in da bi pomenil razpust vrhovnega državnega sodišča uničenje nem-ike države. »Ako se razpusti vrhovno državno sodišče in •« nato ukine ustava,« je izjavil govornik dalje, »bomo mi Bavarci, čim lipsko sodišče odobri sklep državne vlade proti Prusiji, smatrali, d« je to zločin in bomo nato takoj vzpostavili svojo monarhijo.« Frich odgovarja Bavarcem Hambrug, 24 febr. tg. Driavni notranji mini-•ter dr. Frick je na shodu narodnih socialistov govoril o položaju. Izvajal je: Četudi Hitler 5. marca ne dobi 51% glasov, ima njegova vlada vendar pravico, ostati, ker bi bila potem druga vladna kombinacija nemogoča, kajti izvzeti je treba komuniste. 0 razmerju med državo in deželami je 'zjavil dr. Frick, da obstojajo dežele, ki še niso razumele začetka novega časa. V neki južni deželi misli vladajoča stranka, da se bo z zlorabo monar-histične misli lahko obdržala na vladi. Državna vlada je odločena, da bo svojo avtoriteto uveljavila tudi jašan linije reke Maina. Položaj v Nemčiji ie čedaVe boli nevaren London, 24. febr. tg. Poročevalec »Morning Post« poroda s svojega studijskega potovanja po Nemčiji, da bo v bližnji bodočnosti prišlo v Nemčiji do nenadnega in nevarnega razvoja. Najnevarnejši element v Nemčiji pa je oblast Gohringa. V vladi sami so se pozicije v oblasti premaknile. Najprej so nemški nacionalci imeli narodne socialiste na vajetih, sedaj pa je prišel preokret v korist nar.. socialističnih ministrov. Na Hitlerja se izvaja silen pritisk, da vrie iz vlade nemškonacionalne in brez. strankarske člane kabineta. Delo za povratek dinastije London, 24. febr. tg. »Daily Express« zanimivo opisuje sestanek med soprogo bivšega cesarja, Hermino in Hitlerjem. Cesarica Hermina je morala en teden čakati v Berlina, da je mogla govo riti s Hitlerjem. Končno je soproga nemškega poslanika v Moskvi, ga. von Dircksen aranžirala sestanek na večerji v Tiergartnn. Točno oh 8 prišli gostje, cesarjeva soproga pet minut pozneje. Hitler pa šele ob 9. Hitler je Hermino zelo razočaral, ker ji j« rekel, da čas za restavracijo Hohen zollerneev še ni dozorel. Nasprotno pa je zadnjo nedeljo zagotavljal pod kancler cesarici, da bo vse storil, kar je v njegovih močeh, da spravi cesarja anaaj r Nemčijo. Proti ftommrsfom Pari*. '34. febr. AA. Iz Berlina poročajo, da je politična jtolicija snoči zavzela dom Karla Lielt-kntM-bta. glavni sedet u«mt»ke kanuiuirttičut- stfaa de. Navajal jc nekega pridigarja, ki je na pričnict kazal s prstom proti sokolskemu domu in trdit, da se tam zbirajo krivoverci in brezverci. Krulej trdi. da je »na jod ličnejši član lega zaiaoda« izjavil: »Mussolini je naš človek, mi smo g« vzgojili v Turimi.« Obe resoluciji sta bih nato sprejeti. O r e h e k je zahteval, da se v banovinskem proračunu določi primerna podpora poleg sokol-stvu ludi strelskim družinam, ki so prav tako viteška organizacija. Pri tem je navedel, da lani katoliški duhovnik ni hotel blagosloviti zastave zvew strelskih družin v Ljubljani. Ban dr. Marušič je odgovoril, da so v proračunu še neke postavke za podpiranje prosvetnih in domoljubnih društev in da bodo strelske družine dobile podporo iz te postavke. Nato je bilo četrto poglavje proračuna sprejeto in je bila seja ob 13.45 prekinjana in sc je nadaljevala ob 16. Popoldanska seja Ljubljana, M. febr. Popoldne se je zasedanje banovinskega sveta nadaljevalo, Ban je najprej sporočil, da je zvišal ! nekatere postavk.' pri poglavju: prosveta. lako je povišal pod|>oro Ljubljanskemu Sokolu na 100.000 j Din. za geološko preiskavo zemlje je votiral lO.u*) Din. enako je vnesel nekaj drugih novih postavk mnajšega pomena. Kmetijski proračun V imenu finančnega odseka je poročal o pro-1 računu za kmetijstvo član Janžekovič. Tudi pri kmetijstvu so se povišale razne postavke. Tako je votirano za podporo hmeljarstva '35.0(10 Din. Povišane so razne postavkj za razne kmetijske šol«. Glede denarne krize je izjavil, da je pomoč Za specjain0 kmetijsko alpsko šolo na Gorenjskem države nujna. Glede rudarske krize je res» da država dobavlja pri TPD polovico manj premoga kakor prej, da pa tudi zasebniki jemljejo pri I PD mnogo manj premoga kakor včasih. Samo državne dobave torej ne bi rešile rudarske krize. Ban je dalje omenjal velik napredek 'lektrifikacije pri nas. Dalje ie omenjal komasacijo občin, pri katerih bodo vpoštevana mnenja vseh važnih činiteljev. Res je, da je proračun za kmetijstvo prenizek. Okr. cestni odbori dobe izplačan zaostali znesek 5 milijonov Din. Tujski promet bo treba razširiti tudi na Dolenjsko in Štajersko. Agrarna reforma se je votiranih 100.000 Din. Detela je predlagal, naj 1 sc votira v fond za preureditev mlekarske šole v Skofji Loki v mlekarno znesek tiOOO Din. Ban Marušič poudarja pri tem, dn je bil proračun sesta*-i Ijen preveč optimistično kakor pa pesimistično. Na l^avtižarjevo vprašanje ban zatrdi, da banovina ne misli opustiti ribogojnega zavoda v Bo-I hinjski Bistrici. Golouh se je zavzel za industrializacijo kme-i tijslva in za ustvarjanje kolektiv kmetskih nose-i sžamonjeve vrtnarije v poselne bodo dobivale podporo občine. Res je, so bolnišnice pri nas nezadostne, vendar pa je osebje na višku. Podban dr. Pirkmajer je govoril v podobnem smislu. Specialno poročilo referata e elektrifikaciji banovin« S2 je smatralo za prečitano. Poročevalec g. Lovšin j« govoril o prvem in drugem poglavju proračuna. Poročilo o teh problemih priobčujemo na drugem mestu (med gospodarstvom). Poročilo je bilo soglasno sprejeto in prvi dve poglavji v proračunu odobreni. Tretje poglavje v proračunu, namreč kmetijski oddelek, je bilo zaenkrat odloženo, ker je načelnik oddslka zbolel. Seja je bila nato za kratek čas prekinjena, nato pa je načelnik prosvetnega oddelka g. Mazi poročal Mariboru. 0 sadjarstvu ra med državnimi in banovinskimi cestami v Sloveniji ter zahteva v tem oziru izenačenje z drugimi banovinami. O cestnih problemih so govorili še drugi banovinski svetniki. Pojasnjeval pa jim je o četrtem poglavju, namreč o prosveti. podban dr. Pirkmajer, ki je tačas predsedoval seji ...... " " " " i- I Pod" ' ..... V debati je načelnik prosvetnega odseka Senčar predložil posebno resolucijo, ki zahteva modernizacijo pouka, iz katerega se mora izločiti vsa »formalistična navlaka«, zahteva enotnost učnih načrtov za vso državo, vendar pa naj podrobne načrte določajo banovine, je proti enotnim knjigam za vso državo ter se naj določajo knjige po banovinah, zvezke naj izdaja banovinska šolska zaloga, o stanarini in kurjavi naj določa poseben banovinski odbor, poročene učiteljice naj se odpravijo iz državne službe s primerno odškodnino. Debata o pastirskem listu 'odban je sporočil, da se je v tem oddelku proračuna povišala postavka za aerodrom na 100.000 Din ,kar je bilo sprejeto. Sprejeta je bila odredba in resolucija. Socialnopolitični oddelek Govor?č o socialnopolitičnem delu proračuna in o novem bednostnem skladu navaja poročevalec, da je v Sloveniji okoli 50.000 delavcev, z družinskimi člani vred pa 150.000 oseb. Golouh sproži vprašanje podpore »Novinarnko-mu domu«. Lani je bila v proračunu postavka 10.000 Din podpore, pa ni bila izplačana. Sedaj pa niti te postavke ni. Predlaga, naj se v proračun . , ... ,, ... , „ , ta postavka vnese in tudi izplača. Ban je poznej* Arfco (Ribnica) je predložil poeetmo rssolu- , ^ ,0 „^(„1 ' j / cijo, s katero zavzema banovinski svet odklonilno - - - stališče do pastirskega lista jugoslovanskega episkopata. Ban dr. Marušič je nato obširno opisoval dogodek v Boštanju za časa misijona in dokazoval, da se je izvršil drugače, kakor ga pa opisujejo škofje v svoji spomenici. K tema dvema resolucijama so govorili še dr. Roš, Krulej, Golouh in Babnik. Krulej je v svojem govoru močno napadal neki zavod v krSkem okraju, čsš, da je središče vse protisokolske propagan- Beli zobje: Chlorodont ke. in zaplenila vwe propagandne letake in precej obtežilnega gradiva. V »vezi s tem napovedujejo, da bo danes prišlo do mnogoštevilnih aretacij t prestolnici. Drobne vesti Golouh prečita resolucijo, v kateri zahteva ba-j novinski svet od države, da država boljše dotira ; bolnišnico, ki se mora razširiti, in tako pomeniti solidno podlago popolne medicinske fakultete v Ljubljani. Dr. Sajovic in katoliške redovnice Dr. Sajovic govori o položaju deklet v krajih s tekstilno industrijo ter priporoča ustanavljanje dekliških domov, ki jih naj bi vodile zaščitne sestre. »Napredna javnost mora posvečati zaščitnim sestram več važnosti in uvideti pomembnost nji-I hovega stanu. Na drugi strani so katoliške redov-1 niče, proti katerim nismo imeli do sedaj nič po-i staviti, in naj bi to nalogo v bodoče vršile za- I sčitne sestra.« Ban po7/lravlja iniciativo, poudarja pa delikat-nost vprašanja in pa važnost zasebne iniciative. Dr. Senčar govori o vodovodu in kanalizaciji v Ptuju, kar bo veljalo 5 milijonov Din, ter prosi , banovino pomoči. Ban to obljubi. Dalje »poroči ban, da je povišal priapevek aa j okrevališče ob morju na 50.000 Din. Slede še razni drugi govorniki, nakar je bil socialni proračun sprejet. Ban dr. Marušič sporoča, da predvideva o«n-tak državnega proračuna redukcijo šestib pravni* pripravnikov na baneki upravi. Ban bo skušal lo preprečiti, vendar pa je dobro, če banovina pri- Belgrad, 24. febr. AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažati in širiti v naši državi lista »Salzburger Volksblatt«, ki irhaja v Salzburgu, in »Slovak«, ki izhaja v Bratislavi. Pariz. 24. febr. AA. Minister za delo Frsn?ois Albert je v parlamentu izjavil, da so do zdaj dobili pravi primerno rezervo, da bodo pripravniki ostali francoski nezaposleni podpor v višini dobre mili- T flužbi. Zato vnaša v drugi oddelek proračunAo nezaposleni podpor jarde frankov. Resen, 24. fobr. AA. Ker se je v rudniku »Graf Beuat« podsuta zemlja, sta sc zadušila dva rudarja, eden se je pa rešil z manjšimi ranami. Pariz, 24. febr. A A. iz Ottawe poročajo, d« oo na tamkajšnjem potresomerskem zavodu zabeležili hod potres, ki je trajal več ko tri minute in Čigar epicenter se je nahajal 72W7 pm daleč. Dunajska vremenska napoved: Ponehalo Imi snežiti, oblaki se Uxlo polagoma razpršili, posebno ua zahodu in jugu. Podnevi Ivo te:i»|x'fa (ura blizu uičle. renorvo 73.200 Din. kar je banovinski srot »prejel Trgorina, obrt in indastrija 0 proračunu trgovine, obrti in industrije j.» poročal v imenu finančnega odseka g. Stane Vidmar. Posebej pa o stanju obrtništva v Sloveniji g. Zadravec. V smislu svojih izvajanj predlaga Stane Vidmar ludi posebno resolucijo. Soja je bila ob 8 prekinjena ter «c jp nadaljevala ob 9 zvečer. Ob zaključku lista seja Se Iraja. Predvidno bo zasedanje končalo že jutri do-[toklne tu b« cwora«'-4»u nnibri v Iran mmi tudi Dnevna kronika Občina Tržič-okolica Po novem občinske.« /nkouu bodo morale hiti občino krepko gospodarske edinke, du bo-do mogle vršiti velike nuloue in prenušuti vedno večja bvenienn, ki se zgrinjajo nad občinami. V tržiškem kotu je /umišljena — ne vemo, iu> čigavo pobudo — občina Tr/ie-okolien, ki nuj !>i obsegulu dosedanje občine Kovor Jbrez Bi-urice, ki naj bi bila priključena. Tržiču). Sveto Ano in Sv. Katarino ter še vas Pristavo od dosedanjo kiižkc občine. Prebivalcev bi štela tu občimi 287». Ko je prizadeto ljudttvo slišalo o tem načrtu, ga je soglasno — brez izjeme soglasno — zavrnilo. Zakaj nova občina bo imela vsaj eno tretjino nižjo davčno podlago, kot jo je dosedaj imela n. pr. .samo občina Kovor s svojimi 1600 prebivalci. Vrhu tega bo morala skrbeti zu štiri šole, od katerih ena je vprav strahotno /udol/enu. Pu še ne bo dosti: nova občina bo morulu prispevati še zu kri/ko šolo, \ katero hodijo otroci s Pristave iu za šolo v Lesah, kamor hodijo otroci i/. Vudeč, n Popovega in Vteoč. Sedež občine bi nuj bi! .seveda v 1'ržiču, kar bi bilo res ediuolc mogoče. Zato bo trebu najemati d race prostore ali pu zidati občin,ski dom, ki bi bil rudi drugega stavbenega sveta v Tržiču mnogo dražji kot kje drugod. Dalje, bi sc tudi tu ponavljalo isto, kar se ie pisalo že o Kranju: vse okoliško delavstvo bi puščalo svoje zdrave moči iu denar v Tržiču, uu stara leta pu bi marsikateri delavec padel \ breme okoliški občini, ki bi ga radi lastne revščine sploh preživljati ne mogla. Končno je očividno piistranost v tem. da sc Bistrica, ki imu tovarne in /ato znatno da\čuo podlugo. priključi Tržiču, Pristava pn. ki prav (ako visi v I ržič kot Bistrica, se prepušča okoliški občini. Pli.-tuvu jf pač samo delavska naselbina in nič drugega. A .1 kdo si lahko /računu, kakšne bodo morale hiti občinske doklado n novi občini, kjer se bo davčna podlaga tako /nižala, puč pa bodo prav /nalilo puvečani stroški. (V /. hočete imeti i.koliiško olieiuo, pustit'- nu n Bi-nico. \u.j-boljšc pa lii bilo. da se občini Sv. \ua in Sv. Katarina priključim li/ien. sedanje občine Kovor, Križe in župnija Podbre/je pa naj (volijo novo občino, ki bo tudi imela če/ 3i)i)0 prebivalcev, kar bo menda novi občinski zakon zahteval. Junak, ki nt trgovat s preSreothmom Belgrad, 2-1. febr. Današnja Politiku poroča i/ Bijeliiu: x Kosili, du je lam umrl eden i/.mul Molili hercegovskih v sta še \ ST letni (.joku \lajov Suni,- ird/.ič. List slavi tega junaku. ki je bil rojen v nevesinjskem okraju, tam deloval. .1 se na shira leta "moral preseliti v Bijelino. Bil je gu-slar. tolmač narodnih želj«, ki se je /e od sj ga razdelila. Kosti so dalo na lopar ter klicale psu; kateri je odnese! kost, tista je verjela, tla sc bo oenožilu. četrtek po pustu se /ove muli lunj-jček Koledm* Sobota. 