SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. SL0VENSK3 NOVICE il P VX SLOVENIAN NEWS lì Osj An independent SIo-?s venian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising- medium. ■—■ UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. . — ~ ‘ - Letnik L CALUMET, MICHIGAN, DECEMBER, 15. 1916. Štev. 37. CENTRALNE VLASTI PONUJAJO MIR. Osvojitèlji Bukarešta napredujejo v pro-ju v Veliki -Valahiji. diran j' [teden ne moremo označiti kakega napredka. Od italijanske fronte ni poročati dražega,* kot posamezne artilerijske b(^e. London, K), decembra, — Sino,-či so Angleži zopet napadli Le Tra» sloj, ki je zelo utrjen m ga ni bilo uosedaj mogoče zavzeti. Iz .Berlina naznanjajo, da so Nemci ta napad odldli ravno tako kakor v petek ponoči avstralske polke. Angleži se pripravljajo, da bo, Runumi vkljub ruski pomoči ne morejo ustaviti d0 z vs0 sil° ^pet napadli omenje. Mackenscnovih in Falkenhajnovih čet. i»i k»*i: do.,d.„,i ,».11 kako M, Nemci utrdili. Le samo namen, prepričati se RUSKA OFENZIVA V KARPATIH SE JE ZO>ü&<;80 8e «. PFT 171 Al OVIT A j Iransloy, je v.eredi med Babau- JrHil v IIjü.. ())e ju Peronne, je v obrambi moč Deutschland DOMA. Trgovska podmornica potrebovala 19 dni za vožnjo med Ameriko in Nemčijo* PRIPRAVLJA SE ZA TRETJO VOŽNJO. četrto nemško bojno črto. Ob makedonski fronti se godi zaveznikom isto- Vsepovsod, ob celi bojni črti v tako kot v Romuniji in v Karpatih. Srbi i Franciji in Belgiji se vrše vroči ustavljeni S boji. V Champagne, Vogezih in v LAHOM ZABRANJUJE MENDA KRAŠKA BUIÜA NAPREDOVANJE PROTI TRSTU. Ob zapadni fronti ni nič posebnega se dogodilo. V SVESTI SVOJE MOČI NUDI ČVETERO-ZVEZA ROKO V MIR. - BOJ DO SKRAJNE MEJE, AKO ZAVEZNIKI ODKLONIJO PONUDBO. Grška se pripravlja za vojno na strani eetverozveze. Berlin, dee. li. — (Brezžično do Say vi lie). — Nemška trgovska podmornica Deutschland se je nih zakupov, ki so prvotno tvorili •' prikazala v nedeljo opoldne ob ustji reke Weser. To je njena druga uspešna vožnja čez Atlantisti ocean. New London, Conn., je zapustila dne 21. nov. popoldne, to rej je rabila 10 dni za celo vožn jo Odkar to zavzele avstro—rem. ško—bolgarske čete glavno mesto Kumunijeje prevzel zaveznike takov strah, da ne znajo, kaj bi pričeli. Na Angleškem je kar čez noč prišlo do preobrata v ministers-kem kabinetu. Narod, ki polaga svoi dar na altar domovine bodisi v krvi bodisi v denarju, je naenkrat izprevidel, da njegovo žit-vovan :e nima nikakega uspeha. Zahteval je in nimogrede omenimo, da tega prav nič ne zamerimo angleškemu ljudstvu, da se vendar Kaj stori, kar.-bo pokazalo dejanske pridobitve za njih žrtvovanje. In posledica je bila pre-mernba minislerstva.Lloyd George, največ ji nasprotnik Nemčije, je dobil od kialja nalog, da sestat') hovo ininiaterstvo, kar :se mu je tudi po mnogih pogajanjih z raz-nim strankami posrečilo Izbral si je vojni svet obstoječ iz pet mož, kteremu predseduje on sam, ali z drugo besedo rečeno, oh bo edini, ki bo odsedaj naprej vodil 'ojno politiko. V Kolskih bo bolj srečen, kakor n jegov prednik As-tjuith, nam ho pokazala bližnja prihodujost. Ob istem času se je dovršila prememha kabineta na 1'raticoskem. Briand je ostal na krmilu, a dosedaj tako oboževani vrhovni poveljuik-francoske armade, general J offre, je moral pobra-ti šila in kopita in oditi v—pokoj. Med tem pa, ko se politična konstelacija spreminja v notranjosti £«veznišk:h držav, pa nadaljujejo centralne vlasti s svojim csvojeval 111,11 uapredoiatijem Humani ' z'ezi a Kusi so sicer poskusili en- krat zmagovalnim četam centralnih vlasti, a to samo za par ur; nato ee poroča, da je cela rumu tiska armada na vsej črti v begu. Zgube v rum unski armadi so ogromne hoditi na vjetnikih, ali mrtvih, in posebno pa še na bojnem materijalu. zmiagovalnim četam je dalje prišla v roke ogromna množina žita, ki je bilo namenjeno za Angleško. Zdi se vse, da je usoda Kuni um je zapečatena, zgodilo se bo z n)0 in njenim verolomnim kraljem leto, kar se je zgodilo z Belgijo! Srbijo in Crnogoro in njihovimi kraljici. Vsa posvetovanja z ruskim carjem mu ne bodo pomagala nič, ker narod očividno ni bil za vojsko, kar najbolj dokazuje pozdrav, ki so ga bile deležne zma-valne čete v Bukareštu pri njihovem uhodu od strani prebivalstva . Od drugih front ni veliko poročati. Kusi so skušali z močno ofenzivo v Karpatih odtegniti nekaj čet iz Rnmunije, da bi vsaj malo olajšali njen obupen položaj, a se jimnikahorni posrečilo. Kar da nes pridobijo, drugi dan zgubijo. Na Somme fronti na Francoskem, kjer Angleži in Francozi kričali o tolikih uspehih, je postalo katna enkrat vse mirno. Zizpremem-bo v vodstvu francoske «rmade se lahko računa na kačo splošno ofenzivo na spomlad, a sedaj v zimskem času pa ni pričakovati nobenega splošnega napada od ktere-koli strani. Ob makedenski fronti skušajo Serbi zas tonj prodi ra ti na prej. D o Monastira so prišli, a naprej se pa Belgiji se vrše artilerijski boji in napadi na zakope. Nemško poročilo pa se glasi: Princ Kuprehtova skupina: — Ob Sommi je artilerijski ogenj proti večeru naraščal. Močni an-gleški oddelki so ponoči prišli do Guedencourt, pa smo jih zapodili nazaj. Prestolonaslednikova skupina : V Champagne, južno od Kepmnes j so naši polki pregnali Francoze iz z« kopo v, katere smo lin tnalo prej zapustili. V Vogezih, zapadno od Markvich-so naši nasavski polki v jel i v francoskih zakopih mnogo vojakov in zaplenili veliko strelnih pušk. Pri tem naši niso imeli nikakih izgub. Francosko poročilo pa pravi : — J ugovzliodno od Bntle de Mesnih so Nemci razstrelili dne mini; pri tem je nastal boj za posest ene izmed jam, katera je nastala vsled razstrelbe in ostala je v naših rokah. Običajni artilerijski boji se vrše na ostali fronti. V Vogezih je bil nemški napad na naše zakope odbit. Jz ostale fronte nimamo kaj poročati. V noči od 9. — 10. decembra so naši zrakoplovci vrgli več bomb na postaje in vojaška poslopja v Matigny, Sanet in. M ousen-Chas see. Belgijsko poročilo pravi: — Na več krajih, zlasti v bližini Dixmu-dein Steenstraete se vrše izključno artilerijski boji. Berlin (brezžično v Sayvi!l)e, š. dec.—Veliki glavni stan poroča danes o razvoju položaja na lin-munskem da je bil rum unski m cetani v soteskah južno od Brasava umik odrezan, in da je bilo včeraj ujetih 18,000 Kumunov. Naznanilo se glasi: “Fronta generala von Macken sena: Naše prodiranje čez lini jo— Bukurešt-Ploešti je bilo tako naglo, da mmunske čete v soteskah južno od Braževa, v prelazih Pre-aeal in Aitsehanz, niso utegnile uteči o pravem času. Na svojem begu so zadele oo avstro—nemške oddelke in bile potisnjene proti severu. Večji del jih ježe ujetih. to je štiri dni man j kot na prvi. Vrednost njenega tovora se cen; na dva trilijona dolarjev in poleg tega je imela na Krovu tudi uradno pošto za Nemčijo. Poäsedsednik ' Paul Milken od Eastern Forwarding družbe pravi, da seje Deutschland takoj začela pripravljati za tretjo preko-atlan-tiško vožnjo in da bo sploh redno plovila med Nemčijo in Ameriko za ves čas vojne. Čveterozveza ponuja mir. Berlin, dec. 12.— Ko se je sestal nemški parlament v torek, je otvoril zasedanje državni kancler Bethrnanu — Hollweg z govorom,v kasereni je najprej očrtal politično stan je in posebno povdarjal dosedanje vgpehe na bojnem polju,nato pa prešel na točko, ki morda pomeni— konec vojske. Govor, ki ga je Be tlim an—Hol I weg govoril v imenu vseh centralnih vlasti (t. j. Nemčije, Avstrije Bolgarije in Turčije) se deloma glasi: “Dve leti in pol divja že najstrašnejša vojska, kar jih pozna zgodovina, nesreča, ktere ni mogla zabrani niti dvatisočletna kultura in ki spravlja v nevarnost najdragocenejše pridobitve človeštva. Naš namen ni uničiti nasprotnika. Vkljub zavedanju naše vojaš-in gospodarske premoči in vkljub pripravljenosti to nam vsiljeno vol no biti do končne zmage, nas vendar gedi'Želja nadaljnje prelivanje krvi preprečiti in konec vojni storiti. Štiri zvezane velevlasti predlagalo torej V BE L J A N J E M IRC V-N IH FOGA JANJ. Pred-1 zastaviti pot prodrajoči m j zdi pot jako težaven, kor za celi Bolgarija in Turčija so podale v tem boju dokaz svoje nepremagljive moči. Svoje nasprotnike so vkljub njihovi premoči na številu Un bojnem materijalu prekosile. Naših vojnih ‘ čet niso mogli vkljub v geni naporom omajati. Zadnji'napad na Balkanu smo hitro in zmagoslavno odbili' Vsi zadnji dogodki so pokazali, da tudi nadaljevanje vojne ne more streti ndpOr naših moči] in da ves sedanji položaj jamči napredovan je In r s peli tudi v bodočnosti. V slučaju, da se vkljub tej ponudbi miru in sprave vojna še na-laljuje, potem so se zvezne vlade odločile nadaljevati vojno do končne popolne zmage. Pred clove t- ora in preti zgodovino pa odkljan jamo vso odgovornost.” Nato je državni kancler stirejel v avdijenci diplomatane zastopnike Zj. Držav, Španije in Švice in jim podal to noto s prošnjo, naj jo predloži jo zastopnikom nasprotnikov. O tem je bil obveščen tudi papež iu vse druge nevtralne oblasti. Vlade na Dunaju, Sofiji in Koustantinopolii so izdale ravno tako se glasečomoto na vse nevtralne dežele. Vlada Zj. Držav s predsednikom Wilson na čelu je sicer veselo pozdravila ta [irvi poskus priti do obče zaželienegamirn,vendar se še do danes ni odločila,kakšne korake 'no storila v tem oziru V Washington« pričakujejo uradnega obvestila in kakor hitro bo to došlo, se bo predsednik odločil za nadaljnje postopanje. Wil sonova želja je, da naj bi) Zavezniki resno pretresli ponudbo. Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo. V Londo-nn in Parizu je bila ta mirovna ponudba sprejeta z zasmehom. U-iadni listi kričijo na vse grlo, da se n jihove vlade ne sinejo podati’ češ da ta ponudba je znamenje o, nemoolosti centralnihViblasti. Ako O * bi njihove vlflde sploh kaj mislile na sprejem ponudbe, morajo prej seznati za pogoje, ktere stavijajo centralne države, in kakor stvari danes izgledajo. ni velik»; upanja, da bi zavezniki sprejeli ponujani ■jitn mir, razun če bi morda nev. traine države, kot Amerika. Spanja i. dr. toliko vplivale nanje, da bi vsaj deloma privolili v poga-janja. Trezno mislecema človeku se pač čudno zdi, kako morejo Angleži trditi, da je ponujani mir znak raemoglosri centralnih dižav. Ali je padec Bukarešta in zmago- PROGRAM LLOYD GEORGE-A. vsem sledi uzorcu svoje največe sovražnice Nemčije. Strah pred podmornicami. London. Dec. 12. — Kakor se poroča iz Londona, je načrt novega kabineta sledeči: 1. Oboroženje vseh trgovskih ladij za obrambo pred podmornicami. 2. Priprave za pomladno ofen-živo. •3. Mobilizacija vseh civilistov od 1(5 do GO leta. 4. Uveljaviti resno blokado. 5. Hpeljati krušne tikete za vse prebivalstvo. 0. Povišati produkci jo domačih pridelkov. 7. Odpraviti vse delo, ki ni potrebno za vojsko. 