PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 203 (8296)
TRST, torek, 29. avgusta 1972
PRIMORSKI DNEVNIK. Je M Rajati v Trstu 13_ maja 1945, njegov predhodi^ PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ____________________berd0b>> V G°VCU Pri G°renjl Trebuši- od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni (.Slovenija,, v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
jVA OSNOVI^ FORMALNE OBTOŽBE MILANSKEGA PREISKOVALNEGA SODNIKA IFAMBROSIA
Freda in Ventura obtožena pokola v milanski Kmetijski banki in drugih atentatov leta 1969
Preo obtožbo proti Fredi in Venturi je sestavil sodnik Stiz iz Trevisa, ki je odkril «črno celico» Zagovornik Pietra Valprede: apolitična in materialna odgovornost obnovljenih fašističnih celic»
br	28. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Am-
°sio je danes formalno obtožil člana «črne celice« iz Trevisa Gio-(iriija Venturo in Franca Fredo atentatov, ki so bili izvrženi 12. v CVT.*>ra le,a 1969 v Miianu in v Rimu. Kot se spominjamo, je 'lanu a*en,at na .Kmetijsko banko«, kjer je v dvorani za ‘instvo eksplodirala bomba, povzročil 16 mrtvih in 90 ranjenih.
j, ,r®'sR°valni sodnik D'Ambrosio --------------------
, lzdal danes zaporni nalog za de-
i. J® pokola, ki se nanaša na a-| n,a* na Kmetijsko banko v Mi-; nu' na Trgovinsko banko v Mi-VoU’ na “®anca Nazionale del La-Vjr°* v Rimu in za eksplozije poučene z namenom, da bi ustva-8 Preplah, ki so nastale na spo-®niko neznanega vojaka v Rimu. *n Ventura sta obtožena la V Bosesti eksplozivnega materia-
la
svoji obrazložitvi sodnik označba obtoženca kot organiza l -- terorističnih atentatov. Za-naloga sta bila sporočena pes dopoldne obema ooložencema. ri sprejetju svojih ukrepov je
1,111,1"Ulili,,,
dr. D’Ambrosio upošteval mnenje, ki sta ga v prejšnjih dneh dala namestnika državnega pravdnika dr. Alessandrini in dr. Fiascona-rn. katera sta se morala izreči o zahtevi izpustitve iz zapora zaradi pomanjkanja indicij. ki sta jo predložila zagovornika Frede in Venture. ali pa izdati proti njima omejitvene ukrene zaradi obtožbe pokola. Skupno s Fredo in Venturo je bil svoj čas obtožen pokola tudi Pio D’Auria. proti kateremu pa milanski preiskovalni sodnik ni sprejel nobenega ukrepa. D’Auria ie bil svoj čas član desne skrajne organizacije «Avanguardia
"■iimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM,mmn,l„ll,|llll|ll|||||||||||||lll|l|||||||||||
fff/TO 20.000 LJUDI NA POGREBU V PARMI
Veličasten pogreb ubitega antifašista
Delavca Mariana Lupa je v petek zaklala peterica znanih pripadnikov MSI
ARma, 28. — Okrog dvaiset ti-m -iudi je danes spremilo na zad-cj- D°ti dvajsetletnega delavca Ma-Lupa, katerega je fašistična zahrtno zaklala v petek zve-jj ■ ^alni sprevod je krenil ob 17.30 tj.u/Jenske palače, kjer je bilo 6.™° mladega fanta postavljeno ^^lnern odru, Šest ur pred po-vJt so se na častni straži l tUi pokra.jinski in občinski sve-fei. ,• politični predstavniki in Uradni del pogreba je bil ^K dober km. nato pa so odšli J, J®sto samo starši in najbliž-
* sorodniki.
t^oliaja nadaljuje preiskavo o
•*oia U^°’u. ki še vedno ni povsem bet f k“n’ čeprav so aretirali vseh fašistov, ki so sodelovali pri Zadaja so aretirali v ne-Neaplju in to Andrea Rin-oSl|a in Luigi.ja Saporita. ki je j^nski svetovalec MSI v Torre lk^Hsiata. Preiskava se še nada-ker policija menda ni poje a Prepričana, kdo iz peterice toav^al mladega antifašista, če-so aretirani Bonazzi sam ob-Pri tem je značilno, da gre g* -ega izmed neofašistov, katere-ta . aokaj dni prej uradno izklju-tlujj*2 MSI. O političnem ozadju s^j ^3 torej ni nobenega dvoma, ^ s -e za Pfterš00 neofašistov, Atiji *le 3 številnimi nasilnimi de-it) j!, že prej »proslavila* v Parmi t|'W°u-Ci ?n čeprav bi skušal des-kot slt’ tisk vso stvar prikazati fojLfP01, okrog lepega dekleta, za-ke nke ubitega Lupa biagajničar-^di ^nu «R<>ma* Gabrielle Signi-
W°1-Ci’a.tudi nadaljuje preiskavo, sinoči skupina antifašistov ejtjjjP0 večini pripadnikov levih bil faD3rlamentarnih skupin, saj ie aD° član skupine «Lotta oon-V^i *. ~~ zbrana na manifestaciji a bi razbila sedež MSI v Parmi.
28- — Stopil je v veljavo ^ od 8. 8. 1972, ki predvide-
va ponovne volitve za sedež v senatu in v poslanski zbornici v deželi Val d’Aosta.
Uradni indeks cen
RIM, 28. — Osrednji statistični urad je sporočil, da je vsedržavni indeks cen na debelo dosegel julija 106,9 točk in da je bil za 0,3 točk višji kot junija in za 3,4 višji kot julija lanskega leta. Indeks po-trošnih cen pa je dosegel 110,6 točk in je bil za 0,4 odstotke višji kot junija ter za 5,5 odst. višji kot istega razdobja lanskega leta.
Nazionale* in se je pozneje na posredovanje Maria Medina, enega od obtožencev skupno z Val-predo, vključil v anarhistični krožek «22. marec*.
Freda in Ventura. ki sta v zaporu v Milanu odnosno v Monzi, bi morala biti do 5. septembru, ko bj zapadel rok preventivnega pripora, izpuščena. Aretirana sta bila pod obtožbo prevratniškega delovanja in atentatov na milanskem velesejmu ter na vlake spomladi in poleti leta 1969. ki jo je proti njima sestavil dr. Stiz iz Trevisa. Če ne bd dr. D’Ambrosio izdal novega zapornega naloga, bd bila oba čez osem dni na svobodi.
Dr. Stiz. ki se je ukvarjal s tako imenovano «čmo sledjo* zaradi številnih atentatov zlasti v Venetu in Lombardiji, je obtožil Fredo in Venturo vodenja prevratniške celice skrajne desnice ki je delovala v Venetu, ter da sta organizirala oziroma sodelovala na sestanku. ki naj bi bil v Padovi med 18. in 19. aprilom leta 1968. na katerem naj bi bili sprejeti sklepi o dinamdtamih delanjih.
Glede pokola v Kmetijski banki na Trgu Fontana v Milanu, je bil Freda obtožen, med drugim, da je naročil nakup 50 naprav za tempiranje peklenskih strojev istega tipa, ki je služil za izdelavo peklenskega stroja, ki je eksplodiral v Kmetijski banki v Milanu. Glede Venture pa obtožba pravi, da je vedel za delovanje Frede in prevratniške skupine v Venetu, da pa ni hotel povedati preiskovalnemu sodniku vse to kar ve. Preiskovalci trdijo tudi. da Ventura ni samo govoril o eksplodiranih bombah z nekaterimi svojimi prijatelji, med katerimi tudi z Lorenzonom. tem več naj bi tudi opisal vse podrobnosti tempiranih naprav «timers», ki so jih uporabili pri atentatu na Kmetijsko banko, mnogo poprej, kot so o tem pisali časniki. V zvezi z zapornim nalogom proti Fredi in Venturi je dr. D’Ambrosio izjavil: «Izdal sem oba zaporna naloga, ker menim, da je zbrano gradivo zadostno za obtožitev obeh obtožencev*. Preiskovalni sodnik je dodal. da preiskava s tem ni končana in da se še naprej nadaljuje.
Poleg tega je dr. D’Ambrosio poudaril da med preiskavo, ki jp je vodil. «so prišli na dan novi elementi, ki so obogatili gradivo, ki ria ie zbral preiskovalni sodnik v Trevisu dr. Stiz.
Zagovornik Pietra Valprede, ki so ga takoj po atentatih 12. decembra 1969 obtožili za glavnega krivca a-tentatov, Guido Calvi, je po sporočilu, da je bil izdan zaporni nalog proti Fredi in Venturi izjavil: «Zaporni nalog proti Fredi in Venturi za pokol na Trgu Fontana potrjuje prepričanje, ki ga je izrazil vsak demokrat o nedolžnosti Valprede in o politični in materialni odgovornosti obnovljenih fašističnih celic in tistih, ki so jih podpirali ter protizakonito tolerirali. Da se izognemo vsaki špekulaciji ali krivemu, odnosno prizadetemu tolmačenju, je treba takoj pojasniti, da zgolj odkritje organizatorjev in tistih, ki so naročili pokol.
ne pomeni, da bi bili izvrševalci rimski anarhisti. Spomnimo se, da je dr. Occorsio hotel in lahko inkriminiral Valpredo izključno zato, ker je popolnoma izključil obstoj katerega koli mandanta. Sedaj, ko se odkrivajo mandanti, je potrebno, da se v isti smeri poiščejo tudi izvršitelji. To je prvi uradni odgovor na zmagoslavne policijske teze po atentatih, ki jih je dr. Occorsio sprejel kot neoporečno resnico.
Nadaljevati je treba torej z dosedanjo odločno obveznostjo in še naprej mobilizirati in obveščati javno mnenje, ne samo o poteku preiskave, temveč tudi o analizi odgovornosti in neverjetnih pomanjkljivostih, ki so jih pokazali prvi preiskovalci. Sedaj zahtevamo proces še bolj odločno kot prej in to ne samo kot tehnični postopek ugotovitve resnice, ampak ket zgodovinski trenutek konfrontacije in spopada*.
Mark Spltz (ZDA) je osvojil zlato kolajno v plavanju na progi 20« m metuljček pred svojima rojakoma Hallom in Backhausom ter z novim svetovnim rekordom potrdil svojo premoč v tej disciplini
"""""""""..................................................»min............■■■.mm..m..m.....■mmimmmmmmmmmm.....
ANDREOTTI SE JE SESTAL S PREDSTAVNIKI CONFCOMMERCIO
Trgovci se odločno upirajo uvedbi sistema maksimiranih cen
Neugodne posledice maksimiranih cen v Rimu, kjer so bile zaprte številne trgovine
RIM, 28. ■— V Rim se je s krajšega dopusta vrnil predsednik vlade Andreotti, ki je dopoldne obiskal predsednika republike Leo-neja. Popoldne pa se je predsednik* vlade sestal s predstavniki Confcommercio In s predstavniki združenj rimskih trgovcev.
Po sestanku je bilo izdano kratko sporočilo, v katerem je rečeno,
da so predstavniki trgovcev izrazili polno pripravljenost, da sodelujejo pri naporih, da se ohranijo cene na sedanji ravni, da pa se takšni ukrepi prav gotovo ne morejo nanašati samo na cene na drobno.
Združenje trgovcev je oporekalo maksimirane cene, katere so uveli v Rimu in to tako s tehničnimi kot s pravnimi razlogi. Predsednik vlade — tako je rečeno v poročilu
...........................................................mimmmimmmmmm
OZADJE UMORA DRUŽINE HRVAŠKEGA EMIGRANTA
Umor v San Dona del Piave obračun med ustaškimi teroristi
Umorjeni Stjepan Sevo je bil član organizacije «Hrvaško revolucionarno bratstvo» - Preiskave v Italiji, Jugoslaviji in Zahodni Nemčiji
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug poroča, da je bil Stjepan Ševo, katerega so pred nekaj dnevi ubili v kraju San Donit del Piave, pripadnik e-migramtske teroristične organizacije »Hrvaško revolucionarno bratstvo*. Tej organizaciji so pripadali tudi pristaši teroristične skupine, ki so jo pred kratkim likvidirali v Jugoslaviji. Kaže, da sta ševo in njegova žena imela precejšnjo vlo-gp pri organizaciji ustaiške infiltracije v Jugoslavijo, ševo je bdi namreč nekak poverjenik HRB za neka-
'tnbrosio je včeraj formal-F|-a	Giovannija Venturo in
Fredo pokola v milanski l -7'i‘kl banki, ki je bil izvršen teatom 12. decembra leta lllUi’.,®r druRtb atentatov v Milit; ,n Rimu, ki so bili izvršeni v*ln' n’ ^ ,ei zvez' i« prelsko-0bto'} *°dnik izdal proti obema R, .l®ncema zaporni nalog. Fre-ht,,!n Ventura sta v zaporu od
Uh
'9* leta na osnovi obtožb, je proti njima sestavil o ovalni sodnik Stiz iz Tre-V," *aradi terorističnega in pre-1k®9a delovanja tako ime-p n® «črne celice«.
»Dig.^iednlk vlade Andreotti je W4J® Predstavnike trgovcev. Z bi|a n®9a poročila sledi, da so ,s*aliiča ostro nasprotna: trta , *° proti predsednik vlade j * otaksimirane cene. boi,. Podelitvijo nagrad za naj-bi-Og? izstavljena vina ter z o-9ju ? mizo, posvečeno vpraša-VlsJPkacije tržaških vin, se je •kp 1 zaključila prva pokrajin-raZstava vin, ki je doživela
pomemben uspeh. Zaključne u-gotovitve je povzel pokrajinski odbornik Lucijan Volk. V nedeljo pa je bila na boljunskem trgu kulturna prireditev z nastopom slovenskih in italijanskih skupin.
Fašistični izzivači so preteklo noč oskrunili z nacističnimi znaki spominsko obeležje na kraju, kjer so fašisti leta 1943 ubili partizansko junakinjo Almo Vivodo v Ul. Pindemonte. Očitno gre za iste fašistične elemente, ki so pred dnevi s kljukastimi križi pomazali pročelje občinske hiše in dvojezične napise v Dolini in ki jih oblasti doslej niso odkrile. Miljski občinski odbor je naslovil oster protest na kvesturo In republiško pravdništvo in zahteval takojšnje ukrepe proti fašističnemu izzivanju.
Tržaški socialdemokrati so dejansko že začeli s pripravami na jesenske občinske volitve v Trstu. V Kemiji so se sestali z vsedržavnim tajnikom PSDI Orlan-dijem in z njim razpravljali o perečih vprašanjih tržaškega gospodarstva.
tere predele Zah. Nemčije. Skupno s svojo ženo pa je bil žrtev obračuna, kakršen je za to emigrantsko organizacijo že značilen. Znano je namreč, da so bili nekateri od likvidiranih teroristov z njim tesno povezani.
Ševo je tesno sodeloval z voditeljema HRB bratoma Andrič, ki sta pred kratkim prispela iz Avstralije v Evropo. Čeprav ni bil gostilničar, je sprejel nalogo, da vodi gostilno, ki je služila za sestajanje »revolucionarjev*, dohodki pa so bili namenjeni financiranju ustaške organizacije. Tanjug poroča tudi, da so jugoslovanski delavci v Zah. Nemčiji prepričani, da je tam več takih obratov. Policija je v ševov lokal večkrat vdrla in tam našla orožje ter Ševa zaradi tega tudi obsodila. V Beogradu menijo, da so zahodnonemški agenti takrat tudi odkrili dokumente, po katerih bi lahko sklepali o dejavnosti organizacije HRB v tej državi. Kljub temu, da je ta organizacija v Zah. Nemčiji prepovedana, pa niso oblasti proti ševu ukrepale zaradi podpiranja ustašev.
Na Reki je še vedno priprt Vinko Sindičič, ki je važna priča pri preiskavah italijanskega sodstva, da bi pojasnilo umor v San Dank. Kaže, da je Sindičič navedel dober alibi o svojih premikih 19. avgusta, odkar je zapustil penzion v Eraclei, pa dokler ni prišlo do krutega umora.	B. B.
» • •
BENETKE, 28. — V Benetke je danes prispel Ševov brat Ivan z družino, da bi prepoznal trupla. Mladeniča so spremljali italijanski policijski agenti v civilu in neki agent hrvaške varnostne službe. Kasneje so na institutu za sodno medicino v Padovi izvršili obdukcijo, katero je zahteval namestnik državnega pravdnika dr. Bagarotto, ki vodi preiskavo. Sodni zdravnik je ugotovil, da so bili vsi trije pri
priči mrtvi ter da so Ševa zadeli trije streli, njegovo ženo sedem, malo Rosemarie pa dva.
Sodnik je tudi odredil tehnično preiskavo o nabojih in o dušilcu, ki so ga našli na kraju zločina ter preiskavo o premikih avtomobila NSU na dan zločina. Sodnik mora predvsem ugotoviti, če je do streljanja prišlo preden je avto zavozil s ceste ali kasneje.
Kaže, da preiskava poteka tudi v Zah. Nemčiji. Po nepotrjenih vesteh je namreč v Stuttgart prišlo nekaj italijanskih preiskovalcev.
— pa se »je pbvezal, da bo preučil tako pozitivne predloge kot tudi kritike na račun sistema maksimiranih cen in dejal, da se bo s trgovci še srečal. Andreotti je nadaljeval, da je potrebno zavreti naraščanje cen zlasti v zvezi z novim potrošnim davkom, ki bo uveden čez nekaj mesecev.
Iz opreznega uradnega besedila zelo jušno izhaja, da so bila stališča trgovcev in predsednika vlade diametralno nasprotna, saj so trgovci odločno proti maksimiranju cen, Andreotti pa na vsak način išče obliko administrativnega pritiska in birokratskega omejevanja naraščanja cen ter to še povrh samo v odnosu do trgovcev nn drobno s povsem nesmiselnim ukrepom, kot ga je po njegovem navodilu uvedel rimski prefekt.
Prve posledice tega dekreta so se že videle v Rimu, kjer je dobava osnovnih živil že v popolnem kaosu, tako da primanjkuje nekaterega blaga, cene se gibljejo po čudnih kriterijih, povrh pa je prišlo še do resnih težav, ker so zaprli svoje trgovine trgovci, ki so včlanjeni v eno izmed dveh vsedržavnih združenj.
Na Trgu Vittorio se je zbralo okrog 500 trgovcev, ki so včlanjeni v združenje »Confesercenti*. Prišlo je do nekaterih izgredov, ko so odšli pred trgovine, ki so bile odprte. Kasneje so predstavniki trgovcev na tiskovni konferenci obrazložili svoje stališče in so Ugotovili, da ne gre za nikakšen gospodarski ukrep temveč za upravni akt, katerega so potegnili iz zaprašenega predala, v katerem je ostal iz vojnega razdobja. Pri tem pa se še sprašujejo, kakšen more biti učinek, če se nadzorujejo cene samo pri končni prodaji, ne pa pri vseh vmesnih fazah.
Uradne maksimirane cene, ki veljajo od danes za šestdeset dni v Rimu, se nanašajo samo na nekatere
vrste živil, ki jih prodajajo tudi v tržnicah občinske potrošne ustanove Cene nadzorujejo občinski stražniki, policisti javne varnosti in karabinjerji, lahko pa tudi neposredno državljani. Sankcije sl) zelo ostre in dosegajo upravno globo do 600.000 lir In globo do 800 milijonov lir, odnosno zapor do šest let Pri tem seveda ne smerno pozabiti, da te kazni izvirajo iz vojnih časov.
Tudi v tej zvezi je prefektura izdala danes daljšo obrazložitev tega ukrepa, v katerem pravi, da v resnici ne gre za prave maksimirane cene temveč za maksimalne gibljive cene. saj temeljijo na ravni cen občinske
potrošne ustanove. Hoteli so namre<' preprečiti samo nekatera nenadna zvi sanja cen, ki jih nc opravičujejo zvi šani stroški in torej špekulacije nekaterih trgovcev. Dekret se nanaša sa mo nn okrog 100 izdelkov, ne vklju cule pa na tisočo drugih. Glede o strih kazni pa pravi sporočilo pr® fekturc, da nočejo nobenega priza deti odnosno samo one, ki neupravt čeno zvišujejo cene.
V četrtek se bodo sestali predstavniki PSI, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji in ki bodi' preučili položaj cen in še zlasti posledice zvišanja cen zu one, ki imajo stalne dohodke.
.......m....................
Kitajska diplomacija «pinjSponj>a» do Formoze?
Vabilo Formozi, naj se udeleži azijskega prvenstva namiznega tenisa v Pekingu
ZADNJA VEST
HONGKONG, 28. — Japonska tiskovna agencija je objavila vest, da je LR Kitajska povabila reprezentanco Formoze na azijsko prvenstvo namiznega tenisa, ki bo v Pekingu od 3. do 13. septembra. Agencija pojasnjuje, da je bila Formoza povabljena v Peking kot »kitajska pokrajina*. Pobudo za to vabilo, pravi a-gencija, je dala LR Kitajska in je bil predlog sprejet na seji izvršnega odbora Azijske zveze za namizni tenis, v katerem so bili navzoči predstavniki Kitajske. Severne Koreje, Singapura in Japonske.
Vabilo Pekinga Formozi, naj se u-deleži azijskega prvenstva namiznega tenisa, tolmačijo v pekinških diplomatskih krogih, kot prvi korak, ki naj bi potrjeval nedavne informacije, da je Kitajska pripravljena na
Predsednik sežanske občinske skupščine Stane Čehovin (desno) in župan iz SanfAmbrogia di Valpolirella pri Veroni Antonio Fumanera (levo) podpisujeta listino o pobratenju slovenske in italijanske občine na slavnostni seji, ki je bila v Sežani v nedeljo dopoldne med praznovanji občinskega praznika
navezavo stikov s Formozo za pogovore o mirni vrnitvi otoka v meje LR Kitajske. Pri tem se sklicujejo na tako imenovano kitajsko diplomacijo »ping ponga*, ki je privedla do stikov z ZDA in do Nixonovega potovanja v Peking.
Zanimivo je tudi, da .je voditelj kitajske nogometne zveze Chao Hsi Wu izjavil, da ima Formoza. kot kitajska pokrajina, pravico, da se udeleži velikih vsedržavnih športnih prireditev. Pri tem je poudaril, da na zadnjem nogometnem prvenstvu so bile zastopane vse kitajske pokrajine razen Formoze.
Kot poročajo iz Taipeha, je glavni tajnik Zveze namiznega tenisa za Formozo izjavil, da ne ve ničesar o kitajskem vabilu. Dodal pa je, da je nemogoče, da bi Formoza poslale kako svojo ekipo v prestolnico »komunistične Kitajske*.
