Ureja uredniški odbor — Glavni | in odg. urednik Dušan Rebolj — ! tel. 20-71, lok. a51 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« S@ym GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVAPNE GUMIIEV1H IZDELKOV SAVA KRANI KRANJ, SOBOTA, 26. JUNIJA 1965 Še nekaj besed o nihanju proizvodnje Dan na dan lahko slišimo te besede, v vsaki številki našega časopisa so omenjene celo večkrat. Vsakokrat, ko jih slišim, me zabode pri srcu; želim si, kakor verjetno tudi vsi ostali sodelavci, da tega nihanja v proizvodnji ne bi bilo. Vemo namreč, da nam to nikakor ni v prid. Dejstvo, da močno padajo zaloge surovin, povzroča, da tudi sama proizvodnja močno pada. Naj naštejem samo nekaj primerov. Valjarni nenadoma zmanjka kavčuka. Proizvodne enote naslednji dan še dobijo zmesi, a verjetno že v okrnjeni količini. Ko kavčuk dospe, valjarna vsega dela naenkrat ne zmore. Nekaterim ekonomskim enotam [zmanjka raznih zmesi in plan pade. Če imamo v skladišču dovolj kavčuka, pa nam rado zmanjka kake kemika- Zakaj tako 9 počasno i reagiranje ■ Ker prehajamo v obdobje, ko je potrebno čas in material čim bolje izkoristiti, se postavlja vprašanje, če je temu res tako. le dalj časa imamo v našem podjetju komisijo za racionalizacije. Komisija sprejema predloge od ljudi najrazličnejših poklicev in jih temu primerno nagrajuje, kar je tudi pravilno. Rad bi napisal nekaj o tem, kako se ti predlogi nacionaliza-torjev uresničujejo. Predlagatelj da predlog, v katerem pojasni, da bi se lahko neko delo izdelovalo drugače. Po njegovi zamisli bi prihranili material. Komisija predlog pregleda. Namesto, da bi takoj pristopila k izvajanju predlagateljeve zamisli in bi s tem prihranili material ter predlagatelju izplačali nagrado za njegov trud, se vse skupaj zavleče tudi do enega leta in še več. Videti je, da je še najlažje izvedljiv tisti predlog, kjer predlagatelj sam vpelje celoten postopek dela in s tem prihrani čas in material, a še takrat mora čakati dalj časa, da dobi za svoje delo nagrado. Vse to mi ni razumljivo v času, ko se borimo za vsak kilogram surovine in stremimo za tem, da se izdeluje čim ceneje. Vsak, ki vloži predlog, ni zadovoljen samo z obvestilom, da je njegova zamisel registrirana, ampak stremi za tem, da se tudi praktično izvede. N. N. Kaj smo zvedeli na za strokovne kadre V času od 1. do 16. junija je bil v Ljubljani na Visoki šoli za politične vede seminar za strokovne kadre v delovnih organizacijah. Udeležilo se ga je šestdeset strokovnih delavcev delovnih organizacij iz vse Slovenije. Predavanja so se vršila dopoldne in popoldne. Po vsaki temi smo imeli eno uro časa za razgovore. Namen seminarja je bil predvsem v tem, da analize kažejo ponekod enostransko strokovno usmerjenost delavcev z višjo ali lije — dovolj je že, če ni odgovarjajoče barve. V najkrajšem času hočejo napraviti razvojne službe odgovarjajoče zmesi in z njimi napravijo več poizkusov. Vsak od teh pa je za oddelek težak, kajti pri tem običajno obstane redna proizvodnja. Vzemimo, da nam trenutno vsi stroji v oddelku normalno tečejo. Že si manemo roke, češ, z lahkoto bomo nadoknadili zamujeno in planske naloge vsaj dosegli! Nenadoma pa nam odpove en, dva ali celo več strojev. Reizervne-ga stroja, motorja ali dela ni. Popravila so zapletena in zamudna. Stroj stoji — proizvodov pa ni. če pa se pokvari kak ključni stroj (diagonalni stroj, profilni kalander, črpalka, kompresor, nam zmanjka vode itd.), proizvodnja popolnoma zastane. Če v delovni enoti nekdo zboli, nimamo nikogar, da bi ga lahko zamenjal. Naj omenim, da stalež bolnikov dnevno močno .niha in se v naši enoti običajno zgodi, da je danes 10 ali 12 bolnikov, že naslednji dan pa se ta številka poveča na 20 ali več. Posebno težko je to, da delavca zaradi nenadne bolezni ni na delo na primer v drugo ali tretjo iizmeno, naslednji dan pa išče pomoč pri zdravniku. Mišljenja sem, da je ta človek, ki ni mogel zaradi bolezni priti v drugo izmeno, bil bolan že dopoldne in da bi že takrat moral LETO IV. — 17. ŠTEVILKA iskati zdravniško pomoč. V takih primerih za tekoči dan ni pomoči in šele naslednji dan skušamo tak problem rešiti z nadurami. Vendar nam tudi to vedno ne uspe, ker delavec ne more vedno brez predhodnega obvestila domačim delati dlje, ker ga tudi doma čaka delo. če ni nikogar, ki bi delo prevzel, moramo pač čakati na »povratnika«. Še posebno pereče pa je, če na istih delovnih mestih hkrati zboli več delavcev, če so to na primer vulkanizerji veloplaščev, se zgodi, da tudi z nadurami ne zamašimo več vrzeli. Pri tem pa nastanejo viški delovne sile pri diagonalnem stroju, konfekciji, itd. Dnevi pred plačo in po njej, različna domača praznovanja in podobno, redno proizvodnjo močno zavirajo. Nekdo z osebnim dohodkom preteklega meseca ni zadovoljen in se zaradi tega čuti prizadetega. Ko dobi obračun osebnega dohodka, ga mine veselje do dela, pri tem pa trpi proizvodnja. Tudi praznovanje domačih praznikov se pri proizvodnji močno odraža. Problem za sebe pa sp tako-zvani »plavi«. Za te običajno izvemo šele takrat, ko je predhodnik dotičnega delavca že izven tovarne. Stroji stojijo, nadomestila ni. Prav tako povzročajo zastoje redni in izredni dopusti, seminarji, seje itd. Veliki problemi pa so tudi z zmesmi. Teh nimamo nikoli dovolj na zalogi. Navadno se vidi na pogled dobra, ko pa jo prične (Nadaljevanje na 2. strani) A Včasih smo imeli z natovarjanjem transportnih trakov velike ^ težkoče. Precej parov krepkih rok je moralo poseči vmes, da smo spravili takle kolos na tovornjak. Danes pa opravi viličar to delo v eni ali dveh minutah. Napredek tehnike, ali ne!? Prav je, da se zavedamo požarno - varnostnih dolžnosti V 14. številki našega glasila je v rubriki »Na rob« pisec napisal nekaj misli o požarni varnost v naši delovni organizaciji. Na to mu nameravamo dati ustrezen odgovor. Pisec se zaveda velike požarne nevarnosti v našem podjetju, ki vsepovsod obstoja. Zaradi tega obsoja tudi skrivno kajenje nediscipliniranih sodelavcev. Tudi sam smatram, da na nevarnih delovnih mestih ni dovolj aparatov za gašenje, da so demonstrativne vaje z gasilnimi aparati slabo organizirane; zelo resno pa se potegujemo tudi za dograditev nekaj kadilnic. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da je za zatiranje nedovoljenega kajenja zainteresirana samo HTV služba s poklicnim gasilcem. Ta ima tudi edina pravico na licu mesta kadilca kaznovati. Vse ostale službe in vit nadrejeni vodje pa se za to disciplino ne menijo in ne ukrepajo. Zato je popolnoma razumljivo, da se prekrški dogajajo, ker en sam človek ali peščica ljudi ne bo vzpostavila ustrezne discipline. Očitek, da na požarno nevarnih delovnih mestih ni gasilskih aparatov, je menda odveč. Saj imamo v obratu I po oddelkih raz-obešenih 71 gasilnih aparatov, v obratu II pa razen hale za teh- Saj poznate tale oddelek v ^ pnevmatikami II! V njem sodelavci na diagonalnem stroju pripravljajo kord za avto-plašče nično blago 79, za samo halo za tehnično blago pa imamo že pri-pripravljenih polovico', to je 50 aparatov. Trenutno pa je v njej samo 7 aparatov. Mnenja smo, da smo s tem številom opremili naše oddelke! 'Poleg stenskih pa imamo v pramazovalnici obrata I še en prevozni aparat, s kapaciteto 170 litrov pene in eno baterijo C02 v orodjarni obrata I in dive bateriji v obratu II. Da so vsi naši sodelavci poučeni o uporabi gasilnih aparatov, skrbi poklicni gasilec. V ta namen je imel lansko leto z ekonomskimi enotami 29 demonstrativnih vaj, katerih se je udeležilo 924 sodelavcev. Razvidno je, da je te vaje obiskalo dve tretjini sodelavcev, kljub temu, da so bile organizirane za vse ekonomske enote po dvakrat. Mnenja (Nadaljevanje na 2. strani) SINDIKAT - SREDSTVO IN TRIBUNA DELOVNIH LJUDI Znano je, da se že pripravlja novo reorganizacijo sindikata, saj bo z novo reorganizacijo in z novim načinom ter vsebino dela zagotovila boljšo učinkovitost sindikata kot družbeno-politične organizacije. Zato je tudi prav, če se dotaknemo nekaterih vprašanj, ki zadevajo nadaljnje naloge sindikata in seveda samo reorganizacijo. V prvi vrsti bi se dotaknil nekaterih nalog sindikata kot politične organizacije v sistemu samoupravljanja. O tem sta podrobno razpravljala zadnji kongres sindikata in kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Ugotovila sta, da danes ne moremo več delati po starih principih in načelih, ampak se je treba prilagajati trenutni situaciji ter iskati najustreznejše rešitve. Novi ukrepi na področju gospodarstva predstavljajo za sindikat pomembno vprašanje, ki mu more med drugimi le sindikat izoblikovati dokončni pomen, deloma pa tudi način. Učinkovitost in uspeh tega sta odvisna predvsem od organiziranega in stabilnega delavskega in družbenega samouprav- seminariu v Ljublianl ampak je potrebno poprej in pravočasno ukrepati. Večino teh pojavov sindikat lahko reši le pod pogojem, da ni sam v takih situaciji; to pomeni, da je treba premagati take težnje v samem sindikatu, in sicer v prvi vrsti ustvariti čim tesnejše sodelova- Naša sindikalna organizacija je sedaj sredi velikih sprememb. Morda se še spominjate, da je nanje opozoril na zadnjem občnem zboru sindi-▼ kat a Franc Čižmar visoko izobrazbo ali na visokokvalificiranih delovnih mestih. Zato je bil program seminarja pripravljen tako, da je obravna- Ijanja. Samoupravni organi spre- val aktualne družbeno-ekonom-ske probleme delovnih organiza- jemajo dokočne odločitve, iščejo najustreznejše rešitve in se med cij in družbeno-političnih skup- drugim borijo proti ostankom biro- nosti. Te bi strokovni kadri morali poznati, upoštevati in izhajajoč iz tega predvsem ustrezno delovati. Poudarek je bil na tem, da največja in najodgovornejša naloga za modernizacijo pro- (Nadaljevanje na 3. strani) kratizma. V ta namen mora sindikat razvijati tako družbeno-poli-tično aktivnost, ki bo zagotovila samoupravnim organom, da se obvarujejo ostankov takih birokratskih stališč in pojmovanj. Ne smemo dopustiti, da gasimo ogenj potem, ko je poslopje že zgorelo, nje s proizvajalci. Sindikat se ne sme oddaljevati od delovnih ljudi in se zapirati v ozek krog, ampak mora pri svojem delu čimbolj v širino in vključiti čim večje število delovnih ljudi. Cilj sindikata se mora odražati v delovanju kot politična osnova samoupravljanja, to je, da bi samoupravljanje uveljavilo enotno in dosledno enakopravnost delovnih ljudi in medsebojno solidarnost. V sindikatih se delovni ljudje združujejo, da bi čim bolj neposredno sodelovali pri uresničevanju socialističnih proizvodnih odnosov, da bi si izmenjavali poglede in se pripravljali za odločitve v delavskem svetu itd. To pomeni, da mora biti sindikat pravzaprav tribuna delovnih ljudi, kjer jim le-ta pomaga iskati najboljše rešitve v reševanju posameznih vprašanj in urejanju delovnih in življenjskih razmer. Sindikat povezuje interese različno izobraženih, podrejenih in nadrejenih, nizko in visoko nagrajenih — skratka povezuje vse delovne ljudi, ki skupno oblikujejo stališča in se borijo za njihovo uresničevanje. (Nekaj misli povzetih iz razgovora s tovari- (Nadaljevanje na 2. strani) A Kmalu bo spet seja delavskega sveta. Takrat bo posvečen večji del dnevnega reda novim gospodarskim ukrepom in nujnim korakom, ki jih moramo narediti v podjetju za boljše gospodarjenje Še nekaj besed o nihanju proizvodnje (Nadaljevanje s 1. strani) delavec predgrevati, se opazi, da ji je primešano polno tujih primesi, da je predvulkanizirana, da ne vulkanizira in podobno. Rezervnih zmesi ni in zastoj je tu! Navedem naj tudi, zakaj proizvodnja na koncu meseca navadno močno naraste. Ogrevne duše običajno odpremimo zadnje dni v mesecu. Pakiranje veloplaščev in s tem odprema nekaj dni poteka normalno. Zgodi pa se, da zboli delavka in že je približno 1300 komadov, ker je približno 1,1 tone manj odposlanih plaščev. Če istočasno Izboli še delavka za pakiranje moped in 14-4 zračnic (taka je namreč trenutna situacija), vzamemo od pakiranja plaščev eno delavko in jo prestavimo k pakiranju teh zračnic. Kup veloplaščev močno