8. Prepoved vseh lukstiri joznos. L. 9. Vpeljava dni na ktere bi bilo prepovedano jesti meso. No, ako Lloyd George ves ta program izpelje, potem oi bilo pač desetkrat bol je živeti v Nemčiji ali Avstriji. Koliko so kričali Angleži, ko so Avstrijci in Nemci vpeljali brezmesne d'i?ve.' Ali sedaj so pa sami r.a istem. 1 i brez skrbi lahko trdimo, da gle.. » prehrane ljudstva izgleda veliko slabše na Angleškem, kot pa v kterikoli centralni državi. . ... i «lavne napredovati je centralnih čet logi. ki uh imamo, jamci|0 za; r. '* . e - *' po Volinfji znak onemoglosti? Ali Richterjev Pain ExPeller z sidrom, obstoj čast in prosto razvijanje narodov in so ob enem podlaga za dosego trajnega miru. •Centralne vlasti so bile prisiljene v obrambo pravice in prostosti na-roknega razvitka prijeti za orožje. Slavni clini naših armad niso prav nič premenili naših namenov. Nikdar gi nismo prisvajali pravice, da ini nadzorujemo in prevladujemo pravice naših nasprotnikov. Duševni in materijalni napredek, ponos dvajsetega stoletja, je v nevarnosti pogina- Nemčija in njene zazeznice. -Avstro —ogrska. je odbijanje brezštevilnih napadov nebrojnih ruskih čet proti primeroma maloštevilnim avstrijskim četam v Karpatih znak onemoglosti? Ali je delno nazadovanje francoskih in Angleških vojnih korov na zapadni fronti znak onemoglosti? Dočiin se zavezniki nikjer, na nobeni fronti- ne morejo izkazati z kakoršni kol uni vspehi, pa lahko avstro-ogrske-nemške - bolgarske Čete .kažejo na lavoro v© vence zmag, ki so si jih pridobile, kjerkoli so prišle v dotiko s zavezniki. Na zaveznikih slon dgov o m 091: Mir ali -— boj Grška mobilizira? London,dec. 12.— Izšvice se poroča, da je Grški kral j Konštantiu odredil splošno mobilizacijo cele gršk« armade. Centralnim vlastem hoče claii časa, da morejo koncentrirati svoje čete na sever'u in potem hočejo skupno udariti na zaveznike ob makedonski fronti, Grki od juga in centralne vlasti od severa. Edino, česar se Konstantin boji je, da bi zaradi blokade Orške-od strani zaveznikov zmanjkalo živeža za grško prebivalstvo, predne bi jim Avstrija, Nemčija in Bolgarija mogli v tem oziru priti na pomoč. sedaj težka Trinerjev zlati koledar. Trinerjev stenski koledar za leto 1917 je naslad za oko in um.Za zlatim ozadjem dviguje se veličanstvena podoba Kolumbije z devetimi lepotica*ni v krasnih narodnih nošah- Washingtonova slika in pet razgledov -ob reki Reni, Italijanski vinograd- Trinerjev laboratory z dvema notranjima prosloroma'- dopolnjujejo to krasno sliko- Fošljite lOcts za poštnino. Jos, Triner. izdelovalec ameriškega zdravilnega grenkega vina, 1333-1339 S, Ashland Ave* Chicago III- «! msamm mm mmm m mmm J CALUMET IN OKOLICA. J m m liuti: m mumm m m mmm m _____l)a se božični prazniki v resnici približujeje, nam je na]bolidi dokaz sneženi vihar,ki nas je obiskal pretečeno soboto. To je metlo, da je bilo veselje. Hvala Bogu, da je vihar svojo jezo iztresel čez noč, tako da je bila nedelja, akoravno precej mrzla, vendar nad V3e pri jetna, ker solnce nas je pozdravi-jalo skozi celi dan, kakor da bi vedelo, da se ne bo pokazalo več skozi celi teden. Zakaj od pondelj-ka sem vedno počasi sneži, kar pa ne straži prav nič nekterili avtomobilistov, da ne bi še celo sedaj,ako-ravno po snegu, Kolovratili po mestnih ulicah.Mislimo pa, da jim bo tudi to veselje kmalu prešlo! __ Ker j« bila v soboto plača so bile vse raznovrstne trgovine v mestu vkljub snežnemu viharju prenaj obijene deloma z kupovale! deloma,z radovedneži, ki si ogledujejo raznovrstna božična darila premišljujoč, s kterim bi najbolj osrečili svojce. Splošno trdijo trgovci, da je taao zvani “Christmas Bush” v jioliiem teku. _ Da vlada na bakrenem okrožju res blagostanje, nam pričalo banke, pošla in razne denarne agencije, ki j ošiljajo denar v inozemstvo. Ti trdijo, da še nobeno leto se ni odposlalo v tem času toliko denarja izven Z. id. kot ■ ravno letos, zlasti na Anglešiio, drsko in Francosko. Da Nemčija in Avstrija letos nekoliko zaostajata je lab ko n mevno. Uzrok lemu gotovo ni to, kot da bi dotični rojaki pozabili svojcev v stvari domovini. nasprotno, še z veliko večjim veseljem bi jim pomagali, vedoč da njihovi sorodniki v stari domovini več ali manj trpi jo vsled krvave vojske; toda kaj jim velja pošiljati denarne ali druge pomo-či, ko pa ne znajo, če bodo dotične stvari kedaj dospele na določen kraj ali ne- Kajti Anglež vedno prež/ zlasti na denarne pošiljatve katere takoj zapleni, ako mu le pridejo v roke. --Rojenice so se oglasile v družini g. Martina .Simonič in Atte r. Šuštaršič na Osceola štr., La liri um, in pri obisku pustile kot božična dar krepkega Slovenca — Amerikanca. Oestitnmo- —G. Mike Lucas in soproga Marija r. Blautz iz sedme ceste žalujeta nad izgubo'štirimesečnega sinčka Edward«, ki se , je v torek jutro preselil med nebeške krilat-ee. Naše iskreno sožal je. Postaja društva sv. Barbare št. 81 se skrbno pripravlja na veliko veselico, ktero bo priredilo na treh kraljev dan t. j. fi. januarja 1917 v italijanski dvorani v proslavo d-esetletnga obstanka društvene -ga. -Za Novo Leto se nam obeta zopet zabaven dan, kajti miši mladeniči in dekleta se vestno pripravlpijo pod vodstvom g. župnika za dramatično predstavo, naslovljeno “Tri sestre”,. Rojaki, glejte da se za oni dan ne engažirate za kam drugam, ako nočete zamuditi par vt-selih m kratkočasnih urie. — \ ponedeljek zvečer umrla je na svojim domu 420 šesta cesta 22 letna Mrs. Mary Brajdič roj. Sotlič. Pokojna je bila. nap starejša hči rajnega slovenskega pijonirja ; nn N-Galu metu, Jožefa Sotlič. Bolehala je že dolgo na sušici. Zapušča poleg soproga dva otroka, dve sestri in enega brata. Pogreli je bil v četrtek iz hrvatske cerkve. — Louis Michelak, Poljak, ponesrečil se je tako nevarno v pone? del jek zvečer okrog pol jedkaj ste ure v rudniku " št; 15 G. '& 11. Družbe, da je par ur za tem v bolnišnic. umrl na zadubljenih poš I kodirali. Ko ju bil pri delu, mu je spodrosnilo in ko je padal po poševni steni, se je valilo za njim kamenje, ki ga je popolnoma pod-sulp--Poleg starišev, ki živijo na Šved tovnu, zapušča dva brata ih tri sestre. Star je bil koma] dvajset let. Pokopan je bil iz poijske cerkve. —Javne in župnijske šole na flnbbell so zaprte radi hitro se razširjajoče nalezljive bolezni — Škrlatice. Šole ostanejo zaprte do Novega Leta. — Ako hočete imeti Vesel in Zdrav Božič, narot ^ vino za praznike — najboljše, doma prešano. Dobile ga pri Michael Klo-bucliar, 115 — T tli. Street. —Drsanje na ledu je -v polnem tivù. Veliko drsališče v Colosseum je bilo odprto v ponedeljek ob velikanski udeležbi onih, ki ljubijo ta zimski šport. —Zopet je zmanjkalo enega iz med starih Oalumvtskih pijonir-jev. Na svojem domu 207 Tamarack Str. Laurium umrije Nemec Peter P. Zielir, ki je bil zlasti med starejšimi Slovenci dobro poznan. Rojen na Bavarskem prišel je kot 15 leten deček na Eagle Harbor L 18(55, od koder je 4 leta pozneje jirišel na Calumet, kjer je potem stalno bival do svoje smrti. Uposlen je bil do dve leti nazaj pri C, & TI. družbi. Bil je veren katoličan in dober oče svoti mnogoštevilni družini N. V. M P. — V petek je smrtno ponesrečil v rovu št. K). C. & H. družbe Arvid Koštamo, Finec. Hotel je ravno iti čez tračnico v rovu, ko prileti vzpenjača in ga potegne za seboj, tako da je bil na mestu mrtev . — S. & S. Co.. K n i t t i n g slovenska tvrdka za izdelovanje nogavic ima toliko naročil, da je morala naročiti še dva uova stroja in v primeri s tem povišati tuli število uslužbencev. Delo se pač samo hvali. — Pri glavnem letnem zborovanju društva sv. Cirila & Metoda št. 9. J. S. K. J. dne 8. dec izvoljen bil je sledeči cdbor za 1. 1917. Predsednik: Frank Sedlar; podpredsednik; Jos. Plautz ml.; tajnik: John D. Siinich; podtajnik- Jakob Kavčič: blagajnik: Jos. S. Stukel; odbornic za dve leti: John Gosenca, John Starc, John II en ich, Mike Siimeli st.; maršal: Geo. Klobučar; poslanec: Jos. Jančar. — Slabi časi se obetajo. “Suha-či” pobirajo pri raznih strankah, posebno pri ženskah podpise, s katerimi se zavežejo, da ne bodo odslej naprej nikdar več delale pijač iz detelje (clovenvine), “jergata” (dandelienwine) in raznih družili zelišč in jagod. Ne znamo, ali so ti ljudje že znoreli ali so še le na potu tje, ampak toliko je gotovo, da bi bolj “pasali” med družbo v Newberry, kot pa med treznemisleče ljudi. Nazadnje bo-do nam še celo prejiovedali vodo iz Lake Superior, češ da se nahaja alkohol v njej; Rojakinje, ako pride Etera teh “pismod” k vam za podpis, pokažite jim, kje je tesar pustil ltucnjo v vaši hiši. — G. urednika našega lista o-biskala je mučna bolezen, ki bi se bila skoro sprevruila v pljučnico-, ako ji ne bi bil zdravnik takoj od začetka zastavil pot. Seda] se mn že obrača na bolje in upamo, da kmalu popolnoma ozdravi. Bon daj! — Ako hočete imeti Vesel in Zdrav Božič, naročite si vino za praznike — najboljše dòma prešano. Dobite ga pri Michael Klobuchar, 115 — 7 tli. ' 7 tli. Street. — G. Jakop//Kocjan, . iz / Red Jacket Shafta, ki.je Lil par.-.tednov nazaj liudu poškodovan pri delu v Naznanila društev in klubov. Naznanilo. Vsi odborniki društva sv. Mi- haela so vabl|eni, da se polnoštevilno udeleže pregleda trimesečnih računov, ki so bo vršil v nedeljo, 17. decembra po prvi sv. maši v navadni zboro-valnici. Calumet, 5. decembra 1918. Frank Novak. tajnik. NAZNANILO. Članom društva sv. Jakoba št.?. S. K. L’. D.. Laurium, Midi., se s tem naznanja, da pridejo vsi polnoštevilno k prihodnji redni mesečni seji, ki se bo vršila v nedeljo dne 24. decembra točno ob 2. uri v navadni dvorani. Ta seia je ob jednem tudi letno glavno zborovanje za volitev novega odbora za leto 1917. V saki član je pod kazni jo obvezan se seje u-deležiti. Nekteri člani ne pridejo skozi celo leto k sejam, zato naj se ttde-žijo vsaj te, da bedo znali Kako da družtvo obotoji. Jos. R. Sedlar, tajnik. rudniku, je toliko okreval, da je lahko zapustil bolnišnico in šel na svoj dom. — Tudi g. John Shutteju, ki je zadnji teden tako nevarno ponesrečil, da se je bilo bati najdaljšega, se je vsaj toliko obrnilo na bolje, da je 3edaj izven nevarnosti. Nahaja se še vedno v C. & H. bolnici. — Kdo ima najkrajše in kdo najdaljše družinsko ime v Calumet tovvnshipu? To uganko je rešil Geo. Martin, township klerk sledeče: Najkrajše ime nosi John Bo iz Raymbaultowiia, najdaljše {»a Louis Garyantysiewiecz iz Tama rack Jr. — samo 115 črk. m m Ustavite vaš KAŠELJ « predno se dobro poprime vašega ustroja. Zmanšajte napade ter utešite razdra-ženje z rabo CEVERA’S 8ljP Balsam for Lungs (Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravija pri zdravljenju kašlja, prehlada, hripavosti, krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. Ako dvomite naše besede, Čitajte sledefe pismo, katero smo pred kratkim prejeli in katero potrjuje kar mi trdimo: "Hočem vam naznaniti, da je Severov Balzam za Pljuča zelo uspešno učinkoval. Takoj po