TRST, torek 3. junija 1958 Leto XIV. - Št. 131 (3976) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. (, II. nad. — TELEFON 93-89« IN 94-838 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. ESi- r-n-n-i.n-.n.l.a-ii---------, i ~.. —' • ' a " —n«. —sniMa-ir« r,y ....................:----„«l.....mam; ■ -..,. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500.lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur. letno 1000 lir FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din - Poštni tekoči račun .Založni« tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani SO-KB-l-z-J 9 De Gaulle je po investituri izsilil v skupščini izglasovanje neomejenih diktatorskih pooblastil Polovica socialističnih poslancev, ki je glasovala proti investituri, je pri glasovanju o reformi ustave generala podprla z vzdržanjem Pismo generala De Gaulla Bur gibi in kralju Mohamedu Novi spopadi na področju Remade * Razprava o tuniškem protestu pred Varnostnim svetom - Burgiba zahteva popoln umik Francozov PARIZ, 2. — General De Gaulle ni v nedeljo v narodni skupščini dobil tiste «p!ebiscitame» investiture, kakršno je zahteval. Moral se je zadovoljiti z mnogo Manjšim «navdušenjem». Zanj je glasovalo 329 poslancev, proti pa 224. Danes je skupščina izglasovala De Gaullu podaljšanje posebnih pooblastil glede Alžira, in sicer s 337 glasovi proti 199, popoldne pa neomejena pooblastila s 322 glasovi proti 232. , Okoli polnoči pa je skupščina po dolgi debati, med katero je De Gaulle grozil z ostavko, izglasovala njegov načrt zakona za refor-Mo ustave, in sicer s 350 glasovi proti 163. Da se haert odobri s potrebnimi tremi petinami glasov, so se vzdržali tisti socialistični poslanci, ki so včeraj glasovali proti De Gaullovi investituri. Ker je bil načrt sprejet s tremi petinami oddanih glasov, ne bo potreben o njem prvi referendum. Jutri zjutraj bo o načrtu ta reformo ustave glasoval republiški svet in je že gotovo, da bo načrt izglasoval. Zakon o neomejenih pooblastilih določa, da bo «vlada za 6 mesecev od dneva objave zakona sprejemala s pomočjo dekretov zakonodajne ukrepe, ki so potrebni za ponovno u-reditev države«. V četrtek misli general De Gaulle odpotovati v Alžir in stopiti v stik s tamkajšnjimi sarotniki. S svojim glasovanjem o investituri je skupščina odobrita tudi De Gaullovo vlado, ki je takole sestavljena: general De Gaulle ministrski Predsednik in obrambni minister. Državni ministri so: Guy Moliet (socialist), Pierre Pflim-lin (demokristjan), Felix Houphouet - Boigny (afriška demokratska unija), Louis Jacquinot (neodvisni). Pravosodni minister-. Michel Debre Idegolovec), zunanji minister: kiaurice Couve de Murville 'funkcionar), notranji minister: Emile Pelletier (funkcionar), minister za oborožene sile; Pierre Guillaumat (funkcionar), finančni minister; An-toine Pinay (neodvisen), minister za prosveto; Jean Ber-thoin (neodvisen), minister za delo; Paul Bacon (demokristjan). Ostali ministri: Cornut Gentille. (demokristjan), Max Lejeune (socialist), Andre Mal-raux. Državni tajnik za industrijo in trgovino: Eduard Ra-Monet. Vlada bo spopolnjena jutri. Po včerajšnjem izglasovanju Investiture De Gaulla in do Večerni kr:.tki toda burni seji je skupščhia nadaljevala razpravo danes zjutraj ter nato ves dan do polnoči, dokler ni Podlegla Di Gaullovemu »s. ‘tavanju in mu izglasovala vse ikonske račrte, ki jih je Predložil, <-i ki mu dajejo r*-tthejena d.ktatorska pooblastila. Vlada je že sinoči predložila Poleg zahteve za obnovite a Posebnih pooblastil glede Atrije tudi zakon o neomeje-°'h pooblastilih in zahtevo za spremembo člena 90 ustave. Komunisti so protestirali zi Mdi take izredne naglice, io-p® Mollet je odgovoril, da je 5?deva nujna in da mora De Gaulle razpolagati s potrebn:-mi poobla-tm, zato da takoj Spostaviti red v Alžirji, ka-Ptor namuava čimprej oditi. 2e ponoči je parlamentar-Po komisi,a z nekaterimi spre Ptcmbam: sprejela načrt zako-Po o neomejenih pooblastilih .Istočasno je notranja komika sprejeli načrt o obnovitvi posebnih pooblastil za Ai-*ir. Danes zlulraj so na seli lade pod De Gaullovim pred-®cdstvom razpravljali o spremembah, k; so jih vnesle po-*aiUezne komisije zlasti pa o .Premembah načrta o neome-■enih poobustilih za dobo 6 {»esecev. Vlada je spremembe sprejela in skupščina je na Popoldanski seji zakon odo kakor že omenjeno. Med m?at° je državni minister Lllirnlin izjavil, da vlada ne Uporabljala svojih neomejenih poob'astil, zato da bi ustvariia iziemno pravosodje, i fudl ne misli spremeniti ■vm«ljnih načel socialne za-?0n.°daje. Lllirnlin je tudi u-m. da neomejena poobla da ne vsebujejo odpovedi hfgndb in proglasitve obsed-*Sa stanja. Prej ie skupščina izgla-n ®k podaljšanje posebnih Pblastil glede Alžirije, r/uedtem je parlamentarna 0 Misija zavrnila vladni načrt v,.Ustavni reformi in pripra-t-a spremenjeni načrt, za ka-Lcga je glasovalo 21 članov ti Misije (tudi komunisti), pro 9. 0 vladnem načrtu bi vla-L-uobila pravico izvesti re-or,Mo ustave iz leta 1946. Na-v« Predvideva okrepitev iz-».(J?? oblasti z večjo stabil-Vlaa0 za vlado. Revizijo bi Hjn a izvedla ob posvetova- s ,vojim posebnim odbo- V katerem bi bili dve *•!» * oseb. ki bi jih dolo- PUl, Uurodna skupščina vn re ‘o ’™ki svet. Reformo bi na-Vložili ljudskemu glaso- ^&Misija pa je pripravila besedilo, ki določa da mora revizijo ustave odobriti skupščina. Referendum bi razpisali šele pozneje, če skupščina r.e bi uspela v treh mesecih odobriti revizije z absolutno večino De Gaulle je takoj nato, sklical sejo vlade. Po seji pa se je seja skupščine nadaljevala in De Gaulle je izjavil, da je revizija ustave temeljni cilj njegove vlade ter da je v izjavi o investituri t,a_ cilj jasno napovedal. Sporočil je, da ie nameraval načrt o reformi predložili ljudstvu v glasovanje prve dni jeseni in je zatem dejal: »Vlada ne more sprejeti, kar predlaga komisija. Vem, da so nekateri član-i parlamenta predložili spremi-njevaln; predlog, ki povzema to ‘kar je predlagala vlada. Vlada se pridružuje temu predlogu. Pozivam vas, da ga sprejmete, ali pa da ne sprejmete nobenega drugega. Dru- gače so okoliščine takšne, da vlada ne bo mogla prevzeti svoje odgovornosti preko te r.oči. Tedaj bo izvajala vse posledice.« Na nekatera vprašanja je De Gaulle odgovoril, da revizija ustave vsekakor predvideva obstoj narodne skupščine, ki bo izvoljena na podlagi splošne volilne pravice. Izjavil je tudi, da bosta oblast predsednika republike in oblast predsednika vlade povsem ločeni. Skupščina je zatem zavrnila nekatere spreminjevalne predloge komunistov. Pred končnim glasovanjem o vladnem načrtu je De Gaulle ponovno govoril in dejal, da je glasovanje »poglavitne . važnosti za republiko, ker gre za to, ah se bo ta reformirala, ali pa jo bo pogazil ne vem kakšen prevrat«. Omenil je zatem, da bi bil potreben v kratkem prvi referendum, če skupščina ne -bi odobrila načrta s tremi petinami glasujočih poslancev- Dodal je, da bi bil tak referendum škodljiv, ker bi razburil duhove. Zaključil je: «Ce bo glasovanje gesta zaupanja do mene, bom s tem počaščen za ves ostali del mojega življenja.« Pred glasovanjem je socialist Pineau izjavil, da se bodo tisti socialistični poslanci, ki so včeraj glasovali proti investituri (nad polovica socialističnih poslancev) vzdržali, cla omogočijo tripetinsko večino, ki je potrebna, da je reforma veljavna tudi brez referenduma. Pri glasovanju je .-.a vladni načrt glasovalo 350 poslancev, proti pa 163. Prihodnja seja skupščine bo jutri ob 15. uri. De Gaulle je včeraj takoj po otvoritvi seje podal izjavo, v kateri je med drugim, pozval skupščino, naj mu takoj izroči vso oblast, ker dogodki ne dovoljujejo nobenega zavlačevanja. Skupščina naj bi prenehala svoje delo do naslednjega rednega zasedanja v oktobru. De Gaullov govor je traja! 10 minut. Zatem je general zapustil skupščino in zasedanje se je nadaljevalo v njegovi odsotnosti. De Gaulle se ni spuščal v podrobnosti glede svojih načrtov o re-formali, pač pa je objavil le načela: splošne volitve so izvor oblasti izvršna in zakonodajna oblast morata biti razdeljeni, vlada in parlament morata imeti vsaka svoje jasno določene naloge. Vlada mora biti odgovorna parlamentu. 0 reformi francoske unije ni 1 izjavil nič drugega, nego da bo organiziral odnose franco- Gaullu, ki se po njegovem I _r5,vi tš- oaulle med dru ske republike s pridruženimi I mnenju naslanja izključno na 5,,^, ! Jc^™warv, Vam č* « narodi j tiste, ki so se uprli. Med razpravo ki je sledila, V jmenu polovlce socialistične radraalm voditelj Mendes-1 skupine, ki je glasovala Irance sporočil, da bo glaso- tl ^ Gaul]uJ govoril PARIZ, 2. — De Gaulle je poslal tuniškemu predsedniku Burgibi poslanico, v kateri izreka svoj namen, aa se bo zavzemal za prijateljske odnose med obema državama. Enako poslanico je De Gaulle poslal tudi maroškemu kralju Mohamedu. V svoji poslanici Burgibi val proti De Gaullu Poudaril je, da sedaj izsiljujejo z »državljansko vojno« in da «v tem trenutku nismo več svobodni zaradi priprav na državljansko vojno, ki so jih Izvršili v Alžiriji in v Francu j. Pogledati moramo stvarnosti v oči. Dolžnost opozicije je jasna m ne sme dovoliti, da bi nanjo vplivali« «Politika tako imenovane integracije Alžirije s Francijo nas je pripeljala v slepo ulico,« je dalje izjavil Mendes France. Izrazil je tudi mnenje, da bo v kratkem prišlo do velikanskega pritiska tistih, ki imajo namen v Franciji uvesti fašistično diktaturo. Zato mora general De Gaulle pretrgati vse vezi s tistimi, ki gredo po poti fašistične diktature. Dalje je Mendes France poudaril, da bo njegova opozicija proti De Gaullu konstruktivna. Komunistični predstavnik Duclos je izjavil, da vlada ne bo mogla končati vojne v Alžiriji in da bodo komunistični poslanci glasovali proti De Mmiiitmmm«iHHimHHMMMniwninMmmmitnHinwmniimilnnnitW(m(inMiBWiiiin(niMnnwiiiHllllillliiiMMllHHilitwiminitMiiniiniii»niiH(irtiiillliiuiMmiuiutiiiii(Mntnniiiniil Fontani je povabil socialdemokrate^ Sprejem pri Gronchiju - Zoli potrjuje svoj namen podati ostavko čez dva tedna (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Danes je bila v Rimu svečana parada ob priliki obletnice ustanovitve republike, ki se je je udeležil poglavar države Gronchi. Zvečer je priredil sprejem v vrtovih Kvirinala, na katerega je povabil najvidnejše politike, zastopnike kulture, umetnosti, gospodarstvenike in finančnike, visoke državne funkcionarje itd. Poleg ministrov so bili navaoči med drugimi tudi Fanfani, Togliatti, Lus-su, Ivan Matteo Lombardo, Pacciardi, pisatelji Carlo Levi, Flora Volpini, Alberto Moravia, Giancarlo Vigorelli, kipar Pietro Canonica, tenorist Tito Schipa, številni glavni uredniki dnevnikov in revij, založniki in mnogi novinarji. Bil je navzoč tudi bivši iredsednik republike Enrico De Nicola, Sprejem je trajal dve uri. Novinarji so od predsednika republike hoteli zvedeti za mnenje, kdaj bo začel posvetovanja za sestavo nove vlade. »Za to je še čas,« je odgovoril Gronchi. Neki novinar je pripomnil, da morda čez 15 dni. «Da. Toda mislim, da jih bo mogoče samo 14.» Fan-fanija pa so novinarji vprašali, naj jim pove vsaj nekaj vnaprej o tem, kaj se bo zgodilo na zasedanju glavnega sveta krščanske demokracije. Fanfani se je izgovoril, da je do zasedanja še mnogo dni, med nadaljnjim razgovorom pa je dodal, da so francoski dogodki precej vplivali na vo- Kljub temu pa se danes Fanfanijev govor, ki ga je imel v nedeljo v Neaplju, tolmači kot konkreten poziv socialdemokratom in republikam cem, naj vstopijo v bodočo vlado. (Govori se tudi, da bi tej vladi predsedoval Fanfani sam. Skoro nemogoče bi bilo predvidevati, da bo .glavni svet krščanske demokracije piedlog za tak poziv svojega generalnega tajnika odklonil, ker je znano, da ima Fanfani-jeva struja v glavnem svetu večino in da tudi Andreotti-jeva struja predlagani koaliciji ne bi nasprotovala. Zato se že sedaj razpravlja o tem, kakšne posledice bo imel Fanfanijev poziv na socialistično združitev, Po eni strani se je namreč Nennije-va PSI zelo okrepila, medtem ko so socialdemokrati ostali slabotni, tako da ne bi mogli več v taki meri kot prej postavljati socialistom pogojev /a združitev. Hkrati pa velja ta ugotovitev tudi za postavljanje pogojev demokristjanom ■ n za njihov vpliv v bodoči vladi. Saj ja že sam Matteotti dejal, da je njegova stranka orevee slaba, da bi mogla enakopravno sodelovati s stranko, ki je prejela 12 milijonov glasov. Ni dvoma, da že vnaprej znani nezadostni vpliv v vladi zmanjšuje možnost sodelovanja socialdemokratov v njej. To pa hkrati govori v« prid združenju ofceh socialističnih strank, kajti le močna socialistična stranka bi lahko postavljala krščanski demokraciji take pogoje, na katere bi bil Fanfani prisiljen pristati in na ta način svojo dosedanjo politiko u-smeriti bolj v levo. Toda Saragat. ki kaže, da je bolj naklonjen sodelovanju kot Matteotti s svojo avtonomistično strujo ter Zagari z levi strujo, bi torej brez možnosti vpliva na vladno politiko služil Fanfaniju le kot zunanji znak, da je njegova vlada «bolj socialna«. Nastaja torej vprašanje ali bi bil Saragat pripravljen pristati na tako vlogo. Leva struja v njegovi stranki zahteva namreč obnovo stalnih stikov med PSDI in PSI in enotno akcijo obeh strank glede vseh vprašanj; v primeru pa, da tega ne bo mogoče doseči, mora PSDI ostati v opoziciji, toda tako, da ne bi podprla nobene pooude, pri kateri ne bi sodelovala tudi PSI. Hkrati se je posebna delegacija leve struje sestala z zastopniki Matteottijeve «avtonomije», da bi skupno dotočili stališče, ki ga bosta zagovarjali na prihodnjem zasedanju vodstva PSDI. Vsekakor bo torej na seji vodstva formuliran predlog glede odgovora na Fanfanijev poziv in ni izključeno, da bo imel končno besedo centralni komite PSDI ali pa celo ieredn: kongres. litve v Italiji. ................................................. m..um Za nadzorstvo nad prekinitvijo jedrskih poizkusov V kratkem bo morda sestanek strokovnjakov Vzhoda in lahoia Te dni odgovor Eisenhovverja Hruščevu - Francoski odgovor o konferenci najvišjih Za republikance pa se ve samo to, da so razdeljeni na dve struji: La Malfovo in Pac-ciardijevo. Prva je precej odločno za odklonitev sodelovanja v vladi, druga pa za podporo vladi, toda s pogojem, da se končna odločitev podredi stališču, ki ga bo zavzela PSDI. Kar precej naravno je. da spričo takega stanja stvari monarhisti demokristjanom ponujajo podporo v primeru, da PSDI ne bi sprejela Fanfani-jevega poziva. Baje je na sprejemu pri Gronchiju predsednik vlade Zoli v razgovoru s socialističnim prvakom Santijem omenil možnost sodelovanja KD tudi s PSDl na podlag- dejstva, da so volilni izidi nakazali u-smeritev bodoče vladne politike proti levemu centru. Toda Santi je v tem razgovoru tako možnost izključil, takoj ko mu je Zoli omenil kot prvo točko vladnega programa blokiranje mezd. V razgovoru iz novinarji pa je Zoli izjavil, da bo podal ostavko vlade takoj, ko bo parlament odobril začasen proračun, to je čez dva tedna. Dejal je tudi, da bo po njegovem mnenju Fanfanijev poziv socialdemokratom pomenil začetek sodelovanja z njimi in tudi z republikanci. Medtem pa nadaljujejo predsedniki volilnih uradov posameznih volilnih okrožij z uradnim proglašanjem izvoljenih poslancev in senatorjev. Danes so bili uradno proglašeni poslanci in senatorji za Kalabrijo, toda brez onih, ki bodo izvoljeni iz »ostankov«. Socialdemokratska parlamen- MOSKVA, 2. — Agencija TASS potrjuie, da se Hruščev v svojem pismu Eisenhower-ju strinja s tem, naj se razgovori strokovnjakov glede nadzorstva nad prekinitvijo jedrskih poizkusov začnejo v roku treh tednov. Hruščev meni, da celo strokovnjakov ne bi smelo trajati več kakor tri ali štiri tedne. Svoje sklepe bi strokovnjaki predložili vladam. Hruščev Izjavlja, da ne nasprotuje Eisen-hoiverjevemu predlogu, naj bi pri razgovorih sodelovali tudi britansai, francoski in tudi drugi strokovnjaki. Pri tem predliga udeležbo CSR, Poljske in Indije in pripominja, da bi lahko sodelovali tudi strokovnjaki drugih dr-iav. 1 Zatem pravi Hruščev, da bi bilo bolje, če bi razgovori bili v Moskvi namesto v Ženevi. Strinja se tudi s tem, da se o delu st—skovnjakov obvestita Varnostni svet in skupščina OZN. Ameriški državni tajnik Dulles je izjavil, da goji opt -mizem glcie tehničnih razgovorov med Vzhodom in Zaho pismo Hruščeva v zvezi s tem, in sicer potem, ko bo koordiniral ameriško stališče stališčem Francije, Velike Britanije in drugih zaveznikov v NATO. V washingtonskih obveščenih krogih menijo, da bo mogoče z lahkoto premagati še nekatera manjša nesoglasja med ZDA in SZ glede sestanka strokovnjakov in da se bodo ti lahko sestali v prihodnjih treh tednih. Francoski -poslanik v Moskvi Dejean pa je danes izroči* sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku noto v zvezi s konferenco najvišjih. Francoska nota je odgovor na zadnji sovjetski predlog, ki nešteva 12 vprašanj, o katerih naj bi govorili na tej konferenci. Ameriški in britanski poslanik sta svoj odgovor izročila že prejšnji teden. Živkov o odnosih med Bolgarijo in FLRJ Tanguy - Pringent, ki je poudaril, da general ni kandidat združene Francije, pač pa kandidat klike in upornikov. V imenu UDSR pa je Mitte-rand poudaril, da za generalovim hrbtom stoji fašizem. Dodal je, da De Gaulle ni predložil nobenega programa razen zahteve za neomejena pooblastila in za odložitev zasedanja parlamenta za šest mesecev. Mac Millan, De Gaulle in Dulles PARIZ, 2. — predsednik britanske vlade Mac Millan je poslal De Gaullu brzojavko s čestitkami. «Veliko veselje bo zame, pravi Mac Millan, če bomo lahko obnovili prijateljstvo iz vojnega časa, ki se je skovalo v tistih dneh, ko ste Vi kot predsednik odbora narodne osvoboditve vodili Francijo k zmagi.« Mac Millan omenja zatem neločljive prijateljske vezi in interese, ki družijo Francijo in Veliko Britanijo in zaključuje: «Z veseljem se pripravljam na sodelovanje z Vami v korist naših skupnih stvari.« Danes zjutraj pa je jDe Gaulle sprejel britanskega odpravnika poslov v Parizu, kateremu je izročil odgovor na Mac Millanovo brzojavko. De Gaulle se zahvaljuje za brzojavko in pravi med drugim: »Imeli bomo mnogo skupnega dela in jaz z veseljem gledam na to persoektivo.« Ameriški državni tajnfk Dulles pa je danes izrekel u-panje, da bodo ZDA »ohranile tesne in prijateljske odnose z novo francosko vlado, ki jo vodi general De Gaulle«. Izrekel je tudi mnenje, da bo Francija ostala zvesta atlantskemu paktu. Na koncu je izjavil, da se z E:senhowerjem ni razgovarjal o morebitnem obisku pe Gaulla v Washing-tonu. «Hindustan Times* o sovjetski politiki NOVI DELHI, 2. — Indijski list «Hindustan Times« piše, da bo prekinitev sovjetskih kreditov Jugoslaviji vsekakor vplivala na druge nevtralne države. »Zdi se, pravi list, da hoče Sovjetska zveza sedaj zadrgniti nevidne vozle gospodarske pomoči, da bi izvedla svoje politične ambicije v JU' goslaviji.« List dodaja, da je sklep, ki ga je sprejela SZ zaradi novega ideološkega spora med Jugoslavijo in sovjetskim blokom, opomin nevtralnim državam, da sovjetska pomoč vsebuje politične pogoje. gim: »Sporočam Vam, če se strinjate, da nameravam urediti z Vami sedanje težave med našima dvema dtžavama. Medtem pa, dokler je to nemogoče, mislim, cla bi se morali naši dve vladi izogniti vsaki stvari, ki bi lahko poslabšala položaj. To bom ukazal vsem francoskim oblastem.« Toda prav danes je predstavnik tunizijske vlade sporočil, da so se danes začeli novi boji med tunizijskimi in francoskimi četami na področ ju Remade. * Predstavnik je izjavil, da je neka francoska patrulja izs.-lila izhod ’ blokade in se je spopadla s tunizijskimi četami šest milj bolj severno. Medtem so druge patrulje prodrle skozi blokado v treh smereh. Podnevi so boji nekoliko pojenjalh a so se zvečer spet nadaljevali. V Tunisu je tuniški minister za obrambo Ladham na tiskovni koi ferenci izjavil, da bi bila Tunizija eventualno pripravljena sprejeti, da se francosko oporišče v Bizerti uporablja za zahodno obrambo. Toda pTedvsem je potrebno, da Francija sprejme načelo popolnega umika svojih 20.000 vojakov iz Tunizije ter da prizna neodvisnost in suverenost" Tunizije. Ladham je pripomnil, da Tunizija ne misli dopustiti stalnega ogrožanja s strani okupacijske voj-■fke, ki nima nobene pravite ostati v Tuniziji. Obrambni minister je dalje dejal, da Tunizija pričakuje od genera's De Gaulla priznanje pravic Tunizije. Zanikal pa je govorice, da je Tuniška vlada povabila De Gaulla, naj obišče Tunizijo, ko bo prišel v Alžir. Zatem je Ladham izjavil, da je v Tuniziji še vedno nevajen položaj, ker so v zaa-niem tednu Francozi povečali svojo garnizijo v Remadi od enega na dva bataljona. Zaradi takih ukrepov se je razbil medus vivendi, ki se je ustvaril po bombardiranju Sakjeta. Zatem je poudaril, da sedanji razgovori v Tunisu s francoskim, predstavnik-" r.e morejo veljati za »pogajanja«, ker Francozi niso postavi': nobenega realističnega pred loga. Minister je tudi izjavil, da je Tunizija ponovno pripravljena sprejeti angleško-ameri-ške dobre usluge, če jih tudi Francija sorejme. Na neko vprašanje je o-brarrbni minister odgovoril, da ameriški in britanska vlada nista še jasno odgovorili na tuniško zahtevo, naj ji pošljejo orožje. Tunizija je o-rožje zahtevala tudi od Švedske. ki pa je zahtevo zavrnila. V tuniških krogih se govori o bližnjem komproipisu glede francoskih čet v Tuniziji. Francija ’e baje predloži'« načrt, na prdlagi katerega b, se francoske čete v Tuniziji umaknite v oporišče Bizerto Tuniška vlada je bale ta nalrt sprejela s pogojem, da se sporazum o tem oporišču revidira. Predsedn k Burgiba je dopisniku lista «11 Tempo« izjavil: »De Gaulle ali ne De Gaulle, francoske čete morajo zapustit; Tunizijo.« Douai je, da sporazum o Bizerti ne sme predvidevati bivanja tu jih čet. Vzdrževanje oporišča bodo lahko poverili francoskim strokovnjakom, ščitile pa ga bodo tuniške čete. Zrtern pravi Burgiba, da v nekaterih zahodnih državah, med katerimi je Francija, še vedno obstaja nazadnjaška kolonialna mentaliteta, in drug? države, ki nimajo kolonialističnih tež-mj, so prisiljene dajati Franciji pomoč' v okviru zavezništva. Kar se t.