LETO XXXI. — Številka 19 10. maja 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Državnozborske volitve: SP 95, VP 77, FP11 Koroška: gonja VP in FP proti Rebrci zaman „Nova pomlad v Avstriji“. — Z rožicami posajena propaganda ÖVP je dosegla nasprotni učinek. Pomlad že, vendar za socialiste, ki so dosegli največji uspeh v drugi republiki. Niso le držali absolutne večine, temveč jo tudi izgradili. Od 183 mandatov, za katere so se potegovale stranke SPÖ, ÖVP, FPÖ in KPÖ, je dosegla SPO 95 (plus 2), ÖVP jih je izgubila tri in ima sedaj samo več 77 sedežev v parlamentu, FPO je pridobila enega in ima sedaj 11 zastopnikov, KP'0 je ponovno ostala prazna in zdrknila pod en procent. SPO je dobila 2,412.778 glasov (51,03%), OVP 1,981.291 glasov (41,90%), FPÖ 286.644 glasov (6,06%) in KPÖ 45.270 glasov (0,96%). Prejš- nji deleži: SPÖ 50,42%, ÖVP 42,95%, FPÖ 5,41% in KPÖ 1,19%. Kancler Kreisky, katerega vlada je v sredo simbolično odstopila, bo s spremembo vlade nekaj časa počakal. Kaj bo s podkanclerjem in finančnim ministrom Andro-schem, še ni odločeno. Kreisky je sicer dejal, da ga hoče obdržati v kabinetu, vendar ni izrecno poudaril, da bo Androsch ostal v svojih obeh funkcijah. Na zaključni proslavi socialistične zmage An-droscha ni bilo ... Katera glava bo padla v ÖVP, prav tako še ni jasno. Strankino predstojništvo je sicer izreklo zaupnico Tausu ter ga pozvalo, naj ponovno kandidira. Kaj bo z ostalimi in ali bo Taus ta poziv sprejel, še ni odločeno. FPÖ se na vsak način hoče znebiti Friedricha Petra kot klubskega šefa v parlamentu. Kreisky bi Petra tudi v naprej rad videl v polnih časteh... Na Koroškem se je pokazalo, da vso zaletavanje ÖVP in FPÖ glede Rebrce obema strankama ničesar ni prineslo: OVP je padla v okraju Velikovec od 36,11% na 34,76%, FPÖ od 6,8% na 6%, medtem ko so socialisti narasli od 57,05% na 57,6%. V deželnem merilu je SPÖ dosegla z 56,5 procenti najboljši rezultat vseh dosedanjih parlamentarnih volitev, ÖVP je padla pod psihološko mejo ene tretjine in ima sedaj samo več 32,4 procentov. FPÖ je ostala pri starem. (Glej tudi stran 2) Deželni zbor: volitve v znamenju protesta! Člani kluba slovenskih občinskih odbornikov, kandidati Koroške enotne liste pri zadnjih deželno-zborskih volitvah ter odborniki Narodnega sveta koroških Slovencev so bili zadnji petek zvečer povab- Namesto uvodnika: Resolucija Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Narodnega sveta koroških Slovencev in kandidatov Koroške enotne liste KEL 1975 zoper načrtovano reformo volilnega sistema za volitve v deželni zbor. » Člani Kluba slovenskih občinskih odbornikov, osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev in kandidati Koroške enotne liste KEL za de-želnozborske volitve 1975, zbrani dne 4. maja 1979 v Celovcu izjavljajo, da je samostojni nastop pri deželnozborskih volitvah najbolj učinkovit način, da slovenska narodna skupnost aktivno sodeluje pri Političnem dogajanju na Koroškem. Razvoj narodnostnega vprašanja v zadnjih letih nam jasno dokazuje, da zastopstva naših življenjskih interesov ne moremo prepustiti večinskim strankam, ki so sklenile pakt, da bi skupno vzele koroškim Slovencem pravice, ki so nam zajamčene v avstrijski državni pogodbi; Protestirajo zoper načrt o spre-niembi volilnega sistema za deželno-zborske volitve, ki naj bi ponovno razkosala dvojezično ozemlje in vzela manjšim volilnim skupinam reajne možnosti, izvoliti svojega zastopnika v deželnem zboru, se odločno iz-r e k a j o zoper vse poskuse, vsiliti slovenski narodni skupnosti na Koroškem „zastopstvo oziroma zastopnika“, k’ je in bo odvisen od večinskih strank, °stro obsojajo vse poskuse ce-Pitve manjšine; ’zjavljajo, da bodo izčrpali vse možnosti pravnih sredstev zoper načrtovano volilno reformo, vključno med-narodnih sodnih forumov za zaščito manjšinskih in človekovih pravic; izražajo odločnost, da ne bodo podpirali z glasovnico večinskih strank, ki zlorabljajo njihovo politično oblast v škodo manjšim volilnim skupinam ter kratijo slovenski narodni skupnosti na Koroškem pravice, ki so i' zajamčene v avstrijski državni pogodbi iz leta 1955. Zbrani zaupniki Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Narodnega sveto koroških Slovencev in Koroške enot-ne liste KEL zahtevajo, da odstopijo stranke, zastopane v Koroškem deželnem zboru, od nameravane spremembe volilnih okolišev in da prite-Snejo omenjene organizacije k poga-isnjem o spremembi deželnega volil-nega odbora. Ijeni v Slomškov dom v Celovcu, da bi razpravljali in odločili o zadržanju napram predvidevani razdelitvi Koroške na štiri volilna okrožja pri deželnozborskih volitvah, pa tudi, da bi se posvetovali, kako se zadržati pri naslednjih deželnozborskih volitvah. Medtem je deželni zbor celo že sklenil termin zanje: volitve bodo 7. oktobra 1979. Uvodoma so predstavniki organizacij oziroma skupin, ki so vabile na ta sestanek, podali kratke prikaze trenutnega položaja. Predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Filip Wa-rasch je dejal, da so socialisti šele po občinskih volitvah prišli na dan s svojim predlogom. Le-ta je še bolj diskriminatoričen kakor svoje- Lepa vsota se je nabrala medtem na kontu Našega tednika štev. 3350 pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu: zadnjič smo poročali, da so darovali naši rojaki na ta konto 60.000 šilingov. Medtem leži na kontu 3350 že 120.000 šilingov. V Črni gori se življenje začne normalizirati. V kratkem bodo dokončno odločili, kaj bodo na novo postavili in kje; prav tako bodo odločili, česar ne bodo več obnovili. Potreb je seveda še in še. Eden od problemov bo seveda tudi cesta oziroma njena bodoča trasa. Vsekakor pa bodo vse obnovljene stavbe in tiste, ki jih bodo na novo zgradili, morali graditi primerno močneje. časna razdelitev v stari monarhiji. Očitno se je SPÖ morebitnega povečanja glasov za KEL (pri občinskih volitvah so samostojne liste bile edina skupina, ki ji je uspelo zadržati trend k velikima strankama) tako zbala, da je Podjuno samo (okraj Velikovec), kjer imajo Slovenci tradicionalno največ glasov, vključila tisto okrožje, kjer je največ prebivalstva in pridobitev mandata zato najtežja (okrožje IV ima še okraja Šentvid ob Glini ter Wolfsberg). Akcija SPÖ je v prvi vrsti naperjena proti Slovencem, nadalje proti samostojnemu nastopu. Tretjič pa je SPÖ že dala „prijateljski“ namig, kako si ona želi Solvence: Hanzi Ogris sme kandidirati na listi SPÖ. Glede turizma se kažejo v tej sezoni hude izgube, ker so nekateri prireditelji stornirali vožnje, oziroma ni uspelo preusmeriti turiste v druge jugoslovanske kraje. Nadaljnji darovi za Orno goro: Lessiak Genovefa, Hudi kraj 200.—, Hartmann Amalia, Pliberk 200.—, Ober-tavč Ursula, Pliberk 500.—, družina Kreutz, Blato 500.—, Linhart Franc, Pliberk 160.—, Krištof Alojz, Vidra vas 100.—, Zulmer Juliana, Pliberk 500.—, Logar Jožef, Konovece 100.—, Kunčič Marija, Borovlje 100.—, Malle Janko, Sele-Srednji Kot 500.—, Rositšek Terezija, Sinča vas 200.—, Fugger Anton, Rožek 200.—, Keuschnig Johan, Svatne 200.—, Wutej Franc, Pecelj 150.—, Kropivnik B. in M., Podkanja vas 400.—, Rapold Agnes, Bela 250.—, Paul Marija, Železna Kapla 300.—, ® Mi pa smo proti taki kandida- # turi, ker Ogrisa kot slovenskega # kandidata za deželni zbor nismo # postavili koroški Slovenci tem-$ več je to sklenila SPÖ; to pome-% ni torej ponoven poskus oktori-® ranja zastopstva, ki si ga želijo # drugi in ne mi, je dejal Wa-rasch. Naslednje volitve bodo 0 vsekakor v znamenju sloven- # skega protesta. Ne odpovemo O se načinu samostojnega nasto- # pa, ki ga smatramo za najbolj-® šega, je zaključil Warasch ter % napovedal pritožbo na ustavno # ter evropsko sodišče. Dr. Pavel Apovnik je dejal, da je bila pred samostojnim nastopom leta 1975 dolga in temeljita diskusija in upa, da bo temeljita tudi sedaj, odločitev pa premišlje- Napečnik Johana, Obirsko 200.—, Baumgartner Alojz, Šentjakob 200.—, Dovjak Marija, Sentmartin 1000.—, dr. Krajger Franc, Rožek 100.—, dr. Schuster, Rožek 1000.—, Marktl Niko, Rožek 200.—, Lepuschitz Johan, Ravne 100.—, Millonig Brigite, Celovec 100.—, Kašelj Lovro, Hodiše 100.—, Škof Andreas, Šentvid v Podjuni 1000.—, Kar-nitschar Karl, Šentvid v Podjuni 100.—, Nedved Rosalia, Vetrinj 100.—, Jančar Franc, Slovenji Plajbert 100.—, Obit Marija, Lancova vas 150.—, Piuk Valentin, Velikovec 50.—, Sticker Lud-mila, Pečnica 2000.—, Trobej Jožefa, Selo 500.—, Perne Marija, Šentvid v Podjuni 200.—, Ivančič Anton Hruby, Dunaj 50.—, Kralj Herta, Celovec 50.—, Woschitz Hubert, Spittal 500.—, Wolte Terezija, Šmarjeta 200.—, Po-chyla Alojzija, Celovec 100.—, Filler Marija, Grabštanj 25.—, Lesjak Lukas, Poreče 100.—, Pörtsch Josef, Šmihel (Dalje na 8. strani) na. Izhodišče za KEL: po tafel-sturmu, študijski komisiji, sunkovitem preokretu socialistične manjšinske politike so bili naši ljudje razočarani, borbeni, zlasti mladina. Kako je to danes? Štetje smo medtem bolj ali manj uspešno bojkotirali; imeli bomo vzrokov dovolj podpreti lastno kandidaturo. Prepričan sem, da vsi našteti argumenti tudi danes veljajo, če ne še bolj, je dejal dr. Apovnik. Govor o „subjektu“ ne sme ostati prazna fraza. On, dr. Apovnik, je prepričan, da bi zakon o narodnih skupinah, zakon o razdelitvi okrožij bil drugačen, če bi KEL leta 1975 uspela z mandatom. Ce pa bi opustili samostojen nastop, tega ne smemo in ne moremo napraviti za vedno. Dr. Matevž Grilc je uvodoma dejal, da že pojem „manjšina“ pove, da le-ta nikoli ne more dobiti večine. Opozoril je na to, da je v gremiju ekspertov pred sklenitvijo zakona o narodnih skupinah bil ravno zastopnik koroške SPO Un-kart tisti, ki je imel najbolj negativno stališče do Slovencev; opozoril je na to, da bodo 6. in 7. junija politični procesi proti slovenskim aktivistom v Salzburgu; opozoril je na farbanje mednarodne javnosti, kakor je to storil pred mesecem dni kancler Kreisky ter na to, da npr. gradiščanska asi-milantovska skupina okoli Robaka dobi več subvencij kakor koroški Slovenci. Vse tri stranke je danes treba enako vrednotiti, kajti tristrankar-ski protimanjšinski sporazum velja tudi za SPÖ. Socialistična stranka si je lahko privoščila Ogrisa na svoji kandidatni listi, ker je SPÖ v očeh nemškonacionalnih kljub temu verodostojna. 