Kreisky
o odnosih s SFRJ
BEOGRAD, 28.	— Avstrijski
kancler dr. Bruno Kreisky je v intervjuju beograjski televiziji izjavil, da bodo avstrijska zvezna vlada in pristojna ministrstva zelo resno proučila vsebino spomenice jugoslovanske vlade in vse njene podatke ter zagotovil, da bodo avstrijski organi budno pazili, da se na ozemlju Avstrije ne ustanavljajo organizacije, ki bi želele na nasilen način delovati v drugih državah, kar je tudi po avstrijskih zakonih prepovedano.
Obstoj slovenske manjšine v Avstriji, po besedah Kreiskega, ne le da ne ovira, temveč je most med obema narodoma. Slovensko manjšino v Avstriji imam za element medsebojnega razumevanja in sodelovanja med narodi in raznimi narodnostmi. Vse kar se z moje strani lahko stori, da bi se zajamčilo skupno življenje Avstrijcem raznih narodnosti, bo storjeno tako na Koroškem kot v drugih krajih Avstrije, je poudaril avstrijski kancler na Kraju svoje izjave teograj-ski televiziji.
NEKAJ MINUT PRED 1. URO
Fašistični bombni atentat na sedež KPI v Ul. Capitolina
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so fašistični zlikovci ponoči, nekaj minut pred 1. uro, izvršili bombni atentat na sedež tržaške federucije KPI v Ulici Capitolina 3. Atentatorji so s ceste, ki pelje od Ul. Capitolina proti sedežu KPI, vrgli zažigalno bombo, ki je padla samo nekaj metrov od vhodnili vrat. pri tem poškodovala v bližini parkiran avtomobil in zanetila ogenj na zasebnem vrtu, ki Pa so ga kmalu pogasili.
Vratar na sedežu KPI in drugi, ki so se v tistem trenutku mudili na sedežu, so zaslišali silovit pok in zagledali plamene, ko pa so pritekli na ulico, ni bilo o atentatorjih več nobenega sledu. Vse kaže, da so se pripeljali mimo z avtomobilom in potem, ko so odvrgli bombo. naglo pobegnili v neznani smeri.
Na kraj atentata so na telefonski poziv prihiteli agenti javne varnosti in uvedli preiskavo, katere izsledki pa nam do trenutka, ko poročamo, š« niso znani.
Tržaška federacija KPI, ki je le malo prej izdala noto z ostro obsodbo fašistične vandalske skrunitve spomenika padli partizanski borki in organizatorki Almi Vivodi v Ul. Pindemonte, se je takoj sestala in s posebno iz 'avo ostro obsodila to ponov-no fašistično provokacijo, ki sc vključuje v načrtno izzivalno in teroristično dejavnost dobro znanih tržaških fašističnih krogov v okviru fašistične prevratniške dejavnosti po vsej državi.
Včeraj v Miinclinu
PLAVANJE
Tri zlate kolajne, trije svetovni in olimpijski rekordi. To so dosežki, s katerima so se danes vpisali v zlato olimpijsko knjigo plavalci Spitz, Gouldova in štafeta ZDA. Poleg tega je bila dosežena še vrsta drugih odličnih rezultatov. Tudi v skokih v vodo so ZDA osvojile zlato (Kingova).
STRELJANJE
Korejec Jun U je v streljanju pripravil s svojo zmago naravnost senzacionalno presenečenje, zlasti s svojim izrednim rezultatom 599/600.
KOŠARKA
Po porazu z Jugoslavijo v nedeljo se bo Italija danes srečala še z enim težkim nasprotnikom, s peterko Sovjetske zveze.
DVIGANJE UTEŽI
Tudi v tem športu ne manjka zelo dobrih rezultatov. Tekmovanje se trenutno še odvija v lažjih kategorijah, kjer so že podelili prve kolajne.
VATERPOLO
Jugoslavija sl je Izbojevala težko zmago nad Romunijo (8:7) nekoliko lažje Pa so Italijani odpravili Bolgare (8:5).
TRŽAŠKI DNEVNIK
VZNEMIRLJIVE VESTI IZ GENOVE
Kršenje sklepov CIPE na škodo Tržaškega LIoyda in pristanišča
Pokrajinska tajništva pomorskih sindikatov zahtevajo takojšnjo uresničitev načrta CIPE za tržaško pomorstvo
Predstavniki pokrajinskih tajništev pomorskih sindikatov FILM -CISL, FILM - CGIL in UIM - UIL so sklicali nujno izredno sejo, da bi na njej razpravljali o vesteh, ki jih je objavil genovski dnevnik «11 Secodo XDC» 24. avgusta, in po katerih naj bi se genovska pomorska družba Italia zanimala za možnost odkupa dveh kontejnerskih ladij, kd ju je Italcantieri pred časom začela graditi po lastnem naročilu v ladjedelnici v Sestri Po-nenteju. Družba Italia naj bi se nadalje pogajala za odkup šest tradicionalnih ladij in 3 kontejner skih ladij po 20.000 ton.
Sindikalne organizacije so mnenja, da je ta sklep družbe Italia, kolikor so vesti v dnevniku «11 Se-colo XIX» točne, v popolnem nasprotovanju s sklepi Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE v zvezi z državnim pomorstvom. CIPE je namreč s svojimi znanimi sklepi julija 1971. leta odredil, naj se družba Italia iz Genove specializira za prevoz masovnih pošiljk, medtem ko naj se Tržaški Lloyd specializira za promet z žlahtnejšimi vrstami blaga. Sindikalne organizacije se prav zato sprašujejo, kaj imajo opraviti kontejnerske ladje, ki naj bi jih dobila Italia, s prometom masovnega blaga, ki ga je CIPE namenil genovski družbi. Kontejnerske ladje so opremljene za promet z žlahtnejšimi vrstami blaga, ta promet pa je bil s sklepi medministrskega odbora namenjen Tržaškemu Lloydu. Vesti iz Genove so toliko bolj vznemirljive, ker «11 Secolo XIX» v isti številki piše, da je baje ministrstvo za trgovinsko mornarico zavrnilo program potovanj z ladjami «Asia», «Victoria», «Afri-ca» in «Evropa», ki naj bi se na predvidenih Drogah dotikale tudi tržaške luke. Nadalje naj bi ministrstvo zavrnilo program križarjenj, ki ga je pripravil Tržaški Lloyd za leto 1973. žal so bile o-menjene vesti menda potrjene v samem Rimu.
Sindikalne organizacije zato zahtevajo, naj se nemudoma uresničijo posegi, ki jih vsebuje znani načrt Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje za tržaško pomorstvo, in naj se spoštujejo obljube, ki so jih svoj čas dali tržaški javnosti. Hkrati s tem sindikalne organizacije opozarjajo pristojne oblasti, da se bodo borile z vsemi silami v obrambo tržaškega gospodarstva, luke in ladjedelske industrije ter za ohranitev neokrnjene zaposlenosti na Tržaškem.
Sestanek tržaške PSDI s tajnikom Orlandijem
Pred obnovitvijo politično-uprav-nega življenja, so se tržaški socialdemokratski predstavniki — De
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV —
prireja v nedeljo, 3. septembra ob 15. uri na kraju usmrtitve pri Bazovici
POČASTITEV
SPOMINA
BAZOVIŠKIH
ŽRTEV
s spominskimi govori, nastopom pevskega zbora in polaganjem vencev.
S polnoštevilno prisotnostjo se oddolžimo spominu naših junakov!
Ob 1«. uri polaganje vencev na grob bazoviških žrtev na mestnem pokopališču.
Gioda, Lanza, Pierandrei, Bereš, Mocchi, Anastasio in Cesare — sestali v nekem karnijskem letovi-ščanskem kraju s tajnikom vsedržavne PSDI posl. Orlandijem. Med drugim so razpravljali tudi o ekonomskih in socialnih problemih mesta, o vprašanju zaposlitve v tržaški ladjedelnici, o prometu in o naročilih v arzenalu Sv. Marka, o obmejnem sodelovanju ter o finančnem stanju krajevnih ustanov.
Tržaški delegaciji stranke je so cialdemokratski tajnik zagotovil, da se bo za rešitev teh vprašanj sestal z ministrom trgovinske mornarice posl. Lupisem, ministrom za zunanjo trgovino posl. Matteot-tijem, z ministrom za industrijo posl. Ferrijem in podtajnikom za državne udeležbe posl. Cortijem. Vsi ti vladtii predstavniki bodo še
pred jesenjo v Trstu. Tudi kar zadeva tržaško pristanišče je posl. Orlandi dejal, da se PSDI strinja s povišanjem vladnega prispevka zaradi večjih stroškov za ladje delniško osebje, kot tudi s čimprejšnjo odobritvijo načrta o pre-osnovi prog družbe FINMARE.
Glede industrijskih vprašanj je tajnik PSDI Orlandi naglasil, da se bo stranka zavzela za čimveč-jo zaposlitev delovne moči v tržaškem arzenalu Sv. Marka. Kar zadeva zunanjo trgovino ;:a se socialdemokrati prizadevajo, d'a bi uvoz mesa služil za ublažitev cen in za obvladanje naraščanja življenjskih stroškov. Nov sestanek med tržaško delegacijo PSDI in vsedržavnim tajništv ;m je predviden za nedeljo, 3. septembra ob deželnem shodu socialdemokratov
13. MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH
RAZNE PRIREDITVE
VČERAJ V OSPREDJU Koncert Tonaazi-Merlakom
CESTE IN PRISTANIŠČA
S pristopom Velike Britanije, Norveške, Danske in Irske bo v razširjeni Evropi zbrana tretjina svetovnega ladjevja
Na tržaški univerzi, kjer se odvija 13. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, so strokovnjaki včeraj razpravljali o vprašanjih cestnega in pristaniškega prometa v razširjeni Evropi. Predsednik mednarodne organizacije za cestni promet, ki ima svoj sedež v Ženevi, dr. R. Schober, je v razpravi o cestah dejal, da je cestni promet v zadhjih letih nekoliko zaostal za prometom po morju in po zraku. V Evropski gospodarski skupnosti, je dejal, je čedalje huje občutiti pomanjkanje zadostnega prostora za cestni promet. Glavne ciste so natrpane z vozili, prevladujejo pa osebni avtomobili, tako da sta javni jn predvsem blagovni promet potisnjena ob stran. Problem je toliko hujši, je nadaljeval predavatelj, ker je od pripravljenih načrtov za mednarodne cestne zveze danes praktično odprtih za promet le nekaj
niiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINOČI NA TRGU V BOLJUNCU
S podelitvijo nagrad in «okrog!o mizo» zaključena I. pokrajinska razstava vin
Prve nagrade so prejeli: za belo vino Ignacij Ota (Dolina), za črno vino Danijel Lupine (Praprot), za teran Alojz Milič (Veliki Repen) - Nujnost tipizacije našega vinskega pridelka - Ogromno obiskovalcev na nedeljski kulturni prireditvi
Včeraj zvečer je pokrajinski odbornik Lucijan Volk nagradil na trgu v Boljuncu vinogradnike, ki so na prvi pokrajinski razstavi razstavili najboljša vina. Prvo nagrado za belo vino je dobil Ignacij Ota iz Doline, kateremu so podelili pokal deželnega odbora in zlato kolajno repentabrske občine, drugo nagrado je dobil Mirko Košuta iz Križa — pokal miljske občine in zlato kolajno občine Devin - Nabrežina, tretjo nagrado je dobil Josip Scheriani iz Milj — plaketa tržaške občine in srebrna kolajna pokrajine. Med črnimi vini je komisija izbrala za najboljše vino Danijela Lupinca iz Praprota, ki je dobil pokal deželnega sveta in zlato kolajno zgondške občine, drugo nagrado je dobil Ivan Kocjančič iz Doline — pokal dolinske občine in zlato kolajno pokrajinske ustanove za turizem, tretjo nagrado pa Avgust Caharija iz Nabrežine — po-.j kal trgovinske zbornice in srebrno : kolajno «Banco di Roma*. Prvo na- j grado za teran je dobil Alojz Milič i iz Velikega Repna, kateremu so podelili pokal «Cassa di Risparmio*, zlato kolajno pokrajine in hranilno knjižico s 30 tisoč lirami Tržaške kreditne banke, drugo nagrado je prejel Mirko Guštin iz Velikega Repna — pokal banke «Antoniana» in zlato kolajno pokrajinskega nad-zorništva za kmetijstvo, tretjo nagrado pa Dušan Milič iz Zagradca — pokal banke «Friuli» in zlato kolajno zavoda za opazovanje raz-stlinskih bolezni. Ostale razstavljavce so nagradili s srebrnimi kolajnami pokrajinske uprave. Prireditelji so namenoma dali večje nagrade kmetovalcem, ki pridelujejo teran, ker gre za res tipično vino.
Pred nagrajevanjem so v sejni dvorani dolinske občine priredili okroglo mizo o tipizaciji naših vin.
V razpravo so posegli strokovnjaki in kmetovalci. Debata je bila zanimava in je vzbudila veliko po-zamost. »Najboljši dokaz za zanimanje, ki ga je vzbudila ta okrogla miza — je ob zaključku dejal pokrajinski odbornik Volk — je, da kljub 4-umi razpravi, še vedno sedimo v tej dvorani*.
»Okroglo mizo* je odprl dolinski župan Lovriha, in izrekel željo, da bi ta pobuda pripomogla k ekonom skemu ovrednotenju naših vin. ki so sicer kvalitetna, a preveč mešana. Nato je spregovoril odbornik
krajših odsekov. Med posameznimi članicami šesterice je v tem pogledu najslabše organizirana Frarcija. Toda pomanjkljivosti so vidne tudi na relacijah izven evropske šesterice in zato bj bilo želeti, da bd se v prihodnje izboljšale zlasti cestne zveze med članicami Evropske gospodarske skupnosti in članicami Evropske cone za svobodno menjavo (EFTA).
Drugi predavatelj, ravnatelj londonskega pristanišča I. Hughes, se je v svojem predavanju zadržal zlasti ob vprašanjih sodobnega pomorstva ter med drugim razčlenil problem blagovnega prometa s pomočjo kontejnerjev. S pristopom Velike Britanije, Norveške, Danske in Irske bo Evropska gospodarska skupnost upravljala približno tretjino vsega svetovnega trgovinskega ladjevja, je poudaril predavatelj, in zato je pričakovati, da se bo morala »deseterica* kmalu soočiti s prometnimi problemi ne le evropskih, temveč svetovnih razsežnosti.
v stari štivanski cerkvi
Tri slikarske razstave: Duizova grafična v Miljah ter Cabaieva v
v Sesljanu, kolektivna občinski galeriji
Delegacija upokojencev pri prefektu Abbrescii
Vladni komisar prefekt Abbresda je včeraj sprejel delegacijo upokojencev, članov treh sindikalnih organizacij, ki so miu izrazili svojo zaskrbljenost spričo čedalje večjega naraščanja cen, kar še toliko bolj občutijo tiste kategorije, ki ima .jo nizke dohodke.
Prefekt Abbrescia je pojasnil u-pokojencem pobude pristojnih organov, katerih namen je nadzorovati naraščanje cen ter sprejeti vse potrebne ukrepe, ki lahko zavarujejo kupno moč tistih kategorij, ki imajo stalne dohodke in v katero sodijo tudi upokojenci.
Svečano odkritje spomenika padlim v NOB bo v nedeljo 10. semptembra t.l. ob 16. uri.
Odbor za postavitev spomenika
PREBENEG
V stari gotski cerkvici v Štivanu je bil v soboto zvečer koncert, na katerem sta nastopila dva mlada tržaška glasbenika. Koncert je organizirala avtonomna ustanova za gostinstvo in turizem na obalnem pasu devinsko - nabrežinske občine, katere predsednik Lenarduzzi je številno občinstvo pozdravil in mu na kratko prikazal tudi burno zgodovino Štivana in še posebej štivan-ske cerkvice.
Glasbenika in sicer violinist Ne-reo Tonazzi, ki je kljub srnjim zelo mladim letom že docent na tržaškem konservatoriju, in Neva Merlak - Corradova, ki prav tako poučuje na konservatoriju aTartinv* ter na šoli slovenske Glasbene matice v Trstu, sta izvajala Fracesca Geminianija prvo, tretjo in šesto sonato, Gaetana Pugnanija preludij ter Edvarda Griega sonato opus 45.
Ista ustanova, torej ustanova za gostinstvo in turizem na obalnem pasu devinsko - nabrežinske občine, je istega večera ob 19. uri odprla v svojih prostorih v Sesljanu razstavo del tržaškega slikarja Gio-vannija Duiza, ki je za to priložnost pripravil šestnajst olj in pet gra-
molo Bertini, Aldo Bressanutti, Riccardo Bastianutto, Fulvio Monai, pa tudi naši Avgust Černigoj, Demetrij Cej, Franko Vecchiet in drugi.
V	celoti je razstavljenih skoraj dvesto del, v pretežni večini grafik, pa čeprav je tudi nekaj risb in podob v mešani tehniki, kot na primer akvareliranih in črnobelih risb.
Razstava bo trajala do 15. septembra.
« « «
V	tržaški občinski galeriji pa je sinoči razstavil furlanski slikar Ni-lo Cabaia, kakih dvajset svojih olj in temper iz najnovejših časov. Njegova razstava bo trajala do 5. septembra in je občinstvu na ogled vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure.
ŠE NOCOJ IN JUTRI
Filmski natečaj «Dama bianca»
Sinoči so na sedežu turistične u-stanove v Sesljanu začeli predvajata filme, ki se udeležujejo film-
Kino
umetnik obdeluje krajevno tematiko, to se pravi, obalne motive in naš Kras. Razstava bo trajala do 10. septembra in je občinstvu dostopna od 8.30 do 13. ter od 17. do 20. ure.
* * *
Deželni avtonomni sindikat slikarjev in kiparjev je ob sodelovanju miljske občinske uprave pripravil zelo uspelo grafično razstavo v občinski telovadnici v Miljah. Miljski podžupan Bordon, slikarji Sabino Coloni, Dino Predon-zani in Federico Righi ter umetnostni kritik Sergio Molesi so izbrali predložena dela in jih razvrstili v miljski občinski telovadnici v zares lepo razstavo. Čeprav kolektivne umetnostne razstave nimajo več tiste važnosti, ki so jo imele še pred nekaj leti, zasluži letošnja deželna grafična razstava v miljski telovadnici vso pozornost, saj razstavlja na njej kakih 70 slikarjev, med katerimi so tudi Mar-cello Mascherini, Federico Righi, Giuseppe Zigaina, Ugo Carra, Ro-
umiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiMimiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiummmimmmHiMMHmMminmim
NA POBUDO SINDIKATA CISL
Vrsta razčlenjenih stavk prevoznega osebja ACEEAT
Prva bo že jutri od začetka delovnega urnika do 9. ure Stavke se tudi tokrat ne udeležujejo člani CGIL in UIL
Trr,=r^z»n,Si tsjl^cA TLfss,
janskih avtorjev «Per Augusta*, «Norvegia», »D profumo di Orse-
MIRAMARShl BARK. Predstave »buči in zvoki*. Danes počitek.
GRAD SV. JUSTA (v primeru slabe*« vremena gledališče Rossetti). V če trtek, 31. t. m. ob 21.15 veliki g®8 beni variete: Iva Zanicchi s svoji® ansamblom, «Ricchi & Poveri* 8 svojim ansamblom, Pippo Baudo ® «The Uverman*. Predprodaja vstop-nic pri UTAT v Ul. Imbriani » (tel. 767-831).
Nazionale 16.15 «La grande scr° nera*. Barvni film. Alain Cuny, ra Robson. Prepovedano mlad® pod 18. letom.	.
Penice 16.15-22.10 «La spia che vi°e il suo cadavere*. George PepParfl' Christine Belford: barvni film.
Eden 16.30 «Decameron proibitissi®0 (Boccaccio mio statte zitto). Barv® film. Strogo prepovedano mladini P00 18. letom.	.
Grattacielo 16.30 «Un solo 8rar\. amore*. Barvni film. Omella M" ' Lucia Bose, Glenn Lee.
E.vcelsior 16.15 «La banda di Jes®“ James*. Barvni film. Clif Roberts0 •
Ritz 16.30 «1972: Dracula colpisce a"' cora*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.	,,
Amoni 16.30 «Imputazione di onvici per uno študente*. Barvni fil®;
Impero 16.30 «Amico stammi almeno un palmo*, barvni film- ® liano Gernma.	_.
Cristallo 16.30 «1 quattro dell’Ave ^ ria*. Barvni vvestem film.
Capi tol 16.30 «11 mio caro assass®0; Barvni film. Prepovedano mla“B“ pod 14. letom.	^
Filodrammatico 16.30 «Coppia cerca coppia sposata*. Barvni Prepovedano mladini pod 18. lrt°
Modemo 16.30 «La terza fossa*. Ba ni film. Geraldine Page. Prep°ve’
ra* ter «Quinta dimensione*. Na sporedu so bili tudi filmi jugoslovanskih avtorjev Bregarja «Stara kitara* in «Nekaj abstraktnega* ter Horvatov «Rendezvous* ter avstrijski film «Iniektionen».
Nagrade so prispevali devinsko -nabrežinska občina, vladni komisariat. deželni odbor, princ Torre in Tasso, pokrajinska turistična ustanova, tržaška turistična ustanova, Tržaška hranilnica, Assieurazioni generali ter Lloyd Adriatico.
Nocoj bodo ob 20.30 predvajali Mingarddjev film «Rapporto senti-mentale*, Marsijev «Lipizza, oasi di pace», Carezzanov «11 cantico delle' creature*. Sgorbissov «11 Car-so» ter Zini jev «Sistiana, oggi e domani*. Na sporedu so tudi filmi Jugoslovanov Panona «Moka, testenine in...» ter Jovanoviča «Juve-nes dum sumus* in Italijana Ber-tuzzija «La mia cdtta*. Prireditev se bo zaključila jutri zvečer.
dano mladini pod 14. letom.
de'
Množica na boljunskem trgu v nedeljo popoldne
•mMiimimiiiiiiiiiiiiiiiiMiMmiMimiiiiiiiiiiiHiiiimimumminiiiiiiiiiiiniiiniiiiinimiminimiiiuiiiiiuii
SKLEPI DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA
Odobreni novi semafori kanalizacija in avtoport
Tržaško semaforno mrežo bo vodil elektronski računalnik Nova kanalizacija v Barkovljah in v mestnem središču Za goriški avtoport so odobrili prvi del načrta
Včeraj se je sestal deželni tehnični odbor in pod predsedstvom deželnega odbornika Masutta odobril večje število načrtov, za katere bodo v prihodnjih letih potrosili nad 4 milijarde lir.
Še zlasti pomembni za naše mesto so trije načrti in sicer nova semaforska ureditev po tržaških u-licah, za prenovitev odtočnih kanalov pri Barkovljah in v mestnem središču.