23. februarja: Vulburgu, devica; I eliks lil., papež. Novi grobovi ■f Su Bledu ,ie v četrtek ob 1 popoldne uuirl v č-cj. letu starosti g. Jakob Soklič, oče g. Jakobu Soklič-u, župnika pri Sv. Vidu pri Ptuju. Naj mu svell \ečuu luč! Žalujočim naše globoko sožalje! ■f- Na Jesenicah jo včaraj zjutraj miru o v Gospodu zaspala gdč. Apolouija Žerjav. Pogreb bo v nedeljo ob U popoldne. Nuj v miru počiva! Žalujočim našu iskreno sožalje! Osebne ves ti Srebrna poroka. Danes obhajata v Trbovljah nu 1'odmeji srebrno poroko g. Arhar Franjo, rudniški tiadgozdnr, in njegova žena gospa Pepca. Iskreno častitiuno z željo, da bi jima B03 dal uča-knli tudi zlato poroko In še kaj let povrhu. _ Izpit s0 napravili zu fin akt. peh. podporočniku narednik Slavko Smolčič; za čin akt. topniškega podporočnika narednik A11I011 Kržan; za čin nkt. konjeniškega podporočnika narednik Fcrd. Papst; j.i čin rez. ?.ra]:oplovnegn podporočnika ka-plarl-dijaki Rudolf Hehizl, Alojz Lakota, Anion K.nueiiščelt. Andraš Lederer in Anton Lileg; za čin rez. sanitetnega podporočnika kaplarl-dijaki dr. Geza Schc-nk, dr. Karel Cintar, dr. Bogdan Divjak, dr. Prane Frlan, dr. Josip Bivaš in dr. Rudolf Bii-nenfcld ler Za čin rez. lekarniškega podporočniku kaplar-dijak Ferdo Gregurič. Ostale vesti Slovenccc v Škofji Loki. V mestu Škofja Loka -e dobiva od.slej Slovenecc vsak dan v 11:1-sledujih trgovinah ozir. lobakarnuh: Peter Jamnlk, Lovro Planina, Andrej Ravnihar in A. Žigon. Ob nedeljah in praznikih se dobiva Slovenec poleg tegu šc pri kolporterju in v Stari Loki. Zavod sv. Stanislava v Št. Vitlu nad Ljubljano priredi na pustno nedeljo, dne 26. t. m. opc-relno burko v treh dejanjih r,Cigan — baron«. Začete'; točno ob štirih popoldne. Vstopnice so v predprodaji pri g. Zakotniku v Št. Vidu. Vzajemna zavarovalnica toži list »Pohod , Vzajemna zavarovalnica nam sporoča, da jc po svojem zastopniku vložila tožbo proti uredništvu lista Pohod., kateri jc v svoji zadnji številki priobčil na ta zavod napad z žaljivimi podtikanji in ncosnovanimi sumničenji. — NovomušniSki križi. Prodajalna Ničmanova v Ljubljani ci dovoljuje opozoriti gg. novomašnike, da jc sprejela krasne novomašniške križe. lAolijo naj si jili ogledati, predno si jih drugod naroče. Prepričani *mo, da bodo vsestransko ugajali, ker so lepo izdelani in sorazmerno po nizki csni. — Erjavčeva kočo na Vršiču je radi snežnih žametov zaprla in je dostop nemogoč. Snega 1.80 m (zameti do 3 m). — Vremensko poročilo Slov. planinskega društvu. Brezovica pri Ljubljani 23. febr. 1038. Temperatura — 1, oblačno, veter severovzhodnik, snega na podlagi 25 cm, suh pršič. Smuka idealna. — Logatec 23. febr. 1033: Temperatura —2, sneži, veter severovzhodnik, snega na podlagi 50cm, suh pršič, smuka idealna. — Cerknica 23. febr.: Tcm-ratura —3, sneži, veter vzhodnik, snega na podlagi 25 cm, suh pršič, smuka dobra. — škofja Loka 23. febr.: Temperatura —5, jasno, snega na podlagi 45 cm, suh, smuka dobra. Vsako nedeljo za Gradom smuški tečaj (brezplačen) pod strok, vodstvom. — Škofljica 23. febr.: Temperatura —2, oblačno, veter vzhodnik, snegu na podlagi 20cm, južen, smuku dobra. — Višnja gora 23. febr.: Temperatura —o, eneži, veter severozapadni, snegu na podlagi 35 cm, smuku idealna. — Jančje (žel. postaja Laze) 23. febr.: Temperatura —3, sneži, veter severovzhodni, snegu na podlagi 13 eni, južen, smuka manj ugodna. —- Velika planina 23. febr.: Temperatura —6, sneži, nebo megleno, veler severovzhodni, snega na stari podlagi 50 cm, novega' suhega sitega zapadlo 50 cm. Smuka v dolino Sv. Primož ali na Itako za nedeljo ugodna. — Prepovedano nočno tlelo v mitroviških pekarnah. Mestnemu načelstvu v Mitroviei jo dospel odlok dunavske banske uprave iz Novega Sada, s katerim jo prepovedano nočno delo v pekarnah. Po tem odloku mora trajati počitek pozimi cd 10, poleti od 11 zvečer pa tinl- znaša okrog 100.000 dinarju. — Mladinski spisi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani so si namah osvojili srca mladih bralcev obojega spola tako osnovnih, meščanskih kakor srednjih šol. Pa tudi starejši čitateiji radi sežejo po teh mičnih knjižicah, jih z veseljem prebirajo, da pozneje potolažijo radovednost najmlajših s pripovedovanjem zanimivih zgodbic, pravljic in povestic. Večjega veselja ne boste mogli narediti otrokom, da jih obdarite V. lepo knjigo, Od teh priporočamo: Svensson, Nonr.i, doživljaji malega islandskega dečka, vezano 55 Din; Michaells, Kibi iz življenja male dcklicc, ilustrirala Hedv. Kollin -.1 Bibi sama, vezano 45 Din: Pravljica brata Griram, prevedel A. Bolliar, ilustriral M. Bambič, vezana 45 Din; Svensson, Prigode malega Nonnija, prevedel dr. J.^ Lovrcnčič, vezano 40 Din; Scotl, Mala trojka, burke in porednost malt: trojke, prevedel Iv, Vouk, vezano 40 Din; ilustriral M. Bambič; Kipling, Zakaj — zato 12 kratkih povestic prevedel Griša Koritnik, ilustracije izvršil M. Bambič, vezana 40 Cin; največja privlačnost so pa tri knjige Kotičkovcga strička in sicer: Najdenček Jo- Ljabtfanske vesti: kcc, Za židano voljo in Ptiče.k z dvema kljunčko-wa. Vse tri knjigo so bogulo ilustrirane in stanejo nevezane po 26 Din, vezane po 36 Din. Vse le knjige je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Pozor zobozdravniki in zobotehniki! Kupim nožni del vrtalnega slroja Kolovrat. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod Kolovrat štev, 1136, —- Važno za naše čitatelje! Poslednje iznajdbe na področju radiotehnike so dosegle tako presenetljive napredke, kakršni se ne opazijo pri nobenem drugem izumu zadnjega časa. Današnja konstrukcija, zlasti ona ameriških radio aparatov H is M aster's Voioe, nudi največjo selektivnost in najboljši prejem, ki si ga moremo zamisliti. Zvočniki, ki so vdelani v teh aparatih, so pravo čudo radiotehnike. Cene teh ameriških aparatov so bile, kar je povsem razumljivo, vsled visokih transportnih stroškov, visoke carine, luksuznega davka, v Jugoslaviji tako visoke, da eo bili pristopni samo višjim slojem. Ker pa je bilo tovarni mnogo na tem, da proda svoje svetovno poznane in zelo kvalitativno izdelane aparate v Jugoslaviji tudi najširšim slojem, sc je določila za tako redukcijo cen, da je vsakemu mogoče, da si jih nabavi. Naše cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas v isti številki. — Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivosl živcev, migreno, otožnoet, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Fra.;z Josefovc« grcnčice. Za 5 in pol mili$ona šminke za L$uhl$ančanke Šminka na obrazu, pajek v želodcu, s!ama v glavi in puščoba v srcu Ljubljana, 24. februarja. Od nekdaj Ljubljenke lepe so slovele! Ta Prešernov poklon Ljubljančankam pač velja v sedanjih časih samo še za 70?«. So še vedno zdrave in vedrih lic, toda moderna kozmetična sredstva so tudi med njimi napravila veliko osvojitev. Statistika mestnega dohodarslvenega urada navaja, da jc bilo lani iz raznih krajev, tako iz inozemstva in drugih mest uvoženo 13.469 kg raznih, mestni trošarini podvrženih kozmetičnih sredstev, tako parfumov, pudrov, ličil, barv za lase, brilantina, drugih sličnih pomad, kozmetičnih vod, Icpotil vobče in vseh vrst toaletnega, etuiranega mila. Teh sredstev je bilo za približno 1900 kg več uvoženih napram predlanskemu letu. Znamenje, da so začele moderne Ljubljančanke, ki na drugega nične mislijo kot na svojo zunanjost, silno segati po raznih sredstvih za pomlajevanje kože in barvanje ustnic odnosno pleskanje obraza. Saj srečuje človek na ulici moderno damo, ki nosi na obrazu kar za pol kg raznih barvil in lepotil. Po nabnvljalnih ccnah so izračunali, da je elegantna Ljubljančanka izdala lela 1931 prav lepe Ker" bo danes? Drama: Dopust ua Francoskem«. I/.vcn. Globoko .znižane cene. Opera: »Foust . Gostuje J. BaUlanov, Izven. Zvišane cene. Kino Kodeljevo: Ob 8. premijera komedije Dvorni svatuik , Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, j Dunajska cesta 6 in mr.. Bulairčič, Sv. Jakobu ; trg 9._ ! Da bom v bližnjih pustnih dneh držai se leno na smeh, bo S/atnič preskrbe/ — to znn se — nam vino, šunko in klobase! G Pogreb gospe Katarine Zaje bo danes ob 4 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. 0 Vreme 111 Matija. Prejšnji večer pred Ma-j lijem je začelo silno snežili. Na Barju in po drugih ravninah so se kar vrlili snežni meteži. Pozneje je sreženje prenehalo in vse je kazalo, da sc bo zjasnilo, zakaj nebo proti severovzhodu se jc že zjasnilo. Proti jutru pa je začelo snova močno snežiti. Snoga je ponekod že od 50 cm do 1 m. Nov sneg je povzročil, da so bila glavne avtobusne proge, silno zametene. Tako je bila včeraj prekinjena proga Ljubljana—Bloke—-Stari trg. Pečni-| karjev avtobus je 2 veliko težavo vozil le do Velikih Lašč. Gorenjski avtobusi so imeli prav tako velike težave, a so jih zaenkrat še zmagali. Ostali javni promet na železnicah in poštah je v Slove-: niji normalen. Proti poldnevu je včeraj prenehalo | snežiti. Me.sto severovzhodnika je začel prevlado-' vati jugozapadnik. Sneg se je začel tajati. Po mestnih ulicah je nastala pravcata brozga. Ker so mestni delavci hiteli spravljati sneg z glavnih prometnih žil, je bilo pač na mnogih krajih opažati, kako je trpela uboga živina, vprežena v kmečke sanke. Promet urejajočim stražnikom pa bi priporočali, da ne bi tako osorno postopali proti ubogemu kmeiiču, ko se ni mogel naglo umakniti s sanmi pred viškim tramvajem. S kidanjem snega je zaposlenih 210 mestnih delavcev in 40 voznikov. Mestnemu magistratu pa bi priporočali, da bi zorali vsa polu in ceste v okolici. Zakaj prav Iti sledijo, ni znano. Stanovalci na skrajni periferiji morajo snug vsako jutro gazili kar v celem. O Nadaljevalni smučarski tečaj v Ljubljani. Slov. planinsko društvo priredi v dneh od 23. do 28. 1. 111. smučarski tečaj, iu sicer zu žc nekoliko izvežbane smučarje. Prijave za tečaj v pisarni SPD. palača Grafike, Ljubljana, Masarvkovu cesta 14-1. Čas iu kraj se zve islolaiu. Tečaj vodi g. Janez K veder. 0 Hranit za ptičke. Podpisano društvo obvešča vse, ljubitelje ptic, ki so brez sredstev, a žele ptičke krmiti, du sc zopet dobi brezplačna hrana za ptičke v tovarni lionae, Čopova cesta 10, pri tajniku društvu g. Keleneriču in lo samo med 12. in 13. uro. V r o C i c e j c prinesti s c b o j. 300 kg lake hrane je darovala Kmetijska družba, zu kar se ji leni potom najiskrenejše zahvaljujemo! Vse ljubitelje in dobrotnike ptic pa drušlvo najvljudneje naproša, da se spričo sedanjih snežnih žametov usmilijo ptič in jih po možnosti krmijo ali pa hrano v obliki raznih semen in prispevke v gotovini pošljejo naravnost na društvo Poljanski nasip 10-1. (mestna hiša), ki bo skrbelo, da dobijo ptički bruno. — Drušlvo za varstvo I11 vzgojo ptic pevk v Ljubljani. ('•) Nesreče. V Javorju pri Kranju rojeni 30 letini hlapce Valentin Kokalj, zaposlen pri nekem gospodarju v Trnovski ulici št. 6, je včeraj tam na dvorišču spodrsnil in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. — Na Opekarski cesti stanujoča 54 letna delavka Ana Ogrinova jo šla včeraj dopoldne v mesto. Neznan voznik pa je mimo nje pridrvel in jo povozil. Dobila je hude notranje poškodbe. Oba ponesrečenca sta biln prepeljana v splošno bolnišnico. milijončke za ta pomlajevalna in lepotilna sredstva, namreč kar 5,500.000 Din. Lanski izdatki pa bodo ta znesek še presegali in dosegli blizu 6 milijonov, Omenili je treba, dn niso v gorenjo statistiko vračunana kozmetična sredstva, ki se že izdelujejo doma v mestu. Ni čudno dalje, da posli ljubljanskih maserk prav lepo napredujejo in so vse maserke močno zaposlene z dobro klijentelo. Pritožujejo pa se, da je prav mnogo takih modernih damic, ki si skrivaj pritrgujejo zneske za maserke, dočim trpe v duševnem in gmotnem pogledu pravo inizerijo! Meslni dohodarslveni urad pa je lani sestavil tudi pregledno statistiko o vrednosti vsega, občin-s!d trošarini podvrženega, v mesto uvoženega in tudi konzumiranega blaga. Tarifa o občinski trošarini vsebuje najrazličnejše predmete, tako vsakovrstna živila, mamufakturo, gradbeni materiial in sploh vse potrebščine. Na podlagi nabavljalnih cen je dohodarslveni urad sestavil splošni pregled, koliko ie Ljubljana izdala za vse blago. Leta 1931 je bilo izdano I milijardo 1,093.695 Din. Lani bo ta vsota najbrž presežena ša za pol milijona. Q Iz dr-a življenja. Neka tajna razprava pred malim kazenskim senatom je včeraj razgalila vso bedo in moralno zapuščenost nesrečnih deklet. Pokazala je, kako bogali in razsipni »kavalirji« iščejo svoje žrtve in ludi, kdo so jim glavni posredovalci. Seveda se ti ljudje izgovarjajo, da so kavalirje tja vozili samo kot šoferji in da niso vršili poslov zvodništva. Pojavljajo sc v mestu,,gotova gnezda nemorale, ki toliko časa bohotno ivvc-to, dokler jih policija nc iztakne. Kmalu pa se kot gobe po dežju vzgnezdiio prav na nasprotnem kraju mestne periferije. Zaradi zvodništva sta bila včeraj obtožena dva šoferja, ki sta imela to srečo, da sta za enkrat ušla kazini, ker so tri nesrečna dekleta pričale njima v prilog. Državni tožilec pa je pripomnil, da se bo kmalu razpravljala slična, a še hujša nemoralna zadeva. gjutoljansKi fisharii pevc§ vabijo m s*oi obicašiii družabni večer, hi bo danes zvečer v Kazini, likr u večeri slovijo po priletni, nf^mme&ii zabavi, zalo pridite? Nesrečni tlčki brez gnezda. Mali senat jc včeraj obsodil mlade, brezposelne dečke Tončka m Venčka na 3 mesece, a Rudolfa na 42 dni strogega zapora zaradi nekega vloma, Vsi trije so zasnovali premeten načrt. Obiskali 50 25. januarja |®tos gosti!>iičar!io-vdovo Marijo Marinčkovo, ki je bila sama. V gostilni sta naročila Venček in Rudolf pol litra vina. Dobro mater sta spraševala, ali ie sama, ali je vdova in druge domače prilike. Mati jima je odvrnila: »Ali mislita, da sem pri spovedi.