160. številka. Ljubljana, vtorek 16. julija. XI. leto, 1878. SLOVENSKINARO Uhaja vsak dan, iavzemii pono^eljk« hi doove po praanieib, ter vetja po polti prejemac M avstro-ogenko dežele ta celo loto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dota aa oelo leto 13 ^ld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa en mesec 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. aa meaoo. 80 kr. M Mtrl leta, — Za tujo deželo toliko več, kolikor poitnina iznala. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer Z* IJnbljano na četrt leta 2 gld. 60 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četirisropne petit-vrste 6 kr., če 86 oiranilo enkrat tiska, 5 kr., Če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. —- TJrednfitvo lo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii 3 „gledalilka stolba". Opravoiitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Bodoča osoda Bosne in Hercegovine. Iz Zagreba nam dohaja iz bistrega vira važna novica, da so za politične upravitelje v Bosni in Hercegovini imenovani razen praškega c. kr. namestniškega svetovalca Rot-kega še nasledni: g. Ivan M a/ura nič, zdaj podžupan v Karlovci, g. pl. Majksner, zdaj podžupan v Delnicah, in g. pl. F o d r o c i, veliki župan reški. Iz tega, da so za politične glavarje v Bosni in Hercegovini imenovani troje višji uradniki hrvatski in jeden Čeh, smemo menda sklepati, da tam doli ne bodo poskušali, nemško kulturo v vzhod nositi, in da tudi ne bode vladal kakšen „sUbelregiment", in isto tako ne kakovo magjarjenje, nego da ee bode slovanščino uvedla v šole in urade. Sicer je to tako naravno, in samo ob sebi razumljivo, kakor le kaj, — ali pri nas . . . . ! Hrvatski zbor je razšel se, a nij nič oglasil b6 o Bosni in njenej osodi, da si se pač Magjari vedno glase in repenčijo. Hrvatska večina v saboru je diplomatično molčala. Le poslanec hrvatske narodne opozicije Folnc govič je rešil slovansko čast zagrebškega sa bora z interpelacijo o tej zadevi. Vprašal je namreč bana, zakaj se zdaj hivatska in druga vojska zbira v Hrvatskej in kakšen namen ona ima v Bosni, če pojde notri. On in nje gova stranka bi v tem oziru naredili adreso na cesarja, ko bi ne bili v manjšini. Ban Mu žuranič je odgovoril diplomatično, da te stvari spadajo v ministerstvo vnanjih zadev, a da ima tudi on zaupanje v krono in njene sve tovah-e, da bodo varovali hrvatske interese in pravice. Od mobilizacije najbolj zadete so naše južno slovanske in ogersko- slovanske dežele. Iz Kranjskega, slovenskega Štajerskega, Primorja, Dalmacije in Hrvatske je šlo največ vojakov. Torej so skoro Baini Slovani. Od teh vendar ne pričakujejo, da bodo deželo zasoli za kako Ma gjarstvo ali nemškutarstvo, kakor sc neki še zmirom boje. Zadnja velika vojska in po njej sklopljen mir sta menda vendar izučila tudi našo diplomacijo in naše državnike, da se na rodje dado pridobivati le z deljenjem narodnih in naturnih pravic. Politični razgled. Hotrtmje 4l«kž«»le. V Ljubljani 15. julija. Na DitMKtji je bil 13. t. m. namesto Odbtopivfiega župana dr. FeUlerja, )': se je bil opozicije naveličal, izvoljen prvi podžupan dr. JNevald za župana. Ogerski Srbi so se pred volitvami v Ogerski zbor vendar odločili ostati pri aktivno ;ti in voliti. „Zastava" dotični narodni oklic objavlja in pravi, da hote Srbi svoj glas na ogerskem zboru povzdigovati, če prav dozdaj nevspešuo. Prav je tako. Viiunl«' Uržuv«'. Kuni/res je končan, evropski mir je podpisan, pariška pogodba uničena, nova berlinska narejena. To je velikanska novica d našnjega dneva. Zadnjo soboto so diplomatje podpisali protokol. V končnej seji je še An-drassv proslavljal kneza Bismarka, in se mu zahvalil za izvrstno vodstvo in za gostoljubnost. Knez Bismark je sklenil bojo naglase vaje, da ima kongres zasluge za Evropo, ker je vse mogoče storil za ohranjenje miru. Bismark trdno upa, da bode sporazumljenje v Evropi dolgo* trajalo. ittitntttici so se udali, kar je za nje najbolj pametno. V tajnej seji rumunske zbornice je minister Bratiano izpovedal, da bodo Rumunci sicer rekli, da imajo „historično pravico na Besarabijo", ali da bodo Dobručo za-seli. Tudi glede enakopravnosti judov se hote Kunami volji kongresovej udati. Ititlt/tiHsi.i listi so otožni ker je Britanija vzela Ciper, a Italija nič ne prinese s kongresa domov. „Perseveranza" toži kako je nekdaj bil Ciper italijansk in pravi: Tako imajo vse oblasti dobiček od orijentalne katastrofe; dobiček Anglije nij treba da bi se naglašal; Nemčija se lehko hvali da je trocesarsko zvezo zopet utrdila, Avstrija si jemlje Bosno in Hercegovino, Rusija je velik korak storila naprej k cilju, ki si ga je uže pred stoletiji postavila, Francoska si je dala svoje pravice do sv. dežele potrditi, celo Turčija v svojej bedi je našla zaščitnika, edina oblast, ki se sme okolo ust obrisati, je I tali j a, ki je morala prikimati k vsemu, kar se je kongresu ljubilo." Papežški list „Osser vatore Romano" pa muhasto meni, da „Italija zdaj nij imela pič terjati, saj nej bila nobene bitve izgubila." Dop 181. Ix Vrlini**!