Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ŠT. 46 - LET05#f - CEDE, 16. 11.'95 - CENA 200 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Vse in še več o tekmi leta v Ceiju, obračunu Cei a Pivovarne Lašl(o in Zagreba na straneh 19-22. Kdo bo polizal šmarsko smetano? Stran 7. Žalec: CilenškovI očitki neresnični Celje: Prazni lokali, oderuške najemnine Stran 8. Laško: Nikoli odslužene kazni. Stran 24. Zbogom, žalska občina. Stran 2. Zapečaten lokal-Kdo bo naslednji? Vroča tema na strani 7. Nočemo oglodanih kosti V Celjskih mesninah bitka za lastninske deleže in stolčke. Stran 5. Vsaka tretia lisica le ol(užena. Aiduaina tema na strani 8. DOGODKI 3 Dobnik s sodelavci zapustil sejo Žalski župan In svetniki na dveh bregovih žalski župan Milan Dobnik je zara- di nesoglasij s svetniki skupaj z najož- jimi sodelavci minuli četrtek protest- no zapustil sejo občinskega sveta in napovedal ustavni spor. Temperatura v občinski dvorani se je povišala že pri sprejemanju dnev- nega reda. Svetniki so namreč z dnev- nega reda umaknili odlok o spremem- bi odloka o sistematizaciji delovnih mest v žalski občini, čeprav je bilo po 1 trditvah župana dogovorjeno, da se^ odlok uvrsti na dnevni red. Spremem-j bo odloka je Dobnik predlagal zato, I ker ta določa, da sprejema delavce na, delo razpisna komisija, župan pa trdi, da je to po zakonu o lokalni samou- pravi v njegovi pristojnosti. Razen te- ga je Dobnik predlagal tudi spremem- bo občinskega statuta, po katerem ob- činski svet daje soglasje k sistemati- zaciji delovnih mest in tudi to je po županovi oceni v nasprotju z zakonom in sodi pod njegovo pristojnost. Ker svetniki niso hoteli razpravljati o teh spremembah, je župan skiipaj z Lojzetom Posedelom, Slavkom Sketo in Tanjo Razboršek-Rehar zapustil sejo. Čez nekaj minut se je Dobnik s sodelavci na osebno povabilo pred- sednika sveta Franca Žolnirja sicer vrnil v občinsko dvorano, pa jo spet zapustil takoj zatem, ko so svetniki z dvotretjinsko večino že drugič zavrni- li obravnavo omenjenih točk dnevne- ga reda. Županovo zahtevo so svetniki zavr- nili zato, ker bi spremembe po njiho- vem omogočale dodatno zaposlovanje v občinski upravi. Argumenti župana, da ima žalska občina glede na število prebivalcev najmanj zaposlenih med vsemi slovenskimi občinami, niso za- legli. Prav tako ne zagotovilo, da v občinski upravi ne bo nobenih preti- ranih zaposlovanj, nujno bi potrebo- vali samo še štiri do pet ljudi. Vsi tisti, ki so sedaj zaposleni v občinski upra- vi, pa zaradi neurejenih razmer in ker ni sprejeta sistematizacija delovnih mest še vedno nimajo odločb o zapo- slitvi ter odločb o letnem dopustu. Mi- lan Dobnik je po seji napovedal, da bo v zvezi s temi vprašanji sprožil ustav- ni spor, prav tako pa v Uradnem listu ne namerava objaviti nobenega sklepa s tokratne seje občinskega sveta. Svetniki so kljub odhodu župana nadaljevali zasedanje, večino točk z dnevnega reda so sicer obravnavali, med drugim tudi rebalans proračuna, potrdili ali zavrnili pa naj bi jih na današnji seji. Minuli četrtek so brez pripomb soglašali le z imenovanjem ravnatelja žalske osnovne šole. Na to mesto je bil ponovno imenovan dose- danji ravnatelj Adi Vidmajer, ki je bil tudi edini kandidat. Poleg tega ^o sprejeli še odlok o koncesijah za le- karniško dejavnost, podrobnosti v zvezi z razpisnimi pogoji pa naj bi obravnavali na eni prihodnjih sej. IRENA BASA Zbogom, žalska občina žalska občina je ena redkih slovenskih občin, ki je v evfo- riji nove lokalne samouprave ohranila dosedanje meje. Zdaj se je znašla v položaju, ko tudi največji optimisti in zagovor- niki enotnosti vidijo eno samo pot- čimprejšnjo delitev na več manjših občin. Če bi savinjski davkoplače- valci v živo spremljali nekaj zadnjih sej občinskega sveta, bi svetnike zagotovo pričakali za prvim vogalom in jim nalo- žili nekaj krepkih po zadnji plati, saj si večina drugega .resnično ne zasluži. Tudi če človek še tako brska po spomi- nu, ne more izbrskati nekih pametnih svetniških odločitev, ki bi pripomogle k reševanju ključnih problemov v dolini. Nasprotno. Občinsko dvorano pretresa nerazumljiva mržnja med pozicijo iz vrst žalskih strank slovenske pomladi in opozicijo, ki se je sicer brez vsakršnih dogovorov obliko- vala med svetniki LDS, ZLSD, Desusa in Zelenih. Vsaka od- ločitev, vsako dejanje strank slovenske pomladi, SKD, SDSS in SLS, je namreč po- drejeno trdi strankarski disci- plini in ciljem strankarskih prvakov, da razbijejo enotno občino, dotlej pa iz skupne vreče potegnejo kar največ de- narja. To nenazadnje potrjuje tudi že pred nekaj meseci sprejeta pobuda občinskega sveta državi, da naj spelje po- stopek za delitev občine, po- buda pa je prišla iz vrst strank slovenske pomladi. Medtem, ko se svetniki pre- pričujejo, koga je več v hlačah za takšno ali drugačno odloči- tev, si očitajo, kaj je kdo v pre- teklosti »zafural« in zlasti svetniki iz vrst strank sloven- ske pomladi večno sumničijo v resničnost podatkov, ki jih pripravijo strokovne službe, občina uspešno crkuje. Ni več nobenih vlaganj v infrastruk- turo, ne premakne se deponija, v zraku visi sanacija čistilne naprave, dobesedno gnijejo strehe na posameznih skupnih objektih, samo vprašanje časa je, kdaj bo dokončno odpove- dal kakšen vodovod in bog ne daj še kakšne hude zime, ko bo treba poskrbeti za zimsko službo. Nekaj kilometrov poli- tično asfaltiranih cest in pred- vsem gramozirane poljske poti v gornjem delu doline Savinj- čanom pač ne morejo zagoto- viti lepše prihodnosti. Razkolu med samimi stran- kami znotraj sveta se zdaj pri- družuje še vse močnejši razcep med občinskim svetom in žu- panom Milanom Dobnikom. Jedro spora je preprosto v tem, da hoče župan uveljaviti svoje pristojnosti, ki mu jih po nje- govem omogoča zakon o lokal- ni samoupravi, svetniki, spet v glavnem iz vrst strank sloven- ske pomladi na čelu z glavnim akterjem Francem Sušnikom pa niti slučajno ne pristajajo na to, da bi bila kakšna odloči- tev sprejeta brez njihovega žegna. Brez dvoma je župan Dobnik poštenjak v dno duše, a očitno premalo odločen, da bi naredil red, preveč obljub- lja, pa obljub ne more izpolniti in se preveč podreja interesom lokalnih strankarskih velja- kov. Ali pa je preprosto obupal ob neprestanem metanju polen pod noge in čaka na čimprejš- nje državno zborske volitve, ko naj bi po nekaterih šušlja- njih v občini kandidiral za po- slanca državnega zbora. V sedanji pat poziciji, ko skozi sito občinskega sveta praktično ne gre več nobena odločitev, ko so do skrajnosti zaostreni odnosi med samimi svetniki in med svetom ter ob- činskim vodstvom, bo edina pot očitno samo delitev obči- ne. Pa čeprav so se Savinjčani na referendumu, z izjemo Ta- borčanov, odločili za enotno občino. Samo na ta način se bodo končala večna prereka- nja o tem, kako spodnji del doline živi na račun zgornjega dela, pa čeprav izračuni kaže- jo, da bodo v nekaterih novih občinah, zlasti v Taboru, na Vranskem in v Braslovčah, do- bili približno 20 tisočakov manj na prebivalca kot jim pripada danes. Bo pa s tem uresničen ambiciozen sen ne- katerih strankarskih veljakov, da postanejo župani novih ob- čin. Kaj se dogaja z navadnimi ljudmi in kako živijo običajni državljani, pa politike tako in tako ne zanima. IRENA BAŠA Šoštanjska termoelektrarna na pol poti do prijazne energije Minuli četrtek so v šoštanj- ski termoelektrarni tudi urad- no pognali razžveplevalno na- pravo na bloku štiri in s tem zaključili gradnjo čistilne na- prave, ki sicer redno obratuje že od letošnjega junija. Ta pro- jekt, za katerega so odšteli 142 milijonov nemških mark, sodi med največje ekološke naložbe v Sloveniji. Slovesne otvoritve so se udeležili številni gostje, med njimi minister za gospo- darske dejavnosti dr. Maks Tajnikar in avstrijski zvezni minister za okolje dr. Martin Bartenstein. Z obratovanjem čistilne na- prave na četrtem bloku bo let- na emisija žveplovega dioksi- da iz TEŠ zmanjšana za pri- bližno 38 tisoč ton, česar bodo še najbolj veseli vsi, ki v Šale- ški dolini delajo in živijo. Na- slednji in obenem največji projekt, ki se ga bodo v termo- elektrarni lotili prihodnje leto, pa je gradnja ražveplevalne naprave na petem, največjem bloku. Čistilna naprava, ki naj bi pričela z obratovanjem v le- tu 1999, bi prispevala k zmanjšanju emisije žveplove- ga dioksida za nadaljnjih 42 tisoč ton. S takšnim zmanjša- njem letne emisije žveplovega dioksida bi se Slovenija uvr- stila med ekološko bolj osveš- čene evropske države. KL, Fotp: SHERPA Poldrugo leto razočarani Bo tribuna v Rimskih Toplicah brez preilsetinika vlade? - Želle, da zdravilišče prevzame ministrstvo za gospodarstvo čeprav iz Ljubljane priha- jajo vse bolj jasna znamenja, da dr. Janeza Drnovška ne bo na tribuno v Rimske Toplice, organizatorji še vedno upajo na njegovo udeležbo, saj meni- jo, da bi prisotnost predsedni- ka vlade dala pogovoru o oživ- ljanju zdravilišča vendarle ne- koliko večji pomen in težo. Če predsednika Drnovška ne bo, bo tribuna, ki jo bodo pripravili v prostorih zdravi- lišča - ob tej priložnosti bo tre- ba na vratih začasno odstrani- ti pečate ministrstva za obrambo - prihodnji mesec. Udeležbo je doslej potrdila že večina povabljenih, od pod- predsenika vlade Janka Deže- laka do predstavnikov novo- meške Krke in njenih zdravi- lišč. V Rimskih Toplicah si od vnovičnih pogovorov o rešitvi zdravilišča sicer obetajo veli- ko, vendar v društvu Avsenik, ki je bilo pobudnik vseh dose- danjih akcij za rešitev največje krajevne sramote, že sedaj na- povedujejo, da bodo državi in vsem odgovornim pokazali tu- di zobe, če se problema končno ne bodo lotili tako, kot so pred poldrugim letom obljubili s podpisom pisma o nameri. Vprašanje o usodi tega naj- starejšega slovenskega zdravi- lišča je v državnem zboru po- stavil tudi poslanec Franc Li- poglavšek, ki je še predlagal, naj vlada pristojnosti nad zdravilišče prenese z ministr- stva za obrambo na ministr- stvo za gospodarstvo. Ali bo vlada takšen predlog, ki je po mnenju mnogih zelo tehten, sprejela, za zdaj še ni znano, ministrstvo za obrambo pa je konec prejšnjega meseca od- govorilo na poslansko vpraša- nje. Odgovor je približno tak- šen, kot so ga na majsko peti- cijo dobili tudi Rimljani, skratka nič novega. Ministr- stvo med drugim odgovarja, da »vse od prevzema skrbi, da na objektih in opremi ne na- staja škoda ter da se celotni kompleks vzdržuje vsaj v naj- nujnejšem obsegu«. V Rimskih Toplicah pravijo, da navedbe ministrstva ne držijo v celoti, saj je delno urejena samo na- jožja okolica objektov. Vse ostalo prerašča plevel in prele- pi park, spomenik naše narav- ne in kulturne dediščine, iz dneva v dan bolj propada. Da ne bi bilo še večje škode, je Drago Zupan iz društva Avse- nik predlagal občinskemu sve- tu javna dela, v okviru katerih bi park očistili, vendar svet njegove pobude ni sprejel. ......... ^. JANJLaLlimHAR Veterani v Konjicali Minuli petek so se v Slovenskih Konjicah zbrali člani pred- sedstva Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Obravnavali so predlog zakona o vojnih veteranih, zavzeli stališče o tem zakonu ter razpravljali o možnostih vpliva na pomoč otrokom padlih v vojni za Slovenijo. Kot je povedal Srečko Lisjak, se v predsedstvu tudi pripravljajo na praznova- nje pete obletnice vojne za Slovenijo. Na povabilo veteranov vojne enote s Konjiškega so delovni sestanek sklenili s prijatelj- skim srečanjem v vinotoču konjiškega Zlatega griča. B.Z. Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje skli- cuje za torek, 21. novembra 1995 ob 8.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju 11. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje, na kateri bodo svetniki obravnavali: predlog sklepa o pre- nosu treh parcelnih številk na območju Parka spomina Teharje na Republiko Slovenijo, prometno problematiko mesta Celja; nadalje bodo razpravljali o problematiki uni- čevanja komunalne opreme, o policijskem poročilu o var- nosti v mestu Celje ter o odloku o ustanovitvi in delova- nju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje (hitri postopek). Proračun skozi prvo branje LJUBLJANA, 14. no- vembra (Republika) - Fi- nančni minister Mitja Gaspari je na začetku izredne seje dr- žavnega zbora, ki je bila name- njena splošni obravnavi pred- loga proračuna za prihodnje le- to, poudaril, daje predvidenih 570 milijard tolarjev odhodkov državne blagajne res skrajna zgornja meja, ki bi jo država zmogla. Predlog proračuna te- melji na optimističnih predpo- stavkah in dejstvu, da bi moral socialni sporazum glede plač prihodnje leto bolj držati kot le- tos. Ustaviti je treba rast oseb- ne porabe in povečati domače varčevanje, je dejal Gaspari. Koalicijske stranke so proračun v razpravi podprle, opozicijske pa so mu nasprotovale. Prora- čun je nazadnje dobil zeleno luč za nadaljnjo obravnavo. Referenduma o JEK ne bo? LJUBLJANA, 14. no- vembra (Delo) - Poslanec Leo Šešerko je že pred časom zbral dovolj podpisov za zah- tevo, naj državni zbor 24. de- cembra razpiše referendum o zaprtju jedrske elektrarne Krš- ko. Vendar pa, kot kaže, refe- renduma letos ne bo. Poslanci LDS naj bi namreč umaknili svoje podpise, potem, ko so ugotovili, da v vladni energet- ski strategiji ni dolgoročnega načrta za izrabo jedrske ener- gije in vlada naj bi jo dopolni- Cakajo na vladno uredbo LJUBLJANA, 14. no- vembra (Delo) - Mlevsko-pe- karska industrija bo počakala do odločitve vlade, ki bo pre- tehtala njene zahteve o spre- membi sprejete uredbe o do- ločitvi najvišjih cen moke in kruha. Šele nato bo odločala o opozorilnih ukrepih kot je že napovedana stavka. Z novo uredbo naj bi znižali ceno mo- ke in zvišali prodajno ceno kruha, o kolikšnih popravkih bo govora, pa še ni znano. Dolanc, nato še Kučan LJUBLJANA, 13. no- vembra (Večer) - Preisko- valna komisija, ki preučuje odgovornost politikov za pro- ces proti četverici, bo prihod- nji teden poskusila zaslišati preiskovanca Staneta Dolan- ca ter priči Andreja Marinca in Igorja Bavčarja, v začetku prihodnjega meseca pa bo za- slišala še Milana Kučana. Ko- misija je od vrhovnega sodiš- ča prejela celotno oprostilno sodbo za Janšo, Tasiča, Zavr- la in Borštnerja. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Drednka Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvim Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, pomočnika: Robert Koj- terer, Igor Šariah. Oblikovanji Minja Bajagič. Tajnica urednic' tva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tednik- Prešernova 19, Celje. Telefon: (063)442-500, fax 441-032. if. 46. - 16. november 1995 DOGODKI pdgovor na dogovor M nosta občini Laško In Ratleče ¥enilarle resno lotili razilelitve fjiupnega premoženja? - O težavah včeraj tuai v Ljubljani panes se bosta v Radečah jfstala laški in radeški župan skupaj s predsednikoma ^gtov obeh občin in nekateri- ^ občinskimi delavci posku- jjla razrešiti probleme, s kate- ri se občini ubadata po raz- delitvi bivše skupne občine. p sestanku naj bi govorili tu- jj o dogovoru o ureditvi neka- lerib vprašanj s področja po- tovanja s premoženjem bivše jbčine Laško. Z vsebino dogovora, ki so ga J Laškem pripravili sredi po- letja in ga je občinski svet jprejel že pred dobrim mese- nem, so se na zadnji svoji seji jeznanili tudi svetniki občine jadeče. Svet dogovora ni jprejel, saj se s predlagano ^ebino ne strinja v celoti. V jadečah so sicer za to, da vsa- ^ občina samostojno skrbi za jsnovne šole ter za svoja vrtca ij komunalni podjetji, glede tstanoviteljstva do ostalih javnih zavodov, zlasti do zdravstvenega doma v Rade- ah, pa imajo številne pomi- leke. Z izvrševanjem ustanovi- [Ijskih pravic je namreč po jihovem povezano tudi po- livanje neplačanih obvezno- ti za novo stavbo zdravstve- ega doma. V dogovoru, ki so a v Laškem predlagali pred- vsem zato, da poslovanje obeh novih občin do sprejema deli- tvene bilance ne bi bilo preveč zapleteno, je zapisano, da naj bi denar za vse račune, ki jih še morajo plačati gradbenemu podjetju Rudis, vzeli iz skup- nega računa, vendar bi breme- nili proračun občine Radeče, po sprejetju delitvene bilance pa bi si občini razdelili stroške v skladu s sprejetimi kriteriji. Radečani se s takšnim pred- logom ne strinjajo, ne soglaša- jo pa tudi s predlogom, da bi ustanoviteljske pravice do zdravilišča in Kulturnega cen- tra v Laškem v celoti pripada- le občini Laško. Pri tem se sklicujejo na 100.a člen zako- na o lokalni samoupravi, ki določa, da ustanoviteljske pravice do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij, ustanovljenih za območje več občin, izvršujejo organi obči- ne, v katerih je sedež te firme, vendar le ob soglasju vseh ob- čin na tem območju. V Rade- čah se zato nočejo kar tako odpovedati ustanoviteljskim pravicam in Laščanom v celoti prepustiti centra, za katerega ugotavljajo, da je širšega dniž- benega pomena in da je naj- bližji kulturni hram, ki ga obi- skuje tudi veliko Radečanov. Pri tem pa v Laškem opozarja- jo, da je dom ob precejšnji po- moči laških podjetij zgradila predvsem krajevna skupnost Laško in da je bivša laška ob- čina vložila vanj zelo malo proračunskega denarja. Današnji pogovori v Rade- čah gotovo ne bodo enostavni in lahki, bodo pa vsekakor ko- rak naprej pri urejanju odno- sov med novima občinama. V Laškem upajo, da se bodo z Radečani dogovorili tudi o de- litvi obveznosti ob izplačilu 4. kupona občinskih obveznic, rešili pa naj bi tudi vprašanje razporeditve delavcev bivše skupne uprave. Včeraj naj bi 6 najbolj perečih problemih na področju zdravstva in lekarni- štva na območju laške in rade- ške občine govorili tudi na mi- nistrstvu za zdravstvo. Na se- stanek, ki naj bi dal odgovore na mnoga odprta vprašanja, so poleg ministra dr.Božidarja Voljča in njegovih sodelavcev bili povabljeni še župana Peter Hrastelj in Janez Zahrastnik, direktorja Zdravstvenih do- mov v Laškem in v Radečah, direktorica Celjskih lekarn, direktor celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo ter pred- stavniki zdravniške in lekar- niške zbornice. JANJA INTIHAR V Zvezi slovenskih občin Preasetlnlk Iz Podčetrtka, sedež v Šentlurlu v Ljubljani so pretekli te- den ustanovili Zvezo sloven- skih občin, nadstrankarsko ter nevladno organizacijo. Za pr- vega predsednika so izvolili Marjana Drofenika, župana Podčetrtka, generalni sekretar pa je podžupan črnomaljske občine. Vlado Starešinič. V zvezi naj bi se izražala ho- tenja slovenskih občinskih po- litikov in občinskih uprav, pri vsem skupaj pa poudarjajo de- centralizirano državo. To so posebej izrazili v soglasno sprejeti Deklaraciji o zastopa- nju interesov slovenskih ob- čin. Od slovenskega parlamen- ta želijo vključevanje svojih zastopnikov v različne odbore in parlamentarne komisije, od vlade vključevanje v delovne skupine vladne službe za re- formo lokalne samouprave, od finančnega ministrstva pa upoštevanje soglasja zveze ob- čin povsod, kjer je financira- nje naloga občin. Z vsebino deklaracije bodo seznanili vo- dilne v vladi, ministrstvu za lokalno samoupravo, v držav- nem zboru, državnem svetu ter v Stalni konferenci lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope. V organizacijo so lahko vključeni župani in podžupani ter predsedniki in podpred- sedniki slovenskih občinskih svetov. V predsedstvu s trinaj- stimi člani so funkcionarji iz vseh konec Slovenije. Na se- stanku so se odločili, da bo se- dež Zveze slovenskih občin v Šentjurju, v občinski stavbi. B. J. Lučani prvič o rebalansu Prejšnji četrtek so se svetni- ki iz občine Luče posvetili prvi obravnavi rebalansa proraču- na in ga skušali uskladiti z no- vimi postavkami resornih mi- nistrstev. Letošnji občinski proračun naj bi prvotno znašal 86,5 milijona tolarjev, po prvi obravnavi predloga rebalansa pa 173 milijonov tolarjev. V to, več kot podvojeno vsoto so vključena tudi sredstva, pri- dobljena v raznih razpisih, ki naj bi znašala kar 74 milijonov tolarjev oziroma 46 odstotkov celotnega predloga rebalansa. KL 15 mililonov hladilno zamrzovalnih aparatov v Gorenju Gospodinjski aparati so napovedali, da bodo v ponedeljek, 20. novembra, predvidoma ob 12. uri izdelali 15-milijonti hladilno zamrzo- valni aparat. Ta dogodek sov- pada z zaključkom vlaganj v tehnološki proces za proizvod- njo hladilno zamrzovalnih aparatov brez ozračju nevar- nih snovi. Letos so v tem po- djetju izdelali že tudi 8-mili- jonti pralno sušilni aparat, prihodnji mesec pa bo s teko- čih trakov prišel na vrsto tudi 14-milijonti kuhalni aparat. KL Klepet ob osemnajstih Konjiški Hotel Dravinja prireja jutri Klepet ob osem- najstih (ob 18. uri). Gosta ve- čera bosta dramatik, pisatelj, humorist in poslanec Tone Partljič ter slikar, gospodar- stvenik, pesnik in poslanec Pe- ter Petrovič. Klepet bo v Mo- drem salonu. B.Z. V Velenju o cestah in vrtcih Velenjski svetniki se bodo ponovno sestali v torek, 21. novembra, ko bodo spregovorili o predlogu poslovnika, opredelili pa se bodo tudi o tem, ali se strinjajo s poviša- njem cen za oskrbnino v vrtcih. Med drugim bodo obrav- navali še predlog sklepa za rekonstrukcijo in odprtje ceste Koželjskega do Goriške ceste ter načeli vprašanje o službi občinskega nadzora. KL Colln Powell se umilca Upokojeni ameriški general Colin PoweIl, ki je bil med Bushevim predsednikovanjem načelnik združenega štaba ameriške vojske in se je pro- slavil zlasti v Zalivski vojni je sporočil, da ne bo kandidiral na prihodnjih ameriških predsed- niških volitvah. Za to se je menda odločil, ker ga njegova družina iz varnostnih razlogov pri tem ni podpirala. Njegova žena je menila, da bi kot tem- nopolti državljan kaj lahko končal na muhi kakega rasistič- nega strelca. Ko je general spo- ročil svojo odločitev, so si po- leg družine oddahnili tudi šte- vilni politiki. Med njimi pred- vsem republikanski predsed- niški kandidat Dole, ki bi ga Powell zagotovo porazil. Kot republikanski kandidat pa bi Povvell močno omajal tudi de- mokrata Clintona; zadnje razi- skave so kazale, da bi upoko- jeni general zmagal z 10-od- stotno prednostjo. To pa ni nič čudnega, saj velja za liberalne- ga politika. Poleg tega, da za- govarja pravico žensk do spla- va, tudi nasprotuje uvedbi pro- stovoljnega verouka v osnov- ne šole. Povvell se zavzema tu- di za to, da zaradi varčevanja v državi kongres ne bi zmanjšal socialne in zdravstvene f)odpo- re revnim in ostarelim. Zmeda v Natu Ko je že vse kazalo, da bo zveza Nato dobila novega ge- neralnega sekretarja, so v zad- njem trenutku ZDA z naspro- tovanjem kandidaturi Ruuda Lubbersa to preprečile, čeprav se je večina drugih držav stri- njala z njegovim imenovanjem. Nizozemska vlada je zato umaknila kandidaturo nekda- njega predsednika vlade m ta položaj. S tem in pa z ameriš- ko zavrnitvijo Nizozemca, pa je v Natu nastala prava zmeda. Edini uradni kandidat za gene- ralnega sekretarja tako ostaja nekdanji danski zunanji mini- ster Jensen, ki ga podpirajo le skandinavske države in Turči- ja, menda pa tudi ZDA. Po pi- sanju nemškega tednika Bildt pa naj bi Nizozemci v ogenj poslali novega kandidata, nek- danjega zunanjega ministra Van Den Broeka, ki naj bi us- trezal tudi Američanom, ki pa so menda med tem sporočili, da upajo na imenovanje Jense- na. Da bi bila zmeda še večja, je na dan pricurljala še novica, da naj bi bil kandidat za šefa Nata tudi nekdanji italijanski premier Amato. V Rimu novi- ce niso niti potrdili niti zani- kali. Komentirali niso niti pi- sanje nekega časnika, ki je v zvezi s sekretarjem Nata ome- njal ministrico Agnellijevo. Rusi zunaj Nata Rusija in ZDA so se napo- sled dogovorile o statusu ru- skih vojakov v mirovni misiji v Bosni in Hercegovini. Po sre- čanju obrambnih ministrov obeh držav, Gračova in Perry- ja, so sporočili, da bo najmanj tisoč ruskih vojakov sodelova- lo v mirovni misiji. Sicer bodo delovali pod poveljnikom zve- ze Nato Joulwanom, ki pa jim bo svoje ukaze posredoval prek ruskega namestnika, poleg te- ga pa bo Joulvvan ruskim voja- kom poveljeval kot ameriški in ne kot Natov general. Natov načrt za BiH predvideva, da bo' državo razdelil na tri sektor- je, ki jih bodo nadzorovale Velika Britanija, ZDA, Fran- cija, v mednarodnih mirovnih silah pa bodo sodelovali tudi ruski vojaki. Velika Britanija bo na zahod Bosne poslala okoli 15 tisoč vojakov, ki bo- do imeli poveljstvo v Gor- njem Vakufu, glavno vojaško in logistično oporišče pa bo v Splitu. Na jugu Bosne bodo francoski vojaki; prišlo naj bi jih dobrih 12 tisoč. Severno Bosno bo nadzorovalo okoli 20 tisoč vojakov iz ZDA. Za mirovno operacijo so se pri- javile tudi države, nečlanice Nata: Baltske države. Finska, Češka, Ukrajina, Slovaška, Poljska, Madžarska in Šved- ska. Bošnjaško-hrvaškl sporazum Na pogajanjih v Daytonu so s sporazumom o okrepitvi bošnjaško-hrvaške federacije dosegli bistven napredek. Do- kument, ki sta ga podpisala Tudman in Izetbegovič pred- videva, da bodo Hrvati iz Her- ceg-Bosne in Bošnjaki vzpo- stavil carinsko unijo in zdru- žili Mostar, kije še vedno raz- deljen. S tem naj bi zaživela bošnjaško-hrvaška federacija, ki je bila doslej le na papirju, je pa ena od dveh entitet na ozemlju BiH v skladu z ame- riškim mirovnim sporazu- mom. Medtem, ko so bili po- gajalci v Daytonu dokaj opti- mistični in so menili, da bi končni sporazum lahko skle- nili že v nekaj dneh, so bile oči javnosti, predvsem srbske, usmerjene proti temu območ- ju. Ob mejni črti z vzhodno Slavonijo je že bilo okoli dva tisoč hrvaških vojakov. Potem pa so hrvaški pogajalci le pod- pisali za nekatere zgodovin- ski sporazum s slavonskimi Srbi. Ta predvideva, da se bo območje, ki so ga Srbi zased- li pred štirimi leti, spet vrnilo pod hrvaško oblast. V prehod- nem obdobju, ki bo trajalo največ dve leti, pa bodo to ozemlje nadzorovali medna- rodni opazovalci. Številni po- litiki so sporazum označili za začetek vojne na Balkanu. Svet Evrope razširjen Svet Evrope (SE) v Strass- bourgu je postal številčnejši za dve državi; te dni sta na- mreč njegovi polnopravni čla- nici postala Makedonija in Ukrajina. Nekdanja najbolj južna jugoslovanska republi- ka je tako zdaj poleg Slove- nije edina izmed ostalih re- publik nekdanje federativne države, ki so jo sprejeli v to evropsko telo. O statusu Hr- vaške in Bosne evropski po- slanci namreč še vedno raz- pravljajo. Znano je, daje Svet Evrope telo, ki naj bi nadzo- rovalo izvajanje človekovih pravic in skrbelo za širitev de- mokracije. Zato je jasno, za- kaj sta prej omenjeni državi še vedno samo na dnevnem redu. Sicer je imela dosti za- pletov tudi Makedonija. Nje- nemu članstvu v SE sta naj- bolj nasprotovali Grčija in Al- banija; slednja je od Strass- bourga zahtevala, naj odloži makedonsko članstvo, dokler ta ne bo začela uresničevati pravic etničnih manjšin. Na odločitev v parlamentarni skupščini SE Grčija ni mogla vplivati, saj za sprejem odlo- čitve zadostuje že večina gla- sov, zato Grčija kljub naspro- tovanju ni mogla uporabiti ve- ta. Vključitev Makedonije in Ukrajine v Svet Evrope je za ti dve državi zelo pomembna, saj polnopravno članstvo po- meni tudi pomemben korak pri prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo. i\. 46. - 16. november 1995 GOSPODARSTVO Prodana še štiri Emova iičerinsica podjetja Poti hoiaingovo streho ostaja samo Emo Eterna, ki ho naprodaj predvidoma prihodnje leto Upravni odbor Sklada za razvoj naj bi v kratkem potrdil pogodbe o proda- ji štirih Emovih hčerinskih podjetij. Emo Kontejner, Emo Orodja in na- prave, Emo Energetika ter Emo Ke- mija bodo poslej v rokah treh podjetij s celjskega in enega podjetja z mari- borskega območja. Za Emo Etemo pa bodo kupca iskali po predvideni seli- tvi na novo lokacijo v Štore. Prodajo Emovih hčerinskih podjetij je izpeljalo celjsko podjetje Itag, ki ga je Sklad za razvoj kot lastnik premo- ženja najel za dezinvestiranje in pri- pravo elaboratov, direktorja Itaga Mirka Krajnca pa spomladi letos ime- noval tudi za direktorja Ema holding. Po njegovih besedah je prodaja Emo- vih hčerinskih podjetij trajala približ- no leto in pol. »To je razmeroma dol- gotrajno obdobje, vendar se temu ni bilo mogoče izogniti. Sodelovanje bank pri privatizaciji je namreč pre- vidno in dolgotrajno, ker banke pre- verjajo boniteto bodočih lastnikov oziroma kupcev. Zdaj so končno pri- pravljene pogodbe za prodajo Ema Kontejner, Ema Orodja in naprave, Ema Energetike in Ema Kemije. Ta štiri podjetja ne kupujejo posamezni- ki temveč druga podjetja in sicer Emo Kontejner kupuje firma Bias, Emo Orodja in naprave firma Korda, Emo Energetiko kupuje podjetje Varga in Emo Kemijo podjetje Slem. Tri po- djetja so s celjskega območja, podjetje Varga pa je registrirano v Mariboru. Vse pogodbe so usklajene s kupci, ki čakajo le še na potrditev upravnega odbora Sklada za razvoj. Kupci so do- kazali svojo plačilno sposobnost z iz- javami kredi toda j alcev in s potrdili o lastnih sredstvih, pri nakupih jim po- magajo Banka Celje, SKB, Hipo ban- ka in Tehnološki sklad. Podjetja ne kupujejo premičnin in nepremičnin, temveč Emova podjetja z vsemi terja- tvami in obveznostmi do dobaviteljev ter obveznostmi do zaposlenih. Poleg prodaje podjetij smo izvršili dezinvestiranje premičnin in nepre- mičnin, ki jih bodoča podjetja in hol- ding ne bodo potrebovali pri nadalj- njem poslovanju. Vseh teh nepremič- nin in premičnin je bilo dezinvestira- nih za 8,5 milijona mark, s prodajo štirih podjetij dosegamo ceno okoli 13 milijonov mark, kar pa je še vedno bistveno manj kot znašajo obveznosti Ema holding do svojih upnikov. Samo obveznost do Sklada za razvoj znaša brez obresti 15,5 milijonov mark, to je dolg, ki ga je Sklad prevzel, ko je refinanciral dolg Ema pri bivši Ljub- ljanski banki, sedanji Banki Celje. Nekaj dolgov smo poplačali dobavite- ljem in ostalim bankam, tako da Emo trenutno ne dolguje nobenemu večje- mu upniku, razen Skladu za razvoj in nekaj denarja še stanovanjskemu skladu. To je dolg, nastal pri prodaji stanovanj,« je povedal Krajnc. Koliko bodo kupci plačali za posa- mezno podjetje, direktor Itaga ni po- drobneje pojasnil. »O cenah posamez- nih podjetij je težko govoriti, ker iz cene niso razvidne obveznosti, ki jih prevzema posamezen kupec. Obvez-, nosti pa niso definirane, ker še vedno trajajo tožbe upnikov, tako da bo viši- na obveznosti znana po posameznih sodbah.