Za promet po mestnih ulicah je deželni tehnični odbor dal ugodno mnenje za predloženi načrt, po katerem bodo potrosili 525 milijonov lir za ureditev mreže tržaških se maforov. Semafore bodo povezali z osrednjim elektronskim računalnikom, ki bo razpolagal z informacijami, ki mu jih bo posredovalo 100 posebnih sprejemnikov, razmeščenih na ključnih mestnih križiščih. Na podlagi teh informacij bo računalnik izbral najboljše usmeritve prometa in bo dejansko usmer-jeval avtomobile po semaforskih lučeh.
Za mestno kanalizacijo je deželni
tehnični odbor odobril občinski o-dlok, po katerem so dodelili neki tvrdki ustrezna dela za namestitev odtočnih cevj na barkovljanskem obrežju. Ta del splošnega načrta za preureditev kanalizacije predvideva preusmeritev potoka «Martesin» in odtoka, ki gre mimo podvoza na Miramarskem drevoredu. Preusmerili ju bodo v glavni mestni odtok, v potok Ključ. To bodo dosegli z namestitvijo dveh motornih črpalk, ki bosta črpali in delno prečistili odplake. Za ta načrt bodo potrosili 141 milijonov lir. Nadaljnjih 537 milijonov lir pa bodo potrosili za obnovitev kanalov v okolici Ul. Bat-tisti in Ul. Sant’Anastasio.
Deželni tehnični odbor je odobril tudi prvi del načrta za avtoport pri Štandrežu. Za gradnjo avtoporta bodo skupno potrosili približno 9 milijard lir, prvi del načrta pa predvideva strošek 1 milijarde 124 milijonov lir. Gradnjo bodo finansirali po deželnem zakonu štev. 26 iz leta 1967. ki so ga delno spremenili z letošnjim deželnim zakonom i štev. 40.
Volk, ki se je zahvalil vsem prisotnim ter dejal, da je namen te «okrogle mize* ugotoviti stanje našega vinogradništva in dati predloge za njegov razvoj.
Uradnih govornikov je bilo pet in sicer Dr. Fantina ki je predstavljal deželno ustanovo ERSA za razvoj kmeti.jstva, dr. Vremec kot zastopnik pokrajinskega nadzomi-štva za kmetijstvo, dr Ambrosi, ki je zastopal zavod za opazovanje razstiinskih bolezni inž. Grgič, ki je predstavljal Kmečko zvezo in inž. Košir, ki je zastopal organizacijo Coldiretti.
Predavatelji so soglašali, da je treba spodbuditi razvoj kmetijstva na Tržaškem in menili, da ie tipizacija vin tista gonilna sila. ki bi pripomogla k bolj izbrani proizvodnji in boljšemu zaslužku Ugotovili so. da so naši vinogradniki dosegli že dobro tehnološko raven v obdelovanju trte in v boju proti parazitom, težave pa imaio pri proizvajanju in hranjenju vina. Za to je več vzrokov in v prvi vrsti neprimerni prostori in orodje ter pomanjkanje tehnoloških pridobitev. Včasih je tudi higiena pomanjkljiva.
Po govorih strokovnjakov so posegli v razpravo tudi kmetovalci, ki so obrazložili svoje težave predvsem zaradi nezadostnih finančnih prispevkov, pomanjkanja trtnice in neustrezne noiitike v prid kmetijstva.
V okviru prve pokrajinske razstave vin so v nedeljo na boijun-skem trgu priredili pester kulturni spored. Nastopila sta zbora «E. Grion* iiz Tržiča in «F. Venturini* od Domja. folklorni skupini «Santa Gorizia* in «Tine Rožanc* iz Ljubljane ter godbe na pihala. Pevci, plesalci in godci so navdušili zelo številno občinstvo, ki jim je burno ploskalo. Ob koncu naj omenimo, da je pokrajinska razstava vin doživela velik uspeh.
Komunisti zahtevajo javno razpravo o
previjali so o položaju v deželni finančni družbi «Friulia» v zvezi s sodnim postopkom, ki so ga sprožili proti nekaterim voditeljem družbe. Komunistični svetovalci so izrazili zahtevo, naj se o tem izredno važnem vprašanju začne politična razprava v deželnem svetu.
Po 24-urni stavki šoferjev in sprevodnikov. ki je bila prejšnji torek in sredo je CISL najavila za ta teden vrsto razčlenjenih stavk, ki se bodo začele že jutri.
Stavkali bodo spet šoferji in sprevodniki, medtem ko je za druge delavce predvidena vrsta stavk pri-| hodnji teden. Jutri, v sredo, 30. avgusta bo trajala stavka od začetka delovnega urnika do 9. ure, se pravi prav takrat, ko je naval na avtobuse in druga prevozna sredstva največji, saj je to ura, ko gredo delavci v tovarne. V četrtek, 31. avgusta se bo triurna stavka začela ob 11. uri in trajala do 14. Triurna stavka bo tudi v petek, ko se bo začela ob 18. in bo trajala do 21. ure. Člani CGIL in UIL se ne bodo udeležili stavk niti tokrat.
V poročilu, v katerem napoveduje stavko, ugotavlja sindikalna organizacija CGIL, da je stavka prejšnjega tedna uspela kljub temu, da so delavci drugih sindikalnih organizacij redno delali. Pravi tudi, da uprava občinskega prevoznega podjetja ACEGAT vztraja pri svoji zadnji ponudbi, ki so jo skupščine uslužbencev članov CISL že pred časom zavrnile, člani drugih dveh sindikalnih organizacij CGIL in UIL pa so jo sprejeli, čeprav do sedaj
še niso podpisali nobenega sporazuma, da ne bi razbili delavske in sindikalne enotnosti, ki se ie zadnja leta ustvarila v Italiji.
V sredo, 6. septembra, če ne bo prišlo do sprememb v zadnjih dneh, bo javna skupščina vseh delavcev, katere se bosta udeležila vsedržavni tajnik CISL ter deželni tajnik iste sindikalne organizacije.
Edi in Bogdanu Bordonu se je rodil četrtornjenček
JANEZEK
Prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo, malemu Janezku pa želijo mnogo sreče in zdravja v življenju.
Starosti taborniške organizacije RMV Aldu Ruplu se je rodil drugorojenec ALJOŠA
Članice in člani iskreno čestitajo sestri Suežki in bratu Skali.
Padec z zasilnega odra
Včeraj popoldne, malo pred 14. uro, je 49-letni Cirillo Venturini, s trenutnim bivališčem v Boljuncu št.
98, delal v tovarni «Grandi moto-ri» za podjetje «Sacil», pri katerem je uslužben. Stal je na dva metra visokem zasilnem odru, ko mu je spodrsnilo in je padel na cestni tlak. Pri tem si je zlomil levo ramo. Zaradi tega se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno 40 dni.
HiHHHHMHHUHUMHHHiHHHMHHUHHHHHHiiiiHHiiHiHiMiiiiiiiiiiHiHiiMHHiiHHiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMHHHHHHHHHinuHHUHMHHiuuHHHUMiiuiHHft
NOČNA SMRTNA PROMETNA NESREČA
NEVAREN OVINEK PRI BARKOVLJAH JE SPET TERJAL MLADO ŽIVLJENJE
Komaj 31-letni Mario Steffe iz Trsta se je z vso silo zaletel v obcestni drog mestne razsvetljave - Njegova sopotnica bo okrevala v dveh tednih
Vse kaže, da bo moralo miniti še nekaj časa, preden se bodo mestni upravitelji odločili urediti izredno nevaren ovinek pri barkovljanskem nadvozu, ki je včeraj ponoči spet terjal mlado življenje Žrtev nesreče je komaj 31-letnd Mario Steffč iz Ul. Coloruna 8. Včeraj okrog 3. ure ponoči se je peljal s svojim fiatom 124 novejše tržaške registracije (TS - 140354) iz Barkovelj proti mestnemu središču. V avtu je sedela tudi 28-let-na Fulvia Marini nor. Conte iz Ul. M. Polo 26. Oba sta se vračala domov. Nesreča se je pripetila nekaj metrov pred barkovljanskim nadvozom, na ostrem ovinku, kjer en sam znak opozarja na nevarnost. Steffš je iz še nepojasnjenih vzrokov (najbolj verjetno je, da je vo-Včeraj	se	je predsedstvo	dežel	zil dokaj naglo, saj Miramarski
ne	svetovalske skupine	KPI	sesta-	j drevored dovoljuje tako vožnjo) iz-
lo skupno s svetovalci, ki so člani gubil nadzorstvo nad vozilom pri če-četrte stalne deželne komisije, in mer ga je zaneslo čez belo. nepre-z deželnim tajništvom stranke. Raz- * kinjeno črto čisto na levo stran
cestišča. Avto je z vso silo čelno treščil v obcestni drog mestne razsvetljave, potem pa se odbil na
Mario Steffč
sredo cestišča, kjer se je enkrat zavrtel okoli svoje osi in strahovito skrotovičen obstal poprek spet na desna strani cestišča. Na sre-1 čo ni tedaj pripeljal mimo noben avtomobilist, kajti sicer bi lahko nesreča zahtevala še kakšno žrtev.
Na kraj nesreče so kmalu prihiteli agenti cestne policije, tako. za njimi pa bolničarji RK. Z dokajšnjo težavo so izvlekli iz pločevin popolnoma uničenega fiata nesrečnega Steffeja in njegovo sopotnico Contejevo. Prvega so zaradi hudega pretresa možganov in močne krvavitve iz levega ušesa sprejeli s pridržano prognozo na oddelek za oživljanje glavne bolnišnice, Contejevo pa na kirurški oddelek s prognozo okrevanja v približno 2 tednih. Žal pa so bale vse nege zdravnikov, da bi rešili Steffčju mlado življenje, zaman. Dvajset minut po sprejemu v bolnišnico je i podlegel hudim notranjim poskoči-1 bam.
Za morebitne informacije in vpis za šolsko leto 72-73 bo ravnateljstvo Dijaškega doma od 1. do 16. septembra odprto samo dopoldan od 10. do 12. ure (Čampo S. Luigi št. 11, tel. 793-167 — 722-246).
MLADINA
IZ DOMJA IN KRMENKE — vabi v nedeljo, 3. septembra 1972 na «ŠAGRO»
ki bo na Krmenki pri gostilni Adamič.
GLASBENA MATICA TRST
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo bo od 1. do 16. septembra 1972 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 tel. 418-605. Pouk se bo pričel v ponedeljek 18. septembra 1972.
RAVNATELJSTVO
Vittorio Veneto 17.15 «L'ossessione mostro*. Peter Cushing in Sue Columbiacolor. Prepovedano uda® pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «Quelli della S. P3®1;, Steve McQueen, R. Attenborouf! Barvni film.	.
Ideale 16.30 «Per qualche dollaro piu*. Ciin Eastvvood, Lee Van C‘efj Gian Maria Volonte. Western f11" v barvah.
Astra 16.30 «7 spose per 7 frate1' Barvni film.	,
Kino Opčine 19.00 «La tarantola ventre nero*. Prepovedano ud* pod 14. letom.
Razstave
V	Kraški galeriji v Velikem Be,”n razstava del Pavla Per luge >
V	koprski galeriji Meduza Je r^j
stava del skupine AMA (Ajdič-ljuš. Apollonio).	,,8
V	koprski galeriji Loža je razstjL, dunajske šole fantastičnega reali8 ^ Razstava bo odprta ob delavniki«
9. do 13. in od 17. do 19. ure vse 1. septembra.	„
V	umetniški galeriji ENDAS v delle Zudecche 1 je odprta raZS
rja ScocBfS delavnik^ n od
del Rine Skerk in Walterja Scodj®^ Razstava bo odprta ob delavnik"1 ^
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 29. avgusta
JANEZ
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.49 — Dolžina dneva 13.26 — Luna vzide ob 21.42 in zatone ob 12.11 Jutri, SREDA, 30. avgusta ROZALIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,8, najnižja 18,5, ob 19. uri 24,3 stopinje, zračni tlak 1015,7, stalen, veter 6 km na uro, jugovzhodni, vlaga 49-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, temperatura morja 21,6 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. avgusta se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 76-letni Bruno Bartole, 68-letni Giuseppe Gombach, 82-letna Antonia Rebez vd. Zalateo, 76-letni Gastone Gentille, 71-letna Concetta Bortolin vd. Luisa, 86-letni Giovanni Padovan, 46-letni Riccardo KreissI, 58-letni Ovidio Meniš, 51-letni Branko Sabadin, 31-letni Mario Steffč in 87-letna Giovanna Sancin vd. Ota.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Ali’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Luc-ci, Ul- Ginnastica 44; Miani, Drev. Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giuiia 4; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zo-rutti 19-c.
18. do 21.. ob praznikih pa do 13. ure.	Ilnjti
V	občinski galeriji na Trgu razstavlja slikar Nilo Cabai. stava bo trajala do 5. septeiu«
V	prostorih devinsko - nabral®* ^ ustanove za gostinstvo in iurlie^jili Sesljanu je odprl razstavo s del tržaški slikar Giovanni DU1 ’ ^
V	občinski telovadnici v D'Annunzio je odprta 5. deželna a fična razstava, ki jo prireja Avto1' ^ deželni sindikat slikarjev, kiparie jjj. grafikov iz Trsta v sodelovanju * ^ sko občino. Razstava bo odprta dan od 17. do 21. ure do 15.
bra. Razstavljenih bo okrog 70 avtorjev.
Izleti
SPDT priredi 3. septembra aV*(
ni izlet na Jesenice, od koder 0°^ pen izlet na Golico za vse iz Trsta, Gorice in Celovca ^0|ic9
p0$n
kroviteljstvom PD Jesenice-je lažja tura, približno 3 ur® Jesenic.	^
Turisti se lahko povzpnejo * ^ co na Španov vrh. Kosilo 'z n.‘..a,n| nika. Vpisovanje v Tržaški knJ1 pri gdč. Zdenki še danes- nt Cena: 2.200 lir člani. 2.400 0' člani, 1.300 lir otroci.
Konzorcij pridelovalcev
vin
občine — Križ priredi 10. sel'- „t0-la)- ' -
simo člane, ki se mislijo ude'e, pri Egidiju
------	---- — --	pr«-
izlet v Dobrovo (goriška Brdaj-ude«
da se javijo pri Egidiju ^ Smučarski odsek SPDT obvešča ^ mOvalno ekipo, da je odhod n i
letni smučarski trening, v
s°b0‘°:el
rt/lbUSne
septembra ob 6.45 z glavne aVW Jo postaje v Trstu. Prihod v ^e^aS)ed' 16.55, kjer bo prenočevanje-	^),
nje jutro odhod na Stelvio	(?■"	gol«
kjer bo ekipa bivala v bot Folgore (tel. 0342 / 92-191). Srnu ^ bodo na pobočjih Livrija	(3°	sgf
Povratek v Trst v nedeljo. 1U-tembra ob 21. uri.
Mali oglasi
SPOSOBNE ŠIVILJE sprejm°I,l0>£r službo. Normalni delovni urniK^jjjo bota popoldan prosta. Perizzi. D’Annunzio 27-e.
Prispevki
8$
V počastitev spomina pokoju'*1^ $ šev daruje Frane Puntar 5008 sklad Sergija Tončiča.
Sporočamo žalostno vest, da nepozabni
nas je za vedno zapustil

NINI CINK0
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 29. avgusta ob 15-15 * mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Rozalka, hči Ivani** in družine Bevk
Trst, Ajdovščina (Cesta), 29. avgusta 1972
GORIŠKI DNEVNIK
W GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
Tudi proizvajalci iz naše dežele na 18. mednarodnem vinskem sejmu
IZJAVA TOVARNIŠKEGA SVETA ITC
Mednarodna komisija ocenila nad 700 vzorcev vin prednjačijo proizvodi «Fructal-Alko» ■ Sejem se
jS . Gospodarskem razstavišču v Upijani je do 3. septembra odprt pjl i^narodni sejem vin, žganih in sadnih sokov. Sejem obse-t razstavo sodobne opreme kletarstvo, vinogradništvo in go-j^tvo, na kateri uspešno sodelu-0 ^di razstavljavci iz Italije.
odprtjem sejma je medna-. <*na ocenjevalna komisija, ki ji ^^čeloval inž. Ivan Sokolič, teh-ravnatelj podjetja Istravinoex-z Reke, in v kateri je bil tu-l “pijanski enotehnik Piero Ber-? tz Astija,, poskusila kar 718 ijjoev’ vin iz 19 držav. Podelila ^175 zlatih in 450 srebrnih ko-Ij® ter 50 pismenih priznanj. Po-Jj tega je podelila štiri priznali? ,*šampion 1972», kar pomeni, J? 1® presodila, da štirje vzorci ® dosegajo vsaj 19 izmed 20 mož-Za «šampion» so bila pro-naslednja vina:	«Bastar-
rde Setubal* 1935 (proizvaja-" dose Maria de Fonseca iz Liz-Portugalska), «Cabemet gnon» 1961 (proizvajalec mini-
?.točk.
So
Se
S'1'
pismeni priznanji. Poleg tega je podelila 6 nazivov «šampion 1972». S «šampdonom» se lahko dičijo naslednje pijače: «grappa 44 odst.* 1969-71 (proizvajalec Distilleria A-quileia, Italia), «Scotch Malt Whi-sky 45,8 odst.» 1970 (proizvajalec Eaglesome Ltd. — Velika Britanija), «Premier Vinjak 40 odst.* 1970 in »Istra Bitter 25 odst.* 1972 (proizvajalec Istravinoexport — Reka), «Viljamovka 38 0dsto.» 1970 (proizvajalec Tališ, Maribor) in «Ja-maica Rum 40 odst.» (proizvajalec Agraria — Koper).
Sadnih sokov je bilo poslanih v oceno 84. Komisija je podelila 24 zlatih in 28 srebrnih kolajn ter 21 pismenih priznanj. Sama Jugoslavija je prispevala 80 vzorcev, ostale štiri vzorce sta poslali Avstrija in Zahodna Nemčija. Podjetje Fructal - Alko je prejelo najvišjo
■ Med sadnimi sokovi zaključi 3. septembra
možno oceno za tri kašaste sadne sokove, in sicer za jagodov, bre-skvin in mareličen sadni sok.
Na svečanem odprtju sejma je predsednik Gospodarske Zbornice S R Slovenije Leopold Krese naglasil pomen vinogradništva v Sloveniji in Jugoslaviji ter navedel, da je danes v Jugoslaviji 254.000 ha vinogradov, od tega 20.650 ha v Sloveniji. Proizvodnja vina dosega 54 tisoč 700 vagonov v državi in 5.100 vagonov v Sloveniji. Lani je Jugoslavija izvozila 5.907 vagonov vina, predvsem v države Evropske gospodarske skupnosti in zlasti v Zahodno Nemčijo.
Prispevajte za
DIJAŠKO VIAIH0!
,,.:v° za kmetijstvo — Romunija), |Partlese» 1971 (proizvajalec Die-Carli, Kloch — Avstrija) in rizling* 1958 iz okolice Ma-v°0ra (proizvajalec Slovenija Vino <®rat Vinag, Maribor).
jftaiija jg	v ocenjevanje
tih VJ°rcev vin ter prejela 13 zla-2 ’ srebrnih ter 7 pismenih pri-bt	Z zlato kolajno so bila na-
vjj!'a zlasti piemontska vina ter (L.a iz Gornjega Poadižja. Iz naše
S«? po"”la
Soči, ki je prejelo pri-
vrsto vzorcev Hu — podjetje Bader iz Ro-- Sa ob Soči, ki
za malvazijo in merlot. Ka-^JfUenjeno. nastopajo na Gospodi'01 razstavišču tudi italijan-rr„ .Podjetja, ki proizvajajo oziro-v, ‘^ažajo gostinsko, kletarsko in nj^Sradniško opremo. Med priselite!. Podjetji naj omenimo tržaško aičn ° *^rt7iea», ki razstavlja teh-(Ja opremo za gostinstvo, porde-tvrdko Bortolin, ki ponuja
!Ut
te
ijS1*0 in tržaško tvrdko Frasti,
< .
J^PPsija za ocenjevanje žganih §Jv\’ ki ji je predsedoval inž.
Stankovič, tehnični vodja v|fatu Prokupac v Prokuplju in L je bil tudi italijanski eno-U Jlavio Comar, ravnatelj desti-
slovanskemu tržišču nolnilne li-za ustekleničenje pijač, stro-opretr pran-ie steklenic in podobno
ie Prisotna z gostinsko in kle-opremo.
it,
^Aguileia* iz Ogleja, je
..uueia* i:
153 vzorcev ter podelila 67 in 81 srebrnih kolajn ter 2
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiiiiviiiiai«iiiaiiiiiaaiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiii«iiiiiiaiiiiiaiiiiiiiaiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
92 slikarjev iz treh držav na piranskem «ex tempore»
Drugo nagrado delil Tržačan Guido Antoni, tretjo pa Ljuba Štolfa - Diplome sta med drugimi prejela Tržačana Demetrij Cej in Boris Zuljan - Ribiški praznik v Izoli
Čez soboto in nedeljo je bil v Piranu tradicionalni slikarski simpozij ex tempore. Letos se ga je udeležilo 92 slikarjev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije., ki so predložili žiriji 108 del. Tudi tokrat so prevladovali motivi Pirana in okolice, take ali drugačne asociacije s piranskim ambientom pa smo lahko našli domala pri vseh ustvaritvah.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali umetnostni kri tika Janez Mes-sesnel, Mirko Ji^teršek in Karlo Milic ter akademski slikar Zmago Jeraj je za razstavo izbrala 65 del. Otvoritev razstave in podelitev nagrad je bila v nedeljo zvečer v prostorih piranske mestne galerije. Ob tej priložnosti je predsednik upravnega odbora galerije Janez Lenassi izrazil zadovoljstvo organizatorjev, ker se je letošnjega sim pozija udeležilo toliko umetnikov iz Slovenije in iz sosednjih' dežel, hkrati pa je bila tudi kvaliteta na zadovoljivi ravni. Zahvalil se je umetnikom za vloženi trud
Fašistična skrunitev spomenika tortizanske junakinje Alme Vivode
»neznanci* (za policijo
Iku.	Sin co ■m.r	i nnoi iw-
so se v varstvu noči po-foCPteslaviM s svojim jpnaštvom. Sj/.ko so prejšnji teden, s klju-k*"® Pomazali pročelje ob-S 8a poslopja in dvojezične na-Oblini, so preteklo noč z znaki oskrunili spomin-°be|ežje partizanske junakinje %ljj,i Vivoda v Ulici Pindemonte. Ibju a občina, ki je to obeležje Sa v? na kraju, kjer je bila V. Vlv°da žrtev fašističnega zlo-
čina, je včeraj ostro reagirala na to ponovno provokacijo. Občinski odbor, ki se je sestal na izredni seji, je v imenu občanov miljske občine poslal tržaški kvesturi in republiški prokiuri poleg protesta tUr di odločno zahtevo, da nemudoma ukrepata in z aretacijo storilcev preprečita nadaljnje fašistično izzivanje, ki skuša motiti mir in ki žali demokratični in protifašistični čut našega mesta.
ter poudaril, da se prireditev ex tempore iz leta v ieto boli uveljavlja kot pomembna kulturno -umetniška in turistična manifestacija.
Zatem so podelili letošnje nagra de. Prvo nagrado je osvojil Franc Novinc iz Škofje Loke na sliko Jutro in vrane, dve drusi nagradi sta prejela Guido Antoni iz Trsta in Jure Cihlar iz Ljubljane (prvi za moment iz ex tempore. drugi pa za motiv Lebdeča žena), medtem ko so si tretjo nagrado podelili Andrej Ajdič iz Ljubljane (Izumrli akvarij). Rudi španzel iz Celja (Mandolina) in Ljuba Štolfa iz Trsta (Prekinjeni razgovor). Žirija je podelila tudi deset diplom, ki so jih prejeli: Demeti.i Cej iz Trsta, Milivoj Dominko iz Ljubljane, Bojan Jurc iz Ljubljane, Renato Percan iz Pulja, Boštjan Pu-[ trih iz Ljubljane, Jože ,šajn iz Ilir-' ske Bistrice. Giovanrri- Vecchiatto iz Vidma. Boris »iuljan iz Trsta, Mavro Stipanov z Reke in Samo Kovač iz Ljubljane.
Razstava, ki si jo ie žt takoj po otvoritvi ogledalo veliko število domačinov in turistov, bo odprta v piranski mestni galeriji do 17. septembra in sicer dopoldne med 10. do 12. uro in popoldne med 18. in 21. uro.
« « •
V Izoli so se končale dvodnevne prireditve ob tradicionalnem ribiškem prazniku. Tudi letos je bilo na pretek ribjih specialitet in dobre kapljice, razen domačinov pa smo opazili tudi mnogo domačih in tujih turistov. Ob ribiškem prazniku so se zvrstile številne zabavne in športne prireditve. Izola pa ie bila polna tudi mornarjev sa ie za to priložnost priplula v pristanišče šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice Jadran. Kot vsako leto so tudi letos nagradili posadke ribiških ladij Delamarisa, ki so imele v letošnji sezoni najuspešnejši ulov. Nagradili pa so tudi več delavcev Delamarisa, ki so v podjetju že neprekinjeno 20 let
« * *
Evropski prvak v maratonskem recitiranju Beograjčan Milan Kne-ževič ni uspel v svojem poskusu, da bi zrušil svoj osebni rekord, ki znaša nekaj nad 30 ur. Zadevna prireditev je bila v Kopru dva večera ob sodelovanju tudi nekaterih znanih pesnikov in recitatorjev iz raznih kraiev Jugoslavije, iz Kopra in iz Trsta. Kneževič je »naskočil* svoj rekord drugi večer. Zdržal ie štiri ure, potem pa mu je nenadoma zmanjkalo «niti» in je moral odstopiti. Rekel ie da ie bil nervozen in nerazpoložen in da je veliko vprašanje, če bo lahko sploh še kdai zbral toliko energije in koncentracije, da bi lahko potolkel svoj osebni rekord. Čeprav so bili ljubitelji poezije nekoliko razočarani. pa so po drugi strani dobili nadomestilo ob kvalitetnih ustvaritvah in recitacijah drugih udeležencev te prireditve.
L. O.
Bliža se novo šolsko leto
iššij:.;;;:............
.....
^žaška
knfligama že sprejema
C
NAROČILA ZA VSE ŠOLSKE KNJIGE
so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa r’udi svojim šoloobveznim obiskovalcem izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin,
hbaika
, T R S 1 _ ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792
Prijava vina
Trošarinski konzorcij med občinami Devin - Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki in pridelovalci grozdja in mošta predložiti krajevnemu troša-l-inskemu uradu najkasneje do 6. septembra prijavo količine vina na zalogi nn dan 31. avgusta 1972.
Prijave sprejemajo na županstvih:
občina Devin - Nabrežina: vsak dan od 8. do 12. ure,
občina Zgonik: vsak torek in petek od 9. do 12. ure,
občina Repentabor: vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure.
Konzorcij ne bo izdal spremnega izkazila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu.
Kršitelji bodo kaznovani po zakonu.
NAROČITI SE NA
Primorski dnevnik!
Neupravičenega zaostajanja z dela na Goriškem ni bilo
Delavstvo je krvavo plačalo svojo vdanost delu - Protesti z desne proti zakonom o reformah
V	vsej državi in zaradi tega tudi na Goriškem se že nekaj časa vodi določena kampanja proti nekaterim zakonom - reformam, ki jih je odobril rimski parlament v prejšnji zakonodajni dobi ob podpori strank, ki so takrat sestavljale levo sredino in tudi levičarsko opozicijo.
V	glavnem gre za nasprotovanje zakonu št. 300, tj. delavskemu statutu in zakonu št. 865, tj. zakonu o ljudskih hišah, v katerem je tudi govor o razlaščanju. Ustavno sodi šče je tudi razveljavilo nekatere točke zakona o zakupu kmetijske zemlje.
V	zvezi z zakonom št. 300 je tudi vprašanje ugotavljanja bolezni ljudi v delovnem razmerju. Na podlagi tega zakona lahko bolnika inšpekcijsko pregleda s-mo zdravnik zavarovalne ustanove, ne pa zdravnik, ki ga je za to določil deloda-jallec. S tem je bila ustvarjena javna kontrola nad obolelimi delavci in uslužbenci, ta služba pa ni še izpopolnjena in to je razumljivo, saj je zakon šele dobri dve leti v veljavi.
V	nekaterih krogih se na delavce in uradnike vali obtožba, da preveč ostajajo doma, da nočejo delati v tovarnah in delavnicah, da jih ni več moč pri tem nadzorovati. V zvezi s temi govoricami, ki so prizadele predvsem delavce v velikih tovarnah, zlasti v tržiški ladjedelnici, je tovarniški svet te največje tovarne na Goriškem izdal tiskovno poročilo, v katerem zavrača vse take govorice in trdi, da je delavstvo ladjedelnice vedno vestno izpolnjevalo nalogo tudi v tistih primerih, je rečeno v poročilu, ko so morali delavci na delovno mesto in so se hudo ponesrečili, nekateri tudi smrtno, zaradi nezadostnih varnostnih naprav.
Izpopolnjevalni tečaji ENALC
Pri zavodu za trgovske stroke ENALC. v Ul. Mazzini 4. se je začelo vpisovanje za dopolnilne strokovne tečaje za šolsko leto 1972-73. Pouk je brezplačen in zavod bo udeležencem posredoval tudi knjige, zvezke in vso drugo potrebno opremo. Udeležencem tečaja, ;ki stanujejo izvem Gorice, bodo povrnili tudi potne stroške.
Zavod ENALC razpolaga z moderno in praktično poučno opremo, s katero lahko posreduje tečajnikom
tečaji za uradnike ter ta.inice-stro-iepiske. Poleg tega bodo tudi večerni tečaji ob ponedeljkih torkih, četrtkih in petkih od 20. do 22. ure. za prevajalce iz slovenščine, angleščine in nemščine, za strojepisce in poslovodje.
Vpisnino v tečaj-' sprejemajo pri tajništvu ENALC. Ul. Mazzini 4, tel. 5131, vsak dan od 8 do 14. ure.
Ponarejeni bankovci za 5,000 lir v Gorici
V neki goriški banka smo včerai slišali vest, da so v zadnjih dneh pri nas našli nekaj ponarejenih bankovcev za 5.000 lir. Do odkritja že prišlo v Gorici, v Tržiču, Gra-dežu in drugod v deželi. Pozanimali smo se na policiji, kjer pa niso znali ničesar.
Bančni uslužbenci trdijo, da gre
v tem primeru za bankovce z debelejšim papirjem. Tisk je v redu, nd pa tako pri fUigrani.
Zaplenjena «Sentinelia dTtalia»
Goriški državni pnavdnik je odredil zaplembo lista »Sentineila dTtalia*, Št. 80, ki ga izdaja v Tržiču znani fašist Guerin, tiskajo pa ga v San Marinu. Zaplembo lista je zastopnik sodne oblasti odredU na prijavo združenja bivših partizanov, ker je bilo v zadnji števUki objavljenih nekaj člankov z odkrito apologijo fašizma in nacizma.
Omenjeni list izhaja že vrsto let v Tržiču. Vedno je poln protisloven-stva in proti partizanstva ter obuja spomne na fašistični režim. Gue-rin je bil zaradi tega že večkrat obsojen.
NA STADIONU V UL. BAIAMONTI
PRIHODNJO SOBOTO «MAGIC POP CONCERTi
Prireditelji vabijo mladino s te in one strani meje - Zaželjene tudi slovenske «pop» pesmi
Mladi ljubitelji modeme pop glasbe se bodo srečali v soboto, 9. septembra zvečer na športnem igrišču v Ulici Baiamonti. Skupina mladih ljubiteljev te glasbe je prevzela organizacijo tega srečanja, na katerega vabijo vsakogar, ki mu moderna glasba ugaja. Prijazna mladenka, ki nam je o pripravah za to srečanje pripovedovala nam je dejala, da bodo žeto dobrodošli tudi slovenski izvajalci modeme glasbe s te in druge strani meje. Vsakdo, ki zna kaj zaigrati, naj pride v soboto, 9. septembra zvečer na stadion v Ulici Baimonti.
Večer je dobU zveneč naslov «Ma-gic pop concert*, kot taki prireditvi pristaja. Navedimo imena prirediteljev: Giuliana in goriški kompleks Alfa 3 (Giulio Sfiligoj, Italo Caccia, Augusto Caccia).
Svoje sodelovanje so doslej obljubile naslednje skupine:	«Alta
Tensione» iz Gorice, «Hoc opus» iz Tržiča, «NSPN» iz Gorice, «Moby
lIHlIllllllllllllllllllllllllllllllimilHllllllllllllllllHMHHilHIIMIiHIIIIIIIIHIIIIIIIIHMNIIIIIIIllMlimNIINNimillllllllUIIIIUmHlllimillllllRiHllllMIINNimiNNIMIIIIMMIIIIIIM
PRIREDITEV BO KONEC MESECA
Nadaljujejo se priprave za tradicionalno mednarodno tekmovanje pevskih zborov
Samo en slovenski zbor iiz Ptuja na letošnji pevski manifestaciji Izven konkurence nastopi tudi otroški zbor osnova gole iz Solkana
Priprave za enajsto srečanje pev in «Kočo Racin* iz Sk&pj«r (vodi ga prlo okno v svet, doživelo uspeh ta-
skih zborov »Seghizzi* so v polnem j Tomislav Šopov).
teku, čeprav nas od začetka tek movanja ločijo še štirje tedni. Koncerti se bodo pričeli v četrtek, 21. septembra, ko bo na sporedu tekmovanje v polifonski glasbi, ki se bo nadaljevalo tudi naslednji dan. V soboto in v nedeljo pa bo na sporedu nastop zborov v kategoriji narodnih pesmi. Nagrajevanja bodo v soboto zvečer za zbore v polifonski kategoriji, v nedeljo pa za zbore v narodni kategoriji.
Ob prvem nagrajevanju bo nastopil otroški zbor «Osnovne šole* iz Solkana pod vodstvom dirigenta Cirila Siliča, v nedeljo zvečer pa zbor «Coro dei piccoli cantori della citta di Trieste* pod vodstvom Ed-de Calvaeo.
Na tej prireditvi bo nastopilo, kot smo že poročali, 34 zborov iz osmih držav. Na žalost ne bo letos prisotnih zamejskih zborov, prav tako bo skrčena na minimum udeležba zborov iz Jugoslavije. Gorico bodo obiskali le «Komomi zbor*
dobro specializacijo na raznih sek --------- --------- ~	-------- -------
torjih. V oktobru se bodo začeli1 iz Ptuja (vodi ga Branko Rajšter)
Ne bo torej vseh tistih zborov, katerih smo bili vajeni v prejš-nj h letih, ki so goriškemu tekmovanju dali tudi prvi pogled v mednarodno pevsko areno in ki so tudi na goriških tekmovanjih večkrat zmagali. Tudi naša publika bo prikrajšana, saj je znano, da večino publike na teh tekmovanjih sestavljajo prav Slovenci.
Žirijo bodo sestavljali Rodolfo Li-pizer iz Gorice, Pio Capponi iz As-sisija, Giorgio Kirschner iz Rima, Robert Pappert iz Obersthausna, Sambuil Vidas iz Sofije, Peter Lipar iz Kranja, Miroslav Košler iz Prage, Roberto de la Riba iz Barcelone, Vito Levi iz Trsta, Aldo Policardi iz Tržiča.
Tudi letošnji koncert! • bodo v veliki dvorani UGG. Prireditelji bodo tudi letos uvedli ljudske cene, za tiste, ki bi želeli poslušati vse koncerte, pa bodo uvedli posebne ar bonmaje. Prepričani smo, da bo tudi letošnje mednarodno pevsko tekmovanje, ki je prvo v Gorici od-
iiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
PO PREPOVEDI ZBOROVANJA V BENEČIJI
Paularo v Kami ji ostane čist: fašističnega zborovanja ne bo!
«Deslra nazionale» je nameravala imeti svoj deželni shod - Zaradi protesta vse demokratične javnosti je videmski prefekt zborovanje prepovedal
ko kot v prejšnjih letih.
Poučni izlet obrtnikov-gradbenikov
Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA organizira 7. in 8. oktobra dvodnevni avtobusni izlet na mednarodni sejem gradbeništva v Bologno. Izlet je namenjen predvsem obrtnikom, ki se bavijo z gradbeništvom. Kot pri ostalih podobnih poučnih izletih bo EISA tudi pri tem delno krila stroške udeležencev. Za vsa podrobna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na sedež ustanove v Vidmu. Drevored Venezia 100.
Dick* iz Vidma, Gruppo solisti folk, Puddu iz Tržiča, Ciso iz Gorice, Giuiy iz Gorice, Giulio iz Gorice in številni drugi. Napovedoval bo Giorgio Schnabl iz Gorice.
Prireditev se bo pričela ob 18. uri, trajala bo do ene po polnoči. Ob zaključku prireditve bo na sporedu magična prireditev. Prireditelji vabijo mladino, da pride množično na ta večer in vsakdo bo imel prost vstop na oder, na katerem bo lahko kaj zaigral, zapel ali deklamiral v katerem koli jeziku, italijanščini, slovenščini ali furlan-ščind.
Deželne bolnišnice so v finančni stiski
Iz oisma predsedniku deželnega odbora in deželnemu odborniku za zdravstvo, ki ga je poslalo pred-sedništvo zveze deželnih bolnišnic, je razvidno, da so vse bolnišnice v hudi finančni stiski.
S tem v zvezi so deželni svetovalci KPI Bergomas. Pellegrini. Bosari in Lovriha, poslali Berzan-tiju interpelacijo v kateri sprašujejo, kaj namerava odbor storiti za rešitev težkega finančnega položaja bolnišnic.
Trčenje med mopedoma
V Ul. Tabai, v štandrežu, sta v nedeljo popoldne trčila mlada mopedista. Pri nesreči se je ranil 14-letni Andrej Nanut, iz Ul. Trevi-gnano 13. Zaradi velike rane na levi nogi so ga pridržali na zdravljenju v goriški bolnišnici. Zapisnik je opravila prometna policija.
Na križišču v Vi. Vittorio Venelo se je včeraj pri prometni nesreči ranil 45-letni Leopold Figelj iz Št. Mavra, Ul. Villa Vasi Zaradi poškodb so ga v bolnišnici pridržali na zdravljenju 10 dni.
Procesorju Aldu Ruplu je žena Nivea povila sina ALJOŠO
Srečnima staršema iskreno čestita ob tej priliki Športno združenje «Dom*, njunemu sinku pa želi veliko sreče v življenju. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Zborovanja novih iz starih faši- j liano Okroglic iz Gorice, Ul. Pra-stov v Paularu v Karniji ne bo. to 3 in 37-letni Luigi Lutman. Med
Stranka MSI-Destra nazionale je nameravala prihodnjo nedeljo sklicati v tem kraju deželno srečanje svojih pristašev, na katero naj bi prišli nekateri fašistični prvaki in cela vrsta njih pristašev. Brez dvoma bi z avtobusi iz vseh krajev države pripeljali v Kamijo svoje pristaše, morda tudi tistega občinskega svetovalca MSI v Tor-re Anmunziata, ki je soudeležen pri političnem uiboiu levičarskega mladeniča v Parmi.
Ko so v Karniji ljudje izvedeli o tej fašistični nameri, so se složno uprli. Uprli so se vsi, posebno starejši, ki so v času zadnje vojne kompaktno sodelovali v osvobodilnem gibanju, saj je bila v Karniji ena izmed prvih osvobojenih con na ozemlju italijanske države. Kar-nija je takrat bila vsa na strani odporništva. Ni bilo med Kamijd zaradi tega razlik v zvezi s političnim prepričanjem. Vsi so se borili proti fašistom in nacistom, zaradi tega neofašistična stranka v Karniji nima v vseh povojnih letih nikake opore.
Pred približno dvema mesecema so fašisti skušali organizirati podoben shod, v Beneški Sloveniji pod nedolžnim nazivom «pikndk». Protest vse demokratične javnosti ie takrat to namero preprečil. Tudi ob tej priliki so protifašisti dvignili svoj glas. Protestirale so politične stranke, združenja bivših partizanov, župani, predsednik karnijske skupnosti. Zaradi splošnega Ljudskega odpora je videmski prefekt končno to fašistično manifestacijo prepovedal.
Protifašisti so zmagali že v drugo. Prepričani pa smo da bodo fašisti obrnili svojo pozornost drugam. Hoteli bodo morda prirediti svoj shod kje drugje v naši deželi in nd izključeno, da bi skušali izbrati kak kraj na Goriškem. Če bi do tega prišlo, bi bito treba tudi pri nas njih provokacijo preprečiti.
Pretep v baru s hudimi posledicami
V poznih urah v ponedeljek zvečer sta se v baru »Valena* pri
njiju je posegel 42-letni Giovanni Grusovin, da bi ju pomiril, pri tem pa ga je eden od pretepačev sunil tako, da je izgubil ravnotežje in pri padcu z glavo tako močno udaril ob tla, da si je Rrebil lobanjo.
Grusovina so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki takoj spoznali, da je poškodba huda in so ga odposlali ne nevrokirurški oddelek v Videm. Njegovo stanje je resno.
Po pretepu je Okroglic izginil in policija ga doslej še ni izsledila.
Avto zavozil s ceste
pri Doberdobu
Enaindvajsetletni Jožef Pahor iz Tržiča, Ul. Romana 5, je bil prejšnji dan žrtev prometne nesreče na cesti, ki pelje iz Doberdoba v Ron-ke. Sedel je v fiatu 600, ob strani 20-letnega Riccarda Manianija, iz Ul. Valentinis 52, na zadnjem sedežu pa je bil še njun prijatelj 22-letni Liviano Gladiz iz Ronk.
Na nekem ovinku je avto zaneslo s ceste, tako da je zavozil kakih 20 metrov po polju in se prevrnil. Prijatelji, ki so se peljali za njimi, so potegnili iz precej razbitega avta ponesrečence in odr peljali v bolnišnico ranjenega Pahorja. Zdravniki so mu ugotovili zlom desne roke in so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni.
Iz tržlške bolnišnice
21-letna Patrizia Perrone, Ul. Volta 5, se je v ponedeljek zvečer ponesrečila v štarancanu. Vozila se je na motorju s svojim fantom, ki je trčil v železniške prečke pri štarancanu. V bolnišnici so ji ugotovili hude poškodbe na glavi, prsnem košu in ostalih udih. Dekle je zgubilo zaradi šoka tudi spomin, tako da ne ve o nesreči prav nič povedati. Pridržali so jo na zdravljenju za 30 dni.
Za 10 dni so pridržali Ivana Devetaka iz Jamelj št. 18. Z mopedom se je peljal po Ulici Romana v Tržiču, ko ga je podrl neki avtomobilist.
Za 40 dni bo moral ostati v bolnišnici 32-letni Lucio Leban, doma iz
Madonninj iz banalnih vzrokov . Villess. Leban se je ponesrečil pri sprla in stepla 23-letni delavec Giu-1 gradbenem podjetju v Foglianu. De-
Natečaj za tehničnega pomočnika pri pokrajinskem laboratoriju
Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za delovno mesto tehničnega pomočnika v kemijskem oddelku soriškega laboratorija za higieno in profilakso. Udeleženci natečaja morajo imeti najmanj 18 in največ 32 let. Za zaposlene v javnih upravah ni nobene starostne omejitve.
Prošnje na kolkovanem papirju za 500 lir je treba poslati na pokrajino najkasneje do 31. oktobra. Vsa ostala podrobnejša pojasnila lahko prizadeti dobijo na pokrajinski upravi. Korzo Italija 55.
Zelo se je prestrašil: kača pa ni bila strupena
Bruno Cerion, 53-letnd kmet iz Sovodenj. Ul. Slataper 2 je bil žrtev dokaj nenavadne nesreče, ki se je po velikem strahu ie srečno iztekla.
Na polju je pobira* krompir, ko je opazil pri nogah kačo. Naglo je stopil nanjo in jo ubil. vendar ga je kača še prej utegnila pičiti; na nogi je namreč opazil droben curek krvi.
Prestrašen je stekel domov, kjer mu je najprej žena Ida nudila prvo pomoč, nato pa so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Cerion ie s seboj vzel tudi ubito kačo, tako da bi zdravniki lažje ugotovili kateri protistrup uporabiti. Dežurni zdravnik pa je prestrašenega Ce-riona še bolj iznenadil. ko mu je dejal, da ne ve ali ie kača stru pena in ali je sploh potrebno, da mu vbrizga protistrup.
Negotovost je končno rešila telefonska številka 113. Zdravnik ie namreč po telefonu poklical brigadirja Comellija, ki je v bolnišnico pripeljal občinskega živinozdravnika dr. Tomba. Cerion se je globoko oddahnil, ko mu je živinozdravnik dejal, da kača ni strupena. Kljub temu so ga v bolnišnici pridržali še nekaj ur na opazovanju. iiimiiuiimiuiiiiiiiimHiiiiiimiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiuimiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
lal je na visokem podstavku, izgubil ravnotežje in padel na tla. Zdravniki so mu ugotovili precejšnje poškodbe na glavi.
Konjsko kopito ji je zdrobilo koleno
Gianni Petean, 14-letni dijakinji iz Gradišča, Ul. Aquileia 88 se je v nedeljo pripetila dokaj nenavadna nesreča, zaradi katere bo morala ostati v bolnišnici 20 dni.
Peteanova je v Gradišču gledala dirke in se zaradi radovednosti preveč približala stezi. Konj. Id je stal poleg nje, pa je nenadoma podivjal in začel brcati na vse strani. Nesrečna dijakinja je dobila eno izmed brc ravno v koleno. Z osebnim avtom so jo pripeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ji je konjsko kopito zdrobilo koleno.
• S prvim septembrom bo začel spet redno delovati oddelek za injekcije pri ambulatoriju Rdečega križa, v Ul. Codelli 9. Oddelek bo odprt vsak dan od 10. 15. do 12.15.
V NEDELJO V AJDOVŠČINI
ZELO VELIKO GLEDALCEV NA LETALSKEM MITINGU
Prisotni so bili navdušeni nad akrobacijami reakcijskega letala «Jastreb» - Letalci včeraj krenili na aerorally za pokal maršala Tita
Nekaj tisoč ljudi se je v nedeljo popoldne zbralo na ajdovskem letališču, da bi sledila velikemu aeromittogu. Na letališču je bilo razvrščenih preko 70 letal raznih tipov, velik vojaški helikopter ter dvomotorno letalo, ki je poneslo v višine padalce. Prava atrakcija je bilo pa reakcijsko letalo »Ja-streb*, ki je navdušilo gledalce. Prvič se ie namreč zgodilo, da ie reakcijsko letalo pristalo na ajdovskem, travnatem letališču. To je bi tudi dokaz izrednih zmožnosti letala, ki lahko doseže visoke brzine. lahko pa tudi leti zelo počasi. Ko se je »Jastreb* z mo-
gočnim šumenjem pognal po letališču. se ie za njim dvignil velik oblak prahu. Nekajkrat ie preletel letališče zelo nizko nad glavami gledalcev, ki so strmeli in navdušeno sledili akrobacijam letala.
Zanimivost aeromitinga so bili tudi padalci in dve akrobatski letali. ki sta nekaj časa krožili nad letališčem ter izvajali vsemogoče obrate. Tudi točnost padalcev, ki so vsi pristali na istem, prej določenem mestu, je navdušila občinstvo.
Včerai so letala krenila na aero-rally za pokal maršala Tita. ki bo trajal šest dni in se bo zaključil v Osijeku.
Iz goriškega matičnega urada
Včeraj se je v Gorici rodilo šest otrok, umrli sta dve osebi.
ROJSTVA: Guido Michelon, Gian-luca Casasola, Simonetta Bressan, Marco Querin, Nicola Trapani in Cri-stiano Calligaris.
SMRTI: 77-letni upokojenec Enrico Obit in 84-letni upokojenec Giovanni Calligaris.
Kino
t.itrieu
VERDI: 17.15—22.00 »Causa di divor-zio*. C. Spaak, E. Montesano; film je v barvah.
CORSO: 17.15—22.00 «1 cow-bo>s». J. Wayne in B. Dem: barvni tlim.
MODERNISSIMO:	17.0d-22.00 »La
sfida dei Mc Kenna, J. Ireland tn R. Woods Barvni film.
CENTRALE: 17.00-21.30 »Le armate rosse contro ti terzo reivh* N. Krjuckov in V. Sofanov; barvni film.
V1TTORIA: 17.30—22.00 «Decameroti-cus», R. Garrone in G. Giorgelli. Barvni film.
Tržič
AZZURRO: Danes zaprto.
EXCELS10R: ob 17.30 »La prima not-te del dottor Danieli, industriale con il complesso del giocattoio*. Lando Buzzanca. Barvni film.
PRINCIPE: ob 18.00 »O.K.*. Conn«7 N. in D. Janky.
Aova Gorica
SOČA (N. Gorica): »El Condor*, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): »Tri zlate kače*. italijansko - ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
KENCE: «Mazurka v postelji*, danski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
KANAL: »Džungla diamantov*, ameriški barvni film — ob 20.
DESKLE: Danes zaprto.
PRVAČINA: Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 12, tel.
2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, UL El Toti, tel. 72-701.
Izleti
SPD Gorica priredi v soboto. 2. in v nedeljo 3. septembra izlet s lastnimi prevoznimi sredstvi — vzpon na Golico (1835 m). Pod o-kriljem planinskega društva »Jesenice*, bo v nedeljo srečanje zamejskih planinskih društev iz Gorice, Trsta in Celovca. Kdor bo na izlet odpotoval že v soboto, se mora zaradi rezervacije prenočišča prijaviti na sedežu SPD še jutri, 30. septembra. Vsa ostala pojasnila lahko zainteresirani dobijo na sedežu društva. Ul. Malta 2, tel. 24-95.
Razna obvestila
športno društvo »Juventina*
svoje igralce, da se danes ud eh prvega letošnjega treninga na n metnem igrišču v štandrežu. Tj* se prične ob 18. uri.
Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija -11.
Odcepitev komunistov na kongresu v Livornu
Različno stališče med Bordigo in Gramscijem
V tej novi situaciji, ko se je vse življenje v temeljih spremenilo (v direkciji Fiata, v kabinetu direktorja, je namesto senatorja Agnellija, lastnika tovarne, zdaj sedel kovinar Giovanni Parodi), je bil Gramsci ponovno tisti med socialističnimi voditelji v Turinu, katerega besedo so v tistih burnih dneh in nočeh najbolj zahtevah, pričakovali in u-poštevali. S Togliattijem, ki je bil takrat sekretar turinske sekcije SPI in z drugimi »ordinovisti* je zno-
va vsakodnevno, a še največkrat ponoči, ko je bilo v obratih manj dela, obiskoval tovarne in se udeleževal sestankov 3 člani tovarniških svetov ter z drugimj aktivisti, se pogovarjal z njimi skušal najti odgovor na tisoče vprašanj, ki jih je to novo stanje ustvarjalo. Obstajale so že takrat ideje in poskusi, da se pretrga s Socialistično stranko in ustanovi komunistična partija, kar bd v dani situaciji lahko privedlo samo do razbitja enot-
TOREK, 29. AVGUSTA 1972
TRST A
7.15. 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Trobenta in elektronske orgle; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert: 18.50 Glasbeni vrtiljak; 19.10 Veliki detektivi; 19.20 Adamič: »Čebelji krog* (dramatizirana zgodba); 20.00 Šport;
20.30	Offenbachova komična opera «La Perichole*; 22.30 Radio Olimpia.
TRST
12.10	Plašče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Furlanska popevka; 16.15 Simf. koncert.
KOPER
7.30,	8.30. 10.30, 12.30. 14.30,
17.30,	18.30, 19.30. 21.30 Poročila;
7.15	Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 10.00 Orkester Welk; 10.15 Z nami je...; 10.35 Filmska glasba; 10.45 Plesna glasba; 11.15 Orkester Lawrence; 11.30 Lepe plošče; 12.00 Glasba po željah, 14.15 Polke in valčki; 14.40 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 16.00 G. Scotti: »LTstria nel cuore»; 17.00 Deželni program;
18.00	Počitniški vrtiljak; 18.40 Domači pevci; 19.00 Naši solisti;
20.00	Melodije; 20.30 Prenos RL;
21.00	Večerna glasba; 22.00 Zbori v večeru; 22.30 Jazz; 23.00 Skladbe K. Pahorja; 23.35 Ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Olimpijske igre; 13.15 Program z A. Lupom in P. Quattrini; 14.00 Italijanske pesmi; 15.30 Olimpijske igre; 20.20 Rossinijeva »Italijanka v Alžiru*; 22.20 Povratni vozni listek.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30. 19.30 Poročila;
7.40	Olimpijske igre; 8.00 Shir-ley Bassey; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10 05 Plošča za poletje; 10.30 Poletni program;
12.40	Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošča za poletje;
15.00	Plošče; 16.00 Čara RAI; 18.00 Plošče resne glasbe; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Plošče;
22.00	Olimpijske igre;.
III PROGRAM
10.00	Koncert; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert;
12.10	Chopin, Barcarola; 14.00 Chopin, Čajkovski. Borodin; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 18.00 Lahka glasba; 18.15 Rimski kvartet; 18.45 Nevarnosti modernega sveta; 19.15 Vsako-večemi koncert; 2015 Pugnanijeve skladbe; 22.10 Haydnove klavirske skladbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek: 9.00
Rahmaninov, koncert štev. 1; 9.25 Rossini, kvartet štev. 3; 10.20 Vzporedna glasba; 12.00 Mozart. Rossini. Gounod; 12.20 Bartokovi dueti; 13.30 Portret avtorja:	F.
Schmitt; 14.15 Orglar A. De Klerk.
SLOVENIJA
7.00. 8.00. 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Iz jug. književnosti; 10.20 Orkester Antonini; 10.40 Slov narodne; 11.20 Pri vais doma; 13.10 Iz albumov R. Savina; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Domači godci in ansambli;
14.30	Priporočajo vam... 15.10 Melodije; 15.40 »Na poti s kitaro*;
16.40	Massenet: »Don Kihot*; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester Stockholmske filmarmonije; 18.10 Simf. koncert; 19.00 Aktualnosti;
19.15	V torek nasvidenje!; 19.45 Poje Jožica Svete; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio V. Ahačiča; 21.00 Melodije; 21.30 W. Shakespeare — R. Flatter: Horadje-vo poročilo; 22.29 Lahka glasba;
23.15	Popevke; 00.05 V. Ramenski: Pesmi; 00,15 Skladatelj Jakob Jež.
ITAL. TELEVIZIJA
13.2Q 01im»ijsl« lgre; .J»«)
kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pia-lat: »La časa nel bosco*; 22.00 Buster Keaton; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Olimpijske igre.
JUG. TELEVIZIJA
14.55 Olimpijske igre; 18.00 M. Jezernik:	Medvedov godmjavček;
18.15	Risanke; 18.35 Olimpijske igre; 19.45 Obzornik; 20.05 Gostje slov. popevke 72: Zdena Lorencova; 20.30 Kosjerič — iz ciklusa Karavana:
21.00	TV dnevnik; 21.35 Olimpijske igre; 00.30 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 18.25 Olimpijske igre; 20.50 Tečaj francoščine; 21.15 Poročila; 21.30 Film: »General Camillo*; 22.20 U-sodno nebo.
nosti delavskega razreda.
Vendar je tudi to, kot mnoge druge želje in predloge ustvarjalo razširjeno prepričanje, da je »končna bitka izvojevana*, da nihče ne more več spremeniti novoustvarjenega stanja. Gramsci in tudi ostali «or-dinovisti* niso imeli moči, kot tudi niso poznali načina, da bi to množico navdušenih in odločnih ljudi, ki so zdaj delali po tovarnah, smatrajoč jih za svoje, postavili na realna tla stvarnosti, ki je vendar še vedno bila drugačna, kot se je to zdelo.
Delavci so imeli orožje in tovarne v svojih rokah. Vendar to še ni predstavljalo odločilne spremembe — je opozarjal Gramsci. Ta revolucionarni zagon, to močno in široko gibanje se navzlic vsemu še ni spremenilo v boj za, oblast, a oblast ne samo da ni bila prešla v roke delavskega razreda, marveč ni bilo niti jasne politične linije, s katero bi se imel ta zagon usmerjati. Vlada, vodstvo SPI in sindikati so se praktično znašli na isti liniji — na liniji prepričevanja delavcev, da naj zapuste tovarne v zameno za določene ekonomske izboljšave. A kaj bo potem? Italijo bo zajel val reakcije in terorja brez primere v njeni zgodovini — je opozarjal Gramsci. — Ljudski domovini in delavsko časopisje bodo uničeni. Socialiste bodo ubijali po ulicah kot pse. »Železna peta* gospodarjev bo strla proletariat in vse delovne ljudi!
Nista potekli niti dve leti, ko so se tudi te Gramscijeve besede uresničile. Prav tu, v samem Turinu so fašisti požigali in ropali delavske domove in na najbolj zverinski način ubijali socialistične aktiviste, ki so jim prišli v roke.
V	začetku oktobra so bile tovarne že »osvobojene* in delo v njih je znova steklo pod vodstvom lastnikov. Spor med industrialci in sindikati kovinarskih delavcev je bil po posredovanju vladnega predsednika Giolittija rešen s kompromisom.
To je bil poslednji val tistega revolucionarnega vrenja, ki se je začelo takoj po končani vojni. Od takrat je pobuda prešla v roke kapitalistov, ki so se medtem pripravili za protinapad proti delavskemu razredu, za »povračilo dolga*.
Januarja 1921. leta bi bil moral biti kongres Socialistične stranke I-talije. Težnja levega krila SPI, da se odcepi in ustanovi Komunistično partijo, je postajala vse bolj očitna. Pri tem je posebno vztrajal voditelj levega krila Amadeo Bordi-ga, vtem ko je Gramsci smatral, da bi komunisti morali stremeti za tem, da bi od znotraj obnovili partijo, da bi jo s svojim delovanjem v njej spremenili v komunistično. Neposredno pred kongresom pa je tudi Gramsci sprejel idejo o potrebi po spremenitvi komunistične frakcije SPI, nastale v decembru 1. 1920, v »pravo in dejansko partijo — Komunistično partijo Italije*.
V	Livornu se je 15. januarja 1921 začel sedemnajsti kongres Socialistične stranke Italije. Po večdnevni razpravi je postalo očitno, da bo stranka še nadalje v rokah maksi-malistov, ki niso kazali nobene volje. da bi pretrgali z desnim krilom, z reformisti, čeprav so v besedah sprejemali nasvet kominter-ne, da bodo to storili.
(Nadaljevanje sledi)
............mini...um......................................m.....................................
Danes bo bolje, če se zadovoljite s skromnejšo vlogo. Veliko zadovoljstvo v ljubezni.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Različnost v idejah utegne ovirati razvoj dela. Zagotovite si pomoč strokovnjaka.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ze lo plodno obdobje za umetnike. Zaslužek na vidiku. Prijatelji bodo upoštevali vaš značaj.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Diskretnost bo povečala možnosti za uspeh. Srčno zadovoljstvo.
_ RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prišel je čas, ko lahko realizirate odložene načrte. Ne pozabite prijateljev.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkuše ne osebe se bodo odzvale vaši prošnji. Prijetne ure z Ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spričo novih problemov nikakor ne smete izgubiti živcev. Skušajte se izogniti neopravičeni ljubosumnosti
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nepredvidena težava bo omogočila, da boste spoznali zvestobo nekega sodelavca. Odlično vzdušje v družinskem krogu.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ohranite stare zveze. Po prehodni krizi po-
slovno zadovoljstvo. Možnost krajšega. prijetnega potovanja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na trdih temeljih boste gradili trdno bodočnost. Razumevanje za težave prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugoden dan za svobodne poklice. Pre tiran optimizem vam utegne zamegliti realnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše delo poteka mimo brez težav. Osebni uspeh v novem okolju.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ITALIJANSKI POKAL POLPROFESIONALNIH EKIP
TRIESTINA ŠE VEDNO NA VRHU LESTVICE
MESTRINA - TRIESTINA 1:1
(0:0)
MESTRINA: Gallina. Drigo, Bar-della, Spangaro, Grappi, Vianello (Petteno). Fenotti, Enzo, Lazzaret-to. Rossi, Giargi (Eusebi), Fusco.
TRIESTINA: D’Ambrogio, Frige-ri, De Gasperi, Riva. De Luca, Scichilone. Vastini. Brusadelli (Zam-paro), Rizzato, D’Alessi, Bertoli (Rakar).
SODNIK: Del Fiandra (Massal-
STRELCA: d.p. v 3. min. Laz-zaretto iz enajstmetrovke, v 20. min. Scichilone.
V	drugem kolu italijanskega pokala za polprofesionalna moštva je Triestina znova igrala na tujem in odnesla točko, s katero se je obdržala na vrhu lestvice svojega kola. V drugi tekmi je namreč izenačila proti Mestrini. svojemu najnevarnejšemu nasprotniku v lanskoletnem prvenstvu D lige. Tržačani so morali igrati proti nevarnemu tekmecu, ki se je odlikoval posebno v napadu. ko je poskušal napraviti vse, da bi zmagal. Srečanje je bilo za začetek sezone zelo napeto Posebno v prvem polčasu so imeli pobudo v svojih rokah domačini, ki so takoj skušali najti pot do gola. Triestina je imela težave predvsem pri kontroli sredine igrišča, kjer ni našla pravega sodelovanja med i-gralci. Omejiti se je morala tako na skoraj podrejeno vlogo, kier se je odlično branila in nevtralizirala vse nasprotnikove posege.
Drugi polčas pa je bil bolj izenačen. Obe moštvi sta občutili utrujenost in pomanjkanje forme, saj smo komaj na začetku sezone in je povsem logično, da ne igrajo še vsi igralci tako. kot bi želeli od njih.
V	prvem polčasu se je tokrat dobro izkazal D’Alessi, od katerega mnogo prpičakujejo v letošnjem prvenstvu. Delno pa je zadovoljil tudi De Luca, ki prihaja počjsi v formo, medtem ko ie bil v vratih D’Am-brogio res odličen saj je bil vedno pripravljen v vseh nevarnih trenutkih. V napadu je v drugem polčasu zmanjkal Brusadelli. ki se .je ponesrečil, zamenjal ga je Zampa-ro. Na splošno je Triestina tokrat zaigrala dobro, manjka pa ji le še dobra sredina igrišča, ki bi bila zmožna podpirati napadalce.
Potem ko je v prvem polčasu Me-strina brez uspeha izvajala for-cing na vrata Tržačanov, je prešla v vodstvo že v tretji minuti drugega polčasa z enajstmetrovko, ki jo
Arezzo — Perugia As coli — Cagliari Bari — Cesena Catania — Reggiana Fiorentina — Monza Genoa — Lecco Inter — Catanzaro Juventus — Foggia L. R. Vicenza — Brescia Napoli — Brindisi Resna — Atalanta Taranto — Palermo Verona — Varese KVOTE
13 — 18.297.900 lir
12 —	346.300 lir
1.	— prvi: Eusebdo
drugi: Medole
2.	— prvi: Prddewood drugi: Soparo
3.	— prvi: Boigheri drugi: Godulo
4.	— prvi: Ettarone
drugi: Idroscalo
5.	— prvi: Pit Viper drugi: Farnesina
6.	— prvi: Angie
drugi: Elegia KVOTE:
12 - 928.975 lir 11 — 36.288 lir 10 -	5.100 lir
Gol izenačenja je dosegel Scichilone v 20. min. d.p.
je zakrivila roka Rive. Tržačani so izenačili v 20. minuti, ko je Scichilone izvedel kazenski strel z roba kazenskega prostora in je poslal žogo med branilci v mrežo. Takoj nato pa je sodnik brez vidnih razlogov izključil De Gasperija in Rossija.
V drugi tekmi te skupine je Udine-se izenačil proti Venezii. Videmča-ni so tako ponovno razočarali, saj so startali z zelo visokimi cilji že v tekmi proti Triestini, ko so bili poraženi. Tako so sedaj na zadnjem mestu lestvice, medtem ko sta Ve-nezia in Mestrina drugi za Tržačani.
Ob pokrajinskem prazniku vina v soboto in nedeljo v Boljuncu je postavilo svoj «štant» tudi ŠD Breg
ATLETIKA
V SOBOTO V TRSTU
Izredna serija metov Vecchiatta v kladivu
V soboto je bil na stadionu »Pino Grezar* v Trstu atletski miting Tekmovanja se je udeležilo nad 300 atletov iz naše dežele, ki so nastopili med mladinci in člani. Najvidnejša osebnost prireditve je bil brez dvoma državni rekorder v metu kladiva Vidamčan Mario Vecchiatto. To je bil njegov zadnji nastop pred olimpijskimi igrami. Videmčan ni razočaral, saj ie dosegel izredno seri,jo metov (69,64 — 69,46 — 70.26 — prestop — 68,98 — prestop).
Izmed ostalih tekmovalcev so se izkazali še Lenarduzzi ki ie pretekel 1500 m v 3'52”5 in tako zaostal za deželnim rekordom samo za 4 desetinke sekunde. Mascarin (61,16 m v metu kopja), Sacchi na 3000 m z zaprekami in Belladonna v skoku v daljino.
NAMIZNI TENIS
TOKIO, 28. — Japonska agencija Kyodo je sporočila, da je LR Kitajska povabila Formozo, naj se udeleži prvega azijskega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu. Predstavniki Formoze pa bi morali nastopiti v reprezentanci LR Kitajske Po vesteh agencije, je Formoza povabilo sprejela.
Azijsko prvenstvo bo od 2. do 13. septembra v Pekingu
MOTOCIKLIZEM
SNETTERTON, 28. — Večkratni svetovni motociklistični prvak Italijan Giacomo Agostini je osvojil dve prvi mesti na dirkah v Snettertonu. Najprej je zmaga.' v razredu do 500 kubikov, nato pa je osvojil prvo mesto tudi na «Dirki asov*, kjer so lahko tekmovali motorji do 1000 ccm.
■niiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii, i,,,liil,illiliiii„„ii„i, uuum luiuiiiiiiiimiiuii, 11, iiiuiiiijiiuiiiiiiiiiii
DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ŠAHU
V izredno borbeni partiji Spasski zopet le remiziral
Možnosti sovjetskega šahista se stalno manjšajo
REYKJAVIK, 28. — Še ena krasna partija, v tem dvoboju ki se samo navidezno enakomerno odvija z že zapečatenim rezultatom. Res je, da ima Spasski vedno manj možnosti, da bi ubranil svoj naslov (večina je že mnenja, da sploh nima možnosti), res pa je tudi, da je prav v drugem delu dvoboja bilo videti najlepše tekme. Spasski je zdaj videti bolj samozavesten, predvsem pa izredno napadalen, medtem ko je Fischer kljub logični previdnosti (dovolj so mu remiji) res nezmotljiv v svoji obrambni taktiki, katero je rešil tudi to 19. partijo, ki jo je bil sovjetski šahist usmeril v zelo močan napad. Fischer je namreč na otvoritveno potezo s kraljevim kmetom odgovoril z Aljehinovo obrambo in prepustil nasprotniku vso pobudo. Ko pa se je Spasski znašel z izredno močnim centrom, v katerem je razpolagal kar s štirimi kmeti, je A-meričan žrtvoval konja in bil v navidezno zelo slabem položaju. Nasprotnikov napad pa je Fischer le ubranil, ko je ponudil menjavo kraljic. Z omejenim napadalnim orožjem je pritisk Spasskega začel pešati, tudi materialna prednost se je
Potek 19. partije.
Beli Spasski, črni Fischer l.e4,Sf6 - 2.e5Sd5	3.d4,d6 -
4.Sf3,Lg4 - 5.Le2,e6 . 6.0-0,Le7 7.h3,Lh5 - 8,c4,Sb6 - 9.Sc3,0-0 -10.Le3,d5 - U.c5,Lxf3 - 12. Lxf3, Sc4 - 13.b3,Sxe3 - 14.fxe3,b6 -15.e4,c6 - 16.b4,bxc5 - 17.bxc5, Da5 - 18.Sxd5,Lg5 - 19.Lh5,cxd5 20.Lxf7+,Txf7 - 21.Txf7,Dd2 -22.Dxd2,Lxd2 - 23.Tfl,Sc6 - 24. exd5,exd5 - 25.Tadl,Le3+ - 26. Khl,Lxd4 - 27.e6,Le5 - 28.Txd5, Te8 - 29.Tel,Txe6 30.Td6,Kf7 -31.Txc6,Txc6 - 32.Txe5,Kf!' - 33. Td5,Ke6 - 34.Th5,h6 - 35.Kh2,Ta6 . 36.c6,Txc6 - 37.Td5,Ta0 - 38. Kg3,Kf6 - 39,Kf3,Tc3+ - 40.Kf2, Tc2+ remi.
razblinila, Američan pa je vrh tega ponesel svojega kralja v živo partije, medtem ko je s trdnjavo pazil na belega kralja. Spasski je sicer skušal še enkrat t ■ izenačeno stanje razbiti, ko pa je uvidel, da nasprotnik nima nobenega namena, da bi se spuščal v druge pustolovščine, je sam ponudil remi.
Kljub novemu neuspehu .je torej Spasski znova zaigral kot se spodobi za svetovnega prvaka Njegov poraz je praktično neizbežen, ima pa še veliko privržencev med gledalci, ki visoko cenijo njegovo borbenost v položaju v katerem bi marsikdo drugi že popustil. Tudi mnogi šahisti so mnenja, da bi sovjetski as zaslužil malo Teč sreče in so zanj tri točke zaostanka prehuda kazen. Kakor koli je že, Fischer vodi sedaj z 11:8 in to pet partij pred koncem. Dovolj bi mu bilo. da bi zabeležil še tri remije. Vsekakor pa je bil v rT.je-govem pohodu do svetovnega naslova to najtežji dvoboj. Prejšnje nasprotnike ie namreč premagal z zelo jasnimi rezultati, s Spasskim Da bo moral verjetno odigrati vse partije, da bo dosegel svoj cilj.
NOGOMET
Burevestnik drugič prvi na turnirju «Cariins boys»
SANREMO, 28. — Sovjetska enaj sterica Burevestnika je že drugič za poredoma osvojila prvo mesto na mladinskem nogometnem turnirju za trofejo «Carlin’s boys» v Sanre mu. Sovjetski nogometaši so v finalni tekmi premagali Fiorentino z rezultatom 3:0. V borbi za tretje mesto je Genoa odpravila Cagliari šele po enajstmetrovkah z izidom 5:4.
Končna lestvica turnirja je sledeča 1. Burevestnik, 2. Fiorentina,
3.	Genoa, 4. Cagliari.
KOLESARSTVO
Maver iz Lonjerja je v nedeljo v Castelfrancu Venetu zasedel na meddeželnem kolesarskem prvenstvu veteranov 16. mesto.
HOKEJ NA KOTALKAH
Tržaška ekipa v koheju na kotalkah Ferroviario je v nedeljo premagala moštvo Amatori Modena z rezultatom 6:4; drugi tržaški prvoligaš Triestina pa je remiziral 4:4 z ekipo Laverde.
TENIS
LESA, 28. — Češkoslovaška je o-svojila prvo mesto na tretjem mladinskem teniškem turnirju za pokal Valerio. V finalu so Čehoslovaki p-e-magali Sovjetsko zvezo s 3:2. Italija se je borila za osvojitev tretjega mesta, vendar je morala kloniti tehnično boljši Španiji prav tako s 3:2.
Končna lestvica: 1. Češkoslovaška, 2. Sovjetska zveza, 3. Španija 4. Italija.
OBVESTILO ŠPORTNO DRUŠTVO POLET organizira
ZAČETNIŠKI KOTALKARSKI TEČAJ
za otroke od 5. do 8. leta starosii. Tečaj se bo odvijal na kotalkar-ski plošči v Prosvetnem domu na Opčinah in se bo pričel 11. septembra.
Vpisovanje bo v sredo In četrtek 30. in 31. t.m. od 18. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
NOGOMET
Italijanski pokal
1.	skupina
Juventus — Foggia	j!; j}
Verona — Varese	u'
Novara je počivala Lestvica; Juventus 2. Verona Varese 1. Foggia in Novara 0.
Prihodnje kolo: Novara — Juv'-tus; Foggia — Verona. Varese 00 počival.
2.	skupina
Vicenza — Brescia	j*;?
Catania — Reggiana Torino je počival.	,	,
Lestvica: Vicenza in Reggiana * Catania. Brescia in Torino 0.
Prihodnje kolo: Torino —
Brescia — Catania. Reggiana 00 počivala.
3.	skupina
1-0
Arezzo — Perugia	i!o
Asooli — Cagliari	u'
Ternana je počivala	,
Lestvica: Cagliari in Arezzo • Perugia. Ascoli in Ternana 0- _ Prihodnje kolo: Perugia *" gliari; Ascoli — Ternana. Are®0 bo počival.
4.	skupina
3*1
Genoa — Lecco
Inter — Catanzaro
Sampdoria je počivala	j£C.
Lestvica: Genoa in Inter 2, L** co. Catanzaro in Sampdoria 0-	...
Prihodnje kolo: Sampdoria — ter; Catanzaro — Lecco. Genoa počivala.
5.	skupina
Bari — Cesena	^3
Fiorentina — Monza Bologna je počivala	*
Lestvica: Cesena in Monza Fiorentina, Bari in Bologna 0-Prihodnje kolo: Cesena — Fin' tina; Monza — Bologna. Barl počival.
6.	skupina	j
Roma — Atalanta	q|o
Como — Raggina
Mantova je počivala	r ^
Lestvica: Roma. Atalanta. L in Reg gina 1. Mantova 0.
Prihodnje kolo: Mantova " ma; Atalanta — Como; Reg£ina počivala.
7.	skupina	j
Napoli — Brindisi	p-o
Taranto — Palermo Lazio .ie počival	, in
Lestvica:	Napoli 2, Taranto
Palermo 1. Lazio in Brindisii u ij.
Prihodnje kolo: Lazio — ^af*ho Taranto — Brindisi Palermo počival.
Jugoslovansko nogometu11 prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
REZULTATI	j
Dinamo — Partizan	ji
Sarajevo — Olimpija	j-j
Vardar — Bor
Sloboda — Čelik	j g
Radnički — Borac	j.p
Vojvodina — Spartak	ji
Hajduk — Žeijezničar	j;l
Crvena zvezda — Velež Beograd — Sutjeska
LESTVICA	dni.
Beograd. Crvena zvezda. 11 *,. a eki. Velež. Čelik 3; Bor, Vojv^V Hajduk, Sutjeska, Žeijezničar, * j. zan, Borac. Vardar, Sara!®'0 pj. Olimpija, Sloboda, Spartak narno 0.
Pari prihodnjega kola:	g.
Velež — Dinamo, Žeijezničar'-^ vena zvezda, Spartak — *laload-Borac — Vojvodina. Čelik ",	^
nički. Bor — Sloboda, Olimpu?,^ Vardar, Sutjeska — Sarajevo, tizan — Beograd.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD REZULTATI	j;0
Karlovac — Tršnjevka	i:2
Rudar (T) — Split	j;0
Mura — Rijeka	);l
Kozara — Šibenik Rudar (Lj) — Segesta	2;l
Orijent — Jedinstvo Mercator — Sloboda	j;l
Istra — Varteks	%\
Zagreb — Maribor
LESTVICA	^
Karlovac. Zagreb 4; Varteks ,jt gesta. Šibenik. Orijent Mura, 3 3; 3; Rijeka Jedinstvo. Merca!0 ^ Rudar (Lj). Istra Maribor. ,0t boda. Kozara, Trešnjevka L 0 (T) 0.
Pari prihodnjega kola __ Jr Varteks — Zagreb, Sloboda ^ tra. Jedinstvo — Mercator. sta — Orijent, Šibenik — ‘r ^ (Lj). Rijeka — Kozara. SP11 Mura. Trešnjevka — Rudar Maribor — Karlovac.
[mladostni dnevnik
I«. SIMONA RUTARJA
Oni nasvet o dijaškem časniku v «Narodu» 521) naredil je menda eden tukajšnjih dijakov, a bojim se, da ne bode nič iz tega, ker bi to podvzetije našlo premalo materijalne podpore, ki je pri nas perva stvar. Naša mladina je žalibog sedaj premalo navdušena za take reči, zdi se sploh, da gremo vedno bolj nazaj, mesto da bi napredovali, žalostno!
Pa vem, da sem Vas uže naveličal se svojim pisanjem, torej sklenem.
Pozdravljam Vas priserčno ta ostajam
Vaš
ponižni
Rutar
stud. phil. 522)
Gradec 21. XI. 1873
Dodatek III.
1. Pismo:
Preljubeznjiva moja mati.
Zadnje pismo o Vaši bolezni me je zelo užalilo. Vem da se ne bova več videla na tem svetu, zato Vam podaj em u duhu svojo desno roko in Vas prav srčno pušnem in objamem. Za me nič ne skrbite in se nič ne bojte, jest sem Vaše nauke že sprejel in dobro razumel, ter Vam obečam, da se bom po njeh ravnal ta se zmerom na Vas spominjal. Zato lahko brez skrbi
umerjete. AM prosim Vas, odpustite mi vse, kar sem Vas kedaj razžalil ta blagoslovite me na Vašo zadnjo uro. Zapustite ml kako majhno stvar (kake bukve ali kak srebem denar), da bom ime! spomin na Vas. Bog Vam pomagaj bolečine prenašati ta Bog Vas kmalu stori srečno za vekomaj. Z Bogom, z Bogom preljubeznjiva moja mati, ne morem več pisati, ker mi solze oči zalivajo.
Vaš zmerom hvaležni, Vaš neizmerno ljubeči sin
Simon. 523)
2. Pismo:
Ljubi brat! 524)
Res je, da sem Tvoje pismo že pred jednim mesecem prejel ta da Ti nanj nesem nič odgovoril, to pa zato ne, ker Ti nesem imel kaj posebnega pisati. Kamen na grob ranjce matere je torej pri Sv. Lovrencu ta skrbi, da se bode tudi uzidal. Vse drugo opravi že gospod Jarc, kakor sva se zmenila. Ti pa mi piši koliko bo stroškov za prenašanje ta uzidamje, da Ti denar pošljem in Ti poplačaš.
Bolan sem res nekaj, ali ne nevarno, že cel teden nesem šel noč iz svoje kamre ta jesti se mi nič ne poljubi. To je tista nova bolezen «imfluenoa», ki sedaj po celem svet razsaja, tako da ni nobena hiša brez bolnikov. Tudi šole so skoro povsod! zaprte. Kašljal sem močno, ta še zdaj nemam čiste glave ta čistega nosa. Vročina me je prve dni zelo nadlegovala, zdaj pa že lože prenašam. Upam, da se kmalu popolnoma ozdravim in da bodem začel zopet ven hoditi.
Prisrčno pozdravlja Tebe ta vse domače: očeta, Matijo ta Uršo
Tvoj
brat
S. Rutar. 525)
Lj.lubljanal 16. I. 90
Dodatek IV.
Velespoštovani gospod profesor!
Rad bi se opravičil, da Vam nesem tako dolgo nič pisal, toda
ne vem kako. Saj ste menda tudi Vi časa študentovskih let skušali, kako težko prime človek za pero. razen kedar je treba po denar pisati.
V cenjenem listu, kterega sem zadnjič od Vas prijel, se prezgodaj veselite nad graško slovensko mladino. Nekteri so res izverstnd fantje, a večina je vendarle takih, ki mimo zadostenja svojih telesnih potreb ne poznajo veliko druzih ta kterim je narodnost in kar je ž njo v zveza «wurst» ali pa «sterz». 526) Družbinsko živendje je sploh zaspano, čemur je gotovo veliko pomanjkanje denarja uzrok. Slogine zbore pohaja okoli 20 dija. kov! «S1. beseda« žuga pasti zaradi materjalnega pomanjkanja. Društvo, ki ima tudi delalce med svojimi udi, nij ugodno dijaškemu živenju In zato se ga tudi študentje ogibajo. Vsemu temu so morda pridružijo še nektere osobnosti ta razpor Je gotov.
Ali ste že slišali, da se naš Ter stenj ak misli «postankovra-zdtl»? 527) Odsedaj naprej hoče baje le hrovaški pisati ta svoja preiskavanja v spisih jugoslovanske akademije priobčevati. Star jerski dijaki, ki so bili te praznike pri njemu, mi povedo, da je na vse mladoslovenske pisatelje, pa na Vas tudi, staršno razkačen, ker ga neso hoteli pri Zori ta Vestniku podperati. Izvedel sem tudi, da narodna tiskarna ne misli več v drugem polletju Vestnika Izdajati, ali res? 528)
Znabiti bi bilo pa vendar najbolje, da bi se Slovenci kar Hrovatov oklenili, saj nad uspehom naše narodne reči, nad obstankom naše individualnosti moramo res obupati. Taki popisi, kakor ste ml ga zadnjič o Ljubljani poslali me le še po-terdljo v teh mislih. Nekteri tukajšnjih slovenskih dijakov se zelo zanimajo za to idejo, kakor sodim Iz različnih pogovorov pri društvenih zborih. Hrovati so se tudi tukaj razcepili v Star-čevičance ta narodnjake. Pervim je jako Iz serca govoril pf. Weiss v svojej «Bysantinisohe Geschichte«. Zato pa so mu poslali adreso se 36 podpisi, kar gotovo že veste. 529)
Kaj pa s Prešimovim albumom ta kaj sploh s pisateljskim
društvom? Ali smemo še kaj pričakovati, ali je tu splaval po vodi? Jaz sem jako radoveden in težko kakega poročila o tem. 530)
Pf. Krek bere letos o začetku dramatične poezije pri ^ nih (gotovo po hrovaškej «historiji dubrovačke drame«)«0" o glagolovi flexiji 532) in 1 uro kritično-filologične vaje- VL gove slov. literature, ki se v Draždanih [=DresdenJ tiska« vedno nij na svitlo. 533> Sploh neso kolegija ta semester nič zanimiva, še najbolje me pa jezi, da nemarno nobenega &. grafa. pf. Roesler 534) je sicer, toda zaradi bolezni ne 0 celo leto nič.
11 tukaj pričakaj
522)	Originalno pismo je v lasti Slovanske knjižnice v Ljubljani
Panirano v rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani).	vef
523)	Pismo hranijo na Rutarjevi domačiji v Krnu, ni datirano- V jetno pa ga je napisal Rutar malo pred materino smrtjo O ,'jgpc 1887), takrat je služboval še v Splitu. Pismo je bilo objav«
v »Primorskem dnevniku* (štev. 198, 26. 8. 1971).
524)	Verjetno brat Jožef, ki je živel v vasi Smast.	. p$
525)	Poleg očeta pozdravlja Rutar še brata Matijo, ki je živ,iul)
domu v Krnu ter njegovo ženo Uršo. Pismo je odposlal "Jjn Ijane, kjer je služboval od začetka 1889 dalje Pismo hra danes na Rutarjevi domačiji v vasi Km.	Jt
526)	(Nem.)= »klobasa*, »gnoj*. V prenesenem pomenu= nep01 2 3 4 5 6*1® no, brez vrednosti.
527)	Tako kot Stanko Vraz (1810-1851) = pohrvatiti.	mV
528)	»Narodna tiskarna* v Mariboru je tiskala »Vestnik*, ^$nS
no prilogo «Zori» med leti 1873-5.	.gjl,
530)	»Slovensko pisateljsko društvo* je bilo ustanovljeno aprila ‘
a bilo je »mrtvorojeno dete* (I. Prijatelj), zato je tudi 0 izdaje »Prešernovega albuma* propadel.	ip
531)	Mišljeno je delo A. Paviča «Historija dubrovačke drama« greb 1871).
532)	Spregatev glagola.	,.cfiC
533)	Leta 1874 je Krek izdal v Gradcu «Einleitung in die sla'® Literaturgeschichte und DarsteEung ihrer alteren Perioden«-
(Nadaljevanje
slet*1
ŠPORT ŠPORT ŠPORT

MONCHEN 72 MONCHEN 72 ||| MONCHEN 72 95Ž9
1. DAN
današnji spored
SABLJANJE — floret, moški posa-J'<ano:	kvalifikacije; JAHANJE -
»resora; VESLANJE — repesaže; KO. ARKA — A skupina: Brazilija - Špa-“K Japonska - Egipt, ČSSR - Av-«raUja, znA - Kuba. B skupina: Se-J«Kal . Poljska, SZ - Italija, Portori-{? ■ Jugoslavija, Nemčija - Filipine; •JODERNI PETEROBOJ — streljanje ,3- disciplina); STRELJANJE — gU-“*»« golobi (finale); KOLESARSTVO " cestna vožnja: 100 km ekipno (fi-**■«): TELOVADBA — proste vaje ^ški ekipno (fin.); ROKOBORBA — slog (3. kolo); PLAVANJE — /J® prosto moški (kval.), 200 m ?■* ženske (kval.), 100 m prsno mo. r| (kval.), 100 m prsno moški (pol-?•)> 100 m prosto ženske (finale), £ ut hrbtno, moški (finale), 200 m ženske (finale), 200 m prosto >kl (finale); SKOKI - stolp mo-'k* (8 skokov, kval.); VATERPOLO j"" A skupina; ZDA - Kanada, Mehi-j " Jugoslavija, Romunija - Kuba. * skupina: Nemčija - Nizozemska, - Madžarska, C skupina SZ -?*8arija, Italija - Španija; ODBOJ-Sr ~ moška A skupina: Poljska -J. Koreja - SZ, Bolgarija -Ženska A skupina: Madžarska J Koreja; SZ - ZRN; JADRANJE , regata; BOKS — 1. kolo kvalifika-‘l: DVIGANJE UTEŽI — kategorija ni kg; skpine A in B (finale); "0KE.I NA TRAVI — A skupina: - Malezija, Belgija - Argentina,
.^istan - Španija, Francija - Uganil Skupina B: Avstralija - Kenija, °.v& Zelandija - Mehika, Indija - V.
r.w*>ja, Nizozemska - Poljska; NO-"0MET _ I. skupina: ZRN - Maro-?’ ZDA - Malezija, 3. skupina: Dan-*** • Iran, Madžarska - Brazilija.
Danes bodo nastopili: s	ITALIJANI
.SABLJANJE: Del Francia, Gra-yi> Montano, Pinelli, Simoncelli. 3 AH AN JE: DTtmeo Piero In Rai-^do, Mancinelli, Orlandi, Novo. rtESLANJE:	osmerec, dvojec
čptvorpp «s»
^°ŠARKA: državna reprezentanca mMODERNI PETEROBOJ: Catar-> DeRgia, Meda, Perugini STRELJANJE: Scalzone, Basagni
i*°lesarstvo: Moser, castei-7’ Moretti, Tonolli .‘k-LOVADBA:	Coppa, Donega,
cJdPfonti, Luppino, Milanetto. Pal-J’ Tommasi
u.^KOBORBA: Grassi, Tamnsin, "^hesani
h^LAVANJE: Carboni, Mingione,
SOKI; Cagnotto, Dibiasi ^ATERPOLO: državna reprezen-
jADRANJE: Milonc, Oliviero, Mot-(v?’ Scala, Testa, Dotti, Sibelli, hle> Zinalli, Pelaschier ftouES: Curcetti, Udella, Lassan-
^.BergainaSco, Spinello UVIGANJE UTEŽI: Tan
Tanti
Vt,c JUGOSLOVANI V^^LANJE: dvojec «brez», čet-|7, «brez» osmerec l u®ARKA: državna reprezentan-
^RELJANJE: Bajič h^LOVADBA:	Brodnik, Vratič,
hlljč, Ivankovič.
»^KOBORBA:	Darlev, Saliov-
l^AVANJE moški: Rudan, Mi-
VAT.^d in PrpdraK ^^ERPolO: državna reprezen-
biAD«ANJE: Nikolič, Grego, Fa-

Parinv. Vidin. Belič
V PRVIH FINALNIH^ PLA VALNIH OLIMPIJSKIH NASTOPIH
Ameriški plavalci pokazali svojo premoč Zlato za Spitza, ekipo ZDA in Gouldovo
Tudi v skokih v vodo z deske so si ZDA s Kingovo zagotovile zmago
4:
Kolajne
Io^eejanje na glinaste go-
J.(VrMehiki: 1. Braiiluvaite (VB), (NiDR*tTigus (ZDA), 3. Czekalla
%) ^ESARSTVO, cestna vožnja
(V »J11 ekipno:
S , 'ki: 1. Nizozemska, 2. Šved-Tpf.Eniija).
»(V i,,DBA. nioški ekipno:
E J®!’1’”8*4® 2. SZ,
(VRANJE, 100 m prosto ženske: V Mehiki; t Hennc (ZDA), 2. % \Sen (ZDA), 3. Gustavson (Z
1(^11
(V , hrbtno, moški:
’ h. Mehiki: 1. Matthes (NDR), 20o ko* (ZDA), 3. Mills (ZDA). (V IJJ Prsno, ženske:
^Mehiki; Vichman (ZDA), 2. % (Jug), 3. Pro/nmenšikova
H m
(V prosto, nioški: v./Eiki: 1. VVendrn (Avstral.), (^ATholl«nder (ZDA), 3. Nelson
^kg^JE UTEŽI, kategorija do
S'biflJVlehiki: E Mikaye (Jap), 2. ,KoNV.S*>. J- Mi.vake (Jap). Sej^Kf šport:	dresura po-
^(rVL ''E-hiki: 1. Kizimov (SZ), 2. % r,Uann (ZRN), 3. Klimke (Z
(V 1S»;a ekipno
MUNCHEN, 28. — Lesk letošnjih o-limpijskih iger pm ha j a polagoma v «veliko predstavo* tudi v športnem ________________delu sporeda. Danes so bile na sporedu prve plavalne discipline in med temi trije finali, od katerih so si Ameriikanci zagotovili dva. Raven današnjih nastopov je bila izredna. V vseh finalih so postavili svetovne in seveda olimpijske rekorde, že v predtekmovanju pa je padla^ vrsta izrednih rezultatov, saj so rušili evropske, olimpijske in tudi svetovne rekorde kar na tekočem traku, da o državnih sploh ne govorimo.