*«'* oKollee 13. julija [Izv. dop.] Nij čuda, da dobivate iz našega kraja jako malo dopisov, ker tukajšnje socijalno živenje je zelo enolično, društev in jed-nacih skupin nij mnogo in če je katero, tedaj bolj dremlje nego budi. Oprostite torej, da se vsled znanega Pr" širnovega verza, spomnim tudi jaz vremena in izrečem, kakor drugod nepohvalno o njem. — Dež in le dež; seno leži pokošeno većinom uže do 11 dni j, krompir skoro začeuja črniti in gnjiti, vse rumeni in gine vsled preobile one moče, ki še neki v črevlju nij dobra. Če bode tiko dalje, tedaj se uresniči narodni pregovor : „ne boj se turške vojne, ampak sv. Vida rose" ; in res bv. Vida dan je deževalo. Želeti je, da bi to narodno prorokovanje imelo tako malo resnice v sebi, kakor jo ima ono, ki ga je prodajal zadnje dni nek Primorec, ki se je spravil menda uže po pravici pod ključ. To je namreč: „P r e r o k o v a n je za te prihodnje čase, kaj in kako se bo godilo do sodniga dneva. Drugi natis. Na brane od Daniela kralja leta 250 prestavil Franc &vara. 13 Trstu 1877." V tem 4. strani velikem .prerokovanji" zve se „ua tanko, da manjka do sodnjega dne še 122 let, ker „Bog jima tavžent let za eno leto (dan menda je hotel pisati) in B og je u šestih dnevah svet stvaril in u šestih dnevah ga bo tudi dokončal". Zanimiva je tudi prestavljena znana latinska kitica za 188G 1. ko bode Vt-likanoč 25. aprila; namreč: Kader bo Marka veliko noč dal Padovaki Anton vinkoštval svet janus mole st. telo kleče culi svet bo u pil gorjo, gorje. Na dalje se zve od „Antikrista", da „bo rojen u babilonji, ot ene stare cupernce, ka-kakor en kralj" itd. Mej drugini „ tiskovinami" ki jih je prodajal, naj omenim Še: „lek za panat VBako Btrpenino". — „Ti moreš jimeti ot tiste hiše anmalu kruha kir je ranjen in zapiši na kruh f J f N f R f J f Amen. Derži vrokih ta kruh in zgovori tako na ta kruh, o strup jest tebi zarotim in zapovem, de pojdi uvon od tiga. I, na ta kruh v Imeni B. očeta f sina f in sv. Duha f inu sveti ga Sam p as a. Zdaj pihni Bkrat na ta kruh in daj snesti bolniku ta kruh svete besede potem pa reci. Tam stoji ena sveta Gora, na ti gori stoji en svet stov, na tim stoli Bedi st. šampas en svet meč v rokah drži, peršla je hnjemu mati Božja in je rekla njemu zakaj ne zdraviš bolezni od hude strpenine zdaj ti dam muč, istemi besedami boš strup Panov. Amen ne smeš reči." Iz pisave se razvidi, da je ta sleparija pretiskana najbrž iz kakih starih „zagovorniških" rokopisov in so hoteli sedanji zagovorniki izvleči iz nevednega ljudstva z goljufijo denar kakor so ga prej stareji. Mm *fl Ui'ilM»ria 11. julija. (Izv. dop.J Predsednik odbora za ustanovitev Slomšeko-vega spomenika je dobil sledeče pismo od političnega mariborskega urada: „Stadtamt Marburg. Nr. 58G8. An Ilerrn drd. Franz Kačič, VVohlgeboren in Marburg. Das hohe Statthaltereipraesidium hat laut Krlass vom 7. Juli 1878 Z. 2025/pr. ihrtm Rekurse gegen die hierortige Untersaguug der Mitgliederversaminlung des Comites zur Krrichtung des Slomšek-Deukmales mit Ilin-blick auf die iiber die Constituirung diesea Comites vom 22. November 1805 au das da-malige k. k. Bezirksamt Marburg erstatte An-zeige Folge zu geben und die hierortige re-curirte Entscheidung vom 22. Juni 1878 Z. 532G zu iMiicbiji befunden. Davon Sie in Erledigung Ihres am 27. Juni 1878 hieramts eingebrachten Recurses hiermit im Keuntniss gesetzt vverden. Marburg am 11. Juli 1878. Der Bi!"germeister: Dr. M. Reiser m. p.a Predsednik čitalnice mariborske je dobil dalje sledeče pismo: „Stadtamt Marburg. Nr. 5867. An Ilerrn drd. Ivan KaCiC, Vorstand des Ver-eines „Slovanska Čitalnica", VVohlgeboren in Marburg. Das hohe Statthaltereipriisidium hat laut p:rlasses vom G. Juli 1878 Z. 19G2 die vom Stadtrath am 24. Juni 1S78 Z. 5363 veran-lasste Einstelluug der Thiitigkeit des Vereines slovenische čitalnica zu l»cli<»b«»M befunden. — Wovon Sie in Erledigung ihres ara 127. Juni 1. J. hieramts eingebrachteu Recurses in die Kenntniss pesetzt vverden mit dem Deifiigen, dass es somit von der mit obigen Erlasse ver hiingten Suspendirung der Thiitigkeit des Vereines slovenische čitalnica abzukommen hat. Marburg am 11. Juli 1878. Der Biirgermeister: Dr. M. Re i ser m. p." Komentar si naj sam vsak Slovenec dela, jaz ga ne bom, ker bi bil najbrž konfisciran zbog tega, ker bi prepoved prve županove instance komentirati imel. Pri nas nihče več ne ve, kaj se sme in kaj se ne sme pisati, jaz po dozdanjih skušnjah tudi ne. Mariborčani pripravljajo našim v Bosno odhajajočim rezervistom svečano slovo. Banket z olicirji, muzika, in neoiicirji dobivajo vina. Malo se začne vendar v Mariboru gledati na domače ljudi, in rojaštvo se začne gibati mej ljudmi. Iz Jčr.tikcgptl 10. julija [Izv. dop.