« Po besedah Mirka Krajnca pa so se s kupci dogovorili za prevzem vseh zaposlenih v hčerinskih podjetjih za najmanj dve leti, kot to določa za- kon. V primeru, da bi novi lastniki pred tem rokom odpustili delavce, jim morajo poravnati z zakonom določene obveznosti in plačati 10 tisoč mark pogodbene kazni. Največ ljudi, 210, je zaposlenih v Emu Kontejner, v ostalih treh firmah pa po 60 do 70 delavcev. Po Krajnčevi oceni bo po prodaji z obveznostmi najmanj obremenjena, Emo Kemija, precej težji pa je položaj j v Emu Energetika, ki je že doslej naj- j slabše poslovala. \ Prepolovljena Eterna v I Štore I Po prodaji štirih hčerinskih podjetij ^ ostaja pod streho Ema holding le še družba Eterna, ki bo po Krajnčevih besedah preživela le v primeru, če bo- do bistveno znižali število zaposlenih in se preselili na novo lokacijo, kar bo pomenilo zmanjŠEinje stroškov. »Ob- stoječa lokacija zaradi svoje neureje- nosti, dotrajanosti, velikosti in slabe logistike ne more zagotoviti pozitiv- nega poslovanja. S Slovenskimi žele- zarnami je že dosežen sporazum o se- litvi Eteme v nekdanjo tovarno trak- torjev v Štore. Trenutno sta v pripravi tehnološki in ekološki elaborat, me- nim pa, da tudi z ekološkega stališča^ selitev ni sporna, saj proizvodnja fri- tov ostaja v okviru Ema Kemije v Ce- lju. Selitev družbe je predvidena v ro- ku sedmih mesecev, zaključuje se iz- delava lokacijske dokumentacije, ta- ko da naj bi se Eterna na novo lokaci- jo selila do konca maja prihodnjega leta.« Sedanji rezultati poslovanja Eteme so slabi. »Podjetje, ustanovljeno fe- bruarja lani, še ni poslovalo pozitivno. Doslej beležijo v Etemi 6,5 milijona mark izgube oziroma 250 tisoč mark na mesec. Stvari so bile napačno za- stavljene, stroški so preveliki, še v za- četku leta je bilo zaposlenih 470 ljudi, za proizvodnjo pa bi zadostovalo pri- bližno 200 delavcev. Z novo lokacijo, izdelanim projektom in manjšim šte- vilom ljudi pa bo tudi Eterna po naših ocenah uspešno poslovala,« je prepri- čan Krajnc. Kakšna bo usoda sedanje lokacije, pa bo odvisno predvsem od občine, ki bo morala pripraviti urba- nistično zasnovo in se odločiti, kakš- nim dejavnostim bo namenjen prostor v tem delu mesta. V Itagu so že izvedli informativni razpis za prodajo tega kompleksa, konkretnih kupcev nimajo, še prej pa bo po Krajnčevih besedah treba ra- zrešiti denacionalizacij ski postopek, ki je še vedno v začetni fazi. »Potomec družine Westen svojega zahtevka ni jasno opredelil in tudi ne postavlja kakšnih ostrih zahtev, bi bil celo pri- pravljen prevzeti določen delež, am- pak vse je odvisno od zakonodaje. Družina Westen je bila namreč ne sa- mo lastnik celjske emajlimice, temveč tudi kemične industrije v Hrastniku, jeklame in železarne na Jesenicah in v Sisku. To je premoženje, ki lahko vpliva na celotno gospodarstvo Slove- nije, zato bo stališče do reševanja tega vprašanja morala povedati tudi drža- va Slovenija,« dodaja Krajnc. V vsa- kem primeru pa Eterna ostaja pod holdingovo streho še kakšno leto dni, ko naj bi začela poslovati pozitivno in ko bo izpeljana tudi prodaja še te, praktično zadnje Emo družbe. IRENA BAŠA Mirko Krajnc se kot direktor Etna Holding pogaja tudi s Celjskim sej- mom. »Trenutno se z vodstvom pogo- varjamo o višini vrednosti vložka, ki 'ga je Emo v preteklih letih prispeval za izgradnjo celotnega kompleksa in denacionalizacijskega zahtevka, ki ga ima Emo. Emo je namreč v vlogi dena- cionalizacijskega upravičenca in obe- nem tistega, ki bi moral tudi vračati premoženje. Emo je območje, kjer je danes sejemski prostor, dobil po dedni pogodbi, družina Dečko je svoje pre- moženje zapustila podjetju Emo, poz- neje je bilo to premoženje Emu tudi odvzeto v nacionalizacijskem postop- ku. Vrednost zemljišča znaša milijon 700 tisoč nemških mark in to vrednost Emo tudi uveljavlja, vendar občina predloge in željo Ema za poravnavo odklanja,« pravi Mirko Krajnc. Razburljiv teden Za nami je precej razburljiv teden. Indeks SBI je v sredo zrastel kar za 3,9%, v četrtek še za 1,3 % in dosegel 1.590,17 indeksnih točk, kar je najvišje v letošnjem letu. Kot običajno, je bila ta teden najzanimivejša delnica Dadas. V četrtek je v začetku trgovanja Dadas pre- segel psihološko mejo 200.000,00 SIT in dosegel tečaj celo 203.800,00 SIT. V nekaj minutah se je pojavila izredno velika ponudba delnic Dadasa in tako hitro kot je tečaj prej rastel, je začel padati. Borzne hiše so začele prodajati večje količine delnic in realizirati lepe dobičke. Tečaj je ob kon- cu trgovanja pristal pri 178.700,00 SIT/delnico. Last- nike je menjalo 1065 delnic Dadasa. Tudi z drugimi delni- cami se je ta dan zelo veliko trgovalo. S Probanko je bilo sklenjenih za 50 mio SIT po- slov, z Mladinsko knjigo Za- ložba 51 mio SIT(dosežen naj- višji tečaj dosedaj - 17.000,00 SIT), z rednimi delnicami SKB banke kar 148 mio SIT, z del- nicami Term Čatež 33 mio SIT (prav tako najvišji tečaj dose- daj - 1.347,00 SIT) in z Finme- dio 84 mio SIT. V petek se je nadaljevalo pa- danje tečajev delnic, ki je bilo opazno že ob koncu četrtkove- ga trgovanja, indeks je padel za 2,3 %, v ponedeljek pa za 2,9 %. Za delnice Blagovnega centra je ta teden značilno, da ]e bilo z njimi sklenjenih veli- ko aplikativnih poslov -16.460 lotov. Z UBKP je bilo dne 14.11.1995 sklenjena aplikaci- ja v višini 5.082 lotov in v to- rek preko 2.900 lotov. Z NIKE je bila realizirana aplikacija v višini 12.100 lotov, z GPGR 5.000 lotov in z Finmedio 745 lotov. Telefonski naročniki, ki so ob pridobitvi telefonskega prik- ljučka dobili tudi amortizacij- ske načrte, lahko le-te pravno- močno prodajo. Podrobnejše informacije dobite na sedežu naše družbe CBH, Celjska borzno-posredniška hiša d.o.o., ob predložitvi kuponov in pogodbe, na osnovi katere ste kupone pridobili. Na trgu je na sedanji ravni tečajev veliko več špekulativ- nega kapitala, kot ga je bilo nedolgo nazaj, kar je zagotovi- lo za živahno trgovanje. Zato bodo prihodnji dnevi zelo za- nimivi. Ali so bili ti popravki delnic navzdol samo kratko- ročni in se ponovno začenja dvig tečajev (zadnji padec in- deksa je bil samo še 0,5 %), bomo videli v prihodnjih dneh. Kot je bilo slišati na borzni konferenci v Portorožu, naj bi še letos začele kotirati na B trgu delnice Kolinske. Tudi v Mercatorju razmišljajo o Ljubljanski borzi. Konec novembra bo Klirin- ško-depotna družba (KDD) članom Ljubljanske borze po- sredovala testni program za trgovanje z delnicami v nema- terializirani obliki, ki bo omo- gočal tudi poravnavo obvez- nosti. Na trgu bodo v kratkem izdane v nepapimi obliki tudi obveznice Agencije za sanacijo bank in hranilnic, Hipotekar- ne banke in Probanke. Za zdaj obstajata dve možnosti član- stva v KDD, in sicer KDD lah- ko za svoje člane opravlja le posle prometa z vrednostnimi papirji ali pa tudi poravnavo terjatev in obveznosti. Poveza- va z računalnikom KDD bo se- veda nujna za pooblaščene in- vesticijske družbe oz. njihove sklade. Piše: Darja Orožim Nezadovoljni s Koržetovim sicladom Gospodarska zhornica o usodi celiskih podletil v lasti Sklada za razvoj v Območni gospodarski zbornici so v torek obravna- vali gospodarske razmere na našem območju, največ po- zornosti pa so namenili po- djetjem, ki so v lasti Korže- tovega sklada. Že pred tremi leti je z ob- močja celjske regije osem poslo\Tiih sistemov oziroma podjetij ter njihovih hčera preneslo družbeni kapital na Sklad RS za razvoj. Prodani sta bili dve podjetji in sicer Celeia Ar j a vas ter Mizarstvo Skala Slovenske Konjice, poleg teh so bila prodana tri hčerinska podjetja, ena v ok- viru Ema in dve v okviru ko- njiškega Kostroja. V Metki Celje je bil uveden stečaj, v začetku letošnjega leta pa je bil na Sklad prenesen po- slovni sistem Zdravilišče Ro- gaška Slatina. Lani je bil stečaj uveden še v štirih Emovih hčerinskih firmah, letos pa v dveh hčerah konji- škega Konusa. V povprečju imajo gospo- darski subjekti v lasti Skla- da izredno neugodno finanč- no strukturo. Delež stalnih sredstev znaša 56,7 odstot- kov, delež kapitala le 35,4 odstotke, na drugi strani pa imajo podjetja skoraj 60 od- stotkov kratkoročnih obvez- nosti. Dolgoročna pokritost stalnih sredstev in zalog s kvalitetnimi viri financira- nja znaša po podatkih zbor- nice le 56 odstotkov, kar po- meni, da je kar 44 odstotkov vseh trajno prisotnih sred- stev v poslovnem procesu fi- nanciranih s kratkoročnimi viri. Največ težav pri porav- navanju obveznosti imajo podjetja v okviru poslovnega sistema Konus, saj imajo šti- ri podjetja blokiran žiro ra- čun neprekinjeno že več kot štiri leta. Dolgotrajni po- stopki reševanja izčrpavajo podjetja, opuščeno je veliko proizvodnih programov, do konca lanskega leta je v teh podjetjih- izgubilo delo že 1877 delavcev. V Območni gospodarski zbornici in posameznih po- djetjih so zato zelo nezado- voljni z delom Koržetovega sklada. Po njihovi oceni so nerazumljive in velikokrat škodljive menjave sanacij- skih ekip, Koržetovemu skladu pa očitajo tudi nepo- vezovanje z lokalnimi dejav- niki ter preveliko željo pro- dati premoženje za vsako ceno. IB Denar za razvoj obrtništva Iz sklada za razvoj malega gospodarstva in obrti je konjjj. ka območna obrtna zbornica znova dodel i la posoj i la obrtnj. kom in podjetnikom. Tokrat je komisija odobrila vloge več kot petdesetim prosilcem, ki so iz. polnjevali pogoje, in sicer v znesku od 200 tisoč do milijon tolarjev. Skupno so Konjičani razdelili približno 53 milijonov tolarjev. Večina sredstev se je v skladu zbrala iz občinskih proračunov preteklih let, saj so letos nove občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje za sklad skupno nakazale le 600 tisoč tolarjev. Cestarski dnevi v Celju v dvorani mestne občine Ce- lje seje včeraj začelo dvodnev- no strokovno srečanje z naslo- vom Cestarski dnevi 95. Ude- leženci so včeraj razpravljali o zagotavljanju kakovosti pri na- črtovanju, gradnji in vzdrževa- nju cest ter gradnj i premostitve- nih objektov. Danes je predvi- deno srečanje z župani sloven- skih občin in pogovor o tem, kako po strokovni in gospodar- ni poti do boljših cest, srečanje pa bodo zaključili z okroglo mi- zo, na kateri bodo govorili o de- lu na cestah v letošnjem ter pri- hodnjem letu. Organizator Ce- starskih dnevov je Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije. Podjetniški klub v Slovenskih Konjicah Konjiški podjetniki namera-' vajo ustanoviti svoj Podjetniš- ki klub. Pred dnevi je bil v ho- telu Dravinja prvi sestanek, ki se gaje udeležilo preko 20 pod- jetnikov. Srečanja seje udele- žil tudi konjiški župan Janez Jazbec, ki je podjetnikom ob- ljubil sodelovanje in podporo občine. Podjetniki so imenovali tudi iniciativno skupino, ki bo v mesecu dni pripravila gradi- vo za formalno ustanovitev klu- ba. Zanimanje za Internet Konjiško podjetje Unisoftje pred kratkim predstavilo mož- nosti, ki se podjetnikom ponu- jajo z vstopom v svetovno ra- čunalniško omrežje Internet. Omrežje povezuje preko 50 mi- lijonov uporabnikov po vsem svetu, v Sloveniji je v omrežje vključenih približno 15 tisoi uporabnikov. Po napovedih strokovnjakov naj bi se prihod- nje leto število uporabnikov v svetu podvojilo, v Sloveniji naj bi bilo v omrežje vključe- nih trikrat več uporabnikov kot doslej. Predstavitve podjetja Unisoft seje udeležilo preko 30 podjetnikov iz konjiške, zreS- ke in vitanjske občine. Seminar o varstvu pri delu v sodelovanju z Inštitutoin za varstvo pri delu organizira Območna obrtna zbornica Slo" venske Konjice v novembru i" decembru seminar z naslovoiij Varstvo pri delu in varstvo pr^ požarom. Program seminarjaj^ prilagojen zasebnim delodaja'' cem, vsak udeleženec, ki bo us* pesno končal seminar, pa b^ prejel potrdilo, daje seznanja" z zakonskimi predpisi s tega dročja. it. 46.-16. november 1995 5_ GOSPODARSTVO ^Nočemo oglodanih kosti« celjskih mesninah bitka za lastninske iJeleže In direktorske stolčke - Zadruge se bojijo, da bodo Izigrane |(0ietie si kot bodoči večin- Lj lastniki Celjskih mesnin rjijo najti skupen jezik z vod- if'Otn podjetja, ki pa se z njimi ■jtoo ni pripravljeno pogo- ^fjati in ubira svojo pot. Zato ^ lunetovalci bojijo, da bodo ^grani in da jim bo po konča- i^gi lastninjenju ostala le ^lodana kost. Trinajstim kmetijskim za- IfUgam s celjskega območja .fipada po zakonu o zadrugah jS-odstotni lastninski delež v ■Ujetjih živilsko predeloval- [findustrije, na seznamu teh (Ujetij sta tudi Celjske mes- ine in šentjurski Jurij. V Juri- I imajo kmetje 30-odstotni flež, delno je ta delež manjši U^adi denacionalizacije in po [cpričanju kmetovalcev i^dvsem zaradi oblikovanja jporednega podjetja Jurmes, amor je bila že pred nekaj leti tenešena glavnina premože- ja šentjurskega Jurija. Last- jnjenja Jurija in uveljavljanje ikonsko določenega lastnin- lega deleža je po prepričanju netovalcev zamujena zade- 1, zato pa v nobenem primeru [bodo dovolili, da bi jih izi- ali v Celjskih mesninah. Zadruge s celjskega območ- tokrat nastopajo enotno, jdpisale so sporazum med ilničarji in imenovale koor- natorja, to je direktor celj- e kmetijske zadruge Peter risk, ki v razgovorih z vod- vom mesnin zastopa interese ieh zadrug. Peter Vrisk in udi Trobiš, direktor kmetij- e zadruge Petrovče, ki prav to sodeluje na teh pogovo- li, sta povedala, da se z vod- rom Celjskih mesnin pogo- rjajo že dobre pol leta. »Po- etje je trenutno v fazi lastni- enja, imajo prvo soglasje Agencije. Za pridobitev dru- gega soglasja je potrebno med drugim pripraviti statut bodo- če delniške družbe in imeno- vati začasni nadzorni svet ter začasno upravo. Ker zadru- gam pripada 45-odstotni de- lež, poleg tega pa nameravamo odkupiti tudi delež skladov, smo želeli zastaviti skupno pot, tako da bi po registraciji delniške družbe lahko takoj začeli z delom. Direktor Ne- nad Dronjak nam je vseskozi zatrjeval, da so pripravljeni sodelovati, potem pa nam je konec oktobra povedal, da prekinjajo vse sodelovanje z zadrugami in gredo svojo pot.« Vrisk in Trobiš nadalje pra- vita, da zadruge takšen odnos ne bi skrbel, če bi bile mesnine cvetoča firma, razmere pa so njimih podatkih katastrofal- ne. »Pred leti so bile Celjske mesnine druga najmočnejša klavnica v Sloveniji. Danes ni v firmi nobenih investicij in nobenega vzdrževanja, ob pol- letju so imeli 110 milijonov to- larjev izgube, po osmih mese- cih je izguba narasla na 130 milijonov. Včasih je celjska klavnica na našem območju odkupila letno po 15 tisoč ko- madov živine, danes odkupuje letno le po 600 komadov. Vse zadruge želimo samo to, da postanejo mesnine spet osred- nja klavnica na celjskem ob- močju in da imamo zadruge zagotovljen odkup živine. Kot bodoči večinski lastniki smo prepričani, da se odkup živine ne more povečati, če se ne bo povečala tudi prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov na domačem tržišču. Zato smo predlagali skupno pripravo načrtov, po katerih bi odkup živine iz domačih zadrug v treh letih povečali s 600 na 5 tisoč glav, ponudili smo tudi pomoč pri prodaji svežega me- sa in izdelkov preko zadružnih trgovin. Ničesar ni bilo nareje- nega, mesnine celo razmišljajo o likvidaciji svojih trgovin. In to v času, ko se vsi drugi, od Prekorška, Straška, Jurmesa in laške klavnice zavedajo, da je domače tržišče zlato tržišče. Celjske mesnine pa se namesto z domačim ukvarjajo pred- vsem z nekdanjim jugoslovan- skim tržiščem, živino naših kmetovalcev pa vozimo v klavnice po vsej Sloveniji, sa- mo v domačo ne.« Začasna uprava že na delu Peter Vrisk in Rudi Trobiš nadalje pravita, da so pred- stavniki zadrug že večkrat do- slej želeli svoje načrte predsta- viti tudi 350 zaposlenim, ven- dar jim vodilni v mesninah te- ga nikoli niso dovolili, prav ta- ko so se bodoči delničarji ko- majda dokopali do dokumenta o lastninskem preoblikovanju ter statuta. Potem, ko je direk- tor Celjskih Mesnin Nenad Dronjak zadrugam sporočil, da prekinjajo vse sodelovanje, je Peter Vrisk poslal pismo de- lavskemu svetu, v katerem opozarja na nenačelnost nji- hovega direktorja in željo za- drug po skupnem sodelovanju. Rezultat tega pisma je bilo va- bilo delavskega sveta mesnin, da naj se predstavniki zadrug udeležijo njihove seje, sklicane za minuli četrtek. A tudi to je padlo v vodo, seja delavskega sveta se je končala že pred pri- hodom Vriska in Trobiša v Celjske mesnine. Po besedah predstavnikov zadrug je v podjetju vzdušje izredno slabo, v zadnjih tednih pa se je odvijal predvsem boj za direktorske stolčke. Predla- ganih je bilo nekaj začasnih uprav, na zadnji seji delavske- ga sveta pa so potrdili začasno upravo, ki jo sestavljajo trije direktorji: glavni Izidor Krive, poleg njega še Nenad Dronjak in Srečko Kokot. Trinajst za- drug s celjskega območja je razmišljajo o drugačnem pred- logu, za direktorja Celjskih mesnin bi predlagali zunanje- ga človeka, njihov kandidat je bil sedanji direktor celjske za- druge in koordinator zadrug v pogovorih z mesninami Peter Vrisk, drugi človek v novi upravi pa naj bil Izidor Krive. Da je v kolektivu potrebna no- va zunanja metla, ki bo nare- dila red, se je menda strinjala tudi večina zaposlenih v Celj- skih mesninah. Zadruge bodo zdaj čakale na lastninsko pre- oblikovanje, registracijo del- niške družbe in prvo skupšči- no. Bojijo pa se, da se bodo razmere v podjetju v nasled- njih mesecih še poslabšale, iz- guba povečala, vse to pa bodo na svoji koži najbolj občutili živinorejci s celjskega območ- ja in 350 delavcev Celjskih mesnin. Kako komentira dogajanja v podjetju, smo povprašali tudi dosedanjega direktorja Nena- da Dronjaka. Povedal je samo to, da do prve skupščine, ki bo po njegovem morda aprila pri- hodnje leto, dela sedanje vod- stvo, kmetom pa priporoča več strpnosti. Če so čakali štiri le- ta, naj počakajo še pet ali šest mesecev, stvari pa da se odvi- jajo po pravni poti tako, kot jih je predpisala država. IRENA BAŠA Kllnarjeva v Gorenju Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je minuli petek obiskala Gore- nje Gospodinjski aparati. Naj- prej si je ogledala proizvodnjo v programu Kuhalni aparati, zatem se je sešla z vodstvom podjetja. Glavni direktor Jože Stanič je predstavil dosedanji razvoj, trenutni položaj in razvojne možnosti podjetja. Ob tem je opozoril na že znane težave slovenskih izvoznikov. Na- mestnik generalnega direktor- ja Jože Dolinar je govoril o vlaganjih v zadnjih letih in po- vedal, da letno namenijo za naložbe okrog 20 do 25 milijo- nov nemških mark. Drago Bahun, direktor ka- drovsko splošnega sektorja pa je podrobneje predstavil pri- zadevanja in dosežke progra- ma kadrovskega prestrukturi- ranja. Pri njegovem uresniče- vanju je sodelovalo tudi Mini- strstvo za delo, družino in so- cialne zadeve, značilno pa je, da tehnoloških presežkov sko- rajda ni bilo, vseskozi pa za- poslujejo nove delavce, tudi štipendiste in pripravnike. Rina Klinar je poudarila, da so ukrepi aktivne politike za- poslovanja, usposabljanja in prekvalifikacije že zaposlenih prava pot, da novih nezaposle- nih ne bo. Pohvalila je dosežke pri kadrovskem prestrukturi- ranju in zatrdila, da je v po- djetjih, kjer se zavedajo pome- na kadrovske funkcije, mogo- če tudi lažje razreševati ka- drovsko problematiko. Napo- vedala je, da bodo v delu Mini- strstva za delo, družino in so- cialne zadeve v prihodnje na- menili večjo pozornost odpira- nju novih delovnih mest in prekvalifikaciji že zaposlenih. MARJAN LIPOVŠEK Javni poziv LJIJBUANA, 11. novem- bra (Republika) - Združenje lastnikov razlaščenega premože- njaje pozvalo vse razlaščence, da agenciji za privatizacijo takoj spo- ročijo podatke o svojih zahtevkih pri podje^ih, da bi tako prepreči- li lastninjenje tistih podjetij, ki imajo neurejene obveznosti do denacionalizacijskih upravičen- cev. Agencija namreč od zave- zancev ali upravnih enot pravilo- ma ne dobiva takšnih podatkov, zalo lahko številna podjetja zlah- ka dobijo prvo soglasje k lastnin- skemu preoblikovanju in začno prodajati delnice. Pohodniki LITIJA, 11. novembra (Re- publika) - Tradicionalnega de- vetega pohoda po Levstikovi po- ti od Litije do Čateža se je letos udeležilo 3.500 pohodnikov iz vse Slovenije. Udeleženci, med katerimi je bil zopet predsednik države Milan Ku&n, so na21 km dolgo pot krenili iz Valvazorje- vega trga v Litiji, cilj pohoda pa je bil na Čatežu pri Trebnjem. Preskromen obisk LJUBLJANA, 12. novem- bra (Delo) - V Cankarjevem domu so zaprli 12. slovenski knjižni sejem, ki gaje obiskalo skoraj 15 tisoč ljudi, v okviru sejma pa je bilo tudi nad 70 raz- ličnih prireditev. Tokratni se- jem je bil po številu sodelujo- čih založb največji doslej, saj je 72 založb oziroma založni- kov postavilo na police blizu 8 tisoč knjig, kolikor sojih izdali v zadnjih dveh letih. Nihče od organizatorjev pa ni bil zado- voljen z obiskom, saj so bili med obiskovalci predvsem šo- larji, zelo malo pa je bilo zopet odraslih ljubiteljev knjig. Zdravniška stavka UUBLJANA, 13. novem- bra (Delo) - Sindikat zdravni- kov in zobozdravnikov je na- povedal, da naj bi zdravniki sre- di decembra izvedli prvo, opo- zorilno stavko. Pripravili jo bo- do samo v primeru, če bodo vla- da oziroma delodajalci posku- šali zavlačevati pogajanja. Stavka bi bila enodnevna, zdravniki pa bi opravljali samo nujne posege. Če bodo pogaja- nja in nato še opozorilna stav- ka neuspešni, pripravljajo v sin- dikatu najprej kombinirano stavko, nato pa še splošno - kla- sično stavko, ko bo delo v vseh zdravstvenih ustanovah poteka- lo kot ob nedeljah, stavka pa bo trajala do izpolnitve zahtev. Višje plače LJUBLJANA, 13. novem- bra (Večer) - Vlada, deloda- jalci in sindikati so po petme- sečnih pogajanjih podpisali do- polnjen dogovor o politiki plač. Dogovor omogoča, da bodo podjetja glede na realno pove- čanje uspešnosti v preteklem le- tu lahko dvignila plače, vendar največ za 10 odstotkov. GIZI LJUBLJANA, 13. novem- bra (Večer) - Šestdeset sloven- skih podjetij, ki so usmerjena pretežno v izvoz, je ustanovilo Gospodarsko interesno združe- nje izvoznikov. Osnovna nalo- ga združenja bo zavzemanje za ugodne možnosti za poslovanje neto izvoznikov, spodbujalo pa bo tudi gospodarske in druge organizacije k izvozu blaga in storitev. Izvozniki si želijo, da bi bilo v Sloveniji na prodaj le kakovostno blago, o tečaju to- larja pa predlagajo, naj ga vla- da veže na nemško marko ali eku, in sicer 95 tolarjev na mar- ko. Št. 46. - 16. november 1995 GOSPODARSTVO - DOGODKI Primer delovne nepopustljivosti V velenjskem InvallUskem poUjetlu Blues so zagotovili 38 novih delovnih mest — Poslovna povezava Invalltiskega podjetja z Gorenjem v velenjskem podjetju Blu- es, enem izmed 100 invalid- skih podjetij, kolikor jih je v Sloveniji, so dokazali, da zmo- rejo razvijati nove proizvodne programe in slediti tržnim razmeram. Na trgu namreč nihče nikoli ne vpraša, kdo je izdelal kak izdelek, pač pa od- ločajo edino konkurenčne prednosti izdelka. Takim usmeritvam se morajo prilaga- jati tudi v invalidskih podjet- jih. Letošnje poletje so v Blu- esu odkupili od Gorenja Go- spodinjski aparati dva proiz- vodna programa, pričeli s pro- izvodnjo in na ta način zagoto- vili 38 novih delovnih mest. Minuli petek so v Družmir- ju, kjer ima Blues svoje po- slovne in proizvodne prostore, pripravili priložnostno sloves- nost ob pridobitvi proizvodnih programov perlanih grelcev in pečniških tečajev za Gorenje- ve kuhalne aparate, na katerih sicer delajo s polno paro že tri mesece. To invalidsko podjetje so ustanovili pred petimi leti, za- živelo pa je šele lani, ko so se v njem pričeli ukvarjati z mon- tažo invalidskih rehabilitacij- skih pripomočkov. Zaposlenih je bilo le 6 delavcev, ta hip pa jih je že 47, od tega skoraj po- lovica invalidov, med njimi kar 68 odstotkov delovnih in- validov druge kategorije. Z razširitvijo proizvodnje in pri- dobitvijo močnega poslovnega partnerja so si odprli vrata do novih delovnih mest in razvoja tržno zanimivih programov. »Z dnem, ko smo svojo uso- do povezali z Gorenjem, smo postali vzorčen primer sodelo- vanja invalidskega podjetja s poslovnim sistemom, ki ga krojijo svetovni standardi,« je dejal prokurist podjetja Blues Jože Angeli. »Zavedamo se, da ne moremo imeti švicarskih plač, švedske sociale in zasta- rele produktivnosti dela. Sve- tovnim trendom, ki zahtevajo masovno produkcijo ob visoki kakovosti in nizkih stroških, morcuno slediti tudi v invalid- skih podjetjih, saj nas k temu silijo obveznosti do poslovnih partnerjev in obenem preprost imperativ preživetja.« Stavi- mo na razvoj, tehnološki in so- cialni, je dodal Angeli in po- jasnil, da ima podjetje dober vodilni in razvojni manage- ment, kar jim omogoča, da so na pragu izdelovanja novih in zanesljivejših polizdelkov, ne- nazadnje pa si prizadevajo, da bi v kratkem pridobili certifi- kat kakovosti ISO 9001. Prav v vseh podjetjih naj bi se trudili povezati socialno in ekonomsko komponento raz- voja, je ob slovesnosti v po- djetju Blues dejala Eina Kli- nar, ministrica za delo, druži- no in socialne zadeve, in po- udarila, da sta socialni in eko- nomski del razvoja neločljivo povezana. Favoriziranje enega ali drugega pomeni v razvoj- nem smislu nazadovanje. Rav- no podjetje Blues, je še menila Klinarjeva, ponuja spodbuden zgled tudi drugim invalidskim podjetjem v Sloveniji. KSENIJA LEKIČ Blues v proizvodnih prostorih velenjskega podjetja Blues. Slovesnosti ob razširitvi proizvodnje so se udeležili številni gostje, med njimi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, generalni direktor Gorenja Jože Stanič in direktor Urada za invalide Slovenije dr. Mirko Galeša. Prisilna poravnava aii stečaj? Zdravilišče prodaja tudi pet hotelov Prihodnji teden bo narok za prisilno poravnavo v zvezi z Zdraviliščem Rogaška Slatina. »Pričakovati je, da bo uspela, sicer bo sledil stečaj, z njim pa bi izgubili tako država, kot delničarji ter zaposleni,« pravi pred pomembnim dogodkom Franci Križan, direktor Zdra- vilišča. Stečaj Zdravilišča Ro- gaška Slatina bi za njegov zu- nanji ugled lahko pomenil naj- slabše, kar je sploh mogoče. Če bi prisilna poravnava uspela, bi se ZHT ter Holding združila v enovito podjetje, načrtujejo. Temu pa so že ne- kaj časa (kot tudi prodajanju hotelov in drugih nepremič- nin) zelo nasprotovali mali delničarji Zn\ splača izključiti televizijski spA Jemnik. Dokler pa nimamo dok slovenske knjige, dotlej bomojii sno posegali po časopisih, sepr^ dajali televizijskim užitkom in. naprej zvesto prebirali tuje avtu Je v tujem Jeziku. Ker končno, d) knjige so tudi precej cenejše i pa domača produkcija. • Po poti izjemne zgodovine Promocija šentjurske Hedlščlne v Šentjurju so pred dnevi novinarjem predstavili kultur- nozgodovinsko pot, Via histo- rica, ki opozarja na prezrto bogastvo sveta med Rifnikom in Resevno. Šentjurčani si že- lijo svoje izjemno kulturnoz- godovinsko bogastvo predsta- viti kar najširši javnosti. Lani so pripravili prvi po- hod po poti Via historica, v slabem vremenu, našteli pa so približno sto udeležencev. Le- tošnji pohod bo v soboto, 18. novembra, v letu družine pa posebej vabijo družine. Zače- tek sobotnega pohoda, ki bo v vsakem vremenu, bo ob 8. uri pri Vaškem hramu v šentjurski Novi vasi. Tam ne bodo manj- kale niti mažuretke, obljublja- jo, pa vodniki seveda tudi ne. Nato, ob 12. uri, bo zbor pri križu na Resevni, z verskim ter kulturnim programom za mir in sožitje, pričakujejo pa pisca Franca Cerarja ter ljubiteljske gledališčnike. Zaključek po- hoda bo ob 15. uri pri bistroju Rifnik v Hruševcu, kjer bo prepeval moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev. Na po- hodu nameravajo prireditelji ponuditi izvirne domače do- brote, med njimi jabolčnik, ocvirkovo potico, bučnice, ko- stanj ter podobno. S potjo Via historica opo- zarjajo v Šentjurju na svoje velike može, od Ipavcev, Slomška, Zagajška ter do ko- roškega junaka Franja Malga- ja, katerega rojstna hiša je prav v Hruševcu. Posebne po- zornosti je vredna gora Rifiiik evropskega slovesa, z imenit- nimi ostanki s konca mlajše kamene dobe, pozne bronaste dobe, železne dobe, rimske do- be, starokrščanske dobe, sta- rih Slovanov, z ostanki sliko- vitega srednjeveškega gra- du... Drugi »mestni« vrh, Re- sevna, pa opozarja na tam- kajšnji zgodnji začetek parti- zanskega boja, že leta 1941, ter na številne padle borce za do- movino. Avtor projekta je dr. Franc Zabukošek, ki je na tiskovni konferenci zamisel podrobno predstavil, sklicala pa jo je do- mača upravna enota. Pokrovi- telj pohoda je Svetovni sloven- ski kongres, generalni pokro- vitelj pa Adriatic Zavarovalna družba. Peter Simoniti, pred- stavnik SSK, je dejal, da so se znotraj kongresa odločili, da je njihovo pokroviteljstvo nad takšnimi prireditvami primer- no, pri čemer poudarjajo spravno svečanost, kar naj bi Slovence povezalo v dobroti, pameti, ljubezni ter strpnosti, je dejal. Tisti, ki si želijo žigosanje na kontrolnih točkah, bodo to lahko storili v posebnem ko trolniku, za ljubitelje izvir" spominkov pa bo na voljo sp minska čepica. Zanimiva čep ca spominja na pokrivala ri niških antičnih vojščakov. _BRANE JERAN| Kulturno prosvetno društ^' Gotovlje - moški pevski zW Vse tiste, ki radi pojete v moške zboru, vljudno vabimo, da se _n2' pridružite in postanete član naše! zbora in tako z nami nadaljujete o šo stoletno pevsko tradicijo. Sp| jem novih članov bo v torek, 21. 