Stev. 218 , Krn piifna t gumi (IH anrt» ni ft »M VIMkV bra 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI Ifhaja — Uvzemši ponedeljek — v«ak dan »jmraj. — UrednUtvo: ulica «r. Frančiška A-iikega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj te poUJajo ored- tilitvit. ~ NefraniiU2na pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — ? Izdajatelj in odgovorni urednik Štelan Godina. — Ustnik konsorclj lisU Edine ?tL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Dijaška podporna akcUa Piše: J. Kralj. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj« v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 stofc osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila pa L I.—, oglmi deni.nlfi zava lov * mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — O naročnina In reklamacije «e pošiljajo Izključno uprsvi Edinosti, v Trst«, ulica s/. Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57- Ni dolgo temu, odkar sta dva sloven* ska publicista (dr. Alojzij Res in dr. E. B.) razpravljala v »Edinosti« o vpraša* nju, kam naj naravnamo tok našega di* jaštva. Oba sta se strinjala vtem, da je nujna potreba naše dežele, da začne pri* morsko dijaštvo računati z realnim dej* s tvom, da pripadamo Italiji in da bo n;LŠa inteligenca motala vršiti v polni m e r i svojo nalogo le, če bo poznala do cina iezik, značaj, zakone in kulturo ljudstva, ki vlada to državo. Oni del di* ia š±v2, ki študira izključno v Jugosla* vi ji, je za n*šo deželo skoro brez izjeme »zgubljen, ker ni doTastel novim nas logam. ki. jih narekuje nov državnoprav* ni položaj. Ola clankarja sta prišla do zaključka, da moramo z vsemi silami delati na. to, da visokošolci študirajo vsaj n.kaj semestrov na italijanskih uni* ver/: h. Ta misel je gotovo prava. Tudi med dijaštvom prodira, spoznanje, da mora prilagoditi svoje študije novim razme? ram in da mora v doglednem času stvo* riti jugcslovensko dijaško kolonijo v enem i-zmed vseučiliščnih mest Italije. Da primorski dijaki kljub temu spozna* nju študirajo po pretežni večini na viso* kih šolah v Zagrebu. Ljubljani, Pragi in Dunaju, — h temu jih silijo gmotne raz* mere. V vseh teh središčih obstajajo bogata podporna društva. V dijaških menzah dobijo naši dijaki, ki so skoro vsi brez podpore od doma, hrano po znižani ceni in večinoma zastonj. Poleg tega dobivajo najpotrebnejši od pod* pornih društev tudi mesečne prispevke v denarju. K vsem tem razlogom, ki na? gibajo naše visokošolce, da študirajo iz* ven Italije, moramo še prišteti ugodno valuto, ki jo ima lira v Jugoslaviji, A v* striji in Čehoslovaški. Z mesečnimi 200 lirami je visokošolcu v Ljubljani in na Dunaju, mogoče izhajati, — v Rimu pa je eksistenčni minimum 400—500 lir. Najmočnejši razlog pa, zakaj le malo naših visokošolcev študira v Italiji, je tale: Medtem ko najdejo na univerzah izven Italije krepko materijelno podpo* ro (podporno društvo, menzo, brezplač* no zdravljenje, znižane stroške za voz* njo, dijaške domove), ne morejo v Ita* Hji do danes računati na dijaške pod* porne ustanove in organizacije. Će hočemo torej naravnati tok jugo* slovenskega primorskega diiaštva na ita* lijanska vseučilišča, je potrebno, da o* snujemo organizacijo, ki bo nudila na* šemu dijaštvu vsaj :sto podporo, ki jo najde na inozemskih vseučiliščih. Ima* mo p2Č »Tržaško dijaško podporno dru* štvo«, toda to se po svojih pravilih ome* ju je le na- dijake, ki študirajo na trža* šk:h srednjih in visokih šolah. Dijaška podporna akcija pa mora. skrbeti za vse primorsko dijaštvo. ki študira v Italiji. Zato je treba nemudoma osnovati »Podporno društvo slovanskih visoko* šolcev« s sedežem v Trstu. Organizacija naj temelji na sledečih načelih: 1. »Podporno društvo« sprejema za redne člane in podpira izključno one di* jake, ki študirajo na visokih šolah in sličnih zavodih Italije. Pod visokošolci ne razumem le slušateljev četverih ali reterih fakultet, ki običajno sestavljajo univerzo, ampak vse one dijake, ki se po dovršeni srednji' šoli posvetijo stro* kovnemu študiju. 2. »Podporno društvo« mora biti po* litično in kulturno popolnoma nevtralno in neodvisno od vseh drugih dijaških društev. Pri podeljevanju podpor naj ne odloča ne politična pripadnost in ne kulturni nazor, ampak le potreba pro* silca. 3. Uprava Podpornega društva mora biti v rokah dijaštva ki mora paJČ samo najbolje presojati, v koliko je posamez* nik vreden in potreben podpore. Nad* zorstvo nad poslovanjem društva in raz* deljevanjem podpor naj vrši odbor, ^ ki sestoji iz zastopnikov našega zadružni* štva, političnega društva »Edinosti«, »Delavske zbornice« in drugih organi* zaci j. 3. Društvo naj ne deli podpor brez vsakih obveznosti za podpirance; . daje naj le brezobrestna posojila. Na ta na* čin bi bilo mogočo izposlovati — morda od zadružnih central — brezobresten dolgoročen kredit, s katerim bi prva leta krili podporni sklad. 