0 Kandidatura Hanzija Ogrisa ima 9 cilj, razbiti koroške Slovence, # je ugotovil dr. Grilc in dejal, # da jo mora kot predsednik # NSKS odločno odkloniti. Vendar Ogrisova kandidatura za SPÖ še ni bila dovolj in je zaradi tega sklenila razdeliti Koroško na štiri dele. Stranke nas hočejo prisiliti, da volimo naše nasprotnike, je dejal dr. Grilc. Deželni glavar Wagner je sam priznal, da je ta model manjšini sovražen; kljub temu, da je socialistični poslanec dr. Heinz Fischer dejal, da bi bilo možno spremeniti ustavo na zvezni ravni. Integracija načelno ni slaba, vendar je možna le, kadar stranke večine priznajo manjšini njene pravice. Ravno tega pa na Koroškem ni. „Toliko svobode še imamo, da smo proti narodnemu samomoru,“ je zaklical v dvorano dr. Grilc. Zato bodo naslednje vo-(Dalje na 8. strani) Črna gora: že 120.000 šil. za žrtve potresa V začetku prihodnjega meseca bodo tudi slovenski volilci in vo-lilke v Italiji poklicani k volilnim žaram, da opravijo eno svojih temeljnih državljanskih dolžnosti, se pravi, da s svojim glasom prispevajo k izvolitvi članov rimskega parlamenta, od delovanja katerega je dejansko odvisna nadaljnja usoda celotne države in njenih pripadnikov. Za državnozborskimi volitvami, ki bodo, kot znano, 3. junija, pa bodo teden dni kasneje, se pravi 10. junija, prve neposredne volitve v evropski parlament. Za izid obeh volitev vlada v Italiji in tudi v tujini veliko pričakovanje, kar je predvsem posledica globoke politične in moralne krize, ki je že več let značilna za birokratskih razlogov zavrnjen, tako da so kandidati Slovenske skupnosti bili prisiljeni nastopiti pod tradicionalnim znakom Furlanskega gibanja. Skupni nastop Furlanov in Slovencev je predvsem zato važen, ker obstaja stvarna možnost za izvolitev lastnega predstavništva v rimski parlament, kar bi med drugim bilo odločilnega pomena za uspeh dolgih in vztrajnih prizadevanj celotne slovenske narodne manjšine za izglasovanje zakona o celoviti zaščiti. Dosedanja več kot desetletna praksa namreč dovolj zgovorno dokazuje, da se naša manjšina v tem pogledu ne more stoodstotno zanesti na italijanske vsedržavne stranke, kar Italija: Slovenci in bližnje volitve Italijo in katere odraz je predvsem teroristična dejavnost, ki ji nikakor noče biti konca. Kot je bilo pričakovati, bodo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji tudi na teh volitvah žal nastopali neenotno, kar pomeni, da jih dosedanje izkušnje v tem pogledu niso veliko naučile. Slovenski člani in simpatizerji KRI bodo tako glasovali za svoje kandidatne liste, člani in somišljeniki PSI pa za svoje. Pred veliko preizkušnjo in tudi zagato se je tokrat znašla Slovenska skupnost, ki se je za državnozborske volitve morala odločiti ali za samostojen nastop kot leta 1976 ali pa za povezavo s kako drugo politično organizacijo, glede na to, da bi bila njena odsotnost problematična in v marsikaterem pogledu tudi škodljiva. Slovenska skupnost se je za volitve 3. junija odločila za zavezništvo in skupni volilni nastop s Furlanskim gibanjem, se pravi, s politično organizacijo, ki je Slovenski skupnosti v marsičem sorodna in ki v celoti sprejema, kar je bilo odločilnega pomena, njene glavne programske točke. Obe politični organizaciji sta se bili sporazumeli tudi o skupnem volilnem znaku, ki pa je bil iz navidez zgolj je med drugim v vsej italijanski povojni zgodovini dovolj zgovorno dokazal primer Južnih Tirolcev, ki so prišli do svojega „paketa" predvsem zato, ker so imeli svoje predstavnike v rimskem parlamentu. Člani, somišljeniki in simpatizerji Slovenske skupnosti so med drugim dokazali, da volilno zavezništvo s Furlanskim gibanjem popolnoma razumejo in tudi odobravajo predvsem s tem, da so omogočili, da je Slovenska skupnost tako rekoč v nekaj urah zbrala zadostno število podpisov, ki so bili potrebni za predložitev skupnih kandidatnih list. Kar zadeva evropske volitve, ki bodo 10. junija, se je Slovenska skupnost odločila za skupni volilni nastop z drugimi manjšinskimi in avtonomističnimi političnimi organizacijami v državi, kar je med drugim naravna posledica in tudi zaželen uspeh večletnih prizadevanj Slovenske skupnosti, da naveže stike in prične sodelovati s sorodnimi organizacijami etničnih manjšin v Italiji. V tem pogledu je prišla v poštev predvsem Union Valdotaine, ki ni samo vodilna politična sila v Dolini Aoste, a ima tudi svoje predstavništvo v rim-(Dalje na 4. strani) Tako je volila južna Koroška CELOVEC-MESTO BELJAK-MESTO 1979 1975 OKRAJ CELOVEC-DEŽELA OTOK 1979 1975 255 317 245 291 KOTMARA VAS 1979 1975 923 457 76 18 808 404 94 36 GRABSTANJ 1979 840 586 127 9 1975 721 588 146 11 POKRČE 1979 1975 784 429 86 4 658 402 89 2 ŽIHPOLJE 1979 350 374 76 4 1975 290 350 57 2 BOROVLJE 1979 3169 1215 265 99 1975 3027 1172 279 93 ŠMARJETA V ROŽU 1979 364 240 19 9 1975 349 231 19 14 BISTRICA V ROŽU 1979 1025 416 63 34 1975 986 399 75 47 HODIŠE 1979 611 341 70 7 1975 516 278 69 14 KP SP VP FP KP ŠKOFIČE 654 1979 767 316 56 9 758 1975 729 252 61 26 ŽRELEC 1979 2199 843 151 29 567 1975 1887 738 168 33 672 STALENSKA GORA 1979 834 584 107 10 1975 743 526 113 19 BILCOVS 2 1979 531 296 67 17 1975 450 298 65 25 OKRAJ BELJAK-DEŽELA STRAJA VAS 1979 529 332 34 6 1975 508 379 31 6 VERNBERK 1979 1428 576 165 10 1975 1256 520 168 17 BEKŠTANJ 1979 2801 1265 350 60 1975 2525 1238 282 106 ROZEK 1979 482 242 48 13 1975 439 243 72 19 CAJNA 1979 837 403 135 18 1975 803 384 109 27 ŠENTJAKOB V ROŽU 1979 1877 613 83 95 1975 1668 592 114 102 PODKLOSTER 1979 2789 944 258 129 1975 2697 882 267 155 VRBA tj 1979 2451 1549 630 61 1975 2144 1358 677 86 OKRAJ VELIKOVEC VELIKOVEC 1979 3535 2257 556 52 1975 3183 2105 553 52 GALICIJA 1979 550 396 38 6 1975 526 329 36 10 GREBINJ 1979 962 939 182 13 1975 844 919 202 17 SUHA 1979 398 275 12 4 1975 322 268 24 8 RUDA 1979 504 330 55 4 1975 457 315 64 7 DOBRLA VAS 1979 1990 1050 165 38 1975 1833 1005 147 36 ŽELEZNA KAPLA-BELA 1979 1398 504 69 64 1975 1361 509 70 95 PLIBERK 1979 2028 1141 163 107 1975 1732 1093 198 129 DJEKŠE 1979 263 269 43 3 1975 270 266 42 7 GLOBASNICA 1979 526 269 35 28 1975 459 271 33 43 ŽITARA VAS 1979 869 354 59 26 1975 838 313 42 27 ŠKOCIJAN 1979 1255 824 129 29 1975 1076 773 133 40 tednikov komemtac - tednikov Uomeniae - tednikov Uomenioe - tednikov kotne FLORIJAN SABLATSCHAN, urednik NT (Jüalw-Ležki k 6. mafit Kljub temu, da je prof. Bruckmann že pred dvema urama na televiziji prerokoval — ali bolje oznanil — ponovno, tokrat še večjo socialistično zmago, je vladala v nedeljo ob sedmih v volilni centrali v notranjem ministrstvu precejšnja napetost. Ne zaradi tega, ker bi Bruck-mannu ne verjeli — njegove napovedi so vedno bile zelo precizne —, že bolj zaradi tega, da bi čimprej ujeli obraze žarečega zmagovalca Kreiskega in — napol sadomaso-histično — podleglega Tausa. Pol ducata televizijskih kamer, več ducatov močno „oboroženih“ fotografov je čakalo na utrinke, ki jih bo brezdvomno v naslednjih urah dovolj. Kot prvi je pohitel v svojem spremstvu v volilno centralo šef ÖVP Josef Taus. Očitno more in potrtosti v lastni strankarski centrali ni mogel več vzdržati. Že ko so časopisi primerjali nastope voditeljev strank v okviru diskusij pred volitvami, so ugotovili, da je bil Taus najbolj bled med vsemi tremi. Sedaj je izgledal še bolj bled, ko je iz pol-temnega kratko pogledal v dvorano, iz katere bi v kratkem televizija prenašala zaključek in višek volilne reportaže. Zagledali so ga prvi fotografi. Še preden bi se vsi vrgli na Tausa, so šefa velike (je ÖVP sedaj sploh še „velika“ stranka?) opozicijske stranke prijeli najožji sodelavci ter ga odvedli v posebej rezervirano sobo. Taus, ki je kakor vsak drugi strankarski šef ves volilni boj iskal publiciteto, se je izognil sedaj tvorcem javnega mnenja. Taus — aus? Vendar: kdo se v trenutku najhujše zapuščenosti in neizmernega razočaranja že rad pokaže pred drugimi, ki imajo povečini povod za največje slavje? Takšno je življenje, in še posebej takšna je politika. Znotraj dvorane so se medtem pogajali tajniki voditeljev strank s Franzom Kreuzerjem od ORF-a, če naj bi si podali voditelji tudi roke pred kamero — in kako naj bi izglodala ta scena, kam naj bi gledali pri tem Götz, Taus in Kreisky. Vedno, ko je kdo predlagal novo varianto, je pohitel kakšen tajnik ali kurir, da bi dobil privoljenje svojega gospoda. Končno je bil ta državni akt v grobih obrisih fiksiran. Po stopnicah je prišel v svojem spremstvu ON. Obrnil je zbrani publiki hrbet ter — vsaj navidezno — intenzivno študiral in primerjal razobešene rezultate na čelu dvorane. Sicer ima več ducatov očal — kakor Androsch oblek —, vendar je v zadnjih tednih uporabljal le ena, tista markantna črnoobrobljena. Danes v črnem nadelstreifu — ves državnik, nič volilni zmagovalec: Kreisky— kdo drug? Od nekje je prišel še Götz, ki očitno ni vedel, ali je zmagovalec ali poražen. Kreisky še vedno gleda in študira table. Naenkrat hipoma — pogleda na stran in prav tako hipoma poda Götzu roko ter jo še bolj hipoma potegne zopet nazaj. Očitno celo Götz ni vedel, kaj se je zgodilo z njim. Prepozni so bili tudi vsi fotoreporterji, ki so pravzaprav že ure čakali na ta trenutek. ON, ki je spet enkrat prelisičil vse druge, je bil zopet zatopljen vase. Nekaj pozneje se je težišče dvorane — vsa publika je bila v sprednji polovici — hipoma premaknilo v spodnjo polovico. Premaknil se je namreč Kreisky in z njim vsa pehota okoli njega. Kakor slaba nogometna tekma, ko vsi istočasno tečejo za žogo. Sledil je tisti četrturni zaključni intervju, ki so ga vsi mogli zasledovati doma na televizijskih zaslonih, kjer Kreisky nikakor ni pustil veljati, da je zmagovalec on, temveč je ponovno poudaril, da je zmagala SPÖ. Po vseh treh intervjujih še enkrat shakehands pred kamerami. Tudi tokrat je bil že zelo stari in še vedno novi kancler zelo skop z gestami. Že prej v socialistični centrali je kanclerju ušla prisrčnost — edinikrat ta večer. ON in predsednik sindikata Anton Benya sta objela drug drugega. Oba vogelna kamna zmage 6. maja — in vendar po tistih majhnih gestah tako različna. Prvi v nadelstreifu, drugi v naravnost demonstrativno preprosti obleki. Pred socialistično centralo je podkancler in finančni minister Androsch iskal kontakte s preprostimi volilci — in delil avtograme. Pred dunajskim rotovžem v neposredni bližini pa so socialisti pričeli s tradicionalnim proslavljanjem medtem prav tako že tradicionalne zmage SPÖ. Beneški Slovenci gostovali na Koroškem Na povabilo Krščanske kulturne zveze v Celovcu in šmihelskega Katoliškega prosvetnega društva so zadnjo soboto pri nas na Koroškem gostovali — prvič — beneški Slovenci. Večurni večerni program v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku so oblikovali Beneško gledališče z enodejanko „Emigrant“, mešani pevski zbor „Rečan“ in ansambel „Narodna kla-pa“. Avtor drame „Emigrant“ in urednik glasila „Matajur“, Izidor Predan, spregovori v imenu beneških Slovencev, v ozadju del mešanega pevskega zbora „Rečan“. Da je med Korošci veliko zanimanja za kulturno delovanje zamejskih Slovencev v slovenski Benečiji — to je kraj v vzhodni Furlaniji — je dokazal nadvse dober obisk kulturnega večera. Mnogi niso več našli sedeža. Publiko in goste je pozdravil predsednik šmihelskega društva Karl Gril. Njegov poseben pozdrav je veljal častnim gostom, konzulu SFRJ Petru Župančiču, predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevžu Grilcu, predsedniku Krščanske kulturne zveze, župniku Lovru Kašlju, mandatarjem Enotne liste Pliberk, Fricu Kumru, Jožetu Partlu, Stanku Vavtiju, „duhovnemu motorju“ — dekanu Kri-stu Sriencu in Milki Hartmanovi ter Vinku Zaletelu. Pozdravne pa tudi prijateljske 'n informativne besede je spregovoril avtor drame „Emigrant“, Izidor Predan, glavni urednik Mata- jurja, glasila beneških Slovencev. Njegov govor prinašamo na posebnem mestu. V Benečiji,—kjer pred 25. leti še ni delovalo nobeno slovensko društvo, zdaj z veliko vnemo gojijo narodne pesmi. Vrsto takih nam je v Šmihelu zapel mešani pevski zbor „Rečan“. Ta se je predstavil tudi še z lastnimi skladbami. Morda je za sedanjo situacijo v Benečiji najbolj značilen življenjski optimizem, kakor se izraža tudi v pesmi „Matajur“: Veselo stopimo Slovenci na dan, saj noč je za nam’! Da je možno spojiti narodno