THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANS NEC PRVI SLOVENSKI IjJST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 218. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 8, 1930. LETNIK XXXIX. EKSPLOZIJA V RUDNIKU P OBRALA VELIK DEL MOŠKEGA PREBIVALSTVA V MALEM RUDNIŠKEM MESTU. — 20 OSEB REŠILI ŽIVIH. — DOMNEVAJO, DA JE KATASTROFO POVZROČILA EKSPLOZIJA PLINA. HOOVER ZASADILA DREVO Millfield, Ohio. — Pravi Mrtvašnici sliči danes to malo rudarsko mesto. Precejšnji odstotek prebivalstva je namreč Prišlo ob življenje ob strašni Osreči, ki se je pripetila v ^edo popoldne v premogovniku družbe Sunday Creek Coal co. Nad 300 otrokom je ta katastrofa pobrala očete. Kako se je pripetila nesre-ta> še ni pojasnjeno. Trdi pa Se> da je eksploziji, kateri ste Sl sledili dve druga na drugo, Povzročil plin, kateri je za,d-dni čimdalje bolj polnil r°ve. Drugi pa zopet trdijo, da ^ bil vzi-ok ta, ker so se podrli stari zidovi in oboki. Takoj po eksploziji je meL Scanstvo zaslutilo nesrečo in skoraj polnoštevilno prihitelo lla kraj razdejanja, kjer je grozna resnica potrdila njih Nepopisni prizori so se Odigravali pred vhodom v rud-in priti je moralo vojaštvo, ^ je napravilo prostor reše-^Itiim skupinam, da so lahk^. leovirano opravljale svoj posel. Do zdaj so spravili na dan 9 mrtvih trupel. Boje se pa, se bo število še pomnožilo, er reševalna akcija še ni mo-Prodreti v vse prostore, ki ^ Je nesreča zasegla. Živih bilo mogoče rešiti dvajset, ; tudi od teh je več ta-,lll> ki jih je plin tako zdelal, a bodo težko ostali pri živ-JenJCi. Med mrtvimi je tudi Celotna inšpekcijska skupina ludniških uradnikov, ki se je ^°dala v globočino nekoliko predno je nastala eks-°2ija. ^Reševalno delo je skrajno o-• zahtevala 195 življenj. SVARILO PROTI PR0-JUBICIJl V angleški zbornici predložen Prohibicijski zakonski predlog. — Državnik Balfour obsoja prohibicijo, ki demo-ralizira Ameriko. ^OHIBICIJI SE MAJEJO TLA .Washington, D. C. — Tako-, ana. Wickershamova komisi-U ' ki je bila postavljena od ^sednika Hooverja, da pro-. Oje prohibicijsko vprašanje ](1 ^idi izdela potrebne predli/'3, P°ostritev in izvajanje ?bibicije, se nahaja v pre- Cejg .. 'fciri zadregi z o žirom na % Se^anJib volitev. Kakor se fcte' sv°Je strogo stališče jw^ omilila; ne namerava k0, 8ati nikakih strogih za več za uveljavljenje Sirohsk- • SHj0 lje' kakor •1'ih J'e pre'" z izi(ji volitev se tudi to' da Je pled" Dok]- IIoover nepričakovano Vax!cal iz San Francisca v Wn lngt°n na konferenco vr-Pr°hibicijskega na->tnel A. Woodcocka, ki je Pripravljen prostor na t0van.u' se odpelje na po Je v Honolulu. London, Anglija. — Tukajšnji nižji zbornici je preteklo sredo predložil njen član, E. Scrymgeour, zakonski predlog, po katerem naj bi se uvedla tudi v Angliji prohibicija. Besedilo predloga je popolnoma podobno ameriškemu 18. amendmentu, le, da gre še korak dalje in zahteva, da se mora vsa pijača, ki se bo rabila v zdravniške svrhe, označiti od zunaj kot "strup". Drugače pa je besedilo vzeto skoraj popolnoma po ameriški prosluli suhaški postavi in določa tudi podobne kazni za kršilce. Domneva se, da bo ta zakonski predlog vzel svoj žalostni pogin že v nižji zbornici in sploh ne bo dočakal, da bi prišel v podrobnejšo razpravo. Taki posamezni slučaji na-gnenja k prohibiciji, ki se pojavljajo v Angliji, pa so dali angleškemu državniku Bal-fourju povod, da je izpregovo-ril o tej zadevi. Imel je svoj govor pred komisijo za licen-ciranje pijač, v katerem je povedal svoje vtise, ki jih je dobil pri svojih mnogokratnih obiskih v Zedinjenih državah. Izrazil je mnenje, da je prohibicija popolnoma demoralizi-rala ameriško mladino. V 1. 1896, ko je bil prvikrat v Zed. državah, je dejal govornik, ni noben fant hotel hoditi z dekletom, ki je pilo. Zdaj pa dekle noče iti s fantom, ki ji obenem ne more prinesti tudi pijače. Prohibicijo v Ameriki so po mnenju govornika povzročili stari saluni in gnusne razmere v njih. Med vojno se je odpor proti njim čimdalje večal in ljudstvo, ki se je balo, da bi njih fantje, ko se povrnejo z bojišč, zopet ne padli v te u-mazane salune, se je izreklo proti njim. Danes so razmere popolnoma drugačne in prohibicija ni več na mestu, kajti ona ne stori nič drugega, kakor da še tiste zavaja k pijači, ki bi drugače ne pili. -o- DO-X NA SVOJEM POTOVANJU Amsterdam, Nizozemska. — Nemški pomorski aeroplan, največji na celem svetu, je preteklo sredo napravil na tukajšnjem letališču prvo postajo na svojem nameravanem prekoatlantskem poletu. Druga in zadnja njegova postaja na evropski celini bo Lisbona na Portugalskem. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Pri novozgrajeni B. B. Murch šoli v Washingtonu so ob dogotovitvi zasadili spominsko drevo, javor, na katerega korenine je Mrs. H. Hoover vrgla prvo lopato zemlje. Slika nam kaže ta prizor. V SOBOTO REGISTRACIJA BREZPOSELNIH Vsi brezposelni naj se registrirajo v soboto. —o— Chicago, 111. — Od gover-nerja Emmersona imenovana komisija za brezposelne poživlja vse brezposelne mesta Chicage, da se registrirajo danes, v soboto, 8. novembra. Lokali za registracijo se nahajajo v vseh publičnih šolah v času od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Namen, ki ga ima ta registracija je, dobiti pravo sliko o stanju brezposelnosti, da po tem lahko uravna komisija svoje delo za odpomoč. V prvi vrsti bo komisija skrbela, da ne bo noben brezposelni vržen iz stanovanja vsled neplačane najemnine in bo dala potrebno jamstvo gospodarju hiše, da se bo najemnina plačala. Dalje se bo sklenila z raznimi večjimi restavranti pogodba, da bodo v njih dobili brezposelni proti izkaznici brezplačen obed. Končno se bo tudi za to skrbelo, da bodo dobili brezposelni potrebno zdravniško oskrbo. -o- Los Angeles, Cal. — Preteklo soboto je bila tukaj umorjena 221etna Mrs. M. Ells, speča poleg svojega 18 mesecev starega otroka. Za policijo je bil umor zelo zagonetna zadeva, ki je ni mogla rešiti, dokler se ni morilec v sredo sam prijavil. Neki B. F. Brown je namreč izpovedal, da ga je najel ločeni mož umorjene ženske in mu obljubil $2000, ako jo umori. Ko pa je ta čin v resnici storil, mu je izplačal samo $2.20. Obdolženi Emory Ells je krivdo priznal. TAJNA KONFERENCA V GENOVI KRIŽEMJVETA — Oslo, Norveška. — Z o-dobravanjem je vzela Norveška na znanje, da je bila letošnja Noblova nagrada za najboljše literarno delo podeljena ameriškemu pisatelju Sinclair Lewisu. — Rim, Italija. — Ker se ni hotel niti oženiti, niti plačati predpisanega davka za samce, je bil obsojen v ječo '25 dni 601etni Qu. Chierino. Ko bo prišel iz ječe, bo po svoji 'starosti oproščen tega davka. — Denver, Colo. — V gladovno stavko je stopil A. English, ki se nahaja v ječi pod obdolžbo, da je umoril svojo svakinjo. Zdaj že več kakor sto ur ni ničesar zavžil in se je izjavil, da raje stori tako smrt, kakor pa bi bil obešen. — Moskva, Rusja. — Z velikanskim pompom in slavo-spevi diktatorju Stalinu je sovjetska Rusija praznovala v petek trinajsto obletnico, odkar je prišel na vlado sovjetski režim. — Genova, Švica. — Posebna pripravljalna komisija zveze narodov za splošno razoro-žitveno konferenco je otvorila svojo sejo v četrtek. Seja, pri kateri sodelujete tudi Amerika in Rusija, bo trajala kakih šest tednov. Med Italijo in Francijo se bodo v Genovi vršili tajni pogovori. I Pariz Francija. — Ameriški ; poslanik, H. S. Gibson, ki je prevzel vlogo posredovalca med Italijo in Francijo, je toliko uspel, da ste se obe deželi izjavili pripravljene, da sedete skupaj k mirnim pogovorim, ki se bodo vršili v Gero-vi med sejo pripravljalne komisije za razoro!