če vloge Italije, izjavlja Burgiba: «Ce bi premagala nekatera svoja obotavljanja. bi labko učinkovito posredovala m prispevala k prepričanju ZDA, da Franciji v* -lijo drugačne obnašanje do narodov Magreba « Burgiba poudarja, da bi Magreb lahko bil most med Zahodom. kateremu zemtjeoism pripada, in arabskim Vzhodom. , V New Vorku se je med tem sestal Varnostni svet, ki je brez diskurije sprejel na dnevni red tuniški protest zaradi francoskih napadalnih dejani na tuniško ozemlje ter francoski piotest zaradi »pomoči Tun-zije alžirskim upornikom« >n «ker je Tunizija prekršila modus vivendi. ki se ie vz.pcstavil po februarju glede bivanja francoskih čet v nekaterih krajih tuniškega ozemlja«. Francoski predstavnik je zatrjeval, da ne gre za napad na Tunizijo, in je dodal da se med obema državama sedaj nadaljujejo pogajanja Tuniški predstavnik Mong-Slim je izjavil, da je njego va vlada kljub zaskrbljenosti zaradi ustanovitve odborov »narodne Tešitve« v Alžiriji napravila v:,e, da ohrani svojo mirnost v upanju, da se bo položaj normaliziral. Tr a *o se ni zgodilo in Tuniz.ja ie postala žrtev nenehnih napadov. Mongi Sitm ie govoril o vseh dosedanjih francoskiu napadih na Tunizijo in zahteval od Varnostnega sveta, naj obsodi napadalna dejanja, nai odpravi vzroke teh napadov ter naj odredi, da se taka dejanja ne bodo oonovila. Zahteval je umik francoskih ''el iz Tunizije ter je pozval Var-postni svet. naj oovabi Francijo da svojim četam v Tuniziji ukaza spoštovanje Varnostnih ukrepov, ki so iih sprejeli po papadu na Sskiet Na popoldanski seji je fran coski delega* Georges Picot zatrjeval, da sedaj ni v Parizu več šibke vlade in da so zaradi tegi vsi pogoji za pogajanja man obema državama. Tunizijski predstavnik Mongi Slim na je iz'avil, da Tunizija želi vedeti, ali je /a francosko vlado veljaven kompromisni sporazum od 15. ma- ja in ali ga misli izvajati. Britanski predstavnik je predlagal odložitev seje, ameriški delegat je. izrekel željo, naj bi se nadaljevala neposredna pogajanja med Tunizijo in Francijo in zatem jo bila seja odložena na jutri- De Gaulle pojde jutri v Alžir Nezadovoljstvo med zarotniki, ker ni v vladi nikogar od *njihovih» Alžirci bodo nadaljevali borbo do priznanja neodvisnosti ___________________________________ ALZIR, 2. — General Salan , ga mnenja z vključitvijo stro-1 priznanje alžirske neodvisno- tarna "skupina bo"7mela enega 1 je danes po radiu sporočil, da , kavnjakov«. | sti Naša osvobodilna borba se poslanca več, to je 24 namesto 23, ker je Olivetti, ki je bil izvoljen na listi «Comuni-ta» izrazil željo v tem smislu. Ze sedaj je gotovo, da mu bo vodstvo PSDI ugodilo. Ilustrirani tednik «Gente» pa o-bjavlja sedem zanimivih mnenj o volitvah jn bodoči je govoril po telefonu z generalom De Gaullom. Ta je sporočil, da bo prišel v Alžir v četrtek in ga je prosil, naj pozove prebivalstvo, naj zaupa vanj ter naj ostane mirno. Potrjuje se medtem, da je predsednik alžirskega odbora Delbecque odpotoval sinoči z nik Todor 2ivkov, ugotavlja ošibitev kapitalizma in zaostritev krize, ki jo ta preživlja. Temu nasproti pa sta se okrepila »socialistični tabor« in njegova enotnost. Zatem govori poročilo o odnosih med Bolgarijo in njenimi sosedi, zlasti z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Poročilo poudarja, da je «temeljno načelo« bolgarske zunanje politike «oljraniti prijateljske in dobre sosedske odnose z vsemi balkanskimi državami«, in dodaja, da so se v zadnjih štirih letih bolgarsko-jugoslovan-s’ki odnosi izboljšali. «Se dalje se bomo trudili za izboljšanje naših odnosov z Jugoslavijo, je dejal Živkov, zlasti v meddržavnih odnosih. Kar se tiče odnosov med obema partijama, pa se bodo lahko razvijali samo na podlagi marksi-zma-leninizma.» Živkov je izrekel zatem zadovoljstvo zaradi izboljšanja bolgarsko-grških odnosov. Kar se tiče Turčije, pa je dejal, vladi. Nenn: je na pr. izjavil, | letalom v Pariz, da izreče ne-da je sicer zadovoljen z gla- katere pridržke glede sestave «« . . — i T X — t ' • 1 1 «* m avl orl A *7 im/l o 1 r\ sovi, ki Jih je PSI prejela, vendar je dodal, da ne zadostujejo za spremembo stanja v parlamentu na samostojen in mehaničen način. Glede vprašanja nove vlade pa ni hotel dati nobene izjave. Prihodnja seja vlade bo v torek 10. t.m. in se bo nadaljevala naslednji torek 17, t. m. A. P. Libanon in ZAR TRIPOLIS, 2. — Na podlagi sinočnjega sklepa sveta A-rabske lige se je voditelj libanonske delegacije danes obvezal, da bodo zahtevali odložitev seje Varnostnega sveta, ki bi morala biti jutri, dokler ne bo svet lige končal proučevanja libanonskega protesta proti Združeni arabski republiki. Pozneje »o sporočili, da je bila seja Varnostnega sveta odložena na četrtek. V Bejrutu pa je libanonski De Gaullove vlade. Zvedelo se je namreč, da so nekateri člani v alžirskem odboru nezadovoljni, ker so v vlado vključeni številni pristaši »prejšnjega sistema«. V alžirskem odboru vlada velika napetost, vendar pa uradno poudarjajo, da imajo v De Gaulla zaupanje. Značilno je, da so na včerajšnjih manifestacijah v Alžiru takoj po investituri De Gaulla nekateri vzklikali: «Niti enega od naših ni v vladi«. Kritizirali so tudi, ker je v vladj Pflimlin. Zato je razumljivo, da se De Gaullu mudi v Alžir, da pomiri tamkajšnje vojaške voditelje. Značilen je tud' uvodnik alžirskega lista «L’Echo D’Alger», ki je zadnje dni napovedoval popolno zmago. Med vrsticami tega članka se lahko opaža zaskrbljenost, ker ni De Gaulle vključil v svojo vlado niti enega predstavnika alžirskega odbora, medtem ko je v tej vladi Pflimlin. List p'še, da ima De Gaullova vla- Značilno je, da uporablja • bo nadaljevala, dokler ne bo ministrski predsednik Sam: da bolj značilnost «direktori- da se bodo sedanje težave gle- ^ Solh zanikal govorice, da se ja«, kakor pa poslovne vlade. SOFIJA, 2. — Danes zjutraj. I de trgovinske izmenjave lah- pogaja z opozicijo. Libanon- «Njegova začasna vlada doda- vorov med Vzhodom in £a • . gej vonEres KP ! ko premagale s pogajanji. Na ski parlament je opolnoči za- ja list, ne odraža toliko skrbi, ' Bolgarije ob navzočnosti Hru- koncu je Izrekel zaskrbljenost, ključil svoje delo in se bo da se spoštuje običajna parla- nitvijo jedrskih poizkusov Zatem je Dulles izjavil, da bo Eisenhower odgovoril v dveh ali treh dneh na zadnje Holffsrijc v» _ (____ w ^____ ščeva. i ker je Turčija privolila v zgra ponovno sestal 15. oktobra, ra- mentarna formula, kakor pa Poročilo centralnega komi-j ditev raketnih oporišč na avo- zen če vlada ne skliče izred- skrb, da se ustvari ravnotežje teja, ki ga je prebral prvi taj-1 jem ozemlju, 1 nega zasedanja, l med glavnimi strujami javne- list izraz «začasna« vlada, ker v Alžiru še vedno upajo, da bo De Gaulle vključil v svojo vlado predstavnike alžirskega odbora. Opazovalci pa pripisujejo De Gaullu namen okrepiti oblast vlade in pozvati alžirske odbore na poslušnost. Edini, ki bo morda vključen v novo vlado, je Soustelle. Domneva se, da bi utegnil biti ponovno imenovan za guvernerja v Alžiriji. Po nekaterih neuradnih informacijah bodo De Gaulla spremljali na potovanju v Alžir Max Lejeune, Louis Jac- guinot m Pierre Guillaumat. Baje bo De Gaulle obiskal tudi druga večja mesta Alžirije. General Massu, ki je govoril nocoj na zborovanju v Alžiru. je med drugim izjavil: #Naše zaupanje je neomajno. Prepričani smo, da bo v prihodnjih urah dokončno prišlo do rešitve, za katero se borimo od 13. maja. Zakonita pot, po kateri potrpežljivo hodimo, povzroča nekatere gren-kosti, ki bodo v kratkem odpravljene. Živel Sousteile. Živel De Gaulle.« Soustelle pa je dejal, da se Cilji alžirsitega odbora nikakor niso menjali in da je bil včeraj storjen »komaj prvi korak«. Dodal je, da je potrebno počakati, da se sedanja vlada utrdi, «ker so njeni na sprotniki še močni«. V Kairu pa je predstavnik alžirske narodnoosvobodilno fronte danes izjavil: »Naša o* svobodilna vojna proti Franciji se bo nadaljevala in general De Gaulle ne moie nič napraviti, da bi jo ustavil. Nič I narnem zasedanju sveta, ki bo ne more rešiti Francijo razen 111. junija v Bruslju«, Francija puznala neodvisnosti Alžirije. Sedaj dela Francija v Alž.iji največje vojaške napore, toda ti napori so zaman. De Gaulle ne more nič napraviti, ne da bi Franciji naložil druga gospodarska bremena, in ta bremena bi uničila francosko gospodarstvo.« To izjavo je predstavnik podal po do'gih posvetovanji.! med vodit“’ji alžirske narodnoosvobodilne fronte, m je pr va uradna izjava po 13. maju. Pozneje je predstavnik fronte izjavil, da je mogoče, da se bo prihodnje dni ustanovila v Kairu svobodna alžir ska vlada. Dodal je. da je večina članov alžirskega koordinacijskega in izv.-ši.ega odbora že pri šla v Kairo. Odbor se bo sestal in razpravljal o nadaljnji akciji osvobodilne fronte in morda tu-li o ustanovitvi ai-žirske Vlade. Kako de uje novo francosko-alžirsko «b:atstvo», pa priča poročilo poveljstva generala Salana, ki javlja, da so v tednu od 26. maja do 1. 1u-nija ubili 715 Alžircev, 189 pa ujeli. Intersoc in Francija LONDON, 2. — Danes je bilo v Londonu izredno zasedanje vodstva Socialistične internacionale, Iti je trajalo ves dan. Po popoldanski seji so objavili poročilo, kj pravi »Vodstvo Socialistične internacionale meni, da je francoski položaj tako resen, da je treba o njem razpravljati na ple- Izid volitev v Belgiji BRUSELJ, 2. — Dokončni podatk. o včerajšnjih volitvah v Belgija kažejo, da je krščansko soc.alna stranka, ki je bila v opoziciji od leta 1954 do *958, sicer močno napredovala. vendar pa ne bo mogla pariamentu vladati sama. Sporazumeti se bo morala tako s socialisti kakor z liberalci, kar pa ne bo prav lahko. Krščansko socialna stranka jt v poslanski zbornici dobila 104 poslance (8 več), socialisti 85 (enega manj), liberalci 20 (5 mani), komunisti 2 (2 manj). Za senat pa je rezultat sledeči; krščanski socialci 54 sedežev (5 več), socialisti 39 (3 manj), liberalci 12 (1 manj), komunisti 1 (1 manj). Rezultat za pokrajinske svete je sledeči: krščanski socialci so pridobili 30 sedežev, socialisti so izgubili 7, liberalci so izgubili 5, komunisti so izgubili 7 Druge manjiše stranke so zgubile 6 sedežev. Pokrajinski sveti morajo izvoliti še 46 pokrajinskih se-natorje.v sorazmerno s števi-iom pokrajinskih svetovalcev. XrščansKo socialna stranka si je zagotovila absolutno večino v -enatu. Takoj po objavi volitev je ministrski predsednik Van Acker odstopil skupno s koalL lijsko socialistično liberalno v,ado. Socialisti izjavljajo, da bodo vodila konstruktivno o-pOzicijo. Sprejem pri Guidottiju BEOGRAD. 2. — Italijanska veleposlanik Guidotti je priredil dane« sprejem ob priliki državhdgb prat/lika dneva republike Sprejema so se ude-■ težili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Colakovlč, dis žavni ajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, član izvršnega sveta Slavko Komar, dalje številni visoki častniki JLA ra čelu z načelnikom glavnega itaba. mnogi vladni funkcionarji, med katerimi tudi državni podtajnik za zunanje zadeve Priča, predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve Aleš Bebler, generatni tajnik predsednika republike Joža Vilfan in številni drugi predstavniki javnega rivljenja. Navzoči so bili tudi vsi člani diplomatskega zbora v Beogradu. Tradicionalni sprejem se je vršil v zelo prisrčnem ozračju. «Borba» o odnosih med FLRJ in Italijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD 2. — Jutrišnja (-Borbu» objavlja članek, v katerem poudarja ugoden razvoj jugoslovanskO-italijantkega so. delovanja. »Nosi odnosi s prvim sosedom tm drugi strani Jadrana, piše »Borba«, so dokaz p rak. učnega izvajanja politike aktivne in miroljubne koeksistence. ki jo Jugoslavija dosled no izvjja z vsemi državami. Medsebojno razumevanje in obojestranski interesi spodbu. ja jo, da se t> odnosi nenehoma razvijajo in da se premagujejo težave iz preteklosti.« List ugotavlja. da je rešitev tržaškega vprašanja omogočilo ustvaritev novega o-zračja nu Jadranu, jugoslovaru sko-ita-. ,anska meja pa je postala ena najbolj odprtih meja. «Prepričani smo«, ugotavlja »Borba«, ki navaja ugoden razvoj obmejnega potniškega tn blagovnega prometa «da bo izboljšanje ozračja na obmejnem področju prispevalo, na se v istem duhu rešijo tudi ostala vprašanja, zla. rti vprašanja, ki se tičejo za-scite j.ranic narodnih manjšin«. »Borba« posebno poudarja usvesen razvoj gospodarskih odnosov in ugotavlja, da ie razgovori o ostauh odprtih vprašanjih razvijajo v normal, nem rim«, «Razlike na gleda, nje na posamezna zunanjepolitična vprašanja so znane. Voda Jugoslavija, ki se ravna po načelih miroljubne aktivne koeksistence, in Italija, Kjer prevladuje v politiki do Jugoslavije duh realizma, se trudita, da se te ovire odstranijo tn da ne preprečujejo dobro sosedskega sodelovanja,» zauljučuje «Borba», ki pripominja, da imajo jugoslo-i ansko-italijanski odnosi lepe per'speutive nadaljnjega razvoja. B. B. ««------- KAIRO, 2. — Predsednik Naser je nocoj sprejel ciprskega nadškofa Makariosa, Makarios je danes izjavil, da ni mogoča nobena rešitev ciprskega vprašanja brez neposrednih pogajanj med Veliko Britanijo in ciprskim ljudstvom. Ostro je obsodil namen britanske vlade, da 17. junija objavi enostransko izjavo o ciprskem vprašanju, ne da bi se prej posvetovala * prizadetimi Ciprčani- Vran* vč«raj; Najvišj* tempe, rautra 27. najnižja 18,1, zračni tlak 1016,2, veter severovzhodnik S km na uro, vlaga 59 odst., morje mirno, temper, morja 23. Vreme daaee: Spremenljivo. • Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 3. junija Klotilda, Radoslava Sonce vzide ob 4.IS in zatone ob 19.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 21.14 in zatone ob 5.56. Jutri, SREDA, 4. junija Frančišek, Dika Iz poročila trgovinske zbornice za april Znižanje števila zaposlenih in padec prometa v pristanišču V aprilu je bilo zaposlenih 709 oseb manj kot v marcu ■ Znižala se je tudi industrijska proizvodnja Vse kaže, da je »recesija« oplazila tudi' Trst. Poročali smo že o »recesiji«, ki je zajela ZDA, tako da imajo tam sedaj najvišje število brezposelnih v primerjavi z dolgo vrsto let, lani pa je po uglednih podatkih »Banca d’Italia» nastopila »recesija« svojo pogubno pot tudi po Italiji. Trst je ČUS> ko je svet preživlj al jzredno ugodno gospodarsko konjunkturo, bil v posebnem položaju in se ga je ta konjunktura dotaknila lamo nekako obrobno. Vendar pa je bil zadnja leta svetovni gospodarski položaj tako ugoden, da je prišlo do nekaterih — sicer relativnih — vendar pa pomembnih izboljšanj gospodarskega stanja tudi pri nas. Tako se je dvigal pristaniški promet. Napredek prometa je bil sicer mnogo počasnejši kot v ostalih italijanskih in drugih pristaniščih, kar v relativnem smislu pomeni nazadovanje, vendar pa vsaj ni prišlo tudi do absolutnega padanja. Isto velja za Nedokazana utemeljitev Ob včerajšnji proslavi 12. obletnice ustanovitve republike so izročili tudi kolajne svojcem padlih. Pri obrazložitvi razlogov podelitve zlate hrabrost-ne kolajne svojcem Lut-gija Fruusina so prebrali tudi naslednje besede: »caduto in mani tede-sche p er delazione slava» (»padel v roke Nemcem zaradi slovanske ovadbes). Svoj čas smo že ožigosali to neresnično utemeljitev, ki nikakor ni dokazana in ki je niso spremenili, še bolj pa je nedopustno, da jo ravno ob proslavi ustanovitve republike javno in slovesno preberejo ravno tu v Trstu, kjer je toliko Slovanov padlo v roke nacistom «per delazione /ascisla«. Pripomnimo naj tudi, da je mnogo pred 9. septembrom oziroma pred 25. julijem 1543 o zloglasni »Villa triste» še bolj zloglasni Collo tti mučil slovanske antifašiste in da je za svojo podlo roboto dobil celo odlikovanje, ki še ni bilo preklicano! Pri tem pa naj še omenimo, da tisti, ki so prvi »skuhali« to sramotno laž, na podlagi katere je skonstruirana omenjena utemeljitev, te laži še niso preklicali, kar konec koncev še naj. bolj žalr spomin Frau-sina. Mar še ni bilo dovolj šovinistične gonje, katere sadovi so predvsem v škodo demokratičnega prebivalstva, saj se tu ob meji ustvarja umetno napeto vzdušje? ostale gospodarske pokazatelje. indeks industrijske proizvodnje se je počasi dvigal, mnogo počasneje sicer kot splošni italijanski indeks, ki je že dosegel 210, medtem ko se tržaški ni niti dotaknil 200 (oba računana na osnovi stanja 1938. leta enako 100). Sedaj pa kaže, da je konec celo s tem relativnim napredkom in da imamo opravka z izrazito negativnimi podatki. Redno mesečno poročilo tržaške trgovinske zbornice namreč govori o znižanju števila zaposlenih, o padcu pristaniškega prometa, manjši industrijski dejavnosti itd. V aprilu so zabeležili 87.808 zaposlenih oseb, kar je za 709 oseb manj kot v marcu, ko je urad za delo našega področja zabeležil skupno 88.515 zaposlenih in kar je za 684 o-seb manj, kot je znašalo število zaposlenih v aprilu 1957. leta, ko je bilo v službenem razmerju na tržaškem ozemlju 88.492 oseb. Kot vidimo, je torej prišlo do določenega znižanja števila zaposlenih. Ti podatki so mnogo bolj upoštevanja vredni kot podatki o brezposelnih, ki znatno nihajo, ker periodično revidirajo liste in v določenih razdobjih brišejo večje število vpisanih brezposelnih. tako da lahko iz čisto administrativnih razlogov v nekem mesecu zabeležijo večje, v drugem pa žopet znatno manjše število brezposelnih. Pp leg tega moramo upoštevati, da je bil april sezonsko že u-goden mesec tako za gradbeno kot za številne druge industrije in da padca števila zaposlenih ne moremo obrazložiti s sezonskim^ razlogi, zlasti ker se je tudi v preteklih letih število zaposlenih po zimskih mesecih prav v a-prilu povečalo. Vendar pa ne bi mogli samo na osnovi tega podatka soditi o resnejšem gospodarskem padcu če ne bi govorili o padcu tudi drugi podatki. Tako je sedaj indeks industrijske proizvodnje padel, čeprav tudi za industrijsko proizvodnjo velja ugodna sezona. Zlasti zaskrbljujoči pa so podatki o pristaniškem prometu. V letošnjem aprilu je tako skupni pomorski promet tržaškega pristanišča (in torej promet: Javnih skladišč, industrijskega pristanišča, IL-VA, čistilnic mineralnih olj in lesnega pristanišča) dosegel 388.263 ton, medtem ko je v istem mesecu preteklega leta znašal 435.699 ton. Padec je občuten jn znaša 47.436 ton ali ll odstotkov. Istočasno pa se ni niti izboljšala struktura blaga, ki je ravno obratno še manj ugodna, kot je bila lani. V pristanišče so pripeljali 298.406 ton blaga (lani 315.553 ton), kjer je na prvem mestu surovo mineralno olje, slede žitarice, kovinske rude, premog, staro železo in druge rude, medtem ko je razno blago doseglo le 24.002 toni (lanj 38.627 ton). Podobno sliHo kaže struktura odpeljanega blaga, katerega so naložili 89.857 ton (lani 120.146 ton) in med katerim prednjačijo petrolejski izdelki, les (manj kot lani), sledi magnezit in razno blago s 36.518 tonami (lani 44.505 ton). Ta resni padec pristaniškega prometa se je odrazil tudi na promet prvih štirih mesecev letošnjega leta, ki je v primerjavi z istim lanskim razdobjem nižj: za 4 odstotke, saj je od januarja do aprila letos dosegel pomorski promet 1.645.190 ton, medtem ko je v istem lanskem razdobju znašal 1.711.107 ton. Neugodn; so tudi nekateri drugi podatki in med njimi zlasti ugotovitve glede trgovine na drobno, ki je že več let v težavnem položaju in ki je bila letos prizadeta tudi zaradi neugodne sezone, saj sko-ro ni bilo pomladi in je bila prodaja pomladanskih izdelkov izredno šibka. m širite PRIMORSKI DNEVNIK Svečane proslave praznika republike Gen. I' errari, poveljnik tržaške posadke, opravlja pregled vojske na Trgu Unita S svečanimi ceremonijami in vojaško parado na Trgu U-nita so včeraj tudi v Trstu, kakor po vseh večjih italijanskih mestih, proslavili 12. obletnico proglasitve italijanske republike. S proslavo te obletnice je bil letos združen tudi »Dan odlikovancev«. Zaradi tega so ob koncu uradne proslave podelili razna odlikovanja pripadnikom italijanske vojske za njihove podvige med zadnjo vojno na Balkanu, v Libiji itd. ter zlati kolajni v spomin antifašističnih borcev Frausina ter Foschiat-tija, ki so ju mučili in usmrtili nacifašisti. Proslave so se med drugimi udeleždi podprefekt dr. Pasi-no v imenu vladnega komisarja, prefektumi komisar dr. Mattuccr, predsednik sodišča dr. Renzi, poveljnik karabi- njerjev, poveljnik organov javne varnosti, nova poslanca Vidali in Bologna, škof Santin ter višji oficirji italijanske vojske. Ob straneh častne tribune so bili postrojeni karabinjerji, pripadniki policijskih enot, konjenice, 82. pešpolka ter financarji. Komandant tržaškega poveljstva general Ferrari je po vojaški maši na prostem imel priložnostni govor, nato pa je bilo razdeljevanje odlikovanj. Generalni vladni komisar dr. Falam-ara je priredil med 18. in 20. uro v vladni palači svečan sprejem, na katerega so bili povabljeni zastopniki civilnih in vojaških oblasti, mnogi predstavniki političnih strank in vidnejši ljudje tržaškega javnega življenja ter diplomatski predstavniki v Trstu. uiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiui Vprašanje upravnih volitev Demokristjani se nenadoma ogrevajo za čimprejšnji razpis volitev v Trstu Prej so z raznimi izgovori zavlačevali volitve, sedaj pa so se tako navdušili nad rezultati političnih volitev, da se jim zelo mudi; a delajo račune brez krčmarja Takoj po objavi uradnih izidov državnozborskih volitev in neposredne izvolitve treh tržaških poslancev smo v našem časniku opozorili na novo volilno bitko v tržaški občini, ki se bo, po nekaterih znakih sodeč, začela baje še pred jesenjo, in sicer najkasneje v septembru. GTe za volitve za izvolitev tržaškega občinskega sveta, ki je bil razpuščen lani septembra. O občinskih volitvah so začele ponovno govoriti tudi stranke, ki so se v zadnjih mesecih ukvarjale samo s propagando za izvolitev poslancev in so tako rekoč zanemarjale to važno mestno vprašanje. Sicer je treba priznati levičarskim strankam, da so tudi v nedavni volilni kampanji zahtevale čimprejšnjo obnovitev občinskega sveta in prenehanje komisarske uprave na občini. Demokristjani pa, ki so povzročili razpust občinskega sveta in imenovanje prefekturnega komisarja, so do sedaj zavlačevali razpis občinskih volitev z neutemeljenimi izgovori, kot na primer, da v zimskih mesecih ni mogoče razpisati volitev zaradi tiMiliimiMiinniiMMiiimiMMiMiiiiitiamiiiniiifiuiniiiiiiiiiiiiilHlilliiMifiiiiliiiiiliiiiiiiltHiiiiininliiiilliiinliiiiiiMiiiiiniiiiiniiiiiiuiiiiitiiHM V nedeljo v Mačkovljah Lepo uspela proslava 60-letnice ustanovitve prosv. društva Kratek oris zgodovine društva - Bogat kulturni »porod z recitacijami, nastopom dekliškega kvinteta, nastopom mladinske dramske skupine itd. V nedeljo popoldne »o v Mačkovljah proslavili 66-letni. on domačega prosvetnega društva »Primorsko«, Ob tej priliki se je zbralo mnogo vaščanov in okoličanov, da bi prisostvovali sporedu, ki so ga pripravili mladinci iz Mačlko-velj. V svojem pozdravnem govoru je predsednik druetva A-leke Smo tlak na kratko orisal zgodovino in delovanje 'tega društva. Prosvetno društvo »Primorsko« jo bilo ustanovljeno leta 1898; večina podatkov se črpa iz »pominov, ker je bil ves arhiv društva uničen za časa fašizma, kakor je bilo uničenih v tej vasi tudi mnogo hiš. Prosvetno delovanje se je pričelo že leta 1893 a društvo je bilo ustanovljeno pet let pozneje in prijavljeno oblastem leta 1900 pod imenom (Slovensko bralno društvo Primorsko v Mačkovljah«. Prvi predsednik j« bil pokojni Julij Janušek. Od ustanovitve do prisilnega razpusta je bilo prosvetno delovanje društva vedno živahno. Zadnja prireditev v dobi fašizma je bila 2. avgusta 1926, ko so uprizorili šdloigro »Lažnivi zdravnik«. Pomembno je bilo tudi delovanje domače godbe via ta leta in tudi v nedeljo je la sodelovala