GLASILO SLOVENSKE N
^POprpR»« JEDNOTE
let(X—1
p«Xok, 24. februar)« (Feb. 24), 1928
STKV.—NUMBER 46
Jo|oolÉvlJo moril dobi vo|išktga diktatorja
Zavrt« Sa tudi sUro Um la aftaj M Imenujejo "Vlteal velikega
Kabinetna krisa paataja kronlč-mu NUite al T «Una argaal-«iratl vlade. IMUniptf Hereefavial atrada 70,000 lju< t 41 kjer J« velika lakota. *
Belgrad, 83. febr. -n Vladi» krisa, ki m vtate «t petnajst dni, je danes napolnil* Belgrad in delalo • fantastičnimi govoricami o vojalkl diktaturi. Casopi-ai ao iifttblU potrpežljivost bi •lino napadajo politične vodite. Ije. kl ee ne morajo »edlniti.
Dr. Mariakovi*. blvAi lunanji minister, ki Je dobil mandat sa erganlgiranje vlada, i« v torek ■veter vrnil mandât kralju a poročilom. da mu nI mogoče dobi* ti mlnlatrov. Kralj Je nato po» novia posval Vukiteviča k eebl In konfarirala sta malone vso no«. VteraJ Je pa posatlla kralja visoka vojaika osaba. Kdo Je bil, |U Aa «nano, toda govorica ae liri, da bo kralj prisiljen Ima-novatl generala, ki naj organlsJ-rs koneentrlrano napolitano vlado, ako na bo mogol Vukičevič •praviti skuhaj toliko radikalov In demokratov, da bi tvorili pro-visorttnl kabinet vsáj do voll-tav.
Slovenski In hrvalkl listi ta-h tavajo, da kralj postavi na telo vlade človeka, ki nI politik, drugače ne bo krlsa nikdar ra-Aena.
Medtem pa porote bslgradska "Politika," da 14,000 drutin -Okrat 70,000 mol, lan in otrok — strada na smrt v Hercegovini, kjer Ja velika lakota, Med-narodni Rd«OI krlft Ja včeraj slal 40 vagonov «vit v Hercego-
ÍODILA v cm MM MUZEJU.
Gvlnejaki kiobedU je aovs kro-
te saa spravljati ladja.
_____
Mesta» CHr. 23. febr. - Predsednik Callae se je odločil sa va» ten eksperiment, Oddal bo tri tovorne parnike v najem uniji pristanUčnih delavcev v Tsfn-pfcu. Unija ja v U namen ustanovila kooperativno draltvo, ki bo vodilo parobrodao sluibo. Pamiki so vladna lastnina In rasne javne in privatne organizacije so zahetvale ladje saee. Vlada jo ps odločila, da Imajo pristaattčni In mornarski deisv-d prednost, da pofcatejo, te so zmota! voditi ta posel.
Ckfc** IIL — V naturhisto-ričnem muzeju je sedaj rasstav-I jena lobsnjs novogvin^k«-*« krokodila (Crocodllua noVM guineac). Te vrst* krokodil tiri v reki Sepik, ki tate po teritoriju, ^i jf bil preje nemlka kolonUs. 2hral doseie deset tev-Ijev dolgosti in ni tako nevarna človeku, kol, krokodil, ki Uri v Zapadni Indiji
V soboto dopoldne «a bodo kazale tudi kinoslike in .»•» "Pas-J| dnevi." "Dragulji Venere. "Morski junaki," '^GorskMev in "Knjiga tedov it. IT Kaza-nje slik prične ob deeetih dopoldne ia traja do poidnjvs v Ja« mas ftimpsoaovem gledalHču, ki ee nahaja v musaju. Pripeljite otrok* k tem slikam, ki sa pod-
1 húago. — John Tbomss. •Wsvee bree deU ln denarja, sa )'' v «redo smrtno ranil s kroglo iz mvoivajt v samomorilnem
namenu. Nekaj ur posneje, ko jc boril s smrtjo v okrajni •"»i"iAnici, Je njafove lena porodila dete v njunem stanovanja. 1 W. Waltea Si.
Chicago. — Trije roparji ao v uredo voter vdrli v pralnico na 1711 M. Asblspd ave.. zvezali nočnega čuvaja, odprli telesno blagajne in odnesli/nad tisoč do-larjev.
p
ROSVETA
cunto «MWrHK» »ABO«» FOOfOMW JBimoff
uutnina bvovekhub »abopm« row««« j bototo
USTI IZ

wvomw: z«m.j.m <mm (hm cu**»» «M» m u
H M>: Chicaffo 1. Clc.ro rJ» «i W®. ».1» a M M*. »
-P B09TIT A'
-THÏ ENLIGBTENM
» m-
srsafffl
GOSPODARSKA DE KOM
UČINKUJE TUBI NA PREMOGA, v '
Gospodarska depresija ni zadela le tovarniških in transportnih delavcev, ampak tudi učinkuje na produk djo premoga. Zvezni rudniški biroj poroča, da je kon gum premaga padel v zadnjem četrtletju leta 1987. Poro-JRo ae nemil a# zuje, da ie je najmanj premoga četrtletju leta 1927.
Na teden ae je od dne L decembra do dne 36. decem
od leta
o v
ka-
jam
Üt7 konsumiralo »,912,000 premoga, medtem ko se je leta 1926 v ravnotem mesecu konsumiralo 11,200,000
ton nremoaa. Konsum odstotkov In pol Iz teh
JI IZpOOK«
s^a pokaj pravo pol Ttliko »I
je padel torefii enajnt pol k teh številk se sklepa, da so v Zdru 2enih državah porabili lani 16,744,000 ton premoga manj kot leta 1926. Pa se nakoplje tako velika množina premoga in postavi iz premogovnika na površje zemlje, je pa treba 3,500,000 rudarskih delavnih dni. Bolj razum Ijfo povedano pomeni, da so podjetniki potrebovali petdeset tisoč manj rudarjev za produkcijo premoga, kot v letu 1926.
Te šlatiattfne številke nam povedo jasno» da niso krivi le stroji in drugi vzroki, da se lansko jesen potrebovali manj rudarjev pri produkciji premoga, ampak da med nadloge, ki tarejo rudarje, spada tudi gospodarska depresija, ki je dete kapitalističnega mm ta prava šiba sa delavstvo, Id letos tepe vse delavoe.
Kako ta depresij* učinkuje na produkcijo premoga ki mpasljenje rudarjev, povedo poročila o produkciji premog« v dviavi Illinois, v kateri sa premogovniški podjetniki podpisali pogodbo z rudarji.
Poročilo o zaposljenju rudarjev pove, da je v mesecu januarju
leta 1928 bilo zaposlenih v državi Ittftnefc 59,618 radarjev, ki so predncirali 5,906,281 Um premoga. Ako se to poročilo primerja a decem-berskim poročilom lanskega leta, se opari, da so bili manj ttpeHjeni 304 rudarji te da se je produciralo 808,066 ton manj premoga. Znano je,
da je bilo zaposljenih več ko sedemdeset tisoč rudarjev, preden so podjetniki proglasili izpor sa rudarje.
Kudarji tudi niso povsod enako delali. Rudarji» ki delajo v premogovnikih okraja Bond, so delali povprečno W pa osem dfei v mesecu. V okraju Franklin so delal! povprečno!*! dni, okraju Maueopin lU dni, okraju San-gamon 16.5 dhi, okraju Saline 183 dni, okraj« Chn«Uaa 17.6 dni, okraju St Clair 14.9 dni, okraju Madison 16.4! M in okraju VermiUon pa 22.1 dni. Največ so delali v	**
okraju Logan in sicer 26 dni v mesecu. Povprečno delo °kriUe SNPJ' kI 10 Jo UiW v premogovnikih enega okraja ne pomeni da sa v vaah premogovnikih okraja delali enako število dni, ampak po-orni. da so delaU v enem premogovniku več dni, v drugem pa manj.