žitveno konferenco. Ti pogovori bodo popolnoma tajni. — Francija upa, da se bo pri pogovorih prišlo do uspehov, ako bo Gibson še naprej posredoval. Ako bo pa posegla vmes še Anglija kot posredovalka, kakor se čuje, se bo pa bržkone vse razbilo, kajti Francija Angliji nič ne zaupa, ker se je,že večkrat pokazalo, da Anglija ščit; Italijo. --o-- ŽENSKE DOBILE POROTNO PRAVICO Chicago, 111. — Pri porotnih sodiščih v Illinoisu dobe ženske enakopravnost z moškimi kot rezultat tozadevnega splošnega glasovanja ob zadnjih volitvah. Zbog tega vlada v illinoiški ligi ženskih volilk. organizaciji, ki se je skozi sedem mesecev borila, da pride ta predlog na glasovanje, veliko veselje nad zmago. Prva težava, ki bo najbrž nekoliko zavlekla takojšnjo uvedbo te odredbe, pa obstoji v tem, kako bo mogoče dobiti imena žensk. Dočim se namreč vzamejo imena moških po večini iz mestnega direktorija, je ženskih imen v tem seznamu razmeroma zelo malo. ZA LICENCO VOZNIKOV Chicago, 111. — V tukajšnjem poslopju Palmer house se vrši točasno konferenca pod vodstvom trgovske zbornice Z. D., na kateri so po svojih zastopnikih udeležene večinoma vse države osrednjega za-pada. Konferenca ima namen, najti pravce, po katerih bi se uveljavil zakon za enotne prometne predpise za avtomobilsko in aeroplansko vožnjo. — Močno pa se deluje tudi na to, da se v svrho večje varnosti pri prometu uvede splošno li-cenciranje avtomobilskih voznikov. Iz Jugoslavije, SLEDOVI ŽELEZNE RUDE PRI RIBNICI. — SUROVOST BREZOBZIRNEGA KOLESARJA. — SMRT STARKE V VODI. — NESREČE, SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE. PREJELI SMO Družinsko pratiko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko'' krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 CENTOV. Naroča se pri: KNJIGARNA Mil SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečevalci, naj takoj prijavijo, koliko jih letos želijo. Ribnici se obeta boljša bodoč-' nost Ribnica, 21. oktobra. — Na srednjem vrhu v Mali gori Zi-maricah pri Ribnici so našli sledove iželezne rude. Ze prvi sledovi so kazali, da bi se izplačalo kopati naprej. Izkopali so precej novih jam in povsod našli nove žile železno rude, ki so po nekaterih krajih precej močne. Med železom se po nekod nahaja tudi večja množina aluminija. — Pod vrhom sv. Ane je skopanih več jam, ki so do 2 m globoke. Do plasti železa so na nekaterih krajih prišli že pri globini enega metra. Železne plasti so prav močne in vse kaže, da bi se pridobivanje izplačalo. Na rudah bogati teren raziskuje neka francoska družba. Po Ribnici se pa širijo vesti, da je za kopanje Trboveljska družba, ki ima okupirano ozemlje, kreditirala štiri milijone dinarjev. Ribni-čani se zelo zanimajo za novo najdišče, ker upajo, da bodo s tem nedvomno pridobili nov vir dohodkov. -o- Kolesar povozil dečka Pred kratkim je na Jesenicah neki delavec, ki se je vračal zvečer domov z dela, povozil komaj 41etnega dečka, Jožefa Pogačnika, strojniko-vega sina, Ferdinanda Pogačnik. Brezvestni kolesar se za žrtev niti zmenil ni, ampak je odbrzel dalje. -o-- Starka utonila v Mirni Kočarica Jožefa Melihen iz Vrha št. 15, občina Tržišče, se je pred kratkim vračala zvečer domov iz gostilne v Dolu. Ko je šla čez Mirno po brvi, ji je najbrže na brvi spodrsnilo in je padla v Mirno. Šele čez en teden so jo našli kake 3 kilometre proč od brvi. Bila je precej obtolčena, ko so jo našli, znamenje, da jo je voda precej nosila med kamenjem. -o- Smrtna kosa V Cerknici je umrl Jožef Sovko; bil je najstarejši Cerk-ničan, star 94 let. — V Celju je umrla Antonija Hočevar, stara 79 let. — V celjski bolnici je umrla Jera Dimec, za-jSebnica. — V Štepanji vasi je umrla Frančiška Bricljeva, vdova in posestnica. — V ljubljanski bolnici je umrla Frančiška Matos iz Velikih Lašč. -o- Oropana cerkev Neznani vlomilci so vlomili v cerkev na otoku Šolti pri Splitu. Odnesli so samo vrednostne predmete, ki so jih cerkvi darovali verniki ob zaobljubah, kakor pi^stane, uhane itd. Cerkvene posode so pustili na miru. -#-0- Pomoč iž Pekla Pri zadnji povodnji, ki je bila občutna s tudi v Dravinj ski dolini, so se v elegantnem avtomobilu "peljali trije gospodje v Rogatec. Kljub temu, da je voda bila precej globoka, so vendar vozili čez cesto. Naenkrat je pa začela voda vzdigovati avto in ga obračati proti glavnemu toku. K sreči so se ravno vračali gasilci iz Pekla, ki so jih rešili iz nevarnega položaja. --o- Ponesrečil se je V Radvanju se je ponesrečil delav ec Martin Merc, star 31 let. Pri delu se je tako vsekal z motiko v nogo, da so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Duhovniške vesti Jožef Rupar, doslej v Ptuju, pride *za drugega kaplana v Hoče; Ignac Groblar za mestnega vikarja v Ptuju; Martin Cepin pa iz Hoč za kaplana k Sv. Vidu na Planini. -o- Za mrtvega se proglasi Josip Kandal, posestnik v Ku-keču, roj. 1880 v Moravcih v Prekmurju, ki je že leta 1912 odpotoval v Ameriko, a se od takrat ni zglasil, se na prošnjo njegove žene proglasi za mi't-vega. -o- Nov zvon Nov zvon dobi gorska podružnica škofjeloške fare pri Sv. Ožboltu. Velikana 1500 kg so spravili po strmil potih, lazih in rebrih s precejšnjim trudom k cerkvici. -o- Na novo posvečena cerkev Dne 19. oktobra je bila cerkev sv. Marjete pri Slov. Bistrici na novo posvečena. Cerkev je prostorna stavba, med samimi vinogradi in je podružnica fare sv. Jerneja v Slov. Bistrici ter ni bila že od pam-tiveka popravljena. Sedaj so jo popolnoma prenovili in na novo posvetili. -o- Napad na Dravskem polju Neznanci so napadli na cesti proti Mariboru 231etnega delavca Ivana Furka. Vrgli so ga s kolesa in tako pretepli, da je moral v bolnico. -o- Radi poldrugega litra vina v smrt Gozdni čuvaj iz Bodoncev je stopil proti domu grede v neko gostilno, ker je bil hudo žejen. Privoščil si ga je kar celi liter in ko je tega izpraznil, še pol, ter vse skupaj seveda tudi pošteno plačal. Kmalu mu je pa postalo tako žal za zapiti denar, da je šel in se zato zastrupil. -o- Pretep V Novem kotu pri Prezidu sta se stepla fanta Tine C. in Jakob J. Tinček je Jakobu odgriznil kos ušesa, Jakob mu je pa to vrnil s polenom po glavi. Stran S AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 8. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pono-teljkov is dnevoT po praznikih. The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto---------- Za pol leta------ Za četrt leta---------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto------ Za pol leta----- 3.00 Za četrt leta -----l-75 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 ...