pri sporedu, Ob zaključku govora se je predsednik spomnil tudi padlih v narodnoosvobodilni borbi, Nato je sledil kulturni spo-. red Ftvi je nastopil . Dino Sturmnn, ki nam je refeitiral Aškerčevo »Mi vstajamo«, nato nam je Aleksij Smotlak podal Golijevo «Sloven^ka mladine govori«. Ob spremljavi harmonikarja je mladinski dekliški kvintet, ki ga sestavljajo Jolanda Vodopivec, Norma Olenik, Ksenija, Danica in Nada Tul, zapel »Slo-«Sem dekli- Nato so člani mladinske dramske skupine uprizorili Milčinskega igro v 3 slikah »Trije snubci« in Petrovičev šaljivi prizor »Svakinja«. V tej dramski »kupini sodelujejo sam domači mladinci, in sicer Jolanda in Viktor Vodopivec, Nadja Jordan, Ksenija :n Dan ca Tul, Norma Olenik, Florijana, Aleksej in Vilijin Smotla« ter Dino Sturman, Danica Tul in Aleksej Smotlak st i uprizorila še Prešernovo »Železna cesta« Na kon-cu je Bruno Bordon zaigral na harmoniko Avsenikovo (Spomin« in svojo skladbo »Skozi breg«. V odmorih je godba igrala več partizanskih in narodnih pesmi ter koračnic. Obč r.stvo je z zanimanjem Jledilo sporedu in z večkratnim ploskanjem izrazilo pri' ra&nje nastopajočim ter z zadovoljstvom zapustilo prostore. Zvečer se je pa z veseljem vernika zemlja«. _ . ca mlada vesela« in »Tam vrnilo na prosto zab kjer murke cveto«, i M. M mraza in burje, da ni mogoče izvesti skupaj parlamentarne in občinske volitve, da je najbolje, da se najprej razpišejo volitve za izvolitev poslancev in šele nato občinske volitve. V resnici pa je demokristjane skrbelo samo to, kako jim bodo šle politične volitve, skrbelo jih je, kako bodo za parlamentarne volitve pritegnili na tržaško področje čimveč svojih volivcev iz drugih krajev, da bodo povečali število svojih glasov in tako vplivali na izid občinskih volitev, ker do sedaj niso imeli več kot tretjino svetovalcev v občinskem svetu. S povečanjem števila volilnih upravičencev, ki ne ustreza povprečnemu odstotku volivcev na število prebivalstva, in s tisočerimi volivci, ki so volili v tržaškem volilnem okrožju, ne da bi bili vpisani v volilne sezname občin področja, je demokristjanom uspelo, da so dosegli neposredno izvolitev dveh poslancev. Zato se sedaj tudi njim mudi razpisati občinske volitve, ker računajo na vpliv, ki naj bi ga imeli nedavni volilni izidi na volivce na prihodnjih občinskih volitvah. Na nedavni skupščini KD je pokrajinski tajnik Belci dejal, da KD zahteva čimprejšnjo obnovitev občinskega sveta. Do včeraj ta demokristjanom ni mudilo, sedaj pa hočejo občinske volitve takoj. Da je treba razpisati nove občinske volitve so levičarske stranke poudarile že od prvega dneva imenovanja prefek-turnega komisarja. Kot smo ze mnogokrat pisali, bi morale biti občinske volitve razpisane najkasneje tri mesece po imenovanju komisarja, ker *e je tržaški občinski svet ,sam razpustil. V tej smeri je bila ob koncu lanskega leta izvedena obširna kampanja vseh levičarskih strank ter republikancev in radikalcev. Skupina meščanov se je tudi osebno pritožila notranjemu ministru in predsedniku vlade proti nezakonitemu upravljanju občine po prefekturnem komisarju. Toda vse to je bilo zaman. Tržaški demokristjani niso hoteli občinskih volitev in zato jih vladni komisar oziroma notranje ministrstvo niso razpisali. Sedaj pa, kot vidimo, se KD mudi. Obenem pa smo mnenja, da se demokristjani piezgodaj veselijo svoje volilne »zmage« in «nazadovanje socialkomunističnih glasov«, ki naj bi po trditvi njihovega tajnika Belcija, padli «od 32.8 odstotka leta 1956 na 29.2 odstotka letos«. Menimo, da je pokrajinski tajnik KD namenoma pozabil, da leta 1956 niso šli na volitve indipendenti-s1i, ki so tedaj v veliki večini glasovali za socialistično in komunistično listo, da sta dve indipendentistični listi letos dobili okrog 13.000 glasov, in k«r je najvažnejše, da je letos število veljavnih glasov naraslo za nad 24.000, čeprav r.a našem področju vsako leto umre več oseb, kot se jih rodi. Takšne »čudeže« delajo lahko samo demokristjani, ko so na oblasti. Ce bo šlo tako naprej, bo v nekaj letih v Trstu več volivcev kot prebivalcev. V resnici pa socialisti in komunisti niso nazadovali, ampak so se glede na umetno zvišanje števila volivcev še okrepili, česar demokristjani niso niti pričakovali. Ce pogledamo glasove, ki jih je KD dobila sedaj v tržaški občini, in če pomislimo, da za občinske volitve ne bodu glasovali vojaki in vsi tisti, ki nimajo v občini stalnega bivališča in ki so za parlamentarne volitve lahko volili v Trstu, če pomislimo, da je v Trstu glasovalo za KD tudi tistih nekaj tisoč klerikalcev in pristašev SDZ, potem bo na občinskih volitvah ostalo demokristjanom zelo malo glasov več, kot so jih dobili na občinskih volitvah leta 1956. Zato, se bodo morali demokristjani v novem občinskem svetu odločiti, ali za bolj napredno in socialno politiko, ali pa za sodelovanje s fašisti, katerim so na nedavnih državnozborskih volitvah pomagali, da so se v Trstu okrepili, čeprav so v vseh ostalih italijanskih pokrajinah nazadovali. Padel je po stopnišču Zaradi padca po stopnišču stavbe v kateri stanujejo njegovi sorodniki, se je 79-letni Roberto Martina iz z?voda občinske podporne ustanove v Ulici Pascali ranil na glavi, se udaril na rami in si verjetno tudi zlomil ključmico, zara. di česar so ga okoli 21. ure sprejel: na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 10 ali 15 dneh. Sindikalne vesti r k. V pivovarni «Dreher» bodo 18. t. m. izvolili novo notranjo komisijo Neupravičeni odpusti v podjetju Molfino, ki dela za ladjedelnico Sv; Marka - Protest pri vodstvu CRDA A D I O V pivovarni Dreher bodo 18. t. m. volitve nove notranje komisije, katerih se bo u-deležilo približno 400 delavcev in 60 uradnikov. Izvolili bodo 5 članov nove komisije: štiri predstavnike delavcev in enega predstavnika uradnikov. y kratkem ta hi morale biti volitve notranje komisije tudi v železarni IT.VA, ker bo v četrtek zapadel mandat sedanje komisije. Zveza kovinarjev FIOM je že razdelila med delavce volilne letake in sporočila, da bo tudi v tem industrijskem obratu, kot že v obratih CRDA in arzenalu, organizirala med delavci referendum glede izbire kandidatov in delovnega programa. * k * V ladjedelnici Sv. Marsa, kakor tudi v drugih obratih CRDA opravljajo razna dela zunanja podjetja Med temi je tud. podjetje Molfino, ki ;ma v zakupu dela z električnim varjenjem. Po zakonu ne bi smela zunanja podjetja, ki vzamejo v zakup razna dela, imeti svoje delovne sile. Ne glede na to pa se večkrat celo dogaja, da vodstvo obratov zahteva da podjetje odpusti z deli »nezaželene« delavce. Vodstvo podjetja seveda uboga in ne upošteva rednega postopka za odpuste. Poki a j insko tajništvo FIOM je zaradi tega posredovalo te dni pri osrednjem vodstvu o-bratov CRDA, toda direktor Moretti je izjavil, da ne ve ničesar o tej zadevi in da je vse odvisno od vodstva obrata. Tudi zvezni sindikalni odbor CRDA ni hotel ničesar slišati o tem kočljivem vprašanju. Spričo tega je FIOM predložila potrebno dokumentacijo m zahteva, naj inšpektorat za delo. vladni generalni komisar ter ministrstvi za deilo in za državne udeležbe uvedejo preiskavo o delovanju zunanjih podjetij v obratih CRDA. O zadevi »mo pred časom že pisali in poudarili, da bi l ik> potrebno napraviti temeljito pieiskavo, ker se dogajajo čudne stvari in očitne krivice. Upamo, da bo akcija omenjene strokovne zveze u-spešna ih da oblasti ne bodo vso stvar zavlačevale Prepričani smo namreč, da bi se potem razmere v obratih CRDA precej izboljšale OB PRAZNIKU REPUBLIKE Gen. konzul Zecchin priredil v Kopru sprejem Ob prazniku republike je tudi italijanski generalni konzul v Kopru Guido Zecchin priredil sprejem v prostorih konzulata predstavnikom i-pravnih oblasti okrajev Koper, Nova Gorica, Pulj in Reka. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki ustanov, ki se ukvarjajo s kulturnimi in šolskimi vprašanji italijanske etnične manjšine v bivši coni B. Generalni konzul Zecchin je imel kratek govor, v katerem je proslavil praznik republike in poudaril, katere so po njegovem mnenju kulturne potrelie italijanske manjšine v Istr;. Na koncu so navzoči posiali pozdravno brzo- Smrt jetniškega paznika pri kopanja v Barkovljah Truplo je odkril zgodaj »včeraj občinski paznik Vattovani 22-letni Francesco Interlan-di iz bližine Siracuse ni prespal noči med nedeljo in ponedeljkom v Koroneu, kjer i-ma kot jetniški paznik streho in hrano. Njegova odsotnost je bila nerazumljiva kolegom in predstojnikom, a včeraj zjutraj so spoznali, da mladi uslužbenec ni izostal hote. Smrt ga je namreč ugrabila, ko se je kopal nedaleč od Ce-daza v Barkovljah. Včeraj zgodaj zjutraj je paznik Antonio Vattovani iz Ul. Bovedo opazil nedaleč od o-bale truplo. On ni mogel storiti ničesar in drugega mu ni preostalo, kot steči do mitnice, od koder je telefonsko o-pozoril agente barkovijanske-ga komisariata javne varnosti o najdbi. Se preden so agenti odšli na kraj, so poklicali na pomoč gasilce pomorskega odseka, ki so pridrveli z motornim čolnom in truplo prenesli na o-balo. Na sebi ni imelo truplo ničesar razen kopalnih hlačk in gumijalte kape na glavi. A-gentom, ki so uvedli preiskavo, je bilo takoj jasno, da gre za utopljenca, čigar obleka bi morala biti v bližini. In res so našli v občinskem kopališču Interlandijevo civilno obleko z izkaznico, na podlagi katere so ga z lahkoto i-dentificirali. Preiskavo na kraju so kaj kmalu končali, ker so hotel', spraviti truplo čimprej z obale in to še preden bi prišli V Barkovlje zgodnji kopalci. Kmalu po 7. uri je truplo pregledal policijski zdravnik, ki je ugotovil, da je smrt nastopila 14 ali morda 15 ur pred odkritjem. Po ureditvi zakonskih predpisov so truplo pokojnika prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice. O nesreči sta dve verziji: ena, da je Interlandiju med delek. plavanjem nedaleč od obale postalo slabo, druga pa, da je mladi jetniški paznik skočil v vodo in ker ni poznal kraja, naj bi z glavo udaril ob skalo pod morsko gladino, kar bi ga omamilo. Ta možnost je malo verjetna, ker mu niso u-gotovili nobenih lobanjskih poškodb ali vsaj znakov udarca. Policija nadaljuje s preiskavo, ker se je govorilo, da so videlj Interlandija v nedeljo pozno popoldne V družbi nekega dekleta. Sicer to ni važno, vendar bo pripomoglo k ugotovitvi točne ure smrti. Pokojnik zapušča očeta in mater, ki živita na SiciPji. Nesreči na delu Iz uprave palače «Shella» pri Sv. Soboti je 61-letni nočni čuvaj Armando Pipan iz Ul. Orlandini telefoniral podjetju, pri katerem je zaposlen, in prosil za pomoč. Okoli 9. ure zjutraj je pregledal vse prostore, a je pri tem zdrsnil po stopnicah in nerodno padel. Čeprav so bile bolečine precej hude, se je mož zavlekel do telefona jn nato počakal, da so prišli ponj z zasebnim avtom. V bolnišnici so ga opozorili, da bo moral zaradi poškodb na prsnem košu in desni roki ostati na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 1Q ali v najslabšem primeru v 20 dneh. V soboto pa je zdrsnil in tudi padel med delom v pivo1-varnj Dreher 37-letni Carlo Debernardi od Sv. M.M. Sp. in čeprav se je udaril v koleno, se ni spomnil, da je v takem primeru najboljša zdravniška pomoč. Včeraj pa se je premislil in čeprav so bile bolečine neznosne, je šel sam k zdravnikom, ki- so ga nemudoma poslali na ortopedski od vrele vode, ki je bil na ogre-valniku in krop se je razlil poc .njenem felesu. S hpdimi opeklinami po obrazu, prsih, rokah in nogah jo je oče odpeljal v bolnišnico, kjer jo je moral pustiti pod nadzorstvom zdravnikov, ... Zal je zdravstveno stanje dekletca tako resno, da so si zdravniki pridržali prognozo. Zaskrbljenost moža 2e več kot mesec dni ni mogla 56-letna Marija Rnbnič por. Lazar z Bazoviške ceste 38 na prosto. Je namreč bolna in na pol ohromela. Njen mož ji ljubeznivo pomaga, a včeraj ni zadostovala njegova pomoč. Zeni je bilo ves dan 'slabo in ni hotela ničesar zaužiti. Proti večeru pa se je njeno stanje močno poslabšalo, kar je moža Pavla Lazarja prestrašilo. Ker ni bilo drugega izhoda, je prosil za pomoč zdravnika Rdečega križa, ki je odredil da se ženska nemudoma odpelje v bolnišnico. Njeno stanje je bilo ob sprejemu v bolnišnico brezupno, da zdravnikom ni preostalo drugega, kot da so si pridržali prognozo. iiiiiiHiiMMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliMiiiiHiiiMiiiuMiiimiiinimiiiiimiiiiiiiiiiimbiiiiiiiiiiinHitiiini Zaradi dveh prazničnih dni in vročine Tržaška kopališča polna kot sredi poletne sezone Mnogo Tržačanov je odšlo v Kanalsko dolino, na Koroško in Gorenjsko, ostali pa so obiskali istrska obalna mesteca in tržaško okolico javko predsedniku italijanske republike GronChiju. Slikarska razstava v galeriji «Rossoni» V galerij; »Rossoni« na Kor-zu št. 9 bodo danes okoli 5. ure otvoni; razstavo tržaških slikarjev. Razstavljali bodo svoja dela: Sambo, Bastianut-to, Lucherini, Zanchi, Gloss-mann, Meldllino, Giordani G. in Giordani R., Samuel, Wal-ter. De Comelli, Borgagna, Pa-cifico, Danclutti in Bresolin. Razstava nima komercialnega značaja, temveč je prva v vrsti razstav, s katerimi Skuša ta galerija opraviti mecensko delo ter seznaniti tržaško občinstvo z deli domačih slikarjev. Hude opekline dekletca z Opčin Veselo je tekala po kuhinji včeraj zvečer 2 leti stara Renata Ferluga, stanujoča s svojimi starši na Narodni cesti na Opčinah. Iznenada pa je prišlo do tragedije: dekletce je nehote udarilo po loncu Dva zaporedna praznična dneva so Tržačani kot po navadi izkoristili za izlete in kopanje. Oba dneva, v nedeljo in včeraj, so bila kopališča 04 Tankega rtiča, pa do Devina popolnoma zasedena, kot da bi bili- že sredi največje kopalne sezone. In vendar se je začel komaj junij. Toda vročina, ki je sicer precej nenavadna za ta letni čas, je opravila svoje in tako smo po več letih prišli v kopalno sezono celih 15 dni pred običajnih urnikom, ko se odpirajo razna občinska kopališča. Obala pa ni bila zasedena samo do Sesljana oziroma Devina, kajti mnogi Tržačani so izkoristili dvodnevni praznik za daljše izlete. Tako je bilo videti mnogo tržaških avtomobilov v raznih kopališčih vse do beneškega Lida, polno pa jih je bilo tudi na istrski obali in sicer v Sv. Nikolaju, Portorožu, Umagu in Novem gradu. Toda ha račun niso prišla samo kopališča. Mnogim Tržačanom se je zdelo že prevroče, da bi se «pekli» na soncu, in tako so jo raje mahnili v hribe. Po cesti za Trbiž je bilo oba dni videti kolone motornih vozil, med njimi številne, rekli bi skoraj največ, takih, ki so imela tržaško evidenčno tablico. Tržačani so bili v glavnem v Kanalski dolini, precej jih je udarilo čez mejo na Koroško, mnogo pa je bilo tudi takih, ki so izkoristili obmejno pro-pustnico in dva dni preživeli v Planici, Podkorenu, Kranjski gori. Hoteli v Kranjski gori so bili vsi zasedeni, in sicer prav na račun Tržačanov, tako da so se morali nekateri, ki so prišli proti večeru, vrniti nazaj v Trbiž, ker v hotelih m bilo več praznih sob. Tudi Bled je doživel »tržaško invazijo«. Pred vsemi hoteli so parkirali avtomobili in motorji s tržaškimi evidenčnimi tablicami, kj so bile pomešane z angleškimi, nemškimi, francoskimi in avstrijskimi. Tržaške avtomobile pa je bilo arečati tudi po vseh mogočih in nemogočih poteh Gorenjske m Tolminske, tako da so se domačini, ki niso vedeli, da je v Italiji praznik, spraševali, kaj to pomeni. Praznična dneva v Trstu so občutili tudi na sosednih jugoslovanskih področjih, predvsem na Krasu, in kot smo že omenili, v obalnih istrskih mestecih. Mnogo ljudi je odšlo na obisk k sorodnikom po Krasu, precej pa je bilo tudi takih, ki so nedeljo ali ponedeljek preživeli v raznih kra-ških gozdičih, kamor so si prinesli domač pršut in steklenice terana. Ne smemo pozabiti tudi na izletnike, ki so se zadovoljili z izletom v bližnjo tržaško o-kolico. Posebno proti večeru in zvečer je bilo videti polne gostilne po vsej zgornji tržaški okolici, pa tudi v Bregu ni manjkalo izletnikov. Precej ljudi je odšlo na Vol-nik, nekateri so obiskali St. Lenart, Glinščico in druge izletniške točke na tržaškem področju. Vlaki in avtobusi so bili polni izletnikov, tako da lahko spet zabeležimo »množični beg« iz mesta. Toda medtem ko so Tržačani iskali oddiha na morju jn v hribih; so v naše mesto prišli številni tuji izletniki. Največ jih je seveda bilo iz bližnjih in oddaljenejših italijanskih pokrajin, mnogo pa je bilo tudi tujcev, predvsem Avstrijcev, Nemcev, Francozov in Angležev. Toda to so bili v glavnem le prehodni gosti, kajti večina se je v našem mestu ustavila le za en dan, potem pa so nadaljevali pot proti Opatiji in Rtfti ter naprej v Dalmacijo. Vsekakor sta praznična dneva prišla kot nalašč, kajti vsi že več ali manj občutimo vročino in izlet v hribe ali na kopanje v morju vsakomur pride prav. SNG v TRSTU V četrtek 5. junija ob 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini JOSIP TAVČAR Prihodnjo nedeljo Drama v treh dejanjih Režiser JOŽE BABIC T F K — L. KOSIH Filatelistična razstava III. filatelistična razstava ob 5-letnici kluba. Oglejte si nad dvajset zanimivih zbirk znamk. VSTOP PROST! (Ul. Roma 15-11.) Danes in jutri bo razstava odprta od 17. do 20. ure ‘er v četrtek od 9. do 12. ure. (1LA.SBENA MATICA -TRST Zakliučnl nastop SOLE GLASBENE MATICE v Trstu bo v NEDELJO, 8. JUNIJA OB 24.30 Ulil v Avditoriju. Sodelujejo: solisti, klavirski trio, o-troški godalni orkester, orkester Glasbene Matice, pevski zbor prosvetnega društva »Slavko Škamperle«, sopranistka Elvira Piščanc in tenorist Renato Kodermac. TOREK, 3. junija 1951 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez* obvezno — drobiž od vsepovsoa id.. Potovanj« po Italiji, turistični 'razgledi Maria Adriana Ber-ncnija; 12.10 Za vsakogar nekaj, 12.45 V svetu kulture; 12.55 Vr-kister Guido Cergoli; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Mendelssohn: Simfonija št' 4 v A-druru; 18.30 Pisani balončki, radijski -tednik za najmlajse, 19.00 Vokalni tercet »Metuljček*. 19.15 Zdravniški vedet; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Richard VVaigmer: »Parsifal«, mistična glasbena drama v 3 dej.: nastopajo solisti ter zbor in or-ictster festivala v Bayreutihu; II-tn III. dejanje. TRST I* 11.20 Operna glasba; 12.00 41. kolesarska dirka po Italiji; 12.1U Orkester Angelini; 14.30 »Tretja stram«; 17.30 Simfonični koncert; 21.00 Giacomo Deval: »Stefan*, komedija v 3 dejanjih. KOPE R 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL, 7.15 Glasba za dobro jutro; 1240 Giaaba po željah; 13.40 Kmetij*' r.asveti; 13.45 Iz opernega »veta* 14.30 Okno v svet: «BerIi.n»; 14.40 Filmska glasba; 15.25 Narodne pesmi in plesi Iz raznih krajev: 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi iu popevke; 17.25 Od melodije d* melodije; 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 5.00 Pisan glasbeni sipored; 8.05 Narodne pesmi na tekočem traku; 8.35 Emil Adamič: Ljub!jais* ski akvareli; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slavni pevci in virtuozi vam pojo in igrajo; 10.10 Melodije a la carte; 11.00 Trije neapeljski mojstri; 11.30 Za dom in žene; 11.45 Pet pevcev — pet popevk; 12.00 Igra pihalna godba Ljudske milice; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Krešimir Barano-vič: Makedonska suita; 13.15 Igrajo majhni zabavni ansambli; 13.40 Pisan operni spored; 14.20 Za otroke — Crt Šinkovec: Pesmi za otroke; 15.40 Potopisi in spomini — Ludvik Starič: Skozi oblake v višave; 16.00 Za ljubitelje in poznavalce; 17.10 Izbran spored za ljubitelje zabavne glasbe; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Najboljši Jugoslovanski zbori vam pojo; 20.30 Pomladna serenada z orkestroma Jaokie Gleason in Steve Allen; 21.00 Radijska igra — Max Gundermarun: Odpustljivi greh; 21.47 Glasbeni intermezzo: 22.15 Za prijatelje jazza; 22.35 Ritmi Latinske Amerike. TELEVIZIJA 16.30 41. kolesarska dirka po Italiji — Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.40 Televropa; 19.00 Film1: »Deset let Mozartovega življenja«; 20.00 Televizijska potovanja; 20.30 Poročila; 20.50 »Ca-rosello«; 21.00 Posebna oddaja 0 41. kolesarski dirki po Italiji; 21.15 Film: «Ukradetv( obraz«; 22.30 Verdi: »Nabucco« (Nabukd-donozor), opera v 4 dej. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo rriavne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča da je čas za vlaganje prošenj za nizjj tečajni, vstopni in tprejemn' izpit do 10. junija Podrobnejša navodila daje taj ništvo šole, Ul. della Scuola Nuova št 12/11. HAZNA OKVKNTII-A GLASBENA MATICA. Javen nastop gojencev glasbene tole bo v četrtek 3. junija ob 17. url v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini, Vljudno vabljeni. «»-------- NOČNA SLU2BA LEKARN v juniju Dr. Codermatz, Ul. Tor San Plero 2; De Colle, Ul. P. Revol-teika 42: Depahgher, Ul. San Giu-sto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; Zanettl . Testa d’oro. Ul. Mazzini 43, K I M O Excelslor. 16.00: »Poročenci na preizkušnji«, D. Bogarde in S. Stephen. Dogodivščine dveh mlaoih poročen cev. Fenlce. 16.00: «Zločin brez izhoda«, B. S:a-nwyck, st Hayden. -Nazionale. 16.00: »Zvezni šerif«. G. Davis, C. Smith, A. VVhelan. Fliodrauimatico. 15.30; »Krvnik1 Kansasa«, G. Montgomery. Na odru: »Trst v drobtinicah«. Grattacielo. 16.00: »Daleč od morja«, G. Ford, G. Scala. Cine-maacope. Superclnema. 15.30: »Dolgo vroče poletje«, J. VVoodvvard, P. Nevv-man. Izkaznice niso dovoljene. Arcobaleno. 16.00: «Dolgo vroče poletje«, J. VVoodvvard, P. NeW. nam. Izkaznice niso dovoljene. Astra Rojan. 16.00; »Pustolovščine in ljubezni Omarja Kajama«, c-VViioe. Cipitol. 16.00: «Zenska iz Saigo-na«, D. Gelin in H. Mechar. Cri&tallo. 16.3u: »Smrtno prestrašeni«, D. Martin in J. Levvis. Alabarda. 16.30: »E-nainštiridese- ti)>, 1. Isvtiskaja, O. Strigenov. Aldebaran. 15.00: «Babica Sabe*-la«, Tina Pica, R. Salvatori *" S. Koština. A ruto n. 15.00 (na prostem 20.30): »Senca na strehi«, A. Walmy, J. b-rochard Cinemase. Techn. Aurora. 16.00: »Ljubezenski dar«, Laureen Bacall in R. Stack-Zadnji dan. Armonia. 20.15: »Provincialna 1J“* bezer.#, J. Povvell, F. Gr ang ec Techin. Garibaldi. 16.30 (na prostem 20.15 in 22.00): «Ob zori ven kega dne«, V. M.ayo, R. Stack' Impero. 16.30: «Intermezzo», ** Hovvard. Ideale. Danes zaprto. ltalia. 16.30: »Canaping«, M. A11 sio, N. Manfredi. % oderoo. 16.00: «Ljubi me nežno«, E. Presley, L. Scott, stavision, Technicolor. S. Marco. Zaprlo u Savona. 15.00: »Rihard III-«, Oliver, C. Bloom. VistaviSi01 Technicolor. , Viale. 16.00: «Teror brez meja • R. Cameron, M. Murphy. .„ Vitt. Ve neto. 16.15: «Zdi'avn‘"rj| čarovnik«, V, De Sica, A. r>° Belvedere. 16.30: «Crni bič«. - Marconi. 16.30; «Velika modra sta«, Y. Montand, A. Valu. ,t Massimo. 16.30: (.Njegova čast 1 zahtevala maščevanje«. Line scope. Technicolor. Novo^cine. 16.00: «Yankec Pa5?„ J. Chandiler in R. Technicc-lor. pierninf' R' lecnnicuioi. Odeon. 16.00: »Princesa Stssi«, Schneider. sf*l- Rad.o. 16 00: »Kriminal na tu«, A. Steel. St. Baker. 1' KINA NA PROSTEM ^ Arena Diana. 