PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODIL* E FRONTE XA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 470 - Cena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizjone in abbon. postale TRST, četrtek, 12. decembra 1946 uredništvo in uprava, piazza goldoni st. i - l 'n ' ■ ■ .■■■■■ i ....in ■ Tel. št.r Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se nevračaio Enotna fronta demokratičnega slovanskega in italijanskega ljudstva bo poskrbela, da se bodo demokratične določbe tržaškega statuta izvajale dejansko, dosledno in striktno. PODPIS POGODB 10.11.1947 V PARIZU FINANČNA KOMISIJA ŠTIRIH V TRST Načelni sporazum o razorožitvi, nadzorstvo čet in oborožitve New York, 11. — Na današnji jutranji sej; so štirije ministri sklenili, da bodo vser per mirovn.h pogodb s satelitskimi državami Nemčije podpisali 10. februarja 1947. v Parizu in bodo torej te polj, godbe nosile ime po tem mestu. Nadaljevali so s proučevanjem poročj finančnih in gospodarskih ■ izvedencev o tržaškem vprašanju. Sklenili so, da bodo poslali v Trst posebno komisijo, ki bo zaslišala italijanske in slovenske predstavnike tržaškega ozemlja o najnujnejših finančnih potrebah, ki se bodo pojavile takoj ob ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Ko. tnisija bo morala podrobno poročati Svetu štirih še pred 20. februarjem. Zemljevid' Trsta Svet štirih je tudi skleni, da bo posebna komisija za vprašanje italijanskih kolonij začela delovati takoj po podpisu mirovne pogodbe. Kakor je znano, bo moral stopiti v veljavo nov režim za italijanske kolonije v 12 mesecih po podpisu mirovne pogodbe. Sprejet je bil francoski predlog o tiskanju zemljevida z dokončnimi mejami Svobodnega tržaškega o-zemlja. Vprašanje dolgoročnih posojil Trstu so odložili za prihodnjo sejo. Sprejeli so še nekaj priporočil strokovnjakov o manj važnih tehničnih vprašan j. h kakor o organizaciji komisije za dokončno sestavo mirovnih pogodb in o tehnični izvršitvi izplačila reparaoij Itd. Ker so izvedenci že proučili razne osnutke dnevnega reda za mo. ' skovsko zasedanje, so danes popoldne ministri nadaljevali razpravo o nemškem vprašanju, ki so jo začeli v ponedeljek. Dosedanje razprave o nemškem vprašanju so pokazale različna gledanja’ posameznih ministrov na sestavo programa za moskovsko za. sedanje. ZDA in Francija menijo, ča je treba predvsem določiti do. končne meje Nemčije. Sovjetska Zveza pa ima sedanjo vzhodno nemško mejo na Odri za dokončno. Za Molotova je najvažnejše vprašanje ustanovitve osrednje nemške vlade, medtem ko hočejo ostali ministri tako rešitev odgo-^diti." Spričo teh nesoglasij meni dopisnik agenci je »France Fresse», da bodo prišli do kompromisnega zaključka o ustanovitvi začasnega nemškega režima. Vprašanje dnevnega reda V pričakovanju dokončne rešitve bodo morali ukreniti vse potrebno za učinkovitejše delovanje zavez, niškega nadzorstvenega sveta v Berlinu, ki sedaj upravlja Nemčijo, Gospodarsko poenotenje Nemčije in ureditev nemških reparacij bo prav gotovo predmet dolgih razprav. Združitev angleškega in ame. riškega zasedbenega področja s skupnim uvozom in izvozom po. meni, da je to področje prenehalo izdajati reparacije. Gospodarska vprašanja so pa tesno povezana s političnimi, kakor na primer določitev posebnega statuta za Porurje in Porenje, ki predvsem zanima Francijo. Po drugi strani pa so po sovjet- skem stališču vprašanja razorožitve Nemčije in- nadzorstva nad nemško industrijo tesno povezana z vprašanjem demokratizacije in donaclfika, cije Nemčije. Mnogo je tudi odvisno od tega, koliko časa bo Nemčija zasedena, in tudi o tem bo moral Svet štirih sklepati. Končno bodo štirje ministri morali pripraviti mirovno pogodbo z Avstrijo. štiri glavne politične stranke v Nemčiji se živo zanimajo za potek razprav o njihovi domovini in, kakor poroča Reuter, bodo intervenirale prt zavezniški nadzorstveni komisiji, da bi Svet štirih zaslišal nemška zastopnike nia zasedanju v Moskvi. Angleški listi še vedno komentirajo dosežene sporazume v Svetu štirih zunanjih ministrov. «Daily Ekspresa* piše: «Foložaj, ki je sedaj nastal, nudi mnogo možnosti državnikom, da pridejo do novih sporazumov, ki bi v miru okrepili koristno skupnoot iz časa vojno. Tud i «T’;mes» ima mnogo upam ja za rjadaljne uspehe v mednarodnem sodelovanju in piše: «Najbolj?i nauk tega je, da je zdaj prvi vseh štirih velesilah vidna splošna volja ra sporazum- Ta volja bo še bolj potrebna pri razgovorih o nemškem vprašanju*. Socialno humanitarni in kulturni odbor OZN je sprejel o?nutek pravil mednarodne organizacije beguncev. Glavna naloga te organizacije bo vračanje beguncev v domovino in skrb za tiste, ki nočejo domov, da jih bode sprejele druge države. Na včerajšnji sej! glavne skupščine ZN je prišlo da načelnega spe razuma o razorožitvi in nadzorstvu nad četami in oborcS'tvI. A-meriška delegacija je bila zelo iz-nenadena, ker je Velika Britanija pristala na sovjetsko načelo o razorožitvi. Britanski delegat je predlagal ustanovitev mednarodne nadzorstvene komisije za čete in oboro- j ž'tev> ki naj bi začela delovati 1.1 januarja 1947, pri kateri pa ne bi veljalo načelo veta. Ta predlog je povzročil vznemirjenje pri cmeri ški delegaciji, ker to pomeni tud: nadzorstvo nad atomsko bombo. Molotov je imel le en pridržek, da je namreč besedilo britanskega predloga nekoliko nejasno in tako so zadevo predali pododboru. Danes je odbor za sestavo besedila resolucije o nadzorstvu In zmanjšanju oborožitve dosegel po-polen sporazum. V resolucijo je vključen tudi sklep, da bodo morale države članice OZN izročiti podatke o svojih oboroženih silah in o oborožitvi na prihodnjem zasedanju glavne skupščine ZN. Spre. jeli so tudi francoski predlog < postopnem umikanju čet iz tujih ozemelj. John Rockefeller je pripravljen podariti OZN &M milijonov dolarjev za zgradbo stalnega sedeža OZN v Manhatanu. ska vlada ne bo sklenila nobene vojaške pogodbe z vlado Združenih držav alj s katero kol; drugo državo, ne da bi prej za to dobila privolitev parlamenta. Attiee jo odgovoril, da bi bilo nasprotno ustavnemu postopku, če bi zahtevali cd vlade, da dobi privoljenje parlamenta pred sprejemom kakega posebnega ukrepa. UNRRA bo 31. decembra prenehala poslovati Washlngton, 11. — Glavni ravnatelj ustanove Unrra Fiorello La Guardia je podal gorečno o delovanju ustanove za tretje trimesečje 1946, iz katerega izhaja, da je Unrra izpolnila 72% svojega programa. Do 18. novembra so vkrcali 18.130.520 ton blaga v vrednosti 2.117.653.000 dolarjev. Poročilo pravi dalje, da v državah, ki jih je podpirala Unrra, proizvodnja niti zdaleč ni dosegla predvojne stopnje. Zato se ne sme ustaviti pomoč tem državam. Dejal je, da je to šele prvi korak za obnovitev trgovine med evropskimi državami in da je potrebno še obilo truda za nadomestitev izgubljenih dobrin. Uradno bo Unrra prenehala pošiljati pomoč v Evropo 31. decembra t. 1-; na Kitajsko pa 31. marca prihodnjega leta. Od 1. januarja 1947 bo posebni odbor nadomeščal ustanovo Unrra. Fiorello La Guardia je uradno podal ostavko svetu Unrre. Njegovega naslednika bodo najbrže imenovali v četrtek. Revizija sodbe proti ameriškim sindikatom Wa3hIngton, 10. — Vrhovno sodišče ZDA je odredilo, naj ponovno proučijo sodbo proti sindikatu rudarjev in proti Levvisu. Nova razprava je odrejena za 17. januarja 1947. Gospodarski sporazum Beograd, 11. — Jugoslovanska in albanska vlada sta imenovali skup no komisijo za podpis sporazuma o vzporedčtvi gospodarskih načrtov ter o odpravi carinskih meja in carin med Jugoslavijo in Albanijo. S tem sporazumom nudi Jugoslavija veliko podporo jn pomoč v proizvajalnih in ostalih sredstvih ljudski republiki Albaniji, da bi se čim hitreje in čim bolj popolno gospodarsko dvignila. Komisija za italijanske ujetnike odpotovala