’osame] N avadne Din —‘75,, ob nedeljah Din 1’—» »TABOR* {shaja vsak dan« ntvca nedelje in prat*nikor, oh 18. uri s datumom na*Jprlnfrya dne ter »trne mesečno po poiti D 10*—, sa >oo* temstvo D 18' —, doatavljen na dom D 11*—# na ixi:aintm D10*—„ i nar ra ti po cojovora. Naroča te pri opravi »TABORA* MARIBOR, Jvretceva n£ca Rtni PbšlAiim cesta csanašnSe štev. 1 Oln. TABOR P o a a m o za e Številke* Navadne Din ■—*7Sf ob nedeljah Din 1*— UREDNIŠTVO «e nahaja v Mariboru^ Jurčičevo o!, fit. A f. nad* atropje. Telefon interarL. it. 2?Z. UPRAVA m nahaja * Jurčičevi n!:ci it. ^ pritličja desno. Te!»» fon at. 24. — SHS postnočekovai «rača» atev« 11 .73 i. Na naročila brca denarja ao oa ozira. **• Rokopisi »a n« vraaaj*. Nasiov Maribor, petek 6. novembra 1925. rasa Leto: VI. — Številka: 253. iljMjl Potrebujemo jih za brate — tam preko! Sprejema se v Mariborski tiskarni (v knjigovodstvu). Stjepan Radič ne bo minister Pašic K» je zopet ugnal, češ, BEOGRAD, 5. nov. Politična situacija je v splošnem neizpremenjena. — Glede obeh včerajšnjih sestankov šefov * ™oih strank (Pašič, Radič) krožijo različne vesti. Povsod povdarjajo, da je * asil*n«s e,,na k specijalni debati o invalidskem akonit. Kot prvi govornik se je prija-'1 P. Že bot, ki je predlagal izpre-a,1enibo prvega člena zakona. Nato je Kovoril v imenu invalidskih organ i za-J5 7.elo stvarno demokratski poslanec - Ratanovič. Po -njegovem! govoru je Preds.ednik zaključil sejo. D Spremembi invalidskega zakona BEOGRAD. 5. novi "Beograjski tisk Poroča, da je vlada pripravljena dati ,nvalidom nekaj koncesij. Včerajšnja onrerenca med Pnšičeiu' i« ministrom ^°ci,talne politike Simonovičem! je ob-avnava-la, kakor je izjavil minister za-1; i,u- °m' ^ska, lp izpremeinibo v inva-, _e.ni zakonu. Celo sam kralj je v mi-r,i0111 svetu želel rieka.i izpre-me-mb, Predvsem pa v finančnih zadevah. Ker je bil zakon v principu v skupščini .Prejet je najprimerneje, da predloži vjacl«, vse potrebne izpremembe skupščini. ^ ZAGREB, 5. nov. V.vsej Slavoniji in #*h \a • s0. *e Y1'šUi veliki protestni • bwt invalidskih organizacij, V soboto dov Te'’llc protestni shod invali- dov v Zagrebu. Mussolini o italijanskih mejah .«,1,/?' 4- novembra. Povodom proslave •Snl.' ,lllce Vittorio Venelo je imel Mus-»„ nn'- v ^odališeu. daljši govor, v kale-ZKC!Iovi'ro Italije od vsto-f _*• ' On”0 ^?Jno, <:‘0 »tretje zmage« aši/.ma. Opravičeval je vstop Italije v jajno m dejal, da so Italijani z entu- dni ?°. V naidialjnem «ej.u govora je dejal, da so italijanske £eje na Brennerju in na kranjskem Snežniku nedotakljive. Narod bi zopet •el na vojno, če. bi bile te meje v nevar. "Os-tt. On (Mussolini) in njegova vlada •t® za mir, vendar pa ne smerno pozabiti Je dejal — da so neposredno Po Lofcar- naj bo najprej poslanec! koj v Zagreb, ne da hi dosegel kaj pozitivnega. V rad-ikalskih krogih zatrjujejo, da je Pašič zahteval od Radiča, da si pridobi najpreje poslanski mandat, potem šele lahko postane minister. O— Za osemurni delavnik LONDON, 4. novembra. Konference izvršilnega odbora, socialistično inter.ua-eijonale, ki je razpravljal predvsem o stališču socialistov napram Locarnu, so se udeležili tudi zastopniki Avstrije in Nemčije. Prvi dopoldan so izpolnili delegatje raznih dežel z izjavami o 8-urnem delavniku. Obveljalo jo načelo, da. bo osemurni delavnik samo tedaj trden in splošen, če bo urejen z mednarodnimi pogodbami..V ta namen je treba, da se vršijo v vseh deželah velika zborovanja, na katerih naj delavstvo zahteva, da ibodo vse države sledile primeru Belgije; ki jo že ratificirala mednarodno pogodbo o 8 urnem delavniku. —o— . Stavka dunajskih pokov DUNAJ, 5. nov. Peki še vedno ‘stavkajo. Včeraj zvečer so imeli stavku joči peki shod in so odklonili 5% povišek plač, ki so ga nudili delodajalci. V petek bo padla odločitev. Med stavkujoči-mi vlada popolna, disciplina. Poleg tega obstoja resna nevarnost, dni pričnejo stavkati tudi delavci, ki so zaposleni v industriji živil. Mezdni boj v scvernoČeški industriji končan. PRAGA, 5. nov. Listi poročajo iz Rum-burga, da so delavske organizacije (socialistične, krščan-sko-socialne in komunistične) sprejelo ponudbo industrijskih podjetij, da se delavstvu »o vi.saj o draginjsike doklade od 6 ha 9 odstotkov. Na podlagi tega sporazuma je poravnan 4 tedne (rajajoči mezdni spor v severo-češki tekstilni industriji. V pondeljek se bodo vsi delavci vrnili na delo. Njemu so Srbi »nasrtljivi« in opozarja, da bo kmalu večina profesorjev na zagrebški univerzi srbska. To je poglavitna njegova skrb in to je tisti droben klerikalni strup, s katerim upa doseči ugodne rezultate. Naravno je, da bo imel s teni svojim namenom malo uspeha. Klerikalizem je rastlina, ki ni za Hrvatsko iti hrvatsko ljudstvo. Tudi če bi imel g. Korošec več političnega duhal in1 če bi ga bolj skrbel uspeh katoliške stvari, bi moral ostati s svojimi tezami o nejedinstvu Srbov in Hrvatov doma onkraj Sotle in prepustil hrvatskim duhovnikom, da se sami pobrigajo za uspeh katoliško stvari.... Naš kmet je pobožen, poln religioznosti, vendar pa je daleč od tega, da bi dal svojo religioznost izkoriščati v politične namene. On1 je religiozen, ni pa klerikalen. .. Na koncu pravi člankov: »G. Korošec je s svojo politiko izključil Slovence iz državne uprave, a s svojo sedanjo nepolitično in nelojalno kampanjo, ki gre k temeljem naše države, je dosegel da ne bedo več imeli obzirnosti napram njemu niti oni. k;L so ž n j i m iskali sporazum, ne pa boj....« .hi zagrmeli na Balkanu topovi. Iz kot-11 Sredozemskega morja se še danes . »zlega grmenje topov. Zategadelj mo-■mo zreti na mirovni jez zgolj z enim ceJo™’ 7' ^rn£'.,nl ha moramo opazovat! rN?10,108R»di tega mora imeti1 Italija 0v L]no vojsko, dobro mornarico in zrak i ' bidn.iočo avijatiko. predvsem pa1 du-d Požrtvovalnosti med ljudstvom! Strašen vihar v Perzijskem zalivu Oez 600 ljudi mrtvih. RAGDAD, 4. novembra. Po zanesljivih ^e$tch iz Babreina je pri katastrofalnem ®urju v Perzijskem zalivu utonilo 4.10 ^ alcev biserov. V bližini Potiva pa so a ojoča datoljeva drevesa, ki jih je Iz- BORZA. CURlH, (Avala), 5. novembra, (Izv,) Pariz 30.70, Beograd 9.20, Lphdon 25.15, Berlin 123.60, Praga 15.375, Milan 20.45, Ne\vyork 519, Dunaj 73.15, Briissel 23.50, Budimpešta 0.00727. Varšava 86, Sofija 3.573. Buka rešta! 