izročilo z moderno glasbo, je dokazal ansambel „Narodna klapa“ s svojimi originalnimi instrumenti, s katerimi so producirali tako rekoč ponarodeli „disco-sound“. Ansambel je tako šel čisto novo pot, katera je interesantna morda še za druge skupine. Poseben vtis na publiko so tudi napravili razni svetlobni efekti, katerih se je ansambel „Narodna klapa“ izčrpno posluževal. Višek večera je bila seveda drama „Emigrant“. Igralo jo je beneško gledališče, ki je, ustanovljeno pred štirimi leti, s to dramo gostovalo tudi že v Trstu, Gorici in pri izseljencih v Belgiji. Igralci, ki drugače pripadajo različnim poklicem, uporabljajo v igri domače narečje. (Oceno drame berite v posebnem stolpcu!) „Osvojili ste si naša srca,“ je po nastopu rekel dekan Kristo Srienc in s tem povedal, kar je dejansko vsak čutil. Držijo dekanove besede, da je govorica beneških Slovencev Korošce čudovito očarala, da se že danes veselimo svidenja. Po polnočnem okrepčilu pri „Jueni“ v Čepičah so bili gostje iz Benečije sprejeti pod streho šmihelskih družin. V nedeljo je zbor „Rečan“ s svojim prepevanjem olepšal bogoslužje v farni cerkvi v Šmihelu, nakar se je skupina iz Benečije podala v Tinje, kjer jo je pogostil direktor tinjskega Doma, Jože Ko-peinig. Ob 15. uri nedeljskega popoldneva so se gostje srečali s Katoliškim prosvetnim društvom „Planina“ v Selah. Sprejela sta jih Marijan Olip in župnik-provizor Ivan Matko. Pri spomeniku pred cerkvijo so se Slovenci iz Benečije spomnili tudi se'skih žrtev. So nas beneški Slovenci presenetili s svojo pristno kulturno izpovedjo in s svojo neomajno vero v življenje manjšine, je seveda za nadaljnje stike z njimi važno to, da so se pri nas „počutili kakor doma, ja še bolj,“ kot se je izrazil njih vodja Izidor Predan. To prvo gostovanje beneških Slovencev pomeni impulz za tesnejše sodelovanje med Slovenci na Koroškem in v Benečiji: kulturni društvi iz Šmihela in iz Sel sta že sprejeli povabilo za gostovanje po Benečiji. Tako, upamo, se je začela kul- turna izmenjava, za katero ima poleg drugih posebne zasluge tudi tajnik Krščanske kulturne zveze, Nužej Tolmajer, ki je tokrat skup- Drama „Emigrant“, postavljena na konec obsežnega glasbenega sporeda, je bila za mnoge, če ne za večino navzočih, glavni vzrok udeležbe na tej kulturni prireditvi. Ko je slednjič padel zastor, je gotovo sleherni bil vesel in zadovoljen, da je prišel in vztrajal. Kajti nastop Beneškega gledališča pod režijo Andrijana Rustje je bil tako prepričljiv in osvajajoč, da je moral prevzeti in pretresti vsakogar, ki ima oči in uho in čut za globoko simboliko in sorodnost prizorov z resničnim življenjem Slovencev v Benečiji in pri nas. Da, tudi pri nas. Vse namreč, kar je avtor drame Izidor Predan povezal v šop odrskih prizorov iz trdega življenja svoje beneške domovine, se dan na dan dogaja tudi pri nas na Koroškem. Saj je tudi pri nas na dnevnem redu trajna emigracija za dan ali teden ali mesec na mnogo kilometrov oddaljena delovna mesta, ker neka čudna protimanjšinska politika ne dovoljuje le-teh v bližini doma. Saj je tudi pri nas na dnevnem redu zasmeh in zaničevanje domače slovenske govorice kot manjvrednega narečja, kot grde jezikovne mešanice, ki kultiviranemu človeku ne pristaja in jo je treba čimprej zavreči in pozabiti. Saj je tudi pri no s predsednikom šmihelskega društva, Karlom Grilom, spremljal beneške Slovence na poti po Koroškem. nas marsikje le še zaveden duhovnik zadnji zagovornik in branitelj in doslednji gojitelj tega narodnega zaklada in z njim še kak idealist, ki se ga zaradi njegove prizadevnosti za narod in njegovo kulturo drži očitek narodnih odpadnikov, da je komunist. Saj tudi pri nas prenekateri funkcionar javne uprave enako beneškemu županu z vso vnemo in zgovornostjo zagovarja popolno asimilacijo. Zares, le imena bi bilo treba zamenjati ter govoriti v naši podjun-ščini ali rožanščini ali ziljščini, pa bi drama bila naš, koroški slovenski „Emigrant“. Vse priznanje avtorju za iz lastnega izkustva in pozornega opazovanja ustvarjeno delo, še posebej pa za posebnost drame v tem, da je spisana v čudovito zvenečem beneškem narečju, močno sorodnem naši ziljščini! Vse priznanje pa tudi režiserju in igralcem za brezhibno in doživeto uprizoritev. Kaj bi naštevali in ocenjevali posamezne vloge, ko pa so vse naravnost idealno zasedene. Dolgi aplavz je bil zasluženo priznanje in zahvala občinstva za nazorni prikaz križevega pota kljub v „ko-štitucionu“ zapisanim pravicam zatirane narodne manjšine. - LKH - Med prizori na odru čas za pogovor: v prvi vrsti (od desne): avtor drame Izidor Predan, predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc s soprogo, konzul SFRJ Peter Župančič s soprogo in nosilec Enotne liste Pliberk, Fric Kumer. Mati Vanča in mlada žena Marija zvesta za žalostno novico, ki jo jima prebere oče Tinac iz telegrama, da se je sin Marjo v rudniku v Belgiji smrtno ponesrečil. „Emigrant" - izraz resničnega življenja „Dragi koroški Slovenci!“ Prišli smo med vas kot bratje k bratom. Prišli smo med vas, da vidimo, kako delate in živite in da izpričamo pred vami. ne samo našo življenjskost, ampak tudi trdno voljo, da ohranimo jezik in kulturo naših očetov, da se razvijamo v tej kulturi, da ustvarjamo nove kulturne dobrine tudi za naš bodoči rod. Mislim in upam, da bo naš nocojšnji nastop na Koroškem zgodovinskega pomena; odprl bo obdobje kulturnega sodelovanja med dvema bratskima manjšinama, ki sta v svoji tisočletni zgodovini pretrpeli vse gorje tega sveta. Mi bomo še prišli k vam in vi boste prišli k nam. Skupaj bomo delali za kulturni in narodnostni preporod v naših deželah. Morda bi ne kazalo — na tako prijetnem srečanju — motiti drage poslušalce z grenkobami, vendar tudi na tej lepi priložnosti ne moremo mimo dejstev: mi imamo vam povedati mnogo grenkob in tudi vi nam. Mi in vi, ki živimo v demokratičnih državah, se moramo še danes boriti za najosnovnejše človekove pravice. Znana so nam vaša prizadevanja, vaš boj za upoštevanje člena 7, ki bi vam moral zagotoviti vse narodnostne pravice. Znana so nam tudi negativna in odklonilna stališča nekaterih vaših oblasti. Znana so nam vaša prizadevanja in boj za socialni in kulturni preporod slovenskega življa. Vaš boj je podoben našemu. Mnogokrat se gre za pridobitev posameznega človeka. Kar se tiče našega položaja, je še slabše. Slovence v Italiji delijo v tri vrste, v tri kategorije. Tržaški Slovenci uživajo največ narodnostnih in gospodarskih pravic. Goriški Slovenci so glede uživanja pravic na nižji stopnji. Beneškim Slovencem pa sploh ne priznavajo statusa manjšine. Naš otrok se ne more in se ne sme učiti materinega jezika v šoli. Izseljevanje je spravilo na polovico število pripadnikov naše narodne skupnosti. Če je naš otrok spregovoril po slovensko v šoli, so mu dali denarno globo. No, kljub temu smo se kulturno dvignili v zadnjih letih. Mladina se vedno bolj zanima za našo kulturno in zgodovinsko preteklost, katere ni nihče učil po šolah. S spoznavanjem naše zgodovinske preteklosti, narašča v mladih narodnostna zavest, kar nam je omogočilo, da smo ustanovili v zadnjih letih razna kulturna društva na vsem področju Beneške Slovenije. Pred 25. leti smo ustanovili prvo društvo v zgodovini beneških Slovencev, to je kulturno ' prosvetno društvo, ki nosi ime našega pesnika in buditelja Ivana Trinka. Danes jih imamo toliko, da se jih ne more našteti na prste. V naših društvih delujejo člani različnih političnih nazorov: od duhovnikov do komunistov. To se pravi vsi tisti, katerim stoji pri srcu bodočnost naše slovenske narodne skupnosti. Tako — čeprav je nam kot vam — napravila politika raznarodovanja in asimilacije veliko materialno in moralno škodo, nas niso uničili. Previhrali smo viharje in bomo previhrali tudi druge, ki jih bodo poslali nad nas in še bolj lahko kot v preteklosti, ker danes nismo več sami. Za nami stoji ponosna domovina, ki nam ob vsaki priliki nudi svojo konkretno solidarnost in svojo materinsko pomoč. Z nami je vedno več demokratičnih sil v Italiji, Avstriji in v svetu, ki z nami zahtevajo spoštovanje določil republiških ustav, deklaracijo o človekovih pravicah OZN, deklaracijo o človekovih pravicah helsinške konference in drugih. Previhrali smo viharje in bomo premostili še druge težave. V Vaših dolinah Rož, Podjuna, Žila, kakor pod mogočnim Matajurjem še doni in odmeva slovenska pesem in bo še odmevala v veselje naših bodočih rodov. Tistim, ki hočejo našo narodno smrt, odgovorimo z verzi našega buditelja Ivana Trinka: ... Čemu, čemu vaš hrup in divja sila, oj severni in južni naši vragi? Vsa vaša moč se bo zdrobila ob mali, a vendar nepremični skali... (Izidor PREDAN, avtor drame „Emigrant“ na predstavi v Šmihelu pri Pliberku). SfLatt - ip frvt - Ip frt't SAK vodi s 3 točkami SAK I — ST. MICHAEL/L. 1:0 (0:0) Le malo moštev je moglo zaradi slabih vremenskih razmer odigrati preteklo nedeljo svoje prvenstvene tekme. Selški moštvi nista mogli nastopiti, pa tudi mladinci in SAK „pod 21“ v nedeljo niso igrali. Le SAK 1 je odigral svojo tekmo proti moštvu iz Šmihela v Labotski dolini. SAK je moral nastopiti brez veznega igralca Goleča, ki se je poškodoval pri zadnji tekmi proti Šentpavlu v Labotski dolini. Ima zlomljena tri rebra in v tej sezoni ne bo več mogel nastopiti. Igralci SAK so začeli raztreseno, a kljub temu so od začetka obvladali nasprotnika, ki se bori proti izpadu iz tega razreda. Precej šans že v prvi polovici SAK ni bil v stanu izkoristiti. Poudariti pa je treba, da so imeli napadalci SAK veliko smole, ki se je niso otresli tudi v 2. polčasu. V 65. minuti je povedel Hobel na 1:0 za SAK in pri tem rezultatu je ostalo. V 2. polčasu je igral SAK precej bolj konsekventno. Justin Polanšek, ki je zamenjal Jančija Hribarja, je poživil igro. Zelo dobro je rešil svojo nalogo na mestu desnega branilca Marko Küpper. Postava SAK: Dodič; Pandel, Lampichler, Woschitz, Küpper; Ja-kobič, Hribar (Polanšek), Fera; Velik, Hobel, Zablatnik. ŠMIHEL — PODKRNOS 3:1 (1:0) IGRE SAK Že v soboto, 12. maja 1979, gostujeta prvo ter moštvo „pod 21“ Slovenskega atletskega kluba v Šentštefanu v Labotski dolini. Začetek iger: ob 14.45 moštvi „pod 21“, ob 16.30 prvi ekipi. Mladinci SAK igrajo v nedeljo, 13. maja 1979, ob 8.30 proti sovrstnikom iz Wölfnitza. Kraj: igrišče Wölfnitz. Italija: Slovenci in ... (Nadaljevanje z 2. strani) skem parlamentu. To tembolj, ker se je v zadnjem trenutku iz povsem nerazumljivih razlogov takemu zavezništvu odpovedala Juž-notirolska ljudska stranka, ki se je raje odločila za povezavo s Krščansko demokracijo. Kandidatne liste z znakom Union Valdotaine bodo prisotne v vseh volilnih okrožjih po državi, tako da obstaja stvarna možnost za izvolitev predstavništva v evropski parlament, ki nikakor ne sme biti le odraz večinskih narodov v posameznih državah evropske deveterice, temveč tudi odraz stvarnosti v posameznih deželah teh držav, se pravi, tudi narodnih manjšin. Jasno je, da bo takšna slika v evropskem parlamentu možna le, če bodo imele svoje zastopnike v tem zboru tudi narodne manjšine. Glede na sporazum, ki je bil dosežen tako glede državnozborskih volitev kot volitev v evropski parlament, so na vseh listah prisotni kandidati Slovenske skupnosti. V tržaškem volilnem okrožju na listi pod znakom