To poročito pokazuje, kako ja gospodarska depreaija zadela tudi rudarje in ne samo tovarniških in transportnih delavcev. Ta pojav na gospodarskem polju je tudi sa rudarje nauk, ako lele trajnega dela v premogovnikih, da se mora kapitalistični način blagovna produkcije in dlrtrfeudUe nadomestiti s socialističnim, v katerem se bo produciralo zaradi ljudskih potreb in ne zaradi profila. Ako bi bil v človeški družbi uveden socialistični način blagovne produkcije in distribucije, bi prav aaneeljvo nobeden delavcev bil braa dela. Ako bi pa delavci vseeno počivali, tedaj bi bik> to znamenje, da so vsi ljudje na svetu preskrbljeni z življenskimi potrebščinami in da nihče iu trpi pomanjkanja, ker delavci ne delajo. Danes je da narobe. Ako delavci ne delajo, tedaj trpe pomanjkanje na ¿ivljenaldh sredstvih. Kako veliko je trp I jen je brezposelnih delavcev, govore poročila o dolgih krušnih vrstah in prenočevanju brezpoeelnlh delavcev v velikih mestih.
Kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije nima sa delavst drugega kot samo trpljenje in skrbi, pa če ja goapudbuhi depresija aH če jo nI. Kadar nI gospodarska depreeije, je delavec tako slabo plačan za *voje dalo, da komaj pošteno prehrani svojo družino. Kadar pa pride gospodarska depresija, tedaj se pa trpljenje še poveča»
Mavatvo m eon eliti.
Naatlcoke. ftu — Ker imam v«kko čeae, da premišljen* k» so nem gospodje baroni premo» g» preskrbe* brezdelje in ker teke osinljen peet od dni' žJne, iloveku siti na misel, sa» kaj vsa ta mizerija? Zakaj smo tako razkropljeni eden od dru-(e?a? Človek ¿(ta časopise in kaj pronajd*? Brezdelja ve»» ko vsepovsod, glad vlada v ne-katerih krajjh. prošnje prihajajo is vseh krajev. Pomanjkanje med proletarijatom je veliko. Kdo pa je proletariat? Velika masa ljudi, ki ustvarjajo vse, da nekisteri udobno Sive. Kaj pa imsjo sami od tega? Brezdelje, glad, trpljenje in vse slab* Ustvaritelji sa obsojeni kot najsevernejši tolovaji. To je plačilo za naš trud.
mI je človek lepe pokoren, tedaj aus še tried? par drobtin. Ako pa se seveda, da ni vse prav v današnji družbi, ga prosa izdajalca domovine. Doktor si zdravih in krepkih milic in vodenih možganov, do takrat si "good John". Kakor kitno pa "*od Mm" prične misliti s svojimi možgani te se več ne pasti vata« ter zahteva svoje pravioe, kaj se pa potem zgodi a takim dobrim Johnom? Navadno se zgodt da isgubide-b In s tem košček kruha. Takšen je sistem v tej gnili človeški družbi. Takšen bo tudi o-stal, dokler se ne bodo vsi vodeni Johni spreobrnili in pričeli misliti s svojimi možgani. Da pridejo vsi do tega, pa nam je treba lole, dobre delavske šole, ki je sapopadena v dobrem delavskem časopisju in pa v poštenem vodstvu.
Seveda imamo sedaj precejšnjo število (l^^AVttlco^j^ft ČHttOpiH ja, ki se samo naziva, da je de avsko, ki se bori za delavstvo, oda v pravem pomenu besede je pa prav malo pravih delavskih listov. Po mojem mnenju sta edino Prosveta in Proletarec Itesnici delavska Usta med nami, katerih naročnik sem in bom ostal, doktor mi bo vid dopuščal. Želim pa, da bi ne bilo Mevenca, ki bi ne bil naročen na ta dva lista. Prva sta pokazala pot slovenskemu delavstvu do izobrasbe ter sa boj delavskih pravic v zgodovini ameriških Slovencev. Večina ostsr Hh listov posnema, ako resnično *4j stori, is teh dveh listov. V i sta oba ta dva lista ob-tena od nekaterih listov, posebno ob ••borca" "Delavec". Tods nikdar ne bodo ti zgagar-jt (spodkopali tla listoma, ki pokazala našemu delavstvu pot v boljšo bodočnost štejem v dolSnost, d* zagovarjam glasilo Prosveto ic Prole tarča, ker je *xkasanc sedaj v tem kritičnem času, kdo nam je priskočil m pomoč prvi. Kdo je prvi priskočil na pofnoš? Nihče drugi kot naš naprsdni element v prvi
se pa tiče organizacijs United Mine Worker» je pa v njen toliko plevela, če Se kmahi ne prične čistiti, da je nevarnost tukaj. Ker se mi je že parkrat v obraz povedalo, da sem zS staro Lewisovo mašino, naj tukaj povem, da še nisem bil in tudi ne bom za to mašino, kar lahko tudi dokažem ie od leta 1922, da sem bil nasprotnik te mašine kot sem še dfrnes. Pa kaj morem jaz pomagati sam ali manjšina? Toliko v odgovor tistim, ki ne razumejo.
Dne 1L februarja smo se malo zabavali v korist naših trpinov. Ves čisti dobiček zabave je bil namenjen stavkarjem. Vsota ie znašale » okrog #190, ja V veUk uspeh sa tako malo društvo kot je št. 447. V tam pa je dober vzgled, kaj bi se vse dalo nepraviti, ako bi bilo malo ve¿ vzajemnosti enotnosti hi delavskega duha.
|Vikar ne opustimo svojega principa. Naprej za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. Nikar ne dopustimo, da bomo pahnjeni v Še večjo suž-nost kot smo sedaj. Zapomnimo si, da je bilo ie večkrat napisano, da so se naši pradedje borili za osvoboditev telesne lužnosti. Naša dolžnost pa je, da se osvobodimo izpod mezdne *užnosti.
lužnosti. Ako si pošten oče, se ne smeš strašiti boja, saj tudi tvoj praded se ga ni. V mojem ¿adnjern dopisu pa bi se moralo pravilno glasiti takole: "Pri pregledovanju knjtfic, se je pokazalo, da eni rajše ostanejo en lan ali dva doma kakor prispevajo tiste bore $3 mesečno. Domov je Mf# poslanih okrog 60, kakor mi je sam odbornik pravil." Seveda to je bilo samo pri enem rovu. Tukaj pa je vzgled, koliko je še potreba delavcem šole, da bomo resnično ieli zmago našega dela.
Bratski pozdrav! — Henrik Pečarič.
rstvo zaslepljeno in izkoriščano, pa ne morem drugače, kot da a-peliram na zdrav rajem delavcev, da naj se bore za njih pr*-vice, ako nočejo ostati sužnji o-ni sami in njih otreci, kakor sedaj
pflMBMHHMM
birajo za tukajšnje prizadete stavkarjp. Jo niso pooblaščeni nabiralci in nikomur nič ne dajte. Bodite previdni pred takimi sleparji. V resnici smo potreb-ker so že vsakemu v tako
UABJA.
P*. _ Rojaki Js^b. Pompe. Bpx 2ÍWL Bussed Bila je tudi pepelnica. To je
nikoder
obrnemo na
MflRlIlKfiš^llln* bNPIS o in neM zashittM priskočijo na pomoč Geeftge Grnper, v veiflri bedi.	>t
Na stavki smo že več kot deset mesecev. Bitka, Id se sedaj bije zA ohranitev rudarske ov-ganizacij«
je odvisna od vSS» kkko bo tepadla, ^li bomo prišli iz nje zmagoviti al! porale. ni. Zato pi cenjeni rtjvfc! in rojakinji, priskočite . nam na
vili ponosni proleUrci. Kdoi Ml obratno, je razdlrač, provo kator. Teh se čuvajte bratje ir sestre. Nikar jim ne nasedajte na limanice. Dolinost vsakega brata al
ja umazanega, pa naj bo kjerkoli. Meni se pa sdi, da pri 816 veaskl narodni podporni jednoti je vse o. k. Na tem mestu še» lim izreči mojo iskreno zahvalo ki so nam na katerikoli aafln pomagali* nam * stavkar-jem, ki so se odzvali aamaritan» akemu delu. Tudi moji otročiči so bili deleSni podpore. Vsake-mu pametnemu delavou biti jasno, da s temi par dolarji ki meni preostanejo tu. nI prelivati druiine, akc jih je 10, ki so vsi še nesmoini sa delo. To povem radi tega ker mi je prišlo na uho, da moja d rutina bi ne vnela dobiti podpore, ker jas da delam. Rečem pa le toliko, da bi jih po-lovica morala pomreti. eko bi Uveli «amo od tega. kar dobe od mene. Kje naj vzamem, če pe ni.