$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Subscription: For one year ---------------------- For half a year-------- For three months --------------- Chicago, Canada and Europe: For one year-----------------$6.00 For half a year-------------3.00 For three months ------------------ Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___ P. A. Urankar: Hlapci in dekle tujine Hitreje kakor druge narodnosti drvimo mi v svojo narodnostno smrt. Drugi narodi v Ameriki kljubujejo ameriškim vplivom primerno desetkrat bolj kakor mi Slovenci. Bog ve, kaj nam je? Slovani smo vsi udarjeni. Po naravi raje hlapcu jemo kakor da bi bili gospodarji. Bandero in kriz pa nosimo med Slovani-hlapci mi Slovenci. Da že nismo davno zginili s površja zemlje, se imamo zahvaliti boljšim sokovom življenja, ki so v zadnjih desetletjih zaplali po našem narodnem telesu. Pri tem narodnostnem prenovljenju je imela važno vlogo slovenska mladina. Zavela je nova pomlad, zna nivci te pomladi so bili mladi. Doma na naši zemlji. Kakor hitro jo mahne Slovenec v Ameriko: "Zbogom slovenska gruda. Lepa naša domovina, nima kruha, nima vina." Zbogom slovenski jezik; angleške leče ne moreš kupiti s slovenskim jezikom, kaj mi bo jezik? Zbogom slovenski dom. Zbogom slovenski značaj. Zbogom slovenska izročila. S trebuhom za belim kruhom. Trebuh hoče kruha, telečjega jezika in zabeljen krompir. Za tri krožnike ameriške leče, leče udobja in prijetnosti slovenski hlapci prodajamo slovensko prvenstvo. Čast izjemam. Toda izjeme so v manjšini. Dočim pri drugih narodih še tri generacije žive pristno narodno življenje, pri nas že prva generacija ne zna več dobro slovensko. Tretja generacija ne bo več vedela, da je imela kedaj slovensko mater in slovenskega očeta. Slovenska domovina je mladini "svet, ki je s plankami zabit," slovenski jezik balkanski jezik, jezik kulturno nazadnjaškega naroda, dober kvečjemu za šale in no-rije, ljudje zvesti slovenski krvi, so mračnjaki, ki se ne morejo uživeti v razmere nove domovine, ne morejo ali pa nočejo spoznati, da je treba v Ameriki Iživeti po ameriško, itd. . . . Kdo je kriv teh napačnih nazorov v naši mladini? Kdo je kriv, da se ameriška mladina noče učiti slovenskega jezika tako, kakor se moramo mi angleškega? Kdo je kriv, da je tolikim staršem zagrenjeno življenje ravno radi te preklicane "angleško in ameriško usmerjene" mladine? Kdo je kriv, da očetje in matere toliko tožijo in tožijo: mladi, mladi, ti nam kopljejo grob in delajo sive lase. Kopljejo grob in delajo sive lase. Kaj še. Le nase obrnite očetje in matere prst, ki kaže na sina in hčer v očitanju? Le sebe krivite in sebi trkajte na čelo in prša, zakaj vsemu \ašemu tarnanju, vsemu vašemu zapostavljanju, vsemu vašemu razočaranju pristoja samo globok in iskren: Mea culpa, mea maxima culpa. Vi ste bili in ste prvi hlapci tujine. Čast izjemam, ponavljam. Kdor je dovolil, da se mu je domači slovenski dom iz-premenil v dom, kjer kraljuje angleški jezik in ameriška cesta, ta naj sedaj trpi. Trpi predvsem, ko mu očitamo, da je Judež domovine in prvi hlapec tujine. Dobro veš, kako je bilo. V prvih letih tvoj otrok ni vedel angleške besede. Kakor hitro je prišel v zvezo s cesto in cestnim življenjem, hajdi angleško. O kako je bila mamica ponosna, da njen sinček že "angleško lomi". Kako se je srce tajalo očetu: "Moja hčerka zna novi jezik bolje kakor jaz sam." In ta neumni ponos je dovolil, da je sinček lomil naprej in od sinčka se je naučil oče "lomiti" angleški jezik in tako sta lomila drug drugemu. Sinko je pozneje prišel v šolo, se je odvadil "angleškega lomljenja", očetu in materi je ostalo "lomljenje", danes se sinu gabi, da ima tako čudno mater, ki ne zna angleški jezik govoriti, temveč samo lomiti. Tako bi lahko analiziral še mnogo in mnogo slučajev. Še danes blagrujem svojega očeta, ki ni-'* kdar ni pustil, da bi kdo od nas spregovoril samo eno samo nemško besedico. Živeli smo v takem tujem morju nemštva, kakor živimo mi v morju amerištva. "V slovenski hiši slovensko govorimo. Ta bi bila lepa, da bi slovenski otrok nemški jezik lomil." Oko in beseda sta mu bila tako ostra, da ni nikdar nihče črhnil nemško besedico. Nočem nobenemu postavljati svojega očeta za zgled, samo trdim: na očetu in materi zavisi, ali bo slovenski dom dom domačnosti in veselja, ali pa dom hlapcev in dekel tujine, ki se bodo vedno bili med seboj in drug drugemu metali v obraz starokrajske in novo-tarske nazore. Naš dom naj bo tudi v tujini slovenski dom, s slovensko domačnostjo in slovenskim značajem, ne pa dom, kjer so starši tujci otrokom in otroci tujci staršem. Mladina bi vse bolj spoštovala naš jezik in našo domovino, če bi starši kazali več ljubezni do svojega rodu, malo manj kritizirali domovino in slovensko življenje za morjem. Čemu kriviti mladino v vsem, ko nosijo večino krivde starši sami na ramah. Kdor svoji krvi ni zvest, mu tudi sreča ne bo zvesta. Dokler si Slovenec, si vsaj Slovenec; kakor hitro boš skušal presedlati na angleškega konja, ne boš ne, Slovenec, ne Anglež. Boš samo netopir, pol ptiča, pol miši, ki ne sme v luč in dan, ampak samo v nočeh in mraku okrog leta. Smejimo se ti Slovenci in smeje se ti Amerikanci, ker si tako silovito smešen, ko se šemiš s perjem in capami, ki ti prav nič ne pristojajo. Tvoj angleški jezik tak, da se človeku želodec obrača, slovenščina pa polna tujk, da tek zgubim, če pred kosilom slišim ameriško slovenščino. Ne rečem, da nam angleškega jezika treba ni, da se nam ni treba uživeti v nove razmere. Saj se nas same prijemajo. In jezik bomo tudi vsaj kolikor toliko obvladali, s pridnostjo vse pridobiš. Povem pa: Slovenec, ki svojega jezika ne obvlada, tudi tujega ne bo; kdor svoj materni jezik ne spoštuje, tujega vreden ni in- ga nikoli spoštoval ne bo, tudi naj ne pričakuje, da mu bo ta jezik kapital, ki si bo ž njim koval cekine in denar boljših dni. Kako dolgo bomo še hlapčevali? Ali bodo naše hiše še zanaprej dekle Amerike? prisrčno pozdravljeni! .... John Pernich, poslovodja Podružnice "Amer. Slovenca". -o- ■j r 17 iti runiimrnjTfl i rj rrrr^r ZAHVALA DOBROTNIKOM IZ INDIANAPOLIS Gary, Ind. Že drugi mesec poteka odkar so minile počitnice, a tudi med šumečo šolo nam uhajajo spomini nazaj na pretekle dneve. Kam pa ? — V glavno mesto države Indiana, v Indianapolis. Tam živi okrog 200 slovenskih družin. Ne moremo pozabiti njih prijaznosti in narodne zavednosti. Par dni smo skoraj pozabile, da smo v A-meriki. Kamor smo prišle, povsod slovenski pozdrav. Kako ponosni so na svoje lepo urejene vrtove in brajde, med njimi pa hišice, kot mali gradiči. Tudi v njih parlorjih se lahko oči povzdigne, saj so samo svete ali pa dostojne slike. — Kako lepo imajo urejeno dramatično društvo pod vodstvom Mr. Frank P. Velikana, kjer se zbira mladina, da ne pozabi milega materinega jezika. Le tako naprej! — Vse to zasluži, da se vas z veseljem spominjamo posebno še onih dobrotnikov, ki so darovali za novi samostan Slovenskih šolskih Sester v Lemontu. S pozdravom. Šolske sestre. ROJAKOM V MILWAUKEE^ IN WEST ALLIS V POZDRAV! Milwaukee, Wis. "Amerikanski Slovenec" je predvčerajšnjim vam prinesel novico o otvoritvi njegove podružnice v naši naselbini. Pravim v "naši" — kajti sem že med vami, se čutim vaš, zato pravim v "naši naselbini", ker odslej bom tudi jaz tu bival. Prav je, da se Vam tudi sam predstavim, a obenem se poslu-žim tem potom prilike, da vam vsem Slovencem in Slovenkam prijaznih slovenskih naselbin Milwaukee — West Allis za-kličem v pozdrav iz vse svoje slovenske duše in srca: Prisrčno pozdravljeni! Kot novi zastopnik "Ameri-kanskega Slovenca" in poslovodja njegove podružnice za Milwaukee — West Allis in o-kolico, bom gledal, da vam bom vsikdar na razpolago, pri opravkih, ki jih bote imeli z listom, na razpolago bom vam z slovensko knjigarno, slovenskimi ploščami in vsemi drugimi predmeti, ki spadajo v to področje, ali so v zvezi z podjetjem "Amerikanskega Slovenca". Nadejam se, da bo naše spoznanje rodilo medsebojen uspeh in da bomo v vseh o-zirih, ki bodo v korist našemu eno, naj bo na površju Peter ali Pavel. Nas siromake samo preizkušajo, ker vsi bogatini pravijo, da se nam godi itak predobro. Takega da bi dobili, kakor je bil Abraham Lincoln, ki bi se ne bal povedati resnico, pa ne verjamem, da je dandanes kateri tak na svetu. Ne kaže nam drugega, kakor potrpeti, dokler se jim bo zdelo dovolj. Potem nas bodo pa zopet