2.45, ZAGREB. (Avala), 3. nov. Pariz 228— 232, Curih 1086—1094, London 272.92-274.92 Berlin 1341—1351. Dunaj 7.98- 8.02, Praga 166-168, Milan 222.10—224.30. Newyork 56.16— 36.76, Budimpešta 0.079—0.080. Dr. Korošec v Dalmaciji Zagrebške »Novosti« so zavzele v Ste* vi lici z dne 4. t. m. ostro stališče zoper Koroščevo agitacijo v Dalmaciji. Ker bo eitatelje zanimalo, kaj sodb zagrebški list o Koroščevih strankarskih manevrih med dalmatinskimi Hrvati, prinašamo .iz tegai članka sledeči pasus: »Sedaj mar (dr. Korošcu) nič več v državi ne velja;. Parlament «e mu zdi nesposoben. Njegovi poslanski tovariši v raznih klubih so nesposobni; on žali narodno skupščino, očitajoč ji nesposobnost za državno politiko;, vse je uničeno — in-Siuistrijft in knVetje — seveda od Boo grada. Kakor je videti, je dr. Korošec izgubil duševno- ravnotežje. V tej evoji neuravnotežnosti je, g. Korošec odšel med hrvatsko ljudstvo v Dalmaciji, med ono ljudstvo, ki ima največ čuta za državno moč in narodno jedinsl vo, da ondi Propagira svojo tezo. On. Slovence, je Prišel, da kiali; odnose med Srbi in Hr-'®ti- Evo, tu se kaže, da je g. Korošcu ZM* 4a so sc pomirili Srbi ig Hrvatje, Češkoslovaška v volilnem boju Ugibanja o volilnih izgledih posameznih strank. — ceps Prag a, koncem oktobra. Poglavitno vprašanje, ki se vleče skozi vse politične shode in tisk je: Kako se bo končala volilna borba1) Kakšne izglede imajo stranke? Ugibanja o volilnem rezultatu najdeš v vseh listih in časopisih. Nekatera uredništva so razpisala celo nagrado za najtočuejši podatek. o volilnem izidu. Večina strank pa se_ vzdržuje diagnoze, ker se dandanašnji nihče ne čuti preveč sigurnega. Medtem ko se je povodom parlamentarnih volitev 1. 1920. lahko rezultat nekako predvidel, je pri teh volitvah položaj zelo nejasen. Posebno zadnji teden je opaziti pri nekaterih strankah znatne izpremembe, kar priča, da ne stoje na docela trdnih nogah. Že danes jo jasno, da sc bodo stranke v novi skupščini nekoliko drugače grupirale. Kritično ugibanje o izidu volitev je mogoče le s pomočjo volilnih rezultatov izza 1. 1920. Pri takratnih volitvah so od 300 mandatov (od katerih je 'bilo 6 rezerviranih za Tešin in za vračajoče se legijonarje) dobile češke in slovaške stranke 211, nemške in madžarske pa 8J mandatov. Slična proporcija jo bila tudi v senatu. Velik volilni uspeh je imela takrat češkoslovaška socijalna demokracija, ki jo dobila 82 mandatov. Druga najmočnejša stranka je 'bila republikanska stranka (agrarna) 7, 42 mandati, na tretjem! mestu je bila češkoslovaška ljudska stranka z ,32 mandati. Češkoslovaška socijalistiena stranka je dobila 27 mandatov, češkoslovaška narodna demokracija 19 mandatov, a stranka; obrt-nikov 6 mandatov. Nobena od večjih političnih strank (razen- republikanske) ni ostala enotna. Socijalna demokracija se je razcepila v levico in desnico, a levica, ki je razpolagala -s 27 timi mandati, je. prešla v komuniste. Toda razvoj je zahteval še druge izpremembe. Po krizi v komunistični stranki je izstopilo pod vodstvom- Bubnika 8 komunističnih poslancev.^ ki so ustanovili neodvisno ko-m-uni-stično stranko. V 'češkoslovaški ljudski jd ran ki je prišlo ra-di slovaških in taktičnih vprašan j takisto do razkola, ki je stbariko razdeli] v češki' iti slovaški tabor, ('leski ljudski stranki je pripadlo 21, a slovaški 11 -poslancev. Manjše iz-preinembe -so se Izvršile tudi v češki so-cijalfistični stranki. Kakor znano, so te stranke obtožile svoje opozicijonalce volilnemu sodišču in jim odvzemale mandate. Bivši poslanci so med tem ustanavljali nove stranke; ngkatere teh -skupin se resno pripravljajo za bodoče volitve. Glavne češke in slovaške stranke, ki se bodo udeležile novemberakih parlamentarnih volitev na Češkoslovaškem so sledeče; soeijalui demokrat je, -republi- kanci, češkoslovaški socijalisti, lidovci (kleriknlna»stranka) narodni demokrat-je, a od cpozicijoimlnih strank; slovaški lidovci, stranka obrtnikov, agrarna in Konzervativna stranka, neodvisni komunisti in stranka dela. Po dosedanjem položaju lahko računajo z enakim številom! mandatov republikanci in čehnslov. socijalisti. Ni izključeno, da imenovani stranki pridobita na glasovih. Praškova agitacija do sedaj ni agrarcem mnogo škodovala. Soci jalni demokrat je bodo po številu mandatov daleč zaostajali za rezultatom 1. 1920., vendar računajo s političnim uspehom. Prod dve-mi, tremi Hti se je mislilo, sodeč po rezultatih občinskih volitev, da. so pristaši socijalnih demokratov povečini naklonjeni komunizmu, toda preteklo in letošnje leto sta uverili politično javnost, da se volilci vračajo iz komunističnega tabora v vrste socijalnih demokratov. V nekaterih krajih posebno v Ostravi in Plznu, ko ostale pozicije soc. demokratov trdne. Pred dvema letoma bi bili dosegli komunisti znatno večji uspeh, a v teh volitvah se bodo morali boriti na dvs strani, proti socijalnim in samostojnim! komunistom. Borba zoper Bubnikovi frakciji bo lažja, ker ima volilne izgle-de ]e v Brnu in v Pragi, kjer se vodi volilna agitacija, dočim bo v drugih kra-jihjcžko dobila mandat. Oslabljen.ia je pričakovati tudi za narodno demokratsko stranko, katero ne ho podpiral niti' obrtni stan, ki ji je dal 1. 1920. lepo število glasov, niti meščanska libera-lna' inteligenca, ki že debi časa ne odobrava' strankino politiko; slednji so sedaj vidno naklonjeni narodni stranki dela, ki sodeluje pri volitvah z novoosnovauo stranko naprednjakov. Dve češki stranki no prikrivata prepričanja, da še bosta njuni poziciji 15. novembra utrdili, lo so češki lidovci in obrtniki. Slednji računajo z volilno zavestjo obrtnikov, ki so do" zadnjih volitev glas ovili zaj -druge stranke, predvsem za narodno demokracijo. Lidovci pričakujejo največ na nezadovoljstvo radi vedno naraščajočega verskega razdora, kakor tudi od tega. da so pristaši drugih' strank zelo razočarani. Na^ Slovaškem bo vodila močno borbo slovaška lidova. stranka ne samo zoper slovaško narodno stranko, ampak tudi zoper vse češke stranke, ki bodo kandidirale na Slovaškem'’. In ravno volilni izid na Slovaškem- bo naj zanimive jši.