Rečem samo toliko, da sami delavci krivi, da smo totl-ko Izmozgani, ker se večina de ISvstvs ne zanima za svoje last ne interese, noče misliti sami •« noče organizirati. Kar
na sdrav razum.
Bfr, Büna. - V elyjški naselbini je izšla nova knjiga. Kak-ina knjigaj se boi^e vprašali. Takoj vam pojasnjen. Znano , je, la imamo pri nas iaro in ta nato tare ima kajpak ^udi dohod-!ie in stroške kakor vse druge fare. V nedeljo pa bili nekateri faranl presenečeni, ko so v zerkvi dobili novo knjigo, v ka--eri so sagtodali svoja imena| Na zunaj res izgleda kot knjiga, m se pa odpre, pa so v njej samo imena prispevate^ e v za cerkev sv. Antoaa ter ¿tflasi.
Gotovo je bila to knjiga izdana radi biznesa. Svoj namen je udi dosegla. Za oglase se je na->ra!o $350. Torej dober biznes Cot izdajatelji tega imenika so x>dpisani »tather* in par cerkve-lih odbornikov. Navidezno je ljih namen prepričati farane, da io val njihovi priapevki pravilno /pisani ter da gre vse v redu, cajti za vsakim imenom je na-/edena prispevaaa vsota. Toliko a cerkev in toHko sa sedeš v erkvi; pa zopet toliko sa bošič-no kolekto, posebej pa še ta building funC» s toterim imajo v načrtu zidati katolUko šolo. >JiČ pa ni omenjepega, koliko so rnašall dohodki od krstov, oče-lašov, maš, porok, pogrebov Itd. Vseeno je označena v imeniku epa vsota dohodkov sa leto 1927 n sicer $12.Ul.t7.
Dvatiaočletna zgodovina je lokaš, da se ne osvobodi deiav-itva s Škapulirjl, tegnano vodo, ivetinjami, očenaŠI, litanijami. našemi, svečami, klepanjem In lujskanjem proti ljudem, kateri se bore za delavske pravice. iOjub temu se neksteri ljudje ienejo sa tako ropotijo; eni iz linavščine, drugi radi biznesa n tretji pa radi pomanjkanja inanja. Zelo redki sa tisti, kl so nri volji prispevati sa osvobo-lltev delavstva.
Delavstvo v Pennl, Ohiju. Za-jadnl VlrginlJI In Coloradu ter drugod ae bori na «Ivljenje in imrt. Kdo neki se briga sanje is Klyju ? Sramota za nas je. da lelavcem. ki umirajo od gladu v jorbl za pravice, polijemo par Jolarjev. velika veČina pa še celo nič. medtem ko imamo ttooče ia raspolago sa podporo kkpKa-•istlčnih organizacij.. Prirejena bo Igra "Tri sestre." katere dobiček gre cerkvi sv, Antona. 1CaJ •m sa atavkarje? NU1!
Jas bi apioh tega ne pisal, ker pa vidim, kako strašno je delav-
nem morajo oprostiti, da smo še zahvalili za njih ro, kj ao nam jo poslali iz Ali-quippe, Pa. Lepo se zahvaljujejo vsem darovalcem, nabiralcem in pošiljakem, kakor, tudi odboru društva Št. 122- Sem je brezplačno pripeljal sobrst John Ogrizek, ki je izročil tudi vsoto M4.7&. Na pomoč so nam tudi priakočUi člani druttva št. m. Sledeči so darovali po «1: A. Mikuiich, Matt, Koker, Matt. Zadel, Freak Kamaij, Anton Debelak, Lonis %mher, Joe Kas-dish, John Fink, Fran Baje, Andy Kosoynich, John Cmjafcč, John Znkkuršič, Mat. Mattehes,.
johkfMrilNL
Louis Grupar m Louis Kaaher Po 50 centov: John Hopee, Tom Tomlanovich.
Iz Canonaburga smo prejeli vsoto |80. Na člana pri drušini je prišlo po 60 ceptov. Od <bru-štva št 4*0, Rayneldsvilte, W. Va., smo prejeli fl«. Tukaj so vse druiine prizadete. Neše društvo šteje 110 članov v odraslem in čez 80 v mladinskem oddelku. Je 62 druün, ki potrebujejo vaše pomoči. Zima pritiska, kurjave ni hi ne obleke, da bi otroke poslali v šolo. Moj sinček ja pred par dnevi prišel iz šole in mi je pripovedoval kako je neki deček v šoli omedlel vsled glada; jedel da ni od prejšnjega dne n&
Hram na naše dobrosrčne rojaae in rojakinje, če hna kateri kaj obleke ali obuvala za otroke in za nas, da nam pošljejo. Potreba je velika, denarja pa ni da bi vsaj za silo si nabavili kar je najpotrebnejše. Naj omenim, da sem bil dne 8. februvja na konferenci v Ca-nonsburgu. PrišH so očitki, da sem prejel $200 od kleveland-ske Federacije, i Ampak mi tu nismp prejeli tega denarja, ker Federacija pošilja denar naravnost na glavni stan Slovenske narodne podporne jednote. V Canonsburgu sem bil kot zastopnik našega društva. Tudi tam je revščina. Od unije dobi družina, ki šteje 7 ljudi, po $2.25. To je mala podpora. Zato pa je v naseibini veliko otrok, ki niso šli v šok) ie po dva meseca, ker ne morejo vsled pomanjkanja obleke. Omenim naj, da smo tukaj vsi 100% na stavki. Takoje^m^t&Al^ li do zmage.
Pozdrav vsem! — Frank Laurich, tajnik št. 287 SNPJ.
Vsak dar bo dobrodo-
se pac M < težje pa je prdsÜ» kruha, pa ni. jorej nam ostaja kot da se
„
O stavki.
Moj namen ni pisati obširnega dopisa, ker nimam prakse v pisanju. Povedati hočem le v par vrsticah, kako poteka v teh krajih stavka. Peročano je fte bilo, da je tukajšnja družba pričela obratovati svoj rov pod odprto delav nico z namenom, da se vrnejo na delo stari rudarji. Toda ta trik ji je izpodletei. ker mi se držimo trdno na stavki. Naše geelo je: "Do zmage!" Le dva zagrttene-ia sta se izneverila. Eden dela pri popravljanju vozov.
Piketne vrste so še trdne. Dogodi se, da pride skeb v dotiko s »ta v kar jem, ki mu pove, koliko tehtajo vozovi s premogom. Iz taga ae razvidi, da zelo malo tehtajo. Skeb je vedno prihajajo in odhajajo. Pravijo, da prihajajo od drugih družb. Ali so morda tiste družbe že obogatele s temi skebi? Vse izgleda, da nimajo družbe veliko uspeha s njimi. Dokler se stari rudarji ne vrnejo na delo, ne bo veliko premoga na dan. Bratje rojaki, držimo se terej trdno, da bo zmaga naša. Ker prenašamo sedaj, vztrajamo še naprej. — Pri bratu tajniku se je pojavila še večja beda, ko se je Um naselila še na vrh vaega gorja holesen. O-bolela mu je namreč žena, ki se je morala podvreči operaciji. Sedaj se počuti še malo boljše, želimo J| skorajšnjega okrevanj
Omeniti moram še to, da smo slišali, da V naselbini hodijo kolektarji, ki se isdsjajo, da po-
Heiftatl Pa. Kes ie teško j® starci, kateri ositTžfafls, denár ali dfcfekô, M feto dni vsako leto
teftai
nt
otročiče, ki Jod n

Zadnja sreda je bil markanten dan. Btt- je praznik za šoiarjt.
in poHtiČae boeae, ki ljubijo Washingtona aamo ta-ko je njegov rojstni dan.
kristjanov, ki pepela na glavo in 6 svoja oblačila v znak žalbvanja po onih časih, ki »0 danes samo še prah in pepel. Na ta dput so nekoč otvorili štirideset dni posta. Danes se še ponti-semo Starci, katerih post tra-
Vreme Je bilo pepelnično.
Pri vozu za seno?
V nekem listu vidim fotografijo odbora neke organizacije. Ko gledam duhovnega vodjo, m mi zdi kot bi crledal peto kolo vozu.—Z.
