Štev. 15 (Tek. račun s pošlo. - C. C. con la Posta) V Trstu, petek 8. aprila 1927. Posamezna številka 30 stotink Leto V. Izhaja velik potek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. N&alovi Mali list, Trieate, ca-sella centro 87, — Urad : via Imbriani 9-III. Odgovorni urednik: dr. I>. BEBOČ. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt leta 3 L. — IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., po) leta 12 L., žetrt leta 6 L. MALI L TEONIK ZA NOVICE IN POUK CENA OGLASOV IN OBJAV Za 1 om višine v 1 stolpcu A T- Pri 5 kratni objavi 20% popuRtr v- ntni ••''t' a) .4. ■ .o j 50% . ” . : 30 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 st, beseda : z VELIKIMI ČRKAMI 60 Bt. beseda. Fri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 8. aprila: Žalostna M. B. — Sobota, 9.: Marija Kileof.a; Demcter; Kre-scencija. — Nedelja, 10.: cvetna (oljčna). — Ponedeljek, 11.: Leon; Belina. — Torek, 12.: Zenon; Julij. — Sreda, 13.: Her-menegild; Ida. — Četrtek, 14.: "veliki četrtek; Juistin. — Petek, 15,: veliki pete k. MALE NOVICE Pismo iz Francije. Draga prijatelja Mihec in Jakec! Vsak teden vaje nestrpno čakamo, da prispeta tudi do nas; ob ponedeljkih vaju dobivamo. Tuikaj nas jo kakih 30 Slovencev. Pošiljamo pozdrave vsem v domovini. Povemo tudi 'to; kdor se je namenil v Francijo, naj nikar ne hodi kar tako brez delovne pogodbe, ali pa da mu vsa j kak prijatelj ipreskrbi delo. Tega ne misli, da'boš brž ujel zlatega telička. Kakor povsod, je treba t,udi tukaj denar dobro zaslužiti. Kdor je zdrav in krepak pa'že zasluži. Tukaj v Montiersu eni precej dobro zaslužijo, nekateri pa hočejo iti domov. MivSek Matija. Smrt pobira. C. g. Ignacij Počivalnik, župnik v Bazovici pri Trstu, je umrl dne 1. aprila, previden s sv. zakramenti. Bolehal je že dalj rasa. Bojen je bil v Tržiču na Go,-rcnjiskem 28. julija 18(18., v mašnika posveten 2. julija 1890. Služboval je v Rojanu, Brezovici, Slivju, Krkavcih in nazadnje v Bazovici. Škoti ja ga je odlikovala z naslovom konzistorijalnega svetnika. Vrlemu gospodu daj Bog večni, mir in obilno plačilo za vse, kar je dobrega storil svojemu ljudstvu! Luzzatti. Umrl je v Rimu na 29. marca Luigi Luzzatti, znamenit mož v italijanskem političnem življenju. Bil je srvoječasno celo ministrski predsednik. Najbolj se je odlikoval v gospodarskih in flnan-oialndlh rečeh. Dosegel je skoro 86. leto starosti. Rojen jo bil v Benetkah, ko je tam še Avstrija vladala. Almanah kraljevine SHS. V Zagrebu jo izšel pravkar 3. zvezek obširnega informativnega dela, ki nosi naslov »Almanah kraljevine Srba, Hrvata i Silovenaca«. Prinaša pregled o zgodovini, ustavi in upravi Jugoslavije, pa tudi’ popis kulturnega in gospodarskega stanja Ta 3. zvezek stame 250 dinarjev. Cel ’ Almanah (3 zvezki) pa. 550 Din. Naroča se piri uredništvu Almanaha, Zagreb, Marovsika 30. Stoletnico. Dno 26. marca je preteklo 100 let od smrti slavnega glasbenika Betovena (Beethoven). Stoletnico so posebno slavili na Dunaju, kjer je nekoč preživel večji del življenja Bobovem velja za največjega glasbenega, skladatelja vseh časov. ^ Predelam priimki. Glede priimkov, (ki imajo latinski ali italijanski 'koren, je veljalo na Tirolskem, da se uradno predelajo, da bodo nazunaj imeli italijansko obliko. Ta na-redha je sedaj raztegnjena tudi na naše dežele. Lovrenčiči, Boštjančiči, Fabjančiči, Alijančiči, Antončiči, Gregorčiči, Krševani, Ben&dičjjj in drugi taki bodo prekrščeni. Posojilo za Rim. Rimska (mestna občina jo najela v Ameriki veliko posojilo, 30 milijonov dolarjev. Obresti bodo po 6.50. Emisijski kurz je 91 %, to jo, za 100 dolarjev dolžnega pisma dobii dolžnik 91 dolarjev v( gotovini, 9 dolarjev pa obdrže posoje valci za dobro roko. Uvedba proste luke Znamenita vladina seja