raste, dnevna to-naža je nizka in, ker rezervne sile ni, čakamo, da se bolniki vrnejo. Teh pa včasih ni kmalu, tako da smo zadnje dni v mesecu primorani, da z nadurnim delom znižamo kupe in počistimo oddelek. Velikokrat pa so nam te nepotrebne zaloge izdelkov kot nekako »zamrznjeno delo«, ki pa nam pride prav, ko se kje drugje zatakne. Na tak način se izognemo pošiljanju delavcev domov z izgovorom, da ni materiala, da je pokvarjen stroj itd. Seveda tega vedno ni možno izvesti. Ponedeljki so tako za delavce kot za stroje težak začetek. Ta dan kakor tudi vse prve dni v mesecu, ne gre vse taiko, kot bi moralo. Delavci ne pridejo takoj na red, stroji pa nam prav radi pokažejo svoje slabosti. Zato proti koncu meseca iztisnemo vse iz sebe, da bi mesečni plan vsaj dosegli. Pritmati pa moram, da to ni pravilno. Ko pišem te besede, mi misli nehote uhajajo nazaj, v zadnje mesece preteklega leta, ko ni bilo tako občutnega pomanjkanja surovin. Delali smo skoraj vse so- bote, ko smo se borili za 11.000 t letne proizvodnje. Res je, da se v teh poletnih mesecih ne bomo posebno odlikovali (dopusti, vroči dnevi in s tem večji napor pri delu, več bolnikov), smatram pa, da bomo v jesenskih in zimskih mesecih, ob zadovoljivi preskrbi surovin in ob zmogljivosti strojev zmožni dohiteti marsikaj zamujenega. Naj na koncu dodam še to! Industrijska proizvodnja res ne sme nihati kot se to sedaj dogaja pri Če imamo dvolj surovin, ti stroji nenehno oblikujejo pla-▼ šče za domači in tuji trg nas. Poiskati, analizirati in odpraviti je treba vzroke tega nihanja. Smatram, da tone niso najboljše merilo za dosego planskih nalog. Boljši bi bil kriterij na podlagi finančnih uspehov posameznih enot. V tej dirki za tonami sem že večkrat v šali dejal: Pa dajmo malo svinca med pnevmatiko in plan bo brez težav dosežen! JANEZ inž. BITENC RAZMIŠLJAM Časopis »Sava« je eden dobrih časopisov, ki jih izdajajo tovarne v Kranju. Kako tudi ne! Sai je cena zanj, ki jo plačuje tovarna, dovolj velika in tudi uredniški odbor se prizadeva, da objavi/a kvalitetne stvari in g« izboljšuje od številke do številke. Kljub temu pa se mi zdi, da bi se dalo še marsikaj izboljšati in razširiti, da bi bil časopis bolj raznovrsten in bi v njem vsakdo našel rubriko, zgodbo, kritiko in domislico za sebe. Toliko stvari je vsak dan novih, ne mislim v svetu, ampak, tu, pri nas, zlasti pri društvih in organizacijah. Ničesar ne vemo o delu taborniške organizacije, če sploh še obstaja. Ničesar o delu ljudske tehnike, čeprav sta bili nekoč to močni organizaciji? Pa tudi o delu mladine nas glasovi ne dosežejo, še manj o delu odbora za šport in rekreacijo. J 0 »SAVI" V SAVI To so zgolj informacije, ki bi dale jasnejšo in natančnejšo sliko Življenja v naši tovarni. Marsikaj bi vedeli, česar danes ne vemo (in mogoče nikoli ne bomo). Pa tudi marsikateri mladinec in ne samo mladinec, tudi starejši bi se vključili, v vrste teh organizacij in društev. Pozabil bi~ na to, da je samo proizvajalec in spoznal, da dan daje še druge možnosti, kot samo pehanje za čim-večjo storilnostjo. Vendar s tem časopis še ni izpolnil svojega poslanstva, če je sproti in natančno obveščal o gibanju proizvodnje, o nastalih problemih glede surovin, tu in tam kakšen odmev »Na rob« in včasih še spodbudna beseda »Pepeta Lez’nge«. še daleč ne! Nudi nam vse večje možnosti: da nam prinaša moralne in etične probleme, probleme družin, žene, človeka, zdravniške nasvete, praktične nasvete itd., tudi kakšna slikanica Sindikat — sredstvo in tribuna delovnih liudl (Nadaljevanje s 1. strani) šico Vido Tomšič — Teorija in praksa št. 11/46). Sindikat mora biti pobudnik določenih obravnav, stališč in rešitev pred samoupravnimi organi. S svojimi iniciativami mora pomagati pri sprejemanju dobrih sklepov, obveščati delovne ljudi, da samostojno opravljajo družbene dolžnosti in uresničujejo pravice ter se končno zavzema za neposredno samoupravljanje, toda ne zgolj zaradi njega samega, temveč zato, da se tako uresničuje intenzivno gospodarjenje in veča produktivnost. Iz tega sledi, da so sindikat in ostale družbeno politični organizacije predvsem sredstvo delovnih ljudi, da z njim uspešneje spoznavajo družbene procese, se seznanjajo z idejnimi osnovami sistema socialističnih proizvodnih odnosov in z izmenjavo mnenj omogočajo, da bodo sprejete in uresničene najboljše odločitve v samoupravnih organih. V okviru sindikata lahko delovni ljudje samokritično ugotavljajo vse pomanjkljivosti in jih istočasno tudi odpravljajo, kajti vse kar delamo, je za nas. Zato je jasno, da je treba stremeti za tem. da vse nepravilnosti čimprej odpravijo. Če pogledamo delo sindikata pri nas, lahko ugotovimo, da dosedanji rezultati niso v celoti zadovoljili programa in vseh zgoraj navedenih njegovih aktualnih nalog. Že več let nazaj je eno izmed najbolj perečih vprašanj sama notranja organiziranost sindikata. Nikoli ni bilo mogoče poiskati ustrezno vezo med vodstvom sindikata in članstvom. O nalogah pred nekaj leti ne bi rad govoril, saj upam, da so vsem poznane. Z ustanavljanjem posameznih služb v kolektivu za socialno varstvo in za družbeni standard članov kolektiva je dobil sindikat vlogo družbe-no-politične organizacije, torej enakovredno z ostalimi. Notranja organizacija je temeljila na plenumu sindikata, izvršnem odboru in pododborih v posameznih ekonomskih enotah. Vodstvo sindikata je bilo preveč zaprto vase, vse se je vrtelo v ozkem krogu, tako da zadostnega stika z ostalim članstvom ni bilo. In v tem se odraža tudi slaba stran predstavniškega načina. Včasih je prišlo do tega, da je vodstvo sindikata nekaj obravnavalo, a članstvo s tem ni bilo seznanjeno. Da pa bi premostili te težave, so pravzaprav sindikalni pododbori, ki bi povezovali članstvo, odkrivali probleme, jih reševali itd. Analiza je pokazala, da so v nekaterih ekonomskih enotah ti aktivi dobro delali, za druge pa lahko rečemo, da so bili sploh neaktivni. Če so se dvakrat letno sestali in sicer ob izvolitvi novega sindikalnega pododbora, je bilo