*
Stara aavfca.
kratf Sinclair je bil ob-n na šest mesecev zapora. * To ni nič novega. Vsak mili jonarski osel je lafeko obsojen. Novica pa K kadar bo Sinclair
•femm wWï*
fH; , A;,t.." • „fe. ■
Tam je nÉfl^^^H
Iz večnega Rima poročajo, da odslej bodo v Italiji volili sal
pa Cenje»! priskočite v epi takoj in poSrepdi^ie
šo armado. Lahko p^maerate z	odaiej Dodo v ltanji vonn samo
enim ali drugim priabevkom.	f^gisti in zajci — torej oni ju
Ako se vam mi ne smfffmo, u-	-^ki, ki imajo velike družine,
smilite se naših malih. Vse	j*ečtarji ne bodo imeli volilne
prispevke pošiljajte na izvolje-	pravice. Rigtrto!
ni odbor.	•
odbo
Zahvaljujemo se jštva JPZS v MilwauBeeju, Wis., ža denarne prispevke. Fq-slali so nam vsoto $66. tfvala gre tudi tajniku tega društva, John Leftku, Enako
tudi za. poslano obleko Flev-cu, East Worcester, N. Y. Ostalim rojakom, ki nam bodo " pomagaJi v tej stiski, se naprej zahvaljujemo za
rtvovalnost. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel.
Za odbor — Prank Pernifek, Box 56, Finieyville, Pa.,
in"
SífOiáakova filozofija. Stari Kolina je rekel: "Po-
gre hvala ge ni«, zamorci.
in
Mat.
m
_ ila farmah. Gewanda, N. Y. — Kakor vse se večina, tukajšnjega stva prav dobro počuti. Za bave se prirejajo ena za drugo kot bi šlo za stavo, tukaj malokdo skrbi, kaj lahke t bodočnost prinese. 3wno da delavec denar potroši, kakor hiird mogoče, tako se človeku zdi.
Ta kraj leži okrog 3d milj južno od mesta Buffalo, N. Y. V tej okolki je veliko priprav-* nih farm na prodaj, v najem a» pa na 60-60 pogoj. Moje mnenje je, da bi bilo dobro in koristno, če bi ae naši rojaki prišeU naseljevati na farme v tej okolici. Sedaj je čaa, da bi se tisti, ki mislijo na tarme, prifrU pripravljati Rojak Math Hribar is OnnovilJa, N. Y., radevolje da natančna pojasnila. Tudi pri slovenskem mlekarju rojaku Joe Zužeku, Broadway, Gowanda, N. Y., se dobe pojasnila in nasveti. V teh krajih se farmarji
kokošjerejo in v biShJrSiffida pa z zelenjavo in različnimi- ja-godami. Zemlja je jako rodovitna. kar je< vejifce vrednosti za
farmarja.—M. Kralata.
. > . _
Dunk^ Pa. — V imenu društva št. 274 SNPJ se prav lepo zahvalim zastopnikom druitev,
zbranim na southforiki konfe_ rend, za velikodušni dar v vsoti $76. Obenem tudi lepa hvala predsedniku SNPJ za poslani ček $76.
Stavka tu poteka mirno. Trdno upamo vsi na zmago In se dobro držimo na stavki.
Pozdrav vsemu" članstvu jed-note! - Martin Voljčak. tajnik št 274 SNPJ.
Število ženskih kandidatinj
Springfield, 111. — V vsaki novi volilni kampanji se imenik lanskih kandidatinj za rasne politične urade nekoliko podaljša. Ulinoiski klub ženskih volilk I-ma doeedaj priglašenih deeet kandidatinj. Devet jih želi pri-U v državno legiaUturo. deseta. Euth Hanna McCormick. bi« pa rada v zvezno kongresno zbornico.
Postna
Gospod župnik (rudarjem, ki ^stavkajo že eno leto): Dragi moji favani! dejte, da se boste zdaj postili kakor zapoveduje sveta cerkev . . .
V New Yoctoi že čakajo.
k Bige je prišla vest, da se bivši ruski car — e katerem se beljševiki iafcjo, da so ga ustrelili — pripravlja na polet v A meriko. Metropollt v Berlinu je že požegnal letalo.
' Za Čegave žulje? Naznanjeno je, da pojdemo letos na islet v staro domovino. Ni pa povedano, na čegave stroške gremo. Torej povejte: na čegave stroške? Kakšna zarota je spet to? Kdo nam plača pot. Kristan sli jednota? - Frank Horseraddish.	\
w f*.«-^; f. ¡, l š, g. fr'	E». >	.
Soka in- trezna!
Klepetec K S» pravi, da je '4ProsVeta" suha. Morda je -ker izhaja tudi ob poadeljkih in dan po vsakem prazniku. Izhaja celo na dan "svetih treh kraljev," dočim A. S. ne, kar ponu;; ni, da ni suh, kajti pe nedelji in prazniku navadno pnde MmmMaček naokoli. — Miha Terre—• \__4__-
---4(
Stepheaeon pumi sa premesti tev.
Indianapolis, ind. — D. C. Stephenson, hivši klsnovski poglavar v faidiani. je naslovil na državnega governerja prošnj° za premestitev tat državne jet-nišnice v poboljševalnico v Michigan City. V prošnji navaja, da se boji fizičnega nasilja od strani jetniških stražnikov, katere imenuje sluge htvrševelnega uradnika, ker je nastopil kot priča proti govemerju v kriroi nalnem sodiSČU.
Stephenson nadalje navajaj
je s tem. ko je nastopil kot priča. izvršil le svojo dolžnost ns-pram ljudstvu v državi Indiani. in sedaj nosi posledice radi njegovega pridanjfr-
Hnghea predsedniški ksndldsl?
New York. N. Y. - Nsvzlk izjavi, ki jo je podal Charle* E-
vans Hughes, da se ne bo pote-ifoval. da ga republikanska konvencija nomkiira predsedmAkim kandidatom, je Wall Street v«e-eno mnenja, da bo Hagbe* ^ miniran. On je ljubljenec deiur nih kraljev in za njim slede J» wee. Lowden in Nicholas Murray Butler.
Afttirajte
1
PXOBVZTA
Vesti iz Jugoslavije
[hC 1 Ni ■ JLE Hf
[je na|
(IltlMB.)
Vsako toliko čal» 1, čaaapfct
inke podltke a
Bju in rafiti Um \ tih opganlutfg!
pa tudi tajajol
piccole ftaHane ■■»tov, ki jem oklepajo fi
bodo tvorili Hov ,„jdek faSlW» ▼ [•enakem ozemlju. V.>eh magačih načinov iujejo
federacija
v nim stroke.
ki»profai0ricA »kovine na goriškem učitelji*« uči dijaka zgodovino tako: Slovenci
« Napoleon Naeeltfa jih je Austrija. Oiu so potomci Ava-rov itd,. Razni potomci Avarov, trašeni po klopeh rasroda pa ae tiho smejejo tem zgodovin-»kun resnicam. Ibojri
himm
Iti in owtaitt j» »»i»
miali SiJ^J^-^t v	»"•i*
Pleni,i slovenske stenske kolo-
«tarje. V Huda južni In Podbrdu
ta pa 22. jznuarja dva miličar-
ôia po vseli hiSah in povsod
ztrgala slovenske koledarje.
frritekav« bi aretacije. Ta
ae
ii*
vrsta
IV vseh šoloobveznih otrok v .	' ,7,
.dinske fašistovske orgnftiza-	V te4eiwke d
Vpisujejo jtV*
stariše, da jovani, akO,
no
policijskega delovanj» o^odke Pri-taotpke in Goriške. So nekatero vaei, li prvačijo v tem peg», atam ugotavljanju inventarja posameznih hi«. Solkan ni me« v zadnjimi. Te dni je zepet pri-
)¡m klafisiclranfth, z automa- T(jkftH 80
*,Ärlp kakih 7 priproatÄ fantov. '■"T. .Iskali so zastavo in sfoer ne
skajo, ne prihajajo k
1. febv. — Včeraj M k "Zeleai Upi" na koaarček štajerske portugal-*«• I» "ta gosposke" sobe ae je otl glas mojega moroatarakega prijatelja. — "Hudimana," kaj Pa to. da Je Si men (tako je ime »njega prijatelja) danes pri /'Zeleni Upi?» In stopil eem v aobo. Pri okrogli mizi v kolu so »etielk štirje penzionisti. nekdanji c« kr. uradniki, in gigeno de-batiral*. Med njimi pa je puhal svoj vivček dimen hi od čaaa do fasa glasno pritrjeval.