« Z.asjulila pa je zunaj neki ropot. Šla je pogledal in zalotila v sobici mladega Tončka, ki je že pohasal srebrno uro in revolver v žep ter se je pravkar spravil na zlatnino in denar, lonček je Marinčko-vi materi pobegnil, a so ga pozneje sla cesti pri-le-li. Vsi trije so pred sodniki skesano priznali. O Po dolgem času sta bila včeraj aretirana dva m ada nepridiprava, ki sta se klatila okrog in izmikala najrazličnejše predmete. Še pred božičnimi prazniki sta mizarskemu mojstru Franu Smol-člču v Mestnem logu ukradla razno mizarsko orodje v skupni vrednosti 600 Din. Orodje sla Pozneje za nizko ceno prodala. Baje imata oba lička Karel in Ldi še druge stvar na vesli. O Modne hlače - pumparce dobite naj ceneje pn Prcskerju. Sv. Petra ecslu 14. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Zučetek ob 20. uri. Sbbola, 25. fe.br.: DOPUST NA FRANCOSKEM. - Izven Globoko znižane cene. Nedelja. 26. febr. Ob 13.: PASITRČLK IT. i I I! IN KRALJ BRILJANTIN. Mladinska predstava. I/vcn. Znižane cene. Ob 20: GOSPA MINISTRIC A. Izven, /.ni /une cene. Ponedeljek, 27. febr.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 25. febr.: F A UST. Gostuje g. Bnklunov. - Izven. Zvišano cene. l Nedelja. 26. febr. Ob 13: BALFTNI VEČER PtA IN PINO MLAKAR. Izven. Znižane cene. Ob 20: BLEJSKI ZVON. opereta. Izven. Ponedeljek, 27. lebr.: Zaiprto. Mariborske vesti: 37.984 porcij hrane za lačne otroke Lihi najvažnejših postojank v mestnem so-ciiiliicm skrbstvu tvori gotovo mestni Mladinski dom v Koroščevi 29, v poslopju bivše restavraciji' Ljudskega vrtu. Mariborska občina je edina \ celi državi, ki vzdržuje lastni -mladinski dom, vsi drugi slični zavodi so nli državni,- cerkvcni ali zasebni. Mariborski mladinski dom upravlja p o s i Iie ii k ura torij, v katerem so zastopniki obči nskogu svet«, mestnega fizikuta, socijalnopo: litičneiru urada in uprave zavoda. Upravitelj (lomu je učitelj Josip Kutin, ostalo osobje pa obstoju i/ dveh učiteljic, otroške vrtnarice, projekta. ene skrbstvene sestre ter kuhinjskega osobja. Zavod sc deli nu dva oddelka: v dnevno zavetišče in internat (dečja postaja). Dnevno zavetišče jc sila važna institucija. Namenjeno je šoloobvezni dcci siromašnih starišev, ki nima (loma potrebnega nadzorstvu. Po končanem šolskem pouku, pu tudi ob šolo prostih dneh polni ja dccu v zavod, kjer jo čaka tečno kosilo, popoldne pn malica. Deci sc pomaga v učenju, /lasti v predmetih, v katerih v šoli zaostaja. Zavetišče obiskuje stalno 123 otrok, TI dečkov iu 52 deklic. So po veliki večini sirote, mnogi brez. starišev ali nezakonski. Tu dccu bi bila najbrže v pretežni večini izgubljena zu človeško družbo, ker bi bila preko celega dneva prepuščena popolnoma sama sebi. ker so stariši v tovarni, da jo ni sprejelo zavetišče pod svoje okrilje. — Dečja postaja jc nekak internat z zelo pisano družbo, ki se pogosto nicnju. Najdejo zavrženega dojenčka brezsrčne ':nutere, ga oddajo dečji postaji. Pride v mesto mlarl po- □ Jutri: smučarski praznik. 30 kilometersku tekma na Pohorju, ki\sc vrši jutri, jo razgibala vrste mariborskih smučarjev. Jutri se bodo pokrili obronki in vrhovi Pohorja s plavimi uniformami dihurjev, kakor jih letos šc ni bilo. Pohorske postojanke vzdolž, celega Pohorja so /e vnaprej rezervirane in zasedene. Malo preglavice delu smučarjem prevelik sneg, ki se še tli vlegcl, tako da bo zlasti tnisiruilje smuške nrogc težavna stvar; pu tudi tekmovalci, ki bodo izžrebali prvo številke, bodo imeli mnogo nu-IKiniejšo delo. kakor njihovi nasledniki, ki bori o vozili po vtrjeni pot i. □ Planinska služba božja bo jutri ob priliki vztniznostne >0 kilonietcrskc smučarske tekme pri Archu s pričetkom ob 9. □ Drevi: dvorana Gospodarske banke! Vsi nu družabni večer SSK Maratona, kjer bo dovolj dobre zabave in smeha za vsakogar. Vstopnina je. nizka: posamezniki Din 3. družinske \stopnicc Din 10. □ 14? brezposelnih kida sneg. Ker ui mogoče popravljati iu graditi cest. je zaposlila mestna občina brezposelne pri kidanju snegu. 147 brezposelnih, ki kidajo in odvažajo sneg. vzdržuje vodstvo Pomožne akcije, znatno šte vilo pn jih je nastavila tudi mestna občina. □ Žetev smrti. V Jadranski ulici 23 jc umrla v .starosti 37 let gospa Barbara Siruik. soproga sprevodniku drž. železnice. Pogreb bo danes popoldne ob 4 iz mestne mrtvašnice na niagd-u-lonsko pokopališče. — V nežni dobi 7 let Je pokosi«u bela žena \ bolnišnici Albina Bubiča, sinka železničarja. Pokopali ga liodo jutri v •nedeljo ob 3 iz cnrtvašnicc na mugelulensiko. Svc- 3X?la pokojnikoma večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! □ Francoski krožek. Občni zbor francoskega krožka v Mariboru bo v petek, dne 3. marcu, ob 18.30 v državni realni gimnaziji z običajnim dnevnim ledom. Ako ob tej uri nc bo navzočih po pravilih predpisanega številu članov, sc bo v ršil pol ure kasneje občni zbor, ki bo sklepčen nc glede ua število navzočih. □ Magistrntni uslužbenci priredijo drevi v Narodnem domu svojo tradicijonulno pohorsko prireditev. □ Mesto zobozdravnika razpisano. .No zobnem ii.nbulatoriju poslovalnico OUZD v Mariboru jo razpisano jiogodbeno mesto zobozdravnika. Zaposlitev znaša dve uri dnevno v popoldanskem času. Honorar znaša mesečno Din 2000. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, jc vložiti do 10. marcu 1933. do 12. ure po pošti ali osebno pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. □ Proti podaljšanju delovnega časa. \ četrtek zvečer sc. je vršil v zborovulnih prostorih Delavske zbornico protestni shod mariborskih trgovskih nameščencev. Povod jc dalo nameravano podaljšanje delovnega časa v nmnufuk-tuniih, železninskih in sorodnih trgovskih obratih na tO in pol ure dnevno, dočim jc znašal 9 ur. Na sestanku ju govoril predsednik društva zasebnih nameščencev Petejan, Sprejela sc jc tudi tozadevna protestno resolucija. □ Orgle na električni pogon. Prve velike orgle na električni |X>gon v Jugoslaviji izdeluje slarozuami tvrdka Josip Brandl v Mariboru za varaždinsko ccrkcv. Orgle bodo kmalu ugotovljene. □ L delavska hranilnica in posojilnica v Mariboru i:nu v nedeljo, dne 26. I. m„ ob 9 občili zbor v Sodni ulici 9-111. z običajnim dnevnim redom. □ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 26. febr. do 3. marca lekarna Pri zamorcu, mag. Maver v Gosposki ulici. □ Dvodnevni sadjarski tečaj za sajenje, oskrbo, gnojen je in ptccepljun jo sadnega drev ja se vrši dne 6. in 7. marca na bunovinski vinarski iu sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12 in od 14. do IS. ure Zaniimunci naj javijo udeležbo / dopisnico do 3. mavca ravnateljstvu šole. Gremo zopet. /, današnjim dnevom je pričel zopet obratovati enestni avtobus na progi Maribor — Celje, Vožnje sc vršijo po običajnem redu. Zameti v Liki in ribji trg. Ustavitev pro-me.ii nn liški progi smo občutili včeraj na mariborskem trgu. Ni dospela običajna petkova pošiljka rib. Za nadomestek so bile ribe iz severnega morju in sicer 50 kg morskega lososa in sveže polenovke. Cena Din IS za kilogram. □ Prizivi so ncvnrni. Mesecu oktobra je vzbudila v mestu pozornost obsodba zasebnega uradnika L. S. pred malini senatom okrožnega •odišču. ki je bil rudi prestopka po nar. 269-1. obsojen na 4 mesece strogega zapora, toda sa:no pogojno ua tri jota ter na plačilo 6000 Din oško-vauki. Obsojenec pa sc jc proti razsodbi pritožil po svojem odvetniku nn stol sedmerice, istotako pa je napravil tudi državni tožilccpri-ziv. Te «lni je prispela razsodba stola sedmorice: S. se obsoja nn 1 leto robije in na plačilo navedene svote. I 1 Delu nagrada in priznanje. Prejeli smo iz. vrst delavstva sledeče s prošnjo za objavo: Večkrat čltamo v časopisju o raznih jubilejih dela in tepušček, ki jc od kdo vedi odkod prikolovratil po cesti tet- ga najde stražnik sestradanega v veži, odda sc v dečjo postajo, kjer ga hranijo in prenočujejo, dokler mu nc ugotove domu in domovinske občine, ki mora potem plačevati oskrbovalne stroške za mludim nepridipravom. Ob zaključku minulega letu jc imclu dečja po-s'oj« 24 stalnih gojencev, tekom celega leta pa jih je bilo sprejetih na novo in zopet oddanih naprej šc 25. Od stalnih gojencev je 13 dečkov in 9 deklic, najrazličnejše sturosti, od nol-aj dni starega dojenčku do 13 letnih vajencev, ki bodo zapustili zuvod, ko st: izuče primerne obrti, ki jih usposobi zu pot v življenje. Same sirote so, ki nimajo drugega rcdnika, kot občino, ki jim nadomestuje očeta in mater. — Celokupno število oskrbovancev v minulem letu jc bilo dnevno 172 (103 dečki in 69 deklic). 37.984 porcij hrane jo bilo skupno izdane in potrošilo se jeza oskrbo 118.026 Din. Pa je kljub tem razmero nm velikim svotam, ki jih občina žrtvuj* za mladinsko skrbstvo, njeno prizadevanje nedo-statno. Beda in revščina se hitreje širi, industrializacija ustvarja v predmestjih več potreb, kakor jicii je mogoče sedaj zadostiti. Kljub povečanju mladinskega domu sc jc žc sedaj izkazalo, da bo treba še takih zavodov več, /lasti ua desnem bregu Drave, v industrijskih revirjih bi bili potrebni. Nu mestnem načelstvu sc jc o zidavi novega mladinskega zavetišču v magdalcnskem predmestju žc p uiovno ruznio-Irivalo in načrti bi bili že tudi praktično uresničeni, du ni gospodarskega zasitijo. poklica. Če bi hoteli podati točno sliko takšnih gotovo pomenljivih dogodkov, potem imamo v Mariboru obilo zaslužnih mož, ki so celo vrsto let v naporu in odgovornosti prebili pri enem ter istem podjetju. Star običaj je, da se ob takih prilikah nudi slavljencem' primerna nagrada. Po nekod je ta običaj še v čislih, po nekod pa izumira. Mi pa pravimo: .Želje nas zavednih delavcev in naše stare pravice ne smejo skopnetiU — Več dclavcev. Hoicl.»Orel« toči svetovno znano raoi:a-kovsko Salvator« pivo kakor tudi naše priznano dobro Tscheligijevo črno in belo pivo, najfinejša ljutomerska vina in izboren viški opo-1 o. Opozarja dalje na različne kuhinjske specija-litete, ki jih pripravlja prvovrsten kuhinjski strokovnjak, med njimi tudi ribe fogos, šil, sulc in ščuko, Skrajno nizke cene iste, v dvorani kakor v točilnici. V s o b o t o 25. februarja domača zabava, v nedeljo 26. februarja lokali odprti žc od 4. ure naprej, v sredo I. inarca pu vabijo na s 1 a n i k a. □ Nevarno tele. Hlapca Emilu Goljo iz Gorice jc podrlo v hlevu nu tla tele. Pri padcu na spolzkih tleli jc zadobil hlapce tuko občutne notranje poškodbe, du so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. □ Jetniki gredo na dopuste. Žc prod nekaj meseci srno poročali, da je poslala uprava mariborske jetnišnice okoli 100 jetnikov na dopust. Zadnje dni jc odšlo zopet znatnejše število jetnikov za nekaj mesecev na dopust, s katerega sc bodo morali zopet vrniti tla odslužitev svoje kazni. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25. februarja ob 20: BOG MAŠČEVANJA. Red A. Nedelja, 26. februarja ob 15: GROFICA MARICA. — Ob 20 CELJSKI GROFJE. Znižane cene. Zadnjič. — Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-ljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specc-rijskih trgovinah. Novo mesto Pevci frančiškanskega pevskega zbora uprizorijo v nedeljo, dne 26. svečana t. 1. ob 20 v dvorani Prosvetnega doma Vuni.beraarjevo komedijo v treh dejanjih Voda . Čisti dobiček predstave je namenjen popravilo orgel v frančiškanski cerkvi. Ce/ie •£r Odpovedana gledališka predstava. Vomber-gerjova komedija »Voda--, ki bi jo imela vprizoriti danes zvečer in jutri popoldne Gledališka družina KIPI) v Celju, odpade. Tisti, ki so že kupili vstopnice, naj jih vrnejo. & Linria sta v tukajšnji javni bolnišnici Pu-stoslomšek Franc, 7.3 letni brezposelni Žagar iz Gornjega grada, iu Liza Les košek, 72 letna občinska ravn iz Gabcrja pri Celju. & Apel na javnost. Delavstvo praažrne in kemične tovarne v Celju naznanja javnosti, da smo žo 11 mesecev brezposelni ter smo žo izčrpali vso podporo. Obračamo se na vsa socialno čuteča srca, da priskočijo leni 50 delavcem, ki stradajo s svojimi družinami v mrzlih stanovanjih, na pomoč. Sprejmemo vsak dar, v prvi vrsti živila, vsako najmanjše darilo nam jo dobrodošlo. Dolpo smo bili tihi in trpeli, sedaj ni mogoče v;č, ker nimamo ue dela in ne jela. Gori omenjeno delavstvo prosi vsakega najmanjšega darovalca, da pošlje natančni naslov, ker pride to v naš album. Darila za te. delavce se lahko pošiljajo ludi polom podružnico Slovenca.; v Celju. ■& Rodni letni odbčul zbor hmeljarske, podružnice v Cslju se bo vrši! jutri ob 8 dopoldne v posvetovalnici občine Celjc-okolica na Bregu. ■Cr Družabni klub v Celju naznanja, da sc vrši njegova čajanka jutri od « dalje, nc kakor je bilo javljeuo v včerajšnji številki .Slovenca od 4. Čajanka se vrši v prostorih holela Evrope. O Komaj sta prišla iz zapora, sla bila že aretirana. V Celju sla so pred približno 4 tedni pojavila dva ruska cigana in sicer lvau Petrov in njegov sin Nikolaj. 'I u sla lako sprotno manipulirala -z denarjem pri menjavanju, da sla ogoljufala več Irgovcev. KonČuo slu bila prišla v roke celjske policije, ki jo je bila oddala v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. V četrtek, dne 23. I. m. sta bila po 21 dnevnem zaporu ob 2 popoldne zopet izpuščena na svobodo, toda komaj sla zadihala prosli zrak, sta začela s slarim življenjem. Že v eni tiri sta v trgovini Pšcnlčnik ogoljufala zn 200 Din. nalo kupila listka do Zidanega mosta, odpeljati sta se pa mislila z avtotaksijem do Laškega. Predno se jima je pa posrečilo Izvesti la nnČrl. ju je žc prijela tukajšnja policija in ju ponovno spravila ua varno. Močni glavobol bolečine v križu in bokih so prvi znaki hripc. Navadno se pojavlja tudi visoka vročina. V tem slučaju se mora takoj nekaj ukreniti. So zdravila, ki Vam bodo pomagala. — Spomnite se znanih ASPIRIN tablet Aspirin ublaži vro-čino in olajša bolečine. Odobreno od Min. iu »oc. ix>l. in Dar. zdravju 8. St. »213. 