84. številka. Posamezna številka stane 12 v, "BEIIE Maribor, dne 22. avffnsta 1918. 52. S«* List ljudstvu v pouk in zabavo. I ubija vs»k četrtek in velja s poštnine vred iu v Mariboru s pošiljanjem na doc za celo leto 8 K, po! leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za drage iivenavstrtitke MMc • K Kdor hodi sam po njega, plača na leto sisio i K. - Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Ust se dopoiflja do odpovedi — Udje BKatoli«Cfi tMovaafli tifHstvs" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi staaejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upremiitvo naročnino, Inserate in reklamacije iaseraie se plačuje od enostopne peiitvrsie za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primere* s*ane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Koroška cesta Itsv. S, iynjiw popust V «ddclkn .Mala Praznik slovanske vzajemnosti. Ustanovitev Narodnega Sveta, Dne 10. t. m. se jo ustanovil v Ljubljani Narodni Svet, Narodni Syet bo zanaprej najvišja inštan-ca v vseh narodnih stvareh. Namen Narodnega Sveta je: a) Delo za ujedinjenje jugoslovanskega n&roua r samostojno driavo b) Smotreno delo za popolno ravnopravnost nagega jezika v šolah, uradih in v vsem javnem živ - 'Hlav i»ia Jugoslovane še poslanca Kalina (Čeh) in Moračevski (Poljak). Veličastno je bilo soboto zvečer v veliki dvo rani Uniona. Dvoj »na nabito polna Ob 9 uri so prišli združeni Jugoslovani Čehi in Poljaki. Zavla dalo je nepopisno navdušenje Pevski zbor je zapel mogočno: »Buči, buli morje Adrijansko.« Ko se je polegel rib ar nav sušenja, je vstal predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in povdar jal: Prepovedano nam je govoriti, a ne morejo nam prepovedati Citati pisma In preJital je pismo, ki ga je poslal ljubljanski knezoškof. Pismo ae gla si: »Slavni zbor! Srčen pozdrav in obilen blago slov vsem slovanskim gostom z joga in severa. Složno naprej v smislu nsšh patnjotičnih majniš-kih deklaracij! V slogi je moč f Anton Bonaven-tara, škol.« Nepopisno navdušenje je zavladalo po teh besedah po dvorani. Dr. Korošec je na daljeval: Srce nam igra veselja, ko vidimo med nami Čehe in Poljake. Bratje so nam ne le samo iz časov lepih vremen, ampak iz časa bojev in da je Jugoslovan pripravljen iti z njimi v smrt za svobodo. Pogum naj velja! S svojim navdušenjem pa ste pokazali da so si to bratska srca in kako vi goko cenimo Čehe in Poljake in ta njih obisk do kazuje nam, da imamo na milijone somišljenikov za seboj, ki nas ne bodo zapustili. Zato kličemo: Živeli! Dobrodošli! — Ttmu pozdravu gostom je sledilo velikansko navdušenje navzočih, z galerije " in po prostorni dvorani so pa stoje zapeli: »Hej ; Slovane!« Govorili so še Čehi Klofač, Stanek in Vanek, Poljak Giombinski, Slovenec dr. Rybar in Bosanec dr. Sunarič, ki je posebno povdarjal, da je sloven-š ski narod najdragocenejši biser Jagoslavije. Lepa slavnost se je končala ob 11. uri. Ko se je setavil Narodni Svet, kateremu stoji ■ na čelu dr. Korošec, se je vršila seja Jug03l0-slovaoakega kluba, katere sta se udeležila hrvatski ; poslanec Šurmin in bosanski narodni voditelj dr. Joso Suuarič Oba sta se tudi udeležila živahne j politične razprave, v kateri se je sklenilo, da z o-žirom na trpljenje v ozadju in na fronti, na obupne prehranjevalne razmere in na razne dogodke na vzhodu, dalje z ozirom na nasilja v B33ni, na tamkaj vedno hujše naraščajočo bedo in umiranje naše dece, zahteva klub sklicanje delegacij in dr-žavnege zbora. Klub pa je proti takemu zasedanja parlamenta, ki naj bi imelo edini namen, spraviti pod streho davčne predloge, temveč zahteva redno zasedanje državnega zbora. Jugoslovanski klub ponovno protestira proti temu, da vlada onemogoča stik poslancev z ljudstvom, da zatira svobodo tiska ter prepoveduje vojakom čitanje narodnega časopisja. Po seji Jugoslovanskega kluba se je vršilo posvetovanj poljskih, čeških in jugoslovanskih poslancev. Po kratki razpravi, katere so se udeležili: Poljak Giombinski, Čeh Klofač in dr. V e r 3 t o v-š e k, se je sklenila naslednja izjava: »Konferenca. katere so se v Ljubljani dne 17. avgusta 1918 udeležili Poljaki, Čehoslovaki in Jugoslovani, se je bavila z vsemi kulturnimi, političnimi, socijalnimi in g spo larskimi vprašanji, ki se tičejo uresničenja samoodločbe udeleženih narodov, kakor tudi z vprašanjem, kako naj se trajno uredi razmerje teh narodov med soboj. Pri tem se je povdarjala popolna enodnšnost vseh odposlancev, tako v vprašanju Dačel, kakor tudi t vprašanju skupnega postopanja, s katerim naj se doseže skupni cilj.« V soboto po seji Narodnega Sveta in skupnem posvetovanju Jugoslovanov, Čehov in Poljakov se je vršda v »Mladiki« skupna večerja za goste. Ob tej priliki so se vrstili znameniti govori. Župan dr. Tavčar, da je gospodovala v ljubljanski je povdarjal zbornici prei 50 leti izključno le nemščina. Nemci so nas tlačili k tlom. Danes so pa Nemci v Ljub-l ani le neznatna manjšina. Moč idaje je silnejša, kot bajoneti, silnejša kot ohromelo nemško urad-ništvo Ljubljana noče več biti sužnja nemške nasilnosti. Poglobili srn) zvezo z našimi češkimi brati la prvič smo pozdravili v Ljubljani poljske čete Korakati hočemo skupna za enim ia istim ciljem, V Ljubljani smo doživeli zgodovinski čin: usttnovila se je zveza med češkim, polj jkim in jugoslovanskim narodom Ne strašijo nas več očitanja Nemcev, ki nas dolže veleiziaje Mirno bomo korakali naprej z i skupnim ciljem do — skupne z nage. Polja* Giombinski povdarja: Težko je bilo naše trpljenje, toda kakor je prišlo krščanstvo potom mučemštva da zmage, tako je bila potrebna tudi za ms Slovacte Kalvarija, preko katere bomo prisil dosvobole V naši državi ne bomo nobenega pritiskali, prostost vsaksma M >2 ideje ia duha živi v nas. Ta moč bo priveih Slovane do velike bodočnosti. Češii poslanec Franta govori nato v slovenščini Vsaka mati ljubi najbolj nes-ečnegi sina in mati Slava vas najbolj ljubi, ker ste največ trpeli. jSžras fe__ Spominjamo se vas Čehi vsak dan, Sli bomo z vami do konca, kakor tudi vi z nami. Naprej gre naša pot, nazaj ne. Naše srce se po teh dneh ne ohladi več. Naj nas le kujejo, da postanemo ena duša in eno telo. Dr. DrinkoviC povdarja ▼ imenu Hrvatov in Srbov, da je edinstvo troimenega naroda prešlo med Hrvati in Srbi že v meso in kri. Nato se oglasi k besedi dr. A Korošec. Napija slovenskemu ženstvu, ki izvršuje v tej borbi za svobodo naroda veliko nalogo. Trpljenje ženske je v tej vojni strašno. Možje gredo v boj, padajo, ženske pa morajo nositi vso težo in bolest vojne. Toda to naše ženstvo ni klonilo doba. Duh moči in duh naroda živi t tem našem ženstru, ki koraka z nami v naših sprednjih vrstah do — zmage. Naj živi slovensko ženstvo! f-m**.-"- '.v. .....ibp" i iibmiii— || IIII " i- v. "-aE*""'SSV* •• Krekovo slavje v Št Janža. Jagoslovani, Čehi in Poljaki sklenili tesno zvezo. Slovenski narod je svojega očeta, buditelja in voditelja dr. Janeza Ev. Krek preteklo nedeljo dne 18. avgusta, proslavil, kakor je ta mož zaslužil. V Št. Jaažu na Dolenjskem se je ta dan odkrila dr. Kreku spominska plošča na župnišča, kjer je umrl. Slavnost odkritja se je izvršila tako svečano in veličastno, kakor še menda nobena slavnost na slovenskih tleh, vsaj v zadnjih letih ne. Spomina dr. Kreka nismo počastili samo Slovenci, Hrvati in Srbi, temveč prišli so tudi naši severni bratje Čehi in Poljaki, da proslavijo moža, ki je vse svoje sile posvetil velikemu delu, da bi xedinil v bratski slogi vse avstrijske Slovane. Sijajna vožnja po Dolenjskem. V nedeljo zjutraj smo se odpeljali ob 8. uri iz Ljubljane. V prvih vozovih so se vozili naši poslanci, Čehi, Poljaki, Hrvati in Srbi. Vsi kraji ob prcgi, kjer sato se vozili, da skoro vsaka hiša je bila okinčana z zastavami. Slavoloki in mlaji so nas pozdravljali, ko smo se vozili po slikoviti Dolenjski, ki je v marsičen podobna našim Slov. goricam. Pozdravljanja, veselega v^klikanja, prepevanja, navdušenih pozdravnih govorov ni bilo ne konca ne kraja. L udstvo je posebno navdušeno pozdravljalo zastopnike bratskih nam narodov: Čehe in Poljake. Vlak je povsod, kjer je obstal, bil kar v morju cvetja in slovenskih trobojnic. Skoro iz vsakega okna na vlaku so plapolale belo - modro - rdt če zastave. Ljustvo je dalo v polni meri duška svojim fu.tvom. Dekleta in fantje so nas prišli pozdravljat v pestrih narodnih nošah. Skoro na vs*ki postaji so poslanci, Jugoslani, kakor Čehi in Poljaki izstopili iz železniških vozov, da pozdravijo vrlo navdušeno ljudstvo. Tu se je pokazala prava slovanska vzajemnost. Govorili, odzdravljali, stiskali so si roke vsi: dolenjski kmet in minister Glombinski, grof Skarbek in priprosta dolenjska žemca, načelnik Stanek in slovensko kmetsko dekle, vse, prav vse je plavalo v navdušenem, nepopisnem veselju. Smelo rečem, da kaj " LISTEK. Vojaški novinec. Belgijska peresi. Spisal Henrik Konsjans; preložfl za <&«».;» Barja* B, Krepkejše je materi stisnil roko in z eno nogo stopil naprej; a še enkrat se ozre naokrog in z lju-beznjivim pogledom objame ponižno kočo, kjer mu Je tekla zibelka, pustinjo in gozdič, priče njegovih otroških let in skope njive, katere je clolal toliko časa rodovitne njegov mladeniški pot. Potem se zopet zaporedoma ozira v oči vsem, katere ljubi, celo yolu, zvestemu tovarišu pri težkem delu — obraz si zakrije z roko, skrije solzo, ki mu polzi po licu, in vzdihne komaj slišno: „Zdravi ostanite! Z Bogom!" Zdaj zopet dvigne glavo, si strese s čela dolge lase. ki mu kot grive padajo na tilnik, in odločno od-100 . . „ A vsi gredo za njim, nočejo ga Se zapustiti. Malo dalje proti vasi visi na kriŽpotu pod lipo Marijina slika". Katrica jo je bila tja obesila lep večer v majniku in Janez je v dnu drevesa napravil i lop ea klečanje. Na tem svetem kraju, kjer Je vsak ran eden izmed njih klečal in molil, naj se jim s tresočih se ustnic izvije zaflnja beseda v slovo. 2e vidijo oddaleS lipo, mejnik, kjer se žalostno ločijo. Mladenič koraka počasneje, mati pa mu Ijube-anjivO prigovarja: „Janez, sinko moj, ne pozabi, kar sem ti rekla vodno: Imej vedno Boga pred očmi in niioli no po -zabi moliti, kadar ležeš. Doklor boš delal tako, ti o stane srce čisto, fcko pa bi so zgodilo, fl» bi tedaj SLOVHSSKf GOSfiOD AR. tako lepega, prisrčnega, neprisiljenega in ob enem * veličastnega, kakor so bili sprejemi na dolenjskih i postajah, še nisem videl v svojem življenju. Dolenjci 30 pokazali tudi svoje slovensko gostoljabje. i Med vožnjo so pogostili poslance in časnikarje ter druge goste z izbornimi dolenjskimi krepčili. Na postaji Karmel, kjer smo izstopli, pa je nežno dekletce prineslo slovanskom gostom naproti kruha in soli in jim tako po stsiroslovenski navadi zaklicalo: »Dobrodošli.« Pero urednikovo je predabo, da bi le približno opisalo veličastno in sijajno vožnjo po Dolenjskem. Bratje Čehi, Poljaki, Hrvati | m Srbi so bili naravnost presenečeni vsied ljubkosti, prisrčnosti in nepre3iljene gostoljDbnosti, s katero jih je sprejelo naše slovensko ljudstvo. (Slovesen vhod v St. Janž. fr Vlak bi bil moral dospeti že ob 11. mri na končno postajo, a tje smo prišli z veliko zamudo več kot 2 ur. Čakalo nas je veliko število ljudstva z zastavami in okinčanih vozov (nad 80) ter na tisoče in tisoče ljudstva. Počasi se je pomikal ogromen sprevod proti Št. Janžu: Naprej godba, potem Orli, gasilci, društva in potem vozovi Ljudje so hiteli v velikih trumah peš in na vosovih proti Št. Janžu. Vas je bila vsa odeta v zastave, cvetje in zelenje. Na mogočnih mlajih, drevesih in številnih slavolokih je plapolalo brez števila zastav. Pri glavnem slavoloku sta pozdravila došle goste, po sebno brate s severa, domači žapan in zastopnica ženstva. Odgovaijali so Čeh Stan«k, Poljak-minister Glombinski in dr. Korošec. Po pozdravu je bila ob Va^. tiha sv. maša, za pokojnega dr. Kreka, katere so s« udeležili vsi poslanci in drugi gostje. Zbranega ljudstva se je cenilo na 16.000. Žnpnik Bajec slavi dr. Kreka. — Odkritje spum'nske plošče. Po maši je domači župnik in zvesti prijatelj rajnega dr. Kreka, Ludovik Bajec, stopil na ocer med cerkvijo in župniščem in je v navdušenem govoru slavil spomin dr. Kreka ter v vznesenih besedah pozdravil dešle goste, posebno mile nam brate Čehe in Poljake. Govornik je s povzdignje-nim in tresočim glasom končal: 1 » . . . Danes je izpolnjena Tvoja želja, ti naš Mojzes, ti naš dobri oče dr. Krek, želja, katero si izrazil malo pred smrtjo: »Misel naše deklaracije — tako si govoril — mora tako pronikniti med naše ljudstvo, da se bo z njim zrasla, kakor pravi pri nas človek, če ga vprašaš, kako ma je ime: Jaz sem Janez, jaz sem Miha — jaz sem Micka ali Nežka, tako mora biti spojena jugoslovanska deklaracija z vsakim naših ljudi, da bo vsak s ponosom rekel: Jaz sem Jugoslovan!« Danes pa ni uresničena samo ta tvoja želja — zavesa odstrani se — danes zrejo na tvojo spominsko ploščo in gledajo Tvojo podobo ne samo Jugoslovani, ampak ob njihovi strani stoje zastopniki mogočnih bratskih narodov Čehov in Poljakov. In Ti naš dobri oče, ki gledaš na nas iz nebeških višav, ti izprosi pri Vsemogočnem, da ■pijm» i*m tmm^IFT.UrTrnii.tl IHIIH lllllllII !■— pozabil, spomni se drugi dan mene, svoje sestre, in zopet boš postal dober in priden; kajti kdor misli na Boga in svojo mater, je zavarovan proti vsemu hu - ; demm* „.Vedno, vedno bom mislil na vas, mati", tiho ; vzdihne mladenič, „In ako bom žalosten in mi upade pogum, me bo spomin na vas krepil in tolažil, kajti i nekaj mi pravi, da bom nesrečen; preveč vas imam | rad vse skupaj." „Potem pa — nikar ne kolni. slišiš in ne živi ] razuzdano! Kaj ne, da boš hodil v cerkev? In nam j pogosto poročal, ako si zdrav in vedno mislil, da že ; tudi najmanjše poročilo od sina razveseli mater? O, j jaz bom vsak dan molila k tvojemu angelu varihu , i naj te ne zapusti." Mladenič je bil v dno duše ganjen od čudovito sladkega glasu materinega; ni se je upal pogledati, tako ga je v ti slovesni uri pretresel ženin žareči pogled; poslušal jo je s povešeno glavo. Edini njegov odgovor je bil včasih močnejši stisk z roko in dolgi f vzdih, s katerim so bile združene besede: „Mati, ljuba mati!" Molče se bližajo razpotju: stari oče gre na o-no stran poleg mladeniča ter mu pravi z resnim naglasom : „Janez, sin moj. zdaj boš storil svojo dolžnost, brez kljubovanja in z ljubeznijo, kaj ne? Pokoren boš svojim predstojnikom in rajši na tihem trpel krivico, ako se ti bo godila. Z vsakim boš uslužen in uljuden, kazal boš dobro voljo in vse-natančno izpolnil, kar b bo ukazano? Potem ti bo Bog pomagal, predstojniki in tovariši te bodo ljubili." Katrica, njena mati in deček so že klečali pod lipo v travi poleg klopi in molili, Janez ni imel časa, dedu odgovarjati na oporni-, ne; mati ga re peljala h klopi. Vsi so pokleknili in molili s povzdignjenimi rokami Veter je rahlo šumel v smrekah, pomladansko solnoe ]• prljaeno sijalo na peSfcno pot; pttoo v zra- B. avgusta 1Ö1&« ostane vez med Jugoslovani, Čehi in Poljaki nerazrešena. Ti naš Mojzes izprosi, da pride skoraj oni veliki dan, ko bemo videli zastopnike teh treh slovanskih narodov sdružene v eno samo enoto, združene v eno samo celoto, tam v oni hisi, kjer nam je nemila usoda slovanske nesloge pisala zgodovino slovanske sužnosti. Da, oni veliki ian bi radi učakali. Izprosi, dragi Janea, da jih nebeška rosa napoji z ono srčnostjo, žilavostjo in z onim pogumom, ki bo potreben, da dokažemo Avstriji in celemu svetu, da slovanski narodi še živč, pa ne samo žive. ampak da hočejo živeti svobodno — In brez verig. Mi pa, naš Evangelist, mi tvoji jugoslovanski otroci, ii pa danes slovesno obljubljamo, ne, prisegamo ti, da hočemo izpolnjevati do zadnjega vzdiha tvojo oporoko: Vsi vsi--- Prokletsvo nad vse, ki odpadejo . . . « Govora župnika Bajca je sledilo nepopisno navdušenje. Godba je zaigrala »Lepo našo domovino«, katero je tisočera množica navdušeno prepevala. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je domači župan naznanil, da je Sentjanška občina vzela spominsko ploščo v svoje varstvo. Pozdravne govore, v katerih so se spominjali dr. Kreka, i o nato imeli: minister-Poljak Glombinski, Čeha Stanek in Sedlak ter dr. Korošec. Spominska plošča, vzidana na Sentjanškem župnišča nad sobo, kjer je umrl dr. Krek, kaže pokojnega dr. Kreka v profilni sliki, izdelani od kiparja Dolinarja, s priprostim napisom: »V tej hiši je umrl dne 8. oktobra 1917 dr. Janez Ev. Krek.« Veselica. — Pobratinstvo med Jugoslovani, Čehi in Poljaki. Po odkritju je župnik Bajec prijazno pogostil ¿iananje goste; na obširnem veseličnem prostoru pa se je razvilo veliko narodno slavje. Čehi in Poljaki so po bratovsko občevali s priprostim ljudstvom in prav dobro smo se razumeli. Sklepali smo zvezo in odkritosrčno prijateljstvo z našimi severnimi brati. Vsi so povdurjali, da jih je sprejem na slovenskih tleh tako veselo presunil in ganil, da ne bodo nikdar pozabili tega dne. — Vlada je poslala v št. Janž i strojne puške in dve stotnije honvedov, ki pa niso imeli prav nobenega opravka. Vladal je vzoren rt;d in mir. Odhod gostov. — Na gorah gori kresovi. Neradi smo se ločili od prijaznega Št. . iža Štajerci smo se večinoma podali peš čez soM Brank na Zidan Most, ostali pa z vlakom Ljubljano. Poslance in goste ¿o na povratku na '»sa-meznih postajah zopet burno pozdravljali, Kc a je napravil večer, pa so po gorah zažareli krt /vi, kar je slovanske goste posebno veselo presen Hlo. Zgodovinski dan. Ta dan ostane zapisan v zgodovini J&goslo- ku so pele veselo pesem; a vendar je bilo vse ti slovesno in slišno se je dvigalo pobožno šepet&n. srčujočih molitev gor v lipove veje. Končano je; vsi vstanejo, a vsim teko solz m oBk Mati objema svojega sina bridko tožeč in- da -ravno drugi čakajo, da se žalostno poslove od njega, ona vendar ne Izpusti dragega prvorojenca; zope zopet mu govori nerazumljive besede strahu in j -bežni. Slednjič sede utrujena žena na klop in vedno dalje. Janez v naglici objame starega očeta m K čino mater; s prijazno silo odstrani malega bratca , ki se ga kričeče drži za noge, steče še enkrat k materi, jo stisne v naročje, poljubi na čelo, zakliče z rezkim glasom „Z Bogom!" ter koraka, ne da bi se upal ozreti, proti vasi, dokler za gozdom ne izgine sorodnikom izpred oči. Le s trudom gre Katrica, ki kruh nese pod pazduho, za njim, da ga doide. Nekaj Časa gresta vštrio, ne da bi govorili», — srce ilma utripa naglo, od sramu imata čelo in lica zardela: ne upata pogledati drug drugega. — To Je tisti veliki trenotek, ko se dve duši boj i ta odkritja , ko Čutita, da jima uide kot svetinja skrivana sladka tajnost. Janez boječe prime Katrico za roko, toda, kakor bi bil ta dotik zločinstvo, kakor bi ga pekla ta roka, jo trepetaje zopet izpusti. Po kratkem molčanju Je znova prime za roko i» vzdihne s čuflnim glasom: „Katrica, ali me ne boS pozabila?" Solze so njen edini odgovor. „Ali boS počakala, da se Janez vrne 00 vojakov?" zopet vpraša mladenič. „¡Mi sme vzeti s sebd vsaj t o tolafcbo, 'da no nmro od žalosti ?" Daljo prihodnjič. m, avgusta 191& SLOVENSKI GOSBODAR. fanov kot zgodovinski dan prve vrse. Slovenci, Hrvati in Srbi smo sklenili zvezo, tesno prijateljstvo z moCnima severnima slovanskima narodoma: z milimi nam brati Čehi in Poljaki. In ta zvez* nam je poroštvo lepše in srečnejše bodočnosti Jugoslovanov. Straß ft. N« bojišžih Na francoskem bo,i.*ču se nadaljuj® lif^iva |Set\erosporazumovih čet Hudi boji se brejo /lasti oD reki Oise severnozahodno od Soissonsa, kjer napada. 'i micoska armada z veliko silo nemške čete Vzhodne od Amiensa med rekama Avre in Ancre ter med !Aisno in Oiso severnozahodno od Soissonsa so se i morali Nemci zopet umakniti za 15—18 km. V severozahodni Franciji v pokrajini Flandriji ob francosko-belgijski meji zahodno od mesta Lille so oa začeli ¡Angleži napadati Nemce. Angležem se je posrečilo , zavzeti važno postojanko Merville in prisiliti Nemce, da so se umaknili tudi na tem delu fronte. Po nemš-Sih poročilih se sedanje ofenzive udeležuje 700.000 mož ameriških čet. Italijani so dne 13. avgusta začeli vnovič hudo napadati naše corske postojanke na odseku Tonale , jfjer se jim je posrečilo nam mimogrede odvzeti naše apirališče na Monticellu, Toda naši hrabri junaki ju-UnoStajersbega 26. strelskega polka, v katerem slu -3Gjo skora' sami Slovenci, so sovražniku zopet iztr -gaja to postojanko. Amarika napoveda vojsko boljševikom. Iz Vašingtona poročajo: Vlada Združenih držav Severne Amerike je u-Mmfla vse diplomatičns odnošaje s sedanjo rusko vlago bolj še vi kov. Rasm* politične ¥esti* Drž. zbor. Predsednik državne zbornic» poslanec dr. Gross namerava koncem meseca avgusta ali v prvih dneh meseca septembra sklicati na posveto -vanje načelnike strank. Finančni odsek državne z-bornice je sklican na dne 10, septembra. Na dnevnem redu je med drugim tudi vladna predloga glede vinskega davira. ¡.'oseda finančni minister Wimmer bo baje odstopit. Stanek pri li^treku. Ministrski predsednik Hussarek e da* načelnika Češkega Svaza iskati celo po Ljubljani in ga je povabil k sebi. Stanek se je jjavatilu odzval. Sklicanje t nančnega odseka državne zbornice. Načelnik finančnega odseka državne zbornice je i-mel dne 19. t. m. z ministrskim predsednikom dr. Hossarekorn pogovor glede sklicanja finančnega odseka avstrijske državne zbornice. Finančni odsek bo baje sklican v najkrajšem času, da bi bile na ta način pravočasno rešene vse vladine predloge za jesensko nasedanje zbornice, ki se bo vrši o*že meseca sepie-obra. ' Poslanec Gralenauer -- v LJubljani. Soboto® «»ie Jugoslovanskega kxuba r Ljubljani se je udele-SS! tudi poslanec Grsienauej Zastopnika koroških SiOvencev-r < * so iskreno pozdravjali, Poseb-ao prisrčno so ga pozdravljali jugoslovanski, češki, ?» poljski to. ariši Hrvati nas ne zapustijo. Na zborovanju v Ljubljani in na Krekovem slavju v St. Janžu so naši firatje Hrvati in Srbi iz Hrvatske, Bosno in Dalma -Cije slovesno povdarjali, da nas Slovencev nikdar ne zapustijo. Podpredsednik bosanskega sabora dr. Su-aarič je s povzdignjenim glasom zaklical v soboto z-večer v liubljajnskem „Unionu": „Slovpnoi, Vi ste najlepši biser v kroni naše Jugoslavije. Brez Vas ni «lusoslavije. Mi Hrvati in Srbi smo pripravljeni žrtvovati za Vas vse, tudi zadnjo kapljo krvi!" Na šole so se zopet vrgli nemčurji z vso silo . N-. Ormožu ustanavljajo, oziroma razširjajo šul -terajnsko šolo. Agitirajo po slovenskih hišah za otroke. Slovenski starši, Ne dajte svoje dece v nemško mučilnico. Ne o-»•opajfel jih ljubezni do milega maternega jezika! — V Slov. Bistrici bi nemčurji in vlada radi s-a vili na slovensko dekliško šolo, katero vzdržuje ¡eiovensira okolica, zagrizeno nasprotnico Slovencev , neko tujko Lercher kot voditeljico šole. Med starši viada veliko razburjenje radi tega. — Okrajni šolski radzornik za mariborski okraji , Dreflak , pri svojem nadzorovanju slovenskih, oziroma dvojezičnih Šol, fladkomilo krega učitelje: Le več nemščine! Več — nemščine!! Mi vemo, odkod vse to. Sulferajn je odpri vse svoje zatvornice „naklonjenosti" do gospodov, ki i dušo in telom delujejo za koristi in za napredek nemštva. Slovencem Dreflakovo „delovanje" ne bode Škodovalo in ne more škodovati, ker v naši Jugoslaviji, katere je že bližje, kakor si predstavlja gospod Dreflak, takih ljudi ne bomo rabili. Nemci in nemčurji v Mariboru in drugih nemških njezdih niso na cesarjev rojstni dan razobesili nobenih zastav. Oni razobešajo svoje cunje le če Je treba slaviti Bismarka, Viljema ali kakega drugega nemškega polboga. Važna posvetovanja v nemškem glavnem stanu. One 14. in 15. avgusta so se vršila v nemškem glavnem stanu važna posvetovanja, katerih so se udele -Šli nemškj oesar s svojim spremstvom ter maršal ifcnilenburg in general Laftondori, avBtrijsk} oeea» 3 svojim spremstvom, bolgarski prestolonaslednik princ Boris ter zastopnik Turčije. Posvetovanja so se vr -šila o raznih političnih in vojaških zadevah, predvsem o položaju v Rusiji in o poljskem vprašanju . Glede rešitve poljskega vprašanja se je doseglo popolno .sporazumljenie in se bo pri izvolitvi novega poljskega kralja oziralo na želje Poljakov. Zastopniki Poljakov Rusko-Poljske na posvetovanjih v nemškem glasnem stanu so izrazili željo, da bi bilo j oljsko vprašanje rešeno zadovoljivo na ta način, ako bi bil izvoljen za poljskega kralja avstrijski nadvojvo -da. Zdi se, da so vodilni in vsenemški krogi v Nemčiji naklonjeni tozadevni rešitvi poljskega vprašanja, Ki pa bo rešeno končnoveljavno še ld po sklenjenem splošnem miru. Mir bo sklenjen t — Berolinn. Na zborovanju angleških časnikarjev v Londonu je med drugimi govoril tudi angleški državnik lord Northeliffe, ki se je o miru izrazil sledeče: »Kako ume Nemčija sklepati mir, nam najbolje svedočita sklenjeni mir v Brestu Litovskem, katerega je Nemčija nareko vala Rusiji in mir, sklenjen med Francijo in Nemčijo leta 1871 v Versaillesu pri Parizu, katerega je Nemčija narekovala Franciji, v katerem je morala poslednja odstopiti Nemčiji dve najbogatejši deželi: Alzacijo in Loreno. Nemci so nam poka zali, kje se mora sklepati mir, pri čemer pa ne govorim o tem, kako se mora sklepati mir. Po mojem mnenju mora biti kraj, kjer se bo sklenil mir, samo — Berolin.« Iz tega govora je razvidno, da hoče četverosporazum — narekovati mir Nemčiji v Berolinn! Tedenske novi Poljak pohvalil slovensfko duhovščino. V svojem govoru ob odkritju spominske plošče dr. Kreku v St. Janžu na Dolenjskem je naglašal voditelj vse-poljakov dr. Glombinski zasluge duhovnika dr. Kreka za medsebojno zbližanje Poljakov, Cehov in Jugoslovanov. Ob tej priliki je nazdravil slovenski duhovščini kot prvoboriteljici za kulturno, gospodarsko in politično osvobditev slovenskega naroda. „Vedite to, dragi bratje Slovenci", je dejal, „da stoje tudi pri nas na Poznanj«skem, v najbolj izpostavljenem delu naše poljske skupne domovine na čelu vsega narodnega gibanja duhovniki, da imamo tufli tam našega Kreka, duhovnika Wawreiniaka." Mladinska organizacija. Na praznik Marijinega vnebovzetja je bil velik dekliški shod na Tinskigo-ri pri Zibiki. Obiskan je bil od ogromne ljudske množice. Govorila sta prof. dr. Hohnjec in župnik Fr. Gomilšek. Nastopila je tudi cela vrsta deklet z navdušenimi in prelepimi govori. Nekaj nemšku-tarskih fantalinov in sicer večinoma tisti, ki so jo že nedavno pošteno skupili na 3hodu Kmetske zveze pri Sv. Emi, je čutilo potrebo, da so tudi na Tinski goii z neumnimi vmes klici kazali svojo ptojsko-šnopsarsko, nemškutarsko oliko. Pa so do bili tak odgovor, da se jim je vse smejalo ter so jo nato odkurili kakor z vodo politi kužeki. Ljnd e so zopet na lastne oči videli, kakšna podivjana sodrga se zbira v taboru ptujskega »Štajerca.« Za našo mladino je bil shod zelo podučen ter bo go tovo nrineael lepe padovA. Kam gremo — v nedeljo? Dne 25. avgusta se vrš! zopet cela vrsta prireditev naše organizacije. V Smartinu pri Slovenjgradcu bo mladinska slavnost, v Hočah, v Jarenini, v St, Ilju v Slov. gor. in v Slov. Bistrici se vršijo večje slavnosti. Slovensko vrlo ljudstvo, pohiti na te slavnost! Občni zbor Slovenske'Straže in Slovenske kr-ŠČansko-cocijalne zi fze za vse slovenske pokrajine se vrši \ Ljubljani dne 0 sept. Pranečak kardinala Misije umrl, V ruskem v-jetništvu v Taškentu je dne 28. aprila 1910 umrl pranečak rajnega slovenskega kardinala Misije, Jakob Misija. Oproščen stotnik, ki je dal po nepotrebnem u-strelit slovenskega vojaka. V Gradcu je stal zadnjo sredo pred vojaškim sodiščem stotnik Wolfgang od. 87. pešpolka, ki je dal na fronti brez pravega vzroka ustreliti desetnika TuŠaka, očeta več malih otrok, Tušak je v šali rekel svojemu četovodji, da je izmučen in da nima nič prave korajže iti na nevarno pati uljo. Dasiravno so celo častniki prosili stotnika, da Laj ne ¡emlje življenja Tušaku, vendar ga je dal u-sireliti. Tušak se je še dve uri zvijal v smrtnih ranah. Vojaški pravdnik je naperil proti stotniku tožbo radi umora, a vojaško sodišče v Gradcu ga je — — opros ilo! Kdo ie kriv, Če nima ljudstvo obleke? Nemšku-farski bratci tam v Ptuju. Mariboru, Celju in dru -godr ki še imate polna skrivna skladišča vsakovrsi -nega za obleko potrebnega blaga, katerega pa zado-nar ne flate. furšinčan. Kdo podaljšuje volno? Rfi ne morebiti -— ki ste opetovano prosili cesarja, naj državni zbor razpusti, ter da s« naj zopet vlada nemškim absolutističnim polom. Zopet se lahko primete za nos. .Toda, —Na vsa ta v zadnjem časa profil naSsran sarvlgenamu ictealu storjeni» sredstva mm mirno in ponosno odgovarjamo: le počasi.! Obranite si mirno kri, ker Časi, v katerih bomo mi go opouarji» se približujejo s hitrimi koraki. Toxej, Jugoslovani na dan! Od časov, kateri se nam približu« iejO, bo odvisna naša narodna, politična in gospo -riarska bodočnost. Na svidenje, r Jugo- fciUviji! Kaj počenjajo vse z nami! 11. Trbovelj nam piše kmet: Te dni bmo dobili od županstva kmetje pismeno povelje, da moramo oddati tukajšnji rudarnioi toliko in toliko sena in slame. Ako bi vojaška uprava to od nas zahtevala, bi mi to voljno trpeli, pa. da moramo za rudarnico delati in se potiti, to je že o.1 aue! Rudnik (družba milijonarjev) ima ogromno posestev. a da bi iste dala sama obdelovati, ji ne pride na misel Ona da vt# v najem in potem zahteva od nas ubogih kmetov-ir pinov seno in slamo za svoje konje. Ker se nihče v občini ne briga za nas kmete, Di nrosili naše gg. poslance, da bi v tej zadevi kaj storili za nas! (Op«mbd uredništva: Obrnite se takoj s posebno vlogo na Vašega poslanca dr. Benko-nsa, Parlament, Dunaj.) Prosto kuhanje žganja je treba tudi letos na-snaniti do dne 15. novembra pri finančni straži, in ne do dne 15. avgusta, kakor so poročali nekateri listi. Tfečal za vnovčenje sadja in zelenjave se bode rt.il od dne 16. do dne 18. septembra t. 1. na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. PodučevaJo se bo vse potrebno v tej stroki in sicer teoretično in tudi praktično. Število udeležencev je omejeno 11a 30, P< duk in praktično razkazovanje bo nemško. Učnina se ne bo pobirala Prijave do dne 8. septembra na: ravnateljstvo šole v Mariboru, — Vprašamo: Ali se Se g. Zweifler vedno ni naučil slovenske besede? A slovenski kruh pa mu dišil. Sladkor za petijot. Urad za ljudsko prehrano razglaša, da se bo tudi letos razdeljeval sladkor za zboljšanje vinskega mošta in napravo petijeta. Prošnje za nakazila sladkorja je treba vložiti najpozneje do 1. septembra pri pristojni občini. Navesti je treba zaželjeno količino sladkorja. Občine naj pošljejo prošnje c. kr. kletarskemu nadzorniku R. Petrovsnn v Marihom Pisarna Slovenske Kmetske Zveae, združena s Poslovalnico slovenskih spodnještajerskih poslancev, ima svoje prostore v Mariboru, Koroška cesta štev. 0. I. nadstropje. Pisarna daje članom S. K, Z. hrez-plačna pojasnila v rseh vojaških zadevah, r zadevi podpore, v davčnih zadevah, sastavlia psošnjs m vloge na oblastni j« itd. Maribor. Nedeljska cesarska slavnost se je iztekla v vsakem ozjru veličastno. Z uspehom smo zadovoljni. Udeležencev je bilo okoli 1000. Maribor. V ponedeljek, dne 19. t. m., je » ' poulična sodrga navalila na voz sadja, ki f.a Je pripeljala neka kmetska hči iz St. Petra, Dru-bal je kradla kakor srake in hotela voz kar prekucniti. Odločen nastop nekaterih mož je to preprečil. Ce bo mariborski trg kmalu popolnoma brez sa.lja in drugih živil, se ima mestno prebivalstvo zah-< lit le tej cestni druhali. Ako slovenski kmet skoraj ni voč varen življenja in ga hočejo oropati, pač ne bo vozil ali nosil svojih pridelkov v mesto. ^ Hoče. V proslavo cesai^evega rojstnega dne priredijo hočki šolarii v nedeljo, dne 25. t. m., v prostorih g. Pfeiferja dve igri z deklamacijaini in petje». Prijatelji mladine, pridite gledat, kaj auajo naši otroci! Jarenlna. Dne 25. avg. priredi bralno društvo veliko cesarsko slavnost z govorom, igro, p> srečolovom in Šaljivo pošto. Gostje, ki naj p ihiil-io od vseh krajev, bodo preskrbljeni tudi z jestvi- ni mi St. 111 v Slov. gor. Rojstni dan presvitleg cesarja Karla I., našega milega vladarja, hočejo vrli Sentiljčani tudi letos slovesno obhajati. V Slove. - -» kem Domu bo dne 25. avgusta, t. j. prihodnje ne Kil-jo, večja prireditev v proslavo rojstnega dne Nje o-vega Veličanstva. Ob tej priliki bo zopet odf t r-va jugoslovanska kavarna " Začetek popoldne o-Černicah. Obmejni Slovenci, pridite! Pričakuje u-di Mariborčane. Svečinčane, Spielfeldčane in to^ge naše prijatelje,. Prihodnjo nedeljo v St, Iljl Središče. Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 25. t. m., svoj mesečni shod Pridite v obilnem številu! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 11. t. m. napovedanega podučnega shoda naše Dekliške Zveze se je udeležilo nepričakovano mnogo občinstva. Posebno nas je razveselil obisk profesorja dr. Slaviča, in da so se puščavska in ruška dekleta tako mnogoštevilno odzvala našemu povabilu, nas je naravnost veselo presnetilo. Vse je z navdušenostjo in z največ -jim zanimanjem sledilo izvajanjem našega odličnega organizatorja profesorja dr. Ilohnjeca iz Maribora . Potem je sledil občni zbor in se je izvolil šledeči "d» bor: predsednica Marija Zink, podpredsednioa Mar. Pečovnik, tajntfoa in knjižničarka Marija Hrastnik in blagajničarka Alojzija S iker, Odbornice: za Kumen Rozina Wanez in Ana Peitler, za Reeenjak Matilda leitler. za i?deči breg Franft fka Pa did in iv?vna Krecenbaher, za Lehen Marija Planišič in za PuS-čavo Marija Brezonelli, Mladina, otepaj se naših načel in navdušuj ae mesebojno za vzvišene narodno ciljali Sv. Martin pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 25. avgusta, je pri nas prireditev izobraževalne ßtran 4. ! «■ organizacije. Pri poznem sv. opravilu na Homcu ima mladinsko pridigo prof. dr. Hohnjec. Popoldne po veCernicah pa je prireditev našega izobraževalnega društva s podučnim govorom dr. Hohnjeca in raz nimi drugimi točkami! Pridite? Slov. Bistrica. Na splošno željo in da se ohra-al stara bistriška navada, priredi Čitalnica na Jernej evo nedeljo, dne 25. avgusta, ob 4, uri popoldne v hotelu „Avstrija" šaljivo igro „Malomestne tradicije." .Obišče pa nas tudi „Celjsko pevsko društvo", ki bo pelo prekrasne narodne in umetne slovenske pesmi . Cisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru, ki daje brezplačno hrano ubogim in pridnim slovenskim dijakom. — Rojaki, cela štiri leta je bila lepa dvorana v našem Narodnem domu zaprta, dolga fitiri leta smo samo trpeli in se žalostili, torej je pa.'; vadnji čas, da se začnemo tudi mi zbirati in si tuin tam malo oddahnemo ob zvokih na&ih milih domač o B.ovenskih pesmi. Pridite torej v Častnem številu — ker se bodete gotovo še bolj zadovoljni vračali, kako -zadnjič. Vsak dan nas je manje, držimo torej mi prečrtali tem trdneje skupaj. Crešnjevec. Zadnjo narodno slavnost smo sko-eo najbolj Crešnjevčani povzdignili z našim lepim vozom in številno udeležbo. Vsi slovenski listi so nas pohvalno omenjali, Še strupena „Mar.burgerca" je z ,vso resnobo trdila, da nemčurji ne spravijo kaj tako lepega skupaj, Če se še tako napihujejo. Glejmo torej, da se bomo tudi pri tej nedeljski slavnosti v SI, Bistrici izkazali, da ne bo naša narodna navdušenost kakor kak plamen, ki veselo vzplamti, pa hitro tudi ugasne. Tlnje, Šmartno na Pohorju. Na Jernejvo ne -deljo bo ob štirih popoldne v hotelu „Avstrija" v SI, Bistrici velika narodna veselica s šaljivo igro, petjem in godbo. Kdor ljubi lepo petje in pošteno veselje — naj nas obišče I Ponikva. Ciril-iMetodava podružnica na Ponikvi ob južni žel. priredi v nedeljo, dne 25. avgusta, ob treh popoldne veliko ljudsko veselico na prostem pri g. Fr. Žličarju istotnm. Sodeluje vrla železničar-ska godba iz Zidanega Mosta. Na to prireditev vabimo vse ljube sosede oci blizu in daleč s prisrčnim — Dobro došli! — Odbor. Celje. 18. avgust ostane vsem, ki su se udeležili slavnosti Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Narodnem domu, v nepozabnem spominu. Velika dvorana z obsežno galerijo je bila nabito polna. Zašumelo je po dvorani,' ki se j'8 dvignil zas-tor. Nastopil je mešan pevski zbor, dekleta, povečini sama okioliška kmetska dekleta v pestrih narodnih nošah. Nikdo ni pričakoval tolike pevske dovršenosti. Navdušeno odobravanje in ploskanje je sledilo v-saki pesmi. Vihar navdušenja je izzvala pesem „Na dan!", ki jo je ob koncu zapel moški zbor pevskega društva.. Živahno je pozdravilo občinstvo Č. g. pro!. dr. Hohnjeca iz Maribora ter je z napeto pozornostjo sledilo njegovemu krasnemu vspodbujajočemu govoru. Tudi igralci so svojo nalogo izborno rešili, in so zato tudi želi navdušeno odobravanje. Iznenadil nas je Še pa posebno vse nastop šentpeterske godbe. Vse je občudovalo majhne lantke, ki so pod izbornim vodstvom Č. g. dr. Jančiča vrlo dobro proizvajali težke koncertne komade. Prosta zabava se je razvila v pravcato narodno slavje, kakoršnega celjski Narodni dom že dolgo ni videl. Prisrčna zahvala vsem, ki so pripomogli, da se je vsa slavnost izvršila tako veličastno. Zahvala posebno zavednim in požrtvovalnim okoliškim dekletom, ki so se veliko trudile z nabiranjem in prodajanjem dobitkov za srečolov in šopkov. Zahvala tudi gospodičnam in gospodom celjskega pevskega društva, ki so tako radevolje sodelovali. Najbolj bodo pa gotovo vsem hvaležni slovenski invalidi 87. pešpolka in stradajoča jugoslovanska dfeca. Da se je zamogla dobrodelna slavnost vršiti v tako velikem obsegu in tako veličastno, je pred vsem zasluga slavne Posojilnice, ki je dala radevolje na razpolago veliko dvorano Narodnega doma. Slovensko katoliško izobraževalno društvo se tem potom najiskrenejše za-fivaljuj® slavni Posojilnici za to prijazno tfslugo. Dol pri Hrastniku. V nedeljo, dne 1. septembra t. 1., popoldne ob treh, priredi Slovensko katoliško izobraževalno društvo s sdelovanjem trboveljskih Orlov v prostorih Posojilnice na Dolu spevoigro ,.Kova-iev študent" in tombolo s krasnimi dobitki v prid potrebnemu Društvenemu domu na Dolu. Vabimo k o-bilni udeležbi domačine in sosede! Sv. Benedikt v Slov. gor. Naše delavuo bral-uo društvo bo prjiieslo v svoje izobraževalno delo sopet nekoliko spremembe. Velike priprave se" vršijo za prireditev v nedeijc. dne 1. septembra. Vprizorili BO bodeta igri. „Svojeglavna Minka" in „Kovačev liudent." Vrši ss š0,jivi šfečolov, nastopita pavski in tamburaški zbor. Presta zabava v gostilni Skrlec — začetek popoldne po večernicah. Vstopninam sedeži DO 3 K, stojlS*» po 1 K. Prav prisrčno vabimo sose-0e in domačire Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. u LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku pesniku iz SredišCe: VaSe navdušenje za Jugoslavijo je hvalevredno. Pesmi pa žal ne moremo priobčiti, ker nimamo prostora in ker se niste podpisali. — Celje, rezervna bolnišnica: Predolgo, tožljivo in s svinčnikom pisano ne moremo obj» viti. — K 8 a v e r i j: Odstopili kot podlistek »Straži« — Obrež pri Središču: Če bomo poročali tako obširno o takih reCeh, bi po stal list nezanimiv. Drugokrat pišite s črnilom. — Mnogim dopisnikom: Radi obširnih poročil o »lovanskih slavnostih na Kranjskem smft morali izpustiti mnogo dopisov fn drugih poročil Prosimo potrpljenja ! s c trrn sskj gospodar. Loterijske številke. Gradec, 14. avg. 1918 18 63 21 84 60 Lino, 17. avgusta 1918 8 60 33 69 43 j Vinlčarja sprejm« Vit Murko. Meljska cesta 24, Maribor. 1083 h Ena beseda stane 10 vinarjev. Vinliarjt s 2—8 del. močmi išče OC UUp% Me: XX Í Jaie Wirth- Stadenise »ri Polj-^ -_--i «anah. Piala po d;gov«ru. 1057 I Kupi se ali t najem vtame mila hiša s vrtom in njiro. Ponudbe z naznanilem «ene ns Ivana Vrač-ko v Pobrežju pri Mariboru. 1076 Mlin za sadje se kupi. Vpraša ss uri V. M. Meljska «esta štev. 21, laribor. 1087 Gobe, maline, brniniee, kupi po primerni ceni vsako množino. Dostavi prašno posodo. Kleugl, Sekan ■inrg. št. 1. IV. Bez. Dunaj. 1067 Vinograd v dobrem stanu bi kupil od 10 do 20 oralov, nekaj obdelani zemlje ali travnikov v ormoškim okraju, ako je mogoie pri žel poitaji. Opi» ia cena: F. Uadika v Vinici pri Oral.. 1056 ianjie posestvo se vtame v na-em ali knpi. Ponudbe na upravo 31. Gosp. pod „Ljudevit 1033." Plačam dobro. Kupi se malo posestvo z lepo hita. Naslov: Meljska cesta 48, Maribor. 1000 Posestvo a lepim gozdom kupi Matija Obran, Fišerjeva ulica št 8, Maribor. 944 X JPrf*da «e: X Proda se k o I o v dobrem stanu. Naslov: Franc Horvat, Lnlki vrh 69, p. Sv. Urban prj Ptujn. 1071 Žveplo za sode 1 aavoj 20 kosov & 7 50 razpošilja A. Krepek, Maribor ob Dr. Bismarkst. 19. Prosim samo pismena naroiils. 10¡>7 ¿a odleti je en lep kmetski ko-leselj v Pobrežju št. 62. pri Maribora. 1032 Dobra mlečna krava se proda. Lenič, Meljski breg 48 pri Mariboru. . 1084 4 težki vozovi in 1 enovprežni vos se odda v Pobrežju pri Maribora, Pokopališka cesta št. 5 1074 Najemninska hiia 2 nadstropna z dvoriščem in vrtom, prostor za trgovino, ugodca lega, se proda poceni. Nasl. v upravi lista 1036 Predem nekaj telesnega lanskega perila. Želim oddati za živil». Gert, sladščičar, Maribor, Gosposka ulica 1081 S preten 15 Ist staro dekle želi iti za učen-ko v kako trgovino. Naslov: M ci \ Le ič, Laporje. 1060 Za prvega vinlčarja-iaferja aa vi- j nogral v Misttem vrhu pri Ptu- j ju išče trgovina z špecerijskim blagom Schwab, Ptuj, Glavni trg. j 1078 \ Pridna dekla se sprem«. Plača 80 K meseč. in obutev pri g. Pi-rih, usnjar, 3v. Lenart v Slov gor. 1056 Hlapca sprejme vinarska šela Burgwald pri Mariboru. Plača K 60 — mesečno. 1018 Priden fant, kateri se hoče učiti krojaštva, se takoj sprejme pri A. Košar, krojač, Stolni trg 5., Ma ribor. 1046 Strešna opeka prvovrstne kakovosti, belo apno v grudah, apno zs gnoj, cementno apno prodaja točno na vagone Bagelbirt Ge-volf, trgovina aa stavbno gradivo Furstenfsld. 1078 Cement-portland v vrečah po &• kg se proda vsaka množina. Vpraša se v upravi tega lista pod „Cement 1060." Kadi zs zelje In škafe is mecei-mvega lesa se dobijo v trgovini s jerbasi in rešetami. Maribor, Sefijin trg, paleg mastne tehtni •e. 1044 Spaga is papirja, 800 m 10 K se proda. Maribor, Kasernplats štev. 7. 1089 Cjlinder-strol za čivl]ir|e, 47 em dolg rokav, preda Alpenlladiiihe Verlaufsstelle „zu*» Landwirt" Leobsn, Langfaii« iL 1, Gornji Štajer. 1081 XX mšH^be: XX Izurjena stenogrsfljtinjs obeh jezikov zmožna in vešča knjigovodstva se sprejme pod ugodnsosi pogoji. Zavarovalni oddslek e. kr. vdov. ia sir. zaklada v Maribora, Sodnijska ul. 14. 1073 Prodajalka, zmožna obeh d» žel-aih jezikov, se sprejme pri P. LOsehuigg, trgovina s mešanim blagom v Rogaški Slatini. 1086 podkovikl koval in koval sa zozove tiče "službe kot kovač za dom, via-ne tudi v »»jen. Naslov pod J. P. poštno liž«l«, Sv. llj v Slov. gorieah. 1084 Prodajalka slovsnskega U nemškega jezika velia, se sprojme takoj. M. B«rdajs, trgovina z me šsnim blagem in semeni. Maribor. 1065 Vinlčarja i večj'ml del. močmi sprejme pod ugodnimi plačilnimi pogoji Jos. Horniokj, veleposestnik, Št. Ilj v Slov. gor. Vsaka o-seba v viničarjevi družini še dobi poleg dobre plače po 60 kron nagrade. 1098 Dva vinlčarja s 5 del. močmi za j Počehovo in W»dlberg pri Mari- [ bora se sprejmeta. Ritmojster pl. j Fabrici, Počehova, p. Maribor. 1046 i Učenec iz boljše hiše Be sprejme 1 v trgovini i železom in špecerijo ' Primus Henrik, Maribor, Tržaška i cesta 25 1021 Poštena, zvesta in priletna dekla j vajena vsakega dela se sprejme, j Naslov v upravi pod „zvesta dekla št 1025". Vrtnar, zmožen obeh dež. jezikov, i odločen, p.,šten ia marljiv, ki je izvežban v gojitvi sočivja in cvetlic, posebno v-a v vinogradništvu, se sprejme s 1. septem 1918 na graščini Slivnica pri Marib. 1024 Majer in vlnlčar s 4—5 del. moč mi. Dobi mnogo polja in krave, f E. Tisso, Sp. Sv. Kungota. 1020 Konjski hlapec, zanesljiv pri ko njih trezen ia pešten, se sprejme ! sa dobro plačo tskoj v trajno sla-žbo. K&»1 Cimperšek, trg. ia pos. Bevnica ob Savi. 1035 Izvežban vlnlčar s 3—4 rednimi del močmi, dobra plača, pomoč v živilih. R. Flick, Frsm, ali hiš nik, Maribor, Bismarkstr. 18. 996 Safar, oženjen, absolvent sadje in vinarske šole z večletno prak ' bo želi službo premeniti. Ponud be na uredništvo „Slov. Gospod, pod šafar št 9i7." Priden fant, star 13—14 let, ki zna miniBtrirsti i a ima veselje za organists učiti, »e takoj sprejme. Kje, pove uprava tega lista. 1003 Učenca spreime misarija Kaiser btraSe 18, Maribor. 1005 < Vlnlčar s 8—4 iaveibaniml del. močmi se sprejme pri dobri p a- ; či in deputatu od 1. novembra. Zelo dobra letna plača. Emilija j Kartin, Gornja Polskava pri Pra- j gerskem. 1007 j Vlnlčar se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Rihard O griseg, Sturmberg pri Maribora, > p. Pesniea. 868 Vlalčar i 8—4 deL močmi se sprejme za dobro plačilo pri g, Fric Jeree, Počehova 800 pri Maribora. 1008 Išče se gospodinja (oskrbnica) strrgo poštena, katol. vere, ki se ramme tndi Da kletar-stvo. Spričevala (prepisi,) ki pa •e ne vrnejo, se naj pošljejo priporočeno na gspč. Schweiger, Vinica pri Ormoža. (Kiear.. 22) Izvežban in strogo pošten viniisr j slovenski Spodaježtajerc, ki j ee razume na cepljeDje, se sprejme na groforskem pose- j stvu. Prepisi spričeval, ki pa j se ne vrnejo, se naj pošljejo j t priporočenem pismu pspč. i Schweiger, Vinica pri Onnožu. j (Kiear. 21) | ginger- šivalni stro| se saisenja za živila. Maribor, Stolni trg lt, II. nad., lero. 1030 Ctment, apno, tehtnice, etaže, ite-dila k», brsopariine kotle, olje za stroj, sol priporoča trgovina s že-ksjem in trgadna špecerijskega blaga H. Primus Maribor, Tržaška eeita 25, tik bolnice. 1032 Novi čevlji št. 89 se zamenjajo za belo moko. Erzherzog Eugea-strafis 6, pritlično, desno. Maribor. 1»88 Približno 30 oralov posestva d«m v najem zanesljivim ljudem ali pa če se pošten majer zr.ajdc, lahko ima vso svojo živino in celo Eosistvo, lahko prevzame kadar hole, samo vinograde si obdržim. Vpraša se v npra»i Slov. Gosp. pod „Posestvo it. 1061. Proti mišim In podganam izborno sredstvo prof. Szcffor in dr. Da-ijiza isvirne kulturne bacil „Terror mit Witterung." Zelo učiaku-ioče sredstvo za pokončevanje. Cena natrošenja 1000 g. proti mi-š m 14 K, proti podganam 17 K £0 v. po povzetju od Danaja. Dobavitelja c. in kr. vojnega ministrstva, c. kr. nižjeavstr'jske na-meetaije, deželnih kulturnih svetov itd. Ravnateljstvo Terror zavoda Dunaj I. Weidertorgssse 17, telefon 15549. (Mrsie.) Dobro mesto za dijake, deloma za živila. Maribor, Mariengasse 10 1IL 1094 Cigarete se ssmenjajo za moko. Maribor, Koroška cesta 34, I. nd. 1096 Najlepši spomin doprsna slika v nara-ni velikosti se točno izvrši po vsaki doposla-ni fotografiji za ceao 22 K. M. Ernst, Gradec, Klüsterwiesgasae št. 25. 1080 L e s k ny e c. Častilcem sv. A v ?u-štin» se uacnanja, da bo letuj Dri Sv. Avguštinu: 1. v soboto 81. avg. ob '/»10 bv, maša, popoldne ob 6 hrvat ska pridiga, lit z blsg^slovcm. 2. v nedeljo 1. sept. ob 6. prva sv, msša; ob 7. dr»ga sv. maša ia pridiga; ob 10. tretja sv. maša ia pridiga; sporeluje se v soboto popoldne od 4—8, v nedeljo od 6. zaran naprej. 1068 Išče 83 v najem v manjšem kraju na So. štajerskem meblovano ali ne meblovauo stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin z malim vrtom ali tudi trialo posestvo za sredo meseca esptembra. Ponudbe z navedbo cone na upravo tega lista pod šifro „«talna stranka št. 994." Nagrobne spomenike priporoči: kamnosek Koban Franc, Kače. 867 riniom nadomestni bttaljon llululu c kr. strel, polka št. 27 v Mariboru iiče za 3—6 let po'est'o v izmeri 40—60 oralov (travniki, njive, gospoiartko poslopje, ž-vi in mrtvi inventar) v okolici Maribora. Ponudbe na naslov : „Anbau Offizier" nadomestnega bataljona str. p. 26, Maribor. 1048 Temnomodra ženska ] • p I • a in blnsa se odda sa živila. Trebnlk, Soioška «esta 10/1. Marib. 1046 Javna zahvala. Crnovojniški delav-«i-vojaki ii Štajerskega !n Kranj-skeg», komandurani k tvrdki ,Sig-Dim" v Hodenina na Moravsk«m, se tem potom javao zahvaljujemo g. dr. Karel Verstovieku in sploh cele m a Jtgislovanskemo klaba, ker so nam patom interpelacije v državnem zboru isposlovali vojne doklade. N»d dve leti smo tukaj. Vse naie proiaje in pritožbe niso nič zalegle. — V«jme doklade smo šele začeli prejemati s 1, avg. t. I., ker so naii vrli poslanci selo stvar v rjke vzeli, da sedaj dobiv»mo, kar nam po praviei gre — Fram Steblovntk, v imenu 14 svojih tovanšev-vo-jakov. 1049 f 23. avgusta 1918. Zahvala. Za sočutne iskate globe kega sožalja ob smrti nam nepozabnega sina osirema brata-vojaka Vineenca Kosmač Iz Ruš pri Mariboru izrekamo svojo pr: srčno zahraio vsem sorodnikom, prijateljem in ssaneem, zlasti pa vsem dobrotnikom, ki s« pokojnega m :d bo leznijo podpirali. 10 J9 Žilaječa mati, brat ia sestre. Majer b« čez 60 let star, ožsnjen c delavno rodbino, pridan, pošten in imožen samostojno voditi r«čje pc seitvo s» takoj sprsjm« z selo dobro plat« i a dosti zemlje za živež. Ponudb« na upravo tega liita p«d „Majer št. 1072* Okli«. Elblova Topolnikova gostilna v Cegetineih pri Sv. Antonu v Slov. gor. s zemljišče n vred »e bo dala v torek dne 27. avgusta ob 3. uri popoldoe dražbaoim potom v najem. Poiestvo obstoji is prostrane hiše in gosp poslopja i gostilniško opravo, njiv, travnikov ia ssdonoinika v skupni izmeri približao 4 orale. Pojasnila in pogoji se d»bs v pisarni podpisane ga stdneea komisarja ob uradnik urah. Dražba se vršt na lici mesta v Cogetincih. — Fran Štupi-«a, «. kr. notar, kot sodni komi-3li. 1026 Zimski plaši za 6 letnega otroka se zamenja za mast in maslo. Maribor, Ferdinandova nI. 6, pritlič. desno. 991 Ruše pri Maribora. Dne 14. in 15. sept. se vrši v Rušah velik romarski shod in ob enem vojna pobožiost za zmago in mir. Vspsred pobsžno-sti: Dne 8. sept. bo ob 6ih popoldne pridig» v pozdrav romarjem, nato popevane li-tanije z blagoslovom, po Zdravomariji pa rimska procesija z lučicami. V nedeljo dne 9. sept. eb pol 6. nri zjutraj prva sv. maša in nato obhajanje romarjev, ob 6. uri peta sv. maša z blagoslovom, potem zunaj cerkve slovenska pridiga, po pridigi druge sv. maše. Ob 10ih zopet pridiga in slovesna sv. maša. Vemiki-romarji dobi odpustek pod navadnimi pogoji. Že v soboto in nedeljo se bo od ranega jutra izpovedovalo in obhajalo. Svojo pomoš pri tej pobožnosti so nam blagohotno obljubili znani iiborni govorniki iz Maribora. Na svidenje častilci Ruške Marije dne 8. in 9. sept. t. 1. Ti pa o Ruška Marija, pomagaj nam in reši nas stiske! Vič. kn. šk. žup-ne urade prosimo najuljudne-je, n8j blagosolijo opozoriti vernike r nedeljo dne 2. na ta veliki romarski shod in vojno pobožnost. 1070 Prošnja. Kdor izmed ruskih ujetnikov, ki so se vrn li v domovino, ve kaj povedati o Mihaelu Mlinarič od naše ga pešpolka št. 87, ki je bil vjet v Zemsko Ujezdnaja, nprava Saoaara na Ruskem, naj to blagovoli sporočiti njegovim staršem Franeu in Tereziji Mlinarič. pos. v Šalin-cih, pošta Rriževci na Štaj. ki so zanj v skrbeh, ker že dolgo časa niso dobili nobenega poročila od njega. Delal je ondi, kakor doma, si-darsko in ževljarsko delo. Tako prosijo vznemirjeni sta-riši. 1« 63 Zahvala. Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem, sossdom ter viem, ki so nas, ob britki izgubi nsšaga ljubljenega, nepozabnega Pčpita tolažili ustmenim, ter piv menim pstom, se na tem mesta najtoplsje zaUvalm-jemo. 1077 Sv. P«t«r pri Mariboru, , dae 19. avgum 1918. Zalnjoča rodo. Lorberjeva. Zahvala. Povodom pribritke izgube Tsted smrti našega ni nam j« došlo toliko dokazov sočutja, da nismo v liana se zahvaliti vsakem« posameznemu poi«b*j ter tem pet^m Izrekamo vstaa aašo najiikrinijše zahvalo. Zlasti smo dolžni zahval« ti «ti ra dobrim ijndem, ki «0 s« na posebn« odličen in psžrt?oval«n naiin vrzeli za našega ubogega ponesrečenega otr«ka i» si«er č. g. žipaiku, gospej gosti-lničarki Bori č, nadnčitsljn Pečnik s učiteljstvom vrad aadafte Pevli Ur ljubim preb.valcem Kapel, ki 8« tako številno in iskrea« sočustvovali pri n«sr«či. T« sočatj« bodi tolažba zt 1»-totako težk« prizadetega dobrega strica «tr«ka, aa g, poveljnika «roV postaj« Aitona 3ta»s«r. Tem poto* boli tadi izrečena najtoplejša zahvala gg. profesorjem otroka — Maribor v avgust« 1918. — Globoko žalujoča ob:t«Ij Jakob Stan-cer, koad. v. p. 1078 ia KiOfllllka Mikavno äisMxo* flfcmatsi tut«