Furlanskega gibanja kandidirajo za poslansko zbornico Antek Terčon, podtajnik SSk v Trstu, Aleš Lokar, občinski svetovalec v Trstu, in Alojz Tul, občinski svetovalec v Dolini. Za senat kandidirata v prvem volilnem okrožju Zorko Harej, tajnik SSk, v drugem pa Rafko Dolhar, predsednik SSk. V volilnem okrožju Gorica, Videm, Pordenon in Belluno pa kandidirata Gradimir Gradnik, predsednik SSk za Goriško in pokrajinska svetovalka Marija Ferletič. Za evropske volitve kandidirata pod znakom Union Valdotaine deželni predsednik Slovenske skupnosti prof. Andrej Bratuž ter deželni tajnik dr. Drago Štoka. ® ŠMARJETA PRI VELIKOVCU Zofija Wedenig praznuje 80-letnico Jubilantka se je rodila v Za-kamnu, ne daleč od Šmarjete, tako rekoč ob zadnjem zdihljaju 19. stoletja. Osnovnošolsko izobrazbo si je pridobila še pred prvo svetovno vojno na tedanji Narodni šoli v Šentrupertu pri Velikovcu. Še danes se rada udeležuje kulturnih prireditev, posebno zaključnih akademij na tej narodni ustanovi. Pa tudi drugače kaže veliko zanimanje za dogajanja doma in po svetu. Že dvajset let je vestna bralka Našega tednika, redno obiskuje tečaje oziroma duhovne vaje v Tinjskem doma, se rada razveseli na skupnih izletih in romanjih. Kljub temu, da v šmarješkem kraju slovenska beseda nima več nekdanje veljave, ne v vaški javnosti ne po domovih in tudi ne v cerkvi — marsikateri nočejo nič več slišati o narodnosti, kateri sicer po rodu in materinem jeziku pripadajo — pa jubilantka nadvse ljubi svoj domači kraj. Saj je tu po smrti svojega moža leta 1946 v najtrših letih sama vzredila pet otrok, ki imajo zdaj vsi že lastne družine, najstarejši v Kanadi, eden pa v Nemčiji. Zvesti bralki čestita k visokemu jubileju tudi uredništvo NT in ji želi še mnogo lepih dni v domačem kraju. ŠAHOVSKI TURNIR Dne 13. maja 1979 bo v Bilčovsu 8. in 9. kolo šah-interlige z ekipami iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Začetek ob 9. uri zjutraj pri Miklavžu. Prireditelj: SŠZ. Otroci iz Železne Kaple vabijo na MATERINSKO PROSLAVO Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 10.30 Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu vabi na MATERINSKO PROSLAVO Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 19.30 Kraj: Miklavž v Bilčovsu Spored bodo oblikovali naši otroci. Vsi prisrčno vabljeni, posebno naše mamice, mame in babice! Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah vabi na MATERINSKO PROSLAVO Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 14. uri Kraj: farna dvorana v Selah Nastopajo domači pevski zbori in folklorne skupine. Krajevno združenje ZSM v Bilčovsu vabi na predavanje filma DER GEWÖHNLICHE FASCHISMUS (v nemškem jeziku) Čas: sobota, 12. 5. 1979, ob 20. uri Kraj: Miklavž v Bilčovsu Vabimo na koncert „ANSAMBLA HANZIJA ARTAČA“ Čas: sobota, 12. 5. 1979, ob 20. uri Kraj: v Kosi na Ravnah pri Šentjakobu Prireditelj: KD „Peter Markovič“ RAZSTAVA SLOVENSKIH SLIKARJEV „MLADJE 79“ Prireditelj: Galerie im Studentenhaus in Klub mladje Čas: od 13. 5. do 5. 6. 1979 (odprtje 12. 5. 1979, ob 20. uri) Kraj: Galerie im Studentenhaus Salzburg, Wr. Philharmonikergasse 2 Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“ vabi na MATERINSKO PROSLAVO Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 19. uri Kraj: Pušnik v Ločah Spored: Recitacije šolarjev Nastop domačih tamburašev Nastop domačega moškega zbora Družabni večer Vsi prisrčno vabljeni! Otroci iz Šentjakoba vabijo na MATERINSKO PROSLAVO Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Šentjakobu Slovensko prosvetno društvo „Obir“ na Obirskem vabi na MAJNISM koncert Čas: sobota, 12. 5. 1979, ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Pel bo Obirski ženski oktet. Ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni! Farna mladina iz Vogrč vabi na MATERINSKO PROSLAVO Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Vogrčah Slovensko prosvetno društvo „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku vabi na predstavo filma POVEST O DOBRIH LJUDEH Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 19.30 Kraj: pri Andreju Lauseggerju, pd. pri Foltu v Slovenjem Plajberku Film opisuje lepote prekmurskih krajev in prikazuje tamkajšnje življenje na kmetih. Ne zamudite te ugodne priložnosti! VABILO Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu prisrčno vabi na ŠOLSKO AKADEMIJO ki bo v nedeljo, dne 27. maja 1979, ob 14.30 v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu. Ob mednarodnem letu otroka prirejamo letos šolsko akademijo pod geslom TU SMO, VAŠI OTROCI! Na sporedu je komemoracija za umrlim prvim ravnateljem Slovenske gimnazije dr. J. Tischlerjem; nato sledijo pevske in instrumentalne točke, jazz-gimnastika in recitacije. V prvem delu akademije nastopajo otroci dvojezičnih otroških vrtcev iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu in iz Celovca. V prostoru pred dvorano bo spet bazar dijaških izdelkov. Dobiček bo služil podpiranju učencev. Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Slovence. RAVNATELJSTVO STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER ŠENTPETER 25 — 9184 ŠENTJAKOB V ROŽU OBJAVA Po odloku Deželnega šolskega sveta je SPREJEMNI IZPIT ZA 1. RAZRED STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE v zavodu šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu V PONEDELJEK, 28. MAJA 1979, OB 9.30 URI. Interesentke naj prinesejo s seboj pisalne potrebščine in manjkajoče dokumente. Ker je prostih še nekaj mest, imajo možnost prijave tudi še tiste, ki so rok vpisovanja zamudile. Vodstvo šole Farna mladina iz Šmihela vabi na MATERINSKO PROSLAVO Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 14. uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Šentvidu v Podjuni vabi na MATERINSKO PROSLAVO Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 14.30 Kraj: pri Voglu v Šentprimožu Spored: 1. Nastop otrok iz vrtca 2. Nastop otroškega zbora SPD „Danica“ 3. Recital — pesmi posvečene materam 4. Nastop ansambla „Mladi mi“ — študentje 6. a razreda Slovenske gimnazije Vsi prisrčno vabljeni! OTVORITEV KULTURNEGA DOMA NA RADIŠAH v nedeljo, 20. maja 1979 Spored: 10.00 Budnica (godba na pihala) 10.30 Sv. maša, blagoslovitev 11.30 Opoldanski piknik (zabavna glasba, jedi na žaru) 13.30 Igra godba na pihala 14.00 Otvoritvena slovesnost 16.00 Vrtna veselica s plesom Slovensko prosvetno društvo „Obir“ vabi na IV. REDNI OBČNI ZBOR na~praznik Vnebohoda, v četrtek, dne 24. maja 1979, ob 19.30 pri Kovaču na Obirskem. DOM v TIK JAH DUHOVNA OBNOVA ZA AKADEMIKE Ne bojte se (v n. jeziku) Voditelj: prelat dr. Leopold Ungar Prireditelja: Kat. zveza akademikov in Dom v Tinjah Čas: sobota, 12. 5. 1979, ob 14. uri JEZIKOVNI TEČAJ „Slovenščina za Slovence“ Voditelja: sr. Mihaela Klun in župnik Lovro Kašelj Čas: petek, 18. 5. 1979, od 14. do 18. ure ROMANJE V MARIJINO CELJE IN SECKAU za župnije: Tinje, Šmarjeta, Šteben, Vovbre, Djekše, Grebinjski klošter, Grebinj Čas: sreda, 16. 5. 1979 Vozi avtopodjetje Sienčnik Voditelj: Jože Kopeinig Cena: za vožnjo 160.— šil., za večjo skupinsko sliko 20.— šil. ROMANJE V MARIJINO CELJE IN SECKAU za župnije: Šentrupert, Velikovec, Šentpeter, Ruda, Gorenče Voditelj: Jože Kopeinig Čas: torek, 22. 5. 1979 Prijava: do 15. 5. 1979 Od ponedeljka, 14. 5. 1979, ob 16. uri, do sobote, 19. 5. 1979, ob 9. uri MLADINA IZ SALZBURGA SPOZNAVA KOROŠKO z informativnim in kulturnim programom Tinjskega doma Od sobote, 19. 5. 1979, ob 17. uri, do nedelje, 20. 5. 1979, ob 13. uri SREČANJE MED PROSVETNIM DOMOM GRILLHOF/TIROLSKA IN TINJSKIM DOMOM z informativnim in izobraževalnim programom Nastopata: kvintet „Danice“ in ref. Karel Smolle V torek, 22. 5. 1979 ROMARSKO POTOVANJE V MARIJINO CELJE IN SECKAU za župnije: Šentrupert, Velikovec, Šentpeter, Ruda, Gorenče Voditelj: Jože Kopeinig Od srede, 23. 5. 1979, ob 15. uri, do četrtka, 24. 5. 1979, ob 18. uri MUZIČNI DNEVI ZA OTROKE „Pesem, igra in rajanje“ Voditelji: sr. Lucija, Nanti in Marija Clip, Martin Pandel IŠČEMO SOBARICO za penzion ob Klopinjskem jezeru. — Nastop službe: 15. junija 1979. — Plača po dogovoru. Prijave na tel. štev. 0 42 39 -40 5 09. noš tednik BILČOVS Svojeglavček - zabava posebne vrsfe „Ej, ljubica moja mi je dala slovo, zdaj moram živeti brez nje kar tako. In če ne bom mogel brez deklice bit’, potem bo pač treba kje drugo dobit’. Moj cartani deklič je trmast zelo, zato svojeglavček ime naj ji bo.“ Po več kot enoletnem odmoru so se tudi Bilčovčani odločili, da zopet poživijo tradicionalno kulturno panogo z nastopom domačih igralcev. Tokrat so presenetili z veseloigro „Svojeglavček“ Karla Sieberja, ki je gotovo že tako stara kot bilčovsko društvo. Da, lahko trdimo, da so znali „presenetiti“ s sicer malo zastarelim komadom, čeravno nima (saj po vlogi) posebnih vsebinskih in dramskih viškov. Izvrstnim igralcem pa je uspelo napraviti iz te igre pravi »teatr“, ki je navdušil številne gledalce iz Bilčovsa in (kar je treba Posebno pohvaliti) sosednjih krajev tostran in onstran Drave. V čem so bili torej viški te uprizoritve „Svojeglavčka”? Tomi Gasser kot skrbni gospo- 8. MAJ — ROJSTNI DAN DR. JOŠKA TISCHLERJA • V torek, 8. maja, bi dvorni svet-% nik dr. Joško Tischler postal • star 77 let. Vendar je oče Slo-9 venske gimnazije 23. januarja % letos za vedno zatisnil oči. Dr. % Joško Tischler je bil od usta-% novitve leta 1957 do leta 1967 % prvi ravnatelj Slovenske gim- • nazije, Narodnemu svetu ko- • roških Slovencev je predsedo- • val prav tako od ustanovitve • do leta 1960 ter še enkrat med • leti 1972 do 1976. Potem je • predal vodstvo mlajšim v roke. % Slava njegovemu spominu! DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD: Dominik Krušic, Kotmara vas Anton Valentinič, Potok N- N., Moščenica Johan Schelander, Moščenica Marija Filipič, Velinja vas Johan Kropfitsch, Velinja vas Cilka Kernjak, Trebinje Marija Schöffmann, Šentilj Marija Ropač, Dule N. N., Dolinčiče N- N., Reka Marija Lapuš, Podsinja vas Sebastijan Malle, Rute Jožef Pörtsch, Bistrica N- N., Bistrica pri Šmihelu Jožef Partl, Bistrica pri Šmihelu 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50,— 50.— 50.— 50,— 50.— 50.— 50.— 50,— 20,— 20.— 20.— 20.— 20.— 20,— 20.— 20.— 20.— 20.— 20.— 50.— 50.— 50.— 50.— Jožef Logar, Konovece Janko Pečnik, Rute Miha Zablatnik, Biinjovs Jakob Maierhofer, Muškava Angela Stingler, Muškava Anton Krušic, Velinja vas Tomaž Koban, Šentkandolf Rudolf Maierhofer, Podjerberk Erwin Errat, Dješčice Jožko Koncilja, Rove-Šentilj Gregor Piček, Šentlambert Ludvik Lesjak, Breg pri Rožeku Marija Doujak, Šmartin pri Rožeku N- N., Dolinčiče Johan Lepuschitz, Ravne Anton Fugger, Ravne Viktor Antonič, Reka Johan Lederer, Reka Josef Lepušic, Šentjanž Hanzej Gröblacher, Reka peter Mešnik, Gorije Lovrenc Kert, Dob Ludvik Krasnik, Dob Doroteja Randev, Dob N- N., Vidra vas Trane Riedl, Nonča vas Stefan Hudobnik, Nonča vas Leopold Cvelf, Nonča vas Karl Wutte, Breška vas N- N., Breška vas Trane Čebul, Šmihel nad Pliberkom Jožefa Vavti, Šmihel nad Pliberkom Triedrich Jernej, Šmihel Nežka Kert, Nonča vas Trane Trap, Dvor 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50,— 50.— 50.— 50.— 50,— 50,— 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— 50.