V torek dopoldne so imeli ministri sejo, na kateri so se obravnavale važne zadeve. Med temi je tudi vprašanje prostih luk. Kakor je vsakomur znano, imamo n. pr. v Trstu le ozek pas, kjer se lahko kupčuje brez carine. Če pa greš z blagom čez carinsko mejo, moraš plačati carino po tarifih, ki veljajo povsod na državnih mejah. Novi vladni ukrep ima svoj pomen v tem, da se bo prosti pas raztegnil na celo mesto. Kako daleč in do kje, to bo seveda minister preštudiral in natančno določil. Štirinajst obmorskih mest v Italiji bo deležnih dobrote proste luke od 1. januarja prihodnjega leta. Naredba bo imela veljavo 30 let. Tudi Benetke, Trst in Reka bodo imele prosto luko. Z uvedbo prostih luk bo znatno olajšana in poenestavljena carinska kontro- la, ki ne bo več tako sitna in nadležna, kakor je bila v dosedanjih »Punti tran-chi«. Radi večjega obsega prostih luk bo mogoče ustvariti v njihovi notranjosti razne industrije, ki bodo proizvajale iz nezacarinjenih surovin izvozne izdelke. S prostimi lukami bo znatno pospešena velika trgovina, ki ne bo več tako navezana na razne sezone in na višino prevoznih cen, ampak bo imela lahko vedno pri roki velike zaloge v prostih lukah shranjenega blaga. Blago domačih industrij bo imelo v prostih lukah svoja tržišča za surovine in se ji ne bo treba več zatekati pod večkrat neugodnimi pogoji na velika inozemska tržišča. Od tega bodo imeli veliko korist tudi domača pomorska plovba in domači denarni zavodi, ki bodo znatno pomnožili svoj promet. MIHEC JAKEC mucn. Po logih se oglaša ptičji spev, m lil CUa budi nam v srcu radosten odmev. lAIfFP' Veselju naj se umaknejo skrbi, JftfttU« Vstajenja prapor iz daljav blešči. Grof Bethlen, ministrski predsednik imažanske države (Ogrske) je prišel v Rim: Spotoma se je oglasil tudi v Trstu. V Rimu je bil slovesno sprejet. On in Mussolini sta svečano podpisala pogodbo o prijateljstvu in razsodišču med Italijo in Mažarijo. Svečanost se je vršila dne 5. aprila v pailači Chigi. V znak prih jateljutva je Mmsiaolkii podaril Betlilenu za Mažare dve znameniti starinski knjigi, v katerih so postave ogrskega kralja Matije Korvina (kralja Matjaža). Na Ka-pitolu je bil potem slavnosten obed, ki se ga je udeležilo kakih 70 odličnih oseb O bistvu nove pogodbe je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da je pogodba osnovana po sledečih temeljnih' vidikih: 1. Italijansko-mažarski odnošaji: Kakor je bilo povdarjeno in kar je treba znova jasno povdariti, ne predstavlja pogodba nikakega novega pojava v odno- ajih med obema državama. 'Smatra se lahko za nekako priznanje in pravno ugotovitev dejanskega stanja v italijan-skoograkih odnošajih, ki so se razvijali vedno krepkeje v praveu prisrčnosti in sodelovanja. 2. Odnošaji do držav Malega sporazuma: Pogodba je iste narave in iste da-lokosežnosti, kakor jo imajo dosedanje prijateljske pogodbe, katere je sklenila Italija z mnogimi evropskimi državami, zlasti pa s Čehoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Zato se danes podpisana pogodba samo pridružuje, a ne nasprotuje onim pogodbam. Kakor niso zasledovale one pogodbe nikajkih, drugim državam nasprotnih namenov, talko ne moro tudi ta pogodba povzročiti nikakega vznemirjenja v katerikoli evropski državi. 