priganjali k delu po tovarnah. Je že vse tako, da pač moramo plesati, kakor nam oni zaigrajo. Gledal sem, ko so zasadili prvo lopato za novo cerkev sv. Vida. Čudil sem se požrtvovalnosti Mr. Anton Grdina, ki je dal $1,100.00 za novo cerkev ob tej priliki. Da bi le bilo še kaj takih posnemovalcev. Delavske razmere so prav slabe. Zadnji teden sem delal v ponedeljek 6 ur, potem sem bil pa celi teden doma. Pravzaprav se mi pristoja počitek, ker sem si ga v 19. letih s trdim delom zaslužil. Toda, da bi mi dali vsaj za kruh, dokler ne vzgojim Ameriki nove moči v otrocih. — Pozdravljam vse trpine širom Amerike. Bog vas živi! Andy Ujčič. Zima se nam že tudi približuje, ki se je pa prav nič ne veselimo. Saj še lanske nismo pozabili. — To poletje smo i-meli silno sušo, da nam je ze skoro- vocle primanjkovalo m smo se mogli naučiti še z vodo varčevati. Poleg -vseh drugih neprilik, torej še ta, da smo se bali za vodo. — Delavske razmere so silno slabe. Premo-garska industrija je silno žalostna. Ta kriza že tudi traja dolgo časa in smo se že nanjo skoro privadili. Se nismo radi. pa smo se morali. — Pozdravim vse rojake po širni Ameriki in želim, da bi list Amerikanski Slovenec prihajal v vsako slovensko katoliško hišo. Marija Terlep. -o- slovenskemu narodu delovali prijateljsko roka v roki. Slovenska naselbina Milwaukee — West Allis je dobila v svojo sredo, kar mnoge druge naselbine nimajo, to je slovenska knjigarna. Milwauški in West Alliški Slovenci bodo na to gotovo ponosni in se bodo vsled tega gotovo radi obračali v vseh zadevah, v zvezi s tem na podružnico "Amerikanskega Slovenca", ki je tukaj za dobrobit naselbine. Društva, posamezniki, trgovci in obrtniki, kadarkoli bote rabili kaj v tem oziru, obračajte se na podružnico, ker v ta namen je med vami. Jaz pa bom skrbel in gledal, da bote uljudno, prijazno in pošteno postrežem. Kadarkoli se mudite v bližini podružničnih prostorov, obiščite me. Nič ne stori, ako nimate nič za kupiti. Pridite, da se spoznamo med seboj. Podružnica je od lista, ki ga vi čitate. In ako imate radi list, bote imeli radi tudi njegovo podružnico. Tudi ako bi radi kakih informacij, bodisi radi tega ali onega, kar bo v moji moči jih bote od mene vedno dobili. Hočem biti v vseh ozi-rih res vaš rojak in brat. Na svidenje in vsi Slovenci in Slovenke v Milwaukee — West Allis in okolici še enkrat NEKAJ IZ CLEVELANDA Cleveland, Ohio. Zelo me veseli, kadar se pri meni oglasi zastopnik Amerikanskega Elovenca Mr. Jakše-tič. On je tudi doma iz tistih zasužnjenih krajev kakor sem tudi jaz. — Prav z veseljem či-tam list Amerikanski Slovenec in bi se mu ne odpovedal tudi če nevem kaj pride. — Bil sem 18 let v Dawis, W. V., kjer sem delal v lesnem skladišču, v premogokopu, trdo delal in si s trudom nekaj prihranil Lansko leto smo prišli v Cleveland, kjer pa hudo slabo dela mo. Naj tukaj -mimogrede omenim, da imam s seboj tudi soprogo in 6 otrok. Najmlajšega nam je štorklja prinesla v Cleveland. Tukaj preživljamo sedaj zelo hudo krizo. — Kakor toliko drugih, sem se ujel na sladke obljube agentov in kupil hišico. Ko »mo delali pogodbo so mi stavili tako zapeljive ponudbe, da sem jim res šel na limance. Kadar pride kateri rojak v Cleveland, naj se ne vpreže takoj v sladke vabe raznih agentov, ker tukaj ni narodne ljubezni, ampak samo "Buzines". Ko te enkrat o-ciganijo ti pa rečejo, kakor so rekli judje Judežu; kaj nam mar. Ti glej. Ne rečem, da nimamo tukaj poštene slovenske agenture a jaz sem prišel v roke mazačem in izkoriščevalcem. Kakor vedno pred volitvami, je bila tudi sedaj huda vojna med kandidati raznih strank. Jaz mislim, da bo skoro vse- NOVICE IZ JUŽNEGA KANSAS Frontenac, Kans, Da ne bodo mislili cenjeni rojaki po naselbinah da v Kan-sos ni nikdar nič novega, sem se namenila napisati nekaj novic, katere sem nabrala po tukajšnji bližnji okolici. Zadnje dni smo imeli v Frontenac sv. misijon, ki je trajal tri dni od 23. do 26. okt. Vodil ga je vsem znani misijonar, Rev. O-dilo Hajnšelc. Po dveh letih so imeli zopet kateri so hoteli priliko, da so bolj pogosto cerkev obiskali. Ves čas sv. misi-jona smo imeli jako lepo vreme. Kdor ni prišel na ta misijon je zamudil jako veliko, ker ni slišal krasnih besed, katere nam je častiti misijonar govoril na srce. Zamudil pa je /tudi to, da ni slišal krasnega slovenskega petja, ki nas je vse spremilo nazaj v naša mlada leta, ko smo v starem kraju hodili na božjo pot in prepevali. Pri tej priliki naj omenim, da smo imeli leta 1901 v naši naselbini sv. misijon, katerega je imel č. g. Rev. Ciril Zupan iz Pueblo, Colo. Od takrat nismo slišali slovenskega petja, do sedaj. Sedaj, ko smo ga zopet po dolgem času slišali, smo šele prav zapazili, kaj nam prav za prav manjka. Ako nam Bog da dočakati še prihodnjega sv. misijona, glejmo da nas bo še več skupaj, da bomo zopet zapeli pozdrav Mariji. Vas pa častiti misijonar prosimo, da na nas ne pozabite ter nas o priliki zopet obiščete. V bolnišnici je Mrs. Ana Terlep. Želimo ji, da kmalu okreva in pride domov. SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ COLORADO SPRINGS Colorado Springs, Colo. Turisti so nas zapustili m približala se nam je zima ter nam po hribih natrosila s snegom. _ z delom gre, kakor po celi Ameriki, prav počasi. Kakor se pa poroča iz Washing* tona, bomo imeli še zlate case, ako ni vse skupaj le poetična obljuba, posebno sedaj pred volitvami. — V zimskem času imamo tudi pri nas, ka-kor povsod razne zabave. Včasih plešemo, včasih pa grem0 na lov, na zajce, katerih je v tukajšnji okolici posebno veliko. — Tudi list Amerikanski Slovenec nam dobro pride m ga radi beremo. Priporočamo ga vsem onim, ki ga nima.l0' da si ga naroče, ker je najbolj' ši slovenski list v Ameriki. Žalostno vest imam za P°r°" čati, da se je namreč prehladi rojak Frank Gabrovšek in se podal v bolnišnico, kjer je P° enem mesecu umrl previden s sv. zakramenti za umirajo^' Pokopan je bil s peto sv. mas° zadušnico. Pokojni zapušča za' L lujočo ženo, enega sina in P® hčerk, dva brata in več b'1^' njih sorodnikov. Pokojni je "j. star 51 let, tukaj in v PuebJ dobro poznan. Pred kakimi 1 leti je tukaj delal, pa pod ljo mu ni prijalo delati. P0"" se je 60 milj od tu proti vz^0-du in začel kmetovati in P1'^ je naredil. Da je bil spoštova" in priljubljen med rojaki H sosedi so pričali številni veIlCl in velik mrtvaški sprevod. Naj v miru počiva in naj 11111 sveti večna luč. Zapuščenim 0 stalim pa naše iskreno sožabe' M. Kapscb- Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) Na vasi pod lipo, ki je v mladem zelenju pošumevala in je v njej žgolelo, so se zbirali in bili veseli, ko da praznujejo največji praznik. "Slabše ne bo, dosti bolje pa tudi ne," je menil Tratar. "Avtonomijo bodo naši zahtevali, deželni zbor in odbor, v katerem bodo odločali naši ljudje in nam priborili stare pravice, kot smo jih imeli . . ," "Kolikor jih bodo pustili, če sploh pride do tega. Gospodarji so. Kdor je gospodar, dela po svoje. Tako je pri nas v deželi, ko pri Budinovih; tujec je prišel in zagospo-daril, domačin nima. besede . . ." "Dobro primero si povedal, Tratar, samo mi še nismo dali vsega iz rok kot Bu- dinka in nismo tako kratkovidni, da bi nas premamile sladke besede kot so Sandrini-jeve Nino, ki mu je prepustila in prepisala vse posestvo, ko sta bila komaj poročena. Mater sta premotila oba, hčer pa Lah," je vedel Kovač, ki je bil prišel s kolesom, namenjen v Kobarid, in se ustavil. Tratar je pozorno poslušal. Da bi bil Sandrini že resničen gospodar pri Budinu, mu je