— dar in gostilničar Potokar mora spet enkrat spregovoriti odločno besedo nad svojim hlapcerti Jožetom (Hanzej Gasser), temu „haj-večjemu tepcu v vsej dolini“, ter dekli Cilki (Krista Krušic), ki (saj po vlogi) ima „krilo visoko spod-rencano, da se ji vidijo rdeče fla-nelkaste hlače ... “ A ogenj v hiši je nastal tudi med nežno — a nič manj resolutno — Polanco (Marija Stingler), Potokarjevo hčerkico, ter Tonetom (Janko Pečnik), ki se — spet enkrat — poslavlja od svoje ljubice z brezskrbnim in zafr-kavnim „songom“ (glej zgorj). Prav v to nemirno življenje pri Potokarju pa se prijavi „ta zmešan škric“ turist (Blaž Gasser) iz Zagreba, ki je prišel sicer na oddih, a „namesto na gore, je šel vasovat gor k Čili na okno klofute iskat”. Akoravno se potem Tone in Jože znajdeta oba v isti situaciji, sta si edina, da „če dečva pusti te, ne jokaj za to, saj druga prav lahko dobila se bo!“ A po glasnih jokih in grobih Štokih se ta igra konča tako, kot se spodobi: dva srečna para, zadovoljni stari Potokar in precej ramponiran prevzetnež, turist iz velemesta. Epilog: „Oj to na planini kaj lahko doživiš, če take turiste tu gori dobiš!“ Kot rečeno, „Svojeglavček“ brez-dvomno ne predstavlja bogve kakšne avantgardne igre; tudi jezik (v kolikor je slovenski) in snov ne dovoljujeta Spektakularnih dramskih prizorov. Morda pa prav zato lahko ugotovimo ob stvarni analizi te bilčovske predstave, da je bila ta igra posebno po zasedbi vlog docela posrečena. Glavna zasluga za ta uspeh gre v prvi vrsti režiserju Janku Pečniku, ki je kljub delni suhoparnosti nekaterih pasaž znal razvrstiti mnogo prizorov polnih življenja ter ironičnih point. Nič manj uspešno pa sta agirala Blaž Gasser — nadvse priznan igralec —, ki se je odlično znal vživeti tudi v zahtevni srbskohr-vatski jezik, ter Tomi Gasser (prav tako dolgoletni „profi“ na odru), ki je brezhibno odigral vlogo starega in zelo živčnega Potokarja. Čeprav še mladi in prvič na odru, sta Marija Stingler (Polonca) in Krista Kušic (Čila) mojstrsko predstavljali deviško nedolžnost ter žensko trmo. Saj ni čuda, da sta jima končno le podlegla Jože ter Töne (Hanzi Gasser in Janko Pečnik), ki sta kot snubača ter igralca prepričljivo dokazala obilo nadarjenosti pri nastopanju na odru. Ob taki prikupni uprizoritvi „Svojeglavčka“ so že dolgoletni upi v ponovni razcvet odrske dejavnosti med bilčovskimi prosvetarji znova podkrepljeni. Potrebno je, da še bolj dosledno in vztrajno pomagajo vsi pri vključevanju mlajše generacije v to izredno pomembno panogo prosvetne dejavnosti. Širši krog igralcev in obiskovalcev pa se bo dal zajeti le s sodobnejšimi oblikami dramskega udejstvovanja, kar bo v prid pri izvajanju tudi bolj zahtevnejših komadov. P. S.: Priporočilo vsem sosednjim društvom: gostovanje Bilčovs-čanov bo kulturni užitek tudi zanje! NAMESTO VENCA NA GROB Namesto venca na grob Marije Ogradnik je darovala N. N. 500.— šilingov za tiskovni sklad Našega tednika. Namesto venca na grob Luke Pippa je darovala neimenovana družina 500.— šilingov za tiskovni sklad Našega tednika. Kotmara vas: občinski odbor že pridno zaseda Najvažnejša točka, ki jo je obravnaval kotmirški občinski odbor na seji 30. 4. 1979, je bi! proračun za leto 1979. Proračun je izenačen v izdatkih in dohodkih; vsota rednega proračuna znaša 8,821.200.— šil., vsota izrednega 6,597.700.— šil. (skupno torej 15,418.900.— šil.). Najmočnejša postavka pri izdatkih (izredni proračun) so stroški za vzdrževanje in popravljanje poti. Na vprašanje odbornika EL Jožeta Wakouniga, če vsota 5,613.700.— šil. vsebuje tudi stroške za sanacijo ceste od Šentkandolfa proti Humperku, je odgovoril župan Struger, da bo cesto sanirala firma, ki za škodo odgovarja; občina pri tem ne bo imela nobenih dodatnih izdatkov. Po daljši razpravi o posameznih postavkah je bil proračun za leto 1979 odobren soglasno. Soglasen je bil tudi sklep, da občina podpre Vodno skupnost Šmarjeta s 4000.— šilingi na interesenta (skupno 40.000.— šil.). Ker pomeni cepljenje goveje ži- • DOBRLA VAS vine in konj proti steklini močno denarno obremenitev za kmetovalce (80.— šilingov na glavo), je dežela sklenila, da doplača 30.— šilingov; od preostalih 50.— šilingov pa bo občina Kotmara vas plačala 20.— šilingov. Tozadeven predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je bil soglasno odobren. Zastopnik EL Jože Wakounig je med drugim opozoril na to, da bi se morala občinska uprava ozirati tudi na potrebe vozačev; zato je predlagal, naj bi bil občinski urad odprt v petkih popoldne. O predlogu bodo še razpravljali. Soglasen je bil tudi sklep, da bodo počaščeni pri naslednji seji, ki bo v drugi polovici meseca maja, nekdanji občinski odborniki Tomaž Koban (EL), Josef Stangl (SPÖ) pa Reinhard Tomaschitz in Tomaž Goritschnig (ÖVP). Tomažu Kobanu, odborniku od 1973 do 1979, ki je moral v celovško bolnišnico na pregled, želimo čimprejšnje okrevanje. Občni zbor Posojilnice Redni občni zbor Posojilnice v Dobrli vasi je bil dne 22. aprila 1979 ob 10.00 v „Društvenem domu“. Pri otvoritvi je predsednik Štefan Sienčnik mogel pozdraviti lepo število zadružnikov, med njimi tudi zastopnika Zveze slovenskih zadrug, revizorja dipl. inž. Millonika, ki je tudi prebral revizijsko poročilo. Iz nadaljnjih poročil so društveniki povzeli, da je Obisk „Rusalke" v Ljubljanski operi Okoli sto Korošcev se je v četrtek, 26. aprila 1979, na posredovanje Krščanske kulturne in Slovenske prosvetne zveze zbralo v hiši opere in baleta v Ljubljani. Na programu je bila opera Antona Dvoraka „Rusalka”. Mislim, da nobenemu, ki se je odzval vabilu obeh osrednjih kulturnih organizacij in se udeležil te opere, ni bilo žal, kajti opera je bila res pravi užitek. Vsebina te opere je vzeta iz lirične pravljice. Rusalka, ki je središče vsega dogajanja in po kateri se opera tudi imenuje, je gozdna vila, ki živi ob nekem jezeru sredi gozda v družbi drugih vil in povodnega moža. K temu jezeru se hodi kopat mlad princ in lepa Rusalka se vanj zaljubi. Ker je pa vila, ni zmožna princu dati občutiti svojo ljubezen. Zato je odslej njena edina želja, da bi ji bilo dano postati človek. Kljub svarilu povodnega moža prosi za pomoč čarovnico Ježibabo. Ta se je usmili in jo spremeni v človeško bitje — lepo deklico, ki jo pa naj v novem življenju spremlja prekletstvo večnega molka. Če bi se kdaj razočarana vrnila k vili-njem jezeru, ne bo smela več, v družino rusalk, temveč naj se spremeni v smrtonosno veščo. Ko princ pride na lov in vidi lepo nemo deklico, jo takoj vzljubi in odvede na svoj grad. Iz prelepih sanj o življenju s princem Rusalko kar kmalu iztrga kruta realnost. Dejstvo, da je nema, leži kot senca nad njuno srečo, kajti princa vznemirja uganka njenega izvora in čudežno bitje mu postaja iz dneva v dan bolj nerazumljivo. Ko pride na obisk tuja knežna in skuša izpodriniti Rusalko iz prinčevega srca, ji to tudi uspe. Ko nema Rusalka to spozna, razočarana potoži povodnemu možu svojo nesrečo. Le-ta jo vzame s seboj v njeno prejšnjo domovino. Zdaj se čarovnična kletev uresniči. Rusalka prinaša smrt vsakemu, ki se ji približa. Ježibaba ji izroči še bodalo, s pomočjo katerega bi ji bilo mogoče oprati s sebe prekletstvo, če bi z njim usmrtila ljubljenega princa. Rusalka pa rajši prenaša svojo kruto usodo in vrže bodalo v jezero. Princ sedaj spozna svojo krivdo in pride iskat izgubljeno Rusalko. Svoje hrepenenje uteši s smrtjo v Rusalkinem objemu. Prevzeti od tragičnega konca opere smo se pozno v noč vračali domov. Zelo razveseljivo je dejstvo, da je večina udeležencev bila CELOVEC: NOVA PRAKSA Strokovna zdravnica dr. Marija Zerzer je odprla lastno INTERNISTIČNO PRAKSO. Ordinira od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure in po dogovoru (tel.: 0 42 22-82 547). Naslov: Kinkstraße 11, pod cerkvijo na Križni gori (Kreuzbergl). mladina. To je dokaz, da ima naša slovenska mladina zanimanje za kulturo in za materin jezik. Upamo, da bomo še večkrat imeli priložnost, da si bomo ogledali kakšno podobno opero. Udeleženec NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: ..Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. V poslopju dobrolske Posojilnice ima svoje prostore in svoj oder tudi Slovensko prosvetno društvo „Srce“, ki ima zelo nadebudno folklorno delovanje. Posojilnica bodisi pri vlaganju denarja, pri posojilih in pri menjanju tujskih valut zelo napredovala. Ob priliki sanacije Pliberške ceste se je tudi okolica posojilniških hiš prilagodila novemu okolju in so hiše sedaj tudi priključene javni kanalizaciji. Zaradi vedno večjega tujskega prometa se je izkazala potreba, da v Šentprimožu odprejo podružnico. V ta namen so zamenjali manjšo zemljišče v Dobrli vasi za večjo parcelo v Šetprimožu. Na njej se je že jeseni zgradila nova poslovalnica, ki bo ob letošnji sezoni začela delovati. Ker je novopridobljena parcela zelo velika, so en del zemljišča dali na razpolago prosvetnemu društvu „Danica” in šolskemu društvu za gradnjo otroškega vrtca v Šentprimožu. S tem se je omogočilo društvu, da si je moglo postaviti svoj kulturni dom, šolsko društvo pa otroški vrtec, katerega že obiskuje okrog 30 otrok. Za predsednika so soglasno izvolili starega predsednika, izkušenega gospodarstvenika Štefana Sienčnika. Upravni in nadzorni odbor sta se izpremenila v toliko, da so upoštevali, da so v Škocijanu ustanoviti lastno Posojilnico in so odborniki iz tega kraja v Dobrli vasi izstopili. Na njih mesto so izvolili zastopnike iz okolice Kazaz in Šentprimoža, ker se je pozidala podružnica in je nujno potrebno, da so tudi od tam odborniki. Predsednik je zaključil občni zbor in se zahvalil vsem zadružnikom in odbornikom za sodelovanje in jih še za naprej pozval za enako marljivo sodelovanje. Katoliška mladina prireja: na Vnebohod, 24. maja 1979 Otroški dan v Šmarjeti v Rožu Pozivamo vse, ki imajo otroške zbore in skupine, da se udeležijo tega otroškega praznika. IVAN CANKAR: Skodelica kave f^elikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper Svetega Duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Časih počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenutku storjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati s kesanjem in z blago milostjo — tega ni mogoče zabrisati. Crn madež je na srcu in ostane na vekomaj. Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: „Saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera!“ Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom. Srce ve, da „zavratnež ubija s pogledom, z mečem junak“; in rajši bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo med malimi in naglavnimi grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na duri, srebanju čaja. Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce spovednik — dolga in strašna bi bila spoved! Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati z besedo, izbrisati ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč je greh, ki je ostal samo v srcu kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamna. „Ne kradel nisem, ne ubijal, ne prešuštvoval; čista je moja duša!