NARODNI KOLEDAR m letopis Matice slovenske za leto 1867. Izdala in založila Matica slovenska v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blazni k. 1866. * IM Koledarski del. Koledar 1867, 1 ®<Äm Ii i¥Sift®it§M Mete» Časovna štetev 1867. leta. Leto 1867. je navadno leto, ima 365 dni ali 52 tednov in 1 dan; začenja torek, in končava se v torek. 5867. leto po stvarjenji sveta, po navadni štetvi, 7374. 6580. po grški štetvi, po julijanski dobi. Letni časi 1867. leta. Pomlad se začenja 21. marca. Poletje „ „ 21. junija. Zima Godovna štetev 1867. leta Zlato število ali lunski krog . . Epakta ali lunsko kazalo . . . Solnčni krog ali nedeljska doba Nedeljska črka....... Rimsko število....... Jesen se začenja 23. septembra. „ 22. decembra. 6 XXV 28 F 10 Začetek 1867. leta. Občno in vladno leto se začenja na novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začenja v 1. adventno nedeljo, 1. decembra. Premakljivi in drugi godovi 1867. leta. 1. predpepelnična nedelja . 17. febr. Pepelnica......6. marc. Cvetna nedelja .... 14. apr. Velikanoč ali vuzem . . 21. apr. Vnebohod Gospodov . . 30. maj. Binkošti ali duhovo . . Sveto rešnje Telo (Telovo) Nedelj po binkoštih . . 1. adventna nedelja . . Božič v sredo .... 9. jun. 20. jun. XXIV. 1. dec. 25. dec. Kvatrni in drugi posti. Stirdesetdanski post jo od pepelnice do velike sobote od 6. marca do 20. aprila. Kvatrni posti so po pepelnici, po binkoštih, po Križevem, po sv. Lucii. Adventni in drugi posti so zaznamovani s križem T Cerkveni prepovedani časi. Obhajanje ženitve je prepovedano od prve adventne nedelje do razglašenja Gospodovega, od 1. decembra do 6. januarja in od pepelnice do bele nedelje, od 6. marca do 28. aprila. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih so prepovedane: v pepelnico, postni šmaren, veliki teden, velikonočno in binkoštno nedeljo, v s. Telesa dan, mali šmaren, vseh svetnikov dan, vse tri dni pred božičem, in v božični dan. Plesi in bali so prepovedani: adventni in božični čas do sv. treh kraljev, postni čas, velikonočni teden, kvatrne in druge zapovedane poste, o petkih iu sobotah, in o godovih deželnih priporočnikov. Sodnja opravila praznujejo: od božiča do s. treh kraljev godu, od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, v osmini s. Telesa, vsako nedeljo do velikonočnega ponedeljka, v osmini s. Telesa, vsako nedeljo in zapovedan praznik. Prosinec, slovensko. Siecanj, hrvaško-,srbsko. Leden, češko. ima 31 dni. Siyczen, poljsko. Januar, rusko. CfeieHfc, malorusko. Dnevi Torek Sreda četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljsko evangelje Novo leto. Obrezovanje Gosp. Makari (Blagoje) opat. G enovcfa dev., Florenci škof. Tit škof, Dofroza vid. Telesfor p. m., Simeon Stolp. op. Modri pridejo novega kralja molit. Mat. 2. 7 8 9 10 11 12 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota Razglašenje Gosp., lil kralji. Lucijan (Svetozar). Erhard »k., Severin opat. Julija« m., Marcelin šk. Agaton pap., Vilelm šk. Higin p. m., Pavlin äk. Cesarija dev., Tacijana muč. Jezus 12 let star gre v tempelj. Luk. 2. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 1. nod. po razgl. Osm. razgl. Hilari šk. uč., Feliks (Srečko) sp. Pavel pušč., Maver op. Marcel p. m., Tieijan šk. Anton pušč., Sulpici šk. Stol Petra ap. v R., Priska d. m. Kanut kr. m., Henrik šk. m. Jezus na ženitnini v Kani. Jan, 2. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja >> Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. ned, po razgl. 8. Im<* Jezus. Fabijan in Sebastijan muč. Neža dev., Majnard opat. Vincenei (Vinko) in Anastazi m. Poroka Marije D., Rajmund op. Timotej šk. m,, Babila šk. m. Spreob. Pavla ap., Ananija m. Polikarp šk. m., Pavla v. Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. 27 28 29 30 31 '>1e!js- s ned: po razgi. Janez zlat. šk. Ponedeljek Julijan šk., Marjeta kr. dev. Torek Franc Sal. šk., Julijan sp. Sreda Martina (Davorka) d. m., Feliks p. Četrtek Peter Nol. sp., Prenes. Marka ev. Posebni spomini. 1. je cesar Jožef II. razglasil nov državljansk zakonik 1786.1. 2. potrdi cesar Franc Jožef I. ustrojna pravila jugosla-venske akademije v Zagrebu 1866 1. 4. je Valentin Vodnik začel izdajati „Novice ljubljanske" 1797 1., ki so nehale 1. 1800. 5. je bil sv. Metodi v Rimu posvečen za škofa morav-skega in panonskega8691. 6. umrje Jožef Dobrovsky, prvak slovanskega jezi-koslovstvavPrazi 1829.1. 8. je umrl Valentin Vodnik, buditelj slovenskega slovstva v Ljubljani 1819. 1. 13. Poljsko se prvikrat raz-deluje med Avstrijo, Rusijo in Prusijo 1773 1. 14. se je moral vsak Ljubljančan oborožiti, ker se je Türk mestu bližal 1704. 1. 15. Ivan veliki, ruski vojvoda, si prisvoji Novgorod, in utrdi svoje gospostvo 1478. 1. 17. umrje rimski cesar Teo-dozi I., razdeli se rimsko cesarstvo 395. 1. 19. so Kranjci Štajercem na pomoč hiteli zoper Turka 1704. 1. 24. Ceski vojvoda Borivoj je krščen vVelehradu 8741. 25. je velik potres na Slovenskem, udere se del Do-brača, razruši se mnogo gradov 1348 1. 26. Pomirje v Karlovici reši del Hrvatov in Srbov iz turške oblasti. Svečan, slovensko. Veljača, hrvaško-srbsko. I'nor, češko. ima 28 dni. Luty, poljsko. Februar, rusko. .Iiori.l H, malorusko. Dnevi Petek Sobota Godovi in nedeljsko evangelje Ignaei (Ognjeslav) šk. m. Svečnica. Darovanje Gosp. •24 25 26 27 28 Jezus pomiri vihar na morji. Mat. 8. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. ncjl. co ragffl. ®la,\!k' Andrej Kors. sk., Evtihi m. Agata (Jagata)d. m., Japonski muč Rotija (Dora) d. m., Amand šk. Romuald op., Rihard kr. Janez Mat. sp., Juvenei šk. Pavlin šk., Apolonija d. m. Prilika o pšenici in Iuliki. Mat. 13. tO Nedelja 11 Ponedeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota 5 ned. pa razgl. Školagfik* d. Dezideri (Zelko) šk., Adolf šk. Valentin (Zdravko) šk., Evlalija d, Katarina Rič. d., Evstohija d. Valentin (Zdravko) m., Zoil sp. Favstin in Jovita muč. Julijana (Ljubuslava) d. m. Prilika o delavcih v vinogradu. Mat. 20. 17 Nedolja 18 Ponedeljek 19 Torek 30 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 1. Predpep. u. Krizancijan m. Simeon sk., Flavijan (Plavko) šk, Konrad ask., Viktor m. Elevteri šk., Evheri šk. Maksimilijan šk., Eleonora kr. Stol Petra ap. v Ant., Papija šk, Peter Dam. šk., Margarita Kort, Prilika o sejaveti in semenu. Luk. 8. Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek 2. Predpep. n. Matija ap. Sigefrid (Žmagomir) šk. Aleksander šk. m., Polikarp šk, Leander šk., Baldomir sp. Makari m., Roman op. Posebni spomini. 1. je umrl Jak. pl. Schellenburg , veliki dobrotnik Kranjski 1715 1. 2. Cesar Friderik IV. popravi grb kranjske dežele 1440 1. 3. se rodi Val. Vodnik v Šiški nad Ljubljano 1758 1. 4. je cesar Franc Jožef I. potrdil Matico slovensko s sedežem v Ljubljani 1864. 1. 4. se začne husitska vojska na Ceskem 1419. 1. 8. umrje Peter Veliki, slavni ruski car 1725 1. 8. umrje France Prešeren, slovenski pesnik v Kranji 1849. 1. 9. pomenek deželnih odbornikov v Ljubnem di po-speh novi veri na Slovenskem 1578. 1. 10. umrje Tomaž Kren, Ljubljanski škof 1630 1. 14. umrje s. Ciril, slovanski apostelj v Rimu 869. 1. 14. Jagelo, litevski vojvoda, je krščen in kralj poljski 1386.1. 15. umrje Tomaž Dolinar, dr. pravoslovja na Dunaji 1839. 1. 21. jeTrstpo odkupljenji začel biti samosvojno mesto 1236. 1. 23. Ferdinand I. je za kralja kronan v Praži, češke dežele se soedinijo z Avstrijo 1527. 1. 24. Peter Veliki, ruski car, da novo vstavo za rusko cerkev 1721. 1. Sušeč, slovensko. Ožnjak, hrvaško-srbsko. Brezen, češko. Marci"^ ima 31 dni. Marzec, poljsko. Mart, rusko. MapcUb, malorusko. Dnevi Petek Sobota Godovi in nedeljsko evangelje Albin (Belan) šk., Leon muč. I Jovin m,, Simplici pap. Jezus ozdravi slepega poleg pota. Luk. 18. 3 Nedelja F 4 Ponedeljek 5 Torek 6 Sreda t 7 Četrtek 8 Petek 9 Sobota 3, Predpep. n, Kunigunda ces. Kazimir sp., Luci muč. Friderik (Miroslav) op., (Pust). Pepelnica, Katarina Bol. d. Tomaž Akv. uč., Perpetva m. Trnj. krona G., Janez od B. sp. Ciril in Metodi, Frančiška v. Jezus se posti 40 dni ter je skušan. Mat. 4. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. ned. v postu. 40 Mučencev. Herakli m., Zosim m. Gregor p. uč., Maksimilijan m. Kvatri. Nicefor šk. Matilda kr., Afrodizi m. Sulica in žeblji G., Longin m. Hilari šk. m., Evgenija m. Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. 17 18 19 20 21 22 Nedey» F Ponedeljek Torek Četrtek Petek 23 I Sobota kvat, ned. v posta. Jedert d. Edvard (Slavoljub) kr., Aleks. šk. Jožef (Josip) žen. Marijo D. Feliks (Srečko) m., Arhip m. Benedikt op . Serapijon šk. Tančica Gosp., Epafrodit šk. Turibi sk., Viktorijan m. Jezus izžeim hudiča iz mutca. Luk. 11. 24 26 26 27 28 29 30 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 9. n. v poetu. Gabriel (Gavro) arh. Oznanjenju Marije Dev. Teodor (Božidar) šk. m., Kastul rn. Rupert Šk., Tilet m. (Sredpost). Ksist III. p., Guntram kr. Pet ran Gosp., Jona muč. Janez Klim. op., Kvirin m. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. Nedelja Fl 4. ned. v postu. Amos Pr- Posebni spomini. 2. Aleksander II. nastopi rusko carstvo 1856. 1. 3. je bil ukaz oklican, da vsak deseti mož na Kranjskem mora na vojsko zoper Turka 1706.1. 3. umrje Marko Grbec, sla ven zdravitelj v Ljubljani 1718. 1. 8. so škofije na Slovenskem jI po novem omejene 1787.1. 1 10. umrje BlažKumerdej,slo-vensk slovničar 1805. 1. 15. je v Rimu umorjen Juli Cesar, ki je Rimljanom pot odprl čez planine v slovensko zemljo, 44. 1. pr. Kr. 16. Cesar Karol V. se pogodi s kraljem Ferdinandom zastran slovenske zemlje 1522. 1. 24. soedini se grška cerkev z rimsko v Florenci, tudi del Slovanov se soedini ■/. Rimom 1439. I. i ž«. hud potres na -Slo ven skem razruši mnogo grs dov 1511.1. •iS. umrje Žiga bar. Herbei -stein, cesarski poslanec na Ruskem in pisatelj ruskih reči, 1566. 1. 29. se France Hladnik, slaven rastlinoznanec, rodi v Idrii 1773. 1. 29. umrje Friderik, poslednji grof Ortenburski, v Ra-dolici 14-21. 1. Mali traven, slovensko. Travallj , hrvaško-srbsko. Düben, češko. Kwiecien, poljsko. Aprelj, rusko. t'B-feTeHfa, malorusko. ima 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje Ponedeljek i Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Valerik op., Hugon (Ugoje) šk. Franc (Franjo) P. sp^., Marija Eg, Abundi šk., Rihard (Zarkoljub) šk, Izidor šk. uč., Zosim op. Sv. kri O., Vincenci F. (Vinko) sp. Ksist p. m., Celestin p. Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Tih» nod. Epifani^ šk. Edezi m., Albert šk. Marija Kleof, Hugon šk. Ecehiel pr., Apoloni m. Leon (Lev) p. uč., Domnijon šk. m. VII žalosti M. D., Zenon šk. m. Hermenegild kr. m., Urs. šk. Jezus Častito jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. 14 16 16 17 18 19 20 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota ijVcLambert šk. Veliki pon., Helena (Jelena) ces. Veliki tor., Turibi šk. Velika sr., Anicet, Rudolf. Erik kr. sp. Y< • ; j .», Leon IX., Ema. /eliv» no»., Justin, Sulpici m. i Jezus častite vst.ane h groba. Mark. 16. 21 ' Nedeljo F Velika m>S. Vstajenje Gospod. Angelin (Željmo) šk. lic., Simftiitt «k. j Pondeljek ■23 i Torek 24 Sreda 25 j Četrtek 26 i Petek 27 i Sobota , Velikonočni ponedeljek. VelikoB. tor,, J«" m- 'sploh,. Adalbert (V'ojteh) šk. in., Arnulf m. Juri m. (kr. Og.), Fide) Sigm. m. Veliko Križovo. Mark" Marija d. sveta, Klet p. m. Bela sob., Peregrm Lac. «p. Jezus se prikaže zbranim učencem. Jan. 20. 28 29 30 NeMja F Ponedeljek Torek Bela nod. Vital muČ. Peter muč., Robert op. Katarina Sen. d., Sofija d. m. Posebni spomini. 4. Avstrijski vojvodi dobijo prvo posestvo na Kranjskem pri Dobravi (Guten -werd), 1229. 1. 4. umrje Henrik, poslednji vojvoda koroški, Korotan gre avstrijskim vojvodom v last 1335. 1. 5. so v Ljubljani staro hišo mestne gosposke podrli 1717.1. 6. umrje s. Metodi slovanski apostelj v Velehradu 885.1. 10. umrje Mihael Stojan, celjski opat in slovenski pisatelj 1863. 1. 11. se rodi Juri Japel, slovenski slovničar 1747.1. 12. umrje Leonard, goriški knez, goriška knezija se združi z avstrijskimi deželami 1. 1500. 14. nadvojvoda Karol vstavi vseučilišče v Gradcu 1S86. 1. 16. Mongoli zmagajo nareki Kalki, in dolgo tare.i" rusko ljudstvo 122S. 1. , 19. cesar Karol VI. odloČi zvezo avstrijskih dežel s pragmatično sankcijo 17.13. 1. 23. se rodi Juri Vega, slaven računoslovec v Mo 1 ravčah na Kranjskem 1754. 1. 23. umrje s. Adalbert, praški škof, apostelj Poljakom in Prosom 997. 1. Veliki traven, slovensko. Svibalij, hrvaško-srbsko. Kweten, češko. ima 31 dni. Maj, poljsko. Maj, rusko. Tpanenb. malorusko. Dnevi Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljsko evangelje Filip in Jakob apost. Atanazi šk., Sigismund (Žiga) kr. Najd. s. križa. Aleksander p. Florijan (Cvetko) m., Monika v. Jezus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 2. ned. po vel. Pij V., Gothard Janez ap. pred lat. vrati. Štanislav šk. m., Avgust (Gustav). Prikazen Mihaela arh. Gregor Naz. šk. uč., Beat sp. Antonin šk., Izidor, Job Mamert šk., Gandolf sp. Jezus napoveduje svoj odhod. Jau. 16. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. ned. jjo v. Prip. Jožefa žen. M. Servaei šk., Dragomir. Bonifaci m., Viktor m. Torkvat šk, m., Dimpna d. m. Janez Nep. m., Ubald šk. Paškal sp., Maksima d. Venanei m., Feliks (Srečko) šk, Jezus učencem obeta s. Duha. Jan. 16. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 4. n. po vel. Peter Cel. (Neboslov), Bernardin sp., Bazila d. m. Feliks (Srečko) K. sp., Valent šk. Helena d., Julija d. m. Jeremija pr., Evzebi šk. Marija D. pom., Joana v. Gregor VII. p., Urban p. m. Jezus uči, kako moč ima molitev. Jan. 16. 26 27 28 29 30 31 Nedelja. F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 6. ned. po v.' Filip Ner. sp. Križevo. Magdalena Pac. d. Emili m., German šk. Maksim šk. m., Teodozija m, Vnebohod Gospodov. Feliks (Srečko) p. m. Kanci, Kancijan in tov. m. Posebni spomini. 3. se razdeli poljska zemlja na dunajskem shodu med Avstrijo, Rusijo in Pru-sijo 1815 1. 7. umrje ces. Oton I., ki je bil polabske Slovane z Nemčijo združil in po-kristijanil 973. 1. 9. Juri Dolgoruki vzame mesto Kijev, zvekša rusko vojvodstvo 1169. 1. 12. Cesar HenrikIV. da&ur-lanijo, Istrijo in Kranjsko akvilejskim patriarhom v last 1093 1. 14. Ces. Karol vel. Dravo postavi za mejnik med akvilejsko in solnograško cerkvijo na Slovenskem 811. 1. 17. umrje s. Andronik, učenec s. Petra, prvi panonski škof v Sremu 65.1. 20. umrje bar. Jozip Jelačič, ban hrvaški 1859. 1. 20. prestavi papež Pij IX. labodsko škofijo v Maribor 1857. 1. 21. sta prva goriška kneza Majnard in Engelbert 1122. 1. 24. umrje Stanko Vraz, jugoslovanski pesnik 1848.1. 28. se rodi Vajkard Valvazor, slavni kranjski zgodovinar 1641. 1. 30. se sklene mir v Parizu, po kterem del slovenske in hrvaške zemlje pride zopet k Avstrii 1814 1. Rožnik, slovensko. Lipanj , hrvaško-srbsko. Červeii, češko. t Czerwiec, poljsko. Junij, rusko. MepeeiJI». malorusko. Posebni spomini. 3. Otokar II., češki kralj, prisili ogerskega kralja Štefana, da mu dä Štajersko, Kranjsko in Koroško 1272. 1. 5. nadvojvoda Rudolf IV. se pogodi s knezom Albertom II. za Metliko in Istro 1364. 1. 7. JanezVIII. papež sprejme z listom Branimira, hrvaškega kralja v družbo rimske cerkve 879. 1. 8. grozoviti hunski knez Atila razdene Akvilejo 451. 1. 9. umrje Godešalk, krščanski knez polabskih Slovanov 1066. 1. 14. se rodi France Palackv, slavni češki zgodovinar 1798. 1. 22. Andrej Turjaški zmaga Turke pri Sisku 1593.1. 24. je Türk v Gradec pridrl 1532. 1. 26. umrje Pavel Safarik, slavni slovansk zgodovinar v Praži 1861. 1. 27. umrje kralj Vladislav, ki jeHrvatijo in Dalmacijo združil z Ogerskim, 1093. 1. 28. umrje Primaž Trubar, prvi pisatelj slovenskega jezika 1586. 1. 30. obsede češki kralj Otokar Ljubljano, pa kmalu odlazi 1270. 1. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 Sobota ] Nikomed m., Pamfili m. Jezus govori o pričevanji sv. Duha. Jan. 15. 2 Nedelja F 3 Ponedeljek i Torek 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota t 6. ned. po v. Erazem, Emilija. Cecili sp., Klotilda kr. Kvirin šk. m., Marcijan m. Bonifaci (Dobromil) šk. m. Norbert šk., Bertrand šk. Pavel šk., Robert op. Binkoštna s., Medard, Vilelm. Jezus govori o sv. Duhu in o ljubezni. Jan. 11. 9 Nedelja 10 Ponedeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota F I Binkoati. Prihod sv. Dulia. Primaž (Primo) in Felicijan m. Binkoštni pon. Marjeta kr. Binkoštni tur. Barnaba ap. Kvatri. Janez Fak. sp. Anton Pad. sp., Akvilina d. m. Bazili šk. uč,, Dragojla. Vid, Modest in tov. m. Jezus uči usmiljenje in dobrotljivost Luk. 6. 16 Nedelja F 17 , Ponedeljek 18 19 20 21 22 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. k vat, u. po bink. Sv. Trojica. Cirijaka in Muska, Rajner. Marka in Marcelijan. Julijana F. d., Gervazi, Nazari. Sv. .rešnje Telo. (Telovo). Alojzi (vekoslav) sp., Alban m. Ahaci in tov. m., Niceta šk. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 23 Nedelja F 24 Ponedeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek t 29 Sobota 2. ned. po bink. Radoslav. Rojstvo Janeza kr. Vilelm op,, Prosper sp. Janez in Pavel m., Rudolf. Vladislav kr., Hema v. Leon III., Velebit. Peter in Pavel ap. Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. 30 I Nedelja F 13. n. po bink. Spom. Pavla ap. Mali serpan, slovensko. Srpanj, hrvaško-srbsko. Červenec, češko. GD ima 31 dni. Lipiec, poljsko. Jlllij, rusko. Jimeijb, malorusko. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje Ponedeljek Aron duh., Teobald sp. Torek Obiskanje M. D., Oton šk. Sreda : Branislav, Trifon muč. Četrtek Ulrik šk., Prokopi, Teodor. Petek [ Ciril in Metodi šk., Zoa. Sobota i Izaija pr., Goar sp. Jezus da učencem velik ribji vlak. Luk. 15. 7 8 9 10 XI 12 13 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 1J Sobota 4. n, po b. S- Kri Gosp. Vilibaldo. Elizabeta (Jelišava)kr., Kilijan šk. Zenon m., Veronika Jul. d. VII. bratov m., Amalija (Ljubica) d. Pij p. m., Predg. Moh. šk. Mohor in Fortunat Sk.. Janez Gvalb. sp., Marjeta d. m. Anaklet p. m., Ernest m. Jezus svari o farizejski pravičnosti. Mat. 5. 14 15 16 17 18 19 20 2-2 23 •24 •25 26 27 Nedelja -F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. u. po b. Bonavent. (Dobroslav). Razdelitev ap., Henrik, Vladimir. '' Marija D. Karm., Favstin. Aleš sp., Marina dev. Kamil L. sp., Friderik (Miroslav). Herman sp., Si mah pap. Hieronim E, sp., Elija MarjetaJ •Jezus nasiti 4000 mož. Mark. S. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda ČetrteU Petek Sobota FI 6. ned. po b. "aniel - 018'» • j M. Magdalena, Sintiha v. ' Apolinar šk., Li bori šk Arnulf muč.. Kristina d. m. ! Jakob apOBt., Krištof m. " " " Pastor. OiUlVU apOLj. , >±>. Ana, mati M. D.. Pastor. I Pantaleon m., Vil. spečih m. Jezus svari o lažnjivih prerokih. Mat. 28 29 30 31 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda 7. ned. po h. Viktor p. m. Marta d., Olav, Vilelm. Abdon m., Julita m. Ignaci (Ognjeslav) L. sp., Helena v J Posebni spomini. 4. Krajina, Slovenska stran, Metlika, Pivka in Kras se na Ljubljanskem zboru soedinijo v eno deželo 1374. 1. 5. so začele „Novice" pod vrednikom dr. J. Blei-weisom izhajati 1843. 1. 6. Akvilejski patriarhat se razdeli v goriško in vi-demsko nadškofijol751.1. 8. Črni Juri oznani slobodo srbske zemlje 1808. 1. 9. se je rodila Josipina Turnogradska - Tomano-va, prva pisateljica slovenska 1833. 1. 12. smrt prestane sv. Mohor, prvi škof akvilejski 67.1. : 14. umrje A. Linhart, kranj-|j ski zgodovinar 1795. 1. se rodi Fr. Metelko, slovenski slovničar 1789. 1. Grška cerkev se loči od rimske; ta ločitev zadene tudi del slovanskih narodov 1054. 1. Škofije na Kranjskem in Primorskem se vnovič razmejijo 1830. 1. , 21. se mir sklene med Avstrijo iti Turčijo v p«-| sarovici; Srbsko in Banat pride \ Avstrii 1718. 1. '25. Umrje ces. Ferdinand T. Notranje-avstrijsko de žele dobijo skupno vlado pod nadvojvodom I Karolom 1564. 1. j 31. je bil bavarski vojvoda Tato v krvavi bitki po Slovencih zmagan in iz i Kranjskegain Koroškega ! zapojen 595 1. 16, 16. Veliki srpan, slovensko. Kolovoz, hrvaako-srbsko. Srpen» češko. ^Avgust ima 31 dni. Sierpien, poljsko. August, rusko. C ep nem», malorusko. Dnevi 1 Četrtek 2 Petek 3 1 Sobota Godovi in nedeljsko evangelje Verige Petra ap., Mak. bratje. Alfons vLig. šk. (Porcijunkula). Najd. Štefana m., Lidija v. Prilika o krivičnem hišniku. Luk. 16. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja P Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. n§d. no binjc. Dominik sp. Marija D. Siiezn., Ozvald sp. Spremenitev Gosp., Ksistll. p. m. Kajetan sp., Donat šk. m. Cirijak. Larg in Smaragd m. Roman m., Ratibor, Domicijan šk, Lavrenc (Lovre) m., Asterija d. m, Jezus se joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. 11 12 13 14 15 16 17 NedeHa Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. ned. po b. Filomena d. m. Klara d., Hilarija m. Kasijan šk. m., Svatopluk Evzebi m., Atanazija op. V. Šmaren, Vnebovzetje M. 1 Rok sp., Hiacint sp. Miron, Mama m., Anastazi S! Prilika o farizeji in čolnarji. Luk. 18. 18 Nedelja 19 Ponedeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Peiek 24 Sobota •>4. 10. n. po b. Joahim oče M. D. Agapit m., Helena (Jelina) ces. Ludovik (Ljudevit), Fol. šk. Bernard op. uč.. Štefan kr. Joana, Franc v., Donat m. Timotej m., Hipolit šk. m. Filip B. sp., Bogovoljka, Siiloni. 26 Jernej np., Ptolomej šk. m. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7, 25 26 27 28 29 30 31 NedeHa. Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. n. po b. Ludovik (Ljudevit) kr. Zefirin p. m., Peter Ak. sp. Jožef (Jozip) Kal. sp., Ruf šk. m. Avguštin šk. uč., Pelagi m. Obgl. Janeza k., Sabina m. Roza (Ružica) d., Hermet m. Rajmund N. sp., Amat šk. Posebni spomini. 1. Vasilej ruski vel, vojvoda vzame Poljakom Smolensk 1514. 1. 3. Kranjsko, Koroško in Primorsko se imenuje ilirsko kraljestvo 1816. 1. 8. kralj Lotar II. podari Trst škofu Janezu v last 948. 1. 11. Franc I. vstavi avstrijsko cesarstvo 1804. I. 11. umrje Jernej Kopitar, slavni slovanski jezikoslovec 1844. 1. 15. so Magjari strašno^po-žigali in morili na Štajerskem 1480. 1. 17. Štajersko pride avstrijskemu vojvodu Leopoldu V. v last 1186. 1. 19. so vse zidove (jude) zapo -dili iz Štajerskega 1436.1. 23. kraljevič Pipin zmaga Avare, reši slovensko zemljo njihove grozovi-rosti 791. I. inženir Nagel pivi prirte vrh Triglava 1778. 1. je bil češki kralj Otokar. gospodar slovenskih de-v.cl, na Marskem polji v vi umorjen 1278.1. j 29, Turki zmagajo pri Mo-,| haču, Ogersko in del južnih Slovanov jim pride v oblast 1526. 1. 30. umrje Juri Dalmatin slovenski pisatelj 1589. 1. Kimovec, slovensko. Hujau, hrvaško-srbsk. Žari, češko. Wrezien, poljsko. Sepfembr, rusko. BepeceHb, malorusko. ima 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje Prilika o usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja l1 >» Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. ned. po b. Angeli varhi. Egidi op., Avgust (Gustav). Štefan kr., Maksima d. Evfemija in tov. dev. m. Rozalija d., Mojzes pr. Lavrenci (Lovro) J. šk., Viktorin, Hermogen in Fortunat m. Anastazi m., Regina d. m. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 13. ii. jjo b. M. Smafpu (Mala G.) Gorgom m., Korbinijan sk. Nikolaj T. sp., Pulherija ces. Prot in Hiacint m. Pelagi m., Erentruda d. Amat (Ljubivoj) šk., Makrobi m. PovikŠ. s. Križa, Notburga d. Jezus razlaga Božjo previdnost. Mat. 6. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. ned. Bo b. Imž Marije D. Korneli (Drenko) p. m,, Ciprijan. Vtis ran Frančiška (Franja) S. Kvatn Jožef Kup. sp. Jauuari šk. m., Marija C. d. Evstahi m., Suzana d. m. Matevž nji, (Matej), Jona Pr- Jezus obudi mladenča v Najmu. Luk. 7. Nedeh'a F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. kvat. n. po b. VII. žalost M. D, Lin p. m., Tekla d. m. Marija D. rešenja jetn. Kleofa sp., Avrelija m. Evzebi (Radoslav) šk., Justina d. Kozma in Damijan m. Venceslav v. m., Evstohija d. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. 291 Nedelja FI 16. n. po bink. Mihael arh. 30 ; Ponedeljek [Jeronim uč., Sofija m. Posebni spomini. 2. umrje Matija Vrtovec, slovenski pisatelj 1851.1. 3. po zmagi pri Akcii je Avgust, cesar rimski; ki si po tem prisvoji sta-roslovenske Panonce in Noričane 31. 1. 12. Janez Sobieski poljski kralj zmaga Turke pred Dunajem 1683. 1. 13. so Kranjski stanovi cesarju Leopoldu v Ljubljani zvestobo prisegli 1660. 1. krogl5.umrjeValvazor,kranj -ski zgodovinar 1693. 1. 15. Rusi zažgejo Moskovo, Francozom se pokaže pot iz Ruskega nazaj 1812.1. 22. Herbart Turjaški pade pred Turki pri Bihači 1575. 1. 24. umrje škof Anton Slomšek v Mariboru 1862. 1. 26. Juri Vega, slavni raču-noslovec je mrtev najden 1802. 1. 26. so Benečanje cesarju Ferdinandu II. o pomirji velik del Goriškega nazaj dali 1617. 1. 29. je kralj Arnulf karan-tanskemu vojvodu Val-hunu Krško na Kranjskem podaril 895. L 30. Trst se vda avstrijskim vojvodom v last 1382.1. Kozoprsk, slovensko. ""'T^^sX Listopad, hrvaško-srbsko. '{. UKlODGr y Hijen, češko. ima 31 dni. Pazdiernik. poljsko. Oktobr, rusko. SKo.lTCHb. malorusko. 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 Torek Remigi šk., Areta m. 2 Sreda Angeli v. (sploh), Teofil (Bogoljub) 3 Četrtek Kandid m., Evald m. 4 Petek Frančišek (Franjo) Ser. sp. 5 Sobota Placid in tov. m., Gala v. Jezus uči največi zapovedi. Mat. 22. Nedelja i> Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. »od. po l1 Marij» D, s. U<'-Brunon op., Fida muč. Marko p., Sergi in Bali m. Birgita v., Simeon sp. Dionizi šk. m., Abraham oč. Franc. Borg, sp., Gereon m. Justina d., Nikazi Šk. Maksimilijan šk. m., Domnina. Jezus ozdravi mertvoudnega. Mat. 9. NeVTotifi Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Tgrnedrpčrt Edvard kr-Kalist p. m., Fortunata d. m. Terezija d., Avrelija m. Gal op., Martinijan šk. Hedviga (Jadviga) kr., Viktor šk Luka ev., Asklepijad šk. m. Peter Alk. sp., Etbin op. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. F Nedelja Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 19. n. po b. fosvec. vsen cerkev. Uršula d. m., Hilarijon op. Kordula d. m. Janez (Ivan) Kap. sp., Severin. Rafael arh., Evergist šk. m. Krišpin in Krišpinijan m. Evarist p. m., Demetri m. Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4. 27y Nedelja-F 28 Ponedeljek 29 Torek 30 Sreda 31 Četrtek 20. n. tju b. r.—:---;— Simon in jS&Hfc Posv- oerkv- Hiacint m., Narcis šk. Marcel m., Teonest šk. m, Volfgang (Volkovoj) šk. Posebni spomini. 5. Ljubljanski grad se vdA Avstrijanom, Francozi gredo iz Ljubljane 1813.1. 9. Turki so prvikrat na Slovenskem, pred Metliko, 1408. 1. 11. umrje Juri Japel, slovenski slovničar 1807.1. 12. je car Leopold I. postavo dal zoper potratno obleko. 14. se pomirje sklene na Du-naji, velik del Slovenskega in Hrvaškega doj-de Francozom v posest 1809. 1. 15. umrje Ludovik Scliön-leben, kranjski zgodovinar 1681. 1. 16. cesar Oton zmaga in nemški oblasti podvrže polabslte Slovane 955. 1. 18. Bitva na Kosovem polji, Bosna pride v turško oblast 14481. 1. 20. da cesar Franc Jožef I. Avstrii vstavno diplomo 1860. 1. 24. Tretja delitev poljske dežele, konec poljskega kraljestva 1795. 1. 27. umrje koroški vojvoda UIrik III., postavi Oto-karja II. češkega za dediča svojih dežel 1269.1. 31. Tržaški grad se ud& Avstrijanom, Francozi gredo iz slovenske zemlje 1813. 1, Listopad, slovensko. Studeiii, hrvaško-srbsko. Listopad, češko. Listopad. poljsko. Novembr. rusko. ♦IllcTOnajT.. malorusko. ima 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje God vsoh svetnikov. Spomin vseh vernih mrtvih. Just m., Viktorin šk. m. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. ned. po biuk, Elahvalnica, Karol (Dragotin) Bor. šk. Caharija duh., Emerik (Mirko). Lenart sp., Sever šk. m. Prosdoeim šk., Engelbert šk. i Godefrid (Bogomir) sp. Posv. cerk. Zvel. Teodor (Božidar).1 Nauk, dati cesarju in Bogu svoje. Mat. 20. 10 11 12 13 14 15 16 Ira Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. ned. po b. Andrej Avel. sp. Martin (Davorin) šk., Mena m. Martin (Davorin) p. m., Avreli šk, Didak sp., Brici, Homobon. Serapijon m., Klementin m. Leopold (Lavoslav) vojv., Jedrt d. Rutin m., Otmar op. Jezus obudi Jajirovo hčer. Mat. 9. 17 Nedelja 18 it Ponedeljek 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 23. ned. po b. Prip. Marije D. Gregor čud. šk., Evfemija d. m. Posv. cerkve apost. Roman. Elizabeta (Jelisava) kr., Poncijan, Feliks (Srečko) Val. sp., Simplici, Darovanje Marije D. Cecilija d. m., Maver m. Klemen (Milivoj) p. ni., Felicita. 10. 11. 22. 23. 25. 25. 26. 128. Govor o razdjanji Jeruzalema in o sodbi. Mat. 24. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja, F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. n. po b. Janez (Ivan) od Kr. sp.H Katarina d. m., Jukunda d. Peter šk. m., Teodor šk. Valerijan šk., Virgili šk. Sosten m., Eberhard šk. Saturnin m., Filomen m. Andrej apost- Kastni m. I 30. Posebni spomini. . se začne odprava nove vere na Kranjskem po povelji Ferdinanda II. 1598. 1. . se začne Ljubljanska gimnazija 1595. 1. . Ferdinand I. je za oger-skega kralja kronan, s tem mu dojde tudi lir -vaško kraljestvo 1526. 1. . Ulrik, poslednji celjski grof, je umorjen v Be-lemgradu 1456. 1. je nesrečna bitva kralja Viadislava III. pri Varni, Bulgarsko ostane v turški oblasti 1444. 1. Kočevje dobi im^ voj-vodstva 1791. 1. kralj Otokar II. se proti ces. Rudolfu I. odpove posesti Avstrijskega s Slovenskim vred 1276. 1. je rojen bar. Žiga Cojz, blagi podpiratelj slovenskega slovstva 1747. 1. umrje France Hladnik, rastlinoslovec v Ljub -ljani 1844. 1. se odpre Gruberjev kanal v Ljubljani 1780. 1. so škofije na Koroškem in Štajerskem v novič omejene 1857. 1. dobi grof Friderik Or-tenburški od cesarja Maksimilijana I. povelje, da 300 nemških rodovin naseli na Kranjskem; njih nasledniki so današnji Kočevarji 1509.1. Konec husitske vojske na Češkem 1433. 1. Gruden, slovensko. Prosinac, hrvaŠko-srbsko. Prosinec, češko. ima 31 dni. Griidzien. poljsko. Deeembr, rusko, rpy^eiib. malorusko. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje Prerokovanje o poslednji sodbi. Luk. 21. 1 I Nedela PI 1. ned. v mir Eligi šk. 2 Ponedeljek j Kromaci šk., Stražimir. 3 Torek Frane (Franjo) Ks. sp., Luci kr 4 i Sreda f i Peter Kriz. šk., Barbara d. m. 5 ; Četrtek , Saba (Savo) op., Krispina m. 6 ; Petek f Nikolaj šk., Apolinar m. 7 , Sobota ■{■ I Ambrož šk. uč., Pregod. Spoč. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. n. v fidv. Spočetje Marijo D, Sir šk., Valerija d. m. Melhijad p. m., Evlalija d. m. Damaz p., Trazon m. Sinezi m., Kolumb sp. Lucija d. m., Otilija, Jodok. Spiridijon šk., Heron m. Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3, ned. v adv. Kristijana d. Evzebi »k., Albina d. m. Lazar šk., Frank op. Kvatrl. Gracijan šk., Avksenci. Neuiezi m., Favsta (Dobroslava), Liberat m., Janez Mar. sp. Tomaž ag., Anastazi šk. m. Janez K. je poklican v prerokovanje. Luk. 3. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja F Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. lrv. n. v adv. Flavijan m. Viktorija (Vlasta) d. m., Servul. Adam in Eva, Adela d. Božje. liojstvo Gospodovo. S. Stefan p. m., Arhelaj šk. S. Tanez ap, ev., Fabijola v. Nedolžni otr., Teodor op._ Simeon in Ana oznanujeta Gospoda. Luk. 2. 29 I Nedelja 30 Ponedeljek 31 1 Torek red n. let. Tomaž šk. Evgeni šk. •Ivcsier p- ■ ?avlina NieefoV m. Posebni spomini. 2. se rodi ruski jezikoslovec Mihael Karamsin 1763. 1. 3. je bil na korist slovenskim deželam mir na 20 let s Turki sklenjen. G. cesar Friderik IV. vstavi Ljubljansko škofijo 1461. 1. 7. je cesar Napoleon naložil ilirskim deželam 100 milijonov frankov silnega davka 1805. 1. 12. se rodi Tomaž Dolinar, pravoslovec 1760.1. 15. Srbsko se oslobodi pod knezom Milošem Obre-novičem 1815. 