20.15: »CesarJ1 sonca«. Cinemascope. . u- ParadiJO. 20.15: »Hond-uraškl , pomiki«, A. Sheridan, G. Technicolor. nred- Ponzlana. 20.15: »V blatu F j, mestja«, J. Cassaralese, s-tier. . dalj- Valmaura. 20.15: «Veter n-lh dežel«. , dve- Arena dei flori. 20 30: id ma ženskama«, V. Johnson G. De Haven. enca n* Arlston. 20.30 in 22.00: «S«V.iafd. strehi«, A. Walmy, J. ®.r Cinemascope. Technjcoi -^po: Aiena Armonia. 20.15 >n , po* »Provincialna ljubezen«, ■ vvell, Technicolor. zor1 Garibaldi. 20.15 |n 22.00: ‘, R. velikega dne«, v' Stack. r.al-ubje>l' Stadio 20.30: »Vsi ni P J. Povvell in T. Martin ct-Marconi. 20.15: «Vel‘ka mo",, sta«, Y. Montand, A pon šiljka svile, najlona y gied« na težo. Izredna P^^pORl® cene in kakovosti, *“ Tl3’ DELLO SCAMPOLAME«, Ul, Mazzini 40. AMERIŠKA INDUSTRIJA ZABAVE e so sinesni Primeri pa so pogosto raje žalostni kot smešni Američani imajo zelo radi »lahko zabavo» in razpolagajo * zelo močno ((industrijo zabave* ali «show business* — kakor jj pravijo — ki je tehnično na izredni višini, finančno močna, hkrati pa po kvaliteti precej neuravnovešena. Kakor vsak narod na sveto, se oni zabavajo na svoj ®ačin, skladno s svojim viso-fim materialnim standardom m s .svojim v neki meri povsem izvirnim okusom. Vzemimo na primer majhen primer iz bogatega repertoarja ameriške zabave, ki nam sicer ne more služiti za kdo ve Kakšne zaključke, vendar pa nam more biti povod za razmišljanje. Pokrovitelji nekega najbolj Popularnega programa največ-le rad’c-televizijske mreže v 2DA zabavajo v soboto zvečer milijone Američanov s lem, da jim dokazujejo, da so ljudje smešni. Včasih so njihovi primeri zelo učinkoviti m duhoviti, včasih bolj žalostni kot veseli, včasih povsem neresni, toda vedno življenjsko resnični. Pravijo, da m v oddaji aLjudje so smeš-lI» rvič prisiljenega, celo takrat, ko prikazujejo nekaj, Kar sploh ni smešno. Tako na primer dirigent Predstave postavi pred televi-hjsko kamero nekega povsem elučajno izbranega gledalca iz dvorane v studiu. Nespretno Jest-ikulirajoč, kakor vsak začetnik, se le-ta najprej pred-*tovi publiki, disciplinirano in jzčrpno kakor da bi bil pred haborro komisijo: ime in pri-'Jhek, poklic, naslov, poreklo, lolska izobrazba, dohodki, Ste. v'lo družinskih članov... Nato P® se začne najvažnejše. ~~ Odprite to debelo knjigo prečitajte glasno kateroko-•' itevilko na strani, ki jo slu-tejn0 odprete — mu ukaže ‘■spovedovalec, ko mu izroča telefonski imenik Los Angelesa. S tem je njegova naloga končana. Izbira telefonskega •laročrrka je bila tako izvrše-"a v prisotnosti in z neposrednim sodelovanjem publike skrajno nepristransko. I-®ra milijonov in za milijone te je torej začela z vprašanjem; v čigavem stanovanju te nepričakovano zazvonil te-‘efon? CEK ZA 2000 DOLARJEV Tega nihče ne ve. Vodja 'Ptograpia dvigne slušalko s Profesionalno gotovostjo; pobiče slučajno izbrano števil-in sporoči na glas; »Gospa, te Pridete čez deset minut, v ?lico.„' številka... boste dobili tek za 2000 dolarjev... Brez •tejasnua, prosim vas; na svi-‘tehje!« .Tako se, po kratkem postop-^ in zaradi zabave začenja teliki dvoboj med človekom ,°i razumnim bitjem in do-5rii kot vsemogočno silo. Na ,ei strani je neka navadna ahska, o kateri še nihče nič ve, a na drugi kos papir-■ ki velja 2000 dolarjev. Medtem ko traja napetost, !* igra nadaljuje z novimi i-h«tracijami iz življenja, ki .kj potrjujejo tezo programa, j* so ljudje ((smešni*. Sloviti V*aški milijonar se je prosto-°)jtio prijavil za sodelovanje Programu. Preoblekli so v obleko «navadnega reve. 'n ga zaprosili, da gre jtoolž bližnje mestne ulice in a Potrka na vsaka vrata in -Jjfosi za pomoč ali za pre-cižč# tako, da se predstavi človeka, ki je ostal brez *iiii dela in brez strehe nad glavo. MILIJONAR BREZ PRIJATELJEV Milijonar je odigral vestno svojo vlogo Hodil je od hiše do hiše, pojasnjeval svojo »bedo*, prosil za prenočišče t-Ji miloščino — toda dolgo ni naletel na razumevanje. Sele ko je slučajno potrkal na vrata nekega stanovanja, iz katerega so prihajali glasovi piopirajočega se zakonskega para, ga je maščevalno razpoložena žena povabila v stanovanje in mu ponudila prenočišče iz preproste želje da bi se tako «maščevala» nad možem. Organizatorjem programa je to zadoščalo. Oni so dokazali, da so ljudje «smešn-i». S tem, da niso hoteli napraviti ((dobrega dela», so meščan’ potr-čili, da so ((smešni)). Zaradi svojega skopuštva so izgubili redko priliko, da bi dobili mastno denarno nagrado, ki jo nudi podjetje, ki reklamira svoje biago v oddaji «Ljudje so smešni*. Milijonar pa je odigral vlogo klovna, a bil je hkrati zadovoljen, da se mu je nudila prilika za potrditev svoje «grenke izkušnje«; on ■e namreč že davno prišel do zaključka, da so ljudje pretežno zaprti sami vase, v svoj majhen sebični svet. Ljudje so torej 1 smešni i sebični. Morda bi pa bilo bolje reči, da so ljudje smešni iato, ker so sebični? Ali obratno? V vsakem primeru pa — i-bračajte kakor hočete — ljudje niso le smešni. Kazalec na veliki uri v studiu kaže, da se bliža rešitev prve uganke. Kmalu bo minilo 10 minut Kaj se je zgodilo z ono telefonsko ponudbo 2000 dolarjev? Milijoni gledaL cev čakajo nestrpno na razplet. Napovedovalec spretno stopnjuje njihovo radovednost. Postavile se v položaj žene, ki je slišala poziv — jim svetuje. Kaj bi napravili vi? »KAJ BI NAPRAVILI VI?» Ponudba je na prvi pogled preveč privlačna, da bi o njej sploh razmišljali. 2000 dolarjev, to niso mačje solze! Res je, ali ne boste morda najprej pomislili; morda gre za navadno potegavščino, morda se nekno igra z našimi živci, morda se vam neki vaš lažmi prijatelj zlobno smeje in pričakuje, da boste padli v past. Ali še slabše: ali ne boste pomislili, da bi to mogla biti nevarna past. da vas na poti do obljubljenega bogastva čaka nekdo, ki bi vas hotel oropati? Človek mora biti recimo na robu propada in pozabiti na vse, če se mu nudi prilika, da nekaj doseže. Toda on more tudi mirno zapreti telefon in nadaljevati z delom, ker mu čut dostojanstva ne dopušča, da teče za nečim, kar mu ne pripada. Morda pa on da več na vrednote, ki jih nii moč meriti z dolarji. Tu je vse mogoče in če je program spontan, bi se moglo dogoditi marsikaj. Toda tega večera se nekaj podobnega ni zgodilo. Pa ti^di če bi se zgodilo: ali bi to bilo smešno? S MESNO. A TUDI ŽALOSTNO Zenslka je pravočasno pritekla vsa zasopla v studio in komaj spregovorila nekaj besed v zahvalo za nepričakovano srečo, ki jo je doletela. Rekla je, da se je »hitro odločila*, ker ni imela časa, da ti razmišljala, ali se nekdo šali ali jo čaka past ali denar ali pa da mora teči po dolarje, ki jih ni pričakovala. ((Odločila sem se, da riski-ram, pa naj bo karkoli.,.* — je dejala. Njen okrogli, plavo-rumeni obraz se je zdel v tem trenutku zelo smešen. Publika je ploskala. Nekateri so se morda tudi smejali. Toda tega ni bilo slišati Zena je bila mlada in ni bila grda. Njene oči so bile solzne, verjetno od veselja. Ugotovil so, da ona niti ni neizobražena niti revna. Ko je prejela nagrado, se je klanja:a igralcem in publiki .n neštetokrat ponavljala, da je «very very happy» in da bo takoj kupila nov avtomobil ali nekaj podobnega... Toda, to že ni bilo več niti žalostno niti smešno. S tem se je program zaključil — do naslednje sobote mm-M : -*w-. NEODVISNOST- ZAHODNONEMŠKEGfl TISKA Tudi za «deželo čudeža» predstavlja Axel Springer nevsakdanji primer, saj je z navadnim tednikom postal «kralj tiska> Ruševine siarega devinskega gradu (Foto. M. Magajna) Pred kratkim se je v dvora, ni bonnskega ministrstva za zunanje zadeve dogodil primer, kakršnih se kaj malo' zgodi. V palači «s tisoč okni* je neki ugledni tuji državljan na tiskovni konferenci pred «00 domačimi in tujimi novinarji potožil, da so ga v deželi, kamor je prišel kot gost, nekam nenavadno dočakali. Njegov nasmejani obraz in dobro razpoloženje na letališču so neei novinarji bili pripisali čezmernemu uživanju wisky-ja in vodke med poletom. Tako je bil pisal neki nemški list in «ugledni gost« je svojo pritožbo potrdil z enim izvodom zahodnonemškega lista rBild-2citung», to se pravi dnevnika, ki ima v Zahodni Nemčiji največjo naklado. Ko ie ((ugledni gost* to svojo tožbo izrazil, se je med 300 pri-otnim novinarji razlegel gro-boten smeh in sosedi so užaljenega »uglednega gosta* potolažili, da ne gre za žalitev, kajti" ((Bild-Zeitung* je le (Bild-Zeitung* in da v senza-cional‘stičnih listih, kakršen je ta, taka reportaža, pa čeprav v slikah, prav nič ne pomeni. Zanimivost lista »Bild-Zei-tung» in večine vseh velikih zahodrcnemških časopisov in .istov je sledeča: zahodnonem-šfci bralec, pa naj bo domačin ali tujec, zares ne ve, kateri časopis bi ustrezal njegovim političnim nazorom in stališčem, kajti vsi so »nadstrankarski*. pa naj gre za demo-krščanski vladi zelo naklonjen dnevnik ((Frankfurter Allgemeine Zeitung* ali pa za dNeue Ruhu Zeitung*, ki je socialdemokratsko usmerjen, ali pa celo za meščansko-libe-ralni dnevnik »Die Welt». Vsi ti časopisi namreč poudarjajo svojo (-neodvisnost* in za vse te in še številne druge poli-ično ali bolje strankarsko o-narvane dnevnike bi bila velika žalitev, če bi jim očitali, da so glasila te ali one stranke, te ali one politične smeri. Vsi namreč hočejo biti neodvisni n že sami založniki so se tako vživeli v to ((neodvisnost*, da skoraj že sami verujejo. """"n"................................................................................ ■"■■iiiiiiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiiilii MiiiiiiiliiiiiiiiiMitMttiMiiiiiiiiiiiMiiiaiilmiiiimiiiMiitiMtiitii KAJ JE FRANCOSKA ODPRAVA ODKRILA V SEVERNI BURMI Tudi za pleme Haaga je dolg vrat lep le da vtem prav divjaško pretiravajo Eno pleme je znano po lovu na glave, ki prinašajo dobro letino, drugo pa nateguje ženskam vratove tako, da postanejo do 50 cm dolgi Francoska odprava, ka je v začetku leta 1955 odšla na pot v severna področja Burme, je imela zelo zanimiv program in cilj Hotela je proučiti in spozna-1 i pleme Haaga, ki živi lod razdeljeno v več manjših plemen, ki predstavljajo po- sebnost dežele. Gre namreč za pleme, ki je značilno po svojem — lovu na glave ter pleme, ki je značilno po tem, da njihove žene smemo imenovati — «žene žirafe*. Vodja te odprave je bil znani francoski arheolog Dupon, —- Za sodobni ((turizem na kolesih* je tak domek kot nalašč. Stane 75.000 lir ""iiiiiiiiiiiiuiiMiiiiMiiiiMimi^iiiniliinmliiiHiiiiiiiiiiiiiHHiillllliiiiMKiiiiMii •iiiniiiiMiiiiiliiiillimfliiljliilniiiiiHiliiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliitiiiii milnim Arheološka odkritja v Pakistanu Pred več kot 5000 leti ena od prvih civilizacij na svetu Zadnja odkritja v zahod-Pakistanu, v pokrajini starodavnih mest Mo-^ekjo Daro, Harappa m Kot « —-so vzbudila, pozor-Jvf* oseh arheologov sveta. J^kritja pri Kot Diji, 15 (Ju cd Khairpura v Pania-nj ■ dodajajo 700 let svetov-j z0odovini, * presenetljive i °PQmne pa pričajo, da je ( starejši od stare egip-n*kf kulture. dolini Inda in vzdolž hk ratm*n dolnjem |[ u je cvetela pred več 1 c* y>00 leti ena prvih civi- "toči »to 'n 1 na svetu. Bila je o- »teua na visoko razvitih tet ’>0®at*h skupnostih, od ba*ri*1 prekašajo Mohenjo ss*° Harappa in Kot Diji ’ ker so imele visok stan_ u kulturi in obrti ter urn 0 razvit sistem pisave. v Med Uljj najdbami pri Kot et, s<) prvič našli posebno in 0 lončene posode,. Jci je 0(jJ,tne oblike in barve, v eatih od roinate do rde-* Oladko površino, in ki be)i >° izdelovali na p odo-hačin, kakor jo še da-^delujejo. »t5 *r"rnično posoda in o-k( bivališč kažejo, da so »dljj.^itoje ki so jih upo-d0u,a!i, stalno naseheni v n* Inda. O ljudeh tz Ha- rappa, Mohenjo Dara in Kot Dija je že precej podatkov, medtem ko o Indoarijcih, ki, so zavzeli kasneje severno-zahodni Pakistan, vemo le malo V oktobru bo začela delati nova arheološka ekipa. «»------- lojze Dolinar Ob tm-letnici rojstva podaja kipar profesor Lojze Dolinar obračun svojega u-metniškega dela na lepo u-rejeni in izbrani razstavi v Moderni galeriji v Ljubljani Kmalu bo minilo 50 let, cdkar se je Dolinar uvrstil med pionirje slovenske Moderne, in to je dolga doba, ki skriva v svojih nedrih dobršen kos razvoja slovenske umetnosti in kiparstva posebej. Po svojem šolanju je Dolinar, čeprav je mlajši, zvest sin slovenske impre-«ionist-ine generacije Raz stava del Lojzeta P o-linarja je pomemben dogodek v slovenskem umetniškem življenju in zasluži priznjnje, pa tudi pozornost vseh tistih, ki jim je pri srcu slovenska likovna u-metni st. Moderna galerija je raz- stavo vzgledno uredila ter izdalu ob tej priliki tudi lep m tehten katalog. Prinčič v Piranu V malem obmorskem mestecu Piranu sta te dni bd-prti kar dve slikarski razstavi. To je za tako podeželsko mestece vsekakor izreden dogodek. V nritličnih (zelo neprimernih) prostorih visoke stavbe na Tartinijevem trgu razstavlja obmorske motive Hrana in okolice do zdaj malo znani umetnik Lojze Prinčič. Prav zato, ker je tudi nam samim to ime bHo novo — mislimo v vrsti umetnikov — ker tovariša Prinčiča že več let poznamo s Srednje pomorske "ole v Piranu, smo bili prijetno presenečeni, ko smo vstopih v razstavni prostor. 7, vseh strani nas je pozdravilo morje z neposredno okolico. Piran, tiessa, Portorož, Savudrija in druge. Neverjetno lepo in učinkovito pnkaže Prinčič morje — ali bolje življenje norja zjutraj, zvečer, v popoldanskem počitku, v viharju ’td Obiskovalci razstave so v knjigi vtisov izrazili odkrito občudovanje slik ir. dali priznanje umetniku, med temi je tudi nekaj mozemcev. 0 Wcrncrja von Brauna V Kratkem bodo začeli snemati, delno v Evropi in delno v Hollywoodu film, ki nam bo pripovedoval o življenju Wem er ja vo,n Brauna, nemškega znanstvenika, živečega v Ameriki, ki ima največ zaslug za izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita. Najdražji film V bližini Rima so postavili t elikanski «cirkus», ki bi se po svojem obsegu mogel meriti s svojim prednikom i.z rimskih časov Pe-večini je izdelan iz lesa, služil pa bo za snemanje filma, ki ga bodo izdelali po romanu «Ben Hum in pri katerem bo sodelovalo 20 tisoč o‘eb. Snemanje bo trajalo pet mesecev m ves film bo stal 7 milijard lir, tako da bo doslej najdrašji film na svetu Glavno vlogo v tem n’mu bo igral Charlton Mesto n. kii pa je umrl takoj ob prihodu v deželo plemena Haaga. Kmalu zatem si je drug član odprave polomil noge, dočim je en avtomobil izginil v ((živem petku*. Da bi nesreča bila popolna, je odpravo napadla oboaožena tolpa, ki je pogumnim francoskim znanstvenikom pobrala, kar so imeli s seboj, tako da je sam vodja odprave ostal popolnoma gol. Ta odprava je torej propadla in Francozi so se vrnili v domov.no. Znanstveniki pa bi ne bdlii to, kar so, če bi takoj popustili. Naslednjega leta v avgusti, se je odpravila na pot številčno močnejša odprava s tremi avtomobili in 60 mezgi. V Burmo so prodrli s severne strani in obšlli tiste kraje, koder še vedno krožijo oboro, žene mipe razbojnikov, ter se napotili vzdolž reke Cind-vin proti goram Patkaj, ki so prirodra meja Indije. To pogorje una vrhove tudi z nad 4000 metri in predstavlja nekako hrbtenico področja, koder živi pleme Haaga in loči Burmo od Indije. Na indijski strani pogorja živita izredno uporni plemeni Konj ak-Haaga id Angami-Haaga. Iz zadnje vojne je ostal zemljevid tega kraja, na katerem sta zabeležena dva kroga. Ta kroga določata področje plemen Haaga, Zanje etnologi menijo, da jih je okoli 200.000, Burmanci pa pravijo — da jih ne poznajo, kar ni nič čudnega, ker o njih neradi govorijo. O poreklu tega plemena nihče nič ne ve. Žive po navadi povsem goli in prepasani le s trsovo vrvjo, ki si jo nadenejo le tedaj, ko obdelujejo po-■ ja divjega riža. ((Oblečejo* pa se, ko se pripravljajo na bon to. Njmova obleka v teh primerih obstaja iz pasu vz bi-volje kože, ki je okrašen z drobnim’ školjkami, poleg tega visi na pasu spredaj še ineščeia se bakrena plošča, na glavi pa nosijo iz trsa spleten šlem .okrašen z zobmi divjega grašiiča Zobje predstavljajo hrabrost Poieg bakrene plošče ilrn ni zadnji strani visi od pasu lisičji rep, ki da jim prinaša iokavost, Glavn, razlog, zaradi kate-ega gredo ti ljudje v boj, je — lov na človeške glave. Pripadniki tega plemena verujejo, da jim bodo glave njihovih sovražnikov, nabodene n* kole pred njihovimi rižnimi polji, zanesljivo prinesle do-tro letino. Spomladi, v dobi setve, načelnik vsake vasi odloča, kam je treba na lov po glave, da se zagotovi dobra ietina. Prvi stiki druge francoske odprave s plemenom »lovcev ra gUve* niso bili najbolj srečni. Približevanje francoske odprave, ki jih je spremljala večja skupina nosačev in bur. nr.anskili vojakov, je napravi-a na ljudi plemena Haaga zelo siab vtis. Mislili so, da gre za kazensko ekspedicijo burmanske vojske. Zato sta dva vodiča odprave z mezgi ‘zginila-v zasedi. Kljub tako slabem^ sprejemu pa je bilo šestmesečno bivanje Francozov med njimi kar prijetno. Divje pleme *e bilo izredno — gostoljubno. Po -"estih mesecih bivanja pri plemenu Calou-Raaga se je francoska odprava preselila v deželo San, skozi katero vodi znana burman. ska poi, ki se vije tudi v višina 3000 do 4000 m. Vzdolž re- ke Salvin je odprava prispela do vznožja gore Kareni, kjer —iv’ pleme Padaung, ki prav tako spada k skupnemu plemenu Haaga. To pleme Haaga ne hodi na lov na glave, pač pa je značilno po žen-ikah-žirafah, kjer dosežejo vratovi posameznih žensk tubi 30 dr 50 cm dolžine. To p'eme je vsekakor bolj c:viliz’rano od prejšnjega. 2enske so oblečene v bele srajce ali bluze in v črna krila. Na vratu nogah in rokah pa nosijo obroče iz bleščečega bakra. Tudi čee pas so močno spete z raznimi obroči in o-krasjem tako da se prosto g bajo le v bokih. Kljub temu, da nosijo na sebi na desetine kilogramov bleščeče kovine, so te ženske izredno hitre in gibčne. Kidaj postanejo te ženske — «žirafe*? Dekletca 3 do 4 let rimajo na sebi še nobenega obroča, ko pa dekletce dopolni peto leto, mu starši in domači ((zdravniki* začne daljšati vrat. Obredi se opravljajo ob polni luni. Na svečanost pridejo vsi prijatelji in sorodniki v svečanih oblekah. Po obilnem »banketu* sede dekletce pred prag in mati ji prinese kup bakrenih obročkov rame velikosti. Bogastvo obročev predstavlja bogastvo in ugled družine. Prvič nataknejo dekletcu manj spiralnih obročkov, pa č oprav že to povzroči otroku strahotne bolečine. «Zdravnik» natika otroku obroč k obroču, *ako da postane vrat kmalu 10 cm dolg. Otrok se v začetku na to težko privadi, posebno ker ne more miti spati niti jesti. Zato ni redek primer, da otrok podleže Zanimivo pa je, da dekletca junaško prenašajo muke, verjetno zato, ker dobe za to lepa darila. Cez leto, včasih čez dve leti se obred ponovi in otroku nataknejo novo vrsto spiralnih obročev. Stare obroče sicer snamejo, nataknejo pa nove. Pred novim natikanjem pa vrat natrejo z neko zmes-io pasje masti in kokosovega mleka. In tedaj se začne pravo mučenje Nekdo od prisotnih vleče otroka za vrat. drug mu natika spiralne obroče, vsa družba pa poje divje melanholičen napev. Ko dekletce dopolni 11. leto in materi sporoči, da je oostala — žena, se začne tretji, najvažnejši obred. Cim laljši bo vrat, tem srečnejša lo — to je pravilo. Cim več spiralnih obročev bo dekle i-melo na vratu, tem lepša bo n tem bogatejša, kajti baker je pri tem plemenu dragocena kovina, posebno ker ga pridelujejo sami, seveda na skrajno primitiven način. I-rna pa to posebnost, da je zelo bleščeč. V trenutku obreda, ko dekletce postaja tudi uradno dekle, snamejo vse prejšnje o-aroče, mati pa mora otroku držati glavo pokonci, kajti sicer bi ji onemogla omahnila, •-er so mišice na vratu zaradi nrejšn,ih obročev povsem o-krnele Mati pa je kljub temu na svojega otroka — ki je za raše pojme spačen in dejansko pohabljen — zelo ponosna in ji visoko dvig* glavo Jer ponosno kaže zbranim prijateljem dolgi vrat svoje hčer. ke, ki je tem lepši, čim daljši jo. Na vsak način pa mora bi. ti vrat vsaj toliko dolg. kolikor je visoka glava od brade do vrha. Dekletce pa samo prosi, naj bi ji vrat še bolj nategn !i naj bi ji nataknili še več obročev, da bi vsekakor bila 'čim lepša. Ko se tudi ta operacija natikanja obročev konča, se začne velika zabava, ob kateri vsi prisotni obsipajo dekle z nakitom in dragocenostmi. Obroči pa imajo je ta pomen. da dekle oziroma ženo npomir.jajo na zvestobo možu. Ce neka žena prevara moža, ji obroče snamejo in ker so vratne mišice v dolgi dobi nošenja obročev okrnele. ženska ne more držati glave po-sonci, zato ji omahne in žen-ska-prešuštnica se zaradi tega kmalu zaduši. Te klavzule »neodvisnosti* v naslovih datirajo iz prvih povojnih let, ko se je zahod-i onemški tisk postavljal na uoge. V vseh treh zahodno-nemšk h zasedbenih področjih so se glede izdajanja časopisov uveljavljala različna načela in v vsakem področju je bilo dovoljenje za izdajanje določenega lista vezano na mnenje krajevnih zasedbenih oblasti Sledovi tega sistema so še danes živi, pa čeprav so nile omejitve že leta 1949 u-kiinjene Okoli 160 časopisov je tedaj ačelo izhajati z namenom, da oi se nemško ljudstvo »demokratično prevzgojilo*. Zasedbene oblast, pa so dale na razpolago tiskarne in druga materialna sredstva, ki so jih konfiscirale kot nacistično i-movino Mnogi izmed teh ča-• opisov so se med bralci uveljavili, nekateri pa so se razvili v taka gospodarska podjetja, dr so ob ukinitvi omejitev ! do tedaj monopolizira, ni časopisi dobesedno prekrili vse tržišče. V takih razmerah bi bilo skoraj nemogoče začeti z izdajanjem kakršnegakoli strankarskega lista. In tako ni še danes v Zahodni Nemčiji enega važnejšega dnevnika, ki Di bil na zunaj glasilo določene stranke. Glasilo socialdemokratov «Vorwaerts» na prL mer ima tradicijo 70 let, socialdemokratska stranka šteje bO0 tisoč članov in 16 milijonov volivcev. Kljub temu se njeno, pa čeprav neuradno glasilo zadovoljuje le z redkimi povsem strankarsko obarvanim’ komentarji dogodkov, dočim služi krščanskim demo. kratom v iste namene le «Rei-nische Merkur*, in še to šele od pred kratkim. Vsi tl uveljavljeni časopisi, ki so »c porodili ali ponovno cživeli v času prve okupacije, so medtem postali močna gospodarska sila. Uredništva, ki so leta 1945 začela delati v neverjetno skromnih razmerah, so se razvila v velikanska podjetja. Oni redki srečniki, ki so tedaj dobili dovoljenja za izdajanje listov, so danes lastniki velikih podjetij. Delež v lastništvu časopisov je ostal privlačna možnost za vlaganje kapitala, hkrati seve. da tuai za prioomvanje vpliva nad javnim mnenjem. Posamezni lastniki dovoljenj odstopajo danes svoje mesto za milijonske vsote mark nekronani kralj zahodnonemških ča_ sopisndi založb Axel Springer pa je, dnevnik »Die Welt» leta 1954 kupil za 3 milijone in pol mark Axei Springer je zgradil v Hamburgu velikanski nebotič. IIIIIIIIIIUIIIIIHIIIMttltllllllllttllllltllUIHIIIIIIIIItlUtllliiiiiiiiiiHtiiiHiniitiiiHmiHiiiiiiiiuiiiii N esrečna baletka ANNA MARIANI je spet na nogah Ce ostane nekdo pri neki nesreči ali kakorkoli pohabljen