iz Trsta Trst, 11. — Dav; je z dvema avtomobiloma odpotovalo v Jugoslavijo odposlanstvo Udruženja italijanskih partizanov pod vodstvom predsednika Zveze tov. lilija Ba-rontinija, ki bo skrbelo za repatriacijo italijanskih vojnih ujetnikov. Obletnica pogodbe med ZSSR in Č5B Praga, 11. — V Pragi so danes praznovali tretjo obletnico sovjet-sko-češke pogodbe. Podpredsednik češkoslovaške social - demokratske stranke Zde nek Fierlinger je izjavil, da je samo Sovjetska zveza nudila Češkoslovaški uspešno pomoč, tako da se lahko čuti gotovo pred stalno pangermansko nevarnostjo. OSVOBODILNA BORBA GRŠKEGA LJUDSTVA Izgube vladnih čet v Grčiji Attiee o vojaški pogodbi London, 11. — Britanskega ministrskega predsednika Attleeja so poslanski zbornici vprašali, de je pripravljen zagotoviti, da britan- n>«~. RIBNIKAR: iVni/iiriiiist za UNESCO da postane orodje reakcije Pariz, 11. — Na svoji zaključni konferenci je vzgojno - znanstvena in kulturna organizacija ZN Unesco odobrila svoj program, za leto 1947. Mac Laish je dejal, da bo ustanova Unesco imela tri glavne naloge in sicer: podpirati spoznavanje samega sebe, sveta v katerem človek živi in spoznavanje sočloveka. Ta spoznavanja bomo podpirali s pomočjo znanosti in umetnosti in z vzgojnimi sredstvi. Poročilo o načrtu dodaja, da je ena izmed nevarnosti za svetovni mir sedanje kulturno neravnovesje med narodi. Med drugim so v programu tudi sledeči načrti: ustanovitev svetovnega radijskega sistema, nadzorstvo nad tiskom, filmom, in nad Vsemi vrstami brzojavnega, telefonskega, poštnega in radijskega prometa. Dalje predvideva načrt I Ustanovitev mednarodnega radijskega središča, svetovnega vseučilišča za letalstvo in pregled knjig ter učnih pripomočkov. Jugoslovanski delegat dr. Vladislav Ribnikar, ki prisostvuje zasedanju Unesca šemo kot opazovalec, Je kritiziral ta program rekoč, da De vsebuje primernih predlogov, ki bi mogli izkoreniniti vsako delovodje rrot! miru in sodelovanju med harodi. Dr. Ribnikar je Izjavil, da Je osnovna pomanjkljivost te or-i 8tipizacije odsotnost Sovjetske *ve-Jte Rekel je, da obstoja nevarnost, da bi Unesco postala orodje reakcionarnih interesov. »Zgodovina je.pokazala, da ljud-*tvo nikdar ne izziva*, je dejal jugoslovanski delegat. »Vojne huj-•bače najdemo v posebnih socialah skupinah v nekaterih državah, si prizadevajo, da bi zapletle te države v osvojevalne vojne in zato vodijo Unesco, utegnejo imeti velik vpliv na države, ki še niso pristopile k tej organizaciji. Te osebnosti utegnejo biti važnejše kakor pa njihov program.* Ribnikar je nato dejal, da bi morala Unesco sestaviti slovar besed, k; jih Je treba jasno opredeliti, kakor na pr. besedi »demokracija* in «svoboda». Le-ti besed! imata v nekaterih državah pomen, kakor »o ga izoblikovali vladajoči razredi v 19. stoletju, medtem ko so jima v drugih državah dali širši pomen. Dr. Ribnikar je pristavil, da je treba samo primerjati pomen, ki ga imata ti braedi v Jugoslaviji, Grčiji, ZDA in Veliki Britaniji. Preračun Unesca za 1. 1947 bo znašal 6,950000 dolarjev. Sprejet je bil tud; načrt za raziskovanje reke Amazonke v Južni Ameriki. Gre za proučevanje načrta, kako bi dosegli možnost za življenje na področjih ekvatorialnih gozdov. Ateme, 11. — Iz Grčije prihajajo le nepopolna poročita o partizanskih bojih, kajti vladna obvestila postajajo vedno bolj redkobesedna. Uradna pomočila so mnogo govorila o bitki, ki traja že pet dni pri Ver-mionu v Makedoniji, danes pa pravijo samo, da je borba končana in da so vladne čete imele 40 mrtvih in mnogo ranjenih tej- da je v borbi sodelovalo 600 partizanov. Poročilo zaključuje, da ' manjkajo nadaljnje podrobnosti. To in tudi poročilo Reuterja o isti bitki, ki pravi, da so se Grki bali streljati, da ne bi izstrelki padali r.a bolgarsko o-zemlje, daje sklepati, da je izid bitke za vladne čete neugoden. Partizanske čete so zasedle želez Kampanja proti nepismenosti na Hrvatskem Zagreb, 10. Tanjug. — Sinoči so pričeli v Zagrebu tromesečno kampanjo proti nepismenosti. Organizacijskemu sestanku so prisostvoval; hrrvatskl ministrski podpredsednik Franjo Gaži, člani hrvatske vlade kakor tudi zastopniki ljudskih organizacij in kulturnih ustanov. Ovcjerefa v Dalmaciji Da se pospeši obnova ovčjereje v Dalmaciji, so sklenili, da zgradijo na otoku Braču ovčarsko selekcijsko postajo, ki bo služila kot kontrolna postaja za vso srednjo Dalmacijo. Zgradili bodo tudi potrebni laboratorilj, ki bo služil za proučevanje možnosti oljnove in napredo vanja ovčjereje v Dalmaciji. Varnostni svet bo znova preučil nrošnie za vstop v ZN Lake Success, 11. — Varnostni svet je sklenil, da bo ponovno vzel v pretres prošnje za vstop med ZN, ki so jih vložile Transjorda-r.lja, Irska, Portugalska, Albanija In Zunanja.Mongilija. Glavna skupščina je priporočila Varnostnemu svetu, naj penovno prouči te prošnje v smislu zahtev listine ZN. Svet Je tudi sklenil, da bo dal na začasni dnevn; red prihodnjega zasedanja prošnjo Slama, ki jo je bil umaknil letos poleti. Siam je umaknil svojo prošnjo, ker *o še trajala pogajanja ■ Francijo zaradi spora o meji s Indbkino. Francija ln ''Porabljajo vsa propagandna sred- , . ,, „_________ "tva, k, w j,m na razpolago. Une- I 31101 ** nedavno sklen.la spora- *eo ne sme postat! propagandno | rjm *n *®to je Siam zaprosil, naj **e. p .Rovr.o prpučljo njegovo prošnjo. Se nobenega sporazuma v Franciji Pariz, 11. — Danes popoldne so se voditelji strank sestali pod predsedstvom Vincenta Aurlola. Predložil je seznam točk, na podlagi katerih je po njegovem mnenju možno doseči sporazum. Prdlagal je tudi gospodarski načrt, po katerem bi prihranili približno 125 milijonov frankov na ta način, da bi zmanjšali število državnih uslužbencev za tretjino, ukinili informacijsko in prehrambeno ministrstvo ter začasno znižali vojaški rok na 7 mesecev. Sporazumeti se niso mog’1 o vprašanju nadaljnjega podržavljenja, o Vprašanju Peca ar ja jn Porenja. Dares popoldne se je sestaia ko munlstična skupina, ki je odobrila pismo upravnemu odboru socialistične stranke. Vsebino pisma bodo objav'1! jutri. Sprejeli so tudi sklep, da bodo nadaljevali z napori, da Francija čimprej dob' vlado, ki ne j sloni na enotnosti delavskih ln demokratičnih sil. PomaniMnje premoga v Francih Pariz, 11. — Francoska vlada 1« poslala nujen poziv Združenim državam, naj ta mosec pošljejo v Francijo 200.000 ton premoga. Verjetno bodo morali zaradi var-čtvanja s premogom v Franciji zapret', večino francoskih tovarn, ki jih je vsega skupaj 15.000, za 5 do 6 dni med božičem in novim letom. Obsodba fašistov v Bolgariji Sofija, 11. — V Sofij: so aretirali nekega bolgarskega generala, 15 polkovrikov, 9 majorjev in 5 kapetanov zaradi zarote proti sedanji vladi Sofijsko sodišč* j« danes obsodilo na različne ksznl 18 oseb, ki so pripadale fašlst fni organizacij1, ki Je delovala- proti državi. niško progo med Solunom in Carigradom v bližini turške meje. Poročajo, da so turške obmejno straže preko meje obstreljevale part'zame. Blizu Muriesa je bil ustavljen drugi ekspresna vlak med Grčijo in- Turčijo. Svetovni potnik Smuts V petek zvečer pričakujejo v A-tenah maršala Smutsa, ministrskega predsednika Južne Afrike in »zaščitnika* malih narodov v interesu Imperializma. Smuts bo, kot poročajo agencije, govoril na posebnem zasedanju grškega parlamenta, si ogledal arheološke znamenitosti A-ten in v ponedeljek odpotoval. Kam se bo usmeril, še ni znano. Začasni ministrski predsednik Gonatas je odredil, da grški parlament po soboti, torej po govoru maršala Smutsa, ne bo več zasedal. Vzrok tega ukrepa še ni znan, znano pa je, da je postala parlamentarna opozicija zadrije dni spet aktivna. Britanska okupac ja podpira fašizem DopIaAik lista Daily Worker iz Aten poroča, da so grške žene, ki so sodelovale v odporniškem gibanju, poslale angleškim ženam poziv, naj se uprejo ojačanju britanske okupacijske vojske v Grčiji. »Ni res, pišejo grške žene angleškim materam, da so vaši sinovi v Grčiji zato, da bi tam delali red. Britarska okupacija podpira fašizem in skuša povzročiti državljansko vojrio. Preprečite vsako prelivanje krvi med našimi sinovi!