4. Ena« najvažnejšili nalog podpornega društva b'v bila, zbrati po možnosti vse naše visokošolce v enem izmed italijan* skih vseučiliščnih mest (naj prikladne j ša je pač Padova). Tam bi mogli osnovati lastno društvo, lastno menzo in dijaški dom. To je seveda še godba bodočnosti. Že letos je bilo mnogo zamujenega. Bila je razpisana v naši deželi cela vrsta štipendij za italijanske univerze — Slo* venci niso prosili zanje, ker so bili brez informacij. Če bo kljub temu romala letos peščica naših visokošolcev v Pa* dovo, Neapelj in Rim, je to znak drzne* ga idealizma, ki spremlja naše študente na njih beraških potih. Da bi pa večina naših visokošolcev letos mogla iti na italijanske univerze, tega ni misliti. Vsi velikopotezni načrti, kako naj prenese* mo visokošolski študij i-z inozemstva v Itali'jo, ostanejo na papirju, dokler ne bo zajamčen našemu diiaštvu v Ttaliji vsaj oni bomi obstanek, ki ga nudi inozem* stvo s svojimi socialnimi ustanovami. Ta obstanek pa si mora dijaštvo samo zgraditi, s tem da ustanovi obširno pod* porno organizacijo. Čehosiovaska Vedenje Nemcev na Češkem. PRAGA, 13. Nemci na Čehoslova* škem niso še izpremenili svcjc mentali* tete, kakor dokazuje niihov zadnji sklep da se ne bodo udeležili sprejema- pred* Gednika republike, ki pride v kratkem v Brno. V začetku tega leta so, kakor znano, odklonili Masarvkovo povabilo na razpravo o čehoslovaških notranjih vprašanjih. Takrat so morali poslušati in čitati očitanja svojih treznih ljudi, ki so večkrat izjavljali, da bi Nemci mo* Tali razumeti novi položaj. Zdelo se je, da se bo njihovo vedenje nasproti vladi in državi izpremenilo, toda — kakor kaže — češki Nemci nameravajo vztra* jati pri svoji stari politiki. Italija Pomorski kabel med Italijo in Južno Ameriko RIM, 13. Včeraj so podpisali v mi? nistrskem preasedništvu gg. Bonomi, Soleri, De Nava in Giuffrida v imenu države ter kom. Garosio v imenu ita* lijanske družbe za postavljanje podmor* skih brzojavnih kabelov pogodbo za zgradbo in upravo podmorskega kabla med Italijo in Južno Ameriko. Ob tej priložonsti je naslovil ministrski pred* sodnik tople pozdrave na predsednika: brazilske, argentinske, uruguayske, čil* i^ke in peruške republike in izrazil svoje zadovoljstvo, da vidi novo vez med ita* lijansko državo in južnoameriškimi re* publikamL Predvideva se, da bo zgradba kabla stala družbo kakih 300 miljonov Hr. Ta kabel bo eden največjih na svetu in prvi v Italiji. V pogodbi se družba tudi ob* vezuje, da bo zgradila direkten kabel med Italijo in Grčijo. Italijanski minister vnanjih stvari .na Dunaju DUNAJ, 13. Včeraj je prišel na Du* naj italijanski minister vnanjih stvari markiz della Torretta. Na postaji so ga sprejeli avstrijski kancler Schoeber, oso* bje iralijansega poslaništva in zastop* niki italijanske kolonije na Dunaju. Izgredi v Rimu ob priliki proslave D' Annunzijevega pohoda na Reko. RIM, 13. Včeraj je prišlo do spopadov I med policijo in legionarji, ki so prire* j ali po mestu demonstracije ob priliki proslave D'Annunzijevega pohoda na Reko. V spopadih je bilo nekoliko oseb lahko ranjenih. Spopadi med fašisti in komunisti RIM, 13. Spopadi med fašisti in ko* munisti se nadaljujejo. Iz Verone prilia* j a vest, da so fašisti organizirali proti komunistom v Bonferratu kazensko ek* spcdicijo. Ob njihovem prihodu v me* sto pa jim je stopilo nasproti orožništvo. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo ranjenih nekoliko fašistov in nekoliko orožnikov. Iz Aleksandri je poročajo, da so fašisti vdrli v predmestje Castelferro, kjer sta bila, pred časom ubita dva fašista. Faši* sti so priredili demonstracije po mestnih ulicah in so pri tem zažgali nekoliko hiš. Iz modenske okolice javljajo, da se fa* šistovski napadi vedno bolj pogosti. Na* padi in požigi so na dnevnem redu. Reka ^ , Izgredi na Reki REKA, 13. Ob priliki proslave D'An* nunzijevega prihoda na Reko je prišlo včeraj do sponadov med Zannellijanci in D'Annunzijevci. Bilo je vrženih tudi nekoliko bomb. Orožniki so naredili mir, toda mesto je zelo razburjeno. Francija Druga izdaja Čičerinovega odgovora PARIZ, 13. »Petit Journal« pravi, da je druga izdaja čičerinovega radio tele* grafskega odgovora na noto predsednic ka medzavezniške komisije za pomoč Rusiji zmešana kakor prva. Vendar pa j e iz enega člena razvidno, da se v dru^i izdaji brzojavke navajajo isti izgovori za odklonitev pomoči kakor v prvi List naznanja, da se bo mednarodna komisija za pomoč sestala polnoštevilno, čim bodo člani vseh prizadetih dr/av naznanili svoje mnenje o dnevu se* stanka. Pred sestankom Vrhovnega sveta PARIZ, 13. Iz Londona javljajo listu »Home Hbre«: V političnih krogih se za* gotavlja, da bo angleška vlada predla« gala italijanski in francoski vladi, naj se skliče vrhovni svet v f#vi polovici okto* bra. Sklepalo se boo vzhodnih vpraša* njih. Izjavlja, se tudi* da je angleška vla* da naredila ta korak na izpodbudo gr* ške vlade. AnsMJa De Valera sprejel povabilo na konfe* renco z Lloydom Georgeom LONDON, 13. Poročevalec lista >AVestminster Gazzette« javlja, da je včeraj odpotoval iz Dublina poseben sel s pismom, ki ga je De Valera pisal L!oydu Georgu. Kakor javlja poročeva* lec, bo De Valera sprejel povabilo an* gleškega ministrskega predsednika, da se udeleži konference, ki se bo vršila v Invernesu dne 20. t. m. Smatra se, da je De Valera prišel do tega sklepa po dolgih pogajanjih s sv o* jimi prijatelji in člani fenijanske vlade. Poročevalec omenjenega lista piše, cja je De Valera sprejel povabilo na to kon* ferenco pod pogojem, da se o vprašanju angleške krone razpravlja kakor o vsa« kem