12/3 1933.' Ptujske okrajne zadeve Ptuj, 23. februarja. Na zadnji seji okrajnega cestnega odbora se je razpravljalo v glavnem o poračunu za tekoče leto. Glasom predsedniškega poročila, ji imel cestni odbor na dohodkih in sicer »la cestni do-kladi za leto 1931 in 1932 znesek 830.583 Din, terjatve pa še znašajo 130.000 Din. — Banska uprava je prispevala znesek 416.000 Din, Za prevoz gramoza dolguje odbor voznikom šc 381.000 Din. Proračun za leto 1932 se podaljša do 1. aprila t. 1. Na izrednem cestnem prispevku se je izterjalo 4.7C0 Din. Posadilo se je 2C0 sadnih drevesc ter izpopolnili sadni drevoredi ob cestah. Od vseh dreves sta dve tretjini poškodovani po zlobni roki in kljub strogi preiskavi storilcem niso prišli na sled. Razpravljalo se je 'udi o proračunu za leto 1933-34 ter se je sklenilo za kritje primanjkljaja v znesku 373./76 Din uvesti 10% cestno doklado in to kljub temu, da jc davčna podlaga padla za p ! milijona Din ter znaša scJaj 3,731.000 Din. — Pro-račun izkazuje 3,064.000 Din razhodkov in avno-toliko dohodkov. Za vzdrževanje banovinskih in od banovine. subvencijc-niranih cost znašajo potrebščine 2,309.000 Din ter se bodo v glavnem krile z j banovinskim cestnim prispevkom. Cestni odbor namerava v tekočem letu med drugim tlakovati Ljutomersko cesto, kolodvorsko tovorno ter dovozno ccsto, dalje dogotoviti Dr.-avinjsko cesto in nadaljevati z zgradbo ccste v Spodnjih Halozah iz Zavrča na Turški vrh, za kar je predvideno 491.C00 dinarjev. Iz svojih doklad prispeva cestni odbor za zgradbo občinskih cest 105.000 Din, in za podpore občinskim cestam 30.000 Din, Nekatere od navedenih cest se bodo gradile tudi na račun fonda za brezposelne in se jc delo na dveh cestah ža pričelo. Ptu) Kmečka hranilnica ia posojilnica v Ptuju je imela v loivk 31. t. m. svoj 33. redni občni zbor. Zavod obsloja oi 11. avgusta 1910 in šteje 1601 članov. Promet v letu 1932 je dosege! 49,689.255.80 Din; vlogo so znašalo koncem leta 12.238.048.01 Din; posojil je bilo 7,897.008.72 Din; rezervni zaklad jc dosegal višino Din 787.974.91. Ob priliki blagoslovitve lastne hiše, v kateri zadruga posluje, so jc sklenilo znižati obrestno mero za vsa posojila na 8 odst. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor pod načelstvom Jurija Kuharja. Nočno lekarniško službo od 23. februarja do 4. marca vrši lekarna l'ri zlatem jelenu-, magister Leo Behrbalk. Smrtna kosa. Umrla je Liza Potrč, pososlnica v Jansžovcih v 85. letu starosti. Pokojnica je bila najstarejša žena v farl Sv. Urbana. Blag ji spomin! Žalujočim našo iskreno sožalje. S emenska Krajina Zopet zameti. Niša prekmuiska ravnina jc že znana po zelo močnih vetrovih. Poleti se. za to dosti nc zmenimo, o ko pozimi pritisne ledeno mrzli sever, pa vse sili k peči. Čc jc človek šc tako dobro oblečen, vendar mu veter pride do kože. In tak mrzel, zelo močan veter je razsajal v ponedeljek in torek. Tudi snegu jc padlo veliko. Cesti: so zasute. Promet v nekaterih krajih nemogoč. Danes . (22. t. cn.) so morali vozove in avtobuse izkopavati iz snega. Najhujšo je na glavni cesti od Dobvovnika do Dolnje Lendave, po kateri vozi pošlni avtobus. Zanimivo pa jc, da na nekaterih krajih ccste ni niti trohice snegu. Veter ga jc odnesel. Pred teni snegom smo imeli zelo lepo vreme, smo že zvončke nabirali. Dolnja Lendava. Res jc sicer, da je naša župnija ena največjih v 1 ivantinski škofiji, vendar sc bo marsikateremu neverjetno zdelo, ee povemo, da smo že v 4eni predpustu imeli nič mani kakor 70 porok. Ne. vemo. čc jc dosti župnij. ki bodo ob koncu leta izkazale, tako številko. En par smo sa~.no ..klicali pri nas. In sicer st;i bila to g. Cimcnrian, davčni uradnik in gdč. Vilma Belovič, učiteljica. No poroko sta odšla v Kamilico pr i Mariboru. Obilo sreče in blagoslova! Jesenice Operetni večer na pustno nedeljo odpade. Predavanje kitajskega misijonarja. V sredo zvečer se je v Kn kovom prosvetnem domu zbralo polno ljudstvu, ki so prišli |Kx-lušut kitajskega misijonarja g. Kereca Na podlagi številnih skioptičnih slik je pojasnil kitajske šego : in običa je, verski napredek v misijonih v Kantonu in drugje po širni Kitajski. Predavanje gospoda misijonarja je bilo izredno zanimivo, posebno še. ker je večino dogodkov ki iih jc v nletcl v oredavanie. doživel snm in bil sam večkrat v smrtni nevarnosti in zaporih. Navzoči so s hvaležnostjo sledili prezanimiv im izvajanjem gospoda misijonarja. Hripa jc po Jesenicah zelo razširjena in priklepa na posteljo stare in mlade. \ v seli razredih šoli jc opaziti precejšnje vrzeli in tudi večje število učiteljskih noči jc ' bolelo. Vendar pn dozdaj .smrtnega slučaja šc ni bilo. Ogenj. V četrtek, kmalu po šesti zjutraj je tovarniška sirena nuznanjula. du nekje zunaj tovarne gori. Delavci, ki so odhajali / nočne služIle, so bili takoj na mestu, namreč na vrtu tovarniškega zdravnika g. dr. Schvvubu. kjer jo gorelo njegovo gospodarsko poslopje. Ker ni bilo mogoče v kratkem času priti do vode. je stavim, pogorela do tal. Ogrožene pa so bile tudi sosedne drvarnici' in stanovanjske hiše, kjer stanujejo po večini samo tovarniški delavci. Ako hi bil tak vihar, kot je divjal ravno pred par dnevi, bi bila lahko v --a delavska četrt postala žrtev ognja. Tudi jeseniški] požarna hranilni je biLi v kratkem času mi mestu, kateri pu ni bilo treba več stopiti v akcijo. Primskovo pri Litiji Igre so pri nu.s redke, kakor bele vrane. V asi so preveč raztresene in manjka nam primernih prostorov. Pa m> se jav ili pretekli teden igralci Prostovoljnega gasilnega društvu od Svetega Križu, da l>i pri nas vprizorili igro Utopljencu . Žc ves (eden se jo samo o tem govorilo in radovednost je bila velika. Pa jo mahnili svetokrižki fantje na Primskovo, kjer so v -nli za silo postavili oder. V nedeljo, dne 19 t. '.n. pn so pri )K)lni dvorani (ako jo smemo tako imenovati) igrali Utopljenca-. Med odmori je sv i-ia 1 lumburuški zbor. ki je svojo nalogo prav dobro rešil, aki ravno se fantje uče šele slabo leto. Smeha je bilo obilo1 Svctoki iščnnc pa prosimo. da se še kdaj oglasi jo. Naznanila Družabni večer Propagandnega društva s koncertom Jazz.-odcona in pevskega kvinteta sc vrši jutri, v nedeljo zvečer v veliki dvorani hotela Miklič. Vabljeni vsi prijatelji in znanci društva. Griže pri Celju, Dramo Carski sel. (priredbi g. Rcdenška) uprizo'-. danes 26. februarja Pevsko društvo v Grižah. Vabljeni prav vsi! Neka j o roki Za osebno in družabno življenje itna človek v svoji roki izrazilo sredstvo posebnega bogastvu. Po pravici j; že Anaxagoras (grški filozof v 5. stoletju pred Kristusom) izjavil, da se ima človek za svojo sp-etnost in nadvlado zahvaliti cd'»io uporabi ':vojc roke. Podajanje in gibanje roke sla nezmotljivi sredstvi v poznavanju individualnih tipov. Že način, kako sc podaja roka pri pozdravih: »Dober dan!« -Na svidenje!' naredi tis o značaju (Energija, odkritost, prisrčnost ali hladnost itd.) dotične osebe. Kakor se iz. oblike in izraza glave in obraza da sklepati na značaj in bolezen, iz očesa (iris — diagnoza) določiti mnofo bolezni, lavno tako se da iz oblike roke značaj, iz razvrstitve in oblike ročnih črt duševne lastnosti, iz raznih znakov že nastale ali razvijajoče čc bolezni spoznati, V vsakem delu telesa, da celo v vsaki celici je cela osebnost skrita! Narava jc zelo raznolika, tako tudi njeni izrazi. Vse govori, samo trch.i jc la jezik tudi razumeti! Žc stari modrijani (Egipčani, Indi, Grki >i Rimljani) s po tisočkratnih izkušnjah dognali, da sc d^ iz oblike in črt človeške roke spoznati — značai. duševne zmožnosti, preteklost in prihodnost |ki-romantija). Mnogo tega znanja se jc v teku tisočletij izgubilo. Šele v novejšem času so se učenjaki tudi zdravniki iz Anglije, Francije in Nemčije vdali proučavanju preostalih tozadovnih spisov in praktičnemu sludiiu roke. Kot sad teh raziskavan-imamo danes že medicinsko diagnostiko o roki in nohtovih. Tako je na staročastitljivem poliu kiro mantije vzklila kirosofija. Pisec teli vrstic sc žc nad eno leto intenzivno bavi 6 študijem kirosofi e in uporablja svoje tozadevno znanje pri svoji »rdi naciji kot paralelno dijagnozo poleg navadne zdravniške dijagnostikc. Ako sc pomisli: koliko zakonov je nesrečnih, ker se pokažejo lastnosti, o katerih se prej ni vedelo; koliko otrok se vzga;:i po metodi, ki nasprotuje njihovi individualnosti, se jih sili v poklic, za katerega limajo zmoino.iti in koliko trgovskih zvez ne prospeva in propade, ker značaj in zmožnosti kompanjonov .ic harmo-nirajo in se ne dopolnjujejo! Vsein tem zmotam in pogreškoin sc zanesljivo ognemo, ako pred odločitvijo poiščemo svet tozadevno izkušenega zdravnika. Dr. Marcius. V Življenje na otokih Kurilih Orkan v laboratoriju Svečki raziskovalec dr. Bergniann. ki je dospel te dni na Dunaj, je dal zastopnikom tiska le-le podatke o svojih izsledkih na Kamčatki: Ko sem pred dobrim desetletjem lovil po Ksničatiki redke živali za švedski narodni muzej, mi je prišlo na pamet, da bi pregledni vulkanske iusekte na Kurilih, ki se nazprostirajo med Kara-či. I ko in severno Japonsko. Za Evropca je to precej drzno dejanje, kar so pred menoj le redki poskušali. Šele 1928. leta sem dobil od japonske ! vlade dovoljenje za svoje znanstveno potovanje. Začel sem od Nemroja dalje. To je najsevernejše japonsko selišče in od tu se mi je posrečilo stopili na južne otoke Kurilov. Japonci nazivajo Kurile K i sh i mat . deželo tisočih otokov. Brez števila čeri in skal zija iz morja in le 31 vulkaničnim otofičem smemo dati ime otoki. Nad dve tretjini leta se vlači nad Kurili gosta megla, eno tretjino pa divjajo nedopovedni snežni zameti. Malone vsi kur tiski otoki so ob-flani od štrlečega robu, okrog tega pa leže razbiti purniški trupi, nekoč ponosne ladje, ki pa so postale žrtev čeri. Niti eden otok nima pristanišča, l>ovfod samo razjedene pečine. Kurilski otoki so izredno bogati na ribah in kožuharjih. Tu stanuje okrog 13.000 prebivalcev, ki kljub strašni zimi nalove dovolj za življenje. Trije meseci v letu pn so v pokrajini tisočerih ; otokov izredno prijazni kurilskim ribičem na kite. Med drstenjem privre na stotisoče lososov v rečne vede otokov. Tu je vse lako nagačeno rib, da jih sleherni Kurilec z golo roko nalovi na tisoče na dan. Okrog 40 milijonov lososov nalove Kurilci letno in jih prodajo na Japonsko. IVtzimi pridejo na otoke rele črede srebrnih in sinjih lisic, ki večkrat obkoljujejo hiše lovcev v skupinah po dvesto in več glav. Ta čas prihajajo sem tudi japonski ribiči na lov na morske vidre. ! Samo 15 vider smejo vsako leto polovili (so namreč ]xxl posebnim varstvenim zakonom), a koža sleherne se ceni do 200.000 Din. Prebivalstvo Kurilov je zmes Japoncev in izumirajočega plemena Aino. Zanimivo je, da bivajo ti ljudje kljub velikemu mrazu in snežnim zametom v hišicah, ki imajo stene iz papirja. Če se ne bi ti severnjaki sleherni dan po dvakrat v topli kopeli okopali. ne bi mosjli vzdržati. Moški iz rodu Aina nosijo vsi dolge brade, dočim si dajejo ženske male umetne brade natetoviral'. Pleme Ainu moli še danes (kakor so delali pradedje) volka kot svoje božanstvo. Imajo še danes svoje groteskne plese, a krvavih žrtev že nekaj desetletij nimajo več. V poletnih mesecih se vešče |io-tapljajo na morsko dno, kjer nabira,jo morske alge in školjke, katere cenijo Japonci kot prvovrstno slaščico. Zanimivo pleme Ainu pa hitro izumira in : ne bo dolgo, ko bo prenehalo živeti. Sicer pa ju I to danes usoda vseh najstarejših plemen. Ozdravitev slepcev? Profesor Filatov je ozdravil 24 slepcev na ta način, da je nadomestil bolno roženico, ki daje vid, z zdravo roženico drugega človeka. Te pozitivne izsledke je razlagal na javnem zasedanju očesnih zdravnikov v Moskvi. Bistvo in tehnika operacije sta po besedah profesorjevih zelo enostavni: v zenici oslepelega očesa se izraža odprtina, takozvano »okence«. V to odprtino se vdene odgovarjajoča oblika in veličina roženice z »živega« očesa drugega človeka (z očesa, ki je bilo radi bolezni odstranjeno ali v izvestnih slučajih z očesa mrtveca). Vsa operacija traja le 5 do 7 minut. Na seji je privede! dr. Filatov nekaj pacijentov, ki jih je bil operiral. Izmed teh vidijo vsi dobro razen enega, ki nosi očala. Zdravniki so Sklenili, da bodo uvedli ta način zdravljenja tudi v druge bolnišnice. ProiiKitna nesreča v Londonu, kjer je skočil voz c je težko ranjenih. Seveda je E*ehtr'ka v Jugoslaviji Po statistiki savske banovine je v Jugoslaviji skupno 618 električnih central. Elektrika je nape-ljana v 963 krajih. Leta 1031. je bilo izrabljenega električnega toka za 770 milijonov kilovatnih ur. Na slehernega državljana pade torej povprečno na ' fef6 56 kilovatnih ur. Z oziram na porabo električnega toka stoji Slovenija na prvem mestu. Hoover - častni doktor Profesorski zbor montanistične visoke šole v f. obnu je sklenil podeliti dosedanjemu predsedniku Združenih ameriških držav, Hoovru. časten doktorat iz montanističnih ved. To se je zgodilo zalo. Uer ie predsednik Hoover kot montanist velik del sveta prepotoval in preiskal. Hkrati pa je pre-\:. i el skupno s svojo ženo najstarejše montanist i čno de!. De re metallica« na angleški jezik. Slovesna častna promocija se bo vršila 2. marca. vonadstropne cestne železnice s tira. Več potnikov promet za nakaj ur obstal. Mesta pofu'e;o Sredi februarja je bilo odpovedanih v Budimpešti 18.000 stanovanj. Preteklo leto pa je prišlo že skoro do malega preseljevanja narodov. Toda to je bila prava malenkost v primeri s tem, kar se pripravlja za maj in avgust tega leta. Mnoge družine so namreč izgubile denarno ravnovesje. Dasi-ravno so stanodajalci znižali najemnino do skrajnih n žin, nc morejo družine radi večnih odtrgavanj pri plačah in radi davkov plačevati niti skromnih najemnin. lil tako beže družine ven iz mesta, kjer se bodo nastanile v skromnih hišah. Hiše v Budimpešti pa vostajajo prazne ali ali vsaj napol prazne. Gospe, ki so živele po letoviščnih krajih na račun svojih najemnikov, so se morale vrniti domov v prazna stanovanja, ki ne bodo nič več »nosila« ... Vera in živl*en;e Anekdota Italijanski pisatelj Pizzigrilli je vnet radio poslušalec. Prijatelji so nekoč zatrjevali, da ni mogoče spoznati v nj< govem aparatu nobenega glasu, ker so strahovito popačeni. Radio postaja je v tem času prenašalo cirkuško predstavo in je zadonelo iz zvočnika pasje lajanje. Pisateljev psiček se je taikoj tudi oglasil in planil k zvočniku. — »No,« .je zmagovalno I rekel Pizzigrilli obiskovalcem, med katerimi sta I bila dva ugledna glasbenika, »zdaj ne boste vež i trdili, da pokvari moj radio glasove!« I Neki francoski zdravnik je seslavil na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj sledečo statistiko glede življenja in verovanja ljudi: Izmed 342 družin, ki jih je našel v bedi, jih 320 ni bilo nikoli v cerkvi. Izmed 417 mladeničev, ki so s svojim grešnim življenjem staršem prizadevali sramoto, jih je hodilo samo 12 v cerkev Od 23 bankirjev, kii so bankrotirali, ni niti eden hodil v cerkev. Izmed 40 trgovin, ki eo imele prodajalne v nedeljo odprte, jih niti 10 ni bilo v ugodnih trgovskih prilikah. Izmed 25 sinov, ki so e svojimi starši grdo ravnali, jih 24 ni bilo od prvega svetega obhajila nikoli več v cerkvi. Generalna stavka v Parizu. Prva slika generalne stavke vseh državnih uradnikov in nameščencev javnega prometa, kii jo je vzbudil načrt o znižanju plače in novih davkih Ves cestni promet je obstal, tudi pošta, telefon in sleherno delo uradnikov. Stavkajoči uradniki glavnega telefonskega urada se šetajo po dvorišču pred poslopjem. V institutu cesarja Viljema za raziskovanje tokov, v Gottingenu. h kateremu spada od leta 1907. tudi aerodinamični poskusni zavod, se razniotrivajo vsa vprašanja moderne prometne tehnike, v kolikor se ji slavljajo ovire skozi zrak ali vodo. Najvažnejša naprava tega raziskovalnega instituta je (slika) veliki vetrni kanal, ki ustvarja močan zračni tok. Pridobljena veterna brzina znaša največ 55 metrov na sekundo ali 200 kilometrov na uro, to je mnogo več. kakor pa napravi orkan. Na tenkih žicah so obešeni modeli letal in s iKvmočjo 6 tehtnic se nato izmeri delovanje, ki ga ima veter na modele. Ti |>oizkusi tvorijo kesneje podlago za računanje o stabiliteti letala. Angleška vojna statistika / Pred kratkim je izšel v Londonu tretji zvezek dela »History of the Great War«. V tem zvezku so objavljeni točni podatki o angleških izgubah v svetovni vojni. Število mrtvih znaša 1.051.246. Tu eo šteti častniki in navadni vojald. Razen tega pa je 8,179.374 oseb, ki so deloma ali popolnoma izgubili zdravje in sposobnost za delo. Zvezdno nebo na dežniku. Novost za prijatelje zve-zdoslovja, pa ludi dragocen pripomoček za šolski pouk je izumil prof. Archenhold, ravnatelj treptovv-ske zvezdarne: dežnik, ki ima na spodnji strani posejano zvezdno nebo. Da pa si morejo učenci najti izhodišče za posamezne zvezde, drže dežnik tako, da je obrnjena konica dežnika proli zvezdii severnici. Dežnik je razdeljen v dvanajst delov, a slehernemu odgovarja po en mesec. Dr Fr. Sušnik: Prevaljška legenda 14. Jezus se jim je umaknil Na Rifljevem vrhu, na trdem kamnu, je sedel Gospod. i\a desnici Mu je klečala ftreblažena Marija, na levici sv. Ana, pred Njim sv. Barbara, za njo v vrsti: sv. Lenart, sv. Volbenk, sv. Kozma in Damijan. Gospod je gledal na Prevalje in bil otožen. Iznad va6i je puhtel dim; tam so si kuhali večerje in sedeli za mizami. Siva megla se je vlekla nad strehami in jih tlačila. Samo zvonik je strmel iznad nje. Sveti so gledali Gospoda in molili v tihem zboru kakor za vigilije: Gospod! Gospod!« Ne sodi jih po slabostih, usmili sel« ■Otroci so in skrbi so jim stotero drobne.« . Navadili so se Te kakor otroci igrače, ki se je naveličajo in jo hranijo v kotu; in se je ne sponi, nijo, dokler brat ne seže po njej.« »Kakor otroci so, ki na očeta in mater pozabijo, s peskom se igrajo, za metulji skačejo in cve- j tiče trgajo, ki ovenijo«. »Gospod! Gospod! »V zlatem sijaju Te ljubijo in zvonove Ti ku- | pujejo v svojo časi in obširne cerkve, da je prostora za udobne klopi« Na križiščih Ti postavljajo znamenja, križajo se Ti in dremavo blebečejo.« »Kakor otroci so; misli jim skačejo kakor raz- i posajeni jagnjiči, nad prepadi plešejo in prešerno bingljajo z nogami nad brezdni. Modre naočnike si natikajo in krone iz papirja.« »Gospod! Gospod!« »Kakor ovce so ln briga jim je, da se nakrmijo in zagrejejo« »Usmili se jih in jih stori iz telesnikov duhovnike in brate nam, o Gospod!« Jezus pa je dvignil glavo, dve kaplji sta mu črnili iz oči in padli na pesek. 15. Hudičevo seme. Tistih eden pa iz Suhega grabna si je naložil papirja in šel po vasi. »Čitajte—e—e!« Razdajal je novine, ljudje so jih radovedno ogledovali in vpraševali: »Kaj bomo z njimi?« »Čitajte—e—e!« Možje so posedli, žene z otroki so posluhnile: »Ali je o Jezusu kaj?« »Čitajte —e—e!« je meketalo od sosedov. »Vojska na Japonskem! čitajte—e—e!« »Kaj nas briga!« so neki godrnjali. »Ali ni Jezus na Prevaljah,« očitajte—e—-e! Umor pri Mariboru!« »Umor?« so se ljudje ustrašili. »Tatovi ukradli milijon! Čitajte—e—e!« »Joj, joj! Kak je postal svet!« so zdihovali. »Včasih kaj takega ni bilo čuti.« Tekal je po dolini, na hribe, do samotnih koč: »Čitajle—e— e! Vojska! Morilci! Tatovi 1 Goljufi! Nesreča v Pragi! Čitajte—e e!« Tihi gozdovi so trepetali, ljudje so na pragih zijali. »Čitajte—e—e! Burja v Ljubljani! Punt na Ruskem! Vlak zletel v zrak! Sto mrtvih! Sto mrtvih! Čitajte—e—e!« Ploha se mu je uaipala iz ust in kar si je na. bral po mestnih beznicah in bolnicah in ječah in mrtvašnicah in navrtel na peklenskih strojih, to jc tulil po nedeljskih hribih, jih plašil in trosil nemir in strah. »Kaj se je zgodilo na svetu čez noč. joj!« se je križala starka. »Ni se čez noč.« je vedel sin. * Vedno je bilo tako.« »Nikoli!« je trdila mati. »Vedno!« je kljuboval iin »Ampak vedeli niste.« Tisti z novinarni je hitel, vpip »Čitajte—e—e! Povodenj na Angleškem! Vo. Iitve v Ameriki [Volitve—e—e!« Težko je legalo ljudem na duše, ves svet jih je zaskrbel, blodno jim je bežala misel do Maribora in Ljubljane in Belega grada in do Japonske in do Rima in do Amerike in Ruske: joj! 0 joj! Blodno je bežala misel, še Jezusa s Prevalj izgubila, bala se mraka in tatov in morilcev in razbojnikov. Joj! 0 joj! Hudič pa je dirjal in rjovel in tulil, da so se skrili ptiči v veje in lisice v jame. Nebo je zakril ogromen siv oblak, iznad vasi in raztresenih domačij se je dvignila jata belih golobov in utonila vanj. Črni vrani so jih podili, se vrnili, pošastno zakrakali in sedli na slemena. Potem je usekal blisk, hudič se je kvišku zakrohotal, da je zagrmelo od Brinjeve do Uršlje gore in se je na Šmohorci utrgal kamen in se zdrobil nizdol. 16. Antikrist. Ko pa so minili dnevi in se je med ljudmi poleglo, je prišel po cesti človek z znamenjem na čelu. in nihče ga ni poznal. ■Pojdite za menoj!« je vabil. Dolgo pastirsko palico je veličastno postavljal predse in korakal, kakor kdor ima oblast »Pridite!« Otroci so drli za njim, pritekle so žene. počasi še možje. Sredi vasi je obstal in čakal. »Pridite, otroci! Pridite!« Z vseh strani so se Zgrinjali, da se jih je kmalu vse trlo. Neznani je razširil roki, dvignil oči >e> slo. vesno zaklicail: »Jaz sem Kristus!« Ljudstvo je padlo na zemljo, i glavami so se dotikali tal. »Jaz ki stt um; ofciikovjilj _ in bom jx>- t teptal nasprotnike Vaše, da boste vladali z menoj in bo kruljestvo na Prevaljah iu po vsej zemlji I vaše in vaših pajdašev na vekomaj.«. I »Molite me!* i Iz rokava jim je usul bankovcev, da so zaple-! sali nad njimi kakor metulji. Hlastno so jih gra-| bili, gladili in poljubovali. Do zemlje so se sklanjali in zopet jim jih je vrgel šop, da so jih lovili. Neke ženske zadaj so začele: »Svet, svet...« Ko pa so dvignili glave, ga ni bilo več. »Ni ga več!« Vstajali so, še niso vedeli besede, srečno so gledali pisane papirje, ozirali se po tleh, veselo se razpršili in oznanili: »Jezus nam je denar delil!« »Denar! Denar!« »Tega ne smemo zapraviti!« »Čemu nam potem bo?« »Denar! Denar!« »Prišel je, da bomo z njim kraljevali na Pre. valjah in po vsej zemlji.« »Zdaj nam bo oblast in čast in moč, ki sme zapisani v knjigah njegovih.« »Glej, tam onale jih je ulovila pet.« »Kaj? Ta? Požrešnica stara! Kaj njfcj treba!« »Onile je bil tudi zraven.« »Jaz nisem nič dobil.« »Trgovci so vsi dobili.« »Ali je bogatim namenil?« »Reveži smo zadaj zijali in se v prahu valjali.« »Naš jc ta denar!« »Vrnejo naj ga nam! Požrešne/.i! Vse bi po grabili.« Kar na mah se jih je nabrala tropa; šli so pred bele hiše in rogovilili; »Denar nazaj! Naš je!« »Denar! Denar!« »Sram vas bodi. oderuhi!« Prišli so orožniki in razgnalj razjarjene. »Kak Jezus, ki bogatim daje!« ^ »Hudič je!« »Le branite ga, hudiča!« so se umikali oroi-• nikom. Izza vogla pa se ie režal tisti z manmnjeni na I tatu Elektrifikacija Izguba pri „Jugoslovanu" I/. govora člana banovinskega svefli g. Evgenn Lovšina posnemamo glede, partije ii. pozicije 2 (prispevek k stroškom 'Službenega lista iu za službeno objave), da jo kot znano prevzela Hranilnica dravsko banovine lela 1031) 11.500 delnic tiskarne Merkur, s tem pa ludi 2.7 milj, dolga ztt Jugoslovana, ki Jo objavljal tudi ura dnu obvestila in nadomeščal sedanji Službeni list. V zadnjih dveh lelilt sc je la dolg deloma z dobički tiskarne, deloma s pomočjo Hranilnice in te pozicije 200.000 Din znižal na vsoto 833.000 Din lako, dn se upravičeno pričakuje, Sobota, 25. februarja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 18.00 Cas, plošče 17.30 Salonski kvintet: Program po želji poslušalcev 18.80 Angleščina (ga. Orthaber) 19.00 Delavski zaupniki in pravica združevanja (R. Smersu) 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Veber) 20.00 Prenos opere iz Zagreba 22.80 Cas, poročila, plošče. Nedelja, 26. februarja: 7.30 Agrarna politika (ing. Pire) 8.00 Nasveti za kmetovalce 8,15 Gimnastika (M. Dobovšek) 8.45 Poročila 9.00 Versko predavanje 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10.00 O elektriki (dr. M. Vidmar) 10,30 Moderne smeri reklame v zunanjem svetu 11.00 Citrc in kitara g. Aliačičev iz Tržiča Vmes plošče 12.00 Čas, poTočila, plošče 15.00 Krame! Kvartet iz Medvod 16.00 Zrcalo, pustna šala s peljem, klavirjem in gramofonskimi vložki (Viktor Pirnat) 17,00 Pilih kvartet 20.00 Prenos iz Varšave 21.C0 Pevski koncert ge. Pavle Lovšelove 21.45 Čas, poročila 22.00 Komične speve pojejo: gdč. Silva Danilova, gosp. Danilo in g. Povhe 22.30 Salonski kvintet 23.30 Plošče. Drufii programi * Sobota, 25. februnrja: Zagreli: 20.00 Operni prenos — Milano: 20.45 Varictejski program — Barcelona: 22.15 Večerni instrumentalni koncert — London: 19.80 Koncert vojaške godbe 21.00 Orkestralni koncert — Suissc Romande 20.00 Puccinijevn opera .Tosca: — Belgrad: 20.00 Operni prenos — Rim: 20.45 Operni prenos — Beromiinstcr: 20.00 Simfonični koncert — Langcnberg; 20.00 111 let Karnevala — Dunaj: 20.30 Opereta Zlobna Terezija (Strnuss) - Budapest: 21.15 Večerni koncert 22.00 Ciganska glasba — Varšava: 20.00 Karnevalski večer. Nedelja, 26. februarja: Zagreb: 20.00 Violinski koncert Vaša Prihode — Milano: 21.C0 Operni prenos — Brno: 19.00 Po-ljqdni koncert godbe na pihala — Barcelona: 17.45 Operni prenos 22.45 Večerni koncert — London: 22,05 XV. nedeljski orkestr. koncert — Stuttgart: 10.30 Ugrabljene Sabinke«. — Leipzig: 20.00 We-ber-Lortzingov koncert — Bukarešta: 20.00 Operetni večer — Suisse Romande: 20.30 Radio orkester — Rim: 20,45 Razbojniki«, opereta — Bero-mCr-der: 20.45 Radio orkester — Langenberg: 20.00 Pepelnični večer — Praga: 20.00 Karneval v glasbi — Dunaj: 20,00 Pester večer — Budapest: 19.30 Dolarska princesa, opereta (Leo Fallj — Variava: 20.00 Violinski koncert SKAKALNA TEKMA V UUBUANI Otvoritev skakalnice v Mostecu in istočasna skakalna tekma naših najboljših tekmovalcev v skokih, bo jutri ločilo ob 15. II prireditvi se bo pobirala melenkostna vstopnina. — Občinstvo prosimo, da se pokori odredbam rediteljev VREMENSKO POROČILO JZSZ Slatnc— Planica. Temp. —5°, vreme Ialvtto, snega na podlagi 1 m, sneg suh pršič, izgledi za nedeljo in snmške Ilire dobri. — Sv. Križ. Temp". —3°, vetra ni. ponialem sneži, snegu na podlagi 50 -60 cm, izgledi za nedeljo odlični. - Kranjska gora. Temp. 7", oblačno, 60 cm pršiča. Bled. Temp. — 4". drobno mede, -10 cm snega, na podlagi 15 cm. Bohinj. Temp. —5". oblačno, 65 cm pršiča. — Knfrc. Temp. —"12, 85 cm pršiča, sneži, : muka prav dobra. -•- Kočevje. Temp. —6°, oblačno, vetrovno, snega 53 cm. Logatec. Temp. —2". sneži, veter severovzhod, 50 cm snega, smuka idealna; sneg -iili pršič, izgledi za nedeljo in sinuške liire odlični. — Cerknica. Temp. —3°, vreme oblačno, sneži, veter vzhod, 25 cin snega na podlag , sneg suh pršič, sankališče uporabno, ledu 20 cm: izgledi za nedeljo in sinuške ture prav dobri. — Višnja gora. Temp. -^5", oblačno, veter severo-zapad, na podlagi 35 cul snega, brez podlage 25 cm, sneg stili pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo in sinuške fure dobri. — Mrzlica. Temp. —4", sneži, veter vzhodnik, snega na podlagi 80—90 cm, pršič, smuka idealna, izgledi zn nedeljo idealni. — Pohorje. 