1995, ob 19. v pevski sobi nad' Gotovlje. Gotlica na Štajersicem ini Kozjansicem V Pokrajinskem muzej" Celje bodo v sredo, 22. n«' vembra, ob 18. uri odpf" dve razstavi o gotiki. ^' razstavišču Stara grofif bo na ogled razstava Gof' ka na Štajerskem, ki jo b"* do prenesli iz Narodne^^ muzeja v Ljubljani, na ra^^ stavišču Lapidarij pa Go^^_ ka na Kozjanskem, ki so r doslej predstavljali na ^ du Podsreda. Šff. 46. - 16. november 1995 11 KULTURA Od sanjanja k aktivnemu delovanju Na slovenskem knjižnem sejmu je dr. Sanja Rozman ob prisotnosti recenzen- tov dr. Janeza Ruglja in dr. Mance Košir ter ob uvodni predstavitvi urednika za- ložbe Bogdana Petrica predstavila svojo oovo knjigo z naslovom Zaljubljeni v sa- oje, ki je izšla pri ljubljanski založbi Dan. Ni še dolgo nazaj, ko smo jo spoznali kot avtorico njene prve knjige Sanje o rdečem oblaku, kjer je problem, s kate- rim se strokovno ukvarja v svoji novi knjigi, le nakazala s pomočjo svoje lastne zgodbe. Najbrž smemo zapisati, da so bile reakcije na njeno prvo knjigo in pri- čakovanja, ki jih je vzbudila drugim s svojim pristopom k reševanju opisanih stisk tista točka, ki je »povzročila«, da je oblikovala izvirno metodo, v kateri je združila različna terapevtska sredstva in z načinom svojega dela uspela postaviti slovenskim bralcem ogledalo, v katerem se bodo lahko preverjali obstoječi sploš- no sprejeti koncepti družine, ljubezni in žrtvovanja, ki so v našem pojmovanju sveta žal razumljeni le kot najvišje in nedotakljive vrednote in ljudje v njih le v skrajni stiski prepoznajo korenine svoje patološke odvisnosti. To, da se alkoholik in narkoman iz svoje odvisnosti ne zmo- reta izviti sama, ampak potrebujeta dol- gotrajno strokovno pomoč, smo v našem okolju že sprejeli, to, da so ljudje lahko odvisni tudi od odnosov z drugimi ljud- mi, pa je nekaj, kar je ne le težje doumeti, ampak tudi težje ozdraviti, saj po mne- nju dr. Rozmanove nastane že v zgod- njem otroštvu na temelju osnovne zmote, da je ljubezen nekaj, kar dobiš od zvmaj, če si le dovolj dober. Otrok, ki se je na- učil, da ni sprejet zaradi sebe samega, ampak le zaradi svoje pripravljenosti ugajati, svoje potenciale v tem primeru usmeri v razvoj strategij, kako zadovolji- ti pričakovanja drugih in si s tem zagoto- viti njihovo naklonjenost, kar postane vzorec za vse odnose, ki jih bo vzpostav- ljal v svojem življenju. Preprosto bo ver- jel, da s svojim vedenjem lahko vpliva na počutje in vedenje drugih ljudi. V naši kulturi se s čustvom ljubezni srečujemo v filmih, literaturi in glasbi, v vsem torej, kar nas dnevno obdaja in nas zavaja s svojo »samo po sebi umevnost- jo«. Prav zato je težko sprejeti, da je trpljenje nekoga zaradi ljubezni, kar smo sposobni celo občudovati, le dokaz nje- gove pretirane ljubezni do samega sebe, ki v drugem nezavedno najde svoj naj- ranljivejši del, ki ga želi potolažiti s svojo ljubeznijo. Z drugim žeU vzpostaviti ce- loto, ki pripada nečemu davno izgublje- nemu in ponavadi take odnose vzpostav- lja v nedogled. Dr. Sanja Rozman je v svoji novi knjigi Zaljubljeni v sanje, ki je zmagovalka le- tošnjega natečaja na temo drugačnosti, ki jo je razpisala založba Dan in ki jo je njen urednik poimenoval »zmes poezije, literature in priročnika« opisala svoje te- oretične poglede na odvisnost od odno- sov, med katere je vpletala osebne izpo- vedi ljudi, ki so to odvisnost na neki točki v življenju občutili kot problem in ga hočejo razrešiti ter predstavila svojo izvirno metodo zdravljenja te vrste od- visnosti, v katero je vkombinirala različ- na terapevtska sredstva, tako imenovano metodo stopnjevitega samouresničeva- nja, ki je po besedah dr. Ruglja hoUstični pristop k reševanju človekovih stisk ob totalnem aktiviranju na vseh področjih. Zapišimo ob koncu, kar pa je najpo- membnejše, da je namreč knjiga nastala na osnovi lastnih izkušenj in osebne iz- povedi, temelji pa na »javnem priznanju kot pogoju ozdravljenja«, kar je v svetov- no psihiatrijo uvedel že Vladimir Hudo- lin, socialni psihiater in alkoholog. To- krat ne gre le za prevod tujega dela, kot vsa do sedaj znana literatura s tega po- dročja, knjiga je nastajala v prostoru, v katerem živimo in ki na sebi lasten način kroji življenja svojih prebivalcev. IRENA DESTOVNIK Potop v modro v velenjski knjižnici bo v petek, 17. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige Po- top v modro. Avtor Vladi- mir Verdnik bo spregovoril o osnovah teorije in prakse potapljanja, večer pa pope- stril s podvodnimi fotogra- fijami in razstavo potaplja- ške opreme. KL Zarja na gostovanju v Opčinali pri Trstu člani amaterskega gledali- škega ansambla Kulturno umetniškega društva Zarja Tmovlje Celje so prejšnjo ne- deljo gostovali v Opčinah pri Trstu, pri tamkajšnjem Slo- venskem kulturnem društvu Tabor. To je bilo prvo njihovo go- stovanje pri zamejskih Slo- vencih na Tržaškem, predsta- vili pa so se z aktualno in ra- doživo komedijo Mister DoUar izpod peresa znanega komedi- ografa Branislava Nušiča, v prevodu, priredbi, in ponašitvi Milana Jesiha ter režiji doma- čega režiserja Štefana Žvižeja. V kostumski opremi aka- demskeslikarke — kostumogra- finje Vide Zupan-Bekčičeve, lektorski obdelavi prof. Alen- ke Prebičnik Sešljeve, v maski gledališkega maskerja in lasu- Ijarja Vinka Tajnška ter glas- beni opremi in izvedbi celjske- ga skladatelja in dirigenta Ne- nada Firšta je Mister DoUar s svojim aktualnim sporočilom, na svoji 23. reprizi, ogrel in navdušil Primorce, ki so na- polnili dvorano slovenskega prosvetnega doma na Op- činah. Po predstavi so se na prisrč- nem sprejemu tmoveljski gle- dališčniki srečali tudi z vod- stvom domačega kulturnega društva na Opčinah in z njiho- vo mladinsko gledališko sku- pino, ki jo poznamo tudi v Ce- lju z lanskoletnih Novačano- vih gledaliških srečanjih na odru tmoveljskega kulturnega Tobak in rak za Centralno in Vzhodno Evropo< v tej organizaciji, na- vaja nekatere ilustrativne po- datke o posledicah kajenja v deželah Vzhodne Evrope. Zdravstvene posledice, nastale zaradi te razvade, naj bi bile vidne v vsaki drugi zgodnji smrti moških v srednji staro- sti, in sicer med 35. in 59. le- tom, ter pri vsaki deseti žen- ski. Moški v povprečju izgubi- jo kar 20 let življenja. »Blizu 60 odstotkov vseh rakov, pre- ko 40 odstotkov smrti zaradi bolezni srca in ožilja ter pri- bližno 70 odstotkov dihalnih težav izhaja iz kajenja te sta- rostne populacijske skupine,« ugotavlja prof. Zatonski. Le nekateri politiki v deže- lah Vzhodne Evrope se zave- dajo ključnih problemov, po- vezanih s kajenjem. Tako pri- haja do dveh nasprotujočih mnenj; eno promovira zdravje v deželah nove demokracije, drugo pa se zavzema za ohra- nitev mednarodne tobačne in- dustrije na istem nivoju. V Uniji za boj proti raku predla- gajo izdelavo strateškega pla- na kontrole tobaka tako na nacionalnem kot regionalnem nivoju. Še posebej pomembne pozitivne premike lahko pov- zročijo prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov in taka zaš- čitna tobačna politika, ki pod- pira mlade nekadilce, prepo- ved prodaje tobaka nUadim, prepoved razvijanja novih me- tod nikotinskih izdelkov in za- gotavljanje pomoči tistim, ki želijo opustiti kajenje. KL Parlament v Šentjurju v šentjurski občinski dvorani bo danes, ob 10. uri, občinski Otroški parlament. O temi »Da bi zmogel reči: Ne, hvala!«, v zvezi z najrazličnejšimi mamili, z aidsom ter nestrpnostjo, bodo govorili osnovnošolski otroci ter različni strokovnjaki. V kulturnem programu pričakujejo nastop glasbenikov domače glasbene šole, po prireditvi pa si bodo ogledali Ipavčevino. gj Otroci o odvisnostih Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravlja v četrtek, 16. novembra, ob 10. uri v dvorani mestne občine Velenje otroški parlament, na katerem bo tekla beseda o tem, kako se odreči drogam, alkoholu, cigaretom in vsem nestrpnostim. Ali drugače: kako reči ne zlorabi in da življenju? Srednja letina medu v Občinsko čebelarsko zve- zo Žalec je vključenih okrog 200 čebelarjev, ki imajo sku- paj 2000 panjev. O tem, kak- šen je bil letošnji pridelek in kako je s prodajo, nam je pred- sednik zveze Anton Rozman povedal takole: »Letošnja letina čebeljih pridelkov je srednja. Naše če- bele so nabrale 20 ton medu, kar je povprečno 10 kg na panj. Med je v glavnem mešani gozdni, nekaj pa je tudi čistega kostanjevega, matičnega mlečka in cvetnega prahu pa smo pridelali le manjše količi- ne. Se pred leti je bil glavni odkupovalec medu Medex iz Ljubljane, sedaj ga v glavnem uvaža, slovenski med pa ostaja pri čebelarjih, večinoma ga prodamo posameznikom. Pri Medexu nam med odkupijo po 200 do 300 tolarjev, odvisno od vrste, kar je seveda zelo ne- ugodna cena.« Sicer pa pri žalski čebelar- , ski zvezi nadaljujejo z dolgo- letno prakso sprotnega izobra- ževanja čebelarjev, ki je nujno za dobro čebelarjenje, pred- vsem pa za preprečevanje in zatiranje bolezni in škodljiv- cev. Prvo predavanje na to te- mo bo 9. decembra, predaval pa bo znani strokovnjak na tem področju, dr. Jurij Sene- gačnik iz Ljubljane. TONE TAVCAR Chris Milford, profesionalni shiatsu terapevt, na tečaju shiatsa na Dobrni junija letos. Udele- žence poučuje tehnike pritiskanja s prsti, dlanmi, komolci, koleni in stopah. Komuniicacija z dotilcom Blagodejno masažo shiatsu spoznavajo tuiJi pri nas — V tlecembru bo na Dobrni gostoval priznani shiatsu terapevt ChrIs Mlltora Iz Velike Britanije Shiatsu - posebna metoda masaže, ki pripomore k boljše- mu pretoku energije, cirkula- ciji krvi, dobri drži in prožno- sti telesa - je način zdravljenja, ki je na Japonskem uradno priznan, na Zahodu pa se je razmahnil v zadnjih dvajsetih letih. Pri nas to alternativno metodo šele spoznavajo in jo sprejemajo kot možno dopol- nilo pri ortodoksnem zdravlje- nju. Tudi na Celjskem deluje že od lanskega decembra Shi- atsu društvo Dobrna, v kate- rem aktivno sodeluje več kot 50 članov. »Shiatsu ne vpliva samo na harmoničen pretok življenjske energije po vsem telesu, am- pak lahko z njim dosežemo sprostitev, zmanjšamo stres in dosežemo boljše počutje,« je povedal Herman Cater, glavni pobudnik za ustanovitev Shi- atsu društva Dobma. »Spre- menimo namreč slog življenja, več smo pripravljeni narediti zase in za svoje zdravje, vse skupaj pa se izrazi v boljših medčloveških odnosih. Mnogi se začnejo ukvarjati s to meto- do ravno zato, ker ponuja sredstvo za globlje zavedanje samega sebe ter možnosti za večjo povezanost z dmgimi ljudmi in okoljem.« Sproščujoča masaža vklju- čuje pritiskanje na razne dele telesa, izvajajo pa jo izključno z rokami, s prsti, komolci, ko- leni in stopali. Zdravljenje je usmerjeno na energetske ka- nale, po katerih teče življenj- ska energija, imenovana ki. Brez nje je telo le kup organ- skih snovi. Shiatsu terapevt mora ta tok energije zaznati, ga po potrebi poživiti, umiriti ali razpršiti. Metoda predstav- lja učinkovit način ohranjanja zdravja, menijo v shiatsu dm- štvu, obenem pa opozarjajo, da bi naredili hudo napako, če bi hoteli na ta način sanai, brez dovolj velikega znanja, zdra- viti resne težave. V takih pri- merih je treba poiskati zdrav- niško pomoč, shiatsu pa mor- da uporabiti kot dopolnilno terapijo. Shiatsu vzbudi v ljudeh več- jo odgovornost za zdravje, to pa za posameznika pomeni več gibanja, bolj zdrav način pre- hranjevanja, pravilno dihanje in uporabljanje tehnik sproš- čanja. Ponuja prijetno izkuš- njo, četudi ne bi skušali priti do profesionalnega nivoja. Vendar lahko tisti, ki to želijr z obsežnejšim izobraževanjem in izpopolnjevanjem postanejo shiatsu terapevti. V shiatsu društvu organizi- rajo v mirnem okolju na Dobr- ni shiatsu tečaje, na katerih se udeleženci naučijo sprostiti pacienta in uskladiti njegovo energetsko stanje. Po začet- nem tečaju shiatsa še niso spo- sobni izvajati profesionalno, i Tečajniki spoznavajo tudi jo- go, chi qong, tai chi in medita- cijo, vse to pa jim lahko kasne- je koristi v njihovem osebnem razvoju. Najpomembnejši učitelj, ki so ga v dmštvu pritegnili k sodelovanju, je Chris Milford iz Velike Britanije. Shiatsu j poučuje že deset let in je tudi direktor podmžnic Evropske šole shiatsa. Tudi letos so v društvu pripravili več začet- nih shiatsu tečajev, naslednji bo na Dobmi 9. in 10. ter 16. in 17. decembra, ponovno pod Milfordovim vodstvom. Po os- novnem tečaju bodo udeležen- ci znali učinkovito zmasirati svoje prijatelje in bližnje, če pa bi se hoteli še bolj izpopol- niti, imajo možnost študij shi- atsa nadaljevati in pridobiti mednarodno licenco shiatsu terapevta. KSENIJA LEKIČ , Novo vodstvo turističnega društva v Laškem zopet želijo iJenar, ki ga občina pobere s turistično takso Turistično društvo Laško je imelo pred dnevi redni občni zbor, na katerem je izvolilo novo vodstvo in sprejelo pro- gram dela za naslednja štiri leta. Laško dmštvo je bilo nekaj mesecev brez predsednika, saj Stane Kužnik fimkcije od po- letja naprej ni več hotel oprav- ljati in je v želji, da vodstvo te pomembne organizacije v kra- ju prevzamejo predvsem mla- di, odstopil. Na občnem zbom so za novega predsednika 15- članskega upravnega odbora izvolili Vlada Marota, za pod- predsednika pa Boška Šrota. Izvolili so tudi nov nadzorni odbor, ki ga bo vodil Tone Vo- dišek. Na podlagi novega za- kona o društvih so na zbom sprejeli spremembe statuta dmštva, ki se bo poslej lahko ukvarjalo tudi s pridobitno dejavnostjo, dovoljena pa je tudi profesionalizacija delov- nih mest. Turistično dmštvo, ki šteje blizu 300 članov, od tega jih je nekaj kolektivnih, se bo v na- slednjih letih zavzemalo za še večjo povezanost s krajem in poskušalo v svoje vrste vklju- čiti še več članov, zlasti mla- dih. Svojo dejavnost bodo raz- vijali tudi v sodelovanju s Kul- turnim centrom in novo šport- no dvorano, skupaj s hortikul- tumim dmštvom in komunaldl nim podjetjem pa bodo skrb«|| li, da bo mesto še bolj čisto urejeno. Povezali se bodo tudi s turističnim informativnini centrom, ki naj bi že kmalu na' enem mestu zbiral turistične informacije po vsej SloveniHJ Laško dmštvo bo imelo še n^' prej komisije za podmladek, za okolje, za informiranje ^ propagando ter odbor za pri' pravo največje turistične pri' reditve v Laškem Pivo in cve«j je. Ker dmštvo nima svojij lastnih prihodkov, želi pa 4 dati nekaj novih publikadB razglednic in tudi načrt mestj it. 46. - 16. november 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE Skupaj V dobrem in slahem ^era Rožanc z Dobrne najraje rešuje križanke _ 2a Vero Rožanc z Dobrne |3bko rečemo, da je njena več ^gt Štiridesetletna zvestoba ^3$opisu tista prava, v dobrem jp slabem. Rada ima tednik, čeprav je že bila z nami tudi jljregana, pravi. Pred več kot jesetletjem je namreč mati ene lojenih učenk v časopisu kriti- zirala njeno delo z otroki v šoli j0 tako se je znašla v polemi- l(ah o tem, ali je svoje delo opravljala pošteno ali ne. »Do fseh v razredu sem imela enak g^nos, ne glede na to, iz katere jfužine je bil. Očitno pa se vsi j tem niso mogli sprijazniti,« je spominja tistih neprijetno- jti Vera Rožanc. Kljub temu je tedniku še danes zvesta. po govorici kaj hitro ugoto- viš, da ni s tega konca. »Iz Slo- venskih goric sem doma,« ra- jreši uganko Vera, ki je večino svojega življenja posvetila otrokom. Po srednji šoli pri šolskih sestrah v Mariboru in končanem učiteljišču se je za- pletlo pri prvi službeni name- stitvi, saj so jo odpustili, ker je hodila v cerkev. Premestili so jo v Dobrino pri Žusmu na Kozjansko, od tam je šla za lekaj časa v Rogatec, nato pa ^ leta 1954 prišla na Dobrno in ostala. Vsa leta je poučevala prvošolčke z Dobrne in okoli- te, »Najbrž zaradi materin- skega videza, pa tudi zato, ker mam sama tri otroke,« ugo- tavlja. Na čas, ki ga je prežive- la z otroki, ima veliko lepih spominov. Otroci so bili pri- srčni, vodljivi in čeprav so ne- kateri živeli v zelo težkih raz- merah, so bili zelo bistri in de- lovni. Nekateri so prihajali v šolo z oddaljenega Paškega Kozjaka in zlasti pozimi so od utrujenosti večkrat zaspali, ko so prišli v šolo na toplo. Pa jim tega m očitala, saj so kljub težkim razmeram napredovali. Tudi s starši se je dobro razu- mela, še dolgo potem, ko je od- šla leta 1982 v pokoj, so ji do- mov prinašali kakšno dobroto s kmetije. Nekdanji učenci, ki jo danes srečujejo, ji povedo, da je bila sicer stroga, večkrat pa jih je znala tudi nagraditi in spodbuditi s čokolado in bonboni. Z možem Viktorjem živita v delu prelepe hiše na vzpetini tik pred Dobrno. Tudi on je v pokoju, potem, ko je vrsto let delal v zavodu za usposablja- nje prizadetih otrok na Dobr- ni. V prostem času se ukvarja s slikanjem, tako da tudi Vera ves čas spremlja razstave, ki jih prirejajo likovni amaterji. Tiste, ki so na ogled v hotelu na Dobrni, obiščeta s prijate- ljico tudi trikrat in zraven ma- lo pokomentirata, katere slike bi obesili v svoje stanovanje, katerih pa ne. Sicer pa rada plete, kvačka, šiva prte in be- re. Razveseli se tudi obiska dveh sinov in hčere in štirih vnukov, od katerih je najsta- rejši že na univerzi, najnilajši pa še ni niti šolar. Ko smo jo na četrtkovo opoldne obiskali, je bila ravno sredi priprave kosila, zato je nova številka tednika še nedo- taknjena ležala na mizi. Kot običajno pa je kasneje gotovo prebrala vse po vrsti in se s posebnim veseljem lotila reše- vanja križanke. Pridno pošilja rešitve, zato je bila že nekaj- krat izžrebana in nagrajena. Sama pa pravi, da ji bosta naj- večja nagrada v prihodnje zdravje in mir pri nas. TATJANA CVIRN Suhe hruške in Ječmenova Juha !flarlja ¥ano¥šek s Klanca naU Dobrno Je ¥ 98. letu čila In Uubovlta Na Klancu 39 nad Dobrno livijo skupaj štiri generacije. lajstarejša članica družine leje 98 let, najmlajši šele 10. i ni opaziti, da bi tolikšna tarostna razlika igrala po- lembnejšo vlogo pri medse- lojnem razumevanju. Verjet- 0 jc prav v tem ključ uganke, ako je lahko človek čil in še fedno poln energije tudi v vi- loki starosti. Zato tudi ne dvo- nimo, da bo Marija Vanovšek ^polnila »obljubo«, da se čez Ive leti, ko bo upihnila sto ivečk, spet srečamo. , Ce ji sluh nekoliko nagaja in če so oči opešale, pa je zato spomin ostal svež. Brez težav se spominja vseh pomembnej- ših dogodkov v svojem življe- nju in jih tudi zna natančno časovno določiti. Prav never- jetno za nas, ki se ne spomni- mo niti tega, kaj se nam je zgo- dilo pred meseci ali pred le- tom. Marija pa se spominja, da ji je leta 1909 umrl oče in da je mati ostala sama s štirimi otroki. »Umazani in strgani nismo bili, pojedli pa smo vse, kar se je dalo pregrizniti«, pravi v šali Marija. Tudi suhe hruške, pa čeprav so bile tako posušene, da so jih morali s kamnom stolči, potem pa so jih pojedli in z vodo popla- knili. Da bi bilo družini lažje, je morala kmalu v službo. Delala je v vrtnariji na Dobrni, nato pa je šla za bratom v Gradec in naprej na Dunaj, kjer je bila nekaj let služkinja pri premož- nih družinah. Kar nekaj sveta je videla, ko je služila na tu- jem. Vendar je mama želela, da bi prišla nazaj domov, če- prav bi sama še ostala. Po vr- nitvi se je zaposlila v hotelu na Dobrni, delala nato še v gostil- ni v Dolenjskih Toplicah, v re- stavraciji Velenju in dočakala pokoj kot vodja pralnice na Dobrni. Več kot štiri desetletja že uživa pokojnino in družina se včasih pošali, da jo bo kma- lu morala začeti vračati. Pa se Marija ne da, sama natančno ve, kako je treba z denarjem. Še vedno je nekakšen finančni minister v družini. Ona je ti- sta, ki je vseskozi hranila in delila družinski denar in še vedno ji ne gre v račun, da ima hčerka Vida čeke. Finančna svetovalka? Varčnost in spoštovanje do denarja sta za Marijo, ki dobro ve, kako je bilo treba garati za vsakdanji kruh, nekaj samo- umevnega. »Dopoldne in po- poldne sem bila v službi, vmes pa smo imeli uro prosto, da sem šla domov na kos kruha in kavo. Pa še za kozo in prašiča je bilo treba poskrbeti«. Vča- sih je še ob enajstih zvečer z motiko »tolkla grude« na njivi, pa je naslednji dan soseda pri- povedovala, kako jo je bilo strah, ker je nekdo rogovUil. Pa drugače ni šlo, ker je mora- la Marija sama skrbeti za hčerko. Poročila se ni nikoli, pravi, da ni našla takšnega, ki bi ji po treh letih zapustil vre- čo denarja. Kljub vsemu je danes zado- voljna v krogu svoje družine, ki jo sestavljajo hčerka z mo- žem Mirom Kostanjevcem, vnukinja Jana ter pravnuk David. »Prej sem jaz skrbela zanje, sedaj pa morajo še oni zame«, pravi Marija in njenim najbližjim to ni težko. Le ka- dar je skuhala kaj iz »svojih časov«, na primer ječmenovo juho, so mlajši vihali nos, da je to za hrana prašiče. Če je sama ob takšni hrani dočaka skoraj sto let, potem že ne more biti povsem zanič, se jezi Marija. Še lani je kvačkala prtičke in brala knjige, vendar so ji oči opešale. Rada pa prisluhne, ko ji David zaigra na klavir. Ver- jetno bo 2. decembra, ko bo proslavila rojstni dan, v hiši še posebej veselo. Marije so se spomnili tudi v krajevni skupnosti Dobrna, kjer prizadevni člani socialne komisije obiskujejo najstarej- še krajane in jih obdarijo. Ma- rijo sta razveselila Ivanka Pe- telinšek in župan vojniške ob- čine Beno Podergajs, ki je Ma- riji v šali ponudil mesto fi- nančnega svetovalca v novi občini. »Njene sposobnosti bi bile še kako dobrodošle pri de- litveni bilanci z mestno obči- no,« je menil vojniški župan in Marija je bila kar za to. TATJANA CVIRIi Marija je včasih rada kvačkala prtičke, zdaj pa so ji oči opešale. Najlepši filmi Na naslovnici Tednikove- ga TV vodiča je bil prizor iz ameriškega filma Vrtoglavi- ca, igralec pa James Ste- ward. V poštev za žreb je to- krat prispelo le le 7 kuponov. Paket laškega piva bo pre- jela Mateja GOLČAR iz Že- lezna 11 a v Žalcu, majici NT&RC pa bosta po pošti prejela Zora SMEH iz Celja in Nadi KLENOVŠEK iz Frankolovega. Vljudno prosimo, da se po paket laškega piva oglasite v naš oglasni oddelek, medtem ko vam bomo majici poslali po pošti! ^fiji Vanovšek je za visoki jubilej čestitala Ivanka Petelinšek i* krajevne skupnosti Dobrna. Konjice v dvajsetem stoletju Jtonjiško zgodovinsko društvo je prejšnji petek v Mestni ?leriji Riemer v Slovenskih Konjicah odprlo razstavo fotogra- Y »notivi Slovenskih Konjic in prebivalcev. u^a ogled je nad sto trideset fotografij, ki so nastale med leti ^"0 in 1990, zgodovinsko društvo pa je predstavilo še koledar s ^'^jiškimi razglednicami iz konca devetnajstega stoletja, ki so J f^atisnili v počastitev 850 letnice pr\e omembe Slovenskih ''ijic. Visoko obletnico bodo Konjičani praznovali prihodnje Razstava fotografij bo na ogled do prihodnje sobote, L^je pa je popestril tudi profesor dr. Jože Koropec, ki je na kratko orisal zgodovino Konjic. B.Z. Sonja Trstenjak v tišino sivega novembr- skega jutra je rezek zven telefona prinesel neizpros- no sporočilo: kazalci ur so spet izmerili čas. Tišina je postala še tišja, molčanje zgovorno: ostaja spomin. Septembra 1971 so učen- ci IV. osnovne šole v Celju dobili novo učiteljico, So- njo Trstenjak. Mednje je prišla iz Žalca in ostala je osemnajstlet -zadnja gene- racija njenih prvošolcev je zdaj v 8. razredu. Svojih prvih učiteljev nihče od nas ne more pozabiti, če gre za človeka, kakršen je bila Sonja, pa sploh ne. Otro- kom se je razdajala, dajala vse in še več, očarala jih je s svojo modrostjo, s svojo brezmejno mirnostjo in ra- zumevanjem. Ob njej smo se oplajali tudi sodelavci in prijatelji. Vsakomur je želela do- bro, vse je sprejemala in - prežeta z življenjskimi iz- kušnjami - bila vsakomur pripravljena pomagati, ko je iskal pravo pot. »Bo že šlo, bo že...« je ohranjala vedro srce in pomirjujoč vpliv. Žlahtna modrost, bister in pronicljiv um, duhovi- tost in neskončna mirnost so tiste lastnosti, ki so naj- bolj zaznamovale njeno osebnost. Dostojanstvena, močna in mirna je ostala do konca — kot da bi tenkočut- no seštevala samo razvese- ljive strani prehojene poti, da bi lahko rekla - z bese- dami dr. Antona Trstenja- ka: »Lepo življenje sem imela, kaj torej hočem še več.« Dano ji je bilo svoja do- življanja izpovedati v umetniški govorici. In prav z njeno umetniško besedo smo se učitelji in učenci IV. osnovne šole v soboto, 11. novembra, na vojniškem pokopališču od nje poslo- vili. V žamet odeta pogleda skozi okno noč temnih oči in me vabi. Ne spim. Le tisto mirim, ki v meni sedi in slika na lica vijolične sence s tresočo roko. Sij tlečih polen piše na steno koreografijo za zadnji nastop. Ko bo vse opravljeno, ko bo dopolnjeno, tedaj, moja noč, pojdem s teboj na dolg, dolg potep. (Sonja Trstenjak, plesalka) NEVENKA MATELIČ NUNdC;. St. 46. - 16. november 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE Martinovanja na Celjskem Ob pomembnem prazniku, ko se mošt spre- meni v vino, je bilo kar nekaj martinovanj na Celjskem. V samem Celju so veliko martinovanje pri- pravili v novem trgovskem centru Interspar, kjer so v petek popoldne učenci celjske Sred- nje šole za gostinstvo in turizem pripravili razstavo Martinovih jedi s kulinaričnimi na- sveti, razstava je bila na ogled še naslednji dan, folklorna skupina Anton Tanc iz Marija Gradca nad Laškim je pripravila prikaz trga- tve in običajev ob trgatvi, igral pa je narodno zabavni ansambel Vinka Cverleta. V soboto, na samo martinovo, pa so v celjskem Interspa- ru za obiskovalce pripravili martinovanje na prostem in sicer ponovno z nastopom folklore iz Marija Gradca, opravili so krst mošta, eno- log je razlagal tudi o starih običajih ob tem krstu, seveda pa so tudi pripravili pokušino novine in kostanja. Veselo martinovanje so pripravili tudi v gostišču Berger v centru me- sta ob Savinji, kjer so gostom pripravili glasbo z one man bandom Danilom ter bogatim izbo- rom specialitet. Martinovali so tudi v zdraviliški Dobrni in sicer v soboto v restavraciji Hotela Dobrna, kjer je za razpoloženje skrbel dou O.K., v go- stišču Triglav pa Trio Pogladič. Sveti Martin je za veselje poskrbel tudi v Laškem. V petek zvečer je v zdravilišču nasto- pila folklorna skupina Lepa Rečica iz Rečice, pri Laškem in prikazala šege in navade ob martinovanju ter z glasbo poskrbela za veselo razpoloženje. V soboto pa so martinovali tudi v Hotelu Hum, skupaj z ansamblom Vigred iz Laškega. Martinov praznik so v soboto dopoldne pro- slavili tudi v Slovenskih Konjicah na trgu pred kulturnim domom, v organizaciji Vinogradni- škega in Turističnega društva Slovenske Ko- njice. Pripravili so promenadni koncert konji- škega Pihalnega orkestra pod vodstvom Ivana Kacbeka, pozdravni govor novemu vinu je imel Jože Tominšek, predsednik vinogradni- škega društva iz Konjic, nastopila je folklorna skupina DKD LIP Slovenske Konjice, ki jo vodi Franc Komljanc, o pemenu martinovanja pa je na na konjiškem trgu govoril Jakob Zi- danšek, član vinogradniškega društva in dol- goletni, izkušen vinogradnik. Ob tem pa so v Konjicah članice aktiva kmečkih žena pripra- vile pokušino kmečkih dobrot, konjiški kaplan Rok Metličar pa je opravil tudi krst mošta v vino. Za tem pa so Konjičani veselo martino- vanje nadaljevaU v nočnem klubu Tarantela. V Rogaški Slatini so z Martinovimi priredi- tvami pričeli že v četrtek v restavraciji Pošta; prireditev so naslovili Pivaj, uživaj in prepe- vaj, v njej pa je domači moški pevski zbor pod vodstvom Franca Plohla predstavil pesmi o vinu in zdravice. Martinovali pa so v soboto tudi v Rogaški Slatini. V tamkajšnjem poslov- nem centru so pripravili krst mošta in marti- novanje z nastopom folklorne skupine Minera- li iz Rogaške, ki jo vodi Albin Šrinf, sodeloval je tudi moški pevski zbor iz Rogaške pod vod- stvom Franca Plohla, pa tudi zabavni ansam- bel. Ob 20. uri pa so martinovanje pripravili še v restavraciji Pošta v Rogaški Slatini. ZIVKO BEŠKOVNIK Foto: EDI MASNEC V Celju je bilo največje martinovanje v trgovskem centru Interspar. Učenke in učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so pripravili pestro razstavo martinovanje značilmb iedi. _ ^ Pol stoletja frizerstva Karli Na Martinovo soboto je bilo v Gosposki ulici 2 jubilejno praznovanje 50-letnice samo- stojnega opravljanja frizer- skih storitev »Frizerstva Karli«. Pred 50 leti je v istem pro- storu začel s frizersko obrtjo gospod Kvas, oče Karlija Šun- ka, ki je od vsega začetka stre- mel k temu, da so bile vse fri- zerske usluge opravljene kar najbolj kvalitetno. To pa je ostalo vodilo tudi sinu Karliju, njegovemu pomočniku Mišu, v prihodnje pa hčerki Mojci Hmčič-Šunko, ki je prevzela lokal. Oče Karli pa ji bo kljub upokojitvi pomagal s svojimi izkušnjami še naprej. Slovesnost je popestril Ko- morni zbor iz Celja v sestavi okteta. Razpoloženje povabljenih je bilo ob zakuski in žlahtnemu vinu izredno, Karli je obdaril tri stranke, ki se strižejo v lo- kalu že celih 50 let, dve dolgo- letni stranki pa zaradi bolezni nista mogli priti. Stranke, prijatelji in znanci pa si želijo, da bi »Frizerstvo Karli« ostalo tako kvalitetno in uspešno tudi v bodoče. RUDI ŠKEDELJ Smučarsici sejem v telovadnici stare šole Smučarski klub Gozdnik Žalec se je letos, pri orga- nizaciji tradicionalnega sejma rabljene in nove opreme za zimske športe, znašel v veliki zadregi. V dvorani Hmezad, kjer so bili sejmi zadnja leta je na- mreč salon pohištva, telo- vadnice pa so v glavnem zasedene. Ob pomoči UPI Žalec ter z razumevanjem karate kluba Žalec ter KS Vrbje jim je vseeno uspelo dobiti prostor v telovadnici stare šole. Na sejmu, ki bo od 24. do 26. tega meseca bodo tu- di letos komisijsko proda- jali rabljeno opremo. Žana Žalec, ki je pokrovitelj sej- ma pa bo prodajala novo opremo: sejem vsako leto obišče več kot tisoč ljudi, ki zamenjajo staro opremo, ali kupijo novo. SK Gozd- nik bo za svoje člane tudi letos nudil vrsto ugodnosti. »Skakalnice« na Mariborski nI več 1 