je zanj velika nesreča, še veliko bolj nesrečen pu je oni pohabljenec, ki je izgubil organ, ki je predstavljal bistvo njegovega udejstvovanja in uveljavljanja. Zato je lansko leto prev gotovo dimilo vsakogar. ko je bral, kako je izgubila noge znana italijanska baletka Anna Mariani, ko jo je na postaji v Milano-Greco povozila lokomotiva. Z izgubo nog je njen življenjski ideal in smoter — balet — za vedno propadel, Anna Mariani pa se kljub svoji tragediji ni hotela sprijazniti s tem, da bi vse življenje preživela kot težek invalid na vozičku, ki bi ga motorček a-li kaka usmiljena oseba potiskam sem ali tja, Sklenila je, da se bo kljub svoji pohabljenosti na kak način o-samosvojila in to ji je tudi uspelo Danes jo lahko že srečamo, ko kar nekam lagodno hodi K temu uspehu je seveda veliko pripomogla njena vnema in požrtvovalnost, kakor t udi zares vse hvale vredna vztrajnost nekega i-talijanskega ortopedskega strokovnjaka iz mesta Vare. se Nekega dne jeseni se je na domu Anne Mariani javil nekdo, ki se je ponudil, da bi ji v njeni nesreči pomagal Obljubil ji je, da ji bo napravil proteze na neki poseben način, kakor jih delajo v ZDA, od koder je pravkar prišel. Nesrečna pohabljena plesalka je bila ganjena in se je v solzah zahvalila za velikodušno ponudbo. Hkrati je tudi pristala podvreči se dolgi in naporni vadbi in usposabljanju na umetne noge. Najprej se je baletka privadila na tako imenovane «stegnenice», to se pravi na želo okorne proteze iz plastične snovi, ki ne dopuščajo mnogo gibov. Nato je prešla na bolj gibljive protezena dve umetni nogi, ki so se njeni postavi in njenim dotedanjim navadam bolj prilegale. Končno pa je pred kratkim dobila dve protezi, ki jih je ortoped izdelal po njeni meri, to se pravi za njeno postavo, nične navade in potrebe. Anna Mariani je bila nad numi navdušena in je že prvi dan poskušala ne le hodit’ po stanovanju, pač pa tudi nakazala kak plesni korak in gib. Ne, niti misliti ni, da bi Anna ponovno postala baletka, toda dekle ne bo odvisno od tuje pomoči, sama lahko hodi, sama se povsem svobodno giblje in materi, ki ji je prej morala stalno streči za vsako malenkost, sedaj pomaga pospravljati stanovanje in tudi pri Kuhinjskih delih. Pogumna Anna pa se ne zadovoljuje s tem že itak velikim uspehom Veliki u-speh ortopeda ji je ulil veliko dobre volje, Ker plesati ne bo mogla več, se bo prepustila drugi umetniški dejavnosti; petju. n'k, na katerem sc blešči čer ogromen napis »Največ# časopisni založnik Nemčije*. In ne le ta napis, ampak v»c njegovo podjetje odraža osebnost, ki ni vsakdanja niti v splošno znanem »nemškem čudežu*. Springer je leta 194Č dobil dovoljenje za izdajanje tednika «Hoer zu» Nekaj ta monopol, nekaj spretno vodenje lista sta mu omogočila, da je kmalu imel naklado 250 ti-joč izvodov. Pred kratkim pa je naklada dosegla 3 milijone izvodov. Spekulativni duh mu je nasvetoval izdajanje ilustriranega lista »Kristal*, neto še izdajanje večernega lista ((Hamburger Abendblatt*. Naslednja etapa pa je bil »Bildzaitung*, ki je po nakladi največji časopis Zahodne Nemčije. S temi in še z vrsto drugih tednikov se je Sprin-ger finančno tako okrepil, da si je mogel privoščiti še dnev. nilk «Die Welt», ki ima trenutno r aklado okoli 200 tiso® zvoduv, ki pa teži za tem, da b se razvil v nekakšen za-nodnoremški dnevnik vrste »Times* V Zahodni Nemčiji imamo dejansko le štiri velike liste, jci jih dobimo po vsej Nemčiji. Vsi ostali listi pa so le pokrajinskega, še pogosteje pa povsem krajevnega značaja. In v Zahodni Nemčiji izhaja 1400 dnevnikov, od katerih je 500 dnevnikov, ki ta naslov zaslužno v celoti, kajti drugi so le krajevna glasila. Pri tem bomo poudarili, da te naklada teh lokalnih listov azmemma majhna, dočim i-tr.a onih štiri ali pet časopisov mnogo večjo, da ne rečemo velikansko naklado. Kako pa ti listi žive? Kako da je tiski iako donosna ustanova? Ta-nost tega je v oglasih. Časopisi, ki niso v sklopu določenega časopisnega koncerna, pravijo, da so odvisni izključno od reklame. V resnici pa tudi ou političnih strank in g banj, kar pa uredništev ne moti, da bi v naslove ne dali, da je njihov list politično in strankarsko — neodvisen. «»------ Nekaj anatomije in kemije človeka Vsakdo misli, da samega sebe oozna, in vendar je prav gotovo 99 odstotkov ljudi, ki ne vede. da vsebuje telo normalno razvitega človeka okoli 40 litrov vode in toliko tclšče, da bi iz nje mogli na-i t raviti sedem velikih kosov pralnega mila, seveda, če vzamemo v poštev le normalno debelega človeka, ker bi i« debeluha napravili lahko tudi deset kosov mila. Pa tudi apnenca ima človeško teh veliko. Iz njega bi mogli napraviti kar nekaj kilogramov zpna Iz ogljika v telesu bi se pa dalo napraviti kar 9 tisoč svnčnikov, iz fosforja, k; ga vsebuje človeško telo, oa 2200 vžigalic. Iz železa, ki bi ga izločili iz enega telesa bi mogli napraviti le 5 cm dclg žebelj. Prav gotovo le redko kdo ve, da je srce 70-letnega človeka, ki je vse življenje normalno bilo »odbilo* 2 milijai^ di 90) milijonov udarcev. Prav tako redko kdo ve, da odda človeško telo v • eni sami uri toliko toplote, da bi z i jo mogli segreti 2 litra vode do 100 stopinj C in da vsebuje- telo toliko električne energ je. da bi zadoščala 25-watni žarnici za nekaj minut. Za konec bomo navedli še to, da ie otrok še nekaj dni po rojstvu popolnoma gluh, i adalje da more človek oživeti, tudi če že 20 minut ni dihal, toda to le v primeru, če se je utopil, nikakor pa ne more zdržati več kot dve mi-ruti pod vodo ne da bi dihal. To-ej podzavestno ostane ž:v, tud- če 20 minut m dihad, zavestno pa ne more ostati brez dihanja več kot dve, tri minute In .'e nekaj o sipanju. Spanje je ?.a obstoj važnejše od vode. Brez hrane zdrži človek tudi 3’i dni (razni fakirji tudi do sto dni), brez vode ne morejo zdržati toliko brez spanja pa ne zdrži več kot 110 ur vprav nihče. mm, — Boštjan, prisezi, da ne boi vec lazil za mojo Anie*.„ Gortšbo-beneški dnevnik Proslava 12. obletnice republike uojasha proslava oa Trgu c. Ballisli in sprejem oa sedežu prelumure Razveseljiva vest iz Sovodenj Nakazanih 5,5 milijona lir za otroški vrtec v Rupi Zasedanje 32. kongresa italijanskih stomatologov Včeraj ob 10. ijri so na Trgu Cesare Battisti proslavili 12. Obletnico ustanovitve republike. Ob tej priliki se je postrojilo na trgu več oklepnih in pehotnih oddelkov go-riškega vojaškega Okrožja in policijskih sil, na tribuni pa s« je staralo poleg vojaških piredstEvniikov tudi veliko predstavnikov goriškega javnega življenja. V Ljudskem vffltu je slovesnosti prisostvovalo tudi mrnogo Goričanov. Poveljnik goriškega vojaškega okrožja Viiibaldo Pieruiz-zi je imel nagovor na vojake, v katerem je poudaril o-bmsmbno vlogo italijanske vojske. Za njim pa je prof. Gino Vemuitti, predsednik go-riške sekcije «Nastro azzurroa :n občinski svetovalec MSI v goriskem občinskem svetu govoril o italijanskih naravnih mejah po prvi svetovni vojni ter o zgodovini italijanskega orožja. Ob tej priliki so odlikovali več živih in padlih vojakov. Po vojaški paradi se je vršil v prostorih prefekture sprejem, ki ga je priredil prefekt dr. Nitri. Na sprejemu so bali prisotni župani občin r.aše pokrajine, med katerimi goriški župan dr. Bernardi*. sovodenjski župan Jožef Ceščut in števerjanski župan Hermenegild Podberšič. Prisoten je bil tudi predsednik pokrajine odv. Culut, kvestor dr. Imme, škof Ambrosi, predstavniki sodišča in vojaških sil, predstavniki sindikatov, med katerimi Fulvio Bergomas za Delavsko zbornico, predstavniki političnih strank, med katerimi Vittorio Šemrla za PSI, Suvino Poletto za KPI, prof. Lamfranco Zucalli za PSDI, Gino Cocianni za KD, poslanec Michele Martina in senator Ettore Valliuri, predstavnik tiska, političnega in kulturnega življenja naše pokrajine. «»-------- i-o izkazali s spisom, v kate-•em ima glavno vlogo kakšna žival. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom Rdečega kriza in šolskega skrbništva. V tem tekmovanju, ki je veljalo a.a vse osnovnošolske otroke naše pokrajine, so med drugimi prejeli diplome Marino Mikluš iz 5. razreda v lodgon, Stamsiav Cotič iz 4. razreda in Alojzija Leban iz 4 raz vda Po razdelitvi diplom so predvajali film »Košuta« po znanem romanu Kinmama Raw. linigsa. Prireditvi je prisostvovalo tudi veliko število vzgojiteljev. Izlet SPD na Kromberško Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v četrtek a. junija enodnevni izlet na Kromberško. Odhod z /lakom s kolodvora v Novi Gorici ob 6.30. Izletniki izstopijo v Kanalu, od koder nada. jujejo izlet peš do vrha. S prispevkom prefekture bodo popravili pod v zdravniškem ambulatoriju Državna hranilnica je sporočila sovodenjski občini, da je izdala nakazilo za izplačilo posojila v znesku 5,560.000 'ir za gradnjo otroškega vrtca v Rup'. Sovodenjsto županstvo je že pred časom pripravilo načrte in prejelo zanje o dobrem je pristojnih organov Načrt predvideva ,da se o-snovna šola v Rupi zviša za eno nadstropje. Dražba del bo v tora'Kem, Predvidevajo, da bodo z gradbenimi deli pričeli že v teh šolskih počitnicah. Ko je bil goriški prefekt dr. Nitri prejšnjo .nedeljo v Golici »a otvoritvi sedeža ONMI, so ma sovodenjski občinski možje razkazali tudi občinsko zdravniško ambulanto ter ga ob tej priliki zaprosili^ da bi zaradi pomanjkanja občinskih financ prispeval nekaj denarja, da bi lahke popravili pod v ambulanti, ki je res ze-.o slab. Prefekt je prošnjo sprejet in pred dnevi poslal imliiiiiimiiiiiiiitiiitiiitiiiiiifiiiiiiMitttiiiiiitiitiiiiiiiiniiiiHimiitiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Posledice suše v Brdih Tildi ing. Vallanri končno senator Končno je predsedn;k deželnega volilnega urada v Vidmu uradno sporočil, da je poleg drugih senatorjev za Krščansko demokracijo v volilnem okrožju Videm, Belluno, Gorica izvoljen goriški kandi-dttt ing. Ettcre Vallauri jz Gorice. Njegova izvolitev je bila vse do zadnjega negotova, ker sta imela z dr. Cristanom Ri-doipijem enake možnosti za izvolitev. Levičarski stranki bosta i-meli v senatu sledeča senatorja: inž. Ferma Solarija za PSI, izvoljenega v volilnem okrožju v Pordenonu (prejel jv 17.536 glasov) in Giacoma Pel-legrinija za KPI, izvoljenega v volilnem kolegiju v Gorici (prejel je 15.536 glasov). «»------ Češnje so zelo drobne v vodnjakih primanjkuje voda To vreme je dobro samo za vinsko trto Kot po vsej Goriški, tudi v Brd.n zelo občutijo sušo. Njene posledice so najbolj vidne pri češnjah. Zaradi pomanjkanja dežja so češnje, zelo drcfcne in imajo zato nizke ceno; od 40 do 50 lir tog plačujejo trgovci, ki prihajajo v Steverjan kupovat blago na debelo. Lepše češnje ga jan je na filmskem platnu. Kar naenkrat pa je bilo slišati v dvorani ihtenje; pritekla sta vratarja in morala sta odnesti dvanajstletnega dečka iz soparne dvorane, ker je izgubil zavest, z njim je bil šestletni bratec v veži dvorane ro sk* šali dečka, Juanita O-krogliča iz Ulice del Prato 3, imajo tudi boljšo ceno; plaču-1 .spravit: ponovno k zavesti, a jejo jih tudi po 80 lir. brez uspeha. Medtem so pri- Pomanjkanje dežja občutijo tudi jablane in hruške Za trte pa je sedanje vreme zelo primerno, ker dobro rastejo, ne da bi jih kmetovalci škropili z modro galico. Ker drugače ne gre, pripeljejo financarji s svojim kamionom po 50 hi vode za 1.000 lir. Tisti kmetovalci, ki imajo vodnjake ob cesti, si s to vod' lahko vsaj nekoliko pomagajo; kdor pa ima vodnjak oddaljen od ceste, temu n- pomoči, ker financ-, r.ima dolgih cevi, da bi vodo iz avtocisterne pretočila v vodnjak. Kadai je taka suša, se še bolj pokaže potreba, da se čimprej napelje vodovod. Trgovinska zbornica sestavila osnutek pravilnika proste cone Odbor trgovinske zbornice v Gorici je sestavil osnutek pravilnika proste cone. Osnutek bodo predložili v diskusijo in odobritev občinskemu svetu v Gorici na njegovem prihodnjem zasedanju. Pravilnik je sestavljen iz sedmih poglavij ter 86 členov. «»-------- Zgradili bodo tovarno za izdelavo parketov V trikotniku med Tržaško cesto, železniško progo, ki pelje v Šempeter, ter skladiščem Shell že nekaj časa izravnavajo obsežno zemljišče. Pripeljali so (udi velike količine betonskih cevi za kanalizacijo. Na tem zemljišču bo v kratkem zgrajeno eno izmed najmodernejših obratov podjetij lesne industiije v državi IPL (Industria pavimenti legno), ki ima sedaj svoj sedež in obrat v Ul. Scuola Agraria. V četrtek zvečer ^Poslednji mož> v Sovodnjah Med sovodenjsko javnostjo vlada veliko zanimanje za nastop domače igralske družine z veseloigro «Po«)ednji mož«. Priredhev bo na dvorišču gostilne pri Usarju, Te dni že pripravljajo železni oder. Za prireditev je veliko zanimanje tudi po okoliških vaseh. Predstava se bo pričela ob 20. uri. Vstopnina je enotna: 200 lir. Razdelitev diplom osnovnošolskim učencem NašU so utopljenko Giuseppmo Barbieri Prejmji torek popoldne so . vojci 61-letne Giuseppine Barbieri, por. Fedele, ki je stajio. vala pri železniški postaji v Gradišk’ — Sv. Martin, ugotovili, da ženske ni * domov. Ko so šli pogledat h kanalu, kamor je bila namenjena, so r.a-šli njene čevlje. Pričeli so sumiti, da se je zgodilo nekaj groznega. Poklicali so go-,-iške orožnike, ki so kanal temeljito pregledali, da bi ugotovili, če se ni žena utopila. Ker trupla niso našli, so z iskanje n. nadaljevali svojci in orožni«! V nedeljo so orožniki truplo končno našli v bližini Železnike postaje. Vse kaže, da je ženski pri kanalu zdrsnilo. Ker ni bilo nikogar v bližini, da bi ji pomagal, je i tonila Na kraj so prišli predstavniki sodne policije, ki so ugotovili vzroke smrti in odredil- pokop. Smrt je srečala dečka v kinu V teh vročih dneh se oddaljijo starejši ljudje iz mesta na kratke izlete y bližjo naravo t.!i pa k morju. Otroci pa, katerih starš: o.tanejo ob nedelji h doma, se zadovoljijo s sladoledom ali pa se zaprego v kaki kinematografsko dvorano, kjer vidijo film dvakrat ah celo trikrat. Razume (e, da gredo ti otroci v dvo-iano že ob prvi predstavi. Največ goriške »mularije« obiskuje kino dvora-no »Moderno«, ker je najbolj cenena in ker prikazujejo v njej filme, ki navdušujejo fantazijo mladih. V nedeljo so> v tej dvorani Drtkazovali barvni film »Simba«, o borbi med črnci plemena Mau-Mau in angleškimi naseljenci v Kenji, Ze pred petnajsto uro so številni otroci nestrpno pričakovali, kdaj se bo dvorana odprla. Okrog šestnajste ure je bilo v njej polno otrok, ki so s svojim glasom potrjevali do- hiteli bolničarji Zelenega križa, ki so z rešilnim avtomobilom odpeljali mladega Juanita v bolnišnico Brigata Pavia. Deček pa je že med potjo umrl zaradi srčne kapi Pozneje se je izvedelo, da je deček boleha! že dalj časa na srcu. občini 30.000 lir, za katere se občinska uprava najlepše za-nvaljr ie. Štekarjevo zdravje se zboljšuje Zdravstveno stanje Antona Stekarja z Valerišča, ki si je pred trdni pri padcu z voza /lomil stegnenico, se naglo 'boljšuje. Včeraj so ga iz bolnišnice Brigata Pavia odpeljali na sinov dom. Vrlemu možaku želimo to, kar si želi on sam, namreč, da bi se čimprej odkrižal bolniške postelje in se sprehodil po svoji kmetiji. Neroden padec Včeraj ponoči ob 1.30 so z Oslavja pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia z rešilnim avtomobilom Zelenega križa 35-letnega Josipa Figelja iz Šentmavra, ki je padel na tla v bližini neke gostilne na Oslavju. Figel je imel razne praske na obrazu in ostro rano na nosu. Kino v Gorici Razstava najmodernejših stomatoloških aparatov, inštrumentov in zdravil v prostorih pomorske postaje ob kongresu stomatologov. V nedeljo se je v veliki | mi-sarja, pa je poudaril, da dvorani univerze začel 32. kon- spada stomatologija med naj- CORSO. 17.15: «Gospa bo zbežala«, L. Turner in J. Chan-diler, cinemascope v barvan. VERDI. 17.00: «Eskadr?!a La-fayette», T. Hunter in E. Thoreau, barvni film. VITTORIA. 17.00: »Petrolejska , rodbina«, D. Bogarde in •?. Murray, barvni film. CENTRALE. 17.00: «M"ž z dez-1 nim plaščem«, Fernandel. MODERNO. 17.00: »Bobni na Tahitiju«, D. 0’Keefe in P Medina, barvni film. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 30,4 stopinje ob 15. uri, najnižjo 12 stopinj ob 4. uri. greš italijanskih stomatologov. Kongresu prisostvujejo priznani italijanski in inozemski zobozdravniki ter predstavnik visokega komisariata za higieno. Ob otvoritvi je člane kongresa pozdravil v imenu rektorja tržaške univerze dekan farmacevtske fakultete prof. Magante, v imenu občine pa prefekturni komisar dr. Mattucci. Predsednik Združenja italijanskih zobozdravnikov senator Benedet-ti je v uvodnem nagovoru obrazložil vprašanja, o katerih bodo razpravljali na kongresu. in je poudaril, da je z razvojem motorizacije postalo zelo pereče vprašanje zdravljenja poskedb na obrazu in v ustih, saj je v Italiji glede takih poškodib 60 odstotkov nesreč z motorji. Dr. Capon, ki je pozdravil kongresiste v imenu ods. tr.ega vladnega ko- važnejše zdravstvene panoge saj je obče znano, da slabo zobovje vpliva na splošno zdravstveno stanje človeškega organizma. Po slovesni otvoritvi kongresa so kor.gresisti odšli na pomorsko postajo, kjer je bila ob 11. uri otvoritev razstave sanitarnih naprav. Včeraj se je delo kongresa nadaljevalo z razpravo o poročilu, ki ga je imel v nedeljo prof. Ca-labro, nato pa je prof. Cam-patelli imel noročilo o zadnjih uspehih stomatologije glede stalnih protez. V okviru kongresa se je začelo tudi prvo zborovanje, na katerem razpravljajo o socialni plati stomatologije. Pod predsedstvom prof. Bergiminija so obširno razpravljali o potrebi zdravstvene vzgoje mladine in dolžnostih oblasti za preprečeva- PISMA UREDNIŠTVU »Citatelj« nam je poslal v objavo daljši dopis, iz katerega povzemamo naslednje: Odkar so na Trsteniku odprli sanatorij, je po Ul. Bono■ mea iz dneva v dan večji promet. Tudi avtobus vozi po tej cesti in večkrat pride do srečanj vozil, ki se končajo s tem, da se mora eno ali drugo vozilo umakniti ter napraviti prostor tistemu, ki je v neugodnejšem položaju. Toda vsi šoferji niso enaki, kajti včasih se naleti tudi na take, ki se nikakor nočejo umakniti, čeprav jim je jasno, da je šofer v nasprotnem vozilu v dosti slabšem položaju in do mu je treba več muke, da se lahko umakne. Mislim, da bo treba prej ali slej načeti vprašanje ureditve prometa na tej ulici, kajti tako ne bo šlo več dolgo naprej. Ali bo treba uvesti enosmerni promet (pri tem pa bi bili prizadeti vsi lastniki motornih vozil na Ul. Bo notne a) ali pa urediti določene prostore za srečanje vozil. Cesta sama pa zahteva takojšnje popravilo. Prav zaradi večjega prometa se je v zadnjih tednih vidno pokvarila, tudi na Trsteniku samem, kjer je bila še do pred nedavnim lepa in asfaltirana pot. Sedaj pa so v asfaltu že precej globoke luknje in tudi ob straneh ceste je videti razpoke in usedline. Ce bo šlo še nekaj tednov tako naprej, bo pot taka, da bo postala nevarna za vožnjo. Upoštevati moramo namreč, da je ozka in strma, in že zaradi tega bi morali poskrbeti, da bi bila vedno v redu. Ul. Bonomea predstavlja da- nje zobnih obolenj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiitiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiMMiti Odložitev zasedanja prizivnega porotnega sodišča DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349. iiMitiiiliftifiliiiMmiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiMiiitiiiiiiiiMiiiii V Terenzanu Pri pogrebnem obredu župnik padel v grob Včeraj se je na pokopališču v Ter* r|ganu pripetila nenavadna nesreča. Pri pogrebnem obredu je namreč župnik Angelo Pascoli neprevidno stopil pr;.v ob rob groba, v katerega bi morali pokopati 7&-letno Fliso Da Ros. Nenadoma se je pod župnikovimi nogami udrla zemlja in je padel v grob. Pogrebci so se vsi prestrašili; neki sorodnik pokojnice pa mu je hitro priskočil na pomoč in mu prožil roko, aa bi ga potegnil iz groba, toda pv.del je tudi on v grob, ker se je spet udrla zemlja. Bilo je zelo nerodno. Vsi so hoteli pomagati ponesrečencema, a to ni bilo kar tako lahko. Končno pa so ju rešili iz groba; nato pa vendarle položili krsto v grob. Bilo je precej preplaha in strahu; župnik m njegov »rešitelj« pa sta se le malo opraskala po rokah in nogah. Pokopali smo Jožeta Cotiča Ob veliki udeležbi vaščanov so v nedeljo pokopali Jožeta Cotiči, delavca iz Sovodenj, ki je v soboto nenadoma izdihnil. Naj mu bo lahka domača gruda «»------- Padel je s senika Iz Gabtrj so včeraj okrog poldne pripeljali v goriško bolnišnico 61-letnega kmetovalca Ivana Pahorja, ki je malo prej padel z lastnega senika in si povzročil široko rano na glavi. * * * Malo pred drugo uro popoldne se je moral 35-letni Antonio Collavini iz Ul. Riva Corno 12, umakniti v svoji ulici dvema drvečima motociklistoma, a kljub temu ga je eden od teh malo obrsnil in podrl. Collavihiju so v bolnišnici Bncata Pavia ugotovili številne rane in praske na obrazu. Prometna nesreča pred Ljudskim vrtom Huda pr/metna nesreča se je dogodila včeraj zjutraj po enajsti uri na Korzu Verdi T nedeljo dopoldne je bilo v potni kimo dvorani Corso v Qorioi nagrajevanje učencev in učenk, ki so se poseb- GORJSKI SR EDNJESOLCI vabijo svoje starše, sorodnike, znance in prijatelje k ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI v nedeljo 3. In v nedeljo 15. junija 1958 ob £0.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom). Na sporedu bodo pevske točke in Pavla Golje pravljica »JURČEK«. pred Ljudskim vrtom. 