bilo novo. Zamislil se je in ni nič odgovoril. "No, ali ni tako možje?" je hotel Kovač potrdila. "Tako, tako za sedaj, a kdo ve, kako se še vse obrne? Da bi le Tratar jeva primera ne postala resnica! Koliko Sandrinijev imajo še, ki bodo prišli v naše kraje s trebuhom za kruhom in se tu odebelili! Zemlje jim manjka, zemlje, zato so tako navdušeni za naše kraje in ne bodo mirovali, dokler nas zlepa ali zgrda ne izpodrinejo,' je nadaljeval Seljan. "Veste kaj, danes pa res ne gre, da bi mračno gledali. Pokazali smo, da se kar tako ne damo snesti. Naši novi gospodarji bodo morali imeti dobre zobe in dober želodec, če nas bodo hoteli prebaviti. Dva rodu bodo imeli dela dovolj, do takrat se pa svet lahko še temeljito obrne! . . . Stopimo, no, k Sandriniju, da bomo videli, kako je zadovoljen z izidom in če Jože 1 j še ponuja vino, hahaha!" se je oglasil Bre-gar, mlajši kmet, ter vprašal, kdo gre ž njim. "Saj res, spodobi se, da zmago zalije-mo. Ni vsaka nedelja taka!" In so šli. Pod lipo so ostali starejši možje in še modrovali do mraku; ko je zazvonilo Ave Marijo, so drug za drugim odkorakali vsak v svoj konec. Pri Budinovih je bilo smeha in šal in dobre volje, kot je ni bilo šc na svatoVšči-ni ne. Jozelj je bil vinjen in se je jezil, koliko vina so Sandriniju popili, a volili vendar po svoje. Zmerjal je Križiščane, da ne znajo ceniti dobrega človeka, da so nehvaležneži in da niso vredni, da bi se kdo zmenil zanje. Niso mu zamerili, smejali so se mu, dokler ni omagal in zaspal v svojem kotu. Sandrinija ni bilo doma. "Ni ga vzdržalo," je povedala Nina. Odpeljal se je v Kobarid, da izve, kako je šlo drugod. Ves je zmešan." "No, saj je lahko, če je pričakoval, da bo drugače!" "Bog ve, kaj je vse obljubil svojim črnim prijateljem!" "Boljše bi bilo, če bi lepo pri miru o-stal in se ne gnal tako . . ." "Saj sem mu prigovarjala, a si ni pustil blizu . . .," je tožila Nina. Sandrinija niso pričakali in sklepali so, da je moral v trgu dobiti neugodna poročila. Pozno je že bilo, ko je potrdil Kovač, da so sklepali prav. Tudi on je bil šel v Kobarid in ko se je vrnil, je prinesel v Križišče novo veselje. "Ali že veste?" je povprašal, ko je vstopil pri Budinovih v izbo. "Nič ne vemo, govori J," "Zmagali smo povsod. V Kobarid so dobili poročilo iz Gorice. Samo na Goriškem imamo okoli štirideset tisoč glasov— dvajset tisoč več ko vse druge stranke skupaj !" "Živio, živlo!" so bili navdušeni. "To je zmaga, ki bo kričala v svet, da ni zemlja ob Soči italijanska! Laž o odrešeni zemlji je imela kratke noge!" "Kovač, pij za novico!" "Plebiscit, plebiscit so bile te volitve. Naj pride, kar hoče, izkazali smo s svo- KRASEN BO PROGRAM Pjf* REDITVE SLOV. DOMA V MILWAUKEE Milwaukee, W«»' . Napovedali smo že ne ^ točk ki jih bo vseboval P gram org. Slovenskega D0111^' v nedeljo 16. nov. v S. S-dvorani. ^ Čimbolj se približuje ta J tembolj smo uverjeni, da _ program ugajal vsakomur- ^ kor smo že omenili bo vseb° (Dalje na 3. jim glasovanjem, kaj smo in kaj hočei1^ in da so nam prizadejali krivico, ko so ^ ločali o nas brez nas!" so ugotavljaj bili veseli. Narodna zavest je slavila P nik kot ga ni še nikdar ob Soči. ■enJu' Res je vino pripomoglo k navaus> ^ a veselje je hotelo najti izraza. DolW1-^ bili mrki in si niso upali povedati £ e, in odkrito, kaj čutijo. Vse zadržane do so vrele na dan. Ko se je Poka ni izdajalca med njimi, da čutijo vM ^ jih je prevzela ponosna zavest, da >• grudi očetov nepremagljivi, da bodo N ,„ feali, če bi prišel še tak naval krivic i nje. Kakor voda mimo skale v Soči P0^ jj ki se je utrgala kdovelcdaj v gori, ' nepremaknjena in kar pomnijo nesP1 njena. . bu- V Nini, ki je poslušala goste. se dilo kakor očitanje. Vesela bi rac slovenske zmage, a si lii upala. (Dalje prih.) Samo cent in pol stane "Am-Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivost, in koristnega berila na;dete v njem za ta cent in po'- Sobota, 8. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 SVETILNIK katoliškega shoda. Urejuje Rev. Bern. Ambrožič, O. F. M. -m Baragovanje naj se nadaljuje! Ali naj spet začnem premleli, kar je bilo že do dobrega Premleto? Samo na kratko! ^varnost je, da bo po končati letošnji stoletnici vse naše ^'dušenje za Barago zaspalo se ne bo vzdramilo prej ko cez novih sto let, ko se bo obujala dvestoletnica Baragoma prihoda v Ameriko. Ali Pa morda vseeno takrat, ko se Praznovala stoletnica njegove smrti? Zelo mogoče je, da se to res zgodi in še danes ne ga-^ntiram, da se ne bo zgodilo. le predobro poznamo same Sebe in vemo, da se naše na-%šenje rado prav tako hitro Meže, kakor se hitro vname. Vendar se izplača vsaj poiz-Usiti, da dobimo nekaj stalna. Glede tega si dovolim v Rdečem nekoliko več razbijanja. ^lumet je že svoje ukrenil. , W imam tu povedati, bi 1° Prav za prav že davno tre- ? objaviti. Celo naprošen sem ,2a to. Zakaj še nisem, sem koliko povedal pretekli te- .en> Toda s tem ni nič zamu- letl6ga. Morda bo ravno sedaj S! bolj pripraven čas za pisa- ? 0 tem, ker zunanje jprire- .e so za nami in smo bolj opravljeni na kaj drugega obrj niti pozornost. imam torej posebnega y e|ati o Calumetu? To-le: Calumet je že o priliki le-^e svoje velike Baragove ttoslave ukrenil, da se bo Barvanje tam krepko nada-'!svalo. Skalni odbor za Baragovo Savo na Calumetu je ostal ^manenci. Ni se razsel po . fčani proslavi kot se je raz-j v drugih naselbinah. Ostal snuje s pomočjo cele na-j.'oi|e novo proslavo v pri-l^jem letu in potem vsako ,, ^ bo imel nadalje lažje 41 kot Je imel lctos> je denarja iz letošnjega v . Čka obdržal v blagajni za D javljanje nove proslave v ^°dnjem letu. J0 inicijativi tega odbora je k °kupna calumetska nasel-^ sklenila, da hoče odslej 0 leto poromati na Eagle kjer stoji tako značil-Baragova cerkvica, in kjer i.^kopan Baragov misijon- ,i tov V X ga, še večjega. Saj se polje za delo kar samo dalje odpira, da le enkrat začneš. Misel da misel, beseda da besedo, vsak korak, ki ga napraviš, ti kaže novo pot. Ljubka Baragova cerkvica na Eagle Harborju je res vredna, da se ob njej ustavljajo želje Baragovih častivcev. Od rok nam je res, toda veselje do stvari nam lahko vsako stvar dosti bliže prinese. Saj nam je od rok sam Baraga, če nanj — pozabljamo! Če pa mislimo nanj pogosto in se navdušujemo ob njegovih velikih delih, ob njegovem prekrasnem življenju, nam pride tako blizu, da se tišči prav našega srca! Zato sem prepričan, da se bo Calumetu njegova lepa zamisel popolnoma'posrečila. — Baragova cerkvica na Eagle Harbourju bo postal?, prava božja pot. Bolj ko bo napredovalo vprašanje Baragove beatifikacije, bolj bo postajal znan Eagle Harbor. In narobe : Bolj ko bo iz male ondotne cerkvice rasla božjepotna cerkev, večja bo nada, da bo Baraga rasel iz vzornega misijonarja v svetniško glorijo v naših srcih in v naših cerkvah.... Po stopnjah vrlih Calumet-čanov! Letos ni bila edina Baragova proslava tam gori na Calumetu in blizu njega. Še drugod so bile lepe proslave. Ali so pa še drugod mislili na kaj itd., krajevnih razdalj vse to ne more premostiti. Pa tudi ne zjednačiti razmer, v katerih vsaka naselbina po svojem načinu živi. Vendar vsako delo, vsak poizkus za medsebojno zbliževanje zasluži vse priznanje. Saj ravno ta razcepljenost po kraju in po različnih razmerah najbolj zavira našo skupnost. Baraga z vso svojo velikostjo je pa skupna last nas vseh. — Njegovo ime je lahko naš skupni delovni program. Ni ravno nujno potrebno, da se osnuje posebna sistematična organizacija, ki bi zasegla vse naše naselbine in jih skušala