Na križišču Mariborske ceste z obvoznico pri vojašnici ni več ^ zloglasne »skakalnice«. Ta je marsikaterega neobveščenega voz- j nika, ki je z večjo hitrostjo pripeljal po obvoznici proti Teharju, i spravila v slabo voljo, pa tudi v nevarnost, saj je bil udarec avta! z zadnjim delom po cestišču neizbežen. Minuli konec tedna jej celjsko Cestno podjetje omenjeno črno točko odpravilo. Ker gre za magistralko, je denar zagotovila republiška direk- cija za ceste. Dela so veljala 12,5 milijona tolarjev, ki jih bo zagotovil republiški proračim. Za izvajalce so izbraU Cestno podjetje Celje, ki je moralo zaradi gostote prometa vsa dela opraviti čez vikend z enosmernimi zaporami ceste. Delali so tudi ponoči, tako da je v ponedeljek promet že normalno stekel. Rekonstrukcija je bila zahtevna, saj je bilo treba zaradi korek- cije nivojev del cestišča povsem porušiti in nadomestiti celoten ustroj. Ob tem so na novo urediU tudi odvodnjavanje in podalj- šali odstavni pas za levo zavijanje iz smeri Teharja proti centru mesta. TCfj Svet v otroških očeh Na Martinovo soboto so na Osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki predstavili projekt >Likovno ustvar- jamo<, ki ga je vodila likovna pedagoginja Lidija Novak. Otroke so pri umetniškem izražanju usmerjali Marjan Drev, akademski kipar, Alojz Zavolovšek, akademski sli- kar, Andrej Krevzel in Peter Matko, oba likovna peda- goga-amaterska slikarja, in Nives Podlunšek, grafična oblikovalka. Starejši učenci so se ukvarjali s slikanjem in kiparstvom, mlajši pa so spoznavali uporabno umetnost skozi oblikovanje nakita iz kostanja in sadežev. Že ob 12. uri so pripravili razstavo svojih umetni j, ki je tudi vse likovnike prijetno presenetila, saj je ponujala veliko tistega, česar ni bilo mogoče predvideti. KL Po zanimivem kulturnem delu si Konjičani na Mestnem trgu niso dali dvakrat reči, naj poskum letošnje vino. Ocena: zelo dobro. ' Člani konjiški vinogradniškega društva s predsednikom Jožetom Tominškom in loškim žap kom Jozetom Giderjem so po običaju obiskali zidanice v vinorodnem okolju Loč. Povsod so veseljem sprejeli, tako kot pri Krošljevih v Kraberku. Krst mošta je tod običaj, ki se mu 1» nikoli izneverili. it. 46. - 16. november 1995 17 ŠPORT Vrh predaleč, dno preblizu ffravlnja In UnIor ireUelIgaško Jesen končala visoko, a z velikim laostankom za prvakom - Steklar na robu preživetja In IzpaUa Nogometni tretjeligaši so v pedeljo v obeh skupinah kon- čali z jesenskim delom prven- jtva. Prvaka sta na vzhodu Po- liorje in na zahodu z velikim paskokom moštvo iz Renč, ena j2nied značilnosti polsezone pa je tudi nedisciplina nogo- pietašev. Dve tekmi sta bili prekinjeni, trije igralci in predsednik Bistrice pa so sku- paj kaznovani za dobo kar 17 let. Nad pričakovanji, a razočarani Napovedi pri Dravinji so bi- le pesimistične, vendar z viso- ko uvrstitvijo nihče ni pretira- no zadovoljen, saj je bilo pre- več spodrsljajev. Začelo se je z razpustitvijo skoraj cele ekipe, nerazumljivo so papirje dobili tudi mladi reprezentanti Oč- ko. Sire in Vodopivec, vse pa se je zalomilo v tednu dni s porazi proti Uniorju in Bakov- cem ter v pokalu v Krškem. Prihodnost je še vedno me- glena, blagajna je prazna, ne- kateri dolgovi se vlečejo že več kot leto, napovedi o pokrovite- lju še dlje in vanje nihče več ne verjame. Konjičani so bili po tretjini prvenstva presenetlji- vo edina neporažena ekipa, z vrha pa so jih zrušili sosedje iz Zreč, ki so po dolgih desetlet- jih dočakaU svoj veliki trenu- |ek: v seštevku so imeli vedno boljše nogometaše, a nikoli pravice do svojega kluba. Blo- idek je sezono skrpal s samo 5 nogometaši, vmes tvegano laredil manjšo čistko med gralci dvomljivih kvalitet, to- la na koncu je njegovi Dravi- iji vendarle zmanjkalo moči. hh novem sistemu točkovanja »trije zaporedni remiji pove- bli razliko za vodilnim tande- mom, sedem točk zaostanka pa je veliko, upoštevaje dej- stvo, da jih je vodilno Pohorje jeseni oddalo le pet. Najslabši pa je seveda položaj, ko za uspeh niso dovolj lastne zma- je, marveč več spodrsljajev neposrednih rivalov. Strelci: Križanič 6, Jelenko 5, Topič 4, Hrovat, Kuk, Ribič, Kruder 2, Škerjanec 1. h začetni tremi lelilc vzlet Zaplet z dvojno registracijo lujčinoviča in trije zaporedni Porazi na startu bi marsikate- ■fmu novincu odvzeli voljo do logometa, toda pri Uniorju v Zrečah so prvo polsezono v počnejši konkurenci končali Iskoj za najboljšim kvartetom, ^ nekaj sreče in boljšim napa- jam pa bi lahko bili celo v »rogu kandidatov za drugo ■igo. Unior sta pokopala začetna *ema in pretirano spoštovanje ^ tretje lige, čas pa je stvari Postavil na svoje. Novi trener ''oman Frangeš je spoznal jS^alske potenciale, prihodi "'ujčinoviča, Golača in Žureja ^ kompletirali mozaik in v ^lednjih desetih tekmah so ^•■ečani le enkrat izgubili ter "'ed drugim premagali Bakov- Dravinjo in Dravograd, startu je bila ekipa slabša v ligi MNZ Celje, načrto- število točk smo presegli ^ sto odstotkov, enajst golov ^bilo dovolj za 21 točk, toda >*deva še vedno ni idealna. I^jno potrebujemo klasičnega /^Padalca in zadnjega zvezne- j^gralca, branil se ne bi niti ^ialista za igro po boku,« ^9vi Frangeš, ki je iz sedanje ?^^be potegnil maksimum. ^^iančiča je na koncu že ak- tiviral Publikum, za pomlad je pod vprašajem Mujčinovič, ki od 6.kroga naprej ni dobil gola iz igre (trikrat je klonil iz enajstmetrovk in enkrat iz prostega strela), zato bo po- trebna pravočasna reakcije uprave. In predvsem nakup udarnega napadalca, kajti Unior za gol v povprečju še vedno potrebuje najmanj pet >mrtvih< priložnosti. Strelci: A. Kokol, Hribemik 3, Žurej 2, Kocjančič, R. Ko- kol, Štabej 1. Steklar vedno globje Dno lestvice ni daleč in na- daljuje se agonija kluba, ki je bil še pred tremi sezonami pr- voligaš. Vso jesen so se vrstile finančne težave in posledično kriza vodenja, tako da je bila prva ekipa z novopečenim tre- nerjem Edom Koražijo bolj ali manj prepuščena sebi. Igralsld kader je bil v vseh pogledih skromen, eden vzro- kov pa je tudi v čudni politiki kluba, ki je več pozornosti na- menil mladinski ekipi v ob- močni ligi. Nekaj nadarjenih posameznikov bi si ob dovolj širokem zaledju v mlajših se- lekcijah že zdaj zaslužilo me- sto v prvem moštvu, v katerem se je tako reaktiviralo nekaj veteranov in po pričakovanju niso bistveno prispevali k boljšim igram. Kluh so vodili redld fimkcionarji, proračun- ski denar je že zdavnaj skop- nel. Steklarna Rogaška pa je kot dolgoletni pokrovitelj šele oktobra obljubila, da bo v manjšem obsegu tudi v pri- hodnje ostala v nogometu. Igralci so že sredi polsezone obljubili, da bodo v vsakem primeru zdržali do zimske prekinitve prvenstva, glede prihodnosti pa so bili zadrža- ni. Najbrž ni moža, ki bi lahko potegnil pravo potezo in zato se prav lahko uresničita črni varianti: razpad kluba ah pa (manj boleč?) izpad v MNZ Ce- lje in lokalna derbija s Odre- dom in Šmarjem. Strelci: Zdovc, Maras 3, Krašovec 2, Počivavšek, Zu- pane, Pahole 1. JANEZ TERBOVC ŽELJKO ZULE Jesen se je najbolj nesrečno končala za Roberta Kraševca (Steklar), ki se je ob trku z vratarjem Kovinarja hudo po- škodoval in ostal brez ledvice. 3.SNL - VZHOD, JESENSKI DEL 1995/96 Pokal Orkanu I. liga: v 4. krogu Juventus- Marmor 8:3 (3:3; Dolenc 3, Ce- puš, Vidmar 2, Vasic 1), Rogič- Alples 4:1, Carioce-Poetovio 3:1, Šarbek-Ključarovci 5:3, Hlapi-Bronx 4:5. Vrstni red: Rogič 12, Juventus, Carioce, Šarbek 9, Marmor, Alples 6, Bronx, Ključarovci, Poetovio, Hlapi 3. MNZ Celje: v finalu pokala Orkan-Oplotnica 11:10 (6:6, 4:4; Vrečko 3, Adrinek 2, Pod- goršek 1 za Orkan, B. Tič 5, S. Tič 1 za Oplotnico). Orkan je zadel vseh pet kazenskih stre- lov, za Oplotnico pa je zadnji strel zgrešil Kline. Moštvo iz Zbelovega se je uvrstilo v zak- ljučni del pokalnega tekmo- vanja. Celje: končni vrstni red - II. liga: LBP 41, Železničar, Ve- flon 38, Sehnar 34, Prijatelji 32, Telsim 28, Risto 26, Triglav 24, Petriček 18, Azzuri 12, Pri- ma 11; III. liga: Cetis 45, Time out 43, Veltins 41, Zlatarna 39, Hop hop 36, Črički 34, Torcida 31, Freddy, Lopata 30, Nova vas 21, Orkan 12, Eda 6; IV. liga: Fer 42, Islanders 37, Celje 29, Schalter 25, Remont 22, Flamengo 15, Iršičeva 9; V. li- ga: Črni galeb 40, Vojašnica 35, Bobiica 33, Drev 32, An- gelčki 30, Pentagon. Lisce 25, Marand 17, Evrostik 15, Mi- ami 2; veterani - I. liga: Penal 53, Aškerčeva 45, Kovinoteh- na 41, Sipro 31, Azzuri 24, V Šentjurju je jesenski prvak Ronex. Stojijo (z leve): Romih, Stropnik, Vareško, Vrečko, Zupane; čepijo: Pavletič, F. Plošnik, B. Plošnik. Pred lolcalnim derbijem zmaga proti Hrvatom Nogometaši Rudarja bodo po seriji slabih iger v nedeljo v lokalneni derbiju na Skalni kleti gostovali brez nediscipliniranega Komarja, kaznovžmega Balagiča in poškodovanega Stankoviča, pri domačih pa bosta zaradi izključitev manjkala Romih in že tradiciji Bajraktarevič, ki je rekorder letošnjega prvenstva po številu nunenih in rdečih kartonov. Za uvod v zadnji celjski nogometni vikend je bila v torek v Celju kvalifikacijska tekma mladih reprezentanc Slovenije in Hrvaške (na sliki), ki so jo zasluženo dobili upi velenjskega selektoija Kostanjška s 4:2 (2:1). V naši selekciji je bil eden najboljših Sešlar, ki je dosegel zadnji gol, zaigrala pa sta tudi Bulajič in Cugmas. Prvič pod sto Na teniškem ATP Crvstal Cupu v Velenju tUdI Krolšak In Noszalv Crystal Cup 95 je že deveti teniški turnir serije ATP pri nas, po Domžalah (šestkrat) in Rogaški Slatini (dvakrat) pa se bo med prizorišča Toura prvič zapisalo tudi Velenje z Rdečo dvorano, kjer bo glavni turnir od 27. novembra do 3. de- cembra. Na prvi pogled je velenjski turnir nekoliko manj atrakti- ven od obeh slatinskih, na ka- terih sta bila zvezdnika extra kategorije prodirajoči Jevgenij Kafelnikov in idol najstnic iz sredine osemdesetih let Pat Cash. Prvi nosilec bo Jan Kro- šlak iz Slovaške, ki je na sve- tovni lestvici na 93. mestu in je letos zmagal na ATP turnirju v Tel Avivu, v spodnjem delu ta- bele pa bo imel najboljše izho- dišče polfinalist zadnjega kri- stalnega challengerja z na- gradnim skladom 25.000 do- larjev (in gostoljubjem) San- dor Noszaly iz Madžarske s 97. mestom na računalniški le- stvici. Škorpioni 22, PTT 13, Meggle 12; II. liga: Izletnik, Mandra- gola 35, Ostrožno 30, Obrtnik 28, J. naprave 23, Cetis 15, So- koli 9. Slovenske Konjice: v 11. krogu Konjice-Nirvana 6:2, Loče-Florjan 8:4, Žiče-Dobra- va 2:1, Mineral-D. vas 3:0, Ba- zar-DSV 2:3, Unimont-Vitanj 1:3. Vrstni red po jesenskem delu: Vitanje 31, Loče 23, D. vas 20, Mineral 19, Dobrava, Žiče 18, DSV 15, Bazar 13, Ko- njice 9, Nirvana 7, Unimont 6, Florjan 5. Med bolj znanimi udeležen- ci edinega dvoranskega ATP Toura pri nas so še Adams (ZDA), Ogorodov (Uzbeki- stan), finalist Davisovega po- kala Čerkasov (Rusija) ter naši Božič, Bizjak in Kraševec. Or- ganizatorji zadnje proste karte še vedno niso oddali, saj so v stikih z večimi igralci zvenečih imen. Za selitev iz Rogaške Slatine v Velenje so se odločili zaradi bolj prostorne dvorane, igrali bodo na umetni podlagi Tenteks, del kvalifikacij pa bo tudi v Zagorju. Predlani je bili prvi nosilec Kafeljnikov (103. mesto na ATP lestvici), lani Petchey (101.), letos pa sta prvič med udeleženci tudi igralca, ki sta že med najboljših sto na svetu. Petrovičev siclad in olimpijci Danes bo v Ljubljani svečana podelitev štipendij in priznanj Sklada Roka Petroviča, med osmimi nagrajenci pa je tudi mlada teniška igralka Katarina Srebotnik iz Velenja. Nadaljujejo se tudi priprave za olimpijske igre v Atlanti, zato je v ponedeljek dvajset evidentnih kandidatov in predstavnikov njihovih šport- nih zvez podpisalo pogodbe, potencialni kandidati pa so jih dobili po pošti. Vaš intervju: Iztolc Melanšelc V naslednji številki Petice bo na vprašanja bralcev odgo- varjal kolesar Iztok Melanšek iz Velenja, ki je stalni član dr- žavne reprezentance in je bil letos eden najboljših udele- žencev dirke Po Avstriji. Med predlogi so bili še atle- tinja Helena Javomik, keg- Ijavka Ljuba Tkalčič, košar- karji Primož Kobale, Veljko Petranovič in Marko Tušek, nogometaš Oskar Drobne, ro- kometaš Dejan Leskovšek, smučar Mitja Kvmc, telovadec Aljaž Pegan, ultramaratonec Dušan Mravlje in nekdanja at- leta Roman Lešek in Branko Vivod. Za ponovni pogovor v Petici ste še enkrat predlagali atleta Mira Kocuvana in ve- slača Iztoka Čopa. Zaradi vse- binskih sprememb Petice bo naslednji pogovor z Iztokom Melanškom zadnji. Med bralce, ki so svoje vpra- šanje zastavili rokometašu Dejanu Periču. smo razdelili tri darilne bone v skupni vred- nosti šest tisoč tolarjev. Na- frajenci: Jasmina Orešnik iz martnega ob Paki, Gregor Petrovič iz Celja in Blanka Razboršek iz Slovenj Gradca. KUPON Vprašanje za Iztoka AAelanška: Predlog za naslednjega gosta: Ime in priimek:_ Naslov: _ Kupone do 1. decembra pošljite no naslov Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Vaš intervju St. 46. - 16. november 1995 ŠPORT Polzelski rodeo pod koši Žaram IzgreHov bo Kovinotehna naslednjo tekmo odigrala ¥ najmanj 80 km oddaljenem kraju - Prerezani kabli In poškodovani avtomobili Košarkarska reprezentanca je novembrski ciklus kvalifikacija za EP začela s porazom v Makedoniji in sinoči v Laškem igrala še s Fin- sko. Domači A-2 ligaš se je medtem mudil na krajši turneji po Italiji, kjer bi zaradi grobih naletov domačih igralcev skoraj ostal brez To- vornika. Domače prvenstvo se bo nadaljevalo šele naslednjo soboto, dodatno napetost pa je že vnesla novica o rekordni kazni Polzelanom. Trije zaporedni porazi so načeli živce Savinj- čanov, ki so po domači tekmi s Satexom vdrli na igrišče, oblegali sodnika Lovšina in Sablji- ča, razbijali po oknu garderobe, blokirali izhod iz dvorane, poškodovali osebna avtomo- bila obeh sodnikov ter v navalu besa televizij- cem prerezali kable. Zaradi hudih izgredov je njihova dvorana na Polzeli zaprta in tekmo z Interierjem bodo morali odigrati v najmanj 80 km oddaljenem kraju. Obenem bodo morali globoko seči v blagajno, plačati kar 8000 mark kazni (denar naj bi zbrali klub, igralci in navijači), povrači- lo škode pa bo zahtevala še TV Slovenija. Zreče: v 8. krogu C košar- karske lige Radenci-Podčetr- tek 108:72, Lenart-Vič 85:72, Ruše-Rudar 79:87, Rogla pro- sta. Vrstni red: Radenci 14, Lenart 12, Rogla (-) 11, Vič 10, Rudar, Podčetrtek 9, Ruše 7. Polzela: v 7. krogu savinjske košarkarske lige G. Grad-Ce- Ije 35:52, Mozirje-Polzela 100:26, Garant-Gomilsko 57:31, Vrbovec-Velenje 49:65, Prebold-Laško 20:0 (18:6, pre- kinjeno), Andraž prost. Vrstni red: Velenje 14, Mozirje 13, Celje, G. Grad 11, Laško, Ga- rant 9, Prebold, Vrbovec, Pol- zela 8, Gomilsko 7, Andraž 6. Celje: končani sta jesenski prvenstvi v mladinski in ka- detski nogometni ligi. Mladin- ci: Koper 32, Olimpija 30, Ru- dar 26, Ilirija 23, G. glas. Že- lezničar (Lj) 22, Drava 21, Pu- blikum 20, Maribor 18, Mura 16, Gorica 15, Svoboda 10, Slovan 3, Beltinci O, kadeti: Gorica 32, Olimpija 30, G. glas 28, Svoboda 25, Mura 24, Dra- va 22, Publikum 21, Koper 18, Maribor 16, Železničar (Lj) 14. rudar 13, Beltinci 11, Ilirija 3, Slovan 2. Celje: na turnirju v karateju ob obletnici Kofukana Slove- nije je bila v borbah med čla- nicami druga Peščeva (Petrov- če), med člani pa drugi Gari- baldi in tretji Facheris (oba Gaberje), Ravnak (Štore) in Deržan (Laško). V katah je zmagal Fackheris pred Josipo- vičem (oba Gab) in Irgoličem (Štore). V pionirskih kategori- jah so zmagali Leskovšek, Le- šer (oba Gab) in Peščeva (Petr). Plavalci v Golovcu Tradicionalnega plavalnega tekmovanja za pokal mesta Celja se bodo udeležila zastopstva iz 11 držav, med nastopajočimi pa bodo tudi vsi naši evidentni (Bučar, Kejžarjeva) in potencialni (brata Majcen, Sparavec, Drezgičeva) kandidati za olimpijske iger v Atlanti. Prijavljenih je kar 28 udeležencev letošnjega evropskega prvenstva na Dunaju, med gosti iz tujine pa največ obetajo starti Brambille (Italija), Miloševiča (Hrvaška) in Černeve (Slo- vaška). Močno bo tudi zastopstvo domačega Neptuna z Jurakom ter udeležencema MEP Kolčanom in Roševo, iz Velenja pa bosta prišla brat in sestra Andraž (srebrni z olimpijskih dnevov mla- dih) in Ajda Valcl. V soboto se bodo tekmovanja začela ob 16., v nedeljo pa ob 10. uri. Ivo Reva v Evropo Od danes do nedelje bo v Toledu mladinsko evropsko prven- ■ stvu v judu, na katerem bosta nastopila tudi Darko Petelinšek] (Ivo Reya) in Begina Jerneje (Sankaku). Za celjski judo se je teden pomembnih nastopov začel z zmago ekipe Ivo Reya v polfinalu državnega prvenstva proti favorizirani Olimpiji s 4:3, v finalu pa so izgubili dvoboj z domačim Impolom z 2:4 in si z naslovom državnih podprvakov zagotovili uvrstitev v evropski pokal. Regina Jerneje je imela zadnjo preizkušnjo pred odhodom na MEP v Trstu, kjer je v kategoriji do 66 kg zasedla 3. mesto. Borci Sainkakuja so nasto- pili še v osmih polfinalih, mladi Frecetona in Nareksova pa sta bili drugi. BratčevI evropski kriterij Slovensko zastopstvo je bilo po številu osvojenih kolajn v Celju najbolj uspešno na tekmovanju za evropski kriterij v umetnostnem drsanju, po številu zmag pa so izstopali gostje iz Nemčije. Eno najbolj odmevnih zmag je dosegla domača drsalka Anja Bratec v kategoriji do 13 let, zelo visoko pa je še nekaj celjskih tekmovalcev. Uvrstitve drsalcev Celja - mladinci: 4. Špoljar; mladinke: 22. Pfeifer; kadetinje: 1. Bratec, 15. Kolar, 21. Vizjak, 25. Germadnik; dečki: 5. Meža, 7. Vizjak; deklice: 29. Gorišek, 31. Soline; ml. dečki: 6. Kalšek, 10. Turkanovič, 11. Lukačevič, 13. Šulc; ml. deklice: 27. Kroflič, 36. Sluga. Četrtek, 16.11.^ Košarka Murska Sobota: Pomiw. Unior Atras (8. krog I. žeJi lige, 18). Petek, 17.11. Žalec: Žalec-TopUce (. krog D moške lige, 19. 30). Sobota, is. 11. Kegljanje Maribor: Konstruktor-Q Celje (8. krog I. moške lige, 15 45); Konstruktor-Miroteks (j krog I. ženske lige, 14); Zalet Žalec-Slovan (9. krog II. ške lige, 16); Ljubljana: Gra dis II-Miroteks II (9. krogu ženske lige, 13); Šoštanj: štanj-K. kolo, Dravograd Dravograd-Konjice (9. kro III. moške lige, obe 16); Celji Komcel-Impol (5. krog 5. kro III. ženske lige, 15). Košarka Celje: Celje-Ježica mlad (18), Slovenske Konjice: Unio Atras-Ježica (9. krog I. žensk lige (19); Šoštanj: Elektra-Plj] ma (17), Kamnik: Kamnik-Kft moplast (9. krog B moške lig( 18); Celje: Celje-Rogaška (! krog n.' ženske lige, 16); (| krog C moške lige, 19). Rokomet Zagreb: Zagreb-Celje Pivo vama Laško (povratna tekm osmine-finala pokala prvake 20), Slovenj Gradec: Prevei Gorenje (7. krog I. moške li| 19). Nedelja, 19.11. i Kegljanje Celje: CP Celje-Tekstina krog I. moške lige, 13); Mil teks-Korotan (9. krog I. ženi lige, 10. 30). Košarka Zreče: Rogla-Vič (9. krog moške lige, 17). .Nogomet Celje: Publikum-Rudar (1 krog I. lige); Šmartno ob Pal Era Šmartno-Železničar (Ml Hrastnik: Radeče-Šentjur (1 krog II. lige, vse 13. 30). Sreda, 22.11. Nogomet Velenje: Rudar-Železniči (Lj), Murska Sobota: Mul Publikum (povratni tekmi č trtfinala pokala Slovenije, ol 13). Nogomet I. liga 16. krog: Olimpija-Publi- kum 3:0 (0:0), Rudar-Korotan 2:3 (1:2); Ekmečič (23), Doler (57); Primorje-Mura 5:1, Bel- tinci-Izola 5:1, Gorica-Mari- bor 0:0. Vrstni red: Gorica 31, Mura 28, Publikimi 25, Olim- pija, Rudar, Korotan 23, pri- morje 22, Maribor 21, Beltinci 16, Izola 5. II. liga 14. krog: Šentjur-Zagorje 5:0 (2:0); Stanič (22, 57), Paša- lič (37), Marinček (65), Ahčan (68); Piran-Radeče 2:1 (2:0); Zildževič (55), Rudar (T)-Era Šmartno 0:0, Čmuče-Nafta 1:0, Naklo-Domžale 0:0, Men- geš-Drava 0:0, Železničar (Mb)-Železničar (Lj) 1:3, Ko- per-Vevče 2:1. Vrstni red: Že- lezničar (Lj) 30, Nafta 29, Čr- nuče 26, Piran 24, Šentjur, Ru- dar (T) 23, Koper 21, Domžale 20, Naklo, Drava 19, Era Šmartno, Železničar (Wo) 18, Mengeš 14, Vevče 9, Radeče, Zagorje 8. m. liga-vzhod 13. krog: Aluminij-Dravinja 2:2 (1:2); Topič (21), Jelenko (39); Paloma-Unior 0:0, Ste- klar-Pohorje 0:4 (0:1), Bel- trans-Bakovci 0:2, Dravo- grad-Odranci 3:1, Kimgota- Kovinar 0:0, Tumišče-Bistrica 4:1. Košarka_ I. liga Ženske - 7. krog: Celje-Iliri- ja 78:61 (37:25); Jurše 23, Po- lutnik, Obrovnik 15, Germ 9, Jurak 8, Kokolj, Vodopivec 4; Maribor-Unior Atras 70:62 (36:29); Groleger 20, Račič 16, Temnik 15, Šporar 6, Olup 3, Koželj 2; Odeja-Ježica ml. 78:45, Pomurje-Ježica 57:85; 8. krog: Celje-Odeja 84:66 (44:35); Jurše 24, Germ 24, Po- lutnik 21, Obrovnik 6, Vodopi- vec 3, Kokalj 2; Maribor-IUri- ja 74:69, Ježica-Ježica ml. 45:86, Pomurje-Unior Atras danes. Vrstni red: Jezica, Celje 15, Maribor 14, Odeja 12, lUri- ja 11, Unior Atras (-), Pomurje (-) 9, Jezica ml. 8. 11. liga ženske - 6. krog: Rogaška- Jesenice 60:79, Domžale-Celje B 64:72, Ilirija ml-Sežana 75:95, Maribor ml-Šentvid preloženo; 7. krog: Celje B-Ili- rija ml. 71:43, Sežana-Roga- ška 116:57, Šentvid-Domžale 73:52, Jesenice-Maribor ml. 50:48; 8. krog: Celje B-Sežana 96:87, Rogaška-Maribor ml. 61:71, Jesenice-Domžale 64:61, Šentvid-nirija ml. 51:33. Vrstni red: Sežana, Ce- lje B 15, Šentvid, Ilirija ml. 12, Domžale, Jesenice 11, Maribor ml. 9, Rogaška 8. Rokomet I. liga Moški - 6. krog: Gorenj e-Ru- dar 30:24 (15:15); Plaskan, Ilič 6, Kimčenko, Semerdijev, Cvetko 4, Krejan 3, Ocvirk 2, Meolic 1; Dobova-Fructal 26:20, Kodeljevo-Jadran 28.24, Trebnje-Interier 21:23, Litija-Prevent 25:19, Celje Pi- vovarna Lciško-Slovan prelo- ženo. Vrstni red: Celje Pivo- varna Laško (-) 10, Dobova, Gorenje 9, Kodeljevo 8, Slovan (-), Interier, Jadran 6, Prevent, Trebnje, Litija 4, Fructal, Ru- dar 3. Ženske - 10. krog: Polje-Ve- grad 23:31 (11:19); Bižiene, Vujovič 9, Semerdijeva, Oder 4, Kranjc, Ibralič 2, Stevano- vič 1; Žalec-Izola 24:10 (11:8); Randl, Hudej 6, V. Dolar 4, Kline 3, Derčar, Ermolina 2, Šilkova 1; Branik-Mlinotest 20:18, Olimpija-Kočevje 34:9, Burja-Krim 28:33, Piran prost. Vrstni red: Krim 18, Olimpija, Vegrad (-) 14, Burja 12, Piran 10, Branik (-), Mlino- test 8, Žalec 6, Izola, Kočevje (+) 4, Polje 0. II. liga - vzhod Ženske - 8. krog: Žalec B- Sevnica 32:27, Črenšovci-Ve- grad B 15:19, Branik B-Breži- ce 27:14, Bakovci-N. mesto 42:21, Ptuj prost. Vrstni red: Žalec B 12, Vegrad B 10, Bra- nik B, Bakovci 9, Sevnica, Ptuj 6, Brežice 4, Črenšovci, N. me- sto 2. Kegljanje I. liga Moški - 7. krog: CP Celje- Tekstina 6:2 (5300:5114; zma- gali: Vodeb- 867, Sivka 896, Salobir 889, Cene 914, izgubi- la: Brglez 820, Lešnik 914), Gradis-Brest 7:1, Iskra-Kon- struktor 6:2, Proteus-Hidro 7-1, Rudar II-Fužinar 6:2. Vrstni red: Iskra 12, Proteus, Rudar 10, Konstruktor 9, Gra- diš, Hidro 7, Tekstina 5, Brest 4, CP Celje, Fužinar 2. Ženske - 7. krog: Miroteks- Gorica 8:0 (2588:2358; zmaga- le: Tkalčič 431, Šeško 417, Grobehiik 407, Zupane 404, Kardinar 451, Petak 478), Gradis-Sl. Gradec 6:2, Adria- Korotan 6:2, Rudar-Izola 4:4, Triglav-Konstruktor 3:5. Vrst- ni red: Miroteks 14, Gradiš 12, Adria 10, Gorica, Konstruktor 8, Rudar 5, Triglav, Korotan 4, Izola 3, SI. Gradec 2. II. liga Moški - 8. krog: Kočevje-Ža- lec 6:2, Slovan-Adria 6:2, Lju- belj-Gradis II 6:2, Litija- Kamnik 4:4, Kočevje-Žalec 6:2, Hrastnik-Radenska 8:0. Vrstni red: Litija 15, Ljubelj II, Kočevje 10, Hrastnik 9, Slovan 8, Kamnik, Radenska 7, Gradiš II, Adria 6, Žalec 1. Ženske - 8. krog: Miroteks II-Kamnik 5:3 (2350:2330; zmagale: Stajic 380, Koštomaj 407, Razlag 423, izgubile: Ko- šir 362, Špoljar 388, Lesjak 390), Miklavž-Gradis II 6:2, Kočevje-Krško 6:2, Slovan- Proteus 3:5, MTT-Brest 3:5. Vrstni red: Miroteks II, Mi- klavž 12, Proteus 11, MTT, Brest 9, Kočevje 8, Gradiš II, Slovan 7, Kanmik 4, Krško 1. III. iiga-vzhod Moški - 7. krog: K. kolo-Ko- njice 3:5 (4917:4926; zmagali: Kompan 894, Žnidarič 820, Šrot 837, izgubiU: Vogrin 795, Rošer 822, Tašler 758), Šo- štanj-Konstruktor n 6:2 (5008:4859; zmagali: Kramer 858, S. Fidej 859, L. Fidej 829, Glavič 870, izgubila: Kiržov- nik 814, Petrovič 77^, Dravo- grad-Miklavž 8:0, Črnomelj- MTT 1:7, Korotan-Rudar II 5.3; 8. krog: Konjice-Rudar II 3:5 (5035:5038; zmagah: Rošer 875, Žnidarič 835, Tašler 872, izgubih: Šrot 824, Kompan 799, Jevšenak 830), Miklavž- Šoštanj 5:3 (4803:4789; zma- gah: Križovnik 800, S. Fidej 833, L. Fidej 768, izgubih: Kramer 832, Hasičič 772, Gla- vič 784), K. kolo-Dravograd 3:5, MTT-Korotan 1:7, Kon- struktor Il-Črnomelj 1:7. Vrst- ni red: Konjice 14, Dravograd, Rudar II 12, Šoštanj, Korotan, Miklavž 8, Črnomelj, MTT 6, Konstruktor II 4, K. kolo 2. Ženske — 4. krog: Miroteks III-Trebnje 7:1 (2328:2290; zmagale: Košir 398, Ratajc 383, Stajic 373, Verdnik 402, Špoljar 400, izgubila: Košto- maj 372), Nafta-Komcel 4:4 (2278:2293; zmagali: Oblak 402, Cilenšek 373, izgubile: Vengust 385, Jurše 375, Kme- ta 385, Salamon 373), Impol- K. kolo 5:3, Šoštanj prost. Vrstni red: Miroteks IH 6, Šo- štanj, Impol, Trebnje 4, Kom- cel 3, K. kolo 2, Nafta 1. Odbojka I. liga Ženske - 6. krog: Bled-Celje 3:2(-ll, 15, -8,11,11),Zg.Sa- vinjska-Gorica 3:0 (7, 7, 6), N. mesto-Kočevje 3:0, Cimos- Branik 0:3. Vrstni red: Branik 12, N. mesto, Celje, Bled, Ci- mos 8, Z. Savinjska, Kočevje 2, Gorica 0. Moški - 6. krog: Topolšica- Izola 3:0 (7, 2, 13), Čmuče-Ži- rovnica 3:1, Brezovica-Fuži- nar 0:3. Vrstni red: Izola, Čr- nuče 10, Fužinar 8, Topolšica 6, Žirovnica 2, Brezovica 0. II. liga Moški - 6. krog: Žužemberk- Šempeter 3:2 (12, -4, -13, 10. 11), Intes-Hoče 3:1, Š. Loka- Kovinar 3:0, Portorož-Salonit II 2:3, Granit-Mislinja 3:0, Ru- še-Prvačina 0:3. Vrstni red: Granit 12, Š. Loka, Hoče, Žu- žemberk 10, Intes, Prvačina 6, Kovinar, Šempeter, Portorož, Salonit II 4, Ruše 2, Mislinja 0. Ženske - 6. krog: Šempeter- ŠoštanjO:3(-13,-7.-9),Vitanc- CimosII 1:3 (13,-13.-12, -12), Jesenice-Ptuj 3:1, Rogoza-Sol- kan 2:3, Šentvid-Ruše 3:2, Prevalje-Meltal 3:1. Vrstni red: Prevalje, Jesenice 10, Šo- štanj, Ptuj, Šentvid, Rogoza 8, Meltal 6, Solkan, Ruše, Cimos II 4, Šempeter 2, Vitanc 0. III. Iiga-vzhod Moški - 6. krog: Braslovče- Čma 3:0 (8, 13, 5), Šempeter Il-Ptuj 3:2 (-9, 4, -11,10, 13), Topolšica II-Lenart 1:3 (-9,14, -11, -14), Fužinar II-Mežica 3:1, Gamsi-Beltinci 3:0. Vrstni red: Gamsi 12, Beltinci 10, Vu- zenica, Fužinar II 8, Celje, Braslovče, Mežica 6, Lenart, Šempeter II 4, Topolšica H, Čma 2, Ptuj 0. V BAZENU GOLOVEC organiziramo IS-i^rne PLAVALNE TEČAJE za otroke in odrasle, po zelo ugodnih cenah, inf. lahko dobite med 14. in 20. uro v Zavodu Golovec ali po tel.: 433-301 ali 433-456. "PLAVALEC" s.p. Št. 46. - 16. november 1995 ŠPORT CELJE PIVOVARNA LAŠKO 25 (11) CROATIA BANKA ZAGREB 21 (9) Piva kvalitikacUska tekma za uvrstitev v evropsko rokometno ligo CELJE, 11.novembra 1995 - Dvorana Golo- vec, gledalcev 3500, sodnika Gallego in Lamas (oba Španija). Delegat EHF: Prause (Nemčija). CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Strašek -, Pe- ric 5, Šafarič -, Šerbec 3,5, Načinovič 4,5, Ivandija 2, Jeršič 3, Stefanovič 4,5, Pungartnik 2, Tomšič -, Leve 3, Puc 5. Trener: Zovko. CROATIA BANKA ZAGREB: Losert 4,5, Matoševič 1, Jarak 2, Goluža 3, Farkaš 4,5, Obrvan 2, Bilič 4, Galič 2, Jovič 4, Cavar 2, Glavinič 2, Smailagič 4. Trener: Arslanagič. STRELCI: Puc 8, Stefanovič 8 (2), Načinovič 3, Šerbec 3(1), Jeršič 2, Ivandija 1 za Celje Pivovar- no Laško, Farkaš 5, Smailagič 4, Jovič 4, Bilič 3, Goluža 3, Čavar 2 za Croatia banko Zagreb. SEDEMMETROVKE: Celje Pivovarna Laško 2 (2), Croatia banka Zagreb 2 (0). IZKLJUČITVE: Celje Pivovarna Laško 6 (Ste- fanovič 2+2, Jeršič 2), Croatia banka Zagreb 6 (Ča- var 2+2, Obrvan 2). Pogrom nosilcev Evropski prvak Elgorria- ga Bidasoa in Fotex Vesz- prem (na poti v Trst so tre- nirali v Golovcu) sta edina nosilca, ki sta v prvih tek- mah osmine-flnala pokala prvakov zmagala in rešila čast papirnatih favoritov. V dosedanjih treh sezonah kvalifikacij za ligo prvakov še i nikoli ni bilo tako izenačenih dvobojev, najvišja razlika so štirje goli in konec tedna ne bo vroče in napeto samo v Zagre- bu. Najbolj previdni so bili pri Kielu, litvanskemu prvaku Granitasu so ponudili igranje obeh v Nemčiji in za 50.000 mark dobili pritrdilen odgo- vor. .. ; SKA Minsk (Blr) - GOG Gudme (Dan) 26:23 (12:14) Zaporožje (Ukr) - Elgorriaga Bidasoa (Špa) 15:19 (9:7) Granitas (Lit) - THW Kiel (Nem) 17. in 19.11. v Nemčiji Linde Linz (Avs) - FC Barcelona (Špa) 30:27 (16:14) Pivovarna Laško (Slo) - Croatia banka (Hrv) 25:21 (11:9) Pfadi Winterthur (Švi) - Montpellier (Fra) 27:23 (13:11) Valur Reykjavik (Isl) - ABC Braga (Por) 25:23 (13:11) Principe (Ita) - Fotex Veszprem (Mad) 22:23 (10:10) Teksti: Željko Zule. Foto: Edi Masnec. Spektakel par excellence Pozabite leto 1976, otvori- tev Golovca in kvalifikacije za vstop v jugo ligo z Vele- žem. Celje je v soboto doži- velo svoj največji športni spektakel, dva Golovca bi bila premalo, morda niti tri- je ne bi bili dovolj. Zgodil se je spektakel, zgodil se je ro- komet, zgodilo seje Celje Pi- vovarna Laško. Dva dni pred tekmo je v predprodaji zmanjkalo vstop- nic, zadnjih nekaj sto je na dan tekme pošlo v hipu. Na stotine ljudi je pred dvorano Čakalo na čudež, na karto za vstop v slovenski rokometni hram, v katerem je bilo n^- manj 3500 ljudi. Viseli so na ograjah, stali v petih, šestih vrstah in trepetali za svoje Ce- le. Bila je več kot tekma, več kot spektakel. Bilje rokomet. V Celju. Pet desetletij bo kmalu na- polnil celjski klub. Nešteto pomembnih tekem je že igralo Celje, toda za nobeno še ni bi- lo takšnega zanimanja. In na- vijanja. Cela hala je bila na nogah, za mnoge je bila tekma stvar prestiža, tudi ponosa, športna Slovenija seje zadnje dni poenotila s Celjem, s Pi- vovarno Laško, na stran je bil odrinjen celo začetek svetov- nega pokala v smučanju. Evropski klubski rokomet je doživel enega največjih spektaklov, a tudi jasen po- duk. Liga prvakov s samo os- mimi moštvi je nesmiselna, še bolj rangiranje držav in ne klubov. Spektakle je mogoče ustvariti tudi brez huliganov, nepotrebnega divjanja in po- besnelih navijaških hord. Ci- vilizacija si tudi na pragu 21. stoletja želi kruha in iger. Spektakli par excellence so rezervirani tudi za rokomet, za Celje. Ni se zaman prav v me- stu ob Savinji po II. vojni za- čelo vse, kar je povezano s slovenskim rokometom. Ni naključje, da ima klub daljšo tradicijo kot zveza. Ni več po- ti nazaj. Celje že od nekdaj priznava in časti rokomet, šele potem druge panoge. Zato po- zabite leto 1976 in Velež, pra- va rokometna norišnica je bila zadnjo Martinovo soboto. Ko je bil Golovec nabito poln že uro pred tekmo in se je za vstopnico na črno ponujalo tudi 6000 tolarjev... it. 4«. - 16. november 1995 ŠPORT 20] BBani poslušati, več Igrati Iztok PuG o IzkušnjahpteH 12.000gledalci - "Kalkulacije bi bile iiogiiline,laratl moramo na zmago^^ Mnogi so bili skeptični, toda obdržalo je pravilo, da v najtežjih tekmah nikoli ne ra- zočara. Iztok Puc. Profesionalec. Na svetov- nem prvenstvu je potopil našo reprezentan- co, v Golovcu je nadigral Zagreb, s katerim Je osvojil dva naslova evropskega prvaka, in »njegovi« se niso jezili zaradi ekstra igre. »Niti najmanj nisem bil obremenjen s kalku- lacijami. Na vsako tekmo se maksimalno pri- pravim in se podredim uspehu svojega moštva, čeprav bi kolektiv lahko igral še bolje,« pravi eden junakov, kije iz igre metal odličnih 8:10 in pridobil kar šest žog. Začetek je bil furiozen, po vodstvu z 10:4 pa seje zgodil miselni preskok. Kaj seje do- gajalo na igrišču? Ponovil se je Fotex. Začeli smo maksimal- no, publika nas je ponesla prek realnih mej, najbrž kar do 150 odstotkov igre in ko smo na- redili lep rezultat, smo psihološko padli. Bilo je skoraj enako kot lani. Ob polčasu dva plusa, kmalu vodstvo gostov, toda končalo seje veli- ko bolje. Kako obdržati štiri gole prednosti? Če bomo v Zagrebu igrali še bolj kot v Ce- lju, bo razlika dovolj velika za uvrstitev v ligo prvakov. Kalkulacije in hranjenje rezultata ne prideta v poštev, to bi bila samomorilska takti- ka. Igrati moramo na zmago. Zagrebčani se zanašajo na pomoč 12.000 navijačev. Kakšne so izkušnje, kaj svetovati soigralcem? Igrati pred 12.000 gledalci je čast za vsakega rokometaša; tako kot v Golovcu pred 3000 ali pa za nogometaša pred 90.000 ljudmi. Dvora- na je večja, ne smemo se ozirati na množico, temveč se moramo osredotočiti na igro. Veliko bo provokacij na račun obeh Jugoslovanov, tu- di name, na celotno ekipo. Manj bomo poslu- šali gledalce, bolje bomo igrali. V garderobi vato v ušesa in na igrišče? Ne, ne. Ko se tekma začne, tribun nihče veC ne posluša. Pravo vzdušje je samo v polnih dvoranah, razlik med Golovcem in Ledeno dvorano ne bo nobenih. V Zagrebu nimaš ob- čutka, da igraš pred ogromnim številom ljudi, ker je dvorana velika in se množica porazgubi. Bombarderja z levih bokov: Iztok Puc in Zvonimir Bilič. NBA podaja in pozdrav parketu Naj akcija tekme: Šerbčeva podaja za hrbtom do Načinoviča Prvi so v dvorano prišli Zagrebčani. Žviž- gi so parali ušesa, čez nekaj minut pa so iz- pod tribun ob zvokih klubske himne prite- kli še naši prvaki. Jeršič, za njim Puc, Šer- bec. Leve, Ivandija, Šafarič... Navijači so bi- li na nogah, Golovec se je tresel in prvo raz- burjenje se dolgo ni poleglo. Ob robu igrišča se je Serbec med tekom sklonil, se z roko dotaknil parketa in nadalje- val proti sredini. Vraževemost, talisman ali pakt zelene petice in igrišča? »Ne, kar tako sem se sklonil. Navijanje, polna dvorana in mi- mogrede sem se dotaknil parketa. Prvič, niti sam ne vem, zakaj. Vse je bilo naenkrat in spontano, v fantastični atmosferi sem moral nekaj narediti,« je droben, za mnoge neopazen dogodek pojasnil Uroš Šerbec. Njegova podaja za hrbtom na črto Načinovi- ču na začetku drugega polčasa je bila v slogu zvezdnikov NBA lige. Za rokometne poete po- teza tekme in tudi »Seki« ob mojstrovini ni os- tal ravnodušen. »Nisem verjel, da bo podaja prebila cono, toda izteklo seje super: z golom. Zadovoljen sem tudi z zmago, nekoliko manj s svojo igro, toda v soboto se bomo še enkrat udarili in v Zagrebu se nekatere stvari ne bodo ponovile.