“ Lažnivec! Ali nisi lupi! jabolka, ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in prešuštvoval! Pravični sodnik, srce, bo rajši odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice poboža! jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov... Pred petnajstimi leti sem prišel domov in sem ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovoljen. Stanovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca. Prve noči sem spal v izbi; časih sem se ponoči vzbudil, pa sem videl v temi, da je bila mati vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Čisto mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo okno zagrnjeno in ni bilo zunaj ne lune ne zvezd. Poslušal sem natanko in sem razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo in tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje. Preselil sem se pod streho, v seno. V ta svoj dom sem plezal po strmih, polomljenih stopnicah, lestvi podobnih. Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec pa sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razgledan zid. V zli volji, v potrtosti in v črnih skrbeh sem pisal takrat svoje prve zaljubljene zgodbe. Šiloma sem vodil svoje misli na bele ceste, na cvetoče travnike in dišeča polja, da bi ne videl sebe in svojega življenja. Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel; zaželel sem si je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmišljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala z velikim, plahim pogledom in ni odgovorila. Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela. „Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega sonca obžarjena, v rosi umita ... “ Začul sem tihe korake po stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar. Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom: „Pusti me na miru!... Ne maram zdaj!“ Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni gani'a; !e roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom. „Dajte, mati!“ Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice. Popil sem kavo, pa sem se tolažil: „Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen ... “ Nisem je rekel ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu ... Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je izpreletelo, zaskelelo me je v srcu tako močno, da bi bil vzkliknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti... V nedeljo: materinski dan! r------------------------------> Valentin Polanšek 11 Križ s križi V njem so bili izdelki Meißner porcelana, ure, srebrnine in zlatnine. Ko je tvrdka opozarjala, da pričakuje ali naročilo ali se dragocen cenik vrne, jp.fant naročil za Zvamančarjevega Jozeja lično žep-rio uro za 25 RM, za svojo mamo pa uro budilko za 6 RM 50 RPF in za sosedovo rdečeličko prstan za 9 RM. Največ naročil je šlo na pol ducata skled, ki so bile staknjene v sestavu, da je bila najmanjša le še posodica za otroka, dočim je naj večja držala nad liter. Največjo srečo pa je fant zadel, ko je na ba-bicno prigovarjanje naročil pralnega mila z jelenovim znakom kar en gro, torej dvanajst ducatov. Kmalu je prišlo pismo od tvrdke, da je treba pred-lÖziti nakazilo, izstavljeno od domače občine. Ker je naročilo prišlo še na pravo mesto pred razglasitvijo racioniranja mila. Preko starega socialdemokratskega dedca, ki je ostal od 1938 na občini, so deda res prišli do zahtevanega nakazila. In fantova družina je imela pralnega mila na zalogi kot nobena druga. Čim si je fantalin prištedil toliko denarja, da si nabavi tisto reč, katero si je skrivaje najgorečneje želel, že je ugibal, kaj bi bilo naslednje zanimivo. Vedno in povsod je imel cilj pred sabo. Praznik pa se je zanj začel že dan poprej, ko je pismonoša prinesel sporočilo, da leži na pošti težji zavoj iz Klingethala. Zdaj je tu: prva njegova harmonika! Rdečkaste barve z dvema vrstama gumbov za desno roko, torej za diskant in osem basov. Tako je videti na sliki v ceniku! Poln napetosti in neučakanosti ga je neslo v trg. Ni prodajal običajnih zijal ob kinovratih, da ogleduje fotografije z imenitno oblečenimi ljudmi. Glede resničnosti in filmske utopije si mlada glava ni bila na jasnem. Kako pa tudi, saj še odrasli okoličani niso videli vsaj dva filma, kot ju je videl fantalin. Učinkovalo je z daljnosežnimi posledicami tako doživetje silno prodorno! Večkrat je sanjal o filmu. Bili so kajpak prekipevajoči filmi predpubertetne razgibanosti. .. zale šolarice so bile središče in ospredje vseh zamotanosti. Tokrat niso privlačevale kino-slike! Le poštni urad ga je privlačeval: Ali so zavoje že pripeljali s kolodvora? Gotovo, če imam obvestilo! Menda vedo, da je treba s takim zavojem previdno ravnati, da ga ne bodo premetavali. V kaj je le zavita harmonika? In kovček? Je zaklenjen? S ključi? Pa kje so ključi? Ali le vedo na pošti, kaj je v takem zavoju? Kaj si bodo mislili, ko pridem jaz ponj? Zdaj me tista dolga uradnica z debelimi očmi že pozna. Ni mi treba več reči, po čigavo pošto sem prišel. Tudi blondinka-domačinka, ki je pred kratkim začela s poštno službo, bo morda vedela, kaj je v zavoju iz Klingethala. Fantalin je vedel za blondinkino domačo hišo, kjer je ponavadi slišal klavir, kadar je zahajal mimo. Kako se na klavir igra, pa še nikdar ni videl. Le pripovedoval mu je Zvamančarjevi Jozej, da je pač podobno kot pri cerkvenih orglah, katere je tudi že pomagal „goniti", se reče, pritiskal je na meh. Končno je stal sredi poštnega urada s svojim značilnim duhom po nečem nedomačem. Skozi linico so pokukale debele oči. Rdečkasto povzetno poštno nakaznico je podpisal in odštel 21 mark ter 45 pfenigov. Zdaj so bile sekunde tako široke in razpihnjene na dihljaje, na prestopanje čakajočih, na pomigavanje prstkov, katerih nikamor ni bilo moč spraviti, ne na hrbet, ne ob stran stegnov, ne v žepe ne v prekriž, nobena drža ni ustrezala trenutnemu razpoloženju mlade duše. V Čižejevo hišo se je zavlekel z velikim zavojem, ki je bil s papirnatim motvozom prevezan. Sorodnica-dobrotnica je bila zaposlena s polaganjem kart. Vanje je zamišljeno buljil sedeči vojak dopustnik. Poleg njega pa je bila privezana z roko v roko zasanjena dečva. Sorodnica-dobrotnica je bila zelo zatopljena v svoje razlage sreče, usode, pričakovanega in nepričakovanega. Vojak pa je vsrkaval vase vsako tolažbo in obljubo. Privezanka poleg njega je tesneje IV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 13. maja: 13.00 Formula I, svetovno prvenstvo, Grand Prix iz Belgije — 17.00 Ena, dve ali tri — 17.45 Začarani svinčnik — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Club seniorjev — 18.30 igraj z nami — 19.00 Avstrija v sliki — iz štajerskega studia — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo 19.50 Šport •— 20.15 Vozniška izkaznica — 21.35 Šport — 21.45 Nočna izbira — 22.30 Poročila. PONEDELJEK, 14. maja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Anatomija nekega mesta •— 10.30 Majhni ljudje — enkrat čisto ve-liki — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Pikica nogavička — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Švicarska družina Robinson — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Sport ob ponedeljkih — 21.00 Petro-celli — 21.50 Poročila — 21.55 Večerni šport. TOREK, 15. maja: 9.00 Am, dam, des 9.30 Angleščina •— 10.00 Materija 'n prostor — 10.30 Dopust z očetom — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč 7- 18.00 Živalski svet — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in ^Portom — 20.00 Ugankarski predal — 20.55 Pet pred 1984 — 21.40 Ljudje v Manhattnu — 22.25 Poročila s športom. SREDA, 16. maja: 9.00 Tudi hec mo-ra biti — 9.30 Italiano in Rossb e blu " 10.00 Šolska TV — 10.30 Napačna Eva — 17.00 Zviti Jakob — 17.25 Rde-ši avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Očetje klamauka — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Šport — 19.10 Evropski finale pokalnih zmagovalcev, 2. polovica — 20.00 Cas v sliki 1 — 20.15 Evropski finale, 2. polovica — 21.20 Mala TV-igra — 22.00 Porodila in šport. ČETRTEK, 17. maja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Izobrazba v podjetju — 10.00 Šolska TV: Krščanski običaji — 10.30 Blaubartova osma žena — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Deset prašičkov — 17.30 Jadranje za Odisejem 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Telemuzej — 20.15 Dalli, dalli ■— 21.45 Poročila in šport. PETEK, 1S. maja: 9.00 Am, dam, des 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Zvok iz človeške roke — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Hotel Sacher — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Deset Prašičkov — 17.30 Slike naše zemlje ~~ 17.55 Za lahko noč — 18.00 Zgodovina vodne plovbe — 18.30 Mi, dru- žinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Ta stari — 21.25 Argumenti — 22.25 Šport — 22.35 Ome-ga-mož — 0.10 Poročila. SOBOTA, 19. maja: 15.00 Glasba zate — 16.20 Visoka šola ribljenja muh — 17.00 Gradbišče — 17.30 Pinocchio — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Mup-pets-šov — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads —- 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južnotirolsko — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Šport — 20.15 Vi ste priča! — 21.55 Šport — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.20 Javni sovražnik — 23.40 Poročila. RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 13. MAJA: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 14. MAJA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Solisti, pevci — Pravni nasveti. TOREK, 15. MAJA: 09.30—10.00 Za našo vas — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte! TV Avstrija 2. spored NEDELJA, 13. maja: 13.30 Počitnice Z očkom — 15.00 25-letnica Evrovizije — 16.00 Južna Tirolska — domovina iz božje roke — 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Slightly French — 19.20 Rezervat cirkus — 20.05 Bazar gramofonskih plošč — 20.15 Prizma — 21.45 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 14. maja: 18.00 Angleščina — 18.30 Človeška žival se emancipira — 19.30 Orientacija — 20.00 Ljudje v Manhattanu •— 20.45 Veselje z glasbo — 21.30 Cas v sliki 2 — 22.00 Providence. TOREK, 15. maja: 18.00 Italijanščina — 19.30 Voda za Polikrata — 19.30 Jazz-gimnastika — 20.00 Veliko potovanje Agate Schweigert — 21.40 Cas v sliki 2 — 22.15 Club 2. SREDA, 16. maja: 18.00 Francoščina — 18.30 Izobrazba v podjetju — 19.00 Catarina Valente in Michel Leg-rand — 20.15 Blaubartova osma žena — 21.35 Cas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Čas v sliki 2 — Specialno. ČETRTEK, 17. maja: 18.00 Ruščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Jazz-gimnastika — 20.00 Pledoaje po- norelega — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Club 2. PETEK, 18. maja: 15.00 Mednarodni teniški turnir žensk — 18.00 Orientacija — 18.25 Beseda k sabatu — 18.30 Forum za moderno umetnost v Avstriji — 19.30 A la carte — en dan pri Maxims — 20.15 Znanje aktualno — 21.25 Kronika Adamovih — 22.25 Cas v sliki 2 s kulturo ter karikaturami tedna — 23.00 Mednarodni šov ob petkih — Cher. SOBOTA, 19. maja: 13.00 Telovadno evropsko prvenstvo moških ter tenis žensk — 17.00 Club regional — 18.00 Otroci z Bullerbiija — 19.00 Velika SREDA, 16. MAJA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Revija otroških skupin v Globasnici, II. del — Cerkev in svet. ČETRTEK, 17. MAJA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin. PETEK, 