to že vse. Bili pa so tudi primeri, da je bilo vodstvo nekega sindikalnega pododbora v dilemi, kaj delati? Kje so za to vzroki?! Menim, da je do- ■ i i bi bila dobrodošla za naše malčke — torej možnosti še in še. Vem, dejali boste, naš časopis je informativnega značaja. Dobro je, toda ali ni škoda možnosti, da obenem tudi duhovno vzgajamo sami sebe. Zanemarjamo to možnost, pri drugi strani pa mečemo ogromne denarje za izobraževanje. Škoda, škoda! Tudi satire pogrešamo pri »Savi«. Tudi skozi satirično prizmo bi marsikdo spoznal svoje napake. Toda tega manjka pri nas. In ne samo pri nas! Zdi se mi, da smo Slovenci sploh pretenki za satiro in nas prehitro prebode, namesto, da bi nas zbodla. Vremena Kranjcem ... Nanizal sem samo nekatere misli, ki sem jih dobival ob branju časopisa. Še in še jih je! Tudi drugi razmislite o njih in videli boste, da je marsikaj res. Razmislite in napišite. LUDVIK POLAJNAR govor zelo kratek in enostaven. V organiziranosti in kadrovanju! O tem problemu razpravljamo na vsakem sestanku, vendar — kadar hočemo kaj ukreniti —~je to precej kampanjsko. Prava, sodobna in perspektivna kadrovska politika na področju sindikata še ni v celoti uveljavljena. Ko iščemo kadre za to področje, delamo nepremišljeno. Če vzamemo na primer v ekonomskih enotah zbore delavcev, ko ti volijo sindikalne pododbore, je navadno takole: Predlaga se tega ali onega sodelavca, ali ne— samo, da je član! Na istem zboru pa so tudi člani Zveze komunistov, ki se v celoti ne zavzemajo za kadrovanje res najboljšh, ampak večkrat to prepuščajo kampanjskm predlogom. To pa ni upravičeno v odnosu do znanih nalog družbeno-politič-nih organizacij! Ne vem, če je opravičeno, da se takd hitro odločimo za spremembo, ko pa nismo naredili temeljnih analiz in pregledali malo globlje vse stvari. Sindikati so v tem pogledu precej razpravljali in prišli do zaključka, da taka struktura ne odgovarja in da je potrebno nekaj ukreniti. V ta namen je naš sindikat že precej naredil, tako da so sedaj že v zadnji fazi. Kako bo zgledala nova reorganizacija sindikata, je bilo objavljeno že v našem časopisu in pa v informatorju 19. maja letos. Predvideva se namreč Prav le, da se zavedamo požarnovarnostnih dolžnosti (Nadaljevanje s 1. strani) smo, da je bilo teh vaj dtovolj in da bi se jih lahko udeležili vsi sodelavci, če bi čutili odgovornost do naše imovine. Nihče pa ne more nobenega prisiliti ali odvleči na vajo, če sam ne gre, ipa čeprav bi vaje organizirali vsakodnevno, kakor navaja pisec. V navedenem številu so zajeti tudi sodelavci, katerim so bile vaje prikazane na uvajalnih seminarjih. Lepo je govoriti o urejenih kadilnicah, saj smo tudi mi zainteresirani, da bi te bile, vendar v nekaterih oddelkih zaradi prostora to ni mogoče izvesti, v nekaterih oddelkih ipa smo jih že imeli, in so nam bile zaradi navedenega vzroka vzete. Zato so vsi kadilci seznanjeni, da je dovoljeno kaditi v garderobah, umivalnicah in straniščih, čeprav to ni najbolj higiensko, kakor tudi v elektro in kovinsikih delavnicah. Povsod drugod v prostorih in dvoriščih pa je kajenje nedovoljeno. Mnogi se pritožujejo in ugovarjajo, saj na mojem delavnem mestu ni nevarnosti vžiga, ne vidi pa sodelavca, ki je 10 metrov oddaljen, ki uporablja lahko vnetljive snovi in je vžig zelo hiter. Ne vemo, ali bi morali v tem primeru enemu dovoliti, drugemu pa zabraniti. Mnenja smo le, da smo enoten kolektiv, da delamo v proizvodnji, kjer je mnogo požarnih nevarnosti, zato se moramo tudi enotno držati discipline oziroma jo moramo tudi vzdrževati. IVAN PETRIČ ukinitev sindikalnih pododborov, in ustanovitev sedem sindikalnih podružnic, kjer je bilo vključenih po več ekonomskih enot. Torej bi sedanje vodstvo ostalo še vedno v isti obliki (sindikalni odbor in predsedstvo), podružnice pa bi imele svoje izvršne odbore, v katerih bi bili predstavniki vseh ekonomskih enot. Sindikalne podružnice bi med drugimi dobile tudi določena finančna sredstva, s katerimi bi samostojno razpolagale. Ta oblika organiziranosti ima svoje dobre in slabe lastnosti. Ugotavljamo, da je vodstvo sindikata preveč o d m a k n j e -od članstva. Zatorej bo treba poskrbeti, da se ta vez čim bolj okrepi. S to reorganizacijo pa smo vodstvo po mojem mnenju od članstva le še bolj odtujili, kajti sedaj imata plenum in predsedstvo še vmesni člen — podružnice, ki ju ločita od članstva. Politika sindikata bo torej še vedno temeljila na plenumu, kjer bo soudeležena le peščica ljudi, ne pa ves kolektiv, za kar se potegujemo in kar je naš cilj! Druga pomanjkljivost pa se mi zdi v tem, da vse preveč prepuščamo ekonomske enote samim sebi. Ne zasledimo prave organiziranosti znotraj ekonomskih enot, ker je vprašanje, v kakšni celoti bo odbor podružnice obravnaval posamezno ekonomsko enoto. S tem namreč delno umetno centraliziramo družbeno organizacijo, namesto da bi šli obratno pot. Menim tudi, da rhoramo, če gremo v reorganizacijo take oblike, vseeno zadržati sindikanle aktive znotraj ekonomskih enot. Za to moramo usposobiti najprej ustrezen kader (pododbore) in prosto organizirati delo tako, da bo sleherni član sindikata videl svoje mesto in se samoiniciativno vključil. Uspeh je odvisen predvsem od vsebine. Ta pa mora narekovati metodo! Dosedanjo vsebino so včasih le prevečkrat oblikovali nekateri posamezniki, zaradi česar se ostali niso vključevali tako, kot si želimo. To pomeni, da bomo morali sedanjo vsebinsko usmeritev sindikatov še bolj poglabljati in utrjevati, ker je to najboljši temelj za razreševanje vseh slabosti in nasprotij. Namesto zaključka pa naj še citiram nekaj misli, ki jih je izrekel na VIII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Edvard Kardelj: »Problemi v razvoju samoupravljanja zahtevajo veliko aktivnost vseh subjektivnih sil oziroma faktorjev naše družbe, zlasti pa specifično vlogo sindikatov in njihovo kar najbolj intenzivno vključevanje v proučevanje različnih vprašanj in vidikov družbene ekonomskih odnosov v podjetjih in . . . To je tisti faktor združevanja delovnih ljudi, ki je neogiben, da bi enotna načela samoupravljanja. V tem smislu se morajo sindikati čedalje bolj uveljavljati kot del mehanizma samoupravljanja delovnih ljudi v družbenem delu in pri tem povezovati posamezne interese delovnih ljudi in kolektivov s skupinami.