prikovati na Baragov program. Duh veje, kjer hoče — to se lahko obrne tudi na našo stvar. Vsak posameznik, ki se resno zanima za našo stvar, lahko na svojo roko zainteresira še druge in po njih vso svojo okolico. Vendar bi ne bilo napačno, če bi se našla pot, po kateri bi se nekako združili vsi, ki hočejo sodelovati pri našem delu. Doslej je bil naš "Svetilnik" in časopisje sploh, rekel bi, e-dina naša skupna vez. Dobro je to, in če samo pri tem ostane, ne bo brez pomena. Samo še malo več živahnosti je treba v dopisovanju. Vse to gotovo polagoma še pride. V tem smislu bo gotovo mnogo storil tudi letošnji Koledar Ave Maria, ki se pravkar razpošilja in ima mnogo gradiva posvečenega Baragovemu spominu. Nekatere stvari v Koledarju pomenijo toliko kot popolnoma no-va odkritja iz Baragovega življenja. "Baragova Zveza"? V teh zadnjih mesecih se je v privatnih pogovorih sprožila misel, da bi se za nadaljnje delo v smislu letošnjih Bara- An- „Qv, Romanje naj bi se po nji-1 Želji ne omejevalo samo talumetsko naselbino, tem- K . oodo vedno vabljeni tudi to*1^ gostje, kot so bili le- V ^Umetski lokalni odbor si i^el tudi nalogo, iskati polj ln sredstev, kako bi se da-L stanoviti zbirka za po-. Je . i X stroškov rimskega pro- V ko se bo Baragovo živ-J>i-0 e raziskavalo v svrho S'asitve za blaženega. ^lumet nosi zastavo! Ali lil 116 zaslužijo vrli rojaki h i ^Utrietu vsega priznanja Mtj e velike ideje? Pripombo 0ram, da je vse to izra-vsa}clav njih samih t^avpiiv a v,.' yse to je prišlo na dan to °]lh°vi brez od katerekoli seji, ki se je vršila •Hlc0 j cani proslavi, ki je bila v °1)0 obiskana in je potegu p krasnem redu. v abiniet nosi zastavo! Sj tem kar sem zgoraj da so Calumetčani evna SV0J" Program, ^e a veliko delo v bodoč- > 0 i- °da prepričan sem, da te ga zraslo še kaj druge- metu? Ali so še kje mislili na to, da Baragovi ideali niso dobri le za letos, temveč za vsako leto? Ne vem! Morda si drugod mislijo: Blagor Calumetča-nom, ki imajo tako blizu Baragovo cerkev na Eagle Harborju in tako blizu Baragove zemeljske ostanke v Marquette! Pri nas pa ni nič take-1 ga in zato ne moremo ničesar narediti, kar bi pomenilo posnemanje Calumetčanov . . . Priznam! V tem so Calumetčani pred nami drugimi in jih skoraj zavidamo. Je pa še nekaj večjega v zvezi z Baragom, kar ni dostopno le Calu-metčanom, ampak v prav enaki meri nam vsem. To so namreč Baragovi ideali, Baragova prejasna svetloba, ki nam vsem razsvetljuje življenjsko pot. Baragovi ideali niso navezani samo na Calumet in okolico, temveč sijejo povsod, kjerkoli se najde dovzetno in sprejemljivo srce. Zato je povsod mogoče, da se vzdrži permanenten odbor ali skupina blagomislečih ljudi, ki bi širila v svojem območju Baragove ideale. Kako to uresničiti, je stvar razmišljanja in razgovarjanja. V vsakem kraju, kjer so imeli letos Baragovanje, je bilo treba nekaj požrtvovalnih in navdušenih delavcev, ki so stvar vzeli v roke. Ko so prvič stopili skupaj, so šele približno vedčli, kaj hočejo. Natančna in podrobna izvedba je pa bila stvar razgovora in ugibanja. Tako bi bilo tudi nadalje. Z majhno iskrico se lahko začne, polagoma pa naraste v mogočen plamen. Tisti, ki ste letos vodili Baragovanje, mislite in tuhtajte še naprej! Če vam je letos tako lepo uspelo, zakaj ne bi uspevalo še dalje? Vez skupnosti. Na vse načine se skušamo zbliževati, vendar smo si daleč in bomo tako ostali. Naj še tako napenjamo svoje moči, da bi si bili bližje, naj imamo še toliko Jednot, Zvez, Družb takega kot so mislili na Calu- govih proslav osnovala "Baragova Zveza". Kot prav konkretni cilj te B. Z. bi bilo delo za Baragovo beatifikacijo, poleg tega pa vse naloge katoliške akcije. Še dalje je šla ta. misel. — "Baragova Zveza" naj bi stopila na mesto dosedanje "Prosvetne Zveze", ki se je ustanovila na katoliškem shodu v Lemontu. Ta "Prosvetna Zveza" se doslej še ni kaj prida uveljavila v naši katoliški javnosti. Delovala je bolj poti-hem, vendar se mora priznati,I da je vse letošnje Baragovanje njeno delo in njena zasluga. Torej le ni bila zgolj na papirju in ima pokazati lepe uspehe. Ravno zato, ker je bila Baragova stoletnica poglavitni delokrog "Prosvetne Zveze", pravijo, bi bilo na mestu, da se prekrsti in preosnuje z ozi-rom na vedno bolj dozorevajoče razmere. Tudi pravijo, da bi že naslov sam več povedal in bil bolj privlačen. To je doslej šele privatno mnenje in v javnosti o tem še nihče ni izpregovoril. Meni se zdi, da misel na sebi ni prav nič napačna. Kako naj bi se izvedla in udejstvila, to je spet stvar razgovora in tudi javnih razprav. Prosim, da bi vsi, ki se za stvar zanimate, povedali svoje misli ali v privatnih pismih ali pa v člankih za javnost. "Svetilnik" bo seveda o tem sproti poročal. Urednik "Svetilnika". IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. stranJ.) mnogo popolnoma novih in iz-vanrednih stvari. Popoldanski program bodo izpopolnili, deloma par dobrih govornikov, deloma naša nova mladinska godba, ki se bo tega dne v prvič pokazala na odru. To je godba, za katero organiziranje se je s tako vnemo in naudušenostjo zavzel naš znani godbenik, John Pau-lič. Nepričakovano je bil uspešen pri tem. Priglasilo se mu je do sedaj že preko 60 oseb. Seveda je polovico med temi takih, ki so se že preje vadili posamezno na različne inštrumente. Mr. Paulič je bil naravnost presenečen nad zmožnostjo in nadarjenostjo nekaterih, zato je tudi ponosno naznanil, da se upajo že javno pokazati 16. novembra. Kaj se lahko človek v par mesecev nauči če ima posluh in veselje. Pričakovati je da bo publika podpirala z naudušenostjo ta korak mladine. Povabljeni govorniki, ki so se odzvali vabilu org. Slov. Dom-a, bodo tudi prvič nagovorili Slovence na njih pi'ireditvi. Morda smo slišali ali čitali o katerem teh govornikov, dobre ali pa tudi slabe stvari. Vsi ljudje smo podvrženi temu. O ljudeh se vedno govori in piše od dveh strani. Posebno pa še o takih, ki se udejstvujejo v javnih delih. Ni pa nič boljšega kot to, da se pobližje spoznamo. Da vidimo in slišimo, z lastnimi očmi, lastnimi ušesi, ljudi, o katerih mnogokrat slišimo ali čitamo. Prilika bo dana tukajšnjim Slovencem v nedeljo 16. nov. popoldne, da vidijo in slišijo, nam močno naklonjenega Jugoslovanskega konzula iz Chicage Dr. D j uro Kolombato-vič-a. Potem, mnogoletnega kongresmana iz Wisconsin-a, Hon. John C. Schaffer-ja, in potem., aldermana iz 17. war-de, Paul Gauer-ja in še par drugih, kateri so Slovencem bolj znani. Zvečer, kakor smo že omenili, bo nekaj novih humoristič-nih točk. Zamolčali pa smo neko izrednost prve vrste za naše priredbe. Kdo ne sliši rad ali čita, dogodke in novice iz naše lepe a tužne domovine ? Kako mnogi hrepene, da še enkrat vidijo domačo grudo, znane kraje, ljubeče osebe in obraze, a mnogim tega ni in ne bo nikoli mogoče. Oživljamo si nam ljubi domači spomin z pesmijo, čitanjem in drugim. V nedeljo 16. novembra zvečer pa bo dana priložnost vsem, ki bodo posetili omenjeno priredbo, da se v dumu preselijo za 1 uro v naše domače in znane kraje. V prijazna mesteca, vasi, na gričke in ravni nine, da vidijo naše ljudi, njih hojo, gibanje in navade. Kako bo to mogoče ? ? ? Na tale način! Org. Slovenskega Dom-a je aranžirala za ome- njeni dan, premikajoče slike, (moving pictures), ki so bile posnete v naši domovini, tro-imenskega naroda Jugoslaviji. Vedite pa, da to ne bo kakšna mala igračica, ampak, regular honest to goodness moving picture, kakoršnji se kažejo po velikih gledališčih, za nas pa bolj zanimivih in pomembnih, ker