-Tam bo tudi volilna borba, najhiu.iša. <—> Kako zapletena je situacija na Slovaškem1. se najbolje vidi iz dejstva, da so za 70 mOudatov, ki pripadajo Slovaški, puli kar 20 strank. Dnevna kronika — Odbor za postavitev spomenika vi svetovni vojni preminolim vojakom v Mariboru, poziva vse projektante, ki so predložili osnutke za nameravani spomenik, ki pa niso bili nagrajeni ali nakupljeni, da do 15. t. nn. sporoee naslove, kamor naj so jim naj -vrnejo. Nagrajeni so bili črteži z gesli »Za domovino«, »Žrtev« in »Strogo in nežno«. — Iz Zibike nam pišejo: V nedeljo dne 15. oktobra so imeli klerikalci pri nas shod. Oblastni tajnik g. Krajnc je po stari navadi udrihal po demokratih in dr. Pivku, češ, da so oni -krivi visokih navkov. ni pa povedal, ikaj delajo klerl-k-anii poslanci, da ne morejo v Beogradu! nič doseči. Istega dne popoldan je i-mela sestanek tukajšnja krajevna organizacija SDS. Poročal je okrožni tajnik g. Malgaj o politični situaciji in o shodu k. m ha hi c stranke. Prisotni so soglasno izreku zaupnico gg. dr. Pivku in dr. Žerjavu ter vodstvu oblastno organizacije. — Uradni list. Zadnja (100.) številka Uradnega: lista ljubljanske in mariborske oblasti prinaša uredbo o direktnem blagovnem prometu med Madžarsko in •nigoslavijo ter razno razglase obeh velikih županov. — Mezdno gibanje tipografov. Včerajšnja vladna »Samouprava« je izšla nat 2 straneh, ker so tipografi njeno tiskarno stopili v mezdnp gibanje. V Novom! Sadu so se tipografi in delodajalci sporazumeli in so sc stavkujoči zopet vrnili na delo* ~.. dW, r&e F.; novembra, T5"23i' £■■■ ■■- ■ ■■■1 - ■■ ■ - ■• ■■ ■■■■ !r Planinski vestnik. 11. številki« »Pla- nijfeikega. vestnika« je objavila nastopne prispevke: Moja pot, na Belasico (Joško Peršič). — Greben Rinka-Skttta (f Vla-dimiir Topolove«). — Enodnevne pariti je okoli Pleše-Plešivtea. (.Jožef Zazula). *— Dolenjski izleti (Dr. Jos. C. Oblak). ‘y Cerkev sv. Uršule na Plešivcu. (Ivan Jurko). — Čez hrib in dol. — Kotiček. —* Obzor. — Društvene vesti. V rubriki •»Obzor« je posebno zanimivo poročilo o 'ustanovitvi Zveze slovanskih turističnih društev1, ki je bila osnovana v Tatrah v idneh od 12. do 14. septembra t. 1. ob udeležbi čeških, poljskih, bolgarskih in ju-goalov. zastopnikov. Dobro urejevano in čedno opremljeno glasilo naših planincev toplo priporočamo! — Blažič in Miloševič doma. Okrožni Sjačelnik Blažič in prota Miloševič kakor tudi njun šofer Belič so se vrnili iz. Sračaškega ujetništva. Ujetništvo je nanjo zelo slabo uplivalo in so prišli nazaj silno potrti, bedni in izmučeni. Pravijo, da je morala albanska vlada plačati ka-čakom cdškodninr! zanje. Lipa ilustracija o redu, ki vlada v Albaniji. — Skrb Italijanov za njih rojake v inozemstvu. Ivongres inozemskih fašistov je poleg drugih resolucij sklenil, da ise ustanovi v inozemstvu italijanska poročevalska postaja. Glede italijanskih politikov, ki so bežali v inozemstvo in od tam' vodijo Italiji škodljivo propagando, se zahteva od senata: izguba državljanstva, zaplemba premoženja, zapor in prepoved trgovanja v Italiji. — [Radi nevarnosti raznarodovanja Italija* hov v inozemstvu se bo izdelal zakon, po katerem bodo izseljeni Italijani 2 leti po povratku v domovino avtomatično dobili domovinsko pravico. Marsikaj bi lahko tudi mi posnemali!. — O komunističnem gibanju v Bolgariji so začele zopet krožiti vesti, ki vznemirjajo sedanji režim. Bivši zemljedel-eki minister Obov je baje odšel v sovjetsko Rusijo, da se dogovori o skupnem revolucijskem nastopu zemljedelcev in komunistov. Najbrž® si vlada, Cankova sama dela te strahove, da ima vzrok za preganjanje opozicije. — Zoper slovenskega poslanca v rimskem parlamentu dr. Wilfana, ki se je udeležil ženevske manjšinske konference in ji celo predsedoval, so dvignili italijanski fašisti novo kampanjo in mu 'očitajo, da jo imel javne sh t le. na katerih sc je pela jugoslov. državna himna. Očitki so seveda čisto izmišljeni, vendar pa. državno pravdništvo zahteva njegovo izročitev. V resnici hočejo kaznoval i dr. Wilfaua, da jo pred vso Evropo zastopal slovensko manjšino v Italiji, o kateri Italijani trobijo v .inozemstvu, da je ni, ampak da so jo Jugoslovani izmislili. — Delavska stranka v Angliji napreduje. Končni rezultat občinskih volitev v Angliji izkazuje, da jo močno napredovala. Lab on r pa.rt.v, ki j<> vodi Macdo-na.ld. Pridobila jo l-!2 mest. — Čudna odredba znper duhovščino. V !Mexlco-City so tamošnje lokalne oblasti :is is te nalog, da sc morajo vsi katoliški duhovniki oženiti. 15 duhovnikov, ki se jim ne ljubi zakonski j arom, je zbežalo iz le province. — Tretji doktorat je dosegel te dni na dunajski univerzi doktor medicine in prava ter magister farmacijo, Avstrijec Josip Lcyaker. Bil je promoviran za doktorja filozofijo. Ima tedaj štiri akademske časti, kar je redek slučaj. — Uradniške stavke v Avstriji ne bo. Avstrijska vlada je nepričakovano popustila v mnogih zahtevali državnega u-radrništva in je bil. sklenjen med njo in uradniško organizacijo sporazum. Uradniška stavka je tedaj odvrnjena. — Pekovska stavka na Dunaju dobiva vodno večji obseg. Stavku joči peki so organizirali pravo pravcato krušno blokado Dunaja in preprečijo vsak dovoz kruha v mesto. Pri tem so nastali na več mestih manjši spopadi. Upati je, da se 'bo stavka kmalu polegla. •— Nenavadna smrt. Na pokopališču v 'NeapcJju se je zgodila na Dušni dan Čudna nesreča; Občinski svetnik Savato je obiskal bratov grob in padel v grobnico; nagrobni kamen so je zvalil nanj in ga ubil. — Blaznež v zrakoplovu. Na zračni progi Passau—Bratislava, se je dogodil .presenetljiv slučaj. V višini 2000 metrov je zblaznel neki potnik. Planil je na pilota in1 ga pričel daviti. Pilotu se je posrečilo oprostiti se 'blazneža in pristati. Zblazneli je bil izročen policiji. — Viharno vreme v zapadni Evropi. |V severni in zapadni Evropi imajo zadnje dni slabo vreime. V Berlinu je bil včeraj močan vihar, ki je zapustil preče jšn jo škodo. Tudi v Franciji so bili na več mestih viharji s hudimi nalivi, ki so po.vjSEečiii povodnji., ' , > { Vprašanje latinice in cirilice Te dni smo zabeležili med dnevnimi vestmi, da je neki Zagrebčan določil 1000 Din onemu, ki mu najde novo kovani 2 dinarski novce z napisom v latinici. Danes smo prejeli iz vrst citate! jev več pisem, ki pričajo, da jih cela vrata išče in čaka, kedaj se bo pač vlovil v roke dvodinar z napisom v latinici. To iskanje je postalo že pravi pravcati šport. Kolikor vemo, ga ni še noben ujel. V Beogradu so rekli, da so dali v promet novec v obeh pisavah. Pri nas so pač ljudje tako naivni, da bi radi videli tudi na novcu, ki ga vsak dan obračajo v žepu, dokaz, da žive v narodni državi. V avst-ogrski državi smo imeli nemško-mad-žarske napise in smo se čutili tujce. Danes živimo v narodni državi in ljudje hočejo to videti tudi na novcu. A vidijo samo cirilico. Stvar bi bila brezpomembna, če ne bi bila uporaba latinice danes (v naših razmerah) vnanji znak enakopravnosti s Srbi. T o hočejo ljudje videti, zato njih želje niiso tako naivne. — Menimo, da je treba to vprašanje mirno in taktno obravnavati; mimo njega pa nam ni treba iti. Čemu? Saj