prvem popitku so se moji otroci boljše počutili. Pomagalo jim je odpraviti kašelj in prepreČal je tudi na-daljne napade. Rabili smo ga tudi v slučaju oslovskega kašlja pred d verni leti ter je tudi pomagal.” J. Kowalski, Cutchogue, N. Y. Kadar potrebujete zdravila, vprašajte za Severova v lekarni. Glejte da dobite tista po katerih povprašujete. Zavrnite nadomestitve. Ako jih ne morete dobiti v lekarni, naročite jih od nas. J W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. £ Ali ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! S. G. Ghynoweth Insurance Agencv naslednik SCHNELLER* LAWRENCE Pred ko odpošljete DENAR v sturo domovino, oglušite pri meni, ker jaz ga Vam odj)0j ljem zanesljivo in najcenejše. MIHAEL KLOBUČAR 115--7--cesta. Calumet. GALBRAITH & McOCRMICK Odvetnika iztirjujeta dolgove, uravnata zapuščine ter pregledujeta lastninske listine Zastopata v vseh sodišči^ ULSETH BLOCK Calumet, Mie], Tel. 169 (òrrect Styles Hoffst... Values Mogočni preganjalci strahu. Bolezni rušijo srečo družine. Lahko se jih torej bojite. Toda je varna pot izogniti se strahu in zopet dobiti mirnost razuma. Tri-nerjevo ameriško grenko vino je zdravilo, ki prežene ^es stiah. Ono odpravi uzrok, nepotrebno materijo, ki se nabila v črevih in ustvarja pravcato gojilnico vseh bolezni. Ono izčisti želodec, okrepi čreva, živce in celo telo in povrne energijo. Ako ste zaprti, imate glavobol,, megriuo, ste nervozni, ako imate sitnosti, ko spremenite življenje i. t. d., vam bo ono dalo od pomoč. Cena $1.00 V lekarnah. Mnogo ljudi se neprestano Hoji revmatizma, trganja. Držite doma Trin'erjev Liniment in videli bodete, da se Vam ti bledi duhovi ne bodo mogli zoperstavljati. Pomaga naglo tudi pri poškodbah, pri z- inkih, oteklinah, ozeblinah i.t.d. ZA ZIMSKE OBLEKE in VRHNE SUKNJE imam na razpolago več sto najfinejših uzorcev. Pridite in oglejte si jih. Postrežba’,točna, cene zmerne. JOS. Jg WERSCHAY VOGAL PETE IN OAK CESTE. Za božič in novo leto zamorete si kupiti mlade prašičke pri Michael Sunich 421—sedma cesta . Calumet. Na prodaj! Par mladih konj in tri krave, V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1383 —1339 8. Ashland Ave. Chicago. III. Ako hočete Trillerjev Zlati Koledar, pošljite 10c za pošto. Kratkočasnice. — Bolni«; “Veste, gospod dok, tor, posebno lindo sepa nisem pozdravil ,v vašem kopališču” Doktor; “O vem, to sem si kar mislil, saj tudi niste bili nikoli lntdo bolhi” — Znanec sreča kmeta iz okolice,-ki Ves zasopi jen teče: z oknom na'rami, in ga vpiaša: “Kam pii tako-hitro?’,—- “ “V mesto” -‘“Pokaj?”—“ “Bral serri .v . časopisu, -da proijaj-ajo ,..,za jiitrajšnjo. Veselico:0;k.na_,po BO Jv r,,pa neseni pfdd-at tole okence, ki doma itak ni več za rabo. ” ” pri OUST- LAMPELA Lake View, nasproti pokopališča. ^ Anton Gregorich ^ KROJAČ 315-6 cesta, Calumet, Mich. EDINI SLOVENSKI KROJAÜ V MESTU. Jesenski uzorci so dospeli in vas uljudno vabim, da si jih oglejte in izberete izmed njih ono obleko, ki se vam najbolj dopada. Izgotovim jo pa po najnovejšem kroju in nizkih cenah. i Pridite, oglejte, izberite, naročite! Spoštovanjem ANTON GREGORICH. VICTOR HERMAN, FOTOGRAF % se priporoča Slovencem za iz delovanje vsakovrstnih fotografie- nil) slik. posameznikov ali skupin Ženitovanjske skupine naša posebnost. Delo ukusno, cene primerne. Svojim cenjenim gostom in odjemalcem naznanjam, da sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega linijskega pridelka po na vadnih cenah ter vabim uljn>i izobraženi m Slovencem. Ve-pogovova s Kožirjem, e tudi prilike, ko mu 1)0de mogoče opazovati preprosti slovenski narod, katerega sin je i Zaradi jednostranske odgoje je erodno ljudstvo prav malo val. med aelil se J® vesel i 1 si> . oli- avo poz»« Dva zajca sta mu potjo na m uho, toda, kakor da bi živtdi vedeli, kakšen človek je Vinko, postavila sta se na' zadnji )lt)C,i in ga opazovala, da-li rima n,ore s svincem posvetiti. Ko je pa prišel za takšne šale le preblizu, skakala sta po malem, zopet v grmovje se past. Prišedši na Hribovec je srečal na vasi nekaj svojih šol -ki so se kakor vi najprej škili tovarišev kakšna posebna vrsta ljudi ) prev. s-etno izkazovali in bahato ozirali na preproste Slovence, češ: glejte nas, -ki smo omikani, kako se ločimo od uboge parije!—Težko se jih je iznebil in se meril med množico naprej, dasi sam ni vedel, kam bi gel najprvo- Največ ljudi j je šlo v cerkev, in On jo krene tudi tje. Na poti do cerkve sreča Mateja, j ki je tudi prišel pogledat rojake. Vinko mu izroči puško. Ker se popoldanska služba božja še ni začela, molilo je ljudstvo na tihem v-cerkvi. Vinku je posebno ugajala podoba Matere Božje v velikem oltarju. Zdelo se mu je. da sveta Devica samo njega gleda tako milo, tako. ljubeznivo, kakor da bi mu hotela reči; Tudi ti si prišel med moje slovenske častilce! Dobro došel!—Da, taka čustva niso Vinku še nikdar pre-šiniala srca. Tukaj je prava pobožnost, tukaj prava molite-v. Kmalu g potem zabuče orgi je, močan zbor krepkih mladeničev, meil katerimi se je pcsebno odlikoval nizki Koširjev '-basso profondo’’, zadoni in veličastni llayde-no\; “Lastimo Te!” se razlega po tesili cerkvici in še daleč tje na : vas in širno pol je.—Oiglje utihnejo pevci pa začno peti la. v re ta n-ske litanije, za njimi kmalu vsa ; cerkev, tako, da se je človek ne-• hote moral spomniti bučanja čebel v panju. Kdor je mogel in kakoi je mogel, hitel je, da počasti Kraljico svetega rožnega venca; D Mati najbolj sveta, Urez madeža svočeta, Bevioa hod pozdravljena, Trosi za nas Boy«? K e moremo reč:, da je bil Vi n -od onih mladih izobražencev, ki misiijo, da je vera le postranska «tvar. potrebna prostemu ljudstvu, kateremu po drugi poti ni mogoče pokazati pravih zakonov življenja ■n nravnosti. Vedel je. kaj je vera narodu—namreč svetinja častitih pradtdov, s katero so že oni hodil) v boj za domovino, vedel je Vinko tudi—a le iz knjig—kaj je ve-,H posebe slovenskemu narodu. Ta »»rod je pa le površno poznal. Zato ga je današnja slovesnost zelo ganila. Toliko pobožnosti in zaupnosti v Boga ni videl še nikjer, -■ačel je tudi on peti z drugimi in Pol do završetka. Ko je stopil iz cerkve, pozdravi lia spoštljivo Košir, Vinko pa sto-D k njemu in mu prijateljski po-( a roko. Potem ga še polivali zas-•lan orjaškega ‘-basa” in spravi popolnoma v dobro voljo. Vinko n* Vei-Kl, da je Košir na svoj “bas” posebno ponosen, in kdor gJ. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a đopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and Obey them'- To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it- AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS- TUIS N, HAMMERlINS, President. Časnikarstvo. Gotovo nam večina naših , cenjenih 'bralcev ne bo verjela, ako trdimo, da časnikarski stan je eden najtežjih stanov na svetu. Delo, ki fra opravlja časnikar je nehvaležno. iNijva lista ali časnika, ki bi VSK. svoje bralce zadovoljil. Kdor bi to skušal storiti se nam zdi kakor oni človek, ki bi rad vso pregreho in hudobijo spravil iz sveta. Vendar poprečni citateli, ko vzame svoj list v roke, lirici kuje, da so v njem izražene njegov« misli, njegovo prepričanje. To pa zna vsak, da je resnica, kar je nekoč ! ibničan tako slovesno in prepričevalno izrekel, da ima natu reč vsaka glava svojo misel. In vsem mislim naj bi ugodil ubooi časnikar. Nekteri se zanima- r"> jo za uvodne članke, torej časnikar glej, da boš pisni uvodnike. Ki so njuit po godu. Drugi se zanimajo bolj za lokalne ali krajevne novice, torej časnikar glej, da vsem tem ugodiš inda ničesar ne izpuhtiš, kar bi te vrste čitatelje za-zanimalo. Tretji zopet najdejo veselje v branju kratkih, povesti, torej časnikar glej zopet, da izbereš tvarino, ki bo bralcem te v vrste pogodu. Četrti radi prebira-sploštie novice,vse kar se je lažnega zgodilo bodisi doma bodisi v drugih deželah. Skoro vsi čitatelj “ .i listov pa ljubijo poročila o evropejski vojski. A kdo more na tem polju vsem ustreči? Vsakdo ima v tem svoje mnenje že ustvarjeno, eni vlečejo na to, dingi na’ drugo stran ih sedaj ti, ubogi urednik ustrezi vsem. Pri vseli svojih poročilih se mora časnikar držati resnice, kolikor je v njegovi moči. A resnica večinoma oči kolje, za-raditega je njegovo Stališče zelo težavno. Naj hvali jed nega, se* zameri pri drugem, če graja d nižega, se zameri pri prvem. In tu je, kjer mora čitatelj lista si napravljati svojo sodbo. Kar mu je všeč, naj vsprejme z veselim srcem, a če je kaj kar mu ne dopada, pa naj—potrpi. Da, potrpljenja je treba od strani bralcev in vsak list, ki ni popolnoma enostranski, bo potem lahko zadovoljil večino čitateljev. To je gotovo, da si vsak časnikar prizadeva, u-iroditi željam svojih naročnikov, a če mu včasih spodleti, to gotovo ni njegova krivda. Zakaj smo o tem razpravljali? Zato, ker opazujemo med našim slovenskim narodom p» «eh deželi, da zahtevajo preveč od vsakega slovenskega lista. Ako bi hoteli časnikarji vsem ustieči, bi moral vsak čitat-1 j imeti svoj pi*eben list. Na-š list ne dela nikako izjeme, godi se mu, kakor v st m (Trutom. In ako ne ustrežemo te- r> mu ali onemu, pot ni nas začno preganjati in »Ko tega drugače i e n:ore|o storiti nas skušajo podcenjevati pri ondi. kateri so z nasini delovanjem zadovoljni. Veasib ss jim posreči, včasih ne. Toliko je pa gotovo, tla dotioni ki, ki omalovažujejo svo| lokalni list, da niso n ikako vi prijatelji naroda, in naj še toliko kričijo,kako dobri narodnjaki da so. N jim so osebne težnje več, kakor pa korist naroda. Kdor to I) ire, n ij razume, ako pa noče razumeti in nadaljnje s svojo razdirajočo politiko, naj malo potrpi in potem bo znašel, da isto kar je želel nam, se bo prijiefi o njemu. Strah v Rimu. Ki m, dec. 13. — Mesto Kirn je v vednem strahu, tla ga prej aii slej obiščejoavstrijski zrakoplovci. Italijanske vojaške oblasti so storile v zadnjih par mesecih vse mo goče obrambne priprave proti zračnim napadom. William Marconi, iznajditelj brezžičnega brzojava, je sam nadziral vse signalne naprave, ktere naj bi rimsko ljudstvo pravočasno obvestile o bližajoči se nevarnosti v zraku. Ako-ravno je bilo dosedaj nemogoče u-staviti razne zračne napade na London, Pariz,.Benetke in druga večja mesta, imajo Italiani vsaj toliko upanja, da če ne morejo preprečiti napadov, da bodo vsaj varen povratek zračnih letalcev mogli zabraniti. V ta namen imajo postavljene na vseh višinah o-Krog Kima obrambne topove, kte-rili naloga je preprečiti povratek letalcev. Ce se jim posreči ali ne bo pokazala morda že bližnja bodočnost. (Kako se pač časi spreminjajo! I talijansLi narod oziroma njegovi zastopniki so pred leti vpili “Doli s papežem,” a sedaj V času nevarnosti pa naj bi bil ravno papež, ki naj bi odvrnil nesreče od mesta Kima. Zagrizeni fraihazoni, ki bi papeštvu iu vso katoliško cerkev utopili najraje v žlici vode, se sedaj neposredno z milo prošnjo j obračajo do Avstrije m Nemčije, naj se vendar ne spozabijo tako daleč, da bi iz zraka bombardirali “Sveto Mesto”. Torej papež, njihov naj večji sovražnik, naj bi ščitil me sto Kitu. Mi znamo, da njim je za svetega očeta, za Vatikan in za cerkev sv. l’etra ravno toliko kot nam za lanski snem, am-pak njim je za starodavne spomenike k t e-rili je mesto Kirn polno, in kteri v mirnem časti privabljajo na tisoče tujcev v mesto in odkterih celalta-lija takorekoč živi. Tn z ozirom na obrambo teli umotvorov in spomenikov apelirajo sedaj zagrizeni prostozidarji na KATOLIŠKO Avstrijo, da se vendar ne bi tako dal,eč spozabila, da bi jiotom zračnih bomb napravila kaj škode v blaženem mestu Kirnu. Lo priznavamo, da bi vsaka bomba vržena iz zraka napravila.