* Tako so končuje pismo grških žena. Varnostni svet o Grčiji New York, 11. — Varnostni svet je pričel razpravljati o grških obtožbah proti Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji. Diskusija se je v glavnem vodiiia o postopku, to je okoli tega, koga naj pokličejo na zasedanje in kdo naj predloži poročilo. Razprava o tem je trajala pet ur; poročajo, da je bila zelo utrudljiva. Sovjetski delegat Gromiko se je uprl ameriškemu delegatu Johnsonu, ki je predlagal, naj bi zaslišali samo Grčijo; Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo pa samo »po potrebi*, to je, če grški dokazi še ne bi bili dovolj prepričljivi. Gromiko je opomnil, da bi nekaterim delegatom vsekakor dišalo, če Jugoslavija, Bolgarija in Albanija ne bi smele govoriti ln da obenem ne bi radi slišali lega, kar Imajo te dežele povedati. Gromiko je predlagal, naj Varnostni svet pokliče skupno Grčijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, k! se naj udeleže sej sveta in nato izrazijo svoje mnenje. Za sovjetski predlog sta glasovali Poljska In Mehika, ostali člani Varnostnega sveta pa so sc odločili za holandski predlog, naj svet pozove Jugosla-v’jo in Grčijo, ki sta članic: Združenih narodov, naj se udeležita razpravljanj, vendar brez glasovalne pravice. Bolgarijo In Albanijo pa bi poklicali kasneje, če bi se Varnostnemu »vrtu to zdelo potrebno, to je, če bi »e izkazalo, da ne gre za «po-ložaj*. marveč za «spor». Varnostni svet se bo ponovno sestal v četrtak ob osmih zvečer. bejdžamski vojski, naj se ne upira prihodu vladnih čet Tabriški radio poroča, da je centralni odbor demokratične stranke izjavil, da zagovarja suverenost in svobodo Irana in da so za zadnje nesporazume med Tabrizom in Iranom odgovorni razni reakcionarni eleipeinti, ki so postavljali v napačno luč azerbej-džansko demokratično gibanje. Iz Teherana poročajo, da so vladne ete prispele v Tabriz. Podobnej-ših poročil še ni. Vstaja v Venezueli London, 11. — Kakor poroča »BBC*, je v Venezueli izbruhnila vstaja. Dav! ob zori so se uporni elementi polastili velikega letališča v Maracayu, kjer so zasegli takoj letalo ter ga poslali bombardirat mesto Caracas, prestolnico Venezuele, oddaljeno približno 80 km. Ena bomha je padla blizu predsedniške palače v Caracasu in dr ura blizu nekega hotela v Maracayu. N' bilo ne škode ne žrtev. Kmalu popoldne je predsednik Betaineourt izjavil, da vlada nadzoruje položaj, toda približno čez eno uro in pol je radijska postaja Valencija oddajala navodila za upornike. Švicarsko orožje Španiji Ženeva, 11. — «Katori vladi je namenjeno orožje, kj se izdeluje v tovarnah Charmilles v Ženevi?*, se sprašuje list «Voix Ouvriere*. List se znova bavi z vprašanjem dobavljanja švicarskega orožja Španiji in pripominja, da bo glavni svet v kratkem izdal dovoljenje — če ga že ni izdal — za izvoz večje količine orožja, ki so ga izdelali v švici. Zaključek slovanskega kongresa v Beogradu Predstraža miru in demokracije Slovanski narodi morajo uresničiti trajni mir in sodelovanje med narodi Beograd, 11. — Vseslovanski kon_ gres je pričel v sredo ob 9.15 svoje četrto delovno zasedanje. _ Predsedoval je bolgarski predstavnik Velko Červčnkov. Ob začetku zasedanja je podal sovjetski zastopnik, prof. Sajevič poroč-lo odbora za poverilnice. Kongresa se udeležuje 20 sovjetskih zastopnikov, 18 češkoslovaških.. 18 poljskih, 20 bolgarskih in 20 jugoslovanskih, skupno torej 96. S posvetovalnim glasom se udeležuje kongresa 'se 9 zastopnikov Slovanov jz Kanade, .8 iz ZDA, 1 iz južna Amerike, 1 iz Avstralije in 1 iz Nove Zeland.je. Zastopanih je 12 slovanskih narodov: Rusi, Ukrajin. ci, Belorusi, Poljaki, Cehi, Slovaki, Bolgari, Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci in Makedonci. Govor patriarha srbske pravoslavne cerkve Nato je spregovoril patr-arh srbske pravoslavne cerkve, dr. Gavrl-lo Dožič. Patriarh Gavrilo Je pozdravil kongres in dejal: »Slovanski narodi imajo burno preteklost, ki je izpolnjena z genialnimi podvigi z redko požrtvovalnostjo in z velikimi dejanji. Vsa stoletja so dajali Slovan; za obrambo resnice, za uresničenje (pravice in za čuvanje svobode na oltar dobrobiti vsega sveta ogromne žrtve. Danes z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da so se slovanski na. rod; okoristili z grenkimi Izkustvi davne in bližnje preteklosti. Z neizmernim veseljem vidimo, da dajejo Slovani v tej duhovni enotnosti vse svoje sile, da bi si v medsebojni ljubezni jn bratskem sodelovanju zgradil; boljšo bodočnost. Vseslovanska solidarnost, k; se danes bolj kot kadaj koli tako diivno manifestira po poti, ki jo kaže naša stoletna zaščitnica ln pokroviteljica, majka Rusija, (ploskanja) in pod genialnim vodstvoma velikega in modnega ruskega naroda na čelu z velikim Stalinom (vsa dvorana vstane in burno ploska), ta slovanska solidarnost Je najmočnejše jamstvo za-bodoči razvoj (in veličino vseh slovanskih na. rodov. •> Srbska pravoslavna cerkev, ki penosno nosi ime narodne cerkve, je v vseh stoletjih svoje težke preteklosti služila svojemu ljudstvu v duhu nauka Kr.sta Nazarenskega, ki je za resnico, pravico in svobodo žrtvoval življenje ' r.a Golgoti. Srbska pravoslavna cerkev, vneti propovednik ljubezni ln miru med ljudmi in goreči pobornik vseslovanske solidarnosti, je ponosna, da je t-la prav jugoslovanska prestolnica, — naš mučeniški in junaški Beograd — izbrana za sestanek prvega povojnega vseslovanskega kongrs3a. Preko mene pozdravlja v imenu vsega jugoslovanskega ljudstva z maršalom Titom na čelu (vsi navzoči vstanejo in neprestano ploskajo) ta kongres, na katerem se tako sijajno kažejo bratska čustva in skupne težnje enotnosti in sodelovanja vseh slovanskih narodov.* Kongres je sprejel govor patriarha Gavr-la z dolgim ploskanjem. Nato je govoril ukrajinski pesnik Maksim Riilski, za njim pa Kazimir Vika v imenu poljskih književnikov ;n slovaški zastopnik dr. Jan Martak. Naloge slovanskega gibanja Po kratkem odmoru je podal predsednik besedo voditelju sovjetske delegacije, generalu Gun-dorovu, ki je podal orgahlzacijski referat. Dejal je med drugim: «Zmag3 Združenih narodov nad fašističnimi deželami je največjega pomena za razvoj napredne demokracije vseh narodov na svetu. Demokratične sile se uveljavljajo in krepe. Za slovanske narode se je začelo novo zgodovinsko obdobje, doba neodvisnega življenja ter svobodnega in miroljubnega razvoja. Prijateljstvo z veliko Sovjetsko zvezo jim je dalo zaupanje v trajnost njihovih pridobitev. Kljub temu obstoje v »vetu temne aile, sovražne miru, naprednemu razvoju, neodvisnosti in blaginji narodov. Da bi uresničile svoje im. perialistične načrte in branile vladajoče, bi rade pahn-le svet v novo vojno. Najmočnejši steber mednarodne reakcije in vojni hujskač je Churchill. Proti tem temnim Silam svetovne reakcija se postavljajo svetovne napredne demokratične sile, sestavljene iz preprostih ljudi, ki so nosili vso težo vojne. Sovjetska zveza in slovanski narodi so predstraža borcev za mir in demokracijo. V skladu z interesi ln težnjami slovanskih narodov in vseh miroljubnih narodov morajo slovanske organizacije skupno z drugimi mednarodnimi! protifašističnim!, naprednimi in demokrat!