« MILE MILIVOJEVIC Za varnost pred požari skrbimo tudi z demonstracijami, ki uvajajo nove člane kolekti-va v rokovanje z gasilskimi V aparati Vse večje težave prometnih podjetij, ker ni avtoplaščev Beograd, 8. junija — Beograjska transportna podjetja in mestno podjetje za promet bodo v kratkem izključila iz prometa več vozil, če v kratkem ne bodo uspela dobiti gum in nadomestnih delov. Letos niso dobila beograjska transportna podjetja od domačih proizvajalcev ali iz uvoza niti enega kompleta gum! Starih zalog je zmanjkalo in že nekaj mesecev poteka promet v Beogradu tako, da krpajo stare gume. Z izločitvijo dela vozil iz prometa bodo beograjska transportna podjetja zmanjšala letošnje dohodke približno za 4 milijarde dinarjev. Transportna podjetja v državi potrebujejo letos — po ugotovitvah zvezne gospodarske zbornice — nekaj nad 163.000 kompletov gum. Kolikor bi bil uvoz surovin zagotovljen, naj bi domača industrija izdelala od tega 49.390 kompletov. Toda vse doslej domača industrija ni dobila sredstev za uvoz surovin, banka pa je doslej odobrila sredstva komaj za uvoz 39,291 kompletov avtomobilskih gum. Njena obrazložitev je, da tuja plačilna sredstva lahko dobi samo tisti, ki devizna sredstva tudi ustvarja. O togem stališču banke so govorili tudi na zadnji seji predsedstva Gospodarske zbornice Srbije. Devizni dohodek lahko namreč ustvarjajo le podjetja, ki opravljajo mednarodni promet. Ker pa nosijo glavno breme v transportu blaga in prevozu potnikov prav podjetja, ki niso registrirana za mednarodni promet, bi povezovanje uvoza z izvozom v tej panogi gospodarstva povzročilo skupnosti velike izgube. Še boli bomo morali sodelovati . . .! Vloga družbeno-političnih organizacij je vsak dan zahtevnejša, ker morajo te prilagajati svoje delovanje pogojem samoupravljanja. Ni odločanja po dveh tirih, zato morajo družbeno-politične organizacije delovati tako, da ustvarjajo pogoje za čimbolj vsebinsko delovanje samoupravnih organov. V tem procesu ne pripadajo organizacijam večje pravice, temveč jim ta proces nalaga samo večjo odgovornost. PNEVMATIKARNA I Kal smo zvedeli na seminerlu za strokovne kadre v Ljublianl (Nadaljevanje s 1. strani) izvodnje, organizacije, tehnoloških postopkov in podobno, pade na tiste, ki morajo s svojo strokovno usposobljenostjo iz dneva v dan ustvarjati čedalje boljše pogoje za povečano produktivnost dela. Program seminarja je obsegal humanizacijo dela, pregled gospodarske in politične situacije v podjetju, problematiko kadrovske politike v podjetju, aktualni problemi samoupravljanja, decentralizacija sredstev in razširjena reprodukcija, problematika nagrajevanja s poudarkom na strokovnih službah, problematika strokovnega izobraževanja, industrijska psihologija, planiranje v pogojih samoupravljanja, ideje samoupravljanja v sodobnem svetu, nekatere značilnosti socialistične demokracije, nacionalni odnosi in spremembe v Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. Poleg tega pa so organizatorji seminarja pripravili enodnevni razgovor tov. Kavčiča in "Stanonika z udeleženci seminarja o najnovejših gospodarskih ukrepih, o gospodarski in politični situaciji, ki v zveti s tem nastaja. O tem razgovoru in o nekaterih temah s predavanj bomo pripravili tudi za naše bralce nekoliko podrobnejše informacije. Na tiste tovariše, ki smatrajo, da bi morala zlasti Zveza komunistov operativneje delovati, bo potrebno idejno vplivati in jih spoznati z vsebino novih odnosov v našem družbeno-ekonomskem sistemu. Ne meri se sodelovanje katerekoli organizacije samo s številom sestankov, predavanj, tečajev itd., temveč, kako deluje ta (na primer ZK) v tistem okolju, kjer živi. Na žalost imamo še tovariše, ki nimajo zrelih pogledov za nove tokove, ki se odvijajo v našem podjetju. Skupno moramo delovati, da usmerimo vse procese v pozitivni smeri. To pomeni, da je pred vsemi člani kolektiva naloga graditi vedno boljše samoupravljanje. Iz takšnih gibanj se je že lani porodila težnja in potreba po ožjem sodelovanju družbeno-političnih organizacij v gumarski Takle nered in podobne malomarnosti so nam vse prej kot v čast. Predstavljajo pa tudi nevarnost za različne ne-y zgode! stroki, že v letu 1964 smo imeli razgovore z »RISOM« iz Zagreba. V letošnjem letu pa smo razvili še večjo aktivnost v tej smeri. Na zadnji seji TK ZKS dne 15. junija smo obravnavali na osnovi poročila iz partijske konference v »TIGRU« Pirot vprašanje organizacije sestanka predstavnikov vodstev družbeno-političnih organizacij. TK ZKS »SAVA« je sprejel sklep, da bo omenjeni sestanek 3. in 4. julija v Kranju. Tako bomo imeli priložnost pozdraviti tovariše iz ostalih gospodarskih podjetij v naši sredini. Namen sestanka bo uskladiti koncepcije sodelovanja ter sestaviti program bodočega sodelovanja. O vsem tem je TK ZKS razpravljal na svoji seji in med drugim poudaril, da je treba za uspešnejše delovanje čimbolj poznati pogoje in problematiko delovanja družbeno-političnih organizacij v ostalih gumarskih podjetjih. V bodoči program razprav bodo prišle med drugim sledeče teme: — gospodarjenje gumarskih podjetij v novih pogojih — integracijski procesi v gumarski industriji — sodelovanje na tehničnem področju — sodelovanje na poslovnem področju — zlasti skupen nastop na zunanjem trgu. V glavnem se bomo razgovarjali o tem! Poleg tega je še niz drugih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu bodočih razgovorov. Toda kot imamo pozitivne sile pri utiranju poti tesnejšemu sodelovanju, imamo po drugi strani žal še vedno tudi razne odklone. Namen razgovorov je zato tudi uskladiti sodelovanje na družbeno-politič-nem in poslovnem področju. CIRIL HABE Kaže, da bomo iunliski plan dosegli Plan za mesec junij je veliko manjši kot v prejšnjih petih mesecih. Kljub pomanjkanju velo-korda in ene četrtine manj velo-plaščev z žmiulo v pnevmatikami I dnevni plan veloplaščev presegamo. Stekla je tudi redno proizvodnja velozračnic in prve pošiljke smo že poslali kupcem v inozemstvo. Redno proizvodnjo nam zavirajo slabe zmesi in tako imamo veliko slabe kvalitete. 