« Uroš Šerbec je adut za Dom športov. V Go- lovcu je dgigo asistiral, zabil enega ključnih golov (22:20) in nikakor ni našel poti do za- grebških vrat. »Morda so res nekoliko predvi- deli mojo igro in me dovolj zgodaj začeli zapi- rati. Več prostora je bilo zato v sredini in na levi strani, na koncu je najbolj pomembna zmaga in v Zagreb odhajamo s solidno pred- nostjo,« je svojo igro komentiral as z desnega boka. Tomaia JerSiča so gostje tudi v obrambi zadrievali s prekrški. Happv Birtlidav, Tone! Pred tekmo so zapeli Florija- ni, po večerji rokometaši. Tone Turnšek je na Martinovo sobo- to obrnil dve petici, »odigral« najtežjo tekmo in Se z večjo ne- strpnostjo pričakuje novo so- boto. Vse najboljše. Tone, toda se Je srečno razpletla tudi tek- ma? »Vendarle je bilo srečno. Pre- magati dvakratnega evropskega prvaka in aktualnega viceprvaka za štiri gole ni mala stvar. Nobeni ekipi, nobenemu športniku ne bi privoščil tako trnove poti, kot je pred nami, pred našimi fanti. Od dveh tekem je odvisna strategija kluba za več let naprej, pritiski so ogromni in zato je zmaga toliko bolj dragocena,« je bil po tekmi umirjen Tone Turnšek. Kakšne so bile želje pred tek- mo? Zmaga s petimi, šestimi, sed- mimi goli razlike. Pričakovanja se niso uresničila, toda nič še ni odločeno. Dobili smo bitko, voj- no pa bomo bili v Zagrebu. Po- tencialov imamo v klubu dovolj, prav tako znanja in naš cilj je ja- sno začrtan že nekaj mesecev; li- ga prvakov. Četudi je na drugi strani veliki Zagreb. Ni najbolj umestno, a vsee- no: kaj v primeru izpada? O tem ne razmišljamo. il. 46. - 16. november 1995 21 ŠPORT Spomnite se FDtexa in štiriii goiov raziilie Zagrebčani so pred povratno telimo vellld optimisti, Celjani pa previdni - Jeršič: »Po Veszpremu našle razganlalo. Iona prednost le lepal^ »Včasih je deset golov prednosti premalo, eden pa dovolj,« se je Zdravko Zov- ko diplomatsko izogibal na- povedim in tudi po tekmi ponudil približno enako zgodbo. »Štiri je enako kot ena. Prednost štirih golov nič ne zagotavlja,« je umir- jal pričakovanja celjski strateg in naposled le zavil v pravo smer. »Zmaga s štirimi goli le ni tako slab rezultat. Najbolj var- ljiva je razlika med petimi in sedmimi goli, pri štirih pa eki- pa ostaja dovolj motivirana in previdna,« je menil Zovko, ki je termine večernih treningov pomaknil na 20. uro, na čas, ko se bo pojutrišnjem v Za- grebu začela povratna tekma. Danes in jutri dopoldne bodo Celjani še vadili v Golovcu, nato pa se selijo v Čatež in po možnosti bodo opravili še dva treninga v ledeni dvorani. Kdo ima več možnosti za skupni uspeh? Oboji so bili po tekmi optimistično razpolože- ni, Zagrebčani celo nekoliko bolj in skoraj vsi po vrsti so brez pogojnikov govorili o novi ligi prvakov. Toda za ba- havim optimizmom seje skri- val tudi strah, Celje Pivovarna Laško vendarle ni več vaška ekipa, CSKA se v Domu špor- tov ne bo ponovil, morebitni incident pa bi Hrvatom po spomladanskem izgredu na fi- nalu pokala prvakov proti El- gorriagi zaprl vstop v Evropo. Vse, skoraj vse se bo torej odločalo na igrišču, kjer so Celjani objektivno močnejši. Matoševič bo zanesljivo bolj- ši, celjskemu seštevku enaj- stih Zagrebovih obramb lahko doda največ pet žog, toda tudi Peric lahko ujame še kakšen strel, in položaj bo izenačen. Farkaš bo v napadu težko po- novil igro iz Golovca, prav ta- ko Jovič, najbrž tudi Bilič. Morda ima nekaj rezerv bolni Smailagič, veliko več Čavar, toda Čavar z mesecem dni in- tenzivnega treninga. Goluža je nekako vedno povprečen, skriti adut bi lahko bil le re- konvalescent Šarič. V obrambi Zagreb ne more narediti bistvenega premika, prej korak nazaj. Globoko obramba bo v določenih ob- dobjih zamenjala formacija 5- 1 s Cavarjem na Pucu, igra bo zanesljivo še bolj ostra kot v Celju in veliko bo odvisno od Boresena in Stranda. Norveš- kih sodnikov, ki igre na meji incidenta ne bosta dovolila, pač pa trd rokomet, v katerem ne bo prostora za mehkužce. Čavar: »Nisem povsem prepričan« »z dobro igro v obrambi smo zaustavili začetne nalete Celjanov, pokopalo pa nas je zadnjih pet minut. Vseeno, uvrstili se bomo ligo prvakov. Če sem stoodstotno prepri- čan? Hm ...,« se je zamislil Patrik Čavar, ki je daleč od nekdanje forme in je po pripo- vedovanju hrvaških kolegov pri soigralcih zaradi zvezdniš- kih potez izgubil kredibilnost. »Nikoli ni nič zagotovo, Celje je odlična ekipa, toda njihova največja težava bo igrati pred 12.000 ljudmi. V takšnem okolju igramo nad svojimi sposobnostmi, čeprav Celjani še zdaleč niso izkori- stili vseh potencialov. Če se jim dovoli, lahko igrajo veli- ko boljše, toda dodatnih ven- tilov ne bomo odprli. V prin- cipu so težka ekipa, v startu so počasni in svojo priložnost moramo iskati v nasprotnih napadih,« pravi Čavar. Zagreb v zadnjih tednih iš- če svojo identiteto. Nekatere vezi so popokale, tudi na rela- ciji z Irfanom Smailgaičem, ki je bil na zadnjem svetovnem prvenstvu naj desno krilo. »Slabši je zaradi velikih težav s sinusi in zelo neredno treni- ra,« je trener Arslanagič bra- nil najstarejšega igralca svoje- ga moštva, čeprav je resnica nekoliko drugačna in za Celje Pivovarno Laško najmanj po- membna. »Upam, da je rezultat ugo- den,« je bil umirjen Smailagi- č. Umirjen, utrujen in razoča- ran. Na večerji je sedel s Peri- čem, muslimanski Hrvatje pri svojih kontroverznih šefih spet dobil črno piko, razdor je očiten in zato psihično načet bistveno bolje ne more igrati. »Štiri gole razlike je lahko uloviti in nič težje braniti. Naš edini plus je domača dvorana, zato smo v samo malenkostni prednosti.« Zagreb je v Domu športov naredil že nemogoče. Lanski dvoboj s CSKA sodi v dome- no fantastike (21:32, 33:17), toda Rusi so z družbenimi spremembami prevzeli nekaj zahodnjaških navad in zato se v soboto nekatere stvari ne morejo ponoviti. »Vse je od- visno od ekipe, od trenutnega navdiha. Včasih je lahko ulo- viti deset golov razlika, včasih nemogoče enega. Celjani ima- jo realne možnosti za ligo pr- vakov, nič ni odločeno, pred soboto je še vedno 50:50,« je realen izkušeni Smailagič. Preveč nilianj Tomaž Jeršič ni sprejel sta- ve hrvaških novinarjev. V od- govor je ponudil močan argu- ment. »Spomnite se, lani smo v Veszpremu izgubili za štiri gole in noreli od navdušenja. Mislimo smo, da bomo zanes- ljivo izločili Madžare, pravza- prav smo bili prepričani v skupni uspeh. Zdaj se spet vr- timo okrog štirice, toda z no- vo izkušnjo,« je premeteno odgovoril celjski kapetan, ki je na parketu zdržal vso tekmo in bo zaigral tudi v Zagrebu. »Več je izgubil Zagreb. S šestimi goli razlike smo vodili v zgodnjem obdobju tekme, gostje pa so bili v prednosti sredi drugega polčasa, kar je že bolj odločilno. Bal sem se evforičnega začetka, bilo je preveč idealno in padca ni bi- lo mogoče preprečiti,« je raz- mišljal Zovko, potem ko seje s svojim moštvom dotaknil zvezd (10:4), padel v pekel (16:17) in končal kot junak (25:21). Več kot trinajst minut Ce- ljani niso zabili gola, osem na- padov se je končalo neuspe- šno, dva celo z igralcem več. Velika nihanja, padci v igri so še vedno sestavni del Celja Pi- vovarne Laško. Zovko je opo- zarjal na tovrstne težave, nova napaka bi bila lahko v Zagre- bu že usodna. »Igrati moramo že bolj kvalitetno, bolj kolek- tivno. Vsi morajo igrati za pe- tico, goli se morajo razporedi- ti na celotno ekipo, in potem bo liga prvakov naša,« opo- zarja celjski trener, enakega mnenja pa so tudi igralci: »Ponovitev igre iz Golovca ne bo dovolj, v Zagrebu moramo biti še boljši.« Alvaro Načinovič je odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo. A - Novi tednik (Željko Zule), B - Zdravko Zovko, C - Ekipa (Goran Cvijič), D - Dnevnik (Jože Okorn), E - Večer (Jože Kuzma), F - Sportske novosti (Dražen Pinevič), G - Vjesnik (Predrag Jurišič). Oliramba mora biti boijša icot v Ceiju Iztok Puc: »Moramo popraviti obrambo in bolj paziti na črto, morda bomo celo igrali obrambi 3-2-1. Oboji se poznamo, ni velike filozofije: borba vseh 60 minut in brez kalkulacij. Bolj nevarni moramo biti od levega do desnega krila, najbolj pa se bojim zagrebških vratarjev, ki sta bila v Celju kot celota zelo povprečna.« Št. 46. - 16. november 1995 ŠPORT 22 Golovec: »Perke in Bale« Dejan Perič: »Vse Je šport, sporna Je le meja dobrega okusa. - Rastko Stelano¥lč: »Nisem psihično labilen I*' - Povratna tekma v Zagrebu v soboto, 18. novembra, ob 20. url_ »Deeejan Perič!« so hru- mele tribune, ko je »Perke« spravljal v obup hrvaške bombarderje in v obeh pri- merih potrdil sloves vele- mojstra za sedem metrovke. Glas tribun je pogosto odlo- čilen, navijačev ni mogoče prevarati in potemtakem je Dejan Perič najboljši igralec prve tekme. »Najboljši posameznik tek- me so bili navijači in vseh dvanajst igralcev Celja Pivo- varne Laško, ki so zmogli bre- me velike tekme,« se je (pre)skromno branil eden ju- nakov spektakularne zmage. »Mogoče bi lahko zmagali z večjo razliko, v obdobju naj- večje premoči bi morali zai- grati na daljše napade in še bolj stisniti obrambo.« Do odmora osem obramb, v nadaljevanju še pet, s »kon- tro« in »penalom« pa je Perič v finišu omogočil zaključni juriš. »S prehodom Goluže v sredino so Zagrebčani postali nekoliko nevarnejši, nihče pa se ni posebej izkazal. Kolek- tiv je njihova najboljša vrlina, vsak posameznik ima svoje posebnosti in zato so že pet let v evropskem vrhu,« je celjski vratar seciral velikega tekme- ca, pripomb pa ni imel niti na obrambo. »Odgovarja mi vsaka, ki jo igramo: 6-0, 5-1, 3-2-1... Ka- ko bo v Zagrebu? Gledalci imajo pravico do navijanja za svojo ekipo. Pravila igre so ja- sna, načini za uresničitev ci- ljev pa so različne. Sporne so meje dobrega okusa in osnov- ne kulturne izobraženosti. Ni prijetno poslušati žaljivk, toda vse je šport.« Ko je napovedovalec pred- stavil Rastka Stefanovič, je majhni skupini Zagrebovih navijačev počil film. »Izdaja-^ lec! Četnik! Ubij Srba!« je priletelo iz prvih vrst, nakar so najbolj ekstremne Hrvate preglasili Florijani in žvižgi tri tisoč duš. Policisti so v hi- pu naredili red, ob vsesplo- šnem odobravanju iz dvorane odstranili tri navijače z Zagre- bovimi oznakami in jih strpali v marico. »Trije streli v blok niso po- sledica velike želje po doka- zovanju, marveč čvrste za- grebške obrambe. Na srečo se je žoga vsakič odbila k nam, toda zdaj je bolj pomembna povratna tekma. Obrambo moramo v določenih segmen- tih popraviti, zaigrati še bolj čvrsto in v seštevku bomo boljši,« pravi ideolog celjske igre, ki je rokomet začel igrati v Bjelovarju in bo v soboto pod dodatnim pritiskom. Dejan Perič je v vratih zbran, čustva so potisnjena daleč v ozadje, Rastko Stefa- novič pa je igralec visokega naboja, ritma, temperamenta. Bo v Zagrebu zdržal tudi naj- bolj primitvne pritiske, ali bo klonil pred nacionalističnimi izpadi? Maja 1991 je s Prole- terjem prav proti Zagrebu igral dve tekmi finala končni- ce, incidentov ni bilo, toda za- slepljeni gledalci nekaterih stvari nočejo oprostiti. »Celjska tekma je bila ko- rektna, tudi Zagrebovi igralci. Vse je bilo super, bil je spek- takel za spomin. V Domu športov bo zanesljivo nekaj provokacij, toda zanima me samo igrišče, gledalce odmi- slim. Nisem psihčno labilna osebnost, tako menijo tudi strokovnjaki in Rastko Stefa- novič v povratni tekmi ne bo razočaral. Morda ne bom igral fenomenalno, toda boril se bom do zadnjega atoma moči. Za Celje Pivovarno Laško, za ligo prvakov.« »Bilo nuje teiko, z Zagrebom sem osvojil vse velike klubske lovorike, toda z vsako minuto sem bil vedno bolj celjski,« je o svoji razdvojenosti dejal Zdravko Zovko (desno), kije veliko zmago ob pomočniku Miru Poiunu dočakal ves prepoten. ODMEVI Bilo je sijajno. Kako naj bi tudi bilo, ko sta se sestali dve veliki moštvi. EHF je naredil veliko škodo rokometu, to je nes- porno, ker si tako Celje kot Zagreb zaslužita ligo prvakov, toda nekdo bo izpadel. Golovec je gorel, nosil Celjane, poslal sporo- čilo zagrebški publiki, da v povratni tekmi pokaže kdo je boljši. Celje je naredilo velike štiri gole razlike, ker so to tekme "ma- herjev" in ne "outsiderjev". Vrhunska organizacija tekme, vr- hunski rokomet, vrhunsko sojenje. Morda bi bilo resnično do- bro pripeljati vodilne može EHF v soboto v Zagreb, da vidijo svojo veliko napako. Celje je ponudilo vrhunsko organizacijo tekme. Polna dvorana, sijajno navijanje, brez najmanjšega inci- denta. Novinarji so tretirani na tisti pozabljeni, dober način. V Celju nikoli niti ni bilo drugače, čeprav se nekateri trudijo vreči kosti na napačna mesta, iščejo kri, kjer je ni. (Dražen Pinevič, Sportske novosti, Zagreb) Uvod je prinesel furiozno Pivovarno (ter nervozni in nepove- zani Zagreb) na čelu z odličnim Iztokom Pucem (met 8-10), izkušenim vratarjem Dejanom Peričem (skupaj 13 obramb) ip "ideologom" ekipe Ratkom Stefanovičem (8-13). Razmerje moči v prvi četrtini je nazorno naslikal semafor -10:4 za doma- če v 16. minuti. Znova ostaja vtis o nesposobnosti EHF. Kako se je sploh lahko zgodilo, da se dve tako močni ekipi srečata praktično že na začetku najbolj elitnega tekmovanja? (Predrag Jurišič; Vjesnik, Zagreb) Prvih 60 minut velikega rokometnega dvoboja med Croatia banko Zagrebom in Celjem Pivovarno Laško je pripadlo slo- venski ekipi, ki je zmagala v kotlu dvorane Golovec. Nervoza je naredila svoje, zmagal je boljši. (Robert Brzaj; Večernji list, Zagreb) V nabito polni dvorani Golovec seje zgodil športni spekta- kel, kakršnih je le malo v Sloveniji. Štirje goli pred povratno tekmo v soboto v Zagrebu so veliko in malo. Ce gledamo z zornega kota evforičnega uvoda, ko so Celjani v 16. minuti po- vedli z 10:4, je plus štiri malo. A treba je upoštevati, nadaljeva- nje, ko domači skoraj četrt ure niso dosegli gola in dejstvo, daje Zagreb celo povedel s 17:16. (Jože Okorn; Dnevnik, Ljubljana) Celjani so v tej tekmi, kakršne na naših tleh še ni bilo, v se- števku pokazali več. To je bila razlika v kakovostnem razredu. Pivovarna Laško se je predstavila kot ekipa, ki se meteorsko vzpenja, žal pa je imela med tekmo hude probleme. Zovko je vse stavil na obrambo 6-0, z njo tudi ustvaril šest golov razlike, toda potem tudi vse izgubil, tako da seje moral reševati z inači- co 4-2. Predstavil je tudi obrambo 5-1, "skrito" je ostalo le naj- močnejše orožje 3-2-1. Bo to adut za povratno tekmo? (Franci Božič; Delo, Ljubljana) Tumškovemu jurišu na Evropo 95 seje letos ob vsej popol- nosti prikradla samo ena lepotna napaka - Croatia banka Za- greb. Slejkoprej jim je žreb navrgel ekipo, ki je v zadnjem de- setletju neusmiljeno mlela svoje tekmece na evropski rokomet- ni sceni. Celje, Celje, šampion? Vse je še odprto. Da pri tem gre za veliko, bržčas ni treba posebno poudarjati. To je bil slejko- prej krešendo številnih razgovorov sobotnega Golovca. Na- mreč, da bodo glede na nenavadno visoka vložena sredstva (in apetite) bližnji dogodki v Zagrebu vsaj za nekaj časa dodobra zaznamovali prihodnost enega od obeh športnih kolektivov. (Peter Kancler; Večer, Maribor) Njegovo veličanstvo Dejan Perič je obranil 13 strelov in obe sedemmetrovki! Dvorana Golovec je ob njegovih obrambah gr- mela. Junak nad junaki! Največji! Alvaro Načinovič je četrti mušketir. Njegov učinek je ob boku Perica, Puca in Stefanovi- ča. Igral je na vrhunskem nivoju, v napadu in obrambi. In še nekaj besed o Zdravku Zovku. Ponovno je dokazal, daje zares vrhunski trener. Po visokem začetnem vodstvu ni slavil, na vsa- ko Arslanagičevo odločitev je odgovoril s še boljšo. Vztrajno je iskal najboljšo obrambo in tajnega aduta! (Goran Cvijič; Ekipa, Ljubljana) V drugem krogu pokala moških prvakov je Celje Pivovarna Laško v "atomski" tekmi s 25:21 premagala Croatia banko Za- greb. (Primorske novice, Koper) it. 4«. • 1«. november 1995 23 PISMA BRALCEV Pokvarjene kremne rezine Pod tem naslovom je go^jod Alek- sander Cqxiš, kot sam pravi, napisal "prosti spis" in nas ozmerjal kot ne- popravljive lažnivce, malodane za- stnipljevaloe otrok. Verjamemo, daje bil jezen, ker so kremne rezine imele grenko-kisel okus. Prav gotovo je iz tega ugoto- vil, da so narejene iz prave smetane, ne pa instant iz vrečke. Prepričani smo tudi, da je že kdaj kupil smeta- no, kije imela še veljaven rok traja- nja, ni pa imela pričakovanega oku- sa Delavci restavracije Nova vas za- gotavljamo, da nobene hrane ne hra- nimo toliko časa, da bi lahko bila pok- varjena, možno pa je, da se kljub skibnemu delu s hrano zgodi, da le- ta nima okusa za vsaka usta Zato smo se gospodu Cepušu vljudno opravi- čili in mu brez problemov vrnili de- nar, torej upoštevali reklamacijo. Ta- ko bomo storili vedno, saj gost ima vedno prav! Ni nam pa vseeno, ker je v prostem spisu gospoda Cepuša veliko pretira- vanja V naši restavraciji ni nikoli Ogromnega pladnja kremnih rezin, s^ jih vedno pripravimo toliko, kolikor približno prodamo v enem dnevu, če pa se mu je zdel pladenj tako zelo ve- lik, pa prav gotovo niso bile stare. Do- kaz več, da smo takoj odstranili preo- stale reane, je tudi v tem, da smo opo- zorilo vzeli resno, ne glede na to ali so bile po okusu takSne ali drugačne. GospodCepušjev veliki zmoti vsaj v tistem delu, ko je zapisal, da dobro ve, kdaj se kdo kesa in kdo se nikoli ne poboljša Bralce paje vendarle pri- krajšal za naslov, h komu naj v bodo- če hodijo po slaščice. Naslov je prav gotovo imel v mislih. Hvala gospodu Cepušu za nasvet. Tudi ribje konzerve bomo prodajali, v zadovoljstvo mnogih občanov No- ve vasi in Celja pa bomo tudi v bodo- če pripravljali in prodajali tisto, kar za- želi lačen želodec in žejno grlo, hkrati ya bomo vedno reagirali na vsako do- jTonamemo pripombo ali predlog. Za- to smo že dolgo tu in tudi v bodoče nameravamo biti. Tu je naše delo in veselje ob zadovoljnih gostih. JOŽICA GODEC, vodja PE restavracije Nova vas Kdo bo popravil cesto? 11. Ni v moji navadi, da preko ča- sopisa rešujem konfliktne situaci- je in probleme, ki tarejo občane v naši občini, pa naj bodo ti proble- mi upravičeno ali pa tudi ne, ka- men spotike. Sedaj pa menim, da je potreb- no, da preko časopisa seznanim "moje" občane, da le ni vse tako, kot piše g. Golob. Torej so replike in pojasnila namenjena bralcem Novega tednika, pral vsem pa ob- čanom občine Laško. Gospodu Golobu bom odgovoril osebno, oziroma ga povabil ponovno na razgovor. Problemov in težav nikjer ne manjka Nekaj teh sem podedoval ob nastopu mandata po novem le- tu. Prioritetno sem se lotil proble- ma "Golob". Žal zadeva še ni re- šena, saj zahtevam g. Goloba ni mogoče ustreči; pripravljen san pa s sodelavci to neljubo nerešeno de- diščino kar se da čimprej rešiti. To- rej dialog z moje strani ni zaklju- čen. Sedaj pa k članku v Novem ted- niku. Nobena pomoč direktorjev mi ni pomagala pri podpisu ovadbe na sodišču. Za poškodovano cesto sem po službeni dolžnosti po pos- vetu z odvetnikom ovadbo podpi- sal, saj sem vendar dolžan skrbeti, med ostalim, tudi za nemoteno po- vezavo okoliških krajev z mestom. Z nikakršnimi podatki o odškod- ninah in stroških sanacije poško- dovane ceste nisem seznanjen, to je stvar prizadetih subjektov. V "dno duše" pa bi bil pokvar- jen, če bi pristal na zahtevano odš- kodnino. Občanom sem hvaležen za po- moč pri izvolitvi za župana, toda samo tistim, ki pošteno in dobro v srcu mislijo; teh pa prav gotovo ni malo. Predvolilne obljube z lahkoto in veseljem izvršujem. Vesel in po- nosen bom, če mi bo uspelo rešiti tudi problem Golob, kar je moja velika želja. Nobene tatvine ne podpiram, sem pa pristaš treznega in korektnega dialoga, ki ga pa v tem primeru pogrešam. Na čigavi strani? Presodite! PETER HRASTELJ, župan občine Laško Celje Je Aimi Kariin krivično Čeprav je Jana v oktobru brisa- la prah z zgodovinskega spomina na Almo Kariin, je ostala spomin- ska plošča v centru Celja nedotak- njena Za dan mrtvih se je je usmilila J. M., jo oprala in že po ustaljeni navadi za ta praznik počastila še s cvetjem in lučko. Pozornosti tu in na grobu na Svetini s strani Celja ni bilo opa- ziti. Tako seje ponovno potrdilo, daje Celje Almi Kariin krivično. Peščica kulturnikov Celja naj pri pobudi kar vztraja! Ulica na Os- trožnem je še v fazi izgradnje in bo vredna svojega imena šele v tret- jem tisočletju. Daje neustrezno lo- cirana, ni izgubljati besed. Karli- novi pripada ulica v mestnem je- dru! Problem je rešljiv s preime- novanjem Gledališke, saj je ob Gledališkem trgu odveč. Slišati je, da bo na sedanjem f>ar- kirišču zrasel večji objekt za po- trebe mesta. Plošča bi našla na fa- sadi ustreznejše mesto. Še bolje pa bi bilo, dajo nadomesti skulptura, primerljiva vsaj s spomenikom sa- vinjskih splavarjev. Daje s seda- njo podobo hudo narobe, potrjuje dejstvo, da ni vnesena v seznam tu- ristično zanimivih objektov, če- prav je v samem središču le-teh. Prav to pa seje zgodilo najbolj zna- ni Celjanki, svetovljanki, svetovni popotnici, pisateljici romanov in potopisov, predavateljici na številnih uni- verzah, poliglotu in še bi se lahko kaj prepisalo iz časnikov zadnjih treh mesecev. Ne morem pa mimo, zato citi- ram: "Ko je umrla, je zapustila neizmerno kulturno in etnografsko dediščino." Le zakaj nista zapisa- la v NT Božena Orožen in T. V., daje ni zapustila Sloveniji, pač pa mestu Celju? Pa naj še kdo reče, da Celje Almi Kariin ni krivično. ADOLF SENEGAČNIK, Šempeter v Savinjski dolini. Celle-prepovedano mesto Spalnim naseljem na Otoku, La- vi in Hudinji ter v Novi vasi seje končno pridružilo še staro celjsko mestno jedro. Častitljivo Knežje mesto, kije šlo tudi že skozi boljše čase, se z ulico za ulico pogreza v spanje in kot Trnjulčica čaka na princa, da bi ga obudil iz sna Na knežjem dvoru pa za kaj takega očitno ni pravega junaka Celjsko mestno središče pa ne le spi, temveč tudi že umira Vsei- kemu mestu dajejo namreč življe- nje v prvi vrsti posli, družabnost, kulturna ponudba in vitalni meš- čani. Vsega tega paje v Celju veli- ko premalo. Pred leti je že dobro kazalo, saj so lepo oživeli tudi ne- koč zapuščeni mestni predeli, kot so Gosposka ulica, Slomškov in Glavni trg ter Trg Celjskih knezov in Razlagova ter Kocenova ulica, skratka najstarejši mestni predel med Prešernovo ulico in Savinjo. Še posebej je s polnimi pljuči za- dihala Gosposka ulica, ki sije ob preimenovanju resnično zaslužila nekdanje skoraj dve stoletji staro ime. Mestnim in občinskim oblastem paje živahen mestni vrvež očitno presedal. Dotolkli so ga kar s pro- metnim režimom in s politiko na- jemnin za poslovne prostore. Ta- ko je premalo premišljen spreme- njeni prometni režim učinkovito odvrnil poslovne tokove od središ- ča mesta Najboljši dokaz za tak- šno trditev je Gosposka ulica. Prej živahna ulica je po spremembi smeri prometa ostala prazna in za- puščena. Da bi ta nepremišljeni ukrep še bolj učinkoval, so vstop z vozili v Gosposko ulico nalaSČ spe- ljali po skriti Pleteršnikovi in Raz- lagovi ulici. Obsežno parkirišče za Spodnjim gradom, ki bi lahko vsaj malo omililo napake nepremišlje- nega prometnega režima, pa so pre- pustili zaposlenim iz bližnjih us- tanov, daje tako pretežni del dne- va nekoristno zasedeno. Ko je prometni režim z modro cono vred učinkovito pregnal kup- ce iz mestnega središča v Leveč in Žalec, pozneje pa še v Interspar, so nastopili z uničujočo politiko najemnin za poslovne prostore še vizionarji drobnega gospodarstva. V letu 1993 in 1994 so za nekaj sto odstotkov zvišali najemnine, uvedli 40-odstotni pribitek k na- jemninam za poslovne prostore, ki so v pritličjih in sprejeli s spreme- njenimi prometnimi in poslovnimi tokovi zgrešeno kategorizacijo lo- kacij poslovnih prostorov, ki po- membno vpliva na višino najem- nin in ki kaže na popolno nepoz- navanje ali ignoranco dejanskih razmer. Če bi dopuščal prostor, bi se bilo zanimivo razpisati o tem, kako se trosi zbrana najemnina od poslovnih prostorov, ki sojih v ve- čini obnovili najemniki z lastnim denarjem in delom. Zdaj pa mora- jo plačevati najemnino še od last- nih vložkov. Celje ni ne Ljubljana in ne Gra- dec. Ce se z njima že ne moremo primerjati z bogastvom in kupno močjo, potem se naši mestni in ob- činski veljaki ne bi smeli pri njima zgledovati pri stroških za najem- nine, komunalne takse in za po- dobne dajatve. Zapiranje delavnic in trgovin v Gosposki ulici namreč že napoveduje grožnjo, da bo Ce- lje resnično postalo prepovedano mesto. MIRO GRADIČ, Celje Balkan elcspres drvi proti zahodu še nedolgo tega, ko se je gos- pod premier Drnovšek preilčasno vmil iz New Vorica, baje zaradi sla- be organizacije našega ambasador- ja Le nekaj dni po vrnitvi mu je bilo od tam sporočeno, da ima g. Clinton dvajset minut časa Gos- pod premier je znova odletel nazaj v Ameriko, le štiri ure za njim pa še g. Kučan, seveda vsak s svojim (našim) letalom . Le kdo se nebi rad slikal na tako visoki (eminent- ni) ravni. In kako naj se doseže sprava v tej deželi, če je med ideo- loškimi brati ni opaziti. G. Kučana TV gledalci sploh ne bi opazili na posnetku, če ne bi vo- dite jica TV dnevnika vzkliknila: "Aha, tu nekje mora biti. Tu je!" Tako je to z nami malimi; na karti sveta nas je komaj za en vrabcev drekec. Vsaj kako poslikano rib- niško pručko bi nekdo iz sprems- tva lahko vzel s sabo za vzorec in bi morda napravil še kakšen busi- ness. Denarje denar, samo da ni naš davkoplačevalski. MARJAN MANČEK, Celje NATO palft In Evropska unija "Delegati 10. kongresa ZKS ob- sojamo agresijo ZDA na suvereno libijsko arabsko džamaharijo!" Ta- ko so 19. 4. 