slaii naselniškega agen-ta na Škotsko. Georgija je že droga država, ktera skuša dobiti kolikor mo-gt»<"•♦» vt-liko število naseljencev. V me>eeu septembru naselilo se je v Zjed. državah !li,.'»41 itiozemeev, 10,400 \ nei;o v istem mesecu mino-lega leta. Od te^a števila izkrcalo se j«* v N« w Yorku 7Ji.812 naseljencev. \ B« »s tonu >e je izkrcalo 6403, v Baltimore t*W4 in v Philadelphiji 2800 naseljencev. V družili lukah to število ni doseglo niti 2000 osob. Največ naseljencev je prišlo v septembru naravno iz Avstro-Ogrske, namreč 19,21)6, potem >lede Italija z 10,142 in druge države. Iz Japonske d«>pelo je semkaj 17!»4. iz Canade 1<»74 in Zap. Indije 1556 naseljencev. Vsi druiri odpadejo na Evropo. V mi-nolem mesecu so poslali 504 naseljenci'* nazaj v njihovo domovino. -o-• VELIK POŽAR. V Boontonu, N. J., so zgorela poslopja tovarne za železo. Poslopja Lincoln Tron Works v Bnontouu, NT. J., so včeraj popolnoma zgorela, Tudi poslopja bližnje Boon-ton Iron & Sleel i 'o. so zelo poškodo-vana in deloma tudi razdejana. Skupna škoda znaša kaeik $40,(HK) in se le deloma pokrije z zavarovalnino. Vzroki fM.žam še niso znani. Požar se je nepopisno hitro razširjal, tako da se ie bilo nekaj časa bati. da bode v-e mestece zgorelo. K sreči se je pa veter okrenil i ti končno se je srasilcem |M.~re<-iIo požar omejiti. Zvonik za-jedno 7. zvonom, kteri je tekom zadnjih 75 let naznanjal delavcem priče-tek in konec dela, se je podrl. Nad 300 delavcev je v sled požara ostalo brez -o- Avtomobil zletel v zrak. Cleveland, Ohio, 17. okt. V predmestju Lakewood za vozil je včeraj zjutraj nek avtomobil v brzojavni dr.>.r in wksplodiral. Y.-*i štirje ljudje, ki -o se vozili v avtomobilu, so težko ranjeni in dva bodeta vsled zadob-Ijenih ran najbrže umrla. V avtomobilu je bilo 15 gahrn gasolina, ka-t«*ri >e je razlete!. Avtomobil, ki je veljal $4200, je razdejan. Ženska morilka. Council Bluffs. Ia.. 17. okt. V njegovem stanovanju nad Krugovo gostilno na Bmadwayjn našli so Frank K. 1'otta, aliar- Frank K. Morri-a iz i Pli.ladelpbijv ustreljenega. Pott je bil \ —»bi z Enio Ripke. ki je bila njegova ljubica in ktera ^a je nedavno dala v Oinahi zapreti. Eino so zaprli, ker je sumljiva umora. Denarje v staro domovino; pošiljam«: , M t 20.50 ............ 100 kron. 14 I tO.90 ........... 200 kron, n | 404.00 ........... 1000 kron, ca 11020 00 ........... 5000 kron. ' Poštarina je všteta pri teh vsotah. 7 D< ma se cakazane vsote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Nai« denarne poMljafcv« i«pb*«j« ^ c kr. poštni hranilni urad ▼ 11. d« 12. , dneh. Denarje nam poalati j« najprOii-neje de $25.00 ▼ fo to vini ▼ priporočenem ali regiitrovanem pismo, TeČje i, tneske- po Domestic Postal Money r, Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK SAK8ER, n 109 Greenwich Street, New Text u •104 StOlair Ave. KJE. Olerelaad, a \ Mehikanska junta. Prijeti revolucijonarji, V TEXASU SO ZVE2HNI URADNIKI PRIJELI VEG ČLANOV MEH. REVOLUM-JONARNŠ JUNTE. Aretovali so jih v Del Rio, Tex., ker so pošiljali ustašem orožje. PODRUŽNICE JUNTE. San Antonio. Tex.. 17. okt. Zvezini uradniki so včeraj v El Rio, Tex., aretovali Mehikance Pedro Gonzales, Demetrio Čast m, Creseente Marquez in Tiburcio Garcia, kteri so obtoženi, da so agitirali v prid ustaje v Mehiki in da so ustaše oskrbovali z orožjem, •letniki so bili v zvezi z onimi ustaši, kteri so nedavno nepadli mestece Ji-minez. Tz zaplenjenih spisov je razvidno, da so jetniki člani zarote proti mehikanskej vladi. Junta ima svoje podružnice v El Paso, Laredo in Brewnsville. Nje namen je. poslati v Mexico vojaško ekspedicijo. Pričakovati je nadaljnih aretacij. na Položaj povoljen. IZ VSEH KRAJEV CUBE PRIHAJAJO SEDAJ UGODNA POROČILA GLEDE PACI-FIKACIJE. —e— Governer Magoon jo pohvalil vodje revolucije radi ustanovitve mir m. AMERIŠKE POSADKE. V CHICAGU SO SAMI NORCI. Tako trdijo zdravniški zvedenci. >v- Piit>burg, Pa., 17. okt. Tukajšnji zdravnik in zvedenee na polju blazno-11 -li dr. <'. C. Wiiiey je te dni naznanil. da je v Pittsburgh manj blaznih ljudi ne »o v Chicagu. Sedaj sta se pa oirlasila eliicaška zdravnika dr. Adolf G. Vogeler in dr. T. B. Wig-gin, ktera soglasno trdita, da v Chicagu sploh ni nijednega pametnega p- človeka. Po zatrdiln dr. Vogelerja .]< 8."» odstotkov chicaških prebivalcev :ie imnih, dočim trdi dr. Wiggin, da je ost a. ill 15 odstotkov ehicaskega jjre-v biva.stva na robu blaznosti. Dr. Wil-ia -edaj ne ve, sta se-li njegova chi-n. caAka kolega pravilno izrazila; ako 0- J1' Pa temu ia«o, potem spadata tudi j>_ <*'iia dva. k norcem. — Mi mu radi verig jameino, ako ]»omislimo na ehieaške slovenske "socije'' obeh taborov. ar -o- co * le Čast in osveta. >a Vidalia. (Ja., lb. okt. Win. T. Gil-m pin je včeraj zvečer v hotelu Kimos a- -treljal na \V. \V. McDonalda, bivše-rl- ga mavorja in uglednega pravnika, e- kt« ri je dvanajst ur kasneje umrl. )0 flilpin, kteremu >e je sporočilo, da sta tz so McDonald in Gilpinova žena domenila. da se sestaneta v imenovanem hotelu, se je skril v dotienej sobi in ustrelil na McDonalda v jtrenotku, ko je slednji vstopil z njegovo ženo v sobo. (iilpin in nje<*ova žena sta se pro-.stovoljno izročila polieiji; oba so za-l) prli. McDonald je pred svojo smrtjo " prosil, naj se Gilpina sodno ne zasle-duje. o 1- Odlikovan zamorski slikar. Zamorski slikar Henry O. Tanner v Oiieagu dobil je za svojo v Chicagu e pri letnej razstavi ameriških slik razstavljeno sliko nagrado v znesku $500, kajti njegova slika je bila najboljša. H Slabe jestvine za vojno mornarico. k Boston, M ass., I*, okt. Na Navy 7 j ^ ar lu v ('harb'.-townn botom e javi.«- dra/ln prodali veliko količino _ n - in. k t ere j>okvarile, tako da „ jili je zvezi na vlada sklenila prodati. .Jestvine m> sicer še /a ralxi. vendar pa niso rake, kakoršnje določajo od-redbe zvezi ne vlade. Dražbo l>ode nadzorovala tukajšnja zdravstvena j oblast, ktera bode nezdrave jest\-ine takoj zaplenila, kakor hitro še prodajo. Nezgoda na morju. Honolulu, 10. okt. Misijonski par-nik. kteri je minoli torek odplul od tukaj v Seattle, Wash., se je vrnil na-| zaj, kajti na dnu se je napravila luknja in v parnik je prišlo 20 palcev | vode. Parnik se je moral vrniti potem, ko je bil že 500 milj od tukaj oddaljen. Kabinetna seja. Washington, 17. okt. Vsi v Wash-ingtonu navzoči člani kabineta so včeraj prisostvovali kabinetnej seji. Po ^eji sta se državni tajnik Root in glavni poštar Cortelyon dalj časa posvetovala a predsednikom Rooseveltom. Vsebina te konference ni znana. ' Havana, Cuba, 17. okt. Governer Magoon je izrazil vodjem revolucije svoje priznanje, ker so pomagali pri zopetnej ustanovitvi miru in reda na Cubi. Posebno pohvalno se je pa izrazil o generalu Guerra. kteri je odklonil izvolitev vrhovnim poveljnikom ustašev na Cubi in s tem dal lep vzgled ostalim ustašem. Včeraj popoludne sprejel je governer diplomate, sodnike vrhovnega sodišča. mavorja in člane mestnega sveta Ilavane. razne konzularne zastopnike in delegacijo akademije znanosti. — Od pošiljanje ameriškega vojaštva v odkazane posadke dobro napreduje; 3. bataljon 28. pešpolka odšel je danes v Guanajav, pokrajina Pinar del liio, oddelek konjiče v Placetas; 5. pešpolk v Caibarien in Remedios. Na otoku vlada popolni mir. Samomor radi bojazni pred smrtjo. Waterbury, Conn., IG. okt. Ženo tukajšnjega meščana Christian Jac -leja. ktera je minoli ]>etek neznano kam zirinola, našli so danes \ gozdu pol milje severno od njenega stanovanja zastrupljeno s karbolno kislino. Y kratkej dolu jej je umrlo šest otrok in več bližnjih sorodnikov za jltiko in to je nesrečnico, ktera je mislila, da bode tudi ona umrla za jetiko. gnalo v samomor. Z $11,500 zginoL V Jersey City, X. .T., je 321etni J. \V. Guenther,, sel Lafayette Trust Co. zginol z $11,000 v nakaznicah in $500 gotovini. Policija ga «edaj marljivo isce, toda do sedaj ga še ni našla. Client her je dobil nalog nesti denar v prvo nacijonalno banko, kamor pa ni prišel. Ker so v banki njemu zaupali in ker je še dan popre je nesel $10.000 depozita v gotovini, se je bati. da ga ni kedo oropal. Deset centov za človeško življenje. Baltimore, Md.. 17. o-kt. Sodnik Harlan je spoznal danes Fred Moo-reja krivim uboja in ga je kaznoval — plačilom denarne kazni v znesku 10 centov. Moore je ubil Chas. Jubba, s kterirn se je spri radi komada ledu Pri pretepanju je .Tubb tako nesrečno padel, da si je razbil lobanjo in na mestu umrl. Zastrupljen vodnjak. Baltimore, Md., 17. okt. Vodnjak, iz kterega dobiva rodbina S. M. Gary v C.earfieldu, Baltimore county, svojo pitno vodo, so našli veliko količino striapa, kterega je nokdo vrgel v vodnjak, da bi zastrupil vso rodbino. Po daljšej preiskavi se je dognalo, da je žena vrtnarja William Bengerta vrgla strup v vodnjak/da se tako os.veti nekemu vslužbenen. s kterirn se je sprla in kterega je hoten potem obdolžiti, da je on vrge strup v vodo. Canada in naseljenci iz Iztočne Indije. MESTNE OBLASTI V VANCOU-VERJU, B. C., NE DOVOLIJO IZKRCANJE TJEKAJ DOŠUM I N D I-J A N C E M. Na parniku Empress of Japan pričakuje 1000 Indijcev izkrcanja. KONFLIKT Mrrn MESTOM DRŽAVO. IN Vancouver, B. C., 17. okt. Vsled naloga tukajšnjega mavorja Buscom-beja je mestna policija preprečila, da bi se semkaj došli indijski naseljenci izkreali na na naselniškej postaji ca-nadske vlade. Tukajšnje prebivalstvo jo namreč do skrajnosti sovražno naseljevanju Indijcev in bati se je, da pride do jednakih nemirov in bojev, kakor povodom pričetka naseljevanja kitajskih kulijev. S pamikom Empress of Japan dospelo je včeraj semkaj nad 1000 Indijcev, toda ni jedne-mu niso dopustili izkrcati se. Vsled zadržanja mestnih oblasti pride najbrže do konflikta s eanadsko vlado, kajti mesto sploh nima pravice preprečiti izkrcanja naseljencev. Vesti iz Rusije. V vojaškem varstvu. VOJAŠTVO ZOPET ČUVA VSE ŽELEZNIČNE VLAKE V RUSIJI, KER SE JE BATI NEMIROV. Rusija gradi največjo vojno ladijo na svetu po vzoru angležke Dreadnought. NAGRADA VESTNEMU VOJAKU. Sveta vojna v Severnej Afriki. DOMAČINI V IZLAMSKIH DEŽELAH.