15. řstev. Noto iriesfo, 10. avgiistn ]91(). XAVI. letnik. DOLENJSK v NOVIC E Izhajajo 10. in 25. Tsacega meBCCS. Cena jim je b poštnino vřed za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nenunjo, Boano in dni^e evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Iz ene stiske v drugo! Letošnje leto si bomo vinogradniki se dolgo zapomnili, ker iiani je prineslo mnogo škode in zla pri našem vinstvu. Laneko leto ni imelo vino nobene cene. Vsled obilnega pridelka je nastala, sploëna konkurenca in cene so padale pod stroske pridelovanja. Razen tega je bila letina glede kakovosti nenavadno slaba. Vino se je prodajalo do zadnjega t^asa po izvanredno nizkih eenali. Vsak je bil vesel, da je svoje vino sploh prodal. Veliko vina se je popilo po vinotočih, da se je tudi na ta način izvelo. Jjetoanje leto je skraja obetalo, da se bo poravnala ta škoda in da bo pridelek ugodnejši kakor lani. Pričakovali »mo sicer manj pridelka, vendar boljše blago. Toda prišlo je drtigace. Vsled neprestanega deževja pokazala je peronospora, ki je začela neusmiljeno gospodariti po našili vinogradilt. Po mnoglli vinogradih je skoraj vse perje odpadlo že koncem junija, tako mocno je pustošila. Kdor ni pravočasno in dobro Škropil ali bolje rečeno, kdor ni ujel pravega trenutka, ta je bil tepen. In ker je deževje splošno in zdržema trajalo, napadeni so bili več ali manj vsi vinogradi, tako da je škoda po peronospori splošna. Najbolj so trpeli vinogradniki, ki so odlašali s «kropljenjem. Po takih vlnogradili je trtje do malega golo. Močno 90 trpeli pa tudi tisti vinogradniki, ki niso mogli dobiti potrebnih delavcev in ki niso mogli pravočasno storiti potrebnega dela. V tem oziru je bilo letos tako pumanjkanje delavnili moči kakor še nikoli. Vsled Medar-dfjvega deževja je namreč delo tako silno zastajalo, da ga niso mogli zmagovati. Kdor je bil količkaj navezan "a tuje delavce, je to najbolj občutil. Povsod so se čnle tožbe, da manjka delavnih moči. Navsezadnje je začela pobijati tudi toča naše vinograde. Napravila je ogromno škodo po vseh naših vinskili gwicah, tako da zre naŠ vinogradnik s straliom, kako •flu uničujejo nime najboljši sad svojega dolgoletnega truda, ^lenda je na Dolenjskem le Semiška gora tako srečna, "^a ni bila potolčena. Drugud je pa toČa povsod več aH ®anj pobila letošnji pridelek in prizadela s tem velikansko ®kodo našemu vinogradništvu. Prej slabe cene, sedaj pa pokvarjena in deloma uničena letina! Iz ene stiske v drugo! Proti toči nimamo danes nobenega sredstva. Edina Pf>moč je zavarovanje, ki je pa tako drago, da ga mali posestniki nočejo sklepati. Proti peronospori pa, ki nam letos povzročila splošno in veliko škodo, pa imamo izkušeno dobro sredstvo, ki ga pa letos žal nismo mogli rabiti kakor prejšnja leta. Ivetošnja težka izkiisnja pa marsikaterega izmodrila, da s škropljenjem ni prav nič odlašati in da je zlasti v tako neugodnem vremenu, kakor je bilo letošnje, porabiti vsak ti-enutek. da se trte dobro in po večkrat poškrope. —r- Goveja, prašičja in perutninarska razstava. Po prizadevanju kmetijske podružnice novomeške se priredi drugi mesec, v pondeljek dne 19. septembra na sejmišču v Kandiji razstava goveje živine, prašičev in perutnine, in sicer priredi prvo razstavo c. kr, kmetijska družba, drugo kmetijska podružnica novomeška -in tretjo osredna perutninarska zadruga v Jjjubljani. Razstava naj pokaže, za koliko smo napredovali v eni in drugi živinorejski stroki v zadnjih desetletjih in naj izpriča, v katero smer kaže zanaprej zboljšavati našo živinorejo, da se povzdigne ta najvažnejša panoga našega kmetijstva in da pridemo tudi pri nas sčasoma do tistega cilja, ki ga nahajamo že danes po drugih naprednih deželali. Na razstavljenih živalih naj se spodbujajo naši živinorejci k zboljšanju plemena in reje. Jîazstava naj pa tudi pokaže, pri katerih gospodarjih je dobiti lepe in dobre plemene živali in naj seznani v tem pogledu kolikor mogoče naše živinorejce med seboj. Kdor ima lepo in dobro goved, lepe in dobre prašiče in lepo perutnino, naj jo razstavi. In kdor želi dobiti lepe živali za pleme, naj jih pride pogledat in naj se na lastne oči prepriča, kaj se da doseči z odbiranjem plemenih živali, s skrbno rejo itd. Sedaj je živinorejci na nas, da pokažemo, kako močno se zanimamo za razvoj naše živinoreje. Obilna in mnogo-Btranska udeležba naj pokaže, da vemo ceniti pomen takib prireditev in da je naša najnujnejša želja, da se s takimi prireditvami skuša tudi zanapr^ vnemati in spodbujati gospodarje k napredku v živinoreji. Kdor želi kaj razstaviti, naj se ])rijavi kmetijski podružnici do 31. avgusta in naj pove, kaj žtli razstaviti. To je potrebno, da se zamore potrebni prostor primerno pripraviti. Zlasti velja to še za prašiče, za katere je treba posebnili ograj, da se lahko razstavijo. V razstavo za govejo živino se pripušča enobarvna goved, razen tega pa tudi lisasta in mesanokrvna goved. V prašičjo razstavo se pripuščajo plemeni prasiČi čistokrvnih in mešanokrvnih plemen, in v perutninsko razstavo kokoši, gosi, race in purani čistokrvnih, križanih in domačega plemena. Natančneji program za razstavo priobčimo v prihodnji številki. Naše Živinorejce in gospodinje pa prosimo, da se čimpreje priglasijo in da naznanijo, kaj želijo v enem ali drugem oddelku razstaviti. —r— Politični pregled. Dasi je tli'žjivui zl>or na poćitnic;th, vendar se veliko o njeni piše in ugiba. Da je vlada v velikih škri[jcth, kaže dejstvo ker skuša zvariti motinejâû večino. Najrajši bi razcepila „Slovansko Jednoto" tembolj, ker se četvorica Dalniatincev, dr. Maaařik ia neizogibni dr. Ploj zdaj izjavljajo zoper obstrukcijo, za katero pa 90 prej sami pflasovali. Iz v.scga se viiii, da so liberalni poslanci v Jednoti velika cok^ia, katera zavira uspešno borbo zoper germaniznjoči vladni sistem. >[rvice kakšnih podpor vender ne smejo slovanskih poslancev preslepiti; taktiko ai bodo itak določili pri zopetnem sestanku drž. zbora. A tudi slepec lahko sprevidi, da imajo nemški časaiki tiamen ; razdvojiti slovanske poslance. — Razpusta drž. zbora se bojé liberalno stranke, ki bi povsod zgubile dokaj mandatov. Oíírski držiiviů kIkit ima od 6. avpf, počitnice ter se snidc 20. septenibia, da involi delegacije in reši proračun za 1. 