Jugoslovan Nenad Miloš, ki je nastopal na 100 m hrbtno, je v svojem polfinalu zasedel sicer zadnje mesto, vendar je postavil nov jugoslovanski rekord z 1’00”94.
Finale na progi 200 m metuljček je takoj pokazal veliko premoč A-merikancev, ki so kmalu pustili za seboj vse svoje tekmece in osvojili vsa prva tri mesta.
200 m metuljček moški — finale
1.	Spitz (ZDA) 2’00”7	(SR	in OR)
2.	Hall (ZDA)	2’02”86
3.	Backhaus (ZDA)	2’03”23
4.	Delgado (Ekv.),	5.	Fassnacht
(ZRN) in Hargi,tay (Mad.)
7.	Flockner (NDR)
8.	Folkert (ZRN)
Spitzu je le za las ušel senzacionalni podvig, da bi kot prvi človek preplaval to razdaljo v manj kot dveh minutah.
200 m mešano ženske — finale
1.	Gould (Avtral.) 2’23”07 (SR in OR)
2.	Ender (NDR)	2’23”59 (ER)
3.	Vidali (ZDA)	2’24”06
4.	Bartz (ZDA), 5. Cliff (Kan.), 6. Stolze (NDR), 7. Nišigawa (Jap.), 8. Woods (ZDA).
Mlada Avstralka je imela še pri zadnjem obratu precejšen zaostanek za Vidalijevo, ki je vodila, toda z izredno močjo si je s prostim slogom priborila zlato kolajnp, Vida-UKSa pa je Ender jeva.
4x100 m prosto moški — finale
1.	ZDA (Edgar 53"69, Murphy 59” 04, Heidenreicher 50”78, Spitz 50" 90) 3’26”42 (SR im OR)
2.	SZ	3’29”72
3.	NDR	3’32”42
4.	Brazilija, 5. Kanada, 6. ZRN, 7. Francija, 8. Španija.
V	ženskem plavanju na 100 m prosto je Američanka Babaschoff postavila nov olimpijski rekord z 59"05.
V	skokih v vodo s trimetrske deske za ženske je osvojila prvo mesto Američanka Mioky King. Na drugo mesto se je uvrstila Švedi-nja Knape, tretja pa je bila vzhod na Nemka Janicke.
Po obveznih skokih je prepričljivo vodila švedska tekmovalka, v zadnjih treh skokih pa se je Kingova izredno potrudila in zasluženo zmagala.
Končni vrstni red:
1.	King (ZDA)	450,03
2.	Knape (Šve.)	434,19
3.	Janicke (NDR)	430,92
V	prvem dnevu tekmovanja v vaterpolu je Jugoslavija prepričljivo premagala Kanado z 12:4. Jugoslovani so zaigrali res lepo in so zmagali zasluženo. Italija je v tretji skupini klonila SZ s 4:1. Italijani so bili enakovredni Sovjetom le v prvi četrtini, nato pa so popustili in poraz je bil neizbežen.
V	drugem dnevu je italijanska reprezentanca porazila Bolgarijo z
8:5. Bolgari so bili trd oreh za «azzunre», ob koncu pa so se morali le predati. Najboljši v italijanskih vrstah je bil De Magistri«, ki je dal 3 zadetke.
Težko delo pa je imela Jugosla vija, ki je šele v zadnji četrtini strla odpor vedno nevarnih Romunov, ko je od 5:7 povedla na 8:7.
Rezultati:
Skupina A
Jugoslavija — Kanada 12:4, Kuba — Mehika 6:4, ZDA — Kuba 7:6, Mehika — Kanada 7:3, ZDA — Romunija 4:3, Romunija — Jugoslavija 7:8.
Lestvica: Jugoslavija in ZDA 4, Mehika in Kuba 2, Kanada in Ro-munija 0.
Skupina B
Madžarska — Nizozemska 3:0, Grčija — Avstralija 7:7, ZRN — Madžarska 3:3, Avstralija — Nizozemska 2:4.
Lestvica: Madžarska 3, Nizozemska 2, Grčija, ZRN in Avstralija 1.
Skupina C
SZ — Italija 4:1, Španija — Ja-ponska 6:4, SZ — Japonska 11:1, Italija — Bolgarija 8:5.
Lestvica: SZ 4, Italija in Španija 2, Bolgarija in Japonska 0.
JAHANJE - Posamezniki
L Gueguen (Francija) 1100 točk, 2. Fox (VB) 1100, 3. Stojanov (Bolg.) 1100, 13. Perugini (It) 1065, 18. DeJi-gia (It.) 1055, 49. Meda (It.) 895.
V sabljanju je zmagal Sovjet O-nišenko s 1076 točkami, pred Madžarom Balczom. Na začasni skupni lestvici vodi Britanec Jim Fox z 2119 točkami pred Balczom (2117). Ekipno je prva Sovjetska zveza, medtem ko je Italija dvanajsta.
Lestvica:
1. Fox (VB) 2119, 2. Balczo (Madž.) 2117. 3. Lednev (SZ) 2079,
Silane Gould
17. Perugini (It.) 1875. 29. Deligia (It.) 1770, 41. Medda (It.) 1648. Ekipna lestvica:
1. SZ 5985 točk, 2. Madžarska 5795, 3 Švedska 5765, 12. Italija.
Moški: SZ . Tunizija 3:0, ČSSR -Poljska 3:0, Bolgarija - Koreja 3:1, V. Nemčija - Kuba 3:0, Japonska - Romunija 3:0.
Ženske:	Madžar-
ska - ZRN 3:0, SZ . J. Koreja 3:1, S. Koreja - Kuba 3:0, Japonska -Češkoslovaška 3:0.
1.	skupina: ZRN -Malezija 3:0, ZDA. Maroko 0:0.
2.	skupina: SZ -Burma 1:0, Mehika - Sudan 1:0.
I. skupina: Madžarska - Iran 5:0,
Danska - Brazilija 3:2. 4. skupina: Poljska - Kolumbija 5:1, V. Nemčija - Gana 4:0.
V nedeljo so se pričela tekmovanja v orodni telovadbi. Po moških obveznih vajah za e-kipno lestvico vodi Japonska, za njo pa sta se uvrstili Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija. Italija je zasedla 16. mesto.
V ekipnem tekmovanju za ženske so po pričakovanju zmagale sovjetske telovadke, ki so bile v vodstvu že po obveznih vajah. Na drugo mesto so se uvrstile predstavnice NDR, medtem ko so bile Mad-žarke tretje. Jugoslavija je nekoliko razočarala in se je uvrstila na predzadnje (19.) mesto, Italijanke pa so v prostih vajah popravile svoj položaj, saj so napredovale za dve mesti (12.).
Končna lestvica nega tekmovanja:
1.	SZ
2.	NDR
3.	Madžarska
ženskega ekdp-
380,50
376,55
308,25
PO ZMAGI NAD ITALIJO S 85:78
Jugoslavija prekoračila prvo nevarno zapreko
Danes za Italijo zopet težka tekma proti SZ
Vse kaže, da je bila nedeljska košarkarska tekma med Jugoslavijo in Italijo odločilne važnosti v tej skupini. Skoraj je nemogoče, da bi ena od teh reprezentanc prekrižala račune sovjetskim košarkarjem ki so v tej skupini veliki favoriti.
Veliko zanimanje je bilo za tekmo med Jugoslavijo in Italijo. Kot je znano, je zmagala Jugoslavija (85:78). Živahne diskusije so se razvile po tekmi. Je Jugoslavija zasluženo zmagala? Sta ekipi dobro igrali? Je čosič zares tako dober? In podobno.
Jugoslavija je zasluženo zmagala. V odločilnih trenutkih je pokazala večjo taktično zrelost od italijanskih košarkarjev, ki so morali ob polovici drugega polčasa kloniti, potem ko se je razigral in je dal vse od sebe mladi Marzorati. Bil je odkritje za tuje «tehnike», v Italiji pa je znan kot eden najbolje pripravljenih igralcev iz mladih
niiimiiHimiiiiHiuiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinniiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiin
IGRE SE ŠIRIJO HIPI IZVEN MllNCHNA
V Kielu danes začetek jadranja Izredni korejski strelec Jan Li
Kolajne so podelili tudi v kajaku in kanuju, dviganju uteži, streljanju in telovadbi

PRIMERJAVE
%,ai1VHiki:
v *).
1. NDR, 2. SZ, 3.
,K°LAJNE PO 3. DNEVU ’• ZDA	-	-
\ mdr
4' Madžarska 5 $Z
^edska	1
1 Avstralija	1
j' ^°ljska	1
9' E Korea	1
,Q; Avstfija	-
1l junija	—
1} ZRN	_
• Ean	_
1 1 1 1
1 —
1 1 1 1
Kljub temu. da v tretjem dnevu nismo zabeležili velikih presenečenj, je po prvih enajstih disciplinah jasno. da bodo letošnje olimpijske igre potekale v znamenju večje razpršenosti kolajn, saj je že sedaj na dlani, da velikani tokrat ne bodo s tako lahkoto monopolizirali vseh tekmovanj. To se še lahko dogaja v plavanju, kjer so v moški konkurenci Američani skoraj nepremagljivi pa tudi v ženski telovadbi, kjer so Sovjetin e za razred boljše od ostalih. V ostalih panogah pa je samo v ženskih skokih osvojila naslov država, ki je že branila naj-višje odličje iz Mehike: znova ZDA.
Videti je pa izreden napredek ostalih, srednje kvotiranih držav. Če je bilo to pričakovati od Nemcev, predvsem vzhodnih ki so že osvojili dve zlati kolajni v Mehiki, pa v istih panogah še nobene je precej presenetljiv uspeh Madžarov. predvsem pa Švedov in severnih Korejcev, ki so prišli do svojega prvega odličja
Po štirih letih sta se v konkuren ci dviganja uteži (kat do 56 kg) srečala v borbi za najvišji naslov ista tekmovalca: Perzijec Nassiri in Madžar Foeldi. V Mehiki e azijski predstavnik zmagal s 367,5 kg v Miinchnu pa se mu je nasprotnik oddolžil in celo izboljšal svetovni
rekord s 377,5 kg. Vse kaže torej, da se v teh štirih letih ni pojavil nihče, ki bi lahko enakovredno tekmoval s temu dvema atletoma.
Streljanje je šport za ljudi z mirno roko in mirnimi živci. To sta vrlini, ki sta neobhodno potrebni med tekmovanjem samim, pa tudi po tekmovanju, ko odločajo o končni lestvici in celo o medaljah desetinke milimetra.
Letošnji zmagovalec. Korejec Jun Li, je do zadnjega dvomil v svoj uspeh, šele elektronski stroji so pokazali. da je eden izmed njegovih strelov zadel sredino tarče. Samo milimeter, pa bi dobil točko manj in s tem tekmece za naslov. Njemu je šlo vse po sreči. Italijanu De Chiricu pa narobe, saj je z istim sistemom zgubil bronasto odličje. Mimi živci p a so prišli vseeno do izraza, saj je v pogovoru z časnikarji izjavil: «Nič hudega na olimpijskih igrah ie tudi četrto mesto lev uspeh».
Včeraj je bila v olimpijskem pristanišču v Kielu otvoritvena svečanost jadralnih tekmovanj. Otvoritve so se udeležili predsednik CIO Averv Brundage, zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel in predsednik organizacijskega odbora letošnjih iger WilM Daume. Najprej so se predstavile pred tribuno posadke vseh 43 držav, ki se bodo udeležile tekmovanja v jadranju- Nato je Brundage slovesno odprl igre v tei panogi, medtem ko je godba igrala olimpijsko himno.
Danes bodo na sporedu prve regate.
Prvi dve strelski panogi sta zabeležili veliko senzacijo. Sovjetski strelci so bili zelo razočarani po zmagi Šveda Skanakerja v pištoli proste izbire, v katerj so sicer branili zlato kolajno, kot strela z jasnega pa je prišla zmaga severnega Korejca Jun Lija v karabinki, kjer so bili Evropejci, in predvsem znova Sovjeti, nesporni favoriti. Za Korejo je to prva zlata kolajna v zgodovini OI. Precej smole je imel v tekmovanju s karabinko Italijan De Chirico, ki je osvojil četrto mesto. Kljub temu, da je kolajno zgrešil za par milimetrov (pri enem 06 napačnih strelov je šele računski stroj zaznal napako), je bil Italijan zadovoljen. Še ena zanimivost: zmagovalec Jun Li je zagrešil svojo edino napako v prvem strelu.
GLINASTI GOLOBI Lestvica po (160 strelih)
1.	Scalzone (Ita.)	149
2.	Carrega (Fna.), Basagni (Ita.) 148
4. Pahlsson (Šve.), Poindexter (ZDA) 145
V streljanju na glinaste golobe kaže, da bosta na prvh treh mestih kar dva Italijana, ogroža pa ju lahko le Francoz Carrega, medtem ko so odrezanii od boja za prvo mesto Sovjeti, ki so bili favoriti.
Pištola proste izbire — finale
1.	Skanaker (Šved.)	567/600
2.	luga (Rom.)	562
3.	Dollnger (Avs.)	560
KARABINKA (leže) - finale
1.	Ho Jun Li (Severna Koreja) 599/600 (tudi svetovni rekord)
2.	Auer (ZDA) 598
3.	Rotaru (Romunija) 598
4.	De Chirico (Italija)
42. Frescura (Italija)
l\
V izločilnih tekmovanjih v boksu je v super velter kategoriji Jugoslovan Belič premagal Ou-mara Falla (Senegal) po točkah.
Presenečen je pa je pripravil Avstralec Talbot. ki le v mini mušji kategoriji odpravil s tehničnim k.o. v drugem krogu olimpijskega prvaka Francisca Rodri-gueza (Venezuela). Na splošno pa so bili dvoboji izločilne skupine precej izenačeni in ni prišlo do velikih presenečenj. V minimušji kategoriji je bil Italijan Curcetti izločen takoj v prvem dvoboju, ko je moral srečanje prekiniti v tretjem krogu zaradi rane nad očesom. Zmagal ie Syed Abdul iz Singapura.
Po zmagi nad Nuredinom (Čad.) se je tudi drugi jugoslovanski boksar Parlov uvrstil v višje kola
A
Stanje je tu nejasno zaradi zapletenih pravil tekmovanja. (Tekmovalci so izločeni šele ko dosežejo 6 pe-nalnih točk, poraz pred koncem pa velja 4 točke, poraz po točkah 3,5, remi 2 točki, zmaga po točkah 0,5, zmaga pred koncem pa 0 točk). V prvih dvobojih so bili med drugim doseženi ti rezultati: do 52 kg: Baev (Bolgarija) in Grassi (Italija) remi
do 57 kg: Sideer (Afganistan) premagal Dorieva (Jug.) po točkah do 68 kg: Gable (ZDA) premagal Salinova (Jug.) pred časom do 90 kg: Grangier (Francija) premagal Marcheggianija (Italija) po točkah
do 100 kg: Doglosz (Poljska) premagal Tamussina (Italija) po točkah.
V	nedeljo so podelili prvo kolajno v dviganju uteži. V mušjd kategoriji (do 52 kg) je zmagal Poljak Smalcerz s 337,5 kg, pred 2. Szuescom (Madž.) 330 in 3. Hod-czreitzrjem (Madž.) 327,5.
V	petelinjd kategoriji je prvo mesto in z njim zlato kolajno odnesel Madžar Foeldi, ki j® dvignil 377,5 kg. Drugi pa je bil Nassiri (Iran) s 370 kilogrami.
DRUGI DAN: Skupina B:
Avstralija - Kenija 3:1, N, Zelandija - Mehika 7:0, Indija - V. Britanija 5:0, Nizozemska - Poljska 4:2. Lestvica B skupine: Nova Zelandija!, Indija, Avstralija in Nizozemska 3, Velika Britanija in Poljska 2, Kenija in Mehika 0.
Skupina A:
Francija — Uganda	3:1
Pakistan — Španija	1:1
Belgija — Argentina	1:1
ZRN — Malaizija	1:0
Lestvica A skupine: ZRN 4, Pakistan 3, Malaizija, Francija, Španija, Argentina 2, Belgija 1, Uganda 0.
PRVI DAN:
Skupina A:
ZRN - Belgija	5:1
Pakistan — Francija	3:0
Malaizija — Uganda	3:1
Španija — Argentina	1:1
Skupina B:
Indija — Nizozemska	1:1
Poljska — Kenija	1:0
Avstralija — N. Zelandija 0:0 Vel. Britanija — Mehika 6:0
Jugoslovanski čolni se niso neposredno uvrstili v polfinale, zato bodo morali danes nastopiti v repesa-žah. Italijanom je šlo nekoliko bolje, saj so že uvrstili v polfinale četverec «s». Najbolj uspešni so bili Sovjeti, ki so napredovali v vseh sedmih disciplinah.
V	polfinale so se uvrstili sledeči čolni:
SKIFF: Argentina, Bolgarija in Sovjetska zveza.
DVOJEC «BREZ»: ZRN, Švica, SZ, NDR (Jugoslavija je bila tretja v svoji skupini.
DOUBLE SCOULL: Vel. Britanija, ČSSR, SZ, Danska.
DVOJEC «S»: ČSSR, ZDA, NDR, SZ (Italija je bila tretja v svoji skupini).
ČETVEREC «BREZ»: Romunija,
Hom (NDR)	268,56
Sattler (Avstrija)	270,76
Gimpel (NDR)	277.95
Kanu K 1 (slalom)	
Eiben (NDR)	327,89
Kauder (ZRN)	355,89
Mc Ewan (ZDA)	335.95
modernem peteroboju je bila	
vrst. Prav tedaj, ko je kazalo, da bodo Italijani dohiteli nasprotnike (51:50), pa so jugoslovanski košarkarji igrali v slogu svetovnih prvakov. Obdržali so mirne živce. Pazljivejši so bili v obrambi, v napadu pa so se posluževali čosiča, ki je bil za italijanske centre neustavljiv. Bil je odločilen trenutek tekme, Jugoslovani so ga znali dobro izkoristiti.
Ekipi sta sicer igrali poprečno. Napetost je zajela igralce, ki so zagrešili četo vrsto napak, da jih je moralo kar sedem predčasno zapustiti igrišče. V takem psihičnem okolju so se uveljavili tisti igraJd, ki so bili tehnično za razred boljši. Uveljavil se je tako, seveda, čosič, ki je s svojo vrsto raznoličnih varanj, točnih metov od daleč in pod košem, razbil na splošno dobro italijansko obrambo. V poslednjih minutah pa mu je krepko pomagal član ljubljanske Olimpije Vinko Je-tovac. Za Italijo je bil poraz neizbežen.
V jugoslovanskih vrstah so bili visoki igrala boljši od zunanjih i-gralcev (Simonovič in Tvrdič se še nista opomogla od poškodbe).
Jugoslavija je tako premagala svojo prvo oviro. V nadaljevanju bo torej lahko igrala bolj sproščeno.
Italija pa lahko le upa... na zmago proti SZ ali na spodrsljaj Jugoslovanov.
Izidi dosedanjih tekem.
Skupina A
Kuba — Egipt	105:64
ZDA - ČSSR	66:36
Brazilija — Japonska 110:55 Brazilija - Egipt	110:84
Avstralija - ZDA	55:81
Kuba-Španija	74:53
Japonska - ČSSR	61:64
Skupina B Poljska — Filipini Jugoslavija — Italija SZ — Senegal Italija - Senegal SZ - Z. Nemčija
Poljska - Jugoslavi
Jugoslavija
<G.«rhxi V	4
90:75 85:78 94:52 92:56 87:63 92-72 64-85 b. 1.
N. Zelandija, NDR, SZ (Italija in Jugoslavija četrti v svojih skupinah).
ČETVEREC <S»: ZRN, SZ, N. Zelandija, Švica, Italija, Vel. Britanija, ČSSR, Nizozemska.
OSMEREC: ZDA. ZRN,..A\iS*rija. N. Zelandija, Madžarska, Argentina, SZ, Nizozemska, NDR, (Italija je bila v tej skupini četrta; Jugoslavija peta).
Danes so podelili rvi kolajni v kanuju. V kajaku (slalom) je zmagal vzhodni Nemec Siegbert Hom Po orvi vožnji ie bil Horn šele sedemnajsti. v drugem delu pa je z neverjetno hitrostjo bistveno popravil svoi položaj in se uvrstil na prvo mesto. Drugi je bil Avstrijec Sattler. tretji pa zmagovalcev rojak Gimpel.
V enosedežnem kanuju (slalom) je bil prvi vzhodni Nemec Eiben. Za njim sta se uvrstila Kauder (ZRN) in Mc Egan (ZDA) V tej disciplini so se uvrstili Italijani Roberto D’Angelo, Di Stazio in Giuseppe D’Angelo na dvanajsto, se demnajsto. oz osemnajsto mesto.
REZULTATI Kajak C 1 (slalom)
1.
2.
3.
1.
2.
3.
na sporedu druga disciplina, sabljanje. Tekmovalci so pričeli z delom zgodaj zjutraj in so zaključili šele zvečer (ob desetih). Vsakdo je moral opraviti 58 tekem, ne da bi vedel za svojo uvrstitev, ker niso objavljali delnih lestvic.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiulMiinualiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Torek, 29. avgusta:
1.	KANAL:
13.20	- 15.00: telovadba (ekipni moški prosti liki), posnetki iz tekem v košarki in odbojki
15.00	- 18.00: veslanje (repesaži), boks (izločilni del)
18.00	- 18.25: posnetki o hokeju (izločilni del), odbojki in kolesarstvu (100 km na kronometer e kdpno)
18.25 - 20.00: plavanje (med drugim polfinale 100 m prsno moški, finale 100 m prosto ženske in 200 m prosto moški)
2.	KANAL:
21.20	- 24.00: telovadba (ekipni moški prosti liki), dviganje uteži, (do 60 kg)
24.00	- 01.30: filmski posnetki Sreda, 30. avgusta:
1.	KANAL:
13 20 - :3.55 košarka in odbojka (posnetki)
13.55 - 18.15: kanu (slalom k 1 ženske in C 2 moški), boks (izločilni del)
18.15 - 20.00: plavanje (med drugim polfinale 100 m metuljček moški, finale 400 m mešano moški, finale 4x100 m prosto ženske, finale 100 m prsno moški finale 400 m prosto ženske)
2.	KANAL:
21.20 - 24.00: skoki v vodo (finale z deske moški), telovadba (proste vaje moški), dviganje uteži (do 67,5 kg)
24.00 - 02.00: filmski posnetki
Nas sodelavec Bruno Križman poroča iz Miinchna
Treningi služijo atletom za vzdrževanje farme in za spoznavanje nasprotnikov. Dokaj zapleten izgle-da položaj v metu diska, kjer ni prave osebnosti, ki naj bi pobrala dediščino več kot legendarnega Oer-terja.