—MAROKO IN ALGIER SE PRIPRAVLJATA NA VOJNO. Vsled tega je v Franciji nastalo veliko razburjenje. V NOVEMBRU. MUČNA NEGOTOVOST. Ako kak član Vaše rodbine oboli, mu vsakdo skuša pomagati. Vse se stori, da se ublažijo bolečine bolne o-sebe potom kakega zdravila. Vi letate v lekarne in nazaj, polni mučne negotovosti, bode li zdravilo dodelilo bolniku zaželjeno pomoč. Toda poznan je samo jeden slučaj, v kterem ni treba dvomiti o vspehu in to je Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero pomaga v vseh slučajih želodčnih bolezni in drugih. Ono ne daje le takojšnje pomoči, temveč popolnoma ozdravi bolnika; ono mu podeli zdrav tek, uredi prebavanje in ojači prebavalne organe. S spopolnjenjem prebavanja obnovi kri, podeli novo moč mišičevju in živcem, poboljša možgane in podeli koži svežo rudečo bojo. Zdravim ljudem ohrani in poveča njihovo moč. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Tanger, Maroko, 10. okt. V okraju Kehamna, kjer se pripravlja moha-medanska verska vojska, prišlo je do prvih nemirov. Vstaši so zaplenili več z orožjem obloženih karavan, katere so bile na potu iz mesta Maroko na oazo Talilelt. Paris, 17. okt. V Maroku in Al-jrieru je pričakovati krvave vstaje moliamedaneev, radi česar so vojaške oblasti v Algieru zelo vzrujane. Poveljnik vojaštva v okraju Ain Safra brzojav.ja vojnemu ministerstvu, da se domačini povsem resno pripravljajo na sveto vojno. Mulaj Abu, strič-nik marokanskega sultana/ obiskal je vse beduinske rodove, ktere je pridobil za to, da so domače prepire opustili in da prično sredi novembra s sveto vojno. Vojniiki se bodo zbrali pri reki (vodi) Gir, kjer je že pripravljeno pot rebno orožje. Odposlanci iipornih domačinov so prišli tudi k rodu Beni Guil, kteri se bode vstaji najbrže pridružil. Za sedaj Francija še ne bode pes'ala v A.gier vojaške pomoči, pač pa zbira ob marokanskej meji vojaštvo. da prepreči napad iz Maroka na Alsier. Panamski prekop. Washington, 17. okt. Državni tajnik Root, kteri se je na svojem potu iz Južne Amerike mudil dva dni na panamskem istmu, poroča predsedniku. da je iznenaden radi velikosti že izkopanega ozemlja za panamski prekop pri Culebri. On je mnenja, da čas, kterega so rabili za to kopanje, nikakor ni dolg, tako da je prepričan, da bodo tudi ostala dela hitro napredovala. Križarka Boston na pesku. Washington, 17. okt. Mornarični oddelek naznanja, da ni nihče odgovoren, da je križarka Boston na obrežju države Washington zavozila na Petrograd, 17. okt. Ministerstva notranjih zadev in prometa izdala sta povelja, vsled kterih mora zopet vojaštvo čuvati vse vlake in da se morajo povsodi »graditi posebne stražnice na vseli kolodvorih. Vse to mora biti gotovo tekom 14 dnij, tako da bode vse pripravljeno na štrajk, kteri se baje prične dne 30. oktobra. Petrograd, 17. okt. Admiraliteta je st.deiiita graditi oklopnico po vzoru in velikosti angležke Dreadnought. Ka i finančni minister lvokovzov ni hotel za to dati potrebne svote, obrnil se je admiral Birilev direkLno na carja. kteri je j>otem Kokovzovu ukazal izdati za to potrebno svoto v znesku $9^00,000. M itava. 17. okt. Blizo postaje So-kolniki povozil je nek moskovski vlak nekega moža, tkteri je bil jirivezan k relsom. To je brezdvomno osvetni čin revclueijouarjev. Petrograd, IG. okt. "Gazeta" poroča, da je 50 mornarienih kadetov dezertiralo, ker niso zamogli služiti pod sedanjimi okoliščinami. Kadetje so spa>dali ruskemu brodovju, ktero je ravnokar dospelo ik murmanskemu obrežju ob Severnem Ledenem morju Varšava, 16. okt. Policija je danes našla glavni stan organizovane tolpe teroristov in zaprla 49 lopovov, kte ri so obdolženi, da so izvršili več umorov in ropanj. Lopovi so svoj plen oddajali tukajšnjej soeijalistič nej organizaciji, toda s svojim deležem niso bi.i zadovoljni in so kasneje ropali na svoj račun, in sicer tako uspešno, da so imeli denar celo naložen v hranilnicah. Petrograd, Iti. okt. Iz Jalte na Krimu se poroča, da so tamkaj zaprli nekega detektiva, ker je streljal na patruJjo dragoneev, da bi tako vojake pridobil za klanje čifutov. Policija v Voronežu našla je 12 bomb pri nekem kmetu iz vasi Peski, ktera vas je bi a središče agrarnih nemirov v minolem poletju. Petrograd. 10. okt. Poveljnik pe-rogradske jnisadke je v dnevnem u-kazu javno pohvalil in se zahvalil onemu vojaku, kteri je due 10. sept, na dvorišču osrednjih zaporov ustrelil dijakinjo Semenovo, ker se je pojavila na oknu svoje ječe. Vojak je dobil vrhu tega tudi nagrado za 10 rabljev. V dnevnem ukazu se predstavlja vojaka njegovim tovarišem kot vzor zvestobe in izpolnjevanja dolžnosti. Jetniki trdijo, da je vojak brez predpisanega varnostnega klica streljal, dočim trdi vojak, da je Semenovo štirikrat pozval, naj se ogiba otknu. raz ktero je ona s svojimi tovariši psovala samjonovski polk radi zatiranja nemirov v Moskvi. Generala Mina, kteri je v Moskvi vodil Semjonovski polk, so kasneje v zahvalo imenovali ears&im pobočni-k. ni. nakar ga .je Zenajda Kouoplja-nikova na kolodvoru ufetreli a. Slednjo so t .besi i 12. sept. Petrograd, 1(5. okt. Oblasti so za--pretile, da bodo zaprle vseučilišča v j Petrogradu, Moskvi in Kijevu, ako se bodo v vseučiliščih še-v naprej vršila revohu-ijonama zbovovanja. kterih se udeležujejo tudi dijaki. Razne novosti iz inozemstva. IZREDNA PODRAŽITEV MESA V NEMČIJI; SEDAJ BODO UVAŽALI MESO IZ AVSTRALIJE. Major Dreyfus v vojaške j službi. — Minister Clemenceau zahteva ločitev vojaštva in politike. SECESIJA AVSTRALIJE. Raznoterosti. ffio si namente ter v Ameriko vzeti, piši zapoiasnila m vožne cene na: PRANK SAJCSEK, m Qmmich St, few Y«i N. Y, ker tu bodei najpoiteneje in najbolje postieleu. Fr. Sakser je priznani zastop- Hammond obsojen. Albany. X. Y., 17. okt. Tukajšnje sodišče je obsodilo mizarja John C. Hammonda, kteri je svojo ženo zadušil in njeno truplo zaprl v kovček, v dosmrtno ječo. Ko so mu naznanili obsodbo, ni bil niti malo uzrujan. Rumena mrzlica na Cubi. Havana, Cuba, 17. okt. Včeraj se je pripetilo na Cabi 13 slučajev rumene mrzlice in od teh jih odpade de-s * na Havano. Danes sta se pripetila v mestu zopet dva slučaja nevarne nikvseh ir>*pitnih parobrodnih druib bolezni. Berolin, 10. okt. Meso se je po vsej Nemčiji nepopisno podražilo in radi tega je časopisje prisiljeno p< zi vi jat i vlado, naj končno dovoli uvoz zmrznjenega mesa iz Avstralije in Novega Zealanda m ua otvori meje za uvoz žive živine pod uvaževanjem določb glede preprečenja živinskih kužnih boleznij. Tega vlada ni storila dosedaj. ker se je bala kričanja agrareev. V kratikem bode Nemčija tudi prisiljena otvoriti svoje meje za uvoz živine, kajti pri neruskih kosilih je meso tako redka pojava, da le ina-lokteri Nemec ve, kaj je meso. Se daj se je tudi (konjsko in pasje meso tako podražilo, da si ga zamorejo privoščiti le še častniki in uradniki nižje vrste, dočim se delavci preživljajo z jestvinami nižje vrste. Madrid, 10. okt. Vojno minister stvo naznanja, da je zvišalo vojaški proračun za $2,100,000. Vincennes, Francija, .17. okt. Major Alfred Dreyfus je tukaj pričel s svojim vojaškim službovanjem pri topni štvu. Minister notranjih zadev Cle meneeau zahteva, da se ustanovi zakon, kteri zabranjuje vojaštvu vtikati se v politične zadeve. Perth, Avstralija. 17. okt. Tukaj šnji parlament sprejel je z 19 proti S glasovom predlog, da se država Za-padna Avstralija loči od "Commonwealth of Australia". Bizerta, Tunis, 17. okt. Francoska podvodna torpedovka Lutin je včeraj pri vajah zginola v globočini. Odkar se je v prvič potopila, jo ni niht več videi in brezdvomno je zgubljena. V njej je bilo 13 mož. Angleži bodo sedaj Francozom pomagali ladijo dvi gniti. Rini, 17. okt. Oficijalni vatikanski list "Osservatore liomano" naznanja. da namerava francoski kabinet, ko se snide poslanska zbornica, ob tožiti Vatikan, da je s francoskimi royalisti sklenil zaroto v svrho padca republike. Francoska vlada ima baje vse tozadevne dokaze. Dunaj, 10. okt. In Merana poročajo, da je tam ponesrečil v planinah 211etni filozof Edmund Lachmann iz Hamburga. Bil je z rodbino v Schoe-ni ter je napravil z bratom skupen izlet v gore; tu se mu je spodrsnilo, padel šest metrov globoko in se ubil. Berolin. 10. okt. Razvoj — ne revolucija, to je načelo večine socijalno-demokratične stranke na Nemškem. Bernstein je rekel na shodu v Mann-heimu: "Kdor pravi, da nemški delavec ni revolucijonar, ga s tem ne graja. Revolucija je, v smislu, kteri ima beseda sama, tkakor tudi vojska, barbarsko sredstvo, s kterirn naj rešimo spore, o kterih se misli, da se ne dajo drugače rešiti. Vse, kar ponižuje tok človeškega življenja, stoji v nasprotju s kulturo, ktere najsigur-nejše merilo je: e«nenje osobe." Dunaj. 