18. MAJA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Dr. A. Feinig: Hišna in ledinska imena — Veselo naokrog. SOBOTA, 19. MAJA: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. želja — 19.30 Munsterjevi — 19.55 Galerija — 20.10 Pledoaje ponorelega — 21.45 Jazz ob sobotah — Carmen McRae. TV Ljubljana 1. SPORED NEDELJA, 13. maja: 9.00 Poročila — 9.05 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju — 9.35 W. Mankowitz: Dickens iz Londona — 10.25 Sezamova ulica — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — Katastrofe, dokumentarni film — Svetje: Ciklame in bromelije — Nogometni finale za britanski pokal, posnetek iz Londona —7-, .Beograjska pomlad 79, festival zabavne glasbe — Športna poročila •— Evropsko prvenstvo v orodni telovadbi za ženske, posnetek iz Kčbenhavna — Poročila — 18.45 V samoti, film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Tale — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Tujci v svoji domovini — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Risanka — 22.05 Športni pregled — 22.35 Reportaža z nogometne tekme. PONEDELJEK, 14. maja: 9.00 TV v šoli: Vesela knjižnica, Beograd, Za prosti čas, Detergenti — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Fizika — 11.10 TV v šoli: Za najmlajše — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev — 16.15 Poročila — 17.20 K. Cipci: Kobilja jajca, glasbena pravljica — 17.35 Katastrofe, dokumentarni film — 18.05 Za naše otroke — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Ljubček — 21.00 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma: Navaden dan, Prva v Srbiji — 22.05 TV dnevnik. TOREK, 15. maja: 8.45 TV v šoli: Veselje v gozdu, Ali ste vedeli, Nuklearna energija, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk — 14.45 TV v šoli, ponovitev — 16.55 Šolska TV: Vidiki inženirske psihologije, Tajništvo v gospodinjstvu — 17.25 Poročila — 17.30 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska — 18.00 Pisani svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Šola za revolucijo — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja — 20.45 Korenine — 21.35 Obrežje plesalk, balet — 21.50 TV dnevnik. SREDA, 16. maja: 9.00 TV v šoli: Hej brigade, Desant na Drvar, Retorika — 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža — 17.25 Poročila — 17.30 Tako so živeli — A. Ingolič: Ce bi se odprlo — 17.55 Od slike do slike — 18.25 Ne prezrite — 18.40 Obzornik — 18.50 Zgodnja glasbila — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Nori dnevi — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Nogometni finale za pokal pokalnih zmagovalcev. ČETRTEK, 17. maja: 8.55 TV v šoli: Geomerija, Okrog Loborja, Neuvrščeni — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Umenos, Risanka, Kemija — 16.20 Šolska TV: Vidiki inženirske psihologije, Tajnišvo v gospo-dinjsvu — 16.50 Poročila — 16.55 Gucio in Cezar, oroška serija — 17.05 Opera narave, dokumenarni film — 17.55 Televizija brez trebuha — 18.35 Obzornik — 18.45 Čarobno sedlo — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Oči kritike — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Dežela slepih, dokumentarna oddaja — 21.35 Glasbeni magazin — 22.20 TV dnevnik. PETEK, 18. maja: 9.00 TV v šoli: Ma-kedonščina, Od petka do petka, Moja sestra in moj brat — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 17.25 Poročila — 17.30 Deček Skok — 17.45 Otroci kamnov — 18.10 TV Bečarac — 18.35 Obzornik — 18.45 Alarmni znaki in signali — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Zabav-no-glasbena oddaja — 21.05 Frank Ross spet na svobodi — 21.55 TV dnevnik — 22.10 625. SOBOTA, 19. maja: 8.00 Poročila — 8.05 Gucio in Cezar — 8.15 Kobilja jajca, glasbena pravljica — 8.30 Tako so živeli — A. Ingolič: Ce bi se odprlo — 8.50 Čarobno sedlo — 9.20 Pisani svet — 9.55 Dokumentarna oddaja — 14.20 Evropsko prvenstvo v orodni telovadbi za moške — 15.50 Poročila — 15.55 Nogomet: Hajduk — Borac, prenos — 17.45 Ne bom te več ljubil, mladinski film — 19.10 Naš kraj — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Offenbachove norčije — 21.00 Lord Jim, celovečerni film — 23.20 TV IV Ljubljana 2. spored NEDELJA, 13. maja: 15.40 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Skrivnosti morja, dokumentarna serija — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Film tedna. PONEDELJEK, 14. maja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Aktualna oddaja — 21.05 Poročila — 21.15 Celovečerni film. TOREK, 15. maja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Odprt ekran — 21.00 Celovečerni film — 22.40 TV dnevnik. SREDA, 16. maja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Popularna glasba — 19.10 Basel: Nogometni finale za pokal pokalnih zmagovalcev. ČETRTEK, 17. maja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.15 Samoupravni socializem — 18.45 Vabilo na potovanje, kviz — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kino-oko — 23.00 Poročila. PETEK, 18. maja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Mali svet, otroška oddaja — 18.15 Družbena tema — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 V sopredju, kulturna oddaja — 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Evropsko prvenstvo v orodni telovadbi za moške, posnetek — 22.30 Glasbeni bienale iz Essna. SOBOTA, 19. maja: 18.55 Poročila — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 P. Konjovič: Koštana, L del — 21.00 Poročila — 21.10 Feljton. Darujte za tiskovni skladi ,VVU\ViA«YWWWWYWSAWVWWYV,VWIMnJVVVVIVWLVW!AVWWtWW,WWVUV^WWWlWWWVVVWWWVVVWrtW stisnila roko dragega. Fantalin je razložil potihoma sorodnici-dobrotnici, kaj bi rad. Ženica ga je spustila v zakurjeno stransko sobo. V kuhinji je bila rada sama s „svojimi ljudmi", ki so zahajali pogosto k nji. Daši se je šalila sama s svojim vedeževanjem. Tudi oblasti se je bala. Ker je tako pod roko dobila vsaj kaj za pod zob. Zdajci je bil fantalin čisto sam, k° je odvezoval podolgovat zavoj. Neučakanost se Je stopnjevala do bolečega pritiskanja na senca, v zapestju in v drobovju nekje... Ko je odstranil papir, se je pokazal črn kovček, ki je imel ob končnični strani zapiralo. Takšnega še ni videl. Dva pritlikava ključa sta bingljala zraven. Odprl je črn pokrov. V notranjosti je zasijala rdečkasta obloga. Harmonika sama še ni bila vidna. Za-yita je bila v fino zmečkan papir in lesno volno, ^se je počasi odvijal in odstranjeval... Končno je držal v rokah lično svetlikajočo se harmoniko ... svojo prvo lastno harmoniko! Zdaj je zginila poslednja sled obžalovanja po izdanem, težko nabranem denarju. Zdaj se je vpokončila v fantalinu zavest: Svojo harmoniko imam! Pa sam sem si jo kupil! Za svoj prišteden denar! Odpel je ob strani mehu pas iz umetnega usnja in si je obesil Naramnice kakor se spodobi pravemu harmonikašu. ta ta svojstveni duh po novem in tujem in neznanem presenetljivem! Fantkov nosek je vsesaval vase Vse z veliko strastjo. Oči so bile zamaknjene zaradi hkratnosti harmonike, ki jo je obesil fantalin na prsi in se ogledoval v velikem zrcalu kaj moderne opreme. Potem je pritisnil na prvi gumb: drobcen glasek je pripiskal od neznanih možnosti. Pa še kak drug gumb. Čim više gor je tipal k svoji bradi po diskan-tu, tem niže glasove je ubiral. Nikdar še niso pronicali v njegovo uho, telesnost in bistvo taki glasovi. Glasovi domačih harmonik v dolini niso bili taki. Harmonika je sedla na fantalinova kolena in se smejala, smejala... Samo z zračno puško za 5 RM ni imel posebnih doživetij, sploh pa ne veselih. Ko se je potikal po bližnji goščavi, ga je srečala lastna pamet: Na ptičke vendar ne bi streljal! To je drugače kot pa z ujemal-no skrinjico, ko ujameš živo ptico in jo pri tem ne raniš! Da bi pa jaz s svojo puškico veverico zadel? Preveč se mi roke tresejo! In, kaj če mi zadeta veverička odnese čopičasti projektil kot se je zgodilo z „divjo mačko," ki je bila le mačka vlačuga. Potem je bil še Brelhov, ki je pokazal fantalinu, da je slab strelec. Lotila sta se torej izkušeni divji lovec in smrkavec pravcatega tekmovalnega streljanja: tri strele s čopičastim projektilom v tarčo v razdalji med Francetovo posteljo in kamrinimi vrati. Na popoldne, ko je posijalo sonce, zunaj od stranišča do hlevnih vrat. Tri strele za en pfenig! Fantalin je zagazil v sramotno zadrego. Po vsakem tretjem strelu je bil seveda on slabši — in bakreni kovanec je bil fuč! To je šlo dalje. Brelh je govoril mehko in pobiral dobljeni denar. Fantalinu se je zdelo škoda denarja. Na drugi strani pa ga je bilo sram, da bi takoj jenjal. Kod se mu je še pritepla samovšečna misel: Ej, aj, Brelh ne bo jemal tekmovanja zares, če boš ti zgubljal, gotovo ti navsezadnje vrne vse pfenige. A ni prišlo tako, temveč tako: Fantalin se je znebil že nad deset pfenigov. Brelh je pobral denar in ga stisnil globoko v hlačni žep. Fantalin je zmedeno požiral sline, se delal velikega, odraslega, neprizadetega in se skušal smejati. Ne dolgo po tistem je Zdravko prodal zračno puško — in še z zgubo povrhu. Ko so hodili zadnjo pomlad v dolinsko šolo, si je fant nabavil prvi fotoaparat, preprosto boks-ka-mero s posnetki šest krat devet. Pa še pripravo za razvijanje filma in izdelovanje slik. Katrovnikov ga je zato navdušil, Topičarjev lovec pa ga je uvajal v izdelovanje. Samo s fotografiranjem je bila draga zadeva. Otroci bi radi, da vsakega posamič slika, naročili so slike, ali več bolj manj skaženih fotografij seveda nihče ni maral plačati. Fotomaterial pa je fanta stal, kar stane. To pa je bilo vse skupaj zelo velika zguba. Šele, ko je fant začel pošiljati filme v Celovec na razvijanje in izdelavo slik, je to šlo. Tako je posnel vse šolarje. Uspelo je. Samo dva sta bila razmazana, ker nista mirovala. Posebej je fotografiral Malko in njene sošolke. Naslednja skupina so bili šolarji zadnjih hiš v dolini. Sosedovi najstarejši hčeri sta imeli doma razkošno cvetoči šipkov grm, ob katerega sta se vsedli, da bi bil prav v sredini na sliki videti. (Dalje prihodnjič) Deželni zbor ... %/__ _ |_ (Nadaljevanje s 1. strani) V C3 ^ 1^19 VTI^^JI (Nadaljevanje s 1. strani) litve v znamenju protesta. Najvažnejša pri tem bo obširna informacija. Volilni': boj moramo voditi, vseeno, ali bomo kandidirali ali ne, je zaključil dr. Grilc ter pozval navzoče, naj povedo svoje misli, gledanja in predloge k razdelitvi okrožja ter o načinu kandidature. Sledila je diskusija. Herbert Seher: KEL je edina alternativa, lastne interese moramo braniti sami, obvezani pa smo, da formiramo poleg kulturne vesti tudi politično vest. — Dr. Pavel Zablatnik: Najučinkovitejši je samostojni nastop! ■— Janez Lesjak: Politična abstinenca je nevarna. V Vrbi sta prav tako kandidirala dva zavedna Slovenca na večinskih listah. Kljub temu smo se odločili za samostojni nastop in uspeli. Ogris ne bi bil naš zastopnik. — Šimej Triesnig: Ce ne bomo samostojno kandidirali, bodo stranke imele svoj uspeh že pred volitvami. — Dr. Janko Zerzer: Postaviti si moramo pozitiven cilj, tudi pri argumentaciji! — Ludvik Lesjak: Nakazati moramo tudi druge možnosti razdelitve! — Herbert Seher: Za stalno akcijo, za stalno delo, ne le pred volitvami! V debato je nato posegel dr. Grilc in dejal, da so bili navedeni doslej samo argumenti „za“ samostojni nastop in predlagal, da bi premislilf tudi negativne učinke samostojnega nastopanja. Fric Kumer: Ves čas sem podobno misli). Zmerom sedimo Slovenci na suhi veji. Če kandidiramo brez izgledov, dobimo verjetno manj glasov, za abstinenco pa bi jih bilo še manj... Jože Wakounig: Mimo volitev ne moremo. Na zborovanjih moramo povedati svoje argumente, če ne kandidiramo. — Nužej Tolmajer: če bi KEL bila tudi po volitvah 1975 stalno prisotna, bi bila danes marsikatera diskusija odveč. — Pavel Buch: Spor bi bil nevaren! — Herman Jäger: Sem istega mnenja kot 1975, ko sem bil proti kandidaturi. — Ignac Domej: Značilno za Slovence je, da se spoprijazni-jo z nečim, kar še ni. Sprva moramo gledati, da ta zakon preprečimo. — Miha Einspie'er: Resolucijo proti razdelitvi okrožij bi morala podpisati tudi ZSO! Itd. Udeleženci skupnega posveta so diskutirali tudi o volitvah v Delavsko zbornico in poverili Filipa Wara-scha, dr. Pavla Apovnika in dr. Matevža Grilca, da dokončno izdelajo resolucijo. Katoliška visokošolska mladina in Katoliška prosveta vabita na predavanje BODOČNOST KRŠČANSTVA — KRIZA IN (ZGLEDI Predavatelj: prof. ddr. Baptist Metz Kraj: Univerza v Celovcu, avla I Čas: ponedeljek, 21. 