nismo ^sovražniki cirilice, saj nam1 gre za poštenost. Trgoskii in drugi krogi se pritožujejo, da zlasti carinske oblasti preplavljajo naše kraje s tiskovinami in dobiisi v cirilici. To povzroča ljudem' sitnosti, jih odbija od uradov. Naši ljudje spoštujejo cirilico, ali velika večina jih bere samo latinico, ki je pisava vsega zapadne ga človeštva. Pravilno pravijo, da latinica ni »manjvredna«, da bi v naših krajih ne smela veljati, zlasti, ker v srbskih krajih nihče po nepotrebnem ne vsiljuje latinice. To je vendar nepraktično in nespametno. Take reči ne bi smele tvoriti spornih točk, t0 bi morali »merodajni krogi« že uvideti! Trgovski gremij v Mariboru se je svoje dni pritožil pri carinski oblasti zoper tako nepraktično uradovanje. Navedel je vzroke, ki bi jih moral razumeti vsak kulturen človek, ki praktično misli. Kaj so mu odvrnili'? Da ata cirilica in latinica enakopravni in da se morajo naši ljudje navaditi cirilici. Mi vidimo v tem zelo netakten odgovor. Posmehovali jo — bi dejal. Tako se v naši državi ne sme slepomišiti. Zato se bomo v teh vrstah pogovorili čisto odkrito in pošteno. Zadeva je nekam delikatna, to pa radi tega, kor imamo sovražnike cirilice in srbstva, ki menijo, da vse to izhaja od slabe ustave in od prenagljenega narodnega. u jedi n jonja. Mf Pa pravimo, da je treba misliti jasno in prosto ter povedati tudi prijatcljem moško besedo. Čisto nič ni res, din; bi zapostavljanje latinice in slovenščine prihajalo od slabe ustave in ujedilijonja. Ustava je nekaj relativnega; za enega je lahko dobra, za drugega slaba. Nuša ustava sloni na ideji enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če tedaj trpi enakopravnost, so krivi ljudje, ne ustava, no državna ideja. Tem kršiteljem ustave pa je treba povedati, dami h o če mo ibiti enakopravni. Nam' ne more nihče očitati kakih za-hrblnih namenov proti srbstvu in cirilici. Nismo jezikovni fanatiki, ki bi hoteli podpihovati kakšno prikrito miržnjo. Ari mi pravimo: državni interes zahteva, da so enakopravnost praktično izpelje. — Kdor zagovarja take pojave kot je na pr. nasilno in nepotrebno izigravanje slovenščine in latinice v nekaterih, zlasti pa carinskih uradih, ta nosi vodo v mlin onih separatistov, ki jih si cer pobija. V Avstriji niso z vsiljevanjem nemštva pridobili nobenega poštenega in zavednega Ncncmca za avstrijsko državno idejo. Pridobili so hlapčevske duše, a ponosnih in jasno mislečih mož niso! Zalo praviunO: Čeniu vsiljevati lju- dem v praktičnem poslovanju pisavo, ki jo niso vajeni? Gospodje cariniki pišejo včasih tako, da ne more prebrati niti tisti, ki sicer čita cirilico, ki pa nima vsak danje prakse. Po normalnih možganih bi •so zadeva vendarle lahiko tako uredila, da bi bilo zadoščeno i čutu enakopravnosti i praktičnim potrebam strank. — Uradi morajo strankam ustreči. S takim uradovanjem pa se jim ne ustreže. Ne koristi se nikomur, najmanj pa državni ideji in srbstvu. Mi smo za to. da se vsak naš Človek nauči srbohrvaščine in cirilice, vendar pa je naš književni, uradni in šolski jezik slovenščina. Da se razumemo: slovcn ski jezik, kajti v slovenskem d ij a le k-tu ne pišemo več skoraj že sto let. Mi bomo radi sprejeli tudi kako pismo v cirilici, ali najprej mora obveljati enakopravnost. Obveljati mora ustava. Državni uradi, — tudii carina —, morajo spoštovati ustavo. Izgovor, da je enakopravnosti zadoščeno, 5e.se uporablja cirilica, ki je enakopravna z latinico, je grd sofizem. Zakaj duh ustave je demokratičen. Država so državljani. Take reči se morajo tedaj ravnati po državljanih. V krajih, kjer prevladuje latinica, se enakopravnost nanaša sicer tudi na cirilico, ali praktičen interes državljanov in samo načelo enakopravnosti zahtevata, da se v krajih, kjer pišejo državljani z latinico, uporabljaj latinica. Dalje pa je dejstvo to: Uradi niso za to vzdrževani z ljudskim denarjem, da učijo ljudi to ali ono pisavo. Zato imamo šole. Uradi so za to. da služijo državi, t. j. državljanom, kajti brez teh ni države. Ustava to zahteva, praktičen interes to hoče — samo netaktni izvrševal ni organi tega nočejo. S trmo, nagajivostjo ali z zaničevanjem sc ne da uradovati. Tega zakoni ne poznajo. Bodimo širokosrčni, ne dopustimo pa, da bi bil kdo na naš račun ozkosrčen. Bodimo Jugoslovani, ne dovolimo pa, da bi bil kdo kljub temu separatist, .četudi c i ril iča/r. S to prijateljsko besedo nismo hoteli sprožiti vprašanja, ki je za nas sekundarno, hoteli pa smo opozoriti na primerno vprašanje, da zahteva ustavna ideja praktično in konzekventno uveljavljanje enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naši ljudje dajejo državi toliko težkih davkov, da njeni birokraciji pač ni treba delati ljudem težav še z nepraktično uradno korespondenco. Državno idejo je treba še vedno tako utrjevati, da ni treba še državi sami polagati netiva tja, kjer nezadovoljneži s to državo grejejo svojo kislo »žup’co«. B. Borko. Mariborske vesti Maribor. 5. narembra 19J5 Kupujte vstopnice vedno v predprodaji 1 Ponovno se' čujejo pritožbe, Češ, Maribor ima čisto nerazvito koncertno življenje. Eden glavnih razlogov za to tiči v našem občinstvu, ki odlaša z nabavo vstopnic. Dočim eo po drugih mestih koncerti razprodani že po 14 dni poprej, opažamo v Mariboru, da je v predprodaji oddanih samo par kart, večina pa si nabavi vstopnice šele pri večerni blagajni. Ta način kupovanja kart je vzrok, da v Mariboru razprodanih koncertov sploh skoro he poznamo več. pa najsi pridejo potem tudi umetniki čisto prvovrstnega slovesa. Večina se izgovarja, da ne more kupiti vstopnine preje, ker ne ve, bo li do-tičnega večera prosta. Drugod računajo obratno: kdor hoče slišati koncert, treba, da s: takoj kupi karto, ker potem je sigurno, da. sc bo. za ta večer osvobodil drugod. Saj v gostilno, v kino ali na izlet gre lahko tudi vsak drugi dan, koncert pa je samo ta večer. Drugod Se seje, sestanki in slično radi koncerta prelože; pri nas, kjer i mamo itak tnalo publike, se radi njih opušča obisk koncertov. In koliko jo takih, ki odlašajo, na večer koncerta pa pozabijo nanj. Potem jim je seveda žal za izgubljeni užitek, dočim oniim, ki so šli tudi samo slučajno, nikoli tri žal užitka, ki so ga nepričakovano ihteli. Pod takimi pogoji sc prireditelji ne satiro sramujejo pokazati priznanim u-riictnikomi maloštevilno mariborsko publiko, temveč morajo ved do koncirr.a samega še drhteti v bojazni, bodo li pokrili stroške večera. Vstopnina pa je v Mariboru itak mnogo nižja ko drugod. V interesu činu bolj intenzivnega