10. akt. V Avstriji se j>o-pije na leto |>ovprečno 20 milijonov hektolitrov piva, 5 milijonov hektolitrov vina in 3 mi ijone hektolitrov žganja v skupni vrednosti loOO milijonov kron. Iz Avstio-Ogrske. Sprava z Italijo. FRAN JOSIP SE JE USTRAŠIL DOGODKOV NA REKI IN V ZADRU TER — ODLIKOVAL ITALIJANSKEGA K6N-ZU L A. Novi napadi proti ministru inostranih del, Goluchowskemu. URADNO NASPROTOVANJE Dunaj, 17. «.kt. Dogodki na Rek r. v Zadru, kjer >.. Hrvatje povo.Kvm kolskega izi-ia \ Zairreh pretepali Italija »'. so ze!o uj>. vali na re^n-M Fran Josipu. It.-.lija je t-iur-ično -htevala zadoščen ja in l< mah j,- i,s;,t. -kalo, da ni prišlo d. dij-l« inati-n neprilik. Vrhu t- .iv^-trij^k« oba', v Dalmaciji št n.so utrjene in v. ji.-, mornarica ni p<>t »ii.::. Radi tega j = i ostalo druzega. n. go sl>u>,iti do>." : spravo / Itali i>i da !<• »h-^-ž.e. , cesar podeli! italijanskemu konzulu v Zadru nek red. Budimpešta. 17. kt. Večji del o.l-s skega časopisja j rieelo je skupnega ministra inostranih del. fioluehovv-skega. zopet ostro napadati. Jedva ua je ministerski predsednik Wekcrle cesarju zagotovil, da ogrske delegacijo ne bodo nastopilo sovražno proti Goluchowskemu. že se pričenja zopet napadanje in sicer še celo od s-trani vla-dinega časopisja. ROPARSKI UMOR. Roparji so v Spokane, Wash., umorili tamiks Y. M. C. A. Spokai.e. Wash., 17. <>kt. Včeraj zvečer je > k l epoznan ropar na 7. ulici nap: •••' tainika llutchinsona od Young M t s Christian Association, kterega m- mestu ustrelili. Morilee je naravno nsel. Nova tfc^presna družba. Augusta. Me.. 17. okt. Tukaj so ustanovili North American Express Co. z ustanovno glavnico \ znesku $25,000,000. Predsednikom nove družbe je bil imenovan J. Berry. ■wej^ i KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Vaderland 15. okt. iz Antwerpena. (že poročano) s 1312 potniki. Cairmania 10. okt. iz Liverpool a sl75t» potniki. čuvaja umoril. V Buffalo, N. Y., so zaprli Harrv Gillena, kterega je iskala policija mesta Rochester, Pa., ker je v zvezi s štrajkom stavbenih delavcev umoril nočnega čuvaja Louis Nveja, ki je služil pri American Bridge Co. Nečloveški pazniki. Velika porota v Lexingtonu, Ky., vložila je fako jesen, tako izide v^.tk . leto pred volitvami tudi jMM-.* H » / ezineg-a delavnega urada, kteoi I >ka./e *> številkami kolikor mo-jioee -letini j«.!ožaj delavcev naše dežele. Šiatisiika teh poroeil je pa ravno laki, kakoršna so v.-^a druga olicijelna jwji-.x-iia eveeine vlade, ktera se veči-n»tuA i. ' ijeoiajo /. dejstvi. S šte-• ligami jc lahko v»ako stvar dokazati ravn-t ; a k «, kakor tudi s svetim pismom, in ainerw'u ,-tati>tiki razumejo -.vjij "business'' ravno tako, kakor teo« Tak i C-itamo »edaj \ raznih anglež-kih •• w.pi-ih poročilo iz Washingto-na, ktero -ne tako-]e prične: "JImnožici »lelavoi so deležni veli-dela priasperitele naše dežele. T<» lej®tvo lahko uvidimo, ako pre-^le iujemo nedavno objavljeno poročil > l.davski^a urada Zjedinjenih dr-xa\ » plarah, delavnem času in ee-Iiah 'Ivi:. I/, tu objavljenih števil kje ratk-idno, da ima povprečni delavec* <;raj*i delavni <"-as ne.iro kedaj j^preje, nla I->l»i\a -<*da,j večjo plaro za krajši ■del i.ni a> nego kedaj preje, oziroma d:t ' >edaj pri uraj>em de. a vnem < i>ii ve '- nego tedaj. ko je bilo dnevno del. Ulji« M0D >elaj. Nadalje je i' -'evi k tudi razvidno, da se id nieu! plaea tako povišala, da /sr t - -'-daj več kupiti nego preje, d»isir.«i ! » -e je različno blago podra-/do zaj*>sleni, izdatno po- I : v^- to -kušaj« {totem dokazati — 7. I prt uit* rje vanje vzamejo leto 1S94 m primerjajo plačo, delavni čas in ce-ii» > i v i i / i-timi Alt- v i kami leta 1905. ( m i > >ia Statistiki ii<_>čej4 Seveda, jednostavno rail i tega. ker je bila ono ieto pri nas največja kriza, »ko je bilo na milijone dtltveev (»rez dela in ko je samo v New Yorku nad stotisoč delaveev bilo ne. /a- u/ka. doeim so drugi delali denar, -amo da so za mogli do- i : i t Že >aino to dejstvo zadostuje za li-ik da so številke zgorajšnje Stati-stike navaden svindel od strani vla- <1 N i:»e i te\ Š;evil'c ni dru/.ega. !i ■ in: !'?i |e':r eem napačno sliko 0 v, j-hove tu i - 1 a;", da -'i tako :r!a- li pri s. liJ \ ali v pri 1 vlade. KJiO je car TJiko aj II. snubil carico? Prvi »rat je videl ear Nikolaj II. j»n.ji"e/.injo Ali-., svojo sedanjo soji rtr*. v Walt.mu na Temzi ter si jo lakoj za/.elel /,a ženo. Nekega dne je aa^el earevič prineezinjo samo v vi1 eru i aviljonu. Takoj ara je pre-š aila ij.ise*, da je sedaj pravi čas, da j » zasnubi. Toda ni se nu>pel takoj opomniti, kako naj ji to pove. ne da hi prekršil strogo rusko etiketo. Kmalo otrese bojazni, stopi pred 1 "onrezinjo ter reče: "Car, moj oče mi je zapoved al, da vam ponudim si/«>jo roko in srce." — Princezinja je odgovori*: "Kraljica, moja mati, mi je zapovedala, da sprejmem vašo oonnjeno mi roko." Prineezinja se r»p» teb bosedai hudomnžno nasmeje in prtstaJri: "Ali area apregoMm po »roji lastni woijL" Vojaki za Filipine- Z našo ko.onijalno politiko se nam ne godi bolje, nego drugim ljudstvom, ktera so se morala na tem polju še le Lzpamtovati. Kjerkoli je v kakej oddaljenej deželi koje tuje ljudstvo razprostrlo svojo zastavo, moralo je kraj nje pe ni doseglo sporazumi j en je. Leta 1S99 se je ključ za prispevanje prvič izpremenil, in sicer tako, da p aeuje Avstrija OO.i'U odstotkov, Ogrska j>a 33.07 odstotkov. Iz navedenega sledi, da nosi Avstrija dobri dve tretini. Ogrska pa le jedru. tretjino stroškov za skupne zadeve. Ob določitvi izrnere oboje--transuih prisj>evkov bi se moralo se-veda pravično presoditi ves gmotni položaj obeh državnih polovic. Vtem primeru bi račun izvestno poda! kljue, kteri bi bil za Avstrijo ugodnejši. Go-spodarski položaj obeh državnih del '»pravičuje dandanes vsekakor izdatnejše prisj>evanje od strani Ogrske, kakor pa je bilo določeno v prvih desetletjih po uveljavljenju pogodbenih zakonov. Ali ne le to, da odpada na Avstrijo dve tretjine stroškov za skupne zadeve, položaj se na škodo Avstrije [»oslabša zategadelj, ker se pred vsem dohodke od carine porabljajo za pokritje teh stroškov. Sto-prav s carinskimi dohodiki nepokriti stroški se pokrijejo po više navedenem ključu. Statistika uvoza in izvoza iz Avstro-Ogrske kaže, da prehaja znatno večji del importiranega blaga preko avstrijskih earinskih uradov; nadalje je notorično dejstvo, da se znatno večji del uvažanega blaga vabi i:i p .vžije v Avstriji. Iz če-> - -ledi. da o:rromen del carinskih hodkov odpada na cislitvansko po-lovieo. Tako je Avstrija pri kvoti dvakrat prikrajšana; o .koristih, ki i h ima Ogrska od skupne avstro-ogr-ke >>a ike. na tem mestu niti ne govorimo. Pred nedavnim je izšla oficijelna -tati-lika o blagovnem prometu z inozemstvom. Iz te povzamemo, da znaša vrednost v preteklem letu v monarhijo importiranega blaga 2*4 milijarde kron. Celih 35 odstotkov tega blaga se je importiralo čez avstrijsko carinsko mejo: ne mnogo manj t eg? b siga se je v Avstriji tudi porabilo in povžilo. Ti dejstvi opravičujeta sklep, da se prispevanje k stroakom za skupne zadeve, ki je po kvotnem ključu določeno na okroglo dve tre-tinke: jedna tretinika glede carinskih dohodkov znatno poslabša za Avstrijo, kajti malone 85 odstotkov carinskih dohodkov gre Avstriji in le dobrih 15 odstotkov Ogrski. Oposorifci je Ha to, da. je krnimo rpračoaj« trn aein i^pmriwge se 4er le posredno t mrem .a sko in carinsko pogodbo med Avstrijo in Ogrsko. V trgovinski in earinski pogodbi z Ogrsko, pri »kteri gre pred vsem za ureditev gospodarskih vprašanj, se urejajo komercijalne zadeve, zlasti eariostvo, načela o zakonih o indirektnih davkih, denarstvo, ureditev železničnih vprašanj ter 6istem o ureditvi vojstva. Ker ve.javaost obstoječe trgovinske zveze z Ogrsko poteče 'koncem tekočega leta ter je na obeh straneh želja, da se preuredi sedanji položaj, se vrše sedaj intenzivna posvetovanja med obema vladama. Spričo okolnosti, da so že sklenjene nove trgovinske pogodbe z najvažnejšimi inozemskimi državami za čas do leta 1917, je malone iz kljalčeno, da ne bi za to dobo in me-rito ostalo pri enotnosti carinskega ozemlja. Glede drugih vprašanj, ki spadajo v kompleks obravnavanj, zlasti g ede indirektnih davkov, je pa vsekakor pričakovati važnih pre memb. Zvišanje poštnih pristojbin. Le tošnjo spomlad je prišla v javnost vest, da hoče vlada zvišati poštnino za pisma od 10 na 12 vinarjev ter tako dobiti pokritje za regulacijo službenih prejemkov poštnih vslužbencev. Proti nameravanemu zvišanju so protestirale z vso odločnostjo razne gospodarske korporacije. Vsled nastale iz-premembe v ministerstvu je vprašanje za nekaj časa stopilo v ozadje. Sedaj pa je zopet prišlo vprašanje na razpravo, kajti vlada je odločena izvesti povišanje nekterih pristojbin v poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu ter je že pozrvala gospodarske korporacije, da se izjavijo o nameravanem povišanju. Iz dnevnih vesti je znano, kakšne izpremembe se nameravajo. Opomniti naju je le, da poštnina za pisma v daljnem prometu ostane neizpremenjena. Odpor v kup-čijskih krogih izvestno ne izostane. Namerava se zvišati tudi naročnina za telefonske naprave posameznim a-bonentom. Tozadevna namera mora zlasti pri Slovencih vzbuditi nevoljo. Te efonska naprava v Ljubljani ima vse polno nedostatkov, pritožbe so zlasti v zimskem času na dnevnem redu. Za to, kar erar v Ljubljani nudi, je še sedanja naročnina previsoka. Vrhtega