1986 zapisali komu- nisti na kongresu ZKS v Ljublja- ni, pod taktirko predsednika ČK ZKS tov. Milana Kučana V vmesnem času seje marsikaj spremenilo, le suverena libijska arabska džaniaharij a ostaj a na svo- jih stališčih. Radikalno pa so spre- menili stališča komunisti s svojim predsednikom na čelu. Nekdanje nasprotnike štejejo sedaj za svoje največje prijatelje. Pri tem mislim na klečeplazno siljenje v NATO pakt, kjer imajo ZDA glavno be- sedo. Kučanu in Drnovšku ni priš- lo niti na kraj pameti, da bi izpra- šala mnenje Slovencev z referen- dumom o tem vprašanju in nimata od slovenskega naroda nobenih pooblastil za pridružitev Severno atlantski zvezi. Drži pa, da članom ZK mnenje ljudstva nikoli ni bilo pomembno. Da leta 1991 nismo imeli podpore ZDA pri osamosvo- jitvi, očitno ni pomembno. Občutek imam, da je vodstvo naše države paranoično, ali pa ima občutek manjvrednosti, ker Slove- nija ni v nobeni piovezavi, kot je bila SFRJ (neuvrščeni, socialistič- na intemacionala, opiranje na Var- šavski pakt itd..). Dejstvo je, da sta nas pri osa- mosvojitvi najbolj podpirala Av- strija in Nemčija. Zakaj se sloven- ska politika ne približuje tema dve- ma državama, ne vem natančno. Mogoče je vzrok ta, da v Nemčiji in Avstriji ne marajo nekdanjih čla- nov totalitarnih komunističnih or- ganizacij. Predvidevati je treba, da bosta NATO pakt in Evropska uni- ja enkrat razpadla, ker revni in bo- gati ne sodijo skupaj. V teh dveh zvezah je tudi toliko različnosti, da nikakor ne moreta več dolgo ob- stajati. Opazna je bila odsotnost nemškega kanclerja na nedavni ob- letnici OZN. Mediji so se pri tem obnašali, kot da se ni zgodilo nič pomembnega. V Evropi in svetu postaja Nemčija velesila, kar Ru- sija in ZDA težko prenašata in ji vsepovsod nagajata. Ravno v po- vezavi z Nemčijo in državami nek- danje A vstro-Ogrske mora Slove- nija iskati svojo priložnost, ne pa, da naši državniki letajo po svetu in iščejo podporo. Rusija in ZDA sta vedno gleda- li, kako bi nas spravili pod svojo komando in sedaj nista več v spo- ru. V končni fazi Slovenija ne me- ji ne na ZDA ter Rusijo in za nas nista strateško pomembni. Ravno zaradi neodločne politi- ke ZDA je padlo toliko žrtev v nek- danji SFRJ, ker se ZDA in Rusija nista dolgo mogli dogovoriti, do kod sega njihova meja na Balka- nu. MIRAN ŠNEBERGER, Celje Št. 46. - 16. november 1995 2^ • V Štorah je Rade O. gar- bal svojo izvenzakonsko družico. To se je zgodilo 8. novembra zvečer, za kazen pa bo šel Rade k sodniku za prekrške. • Nekdo je 11. novembra zvečer prijavil, da Janko iz Štor doma pretepa očeta Vinka. Ker pijani Janko ni kazal nobenih znakov, da se bo umiril, se je treznil na poUcijski postaji. Pa tudi k sodniku za prekrške bo šel. • V nedeljo ob pol štirih z;jutraj je bila potrebna in- tervencija na Opekamiški ulici. Tam sta se tepla in kalila nočni mir Roman in Ada. Skupaj bosta stopila tudi pred obličje sodnika za prekrške. • Popravljamo cvetko iz prejšnjega cvetličnjaka: Srečko iz Zlateč ni udaril svoje mame, ampak se je z njo samo prerival, smo iz- vedeli iz zaupnih virov. M.A. Nikoli odslužene kazni Policisti ukrepajo, storilci ostanejo nekaznovani — Dopolnilo k obvestilu za Javnost UNZ Celje z tJne 6.11.1995 Zaradi dogodkov v Laškem v noči s 3. na 4. november, ko je bil grobo kršen javni red in mir in ko so se storilci fizično spravili nad policiste, so kri- minalisti Urada kriminalistič- ne službe Uprave za notranje zadeve Celje obravnavali de- vet oseb in zoper nje podali kazenske ovadbe, štiri izmed njih pa so privedli k preisko- valnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju. Utemeljeno so jih osumili storitve kaznivih dejanj: preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, napada na uradno osebo, ko ta oprav- lja naloge javne varnosti, huj- skanja k upu-anju in kaznive- ga dejanja sodelovanja v sku- pini, ki prepreči uradno deja- nje uradni osebi. Osumljenci so bili že več- krat obravnavani v policijskih postopkih, pri čemer je treba poudariti, da ne gre le za do- gajanja in postopke na območ- ju policijske postaje Laško, temveč na območju več enot Uprav za notranje zadeve Ce- lje, Ljubljana in Krško. Za po- nazoritev problema v UNZ Celje navajajo podatke za vpletene osebe. Ti govorijo o številu vloženih predlogov za uvedbo postopka o prekršku in o vloženih kazenskih ovad- bah v letih 1994 in 1995. Zoper G.M. so delavci UNZ Celje ukrepali 28 krat: podali so 3 kazenske ovadbe, 8 pred- logov za uvedbo postopka o prekršku zaradi storjenega prekrška po zakonu o javnem redu in miru, 12 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zaradi kršitve cestno promet- nih predpisov in 5 predlogov za uvedbo postopka o prekr- šku zaradi povzročitve pro- metne nesreče. Zoper K.Z. so ukrepali 22 krat. Od tega so podali 5 ka- zenskih ovadb, 9 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zaradi prekrška po zakonu o javnem redu in miru in 8 pred- logo za uvedbo postopka zara- di kršitve cestno prometnih predpisov. Zoper M.O. so ukrepali 42 krat. Od tega so napisali 5 ka- zenskih ovadb, 6 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zaradi storjenega prekrška po zakonu o javnem redu in miru. 30 predlogov sodniku za pre- krške zaradi kršitve cestno prometnih predpisov in 1 predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi povzročitve prometne nesreče. Zoper G.G. so ukrepali 25 krat. PodaU so 4 predloge za uvedbo postopka o prekršku zaradi storjenega prekrška po zakonu o javnem redu in miru, 20 predlogov sodniku za pre- krške zaradi kršitve cestno prometnih predpisov in 1 predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi povzročitve prometne nesreče. Zoper M.J. so ukrepali 29 krat. Od tega so sestavili 1 ka- zensko ovadbo, 5 predlogov sodniku za prekrške zaradi prekrškov po zakonu o javnem redu in miru, 20 predlogov za- radi kršitve cestno prometnih predpisov in 3 predloge za uvedbo postopka o prekršku zaradi povzročitve prometne nesreče. Zoper A.H. so delavci UNZ Celje ukrepaU 57 krat. Napi- sali so 21 kazenskih ovadb, 8 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zaradi prekrška po zakonu o javnem redu in miru, 25 predlogov za uvedbo po- stopka o prekršku zaradi krši- tev cestno prometnih predpi- sov in 3 predloge za uvedbo postopka zaradi povzročitve prometne nesreče. Zoper S.G. so policisti ukre- pali 7 krat. Podali so 1 kazen- sko ovadbo, 5 predlogov sod- niku za prekrške zaradi stori- tve prekrška po zakonu o jav- nem redu in miru in 1 predlog za uvedbo postopka zaradi povzročitve prometne nesreče. Zoper N.S. so ukrepali 11 krat. Od tega so podali 3 ka- zenske ovadbe, 3 predloge za uvedbo postopka o prekršku zaradi kršitve po zakonu o javnem redu in miru, 4 predlo- ge sodniku za prekrške zaradi kršitev cestno prometnih predpisov in 1 predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi povzročitve prometne nesreče. Zoper B.K. so ukrepali 6 krat. Od tega so podali 1 ka- zensko ovadbo, 2 predloga za uvedbo postopka zaradi pre- krška po zakonu o javnem re- du in miru in 3 predloge za uvedbo postopka o prekršku zaradi kršitve cestno promet- nih predpisov. Policisti, ki jim nekateri oči- tajo, da nekorektno opravljajo svoje delo, in kriminalisti, ki so obravnavali nekatere od navedenih primerov, opozar- jajo na nekatera pomembna dejstva in na pomisleke ob njih: -Ali nista morda prav pre- majhna doslednost in preveli- ka tolerantnost pri ukrepanju v minulih letih (pogosto prav zato, da ne bi izzivali kritičnih reakcij občutljive javnosti) pravi vzrok za tolikšen raz- mah odklonskih ravnanj pri relativno majhni skupini oseb? — Podatki kažejo, da ogromen delež kršitev javnega reda in miru v tem okolju bolj ali manj stalno povzroča približno 20 državljanov. Ti so bili v letih od 1991 do zdaj predlagani v postopek sodniku za prekrške od 5 do 18 krat, nikoli pa niso bili za storjeno kršitev kazno- vani. Pri prekrških zoper var- nost cestnega prometa so šte- vilke bistveno višje in dosega- jo tudi do 78 predlogov na osebo. To je zlasti zaskrbljujoče pri nedostojnem vedenju do poli- cistov pri uradnem dejanju, kjer je bU na podlagi podanih 68 predlogov (policijska po- staja Laško) kaznovan le 1 kr- šitelj. Na območju celotne celjske regije je bilo za tovrst- na dejanja kaznovanih okoli 30 odstotkov kršiteljev, na ob- močju celotne države Sloveni- je pa okoli polovica kršiteljev. - Zakaj se domala ista skupina ljudi pojavlja med tistimi sto- rilci, ki so delavcem PP Laško v zadnjih dveh letih: poskušali preprečiti izvršitev uradnega dejanja (11 krat), jih napadli med opravljanjem uradnih na- log (3 krat), jih zalih (4 krat), se do policistov pri uradnem dejanju nedostojno in omalo- važujoče vedli (68 krat) ter jim 26 krat grozili pri opravljanju uradnih nalog izven službe in doma? Zlasti pogoste grožnje poli- cistom bi nas morale opozoriti, da gre za izjemno občutljivo in obremenjujočo situacijo ter za nenormalne pogoje dela in pri- tiske na policiste. »Ne gre samo ali predvsem za vprašanja odnosa teh oseb do policistov, temveč za krše- nje temeljnih pravil v pravem pomenu vsebine pojma javne- ga reda vsake urejene civilizi- rane in demokratične družbe. Policist ne izvaja uradnih na- log zaradi želje po »deljenju bušk in kazni«, temveč zato, da zagotovi vsem državljanom uživanje enakih pravic do osebne varnosti, varnosti nji- hovega premoženja in do mir- nega življenja v bivalnem in delovnem okolju. Za uresniče- vanje tega cilja pa sme in mora ukrepati vselej takrat, ko nek- do pozabi, da so njegove pra- vice omejene z enakimi pravi- cami drugih oseb. Delavci Uprave za notranje zadeve Celje si želimo, da bi imeli z državljani čim boljše odnose. Takšni odnosi pa niso mogoči s tistimi, ki jim je krše- nje pravnega reda, izkorišča- nje neučinkovitosti pravoso- dja ter napadi na policiste pre- šlo v navado. Zoper takšne dr- žavljane smo in bomo dosled- no ukrepali na osnovi vseh za- konitih pooblastil, ki jih ima- mo pri svojem delu,« navaja in opozarja Stane Veniger, načel- nik Uprave za notranje zadeve Celje. MARJELA AGREŽ Tisočaki iz koče v noči na torek, 7. novem- bra, je neznani storilec vlomil v prostore gostišča na Celjski koči v Z vodnem. Pobrskal je tam, kjer se brskati splača, in odnesel 120 tisoč tolarjev go- tovine. Kradel v kleteli v noči na torek je nekdo vlo- mil v tri kleti v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz dveh kleti je odne- sel kotno brusilko, vrtalni stroj in električni spajkalnik ter Marjana O. in Jasmina R. oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Nezanimivi šoienčki v torek, 7. novembra po- poldne, so v prodajalno Šolen- ček v Ozki ulici v Celju vstopi- li trije mladoletni fantje, ki so izkoristili trenutke nepazlji- vosti prodajalke in ukradli - ne čevlje, ampak dobrih 45 tisoč tolarjev iz blagajne, za toliko pa je oškodovana lastnica lo- kala, Brigita O. izkoristil obnovo v času od avgusta do 7. sep- tembra je neznani storilec vlo- mil v stanovanjsko hišo Emila B. iz Celja v Dobrini. Iz objek- ta, ki ga obnavljajo, je tat od- nesel oljni gorilec, vrtalni stroj in električno žago v skupni vrednosti okoli 100 tisoč to- larjev. Viomiiena Osmica v noči na 8. november je neznani storilec vlomil v bife Osmica na Koroški cesti v Ve- lenju. V notranjosti si je izza točilnega pulta nabral 30 za- vitkov cigaret različnih znamk, 10 steklenic žganih pi- jač in 67 tisoč tolarjev gotovi- ne. S tem je lastnika Franca J. iz Velenja oškodoval za pri- bližno 150 tisoč tolarjev. Kradei v kiosku v noči na 8. november je nekdo vlomil v gostinski kiosk na Aškerčevi ulici v Celju. Od- nesel je glasbeni stolp z zvoč- niki, denarnico s 4 tisočaki, zavitek cigaret znamke lord, okoli 4 kg mesa ter enega piš- čanca. Jakub B. iz Celja je oškodovan za okoli 150 tisoč „ tolarjev. Zažgai kadetta v sredo, nekaj minut po pol- noči, je neznani storilec v na- selju Udmat stopil do osebne- ga avtomobila znamke opel kadett GSI cabrio, ki je stal pred stanovanjskim blokom in na vozilu podtaknil požar. Av- to, ki je last Rafka D. iz Udma- ta, vreden pa je bil okoli 700 tisoč tolarjev, je v celoti uničen. Domače srake Matjaž R. iz Ločice, Jože K. z Vranskega, Bojan S. iz Vele- nja in Ivan S. iz Grušovelj so osumljeni, da so v času od 4. do 7. novembra letos v podjet- ju Gorenje Elektronika, kjer so vsi štirje zaposleni, ukradli večje število elektronskih po- lizdelkov za televizijske spre- jemnike in druge aparate iz programa akustike. Za to po- četje so se med sabo dogovori- li, kaj kdaj in kako bodo ukra- dene polizdelke spravili iz to- varne. To jim je sicer uspelo, ni jim pa bilo dano, da bi ukrade- ne predmete uporabili. Zoper osumljene storilce so policisti napisali kazensko ovadbo, v kateri je tudi zapisano, da so Gorenjevo Elektroniko oško- dovali za poldrugi milijon to- larjev. Denar iz župnišča v sredo, 8. novembra zju- traj, je neznani storilec vstopil v nezaklenjene prostore žup- nišča Radečah in se osredoto- čil le na denar. Našel in ukra- del je 84 tisoč slovenskih to- larjev, 400 nemških mark in več bankovcev ameriških do- larjev. S tem je Župnijski urad Radeče oškodoval za okoli 130 tisoč tolarjev. iskal, razmetai, kradei v dneh od 7. do 9. novembra je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Letušu, temeljito preiskal prostore ter ukradel glasbeni stolp, video kamero, satelitski sprejenmik, več kosov zlatega nakita, mo- ško in žensko usnjeno jakno ter usnjene škornje, dokopal pa se je tudi do gotovine: tisoč nemških mark in 50 tisoč to- larjev. Lastnika, Mihael in Matejka L., sta s tem oškodo- vana za okoli milijon 700 tisoč tolarjev. Izginil pralni stroj Minuli četrtek zvečer so tri- je neznani storilci ukradli pralni stroj znamke gorenje tip 906X, ki je stal pred vho- dom v prodajalno Era na Ki- dričevi cesti v Velenju. Era d.d. iz Velenja je s tem oškodo- vana za 64 tisoč tolarjev. Smuknila telefon Prejšnji četrtek zvečer sta neznana moški in ženska vsto- pila v prodajalno Tehno shop na Vodnikovi ulici v Celju in izkoristila kratko odsotnost prodajalca tako, da sta ukrad- la prenosni telefonski aparat znamke panasonic, tip KX-T 925 OG. S tem sta podjetje Tripex oškodovala za 58.650 tolarjev. Smola z video kamero Sedemnajstletni D.K. iz okolice Žalca je 9. novembra popoldne prišel v prodajalno Mimoza v Žalcu, izkoristil ne- pazljivost prodajalca in s poli- ce ukradel video kamero znamke sony, vredno 198.720 tolarjev. Aparat je skril pod jakno in hitro zapustil lokal, prodajalec, ki je hitro opazil, da video kamera na polici manjka, pa je stekel za njim. Med begom po ulicah se je mladenič zaletel v nekega mo- škega, pri tem pa mu je kame- ra padla na tla. Hotel jo je po- brati, ko pa je videl, da se mu prodajalec iz Mimoze nevarno bliža, je zbežal tudi sam in pu- stil kamero na tleh. Zmikavt ljubi športno v dneh od 9. do 10. novem- bra je neznani storilec vlomil v prodajalno Slovenija šport v Velenju in ukradel več oblačil in športnih rekvizitov, s tem pa je omenjeno trgovino oško- doval za okoli 100 tisoč to- larjev. Vlomi v kleti Neznani storilec je v času od 5. do 9. novembra prišel v klet- ne prostore stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu. Na vratih dveh kleti je odlomil leseni letvi in kradel. Iz ene kleti je odnesel različno oro- dje, iz druge pa 11 buteljk vi- na. Z dejanjem je Franjo J. oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. V času od 25. oktobra do 10. novembra je nekdo vlomil y klet v stanovanjskem bloku na Goriški ulici v Velenju, last Hasima B. Ukradel je ojačeva- lec za glasbeni stolp, vreden okoli 40 tisoč tolarjev. V noči na 13. oktober je nek- do vlomil v kletne prostore Stanislava V. s Kardeljevega trga v Velenju. Storilec mu je ukradel 90 buteljk z različnimi arhivskimi vini. Lastnik je oškodovan za okoli 200 tisoč tolarjev. Grozil z bombo Minulo nedeljo popoldne sta se v Rogatcu sprla oče Jožef in sin Robert K., pri tem pa je sin očetu grozil z ročno bombo. Ob prSiodu patrulje na kraj dogajanja je bombo M 75, štiri detonatorje in 8 nabojev izro- čil policistom, ki bodo zoper osumljenega Roberta napisali kazensko prijavo. Gora cigaret v nedeljo zarana je neznani storilec vlomil v restavracijo na Sloveniki, v kraju Tepanje. Ukradel je 2450 zavojev ra- zličnih vrst in znamk cigaret ter s tem Ljubljanski Petrol oškodoval za 457.500 tolarjev. Brez plače v ponedeljek, 13. novembra popoldne, je nekdo izkoristil kratko nepazljivost zaposlenih v frizerskem salonu Figaro na Cankarjevi cesti v Velenju. Vstopil je v oblačilnico in iz omare Alenke M. ukradel 60 tisoč tolarjev gotovine. Alenka je zdaj ob celo mesečno plačo. M.A. AVTOVLOMI v nedeljo 12. novembra zju- traj je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil zastava yugo, ki je bil parkiran pred gostinskim lokalom Saloon na Konovski cesti v Velenju. Ukradel je digitalni avtoradio kasetofon in nekaj kaset. Z de- janjem je Gorazd R. iz Velenja oškodovan za okoli 15 tisoč to- larjev. V nedeljo okoli enih je nez- nani storilec vlomil v dva av- tomobila zastava yugo, ki sta bila parkirana pred diskoteko Duo v Silovi pri Velenju. Iz prvega yuga je ukradel avtora- dio kasetofon znamke philips, ojačevalec in 2 zvočnika, iz drugega avtomobila pa polico prtljažnika z zvočnikoma. Sergej K. iz Kavč pri Velenju in Boris G. iz Raven pri Šošta- nju sta oškodovana za okoli 65 tisoč tolarjev. V nedeljskih zgodnjih jutra- njih urah je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil za- stava yugo, ki je stal pri go- stišču Duo v Silovi pri Vele- nju. Ukradel je zadnjo polico, na kateri sta bila nameščena dva zvočnika. Borut K. iz Florjana je oškodovan za okoli 12 tisoč tolarjev. V noči na 12. november je neznani storilec vlomil v oseb- ni avtomobil zastava yugo, parkiran na Čopovi ulici v Ce- lju. Ukradel je avtoradio kase- tofon znamke blaupunkt in s tem Milana V. iz Celja oškodo- val za približno 25 tisoč to- larjev. New York ie varnejši v ZDA so lani obravna- vali tri odstotke manj na- silnih kaznivih dejanj kot leta 1993, New York pa se po statistikah FBI že nekaj let ne pojavlja več na vrhu najbolj nevarnih ameriških mest. Število ubojev se je v zadnjih petih letih v njem zmanjšalo za polovico (leta 1990 jih je bUo več kot 2.200, za letos pa jih napo- vedujejo nekaj več kot 1.000), manj pa je tudi dru- gih kaznivih dejanj. Tak zasuk pripisujejo dejstvu, da so povečali število poli- cistov za 20 odstotkov, da so možje postave veliko več na ulicah, da ukrepajo tudi v primeru manjših prekr- škov, kar prej zaradi po- plave večjih kršitev zako- nov niso, predvsem pa je policija uspešnejša v boju proti narko kriminalu, ki za seboj potegne vrsto dru- gih zločinov. Lani sta bila tako najbolj nevarni mesti v ZDA Newark (država New Jersey) in St. Louis (država Missisippi), kjer so na 1.000 prebivalcev obravnavali kar 38 prime- rov nasilnih kaznivih de- janj kot so umori, ropi, te- lesne poškodbe in posil- stva. Tema mestoma sledijo Atlanta (36 nasilnih kazni- vih dejanj na 1.000 prebi- valcev), Tampa (35 prime- rov na 1.000 prebivalcev) in Miami (34 primerov). Pri številu tatvin na 1.000 pre- bivalcev pa je vrstni red najbolj nevarnih mest tak- šen: Fort Lauderdere (165 tatvin na 1.000 prebival- cev), Tampa (140), Miami (138), St. Louis (126) in At- lanta (125). (Sled) Št. 4«. - 16. november 1995 25 Grehi veselega Martina Martinovanje se vsako leto odraža tudi v prometu na na- ših cestah in je neke vrste po- liazatelj kulturne ravni udele- žencev v prometu, predvsem voznikov motornih vozil. Le- tošnji Martin je bil za spozna- nje boljši od lanskega, so na osnovi nadzorov v teh dneh ugotovili prometni policisti UNZ Celje. V noči na nedeljo so v poo- strenem nadzoru ugotovili, da je, kljub izboljšanju, stanje še vedno zaskrbljujoče. Ustavili in kontrolirali so 656 voznikov in ugotovili skupaj 159 različ- nih kršitev cestnoprometnih predpisov. Pri sodniku za pre- krške se bo moralo zagovarjati 100 kršiteljev, 44 osebam pa je bila na kraju prekrška izreče- na mandatna kazen. Preizkus z alkotestom so odredili za 178 voznikov, od teh jih je 17 preizkus odkloni- lo. Pri 64 voznikih je alkotest pokazal, da so pred vožnjo za- užili preveč alkohola, pri 97 pa je bila zaznana prisotnost al- kohola, a še v dovoljenih me- jah. Najbolj pijan je vozil tisti, ici so mu v nadzorni akciji na- merili 2,7 promile alkohola v krvi Na Martinovo soboto ob 9.30 uri so policisti na magi- stralni cesti v Vinski Gori ustavili in alkoholno preizku- sili voznika Franca, ki je vozil tovorno vozilo, alkotest pa je pokazal kar 2,25 promile alko- hola v organizmu. Istega dne opoldne je voznik Andrej vozil osebni avtomobil po Celjski cesti v naselju Velenje, laser- ski radar pa je pokazal, da je namesto dovoljenih 60 km na uro vozil s hitrostjo 150 kilo- metrov na uro. M. AGREŽ Poškodba s puško v nedeljo 12, novembra do- poldne so bili lovci LD Bistri- ca ob Sotli na skupnem lovu na divje golobe. Lovili so v lo- višču Hrastje. Med lovom se je Robertu P. (25) iz Ljutomera samodejno sprožila lovska puška šibreni- ca, kot kažejo sledovi, pa sta ga oba naboja hkrati zadela v podlaht leve roke. Robert P. je utrpel hudo telesno poškodbo; iz brežiške bolnišnice so ga prepeljali v Univerzitetni kli- nični center v Ljubljano. M.A. Smrt na gradbišču Siovenike j Delavci mariborskega Gradisa so, 10. novembra okoli 10. ure,] na gradbišču avtoceste pod viaduktom Skedenj v Žicah, sj pomočjo žerjava, s tovornega vozila razkladali rebrasto beton-' sko železo, ki je bilo povezano v posamezne snope, v vsakem snopu pa je bilo 49 železnih palic. Med razkladanjem se je eden izmed snopov, na višini 3 do 4 metrov, razpel, težko železje pa je padlo na 49-letnega delavca Ludvika M. iz Maribora, ki je bil takrat na tovornjaku. Težko ponesrečenega delavca so z reševalnim vozilom odpeljali v celj- sko bolnišnico, kjer je kmalu po prihodu poškodbam podlegel. Na kraj dogodka so takoj po delovni nesreči prispeli konjiški policisti, za njimi komisija urada kriminalistične službe UNZ Celje, pa preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča Celje in okrožna državna tožilka. O dogodku je bil obveščen tudi repu- bliški delovni inšpektor, odrejena pa je bila tudi sodna obduk- cija. M.A. Nezgoda pri spravilu lesa Minulo nedeljo popoldne sta Janez C. (60) iz Podkraja in njegov devetnajstletni sin, soimenjak, v gozdu spravljala hlodo- vino ter pri delu uporabljala traktor in vitel. Ko je Janez mlajši pripel smrekov hlod, ki je ležal v potoku, je Janez starejši vključil vitel, med vleko pa se je hlod zagozdil med korenine. Janez starejši je kljub temu držal za vključeni vitel, traktor pa se je prevrnil na levi bok. Očeta Janeza C. je stisnilo ob bližnje drevo, ko pa je sin zaslišal očetove krike, je prihitel na pomoč in poklical reševalce. V bolnišnici v Celju so ugotovili, da je Janez C. starejši utrpel hude telesne poškodbe. ^ Brutalen nastop vojniške učiteljice Ne samo otroci - tudi odrasli ljudje gledajo v učitelju nekak vzgled in njegovo vedenje v šo- li in izven šole kritično opazu- jejo. Tako so prebivalci bližnje vojniške okolice nedavno spoznali, da živi med njimi učiteljica, ki vsekakor močno kvari ugled vzgojitelja današ- nje mladine. Ko se je dne 26. t.m. 67-let- na ženica Platovšek Marija iz Vojnika okrog 17. ure vračala z dela domov po poti, ki jo domačini uporabljajo že nad 50 let, ji je zastavila korak uči- teljica Marija A. in jo začela jezikavo obdelovati z vulgar- nimi izrazi. Utrujeni ženici ni bilo do prepira z vaško učite- ljico in je smatrala, da ji te zastarele poti, ki edina vodi do njenega doma, pač ne more prepovedati, zlasti še, kar s to Potjo zemljišče, ki je bilo po agrarni reformi dodeljeno Ma- riji A. v začasno uporabo ne trpi nobene škode. Ker se ženi- ca ni umaknila s te poti, ji je učiteljica začela groziti s sr- pom v roki. Na mirne besede utrujene ženice, da ji na tej poti ne dela nikake škode, se je učiteljica nad staro ženico to- liko spozabila, da jo je s topim delom srpa - z ročajem, močno udarila po levem komolcu in jo s tem brutalnim nastopom za par dni onesposobila za delo. Vprašamo se skupno s pre- bivalstvom vojniške okolice, ki jih je ta surovi nastop učite- ljice Marije A. zelo razburil, kako more vojniški učiteljski zbor v svoji sredini trpeti to- varišico, ki na tak način jemlje ugled vzgojiteljem - tovariši- cam? In kako bo takšna učite- ljica v svojem razredu navaja- la otroke na lepo vedenje, če sama ne zna krotiti svoje jeze in si dovoli dejansko napasti staro ženico, ki ji ni storila ni- česar hujšega mimo dejstva, da je njena utrujena noga sto- pila po izhojeni stari poti bru- talne lastnice. Savinjski vestnik, 4.7. 1953 v steber In drevo Na magistralni cesti v nase- lju Rogatec se je, v torek 7. novembra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, ena pa je utrpela lažje poškodbe. Na vozilu je škode za okoli 400 tisoč tolarjev. Aleš B. (19) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Do- bovca proti Rogaški Slatini. V desnem preglednem ovinku v naselju Rogatec ga je pričelo zanašati, zapeljal je v levo in zunaj vozišča trčil v betonski steber, potem pa še v drevo ob cesti. V nezgodi se je voznik lažje telesno poškodoval, hude poškodbe pa je utrpel sopot- nik, 20-letni Rok V. iz Celja. Padel s prikolice Na lokalni cesti v Fongracu se je, v torek 7. novembra po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hu- de telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša približno 50 tisoč tolarjev. Ivan R. (33) iz Zabukovice je vozil traktor s prikolico, na kateri je imel naložena drva, na vrhu tega tovora pa je sedel 60-letni Janez R. iz Zabukovi- ce. Med vožnjo po klancu navzdol je prestavno ročico traktorja vrglo v nevtralni po- ložaj, traktor pa je zaradi tega začel pridobivati na hitrosti. Med vožnjo preko kanala za odtok vode je Janez R. padel s prikolice in se hudo telesno poškodoval. Voznik Ivan R. je z drvečim traktorjem zapeljal v hrib, da se je traktor ustavil in se prevrnil na bok. Voznik je na srečo ostal nepoško- dovan. Težke posledice Na magistralni cesti zunaj naselja Irje pri Rogaški Slatini se je, v sredo 8. novembra ob treh zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, na avto- mobilu pa je škode za okoli 150 tisoč tolarjev. Srečko F. (21) iz Rogaške Slatine je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Tekačevega proti Rogatcu. V blagem desnem ovinku je pričel prehitevati voznika osebnega avtomobila, 23-letnega Maria Z. iz Roga- ške Slatine. Po končanem pre- hitevanju je pričelo vozilo Srečka F. zanašati, zapeljal je na levo stran s ceste v globok jarek, kjer je vozilo obrnilo na streho. V nesreči je bil voznik hudo telesno poškodovan, so- potnik, 24-letni Štefan Š. iz Zgornjega Sečovega, pa je utr- pel posebno hude telesne po- škodbe. Vstal In peljal naprej Na regionalni cesti v Rad- mirju se je, v soboto 11. no- vembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan voznik kolesa z motorjem. Stanislav P. (65) iz Radmirja je vozil kolo z motorjem po regionalni cesti iz smeri Čer- nivca proti Radmirju. Blizu odprtega skladišča KZ Mozir- je se je vunaknil vozilu, ki je prihajalo iz nasprotne smeri in prehitevalo drugo vozilo, pri lunikanju pa je zapeljal na desno bankino in padel po vo- zišču. Po padcu je vstal in pe- ljal naprej, kasneje pa je iskal pomoč pri zdravniku, ki je ugotovil hudo telesno po- škodbo. Na Sloveniki trije ranjeni Na cesti rezervirani za pro- met z motornimi vozili, zunaj naselja Tepanje se je, v soboto 11. novembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, dve pa sta utrpeli lažje poškodbe. Škoda na vozilih znaša okoli 700 tisoč tolarjev. Milena V. (21) iz Tinjske Go- re pri Slovenski Bistrici je vo- zila osebni avtomobil po tim. hitri cesti iz smeri Slovenske Bistrice proti Slovenskim Ko- njicam. Ko je v Tepanju pripe- ljala do izvoza za Konjice, je zapeljala na nasprotni vozni pas v trenutku, ko ji je naspro- ti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 49-letni Maksimi- lijan J. iz Domžal. Vozili sta trčili, pri tem pa se je hudo telesno poškodoval sopotnik v vozilu Milene V., 15-letni Boštjan V. iz Tinjske Gore. Lažje sta bili ranjeni voznica Milena in sopotnica v vozilu Maksimilijana J., 46-letna Marija J. iz Domžal. V kovinski drog Na lokalni cesti v Vrbju pri Žalcu se je, v nedeljo 12. no- vembra zgodaj zjutraj, pripe- tila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, gmotna škoda pa zna- ša približno 250 tisoč tolarjev. Milan T. (21) iz Vrbja je vo- zil osebni avtomobil iz smeri kulturnega doma v Vrbju proti odcepu za Roje. Ko je pripeljal v bližino tega odcepa, je zape- ljal naravnost in trčil v kovin- ski drog žične ograje pri sta- novanjski hiši. Pri tem je utr- pel posebno hudo telesno po- škodbo. M.A. Požar v kuhinji v nedeljo 12. novembra po- poldne je izbruhnil požar v kuhinji stanovanjske hiše na Poti v Konjsko, last Zvonka T. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi krat- kega stika na električni nape- ljavi v predelu kuhinjske nape. Zgorela je napa, skupaj z dve- ma elementoma, gmotno ško- do pa so ocenili na 150 tisoč tolarjev. Požar so pogasili do- mači in celjski poklicni gasilci. Poslople v plamenih v ponedeljek 13. novembra okoli 6. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jo- žefe P., v kraju Skale. Ogenj je imičil celotno po- slopje, zgorel pa je tudi vprež- ni voz, voziček motorne kosil- nice, elektromotomi mlin za žito, stroj za čiščenje žita, pri- kolica za motokultivator, obračalnik, okoli 3 kubični metri rezanega lesa, mizarska miza in približno 10 ton sena. Gmotna škoda znaša okoli 2 milijona tolarjev, vzrok poža- ra pa do zaključka redakcije še ni bil znan. V krutem objemu ognja Gabrijel P. (22) iz Petelinje- ka se je 7. novembra zvečer vračal iz Laž proti domu. Ker na svojem kolesu z motorjem ni imel stopalke za zagon mo- torja, se je spustil po klancu, ker pa motorja še vedno ni uspel spraviti v pogon, je priž- gal vžigalico in pogledal v re- zervoar, kakšno je stanje gori- va. Pri tem je prišlo do eksplo- zije in goreči bencin je zajel tudi nesrečnega Gabrijela, ki so se mu v trenutku vnela oblačila. Pok in ogenj je opazil prijatelj Milan R., ki je plame- ne na fantu pogasil. Gabrijel P. je utrpel zelo hude opekline. Iz celjske bolnišnice so ga pre- peljali v Univerzitetni klinični center v Ljubljano. M.A. HMEZAD KZ Trnava - Gomilsl^o Trnava 5 a, Gomilsko razpisuje prosto delovno mesto direktorja KZ Na delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo kmetijske ali eko- nomske smeri; -5 let delovnih izkušenj; -organizacijske in vodstvene sposobnosti za delo v kme- tijstvu in trgovini. S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas (mandat 4 leta) z možnostjo podaljšanja. Pogoj /fe uspešno opravljeno 6-mesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v 15. dneh po objavi na gornji naslov s pripisom "za razpis". Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30. dneh od objave. Osnovna šoia bratov Juhartov Šempeter v Savinjski dolini razpisuje delovno mesto učitelja razrednega pouka za določen čas s polnim delovnim časom (nadomešča- nje delavke na bolniškem dopustu). Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene po- goje. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Začetek dela: 3. januar 1996. O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku. Oprema p.o. Ceije v stečaju objavlja javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev in drobnega Inventarja Javna dražba bo v ponedeljek, 27. novembra 1995, ob 12. url v prostorih Opreme p.o. Celje, Babno 3, Celje. Prodajali bomo: -lesno predelovalne in druge stroje Ppgoji; Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene vsakega pred- meta oziroma minimalno 2.000 SIT, in sicer na žiro račun števil- ka 50700-690-677 s pripisom "za dražbo" ali pri blagajni stečaj- nega dolžnika na dan dražbe v času ogleda. Predstavnik pravne osebe mora imeti pooblastilo. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, dru- gim pa brez obresti vrnili v roku 3 dni po izvršeni dražbi. Prometni davek, ki ni vsebovan v izklicnih cenah, plača kupec. Prodajali bomo po načelu "videno - kupljeno". Seznam vseh predmetov bo na ogled na sedežu stečajnega dolž- nika, Babno 3, Celje, in sicer od 20. 11. 1995 naprej. Ogled predmetov bo možen v četrtek, 23. novembra 1995, od 10. do 13. in v ponedeljek, 27. novembra 1995, od 8. do 10. ure. Interesenti lahko dobijo dodatne informacije pri stečajnem upra- vitelju Zvonimiru Hudeju, telefonska številka (063) 34-511, zju- traj ali (063) 34-730, zvečer. _ iff. 4«. - 16. nev«mb«r 1995 GLASBA 2«] Nove plosce na novih policah Založba Dallas le odprla prodajalno In predstavila nove plošče Distribucijska in izdajatelj- ska hiša Dallas je pred krat- kim odprla prodajalno na Rimski cesti v Ljubljani. Kot že govori ime, trgovina nosi namreč naziv Dallas Mute shop, je moč v njej dobiti ce- lotno ponudbo neodvisne veli- kanke Mute, kakor tudi plošče nekaterih pomembnejših na- ših in tujih neodvisnih alter, techno in rave založb ter celo- ten katalog izdelkov skupine Laibach. V Dallasu so odprtje novih prostorov pospremili z izidom dveh kompaktnih plošč in si- cer s kompilacijsko ploščo skupin, ki so nastopile na lan- skoletnem Art&Music Festi- valu v Pulju in živo ploščo skupine Haustor, Ulje je na vodi, predstavili pa so tudi kompilacijo sarajevskega ra- dia Zid, Ročk Under the Siege. Zgoščenko A&M Festival Pula '94 je Dallas izdal v sode- lovanju z organizatorjem pri- reditve, agencijo Dilema. A&M Festival predstavlja na Hrvaškem trenutno najbolj prestižen dogodek na področju avtorske rockovske glasbe, saj poleg uveljavljenih in znanih gostujočih skupin vsako leto v brezhibni in za tamkajšnje razmere presenetljivo kako- vostni organizaciji predstavi tudi množico mladih in še ne- uveljavljenih hrvaških in slo- venskih skupin. Na lanski pri- reditvi v odličnem puljskem koncertnem prizorišču Ulja- nik je na treh večerih nastopi- lo kar 18 skupin. Na natečaj festivala se je prijavilo kar 92 mladih zasedb, izmed katerih je organizator izbral dvanaj- sterico najboljših, k sodelova- nju pa so povabili tudi šest go- stov. ^ Ti^o so y tekmoviOnmiiieltt nastopili Rt planete (Pulj), Gipss (Reka), Funky Junky (Pulj), Svi predsjednikovi ljudi (Kutina), Do ludila (Samobor), The Bleeding (Pulj), Žoambo Žoet Workestrao (Ljubljana), Dik'0 Braz (Samobor), Fancy Lazy (Reka), Haze (Pula), Ba- by Can Dance (Ljubljana) in Reb Rep (Celje). Kot gostje so na festivalu sodelovali še The Stuff, KUD Idijoti & Gori uši Winnetou, Matchless Gift, Let 3, Strelnikoff in Laufer. CD je dokaj veren in pred- vsem kvaliteten povzetek treh festivalnih večerov, saj so na- stope skupin tonsko zabeležili s profesionalno šestnajststez- no opremo hrvaške TV, končne mikse pa izgotovili v studiu radia Pulj. Gotovo gre za eno izmed (naj)boljših tukajšnjih kompilacij z živimi posnetki, saj je snemalcem in glasbenim producentom v večini prime- rov uspelo ujeti vzdušje festi- vala, kar daje zagotovilo, da je plošča primerna za večkratno poslušanje in predstavlja več kot le dokument. To pa bi težko trdili za dru- go ploščo, ki jo je Dallas izdal v sodelovanju z revitalizirano zagrebško založbo Blind Dog Records. Kot že rečeno, je živa plošča Ulje je na vodi posnetek koncerta legendarne zagreb- ške zasedbe Haustor, nastal pa je daljnega 6. januarja 1982 v prav tako legendarnem klubu Kulušič v Zagrebu. Haustor se je takrat pripravljal na drugo veliko ploščo, uspešnica Moja prva ljubav pa je bila v tistem času reden gost večine radij- skih programov po vsej Jugo- slaviji. Zato lahko v tej cedejki namesto kakovostnega zvoka iščemo predvsem dokumen- tarno vrednost, še posebej za- radi dejstva, da sta gonilni sili skupine, Srdan Sacher in Dar- ko Rundek kasneje večino no- vega materiala spremenila. VASJA OCVIRK Slovenski kvintet namesto Slapov Na tretjem abonmajskem koncertu domače zabavne glasbe v Kulturnem centru Laško bo v četrtek zvečer, 16. novembra, namesto napoveda- nega ansambla Slapovi nasto- pil Slovenski kvintet. Do spremembe je prišlo za- to, ker je bil pevec v ansamblu Slapovi Jože Skubic operiran in mora vsaj mesec dni počiva- ti. Organizator je poiskal ustrezno zamenjavo, Id jo je našel v odlični profesionalni skupini Slovenski kvintet, ki obstoja pet let, v njej pa igrajo sami preizkušeni glasbeniki, ki se na svoj posel dobro spoz- najo. Slovenski kvintet veliko na- stopa v tujini, pred kratkim pa je izdal tudi novo kaseto, ki jo bo predstavil v Laškem. Kon- cert bo ob 19.30. Ob tej prilož- nosti bo tudi promocija knjige Toneta Vrabla (Zgodbe izpod Triglava) Vitezi polk in valč- kov. S Slovenskim kvintetom bo nastopil tudi znani humo- rist in eden izmed štirih vodi- teljev televizijske oddaje Po domače Franc Pestotnik - Po- dokničar. Ansambel Slapovi bo nasto- pil v Laškem v četrtek, 21. de- cembra na dveh koncertih. Že kupljene vstopnice veljajo za takrat. Kdor pa jih želi vrniti, lahko to stori. Tako bosta de- cembra dva abonmajska kon- certa, saj bodo 28. decembra nastopili člani skupine Štajer- skih 7, ki so sedaj na turneji po Avstraliji. TV Cankarjev dom - glasbeno središče Predvidevam, da ga ni Slo- venca, ki se še ni srečal s Can- karjevim domom. Če si niste imeli možnosti ogledati katere izmed številnih, zanimivih predstav v tem slovenskem kulturnem hramu, pa ste si prav gotovo ogledali kakšen televizijski prenos iz omenjene hiše. Največ predstav je glasbe- nih, saj je bil s tem namenom Cankarjev dom tudi zgrajen, kajti Ljubljana ob Slovenski filharmoniji ni imela druge glasbene dvorane. Največ je mednarodne glasbene izme- njave. Ta teden bomo v oddaji Glasba je življenje gostili di- rektorja Cankarjevega doma, gospoda Mitjo Rotovnika, ki nam bo zaupal kar nekaj zani- mivosti v zvezi z glasbenimi prireditvami in izvajalci. Vas zanima, zakaj se je lani Ivo Pogorelič odločil za koncert v tivolski dvorani in ne v Can- karjevem domu; katera prire- ditev je najbolj razočarala, ka- tera je privabila največ obi- skovalcev?^ Vas zanima, zakaj bo na silvestrski večer v Gal- lusovi dvorani nastopil Moped show? Pa še ena iz Tofove realne revolucionarne ljubezenske poezije: Ljubko se je nasmehnila, režiser je butnil povabila: »Gospodična, pojdite z menoj, takoj, bova še nekaj stvari uredila!« Ona se je nasmehnila in izvila: »Veste, če prav vam je ali ne, uredita tu kjer sva. Velja? Vaši sodelavci čili so te stvari z menoj danes že trikrat uredili!« Simona H2O Direktor: Franček Pungerčič. Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Trednik informativnega programa: Robert Gorjanc. llredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl. . Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, PreŠemova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510. Prvi Icoraifi Na sceno se prebila mlada cellska skupina Horse control Horse Control se imenuje mlada in perspektivna celjska skupina, ki si je šele začela utirati pot na slovensko glas- beno sceno. 27. oktobra so se v Narodnem domu predstavili dijakom I. gimnazije v Celju, kjer so tudi začeli kot šolski band. V skupini ste štirje člani. Je vaša zasedba že od začetka . takšna? Petega člana, ki je tudi dal idejo, da bi igrali skupaj, ni več v naši skupini, drugače pa je zasedba ostala ista: Dalibor Stanimirovič, bas kitara; Miha Lajlar, vokal; Boštjan Lajlar, bobni; Rok Lajlar, kitara. Kdo vas je sploh navdušil in usmeril na glasbeno pot? Vsem nam je skupna velika ljubezen do glasbe. Ob strani so nam stali tudi starši, prišla je ideja, da bi igrali skupaj in tako se je vse začelo... Rok in Dalibor sta študenta, Miha zaključuje osnovno šolo. Kako vam uspe uskladiti glas- bo in druge obveznosti? Časa imamo res zelo malo. Med tednom, ko smo daleč na- razen, vadimo vsak zase, išče- mo ideje, med vikendi pa se dobimo tudi po trikrat. Kakšen je bil vaš čisto prvi nastop? Kje vse ste že nasto- pali? Začeli smo na OŠ Hudinja, pod imenom Horse control pa smo prvič nastopili približno pred dvema letoma. Nastopali smo v Ljubljani, v Palmi, pred kratkim smo bili na prireditvi ob obletnici skupine Veter v Hrastniku... Od kod ideja za takšno ime? Prišli smo do spoznanja, da glasba vpliva na človeka kot mamilo, ga zasvoji. »Horse« v žargonu pomeni heroin, in ta- ko je nastal Horse Control. Lastnih skladb najbrž še ni- mate prav dosti, zato igrate tudi tuje. Kaj imate najraje? kdo še posebej vplival na vas? Igramo to, kar nam je vše^ in v čemer uživamo. Najraje imamo glasbo Doorsov, Pij^ Floydov... Si prizadevate, da bi ustva. rili kakšen svoj, čisto poseben stil? Smo svobodni, neomejeni. Ne igramo izključno ročka ali heavy metala, ne obremenjuje- mo se s šablonami, igramo pač to, kar nam je všeč. Skozi glas- bo poskušamo vplivati na člo- veka in na njegovo psiho. Kako nastajajo besedila in glasba? Pesmi ustvarjamo skupaj. Nekdo pride z idejo, ostali mu pomagamo. Včasih uspe, vča- sih tudi ne. Se je vaš odnos do glasbe kaj spremenil, zdaj ko niste več samo poslušalci ampak tudi sami ustvarjate? Z glasbo smo zdaj še globlje povezani, spremlja nas pov- sod; v glasbi najdeš vse. Prebili ste led. Posneli ste svojo prvo skladbo, Maričko, ki je izšla na kompilaciji z na- slovom Desna scena. Kakšni so občutki? Čuden občutek, poslušati sam sebe. Vsekakor nam je bi- lo všeč, da nas vrtijo na radiu, uvrstili smo se celo na lestvico. Kakšni so vaši načrti? Se obeta še kakšen koncert, mor- da kaseta ali CD? Koncert bomo imeli le ob kakšni posebni priložnosti. V zadnjem času se bolj posveča- mo svoji glasbi, dogovarjamo se za snemanje. Kaj menite o slovenski glas- beni sceni? Na tej sceni lahko uspeš sa- mo, če igraš »govejo muz'ko«. Menimo, da preveč glasbe na- stane prisiljeno, za denar. Vsem glasbenikom svetujemo, naj si kdaj preberejo Prešerna in njemu podobne. Ostali pa poslušajte veliko glasbe, takš- ne, ki vam ugaja. Veliko je ra- zličnih okusov, pa tudi glasbe je ogromno, dovolj za vsakega in za vse. LUCIJA GRILEC V nedello 23. Libojska revija Miro Kline, ki zadnja leta skrbi za organizacijo Libojske revije, je lahko tudi tokrat zadovoljen, saj se je njegovemu vabilu odzvalo osemnajst skupin. 23. revija domače-zabavne glasbe bo v nedeljo, 19. novembra z dvema koncertoma ob 14. in 17. uri. Poleg glasbe bo na sporedu tudi veliko humorja. Med že uveljavljenimi skupinami bo nastopilo tudi nekaj mlajših, ki bodo reviji dale svež pečat. Libojska revija je najstarejša tovrstna glasbena prireditev v Sloveniji, kateri so sledile mnoge druge in tudi mnogo ansamblov je svoje ime dobilo prav na libojskem srečanju. TV Mlada glasbenica v intersparu v Intersparu v Celju bo v soboto, 18. novembra, pred trgovino FIT-MEDICO od 10. do 12. ure nastopala mlada kantavtorica narodnih in zabavnih pesmi Branka Leskovšek iz Gorice pri Slivnici. Ta celjska gimnazijka, ki je zaljubljena v kitaro, se pripravlja na izid svoje prve glasbene kasete. KL Šf. 46. - 16. november 1995 GLASBA Znani britanski ročk časo- pis Q je prejšnji teden v Lon- (jonu podelil med glasbeniki ^elo cenjene, medijsko pa [jolj malo izpostavljene na- grade Q AWARDS. Uredni- štvo tega časopisa je za al- bum leta proglasilo LP »The (jreat Ecape« angleške sku- pine BLUR, nagrado za naj- boljši »live« bend so prejeli OASIS, debitanti leta so po- stali SUPERGRASS, za naj- boljši kompilacijski izdelek leta so proglasili album »Help«, ERIC CLAPTON pa je dobil nagrado za posebne zasluge v ročk glasbi. PAUL McCARTNEY je fi- nanciral devetminutni film, posvečen Jerryu Garcii. Do- kumentarec je sestavljenka 140. fotografij, ki jih je Lin- da McCartney posnela leta 1967 in 1968, Paul pa jih je s pomočjo računalnika spravil v gibanje. Film bo premierno predstavljen konec novem- bra na London Film Festiva- lu. Te dni je v javnost tudi pricurljala vest, da so se pre- ostali člani kultnih califor- nijcev Grateful Dead odloči- li nadaljevati z delom, Gar- cio, ki je tostranstvo zapustil pred dobrimi tremi meseci, pa naj bi nadomestil David Hildago iz skupine Los Lobos. BRUCE SPRINGSTEEN bo v ponedeljek objavil dol- go pričakovani novi studij- ski album, prvi po letu 1992, ko sta izšla njegova »Human Touch« in »Better Days «. Založba Columbia je Springsteenov triletni disko- grafski molk zapolnila s pro- dajno uspešnico »Greatest Hits«, ki pa s samo štirimi novimi skladbami ni zado- voljila apetitov številnih fa- nov tega heroja ameriškega delavskega ročka. Spring- steen je na tokratni album, ki ga je poimenoval »The Goast Of Tom Joad«, spravil 12 skladb, inspiracijo zanje pa je našel v klasični noveli »The Grapes Of Wrath« ameriškega literarnega veli- kana Johna Steinbecka. Neuničljivi »umetnik, ki smo ga včasih poznali pod imenom PRINCE« je po svoji zadnji uspešnici, LP »The Gold Experience«, ki ravno te dni zapušča prvo polovico angleške lestvice Top 50 LP's, napisal še glasbo za balet »Kama Sutra«. Glavno vlogo v baletu je Prince za- upal plesalki Mayte, ki zad- nja tri leta aktivno deluje v projektu The New Power Generation. Premiema predstava »Kama Sutre« bo marca prihodnje leto v Puer- to Ricu. Prince se bo v krat- kem odpravil tudi na veliko svetovno turnejo, na koncer- tih pa bodo poleg njega na- stopili še NPG in Mayte, ki je pred kratkim s priredbo Princove »If I Love You To- night« zaplula tudi v pevske vode. Skladba »The Universal« bo drugi in pa tudi zadnji letošnji single s plošče »The Great Escape« skupine BLUR. Tem angleškim zvezdnikom je uspelo v Veli- ki Britaniji samo v mesecu dni prodati več kot milijon izvodov omenjenega albuma, že več kot leto dni pa se med prvih trideset na britanski lestvici najbolje prodajanih LP zadržuje tudi njihov prejšnji album »Parklife«. Ročk skupina BIG FOOT MAMA je po štirletnemu drgnjenju slovenskih odrov le prišla do diskografskega prvenca. Na kaseto in kom- paktno ploščo je ljubljanska peterica spravila deset skladb, ki so jih v komaj pet- najstih urah posneli v studiu Kif Kif. Big Foot Mama ima- jo pripravljen tudi prvi vide- ospot, ki ga je režiral znani scenograf Tomaž Štrucelj, predstavljen pa bo v eni iz- med prihodnjih oddaj Roka Ročka. Jutri, v petek, 17. novem- bra, bo v celjskem klubu BarFly, ob spremljavi Vite- zov obložene mize, nastopil PERO LOVŠIN (na sliki). Štiri dni kasneje, 21.11., bo- do v ljubljanskem K4 godli DEMOLITION GROUP, lju- bitelji novodobnega metala, pa bodo lahko v avstrijskem Gradcu dan prej, v ponede- ljek, 20. novembra, izprazni- li baterije na koncertu odlič- nih Švedov CLAWFINGER. Vsopnice za ta koncert lahko kupite v Pop Teatru, kjer vam v sodelovanju z graškim promotorjem Orpheum po- nujajo tudi vstopnice za koncerte skupin Little Feat (22.11.) in Randy Crawford (25.11.). STANE ŠPEGEL Evropska podružnica televizijske postaje MTV pa bo danes teden, v četrtek, 23. novembra, v pariški dvorani Le Zenith, na velikem glasbenem spektalclu podeljevala aagrade EUROPEAN MUSIC AWARDS. Smetana svetovne glasbene scene se bo že drugič potegovala (prva podelitev je bila lani v Berlinu pod znamenitimi bradenburškimi vrati) za naslove najboljših v devetih kategorijah. Poleg ameriških superzvezdnikov Bon Jovi se bodo v Parizu v živo predsta- vili še irski The Cranberries (na sliki), angleški East 17 in senegalski Parižan MC Solaar, prireditev pa bo vodil kralj »alter-mode« Jean Paul Gaultier. Po skoraj dvoletnem premoru se z zbirko hitov, ki jih je založba Heavnely ta ponedeljek izdala na LP »Too Young To Die«, na evropsko glasbeno sceno spet vrača znani angleški elektro-pop trio SAINT ETIENNE. Dvanajst uspešnic, ki so jih St. Etienne nanizali v devetdesetih, bo spremljala tudi nova skladba »He's On the Fone«. Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 22. novembra ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Žt. 46. - 16. november 1995 ZA AVTOMOBILISTE 5 Kal se bo zgodilo s Kia Motors? Južnokorejska avtomo- bilska tovarna Kia Motors, ki jo pri nas poznamo pred- vsem po osebnem avtomo- bilu sephia in terencu spor- tageu, se utegne zaplesti v precej neprijetne težave. Že vse od leta 1993 se na- mreč širijo vesti o ne pose- bej ugodnem finančnem stanju te tretje južnokorej- ske avtomobilske tovarne (za Hyundaijem in Daewo- ojem), ki postaja v očeh ne- katerih velikih domačih koncernov prav zaradi tega zanimiv »plen«. Tako je Kia Motors že pred nedav- nim hotel prevzeti veliki Samsung, ki se mu to sicer ni posrečilo, vendar želja ostaja. Samsung je še toli- ko bolj med tistimi, ki se zelo zanima za to tovarno (v kateri ima šest odstotkov delnic), saj je napovedal, da bo kmalu začel izdelo- vati avtomobile in bi mu izkušnje Kia Motors prišle zelo prav. Znano je tudi, da ima Kia Motors precej zu- nanjih dolgov, poleg tega pa je bilo lani za skoraj 90 milijonov dolarjev izgube, letos pa naj bi je bilo za skoraj 40 milijonov dolar- jev. Sicer pa je vse to usmerjeno v povsem jasen cilj: do leta 2000 naj bi juž- nokorejska avtomobilska industrija izdelala vsaj šti- ri milijone "avtomobilov- iVIarca ali aprila novi ford fiesta Prva generacija forda fieste je na ceste pripeljala že res od- daljenega leta 1979 in od tedaj naprej je to eden najuspešnej- ših avtomobilov na stari celini. Še vee: v zadnjih petih letih je bila fiesta štirikrat najuspeš- nejši avtomobil v svoji katego- riji. In gre za tisti razred, kjer je konkurenca skoraj ubijal- ska, saj se v njem drenjajo, de- nimo, renault clio, pa VW po- lo, peugeot 106, citroen AX in še številni drugi avtomobili. Sedaj je Ford fiesto povsem obnovil, tako da bi bilo bolj prav reči, da gre za povsem novo vozilo. Ohranili so sicer enako medosno razdaljo (2446 milimetrov), je pa avtomobil* nekaj daljši (3828 milimetrov), poleg tega pa širši in z večjo kolotečno razdaljo spredaj in tudi zadaj. Veliko sprememb je doživela notranjost in vsa mehanika, torej tisto, kar je očem bolj ali manj skrito. Pod- vozje je povsem posodobljeno, nov je zavorni sistem, za do- plačilo (pri nekaterih izveden- kah pa serijsko) pa si je mogo- če omisliti tudi protiblokimi zavorni sistem ABS. Motorji bodo trije. Začenjajo z 1,3-li- trskim EFl agregatom, ki bo na voljo v dveh izvedenkah. Prva bo imela moč 37 kW/50 KM, druga 44 kW/60 KM. Te- mu sledi 1,8-litrski dizelski motor z močjo 44 kW/60 KM pri 4800 vrtljajih v minuti, po- sebej ponosni pa so na bencin- ski štirivaljni motor z gibno prostornino 1242-kubičnih centimetrov in močjo 55 kW/ 75 KM pri 5200 vrtljajih v mi- nuti. Prav ta motor je ob vsem drugem plod sodelovanja z ja- ponsko Yamaho, kar pomeni, da se japonska motociklistična tovarna pojavlja tudi v avto- mobilski industriji. Omeniti kaže še izvrstno zvočno izola- cijo, saj so tako hrup v notra- njosti zmanjšali več kot za 10 decibelov. Nova fiesta bo na voljo v štirih kombinacijah opreme (focus, pa flair, fun in fhia). Novi avtomobil naj bi bil od prejšnjega v povprečju dražji za pet do devet odstot- kov, pri nas pa bo avto na vo- ljo marca ali v začetku aprila prihodnje leto. Staro izveden- ko še ne bodo upokojili, pač pa jo bodo še leto dni izdelovali v Španiji in jo prodajali kot fie- sto classic. Na sliki: novi ford fiesta. V ospredju accent, uspešna tudi iantra Južnokorejski Hyundai je na slovenskem trgu že stari znanec in najuspešnejša juž- nokorejska avtomobilska to- varna pri nas. Še posebej do- bro gre v promet nova lantra, ki so jo začeli prodajati v za- četku septembra in se je zanjo doslej odločilo kar 250 sloven- skih kupcev. V prvih devetih mesecih pa je uradni predstav- nik Hyundaija, ljubljanski Hyxmdai Avto Trade, skupaj prodal več kot 2000 avtomobi- lov, kar pomeni, da se je posel v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za skoraj 120 ocktotkov. Najbolje pa gre v promet accent (1150 ku- pcev), ki pa ni uspešen le pri nas, pač pa tudi na drugih evropskih trgih. Hkrati pa se tovarna vse bolj uveljavlja tu- di na evropskih tleh in to ne le s prodajo vozil, pač pa širi tudi svojo verigo raziskovalnih in oblikovalnih centrov. Tako so na japonskem odprli razvojno- raziskovalni inštitut, ki se bo ukvarjal predvsem z oblikova- njem najvitalnejših avtomo- bilskih delov in izdelavo za- pletene elektronike. Čez nekaj časa pa naj bi podoben inštitut odprU tudi v Frankfurtu. Sicer pa tovarna porabi za razvoj približno pet odstotkov denar- ja, ki ga ustvari s prodajo av- tomobilov. it. 46. - 16. november 1995 %9 ZA AVTOMOBILISTE If Tokiu tudi VW concept 1 I Na tokijskem avtomobil- lj|(ein salonu, ki je na sporedu avtomobilskih prireditev vsa- ^0 drugo leto, so med drugim pokazali tudi novo izvedenko Volkswagnovega concepta 1. Gre za avtomobil, ki povze- la karoserijsko linijo in tudi siceršnjo filozofijo izjemno iispešnega Volksvvagnovega lirošča, prvič pa je bil na ogled pa lanskem ženevskem avto- piobilskem salonu. Prav tedaj je avtomobil doživel izjemno pozornost in vse kaže, da so se pri Volkswagnu odločili za se- rijsko izdelavo. Po sedanjih napovedih naj bi se avtomobil, so ga zasnovali v VW obli- Ijovalskem centru v Simmi Valleyju, uradno pojavil na ce- stah še pred koncem tisočletja. iJa tokijski avtomobilski pri- reditvi pa je VW postavil na ogled novo izvedenko, ki do- kazuje, da gre razvoj concepta 1 dokaj hitro naprej. Tako je sedanja izvedenka dolga 406 centimetrov, kar je za 24 cen- timetrov več kot prej, poleg te- ga pa je avto tudi za sedem centimetrov širši. Veliko po- zornost seveda niso namenili zgolj obliki, ki je vsekakor zelo prijetna in tudi modema, pač pa tudi pasivni varnosti, kajti avto bo serijsko opremljen z dvema zračnima varnostnima blazinama, za doplačilo pa si bo mogoče dokupiti še proti- blokimi zavorni sistem ABS, pa napravo za kontroliranje in preprečevanje zdrsavanja po- gonskih koles ipd. Concept 1 torej združuje sodobno tehni- ko in tehnologijo z retro obli- ko, pri čemer pa seveda vsi menijo, da bi moral biti tudi cenovno konkurenčen. Na sli- ki: VW concept 1. Muiticar tudi na siovensiiem trgu Ljubljanski AM Cosmos je šopku podjetij, ki jih pred- stavlja na slovenskem trgu, dodal še nemški Muiticar. Gre za tovarno posebnih vo- zil, ki je bila nekoč dovolj zna- na v Vzhodni Nemčiji. Tako izdelujejo posebna vozila za komunalo, gradbeništvo, za urejanje in vzdrževanje letal- skih pist, pa vozila za delo na težko dostopnih terenih ipd. Vsa vozila iz serije muiticar 26 tako odlikujejo zelo skromni gabariti, veliko število izve- denk ter sodoben turbodizel- ski motor z neposrednim vbrizgom goriva in močjo 84 KM. Ob vsem pa AM Cosmos ponuja tudi traktorje Same, pa italijanske avtomobile alfa ro- meo, nov v ponudbi je tudi ta- ko imenovani ALC (avtomo- bilski lepotilni center), poleg tega pa so pred nedavnim pod- pisali pismo o namerah z ja- ponsko tovarno gradbenih in drugih strojev Komatsu. General Motors uspel na Kitajskem? Vse kaže, da je vsaj za sedaj končan boj za prevlado na ve- likem in obetavnem kitajskem avtomobilskem trgu. Čeprav kitajska vlada še ni uradno potrdila dogovora, se zdi, da bo kitajska tovarna Shangai Automobile Industry za tujega partnerja pri veliki skupni na- ložbi izbral General Motors. Projekt bo vreden vsaj mili- jardo dolarjev, izdelovali pa naj bi limuzine srednjega ra- zreda. Ponudbe, ki jih je dobi- la kitajska vlada, menda niso bile javne, videti pa je, da so se za GM odločili zaradi njegove večje prilagodljivosti. Tretji v tej igri, torej Chrysler, je bil letos tik pred tem, da podpiše pogodbo o izdelavi minikom- bijev, vendar se je načrt podrl •zaradi tega, ker so Kitajci zah- tevali več kot je bil Chrysler pripravljen dati. Obe drugi to- varni. General Motors in Ford, sta na Kitajskem že prisotni, saj sodelujeta v nekaterih dru- gih projektih, vendar je seda- nji po vrednosti daleč največji in najzanimivejši. Bolj ali manj je znano, da je Kitajska do leta 1996 prepovedala vse mešane projekte v avtomobil- ski industriji, saj naj bi imela tako dovolj časa za izdelavo strategije. Očitno torej je, da si bo velik kos pogače odrezal General Motors, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z evrop- skimi avtomobilskimi hišami. Ford in nova tovarna motorjev Ameriški Ford se še nekoliko bolj širi tudi v evropskih drža- vah. Na stari celini je razde- ljen na dve industrijski skupi- ni, na nemško in britansko ve- jo. Sedaj pa bo v svojo tovarfio motorjev na Otoku vložil do- datnih 535 milijonov dolarjev. tako, da bo podvojil sedanjo proizvodnjo in zaposlil skoraj 500 novih delavcev. Kot je ob tej priložnosti dejal predsed- nik Forda Alex Trotman, bodo v tovarni v Bridgendu v letu 1998 izdelali kar 550 tisoč mo- torjev v letu dni. V tej tovarni sedaj izdelujejo agregate za mondea, s prenovo oziroma razširitvijo dela pa bodo s te- kočih trakov prihajali tudi motorji za novo fiesto. Suzuki X-90 za slovenski trg v začetku prihodnjega leta bo tudi slovenskim kupcem na voljo suzuki X-90 (na sliki), vozilo, ki je namenjeno pretež- bo zabavi. V avtomobilu sta le dva se- deža, streha pa je deloma ste- pena in jo je mogoče sneti. Avtomobilu namenjajo 1,6-li- trski bencinski motor z močjo 90 KM. Pogon je na zadnji ko- lesni par, lahko pa tudi 4x4. Avtomobil je bil razstavljen tudi na nedavnem frankfurt- skem avtomobilskem salonu, pri čemer je bila objavljena tu- di cena za nemški trg - 29 tisoč mark. Glede na to, da so daja- tve pri nas občutno višje kot v Nemčiji, lahko račimamo, da bo suzuki X-90 pri nas precej dražji. Po limuzini še kabriolet Južnokorejska avtomobilska tovarna Hyundai zanje na evropskih tleh precej uspeha s povsem novo lantro (slednja je uspešna tudi pri nas). Sedaj pa je v preskušanju tudi kabriolet- ska različica tega avtomobila, ki se očitno spogleduje z limuzino vsaj tedaj, ko gre za zelo oblo karoserijsko linijo. Po sedanjih načrtih naj bi v avtomobil vgrajevali motorje z močjo 115 in 90 KM, kar pomeni, da gre za znane agregate. Kaj več o tem avtomobilu ni znanega, ve pa se, da bo seznam serijsko vgrajene opreme dokaj dolg, saj bo na njem protiblokimi zavorni sistem ABS, dve zračni varnostni blazini ipd. Na sliki: lantra kabrio. j Št. 46. - 16. november 1995 NASVETI 3» V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNEK Še dober teden dni, pa se bo na valovih Radia Celje znova zavrtel Modni vrtinec. Ker zadnji novembrski dnevi že napovedujejo prihod najbolj razgibanega in veselih priča- kovanj polnega meseca de- cembra, bo na to vzdušje na- ravnana tudi tokratna oddaja. Kaj obleči za celo vrsto dnevnih in večernih prednovo- letnih prireditev, kako se po- česati, kakšen make up izbrati za slovesnejše priložnosti... Seveda bomo kot običajno prelistali še kakšno slovensko modno revijo, poklepetali z vami oziroma odgovorili na vaše vprašanje ter podelili pri- vlačne nagrade. Zato ne poza- bite izpolniti nagradnega ku- pona ter ga poslati v redakcijo NT&RC. Pa še nekaj. Zaželena so tu- di individualna vprašanja v vezi z modo oziroma estetiko oblačenja, na katera vam bo- mo v časopisnem ali radijskem Modnem vrtincu zagotovo od- govorili. Tokrat je modna tema - obleka - kot odgovor na pismo naše zveste bralke Tanje, ki bi s pravilno izbiro tega najbolj ženskega oblačila želela pri- kriti drobne nepravilnosti na svoji postavi. Večna modna tema - obleka v poplavi trendov, ki dikti- rajo nove linije, uvajajo vse mogoče proporce in sofistici- rane reciklaže, je »naj« žensko oblačilo vselej bila in še vedno je - obleka. S to ugotovitvijo se strinja tudi naša mlada bralka Tanja, ki ima sicer neobremenjen od- nos do mode. Pri izbiri kroja za novo, večnamensko obleko pa bi vendarle želela upošte- vati tudi kakšno modno zako- nitost, čeprav njena postava ni idealna. Tanjo namreč motijo prekratke in premočne noge, čeprav na splošno ni debela. Zelo preprosta zgodba o pravilno izbrani obleki bi bila tale: - spodnji del telesa