so iz naših domačih krajev. Pripravljalni odbor. -O- POPRAVEK K PROSLAVI DR. SV. JOŽEFA V WAU-KEGANU V poročilu o proslavi tride-! setletnice dr. sv. Jožefa, štev.! 53, KSKJ. v Waukeganu, 111. j je pomotoma izostalo tudi ime: govornika veleč. g. slov. žup-j nika Luka Gladeka, iz Mil-j waukee, Wis., ki se je prosla-j ve udeležil vred z Mr. Frank > Velkovrhom in sta zastopala; na proslavi društvo sv. Janeza, j štev. 65, KSKJ. Veleč. g. Gla-! dek je na proslavi govoril in čestital jubilantnemu društvu v imenu svojega društva in v imenu Milwaučanov, ter želel, da bi se gojili med obema na-selbinoma tem tesnejši stiki. Naj se ta popravek blagohotno vzame na znanje. TO IN ONO. RAZLUŠČEN KLINOPIS MITANOV Češki profesor dr. Hrozny, ki se mu je pred leti posrečilo razrešiti hetitsko pisavo, se je letos lotil klinopisa prastarega naroda Mitanov. To je bil in-do-evropski narod v prednji A-ziji na zapadu Kapadocije in na jugu Armenije. Višek je mitanska država dosegla v letu 1550. pred našim štetjem, ko je kralj Artatama združil vse mitansko ozemlje pod svojim žezlom. Njegovi nasledniki so se često bojevali z egipčanskimi faraoni 18. dinastije. Okoli 1. 1000 pred našim štetjem pa je država propadla in z njo je izginil tudi narod. Od nekdanje slave so ostale samo tri kamenite plošče z napisi, katerih vsebino je razrešil prof. dr. Hrozny. Uspeh češkega učenjaka je tem pomembnejši, ker o tem narodu govori sv. pismo ter razni hetitski in kaldajski spomeniki. -o- ZAKLADI V DONAVI Ogrski zgodovinarji se bavi-jo v najnovejšem času z načrtom, da bi dvignili iz Donave dve ladji, natovorjeni z velikimi zakladi, ki so jih potopili pred 400 leti v Donavi. Ko je namreč po nesrečni bitki pri Mohaču kralj Ludvik II. nenadoma umrl, je pobegnila njegova soproga, sestra avstrijskega cesarja Ferdinanda I., pred Turki in je ukazala vse premoženje kraljevske rodbine natovoriti na 72 ladij in odpeljati v Bratislavo (Press-burg). Od 72 ladij pa 2 nista dospeli v Bratislavo, ker jih je dal potopiti veliki nasprotnik Habsburžanov na Grškem knez Zapolja. Zanimivo je, da so celo v mirovnih pogodbah (za Madjarsko podpisanih v Tria-nonu) zavezniki priznali O-grom pravico do teh zakladov. Ne vedo pa še, kakšno vred,-nost imajo potopljeni zakladi, ali le zgodovinsko ali pa tudi denarno. koč videl brivca, kako je nekemu starcu grozil, ko ga je bril. Čika se namreč kljub visoki starosti zelo boji smrti. Mož je tudi zelo praznoVeren in ne mara o smrti ničesar slišati. Že samo to mu zadostuje, ako ga kdo vpraša, če bi še rad živel; ko sliši tako vprašanje, je že konec, nobene besede ni več spraviti iz njega. S skrbjo pripoveduje, da mu je neka ženska prorokovala smrt v letu 1931. Na vprašanje, kaj bi še želel videti v življenju, je čiča Dode odvrnil, da bi pač zelo rad enkrat videl kralja, ko je že tolikokrat slišal, kako zelo je dober. 1— Boulogne, Francija. — i Bankrot ene najbolj močnih bank, namreč takozvane Adamove banke, ki je imela po-jdružnice skoraj v vsakem me-jstu, smatrajo, da bo težko zadel zlasti farmerje, ribiče in male trgovce in boje se, da bo to privedlo do brezposelnosti. -o- SMRTI SE BOJI Redki so ljudje, ki doživljajo 100 let življenja, še redkejši, ki žive kaj prida čez eno stoletje. V Krivi Palanki pa živi'možak, Dode Milenkovič, ali kot ga vsi kličejo, "Čika Dode", ki je star že svojih 110 let. Kljub tej častitljivi starosti še prav dobro vidi in sliši. V vsem življenju je bil samo enkrat bolan in sicer tri dni. "Varuje me Gospod", pravi čika Dode. "Nikdar se nisem niti s prstom dotaknil tujega življenja in imetja, zato me varuje Gospod!" Kaditi je začel 110-letni starec šele ob svoji stoletnici. Alkohola niti danes ne pije in pravi, da je ravno zato doživel toliko let. Od svojega sedemdesetega leta ne pusti več, da bi ga kdo drugi bril, vedno se brije, odnosno striže brado sam. Pravi, da zato, ker je ne- Migljaj. — Gost: Natakar, prinesite mi zrezek, toda pazite, da bo pokrival ves krožnik. Sem namreč strašno nervozen in vsaka malenkost me razburi. Previdnost. — Mihca boli trebuh. Pokličejo zdravnika, ki mu pravi, naj pokaže ježik. — Ne pokažem ga! — za-kliče Mihec. — Zakaj pa ne ? — Včeraj sem ga pokazal učitelju, pa me je pošteno na-šeškal. Izšel je AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1930. Cena 50c. Koledar je po vsebini vrlo zanimiv, posvečen Baragovi stoletnici, radi česar bi ga morala naročiti vsaka slovenska družina v Ameriki Priporočljivo je, da ga naročite tudi svojim domačim v stari kraj. Koledarja bodo veseli, vam pa za istega hvaležni. Naroča se pri: AVE MARIA Box 443, Lemont, 111. telefon pisarne: Central 0S88 Tel. stanovanja: Pullman 4374 Frank R. Drasler SLOVENSKI ODVETNIK OPRAVLJA VSA ODVETNIŠKA DELA. 134 N. La Salle Street, Soba 724. Sedmo nadstropje CHICAGO, ILLINOIS. W VSAKDO I $ $ i1 i t * i 4: * SE LAHKO OBRNE VSAK CAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: 1. Ako rabite kakoršnihkcli tiskovin. 2. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. 3. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. 4. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. 5. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj 6. V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin .elektriko in vodo. 7. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. * * 4» * * MILWAUGANI IN WEST ALLIČANJE Kdo ve, na katerem lesu se največ podplatov raztrga ? — Odgovor na to vprašanje najdete v DRUŽINSKI " PRATI KI ZA LETO 1931, ki je sedaj naprodaj v Knjigarni "PODRUŽNICE AMER. SLOVENEC" 723 West National Ave., MILWAUKEE, WISC. Takoj pridite po njo. STANE 20c. v stari domovini Posebno odplutje parnikov iz New Yorka DEUTSCHLAND 11. DECEMBRA ST. LOUIS 12. DECEMBRA Tam vas čaka velik sprejem. Dospeli boste pravočasno za božične praznike. Hitro potovanje iz Hamburga do določenega mesta v notranjosti. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si pravočasno prostore. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na kateregakoli lokalnega agenta ali na • Hamburg-American Line 177 N. Michigan Ave,Chicago P0Z0R! Velika Blasnikova Pratika za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. Stran i AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 8. novembra 1930 PillllWIIllWIIIIIBIlMllllBilillBIIIIIMIIIIIMBIIlllWIIIIMIII -s M ■ 1 ■ M 0 ■ X 1 ■ ■ JL SIR H. RTDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume 5 ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec %mmmrnmmmmmM ■■■iwiiiiaiiii!1!! ' Glede tega, to je mojega žrtvovanja, sem bil izpočetka ves obupan. Kratko premišljevanje pa me je učilo, da sem že bil v mnogih nevarnostih in prišel iz njih brez škode, m je bilo kaj verjetno, da se rešim tudi te. Smrt je bila sicer še v veliki daljavi; za sedaj sem bil bog Zavoljo tega sem sklenil, najsi živim ali umrjem, da bom živel kot bog, dokler bom še živel, in užival vse radosti, ki se mi nudijo; in kakor sem sklenil, tako sem tudi ravnal Noben človek ni imel tako velikih ah tako čudnih ugodnih prilik, in noben človek tih ni mogel boljše uporabiti. Da bi me ne mučile žalostne misli na izgubljeno ljubezen in daljni dom, ki so me obhajale z vso silo, bi bil malone tsrečen zavoljo oblasti in moči, ki sem jo imel, in zavoljo čudne okolice in razmer. Toda -vrniti se moram k svoji zgodbi. Tiste dni, M so sledili smrti Papancine, je bila vsa palača in vse mesto pokonci: Ljudstvo je bilo preplasenQ vsled govoric, katerih je bilo ozračje polno. Vsako noč je na vzhodu žarelo ognjeno usodepolno