60 cm pršiča — l*cca Temp. 11°, 90 cm snega. — Ruška koča. Temp. —10", pršiča 80 cm. — Klopni vrh. Temp. —10". pršiča 80 cm. — Koča n« pesku. Temp. --10". pršiča 80 cm. Rimski vrelec. Pršiča 70 cm. Slalom tekma. Podzvezno slalom tekmo priredi SPD Celje v nedeljo, dne 26. t. m. pri Celjski koči. Pravico starta imajo verificirani člani mariborskega ZSP, izven konkurence' ludi vsi tekmovalci s področja JZSS. Prijavnimi za prve 10 Din, za druge 20 Din. Prijavili so je treba s formalno prijavnico Savinjski podružnici SPD v Celju, najpozneje pa 1 uro pred začetkom tekmovanja v Celjski koči. Start bo ob 11 dopoldne Zmagovalci prejmejo dip' me in darila. Pri svetovnem prvenstva v hokcy-.ju na ledu. ki se vrši kakor znano v Pragi, je Češkoslovaška premagala Avstrijo. Zanimanje za to tekmo je bilo tolikšno, dn so razni preprodajalci prodajali vstopnice po 160 Kč. Gledalcev je bilo 10.000 iu velikanska množica je morala oslati izven stadiona. Igra je bila lepa in se je igralo fftir. Madjarska je pa premagala Lctsko z 8:0. Zmaga Madjurov je bila zaslužena, ker so bili vseskozi v premoči. Avstrija .pa je v podaljšku premagala Madjarsko v razmerju 1:0. Za semifiltale so se na podlagi rezultatov v predtekmovanjih plasirale posamezne drž. takole: 1. skupina: Amerika, Češkoslovaška, Švica. Poljska. 2. skupina: Kanada, Nemčija, Madjarska, Avstrija. Na tretji dan teli velikih tekmovanj pa so Amerikam i tolkli Švico z 7:0 (0:0. 3:0, 4:0), Poljsko z 1:0 (3:0, 0:0, 1:0), Nemčija je premagala Madjarsko z 1:0 (2:0, 0:0. 2:0). C'eškoslovaška Švico z 1:0 (0:0, 1:0. O:0). Kanada pa Avstrijo z 4:0 (0:0, 2:0, 2:0). Za vse tekmo, vlada ined publiko velikansko zanimanje. Kvropsko prvenstvo v dviganju uteži, se ho izvedlo letošnje leto v Essenu. Tekmovanje se bo vrš-ilo najbrže v mesecu septembru ali pa v oktobru. V meddržavni tekmi amaterskih boksarjev, ki se je vršila 22. t. ni. v Prrii, je premagala Češkoslovaška Avstrijo v razmerju 14:2. Mihove podarjene hlače Ljubljana, februarja. Dolgo je znanec Miha pritiskal na kljuke socialnega urada in moledoval okoli gospodov, okoli gospa in gospodičen v leni uradu, naj mu izpolnijo eno samo veliko prošnjo in željo, ki jo ima na srcu; enkrat po dolgem času bi se rad zo^e,l| videl v novih hlačah! -U' naj pogledalo, gospod direktor, kakšne su le hlače! Kes sem brezposclen iu revež, ampak tudi reveža mora biti sram v takih hlačah! Saj si se fehtati ne upam več. Kam pa naj grem takšen! Naj se nie itsmiljo gospod direktor iu naj mi ene potki re! Miha si je v dokaz utemeljenosti svoje prošnje slekel suknjič, da si jc mogel uradnik - ki ni noben direktor, n samo Miha pravi vsakemu uradniku na magistratu direktor — temeljilo ogledati, kakšne so stare Mihove hlače Te hlače so bila res mojstrovina, sestavljena iz vseli mogočih krp iu zaplat. Pri najboljši volji uradnik ni mogel več razločiti, kaj je bilo osnovno blago za le hlače. Uradnik je Miho tolažil: Potrpi. Miha. še malo. Tudi zale se bodo dobile kakšne lilučc. Samo sedaj ne moremo, ko smo pred božičem in moramo bolj misliti mi- družine, Ii si pa sam in prideš na vrsto šele pozneje. Bomo videli, kaj bo vrgla pomožna akcija in potem ti bomo že poskrbeli ene hlače. Kar spomni me enkrat čez dober mesec! Poparjeno je vzdihnil Miha: Za božič, sem si želel novih hlač, tako moram pn potrpeti. Ampak, naj gospod direktor malo mislijo name, saj vedo. da sem rojen Ljubljančan! I No, Milni je -potrpel več ko en mesec in na socialnem uradu se je med tem nabral velik kup obleke, ki so jo podarili deloma dobri trgovci, deloma pa jo je socialni urad kupil iz sredstev pomožne akcije. Miha je prišel in uradnik mu je dal primerne hlače. Z zaročim obrazom se jc zahvaljeval Miha: Oll, kako ste dobri, gospod direktor, pa tako lepe hlače, tisočkrat vam hvala! Uradnik je Miho še opozoril, naj bo vedno dostojen in naj se izogiblje slabe tovarišije. ker taka družba zavaja le k šnopsu. Oh tisto pa ne, gospod direktor, šno|>s;> p;i ue denem nikoli v usta! je zatrdil Miha. Na Krekovem trgu so ga pričakovali tovariši. Si dobil hlače? Dobil, dobil! je povedal MIhu. ■Fin« hlače, kar nobel so. Tovariši so slrokovnjaško pregledali hlače, pretipali blago, pohvalili gumbe in zaponke. Pet kovačev bo že dobil zanje! je namigaval Mihov lovaviš Tone in zvito pomežiknil z očesom. Jaz vem za enega, ki take reči kupuje! • Miha se je obotavljal samo za trenotek. potem pa se odločno uprl: Kaj! je zakričal nad zupeljivcem, -jaz d. lii hlače prodal, da bi potem ti denar zažrl! Ne boš me! Takoj jih grem obleč! Miha je izginil nekam, kjer se je mogel preobleči ter se čez četrt ure vrnil v družbo v novih hlačah in z zvitimi starimi hlačami pnd pazduho. Le poglejte, kako mi dobro stojijo! Raje sem lačen, kakor da bi izgubil hlače! Mali, na eno oko slepi Andreje ga je nevoš-Ijivo pogledal in pripomnil: Ja. ja! Ti imaš srečo in te imajo gospodje radi, ker znaš tako lepe govoriti! Mene pa samo preganjajo! Da. je modro odgovoril Miha. radi me imajo zato. ker sem Ljubljančan. Mene povsod poznajo! Ti pa že veš, zakaj te ne marajo! Kuj si pn našpilal listo, da so te peršup poslali iz Mesta, ("e te sedaj vidi policaj, pn boš snet moral iti. Kar pazi se! Andreje jo žalostno umolknil, kn so je spomnil -nn tisto in na vse zle posledice, ki jih je tisto prineslo. Mihovih starih hlač ni nihče maral. Km v Ljubljanco jih vrži, je jezno odgovoril Tone, l.i mu je nndn na polne frnklje splavala zaradi Mihove odločnosti po vodi. Miha je na predlog pristal iu vsa družba je odšla v sprevodu na nabrežje k Ljubljanici, kjer so komisionelno vrgli Mihove stare hlače v struga MALI OGLASI V malih oglaalh velja vsaka beseda Din 1'—; ienilovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Dtn 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Za hlapca grem v župnišče. Nastop 1. marca. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru, štev 1987. (a) Denar Vložne knjižice kupite ali prodaste nai-bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Šelenburtfova ulica 6. II Telefon 30-52 (d) 1 3 31 Kuharski tečaj popoldanski na Krekovi gospodinjski šoli se prične 1. marca. (u) Stanovanja Dvosobno stanovanje z vsem modernim kom-fortom se odda s 1. majem. Istotam se oddasta dva lokala ali skupaj, ali posamezno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod U. 1983. (č) Stanovanje enosobno oddam takoj osebi. Staretova ul. 14. č Stanovanje dvosobno, prostorna kuhinja, oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2021. (č) Več stavbnih parcel naprodaj v Vodmatu. -Proda se tudi na vložne knjižice. Poizve se pri I. Oražem, Moste. (p) Stanovanje (kletno), 1 vel. soba in kuhinja, pripravno tudi za obrtnika ali skladišče se odda na Aleksandrovi cesti 7. (č) IEH9B3' Več stavbnih parcel nasproti kolodvoru Dev. Mar. v Polju - prodam. Plačila sprejmem tudi v hranilnih knjižicah in vlogah. Pojasnila daje Jože Seme, Tržič, Metova 1. RaznoH Manufakturna trgovina dobro upeljana, se vsled bolezni odda v najem -z zalogo ali brez nje, 2 skladišči in stanovanjem. Ponudijo naj se samo resni reflektanti na upravo »Slov.« pod »Trgovina v Ljubljana« št. 1980. (n) ■ w p P 11 Razmnoževanje, prevajanje in prepisovanje v razne jezike izvrši takoi -.Uviz«, Tyrševa cesta 15/1, telefon 29.52. Kupimo Posestva Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Pralog, Ljubljana, Židovska uiica b Stari trg. (1) ■■■■■■■■■■■■ Štajerske mošančhe stalno dobite po najnižji ceni pri GOSPODARSKI ZVEZI ■■■■■■■■■■■■ Čokolada, bonboni keksi, sadje, šunka, bri-njevec, Cognac, vina - v j delikatesi F. R. Kovačič, Miklošičeva cesta. (1) Enostanovanjska hiša z obsežnim vrtom v Vod-matu, oddaljena 2 min. od tramvaja se proda. Poizve se pri Josip Oražem. Mo-ste._(p) Več stavbnih parcel pri kolodvoru Vižmarje, se proda. — Pojasnila: Vižmarje št. 100. (p) Parcela se proda na Kodeljevem. naioous naKup *ntoo Naslov v upr. »Slov.« pod Presker Sv Petra c t4 štev. 1998. (p) Liubliana tli la bukovino rezano, parjeno in ne-parjeno, kupim po dobrih cenah. »Bukovina« hotel Kajfež, Ljubljana. (k) Stensko uro zofo ali otomano kupim. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Mobilje« št. 1986. k ^■■»■HBH^iftttaeaMttm I rTvHiiTl črne suknje naiboliš nakup Anton Črna suknja, lak čevlji 42'A, pulover, vse novo, srebrnina, radi odpotovanja — naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« št. 2028. (1) Krušno moko in ržen« moka vedno neto. lopilr celo urodoo on A VOLK LJUBLJANA ReaHev« ftt i* »BOGOLJUB" Marijansko glasilo —- Družinski lisi — Vzgojni mesečnik — je donrf.il 30 leto. Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine! /Vaša družbena dolžnost je, da osi naročimo in čitamo družbeno glasilo >liOGOI.JU B* Družinski očetje in matere! Os krbite s i o > BOGO I JU B<-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgo/ef Odprite vratu »BOGOLJU B<-u. saj je 'BOGOI.JUB* najlepši cerkoent list ki prinaša o osaki številki celo orsto izbranih in krasne izdelanih xlik o bakrotisku Cena Din 20'— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! \abiratci tn nabiralke novih naročnikov dobe tepe nagrade - Pooejte to osem. kjet »BOGOL.IUB<-a še nimaio — Naroča se v jugoslovanski tiskarni v Liubljani alT pa pri vodstvu Marijine družbe. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. t neomejeno zaveto Miklošičeva cesto Sle v d (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ler brez vsakega odbitka. Tudi renlni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašalo nad 160 milijonov Din. + Naš ljubi oče Jakob SoMic se je dne 23. t. m. preselil v boljše življenje. Pogreb bo v soboto zjutraj. Priporočamo ga v molitev! Bled, Sv. Vid pri Ptuju, Sarajevo dne 23. febr. 1933. župnik Jakob Soklič. GOSPODARSKA ZVEZA UHANI) 14480 R Z. Z 0. Z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement,; premog itd. Prvovrstno moka Iz m fna rorgacs, Satka Topola, le slamo na zalogi. Vaša nova koža bela, sveža, mehka. Poaknalte ta recept specialista. Odstranite te so-__ jedce in grde kožne izpuščaje! Najnovejši iznajdbi se je zahvaliti, da more danes vsaka ženska dobiti čisto mehko in belo kožo, pa če bi tudi bila hrapava in brezbarvna. S pomoč|o nove kreme Tokalon bele barve (ne mastne) se koža skrči in postane bleda. Krema Tokalon neprestano prodira v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze in krči razširjene znojni-ce. Sojedci in gube izginejo in najbolj suha koža postane sveža. Mastna koža izgubi sijaj in maščobo. Ako uporabljate to Tokalon kremo bele barve redno vsako jutro, ste lahko zagotovljeni, da dobite prekrasno in svežo polt, kakršne ne morete doseči na noben drug način. Naša predobra sestra oziroma teta in botra, gospodična flpoionija Žerjav je po daljši, hudi bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj boguvdano umrla. Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo na Jesenicah v nedeljo 26. februarja ob 3 popoldne. Jesenice-Ljubljana, 24. februar. 1933. Žalujoča rodbina Žerjav. J Sta/na razstava, nizke cene! Velike plačilne ugodnosti! o-<» o "O » B®ffSg. —09 i- S S-!: < » M N> * r, 3 f T5 ° E. n 0 3 u a rf. < ^ - fl 502 " ,8 s- 53 erjf (t 1 2 w ^ a O r* N | , cr o L»J ^ N< o -i vt. 2 < <0 S'O ~ o re. < < rt « n N w> N i (O aSo = S' S M o* •a 5 - i o ? o-iš' B 5 o "> ta. < _ m o O o 3 -S o S. a « S: 5 I 3 5 -o a Pl 3 . S 5:rr o zlasti I rnsiran.jc siuuške proge tc/uMiu stvar: pa (><< i i tekmovalci, ki bodo izžrebali prve številke, bodo imeli mnogo naporne j Šc delo, kakor njihovi nasledniki, ki bodo vozili po vir jeni poti. 147 brezposelnih kida sneg. Ker ni mogoče popravljati in gradili cest, je zaposlila nieslna občina brezposelne pri kidanju snega. It: brezposelnih, ki kidajo in odvažajo sneg, v zdržu je vodstvo Pomožne akcije, znatno število pn jili jc nastavila tudi mestna občimi. i | žetev smrti. V Jadranski ulici 25 jc uiyrla v starosti 57 let gospa barbara Si mik. soprogu sprevodnika drž. železnice. Pogreb bo danes popoldne ob 4 iz mcslne mrtvašnice, nu niugdu-lensko pokopališče. — V nežni dobi 7 let je pokosila bela žena n bolnišnici Albina Babica, sinka železničarju. Pokopali ga bodo jutri v nedeljo ob 3 iz mrtvašnice na inagdalensko. Svetila pokojnikoma večna luč! žalujočim naše iskreno sožalje! □ Mesto zobozdravnik a razpisano. Na zobnem" ir.nbula torij u poslovalnice OUZI) v Mariboru je razpisano pogodbeno mesto zobozdravnika. Zaposlitev znaša dve uri dnevno v popoldanskem času. Honorar znaša mesečno Din 2000 Prošnje, opremljene s pol robnimi dokumenti, je vložiti do 10. marca 1935. do 12. ure po pošli ali osebno pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. □ Proti podaljšanju delovnega časa. V čc-Irlek zvečer se je vršil v zboroval nili prostorih Delavske zbornice protestni shod mariborskih trgovskih nameščencev. Povod je dalo nameravano podaljšanje delovnega časa v munulak-t u rti i h. železninskih in sorodnih trgovskih obratih na It) in pol ure dnevno, dočim je znašal ') ur. Na sestanku je govoril predsednik društva zasebnih nameščencev Pclejan. Sprejela sc je tudi tozadevna protestna resolucija. □ Orgle nu električni pogon. Prve velike orgle na električni pogon v Jugoslaviji izdeluje staroznana tvrdka Josip Branili v Mariboru za vurnždinsko ccrkcv. Orgle bodo kmalu i/.go-lovl jene. □ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 26. febr. 