29-letni vespist Antonio Cucit iz Ulice Lunga 11 je podrl 60-letnega poštnega uradnika Alfreda Sabatinija iz Ulice Brigata Casale 10, ki je hotel prekoračiti ulico. Agenti prometne policije, ki so bili prisotni (pred nekaj minutami se je bila namreč končala vojaški ceremonija na bližnjem Trgu Battisti) so Sabatmiju takoj priskočili na pomoč in ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, ker je dobil pretres možganov in druge rane po Porotno sodišče ima na sporedu številne raznovrstne razprave Obravnavali bodo šest primerov sramotenja zastave ali države, tri umore, en rop in en primer vohunstva Danes bi se morala odpreti vrata dvorane, kjer bo razpravljalo prizivno porotno sodišče. Prva razprava bi morala obravnavati primer dveh jugoslovanskih »političnih« be. guncev, ki sta se omadeževala z umorom iz roparskih namenov. Pera Blagojeviča so aretirali, njegov pjjjdaš Anton Tuljak pa je zbezal, zaradi česar je bil obsojen v odsotno^ sti. Prizivne razprave ne bo, ker so jo odložili za nedoločen čas. Naslednji proces bo 10. t. m. Dan prej pa se bo sestalo porotno sodišče in med porotnike bomo prvič v zgodovini opazili verjetno kar tri ženske. Med izžrebanjem porotnikom je usoda hotela, da bi tudi ženske sodelovale pri razpravah in s svojim glasom pripomogle pravici, da pošteno kaznuje oziroma oprošča. Pri razpravah porotnega oziroma prizivnega sodišča pa ne bo žensk, pa čeprav sta bili dve izžrebani, a obe le kot suplentki. Začetek porotnih sodišč, seveda ne takih kot so danes, segajo tja v 1215. leta, ko je 'kralj John Without Land moral izdati po krvavih bojih znano «Magna charta Liberta-tum«. Plemiči so tedaj zahtevali in so tudi dosegli, da so se zagovarjali, kadar je bilo seveda treba, pred njim enaki, mi osebami. Sistem se je stal- raznih delih telesa ter si ven jetno prebil lobanjo. Zadržali I n<> boljšal in končno se je sod-so ga na opazovalnem oddelku. j ni zbor izpopolnil s porotniki iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiMiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Sedeminšesldesellelnažena je napravila samomor s plinom Da bi ji nihče ne preprečil usodnega načrta, je prosila popoldne bolno sestro, naj gre počivat V razmeroma lepem stanovanju četrtega nadstropja hiše št. 4 na Korzu v Trstu so v mirnem sožitju živele tri sestre, od katerih dve nista bili poročeni, tretja pa je vdova. Slednja, Carla Zatta vd. VVaidi, se je v nedeljo popoldne odpravila z doma, kjer sta ostali 67-letna Luigija in Paola, ki je hudo bolna ter le s težavo hodi, pr) čemer si mera pomagati z dvema palicama. Luigii pa je šinila v glavo nezdrava ideja po samomoru. Prilika je bila zaradi odsotnosti Carle ugodna, a ostala je Paola, ki bi ji lahko preprečila načrte. To je prijazno prosila, naj se odpravi spat in naj preleži popoldne v postelji. Spati bi morala najmanj do 19. ure, medtem ko bi ona ves ta čas porabila za likanje perila. Paola je poslušala nasvet sestre in odšla v svojo spalnico. Luigia pa je tedaj odprla na stežaj okna vseh ostalih sob in se zaprla v kuhinjo. Tu se je usedla na tla in se naslonila na štedilnik ter vzela v usta plinsko cev, iz katere je ■ prihajal plin. V hiši je vladal vse popoldne mir. Ko se je Paola prebudila, je poklicala sestro, a ker ni bilo nobenega odgovora, se je dvignila s postelje in se z muko zavlekla do kuhinje, kjer je z grozo opazila sestro s cevjo v ustih. Na njeno kričanje spočetka ni nihče odgovoril. Vse je kazalo, kot da je hiša brez stanovalcev. Sele pp ponovnem klicanju na pomoč se je o-glasila neka ženska, ki je o zadevj obvestila nekega agen- ta upravne policije. Ta je prišel na kraj in poklical na pomoč bolničarje Rdečega križa. Toda smola je hotela, da na postajah za prvo pomoč ni bilo nobenega rešilnega avta. Rešilni avto je bil v Ul. Commerciale in so zdravnika telefonsko opozorili na zadevo, zaradi česar se je ta nemudoma odpravil na Korzo, kjer je menil, da bo lahko rešil Luigio smrti. Toda ženski ni bilo več mogoče pomagati. Tramvaj povozil pešca V nedeljo na srečo ni bilo hudih prometnih nesreč z izjemo tiste, ki se je pripetila v jutranjih urah v Ul. Giulia, kjer je tramvaj podrl na tla 50-letnega Galliana Brumatti-ja iz Ul. piccolomini. Okoli pol desetih se je mož odpravil z doma in je bil verjetno namenjen v Ljudski vrt. Ni izključeno, da si je zaželel sence, a žal je moral biti nepreviden. Drugače si namreč ni mogoče razložiti nezgode. Brumatti je prekoračil Ul. Giulia do prometnega o-toka nedaleč od Rossettijeve-ga spomenika. Tu se je za nekaj sekund ustavil in nato zopet stopil na cesto in to ravno v trenutku, ko je privozil tramvaj proge 6. Da bi z zaviranjem preprečil nezgodo je bilo zaradi bližine pešca nemogoče in tako je prišlo do nesreče, zaradi katere je Brumatti odletel na tla, pri čemer je z glavo u-daril ob trda tla. Ponesrečenca so z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi verjetnega prebitja lobanje sprejeti s pridržano prognozo. ali ljudskimi sodniki. Novi način sodstva se je u-trdil tudi v Ameriki in Evropi in še posebno v Franciji, kjer pa so ga kasneje odpravili. V Italiji najdemo ljudske sodnike šele 1874. leta, to je 13 let po združitvi Italije. Sol dišče so sestavljali ljudski sod. niki in dva profesionalna sodnika. Prvi so razpravljali o razsodbi, in sicer samo «de faeto«, kar je poklicni sodnik upošteval in ravnal po zakoniku ter določeval kazen. 1931. leta pa so fašisti odpravili porotnike, ki so jim bili trn v peti. Čestokrat se je pripetilo, da so se ljudski sodniki .izrekli za oprostitev oseb. ki so bile prisiljene z orožjem v rokah, braniti se pred škvadristi. Po končani vojni, in sicer s kraljevim dekretom 560 z dne 30. maja 1946. leta je bil zopet uveden star, a izpopolnjen sistem delovanja porotnih sodišč. V zvezi s tem so dolgo razpravljali v parlamentu, kjer so bile stranske desnice in sredine za odpravo ljudskih sodnikov, levica pa za ohranitev tega sistema. Končno so zmagali zagovorniki ljudskih sodnikov in tako je bilo sklenjeno, da porotno sodišče sestavljata dva poklicna sodnika (predsednik in stranski sodnik) ter 6 porotnikov, izžrebanih iz seznama stalnega prebivalstva. V območje porotnega sodišča spadajo najhujši zločini kot umori, pokoli, detomori, pa čeprav iz častnih razlogov, kakor tudi zločini proti državnim osebam, zaradi za-strupljenja vode in hranil, suženjstvo in trgovanje s sužnji kot tudi dvoboj, kadar se konča s smrtjo enega izmed borcev; Seveda zadnjih primerov ni več, ker so izginili »kavalirji«, ki so hoteli s krvjo in v krvi oprati žalitev. Zanimivo je, da imajo mne. nja poklicnih sodnikov in porotnikov isto vrednost, upoštevati pa morajo mnenje večine in ko ni mogoče doseči soglasnosti, kar ni težko, ker sodni zbor zastopa osem oseb, tedaj velja tista razsodba, k: je bolj ugodna obtožencu. Ca se vrnemo na spored delovanja tržaškega porotnega sodišča, vid/mo, da bodo letos med 9. t. m. in 14. julijem razpravljali o šestih primerih sramotenja zastave ali države ali oboroženih sil, treh za umore, o enem za rop in za vohunstvo. Prvi obtoženec bo Armando Tuzzi, ki se bo moral zagovarjati zaradi sramotenja oboroženih sil in pijanosti. Njemu bo dva dni kasneje sledil Albin Svab iz Križa, ki je med drugim obtožen sramotenja zastave, česar obtožujejo tudi Ivana Daneua, Alfreda Albi-ja, Karlo Segino in Egona Štoko. Proces proti proseškim fantom bo 13. t. m. Sledila bo (16. t. m.) razprava za zaprtimi vrati, ker gre za vojaško in politično v» hunstvo. Obtoženci so sicer trije, in sicer Ferruccio DomL nis, Ivan Cotič in Marijan Cetin, a na razpravi bosta samo prvi in zadnji, ki sta v zaporu od julija 1956. leta. Teden dni kasneje bodo zopet razpravljali o sramotenju države skupno z obtožbo žalitve javnih organov in pijanosti. Na zatožnj klopi pa bo Carlo Leiter. 25. t. m. bo zopet prišla pred sodnike Alda Vižintin vd. Blažič iz fitarancana, ki je avgusta 1956. leta z nožem ubila moža. Sicer je bila morilka že lani pred porotnim sodiščem, a so morali razpravo odložiti, ker so sodniki sklenili, Vižintinovo poslati na psihiatrični pregled. Ivan Rebec se bo moral 30. junija zagovarjati ne le zaradi pijanosti, kar bi lahko® o-pravil tudi pred preturo, temveč tudi zaradi sramotenja za. stave. Za 1. julija je na seznamu razprava proti Conso-iatu Marcianu, ki je obtožen umora in dveh poskusnih u-morov. Moža so že pregledali psihiatri in baje so ugotovili, da je umsko zdrav. Pred mesecem dni pa se je Marciano hotel obesiti v zaporu (je to drugi poskus samomora) in zato ni izključeno, da bodo razpravo odložili zaradi ponovnega psihiatričnega pregleda. Osem dni kasneje bo zopet na vrsti sramotenje države, in tokrat bo na zatožni klopi Carlo Presot. Giorgio Schulz in Luigi Zangrando, ki sta že znana črni in sodnj kroniki zaradi tatinskih dejanj, bosta sedaj morala okusiti strogost porotnega sodišča. Fanta sta namreč že od marca lani v zaporu pod obtožbo ropa. Zadnji proces pa bo proti Domenicu Di Pintu, katerega obtožujejo, pa čeprav je mož že od prvega začetka tajil, da je ubil svojo ženo Heleno Orel. 2eno so namreč našli utopljeno v Barkovljah in krivda je padla na moža, ki je njeno izginotje prijavil, pa čeprav na zahtevo tašče, policijskim organom. Govori se, da bo to zelo zanimiv proces, ker baje policijski organi niso našli dokazov, temveč so Di Pinta prijavili samo na podlagi indicijev. iiiitiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiimiiiiii HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21.3. do 20.4.); Negotovost bi vam prinesla škodo, ker bi izgubili priložnost za uspeh. BIK (od 21.4. do 20.5.); Presenetljivo povabilo za nove kupčije ali finančne uspehe nasploh. DVOJČKA (od 21.5. do 20. 6.); Ne bo šlo tako zlahka, ko pa bo steklo, bo prineslo zavidljive rezultate. RAK (od 21.6. do 22.7.): Bodite iskreni in zvesti. Hkrati pa iščite oporo pri odločilnih ljudeh. LEV (od 23.7. do 22.8.); Zadeva se bo na hitro razvila. Bodite pravočasno pripravljeni, ker sicer ne boste utegnili pobrati sadov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.): Obeta se vam prijateljstvo vodečih ljudi, od katerih smete pričakovati povišanje plače, ali kako drugo uslugo. TEHTNICA (od 23.9. do 22. 10.): Bližnji bodo kar tekmovali med seboj, da bi vam pomagali. Zdi se pa, da vi ne boste znali priložnosti izkoristiti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.); Zadeva, za katero ste menili, da je it propadla, bo postala ponovno pereča. Na poti je pismo ali važna vest. STRELEC (od 22.11. do 21. 12.); Ne podcenjujte nasprotnika. Le tako se boste pripravili za ustrezen protinapad. KOZOROG (od 22.12. do 20. 1.): Neka oseba, ki se skuša okoristiti z vašim vplivom, bo doživela neuspeh, toda k temu boste pripomogli le sami. VODNAR (od 21.1. do 19.2.): Z zadovoljstvom boste zaključili pogodbo, ki se je že predolgo vlekla. RIBE (od 20.2. do 20.3.): Z vami bodo delali kot mačka z mišjo. Ne dopustite pa, da bi v svojih nakanah šli do konca. nes glavno zvezo med mestom in sanatorijem na Trsteniku, pomeni, da se je iz prejšnje stranske poti razvila v važno prometno zvezo. Zato je sedaj potrebno, da občina poskrbi za njeno ureditev ter da jo vzdržuje tako, kot vzdržuje ostale mestne ulice. * * * Pri Sv. Jakobu — nam pise I. C. — so nekatere ulice, ki se prav ponašajo z umazanijo. Toda ne zaradi tega, ker pometači ne opravljajo svojega .dela v redu, temveč zato, ker se pri nekaterih družinah nikakor ne morejo odvaditi metati smeti in odpadke skozi okno. Prav bi bilo, ko bi mestni stražniki nekoliko pazili na take ljudi, ki imajo cesto pod svojim stanovanjem za smetišče’ *** Iz Cerovelj smo prejeli naslednje pismo; Javnost se gotovo spominja naše borbe glede stavbnega prostora za novo šolsko poslopje, o čemer je vaš list lani precej pisal. Končno je bil prostor izbran. To je po naši pameti pomenilo, da nismo daleč od gradnje. Prepričani smo bili, da bo v tem letu šolsko poslopje dovršeno in se bodo naši otroci preselili v nove prostore. Tako nam je zagotovila tudi naša občina. Čakamo na to že dobro leto, ne da bi opazili kakšno znamenje za gradnjo. Imamo občutek, da bomo čakali na to še kako leto. Tudi ni nič čudnega, če. nekateri ob izkušnjah zadnjih nekaj let celo dvomijo v resno namero zidanja novega šolskega poslopja, češ: saj vidite kaj uganjajo z vprašanjem nove šole v Zgoniku, kaj z otvoritvijo razreda v Briščikih! In res! Kot smo bili po drugi vojni mnenja, da je politika krenila na novo človečansko in pravično pot ter bomo Slovenci končno dobili svoje enakopravno mesto v vsem javnem življenju in torej tudi v šolstvu, tako imamo v zadnjem času nasprotne primere. Ni sicer pritiska in zastraševanja kot v zloglasni dobi črnih srajc, ni odbijanja naših upravičenih zahtev, a je dovolj značilno njih zavlačevanje. To pomeni, da še lebdi duh iz polpreteklosti, ki bi rad zaustavil zgodovino in jo celo pomaknil nazaj, vsaj do tja, ko so se naše nacionalne pravice smatrale za — zločin. Naša zahteva je skromna, ker želimo, da nas uvažujejo kot državljane ne le z dolžnostmi, marveč tudi s pravi- cami. C.e damo državi, kar ji pritiče — in to vršimo točno — ji damo zato, da to obrne v družbeno koristne namene in more vršiti svoje naloge v smislu napredka. Semkaj spada predvsem izobrazba, naše šolstvo. v Ni nam vseeno, v kakšnih razmerah se naši otroci učijo. Ze dolgo let so stlačeni V zasilnih učilnicah. Ali so naši otroci manj vredni, oziroma nevredni dostojnih učilnic? Občina je uvidela potrebo po novi šoli in oblasti so njen zadevni predlog odobrile, nakazale za gradnjo določen znesek, določile prostor in kaj je padlo vmes, da se z deli ne prične? Mi tega ne vemo in prepuščamo naši občini, ki zastopa naše interese, da se za to važno zadevo resno zavzame. Upamo, da nam bo to kmalu objasnila * * * Prosim, da bi objavili naslednje: Na pokopališču pri Sv. Ani bi morali bolj skrbeti za snago. V koših, ki so postavljeni ob poteh med grobovi, se dneve in tedne zbirajo najrazličnejši odpadki, predvsem ovenelo cvetje, Ui sedaj ob vročih dnevih razširja neznosen smrad. Uslužbenci pokopališča bi morali skrbeti, da se koši za odpadke izpraznijo po možnosti vsak dan ali pa vsa} dvakrat na teden, da se na ta način prepreči širjenje smradu, ki je za ta prostor, kot je pokopališče, nedopustno. Upam, da bodo te vrstice kaj zalegle in da bo pokopa-liščna uprava upoštevala mne. nje ljudi, ki obiskujejo 'dnevno in tedensko zadnji dom svojih dragih. R. R- »Eden, ki stanuje v UL Romagna«, piše: Kampanja proti ropotu, k* se je pred nedavnim začela, še ni rodila posebnih sadov. Vsaj v Ul. Romagna ne! Vsak dan, podnevi in ponoči ropotajo motorji, ki jih vozači i vso silo, oziroma s popolnoma odprtim plinom poženejo navkreber, namesto da bi menjali prestavo in z manjšo &r' zino preprečili neznosen ropot, ki človeku ne da spat t. Prav bi bilo, ko bi prometna policija postavila svoje fl' parate za ugotavljanje ropota, ki ga povzročajo avtomobui in motorji, tudi na Ul. Romagna, kajti le na ta način b’ morda dosegli nekoliko v*, razumevanja pri brezvestnih vozačih, ki jim ni prav nič mar počitek delovnih ljudil Kine na C predvaja danes 3. t. m- z začetkom ob lt. uri Superscope barvni film: WENDELl GORET MICKEY iif NIC0LE | MAURET RlfllA M R. FOSTER Na pragu pekla (La soglia dell’inferno) VOZNI RED VLAKOV veljaven od I. junija 0.20 4.00 5.18 5.28 5.37 6.00 6.20 6.35 6.58 7.15 8.10 8.20 8.43 ODHOD! B Opčine - Ljubljana Beograd • Reka P Videm P Portogruaro P Videm P Opčine R Benetke - Milan B Benetke - Rim - Ml lan • Turin • Zue rich P Videm P Opčine P Tržič (samo ob lavnikih) B Benetke - Rim -lan B Videm - Trbiž B Videm - Trbiž de- Mi- Du- 8.48 9.43 10.15 12.20 12.30 12.53 13.30 13.45 14.25 14.41 Pariz - Amster-Ljubljana 16.10 naj dam B Opčine P Videm P Benetke B Videm P Videm R Benetke P Benetke P Opčine P Videm B Benetke - Milan Pariz • Calais B Opčine - Reka Ljub- - A* 16 20 18.50 17.00 17.37 17.53 18.30 19.10 Du- 19.30 20.07 20.17 21.10 21.50 22.15 ljana - Beograd tene • Istanbul P Videm B Benetke - Bari P Benetke P Videm P Opčine P Portogruaro B Videm - Trbiž . naj - Muenchen P Cervignano P Opčine P Videm B Benetke - Milan -Genova - Turin -Ventimiglia - Marseille P Videm B Rim 1.05 5.30 6.24 7.05 7.18 7.30 7.38 8.07 8.25 8.32 9.17 9.38 9.50 11.39 11.50 12.05 13.30 Ben« 14.06 15.12 15.32 16.50 17.18 17.30 18.11 18.50 19.03 19.55 20.03 20.32 21.08 21.18 21.44 22.11 22.46 23.50 PRIHODI B Videm B Beograd • Zagreb Ljubljana • Opčib* P Cervignano P Opčine P Videm P Portogruaro B Turin - Milan P Videm B Rim B Videm P Videm j, B Marseille - Ventirn glia - Genova -rin • Milan - Ben« ke , , B Muenchen - Dunaj Trbiž • Videm P Opčine B Videm R Benetke P Bari - Rim ke B Istanbul • Beograd -na • Reka P Videm B Calais - Pariz * lan - Benetke P Videm P Opčine B Trbiž - Videm P Tržič (samo o*5 lavnikih) P Portogruaro R Benetke P Videm B Ljubljana - OP2’" B Pariz - Milan - K" Benetke P Videm R Milan Mestre P Opčine B Amsterdam - Trbiž • Vidam P Benetke . Mi' B Zuerich - Tur‘"oetk lan - Rim - , ta o »k bi ra Pr »P ča bii Sa le b\ Pol bru r« VP bo Por br« tb fbJl ibSl 26o bpr bie, da taij to °»i "ih i "fe . 'bbi "ie hr, vtr, Ui pomoč s političnimi pogoji Jugoslovanska javnost je bila obveščena, da je vlada SZ * reoji noti s dne 27. maja »Poročila jugoslovanski vladi, d« ni pripravljena izpolniti svojih obveznosti, ki jih je prevzela a sporazumoma z One 12, januarja in 1. av«u-»ta 1956 V roku, določenem v teh sporazumih. VI noti sovjetske vlade je rečeno, da je postalo neogibno. da »daj znova proučijo roke teh kreditov — »v zve- 11 z nedavno sprejetim skle-pom e pospeševanju razvoja kemične industrija v SZ, zla-•ti proizvodnje sintetičnih *°*vi — za kritje potreb pre. • bivalstva in sovjetskega gospodarstva, Uresničitev tega sklepa terja nove velike investicije v sovjetsko kemično industrijo, zaradi česar sovjetska vlada tudi spreminja svoje finančne načrte.* Zaradi teh okoliščin — je nadalje rečeno y noti —predlaga sovjetska vlada, da bi določili kasnejša roka za izkoriščanje kreditov, danih Jugoslaviji, in sicer prvega v razdobju od 1962 df 1969, drugega pa od 1963 do 1969. Toda, «če jugoslovanska vlada želi* — priporoča nota sovjetske zunanjetrgovinske organizacije — je moč jugoslovanskim gospodarskim organizacijam opraviti dobave ln projektantska dela v rokih, določenih s sporazumom 2 dne 29. julija 1957, in, v skladu s porazumom z dne !• avgusta 1956, dobaviti o-Premo — toda z izplačilom 12 tekoče blagovne menjave, ne pa na kredit. In spet, «če to žel: jugoslovanska vlada«, bi lahko dobavila Jugoslaviji v o-kviru medsebojne blagovne Menjave določeno količino mineralnih gnojil kot tudi drugih industrijskih proizvodov — po dogovoru pogodbenic — za čas odgoditve, °bratovanja podjetij, določe-nfh s sporazumom, med katerimi so tudi podjetja za Proizvodnjo gnojil. «Po mnenju sovjetske vlade ustrezajo navedeni predlogi načelom ekonomskih odnosov med državami, ki koristijo obema deželama,* zaključuje nota in izraža — Prepričanje, da bo jugoslovanska vlada »pravilno razumela predloge, navedene, v t*j noti in zavzela do njih Pravilno stališče*. Na koncu note je še rečeno, da bi lahko, «če to želi Jugoslovanska vlada*, predlagane spremembe sporazumov 2 dne 12. januarja in 1. avgusta 1956 izrazili v obliki izmenjave not ali sklenili no-Vs dodatna sporazuma k o-menjenima sporazumoma. To se ni zgodilo prvikrat! prav ta dva sporazuma, nedvomno zelo pomembna za nadaljnji razvoj gospodarstva FLRJ, sta bila svoj čas ^e odgodena (prav tako za nekaj let) — približno v za-detku leta 1957. Toda že 29. JUhja istega leta sta bila znoja potrjena z dokončno določnim rokom. Zdaj pa je Sovjetska zve-*» stavila nove «predloge» — 0 izmenjavi not oziroma o sklenitvi dodatnih sporazumov (k že dodatnim »pogumom) o obveznostih, Prevzetih z že sklenjenimi JPorazumi in pogodbami. To- da ftlU moramo se vprašati, če-naj bi koristila nova po- dajanja in novi dogovori, ko e bistvo sovjetske note z ,ne 27. maja priča o tem, dejansko ne gre za odgo-ev niti za predlog o no- razgovorih, marveč za de- dit, vih Janje enostranske, samovolj-6 odpovedi sklenjenih eko-°mskih sporazumov. V tej , ®i gledano je upravičena ojazen, da bi bilo vse, o 6mer bi se naknadno dogo-0rili, spet odvisno od dobre ‘i slabe volje Sovjetske *veze. pogodb, piše nadalje omenjeni list, je eno osnovnih načel zunanje politike naše dežele. In mi po pravici zahtevamo isto tudi od. svojih partnerjev, s katerimi sklepamo pogodbe. Zato menimo, da je naša moralna lin formalna pravica, da zahtevamo odškodnino, ki neogibno izvira iz samovoljnih dejanj posameznih pogodbenic. Nujno je, da proučimo tudi možnost za pravno zaščito naših koristi, ogroženih s takšnim dejanjem, kakršnega pomeni najnovejša nota sovjetske vlade jugoslovanski. Sovjetska vlada se v avoji noti, kot je videti, niti kdo ve kako ne trudi da bi navedla čimbolj prepričljive razloge za podaljšanje teh sporazumov. Nasprotno, ti razlogi so (v tem in takšnem primeru) tolikanj samovoljni kolikor tudi neutemeljeni. Ne samo, da ne moremo biti prizadeti, marveč tudi ni naša stvar, da presojamo ali da upoštevamo namere sovjetske vlade, da poveča investicije v svojo industrijo, zavoljo česar se mera baje odreči j izpolnitvi prevzetih obveznosti do naše države. Takšne namere in načrti sodijo v izključna, notranje zadeve Sovjetske zveze in ne smejo vplivati na jasno prevzete mednarodne obveznosti. Kar tiče mnenje sovjetske vlade, da bi bili tudi ti novi sporazumi (izmenjava not ali dodatni sporazum), ki jih zdaj predlaga, lahko »medsebojno koristni*, bi se lahk« z njim strinjali — v načelu, toda v takšnem položaju m spričo takšne ponovne izkušnje — mu ne bi mogli pritegniti, ker se je pokazalo, da utegne partner, ki se čuti močnejšega, o tem naknadno zavzeti tudi drugačno gledišče — če bi se mu to zdelo koristno. Razen tega moramo takšen predlog imenovati z njegovim pravim imenom; revizijo prevzetih obveznosti. To pa izpodkopava sleherno podlago mednarodnih pogodb sploh in razen tega bistveno škoduje vzpostavitvi zaupanja med državami, kar zadeva spoštovanje mednarodnih obveznosti. Način, na kakršen nam je sovjetska vlada dala vedeti, da. odlaga izpolnitev sklenje^ nih sporazumov, ~sr ne moremo razlagati drugače ( ne samo jugoslavanska javnost) kot samovoljno dejanje velike države nasproti majhni deželi, zaključuje svoj članek «Ekonomska politika*. »Francosko - muslimansko bratstvo" mmm im j'.' m i e” SiM Francoski tisk, ki je naklonjen akciji generalov v Alžiriji, je mnogo pisal o manifestacijah francosko-muslimanskega bratstva. Se izboljšan položaj levice na Švedskem Rezultat - podelitev polnomočja za nadaljevanje socialnih reform ■"■■■■■ ■ " ' ' ■■■■ '■ m ... • • • “ Socialdemokrati, ki so že imeli doslej večino, so pridobili še 6 sedežev - Močno so napredovali agrarci, medtem ko so doživeli liberalci hud poraz STOCKHOLM, 2. Sved- žev in tako bodo socialdemo- skih volitev v nedeljo se je udeležilo samo 76 odstotkov volivcev (1. 1956 pa 77 odst.). Se ne popolnoma dokončni rezultati dajejo sledečo sliko o oddanih glasovih in sestavi bodočega parlamenta: konservativci; 693.747 glasov (1. 