1911. Nil llrvEitskeiu se stvari tako razvijajo, da ban dr. Tonia.šié ostane, razbije hrvatsko-srbsko koalicijo, razpusti sabor, ter si osnuje novo vladno stranko, podobno nekdanji niažaronski. .Sedanji voditelji političnih strank na Hrvatskem nimajo srečne roke. Kakor se kaže, niso si na jasnem glede državnopravnoga stališča trojedne kraljevino, katero Mažari smatrajo kot kak ojfrski komitat, Hos^PHski siilior je zaključca dne 3. avgusta. Odobril je proračun z malimi spremembami. Sabor je odtegnil 30.000 K gimnaz, šolani, ustanovljenim po nadškofu dr. Stadlerju, ter isto podporo naklonil frančiškanskim šolam. Vidi se tu nasprotstvo proti katoliškim Hrvatom. Ti so po poslancu škofu dr. Šariću dali izjavo, da so naj Herccg-Bo,sna [iriklopi trojcdni_ kraljevini, česai' pa Srbi ue marajo. Glede odkupa kmetov se'poroča, da bo po želji Srbov obvezen, kar pa Moslimom ne ugaja, pravijo, da se bodo izseljevali. — Za nadomestne volitve 3, septembra je K. K. Udruga že postavila svoje 4 kandidate. .Mhí Avsti'ij» in SrliiJ« je podpisana trgovinska pogodba. Turška vlad» skuSa urediti razmere v Itacodoniji in .\1-baniji, zato notranji minister potuje po teb pokrajinah, Fruurozi so se spopadli z državo Vadaj v srednji Afriki; radi bi jo_ spravili pod svojo oblast, a v boju niso bili srečni. Na Španskem je zelo napeto. Vlada je odpoklicala poslanika od Vatikana, ki naj osebno poroča v lladridn. Tudi papežev nuncij je v isti zadevi odpotoval iz Jladrida v Rim, Katoličani so zelo ogorčeni, l^ripravljali so za to nedeljo veliko nianifestacijsko shode po raznih mestih, zoper katere je vlada poslala veliko vojaštva. Ker se je bilo l)ati spopadov, so kat, voditelji za zdaj še odnehali ter shode odpovedali. Da-si jo papož voljan vladi kar največ ustreči, vendar opa preži na razpust samostanov in katoliških šol, V gliivticiii grškeiii iiioNtii Atriiah je položaj zelo napet. Politiki in častniki delajo na revolucijo in odstranitev sedanje kraljevske rodbino. V Itniseljii egiptovska narodna stranka sklicuje v septembru kongres, ki naj proglasi neodvisnost Egipta, Angleška bi rada prejtrečila tak kongres. — Sicer .se pa lteli;ijii zdaj ponaša s svetovno razstavo. Belgijsko malo kraljestvo kaže velikansk napredek v zafinjih 25 letih, odkar ima katoli.ško vlado. V srednje ameriški republiki iloinhiras traja Še državljanska vojska. V Perziji so je izvršilo več |)olitičaih umorov. Boje ae novih nemirov. Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo. '3p. dr. J, Mftrinko. Jeruzalem sploli. (Dalje.) Jeruzalem je prastaro mesto. Vže pred Abrahamom (2000 1, pred Kr.) je bilo tn mesto, ki se je zvalo Salem. Znan je Mel-hizedek, duhoven in kratj salemski, ki je prihitel naproti Abrahamu, ko se je ta vračal od srečne bitke ter daroval Bogu najvišemu kruh in vino. Pozneje, predenj so se Izraelci polastili sv. dežele, se je imenovalo to mesto Um-Salim. V 15, stoletju pred Kr. so si ga osvojili Jebuzejci ter ga po sebi imenovali Jebiis, Ti so utrdili močno goro Sijon tako, da jih Izraelci niso mogli zmagati, ko so si pridobili Palestino. Osvojil si je trdnjavo 5e le David, ter si ga izvolil za glavno mesto svojega kraljestva. Po njem se je sedaj zlasti gornji dd „Sijon" imenoval Davidovo me.sto, David, posebno pa Se njegov sin Salomon, ta je mesto znatno razširil in a palačami olepšal ; zadnji je zgradil tudi prekrasni tempelj, pravo čudo sveta, s pomočjo Sirskega kralja Hirama in njegovih umetno izobraženih podložiiikov. Leta 588, pr. Kr. je babilonski kralj N'abubodonozor mesto in tempelj razdejal, Jude pa odpeljal v sužnost. Perzijski kralj f''!" ji"' je dovolil vrnitev. Tempelj mesto ae jo jelo vnovič zidati. Nehemija, poseben ^jub^enec perzijskega kralja Artakserksa, je mesto obdal z zidovi ter ga močno utrdî], L, 63. pr. Kr. so si Judejo z glavnim mestom Jeruzalemom podvrgli Ritn^ani. Ker so ti ))0 svojih deželnih oskrbnikih, zlasti še po zadnjem Gesiju Floru ljudstvo izžemali in z davščinami trli, .so se Judje 1. 66 po Kr. uprli, kar je imelo za posledico, (ia je nastala grozovita rimsko-judovska voj.ska, v kateri je skupno poginilo milijon Judov. D. 70. bilo mesto s prclojdni toinpeljnoin vred do tal podrto, Judje pa odpeljani v sužnost ter razkropljeni med vso narode, kakor jîm je to že zdavnaj po prerokih, posebno pa ,še po našem Gospodu in Odrešeniku bilo naj>ovedano. To razkropljenje traja še vedno, kakor je rekel že več nego pred 1400 leti sv. Avguštin; „Vdokaz judovske huiiobije in naše rcsnice"- Pod rimskim ce.sarjcm Hadrijanom se je mesto vnovič pozidalo bolj proti zahodu, dobilo pa lice in ime pagansko „Elija Kapitolina". Ko je zmagalo krščanstvo, jo jjri.šel Jeruzalem do velike časti in slave: gradile so so krasne cerkve, romarji so hiteli tjekaj od vseh strani, da počaste, mesto, kjer je deloval in umrl naš Gospod, Ali I. 637 so si Jeruzalem podvrgli moha-medanski Arabci, ki so bili knstijanom Se dosti prijazni; I. lOiM' so ga dobili v ol)!ast križarji, a ga 1, 1187 izguliili. Današnji Jeruzalem jo zidan na gričih Sijon, Morija, Bezeta, Gareb in Golgota, Sijon je jtrecej visok, tudi Golgota, drugi izginjajo, ker so se tekom časa, posebno še ko je bilo mesto razdrto, dolino močno zasule. Staro mesto je še dandanes obdano z različno visocim zidom, v katerem je več vrat, tako da ne prideS nanj drugače nego skozi vrata, Najimenitniša .so Jafska, Damaska in sv. Štefana, Od Damaških do vrat sv. Štefana vodi edina vozn» cesta skozi mesto. Nekdaj najimenitniša tako zvana „zlata vratu" so sedaj zazidana. Zunaj obzidanega starega mesta jta sc jako razširjajo