pa mora obugati nevoljo zlasti tudi ta okolnost, da erar uganja v kranjski deželi naravnost neverjetno štedljivost ter absolutno odklanja vse prošnje za zgraditev norih telefonskih prog v deželi. V takih razmerah pač ni računati na to, j da bi trgovski krogi ne protestirali ' proti po višku naročnine. S. N. Država in cerkev. Pariz, septembra lOOb. I. Po tolikem pričakovanju so koneč-no vendar enkrat zag-.edala beli dan navodila rimske stoliee glede bogo-častuih združitev; toda francoski cerkveni dostojanstveniki dobro vedo, da se ne more riniti z glavo skozi zid in zbrani so bili teh dni v skupno posvetovanje radi bodočega nastopa. Resen je trenotek, iker izdana je od strani zastopnika države in cerkve parola: "nazaj ne morem!" In vendar jeden ali drugi se mora ukloniti, mora se najti kompromis nekakega "modus v i vend i", ako se neee pahniti državo in cenkev v dvoboj, kterega posledice bi še dolgo občutil narod sam. Medtem, ko so se v Rimu dolgo časa posvetovali in odlašali izreči zadnjo odločilno besedo, bila je francoska vlada popolnoma na čistem, kaj hoče, naj papež sprejme omenjene združitve ali ne. Rim jih je jednostavno odbil. Zakaj? Ker so po besedah papeževih hoteli zakonodajalci te nove postave napraviti iz zakona ločitve zakon zatiranja. In zato navdušuje vernike, naj se z mirno in čisto vestjo bojujejo ikakor pravi katoličani, kakor verni državljani za svoja prava in sveto vero. S svojo hrabrostjo in edinostjo naj rešijo historično in narodno cerkev v Franciji ter jo obvarujejo .pred groznim udarcem. Ta očitev poziv na boj in uepos uš-nost do postav iz večnega Rima ni našel dosedaj jednodušnega odmeva med francoskim ljudstvom. Mnogo je namreč pravih in uglednih vernikov, ki želijo, naj se sprejme zakon takšen ikakor je; le-ti branijo svoje nazore v drugače cerkvi prijaznih listih, ker tudi po novem zakonu uživa cerkev dovolj svobode, da ji je zagotovljen nadaljni obstoj in razvoj. Toda, ako se cerkev ne ukloni do 11. decembra, iki je poslednji rok, kaj potem? Jasen in točen odgovor zakriva še temna megla, ktere ne more prodreti niti sedanja konferenca škofov, kteri, kakor se govori, niso preveč edini v obrambi eerkvenih interesov. Vlada zatrja, da hoče po preteikn tega dne na vsak način izvršiti sklenjeni zakon in ako bi bilo treba v skrajni sili tudi vse duhovnike dejati pod ključ. -Cerkveno premoženje pripade ja-nim dobrodelnim družbam, zaprejo se ceitkre in njeni obredi se ne smejo vet j%rbo Trčiti, ker država noče pri-paeaillft Angib wikVswh dni£b •Afcp" ai^op^^MkaT ud^i fcafe "du- hovniki vršili službo 'božjo v skritih prostorih, katkor nekdaj za časa preganjanja kristjanov v podzemeljskih katakombah: toda na ta način se bodo nalašč izpostavljali velikim neprili-kam, ker zaikon kaznuj« vsak tajni kult z denarno globo in zaporom. Pri vsem tem je igraia in igra politika večjo ulogo nego korist vere, ker vidimo ravno politične voditelje hujskati na skrajen odpor, da -bi se oni sami potem mogli ikazati v slavi večne glorijole kakor verski in politični mučeniki. In zato bode dan objavljen j a te enciklike črno podčrtan v analih cerkvene, zgodovine, ker, ikakor vse kaže, izcimili se bodo iz tega hudi razpori, preganjanja in mnogo hujše scene, nego so se dogajale ob zadnjih inventarjih cerkvenega premoženja. Toda žeija papeža in njegovih svetovalcev je bila, da se dvigne vse francosko ljudstvo kakor jeden mož proti temu nepravičnemu zakonu; znamenja kažejo, da pride sicer do neljubih prizorov — a splošnega odpora ne bode. Vsakdo lahko sam razsodi, ikje bode konečna zmaga, ako pomisli, da živimo v državi splošne in enake volilne pravice, kjer ima glas reveža tako veljavo kakor bogatina in da je večina narodnih zastopnikov. izvoljena na tej demokratičnej podlagi, sikienila omenjeni zakon. —a v E. Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpešte javljajo: Socijalni demokrati so sklenili prirejati vsak teden ljudske shode v glavnem mestu in po deželi z zahtevo po splošni volilni pravici. Povodom zopet nega sk.i can j a državnega zbora prirede socijalni demokrati velike demonstracije. ^ ministerstvu notranjih zadev izdelujejo baje volilni zakon na podlagi pluralnega volilnega sistema. Bolgarska — kraljevina. "Denj" piše, da je bolgarski knez napel vse žile, da se Bolgarsko po-zdigne na ikraljevino. Vse države so baje s tem predlogom zadovoljne in tudi Rusija, ktera bi imela v tem ozi-ru glavno besedo, se ne bode temu upi-ralia. Da se pa to laglje izvede, bode Kreta pripojena kraljevini Grški — in za kompenzacije poviša se Bolarska na kraljevino. 70,000 samomorov v enem letu. V preteklem letu se je izvršilo v celi Evropi 70,000 samomorov. Največ samomov je bilo v meščanskih krogih. Rojaki, naročajt« se na "Glaa Na roda", največji in naiceneifci dnevnikr POGODBA ZA IZDELOVAKJ1 DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodba sa francoske dace in aa doc« as kadi Foaodimo tudi potrebni denar sa is-delovanje do*. Ako imata do (a na pr»-daj, piiita nam, nail pogoji aa ngadsL FRTEDLAENDE«, 4 OLIVEN CO.. SkrcTaport. La F. O. Bex MX. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANKI LESKOVIC, lastnik gostilne. PRIPOROČILO. Letošnje novo vino od prve trgatve začnem razpošiljati po 10. oktobru. Cena črnemu ali belemu vinu bode 45 centov galona. Vino druge trgatve bode 35 centov galona. Manj kot 50 galon ne pošiljam. Kdor si naroči 50 galon starega vina, temu pošljem zastonj 12 steklenic sladkega mošta. Pri naročilu 100 galon reeslinga pošlem 36 steklenic sladkega mošta zastonj. Pri naročilu naj vsakdo priloži ta oglas iz tega 'ista in to velja do 15. novembra. ŠTEFAN JAKŠE, P. 0. Box 77, Crockett, Cal' Contra Costa Co. (3x t — 19-9—19-10) POZDRAV. Gredoč v staro domovino, srčno lepo pozdravljava vse znance in prijatelje po Zjedinjenih državah, posebno pa one v Shelburne Falls, Mass. New Yonk, 15. vinotoka, 1906. Terezija Golob. Uršula Haiges. ^lovensL j katoifško Q= podp. društvo Pri odhodu v staro domovino po- • zdravljam srčno vse rojake, zlasti pa ( brata v Satida in Leadville, Colo. Z Bogom! New Yoife, 15. vinotoka, 1906. Filip Za veri. NAZNANILO. Slovensko katolišlco podporno dru-Žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drusro nedeljo v mesecu. Družtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje meseene prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Fran Kresse 5106 Natrona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo-sip Muška, 57 Villa St., Allegheny;; II. tajnik Fran Strniša, Water Alley, Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik, Vincene Volk, 2S Tell St., Allegheny; 1 delegat Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar, 57 Villa Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 23 Tell St., Allegheny, Fran Kaiser, 221 Spring Garden Avenue Alleghenv. — Zasta-v j vonosa Anton Drašler, 416 Bell Ave., North Braddock, Pa. iKit!:i < .1 bolnih Sloveneevproleserju našega zavoda. Vsaki dan dospe s! 1 1:1 ■•}'.) t ikih pisem. iravda našega profesorja so j h mu ozdravele, mnogim so bolrčiiie ol.ij^ale po v>iii o estdi ill vaseh. OZDRAVLJEN EOLNIK IZ DALEČ. Jaz nižje podpirani iz avijam, da sem za moje popolno ozdravljenje dolžnik #drav»-.iku zzv zdravila, ktere mi je poslal z obratno pošto profesor U ni vers..] McJica! Institute v New Yorku. Ti pel sem doigo časa na glavcboiu, v nrbtu, zaprtju, nervoetiosti in žele dec mi je bil tako oslabel, da ui modrci skoraj ni Č prebavi jati. Dokler so me drugi zdraruiki zdravil', sera le denarzaman trosil in čas ubil. \Panes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to izjavo v novinah tiskati da. Valhalla, N. Y. 7. julija 1003. Aug. Rečinič. Priče: Ig. Toraveskič, 124 E. 89 St., N. Y., Bakerič,. 32 Stanton St., N. Y. OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH. Cenjeni gospod profesor ! Se javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New York-u, kteri mi e ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v nogi, ktero drugi zdravniki niso mogli ozdraveti, niti napraviti da bi mala hoditi mogla. Še enkrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsim priporočam, kteri trpe na kakej bolezni, da ?e obrnejo na Universal Medica! Institute v New Y rku, kajti to je edini zavod kjer sc niorc hi.ro c .1 icJti Rutiiic, Buz 116, Dupiey. Fa. Trnitoll, naUerf teh bolezni! Trganji: ostabelusii s cr. itatezljivli bolezni, iij.-xulji ali turi, bolezni sa očeh, ušesih,grlu, nosu, prsih, izpadanju la- bole/ni v želodcu, v itsalerni-<-i, zlati žili; šauk&rju. sifiliii, moške nesposobnosti, uer»oze, kušlja, omedleviee. belega toka, neredarga meaečuegsi tia, bolečin v hrbtaIu dr.»bu, zapr tja a!i kake dra posebna bol zui[ Ako trnit- naL kterej teh imenovanih bolezni ali pa od kakosne druge, zdravili nr.šcga profesorja Va-'i d..-rujejo zonet ž: ; č . c. Te \ li v .jo v vaše oslabele ude novož-.