'Dobro, da lahko vse defektne zračnice uporabimo za razrez kuponskih obročev, ki so zelo iskan izdelek na tržišču. Pri žičnih veloplaščih teče neovirano vsa proizvodnja, razen malih zastojev zaradi slabih ogrevnih duš. Naj navedem samo primer, da lahko z ogrevno dušo nemške proizvodnje napravimo približno 900 plaščev, na naših pa le 150. Pri tako velikem menjavanju ogrevnih duš izgubimo mnogo plaščev, ki bi jih lahko naredili, namesto, da menjamo ogrevne duše. Kot sem že navedel na začetku svojega članka, bomo vložili tudi vse napore, da bomo obveznosti, ki jih predvideva za nas mesec junij, tudi izpolnili. MIHAEL CUHALEV PIŠEJO NAM J Letovanje v Vodicah pri Šibeniku le prijetno Iz Vodic pri Šibeniku, kjer smo letos organizirali letovanj za člane našega kolektiva, se je oglasil pred tednom dni Bruno Rožaj iz mehanične delavnice I. Njegovo pisemce je zanimivo, saj nam odkriva lepote in zanimivosti tega jadranskega letovišča. Zato smo se odločili objaviti ga v celoti! Dragi urednik! Namenil sem se, da napišem par vrstic iz Vodic, kjer preživljam svoj letni dopust. čeprav še ni uradni začetek sezone, je vse v redu. Malo bom zato opisal sam kraj, saj je to precej važno za človeka, ki se odloča o letovanju. No, mestece je prav prijetno in tudi čisto. Pitno vodo se da dobiti brez posebnega truda. Seveda pa ne manjka dobrega dalmatinskega vina. Verjetno pa bo bolj zanimalo tiste bralce, ki nameravajo letovati v Vodicah, kakšna je ~plaža, kako je s stanovanji in kakšna je hrana! Plaža je precej dolga in ni ravna. Tako se je mogočS umakniti v zaklone pred vetrom, če je slučajno premočan. Vzdolž vse plaže je betonska cesta, zato sploh ni prahu! Morje je toplo, plitvo in z drobnim peskom na dnu. In še nekaj! Čisto je, da človek sploh ne bi mogel verjeti. Na malem polotočku pa je bujen borov gozdiček, ki daje prijetno senco in hlad, če je prevroče. Stanujemo v privatnih stanovanjih. Sobe so zelo čiste in pa tudi zračne. Domačini so prijazni in moram priznati, da se z njimi dobro razumemo. Kar pa se hrane tiče, jo moram samo pohvaliti. Dovolj je za vsakogar, povrhu tega pa je tudi zelo okusna. Hranimo se. namreč v počitniški skupnosti, ki je blizu naših stanovanj ... Še in še bi lahko opisoval, toda Že teh nekaj stavkov naj bo spodbuda za letovanje v Vodicah še tistim, ki so nezaupljivi. S tem končujem. Izrabljam pa priložnost in želim vsem letovalcem našega podjetja v Vodicah kar najboljše počutje. Vsem skupaj pošiljam mnogo tovariških pozdravov! Bruno Raiaj Vtisi s poti po bratski ČSR-deželi pivskih vrčev Vsako potovanje se mora nekje začeti, tudi naše. Iz Maribora smo se peljali čez 1200 metrov visoko zimsko-športno središče Semmering do Dunaja in Prage. Dunaj Hodil sem po ulicah tega velemesta. Nemirno, zelo nemirno mesto! Mesto, ki je pustilo za seboj tradicijo Habsburžanov, Marije Terezije in Franca Jožefa in če hočete še tradicijo Burg teatra. Mesto z bujnimi izložbami na Maria-Hilfer Strasse, s hitrim, gostim prometom, mesto z ljubeznijo, kjer so fantje in dekleta prav tako neugnani kot pri nas. Videli smo Schbnbrunn, rezidenco Marije Terezije. Ta neugnana ženska je imela 16 otrok in skoraj toliko sob. Od sprejemnice, čakalnice, spalnice, otroške sobe, do plesne dvorane, milijonske in porcelanske sobe itd. Okolica gradu je urejena v čudovit vrt z ribniki in rožami. S strani visoko prirezana drevesa dajejo vrtu še svečanejšo podobo. Okolico poživljajo še kipi in figure iz betona. Res, kraj, primeren za Marijo Terezijo in njeno ljubezen, primeren pa tudi za ljubezen marsikoga. Videli smo Rathaus in Parlament. Umetnost in lepota. In zvečer smo doživeli čudovite rdeče, zelene in modre odtenke Fratra, enega največjih nočnih zabavišč v Evropi. Mnogo smo doživeli v malem, skoraj pravljičnem mestu, z velikimi in groznimi zmajevimi glavami, s svetlečimi očmi sove, v brnenju avtomobilčkov in za konec še pogled na Dunaj z velikega, vrtečega se kolesa — Reiserat. Pot v Prago nam je krajšala melodija dežja, ki je nenehno padal. Zato je bila Praga ob sprejemu mokra in hladna; ulice puste in ljudje čemerni. Kdo bi ne bil v takem vremenu? Po dobri večerji in težko pričakovanem pivu se je razpoloženje odprlo kljub pozni uri. Beseda je stekla najprej o pivu, o nacionalni pijači Češkoslovaške. Vso pot smo čakali, da okusimo — tako opevano in slavno češko »Pi-vičko«. Odlično češkoslovaško pivo je poceni. Dobili smo ga za kosilo in večerjo, vodo smo rabili le za umivanje. Na Češkoslovaškem pijejo torej veliko piva, zato jedo bolj malo kruha. Izjema so Jugoslovani; ti pijejo mnogo piva in jedo veliko kruha. Hrana se ne razlikuje veliko od naše, le v nekatere jedi raje pridajo sladkor, kar bi mi popoprali, zato so tudi slajši od nas. Čehi so nasmejan in prijazen narod. Jugoslovani smo sloveli tudi po tem, ■ da je bilo na naših mizah več piva kot na ostalih, zato smo tudi bolj prepevali kot ostali. Prago smo si ogledali iz avtobusa. To je milijonsko mesto. V zadnjem letu je doživelo velik razvoj. Ima bogato zgodovino, ki so mu jo ustvarili habsburški grofje s svojo dinastijo. Največ časa pa smo se zadržali na Hrad- čanih, znanem starem gradu, v katerem je danes razen ostalega tudi rezidenca predsednika Češkoslovaške republike. Hradčani so polni znamenitosti vseh vrst. Tu je dvorana, v kateri sprejemajo tuje državnike, dvorane, v katerih so svečano prisegli češki kralji, bazilika Sv. Jiri, potem cerkev Sv. Viti, ki so jo gradili več kot 500 let. Ta cerkev je vplivala tudi na naše gradbeništvo in je delo slavnega mojstra Plečnika. V nekaj dvoranah so relikvije; zlate in srebrne, okrašene z dragim kamenjem in prostor, kjer hranijo češko krono. Pokažejo jo vsakih deset