drugem vprašanju. Po načrtu De Val ere bi se udejstvil monarhični dua* lizem, po katerem bi Irska lahko po* stala v okvirju države, ne da bi pri tem izgubila svojo politično neodvisnost. Fenijanski zastopniki baje niso še določeni. Zveza narodov ŽENEVA, 13. V začetku včerajšnje seje je bU pa predlogu portugalske dele* gacije imenovan za častnega predsednika Gustav Ador, kateri se je zahvalil, poudarjajoč da vidi v tem imenovanju izkazanje časti Švici in mednarodnemu delovanju, kateremu Rdeči križ -osveča vse svoje moči. ... Govoril je nato Bourgeois, ki je javil, da vodstvo Zveze narodov sprejema z zadovoljstvom dobrohotne krili* ke, ki ga spodbujajo na še bolj živahno delovanje. Bourgeois se je nato zahvalil tajniku in je prešel na razpravo o seda* njem položaju Zveze narodov in o dej* stvih, ki dajejo povod za upanje in bo* jazen glede njene bodočnosti1, kakor tudi o nekaterih tendencioznih vesteh vsled odsotnosti zastopnikov Zedinje* nih držav in vsled sklicanja washington* ske konference za razorožitev. Moramo globoko spoštovati — je dejal Bourgeois — čustvovanje in predsodke držav, ne da bi se vmešavali v notranjo in vnanjo politiko nobene države. Bourgeois je izjavil svoje zadoščenje nad tem, da so Zedinjene države spravile na dnevni red vprašanje razorožitve, ki je cilj, h kateremu teži Zveza narodov. To dve* stransko delovanje bo imelo za posle* dico boljše uspehe. Dobri znaki — je nadaljeval Bourgeois — dovoljujejo Zvezi, da gleda z zaupanjem v bodoč* nost, ker so vstopile v Zvezo nove drža* ve. Načrt za ustanovitev mednarodnega razsodišča je našel splošno odobravanje. Na ovire je zadela Zveza narodov, ko je stopila od teoretičnih razprav na praktična tla. Toda ugled Zveze se je s časom utrdil. Najbolj pa je dvignilo njen ugled dejstvo, da so ji velevlasti poverile rešitev gornjošlezijskih vpra.* šanj. Ta sklep bo povečal dolžnosti zveznega vodstva, ki bo držalo svojo obljubo. Odgovarjajoč na ugotovitev Roberta Cecila o potrebi vedno tesnejšega stika z javnim mnenjem je izjavil Bourgeois, da ima Zveza narodov sedaj trojen na* men: 1. ustanovitev mednarodnega so* dišča, 2. ohranitev miru pred vsemi ne* varnostmi1, 3. mednarodno organizacijo državnega življenja. Govoreč o Franciji, je Bourgeois izjavil, da je Francija osta* la zvesta politiki miru in pravičnosti, po kateri se je ravnala na mirovni konfe* rener. Bourgeois se je izjavil za čim ve* čjo publiciteto sklepov zveznega vod* stva, ki morajo biti jasni in katerih po* polna pojasnitev se mora obrazložiti javnosti ne samo potom časopisja, tem? več tudi* potom parlamentov. Bourgeois je zaključil, poudarjajoč, da Zveza narodov noče kršiti politične ■suverenosti nobene države kakor tudi ne ustanoviti svoje suverenosti, toda nad politično suverenostjo vsake države stoji' moralna suverenost, pred katero se moramo prikloniti, to je suverenost pra* vice. Murray, zastopnik južne Afrike, predlagal naj se imenuje komisija, naj proučuje pritožbe glede jamstev zaščito manjšin. J© ki za Nemilfa Stavka električar jev BEROLIN, 12. Vsled stavke elektri* čariev, ki je bila nenadoma proglašena zaradi mezdnih vprašanj potom listov, je ustaivljen tudi tramvajski promet. Spor med Nemčijo in Bavarsko BEROLIN* 13. Spor med berlinsko in monakovsko vlado se je nenadoma obr* nil v prid BeroHnu. Komisija bavarske skupščine je pozvala vlado, naj se po« kori ukazu berinske vlade glede odstra* nitve izrednega stanja na Bavarskem. Ministrski predsednik Kahr je predlagal komisiji, naj sprejeme načrt po katerem bi vlada odpravila izredno stanje, kadar se bi jih zdelo primerno. Komisija je od* klonila z večino glasov ta predlog in vsled tega je ministrski predsednik po« dal svojo demisijo. Dogodek je velike važnosti, ker Kahr je bil zastopnik reakcionarne stranke na Bavarskem, ki je z njegovimi padcem doživela velik poraz, ki se je pripravljal že od Erzbergerjevega umora dalje. Ob priliki razprave o Kahrovi demi* siji je izjavil kancler Wtrth, da je demi* sija bavarske vlade ustvarila popolnoma nov položaj. Veliko mi je na tem — je izjavil Wirth — da odstranim vsak dvom o naši želji, da se začnejo čim prej pogajanja z bavarskimi zastopniki. Wirht je nato govoril o zadnjih pogaja* njih m je izjavil, da ni nemogoče najti podlago, ki bi jo sprejeli vsi. Gornia Slezija Italijanske čete v Gornji Šleziji OPPELN, 13. En bataljon 2. italijan* skega grenadiiskega bataljona je prišel v Gornjo Šlezijo._ Zapadna" Osrska Madžarski odgovor na zavezniško noto BUDIMPEŠTA, 13. Madžarska vlada je odgovorila na zavezniško noto glede dogodkov v Zapadni Ogrski. Vlada ob* žalite, dai konferenca poslanikov uteme* lji^Vsvoje mnenje s poročili, ki so so* vražna Madžarski in poudarja, da je bil vzrok zadnjih dogodkov obup prebival* stva, ki mora prepustiti svojo rojstno zemljo bivšemu zavezniku, s katerim je preživelo skupno in slavno tisoč let. Via* da je ukrenila vse ukrepe, da prepreči prihajanje tujcev v te kraje. Ti ukrepi so navedeni- v prilogi, priklopi j eni k od* govoru. Friedrichu, članu narodne skup* ščiine, se ni mogel prepovedati vstop na to ozemlje, ker to bi bilo pomenilo kr* šitev demokratskih in parlamentarnih načel Njegov odpor proti trianonski pogodbi ni mogel tvoriti dovoljne pod* lage za tak