jiredmestja proti zahodu in severu, ki so večinoma I'O evropsko krasno zgrajena in nimajo manj prebivalcev nego mesto samo. Ves Jeruzalem ima po turški štetvi leta 1905 sktipno 63.900 stanovalcev in sicer 8000 mohamedanov, 45.000 judov, 6000 grških razkolnikov, 2500 katolikov, 950 Armencev, 800 protestantov, 250 zjedinjenib Grkov, 120 Koptov, 100 Abesincev, 100 sirskih Jakobitov, 50 zjedinjeuih Sircev. Proti jugu obdaja mesto lioîina Kinom, proti vzhodu iia dolina Jozafat ali Cedron, ki loči oljsko goro od mesta, Turki imenujejo Jeruzalem Pil Kudš, to je sveto, svetišće. Tudi Mohattiedani namreč časté judov.ske preroke in očake, zlasti šc Abrahartia, Davida, -Tanoza Krstnika in pa Jezusa, Jezus jim jo velik prerok ali Mohamed, tako pravijo, ga presega, Mohamed je največi. Kako sveto pa mora biti to mesto nam kristijanom, ker vemo, da je Jezus, ki je v njoin delal, umrl in od mrtvih vstal, pravi sin božji, resnični Bog, Dandanas ne delujejo v Jeruzalemu na verskem in dobrodelnem jjolju samo katoličani, marveč tekmujejo z njimi skoraj vso krščanske ločino. Katoličani latinskega obreda imajo različnih verskih družb; ki oskrbujejo veliko število dolirodelnih ustanov: šol, gostiSč itd, Zedinjeni vzhodni kristijani imajo štiri, nezjedir^eni pet—veliko število pa Rusi, ki imajo v deželi jako velik vpliv. Krščanski romar dobi lahko sprejem in postrežbo zastonj, premožneji vsaj za nizko ceno, kar jo neizrekýivo veli-ccga pomena. — Midva sva si vravnala bivališče v našem avstrijskem hospiců, kakor jo bilo že rečeno. Oskrbujejo ga nemške boromejkc. Niijimeiiiliiiši kraji v Jei'iizaloniu. Po okropčajočem počitku v gostišču, o katerem pozneje spregovorim, sva ojjravila sv. mašo v domači kapeli. Potem I'® nama je bila prva pot tje, kamor pač pred vsem biti vsak krSčanski romar — k grobu Gospodovemu. Z i^im hočem tudi jaz pričeti kratek popis jcruzalem.'ikih svetišč. îînana resnica je, da so že prvi kristijani radi in pogoito obiskovali kraja, kjer je bil naš Izveličar križan in pokopan. bi izbrisal vsak spomin na krščanstvo, je pa ukazal cesar Hadrija^i po lotu 135 p. K. z visocim zidom ograditi ter s prstjo zasntj imenovana sveta kraja. Na tako zravnani prostor i)a je ukazal liostaviti pajiiiiiski svetišči, prvo najviSomu boffu .Itipitru, drugo |ia nesramni tioříinji Veneri. Ko je ki-šcaustvo i»o(i cesarjcm Konštniitinom znia^'alû, je (îalii lyc^'ova muti sv, Helena terapeljna iwireti in prst odpraviti. Nasla je pri tom križ Jezusov, kraj križanja in grob Gospodov pa jo popolnoma odkrila. Cesar Konstantin jo-mjiravil nad sv. tp-olioni kapelo, dragoceno okroglino ter jo imenoval Anastazijo — «vstajenje" ; nad krajem )ia, kjer ae je našel križ Gospodov, veličastno baziliko 9 petimi ladijami. Kalvarija jo ostala zunaj poslopja, ker je ležala previsoko. jJovrSii je (ielo 333. leta. Ta poslopja so Perzi leta HU potlrli, sv. križ pa odnesli v svojo deželo. Menih Modest je v istem stoletju skušal podrto popraviti, ali v (irejSrgi krasoti deia izvršiti ni mogel. Zgradil jo posebno troje: Uožji grob, cerkvico, kjer se je nasel av, križ, in pa kapelico na mostu, kjer je stal Gospodov križ. Sultan Hakem Bi Amr Aliih jo ukazal 1, 1010 vse kršćanske stavbo iiodreti, ali kitialu je dovolil, da se smejo vnovič zgraditi. Na to vest jo [»rihitelo na tisoče kristijauov z bogatimi darovi, Iiet gnskih cesarjev pa jo zapoťed zidanje podpiralo, tako so bile do 1. 1048 prejšnje zgradbo gotove ter še različno povečane. Ko so križarji bili vzeli Turkom sv. deželo, so sklenili vso te različne zgi'adbo spraviti v eno samo cerkev, vendar tako, da so proj zgrajeno kapclicc skrbno obranile. I'Vancoskeniu mojstru >iourdaiiiu (Žurdén) se je to pojjolnonia posrečilo. Zgradil je velikansko poslopje na ta način, da jo k okrog-lini, ki krije božji Jirol), prizidal drugo veliko kupolo nad Kalvarijo — ali Golgoto. 1-íruga svetišča pa so v to veliko zidavo uvrstili. Gradili so od I 1140 do 1. 1149. lieta 1808, ko je bilo v katoliški Evropi radi francoskih Vojska vse v neredu, jo cerkcv pogorela. V tem žalostnem času so Grki labko dobili od sultana pravico, da so jo sami ]»opravili. A žal ta i)0[)rava je Itila taka> da so jo vse pokvarilo. Zazidali so prejšni veliki obok mod okrogliuo nad Gospodovim grobom in voliko kupolo z debelim zidom, v cerkev samo pa vzidali novo cerkev, 'i^ako jo vso grdo pokvarjeno, da se sicer krasna stavba cela več ne more videti, in da je temno, kamor stopiš. Vsoh po.sameznili svetišč no morem pojiisavati, vsaj je v Veliki stavbi do 30 kapel in drugih prostorov, ki so last deloma katoliška, grška, armenska ali koptiška. Pred cerkvijo je nekaka lopa. Tu jo že dostikrat tekla kri bratov frančiškanov, ki imajo pravico in dolžnost, da varujejo božji grob. Zadnjič so jo to zgodilo 1. 1901, ko so grški mouihi 'K tiÍĚnib vzrokov napali sinovo sv. Frančiška ter jih 15 ranili, ker jo v isti cerkvi tako različna posest, pride pri teh zag-rizencih kaj hitro do prcjiira in šo hujšega, Htopiv.ši v cerkev zagledamo na lovi 3 ali 4 turške vojake, ki piišijo cigareto ali si kuhajo črno kavo. „Kaka ncčaat za sveti kraj!" vzklikneš; ali vendar moramo biti še hvaležni, da jo tako. 'l'i vojaki vsaj v navadnih razmerah skrbé zo red in mir; brez njih bi fanatični drugoverci katoliko pobili. Ako hi pa varovali ta kraj grški ali ruski vojaki, bi nohonoga katolika notri iic pustili. Brž pred nami jo štirivoglat rudočkast kamen. Trdi se, da je na tem kraju počivalo Jezusovo telo, ko ga je Xikodem ma-?Ílil. Iz ljubezni do Gospoda poljubimo spoštljivo ta kamen, pa idiliio daljo, (Dalje pride,) Dopisi. Itndrtlťovd. — Nove maše. — Iz novomeškega dekanata ''O imeli sledoči čč. gg, novo mašo: Franc Muren, semcniški (îu-hovnik, v cerkvi prosv. Srca Jezusovega v Ljubljani; dne 24. ju-■'ja Kudolf Kapš na Vršnih Solih v topli.ški fari. Radi majhne l'Odružnico bi bilo av. ojirnvilo na jirostcm, ko bi vreme ne bilo iiagajalo. Pridigoval jo mil. g. pro.