škodo, škodo, ki se morda ne bo dala več nadomestiti, a kaj za to, vojna je vojna. To znamo tudi ako bi v resnici avstrijski zrakoplovci dospeli do Kima (in tega mora jo Ititi Lahi precej gotovi, ker se toliko pri -pripravljajo na obrambo proti njinl) da bodo kolikor je v njihovi moči prizanašali Vatikanu m bližnji okolici in to le radi sv. oče-ta. A da bi j>a ravno Vatikan moral braniti celi framazonski Kirn m pa pritlikovskega polentarske-ga kralja, jia pač ne vidimo nobenega vzroka, zakaj da ne bi posku sili avstrijski zrakoplovci svojo, srečo tudi nad Kirnom, ako le morejo tje dospeti. Morija bi en sam tak li h pad polentarje malo spametoval. In mi Slovenci posebno ne moremo imeti z njimi v tem oziru nobenega usmiljenja. Oni so nam razrušili granatami m ognjem dve najbolj priljubljeni božje- potni cerkvi, na Višarjah in na sr. Go ri pri Gorici. In vojna pravi: Klin s klinom. Torej.... Nemčija opravičuje deportiranje Belgijcev. Nemška vlada je padala izjavo, ki razpravlja in opravičuje odvajanje Belgijcev v Nemčijo. Vlada priznava, da je to postopanje zelo mučno za delavce, toda socijalna potrelw. Ker je morska trgovina z Belgijo zaprta in vsled tega nima ljudstvo ne živeža, ne dela, so p -stalo razmere neznosne. Mnogo družin, ki so jiotrošile ves denar, je odvisnih od ljudske radodarnosti. Belgijci trdijo,daje te razmere povzročila Nemčija, ker je iz Belgije vzela vse sirovine; toda Nemčija jih je vzela samo tamo tam. k jer tovarne niso mogle več obratovati. Izmed 1,200.000 ljudi v Belgiji, ki so jired vojno delali v različnih industrijskih strokah, je zda| 005,000, med temi 158,000 žensk brez dela, in 150,00(1 ljudi, med njimi 46,000 žensk, je deloma brez posla; na ta način je 655,000 ljudi odvisnih od javne podpore, Bo'eg tega je še 293,000 žensk in 612,000 otrok brez dela; tako jio-trebuje pomoči 1.560,000 o«eb, ali ena petina vsega belgijskega prebivalstva. Več kot 3()0 miljonov frankov ljudstva in ' pnhodnjósti se bo! izdalo 20 miljonov vsak mesec. Te razmere ljudstvo degenerirajo; nekateri'se udajo pijači,’ drugi nenravnosti. General von Bissing, netnški upravitelj Belgije, je takoj spočetka uvidel, da se mora kaj ukreniti. da se dobi brezposelnim delo. Naročil je županstvom, da naj prično kaka javna dela, da se zaposlijo vsi delavci. To seje tudi zgodilo, kjer je bilo mogoče in kjer ni bilo jireveč stroškov. General Bissino je že leta 1915 izdal naredbo, s katero so prisilili k delu one, ki niso hoteli delati,in letos v marcu se Je ta naredba še poostrila. Vsled te odredbe ae odpeljejo samo oni.ki niso hott-li delati. Vsakdo delo se jim dobro plača in vlada se ozira na mednarodno pravo, jio katerem se ne sme siliti ljudi, da bi izdelovali municijo. Belgijci dosledno niso hoteli sprejeti dela, ker so ga jim ponudili Nemci. Kri vsem tem pa je več tisoč Belgijcev v Nemčiji prostovoljno šlo na delo in sedaj dobro služijo. Dalje pravijo Nemci, da so raz mere v Belgiji dan za d mnom postajale s'abàe in moralo se je nekaj ukreniti, da se te razmere iz boljšajo. Vsakemu se delo ponudi in k delu se prisilijo samo oni, ki so se zavzeli, da ne bodo delali pod nemško vlado. V Nemčiji imajo Belgijci iste živi jenske pogoje kot Nemci in zaslužijo več kot so služili doma; nekaj p ri s lužen ega denarja smejo tudi poslati svojim družinam. Do rotilo sem jim je celo, da smejo redno obiskovati svoje ljudi in njih dvtižine jih smejo potem spremiti nazaj v Nemčijo, ako ravno žeiilijo? Preskrbelo se je tildi, da imajo svoje bogoslužje v svojem jeziku. Z ozirom na ta dejstva, pravi nemška vlada, je to še celo dobro za Belgijce, da jih odpelje na delo v Nemčijo, Medtem ko se starčki in otroci v Nemčiji mučijo z delom m vsled napora omagujejo, ni samo prav, temveč družabna potreba in dolžnost nemške vlade, da odvaja v Nemčijo brezposelne Belgijce. Quaker Oat tovarna zgorela. Betersboro. Out. Dec. II,—-Velika tovarna Quaker Oats Družbe je bila danes po požaru popolnoma uničena. Bri tem je zgubilo življenje 12 ljudi, nekaj je jih pogreša^ veliko število nevarno ranjenih. I ziok ognja: razstrelim. Za božič morate imeti doma poleg dobrega prigrizka tudi krepčilne pijače in to dobite pri Jos. Tomac=u ŠESTA CESTA. Imam tudi veliko zalogo dobrih smotk. Ciomei & Dianda Oak cesta. Pipe od 25c do $25.00 Cigare od $1.00 do $4.00 Cevi za cigare in cigarete od 5c do $5.00 Božični candy zaboj od 5c do $5.00 Sveže sadje in zelenjava vsaki čas. Mešani orehi in I:šniki. VSE TO PO BOŽIČNIH CENAH. DBUSTVEM Odasi. I Društvo sv. Jožefa št. 1- S. K, P. Družbe na CALUMETU. Uradniki zh leto 1916. Predsednik : Math Prebi Ile. Podpredsednik: Lois Oaz voda. I. taj. in zastop. : M art Straus. II. taj, Jos. I). Grahek 2401 H. St. Raymbaultown. Blagajnik ; Mike Klobuchar Calumet. Odbornikiza 2 leti: Math F.Kobe. John Gosenca, John D.Judnich.John Lamut Odborniki za eno leto. John Z. Kure, Jos. Mishica, Frank Vesel. Jus. W. Sneller. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; za Yellow Jacket M. F. Kobe Za Tani. in Tam. No, 5, John Lamut za North Tam. in Junior, Mike Filip; za Laurium, John Vidosh ; za Raymbaultown Jos. I). Grahek; za Osceola. John Pechavor; zaSwedetown, Math Likovich; za Red Jacket Shaft, Louis Srebrnak: za Blue Jacket in Al. binn, Martin Umek. Društvo Ima svojo redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. url popoldne. Rojaki, ki so niste v tem društvu, pristopite, ke- bode to le v vašo korist. Kdor hoče pt.i opiti, naj se ugiasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mn preskrbi zdravniško spričevalo in vsepotretuo K obilnemu pristopu vabi ODBOR. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo t mesecu lakoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv Jožefa. Uradniki za leto 1916 Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, John R. Sterben/ Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. O D BORNI I za 1 leto. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Sp bar, George Kotze, ODBORNI I za 4 let: Martin Majerle, Pani K. Madronich Math Prebilich. Poslanec-in maršal: Math. F, Kobe: Bolniški obiskovalci. Za Red, Yellow, Bine Jacket in Newton: Paul D. Špehar, (21(1 — 5 cesta v prodajalni). Za Laurium Mihael Pernšič. Za Raymbaultown: John Mušic. Za Osceola: John Pečaver. Za Tamarack, Tam. st 5, North Tam: Paul K. Madronich. ZaSwedetown: Math.Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu flej 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1916. Pred: Jos. B. M etesii, hi Mine St. Podpred: John Z. Kure, 4325-llth. St. I. taj: John I). Judnlch* 4337-Elm St. II. taj: John Šhutte No. 8 Maple St. Tamarack. Blagajnik : Jos. Gorshe. 4353Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Coivi Veltow Jacket: Raymbaultown in Swedetown • John Shutte No. s Maple st Yellow Jacket Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi O D BO R Za božič-Va^o sliko! Posebna pozornost se daje ženitvanjskim skupinam.Dogovorite se z THE KUKKONEN STUDIOS 318 Quincy cesta HANCOCK- Okviri za slike inj povečanje slik. PIJTE PARK IN ELITE PIVO. Slovensko neodvisno podpor«,, društvo Sv, Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912, Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maži v cerkveni dvoiarj URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda, Podpredsednik, Andro Kavčič. Tajnik, Frank Novak. Podtajnik. Jos. Ovniček. Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Gumbač, Anton Miklich, Johi, Klobuchar, Mihael Mervič, John Ga2 voda, John Gosenca, Anton Muhici, John Iler. Vratar in maršal. Frank Pavlich. B 0 LN IŠKI O BI S KO VA LO I : Za Red Jacket. Yellow Jacket i„ Blue Jacket, Andro Gumbač. 4321 Aborri St. Raymbaultown in Laurium, Louig Lavrič.2006 Cal. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut St, Tamarack. To društvo je samostojno, ter plac« v slučaju bolezni 20.00 na mesec bol. niške podpore. Vsmrtnine plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj čim već članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cj, znižalo pristopnino na $3.00 Poslužit« se te prilike ter pristopite k d-uštvu| K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda. št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoj-redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v pr» storili dvorane slovenske eerfcve a. Jožefa. Uradniki društva so za leto 191

Wertin, 221 Allotiez St. Florida Loe. Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. .Calumet. Mich. Lau ri itm. Mich. VS A pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošil jatve pa na blagajnika družbe. VfcAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ol, času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobi jo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so ‘‘Slov Novice.’' Iskrice. Villa ograža atnerikanske čete, one iste čete,ki bi morale N.J EGA “živega ali mrtvega” v roke dobiti. prično z B. — Ali ni nekaj srečnega v tej črki B? ne- in Henderson bodo posvetili ves svoj prosti čas vojnemu svetu.Ker bo imel Bonar Law, kot finančni minister in obenem predsednik poslanske zbornice, zelo mnogo dein, zato se ne bo mogel vdeleže-vati sej vojnega sveta, ravno tako tudi ne Earl Curzon kot član državnega sveta. Kot vse kaže, bodo Lloyd George, Lord Miluer in Henderson glavni voditelji vojne stranke. Nemška križarka prodrla angleško blokado. London, dec. 9.j—Neki nemški bojni ladiji se je posrečilo prodreti skozi ozko mrežo angležkih bojnih ladij, ki zapirajo pot v Severno nemško morje. To potrjuje kapitan neke trgovske ladije, ki je bila ustavljena sredi Atlantika in bila preš kana. Brezžično so bile obveščene vse trgovske, kakor tudi bojne ladije, da naj se varujejo pred novo sovražnico (Ubogi Angleži. ki se bojijo ene same male bojne ladije, kose vendar hvalijo, da morejo s svojo mornarico obvladati vsa morja. Oe imajo tak strah pred eno ladijo, kaj bi še le bilo, če hi se posrečilo celi nemški mor narici priti na odprto morje. Potem bi bilo pač ‘Good night! John Bull”!) set ljudi ubitih. Uzrok razstreibe je neznan.