| Pretekli vtorek 9. t. m. ob 4 uri popoludne iznemiril je naše mestice krik „ogtnj 1" Gorelo je namreč v »/■ ure oddaljenem Les-kovcu in sicer je gorel skeden g. Leopolda Pirca, napolnen s listjem, senom in slamo. Naša akoravno še mlada, toda vrla po žarna straža, katera se je uže pri dveh slučajih in sicer, enkrat v Limberci enkrat pa v Krškem ko je vikarijat gorel, izkazala za neutrudljivo in izvrstno; bila je v osupuo kratkem času — v 6 minutah, gotovo izredno naglo, če se pomislijo zdajšne žalostne raz mere, v katerih tiči to društvo zastran shrambe gasilnega orodja — pripravljena in na potu k pogorišču. Zahvaliti se moramo zopet temu vrlemu in neutrudljivemu društvu, da nij pokončevaln element naredil velikansko škodo, ki je pretila celemu Leskovcu, ki šteje nad 1O0 hiš, ter postalo pretečej nesreči ko8; kajti, goreli skedenj je stal na jednej strani l»/a sežen od hiše, na drugej strani pa komaj 1 seženj od hleva, ki je ves lesen in s slamo krit; ko bi se bil ta vnel, bil bi lahko celi Leskovec žrtev požara. — Bodi Vam tedaj vrli ognjebranci najtoplejša zahvala za Vaše požrtvovanje, želeti pa bi bilo, da se to mlado in v vsakem obziru vrlo društvo po zmožnosti podpira, posebno od strani prebivalcev Krškega mesta, ker je ravno to tako nevarno Btavljeno, da Bog obvaruj kakega ognja ker •/• Krških prebivalcev je v pol uri brez stanu. K temu požaru je prihitela graščinska brizgalnica na pomoč in je tudi krepko pripomogla k ukrotenju požara. — Letina je pri nas zelo lepo kazala, a stari pregovor pravi: „Nikoli ne hvali dneva pred nočjo"; palež naredil je po vinogradih veliko Škodo; tudi toča nij na nas pozabila, ter okolo Pijavškega učinila precej škode. Zdaj pa vsled vednega deževja poleglo je močno vse žito in Sla bo setev tako v nič, da ubogi kmetovalec fie polovico pričakovanega ne bo pridelal. Edino v kar Btavijo naši kmetovalci Se nekaj upa je sadje; to kaže znamenito lepo, veje so polne da se hoče vse polomiti, Bog odvrni kako nevihto. — Iz I* tu Ju 9. julija [Izv. dop ] Poročal sem uže v vašem listu, da pri nas izhaja list pod imenom „Pettauer \Vochenblatta. List nij političen, ampak razpravlja edino le lo-kalno-gospodarstvene zadeve. V imenovanem listu smo čitali mej drugim, da nema naše mesto ni jedne gostilnice, katera bi bila potniku privabljiva; dalje kako bi bilo potrebno pokopališče v zdravej Dravi napraviti, in še več druzih potrebnih zadev. Toda do zdaj žalibog, to vse brez vspeha. A kaj pomaga vse to praviti — gluhem ušesim in slepim učem pisati. Tudi nedeljski „Petauer VVochenblatt" razpravlja jedno za nas jako važno zadevo, namreč zvezo južne železnice Ptuj-Maribor, naravnost, tako, da bi se zveza Pragersko-Ptuj pretrgala. Kar je bilo enkrat lahko storiti, to je zdaj teško. — Ob času zidanja železnice bi bilo to pač lehko šlo, ker je bilo vodstvo železnice tudi za nas. Eni trdijo celo, da je takrat vodstvo ponudilo našemu mestnemu zastopu, ka bi se tu glavna postaja, in ne na Pragerskem naredila. Koliko bi bilo s tem naše mesto pridobilo! Ali takrat naši meščan je nijso hoteli! Ko bi torej vodstvo železnice hotelo imenovano črto prenarediti, zadobila bi tudi ona mnogo, kajti zdaj ima železnica via Pragersko-Maribor 5 milj, ko bi naravnost od tu le 3 milje imela. Znano je pa tudi, da je Prager-sko močvirnat kraj, kjer nij zdrave vode, to rej tudi nij pričakovati kake večje naselbine. Dalje tudi zdaj imenovana postaja nema več tiste važnosti, kot pred zidanjem tirolske železnice, kajti zdaj se izvaža blago na Nemško večji del črez Koroško. Mnogo sitnosti na-pravlja pa tudi zdanja zveza Pragersko Ptuj popotnikom, kateri potujejo od tu ali sploh po tej česti v južne kraje, kajti popotnik je primoran 2—3 ure ali tudi več na Pragerskem, kjer od dolzega časa ne ve kaj storiti, na vlak Čakati. Močno je želeti, ka bi se in-teresirani srenj ski zastopi podvizali na vso moč, za zidanje imenovane železnice. Ljubljanski dopisnik češkega „Epochea gotovo nij tako vnet domoljub, kakor se nam hvalisa. Pravijo, da lastna hvala ne diši prav lepo. Ako on trdi, da Slovencitlaizgub-ljamo, se mož močno vara, kajti s tem, da bodo imeli v kranjskem deželnem zboru kranjski nemčurji za nekaj časa večino, nam še nij dokazal, da sploh Slovenci tla iz gubljamo, ali kakor pravi, da naša stranka „ beli mlet sich in einer situation, die ihr ver-hangnissvoll vverden muBS etc." — Poglej nazaj, pisec „Epochett, kaj smo mi bili pred 20 leti. Takrat 3e Nemci nijso vedeli, da na Štajerskem in Kranjskem Slovenci žive. Kaj pišejo zdaj celo Angleži o nas. To je znamenje, da uže večji, izobraženi narodi z nami kot faktor računijo. Koliko smo imeli pred 30 leti V Popolnem neresnično je pa, torej laž-njivo, da je slovenska manjšina v našem štajerskem deželnem zboru vedno slabe j ša. Sicer bi pa vendar dopisnik moral vedeti od kod ta „manjšina" pride. Več o tem, od kod pride, pisati mi itak nij dovoljeno, ker uže naprej vem, da mi gospod urednik vse prečrta, za radi Damoklejevega meča. Opomnim le Se, da b takimi lažnjivimi in nič, kot obrekovalnimi dopisi, si SkrejŠovakega lista „Epoche« kot n slovanski list" ali kateri bi moral vsaj to idejo zastopeti, pri nas nikakoršne podpore ne bode našel, Človek pa, kateri hoče za nas pisati, naj raje pero položi, ali pa naj piše „ ljubljanskemu buteljnu". Domače stvari. — (Domači polk baron Kuho štev. 17), ki je v petek zvečer iz Trsta došel v Ljubljano, mudil se je tukaj samo jeden dan in dve noči. V soboto je bila vsa Ljubljana polna domačih krepkih in veselih vojakov, a tudi s kmetov je prišlo mnogo ljudij v mesto poslavljat se od svojih dragih pred odhodom v Bosno. V soboto zvečer je izvrstna godba domačega polka igrala na ka-zinskem vrtu, ki je bil ves večer kar natlačen, tudi zunaj na cesti in v „zvezdi"je poslušalo na stotine naroda. Godba je svirala največ narodne pesni: „Naprej zastava Slave," „Kje dom je moj?" »Pridi Gorenjec", „IIej Slovani!" itd., in morala jih je vsled burnih živio- in slava-klicev po večkrat ponavljati. Nemškutarji so s kislimi obrazi poslušali godbo in gledali splošno navdušenje. V nedeljo zjutraj ob polpetih sta iz Kolizeja odrinila 1. in 2. bataljon z godbo na čelu na kolodvor, kjer je bilo uže več sto ljudij zbranih. Vsak se je hotel še posloviti od svojega sorodnika, znanca ali prijatelja. Ob '/„G. so začeli vojaki sedati v vozove, in ob \'37. je vlak, 40 vagonov močan, odvedel mej burnimi živio-in slava-klici naše vrle Janeze iz naše srede na slovanski jug. Popoludne ob 5. uri je pri-marširal 3. bataljon z mestno godbo iz št. pe-terske kasarne na kolodvor, kjer je bilo zbranega naroda več tisoč. Fantje so bili v obče zidane volje, pri dobrem humorju, Turkom nič dobrega ne obetajoči; a tudi mnogo ginljivih, prizorov smo videli, kako n. pr. je stara mati jemala slovo od svojega sina, žena od moža, kako je oče vojak poljubaval svoje malo dete itd. Tudi gledajočemu so prihajale solze v oko. Muogo znanih mladih rodoljubov, juristov, doktorjev, trgovcev in drugih je zapustilo ta dan Ljubljano, nekateri kot reservni častniki, drugi pa samo šarži, nekateri celo „se sabljico pripiisano in puško nabasano" in s tornistrom na hrbtu kot pravi Janezi prostaki. Preverjeni smo, da, kakor vselej dozdaj, bodo tudi v Bosni storili svojo dolžnost, ter naredili Čast slovenskemu imenu! — (Iz Ljubljane) se nam piše: Dozdaj je bila pri nas lepa navada, da vselej, kadar se je domači polk po daljšem odsotji vrnil v Ljubljano, so ga Ljubljančanje slovesno sprejeli in pogostili. Hudo mi je delo, da se je zadnje dni, ko smo čez več let spet ves polk videli tukaj, ta lepa navada opustila. So li Ljubljančanom naši Janezi morda preveč — rodoljubni? Naš mestni zbor, ki je imel novce za nemške pogorelce v „rajhu" in za dvomljive ekspedicije na severni pol, za Anastasius-GiUnove nemške adrese, nij imel par goldinarjev, da bi bil kupil domačemu polku, ko je lačen in žejen prišel iz Trsta ali ko je tešč odhajal iz Ljubljane, nekoliko Bodcev vina in piva, nekoliko belega kruha in mesa. Pa tudi Slovenci ničesa nijso storili. Ko bi se bil le jeden energičen mož na čelo postavil, po kratkem nabiranji bi bil dobil v sklad par sto godinarjev v ta namen. Koliko ljudij sem slišal: saj bi rad dal jeden forint ali dva, pa nikogar nij da bi zbiral! A kako bo Hrvatje sprejeli svoj polk v Zagrebu in v Sisku! — (Iz Z a g r e b a) se nam piše : Regiment Kuhn dospel je v Zagreb ob Va'2 uri ter bil od občinstva, ki se je mnogobrojno zbralo na kolodvoru navdušeno sprejet. Tukajšnji Slovenci pogostili so jih s pivom in vinom. Ob treh odpeljali so se zopet naprej v Sisek. Gromovito: živili bratje! donelo jim je v slovo Se potem, ko se je vlak uže oddalil našim očem. — (Dramatično d r u Š t v o) zadnjič nij imelo občnega zbora, ker je bilo premalo število udov prišlo. Zatorej bode občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob enajstih dopoludne. — (Naš slovenski rojak dr. Krek), profesor na vseučilišči v Gradci je imenovan za dopisnega ali korespodentnega člana srb Bkega učenega društva v Belgradu. — (Imenovanje.) V obsežku ljubljanske finančne direkcije so bili imenovani: finančni tajnik Valentin