Pozdravil sem Jih in sedel k Simnu. — "Zakaj pa ae gre. ker je tako flvo?" se Je oglaafl gospod računski svetnik P. in aa~ vriščal z vzdignjenim glasom: "Was heifist, zakaj se gre. Za Jfo-iegzanleihe ae gre. Vejo — ze Je obrnil k meni in krilil z rokam» - vejo. tista Wirtachait-t i W ae ji peavi «fegpo-darska pisarna dr. Ivo Cerne," ► smo le vee izgu «N. Vlešg nae; sa novca ima
ravno trikoloro.. ' Kar J* niso

spisom k»r vn»m
Tako ni ču& da «411331
vseh J
nižjih ipsuriiivv v Javnem redu. Fsáiiti na se-let«, kater« zakon sptoh V(K¡ ^ ^ g ""J ***
|m velja, kar v.l vprak v^lprtmorT-M «e bntnjjo, ^
ZWfrtrtni napredek med da-
ZDRAVSTVO
e hlgljeni hi akrbi sa zdravje.
0 DEhAZMOZNOSTI NAS EGA TELESA
" Vsi so živo pritrjevali In lelwmüwii: ein IM, gr do je» tak» predrznost, plu j itd y nujse so StwMÍ sem i
vpraša "MM
vem. zakaj s» gre. Zakaj ta rai-
^TJT"* T	Zakaj ti pfui*lici
antidržavni ele- itd> Nato so se zkoi* vsi o-
glaslli fii hoteli razlagati. Moj
h prijatelj dimen pa je proail. naj
Ä otroci f» Ä Ä^SfitaMSB Ä ;5=7-3
-j» r'ït S^ä v'Ä ar fa ko Je
miK ilmce, takaaa v njihovih k, ^ zala?ah delavce mrtuk,t*H1,mMr
th tudi <a*M»vak» »M»« doitee , krahom in pecivom anizacije nekak netogfoen afrfohbH
nvesek, da. .sestavni del te ko- pozdravUo to diiatvo in je t ve-!- mučilnice. Ure. izgublja« llkim zanimanjem sledilo zida-
paradiranje v
■ ker drugega delovanja »e
znajo, smatrajo dtrtfci z» ure, lite v àott — maéilnè». -I večjih krajih deta na vse Itege ves uradni »parat, da ae rav vsi wümlajÄi dolarji. t'u<ft
»ju nove pekarne. Na shodih v Oufttanju, Letoh in v Črni je dalo duška svojemu veselju nad Zadružnim napredkom. Na Ur loet pa proti zadružnemu delu v tfcj dolini rovarljo — sektarji Bernotovci in klerikalci. Vendar:
oje, troje izmed »*ik, ki sa^
l^J HO
vo. par načinov siljenja, ■v Bovcu iifzla v prve* edu vpisan» juho ie <fva otro-
kloniti prte drti j»-marja starše k sebi i* jim par-|rat ponovno zafntttt i «M»o Olirakojih takoj ne vpišejo.
ta. Vsi drugi so morali
ili. Poklicali so «Ve <
eah Je preveelo gostiíao
V Tolminu pa Je vodja obrtne družnem
ole kar vse
ned avanguardiste» češ-, da o biti samo avan|rMiWltoti Utežni dobrot obrtne lole. |V Kredu so prirtdffl z»
"to ples ballile. Gostilnittfr fr
svoje rešijo. — Mm uatanov-«ena zadruga 'Klavnica za Go-
renjsko" Je mM» mesarijo na
Jefteftfeafc v ftovrem hotelu, kjter Je storila prodajalno mea» na «frobno in rest»vr»cijo; eno
«oral darovati ÎQ0 lijf, k0T « j« prodajalno mee» Je otvorila na m^^m	Savi v Delavskem domu. — Od
>Im vršil pH njem. Val vplisr-
*jéi Uudje jftjBI morali plesa
itdeletitk^^H
Na Grahovem je mflgár.
po
gr-
faM- nvo še
P0Bqu«dro nabirat _ r za ballilo. Potem tf» je p» veseli dru&bi svoj
jonov iz Tdfcnina u Nato je Nabiral
«J- Predsednik <
ptovske rnMMcO
Večni št je pri
km in razdelil darila samo v srajce oblečenim. Izdana je okroinica na vse didaktične ravnatelje ter je bilo •Poročeno tudi potom časopisja, d* vnak učitelj prejme posebno *Krado za nabrane ballile.
Razni preoetali slovanski uči-Hi <» učiteljice so doMtt *ig-'Mj da naj zaprosijo za preme-*tev. Razlogi: premalo nakane ballile.
V (ioricl se je pa v ballilo in »van^uardijo ne aili več toliko, *<> *e s prav redko izjema ^ pisani. Na u«teljišču v &»n< 1 so se te dni vpMi zmlnji *Jaki, ker jim je bilo odkrHo Povedano, da jih aicer vrfejo t*l ■P»tu in maturi
Str«gi kontroli je podvrfefio v Urici obiskovanje ballilskih !■ avanjfuardiatlčnih veib. Dv»-
V p. Jobann Kovač »»vpil: "Silantíum»" se J» vpitje
PaWm Ja z uašigam "Goepodje so penzioniraai biv-
ši rea. kr. uradniki, ki so morali v vojnem' Času podoisati in vale»
•I ■ ■ 11 ^	1 11 r	**wv 1 »•» ▼ pHv
6ati vojna poaojila, eden vaš, drugi manj. Po prevrat» ai vojne poeotfilo nit vredne» noben g» ne mar». Lepi denarci pa so v)o-toni v »Jih. Zadnja š»ae pa je "Gospodarska pisarn» dr. to» Cerne" v
lietu "Gospodar"—(Ici ga je
mi
i! —
Konz umno društvo sa Slovenijo
snuje nove pcdieintfle v Ka nflnr, Kranju, Zaapu pri Bl< in v ltušah pri Mariboru. Otvo-rUo pa je te dni oddajališče bla-V Jablanici pil Lltlji.-Stav-in gostilničar ska zadruga
Je vtaknU kan . ki ga J» mm» jv «evpii arspj . . tem listu, ki J» le poginil neslavne smrti, ker g» noben ni
28. jan. do 6. februarjaj^se
vrši v Sloveniji delavski | carini teden. Shod ar vrti z» abode. dom. agito» iß Zadružna
lig»; koj ob nji je Zo«z» delav-žen in deklet, ki prirej» prfcfno shode pod ¿:«alom lavke v konzum." 0 tem bo-
i „ kdo bo pa Cernetov» ne-dem" a» Viču Glin- umnosti še plačeval" - je za-Za-
domu na GUncah v
-bavljnl dvomi svetnih dr. leMI.
"Silentium, gospoda," je miril- Kovač Omizje. — "Ne vsi naenkrat!"
In ntt# prijatelj je »ed»ljeval: — "V tem že pokopanem goapo-darskem 'Matu' je dr. Cerne Ivo aatlaail da nai ustanove lastni ki vojnih poeojfl aadrafo, ki jo bo on vodM. Vsak mor» e» 1000 kron vojn»«» posojMI plačati ^kot delež »0 dim ali 200 kron lit aatfruf»
(Mefta Ta anllruga bo poakr-tedk^Kl vlad« koaoeaiio aa lota-
rijo z dobitki; loterija bo imela dobiček, z dobičkom se bodo kupili losi vojn» škoda, ti bodo čez 40 lat vredni po 1000 dinarjev lahko i» zadenejo kakšne
• ki fla ie vika pisarna Al bo relevai
dediče zavarovalnin ameriških
<X» nI mogel rtr dr. C^Vlh Wljov. k^J se je vozil — v Ameriko. Dwjfi morsko bolezen fn — poginil.
p. v m.
in pa lahk
dobitke I» otroci naših otrok
Samo ti imajo pravico
*> *i<4b, in I« t» predlaga jEašJ-
Primorskem In vsi drugi prewvald priznali, d» čutijo z veliko Italijo In junaškim
,	-----italijanskim ^^..Tp^
1"nH zamuda ae kaznuj» ne |Wmo ^ ^ trža^ P^^ * 7 izključitvijo iz fašiatovskih plinskih organizacij,
taka kazen odmev tndi pri da »o te »^'ficiranju v šoli ter sploh Potneje v šoli. A^demaki goriški fa*i«tov. klub "Guido Resen" poalvlje ^«amič
^ ^oj Medel ter jfh sit! k
1,1 ^"tavlja nadalje
aUolvtranetv
UabcU
lahko dobe Jk 1000 kron, ki ao jih v tetu t#f«-ff« vložili njih starši v vojno poeojUo—260 din.