koncertnega življenja je tedaj, da si nabavlja tudi mariborska publika vstopnice k vsem' koncertom1, premi je ram i. t, d. eiin-prej v predprodaji. . —'C' m Promocija. Na zagrebški univerzi je promoviral dne 31. t. on. g. Makso Pohar za doktorja vsega ’ zdravilstva. *— Čestitamo! m Zaprisega vojaških obvezancev se je vršila v našem mestu včeraj in danes. Stotine obvezancev so napolnile oba dopoldneva _ veliko vojašniško dvorišče v Melju, kjer se je izvršila prisega oba dneva okoli 11. ure z običajnimi slovesnostmi. Pred in po zaprisegi je svirala vojaška godba. Včeraj so prisegali poleg katoličanov še pravoslavni in protestanti. Prve je zaprisegel oba dneva kurat g. Zavadlal, pravoslavne g. prota Trbojevič, protestante pa pastor — senior g. Baron. Prisege se je udeležila o-gremna večina vojaških obvezancev v našem' mestu obeh narodnosti in vseh stanov. Izvršila se je v lojalnem' duhu in brez vsakršnih, in«idenipyi ,, m' Gledališče še vedno popravljajo iS pravijo, dia ne bo odprto pred 15. novembrom. Med tem časom pa se ansambl pridno pripravlja z« bližajočo se sezono, ki bo delala s pospešenim tempom. m Koncert skladatelja H. Frischa je bil docela razprodan in ga 'bodo morali ponoviti. Bomo videli, ali bodo Slovenci pokazali toliko zanimanja za umetnost in zasedli kazinsko dvorano na koncertu kvarteta Zibe, enega najslavnejših kvartetov v srednji Evropi. im Ribolovniee. Prejeli smo: Po poročilu Velikega župana v Mariboru seje pomotoma tiskalo 250 ribolovnic obrazce TIT. na belem papirju in ne na rdečem1. Da se obrazec ITI. ne bo zamenjaval s obrazcem I., ki je pravilno tiskan na belem papirju, se to naznani vsem1 interesentom'. Ribarsko društvo Maribor. m Podporno društvo za revne učence drž. realke v Mariboru ima svoj redni občni zbor v četrtek 19. novembra PPP-ob 17. uir v posvetovalnici realke-Odbor. m Kdor se hoče prav od srca nasmejati naj poseti v soboto zvečer v Narodnem' domin Martinov večer, ki ga priredi veselični odisek sokolskega društva. m Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima na prodaj založba Mav ib, tiskarne d. d. v Jurčičevi ulici 4. m Martinov večer priredi kakor vsako leto tudi letos Sokolsko društvo v Studencih. Prireditev, ki je privabila vedno toliko prijateljev v Sokolski dom, se vrši v soboto- dne 14. novembra ob 20. uri. K obilnemu obiislku vabi odbor. Dramatična šola v Mariboru Kako živa je potreba Po Dram. Mariboru je pokazalo dejstvo, da 2 brez reklame in brez pompa na 61 pri prosto naznanilo ravnat. Topič®* otvori Glasb. Mat. Dremat, šolo k® bo vodil ravnatelj Bratina upi s®. ‘ dosedaj nad 60 gojencev. Prišla®®30 so še vedno novi. Vsekakor je zelo razveseljivo- ^ da tako izredno zanimanje za 2le l umetnost. V nedeljo, 1. Sov. dop. se jo vrši, -t prostorih GlasJj,. Mat. otvoritveni nek, ki je nudil prav zanimivo poleg pnizi,gra.rfiih mladih, skoro otrossi lic, si videl tudi zrelejiše, zamišljene obraze, torta, vsi polni nekega radostneg# pričakovanja. '» V. otvoritvenem govoru je dejal ravnatelj Topič, da gre njegovo stremljenje vedno zatem, kol ikormogoče razširiti delokrog. Glasbene Matice in: je nato ^tolmačil namen in pomen Dramatične šole od katere bodo imeli gojenci gotovo nele mnalne, temveč — zlasti pbdeželni režiserji — tudi velike praktične koristi. . Nato jč pozdravil navzoče vodja Dramatične šole ravnatelj Bratina, ki oe-je — vsled prevelike zaposlitve v gledaIt-šču — četudi težko, vendar radevolj© r,*~ z val povabilu ravn. Topiča, ker upošt'5' va veliko važnost njegovega strendje' nja. . Vsak človek živi — je izvajal — P®* leg zunanjega, tudi vcčailitmanj intenzivno notranjo življenje. Vm. notranje žif' 1 jen je so izraža v umetnosti. Umetnosti© .svetovni nazor, je vera ■— v tisoč oblikah posameznikov se lahko razodeva, a vodno je prava, če nanj razodeva bistvo in lepoto življenja. Najbogatcjša je gledališka umetnost, zakaj v njej so 7j’;ruzv’ie vise panoge; poezija, muzika, slikamvo i. t, d. Zato nam nudi največ razmaha zal notranjo izživet je. , Zatd, največjo privlačno silo. Kdor pa 3p hoče izčrpno uživati so mora vanjo poglabljati in jo mora ne le čutiti, .temveč budi razumeti. Ce bo Dremat1 on a šola dosegih pri svojih gojeiipih U poglobljenje, vzgojila pan dobrih podeželskih reži«©"' jev in morda n«sla tudi kakega dobrega igralca ali igralko ter vzbudila splošno veselje do gledališko Umetnosti, ki r.aj vzbuja čut do lepote in srečne kultur® tedaj je že dosegla isvoj namen. Za »Martinovo" 7. uov. 1925 zvečer. —- Narodni dom Goske družijo se rade, Pet v košari jih sedi. Ena drema, druga zdeha, tretja spit vsem se hudo dolgčas zdi. Ali dolgčas kmalu mine ko dan sedmi v mescu sine, v prazničnih oblekah vse na »Martinovo« zlete. Tam vse raja, vriska, pava vse se veseli! In na licitaciji cela živa go,ika »e dobi, v V fflariKptro, ‘dne 6. novemtTra TSsSl •T AB O !f« /port Italija:Jugoslavija 2:1 (2:1) Sijajna igra jugoslovanskega vratarja. Tekma proti oeški reprezentanc* je Pomenila ra naše moštvo resni training. Preteklo sredo‘-je naša reprezentanca jasno videla svoje nedo.statke, svojo slabo stran. ItaPjamisiko moštvo .io sker jra-ostajalo za češkim, vendar je naše mo-stvo igralo znatno bolje kot v Pragi. Glavna zasluga, da je poraz tako časten, grp vratarju, ki je držal nešteto nevar-®-b iu ostrih strelov. _, : ISSK Maribor: SK Merkur, Mari. "Gr. V nedeljo dne 8. t. ml se vrši popol-, s pričetkom ob 15. uri prijateljska | tekma navedenih moštev. • ISJSK Maribor. Nogometni odsek o-Pozarja mladiniske -igralce, da se vrši v nedeljo dne 8. t. m. dopoldne pokalna tekma. Za ta nastop morajo biti pripravljeni vsi oni igralci, ki so zadnjič že za Pokal tekmovali. /okolstvo den°f-P,^"a ,So'a Sokolskega društva Slu- m-oie l! Studenci je ustanovil za ; ™ posebno plesno šolo vSo- ljo dnffi f®11' ^ouk,se Prione v nede-eno 2,1 7,od 6;~10” ure ^ečer. Pie- Prielni^ V0^ Mačus iz Maribora. — 6kem dejr vecer ob 7'uri v so:k°i- opreim°ko,ski,!l0,edar 1926 izidfi v enaki 1Ji s slično bogato vsebino bon- Sčralf 3 ce,m i vs&Dino Kon- okrog Cfna “P bo običajna, čio J , 111 za komad. Želeti je čim silno površni. V tem Oziruzačen ja “podajati prve lepe vzglede knjigotrštvo v Nemčijo. Te doi srno videli katalog leipziške knjigarne in a.ntikvarijata Otto Harra-ssowitz, ki je podoben dobro urejeni bibliografiji. 