3. Splošni položaj v Evropi: Nova pogodba predstavlja korak naprej v razvoju politike posameznih sporazumov, katero vodi Italija v Evropi. Zato je taka politika mnogo bolj pozitivna, nego tista, ki se opira samo na splošne in zato bolj površne sporazume. Poleg tega bo nova pogodba znatno prispevala k razčiščenju političnega, položaja v srednji Evropi, kar bo v korist no samo srednjeevropskega, ampak splošnega evropskega miru. V nasprotju s politiko blokov in nasprotujočih si zvez, ki je preostala od vojne in ki še vedno obstoja, ustvarja ta vrsta politike konkretna dejanja mednarodnega pomirjenja. Tako se glasi uradno pojasnilo. V Rimu se je tudi govorilo o mažarskem iizhoidu na morje na Reki. V ti reči se bodo pogajanja nadaljevala in čiimprej zaključila. O sklepu gornje pogodbe je italijanski poslanik Bodrero v Belgradu uradno obvestil jugoslovansko vlado ter pojasnil, da omenjena pogodba ni naperjena proti nikomur. Nov svetilnik v Trstu. V Trstu na Greti proti Barkovljam stoji visoko na robu nov svetilnik. Ravnokar so gradbena dela končali. Upati je, tla bo kimalu zasvetil. Takrat bo seveda velika slovesnost. Vrh svetilnika jo kip boginje Zmage s perutmi. Huda ženska. V Sibiriji se je pojavila diobro organizirana četa kmetskih fantov, ki nastopa proti boljševikom. Vodi jo hetman Orlov. Sedaj »e je zvedelo da je hetman preoblečena ženska z imenom Jelena Senina. Bol j še viiki so ji ustrelili moža in jo potom grozno mučili. Ušla jim je na kmete in tam nastopala kot moški. Vse jo jo imelo rado in jo sledilo, ko je dobila po izropanju bolj&evišikega vlaka obalo municije in orožja. Sedaj straši boljše-vike, ki pa je kljub ogromnim vojaškim silami ne morejo dobiti v roke. Naši dobitki. Za dobitke Ljudske pratike iso se oglasili dozdlaj trije srečni. Eden iz Knežaka, ki pa ne mara biti imenovan, je zadel blago za moško obleko. Jože Bandi s Prebenega št. 34 je zadel dobitek '6 brisač. Francka Ferjančič! iz Črnega vrha nad Idrijo št 55 je zadela odejo. Za dva dobitka se ni še nobeden oglasil. Tem, ki so zadeli, so pošljejo dobitki na dom'. Izboren plavač. V Severni Ameri/ki je lepo mesto Los Angeles, Ob morju. V morju notri je otočje Catalina Morski rokav med obrežjem in otočjem jo 36 km širok. Ameriški milijonar We v naši fari pripravljajo z vso vnemo za ta praznik. Odkar jo prišel z višjega mesta ukaz, da morajo dekleta hoditi v ■cerkev pokrite, so naš g. župnik odločno zahtevali, da se ukaz izpolnjuje. Ža-liibog je več tokih, ki ne marajo ubogati-.. Sedaj pa celo agitirajo okrog, naj hi na Veliko soboto vsa dekleta prišle k Vstajenju razoglave. Hotele bi g. župnika žaliti in so javno upirati cerkvenim predpisom. Dekleta! če se za Veli-konoč tako pripravljate, ne boste s Kristusom slavile vstajenja, ampak z Belcebubom. Niste nič poslu šale postnih govorov? Morale bi bile pač pravočasno prihajati v cerkev; si pa čevlje in obraze namažite v soboto zvečer, če v nedeljo zjutraj ne utegnete. Po -sedanji poti pa ne smete nadaljevati, pridite že k boljšemu spoznanju! Dekle. AVBER. Po -padcu velezaliužnega p-oteštata gosp. Josipa Gerbca, ki jo županoval v treh občinah, (Tomaj, Avber, Štjak) smo dobili občinskega komisarja rač. Caso-ta preieklurskega uradnika, ki je pregledal vzorno delovanje gospoda Gerbca. Pregledovanje je trajalo -skoro pol leta. Tomajci ki so v prvi vrsti čutili dobrodelnost g. Gerbca, so pripravili g. Casotu poslovilno Večerjo, ter mu za spomin podarili zlato kolajno. Mi Avberci pa, smo bili manj veseli in sicer samo radi teg-a, ker smo v tem času dobili občinski proračun, ki -znaša skoro 40.000 lir, dočim je znašal tja do 1923. vselej izpod 5000. Gospod Caiso je dejal da je vršil le svojo uradniško dolžnost. Verjamemo! Toda nas pri tem peče naš žep. Sedaj, ko smo dobili novega poteštata v -osebi g. prof. Josipa Seraflniija, imamo donj ediino tole -prošnjo, da nam zniža proračun vsaj na polovico, drugače bo za naše gospodarstvo »joj«. DIVAČA. Naša, v prometnem, oziru nekdlaj tako živahna vasica, vedno 'bolj naizaduje. Vzrokov je -več. Pred -vsem -se je mnogo domačinov pa tudi tujcev, k-i so imeli delo in kruh -pri železnici, izselilo. Eni -so se podali v Jugoslavijo, drugi -zopet drugam, vsak v svojo rodno državo. Ostala je le še peščica naših želežniča-rjev, a še