Kronig za finančnega svetovalca, finančni nadkomisar Albert vitez Lu-8cban za linančnega tajnika in finančni komisar Anton Samuda za finančnega nad komisarja. — (Prestavljenje in imenovanje.) Profesor Vrane Kandernal, ki je tudi v LJubljani dalje časa služboval, je prestavljen iz Trsta na Dunaj. Suplent Jakob Sket je imenovan za učitelja na celovškej gimnaziji, suplent Davorin Nemanić za učitelja v Pazina — (Umrl) je — kakor se nam piše — v Kamniku g. Franjo Fajdiga po dolgotrnjajo-čej bolezni; previden se sv. zakramenti je mirno v gospodu zaspal 11. t. m. v 27. letu svoje starosti! Pokojnik je bil iskren rodoljub in buditelj kamniških in okoličnih Slovencev. Pogreb je bil sijajen, spremljan od kamniških Slovencev in z čitalnično zastavo. Bodi mu zemljica lehka! — (Požar.) Na Jožici je v nedeljo po-poludan zgorelo v sredi vasi dvoje gospodarskih poslopij. Da si so s slamo krite hiše okolo pogorišča prav blizu stoječe, vendar nij ogenj dalje segel, ker je bil prej malo dež namočil in nij bilo sape. — (Za zidanj e šole) v Grižah pri Celji je daroval cesar 200 gld.; v Cvetkovcihv mariborskem okraji pa 300 gld. v enaki na men in šolske sestre v Mariboru pa so dobile 500 gld. — (Služba poštnega upravitelja) pri sv. Trojici v Slovenskih goricah se oddaje. — (O slabem vremenu,) o deževji, ki traja tudi pri nas uže celi teden, toži enako nam dopis iz ormužke okolice, češ, da ljudje požeti ne morejo, in da se boje, da jim zrnje in slama na polji gnjiti začne. Požeto žito sem ter tja se nij obneslo, drobno je in mnogo snetivega vmes. — (Iz Štajerskega) se nam poroča, da je več šol zdaj praznih radi tega, ker so bili njih učitelji v vojake pozvani. — (Požari.) Iz Slovenske Bistrice se nam poroča: Po noči mej G. in 7. t. m. unelo se je na nepoznan način poslopje Jurija Stapana v Vrhovljah in je v kratkem času do tal pogorelo. Tudi bližnje Pristonikovo poslopje bilo je v velikej nevarnosti in le napornemu prizadevanju v pomoč prihitelih sosedov se je zahvaliti, da nij zgorelo, dasiravno se ga je ogenj večkrat prijemal. Zavarovana sta oba posestnika bila pri banki „Slavi jiu; toda prvi je, kakor čujem, plačilo zamudil. — Iz Vrbov-skega na Hrvatskem pa nam piše drug poročevalec: Mej nevihto, ki je tod okolo razsajala od 8. — 10. ure zvečer dne 2. t. m. treščilo je v hišo Stjepana in Ivice IIezky ka- tera je naenkrat vsa v plamenu stala in v pol ure popolnem pogorela. Na gašenje nij bilo misliti, ker je poslopje od ostalih hiš precej oddaljeno bilo in si ljudje zarad slabega vremena niti na prosto nijso upali iti. — Tisti večer je treščilo tudi v voz nekegn Skra-dinca, ki se je v Komorske Moravice peljal. Njega je strela vrgla z voza, pa čisto nič poškodovala; konja sta pa oba na mestu mrtva ostala. — (Vinski hram), v katerem ie bilo 120 veder vini, je pogorel Francu Strniši blišu Zajčje vasi v novomeškem okraj. — (Iz Sežane) se nam piše 13. julija: Včeraj se ie tukaj skozi peljal v LJubljano kranjski Kuhnov polk z godbo. — Vojvoda Viirtenberg si je kupil na tukajšnjem semnji mulo za 250 gld. da je vzame za jahanje v Bosni ali Hercegovini. — Toča je 4. t. m. tudi v sežanskei okolici pobila precej močno, vsled tega bo letina slabša nego smo mislili. — (Slovencev nij več!) Piše se nam iz Škalske doline 12. julija: — „Deutscher Hausschatz" — katerega, mimogred omenjeno, nek slovenski list ne more nikdar zadosta priporočati — prinesel je v 13. zvezku to-le o Slavjanih: nVseh slavjanskih narodov Šteje se po novejih statističnih biležkah do 90,865.600 duš. Mej temi je 61,190.001) Rusov, 9.402.160 Poljakov, 5,040 200 Srbov in Hrvatov, 5,123.050 Bolgarov, 4,815.150 Čehov 2.223 850 Slovakov. 13G.O0O Vendov (Lužiških Srbov) in 111.410 KaSubov (ti-le imajo svoj književni jezik in literaturo). Mej Rusi je 14,168.288 Malo-Rusov in 3,488.000 Belo-Rusov. Bolgari so po veri večidel grki (pravoslavni), 30.000 je sjedinjenih, 500.000 katolikov in 400 000 muhamedovcev. Me i Srbi je 8 023,180 pravoslavnih (pravi Srbi!), 2,407.800 katoliških (Hrvati — !?), 500 000 mohamed-skih, ostali zjedinjeni. — V Rusiji samej je vseh 5!),000.000 pravoslavnih in 21 a miljonov drugovercev. Pravoslavnih cerkev in kapel štejejo 50.834 svetskih duhovnikov je 107.724 Razve teh je 5G89 menihov in 3G87 nun v 493 samostanih. Leta 1876 prestopilo je 250.508 ljudij k pravoslavnej cerkvi." — V katerem zalevu velikega slavjanskega morja so se potopili Slovenci? Da H bo všteti mej Hrvate in Srbe? kar pa obzirom na broj nij verjetno; akoravno bi nam zjediiijenje 8 njimi, in to popolno bilo samo milo in drago. Ej bruder, istina: „Malo nas je, al'smo ljudi!" — (Cesar) je pomilostil več ujetnikov po raznih kaznilnicah avstrijskih. Na ljubljanskem gradu postalo jih je najvišje