\lj k^t da I i na no o cživeli A ko s-^ ne č ttke tako kakor bi morali biti se nei- n^'e d'u>*ač" prepričati, k.ik- r da sami po-kusite. Ako V nn drut^e zdravila niso pomagale, ako Vas drugi zdravniki o-draveti ni^o 1110-ja, z j. se in Vaše družine dobro š enkrat poskusit . i POZOR! Koncem meseca septembra ušla mi je žena Marija iz Greenwieh, Pa., v Thomas, TV. V a., ter se tam nalagala, da je žena Toneta Lsustig, kteri je bil pn nama na hrani in stanu in je odpotoval 7 dni pred ubegom moje žene v Thomas, W. Va. Moja žena pisala se je preje Marija Leskovec, doma iz Godoviča na Notranjskem. Stara je 24 let, visoke postave in gp-▼oii jfko glasno. ^orej, Gtmrnfrm vam, a« onHBj«* nisu parttfM, p«6 pt sem ji^p^^ani njeai pravi mož, sedaj P. O. Bex Ui; o ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili. Glejte kakošno je TaSe telo, ako se istega s pomočjo X žarkov - \ pregleda. :-: TO jft NAŠ NASLOV: mmm hbhcal mmm 30 w. 29m stM new york, ti. y. bllzu Broadwky. Uradne ure 00; Vsaki dan.od 10.do lž predpdlne, popolne od 2 do 6 ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne. -.v.--" "T.. - " - Jugoslovanska Katol. Jednota. kikorporirana dna M. januarja 1901 v državi Minnesota. Seiez v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JfURIJ L. BROŽTČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tamik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Bes 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, IIL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNT ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4<24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZD1RC. III. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote r Dr. M A RT IN J. 1VEC, 711 N. Chieago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in drupe listine na £rlavn«r^ tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., i>o svojem tajniku in n< benem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOFIN GOUŽR Box 105, Ely Minn-, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatra tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe ** Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILL K . sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa.. 15. sept.: Anton P; 1S7»'» ecrt. .WS!> I. razred. Društvo štee 105 udov. Iv tir>tvu -r. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 20. sept Iva:; 04 cert. 5595 I. razred. Jakob Oblak 1SS3 cert. 5596 I. razre« J«>sip oblak 1889 cert. 5597 L razred, Valentin Marcina 1SS9 cert. 559S I ra/n-d. Andrej Pros, n 1*85 eert. 5599 I. razred, Ivan Križnar 1SS4 cer 5tiOO II. razrd. Društvo šteje 226 udov. K ilrušL\u sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 27. sept.: Mar.i G.«.-tnn?a 1878 eert. 5601, Fran Hrvat in 1SSI eert. 5002, Ivan Le^ar 1S7 i-ert. 5003, Anton Sterle 1830 eert. 5t»04. Vsi v I. razredu. Dru&tv šteje 97 udov. K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, V7ash., 21. sept. Martin Vrančar 1802 eert. 5605, Jernej Primožink 1S74 eert. 5006, Fra P .-t -varčnik 1^86 eert. 5607, Matija Troja 3870 eert. 5008 Ivan Hvalja 1 s70 c«-rt. 5t»90, Allien Moixlor 1879 Cert. 5610. Vsi v I. razredu. Dri štvo Šteje 74 udov. K društvu sv. Jožefa št. 20 v S, ,a rt i, Minn., 29. sept.: Fran Kere 1SSS eert. 5611 I. razred. DruštVo šteje 74 udov. K društvu -v. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 29. sept.: Ivan Omerz 1—7 ,-. it. 5»U2. Jo-ip Jan 1888 cert. .Vil3, Anton Mak to 1888 cert. 561- V L v I. razredu. Društvo šteje 164 udov. K .- • P ra i:. Pavla št. (;."> v Masetique, Mich., 21. avgusta i'. • Ž.. •■«• 1^*0 < «»rt. 5015 I. razred. Društvo šteje 38 udov. K d i ,iš;vu sv. 1...1'».i št. 4i v A ,-penu, Coo., 25. sept.: Josip Pavli . 5iU0, Kr:t:i Pr-stenik 1863 (.ert. 3(»1 T. Oba v I. razredu. Dri K -i « i a i:i M' ; ui <;■_> v Colorado City, Colo., 25. sep A • '/. <■ 1 >74 '>'■ i 1 ** I. razred. Društvo šteje 22 udov. K • - . 1 : » • M ' ;t. 16 v Jolinstovrnro, Pa.. 23. sept. D a n < Krn :e 1-s3 ecrt. 5til8 1. razred. Društvo šteje 97 udov. K '-.I-- Mar i.;a Pomagaj št. 4o % Pueblu, Colo., 23. sept.: Iva : . 188* r- ri. 54»l'Ivan Arco is78 eert. 5621. Oba v L razredi Društvo Šteje 34 udov. K .iruštv; 1 orjaua št. 64 v Smlft 1{an„e. Mich., 23. sept.: N L daj Kralj 3*73 eert. 5622 L razred. Društvo šteje 31 udov. Iv 11 iš; , Mihaela št. 40 v <-|arjdge, Pa.. 28. sept.: Jernej Li r 1*>8 eert. 5023 I. razred, Luka Mlakar eert. 5023 I. razred, Marti L.vrin cert. 56'25 I. zred, Anton Likar cert L razred. Blaž L ..ar 1*75 cert. 5627 I. razred, Pavel Mič 1875 cert. 562S I. razred, Marti V . . a- C.5ii2!* I. razred. Anton Možgan 1870 cert. 5630 I. razrec J.-ip S;.an 1*«I4 e. .-t. 5«»31 I. razred, jernej jcrina 1887 cert. 5032 H. raa 1. I a O. »lina 1*90 eert. 5633 II. razretj. Društvo šteje 97 udov. K društvu sv. Jožefa št. 14 v Cr<*ketta, Cal., 21. sept.: Marko Mati . .>,!<• 1**5 cert. 5034. Matija Brnovic lsS2 eert 5635. Oba v I. razredi Društvo šteje 34 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajni! 0R0BN9S1I rekture je priznal dr. Mauring sam. Priča Švigelj izpove, kako je zasledil ne4lostatke pri podružničnih računih in da mu je dr. Mauring dejal, da je vse poravnano. Kaplana Plahutnik in Drolc se ne spominjata natanko, kako in kaj je bilo s hranilnično knjigo, ki priča o tem, da je dr. Mauring vložil prejeti denar, pač pa potrdita obadva veliko pozabljivost in razburjenost dr. Mauringovo. Isto potrdita :";r "ik F. Finžirar, posetnika Št rum-belj in Furla«. Potem se prebere izjava štirih iških odbornikov, ki je j p Ina sumnieenj proti župniku, na I predi« tr zagovornikov pa se preberejo ! izjave ostalih odbornikov, županstva ( l-':a vas. Iška Loka in Želimelj, kij -pričujejo o župniku. 4la je vesten, marl jiv in za občno korist fare vnet. j Prebere se tudi izjava kanonika Suš- i nik a, ki povdarja nekorektnost z ozi-roin na vodstvo cerkvenih računov, rib enem pa tudi nekorektnost posto-panja župnika tomišeljskega, Kni-Sca, ki je povzročil, da se je stvar, ki hi bila morala biti razsojena pri komitent ni cerkveni oblasti, prišla pred pivilni forum. Državni pravdnik nato utemeljuje obtožbo, jo zagovarja in predlaga, naj se dr. Mauringa obsodi. Zagovornik Ivan Vencajz povdarja, tako je eel a čisto malenkostna zadeva srila namenoma proti dr. Mauringu iprizorjena. kar se zlasti razvidi iz :udnega dejstva, da so natančni eer-c ve ni rac a ni prišli v roke orožništvn n izjave štirih iških odbornikov. Dr. kfauring j« Šviglja poplačal, v tem oziru ni nobene neresnice trdil. Izve- šolskega leta blizo 400 dečkov. Vidi denci pa spričujejo, da je dr. Mauring se,<, da te šole še ne bode tako hitro hudo bolan na živcih in zelo pozab- konec, kakor bi gotovi sloji to toli-ljiv. Nato je sodni dvor po precejš- kanj srčno želeli! njem posvetovanju obsodil dr. Man- V slovenske roke je prišlo posetvo ringa zaradi hudodelstva goljufije po # Grossoelk na Gornjem Štajerskem, kakor tudi Kleinoelk. Oboje je kupil ljubljanski veletržec Ivan Knez od princa Koburg-Gotha. krivem pričevanju po paragrafu 197, v smislu par. 202 kaz. zak. na dva meseca ječe, upoštevajoč olajševalne okolnosti. Zagovornik Ivan Veneajz je vložil proti obsodbi pritožbo ničnosti. Mrtvega so našli dne 2. okt. v gorovju nad Horoško Belo na Gorenjskem okolu 70 let starega Mihaela Kernif-ar. pristojnega v občino Gorje. Dne 23. sept. se je odpravil v gore oglje kuhat, a ker ga ni bilo več domu. so ga šli iskat v gore in ga našli v jarku ležečega z velikimi ranami na glavi. Mož je bil zelo slabega pogleda in se je vsled tega med skalami ponesrečil, in ker ni bilo nikake pomoči, vsled ran umrl. Zločin je izključen. — Pri iskanju ponarejenih 20kron-skih bankovcev so našli v Dobravi pri Trebnjem, kjer je doma Martin Grm, ki je bil pred kratkim aretovan zaradi razširjenja falsifikatov, vse polno takega ponarejenega denarja pri raznih kmetih. Aretovanih je več osob. Bogat lovski plen. Ko je 30. sept. novomeška lovska družba lovila pri Ceeni vasi, je pa«llo na deset strelov 7 zajcev in 2 srni. Umr3 je sanitetni svetnik in bivši železniški zdravnik v Ljubljani, dr. Eisl. Umrl je v Gradcu, kamor je bil šel obiskat svojega brata. Dosegel je starost nad 80 let, a je bil do zadnjega časa zdrav in čil. Divjo mačko je ustrelil v Žašerje-vem revirju lovišča vrhniške lovske družbe gozdarski paznik Jakob Kra-Sevec. kar se mora imenovati redkost v naših krajih. Slaboumno 301etno Marijo Janše-tovo iz Horjula je prijela ljubljanska policija na Bleiweisovi cesti. Nave-denka je bila izpod nadzorstva pobegnila. Umrl je na Stranicah pri Konjicah A. Arzenšek, nadučitelj v pokoju, v starosti 70 let. Služboval je ondi od 1. 1857 do 1900 t. j. 43 let. V cesarja Frana Jožefa višjo dekliško šolo v Ljubljani se je začetkom šolskega leta sprejelo 141 gojenk, ki se porazdele po letnikih: I. 70 (v dveh oddelkih), II. 46, III. 25. Z višjo dekliško šolo zilruženi pedagoški tečaj obiskuje 23 kandidatinj, trgovski kurz pa 38 hospitantinj. Sprejem več gojenk se je moral odkloniti zaradi ne-dostajanja prostora. Ko se preseli višja dekliška šola, oziroma licej, prihodnje šolsko leto v svoje novo poslopje, žensko dništvo ''Mladika" pa ustanovi penzijonat- za bleke. Da ni bilo njenega zeta, bila bi ženska našla smrt v plamenih. Ožgana je po rokah, obrazu, prsih in hrbtu. Prepeljali so jo v bolnico. Prodaja svežih fig v Gorici je prepovedana. Nekteri hočejo vedeti, da se jih je županov sin preveč najedel in da so mu škodovale. Na trg prine-šene lige so bile že precej gnile. Gos, ki ima štiri peruti, je kupil gostilničar Gorjanec na Kornju na Goriškem. Pogreb z veselimi koračnicami. V Rovinju je umrla 80 let stara vdova Dominika Sbiša, rojena Sponza, ki je v svoji oporoki določila, naj se jo pokoplje s I. razredom, mestna godba naj pa pred krsto na poti na pokopališče igra najveselejše koračnice. To utemeljuje v oporoki na sledeči način: ne zapušča otrok, zato ne bo za njo nihče žaloval, sorodniki bodo veseli, ker bodo podedovali, ona sama pa nima nič proti smrti, ker je že dovolj stara in zato hoče "plešoč iti v grob'Pogreb se je vršil. Godba je pred krsto igrala najveselejše točke svojega repertoarja. Napaden in ranjen. Ko se je v četrtek dne 2. okt. 42Ietni ,Jo=ip <>avli iz Selišfa na Tolminskem ponoči peljal v Gorico in dremal na vozu. sta j ga na Solkanski cesti pod železniškim ' mostom napadla dva neznanea, ga po- j, tegnila z voza in ga pretepla, da je bil ' ves v ranah. Nato sta zbežala. Dobro, ! da je za Šavlijem privozil drug voz- ! I nik, ki mu je pomagal na voz. Poli- j * cija išče napadalca. . 