173 strani obsegajoči zvezek ima naslov: Slavica. Politische und Kul-turgeschiichte, Spraclien und Literaturen der Slavischen Volker«. Oe človek prelistava to knjigo, se čudom'čudi, koliko slovanskih knjig je zbranih v lrlpciškoiu antikvarijatu. Koliko naših knjižnih raritet, ki jih na našem ozemlju r.e dobiš več ali pa Je s težavo. Bazen publikacij v slovenskih jezikih je tu vse polno knjig o Slovanih v najrazličnejših jezikih, tako na pr. celo v novogrščini. Vsekakor je ta katalog tako zanimiva publikacija, da simo morali v kulturnem interesu nanjo opozoriti. V Mariboru jo ima vodja študijske knjižnice g. Žun-kovič. —-O— , x Zvončok. 2. (oktoberska) številka »Zvončka« prinaša med drugim Ganglo-ve pesmi: »Črno io'belo pismo« in »Naročilo«, Ločniškarjev »Triglav«, Nando-tovo pripovedbo »Kocljeva osveta«. ->Iz-prehode po Beogradu« od Strica Pavla, Trostovo »Na j večjo-žrtev«, življenjepis ' Petra Njegoša i. t. d. »Žvopček« priporočamo najtopleje staršem in m-e.m prijateljem mladinskega čtiva. Gospodarstvo f Iz živIlGnia in sveta Tajinstveni mEsn sarni Fredna'ročbe. Prijave v društvo pi-o SnU1>ri dnl-Stv- funkcijonarjiji. Dne S društvom koroškega okrožja, za drii«f0vettlbra 1.1. se vrši v Prevaljah idejnn a ,laaeKa koroškega okrožja a) y upravni tečaj s tem-le sporedom: jS*odovina Sokolstva (1 ura, predava kr i 7' b°dstarosta br. Bajželj), b) So-v. laka ideja (2 uri predava isti brat), c) d,rn£Qizaci;ia JSiS in uprava Sokolskih atit ^ ^ ure Predava suvezni stati-jSokir br” švai??ar)- d) Prosvetno delov isvo/l , 11 D ura, predava savezni pro-tel • br- Jeras, e) Upliv telovadbe na žun lnJdl^o d'A ure, predava načelnik train + ?dse^a br. dr. Sakula). Tečaj 74. (j0 "‘rej 7 ur ju sicer od 9. do 23. in od udele? Ure. Lokal, kje «e vrši. izvedo Smat. ob Prihodu v Prevaljah. — Sicer V ta t ' ZaT7s?k sb,čaj žigosati vozne listke rešiti^ 1 lz doma'Vih postaj. Če pride to v o« Prp • novembrom, razglasimo > Previai? ?3u' Drtfr,a«o za »kupen obed Guštanu zb!ra br*t Gačnik, učitelj tantov tak ^OŠDite mu število reflek-«tilo v 1-1 bo tozadevno obve-bra. por.° .b najkasneje dne 6. no vem- uPošteva.p63^i,h' Pr^ln^v ne bo mogoče ^ ari. Zdravo!_________________ Kino Sdo^lju^^l0^ d:anps. f-,Člansko senzaeijonelno fiMn, iraR1^ 6de‘ Ki kakor se tudi naziva ^rj'ae J Znamenito Amerikanko Normo Talmn/ fee v glavni vlogi. Samo triXi j-xa. prvorazreden film, ki prekaša po V fc. ’ -slikak in igri svetovni Alarm, film, lG T>r6d nedavnim časom* videli v kinu. Burja je film svetovne • ■j. a’ftete, zniamonit. po prvovrstni igri Norma Talmadge in po senzaioijo-momentih na morju-boj ladij, ko-;.^7Pv 9 najnevarnejšo silo — burjo — ik?'--1«™.. X nedeljo so začne Harry fe, a najnovejsi ft-Im »Zigano«. I' —O— e r),0ApoU? ki,,P predvaja, danes in jutri ^Otejan^ko velemestno dramo »Ženitni , e , n ramo »Ženitni V \TIOgi. na9k>Pa R^in-i ^ Pa C1? M*ta iz ve- K°mieatnega življenja Velezanimivo! ura in umetnost i?! Zanimiv knjižni katalog. krizi* W je nastopila v vojnem' in Re “ T Povojnem' času v knjigotrštvu, *as,i ir?rPvla zopet vrfleajo normalnejši ^at Žne-ce;ne 66 za^eniajo stabili-B°lidn +V kn.jigotrštvu nastopa prejšnja fianin ■' izmedi znakov tega zbolj-'"bo k-,,so katalogi velikih knjigarn, ki Mife . — Volitve v pridobninsko komisijo. Prejeli smo: V zmislu razglasa delegata min. financ v Ljubljani o razpisu nadomestnih volitev v pridobninske komisije v Sloveniji objavlja, da se po § 22 zakona o osebnih davkih potoni žreba izloči polovica prvotnega števila voljenih čla-nov in namestnikov pridobninskih komisij. Namesto izžrebanih je pri teh vo-litvah izvoliti za dobo 8 let sledeče šte-vilo^ članov ozir. namestnikov. Davčna družba L razred, priredbeni okraj Ma-ribor 1 člana, 1 namestnika, II. r. Maribor 2 Člana 2 namestnika. III. r. Maribor mesto 2 člana 2 namestnika. I'V. r. Maribor mesto 2 člana 2 namestnika. III. r. Maribor okolica 1 člana 1 namestnika. IV. r. Maribor okolica 2 člana 2 nam. III. r. Konjice 1 člana 1 nam. IV. razred Konjice 1 člana 1 nam. Vplilve se bodo vršile v nedeljo dne 15. novembra t. 1. od 8—13. ure pri davčnih uradih v Mariboru, Slov. Bistrici, Sv. Lenartu in Konjicah. Za volilce, ki izvršujejo v dotičnih davčnih okrajih samostojno podjetje ali opravilo zavezano občni pri-dobninj. Volitev bo osebna in ustna z izključitvijo katerihkoli pooblastil, le nedoletniki in osebe pod varstvom morajo izvrševati svojo Volilno pravico po zakonitih zastopnikih. Pridobninski zavezanci I. in II. razreda se po $ 36. odstavka ,5 1 c upravičeni izvoliti v dav-cni komisiji namesto enega člana teh davčnih družb tudi vodilnega obratnega uradnika, ki je po tem členu izrečno pooblaščen za to. Izvoljeni so kandidati, ki . „T Priredbehem okraju relativno na j več glasov, ob enakem številu glasov odloči žreb, ki ga Potegne predsednik volilne komisije na sedežu davčnega ob-lastva I. stopnje. Pritožbe zoper volilno postopanje, odnosnp zoper izvršene volitve, lalvko vlože v osmih dneh po voli tvi pri davčnem oblastvu I. stopnje. O njih odloča delegacija ministrstva financ v Ljubljani. S takimi pritožbami se ne ovira konstituiranje komisije. g Gothein - Kosler; Srednjeevropski kreditni problem. Pri mili «mo drugo izdan jo ove edicije, koja ssdrža,3e referat našeg_ ekonomiste Lj. St. Kosicra o srednjoevropskom kreditnom problemu na posljednoj Ekonomskoj Konferenci u Beču. Ova publikacija imišla je na op-Cii Pažnju što prttvrd.iuje i njem inini-edar ing. dr. Georg Gothein u svome Predgovoru o.vom drugom izdanju Iz-S/.8 11 njemačkom* jeziku, ukusno t Šim' ^ ■ en°; Deeporucamo na.roČito našim privrednicima*. ’ g Kosierov predlog o osnutku kredit-nog zavoda za emigraciju. Poznati- naš ekonomista Lj. Sf. Kosi er upuTiojoS Zuricha Predsed. Min. Saveta. Ministru Socijalne politike, Ministru trgovine i industrije, Ministru inostranih dela, Mi-mstru finansija, te Predsedniku Narodne Skupštine, jedan stručno obrazložen predlog sa zakonskim projektom u pitanju osnutka kreditnog zavoda za našu emigraciju. Po mišljenju g. Kosjera, miflo bi sc o^novftti jsdftn privilsgovfliii kreditni institut, sa akcionarskim kapitalom od 10 milijuna dinara u zlatu G. Kosier misli, da bi sedište tog zavoda moglp da bude u Zagrebu i da bi se u Prvoj godini otvorile glavne filijaie n Bopgradu, Ljubljani, Skoplju, Novom badu, Sarajevu i Splitu. Ova.i predlog uzeti če u razmatranje. i Ministarski Sa-ver, pa če kroz par dana hiti njegova ->%drzma .više j^oanaiA. "" ' ' Češka porotna senzacija. Nedavno je bil končan pred poroto v Ih lavi velik sodni proces, ki je vzbudil nenavadno zanimanje vse češkoslovaške javnosti. Pred letom je bila odkrita, v zakotnem mlinu poleg Trebila neverjetna pustolovščina. Nenavaden smrad, ki se je širil