št novome,ški. Pred 53, leti jo obhajal v isti corkvici svojo novo mašo rajnki gospod Samida. I^tie 31, julija ao praznovali v Toplicah žognaiye sv. Ano; ta dan č. 0. Janez Žurga iz reda sv. Frančiška imel svojo novo mašo; [»ridignval je č, o, Benvonut Winkler. Št., .lei-iiej. — Grozno trpimo lotos v.sled vodnega deževja, ^'iiiogradi so do malega iiničeni; sena jo sicor dosti, a nas pa ®l>ravljanjo toliko več stane. Še najbot) žalostno pa jo, da je neurje 'ïahtevalo človeško ïrtov. Strela je namreč ubila pridnega mla-ileniča Jos, Penca iz Vratnega. Bil je v hiši pri oknu ter v trenutku mrtev. Ht^r je l)il šolo 21 let. AJUdvor, (i. avg, - Žo šestič je klestila pri nas toča v 'tekočem lotu, V petok ii, avg, zvečer ob 9. im se je vsiila drobna ^^a, pa klestila s toliko silo, da je pokončala 5c ono pridelke, ki so še ostali na polja in vničila tndi grozdje v vinogradski gori Eoršt. Bila je skoraj v vseli vaseh. Ljudje so zelo žalostni in potrti. Iz Seiiiiča. Dne 1. avgusta je bilo v Semiču posvetovale zaradi ljudsko šole. Nova šola bi bihi tukaj zelo potrebna, kajti sedai^a ne odgovarja šolskim zahtevam. Ni se veliko sklenilo, le toliko se je izkazalo, kako všeč je nekaterim slovenskim gospodom nemščina. Napravil se je namreč neinSki zapisnik, kot da bi bili navzoči vsi Nemci, (a ni bilo nobenepi) in da bi se fSlo za nemško šolo. Ali so dotičniki ne spominjajo več znanega reka: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi potil Iz metliške okolice. —O cestnih zadovah.— llazvosclili so se ljudje, kateri so pred par meseci brali v časnikih, da je deželni odbor razjiisal i»rcložitev onih peterih klancev, za kat^îro se je že moledovalo leta in leta. In glejte: deželni odbor hoče cestne zgradbe izvršiti že letos, metliški cestni odbor je zadovoljen, treba bi bilo i»ričeti — a česar so ni pričakovalo, so zdaj kar pokaže nasprotje nekaterih domačinov, ki zahtevajo za odkîip potrebnega svota tako [»rotirane cene, da so te nevspro-jemljive. Ljndjo božji, ali sto jtadli ua glavo? Saj nagajajo ne le drugim davkoplačevalcem, amjiak tudi sebi. S tako trmo bi si le povzdignili ce.stno doklade, ali so vam davki šo premajhni.-' — Boij previdni so bili pač oni posestniki ob državni costi, katero je še preložiti od Bušinjovasi do Metlike, Zadovoljili ao se .s jto-šteno odškodnino, kakor jo pač dotična kouiisija mora priznati ÍD določiti. Zato bo ta cesta še letos popravljena. Kako pa se more rešiti zagoneika o postopanju zgoraj imenovanih pretirancev? Zapeljalo jih je liberalno časništvo, ki je hujskalo posestnike, naj svet kar najbolj dražé, saj itak mora deželni odbor — osobito zdaj pred volitvami — vse i>rivolÍtÍ. A tu go so liberalci ušteli, kajti deželni odbor ae zaveda svoje odgovornosti in ne more denarja proč motati, zato je po.slal svojega člana dr. Lampota, ki naj 80 s poklicanimi činitelji na licu mesta osebno pogaja s posestniki. Dosegel se je le delni uspeh, nekateri so ostali pri svoji trmi. Ne ostaja toroj druzoga nego, da sklene dež. zbor poseben zakon za razlastitev jiotrobnih parcel. To pa bo vso stvar zopet zavleklo — dotična sebičnost ne bo dosegla svojega namena, trpeli jja bodo vsi drugi, ki želé cestnih zboljšanj. Iz tega dejstva zopet lahko razvidite vsi dobromisleči, kako so liberalci igrajo z osodo ljudstva ter iz straukarstva preprečujejo najpo-trebni.io naprave za sjilošni blagor. Iz Iteleknijiiie. — V nedeljo, dne 7, t. m. vršil se je v prijaznem Ornom^u prvi sestanek doleiyskega kat. nar. dijaštva. S tem, da si je vrlo dijaštvo izbralo ravno oddaljeno Belokrajino za kraj svojega sestanka, jo jasno pokazalo, da sere boji truda daljnega potovanja, kadar mu je treba pokazati svetu svoje versko-narodno propričaiyo in da so no straši nasprotnikov, ki so se ravno do najnovejšega časa tako šopirili po Belikrajini. Toda ravno sedaj smo videli, kako žalostno ulogo igra v teh krajih liberalna struja. Videlo je to zbrano dijaštvo i v onemoglosti črnomaljsko liberalne mladeži i y barabskih izgredih metliške sokolsko župo ob priliki njene prireditve. Na predvečer, dne (i. t. m. zbralo so je že obilno število dijakov iz cele iirostrano Doleiijske v čitalničnih prostorih, kjer so je vršil pozdravni večer, ki gH jo otvoril vrli rojak g. dr. Malncrič. Pozdravil je vso navzočo dijake in goste, izmed koj[h nnj posebno otuertjara vneto prijatelje našega dijaštva: gg. dr. Šturma in družino, g, nadoficijal Vidmarja, č. g, mestn. žu!)nika i'. Iv. Kubinoka in g.župana .Skubica. Prihodi^i dan vršilo ao je po slovosni sveti ma.ši glavno dija,ško zborovanje. Btevilnim predavmijem, ki so bila skrajno stvarna in pomembna za dolei^jsko dijaštvo, sledila je obširna debata. Obilno pohvale jo žel za svoj krasni govor jiosebno g. novomašnik Komljanec, ki je podal podrobno sliko razvoja dijaštva na Novome.ški gimnaziji od I. 184B do najnovejše dobe. Ustanovila se je tudi podružnica S. D. Z, za Doleiysko s sedežem v Novom mestu. V odbor so bili izvoljeni tov Fr. liiieb tehn., tov. J. Majerle, stud. iur., tov. .Toško lic, stud. iur., tov. Slavko Rodič, stud. iur. in abiturient tov. Kr. Lovšin. l'opoJdne se je vršila ob veliki udeležbi črnomaljskega občinstva ljudska veselica s i>rodstavo „Tri sestro," sročoiovom, prosto zabavo s sodelovalnem vrlega ženskega tamburaškoga in pevskega zbora pod spretnim vodstvom gdč. učiteljice Primožič, za kar izrekamo na tûm mestu i^ej in njenim vrlim pevkam najiskrenejSo zabvalo, kakor tudi vsem gospodom in drii.