ti so bili prestavljeni lansko leto -v stare kraje in namesto njih so prišli -drugi-. — V kulturnem -pogledu pa je bolje, da molčimo. Radi bi se razgibali, pa -se ne moremo. Več živahnosti pa pride v vas na poletje. Tedaj nas obiščejo tržaški letovniiki-, 'ki si pridejo semkaj iskat -razvedrila, -počitka in prijetnega hladu v bližnjem borovem gio-zdu, Pa, tudi v drugem oziru smo doživeli nekaj sprememb. Pred žel. postajo srno dobili majhen park. Mesto dosedanjih lesenih vaških svetilk -se -postavijo železne in to v večjem številu kakor dosedaj. Svetilke -so -prišle i-z Trsta. Omeniti moramo še, da -je bila lansko -leto šola, zopet enkrat -po dolgem času, pobeljena. Bil je pa tudi skrajni- čas, ker je kazala re-s siromašno l-i-c-e, V šoli se nahaja tu-di otroški vrtec. KLENIK na Pivki. Z ozirom na dopis v 13. štev. M. 1. dobilo je uredništvo od neprizadete strani izjavo, -da je bil napad proti vaškemu načelniku -neopravičen. Obžalujemo, če -so je do-tičnem-u delala -krivica in -po--zivamo dopisnike s to priliko-, naj poročajo vedno -le -dognano resnico, ne praznih sumničenj ali vaških -govoric. Naše stalne -dopisnike tudi prosimo, naj pazijo, da ne bi- morda kdo zlorabil dopisovanja za kake osebne namene ali- zna-šanj-e nad svojim nasprotnikom. VELIKI OTOK pri PostojnL Tovarišu gasilcu v spomin. Dne 25. marca je umrl po -dolgi in mučni bolezni naš zvesti tovariš Fran Pavčič. Bil je v najlepši dobi 27 let. S-k-oro eno -leto je bolehal, -pa ves čas udano trpel, -dokler ga ni rosila smrt. Zapustil je ženo in otroka. Bill je dober oče in vzoren gospodar, priljubljen -pri vseh .Marsikatero oho se je -orosilo ob pogrebu. Zvestega tovariša so pokopali -gasilci in m-u poklonili tud-i venec v zadnji -pozdrav. Bila je kratka Tvoja ipot življenja, -okusil si na nji dovolj trpljenja. Zdaj mirno odpočij ,so v hladni jami, življenja- šum in -boj Te več ne -drami. JELŠANE. Dragi »Mali list«! Od nas večkrat poročaš kaj za-jeimiljivega, 'kar pomeni, da -smo še živi, čeprav, le bolj -za sailo. Siromaščina je danes povsod. Tudi pri nas imamo sila visoke občinske takse. Govorilo se je, da nam bodo napeljali električno razsvetljavo; že v oktobru smo posekali -drogove za napeljavo -v nadi, da bomo v -dolgih decemberskih nočeh že bajno -razsvetljeni ne le pri nas, ampak tudi po drugih vaseh o-b naši lepi državni cesti. Še danes nimamo niti nav-adne petrolejke, -da bi svetila vsaj v temnih nočeh; zoper nezgode -se moramo zavarovati na lastne stroške. V občinskem urad-i-u mrgoli -gospodov in -gospodičen, pričakuje -se pa še n-o-v transport. Umevno je, da -se -rabi -več prostorov-. G. po--dešta-t se jle namenil predelati našo ka-pelanij-o, v kateri občina začasno gostuje navzlic temu, d-a ima sama 2 lastni hiši. V kapelaniji sta bivala svoječasno -po dva kape-lana, a v -sedanj-em pomanjkanju duhovščine in nobenega. Pričakujemo pa v kratkem vsaj enega zopet. Ka-pelariija ni -last Občinarjev jelišanske politične občine, ampak last faranov jel-šans-ke vasi. Le-te je na 25. marca pode-štat povabil skupaj, da -bi -dali svoje privoljenje za prezidavanjo kape-lanije. Grozil je, -da -bo v nasprotnem slučaju preložil sedež občine iz J-elšan v Šaplj-a-ne, ki so uro cTaleč od nas, imajo pa železniško postajo. Vkljub ti grožnji smo v-s-i- možje odrekli zahtevano privoljenje. * * * Pri nas smo imeli od 6. III. do 13. III. ponovitev sv. misijona. Z velikim veseljem so se ga farani udeleževali-; navzlic slabemu vremenu je bila vsak -dan natlačena cerkev. Kako ganljivo -je bilo videti može in fante, ki so potrpežljivo čakali po celi dan okoli s-povodnic; in nekateri so čakali že zjutraj ob treh pred cerkvenimi vra-ti. Naš preč g. -dekan so izjavili, -da -je bilo nad 5000 sv. obhajil. Ob -sklepu sv. misijona se je