1. 16. so bile v Ljubljani prve bukve natisnjene 1575. 1. 17. je Štajersko po dedšini k Avstrii prišlo 1168.1. 22. se je grozna živinska kuga na Kranjskem pričela 1529. 1. 25. Cesar Karol IV. razglasi v Praži zlato bulo 1356. 1. 27. Slovenska zemlja z Avstrijo je po ces. Rudolfu I. dana v last habsburški rodovini 1282. 1. 27. umrje France Metelko, slovenski jezikoslovec 1861. 1. 28. so bili Turki na Koroškem hudo tepeni 1478. 1. Deželnih priporocnikov ali patronov godovi. S. Ciril in Metodiv slovenska aposteljna na Moravskem, Štajerskem, Ogerskem in Hrvaškem, 9. marca in 5. julija. S. Jožef na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Tiroljskem, 19. marca. S. Rupert na Solnograškem, 27. marca. S. Stanislav na Gališkem, 7. maja. S. Janez Nep. na Češkem, 16. maja. S. Janez K. na Slavonskem, 24. junija. S. Ladislav na Erdeljskem, 27. junija. S. vMohor in Fortunat na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Furlanskem, 12. julija. S. Elija na Hrvaškem, 20. julija. S. Štefan kralj na Ogerskem, 20. avg. S. Egidi na Koroškem, 1. septembra. S. Venceslav na Češkem, 28. septembra. S. Mihael na Gališkem, 29. septembra. S. Jadviga na Šleskem, 15. oktobra. S. Just na Tržaškem, 2. novembra. S. Leopold na Avstrijskem, 15. nov. S. Špiridion na Dalmaškem, 14. dec. Solnce in planeti. © Solnce ima premernik za 192.600 milj, njegova pot kaže v nezmerne nebesne daljave. Krog solnca se premikajo planeti in tudi kometi. 5 Merkur (Dobrobog) ima premernik za 670 milj, obhod za 87 dni 23 ur $ Venera (Živa) „ „ „ 1666 „ „ 6 Zemlja naša „ „ „ 1719 „ „ C? Mart (Davor) „ „ „ 938 „ „ JI, Jupiter (Perun) „ „ „20004 „ „ |> Saturn (Sitivrat) „ „ „17214 „ „ S U ran (Nebeščan) ,, ,, ,, 8226 ,, „ X Neptun (Vodan) „ „ „ 7653 „ „ Malih planetov je doslej znanih 87, in sicer med Martom in Jupitrom; prvi med njimi so: Cerera, Palada, Junona, Vesta; poslednji: Tisba. Stranskih planetov aH lun je 18; zemlja ima 1 luno, Jupiter 4, Saturn razun svetlega kroga 8 lun, Uran 4, in Neptun 1 luno. © Luna ima premernik za 469 milj, obhod za 27 dni 7 ur 43 m. © Mlaj | 5 Prvi kraje« | ® Ščip | © Zadnji krajec. 222 „ 16 365 d. 5 u. 48 m. 1 leto 321- dni 11 let 314 dni 29 let 166 dni 84 let 5 dni 164 let 225 dni Dvanajstera nebeška znamenja. V krogu dvanajsterih nebeških znamenj ali zvezdišč se vidi solnce s planeti vred premikati. So pa sledeča: Oven Junec Dvojčki Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozel Vodndr Ribe Pomraki 1867. leta. Solnce mrkne dvakrat: 6. marca in 29. avgusta, prvič pri nas vidno. Luna mrkne tudi dvakrat: 20 marca in 14. septembra, zadniČ pri nas vidnjo. Jannari. -g Ura je o pravem poldnevi Dan O O S o VI ca 'SP M .2 & o "3 CC c« I c3 N Druge prikazni na nebu n. m. u.| m. u. | m. 1 7 44 4 23 12 4 Solnčen stan. 2 7 44 4 24 12 4 3 7 44 4 25 12 5 Solnce je v dan pred 1. jan. zemlji najbliže ob 1 u. 16 m. 4 7 44 4 26 12 5 Dan raste med 1. in 31. jan. od 8 u, 39 m. 5 7 44 4 27 12 5 do 9 u. 36 m. 6 7 44 4 28 12 6 Solnce stopi iz znamnja div. kozla v znamenje 7 7 43 4 29 12 6 vodnarja 20. jan. ob 12 u. 16 m. opoldne. 8 7 43 4 31 12 7 9 7 42 4 32 12 7 Lunin stan. 10 7 41 4 33 12 8 8 Luna je 1. jan. v zn. škorpijona, stopi 4. v 11 7 41 4 34 12 zn. kozla, 12. v zn. ovna, 18. v zn. raka, 12 7 40 4 35 12 8 24. v zn. tehtnice. 13 7 40 4 37 12 9 Luna je 2. jan. najdalje od zemlje, 18. najbliže 14 7 39 4 38 12 9 njč, 30. najdalje od nj^. © mlaj je 6. jan. ob 1 u. 27 m. zjutraj. 15 7 39 4 39 12 9 ^ prvi krajec je 13. jan. ob 5 u. 31. m. zvečer. 16 7 38 4 40 12 10 @ ščip je 20. jan. ob 8 u. 33 m. zjutraj. 17 7 38 4 42 12 10 zadnji krajec je 27. jan. ob 3 u. 45 m. zvečer. 18 7 37 4 43 12 10 19 7 37 4 45 12 11 Planeten stan. 20 7 36 4 46 12 11 Merkur je 1. jan. v zn. strelca, stopi 9. v zn. 35 21 7 4 47 12 11 kozla; Be vidi nekoliko pred zorom, je 20. 22 7 35 4 49 12 12 naj bliže solnca. 23 7 34 4 50 12 12 Venera je v zn. strelca, sveti po 5 u. zjutraj 24 7 33 4 52 12 12 kot zornica, ima 31. jan. naj večo bliščobo, je 2. in 31. tik lune. 25 7 32 4 53 12 12 Mart je v zn. raka, vidi se celo noč na nebu, 26 7 31 4 55 12 13 in je 10. jan. od solnca nasproti. 27 7 30 4 56 12 13 Jupiter je v zn. vodnarja, se kaže zvečer do 28 7 29 4 57 12 13 6. u. v zahodu. Saturn je v zn. škorpijona, se vidi popolnoči 29 7 28 4 59 12 13 v izhodu. 30 7 27 5 0 12 13 Uran je v zn. raka, kaže se do polnoči v zahodu. 31 7 25 5 1 12 13 Neptun je v zn. ovna celo leto. Koledar 1867. 2 Februari. I Solnce 1 o Solnce I rO o pravem ■ poldnevi 1 Dan cä V eS "J? — C3 cs Ura je Druge prikazni na nebu u. m. u. m. u. m. 1 7 24 5 3 12 13 2 7 23 5 5 12 14 Solnčen stan. 3 7 22 5 6 12 14 Dan raste med 1. in 28. febr. od 9 u. 39 m. 4 7 21 5 8 12 14 do 11 u. 3 m. 5 7 19 5 9 12 14 Solnce stopi v zn. rib 19. febr. ob 2 u. 48 m. 6 7 18 5 11 12 14 zjutraj. 7 7 16 5 12 12 14 Lunin slan. 8 7 15 5 14 12 14 9 7 13 5 15 12 14 Luna stopi 1. febr. v zn. kozla, 8. v zn. ovna, 10 14 14. v zn. raka, 21. v zn. tehtnice, 28. v zn. 7 12 5 17 12 kozla. 11 7 10 5 18 12 14 Luna je 14. febr. najbliže zemlje, 27. najdalje 12 7 9 5 20 12 14 od nje. 13 7 7 5 21 12 14 © mlaj je 4. febr. ob 7 u. 13 m. zvečer. 14 7 6 5 23 12 14 3 prvi krajec je 12. febr. ob 2 u. 37 m. zjutraj. @ ščip je 18. febr. ob 8 u. 38 m. zvečer. 15 7 4 5 24 12 14 Q zadnji krajec je 26. febr. ob 12 u. 29 m. 16 7 3 5 26 12 14 opoldne. 17 7 1 5 27 12 14 18 7 0 5 29 12 14 Planeten stan. 19 6 58 5 30 12 14 Merkur je 1. febr. v zn. vodnarja, stopi 14. v zn. rib; je 11. pri solncu zgoraj, in se ne 20 6 56 5 31 12 13 21 6 54 5 32 12 13 da videti. 22 6 53 5 34 12 13 Venera je 1. febr. v zn. strelca, stopi 4. v 23 6 51 5 35 12 13 zn. kozla, se kaže po 5 u. zjutraj kot zomica. 50 37 Mart je v zn. raka, se vidi celo noč do 5 u. zjutraj na nebu. 24 6 5 12 13 25 6 48 5 38 12 13 Jupiter je v zn. vodnarja, je 3. febr. pri 26 6 46 5 40 12 13 solncu, in se ne da videti. 27 6 44 5 41 12 12 Saturn je v zn. škorpijona, je 12. febr. na 28 6 42 5 42 12 12 četrtino od solnca, se kaže po 1 u. popolnoči na nebu. Ura je v zn. raka, se vidi proti 4 u. zjutraj v izhodu. Marci. rO -a n Solnce 1 zahaja ob 1 O —- i Dan | Solnce izhaja i © 'n 08 P a & 5 2 S ° Q. p, Druge prikazni na nebu u. |m. u. |m. u. | m. 1 6 41 5 44 12 12 Solnčen stan. 2 6 39 5 45 12 12 Dan raste med 1. in 31. marcem od 11 u. 3 3 6 37 5 47 12 12 m. do 12 u. 41 m. Noč in dan sta 19. marca enako dolga, po 12 ur. 4 6 35 5 48 12 11 Solnce stopi v znamenje ovna 21. marca ob 5 6 33 5 49 12 11 2 u. 36 m. zjutraj. 6 6 31 5 51 12 11 Pomlad se začne. 7 6 30 5 53 12 11 Solnce mrkne 6. marca med 8 u. 2 m. zjutraj 8 6 28 in 1 u. 3 m. popoldne sploh na zemlji, vi- 5 54 12 11 doma v Evropi, zahodni Azii in severni Afriki; 9 6 26 5 55 12 10 in sicer od Italije do južne Rusije čeloma, 10 6 24 5 56 12 10 pri nas le deloma (11 pavcev), med 9 u. 11 6 23 5 58 12 10 16 m. in 12 u. 1 m. o poldne. 12 6 21 6 0 12 10 Lunin stan. 13 6 19 6 1 12 9 Luna stopi 7. marca v zn. ovna, 13. v zn. raka, 14 6 17 6 2 12 9 20. v zn. tehtnice , 27. v zn. kozla. 15 6 15 6 3 12 9 Luna je 12. marca o polnoči najbliže zemlje, 27. najdalje od nje. 16 6 13 6 4 12 8 © mlaj je 6. marca ob 10 u. 35 m. zjutraj. 17 6 11 6 6 12 8 3 Prvi krajec je 13. marca ob 9 u. 44 m. zjutraj. 18 6 9 6 7 12 8 ® ščip je 20. marca ob 9 u. 52 m. zjutraj. 19 rj 8 12 © zadnji krajec je 28. marca ob 8 u. 43 m. zjntr. b 7 6 7 Luna mrkne 20. marca med 8 u. 13 m. in 11 20 6 5 6 10 12 7 u. 19 m. predpoldnem vidoma le v Ameriki 21 6 3 6 12 12 7 in Avstralii, pri nas nevidoma. 22 6 1 6 13 12 7 Planeten stan. 23 5 59 6 14 12 6 Merkur je v zn. ovna, je 5. najdalje od 24 5 57 6 16 12 6 solnca, 11. pri solncu zdolaj, in se ne da 25 5 55 6 17 12 6 videti. 26 5 53 6 18 12 5 Venera je 1. marca v zn. kozla, stopi 5. v zn. vodnaija, sveti po 5 u. zjutraj kot zor- 27 5 51 6 19 12 5 nica, je 31. tik Jupitra. 28 5 49 6 21 12 5 Mart je v zn. raka, se vidi do 4 u. zjutraj na nebu. 29 5 47 6 22 12 4 Jupiter je v zn. vodnarja, in se ne da videti. 30 5 45 6 23 12 4 Saturn je v zn. škorpijona, se kaže popolnoči na nebu. 31 ^ 5 43 6 24 12 4 Uran je v zn. raka, je 25. marca na četrtino od 1 solnca, se vidi po 4 u. zjutraj v izhodu. April. Dan 1 Solnce j izhaja ob Solnce zahaja ob I Ura je o pravem poldnevi u. m. u. |m. u. m. 1 5 42 6 26 J12 3 2 5 40 6 27 12 3 3 5 38 6 28 12 3 4 5 36 6 29 12 3 5 5 34 6 30 12 2 6 5 33 6 32 12 2 7 5 31 6 33 12 2 8 5 29 6 34 12 1 9 5 28 6 35 12 1 10 5 26 6 37 12 1 11 5 24 6 38 12 1 12 5 22 6 39 12 0 13 5 20 6 40 12 0 14 5 19 6 42 12 0 15 5 17 6 43 12 0 16 5 16 6 45 12 0 17 5 14 6 46 12 0 18 5 12 6 47 12 0 19 5 10 6 49 11 59 20 5 9 6 50 11 59 21 5 7 6 51 11 59 22 5 6 6 53 11 59 23 5 4 6 54 11 59 24 5 2 6 1 55 11 58 25 5 0 6 56 11 58 26 4 59 6 58 11 58 27 4 57 6 59 11 58 28 4 56 7 1 11 58 29 4 54 7 2 11 58 30 4 j 52 7 3 11 57 Druge prikazni na nebu Solnčcn slan. Dan raste med 1. in 31. aprilom od 12 u. 41 m. do 14 u. 12 m. Solnce stopi v znamenje junca 20. aprila ob 2 u. 12 m. popoldne. Lunin stan. Luna stopi 3. apr. v zn. ovna, 10. v zn. raka, 17. v zn. tehtnice, 24. v zn. kozla. Luna je 8. apr. najbliže zemlje, 23. najdalje od nj(5. © mlaj je 4. apr. ob 11 u. 1 m. zvečer. 3 prvi krajec je 11. apr. ob 4 u. 6 m. zvečer, (g) ščip je 19. apr. ob 12 u. 3 m. opolnoči. C) zadnji krajec je 27. apr. ob 2 u. 58 m. zjutraj. Planeten stan. Merkur je 1. apr. v zn. rib, stopi 13, v zn. ovna, je 18. najbliže solnca, in se ne da videti. Venera je 1. apr. v zn. rib, stopi 28. v zn. ovna, sveti po 4 u. zjutraj kot zornica. Mart je 1. apr. v zn. raka, stopi 20. v zn. leva, se vidi do 4 u. zjutraj na nebu; je 16. na četrtino od solnca, je 18. najdalje od solnca. Jupiter je v zn. rib, in se kaže po 3 u. zjutraj v izhodu. Saturn je v zn. škorpijona, in se vidi celo noč na nebu. Uran je v zn. raka, in se kaže do polnoči v zahodu. Maj. -g o pravem ■ poldnevi 1 Dan 03 CJ J5 C m 03 V M .2 ž = "o m a 1 N o ce u o Druge prikazni na nebu u. m. u. m. u. m. 1 4 50 7 4 11 57 Solnčcn stan. 2 4 49 7 6 11 57 3 4 47 7 7 11 57 Dan raste med 1. in 31. majem od 14 u. 12 4 4 46 7 9 11 57 m. do 15 u. 24 m. 5 4 44 7 10 11 57 Solnce stopi v znamenje dvojčkov 21. maja ob 2 u. 10 m. popoldne. 6 4 43 7 12 11 57 7 4 41 7 13 11 57 8 4 40 7 14 11 57 Lunin stan. 9 4 39 7 15 11 57 Luna stopi 1. maja v zn. ovna, 7. v zn. raka, 10 4 38 7 17 11 57 14. v zn. tehtnice, 21. v zn. kozla, 28. v 11 4 37 7 18 11 57 zn. ovna. 12 4 36 7 19 11 57 Luna je 5. maja najbliže zemlje, 21. najdalje od njč. 13 4 34 7 20 11 57 @ mlaj je 4. maja ob 8 u. 37 m. zvečer. 14 4 33 7 21 11 57 ^ prvi krajec je 10. maja ob 11 u. 2 m. o 15 4 32 7 22 11 57 polnoči. 16 4 31 7 24 11 57 @ ščip je 18. maja ob 2 u. 50 m. zjutraj. zadnji krajec je 26. maja ob 6 u. 19 m. zvečer. 17 4 30 7 25 11 57 18 4 29 7 26 11 57 19 4 27 7 27 11 57 Planeten stan. 20 4'26 7 28 11 57 Merkur je 1. maja v zn. ovna, stopi 12. v 21 4 25 7 29 11 57 znamnje junca; je 31. pri solncu zgoraj, in 22 4 24 7 30 11 57 se ne da videti. 23 4 23 7 31 11 57 Venera je v zn. rib; stopi 28. maja v zn. ovna, 24 4 22 7 32 11 57 sveti po 3 u. zjutraj kot zornica, je 3. najdalje od solnca. 25 4 21 7 33 11 57 Mart je v zn. leva, se kaže po 4 u. zjutraj 26 4 20 7 34 11 57 v izhodu. 27 4 19 7 35 11 57 Jupiter je v zn. rib, se vidi po 2 u. zjutraj v izhodu, je 27. maja na četrtino od solnca. 28 4 18 7 36 11 57 Saturn je v zn. škorpijona 7 se vidi celo noč 29 4 17 7 37 11 57 na nebu, je 12. maja nasproti od solnca. 30 4 17 7 39 11 58 Uran je v zn. raka, se vidi do polnoči v zahodu. 31 4 16 7 40 11 58 — XXII — Juni. Solnce J= o Solnce .g o Dan 03 'S? »1 cä 'S5 Jä CS CS] Ura je pravem i poldnem u. m. u. m. u. [m. 1 4 15 7 40 11 58 2 4 15 7 41 11 58 3 4 14 7 42 11 58 4 4 14 7 43 11 58 5 4 14 7 44 11 59 6 4 14 7 45 11 59 7 4 13; 7 45 11 59 8 4 13 7 46 11 59 9 4 12 7 46 11 59 10 4 12 2 47 11 59 11 4 11 7 47 12 0 12 4 11 7 cc TU 12 0 13 4 11 7 49 12 0 14 4 10 7 49:12 0 15 4 10 7 49'l2 0 16 4 10 7 50^12 0 17 4 10 7 50 12 0 18 4 10 7 51 12 0 19 4 10 7 51 12 1 20 4 10 7 51 12 1 21 4 10 7 52 12 1 22 4 11 7 52 12 1 23 4 11 7 52 12 1 24 4 12 7 52 12 2 25 4 12 7 52 12 2 26 4 13 7 52 12 2 27 4 13 7 52 12 2 28 4 14 7 52 12 2 29 ^ 14 7 52 12 3 30 4 15 7 52 12 3 Druge prikazni na nebu Solnceu stan. Dan raste med 1. in 21. junijem od 15 u. 24 m. do 15 u. 42 m., po tem se skrajša do 15 u. 37 m. Dan je 21. junija najdaljši , 15 u. 42 m. Solnce stopi v znamenje raka 21. junija ob 11 u. 9 m. zvečer. Pole tj e se začne. Luuiu stan. Luna stopi 3. jun. v zn. raka, 11. v zn. tehtnice, 17. v zn. kozla, 25. v zn. ovna. Luna je 3. jun. najbliže zemlje, 17. najdalje od nje. @ mlaj je 2. jun. ob 4 u. 11 m. zvečer. 3 P1-Vi krajec je 9. jun. ob 7 u. 35 m. zjutraj. @ ščip je 17. junija ob 5 u. 52 m. zjutraj, zadnji krajec je 25. jun. ob 6 u. 25 m. zjutraj. Planeten stan. Merkur je 1. jun. v zn. dvojčkov, stopi 10, v zn. raka, se vidi do 9 u. v zahodu, je 1. najbliže solnca, in 14. pri Uranu. Venera je 1. jun. v zn. junca, stopi 19. v zn. dvojčkov, sveti po 2 u. zjutraj kot zornica. Mart je v zn. leva, stopi 17. jun. v zn. device, se kaže do 11 u. zvečer v zahodu. Jupiter je v zn. rib, se vidi po polnoči v izhodu. Saturn je v zn. škorpijona, se vidi do 2 u. zjutraj na nebu. Uran je v zn. raka, se kaže do 10 u. zvečer v zahodu. — xxin — Juli. c CS Q Solnce izhaja ob Solnce zahaja ob Ura je o pravem poldnevi Druge prikazni na nebu u. ,m. u. |m. u. m. 1 2 3 4 5 6 7 8 0 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 15 16 17 18 18 19 19 20 21 22 23 24 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 38 39 40 42 43 44 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 51 51 51 51 50 49 48 48 48 48 47 47 46 45 44 43 42 41 40 39 38 37 36 35 34 33 32 31 30 29 28 12 3 12, 3 12 4 12 4 12 4 12 4 12 4 12 4 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 5 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 12 6 Solnčcn stan. Solnce je najdalje od zemlje 2. julija ob 10 u. 15. m. zvečer. Dan se krajša med 1. in 31.jul. od 15 u. 37 m. do 14 u. 44 m. Solnce stopi v znamenje leva 23. jul. ob 10 u. 18 m. zjutraj. Solnce 24. jul. izhaja s Sirijem vred v zn. Vel. psa; začnejo se pasji dnevi. Lunin stan. Luna stopi 1. jul. v zn. raka, 8. v zn. tehtnice, 14. v zn. kozla, 22. v zn. ovna, 28. v zn. raka. Luna je 1. jul. najbliže zemlje, 14. najdalje od nje, 30. najbliže nje. @ mlaj je 1. jul. ob 10 u. 46 m. zvečer. 3 prvi krajec je 8. jul. ob 6 u. 28 m. zvečer. (g) ščip je 16. jul. ob 8 u. 53 m. zvečer. (p zadnji krajec je 24. jul. ob 3 u. 30 m. zvečer. @ mlaj je 31. jul. ob 5 u. 41 m. zjutraj. Planeten stan. Merkur je v zn. leva, se vidi do 9 u. zvečer v zahodu, je 15. jul. naj dalje od solnca. Venera je 1. jul. v zn. dvojčkov, stopi 12. v zn. raka, sveti po 2. u. zjutraj kot zornica, je 21. tik Urana. Mart je v zn. device, se vidi do 10 u. zvečer v zahodu. Jupiter je v zn. rib, se kaže po 10 u. zvečer na nebu. Saturn je v zn. škorpijona, se vidi do polnoči v zahodu. Uran je v zn. raka, se kaže po 3. u. zjutraj v izhodu. Avgust. o o •a o CP o X> o o v 11 Dan a •—-i o m 03 "oP j= "o ai c3 "5? -a cS N a b P II fe ° » p. Druge prikazni na nebu u. t: u. m. u. ^T 1 4 46 7 27 I12 6 Solnčen stan. 2 4 47 7 26 12 6 3 4 48 7 2512 i 6 Dan se krajša med 1. in 31. avg. od 14 u. 44 m. do 13 u. 16. m. 4 4 49 7 23 12 | 5 Solnce stopi v znamenje device 23. avg. ob 4 5 4 50 7 22 12 5 u. 26 m. zvečer. 6 4 51 7 21 12 5 Solnce mrkne 29. avg. med 11 u. 53 m. pred- 4 52 19 poldnem in 4 u. 25 m. zvečer sploh na zemlji, 7 7 12 5 vidoma le v južni Afriki in Ameriki, in tu- 8 4 53 7 17 12 5 kaj sicer čeloma. 9 4 54 7 16 12 5 10 4 56 7 15 12 5 Lunin stan. 11 4 57 7 13 12 5 Luna stopi 3. avg. v zn. tehtnice, 11. v zn. 12 4 58 7 11 12 4 kozla, 18. v zn. ovna, 25. v zn. raka, 31. 13 4 59 7 10 8 12 4 v zn. tehtnice. 14 5 0 7 12 4 Luna je 11. avg. najdalje od zemlje 30. najbliže nje. 15 5 2 7 7 12 4 3 prvi krajec je 7. avg. ob 8 u. 6 m. zjutraj. 16 5 3 7 5 12 4 @ ščip je 15. avg. ob 11 u. 3.5 m. zjutraj. 17 5 4 7 3 12 3 zadnji krajec je 20. avg. ob 10 u. 19 m. zvečer. 18 5 5 7 1 12 3 @ mlaj je 29. avg. ob 2 u. 2 m. zvečer. 19 5 7 7 0 12 3 Planeten stan. 20 5 8 6 58 12 3 Merkur je v zn. leva, je 3. avg. pri solncu zdolaj , 28. najbliže solnca, in se ne da videti. 21 5 10 6 57 12 3 22 5 11 6 55 12 2 Venera je 1. avg. v zn. raka, stopi 5. v zn. 23 5 12 6 53 12 2 leva, sveti po 3 u. zjutraj kot danica, je 24. 24 5 13 6 51 12 2 najbliže solnca. 25 5 15 6 49 12 2 Mart je 1. avg. v zn. device, stopi 10. v zn. tehtnice, in se ne da videti. 26 5 16 6 47 12 1 Jupiter je v zn. rib, in 26. avg. nasproti od 27 5 17 6 45 12 1 solnca, se kaže celo noč na nebu. 28 5 19 6 44 12 1 Saturn je v zn. škorpijona, je 10. avg. na 29 20 42 12 0 četrtino od solnca, se vidi do 10 u. zvečer 5 6 v zahodu. 30 5 21 6 40 12 0 Uran je v zn. raka, in se kaže po polnoči v 31 5 22 6 38 12 0 izhodu. September. CJ ■c .a o o pravem ■ poldnevi 1 Dan o _a o 50 cS S1 -d Solncc c3 'S1 f N ta> « tH D Druge prikazni na nebu U. im. u. K u. m. 1 5 CO 1— 6 36 12 0 Solnčen stan. 2 5 24 6 34 12 0 Dan se krajša med 1. in 30. sept. od 13 u. 3 5 26 6 33 12 0 16 m. do 11 u. 41 m. 4 5 27 6 31 11 59 Noč in dan sta 24. sept. enako dolga, po 12 ur. 5 5 28 6 29 11 59 Soince stopi v znamenje tehtnice 23. sept. ob 6 5 29 6 27 11 59 1 u. 32 m. popoldne. 7 5 31 6 25 11 58 Jesen se začne. 8 5 32 6 23 11 58 Lunin stan. 9 5 34 6 22 11 58 10 5 35 6 20 11 57 Luna stopi 7. sept. v zn. kozla, 14. v zn. ovna, 57 21. v zn. raka, 27. v zn. tehtnice. 11 5 36 6 18 11 Luna je 7. sept. najdalje od zemlje, 23. naj- 12 5 37 6 16 11 56 bliže nje. 13 5 38 6 14 11 56 3 prvi krajec je 6. sept. ob 12 u. 28 m. popolnoči. 14 5 40 6 13 11 56 ščip je 14. sept. ob 1 u. 30 m. zjutraj. 56 zadnji krajec je 21. sept. ob 4 u. 6 m. zjutraj. 15 5 41 6 11 11 @ mlaj je 28. sept. ob 12 u. 40 m. popolnoči. 16 5 42 6 9 11 55 Luna mrkne 13. in 14. sept. med 11 u. 55 m. 17 5 43 6 7 11 55 opolnoči in 2 u. 53 m. zjutraj deloma (8.4 18 5 44 6 5 11 55 pave. v severji), vidoma v Evropi in Afriki, večidel tudi v Ameriki. 19 5 45 6 3 11 54 20 5 47 6 1 11 54 Planeten stan. 21 5 48 5 59 11 53 Merkur je v zn. leva, je 15. sept. pri solncu 53 22 5 49 5 57 11 zgoraj, in se ne da videti. 23 5 51 5 55 11 53 Venera je v zn. device, stopi 23. sept. v zn. 24 5 52 5 53 11 52 tehtnice; se vidi po 4 u. zjutraj kot danica, 25 5 53 5 51 11 52 je 25. pri solncu zgoraj. 52 Mart je v zn. tehtnice, stopi 29. sept. v zn. 26 5 54 5 49 11 škorpijona, se vidi po 4 u. zjutraj v izhodu. 27 5 55 5 47 11 51 Jupiter je v zn. rib, se kaže do 3 u. zjutraj 28 5 57 5 45 11 51 na nebu. 29 5 59 5 43 11 51 Saturn je v zn. škorpijona, se vidi do 9 u. 50 zvečer v zahodu. 30 6 0 5 41 11 Uran je v zn. raka, se kaže po 11 u. zvečer na nebu. — XXVI — Oktober. ■n a o a .=3 "o J? o J »2 1š g C 's ° o- P. u. m. u. m. Druge prikazni na nebu 10 u 12 13 «I 6 16 6! 17 18, 2o! 21 23 24 26 6 27 6'28 6|29 6 30 31 33 35 37 39 40 42 39.11 37,11 35 11 34 11 32 11 30 11 50 50 49 49 49 49 48 48 48 47 47 47 47 46 11 46 11 45 I 11 11 0 11 j45 58;1145 56 11 45 55 11 45 53 1144 52 11 44 11 44 11 44 11 44 11144 Solnčni stan. Dan se krajša med 1. in 31. okt. od 11 u. 41 m. do 10 u. 5 m. Solnce stopi v znamenje škorpijona 23. okt. ob 9 u. 20 m. zvečer. Lunin stan. Luna stopi v 4. okt. v zn. kozla, 12. v zn. ovna, 18. v zn. raka, 25. v zn. tehtnice. Zemlja je 5. okt. najdalje od zemlje, 18. najbliže nje. 3 prvi krajec je 5. okt. ob 7 u. 15 in. zvečer. @ ščip je 13. okt. ob 2 u. 21 m. zvečer, (p zadnji krajec je 20. okt. ob 10 u. 14 m. zjutraj, mlaj je 27. okt. ob 2 u. 1 m. zvečer. Planeten slan. Merkur je 1. okt. v zn. tehtnice, stopi 9. v zn. škorpijona, je 11. najdalje od solnea, se ne da videti. Venera je 1. okt. v zn. tehtnice, stopi 19. v zn. škorpijona, in se ne da videti. Mart je v zn. škorpijona, in se ne da videti Jupiter je v zn. rib, se kaže do 2 u. popol-noči, je 26. okt. pri Saturnu. Saturn je v zn. škorpijona, se vidi do 6 u. zvečer v zahodu. Uran je v zn. raka, se kaže po 9 u. zvečer do jutra na nebu, je 6. okt. na četrtino od solnea. — xxvn — November. 120 240 „ — „ 20 11 n 240 „ 360 „ — „ 30 11 n 360 „ 480 „ — „ 40 II )> 480 „ 600 „ — „ 50 11 11 600 „ 720 „ — „ 60 11 v 720 „ 840 „ — „ 70 11 11 840 „ 960 „ — „ 80 11 n 960 „ 1080 „ — „ 90 11 n 1080 „ 1200 „ i 11 11 11 1200 „ 2400 „ 2 v 11 11 2400 „ 3600 „ 3 v ') >1 3600 „ 4800 „ 4 11 1) 11 4800 „ 6000 „ 5 11 11 11 6000 „ 7200 „ 6 11 11 II 7200 „ 8400 „ 7 11 11 11 8400 „ 9600 „ 8 11 11 11 9600 „ 10800 „ 9 11 11 11 10800 „ 12000 „ 10 11 II dalje za vsakih 1200 gl. po 1 gl. več. II. Štempelj za pisma. do 20 gl. — gl. 7 kr. 20 , 40 — 13 40 , 60 — 19 60 , 100 — 32 100 , 200 — 63 200 , 300 — 94 300 , ■ 400 1 25 400 , 800 2 50 800 , 1200 3 75 1200 , 1600 5 — 1600 , 2000 6 25 2000 , 2400 7 50 2400 , 3200 10 — 3200 , 4000 12 50 4000 , 4800 15 — 4800 , 5600 17 50 5600 , 6400 20 — 6400 , 7200 22 50 7200 , 8000 25 — dalje za vsakih 2000 gld, po 1 gld. 25 kr. več. III. Štempelj za pogodbe. do 10 gld. — gld. 7 kr. nad 800 do 1000 gld 6 gld. 25 kr. 10 n 20 j? — ii 13 „ ii 1000 „ 1200 „ 7 „ 50 ft 20 n 30 n — I! 11 ii 1200 „ 1600 „ 10 V yy 30 n 50 n — ii 32 ,, ii 1600 „ 2000 „ 12 „ 50 u 50 n 100 u — ii 63 „ !) 2000 „ 2400 „ 15 ff v 100 11 150 ii — ii „ 11 2400 „ 2800 „ 17 » 50 5) 150 11 200 ii 1 ii 25 „ )) 2800 „ 3200 „ 20 V ' 17 200 D 400 ii 2 ,, 50 „ 11 3200 „ 3600 „ 22 „ 50 JI 400 i t 600 ii 3 ii 75 „ 11 3600 „ 4000 „ 25 600 11 800 ii 5 ii D 11 4000 „ 4200 „ 26 „ 25 v dalje za vsacih 200 gld. po 1 gld. 25 kr. več. II. Štempelj po stanovitnem znesku. Poleg ces. zakona, danega 16. dec. 1863. 1. pri pismih, ki zadevajo posebna pravila, plačuje se tako: Pri vlogah do Njih Veličanstva, in pri vlogah do vseh oblasti sploh.............— gW- 50 kr. „ prošnjah za podelitev posebne pravice, javne službe . 1 „ — „ zapisnikih, ki veljajo za vloge, ali drugače „ vlogah do sodstev za manjše tožbe . . 12 kr. ali „ v vlogah za prepis ali vpis........ „ oglasih za pritožbo k višemu sodstvu, enako kakor pr: razsodbi.......5 gld., 10 gld., ali „ dokladah in spisih rubrik ........ ,, prepisih, ki niso vidimirani, ali jih kdo sam napravi — ,, prepisih, ki so pri uradu narejeni in vidimirani . . 1 ,, izpisih, ki so vzeti iz javnih bukev......1 „ krstnih, oklicnih, poročnih in smrtnih listih „ posih in legitimacijskih kartah....... „ posih in potnih bukvicah za posle, delavce . ,, spričbah zarad osobnih lastnosti stami kake reči „ šolskih, učilnih, služabnih spričbah..... „ o splošni pogodbi, pismih o pooblaščenji . . . „ vožnjih listih............. „ pismih o pridobitvi nepremične reči, zemljišča, pohištva, razun percentnega davka sploh...... „ velicih bukvah trgovcev in obrtnikov, vsaka pola . „ druzih zapisnih bukvah, vsaka pola..... III. Percentni ali odstotni davek. Za prenesbo imetka na otroke, roditelje, moža, ženo . . 1 percent „ „ ,, „ daljnejše sorodnike......4 „ „ >, „ ), zgolj tuje.........8 „ Za prenesbo nepremičnega posestva na otroke, roditelje, moža ženo.......1 y2percent » „ » ,, na tuje po kupčii . . 3'/2 „ za vmeščenje pereentnega davka pri soseskah, cerkvah na vsakih 10 let...........2 „ „ vpis kake pravice v javne bukve ali intabulacijo ... '/„ „ Kadar se je zadnja prenesba zgodila pred 4 ali 8 leti, percentni davek je za pol ali za del manjši. Zarad vojske je od 1. jun. 1859. 1. pri davku za 3/, l1/^ in 1 percent priklada po 15 od 100, pri druzih tacih plačilih je priklada po 25 od 100 postavljenega davka. Mere in tehte. Po novejših cesarskih zakonih se mora vse prodati po avstrijski ali dunajski meri in teh ti. Mere ua dolgost. Avstrijske zakonite mere. Milja, avstrijska . 4000 sežnjev. Seženj, dnnajsk . 6 čevljev. Čevelj, dunajsk . 12 palcev. Palec (cola) ... 12 črt. Poteza, v vojaški meri 3 palcev. Vatel, dunajsk . 29-579 palcev. Druge mere. Brač, benešk, za volno Brač, benešk za svilo Čevelj, parišk . „ anglešk Dlan (4 prstje) . . . 0-878 d. vat. 0-821 d. vat. 1-027 d.čev. 0-964 d. čev. 3 d. plc. Kilometer, francoz. 593-922 d. sež. Komolec (4 na 1 sež.) 1-5 d. čev. Korak (4 na 2 šežnja) 2-4 „ Lahtra rudarska . . 1-033 d. sež. Laket (3 stari vačli) Meter francozk Milimeter, francozk . Milja, nemška zemljemerska „ italijanska . „ angleška Palica, bistriška . „ novomeška Ped, navadna . . . ,, stara tekavska . Pest, v konjski meri Seženj , francozk . Vatel, stari kranjski (4 stare pedi) . „ st. štajerski . „ požunsk . ,, anglešk . . . Vrsta, ruska . . 3-381 d. vat, 3-161 d.čev. 0-455 d. Črt. 3905-6 d. sež. 976 „ 848 „ 1-5 d. vat. 2 9 d. plc. 8-333 „ 4 „ 6-322 „ 1-127 d. vat. 1-111 „ 0-706 „ 1-172 „ 562-5 d. sež. Mere na planoto. Avstrijske zakonite mere. Štirjaška milja . 10000 orali. Oral, avstrijska . 1600 Q sež. Štirjašk seženj . 38 | | čev. „ čevelj . . 144 □ palc. Druge mere. Vagan posetve . 533-333 Q sež. Postat vinograda . 1200 „ Ara, francozka . 27-112 Q ,, Hektara, franc. . 1-760 oral. Mere na debelost. Avstrijske zakonite mere. Kočen seženj . . . 216 k. čev. „ čevelj . . . 1728 k. pale. Druge mere. Kočen palee, parišk 1-083 d. k. pe Stera, francozka . 31-64 k. čev. Volle mere za suhe stvari. Avstrijske zakonite mere. Vagan, dunajsk ... 8 osmink. Osminka.....4 bokale. Merica .....2 bokala. Bokal......2 poliča. Polič......2 masljeca. Druge mere. Birgelj, celovšk . . 1-333 d. vag. „ grašk . .1-311 „ „ mariborsk . 1-406 „ Bokal, tržašk . . 1-357 d. bok. Hektoliter, francozk . 2-141 d. vag. Liter, francozk . . Mernik, nov kranjsk (16 d. bok.) „ star kranjsk „ star celjsk . Polovnik, tržašk . Somma, metrična, italijanska . . . Star, kranjsk (4 stari merniki) „ tržašk . Vagan, peštansk . Kvarter, anglešk . . 0-687 d. bok. 0-5 d. vag. 0-437 „ 0-432 „ 0-401 1-622 1-748 1.5 1-232 4-728 Volle mere za tekočino. Avstrijske zakonite mere. Vedro, avstrijsko . . 40 bokalov. Bokal......2 poliča. Polič......2 masljeca Druge mere. Barilo , primorsko . . 1.166 a. ved. Ceber, vipavsk (50 bokalov) „ ogersk veliki Hektoliter, francozk Kvinč, primorsk (60 bokalov 1-25 1-468 1-718 1.5 Liter, francozk Polovnjak, štajersk Strtin, štajersk Vedro, poljansko (15 bokalov) . . ,, hrvaško in celjsko (20 b.) „ trebanjsko (30 bokalov) . . „ dolensko (32 bokalov) . . Orna, tržaška . Galona, angleška . 0-627 a. bok. 5 a. ved. 10 0-337 0-5 0-75 0.8 1-162 3-210 d. bok. Tehte za vagauje. Avstrijske zakonite tehte. Cent, dunajsk (1-120 čolnih centov) 100 funtov. Funt, dunajsk (1-120 čolnih funtov) 32 lotov. Lot, dunajsk (0-035 colnega funta) 4 kvintelce. Cent, novi čolni (100 čolnih funtov) 89-285 d. funt. Funt, novi čolni (500 francozkih gram) 28-571 lotov. Manjše deline funta so desetinke, stotinke, tisočinke. Druge telite. Funt, budsk, 28 d. lotov. Grama, francozka 0-228 d. kv. Kilogram, francozk 1-785 d. ft. Kvintal, francozk (200 čolnih funt.) 178-571 d. funt. Funt, anglešk 0-810 d. funt. Libra, beneška 0-851 d. funt. Marka, kolonijaka (16 dunajsk. lot.) 0-5 d. funtov. Pud, rusk 29-250 d. funt. Tunja, mornarska 20 d. cent. Unča, dunajska 2 d. lota. „ tržaška 8 d. lotov. Novci (denarji) stari in novi. Po novejših cesarskih zakonih se morajo vsa plačila šteti po novem avstrijskem denarji. Iz 1 novega funta srebra se kuje po 30 zveznih tolarjev, in po 45 avstrijskih goldinarjev, iz 1 novega funta zlata pa po 50 zveznih kron, in po 100 polkron. Veljava srebrnega denarja je stanovitna, veljava zlatega in tujega denarja se ravnä po kupčijski ceni. Avstrijski zakoniti novci (denarji). Srebrni. VtSliki zvezni tolar . 3 gld. — kr Mali zvezni tolar . . 1 „ 50 „ Dvagoljdinarsk tolar . 2 „ — „ Goljdinar, zlatnik ali forint . . . . 1 „ — „ Petica ali četrtnik (4 na 1 gld.) . . . — „ 25 „ Desetica (10 na 1 gl.) •— „ 10 „ Peterka (20 na 1 gl.) — „ 5 „ K u p r e n i. 4 Kraje.....— gld. 4 kr. Krajcar ali sold (100 na 1 gld.) . . . — „ 1 „ Pol krajcarja ali pol solda.....— „ 0.5 „ Papirnati. Bankovci po 1 gld., 5 gld., 10 gld., 100 gld. in 1000 gld. Razmera starih in novih denarjev. 100 gld. konvencijnih 105 gld. — kr. 100 „ dun. veljave 42 „ — „ 100 „ renskih . 87.50 „ — „ 100 lir avstrijskih 35 „ — „ Stari avstrijski novci (denarji). Srebrni. Dvagoljdinarsk tolar in avstrijsk skudo 2 gld. 10 kr. Goljdinar, pol skuda 1 ,, 5 „ Dvajsetica, nova, in avstrij. lira Dvajsetica stara Desetica, pol lire . Peterka, četrt lire . Sestica . Groš, srebrn . Krizavec .... 2 Pol križavca ... 1 Četrt križavca 35 34 17 8.5 10 5 30 12 55 Drugi novci (denarji). Z lati. Krona, zlata nova . 13 gld. 50 kr. Pol krone .... 6 „ 75 „ Cekin ali dukat, avstrijsk 4 ,, 72.5 „ Suverendor ali sovrän avstrijsk . . . . 14 ,, — „ Friderikdör, prusk . 7 „ 70 „ Imperijdl, rusk . 8 „ 1.5 „ Napoleondor, francozk (20 frankov) . . 8 „ 10 „ Suverendor, anglešk ,10 „ — „ Srebrn i. Duro, špansk . . 2 gld. 10.3 kr. Frank, francozk . — „ 40.5 „ Funt šterlingov, an- glešk .... 9 „ 89.5 „ Goljdinar, južno- nemšk . . . . — „ 85.7 ,, Lira, italijanska — gld. 40.5 kr. Pijaster, turšk . — „ 8.9 V Drahma, grška „ 36.2 11 Eubelj , rusk 1 „ 61.9 >> Skudo , rimsk 2 „ 17.6 •1 Tolar, za 5 frankov 2 „ 2.5 11 ,, za 5 lir ital. 2 „ 2.5 JI Pri menjevanji starega in novega denarja sploh velja vodilo : 4 stari krajcarji dadč 7 novih; 20 starih goljdinarjev daje 21 novih; in 1 star goldinar daje 1 gld. 5 kr. novega denarja. Stari krajcarji se lehko premene v nove, če se k številu starih pridene polovica in še četrtina tega števila. Na pr.: 20 kr.; k 20 polovica 10, in še četrtma 5, to je 35 n. kr. Stari goldinarji se premene v nove, če se k številu starih prišteje po 5 odstotka ali percentov; na pr.: 100 gld. daje 105 n. gld. Novci dunajske veljave se lehko premene najpoprej v konvencijne (250 gld. dun. velj. d/ije 100 gld. konv.) po tem v nove. II. Letopis attee StefiasI® v IJilljtil za leto 1866. Poroöilni del. Poročilo o Matici Slovenski v Ljubljani od njenega začetka t. j. 4. februarja 1864 do 1. julija 1866. I. O delovanji začasnega odbora slovenske Matice za 1. občni zbor, ki je bil 11. maja 1865. leta, spisal France Levstik, tajnik. Slavni zbor! že dalje so se trudili slovenski rodoljubi, da bi se našemu narodu ustanovila Matica. Njihovo prizadevanje pak je bilo dolgo brezi vspčha. To misel je g. dr. To man zopet izprožil v „Novicah" 7. januarja 1863. 1., ter potlej so štajerski rodoljubi prvi dejanski stopili na noge, in g. dr. T o man uže 8. marca 1863 1. v ljubljanskej čitalnici, pri „besedi," ktera se je obhajala na spomin tisočletnega godu sv. Cirila in Metoda, oznani, da se je iz Maribora blizu 40 gospodov oglasilo za Matičine ustanovnike, ter o tej priliki izreče, naj bode ta dan slovenske Matice prvi dan. Hitro na to so „Novice" začele oznanjati darila raznih domoljubov, in prinesle so tudi g. dr. T o mano v dopis, ki je razglasil mariborskih ustanovnikov njemu poslan list, v kterem nahajamo uže Matičinih pravil črtež. Med prvimi podporniki slovenske Matice beremo tudi ime slavnega mecena južnoslovanske omike, svetlega škofa g. Strosmajerja. Uže predno je bila Matica potrjena, prejme 22. septembra 1863. 1. od mlade slovaške Matice v Turčijanskem sv. Martinu na Ogerskem pozdrav in željo, da bi z ljubljansko sestro stopila v društveno zvezo. Koledar 1867. 1 Gg.: dr. Ivan Bleiweis, dr. Lovro Toman in dr. E. H. Costa so po mariborskem načrtu in po raznih pravilih slovanskih Matic in društev sestavili pravila, ktera so se potem poslala na podpis 40. začasno postavljenim odbornikom, predno so se na potrditev položila pred vlado. Potrjena so bila 4. februarja 1864 L, ali s tem pristavkom, da se morajo sem ter tam nekoliko predelati, kar je c. kr. deželno prvosedstvo osnovalnemu odboru oznanilo 20. februarja 1864. 