let, sicer pa je zaprta in njena vrednost je tolikšna, da je še danes niso ocenili. Zalili smo se tudi s specialnim črnim pivom, ki smo ga pili v Švejkovi pivnici »Pri Flecky«. Razigrani in dobre volje smo postajali glasni. Pesem je bila vedno pogosteje na programu, dokler se niso med jugoslovanska grla oglasila še češka, tako da smo nazadnje pili že za dinarje. Ogledali smo si tudi nekdanjo židovsko četrt v Pragi in Sinago- go. Preurejena je v spomenik. Na njenih stenah je zapisanih na tisoče imen Zidov, ki jih je ubila roka fašistov. Značilnost Sinagoge je, da je ne belijo in da ima oltar na sredi, okoli njega pa sedeže. Kdorkoli bo potoval v Prago, ne sme zamuditi praške ure. Narejena je bila v 14. stoletju — še pred odkritjem Amerike — in je delo nekega profesorja iz Prage. Ura kaže čas v urah, dnevih, mesecih in letih. Kaže položaj sonca v vseh obdobjih in stanje lune od mlaja do ščipa. In da končamo tam, kjer smo začeli: pri pivu, saj je to dežela pivskih vrčev in Švejkov. Tu živijo ljudje z globokimi pivskimi vrči in širokimi srci. Z vrčem piva na zdravje. Pot v Krakow je bila dolga in naporna, saj smo prevozili okoli 500 kilometrov. Vsi hoteli v Kra-kowu so bili zasedeni, ker je bil tam festival kratkega filma, zato smo prenočevali v Domu turistov, v internatskih sobah. LUDVIK POLAJNAR V vodstvu Gumarski institut Spet smo izkoristili prosto soboto 12. junija in se ob lepem sončnem vremenu zbrali na igrišču v Cirčah. Na sporedu je bilo drugo kolo prvenstva v malem nogometu med ekonomskimi enotami. Tehnična hala : Gumarska šola Ijek, 14. junija. Srečali sta se dve 1:3 (1:2) enakovredni ekipi. Rezultat bi bil V tej tekmi sta se srečali dve lahko precej višji, če bi ekipa enakovredni ekipi. Več sreče so pnevmatikama I nastopila v po-imeli igralci gumarske šole. Vi- polni postavi, deii smo lepo in dovršeno igro,. Za pnevmatiikarrio I so igrali" saj so naši učenci zaigrali mnogo Požek, čuhalev, žganjar Bec° De-bolje kot prejšnji tekmi proti beljak, Dinič in Džavrič’ Za mehanično II pa: Kriste, Za- NOGOMET Strelci na tej tekmi so bili: Dinič 3, Džavrič I, Kriste 1 (avtogol), Šmid 1, Zaletel 1. Pa še lestvica po odigranem drugem kodu! Vse ekipe razen pnevmatikama I in mehanične de-lavnice II so odigrale po d\v tekmi. institutu. Lahko pa bi bilo obrat- hale s Za tehnično halo so igrali: An-tolin, Petrič, Bukovšek, Režek, Matjaševič, Lebar, Tomažič. Za gumarsko šolo: Nemec, Žugelj, Zrinski, Raus, Lutar, Čuš, Fon, Stare, Valenčič. Gole so dosegli: Matjaševič in Zrinski po enega in Fon dva. Tekmo je dobro sodil Tone Zorman. pan, Šmid. Gumarslki institut Pnevmatikama I Tehnična hala Gumarska šola Mehanična II Tehnični izdelki 2 2 0 0 12:5 1 1 0 0 5:2 2 10 1 3:3 2 10 1 6:7 1 0 0 0 2:5 2 0 0 2 2:8 CIRIL DOMINKO Pred dnevi smo prejeli pisemce Gumarski institut : tehnični iz- nekdanjega sodelavca Franca Štil- ca. Piše nam o življenju v vojski in podzravlja bivše sodelavce. Dragi urednik! Pošiljam Ti rešeno križanko. delki — 6:2 (2:1) Igralci instituta so tudi v tej tekmi dokazali, da so v dobri formi in zato trenutno tudi vodijo na prvenstveni lestvici. V dveh tekmah so nabrali štiri točke in ker upam, da imam kot bivši član dosegli tudi največ golov. Kakor kolektiva tudi pravico sodelovati v prejšnji tdkmi, je tudi v tej pri reševanju križank. Danes sem proti koncu zmanjkalo moči igral- dobil drugič naš list in sem ga cem tehničnih izdelkov. že prebral od a do ž. Kljub temu Institut je igral v postavi: Po- da dva meseca in pol nisem dobil žar, Rebolj Zorman Bajželj, Pe- nobene dopisa, pa upam, da telmsek, Perčič, Gazvoda, Vr- , , , * i v tačnik. Za tehnične izdelke so bom kmalu na tekocem mv sezna-igrali: Golenko, Cicmil, Vitez, nJen z vserrj1 uspehi m težavami, Jenko, Stare, Begovič, Globočnik katere pa niso majhne. Predvsem in Zupan. me zanima, kako poteka delo v Gole so dosegli: Bajželj 3, Zor- ekonomski enoti prevleke valjev in man 2, Petelinšek 1, Stare 2. Tek- rotacijske preše, še posebno pa mo je dobro sodil Ciril Dominiko. Pnevmatikama I : mehanična II Mislite, da res ni mogoče po-— 5:2 (3:2) gosteje čistiti strojev ter se Tekma med tema dvema eki- s tem izogibati takim in popoma je bila odigrana v ponede- y dobnim prizorom v podjetju? me zanmia, kako se razvija nova tehnična hala. ■ Kot sem že rekel, sem prejel do zdaj dve številki časopisa. Opazil sem, da v njem skoro ni prispevkov mladincev oziroma mladinske A Sedaj je čas za izlete v na-ravo, taborjenja in podobne oblike izrabljanja prostega časa organizacije. Upam, da bom v naslednjih številkah kaj kmalu lahko zasledil kak članek o mladini, kar me bo še posebej razveselilo. Prejmi lepe pozdrave od nekdanjega sodelavca Franca Šilca V. p.7600/3 ‘Vranje — Srbija Petdesetletnica Milka Lončar 20. junija je praznovala 50-letni-co rojstva naša dolgoletna sodelavka Milka LONČAR. Rodila se je v Jelovcu pri Sodražici na Dolenjskem kot hči delavca. Po končani osnovni šoli se je želela izučiti^ kakšnega poklica. Kot hčerki revne 9-članske družine pa to ni bilo možno, že s šestnajstim letom je zapustila rodni kraj in prišla v Kranj. Zaposlitve ni mogla takoj dobiti. Po enem letu je po neštetih prošnjah dobila delo v našem podjetju — takratna tovarna gume »Semperit« — to je bilo meseca novembra 1932. Najprej je začela delati pri konfekciji velozračnic, kjer je bila zaposlena do leta 1936, nato pa zaradi vestnega in uspešnega dela prestavljena v cevarno h konfekciji vesting in spiralnih cevi. Po enem letu in pol je napredovala in postala preddelavka, v letu 1942 pa prevzela nadzorstvo v istem oddelku. Ker za omenjeno delo ni imela potrebne kvalifikacije, je v letu 1946 delala strokovni izpit za visokokvalificiranega delavca — mojstra gumarske stroke. Milka vrši posle izmenskega delovodje že 23. leto. S svojim delom je prav zadovoljna in ga z veseljem opravlja, kljub temu, da ves čas dela v treh izmenah. 