blagoslovil krasen kip presv. Srca Jezusovega, kateremu se -je posvetita cela župnija. Vršila -bi is-e bila procesija z najisvetejšim okoli vasi, ali oviralo je slabo vreme. Bo-g daj da bi obrodil ta ■sv. misijon obilo sadu. Ravno tiste -dni so je izgubila neka staro žena in Lipe, katere niso še našli. Deseti brat na Stara navada jie, de se na pustno ne--di-elo kej uot več -pije, tudi jest sm šev v vo-štari-jo .ses muojim prjatlam, res jie de sva ga ammalu prieveč švrkaJla pa sm tudi u pondelek dielav pakuro, tabu me jie vjiedalu in ščipaliu in zmir ram me jie nekaj žel-uodc przdigavalu, pa mje pršl-u na misu -kaku sim- biv lani na pust na Sihuiorji,in su-o mi m-uožaki prav-li, -de pr njih kuhajo duofiitii šnuopca, priec sm si mislu de bmi pro-u strila ana dva glažka tiga med-ganga. V torek navs-e z-guda sm sie ammalu vatbl na-štimov in joi mah n iv guor p-uo ciesti. Tam na pu puoti sm zegliedov dva fanta ki sta pu-opravilala bioi-kle in li-mAia gume; stuopiv sm k imjima jn prieci mi jie lia-du zav-onjalu, puogliedov sm bi uot blizek pa sm videv de anrni gl-ieda anp ilajšca šnuopca ses varžeta, prašov sm ga, če mi. da, de bii jest ankrat puo-tegniv -ses nje, kar je prov rat storiv. Taku mje šlu puo glidih inu prieci mje vsa buolie-zn p-asala. »Ja fajn ruoba je tu sm si -misilu in- hitev požirat, pa m-j-e rieku tisti fant: »V-o-blast, mi buoš pa res vse spi',u», Jest sm mu dav flajšeo skuo-raj prazno nazaj jn jih prašov, de v-ait kudt sta jn de kam grie-sta, pa sta mi rt ©k la, de sta ses Sihuorj-e jn de se pe-lasta v Bo-lunc. Natu sm sie p.uosloviv uot njih, in hitru mahav pruti miu-o-jmi cilji. Kukr hitru sm pršev do Sotlarja sm zegiiedov mo-jga prj-atla ses Barke; prieci je prt-eku h meni jn mi rieku: »Ma kej sie zmiram vicaš tuot v akiu.li, kaj ti pej zdej manka, narbrž de si pršev poglie-dat, če buoš krnali piv vuodo ses Suhorce jn Padeža«. J-est sm mu vad-gavuru, de zdaj ne mislim it gliedat, sej zdej več ne -kuopajo, buo-m šev an druji b-uo-t, kadar buoido- ši:e -dielali, kukr sm čev Idi puovedat. Prašov sm ga če Le Jirak je govoril to povsod samozavestno in glasno. Posebno pa -danes, ko se je od božjega jutra ubijal na svojem deležu, oral, vlačil, in se trda zemlja ni in ni hotela razdrobiti. Pod nebom so se podili sivi oblaki in se pripravljali k dežju. Namoči naj to preorano zemljo, še po štirinajstih dnevih ne bo mogoče do nje. Priganjal je zato sebe in vprego, da bi le bil ves oves do večera v zemlji, potem pa naj so zgodi volja božja. Z Mpčil je bilo daleč do doma; zato so krmili opoldne na. polju in so tudi prinesli oraču som kosilo. Jirak je šel svoji hčeri naproti; že na cesti ji je odvzel košek iz rok in ji naročil: »Hitro se obrni, steci nazaj domov in reči materi, naj vse pusti in pride sejat, ker bo kmalu deževalo!« Zena je pritekla kot veter: »To se ti mudi! Rekel si, naj pridem še le ob treh, a naenkrat se mora to zgoditi takoj.« »Ozri 8e na nebo!« se je Jirak zadrl čmerno in ni več sprogovorii besede. Švrknil jo z bičem po konjih in težka brana je srdito zahreščala. Ostri železni zobje sp mleli in ravnili ilovnato zemljo za setev. Zena si je nasula polno naročje semena in je že mahajoč z roko hodila od enega konca do drugega. Solnoe so jo medtem skrilo za oblake in se naglo ohladilo. Mrzel veter je zavel od severoza-padia. Jurak pa je ta čas povzdignil oči proti oblakom in pomislil: »Le uro da bi še vzdržalo, da bi za ženo še povlekel, sicer mi to zdaj še vrane požro in nič ne vsklije.« »Obleci sei Veter vleče oster kot nož!« je še opomnila žena gospodarja, ki je jezdil po polju brez jope in jopiča in so močno potil. »Si že gotova?« je odvrnil mož radostno iz-nenaden. Se danes končam in ne neham, tudi če bi moral biti tu do noe-i. Mraz mi ni, potim se jaz in konji; in je hitro povlekel brano vsevprek, da bi bilo tako vse zrnje dobro zagrnjeno. Jirakovo jo vjel dež že na potu do doma. Postala je in se ozrla na Močila. Videla je tam belo srajco in rokave kakor krila; kmet je tam Še vedno vlačil, grozil utrujenim konjem z bičem in jih silil v korak. »Da bi se vsaj zdaj že spomnil in oblekel jopo nase!« je pomislila žena v skrbeh. Medtem se je vlila taka ploha, da je morala pokriti glavo z vrhnjo suknjo in teči domov, ako ni hotela biti do kože premočena. Zares ni Jirak na Močilah odnehal, dokler ni bil z delom gotov. Ničesar ni čutil, za nič se ni brigal, le na brano in konjem na hrbet je gledal.-Ko je polje že tretjič povlekel, je postajal zadovoljen. Celo dejal si je: Ko bi le zdaj poškropilo! Oves bi bil gotov, namočil bi se in bi lažje vsklil.« Kakor na poklic je dež prišel; gospodar pa je še v najsilnejši plohi vlekel vsevprek brano in drobil kepe, dokler ni bilo konečno polje kot miza. Potem je postal pri vozu. S konj se je kadilo in gorak pot je kapal z njih. Naglo jih je pogrnil z gorko plahto in nazadnje je še sa-m segel po jopiču in jopi. Oba sta bila mokra in mrzla kot led. Otresel se je, ko ju je oblekel, a mokra srajca se je tesno oprijela razgretega života______ Naglo je zapregel. Ko je odšel s polja, se je že mračilo. Noge so ga bolele in se mu zdele težke kot centi, tako se je upehal v ti zemlji za oralom in brano. Gnalo ga je, da bi -sedel na voz in se oddchnil. »Ne smem, moram teči da bi se segrel, si je dejal in copotal ob konjih, ki so čvrsto korakali proti topli staji. Jirak se vso pot ni segrel. Doma je še konje nakrmil in s služkinjo še ostalo žito spravil. Še k večerji za mizo ni sedel. Mraz ga je prevzel in ga prisilil v posteljo. »Kaj pa ti je.?« ga je žena prestrašeno vpra- šala. Kmalu pa se je spomnila, kako ga je videla v dežju vleči brano.... »O ti palica trda ti!« ga je ostro ozmerjala. »Nisi mogel ubogati in obleči jope? Aha premočen si, zato t-e'trese!« Naglo je oparila posušeno bezgovo cvetje. »Spotiti se moraš in jutri boš dober.« Jirak je ležal kot skesan grešnik pod težko pernico in ni niti dihal. Spoznal je da je storil neu-mnost, a bilo je prepozno. Samo na Močila se je jezil in na vse, kar je bilo z njimi združenega. Z drugih polj bi se lahko mirno vrnil, bi se ne gnal tako z delom in bi sebi in konjem prizanesel. A Močila so daleč kakor Amerika in spomladna setev je na njih zelo slaba. Prav rad vidi, da je ž njo že gotov. Pokorno je popil bezgov čaj in se potil vso noč kakor v parnem kotlu. Zjutraj je sicer vstal, a je bil tak, kakor da bi ne bil svoj: vse ga je bolelo, život je bil kakor polomljen, v grlu ga je davilo, v prsih ga je zbadalo in stiskalo, kakor bi cent železa ležal na njih. Še dihati ni mogel. »Ko se razhodim, ne bo nobenega nahoda več,« je pomislil in šel hitro po svojih opravkih. Pa se ni razhodil. Opoldne že ni več kosil, vsak tek do jedi je zgubil in le mraz in mraz ga je tresel.... »Proti prehladu pomaga najbolj lipov cvet«, je rekla žena. »Ta mraz mora potem iz tebe.« Zvečer ga je spet sama zdravila. Zjutraj je bil spet še slabši, žena pa si ni znala več pomagati. »Rožica!« je zbežala ven in poklicala hčerko, »skoči naglo k mrliški ženi, da bi hitro prišla semkaj, ker je atek obolel.« Po kratkem času'je pri Jirakovih tiho odprla vrata mala. suha babica, siva kakor miška. (Se nadaljuje). jimajo res prnjih domači snop, in de fcaj je z njihovim Prosvetnim društvom, •Če je še kej živu a.1 če jo vre Krnitu, ker sie več nič ne čuje not njega, -pa on mi ni tev nič' puovedat, ker je inuiogu jet toalincat, jeist jpa sm iskleniv, de buom muogu it sam ankrat če ipuogliedat, ka-kn se kej jimajo mruojii ikoimieratje. V tih muojih zavednih mislih sm vre ipršu u vas, vlih kso vlačli ploh; prov fajn so sie držali, araka meni sie jie dopalu, puosobno adn napis na dili, ikse jie brav »Zivjo samski davk«. Natu me jie adn star muož povaibiiv ses saibo; jest sm ga prov z vese1! jem uboga v, prnesu mi jie aai ikuos zašinka jn vina in mi je praviv, de iimiajo duosti slivovca u vasi, ima de ni voibenga tošefta ses njim. Puotlej sva šla šie k Botegarj i, in sva anmaiu priiieveč” požirala, ker 'hmali jie izačielo vsie se kruožit vakuli mena Drugi dan sm sie zbidiv tam na ani praproti, taku me jie ratailiu sram, de nisrm tov čaJkat fruštka, ampak sm jo popiihav duol puo lobrnicah pruiti cesti. Kaj se vidi v Lokvi Z velikim veseljem priobčimo sledeče vrstice, napisane od delovne roke lokavskega kmeta: Kje Lokev leži, je znano marsikateremu Brkinu, Pivčanu in Podnanoscu, ker leži Meu Trsta. Po naših prometnih cestah se prepelje mnogo sena, sadja, oglja, posebno dosti pa drv. Naj se ustavim takoj pri drvah: tu vidim, kako čudno potratno ljudje z gozdom ravnajo. Kar čudim se, od kje ta drva in koliko časa še bo to šlo tako naprej. Mislim, da ne več dolgo. Kmalu bodo zgornje vasi take, kakor je bila naša vas pred 50 leti: goli hribi, s kamenjem posuti. Mi se moramo zahvaliti gozdnim oblastem in sprevidnosti posameznih posestnikov, da so s pridnim sajenjem in varčnim ravnanjem te groblje spremenili v lepe šume. Vrednost se danes ne da preceniti. In ta vrednost raste od leta do leta, pa tudi naša vnema ne jenja. Še vedno naprej se pridno zasaja, posebno jesen, ibuikev, borovec; največje zanimanje pa je za smreko; letos nasadimo na tisoče in tisoče. Navesti moraim še to, da smo z veliko požrtovalnostjo in velikimi denarnimi .stroški gozd razdelili in to ravno še pravočasmo pred 2 leti. Pridnimi in skrbnim gospodarjem se poznajo njihove parcele, kjer so lepo urejene poti, nanovo zasajeni prej še prazni prostori, odstranjeno trnje im ničvredno grmovje. Nekaj drugega lepega so pri nas zeleni travniki, natrošeni s hlevskim gnojem. Kmet, ki je do nedavna imel po dve kravi redi zdiaj štiri, in kjer so bile prej .štiri, jih je zdaj šest rim več. »Od kod toliko gnoja?« bo vprašal drvar iz Brkinov. Odgovor je lahek: tisiti čas, ko ti sekaš, ne delaš na senožeti; tvoja živiina raztrese gnoj po kolovozih in cestah; dva dni v šuimo, dva dni v Trst, pa je pomolzena krava in gozd. Seveda tudi pri nas šo mnogo 'manjka zlasti v .poljedelstvu. Naš kmet je marljiv in deLaven, a nekolik^ preveč trmast in ;starokopiten; seveda so tudi izjeme. »Jaz delam, kakor so delali moji pradedje,« to ja stalen rek, »kaj mi bo časopis?« če mu govoriš o železnem plugu, sejalnem stroju, travniški brani, rekel ti bo, da si bediak, če se ukvarjaš s takimi rečmi. Velika je zaostalost posebno v sadjereja in viinoreji. Pravijo, da sadje in trta pri nas ne uspeva, toda poskusiti ne .marajo. Ne enega oreha, ne ene trte niso vsadili^ pa hočejo vedeti, da me uspeva. Posekati in prodati pa so znali. Tako sem povedal na kratko, kaj je pri nas dobrega in v čemi smo zaostali. Priporočam našim kmetijskim strokovnjakom, naj se več zanimajo za našo vas. Potrebni smo pouka v poljedelstvu, sadjarstvu, vinarstvu, čebelo reji*, pa tudi v sviloreji. Dobro nam bi delo kako predavanje, pa tudi strokovni časopisi in knjige bi se .morale bolj razširiti med nami. Gospodarstvo Za enkrat bo. »Banca Cammerciale I-taliana«, največji zasebni denarni zavod v Italiji, je naredila v preteklem letu 107 milijonov dobička. Razdelila je 13 % dividendo. Cene po Istri. Črno vino: Koper 280-310, Pola 220-240, Buje 250, Buzet 230, Kaštelir 220, Motovun 200-250. Belo vino: Koper 250-280, Pola 210-230, Buje 200-250, Buzet 210, Kaštelriir 1G0-220, Motovum 170-240. Olje: 8-11 lir liter. Seno: 35-60. Po čem je lira? Dne 6. aprila si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 36.