ukrep. Čim pa je vlada izve* dela za njegovo sodelovanje pri organi* ziranju oboroženega odpora, ga je takoj pozvala, naj zapusti zapadnoogrsko o* zemlje. Friedrich se je pokoril. Popolno odrezasnje zapadnih županij je bilo ne* mogoče zaradi pomankanja dovoljnega števila orožnikov. Madžarska vlada, o katere dobil veri se ne more dvomiti odklanjat vsako odgovornost v tem oziru. Madžarska vlada poudarja nadalje, da izpraznitev Baranje ni še bilai dokonča* na in da Jugoslavija odklanja podpis to* zadevnega zapisnika. Madžarska vlada je na vsak način pripravljena izvršiti tri* anonsko pogodbo, zahteva pa enake pravice za Madžarsko in Avstrijo, ka* kor tudi da zavezniška komisija izdela nov načrt za izpraznitev zapadne Ogr* ske. Čim se to zgodi bo Madžarska pod* pisala zapisnik. Vtisek madžarskega odgovora v Lon* donu in Parizu LONDON, 13. Agencija »Reuter« ko* mentira odgovor madžarske vlade na noto poslaniškc konference in pravi, da je ta odgovor naredil neugoden vtisek na merodajne osebe v Londonu, kjer se smatra, da ni treba zopet začenjati raz=> pravljanja, ko ni spornih vprašanj. Mad* žar ska mora po določbah trianonske po* godbe izprazniti sporno ozemlje in za* vezniki so trdno odločeni doseči, da Madžarska izvrši svoje obveze. Takti* ka, katero je Madžarska vedno uporab* ljala, je pokazala madžarsko vlado v zelo čudni luči ter je vzbudila dvome o njeni dobri! veri Javnost je prepričana, da bo treba uporabiti prisilna sredstva, da se Madžarska prisili na izvršitev svo* jih obvez. PARIZ, 13. »Petit Parisien« povdarja, da se še nr sklenilo, kakšno stališče naj se zavzame nasproti Madžarski. Tega ni kriva Francija, kajti ni ona sama, ki mo* ra odločati o tem vprašanju in mora ra* zen tega vpoštevati tudi voljo zavezni* kov. Ne gre za to, da se sprejme av* strijsko ali madžarsko stališče; v sred* nji Evropi se mora vedeti, da Francija zastopa izključno udejstvitev pogodeb. Španska Boji v Maroku MADRID, 13. Uradno poročilo iz Me* lile pravi: Danes je ena kolona zasedla črto Ras s Tuibiano * Zocco * Arba. Za* sedla je tudi nekoliko vasi, v katerih je bilo zamiščeno še vse žito zadnje žetve. Kolona se je nato srečala z vstaškimi od* delki, ki so bili popolnoma razgnani. Suk E1 Arba je bila zavzeta ob 9*30. So* vražnik je zapustil svoje postojanke, ki so jih zasedle španske čete. Drugo poro* čilo pravi, da je tuai konjica uspešno posredovala, kar je povzročilo silen ne* red med branitelji Suk el Arbe. Sovtraz* nik je pustil na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Španske čete so izgubile dva moža« Seststoletnlca Danteja. Današnji dan je proglašen po kralje* vem odloku za obvezen državni praznik. Pred šeststoleti 14. septembra 1321 je izdihnil v Ravenni svojo dušo največji italijanski pesnik Dante Alighieri. Z njim je preminil eden najglobljih mož vseh časov in narodov. Veličina tega pesnika se izraža v tem, da je 600 let po svoji smrti še vedno živ v duševnosti človeštva. Nepregledna je vrsta pesni* kov, misleccv in ljudi vseh slojev in plemen, ki so bogatili svojo osebnost in širili svojega duha ob delih velikega Flo« rentinca. Zato se praznuje danes spomin na tega moža po vsem svetu in vsi ve* liki časopisi, vse leposlovne in znanstve* ne revije prinašajo jubilejne spise. Ita* lijanski narod proslavljal svojega velike« ga pesnika na zelo dostojen in sijajen način. Tudi mi se klanjamo spominu tega velikega moža, ki je pustil sledove celo v naši slovstveni zgodovini. Mala Azija Z grško * turškega bojišča LONDON, 13. Agencija »Reuter« j a* vi j a, da vlada po zadnjih vesteh v Ana« toli j i mir. Angora ni še padla. ATENE, 13. Poročilo o položaju na bojišču z dne 12. t. m. pravi: Sovražnik je napadel z močnimi oddelki center in levo krilo grške vojske, toda bil je odbit. Celovško glUanlg Babilonska zmešnjava v ital. soeiai. stranki. Glavno glasilo ital. soeial. stran* ke »Avanti!« prinaša, dan za dnevom brezkončne članke, ki na dolgo in široko ter suhoparno in dolgočasno razpiavlja--jo o strujah v stranki. Ravnatelj list i »Avantija« Serrati bi bil res obžalova* nja vreden človek, da mora citati in pregledovati vso to kolobocijo, ako ne bi bil ravno on eden glavnih, ali prav za prav glavni krivec, da je prišlo v njegovi stranki do te brezizhodne zmešnjave. To zmešnjavo je povzročil Serrati s svo* jim kolebanjem med revolucijo in refor* miz mom, t. j. hoteč veljati za čistokrv* nega revolucionarca, medtem ko se praktično nikakor ne more oddaljiti z reformističnega temelja. Babilonija je dospela že tako daleč, da v tako velikem dnevniku, kakor je »A* vanti!«, ni več prostora za priobčevanje dolgoveznih članov v celoti, marveč se je Serrati odločil, da priobčuje le i«* vlečke. Šop od 6. t. m. jen. pr. sestavljen iz osmih takih izvlečkov. Kaj je vsebi* na teh izvlečkov? Pač težko vprašanje, ker ga gotovo ni junaka, ki bi mogel vse članke o strujah v ital. soeial. stranki prečitati; a še manje prebaviti. To je dnevnik, pisan za delavce! Domače vesli Poroka. Včeraj se je poročil gospod Jo&ip ZemljiČ iz ugledne družine nadučitelja na Štajerskem z gospodično Mimi Planinčevo iz Rojana. Mlademu paru želimu obilo sreče. Vesela novica. Od včeraj naprej bodo vsi sodniki, ki tvorijo senate naših sodišč nosili v službi italijansko togo. Toliko za sedaj, s časem pravijo, da dobimo tudi pravice. Slov. akad. fer. društvo «Balkan». Sestanek, ki je bil določen za 14. t. m. na Opčinah, se ne bo vršil. Vabijo se člani, da se udeleže .prosvetnega tečaja, ki se bo vršil 16. t. m. v Gorici. Tečaj bo priredilo akad. društvo «Adrija». Odbor. Selitveni urad javlja, da oddide izseljniški vlak iz Trsta-Sv. Andrej v Jugoslavijo dne 19. t. m. zvečer. Izseljenci izven Trsta naj se informirajo pri postajenačelnikih njih odhodne postaje, kdaj jim da vagon na razpolago, da dospejo pravočasno na postajo Opčine, Divačo in Sv. Peter na Krasu. Tovorne listine se dobijo v sel. uradu. Svarilo pred inozemskimi agenti, za z&varovanje na življenje. Agencija Ste* fani je objavila 12. t. m.: Po poročilih, ki jih je dobilo ministrstvo za industrijo in trgovino, se zdi', da skušajo agenti inozemskih zavarovalnih družb, ki niso pooblaščene delovati v kraljestvu, skle* pati v Italiji v imenu svojih družb po* godbe o zavarovanju na življenje, pri čemer seveda izdajajo odnosne police v inozemstvu. Tako početje pa je kršitev zakona od 4. aprila! 1912 štev. 305 o dr* ža.vnem monopolu te vrste zavarovanja. Oblastva bodo proti odgovornim posto* pala po zakonskih predpisih, obenem pa smatrajo za umestno, opozoriti zavaro* vance, katerih dobra vera bi se lahko iz* koristila, da so po 4. členu imenovanega zakona pogodbe o zaivarovanju na živ* ljenje, ki se sklenejo v Italiji proti pred* pisom o monopolu, nične in brez efekta ter se ne more pravno postopati niti za njihovo izvršitev niti za poravnavo ško* de in povrnitev taks ter se zai pogodbe, ki so se sklenile v inozemstvu, v Italiji ne more nastopiti: pravna pot. To pa pomeni z drugimi besedami, da- ostane* jo italijanski državljani, ki so sklenili neupravičeno take pogodbe, popolnoma prepuščeni samovolji' inozemskega pode jetja zai zavarovanje, ker jih italijanska sodna oblastva v nobenem pogledu ne ščitijo. Tai velika nevarnost pa vničuje očitno vsako eventualno gmotno korist, ki jo zavarovancem obljubu jejo zviti agenti. Ministrstvo zai industrijo in trgo* vino poživlja hkratu vse one, ki so mor* da že sklenili kako pogodbo o zavarovan nju na življenje proti določbam zakona o monopolu ali p« so ravnokar na tem, da jo sklenejo, naj ga takoj' obvestijo (naznanila naj pošljejo na Generalno direkcijo za kredit in zasebna zavarovanja Direzione generale del credito e delle asslcurazioni private) upoštevajoč, da zakon ne predvideva nobene kazni za zavarovanca, temveč edinole za ose* be, ki zastopajo družbo, Sfrflfi tt »bundirr* V Trattr, dne 14. septembra IVil. Iz triaikega ifvtlenla Dan«« praznik. Mestni magistrat tržaški naznanja, da je danes državni praznik ter so vslcd tega trgi in ribji trg odprti samo pred-poldne. Točeaje mošta. Me«tni magistrat tržaški objavlja; Iz zdravstvenih razlogov se bo smel v javnih lokalih prodajati in točiti mošt šele od 15. oktobra 1921 daJie. Prestopki te prepovedi sc bodo kaznovali po zakonu. — Trst, \2. septembra 1921. —■ Mestni magistrat. Krasote življenja. 57 letna Terezija Milner iz ulice Udine št. 33 se je vrgla v morje, ker ji je postalo nemogoče nadaljevati borbo z neznosno bedo. Rešil jo je neki Anton Bella-novich, ki je skočil za njo in jo izvlekel iz morja. Odpeljali so jo na zdravniško postajo in od tam v mestno bolnišnico, ker izgleda da se ji je omračil um. Tri poskusi samomora. Zastrupiti so se hotele 36 letna Chiara Ambrosini iz ulice Sette-fontane št. 41; 20 letna Ivanka Mihalčič iz Sv. M. Magd. zg. št. 470, seveda radi nesrečne ljubezni ter 24 letna Adalgisa Buda ne ve se zakaj. Vsi tri poskusi so se ponesrečili. Predčasna dedščina. Bivši avstro-ogrski momarični časnik, vitez Karo! Pichler je takoj po premirju zapustil svoje bivališče v Trstu in se preselil v nemško Avstrijo, zapu-stivši tu svojega nadobudnega 19 letnega sinčka, gimnazijskega dijaka. Mladenič je bil sam v krasnem očetovem stanovanju. Oče je seveda mislil, da se bo sinček učil, ta pa je bil popolnoma drugačnih nazorov. Bržkone si je mislil, da pride kmalu komunizem, ko bomo vsi enaki in se bo vsak požvižgal na lo, če mu lahko pomoliš pod nos eno spričevalo več ali manj. Bržkone se mu je tudi zdelo škoda lepega pohištva, da bi prišlo neotesanim boljševikom v roke. In slednjič je v njegovi glavi dozorela misel, da bo bržkone mnogo bolj pametno, ako pusti knjige pri miru in se posveti bclj praktičnemu poklicu — prodajanja očetovega pohištva. Tega svojega načrta pa ni predložil svojemu očetu v pregled in potrjenje, marveč svojim prijateljem, ravno tako nadobudnim mladeničem kakor on. Kdo si upa dvomiti o tem, da so bistri fantje z navdušenjem in živijo-klici odobrili prekrasen projekt mladega Picherčka? No, in predno je stari Pichler sploh kaj doznal o tem lepem načrtu, razprodal je mladi Pichler, ki se tudi imenuje Karol, kakor njegov oče, za kakih 40.000 lir dragocenosti in vrednostnih papirjev ter ves ta denar v družbi svojih prijateljev, ki so slučajno vsi brezposelni (vidite jih, kako so oni lepo rešili krizo brezposelnosti!) zapravil. Karol Pichler starši, vitez, je slednjič povohal tržaško pečenko in se pripeljal v Trst, kjer pa ni našel Karola Pichlerja mlajšega (ne vemo če je tudi on vitez), marveč le njegovo pismo, v katerem ga presi odpuščanja in mu naznanja, da si gre iskat boljše sreče na Dunaj ... 40 tisoč lir v par letih se mu torej ne zdi ravno predobra sreča. Oče se je medtem obrnil na policijo s prošnjo, da poiščejo sina, ki išče srečo. Policija zasleduje razpečevalce ponarejenih bankovcev. Dne 10. t. m. se je predstavil na policijskem komic-ariatu v ulici della Sanila 34 letni Adoli Tedeschini, stanujoč . v ulici delle Beccherie št. 33, ki je naznanil, da mu je nekdo pred tremi dnevi izročil ponarejen 1000 lirski bankovec, ki nosi št. 0321 in serijo št. 18. Dan pozneje je izročil neki Anton Sgobo Tedeschiniju drujfi ponarejen 1000 lirski bankovec, ki je nosil isto številko in isto serijo. Nadalje je pravil Tedeschini na policiji, da je izvedel od neke osebe, da se je hotela v hiši št. 4 v ulici Fornelli razpečati tretji ponarejen bankovec. Ko je odšel Tedeschini iz policije, je prišel na policijo 39 letni Vincenc Conti, stanujoč v ulici Scussa št. 5, ki je naznanil, da mu je izročil 26 letni Viktor Boz-zeo, iz ulice Ccncordia št. 7. ponarejen 100G lirski bankovec serije L 39. Policija je prijela Bozzeja in ta je izjavii, da je dobil ponarejen bankovec od Karla Conte, iz ulice Piccardi št. 32. Ta se je zopet izgovarja!, da je dobil bankovec na Kreditni banki v ulici Mazzirn. Policija se za to stvar zelo zanima in upa, da bo v najkrajšem času prišla na sled tajni tiskarni in tiskarjem, ki tiskajo bankovce. Osebe, ki smo jih že zgoraj omenili, so bile no zaslišanju izpuščene. r'' .. -.-s-: T^rrr^jzzzs Ke goza&lie ifm u istft! Vesti iz Gorlfk« Oftttake mrliča so ftašli pretekle dni na planini nad StrfaUunl To so ostanki ose ženske, ki se je bila izgubila žef L 1919 po zimi na prehodu iz Bohinjske Bistrice v S tržišče pri velikem voglu. Doma je bila iz bu-kovske£a Vrha. Zajela jo je megla fla visokem hribu v »nagu in mrazu, da j« obtičala in zmrznila. Na ostankih je bilo videti le še čevlje in v čevljih kosti, na mestu je opaziti segoiti to-.bak, pratike, lase, nahrbtnik, vse drugo pa je izginilo. Bil je sum, da je bila napadena in oropana, a tp je danes izključeno; danes se lahko sodi, da jele ponesrečila. To je dobro, da ugotovimo, ker so nekatere po krivem dol-žili. Iz Lirka nam poročajo, da so tam ustanovili društvo in da se življenje krepko razvija dalje. V kratkem 2e dobi društvo svojo knjižnico. Fantje se pridno pripravljajo na svojo prvo veselico. Tudi gospodarska obnovitev občine le počasi napreduje. Prej so bile 4 mlekarne, zdaj je samo ena. Mnogi moški iščejo zasluž-,ka s krošnjarenjem, ker doma nimajo kruha. Javna trgovinska šola t Gorici. Ravnateljstvo javne trgovinske šole v Gorici naznanja: Vpisovanja za šolsko leto 1921—1922 se bodo vršila 21., 22. in 23. septembra od 8. do 12. ure v šolskem poslopju na trgu Rota. A. Dvoletna šola s pripravljalnico (za moške in ženske): Učenci, ki te šole še niso pohajali, morajo pri vpisovanju predložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo; pri vpisovanju morajo biti navzoči stariši ali njihovi namestniki ter pismeno potrditi, da soglašajo z vpisom otrok v šolo. Pri vpisovanju mor%, plačati vsak učenec 16.— lir takse za vpis, 4.— lire letnega prispevka za didaktične pripomočke in 50.— lir kot prvi obrok šolnine. B, Trgovinska šola za izpopolnjevanje. Po obstoječih zakonih so trgovski vajenci, ki še niso absolvirali z dobrim uspehom pouka v kaki trgovinski šoli za izpopolnjevanje ali kakega enakovrednega pouka, dolžniAyd-no obiskovati šolo za izpopolnjevanje, Mtler se cilj pouka ne doseže v polni meri. Vsak gospodar je dolžan, skrbeti, da se njegovi vajenci vpišejo v šolo, jim dati potrebni prosti čas, da jo lahko pohajajo, dokler ni dosežen cilj pouka v polni meri, ter omogočiti, da se nadzorujejo, ali redno obiskujejo pouk. Prestopki proti tem določbam se kaznujejo. Pri vpisovanju je plačati prispevek 2.— lir za didaktične pripomočke. Drugače je šola šolnine prosta. Gorica, 9. septembra 1921. - Ravnateljstvo. Premet z avtomobili. Na vse semnje v Sežani vozi avtomobil za osebe iz Gorice čez Prvočino, Dornberg, Štanjel in Dutovlje. Prihodnji odhod bo 14. t. m. ob 6'30 iz lastne tfaraže iz Renč, ^Pevsko društvo* iz Vogerskega in pevski zbor iz Solkana. - Po nastopa pevskih zborov se stavljala «Verijfa», ljudska zgodb dejanjih. Po končanem epov edo ho bava bi Šaljiva pošta. Vsi, ki pridete, ste nmm dobro doili Odbor. > pred-a v treh bo prosta za- Vesti iz Notranjska Idrija. Se so nam vstajale pred očmi različne slike iz Finžgarjeve »Naše krvi«, ki so jo vprizorili katoliški dijaki, ko smo zopet napolnili staro rudniško gledališče, da zopet prisostvujemo gledališki predstavi. Dne 7. t. m. je namreč »Dramatičifi odsek Kat. del. družbe v Idriji« vprizorii zopet Finžgarja. Na odru smo videli njegovo trodejanko »Verigo«. Ce abstrahiramo manjše napake, moramo reči, da je tudi ta, tako težka in globoko zasnovana igra nad pričakovanje dobro izpadla. Pomisliti moramo namreč, da je »Veriga« igra, kjer ne pride do večjih konfliktov, kar pa napravi na gledalce navadno največji vtis. Vendar pa so naši igralci-diletanti dobro rešili svojo nalogo: predstavljali so nam naše gorenjske korenine take kot so v resnici. Drugega ne moremo reči kot to, da so se igi-alci, kakor tudi