se optično podaljša z obleko v empirskem stilu, torej prerezano tik pod prsmi ali le z nekoliko dvig- njenim pasom; - spodnji del obleke je lahko v svetlejšem odtenku od zgor- njega - svetloba optično razši- ri, s tem pa tudi podaljša; - kroj, ki je čez boke in stegna oprijet ni primeren zate (pa naj bo še tako moden!) prav tako tudi ne blago, ki se opri- jema telesa; - razni zavezalkani detajli, navpični efekti v kontrastnih barvah, horizontalne črte ozi- roma vertikalne le na životcu, so prav imenitni optični »go- ljuf ivci«; - z dolžino se ni pametno pre- več poigravati - kar do členkov ali malce nad njimi naj se spu- sti, čevlji pa naj imajo vsaj ne- kaj centimetrov visoko peto: - tudi preprosto krojena srajč- na obleka, ki se spredaj zape- nja z dekorativnimi gumbi, bo postavo optično uskladila. Ce pa boš nekaj zadnjih gumbov »pozabila« zapreti, boš ne le zakrila tisto po- manjkljivost (ki v resnici naj- brž sploh ni tako huda), tem- več tudi poudarila svojo dekli- ško razigranost in žensko čut- nost. Anketno nagradno vprašanja meseca novembra: KATERI TEMI BO MORALI SLOVENSKI ČASOPISI IN MODNE REVIJE POSVETITI VEČ POZORNOSTI? a/ splošnim strokovnim nasvetom o estetiki oblačenja, b/ problematiki modnega oblačenja debelih ljudi, ^ c/ modi za starejše, moške in otroke, d/ modi za mlade s »plitvo« denarnico. Piperada Potrebujemo: 30 g surovega masla, 4 jedilne žlice olivnega olja, 375 g čebule, 500 g zelene paprike, 1000 g paradižnikov, 3 stroke česna, žličko suhe ze- lenjave, sol in poper, 4 do 6 velikih odrezkov surove gnja- ti, 8 do 10 jajc in žlico sesek- ljanega peteršilja. Priprava: v veliki ponvi se- grejemo surovo maslo in polo- vico olja. Čebulo olupimo, drobno sesekljamo in jo ste- klasto prepražimo. Dodamo paprike, ki smo jim odstranili semenke in narezali na drobne koleščke in dušimo 3 minute. Za nekaj trenutkov damo pa- radižnike v vrelo vodo, da jih lažje olupimo. Nato jih razre- žemo na drobne koščke in do- damo k paprikam in čebuli. Česen olupimo in stremo in nato dodamo k jedi, potresemo z žličko posušene zelenjave (začinka, vegeta), popopramo in dušimo pol ure. Na preosta- lem olju opečemo koščke gnja- ti. Jajca ubij emo in ločimo be- ljake od rumenjakov. Beljake stepemo v sneg in počasi vme- šamo še rumenjake. Zmes do- damo kuhani zelenjavi in med stalnim mešanjem z leseno ku- halnico dušimo toliko časa, da jed zakrkne. Nato jo stresemo na velik ogret krožnik, okrasi- mo s pečeno šimko in potrese- mo s sesekljanim peteršiljem ter še vroče postrežemo z zele- no sezonsko solato. ZDRAVNIŠKI NASVr Gripa Gripa je nevarno obolenje, za katerim vsako leto zboli ve- liko število ljudi. Učinkovito zaščito pred zbolevanjem do- sežemo le s cepljenjem. Cepivo, ki ga uporabljamo letos, je cepivo Vaxigrip, uvo- ženo iz Francije. Zaradi tega je cepivo primemo tudi za zašči- to otrok. Otroke do 10. leta starosti cepimo z dvema polo- vičnima dozama v razmiku 1 meseca, vse ostale osebe pa ce- pimo z eno dozo cepiva. V zelo redkih primerih se na mestu vboda pojavi rdečina, ki pa hi- tro izgine. Zavod za zdravstveno zava- rovanje Slovenije je za jesen- sko zimsko sezono 1995/96 ku- pil 70.000 doz cepiva proti gri- pi za vso Slovenijo. To cepivo je namenjeno cepljenju starej- ših oseb in bolnikov s kror^; nimi boleznimi, stane pa iiJ SIT. ^ Naročena pošiljka cepj^, prihaja v državo postopom^ ker gre za vehko pošiljko, je možno, da prihaja oziroQv bo prihajalo do težav pri osla bi s cepivom na posamezjiji cepilnih mestih. Zaradi teg vas prosimo za razumevanja ker se lahko zgodi, da na posj meznih mestih cepiva zmanjfc do naslednje pošiljke. Proti gripi pa se lahko cepi jo tudi ljudje brez kronični) bolezni, ki so mlajši od 60 le| To cepivo pa je dražje, saj i morajo zdravstvene organij cije in zasebni zdravniki ku| ti sami, stane pa 1.300 SIT. Mag. ALENl SKAZA-MALIGOJ, dr. m Šifra: Markiz Zanima me, kaj je na obzor- ju v mojem čustvenem življe- nju. Ali bova s fantom, ki mi je prirasel k srcu, prišla skupaj, čeprav mi je na nek način ne- dostopen? Zelo me zanima, če je bila moja izbira službe pra- vilna in ali bom napredovala? Kako naj rešim obstoječe de- narne težave? Astrologinja: Nahajaš se v fazi prehoda, ko se ti življenje spreminja in prinaša povsem nove vplive in dogajanja. Zad- nje leto se to najbolj občuti prav v čustvenih odnosih. Kar se tiče partnerja, mi žal nisi poslala njegovih podatkov ali vsaj znamenja v katerem je ro- jen, tako da ne morem izve vajine sinastrije. Vendar pa že iz tvojega horoskopa p vsem jasno, da moraš še nek liko počakati na izid dogo kov, kajti vajina relacija veliko jasnejša spomladi. 1 krat se namreč zaključi o dobje, oziroma prvi val inte zivnih sprememb. Vendar bo tako obdobje trajalo še k do leta 1998. V tem času se poroči ali trajno zveži, ka morda ti kasneje ne bo vel ustrezalo. Obdobje pred tebq bo dobro za utrditev samoza- vesti, pa tudi za preizkušaDJj trdnosti tvoje navezanosti Kar se tiče dela pa bo moža napredovanje aprila ali mai do tedaj pa raje bolj opaz^ situacijo, saj se bo vmes še marsikaj spremenilo. V življe nju moraš bolj paziti na bese de in komu kaj zaupaš, kajti včasih je prav jezik tvoj naj- večji sovražnik. Previdnejša bodi tudi pri prepletanju svo- jega čustvenega življenja s prij, jatelji, predvsem pa pazi v o| nosih z izrazitimi dvojčki. M tvoje zdravje lahko izraziti' vpliva delo, ker imaš opravita z ljudmi, moraš bolj paziti tudi na imimski sistem. Sicer pa s" zate najugodnejši meseci ("i pomladi pa do oktobra, od no- vembra pa vse do marca bolj pazi na zdravje in pri de- lu. Ustreza ti tudi obdobje mi sečeve rasti, tako da bodi fazi od prazne do polne lui bolj aktivna, v fazi upadan meseca pa bolj pasivna. Bo pazi do konca letošnjega in začetku prihodnjega leta, aprilu pa se bo že spet sprert njalo na bolje. Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek:..................................... Točen naslov:...................................... ..................................... TiBl.St.:....... Starost:..........Teža:..........Konfekcijska št.:. Najljubše barve:.................................... if. 46. - 16. november 1995 31 ZA RAZVEDRILO Št. 46. - 16. november 1995 FELJTON - INFORMACIJE 32 Uščipnila sem se v roko, da bi preverila, da ne sanjam. Bila sem še kako budna. Počasi seje začel predmet premikati, nare- dil je blag ovinek na levo, se rahlo dvignil in se mi začel ka- zati v posebni obliki. Postalo mi je popolnoma jasno, da to ne more biti nič znanega ampak, da je to NLP. Ob pogledu nanj me je preplavil občutek veselja, pri- jateljstva in vzhičenosti nad tem pojavom. Predmet seje zelo po- časi, zelo počasi premikal, po- tem je nenadoma izginil. Obču- tila sem žalost in razočaranje, ker ga nisem več videla. Misleč, da je izginil za rob strehe, sem stekla k oknu na drugi strani hi- še, vendar ga tudi od tam nisem več videla in bolj sem gledala, NLP nisem več videla. Verjet- no se vam bo zdela stvar čudna, vendar sem jo jaz doživela za- res. Da bo stvar še bolj čudna, sem tisti večer nanjo pozabila. Kot, da bi šla stvar nekako v podzavest. Spomnila sem se še- le naslednji dan, ko je bila na valu 202 kontaktna oddaja pos- večena tematiki NLP in je neka druga očividka omenila izraz "velika goreča očala na nebu." Na koncu naj še omenim ne- kaj, kar je ali pa ni povezano z opazovanjem NLP. Po tem do- godku meje namreč 5 dni bolel želodec in do danes nisem naš- la neke logične razlage za to." No, taka je izjava resne 34- letne očividke, ki si je sprva na vsak način le hotela pojasniti, daje videla letalo, nato pa seje sprijaznila z dejstvom, daje vi- dela neznan leteči predmet ali NLP. Zanimiva je njena trans- formacija ali preobrazba, kar je iz njene izjave jasno vidno. Lah- ko pa je pri njeni izjavi morda še celo kaj več, ko omenja teža- ve z želodcem. Obstajali so pri- meri, da so imeli očividci po opazovanju NLP tudi takšne ali drugačne težave. Ne trdim, da je to tukaj tudi dejstvo, lahko pa obstaja neka možnost takega učinka NLP na očividko. Bližnje srečanje I. vrste nad Dravskim poljem... Naslednje opazovanje ali pri- čevanje, ki spada v takoimeno- vano kategorijo bližnjih srečanj I. vrste, po klasifikaciji znane- ga ufologa in astronoma dr. J. Allena Hyneka, je eno redkih, ki se je kolikor je širši javnosti znano, zgodilo na Štajerskem, točneje nad Dravskim poljem blizu Maribora. Bližnja sreča- nja pa zadevajo take primere opazovanj NLP oziroma zade- vajo njih poročila, ko naj bi se predmet očividcem približal na razdaljo vsega 150 metrov, kar naj bi bila po mnenju izveden- cev le taka razdalja, da naj ne bi bila možna zamenjava z nekim znanim predmetom ali pojavom na nebu. Zgodilo se je 13. avgusta 1991, ko je bil res znamenit dan in seje pripetila še množica dru- gih opazovanj predvsem na ob- močju Ljubljane in to nekaj ur prej. Prav blizu Maribora, na- tančneje v Loki pri Miklavžu na Dravskem polju, se je v zgod- njih jutranjih urah tega dne mu- dil NLP. Očividec Igor Kon- trec je bil nad tem, kar je videl, na moč presenečen. Omeniti je potrebno, da mladenič ni kak sa- njač, saj je v nedavni slovenski vojni pri Strihovcu uspešno vo- dil svojo četo, tako da o tem, kar je pripovedoval, nimamo pravi- ce dvomiti. Ali bo o tem sledila tudi morebitna strokovna razla- ga, je težko reči, ker neznano pač očitno ostane neznano. Ta- kole je pripovedoval Kontrec: "Tisti torek, 13. avgusta, sem se vračal z avtom proti domu. Zmanjkalo mi je bencina, zato sem pustil avto na avtobusni po- staj i v Loki in odšel domov peš. Kmalu sem odšel spat. Ponoči so me zbudili policisti, ker so pač želeli preveriti, kdo je last- nik zapuščenega avtomobila, in mi svetovali, naj avto vendarle na kak način spravim domov, da ne bi zamikal zmikavtov. Šel sem torej k prijatelju, si sposo- dil bencin, in se odpravil po av- to. Tedaj sem zaslišal nekakšno brnenje, nekakšen bzzzz, po- dobno zvoku ose, in zagledal od daleč, približno nad slivniškim letališčem, močno svetlobo. Na kupu so bile tri večje luči, dve spodaj, ena zgoraj, nekako v ob- liki trikotnika, zadaj je bila še ena manjša. Vse skupaj je leb- delo približno nad letališčem. Ker sem prav tisti dan poslušal po radiu, da so opazili nad Šmarno Goro neznani leteči predmet, sem takoj pomislil, da gre najbrž za isto stvar. Stal sem nekaj časa in opazoval, tista stvar paje še kar lebdela v zra- ku. Saj mi ne bo nihče verjel, sem si mislil, mislili bodo, da sem nor, če bi komu kaj takega pripovedoval, zato sem stekel do najbližjega znanca v Loki, Milana Kukovca, in ga zbudil. Ura je bila kakšnih dvajset mi- nut čez polnoč. Z Milanom sva svetel predmet še nekaj časa opazovala, nato pa se je začel oddaljevati in čez čas je izginil nad Dravo... Ne vem, kakšna bi lahko bila razlaga, kakšen po- jav bi lahko bil, če ni bil nezna- ni leteči predmet... Letalo ni moglo biti. Če bi še vedno va- dili švicarski piloti, bi morda pomislil, da so oni. Ampak Švi- carji zdaj na našem letališču ne vadijo, tudi nobenega poleta ni ponoči s slivniškega letališča. Poleg tega letalo ne more leb- deti v zraku. Vse skupaj je bilo zelo čudno. Prav zato sem ho- tel imeti pričo in sem šel zbudit Milana." Milan Kukovec je že trdno spal, ko gaje prišel zbudit Igor. "Sprva nisem vedel, za kaj gre, bilo je sredi noči," pripovedu- je. "Vseeno sem se oblekel in šel z Igorjem. Res sem v daljavi videl nenavadno močno svetlo- bo, za katero tudi sam ne vem, čemu bi jo pripisal. Zelo nena- vadna je bila. Potem seje zače- la oddaljevati in naposled je iz- ginila. Igorje vse skupaj že sam prej opazoval, s tem, ko je pri- šel pome, paje izgubil kar pre- cej časa. Nekaj časa je tudi tra- jalo, da sem se oblekel. Skupaj sva nato NLP opazovala še kak- šnih pet minut, nakar se je od- daljil. Morda bi vam vedeli kaj več povedati na Postaji milice v Teznem. Njihovi policisti na- mreč dežurajo na letališču in bi nenavadni predmet morali opa- ziti." Vendar pa na tezenski poli- cijski postaji niso vedeli niče- sar, čeprav na letališču res de- žurajo njihovi policisti. Tudi stalna služba UNZ ni vedela o tem dogodku ničesar. Ravno ta- ko o tem niso vedeli ničesar v službi na telefonski številki 92. "O dogodku ni zabeleženo ni- česar," so rekli. Pri tem so ome- nili še informacijski sistem 985, ki predstavlja mestni informa- cijski sistem. Tudi od tam je pri- šel odgovor, ki se je glasil: "O tem nismo dobili nobene infor- macije." Očividca zatrjujeta, da sta vi- dela nenavadno svetlobo in hkrati tudi upala, da so to videli tudi dežurni policisti na letališ- ču. Igor in Milan sta gotova v to, kar sta videla. Vendar ju nj, so jemali zares v taki meri, dg bi ta dogodek tudi zabeležili. Ob valu aktivnosti NLP nail Slovenijo... Največ opaženih primerov pojavov NLP je bilo na Ijubljan- skem območju z okolico ljub. Ijanskega predmestja soseske BS-3, Črnuč ter občine Beži. grad. Obstaja pričevanje najmanj dvajsetih ljudi, ki resno in vztrajno zatrjujejo, da so nekaj videli in da to nekaj naj ne bi bilo nič drugega kot neznani le. teči predmeti ali NLP. Zanimi- vo je tudi dejstvo, da se prak- tično pri veliki večini opisi pre. cej ujemajo. Predvsem jim je padlo v oči več značilnosti, kol je dvoje močnih reflektorjev, močnejših kot so pri letalu, ki jih ta uporabljajo pri pristanku, modrikasta svetloba, zelo hitro gibanje ali lebdenje ter popolna odsotnost zvoka (razen v prime- ru pri Globeli pri Ribnici, kjer je bil izjemoma zelo močan), Predmet so očividci opazovali v času od 19.30 do 20.45 zve- čer. Večina prič ali očividcev tr- di, daje šlo za velik predmet, ki paje bil težko določljive oblike ali videza. Ali Ste videli NLP? Zastopstvo mednarodnih organizacij ICUR/MUFON se zanima za morebitno Vaše opazovanje NLP ali podobnega pojava, katerega ste doživeli pred kratkim ali že pred leti. Zanimajo nas predvsem trije osnovni podatki: 1. ura, dan, mesec in leto opazovanja ali dogodka; 2. podroben opis z risbo; 3. vaš točen naslov. Informacije o tem pošiljajte na zastopstvo znanstveno-teh- ničnih organizacij ICUR/MUFON (Miloš Krmelj) Milčin- skega 6, 61000 Ljubljana. Dobro delo obrodi sadove Pet let uspešne dejavnosti zaseltnega podietla Hudournik Iz Laške vasi Stanko Zakelšek nikoli ni bil zaposlen v državni službi ali družbenem podjetju. »Doma smo imeli kmetijo, določen sem bi za naslednika na kmetiji, ampak mene je vleklo naprej. Prihranil sem nekaj denarja, leta 1979 ku- pil prvi buldožer in začel na svo- je. Bil je to buldožer, ki so ga v družbeni firmi že odpisali, am- pak tako je verjetno začela veči- na obrtnikov in podjetnikov, ki danes uspešno poslujejo.« Tako se svojih začetkov spo- minja Stanko Zakelšek, direktor in skupaj s soprogo Angelo tudi lastnik podjetja Hudournik iz Laške vasi v občini Štore. Po- djetje sta Stanko in Angela Za- kelšek ustanovUa leta 1990, pred tem so Zakelškovi deset let opravljali in imeli svojo dejav- nost organizirano kot obrtniki. Danes je torej za njimi petnajst let uspešnega dela na različnih področjih. V pretežno družin- skem podjetju Hudournik je red- no šest zaposlenih delavcev, obe- nem sodelujejo še s petimi po- godbenimi delavci. Vsi prihajajo v glavnem iz bližnje okolice ozi- roma občine Štore, v prihodnje nameravajo v podjetju odpreti še tri delovna mesta, zaposliti na- meravajo predvsem strojnike in šoferje. Dejavnost podjetja Hudom:- nik je resnično pestra, saj se uk- varjajo z nizkimi gradnjami, ureditvijo okolice, sanacijo pla- zov, izrednimi prevozi in sveto- vanjem, zadnjih pet let pa je pre- težni del njihove dejavnosti po- vezan s celjsko Cinkarno. S tem podjetjem tesno sodelujejo na področju vzdrževanja deponij, poleg tega pa Hudotmiikovi de- lavci skrbijo za redno vzdrževa- nje naprav v Cinkarni, predvsem raznih parovodov, cevovodov, rušijo stare objekte in postavlja- jo nove. Skratka, prisotni so pri vseh investicijskih delih v Cin- karni. Stanko Zakelšek je pred leti s svojim delom in znanjem kot strojnik pomagal tudi pri gradi- tvi olimpijskih objektov v Sara- jevu. »Takrat sem bil še obrtnik, moji stroji so v tistem času pet mesecev počivali, sam pa sem kot strojnik delal z velikimi in sodobnimi buldožerji, ki so jih takrat pripeljali v Sarajevo. To je bila zame velika izkušnja, pri- dobil sem si novih znanj in po svoje je bila to tudi odskočna deska za delo v prihodnje,« se je spominjal Zakelšek. Na seznamu del, ki so jih v vseh teh letih opravili v podjetju in še prej kot obrtniki so poligon Vitranc Pod- koren, ureditev oziroma prenova velike skakalnice v Planici, po- tem rekonstrukcija 90—metrske skakalnice, pa ureditev vseh parkirišč v Planici, prav tako so sodelovali pri grachiji manjših skakalnic in projekta Kobla 3. Rezultat dela delavcev podjetja Hudournik so tudi ceste v Laško vas. Dob je in sanacija plazov v Dobju. V letu 1990, po katastro- falni poplavi, pa so delavci Hu- dournika opravili veliko delo, ko so se lotili sanacije celjskega mestnega parka, očistili pa so tudi vse mostove. Investitor je bila Občina Celje. »Zadnjih pet let pa sodelujemo pretežno s Cinkarno. Urejujemo vse depo- nije, kjer je treba poskrbeti za košnjo in sušenje sena, čiščenje, vzdrževanje travnatih površin in vodnih površin ter odlaganje sa- dre. Poleg tega so tu številne no- vogradnje, saj Cinkarna uspešno napreduje, opušča stare proizvo- de in daje velik poudarek ekolo- giji, tako da imamo v tem po- djetju vedno dovolj dela,« doda- ja Zakelšek. V korak s časom Za dobro opravljeno delo je seveda potrebna sodobna opre- ma. »V našem podjetju vlagamo veliko truda in sredstev v razvoj, tudi zaposleni znajo temu pri- sluhniti. Redno spremljamo no- vosti, ki se pojavljajo v tujini, ravno pred kratkim smo se vrnili z največjega sejma gradbene opreme in materialov v Parizu, ta sejem si je ogledalo šest ljudi iz našega podjetja. Po vsem ti- stem, kar smo videli na tem sej- mu lahko rečem, da z našo me- hanizacijo in opremo dobro sle- dimo svetu. Zasluge za to imajo tudi banke, ki nam pomagajo s krediti, delno pa si pomagamo z lizingi. Če hočeš kvalitetno opravljati svoje delo, je treba v korak s časom,« je prepričan Stanko Zakelšek. Samo dobra oprema in meha- nizacija seveda ne zadostuje. ČVčasih je treba biti investitorju na voljo tudi po 24 ur, poleg tega pa se fantje spoznajo na vsako delo, vsak dela vse, kar je po- trebno in tudi sam poprimem za vsako delo,« pravi sogovornik. Tudi v teh jesenskih dneh jim dela ne zmanjka. »Jesen je čas, ko vsi investitorji želijo uresniči- ti še vse tisto, kar so si zastavili s svojimi letnimi načrti. Do 22. de- cembra, ko naj bi bil zadnji le- tošnji delovni dan v podjetju, je še toliko dela, da je treba popri- jeti tudi ob sobotah in nedeljah. Včasih se čudim obrtnikom in podjetnikom, ko pravijo, da ni dovolj dela. Pri nas je dela vedno več, res je, da se s takšnim delom ne da obogateti, to je čas preži- vetja. Po moje se še vedno malo preveč ščiti družbeni sektor, zla- sti se to pozna pri oddajanju del. V podjetju Hudournik se uk- varjajo še z eno zanimivo de- javnostjo. Poslovnežem sta za poslovne poti namreč na voljo dva njihova sodobna mercede- sa, včasih pa si z njihovimi prevozi pomagajo tudi držav- niki. Stanko in Angela Zakel- šek se ob jubileju kolektiva zahvaljujeta vsem, ki so jima v 15 letih delovanja zaupali. Toda to ni prisotno samo pri nas, ampak povsod po svetu in sam se s takšnimi stvarmi ne obreme- njujem. Dobro delo vedno obrodi sadove,« je prepričan Stanko Zakelšek. EPP Direktor zasebnega podjetja Hudournik Stanko Zakelšek. Kolektiv Hudournika ob 5-letnici. Sanacija zdrsa na deponiji na Travniku. Delo so uspešno opravili v podjetju Hudourni^' investitorje bila Cinkarna Celje, podjetje, s katerim zelo uspešno sodelujejo že nekaj let. it. 46.-1«. nev«mb«r 1995 33 INFORMACIJE St. 46. - 16. november 1995 INFORMACIJE 34 il. 4«. ■ I«. aovrnabOT IMS 35 INFORMACIJE St. 46. - 16. november 1995 INFORMACIJE 3? Celle le imelo prvo pivnico in eno prvih pizzerij Značilne itaU/anske jedi In pizze botlo pribotinji leden Celianom pripravljali tudi Italijanski kuharski mojstri v Gostinsko turističnem po- djetju NA-NA Celje se v teh dneh spominjajo dveh po- membnih in tudi lepih dogod- kov. Po njihovi zaslugi je me- sto ob Savinji pred dvajsetimi leti dobilo eno prvih pizzerij v Sloveniji, pred tridesetimi leti pa so ravno v teh jesenskih dneh odprli prvo pivnico. Pred dvajsetimi leti so na- mreč v Gostinsko turističnem podjetju NA-NA Celje že dru- gič obnovili Pivnico Koper in Celjanom prvič ponudili pizze, italijansko jed, ki si je utrla pot po vsem svetu. To je bila takrat ena izmed treh pizzerij v Sloveniji, razen Celjanov so to dobroto italijanske kuhinje lahko okušali le Ljubljančani v svojih dveh pizzerijah. »Res- nično smo takrat orali ledino, novost v naši ponudbi pa so ljudje dobro sprejeli. Menim, da smo v teh letih kvaliteto še izboljšali. Slovenci namreč ra- di dobro jemo in takšne so tudi naše pizze, ki so pogosto še bolj obložene in okusnejše kot drugod po svetu,« pravi direk- torica Gostinsko turističnega podjetjaNA-NAErikaGrabar. Približno v tem času so pred tridesetimi leti iz posebne sobe nekdanje gostilne Koper ure- dili tudi prvo pivnico. »To je bila resnično prva pivnica v Sloveniji, kjer smo točili izk- ljučno samo pivo in sicer smo takrat točili svetlo in temno vrsta piva Pivovarne Laško. Poleg piva smo obiskovalcem ponudili tudi manjše prigrizke oziroma hot doge, kar je bil|i_ takrat tudi ena izmed novosti v naši gostinski ponudbi. Šte- vilni Celjani se najbrž še danes spominjajo tistih lepih časov, saj so zelo radi prihajali v našo pivnico in pizzerijo,« se spo- minja Erika Grabar. Teden italilanskih pizz in drugih specialitet v Pivnici Koper že dvajset let ponujajo preko deset vrst pizz, istočasno so takrat v svo- jo ponudbo vključili konjske specialitete, ki še danes pri- vabljajo obiskovalce. Vsa leta sodelujejo z mesnico Krušič iz Ljubljane, gostje lahko posku- sijo pivski zrezek, pripravljen iz konjskega mesa, prav tako izdelke iz konjskega mesa, v zadnjem letu pa so na jedilnik dodali še konjski golaž s češki- mi cmoki. Takšna ponudba je značilna predvsem za češke pivnice, zato so jo tudi v Celju vključili v svojo ponudbo. Oba jubileja bodo v Gostin- sko turističnem podjetju NA- -NA Celje, kjer je skupno pri- bližno 70 zaposlenih, obeležili na zanimiv način. Kot je pove- dala vodja Ta verne in Pivnice Koper Marija Prijatelj bodo v prihodnjem tednu v Celju go- stili mojstre italijanske kuhi- nje. »Našim gostom bo itali- janski strokovnjak pripravljal pizze po izvirnih italijanskih receptih, v Tavemi pa bo še ena strokovnjakinja priprav- ljala specialitete italijanske kuhinje. S tem bomo našo bc>- gato ponudbo še dopolnili, obiskovalcem bomo vsak dan ponujali najbolj značilne itali- janske jedi ter seveda pizze in upamo, da bodo tudi gostje za- dovoljni. Nekatere novosti, ki jih bodo v prihodnjem tednu pripravljali italijanski mojstri, bomo potem vključili tudi v našo redno ponudbo,« še do- daja Marija Prijatelj. Matilda Hriberšek je kuha- rica, ki v Gostinsko turistič- nem podjetju NA-NA Celje že dvajset let, torej od samega za- četka, peče pizze. Ko so v Ce- lju odpirali prvo pizzerijo, je ravno končala šolanje, skriv- nosti priprave in pečenja pizz pa se je učila v Ljubljani, v pizzeriji Parma in Kora baru, ki sta bili prav tako odprU^ pred dvajsetimi leti in kamor so jo takrat iz Celja poslali na specializacijo. »Včasih smo spekli po 600 do 800 pizz vsak dan,« se spominja Hriberško- va. »Takrat smo bili edina piz- zerija, gneča je bila velika, ta- ko da so ljudje čakali v vrsti. Danes je gneča manjša, ker je tudi pizzerij precej več. Zlasti mladi so imeli in še danes ima- jo radi tovrstno hrano, ker je zelo nasitna in tudi cena je ugodna. Pečem približno de- set, dvanajst vrst pizz, na na- šem jedilnem listu so velike in male pizze, gostje lahko izbi- rajo med sadnimi pizzami, po- tem pizzami s pršutom, riba- mi, pripravimo jim tudi vege- tarijansko pizzo. Najpogosteje pa naročajo klasično pizzo s šunko, sirom, gobicami in jaj- cem. Testo pripravimo sami, vsak dan sproti pripravimo tu- di vse potrebne sestavine. Vča- sih me ljudje sprašujejo, koli- ko pizz sem doslej že spekla. Pa jim ne znam odgovoriti. Res jih je bilo veliko.« EPP Številni Celjani so radi zahajali v pivnico, ki so jo v Gostinsko turističnem podjetju NA-NA Celje kot prvi v Sloveniji odprli leta 1965. Današnja sodobno urejena pivnica Gostinsko turističnega podjetja NA-NA Celje. Š*. 4«. - 16. november 1995 37 MALI OGLASI - INFORMACIJE iff. 46. - 16. november 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE 3« it. 46. - 16. november 1995 i9 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 46. - 16. november 1995 RUMENA STRAN Optimizem na trilnih temeljih Dobavitelji, ki jim zaen- krat še zasebno celjsko po- djetje Sugros ni poravnalo računov, na nedavnem skup- nem sestanku niso mogli ra- zumeti, od kod vodilnim to- liko optimizma. Direktor Al- bin Sajnkar jih je prepriče- val, da bo še vse lepo in prav, če bodo le dobavitelji še na- prej vozili blago v njihova skladišča. Direktorjev opti- mizem je slonel na trdnih ar- gumentih. Albin Sajnkar na- mreč odhaja v pokoj. Sir šmarskega Imena Vodstvo mlekarjev v Arji vasi hoče Šmarčanom iz nji- hove sirarne vzeti imenitne sire ter jih pod šmarske bla- govno znamko izdelovati v Savinjski dolini. Zlobnejši del Šmarčanovzato natolcu- je, da bi iz šmarskih posla- stic varčni Savinjčani uspeli ustvariti le hrano za diabeti- ke. Vse skupaj pa bolj skrbi nategovanje potrošnikov, kar ni posledica slabega zemljepisnega znanja... Pra¥l ključ Franc Pangerl, direktor Celjskih sejmov: »Heureka! Našel sem ključ za lastninjenje Celjskih sejmov!« PreOraga solata če ste na poti in se od- pravljate na malico ali na kosilo v restavracijo Inter- spar, ni vseeno, ali boste jed- li v Celju ali v Ljubljani. To velja predvsem za tiste, ki z največjim veseljem sežejo po pripravljeni solati. Za »ta veliko« solato boste v ljub- ljanski restavraciji odšteli 160 tolarjev, v Celju pa kar 300. Za manjšo »porcijo« so- late pa v Celju 150, v Ljub- ljani pa 100 tolarjev. Da ne bo pomote, v Celju je ne do- bite nič več, čeprav si jo sami vzamete. Sicer pa v obeh centrih uporabljajo enako velike posode. Jezikovni tečaji Načelnik celjske upravne enote Damjan Vrečko je sklenil, da bo imel izobraže- ne uslužbence. Vsi so namreč morali na preverjanje znanja iz pisarniškega poslovanja, obvladati morajo računalni- ške trike, ob tem pa naj bi znali še pravilno slovenšči- no, ki se je bodo prav tako naučili v posebnem tečaju. Vprašanje pa je, če bo vse to znanje zadoščalo. Vse več imajo menda opravka s tujci, ki prosijo za dovoljenja za bivanje, pri delu z njimi pa pravilna slovenščina verjet- no nima posebne teže... Sovražnik prisluškuje Franci Žohar, ki je pred letošnjim poletjem prebegnil iz laške občinske uprave v radeško, se je zopet prepri- čal, da v Laškem ni kultiu samo Jure Jan, ampak takšna tudi večina občinsl funkcionarjev. Zadnjič namreč na seji laškega sve kamor so ga povabili J| bivšega šefa za škodo, lah\ do mile volje poslušal .svoj bivše sodruge. Dogodek si« ne bi bil omembe vreden, i laških občinarjev, kadar pi de jo v Radeče, do njihovi točk na seji sveta ne bi »za pirali« v posebne kamrice Na medicinski fakul- teti bi lahko uvedli nov predmet — »hipo- hondrologijo«. m Z evropsko dlaM volk ne bi prikril baM kanske duše. A V vseh zavarovalm cah so najbolj zava- rovane - plače vo- dilnih. Certifikat bi lahko imenovali finančm fatamorgana. Preden začnemo gra- diti nove ceste, §e po- brigajmo za - razširi- tev pokopališč. Za zmago na marato- nu Slovenci nimamo kondicije, zato pi smo prvaki v mara- tonskih sodnih pro- cesih. Kako naj gospodar- stvo zaživi, če ga je najprej povozil čas, nato pa še pohodih^ politika? MARJAN BRADAC Alenka Tovornik s Planine pri Sevnici je naša stalna dopisnica, tokrat pa ji je uspelo prepričati naše bralce, da so ji prisodili naj- več glasov za šalo Spomin. Med glasovalci pa smo izžrebali tudi Lejo Gorjup iz Sladke Gorce. Prav gotovo že nestrpno pričakujete naj- novejšo Petico, kjer boste med novimi imeni za nagradni izlet lahko prebrali tudi, kako sva z Lojzom »zagreznila« na martinovo. Naročniki prejmejo Petico brezplačno. Šala tetina Spomin Dva se pogovarjata, kako imata dober spomin. Prvi re- če: »Jaz imam zelo dobrega. Se spomnim vse od svojega rojstva naprej, ko me je ma- ma prinesla iz porodniš- nice. « Drugi mu odvrne: »Jaz imam še boljši spomin. Se spomnim, da sem šel z očetom na veselico, domov pa z mamo!« Savlnjčana Dva Savinjčana doživita brodolom. Prvi olajšano pravi drugemu: »Bodiva vesela, da nisva vzela povratnih kart! yoaič Lojz in Slave sta odšla plezat na Triglav. Ko sta priplezala malo pod vrh, je na njuni desni strani zazijal strašen prepad. Pa pravi Lojz: »Na tem mestu je zadnjič moj gorski vodič padel v globino«. Slave: »Pa to je strašno!« Lojz: »Niti ni tako strašno, bil je že star, raztrgan, pa tudi par listov je že manjkalo.« Ime »Tinka, kako je ime tvoji mami?« vpraša župnik pri verouku deklico. Ta ga začudeno gleda, potem pa reče: »To bi pa že lahko vedeli, gospod, saj ste jo vendar vi krstili! Janez in Tone »Tone, ali si me slišal včeraj na radiu?« »Ne, v kateri oddaji pa?« »v prenosu nogometne tekme sem zakri- čal: gooool!« Obešanje Mihec je v domači nalogi opisal dvigova- nje in obešanje novih zvonov v farni cerkvi: »Dva zvona so postavili pred cerkev. Učitelj je deklamiral, župnik pel, potem pa so oba obesili«. Šale so prispevali: Mira MILEČ iz Dunaja, Marija KRONOVŠEK iz Braslovč, Roman TURNŠEK iz Gomilskega, Justina GOSTEČ- NIK iz Braslovč in Angela HLADIN iz La- škega. KUPON Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov:____ it. 46. - 16. november 1995