milosti deležnih 5, v ženske j kaznilnici v Begunjah 4, v Kopru 13, v Gradišči 8, v Gradci 13. — (Prošnja.) Razpošilja se ravnokar „Letopisa Matice Slovenske" za leto 1878., 1. in 2. del. Uljudno zato prosimo častite g. poverjenike, naj blagovolijo ta zvezek izročiti Matičnim udom v svojem poverjeništvu, pa tudi zaostalo letnino pobrati, in jo blagajniku gosp. Ivanu Vilharju poslati. „Matica" ima s tiskom in z nagradami mnogo stroškov, katerih brez rednega vplačevanja doneskov svojih udov ne more redno poravnati. — 3. in 4. del „Letopisa" prideta ob jednem s knjigo: „Potovanje okolo sveta", g. družbenikom v roke. Iz pisarne „Matice slov." — (Iz Beje odbora družbe kmetijske 7. dne t. m.), pri katerej sta o zadevah državnih subvencij bila pričujoča gospoda zastopnika c kr. deželne vlade in deželnega odbora, in kateri je predsedoval družbe predsednik baron Wurzbach, prejele so „N." sledeče poročilo. — Subvencija za podkovno in živinozdravsko šolo je bila po predlogu poročevalca dr. Pokljukarja razdeljena kakor prejšnja leta; o subvenciji za kmetijske nadaljevalne Šole s 1000 gld. se pričakujejo nasveM c. kr. deželnega šolskega sveta; za izvolitev stalnega ali začasnega popotnega učitelja mi-nisterstvo za to leto nij dalo državne podpore; popotni učitelj za sirarstvo gosp. Ilitz pa je Kranjski in Goriški družbi za letos zagotovljen. — C. k. deželni gozdni nadzornik g. Salzer je poročal kako naj se državna podpora b 500 gld. obrne za premije takim gospodarjem, ki zasedajo gozdno drevje. Nasveti se predložijo si. ministerstvu kmetijstva s prošnjo, naj jih blagovole potrditi. — Di. Blei-vveis je poročal o državni podpori s 500 gld., katero je ministerstvo odločilo za premije za zboljšanje senožeti in pa gospodarstva na planinah ; tudi ti predlogi se pošljejo si. ministerstvu za odobrenje. — Blagajnik gospod Brus je nfisvetoval mnogo mož, ki naj se izvolijo za ude družbo kmetijske; predlog je bil soglasno sprejet z željo, naj bi domoljubi, katerim je mar za napredek kmetijstva, pristopili k družbi, deželi gotovo koristni. — Ko-nečno ie g. predsednik predlagal, naj se vdovi gosp. J, Debevca, ki je bil več let marljiv odbftrnik družbe kmetijske, pošlje Žalovalno pismo o zgubi velecenjenega rodoljuba; odbor je soglasno sprejel predlog. — (Vodstvo mestne delegirane sodnije) je prevzel te dni novi deželne sodnije svetovalec g. Ledenik, g. Rome pa vstopi v skupščino deželne sodnije, in otide kmalu v Gradec k višjej sodniji. — (V vojake) so odšli iz mariborske škofije bogoslovci: Kotnik, Osterc, Cvetko in Kaš, pa gg. kaplan Kukovič in Frece, ter doktorand bogoslovja g. Napotnik, ki je uže v Oseku. Iz ljubljanske škofije poklican je za vojaškega duhovna doktorand modroslovja g. Janez Svetina, ki odrine v Osek. — (Domači polk bar. Kuhn št 17.) Pod tem naslovom piše „Edinost": „Zapustili so nas 12. t. m. domači krepki fantje, kateri so štiri leta bili izgledni naši gostje in dika tržaške garnizone. Ves čas svojega bivanja v Trstu so se vedli tako izvrstno, da so jih celo najbolj zagrizeni lahoni spoštovali. Odlikoval se je domači polk uže s tem, da se je tu-kajšnega običaja privadil in naučil laškega jezika, posebno nižji častniki. Najsijajnejše plese je imel prav domači naš polk, in zbrana je bila take večere gotovo vsa slovenska inteligenca. Kot vojaki bo se naši fantje vedno ponosno Slovence čutili, nijso zatajevali pod vojaško suknjo svoje narodnosti, to so kazale narodne barve na plesih. Kar so v Trst prišli, vedno smo se bali, da utegne priti čas, ko nas zapuste, in res, na klic Veličanstva je tudi domači naš polk poklican stopiti mej južne brate v Bosno. Gotovi Bmo, da se bode ves polk izgledno vedel; ako bo potreba braniti državo in prestol, vplete si nove lavorike okolo staroslavnega praporja z sijajnimi zmagami in čini hrabrosti. To pot imate vi posebno slaven posel, ker vam je dana zavidljiva naloga, da ponesete oljičino vejico mej sto in sto let zatirane in gažene brate, da jim razbijete teške spone, ter jih pridobite Slo-vanstvu, svetu in človeštvu. Srečno pot! vam doni iz tisočerih prs tržaških bratov, poljubite južno slovansko zemljo, ko stopite na njo. Doslej je bila ona turška drajna in klamica nbogej raji, odslej naj postane svobodna pokrajina, rajski slovanski vrt. Naj vam spere prva bosenska rosa muke potovanja in vzhajaj ote soleče naj posuši solze vašim roditeljem, Inatom, sestram ia poštenim Ij ubiram. Zapustili ste vsem Tržaianoin lep spomin prijaznosti, spominjajte se nas kakor se boileino mi vas ; zavida vas marsikatero slovansko srce, da imale lep in časten poklic osvojiti Avstriji lepe dežele in osvoboditi trpeč bratovsk narod, ki vam, rešitelj eni, roke nasproti steguje. Z veseljem zupojte, ko tija pridete: Kranjski fantje smo mi! bodite gotovi, da vas prav tako pri slovesu pozdravijo in so solznimi očmi zakličejo: Srečno do zvidanja, kakor so to storili tržaški Slovenci." Kazne vesti. * (V jednej noti osivela.) Da lahko v kratkem času lasje sivi postanejo, svedoči sledeči dogodek : £ena nadzornika neke zavarovalnica pričakovala je niinolega tedna zvečer Bvojega moža od potovanja. Večkrat ozirala se je skozi okno v prvem nadstropji, če so uže željno pričakovani mož vrača, a vedno zaman. Za nekoliko časa je šla potem iz sobo pustivša svojega malega sinka samega. Deček spleza moj tum na okno in ker je ravno zdaj ▼oz, v katerem je oče sedel, pridrdral; z ve selim krikom hoče pozdraviti dete svojega očeta, ko ga opazi, a se pri tem preveč skozi okno stegne, in pade na ulico, /ena ki je svojemu možu nasproti hitela, radosti zarečega obraza stopi ž njim v sobo, — a kje je sinek ? Kličejo ga, iščejo, — in zdaj prineso ljudje krvaveče dete. Še strašnim krikom zgrudi se mlada 26 letna žena nezavestno na tla; pozvani zdravnik dejal je, da bode mlada žena zblaznela, a preje črni lasje postali so jej uže od strahu sivi. Deček se nij hudo poškodoval, ter bode kmalu okreval. * (Razbojniki.) 80. m. m. ulomili so trije neznani, s puškami in handžari oboroženi možje v hišo Blaža Majcna, mlinarja v dolenjej Kaše niči v Ue lova rs kej županiji, 80 zvezali mlinarju in njegovo ženo, žugajoč jima s smrtjo, ako bosta kričala, ter so zahtevali 5O0 gld. Mlinarju, ki je trdil, ka nema toliko gotovine, nijao verovali, ter bo vbo omare in shrambe preiskali, a našli so le S gld. G kr. gotovine. Mlinarjevim otrokom posrečilo se je na tihem skozi okno uiti, in ti so hiteli v bližajo vas ljudij sklicat. Ti bo šli sicer takoj na pomoč, a roparji so skozi okna ia v gozd pobegnili, in nobednega nijso ujeli. PONltt.ll«>. Kor uii razmere no pripuščajo, da bi ao, odhajajoč na Klisko, od Vas, dragi prijatelji in znanci, pofllovil oaobno, kličem Vauu vsmu pismeno prisrčni: „z Bogom 111 Vinko Butal, al)B. phil. POfftlttllO. Neki „Hokolovec" piše v „Slovencu" od 9. t. m. štev. 73 toliko neresničnega, da se mora soditi, da pisalec nij „Sokol", ali da je pa tak, ki se uže dalje časa nij nič brigal za društvo, in zatorej razmer ne pozna, ali — da i -lo s slabim namenom porablja pripravljenost „Sloveučevo". Ta „Sokolovectt pripoveduje, da se je cel „regiment" „Sokolov" podpisalo za izlet v Zagreb k javnoj telovadbi dne 29. junija, da je vsak „Sokol" pripravljal se — a naposled jih je le 8 šlo, da sta mlačnost iu nered se vrinila v društvo, „da je groza", in trdi, da ga je — videvši te okoliščino — „jeza zgrabila", — ter sodi, da je tem prikaznim odbor, posebno starosta, kriv. Jeza je strast in v .strasti vidi se dostikrat napačno in sodi se nepremišljeno uli kri-vičro. Tako se je vsaj godilo onemu „Sokolov cuu. Odbor „Sokola" jo odločil v seji 25. maja, da be udeleži javne telovadbo v Zagrebu d e-puta c i j a društvena. Na odborovo vabilo ogla- lzdatelj in urednik" Josip Jurčič. silo se je za izlet D „Sokolov", in odbor je uže početkom junija v Zagreb poročal, da dojdo k slavnosti okolo 10 „Sokolov" kot de putacija, — več pak le potem morda, ako ide vojaški godbe pešpolka nadvojvoda Leopold štev. 53, zaradi katere so bili — brezuspešni — dogovori. Nij so podpisal torej cel „regiment" „Sokolov" na vabilno polo, marveč le 9, od katerih je 1 umrl. — V Zagreb je šlo 8 „Sokolov", torej slučajno ravno toliko, kolikor so jih je po številu početkom odločilo, podpisalo in pripravljalo. Vidno je, da je poročilo v „Slovencu" o izletu v Zagreb k javnoj telovadbi daleč daleč od resnice. — Zadostilo bi morda uže povedano za dokaz, da je kakor prvi del „Soko-lovčevega" dopisa v „Slovencu", tudi drugi del pretiran in neopravičen; a hudemu očitanju, da sta se mlačnost in nered v društvo „grozno" vrinila, treba jo odločno oporekati, in obžalovati se morajo take izjave tem bolj še zato, ker bi utegnilo pri nekaterih .Sokolih'*, ki vestno in požrtvovalno v korist narodnega društva delujejo — vesolje do delovanja zadušiti. — Resnica je, da se poprej nikdar nij marljivcje telovadilo. Tudi v cvetji „južnega Sokola" nij bilo v telovadnici živahnejšega življenja, kakor je zdaj. Po izgubi učitelja gosp. Ilauuša jo zajelo društvo mej svojimi članovi izvrstne in navdušeno telovadce, kateri brezplačno, skrbno in redno telovadbo poduče-vajo in učitelja dostojno nadomestujejo. Število udov se množi. „Sokolov" je de-nes več, kakor jih je bilo prošla leta. Premoženje „Sokolovo" je intaktno. Marljivi večletni blagajnik redno in v polno priznanje odbora opravlja neprijetni blagajniški posel. Društvo plačuje svoje račune — telovadnica je snažna, bogato orodjena in zadostno postre-žena. Pri izletih in