Razen Brucha. so vsi ostali najboljši redno vsak dan na zaletišoih. Bolj malo meče tudi Danek. ki na treningu nima rad preštevilnih »gledalcev*. Brez skrivnosti pa so A-meričani in Madžari, ki bi morali vsai na papirju biti najresnejši kandidati za zlato.
Umika za trening ni in zgodi se večkrat, da se na istem igrišču sreča vsa elita, največkrat Madžari in Američani. Sylvester, PowelI in Voll-mer se prikažejo okrog 16. ure. Razgibali so se že prej kje drugje ker začnejo takoj z dokaj močnimi meti. Ne gre jim preveč dobro. Najdaljši ie Vollmer, ki pa ne preseže 62 metrov. Dobre pol ure kasneje se prima.ie.io tudi Madžari. Muranyi je prava vreča mišic in mesa. Fejer pa je bolj atletsko grajen. vendar ie še vedno bolj podoben omari kot človeku. Pozna se velik vpliv aoabolikov na mišični
Fejer je odločno najboljši in med treningom je dosegel celo 66 metrov. Enkrat .ie njegov disk ušel preveč na desno, čez nasip, ki loči dve igrišči. Bili so trenutki groze. ko je plošča letela na drugo stran. Disk je končno izginil za nasipom in slišal se ie udarec. Če je bila glava, je morala biti zelo trda! Niso minile tri sekunde, ko se .ie na nasipu prikazal čm dolgin. Mahal je z diskom v roki in vpil nerazumljive besede, ki pa niso pomenile nič dobrega. Na drugi strani je bilo košarkarsko igrišče in Senegalci so telovadili. Disk je priletel točno med oje.
Američani so se medtem umaknili na bolj oddaljeno zaletdšče, ker Fe-jerju niso kos. Končali so že svoje mete in se vračali v naselje vendar so prej zavili k prostoru, kjer je navadno pristajal disk Fejerja. Znaki so bili po tleh dobro vidni in Sylvester je dvakrat s korald premeril razliko med njimi in zarezo kamor je skomčal njegov najdaljši met. Štirikrat je moral stopiti. Delal se je brezbrižnega, vsi pa so o-pazili. da ni bilo tako. Skupno z Vollmerjem in PoweUom je izginil bot kafra.
Dobro mečeta med treningi tudi Italijana De Vincentiis in Simeon. Furlanski atlet ie dosegel tudi 61,60 metra in na tihem ima tudi na vstop v finale.
Posebni dopis iz Miinchna od Francija Pavšerja, novinarja Radia Ljubljana
MUNCHEN, 28. — Jugoslovanski športniki so dokaj dobro prestali tretji olimpijski dan. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca po snočnji težavni zmagi z reprezentanco Italije, je danes gladko premagala Poljsko po odlični igri: 85:64 (36:28). Vse kaže, da jugoslovanska košarkarska reprezentanca koraka eni izmed medalj naproti.
Razočarala nas je vaterpolska reprezentanca, ki je komaj premagala Romuni.jo z 8:7. Zaigrala .je tako kot zna šele v zadnji tretjini. Strelci golov: Rudič 3, Ma-rovič 2 ter Jankovič, Delamaris in Lopatni po enega. Zmagoviti gol so naši vaterpolisti dosegli 5 sekund pred koncem, dal ga je Rudič.
Nenad Miloš se je uvrstil v polfinale na 100 m hrbtno, v finale ^potem ni več šlo, dosegel pa je >v jugoslovanski rekord. Sveto-Ir Belič je prvi naš boksar, ki stopil v ring. V polsrednji kaloriji je gladko premagal Se-jegalca Falla po točkah in se Tstil v drugo kolo. Parlov je tudi zanesljivo zmagal v 2. rundi s t.k.o. Zdravko Milutinovič je o-svojil 30. mesto v streljanju z malo kalibrsko puško leže: 593 igov.
Izvrstno so se odrezali tudi ka-;aši in kanuisti: Mile Spasovski je med kanuisti 9. na svetu, kar je odlična uvrstitev, Tone Hočevar je 14., Damjan Prelovšek pa 17, kar je tudi solidno.
Jugoslovanska ženska gimnastična vrsta je med devetnajstimi osvojila 17. mesto. Že pred odhodom na olimpijske igre je bilo mnogo govora o tem, ali naj naša gimnastična vrsta sploh gre na igre ali ne. Po teh diuiašniih izidih in včerajšnjih pa kaže. da bi bilo prav vseeno, če bi ostala tudi doina. Najboljša v skupni razvrstitvi v osmeroboju je Nataša Šlepica (62), na 91. mestu je Kundačila, 95. pa Ljubljančanka Marija Težak.
UMKI
10(0»
Izv
jaka?

(Pogovor preko 793-808)
Silvano Valopipi vsi poznamo. To je simpatična prodajalka, ki nas vedno z nasmeškom na ustnicah sprejme v Tržaški knjigami.
«Za olimpijske igre se zelo malo zanimam,* nam ie takoj povedala. «Je Tržaška knjigama že prejela naročila za knjigo o igrah, ki jo bo izdalo Ljublijansko «Delo»?
»Imamo le tri naročila,* je dejala Silvana. »Sicer pa nismo za to knjigo delali nobene reklame, ker o njej nismo prejeli točnih podatkov.*
»Kaj pa mislite o igrah vi kot planinka? Ali bd morda tudi planinstvo lahko vključili v spored 01?»
«Mislim. da bi planinstvo težko vključili v igre. saj večina ljudi pod besedo »šport* razume predvsem neko tekmovanje. Planinstvo je šport, vendar pa ni tekmovanje. Jaz tekmovanje odločno zavračam in prav zato mi šport ni všeč.*
ESISSD9IP9I
Druge olimpijske igre so bile v Parizu leta 1900. Pričele so se maja in trajale d<i oktobra. Na njih ie nastopilo 1066 tekmovalcev iz 21 držav, med katerimi ie bilo tudi 6 žensk. Italijo je zastopalo 11 udeležencev.
Športniki so se pomerili v 16 panogah in kot štiri leta prej so tudi tokrat največ zlatih kolajn odnesli Američani. Organizacija ie bila izredno slaba, saj so npr. opravili tekmovanja v metu diska v bližini gozdiča, tako da je drevje oviralo pravilen potek tekmovania. V maratonskem teku ie zmagal domačin Theato, ki se ie spretno poslužil marsikatere »bližnjice*. Kolajne pa so podelili šele čez dve leti, ker niso bile pravočasno pripravljene.
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808
Podružnice	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon
Uprave	TRST	Ul.	Montecchi 6/II
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnine
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. naročnina za inozemstvo 17.000 lir.
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
794 638 833 82 Telefon 795 823
Letna V SFRJ posa-
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
29. avgusta 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki V Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 ZU/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9|8S , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ®r'*
Glavni urednik Stanislav Renko	. .
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • 1
V OKVIRU 25. OBLETNICE PRIKLJUČITVE K JUGOSLAVIJI
Sežana je slavila svoj občinski praznik z otvoritvijo novega šolskega poslopja
Slovesno pobratenje z italijansko občino SanfAmbrogio di Valpolicella pri Veroni - Podelitev domicila 5. bataljonu I. brigade VDV - Podelitev občinskih nagrad in nagrad OF
Sežanska občina je v nedeljo slavila svoj občinski praznik, ki je bil tokrat še zlasti slavnosten, saj so ga praznovali v okviru 25. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji, z odprtjem novega šolskega poslopja in njenem poimenovanju po Srečku Kosovelu ter ob pobratenju z italijansko občino SanfAmbrogio di Valpolicella pri Veroni.
Slavnosti so se začele ob 9. uri dopoldne prav z otvoritvijo novega šolskega poslopja. Pred številno množico je prvi spregovoril upravitelj šole Milan Hočevar, ki je najprej pozdravil goste: predsednika izvršnega sveta republiške izobraževalne skupnosti Ludvika Zajca, direktorja zavoda za šolstvo SRS Borisa Lipuži-ča, predsednika občine Sežane Staneta Čehovina, predsednike in tajnike sosednih občin, predsednika medobčinskega sveta Zveze komunistov Toneta Kraševca, predstojnika zavoda za šolstvo v Kopru Vlada Rutarja, predstavnike JLA, narodnega heroja Alberta Grudna - Bliska in nosilce spomenice 1947, predstavnike družbenopolitičnih organizacij Sežane, delegacijo 5. bataljona I. brigade VDV, delegacijo občine SanfAmbrogio di Valpolicella. zastopnika generalnega konzulata SFRJ v Trstu Dušana Tepav-ca in predstavnike slovenskih zamejcev. Zatem je ravnatelj šole orisal pomen nove zgradbe in napor, ki so ga vložili v dveh letih dela za uresničitev načrta. Načrt za zgradbo je izdelal arh. inž. Milivoj Lapuh, zgradila pa jo je zadruga »Kraški zidar* iz Sežane. V novem poslopju bo prostora za 12 učilnic, 16 kabinetov, knjižnico, klubske prostore, zobno ambulanto, upravne prostore in sodobno kuhinjo.
Po nastopu mladinskega zbora, godbe na pihala železničarjev in po recitacijah, je prevzel besedo predsednik občinske skupščine Stane Čehovin.
Sežanski občinski predsednik je naglasil pomen nove šole za celo sežansko občino. Pri tem je še zlasti poudaril vlogo samoprispevkov delovnih organizacij v okviru samoupravnega sistema. Prav s samoprispevki in z delnim posojilom republiške izobra-
ževalne skupnosti so lahko zbrali 900 milijonov starih dinarjev, ki so bili potrebni za zgradnjo šole. Kljub temu, da se nekatere delovne skupnosti niso vedle solidarno in niso prispevale k stroškom, je velika večina občanov dokazala, da se zaveda pomena družbenega sodelovanja za dobrobit vseh otrok in skupnosti.
Trak je prerezal predsednik izvršnega sveta Republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc, ki je čestital k pridobitvi, obenem pa poudaril velike dosežke nove šolske politike: v zadnjih letih so v Sloveniji zgradili 80 novih in prenovili 70 starih šol.
Po ogledu poslopja je bila v glavni dvorani hotela Triglav slavnostna seja občinske skupščine. Predsednik skupščine Čehovin je najprej spomnil na boj za osvoboditev in na vse tiste, ki so v tem boju padli. Po enominutnem molku so predstavniki sežanske skupščine, 5. bataljona VDV in občine SanfAmbrogio di Valpolicella položili vence na spomenik padlim Sežancem, odred vojakov je izstrelil častno salvo, godba pa je zaigrala žalostinko.
Slavnostna seja se je nadaljevala s predsednikovim poročilom o družbenem in gospodarskem razvoju občine, o čemer smo že obširno pisali v nedeljski številki. Govor je zaključil z zahvalo vsem delovnim ljudem in organizacijam, ki so prispevale k napredku in z vzklikom »Naj živi svobodna Primorska v Jugoslaviji, naj živi predsednik Tito!*
Načelnik za ljudsko obrambo v Sežani Avgust Tavčar je zatem predlagal v imenu zveze združenj borcev NOV naj se podeli domicil 5. bataljonu I. brigade VDV, ki je toliko pripomogel k osvoboditvi Krasa in tudi vkorakal med prvimi v Trst. Občinska skupščina je predlog seveda odobrila z navdušenjem, nakar so na zastavo 5. bataljona pripeli trak o podelitvi domicila.
Posebno slavnostno pa je bilo vzdušje, ko sta sežanski predsednik Stane Čehovin in župan iz SanfAmbrogio di Valpolicella pri Veroni Antonio Fuma-nera podpisala listino o pobratenju o-beh občin. Do prvih stikov med obema občinama je prišlo db medna-
rodnem sejmu marmorja in obdelovalnih strojev, ki ga prirejajo vsako leto v Sant’Ambrogiu. Lani so se začeli pogovarjati o pobratenju, saj združuje oba kraja »marmor, vino in delavnost ljudi*, kot je dejal župan Fumanegra. Predsednik Čehovin pa je zaključil svoj pozdrav z besedami: »Naj bo prijateljstvo med nami trdno kot marmor in veselo kot vino!* Tudi veronski predstavnik je nazdravil k mednarodnemu prijateljstvu in povabil sežansko predstavništvo, naj si ogleda občino SanfAmbrogio di Valpolicella prihodnjega 16. septembra, ko bo spet mednarodni sejem marmorja in obdelovalnih strojev. Zatem je še prebral pozdrav, ki ga je naslovil na sežanskega predsednika predsednik veronske pokrajine Agostino Montagnolli.
Slavnostna seja se je zaključila s podelitvijo občinskih nagrad «28. avgust* zaslužnim občanom. Letošnje nagrade so podelili Antonu Sosiču iz
Slop, ki je veliko pripomogel h komunalni ureditvi svoje vasi, dr. Eli-sabeti Nanut za dolgoletno požrtvovalno delo v sežanski bolnišnici »I. Regent*, Rafku Štolfi za delovanje na področju športnih krožkov in dijaku Bojanu Magajni iz Vrem, ki je zmaga' na republiškem tekmovanju v matematiki in fiziki in se prav dobro odrezal tudi na zveznem tekmovanju.
Še pred slavnostnim kosilom v hotelu »Maestoso* v Lipici je bil shod preživelih borcev VDV. Popoldne so si gostje iz SanfAmbrogia ogledali slovito lipiško kobilarno.
Snoči pa so v Sežani javno podelili listine Osvobodilne fronte slovenskega naroda najbolj zaslužnim občanom in organizacijam za leto 1972. Nagrado so prejeli Vaška skupnost Slope, Pionirski odred sežanske osnovne šole. Radioamaterski klub iz Divače, Vera Može, Evstahij Zadnik, Alfonz Grmek, Bruno Kovačič, Rado Škabar, Zdenka Hudolin in
Vhodni trak v novo šolsko poslopje je prerezal predsednik Republiške izobraževalne skupnosti Slovenije Ludvik Zajc
Franc Metljak.
Na sinočnji proslavi so nastopili mladinski pevski zbor iz Sežane, združeni pevski zbori iz Divače, Dutovelj in Kobjeglave - Štanjela, godba na pihala iz Divače in člani | Slovenskega gledališča iz Trsta.
Z BENEŠKEGA BIENALA
Včeraj otvoritev protifestivala «Dnevi italijanskega filma»
Odličen film japonskega režiserja Oshime - Poprečna raven sovjetskih filmov Retrospektiva jugoslovanskih dokumentarnih filmov se ni še zaključila
' šbiški otroci, predstavniki oblasti in množica pred novim šolskim poslopjem v Sežani med nedeljsko SVČČaHOstJo
(Naš dopisnik poroča)
BENETKE, 28. — Danes se v Benetkah prične «Manifestacija demokratičnega filma*, ki jo organizirata zvezi italijanskih režiserjev. Manifestacija, ki se imenuje tudi Dnevi italijanskega filma, je seveda nastala v polemiki z uradnim beneškim festivalom. Njen namen pa ni, pravijo organizatorji, da bi bila nekak «protifestival*, kot jo nekateri imenujejo. Namen je poglobiti teme sedanjega stanja italijanskih filmskih struktur in obenem predstaviti dela italijanskih režiserjev, ki jih niso predstavili na uradnemu festivalu, ker se ne strinjajo z njegovo organizacijo.
V prihodnjih dneh bo torej spored, ki mu bomo morali slediti še obširnejši. Ker pa ne moremo biti povsod prisotni, se bomo morali nečemu odpovedati. Že včeraj smo se odpovedali cocktailu, ki ga je pripravil režiser Terence Joung, da predstavi dekleta, ki bodo nastopila v njegovem prihodnjem filmu.
Včeraj in danes je bila na sporedu v glavni selekciji «Benetke 33» druga mojstrovina festivala, japonski film Nagise Oshime tDraga poletna sestrica». Oshima obravnava v njem svoje občajne teme človekove historične odvisnosti od rase. Tokrat pa je slog še zrelejši kot v prejšnjem filmu, ki je že pomenil preseganje in obenem poglobitev mladinskih tem. »Draga poletna sestrica» je zelo lep film, v katerem prevladuje svetla, sončna uporaba barve, ki opredeli delo obenem časovno (kot pove naslov) in idejno: iskanje nečesa pozitivnega je namreč njegova bistvena komponenta.
Prisostvovali smo tudi tiskovni konferenci režiserja Oshime, ki je pojasnil nekaj podrobnosti o načinu realizacije flima. Odpadla pa je (ne vemo zakaj) najavljena konferenca Michaela Ritchiea, režiserja filma «Kandidat».
Drugi današnji film je ameriško delo Larrgja Peerca «Posebni mir*, precej slabo režirana zgodba z metaforičnimi ambicijami o človekovi napadalnosti, o vojni, o pogojevanju usttiW$D'j
. Včerajšnji dan je bil posvečen I sovjetskemu filmu. Ta iniciativa je vzbudila še posebno zanimanje, ker so se prav pred kratkim v Sovjetski zvezi razvile polemike o smeri kinematografije in je prišlo do imenovanja novega odgovornega funkcionarja. Širšo sliko stanja te kinematografije bo dal festival, ki ga konec septembra organizira Bondi v Sorrentu in ki je vsako leto posvečen srečanju z neko kinematografijo:	letos je na vrsti
sovjetska. Predstavljena bodo najzanimivejša dela zadnjih let, kot so polemični filmi Tarkovskega in Mik-halka * Končalovskega.
V Benetkah raven sovjetskih filmov m bila visoka, kar dokazuje še enkrat sedanjo krizo te kinematografije. V glavni selekciji je nar stopil film Stanislava Rostockega tTukaj so zarje mirne*, ki obravnava brez originalnosti junaštvo bojevnic v vojni in njihovo hrepenenje po miru. V selekciji ^Benetke — kritika» je nastopil film «Ne-veste*. Še najbolj zanimiv pa je film v izboru ABenetke — mladi» režiserke Larisse Šepitko «Ti in jaz*. Film je vendar bolj zanimiv kot simptom določenih tematik sedanje sovjetske družbe, kot pa zaradi svoje avtonomne veljave.
Predamnje kritika Rostislava Ju-reneva in otvoritev kipa slavnemu režiserju Pudovkemu sta dopolnili dan sovjetskega filma.
Včeraj so v glavni selekciji predvajali še brazilski film J. Pe-dra De Andradeja «0$ inconfiden-tes», ki ga je proizvedla itcdijan-ska televizija. Politično je zanimiv čeprav so misli posredovane na nepovsem izdelan način.
Med ostalimi predvajanji bi radi omenili še danski dokumentarec o psihiatričnih bolnicah cživljenje so sanje* in italijanski film Giannija Da Čampa «La ragazza di passag-gicr* v selekciji tujih novinarjev.
Včeraj bi se bila morala zaključiti retrospektiva jugoslovanskega kratkega filma, zaradi obilja materiala. pa se bo zaključila šele teden. Tedaj bomo o njej obširne je poročali.
Sergij Grmek
PO ARETACIJAH V ATENAH
Ostre obsodbe grškega fašističnega režima
ATENE, 28. - Predstavnik ita^ janskega konzulata v Atenah jutri lahko obiskal gospo Briffa Caviglia, ki je v zaporu P“ lioijskega poveljstva grške P1*®!", niče zaradi sodelovanja pri PPrLg su osvoboditve grškega rodolju Aleksandra Panagulisa, ki so g® ta 1968 obsodili na smrt, kazenP kasneje spremenili v dosmrtno F00'
V Materi pa policija vodi pr®1* kavo o potnem listu, s katerim F Statis Panagulis prišel v Gr&P Potni list je last Vita Pupol121^ ki je na zaslišanju dejal, da ga izgubil po poročnem potovanju P, nuarja letos. Pupolizio pravi, da bil nikoli v Grčiji in da Panaguk®8 sploh ne pozna. Kaže pa, da * policija ne verjame. Voditelj P°*1~r. nega oddelka kvesture iz se je danes sestal z državni" pravdnikom in predmet njun®8 razgovora je bila verjetno moznos obtožnice za Pupolizia.
Socialistični poslanec BalsamoJ® danes v poslanski zbornici vlo* vprašanje, v katerem zahteva P” jasnila o ukrepih, ki jih je spi-®! la vlada, da bi ščitila interese * lijanske državljanke Lome Bni Caviglia in kaj namerava storiti.
poskrbi, «da je v zaporu ne
bod«
pretrpeli, kot je to v navadi v & ških zaporih*-
Poslanec Balsamo nadaljuj® , mnenjem, da je aretacija le * g neke zarote, ki so jo grške °bla pripravile zato, da bi lahko upr vičile nove represalije proti den^ kratični opoziciji.	.
Predsednik gibanja za osvobod1 tev Grčije Andreas Papandreu P je pohvalil Panagulisa, ki se J »pogumno vrnil v Grčijo, da bi deloval pri osvoboditvi svojega B . ta in heroja odporniškega g*ba ^ in pozval vse napredne sile, nW . odločno uprejo poskusu canič^r junaške družine*.
finančna sila
v službi skupnosti
V 59 letih zavarovalne dejavnosti je INA odvedla v posebne sklade — v tako imenovane «matematične rezerve* — velike vsote z namenom, da bi mogla v primerih, ki jih predvidevajo zavarovalne police, zadostiti dozorelim zahtevam svojih zavarovancev. Vsota teh skladov, izračunana ob koncu leta, neprestano narašča in sicer v skladu z neprestanim razvojem družbe. Ta velika vsota, naložena v smislu zakonskih predpisov ter v skladu s socialnimi nameni Zavoda, je privedla in še vedno vodi k temu, da je INA postala prvovrstna finančna ustanova za gospodarski in socialni razvoj dežele, številke povedo več kot besede:
100 milijard
$o znašale naložb« samo v latu 1971
789 milijard
znaiajo premoženjske dejavnosti, to se pravi celotne naložbe, izvržene v jamstvo zavarovancev, kolikor jih je bilo ob koncu leta 1971, ki to takole razporejene: - 263 milijard: nepremičnine (34%) - 310 milijard: posojila krajevnim ustanovam in druge aktivne postavke (30%) - 144 milijard: vrednostni papirji in zemljiike zadolžnice (18%) - 57 milijard: delniške soudeležbe (7%) • 15 milijard: bančne vloge (2%)
267 milijard
je bilo v zadnjih devetih letih danih pokrajinam, občinam in raznim ustanovam za financiranje javnih del ali del javne koristi (ceste, hiie, šole, bolnišnice, vodovodi, športna igrišča, melioracijska dela itd.)
11,2 milijarde
je bilo od 1959 do 1971 Izplačano državi. To |e ustrezalo polovici poslovnega dobička v teh poslovnih letih (druga polovica dobička je šla v prid zavarovancem)
ISTITUTO NAZIONALE DEL«? ASSICURAZIONV
J