9 ŠTAJERSKE NOVICE. Celjski župan vitez Jabornegg — kranjski '1 Nemec*' ter privandrani Prus Westen, imejitelj tovarne za ko-vinasto posodo v iGabrju pri Celju, sta hotela sistirati občinske volitve za celjsko okolico, ki so se pričele 1. oktobra. — Po njiju izjavi baje niso hali volilci pravilno uvrščeni glede davščine in tudi razglas volitev je bil premalo časa, oziroma prepozno javno smul Seveda, se je to izkazalo kot neosnovano in politična oblast ni na-fia povoda, ugoditi želji označenih čuvajev "nemštva" v celjski okolici! StoTenako deško okoliško Jedo jr, Celja obiskuje ob pričetku tekočega. j Kedo vam zamore pomagati. I Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in slabosti ! ROJAKI! Pazite komii poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem z«iravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, fko Vam je potreba nasveta ali zdravniško pomoči, vedite! da je naš stari, izkušeni in po celem svetu znami in slavni : Dr. E. C. COLLINS Medica! Institute, edim, kateri zamore m kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kroni,'ne ali zastarele bolezni kakor: bolezni naplučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlim, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bln-anje krvi mrzlico, vroemo težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečino v križu' rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvurieno kri otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polncijo, nasledke onanije (samoizrabli-evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi srbenje hšaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih orgai ih, neurasteuični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na materniui i. t. a., kakor tudi v^e ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jedko in Sifilis kakor tudi vse tJijiie; »polne bolezni moške in žonslie. ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili— potem je popolnoma naravno, da se iim ljudje ne zahvaljujejo. J Tudonašamo parslik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. £. C. C0LLK4S, M. 1., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. KOROŠKE NOVICE. Podraženje mesa. Celovški mesarji so s 1. okt. zopet podražili goveje meso, in sieer stane 1 kg 1 K 60 vin. Kaj da je temu podraženju zopet vzrok, ne ve nihče pravo odgovoriti. Mesarji -e izgovarjajo, da se je živina podražila, če pa kmeta vprašaš, pa zopet tarna, da je živina zaradi pomanjka- J nja krme pod eeno ter je ne more v j denar spraviti. Prizadeti bodo seveda j nižji sloji in pa delavstvo. V Celovcu je sieer tudi ena občinska mesnica, j kjer se pa prodaja samo meso od po- | nesrečene živine z znižano ceno rev- ; nejšemu ljudstvu. Pa vsaki dan se ži-? vina ne ponesreči, tudi mesnica ni i vsaki dan, ampak l.cmaj vsakih 14 dni enkrat odprta in še takrat se mora i vsak revež požuriti, da kaj dobi, ker skrivaj kupovat hodijo tudi nepotreb- ! ne osebe. i Bela zastava je vihrala v soboto! dne 28. sept. na celovškem magistrat-nem poslopju v znamenje, da so poli-eijski zapori prazni neradovoljnih stanovalcev. Pač redek slučaj! BALKANSKE NOVICE. Carinski konflikt s Srbijo. Beljrrad, 2. oktobra. Uradno se poroča, da vesti dunajskih časopisov o državnih naročilih srbske vlade niso resnična. Srbska vlada še ni definitivno sklenila naroč-bo svojih topov pri Schnei-derju v Creuzotu. Ravno tako še niso do gnan a pogajanja zaradi loOmili-jonskega posojila. S tem pa tudi odpade trditev o državnih naročbah pri angleških industrijskih podjetjih. — "Pravda" poroča, da srbska vlada ne misli odgovoriti na avstro-ogrsko noto, temuč pusti kratkomalo dalje obstojati sedanje brezpogodbeno stanje. . BALKANSKE NOVICE. Novo gledališče v Sofiji otvorijo dne 1. novembra. Za overturo, ki se bo igrala tega večera, je razpisana nagrada. ! Tretji jugoslovanski časnikarski shod se bo vršil, kakor pišejo nekteri srbski listi prihodnje leto na Cetinju v Črnigori. RAZNOTEROSTL Zgodovina časnikarstva. Italijan Buonvino je napisal zgodovino časnikarstva, v kteri opisuje vse faze tega dela svetovne literature od prvih početkov vse do današnjih dni. Prvi sled časnikarstvu je najti za časa Julija Cezarja, ki je za svoje legije izdajal "acta", neko vrsto tednika. Od tedaj je bilo več poskusov časnikarstva, ki pa niso zamogli dobiti trdnih tal vse do leta 1G05, ko je Abraham \ erhoeven v Antverpenu izdal prve tiskane novine "Nieuve Tijdingen", ki so prinašale poročila z bojišča, ali so izhajale v nedoločenih obrokih. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti. Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokali in nogah, JOŽO PERXAR, Box 212. Richmond, W. Va. Ozdravljena: težke prsne bolezni m reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA. K UMOR, 10113 Commercial Ave., Chicaco, 111. Ozdravljen : Rheumatizma in stisnenja mehurja. BOZO DOBRAŠ, Bo- 5 i Boston. N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LAVRNIC, A, V. S. Co. _LtadviJIe. Colo. VLADIMTR 9 TOVA VOVTHTT 0zaravlieD: prebadanja v rebrih. NewAlb^vTnd ^ MARKO TRB0VIČ, AIICHALINA MCKRAWICKA, XI ew »any, J-na. 53 River Bank Kaasas Ci(y ^ 15—5th Street, Passaic, N. J Imamo še na stotine drngih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomani- objaviti. - Zatoraj rojaki Slovenci ! Prednje obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prasajte nas za svet - ako ste bolni, slabi ali nemočni -ah ako Vas drugi zdraviti niso mogli ozdravit., - točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni Ako \ am bolezen i popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoui ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na sledioi naslov • DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, I40 WEST 34tli 5S1\, NEW YOKK, jX. Y. potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Kedor fao5e osebno Priti v ta zavod, je isti odsrt vsaki dan od io predpoldnem do 5 popoldne, - ob nedelja* in praznikih od io do i. Ozdravljena r nolef ni v prsih želodrnesra ka-ta:|a težkega tl'!ianiain bolezni srca. Njegov naslednik M. P. Verhoeven je bil srečnejši, ker je že bolje uredil izhajanje lista: "Gazette de Charleroi'. Potem so pričeli izdajati novine An-irleži, ki so tekmovali v velikosti oblike. — Spomenik Napoleona na otoku Elbi Oblastnije otoka Elba so dovolile, da se na otoku v Porto Ferraio postavi spomenik Xapoleonu I. Spomenik odkrijejo meseca maja 1907 v prisotnosti francoskih in italijanskih pomorskih oblastnij. Zdravju najprimernejša pijača je ♦»LEI8Y PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lei«y pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-jn (102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Kje je ALOJZIJ VIDIC ali VINDIC ? Doma je iz Hudeje, dkraj Novo mesto na Dolenjskem. Tukaj je bil kovač. Za njegov naslov hi rad zvedel, ker mu imam nekaj posebnega za povedati. Rudolf Wolf, Box 506, Collinwood, Ohio. IZDELOVALCI DOG- DOBE DELO I Dober les, veiika plača in stalno" delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 25S Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., Ark. (IS-9—18-10) TRPEL SEM CELIH PET LET! Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem! Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj. Zdravnik me iii mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. Kekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo; ga užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj se priobči po časopisju, da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi' ktori so bolni. New York 2. septembra 1906. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York. Veleučeni gospod! Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moji bolezni. Trpel sem celih pet let in me niso mogli dru^ i zdravniki ozdraviti. Rečem vam gosDod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, ktere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem uverjen, da sem zdrav. Zato Vas prosim, gorpod zdravnik, da daste to pismo v časopisje, da bodo tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravljenje Vam, ter da ne bodo šli k družim zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Bogu, gospod zdrav-: nik zda] sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom m da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni. I v i Br^ie Hrv?tje in S ovenci, iaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti Dri America-Europe Co. v Na veke Vam hvaležen IVAN HLJDIIV, 477 W. 57th St. New York Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdravilo, ktero se odpošlje, je iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta je jedno bolezen proučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdraviti ta bolezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišejo nam ZDRAVILO ZA SO CENTOV. Naj se o-rlnsijo tisti, kterih niso drujri ozdraveli. M jim pošlem o zdravila na posku>nj«. ktorn «;olov.