1. Nato se je 9. marca 1864 1. osnovalnim odbornikom razposlalo povabilo k 1. seji na 11. dan aprila. V tej seji so bili pričujoči gg.: dr. Ivan Bleiweis, dr. Leon Vončina, dr. Jernej Zupanec, dr. E. H. Costa, Davorin Trstenjak, France Ks. S o van starejši in Andrej Pirnat. O tej priliki je g. dr. Bleiweis oznanil, da hrani do 4000 gld. Matičinega imetka. Potem so se predelala pravila, kakor je ukazala vlada, in izvolili so se začasni opravniki, med kterimi je bil za prvomestnika izvoljen g. Anton baron Co j z, za njegovega namestnika g. dr. Leon Vončina, za blagajnika g. dr. Jernej Zupanec, za ključarja pa gospoda dr. E. H. Costa in France Ks. S o van, a za tajnika je seja postavila g. Fr. Levstika, odločivši mu po 30 gld. plače na mesec. Dalje se je ukrenilo, naj bi se po raznih krajih Matici dobili poverjeniki, in da hi se dal natisniti njenih pravil kratek posnetek s povabilom k pristopu, ktero naj se razpošlje raznim slovenskim škofijam, čitalnicam, slovanskim Maticam in društvom, ter da se za doklado priloži tistim slovenskim in nemškim časopisom, kteri hodijo med naš narod. Naposled se je ukrenilo, da se izmed začasnih odbornikov naredi opravilni oddelek, v kteri so bili izvoljeni gg.: dr. Ivan Bleiweis, dr. E. H. Costa in dr. Leon Vončina, da začasno prevzemo potrebne opravke in Matici dobodo pisalnico, ktero je od 1. maja 1864. 1. dala čitalnica brez plače. Opravilni oddelek se je bil zbral v prvo sejo 7. maja 1864. 1. Sklenilo se je, da povabilo k pristopu naredi g. dr. E. H. Costa, in kar je bil sklenil prvi zbor osnovalnih odbornikov, to se je zdaj tanje določilo, da se namreč ta povabila razpošlj6 v slovenskem jezici: vsem prečestitim slovenskim škofij st vom s pristojno prošnjo, da ga blagovoljno razpošljo svojim dekanijam, naj ga te potem razdade čestitemu duhovstvu, dalje vsem slovenskim čitalnicam, raznim slovanskim društvom, posameznim rodoljubom in slovenskim časopisom, kteri donašajo oglasnike; v slovenskem jeziku z nemško prestavo: Matičinim poverjenikom, a neslovanskim časnikom v tistem jezici, v kterem hodijo na svitlo. Odločilo se je, da Matičin poziv za priloge dobodo ti-le časopisi: „Novice," „Narodne Novine," „Narodni Listy," „Laibacher Zeitung," „Tagespost," „Draupost" in „II Nazionale," a tajniku je bilo naročeno, da zve od vsacega teh časopisov, koliko iztiskov povabil potrebuje, in koliko bode treba plačati za prilogo. Tudi se je sklenilo, da vsako prvo sredo v meseci „Novice" raz- glasijo, kdo in koliko novcev je poslal Matici; da bode tajniku tekla plača od tistega dneva, ko je bil postavljen, in da nekaj plače prejme čitalničen služabnik, ki je dobil naročilo, naj strčže Matici. Druga seja opravilnega oddelka je bila 6. junija 1864. 1. Najprvo se je oznanilo, da je za časopise treba natisniti 16.675 povabil, in da je za njihovo prilogo vnčnjim časnikom poslati 46 gld. 80 kr. priložnine; seja pa ukrene, da vrhu tega za škofijstva, čitalnice, druga društva, poverjenike itd. Matica dä natisniti 7.500 povabil. Tretja seja opravilnega oddelka 9. julija 1864.1. sklene, naj popolnoma potrjenih pravil, ktera je deželno prvosedstvo vrnilo 6. dan julija, Matica da natisniti 2000 iztiskov, a 100 iztiskov še po vrhu na lepšem listu; naj se naredi glavni imenik za 1000 Matičinih družabnikov, da se bodo vpisovali po vrsti, kakor kdo pristopi; naj se povabila k pristopu razpošljo tistim osnovalnim odbornikom, kteri takrat niso bili še pristopili; naj pojde svitlega ljubljanskega knezoškofa posebno Matičino poslanstvo prosit, da blagovoli Matičina povabila razposlati po kranjskih dekanijah; naj seMatičine blagajnice ključi izroče ključarjema g. dr. E. H. Gosti in g. Fr. Ks. S o van u, ter naj se pošlj6 pravila s povabili vred: češkej, lužiškej, srbskej, ilirskej, dalmatinskej Matici, ljubljan-skej in goriškej kmetijskej družbi, in kmetijskej poddružnici v Celji. V 4. seji opravilnega oddelka 23. julija 1864. 1. se je sklenilo, naj gre Matičino poslanstvo k nj. ekscelencii c. k. namestniku, g. baronu Schloissnigu, da bi se tudi kranjskim c. k. okrajnim gosposkam poslala povabila v pristop k Matici; naj se narede Matičine sprejemnice, podobne diplomu, z besedami tem-le enacimi: „Slovenska Matica, potrjena po sklepu Nj. veličanstva, izvolila je za svojega družabnika gospoda I. I." itd., ter da bodo imčle podobo sv. Cirila in Metoda poleg druzih slovstvu in znan-stvom pristojnih znamenj; naj se napravi knjižna omara; naj se Matičino leto začne od 4. februarja 1864. L, ker takrat je bila potrjena; naj bi se o Matičinih stroških natisnil Koledar g. dekana Hicingarja; naj se povpraša sv. Mohorja društvo, koliko stroškov je imelo s knjigami, ktere mu je izročil g. dr. Vojska, ktere pa to društvo zdaj prepušča Matici, in koliko je teh knjig; naj se naposled po „Novicah" povprašajo tinti gg., kteri so bili Matici poslali darove v manjših zneskih, ali žele pristopiti, da se jim ti novci potem vštejejo med društvenino, ali so morda to-le darovali Matici ? V 5. seji opravilnega oddelka 22. novembra 1864. 1. se je sklenilo, naj se pošlje vsem dekanom kranjske škofije povabilo, da blagovolijo prevzeti Matičino poverjeništvo; naj Koledar dobodo vsi osnovalni odborniki, celö tisti, kteri se takrat niso bili še vpisali; naj se povabilo za Matičino poverjeništvo pošlje vsem tistim gospodom, ktere je g. dr. Srnec nasvetoval v dopisu od 16. no- l * vembra 1864. 1., in ti gg. naj se tudi natisnejo v Koledarji med Soverjenike, naj v Koledar pride zgodovina slovenske Matice; naj ruštvo g. Dobovšeku, ki naroča, kdo naj bi po njegovej smrti za njim dobival Matičine knjige, odgovori, da on od poslanih 100 gld. lehko odloči 50 gld., da bode on zanje dobival knjige, 50 gld. pa, da jih bode zanje prejemal kdo iz njegove rodbe, ker Matičinih pravil §. 9. govori, da le moralne osobe morejo biti nesmrtni družabniki, — in srbske Matice dopisu naj se odgovori, da bi o naše Matice stroških v Ljubljano poslala svoje ponujane knjige; naposled je bilo oznanjeno, daje g. Peter Kozi er Matici obljubil svojega novega zemljevida toliko iztiskov, da vsak družabnik letošnjega leta prejme po en zemljevid, in da bode pozneje vsa ploča Matičina lastnina. V 6. s e j i 10. decembra 1864. 1. se je sklenilo, naj se naredi imenik vsega premičnega Matičinega imetka; naj se poverjenikom napravi pooblastnica, ktere se 200 iztiskov dä natisniti na cele j poli; naj se za zdaj ne bodo še delale sprejemnice, ker bodo morale biti posebno lepe, kar bi Matici prizadelo preobilo stroškov; naj se novčnemu ministerstvu poda prošnja, da bi Matica urado-vom smela dopisovati brez poštarine; naj se g. Antonu Kunšiču vrnejo kompozicije, ktere je poslal, da bi jih Matica natisnila, ker društvo menda nikoli ne bode moglo taci h del na svitlo spravljati. — Tudi se je oznanilo, da je natisnenih 1200 Matičinih Koledarjev, in seja ukrene, da se kolek dene za zdaj samo na 700 iztiskov, kteri se potem dade g. bukvovezu Hohnu, da 300 iztiskov mehko zveze za g. bulcvarja Giontinija, ki bode za 25 odstotkov dobička prodajal Koledar po istej ceni, po kterej se je dobival g. Hicingarjev Koledar, druge pa naj zveže Matičinim udom, ker vsi do 4. februarja 1865. 1. pristopivši dobodo Koledar, in sicer ustanovniki trdo vezan, letni plačniki pa mehko vezan; sklenilo se je dalje, da poverjenikom in Maticam, ktere so v djansko zvezo stopile z našim društvom, Matica Koledar pošlje ob svojih stroških, toda vsacemu poverjeniku samo za toliko družabnikov, kolikor jih je v njegovem mestu ali trgu; naj se društvu preskrbi „Novice" 1863. in 1864. 1.; naj tajnik spiše račun o tistih novcih, ktere je od blagajnika prejel za vsakdanje manjše društvene stroške, ter da ga potem s prilogami vred na pregled in podpis dd g. prvomestniku ali njegovemu namestniku. V 7. seji opravilnega oddelka5. januarja letos se je ukrenilo, naj društvo g. Vrečku, ki svetuje spremembo Matičinih pravil, odpiše, da njegov nesvet pride v občnem zboru na vrsto; potem o dopisu mariborskih odbornikov in družabnikov, kteri več nasvetov, kako bi se prenaredila Matičina pravila, polagajo pred prihodnji občni zbor, ki naj bi se sklical uže pred 4. februarjem letos, ukrene seja, da se te nasvetovane prememhe shranijo občnemu zboru, kteremu so namenjene, ter da, opiräje se na mariborski dopis, Matica pismeno povpraša vseh osnovalnih odbornikov, naj vsak razodene, kaj misli o tej stvari, a pristavi naj se, da opravilni oddelek nas ve tuje, da bi se občni zbor sešel prve dni maja meseca letos; dalje o pismu g. Petra Kozler ja, kteri obeta, da hoče Matici pokloniti toliko zemljevidov, kolikor bode imela družabnikov do konca prvega leta, ter svetuje, kako naj Matica popravi, potlej natisne in svojim družabnikom priloži k zemljevidu njegov „Narodopis," ukrene seja, naj se g. Peter Kozler poprosi, da Matici pošlje 500 zemljevidov, in odgovori naj se mu, da se „Narodopisa" zarad mnozih vzrokov in tudi zarad stroškov društvo zdaj ne more lotiti, ali da bi se pa morda vendar obširneje izpolnila njegova želja, torej da hoče Matica naprositi g. dr. Erbena, ki ima na tanko popisane vse slovenske dežele, naj bi on Matici podäl svoj rokopis, po kterem bi se potlej narodopisna knjiga izdelala, ter natisnila o Matičinih stroških. Ukrenilo se je tudi, naj se čitalničnemu služabniku za dozdanjo službo za 8 mesecev da 40 gld.; naj se naredita še dva imenika po abecednem redu, in sicer ustanovnikom posebej, letnikom posebej ; naj Matica kupi obligacije ogerske ali hrvaške zemljiščne osvoboditve. V 8. seji opravilnega oddelka 24. februarja letos se je sklenilo, naj bode občni zbor prve dni maja, ker je nadpolovična večina odbornikov o tej stvari enake misli z opravilnim oddelkom; naj se občnemu zboru napravi račun do konca 1864. 1. in proračun do konca 1865. L; naj se s povabili k občnemu zboru vsa-cemu družabniku pošlje imenik po ustanovnikih in lčtnih plačnikih; dalje naj se g. Peter Kozler naprosi, da bi podaril še 300 zemljevidov in 400 k zemljevidom spadajočih imenikov, ker Matica je do zdaj prejela od njega samo 4Ö0 zemljevidov in 300 imenikov, družabnikov pa je uže 627 vpisanih; naj se terjajo tisti družabniki , kteri do zdaj niso še za prvo leto plačali, in o tajnikovem poročilu, da g. Janežič iz Celovca piše, da knjig g. dr. Vojske je do 180, pa da je sv. Mohorja društvo do zdaj ž njimi imelo 26 gld. 24 kr. stroškov, seja ukrene, naj se zve, ali so te knjige vredne vsaj 100 gld. ali ne; dalje se sklene, da se pisano povabilo k pristopu v Matičino društvo pošlje 66 gospodom, pa da si tajnik pri teh povabilih najme pomočnika, na kar je g. dr. E. H. Costa za to delo prijazno ponudil in potlej tudi dal svoje pisarje na pomoč. Deveta seja opravilnega oddelka 22. marca letos ukrene, naj se bodo k zemljevidom spadajoči imeniki pošiljali samo ustanovnikom, ker g. Peter Kozler je oznanil, da jih nima več toliko , kolikor je vseh Matičinih družabnikov. Ko je tajnik poročil, da g. dr. Vojska ni mogel povedati, ali so vsaj 100 gld. vredne tiste njegove knjige, ktere ima sv. Mohorja društvo, ali da so pa v njih posebno važne reči in tudi slavna južnoslovanska dela, sklene seja, naj se ta stvar občnemu zboru podd na razsodbo; dalje seja ukrene, da bode občni zbor 11. dan maja meseca, in sicer naj se ta dan obhaja ob osmih zjutraj v stolnej cerkvi slovesna maša, zbor sam pak da se začne ob devetih v mestnej dvorani, opoldne da se napravi obed, kterega se lehko vdeleži vsak družabnik; potem se je ustanovilo, kako naj se vrste razgovori v občnem zboru, in ukrenilo se je, da k povabilu na občni zbor poleg imenika vsak družabnik dobode tudi volilni list, račun, proračun in pravila; naposled se je naredil črtež opravilnega redu slovenske Matice. V 10. seji opravilnega oddelka 9. aprila letos g. dr. E. H. Costa oznani, da sta z g. Sovanom 25. dan marca pregledala Matičino blagajnico, v kterej sta našla na tanko, kolikor je kazal blagajnikov dnevnik, namreč 14,318 gld. 65 kr. v obligacijah in gotovine; prebral in popravil se je tudi dovršeni opravilni red, o kterem se je sklenilo, naj se dd natisniti še le potem, ko ga bode potrdil novoizvoljeni odbor, pred kteri se ima položiti. V 11. seji opravilnega oddelka 21. aprila letos se je za občni zbor sestavil proračun. V 12. seji opravilnega oddelka 8. dan t. m. se je prebralo to poročilo, in tajnik je oznanil, da je g. Peter Kozler ta dan poslal še 230 zemljevidov, na kar je seja ukrenila, da se g. Petru Kozlerju pošlje zahvalnica. To so ob kratkem važnejši sklepi dozdanjih Matičinih sej. Kar je sklenila vsaka posamezna seja, to se je vselej dovršilo do prihodnje. Matica je ob svojih stroških natisnila g. Hicingarjev Koledar, v kterem je njena zgodovina, pravila in imenik tedanjih družabnikov. To se je storilo zato, da bi se o Matici in nje hvalnem namenu še bolj razglasilo po vseh krajih slovenstva, česar je bilo gotovo treba, da - si je šlo nad 23,000 povabil po svetu, ker še zdaj vidimo, da Matica družabnikov pogreša v mnozih krajih, od koder se jih je smela za trdno nadjati. Koledar se je pa natisnil tudi zato, ker matičinih pravil §. 6. za črko c) ukazuje, da mora vsak ud poleg imenika Matičinih družabnikov prejeti vsako leto poročilo o tem, kaj je storilo društvo, in kako je gospodarilo z novci; pa tudi, ker se je bilo bati, da bi udje ne začeli tako obilo pristopati, da bi letni plačniki morda celö odpadali, ako ne do-bodo uže prvo leto kacega književnega dela. Vseh stroškov za Koledar je bilo 348 gld. 22 kr., in izkupilo se je zanj 146 gld. 50 kr., da je torej Matica trpela samo 201 gld. 72 kr., tedaj ne dosti več, nego kar bi se bilo moralo potrošiti za sam tisti razglas, kteri se družabnikom mora vsako leto podati. Pozabiti se pa tudi ne sme, da je Koledar Matici mnogo mnogo več koristil, nego prizadel stroškov, ker so družabniki začeli jako pristopati, ko so zvedeli, da uže prvo leto nekaj prejmö od Matice, kakor ima to poročilo slavnemu zbora pozneje dokazati. Koledarja se je natisnilo 1200 iztiskov, od kterih jih je za 25 odstotni dobiček vz61 bukvar g. Griontini 487, društvo pa 713. Da so pa družabniki prvega leta uže dobili, ali kteri niso še dobili, da prejm6 poleg Koledarja tudi drugo slovstveno delo, ima se Matica zahvaliti g. Petru Kozlerju, ki je blagodušno poklonil toliko zemljevidov, kolikor bode imela prvo leto družabnikov. Iz početka družabniki niso kaj množno pristopali k Matici. Imela je v prvih 6 mesecih, t. j. od 11. aprila do 11. oktobra lani samo še le 157 vseh družabnikov. Ko se je pa razglasilo, da izda Koledar, potem so se tudi začeli udje zelo oglašati; jako je tudi pomoglo, ko se je zvedelo, da je g. Peter Kozler zemljevid obljubil. Pristopilo jih je od 11. oktobra do 4. februarja t. j. do konca prvega društvenega leta 426, in od 4. februarja do 10. maja tega leta jih je pristopilo 134, da torej Matica zdaj šteje 717 družabnikov, izmed kterih je ustanovnikov 338, in med njimi je 190 neduhovnih in 148 duhovnikov; letnih plačnikov pa je 379, in sicer 279 Kranjcev, 63 Štajercev, 10 Korošcev, 2 iz Goriškega, 6 iz Tržaškega, 4 iz Primorja, 10 iz Hrvaškega in 5 iz druzih dežel; med letemi pa je 184 neduhovnih in 185 duhovnikov. Največ družabnikov je dala Ljubljana, t. j. 129, in sicer 71 ustanovnikov in 58 letnikov; za Ljubljano je pa Maribor prvi na vrsti, ker je dal 65 družabnikov, in sicer 48 ustanovnikov in 17 letnih plačnikov. — Pomrlo je pa Matici do zdaj uže 5 družabnikov, in sicer 4 ustanovniki in 1 letnik. Ce tedaj te odbijemo, šteje društvo denes 712 družabnikov. Prejela pa je slovenska Matica do 10. maja letos: 13,959 gold. 62 kr. O tej priliki nam je dolžnost, da hvaležno imenujemo tiste gg. družabnike, kteri so Matici podarili po več nego po 50 gld., in sicer v obligacijah: si. hranilnica kranjska v Ljubljani 3000 gld.; g. dekan Rozman iz Konjic 1000 gld.; g. Anton baron Cojz 500 gld.; g. Fideli Terpinec 500 gld.; g. Matija Debeljak 240gld.; g. Ivan Vilhar 200 gld.; g. Jožef Pleiweis 1Š0 gld.; g. dr. Lovro Toman 100 gld.; g. France Ks. Sovan 100 gld.; g. Jožef grof Barbo -Wexensteinski 100 gld.; g. Mihael Dobovšek 100 gld.; g. Matej Vrečko 100 gld.; g. Anton Kos, prošt 73 gld. 50 kr.; g. Anton Grašič 50 gld.; vsega 6223 gld. 50 kr. Gospodje družabniki, kteri so plačali po več nego po 50 gld. v gotovini: g. Juraj Josip Strosmajer, škof 1000 gld.; g. dr. Ivan Bleiweis 100 gld.; g. Juri Dobrila, škof 100 gld.; g. Leopold Ju-govec 100 gld. 72 kr.; g. dr. Jožef Kozler 100 gld.; g. dr. Jožef Muršec 100 gld.; g. Dragutin Rudež 100 gld.; g. Andrej Golmajer, nadškof 100 gld.; g. dr. Jernej Zupanec 100 gld.; g. Matej Vrečko 10 gld.; Anton Grašič 10 gld. 38 kr.; g. Mihael Dobovšek 5 gld.; vsega 1826 gld. 10 kr. G. župan, dr. E. H. Costa plača v 5 letih 100 gld., a dal je uže 20 gld. Družbe, ktere so pristopile, in plačale vsaka po 100 gld.: čitalnica mariborska 100 gld.; Občina razdrtska, za ktero je plačal g. Peter Kozler 100 gld.; semenišče tržaško, za ktero je plačal škof g. Jernej Legat in nekteri slovanski duhovni v Trstu 100 gld. Družbe, ktere so pristopile, a do zdaj plačale po menj nego po 100 gld.: Občina idrijska 50 gld.; „Leseverein" v Bistrici 50 gld.; čitalnica v Celovci 40 gld.; čitalnica v Ajdovščini 20 gld.; čitalnica v Celji 20 gld.; čitalnica v Ljubljani 20 gld.; čitalnica v Trstu 20 gld.; južni Sokol 20 gld.; poddružnica kmetijska v Celji 20 gld.; vsega 260 gld. V djansko zvezo z našo Matico so stopile: 1. Matica dalmatinska v Zadru, 2. Matica gališko-ruska v Levovu, 3. Matica slovaška v Turčijanskem sv. Martinu, 4. Matica srbska v Novem Sadu. Predno to poročilo zvršimo, nam je sveta dolžnost, da hvaležno v misel vzamemo tudi vse tiste gospode in družabnike, kteri so Matico podpirali tudi drugače nego z novci. In tukaj moramo najprvo imenovati g. Petra Kozi er j a, ki je Matici poklonil 707 zemljevidov in 470 imenikov, kar ima nad 700 gld. vrednosti, ako premislimo, da bukvarji zemljevid z imenikom vred prodajajo po 1 gld. 20 kr. Potem je Matica veliko hvalo dolžna ljubljanskej narodnej čitalnici, ktera ni le vse svoje knjižne zbirke združila z Matičino knjižnico, ampak dala je našemu društvu tudi od 1. maja lanskega leta brez plače stanovanje, in dovolila jej za rabo tisto vsak dan potrebno orodje, kteregaMatica do zdaj še nima. Hvaležno mora dalje društvo tudi imenovati svojega blagajnika g. dr. Jerneja Zupan ca, kteri poleg svoje novčne podpore ni le samo z delom trudil se za Matičino korist, ampak poklonil je tudi več knjig. Dalje nam je imenovati g. Brusa, oskrbnika škofijskih grajščin, ki je poklonil Matici „Novice" vseh tečajev do zvršenega 1864. leta, in potem g. Jožefa Blaznika, kteri je letos jel Matici brez plače pošiljati „Novice." Hvaležno imenujemo tudi g. VaclavaKubelko, ker je Matici poklonil nad 40 zvezkov čeških, največ klasičnih del, med kterimi se odlikujejo Tylove povesti, potem slovečega hrvatskega pisatelja, Matičinega družabnika, g. Mirka Bogoviča, ki je društvenej knjižnici poklonil vsa svoja dela, g. dr. Matija Leb na za razne slovenske časopise, in posebno g. Alfreda barona Moškona iz Pešeč na Štajerskem, za 2 dragocena, jezikoslovno jako važna rokopisna zvezka, v kterih sta 2 tretjini sv. pisma, kakor ga je 1680. 1. poslovenil novomeški kanonik Matija Kastelec, potem pa najbrže zato ne natisnil, ker ga je smrt prehitela. Uže Valvasor o tem sv. pismu pripoveduje, in pozneje pater Marko v „Bibliotheca Carnioliae" piše, da ne v6, kam je izginilo, in res je bilo skrito učenemu slovenskemu svetu, dokler njegovih dveh tretjin g. baron M o šk on 22. decembra lanskega leta ni poslal slovenskej Matici. Kje sta oni dve tretjini, še zdaj ni znano. Naposled nam je med Matičinimi rokopisi tudi imenovati zadnje dni po g. dr. Strbencu poslano Ravnikarja (Poženčana) rokopisno zapuščino, v kterej je mnogo zgodovinskih preiskav o starih Slovanih, o njihovem basnoslovji, poleg slovarskih spisov, lepoznanskih povesti, Ravnikarjevih in narodnih pesmi. Pri narodnih pesmih je večkrat zapisano, kako se to ali to po nekterih krajih drugače prepeva, nego je bilo do zdaj znano. Tako je po samih darilih Matica pridobila 203 veče in manjše zvezke brez rokopisov in brošur. Pozabiti ne sme Matica ni tistih svojih rodoljubih delavcev, kteri so jo podpirali tudi s tem, da so se zanjo trudili, nabiräje družabnike, pošiljdje od njih nabrane novce, in da so delili mednje, kar jim je društvo pošiljalo. To so Matičini poverjeniki, kterih ima 47. Iz tega porodila se vidi, da Matica reä do zdaj še nikakor ni prišla do tiste stopinje, na ktero se s pomočjo zvestih rodoljubov mora povzdigniti, ako hoče slovenskemu narodu koristiti tako, kakor si je postavila za svoj namčn; toda ta darila, ktera je narod prvo leto prinesel na njen oltar, bude veselo upanje, da si s krepkim delom, premišljenim ravnanjem in neutrudnim prizadevanjem Matica pridobi toliko moči, da, če Bog d&, nam bode ona trdna podpora hitrejšega napredka in blagonosen studenec prave slovenske omike. II. O delovanji slovenske Matice od U. maja 1865. 1. do 1. julija 1866. 1. spisal Jožef Marn, zapisnikar. a) Iz zapisnikov. rvi god svoj je obhajala slovenska Matica v Ljubljani 11. maja 1865 v dan prvega občnega zbora po tem, ko je preteklo 13. mescev, kar je imel 11. dan aprila 1864. 1. začasni odbor prvo sejo, v kteri je bil postavljen opravilni oddelek, da bi izvrševal vse, česar bi se mu zdelo treba za Matičino korist. Preden je bral tajnik poročilo o delovanji začasnega odbora, je pozdravil prvosednikov namestnik g. dr. L. Von čin a zbrane gospode, kterih je bilo do 130 pričujočih, s tem, da je zaznamnjal, kako imeniten je ta dan, ko opravilni oddelek izroči občnemu zboru društvo, ktero šteje več kot 700 družnikov in ima nad 26.000 gld. zagotovljenega premoženja. Danes pak je v rokah občnega zbora, da Matico spravi na pot, po kterem bode mogla delati slovenskemu narodu na korist in blagost. Matica doseže ta namen, če ne bode trpela v ulnjaku kvarljivih trotov; če nje ogenj ne bode požigal, ampak ogreval in svetil, če se bode ogibala vsega, kar bi utegnilo žaliti slovensko ljudstvo, ki je vdano katoliški cerkvi. Ce bodo vsi družabniki združeni delali, tedaj smemo pričakovati, da se bodo spolnovale slavnega g. dr. Tomana besede: Bog naj blagoslovi naše početje, da se širi prava ker-ščanska omika in poviša slava našega premilega naroda! Mestni župan g. dr. E. H. Costa pozdravi občni zbor v imenu ljubljanskega mesta in pove, kako ga veseli, da se obhaja ravno v glavnem mestu, v Ljubljani, ktera je duševno središče vsem slovenskim deželam in mora s prisrčnim sočutjem spremljati vse važne prigödbe slovenskega naroda, in sicer v starodavni mestni dvorani, ter omeni, da se bo Matičin namen dosegel popolnoma, če se bomo držali besed sv. Avguština: „In necessariis unitas, in dubiis libertas, in Omnibus Charitas." Gr. mestnemu županu se je zahvalil g. D. Trstenjak za prijazni sprejem prvega občnega zbora slov. Matice. Po prebranem sporočilu zbor navdušeno vsklikne trikrat: „Slava" presvetlemu cesarju za poterjenje Matice slovenske. Blagajnik dr. Zupanec bere račun prvega društvenega leta do 31. decembra 1864 in g. prvosednik dr. Vončina imenuje gospode, R. Pregeljna, Fr. Ks. Sovana in A. Lesarja, ki naj ga pregledajo, in na to bere blagajnik proračun, po kterem bi imela Matica za I. 1865 potrošiti 1445 gld. 79 kr., in za izda-vanje društvenih knjig jej ostane 530 gld. 79 kr. Na to se oglasi g. dr. Vošnjak rekoč: Ker je izdavanje knjig pravi namen slov. Matice, naj se stroški znižajo v tem, da tajniku s koncem mesca junija plača neha, služabniku pa se zmanjša, in da Matica ostane pod čitavnično streho. Za knjige naj se odločite dve tretjini t. j. 900 gld., za druge stroške pa 500 gld. t. j. ena tretjina. Temu nasprot govori g. Trstenjak, da je društvu tajnik potreben, da mora znati dobro slovenski, naj se torej plača. G. dekan Bürger svetuje, naj jenja ali vsaj naj se zniža tajnikova plača. G. dr. Srnec podpira Vošnjakov nasvet glede na čitavnico Mariborsko, češ, da so v Ljubljani bogoslovci, sokolci, čitavni-čarji , ki so jezika zmožni in radi delajo za narodno korist. G. Kunčič govori, da bode vse v redu in da ne bode nobenih pritožeb, za lastnega tajnika, in ker je čitavnica svoje društvo Matica svoje, za lastno stanovanje, da Matica ne bo brez njega, ako bi čitavnica nehala, in ker ima čitavnica za se komaj prostora dosti, Matica pa že tudi nekaj orodja. Odgovorila sta mu dr. Srnec, da obe društvi imate namen, da skrbite za narodno izobraženost, in dr. Vošnjak, da v druzem letu ne bo toliko opraviti, in da jako dvomi, da ne bi bila stalna čitavnica. Dr. Bleiweis opravičevaje odbor, zakaj je tako delal in za prihodnje tako nasvetoval, ovrača ugovore, vendar se ne ustavlja ničemur, kar bi utegnilo zmanjšati stroške. Dr. Vošnjak ponovi svoj nasvet, in temu nasprot g. Trstenjak govori za plačanega tajnika po §. 12 društvenih pravil. G. Svetec razkaže, da občni zbor ne more sklepati o stvari, ktera je po §. 19 odločena samo odboru, in da se o tem glasovati ne more, ampak g. dr. Vošnjak izreče le željo, ktero naj bi odbor spolnil. G. dekan Burger pa meni, da imä veliki zbor večo oblast mimo odbora, in da sme sklepati o tej reči. G. dr. Costa trdi, ako obvelja dr. Vošnjakov nasvet, bode Matici na škodo; da se družba s 700 družniki ne more meriti z Mohorjevo z 2000 udi; da o stanovanji določuje čitavnični odbor, toraj svetuje, naj se potrdi proračun, kakoršen je. Nasprot omeni dr. Srnec, da] pravi namen Matičin je iz-davati knjige, in le s tem si utegne pridobiti več družnikov po zgledu Mohorjevega društva. G. Sajevec pravi, ker po §. 3 Matičnih pravil njena knjižnica za zdaj sme rabiti čitavnici, naj jo ima tudi pod svojo streho. Po današnji želji pa naj skrbi odbor, da dobode, ako je moč, tajnika ali zastonj ali vsaj za manjšo plačo, in ravno tako služabnika. G. M. Peternel želi, ker da knjižnica ravno tako kakor blagajnica veliko opravili, dobrega tajnika, naj Jbode plačan ali ne; lepo pa bi bilo, da vkup ostanete Matica in Citavnica. Dr. BI ei weis ponovi, da po pravilih zbor danes sklepati ne more, odbor pa te želje ne bo v nemar puščal; tudi Mohorjevo di-uštvo od konca ni dajalo toliko knjig, in prva reč ostane, da naberemo dosti družnikov. G. prvosednik misli, naj se glasuje o nasvetih dr. Voš-njaka in dr. Costata. G. Blei weis misli, naj se glasuje prej o Svetčevem nasvetu, da odbor skrbi, da se ta želja po moči spolni, g. Parapat, naj se po §. 19 glasovanje godi pozneje, g. Pajk pa, naj se potrdi ves proračun razun plače tajnikove; in o tem se glasuje najprej, toda ta nasvet pade, in za njim o dr. Vošnjakovem nasvetu, kterega podpira dr. Srnec, naj se izreče želja, da bi odbor 900 gld. odločil za knjige, drugo pa za ostale stroške, in ta nasvet zbor odobri z veliko večino, da-siravno se to ne zdi praktično g. dr. C o s t u. Po tem je bila na vrsti volitev 40 odbornikov, pri kteri se je oddalo 269 volitnih listov s tem pristavkom, da veljajo le podpisani; dr. Srnec nasvetuje, naj bi volitne liste pregledali in glasove sosteli gg. dr. Bleiweis, dr. Vončina, dr. Costa in tajnik, ter naj bi ti gospodje tudi sklicali prvo odborovo sejo, kar je zbornica odobrila. Po volitvah je bil govor o dr. Vojskovih knjigah, da jih pošlje Mohorjevo društvo Matici samo da Matica povrne stroške, in sklenilo se je po razgovoru, kterega so se vdeleževali gg. Costa, Burger, Srnec in Svetec, po nasvetu poslednjega, naj novi odbor zve, ali so Matici te knjige koristne ali ne, in naj poroči prihodnjemu občnemu zboru, da o tem veljavno določi. G. dr. Bleiweis je poročal zdaj o knjigah, ktere naj bi se za to leto izdale o Matičinih stroških ter je v imenu začasnega odbora nasvetoval 1) Koledar za 1865. L, ker po §. 6. Matičinih pravil mora društvo vsako leto izdati poročilo, kaj je storilo, z imenikom vred, kar se lehko opravi s koledarjem, ki z Matico seznani tudi druge, kteri niso družabniki, kajti letošnjega koledarja se je prodalo nad 400 iztisov, kar je Matici zmanjšalo stroške. 2. Naj izdä zemljepis slovenskih dežel po Erbenovi knjigi: „Ve-vodstvi Korutany a Krajina v geograficko statistickem i historickem prehledu," da bode razlagal Kozlerjev zemljevid, in v to je g. Erben že dovolil, ki obeta, da skoro dovrši enak spis o Štajerski, Primorski in Goriški, ter ga hoče tudi prepustiti v rabo slovenski Matici. G. Trstenjak želi, naj prva knjiga le malo koledarskega imä v sebi, in naj se imenuje „Letopis slov. Matice"; drugo pa naj naši pisatelji pregledajo, popravijo in dostavijo, česar bi še manjkati utegnilo, in zlasti naj se porabi iz Naučnega slovnika Riegrovega sostavek: „Jihoslovani." Ta nasvet je podpiral dr. Srnec in dr. Vošnjak s pristav -kom, naj bi v uni knjigi naznanjalo se vse južnoslovansko slovstvo s ceno in krajem itd. G. Pa j k omčni, naj bode pisava v Matičinih knjigah navadna, obče razumljiva, Svetec pa, naj se prepusti ta reč odboru, in g. Jeran, naj bode vodilo slovnica, ker ta časnik piše tako, drugi drugače. Ker se dr. Srnecu premalo zdi teh knjig, zato hoče, da odbor p oz ve, kaj se da storiti o tolikanj potrebnem drugem delu (slov. nemšk.) slovniku po oporoki ranjkega ljublj. knezoškofa Antona Alojza VVolfa; dr. Dol ene c, naj skrbi, da se izdä Prešernov življenjepis in kritična preiskava njegovih pesem; g. Trstenjak, naj skrbi Matica po §.2. za spise ljudstvu primerne in naj prosi vlade, da jej prepusti zalogo učilniških knjig. Dr. Bleiweis se vjema s Trstenjakom ter pove, da je skrb o Wolfovem slovarji prevzel deželni odbor in da te reči ne bode izpustil iz misli. Naposled zbor potrdi nasvet začasnega odbora o Letopisu in Zemljepisu po Erbenu. V razgovoru, kaj bi se počelo z Matičino gotovino, dr. Zu-panec nasvetuje, naj se kupujejo obligacije zemljiške odveze; ktere dežele, to naj sklene odbor. Nasvet se odobri. Zastran tiskarjev svetuje dr. Dolenec, da se jim dovoli konkurencija, in dr. Blei weis se s tem strinja, ter le samo razloži, zakaj je opravilni oddelek Matičine reči doslej dajal tiskati pri Blazniku, in po tem Dolenčev nasvet glasovanje potrdi. G. prvosednik praša, ker so na vrsti nasvetje o premembi Matičinih pravil, ali se seja odloži na popoldne,.in ker g. Pajkov svet, naj seja jenja, pade, spregovori g. Trstenjak, ker imamo doslej še premalo skušnje, in ker bi spet mnogo časa minulo, da bi se prenarejena pravila dala visoki vladi v potrjenje, da se to posvetovanje odloži za drug čas in da se seja sklene; dr. Srnec pa zahteva v imenu mariborskih odbornikov in druzih družnikov, naj se pravila pretresajo. G. Trstenjakov nasvet podpira g. Svetec oziraje se na slovaško Matico, in ker se smemo nadjati v kratkem novega društvenega zakona, naj ostanejo za zdaj, da se pokažejo, ali so dobra ali ne, in da-siravno se dr. Srnec temu upira, obveljžl po glasovanji z veliko večino nasvet g. Trstenjaka, kteri k sklepu zahvalo izreče zlasti opravilnemu oddelku in vošči, da bi vse, kar stori Matica, bilo za vero, cesarja in domovino! Po določitvi občnega zbora so šteli glasove po volitnih listih imenovani gospodje, kterim so pomagali še nekteri drugi 13. in 14. maja, in razglasili, kako so se glasovi bili razdelili, kteri ljubljanski in kteri vnanji odborniki so izvoljeni. V 13. seji opravilnega oddelka 25. maja 1865 je nasvetoval dr. Blei weis, da se izvoljenim odbornikom oznani občnega zbora volitev, in dr. Costa, da se o tej priliki napove prva seja novega odbora, in po misli g. barona Cojza, češ da duhovniki v nedeljo ne morejo od doma, naj bode v delavnik, se določi 22. dan junija ob 4 popoldan v mestni dvorani. Tudi se sprejme vrsta razgovorov v tisti seii, kakor jo je razredil dr. Costa, in ta se je tiskana poslala oabornikom z opombo, ako ne pridejo sami, naj pismeno naznanijo, ktere odbornike da volijo za prvo-sednika, njegova dva namestnika, za blagajnika, pregledovalea društvenih računov in za dva ključarja,'.ter da razodenejo svoje misli o stvareh, ki so se imele obravnavati. I. seja Matičinega odbora je bila toraj 22. junija vpričo vladnega komisarja in 20 odbornikov. Prvosednik je bil dr. V on čin a, zapisnikar Levstik. Prvosednik po pozdravu na-povč, da ima zdaj odbor izvršiti želje občnega zbora, in v red spraviti, kar se poprej določiti ni moglo. Prebere se zapisnik občnega zbora in dveh naslednjih sej opravilnega oddelka ter po nekterih razgovorih potrdi. Namesti g. vladika dr. 1 ^ 1 * " ' ' )dpo- tem se je volil prvosednik, dobil je g. baron Zois 23 glasov, ali ker dr. Bleiweis v njegovem imenu sporoči, da ne more prevzeti te volitve, odbor po dr. Bleiweisovem nasvetu z vsklikom voli si za predsednika g. dr. L. To mana, Matičinega prvega iistanovitelja. Za prvosednikovega namestnika se voli po večini glasov za prvega dr. Vončina s 25 in za drugega dr. Bleiweis z 11 glasovi, in ker le-ta ne more sprejeti te izvolitve, stopi na njegovo mesto z 10 glasovi stolni prost, g. A. Kos. G. dr. Zupanca si izvolijo odborniki z vsklikom za blagajnika, in za preglednika društvenih računov po dr. Bleiweisovem nasvetu g. dr. Vojska, za ključarja pa gg. J. Vilharja in J. Marna. Po tem poroča g. Lesar v imenu zaznamnjanih gospodov, da so računi prejšnjega leta v tankem redu, in le nasvetuje, naj si blagajnik napravi še drugo poštevno knjigo. Na to se pričn6 razprave o tajniku, ali bi se mogel dobiti brez plačila. G. Lesar se oglasi, da ga Matica dobode, ako se tajnikov posel razdeli na troje, da bi opravljali ga tedaj tajnik, vedal volitvi odbornikovi Za zapisnikar in knjižničar, in pri razpošiljanji društvenih knjig naj bi se smel najeti poseben pomočnik, ako se ne dobi zastonj. Gr. Marn se ponudi, da prevzame knjižnico, Lesar je pripravljen ktero koli unili dveh, Levstik se v posebnem dopisu odpove tajniške službe. Da odbor spozna, ali se more razcepiti tajnikov posel, zahteva dr. Vojska, naj se poprej razloži, in g. S vete c nični, naj to popiše Levstik sam, kteri tudi res povč, da je bilo tolikanj dela, da je po 30 gld. malo plače za tako opravilo na mesec. Da se želja občnemu zboru vendarle spolni, se ponudi g. Vävrü, da prevzame knjižnico, ako g. Marn sprejame zapisnike, kteri se slednjič v to podä, in na to so prevzeli imenovani odborniki brez plače tajništvo; dr. Costa pa reče očitno, da želi plačanega tajnika, in zahteva, da se ta želja v zapisniku imenuje. Tako tudi gg. dr. Vojska in Vilhar. Dosedanjemu tajniku pa, menita dr. K oče v ar in dr. Vojska, naj se podd zahvalnica in naj ostane tajnik še do 11. julija. O Letopisu pregovori dr. Bleiweis, naj bode iz dveh delov, koledarskega in podučnega, in naj se izvoli oddelek treh odbornikov, da ga däjo na svetlo. Dr. Vošnjak svetuje, naj ne bode nič koledarskega v letopisu, in v tem ga zaporedoma podpirajo gg. Levstik, Svetec, ki želi v njem mnogo iz zgodovine slovanske, g. Vävrü, ki misli, naj se popišejo vse Matice slovanske, g. Marn, ki svetuje, naj ima letopis tri razdelke a) matičine, b) slovenske in c) slovanske reči; g. Praprotnik, ki povč da imata že dva druga koledarja priti na dan. Dr. Blei weis reče, naj se glasuje, in glasovanje odloči, da Matica izda letopis brez koledarja, in sicer v več zvezkih, in naj se delo plača pisateljem, kakor je plačuje Mohorjeva družba. V oddelek pa, kteri ima vredovati letopis, se po dr. Bleiweisovem nasvetu volijo gospodje, ki so prevzeli tajništvo. Na to pravi dr. Bleiweis, da se zemljepis po Erbenovem spisu dä „mutatis mutandis" na svetlo, v več zvezkih, in pove, da je prvi del o Kranjski zemlji že poslovinel g. Rebec. Zoper Erbenov spis v tej obliki govorita gg. Vävrü in Marn, ki svetujeta, naj se posebej prenaredi, razširi in pomnoži, kakor so tudi Cehi svojo deželo posebej popisali. Dr. Vošnjak želi slovenske zgodovine, dr. Hočevar geografije slovenske zemlje za začetnike, in dr. Blei weis opomni, da je sprožil to misel g. Kozler, in da bi njegov zemljevid imel majheno ilustracijo, in da temu namenu Erbenov spis popolnoma vstreza. G. Svetec svetuje, naj se izvoli oddelek, kteri ima presoditi, ali je spis primeren, in kako naj se spremeni ali popravi, in poročiti po tem odboru, in po dr. Bleiweisovem imenovanji se volijo v to gg. Cigale, Kozler in Svetec. V razgovoru o tiskarji se določi, naj tiska, kteri bode najcenejši, in izroči se ta reč gg. Vojsku in Vil h ar ju. O stanovanji naj se čitavnici da zahvalnica, ker je imela doslej Matico v svojih prostorih, in naj se poprosi, da bi še dalje hotla imeti jo pod svojo streho, za velike seje pa naj se prosi g. mestni župan, da dovoli v ta namen mestno dvorano. O služabniku se sklene, da mu prvosednik ali njegov namestnik sme dati 50 gld. na leto, če bode treba; o Matičinem orodji, da se za zdaj ne kupuje nič novega; o razglaševanji pa, da dr. Bleiweis blagovoli po „Novicah" kakor doslej še vprihodnje naznanjati, koliko in kdaj je kdo plačal Matici. Opravilni red se odloži; nekterim poverjenikom se pošljejo pisma, in seja izreče glasno željo, naj posebno odborniki skrbijo, da bi Matici dobili več povernikov. Dotična pisma je odpravil tajnik, zahvalnico tajniku pa poslal g. Lesar v imenu odborovem. Ker je bilo slišati, da bi svetli knezoškof naklonili Matici slovečo Fabiolo v slovenski prestavi, se sklene, naj gred6 posebej k njim trije odborniki: gg. Kos, Bleiweis in Vončina sam. Druga seja Matičinega odbora je bila 11. januarja 1866. Vodil jo je dr. Tom an s 16 odborniki. Prvosednik pozdravi pričujoče, izreče svojo hvalo, da so ga volili ter obljubi, da hoče, svest si prijaznosti in zaupanja gospodov odbornikov, delati Matici na korist in čast; glede družnikov pa se nadja potrpljenja, ker se stavi zdaj še ulnjak in se mora nabirati premoženje, da bo mogla potem Matica vspešno delati. Zapisniki, seje se prebere in potrdi. Tajnik g. Lesar povč, da je prevzeti mogel tajništvo še le 8. avgusta 1865, in poroča po tem o važnejših dopisih; o darovih, ki so došli Matici; o novih udih; o plačevanji vstanovnine in letnine; zastran kterega se določi, da se udje po „Novicah" rahlo opomnijo in poverjeniki poprosijo, naj redno pobirajo plačo, ker se bodo družbine knjige poslale le tistim, kteri bodo tedaj s plačevanjem v redu. Blagajnik dr. Zupanec poroča o raznih stroških za poprejšnjega tajnika od 11. dec. 1864 do 11. julija 1865 210 gld., služabniku 48 gld.; za Verthajmovo blagajnico 162 fl.; za vezanje raznih knjig 14 gld. 20 kr. ; za novo omaro 20 gld. 30 kr., za prestrojenje sobe 10 gld. 90 kr. in druge potrebe je stroškov vseh 602 gld. 56 kr.; toraj sme za knjige se še dati 791 gld. 91 kr. Vse poročilo se mu potrdi. Pregledovavec društvenih računov dr. Vojska pove o nekte-rih računih, ostalih koledarjih in o Kozlerjevih zemljevidih, da so vsi gotovi, in skazalo se je, da so se imeniki k omenjenemu zemljevidu poslali na zadnje le vstanovnikom, ker jih je zmanjkalo za vse družnike. G. Svetec naznanja razsodbo o slovenski prestavi Erbeno-vega zemljepisa Koroške in Kranjske dežele, ktero so pismeno {»oslali gg. Cigale, Kozler in Trstenjak, iz ktere se vidi, da so e-ti gospodje sicer zoper obliko, ne pa zoper reč samo, in ker je delo, da-si nedovršeno v prestavi, vendar znanstvene vrednosti, posebno pripravno, da se vstanovi statistična terminologija, naj se v ta namen da še v pregled g. Jesenkotu, kteri je spisal zemljepisno začetnico, in naj se popravljen dä na svetlo prvi del, po tčm drugi o Štajerskem, Goriškem itd. Da se ima spis Ei-benov dati na svetlo, to je sklenil že občni zbor, pravi dr. Bleiweis, in je že vse preskrbljeno; glejmo le, v kteri obliki se naj zgodi, in sklene se, da se pošlje prestava g. Cigaletu s prijazno prošnjo, da blagovoli prestavo popraviti in dovršiti zlasti imenstvo, in da tako popravljeno izdä Matica za leto 1865. Da-siravno sta se gg. Vojska in Vilhar obrnila do ljubljanskih tiskarjev in v Gradec; vendar nista mogla dognati te reči; bile so jima zahteve prevelike. Pooblastila sta se toraj s tajništvom vred pogodbo skleniti z najcenejšim tiskarjem, in prevzela je tiskanje prve Matičine knjige tiskarnica Egerčina. Dr. Von čin a naznani, da je „Fabiola" po neprijetni na-ključbi v slovenski prestavi zapadla, in je torej tudi svetli knezo-škof Matici nakloniti ne morejo. O Letopisu Matičinem povč g. Marn v imenu tajništva, kteremu je bilo vredovanje izročeno, da se te reči slovenski pisatelji niso poprijeli tako, kakor bi se bilo smelo misliti po glasovih, ki so se takrat razodevali za „Letopis Matičin," da-siravno se je dvakrat razglasilo povabilo do pisateljev sploh in mnogim tudi posebej pisalo! Došlo je le desetero spisov, izmed kterih bi le trije bili primerni. Ko bi se torej prvi zvezek tudi spravil na dan, kdo nam je porok, da ne bode prvi zvezek tudi zadnji, — kar se je nekdanjemu slovenskemu društvu bilo primerilo. Po tej skušnji nasvetuje, da se razpisani letnik za zdaj pusti, in da se izdä le po Matičinih pravilih „Letno sporočilo," v kterem se raz-kaže družnikom, koliko premore in kako se ravnä Matica, kar se je tudi potrdilo. Med spisi je „Zgodovina Slovencev," ktero je po naročilu slovenskega društva 1. 1849 bil sostavil g. Trdina, in jo je Matici izročil g. dr. Bleiweis. Obžalovati je, pravi, da ni bila že tedaj natisnjena, in dobro bi bilo, ko bi jo še sedaj Matica dala na svetlo nekoliko popravljeno. Da siravno so posamni sostavki sem ter tje po berilih in časnikih, bilo bi vendar želeti, da bi skupaj se dali v roke Slovencem, da dobijo nekak spregled zgodovine svojih očetov. Odborniki pritrdijo, in izvolijo se gg. dr. Costa, dr. Von čin a in Svete c, naj spis nekoliko pregledajo, malo vravnajo ter v natisk izročijo. Ker je pa lcmali na to bil v Ljubljani g. prof. Macun, vzame spis seboj, da ga izroči g. prof. Bradašku v Zagrebu, ki je zgodovinar sam in popolnoma sposoben, v kratkem času ga pregledati in vrediti, kar se je tudi zgodilo. Zastran „Letnega Sporočila" se sklene, naj se sostavi in s povabilom k občnemu zboru razpošlje, tako da dobijo družniki za 1. 1865 naslednje knjige: Erbenov spis o Kranjski in Koroški, Zgodovino Slovencev, in letno Sporočilo. Slavno Mohorjevo društvo je sklenilo, da Matici brez povračila prejšnjih stroškov prepusti knjige, ktere mu je bil g. dr. Vojska poklonil; odbor je odgovoril, da jih prevzame, in dr. Vojska obljubi, še nekaj družili bukov pridjati. Omenjene te knjige pa še niso došle iz Celovca. Na to se rešijo nektera vprašanja in posamesni nasveti s pristavkom, da Matica, dokler rokopisa nima v rokah, ne more nobene knjige sprejemati in za njo gotovega plačila obetati. V tretji seji, ki je bila 7. junija 1866, je Matičin odbor iz poročila tajnikovega izvedel: a) Prvosednik in tajnik sta poverjeniška^ pisma bila poslala vsem gg. dekanom slovenskih dekanij tudi na Stajarsko, Koroško, Goriško in Tržaško, kteri so vsi prevzeli to opravilo razun treh, pa tudi izmed teh treh sta dva nasvetovala namestnika, le eden se je naravnost odpovedal. Ker je to ravnanje mnogo udov pridobilo Matici in se kaže prav koristno, ga je odbor tudi s polivalo odobril. b) „Zgodovina slovenskega naroda" je iz Zagreba popravljena dospela 9. aprila, in dala se tiskati v tiskarnici Egerčini, ktera je prevzela bila tiskanje po najniži ceni, polo po 27 gold. Natisnjena je bila konec junija in precej razposlana, ker je pa tretja seja odborova predsedništvu in tajništvu prepustila, da določi, kdo naj to knjigo prodaja, in po kteri ceni? — je to sklenilo, da jo prodajajo vsibukvarii in slovenske čitavnice po 60 kr., tako da imajo pri vsacem iztisku 8 kr. dobička. c) Slovenska Rebečeva prestava Erbenovega zemljo-pisa Koroške in Kranjske je popravljena po gosp. Cigaletu došla 14. maja „Koroška." Po misli g. predsednika in več odbornikov, naj se začne knjiga s „Kranjsko", se je počakalo, da je dospel 5. junija drugi del, in po sklepu tretje odborove seje se je tiskanje izročilo g. Blazniku iz mnozih vzrokov, in g. Cigaletu dalo 30 gold. za njegov trud, in predsedništvu naročilo, da določi, koliko se še plača za prevod g. Rebecu, kdo in po čem naj prodaja tudi to Matičino knjigo; ker pa v tisku še ni dovršena, zato predsedništvo s tajništvom vred še nič ni uganilo o tej stvari. d) Tretja knjiga za 1865. 1. bi bilo „Letno Sporočilo", ktero bi obsegalo popis Matičinega delanja 1. in 2. leta in njene knjižnice, imenik vseh njenih udov, sklep računa za 2. leto 1865, in proračun za 3. leto 1866., vabilo k 2. občnem zboru in dnevni red za ta zbor, in naznanilo, kteri odborniki naj stopijo iz odbora, da se volijo drugi po pravilih slovenske Matice. Ali g. dr. Bleiweis nasvetuje pri tej seji: 1) naj izda Matica slovenska po izgledu druzih Matic za leto 1867 koledar z letopisom glede na črko c) §. 6. in črko a) §. 2., in ga izdaja vsako leto; 2) sostava koledarskega dela naj se proti primernemu honoraru izroči g. dekanu Hicingerju s tern pristavkom, da se izpuste nektere manj praktične pritikline, ki jih je imel koledar od 1865. leta; 3) letopis vsled črke c) §. 6. oskrbi tajništvo, ostale sostavke vsled črke a) §. 2. oskrbijo odborniki brez honorara. Koledar 1867. 2 O prvem predlogu meni g. B. Raič, ali bi se ne mogla Matica združiti z družbo sv. Moliora tako, da bi skupaj dajali obe družbi koledar in sporočilo o svojem delovanji? Ker je za to leto bilo že prepozno, razloči odbor, da se Matičino predsedništvo spusti v dogovor z vredništvom družbe sv. Moliora o tem; sicer pa, da se za leto 1867 da na svetlo koledar s sporočilom vred še pred občnim zborom, in da se po g. dr. Costovem svetu imenuje koledar in letopis slovenske Matice. Ravno tako se sprejemata naslednja dva Bleiweisova predloga, samo s tem pri-stavkom, da podučne sostavke oskrbijo odborniki ali drugi slovenski pisatelji, in ker se nekteri pričujoči gospodje v to koj ponudijo , se izroči njihovo vredovanje g. dr. Bleiweisu, predsedni-štvu pa, da poravnA z g. dekanom Hicingerjem zastran plače za prejšnji in prihodnji koledar ter da s tajništvom poskrbi, kdo in po čem bode prodajal Matičin koledar in letopis. In po tem sklepu dobijo družniki slovenske Matice za leto 1865 omenjene tri knjige v znani obliki. e) Matici se ponujajo naslednji rokopisi za 1866. 1.: 1. „Štirje letni časi" po Rossmässlerji, poslovenil g. Iv. Tušek, volili so se trije pregledovalci za ta rokopis. 2. „Matevža Hladnika vrtiček samotnih cvetlic", zbral g. Stef. Kocijančič; tudi za ta rokopis so bili izvoljeni trije pregledovalci; toda g. Kocijančič ga je nazaj zahteval, in vrnil se mu je. f) (1. Cigale poprašuje, ali bi Matica sprejela „filosofično pr op e de v ti ko", ako jo posloveni? — Odbor je izrekel, da bi s tem delom g. Cigale gotovo vstregel Slovencem, da ima gosp. dr. Bleiweis na porabo v rokopisu kratek znanstven slovnik o tej vedi, kterega je sostavil ranjki g. J. Poklukar; da bi vendar bilo dobro, da g. Cigale imenuje izvirnik, po kterem se misli ravnati in da se pri tem delu ozira na druge Slovane, na pr. Hanuša itd. G. Marn naznani odboru, da sta med Ravnikar j evimi rokopisi zlasti dva, ki bi bila vredna, da ji Matica spravi na svetlo in tako svojo hvaležnost skaže ranjkemu s tem, da mu postavi ta spominek. Prvi rokopis je skoro dovršen, naslov mu je: „Stari sled Slovencev", drugi pa prestava podučne povesti „Popotovanje v Spicbergen ali utopljenci" popolnoma dovršen. Za oba rokopisa izvolili so se po trije pregledovalci. G. A. Lesar nasvetuje, da Matica v djansko zvezo slovstvene zajemnosti še stopi z naslednjimi društvi: 1. z družbo sv. Mohora v Celovcu; 2. z Matico ilirsko v Zagrebu ; 3. z Matico češko v Pragi; 4. z Besedo umetniško v Pragi; 5. s Pravniškim društvom v Pragi; 6. z Antropologičkim društvom v Moskvi; 7. s Cesarsko akademijo naukov v St. Petersburgu. Odbor je enoglasno sprejel ta predlog. Kdaj da ima biti drugi občni zbor, ki se naj obhaja dopoldne s cerkveno slovesnostjo, zvečer pa s slovesno besedo v čitav-nici, to določiti je odbor prepustil predsedništvu. b) Odbor slovenske Ljubljanski: 1. Dr.Lovro Toman,prvosednik. 2. Dr. LeonVončina, l.prvosed- nikov namestnik. 3. Anton Kos, 2. prvosednikov namestnik. 4. Dr. Jernej Zupanec, blagajnik. 5. Anton Lesar, tajnik. 6. Jožef Marn, zapisnikar. 7. Ivan Vavru, knjižničar.* 8. Dr. Janez Bleiweis.* 9. Anton baron Cojz.* 10. Dr. E. H. Costa. 11. France Levstik. 12. Dr. Janez Zlat. Pogačar. 13. Andrej Praprotnik. 14. Fidel Trpinec.* 15. Ivan Villiar. 16. Dr. Andrej Vojska. Matice v Ljubljani. Vnanji: 1. Jožef grof Barbo.* 2. France Cegnar. 3. Matej Cigale. 4. Anton Črne. 5. Dr. Ferdinand Dominkuš. 6. France Erjavec. 7. Anton pl. Gariboldi. 8. Jožef Gorup.* 9. Juri Grabrijan. 10. Anton Jauežič.* 11. Štefan Kocijančič. 12. Dr. Štefan Koeevar. j 13. Peter Kozler. 14. Matija Maj ar. 15. Dr. France Miklošič. 16. Matej Pirec. 17. Božidar Raič. 18. Dr. Radoslav Razlag. 19. Dr. Janko Srnec. 20. Luka Svetec.* 21. Davorin Trstenjak. 22. Dr. Jožef Ulaga.* 23. Dr. Jožef Vošnjak. 24. Andrej Winkler.* * pomenja, kteri gg. odborniki da so bili 11. julija t. 1. po žrebu izvadljani. Imenik Matičinih udov do avgusta 1866. Sestavil Anton Lesar, tajnik. Opazka: Zavoljo lepega spregleda razvrstili so se udje po škofijah in krajih. Radi bi pa bili vse tudi razvrstili po dekanijah, zlasti zavoljo tega, ker so skoro vsi visokočastiti gg. dekani radovoljno prevzeli poverjeništvo Matičino, kar je udom in Matici na korist na več strani. Ker nam pa ni popolnoma znano, kterim dekanijam so prišteti razni kraji lavantinske, krške, goriške in tržaške škofije, zato se je ta razvrstitev popolnoma dovršila te v ljubljanski škofiji. Za prihodnje leto pa tiste čast. ude, ki kako drugače, kakor po g. dekanu pošljejo svoj donesek ali za nove ude pristopijo, prosimo, da nam naznanijo tudi svojo dekanijo, kamor se jim bodo pošiljate knjige. Ustanovniki, ki so vstanovino doplačali so za-znamvani z**, vsi drugi vstanovniki z *, letniki so brez znamnja, pover-niki pa so tiskani z razprtimi črkami. Vsak ud, ki ne bode našel svojega imena v tem imeniku, pa je bil do avgusta naznanjen odboru, ali pa bode zapazil kako napako, naj nam blagovoljno naznani, da se to popravi. Za zmote. ki se gotovo nahajajo ozir stanovališč, ne moremo kaj, ker se nam dotične premembe niso naznanile. Kdor toraj ni tiskan v dekaniji, v kteri zdaj biva, ta naj išče knjig pri čast. gosp. dekanu ali poverjeniku, v čegar dekaniji je bival, ko se je vpisal. I. Ljubljanska škofija. 1. Ljubljanska clekanija: Ljubljana. Blaznik Jožef, tiskar in posest.** Bleiweis Ivan, dr., vrednik „Novic," deželni odbornik itd.** Bučar Viktor, trgovec.** Češko Valentin, posestnik.** Debelak Matija, gimn. profesor.** Dreo Aleksander, trgovec.** Eger Rozalija, lastnica tiskalnice in kamnotisne naprave.** Frelib Anton, hišni posestnik in mestni odbornik. ** Gariboldi pl. Anton, posestn.** Holcer Dragotin, trgovec.** Hranilnica Kranjska. ** Kleinmayer pl. Ignaci, knjigar, tiskar in posest. ** 1 Kos Anton, stolni prošt in vesoljni škofov namestnik. ** Kozler Ivan, grajščak. ** Kozler Peter, trgovec.** Kozler Jožef, dr., posestnik.** Krisper Valentin, trgov, in posest.** Peternel Miha, profesor c. k. više realke. ** Pleiweis Jožef, trgovec.** Pleiweis Valentin, posest. ** Pongrac. Oskar, dr. pravdosrednik in posestnik. ** Samassa Anton, zvonar. ** Skodlar Henrik, trgovec.** Sovan Ferko, trgovec.** Sovan France Ks. starejši, trgovec in posestnik** Sovan Fr. Ks. mlajši, trgovec.** Svetec Luka, inagist. komisar.** TomanLovro, dr, pravdosrednik.** Trpinec Fidel, grajščak in kmet. družbe prvosednik.** Vilhar Ivan, trgovec.** Vitenec Andrej, klavirar. ** Zois baron Anton, grajščak. Zupanec Jernej, dr., biležnik.** Arce Rajmund, c. k. poštni vrad. * Auer Juri, pivovarniški oskrbnik. * Bürger Ljudevit, trgovec.* Codelli baron Anton Fahnenfeld, deželni glavar.* Costa Etbin Henrik, dr., mestni župan in deželni poslanec. * Cvajer Ivan, dr., posestnik. Cebašek Andrej, dr., prof. bogos.* Cepon Anton, krojaški mojster.* Čitalnica, društvo. * Debevec Jožef, trgovec, posestnik in mestni odbornik. * Dolenc Henrik, dr., avskultant. * Frančiškanska knjižnica. * Gariboldipl. France, c. k. vradnik.* Germek Henrik, c. k. poštni vrad. * Heidrih Drag'., sakr. pri st. cerkvi. * Jamšek Ivan, trgovec.* Jarec Anton, dr., c. k. šolski svet. * Jerajeva Ivana, posestnica. Jeran Luka, duh. pom. in „Zg. Danice" vrednik. * Klemenčič Jožef, kateh. c. k. norm.* Kušar Jožef, trgovec in hišni p.* Lesar Anton, profesor na c. k. viši realki. * Lukinan Jožef, c. k. rač. vradnik. * Majhenič Gašpar, vodja križ. cerk* Mal i Ognjeslav, dr., okrajni zdrav.* Marn Jožef, prof. na c. k. viši gimn.* Mileč Rudolf, tiskar.* Močnik Matej, učit. mestne gl. šole.* Novak Ivan kr., korar in sem. vodja.* Pavšler Jožef, korar.* Pesjakova Luiza. * Pfeifer France, c. k. rač. vradnik.* Pogačar Ivan Zl., dr., stolni dekan.* Poklukar Janez, kanonik. * Ravnikar France, dež. rač. vrad. * Robič Luka, davč. nadzornik.* Rozman Ivan, vodja m. gl. šole.* Skale Pavel, učitelj živinozdravst.* Smukavec Ivan, vrad. v bolnici.* Sokol južni, društvo.* Valenta Alojzi, dr., prof. in primär v bolnici.* Vavru Ivan, prof. na. c. k. viši gimn* Vojska Andr., dr., c. k. vradnik* Vončina Leon, dr., prof. bogosl.* Zupančič France, dr., pravdosr* Zupan Jožef, dr., pravdosrednik in dež. odbornik. * Zupan V. C., trgovec.* Zupan Toma, prefekt v Alojz.* Auer Pavel, posest, in pivovar. Belar Leopold, učit. m. gl. šole. Blaž Jernej, hišni posestnik. Cvajer Dragotin, trgovec. Drašler France, čevljarski mojster. Drasler Pavel, trgovski pomočnik. Garbajs Hinko, vradnik pri železu. Gerber Matija, posest, in bukvovez. Gnjezda Ivan, prefekt v Alojzj. Göck Ferdinand, gostilničar. Hohn Edvard, posest, in bukvovez. Hohn Hugon, c. k. poštni vradnik. Hohn Robert, vradnik pri železn. Horak Ivan Nep., posestnik, ro- kovičar in mestni odbornik. Hudec Aleks., pravdosr. koncipist. Inglič Jakob, zasobni učitelj. Ivanetic Martin, načelnik dež. rač. Jentl Anton, trgovski tovarš. Jentl Bernard, trgovec. Kandmal France, gimn. profesor. Kaprec Ivan, c. k. drž. pravd. namestnik. Klemenčič Anton, mag. vradnik. Klemens France, trgovec. Klein Anton, vod. Egerjeve tiskarn. Klofutar Leonard, dr., prof. bogos. Konšek Valentin, gimn. profesor. Kolman France, tergovski pom. Kremžar Andrej, vrad. dež. rač. Križnar Miroslav, vikar pri stolni cerkvi. Krsnik Jožef, c. k. sod. adjunkt. Kubelka Vaclav, ataviteljski mojst. Kunšič Lovro, c. k. dež. sodstva sveto valeč. Kurnik Vojteh, stol/ir. Kušar Matija, trgovski pomočnik. Lahajnar Dragotin, zasobni vrad. Leben Matija, dr., korar in prof. bogosl. Lercber Juri, bukvär. Levstik France, pisatelj. Lozar Jožef, trgovski pomočnik. Maršalek Avgust, krojaški mojster. Melcer Dragotin, gimn. profesor. Mulej Andrej, c. k. rač. vradnik. Ničman Henrik, posest, in bukvov. Koli Jožef, doktorand. Oblak France, dosl. mag. svetov. Oblak Jožef, zasobni vradnik. Orel Jožef, dr., notar. Pakič Milia, trgovec. Perona Ljudevit, c. k. policije vrad. Petrič Ivan, c. k. dež. sodstva svet. Pour Edvard, trgovec. Puhar Dragotin, posestnik. Praprotnik Andrej, učit. m. gl. šole. Pregelj Rajmund, blag. v hran. Raktelj France, m. gl. šole učit. Ribič Jožef, trgovec. Stfelba Jožef, svečar. Štrukelj Gotkard, trgovski pom. Tisen Ivan, trgovski pomočnik. Tomec Jakob, magistratni vradnik. Urbančič Anton, trgovec. Uril Peter, vikar pri stolni cerkvi. Valenta Vojteh, magistr. vradnik. Več Ivan, trgovec. Videč France, trgovec. Vrhovec Blaž, posest, in m. odb. Zamejec Jožef, posadni kaplan. Zitterer Andrej, čevljar. Žagar Dragotin, vrad. pri c. k. blag. Šventner Jožef, posest, in in. odb. 2. Loška Star« Loka. Kramar France, dekan. Celcšnik Dragotin, vradnik pri zemljiščinih knjigah. Smolej Jakob, c. k. gimn. prof. Drobnič Andrej, duh. pomoč, pri sv. Petru. P. H. Schrei Jožef pl. Redelwert, dosl. c. k. račun, svetnik. Brezovica. Sranc Stanko, duh. pomočnik.* Potočnik Janez, župnik. Črnuče. Dolinar Jožef, učitelj. Dobrova. Kajdiž Toma, duh. pomočnik. Vidmar Janez, župnik. Golo. Zoreč Ivan, župnik, Ig Govekar France, učitelj. Kosec Jernej, duhovni pomočnik. Sv. Katarina. Prijatelj Štefan, župnik. Šmartno. Mabiaršič Jožef, duh. pomočnik. Namre Anton, župnik. Sora. Jereb Matej, duhovni pomočnik. Št. Vid. Potočnik Blaž, župnik. Stare Alojzi, duhovni pomočnik. Šmartno. Skul Martin, posest, in mlinar na Vikrčah. Število ustanovnikov 82. „ letnikov . . 89. dekanija. 4 Loka mesto. i Remec Primož, župnik.* Vidmar Jožef, kaplan. * Hrovat Mihael, kaplan. Hafner Jožef, župnik v pokoji. Kadivčeva Radovojka. Kalan Matija. Selca. Maj er Vincenci, župnik. Skul Valentin, kaplan. Jalen Simen, kaplan. Štamcar Andrej, učitelj. S mi d Matija, kmetovavec. Dolenec Janez, mlinar in župan iz Praprotim Preveč Juri, kmet in župan iz Studenega. Habijan Janez, mlinar in župan. Kumar Matija, kmet v Knapih. Poljane. Globočnik Janez, župnik.* Rožič Alojzi, kaplan.* Berčič Janez, kaplan. Dolenec Janez, inženir h. št. 8.* Trata. Bogolin Mihael, kaplan. Železniki. Globočnik Leopold, posestnik.* Fine Anton, župnik. Babnik Jernej, kaplan. Plaveč Maks., župan in fužinar. Globočnik Anton, posest, in fužinar. Levičnik Jožef, posest, in učitelj. Učilnica župna. Tušek Janez, kmet v Begunšnici. Steinmetz France, fužinar. Sorica. Boncelj Jožef, župnik. Oslica stara. Šlibar Martin, župnik.* Oslica nova. Ulčar Blaž, župnik. Žabnica. Kuralt Janez, posestnik. Število ustanovnikov 7. „ letnikov . . 27. 3. Kranjska dekanija. Kranj. Reš Janez, dekan.* Bleiweis Dragotin, dr. zdravnik.* Pleiweisova Ivana, trgovska vdova.* Pirec Matej, trgovec.* Ros Matej, trgovec. * Šavnik Dragotin, lekar.* Šavnik Sebastijan, župan.* Mežnarec Anton, kaplan. * Strbenec Juri, dr. prava, kaplan.* Florijanova Nikolaja. * Kadilnik France, trgovec.* Cebin Peter, učitelj. Gregoračeva Malica, gospodičina. Pajek Janko, gimn. profesor. Pec Dragotin, vradnik. Lazar Mihael, gl. šole vodja in kat. Dolenec France, trgovec. Primskovo. Vomberger Blaž, župnik v pokoji. Cerklje. Robas Janez, župan. Košmerlj Anton, kaplan. Kanduč Ignaci, posest, v Stiski vasi. Šentjuri. Koprivnikar Janez, kaplan. Mali Ignaci, kaplan. Šmartno. Strojeva Antonija, gospodičina. I Golob Anton, župan v Stražišči. Predoslje. Krčon Jožef, župnik. Saje Janez, učitelj. Tržič. Košir Alojzi, fajmošter. Duple. Šlibar Toma, fajmošter. Podbrezje. Praprotnik France, učitelj. Kovor. Bohinec France, župnik. Kokra. Strmole France, župnik. Zapoge. Narobe Martin, župnik. Smlednik. Preželj Matej, župnik. Število ustanovnikov 11. letnikov . .23. 4. Radoliška doka ni j a. Radolica. Vovk Simon, dekan.** Munda France, dr. advokat.* Lah Valentin, kaplan. Kranjska gora. Vilfan Simon, župnik Matek Juri, kaplan. Hauptman .Janez, stroj ar. Robič Jakob, posestnik. Srednja vas. Jerala Janez, kaplan.* Bistrica bohinska. Mesar Janez, župnik. Kristofic Lovro, kaplan. Grad (Bled). Peharec Simon, župnik. Jesenice. Klinar Dragotin, kaplan. Kaiunja gorica. Bernik Lovro, župnik.* Število ustanovnikov 4. „ letnikov . . 9. 5. Kamniška dekanija. Kamnik. Bogataj France, kaplan. Gavster Mavrici, dr., e. k. okrajni zdr. Treven Valentin, trgovski pomočnik. Orel Jožef, trgovec. „Leseverein." Mengeš. Kuralt Janez, župnik. Kmetic JVIihael, kaplan. Jaklič Štefan, kaplan. Vodice. Brgant Valentin, župnik. Teran Ivan, kaplan. Šmarna gora. Marešič Jožef. Skaručina. Stritar Andrej, duhoven v pokoji. Dob. Kršič Ivan, administrator. Brdo. Höffern pl. Viljelmina, grajščinska gospodičina. Švajgar Jožef, grajski oskrbnik. Kočevar France, c. k. aktuar. Barlič Martin, benef. pri 6v. Vidu. Komenda. Vovk Jožef, župnik. Tuliinje (zgornje). Bononi Jožef, župnik. Nevlje. Mrvec Blaž, župnik. Učilnica ljudska. Ilomec. Hiti Janez, župnik. Mekine. Kraševec Jernej, župnik. Tajnice. Lomberger Jožef, župnik. Zlato polje. Peharec Alojzi, župnik. Število ustanovnikov — „ letnikov . . 25. 6. Moravska dekanija. Moravče. Toman Ivan, dekan. Zoreč Juri, duh. pomočnik. Budnar Ivan, duh, pomočnik. Vače. Tavčar Miha, župnik. Mazek Lovro, bneficijat. * Sv. Gothard. Završnik France, župnik. Kolovrat. Novak Joan, župnik. Krašinja. Vari Juri, župnik. Peče. Kapuz Ivan, župnik. Sv. Helena. Razpotnik Jakob, župnik. Vode Jožef, trgovec na Dolskem. Blogovica. Zupančič Ivan, župnik. Sv. Ciora. Kosmač Simen, župnik. Zagorje. Anton Urbas, župnik. Število ustanovnikov 1. „ letnikov . .13. 7. Šmarijska dekanija. Šuiarje. Brolih Matija, dekan.* Št. Vid. Stritar Janez, beneficijat.* Krka. Urbanija Lovro, kaplan. Zupančič France, Žagar na Šici. Lipoglav. Rumpler Maksimilijan, župnik. Žalina. Windischer Miha, župnik. Poljica. Sivec Janez, lokalist. Število ustanovnikov 2. „ letnikov . .5. 8. Litijska dekanija. Šmartno. Bürger Jožef, dekan.* Kobler Alojzi, posestnik.* Adamič France, učitelj. Kozjek Andrej, župnik v pokoji. Štupica Lovro, župnik v pokoji. Janša Janez, beneficijat. Knifec Feliks, kaplan. Polšnik. Tavčar Mihael, župnik. Dobovec. Jerič Jožef, župnik. Primskovo. Strah Januar, župnik. Št. Juri. Gestrin Leopold, župnik. Litija. Črne Avgust, pek. Število ustanovnikov 2. „ letnikov . .10. 9. Trebanska dekanija. Trebno. Rozman Jožef, dekan. * Greselj Josipina, grajščinska go-spodičina. ** Rakovnik. Barbo-Waxensteinski grof Jožef, grajščak. ** Blagne Anton, oskrbnik. Žužemberk. Novak Jozip, kaplan.* Babnik Janez, kaplan.* Macun France, c. k. aktuar.* Trebelno. Sular Janez, župnik. Dovič Janez, kaplan. Sv. Križ. Sajevec Janez, kaplan.* Mirna. Voglar Jožef, kaplan. Sv. Lavrcuc. Lunder Janez, kaplan. Ambi-us. Skrl Jakop, župnik. Selo. Zorman Anton, administrator. Število ustanovnikov 7. ,, letnikov . .7. 10. Krška dekanija. Lcskovec. Polak Edvard, dekan. Vovk Janez, kaplan. Krško. Mahkot Janez, e. k. vraduik. * Lampe Jožef, c. k. vradnik.* Irkič Ivan, biležnik. * Žarek Simon, trgovec. Škocijan. Petek Andrej, kaplan. Raka. Sarabon Valentin, kaplan. Kostanjevica. Lesjak Janez, župnik.** Markič Matej, kaplan.* PIribar Vatroslav, župan v Jesenicah. * Candolini Vojteh, c. k. pristav. Majntinger Ivan, c. k. vradnik. Pihler Jožef, c. k. vradnik. Bele France, c. k. priglednik. Salcer Ivan, c. k. logar. Šetinec France, trgovec. Eksel Dragotin, trgovski opravilnik. Grdežič Jožef, c. k. aktuar. Kodrič Mihael, trgovec v Krški vasi. Melhar Anton, veliki logar v Jesenicah. Gač Vekoslav, trgovec. Žugel Srečan, e. k. dačni vradnik. Sebavec Franjo, pregl. potrošnine. Dolina. Zajec Andrej, župnik. Kriavs Janez, župnik. Križevo. Vovk Janez, župnik. Sv. Dnli. Zagorjan Martin, župnik. Studenec. Albreht Leopold, župnik. Bučka. Gasperlin Gašper, župnik. Čatež. Štrukelj France, kaplan. Svoboda Janez, gozdnar. Število ustanovnikov ,, letnikov 6. 26. 11. Novomeška dekanija. Novomesto. A r k o J e r n e j, prost. Svetličič Matej, kanonik. Kuhelj Matija, vikar. Kržič Gregor, namestnik drž. pravd- nika. ** Kravs Vojteh, avskultant. Narodna čitalnica. Rozina Jožef, dr. advokat. Ravnikar Ludovik. Bučar Žiga, dr., okrajni zdravnik. Mohar Martin. Si. Milici. Mejač Anton, župnik. Mirna peč. Rezek Peter, kaplan. Stopite. Lukanec Jožef, kaplan. Bola cerkev. Jerin Jakob, župnik. Prečiiia. Preša Jožef, kaplan. * Št. Peter. Drčar Martin, kaplan. Podgrad. Orešnik Jožef, lokalist. Število ustanovnikov 2. „ letnikov . .15. 12. Metliška dekanija. Semič. Skubec Martin, dekan.*' Pleško France, kaplan. Logarjeva Ljudevita, gospodičina. Črnomelj. Šutaj Matija, župnik. Vinica. Mraz Toma, dr., župnik.** Stari Trg. Mrzel Jožef, župnik. Rozman Lovro, kaplan. Stanovnik Nikolaj, učitelj. Dragatnš. Volčič Ivan, župnik. * Podzemelj. Kalan Rajmund, kaplan. Suhor. Skofec Janez, župnik. * Vrh. Zadnik Simon, župnik. Preloka. Sos Mihael, lokalist. Število ustanovnikov 4. „ letnikov . . 9. Kočevje. Kožuh Matej, dekan.* Grašperin Viljem, kaplan. Fortuna France, trgovec. Koprivnik. Olipič Janez, župnik. * Stara cerkev. Parapat Ivan, kaplan. * 13. Kočevska dekanija. Fara pri Kostelu. Justin Blaž, kaplan. Abrain Lavoslav, učitelj. Nemška loka. Vaj voda Simon, lokalist. Število ustanovnikov 3. „ letnikov . . 5. 14. Ribniška dekanija. Ribnica. Holzapfel Ignaci, dekan.* Rudež Dragotin, grajščak.** Rudež Jožef, grajščak.** Frank Rihard, kaplan. S m o 1 e j M a t i j a, kaplan. Klobus France, kancelist. Arko Anton, posestnik in župan. Arko Jakob, posestnik in gostilničar. Klim Janez, posestnik in trgovec. Logar Miroslav, posestnik. Obrstar Matija, posest, v Jurjevici. Pakiž Simon, župan v Jurjevici. Pavser Janez, posestnik. Podboj Ivan, posestnik. Sle Andrej, umetalni vrtnar. Drag«. Jereb Jožef, župnik. * Dolenja vas. Ziegler Janez, župnik. Jan Primož, kaplau. Pogorelec Anton, posest, in trgovec. Sodražica. Lesjak Jožef, župnik.* Kaplenk Janez, kaplan.* Fajdiga Janez, posest, in trgovec. Loški potok. Sega Janez, logar in posestnik na. Travni gori. Sv. firegor. Perčič Matej, lokalist. Gora. Klemenec Primož, eksposit. Število ustanovnikov 6. „ letnikov . . 19. 15. Vrhniška dekanija. Vrhnika. Bonner Jožef, dekan.* Klemenčič Jožef, posestnik.** Polhov gradeč. Povše Martin, kaplan. Jereb France, kaplan. Preserje. Podobnik Ignaci, župnik. Mencinger Lovro, kaplan. Borovnica. Jugovec Anton, župnik. Robič Simon, kaplan. Št. Jost. Bartol Baltazar, župnik.* Črni vrh. Povše France, lokalist. Podlipo. Okorn Ignaci, župnik. Itovte. Vidmar Matej , župnik. Ilotederšica. Rihar France, župnik. 16. Idrijska dekanija. Idrija. Kovačič Janez, dekan.* Občina mestna. * Hoch ti Dragotin, c. k. notar. Gregorič Ignaci, kaplan. Jakič Anton, kaplan. Grbec Ljudevit, dr. rudniški zdrav. Stranecky Jožef, trgovec. Urbas Leopold, rudninski pristav. Žiri. Majnik Janez, župnik. * Gorišek France, kaplan. Idrija spodnja. Močnik France, župnik.* Grm Janez, duh. pomočnik. Šoklič Blaž, duh. pomočnik. Ledine. Rome Janez, župnik.* Črni vrh. Aleš Luka, vikar. Osana Anton, kaplan. Zavrac. Pivek Janez, lokalist. Sv. Magdalena. Aichholcer Adalbert, lokalist, (jiodovič. Svetličič France, župnik.* Vojsko. Brgant France, lokalist. Število ustanovnikov „ letnikov . . 6. 14. 17. Cerkniška dekanija. Cerkniea. Anžlovar France, dekan. Peterlin Primož, kaplan. Obreza Adolf, posestnik.* Janežič Jakob, bukvovez. Lož. Endlicher Rudolf, c. k. vvadnik. Obloke. Lovšin Simon, kaplan. * Planina. Potočnik Anton, župnik. Grivec France, kaplan.* Tomec Matej, učitelj. Unec. Brence Janez, lokalist. Grahovo. Žerovnik Toma, lokalist. Hegne. Ah čin Anton, eksposit. Hren France, posestnik in župan.* Zarnik Janez, učitelj. Učilnica ljudska. Vidmar Andrej, posestnik. Meden Matija, posestnik. Meden Matija, mlinar. Meden Toma, posestnik in župan. Število ustanovnikov 4. ,, letnikov . . 15. 18. Postojnska dekanija. Postojna. Hicinger Peter, dekan.* Vesel Ivan, gl. šole kateh. in vodja.* GlobočnikAnton, c.k. predstojnik* Gestrin Dragotin, dr.* Martinak Dragotin, c. k. aktuar. Staudahar Feliks, c. k. davk. vrad. Premrou Dragotin, posestnik.** Razpet Martin, dr., okrajni zdrav.* Ilrenovice. Blaznik Jakob, administrator. Grčar Jožef, kaplan. Molj Gustav, kaplan. Senožeče. Pašič Janez, farman. Legan France, kaplan. Zelen Jožef, posestnik. Slavina. Pokora Anton, farman. Erjavec Janez, kaplan. Vreme. Rudolf Lovro, farman. Št. Peter. Klemenec France, eksposit. Razdrto. Občna selska. ** Orehek. Dolenec Ljudevit, grajščak.* Križaj Andrej, eksposit. Število ustanovnikov 8. „ letnikov . .13. 19. Trnovska dekanija. Trnovo. Grašič Anton, dekan.** Oblak Janez, kaplan.* Urbanček Janez, kaplan.* Bilec Janez, zgodnik. Brinšek Ivan, trgovec.* Ličan Skender, trgovec. * Bistrica. „Leseverein." * Pavčič Janez, sodn. služabnik. Zupan Matija. Na Kalili. Vilhar Miroslav, grajšžak.* Košana. Brgant Jožef, farman. * Skubee Mihael, kaplan. * Suhorje. Zupan Urh, eksposit. Pregarije. Vode Janez, duhovnik. Število ustanovnikov 9. ,, letnikov . . 5. Ipava. Grabrijan Juri, dekan.* Hiti Luka, benef. in gl. šole vod.* Ložar Gregor, dr., biležnik. * Barle Jožef, učitelj. Tomažič Janez, kaplan. Spazzapan Štefan, dr., advokat. Stupica Ignaci, nadzornik c. k. finančne straže. Kete Jožef, stroj ar. Št. Vid. Košir Jakob, vikari. Kavčič France, posestnik.* Vrtovec Filip, posestnik. Podraga-Šraj Valentin, beneficijat. Kmetijska čitalnica. Štiirja. Petrič Blaž, kurat. Goče. Lampe Anton, kurat.* 20. Ipavska dekanija. Pod vel b. Pečar Janez, kurat. Budanje. Stupar Janez, kurat. Podkraj. Erjavec Matija, kurat.* Planina. Nakus Jožef, kurat.* Višnje. Bajec Jožef, kmetovavec. Slap. Koder Matej, kurat. * Ferjančič Jožef, posest, in župan. * Rzelj. Kopitar Mihael, kurat.* Število ustanovnikov 10. „ letnikov . .13. II. Lavantinska škofija. 1. Celjska dekanija. Celje. Vodušek^Jožef, opat.** KočevarŠtef., dr., okrožni zdr.** Čitalnica. * Poddružnica kmetijska.* Kapuz France, trgovec.* Krušič Ivan, girnn. profesor.* Urek Ivan.* Ipavec Dragotin, pravdosr. konc. Ripšl Mavrici, trgovec. Petini Andrej, trgovec. Griže. Strobelj France, rudninski ravnat.* Janežič Jakob, rudninski vradnik. Toplak Jožef, učitelj. Žuža Ivan, posestnik.* Jug France, rudninski služabnik. Križan Henrik, kaplan. Št. Juri. Trstenjalc Davorin, župnik.* Ipavec Gustav, dr., zdravnik.** Ljubno. Sribar Janez, kaplan.* Kruleč Jožef, vel. logar in posest. Teharje. Občina selska. * Štore. Jesenko Gregor, ranocelnik. Lukažič Janez, ranocelnik. Vojnik. Roze France, ranocelnik. Gotovlje. Plešnik Mihael, kaplan. Število ustanovnikov 13. „ letnikov . .13, 2. Mariborska dekanija. Maribor. Piki Mihael, stolni prošt. ** Kostanjevec Jožef, kanonik.* Vogrin Lovro, dr., kanonik.** Zorčič France, kanonik.* Glazar Marko, častni kanonik.* ModrinjakMatija, konzist. svetnik.* IJlaga Jožef, dr., prof. bogoslovja.* Kovačič Martin, prof. bogoslovja. * Bohinec Jakob, prof. bogoslovja.* Sinko Božidar, prof. bogosl.* Jeraj Jožef, škofov kaplan.* Dominkuš Ferdinand, dr., adv .** Prelog Matija, dr., zdravnik.* Rupnik Janez, trgovec.* Pavlič Valentin, dr. pravd. kone.# Majciger Janez, gimn. profesor.* Suman Jožef, gimn. profesor.* Radej France, dr. biležnik. * Čitalnica. ** Srebre France, pravdosred. konc. * Rapoc France, pravdoslovec. * Pavša Matija, kaplan.* Roi Jakob, c. k. pristav.* Jedlička Otokar. * Sket Jožef, vradnik pri železnici.* Junkar Janez, zemljemerski asist.* Videršek Matija. * Sovič Jožef. * Janžek Slavomil. * Babnik Miroslav.* Zmazek France.** Srebre Juri, zdravnik. Morič Maks., trgovski pomočnik. Remschmidt Ferdinand, posestnik. Miklošič Ivan, učitelj. Oroželj Janez Nep., dr., pravdo- sredni koncipist. Semlič Jožef, učitelj. Cuček Jožef, pravdosredni koncip. Duhač Ferdinand, pravd, koncip. Flek Jožef, kaplan. Kandut Krištof, korvikari. Cuček Jožef, korvikari. Žajdel France. Marko Mihael, biležni koncipist. Bezjak Ivan, stavbar. V Mariboru so se vpisali, a kje zdaj bivajo Matici ni znano: Glažar Dragotin.* Irgolič Anton.* Muršec Anton.* Rajhov Anton.* Skrbeč Davorin.* Srnec Jozip.* Šantl Anton.* Turner Pavel.* Vraz Anton.* Pavlica Števo, trgovski pomočnik. Lembah. VrHč France, kaplan. ** Hrg Lovro, župnik. Hoče. Murko Anton, dekan.* Sv. Lorenc v puščavi. Sinionič Aleks. Ivan, kaplan.** Sv. Marjeta. Kosi Božidar, kaplan. Število ustanovnikov 43. „ letnikov . .17. 3. Bražlovška dekanija. Vransko. Bratkovič Andrej, biležnik.* t Sentak France, posestnik.* Oset Simon, trgovec.* Sventner Lavoslav, trgovec. * Lopan Jakob, podučitelj. Gradišnik Luka, zdravnik. Gomilsko. Zupančič Davorin, podučitelj. 4. Slovensko bistriška dekanija. Bistrica slovenska. Vošnjak Jožef, dr., okrajni zdr.** Slomšek Janez, kaplan.* Ratej France, c. k. biležuik. * Kmetič Jožef, trgovec. Šepec Dragotin, c. k. priglednik. Limavšek Peter, gostilničar. Korbar Blaž, c. k. aktuar. Soštarič Jožef, mlinar. Stiger Albert, trgovski sin. Bauman Jožef, meščan. Poljskava spodnja. Novak Vincenci, župnik.* Gršak Vincenci, podžupnik. Poljskava gornja. Trafenik France, župnik. * Poljičane. Šmon Anton, župnik. Ložnira. Stepišnik Lovro, mlinar. Sv. Venceslav. Frelih Anton, župnik. Tinje. Regula Juri, župnik. Število ustanovnikov „ letnikov . . 5. 12. 5. Cerkovska dekanija. Cerkovec. Fravhajin. „ . , , , Rath France, župnik Nagy Albert, dekan. j — - Sparovec Andrej, kaplan. Krajnec Tomaž, župan. Kukovec Jožef, kaplan. * Slivnica. Kraglj Martin, podžupnik. Gornjigrad. Florijančič Jožef, dekau. Žo Icpali. Bezenšek Juri, kaplan.* 6. Gornje gradska dekanija. Mozirje. Lipoid Jožef, posestnik. * Blaž Božidar, trgovec. 7. Št. Jurjevska dekanija. Ljutomer. Klemenčič Anton, dr., župnik. Antolič Ivan, kaplan. Ermenec France, kaplan. Sv. Križ. Kramberger Lovro, župnik. Zadravec Jožef, kaplan. Veržeje. I Stranjščak Anton, kurat. 8. Konjiška dekanija. Konjice. Loče. Vrečko Matevž, kaplan.** Virk Jožef, župnik. Knjižnica župna. ** Korošec Štefan, kurat v Stranicah. Zreče. Muršec Jakob, c. k. aktuar.* Kovač Jožef, krojač.** Sepec Ivan, trgovski opravnik. 9. Kozješka dekanija. Kozje. ! Sv. Vid v Planini. Košar France, dekan.* ! Jurko Janez, učitelj. Srnec Janko, dr.> advokat.* Vraz Jožef, kaplan. * 10. Laška dekanija. Laški trg'. Žuža Anton, dekan.* Šavperl Dragotin, kaplan.* Gregel Janez, kaplan.* Elsbacher Andrej, trgovec. Žnidaršič Urban, zdravnik. Št. Rupert. Arzenček Matija, župnik.* Trebovlje. Hašnik Jožef, župnik.* Sorglechner France, kaplan. * Sp enger Grregor, kaplan.* Pust France, župan. * Loka. Ripšl Dragotin, župnik.* (iolci. Pirnat Andrej, rudn. vrad.** Zidan most. Vošnjak Mihael, vradnik pri želez.* 11. Marenberška dekanija. Marenberg. Sobota. Meško Jakob, dekan.* j Trampuš Janez, župnik. Kapus Anton, c. k. adjunkt. Brezje. i Grosskopf Matija, župnik. 12. Novocerkevska dekanija. Dobrna. Franjo Mikuš, župnik. Balon Anton, kaplan.* Nova cerkev. Šuc Jožef, kaplan.* Vitanje. Trstenjak Jakob, kaplan.* 13. Ptujska dekanija. Ptuj. Herman Mihael, c. k. sodn. pristav in dež. poslanec. Petovar Ivan, dr., pravdosredni koncipist.* 14. Rogaška dekanija. Sv. Peter na Medvedovem selu. Wolf Anton, župnik. * Sv. Križ na Kisli vodi. Grostenčnik Peter, kaplan.* Kostrivnica. Kolarič Jožef, kaplan. Koledar 1867. Sv. Trojica. Žurman Janez, posestnik. Sv. Mihael v Žitalih. Polec France, kaplan. 15. Skalska dekanija. Šoštanj. Masten Jožef, duh. pomočnik. 16. Šmarijska dekani,ja. Sladka gora. j Slivnica. Ogradi France, kaplan. * | Kunej Ivan, kaplan. * 17. Št. Lenartska dekanija. Trotkava. Fekonja France, kmet. Sv. Peter pri Radgoni. Kurnik Janez, župnik. Rantuša Juri, kaplan. Kamnikar France, trgovec. Sribar France, kmet. Ralbenrajn. Hanžič Jakob, kaplan. Zeiring. Seifrid Ljudevit, kaplan. Gederoyce. Mlinaric Jožef, krčmar in kmet. Število ustanovnikov 3. letnikov Sv. Benedikt. Jančar France, kaplan.** Poterč Alojzi, kaplan. Sv. Lenart. Knez Slavoljnb, c. k. biležnik.* D r vanje. Čolnik Dominik, posestnik.* Velel Anton, kmetov sin. Ncgova. Forko Martin, učitelj. Cmurek. Lorber Henrik, dr. pravd, koneip, Pavalec Juri, kaplan. Kreinberg. Repič Andrej, kaplan. 18. Veliko nedeljska dekanija. Oriiiuž. Središče. Mavčič Jožef, župnik. ' Simonie Jožef župnik. I Lorenčič Andrej, kaplan. 19. Šmartinska dekanija pri slov. Gradcu. Sv. U pri Turijaku. Kos Vekoslav, kaplan.* 20. Videinska dekanija. Brežice. Zagorje. Razlag Radoslav, dr., adr.** ! Trjašek Dragotin, župnik. Lenček Alojzi, posest, na Blanci.* Holinger Neža, gospä, posestnica* Novak Janez, mestni podžupnik. Janežič Janez, meščan in dež. posl. Hoffman Edvard, c. k. pristav. Mencinger Janez, odvetniški vaj. Pregelj Anton, grajščinski ekonom. Veliki kamen. Kožer Jožef, posestnik. 14. Kozje. Kumer Dragotin, e. k. biležnik. Ponkva. Hajšek Anton, župni oskrbnik. Sv. Lovrenc. Rakoše Mihael, kaplan. Število ustanovnikov 3. „ letnikov . .10. 19. Vuzeniška dekaiiija. Vuzenica. Galuf Anton, nadžupnik in dekan. Drozeg Anton, kaplan. Potočnik Lovro, kaplan.* Ribnica. D r ž e č n i k L u k a, sin, p. d. Vinšek.* Ozvald Janez, posestnik. Miklavčič Janez, krčmar. 20. Završka dekaiiija. Sv. Barbara. Weixl Ivan, dekan.* Raič Božidar, duli. pomoč.* Vučnik France, učitelj.* Hržič Ivan, duli. v pokoj i. Vidovič Anton, dijak. Knjižnica učiteljska. Zavrč. Stranj ščak Davorin, župnik.* Trampuš Ivan, kaplan.* Sv. Vid. Svajger Gabrijel, kaplan.* Leskovec. Mlinarič Jožef, župnik.* Arnoš France, kaplan.* Sv. Trojica. Kancler Pavel, župnik.* Hirtiš Benedikt, kaplan.* Petanjek Lavoslav, kaplan.* Dobrava. Rejsinger France, posest, in trg.! Število ustanovnikov 4. ,, letnikov . .21. III. Krška škofija. Celovec. Janežič Anton, c. k. više realke profesor.* Čitalnica. * Božič Ivan, vrednik „Slovenca." Polak Gvidon, knjigovodja. Zupan Jožef, trgovski pomočnik. Pesjak France, trgovski pomočnik. Doberlaves. Lijavnik Janez, prošt. Cinkovec Jožef, beneficijat. Kapun Valentin, kaplan. Jezero. Vrankar Štefan, župnik. Muzi Peter (mlinar), posest, pri sv. Ožboltu. Stular Janez, posest, pri sv. Ožboltu. Koprivnica. Laknar Janez, župnik. Št. Pavel. Venedig Herman, gimn. profesor. Mlakar Maksimilijan, samostanski dobodničar. Plibcrk. Westermayer Jakob, dekan. Leskovar Jožef, kaplan. Tor kar Matija, kaplan. Ambrož Matija, kaplan v Žabnici. So vod nje (Gmünd). Hraševec France, c. k. okrajni načelnik.* Kila (spodnja). Levičnik Jer., dekan pri sv.Moh. Ožgan France, župnik pri sv. Štef. Zablatnik Ivan, kaplan. Majar Matija, župnik v Gorjah. Trbiž (Tarvis). Dobovšek Mihael, dosl. duhoven.** Število ustanovnikov 4. „ letnikov . .21. IV. Goriška nadškofija. Gorica. Golmair Andrej, dr., knez in nadškof. ** Bensa Štefan, nadškof, kancelar in konz. svetnik. * Budal Bernard.** Furlani Jožef, duhovnik.* Hrast Ivan, dr., voditelj bogosl. semenišča. * Kocijančič Štefan, dr., prof. sv. pisma.** Marlisič Andrej, gimn. prof.* Moos Avgust, c. k. pošt. vradnik.* Pleteršnik Maksimilijan, gimn. profesor.* Šolar Janez, gimn. profesor. * Winkler Andrej, dež. odbornik.* Kafol Štefan, nadškofov tajnik in cerkveni računar. Mašera Jožef, vikar v št. Mavru. Dekanija Cirkno. Jerom Jožef, dekan. Novake. Selak Anton, vikari. Otalež. Kristan Lovro, vikari. Ajdovščina. Čitalnica. * Avber. Brtoncelj Gašper, župnik.* Gradiška. BizjakJakob, duhovni oskrbnik v kaznivnici. Dekanija Kanal. Wolf Andrej, dekan.* Wolf Ivan, podružnik. * Tonkli Jožef, dr., advokat. Ivančič Jožef, notar. Makarovič Andrej, kaplan. Štrukelj Gregor, vikar. Dekanija Tinin. Doljak Jakob, dekan. Hvalica Anton, duh. pomočnik. Pencin Dragotin, duh. pomočnik. Lužnik Valentin, notarski pisar.** Podbrdo. Rutar Anton, fajmošter. Volče. Kobal Peter, duh. pomočnik. Most ali sv. Lucija. Rutar Tomaž, fajmošter. Vales Marko, duh. pomočnik. Idria di Bače. Leban Ivan, kurat. Spodnja Tribuša. Kustrin Janez, provizor. Koča. Velikonja Janez, previdnik. Mevce. Skočil- Jože, kaplan. Grahovo. Bevek Janez, vikar. Nemški Rut. Kramar Filip, fajmošter. Tržič (Monfalkoue). Kavčič Josip, c. k. sodeč.* Število ustanovnikov 17. „ letnikov . . 23. V. Tržaška škofija. Trst. | Čitalnica. * Legat Jernej, dr., biškup.** ! Fegec France,c.k.namest. tajnik.* Bučar France, trgovec.* , Godina, finančni komisar. Cegnar France, viši telegrafist.* Gorup Jožef, včliki trgovec.** Čižman Anton, c. k. navtične aka- Jan Juri, župnik v Dolini.** demije profesor.* Kastelec France, trgovec.* Krsnik Ferko, trgovec.* Napret Teodor, c. k. deželn. sodstva svetnik. * Podobnik Janez, c. k. poštni vrad.* Pertot Janez, posest, v Barkoli.* Sorč Edvard, trgovec.* Valentinčič Luka, c. k. poštni vrad.* Zorman Jožef, kapi. pri sv. Antonu.* Žvanut Matija, trgovski opravnik. * Aleš Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Ivanu. Kuhn Anton, duhovnik. Legat Janez Nep., bogoslovec. Schweiger Juri, policijski komisar.* Žininj v Istri (Pazen, Pisino). Sajevec Jakob, duh. pomočnik. Kastav. Volčič Jakob, kaplan.** Prosek. Grorjup Ivan, pek in posestnik. Milič Gregor, posestnik. Nabrgoj Ivan, župan in posestnik. Tomaj. črne Anton, posestnik in župan.** Skopo, vas v duhovnii Dutovlje (plačuje g. dr. J. Orel, v Ljubljani). Mune. Šinkovec Jakob, farman. Koželj Anton, duh. pomočnik. Teran France, kaplan v Staradi. VI. Kraji drugih škofij. AdinonC Lajh Jožef, Korbinijan, novinec.* Vagaja France, Rudolf, bogosl.* Rešek Enrik, bogoslovski prof. Slander Emeran, duhovnik. Trček Slavoljub. Aleksandrija. Jugovic Leopold, trgovec.** Belotinci. Žižek Marko, župnik. Zemljič Štefan, kaplan. Murkovič Janko, učitelj. Črenšovci. Kovačič Marko, župnik. Cibin. Žimnic Dragotin, zemljemerec. Dijakov«. Strossmajer Jozip Juraj, bi-ekup itd. ** Dunaj. Cigale Matej, c. k. koncipist drž. ministerstva. * Dolenec Matija, dr., advokat.** Klun Vincenci, profesor trgovske akademije.* Lipoid France, pravdnik.* Lipoid Janez, doktorand sv. pisma v Avgustinišči. * Melcer Rajmund, dr., vodja bolnice.* Miklošič pl. France, profesor.** Steiner Janez, dr., advokat.* Jevnikar Jakop, oficijal pri policijskem ministerstvu. Festenbnrg (posta'Voran). Kramberger Feliks, župnik. Gradec. M u r š e c Jožef, dr., profesor na viši realki. ** Robič, dr., c. k. prof. bogoslovja. Krek Gregor, dr., prof. slovenščine na realki in Joaneutnu. * Tosi J., dr., c. k. prof. bogosl. Paltauf Jakob, župnik v pokoji. Polič Dragotin, župnik v grad- janskej bolnišnici. Kovačič J., katehet c. k. normalke. Wallner Peter, kateh. c. k. nižje realke. Kopač J., dr., c. k. prof. pravo- slovja v pokoji in c. k. svetov. Šubic S., dr., prof. naravoslovja na trgovski akademiji. Samec Fr., mestjan. Ipavec Benjamin, dr., zdravnik.* Krainc Ivan, c. k. vradnik. Kvas Koloman, prof. slovenščine na c. k. vseučelišči. Zamuda France, knjigovodja v hranilnici. Kocijančič Alojzi, kamnosek. Smidt Ferdinand, trgovski opravnik. Regula Franjo, odvetniški koncip. Peteln J., magistratni blagajnik. Dreisiebner Jože, knezošk. tajnik. Misia Jakob, dr., knezošk. prof. v avgustinišču. Lupšina, ravnatelj v c. k. zastavn. Slik Jožef, kaplan na kalv. gori. Vrbnjak Jožef, kurat v dež. bolniš. Molj Leopold, bogoslovee. Waser pl. vitez, Jožef, državni pravdnik. Del Negro Mavrici, c. k. višega sodstva svetnik. Meie Janez, dr., državni pravdnik.* Slovenija društvo. Kallstadt. Krišnicka Dragotin, računovodja pri c. k. rudniški upravi. Jlitzendorf. Žunko Jozip, kaplan. Levov. Chocholoušek Emanvel, zemlje-merec. * Liberec. Wiest Viktor, c. k. novčni koncip. in preiskovalni komisar. * Miskolcz. Robič Andrej, mašinski tehnik na kolodvoru. * Neunkirchen. Pinežič Viktorin, kaplan.* Pakšič France, kurat pri sv. J tuj i. Osek. Stražimir Franjo, lekarski pomoč. Sv. Peter na Ottersbachu: Niedorfer Marko, kaplan. Poreč. DobrilaJuri, dr., poreški in pulj-ski biškup.** Požega. Mazek Anton, gimn. profesor.* Pulje. Sušnik Gašper, stotnik avditor.* Bušic Jožef, c. k. poštni voditelj.* Promontura. Mrgolič Ivan Živko, duhovnik.* Reka. Blaž France, trgovec.* Jenko Skender, trgovski opravnik.* Vodopivec France, realni učitelj. Štridova v Medjinuirji. Luci Anton, kaplan. Terezina (Tlicresiensfadt.) Comelj Andrej, c. k. poročnik pri 26. pešnem polku pri 4. komp. vojniškega reda. Zagreb. Bogovič Mirko, književnik.* Bradaška Franjo, k. gimn. prof.* Concilia Ivan, trgovec.* Jelovšelt Martin, k. više realke profesor. * Kočevar Ferdo, računski vradnik. Kopač Jozip, dr., pravd, koncip.* Kos Anton, pravdnik.* Macun Ivan, k. gimn. prof.* Vancaš Aleks., dr., zdravnik.* Vranicani baron Ambrož.* Weber Adolf, k. gimn. ravnatelj.** Tušek Ivan, k. više realke prof.* Bučar Jozip, oficijal pri računstvu. Erjavec France, k. više realke profesor. Gostiša Andrej, dr., apelacijski svetnik. Novak Anton, financijalni pristav. Oblak France, vradnik pri računst. Pagon Anton, oficijal pri raeunst. Velikajne France, pravdosr. konc. Weiss France, kavanar. Trnovec Matej, pravnik. Število ustanovnikov 37. „ letnikov . . 54. Ko je bila že tiskana 2. pola, je pristopil: Gosp. Fux Francc, dr., primär v bolnici v Ljubljani. V djansko zvezo književne vzajemnosti je stopila naša Matica: 1. Z Matico dalmatinsko v Zadru 1864. leta; 2. „ Slovaško Matico v Turčijanskem sv. Martinu 1864. leta; 3. „ Matico Srbsko v Novem sadu 1864. leta; 4. „ Matico galičko-rusko v Levovu 1865. leta; 5. „ Družbo sv. Mohora v Celovcu 1866. leta; 6. „ Matico ilirsko v Zagrebu 1866. leta; 7. „ Matico češko v Pragi 1866. leta; 8. „ Besedo umetniško v Pragi 1866. leta; 9. „ Spolekom (društvom) pravničkim v Pragi 1866. leta; 10. „ Anthropologiškim društvom v Moskvi 1866. leta; 11. „ Akademijo carsko v St. Petersburgu 1866. leta. Konecni razgled. vstanov-nikov letnikov vseh u d duhovnih o v svetnih Ljubljanska škofija . . . 177 353 530 250 280 Lavantinska „ ... 115 107 222 108 114 Krška „ ... 4 21 25 17 8 Goriška ., ... 17 23 40 32 8 Tržaška „ ... 20 13 33 12 21 Druge škofije ..... 37 54 91 31 60 370 571 941 . 450 491 0 občnem zboru 11. maja 1865) 334 378 712 333 379 je Matica imela ( 1 Torej jej je prirastlo . 36 193 229 1 117 112 vseh dohodkov in stroškov „Slovenske Matice" to je, za > © D o li o «1 k i 1 Posamezno Skupaj >02 1 gld. kr. gld. kr. ! 1 2 Imetek konec 1864. leta . . . Plačila družabnikov: ustanovnikov v gotovini „ v obligacijah letnih plačnikov v gotovini j 5664 300 | 1645 — 7679 7609 16200 3054 1167 285 22 3 4 Kupljene obligacije..... Darila: v obligacijah ..... v gotovini...... 3000 54 40 i 40 j 21 i 96 j 5 Obresti: od obligacij...... od gotovine v hranilnici 1127 39 27 94 6 Kazni prejemki...... Znesek vseh dohodkov Če se odbijejo stroški . . . 35995 12956 79 19 j ostaja imetka....... in sicer: v obligacijah....... v vrednosti sobne oprave . . v gotovini pri blagajniku . . 22490 236 313 30 30 23039 60 Skupaj 23039 60 i m od 1. januarja 1865 do 30. junija 1866 poldrugo leto. > ® >55 Stroški Posamezno gld. | kr. Skupaj gld. I kr. 2 3 4 5 6 Plačilo tajniku Fr. Levstiku od 1. jan. do 11. julija 1865 in strežaju za poldrugo leto Za kupljene obligacije Sobna oprava , . . . Tisk in vezanje knjig Pisarnične potrebe . . Kazni izdatki . . . Znesek vseh stroškov 282 11764 218 398 24 268 51 44 10 27 87 12956 19 V Ljubljani dne 30. junija 1866. Dr. Jernej Zupanec, blagajnik Matice slovenske. PRORAČUN Slovenske Matice za tretje leto, t. j. od 1. julija 1866 1. do 1. julija 1867. 1. 1. 23558 gld. a. v. v 5 % obliga- cijah, od kterih je obresti . 1177 gl. 90 kr. in po odbitih 7 % davkih . . 82 ,, 45 „ - 1095 gl. 45 kr. 2. Darila............... 93 „ 20 „ 3. 510 letnikov po 2 gl. na leto...... 1020 „ 20 „ Po odbitih stroških, ki znašajo.......519 gl. — kr. Matica torej sme potrošiti . 2154 gl. 65 kr. Stroški. Tajnik.......... Služabnik......... Poštarina......... Drva........... Tisk navadnih pisarniških potreb . Bazni stroški........ 360 gl. — kr. ostane Matici za izdavanje knjig 1635 gl. — kr. V Ljubljžini 30. junija 1866. Dr. Jernej Zupanec, blagajnik Matice slovenske. d) Poročilo o Matičini knjižnici. Vredil Ivan V 4 v r u, knjižničar. I. Slovenske knjige. Slovar s kratko slovnico. Megiser. Tu malu beiedifhe treh jesikov itd. (Parvum dictionarium trilingue). P. Marcus. 1781. Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik. Murko 1832. Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti. Miklosich. 1850. Deutsch-slovenisches Wörterbuch. Wolf. 1860. Kraynska grammatika (mit einigen nützlichen Gesprächen). P. Marcus. I. natisk 1768. II. 1783. Pifmenoft ali gramatika sa perve fhole. Val. Vodnik. 1811. Saggio grammaticale italiano - cragnolico. Vincenzo Franul de Weissenthurn 1811. Lehrgebäude der slovenischen Sprache itd. Fr. Metelko. 1825. Slavische Bibliothek. Miklosich. 1851. I. Bd. Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes aller Dialekte. Navratil. 1856. Slovenski jezik pa ki ' 1 v iha. Dr. J. Bleiweis. 1862. klukar. 1851-58. Theoretisch-praktische windische Sprachlehre. J. L. Schmigoz. 1812. Lehrbuch der windischen Sprache. Dainko. 1824. Ueber die nominale Flexion des Adjectivs im alt- und neuslovenischen. Dr. Krek. 1866. Kmetijske in rokodelske Novice vsi tečaji. Zgodnja Danica, katolišk cerkven list tečaj 14, 15, 16, 17, 18. (1861—1866.) Letopis slovenskega družtva na Krajnskem. 1849. Slovenija 1. 1849 in 1850. Ljubljanski Časnik 1850. Slovenska Bčela. II. III. tečaj. 1851. 1852. Triglav II. Jahrgang. 1866. Drobtinice za leto 1862. Učiteljski tovarš (list za šolo in dom). Tečaj 1, 2,3,4,5. 1861—1866. Torbica jugoslavjanske mladosti, pet snopičev. Koledarček slovenski za leto 1852. in 1856. Ankündigung eines slav..... Welt-Alphabets. Po- Koledar slovenski za leto 1865. Landes-Museum im Herzogthume Krain. II. Jahresbericht 1838. Rechenschaftsbericht d. Landesausschusses des Herzogth. Krain 1864. Das Programm der Linken des österr. Reichstages mit Rücksicht auf Slovenisch- und Italienisch-Oesterreich. Kozler 1849. Carniolia antiqua et nova sive inclyti ducatus Carnioliae Annales &c. Schönleben. I, II, III. pars. 1681. Oryctographia Carniolica I, IL Theil. 1781. Stevilstvo za slovenske šole. 1830. Shodni ogovori. Vertovec. 1850. Občna povestnica. Vertovec. 1853. Kratek slovenski zemljepis itd. Kozler. 1854. Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, posl. F. Malavašič. 1850. Vodnikov spomenik. Dr. E. H. Costa. 1859. Nanos, slovenski zabavnik. 1862. Postojnska jama. Dr. E. H. Costa. 1863. Imenik mest, trgov in krajev zapopadenih v zemljevidu Slovenske dežele. 1864. Makrobiotika po Hufelandu posl. Prelog. 1864. Sacrum promptuarium etc. 1691. Zlati vek, (spominica na čast ss. Hermagoru.... Cirilu in Metodu) 1863- Zgodovina sv. apostolov slovanskih Cirila in Metoda. Majciger. 1863. Pefme sa pokufhino. Vodnik. 1806. Pesme Valentina Vodnika. 1840. Perstavilc nekterih cerkvenih in drugih pesem. Mattiuzi. 1826. (v Vidmu). Pesme sa kmete ino mlade ljudi. V Gorici 1838. Devica Orleanska. Koseski. 1848. Cvetje jugoslavjansko. Macun. 1850. Pesmi M. Vilharja. 1860. Marija Stuart, poslovenil Cegnar. 1861. Abuna Soliman. Umek. 1863. . O slovenskih narodnih pesmih. Pajk. 1863. . Svete pesmi. Jeran. 1863. Valenštajnov ostrog, poslov. Cegnar. 1864. Strup, vesela igra v enem djanji. L. Pesjak-ova. 1865. Življenje svetnikov in svetnic Božjih. Dr. Rogač. 1866. Kortonica, koroška deklica. Cigler. 1866. Prilike patra Bonaventure. Lesar. 1866. Koledarček družbe sv. Mohora za 1. 1867. Slovenske večernice 13. in 14. zvezek 1866. Zgodovina slovenskega naroda. Trdina. 1866. II. Hrvaško-srbske. Spisi saborski od godine 1861. 4 zvezkiv Hrvatsko-ugarski ustav ili konstitucija. Šulek. 1861. Aktenstücke zur Geschichte des kroatisch-slavonischen Landtages und der nationalen Bewegung vom Jahre 1848. u. s. w. Peja-koviö. 1861. Odlomci državnoga präva hrvatskoga za narodne dynastie. Rački. 1861. Adresa sabora trojedne kraljevine... na kralj, predloge. 1861. Govor Antuna Stojanoviča u saboru. 1861. Govori Ivana Vončine o kralj, predložili. 1861. Govor Mirka Bogoviča u saboru. 1861. Uputa u pjesmenu umjetnost. Sladovic. Narodne pripovjedke u i oko Varaždina. Valjavec. 1858. Pripov&sti. Bogovic. 1859. Biljarstvo, uputa v poznavanje bilja. Sulek. 1856—1859. Put na Plitvice. Tkalčevic. 1860. Glas hrvatsko-slovinski iz Dalmacije. X. 1860. Prevodi klasikah latinskih. Laelius Cic. Tkalčevic. 1860. Pojavi u zraku itd. Perkovac. 1860. Listovi o Italiji. Tkalčevic. 1861. Ljutovid, župan posavskih Hrvatah, povčstnička pripovčst iz IX. veka. Šviglin. 1862. O AndrijeKačicaMiošica: Razgovor ugodni naroda slovinskoga. 1862. Uspomena na Sloveniju. Kos. 1863. Deveto godišnje izvešoe kr. više realke u Zagrebu (programm). 1863. Črtice iz Kolumbova života ili odkritje Amerike 1862. I. dio, Kortes ili odkritje Amerike 1862 II. dio, Pizar „ „ „ 1863 III. „ preveo Budinjački. Kolo, članci za literatura, umjetnost in narodni život. IV, V, VI, VII, VIII, IX. knjiga. Stanko Vraz. 1847-1851. Dubrovnik, cvet narodnoga knjižtva za god. 1851. III. svez. Ban. Bosanski prijatelj, časopis, III. svezak. Banjalučanin. 1861. Leptir za godinu 1861. Vukotinovič. Hrvatski koledar za god. 1862. I. tečaj. Narodni koledar novi in stari za 1863, 1864, 1865, 1866. Prorok, ilustrirani koledar za god. 1864. II. tečaj. Književnik, časopis za jezik in povčst hrvatsku in srbsku i pri-rodne znanosti. Rački, Jagic, Torbar. 1, 2, 3, 4. svezak. 1864. Dramatička pokušenja od Dr. Demetra. dio II. Teuta. 1844. Matija Gubec, kralj seljački, drama u pet činah. Bogovič. 1859. Izabrana djela, svezak I. (Zatečenici, igrokaz u IV. čina. Jurkovič. 1862. Narodno glumište. II. svežčic „Saul." Sundečic. 1863. Osman u dvadeset pjevanjah. Gundulič. I. izdanje. 1844. " " " " " TT^^'.. Bogatstvo in ubožtvo, velepjesan v 30. pevanjah. Kavanjin. 1861. Biedna Mara, hist. pripoviest iz narodnog života u Dalmaciji u 2. polov. 16. vška. Botič. 1861. Djulabije, ljubezne ponude za ljubicu. Stanko Vraz. 1840. „ „ „ „ II. izdanje 1863, 64. Gusle i tambura, različite pesni. Stanko Vraz. 1845. „ „ „ „ II. izdanje 1864. Slavjanke sa historičkimi primetbami. X. 1848. Domorodni glasi. Bogovič. 1848. Vinjage I, II, III. snopič. Bogovic. 1861, 1862, 1864. Pjesne. Pučič. 1862. Kriesnice, miloste dragoj nesudjenoj. Lukšic. 1863. Tisučnica slovjenskih Apostolah Cirila in Metoda. 1863. Narodne Piesme. 1865. (Matica dalmatinska). O^roBopii *ioKpaany, cne^oiefen e ncTOiHa iipitna iicthho npaBOcaasHa. Jlaia HtMaqKa rpamiariiia aa Cpoe. I)ypKoi»nhr,. 1851. I Iy t h n k 1862. Jiict 3a yiway h #ymeBHy 3a«any. V, VI. cnccaK 1803. Maxnija, .nict aa kh.hjkcuh«ct ii aaCiaisy. Fofl. I. 1865. Petitionen der Serben und Slovaken vom J. 1861. III. Bulgarske. Kparita «T,.irapcita iicxopia ott» II. BoimitKOna. 1861. liy.irapcKii napodim nneuii coöpami o#T. /JiiMiiTpia n KoHcraii- Tiiiia miaa^BHOBiin. 1861. OcBona 3a «airapcKy rpaMMaTBity ott. J. TpycBa.TpeTe iis^aHic.l 864. IlyKHap'i, ot-b /laiioüa. 1864. yieöeii'B araacx bi 24 Kapxbi ott» Xp. /laiioni.. 1865- IV. Česko-slovanske. Štarožitnosti a painätky zeme češke. Mikovec. Vpäd Mongolu do Moravy. II. vydäni. Šembera. 1842. Zemöpis stareho svöta pro Skoly^ Klicpera. 1849. Slovansky narodopis s mapou. Safafik. 1849. Zäkladove všeobecneho zemcpisu pro akoly. Zap. 1849. Döjiny ndroda českeho pro skoly. Maly. 1849. Pamčti a znamenitosti mesta Olomouce s osmi obrazi 1861. Živa, časopis pfirodnicky. 39 svazküv od leta 1856—1863. Počatkove rostlinstvi. Pečirka. 1848. Z4kladov6 pitvy (anatomie). StanSk. 1840. Malä encyklopedie nauk. Dobroveda. Kläcel. 1847. Staroceskä bibliotheka.... Didaktika Komenskeho. 1849. Vypsäni živočichiiv pro skoly. Pečirka. 1849. Poötäfstvi pro život obeeny a. t. d. Skfivan. 1850. Zakon o živnostech remeslnickych, obchodnickych a. t. d. 1860. Zdkladove dialektologie českoslovanske. Šembera. 1864. llukopis krälodvorsky a jine basne. Hanka. 1847. Institutiones dialecti veteris. Dobrovsky. 1822. Školka, čili prakticke, nazorne vyucoväni malych ditek. Svoboda. 1839. Böhmische Rechtschreibung. 2. Aufl. Šembera. 1844. Poč&tky posvätneho jazyka slovanskdho. Hanka. 1846. Mistra Jana Husy ortografie češka. Šembera. 1857. Dčjiny reči a literatury českoslovansk^. Šembera. 1861. Anthologie z novočeske literatury, za čitanku pro vyssi gymnasia, svazek III. vydäm II. Jos. Jireček. 1865v Bibliotheka zäbavneho čteni. Maly, Hvözda, Stulc. 1838. Novoöeskä bibliothčka, A. Marka zäkladni filosofie, logika, meta-fysika. 1844. Lidokupec, aneb pfihody Ludvika Kysevetra. Pospišil. 1853. Narodni bächorky a povesti. Božena Nemcova. 1854. Babička, obrazy venkovskeho života. Božena Nemcova. 1855. Zvuky večerni, cyklus bailad. Ceyp. 1856. Život černych otroku v Americe. Tomsa. 1856. Vžzeil, pribehove rakouskeho str&žmistra z dob 7 lete vdlky. Tomsa. 1856. Syn bankerüv z francouzkeho. 1857. (Z „Prazskych Novin" r. 1856.) Sebranč spisy Jos. Kaj. Tyla: „Kusy melio srdce, povidky, no- vely, obrazy, nästiny a arabesky. 12 svazküv. 1857 —1859. Vöcny ženich, humoristicky romän. Sabina. 1858. Bibliotheka ceskych puvodnfch romänü liistorickyeh i novovekycli. Ročnik IV. 4, 5, 6, 8, 9, 10. svazek. 1858. Krätky životopis c. k. polm'ho marsäla kr. Jos. Radeckeho z Radče. 1858.^ Ročni zpräva o činnosti zpeväckeho spolku slovanskeho ve Vidni 1. 1863. a 1865. Letopis matice slovenskej v tisicročnu pamäf pokresfanenia Slovakov a. t. d. 1864. Slovenska čitanka pre nižšie gymnasia, II. del. Cerny. 1865. Narodni Kalenddr na rok 1866. Novy madarsko slovensky a slovensko - madarsky slovnik. Jan-čovič. 1848. Madarskä mluvnica predložena slovensko-madarskemu slovniku. Jančovič. 1848. Prakticky Uher. Očkovsky. 1847. V. Ruske. 3aniicKH HMnepaTopcKoii aita#eMin iiajKT, 1862—1866. Tomi I-IX. (17 zvezkov). PyccKaH 6ec-&#a. 1856 — 1860. (31 zvezkov.) »IeKiiiH npocceopa norostma no TepeHj o iio.iiitiikt, . . , r.iait- iii.ixi. napojiom. apeamiro vuipa. 1836. Ha«icpTaiiic PyccKofi HCTopiii 4.1 a ruMH»3ift. Horo^im. 1837. HeBbCTa Ha aapMapK«. Hobücti. bi anyx-B qacTHXt. lloro^HH. 1837. CviaBHHCKiH ApcBHocTii eommciiie II. I. IIIaa>apiiKa. nepeBojCB liojiiHOKaro. I, II. KHiira. 1837. KpaTKoe HaiepTaHie PyccKoii iicropiii. IIoiojiih. 1838. IJapcKa;i 11 naxpiapniin rpaMaTW. 1838. IIOBfiCTb KpaTKaA II AOCTOBI.pHaA O paCKO.lHHIlhXT.. AoaH«i(Ko- B ii1!!». 1848. OcBOoojKAfHic MocKßbi bi. 1612 roay. ^pan» b riH-ni pAtTBi/ixi. AKcaKOB. 1848. PyccKie Ha boctoihomi oitcant. MapicoB-b. 1849. «I>ii3iohomih HHJKeropo^cKoii ApMapKii. 1851. Oiepitü HCTopiii Mopcicaro Ka^eTCKaro Kopnyca. CocraBiMi O. Beceaaro. 1852. OnbiTi apiiOMeTiiqccKaro ptiueHiH ueKOTopbixrb acTpoiioMiiecKiixi» Boiipoco bt>. CTypicKaro. 1854. Pyccitaa licxopia I, II. lacTi. 1855. HttypuaA'b MüHiicTepcTBa iiapojiiaro npocBinqeHifl. 1858. r«.iocT> ^pcBHvii PyccKoii nepuBii pi>ii(> A. II|anoita. 1869. Kmira nay.via o bc.iiiko.ht. ö«snie>iT. Miipr.. MaKciiMOBicib. 1859. O Cpöiii____ I». rpnropoBii. 1859. Euchologion der Orthodox-katholischen Kirche von M. Rajevsky. I, II, III. Bd. 1861-1862. OriixoTBopcHi« A. C. XoMmtoBa. 1861. Erörterung zwischen dem Hochw. Herrn Bischof von Nantes und dem Herrn Erzpriester J. Vassilieff in Betreff der kirchlichen Autorität in der russ. Kirche. 1861. lIeTi.ipe CTaxbii 113® 3t'H^aBCCTW npo. KoccOBiiqb. 1861. O PyccKoii upaB^b 11 PojickoA KpiiB^ü. 1863. JeKtjiii 110 HCTopiii Jiaiia^Hoii Pocclä. M. Koh.iokhmi». 1864. HyMiisMaximecKia ii.um i.,u>iiiHii;i c-iaitmieKiixT, mohcti. Cohiiobi». 1865. ll3Bi>cTifl an rpmio.iorii'K'CKaro OT#haeniH. Tomi I. I'ohiiobi». r » an an er Omenjene knjige so poklonili Matici ti-le zavodi in gospodje: Ljubljanska čitalnica...........156 zvezkov Imperatorska Akademija nauk v Petrogradu po nasvetu g. M. Rajevskega, škofa pri ruskem poslanstvu na Dunaji...... Matica gališko-ruska v Lvovu .... „ slovenska v B. Bistrici . . . dalmatinska v Zadru .... srbska v Novem sadu .... ilirska v Zagrebu...... slovenska v Ljubljani .... Društvo sv. Mohorja v Celovcu 1866. 1. Gosp. V. Kubelka, staviteljski mojster v Ljublja „ M. Bogovič v Zagrebu .... A. Brus, oskrbnik škof. grajščin v Ljublja dr. Dolenec, zavetnik na Dunaji dr. Zupanec, bilježnik v Ljubljani , M. Cigale, koncipist pri državnem min stvu na Dunaji..... H. Pavker, spiritval v bogosl. semenišči Ljubljani . . ....... baron Kušlan in dr. Suhaj v Zagrebu Dano v nakladnik na Dunaji . . . E. Pour, trgovec v Ljubljani . . dr. Leben, bogoslov. profesor v Ljubljani J. Blaznik, tiskar v Ljubljani pošilja vice" od 1. 1865. naprej. A. Kos, pravnik v Zagrebu .... J. Hašnik, župnik v Trebovljah . . . J. Sajevec, kaplan pri sv. Križi 1 zemljevid in F. Cegnar, viši telegrafist v Trstu . . . dr. Prelog v Mariboru........ J. Jireček, tajnik pri državnem ministerstvu na Dunaji ........... „ dr. Krek, profesor v Gradcu ...... „ dr. Janez Bleiweis v Ljubljani. Knjige, ki so bile v Matičini knjižnici v dveh ali več natisih, so se razposlale nekterim slov. čitalnicam. Vse Matičine knjige so zaznamovane s pečatom slovenske Matice in vpisane v listovni katalog in jih čast. gosp. družabniki slov. Matice lahko dobivajo na posodo. Imenovanim zavodom in gospodom je poslal g. tajnik večidel zahvalne liste, drugim pa izreka knjižničar ogibaje se poštnih stroškov tukaj očitno iskreno zahvalo. V Ljubljani dne 12. avgusta 1866. >> » » » » ,No- 83 6 4 5 4 19 2 6 67 36 21 14 10 7 4 4 4 3 3 2 2 2 1 1 1 Podučni in zabavni del. Črtice o koledarji in pratiki. Spisal Anton L 6 s a r. it^edar hočemo vedeti, obkore da je, tedaj se ozremo na uro, kedar hočemo vedeti, na kteri dan v tednu bode ta ali oni praznik, tedaj pogledamo v koledar, ako je pri hiši. Malokomu pa takrat, ko se ozira na uro in gleda v koledar, pride na mar, kolikošnega preudarjanja, premišljevanja, opazovanja in številjenja da je bilo treba, predno so bile ure, kakoršne so dandanes in predno je bil sestavljen koledar, ki se pri nas pod naslovom „prati k a" nahaja skoro v vsaki, še tako revni bajti. Komur je pa znano dolgo premišljevanje, skrbno opazovanje in mnogovrstno števi-ljenje, po kterih so prišli na dan sedanji naši koledarji in umetno sestavljene ure, temu se kar nič ne bode zdelo Čudno, da niti teh niti onih še ne poznajo vsa ljudstva na svetu. Kako in počem si torej ta pozvedujejo in zaznamnjujejo čas, leto in letne čase?^^ Jako različno, 'lifaj omenim le enega teh ljudstev, in sicer divjih severno-amerikanskih lovskih rodov. Ti si dnevni čas določujejo po solncu, nočni pa po zvezdah; oni pravijo: kedar solnce pride izza gozda, tedaj je jutro; kedar je senca najkračja, tedaj je poldne; kedar je senca najdaljša, tedaj je večer; kedar zvezde v Medvedovem repu (Medved ali veliki m mali voz je zvezdišče) proti severju gledajo v velika (njihova) jezera, tedaj je polnoči. Njihova ura je torej nebo, solnce in zvezde pa so jim kazala in ure. Leto in njegove čase si določujejo po natornih prikaznih. Indijanski starček ti ne pravi, da je 80 ali 90 let star, ampak svojo starost zaznamnuje tako, da reče: osemdesetkrat ali devet-desetkrat sem videl gozd zeleneti, ali 80, 90 snegov sem že doživel. Letne časi si zaznamnjujejo po prigodkih v naravi, n. pr. kedar jelenu odpadejo rogovi, kedar vodna muha vzleti iz vode, kedar si medved išče brloga itd. — Poljedelni narodi, kteri še-" niso poznali koledarja, so si pa leto in njegove poglavitne čase določevali po glavnih prikazkih, ktere so opazovali pri svojem žitu ali druzih poljedeljskih opravilih. Vrstenje cvetja in sadja, vročine in mraza jim je bilo naravno merilo, po kterim so si računih leta svojega življenja. To njihovo leto se ve da ni imelo mej, na tanko določenih in tudi vsako ni bilo enako dolgo; kajti niti cvetje, niti sadje, niti vročina, niti mraz se ne vrača vedno o istem času; toda ni jim bilo mar za to, ali je leto kračje ali daljše od prejšnjega, saj je poravnalo prihodnje, kar je pregre- šilo prejšnje, zadovoljni so bili že s tem, da so se jim letni časi pravilno vračali in vrstili. Drugače je to pri narodih, ki se pečajo s kupčijo, obrtnijo in umetnijo in žive združeni v države, kajti vsi ti imajo svoje pravice in dolžnosti, vezane na čase in na tanko določene, tako da veliko odloči dan, še več pa teden ali mesec. Zato so taka ljudstva, ki so polje obdelovala, z obrtnijo in kupčijo se pečala, v mestih bivala in imela cerkveno in državno vstavo, že v starodavnih časih mislila na to, kako bi se kolikor se da na tanko določilo in omejilo stanovitno leto. Da se to zgodi, naložila so to skrb in opravilo svojim duhovnikom; ti so iz tega namena začeli marljivo opazovati soince in zvezde, in to že zarad tega, ker so na nebu iskali svojih bogov. Na zvezdnatem nebu pa kaže luna gotovo največo nestanovitnost in spreminjavo ozir osvetljenja; kaj naravno je torej bilo, da so sprva po luni začeli meriti in določevati leto in njegove čase. Kmalu pa so zapazili tudi to, da se lunine spreminjave pravilno vrste in vračajo v 29 dneh in pol. Od tod izhaja, da so skoro vsa ljudstva leto merila po 12 luninih spreminjavah, t. j. prisodili so letu 12 mesecev ali 354 dni. To leto imenujemo lunino leto. Kmalu so pa opazili, dato leto z 12 meseci ne more biti naravno, ker bi po njem letni časi morali biti nestanovitni, kajti pokazalo se je, da bi po tem računu v malih letih spomlad morala biti po zimi, zima jeseni, jesen poleti in poletje spomladi. Ko bi pa letu prisodili 13 mesecev ali 383 in pol dne, bilo bi pa ravno nasproti, t. j. v malih letih morala bi spomlad biti poleti, poletje jeseni, jesen pozimi, zima spomladi, in čem dalje bi se ravnali po tem letu, tem veče nasprotje z naravnimi letnimi časi bi se pokazalo po tem računu luninega leta. Vsa ljudstva, ki so se bila poprijela tega leta (Turki se ga še dandanes drže), so iskala sredstva, po kterem bi se dalo v okom (»riti temu nasprotju z naravo. Treba je bilo pustiti nestanovitno uno in si iskati stanovitniše podlage. In to so si po dolgem in marljivem opazovanji tudi našli v tem nebnem prikazku, da soince o določnem, t. j. vsako leto istem času nasproti stoji isti nepremični zvezdi. Kdo da je to prikazen prvi zapazil, tega ne vemo. Nekteri trdijo, da so bili stari Kaldejci, ki so prvi določili natančno solnčno leto; nekteri pa to čast pripisujejo Egipčanom ; toda kdor pomisli, da niti ti niti oni niso imeli natančnega orodja, kakoršnega je treba, da se to določi, ta ne bode več trdil, da gre ta čast ali Kaldejcem ali Egipčanom, če so tudi še tako na tanko opazovali soince; kajti, ko bi bilo to res, gotovo ne bi bil rimski koledar, ki se po tem računu ravnä, prišel v tak nered, da se je Juliju Cezarju zdelo potrebno, koledar dati popraviti po učenih zvezdoznancih svojega časa. Ta popravljeni koledar, ki se po Juliji Cezarji imenuje Julijanov, začel se je s 46 letom po Krist. rojstvu, ktero je štelo 445 dni, in je imel svojo veljavo več kot 1500 let, pa vendar ni bil še prav natančen. Po tem koledarji je imelo leto 365 dni in 6 ur, teh 6 ur se je 1. 2. in 3. leto izpustilo, 4. leto pa je teh 18 in 6 ur 4. leta dalo zopet 1 dan in ta se je 365 dnem 4. leta prištel tako, da je vsako četrto leto imelo 366 dni in imenovalo se prestopno leto. Ker pa pravo leto, kakor se je pozneje na tanko preračunilo, nima 365 dni in 6 ur, ampak 365 dni, 5 ur, 48 minut in 47-81 sekund, tedaj je za 11 minut 12-19 sekund kračje, zato se je v Julijanovem koledarji pokazala druga napaka, namreč ta, da je v 129 letih kazal 1 dan preveč, kajti 11 minut in 47-81 sekund znaša v toliko letih že 1 cel dan. In tako se je Julijanov koledar, če tudi počasi, vendar vedno oddaljeval od nebnih prikazni, ki se vjemajo z določnimi dnevi, in od naravnih letnih časov. Leta 1582 po Kr. rojstvu je bilo tega razločka že 10 dni (dandanes ga je 12 dni), tako da je koledar začetek spomladi kazal 11. namesto 21. marca. Ko bi bil koledar ostal pri Julijanovi prenaredbi, bil bi začetek spomladi čedalje bliže se pomikal novemu letu in tako bi se bili pomikali vsi drugi letni časi. Da bi se temu nasprotju z naravnim letom v okom prišlo, zato je dal papež Gregori XIII. popraviti Julij anov koledar; podlaga tej popravi so bili računi in pravila zvezdoznanca Alojzija Leli-ja, in ta popravljeni koledar je dobil ime Gregorijev koledar. Namen te poprave je bil dvojen. Prvi je bil ta, da za začetek spomladi stanoviten ostane 21. dan meseca marca, po kterem se ravna velikanoč, drugi pa ta, da se bolj natanko všteva omenjenih 11 minut in 12-19 sekund, zaktere je bilo Julijanovo leto s 365 dnevi in 6 urami predolgo. Da se je dosegel prvi namen, izpustilo se je 1582. leta mesecu oktobru 10 dni, tako da je bil ta mesec za 10 dni kračji in se je po 4. oktobru pisalo precej 15. oktobra. Vsled te poprave se je velikanoč lahko določevala po stari cerkveni zapovedi, po kteri ima biti prvo nedeljo po ščipu, ki nastopi po 21. marcu. Da se je dosegel drugi namen, je Gregori določil, da se na vsaka štiri stoletja izpuste tri prestopna leta, četrto stoletje pa da ostane prestopno. Po tem načinu ostanejo torej leta 1600, 2000, 2400 prestopna leta z 366 dnevi, a leta 1700, 1800, 1900 , 2100, 2200 , 2300, ki bi po Julijanovem koledarji imela biti tudi prestopna, imajo biti navadna leta z 365 dnevi. Vsled te važne določbe papeža Gregorija se je njegov koledar precej prvo leto (1582) za 10 dni ločil od Julijanovega, dandanes iznaša že 12 dni ta razloček in bode čedalje veči. Pa tudi Gregorijev koledar ni še prav natančen, bil bi le, ako bi solnčno leto štelo 365 dni, 5 ur, 49 minut in 15 sekund, toda ono ima le 365 dni, 5 ur, 48 minut in 47-81 sekund, torej je Gregorijevo leto za 27-19 sekund predolgo. Ta razloček je pa zdaj še tako majhen, da se v koledarjih, ki mora po dnevih določevati leto, ne more ozir imeti nanj; to se bo pa moglo zgoditi, ko bode razloček znašal 1 cel dan, kar se bode pa zgodilo še le čez 3177 let. Gregorijev koledar so vsi katoličani precej sprejeli, a pro-testantje so se mu dolgo ustavljali menda le iz sovraštva do pa- peža, kteri ga je popravil; vendar so sčasoma oči odprli tako očitnemu zboljšanju in 1798. leta ga je sprejela zadnja protestan-ška dežela. Grrki in Rusi pa tega niso storili do današnjega dne, ampak drže se še Julijanovega koledarja, in tako 1. januarja pišejo, ko imamo mi že 13. januarja. Ako ostanejo pri tem koledarji, imeli bodo svoje novo leto meseca decembra in v nekoliko tisoč letih poleti. Njihovo določevanje časa se imenuje stari, naše pa novi stil (račun). Naj po kratkem in splošnem spregledu o določevanji časa in o zgodovini našega koledarja častitim bralcem še povemo: a) Kaj je koledar in od kod njegovo im6? b) Kaj je pratika in od kod njeno ime? c) Kolikero koledarjev nam je znanih? a) Kaj je koledar in od kod njegovo ime ? Koledar imenujemo knjižico, v kteri nahajamo razdelitev časa po določenih letih, mesecih in tednih, pa tudi kazalo ali razvrstitev posamnih dni enega leta. Tej razdelitvi in razvrstitvi se navadno še dostavljajo razne prikazni na nebu, n. pr. solnčni vzhod in zahod, lunine spreminjave, dolgost dni in noči, solnčno in lunino mrknjenje, tek premičnih zvezd, začetek letnih časov itd. Slovenska beseda „koledar" je v rodu z latinskim „calen-darium", ta pa z besedo „calendae;" tako so Rimljanje rekli prvemu dnevu vsacega meseca, ki se je začenjal z luninim mlajem. Latinska beseda „kalen da e" pa je ponarejena iz greške „xaXfoiv" (kalein slov. klicati). V kakovi zvezi pa je prvi dan meseca z besedo klicati? Rimljanje so imeli lunino leto, t. j. leto so določevali po luni in je delili po njenih spreminjavah na 12 mesecev, tako da se je vsaki mesec začel z mlajem (mlado luno). Da je pa ljudstvo vedelo, kedaj da se začne mesec, zato so mu imeli duhovni mlaj naznanjati ali oklicevati. In s tem ste opravičeni latinski besedi „calendae" in „calendarium." Kaj pa ima slovenski koledar opraviti z latinskim „calen-darium"? Da imate ti dve imeni isto koreniko, to kaže prvi pogled, o temnikdo ne bode dvomil, vendar je pa gotovo, da niste prav istega pomena. Da v okom pridemo njim, ki bi nas utegnili sumiti, da smo besedo koledar v novejših časih izkovali iz greško-latinske „calendae" ali „calendarium," zato se sklicujemo na dr. Miklošičev slovnik staroslovenskega jezika, kjer se to-le bere: Kaaan&/i>h pl. m. xcäävdai, calendae COfTb flpkBHH Bk KOKAl^O MtCELJH, ßhNHI«, Bh NHXhJKE 0EWMAH K-fe KAHN0M1» TBOpHTH ffipkTBM krmč.-mich. itd., in pa KOAA^A f. xaXävdcu, calendae krmč.-vost., krmč.-saec. XIII., nsl. srb. koleda Weihnachtslied (božična pesem), nsl. koledovati, kolednik, bul. koladi; kolende, kolede milad. serb. kolendati mik. pol. koleda lit. kaledos, kalda alb. kotandri rum. Koaim^-b Weihnachtslied (božična pesem). Iz tega je razvidno, da je beseda obče slovanska, če tudi ne raste na slovanskem korenu, in da je starodavna. Kaj da pomeni beseda „koleda" raznim Slovanom, bode se razvidelo iz tega, kar dr. Iv. Bleiweis v svojem koledarčeku za 1852. 1. po „občnem zagrebačkem kolendarji za 1846. godinu" piše: „Naši predniki, dokler so bili še neznabogi in neverci, so malikovali ter mnogotere stvarjene reči molili. Videvši n. pr., da jim od solnca toliko dobrega dohaja, da brez njega ne bi mogla zelišča rasti, niti živali živeti, so mislili, da je solnce bog, kte-remu na čast so obhajali praznike. Tako so na 24. dan meseca decembra obhajali praznik, ki so ga imenovali koleda ali ko len da. Ta dan so se ljudje veselili, da se jim je jelo solnce zopet približevati, torej so prepevali in se radovali; ker so pa tam pevcem dajali marsikterih darov, zato so od tod tudi te darove jeli imenovati kolede, kolednike ali koledar j e pa tiste, ki so jih sprejemali ali nabirali; k o 1 e d i so tudi malike postavljali in ko i e da jim je bil praznik razveseljevanja, radovanja, voščil in darovanja:. Karam z in pise, da še tudi dandanašnji vsako leto koledvajo rusovski otroci, t. j. da hodijo na božič pod okna premožniših ljudi ter spevajo pesmi, v kterih se večkrat ponavlja beseda koleda." „Odkar je Slovanom zasijala luč krščanstva, od tedaj so ko-ledna razveseljevanja in šege sicer večidel prenesli na božič, vendar se pa ime koleda ni zgubilo. Na Slovenskem hodijo dečaki ali možaki o božičnem času daleč okrog po duhovnijah in soseskah darov nabirat n. pr. za novo cerkev, oltar, zvonove itd. Ta nabiranje se imenuje koledvanje, nabiratelji pa, ki koledvajo, so koledniki, koledarji ali tudi kolendarji. Razni ti ko-ledniki se imenujejo po pomočniku ali pomočnici tiste cerkve, za ktero nabirajo darove, n. pr. koledarji sv. Martina, sv. Marjete, Matere božje itd., za klobuki nosijo šopke ali vence in so pri ljudeh v posebnem spoštovanji. Kedar pridejo v hišo, jim darežljivi gospodar veli za mizo vsesti se ter jim prinese hleb potice, poprtnjaka ali kaj tacega, in jih močno priganja, naj si ga režejo in jedo; vendar pa kolednik, da je še tako lačen, le kaj malega odščipne, ker bi mu sicer utegnili oponašati, da se grdo vede in da ne znä (lepo) jesti." „Prav navadna in prava narodna šega je še dandanašnji v mnogih krajih na Kranjskem koledvanje na večer pred novim letom in pred sv. 3 kralji, ker se tudi ta dva večera imenu- i'eta božična večera; dečaki in dekleta, pa tudi možaki in žene lodijo, večidel svete božične pesmi pevajoči od hiše do hiše, kjer se jim za petje podä kakov dar." „Jungman piše, da se pri Hrvatih koleda ali kolenda imenuje: 1) pesem, ki se poje nanovo leto, 2) tudi predglaska (antiphona), ki se na božič speva v zagrebški stolni cerkvi. Se- danje čase znajo še vsi to pesem, vendar več ne vedö, da bi se imenovala koleda. Linde v svojem Poljskem besednjaku piše, da je koleda pri Hrvatih dar, ki se daje na novo leto; pri Bošnjakih se pa koleda imenuje pesmica, ki se poje v predbožič ali v prednovo leto." „O koledi v Srbii Vuk Stefanovič tako-le pišo: „Pripovi-jedaju, da su odprije išla momčad u oči Božiča od kuče do kuče te igrala in pevala nekakove pesme od kole de, to je gotovo uza svaku rijec govorili su: kole do! Ja se malo opominjem iz takove pesme, kako pevajo, da im krave budu mliječne, da namužu pun. kabao mlijeka, da okupajo maloga Boga: „Da okupam koledo! „Malog Boga, koledo! „I Božiča, koledo! „V Dobrovniku bila je stara navada, po petkrat na leto (v prednoč sv. Martina, sv. Nikolaja, rojstva odrešenikovega, prvega dn6 leta in vodokrstja) prijatelje s koledo obiskati. Otroci so teh večerov z veseljem pričakovali in za prijatelje in sosede se naučili pesem, ktere so imenovali kolende t. j. ko lede. Bolj čislanim in starejšim družinam so popevali njihovo slavo in dobrotljivost, prijateljem pa in znancem njihove male nepopolnosti in napake in kako naj se poboljšajo. Vse to je bilo, da-si tudi jako šaljivo, vendar tako spodobno napravljeno, da se ni žalil prijatelj in tudi kolenda ni mogla prištevati zabavljicam. Tem pesmam enacih niso pisali ne Latinci ne Italijani, kakor misli gosp. Ročči (Danica ilirska 1839)." „Prav tako je koleda znana Cehom in Slovakom. Tudi pri njih pojejo drobljanci na večer novega leta pod okni in dobivajo male darove. — Pri Poljacih trpi koleda (kolenda) od Božiča do Svečnice. O tem času hodijo dečki po selu od hiše do hiše (kakor tudi pri Hrvatih) z jaslicami ali s papirno zvezdo ter pojo: „V žlobie (jaslicah) leži, kto pobieži, koledovac malemu?" itd. — Da bi se ljudem spomin in visoki pomen teh praznikov globokejše vtisnil v srce, zato je nekdaj duhovnik sam (kakor še zdaj na Slovaškem) o tem času obiskoval svoje podložne. Pred njim so šli dečki v cerkovnih srajčicah oblečeni in z zvončeki žvenkajoči. Stopivši v stanico je dal duhovnik prebivalcem razpelo (britko martro) poljubiti, se je prijazno pogovarjal ž njimi, je otroke izpraševal iz krščanskega nauka ter skrivnosti svetih dni razlagal. In tako je hodil s koledo od hiše do hiše. — Na ta način se je koleda obhajala po selih; bogatini in veljaki so jo pa še veliko slovesnejše obhajali. Oni so svoje domačine obilno počastili in potem bogato obdarovali. Po poljskih vaseh se koleda navadno pričenja predvečer sv. treh kraljev; Poljaki so ta dan imenovali „sčodrim večerom" (darežljiva večerja), ker so takrat koledo delili starši otrokom in gospodarji družini." „Iz vsega tega se torej razvidi, da je beseda k o leda ali kolenda (da-si je tudi vzrastla iz grškega debla, vendar) globoko vkoreninjena v našein narodu, da je narod nima od včeraj ali od predvčeranjem, ampak od nepomljivo davnih časov, da je torej narodna, čisto slovenska in slovanska." „Koleda izvirno v našem jeziku pomenja pomlajeno (novo) leto; koledar ali kolendar knjigo, ki naznanja ta veseli čas, koledar ali kolednik pa njega, kdor o treh božičnih večerih poje srečo vošči ali koledva." _ „Tudi ta knjiga, v kteri vsemu svetu zlasti pa Slovencem voščimo blagor in srečo, se imenuje koledar ali kolendar." 1>) Kaj je pratika in od kod njeno ime ? Razun stvari, gori omenjenih, ktere se djanskega življenja dotičejo že same po sebi, se že od davnih časov v koledar jemljejo še druge reči, kakor n. pr. nakazuje se nedeljsko evangelje, vsacemu dnevu je pristavljeno ime kakovega svetnika ali svetnice (večidel s podobščinami), čegar spomin cerkev obhaja isti dan. Iz tega se kaže, da je katoliška cerkev veliko pripomogla, da se je sestavil koledar; kaže se pa tudi njen namen, vsled kterega nas napeljuje, ne le ob nedeljah in o praznikih ampak tudi ob delavnikih spominjati se nebeškega kraljestva, za ktero smo vstvar-jeni in čegar udje so svetniki in svetnice božje. — Dalje so se v koledarji jela naznanjati tudi opravila za odločene čase in dni, kakor n. pr. cerkvene zapovedi in postave, postni dnevi itd., in druge dolžnosti, ki so jih ljudje imeli spolnovati o določenih časih in dnevih, tako da je koledar bil tudi n a v o d do vsakdanjih djanj ali opravil; ta nävod se je pa v latinskem jeziku jel ime-vovati „practica" (praktika), in iz te latinske besede je posneta slovenska beseda pratika, ki nam pomenja knjižico, ktere ne bom dalje popisaval, kajti dobro je znana vsem Slovencem, in še celo taki, ki ne znajo brati, umejo razdelitev časa, podobščine in znamnja, ki se v njej nahajajo. Rajše hočem par besedic spregovoriti o zgodovini slovenske pratike in o vražah, ki se sem ter tje naslanjajo na pratiko. „Najstarejša pratika, ki jo imamo v Ljubljani v licealni knjižnici, je od 1415. leta, tedaj 451 let stara, na usnje (pergament) tiskana in v latinskem jeziku pisana. Podobe svetnikov in svetnic božjih so jako enake podobam sedanje naše pratike." „Pratika, v slovenskem jeziku pisana, je bila 1726. leta vprvič tiskana in sicer v Avgsburgi. En natisk te pratike slovenske hrani ljubljanski muzej. Iz te pratike se vidi, da je od tistih dob do letos v vseh poznejših pratikah le malo popravljenega. Dnevom še ni bilo dnevnih številk podstavljenih, pa teh tudi še v pratiki od 1787. 1. ni bilo. Še le od 1788. 1. nahajamo to popravo. Ker pratik od več let ne moremo dobiti v roke, zato tudi ne vemo, v kterem letu da so bile pratikam uganjke vprvič pridjane in v kterem spet opuščene. — Prva slovenska pratika kaže, kako veliko je bilo takrat pri nas zapovedanih praznikov; vrh nedelj in sedanjih 16 praznikov so še druzih 30 zapovedanih praznikov imeli. Pa teh 30 zapovedanih praznikov ni zunaj prve pratike v nobeni drugi, kar nam jih je še dozdaj v roke prišlo." — To zgodovino naših pratik je spisal ranjki Fr. Metelko v pratiki za 1845. 1. Ni je stvari na svetu, ki bi se ne dala napak ali v zlo obračati, kako bi se bila neki pratika odtegnila napačni rabi! In prav res nahajamo ljudi, ki iz nje zajemajo marsiktere vraže, zlasti iz nebesnih znamenj, ki kažejo, v kaki primeri si naproti stojč solnce, luna, zvezde premičnice ali planeti in živalski krog; te zvezde imajo v pratiki male podobice vodnarja, rib, ovna, junca, dvoj čekov, leva, device, tehtnice, škorpijona, strelca in divjega kozla ter nam kažejo, v kterem teh znamenj stoji solnce ali mesec. Nikakor ni dvombe, da smemo gledati in opazovati, v kterem teh znamenj stoji solnce ali luna; kajti koristno je, dela modrosti in vsemogočnosti božje opazozovati in premišljati; toda bila bi vraža, ako bi kdo mislil ali veroval, da od teh zvezd kako posebno moč dobiva solnce ali luna; le Bog je, ki rastlinam in živalim daje rast in vspeh; le Bog blagoslavlja in nesrečo od nas odvrača. Zvezdam tek in vsemu stvarstvu red je odločil Bog, kterega nobena pratika ne bode odstavila od gospodarstva; torej tudi nobena pratika ne more določiti niti vremena niti dobre niti slabe letine niti kaj tacega. Večno to resnico prvak naših pesnikov, slavni Ko seski, tako-le izrekuje: — — —. Prevdari pridno O stisku tug besed spomin: Če vse v korist ne steče vidno, Ne zabi, da si praha sin; Da v tvoj namen prilično, kratko Je tebi Bog nalogo dal; Nebeško pak veliko prat'ko Je pisal sam in sam le bral. Znamenj, iz kterih bi imeli posnemati vraže, na nebu ni, so pa znamenja, in to so brezštevilne svezde, ki jasno pričajo božjo vsemogočnost in neskončno modrost ter nam oznanjajo njegovo veličastvo. Prav je torej, da oči obračamo v nebo zato, da molimo Njega, ki bedi in kraljuje nad zvezdami, ali saj da v sebi oživljamo misel v vsepričujočega in vsemogočnega Stvarnika, ki je odkazal zvezdam tek in po očetovsko skrbi za človeka. Pratika, ktero nam je cerkev spravila v red, v kakoršnem jo imamo dandanes, naj pa nam ne kaže le opravil v državljanskem življenji in izšteviljenja časa po letih, mesecih, tednih, dnevih, urah, minutah in sekundah, ampak ona nam bodi živa oznano-vateljica minljivosti našega življenja, prazniki, ki jih v njej na- hajamo, pa naj nas opominjajo, da v minljivem življenji delajmo za neminljivo, kajti čas je setev, večnost pa žetev. e) Kolikero koledarjev je nam znanili? Temu splošnjemu vprašanju se dd različno odgovoriti. Meni ne hodi na misel, da bi našteval koledarje po njihovih različnih namenih, po kterih iih ločimo na astronomične, državljanske, sto-lotne, gospodarske, ljudske, šolske itd., ampak našteti jih hočem (toda le ob kratkem) po raznih načinih, po kterih se čas šteje in določuje v njih. Poglavitni koledarji (ki so bili ali so še v rabi), po raznem načinu številjenja razvrščeni, so: 1. Grški koledar. Starejši Grki so imeli lunino leto, ktero so delili na 12 mesecev ali 355 dni; kmalu so pa menda temu svojemu letu še privzeli 6 dni, tako da je vsaki mesec imel 30, leto pa 360 dni. Ko se je pri Grkih zvezdoslovje povzdignilo na višo stopnjo, so skušali to svoje lunino leto z vstavki bolj v soglasje spraviti s solnčnim letom. Rabili so jim v ta namen neki krogi (cikli). Prvi dan leta jim je bil ali kres, ali pa jesensko enakonočje. — Atenci so, in sicer iz spoštovanja do olimpskih iger, prav kmalu začetek leta postavili na dan prvega mlaja po kresu, vendar pa ta dan ni bil vselej meseca julija, ker so se olimpijade z 49 meseci vrstile z olimpijadami s 50 meseci. In prav to, ker se vsi Grki ozir letnega začetka niso ravnali po slovesnih olimpskih igrah, je vzrok, da je sila težko, na tanko določiti čas, o kterem govore grški zgodovinarji. — Pozneje je Filip, kralj ma-cedonski, vpeljal macedonsko-grški koledar, ki se je pričel z jesenskim enakonočjem. Ta koledar so sprejeli Grki, Finicijani, Ba-bilonci, Medijani m nektera druga ljudstva, toda le ozir mesečnih imen, ne pa tudi ozir njihove vrste. Te različnosti so pa bile kmalu poravnane s tem, da se je pri teh ljudstvih po tem, ko so jih podjarmili Rimljani, vpeljal rimski koledar. Se je pomniti o grškem koledarji, da so Grki imeli mesece s 30 dnevi, ktere so imenovali polne mesece, in mesece z 29 dnevi, ktere so zvali pomanjkljive ; vsak pa je bil razdeljen na 3 desetine. 2. Rimski koledar. Če hočemo pripovedkam verjeti, vpeljal je Romul leto z 10 meseci (brez januarja in februarja) ali s 304 dnevi, tako da so meseci marc, maj, kvintil in oktober bili polni meseci z 31 dnevi, vsi ostali meseci pa pomanjkljivi s 30 dnevi. — Numa Pompili je to leto v lunino leto spremenil s tem, da mu je dodal še 57 dni, ktere je razdelil v dva meseca, januar z 29 in februar z 28 dnevi. Ker je pa lunino leto s 355 dnevi bilo za 10 dni in skoro 6 ur kračje od pravega astronomič-nega solnčnega leta, zato je začetek leta že v treh letih stopil v drugo znamnje v ekliptiki (v dozdevni solnči poti), torej tudi v drugi letni čas. To zmešnjavo je Numa hotel popraviti s tem, da % je vsako drugo leto po 23. februarji vstavil nov mesec, ki je imel v prvem prestopnem letu 22, v drugem pa 23 dni. Imenoval je ta mesec macedonski mesec. — Ker je pa potem računu Nu-movo lunino leto bilo skoro za 1 dan predolgo, zato je bilo duhovščini ukazana skrb, da se v vsakih 24 letih izpusti macedonski mesec. Duhovščina pa je za ta posel premalo skrbela, bodi-si da je bila prenevedna, bodisi iz sebičnih namenov prenemarna; in tako je rimski koledar sčasoma prišel v tak nered, da se je bil okoli 50. leta pred Krist. za 79 dni oddaljil od pravega solnčnega stanu. Prav ta nered je napotil Julija Cezarja, da je ukazal ko-ledarjevo popravo, o kteri smo že govorili (glej stran 54). 3. Krščanski koledarji. Katoliški ali Gregorijev — protestanški-pravoslavni. O njih smo že gori govorili. 4. Judovski koledar. — Judovska leta so lunina leta, ki jih štejejo od 7. oktobra 3761. 1. pred Krist. rojstvom. Umetno podlago judovskemu koledarju je vložil rabi (učitelj) Samuel, ki je 338 let po Krist. rojstvu živel v Sori, mestu v pusti Arabii. Petdeset let pozneje sta njegov koledar rabija Ada in Hilel spravila v red, v kakoršnem je dandanes. Po tem koledarji imajo judje letni krog ali vrsto, ki znaša 19 let, kajti v 19 letih se na isti dan vračajo lunine spreminjave; med temi 19 leti je 12 navadnih in 7 prestopnih let; navadna leta štejejo po 354 dni, 21 ur in 48 minut, prestopna pa po 383 dni, 21 ur in 32 minut. V cerkvenem oziru pa še dalje ločijo svoja leta, namreč: navadno leto z 12 meseci dele na kratko, srednje in dolgo s 353, 354 in 355 dnevi, prestopno s 13 meseci prav tako na kratko, srednje in dolgo s 383, 384 in 385 dnevi. Cerkveno judovsko leto se začenja z mesecem Ni z an, na čegar 15. dan obhajajo svoj največi praznik pasha (mimohod), toda tako, da ne sme nikdar biti na pondelek, sredo ali petek. 5. Turški koledar. — Turki in skoro vsi mohamedanci svoja leta štejejo po hedžri, t. j. po Mohamedanovem begu iz Meke v Medino, ki je bil po našem številjenji 15. julija 622 po Krist. rojstvu. Njihova leta so lunina leta in se vravnavajo po krogu ali vrsti, ktera ima 30 let, izmed kterih je 19 navadnih po 354 dni, 11 pa prestopnih po 355 dni. Srednja dolgost njihovega leta pa iznaša 354 dni, 8 ur, 48 minut; mesecev ima leto 12; v prestopnih letih ima zadnji mesec Sulhadše 30 dni; zadnji dan tega meseca je vstavljen. V cerkvenem obziru ima ta koledar to posebnost, da se vsak praznik vsako leto obhaja na isti dan v meseci. Naj poslednjič omenjamo še koledarja, ki ga je bila 6. oktobra 1793. leta vpeljala francoska republika, ktera je hotela ž njim ljudstvu iz spomina izbrisati vse, kar ga je spominjalo preteklih časov. Začelo se je številjenje let od 22. septembra. 