štvom ter celemu dobremu Črnomaljskem!] občinstvu, ki so pripomogli, da se je ta prvi dijaški sestanek vršil tako sijajno. Srčna jim hvala! L.jnl)ljaiia. — Glavno zborovanje slovensko krščansko-socijalno zveze. Dno 2), julija se jo vršila letna skupščin» te imenitne izobraževalne organizacije med Slovenci. Poleg politične in gospodarske org-auizacijc je S. K. S. Z. največ storila za pro-bujo širokih plasti slovenskega ljudstva, kakor spriĚajejo poročila na toiu zborovanju, katero je vodil naš rojak; profesor Jarc. — Za društva kranjske zvezo je poročal osrednji tajnik I. Traven. S. K, S. Z. je jiriredila socijalni tečaj za inteligenco, da ta ponese izobraževalno delo mej priprosto ljudstvo. Osnovala jo več dekanijskih odborov, kateri so več zanimanja spravili mej ljudstvo. Iz to Zveze je niknila „.Jugoslovanska Strokovna Zveza" ia kot celotna vez vseh rodoljubnih Slovencev „Slovenska Straža". — Poročilo je podalo prej?Ied naših izobraževalnih društev po deka-nijah na Kranjskem in sicer imajo društev; Mesto Ljubýana 11. Dekanijc: Ljubljana Cerknica 7, Idrija 5, Kaianik 8, Kranj 16, Leskovec 8, Litija 4, Loka 7, Novo mesto 4, Postojna 5, Ka-dovtjica 1.5, Ribnica 7, Semič 3, Šmarje 1, Trebnje 5, Trnovo 4, Vrhnika 9, Žužemberk skupaj l.ô4 društev. S- K. S. Z., za Vipavo ima 13 društev, za Goriško 55, za Koroško 27, za Štajersko 119 in za Trst 12 društev, skupno 380 izobraževalnih iiruštev! Iz tega pregleda zopet lahko razvidite, dragi dolenjski rojaki, da je vaša pokrajina v izobraževalnem delu zaostala. Ali naj ne bo to opomin za merodajne činitelje, da vsaj v večjih krajih osnujejo přepotřebná izobraževalna in strokovna društva? Za S. K. S. Z. na štajerskem je poročal drž. poslanec dr. Korošec, ki je povdarjal, da je narodnoobranibito delo doslej slonelo na njenih ramah in je že imela opraviti s 3fi7 okrožcnimi rodbinami. Krasno se je pod njenim okriljem razvila miadeniška in dekliška organizacija. Ima na razpregiedii slovenske naselbine delavske mej Nemci. Priklopiti si želi čem več inteligentov kot sotrudnikov na društvenem po^ju — za skupno korist našega naroda, pri kateri morajo zginiti vsi sebični nameni. Za goriško S. K. S. Z. je poročal tajnik Fr. Kremžar. Kakor drugod, so jo tudi na Goriškem priredilo 2 poučna tečaja. Tajništvo daje ljudem brezplačno i)ravne ia druge nasvete. Ono bo poskrbelo za natančen kataster narodne mejo. — Za tržaško-istrsko Zvezo je omenjal kaplan Čok, da jim zelo munjka v resnici delavnih moči. Potreben je v slovenskem deln Istre socijalni tečaj za duhovnike in učitele našega mišíjorija, kajti tudi mej temi je še dokaj predsodkov. — Društveno gîbaïqe more prospevatl le tam, kjer imajo primerno prostoro. Zato je poročal vikar Smolnikar o društvenih domovih, kako je mogoče postaviti si tudi te. Kjer imajo svojo domove, se bujio razvija društveno življenje. Brez njih skoro ni mogoče prirejati iger, predstav. Pri])ro3ti mladeniči in dekleta so pokazali veliko spretnost za dramatične predstave. Prof. Robida je podal strokovi^'aško poročilo o potrebnih odrih. Ravnatelj Hemec pa je govoril o učnih pripomočkih za predavanje v izobraževalnih društvih. — V imenu Zveze Oriov sta poročala na- ačnik. Zdaj obstoji že 116 skem, a tudi v obmejnih ov, pa deloma to namestu-erskom, kjer jih jo 34, in čelnik Jeločnik iu predsednik dr. Poj telovadnih odsekov, večina na Knm krajih se množijo. — Kjer še ni Or jejo inladeniške Zveze, kakor na Šta na Koroškem. — Vsa ta raznovrstna društva pa so nekak matičnjak za Slovensko Stražo, ki !)0 imzila, da so naši obmejni bratje več ne bodo zgubljali v nasprotnikove pasti. — Ako so pomisli, da so je v teh stotinah društev vršilo na ti.soee podučnih predavanj, spodbudnih igrokazov, prečitalo na tisoče časnikov in kiqig, moramo priznati, da se je za krščansko izobrazbo našega ljudstva veliko storilo, a tudi že veliko doseglo, kar priznavajo naši južni bratje, ki stavijo na prvo mesto — Slovence. DomaČe novice. Odliřiii tjostjo. Iz Toplic se poroča: Mudil se je tukaj presvitli g. škof Stariha; dalje sta )rišla iz Dunaja Msgr. Jančar, župnik nemškega viteškega reda, n c. in kr. polkovnik Bezotjak. V nedeljo pa g», c. in kr. gen. major Supančič in dr. Stanko Kterger. Oselme vesli. Premeščeni so čč. gg. kapelani Vrhovec iz Šmarija v Žiri; Ribani Zajec iz Žužemberka v Smarije; Fr. Govekar iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Sodražico; Janko Sedej z Vrhnike v Sv. Križ pri Kostanjevici; Janez Sever iz Št. Jerneja na Dovje. — N'anovo so namc.Š6enÍ kot kapelani čč. gg.: Jož. Verce v Borovnici; Rudolf Kapš v Postojni; Anton Komlanoc v Škocjanu pri Mokronogu; Alojzij Lunder v Žužemberku; Jan. Drešár v Št. Jerneju. -- Č. g. Fran Pav.šič, dosedaj kapelan v Sodražici, je bil umeščen na župnijo Turjak. Vrlemu sotrudniku kličemo: Na mnoga leta! Iz Raciorice se poroča, da bo ondi 21. avgusta dvojna slavnost: zlata maša č. g. Petra Režeka ia zlata poroka irjegovega brata Ivana, oiidotnega posestnika. nijiiški shoiH. Katoli.ško-narodni abiturijenti vseh srednjih šol so imeli lepo uspeli shod 31, julija v Brežicah. Drugi dan BO napravili izlet v Zagreb, kjer so si ogledali velik na]>rodck hrvatsko prestolnice. — Dne 7. avgusta^ pa so imeli dijaki iz Doleqske, osobito iz Belekrajine, shod v Črnomlju, kjer eo obravnavali, aktueJne tvarine, važne za Dolenjsko. Šolstvo. Za učiteljico v Strugah se imenuje Josipi^na Smolo, za nadučitelja v Ht. Petru Julij Oenčič, za učiteljico v Čre.šii)evcu .A.na Ogulin, za Leskovec Franc Trošt. — Vpokojoni so: nad-učitelj Fr. Dular^ v Vavtivasi, Jakob Osterman v Kočevski Paki, učiteljica 1'irc v Štrckljevcu. — V Vršnih selih se ustanovi ^juiiska šola. (S tem jo preprečena nakana šulvoreina, ki hočo tudi otroke z Vršnih sel pritegniti k svoji šoli v Lazili.) Sola v Škocijanu pri Turjaku .se začasno raz.širi v dvorazrednico. 0(1 HČitelJstvti. Dne 6. in 7. avgusta se je vršila v Rudol-fovem skup.ščina Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev, katere udeležniki so se večinonia poslužili posebnega vlaka od Ljiibljane do Novega mesta. Dne 7, in a. avg. pa je imela v Ljubljani glavno zborovanje povodom svoje desetletnice „Slomšekova Zveza slovenskega učiteljstva" — Razliko mej tema dvema Zvezama naši čitatelji lahko spoznajo iz enega samega dejstva: jugoslovanska Zveza na vsporedu ni imela za nedeljo 7. avgusta sv. mase, Slomšckova Zveza ]ia je za 8. avg. na delavnik povabila svoje člane k sv. maši. — Kako so že šolarji podučujojo v 2 cerkveni zapovedi? Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Za nadučitelja v Št. Jurju pod Kumom J. Pečnik, na Raki Janez Golob; za učitelje: Tit Grčar v Št, Rupertii, Anton Lomšek v Cerkljah, Ana Goli v Šniarjeti, Ivana Logar v Selu pri Šumborku, Fr. Kalan v Grihljah, Ivana Jamšek na Studencu-Igu. Vjiokojeni: A. Adlešič v Krškem, Antonija Hril)ar v Št. Vidu pri Zatičiui. Razširi se šola na Krki v trirazrednico. 1'oroka. Dne 7. avg. jo bil poročen g. F, Drcnik st., posestnik v tíeršlinu, z gdč. Nežo Ronarič. Cmi-I je v Novem mestu dne 2. avgusta v noči ob 12. uri g. Matija Avsonik, hišni posestnik in nokdajni novomeški pismonoša, v 81. letu svoje starosti, po zelo mučni bolezni: za vnetjeiu slepiča. — „Matička ni več moj živimi", je vzdîhnîl marsikateri prijatelj pokojnega, ko jo žalostno zapel mrtvaški zvonček. Ii temu 30 ni čuditi; vsaj so poznali „Matička" ne samo v Novem mestu, ampak malo da ne po vsem Kranjskem. Posobno veliko dobrih prijateljev in znancev ima pokojni mej proč. duhov.ščiiio, kakor tudi mej svetnimi gospodi, uradniki in profesorji, ki .sO se radi pri njom shajali in so pri iqem stanovali. Pa tuili pri-pro.sti ljudje in reveži so pokojnega zelo častili. Z ljubeznjivostjo, s čistim značajem in z vodno usmiljenim srcem sî je znal pridobiti srca vseh. „Matiček" je bil vzor krščanskega moža, vztrajen v bogoljubnem življoi^ju in potr]>ežliiv v svoji hudi bolezni; jeze, zavisti in sovraštva ni poznal; za to lahko ujiamo, da je stojdla iljcgova duša bogato opremljena z vsemi čednostmi, vesela in srečna pred Sodnika. — G. Avseuik je bil rojen v cesarskem letu 1830 v Drganjih Selih pri Toi)licah, Njegova pridnost, poštenost in nožna postava so ga privedle lio častne službe v novomeški proštiji. Bil je zvest služabnik milostlj. gospodov ppoštov Arko-ta in Vilfan-a. Ko je še i»ri zadnjem služboval, jo prevzel oh onem službo pismonoše za Novo mesto, tako, da je po noči bil v proštiji in po dnevi večinoma v po.štni službi. Omeniti moram, da je to službo opravljal sam in tedaj ni bila lahka; le ob ve-likinoči in ob božiču mu jo na pomoč prihitel pokojni Kiudl-Soveda takratna poštna uprava šo ni imela toliko poslovaiya, a vendar čez in čez dovoD za enega pismonošo. Vkljub temu je izvrševal „Matiček" svojo službo vestno in natančno in s pravim humorjem. Povsod so ga pričakovali z veseljem, ker je oddal s pismom še navadno kakšno smešno in „lušno". Bil je vsesko/i šaljivec ter ai jo ohranil to dobro voHo do visoke starosti, O iijom se po pravici sme trditi, da je v zdravem telosu živela zdrava duša. — S svojo varčnostjo, znanostjo in pridnostjo v mladih letih prihranil si je pokojnik vsega potrebnega za zadovoljne živ^enje v starosti ob strani svoje blago gospo soproge, s katero je živel v srečnem zakonu 27 let. Zato prisrčno obžalujemo vdovO nad izgubo tako vriep moža, — Da še veliko „Matičkovih" pri; jateljev in znancev živi, jo bij dokaz lopo število udeležencev pH pogrebu. Poseben ntis je napravil ta sprevod na vsaktei'Cga. bil namreč pogreb z niodornim zunanjim lileskom, temveč )»eijo psalmov, molitve in pobožni vzdihi pod za,stavo rokodelskega društva sv. Jožefa, so spremili zemeljske ostanke blagega pokojnika na pokoi>aliSčo. Pokojnik jo bil namreč časten član katol. rokod. društva ter jo posebno rad častil sv. Jožefa kot priprošnjik» za sretno zadnjo uro, ki o jc gotovo dosegel naš ne])ozabnÍ j»ri-jatetj „Matiček". — JJal Bo^î, da se zojjot snidemo v Tečnem raju! Dur. Povodom smrti blagega gospoda Matija Avsenika je darovala gos))a pokojnikova UrSula Avaonik 15 K katol. rokod. društvu, kojega častni član je bil pokojni. Srčna hvala! Umrlu je 0(1 kapi zadeta žcaa tesarskega mojstra Jermana iz Irčevagi, kateri jo za)>osIen pri dozidavi kandijske bolnico.— N, p, v m.I Vu/im! Valod sklepa c. kr. deželnega šolskega svota v soji znižani ceni bo razdeljeval deželni odbor kranjski tudi letošnjo jesen. Prošnje naj se vložijo jiri deželnem odboru v Ljubljani do 20. avgusta t. 1. Živinorejskim zadrugam bo deželni odbor prispeval polovico, občinam in zasebnikom )ia tretjino kupnine. - Nakuj» mladil) bikov. Deželni odbor kranjski nakupuje za deželno jiristavo mlado bike vseh treh v deželi priznanih pasem, to je pincgavske, simodolske in sive. Hiki ne smejo biti mlajši od pol leta in ne starši nad poldrugo leto. Ponudbe naj so takoj pošljejo deželnemu odboru v ijjubljani. Ponudijo naj se samo lepe živali brez hib, da se ne bodo deželni veščaki pri ogledu zastonj trudili. — Osmi avstrijski viunrski kongn^s se vrši od 6. do 10. septembra t. 1. na Dunaju. Kdor želi podrobnih pojasnil, naj se zglasi pri vin. nadzorniku g. Skalicky-ju. Iztočasno je tudi mednarodna lovska razstava na Dunaju. Ker se v tcni času vrši na Dunaju tudi še mednarodna lovska razstava, je pričakovati tem večjo udeležbe, ker si interesenti lahko obe razstavi hkrati ogledajo. _ Raznoterosti. * Knjižnica krščanske j>rosvete — je dala na svitlo dva času primerna snopiča. 1. Mladeniči na plani je jilamteč jio-ziv našim mladeničem, naj se jioprimejo izobraževalnega dela ter resno pripravljajo za bodoče gospodarje. — II. jM 1 ad e ni sk a telovadna organizacija — je izboren navod o telovadbi. Toplo priporočamo vsem društvom. * Marijino kniljcslv« na ■IntroTcni. Silvin Sardenko je v pesniškem jeziku podal v tem spisu živ dokaz, kako je češčenge Marijino na Vzhodu nastalo ter se tudi mej razkolniki ohranilo do današnjega dne. To češčenje in pa ono sv. Cirila in Metoda bo Slovane zbližalo ter slednjič pripeljalo k edinosti vere in cerkve. * Deklcfom. — I. zv. krščansko živ^enje. Kakor mladeničem tako je iiodal presvetli knezoškof ljubljanski tudi dekletom krasnih naukov. Marijine dekl. družbe naj pridno sežejo po njej! * Hlladenii'-em! — I. zvezek. Obramba vere. S tcui naslovom je naš skrbni vladika Anton Honaventura spisal krasno knjižico, ki je v ])rvi vrsti namei^ena slovenskim mladeničem, a jo bo vsak Čital z velikim zanimanjem. Temeljito in ob enem jiotjiidno 80 obravnavajo temeljne resnice krščanstva. O katol. cerkvi se govori s pravo navdu,šenostjo, da so zanjo mora ogreti nepopačeno srce. O začetku sveta in življenja je v jedrnatih stavkih toliko povedanega, da navadnemu izobražencu zadostuje. Dobro bo došla ta popularna apologetika tudi srednješolskim dijakom. Slane le 1 krono. Vzemi in beril Atc Maria — je naslov slovenskemu listu, ki izhaja vsak mesec v New Yorku, Nameiyen je jugoslovanskim izseljencem. Izdaja ga družba sv. Rafaela. Stane za Ameriko 50 centov, za Evropo 375 K. I)oua.