— Pa ne, da, bi si bil kak avstrijski zračni letalec privoščil malo veselja in obiskal Turin z par - bombami?! Billi -Teodor lioosevelt pretaka še vedno toliko krokodilovih solz zaradi Belgi je, da so mu oči tako zasolze-ue. da i e vidi, kaj se sedaj na Grškem godi. * * * «. * — Zaradi pomankanja premoga morajo vse plinarne v Italiji svoje duri zapreti. Ko bo enkrat zavladala popolna tema v Italiji, potem jhu .bo morda vzšla še le PRAVA LUČ. • * • • a — V nekem New Vorškem lis-tu skuša T. lioosevelt razložiti vzroke propada republikanske stranke pri zadnjih predsedniških volitvah. Vse drugo omenja, samo samega sebe pa popolnoma pozabi. Iu on je pač največ vzrok neuspeha. * ***** — Državni tajnik Lansing si je zopet “špogal” noto na zaveznike radi varnega spremstva novega avstrijskega veleposlanika grofa l ai novskega. Uspeli bo seveda >sti kot pri vseh drugih notah, Angle-ži jo bodo lepo vrgli v “kos”. A ko Z. D. nočejo postati predmet splošnega zasmeha, je čas da en, krat že BESNO nastopijo. ***** — Neki iz Angleške došli “poh nokrvni" Ameri kanec pripoveduje da je angleški narod na robu lakote. In ravno radi tega se Wash 'ngtonska vlada toliko upira zako-,lU proti izvozu življenskih po trebscin. Kajti v prvi vrsti se ms-lil Angleža “nafutrati”, če tudi pri l“)u Amerikance od glada jjogine. ***** ~~ ^ bostonskih ledenicah D nakupičeuega čez 10 miljonov hintov mesa za ,— zaveznike. Aiiierikansko ljudstvo pa mora d' |ilacati ogromno visoko ceno za "'eso _ ali pa biti sploh brez me-S<1' ne bi bilo tudi tu bolje, da ’’i veljalo:l,Ameiica first?” ***** Akoravno vstop Rumunske "ud vOjskiijoče ne pomeni konec v°.|ske, pa vsaj p0lRlJni konec Ruin unije. ***** — Burn unski kruh, to je kruh narejen iz pšenice, ki so jo Nemci m Avstrijci zaplenili v Rutnuniji, bo nemškim in avstrijskim vojakom dvakrat bolj teknil zato, ker so zanj jilačali — Angleži. • * • • • — Predsednik Wilson je zelo nehvaležen. Vse voditelje svoje predsedniške kampanje je bogato pogostil v New York n, samo na Roosevelta je pozabil. In ta je vendar največ storil zanj. C. & H. Mining Co. zvišala plačo rudarjem. Calumet & lleela in vse one družbe, ki spadajo pod njeno vodstvo, so danes oglasile povišanje plače vsem svojim uslužbencem za 5Oc. na dan za dobo od 1. jan. 1917 do 1. julija. Ta “bonus” se bo izplačeval z rednimi polmeseci-n i m i plačami vred. Družbe, ki so pri tem prizadete so:Cal. & llech , Allonez, Centeunial, I.a Balle, Superior, White Pine, Ahmeek, Isle Royal,'Lake Milling, Smelting t —- tri glavna mesta treh 1 -lidimjih kraljestev in vsa] trij se Min. pred. Lloyd George je sestavil nov kabinet. London, Anglija, 10. decembra-__Nocoj je bilo oficieino naznanjeno, da je bil sestavljen kabinet, v katerem vsi člani pripadajo vojni stranki. Ministrstvo je sledeče: David Lloyd George, predsednik; Earl Curzon, predseduiii drža. vnega sveta, Arthur Uendersui Lord Miluer, Andrew Bonar Law. finančni minister, obenem bo tudi predsednik poslanske zbornice in elan vojnega sveta. ■Zelo važno je, da je. podeljena ministrskemu predsedniku veliko večja moč, kakor je bilo dosedaj v navadi. Lloyd George je pod Asijuithovim ministr-štvom zahteval vojni svet. čegar član ne sme biti ministrski predsednik, vendar bo sedaj imel Lloyd George vojni svet pod svojim nadzorstvom. Sploh pa sl je prisvojil mnogo pravice, česar Asqnithu ni hotel dovoliti. Vojni svet bo imel seje vsak dan in Lloyd George, Lord Miluer Vrhovni poveljnik francoske armade mora odstopiti. Washington, dec. 12.— Privatna poročila iz Pariza namigavajo, da bo z izpremetnbo ministarskoga kabineta tudi poveljnik francoske armade, General J offre moral odstopiti od pove!jništva. Kdo da bo prevzet vodstvo armade ni še. gotovo jnajbolj se omenja ime generala Pe tain, branitelja Verduna. Jakost te banke je naznačena po njeni glavnici v dohodkih, dobičku in rezervnem skladu nad $150,-000 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena organizacija je popolna in delavna, dočim je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem osebnim zahtevam vsakega. Drago nam bo, ako nas poprašate glede naše sposobnosti, poslužiti Vas- Z enim dolarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku. X X * X * ♦ X ■fr -so- state {Savings Bank LAURIUM. MICH. +++++++++++++++++++++++++4 * t 4* * * + * *• * •iš •f * «. S225.330BBCS'* Razstrelba v municijski tovarni. Turin. Italija—Velika razstrelila se je pripetila v Alessandra to-arm, pri kteri je bilo nad petcie- Prepoved izvoza papirja. Washington, dec. 13. — Zakon’ da hi se prepovedalo izvažati papir iz Zj. Dr. za dve leti je bil predložen danes v poslanski /.bordici od poslanca? la m hell izKansasa. Dena- -na globa od $1.000 do $20,000 ali zapor od ne ve: ko! 10- let naj hi bila kazen za one, ki hi se pregrešili zoper ta zakon. (Prišel p-vendar enkrat na dan usmil|eni Samaritan, ki želi odpomoči časnikarjem ki v sled neznosne cene tiskovnega papirja ne morejo skoro več dihati. Bog daj, da hi se mu posrečilo njegovo dobro delo. a bojimo s e da papirni trust preveč “maže” in da bo epozificija proti predlogu pravdilia, da bi jo Samaritani mogel premagati.) J. A. Minnear & Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822. ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313. MALO POTRT, ALI VSEJEDNO ŠE VEDNO NA DELU. Ako hočete primernih cen za pijači, pridite k nam in razočarani bodete, kako ni/.ke cene boste našli na vogalu pete in Pine ceste. Ista stara gostilna, isti stari mož v trgovini in Ista dobra postrežba. DR. RICHTER-JEV L3AHN EXPELLER za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAL-«I.IO, BOLEČINE in OKORELOST v SKLEPIH in ATIŠ1CAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL. Pristni pride v zavitkih, kakor ga tu vidite natisnenega- Odklonite vsak zavitek, ki ni zapečaten z sidrovo varstveno znamko- 25 in 50 cents v lekarnah in naravnost od - AD RICHTER & CO., 74 — Washington St., New York. •II* *11* ien Blum. Obiščite nas. r. Izkaz o stanju z dnem 17. novembra 1616- Skrajšano iz poročila na preglednika denarnega prometa. PEMOŽENJE. Posojila :n diskonto-------------- ----------------------------$4o3,226.61 Zadolžnice Z. D„ druge zadolžnice in delnice. .................. 216,763.00 Zadolžnice za varnost vlog v poštnih hranilnicah. --------------- 6,000.00 ..................... 79,750.00 ""/.".'.V"".................. 2,219.20 .......................... 5,000.00 ____ . 245,128.36 Posestva in oprem............ Druga lastnina............... Dolg blaSajne Z. D. ... ..... Gotoyina na roki in na bankah. $1,008,087.17 DOLGOVI. G avica.....................................-...........$100,000.00 „ , .. , 25.00t.00 P™bltek................................................. W 031 37 Nerazdeljen dobiček...»........................-.......- ' ’ * Rezerva za obresti hranilnih vlog.........-.............. 3,000.00 V prometu......................................-.....--- 100,000.00 Vloge............................-’..................... B $1,008,087.17 PRVA NARODNA BANKA V LAURIUM. Odprta vsako sobodto zvečer- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. MINNESOTA. Eveleth. — Ena najbolj znanih ose!» na Venrilion in Messaba Range je limila 'v četrtek v osebi Neil Mcln-nis v starosti 74 let. Težko da je že kdo kedaj umrl na Eveleth, ki bi bil bolj čislan kot ravno pokojni. — Rojen v Novi Skoti ji prišel j'e v Z- JUrž. 1.1870 in se naselil na Gorenjem polotoku Michiganskem, kjer je bil upravitelj Boston rudnika blizu Calumata. L. 1884 se je preselil v Minnesoto, k jer je v družbi z Charles McNamara iz Eveletha iskal železne rude pio te-da j še popolnoma divjih krajih Vermiliona in tako dospel do Tower ja, kjer je priče) z trgovino z Indijanci, in prvimi belimi načelniki tje do leta 1890. Nato se jé podal ha Messaba Raiige, kjerje ustanovil Fayal in Adams rndnike. Zadnji rudnik, ki ga je ■pokojni odprl je tako zvani Meadow Mine. Njegove žena in dve hčeri so bile prve tri bele ženske oselie živeče v teli krajih. ' Pokojni bil je Član državne pogia voda je,zelo se je zanimal za upeljavo 1 j ud skih kakor tudi višjih šol po vseh teh pred malo časa ;še neobljudenih krajih. Pokopan je bil v soboto y.’clec. iz katoliške cerkve Št. Patrick ob obilni udeležbi domačinov in drugih iz vseli delov severne M iiniesgQty, Virginia. A- Da se Iron Range*še ni os-vobodila agitatorjev I. W. W. dokazuje shod, ki ga je imel James 1*. Thompson, vodja I. W. W..VV Finski soc i j a listi ču i dvorani zadnji četrtek. Udeležba je. bila zeloslaba. Govornik je razpravljal o štrajkiii v Ludlow, Lawrence, Mass, na železnem okraju in na kalifornijskih hmeljnih poljih. Shoda so se udeležili Joe Ettor, advokat II il to n in drugi, ki so v tesni zvezi z I. "W • W, Med shodom so se pobirali darovi za obrambni sklad za Carla Tresca,8am Kcarlet, Joe Schmidt in dr. ki so piod obtožbo umora še izza zadn jega štrajka na Range. Hibbing. — Tudi Hibbing je bil osrečen z enakim shodom,, kakor Virginia, jsamo s to razliko, da je tu prodajala svoje anarhistične nazore ženska v oselii Elisabeth Gurley Flynn, bojevita zagovornica anarhistične družbe L W, W. — Srečni Messaba in Iron Range! Chisholm. —Minnesotska državna milica, ki je bila dosedaj v službi Strica Sama na mehikanski meji, sé bo v kratkem vrnila domov. Da se jih primerno sprejme pri njihovem povratku, se je sestavil odbor, obstoječ iz članov Chisholm czir. Hibbing— trgovskega kluba, ki naj ima na skrbi vse dotične priprave. Pričakuje se, da bodo vrnivši se vojaki dobili nazaj iste službe, ktere so imeli prej odhodom na mejo. — Finsko temperenčno društvo imelo je zadnjo nedeljo shod, kte-rega so se vdeležila vsa sorodna društva okolice. Glavni predmet govorov na shodu je bil, kako pri-četi z Agitacijo ža splošno prepoved opojnih pijač v celi državi Minnesota. Shodu, ki se je vršil v knjižnici, sledil je koncert v Kovačevi dvorani. ■— S 15. dec. bo povišana plača približno 900 rudarjem Oliver Mining.Dmžbe za 10% • Za one. In delajo na površju, bo znašala "dnevna plača med $2.85 in 3.00. V samo tem distribuì bo prišlo na ta način okroglo $6,000 več v promet. Isto bo storila Shenango družba, ki obratuje v Chisholm m Hibbing d istr i k tu. Kaj bo .storila Great Northern družba, se še ne zna vendar je upati, da bo sledila prva dvema. OHIO. Cleveland. Iz Immigration Bureau se poroča; Pazite na neznane in vsiljive agente. O K neki češki ženi je p ris- vzamejo to in ono zraven, če morejo. Nekaterim se to ne zdi nič slabega, češ saj jé Kotnpanijsko ni kompanija je bogata. Toda kar ni moje, ni Moje, pa naj bo, on če-gar je, še tako bogat. Baje bodo kompanije tožile železnice za $100,000 za zgube, poškodbe in odtu jenja njih blaga na raznih postajali v Collinwöodu in Glave, land n. Železniški nadzorniki so zato izdali povelje za večjo nadzorstvo kar m blaga. Pustite torej stvari na tračnich pri miru. Kazen la ženska agentinja in ponujala bo precej velika, za tiste, ki bodo vzorce zasest knjig, ki stanejo bojda 25 dolarjev in katere kn jige sin te matere bojda čisto gotovo potrebuje. Agentinja sama, da je učiteljica in poslana od šolske oblasti ^sliool board). Vse to je bila laž kakor se je pozneje skazalo. Agentinja je napravila pogodbo z materjo, da p'aöa takoj en dolar, potem pa v mesečnih obrokih po dva dolarja.Agentinja je dala podpisati nek kos papirja,ki ga je mati podpisala, ne da bi ga citala. Ko pride večer mož;., domu. zve za stvar in se kmalu prepriča, da bi sin te knjiga dobil brezplačno na razpolago v javni knjižnici. Čez dva dni dospejo knjige. Čehinja jih noče vzet, toda ekspresnimi Jih j.e kar na porču pustil in odšel. Žena je knjige vrnila kompaniji. Toda čez par dni dobi od kompanije pismo, v katerem . ji kompanija grozi, da jo bo tožila, ako se ne drži pogodbe. Žena se je o binila na naseljeniški uraü. Tu so takoj spoznali, da je žena podpi sala pogodbo, ki se ne more preklicati, se ne more spremeniti, in da ie žena vse razu m e 1 a, kar je podpisala. Tako se je Čitalo na tistem papiru. Za ženo so bile samo tri poti odprte: 1. da sprejme knjiga in jih plača. 