1792. V tem koledarji je bilo leto razdeljeno na 12 mesecev po 30 dni, ostalih 5 ali 6 dni se je konec leta pristavilo. Ker je bila tedaj tudi vera preklicana na Francoskem, zato se je izpustila tudi de- litev na tedne, namesti kterih se je mesec delil na 3 desetinke, vsaka po 10 dni, kterim so imena dali po različnih stvareh. Temu koledarju pa je bilo le 12 let življenja, kajti Napoleon ga je preklical 9. septembra 1805. leta, ter namesto njega zopet vpeljal Gregorijev koledar. —- Drobtinica o omiki oziroma na slovenske učenjake. Spisal Raicev Božidar. iCogubna pošast je dušno mrtvilo. Kjer se naseli, potegne za sebo v prepad posamnika, pa tudi narod in narode, kterih se loti. Ta grd je vladal več stoletij s človeštvom, zato ni bilo videti zboljška in napredka ne v društvenem življenji, ne v vednostih, le malo v umetnostih. Novejša doba se je prebudila iz kvarnega sna, počinjajoča misliti, delati, napredovati, omika vati se. Zbog tega se po pravici imenuje doba napredka, omike in prosvete. To pričajo prirodne vednosti z mnogoterimi in koristnimi izumi, n. pr. raba soparne moči, ktera giblje z neštevilnimi stro-jevi; — brzojav, ki kakor blisk hitro nosi glasove križem sveta; — to trdi jezikoslovstvo, ktero nastopivše pravo stezo nezmerno globoko seza v skrivnosti govornega zaklada; — to resni zgodo-vinstvo, skrbno trebeče tuške, zuno in pleve, ter ohraniti žele kleno zrno in celo jedro resnih zgodeb. Vse hiti naprej, vse sega po omiki, vedičnost se javlja v vsakem razumnem bitji. Gledč na take razmere ne bode menda na kvar nekoliko pregovoriti o omiki oziroma na Slovence, kteri se tudi gibljejo v nezastavljivem kolesi evropskega napredka. Beseda „omika," kakor jo navadno pojmimo, rabi se v prenesenem pomenu; Slovenec pravi: „predivo mikati, omikati, omekniti," to je, na grebenu očistiti, osnažiti, kodeljo in pozderje ločiti od povesma: tako človek odvrgši to, kar ne velja, na p. lagodne navade, neprijetno in neprijazno ponašanje, nevednost, oči-stivši in razjasnivši si pojmove, priskrbevši si zdrave nazore, ugladivši besedo, v kteri govori, nasrkavši se znanosti, kolikor zahteva jegovo področje, izvolivši si poštenost in pravičnost za največo svetinjo, zove se omikan, omikanec, a skupnina teh lastnosti omika, omikanost. Kdor poseduje ta svojstva, in se trudi je drugim ljudem deliti in vcepljati, bodi-si z besedo ali po spisih, ali z obojim, pravi se omikalec;*) zavodom, kjer se dobiva in goji omika, pravimo o m ika 1 i a č a. Hrvatje imajo namestu besede omika naobraženost, uzobraženost, tudi izobraženost, ktero besedo smo i mi prigrlili, ki pomeni svojim sposobnostim lepše lice, podobo, tedaj obraz dati, to je, primerno je razviti. Olika se bolje ozira na zunanje ponašanje prilično lepšim navadam in šegam sedanjega sveta, kar se po latinski imenuje ci vilizo vanj e, tedaj olikanec se sme reči tak človek, kteri se zna pristojno in spodobno ponašati v odličnejših društvih. Omikanec povzema navadama tudi oliko, tedaj je mnogo više in ima prednost pred olikancem. Omika (in govor, ki je omiki srednik) loči človeštvo od živalstva; omika deli sposobnost pravilnega mišljenja; omika odvrača pregrehe, hudobo, silo; omika zuvlje robstvo; omika vodi k resnici, pravu, svobodi; omika osrečuje društveno življenje; omika je človeku najdrajše blago, največi zaklad na svetu. Vse človeštvo poprek, vsak narod posebi, vsak posamni človek ima svojo omiko v menjši ali veči meri, nekteri tudi ne-kavno, kakor razne prikazni in razmere na njega delujo, in kakor je kdo sprejemlje ter obrača na svojo korist. Omika vsega človeštva je v vednem napredku, to pričajo neprenehoma razvijajoče se vednosti, občno blago vseh ljudi, izumi, umetnosti. Omika posamnih narodov napreduje, včasih drni, peša, omahuje, propada, ali se gene iz drnenja vzbujena bodi-si od zunaj, ali pa po posebno odličnih narodnih osebinah, delujočih z nabravšimi si dušnimi zakladi na svoje sonarodnike. Posamnik Šireči si zdrave in bistre nazore, množeči si vede, napreduje v omiki, toda, kakor narod more pešati, vsaj opešati, tako tudi pojedinec zapustivši in zanemarivši se bodi-si nekoliko ali sevsema, kar svedoči dovoljč primerov. Zibel omiki so dobro urejena in narodovim potrebam odgovarjajoča učilišča; kder jih ni, gorjč po narodu! Slovenci za-sedši sedanja svoja selišča nikoli niso imeli svoje domače uprave, nego so bili vselej podložnici kake oblasti tujega življa, tedaj se niso mogli razvijati svoji naravi primerno; tujci so si je obračali na svojo korist in službo, a odtod se lehko razklada, da so naši sinovi tujim čelom vence spletali, naši dlani žuljevi so mastili ino-rodnike, kteri niso hoteli skrbeti za tvorni naš razcvet, niti za dušni razvoj našega ljudstva; lehko se je po takem godilo, da so razumniki iz našega naroda po tujem kopitu vzgojeni prehajali v sovražniski tabor, ne mareči za razplakano mater in zapuščenega očeta svojega roda, prepustivši ju nemili zgodi. Koliko učenjakov bi lehko našteli, kteri so sedeli na učiteljskih stolicah goječih ved- *) Omikonosec se rabi v lagodnem pomenu; s tem namreč razumevamo nemške omikonosce, kteri od nekod z daleč dospevši so pretili poplaviti s svojo za nas nevaljano omiko in nam najdrajšo svetinjo: narodnost požreti. Srečen pot! nosti v tujih jezikih, nerazumljivih Slovenu. Učenost in narodna omika takih možakov ni koristila narodu. Vzrok ti črni nesreči je bil nedostatek domačih narodnih omikovališč, ker pa nam niso bila privoščena, zato nismo mogli napredovati, in zanemarjeno je ostalo nase ljudstvo. V novejši dobi ne pogrešamo sicer učilišč kakor ljudskih, tak osrednjih, samo da posebno poslednja niso narodna, tedaj slovenskemu narodu malo obresti donašajo, vsaj cel6 na kvar so nam bila tuječa nam najizvrstnejše sposobnosti. Namen jim je bil in še z večine sedaj je, ne omikavati naših sinov, da bi pozneje ljudstvu koristili, marveč da bi se zročili v naročje ošabnega in na tuje stroške širiti se želečega nemškega življa; premahnola so tedaj naša vzgajališča pravo namero. Odtod se leliko razklada, da smo imeli nezmerno malo delavcev na domačem knjižnem polji, pa tudi malo bralcev, ker priprosti Slovenec se niti ni naučil v svoji vesniški učilnici na mnogih ltrajevih slovenski brati, kamo li branje razumeti; srednja učilišča pa so črtila vsak narodni pojav; še več, učenci nasrkavši se deloma strupne sape sovražnih nam učiteljev, ter dovršivši taka mikališča so zaničevali vse narodno, tudi sladko besedo, ktero so se naučili v milem naročji ljube mamice; isto tako dovršeni učenci nekdanjega tretjega razreda glavnih učilnic ne znajoči domače draginje. Le nekteri možje se skrbnim učenjem in velikim trudom razsvečeni, razmišljavajoči narod in njegove bedne razmere so kakor samouki počeli pod pazduhe segati slovenskemu ljudstvu, učeči se sami brez učiteljev po težavnem samoučnem poti jezik svojih sonarodnikov, da bi potlej po naravni in edino pravi stezi mogli jeti narodu prižigati posvet blage modrosti, zdigati ga iz pogubne teme gnjusne nevednosti, ter mu ljubezen vcepljati do tega, kar je domače, kar je narodno. Blago delo in neopešana marljivost ste res v kratkem donašali stoterni sad. Ti vrli, pošteni, pravični ter po pravem omikani možje so bili prvi omikovalci slovenskega ljudstva, prvi buditelji narodnega ponosa, in čestilci domače svetinje — prelepe slovenščine. Take učenjake je dolžen narod kakor svoje knjižne očake, poštene in modre vodnike ter rešnike narodnega bitja v posebni česti imeti, vselej jim hvaležen biti. Najnovejša doba nam je jela nekoliko bolje ugajati, ker ljudske učilnice konči toliko strežejo, da se otroci naučd slovenski brati in barem nekoliko razumeti branje, tedaj morejo tudi knjige svojemu stanu primerne pozneje prebirati in se sami učiti; srednja učilišča goje slovenski jezik, čeravno samo se suho slovnico podpirano sč slokimi in ne povse izpravnimi berili, več nam nemila osoda dosle ni privoščila, akoravno imamo pravico kakor drugi avstrijski narodi do slovenskih narodnih učilnic in srednjih učilišč, ker mi smo ravno tako državljanje, plačujoči težke dače, darujoči junaške korenjake krvavemu bojišču, nam je tudi neurazljiva beseda Jegovega Veličestva zagotovila narodno ravnopravnost, to je, uživati in rabiti ndrodni jezik na Slovenskem, kakor ga rabi Lah na Laškem, Madjar na Ogerskem, Hrvat na Hrvaškem. Sedanji Koledar 1867. 5 Čas o vi nam marljivo vzgajajo narodne učenjake, in po pravici smem reči, da od učencev dendenešnji dovršivših svoje više nauke, čeravno v neprijazni okolnosti, ni med dvajsetimi edinega, kteri ne bi negoval poleg boginje modrice tudi slovenščine, to je, kteri se ne bi razve drugih potrebnih učnih predmetov marljivo učil svojega materinskega jezika, kteri ne bi podpiral slovenskega slovstva bodi-si tvarno ali duševno, kteri ne bi pomagal omike širiti med slovenski narod. To premislivši moramo reči: bodočnost je naša vkljub neštevilnim trdim oviram, ktere silama prečijo in motijo napredek. Od takih narodnih učenjakov se zahteva, da imajo zdrave in očiščene pojinove, ne kakih mračnjaških, sredovečnih, pristranskih, zverižjenih, zvihranih, zakrivljenih in napačnih nazorov o raznih razmerah državnih, verskih in znanstvenih, konci v predmetih, o kterih jih je volja govoriti, učiti ali pisati; da so pošteni in pravični proti vsakemu, tudi nasprotniku, vsaj celö sovražniku, stanovitni in značajni tudi v nepovoljnih in neugodnih okolnostih; vsaka plašljivost in bojazljivost je hinavščina. Kdor tedaj ima omenjene lastnosti v potrebni meri, in more svojo učenost v dobrih slovenskih spisih ali v odbrani in uglajeni besedi svojim sonarodnikom razumljivo razkladati in naznanjati, ta se sme imenovati „omikan Slovenec." Stoji li rečena izmera, tako se leliko razvidi, da še je malo število takih nam nezmerno potrebnih izvrstnjakov, akoravno je sedanjost pridno množi. Prava omika je največa popolnost, najimenitnejši zaklad, naj-obilnejša slava za človeka z umom previdenega, treba je tedaj in sveta dolžnost zahteva, da vsak našinec učenjak se pasči dospeti v njeno svetišče. II o <1 r i š č e. Predelal R. B. je vstala in se ustanovila v Zagrebu jugoslovanska a k a d e m i j a, po naše m o d r i š č e, ktero tudi nas Slovence spri-jemlje v svoje kolo, ter je za nas in naše slovstvo velike vrednosti, zato se mi prilično zdi, drobno črtico načrtati o modrišči. M o dr išče je društvo najučenejših mož, kteri so se že po-slavili in si pribavili glasovito ime se spisi in knjigami najboljše vrste, razume se, vsak v svojem predmetu, neki tudi v večih. Taki učenjaki se rokovno shajajo in imajo seje, kjer se prebirajo spisovi zloženi od posamnih modriščnikov za modriščini časopis; pogovarjajo in posvetujo se o napredku raznih vednostnih predelov, razpisujo in določujo darila za najizvrstnejše sestavke ali knjige. Modrišče pa še ima posebno nalogo zbirati in spravljati drage zgodbe in potrebno snovo, ki išče združenja več učenjakov iz skopa sredstva, na p. zbiranje, shranjenje in priobčevanje zgodovinskih virov, umetniških in starinskih zakladov, zemljepisnih, narodopisnih in prirodoznanskih podatkov in znamenitosti; s kratkim, modrišče ima namen širiti modrost in učenost. Da si jasnejši in točnejši pojem dobavimo o modrišči, pogledimo povrhoma na razvoj jegove zgodovine. Hote imeti jasen razgled o početku omike, umetnosti in vednosti, treba se je vrniti k Grkom, od kterih smo podedovali pomočke in vzore dušnega in nravnega oblaženja in človečnosti. So li te zaklade Grkovi posneli od drugih narodov, vendar so nam je ohranili. Od njih je sprejetih več znanstvenih imen, čeravno se je spremenil mnogokrat pomen, toisto je z besedo akademij a. Najprvlje je pomenila obširni prostor pri Atenah, jegov posestnik se je imenoval Akadem. Pozneje je ondi bil napravljen gimnazij in vrt, kjer so se ugodno menjali senčnati shodi in še-tališča, cvetoče rastline in hladilne vode. Ob vhodu je stal žrt-venik, posvečen Bogu ljubezni, in jegov kip. Tod blizu se je nastanil Platon poleg malega templa, kteri je postavil modricam, in kjer se je darovalo milicam. Tu je zbiral svoje poslušalce učeči je največo resnico, do ktere se more podiči človek v svoji popolnosti. Platonovo učilišče je dobilo od tega torišča ime akademija. Temu pojmu se je bolje prilegel zavod ustanovljen od Pto-lomeja, izvrstnega vojvode Aleksandrovega, v Aleksandriji, ki slovi pod imenom „aleksandrijsko učilišče." V tem je zbiral moževe, poslavivše se v kakem oddelku človeške znanosti, ti so dolžni bili si prisvojevati, kar ste umetnost in vednost vrednega prožali, ter jih področje širiti, kolikor se je dalo. Na ta namen bi se naj zbirale razkropljene moči, posamna prizadevanja družila, in razdeljenemu trudu obče vodilo dajalo. Aleksandrijsko učilišče je za ono dobo lepo pospeševalo vednosti, širilo pa vzdržavalo omiko, kolikor je po ondašnjih okolnostih mogoče bilo. Karol Veliki se je trsil vhukniti svoji državi oživljajoči duh nravnosti in omike, ker le ta more podeliti narodom pravo življenje, državam pa jakost in trpežnost. Spoznavši vrednost ved-nostne omike poklical je učenjake iz dalešnjih krajev, naj bi širili v njegovih državah znanstveno omiko. Družtvu teh odličnih učenjakov je bilo dano ime, akoravno ne sevsema po pravici, akademija. Ta vladarje pospeševal obraženje domačega jezika, zbiral spomenike domače umetnosti, posebno pa narodnega pesništva, ustanovil ljudske učilnice, ter po duhovnikih skrbel za nravnost in omiko; inači pa je bil grozoviten zatiravec naše narodnosti. — Alfred Veliki je ustanovil v Oksfordu akademijo, široko po svetu slovečo. Bivši prijatelj svojemu ljudstvu ni našel v narodnih svoboščinah omejenosti svojih prav, nego najgotovejšo podlago prave sreče in velikosti za se in za ljudstvo. Branil je Umetnost in vednost, sam ji gojil, izurjen je bil v glasbi in pesništvu ter izveden v učenosti po merilu one dobe. Dokler so države bile stalna taborišča, sosed sovražnik, pomaknila se je omika verska in vednostna v duhovske zavode in samostane; obrtnost se je razvijala v celiovih, trgovina v društvih. Sredstva v sili so vednostim bile akademije. Brezuspešni tru-dovi posamnikov so saj v društvih nahajali ugodnejši uspeh. Umetnost in vednosti so občno blago, čegar bogastvo se množi po množini deležnikov; več posestnikov, veče posestvo. Podobni ste stavbi, ki se le tedaj more dognati, ako stavbarji znašajo mnogotero gradivo, da se početo delo dovrši. Daljni pomoček omikavi je izročilo; tega sredstvo pa beseda in pismo. Ustno sporočilo je bilo najgotovejše in najležejše, zato so si morali možje, hoteči v dušnem izobraževanji napredovati, kar je bilo dognanega, pri-povedati, in na podlagi tega dalje delati. Pismeno priobčilo je bilo predrago in negotovo, ker obcenje je pogrešalo hitrosti in gotovosti. Rokopis veče vrednosti je bil zaklad, za kteri bi si dnes lehko celo knjižnico kupil. Hote spraviti obilno zalogo spisov, treba je bilo je znašati, ter tako rabiti v društvu. Po takem je nastala potrebščina znanstvenih društev, modrišč, modriščnie, shodišč in učilišč. Tiskarstvo pomnoživše in oblehkotivše priobčevanje je v tem oziru vse preinačilo. Od sega dob so se povse ločila modrišča, kakor društva, pospešujoča ume in vede, od učilišč in vseučilišč. Kedar so na zapadu se prebudile vednosti iz dolgega in trdnega spanja, in beguni prinesli ostanke krasne davnosti na Laško iz vzhoda, kteri je spremenila bojna besnost v pustinje, razvilo se je mnogo društev, imajočih posebno namen preiskavati neumrljiva dela klasične nekdanjosti. Sčasoma je skoro vsak razdelek ved in um imel svojo akademijo. Najimenitnejša je bila v Flo-r e n c i j ustanovljena leta 1582. poslavivša se z izdanjem vzornega slovarja. V Nap olji je bila 1560.1. akademija prirodnih skrivnosti, pa vsled papežke prepovedi zatrta. Za zdi'avilstvo se je nahajala akademija v Palermu in Benetkah, za bogoslovstvo od leta 1637 v Bolonji, zato se še pri nas pravi o kakem imenitnem črnem dijaku (ki pre s pozojem vlada), da „se je učil v Bolonji;" za zemljepisje v Benetkah, za starinstvo v Kortoni itd. Najglasovitejša in gotovo med prvimi na vsem voljnem svetu je francozka akademija, čije začetnik je stožernik Richelieu. Konvent ji je konec preteklega stoletja dovolil po novem črteži, da se sme baviti kakor narodni zavod sč vsemi človeškimi znanostmi; pa Napoleon I. ji je kreloti prirezal, zbrisavši iz nje nravne in politiške vednosti ter dopustivši samo svobodno razpravo o slovarjih in slovnici. Kasneja doba ji je vzpet bolje ugajala, in sedaj se ta narodni zavod ali skupna akademija deli na pet modrišč: 1. francozko modrišče; 2. modrišče za napise in lepo slovstvo; 3. modrišče za prirodne vednosti; 4. modrišče za lepe umetnosti; 5. za nravne in politiške vednosti. Na Nemškem se javlja več modrišč, ktera pospešujo vednosti na razen način. Leta 1700 je ustanovil Miroslav I. v Berlinu modrišče, razdeljeno na četiri razrede: 1. za prirodoslovje, zdravilstvo in kemijo; 2. za matematiške vednosti, zvezdarstvo in mehaniko; 3. za zgodovino in nemški jezik; 4. za vzhodne znanosti s posebnim ozirom na poslanstvo. Vsak razred je imel ravnatelja imenovanega za čas življenja. Navadno ima to modrišče vsako leto dve svečani seji, in plačuje najboljše razprave razpisanih vprašanj; 1. 1798 je na novo preustrojena. Monakovsko modrišče od i. 1759 je za bavarskega kraljestva prece razširjeno in spopolnjeno. Peter Veliki je napravil črtež modrišču v Petrove nigra du, toda predno se je ustrojilo, nastavila je bela žena bridko koso na njegovo življenje. Katarina L je dovršila ter darežljivo obdarovala modrišče, ktero je imelo prvo sejo 1725. Razve blagih namenov za nezmerno cesarjevino ima tudi velike zasluge za slovenske starine in jezikoslovje ter za sanskritski jezik. Kraljevsko modrišče vednosti v Stokholmu ustanovljeno 1. 1739 je 1. 1799 razdeljeno na šest i-azredov. Upsalsko modrišče preiskuje severna starinstva in jezike. V Avstriji se je po težkem porodu prikazalo leta 1846 bečko (dunajsko) modrišče vednosti. Razdeljeno je na četiri razrede, namreč 1. na zgodovinski in jezikoslovni; 2. matematiški in prirodoznanski; 3. modroslovni in državno-gospodarstveni, in 4. zdravilstveni razred. Ta zavod je čisto nemški, akoravno dobiva obilno podporo iz državnega zaklada, kar se nam ne zdi se vsema pravično. Dr. Miklošič v njem marljivo dela za slovansko jezikoslovje. V Pešti imajo Magjari dobro osnovano magjarsko modrišče, ono pa, žalibog, ne jemlje ozira na druge nemagjarske narode na Ogerskem! Najmlajša hčerka boginje modrice je ravnokar potrjeno in ustanovljeno modrišče jugoslovansko v Zagrebu, ktero je v život spravljeno neopešanim trudom in velikimi darovi presvetle zvezde na zreniku jugoslavenskem, prevzvišenega J. J. Strossmajerja, ki mu je soglasno pokrovitelj izvoljen. Deli se na četiri razrede, namreč 1. v zgodovinski in jezikoslovni; 2. modroslovni in pravoslovni; 3. matematiški in prirodoslovni, in 4. umetniški. Srečno napreduj, pa prožaj blagonosne in krepilne žarke vsem bratom na jugu, segrevaj Prekdravce in Prekmurce naše slovanske krvi! Modrišče, to je, združenje izvrstnih preiskalcev, učenjakov in misliteljev kakega naroda, pospešuje najboljšo, najvrednejšo in najsvobodnejšo omiko; tak zavod pa išče največe svobode in čiste znanstvenosti; njegova narava je svobodna dušna delavnost, in opravlja le s čisto dušnimi in nravnimi pomočki. Modrišče si samo snuje zakone, ne sme tedaj biti vladni zavod v ožjem pomenu. Edina iskra, ki daje svobodnim in nravnim narodom dovolj moči, toplote in gibanja, ljubezen je do domovine, poveksanje, obMženje in poslavljenje domačega življenja, domače omike in nravnosti; isto bodi tudi modrišču največa krepost, svetost in vodilo. ftärodno-gospodarska razprava o davkovstvu. Spisal Luka Robič. a davkih, ki jih odrajtujejo državljani, stoje države. Ali plačuješ davek ali ne, vsaki dan, dragi čitatelj, ti udarja ta beseda na ušesa. Ne bode tedaj odveč, ako spregovorimo par besedi o tem, kar je vsakdanja beseda. Davek (p o r e z pri Jugoslovanih , b r n Č pri Cehih , nalog pri Rusih) se sploh razdeljuje v neravni ali posredni (indi-rektni) in ravni ali neposredni (direktni) davek. Razloček davka po teh besedah je večini ljudstva malo znan; oni poznajo le zemljiščni davek (fronke), hišni davek, davek (daca) od vina, mesa itd. Kaj je direktni, kaj indirektni, tega pa ne vejo, čeravno se v oklicih in razpisih vladinih te dve besedi slišite vsaki dan. Naj celö ob kratkem povemo, da neravni ali posredni (indirektni) davek se plačuje: 1. od vina in mošta; 2. od žganja; 3. od piva; 4. od klavne živine, ki se zakolje za prodaj, in od mesa, tudi za prodaj namenjenega; 5. od druzih reči za vžitek, ki se postavljajo na prodaj v glavnih mestih ali tacih krajih, ki se prištevajo k tako imenovanim „zaprtim" krajem; 6. od blaga in reči, ki se iz ptujih držav vvaževajo v našo državo, in pa od takih, ki se iz naše države v ptuje oddajajo; — ta davek imenujemo col; 7. od vprežene in nevprežene živine, ki gre po cesarski cesti skozi kako cestninsko pregrajo (šrango); 8. od vlog in njihovih prilog, ki se podajajo javnim gospo-skam od pisem, po kterih se pogodbe delajo, ali premoženje izro-čuje itd., ki se plačuje s tem, da se pritisne kolek (štempelj) na pismo, vloge in priloge. Imenujejo se pa ti davki zato neravni ali posredni, ker sploh ne zadevajo lastnika, če tudi jih on plača, ampak tistega, ki kupljeno stvar povžije; kajti lastnik poviša kup reči ali vož- nine toliko, kolikor je za davek založil. Tedaj zadevajo ti davki le vživalca reči in blaga, ali najemnika vprege, ne pa lastnika. Ker tedaj teh davkov tisti, kogar zadevajo, to je, vživalec, ne plačuje naravnost, ampak jih lastnik kakor naprej zaklada, da je kakor srednik med pravim plačevaleem in državo, zato se kličejo ti davki neravni ali posredni. Ravni in neposredni davki se pa tako imenujejo zato, ker jih tisti, ki jih trpi, sploh tudi sam naravnost in brez srednika plačuje. Ti pa so le-ti: A. zemljiščni (gruntni) davek (fronki); B. davek od hišne najemnine ali čim ž a gostačev; C. hišni razredni davek, ki se sem ter tje tudi imenuje davek „od oken ali peči"; D. davek od pri dobi tka ali patentov; E. davek ocl dohodkov. Namenili smo se to pot samo o teh ravnih ali neposrednih davkih obširnejše govoriti, in razložiti nekoliko reči, ki so vsakemu, ki davek plačuje, vedeti potrebne. A. Zemljiščni cesarski davek. Zemljiščni cesarski davek se izbrise za zmirom: 1. Če voda ali kaka druga nevihta posuje kak kos rodovitne zemlje; če ga voda zalije za zmirom, in če se porabi za javno cesto itd.; tako da naprej tak kos zemlje ne donaša nobenega vžitka. 2. Če se porabi kak kos rodovitne zemlje za pokopališče mrtvih ali za stavbo kake nove cerkve. Kdor hoče, da se mu iz teh vzrokov davek zbriše , naj se oglasi s svojimi dotičnimi dačnimi bukvicami pri taisti tlačni uradnii (gosposki), kamor on od omenjenega zemljišča cesarski clavek od-raituje, pa naj ondi prosi, da se vpiše sprememba, ki se je zgodila z omenjenim kosom zemlje, v dotični zapisnik. Te uradne zapisnike prejema konec vsakega leta za to postavljeni cesarski merjavec. Ta pregleda in premeri potem do-tično zemljišče in odloči, koliko se davka more zbrisati. Po ti meri in odločbi se preračuni in zbriše davek od prihodnjega leta naprej ; to se tudi v lastnikovih bukvicah stori. Začasno se odpusti cesarski zemljiščni davek: 1. Če toča pokonča ali poškoduje rastline na polji in livadah, in trte po vinogradih, ali če jih zalije povoden]. Vsak kos (parcela) mora za-se vendar najmanj za tretji del ali tretjino poškodovan biti, da se more po primeri, kar je škode, od njega davek odpisati. Ako je manj poškodovan, tedaj se ne odpusti za tisti kos nie davka. Storjena škoda se mora pa najkasneje v osmih dneh pri okrajni ali kantonski gosposki naznaniti. To se stori ustmeno ali z besedo, da se ondi naznanilo v zapisnik vpiše, ali pa s spisano vlogo, ki jo podpišeta dva moža iz poškodovane kata-sterske soseske (kataster s k a soseska obsega vsa zemljišča, ki so bila pri meri v eno mapo vzeta). Ako več katasterskih sosesk v eno občino spada, moreta iz vsake poškodovane katasterske soseske po dva moža omenjeno naznanilo pri gosposki ali ustmeno storiti, aliv pa, če se spisano podä, podpisati je. 2. če pokončajo mrčesi letino, takrat se sme ministerstvo prositi, da začasno odpusti davek. Za to naj prošnjo predstojništvo ali glavarstvo občine stori do okrajne gosposke, in naj jo podpiše župan pa dva svetovalca ali odbornika. V ti prošnji se mora povedati, ali je poškodovanje obširno, ali je škoda samo na njivah ali tudi na travnikih. Tudi se morajo imenovati vse k občini spadajoče katasterske soseske, v kterih se je škoda zgodila. 3. Zemljiščini davek se sme začasno odpustiti tudi takim posameznim posestnikom, ki so po nedolžnem obožali in jim nikakor ni mogoče, da bi plačali davek. To se zgodi pa le takrat, če preiskave verjetno dokažejo, da se takim njihov žalostni stan z odpuščenim davkom tudi v resnici polajša. Toraj ni pri-puščeno tako polajšanje takrat, kedar bi zadolženo posestvo imelo na kant priti in bi odpust le upnikom na korist bil. Prošnja za tak odpust se napravi do svoje c. k. okrajne gosposke. Ta naznanila in prošnje niso štemplju podvržene. B. Davek od hišne najemnine (od čimžev ali gostačev). V glavnih mestih je ta davek že od nekdaj vpeljan zato, ker se ondi ne plačuje hišni razredni davek. V manjših mestih, po vasčh in trgih po deželi, koder se plačuje hišni razredni davek, ondi se pa naklada še le od 1849. leta sem. Kdo po deželi je temu davku podvržen, in kdo se ga more oprostiti, to določuje cesarski patent od 10. oktobra leta 1849. Iz tega patenta, iz ukaza c. kr. finančnega ministerstva od 9. avgusta 1850. leta (glej državni zakonik in vladnega lista CXI V. del) in drugih predpisov v pojasnjenje povzamemo le sledeče. Davku od hišiie najemnine so po deželi podvržena: 1. poslopja, ki se oddajajo v najem, in iz tega dohodke donašajo; 2. poslopja, ki imajo več kakor tri za stanovanje pri- [>ravne dele (sobe, kamre), če tudi so obložene le z 70 kraje, etnega razrednega davka, in če tudi lastnik sam ondi prebiva, kakor hitro se kteri deli v najem oddajo. Lastnik takega poslopja je dolžan tudi svoje stanovanje uceniti, in od njega davek od hišne najemnine plačati; 3. vsa poslopja, kakor v kakem kraji (mestu, trgu, vasi) polovica poslopij od stanovanja najemnino donaša. V takih krajih je vsakemu lastniku dolžnost, da svoje stanovanje učeni po primeri drugih enakih v najem danih poslopij. Davka od hišne najemnine so prosta: 1. vsa poslopja, kterim po predpisih, doslej za davek od hišne najemnine veljavnih, oproščenje od tistega gre. Tii sem spadajo: farovži, kaplanije, šole, bolnišnice, občne hiše za uboge, občinske in deželne hiše, ki se rabijo za občinske in deželne uradnije, če v njih tudi kak uradnik brez plače stanuje itd. One so pa od davka le tako dolgo proste, dokler se rabijo v ta namen, in ne donašajo nobene najemnine, ktera bi bila davku podvržena. 2. V krajih, kjer niso vsa poslopja za stanovanje davku od hišne najemnine podvržena, tista poslopja, ki nimajo več kakor tri za stanovanje pripravne dele (sobe, kamre) in ki se od njih le po 70 kr. razrednega davka na leto in dan plačuje, če lastnik, ki je kak_del v najem oddal, tudi sam ondi stanuje. 3. Ce hišni razredni davek preseže davek, ki bi se imel od hišne najemnine plačati. Ker pa število za stanovanje pripravnih delov poslopja večkrat določuje, ali se bo od njega davek od hišne najemnine nakladal ali ne, zato je treba dobro paziti na to, da pri popisovanji go-stačev lastnik obstojne dele poslopja prav pove, in razloči hrame, v kterih se hranijo poljski pridelki, mnogovrstno orodje, reči za živež itd., ki niso za stanovanje, ampak za shrambe odločene, od kamer, v kterih stanujejo ljudje, ali pa so saj v to namenjene. To omenimo zato, ker se v več krajih hramu tudi kamra pravi, ter se lahko pomote vrinejo pri nakladanji davka; zakaj od kamre, ki je le za shrambo, ne gre davek; od take, v kteri se stanuje, pa gre. Tudi se večkrat primeri, da se s stanovanjem v poslopji v najem da še kak kos zemljišča ali kaka obrtnija z orodjem, potrebnimi posodami in s pripravami vred. Ce že od začetka ni zgovorjena za vsako tako reč najemnina posebej, tedaj je treba saj pri popisovanji gostačev na tanko določiti, koliko od vse najemnine pride na to in uno; tega je pa zato potreba, ker se smejo le obstojni deli poslopja z davkom hišne najemnine obložiti, nikoli pa ne zemljišče in obrtnija. V takih okolščinah se mora vsak sam sebe vprašati: koliko bi se dobilo najemnine za samo stanovanje v poslopji in za druge prostore, ako bi bili prazni, in bi nobena pravica za obrtnijo ž njimi v zvezi ne bila. Na priliko: nekdo da v najem kovačnico z vso pripravo in orodjem, potlej stanovanje v istem poslopji, pa njivo in travnik, vse skup za 120 gold. na leto. Tukaj se mora pri popisovanji gostačev najemnina razločevati tako-le: od vse najemnine pride na stanovanje 20 gold.; na kovačnico s pravico, da se sme v nji kovati in pri delu lastnikovo orodje in druga priprava rabiti 60 gold.; na njivo in travnik 40 gold. Naložil se bo potem davek le od 20 pa ne od 120 gold. — Ko bi pa kovačnica sama za-se stala in bi v istem poslopji ne bilo nobenega za stanovanje pripravnega dela, potlej bi se od nje ne plačeval davek od hišne najemnine, čeravno bi donašala omenjenih 60 gold. na leto in dan. Davka od lii.šiie najemnine je mogoče začasno se oprostiti : 1. od poslopja, ki je bilo na mestu, kjer je že poprej poslopje stalo, iz novega postavljeno, in 2. od poslopja že stoječega, če se je povečalo na širjavo, daljavo ali višavo, in s tem pridobilo več za stanovanje pripravnih delov. To velja pa le za mesta po deželi; za glavna mesta pa, v kterih se ne plačuje hišni razredni davek, in v kterih so vsa poslopja obložena z davkom od hišne najemnine, to ne velja. Za-stran teh veljajo drugi ukazi in predpisi. Kdor želi oproščen biti davka v glavnem mestu, izroči prošnjo zato e. k. dačni glavni gosposki (Hauptsteueramt) najkasneje v 6 tednih po izvršeni stavbi^ poslopja. Ce se čas zamudi, ni več mogoče oprostiti se davka. Ce je poslopje obširno ter obstaja iz več razdelkov in nadstropij, in se ne izdela vse na enkrat, tedaj mora lastnik za vsak izdelan oddelek posebej v omenjenem času oproščenja prositi; ako to opusti, se mu šteje, kakor da je zamudil. Kdor je iz nevednosti za omenjeno prošnjo odločeni čas zamudil , tak naj najpred odpusta te zamude pri c. kr. finančnem ravnateljstvu (Finanzdirektion) s pisano vlogo prosi, in ako odpust dobi, naj potem nemudoma svojo prošnjo za oproščenje od davka c. kr. dačni glavni gosposki izroči. — Obe vlogi ste podvrženi štemplju za 50 n kr. od vsake pole, in na vsako prilogo, če ni že prej štempljana bila, pride Stempel j za 15 n. kr. V mestih po deželi, v kterih se od raj tuje od poslopij hišni razredni davek, tam se mora pa najpred prositi za oproščenje od hišnega razrednega davka. Kdaj in kako naj se to stori, to se pove pozneje, ko bo od tega davka govorjenje. Če je pa tako poslopje tudi davku od hišne najemnine podvrženo, tedaj je treba v dotičnem napovedku ali zapisniku ome niti, da je isto od razrednega hišnega davka oproščeno ; in da se zavoljo tega tudi oproščenje davka od hišne najemnine zahteva. Davek od hišne najemnine se odpiše ali odpusti: 1. Od poslopja v krajih, kjer so po postavi vse hiše davku od hišne najemnine podvržene, če v poslopji nobenega gostača ni, in tudi lastnik ondi ne prebiva; toraj čisto prazno stoji, in nobenega dohodka ne donaša; 2. če se iz kakega poslopja gostač izseli, in tisto stanovanje prazno ostane; 3. ako hiša pogori ali jo razruši kaka nevihta, da se ne more ondi stanovati. Ako je bil kak del poslopja (soba, kamra itd.) ali ako je celo poslopje že pri popisovanji gostačev prazno, naj se to že takrat v napovedek ali zapisnik postavi; vendar je pa potreba vsakega pol leta, to je, naj kesneje do 14. prosenca (januarja) in 14. malega srpana (julija) s posebno spisano vlogo ali ustmeno to okrajni gosposki (Bezirksamt) naznaniti; to se od pol do pol leta tako dolgo ponavlja, dokler se od omenjenega poslopja lastniku davek od hišne najemnine naklada. Ce se pa izseli kak gostač med letom, naznani se to ravno tako, najkesneje v 14 dn6h po njegovem odhodu. — Tudi ta naznanila se ponavljajo od pol do pol leta, kakor je pred rečeno bilo tako dolgo, dokler stanovanje prazno stoji, in se lastniku davek od hišne najemnine naklada. Ako po gostačevem odhodu lastnik sam v poslopji ostane, in mu to ne donaša nobenega dohodka, in če stoji poslopje v kraji, kjer niso vsa za prebivanje pripravna poslopja davku od hišne najemnine podvržena, in če je bil naložen omenjeni davek tudi od prostorov, ki jih lastnik sam vživa, je pripuščeno tudi ta davek odpustiti. Zatoraj je treba tudi to v imenovanem naznanilu omeniti. Kdor je zamudil o pravem času naznaniti prazno ostale dele ali prazno ostalo celo poslopje, temu se odpiše davek od hišne najemnine le od taistega dneva naprej, ko je bila ali vloga gosposki izročena, ali se je pri nji storilo ustmeno naznanilo, ki se vpiše v zapisnik. Opomnimo pa tudi, da se mora vsak gostač, ki na novo v kako hišo ali pa v kako poprej prazno stanovanje pride, od kte-rega se je davek odpisal, naj kesneje 14 dni po prihodu pri okrajni gosposki naznaniti, da lastnik ne zapade kazni. — Ta naznanila ali vloge niso štemplju podvržene. C. Hišni razredni davek. Temu davku so vsa poslopja podvržena, ki so za stanovanje ljudi pripravna in stojijo v krajih zunaj glavnih mest. Po tem takem so poslopja razdeljena na 12 davknih razredov ali vrsta, od 70 nov. kraje, noter do 63 gold. redne letne plače. Pa tudi še veči se sme ta davek naložiti, ako presegajo deli, ki so za stanovanje pripravni, število, ki je za prvi razred ustanovljeno. Ta davek se naklada namreč po številu za stanovanje pripravnih delov poslopja gledč tudi na to, ali ima poslopje kako nadstropje ali ne. Zato je treba na to dobro paziti, da se ne ste-vilijo v ta namen hrami. To je bilo že pri davku od hišne na jemnine povedano. Letni razredni davek znaša brez priklade od poslopja, ki ima eno do treh sob, 70 nov. kraje., od treh do petih sob pa 2 gold. 10 kr. itd. Hišni razredni davek se zbriše za zmirom: 1. Ce se z davkom obloženo poslopje za stanovitno rabi v kak tak namen, kakor so poslopja po postavi davka prosta; to je: za šolo, kaplanijo, bolnišnico i. t. d., 2. če poslopje pogori ali se podere, ter ga potem lastnik ne misli na novo zopet postaviti. To pa se mora v dotični prošnji povedati. Začasno se odpusti hišni razredni davek: 1. Če poslopje pogori ali se podere, ktero pa lastnik potem zopet postavi; 2. po deželi v mestih, kjer se plačuje hišni razredni davek, od poslopja, ki se na novo postavi na mesto kakega podrtega, ali pa če se poveča že obstoječe poslopje na daljavo, širjavo ali višavo, in se pridobi s tem več za stanovanje pripravnih sob in kamer. Zniža se hišni razredni davek: Če se zmanjša število za stanovanje pripravnih delov, če ima, postavimo, poslopje 4 do 5 za stanovanje pripravnih delov, mora najmanj dva dela (sobi, kamri) odpraviti, ako želi, da se mu davek od 2 gld. 10 kr. na 70 kr. zmanjša. To se mora pa zgoditi tako, da se poslopju odpravijo zunanje stene. Ako bi se pa le pregraje, ki ločijo sobo od kamre, to je, kak zid med štirimi poglavitnimi stenami odpravil, in bi se tako zmanjšalo le število za stanovanje pripravnih delov, takrat se davek ne pomanjša nič.