5. 1979, ob 19.30 MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: šoštar v Globasnici Čas: nedelja, 13. 5. 1979, ob 14.30 Prisrčno vabljeni! ■ m Bil je to film, v katerem je slovenska govorjena beseda prišla tako obsežno do veljave kakor še v nobenem filmu ORF-a kdaj poprej. Film bo oziroma je videlo vsega skupaj približno devet milijonov ljudi — koproducenta sta namreč tudi švicarska postaja SRG in nemški ZDF. Da živijo tu na Koroškem, kamor zahaja v poletnih časih mnogo turistov predvsem iz ZR Nemčije, tudi ljudje druge materinske govorice in se prav tako hočejo v vsakdanjem življenju uveljaviti — tako v velikih kakor tudi v manjših in vsakodnevnih dogodkih, kljub temu veliko od njih ne ve in bo film vsekakor pomagal opozoriti na „drugo Koroško“. Obe inozemski postaji bosta pred predvajanjem filma podali širšo osnovno informacijo o zgodovinskem ozadju tega filma. In to je zelo veliko, predvsem v času, ko od kanclerja navzdol vsi vidni predstavniki te naše države skušajo obstoječe odprte in nerešene probleme zanikati. Film „Vas ob meji“ se je uspešno izognil vsakemu mitu, vsakemu takemu junaštvu, ki je postala legenda šele pri poznejših proslavah in namesto tega kot junake prikazal preproste, vsakdanje ljudi, v vseh odvisnostih na vasi. Napač- KAM NA KOSILO NA MATERINSKI DAN? Restaurant WERNIG CAMPING ROŽ Kočuha 9173 Šmarjeta Centralne kurjave Vodne instalacije Izredno ugodne cene Informacija vsak čas Neobvezen proračun GRIEBLER Celovec, St.-Veiter-Str. 21 tel.: 0 42 22 / 72 01 94 ali pa na uredništvo NT Kuratorij za glasbeno šolo razpisuje mesto UČITELJA GLASBE, ki je pripravljen organizacijsko in strokovno voditi g I a sbe n ošo I o n a Koroškem. Prošnje, katerim je treba priložiti življenjepis in spričevala, pošljejo interesenti do 15. junija 1979 na naslov: Kuratorij za glasbeno šolo, 9020 Celovec, Spi-talgasse 12. Kuratorij za glasbeno šolo išče UČITELJE za sledeče inštrumente: klavir, kitara, harmonika, trobila, pihala, godala. Kvalificirani glasbeni učitelji, ki so pripravljeni prevzeti nekaj tedenskih ur, naj pošljejo prošnje s priloženimi spričevali na naslov: Kuratorij za glasbeno šolo, Spitalgasse 12, 9020 Celovec. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega nepozabnega moža in očeta, g. LUKA PIPP, se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Prav posebna zahvala velja domačemu župniku Stanku Trapu za vso pomoč in tolažbo, nadalje vsem ostalim duhovnikom, dijakom Slovenske gimnazije, cerkvenim pevcem in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji zemeljski poti. Bistrica, 3. maja 1979. ŽALUJOČA DRUŽINA PIPP nih junakov poznamo na Koroškem dovolj. In šestdesetletna proslava takih živih legend bo prav tako naslednjega leta — brez skrbi. Manjkanje takih legend v filmu je prav tako zelo veliko. Film je televizijska igra, ne dokumentacija. Zaradi tega zgodovinsko ni avtentičen, izviren. Vendar je vseh tipov od Hanseja preko Karničarja, Ruschnigovih, Petrit-scha in Selanderja do Graberja dovolj po naših vaseh. V njihovi usodi in zadržanju se zrcali usoda številnih rojakov. Kljub temu film ni koroški „Holocaust“. „Vas ob meji“ je jezikovno nadvse skrbno pripravljen film. Narečja v obeh jezikih so pristna. Za to je bilo potrebno neizmerno truda. Glede jezika je film dokument. In to je zelo veliko. Predvajani film je igralsko, filmsko ter v režiji izvrsten ter zelo občuten. Avtor in režiser sta šla tako daleč, da sta preko daljših pasaž opustila vsako napetost ter dala prednost izvornosti. Film v teh pasažah bolj prikazuje kakor igra. Morda pa je to tudi njegova največja hiba. Kajti temu filmu je težko slediti. Kdo vse razume nemška južnokoroška narečja? Kdo ima koncentracijo slediti narečno pobarvanim dialogom, brati podnaslove, slediti dejanju, ki je včasih v svoji občutenosti samo namig? Mislim predvsem na gledalce izven Koroške, v ZR Nemčiji ter Švici. Film je zelo zahteven. Tudi do gledalcev. Zadnja scena ima po izrazu sila močan stavek: „Verjemi, ne bo imel prav tisti, ki je začel (s krivico), temveč tisti, ki bo končal.“ Kaj pomeni ta stavek na Koroškem? Vsak človek, posebej še pristni Korošec, je trdno prepričan o pravilnosti svojih storjenih dejanj. Ali ne bo vsak iz zadnjega stavka skušal razbrati, da je pravilno ravnal? Avtor dr. Thomas Pluch, rojen Korošec, časnikar na Dunaju In pisatelj, je gledalcem pustil to svobodo. Optimistično zaupa v vzgojiteljsko nalogo televizije, da se gledalcem ne sme odvzeti zaupanje, temveč mora televizija vsa- „Vas ob meji“: Filmski team vrti nad Pristovnikom zadnjo sceno. Tretji od leve: režiser Fritz Lehner, za kamero Toni Peschke, zraven njega Manfred Lukas-Luderer (Hanse), sedeče Christa Czar (Maria). kemu zaupati ter povedati: tudi ti imaš šanso, da pravilno ravnaš! Zdi se mi, da dr. Pluch ni bil edini optimist. Optimizem je ob predvajanju za tisk v ponedeljek vladal tudi pri drugih sodelujočih in odgovornih. Tudi glede možnih reakcij. Vse priznanje za ta optimizem! Za avtorja tega članka sta bili doživetji obe predstavi — tista za tisk in tista v sredo zvečer. Kajti precej namigov je bilo možno razbrati šele pri drugem ogledu. Ne vem, če se je tako godilo še komu. „Ljubezen na drugi pogled“ tako rekoč. Morda bi bilo prav, če bi filmu sledil izreden „Club 2“. Marsikaj bi se dalo pojasniti za tiste, ki so film prvič videli. Morda. Ravno tako pa improvizirana diskusija more biti tudi enostranska, da pokaže le en moment. S. F. Rebrca: kaj je koroška rešitev? V torek je koroški deželni zbor razpravljali o Rebrci. ÖVP je namreč vložila nujnostni predlog, naj bi deželna vlada napravila vse, da bi pri prodaji tovarne celuloze v Rebrci prišlo do avstrijske rešitve. Predlogu je pristopila tudi FPO, po premisleku tudi SPD. ÖVP in FPÖ sta ponavljali stare in obrabljene argumente, kakor jih je pač slišati na vsakem zborovanju Heimatdiensta. SPD je uspelo, vse te argumente raztrgati v zraku. Deželni svetnik Schober npr.: „Kaj pomeni že to, da naj Rebrca ostane v avstrijskih rokah? Tudi dosedanja lastnica Ana Erker-Ho-čevar ni Avstrijka, temveč Italijanka in se nihče ni razburjal. Kdo slednjič tiči za kapitalnimi družbami?“ Deželni glavar Wagner je svaril „manjšinski stranki“ v, deželnem zboru, naj se zavedata, da sta volitve zgubili kljub narodnostnemu hujskanju in da to ničesar Občni zbor KLUBA SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV bo v soboto, 19. maja 1979, ob 14. uri v farni dvorani v Selah. Istega dne bo ob 10. uri prav tam PREDAVANJE Z DISKUSIJO O OBČINSKEM PRORAČUNU (Referent: dr. Herbert Arbesser, vodja občinskega oddelka pri uradu koroške deželne vlade). v Črna gora: že 120.000 šil. za žrtve potresa (Nadaljevanje s 1. strani) 100.—, N. N., Suha 1000.—, Hafner Terezija, Kotmara vas 200.—, Kumploi Ana, Čahorče 100.—, Prala Martino, Celovec 300.—, Lukan Ana, Vrba 100.—, Safran Jaka, Bilčovs 200.—, Schellander Apolonija, Bilčovs 500.—, Klanschek Johan, Encelna vas 100.—, Brenčič Janez 50.—, Hafner Marko, Bistrica v Rožu 100.—, Kuchling Janez, Štriholče 300.—, Podrečnik Franc, Celovec 100—, N. N. družina 3000—, Hribernik, Žihpolje 200.—, Kriegl Niko, Franci in Milka, Zahomc 2500.—, Gregorič Štefan, Mala vas 100.—, Ivančič Franc, Podravlje 80.—, Polanšek Valentin, Obirsko 100.—, Ferjan Johan, Miklavčevo 300.—, Kropivnik, Galicija 100.— dr. Sienčnik Milan, Dobrla vas 1000.—, Kert Leonhard, Gradiče 1000.—, Grčblacher Rudi, Šentilj 500.—, Ressmann, Šentjakob 100.—, Vokovnik Roblek, Sele-Kot 3000.—, Roblek Hanzi, Sele-šajda 500.—, Roblek Johan, Sele-Borovnica 100.—, Pegrin Kristina, Borovlje 100.—, Mautz Jožef, Sele-Šajda 100.—, Grilc Stanislav, Pliberk 100.—, družina Skuk, Pliberk 200.—, Strauß Felicitas, Dornbirn 1000.—, Rupitz Loni, Škocijan 500.—, Dragašnig Jurij, Vinare 200.—, Kropivnik Ana, Veiinja vas 300.—, Wuttej Andreas, Šentvid v Podjuni 200.—, Leutschacher Kath. 200.—, Gallob Janez, Žužalče 1000.—, Gallob Alojz, Žužalče 300.—, Mak Peter, Sele-Borovnica 350.—, dr. Lukan Josef 500.—, Lesjak Ludvik, Breg 200.—, Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“, Loče 2884.—, Zora Jug, Borovlje 200.—, Maria, Borovlje 500.—, Merlisch Terezija, Borovlje 100.—‘, družina Krivograd, Šmihel 1000.—, Ogris Kristijan, Dunaj 100.—, Jemelnik Otto, Ro-garja vas 100.—, Scheriau Karl, Svetna vas 100.—, Smolle Karel in Draga, Bistrica v Rožu 1000.—, Parti Josef, Bistrica 500.—, Slovensko kulturno društvo, Globasnica 15.380.—, mag. Olip Ivan, Šmarjeta 500.—, N. N., 200.—. ne prinese. Poslanec Lubas: „Ne želim si za Rebrco politiko zavlačevanja. Pustite nas pri miru in bomo sami skrbeli!“ Schober: „Daleč naokoli ni nobenega razen jit-goslovansko-šVicarske družbe, ki nudi dober management, odkup produkcije in denar. Kdor želi avstrijsko rešitev, mora položiti 80 milijonov šilingov .domovini na oltar“.“ Kljub temu: glasovali so prav vsi za „avstrijsko rešitev“, akorav-no so njihovi argumenti v debati bili nasprotni. Tudi Schober, tudi Wagner in tudi Lubas. Besede in dejanja so včasih nekaj čisto drugega. POPRAVEK V zadnji številki Našega tednika je v pismu bralca ime gospe Marije Miškulnik bilo napisano nepravilno. Tiskarski škrat tudi pri nas ne miruje. Še enkrat: gospa Marija Miškulnik je in ostane Marija Miškulnik! Krajevno združenje ZSM v BilčovsU vabi na SREČANJE KRAJEVNEGA ZDRUŽENJA ZSM BILČOVS z občinsko konferenco ZSM Tržič, ki bo povezano s filmskim večerom v petek, 18. maja 1979, ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Predstavili nam bodo zgodovino ter razne interesne dejavnosti Tržiča, med drugim bodo predvajali sledeče filme: a) Suštarska nedelja v Tržiču b) Tržiška filmska kronika 1978. Vabljena je predvsem mladina! MOLITVENI SHOD ZA DUHOVNE POKLICE v soboto, 12. 5. 1979, ob 19. uri v Šmihelu v farni cerkvi Spored: Ob 19.00: Molitev rožnega venca, spovedna priložnost pred in med sv. mašo. Ob 19.30: Somaševanje vseh duhovnikov dekanije Pliberk in drugih. Pridiguje: dr. Andrej Kajžnik s Plešivca. Po sv. maši pete litanije. Verniki iz dekanije Pliberk in tudi drugi prisrčno vabljeni!