Prekinili ao ga klici — "Škandal. pfuj, zo was —— Uko se norca delati iz poštenih Iju-dij . . ." Komaj Je gospod Ko-več pomiril razburjene.
In moj prijatelj je nadalje, vat: ^ n»j bo rešItev vprašanja vojnih poaoiji. Razumel »ed»j, zakaj ao gospodje raabnr-jdni."
In pritrdil sem In dejal: "Oprostite cen j. gospodje, d» sem se preje čudil vaši razburjenosti. No, aedaj pa jo razu-mem. Tudi jaz sem bral to k-aajdbo in sem ae prav
Fašistični Uati v lUMJi J»v
^.Vk« Îv^ÎÂt*
na genja v Italiji nad narodnimi manjšinami, zlnatl pa Md ife-venskim narodom na Primor stem, J» P® mnenju nekateri* ¿aeonisov v Trstu I» tako teme-
ffiTtdto pa«—»
da to éaeapieje. W J*
lo", dá svoje trditve dokaže na ■	adnih števlik ! Seve-
_ uradne" številke naravnost čudovite In Idealne Vsi U ao vpisani v fa šiatični milici in aptek faširtlč-nih društvih in ti seveds tvorijo "veééno' (I) te ki nieo Italijani, ao prdbfvilci na Primor**«, bi «veda čutijo s veliko Italijo «mo. K, ae fe [iß Mm asataée f« tiska« —
("gospodarske" pisarne). Poto-Meni bodite In ne razburjajte aa. kajti dr. Ivo Cernetova ton* rlja o rešitvi vprašanja vojnega posojila ima samo eno napake, da ni Izšla — na pustni torek popoldne . .
Haha. haha. haha " — H zavrelo po dvorani. In omizj» ta je treslo od smeha
Moj «prijatelj pe je vzdignil ¿ašo In aa obrnil proti meid:
— Jot«, prav al povedal. Gospodje. na ébat pametnim Ijn-dem. Ez.!
h "Haba, haJia." se ae -nej»H f. t njimi se K smejai tudi P	laie Iz
N»Še tele je nekak univerzalen stroj z» proizvajanje najrazličnejših produktov. Zato je njegova dalaamoknost omejena, kot pri drugih strojih. Vendar pa je Človeški organizem v toliko popolnejii, da ima njegova delazmožnost nekatere varnostne meje, to p» ravno radi Čutil in živčneg» sistema.
Tako razdelimo Človeško dela-smoteost v sledeče Štadije: L 1. delavno stanje,
2. utrujenost,
8. onemoglost.
Prvi štadij pomenja normalno, aktivno stanje človeškag» organizma. V tem atanju je 1 lo-vek, prodno prične opravljati delo. Lahko p» aa te stopnje de-nosti preneso tudi na o-nišice našega toles». Delo le lahko nnjrazNšnejše. Najlažje se te stopnje delazmožnosti opazi pri športa odnosno pri ve-Ibanju in krepitvi telesa.
Po preteku določene dobe, ki j» odvisna od imkovostl dela, nastopi drugi Stadij ali prva varnostna meja dešsamožnoMti, to j» utrujenost mišic. Utrujenoet nastopi tedaj, le iii A I* 2 H i A) 1 j le M \ mišici hranMnih snovi in je v njej nakupičenih preveč utrujenost povzročujočfh tvarin/fllod-nje ao aestavljene v glavnem iz mlečne Uaitne in kenotoksina. Pojavi utrujenosti na naeteipijo takoj, ko prične mišiea opravljati dele, in ne naraščajo vzporedno z delom. Najprej se dela-
posledica toplote, ki ae med delom proizvaja. Tudi utrudljive tvarine učinkujejo na živce, da mišice močnejše impulzirajo. Šele nato nastopi oslabitev, nekaka ohromelost mišica, ki pa ni trfcj-na. Po kr»tkeni počitku je miši-ca zopet dalafmožna, kljub temu, da ae krvni pritok po končanem delu zopet znfenjša, ker |e pretok krvi le vedlno dovolj kemičnega značaja, dokler se nahajajo v mišici še utrudljive snovi — mlečna kirilna.
Ogljikovo kislino, ki ee pri tem stvori, kri hitro odvede, medtem, ko se utrudljive tv»rl-ne ne odplavijo tako hitro. Zato se mišica, ki mora prezgodaj pričeti opravljati delo, mnogo hitreje utrudi. Ce po prekratkem počitku kljub temu obremenjujemo mišico, nas prične boleti. Cim prenehamo z obremenitvijo, je mišic» delazmož-na lahko tudi nekaj dni, pač \m kakor smo brezobzirno z njo postopali. Nastane torej onemoglost milice, to je, mišične beljakovine so ae tefabile preko mere.
Utrujenost in onemoglost sta dfe posledici feteg» vzroka in sicer posledici del«. Obe povzro-čita začasno dnfianezmožnost mišice; prva m»jn, drug» več. U-trujenost J» dalja potrebna in opravičen» poeledica dela. ki jo odgovarjalo močem milice, — medtem ko je onemoglost neopravičen» posledica pretirane, g» in močem mišice aeodgovar-JeJočega del». Zatorej moramo ¡■z delom, zlesti če ho gSTans t»ko izdatno delo okrepi, JU čim nantopl utrujo-i» ee ne smemo gnati do onemoglosti. Ker izvirata utru In onemogioet, kot le re-od istega vzroka» je m«j« Ed obe m» nejnaneln neodločena. Uko da moramo biti v tem o«iru zel» previdni! Cim začuti-pri velbanju togost in ne-gfbnost mišiea (kot bi nastalo »md njenimi vlakni veliko trenje), monuno takoj re*m«b*atl in streetl mišk» V«stnejšl atleti so na to le sanji prišli, da «o jih mišice drugi dan bolel«, če so jib v omenjenem stanju dalje obremenjevali. To prid« zlasti pri teku na dolg« |>roge v po-Itev. 2« najmanjša oo«moglo«t milic omeji možnost treninga n • tem krepitev telesa.
Lokalna onemoglo«* v velikih merah zelo redko nastopi pri človeku, ker navadno preje od-
povedo živci, kar ------,
dMan«*/ '!'</»■•• ' / m - k < bar J» to po*W*dita ucpreatenega prc-
mmmmmmt0mmm*rnmmm*tma**im
mo le o obolenju mišice, oziroma organa, ali organizma. Sedaj nam bo lahko razumeti, zakaj je tisti prvi. grški, mara-tonski tekač sredi trga izdihnil, in kako mora dan«šcn marato-nucenc trenirati in solidno Živeti, če hoče preteči brez škode dolgo progo dv»iašttrideset ki-lometj^v.
Cim milico obremenimo, se skrči i» povzroči obenem tudi skrčenje lil. Poaledioa tuga je istianitev venoane krvi. V tem skrčenem stanju je miška trda in so krvne cevi prazne. Ko nastopi nato razmehačnje mišice, napolni arterialna kri vse krvne cevi." Ker so bile te doslej prazne, se kri -veliko hitreje pretaka, tako da hrani mišica med delom pet do desetkrat toliko kr-vi kot mirujoča milioa. Is tega sledi, da mora pognati srce toliko večjo množino krvi v telo. Ta kri Ima nalogo dovesti v mišico hranilne snovi in kiaik. kar je potrebno za proizvajanje moči. , ■<«
Srce je mišica, ki je. zmožna opravljati delo brez počitka. V kratkem odmoru med dvema »krčitvama more izpopolniti Hranilne snovi, isloiitl utrudljive tvarine in >naldomestirt)i obrabljene mišične beljakovine — (da ne nastopi onemoglost). To ji je mnogo olajšano, če si slede »krčitve v ritmu, k»r nudi mi-Mei ugodne pogoje krvnega obtok».