— L. za 100 6. kron — 62.— L. za 100 fr. frankov 82.— L. za 100 šilingov — §00.— L. za 1 dolar — 20.50 L. la 1 funt — 100.— L. Naša pošta. Boršt (Vaščan). Stvar, o kateri pišete, je zelo pereča splošna zadeva; je pa težko o nji pisati v krajevnih dopisih. Kmečko tajništvo. R. M. Posredovali smo na finančni intendanci. Vaiša prošnja je v likvidaciji od 10. februarja 1927. Tako hitro stvar ne gre. Saj smo vam že zadnjič odgovorili, da imate pravico do poviiška. Urdih Matija Kostanjevica. Informirali simo se na finančni intendanci. Naj so kdo izmed vaših zglasi pri nas. Ščuka Jožef Volčjigrad. Kakor smo zvedeli na finančni intendanci ste vi že sami pismeno prosili da se zadeva poviška uredi. Vaša prošnja se pregleda še enkrat. Treba počakati. Uradnica. V zadevi likvidacije pen-zijskega zavoda smo varni pisali pi9mo. Urar. AJko vam čas dopušča, zglasite se pri nas. r 53CC5E SOE Andrej Purii TRST Via Medla IL 6 Kovalkl---------- —— mojster IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvrSitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave.spopolnltve. MALI OGLASI DOBER SVET Je zlata vreden. Proti sla bosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrini>. — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu navadnim pljučnim boleznim, influen ci, težkemu dihanju je Prsni sirup. -Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. —_ Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Reumazan» kot tekočina, a uLiniment Lanomentols kot ma žilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «SentjurJevo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica. SAMO potom enerei6ne#ra zdravljena z Gilykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, abmemoglost. Izdelek le kame Castellamovicb, Trst, Via dei Giuliani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordlnlra v Trstu vla N. R. Imbrlanl 16, III. (Prej via S. Glovannl) od 9-12 In od 3-7. SEDE SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sred stvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno sredstvo, posebno pri porogljivo za osebe, stare nad 50 let. »c prodaja samo v lekarni Castellanovich Trst, Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu blizu slovenske šole). VELIKA ZALOGA papirja, papirnaau vrečic. Uvoz ln Izvoz na tm Po n godnih cenah. Tvrdka Častmi Dolinar, Trst . Vta Uno Poloal« S UČENCA 15-16 let starega, poštenih sta-rišev in z primerno izobrazbo, veščega tudi ital i jamskega jezika, ki ima veselje do trgovine sprejmem takoj. - Poravnajte naročnino ! ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordlnlra odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-17 h. G^S ^ 6NS/3 GXS\9 SNS^a l Jakob Bevc i ? ' urarna In slaterna | 5 TRST ' Čampo s. fflacomo št. S Z *) ZLATO kupuje v vsaki množini po y g ^najvišjih cenah. te 7 KRONE plačuje više kot vsi drugi. 9 ZALOGA raznovrstnih urin zlatenine. (? 6NS/3(1^3>V96NA^, G/5\9 llllllllllIlKlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllll Kadar vabiš na krst aili praznuješ ženilo vanje, kada/r oibhafjaš god ali rojstni dam|, ali karkoli isploih vabiš goste v svojo hišo, vedno jiih boš dobro postregla ako jim serviraš izborne testenine »Pe-katete«, zanesljivo prave v % kg. originalnih zavojih. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllt Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste Kmetsko-Rlbarska Posojilnica in Hranilnica reg. zadr. i ncom. 7,av. v BARKOVI IAH sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 6«mf/o, tllplomo In *iato mvatinfo Via eapftn 3 prt Sv. Jakobu. 1TSI tfelikanoe je tn. Vsaik se rad postavi asa praznike z novimi čevlji. Dobre, elegantno izdelamo in po primerni coni ddbiS pri FORCESSINU /