«- USPEHI OBNOVE V SLOVENIJI S prostovoljnim delom je ljudstvo omogočilo, da se je vrednost obnovitvenih del petkrat povečala Odgovornost tuje reakcije za iranski spor Teheran, 11. — Zadnje poročila pravijo, da je vladni guverner A-zerbejdžana D javit dal nalog a zen Britanske prevozne družbe proti nodržaviieniu premeta London, 11. — Družbe britanskih poštnih Železniških prog so začele kampanjo proti načrtom za podr-žavljenje prometa. Ljubljana, 11. — Podatki o letošnjem dolu za obnovo podeželja kažejo, da so doseženi prav čedni uspehi. Med okupacijo je bilo v Sloveniji porušenih in poškodovanih 31.121 zgradb, od tega 19.424 gospodarski poslopij in 11.697 stanovanjskih hiš. Od tega so dosedaj obnovili 36% porušenih in poškodovanih zgradb. Samo letce je bilo v okviru tehničnih baz obnovljenih 3.370 stanovanjskih in 4233 gospodarskih poslopij, t. j. skoraj 25% vseh razdejanih in poškodovanih zgradb. Pri tom bo uporabili 9737 ton cementa, ut nza[3? uoj ggg 'nud« uoj 8lfi nad 17 milijonov strešnikov.' Zvezni gospodarski »vet je v a-prilu odobril 120 mil'jonov dinarjev za obnovo porušenega podeželja. Podeželje pa je s prostovoljnim delom in z lastnim! sredstvi omogočilo, da je vrednost obnovitvenih del doeeg’a petkratni znesek posojil. Krod t 100 milijonov d'narjev je tako omogočil izvršiti obnovitvena dela v vrednost: 500 milijonov dinarjev. Naloge tehniških baz so sedaj v gla^nenr končane. Nadaljnjo obnovo prevzemajo okrajni ljudski odbori, v sklop katerih pridejo tehnične baze z osebjem in opremo. KRATKE VESTI Ilovi boji v Indoneziji Nizozemski voiahi se urijo v Veliki Britaniji Haag, 11. — Iz Indonezije prihajajo poročila, da je položaj na Javi in Sumatri še vedno napet. Na Javi v okraju Bandung in Se-marang so holandske patrulje v stalnih bojih z Indonezijo!, na področju Surabaya pa se bijejo srdite bitke. Demokratični tisk poroča o teh bojih in ostro kritizira nizozemske vodilne kroge, ki so odgovorni za peložaj v Indoneziji in za stalna izzivanja. Združenje Indonezijcev in Ma-lajoev v Veliki Britaniji je pred kratkim poslalo Gromiku pismo, s katerim se zahvaljuje za njegovo obrambo upravičenih zahtev indonezijskega ljudstva. PiBmo pravi med drugim: «V imenu indonezijskega ljudstva Vas opozorjamo, da britanska vlada še vedno nadaljuje z vežbanjem in oboroževanjem nizozemskih čet. Na tisoče nizozemskih vojakov se vežba v Veliki Bri-taitiji. Kljub premirju in sporazumu so dobro Izvežbane ln opremljene nizozemske čete še vedno izkr-cujejo v Indoneziji. Nedvomno skušajo Britanci in Nizozemci ohraniti svojo nadvlado v Indoneziji, da bi tako lahko izkoriščali tamkajšnja bogastva in omogočili kliki roparskih kapitalistov zatiranje ljudstva za njihove sebične Interese. Pismo pravi dalje, da bi morale vse demokratične države priznati Indonezijo kot neodvisno državo in bi tako priponi-gte k zagotovitvi miru in varnost, v Aziji. Pismo se končuje s pozivom, naj Združen! narodi ukrenejo, kar je potrebno. Pretepi z britanskimi vojaki v Padovi Padova, 11. — V Padovi je prišlo do neredov med civilisti in bn lanskimi \ ojaki. Do neredov je prišlo zaradi kar&mbola britanskega vojaškega kamiona z Italijanskim avtomobilom. Zbrala se je večja množica, pretepla vozača, poškodovala avtomobil ter r.ato vdrla v častniško menzo in tam napadla vojake. Nato so v hotelu «Storione» razbili vse šipe ter razti-gali britansko zastavo. Demonstranti »o nato po mestnih ulicah poškodovali in prevrnili več zavezniških avtomobilov. Iz nekega avtomobila so streljali in ranili tri osebe. Laže ranjenih je bilo 7 ljudi. Med spopadi je bilo ranjenih tudi več britanskih častnikov. Policija Je aretirala več ljudi. Vse politične stranke (to sporazumno Izdale razglas, v katerem obsojajo pogoete avtomobilske nezgode. ki jih povzročajo vozači zaveeni-ških vojaških «fl. LONDON. — Na zassdanju angleškega pariamenta je Churchill zahteval takojšnjo razpravo o indijskem vprašanju. SOFIJA. — Minister za elektrifikacijo je v Sobranju obširno poročal o načrtu za industrializacijo dt lave. NEV/ YORK. — Umrl Je 62 letni ameriški pisatelj Damon Runyon, ki je znan po svojem delu »Broad-\vayski značaj*. KOPENHAGEN. — Pri anglo-danskih trgovinskih pogajanjih za ureditev danskega dolga 25 milijonov funtov šterlingov niso dosegli nobenega sporazuma. LONDON. — Med Bjrnesom ln Kevinom je prišlo do sporazuma o Palestini. Vsebino dogovora držijo 5e tajno. ANNECY. — Od 20. decembra do 8. januarja bo v dijaškem domu mednarodno dijaško zborovanje. 140 dijakov iz Kanade, Indije, Združenih držav, Jugoslav.je, Francije, Norveške, Danske, Švice, Ita-l'je in Anglije bo proučevalo razna dijaška vprašanja. VARŠAVA. — Varšavsko vojaško sodišče je izreklo sodbo proti 12 voditeljem fašističnih terorističnih organizacij «Narodowe Sily Zbrojne* ;n »Organ zacija Polska*. Sest obtožencev je bilo obsojenih na smrt MOSKVA. — V Moskvi so proslavili II. obletnico francosko-sov-jetske prijateljske pogedbe. Tisk piše v zvezi z zadržanjem dr. Schu-maehehrja v Londonu, da bosta Franclja in Sovjetska zveza znali kljubovati tudi morebitnemu ponovnemu preporodu nemškega imperializma, o katerem sedaj pridiga Schumacher. NOVI DELHI. — Delavci in uradniki velikega kalkutskega lista »Amrita Bazar Patrika* stavkajo od 11, novembra. S'nd!kati nudijo finančno pomoč stavkujo-čim. JERUZALEM, — Danes »o v Jeruzalemu poročali, da je snoči 5 km vzhodno od Haife strmoglavilo neko egiptovsko letalo, ki je letelo iz Bagdada v Kairo. Pri tej nezgedi so izgubili življenje dva člana posadke in en potnik. HARBIN. — Poročajo, da so kitajske komunistične oblasti zahtevale od danskih funkcionarjev, naj zaprejo »voj generalni konzulat v Harb'nu. Tudi glavnemu konzulu Združenih držav v Harbinu »o odrekli dovoljenje za prevzem mesta v Ha-binu. Komunistični predstavnik Wcng Ping Nan je izjavil, da j* vzrok ukrepa v tem, da »e Har-bln nahaja na vojaškem področju. nimi organizacijami voditi vztrajno borbo proti ostankom fašizma in hujskačem na nove vojne. Boriti se morajo proti sejanju klevet na ra. cun Sovjetske zveze in ostalih slovanskih držav, razširjati morajo resnične vesti in podatke o teh de. želah. ' Slovanske organizacije morajo utrditi neomajno prijateljstvo Slo. vanov • in vseh svobodoljubnih na., rodov, mobilizirati morajo slovanske narode za uresničenje trajnega, demokratičnega in trdnega m ru ln za tesno sodelovanje med naredi. Združitev vseh jugoslovanskih dežel z Jugoslavijo Reakcionarni krogi anglo-ameri-skih dežel ovirajo z vsem; mogočimi sredstvi obnovo slovanskih držav in so zlasti up.rajo narodnostnemu združenju slovanskih narodov. Kaj more biti bolj krivično kqf borba, ki jo vodijo predstavniki nekaterih dežel na mirovni konferenci proti priključ.tvl stoletnih slovanskih dežel k jugoslovanski republiki? Slovansko javno mnenje se no' more pomiiritt z dejstvom, da bi naj Slovani v tej deželi ostali ločeni od svoje domovine. Slovansko javno mnenje se bo z vsemi dovoljen, mi sredstvi borilo za pcpolno zriruž-tev vseh Slovanov.