ša prav podučne članke. Toplo priporočamo rojakom v novi in stari domovini. Loterijske številke, TRST, 30. julija 87 67 60 70 16 GRADEC, 6. avgusta 87 39 24 86 2 Družbeni oklic. E 307/10 10 Dne 16. avgusta 1910 dopoldne ob 10. ur! iio pri spcidaj oanamenjeni ■odtiiji y iibi it. 6 drftiiba zetnljîHûii št. 96 kat. obú. Stranskava», ki sestoji iz bjše St. 7 v Birfni ra^i z gospodarskimi poslopji in vorlnjakom ter kazolcein, pet njiv, vrta, treh pašnikov, treh travnikov in Sest gajzdnih delov 8 priti It i io o vreii. Nepremičciiiii je določena vrednost na 9318 E 73 li, pritiklinam na 821 E. — NsjtnanjSi ponndek znaša 6760 pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se g tem odobri, in listine, ki se tifejo nepre-mifnine, smejo tisti, ki zele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni Bodniji, T izbi št. 6 med opravilnimi arami. Pravice, katere bi ne pripnšůale dražbe, je oglasiti pri suduiji najpozneje v dražbenem ubroku pred tačetkum draibe, ker bi se sicer ne mogle raz-ve^av^jati glede nepremifniGe ssme. O nadaljnjh dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere itnajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z iiabitkom pri sodni,ji, kadar niti ne stanujejo v okuliSu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sudnem okraju sta-najoůega pooblaščenca za vroube. C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. II, dne junija 1910. (17ÛJ Družbeni oklic. Družbeni oklic E laa/io 13 Dne 23. avgusta 1910 dopoldne ob 10. uH bo pri spodaj oznamenjeni eodniji, v izbi St. 6, dražba zemljišč vi, it. 267, 25«, 259. 260,261, 262 in 264 kat. obč. tiaberje (gospodarska poslopja v Gor. Subadolti, 13 njivaib parce), ena vrtna parcela, 1 pašniki, en travnik, 2 vinogradni in 6 gojzdnih parcel s pritikl'no vred. Nepiemičniuam je določena vrednost in sicer zemljišč; vi. St. S57, S58, 260, 261 in S64 na S243 K 11 h in zemljišč vi. št. S59 in S62 na 461 E 93 h, pritiklinain na 334 E. Najmanjši pooudek znaša za zemljišča vi. St. 257, 258, £60, 261 in 264 po odbitku vrednosti prevžitka 4838 E in za zemljiiče vi. it. 269 in 262 — 307 K 96 h. Pod tem ineskora se ne prodaje. Dražbene pogoje, kt se odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo ťsti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjen sodniji, v izbi ÍL 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripnščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé nepremičnine same. U nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišn spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imennjejo tej v sodnem okraju •tannjočega paoblaŇčenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. II., dne 26. julija 1910. 174 Noví uveiici se liotlo v prvi razred Novomeške gimnazije sprojemali 6. septembra od 8. do 10. ure. 01» 10. liri sv iM'ičiie vsiirejemiiî í/^jtit. Vsitrfjt^iii iititntcter (»d II. do yili. I'iizriida se Ixide vršil 7. se|ileiiilini «d S. do ure doiioldiie. 167-ii-l Išče se deklico 179-3-1 po.^tcnili stanâcT, d» iii):i veselje do tr;;oviiie in d(Miinčei;ii «in-aviln, zmožna v računstvu, od 14 do 16 Jet stara, Nastop takoj. — Natančneja pojasnila ae zvcdů v Št. Jcrnojti št. 58. Zahvala. 171 Za obile dokaie srčnega sesutja o priliki britke izfjnbe našega nepozahljivega soproga ozir. strijca, gospodu Matija Avsenik-a, hiSnega posestnika kakur tudi za mnogobrojno častno spremstvo drasega nam rajncega k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom posebno preč. kapiteljski dtihovSčini, gg. oo. frančiškanom, čč, gg. Usmiljenim bratom, slav. kat, društvu mkodelskih pumoč-nikov, prijateljem in znancem — ter sploh vsem najiakre-nej^o zalivalo. Rudolfovo, 6. a v gn sta 1910. Žalujoči ostali. E 3ii2;i0 e Dne 23. avgusta 1910 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj oznamenjeui sodniji, v izbi št. t», dražba zemljišii vi. át 163,501 in BOO kat, obS. Brusnice, ki sestoje iz ene stavbene parcele, na koji stoji hiša s svinjakom in kletjo, ene njive, ene koiienice in dveh gojzdov. Nepremičninam je določena vrednost na 1680 E. Najmanjši ponurlek znai^a lISO K; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se s spremembo, da je vse nepremičnine skupno prodati, odobre in listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeui eodniji, v izbi it, 5, med optavilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpo:;-neje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj ua nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobč v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v oknliáu •podaj oznamenjene sodome niti ne Imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca ra vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudollovo, odd. II.. dne 28. jnlija 1910. (173) St. 7481 Razpis. Dcžeíni odljor kranjski otvori l.jtkiolii-it lîH(( v samostanu .iolskih sester „De Notro Dame" v ŠmiheJu pri Novem mestu gospodinjski tečaj, obstoječ iz notraigc šole (internata) in iz ziinaiyo .šolc (ck-stertiatu). Za notranje ućonkc tlovoli deželni odbor v prvem šolskem lotu 6 štipendij po 15 K na mesec, to jo polovico ućnine in pre-skrbnine, ki ji jc plačevati redu šolskih sester. Istotako se bo I)lai;evalo iz deželnega zaklada zajiitrek in kosilo zunanjih mlenk, katerim torej ne bo tr[)cti nobenih stro.