'o, najfinejša ljutomerska vina in izboren viški opo-1 o. Opozarja dalje na različne kuhinjske specija-litele, ki jih pripravlja prvovrsten kuhinjski strokovnjak, med njimi tudi ribe fogoš, šil, sulc in ščuko. Skrajno nizke cone iste, v dvorani kakor v točilnici. V s o b o t o 25. februarja domača zabava, v nedeljo 26. februarja lokali odprti že od 4. ure naprej, v sredo 1. marca pa vabijo na s 1 a n i k a. □ Nevarno tele. Hlapca Emilu Goljo i/. Gorice je podrlo v hlevu na tla tele. Pri padcu na spolzkih tleh je zadobil hlapec tako občutne notranje poškodbe, da so ga morali prepeljali v mariborsko bolnišnico. □ Jetniki gredo ua dopuste. Žc pred neka j meseci s.uo poročali, d« ji poslala uprava mariborske jotnišniee okoli 100 jetnikov na dopust. Zadnje dni jc odšlo zopet znatnejše število jetnikov za nekaj mesecev na dopust, s katerega se bodo morali zopet vrnili na odslužitev svoje 1 kazni. Pevci frančiškanskega pevskega zbora uprizorijo v nedeljo, dne 26. svečana t. I. ob -'0 v dvorani Prosvetnega doma Vombergarjevo komedijo v treh dejanjih Voda«. Čisti dobiček predstave je namenjen za poplavilo orgel v frančiškanski cerkvi. Odulircno otl Min. iu soc. pol. Ln ii»r. zdravje S, St. U13. 12/3 11133. Elastičnost poljske zmtanje politike se ie Moskvi Igre so pri nas redke, kakor bele vrane. Vasi so preveč raztresene in manjka nam primernih prostorov. Pa so se javili pretekli teilcn igralci Prostovoljnega gasilnega društva od Svetega Križa, da bi pri nas vprizorili igro l top-I jenca«. Žc ves teden se je samo o tem govorilo iii radovednost je bila velika. Pa so jo mahnili svctc.križki fantje na Primskovo. kjer so v -oli za silo postavili oder. V nedeljo, dne 19 t. .11. pa so pri polili dvorani (ako jo smemo tako imenovati) igrali : Utopljenca«. Med odmori jc svi-ral tnmburuški zbor. ki je svojo nalogo prav dobro rešil, ukorovno se fantje tiče šele slabo leto. Smeha je bilo obilo; Svelok rišcaiie pa prosimo, tla se šc kdaj oglasijo. Varšava. 24. febr. Razprava v zunanjem političnem odboru poljskega sejma je bila posebno zanimiva glede na sklenitev Irozvezaiega pakta med državami Male antante, na drugi strani pa tudi glede na revizijo-nistično gonjo, ki je dosegla svoj višek v »Hitlerjevi izjavi dopisniku nekega angleškega lisln, da zahteva Nemčija Pomorje. lo jc tnkozvani poljski koridor. Izjave, ki jih je podal zunanji minister Beck^so bile, kakor jo bilo pričakovati, preveč rezervirane in diplomatske, da bi se bilo dalo i/, njih mnogo razbrati. Iz njih jc kljub temu razvidno, dn hoče Poljska še nadalje ohraniti dosedanjo elastičnost in samostojnost v zunanji politiki. naslanjajo": se na Francijo, vendar ne tako, da bi morebiti prišla v konflikt z llalijo. Jadran ie predaleč Bolj kakor zunanji minister fieck so bili zgovorni člani parlamentarnega kluba za zunanjo zadeve. Izmed govorov je bil gotovo najvažnejši govor predsednika odbora Jnnuša Radznvilln: saj je več ali manj oficijclnega značaja. Glede nn podpis paktu « reorganizaciji Male antante je govornik dejal, da ima Poljska glavne interese ob Visti in da se v spor z,t Adrijo nikakor ne more vmešavati. Na podlagi izvajanj poslanca Radzivvilhi iu njegovih tovarišev sc da sklepati, da hoč" Poljska ohraniti dobre odnose z Italijo vendnr je gotovo, da li« Poljska zavrnila vsako italijansko ponudbo, ki bi merilu na to. tla sc oškodujejo >r oresi .lugn-slavije ob Jadranskem morja. Poljaku ne čuti potrebo. da !•) ;»i'stopila k Mali aiitanli, ker ne tvori Podonavjc <:ij-.» dovolj važne interesne sfero iu jc na ilritc: ini že itak vezana na prijateljstvo -■ Francijo s kater« jc Malti nutaiita v najboljših odnosih. Cim ž''ivakneiši stiki z Rusijo •latiuš Radzivvill jo zahtevni, dn mora Poliskti utrditi svoje stike i Rusijo, utrditi sc morajo trg-.i-vinske in -pliišnc gospodarske zveze z Moskvo. V poljske ole io treba uvesti pouk ruščino. Poljaki morajo postati tehnični izvedenci zu Umijo in v tem jtoglcd'1 izpodriniti Nemce in Anioričane; prehiteti morajo ludi Francoze. Grof Januš Kadzivvill jc brezobzirno povedal, kako gleda Poljska na najnovejše dogodke v Nemčiji. Prihod Hitlerja na vlado ui bistveno spremenil ziinanje-političnega položaju Nemčije in ludi nc njenih odnosov do Poljske. Poljski je Hitlerjeva brutalna ia jasna zunanja politika liinnj nevarna. kakor je bila politika livropea Sir i luaiina. Na Poljskem iiatlo zdaj odprli oči tinli tisti, ki -i> jili do sedaj zapirali iu -o vdajali iluzijam, da me grnzi Poljski iz Berlina resna nevarnost. Tudi radikalni socialisti v Parizu bodo odslej vse drugače presojali manevre nemške diplomacije. Peavict2 Potiske do kolonij Splošno pozorno;'! je vzbudil Januš l!ndziwiil - svojo izjavo glede poljskih pravic do nekdanjih nemških kolonij. Ker že Nemci zalilevajo nekdanje kolonijo nazaj, ima tudi Poljska pravico dn tlela teh kolonij, ki ji pripada glede na okolnost. dn jc tuili ona naslednica nekdanjega nemškega cesarstva, saj jc pripadel njej velik del nekdanje Vi-Ijemove dežele. Poljska v tem Irenulku ne sla •! niknkili zahtev, vendar bo skušala te svoje pravico uveljaviti v trenutku, ko bi prišlo kolonijalno vprašanje na dnevni red. Družabni večer Propagandnega društva s kon- j certom Jazz-odeona in pevskega kvinteta sc vrši jutri, v nedeljo zvečer v veliki dvorani hotela Miklič. Vabljeni vsi prijatelji in znanci društva. Griže pri Ce!ju. Dramo »Carski sel« (priredba g, Redenška) uprizori danes 26. februarja Pevsko društvo v Grižah. Vabljeni prav vsi! & Umrla sla. v tukajšnji javni bolnišnici 1'u-sloslcmšck Franc, 75letni brezposelni Žagar iz Gornjega grada, iu biza Leskošek, 72letna občinska rsva iz Gaberja pri Celju. j& Apel ua javnost. Delavstvo praažrne in kemične tovarne v Celju naznanja javnosti, da smo z.c 11 mesecev brezposelni ter smo že izčrpali vso podporo. Obračamo sc na vsa socialno čuteča srca, da priskočijo lem 50 delavcem, ki stradajo s svojimi družinami v mrzlih stanovanjih, na poiuoč. Sprejmemo vsak dar, v prvi vrsti živila, vsako najmanjše darilo nam jo dobrodošlo. Dolgo omo bili lihi in trpeli, sedaj ni mogoče V3Č, ker nimamo ne dela in no jeja. Gori omenjeno delavstvo prosi vsakega najmanjšega darovalca, da pošlje natančni naslov, ker pride to v naš album. Darila za te de-lavcc se lahko pošiljajo tudi polom podružnice ..Slovenca« v Celju. .3 Komaj stu prišla iz zapora, sta bila ze arelirana. V Celju sta se pred približno 4 tedni pojavila dva ruska cigana in sicer Ivan Petrov in njegov siu Nikolaj. Tu sta tako spralno manipulirala z denarjem pri menjavanju, da sla ogoljufala več trgovcev. Končno sla bila prišla v roke celjsko policije, ki jo je bila oddala v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. V četrtek, dno 23. t. ni. sla bila po 21 dnevnem zaporu ob 2 popoldne /,opet izpuščena na svobodo, toda komaj sla zadihala prosti zrak, sla začela s starini življenjem. Žc v eni uri sta v trgovini Pšeničnik ogoljufala za 200 Din, nato kupila listka do Zidanega mosta, odpeljati sta se pa mislila z avtotaksijein do Laškega. 1'redno se jima je pn posrečilo izvesti tn načrt, ju jo že prijela tukajšnja policija in ju ponovno spravila na varno. O Za osebno in družabno življenje ima človek v svoji roki izrazno sredstvo posebnega bogastva. Po pravici jo že Anaxagoras (grški filozof v 5. stoletju pred Kristusom) iziavil, da se ima človek za svojo spretnost in nadvlado zahvaliti ed.no uporabi svoje roke. Podajanje in gibanje roke sta nezmotljivi sredstvi v poznavanju individualnih tipov. Že način, kako se podaja roka pri pozdravih: »Dober dani« »Na svidenje!« naredi vtis o značaju (Energija, odkritost, prisrčnost ali hladnost itd.) dotične osebe. Kakor se iz oblike in izraza glave in obraza d;i sklepali na značaj in bolezen, iz očesa (iris — diagnoza) določiti mnogo bolezni, ravno lako se da iz oblike roke značaj, iz razvrstitve in oblike ročnih črt duševne lastnosti, iz raznih znakov že naslale ali razvijajoče se bolezni spoznati. V vsakem delu lelcsa, da celo v vsaki celici je cela oscbnosl skrila! Narava jc zelo raznolika, tako tudi njeni izrazi. Vse govori, samo treba jc ta jezik tudi razumeti! Že stari modrijani (Egipčani, Indi, Grki in Rimljani) s po tisočkratnih izkušnjah dognali, da se da iz oblike in črt človeške roke spoznati — značaj, duševne zmožnosti, preteklost in prihodnost (ki-romanlija). Mnogo tega znanja se je v teku tisočletij izgubilo. Šele v novejšem času so se učenjaki, tudi zdravniki iz Anglije, Francije in Nemčije vdali proučavanju preostalih tozadevnih spisov in praktičnemu študiju roke. Kot sad teh raziskavam imamo danes žc medicinsko dijagnostiko o roki in nohtovih. Tako je na staročastitljivem polju kiro-mantije vzklila kirosofija. Pisec teh vrstic se že nad eno leto intenzivno bavi s študijem kirosoiiic in uporablja svoje tozadevno znanje pri svoji ordinaciji kot paralelno dijagjiozo poleg navadne zdravniške dijagnoslikc. Ako so pomisli: koliko zakonov jc nesrečnih, ker se. pokažejo lastnosti, o katerih se prej ji t vedelo; koliko otrok se vzgaja po metodi, ki nasprotuje njihovi individualnosti, sc jih sili v poklic, za katerega nimajo zmožnosti in koliko trgovskih zvez nc prospeva in propade, ker značaj in zmožnosti kompanjonov ne harmo-nirajo in se ne dopolnjujejo! Vsem tem zmotam in pogreškom se zanesljivo ognemo, ako pred odločitvijo poiščemo svet tozadevno izkušenega zdravnika. Dr. Marciuv Sofija, 24. februarja. AA. Snoči okoli 7 jc prišlo v ulici 1'irol do krvavega obračunavanja med dvema makedonskima skupinama, pri čemer sta našli smrt dve osebi, ena je bila pa ranjena. Policija je takoj uvedla preiskavo, toda šele okoli polnoči je mogla dogodek nekoliko razčistili ta ugotovili identiteto žrtev. Takrat je ua policijsko stražnico priše! čevljar Ivan Gcorgijev Sendov in se izdal za morilca. Po podatkih, ki jih ie policija zbrala, se eden izined ubitih imenuje llri-sto Ivanov Alivantov, znan pod imenom -Makedonec.. Bil je meseca aprila 1931 hkratu s trcnii svojimi tovariši aretiran zaradi napada na ulici Asparuh, ko sta bila ranjena dva prologerovca Sendov in Matejev, toda sodišče ga jc takrat oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Pri ubitem Ali-vantiju so našli okoli 1500 levov in pismo, razmnoženo na stroju, ki je podpisano od progresivne makedonske organizacije. Razen lega so našli pri njem še več drugih beležk. Drugemu ubitemu je ime Anion Paskalov Policija jc ugotovila, da je bil : nan prologerovec. Ranjenec pa se imenuje po legitimaciji, ki so io pri njem dobili, Metodij Karavclov in se je rodil 21. januarja 1907 v Dupnici. Prepeljali so ga v bolnišnico. Pri njem so našli tnalo denarja, zato pa parabelum brez nabojev. Ko sc ie čevljar Ivan Gcorgiiev Sendov snoči o polnoči izdal na stražnici za morilca, jc tole izjavil: »Nocoj sem izvršil uboj, ki me grize, in za'o sc predam.« Pri zasliševanju je izjavil med drugim: »Pri meni v delavnici je bil moj drug Andon Paskalov. Takrat je prišel neki neznanec in začel streljati vanj. Mislil sent, da bo ludi mene ubil, zato sem vzel revolver, stopi! na ulico in ga ranil. Kako je prav za prav prišlo do spopada med obema skupinama Makedoncev, sc natanko še ne ve, ker si očividci v svojih izjavah nasprotujejo. Verjetno je pa, da se bo stvar šc danes razčistila, ko policija zbere vse podatke in zasliši ubijalca Sendova, ki sc jc predal, ia ubijalca Karavelova. ki leži ranjen v Aleksandrovski bolnišnici. Trgovinska pogajanja med Nemčiio in Jugoslavijo Berlin. 24. febr. Ig. Danes so se zučeln tu pogajanja za n oni? ko-jugoslovanske trgovinske oil-nošaje, dn se najde podlngn za provizorično trgovinsko pogodbo Ker je bila prejšnja trgovinska pogodba odpovedana posebno radi lega, dn se odstrani obveznost glede carine zn jajcu, je pričakovati, dn se bodo tudi sedaj v tem oziru sklenile posebne določbe. iašisiični oddelki bodo opravlja!s policijsko službo Berlin. 24. febr. Ig. Pruski državni komisar Goliring jo izilal odredbo, - katero so pristaši S. A. oddelkov iu Stnhlhelma priteguj« za pomožne službo pri policiji. Oiihring utemeljuje .svojo mirnih« s toni, da so vodno linij množijo izgredi levičarskih radikalov, posebno komunistov, lako dn jo javna varnost iu premoženje prebivalstva zelo ogroženo in tla so sedanje policijske sile preobremenjene. Pomožno četo -e liiuin uporabljalo sam« p«d vodstvom rednih policijskih čoi. Kot po-iiiiižni policisti h' smejo uporabljati -,11111« pošteni volivni upravičenci, stoječi na nemško - narodnih tleli. Nosili lunin posebne znake nn roki z napisom: pomožna policija. Vršili lin I« -Itizb« umi vodstvom policijskih častnikov iu bodo imeli v časti službe enake pravico latkor redim policija in oroznišlvo. Cermak bo naibrže podlegel poškodbam Novvvotk, 24. febr. tg. Slanjo čikaškega župana t ormnka so je so nadalje poslabšal«. Zdravniki tu 11 morajn ilajati injekcije za srrc in mu iln-vajalj kisika. Zdravniki presojajo njegovo živijo, njo samo še v razmerju 1:10. plfttf Kmočka hranilnica in posojilnica v Plu.iu jo imela v lorak 3t. t. m. svoj redni občni zbor. Zavod obstoja od 11. avgusta 1010 in šleje KMil članov. Promet v letu 1932 jo dosegel 4®,089.25"i.(-:0 Din; vlogo so znašalo koncem leta 12.2518.04S.ti I Din; posojil je bilo 7.897.008.72 Din; rezervni zaklad je doseg?! višino Din 787.974.01. Ob priliki blagoslovitve lastne hiše. v kateri zadruga posluje, se je sklenilo znižati obrestno mero zn vsa posojila na 8 odst. Pri volitvah jc bil izvoljen dosedanji odbor poti načelstvom Jurija Kuharja. Nočno loknrni-ko službo od 25. februarja do 1. marca vrši lekarna -Pri zlatem Jelenu«, inagi-sler Leo Behrbalk. Smrtna kosa. Umrla jo Liza Potrč, posestnicn v Jansžovcih v 80. letu starosti. Pokojnicn je bila najstarejši! ženn v fnri Sv. Urbana. Blag ji spomin! 