režiser v svoje naloge, ki so jim bile naložene, poglobili. — Omeniti moram še naše scenerije, ki so po veČini zasluga dveh gg.: R. Kogeja in Albte* Vončine, ki sta žrtvovala marsikotero urcc« samo da sta napravila slike, ki pritičejo te; igri. Občinstvo si pa ne želi nič drugega, kakor, da bi zopet kmalu videlo na odru igralce »Naše krvi« in «Verige«. Zato pa vsem igralcem, kakor drugim, kateri so zaposleni pri kakih prireditvah: Le korajžno na delor ker le tisti, ki dela, ima kaj pokazati, ne pa tisti, ki samo besediči. Veselica v SSaviaah v prid prost, gasilnemu društvu je izpadla kar najsijajneje. Splošna pohvala gre domačim igralcem in pevskemu .društvu. Društvo požarne brambe je pa pokazalo svojo energijo in dobro voljo. Izmed vseh delujočih gasilnih društev je bila zastopana le splošno znana požarna bramba iz Hruševja po gosp. načelniku Bernetu in gosp. tajniku Del-Linzu, ki sta s svojo navzočnostjo dokazala skupno bratstvo z našim društvom. Vsa druga društva so- bila odsotna in želeti bi bilo v bodočnosti več skupnega delovanja skupnega delovanja v korist naših društev. Gasilnemu društvu v Hruševju vso čast in To in ono Petkratai ženin. V Leetzu v Angliji se je te dni oženil 79Ietni Haigh s 751etno Elizabeto Riploy. Haigh je bil že štirikrat oženjen. V 19 urah Iz Pariza v Bukarešto. Francoski kapetan Pelletier d' Oisy je preletel na svojem enokrovniku v 19 urah zračno pot iz Pariza v Bukarešto. Vsled tega ngodnega u-speha nameravajo prihodnjo spomlad uvesti reden promet med Parizom in Bukarešto. Zrakoplovni promet med Špansko in jnšno Ameriko. »i imes« poračajo iz Huelve na Španskem: Nemška komisija preiskuje obrežje od Huelve do izliva Quadalquivirna, kjer naj bi se postavila baza za promet z Zepp-elini med Špansko in južno Amerko. Upor v kaznilnici. V kaznilnici v Steinu ob Donavi, kjer je 1250 kaznjencev, so se te dni uprli jetniki ter so morala oblastva poklicati na pomoč vojaštvo, ki je ustrelilo štiri kaznjence več pa je težko ranjenih. Vojno ministrstvo je odredilo strogo preiskavo. Nenavaden pogreb. V nekem kraju na Češkem je skočila skozi okno drugega nadstropja žena nekega trgovca s katerim je živela v zakonskih prepirih. Na pogreb samomorilke je prišlo več tisoč žensk, kar je trgovca t?Jco razburilo, da je prosil policijo za osebno varstvo pri pogrebu. Pogreb se je nato vršil v spremstvu policije. Po končanem pogrebu p* so razjarjene ženske napadle trgovca, ki ga je končno rešila policija pred ženskim nasil-jem. V slovenski družini slovenski iezikl! PODLISTEK Rene Thevenin. Železni malik POGLAVJE XIX. V skrajni uri. — Ali vam je znana zadnja vest — je vprašal nekega jutra Mavricij Tarnier Petra De-srochesa z veselim glasom, ko sta se sprehajala pod neko teraso enega vrtov, ki so nad-viševali mesto, ter opazovala obsežnost streh, male ograje okolo hiš, vrvenje ljudi, ki so bili vsi enako odeti v volnene obleke, dostojanstveni v počasnem in enakem koraku, mirnega obraza, kakor da jih ne zaposluje nobena skrb m kakor da jim v srcu vlada mirnost, ki je ne motita ne veselje, ne žalost. — Kaj je še? — je pripomnil gospodar. — Plemeniti Inkas, naš gospodar — je odgovoril Mavrici; Tarnier — mi je rekel danes zjutraj na najbolj resen način, da vi, Iba-nez in jaz se moramo zakonito poročiti. — Ali res? — je zakričal gospodar v razburjenju, ki je imelo nekaj smešnega na sebi. — Še tega nam je manjkalo! — Zakon, vedno zakon — mu je segel Mavricij Tarnier v besedo. — Padate iz oblakov, mesto da bi se zavedali, da se nahajamo — kakor sem vam že rekel — v mestu plemena Inkas, kjer so se prvotni običaji ohranili ne-izpremenjeni. — Mari poznam jaz te divjaške običaje? -— je vskliknil gospodar z zaničevanjem. j — Niso tako divjaški kakor menite vi — je nadaljeval profesor — čim so dragi našim j someščanom v čast zaželjene sreče prihodnjih rodov. -— Kako? Kaj pravite? — Čisto resnico. Tu živimo, kakor v času osvojitve, pod vladovino čistega socijalizma. Opazili ste menda že, da se tu ne rabi nikak denar. — Res je! Dajejo nam vsega, ne da'bi zahtevali kako odškodnino. Zakaj? — Ker nam je, kot pripadnikom belega plemena, podeljen privilegij plemenitaitva. — In to imenujete vi socijaiizem? — Potrpi te! Tu plemeni taštvo ni prazen naslov, ampak je istovetno z znanstvom. Ljudstvo obdeluje podeljeno mu zemljo na korist vrhovnega gospodarja Inkas, in sicer razdeljeno na enake dele, ki jih ne sme nikdo ne prodati, ne kupiti. S tem se prepreči, da se nikdo ne more s kupčijo povzdigniti nad), drugega in Je odpravljena nevarnost prevratov sreče. Poprej, nego svojo, obdelujejo sposobni možje zemljo Inkasa, potem ono starih in onemoglih, in še le na zadnje zemljo pleme-nitašev. Človeka, ki bi zemljo kakega pleme-nitaša ali sorodnika obdelal poprej nego i • o sirot, bi gotovo kaznovali na starinski m*cin. — In mi naj bi končali svoje žive dni v takem kraju! — je rekel gospodar žalostno. — Rajši umrem takoj, nego da bi se pokoril zakonu, ki. mi jemlje nado do bogatstva in veselje do dela za svojo povzdigo. MALI OGLASI se rečenajo po 20 stolink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor Išče službo, plača polovično ceno. TRGOVKA 23 letna, z večletno prakso, go-, vori slovensko in italijansko, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 1643, V BLIŽINI mestnega vrta, se odda takoj akla-r dišče s pisarno. Naslov pri upravništvu. 