- pomagajo. Pos'ite le 5th- kot povračilo za stroške posiijatve. Ta zdravita Vam pošljemo samo za poskušnjo. tla se mvprieate, kako Vam pomagajo. Nova knjiga za Slovence. Izdala Anierira-Enrope Comnany jio zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljeni da izd«mo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravlje-nja. zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se .vsakdo lahko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov: onemu pa kteri ....... posije naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih nhso mogli ozdraviti, jiošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži' par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, ee nam le pošljcgo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno L nam, Bvetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za SIorei>ee t AMERIQA-eUROPE CO., 161 COLUMBUS AVE., WEW YORK, N. T. Rojakom na znanje I 1 Ne kupujte likerjev in iganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drae de-1 nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaia-1 mo izvleček napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. I Ta /zvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker S je odlikovan v mnogih velikih državah_z zlatimi kolajnami. f Napravi jati žganje in likevje ni težko. 1 fe imate jedro steHenico našega irvlečka, preberete samo listek na nii • f tam je natačn« zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker Tan.- A cimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Veha pa S Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, ktereea bi 6 rr oral i izdati, plačate le 20 centov. J' KlcreSa D1 ? SPRIČEVALO Po plijanskem zakbnu $43, sklenjenem 24 junija| X 18?5 se vsi naši izvlečki pre pregledajo po držav-I nih uradnikih; če so Čisti, odtisne se na njih pečat. F | Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. 1 Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo f mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: D l liter slivovke l liter Pelinovca 1 liter Chartreussa I " 1 » KonJaka 1 » Ferneta J „ MaraSkina l „ Brinovca 1 „ Absinta I 1 „ Kimljevca 1 „ Kuma£ l ^ Aniserta. 13 litrov (3 salone) samo za ti-l dolarje. | , se dilaj?o ^ ^^ V ^ * ^^ ^ | J , .. Pošli te nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- (f J koj; rečene izivlečke m knjigo. Brez denana se ne odpošilja. « I NADALJE prodajamo } I vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. ® D Prodajtmo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišče na nieir naSef S nnlo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago | Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. t 1 Pigite nam za uf ]i\o, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraiu. I ko bolezni pri Eggen-dortu, zagovarja Ivaik Vencajz. Pre-Ik ic obtožnica, ki dolži Mauringa ki jm p" <"\.inja. Obdolženec se je k.»t pri« a in tudi |»»j7.t.i'jc kot obtože-nt*r vedno zapletal v protislovja, (ire se /.a primanjkljaj 40 K, ki jih je in <•! plačati cerkveni ključar jx»druž-niee sv. Janeza v Brestu. Švigelj. Primanjkljaj je zasledil poznejši ključar lx*narčič. Primanjkljaj je docela poravnan in sieer knezo&kofijskemn or-dinarijatu. Državno pravdniŽtvo za-»leduje dr. Mauringa zaradi tega, ker ni natanko vedel, kedaj in kako mu je Kviirelj plačal dotični primanjkljaj, ali v trotovim ali ne, ker ni precizno povedal, ali je doti eno svoto celotno naložit v hranilnico ali pa le deloma, oziroma ker je dr. Mauring enkrat izpovedal tako, dnufikjnit različno, j1 Najbolj obte žilna je za obtoženca ne- j k* toxadevua hranilna knjižica, o k te- . ri is* dokazuje, da je falzifioirtas. Ko- |; "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. * » (Nadaljevanje.) Jahamo med drevjem ob levem bregu reke. Ko pridem, nekoliko psed drugimi, do zadnjega, drevja, vidim, da vodi sled na desno v suho vodno strugo. Ustavim se, da bi povedal U♦ ostalim; to je bila naša sreča. Ko ■»"new pivmerjati strugo s svojimi oemi, zapazim nekaj, viAed ufcar se takoj obrnem in skrijem v gozdu. č'e se gre od tega gozdička *amo petsto korak#v, se pride do drazega, kteri leži na oni strani -reke. Pred tem preganjajo IndijancL svojo konj«. Videl sem kole, zabite v zemljo in zvezano z jermeni, na kterih je viselo meso. I)a sem jahal le par korakov delj, pa bi me bili zagledal rdečniki. Bunjabam in pokažem našim ljudem ta priaor. "Kiowi!" pravi jeden izmed Apachov. "Da, Kiowi.*' potrdi Sam "Vrag mora le rad imeti tega Santerja, da mu pride v zadnjem trenutku na pomoč. Jaz sem stezal že vs^i deset prstov za njim; no, a kljub temu nam ne ujde." Kiowov ni prav dosti," pripomnim jaz. "Hm! Mi vidimo le tiste kteri so na tej stratoi drevja; na oni strani jih j< gotovo tudi nekaj. Bili ao na lovu in pripravljajo zdaj meso." ••Kaj naredimo, Sam? Ali se vrnemo in odjahamo kar mogoče daleč?" "Tega ne mislim! Mi ostanemo tukaj." ' * "Poda to je nevarno za nas!" 11 Prav nič ne!" "Kako lahko pride kak rdečnik semkaj!" "Tega ne. Prvič so na oni strani brega, drugič bode pa kmalu temno; potem se pa sploh nobeden ne oddalji več iz tabora." "Čimbolj smo previdni, toliko boljše je." "In čiml>olj se bojimo, toliko večji green horn i smo! Jaz vam rečem, da smo pred temi Kiowi tako varni, kot bi bili v New Torku. Tem niti na misel ne pride hoditi semkaj; pač pa pojdemo mi k njim. Jaz moram imeti tega Santerja, pa če ga moram iti med tisoče iskat!" "Vi ste danes to, kar vedno meni očitate, namreč nepreviden!" ' "Kako? Kaj? Nepreviden? Sam Hawkens nepreviden? No, temu se pa moram smejati, hi-hi-hi! Tega mi ni očital še nikdo. Sir, vi se v splošnem ne bojite nikogar; še eelo na grizlija ste šli samo z nožem; zakaj torej ta nepotrebna skrb!" "To ni nepotrebna skrb. ampak previdnost. Mi smo preblizu sovražniku." "Preblizu? Smešno! Jaz mislim celo, da se pomaknemo še bližje. Le počakajte, da se stemni." Danes je Sam drugačen nego sicer. Smrt lepe, ljubeznive, dobre, rdeče 'miss ga je tako prevzela, da kar hrepeni po maščevanju. Apachi mn pritrjujejo, Parker in Stone pa tudi; ni mi torej mogoče ugovarjati. Privežemo konje in pose demo. da počakamo noči. Jaz moram priznati, da se Kiowi tako gibljejo kot bi bili popolnoma varni. Jahajo ali tekajo na prostem, kličejo med seboj in se sploh tako vedejo, kot bi bili doma v svoji varni in dobro zastraženi indijanski vasi. "Vidite, da nič n? slutijo!" pravi Sam. <-Ti nimajo danes nobenih slabih mislij." "Če se ne motite!" "Sam Hawkens se nikdar ne moti!" "Pshaw! Jaz vam lahko dokažem nasprotno. Meni nekaj pravi, da se le delajo tako." "Nekaj pravi! Stare squaw imajo slutnje, drugi pa ne. To si zapomnite, častitljivi Sir! Kaj naj bi namerjali s tem, da se tako delajo?" "Da nas zvabijo." "To je nepotrebno; mi jih obiščemo tudi brez vabila." "Vi vendar pravite, da je Santer pri njih?" "Gotovo. Ko je prišel do tukaj, jih je zagledal in šel preko suhe struge k njim." "Ali mislite, da jim je pripovedoval, kaj se je zgodilo .in zakaj išče varstva pri njih?" "Kakšno vprašanje! To se samo ob sebi razume, da jim je vse po-vedal." "Torej jim je moral tudi reči, da so njegovi preganjalci najbrž nedaleč za njim." "Radi mene tudi to." "Potem se res čudim, da ste tako malo previdni." "Se ni treba prav nič čuditi. Njim se zdi nemogoče, da bi bili mi tako blizu in nas pričakujejo šele jutri. Kakor hitro se stemni, se splazim črez in pogledam, kako je. Šole potem ukrenemo, kar bode potrebno. Jaz moram imeti tega Santerja!" "I>obro, j»otem grem z vami!". "Ni potrebno." "Meni se pa zdi, da je." "Če gre Sam Hawkens na zalezovanje, ne potrebuje nobenega pomočnika. Jaz vas ne vzamem seboj. Jaz poznam vas in vašo nepotrebno človekoljubnost. Najbrž hočete obdržati tega morilca pri življenju." "Na to še mislim ne!" "Ne prikrivajte mi!" "Jaz govorim tako, kakor mislim. Tudi jaz hočem imeti Santerja; hočem ga v jet i živega in ga pripeljati Winneiouvu. Če pa sprevidim, da je nemogoče dobiti živega v roke, mu zapodim krogljo v glavo. Na to se smete zanesti." " i-«** "To je baš: krogljo v glavo! Vi ne marate, da bi ga mučili. Tudi jaz nisem prijatelj take smrti: temu zločincu pa privoščim iz vsega srca najnujnejšo smrt. Mi ga vjamemo in pripeljemo Winnetouvu. Toda vedeti moram preje, kvliko Kiowov je; da jih je več kot nas, je gotovo." »r* Meni se zdi pametneje, da molčim, kajti njegove besede vzbujajo neza-upnost pri Apachih. Vedeli so. koliko sem si prizadeval za Rattlerja in so menda mislili, da nameravam zopet kaj tacega. Delam se, kot bi se uklonil Samovi volji in ležem poleg konja na tla. Solnee je že davno za gorami; mrak lega na zemljo. Pri Kiowih zažgo r-n je. Plameni švigajo visoko v zrak. To ni navada previdnih rdečnikov; zato postanem še trdnejši v prepričanju, da nas hočejo le zvabiti s tem. Mi kaj bi v rjeli, da ne slutijo nič o naši bližini in da jih lahko napademo; če storimo to, jim pridemo kot nalašč v roke. Ko tako premišljujem, se mi zazdi, kot bi slišal nek šum, kteri ne prihaja ini nas; to je bilo za menoj, kjer ni nobenega, ker sem jaz prav zadnji. Poslušam; sum se ponovi; čisto dobro ga slišim in natančno razločujem. Lahno gibanje bodečih vejic je, na kterih visi še suho perje; šum je primeroma tak, kakor če se potegne jedna bilka iz povezanega snopa. To ni mogla biti sladka šibica, ampak bodeča vejica, kajti šum se vrši v presledkih, od trna do trna. To ■ i 11: !