iz kota v mlinu, je dal varnostnim organom povod, da iščejo v osami jenom mlinu sled bratov Polickih, o katerih »e je v vsej okolici pripovedovalo najrazličnejše. Preiskava je dognala, da sta trupli zakopani v zloglasnem mlinu. V istem času so se pričele širiti v okolici vesti, da so tajinstveno izginili poljski židje — vojni begunci. Preiskava je tudi dognala, da je umor šestih poljskih begunicev v zvezi z umoromi bratov Polickih. V procesu je bilo obtoženih osem oseb'. Karakteristično za obtožene, kakor tudi za obsojene, je dejstvo, Ja so vsi (z malimi izjemami) 'stanovali v mlinu, kjer jim je gospodinja za časa vojne kuhala jedi iz mesa ubitih' puljskih beguncev, hvaleč se, da ima dovolj mesa, tudi kadar drugje popolnoma po ide. Proces je nudil veliko burnih yjrizo-rov. Tekom preiskave je bilo ugotovljeno, da so obtoženi postajali vedno bolj apatični, tako da nekatere ni vzdramil niti govor branitelja. Na-ioodlagi izkazov porotnega sodišča so bili obsojeni na dosmrtno ječo poostreno na dan umora bratov Polickih (12. febr.) J. Fajte, R. Dvoržsček in A. Dvofžačkova (gospodi nja). Jan Fejta m), je bil obsojen na it mesecev težke ječe, ostali pa so bili 0-proščeui. -n— Prenašanje slik po zraku Zopet nov triumf tehnike. Kako »idealno« bi bilo, .če bi se dale tudi sliko in črke prenašati brezžičnim potem! Tudi temu smo blizu. Dosedanjo iznajdbe je močno izpopolnil, kakor poročajo najnovejše vesti iz Berlina, nemški fizik dr. Carolus. Z njegovo iznajdbo je to velevažno vprašanje, ki ga je raziskavah) že nešteto fizikov, rešeno. Nje gov postopek omogoča preuos slik, br-zojavov, pisav in časopisov v originalu in na poljubno razdaljo. Iznajdba dr. Caroliusa obstoja v tem, da se sliko ali pismo napne v oddajal u na plašč'vrtečega cilindra* in se jo odda s pomočjo svetlobne presvet 1 jave. — Osnovna novost te iznajdbe..je hitrost,s katero operira Carolus v svojem postopku. Iznajdba znaci velik prevrat v čuso pisju, ker bo mogoče v eni ali nekaj mi nutah prenesti cel Časopis na poljuben kraj. Velikega pomena je iznajdba.v kriTniua I isti ki* Tiralice bo imogo Jati s sliko vred po a sem .svetu S Caroluisovim oddajslom jc '•ešen tudi problem distamčnega kina.'Filmski posredovalci bodo nepotrebni, ker bo vsak kinolastnik do-bi.1 film brezžično ra platno naravnost iz tovarne. Skrivnosti ruskih gozdov Moskva, 29. oktobra. Moskva ima policijsko senzacijo. V moskovski okolici c*o odkrili vso iituo-rov, ki so bili izvršeni na samih znanih Komunistih. N sa znamenja so kazala, da Jih je izvršil en sam -morilec, ki pa mu dolgo-niso mogli priti na sled. šele policijski psi so zavohali stopinje, ki so vodile globoko v gozd. Policijski jezdeci , J ogolili gozd in ga s pomočjo oko liski h kmetov talko zasi. razili, da ni mogel nihče uiti. Nato se je začel »lov«. »Sest dni je policija stikala p* gozdu, preden se ji je posrečilo najti iskani plen. Šestega dne je namreč opazil eden izmed zasledovalcev v južao-vzliodnem delu gozda tajinstveno kmečke postave, loncija in kmetje so napravili velik krog m ga boljinbolj zoževali. Ko se je policija približala sredini tega kroga, je ustrelila v zrak in pozvala obkoljene, naj se mirno udajo. Iz grmičevja so zaceli prihajati čudni ljudje. Prihajali so mirno in. s Povzdignjenimi rokami. Obleka jim je bila docela raztrgana, obličje zaraslo z divjimi brki. Bilo jih jo leset. .rovedali so, da so živeli več kot leto dni v gozdu ter se hranili z gobami in koreninami. Le redkokdaj so odvzeli kme-tom, ki so hodili mimo goz.Ia v mesto, kako malho živeža. Ubili oi.so nikogar-Priče niso v nobenem !amod teh prepoznale morilca komunistov. Nato so na-daljevaii preiskavo. Slednjič je eden izmed kmetov ugledal na vrhu neke smreke visokega moža. Dva kmeta sta splezala na drevo, da bi potegnila moža na tla. Bradati divjak se je. nekaj časa branil s kindžalom, a kmeta sta ga na drevesu razorožila in prisilila, da jo stopil”' na* zemljo. Tu 1-0 ga takoj ujeli. Priče so prepoznale v njem dolgo isKancga morilca. Dognali so, da jc morilec knez Sal-hovsiKij, ki .je že del j časa bolan* na u*m,u. Moriti je začel po begu iz blaznice, 1 . Ni se razčiščeno, kakšno razme.rjt^ je bilo med njim in ostalo descto-rico.-Naj-brže so tvorili nekako sekto, * I l\*C —1 — Kemal-paševp reforme v parlameit* til. Iz Angore poročajo, da se je pri zadnji seji turškega parlamenta poznalo že na prvi pogled, da so Kcmal-paše /e reforme zalegle. Izginile so turške obleke s fesi. Vsi poslanci so bili oblečeni po evropsko in gologlavi. Kerna! paša je bil v franku in cilindru. Kuga v Levantu. Ivakor poročajo iz Soluna, so zasledili v okolici Soluna štiri obolenja za kugo. Silno sta razširjena tudi legar in gripa. — Pod minira nje sovjetske oblasti. Oblasti Leningrada so izsledile vojaško špijonsko organizacijo, ki jo je organizirala neka državna soseda v prid eni iznied velesil. Zarotniki so nameravali razstreliti mostove v Leningradsketpi vojaškem okrožju. — Kako kaznujejo v Rusiji nepokorne uradnike. Ravnatelj ruske organizacije za zunanjo trgovino v Londonu Kwiatovski je bil letos dvakrat pozvan, da naj pride poročat v Moskvo. Ko se je nedavno odzval tretjemu vabilu, so ga ob' prihodu v Moskvo takoj aretirali Ini baje brez sodne razprave ustrelili. r Turčija uvaža klobuke. Veliki reformator Kemal paša, ki bi ga lahko primerjali Petru Velikemu, je nedavno prepovedati nositi fese in ukazal nošenje klobukov. Radi tega je nastopilo v turški republiki občutno pomanjkanje klobukov. Iz Svilengrada, obmejne postaje med Bolgarijo in Turčijo poročajo, da dospejo na postajo dnevno -3—4 vagoni klobukov, ki so namenjeni Alahovim vernikom. — Kako sprejemajo v Rusiji intelektualce. Praško »Društvo za kulturne in ■gospodarske zveze z novo Rusijo« je poslalo v sovjetsko Rusijo Dčlansko delegacijo, ki jo tvorijo razni intelektualcu. Proti pričakovanju je bila prva češka kulturna skupina, ki je prišla v obiske sovjetski Rusiji, sprejeta zelo rezervirano. V Moskvi ni bilo običajnega sprejema in javnost ni posvetila temu prihodu nobene posebne pozornosti. Zato pa Je bil tega dne Sprejet na zelo pompo-zpri ln v navzočnosti večtisočglave množice neki kitajski general. Priznati pa jo treba, da so v« Moskvi dne 3. okfob-ra. J:,J,epo *n Prisrčno sprejeli delega* m”*0 ' .h. od o v. komunističnih delavcev*. To priča, da. sovjetski krogi ne marajo intelektualcev, če niso komunisti, aliako unogočc odda-| 111 'a izredna prilika, kakršna je bila povodom* proslav 200Ie>tuiee ruske akademije. Sovjetski predlog zakona