* Med debato o deležu slovanskih narodov za svetovno kulturo je elan jugoslovanske delegacije, rnsgr. dr. Svetozar P-ittig, župnik iz Zagreba, poudaril, da hočejo slovanski narodi mir in predvsem mir med Vzhodom in Zahodom, s katerimi »o bili do včeraj zavezniki, danes pa mu nočejo biti nasprotniki, ker bi to povzročilo žrtve na obeh straneh, predvsem pa vsemu človeštvu. V zaključku je izrazil upanje, da bo ljudstvo, ki bo dalo svetu trajen mir in se tako uveljavilo kot največje in najslavnejše ljudstvo v človeški zgodovini, prav slo. vansko ljudstvo, družina slovanskih narodov. Novi medsiovanskt odbor Na predlog generala Gundorova je bil izvoljen nov medslovanskl odbor, sestavljen iz 25 članov. Njegov predsednik je Jugoslovan generalni poročnik Božidar Maslarlč, štirje podpredsedniki pa so Aleksej Voznesenski, rektor Leniingraj. ske univerze, Wiaczeslaw Mihailo-witz, poljski delegat, dr. Znenek Nejedly, češkoslovaški minister za socialno skrbstvo Jx S. Blagojeva, bolgarska delegatka. Ta odbor bo utrjeval stike in pospeševal medsebojno sodelovanje slovanskih odborov in organizacij, razvijal bo kulturne in politične vezi med slovanskimi narodi ter koordiniral delo posameznih odbo. rov. Sedež medsiovanskega odbora bo v Eeogradu, prihodnji vseslovanski kongres pa bo leta 1948 v Pragi. S tem se je beograjski slovanski kongres zaključil in delegati so odpotovali v poznih večernih urah iz Beograda proti Zagrebu in Ljubljani.' in italijanskih reakcionarjev Rim, 11. — Drapišo Cvetkovič, srbski kvlslingovec, ki je kot ministrski predsednik predal Jugoslavijo nacistom in sodeloval s Hitlerjem v Nemčiji, zdaj pa je kot vojni zločinec na begu, je odpoto ral po enotedenskem bivanju v Jta-iiji v Svioo. V Rimu je imel obširne razgovore. Ni se razgovarjal samo z jugoslovanskimi emigranti v Italiji, temveč tudi z Giannin1-jeni, voditeljem stranke sVomo qua-lunque», ki je sprejela pod svoje okrilje neofriSiste, in z Robertom Luciferom, voditeljem monarhistične liberalne stranke. Kot izjavljajo hrvatski emigranti v. Rimu, s katerimi je bil Cvetkovič v stalnem stiku, je prosil Gtan-timi ja, Lucifera in nekega- «eim--novanega voditelja demokristjanske stranke za pomoč italijanskih desničarskih gibanj proti vladi mor-Snlo Tita v Jugoslaviji. Poročajo, da je tem desničarskim zastopnikom v zameno obljubil, da cnje-gova» Jugoslavija ne bo zahtevala od Italije nit; Julijske krajine nit i Trsta ali Gorice niti ne bo hotela cd Itaiije kakrSnlh koli reparacij. Obljubil je dalje, da bi bila Jugoslavija pod njegovo vlado jfhlprav-Ijcna sprejeti italijansko-jugoslo-vansko mejo iz leta 1338. Cvetkovič namerava oditi la Švice v Pnriz, kamor pričakujejo prihodnji teden dr. Vladka Mačka, ki se trenutno mttdi v ZDA. (Vse pravic« pridržan« — ONA, New Tork) PRIMORSKI DNEVNIK — 2 12. decembra 1946. Dežji božič V torek zvečer so ne redni te. (Jensk! seji mestnega koordinacij, »kega odbora poročal; zastopniki iz raznih okrajev o svoji nabiralni akcij:. Uspeh je nadvse zadovoljiv in doslej sp že nabrali skoraj 13 milijona lir. Do božičnih praznikov manjka komaj še dober teden. Zato naproša odbor vse one. ki so obljubili svoj prispevek, pa ga še niso po-naj to storijo takoj, da ne TRŽAŽKI dnevnik slali, bo prepozno. Jutri se bo že sestal odbor aa dar.la, ki jih bo začel nakupovati in pripravljati za razdelitev. Prav zato, ker je za nabiralno akcijo le še malo dni na raz. pc'3'jro, Ja traba napeti vse sil«, da bomo ne aamo nabrali dva milijo, na, ampak da Ju bomo tudi preko, raciili. Brezposelnost in revše.nj sta letos mnogo večja kakor lani in zato so večjor tudi potrebe. Nad deset tisoč otrok čaka jn sanja o darilu, ki ga bodo dobili za Božič. Zato pohiti in prispevaj, kdor tega »e ni storil! Mladinci v tovarnah se odločno bore za svoje pravice Preskrba Kam gre prihranjeni električni tok ? CTvina policija v Tržiču hodi od enega lokala do drugega in kontrolira uporabo električnega toka tor strogo kaznuje prekrjitelje. To je vae v redu in prav, če bi prehranjeni tok porabili tam, kjer je nujno potreben. Tako imamo v Tržiču ulico Vm-cenzo Monti, ki služi kot nekako vežbališče za zavezniške tanke. Ta cesta, ki je ž* podnevi težko hoditi po njej, je ponoči, posebno zaradi aeflo pomanjkljive razsvetljave nemogoča. Tržičko ljudstvo ždi torej vedeti, kje trošijo prihranjeni tok, ker ga ni niti toliko, da bi ojačili pomanjkljivo ulično razsvetljavo. Tudi v ultci Regina Elena, kjer so pričeli pred nekaj meseci popravljati oeste, Je delo skfiraj popolnoma ponehalo in vidimo le tu p« tam kakega delavca, ki «e dolgočasi ob pločniku. AH manjka ra. nadaljevanje del delovnih moči? Pri toliki brezposelnosti se nam to ne »di ravno verjetno. Spominske svečanosti ob obletoici ustrelitve Pina Tomažiča in tovarišev V nedeljo IS. t. m. poteče pet let, odkar »o bili od posebnega aodi&ča obsojeni na »mri in ustreljeni na Opčinah borci proti fač-zmu: tov. Pino Tomaiid, Simon Kos, Ivan Vadnal, Ivan Ivančič in Viktor Bobek. V podaštitev njihovega spomina bo v nedeljo 15. t. m. ob 8. uri zjutraj spominska svečanost na strelišču na Opčinah. Sodelovale bodo vse antifaš stične organizacij« V. okraja in delegaeije iz mesta. Ob 11. uri dopoldne organizira kulturni krožek «Pino Tomažič* v spomin na svojega vzornika spominsko svečanost na pokopališču pri Sv. Ani. Ob 30.30 uri bo v prostorih imenovanega kulturnega krožka spominski veder v počastitev Pina Tomažiča. Sodelujeta domači pevski abor ln pevski zbor prosvetno, ga društva »Ivan Cankar* od Sv. Jakoba. Pripravljalni od bor DAROVI IN PRISPEVKI Za otroško božičnico so darovali delavci na Opčinah sledeče vsote: oddelek Piteri 879, Baito 335, Po-skar 520, Turco 233, Cosclani 190, Demanlns 88, Pelos 315, Kiaca 330, Flocco 235, skupaj 3125 lir. V Isti namen so nabrali v Avberju na Miklavževo 540 lir in v Dobravljah 1091 lir. ZA DEČJO BOZICNICO so nabrali o priliki zabave v Nabrežini 10.744 lir, družina Crmelj je darovala 1000, k NOO v Sealjanu je prispeval 5041 lir. Za politične aretirance so nabrali v vasi Ctglnj SflOO lir, v Ukniku 800 Ur, v Kozaršču 700 in v Selih 350 lir. Skupaj 5450 lir. Včeraj zjutraj so mladi delavci v Tovarni strojev, v ladjedelnic! sv. Marka in v tržaškem arzenalu stavkali pol ure v protest proti gtalUču irvdustr.jeev v vprašanju vajcncsv^JEs protestne stavko so a* udeležili vii mladi dtlavoi, vltev. ši člane Delavske zbornice. Mladinci so poslali tudi k ravnateljstvom svojo delegaeije, ki so j m jzročile protestne resolucije. Mladinska delegacija v ladjedcl. nlci sv. Marka je šla k ravnatelju Morrisu. Obljubil je, da bo stcril vse, kar je v njegovi moči, in posredoval pri zvez) industrljcev, da se ugodno rešijo vsa njih vprašanja. Dejal pa ja, da se ne strinja z ono točko v resoluciji, ki se tiče zahtev mladih uradnikov dncvpl-čarjev, češ da ti *e itak uživajo razne ugodnosti. V tržaškem arzenalu je prav tako mladince sprejel glavni ravnatelj. Pejal je, da »razume* vprašanje mladih delavcev in pristal r.a nekatere manjše zahteve, ki to jih postavili mladinci v svoj* resoluciji. Tako je na primer obljubil, da bodo preskrbeli mleko mladim delavcem, ki *o iapojtavljeni nevarnosti zastrupitve. Dejal je tudi, da so za razna težka dela, ki jih nalagajo mladim delavcem, odgovorni delovodje v posameznih delavnicah, V Tovarni strojev ss Je udeležilo protestne manifestacije nad 200 mladih vajencev. Ravnatelj Coret-tl je mladincem dejal, da mu je pri srcu vprašanje šole. Ravnateljstvo je že hotelo ustanoviti lastne strokovne šole, kar pa je vojna preprečila. Obetal je tudi, da se bo zanimal za vprašanje menze in da bo mladincem o tem odgovoril po tovarniškem odboru, Dedal je, da bo posredoval pri »vezi Jnduitrijcev, kar se tiče delovne pogodbe za mladince. Zagotcvtl je tudi, da bo !e naslednjega dne preskrbel večerjo mladim vajencem, ko poacčajo strokovne šole, Delodajalci «e Se dalgo upirajo vsem zahtevam mladih delavcev. ^JJoten nastop mladine pa je pokazal, da se bo dalo marsikaj doseči, če bo mladina vedno združena in če si bo Jasno začrtala svoje ©Hi«, Včerajšnja stavka je bila popolnoma spontana. Organizirala je w! nobena sindikalna niti politična organizacija. Mladina je protestirala, ker postajajo njene razmere vedno bolj neznosne. Mladinsko gibanje se je začelo v velikfh tovarnah in se širi tudi na manjše delavnice in med obrtniško vajence. Mladinci so trdno odločeni, borit! se za svoje pravice jn potrebe, dokler jim delodajalci ne priznajo, kar jim gre. Zaradi Cicibana so zaprli Solo Pretekli torek je prišel okrajni guverner na mirensko šolo, da bi jo pregledal. Bil je tako temeljit v tem svojem poslu, da je prebrskal tudi šolske torbice. Gotovo spada taka preiskava tudi med one važne funkcije, ki jih mora guverner vr. š|t: na kulturnem polju v naš; deželi, In v resnici je n*sel gospod guverner v nedolžnih