Bistvo neutrujenosti srčne mišice le ni dognano. Domneva pa se. d» leži y posebni vrsti njenih vlakenc. Vendar pa je sree skozi daljšo dobo močno óbreme-relativno tudi utrudljivo, če je njeno. Zato «mora temu težkemu delu sree slediti lalje opravilo in to je tudi obenem za počitek te mišice. liri hudem naporu proizvaja sree kot vsaka mišiea večjo mnolino utrudljivih tvarln in porabi zalogo hranilnih snovi, tako d» j» neobhodno potreben odpočttek v preje o-menjenem smislu.
Ce počitek ne sledi ob pr»-vent času, se tudi pri srcu po-
javijo zn»ki utrujenosti. Skrčit-ve t »ostanejo šibkejše, radi Česar mor» arce hitreje delovat* kot to zahteva normalni krvni obtok skozi naše telo. Stfnl utrip postane nereden s osi rom na čas, kar znači veliko utrujenost v pogledu velike skrčltve. Ne-redni zrčnf utrip z o* I rom na Ja> kost udsrcev pa pomenja, d» sree od čas» do Časa nima dosti moči, da bi Izvršilo popolno skr-čitev. Končno lahko sree čleto odpove ln naatopl smrt. Do tega ima navadno nlkdnr ne prMe. ! Tek na kratke proge sto ln dvesto metrov povzroči utrujanje šrca, ki nitro nastopi. 8rč-na mišica deluje vzdolž cele proge hitro In močno ter s t«m no rabi tudi vse rezervne moči. Ker traja obremenitev sre» le kratko dobo (10 do S§ aefeuml), na stopijo pojavi utrujenosti šele, ko se tekač ustavi. Atlet je na cilju popolnoma izčrpan, Ce nima dobrega srca, se lahko zgodi, da pade v nezavest, ker »«rAnii mlšfca ne mor« oskrbovati v za riostm meri možganov. Src« u-darf v tem slučaju 200 do 2&0 krati !n vendar nastop! tukaj samo utrujenost v najvišji meri. in ne onemoglost. Na|K»r Je trajal prekratko dobo, da bi prišle v nevarnost mišične beljakovin«. To dokasuje tudi dejatvo, da s« t««kom dvajsetih minut po is popolnoma umiri in uredi. Po pretoku poldruge minute do dveh minut izostane vsak • do 90 udarec. M«d tem pa pnde pul« na 120 in v nekaterih minutah aa tO. Po preteku dvajset minut ae pa kot omenjeno vse uredi.
(Kimat JirtrU
Američani ubil! nadel)»« Miri Nfkaragvlčea«.
^Henagua. febr. — Ameriške č«t« so v zadnjih 24 urah v treh majhnih spepadih v okolišu Jlootege ubile štiri vsteš« In več je bilo ranjenih.
jv'l^HRI
Jeruzalem, 21. febr. Dva
„ ^_________ ^	T	.. d im sunka k t» » a j «tr« »i«
tiravaoja. V tem slučaju gov ort-1 jaruzakm in okolico.
Hadži Hafto. Omar je Turak praatare koreiuno; njemu so bili le Mladoturki preveč brezbožni
—	da o modernih, pristaših Ke-malovih. vobče ne govorim.
Ni, da bi morali iskati vzroka posebno globoko v Omarjevl duši; že ime isdaje mišljenje — dejstvo, da ima Omar svoj dolgi naslov: "NadU?' im<« i nje v Mekko sa seboj. '.'Haits"
—	sna koran na |>amet.
In — ali bi me bil povebil na kavo, da je modernlk? Rajši na duaiko, mastiks, rakijo — skratka: na žganja.
Hadži Hafis Omar me sprejme ob vratih svoje stare hlle — on sam. Kakšna odlika! In sam me povede k lesenemu «titanu; brez besede, hi aeeti moram na "šllt", na sedel v kotu, kjer se divana stikata.
Spodaj dttf vrt, potok šumi. Saj potok mora biti, da dovrši turško srečo: v tekočo vodo vrže moslim svnjfi skrbi, voda jih odplavi. ■ - ,
Hadli Hafia Omar kuha kavo, on sam. "Kum kave In vojskovanje ste moAU opravilo/* Se zmeraj mi ni ¿giintl besede; porine plitvico z ogljem predse ln pahlj» žerjavico, dokler ne za-presketa in ne zažari; vzame srna kave iz pksu in jih Iteje in odbira s prstlf, le enako velika, rumena izbira. <"
Potem jih praži na ponvici iz železa; parijo- se, diše in prasketajo. &
Sedaj šele začne hadži — na jutrovski načl# — pogovor: — "Kako ti je goapodT — "Hvala, dobro, hadži. 1)1 tebi?" — "Dobro, hvala BotfU, gt^spod. Kako je tvoji decl V1 — "Jih nimam, hadži. Kako je tvoji deel?" — "Hvala Bogu, dobro, gospod. Kako je tvojim roditeljem?"
Tako se plete pogovor In od-' govor — o roditeljih, hiatlh ln sestrah, o konjih, oalu, govedi, vse doli do pur, gosi in kokoši
—	naposled sledi zadnje, odločilno vprašanji* r*"
"In gospod, kako ti Je znova?" — 8 tem Je mišljena žena; koi moslim noče žene naravnost omeniti.
Zrna v ponvici so postala rjava "kot oči zamoriti"; sedaj ao, "Hadžlk", romarski mipoj" se Imenuje ta kava ix rahlo prale-nIh zrnc.
Prid« najvažnejši, najtežji posel: mletje kave v dolgem, Htebričaigo ozkem, vitkem, tenko gravirane»! medenem mali-MolekulKst mora |M>stati prah kave — *huž4n ko dekleta dih", H veži prah — svež, to je spet važno —* uspe hsdžl v po-kositreno kroglico iz bakra, v ilzezvo.
Na to svežij vodo. Oh, nI vZe eno, katera ves!» «e vzame: Iz Omarjevega ^udenca ni prida, fttudenec ob moleji diži prepleh-ko; pršna le In mehka dovolj, I>obia in nežnN(je voda t Oroba sv. Habe. •
Na majceigr čažit o vodo z Grob» sv. Babo zvrhano ¿llčlco tn-ahu. kocko sladkorja. "Sladkor veže". t)rwga čaša brez nladkorja, Celita sladka — druga grenka — vedno izmenoma — to je turški način.
In ko v vofJa na žerjavici segreje, mrla naiiži svojo mešanico. Kava ne sme biti pri miru.
Hadži pa/i na džezvo. Od spodaj začne valovati. Tedaj je treba z žHco zajeti in a|wt spustiti — zajeti In spustiti — vse v dllj. Ognjiček je zaspal — prav tako. Napo«1«d vre tekočina en trenutek; le en trenutek toliko, kolikor fiotr«buja Alah, da ae odloči."
Brž treba razdeliti rdečo p«no kajmak", na dve češki. Majceno kapljico mrzle vod« v džez-vo — "aolzlca dragica". P«item ae iz dlezv«* napt/lnita češki, findžana".
•Bujnim " "Poslužl se."
Ah, kaka pijača. Ogrej« ti grlo, razjasni glavo. Pa da si tiokadll des«t pip tobaka: ta pijača da (obdbov strup pod nič. Ee» kave. Mnkršna mora biti; v ročna kot s*kel, črna kol noč In sladka koy ljubezen.
Kava. ki napravi Is t*l* ml». !d<ntfa fillrcs — rs/glal^je» ' ča r— sanjača — kakor že.
PKKISKAVA
PADOV.
Clkašfca policija a« more najti kriveev.
CkkagOe — PoHcijake avtoritet» v Chioagu priznavajo, d»
ne morejo najti nikakega sledu o bombnih aarotnikih, ki so povzročili v zadnjih par tednih več bombnih napadov v stanovanjih člkaških političnih voditeljev.
Polit ijski kom i aar Itiohael Hughea je podal lajavo, d» ao a» vse aretacije Oseb» ki ao bile osumljene bombnih inrot, iaka-a»ie neuspel»«. Aretirani ao bili Anthony fiombardo, Sam Genna in Joaeph La Cn^ a, katerim pri preiskavi niso dokaaaii kak» •veze z bombnimi eksplozijami in so bili vsi izpuščeni na proeto*
Policijski oddelki le uradno stralijo stanovanj«» župana Thompson«, drlavnega pravdni-ka Crow» 1» več drugih, kateri ao dobili, grozilna pisma, d» e» bodo njih »t»n»v»nj» razstrelila s bombami.
