Franc Debeljak
Sekretar občinskega komiteja ZKS Ribnica
23. januarja t. 1. je Občinski komite ZKS Ribnica izvolil za novega sekretarja dosedanjega Predsednika Obč. odbora SZDL Franca Debeljaka.
rance Debe,jak je bil rojen nov. 1930 v učiteljski družini Ribnici. Po končani osnovni
^°li je z dve letno prekinitvijo *aradi vojne leta 1947 končal ®ižjo gimnazijo. Potem je nadaljeval s študijem na višji gim-"i'*iJi v Ljubljani in po maturi na glasbenem oddel-Pedagoške šole v Ljub-Ija . Štiri leta je služboval na gimnaziji v Ravnah na Koro-škem, potem pa v Ribnici. Leta 1957 je prevzel mesto ravnatelja na osnovni soli Ribnica, kjer sc je nahajal do leta 1959, ko je prevzel posle predsednika Obe. odbora SZDL Ribnica.
Tovariš Debeljak je začel že kot pionir sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju leta 1941. V mladinsko organizacijo je bil sprejet 1943, dve leti zatem pa v SKOJ. 1949. leta je bil sprejet v ZKS.
V letih po osvoboditvi pa je opravljal vrsto odgovornih političnih funkcij v mladinski organizaciji ter na kulturno prometnem področju. Sodeloval je *7?* v mladinskih delovnih ak-c,Jah.
. i'>ance Debeljak je zelo priljubljen med ljudmi, ki ga cedijo kot dobrega tovariša in prijatelja. Pri opravljanju odgovorne dolžnosti mu želimo veliko uspehov.
Bogo Abrahainsberg
novi predsednik SZDL Ribnica
PETLETKI PERSPEKTIVNI PROGRAM SPREJET
DOHODEK se bo v petih letih podvojil
KOČEVJE, 8. FEBRUARJA. NA SKUPNI SEJI OBC. ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA OD BORA KOČEVJE, SO DANES SPREJELI PETLETNI PERSPEKTIVNI PROGRAM. UGOTOVILI SO, DA JE V ZADNJIH PETIH LETIH OBČINA NAPREDOVALA V VSEH PANOGAH GOSPODARSTVA IN DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA. TO JE OSNOVA, KI NAJ OMOGOČI VSESTRANSKI GOSPODARSKI IN DRUŽBENI NAPREDEK OBČINE V OBDOBJU OD LETA 1961 DO 1965. O TEM SO VSESTRANSKO RAZPRAVLJALI ZBORI VOLILCEV IN OBČINSKA KONFERENCA SZDL. URESNIČENJE PROGRAMA JE STVAR VSEH OBČANOV.
Kočevska komuna je petletni plan preteklega obdobja z uspehom izvršila v štirih letih. Družbeni bruto proizvod je naraščal povprečno za 19,9 odstotkov, narodni dohodek pa za 39,9 odstotkov letno. Vidno sta napredovala predvsem industrija in kmetijstvo. Število zaposlenih se je povečalo za 599 ali 16,5 odstotkov. Samo v zadnjih štirih letih je bilo zgrajenih več kot 350 stanovanj. Uredilo se je mesto Kočevje s tem, da so asfaltirali najprometnejše ulice, uredili parke, športna igrišča, kanalizacijo, javno razsvetljavo in drugo. Zgrajeni so bili novi trgovski lokali in modernizirala gostišča. Vodovod je življenjskega pomena za prebivalstvo in razvijajočo industrijo. Na podeželju so se elektrificirala
večja naselja in uredili vodovodi. Zboljšali so se pogoji v šolstvu in zdravstvu. In še bi lahko naštevali uspehe državljanov kočevske občine v preteklih štirih letih.
Uspehi preteklih let so osnova novega perspektivnega programa občine.
Predvsem v industriji in kmetijstvu moramo še naprej razvijati proizvajalne sile. Dograditi moramo Kemično tovarno v Kočevju in podjetje IT AS — Industrijo transportnih sredstev in in opreme, ki sta odločilnega pomena za visok porast narodnega dohodka v občini. S svojimi dohodki bosta bistveno vplivala tudi na porast družbenega standarda. Vsa ostala industrijska podjetja pa bodo znatno razširila
Kdo mora skrbeti za KADRE?
svojo proizvodnjo predvsem z rekonstrukcijo in nabavo modernejših strojev.
Vsa proizvodnja v kmetijstvu bo podrejena visokemu povečanju živinorejskih proizvodov. Tudi v bodoče bo KGP Kočevje vlagalo znatna sredstva v mehanizacijo in gradnjo stanovanj za kmetijske delavce. Kmetijska zadruga bo povečala proizvodne obrate in ustanovila nove. Modernejša kmetijska proizvodnja se bo uveljavila tudi na zasebnih gospodarstvih. Perspektivni program v gozdarstvu ne predvideva bistvenega povečanja sečnje. Proizvodnjo bodo dvignili na račun
Kapaciteta prevoznih storitev se bo predvidoma povečala za skoraj 100 odstotkov.
V trgovini in gostinstvu se predvideva znaten napredek. Lokali se bodo izboljšali, upoštevane pa so tudi rastoče potrebe ljudi in predvidene povečane kapacitete obratov družb, prehrane.
Poseben poudarek je dan stanovanjski izgradnji in komunalnim dejavnostim, ki naj služijo osebni potrošnji državljanov. Pri tem so tudi zdravstvo, šolstvo in kultura v prvem planu. Smotrnejše izkoriščanje moderne tehnike bo zahtevalo več strokovnih
bo v veliki meri pripomogel razvoj trgovine in družbene prehrane.
Perspektivni program predvideva povečanje bruto proizvoda od 7,2 milijard kolikor znaša po oceni v letu 1961 na 16,2 milijardi v letu 1965 ali za 122 odstotkov. Narodni dohodek pa se bo povečal od 3,5 milijard dinarjev na 7,4 milijarde ali za 122 %. Narodni dohodek na prebivalca se bo zvišal od 211 tisoč na 390 tisoč v letu 1965.
Družbeni perspektivni program je sprejet. Realno planiranje in sodelovanje vseh občanov pa bo zagotovilo njegovo izpolnitev v
Gospodarske organizacije in podjetja premalo skrbijo za strokovno izobraževanje. To je bila osnovna ugotovitev na plenumu ObSS Kočevje, ki je zasedal pre-tekli petek Na plenum so bili vabljeni tudi predsedniki sindikalnih podružnic, predsedniki DS ter direktorji in sekretarji podjetij. Dnevni red se je omejeval le na problematiko strokovnega izobraževanja v izobraževalnih centrih. Med prisotnimi je bilo opaziti le malo direktorjev in
cplrrptoripv
Iz poročila predsednika ObSS tov. Feliksa Vidmarja razberemo, da smo v kočevski komuni po vprašanju strokovnega izobraževanja napravili premalo. Podjetja so o tem sicer razpravljala. Tudi plenum ObSS v preteklem letu je razpravljal o tem.
Komisija za izobraževanje je napravila analizo, ki kaže da so se nekatera podjetja izobraževanja lotila dokaj resno. Ustanav-!jajo socialno kadrovsko službo, ki ima poleg referata skrb za človeka glavno skrb izobraževanje na delovnem mestu.
Dobro zastavljeno delo v strokovnem izobraževanju imajo podjetja Rudnik, KGP, Tekstilana, delno pa tudi ITAS, Ključavničarstvo, Zidar in Trgopromet.
V razpravi so na plenumu poudarili, da tudi sindikalne podružnice in organi upravljanja niso storili dbvolj. Člane kolektivov premalo seznanjajo s koristnostjo izobraževanja na delovnem mestu. Od tega je v največji meri odvisen tudi gospodarski uspeh podjetja. Proizvajalce je treba dosledno seznaniti s perspektivo podjetja, proizvodnimi nalogami in delom upravnih organov. Le na ta način bo proizvodnja lahko napredovala.
Petletni perspektivni program gospodarskega razvoja komune predvideva znaten porast proizvodnje. S tem je v tesni zvezi tudi porast kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v podjetjih. Plenum je nakazal tudi pomanjkljivost, da podjetja v svojih programih proizvodnje niso predvideli potreb po strokovnem kadru, kar je vsekakor nujno.
Vso skrb je treba posvetiti tudi borcem NOV, ki delajo v podjetjih, vendar pa še nimajo primerne kvalifikacije. Omogočiti jim moramo, da se na raznih tečajih usposobijo in pridobijo strokovno znanje za opravljanje kvalificiranih del.
P. D.
NOVI STANOVANJSKI CENTER OB RINŽI BO OBSEGAL 4 STOLPNICE IN 3 STANOVANJSKE BLOKE V ŠEŠKOVI ULICI. ZR A V EN BO MODERNA TOPLARNA TER ODPRTO KOPALIŠČE
boljšega izkoriščanja lesa, z uvajanjem novih sortimentov na račun drv in boljše mehanizacije. Predvidena so velika gojitvena dela in pogozdovanje skoraj 1000 hektarov gozda.
kadrov, ki bodo sposobni izkoriščati povečane kapacitete.
Vzporedno s povečanjem proizvodnje in povečanjem osebnih dohodkov prebivalstva se bo večala tudi osebna potrošnja. Temu
predvidenem obdobju. Pri tem bo komuna gospodarsko zelo napredovala, pa tudi življenjska raven občanov se bo znatno dvignila. Z zavestnim delom si bomo ustvarili boljše življenjske pogoje.
NOVO VODSTVO SZDL
Na prvi seji novoizvoljenega "“črnskega odbora SZDL Ribni-Čf’ ki .ie bila 7. februarja, je s'zi\.za Predsednika Obč. odbora , uL izvoljen Bogo Ahraham-?erg, dosedanji predsednik ObČ. sindikalnega sveta Ribnica.
Bogo Abrahamsberg je bil rojen 18. septembra 1930 v Planini »n Rakeku. Leta 1939 sc je ^orahamsbergova družina prc-sthla v Prigorico pri Ribnici. . končani vojni je zaključil
I Iiim .eimna«ljo. V Mariboru in J«hljani je absoiviral srednjo
gozdarsko šolo. pD končanem študiju je nastopil službeno mesto pri Okrajni upravi za gozdarstvo Kočevje, od tam pa je prišel v Ribnico. Nekaj časa je bil revirni gozdar, potem pa referent za gozdarstvo pri ObLO Ribnica.
Zelo mlad je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju. V SKOJ je bil sprejet že leta 1943, v Zvezo komunistov pa leta 1948. V času šolanja je opravljal odgovorne funkcije v mladinski organizaciji. V Ribnici je bil dalj časa član in predsednik Obč. komiteja LMS. Je tudi rezervni oficir JLA.
Tovariš Abrahamsberg je razgledan in priljubljen javni de* lavec ter cenjen med ljudmi. Pri njegovem delu mu želimo veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Ribnica, dne 7. februarja. —
Danes je bila v Ribnici prva seja novoizvoljenega Občinskega odbora SZDL. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Bogo Abrahamsberg, za sekretarja pa Vinko Mate. Izvolili so devet članski Izvršni odbor.
Po konstituiranju odbora so pregledali in razpravljali o sklepih občinske konference SZDL. Sklepi bodo napotilo za bodoče
Tlačim namčmkom
V prihodnjih dneh bodo pismonoši pobirali polletno naročnino »Novic«. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da znesek 250 din kolikor znaša naročnina takoj plačajo. S tem boste olajšali delo pismonošem, sebi pa zagotovili redno prejemanje »Novic«.
Vaše želje, morebitne spremembe naslova, ali karkoli kar se nanaša na upravo našega lista lahko napišete na tisti del položnice, ki nam ga pošte vrnejo. Vsi, ki ste že poravnali naročnino, pa napišite to na zadnji strani položnice.
Današnji številki »Novic« smo priložili položnice predvsem za tiste, ki so naročili naš list sorodnikom v inozemstvu, ali tistim, ki služijo vojiški rok. Položnico lahko uporabijo tudi novi naročniki.	\
Cene »Novicam« nismo povišali. Z rednim plačilom nam omogočite redno izhajanje. Za trud se Vam zahvaljujemo.
Uredništvo in uprava »Novic«
delo tako Občinskega odbora Socialistične zveze kot krajevnih organizacij.
Obširno so govorili o nalogah, ki jih imajo člani obč. odbora kot družbeno-politični delavci.
Za pomoč pri delu Občinskega odbora SZDL so izvolili devet komisij.
Sklenili so, da bodo v februarju in marcu enodnevni seminarji za predsednike in tajnike kra-
jevnih organizacij SZDL. Seminarji naj bodo ob nedeljah.
Potem so obširno razpravljali o pripravah na proslavo 20-oblet-nice vstaje jugoslovanskih narodov, katero bodo tudi v ribniški občini lepo proslavili. Imenovana je bila posebna komisija. Člani so prvoborci in organizatorji upora v Ribniški dolini, Odborniki so bili seznanjeni z okvirnim programom prireditev, ki bodo v tem letu.
»Kaj ves, kaj znaš«
V KOČEVJU
Občinski komite LMS Kočevje l organizira v nedeljo, dne 26. febr. ob 15. uri v Šeškovem domu mladinsko oddajo »Kaj veš kaj znaš«. Oddaja bo razdeljena v dve skupini.
Prva skupina, v kateri bodo tekmovalci odgovarjali na vprašanja, obsega naslednje teme:
Zgodovina Ljudske mladine od 1919 do 1948, oblika dela Ljudske mladine, organi delavskega samoupravljanja in njihova naloga, OZN in njene naloge ter razvoj ZK od 1937 do 1950.
Za to skupino naj mladinski aktivi prijavijo vsaj eno ekipo,
ki naj šteje tri člane.
Druga skupina, za katero se lahko prijavijo posamezniki, ali pa skupine pa vsebuje:
Recitacije, solopetje, igranje na instrumente, plesi.
Prijave pošljite na Občinski komite LMS Kočevje, do 19. febr. Omenjenega dne bo ob 9. uri dopoldne avdicija v prostorih gimnazije.
Najboljše ekipe in posamezniki bodo prejeli lepe nagrade, katere so prispevala kočevska podjetja.
Na oddaji bo sodeloval, izven konkurence, tudi zabavni ansambel »Roški fantje«.
Zakaj spremembe v cenah?
Z letošnjim letom uvajamo v naš gospodarski sistem vrsto sprememb. Naše gospodarstvo zahteva, da pride do določene vskladitve cen na domačem trgu s cenami na svetovnem tržišču. Tečaj dolarja je sedaj 750 dinarjev. Cene naših proizvodov so pod ali nad ravnijo svetovnih cen. Zato moramo doseči pri nekaterih proizvodih zvišanje pri drugih pa znižanje cen.
Del potrebnih sprememb je bilo že sprejetih, druge pa bo uzakonila na prihodnjem zasedanju Zvezna ljudska skupščina. Gre za to, da bomo gospodarili čim bolje. Gospodarski sistem mora biti tak, da bo gospodarske organizacije k temu spodbujal. Gospodarstvo ne sme sloneti na administrativnih temeljih, temveč ha resničnih gospodarskih osnovah.
Na tej osnovi analizirajo bodoče cene v industriji, kmetijstvu, rudarstvu in drugih gospodarskih panogah.
Cene električni energiji so pri nas znatno nižje kot drugod, vendar ne predvidevajo povečanja tarife za gospodinjstvo.
Malenkostno zvišanje cene pogonskim gorivom je predvideno na račun potreb po vzdrževanju cest. Nekoliko se lahko zvišajo tudi cene nekaterim vrstam premoga.
V črni in barvni metalurgiji lahko pričakujemo pri nekaterih proizvodih znižanje cen. V strojni industriji naj bi se cene znižale za kakšnih 8 odstotkov. To predvideva znižanje cen v elektro industriji. Predvideva se znižanje pri radio aparatih, televizorjih itd. Cene televizorjem bi se na ta način lahko znižale celo na 100.000 dinarjev. Proizvajalci cestnih vozil naj bi znižali cene za približno 5 odstotkov.
Verjetno se tudi umetna gnojila ne bodo podražila, čeprav so se podražile uvozne cene surovin. Znižanje cen je pričakovati tudi v lesni industriji.
Dokaj v ugodnem položaju smo v tekstilni industriji. V povprečju bi se cene tekstilnemu blagu lahko znižale za 10 odstotkov, nekaterim vrstam blaga pa celo za 25 odstotkov. V industriji gume je predvideno postopno znižanje. Cene gradbenemu materialu pa se bodo zvišale.
Na zvišanje cen je treba računati v trgovini, gostinstvu in komunalni dejavnosti. Za približno 15 odstotkov bo potrebno zvišati tudi prevozne tarife na železnici, da bi omogočili normalnejše poslovanje.
Cene posameznim pridelkom v kmetijstvu je potrebno zvišati in vskladiti z drugimi cenami. Predvsem meso in mleko naj bi se podražilo. Tudi sladkor se verjetno ne bo podražil. Cene kmetijskim pridelkom naj bi se vskladile s cenami surovin v industriji in cenami drugod po svetu.
Vse te ukrepe odgovorni organi skrbno proučujejo. Primerjajo jih s povpraševanjem, gibanjem plač in življenjskim standardom. Pri tem pa še posebno upoštevajo cene na drobno in realno zviševanje plač.
Perspektivni razvoj LR "Slovenije predvideva v prihodnjih petih letih za polovico večjo osebno potrošnjo in zvišanje družbenega standarda.
V ponedeljek zvečer je bila v hotelu Pugled mala svečanost ob priliki podelitve pokalov in diplom zmagovalcem IV. delavskih športnih iger sindikalnih podružnic mesta Kočevje. Predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Vidmar Feliks je poudaril pomen in koristnost teh iger, ter se zahvalil vsem sodelujočim. Zatem so bili predvajani propagandni športni filmi. Predsednik športne komisije pri OSS tovariš Arko Andrej je podal izčrpno poročilo in analizo iger. Tov. Vidmar je razdelil pokale in diplome zastopnikom sindikalnih podružnic.
Iz poročila tov. Arko Andreja med drugim povzemamo tudi naslednje: »Ko po podatkih analiziramo športne igre sindikatov za leto 1960 lahko mirno ugotovimo, da so dosegle kvalitetno višino tako po organizaciji, tovariški športni disciplini. Prav tako tudi po uspehih ekip in posameznikov,'ki so precej nad povprečjem rezultatov sličnih sindikalnih tekmovanj po Sloveniji. To je pripisovati temu, da veliko članov raznih kolektivov redno goji šport v TVD Partizanu, NK Kočevje. Strelski družini ostali pa na pro-vizornih igriščih v svojih podjetjih.
Število udeležencev iger 288 je bilo sicer zadovoljivo, Vendar bi bilo lahko večje če upoštevamo, da je v mestu 36 podružnic s 3983 člani. V igrah je sodelovalo samo 13 podružnic. V bodoče naj se goji telesna vzgoja tudi s ta-
0 čem je tekla beseda
Prostorna kuhinja se je napolnila z ljudmi. Med njimi ni bilo nobenega mlajšega pod 30 let. Člani organizacije ZB so se zbrali na letni zbor. Gledam obraze in na njih se kot odprta knjiga bere trpljenje in vse hudo, ki so ga prestali v pretekli vojni. Vsakdo izmed njih ima za seboj težko življenje. Nekateri od njih so večkrat gledali smrti v oči. Bili so v internaciji, se bojevali v slavni 14. diviziji na Štajerskem, drugi so spet opravljali nevarno aktivistično delo. Med članicami so žene in matere, ki so izgubile može in sinove v vojni... Skoro sleherni je izgubil kakega svojca.
Po poročilih funkcionarjev odbora je sledila živahna razprava. Beseda je tekla o proslavi 20-let-nice vstaje jugoslovanskih narodov. Tudi krajevna organizacija ZB Vinice-Zapotok bo prispevala svoj delež s proslavo k tej obletnici. Organizirali bodo izlet na Travno goro in položili venec pred spomenik padlih ... Nekateri borci bodo pripovedovali otrokom v bližnji šoli, kako so se borili za svobodo njihovi očetje ...
Občinskemu odboru ZB NOV Ribnica bodo predlagali, da se še letos zdravstveno pregledajo vsi člani organizacije. Beseda je tekla o pravicah, ki jih imajo stari borci do izredne upokojitve. V Zapotoku bo predvidoma začel z delom obrat bakelitnih izdelkov. Prednost pri zaposlitvi v tem obratu naj imajo prvenstveno socialno ogrožene partizanske vdove ...
Še in še so govorili, predlagali, vpraševali... Sprejeli so sklep, naj bo med letom več množičnih sestankov saj je toliko stvari, o katerih je treba razpravljati...
Izvolili so novo vodstvo kra-1 jevne organizacije, kateremu so poverili delo za naslednjo man- j datno dobo.
-or
Pokali za sindikate
kimi člani in članicami, ki sicer niso redni člani telesno vzgojnih društev. Taka sistematična in ne kampanjska vadba telesne kulture v kolektivih bi bila velika korist vsakega posameznika. Kakor stremimo za učenjem in čim večjim znanjem ter strokovnostjo, tako bi morali skrbeti tudi za vzgajanje in krepitev telesa. Le zdravo telo bo lahko prenašalo napore in zahteve sodobnega napredka tehnike in razširitve potreb fizičnega dela. Vse to bodo bodoče naloge stalne komisije za telesno kulturo pri Občinskem sindikalnem svetu.
Komisija bo tako imela široko polje udejstvovanja tekom vsega leta uspela pa bo le, če bo imela podporo od referentov za telesno kulturo pri posameznih sindikalnih podružnicah.
Pokale so prejeli:
Nogomet: IT AS, Kočevje,
Odbojka: Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev, Kočevje.
Namizni tenis: Sindikalna podružnica ObLO Kočevje.
Balinanje: Sindikat KGP, Kočevje.
Strelstvo: Sindikat Kemične tovarne, Kočevje.
MARJAN TRATAR-UCO:
Klub ljudskih odbornikov
Občinski odbor SZDL je v sredo ustanovil Klub ljudskih odbornikov. Ustanovitev je narekovala potreba po usposabljanju odbornikov pri njihovem delu. Zaradi velike razširjenosti kočevske komune bo treba poiskati take oblike dela, ki bodo omogočile široko in vsestransko aktivnost vseh ljudskih odbornikov. Z občasnimi
Nadomestne volitve
Dne 15. januarja so se izvršile nadomestne volitve odbornikov v občinski zbor in zbor proizvajalcev ObLO Kočevje.
V	volilni enoti št. 7 je bil izvoljen Ilegler (Jože) Miro, Kočevje, Roška cesta.
V	volilni enoti št. 10 je bil izvoljen Šolar (Ivan) Ivan, Kočevje, Trata.
V	volilni enoti zbora proizvajalcev št. 7 je bil izvoljen Pajnič (Anton) Milan, Trata št. 21.
predavanji bo klub skušal posredovati odbornikom tolmačenja najvažnejših domačih problemov. Klub bo moral misliti tudi na ureditev klubskih prostorov. Za predsednika so izvolili Viktorja Ožuro.
Potreben je obrtni center
Kljub temu, da je v ribniški občini razmeroma precej obrtnikov, je v nekaterih obrtnih panogah precejšnje pomanjkanje. Vzrokov za to je več. Mladina se ne navdušuje za oblike obrtnih dejavnosti, ki so stare že desetletja in se niso nič spremenile v svoji obliki proizvodnje. Zato bo treba v najbližnji prihodnosti organizirati obrtni center, ki bo sposoben z modernim načinom dela in kvaliteto zadovoljiti potrošnike.
Ob 20-letnici vstaje...
Partizanski nabor v Petrinjah
Mogoče se bo zdel naslov čuden. Vendar naj povem, da je bil to res pravcati partizanski nabor.
V decembru 1944 je Izvršni odbor Osvobodilne fronte poklical vse aktiviste, ki so delali na terenu v terenskih odborih OF in krajevno narodnoosvobodilnih odborih, rajonih in šolah, da oddajo svoje delo za boj nesposobnim starejšim tovarišem in se zglasijo na poziv. Pot je vodila na partizanski nabor in nato v razne edi-nice naših brigad.
v Tako smo se^ polnoštevilno odzvali tudi vsi aktivisti ribniško-kočevskega okrožja in se predstavili naši naborni komisiji v Petrinjah pri Brodu na Kolpi. Pregledali so nas in po zdravstvenih sposobnostih razporedili v razne edinice preko zbirnega centra v Predgradu v Poljanski dolini. Zbralo se nas je takrat okrog 12# I aktivistov. Bilo je to 15. decembra 1944. Kar prijetno je bilo, čeprav pozimi, vendar še brez snega. Pred komisijo smo prihajali dobro ! razpoloženi, s cvetjem v gumbnici kot nekoč mladi naborniki. Pa j tudi harmonika, pesem in ukanjc je spremljalo naš korak. Ni nas motila bližina meje med tako imenovano NDH, ki je tekla nekaj metrov od nas po Kolpi. Partizanska pesem je orila in vsa soseska je vedela, da je v Petrinjah partizanski nabor!
Zvečer smo prespali kot potrjeni borci v stavbi, kjer je bila takrat etapna kuhinja in naslednji dan krenili proti Novim Selam, kjer smo prespali in počakali druge nabornike. Tretjega dne zjutraj smo se postrojili sredi vasi in poslušali povelja našega komandanta. Nenadoma je zaregljala strojnica. V vas so prišli Nemci in belčki, ki so bili verjetno o nas obveščeni. Kratko povelje za umik in že smo izginili po bregu h Kolpi, ter se umaknili v največji tišini po soteski proti Lazam in Staremu trgu. Že na poti smo ugotovili, da se nas je takrat zbralo nekaj čez 60, in da so se ostali umaknili na drugo stran. Nekaj pa so jih le ujeli.
Nova Sela so napadli Nemci z belčki zato, da bi ujeli vse aktiviste, kar bi bilo zanje dober plen, posebno še, ker so bili na nas opozorjeni. Vendar se jim to ni posrečilo.
Ko se letos spominjamo 20-obletnice naše prehojene poti v veliki revoluciji jugoslovanskih narodov, naj tudi ta doživljaj pokaže del naše borbe in zmage.
Prešernova družba za leto19621
Člani Prešernove družbe bodo kih. To je eno najbolj uspelih S
v letu 1961 prejeli za redno članarino 360 dinarjev 5 knjig, z doplačilom 240 din pa še dve dodatni knjigi. Spričo današnjih cen knjig, je zbirka Prešernove družbe zelo poceni, zato svetujemo vsem, ki še niso naročeni, da to store čimprej.
Katere knjige bo vsebovala zbirka Prešernove družbe za leto 1962?
Prešernov koledar 1962 bo imel vrsto najaktualnejših poučnih in zabavnih sestavkov, novele in črtice, poljudnoznanstvene članke z znanih področij, obilico praktičnih navodil za družino, gospodinjstvo, kmetijstvo itd. Torej za vsakega nekaj.
Za vsakega bo zelo zanimivo branje roman Ivana Potrča »Srečanje«. Najnovejši roman našega priznanega pisatelja opisuje dramo, ki se dogaja med dvemi dekleti ter ranjenim partizanom.
Slavni pisatelj B. Traven bo zastopan z romanom »Upor obe-šencev«, ki bo izšel v dveh zvez-
pisateljevih del. Delo je napisano napeto in bo do zadnje strani pritegovalo bralca.
Knjiga univ. prof. in predsednika zakonodajnega odbora v B Zvezni ljudski skupščinin dr. M. g Snuderla »Naš državljan« bo na poljuden in državljane na razumljiv način pojasnjevala, kakšne pravice in dolžnosti ima.
Dodatni knjigi nosita naslov »Živalski svet« dr. A. Polenca in K knjiga Ivana Šolarja »Za krmi- M lom«. Knjiga bo dobrodošel pri- S ročnik šoferjem amaterjem.
Prvi kočevski partizani
IZKORISTIMO LEPOTE KRAJEV
V ribniški občini imajo vrsto lepih izletniških točk, lepo urejenih koč, prirodnih zanimivosti, kot so kraške jame, zgodovinske znamenitosti (predvsem iz časa NOB). Vse to pa premalo izkoriščajo za razmah turizma. Povedati moramo, da so glede tega v zadnjem času precej naredili.
Časopisno založniško podjetje KOČEVSKI TISK Kočevje
razpisuje
mesto ADMINISTRATORKE-STROJEPISKE
Pogoji:	Obvladanje strojepisja, korespondence in
administracije. — Nastop službe je možen takoj. — Plača po tarifnem pravilniku.
CZP KOČEVSKI TISK
DOM A11N1 PO i SVETU
Popravljati, - toda s čim?
V Ključavničarstvu so lani ugotovili, da jim kolesarska delavnica ne nese. Obrtno podjetje prerašča v industrijsko, pa tudi prostore potrebujejo.
Tako je Stanovanjska skupnost Kočevje ustanovila »Kolesarski servis«, ki naj razen kolesarskih popravil opravlja tudi druga ključavničarska dela. Servis je začel z delom. Vendar o opremljenosti servisa s stroji in potrebnim orodjem ne moremo govoriti. Zato se zahtevnejših popravil ne
morejo lotiti, ali pa jih opravijo le s težavo. Niklanje in kroma-nje povzroča še posebne težave. Vsa tovrstna dela morajo pošiljati v Ljubljano!? Usluge se na ta način močno podražijo. Mesečno popravijo približno 100 dvokoles.
V Kočevju je nujno potrebna mehanična delavnica, za potrebe državljanov. Le s primernim orodjem in stroji bo »kolesarski servis« lahko opravljal vsa mehanična dela.
Delo Zvezne ljudske skupščine
BEOGRAD, 7. februarja. — Danes pričnejo z delom štirje odbori Zvezne ljudske skupščine. Obravnavali bodo predložene spremembe v gospodarskem sistemu. Gospodarska odbora obeh zborov bosta obravnavala predloge novih ukrepov, ki zajemajo delitev dohodka, politiko in formiranje cen ter zunanjetrgovinski in devizni režim, vtem ko bosta odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo zveznega zbora ter odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja zbora proizvajalcev obravnavala predlog sprememb zakona o delovnih odnosih.
Skupščinski odbori bodo razpravljali tudi. o predlogih posameznih gospodarskih vej in o težnjah po umetnem zviševanju cen, o katerih pravijo, da niso upravičene. Nedvomno pa bo v debati poudarek na ukrepih, ki naj prispevajo k hitrejšemu povečanju produktivnosti kot glavnemu pogoju za povečanje osebnih dohodkov in za zboljšanje standarda.
Po uporu na ladji »Santa Maria«
LIZBONA, 7. februarja. - Voditelji portugalske opozicije so včeraj obiskali portugalskega predsednika America Tomaža. V sporočilu je bilo pozneje objavljeno, da so predsedniku pojasnili med drugim tudi svoja gledišča o uporu na ladji »Santa Maria«.
V Braziliji so odobrili politični azil Galvau in njegovim sodelavcem.
Eichmanova obtožnica
JERUZALEM, 7. februarja. - Eichmanovemu advokatu so izročili obtožnico, ki bremeni Eichmana za 15 zločinov. Od teh se po zakonu lahko v 12 primerih izreče smrtna kazen. Obtožnico spremlja seznam 39 prič. Prva točka obtožuje Eichmana, da je neposredno kriv smrti več milijonov Židov. Zločine je zagrešil v 21 državah. — Obtožen je tudi, da je pod nečloveškimi pogoji pomagal izseliti 14.008 Slovencev iz nemške okupirane cone v Srbijo.
6483 kg. Zemljo obkroži v 89,8 minute, v višini od 223 do 327 km. Na zahodu znanstveniki domnevajo, da je v najnovejši sovjetski kozmični ladji človeška posadka. — Predsednik mednarodnega odbora za proučevanje meteorjev, prof. Klinov je dal vedeti, da v satelitu ni človeškega bitja. Sovjetski znanstveniki opozarjajo, da je sputnik dovolj velik za dva človeka. — Ameriške časopisne agencije poročajo, da je moč pričakovati, da bo sovjetska kozmična ladja v kratkem pristala. To domnevajo, ker so v Tihem oceanu opazili sovjetske ladje za prestrezanje satelitovih konic »Sibir«, »Suhan«, »Sahalin« in »Cukota«.
Razprava o Kongu v VS
»Sputnik 7« kroži
MOSKVA, 7. februarja. — V soboto so v Sovjetski zvezi izstrelili zemeljski satelit, ki tehta brez zadnjega dela rakete
BEOGRAD, 7. februarja. — V Varnostnem svetu razpravljajo o ureditvi razmer v Kongu. Seja, ki je bila prekinjena minuli četrtek se nadaljuje.
• Obsojanje šovinističnih izpadov
TRST, 7. februarja. — Sesti dan od kar se je začela v Trstu šovinistična gonja so protislovenski in protijugoslovanski izgredi prenehali. Svoje brezglavo početje so zaključili tudi zadnji študentje in se vrnili k pouku. Z vandalskimi napadi na slovenske ustanove, so demonstracije izgubile podporo celo pri tistih, ki so jih v začetku opravičevali. Številne izjave italijanskih političnih strank in organizacij so najostreje obsodile poulično divjanje v Trstu. Tržaška federacija socialdemokratske stranke je sprejela izjavo, ki obsoja divjanje skrajnežev, kateri pod krinko obrambe italijanstva Trsta, silijo tržaško mladino k nasilju.
Nemška pomoč ZDA?
BONN, 7. februarja. — Zahodna Nemčija je včeraj uradno ponudila ameriški vladi neposredno finančno pomoč v višini 900 milijonov dolarjev. V vsoto je vključenih 325 milijonov dolarjev za nakup vojaške opreme v ZDA in 587 milijonov dolarjev vojnega dolga. Hkrati so predlagali, da bi jim Američani odpisali 200 milijonov dolarjev vojnega dolga, kar naj bi bilo nekakšno povračilo za zaplenjeno nemško lastnino med drugo svetovno vojno.
Številka 7
Množičnost in kvaliteto
V	nedeljo je NK Kočevje podal obračun dela v lanskem letu. Iz poročil se je lahko ugotovilo, da je klub kot celota, predvsem pa upravni odbor opravil veliko dela za napredek nogometa v Kočevju.
Ce vzamemo v poštev samo to, da so naši nogometaši odigrali lani 61 tekem, od tega 41 v Kočevju, da je na tekmah nastopilo skupno 916 igralcev in da si je tekme v Kočevju ogledalo 13.000 gledalcev, je s tem precej povedanega. Spričo tako velikega zanimanja za nogomet, je bil že v veliki meri dosežen cilj, naj nogomet odigra čim širšo vlogo. Za končen uspeh pa bo seveda potrebno vsestransko razumevanje gledalcev in ostalih, da bo nogomet na Kočevskem postal tista veja športa, ki bo masovna in ljudska.
Novi upravni odbor si je zastavil naloge, ki bodo imele v prihodnji sezoni velik pomen. Organiziral bo medšolsko tekmovanje pionirjev v nogometu. Na ta način se bo vključil v nogometne vrste vsak pionir, ki ima za to veselje, najboljše pa bodo Prpe?nili pionirsko moštvo.
. p°živiti je treba nogometno dejavnost v kolektivih, saj se prav tu lahko odkrije prenekateri talent. Predvsem pa naj ima ta dejavnost svoje osnovno obeležje v rekreativnem pogledu delavcev-sportnikov.
Izboljša naj se kvaliteta nogometa. Poleg rednih prvenstvenih daj se organizira čim več prijateljskih srečanj, na katera naj se Privabi še več gledalcev.
. Vse sile bo potrebno vložiti pri ]^gra^uji doma za telesno kulturo c*i° podpreti s čim masov-ejsun prostovoljnim delom. vct-v0 v ru Proslav ob 20-letnici .	^ , odo organizirali prijatelj-
sko tekmo med članom I. lige tteko in Kočevjem.
V	Dragi, kjer bo osrednja proslava ob tem pomembnem jubileju, bodo organizirali turnir pio-
nirskih moštev, da bi se tudi v te kraje zaneslo seme nogometne dejavnosti. Tudi v tej sezoni bo izveden tradicionalni rudarski in turistični nogometni turnir.
vanje tako gospodarskih, upravnih in družbeno-političnih organizacij, kot tudi celotne športne dejavnosti v Kočevju.
Delo NK Kočevje je za prihod-
V zimskem času je dvorana TVD Partizan v Ribnici vedno polna. Vsak dan se v telovadnici zvrsti nad sto mladih ljudi, tako da je dvorana premajhna in imajo redno telovadbo tudi v šolski telovadnici. Partizan ima oddelke mlajših pionirjev, pionirjev, mladincev, mlajših pionirk, pionirk in mladink.
Redno imajo splošno telesno vadbo. Kogar pa veseli košarka,
Pridno vadijo
OBVESTILO
TVD Partizan Kočevje priredi na pustni torek, 14. februarja tradicionalno
»■OTROŠKO PUSTOVANJE« Pustovanje bo v Šeškovem do-nau. Vabljeni!
Pred novim upravnim odborom je še vrsta nalog, ki bodo nemalo vplivale na pestrost nogometnega dogajanja v Kočevju.
Da bi bili kos tem nalogam, bo potrebno res vsestransko razume-
Moštvo NK pred tekmo na Reki
nje obdobje dovolj široko zasnovano in smo zato lahko prepričani, da bomo na nogometnem polju že kmalu dočakali boljše čase.
J. L.
Predavanja in filmi
Izobraževalna komisija pri Obč. odboru SZDL Ribnica obvešča, da bodo v dneh od 12. do 19. februarja naslednja predavanja in filmske predstave:
12. II. ob 14. uri v Dolenji vasi: dr. Rozalija Benčina — Zdravstveno predavanje; 16. II. ob 19. uri na »Gregorju: Ivan Žužek — »Afrika se prebuja« (z diafil-mom). Istega dne in ob isti uri bo predaval v Suš ju Janez De-
GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE
Poročili so se: Tomšič Venceslav, kopač iz Kočevja, Rudnik 23, star 24 let in Jurkovič Erna, delavka iz Kočevja-Rudnik 28, stays 17 let, Glad Karol, uslužbenec Kočevja, Ljubljanska c. 4, star 15 let in Benčina Antiča, roj. Vi-doševič, poslovodkinja iz Kočevja, Šeškova 1, stara 43 let. V Ljubljani sta se poročila Pugelj Anton iz Pake 7, star 26 let in Levstik Silva iz Ljubljane na Korošici 21, stara 23 let.
Rodile; so:	Randelj Rolanda,
g' Pomočnica iz Mahovnika 11
Manjo. V Ljubljani so rodile: Rovtar Marija iz Konca vasi 4
-	dečka Milana, Koželj Marija iz Konca vasi 9 — dečka Srečka, Križman Frančiška iz Podtabora 29 — dečka Janeza, Lapajne Veronika iz Kočevja, Roška c. 6 — dečka Zorana in Kocjančič Marija iz Kočevja, Trg 3. oktobra 9
—	dečka Marka.
Umrla sta: Jurc Miha, upokojene iz Kočevja, Trg 3. oktobra 2, star 73 let in Rovan Anton, upokojenec iz Konca vasi 3, star 73 let.
VELIKE LAŠČE
Unrfu^li 80" Zakrajšek Jakob, lef j?ienec iz Purkarč 5, star 81 ~ > Pečnik Marija, gospodinja iz ^radeža 11, stara 84 let in Marin-
NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica **daja in tiska CZP “KOČEVSKI „.I®K« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in upra-Tf/ V Kočeviu> Ljubljanska cesta 1“*» telefon uredništva in uprave »en Naročnina je 500 din, polletna *50 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. ««n,!leriškc dolarje. Tekoči račun: rVui'265 prl Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
šek Ivana, gospodinja iz Velikega Osolnika 16, stara 79 let.
DOLENJA VAS
Rodila je Ivetič Danijela, gospodinja iz Dolenje vasi 96 -deklico Valerijo.
RIBNICA
Poročila sta se: Zobec Anton, brivec iz Ljubljane, Legatova 5 in Pelc Marija, šivilja iz Ribnice št. 124.
Rodila je Zajc Olga, gospodinja iz Jurjeviče 23 — deklico Marijo.
Umrli so: Tanko Anton, pre-užitkar iz Goriče vasi 84, star 81 let, Slane Marija, roj. Bojc, gospodinja iz Goriče vasi 60, stara 57 let in Knavs Marija, preužit-karica iz Goriče vasi 45, stara 82 let.
beljak o sadjarstvu. 17. II. ob 19. uri bo za Breg-Laze predavanje Kriste Kmetove: “Puberteta«, v Žlebiču ob istem času predavanje Matije Zobca: »Kmetijski problemi« (s filmom), prav tako bo istega dne in uri v Velikih Poljanah predavanje Ivana Žužka “Afrika se prebuja« (z diafilmom).
18. II. ob 19. uri ter 19. II. ob 14.30 uri in 17. uri bodo filmske predstave »Dobri vojak Švejk«.
Qitau.ii pcebiaalcev Zahvali Jkodatn JiqutliiHO-Jxeklici
PRODAM
dobro ohranjeno motorno kolo znamke »Tomos« Puhe 175.
Levstek Janez, Lipovec 16, pošta Dolenja vas.
POCENI PRODAM moško dvokolo. Janko Novak, tiskarna.
PREKLIC
Preklicujem besede katere sem govoril o Hudorovac Regini iz Nemške loke, ker so bile neresnične. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od tožbe.
Hudorovac Mihael, Mozelj.
ČESTITKA
Ljubemu očetu Valentinu Križu iz Trave 27 želi ob dvojnem praznovanju še mnogo zdravih let, mamo in ostale domače pa lepo pozdravlja sin Tone, ki služi voj. rok v Kraljevu. V. p. 2760/8.
Zimsko veselje na Slemenih
Letošnja zima je precej muhasta, toda kljub temu je ribniški Partizan organiziral na Gregorju smučarski tečaj za svoje najmlajše člane.
V času od 23. do 29. januarja je šola na Gregorju nudila dom okoli tridesetim otrokom. Otroci so pod skrbnim vodstvom TVD Partizan uživali zimsko veselje na belih poljanah Slemen. Ves dan je odmeval živžav po gričih okoli Gregorja, zvečer pa so se mladi smučarji zbrali v toplih šolskih sobah, ki so jih za ta čas preuredili v spalnice, in prisluhnili besedam tovariša Drobniča, ki jim je pripovedoval o doživetjih v NOV. Imeli so več izletov po okoliških vaseh. Spoznali so življenje slemenskih kmetov, se seznanili z domačo obrtjo, ki je tukaj zelo razvita in videli marsikaj zanimivega. Pri spoznavanju okolice jim je zlasti pomagal učitelj tov. Ivančič. Razložil jim je marsikatero stvar, ki je mlade radovedneže zanimala.
Cas je vse prehitro potekal. Predzadnji dan tečaja so tekmovali v slalomu, veleslalomu in skokih. Prvim trem zmagovalcem bodo v Ribnici podeljene diplome.
Dobre volje in zabave je bilo na pretek. Snega je bilo več kot dovolj. Ljudje na Gregorju so se hitro privadili mladih gostov.
Prišel je dan odhoda. Morali so se ločiti od prijaznih ljudi. Zapustiti so morali prijazno vasico, kjer so preživeli toliko lepih trenutkov, ki ne bodo šli tako hitro v pozabo. Med dobre Slemence bodo še prišli.
Ribniški Partizan zasluži za organizacijo tečaja vse priznanje. Dokazal je, da se da tudi z majhnimi sredstvi veliko doseči.
M. M.
rokomet ali namizni tenis lahko vadi tudi te športne igre. Pri Partizanu redno telovadi nad štiri sto otrok in odraslih, kar je za Ribnico vsekakor precej. Največja ovira za še večji razmah telesne vzgoje v Ribnici je pomanjkanje vaditeljev. Nekateri imajo v svojih vrstah do petdeset telovadcev, kar je na enega vaditelja vsekakor preveč. Zadnji čas je, da se to Vprašanje reši. V Ribnici je precej sposobnih ljudi, ki bi z malo dobre volje lahko sodelovali pri Partizanu.
V zadnjem letu sta dosegli velik razmah in uspehe ekipi ko-
šarke in rokometa ter namizni tenis. Košarkarji-člani dvakrat tedensko redno vadijo pod vodstvom inštruktorja Jožeta Zupančiča in upajo, da bodo letos dosegli še večje uspehe kot lani, ko so delili drugo in tretje mesto v podzvezni ligi. Tudi pionirji in mladinci redno trenirajo. Največji uspeh pa je dosegla s prvim mestom na Dolenjskem rokometna ekipa, ki ima precej možnosti, da se uvrsti v republiško ligo.
Vsi ti uspehi so porok za uspešno delo ribniškega Partizana tudi v bodoče.
(e. t.)
Šport v Osilnici
Športna sekcija v Osilnici je imela pred kratkim redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 40 članov ter gostje iz Pleše. V poročilu predsednika sekcije je bilo navedeno, da so bili v pretekli sezoni najbolj delavni nogometaši, ki so odigrali dvanajst tekem. Osem tekem so odločili v svojo korist, eno igrali neodločeno, tri pa izgubili. Med nogometaši so bili najbolj uspešni pionirji, ki so od osem odigranih tekem sedem dobili in le eno izgubili. Trenirali so tudi odboj-kaši. Svojega znanja pa niso mogli pokazati, ker ni v okolici nasprotnikov, s katerimi bi se lahko pomerili.
Razpravljali so o težavah, ker jim primanjkuje denarja. Skle-
nili so, da bodo zaprosili za pomoč Kmetijsko zadrugo, Občinsko zvezo za telesno vzgojo ter nekatere športne organizacije v Kočevju. V domačem kraju pa so začeli z nabiralno akcijo.
V načrtu imajo gradnjo košarkarskega ter nogometnega igrišča in igrišče za posamezne atletske discipline.
Letos nameravajo organizirati pionirski nogometni odbojkarski in šahovski turnir.
Da bi izboljšali finance, nameravajo naštudirati tudi kako dra-matsko delo, izkupiček pa uporabiti za napredek športa. Športniki v Osilnici menijo, da bodo zastavljene načrte izpolnili.
Jan
MIHA JURCE NI VEČ
V torek 7. t. m. je po krajši bolezni umrl rudarski upokojenec Miha Jurca star 74 let. Pokojnik je spadal med tiste številne de-lavce-rudarje, ki so spričo razmer, ki so vladale na Slovenskem pod bivšo Avstroogrsko, moral po svetu za kruhom. Delal je v rudnikih v Nemčiji in Avstriji. Leta 1918 je prišel v Kočevje na Rudnik kjer je delal 20 let. Jeseni 1943 je odšel v partizane, a je bil kmalu ujet od Nemcev ter odgnan v internacijo, kamor je kasneje sledila tudi vsa družina z otroki. Njegova dva sinova sta bila v partizanih. Mlajši sin Milan je padel 1944. leta.
Dobrega očeta in iskrenega tovariša bomo ohranili v toplem spominu.
Umrl je Jerinov Jaka iz Roba
Delegacija upokojencev iz Velikih Lašč, predstavniki Zveze borcev in drugi so preteklo sredo spremili na pokopališče v Robu 81-letnega Jerinovega Jaka - Zakrajška. Pokojni se je s težavo prebijal skozi življenje. Delal je na žagi in služil za hlapca na turjaški graščini. V prvi svetovni vojni je bil dodeljen delavskemu bataljonu.
Sele v socialistični Jugoslaviji se mu je življenje izboljšalo. Priznana mu je bila pokojnina. Naj mu bo lahka domača zemlja.

Kočevje: od 10. do 12. februarja ameriški barvni cinemascopski fiim »Trapez«, 13. j ,• jugoslovanski film »H 8«, 14'	16, tebruarja nemški
fdm »Roman ginekologa«, od 17. do 19. februarja francoski barvni cinemascopski film »Lepotica in cigan«.
SVOBODA, Rudnik:	11. ln 12.
februarja italijanski film »Navadno neznani tatovi«.
RIBNICA: 11. in 12. februarja jugoslovanski film »Samo ljudje«, 18. in 19. februarja italijanski film »Prekleta sleparija«.
SODRAŽICA: 11. in 12. februarja francoski barvni cinemascopski film »Tamango«, 18. in 19. februarja ameriški cinemascopski film »Davek na krutost«.
LOŠKI POTOK: 12. febr. ameriški barvni vistavision film »Gora«, 18. februarja amer. barvni film »Zvezda je rojena«.
VELIKE LAŠČE: 11. in 12. fe-
bruarja italijanski film »Dekle-
* ta iz 04«, 18. in 19. februarja amer. film »Detektivska zgodba«.
DOBREPOLJE: 11. in 12. febr. ameriški barvni cinemascopski film »Obračun pri O. K. Ko-ralu«, 15. februarja češki film »Na končni postaji«, 18. in 19. februarja ameriški barvni cinemascopski film »Helena Trojanska«.
KOČEVSKA REKA: 11. in 12. februarja francoski barvni film “Pustolovščine Arsena Lupina«, 18. in 19. februarja francoski film »Ljudje brez pomena«.
PREDORAD: 11. in 12. februarja ameriški film »Dama iz Šanghaja«, 18. in 19. februarja sov j. film »Nesmrtni garnizon«.
BROD NA KOLPI: 12. februarja argentinski film »Andaluzijska ljubezen«, 19. februarja francoski film »Marijana moje mladosti«.
VREME
Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 11., 17. in 18. febr.. V ostalih dneh bo suho oziroma lepo vreme z mrazom ponoči.
Industrija transportnih sredstev in opreme IT AS Kočevje
razpisuje
delovno mesto REFERENTA ZA NABAVNO SLUŽBO (1) Pogoji: srednja šolska izobrazba s popolnim znanjem grane 114, 115 in 117 kakor tudi splošne avtomateriale ali praksa na delu grane 114, 115 in 117 do 8 let. - Zaželjeno je znanje tujih jezikov. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja najkasneje do 20. februarja 1961.
ITAS, KOČEVJE
Upravni odbor podjetja TRGOPROMET Kočevje
razpisuje
naslednja delovna mesta
1.	KONTROLORJA PODJETJA. - Pogoji: Visokokvalificiran delavec v trgovski ali administrativno-finančni stroki, z najmanj 10-lctno prakso.
2.	ARANŽER-DEKORATER. - Pogoji: Kvalificiran ali priučen aranžer-dekorater ali trgovski pomočnik z veseljem za aranžersko stroko.
3.	FINANČNI KNJIGOVODJA - ANALITIK. - Pogoji: Najmanj 5 let prakse v finančnem knjigovodstvu.
Osebni dohodJti po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Rok nastopa službe takoj. — Kandidati naj vložijo prošnje najpozneje do 28. februarja 1961 pri upravi podjetja.	v
TRGOPROMET - Kočevje
SPORED RTV LJUBLJANA
SOBOTA, 11. FEBRUARJA
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame
—	8.05 Glasba ob delu — 8.30 Melodije Johanna Straussa v priredbah za klavir — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Zvočna mavrica — 10.15 Ottorino Respighi: Rimski prazniki — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Intermezzo z orkestrom Michael Jary — 11.00 Po svetu jazza —
11.30	Pionirski tednik — 11.50 Otorci izbirajo pesmico — 12.00 Iz Žirovnice nas pozdravlja Slavko Mežek s svojimi muzikanti - 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Veselje na deželi — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga
—	16.00 Zvoki za razvedrilo —
16.40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo - 17.45 Plesni orkester Ralph Flanagan — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Boris Papandopulo: Concertino za trobento in godalni orkester — 18.30 Jugoslovanska pevka Aranka Herčan — 13.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Po domače v prijetni večer pustne sobote — 20.20 Michael Brett: Georgeu se zmeraj kaj primeri — 21.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
NEDELJA, 12. FEBRUARJA
6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.30 Veselo na pot! — 7.35 »Jutranja zarja« — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.26 Iz albuma skladb za otroke — 8.36 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.50 Anton Lajovic: Andante za veliki orkester — 10.00 Se pomni
te, tovariši... — 10.30 Partizanske in množične pesmi — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. - 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 15.15 Reklame — 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Dunajski napevi — 16.40 Peli so jih mati moja — 17.00 Pol ure ob zabavni glasbi — 17.30 Radijska igra — 18.31 Ivo Lhotka-Kalinski: Sedem bagatel — 16.40 Malo peč nas bo ogrela, malo pesmica vesela — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 20.50 Plesni orkester Marty Gold — 21.00 O Verdijevem življenju in delu — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni simofnični koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Številka 7
Kako je Eithman
pobeqnil
Približuje se čas, ko bo v izraelskem mestu Jeruzalemu »tekla razprava proti Adolfu Elchmanu, nemškemu vojnemu zločincu najtežje vrste. Sodili mu bodo 15. marca letos. Kriv je smrti več milijonov Zidov, ki ao jih Nemci med vojno pobili ali pa so pomrli v koncentracijskih taboriščih.
Po 15-letnem iskanju so ga odkrili agenti izraelske tajne službe v Južni Ameriki. Ugrabili so ga in pripeljali v Izrael.
Zatožna klop Eichmana bo v posebni stekleni kabini. V mestu se namreč zelo bojijo, da bi kdo ne poskušal atentata na Eichmana. Mnogo je ljudi, ki se jim zdi postopek premehak drugi pa se bojijo, da ne bi Hctiman povedal preveč.
Kako je Eichmanu uspelo pobegniti ob nemški kapitulaciji?
Sedmega maja 1945 se je glavnina nemške vojske razbila, med vojaškimi kolonami pa so se pomikali tudi Hitlerjevi najnevarnejši sluge, toda kolikor se da tajno. V koloni »železne garde«, ki se je motala med četami generala Kaltenbrunna, se je nahajal tudi Eichman.
Vojska je s seboj nosila neizmerno bogastvo v draguljih, zlatu, tuji in nemški valuti. Velik del tega zaklada so takrat potopili v jezero Teplic, dokaj-šen delež, predvsem tujo valuto, pa je Kaltenbrunner izročil Eichmanu.
Področje Kaltenbrunnerjevega omika je bilo na udaru ameriških čet. Eichman se je gibal selo previdno, da bi ne vzbudil pozornosti med prebivalstvom. Izbral si je stransko cesto, to- I da ni vedel, da je cesta, ki pelje čez hribe, zasnežena. Obtičal je z avtom v snegu in nadaljeval pot peš, dragocenosti pa zakopal, le del jih je odnesel S seboj. V bližini Bad Ischia so nenadoma Eichmana ujeli ameriški vojaki. Eichman je vedel, da je na listi vojnih zločincev, zato je bil prepričan, da je izgubljen.
Toda imel je srečo.
Ameriški vojaki niso lovili zločincev. Iskali so le v civilno obleko preoblečene vojake in oficirje, ki so se hoteli izogniti ujetništvu.
Povedal je ameriškemu vojaka svoje ime. Toda malomarnost Veenklja je bila tista, ki je povzročila tolikšno zmoto. Namesto Eichman je enostavno zapisal Eckman. To je Eichman Izkoristil in se doslej imenoval »poročnik Otto Eckman«. V tej vlogi je v ujetniškem taborišču preživel sojenje v Niirnbergu, dočakal odpustitev in izginil v Južno Ameriko.
Razvedrilo
tudi upokojencem!
Tudi upokojenci so potrebni razvedrila. Zato pozdravljamo pobudo Društva upokojencev Kočevje, ki je za svoje člane pripravilo prijetno razvedrilo.
2. februarja zvečer so napolnili upokojenci barsko dvorano v hotelu Pugled. Predsednik društva upokojencev tov. Čero je zaželel upokojencem prijetno zabavo. Po taktu harmonike so se zavrteli pari, veselo zapeli in pozabili na svoja leta... Po končani zabavi so se veseli vračali domov.
R. P.
Ali res samo postajališče?
V Žlebiču gradijo železniško, daljša pot. Če upoštevamo poleg postajo. Dela bodo predvidoma' lesa še ostali material in živino, zaključili meseca maja ali junija, i ki mora sedaj mimo Žlebiča, bi
Postaja bo kmalu zgrajena
Postajno poslopje bo lepo urejeno. Ali bo res služilo samo za postajališče? O tem mnogo govorijo v Žlebiču ter bližnji in daljni okolici.
Postajališče v Žlebiču spada sedaj v pristojnost postaje Ortnek, industrijski tir pa v Ribnico.
Lani so v Žlebiču odpremili več kot 600 vagonov lesa. Cement, gnojila, živino in drugo pa morajo podjetja in zadruge razkladati in nakladati v Ortneku ali Ribnici. Do tja je 4 oziroma 5 km
Naša vas
Naša vas se imenuje Krvava peč. Leži v dolini med Mokrcem in Mačkovcem. Med zadnjo vojno je bila požgana, po vojni pa so jo vaščani na novo pozidali. Poleg novih hiš so še vedno vidni sledovi zadnje vojne — ruševine, ki so ostale kot nem spomenik težkih dni. Med NOV so vaščani veliko prestali. Vas je bila večkrat prizorišče bojev med partizani in sovražniki.
l?o vojni je bilo treba začeti
Tudi v Predgradu zobotrebci
Kmetijska zadruga Kočevje je v Predgradu organizirala tečaj za izdelovanje zobotrebcev. Za tečaj je med mladimi in starimi veliko zanimanje. Tečaj vodita Jože Mustar in Anton Kastelic iz Dobrepolja.
Kje je denar?
Zadružni svet bivše Kmetijske zadruge Predgrad je še v decembru lani sklenil, da se dodeli Kulturno-umetniškemu društvu v Predgradu 140.000 din za nakup naprav za predvajanje filmskih predstav v cinemascopu. Tega denarja pa društvo še do danes ni prejelo. Kje so vzroki, da denar še ni nakazan?
S.
promet lani prav gotovo znašal 1000 vagonov.
Železnica menda ne bo gradila v Žlebiču tovorne postaje. Zakaj ne? Saj bi navedeni promet prav gotovo zadoščal za rentabilno poslovanje. Industrijskin in vezni tir gradnje ne bi podražila toliko, da to ni izvedljivo.
Prav bi bilo, da zainteresirana podjetja pri tem sodelujejo in se resneje zavzamejo za to vprašanje.
vse iznova. Iz pogorišč je zrasla nova vas. Prebivalci vasi so morali vložiti veliko truda za obnovo domačij.
Požgana je bila tudi šola. Ko so vaščani za silo uredili svoje domove, so začeli misliti na gradnjo nove šole. Za delo so prijeli z združenimi močmi in šolo večji del sami zgradili. 1952. leta se je pričel redni pouk.
S skupnimi močmi so prišli tudi do elektrike. Ker so vaščani složni pri delu, so zato tudi dosegli lepe uspehe pri napredku
Prejšnji četrtek je potniški vlak št. 68-23, ki vozi na progi Ljubljana—Kočevje, iztiril med Ortnekom in Žlebičem. Na tračnicah je ostala le lokomotiva, medtem ko so vsi vagoni iztirjeni
VUK
IDE
IZTIRIL
prevozili približno še 150 m. Žrtev ni bilo.
Pred osebnim je vozil tovorni vlak z vagonom, ki ni primeren za to progo. Po pripovedovanju, je ta vagon poškodoval tračnice v dolžini približno 500 m.
Vozno stanje kočevske proge je predvsem na odsekih, kjer še ni popravljena, zelo slabo. Za varnejši prevoz potnikov in tovora mora remont proge hitreje napredovati.
V počastitev Prešernovega spomina je bil 8. t. m. zvečer v Se-škovem domu koncert, ki so ga izvedli pevski zbor Jakob Gallus, pomnoženi mladinski zbor gimnazije, člani godbe na pihala, solista Edvard Rus in Olga Ožbolt. Pri klavirju je bil Janez Lovše iz Ljubljane. Uvodne besede je imel prof. Janko Kovačič. V dvorani se je zbralo nad 500 ljudi. Za uspelo prireditev gre največja zahvala prof. Milošu Humeku.
Priznanje nastopajočim, posebne pa prof. Humeku, so udeleženci izrazili z izredno pozornim spremljanjem sporeda. Vztrajen aplavz je ponovno privabil pevovodjo tov. Humeka pred občinstvo, kjer se mu je v imenu nastopajočih in v imenu občinstva zahvalil Marijan Savinšek.
O tej, dosedaj najuspelejši proslavi Prešernovega spomina, bomo še poročali v prihodnji številki.
Ce si pijan, ne vozi!
Vinjeni mopedist J. T. iz Ribnice se je 5. februsfcja ob 17. uri odpeljal z mopedom iz Ribnice proti Dolenji vasi. Ker je bil vinjen ga je bila polna cesta. Na odcepu ceste v Hrovači bi kmalu povzročil težko prometno nesrečo. Nasproti mu je pripeljal osebni avtomobil, ki ga je upravljal voznik Z. F. iz Bukovice. Bil je priseben in avto ustavil na skrajnem desnem robu ceste in se tako izognil sigurnemu trčenju.
Ta primer ponovno dokazuje, da so pijani vozniki na cestah nevarni za ostale voznike.
NESREČA MOTORISTA
V vasi Podklanec je 5. febr. ob 14.45 uri vozil po ravni cesti motorist P. M. iz Benet pri Novi vasi s sopotnikom M. J. iz Novega pota. Kar na lepem sta zavozila s ceste in padla. Motorist se je pri padcu težje poškodoval, imel je tudi pretres možganov, sopotnik pa je dobil le lažje telesne poškodbe.
Na kraj nezgode je prišel zdravnik, ki je nudil motoristu prvo pomoč. Materialna škoda na motornem kolesu znaša okrog 10.000 din.	p.
II znamenja puM kanala
svoje vasi
T. Intihar, 6 b r. Velike Lašče
Tudi letos se Ribničani pripravljajo na tradicionalno pustovanje. Predsedstvo pripravljalnega odbora je stopilo v stik z upravo zagrebškega zoološkega vrta z namenom angažmana dresiranih živali, ki bodo v torek 14. febr. vključenen v Kurentov sprevod po ulicah Ribnice. Dresirane čebre, trogrba kamela, pingvini in še nekatere druge živali, ki bi se pametno obnašale v sprevodu, so po zadnjem obvestilu iz Zagreba že določene za transport v Ribnico.
Predsedstvo pripravljalnega odbora živi v upanju, da ne bo zaprek, ki bi transport zadržale.
Tudi izrednih mask, ki bodo zastopane v sprevodu v parih ali posamezno, bo lepo število. Kurentovemu sprevodu se bosta pridružila tudi znana komika Grbo in Škrbo, ki bosta skrbela, da se bo sprevod v redu in disciplinirano odvijal.
Ker je organizacija spremstva odvisna od prihoda transporta živali, ki pa še ni točno najavljen, tudi ni točno določena ura, kdaj bo dne 14. februarja defile sprevoda; vsekakor pa bo v popoldanskih urah.
Za 15. februar je predsedstvo pripravljalnega odbora Kurentovih sodelavcev določil, da se bodo posmrtni ostanki Naceta Kurenta, ki bo dotrpel in preminul v noči od 14. na 15. februar po-
kopali po stari mornarski tradiciji. Njegove posmrtne ostanke bodo 15. februarja sprejeli mrzli valovi reke Bistrice.
Vabljeni vsi žalujoči in Kurentovi najbližji.
»Maškare« iz ribniške okolice
... a JCačeafu
Poizvedovali smo, kako se na pustovanje pripravljajo) v Kočevju. Pri »publiki« nismo izvedeli nič zanesljivega. Vsak se pač pripravlja po svoje. Program pa so nam predložila gostinska podjetja. - Kolektiv KAVARNE ZVEZDA prireja na pustno soboto In pustni torek družabno-zabavni večer z naslovom »TISOČ OBRAZOV POLEG TVOJEGA«, Rezervacij ne bo!
HOTEL PUGLED - družaben večer z rezervacijo v soboto in pustni torek. Pripravili so veliko izbiro dobrih jedil. Cene ostanejo nespremenjene.
Prijetno zabavo pripravljajo tudi gostišča restavracija KOLODVOR, gostilne »PRI LOVCU«, »PRI KMETU« in gostilna ROG.
Z naglimi koraki mu je Michael Gray stopil nasproti. V odsevu plamenov je bilo vse nekam veliko, v nenavadni barvi občutno povečano, na vseh obrazih sta se igrali svetloba in senca. Gray se še ni bil dodobra zbudil, kuštravo so štrleli njegovi rdeči lasje, v naglici zavezana kravata mu je visela po strani.
Policaj je bil kratkih besed: »Nihče ne sme naprej. Obrnite se in brž na ono stran!« In vendar je bilo v Grayevih kretnjah nekaj, spričo česar je začela popuščati njegova odločnost. »Zdaj še ni čas za časopisne poročevalce,« je dodal.
Le dvakrat poprej je bil Gray videl moža v uniformi, v drugo nekako pred letom dni, vendar se ni prav nič obotavljal. »Zdravo, Hansen!« je rekel. »Jaz sem Gray. Ali niste vi lani obravnavali primera Ann Avery?«
»Gray?« je zategnil stražnik Hansen. »Ah, da! Toda to ne sodi v vaše delo, Gray. Ali pa vas je morda poklical kapetan Zucker?«
»Mar je Zucker tu?«
Hansen je odkimal. »Ne še. Pravkar se je zgodilo. Gori. Gasilci so notri, vodnik Krantz je pri njih.«
Tisti trenutek je v Grayu usahnilo upanje, da je Eileen navsezadnje le pretiravala, ko ga je poklicala po telefonu. Zucker in Krantz, oba z oddelka za umore, je pomislil. Kdo je mrtev in zakaj? Kaj je imela Eileen pri tem? Po telefonu mu je povedala le naslov, vmes pa je kar naprej ponavljala: »Mrtva je, mrtva. Prosim, pridite takoj!« In kje je zdaj Eileen, se je vprašal.
»S Krantzom bi sc pomenil,« Je rekel Gray, stražnik Hansen pa je prikimal in pomahal mlademu možu v uniformi, ki je stal pri vratih v stanovanje. Gray je stopil k njemu. Iz stanovanja se je valil dušeč, vlažen dim, ki se je mešal z vonjem po osmojenem.
Sele pred vrati v Bcverlyno sobo je Gray obstal. Videl je naglo premikajoče se moške postave, plamenov pa ni bilo več, le tu in tam sc je še utrnila iskra. Grayu sc je zdelo, da spretni ljudje vsepovsod iščejo morebitne prstne odtise. Močan policijski vodnik Je stal zraven zofe in se pogovarjal z zdravnikovim pomočnikom. Doktor se je za korak umaknil in takrat je Gray prvič opazil središče vsega dogajanja — žensko truplo na zofi. Stopil je naprej, policaj pri vratih pa je iztegnil roko v modrem rokavu in mu zastavil pot. »Kaj želite?«
Policijski vodnik se je ozrl. Sc preden se je Gray utegnil oglasiti, je vzkliknil vodnik Krantz: »Gray!« Ze je bil pri njem. »Le kaj vas je prineslo?« Srepe oči so ga oplazile po vsej dolžini. »Zdi se, da ste na vrat na nos skočili iz postelje, kaj?«
»Ben, ali imate tu vi prvo besedo?«
Vodnik Krantz je prikimal. »Za zdaj še. Malo počakajte, umazani smo kot pujsi. Gasilci so imeli polne roke dela.«
Mimo njega je Gray pogledal v sobo smrti. »Ali je tam Ramey? Pa Arson, ali ne?«
»Drug čez drugega smo drveli sem,« je rekel vodnik Krantz. »Kako to, da ste tudi vi tu? Pa sredi noči in še preden so za vso reč izvedeli časopisni poročevalci?«	*
Vrvež na stopnišču je Grayu prihranil odgovor. Postava se je pognala naprej, mož se je skušal otresti policajcve roke, ki ga je zadrževala. »Prekleto, pustite me!« je vpil. »Beverly! Beverly!«
Policijski vodnik se je zdrznil ob tem imenu. Mož, ki je vpil, se je sunkovito otresel policaja in zdrvel po stopnicah naravnost proti vratom. Vodnik sc mu je postavil na pot. Prihitel je spodnji policaj.
»Njen mož je, vodnik,« je sopel. »Pravi...« »Prekleto, spustite me že naprej!« je oni vpil. »Moram vedeti, kaj se je zgodilo.«
»Počasi,« je mirno rekel vodnik Krantz. »Kdo
ste?«
»Bond. Chris Bond. Slišal sem, da tu gori. Moja žena ...«
»Raje počakajte. Znotraj ni lepo...« Skoraj tiho je govoril policijski vodnik. »Žensko so ubili. Počasi, no!« Široko se je ustopil med podboji in prišlecu zastavil pot. Celo minuto je Bond topo strmel predse, potem pa se je obrnil k steni, se s čelom naslonil nanjo in si z roko potegnil čez lica.
Gray ga je gledal. Chris Bond je bil mož visoke postave, vitek, vendar močan, njegove
kretnje so bile še najbolj podobne plesalčevim. Temen je bil njegov obraz, črne oči so se lesketale v njem. Ozki črni brki so obrobljali polne ustnice, črni lasje so bili gladko počesani, niti v tem razburjenju niso kodri štrleli vsaksebi.
_ »Pri njem bodite!« je vodnik Krantz naročil policaju. »Tudi vi, Gray, ostanite tu! Dva umora hkrati... Hm, kar precej je to.«
»Dva umora?« je Gray pogledal od strani. »Koga drugega so še ubili?«
Krantz je odkimal. »Kasneje, kasneje. Moram še...«
Chris Bond je nenadoma dvignil glavo. Očitno ga je obšla nova misel, ker so se mu bliskale črne oči.
»Ogenj!« je zavpil. »Spustite me noter! AH je vse zgorelo, prav vse?« In sc je pognal proti stanovanju. Stražniki so se z vseh strani zgrnili proti njemu, pa se jih je besno otepal. »Moram noter!« je hripavo vpil. »Prekleto, pustite me! Prav vse ni moglo zgoreti. Nekaj je še ostalo. Pustite me noter!«
Nihče se ni menil za Graya, ki se je obrnil in naglo odšel po stopnicah. Ko je prišel na cesto, je globoko zajel sveži nočni zrak.
Dva umora? Kje je Eileen? Ali je Eileen Herrick druga žrtev?
*
V predmestju kakih petnajst milj južno od San Francisca je stala Herrickova hiša sredi valovite pokrajine. V povojnih letih se je predmestje močno spremenilo. V tej hiši med griči so'živeli že trije rodovi Herrickov.
(Nadaljevanje)