otroških torbicah nekaj strašnega, nekaj take. ga, kar bi morda ogrožalo obstoj samčga britanskega imperija in še Združenih ameriških držav po vrhu, ča bi se spretnemu gospodu guvernerju ne posrečilo, da to strašno stvar odkrije. V torb-cah so namreč našli... nekaj Cieibanov, ker j« bilo baje prepovedano, da jih drže na klopeh. Gospod guverner je takoj ener-gično uradoval, di bj rešil, kar bi se še reliti dalo. Nagnal je šolard. ke domov in dal solo takoj zapreti. Upamo, da je gospod guverner a temi svoji odločnimi ukreipi uspel rešiti britanski imperij grozne ne. varnosti, ki mu je pretila od nedolžnega otroškega časopisa CSoJ-Sana. BORBA ZA DELO v puljski ladjedelnici Poročaj! smo že, lutko razni industrije! odvažajo iz Pulja v Italijo stroje in naprave. Sedaj pa namerava ravnateljstvo ladjedelnic Sco-gHo Ollvt v Pulju odpustiti do konca leta vse delavce in zapreti ladjedelnice. Tako bi vrgli na cesto 507 delavcev z zdrušbiami vred. To je silna razburilo vse delavce ladjedelnice. Zato so se zbrali v prostorih Enotnih sftidlkatov v Pulju, da prerešetajo novi položaj, Delavcem Je »pregovoril tov. Anton Caporaiin, predsednik Enotnih sindikatov. Orisal j« politični položaj in »tališče, ki ga zavzema delavstvo v gospodarski m politični borbi za dosego svojih ciljev. Sedaj hočejo odpeljati le Pulja st-oje, kar pom en J, sestradati ljudstvo. Toda delavci, ki so umelj braniti svojo stroje proti nacifašistom, tudi sedrj ne bodo popustili, ko so že* taks blizu svojega cilja, Reakcionarji hočejo odpeljati stroje, ker »o v Jugoslaviji industrijo nacionalizirali. Obdržati hočejo te stroje, da bodo drugod izkoriščali delavce. Nato j« spregovoril tov, Radolo-vlč, tajnik Enotnih sindikatov. De, jal je, da j« sedanji položaj posledica politike ZVU. Tudi Združene jadranske ladjedelnice v Trstu so hotele vreči na cesto delavstvo. Toda odločni nastop tržaških delavcev Je prisilil! oblasti, da se posegle vmes in omejile odpuščanje na 20%. Ker spadajo puljske ladjedelnice v sklop Združenih jadranskih, morajo tudi v Pulju veljati iste določbe kot drugod ; to pa tem bolj, ker'je <000 ljudi brezposelnih, če n* štejemo onih, ki so sl moral! poiskati dela v coni B. Sledila je diskusija, pri kateri j« spregovoril tov, Smokovič, Dejal Je, da je treba preprečiti reakciji uničenje puljske industrije: »Vsi se moramo odločeno boriti, da ohranimo našim sinovom, kar so ustvarili naši očetje. Borba za te cilje pomeni borbo za vsakdanji kruh Dvignite odretke. Vodje prehranjevalnih uradov v podeželskih občinah naj m zglase danes na Be- pralu, via Genova 9-1., soba 2., da prevzamejo odrezke za mast in olje za bolnike za november. Umaino-obrtni tečaj v Trstu Ker se j, zaradi pomanjkanja prostorov moral tečaj ukiniti, obveščamo vse prizadete, da s« bo za. čelo zopet z rednim poukom v pa-nedeljek 16, decembra od 17, do 19. ure v prostorih ul. San Vito 17. Upamo, da se vsi zavedajo velike važnosti in pomena takega tečaja, in dR bo udeležba obilna. Te. čaj vodi znani akademski slikar prof. Albert Sirk. Ronkib Traktorski tečaj v in Turjaku Kulturna, krožka v Ronkih ta Turjaku bosta organizirala še ta, mesec teorično-praktlčnl tečaj za kmetijske traktorje. Tečaja se bodo lah- Za zaključek tekmovanja bodo v coni B mogočne delovne manifestacije Vsa slovenska cona B j« v mr«. ličnem pričakovanju zaključka dvo. mesečnega tekmovanja, ki se je »prožilo pod geslom »Za priključi. t#v k Titovt Jugoslaviji*, Vsem, ki smo prisostvovali veliki delavski man.festaeiji ob z»kljucitvi trome-sečnega tekmovanja v Ajdovščini, je še vedno živo v spominu, kar smo tam videli in sa tudi naučili. Delovno ljudstvo je tedaj dokazalo, kaj hoče in s kakšnimi sredstvi bo nadaljevalo borbo za svojo bodočnost. Udarniško delo in splošna go. spodarska obnova predstavljata osnovo te borbe. Poseženi uspehi pri prvem tekmovanju ao dokazali, da J» naše ljudstvo prav razumelo smisel te borbe. Ze dosedanji uspehi so viden doka«, da bo tudj ob tej priliki končni uspeh še večji, kot j* bil prvi. V nedeljo 15. decembra bo vse ko udeležili kmetje in dele.vel, mo-. ljudstvo cone B na cestah zaključki in ženske. Udeležence vpisujejo pilo svoje dvomesečno tekmovanje, pr! kulturnih krožkih po vaseh in, Ne bo tega dne človeka, ki bi se kjer teh nt, v pisarni ZAMJK. | odrekel svoji dolžnosti, ki mu Je VESTI S PODEŽELJA NABREŽINA Za pohtiljnf kaznjence. Prebivalstvo nabre£.iruskega okraja ne pozablja antifašističnih borcev, ki morajo 18 mesecev po uničenju na-cifašizma sedeti po zaporih samo zaradi tega, ker so ostari dosledni svojim idealom in vztrajni v borbi za dosego popolne zmage demokratičnih načel. Za zaprte politične kaznjence so zbrali: Samatorca <23 lir, Vilovlj« 438 l r, Jamlje 585 lir, Sealjan 500 lir, Slivno 1510 lir in 4 1 vina, Šaleji <4 l Vina in Trnovca 19 1 vina. Ranen toga J« darovala ASI JZ v Sfsljanu 1004 lir v dobre namene, Posnemajte! BELJAN Kmetje ea ifcdjo botiCnict, Be-ijaneki kmetj? so pr o da U EPP 1400 litrov vina po zelo piski cini aa zabavo 6. oktobra t. 1. Od prodanega vina pa ao el izgovorili 5%, ki so jih namenil! sa dedjo božičnico. Tako je llo v ta namen 7000 lir. TRZIC • Nevirtemoa. Nekega dne sta se dva gospoda poslovno oglasila v triiški ladjedelnici. Eden te-med njiju je bil z druge strani Soče. Nameravala sta kupiti neki m*, tenial, ki je bil tu pa tam raztresen po ladjedelnici. Material jima je razkazoval neki delavec m spotoma sta gespoda opazila delavske napise, a katerimi delavci izražajo svojo vpljo, da b[ bil Tržič in ok©-lic* priključena k Jugoslaviji, zahtevo po ljudski oblasti in tudi, da nočejo vež pod imperialistično Italijo. Gospodom* so se ti napisi zdeli budni, ko »ta opazila, da govori večina delavcev italijansko, Tedaj ji-m* j« delavea pojaanil: »Mi re» govorimo večinoma italijansko, toda ne želimo ved imperialistične Italije, ki nas j? izSerpal* in zapirala in kjer smo Siveli k»kor sužnji. Hočemo živeti svobodno življenje skupno z ostalimi našimi brati Slovenci v novi Jugoslaviji, ki ne pozna ne socialnega ln ne narod- nažih otrok. Danes s« borimo, da !‘”T“ .T T—"“V" 7 "TT w ’ ,Jnoetnag* zatiranj*, kjer im* ijud- »hranim® »troje, ki nam bodo al\i-! ,4^,^ nkioa< -ih *.«!*•.v. rw« žMl jutri za to, da uresničimo novi družbeni red pod okriljem nov« Jugoslavije*. Končno so delavci poslali proteine brzojavke ZVU ju v Trstu, OZN u in svetovni sindikalni zveri. 1 *tvo vso oblast v svojih rokah. Dvema gospodoma delavčevo razlaganje verjetno ni ugajale. Umolknila »ta ln »e nezadovoljna poslovil*. RIBANA FIZKULTURA SKUPNA IZJAVA Jriestine" In ..Ljubiteljev Ponziane" Na osnovi pogajanj med »Trte. *ttao» in »Ljubitelji Ponziane*, ki »o s« vržila v zadnjih dneh, sta s« tl dve načelno sporazumeli, naj n« vpliva na športno delovanje nobeno drugo vprašanje, ki nima tesna zveze z njim samim. Prepričani sta, da s tem tolmačita svojo voljo In voljo vseh tržaških športnikov. V tej zvezi sta predložili ZVU prošnjo, v kateri zahtevata pooblastilo za »Triestino*, da n«ovir*no tekmuje za italijansko prvenstvo v Trstu, »Ljubitelji Ponziane* P* kot gost v jugoslovanskem nogometnem prvenatvu. JSVU je preklicala svojec«*«© pre. p©v*d in j« sprejel* ob« prošnji. Izdala Ja aahtev*no poblastilo ter določila za tekmo »Tr.satlne* 14. t. m., a aa tekmo »Ljubiteljev Pon. alane* 22. t. m. s pogojem, da bo od bori te v aopst preklicana v primeru n športnih manifestacij (n incidentov. fJu rojanskih ulicah Športna odseka K.K. »Kraljiča* in »Rojana* bosta pri.odlla v nedeljo 16. tega meseca tek po ulicah v Rojanu. Proga bo vodila po naslednjih ulicah. Za tovarišem »tart pred cerkvijo, Rojan-aka ulica, ul. Montorsino. ul. Bar-bariga, ul. Solit-.