Rlvll sodnik, Haras», ki Ja bil oaumljen, da Je v zvezi z bomb-niml zarotniki hi kateremu se J» tudi očitalo, da je na čelu organizacij» Unlorte SicIllnfiAi obdolžit ve zanikal, Dej»! J», d» j» imenovana (tittjanska Organizacija propadla le pred tremi lati,
Kdor pozna ln razume apletke čikažklh fKilttlčarjev, ae n» čudi, d* polteija na more n»jti kriveev bombnih zarot. Ako bi mestne avtoriteto podvezi» rea-no akoljo, bi bile kmalu odkrite. Toda tega ne bodo storil», ker ako bi. bi se aved»lo marsikaj o manevrih profealjonalnih poli-tičarjev.
Preiskav» glad» eksplozijo v Maywoodu.
Maywood, lil. Policijske in ognjegasna avtoritete ao uv»d* 1« preiskavo, d» pronajdejo vzroke razstrelbe, ki J» V torek uničil» stanovanje Bernard Fous». V ognju, ki je nastal po raaatrel-bi. j» zgorela njegov» ton» in dve drugi-osebi sto bili težko 0-počenl. Kousov» lena J» bil» najdena mrtva v kuhinji njenega stanovanja. Polog nje so l»-žali ostanki petrolejske koove. Policija je mnenj», d» j» lan» skui»l» zanetiti ogenj v pečici a petrolejem, na kar Je skledtia ekH1 >1<»ziji: J.jv; 1 k 1'm•
NA35NANII.O IN ZAHVALA.
/ nlostnim srcom naznanjam aorodnikom, znancem ln prijateljem tužno vest, da je po dolgi bolezni zavedno zaapnl» naša
ljub» hči In sestr»
I/MUHE PAVUCH.
UtarWi Je II. febru»rj» 1 m ob H url zjutraj v svoji n»JI«pli dobi, stars 27 let in mesae»v. Bolehala Je za rakom, kateremu Je tudi podlegla, bila J« trikrat na operaciji v bolnišnici v Rochester, Minn. Botana je bila od mesece julija lanskeg» leta. ko J« zapuntlta Mnlšnlco Je še obiskala svojo sestro ¿Mary v Chicago, nakar ae je napotil» k svojim starlšem v West r rank-fort, 111., kjer Je bila še 21 dni, nakar JI Je smrt pretrgala nit življenja. Pogret) se Je vršil po obredih metodlstovske vere In kljub rtlsbemu vremenu je bila udeležba pri |x»grebu zelo o-bilna, Iskrena hvala vsem znancem In prijateljem, ki ste Jo obiskali za čusa njene bolezni. Najlepša hvala za krasne darovan« vence družinam: ihr. In mrs. Valentin Kocin», mr. In mra. Fr, Kochevar, mr. In mrs. A. Kochevar, mr. In mre. To-mlnshek. in vsem onim, ki ste jo oblsksll ob njenem mrtv»-Ikem odru in Jo «premlll k znd nJemu počitku. Tebi, ljuba hči In «estra pa želimo, poči vej v mir» »n lahka naj TI bode ame-riška zemlja. Ona zapušča žalujočega «»proga Ulke Pavlovi-rha v Rock flprinirs, Wyo„ dve hčeri, Helen in Rlk« In sina Johna. Alojz In Antonijn Kne«. sterile; fr»»k in John, brata; Margsreth Julia. Olg» ln *a»-phlne, leatre v Waat Frankiert. III Mm Hary ruaohevete v flilcsgu In mra. Ann» ttlMI v
mnuAita*
ŽENITVENA PONUDBA.
il&b hrbe
Slovenec srednje «taroeti se UU seznaniti 4 Slovenko ali Hrvatico v starosti od 20 do 30 let v svrho ienitve. Prigfrifeae bilko tudi vdov* x enim «11 dvema otroka m a. Imam vrednost in posestvo, ki se nahaja v lepem mestu, vredno do ffO.OOO. Katera resno misli naj pile za podrobnorti in prileti naj svojo Sliko, tajnost jamčena. Hif ai imk*. 2657 So. \ Lanmdale. A ve., CMcagoftll. (Adv.)
;i .».h». , m	.	—
AH trpite Tiled okrom« len ^ lafega hrbta? Bolečin m Uht u »
kojWtte, te «i ptiupiu TZl
Red Cros. ladiini «klii. CrekTJ «irja ter pedftire slab hrbet, «¡J pa tudi prijetno masira koto . „ kim fibljajem tele». ter pom'1 stvar jati pravilno drttuUcijo krVi nonaetaom*L Johnson's Red c*
***** .^»•netUh "^WiS!	«•»•Vilo * vi«
va akosi kolo v boleče dele - JJ
čina isgine, istotako okorelost, ta «e sksse tdknj vrne In vi d* tadi trajna pomoč, kajti idnvil,, nepreatano vsesava, dokler ostsa j*llft na *ek*u. Foakaiajte R«d ¿3 ladlfini oblii nocoj in prepričali , WsU, kaka hitro vam bo utrdil i «Wkm htbat
B*)«tte v katerokoli Ukamo i <iptsisj*i «a Jehnaon's Red Cross i «M okMi s rdettm flanelastim ,
"AnfeUka, na vsak način moram h krojaču, da mi pomeri novo obleko, telo sem Je potreben," asm dajal oni dan svoji ¿enki.
"Kako si nespameten," je odvrnila Angelika kot po navadi, kadar imam kak predlof, ki bi Ml aame koristen. "To je naravnost proč vrten denar. Ali M ve*, da se dandanes v kon-fdijakih trgovinah dabl obleka Ugotovljena, po kateri meri b*M in to mnogo ceneje kot pa pri Krojaču? Danes sam brala v taaopisu. da je jSri Blackayu naprodaj a Ugotovljenih oblek in iv^MK blaga. Vidiš, tu iinnl priliko, da prihranil lepo
dobro. Toda jaz se M ipo-zfif» pri nakupovanju takih stwifi," asm pripomnil.' "To Že uma nant Zato pa gram seva-<A a teboj in afear zgodaj mom-va JU* liar v posnajlih urah ja pri »ackejru vedno gnjela, po-<|j>j» fa sedaj, ¿o ima zimako
^jp.«arara flkoci več oddd-
k^kfije," *ni i* dejala An«»-¡gal Ipr ava nalladiU« jutro oko-tiMm* ure prišla v to velikanka trgovino, "in pc nekatera
ČLANI IN DÄÜBTVA SNPJ, Na rekah Imaipe le aafcaj Z(
PwfceJw r+n p» Me tet.
Potuiao »lede vaek m. PoilJ«w m w» «teeel AmtUu. Pilite na:
JOSEPH LE8KOVAR, D, l, «lO-MHi Bi Radae, Wis.
■ as	» ■ ■ ■ .» M* ■■■■■■
■■ 1 ■ • • 1 'y ,yi"
. ; i KNJIŽEVNE MATICE a K P. J.
AMERIŠKI SLOVENCI—i tvretaa kraa*e kajifa, obseg.
strani, trdo vesana, vredna tvoje cans, staae.............
8LOVBNOKO. ANGLEŠKA SLOVNICA—salo poučna in nummljlva kajifa sa ofcnje aaftaiBne, s dédatíwa rssnO
riatadh informacij, stana seno..........'...,....».......
ZAKON BIOGENEZIJE—tohnaH naravna setenefe spWW
.............................
'■V/ •
NATOS"—knjüka a mssii pettMl a^e priporočljiva, sa č|ana-etans sai ; fse knjice akapai Vaai poHJeaie i '■ -f^e isals as: *
KNJIŽEVNA 'MATICA Sk
čnl^;lMpn' tndl . nanaetov i
UPEAVNÜTVQ
CHICAGO,
v m.
Učitelj: Imenuj mi tekočino, ki ne mora samrsniti. Učenec: Vrrta-voda.
SPREJEMA jVSA*V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
' ' * {Jtflteb K
Tiska rabila a veselice in diode, mitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, stosalkem, češkem, nemškem, angleSkem jeziku in drugih
)D8TVO TISKARNE APELIRA NA AN8TVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
* > »J^H^ d* ■■ <1 -JrtfVEbi. •	J>". * r, HI .i IVjf i> .
unotko delo prve vnte. Vsa pojaanila daje vodgtvo tiriame
S. N. P. J. I^RINTERY