1 Žalujočim naše iskreno sožalje. •v Življenje na otokih Kurilih Orkan v laboratoriju Ozdravitev slepcev? Švpdski raziskovalec dT. Bergmann, ki je do- | spel le dud na Dunaj, je dal zastopnikom tiska I te-le podatke o svojih izsledkih na Kamčatki: Ko sem pred dobrim desetletjem lovil [>o Kaimčatki redke živali za švedski narodni muzej, mi je prišlo na pamet, da bi pregledal vulkanske insekte na Kurilih, ki se nazprostirajo med Kam-?at'ko in severno Japonsko. Za Evropca je to precej drzno dejanje, kar so pred menoj le redki poskušali. Šele 1920. leta sem dobi! od japonske vlade dovoljenje za svoje znanstveno jvotovanje. Začel sem od Nemroja dalje. To je najsevernejše japonsko selišče in od tu se mi je posrečilo stopiti na južne otoke Kurilov. Japonci nazivajo Kurile »Kishimait , deželo tisočih otokov. Brez števila čeri in skal zija iz morja in le 31 vulkaničnim otočičem smemo dati ime otoki. Nad dve tretjini leta se vlači nad Kurili gosta megla, eno tretjino pa divjajo nedopovedni snežni zameti. Malone vsi kuirtiski otoki so obdani od štrlečega robu, okrog lega pa leze razbiti paruiški trupi, nekoč ponosne ladje, ki pa so jvo-stale žrtev čeri. Niti eden otok nima pristanišča, povsod samo razjedene pečine. Kurilski otoki so izredno bogati na ribah in kožuharjih. Tu stanuje okrog 13.000 prebivalcev, ki kljub strašni zimi nalove dovolj za življenje. Trije meseci v letu pa so v jiokrajini tisočerih otokov izredno prijazni kurilskim ribičem na kite. ! Med drstenjem privre n« stotisoče lososov v rečne vode otokov. Tu je vko tako nagačeno rib, da jih sleherni Kuri ler z golo roko nalovi na tisoče na dan. Okrog 40 milijonov lososov nalove Kurilei letno in jih prodajo na Jajionsko. Pozimi pridejo na otoke cele črede srebrnih i« sinjih lisic, ki večkmt obkoljujejo hiše lovcev v skupinah po dvesto in več glav. Ta čas prihajajo sem tudi ja|>onski ribiči na lov na morske vidre. Samo 15 vider smeio vsako leto jvoloviti (eo namreč jiod posebnim varstvenim zakonom), a koža sleherne ee ceni do 200.000 Din. Prebivalstvo Kurilov je zmes Japoncev in izumirajočega plemena Aino. Zanimivo je, da bivajo ti ljudje kljub velikemu mrazu in snežnim zametom v hišicah, ki imajo stene iz papirja, če se ne bi ti severnjaki sleherni dan j>o dvakrat v topli kopeli okopali, ne bi mogli i vzdržati. Moški iz rodu ' Aina nosijo vsi dolge brade, dočim si dajejo ženske male umetno brade natetovirati. Pleme Ainu moli še danes (kakor so delali pradedje) volka kot svoje božanstvo. Imajo še danes svoje groteskne plese, a krvavih žrtev že nekaj desetletij nimajo več. V poletnih mesecih se vešče potapljajo na morsko dno, kjer nabirajo morske alge in Školjke, katere cenijo Japonci kot prvovrstno slaščico. Zanimivo pleme Ainu pa hitro izumira in ne bo dolgo, ko bo prenehalo živeti. Sicer j>a je to danes usoda vseh najstarejših plemen. Profesor Pilatov je ozdravil 24 slepcev na ta način, da je nadomestil bolno roženico, ki daje vid, z zdravo roženico drugega Človeka. Te pozitivne izsledke je razlagal na javnem zasedanju očesnih zdravnikov v Moskvi. Bistvo in telinika operacije sta jio besedah profesorjevih zelo enostavni: v zenici oslepelega očesa se izraža odprtina, t »koz va no »okence-. V to odprtino se vdene odgovarjajoča oblika in veličina roženice z »živega« očes« drugega človeka (z očesa, ki je bilo radi boleeni odstranjeno ali v izvestn i h slučajih z očesa mrtveca). Vsa operacija traja le 5 do 7 minut. Na seji je pri-vedel dr. Filatov nekaj paoijentov, ki jih je bil ojve-riral. Izmed teh vidijo vsi dobro razen enega, ki nosi očala. Zdravniki so sklenili. da bodo uvedli ta način zdravljenja tudi v druge bolnišnice. Prometna nesreča v Londonu, kjer je skočil voz < je težko ranjenih. Seveda je Elektrika v Jugoslaviji Po statistiki savske banovine je v Jugoslaviji skupno 618 električnih cenlral. Elektrika je najie-Ijana v 965 krajih. Leta 1931. je bilo izrabljenega električnega toka za 770 milijonov kilovatnih ur. Na slehernega državljana pade torej povprečno na fčto 56 kilovatnih ur. Z oziram na porabo električnega toka stoji Slovenija na prvem mostu. Hoover - častni doktor Profesorski zbor niontanistične visoke šole v j Leobuu je sklenil podeliti dosedanjemu predsed- | niku Združenih ameriških držav, Hoovru. časten doktorat iz montaoističnih ved. To se je zgodilo zalo. ker je predsednik Hoover kot montanist velik dol sveta prejx>toval in preiskal. Hkrati pa je prevedel skupno s svojo ženo najstarejše montanistično doto - lie re metallica« na angleški jezik. Slovesna častna promocija se bo vršila 2. marca. Ivonadstropne cestne železnice s tira. Več potnikov promet za nakaj ur obetal. Mesta potu" e jo Sredi februarja je bilo odpovedanih v Budimpešti 18.000 stanovanj. Preteklo leto pa je prišlo že skoro do malega preseljevanja narodov. Toda to je bila j>rava malenkost v primeri s tem. kar »e pripravlja za maj in avgust tega leta. Mnoge družine so namreč izgubile denarno ravnovesje. Dasi-ravno so stanodajalci znižali najemnino do skrajnih n:žin. ne morejo družine radi večnih odtrga vanj pri plačah in radi davkov plačevati niti skromnih najemnin. ln tako beže družine ven iz mesta, kjer se bodo nastanile v skromnih hišah. Hiše v Budimpešti pa vostajajo prazne ali ali vsaj napol prazne. Gospo, ki so živele po letoviščnih krajih na račun svojih najemnikov, so se morale vrniti domov v prazna stanovanja, ki ne bodo nič več »nosila« ... Vera in živVenie Anekdota Italijanski pisatelj Pizzigrilli je vnet radio poslušalec. Prijatelji so nekoč zatrjevali, da ni mogoče spoznati v njegovem aparatu nobenega glasu, ker so strahovito pojiaceni. Radio postaja je v tem času prenašalo cirkuško predstavo in je zadonelo iz zvočnika pasje lajanje. Pisateljev psiček se je takoj tudi oglasil in planil k zvočniku. — >No,< je zmagovalno rekel Pizzigrilli obiskovalcem, med katerimi sta bila dva ugledna glasbenika, »zdaj ne boste več trdiili, da pokvari moj radio glasove!« Dr. Fr. Sušnik: Prevaljška legenda 14. Jezus se jim je umaknil Na Rifljevem vrhu, na trdem kamnu, je sedel Gospod. Na desnici Mu je klečala |>reblažena Marija, na levici sv. Ana, pred Njim sv. Barbara, za ujo v vrsti: sv. Lenart, sv. Volbenk, sv. Kozma in Damijan. Gospod je gledal na Prevalje in bil otožen. Iznad vasi je puhtel dim; tam so si kuhali večerje in sedeli za mizami. Siva megla se je vlekla nad strehami in jih tlačila. Samo zvonik je strmel iznad nje. Sveti so gledali Gosj>oda in molili v tihem zboru kakor za vigilije: Gospod! Gospod!« Ne sodi jih po slabostih, usmili se!« »Otroci so in skrbi so jim stotero drobne.« >Navadili so se Te kakor otroci igrače, ki se je naveličajo in jo hranijo v kotu; in se je ne spomnijo, dokler brat ne seže po njej.« >Kakor otroci so, ki na očeta in mater pozabijo, s jieskom se igrajo, za metulji skačejo in cvetice trgajo, ki ovenijo«. !■ Gospod! Gospod! »V zlatem sijaju Te ljubijo in zvonove Ti kupujejo v svojo čast in obširne cerkve, da je pro. štora za udobne klopi« .Na križiščih Ti postavljajo znamenja, križajo se Ti in dremavo blebečejo.« »Kakor otroci so; misli jim skačejo kakor razposajeni jagnjiči, nad prepadi plešejo in prešerno bingljajo z nogami nad brezdni. Modre naočnike si natikajo in krone iz papirja.« »Gospod! Gospod!« »Kakor ovce so tn briga jim je, d« se nakrmijo in zagrejejo.« »Usmili se jih ln jih stori i* teleanikov duhovnike in brate nam, o Gospodu Neki francoski zdravnik je sest a vil na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj sledečo statistiko glede življenja in verovanja ljudi: Izmed 342 družin, ki jih je našel v bedi, jih 320 ni bilo niikoli v cerkvi. Izmed 417 mladeničev, ki so s svojim grešnim življenjem staršem prizadevali sramoto, jih je hodilo samo 12 v cerkev. Od 23 bankirjev, kii so bankrotirali, ni niti eden hodil v cerkev. Izmed 40 trgovin, ki 60 imele prodajalne v nedeljo odprte, jih niti 10 ni bilo v ugodnih trgovskih prilikah. Inmed 25 sinov, ki so s svojimi starši grdo ravnali, jih 24 ni bilo od prvega svetega obhajila nikoli več v cerkvi. Jezus pa je dvignil glavo, dve kaplji sta mu črnili iz oči in padli na pesek. 15. Hudičevo seme. Tistih eden pa iz Suhega grabna si je naložil papirja in šel po vasi. »Citajte—e—e!« Razdajal je novine. ljudje so jih radovedno ogledovali in vpraševali: »Kaj bomo z njimi?« »Čitajte—e—e!« Možje so posedli, žene z otroki so posluhnile: »Ali je o Jezusu kaj?« »Citajte —e—e!« je meketalo od sosedov. »Vojska na Japonskem! Citajte—e—e!« »Kaj na6 briga!« so nekj godrnjali. »Ali ai Jezus na Prevaljah,« »Citajte—e—e! Umor pri Mariboru!« »Umor?« so se ljudje ustrašili. »Tatovi ukradli milijon! Citajte—e—e!« »Joj. joj! Kak je postal svet!« so adihovali. »Včasih kaj takega ni bilo čuti.« Tekal je po dolini, na hribe, do samotnih koč: »Citajte—e—e! Vojska! Morilci! Tatovi! Goljufi! Nesreča v Pragi! Citajte—e—e!« Tihi gozdovi so trepetali, ljudje so na pragih zijali. »Citajte—e—e! Burja v Ljubljani! Punt na Ruskem! Vlak »letel v zrak! Sto mrtvih! Sto mrtvih! čitajte—e—e!« Ploha se mu jc usipala iz ust in kar si je nabral po mestnih beznicah in bolnicah in ječah in mrtvašnicah in na vrtel na peklenskih strojih, to je tulil po nedeljskih hribih, jih plašil in trosil nemir in strah. »Kaj se je zgodilo na svetu čez noč, joj!« se j« križala starka. »Ni se če« noč,« je vedel sin. »Vedno je bilo tako.« »Nikoli!« je trdila mati. »Vedno!« je kljuboval sin. >Ampak vedeli niste.« Tisti z novi nami je hiteti, vpil? Generalna stavka v Parizu. Prva slika generalne stavke vseh državnih uradnikov in nameščencev javnega prometa, ki jo je vzbudil načrt o znižanju plačo in novih davkih Ves cestni promet je obstal, tudi pošta, telefon in sleherno delo uradnikov. Stavkujoči uradniki glavnega telefonskega urada se šetajo po dvorišču pred poslopjem. »Citajte—e—e! Povodenj na Angleškem! Vo. litve v Ameriki IVolitve—e—e!« Težko je legalo ljudem na duše, ves svet jih je zaskrbel, blodno jim je bežala misel do Maribora in Ljubljane in Belega grada in do Japonske in do Rima in do Amerike in Ruske: joj! O joj! Blodno je bežala misel, še Jezusa s Prevalj izgubila, bala se mraka in tatov in morilcev in razbojnikov. Joj! 0 joj! Hudič pa je dirjal in rjovel in tulil, da so se skrili ptiči v veje in lisice v jame. Nebo je zakril ogromen siv oblak, iznad vasi in raztresenih domačij se je dvignila jata belih golobov in utonila vanj. Črni vrani so jih podili, se vrnili, pošastno zakrakali in sedli na slemena. Potem je usekal blisk, hudič se je kvišku zakrohotal. da je zagrmelo od Brinjeve do Uršlje goro in se je na Šmohorci utrgal kamen in se zdrobil nizdol. 16. Antikrist Ko pa so minili dnevi in se je med ljudmi poleglo, je prišel po cesti človek z znamenjem na čelu, in nihče ga ni poznal »Pojdite za menoj!« je vabil. Dolgo pastirsko palico je veličastno postavljal predse in korakal, kakor kdor ima oblast. »Pridite!« Otroci so drli za njim, pritekle eo žene, počasi še možje. Sredi vasi je obstal in čakal. »Pridite, otroci! Pridite!« Z vseh strani so se zgrinjali, da se jth je kmalu vse trlo. Neznani je razširil roki, dvignil oči in slovesno zaklicaJ: »Jaz sem Kristus!« Ljudstvo je padlo na zemljo, z glavami so se dotikali tal. »Jaz sem. ki ste me očakovalj _ in bom poteptal nasprotnike Vaše, da boste vladali z menoj bi bo kraljestvo na Prevaljah in j»o vsej zemlji vaše tu vaših pajdašev na vekomaj.« »Molit« n»»U i Iz rokava jim je usul bankovcev, da so zaple-I sali nad njimi kakor metulji. Hlastno so jih gra-■ bili, gladili in poljubovali. : Do zemlje so se sklanjali in zopet jim jih je vrgel šop, da so jih lovili. Neke ženske zadaj so začele: »Svet, svet.. .< I Ko pa so dvignili glave, ga ni bflo več. »Ni ga več k Vstajali so, še niso vedeli besede, srečno so gledali pisane papirje, ozirali se po tleh, veselo se razpršili in oznanili: »Jezus nam je denar delil!« »Denar! Denar!« »Tega ne smemo zapraviti!« »Čemu nam potem bo?« »Deriar! Denar!« »Pris«l je, da bomo z njim kraljevali na >Pre-valjah in po vsej zemlji.« , »Zdaj nam bo oblast in čast in moč, ki sok zapisani v knjigah njegovih.« »Glej, tam onale jih je ulovila pet.« »Kaj? Ta? Požrešnica stara! Kaj iijhj treba!« »Onile je bil tudi zraven.« »Jaz nisem nič dobil.« »Trgovci so vsi dobili.« »Ali je bogatim namenil?« »Reveži smo zadaj zijali in se v pranu valjali.« »Naš je ta denar!« »Vrnejo naj ga nam! PožrešnežiI Vse bi po grabili.« Kar na mali se jih je nabrala tropa- SM ao pred bele hiše in rogovilili: »Denar nazaj! Naš je!« »Denar! Denar!« »Sram vas bodi, oderuhi!« Prišli so orožniki in razgnalj razjarjena, t »Kak Jezus, ki bogatim daje!« »Hudič je!« »Le branite ga, hudiča!« so se umikali orožnikom. Izza vogla pa se ie režal tisti s znamaujeui aa V institutu cesarja Viljema za raziskovanje tokov, v Gottingenu, h kateremu sjvada od leta 1907. tudi aerodinamični poskusni zavod, se razmotrivajo vsa vprašanja moderne prometne tehnike, v kolikor se ji stavljajo ovire skozi zrak ali vodo. Najvažnejša naprava tega raziskovalnega instituta je (slika) veliki vetrni kanal, ki ustvarja močan zračni tok. Pridobljena veterna brzina znaša največ 55 metrov na sekundo ali 200 kilometrov na uro, to je mnogo več, kakor pa napravi orkan. Na tenkih žicah so obešeni modeli letal in s pomočjo 6 tehtnic se nato izmeri delovanje, ki ga ima veter na modele. Ti jxiizkusi tvorijo kesneje podlago za računanje o stabiliteti letala. Zvezdno nebo na dežniku. Novost za prijatelje zve-zdoslovja. pa ludi dragocen pripomoček za šolskii pouk je izumil prof. Archenhold, ravnatelj treptovv-ske zvozdarne: dežnik, ki ima na spodnji strami posejano zvezdno nebo. Da pa si morejo učenci najti izhodišče za posamezne zvezde, drže dežnik tako, da je obrnjena konica dežnika proti zvezdi severnic.L Dežnik je razdeljen v dvanajst delov, a slehernemu odgovarja po en mesec. Angleška vojna statistika Pred kratkim je izšel v Londonu tretji zvezek dela »History of Ihe Great War«. V tem zvezku so objavljeni točni jDodatki o angleških izgubah v svetovni vojni. Število mrtvih znaša 1,051.246. Tu so šteti častniki in navadni vojaki. Razen tega pa je 8,179.374 oseb, ki so deloma ali popolnoma izgubili zdravje in sposobnost za delo.