1659 POZOR I Srebrne krone in zlato .x» najvitjik cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 ZLATO in irebrr.e krone plačam več kot drugI kupci. Albert Povii. urar, M a »zini 46 {v bližini drvenega trga). 44 " ! POHIŠTVO za trgovino jestvin iu posebno klopi, so na prodaj. Plesničar, Via Donizetti štev. 5. 1663 POSTELJA s hrano se odda v ulici Coroneo St. 5, I. 1662 Urama in zlatarna Trsi, Via Scalinafa šf. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuje srebrne krone« Pozor na naslov! Pozor na naslov! VPOKOJEN finančni nadrespicijent, zanesljiv, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine, išče službe v kaki pisarni ali kot čuvaj. Naslov pri upravništvu. 1664 ZEMLJIŠČE v bližini stare cerkve, pripravno za zidanje hiše se proda. Poizvedbe Pendice dello Scoglietto 15, IV, vrata 18. 1665 100 q pokvarjenih testenin se proda tudi v manjših partijah. Pojasnila v Via Udine. 10. 1666 ŠIVILJA izvršuje vsakovrstne obleke za ženske in otroke. Delo hitro in natančno po zelo nizki ceni. Romilda, via Riborgo 17, II. 1667 SLUŽKINJO z dobrimi spričevali iščem. Scala Belvedere 4, I. desno. 1669 J5ČEM pridno služkinjo. Ul. S. Lazzaro št. 7, gostilna. 1670 KUPUJEM srebrne krone in zlato, ter plačam dražje kot drugi. Uilca Valdirivo št. 36, II. 1671 KNJIGA tekočega računa, glaseča se na ime Ivan Mahnič, Bazovica, se je izgubila v bližini bolnice v ulici Fabio Se vero. Najditelj je naprošen, da jo prinese proti primerni nagradi v skladišče Piazza S. Francesco. 1668 3Va HP s kardanom. Naslov pove upravništvo. Zo&ozflravnišKi ombulatorij Via Settefontane št. 6, I. n. Izvršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela po znižan h cenah. Sprejema se vsaki dan od 10—13 in od 15—19 ure zvečer. 714 KDOR se misli izseliti v Maribor, naj se zglasi tekom petih dni v gostilni pri Županu v Lon- ] jerju. Na razpolago je polovica vagona. 1646 ABITURIENT trgovske šole, zmožen slovenščine, italijanščine in nemščine išče primerne službe. Ponudbe pod «Značajnost» na upravništvo. 1656 KOLO v najboljšem stanju prodam za L 400. Krajnavas Št. 22. 1661 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad. 1658 Iftl Mineralna voda neprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistili, jetrih, žilah i. t. d. Glavni založnik za vso Italijo Družba za uvoz in izvoz TRST, via Pier Laiul da Polemlna $!. ?. GOSPODIČNA, zmožna slovenščine, italijanščine, se sprejme. Ponudbe pod «Knjigovod- ! kinja» na upravništvo. 1660 i NOVE POSTELJE za L 120.—, vzmeti 70.—, i žimnice 50.—, omarice, umivalnike, chiffo-; nier, mize in popolne sobe se prodajo po j ugodni ceni. Fonderia 3. 1627 j PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip J Jerman, Trst, ul. XXX. Otiobre 14. (37 KROJAČMICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 (JBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad. Županstvo oSscim ŠEMRA oMa đelo poprase oficinsKesa napla-litm aH Rala u Sežani m * mllfu" pofl sortmclio Rulnižlemu ponudnik!!. Interesenti te stroHs se uablja, in predmetno čeio pregledalo, ter Končno predložilo svoje tozadevne poRUžTae najKasnejo dc komn tekočega mmm. t25 iopsito - mm> — Kar se mene tiče — je pripomnil Mavricij Tarnier — nimam kaj obžalovati. Rekel bi poprej, da je to mala sreča, če se moreš baviti samo s svojimi študijami, a imaš vendar zagotovljeno življenje. — Če vam ugaja tako! Na srečo pa smo mi priviligirauci . . . — Priviligiranci do gotove meje, kajti prispevamo k naporom skupnega dela. Mari mislite, da bi bila ta mala človeška družba, izgubljena v samoti enega kontinentov, mogla v razmerno kratkem času dospeti do čudo* vitih razkritij, ki bi jih naša znanost označila za ponosne udarce peroti, če ne bi bila z neupogljivimi zakoni trdno branila svoje socijalne sestave? — In vam se zdi to napredek? In morate-li smatrati kot posebno civilizirano deželo, kjer možki se vedno delajo, in ženske predejo z orodjem primitivnega divjaškega človeka? — To dejstvo itn« svojo razlago v tem, da tisto orodje zadošča potrebam tega ljudstva. Tu služi materijalno delo le v to, da je zago-tov obstanek. Proti nevarnostim in vnanjim sovražnikom deluje znanost. Kako sodite o živih strojih? Mari mislite, da bi mogle vse naše delo nadomeščati tisto slepo moč, po-j slušno, neporušno? Ta moč je prva manife-j stacija sile, ki jo mi poznamo. In kaj še le j bomo videli, ko nam bo dovoljen vstop v svetišče, kjer znanstveniki mislijo, iščejo, raz-i kriva jo? I — Ali mislite, da nam dovolijo vstop v to svetišče? . — Gotovo! 1 izvršule m tlsMa ficln točno in seiilno Prostori lista se nim v ulici Sv. Frančiška Besa Si 2) Gospodinje f s Uporabljajte okusne domaČe rezance, vrvice in makarone Iz tovarne testenin v II. Bistrici. : i v » „ -i 7 S * J r ^n^siiEzaiiraiiaBiieBaiiBaiiDBiiiBii iii^ii^aii^in D AMIfU o I Celje,Difflmunik,Kotor,Kron],L]uH PHrl^M □ j Um Marmor, Metković, Opatija, Sarajevo, sprejema ulose na hranilne Knjižice, žiro In Krase ulose pod najugodnejšimi pogoji! Spiit, Silienifc Zadar, Zagreb, Trs*, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji f Poslovne zvezezoseml uecJHnl krojivla-lnlnozemstoo