20. junija 1965 je nameravala podjetje zapustiti, ker izpopolnjuje pogoje za upokojitev, vendar bo ostala na željo podjetja v delovnem razmerju še do konca Zaposlili Nove možnosti za tiste, ki nimajo dokončane osemletke V času od 1. junija do 25. junija 1965 so se na novo zaposlili: Jože Slekovec — vulkanizer pre-šanih izdelkov, Ernest Petrovič — delavec pni odvijanju in povijanju klinastih jermen, Marija Hiti — obrezoval ka gorskih podplatov, Francka Unbiha in Ivana Ješe — čistilki, Ivan Mlinar — transportni delavec, Rudi Florjančič — postrežba potniških avtoplaščev, Drago Rozman — ikonfeikcioner in vulkanizer ventilov, Ivan Roblek — prirezovalec protektorja, lože Kovačič — mazalec protektorja, Janez Gregorčič — navijalec kor-da, Milan Zupan — navij alec plaščev, Vida Potočnik — administrator družbenih organizacij, Franc Dolenc — ključavničar HI, Slavko Perdan — mazalec strojev, Anton Lebar — dežurni ključavničar, Stanislava Kos — navijalka blaga, Milena Jazbec — administrator finančne službe; Ko zaključujemo šolsko leto in — tako vključujemo lahko vse tl-ko pripravljamo vse potrebno za ste, ki niso dovršili več kot štiri vpis novih slušateljev v dopisno razrede v I. stopnjo (5. in 6. raz-šolo, želimo tudi vašo delovno or- red). V II. stopnjo pa vpisujemo ganizacijo seznaniti z možnostmi, tiste kandidate, ki so uspešno zaiti jih nudimo zaposlenemu člove- ključih vsaj 6 razredov osnovne ku pri dopolnjevanju njegove šole ali njej enakovredne šole. Izobrazbe. Po uspešno opravljenih izpitih za Pričujoče pismo naslavljamo na stopnjo dobi vsakdo spričeva-vas tudi pod vtisom izvajanj na lo o končani osemletki, s katerim plenumu CK ZKS tov. Franca Po- se lahko potem vpiše v vsako pita, kjer zasledimo močan po- šolo srednje stopnje. udarek in poziv delovnim organi- Smo mnenja ^ je ta oblika „ f E v . Ct zacijam, naj vlože vse svoje sile tolania ki ni vezana na vsako- Stefan Farkaš, Stenovec Jože 1 z__ ° _ zlasti ugodna za vse tiste zapo- Franc Žnidar in Janez Globočnik zmanjševal hitreje. Znanje in s]ene imajo službo v izmenah, razgledanost delovnih ljudi je gjj pa so oddaljeni od večjega osnova za uspešnejši in hitrejši izobraževalnega centra, gospodarski razvoj. Pri tem nas vodijo tudi priporočila in živo za- meseca avgusta, nakar se. bo po 33 letih službovanja poslovila od nas. Povedala nam je, da bi želela ostati še med nami, med najožjimi sodelavci, s katerimi je prebila toliko let. Težko pa čaka nanjo tudi njena družinica, saj ima štiri šoloobvezne otroke, ki morajo zaradi zaposlitve obeh let v krogu njene družine. Naši dolgoletni sodelavki želimo še mnogo srečnih in zdravih roditeljev večji del prebiti sami. M maju smo Izplačali 2,187.802 dinar, ia za nadomestilo osebnega dohodka Tudi ta mesec vam prikazujemo, koliko smo izplačali za nadomestilo osebnih dohodkov delavcem, ki so izostali z dela zaradi bolezni, v mesecu maju. V breme ekonomskih enot smo izplačali za 211 bolezenskih primerov 2,187.802 dinarjev nadomestila osebnega dohodka ali na vsak primer povprečno 10.368 dinarjev. V breme ekonomskih enot, ki krijejo bolezenska nadomestila do 30 dni, je podjetje izplačalo 1,698.450 dinarjev, gumarski institut 10.512 din, gumarski izobraževalni center ‘ 340.867 din, delavska restavracija 16.240 din in obrat III na Vrhniki 121.733 din. Od skupno 211 takih primerov bolezni odpade 79 odstotkov na tovarno, 13,2 na GIC, 4,7 na obrat III, 1,4 na delavsko restavracijo in 0,9 odstotka na gumarski institut. Več kot 30 dni je meseca maja bolovalo 72 članov, zaradi česar smo izgubili skupno 938 delovnih dni. Nadomestilo za osebni dohodek v skupnem znesku 2,385.649 dinarjev pa je kril komunalni zavod za socialno zavarovanje. Prištejemo naj še izdatke za potne stroške (specialni pregledi, odhodi v bolnico, na okrevanje, na zdravniške komisije ipd.) za opreme novorojenčkov, posmrtnine, pogrebnine itd., ki znašajo maja 127.280 din. Od tega je odpadlo na nadomestila za potne stroške 47,6 odstotka, na opremo novorojenčkov 47,5 odstotka, na izdatke za prehrano in prenočnine pa 4,9 odstotka. MARICA HACE Za smeh Te dni si je vodja ekonomske enote iz obrata II po reklamacijah umival roke v enem izmed oddelkov v obratu I. Pri umivanju je nekoliko dvignil pogled in nasproti zagledal nek obraz, ki ga je zvedavo opazoval. Že je mislil zarohneti: Kaj me zijaš! Še pravočasno pa je spoznal, da je ta tuji obraz njegov, kateri se je v vsej veličini odražal v ogledalu nad umivalnikom. Križanka VODORAVNO: 1. zdravilo v kroglici, 6. predstavniki enega izmed indijanskih plemen, 10. Riko Devičnik, 11. osnovni materiali za proizvodnjo, 13. kraj v Tibetu, 15. kazalni zaimek, 16. socialistična republika, 17. jugoslovanska reka, 18. stara mama po primorsko, 19. tuje moško ime, 21. čez, preko, 22. medmet, 23. predlog, 25. bruto registrska tona, 26. brezvladje, nered, 30. 5. in 10. črka abecede, 31. topla jed, 32. gumarska surovina. NAVPIČNO: 1. človeška ribica, 2. Homerjeva pesnitev, 3. United States, 4. lubje, 5. ploskovna mera, 6. avtomatski (kratica), 7. sladica, 8. žensko ime, 9. pogojnik, 12. Izkušenec, 14. umirajo, 16. slovenski literarni kritik, 18. orbita (kratica), 20. jugoslovanska reka, 23. osebni zaimek, 24. prislov kraja, 26. začetek abecede, 27. rimsko božanstvo, 28. italijanski kup, 29. 1. in 22. črka abecede. Izstopili Prirastki v družinah nimanje Zveže sindikatov, da v Želimo, da s temi možnostmi seznanite vse svoje zaposlene, ki slovenskem okviru zmanjšamo f™ končane .osemletke in jim tudi nudite možnost, da v primernem času nadomestijo manj- previsoko število tistih, ki niso dokončali osnovne šole. Pri dopisni šoli imamo organizirano osemletko v dveh stopnjah kajoče. Direktor dopisne šole Milan Bevc Jožica Ratnik — sina, M ar Janka Ponebšek — hčerko, Francka Pikš — sina, Marija Oselj — sina, Marjanca Jerman — sina, Marija Vidic —hčerko, Slavka Hafner — hčerko, Zorko Terezija — sina, Tončka Štirn — sina, Darinka G rilec — sina, Silva Roženberger — hčerko, Cveta Česen — hčerko. L 1 2 1 4 5 6 7 8 9 Z JO \ j l / Z J 7 n i 4 \ J5 Z f 6 17 X Z 18 19 Z 2C X 21 22 Z 21 2« \ 25 / 2(> 2 ?S 29 \ 3C / 3' j 32 1