1956 620.863) in 44 (42) sedežev; agrarci; 480.892 ( 363.165) glasov, 32 (19) sedežev; liberalci; 669.763 (892.935) glasov, 38 ( 58) sedežev; socialdemokrati: 1.738.765 (1 milijon 699.627) glasov, 112 (106) sedežev; komunisti: 127.675 (192.409) glasov, 5 (6) sedežev. V parlamentu je 231 sede- iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinmiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimititiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiitifiitiiiitiiiiiiitni Nova televizijska rubrika «Četrta dimenzija* Za popularizacijo elektronske znanosti ob mednarodni razstav Stari načini prikazovanja in populariziranja, kot n. pr. vseučilišča, razne šole in tečaji le s težavo sledijo naglemu razvoju sodobne znanosti in tehnike V nedeljo zvečer se je začela nova televizijska rubrika »Četrta dimenzija«. Gledalci in ljubitelji televizije so jo toplo sprejeli. Ta rubrika je prva tovrstna rubrika v Evropi in ima namen popularizirati znanost elektronike. Snov za to oddajo so pripravili na strogo znanstvenih načelih številni znanstveniki in strokovnjaki. Predsednik izvršnega odbora je glede tega rekel: »Namen tega ciklusa televizijskih oddaj spada v okvir dejavnosti, ki ima namen popularizirati sedanja načela znanosti in tehnike in prenašati jo raznim kategorijam, ki se zanjo zanimajo«. Ta oddaja je v zvezi z mednarodno razstavo jedrske elektronike, ki bo v kratkem odprta v Rimu. S 16. junijem letos se bodo v Rimu v razstavnih prostorih EIUR začeli kongresi znanstvenikov, hkrati bo tudi razstava najbolj sodobnih naprav, ki bodo italijanskim tehnikom nudile priložnost spoznati napredek vse tovrstne znanosti in tehnike v ostalih deželah sveta. Hkrati ima razstava tudi poljudno didaktičen namen, da si bo javno mnenje ustvarilo določeno sliko o problemih znanosti in tehnike, ki ima tolikšno važnost na vse gospodarsko in socialno področje. Kaže namreč, da stari načini prikazovanja in populariziranja, kot so na primer vseučilišča, strokovne šole in tečaji s težavo sledijo naglemu napredku sodobne znanosti in tehnike. Znanstveni kongresi, razstave in televizijske oddaje ter še številni drugi načini predstavljajo na povsem izviren način popolno celoto, ki omogoča vsem in vsakomur, da se spozna s sodobno ekonomsko dejavnostjo. Vse priprave so danes v polnem teku v zvezi z otvoritvijo razstave, ki bo v ponedeljek 16. junija v palači EUR v Rimu in ki bo v 15 dneh omogočila vsakomur, da si ogleda ameriške, francoske, ruske in angleške jedrske reaktorje, kot tudi umetne satelite, robote ter razne znanstvene zanimivosti vseh vrst. uiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiililiiiiillliiiiiiiiiiiHiiiiHiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliilifiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odprava CAI za Gasherbrnm 4 je že na poti k bazi za vzpon 350 nosačev Balti prenaša opremo in vse potrebno za ekspedicijo Neko ameriško odprava bo poskušala vzpon na Gasherbrum 2 RAWALPINDI, 2. — Po radijskem sporočilu, ki so ga sprejeli v Rawalpindiju v vzhodnem Pakistanu, se je zvedelo, da je odprava Italijanskega alpinističnega kluba (CAI), ki bo poskušala vzpon na Gasherbrum 4 (8 tisoč 820 m), 30. maja zapustila Skardu. Odpravo vodi Riccardo Cassin, nje član pa je tudi Walter Bonatti, ki je že bil v ekspediciji, ki je prispela na vrh K-2. V odpravi sodeluje 350 nosačev Balti. Računajo, da bodo v 10 dneh dospeli do mesta, kjer bodo |Taccuino delle arti« je pre- postavili prvo oporišče. Veriga Gasherbrum je skupina šestih gora redke lepote. Neka ameriška ekspedicija, ki jo vodi Nicolas Clinch je že tudi tam in bo poskušala vzpon na Gasherbrum 2. Za slikarske nagrade nad poldrugi milijon FLORENCA, 2. — Razsodišče umetnikov in kritikov za drugo slikarsko nagrado «11 •iti Nam je, piše «Ekonomska potka«, 3.«^ docela tuje takšno Dcevanje v meddržavnih od- °s;h, zlasti v obravnavanju .r*vic in obveznosti, izvira- j ih iz sporazumov, sodimo, 4 »ta sporazuma, za katera *■ polnopravna m polno- j^Oa mednarodna doku- ebta, zato vztrajamo pri blišču, da je treba prevzete v«Znosti tudi izpolniti, ‘iz-Dolr ■ -ger, si je izmislil nekaj novega. Sredi shrambe je zažgal kup papirja. Toda ko so se plameni razširili, se je otrok prestrašil — in skril pod posteljo. Neka soseda jd ogenj opazila in sklicala ljudi na pomoč. Vdrli so in klicali o-troka, ki se je oglasil ter prilezel izpod postelje na pol zadušen. Gasilci so ogenj kmalu pogasili, toda za zakonca Gilario pomeni vendar ta požar katastrofo. Ni bilo mnogo, kar sta imela, a sedaj je še to zgorelo. Kljub vsemu pa sta bila vesela, da je otrok ostal živ in zdrav. gledalo okrog 300 del ter z večino sklenilo, da podeli prvo nagrado pol milijona lir slikarju Tinu Vaglieriju iz Milana. Dve drugi nagradi po 300.000 lir prejmeta Piero Ra-spi iz Spoleta in Nino Tirin-nanzi iz Florence. Nadaljnje štiri nagrade po 150 tisoč lir pa so dobili Armando Buratti iz Rima, Fernando Farulli iz Florence, Mariano Zela iz Schia ter Carmelo Zotti iz Benetk. Zastrupljeni z gobami OATAN1A, 2. — V Randaz-zu so tri osebe umrle in še tri so v bolnišnici zaradi za-strupljenja z gobami. Neka kmetica je nabrala gobe v svojem vinogradu ter jih je nekaj dala svoji hčeri. Tako sta družini obeh žena jedli te gobe in hude posledice so se kmalu čutile. Umrl je 75-letni Salvatore Baffiera, hči Alfia, kateri je mati dala gobe ter 18-letna vnukinja. V bolnišnici se sedaj nahaja starejša ženska, hčerin mož in njegova 8-letna hčerka. «»----- Smrtna nesreča nogometnega vratarja GREMONA, 2. — Dino To-nani iz Olmenete se je včeraj med nogometno tekmo kot vratar vrgel pod noge nekemu igralcu. Nasprotnik je prav takrat hotel brcniti žogo, pa je zadel v glavo vratarja, ki je ostal brez zavesti. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico. Danes zjutraj pa je mladenič umrl. Tu si bo občinstvo lahko o-gledalo tudi »napravo časa«, ki so jo gledalci mogli videti že v nedeljo na televizijskem programu. Kongres zasebnih zdravnikov BOLOGNA, 2. — Na kliniki za očesne bolezni v Bologni se je začel 8, državni kongres zdravnikov privatne prakse. Na kongresu sodeluje o-koli 100 predstavnikov zdravnikov zasebne prakse iz vseh središč Italije. Rektor bolonjskega vseučilišča prof. dr. For-ni je kongresiste pozdravil in poudaril, da mora biti zdravniška praksa — kot v preteklosti — tudi v bodoče svobodna in da jo morajo ščititi zakonske odločbe, ki po-verjajo tej zdravniški praksi vse zaupanje. Brez tega bi poslanstvo zdravnikov moglo postati «le običajno opravljanje službe, honorar pa bi postal običajna dnevnica«. Podobno kot rektor Forni je zasebno prakso zagovarjal tudi prof. dr. Azzolini, ki je spregovoril v imenu predsednika državne zveze zdravniške zbornice prof. Chiarolan-ze. Dr. Azzolini je dodal, da je zdravniška praksa kot svobodni poklic danes v nevarnosti. Na kongresu so danes govorili še dr. Antonio Bonizzi iz Milana kot predsednik državne zveze zdravnikov zasebne prakse, dr. Luigi Zoldan iz Padove ter dr. Carlo Vassia iz Turina, ki je govoril o »zdravniškem sindikatu«, seveda v duhu sindikata svobodnih zdravnikov v borbi za »zakonite interese te zdravniške stroke«. Kongres se bo verjetno že jutri zaključil. Kongres strokovnjakov za V avli osrednje zgradbe vseučilišča v Padovi se je včeraj začel kongres strokovnjakov za hladilne naprave. Otvoritvi kongresa je prisostvoval minister za delo Gui. Predsednik padovanskega velesejma poslanec Saggin je kongres o-tvoril in omenil, da so italijanske hladilne naprave najboljše v vseh deželah Skupnega evropskega tržišča. V i-menu ministra za promet je povzel besedo inž. Vittorio De Rosa, ki je prikazal napore italijanskih državnih železnic ........................ immiu, za pomnožitev parka vagonov-hladilnikov. Trenutno šteje i-talijanski železniški park šest tisoč vagonov • hladilnikov, v gradnji je že pet sto novih velikih vagonov - hladilnikov, dve sto vagonov - hladilnikov pa so državne železnice najele letos pri mednarodni družbi «Interfrigo», 450 zaprtih vagonov pa je bilo spremenjenih in prilagojenih, da morejo služiti kot hladilniki. Kongresu prisostvuje dve sto strokovnjakov in tehnikov iz Italije in iz inozemstva. Kongres se bo končal jutri. «»------- Utonil v jezeru BRESCIA, 2. — Neki 17-letni vajenec je včeraj utonil v Gardskem jezeru, ko je hotel najti umetno plavut, ki mu je padla z noge. Pognal se je proti dnu in ko ga že precej časa ni bilo na površje, je njegov prijatelj poklical ljudi na pomoč, vendar je bilo že prepozno, ker je bil mladenič že mrtev. Verjetno mu je v vodi postalo slabo. krati ob podpori komunistov razpolagali z absolutno večino vsaj glede zakona o pokojninah. Prav nesoglasja okrog tega zakona so povzročila razpust prejšnjega parlamenta. Po volitvah je dosedanji ministrski predsednik ter predsednik socialdemokratske stranke Tage Erlander dejal, da pomenijo te volitve podelitev polnomočja za nadaljevanje socialnih reform, zlasti zakona o pokojninah. Liberalni voditelj Bertil O-hlin je močno nazadovanje svoje stranke pripisal »kočljivemu položaju stranke med dvema blokoma«. Voditelj a-grarne stranke. pa je dejal, da je uspeh njegove stranke zanj nepričakovan. Nič ni povedal, kakšno stališče bo zavzela njegova poslanska skupina, ki je do lani tvorila vladno koalicijo s socialdemokrati. Hjalmarsson, voditelj konservativcev, je pa končno rekel, da se iz volilnih rezultatov zelo jasno vidi, da žele volivci urediti svoje pokojnine svobodno in ne na obvezen način, kot je to v socialdemokratskem načrtu. Vlada ovira volilno kampanjo opozicije LIZBONA, 2. — Opozicijski kandidat za volitve predsednika republike prihodnjo nedeljo general Delgado je i-mel tiskovno konferenco kjer je trdil, da dela vlada vse mogoče ovire njegovi volilni kampanji. Navedel je, da so bili številni člani volilnih odborov opozicije aretirani, njegov osrednji volilni urad v Lizboni je bil že trikrat preiskan po policiji, ki je tudi zaplenila dokumente in propagandni material in cenzura tiska je zlasti ostra glede njegove volilne kampanje, tako da listi in radio večine njegovega propagandnega materiala niso smeli uporabiti. Zanikal je tudi, da bi prejel denar od ZDA ali SZ, kot je trdil list »Diario da Manlia*. Ko je obiskoval razne kraje države, pa so njegov avto vedno zasledovali policijski avtomobili. Glede tega je tudi protestiral pri notranjem ministru, ki je zadevo »pojasnil«, da gre pri tem ukrepu le za to, da se «zavaruje njegovo življenje«. Včeraj paje . prišlo v Bjagi do spopadov, ki so trajali še to noč in med katerimi je bilo 24 ose,b ranjenih (11 civilnih in 13 policijskih oseb). Nemiri so se začeli med protestno demonstracijo, ker oblasti niso dovolile volilnega zborovanja opozicijskega kandidata Delgada. Policiji je morala pomagati tudi nacionalna republikanska straža na konjih. Življenjska doba £xplorerjev CAMBRIDGE, 2. — Po mnenju astrofizikalnega Smithso-novega observatorija se bo Explorer 3, tretji ameriški u-metni satelit, razkrojil proti koncu junija. Njegova nosilna raketa pa bo padla jeseni ali pozimi. Explorer 1 pa bo verjetno ostal na svoji krožni poti še mnogo let, Explorer 2 pa celo več kot stoletje. Letalo iz ČSR pristalo v Avstriji DUNAJ, 2. — Neko če-\o-slovaško' letalo, ki je letelo iz Brna v Olomuc, je nenadoma pristalo na avstrijskem letališču 4sPern> približno 15 km severno od Dunaja. Letalo je športni enomotornik, na katerem so bili poleg pilota še trije potniki. Eden izmed potnikov je policiji izjavil, da je s pištolo prisilil pilota, da pristane na avstrijskem ozemlju kmalu potem, ko so vzleteli iz Olomuca na Srednjem Moravskem. Za sedaj so vse štiri osebe pod nadzorstvom policije, ki je zastražila tudi letalo. «»------ Atomske bombe tudi v LR Kitajski? WASHlNGTON, 2. — Demokratski senator Humphrey je izjavil, da je zelo verjetno, da LR Kitajska izdeluje ali pa je na tem, da bo izdelovala atomske bombe. Na neki televizijski oddaji je senator Humphrey tudi dejal, da je prišlo v LR Kitajski v decembru 1956 v nekem nedoločenem kraju do podzemeljske eksplozije. To eksplozijo je registrirala seizmografska posta- ja v Montani, ............................................ umu...milnim.m.umnimi Fotoaparati kakor vžigalniki in nalivna peresa z mikrofoni Odkrita tihotapska mreža, ki je spravljala najmodernejši tehnični material za tajne obveščevalne službe iz Zahodnega v Vzhodni Berlin BERLIN, 2. — Y Zahodnem 33-letnemu bivšemu boksarju zločina. Policija pa ga doslej Berlinu je policija odkrila ti-; Aironu Bofu približal neki 50- še ni mogla zaslediti. hotapsko mrežo, ki je delovala v korist vzhodno - evropskih držav. Vodil jo je neki Holandec, ki sedi sedaj v zaporu zaradi neke goljufije. Ta Holandec je v zahodnih državah in tudi v ZDA nabavljal najmodernejši tehnični material, za katerega so se zanimale ' tajne obveščevalne službe vzhodnih držav. Med dru-gim gre za fotografske aparate, ki so na zunaj videti kot vžigalniki ali pa ure, ter za nalivna peresa, v katerih so mikrofoni. Potem je bil med tihotapskim blagom še neki poseben stroj za ponarejanje potnih listov. Bivši boksar zaboden MILAN, 2. — Po pripovedovanju nekaterih prič se je Po zločinu se je sam javil karabinjer j em Brez pravega vzroka je ustrelil prijatelja, s katerim sta se pred kratkim sprla, kdo naj po kvartanju plača dve pivi BORDIGHERA, 2. — Vincen-zo Gioffre, mladi morilec, ki je včeraj popoldne z nekaj streli iz pištole ubil 27-letne-ga Domenica Staltarija, se je davi javil karabinjerjem v Bordigheri. Gioffre je po streljanju pobegnil na polja, kjer je odvrgel orožje, ter potem blodil o-M1LAN, 2. — Vedno pogo- krog vso noč. Davi je prišel stejši so grdi primeri, ko av- v hišo nekega prijatelja ter toiiiobilisti povozijo pešce ali v joku vprašal po Staltariju. kolesarje in jih potem kar Ko mu je prijatelj povedal, puste brez pomoči. Tako je da je Staltari mrtev, ga je blizu Lodija nekdo povozil 1 prosil, naj ga spremlja h ka-28-letnega mizarja Maria En- rabinjerjem. dinija in ga potem pustil, da j Niso znani razlogi za krva- je izkrvavel, Jvo dejanje. Brat morilca ka- kor tudi bratje umorjenega so povedali, da med Gioffrejem in Staltarijem ni bilo nikakih hudih sporov. Pred kratkim sta se sprla po kvartanju o tem, kdo naj plača dve pivi. Tedaj je Gioffre potegnil iz žepa pištolo, vendar pa mu jo je Staltari, ki je bil znan po svoji mirnosti in preudarnosti, potegnil iz rok ter izročil nekemu sorodniku Gioffre-ja; pri tem mu je še priporočil, naj opomni mladeniča, naj ne dela neumnosti. Od tedaj naprej je med obema vladal mir in za včerajšnji zločin ni pravega pojasnila. letnik ter ga nenadoma zabodel v trebuh ter pobegnil. V bolnišnici so Bofa takoj operirali, toda njegovo stanje je še vedno resno. Zločinec je baje neki čevljar, ki navadno prenočuje v javnem prenočišču, pred katerim je prišlo do NEAPELJ, 2. — V neapeljsko pristanišče, kakor tudi v pristanišče Civitavecchia so prispele nekatere ladje francoske vojne mornarice, ki bodo ostale nekaj dni na neuradnem obisku. '---v”- .-r- - ih’ i,.* Alberto Sordi in Marisa Al-lasio sta prispela v Benetke, kjer bosta snemala film »Benetke, luna in ti* režiserja Di-na Risija. Snemanje se je že začelo. Sordi bo gondoljer, Allasio pa njegavo dekle. Vendar pa to pot ni zanimivo samo snemanje, temveč specializirane iskalce določenih vesti zanimajo mnogo bolj go- vorice o večkratnih sestankih grofa Piera Francesca Calvija z mlado Mariso, zlasti še, ker sta si baje obadva prizadevala, da bi ušla pazljivim očesom fotografov in novinarjev. Sicer pa je Marisa, ko so se ji približali novinarji, še preden so jo kaj vprašali, hitela zatrjevati: »Ni res, prav nič ni res*. Brindisi povezan z dalmatinskimi pristanišči Od danes naprej bo redna pomorska proga tedensko povezovala Brindisi s pristanišči v Dalmaciji. Progo je ustanovila jugoslovanska družba »Jadrolinija Rijeka* ter določila za to progo motorno ladjo »Jadran*, ki je ena izmed najbolj modernih ladij, ki jih i-ma družba. Festival filmov srebrnega traku* Sindikat filmskih kritikov bo od 6. do 20. junija organiziral nekak festival italijanskih filmov, ri so prejeli »srebrni trak«. Filme bodo predvajali v kinu Ambascia-tori. Na sporedu bodo filmi; Rim, odprto mesto in Paisa (režiser Rosselli-ni), Sonce še vzhaja (Vergano), Sciuscij (De Sica), Tragični lov (De Santis), Rim, svobodno mesto (Pagliero), Zemlja se trese (Visconti), Tatovi koles (De Sica), V imenu zakona (Germi), Za dva krajcarja upanja (Castellani), Kronika neke ljubezni (Anto-nioli), Varietejske luči (Lattuada), Rim ob 11. uri (De Santis), Kronika revnih ljubimcev (Lizza-ni) in Neapeljsko zlato (De Sica). Mary Welch je umrla Včerajšnjo noč je u-mrla igralka Mary Welch, ki je postala popularna, ko je na Broadwayu i-grala v gledališkem delu o predsedniku Rooseveltu «Sunrise at Cam-pobello«. Igralka je bila že nekaj mesecev v bolnišnici Mount Sinai in za konec junija je pričakovala otroka. Havajke lepo sprejele perzijskega šaha Predvsem ženske so bile med okrog 500 osebami, ki so perzijskega šaha navdušeno sprejele in mu metale cvetje, ko je prispel na Havajske otoke. Kot gost bogatega petrolejskega industrialca Edvvina Pauleya bo prebil tri tedne na Co-conutu, enem izmed najlepših otokov vsega o-točja. Klofute pr; ret Posebnemu poročnemu obredu se je moral podvreči neki ženin v vasi Mazzetta (La Spezia). Ko je poročni sprevod korakal v cerkev, so iz skupine radovednežev pri cerkvenem vhodu stopile naprej tri dekleta, ki so iznenadenemu ženinu prilepile vsaka nekaj klofut. Seveda so jih drugi takoj odstranili, toda nevesta, ki i-ma šele 19 let, je padla v nezavest. Poroka je bila nekoliko pozneje. Zdi se, da so dekleta, ki so napadle ženina, sestre mladenke, ki je bila sedem let ljubica mladeniča, ki jo je potem zapustil in se je sedaj o-ženil z drugo. Nogomet z lobanjo Samo da je «žoga», so menda mislili dečki iz Fuorigrotte (Neapelj), ki so igrali nogomet z neko človeško lobanjo. Nekdo je to videl in obvestil policijo. Lobanjo je dobil prosektor zavoda za pravno medicino. Zdi se, da gre pri lobanji za primer, ko smrt ni nastopila v kaki davni dobi. Sedaj policija išče dečke, ki so brcali lobanjo, da bi povedali, kje so jo našli. 45 kg tritola v kovčku na vlaku Ne bi bilo prijetno za potnike lokalnega vlaka iz Catanzara v Catanza-ro - Lido, če bi eksplodiralo 45 kg tritola, ki se je nahajal v nekem kovčku, Kovček so našli a-genti železniške policije ter so vlak takoj ustavili. Nevarno (prtljago* so iztovorili. Cez 6 dni (Posebni dopis) STOCKHOLM, 2. — šest djni pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva so organizacijske pri-prave skoraj zaključene. Nastopajoče reprezentance sp že prispele razen Madžarske, ki jo pričakujejo jutri, in angleške ter češkoslovaške, ki bosta prispeli v četrtek. Vse so nastanjene v neposredni bližini mest, kjer bodo odigrale kvalifikacijske tekme. Argentinska je v Hel-singborgu, nemška v Bjar-rtdu, severnoirska v Halm-stadu, brazilska in sovjetska v Hindasu, jugoslovanska v Vasterasu, paragvajska v Elkistuni, avstrijska v Olricehammu, škotska v Elkistuni, mehiška v Li-diingu, icaleška v Saltsjo-badenu, švedska v Lillsve-du in francoska, ki je prva prispela na švedsko, v Finspagu. V teh krajih imajo na razpolago lepa travnata igrišča, na katerih zaključujejo svoje priprave za velike borbe, ki se bodo začele 8. junija. Pričakovanje prvenstva je veliko, vendar pa ne v znamenju kakšnega posebnega navdušenja. Švedi govorijo mnogo o pokalu *Rimet», toda z njim lastno severnjaško umirjenostjo. Doslej je prodanih vstopnic za 7 milijonov kron, na razpolago pa jih je za 12 milijonov, skupno za okrog 2 milijona mest. 20 odstotkov vseh vstopnic je bilo prodanih v inozemstvu, kjer so bili najboljši klienti Nemci, Nizozemci, Francozi in Italijani. Računajo, da bo na vseh tekmah skupno prisotnih kakih 1800 predstavnikov tiska vključno s fotografi. švedski listi pripisujejo velik pomen vključitvi nekaterih profesionalnih igralcev, ki igrajo za italijanske klube, v švedsko reprezentanco. V nasprotju s tiskom v drugih državah, pa smatra švedski tisk za javorita prvenstva Brazilijo. Predsednik švedske nogometne zveze minister Gun-nar Lange je dal predstavniku italijanske agencije ANSA o prvenstvu naslednjo izjavo: '’'«Mi smo zelo zadovoljni, da je bila organizacija svetovnega nogometnega prvenstva poverjena nam. Ne glede na rezultate želimo, da bi naši gostje odnesli is naše dežele drag spomin. Prizadevali smo si kolikor je bilo v naši moči. da bi bilo bivanje vseh kar najbolj udobno in prijetno Želim si, da bi prvenstvo poteklo v znamenju korektnosti in da bi zmagalo res najboljše moštvo. Vam Italijanom še posebej izražam naše obžalovanje zaradi vaše odsotnosti na tem prvenstvu. Verjetno je bila izločitev «azrarrov» posledica okoliščin, ker sem uverjen, da zavzema italijanski nogomet v svetu še vedno ugledno mesto. Spominjamo se vaših Piole in Meazze in želeli bi videti pa švedskem njihove naslednike.* GHERARDO UHINELLI Kolesarska dirka po Italiji NOGOMET Madžarska - Finska 5:1 HELSINKI, 2. — Madžarska nogometna reprezentanca je danes v prijateljski trening tekmi v Helsinkih premagala reprezentanco Finske s 3:1 (*1:0). Kljub visoki zmagi madžarsko moštvo ni zadovoljilo iji finski izvedenci menijo, da Do madžarska izločena že v prvem turnusu, če ne bo izboljšala svoje igre. Najboljša •ta bila srednji napadalec Ti-Chy in klasični krilec Boszik. ------r--- Baldini prvi v 15. etapi in v splošni klasifikaciji Baldini ■ naslednik Bartaiija in Coppija je danes potrdil svojo premoč tudi v gorski vožnji in je sedaj glavni kandidat za končno zmago VERONA 2. — Baldini je nova roza majica. Danes je zmagal v '5. etapi od Cesene do Boscochiesanuova nad Ve rono z avtoriteto pravega gorskega vozača, čeprav doslej ni veljal za takega. Prav zato pa se sedaj postavlja vprašanje: Ali ie Baldini res. nov velika zvezda na obzorju italijanskega kolesarskega špo; ta, nadaljevalec slavne tradicije. v kateri sta bila Bartali Coppi zadnja pomembna člena, kole-ar. ki zaradi svo iih fizičnih lastnosti združuje v sebi vse kvalitete velikega BOSCOCHIESANUOVA B*m*M VERONA Otfffff« ►•3^% Ime* H?r*Adcl* MODENA •tfeitranca L ■ OL CmUI S. FORLI »asa*. ali pa so njegovi da našnji na^urotniki od Gaula in Pobleta na do Brankarta in Bobeta v krizi? Vedno bolj mamo sicer vtis da bo obve ljala prva rrežnost, vendar pa jo bodo morale prihodnje ete pe potrditi, preden bo postala stvarnost. Za sedaj je gotov-' samo eno, namreč to, da je Baldini nova roza majica t naskokom dobrih dveh mini:', pred najbližnjim zasledoval cem Coledom, ki pa se oz moral, kot vse kaže, v pi i hodnjih etapah umakniti še marsikateremu drugemu," pred vsem pa .Biankartu, Gaulu verjetno še kakšnemu Po včerajšnjem «kron"’ vzponu* v San Marinu, kjer se je uveljavil Gaul pre 1 Brankartom, se je pričakovn lo, da bo Luksemburžan tud: danes igral glavno violino v družbi z ostalimi gor&kimt ve zači. Toda utrujenost od včeraj, dolžina današnje tape pravo saharsko sonce, ki '■* cvrlo preostale udeležence ' G'.