veselicah je „Sokol" še povsod in vselej svojo nalogo rešil. Kje je tedaj »mlačnost in nered" — „da je groza" VI Prvi, torej glavni namen „Sokolu" jo telovadba. (V bo pri društvu redno telovadi in se telovadbe nad 20 „Sokolov" udeležuje, če je telovadnica z vsem potrebnimi pripravami preskrbljena in zadostno postrojena, in če je denarni stan v redu, število udov zmirom višje, potem je trditev o „mlačnosti in neredu" predrzno obrekovanje. Če je pisec žaljivega članka v „Slovencu" svoje sodbe sklepal po številu „Sokolov" pri izletih, zbral si je slabo stališče. Vnanjemu živenju „Sokola" časi nijso ugodni. Razni faktorji škodljivo vpljivajo: politične — družinske — službene in obče denarne razmere, in ne malo morda rudeča srajca, krčijo vrsto „Sokolov" pri javnih nastopih. Franjo Dre ni k, starosta „Sokolu". JPOMlUIlO. *) Na vseskozi lažnjivi dopis „iz Hrinjevca" v št. 149 „Slovenskoga Naroda" se nam še odgovora v pravem pomenu besede dati vredno no zdi. Ilrinjevec nema družili prebivalcev, kakor žabe in močurade. Kedor tako iz zakotja opravlja, sram nas je odgovarjati mu. Ker je pa uže bvoj žolč tudi črez nedolžno, komaj ustanovljeno „obrtnijsko-bralno društvo Slogo" razliti poskusil, štejemo si v dolžnost, nekoliko zavrniti ga. Naj poprej bi mu svetovali, da naj se v jezikoslovna pretrosovanja, ki so mu povsem še „trd oreh", nikar no vtika. Na tem polji si ne bo slave pridobil. S toni, da ne razume besede obrtnik in obrtnijsk, dal si je sam tak testimonium paupertatis, da se 15ogu usmili. Na dalje so nam zdi nepošteno, in narodnjaka, kakoršnega se on hvali, nevredno, da sejo moj dve narodni društvi, ki imati jeden in isti namen, seme sovraštva in razpora. Čudno se nam zdi, kje je g. dopisnik *) Ho ta dopis, sicer skrajšan, sprojinomo b kroponskcui ratporu v dvo društvi, siuor pn daljnju polemiki«, zlasti v tem tonu pisano no odobravamo, in prosimo v bodočo od jedno in drugo stiani lo objektivnih, neosobnih dopisov. Ur. pogum vzel, svoj dopis nekakošno tako zasukati, kakor bi ga bil v imenu čitalničnem pisal. Mi za naš del smo trdno prepričani, da se ona nikakor ne skriva v llrinjevcu. Ko bi pa neverjetno vendar res bilo, (v sedanjih Časih je vse mogoče), oj! oj! kje ste potem toliko hvaljeni domoljubi, na pravem potu gotovo ne. Iz omenjenega članka bi človek toraj sodil, da za g. dopisnikom stoji velo-mnogo velmož, domoljubov, narodjakov, se ve da, kakor sam prizna, do zdaj še brez dobrih del. Pokaže naj se jeden na svit lo, toda le poštenega imena mož. Če nam bo kaj očital pravično, ubogali ga bomo, če bo pa naša bolj prav, ostali bomo pri svojem. Tak pa, ki se belega dneva boji, naj pa gre za peč, ali pa v Ilrinjevec. V Kropi 7. julija 1878. Odbor „obrtnijsko - bralnega društva Sloge" : J. Jelenec. V. &uler. Marko Kovšca. llenj. Šuler ml., Bovro Mugušer. Jos. (jiartuer. Tine Klinar. Tujci. 15. julija: Pri Slonu t Sch\varz iz Dunaja. — liadešic i/. TrBta. — VVoIlspaelior iz Dunaja, — Pirkor iz Kočovja. — Ilorak iz Maribora. iti »It*iU'( i Boor iz Dunaja. — dr. Zindler iz Gradca. — Rayor iz Trsta. — Koicb iz Dunaja. Pri liHviirsluni dvoru: I tud I o IV iz Trsta.— dr. Dctola iz Dunajskega novoga mosta. — Novak iz Dunaja. Dunajska borza 15. julija. (Izvirno telegrafičnd porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 64 sld. 60 kr. Enotni drž. dolg v srebru . 66 • 15 1860 dri. posojilo .... . 113 • 75 Akcije narodne banke . , . . 836 g ' Kreditne akcije..... . 2f)9 s °0 it a 60 . 27 m C. kr. cekini...... ■ BO l 10 Državne marke ..... s 20 m Oznanilo. Imam čast naznaniti, da bode gosp. dr. Wittermann za čas moje vojaške službe vodil mojo-odvetniško pisarno, in da je v obče najbolje skrbljeno za to, da se v nji vsi posli zvesto nadaljujejo. (»i«) Dr. Josip Sernec, advokat v Oelj i. Mr S minutn/š odstranim Iht/, iio£ii, popolnem broz 1>«>- lediu sv~ kurja očesa -w in a»ax*fUioeiie aohtOTOi tako da so potom vrč no zaraščajo. — Ostanem lo nekoliko «lnij) v hotelu pri „Slonu", in zdravim od 10. uro dopoluduo do 6. uro popoludne. Ako so želi, pridom tudi na doiu. Aleksander Frennd. Zalivala« S tom izrokatu Vam svojo najtoplejšo zahvalo, ker sto mi tako sprotno moja voč lot staro kurja očusa odstranili. V Gorici, liJ. aprila 1878. rrofosor dir. Joo. Frapportl, 10—2) c. kr. direktor gimnazije. "•tira©; \\ i r .-[iiiii.lil.il roarltii f" f — TI li !■ lili 1 l|l P,w»wtii fa/tfc. als Bosles umi Prnsvviinliustea Die Regenmantel, VTagenđookei] (Plachen), BelteinJaj^D, fallsloffe k. k. ]n\ 1'rtlirilv von M. J. Elsinger & Sbhne in Wion, Neubau, Zollorir.Tsso 2, l.iefrranten dem k. und k. KriepKministet iums, Si. Maj. Ki u (->m.«i mr, vieler HuiiiBuitiitnanittnltcn ctc. etc. i mm awN a^ai) Lastuina in tisk „Narodne tiskarno''.