2. da odkloni knjige in čaka, da kompanija začne s tožbo in se še le tedaj pobota ž n jo. 3. da prepiše svoj del premoženja na moža, da bi kompanija ne mogla nič od žene vzeti. Toda druga in tretja točka bi bila zvezana s stroški zato se je žena odločila, da sprejme knjige in jih plača in je to za njo dobra šola, da ne bo nikdar kaj takega podpisala, česar ne razume. Slični agenti bodo v bodoče slabo naleteli v njeni hiši. To pa naj bo tudi o-pomin vsem drugim, da se varujejo agentov, posebno, da nikdar ne podpišejo ničesar kar natanko ne razumejo. Naj še bo omenjeno, da da so tiste knjige bile vredne komaj deset dolarjev, a žena mora plačati za ine $25. —Clevelankski policiji se je zadnje dneve posrečilo pri jeti več roparjev, ki so napadali na ulicah ljudi, in ropali po trgovinah in gostilnah. — Družtvo St. Clair Merchants Improvement Association je imelo pretečeni torek sejo in volitev novega odbora za leto 1917. izvolje-ni so bili sledeči; D. L. Beck, predsednik, John Žulič, podpredsednik, Anton. Grdina, blagajnik, August Haffner, tajnik, L. Schwalb, J. Gornik. A. Kausek in F. Gozdanovič, trnsti. -— Iz Cuyhega rek9 so potegnili v petek moško truplo. V žepu so našli neko karto, na kateri se nahaja ime James McCue, Sullivan, O. Okrog njegovih ledeno mrzlih rok se je ovijal rožni venec. V torek je bila,v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za umrlega cesarja F’ranca Jožefa. Collinwood. — Svaritev ob času. Za ljudi, ki žive v bližiui železnic je precejšnja skušnjava, da gredo na “tre-ko” iu tatu pobirajo premog ali zasačeni. Toda ne strah pred kaznijo ampak, čut poštenosti in vest morati biti za človeka zadosti mečni, da ga odvrneta on . jemanja,-kar ni njegovega. —Agitacija za sušo Že zopet kroži v Collinwoodu. Meje teritori ja katerega nameravajo osušiti So: Belt line in West Saranac Rd. do E. 152 St. potem School . St. od St. Olair Ave in London Rd. do Nickel Fiate proge. Co se res posreči osušiti - ta oddelek, bodo koristi tega dvomljivi za snlošno dobro. Ne suhih oddelkov, ampak uveljavljenja . obstoječih .postav glede salonov je treba. Costava je aretirati vsakega, ki pride pijan iz salona in kaznovati saioneija, ki ga je upijanil, nadalje nadzorov«, ti onega očeta, ki zapravlja zaslužek in ga prisiliti, da skrbi za družino. Co bi se ta pestava izvršila bi bilo zadosti. Agitacija za suhe oddelke bi bila nepotrebna. ' Newburg. . Fer je bil zaključen zadnjo nedeljo. Vse stvari, za katere so o truci popred ali pa na feni prodajali številne, so bile izžrebane. Na orgle sta prodajali in tekmovali za zlato uro Miss Frances Juli in Miss Mary Feskar. Zlato uro je dobila Mary Feskar, ki je dobila 905 glasov, to se pravi, prodala je 905 številk na orgle. Tudi Frančiška Juh zasluži pohvalo za svoje marljivo delo, kajti prodala je 570 številk. Za njen trod podarjen ji je bil zlat okrasek za okoli vratu in verižica. Orgle-, za katere sta prodajali omenjeni dve dekleti srečke, pa je dobil Jos. Kuha'- iz 82 ceste, Maver /Jat za $10.00 pa je zadel John Glivar. tudi iz domače fare. Stenska uta je odbila svojega gospodai ja v Jos. Furlanu, st. dočirn je šel gngalni stol, rocker na West Side k John Slabetu. Fostelj je dobil John Gornik, krojač in trgovec iz St. Clair Ave Umetno izdelano in krasno blazino, ki so jo izdelale in podarile čilske sestre, in je prinesla notri blizu sto dolarjev, je zadel Martin Sirk. Drugo blago so dobili različni srečni ljudje. Fantje iz “Stafford Streeta” so po vsej sili hoteli imeti Janca. Nabrali so med seboj $25ter jih dali blagajniku,in sedaj in sedaj se že veselijo dneva, ko bodo janca pekli. Tudi drugih stvari so veliko dobili omenjeni fantje. Nekateri, so kar.darovali nazaj, da so še enkrat bile postavljene na kolo. Fantje cele župnije zaslužijo pohvalo za svoje zanimanje. Frišli so v velikem številu na fer od vseh strani. Stavili so, peli in bili dobre volje in vendar pri vsem tem ni bilo nobenega nereda. Newburg je bil enkrat na glasu, kot kralj izgredov in pretepanja. Vsega tega pa je bilo krivo samo par oseb, ki pa so morale konečno od tod pobrati pete. Sedaj je mir in sloga med fantji, kakor 'med drugimi. Jaz pravim čast našim fantdm. Tisto surovo postopa» je, ki hoče pokazati fant svojo hrabrost s tein da se ne boji nobenega”, in išče vedno prepira in tepeža, to je bilo, morebiti občudovano tam kje v kakem zagorskem kotu, a med izobraženimi ljudmi se gleda na pretepača kakor na zoperno elove-ee, ki nima prostora med njimi in zato prej ali slej dobi zasluženo brco v široko plat. Smelo trdim, da se new burski slovenski fantje 'ahko.štejejo med prave slovenske fante vAmeriki. Tudi na{a dekleta so veliko pripomogla k tako sijajnemu izidu fera. Kakor že omenjeno, pomagale so pri fon na vsili strimeli. Foleg tega pa so še podarile za fer vsaka eno lepo opravljeno “punčiko”. Malo pred zaključkom fera so bili oddani glasovi za najlepšo “punčiko” in sledeči je bil izid: Doli No. 2, ki je bila oblečena, kot sestra dominikanka. je dobila prvo darilo z 93 glasovi. Darovala jo je Miss Katharina Godec, tajnica dekliškega društvk. Doli No. 3 darovana od .Miss Mary Barle, blagajničarke dek. ■društva, je dobila drugo darilo s 70 glasovi. Doli No. 1. podarjena od predsednice društva Miss Mary Sadar, je dobila tretje darilo. Doli No. 1. je bila zelo lepo oblečena. Opravljena, je-bila kot kraljica vsa v svili in zlatu in je zelo lepo iz gledala. Vsim dekletom najlepša hvala za njih marljivost in požrt-vovanje. Hvala pa tudi vsilil drugim, darovalcem, delavcem, in onim, ki so fer obiskovali, ter 8 tem pomagali. S ferom je veliko dela. To vedo oni. ki pripravljajo. Vendar farani bi morali biti, kot ena velika družina, izid našega fera je bil nepričakovano dober. S par izjemami bili s» na feru samo domaci ljudje iu vendar, kakor sedaj kaže, bode čistega preostanka $2,200.00 (Dva tisoč dvesto dolarjev). Fri tern ni šteto, kar se je nabralo denarja pri pobiranju dobitkov, za fer. Ako štejemo to zraven, potem je vsega čer $2,400. čistega. Natančni racini pride prilipdnij teden, ko se poplačajo vsi stroški. Za tako velik uspeli, najpreje hvala Bogu. ker brez njegovega blagoslova človek z vsemi svojimi močmi ne premore nič. Potem pa hvala na-Šim vrlim možem in fantom, ki so delali pred. pri, in po feni. Ne bom jih imenoval po imenu, pre več jih je. Vendar pa vsak prizna, da imamo moža pri nas, ki je za fer. kot ustvarjen. Ant. Glokokar se ne ustraši mučnega dela, am pak ko pride čas fera okrog, on je mož na svojem prostoru in igra vedno glavno vlogo, ne gleda na trud in stroške. N jemu je poma gal brat Jos. Globokar in Anton Suhadolnik in še drugi. O ja na j ne pozabim, pomagal je tudi e-den naših pevcev v Clevelandu, Louis Lipoglavšetc. Pomagali so tudi J. Možic, M. Romici), J Kenik, J. Perko in še drugi. To-mažMrvar in njegovi pomagači pri malem kolesu in pa g. L. Gliha, J. Lekan. J. Trček. Jos. Smrekar in še drugi na drugem kraju storili veliko za fer. Hvala vsim posebno pa cerkvenim odbornikom, ki so abrbeli za mnoge stvari. Ta fer pa nam zopet lepo kaže moč v edinosti in slogi. ILLINOIS. Joliet. — Radeckijev veteran umrl. Stari g. Janez Stukel, Radeckijev veteran, rojen 24. junija 1. 1829 v Petrovi vasi pri Črnomlju in bivajoč izza leta 1900 v Jolietu pri svojih sorodnikih, je mirno zaspal v Gospodu v sredo popoldne ob '2:15 uri v hiši svojega zeta g. Matt. Judniča, 1125 N. Hickory Street. Smrt cesarja Franca Jožefa katereinn je zvesto služil kot vojak celih dvanajst let, je našega Radeekijevega veterana tako pretresla, da je zbolel. Rekel je: “Eno leto sem starejši od mojega cesarja, m ko je umrl on, pojdem tudi jaz menda kmalu za n jim.” I» res je šel kmalu. Samo deset dni je CALUMET STATE BANK Glavnica $ 100,00(i Preosta ne« $ 50,000 Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. CALUMET STATE BANK BUILDING URADNIKI. Thomas Hoatson Preci. Joseph W. Seiden,Podpreti Ed. Ulseth,Pcdpred. F. J .Kohlhaas, Blagajnik \V alter Edwards, Pomožni^ PRIZNANO JE j©* da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboi na doni takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Clias. henk, manager. OBJAVA. Slavnemu občinstvu v Calumet in okolici naznanjam u-, ljudno, da se bodem z dnem 15. novembra t. I. preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je dosedaj izvrševal gosp. Frank H- Kchumaker svojo mesarsko obrt, vogal šeste in Elm ceste. Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me,čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu- Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša, dolgoletna naklonjenost- Spoštovanjem John Muvrin PENINSULA MEAT MARKET Caiumèt. # #•### ♦### ♦ ♦ ♦ # ♦ * * ♦ # ♦ * ♦ * * ❖ f ❖ * ♦ ♦ ♦ * ♦ ❖ ♦ Našim ropi kom najbolj priljubljeno pivo je BOSCH=EVO RIVO Posebno dobro je Gilt Edm Pivo Pravilno varjeno. Priljubljeno povsod, kjer se rabi. Bosch Brewing Go- LAKE LINDEN, MICH, ❖ ❖ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ❖ ♦ ❖ ♦ ♦ ❖ ♦ * ❖ ❖ * ♦ # * * ❖ ♦ ♦ kmalu. Samo deset dni bolovai za prehladom; ostarelost iu — žalovanje za cesarjem sta pripomogla, da je starček zaspal na vekomaj. Zapušča tri živeče sine. pet oinožehih hčera, vse polno vnukov in drugih sorodnikov. Pogreb Je bil v soboto dopoldne ob 9. nri, s črno sv. mašo v slovenski cerkvi. — Bližnji Rockdale, ki ima v svojem krajnem odboru tudi več naših rojauov, zelo napreduje. Iz male vasi je v nekaj letih nastalo pravo mestece. Novih hiš in hišic je vse polno, med njimi največ slovenskih. Ondan smoomenili, da sta si zgladila prav lepi novi po-slopji tamošnja slovenska trgovca og. Joseph Kuhar in John Petru-sa; zadnji bo imel največjo dvorano za javne prireditve v Rockdalu, in sicer ob Moen avenue, ki je glavna cesta rockdalska. To cesto bodo zdaj temeljito izboljšali m Laicali z asfàltskini makadamom. Potem lodo tlaka]i tudi še druge ceste. Rockdale zares napreduje, odkar so se pomnožile razne ta-mošnje industrije DEBELI LJUDJE POSTANEJO SEDAJ HITRO TANKI. Bodite zmerni v jedi, dihajte globoko in jemljite Tassco. Debeli ijuđje, osobito oni od 10 do 30 funtov nad: navadno težo se bodo zanimali izvedeti, da zamot rejo lahko znižati svojo težo brez stradanja in utrudljivega važbanja. To se zamore najbolje učiniti z zmernostjo v jedi, tako da ne bodete preobložili prebavne organe, z dovoljnim uživanjem svežega zraka, globokim dihanjem in ako vzamete Tassco štirikrai na dan. Tassco zamorete dobiti v vsaki lekarni v tabletah po 5 grain, vzemite eno po vsaki jedi in enot pred ko greste spat. Ne stanejo mnogo, so absolutno neškodljive, se lahko vzamejo ter pouzro-čijo, da se zniža tolšča, kjerkoli se je nabrala. Nekoliko dni rabe vam bo pokazalo znatno znižanje teže, meso bo pokazalo znatno znižanje teže, meso bo postalo trdno, koža gladka in zdravje -v obče zboljšano; vaši ko raki bodo postali bolj lahki in celi život lažji ter obče razpoloženje bolj veselo. Vsakdo, ki ima 10 do 20 funtov nad normalno težo. naj gotovo 1 poskuša s tem zdravljenjem. Najbrže bodeteiznašli, dato je kar vam treba. 1•*rrg£»"vv' ' w H ! t e " =m Ko bi tehtali Vi 198 fun= tov ter nosili škornje vsaki dan osem ur -- ter ne bi mogoče zamogli Lupiti čevlje, ki bi trajali en mesec — in potem bi poskušali “Hipress, nosili jih osem ur na dan skozi SEDEM MESECEV, uštevši nedelje in še takrat ne bodo raztrgani — Smo prepričanja, da ne bi bilo za bodoče nikako vprašanje, ktero vrsto škorenj boste kupili. Ta, ki jih nosi kot gori rečeno, je Hans Jensen, delavec pri sesal ki (pumpman) v Leadville, Colo. in on je samo EDEN izmed tisočev rudarjev, ki SKUŠAJO vsaki dan, kako daleč naprej so White “Hipress” od drugih navadnih čevljev. Edini škornji, izdelani iz novega KAVČUKA Za AUTO uliti v EN SOLIDEN KOMAD. Podplati so TRAJNEJŠI KOT JEKLO. Ogibljite se ponarejanj - pristni i-majo RDEČO CRTO okrog vrha. Prodaja se pri 38,000 trgovcih. Prihodnji par vrhnih čevljev iz kav- \ “STRAIGHT-LINE Dvakrat tako dolgo se nosijo Th£ B. F. Goodrich Company. Tovarne: Akron, Ohio, Izdelovalci znamenitih Goodrich Auto obročev, “najboljih za dolgo pot.” Indijanci. Spisal Rado Murnik. (Ivonec.) Vil. “Kaj?" se je razveselila teta. “Moj Žiži še živi! Dober človek sv Ra je usmilil — kdo pa je podpisan?” “Vladimir Bukovnik,” je po-uwno izgovar jala mlada gospodična, in zagoravalo ji je v obrazu. I rvikratje imenovala njega ime vpričo drudii. O ^ nedeljo zjutraj po maši sta sedeli teta iu nečakinja sami v J’r|tlični sobi in pletli. Minka je ':t nekoliko bleda. V dnu srca je bila preverjena, da ga ni nesreč-"ejsega dekleta od nje.Zakaj krat-konikoli mu ne odpusti teta, da je videl "njene” lase na tleli! In vse-tega so krivi le indijanci! fctvar je pravzaprav smešna. In vendar je potočila Minka že toliko grenkih solza .... leta Liza je imela sicer kratek pngled. pa tenak nos. Skrivaj je bila N “Ali; lice motrila vedenje Miniano, atari ko je dognala, zakaj je ne “D 'zza tiste indijanske vese nosu. ‘•Ob,” se je okrunila k njemu “Oprostite mi, gospod Bukovnik, čisto sem vam pozabila ponuditi stola! Hudo sem v zadregi, kako bi Dovedala, da sem vam neizrečeno hvaležna. Ibosim vas, blagovolite pozabiti kar je bilo neprijetnega.... nesrečen slučaj.... saj me razumete? In zdaj pa povejte, kako se vam je posrečilo oteli našega m ličkal” “Žiži se je zatekel v skladišče,” je uslgžno odgovarjal Vladimir. “Yrčeiaj ga je zapazil tam delavec in mi ga pokazal. Spoznal sem ga seveda precej in .... veseli me, da šem vam, milostiva, mogel Diti na uslugo. Obenem vas prosim zamere!” Rešitelj mačeta je moral ostati pri kosilu in obljubiti, da pride skoro zopet. Rridno sta ponavljala z drugošolcem matematiko. Ivan je preizkušnjo dovršil prav dobro in imenoval V lad i mira za medicinca in častnega člana Deleverov. Tudi Leti Lizi se je prikupil mladi uradnik čimdalje bolj. Iu ko je nekega dne prišel povpra-at za Minko, je starka Židane volje blagoslovila presrečno dvojico. Gospod Veliki Gad pa ni zinil drugega nego “Jii—!” Ivan Jamnik in njegovi tovariši so že zdavnaj zakopali bojno sekiro in se olili v pridne Evropejce. Z mirnim smehljajem se spominja ta ali oni romantičnih uric v vig-vamu in v pragozdu, zlasti kadar se plete pogovor o korenjaških Burih. Le njih sovražnik, belokožeč Žiži. ni izpremenil svojega neomajnega značaja. In ko je, od mučnega počivanja truden, opešal in se naveličal vsega dobrega, je dala žalostna gospodična Liza prirediti n jegove zemeljske ostanke v trajen spomin. Z žaganjem napa-ž.en, s steklenimi očmi in z lepo zavitim repom počiva na eni tetinih omar. Lahko mu bodi žagan- j»! Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Breči taj te sledeče stanje družbe, dne BI. decembra 1915: Imejitelji zavarovalnih polic.3,077 Zavarovalnina........$3,161,486.44 Izplačane požarne škode .$125,077.18 Izplačane dividende članom.$253,323.08 Gotovina ..................$156,911.98 DIREKTORJI:,' Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John VVaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik. Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig. glavni upravitelj Mat. L oheia in William Johnson, odbornika. Tonoline je pomoč lepoti, pravi specijalist. Mildred Louise govori zanimivo za ženske. Ker je zdravje prva pomoč lepoti, je ta dogod* bica, k^korje pripovednjoMildredLoui.se, zna« naspecijaiistinja za lepoto, iz Bostona, Mass, nenavadno zamniva. “Ne zamorem priporočati boljega dajatelja zdravja, kot je tonoline” pravi Mildred Louise-Mnogo mesečo v sem bila bolna na želodcu in nervozna. Grozno sem trpela na bolečinah, ki so Sledile pojedi. K temu je še prišel glavobotna. Slaba prebava je naposled pouzročila nervoznost. Pomoč je pa prišla, ko sem poslušala svei nek-terih žensk, ki so rekli: Vzemi tonoline. Ne dolgo potem ko sem začela jemati tonolin so me začeli moji odjemalci opozarjati na spremembo v mejetii zdravju. In ker je . Zdravje najkrajša pot k lepoti, je bilo to zboljšanje najbolj poznati v mojem obrazu. Ne morem povedati kaj vse je storil tonoline za mene. «laz sem ako hvaležna, da ga drage volje javno priporočam.! Tonoline je čisto vegetabilično zdravilo, ki gre do sedeža navadnih bolezni - želodčnih in obist-IIili, kataralnih napadov žiežnih organov, Eternili bolezni in nečistosti krvi — ter hitro ustanovi redno delovanje. Tonolins vam bo vsaki lekar. nar razložil. Oponuga. Ker je tonoline stvaritelj mesa. naj ga ne rabijo oni, ki ne žele zvišati svoje telesne teže za 10 funtov ali več. 50c škatljica prosto. Da v rtu igrala samo v milem pa še to prav red kok rat, in od klavirja z vlažnimi, triKll"mi očmi, polnimi pritajene '-•dosti. bponiinjala se je svojega •Zvestega Italijana. Zlate ure pr-Vei «kotntlj nesrečne ljubezni, so T bile še vedno nekaj svetega .... “'hial samkrat bridko prevarje-t 1’ Je zaprlo srce m živelo v ( 11 Spelici notranjosti samo zase r,‘‘to duševno življenje. Brav 111 bilo gospodični Lizi do 1 ‘Jootlkov, ki jih imajo podli in 1 tv'značaji o starem dekletu, o j zarjaveli devici. Alt takiatje bolelo, takrat.... In te bolečine vse včasi tako odločilne vse žive dni, naj bi bila obvarovana vsaj ljub-ljena nečakinja.... O tem je premišl jala teta Liza, dobra kakor duša. se nasmehnila in si privoščila za en nos tobaka. Takoj pa je zopet nabrala drobni obrazek v resne gube; in ko jo je Minka v greukosladkem nemiru plašno pogledala za trenutek od strani, je bila docela overjena, da od užaljene tete ni pričakovati nobenih odpustkov. Vtem pndrdra voz pred hišo, iu nekdo potrka na vratu. Klanjam se,” pozdravlja Vladimir, ki je prišel seveda brez A zor]a. “in prosim, da mi oprostite ker vas motim tako zgodaj. Ba Žiži si ne da miru v svoji leseni ječi.” Obtem odkrije pokrov ličnega zabojčka, in pogreša-111 Žiži skoči ginjeni gospodični Lizi v naročje. “O ti ubogi mucek ti!” je zapela teta. “Kako ]e to lepo. da se spet vidimo, zdravi in veseli! Kajne, to si se ustrašil, ko si se izgu , bil! Oli, če bi te bili pa povozili! Ti grdi mucek ti! Ti ubožec, no, no.... ti siromaček, no, no.... ti revček! Ali si kaj lačen?” Žiži, od inehkili glasov svoje dobrotnice še sam ginjen, se le dragomilil okolo nje, sočutno sko muckal in predel na glas. Vladimir in Minka pa sta se veselila, da seje teta bavila zgolj z najdenčkom, in sta si povedala vkratkem s pogledi vtč, nego more razložiti devet pisem. Gospodična Liza se je zdela Bukovniku cd-konca še zmeraj precej za robom zavezana, vendar ni dolgo vihala Prosti kupon za tonoline. AMERICAN PROPRIETORY CO. Boston, Mass. Pošljite mi z vračajočo se pošto 50c škatlji-co vašega znanega zdravila. Za po.«tnino pri lož nn 10c. Mož na strehi. Burka iz našega kraja. — Spisal Podgoričan. Bilo je po tistem žalostnem predpustn, ko je pri nas sedemintrideset deklet iskalo moža, pa se je samo en fant oženil. Ena sama je bila torej tako srečna, da se je vklenila v zakon skl jarem. Ostale revice so pa «zdihovale: “Kaj bo?.... Kaj bo?”— otirale si skrivaj solze pa zrle v megleno bodočnost. V srcih j« vstajala nevoščljivost do tiste, ki je bila srečnejša od njih.... Med drugimi so ostale tudi Zormanove tri 'tako'. Tri rožice, ki so vse čakale ženina. Toda kadar cveto skromne, dehteče vijolice, kadar se ponujajo zale vrtnice, takrat se nihče ne pripogible za navadnimi rožami. Tako se tudi ni nihče gnal za Zormanovo Bepco niti za njenima sestrama Metko in Reziko, ki so bile med drugimi ka-Kor bodeče neže med rožami------- Omožile bi se bile pa vendar tako rade vse tri! Zlasti Bepca je bila sklenila, da ga mora dobiti vkratkem — naj velja, kar hoče!.... Tudi Zormanu ni bilo prav, da m prišel ninče, dasi se je bahal, koliko bo dal dote vsaki posede, in še več, ako bo treba. Budil se je, zakaj je tako, in o priliki je omenil ves žalosten ; “I, kako je vendar, da k nam nihče ne pride vprašat? iji ste __ pa tudi enega ženina ni od nikoder! Kaj je vzrok?.... »Saj menda svet ve, da bi vas radi dali ve pa rade šle. ” Bepco je tako govorjenje oče to vo še bol I zbodlo. “Bom videla,” se je zarotila, “ali ga dobim ali ne — precej po veliki noči!” In od teda] je Zormanova Bepca oživela, kakor zvenela cvetka, če 10 postavite v vodo.... Kmalu so se fantje na vasi po- A KO llCOEŠ K ADITI dobre smodke kupi si srnodk “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega ba. van skega tobaka od TIIOS. ENTEMAN 400 _ Bine cest govarjali in posmehovali: “Nouena ni tako živa kakdr Zormanova Bepca! To ti gleda in gleda, kakor bi imela iskre v o-čeb!.... Bepca bi ga rada!” Kar pa uganejo fantje v eni vasi, vedo takoj tudi v drugi, in r kratkem se pogovarjajo o tem po celi dolini, ko stoje ali sede fant]e zvečer pod lipo na vasi .... “Bepca bi ga rada!” To je bila soglasna sodba fantov, pa so se hudomušno ponorčevali s Bepco kadar so jo srečavati. Bepci je pa bilo to kaj všeč, in že se ji Je smejalo upanje; “O, sedaj ga pa dobi m !” .... “Tako je prišla pomlad. Kukavica je kukala, in gora zelenela, ko je po Veliki noči počilo po dolini: “Rekar 3e ženi !” Vsa dekleta so privzdignila ušesa, a Zormanova Bepca je pa kar poskočila, tlesknila z rokami in zavriskala: "Ali ta, ki je Oni dan šel z menoj s semnja z.. Rebra in mi je tako prijazno govoril.... ? Ali ta. . . Ta ne vzame druge kot mene! Tako je bil prijazen' a teboj? A k» je pa tako, Bepca, se ga pa kar primi!” svetu je inati. Dbedaj Denar v Avstrijo in v vse dele Evrope pošilja po najnižjih cenah PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Calumetu. USTANOVU SUVA LETA 1*711. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ra postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v Bančnem poslovanju. Charles Bri?gs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. . SH je ura ! ••Botle| se bomo pa me!’ oolasita Metka in Rezika. n “Kajpak, potlej pa vedve! Boča -si boste že šle, druga za drugo!” Dekleta so se sladko smejale, pogledovale, si Mitidezi-koVale-1 n KĆ zopet sinejjLilt'.i ''!l' 3.0o ' (.Dalje prihodnjič.) Zelo draga je puška ? Pouev za pečenko, ki jo sama maže. To je, kar Je potrebno v vsaki kuhinji.To je ponev.ki izvršuje svoje delo tako dobro, da ga ui treba čuvati. Mazati ali tapati pustiti mast rta pečenko ni potrebno in pečen ka se ne bo nikdar opalila. Imomo jih v vseli velikostih, v izvrstno emajliranem blagu, iz aluminija ali iz navadnega železnega kositra Prihrani čas, energijo in pozornost hišne gospodinje, ker maše sama popolnoma ter učim najtrjo perutnino ali pečenko okusno mehka. KECKONEN HARDWARE CO. Telefon: 163. Peta cesta, miii'ifliMiM Calumet, Mich. k Richterjev Pain Expeller z sidrom' Kratkočasnice. — Gozdarski pomočnik prinese pospodu srno- feodui.C “Lecite tros podli, dn j ill lepo zahvalim. Lom očni k : “Bom’ , da ne odide Sodnik: ‘-No, kaj pa če hočete?” Pomočnik: “rrosim, gospod sodnik, ka j na j |ia rečem doma, če me vprašajo, koliko sem dobil napitnine?” Sodnik se namuzne in mu da dve krone. — Deček: '•Mama, v blato sem padel!”— Mati; “Glej ga, pa v novih hlačah?”— Sinek: “Zgodilo se je tako hitro, ila se nisem utegnil prej preobuti1’. V gostilni. A: “Jaz takoj spoznam starost5 vsake gosi in kokoši”. —B: “Na čem pa. gospod?” —A: “Na zobeh.” —B: “Saj gosi in kokoši nimajo zob”.- -A; “Jih imam pa jaz”. DENAR V AVSTRIJO, Hrvatsko in Slovensko ’.•’.frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr zamore ^e varno poslati po denarno nakaznem načrtu naše banke. Način je enostaven: podajte nam ime in Lnaslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostaio. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od veiike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. Dopadel Vam bode, I Houghton Nat’1 Bank Houghton, Michigan. i “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” | PREJ A.L.1 KASNEJE si bodete lioteli nakupiti Električni likalnik. — Ne vedno. Zdravnik: “Gospa, ali ta-le vaš sinko vedno jec Ila?”—■ Gospa: “O, samo tak rati kadar govori’ -Ondi “Kaj pa delate, da ste tako debeli ?”- ‘Nič!” V neki ribniški dolini je prav krepak odmev. Petniki so klicali več bestdi, n. pr.: “Stefan”, odmev : Štefaan ! “Fanten”, odmev: fanteeek! Spremljevalec se pošali: “Vidijo,kako so se naši griči navadili domačega naglasa!” Janezek: “Oče, kaj pa je samouk?”—Oče: To je učenec, ki je sam svoj učitelj.”—Janezek:“Kdp pa potlej takega tepe?” Žalostno izpričevalo. Katehet je povedal otrokom pretresljivo zgodbo o Ananiji in Safin ter vpraša: ‘Zakaj pa Bog ne kaznuje vsakega lažinka s smrtjo?”—Po dolgem molku se vzdigne šolarček in reče: “Ker bi potem moral vse pomoriti”. Sam. Sodnik; “Aii ste sami iz-izvršili tatvino?—Tat: čisto sam; ei. veste dandanes je težko dobiti poštenega pomočnika.” “Vsaka stvar ima dve strani”,je rekel Jenuh in je legel na drugo stran. — Pozimi. “Oe me v osmih dneh ne plačate, vas moram tožiti.’,— Dolžnik: “Kaj, že v osmih dneh? Pomislite vendar, kako so zdaj dnevi kratki!” — Vzdihl]eji črevljarskega licenca: “Oh. zakaj človeku lasje np zrasto šele potlej, ko se je izučil!” Na paši! Matevžek; “Oh, ko hi imel toliko cekinov, kolikor jih gre v naš koš za listje!” — Drej-ko: “Ali bi meni kaj dal?”.—Matevžek: “Niti vinarja ne,”—Drej-ko: “Zakaj pa ne?”— Matevžek: “Jee, lej ga, Barn si kaj želi”! -— Sreča v r.esreči: “Kadar me boli vrat, hvalim Boga, da nismo ljudje taki, kot žirafe”. Jožko: “Mati, miš je padla v mleko”.— Mati: ‘»Ali si jo vzel ven?” - Jožko: “Ne, mačko sem vrgel ponjo.” Otroci mej seboj: “Janez, kako je to, če se vse reke stakajo v mor je, morska voda pa le ne stopi čez bregove?”—Janez. “Lej ga, pomisli vendar, koliko gob je v morju!” NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? | Ugodni plačilni pogoii na zahtevo. jfj I hi oughtonCounty ElectricLJght Co | William Fisher, MIROVNI SODNIK IIN JAVNI NOTAR priporoča Slovencem ' Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov. Uraduje v Herman block na S. cesti. Nobel-ova nagrada za mir za leto. 1915 in 1916 izosta- ne. London, dec. 12. — Iz Kristi ja nije se poroča, da je odbor za No-bel-ovo nagrado za onega, ki si je pridobil največ zaslug za vz-držanje ali pridobitev miru z 28 proti 11 glasovom sklenil, da se ta nagrada za žadu ji dve leti popolnoma opusti. Zadnji, ki je dobil to nagrado, v letu 1913, je bil Henry La Fontaine, belgijski senator in predsednik stalnega mednarodnega mirovnega odbora.v Bernu. Švici. Prejšnjo leto je bila ta nagrada podeljena Eli.hu Boot iz: New Torna. je isto že enkrat storil v začetku svoje službe, kakor sta preje že tudi storila predsednik^ Cleveland in Taft. Adamson zakon pred sodiščem. Washington, Oec. 11. —Najvišje sodišče bo razpravljalo o ustavnosti tako razvpitega železničarskega zakona (Adamson act) dne 8. jan., tako da bo Kongres lahko še v tern zasedanju premeni 1 'posa- fr' •B» fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr fr fr *0« «fr «fr «fr «fr «fr fr «fr «fr •fr «fr «fr •fr fr fr fr fr fr fr fr fr Ne igrajte se z zdravjem! mezne točke zakona, ano se ne strinjajo z ustavo Z j. Držav. Dokler naj višje sodišče ne izreče svoje sodbe, dotlej ne bo storila nobena nasprotujoča si stranka kakega Angležka obdaruje južno-a-meriško republiko z petimi podmornicami. New York, dec. 12.—Angležka bo darovala republiki Chile pet submarinov kot delno izplačilo in ob enem zahvalo za dve velijti bojni ladiji, ktere je Angleška zaplenila v začetku vojne v svojih ladje delnicah in ki so bile namenjene za to republiko. Podmornice se izdeljujejo v Quincy Mass, in kakor hitro dovršene, nodo, odposlane skozi panamski^prekop. da se pridružijo chilaki mornarici, Transportna ladija Z. D. nasedla na pečine. New York, dec. 12. J— Vojaška transportna ladija Z. D. imenovana Sumner, je nasedla na pečine ob obali New Jersey. Na krovu se nahajajo častniki, vojaki in civilisti. Na brezžični klic na pomoč sta hiteli na lice mesta dve obrežni ladiji, ki sta s pomočjo varnostnih čolnov spravili vse ženske in otrb-ke izmed 232 potnikov na varno , j ransportna ladi )a je v veliki nevarnosti radi razburkanega mor- ia- i Predsednik ne bo potrdil iz-selniškega zakona. Washington dec. 12. — Izsel-niški zakon, ki je bil sprejet od poslanske zbornice v zadnjem zasedanju, naleteljena velik odpor v senatni žbornici, ker se je seznalo, da bo predsednik Wilson odrekel svoj podpis (dal svoj “veto”) zakonu, ki odreka vstop v to deželo vsakemu inozemcu. ki ne zna brati in pisati. Predsednik Wilson o or« m bn ega koraka. Ako želite poslati DENAR v staro domovino, se oglasite pri g. Jos. Stukel, na osmi cesti. On Vam ga pošlje NAJCENEJE in POD GARANCIJO. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori E2. R. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel- 678 W- Calumet, Mich Luskine se hitro odpravijo. Sara o na ©n način e e z&mtnujo 'odpraviti luskine ^ glave in to akoee unici klice. In samo eno sredstvo je jza' uničenje klic, to je MiJdredina Hair Remedy. Ta nenavadni obnovitelj las, ki je nže tisočem obnovil lase, učinil bo, da bodo lasj* rastli na vsaki glavi; odstrani luskine, prepreči izpadanje lae in srbečico na glavi v treh tednih sicer dobite svoj denar nazaj. Je najbolj dopadljiva in osvežujoča tonika, ni mastna ter ga rabijo najfinejse gospe, ki žele imeti svoje lase meh ke, svetle in valovite. V vseh lekarnah po 5Qe n $1.00 etekJeaica. PROSTO -- Poslali bodemo vsakemu, posije ta kupon na Mildred Aonise Co. I ton, Mass, z svojim, imenom in a is lovac-10c v srebru &a postninp, PROSTO steklenico za poskus. Naročite se na ‘*SIov. Novice.” PIJTE PARK IN ELITE PIVO. Zdravje ie nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev, ki samo oslabe kri in škodujejo več ali manj krvnim celicam. Kri je ona dragocena reka, ki daje življenje. Gre po žilah ter daje vsaki celici in mrenici telesa hrane. Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snovi ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kal slabi in nesposoblja krvne celice. Samo močne in krepke krvne krogljice so sposobne izprsiti svoje velike hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh ne oškoduje. Utrjuje živčni sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse pravi Dr. Armand Gautier, član francoz.kega instituta, v nekem sestavku, 'ki ga je nedavno čital pred medicinsko akademijo v Parizu. To je tudi vzrok, zakaj naj rabite samo TRENERJEVO ameriško zdravilno grenko vino- To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin in skerB od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri TRiNERS bitter-* >TU!NEBOVO borke viro JOSEPH TRfNtR » *«-622 S Ashland CHICAC0..1U. zapeki napahnjenosti kolcanju glavobolu nervoznosti slabi krvi pomankanju energije obči slabosti L t- d. je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje ie, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $1-00- V leKarnah. JOSEPH TRINER, 1333 izdelovalec — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. o; Sedanja letna doba prinaša mnogo nezaželjenih gostov, posebno pa revmatizem in neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TR1NERJEV LINIMENT. To močna sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. f !• Kfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrv r TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša ■ tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM. i IZDAJAMO neodyisen slovenski tednik i‘SL0VENSKE NOVICE” 211 -TtH. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich.