številka 6 • leto KLU • cena 500 din Celje, 11. februarja 1988 NOVI TEDNIK JE dLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Stavkovna pravila s vprašajem Leta so minevala, preden smo si v naši družbi upali na glas spregovoriti o štraj- kih. Beseda nam gre še vedno težko z jezika, a nji- hov obstoj smo, čeprav sra- mežljivo, priznali. V sindi- katih bodo do konca marca razpravljali celo o tako ime- novanih stavkovnih pravi- lih - o tem, kako naj sindi- kati vodijo štrajke. Na prvi pogled lahko to ocenimo kot velik korak k realnosti. S tem, hote ali ne, priznavamo, da v delav- ski držrii/i delavec ne more po redni poti (kaj šele sa- moupravni) urejati vseh svojih zadev. Priznavamo celo, da so naši samouprav- Ijalci najemni delavci. Tu pa se že skors^ vse konča. Ob priznanju, da imajo za- kadi česa in proti komu ^trajkati (verjetno birokra- ciji?), pa želimo njihovo pravico do štrajka lepo vkalupiti in njihovo nepo- sredno izražanje zahtev Prenašamo na sindikate. Sindikati pa bi morali delo- vati tako, da sploh ne bi bi- ^o razlogov za štrajke. Znaj- demo se v nesmiselni situ- aciji, ko bi naj sindikat or- ganiziral stavko takrat, ka- zano Ograjenšek. 11. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Skomarski smučarji brez predaha četudi domače smučišče z vlečnico in seveda last- nim teptalnim strojem v tej zimi zaradi pomanjka- nja snega še m zaživelo, delo smučarskega kluba Skomarje ne zastaja. Klub ima zdaj 212 članov, od tega 86 mlajših od 141et Na lep odmev je naletela akcija za zbiranje podpornih članov, kar m naključje, saj klub polno živi s svojo kiajevno skupnostjo in ji pomaga pri reševanju števil- nih vprašanj, tudi komunalnih. Letošnja alpska šola, kije zaradi pomanjkanja snega doma bila na Rogli, je zajela 66 mladih smučarjev. S poniočjo klubskih vaditeljev jo je vodil trener prof. Jože Svegelj. Alpska šola smučanja je odprla vrata v kakovost dela. Sicer pa bo še to zimo tečaj za vadite- lje smučanja, ki jih ne potrebuje samo klub, marveč tudi center na Rogh. Domačini bodo to delo lažje in bolje opravili. Člani smučarskega kluba Skomarje so trasirah tudi prvo progo za turni smuk. Imenovali so jo po doma- čem ljudskem pesniku Juriju Vodovniku. Vodi pa od stolpa na Rogli do opuščene, toda etnografsko še vedno vabljive Ošlakove žage. Dolga je 12 km. V delovnem načrtu so nadalje številna tekmovanja v alpskih in tekaških disciphnah, ureditev klubskih prostorov v opuščeni mežnariji, izleti, med njimi tudi na tuje smučišče, planinski pohodi (v minulih dveh letih dvakrat na Triglav), piknik in še kaj. Za klub- skimi delavci pa je tudi že tradicionalni smučarski ples, ki je vsakoletna največja družabna prireditev v konjiški občini. A.F. Trije celjski atleti v reprezentanci v soboto je bil v Celju eden izmed izbirnih atletskih mi- tingov atletske zveze Jugosla- vije, na katerem je direktor jugoslovanske atletske repre- zentance, Ivica Matijevič, iz- biral atlete in atletinje, ki bo- do barve modrih zastopali na mednarodnih dvoranskih tro- bojih v Torinu in na Dunaju. Matijevič je v reprezentanco uvrstil tudi tri Celjane: mla- do šprinterko Jernejo Pere, metalko krogle Natašo Erja- vec in skakalca ob palici Mi- lana Kranjca. Perčeva je bila v soboto v te- ku na 60 m druga, Kranjc, ki je preskočil 480 centimetrov, je bil prvi, nastopila in dosegla boljši rezultat, pa sta še Boži- ček, ki je bil v teku na 60 m ovire peti ter Rebernišek, ki je bil v skoku ob palici prav tako peti. Ivica Matijevič, direktor ju- goslovanske atletske repre- zentance: »Po zaključku izbir- nih tekmovanj smo kompleti- rali reprezentanco. SestavljzOo jo atletska imena, ki trenutno pomenijo največ v Jugoslaviji. Treba je reči, da je zimska se- zona pri nas nekoliko okrrxje- na, s^ nimamo kvalitetnih po- gojev za delo, tako da so ta iz- birna tekmovanja takorekoč tudi neke vrste improvizacija. V Torinu in na Dun^u bodo nastopili atleti, od katerih do- sti pričakujemo tudi na Evrop- skem atletskem dvoranskem prvenstvu, ki bo 5. in 6. marca v Budimpešti. To so Čoloviče- va, Popovič, Kožulj, ki bo v To- rino prispel iz Stuttgarta, kjer je sodeloval na atletskem mi- tingu. Tu so še Fižuleto, Petro- vičeva, Saračevič, Lazarevič. To so v glavnem naši aduti. Os- novni namen vseh teh tekmo- vanj pa je »sestaviti« improvi- zirano zimsko atletsko sezono, v kateri se kalijo atleti. Izmed Ajih kasneje izberemo tiste, ki se izkažejo kot najboljši, in jih uvrstimo v reprezentanco za poletno sezono. Kar zadeva miting v Torinu bi rekel, da bodo tam sodelo- vali Vzhodni Nemci, ki so tre- nutno vodilna atletska sila v svetu, pa Italijani, ki so prav tako močni. Za udeležbo na tem mitingu smo se odločili za- to, ker lahko le v taki konku- renci vidimo, koliko zares ve- Ijcoo naši in kakšne so njihove možnosti pred evropskim pr- venstvom. Za turnir na Dunaju pa velja še nek^ drugega. To je že tra- dicionalni turnir med Jugoslo- vani in Avstrijci, kjer vedno nastopi še reprezentanca neke tretje države. Letos bodo to Vzhodni Nemci. Lani so Jugo- slovanke zmagale, moški pa so bili slabi. Letos pričakujemo zmago v obeh konkurencah, ali pa vs^ v eni. Glede Evropskega prven- stva v Budimpešti pa velja, da je trenutno še velika neznanka. Več o tem bom lahko povedal po končani turneji v Italiji in Avstriji. Vem le to, da se Colo- vičeva in Popovič intenzivno pripravljata na to tekmovanje, dober pa je tudi Kožulj. Naša reprezentanca se srečuje z vr- sto težav, neprestano moramo improvizirati. Bih smo že v Atenah, na Cipru, v Budim- pešti, v Sofiji, skratka po vsej Evropi potujemo, iščemo mož- nosti za trening in za nastope na tekmovanjih. Zato je tre- nutno še težko dati realno oce- no o kvaliteti naših atletov in atletinj. Glede celjskih atletov pa bi rekel, da sem danes občutil ne- k^, kar se prej ni dognalo. Mi- slim, da se je celjska atletika nekoliko prebudila. Čeprav je stanje v celjskem klubu težko realno oceniti samo na podlagi enega samega tekmovanja, pa lahko rečem, da zadnje mesece spremljam kaj se dogEga v Ce- lju. Zdi se mi, da pihcuo v Celju zelo, zelo dobri vetrovi. Očitno se celjska atletika ponovno na- giba k temu, kar je bila nekdcg. Nova imena, kot na primer Perčeva, in mnogi drugi, veli- ko obet^o. Ta premik je odraz stanja v slovenski atletiki nas- ploh. K^ti, če bo dobra atleti- ka v Celju, bo dobra tudi v Slo- veniji, s tem pa avtomatično tudi v Jugoslaviji.« NATAŠA GERKEŠ Razrailijani odnosi »žeiezarjev« Med tritedenskim odmorom v repu- bliški ligi smo želeli pobliže spoznati položaj v košarkarskem klubu Zelezar iz Štor. Kot je že znano nekaj časa, so košarkarji Železarja po dveh kolih v 2. delu lige bili na desetem mestu od dvanajstih ekip. Do nezavidljivega stanja je pripeljalo mnogo dogodkov, ki se jih je in ni dalo predvideti ali preprečiti. Sicer se v tem klubu ni zgodilo nič tragičnega ali neverjetne- ga, le odnosi so zelo razrahljani. Pa tudi možni izpad iz lige ne bi pomenil konec sveta, problem je le, da je še pred pol leta kazalo drugače. Pa pojdimo po vrsti: - v prestopnem roku trener Subotič, to zdžg že lahko trdimo, privabi v svoje vrste z velikim razumevanjem uprave Merxa tri odlič- ne košarkaije, vsaj za republiško ligo, Kahvedžiča, Aničiča in Turka - bivši Kovinar postane Železar. Subotič svojo ekipo »postavi« v sredino lestvice oz. še višje - v slovenski ligi lahko v ekipi igra pet igralcev starih 25 ali več let, zato se pri Železarju odločijo: »izpade- ta« Benčan in Jošt, stebra moštva, ki je brez poraza prišlo v SKL, in Lamut -vi. kolu polom v Celju, s^ konjiški Comet porazi neuigrane »Štorane« s 117:77 - v 2. kolu Železar v Celju vso tekmo vodi proti zelo močni Postojni, vendar v zadnih sekundah izgubi - v 4. kolu Železar v Celju premaga Rogaško 89:88, v tekmi podobni letošnjemu fi- nalu jugoslovanskega pokala - v 6. ko- lu, podobno kot v 2., Železar odlično zaigra in skoraj preseneti n^boljšo eki- po lige, Maribor (z Mirtom na čelu), v 8. kolu po tekmi v Celju z Novolesom (99:120) pride do napada na sodnika: kazen je v takih primerih znana. Doživ- ljeiysko diskvalificir^o Kramperška, Aničič pa je kaznovan s prepovedjo igranja na treh tekmah - trener Subotič hoče odstopiti, trenja med igralci se vse očitneje kažejo na treningih in ob^ube nekaterim od njih, dane uradno ali ma- lo manj, še niso izpolnjene - železar v predzadnjem kolu 1. dela v Celju do- seže drugo in obenem zadnjo zmago doslej, nad ekipo Maribora 87. Po pre- stani kazni Aničič noče več igrati, te- den pozneje pa na gostov^u v Cerkni- ci (tekma s Postojno) ekipo vodi novi trener Jurič. Tomaž Subotič: »Razlogi za odstop? Nešportno obnašanje igralcev, kar je tudi moja krivda, in nesposobnost vod- stva kluba«, »nov predsednik, ki ni poznal dela na tem področu, zakulisnih iger...«, »Železar neu bi bil poligon mlEgših, perspektivnih igralcev. Verjet- no sem tudi sam s svojo idejo, ko sem pripeljal igralce, ki so že siti košarke, naredil napako. Moram reči, da sem po dolgem času napačno ocenil ljudi«, »vse skup^ je umetna tvorba«, »ekipa je bUa znana tri dni pred pričetkom lige«, »trenja med Turkom, Kramper- škom in Aničičem«, »vse bi bilo druga- če, če bi se nesrečna tekma s Postojno končala drugače«, »bolje bi bilo, če bi ostal z lansko ekipo, okrepljeno z enim igralcem«. Predsednik Gerkeš: »S Subotičem smo se prijateljsko razšli«, »Aničiču ni- smo mogli izpolniti finančnih zahtev, ki jih je pričakoval, vseg meni je tako izjavil. Ponudbe niso bUe dane s strani kluba, temveč bolj v privatnih razgovo- rih«, »z njim smo se prijateljsko razšli«. Sekretar Perčič: »V ligo smo startah s ciljem, da v njej ostanemo«, »gospo- darska situacija se odraža tudi v špor- tu«, »med Subotičem in igralci je zavla- dala določena zasičenost«, »s Suboti- čem smo se prijateljsko razšli, nisem pa pristaš menjav trenerja med ligo, če- prav je bila to edina oz. njgverjetneje najboljša rešitev«. Košarkar Aničič: »Pred začetkom li- ge so me prosUi, da bi jim pomagal v borbi za obstanek. Vse smo se dogo- vorili, vendar obljub nihče ni držal. Igrali smo v bistvu za rekreacijo. Če bi mi klub izplačal, kar mi dolguje, bi zno- va zaigral, ker sem takšen človek. Ven- dar, če predsednik, sekretar in trener kluba (dosedcg) niso držali besede, je tudi sed^ ne bodo, zato mislim, da je vsega konec.« Vsi so tudi dodali, da je Idjub vsemu bistveno le eno: da klub napne vse mo- či in da ostane v ligi. DEAN ŠUSTER Viki Avšič: »V zadnjem ^asu sem z ansamblom in s svojo harmoniko veliko po svetu, tako kot pravi naslov i naše nove kasete. Po nekaj- letnem premoru smo zopet : zbrali material in vse skupaj ' PosneU v studiu Radia Mari- jbor. To je bila nekakšna J predpriprava na bližnjo J dv^setletnico ansambla, saj . bomo takrat ponovno izdali I kaseto in ploščo. Sed^ igra- ' ^no precej v tujini in v okoli- ci Maribora, vendar bomo že , v naslednjih dneh več nasto- jPali tudi v Celju (Turška fiiačka) in Vitanju. To pa po- f J^eni, da se vračamo v naše ' '^raje.« Po Pop delavnici prva kaseta Ansambel Vikend iz Ra- deč se je širši slovenski jav- nosti predstavil lani na Pop delavnici s skladbo Nikjer doma, kjer opevajo doživ- ljaje glasbenikov. S to skladbo so se uvrstili tudi v zaključni del te prireditve in bili med tistimi, ki jih v ta del prireditv ni določi- la komisija, najbolje uvrš- čeni. Kljub temu uspehu pa jim niso bila vrata produkcij nič bolj odprta. Vendar se vztraj- nost izplača, pravijo člani an- sambla, ki so vsi že prekalje- ni glasbeni mački, saj nasto- pajo že vrsto let. Nek^j skladb so imeli že pripravlje- nih, za pomoč pa so prosih tudi Igorja Korošca iz Celja, ki je napisal še manjkajoče skladbe in besedila. Zatem so se »zaprli« v studio Bon ton v Rogatcu in posneh ma- terial za prvo kaseto. Pri ljubljanski produkciji so ta material sprejeli in kot kaže bo kaseta kmalu ugledala luč sveta. Naslov kasete bo refren iz popevke Nikjer doma Trala- la tu, tralala tam, ki sicer po- ve, da so skladbe na njej zelo raznohke, vendar pa bi lahko koga zavedel, da so to samo tralala popevčice. Nekaj skladb, kot je na primer Ko- roščeva Mary Lou, pa neka- ko kantrijevske Še ena ljube- zenska in še kakšna, bodo si- cer šle poslušalcem hitro v uho. Vendar so na kaseti tudi takšne skladbe, kijih bo treba večkrat poslušati (Ma- lo kdaj), saj so nekoliko težje in namenjene bolj zahtev- nim poslušalcem. Pri ansamblu zatrjujejo, da bo kaseta v prodajalnah že v začetku marca. Ker pa poz- namo pota naše produkcije bo bolj verjetno izšla nekje spomladi. Člani ansambla Venus so nekaj ča- sa imeh občutek, da jih organizatorji raznih plesov in drugih zabav v Ce- lju neopravičeno zanemarjajo. Zdaj pa vse več igrajo prav v Celju ah bližnji okohci. Tako so pred dnevi igrali na športnem plesu v dvorani Golovec, igrah pa bodo tudi na 20. Valčkovem plesu v dvorai Narodne- ga doma, kjer bosta nastopila še Vita Mavrič in Andrej Šifrer • Šaleški fantje te dni končujejo zadnje pos- netke za svojo prvo kaseto • Skupi- na Phone box vandals še ni razoča- rana na celjsko »publiko«, saj bodo čez deset dni nastopih v KLJUBu. Ker pričakujejo ogromen obisk, si morate vstopnice rezervirati pravo- časno • Daniel Bedrač seje sprevr- gel v studijskega glasbenika. Kje je ta studio pa je skrivnost, da mu ne bi prišle prevnete oboževalke na sled in da ne bi motile njegove ustv^al- nosti • Izjemno dober je bil minuli petek koncert kvarteta Toneta Janše z gostom iz ZDA, trobentačem Lo- ujem Harperjem v celjskem KLjU- Bu. Čestitke KLjUBovcem za izje- men dogodek, ki so ga privoščih Ce- ljanom • 18. STRAN - NOVI TEDNIK 11. FEBRUAR 1988 Že razdeljena Po določilih Beograj- ske Praktične žene, lah- ko priznanje »Zlate vili- ce« dobita po največ dve gostišči v vsaki občini. V občini Slovenske Ko- njice pa so dobila to priznanje kar tri: konji- ški hotel, gostišče Petro- la v Tepanju in hotel v Zrečah. Da niso oni v Beogra- du mislili, da je konjiška občina že razdeljena!? Saj pri nas bi morda nam šlo še bolje, če nam že promanjkovalo ne bi - volje! Ukrepanje Delavski svet Zdravstvenega centra zahteva, da se ukrepa proti člankom v sredstvih javnega obve- ščanja. Torej bodo le pustili novinarje pri miru. Gremo Prav bi bilo, če bi kegljavke Emo, rekle še svojim tovarišem; gremo! Sicer se lahko še zgodi: .bodo eni prvaki, drugi iz lige leti! Pojoča opozorila v Celju smo dobili se- maforje, ki dajejo tudi zvočna opozorila. Na- menjeni SO slabovidnim. Morda pa jih bodo »slišali« tudi tisti, ki si- cer luči na semaforjih nočejo videti. Razgled žalska južna obvoznica, ki so jo zdaj začeli gra- diti, se bo tudi povzpela nad železnico. To je tudi prav - s te vzpetine bo še laže videti, kakšno zemljo so pri gradnji uničili. V daljni Kanadi se bodo kmalu začele zimske olimpijske Igre. Pri nas pa že marsikje traja pravi cirkus. Tudi slovenski kul- turni praznik so mar- sikje proslavili delov- no. Bilo je veliko raz- nih sej. Upajmo, da so bile vsaj te na primerni kulturni ravni. Zadnja vest Zvedeli smo, da bo- do na Dobrni kmalu začeli graditi novo tr- govino. Ne držite-nas za be- i sedo, če se to še ne bo zgodilo naslednjih nekaj let. Čudež v Celju po nekaterih delovnih organizacijah že dolgo tarnajo, da nimamo posebnega odlaga- lišča za posebne odpadke. Toda Število takih se kaj hitro zmanjša, kakor hitro zaslišijo, da bi morali prispevati denar za ure- ditev odlagališča. Še vedno največ zidamo na najboljši zemlji J Po vojni smo v naši republiki pozidali že več kot sto tisoč hektarjev njiv in vrtov • Za pridelavo hrane vse mani naiboliših zemliisr hkrati na nn nhcpnil nniHnu nnctaiamn ilnina Cit«»l'« Pa še tu nam gradnje zelo počasi uspevajo. Radovanje spoznal, daje Numida sredi spremstva, ki ne sme vedeti, od kod je in kam potuje njih glavar. Zamahoval je torej z rokami od nemega veselja, priti- skal dlani na prsi, grabil Numida za roko in jo poljubljal, udapal v smeh, pa ga krotil s pritisnjeno dlanjo pred usti, se zakolebal navsezadnje po tleh in utripal z nogami kakor razposajen pastirec. Ko seje pomiril, seje stisnil k Numidi in mu zastavil skrivnostno vprašanje: »Imaš kaj Epafroditovega vina?« »Imam, očka! Napiješ se, da se ti skrije mesec ponoči in zažere zvezde ob belem dnevu.« »Ah, Epafrodit, ko bi ti vedel, kako neizmerno te ljudi Radovan I« Numida se je nasmehnil in pomežiknil ter šel iz šotora. Velel je straži, da se oddaji na levo in desno po cesti, ostalim pa je ukazal spat. Stopil je še k velikemu vozu, zagrnjenemu s težkim platnom in šepetaje vprašal sužnja ob njem. Suženj mu je nemo odkimal, nakar mu je Numida z dvigi^eno roko naročil strogo povelje. Kuharju je namignil, da prinese vina v šotor in pripravi večerjo za hunskega gosta. Ko seje Numida vrnil k Radovanu in je postavil kuhar takoj za njim vrč vina na pisan prt sredi šotora, je godec segel po pijači, nastavil in pil z zaprtimi očmi, kakor bi vsrkaval največjo in edino slast življenja. »Kot nekdaj v Bizancu,« je začel godec globoko diha- joč in držeč v rokah lončeno majoliko. Na vse bogove, tvoje in moje, ni ga pod soncem, ki bi te ljubil bolj resnično od mene!« Nastavil je vnovič in lokal sladko lezbiško vino z neizmernim užitkom in velikim spoštovanjem. »Kot nekdaj v Bizancu in vendkr desetkrat boljše je to vino. Zak^ stradal sem ga, odkar sem se ločil od Epafro- dita!« Numida seje zleklenil na mehko kožo perzijske koze in se naslajal ob godčevi radosti. »Radovane, razodeni mi, čemu si se pohunil?« Godec je iz navade razklenil palec in kazalec, da bi ulovil dolgo brado, kije ni imel. »Počemu sem se pohunil? To je važna ukana! Tako važna in imenitna, da bo deseti rod še pel pesmi o nji. Toda sedaj ne vprašuj dalje. Ko bi ti razodeval, pogra- bila bi me taka žalost in ugriznil tolik gnev, da ga ne utolaži niti Epafroditovo vino. Jutri povem. In ti se boš čudil, da ti preminejo tri noči brez spanca. Pomni, tri cele noči! Ali sed^j mi govori ti o Epafroditu, o Ireni.« »Oba oteta, oba srečna!« »Na Peruna, ni bilo zaman naše trpljenje! Pripo- veduj!« »Povej mi ti, kje je Iztok. Do njega me pošilja Epafro- dit. Pogonu ste utekli, to je jasno. Ali še misli vrli barbar na Ireno? Ona golči za njim kakor golobica, če ji v pomjadi strelica razposajenega dečka ubije družeja.« »Če še mish nanjo? Tedaj morda ne, kadar pobija in kolje sovraga. Ne veš, An te je podavil in porazkropil kakor kragulj vrtinec piščet. On ti je v boju kakor merja- sec, kakor volk, kakor satan, bi rekel ti po krščansko. Tedaj morda ne misli. Ampak sicer! Glava se mu obeša na prsi, kakor bi imel tilnik iz prediva. Nespamet prav- zaprav. Toda glava se mu obeša, kakor sem rekel« »IQe ga dobim ? Starče, pojdi z menoj! Dolgo pismo nosim na prsih, dolgo in važno za Iztoka.« Radovan je obmolknil Koščeno brado je zgrabil z levico, z dlanjo desnice sije zakril čelo in se zamislil »Pripravno povabilo. Voz ima Numida. Njegove tova- rišice so polne čutare. Ugodno bi se potovalo. Ženska, da bi te jezero vedomcev! ko bi ne bilo ženske, bi ne bil prisegel Oj, Ljubinica, kesaj se v volčjih želodcih, da me tiraš starca v take zagate. Prisegel sem, na Svetovita sem prisegel ne, ne smem, brez nje se ne vrnem. Če zakoljem Tu^uša, da, sicer ne.« Radovan je odmaknil počasi dlan s čela, izpustil čeljust in izpregovoril: »Ne grem!« Nato je Numida obmolknil Kakor užaljen se je zdel Radovanu. Segla sta drug za drugim po vrču in pila. Kuhar je prinesel večerjo. Godec si je odtrgal kos pečenke. S težavo je grizel, jed se mu je upirala. Nastavil je vrč in pil na jezo in žalost. »Torej ne greš?« »Ne!« »In si prej lagal, kako ljubiš Epafrodita!« »Na bogove, nisem lagal! Toda nazaj ne grem, s teboj ne grem, ne draži me. Rekel sem ti: ne vprašuj! V meni se dviga žolč; če se mi razlije po udih ...« Radovanje gledal srdito in dvigal pesti. Numida pa se ni ganil na ležišču. Starčeva jeza ga ni vznemirjala. »Pripoveduj o Ireni, o Epafroditu! Prosil sem te, spo- štuj starost - spoštuje me sam Epafrodit, in ti mi kljubu- ješ! Razodenem ti pot, da boš hodil kakor bi ti s prstom pokazal: tukaj je Iztok. In če ga ne bo, sedeš, večerjaš, se naspiš m on pride. A s teboj ne morem, ne smem! Obljubil sem ti, da ti povem jutri, ko se posloviva. Danes me ne draži več! Zakaj strašen je Radovan, če pobesni!« »Pij, godče! Ne silim te več, da hodiš z menoj. Pogoltni svoje skrivnosti. Meni opišeš pot in zato za- hv^a v Kristu!« Radovan se ni branil vrča. Jeza se mu je polegla, Numida pa je pričel s povestjo. »Epafrodit je zbežal ono noč in se srečno otel na Grško.« »O tem ne dvomim. Za njegovim čelom je sonca, he, nič koliko! In Irena ?« »Je šla v Toper k stricu Rustiku.« »Toper je ob Nestu. Poznam to gnezdo.« »Stric jo je izdal Azbadu, Azbadje povedal despojni!« »V Slovenih ni takih stricev. Obsšdel ga je hudič, krščenika gnilega!« »Despojna jo je zahtevala nazaj na dvor!« »Da bi pogostila z i^o Azbada, kozoprska!« »Irena je omedlela in zapadla v vročico, ko ji je nazna- nil stric, da mora na dvor.« »Omedlel bi jaz ne bil, ampak zadavil bi takega strica pri tej priči Na Peruna!« »Epafrodit pa je poslal vohat za Ireno evnuha Spiri- diona.« »Ga poznam. Prida pa ni. Vsi skopljenci so sleparji« »Ni prida, ali koristen je in privezan na vrvici. Spiridion je namreč vse to zvedel in pribežal v Solun. Prav tedaj sva priplula tja nepoznana z Epafroditom iz Aten. - Numida, mi je rekel jasni gospod, Numida, otmi jo! - Dvignil sem roko in se dotaknil ikone Krista in rekel: Tako mi mojega zveličanja, otmemjo.« »Numida, izbral te je Krist, kakor so mene bogovi da otemava! Numida, ti si velik pred tvojim Bogom! Vse ti odpuščam in.te ljubim? Pijva!« 11. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 11. FEBRUAR 1988 Sivka Sivka (Lavandula ofFicinalis L.) je močno razrastei poigrm, ki ima oiesenei samo spodnji del stebla. Spodnji listi so manjši, suličasti, na obeh straneh ;->rebrno sivi in prezimijo. Spomladi poženejo novi poganjki, na katerih so pari nasprotnih listov na obeh straneh zeleni, bolj razmaknjeni in dosti večji kot listi ob dnu stebla. Vijoli- často modri cvetovi se na vrhu poganjkov družijo v kla- sasta socvetja. V dvoustnem vencu so skriti štirje praš- niki, od katerih sta dva daljša in dva krajša. Rod obsega 25 vrst, ki so doma predvsem v Sredozemlju, pa tudi drugod vse do severozahodne Indije. Sivko nabiramo poleti in sicer trgamo mlade cvetoče poganjke. Povežemo jih v šopke in jo v senci posušimo. Lahko pa jo gojimo tudi na vrtu ali v večjem zaboju skup^ z rožmarinom, meto, meliso in baziliko. Sivka ima močan aromatičen vonj, ki izvira iz dragocenega eteričnega olja. V posušeni rastlini je precej grenčin, čreslovine, saponi- nov, glikozidov v sledovih in seveda precej eteričnega olja. Vse te zdravilne snovi delujejo kompleksno in sicer lahno dražljivo in poživljajoče. Uporabljamo jo kot čaj pri prebavnih motnjah, pri napenjanju, pospešuje izločar\je urina in potu ter je primerna za odpravljanje pomladanske utrujenosti. V ta namen vzamemo žličko posušene sivke in jo prelijemo s skodelico vrele vode in popijemo do tri skodelice na dan. Čjg lahko tudi inhaliramo, če imamo težave z dihanjem, npr. pri astmi. Sivkin čaj blaži dražlj^e v dihalnih potih, zmanjša bolečine pri bronhitisu. Zani- mivo je to da inhalacije sivkinega eteričnega olja delujejo bakteriostatično in ol^jšc^o izkašljevanje. Dokazano je, da inhalacije s sivko, žajbljem in kamili- cami dobro delujejo pri vnetju nosu, ^la, ko je vse »zama- šeno« in je dihanje otežkočeno s hudim glavobolom. Za zunanjo uporabo si lahko pripravimo mešanico sivki- nega in terpentinovega olja. Mešanica draži kožo, ki se bolj prekrvavi in s tem zmanjšamo bolečine pri revmi, trdih sklepih in mišicah. Ljudsko zdravilstvo sivko uporablja za lajšanje težav pri migreni, slabosti, vrtoglavici, omotici, navalom krvi v glavo. Zato sivko lahko uporabljamo za vtiranje, masira- nje, za kopeh, proti poškodbam, oteklinam. Zelo je učin- kovita proti protinu in revmatizmu. Odlična je zaradi svo- jega učinka na kožne bolezni, ekceme, akne, čire in kožna vnetja. Za kopeh pa vzamemo pol kg sivke in jo kuhamo v 5 litrih vode. Ko zavre, precedimo v kad. Takšne kopeli so primerne za oslabele ljudi in za tiste, ki imajo nečisto kožo oziroma jih mučita protin in revma. Prileže se, če smo utrujeni po težkem delu. B. J. Zrak v Celiu V preteklem tednu je bila onesnaženost zraka z SOj v Celju nizka. Najvišje ^h ume in 24 ume povprečne koncentracije SO2 v zr^u so se gibale znatno pod n^višjo dovedeno vred- nostjo. Nizka onesnaženost zraka je posledica toplega in vetrov- nega vremena, ki onemogoča tvorbo dolgotrajnejših tempe- raturnih inverzij. Sajenje - osnova za rast okrasnlti rastlin Različne okrasne rastline so v naših domovih vse bolj cenjene. Nudijo nam spro- stitev in veselje v vse hi- trejšem tempu življenja, hkrati pa nam predstavlja- jo zvezo z naravo. Seveda so nam v okras in ponos lahko le zdrave rastline. Za dose- go tega cilja je potrebna ne- nehna skrb zanje, pa tudi nekaj prakse ter znanja. Mnogokrat se zgodi, da rastlinam posvečamo vso skrb, pa vendar ne uspevajo najbolje. V naravi namreč velja zakon, da je rast odvis- na od tiste snovi, ki je pri- manjkuje. Čeprav je dovolj ali celo preveč nekaterih ma- kro in mikroelementov, ne bomo imeli uspeha, če m^- ka samo eno hranilo, ki je potrebno za rast in presnovo rastlin. Večje pomjuijkanje dolo- čenega hranila se na zunjg pokaže s tipičnimi znaki: pomanjkanje dušika - listi so bledi, rasline sla- bo rastejo, ostajajo mcghne in so izrazito pokončne - motnje (razbarvanje) se najprej pokažejo na starejših listih, ki običajno predčasno odpadejo pomanjkanje žvepla - znaki so podobni kot pri pomanjkanju dušika, le da se motnje pokažejo najprej na mlajših listih pomanjkanje fosforja - listi so umazano zelene barve z rdečkastimi toni - stebla so tanka, razra- ščanje korenin je omejeno - rastline so m^hne, po- končne rasti - cvetovi so slabotni, od- piranje cvetnih popkov je za- kasnjeno pomai^kanje kalija - rasthne so videti uvele - ob večjem pomanjkanju se na listnih robovih pojavijo svetlo rumene pege, znotržg katerih tkivo odmre - listi so pomanjkljivo razviti, majhni in nekoliko sedijo na poganjku - stene ceUc so tanke, zato so rasthne zelo neodpome proti parazitom pomanjkanje magnezija - znaki pomanjkanja so najprej vidni na starejših h- stih, kjer se v medžilnem prostom pojavijo svetle pe- ge, glavne žile pa ost^cuo ze- lene. - posredno se zmanjša smteza beljakovin in ogljiko- vih hidratov, kar ima za po- sledico slabotno rast pomanjkanje železa (ble- dica ah kloroza) - vidno je najprej na ml^- ših Ustih - Ustna ploskev je svetlo rumena, vidne so samo zele- ne listne žile Če opazimo znake bolezni, rastline zalivamo ali poškro- pimo z raztopino vode in te- kočega gnojila (npr: FLOVIT). V primeru izrazitega po- manjkanja hranil, je najbolje presaditi rastline v primer- no, rodno zemljo. Večinoma je zemlja iz vrta eno^ransko izkoriščena, za- to ni neposredno primerna za presajanje. Pomembno je, da vemo, katerih hranil zem- lji primanjkuje in kolikšen je delež organskih snovi v njej. Navadno tega ne vemo, zato pripravljamo mešanico zem- lje, šote in raznih dodatkov po izkušnjah ter občutku. Uporaba že pripravljenih rastnih substratov terja manj dela, pa tudi izkušnje pri pri- pravi kompleksnega rastišča niso potrebne. Zelo cenjeno nadomestilo za zemljo je HUMOVIT. Proizvajalec je pripravil razUčne tipe sub- strata, ki so prilagojeni po- trebam različnih vrst rastlin. Gojenju ločnic in okrasnega cvetja je namenjen tip L. Po- sebej za gojenje kaktusov je pripravljen tip K. V prizade- vanjih za lepo in urejeno okolje je nastal HULOVIT- BIOKOMPLEKS. Uporaba nekaterih dodatkov (izključ- no naravne snovi) vzpodbuja mikrobiološke procese v zemlji in povečuje absorb- cijo vode. S tem je omogoče- no boljše izkoriščanje hranil, manjše potrebe po zaUvanju ter daljša rodovitnost tal. Uporaba pripravljenih substratov omogoča precej- šen prihranek časa, pa tudi denaija. Z enim posegom omogočimo rastUnam opti- malne pogoje za rast, kar nam bodo vračale z dobro rastjo in obilnim cvetenjem. MIRAN GORINŠEK Tople, mehke pletenine Prejšnjo sezono se je tudi pri nas raz- cvetela moda meh- kih triko, jersey in ostalih volnenih tkanin, iz katerih se je šivalo skoraj vse - od dolgih in krat- kih oblek, majic, ši- rokih iz ozkih kril, do jopic, puloverjev ali tunik. Tudi letošnja mod- na zima je zavita v volno. Nadvse pri- ljubljen je komplet pletenega mini kril- ca in hlačnih noga- vic v isti barvi. Seveda ni potreb- no poudarjati, da takšno oblačilo delu- je prikupno le na mladih, vitkih dekle- tih. Za vse ostale je bolj primeren »če- bulni stil« oblačenja, torej nekaj kosov pletenin, ki se med sabo barvno sklada- jo, oblečemo drug čez drugega. Barvna paleta je živahna - od sončno rumene, rdeče, travniško zelene, do ciklamne, skratka prav nič turobnih • zimskih barv ni vmes. Domišljijo si lahko sprostimo tudi na ročno aU strojno pletenih kapah, šalih, rutah, rokavicah... To so nadvse pomembni modni dodatki, s katerimi lahko brez večjih izdatkov zelo učinkovito popestrimo zimsko oblačilo. Ocvrti lignii Potrebujemo: 1 kg lignjev, sol, 10 dag ostre moke, olje za cvrenje, 1 limono. Lignje očistimo tako, da jim izvlečemo prozorni hrustanec in odstranimo drobovino in črnilo. Odstranimo zunanjo rjavkasto kožico. Izločimo vrečice in lovke. Dobro opla- knemo in odcedimo. Očiščene Ugnje zrežemo na en cm široke kolobarčke, jih posoUmo, povaljamo v moki in v vro- čem olju hitro ocvremo. Ocvrte Ugnje ponudimo z Umono in z majonezo. Lignje lahko paniramo tudi po peuiško in nato ocvremo. Zraven ponudimo rdeči radič v solati, kos kruha in seveda kozarec refoška. Četrtek, 11. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RU) 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 12. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik, (vmes ob 10.00 poročila, 10.10 Žveplometer): Popoldanski spo- red: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila^ 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Turizem nas bogati, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota 13. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila. 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije. 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi, 16.0C Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika. 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 14. 2.: 9.00 Napoved, informacije.,9.10 Poročila. 9.3( Obvestila, 10.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer. 11.3( Kmetijska oddaja. 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačit logov, 13.00 Poročila. 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 15. 2.: 9.00 Poročila, obvestila. 8.20 Športni dopoldne 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved informacije. 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi, 16.0( Čestitke in pozdravi. 16.30 Rezerviran čas. 17.00 Kronika, 17.3( Naši zbori. 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 16. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved informa cije, 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke ir pozdravi. 16.30 Rezerviran čas. 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori 18.00 Zaključek sporeda. Sreda 17. 2.: 8.00 Poročila, obvestila. 8.20 Otrok, druž-tia družba, 10.00 Poročila in ob 10.15 Koledar prireditev; Popoldan- ski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.3C Dogodki in odmevi. 16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Rezervirar čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade. 18.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 100,3 Mhz in na sred njem valu 963 Khz. 11. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 11. FEBRUAR 1988 11. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 11. FEBRUAR 1988 O igrah na (ne)srečo Statistični podatki kaže- jo, da nataliteta v Sloveniji pada. V časopisih so vse bolj pogosti komentarji in zaskrbljena razmišljanja na to temo, na ljubljanski tele- viziji in na loteriji Sloveni- je, pa so odgovorni do tega vprašanja indiferentni. Se več. V skrajnem primeru lahko le-ti skrbijo tudi za naraščanje mortalitete na Slovenskem. Že lani smo Slovenci zapa- dali v množično evforijo ob akciji Podarim - dobim. Ob vsakem žrebanju se je na sto- tine Slovencev odločilo za al- ternativo: podarim - glavo izgubim, dobim - dobre živ- ce obdržim. Večina se nas je odločila seveda za prvo vari- anto. Toda letos so nam tele- vizij ci in Loterija Slovenije zadali smrtni udarec. Nc^j- prej so začeli obremenjevati naše živce in srce z akcijo 3x3. Da bi bilo gorje še več- je, pa so uvedli še sobotni Križ kraž. V mejah normale je pove- čan srčni utrip moškega dela gledalcev ob pogledu na Mi- šo Molk. Huje postane že čez nekaj minut, ko prično v stu- dio iz kupa raznobarvnih ku- vert žrebati tri srečneže, ki bodo čez noč postali milijo- narji! Toda, dragi moji, še je pravica na svetu! Tudi rdeča barva nima več magične mo- či, kot jo je imela še pred nekaj leti. Čeprav se je Miran Satler v soboto zapičil ravno v ideološko pravilno obarva- ne kuverte, je bila le ena kri- žanka, ki je bila v rdeči ku- verti, pravilna. Kljub vsemu je Miran osrečil le tri Sloven- ce, ostali pa smo se pretrese- ni pogreznili v fotelje. Slovenske hazarderske oči so zaživele, ko je bilo treba uganiti skrivnostnega gosta. Ni ga bilo težko prepoznati. Toda desetkratna obremeni- tev za srce in živce nastane, ko želiš priklicati po telefo- nu slovensko prestolnico v trenutku, ko hazarderska sreča visi na telefonski slu- šalki. Toda v slušalki se ta- krat dogajajo čudne stvari. Pokanje, cviljenje, škrta- nje... Nehote lahko prislu- škuješ pogovorom gledalcev z ljubljanskim studiem. »Ha- lo, je tam televizija ?« »Ja, televizija Ljubljana tukaj,« se zasliši oddaljeni glas. »A je skrivnostni gost Pri- mož^ Trubar?« »Žal to ni Trubar,« zago- stoli glas, še razočaran žen- ski izdih in nato zopet poka- nje, škrtanje... Med čaka- njem na zvočni signal, ki bo omogočil klic v prestolnico, pa se lahko pripeti tudi kaj zabavnega. Nenadoma zasli- šiš glas, ki te sprašuje: »Halo, televizija Ljub- ljana?« »Ja prosim ?« odgovoriš. »Ali ni,« rečeš in si maneš roke. »Še nekdo, ki mi ne bo skakal v zelje,« se ti podijo zlobne misli po glavi. Za tre- nutek te zapeče vest, nato pa, ko zaslišiš odrešujoči sig- nal, tudi na to pozabiš. Ko zavrtiš številko pa... Nič. Zasedeno. In zopet pokanje, piskanje... Sedeš v fotelj i" čakaš, če ti bo srečo prineslo žrebanje 3x3. Ponovno si na robu živčnega zloma, ko brkati delilec sreče ne zna izžrebati pravilnih številk, ki so, seve- da, zapisane samo na tvojem lističu. Do konca te znervira tovarišica Baničeva, ki resno pojasni, da so glavni dobitki odšli na Štajersko. Toda ne znaš si razložiti, zakaj so ob- šli tvoj žep. Vse pa še ni iz- gubljeno. Tu je še vedno skrivnostni gost. Zopet se zapodiš k telefonu, čakaš, preklinjaš, žrtvuješ ogled ne- pozabne avstralske televizij- ske nadaljevanke, ki je, od- kar so iz nje odplavali kroko- dili in hudobni Greg, izgubi- la svoj čar, ter zaljubjeno gle- daš slušalko, je prepričuješ, dokler je v zadnjih sekundah skoraj ne razbiješ. Potem prisežeš, da ne boš nikoli več poslal v studio televizijske križanke, da ne boš več kupil 3x3, niti podarim dobim, niti lističev za loto in športno na- poved. Če stres preživiš, živčno razvran zlezeš v po- steljo in poskušaš zaspati. V nedeljo pa se umiriš, prešteješ denar v denarnici in ugotoviš, da ga ni veliko. Preklinjaš državo, sistem, delovno organizacijo... Po- tožiš, da denarja počasi ne bo več niti za kruh, kaj šeie za loterijo, in brez volje, ob televiziji pričakaš ponede- ljek. Takrat pa, komaj odbije ura sedem, se ustaviš v Sta- netovi ulici, kjer ima sveti sedež loterija. Že iz navade kupiš 3x3, pa morda še loto, listič za športno napoved in morda kartico Podarim do- bim. Potem ti ostane le še toliko, da lahko nek£{j kora- kov dalje, v trafiki, kupiš ku- verto in znamko, ter poš^eš v Ljubljano rešeno televizij- sko križanko. NATAŠA GERKEŠ Zlata Gojznikarjeva Kot kamenčki v mozaiku so se nabirala zakonska leta Karlu in Mariji Gojznikar iz Pograca v KS Griže. Nabra- lo se jih je petdeset in pred kratkim sta slavila zlato poroko. Kari se je rodil leta 1904 v Pongracu na manjši kmeti- ji. Ko je odrastel, se je zapo- slil v rudniku Zabukovica, kjer se je leta 1965 tudi upo- kojil. Tudi Marija je bila roje- na v tem kr^u in sicer pred 82 leti. Leta 1938 sta se Kari in Marija vzela, v zakonu imata štiri otroke, živa pa sta le še dva. Seveda pa vsa ta leta le niso bila zlata, bilo je tudi mnogo dela in skrbi, ki pa sta jih zakonca znala z do- bro voljo in razumevanjem premagovati. Pri tem je Kar- lu pomagala tudi ljubezen do glasbe, s£y je od otroških let nastopal pri godbi na pihala, predvsem v Zabukovici, ne- kaj časa pa tudi pri Laški pi- halni godbi, ko sta zakonca živela v vasi Psaije pri Tre- maijih. Na svoje skupno življenje gledata z zadovoljstvom, že- lita pa si, da bi tako še naprej ostalo, da bi jima zdravje preveč ne nagajalo in, da bi tudi njuni najbližji živeli v sreči. T.TAVČAR Radiostezlja prihaja v Titovo Velenje Skupina velenjskih občanov je pred dnevi v prostorih Delavske univerze v Titovem Velenju pripravila dvodnevni seminar o radiosteziji. Medse so povabih znanega slovenskega radiostezista Jožeta Gala, predavalnica pa je bila oba dneva povsem zasedena. Čeprav je Jugoslavija poleg Albanije edina evropska država, ki te vede še ni uradno priznala, ali pa prav zato, v Titovem Velenju že razmišljajo tudi o ustanovitvi društva radiostezistov. LOJZE OJSTERŠEK Plovilo je uspešno prestalo vse preizkušnje tudi v teh februarskih dneh. Za krmilom avtor Stane Novak. Vodno motorno kolo Napravil ga ie Stane Novak iz Žalca Mehaniku koles Stanetu Novaku iz Žalca njegov ustvarjalni duh ni dal miru in je po dolgotrajnem sno- vanju in preizkušanju na- pravil prvo domače vodno motorno kolo z izvenkrm- nim motorjem. Da je to res prvi domači izdelek te vrste pove poda- tek, da je plovilo zaščiteno pri zavodu za patente. Na plovilo je moč priključiti več vrst in jakosti izvenkrmnih motorjev. Tako se je mogoče voziti zmerno, pa tudi z ne- koliko hitrejšo, športno vož- njo, kot pravi sam konstruk- tor. Pripravlja pa tudi moč- nejšo inačico plovila, na ka- terega bodo lahko priključe- ni močnejši motorji, s kateri- mi bo mogoče tudi smučanje na vodi, uporabno pa bo lah- ko tudi v druge namene. Za plovilo je že veliko povpraše- vanje in ga bomo lahko vide- li že poleti ob jadranski obali. Res prijetna in nova do- pustniška zabava, pa tudi ne draga, kot zatrjuje sam kon- struktor. L. KORBER Ležeč v grapi, Miha ni iz- gubil zavesti četudi je v rami in obeh nogah zoprno klju- valo. Splazil se je nekako do strica Nadvešnika, Suhovrš- nika in danes razume, da se je stric ustrašil in da ga niti obvezali niso iz strahu, da se ne bi prikazali Nemci - ofen- ziva je rohnela, z njo so osta- jale požgane domačije. Z Nemci so se tolkle Tomšiče- va in Bračičeva brigada, Kamniško-zasavski odred in gojenci podoficirske šole - ni jim uspelo obraniti osvo- bojenega ozemlja: okoli de- setega decembra in nasled- nje dni so sovražnikovi voja- ki zasedli večino večjih kra- jev v Zgornji Savinjski doli- ni. Borci, prezebli, izmučeni in lačni, so se začeli umikati proti Tuhinjski in Moravški dolini. Začelo se je najhujše. So- vražna vojska je stikala po domačijah in iskala razkrop- ljene borce, vohljala za bol- nišnicami in tehnikami, ustavljala vsakogar, ki je bil za kanček sumljiv ... Iz tega se je redil stričev strah! Tukajle, ob oglarski kopi, nasproti Menine, v ti- hoti, ki kakor srčni utrip raz- bija v človeku, je to lahko razumeti. Od Nadvešnika se je Miha napotil na neko stajo, se zaril v slamo in skorajda zmrznil, da ga ni zjutraj našla Krznar- jeva Matilda, skorajda brez zavesti, stokajočega in ubo- gega in ga spravila v bunker h kmetu Riflu na Lazah, Laz- niku. V tistih časih so bih ljudje podobni psom: zlizali so se. Suhovršnica kaj malo go- vori. S košem šari okoh hiše, prenaša drva in naposled skuha čžg. Pistotnik zgodbo pozna, pripeljal me je k Su- hovršniku. Brez njega bi n^- brž malo izvedel: Miha je Pistotnik Ivan, živa kroni- ka svojega kraja. redkobeseden možakar, le kima, toda zgodba o smrti ga iztrga in vrže na plan, od be- sede do besede postaja na- tančnejši, da bi naposled za- živel v grozotah pripovedi. Moj spremljevalec Pistot- nik je živa kronika Šmiklav- ža in Nove Štifte, z Mihom sta vse to doživljala, nosila na svojih plečih. Pistotnik posoja spomin, Miha gren- kobo, Suhovršnica mrmra, koliko je bilo treba prestati. Le za hip so se oddahnili ljudje pod Črnivcem v jeseni devetnaj stoštiriinštiridesete- ga, postaja odprtejši Miha, ko zapuščamo kopo in se v spominu selimo med števil- ne partizanske delavnice, ki so takrat zrastle čez noč po gornjegrajskem, na osvobo- jenem ozemlju, ki ga je vse do zimske ofenzive obvlado-, vala s svojimi enotarni četrta operativna cona. Pri Žirovni- ku je razvijal slike partizan- ski reporter Jože Petek (kdo ne pozna njegovega zname- nitega albuma, enkratno pri- čevanje o pohodu Štirinajste udarne divizije?!), v Vrtačah, Spodnjih in Zgornjih, so na- bijali podplate čevljarji in sukali šivanke krojači, v Mačkinem kotu so se vrteli tiskarski stroji, v Rovni je bil ekonomat za bolnišnico v Podvolovljeku, semkaj pa je spadala tudi Mihova kova- čija. Suhovršnica se smehlja, sicer pa je videti hudo resna. Miha bobna s členki prstov po mizi. Pistotnik bi rad po- vedal kar največ, toda Mihi se govori o kopi, kovačiji, ljudeh, ki jih je spoznal, ko je plazilo zlo preko Suhovršni- kove domačije. O kurirjih Petkovem Tomu, Ivu Zu- pancu, borcih Tomšičeve, Šercerjeve, Šlandrove, Bra- čičeve brigade ... kaj se če, Suhovršnikova domačija je bila za partizane na odprtem. Tudi štab četrte operativne cone se je naselil za nekaj časa pri njih. In spet kopa in zakaj ne, ko pa ji grozi smrt in drve odhaja v zgodovinski spo- min. Daleč naokoli nihče več ne kuha oglja. Le tu in tam, v rebreh Pohorje, koroških planin, Kozjaka in še kje, zla- gajo klaftre drv ... In kova- čija. Miha ostaja sam in s preteklostjo skrbi za seda- njost. Za njim bo ostalo bore malo, skrivnost bo odšla med vitke kraljice gozda, med smrekovino in le malo ljudi bo vedelo, daje za kopo potrebnih od dveh do treh klaftr lesa, takole osem do deset kubikov bi se reklo. Miha zmeče v kopo vse, naj- boljše oglje pa vendarle daje bukovina. Les razžaga na po- lena, jih zloži pokonci, obloži s smrečjem, navlaži zemljo in z njo skrbno opaži kopo. Zadeva.je narejena tako, da mora biti na sredini luknja, v katero meče na drobno seka- na drva in čisto na koncu žerjavico in - čaka. Deset pa tudi dvanajst dni. Ponoči in podnevi. Goreti mora počasi, enakomerno in takrat Miha pestuje svojo kopo, na obisk spet prihajajo znanci in pri- jatelji, brat Janez, kurirji, prihaja bolečina v ključnici in v nogah, pa tudi zavest, da je vendarle na svojem, ko se je dolga leta potikal po tujih hišah. Vsrkava dim po smrečju in lesu in ne tako redko - zablodi s pogledoin počasi po grapi, do glavne ceste, vse tja do Sedovnika in naprej do gošče, kjer je brat Janez dejal, »Miha, ko- nec je.« A bilo bi še huje s tole ključnico in nogami, če ne bi zanj tako zvesto skrbeh v borčevski ambulanti. Ni povsod tako, hvaležne mrmra.