o očetovstvu. Na, seji ruskega centralnega izvršnega odbora se bo pretresal predlog novega zakona o komunistični družini in. o braku. _ IV dosedanjem sovjetskem' kodeksu je lahko imelo nezakonsko dete več očetov, ce ni bilo mogoče sigurno dognati, kdo je oče in ako je imela mati odnose z več moških. Vsi od matere imenovani sotrudniki so morali plačevati zb otroka. Nov osnutek ne pozna več te določbe. Poslej bo imel otrok samo enega očeta, ki bo moral prevzeti vso obveznosti do matere In otroka. Kakor je to običajno v meščanskih državah. (Ceps). Najstarejša zvezda. Doktor \V. S. Adamis je na observatoriju Mount Wil-son v Združenih državah ugotovil s pomočjo naj večjega, daljnogleda na -rretu da jč snov Siriu.su najbližje zvezde trša od najtršega jekla. Materija opazovane ?n«Vie/MC?k,-at Kostejšia od vode in 10.000 krat gostejsa od železa. To bi bilo po domnevanju dr. Adamsa ena najsta-rojsih zvezd vse,mir ja, ki se je tekom* ti-soeletij vedno bolj zgoščevala. Profesor' Iondon.^e univerze, fcj je to odkviije a- L ',c ,Jsotri!’ da bi navad*» "I- tok«. novec, skovan iz te snovi, bil gli nositi 33 °tlX>Ci SpI°h U° bi 1«°- 7 P°dzemeIjsko pokopališče Ma vrov. v Ancktandski prtrrfnci v Novi Jielan-oiji so pri kopanju studenca odkrili ve-teKansko jamo. Prir-otne inženirje so po vrveh spustili v votlino, da jo preiščejo elektrienimi svetilkami so razsvetlili Podzemeljski prostor in odkrili .stotine okostij naslonjenih na stene grobnice. Ugotovili, so, da je votlina služila v Pracavnih časih Mavrom za grobnico. Lobanje pred s.oletij pokopanih Mavrov so dobro ohranjene in niti zobje niso razpadli. V grobnica so našli tudi balzamirano truplo maorske kraljice, kar dokazuje, da so bili Mavri, vešči tudi fralza-mirun i^.. PREVZAME VSA V TO STP.OKO SPADA OCTCA, CELA V B; __________ ZM ERNECENIE » TO CM A POSTREA? Rodbini Fllss in Pšeničnik, Mestni pogrebni zavod v Mariboru. ftgrdfičniun^fruški £aDod SSB®^ 3m£lCEVAUl-ŠX4 TELEFON ,2-4 P^acijskiiijJi Stakni stroji Plafeat«rsfei SLauod Lahko mnogo zaslužite, ako pravočasno prijavite prosta stanovanja, prazne sobe, lokale, . neizrabljene prostore, stanovanjski berri „Marstan‘. Ro-tovSki trg. 23S2 Družabniki za trgovsko pisarno (tudi dame) z nekoliko gotovine vsaj kavcijo, se iščejo. Prednost aktivno sodelujoči. Ponudbe na informacijski biro »Marstan*, Maribor. S383 štoparico, katera zna prireje-vati gornje dele čevljev, sprejme R. Monjac, Jurčičeva 9. 2384 Spal na soba se odda poročenemu paru brez otrok. Naslov v upravi. 2385 Pozor § Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, se obrnite na znamenitega egiptovskega grafologa, kateri Tam pove bodočnost, Maribor, hotel ,,Kosovo“, sobo At. 2, Grajski trg. Od 8-13. iti 14.-20. ure tudi ob praznikih. 2395 Slika za legitimacije Foto-atelje Japelj, Aleksandrova cesta 25, „Trgovski dom“. vhed na dvorišču. 2062 SkladiSčnlk, dobre vetzirnnv vieh peslih pri lesni industriji, zlasti v nakupu in prevzemanju lesa ter dober poznavalec okolice se sprejme. Večletna praksa pogoi. Mariborska lesna industrija Alojz Domicelj, Maribor, KoroSka c. 46. 2369 kupite najceneje pritvrdki igso ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg 1. ; Leseno pohištvo Železno nohištv«* Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge 12 Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje p« Izredno nizkih «•* neb » zalogi pohištva Karol Preis Maribor .Gosposka nliica št. 20 (Pirchenovs Ufa) Svoboden ogled! Ceniki brezplačno! Podpirajte so* kolski tisk! Ferromaltochina „Usmiani“ zdravilno Kina vino z železom pripravljeno na bari' najboljšega vina z otoka Rab, iz lastnih vinogradov. Predpisujejo in priporočajo ga /zdravniki kod sigurno radikalno zdravilo za sledeče bolezni: Slabost, onemoglost, bledoličnost malarijo, rajjitidisa in kot robo-rans le stomsohieum. Razen tega se priporota porodnicam in rekonvalescentom. Ferro-mallocliina so priporoča tudi otrokom za dober tek in kar je poglavitno, ne kvari želodca, temveč ga ejsčuje in poveča apetit. Feiromaltochina »Usmi-ani‘ originalna steklenica od 350 gr. vsebine se dobi po vsah lekarnah, a kje ga ne bi bilo, se naročuje pri izdelovati.lju. Pazi na ime: Ferromaltochina „Usmiani“. Ime in znamka po zakonu zaščitena. Varujte se ponarejenih znamk. Ferromal-tochina izdeluje edino leka:nn Usmiani, Bsh (Dalmacba). Zahtevajte specialni cenik, kate-iega se počlje brezplačno v vpogled. Številne zahvale in priznanja so v pegled. 2163 Ne pozabi naročnine! Denarnice, šolske torbice, mape in jermene za knjige, nahrbtnike kakor tudi različne kovčeke in torbico za potovanje priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova 13. Češko perje 9n puh (Perje od 50 Din naprej) FRANJO MAJER MARIBOR Morska rite se dnevno peče v Dalmatinski kleti Maribor, Mesarska ulica 5. 32S5 Pohodnik. Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blaga dokler traja zaloga 1SF" Lepa izbira klobukov, čepic, srajc. sp6dnjih hlač, jegetovega perila, damskih likač/ oviatnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz. Šalov, trikotaže, fine parfumerije in drugega blaga. Stranke, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razvert znižanja cene tudi 10% popusta B. Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26 Hi rali pisarniške potrebščine isss najboljše kvalitete, kupi le pri Ztati Brišnik, Slovenska ul. 10 Josip Brasi d S, SVSaribor priznano solidno in ceneno, kakor tudi vsakovrstno vglasbenje in popravljanje. prodaja -premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 355 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 15/1. 111?"-. ................................. PotrtJ neiZmernc žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, sočustvojočim prijateliem in znancem pretresujočo vest. da ic njih iskrenoljubljena, nepo-v zabna soproga, oziroma sestra, svakinja in teta, gospa Marija Fllss, roj. Pšeničnik * tagr.Tčvpa t&iSgg&jss: * Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne 6. novembra 1925 pokopališče “ mttva5mce mest Pokopališča v Pobrežju, na magdalensko cerkvi HgUST* ^ d’'™"" 7' '• m' °b 7 « ' 2“i»' Maribor, dne 5. novembra 1925. CitO£fn3jIjq Kamnoiish Ktijigotisk JfltjigoKjnica mm -Tiskar: »Mariborska Tiskarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detel ______________________ predstavnik; iVekoelav Špindler, novinar. Oba v Mariboru. n, ravnatelj. Urednik Vekoslav Spin dl ar. novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabora* t A lm %% v . , vi n m i \ I w _ _ 4 T_. ! I, ^