•• • ; p.,M . k je naj iščem vzroka. Nedaleč od mene raste namreč med drevjem robida, ktere odrastek se mora gibati. Lahko je kaka majhna živaliea; tona naš položaj nas* sili biti previdnim. Lahko je tudi kak člo-iek; zato n.oiam preiskati in videti. Videti? V tej temi fGotovo! Rekel sem že, da gore pri Kiowih visoki ognji. Ne morejo sieer razsvetljevati teua kraja toda jaz vidim lahko vsako stvar, ktera pride med ri:o|e oči in plamen. Pri robidi dosežem to tako, da pridem na ono stran, >eveda neojjaieno. Zato ustanem in krevsam drugam, a ne v smeri, kakor moj namen. Ko pridem dovolj daleč, se obrnem in se bližam gozdičku od prave strani. Prišedši do tega. ležem na tla in se plazim polahko, polahko j proti robidi, ktero dosežem kmalu, ne da bi zapazil kdo izmed naših. Prav j pred njo sem; lahko se jo dotaknem z roko; ognji gore v ravni smeri predi menoj. Videti pa jih je bilo mogoče le med posameznimi vejicami, ker je | grm prekošat. Tukaj — da, res, šum se ponovi, a ne v sredi, ampak na strani grma. Plazim se tja in vidim, kakor sem slutil. V grmovju čepi neki človek, Indijanec, kteri se hoče pravkar oddaljiti. To mora seveda provzročiti šum, kterega skuša porazdeliti v jednakomerne presledke, kar se mu res izredno dobro posreči; mesto jednega močnega šuma, se sliši vrsanje od minute do minute, podobno gibanju slame; seveda SA ni mogel slišati nikdo razun mene, ker sem bil slučajno najbližji Težavno gibanje bi se mu bilo skoro posrečilo. Vse telo je že zunaj, le še jedno pleče, jedna roka in glava je v robidi. Priplazim se k njemu tako, da sem mu baš za hrbtom. Polagoma leze iz grran. Pleča in glava je že zunaj; le še roko oprosti. Zdaj pokleknem, zgrabim ga z levico za vrat in ga n d a rim z desnico dva-, trikrat po glavi; obleži bdM giaa«. "Kaj je to?" vpraša Sam. "Ali niste slišali?" (Dalje pt hodnjii.) Bolečine v hrbte in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpeUerjem Iš^dbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogi U deželali proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, ^^ bolečinam v prsih, proti Vj . glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. BRZOPAKNISI francoske družbe, nemškega Lloyd* is Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo.iz New Torka v Evropo, in sicer: V Havre : La Savoie..25. okt. ob 10. uri dop. La Pro vence.. 1. nov. ob 10. uri dop. La Lorraine. .8. nov. ob 10. uri dop. La ToHraine. .15. nov. ob 10. uri dop. La Savoie..22. nov. ob 10. uri dop. La Provence.. 29. nov. ob 10. uri dop. La Lorraine. .6. dec. ob 10. uri dop. La Toarraine. .13. dec. ob 10. uri dop. La Bretagne. .20. dec. ob 10. uri dop. La Provenee.. 27. dec. ob 10. uri dop. VBremen; Kronprinz Wilhelm 27. oktobra opoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse 6. novembra ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II. 13. novembra ob 11. uri dopoldne. Kronprinz Wilhelm 20. novembra ob 9. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse 4. decembra ob 10. uri dopoldne. Kronprinz Wilhelm 15. decembra ob 2. uri popoldne. VHamburg: Deutschland. .18. okt. ob 5. uri zjutr. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril -000-- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo paraikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: ^'M) Pazniki Canard črte: Pannonia......SO. oktobra opoldne. TJltonia----20. novembra ob 9.30 dop. Carpathia. .27. novem, ob 2. uri pop. Siavonia..4. dec. ob 10. uri dopoldne. Parniki Austro-Americana-črte: Gerty..........20. oktobra opoldne. Giulia.........31. oktobra opoldne. Franeesca......3. novembra opoldne. Sofia Hohenberg. .24. novem, opoldne Gerty........15. decembra opoldne. Francesca____22. decembra opoldne. Giulia........29. decembra opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odpluje j o iz New Yorka: V Antwerpen : Vaderland. .20. okt. ob 7.30 zjutraj. Finland........27. oktobra opoldan. Zeeland.... 3. nov. ob 7. uri zjutraj. Kroonland____10. nov. ob 10.30 dop. Vaderland. .17. nov. ob 7. uri zjutraj. Finland......24. nov. ob 10.30 dop. Zeeland----1. dec. ob 7. uri zjutraj. Kroonlan----8. dec. ob 8.30 zjutraj. V Hamburg: Patricia----20. okt. ob 6.30 zjutraj. Amerika......25. okt. ob 11.30 dop. Bluecher. —1. nov. ob 8. uri zjutraj. Augusta Vietoria 8. nov. ob 9.30 dop. Pennsylvania. 17. nov. ob 5. uri zjutr. V Rotterdam : N. Amsterdam 24. okt. ob 10. uri dop. Statendam. .31. okt. ob 10. uri dop. Ryndam----7. nov. ob 9. uri zjutraj. Potsdam......14. nov. ob 2. uri pop. Noordam____21. nov. ob 10. uri dop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železrtei in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam ▼ pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New Yerk, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene pa mike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih dražb. PRANK 8AKSER 199 Greenwich St., New York City. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 128, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., i» ' okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah. FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.") ROJAKi, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI EN NAJCENEJŠI DNEVNIK! GLAVNA SLOVENSKA IlIJILfKI 1)1 POSOJILNICA;" registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg št. IS, nasproti nunske c_-rkve sprejema in izplačuje hraniln« vloge ter jih obrestuje po 44% to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložke knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s c.dim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsaeega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v t-lo-vensko lirauilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedne.u to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Xaslov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Q= j S Denarne pošiijatve iz Zj»d. držav in Cauade posreduje j g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, Delo iofce dobri IZDELOVALCI DOG. Delo za celo leto. Les je dober in i se rad razkolje. Največja plača, in ; sicer takoj. Max Fleischer, 258 Grove St., Memphis. Tenn. Pišite mojemu delovodji: Mik« TomJjaaovich, P. O. Bes 4ff, Dumas, Ark. (12-29—10) CUNARD LINE FVARINIICI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO'IN NEW YORKOM, PARNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR M KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA 1HZREDA. PA10NIA ULTOIA CABPATHIi™;,~s . TJLTONIA, SLAY0NIA 111 PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje m The Cunarfl Steamship So., tli, BOSTON: AlIIVIVEAPOUlS: CHICAGO: 126 State St. ..Guaranty Building- Dearborn St. 21-24 STATE ST., NEW YORK. ^ Telefon 2034.-- Frank Petkovšek 714-718' Market Street Waukegan,1 111. pripcroca rojakom svoj ^ S A LOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo,I dobra£viiia in whiskey, ter ima na razpolago tine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domoTino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. 3 4 FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O, Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino Denarne pošiijatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaja avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 41-2 odstotke v varne hranilnico. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Prevzema realizacije bančnih Prodaja parobrodne listke za ali hranilnih knjižic, daje nanje vse prekomorske družbe; vsak predplačo ali tudi takoj jih iz- potnik dobi originalen listek, ne plačuje. pa ničvredni papin. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila -naročila in zaupanje sc rojakom priporoča Frank Sakser, 109 Greenwich ^ New Vorlc, IS. V. Telepbon »79 Rector. AFSTBB-AffiEBICAK 11KB j Regularni potni parniki $ GERTY" od]iliije 24. oktobra. ; *'GHJL,lA" odpluje 31. oktobra r "FRANCESCA" odpluje 3. novembra. J vozijo med New Yorkum, Trstom ir» keko. >'aipiipiavuejNH 111 najcmejŠH j mol r< «!|i;i rita v > n Ljubljano iu splnli na Slovensko. Železnica velja do Ljub- * ljane le SO^certov. Potniki dospo isii d>m na parnik, ko ' od doma gredo. S Phelps Bros. CS, Co., General Agents, i 2 Weshington St., INew York. 6« Cupagnie Me Tiansalianiip. (Francoska parobrodna družba.] DIREKTNA G8TA DO HAVRE, PARIZA, ŠVIC2, INOMOSTA IN LJUBLJANE, POSTNI PARMKI SO: "La Provence" na dva vijaka................14,200 ton, 30,001» konjskih moči. S "La Savoie" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 tt "^a.£-orrainP" „ „ „ .................12,0 „ 25,(Xi ' ,, ,, "La Chamqagne" ............................ 8,000 ,, 9,(!()'» ,, "La Gascogne".............................. 8.000 „ 9,000 ,, „ Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopolndne iz pristanišča št. 42 NorthBiver, ob Morton St., N.I. •LA TOURAINE 18. okt. 1906 La Bretagne 10. nov. 190:1 •LA SAVOIE 25. okt. 1906 *LA TOURAINE 15. nov. 1906. La Gascogne 27. okt. 1906. *LA SAVOIE 22. nov. 1906. ♦LA PROVENCE 1. nov. 1906 La Gaseogne 24. nov. 1906. •LA LOILRAINE 8. nov. 1906. f Parnika z zvezdo.zaznamovani imajo po d?a vijaka. M« Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111.