*) Zatoraj ni varno brez pomislika obstojne dele poslopja podirati z namenom, naj bi se potem davek ponižal, ker bi se lahko primerilo, da se s tem podrtija napravi, pa vender nič davka ne odpravi. Hišni razredni davek se poviša takrat, če se poslopje na daljavo, višavo, ali širjavo poveča in s tem več za stanovanje pripravnih delov (sob, kamer) pridobi, ker potem poslopje po številu obstojnih delov spada v kak drugi razred hišnega razrednega davka. Ako se pa v poslopji, z davkom obloženim, kaj predeluje, in se pregradijo poprejšnji deli, ne poviša se davek nič, če ravno se več za stanovanje pripravnih sob s tem pridobi, in to zato, ker se je sprememba le med poprejšnjimi poglavitnimi zunanjimi stenami zgodila. Kdor poslopje za stanovanje stavi ali je pa povekša, on si sam davek naklada. Zatoraj, predno delo prične, naj dobro premisli, ali mu bo mogoče, od poslopja plačevati davek, ki se mu bo naložil po številu za stanovanje pripravnih delov. Kdor zavoljo nove stavbe, ali ki je poslopje povečal, v kakem mesti na deželi, želi začasnega oproščenja od hišnega razrednega davka, ta naj poda spisano prošnjo c. k. glavni dačni gosposki (Hauptsteueramt) tistega okroga, kamor spada, naj kesneje v 4. tednih potem, ko je bilo poslopje dovršeno. Vsaka pola prošnje mora imeti štempelj za 50 kr., njene priloge pa štemplje po 15 kr. *) Glej ukaz c. k. dvorne kamre od 9. julija 1840, štev. 16,844, ki se glasi: „Znotranje spremembe v poslopji ne pomanjšajo, pa tudi ne povikšajo že naloženega davka". Naznanila in prošnje za zbrisanje in odpust davka so štemplja proste in se storijo ustmeno ali pa s spisano vlogo pri dotični c. k. okrajni gosposki. Zapovedano je pa tudi lastnikom, ki poslopja na novo stavijo ali že obstoječe povečavajo, da najkesneje v 4 tednih potem, ko se je delo dovršilo, to naznanijo c. k. okrajni gosposki, ki potem preskrbi, da se poslopje zavoljo prihodnjega davka ogleda. Kdor to opusti, on se kaznuje s tenj, da se mu povikša davek za čas, kar je izdelano poslopjo večemu davku podvrženo; kazen pa ne preseže petih let. Lastnik, ki v kakem mestu na deželi poslopje na novo postavi ali poveča, ima to tudi še posebej svoji gosposki naznaniti, zato ker imate prošnja za časno oproščenje od davka in pa naznanilo za ogled poslopja zavoljo odmere in nakladanja davka različne namene in pota. Taka naznanila so štemplja proste. Če se naloženi hišni razredni davek komu prevelik dozdeva, ta se lahko zoper razmero davka pri c. k. finančnem ravnateljstvu (Finanz - Direktion) pritoži. Tudi te pritožbe so štemplja proste, Pritožbe pa, ki se storijo zoper ravnateljstva razsodbo na ministerstvo, te so postavnemu štemplju podvržene. D. Davek od pridobitka (patentov). Kdo ima vse ta davek plačevati in kdo ga je prost, to določujejo dotične postave in predpisi. Plačuje se pa dvakrat na leto, vselej polovica, in sicer: prva polovica se odrajtuje meseca januarja (prosinca), druga polovica pa meseca julija (malega srpana). Kadar se prosi pravice za kako obrtnijo ali rokodelstvo, tedaj je za to najpripravnejši čas meseca rožnika (junija) in pa meseca grudna (decembra). Pa tudi za oddajanje (nazaj pokladanje) plačilnih listov (patentov) je omenjeni čas najpripravnejši. Kdor namreč meseca junija patent nazaj da, njemu se zbriše davek za drugo polovico leta in pa zanaprej; kdor ga pa meseca decembra oddä, temu se pa zbriše davek za celo prihodnje leto in pa za naprej. Kdor ga pa oddd še le po novem letu, to je, meseca januarja, ali pa kak drugi mesec do konca junija, ta mora plačati davek za celo prvo polovico; kadar se pa oddä meseca julija ali pa pozneje noter do konca decembra, ta ima pa plačati davek od celega leta. Ako, na priliko, oče sinu izroči posestvo in obrtnijo, ki je pri hiši, naj ob omenjenem času oče svoj patent c. k. okrajni gosposki s tem izroči, da se za naprej plačevanje z njegovega imena zbriše, ker je obrtnijo sinu prepustil, sin naj pa pri ti priči pravice prosi na svoje ime. Ravno tako naj se ravnd, če kak obrtnik umrje, in če se misli dedič njegov z obrtnijo ranjcega pečati. Kdor po tem nasvetu ravnd, ta ne bo nepotrebnega davka plačeval. Če kdo svoj patent izgubi, ta naj to pri c. k. okrajni gosposki oglasi, da mu preskrbi drugega, ali pa naj s spisano vlogo za-nj prosi. Tako naznanilo, ali taka vloga se mora pisati na štempelj za 50 kr. Ako je patent že ves popisan, in ni več prostora za potrdila odrajtane plače, tedaj naj se izroči tudi c. k. okrajni gosposki, ktera potem nov patent preskrbi. Prošnja zato je štemplja prosta. Davek od pridobitka se zbriše za zmirom: 1. Če obrtnik umrje in se vdova njegove obrtnije odpovč; ali če ni oženjen in njegov dedič njegov patent nazaj da; 2. če obrtnik sam želi, naj se zbriše obrtni ja, in s tem sporočilom gosposki svoj patent izroči; 3. če se komu pravica do obrtnije z vradnim sklepom odtegne; 4. če se obrtnik preseli v drug kraj, in zaostalega davka, čeravno po časnikih opomnjen, v postavljenem obroku ne odrajta. Kdor izgubi patent in želi, da se zbriše jijegova obrtnija s plačilom vred, ta naj to naznani ustmeno ali pa s pisano vlogo, ki je štemplja prosta, dotični c. k. okrajni gosposki. Ako zaostali dolg ni plačan, to ne zavira, da bi se patent ne zbrisal. Lastnik patenta mora vendar zastali dolg plačati, če ima premoženje, tudi potem, ko je bil patent zbrisan. Izbriše se obrtnija pred le zato, da od patenta še veči dolg ne narašča. Če pa obrtnik oboža in ne more davka od pridobitka plačati, tedaj se mu po dosle veljavnih postavali in predpisih ne more pravica do obrtnije vzeti, niti se patent zbrisati. Davek od pridobitka se odpusti', ali začasno zbriše: 1. Kadar obrtnik oboža in ne more zaostalega dolga plačati; 2. če se nabere dolg po smrti obrtnikovi zato, ker ni bil patent o pravem času gosposki izročen, da se obrtnija zbriše; ker njegovi dediči niso dolžni plačevati davka za njim od taiste polovice leta naprej, pred ktero je on umrl, če ne obrtujejo na njegov patent; 3. če umrje obrtnik brez premoženja, in je zaostal z davkom. Pomanjšanje davka od pridobitka je mogoče doseči takrat, kadar obrtnija ali rokodelstvo peša; da se le malo pridobi in zasluži, in se vse to verjetno dokaže, Ako pa plačuje obrtnik ali rokodelec že najmanjši davek taiste vrste, h kteri obrtnija v dotičnem razdelku spada, tedaj se ne sine letno plačilo pomanjšati. Naznanila za zbrisanje in prošnje za časni odpust zaostalega davka, ali pa za pomanjšanje davka se store ustmeno pri c. k. okrajni gosposki, v glavnih mestih pa pri mestni gosposki; ali pa se podajo ondi spisana. Ona niso štemplju podvržena. Za pomanjšanje prevelikega davka se pa prošnja lahko tudi poda naravnost c. k. finančnemu ravnateljstvu. Kadar mož umrje, tedaj sme vdova na patent ranjcega obrtnijo in rokodelstvo imeti. Ni jej potreba zato posebne pravice. Če pa želi, da se prepiše patent na njeno ime, naj zato pri c. k. okrajni gosposki prosi in jej v ta namen ranjcega patent izroči. Prošnja je podvržena štemplju za 50 kr., patent, ki se jej priloži, pa za 15 kr. Ako se patent v zapuščini ranjcega ne bi našel, naj se to v prošnji omeni. E. Davek od dohodkov. Kdo je dolžan ta davek odrajtovati in od česa se plačuje, to razločuje cesarski patent od 29. oktobra 1849. leta, ukaz c. k. finančnega ministerstva od 11. januarja 1850. leta, in pa pozneji ukazi tega ministerstva. Ž njih tukaj pesnamemo le sledeče: Prost je tega davka med drugimi: 1. V prvem razredu, kdor od obrtnije ali rokodelstva plačuje najmanjši pridobitni (patentni) davek, in če spada obrtnija zastran pridobitka v 3. ali 4. poglavitni razdelek; pa le takrat, če ima obrtnik ali rokodelec en sam tak patent, in če tudi njegova žena nobenega nima. 2. V drugem razredu uradnik, če njegova letna plača in pa vrednost drugih stvari, ki jo namestujejo, ne presega 630 gld. na leto. To velja tudi za osebe, ki so že v počitku (penzioni). Kadar se ustanavlja, ali je kdo temu davku podvržen ali ne, tedaj naj se seštevajo le taisti dohodki, ki pri nakladanji davka v ta razred spadajo. Nekdo prejema, postavimo, na leto in dan za opravljanje svoje službe: a) iz javne blagajnice določenega plačila..... 300 gl. b) obresti od državnih dolžnih pisem, ki so mu v po-boljšek njegove letne plače namenjene..... 300 „ c) biro, ki jo prejema od soseske, vredno.....30 „ d) vžitek od posestva, ki je tudi obstojni del službenih dohodkov, vreden............100 „ Skupaj 730 gl. Pa on vender ni podveržen davku od dohodkov v drugem razredu, zato ker od obresti za črko b) že v tretjem razredu davek plačuje; od dohodkov za črko d) pa se davek od dohodkov s tret-jinsko priklado k zemliiščnemu davku odrajteva, tako da potem za drugi razred le 330 gld. ostaja; torej dohodki v drugi razred spadajoči ne presegajo na leto 630 gld. 3. v tretjem razredu, v kterem se naklada davek od obresti tacih kapitalov, ki niso v zemljiščne bukve vpisani (vtabuli-rani) in pa od vžitkov ali izgovorjenega živeža, naj je v gotovim ali v drugih rečeh spoznan, če se verjetno dokaže, da vsi dohodki, ki jih kdo ima, naj dohajajo od ene ali druge strani, torej tudi od kakega zemljišča, po odrajtanih dolgovih, če jih ima, he znašajo na celo leto več ko 315 gld. Kdor nima več ko 315 gld. letnih dohodkov, pa se od njega zahteva, naj napovd obresti, ki jih prejema od kakega nevtabuliranega kapitala, on se pa želi oprostiti davka od dohodkov, ta naj v napovedku razločno naznani vse svoje dohodke in naj jim pristavi tudi njih lastnost, ter naj na konci prosi, da se oprosti davka. Naloženi davek se zbriše ali odpusti: 1. V pervem razredu: a) Če obrtnija med letom jenja, in sicer za tisti čas, kakor se obrtnik ni več ž njo pečal. To veljd tudi za umrle obrtnike, ki se jim je pri življenji davek naložil, in ki je po smrti njih obrtnija jenjala; b) če se komu med letom plačilo od pridobitka pomanjša na najnižjo stopnjo taistega razreda, v kterem so obrtniki davka od pridobitka prosti; ako mu je za taisto leto ta davek že bil naložen; c) če ima kdo dva patenta z najmanjšim davkom, in se enega znebi med letom s tem, da ga nazaj dä; ako mu je bil davek od dohodkov takrat že naložen. To velja tudi za moža in ženo, ki imata vsaki svoj patent, če ga eden nazaj dä.; d) če se verjetno dokaže, da se je davek komu po pomoti naložil. Davek se zbriše ali odpusti vselej od taistega časa naprej, kakor obrtnija jenja, ali se od pridobitka davek na najnižjo stopnjo zmanjša, in sploh kakor dolžnost, davek od dohodkov odrajtovati, jenja. 2. V drugem razredu: Če taisti, ki ima davek plačati, iz službe stopi ali umrje. Zbriše se od taistega časa naprej, kakor njegova letna plača jenja. 3. V tretjem razredu taistemu, ki verjetno dokaže, da so šli z davkom obloženi dohodki v zgubo; zbriše se davek za čas, od kar jih več ne dobiva. Zaostali davek se odpusti takiui ki so obožali, in ki verjetno dokažejo, da niso v stanu več dolga plačati. Prošnje, da bi se zbrisal ali odpustil davek, so štemplja proste, in se storijo pri c. k. okrajni gosposki (v glavnih mestih pri mestni gosposki) ustmeno, ah pa. se ondi spisane podajo. Napravijo naj se hitro potem, ko jenja dolžnost omenjeni davek plačevati. Gotovo naj se pa to stori vselej do konca leta. Pritožba zoper nakladanje omenjenega davka, ali če kdo misli in more dokazati, da je preobložen, naj se stori do c. k. finančnega ravnateljstva in se ima podati najkesneje 14 dni potem, ko je plačilni list prinesen bil, c. k. okrajni gosposki (v glavnih mestih pa mestni gosposki). Tudi te pritožbe so štem- pij a proste; pritožbe zoper razsodbo finančnega ravnateljstva na mmisterstvo so postavnemu štemplju podvržene. Ni pripušeeno t tekočem letu obrlnijo davkov od dohodkov oprostiti zato, ker je pred to leto stala. Zatoraj mora obrtnik v tekočem letu davek plačevati, ako se pečd z obrtnijo; za preteklo leto naj pa prosi za odpust davka, in če ga je že plačal, za povračilo , če more dokazati, da je obrtnija res stala. Slednjič se omeni še tole: Za pobiro davkov in njih zarajtovanje so od vlade postavljene posebne vradnije. Plačila se smejo odrajtati le cesarskim vradnikom, ki so za to postavljeni. Kdor komu drugemu svoj dendr izroči, ta stori to na svojo odgovornost. (Ako bi kdaj županija to oblast dobila, se bode že obširno oklicalo.) C. k. vlada je zapovedala, naj se vsako pri c. k. vradnijah storjeno plačilo potrdi plačevalcu po dveh, od vradnije zato pooblaščenih vradnikov. Plačila odstotkov (procentov) ima pa še tretji za to postavljeni vradnik podpisovati. Zato pa, ker c. k. vlada le take potrdbe od storjenega plačila za veljavne spoznava, naj skrbi vsak, kdor kaj plača, zato, da se mu potrdi plačilo tako, kakor visoka vlada zapoveduje. Kdor se potem ne ravnä, ta ima tudi sam škodo trpeti, ako se pozneje pokaže, da plačilo ni bilo zarajtano. -COO^OOÖ- Zgodovinski spominki. Prevedeno iz Triglava. I. Poklänjanje dedinskim Kranjskim vladarjem. Blajpred je treba pomniti, da je poklanjanje dedinskemu vladarju (Erbhuldigung) na Kranjskem, Koroškem ali Štajerskem bilo ravno to, kar na Češkem ali Ogerskem kronjanje. Poglejmo zdaj, kedaj je ta državopravna šega na Kranjskem nastala in doklej trpela. Začetek avstrijskemu posestvu na Kranjskem storil je Ba-benbržec Leopold VII. s tem, da je kupil od Brižinskega stolnega kapitola cerkvena lena ali fevde, ki so bila na Dolenskem. Njegov sin in naslednik Miroslav II. priženi sb svojo ženo Nežo iz Andechs - Meranske rodbine mnogo Kranjske zemlje ter postane najmogočneji gospod v deželi. Pa se je zval samo gospoda od Kranjskega, ter se ni hotel poslužiti privoljenja cesarja Miroslava H., da bi bil svoje gospodstvo premenil na vojvodstvo. Koledar 1867. 6 Po Babenberžcih in po pemskem Otokarji, kteri je imel veliko posestva in cerkveno varstvo v deželi ter je bil zato sprejel naslov „deželni gospodar Kranjski", RudolfHabsburžki nastopi vlado, in to najprej gorenske strani, ktero je od Koroškega oddružil ter za cesarstveno leno izrekel. On jo je potem vladal v cesarstva imeni nekaj časa sam, potem pa po svojem najstarejšem sinu Albertu, kot svojem namestniku. Leta 1282 je on s privoljenjem cesarstvenega zbora dal Kranjsko deželo v leno svojima sinoma Albertu in Rudolfu. Pa še je trpelo celo stoletje, predno so Habsburžci prišli v popolni djanski pösed kranjske dežele. Še le vojvodu RudolfuIV. ustanovniku se pospeši, da je deželi, med mnoge gospodarje razdrobljeni, vredil državo-pravne razmere. Sbod (kongres) v Ljubljani (1360), dogovori z Goričani (1361 in 1364) in živo pogajanje ž njimi do 1365 zastran goriške Istre in slovenske krajine, česar vspeh je bilo združenje enega dela Istre, pak metliške in slovenske krajine s Kranjskim, bila so njemu politiška sredstva, da bi pridobil svoji hiši to za Avstrijo se vsakega obzira prevažno okrajino, ki je kakor kamenita trdnjava proti jugu in jugo-vztoku. Kot mogočen stolp te trdnjave, na kterega bi se ena velika njena stran opirala, sezidal je stražnico Rudol-fovo (sedanje Novo mesto) 7. aprila 1365. leta. Ali pri vseh teh čvrstih prizadevali Rudolfovih preteče še skoraj celili deset let, predno so Habsburžci mogli pomisliti na sklep državo-pravne pogodbe si stanovi vse kranjske dežele. Leta 1360 so se stanovi gorenske Strani R u d o 1 f u v Gradci skupaj s Korošci in Štajerci prvikrat poklanjali, leta 1374 sta skupaj vladajoča brata Albert HI. in Leopold HI. sklicala stanove z G oren skega, iz Metlike, s Pivke, Krasa in iz Istre prvikrat v Ljubljano poklanjat se. Vojvoda sta zatega delj prišla osebno v Ljubljano, potrdila sta deželne svoboščine ali pravice, in sprejela od stanov prisego. Po Albertovi smerti sta vladala deželo bratranca Vilhelm in Albert IV. Kedaj je bilo poklanjanje njima, to se ne dd na ravnost dokazati, vendar je Albert deželne svoboščine potrdil v Gradci takrat, ko je bil celjanski Herman deželni poglavar. Vilhelm je obiskal Ljubljano 1397. leta. Pri delitvi po Vilhelmovi smrti pripadejo Štajersko, Koroško in Kranjsko — notranja Avstrija — vojvodu E r n e s t u s pridevkom „Železnemu". Ta 'si je izvolil svoj sedež v Gradci (1410), prišel je osebno v Ljubljano, da so se mu stanovi poklonili, ter je potrdil deželne pravice. Tudi njegov naslednik, cesar Miroslav HL je prišel k temu djanju osebno v Ljubljano (1464). Pred njim so vladarji morali vsak priseči, da bodo svoje vladarske dolžnosti zvesto izpolnovali1, deželne pravice spoštovali in branili, a njemu je bila ta vladarska prisega odpuščena. On je potrdil najpred pravice stanovom na Metliškem in v slovenski Krajini, kakor sta jim jih bila poprej grof Albert goriški (1365) in Leopold vojvoda avstrijski potrdila. Kot cesar je potem ponovil „častitim stanovom Kranjskim" (1460) vse pravice, ki jih je bil potrdil vojvoda Albert 1398, podkrepil jih je sč zlato pečatjo in se podpisal: „Vojvoda Kranjski in gospodar slovenske Krajine". Potem Ljubljana več neg eno stoletje ni videla svojih vladarjev osebno priti k poklanjanju. Cesar Maks I. in Karol V., zamotana v nepretrgane vojske, sprejemala sta poklanjanje po svojih svetovalcih, kteri so tudi namesti vladarjev prisegali. Tako je poslal Maksimilian I. 1494. leta tri svoje svetovalce, namreč grofa Janeza Werdenburškega, grofa Jurja Turna in grofa Žiga Welsperžkega k poklanjanju, ter je potrdil potem na Dunaj i 1494 kot vojvoda Kranjski in gospodar slovenske Krajine deželne Eravice. Cesar Karol V. je poslal za-se in ob enem za svojega rata Ferdinanda svoja svetovalca opata Ur h a iz Šent Pavla in Janeza Mandorferja, da sta poklanjanje sprejela4. julija 1520. Ko sta pa potem Karol in Ferdinand imela delbo za svojo dedino, in sta se bila dogovorila, da se od Kranjskega, ktero je bilo z drugimi avstrijskimi deželami pripalo Ferdinandu, imajo odtrgati slovenska Krajina, Metliško, Kras in Istra, in ti deli predjati k Karlovim španskim deželam, so kranjski stanovi, poklicani poklanjat se Ferdinandu, pokorščino odrekli, ter živo pro-testovali proti takemu raztrgu svoje dežele, rekoč, da raji trpijo vojsko in sovražni napad, ko tako pogubno razkosovanje svoje zemlje. Se le, ko sta vladarja od namenjenega razdeljenja kranjske dežele odstopila, poklonili so se kranjski stanovi nadvojvodu Ferdinandu, ko samostojnemu vladarju avstrijske dedine, ter mu prisegli 1522. leta v roko njegovih poslancev zvestobo, on je potrdil deželne pravice in svoboščine za Kranjsko, slovensko Krajino, Metliško, Trst in Istro vse pod nadslovom: „VojvodaKranjski in^slovenske Krajine". Še le Ferdinanda I. sin, nadvojvoda Karol, kterega smemo po vsi pravici „notranje-avstrijskega" imenovati, ker je prav on tej skupini razločno državo-pravno podobo dal, ta je spet osebno f)rišel v Ljubljano ter 28. aprila 1564 sprejel poklanjanje. Tri eta pozneje je potrdil deželne svoboščine. Nadvojvoda Vilhelm, jerob nedoletnemu Karlovemu sinu Ferdinandu, je poslal le svetovalce, da so se jim poklonili 1593. leta, 8. nov. ter je cesar Rudolf potrdil 3. dec. 1593 pravice kranjske dežele in njej pridruženih pokrajin; nadvojvoda Ferdinand, ko je nastopil vlado notranje Avstrije, on je spet osebno prišel v glavno mesto kranjsko in sprejel poklanjanje 13. febr. in pravice je potrdil 20. decembra 1597 v Gradci. Njegov naslednik, Ferdinand IV. je poslal namesti sebe kneza Maksa Dietrichsteinskega, da so se mu poklonili; ali cesar Leopold I. je spet sam prišel in sprejel poklanjanje 13. sept. 1660 med veliko slovesnostjo. Tudi od njega stanovi niso zahtevali vladarske prisege, ampak samo pismeno zavezo. Ravno tako je Karol VI. potem, ko so kranjski stanovi sprejeli pragmatiško sankcijo (v zboru 19. junija 1720), osebno prišel v Ljubljano leta 1728 in sprejel poklombo po stari šegi in navadi. Tudi njemu so, kakor popred Miroslavu III. in Leopoldu I. odpustili prisego, pa le proti pismeni zavezi, tako, da ta odpust ni veljal njegovim naslednikom. Da se imajo deželne pravice in svoboščine spoštovati in cele ohraniti za vse prihodnje čase, to je bilo že pred med cesarjem in stanovi v pogodbi za-stran pragmatiške sankcije zmenjeno in ustanovljeno. Karola VI. nasledniki pak so jeli bolj in bolj samodržno vladati ter za deželne pravice, o pragmatiški sankciji za vselej potrjene, ne meniti se, — in tako je dedinsko poklanjanje prestalo. II. Notranja Avstrija. Zemljepisna lega je storila, da se je med sosednimi deželami Štajersko, Koroško in Kranjsko že zgodaj začenjala neka skupnost v materialnih zadevah, ki je gojila prepričanje, da bi vsaki od njih na veliko korist bilo, ko bi se nektere reči skupno obrav-novaie po skupnem posvetovanji odborov, v skupinski zbor združenih. Tako nahajamo že 1338 (sept. meseca) stanove štajerske, koroške in kranjske v Gradci zbrane, da so vkupno deželno pravo posvetovali in ustanovljali. Zbirališča takim zborom bila so tedaj največ na Štajerskem; tako so se shajali v Lipnici, Mariboru, Celji, v Bruku na Muri, v Gradci; pa tudi na Koroškem v Šent Vidu, Beljaku itd. Odkar se je bila po delitvi habsburškega domačega posestva notranje-avstrijska skupina za vojvoda Ernesta bolj utrdua, bivali so skupinski zbori zmiraj bolj pogo-stoma. Al kakor so od začetka vladarjem bili po godi, tako so jim pozneje zmiraj nadležneji prihajali, ker so podpirani od volje za njimi stoječih združenih narodov zmiraj huje pritiskali na odloke vojvodske vlade. Od konca je bila največ nevarnost od Turka, ki je za Miroslava IH. in Maksimilijana I. sklicavala skupinske zbore, da so sklepovali zastran prinosa v denarjih in vojščakih za^deželno bram-bo, odkar se je pa jela vera prenavljati za Ferdinanda in še bolj za Karola, bil je namen njihovih shodov že dvojen, namreč poleg brambe od turčina tudi dosega verske svobode. Niti narodnosti niso takrat pozabili. Da bi razširjali novo Lutrovo vero, 1'eli so takrat tudi slovenske bukve natiskovati. Sveto pismo, po )almatinu prevedeno, tiskalo se je na skupne stroške, tako aa je vplačalo Kranjsko 6000 gld., Štajersko 1000 gld. in Koroško 900 gld. Zbor učenih teologov in filologov iz vseh treh dežel je v Ljubljani pregledoval in vredoval ta prevod. Maks I. Ernestov naslednik, je notranjo Avstrijo razširil s tem, da ji je pritaknil še doljno in gornjo Avstrijo; ali nadvojvoda Karol, ki je Dil Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško v del dobil, on je notranjo Avstrijo leta 1565 spet nazaj naredil, kakor J'e bila, ter ji upravo uredil. On je napravil dvorno kamoro, ;ot ministerstvo od financij, notranj e-avstrij sko vlado, kot najviše sodišče; tajno svetovalstvo, kot nekakošno dvorno kancelarijo, kakor je nekako že bila za cesarja Karola V., kteri je va-nio iz vsake dežele po enega svetovalca po predlogu dotičnega deželnega zbora jemal, in zadnjič dvorni vojni svet, kot vojno ministerstvo; ta je bil najvažneji, ker je imel vso upravo in vojevanje na Graniti v svojih rokah. Pri teh srediških oblastih, ki so vse v Gradti svoj sedež imele, bile so dežele zastopane z določnim številom svetovalcev, ktere so deželni zbori predlagali in vladar jih potrjeval. Predse-dovalec, ki je bil vladarjev namestnik, ta se je jemal le iz teh dežel, iz vsake po vrsti. Za Ferdinanda II. je pa ta uredba že jela pešati, in svojo pomembo zgubljevati; za Leopolda I. je bilo veči del oblasti že na Dunaj prenesenih; notranj e-avstrij skim deželam je ostalo le še oskrbovanje Granice, te najboljše in najzvestejše straže Avstriji in civilizaciji proti polumescu. Toliko ob kratkem v dokaz, da imamo tudi Slovenci svoje posebno historično pravo in sicer, ker med politično-historič-nimi pravicami menda to ne dela kaj razločka, kedaj in za koliko časa je bila ktera silovito pretrgana, ne manj utrjeno, kot Cehi, Ogri ali Poljaki. Rak o fotograf! delajo podobe. Spisal dr. Jan. B1 e i w e i s. otografija s telegrafijo in lokomotivom to vam je tista trojica, ktera človeškemu umu, ki jo je iznašel, največo čast dela na veke. Kar pa so bistre glave izumile človeštvu na korist, to je vredno, da vsak omikan človek saj nekoliko pozna. Naj tedaj ti listi, namenjeni prosveti domači, razložijo, kolikor mogoče po domače, fotografijo ali svetlopisje. Mal !o se je nekdaj videlo podob (portretov) nekaj zato, ker ni bilo umetnikov, ki bi bili znali podobe dobro posnemati po obrazu človekovem, a nekaj tudi zato, ker so take podobščine predrage bile, da bi se bil mogel poobličiti (malati*) dati on, kdor ni bil premožen. *) Tudi meni, ki v soglasji z mnogimi veljavnimi slovenskimi literati ne želim , da bi pregnali iz našega slovnika vsako besedo, ktera ni slovenskega korena, se dozdžva, da beseda malati se da opravičiti za slovensko, kakor Vodnik v 10. listu svojih „Ljublj. Novic" od leta 1798 piše, rekožj „Malati pravijo vsi Slovenci (Slovani) inu Moškovitarji molovati, ali Danes je to drugače. Na vseh voglih, ako prideš v mesto, vidiš na kupe podob, moških in ženskih vseh stanov, ki te vabijo, da stopiš v delavnico umetnikovo, pa si daš za majhen denar posneti obraz svoj, da ž njim razveseliš rodbino svojo in prijatelje svoje. Umetniki potujejo celö po deželi, po mestih in kmetih, da fotografujejo ljudi in kraje. Bilo je 1836. leta 19. avgusta, ko je francoski naravoslovec A rag o v slovesni seji pariške akademije prvikrat svetu povedal do tistihmal neznano novico, daje Daguerr-u (Dageru) po mnogem trudu obveljalo, solnčno luč vpreči v mašino, ktera obraz vsake stvari posname tako popolnoma, da noben umetnik tako. Danes 19. avgusta — ko te vrstice pišem — ravno je tedaj 30 let, da je ta umetnost zagledala beli dan. Imenuje se v vseh jezikih fotografija. Da bi ime to grško prestavili v jezik naš, rekli bi svetlopisje zato, kersolnčna svetloba piše ali načrtuje podobe. Lahko rečemo, da od koče bornega kmetiča do palače bogatega velikaša slovi fotografija; malokdo je, da ne pozna podob-ščin, po nji narejenih, naj so obrazi človeški ali podobe mest, fora itd. Al vendar vprašamo: koliko pa je tacih, tudi omikanih, i so se že zmenili za to: kako se delajo te podobe? Vsakdanja stvar so nam, mimo ktere človek grd, pa se ne pomisli ne, kako se godi to čudo, da v malo trenutkih ima umetnik obraz tvoj na šipici in raz to v malo urah na papirji. „Glejte, glejte, kako je dobro zaddt, kakor da bi živ bil!" — to je vse, kar gospod in kmet pravita, ogledovaje obraz kakega znanca; kako pa je samo solnce namalalo podobo, za to jima še mar ni, in vendar bi morala skrivnost taka mikati vsacega mislečega človeka. Kdor je tedaj radoveden o tem, kaj se^ godi v tihi delavnici natornih moči, ta naj nas posluša malo časa. Ce tudi ne pozna snov, ki je rabi umetnik, nekoliko se mu vendar bode razjasnilo svetlopisje. — Dvojna moč ti je, ktero pri svetlopisihčloveški um vpreza v svojo službo, da mu narejate podobe: moč fizikalna in moč kemična. Fizikalna pot je, po kteri solnčna svetloba vtisne podobo (obraz) na šipo, na kemični poti pa si jo priklene umetnik na njo tako, da mu ne uide več. Ne moremo se tukaj spuščati v to, da bi obširno razlagali bistvo solnčne svetlobe, kako se razprostirajo žarki, kako se lomijo, in tacega več, česar nas uči tista vednost, ki jej pravimo fizika; le o kratkem naj povemo, kako s pomočjo izDoklega stekla, ki ima podobo leče (konvexe Linse), dobimo podobo vsakoršne stvari. pa živopisati". Al je od nemškega vzeta, al so Nemci od nas to besedo vzeli, ni mogoče skazat; priče so pomerle. Morebiti je malati bolj slovensko kakor nemško. Zakaj m al am se zna reči, de pride od malega, kakor bi rekel: ,.jez malam, to je, na malem pokažem, na majhen o podobo denem, v malem načerkam,kar je na sebi veliko". Pis. Da bodo naše besede jasnejše, dali smo narisati sledečo pripravo. Ako, na priliko, ' postavimo v primerni daljavi svečo A B pred tako lečasto steklo(glaž v podobi leče), pada od J vseh nj enih strani svetloba (luč) na to lečo. Ker pa je steklo gostejše kakor zrak, se takrat, kader žarki ali svetloba skozi to steklo gredo, od svoje prejšnje ravne poti odkrenejo, to je, lomijo se, al za tem steklom se zopet z dr užij o v piki, ki se vnetilna pika ali ognjišče*) v fiziki imenuje, in tako narede narobe podobo a b. Bolj pa se vidi ta podoba, ako na mestu a b držiš listek belega papirja ali pa temno-bru-šeno šipo. Podoba ta je prav tako velika, manjša ali veča, kakor je stvar prav tako blizo, bliže ali dalje od lečastega stekla. Kamera obskura (temničica), kije poglavitna mašina fotografova, je prav to, kar je takošno lečasto steklo. Vidiš jo tu na drugi pripravi v mednem (mesingastem) okovu nad črko A. Da se pa podoba, kar največ mogoče, naredi bistra, se mora od temno-brušene šipe E, na kteri se prikaže, odvračati vsa svetloba, ki bi utegnila od strani na-njo padati, kajti ta stranska svetloba motila bi uno ravno. Za to je temničica C; na njeni sprednji strani se nahaja lečasto steklo, na zadnji strani Ea j e temno-brušena šipica. Ka-or pri sveči, se tudi tukaj naredi podoba vselej narobe. Vsaka stvar pa daje podobo od sebe, ako se sama sveti ali je saj dosti razsvetljena, zato se podoba človekova naredi boljša, ako se cU poobličiti o jasnem solnčnem dnevu. Ker pa se, kakor smo ravno rekli, narejajo v imenovani mašini podobe vse narobe, zato stoji ondi človek na glavi, hiša na strehi; kar je levo pri človeku, to je desno na podobi; kar pa je desno tam, to je levo tu. Masmo, ki se imenuje kamera obskura ali temničica ("temna tružica), je v sredi 17. stoletja iznašel Napolitanec Porta. Že dolgo se je svet veselil tega, da so slike, ki jih je ona delala, bile jako lične, jako podobne originalu; al milo se je vendar še pogrešala umetnost, ki bi podobo, ktero temničica naredi, prikle- *) Tudi prosti ljudje ved