škov. Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjsko kmetijsko šole na Grmu in vodstvo samostana „IJe Notre Dame" v šmihelii. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 21. julija 1910. ió;í-3-3 Proda se dobro ohranjena prodajolnišha oppauo /a špecerijsko bla^o po nizki ceni. — Več se l^ve pri •v Siinen Hcr^iintu v Novein mestu. Stavbeni prostori na lepem kraju se v poljubni meriin po ugodnih cenah prodajo. Kje, pove upravništvo Dol. Novic, hs-o-t Lepo stanovanje (►Itstnječe i/ treh velikih iii eite iinilo soho, sohp za slnžklTiJo» kopaltio itd., z ii]>(M'nh(i vclik^Ka vrta o«Ma se s 1. olttol»roin t. I. na Kuiiniiij Kandija št. 2. — Natančneje ravno tam. ini-o-a Na prodaj je 1000 hrastov lia ííniSřiiii Slriij,'i, ]K)s(ísí.iiini iiosjiii ]tl. PirhtPiiaii. liS-o-S v novo grajeni liiši nasproti vilo PrGŇircn v Xaridiji se oddaste takoj v najem. Več izve se tiuii. leo-o-a Lepo posestvo obstoječe iz liiSc, lilcva, kozolca, dveh svinjakov, drvarnice in vodnjaka je na [irodaj iz i»rostc roke. Okolu liišc ste (Ive njivi in košenica. Natančneje pri lastniku .IožpI'h ItiirtcI v Žabjivasi pri Novem iiiestn. i5<-3-3 2 sobi Zarodi opustitue šivalnih strojev MF" jih prodajam po tovarnišlii ceni. 158 á-2 Anton Ogrin, tr^ovcir — Novomcslo. Snhnl^ koppivn 137. C-l a voda za lase. 1'nznano najlio^je. edino naravno sredstvo za liojoiije Iiis, za *>dsi(nitiii(M jn-hijujii, proti iziiinlaiijii las in za iiosiiošcvaiije lasne rasli, Kiiino pristno s tvrdko edinega izdelovatelja: Friedr. Eiermann, Wien. Pforzheim & Basel. Zaloga pri brivciig.Ferd.Buk-uvRudolfoveni, v Mramor-jevi hiši. i^^mm 50 na prodaj. Hje? Pobe upraBniStao,Dol. Hovíc'. Malo robllBna lepa ltoči]a l»ri AiilíHiii Mcdvedn Y NnvPin iiipslu, (i77-3-n Pn^P^hin prodaj f ^^^^^ z vsem gospodarskim poslopjem, 20 minut od áent Janških premogokopov. = Cena 2500 gld. Vei BO izve pri ('76) Andrej Grahek, vas Vrliek, pošta Tržišče, Strokovni zdravnik zo očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni Dr. ]osip Pogočniii LJUBLJANA, Slovenski trg je odpotoval =- n^— ■ 1 ■ m^^m ■ iM ■ ^^m Hr. šol. svet v Drehovici pri St. Jerneju ima na prodaj po nizki ceni 24 skoraj popolnoma novih mecesnovih šaluzij, dvodoinili Vťlikoí^t 1 X ~ metra. 1 «5-3-1 na prodaj! obstoječe iz hiše, hleva za živino, pOda, kozolca g štirimi okni (topler), 4 svinjakov, po^a okoli doma za 35 mernikov posetve, zraven hosta in í travnik za en dober voz sena. Še posebej 4 Jijivp, + travniki in en Naslov se izve pri upravniĚlvii ]Joí. Novic. 1C4 Gostilna je yai oddati na račun s I. septembrom t. 1. Izve se jiri (1. ílnrim, svcřarjn v Kainliji. ig;) Slovensko podjetje! JI' na iM-iniaJ iz prosto roke, pot minut od Kostanjevice odiia^ena. Kiia jo [)o najnovejšem sistemu novo sezidana, >ri cesti, ki pc^je proti hrva.ški moji. S 5. prostranimi sobami in ( voratio, obokano 'iletjo in [)rostrano kuhinjo. Hiša je sposobna za vsako obrt, ííostilno, prodajalno itd. 1'Iačilni po^^oji so ugodni. Gena po dogovoru. Emil Longo, Malo Mraševo St. 25 pri Kostanjevici (Dolenjsko). ISO lil dobrega izvrstnega vina po primerni ceni, liclc^'a in nidfíěeíía, ima na iiroilaj Frniie [[ire v Vetki vasi jtri Krškem. 1G6 Posestvo na prodaj. '"'ipa liišii na (ilavncin fri:» St. 4S v Višnjiitori (Oolenjsko), dve njivi in gozd. 103-8 1 Franc Souvan sin Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23. Tiskana in tkana bombaževina Bela in rjava kotonina (4.12-81 Domače in angleško sukno Francoska svila IVIocino blago iz prvih tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! F.P.ilidic 8 Komp. Ljubljano tovania zarezanih strešnikov — ponudi vsako poljubno množino — patent, dvojno zarezani (22-24 13) stresnik-zakrivač s poševno obvezo in pri veznim nastavkom ,,sistemMar!^ola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. Najpreprostejše, iiajreuejše in niijlrpe/nejše lii itj« streli seiliuijosti. Na željo iioSljemo takoj vzorcB in popis. t t t Hî His * t •íe -»j * * I Î Hfe * 1 Svoji k svojim ! Fopolnomo varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HamUjo in oiiPiicn reff. zadrus^a z neomejeno zavezo V lastnem domu v Eaiidiji sprejema hranilne v]o^e od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po (7-0-14) i«' -»i na leto brez odl)itka rentnega davka, katerega sama iz svojcTg^a plačuje. t t I ^ Hî-Wí- {40-iii-iaj ixxpl^i podi Imam 350 hI izvrstnega istrsKega vina bele ill ěriie vrste, kakor tudi istrski konjak po nizki ceni. Vsled nizke cene pošUjam samo od 2001 naprej in proti povzetju. V dveh mesecih prazne posode nazaj. "Uzorce na zahtevo brezplačno. Anil M. Ptijiniin, posestiiica v Vodnjanu (Dijjnano) Istrija. Vsakovrstne slamnike priporoma trgovcem in slavnemu občinstvu 112-7-8 Franc Corar, tovarna shvmnikov, Stob, pošta Domžale. Cene prirperne, postrežba točna, na zahtevo cenik po.štnino [irosto. ^^hmm Svoji k svojim! ^hnmm Parna opeharna (BPerťenau) ' , ima vedno v zalogi (l4-o-l2y najboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vpraSanja sprejema oskrbnistvo i;^raščiiio Zalog takoj sprejme v trajno delo tovarna Uiiiek A: Jevšiek v Kandiji (lîreiteuau) pri Uudolfovein. pri Novem mestu. — .Sprejmejo se tudi riijenci. i303-3 mořili, zdravi iii oviiijeiii, ki držé :tO do 40 licktolitrtH't KO naprodaj. Pismena vprašanja pod „Lepi sodi" Ijj u I ill 11 na. Poate restante. Uy^-ii-i SUHE GOBE kupuje vedno In vsaki množini ter najdražje plačuje trgovska tvrdka isu-aa J. Kušlan — Kranj (Goreiijnko). Ivan Kuntara, : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. grasOakom okolico v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadnjočega dela in soljnega tapetovunja. fe^ Zii naročilo zadofituje dopisnicu. i78-sj-ií) lïdajatelj iu laiužuik Urban Horvat. nijnrprni nrfldnik Anton Žlogar. T,s:i J. Krajec nasi.