-©, ul. Cordarolll, ul. Sara Davis, ul. Pratfllo, ul. Aplarl, ul. Mitri, ul. Ermaeora, ul. dtlle Glneatre, ul. dei Gtaclnti. ul. Tor S. Pietro, til. Montoralno, Roja rska ulica. Za tovarišice: start prad rojansko cerkvijo, ul. Sara Davis, ul, Pratcllo, ul. Apiari. ul. Mirt1, ul. Ermaeora, ul. Montorsi-no, jar ek- ulica. Tekmovalci se zbirajo pred gost lno »Sodi« ob 14, url 30 minut Tek s« bo prid«! ob 15. url. Prijave sprejem* tajništvo K.K, »Kraljiča* v«ak dan od lf do 19 ter eno uro pred pričet, om teki m »s m«»tn prireditve. Pokal K.K. »Kraljiča* «1 bo pridobil« tisto športno društvo, ki «i bo priborilo največ mest med prvimi desetimi. Tekmovalci bodo prejeli tudi lep« nagrade, Nabrcžina-Sv. Marko 6:0 Hitra m lepa tekma, ki Je navdušila številno občinstvo, Prvi pel. čas se j« končal neodločeno. Na-brežlnc! so šele v drugem delu pričeli s koristno igro in tedaj kar šestkrat potresli nasprotnikovo mre. žo. Gole so zabili Bene (2>, Bogateč (2) in Dobrila ter Kobal po enega. Nabrežina: Bagozi, Bcgatec, A-bram, Paskvalln, Pobrila, K*tonar, Bone, Dilena, Bortolettl, Kobal, Le. sica. Cebulec-Ponzian* 2:0 7, veliko nestrpnostjo so pričakovali športniki to tekmo. Saj rta se srečala glavna tekr.icca za prvo mesto. Zmagovito moštvo s« je pokazalo v isredno dobri luči. Igralo je prvi polčas sa zmago, V fi, min. j* uspelo Carmlju, v 44. min. p* Veochletu aabltl gol. V drugam polčasu r* J* pričelo obrambne Igro. Posrečilo se mu Je tudi ebdržati rtziiltat prvega polčas*. Pebulec: B-rčon, Klima, Comlso, Lanzonl, Neri, KlauCič, Carini, Ra-mtnl, Vechlet. Canclan!, Dobrigr.a. Ponzlana, Maraspin, Danda, Pu-glleae, Ramani, Zarli, Velussi. Por-poratl, Palafn. Paoletti, Maluta, Lucev. Costalunga-Sv. Ivan 1:0 Enajstorioa »Costalung«* s« kr-čsvito dri! svojega najbolj nevarnega tekmec* »Primorja P*. Tudi to nedeljo Ji J« uspelo premagati odlično moštvo »Dreherja I*. Tekma j« bila radko lepa in polna življenja. Hitro s« menjavajoč« aitua-a'je ln ostri streli na gol. To bi bil kratki komentar nedeljske tekme. Bdlni gol dneva je zabil v 17. min. prvega polčasa Savarln. Ccstalunga: Spanger. Terrnetč, Vivoda, Biaueip,‘‘-paparo, Pohlfn, Trampuž, B*vari*, M.kelazi, Godina, Banat, Dreher; Lipot, Ramani, AntoniRi, Garbazi, Lando, Di Lorenzi, Paci, Brumat, Bisaco. Primorje P.-Pisoni 3:2 Bila sta dva polčasa ne samo po 8a«u, ampak tudi po igri. Prvi polčas i« je končal neodločeno, Tu ata obe enajsterici pokazali lepo in tehnično zadovoljivo igro. Drugi pol-čab Je bil precej enoličen. Zmago Je domačinom prinesla enajstmetrovka, ki jo je oetvaril Ukmar. Gole so zabili sa domaffine Ukmar in Danev, za geste pa Madalena in Grim. Primorje P: Pirjevec, Ukmar I, Dancv, PieuUr, Gevie, Ukmar II, Prešel, Tlmeus, Cirah, Dnn'«l, Kacjan. Pisoni: Fcrfolja, Anunziato, Godin*. Blažina, Soalč, K roja ta n. Grim, Maddalena, Miot, Umek. Na zboru voHJcev SO Rižanci sklenil!, da bodo udarnAko očistili pašnike brinja, katero Je do treh uetrtin prer»«lo površin* t*h. 31 mladincev ja n*to 2 dni marijiv© Čistilo in treb-ta brtajs, očistili so 8 ha pašnikov, Tako bo fcivina zno, va drbil* prihodnji leto dobro pašo, n« bo več silila v gozdove in Jih uničevala. Dogovorili *o g« tudi, d* hode nepravih 125 m nov« ceste, s kate- ro bodo izravnali 2 strna klanca, ki »ta vazala eden bližnjo vas, drugi pa dve posestvi. V nedeljo pa ao na prav poseten naJ.n prlorll teden Rdečega križa. 37 mladine j« dopoldne n*>pravllo Ul prostovoljnih ur v di-’J«nju ruševin, popoldan pa so skupno z AFZ priredili v ta namen kulturno prireditev, pri kateri so zbrali 1720 lir prispevkov. BOUUNEC V nedeljo je dramski odsek uprizoril Krekovo trodejanko »Tr! se-atj-e*. Igralci so »» zelo poGudili m igr* j« dobro uspela, Ku4!«> M prvo dejanj« jo ladeisj domači m Edince, ki je pokazal precej nadarjenosti. Sledil je piri nor »Rože je na vrtu plela* in nato sčmboHčna deklamacija »Soči*. Ob zaključku je domači pevski rbor »apel nekaj ljudskih pasmi. Občinstvo jo bilo a prireditvijo prav zadovoljno, PANCAN Zopet bombe. V nedeljo zvečer ob 18,30 so ns*n*nci vrgli dve bombi proti stanovanju Bruna Giral-dija, Skoda j« neznatna in žrtev ni bilo. BAZOVICA Priapevbi aa ofrplko božičnico, Prebivalci Bazovico in Lipice ao PckM&li vi80kq »cc.alno «avert pri zbiranju za otroško božičnico, Darovali so: Lužnik Marij 1000 lir, Ivan Mahnič 800 lir, delavci in delavke pri pogozdovanju 3030 lir, nab'raln« akcij* po hiž*h 71*4 lir«, prispevki s proslave I. obletnice mednaredn« federacije demokratičnih gona 1700 lir, Lipica 1025 lir. Skupno 13419 lir. RADIO TRST II. ČETRTEK, 12, DECEMBRA 7 otvoritev - koledar; 7.10 jutranja glasba v zvezi z Vidmom; 7.30 veztj v slov,; 7,45 vesti v ital.; 8 pestra glasba; 11.30 operne melodije; 12 predavanje: Pradomovi zimskega športa; 12.15 filmska glasba prenos iz Vidma; 12,45 napoved časa, vest* v slov.; 13 vesti v jtal.; 13.15 glasba po željah; 14 i re-davanje: Londonska borza; 14.10*!-tanje sporeda: 17.30 plesna glasba; 18 ženska ura; 18.30 slavni violini. »U; 1845 predavanje: Slovenska književnost; 19 baletna glasba; 19.30 predavanje: Sodobne osehno. sti; 19.45 glasbene slike; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20 13 Primorska v francoski književnosti: 20.30 klavirska glasba; 31 alukna igra: An* Chr.stie; 22.48 pastr* glasb«, premos is Vidma; 33 nspo. ved časa . zadnje vesti v ital.: 28.15 zadnj* vesti v slov. ln čitanje sporeda za prihodnji dan; 23.30 plesna glasba. nihče n« vsiljuje, marveč mu jo na. lagat* le njegova zavest in težnja po svobodnem Življenju v srečni skupnosti jugoslovanskih naredov. Vsako ©krožj« £e organizira delo n* cestah, ki ao popravila najbolj potrobn«, a po končanem delu »e bo ljudstvo zbralo na določenih mest.h in s splošnim praznovanjem dalo duška svoji osnovni zahtevi in dolgoletni težnji. Pesem, godba in ljudsko veselje se bo teg: dne razlegalo od Kopra in nažega Jadranskega morja vae do najmanjše vasi in naselbine pod Triglavom ter glasno zaklicalo: Hočemo t rti priključeni k FLR Jugoslaviji, kočemo biti svobodni v svobodni skupnosti naših brat. sklh jugoslovanskih narodov! Vloga sa zimsko nagrado Tudi škedenjski zadružniki zahtevajo vrniiev Delavskih zadrug V zadnjem času so zborovali tla- lotili in ki so ga izdelali na osnovi ni Delavskih zadrug v Miljah, Ber- Uovljah in.r,a Opčinah. Na vach teh zborovanjih so člani zahtevali občni zhor in nova pravila. Poročali smo te, da se je pod pritiskom teh zahtev odv. Puecher zglasil pri polk. Robertsonu, ki mu je obljubil, da bodo odpravili fašistični statut in cž vili starega iz leta 1922. Tako vsaj je odv, Pu&cher izjavil na zadnjem zborovanju n* Opčinah. Predalnočnjim pa so s« sestali člani Delavskih zadrug la Pkednj«. Prišli so tudi tov. Ferjančič in dr. Timesu* za upravni svet ter zastopnik ravnateljstva. Na zborovanju so zadružniki, večinoma delavci, živahno posegli v diskusijo. Kritizirali so upravni svet ln dejali, da bi morale Delavske zadruge mnogo več pripomoči k izboljšanju gmotnega položaja ši- starega iz leta 1922. Zadružniki bo nato soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnje velitve upravnega »veta. Grspodarski položaj ljudskih množic je tako resen, da nujno terja, d* a« vrnejo Delavske zadruge članom. Le tako bodo lahko uravnovesili cone na tržaškem trgu. GOSPODARSKE VESTI Prvi povojni velesejem v Pragi je dosegel velik uspeh pri domačih in tujih razstavi jelo-h, tako da so se posamezne tvrdke takoj prijavile za spomiadanski velesejem 1947, ki bo v marcu. , Ij.kvida.cija bank v Bosni m Her-i cegovtni, Na predlog finančnega ml- Oarednji odbor sindikatov opozarja vse delavce, da morajo za dosego zimske nagrad« predložiti prošnjo pri podjetjih, kjer »o bil'1 zaposleni diy> L septembra 1946. Rok za vložitev prošnje je do 15. dectrnbra. Isto velja tudi a* nameščenca obrtniških podjetij m za h'Imke. Vsa potrebna pojasnila dobite na Osredinjem sindikalnem odboru ali pri lastni sindikalni erganizac'ji. aretacija vodij ake jske strar ke Preteklo noč so ar:tira!i 9 elanov izvršnega odbora akcijske »tranke. Zaradi krLtv* določb proglasa št. 1, 28. nov, »o namreč v ul. Zudecche 1 držali oz. hranili orožje brez dovoljenja ZVU. Aretirano; so Paladm GiovannI, Gcntilli Piero, Gfppi EHo, Dal Pe-sco Giovanni, Pekar Ervino, V.da-1! Maroello, Fogar Galliano, Guardian! Vasco in Magri« Duibo, Blizu Borit* so našli neznano truplo Včeraj zjutraj j* našel žslesnUkJ < uvaj približno i km od Boršt* tru. plo 30 do 25 letnega neznanca. Po. klical j« polisijo, ki je ugotovita, da »o neznanca ustrelili približno pred 10 urami, Zadet je bil s 5 revolver, 3kim streli. rokih slojev tržaškega prebivalstva. Dr. Tlmeus je v imenu upravnega sveta poročal o razgovorih * polk. Rcbertaoncin. Prebral j* tudi pismo EVU, s katerim zahtevajo ukinitev raznih fašističnih dekretov in fašističnega statuta. V pismu tudi predlagajo ZVU, naj pristan ntatratva je jugoslovanska vlada o-drodda likvidacijo pokrajinske banke za 3o*no in Hercegovino In nje. nlh podružnic. Likvidiran! sta bili tudi Hrv*taka banka v Travniku, Posavini in Brčkem. Likvidacijski posli »o poverjeni banki Bosne !» Hercegovino, ki predstavlja osred' na novi statut, ki »o jj ga 2e pred-1 njo državno banko, Sporočilain Vpisovanje v tečaj slovenščine Vpisovanje v tečaj slovenščin« za slovenske dijske, k! posečajo ita-lljSiiVike šole, je v prostorih nustne-g* odbora antifašistične mladine v Trstu, via Machiavelli 13, dnevne od 9, do 12. in od 15. do 18. ure Koncert v Skorklji V petek 13. t. m. ob 20. bo v dvo. rani št. 3 klavirski koncert prof. Libije Candekove s sledečim spo-redom: D. Scarlatti, suita III. an-dente; G. S. Back, preludij; L. Beethoven, op. 27 f.t. 2 iz sonate «Ob meariinl*; Chopin: op. 10 »t. 3, študija; Liszt, 2 nokturna; Ru-binstein, op, 23 št. 3. študija. Sestanek pri „Škaniper5u“ Slovensko prosvetno društvo »S, Škamperle* .nt* danes ob 20. uri članski »estanek. Razpravljali bodo o vairaih društvenih zadevah, Pri. dite polnoštevilno in bodit« točni! Smučarški izlet Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 15. t. m. smučarski >*-let z vajam! na črni vrb vad Idrijo. violinista Karla Rupla Koledar za leio 1947 ki ga izdaja »Gregorčičeva zsložba* v Trstu, je izšel in bo že v teku tedna naprodaj. Naročniki ga bodo prejeli na okrajih, ki »o bili navede*) v ©kroinjci. Nenaročnikt pa ga lohko dobe V slovenskih knjigarnah v Trotu ln Gorici in na okrajnih kolportažah. — Cena koledarja a* neparodnike j« 110 lir, V torek 10, decembra je priredil v dvorani Ridotto svoj prvi samostojni koncert naš »nani violinist Karlo Rupel. Spored, ki ai 8* je izbral, je bil zelo obsežen ter tako glede izbire skladateljev kakor skladb izredno zanimiv. Spoznali smo dela nekaterih glasbenih mojstrov, ki jih v Tretu obidajno ni zasledit; v sporedih kcncertantov. Prvi del konočrta je obBegal arijo predklasicnega francoskega sklada, tel j* LullyJa, sonato sodobnega so. vjetskega mojstra KorCmareva ter znani Mendelssohnov koncert v e-molu. Korčmareva sonata za violino ln klavir je bila za nas novost, predstavila nam J« eno izmed repre-sentatjvn.h del sovjetskega glasbe, nega ustvarjanj*, o kateresn pred nedavnim še nismo vedeli prav ničesar, saj so nam z vsemi mogočimi prepovedmi onemogočali kulturne stike z bratskim sovjetskim narodom. Sonata Korčmareva v en*m »tavku je j>©lna «v»ž« inven-cij«, Podlaga ji Je sicer :mpre»:o-ntatičen glasbeni izr«, uporabljeni pa so tudi moderni načini glasbenega ustvarjanja. Mendelssohnov violinski koncert v e-molu je edini, k. ga je spisal sa violino t* zasiop. nik romantikov, ter spada med bisere svatovn« violinske liUratur«. o-enem pa predstavlja eno izmed najbolj tipičnih ^del romantične glasben« am«ri. Drugi del koncerta so izpolnile krajše »kledb«. Ruski *kladat«lj Hačaturjan je bil zsatopan s »klad. bo »Spev ,n poem*. Sledila je »Mesečina na Travni gori*, katere avtor Je naš znani mojster Bojan Adamič. Njegova akladba je po eni atrani polna ž.vljenja, poln* hre-p«n«nj* po n«č«m, kar je š« d*l«d pred nami, po drugi strani pa nae popelj« v »vet »snj t«r je verna slika duševnih občutij naših borcev, kj so se daleč od drag.h dema. čih borili v gozdovih za svobodo. Dvorakov slovanski ples in Su-kova Burleska sta svtii skladbi, LAZAR LAGIN 38 0%]oknica „Anuska‘ Večerna zarj* je izginil*, PPČn* tema j« zakrila n«be « temne preprogo, v kateri je č stilec iaginil, kot da b; »e raztopil. streljanje j« zbudilo tudi Verniv«h«rja, ki Je dolgo leSal na hrbtu Nt mogel razumeti, kaj je bHo vzrok, da sta prijatelja tako divje streljala ln je hotel vedeti, čeravno ne na moč radoveden, kaj se j« Zgodilo, 7,e dlje časa ni ime) več moči, da hi se dvignil 8 »vojegs jedeža, stopil ven ter pogledal, kaj se J« zgodilo. Tudi vpraSat! n) hotel. C« je bilo kaj dobrega, mu bosta že povedala, če pa Je bilo kat alabegvt, ga tudi ne zan’ma vedeti, saj slabih stv*N ima te itak na pretek. Slišal je Aklejeva, ki j« prišel v kajuto, s« sklonil nad njim za hip ali dva in se potem zopet vrnil na »voj« prejinje mesto. Verniveher a« Je delal, kot da bi apal ln je Jul Aklejeva, kako Je dejal Kutovoju pomirjevalno: «8pl.» »Dobro*, je končno zopet prekinil dolgi molk- »Napolniti moram svoj pas. Tudi tl napolni »voje naboje.* »Zelo je močan!* je pomislil Kutovoj; glasno pa Je rekel; »Takoj Jih hom napoln'1. To je delo, k: srno s« ga dobro naučili.* »Sedaj bom jaz stražil*, j« dejal Akjejev, ko Je Kutovej napolnil vse svoje naboje, Kutovoj ni takoj zaspal ln Aklejev ga ni prebudil do zore. 7. POGLAVJE Kapetan Suhove) igra “Prihod,, Br*i čistilec »Paravan* e« J« vračal « nek« mtaij« proti Rio je g« pozno popoldne, ko j« laujo prelete.o neko (Mm-w Ki-.o, Tako vtooko * JMMfr fe ti Ut. $41« *»?*J M«#«* » pravili topove, d« bi odbili n*p*d, toda letalo ni lm«lo namena na-i:»*U, Krojilo j« nad njimi skoraj deset minut, kot da bi se hote,o prepr:6*tl, katero snoer bo čistilec ubral. Potem je odletelo proti a*v«ru, Letalo j« bilo izvidniiko in pričakovali so, d* bodo če* ano uro prigli bombniki. Kapetan Suhovej. poveljnik čistile*, se j« odločil, d* bodo plul dalje na morje, žapadno od shieri. kjer »o doslej potov«)). Njegov sprednji atroj je b) pokvarjen dan poprej, ko so *e tnorall borit' proti petnajstim »trmoglavcem. Nemo' ao jih pustili *»)e, ko »o porabili vso svoje strelivo, Dv« njihovi letali p« ata le ostali zadaj, v modrih globinah Črnega morja. Kapetana Suhovejeva nj prav. nič * mikalo, da bi začel še eno bitko * enim samim strojem, ki Je It deloval. Ukazal Je torej krmi-larju, naj krene s pota. Nemci so pričakovali, da bo sovjetski poveljnik skušal pobegniti ln so poslali za njim dva atrmoglavca, Ed«n r,aj bi oprezoval z* čistilcem vzhodno in drugi zap*dno od njegov« prejšnje smeri. Eno uro in 40 minut potem, ko J« ©dUUlo lavtdnllko leUUo, tc stopili topovi in strojnice »Paravan** v akoljo in prva nemška bomb* Ja že prižvižgala navzdol. Tokrat se j« Nemcem zelo mudilo, ker so našli čistilca, ko j« jonee že zahajalo. Ker Jih je «P*ravan» sprejel • vaeml a^Ojim! topovi, so m previdno odločili, d* a« n« bodo mudili predolgo v njegovi bližini, da (e ne bodo spuščali pren.zko, ampak da se bodo iznet:1i svojih bomb v več napadih: **©kre3tll so nad ladjo trikrat odvrgli avoj* strelivo in ae vrnili domov, kjer «o poročali, da *o izpolnili svojo nalogo. Važnejše kot to, kaj bedo Nemci poročali O akciji proti Čistilcu, J* bilo dejstvo, da jo ena l*nwd bomb poškodovala električno krmilno napravo. Hišica s krmilom in krmilno kolo samo sta bili uničeni te prejšnji dan ln v najslabšem primaru M lahka opravili trn vese: tako, da bi krmarili z vijakom; »troj n« desni »t-ani ladja pa jk lil uku močim butkodovan, da j« bi; pop-lnoma u