-ra», je povzročilo, da je bila etapa lena in brezbarvna vse do zaključnega vzpona od Verone do Boscochiesanuova prej pa so jo nekoliko poživljali le trije leteči cilji. N« prvem v Forli je zmagal A' sirelii. Do Imole se ni zgodilo potem nič j-osebnega razen «r da je Nencini izgubil kolo v gneči gledalcev, medtem kn se je morna karavana zausta viti zaradi spuščene zelezni ške zapornice. Na letečem c lju v Imoli sami je zmaga: Pezzi pred Fantinijem in Ba' fijem, katerima je sledila v»a glavnina v dolgi vrsti. Poten-ko je Pezzi pospravil nagrado 100.000 lir se je skromna vrnil v glivnino, ki je vozila s povprečno hitrostjo okrog 32 km na’uro vse do Mode-ne skozi katero je vozil p>vi Benedetti pred Varnajom, Ma-ninijem m ostalimi. Nekoliko živahneje je posta lo pred Mirandolo, kjer je ml postavljen tretji leteči cilj. Tu se je uveljavil Poblet pred Tognaccinije-m in Faverom, potem, pa se je spet nadaljevala monotona pesem. Coppi se je moral ustaviti in zamenjati zadnje kolo. Po okrepčava! išču v Ostigliji je skušal uiti Menini, a je preluknjal. Nato so potegnili Accordi, F»* laschi in Defliippis. Ko jih je glavnina ujela, je zopet potegnil Accrtdi in zmagal n-i letečem cilju v Nogari. Takoj nato se je Accordi vrnil v skupino in v istem trenutki je pobegnil Ferlenghi. V IsoU della Scala, kjer so gasilci kar z brizgalnami namakali kolesarje, je glavnina ujela Ferlenghija, nato pa je Maul« zmagal na cilju za nagrado v Veroni. K vznožja vzpona na Boscochiesanuova so privozili vsi v skupini z Baldinijem na čelu in roza majico na prvih mestih. Prvi je skušal uiti Gal-deano, toda Gaul ga je takoj ujel in si pridobil kakih 30 m naskoka. Kmalu so se mu pridružili Baldini, Bran kart, Ra nucci' in prvi del glavnine z Botello, Bibetom in drugimi. Coletto je zaostal in Baldini je bil v tem trenutku praktično že nova roza majica. Zs radi hudega tempa, ki ga je diktiral Baldini, se je vodilna skupina kmalu omejila nanj in še na Botello, Baha-rnontesa, Gaula, La Cioppu, Brankarta. Bobeta zn Junker manna. Tedaj je napadel B-hamontes in Bobet, Junker mann in Botella so izgub;i> zvezo. Ko pa je hotel Baha-montes še enkrat forsirati, ga je najprej ujel La Cioppa, za njim pa -,e Baldini, ki je povlekel za seboj tudi Gaula in Brankarta. Glavnina je bila sedaj že raztresena po vzpetini. Po krajšem spustu in ponovnem vzponu pri Cerro so kolesarji končno zavozili med osvežujoče gozdove. Na dozdevni planoti je ušel Baldi-ni in si pridobil kakih 100 m naskoka. Gaul ga je poskušal ujeti s poslednjimi močmi, a je bilo že prepozno. Baldini je privozu na cilj svež, kot da bi prav nič ne občutil pe- Barale 6’27’; 9. Moser 6’38”; 10. Poblet 8’24”; 11. Botella 8’56”; 12. Fornara 9'46”; 13. Bobet L. 9 58”; 14. Geminiant 10’46”; 15. Bahamontes 10’51”; 16. Adriaenssens 10'5S”; 17. Baffi 10’59”; 18. Nencini 11’07”; 19. Ranucci 11’19”; 20. Fatla-rini 11’40”; 21. Lorono 11’42”; 22. Pambianco 12T6”; 23. Dal-1’Agata 14’08”; 24. De Bruyne 14’37”; 25. linazzi M’55”; 26. Junkermaan 16’54”; 27. Kete-leer 17’30"; 28 Carlesi; 29. Az-zini; 30. Coppi. Vrstni red za gorsko na- grado 1. Bahamontes 22 točk; 2.| cini 45. Brankart 20; 3. Gaul 19; 4. Baldini 15; 5. Žagano 13; 6. Galdeano 8; 7. Fallarini, Deti-lippis in La Cioppa 6; 10. Lorono, Baffi, Moser in Menini 5. Vrstni red za leteče cilje: 1. Fantini in Favero 24 točk; 3. Baffi 19, 4. Menini, Cata-lano in Poblet 8; 7. Carlesi 6; 8. Bartolozti. Boni, Galdeano, Mauie, Pezzi in Accordi 5. Splošni vrstni red po točkah: 1. Poblet 120; 2. Baldini 104: 3. Brankart 96; 4. Gaul 68; 5. Fallarini 67; 6. Defilippis 55,5; 7. Bahamontes 53; 8. Bobet 48; 9. Plankaert in Nen- VATERPOLO V GENOVI Madžarska prva Jugoslavija druga Italija—Madžarska 4:4 GENOA, 2 — Madžarska je osvojila prvo mesto na vaterpolo turnirju v Genovi pred Jugoslavijo. Italijo in Nemčijo. V nocojšnjih zaključnih srečanjih je najprej Jugoslavija premagala Nemčijo z 8:1, nato pa je Italija presenetila z neodločenim rezultatom 4:4 z Madžarsko. Rezultati vseh treh dni: Madžarska - Nemčija 8:1. Jugoslavija - Italija 6:4; Madžarska - Jugoslavija 3:1, Italija - Nemčija 3:3; Jugoslavija - Nemčija 8:1, Italija - Madžarska 4:4. Končna lestvica: Madžarska 3 2 10 15:6 5 Jugoslavija 3 2 0 1 15:8 4 Italija 3 0 2 1 11:13 2 Nemčija 3 0 1 2 5:19 1 LIZBONA 2. — V prvi tekmi na evropski turneji je moš-;vo V-:sco de Gama iz Rio de Janeira premagalo enajstorico Sportirga iz Lizbone z 1:0. •llllllllllllllllllllllllltlllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIinilllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllHlltlllllllllllinilllllllllllllllllllll Meddržavni atletski dvoboj v Ljubljani Madžarski atleti potrdili premoč nad jugoslovanskimi Končni rezultat: 120,5 - 91,5 za Madžare - Dvojna zmaga jugoslovanskih metalcev kladiva Pred svetovnim nogometnim prvenstvom Brazilci v odlični formi glavni favoriti v Stockholmu V zadnji trening tekmi so odpravili Interja s 4:0 LJUBLJANA, 2. — Drugi dan atletskega dvoboja državnih reprezentanc Madžarske in Jugoslavije je bil za Jugoslovane uspešnejši kot prvi, toda Madžari so kljub temu , visoko premagali svoje na-klenske vročine, ki je ostale, sprotnike. Vendar pa rezul- 1 ~ a «5 M J - V * it, J • i * n , « 1 n I — —» — — ... — — — u , . , in med njimi tudi Gaula, skoraj povsem izčrpala. Vrstni red v 15. etapi Cese-na—Verona (Boscochiesanuo- va), 249 km: 1. BALDINI 7.19’39” s p. h 33.986 km; 2. Brankart 7.20'H”; 3. La Cioppa 7.20’17”; 4. Bahamontes 7.28’17”; 5. Gaul 7.28’25”; 6. Poblet 7.21’43”; 7. Geminiani 7.21’47”; 8. Junker-mann isti čas; 9. Ranucci 7.2r30”; 19. Nencini; 11. Favero; 12. Adriaenssens; 13. Bobet L.; 14. Fornara; 15. Plan kaert 7.21’57”; 16. Boni; 17. Fallarini; 18. Coletto; 19. Defilippis; 28 De Bruyne 7.22’05”; 21. Carlesi; 22. Barale; 23. Pet-tinati; 24. Lorono; 25. DalTA-gata; 26. Mrenioli; 27. Azziui itd. Splošni vrstni red po 15 etapi: 1. BALDiNI 65.05’20”; 2. Coletto z zaostankom 2’14”; 3 Brankart 4 17"; 4. La Cioppa 4’28”; 5. Boni 5’14”; 6. Petti-nati 5’54”; 7. Gaul 6’97”; S. tat 120,5-91,5 za Madžare kljub temu ne predstavlja neuspeha za Jugoslovane, ker je treba upoštevati dejstvo, da so Madžari vendarle velesila v atletiki in da je odsotnost nekaterih najboljših atletov bolj prizadele jugoslovansko kot madžarsko reprezentanco. Doseženi rezultati drugega dne so bili na splošno boljši od sobotnih rezultatov, vendar pa ni padel noben nov rekord. Jugoslovanska metalca kladiva Bezjak in Račič sta lepo obračunala z Madžaroma z razmeroma lepimi meti. Vucelič je močno presenetil s prvim mestom v teku na 400 m z ovirami, Lešek pa v skoku s palico ni imel resnih konkurentov. Skoda da ni bil razpoložen za naskakovanja novega rekorda. Četrto in zadnjo zmago za Jugoslavijo je nepričakovano dosegel Jocič v troskoku z dobrim rezultatom čez 15 m. Od drugih Jugoslovanov je bil najboljši Radoševič v metu diska z drugim mestom in z doslej najboljšim metom v Jugoslaviji. Prijetno je presenetil tu. dl Važič v teku na 5000 m z J HOMAN LESEK NIHIIIIMIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIlinilllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllMflllltlintlinilllllMIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllililllllllllll Dirka za svetovno prvenstvo športnih vozil Moss in Brabham z Aston Martin prva na 1000km v Nuerburgringu Na naslednjih štirih mestih avtomobili Ferrari NUERBURGRING, 2,— Stirling Moss in Jack Brabham sta z avtom Aston Martin zmagala na dirki na 1000 km, v Nuerburgringu, ki je veljala kot četrta dirka za svetovno prvenstvo Spornih avtomobilov. Lani sta na tej izredno težki progi zmagala Tony Brooks in Noel Cunningham. Dirtcam je prisostvovalo 150.000 gledalcev. Zmagovalca sta 1000 km (44 krogov po 22 km in 810 m prevozila v času 7.23’33” s povprečno hitrostjo 135,6' km na uro, s čimer sta izboljšala povprečje lanskih zmagovalcev, ki je znašalo 132,8 km. stila dvojica Hawthhorn-Col-lins z avtom Ferrari, na tretje pa Von Trips in Gendebien, prav tako z avtom Ferrari. Moss je prevzel vodstvo takoj po startu in ga obdržal do konca < s kratkim presledkom takoj po 11 krogu, ko je za trenutek bil v ospredju Havvthorn. V tretjem krogu je britanski pilot postavil nov rekord enega kroga s povprečno hitrostjo 148,8 km. Po 33 krogih sta bila Moss in Brabham v vodstvu s 4’ naskoka pred Havvthomom in Collinsom. Medtem sta se morala ustaviti Salvadori in Shelby z Aston Martinom za- Na drugo mesto se je uvr- radi okvar v menjalniku in kmalu za njima tudi Brooks, z avtomobilom iste znamke. Med dirko je prišlo tudi do dveh incidentov, ki pa sta se zaključila za pilote brez škode. Končni vrstni red: 1, Moss-Brabham (Angl.-Avstral.) z avtomobilom Aston Martin v 7.23’33” s povprečno hitrostjo 135,6 km (nov rekord proge), 2. Havvthorn-Collins (Angl.) — Ferrari v 7.27’17”, 3. Von Trips-Gendebien (Nemč.-Belg.) — Ferrari, 7.33T5”, 4. Musso-Hill (It.-ZDA) — Ferrari, 5. Seidel-Munarol (Nemč.-It.) — Ferrari, 6. And-Whithead itd. drugim mestom, čeprav sta bila oba Madžara velika favorita. Presenečenje pa predstavlja končno tudi plasma Murata pred Szentgalyjem. Rezultati: Kladivo: L Bezjak (J.) 63,62, 2 Račič (J.) 61,83, 3. Zsivot-sky (M.) 6C,31, 4. Csermak (M ) 59,43. 400 m ovire: 1. Vucelič (J.) 55”, 2. Csutoras (M.) 55”6, 3. Zupančič (J.) 55”6, 4. Pangert (M.) 56”8. Skok s palico: 1. Lešek (J.) 4,35, 2. Miskoi (M.) 4,10, 3.-4. Horvath (M.)in Kuzmanovič (J.) 4.10. 200 m: Goldovany (M.) 21”5, 2. Toth (M.) 21”9, 3. Trifunovič (J.) 22”2, 5. Petrovič (J.) 22”3. 800 m: 1. Kovacs (M.) 1’50”4. 2. Murat (J.) 1’50”8, 3. Szent-galy (M.) 1’50”8, 4. Cular (J.) 1’56”3. 3000 m zapreke: 1. Hecker (M.) 8’58”6, 2. Jeszensky (M.) 9’12”8, 3. Tratnik (J.) 9’30”7, 4. Jovanovič (J.) 9’43”3. Disk: Ki:es (M.) 52,71. 2. Radoševič (J i 52,07, 3. Koevesdi (M.) 48,54, 3. Sekulič (J.) 47,11. Troskok: Jocič (J.) 15,04, 2. Kolyki (M ) 14,85, 3. Kuzmanič (J.) 14.69, 4. Nemeth (M.) 14,49 5000 m: 1. dr. Szabo (M.) 14’23”6, 2. Važič (J.) 15’01’7, 3. Bereš (M.) 15'07”, 4. Subotič (J.) 15’16”7. Štafeta 4 x 408 m: 1. Madžarska 3'16’8, 2. Jugoslavija 3’17”8. Dva svet. rekorda ameriške štafete Mugoša (Jug.) tretji na 1 miljo MODESTO, 2. — Moštvo «A-bilene Cri.st.ian College* je sinoči na mitingu «Modeslo Re-lays» postavilo nova svetovna rekorda v štafetah 4 x 110 yardov in 4 X 220 yardov s časom 39”7 oz. 1’22”6. Novi rekord na 1 x 110 yardov je za 2 desetinki sekunde boljši od starega rekorda, rekord na 4 x 220 yarčov pa za 1 desetinko sekunde V prvi zmagoviti štafeti so tekli Gri-ggs, Woodhouse, Segrist i,n Mor-row, v. drug: pa je Peterson zamenjal Griggsa. Veliko zanimanje je Vladalo za tek na 1 miljo, v katerem je tekel tud^ Jugoslovan Mugoša. Rezultati: 1. Elliot (AvstraL) 4’02”7, 2. Tabori (Madž.) 4’04”9, 3. Mugoša (Jug.) 4’05”3, 4. Lewandovsky (Polj.) 4’06’T, 5. Krzyekowiak (Polj.) 4’09”3. MILAN, 2. — Neposredno pred odhodom na Švedsko je brazilska nogometna reprezen. tanca odigrala včeraj v Milanu sad-njo trening tekmo v Italiji, v kateri je premagala moštvo obnovljenega Interja * 4:0 (2:0). Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah: Brazilija: Castilho; De S rudi, Santos N.; Dino, Bellini, Orlando; Joel, Didi, Mazzola, Dida, Pepe. lnter; Ghezzi; Fongaro, Guernieri; Masiero, Bernardin, Invernizzi; Bicicli, Rizzolini, Angel lilo, Lindskog, Lorenzi. Pred 60.000 gledalci je sodil Avstrijec Steiner, Igra je v prvih minutah Izenačena. Na nevarne napade Brazilcev je lnter odgovarjal s protinapadi in v 15’ p! zamudil ugodno priložnost »i gol. ko je Rizzolim iz čistega položaja streljal mimo. Nekaj mdnut pozneje je Didi -aključil lepo izpeljano ak«n-jo gostov, toda Ghezzi je u-branil z dvojno intervencijo. Takoj nato so Brazilci še enkrat prodrli z lepo akcijo, ki na jo je banalno zastreljal Orlando. Poslej je lnter imel več od igre, njegove zaključne akcije pa so bile zelo netočne V 35’ je De Sordi rešil v kot v protinapadu pa je Dino zaredi Gheajzijeve napake dosegel prvi gol. v 28’ je Lind-ikog zapravil lepo priložnost, takoj nato pa je Dida po lepi .sebni akciji drugič ukanil Ghezzija V drugem polčasu je Lorenzi šel na desno krilo. Bicicli na levo krilo. Massei pa je zamen lal Rizzolinija. V začetku je lnter še precej napadal, i ato pa je tempo igre popustil, V 10’ je Masseiev strel švignil tik mimo droga, v 13’ pa je Ghezzi odbil v kot o-itar strel Mazzole. Minuto pozneje je Ma-zzola prestregel Didov predložek s krila in iz polobrata dosegel tretji gol. V 20’ sta Honego in Zagaro zamenjala N. Santosa in Pe-peja. Igra Brazilcev je postava živahnejša ih Ghezzi je mo. ral v "o’ intervenirati na Maz-zolov strel. V 28’ je vstopil v igri Vava namesto Dide. lnter je hotel s pogostimi o-;;ebnipi. akcijami doseči častni gol toda v 35’ je za goste dosegel četrti in zadnji gol Aagaro. Pred koncem je Va-lade zamenjal Lindskoga in BraziL, so za las zgrešili peti gol. Koti 5:1 za lnter. *** STOCKHOLM, 2. — Franco. :-ka nogometna reprezentanca je v trening tekmi pred sve-lovnim prvenstvom premagala .Vedsko selekcijo II lige 7 12:1. HAEJ SINGBORG, 2. — Argentinska nogometna reprezentanca je prispela v svojo (švedsko rezidenco* Ramloesa v bližini Haelsingtoorga. kjer bo zaključila svoje priprave. Partizan izločen v donavskem pokalu V povratnih srečanjih prve. ga izločilnega kola za donavski nogometni pokal so bili včeraj doseženi naslednji rezultati: v Beogradu: Radnički - Fe-renevaros (Madž.) 2:1 (2:0); lllllllllllllltllllllllllHIIIHIIHIIMIMMHIIIIIMIMlmlMIIMllHIIIIIllllllllllllllllllllllllIIIIIMIfflltttUt Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah PORTUGALSKA PRVAK ŠPANIJA PRED ITALIJO v Novem Sadu: Vojvod«* (Jug.) - Levski (Bolg.) v P.ardubicah: Dukla (OSB) • C. zvezda (Jug.) 0:0; v Tatranu: Tatran (C6R) Partizan (Jug.) 4:1. Ostali povratni rezultati prvega izločilnega kola: Stinca (Temišvar - Ho®-'" Dinamo (Praga) 3:6 (3j"> MTK (Budimpešta) - CCA (B«_ karešta) 6:2 (3:2), Lokomotjv« (Sofija) Tatabanya (Madt’ 1:9 (4:0), Salgotarjan Ruda zvezda (Brno) 3:1 (»:3'- * * * VARŠAVA. 2. — Škotska-Poljska 2:1 (1:0). METZ, 2. — Milan-Metz 5:0- Velika borba in neodločen izid med Portugalsko in Španijo I premagala Anglijo s 4:0 J Portugalska pa Nemčijo s 6:->- OPORTO, 2. — Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah se je zaključilo s pričakovano zmago Portugalske in s prav tako nepričakovano de-ditvijo drugega mesta med Španijo in Italijo. V zadnji tekmi prvenstva, ki je bila odločilna za drugo mesto, je Španija dosegla proti Portugalski neodločen rezultat 2:2, čeprav je po prvem polčasu vodila z 1:0. Italija je zadnji dan dosegla dve zmagi. Najprej je popoldne premagala Nizozemsko, zvečer pa še Nemčijo. Na zadnjem mestu brez zmage je listala Danska. Zadnji rezultati: Belgija- Francija 5:2, Italija . Nizozemska 5:0, Anglija - Nemčija 5:3, Švica - Danska 6:0, Nizozemska . Belgija 6:1, Italija-Nemčija 4:2, Anglija - Švica 4:1, Portugalska - Španija 2:2 Končna lestvica: Portugalska 9 8 1 0 61 9 6 3 0 70 9 7 1 1 38 9 6 0 3 34 9 5 0 4 47 9 3 1 5 24 9 3 0 6 27 9 2 1 6 16 9 1 1 7 21 ATLETIKA Španija ITALIJA Nizozemska Anglija Belgija Nemčija Švica Francija Danska 7 13 10 37 31 21 34 30 46 4 114 9 0 0 9 * * LIZBONA. 2. — V tekmovanju v hokeju na kotalkah za «pokal Lizbone* je Italija llllllllllllllllllflltlMHIllllIMMIIIIIIIIItlllllllltllllllllllllllltlllllllllinilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItll Jugoslovansko nogometno prvenstvo Rijeka prvak L conske lige Nov rekord Zatopkove v metu kopja (55,73) PRAGA, 2. — Bivša olimpijska prvakinja Cehoslovaki-nja Dana /atopkova je včeraj za 25 cm izboljšala svetovn‘ rekord v metu kopja za tonske. Dosegla je znamko 55,< m. Stari rekord je imeia K°" njajeva (SZ) z rezultatom 55,48 m. Prijateljska tekma v Milj**1 Koper - Fortitudo 5:4 MILJE, 2. — Pred precej* njim številom gledalcev je bila včeraj v Miljah prijateljsk3 mednarodna nogometna te^ ma med enajstoricama fortl: Lido iz Milj in N.K. Koper' Emagsli so gostje iz Kopra * rezultatom 5:4. Prikazan n0" g-imet je bil na nizkem niv°7 ju, vendar pa so Koprčan kljub temu imeli znatno terensko premoč. Bili so hitreJ^ 5i in odločnejši pri startu ® togo m v zaključnih strčn11-Njihova zmaga je zaradi tež /.aslužena. Odred iz Ljubljane in Branik iz Maribora verjetna člana nove II. zvezne lige LJUBLJANA, 2. — Včeraj se je končno zaključilo tudi nogometno prvenstvo I. conske lige. Prvak je postala Rijeka s štirim, točkami naskoka pred Lokomotivo, slovenski predstavniki Odred, Branik in Ljubljana pa so se uvr. stili na sredin: lestvice, pri čemer si je Ljubljana zapravila vse možnosti za prestop v II. zvezno ligo, v kateri bosta po vsej verjetnosti- (če za zeleno tn.zo ne bodo odločili drugače) zastopala slovenski nogomet Odred in Branik. V zadnjem kolu je Odred na svojem igrišču igral neodločeno 1:1 s Trešnjevko, Branik je doma povsem zasluženo premagal Lokomotivo s 3:1, Ljubljana pa je tesno izgubi- la v Zagrebu proti Metalcu s 3:2. Ostali rezultati zadnjega ko. la: Elektrostroj - Jadran 1:1, Varteks - Šibenik 0:1, Segesta-Uljanik 6:0. Končna lestvica- Rijeka 26 20 2 4 74:18 42 Lokomot. 26 17 4 5 56:25 38 Trešnjevka 28 15 3 8 40:27 33 Šibenik 26 13 4 9 42:31 30 Varteks 26 13 4 9 47:36 30 Odred 26 13 4 9 37:27 30 Branik 26 14 1 11 57:41 29 Elektrostr. 26 10 7 9 43:38 27 Segesta 26 10 3 13 40:53 23 Metalac 26 9 4 13 36:59 22 Ljubljana 26 9 2 15 45:54 20 Orient 26 6 3 17 27:63 15 Uljanik 26 62 18 28:64 14 Jadran 26 2 7 17 22:59 11 TOTOCALCIO A. Napoh-Bisceglie (1-2) Sangiov. Macerat. Rescaldi n -Omegna Basilea-Bienne Grasshopper-Serv. Grenchen- Losanna Lugano-Chiasso Urania-v. Fellovvs Winterthui-Fonds Y. Boys-Bellinzona Mal!ey-Lengnau Sion-Bena Yverdon Solothurn Kvote: 13 točk . lir, 12 točk - 113.000 lir. TOTI P 1. tek.: 1 Ismone Kapul 2. tek.: i. Tessalo 2. Zebrii 3. tek.: 1 Burlamacco 1. Faruffina 4. tek.: I. Ferrucci 2. Lurignano 5. tek.: 1. Ouir ga 2. Asce 5. tek.: I. Garrik 2. Cervetta Kvote: 12 točk - 209 00< lir, U tožk — 13.555 li*. 11 točk — 1534 lir. (2-1) (g-1) (6-2) (2-1) (4-2) (3-3) (3-4) (4-4) (4-1) (2-3) (0-5) (4-D 3.460.00° Odgovorm urednik STANISLAV KfcNKO . Tiska Tiskarski zavod 2T1 • VLADIMIR BARTOL' 91. ALAMUT Toda že ga je prevzel vročičen zanos. DA, besede njegove pesmi so se mu zazdele bedne, prazne, toda njegov glas jim je dajal povsem drugačen pomen. Nekaj od onega, kar je takrat v sebi doživljal. Za »Alamutom« je povedal pesmi o Aliju in o Seiduni. Deklice so razumele skrita čustva, ki jih je izdajal njegov glas. Kako jasno je čutila Mirjam, da je govoril njej in o njej! Brez odpora se je prepustila uživanju zavesti, da je ljubljena, da je nemara ljubljena tako, kakor še nikoli. Zagoneten smehljaj ji je kodral ustnice. Prisluškovala je vase. Kakor iz velike daljave so prihajale k njej besede, ki jih je govoril Ibn Tahir. Samo pri pesmi o Seiduni se je zdrznila. Ko bi vedel! >Vse to ni nič!« je vzkliknil, ko je končal. »Beraško Je, popolnoma prazno. Ves obupan sem. Pil bd. Nalijte mi vina!> Tolažile so ga in ga hvalile. »Ne, ne, sam dobro vem. To niso pesmi. Pesmi bi morale ‘biti povsem drugačne.« Pogledal je Mirjam. Smehljala se mu je. Nedoumljiv se mu je zdel njen smehljaj. Taka bi morali biti pesem, ga je nenadoma prešinilo. DA, taka bi morala biti prava pesem! Vse, kar je doslej občudoval in ljubil, Je bilo samo nadomestilo za njo, ki jo je spoznal nocoj. S sladko grozo se je zavedel, da Ljubi prvikrat, da ljubi neizmerno in globoko. Naenkrat se je zavedel, da nista sama. Zmotila ga je navzočnost drugih deklic. O, če bi bila zdaj sama, kakor sta bila prej, ne bi hotel vedeti onih sto postranskih stvari! Zdaj bi jo prijel za roko in ji gledal v oči. Govoril bi ji o sebi, o svojih čustvih, o svoji ljubezni. Kaj bi mu bilo zdaj mar, kakšne prirode so vrtovi, v katerih bi se sprehajala! Naj so sanjski privid ali resnica, vseeno bi mu bilo. Samo da so bila njegova čustva do te božanske podobe živa resničnost. Ali m dejal Prerok, da je tostransko življenje samo zverižena podoba onostranstva? Toda to, kar ga je prevzemalo zdaj, in ono, kar je bilo temu doživljanju povod, nd moglo biti zverižena podoba nečesa neznanega. Samo je bilo dovolj vzvišeno, samo dovolj popolno. Morda pa še zmerom leži njegovo telo v temnem prostoru pod vrhom Seidunovega stolpa? In se je samo delec njegovega jaza odcepil od duše in uživa zdaj vse to razkošje? Naj bo, kakor hoče. Mirjamina lepota je bila resničnost in resnič-i nost so bila njegdva čustva do nje. Prijel jo je za roko, za njeno nežno, rožnato, čudovito oblikovano roko, in jo pritisnil na svoje čelo. »Kako vroče je tvoje čelo, Ibn Tahir!« »Ves gorim,« je zašepetal. Pogledal jo je z žarečimi očmi. »V plamenih sem.« »Kolikšna strast!« je pomislila Mirjam. Njeno srce se je zganilo. »Ali se bom tudi jaz vnela ob tolikšnem ognju?« Začel je poljubljati njeno roko. Vroče, brezumno. Prijel je še za drugo in poljubljal obe. Gledala je preko njegove glave. Njene oči so bile zamišljene. »Tako me Je ljubil Mohamed, ko me je odvedel od Mojslja. Samo zrelejši je bil, bolj divji.« Zapekla jo je misel: »Zakaj prihaja vse najlepše prepozno?« Deklice so bile poparjene, ko so videle, da se Ibn Tahir prav nič n« meni zanje. Postale so tišje, pogovarjale so se šepetaje in spričo zamaknjene dvojice jim je bilo zmerom bolj nerodno. Kočno je Ibn Tahir zašepetal Mirjam; »Hotel bi, da bi bila sama.« Stopila je k dekletom in jih prosila, naj odidejo v svoje sobe in se tam zabavajo. Ubogale so jo. Nekatere so bile užaljene. »Vse bi rada imela sama,« je tiho dejala Rikana. »Kaj bo dejal Seiduna, ko bo slišal, da si se zaljubila v drugega?« Mirjam se je samo hudomušno nasmehnila. »Dekleta, vino, vzamemo s sabo! Se bomo pač same zabavale, če ne gre drugače.« Taviba se je sprijaznila z usodo. Mirjam Je čutila svojo moč. Zato jim ni nič zamerila. Vsaki je dala prijazen pogled. Safijo je nežno objela. »Pesnico bomo zložile, kako si se zaljubila,« je zagrozila Sit. »Ko se vrnemo, jo bomo zapele, da bo slišal.« »Kar zložite jo in zapojte.« Odslovila jih je in se vrnila k Ibn Tahirju. Bil je v zadregi, ki je prešla tudi nanjo. Nalil je čaši in mu nazdravila. Pogledala sta si iz oči v oči; »Nekaj si mi hotel povedati, Ibn Tahir.« »Vsaka beseda je preslabotna, da bi izrazila tisto, kar čutim zdaj v sebi. Tako mi je, kot da me je obšlo razsvetljenje. Koliko stvari sem v tem kratkem času doumel! Poznaš zgodbo o Ferhadu in kraljici širin? Odkar sem te zagledal mi je bilo, kot da sem se že nekoč srečal s teboj. Zdaj sem se končno domislil. Tilko sem si bil zmerom predstavljal kraljico širin. Samo da je podoba, ki jo imam zdaj pred seboj, še veliko popolnejša. Ne smehljaj se, Mirjam. Kakor je Alah v nebesih, tako razumem jaz zdaj nesrečnega Ferhada. Gledati najprej sleherni dan tolikšno lepoto in biti potem za večno ločen od nje! Ali ni bila to peklenska kazen? Ferhad je moral zblazneti. Moral je sekati v živo skalo podobo, kij je neprestano imel pred očmi. Alah, kolikšna je morala bi njegova bolečina! Zakaj nič ne more biti strašnejšega, kalc zavedati se sleherni dan izgube tako neizmerne sreče, ki ne bo nikdar več vrnila.« ,a Oči je imela povešene. Na pol je klečala in na pol sl®”^or na blazinah. Njeno telo se je svetlikalo skozi tančico *Jc* UiUuiliniil, i" J CIIV/ ICIU uv JC OVLllUVniU OIRUui f10 marmornat kip. Oblina njenega obraza, njene roke in ™ noge, njena velikost, vse je bilo v čudovitem medsebojn soskladjO. Ves prevzet je strmel vanjo. Občutil je P°bozena kakor pred svetotajstvom. Njegova duša je bila PretreS ^e. od tolikšne popolnosti. Zastokal je od sladke bolečine, nadoma je opazil, da mu na roke kapljajo solze. Mirjam se je prestrašila. »Kaj je s teboj, Ibn Tahi*?« .jbei{ »Prelepa si. Ne morem prenesti tvoje lepote. ”re sem.« »Ti nori, neumni fant!« dub? »Da nor sem, blazen. Ta trenutek mi je do Se'. ha in do Alija Mučenca toliko kot do kitajskega cesarja. bi vrgel s prestola in postavil tebe na njegovo mesto.« »Zares blazniš! To so bogokletne besede. V raju si?« ^ »Vseeno mi je. Naj bom v raju ali v peklu. Sam° ti pri meni, moja širin, moja božanska širin.« Nasmehnila se Je. , . „ . _ raiska »Zamenjuješ me. Nisem širin, marveč Mirjam, deklica.« ^ »širin si. širin. In jaz Ferhad, preklet, da bom lo^®0 tebe zblaznel od bolečine.« Kakšna peklenska modrost, poslati prav k njejsanjač zanosnega fanta! Zares, Ibn Saba je bil strašn