znamenje, vsak dan so dohajala sporočila o novih čude-sih ali znamenjih na nebu in ž njimi razburljive zgodbe o Špancih in njihovih činih, o katerih je večina ljudstva menila, da so beli bogovi, otroci Kvecalkotla, ki so se vrnili, da vzamejo deželo, katero so vladali njihovi praočetje. , Med vsemi pa, ko so bili v. skrbeh in strahu, ni bil nikdo v tako slabem položaju kot cesar Montezoma, ki vse te tedne ni skoraj nič jedel niti spal, tako silen stran ga je prevzel. V tej sili je poslal sele do svojega starega tekmeca, modrega in strogega Neze, kralja zavezniške države Tezkuko, in ga prosil, naj ga pride obiskat. Kralj Neza, starec silnih, svetlih oči, je res prišel in jaz sem bil priča razgovoru, ki je sledil obisku; v svoji lastnosti kot bog sem se lahko svobodno gibal po palači in sem bil lahko navzoč pri zborovanjih cesarja in njegovih velikašev. Ko sta se oba vladarja o-krepčala, se je Montezuma obrnil do Neze glede znamenj na nebu in prihoda Tj ulov ter ga prosil, da mu pomaga s svojo modrostjo. Neza si je pogladil dolgo sivo brado in odgovoril — dasi utegne biti Montezumovo srce težko — da bo postalo še težje, preden bo konec. , "Poglej," je rekel, ,fjaz sem tako prepričan, da so dnevi našega cesarstva šteti, da igram s kockami s teboj za svoja kraljestva, po katerih ste ti in tvoji očetje toliko hrepeneli." "Za kakšno stavo?" je vprašal Montezuma. "Takole igrajva," je odgovoril Neza. 'Ti stavi tri peteline; ako dobim jaz, bom zahteval samo njihove ostroge. Proti ostrogam treh petelinov pa stavim jaz celo širno kraljestvo Tezkuko." "Majhna stava," je odvrnil Montezuma; "petelinov je mnogo, kraljestev malo." "Vseeno pojde," je odgovoril kralj; "vedi, da igrava zoper usodo. Kakršna bo igra, tak bo izid. Ako ti dobiš moja kraljestva, je vse v redu; ako jaz dobim peteline, potem pa hajdi slava Anahuaka! Zakaj njeno ljudstvo bo prenehalo biti ljudstvo in tujci bodo zavladali deželo." "Igrajva, da vidiva,' je rekel Montezuma in odšla sta na prostor, ki mu pravijo Tlačko, kjer so se navadno vršile igre. Tukaj sta pričela igrati s kockami; izpočetka je šlo za Montezumo tako dobro, da je na ves glas zav-pil, da je že gospodar kraljestva Tezkuko. "Bodi tako!" je.odgovoril stari Neza. Ali izza tistega trenutka se je igra obrnila. Najsi se je Montezuma še tako trudil, ni se mu posrečilo, da bi dobil še eno točko; igra je bila kmalu pri kraju in Neza je dobil peteline. Godba je zaigrala in dvorniki so se prikazali, da bi se poklonili kralju in mu čestitali k uspehu. Neza pa je vstal, globoko vzdihnil in rekel: "Rajši bi bil izgubil svoje dežele kakor dobil te kure; kajti, ako bi bil izgubil svoje dežele, bi bile vseeno prišle v roke človeka mojega rodu. Sedaj pa morajo moje in njegove zemlje priti v roke tujcev, ki bodo vrgli naše bogove z oltarjev in deli naša imena v nič.." 4 Ko je izgovoril te besede, je vstal, se poslovil pri cesarju in odšel v svojo deželo, kjer se je prigodilo, da je prav kmalu umrl, ne da bi doživel čas, ko so se njegove bojazni uresničile. Drugi dan po njegovem odhodu so dospela nova sporočila o činih Špancev, ki so še bolj vznemirila Montezumo. V svojem strahu je poslal po zvezdogleda, ki je slovel po deželi vsled resničnosti svojih prerokovanj. Zvezdo-gled je prišel in cesar ga je zasebno sprejel. Ni mi znano, kaj mu je bil mož razodel, vsekakor pa ni bilo nič prijetnega; še tisto noč je namreč dal cesar svojim ljudem povelje, da porušijo hišo tistega vedeža, ki je poginil zasut pod njenimi razvalinami. Dva dni po zvezdogledovi smrti je prišlo Montezumi na misel, da sem tudi jaz Tjule in da bi mu lahko dal kako pojasnilo. Ob solnč-nem zatonu je poslal pome in mi velel, naj se grem izprehajat ž njim pO vrtovih. Šel sem, za menoj pa moj godec in strežaji, ki me niso nikdar pustili na miru; on pa jim je zapo-vedal, da se morajo umakniti, ker je želel na samem z menoj govoriti. Nato je odšel pod mogočna cedrova drevesa in jaz ž njim, samo en korak zadaj. "Tjule," je naposled izpregovoril, "povej mi kaj o svojih rojakih in zakaj so prišli na te obale. Pazi pa, da boš govoril resnico." "Saj niso moji rojaki,- Montezuma," sem odgovoril, "pač pa je bila moja mati njihovega rodu." "Mar ti nisem rekel, da govoriš resnico, Tjule? Ako je bila tvoja mati iz njihovega rodu, moraš biti tudi ti. Mar nisi meso in kri svoje matere?" "Kakor je cesarju drago," sem odgovoril in se priklonil. Nato sem pričel pripovedovati o Špancih, o njihovi deželi, njihovi veličini, njihovi okrutnosti in njihovi pohlepnosti po zlatu; pozorno me je poslušal, dasi mislim, da je verjel le malo tega, kar sem mu povedal ; njegov strah ga je delal silno nezaupne-ga. Ko sem končal, je rekel: "Zakaj pa prihajajo sem v Anahuak?" "Bojim se, cesar, da prihajajo, da se pola-ste dežele ali vsaj, da jo oropajo bogastva in uničijo njeno vero." (Dalje prih.) -o-- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi »o se o tem prepričali in »o naši stalni odjemalci. Društva7— Trgovci - Posamezniki • dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn* postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. TUDI OTROŠKI MOŽGANI SO VISOKO RAZVITI Berlin, Nemčija. — Evropski psihološki znanstveniki so prišli pri svojih poizkusih z o-troškimi zmožnostmi do zanimive ugotovitve. Pronašli so da ima enajst mesecev star o-trok več možganov in jih zna tudi bolje uporabljati, kakor pa najbolj razvita in najbolj razumna opica. Ta ugotovitev je rezultat poizkusov, ki so jih napravili pri več tisoč otrocih v srednji Evropi. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. -O— V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! | Rojakom se priporoča | 1 FRANK I ERMENC 5 Funeral Director and | Embalmer I EDINI SLOVENSKI | POGREBNIK 1 V MILWAUKEE, WIS. 401 Grove Street. Phone Hanover 876 iiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinniimiiiimuuiiuiHininmmiri _E^ NAJBOLJ MODERNI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V MILWAUKEE JOHN R. JELENC 827 So. 2nd St. (poprej 347 Reed St.) (V ZVEZI Z W. J. GKONEWALDU) Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Organ Service. Pokličite telefon: Hanover 4497 Kilbourn 1644 V uradu Na domu svojih pristaših v katoli taboru, ki obrača hrbet n ^ vi frančiškanski kompan1-1^ Zadnja konvencija kat" jednote je dala brco tej ko je odklonila Lv^ fr»r paniji, Grdino in Černeta iz staviti nož najbistrejšega ra-.To je bil hud udarec za -e„o • - - —in m zuma. Apostol govori jasno o "rationabile obsequium", to-raj golem razumu. Ker je Bog duh, je sploh vsaktero "imagine" nemogoče, ako je ta "image" odtrgana od t-azuma, in ne tvori najbolj SV. MARTINA BODO OBHAJALI TUDI V MILWAUKEE! Sv. Martin bo 11. novembra, tako kaže Vel. Blasni-kova Pratika za leto 1931. V Blasnikovi Pratiki je letos še več drugih zanimivosti. Kupite si jo. STANE 20c. Milwaučani jo dobe v PODRUŽNICI Amer. Slovenca 723 W, National Ave., Milwaukee, Wis. čiškansko kompanijo oikaško glasilo." Pri KSKJ. je lahko tf^ ^ tako, ampak zelo otročji 1 ^ ivni so pri Prosveti, ako jo kapital zoper Amer. b ^ ca iz tega, da na kaki ko 1 ciji ta ali ta ni bil >zv "Pri vas še — čomp mm SOVJETI ZOPER SV. ^ ■ ,vdala 1. Sovjetska vlada je vs> kaz, da se morajo ° ^d' molitveniki in biblije- ^ji- bodo poslali vse nabozn je ge v stope,, "ovi PeaInste, o* določen za sovjetske j^v. bito za glasilo Kdor ne bi oddal na^t1 knjig, se bo moral t^ pred sodiščem zavoro P , volucijonarne delavnost^ ^ velja za pobožne ver. Tudi koran in sta izvzeta. , —rXoveNCA ŠIRITE AMER- ^