PoStnina plačana v gotovini
Maribor, ponedelfek IS. ssplemliia 1933
Štev. 211
l sto vii. rxsv.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednlttvoln uprava: Maribor, Oospoaka ulili / Talafoa uredništva244J, upreve 248S Uhaja razen' nadel]« In' praznikov v*ak dan eb 10. ud / Velja mesečno prejemati v,upravi d po poiti 10 Din, dostavljat: na dom 12 Din / Oglasi po cenilcu / Oglasa eprojema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani t PeStal čekovni račun *L 11,40»
JUTRA’
P^isk madžarskega zunanjega ministra v Parizu
ZADJE povabila in razgovorov s paulom-boncourjem in da-
nv s,e °d podpisa trianonske mirovne Jel*’ ni Pariški Quai d'0rsay sprc-naPenega madžarskega ministra. Od-s k J' mec^ -Francijo in Madžar-samn Si°	vsa la -eta zekj Wadni in
obem ,0r5ktni’ dasi ni bilo s‘cer med rov f vatlia nobenih vidnejših sponi a'l rar,c'-'a ie samo podpirala politiko e antante v Podonavju in od-
LADIERJEM.
j0 ^ odklanjala vsako misel na revizi-
šeVan- Cel° ža <'asa’ ko se Pričelo re-stavl. . Podonavskega vprašanja s se-dieu)3an‘'eni konkretnih načrtov (Tar-vaj ’ Pariz ni direktno sporazume-ski . *rUcihnpcšto. Kolikor so nradžai-se ..-‘ Pnstri prišli v stik s francoskimi, dov v * zs°dilo v senci Društva naro-n!e(j Zenevi. Boijši odnošaji so nastali |et0l °‘bema državama šele pred dvema stani13’ • se ’’e madžarsko gospodarsko fu a° nagibaI° b katastrofi in se je gro-fran cPp?ny-'u Posrečilo dobiti znatno "Pal ° Posojilo. Takrat se je celo bljga]’ *?? se bo Madžarska tesneje pri-isin ^ Franciji, toda zgodilo se je točno
misli Madžarska ne samo o podonavskem vprašanju, marveč tudi o vseh osta lih, ne izključujoč revizionizem. Kanya je torej na svojem sestanku s Paul-Boncourjem in Daladierjem nedvomno obrazložil, da je Madžarska pripravljena sodelovati z malo antanto pri urejevanju Podonavja, toda samo pod pogojem, da se ji prizna v vsakem oziru popolna enakopravnost in da se nič ne prejudicira glede revizije, ki je temelj vse uradne madžarske zunanje politike. Madžarska bo morda pristala na ustvaritev stanja, ki bi ga mogli imenovati »modus vivendi«, definitivno pa prav gotovo ne bo opustila svojih revizionističnih prizadevanj. Prav tako je pa tudi gotovo, da Francija ne bo dopustila, da bi se vprašanje revizije stavilo sedaj na dnevni red. Uspeh obiska Kolo-mana pl. Kanye bo torej v najboljšem primeru polovičarski. Mimo tega je pa gotovo moral povedati Franciji tudi kakšno stališče zavzema njegova vlada 'slo v * ‘ ““'-m, luua zgouuo se je meno glede Nemčije. Gospodarska vpraša-vzei j s'ede Avstrije, Madžarska je nja so bila najbrže šele drugi del razgo-ostafa . ac°sko posojilo, politično pa je Te ,n^rument fašistične Italije! has j Vfie bilo zato začudenje,, ko teden , atka brzojavna vest pretekli džarct-ibvestila, da. potuje v Pariz nia-Kan zunani' minister Koloman pl. je n yia' Prvotno se je trdilo, da potu-u 'astno iniciativo zato, da bi zaiu-esiral Francijo za madžarske poglede . Problem Podonavja, kmalu pa smo /vedeli, da ga je v Pariz povabil iranski zunanji minister Paul-Boncour. Po Je. biio prvi blp jasno, da hoče Fran-ha slišati avtentično mnenje Madžarske pred važnimi pariškimi razgovori jned Francijo in Anglijo ter Italijo, pri aterih se bo obravnavalo poleg razoro-• venega jn ge katerega drugega tudi eS^anje Podonavja. Da li je Franic Povabila Kanyo v Pariz na svojo znan ali na nasvet Rima in Londona, ni skieD Vda,° pa sc po vscb &ko,iščinah vep F ^a se 'e '^ekl T0{dila najprej iz-v p- anc'J'c, v Londonu, ali pa morda n,„ ,l11u odnosno naenkrat
v obeh prestolnicah Povaidr1- Francoski tisk je sprejel lo no in ministrov obisk precej hladno
111 "aglasil večinoma, da gre le za
UtijP^da rska vprašanja, da bo po no docela izključena in da se poseb-stv rev'z'ja ne bo smela omenjati, toda v pr !e "1 <ako preprosta* Kanva ni šel pariz samo pogledat na uro!
Dal m Je’ sta hotela Paul-Boncour In usta*er izvedeti iz uradnega vira, iz sefa madžarske zunanje politike, kaj
vorov.
Nekateri listi omenjajo, da je s tem povabilom madžarskega zunanjega ministra v Pariz prevzela Francija tudi svojo iniciativo za reševanje podonavskega vprašanja in bo pripravila tudi teren za pogajanja med Budimpešto in prestolnicami ma 1 e. a n t a n t e. Če je ta vest resnična — in najbrže je — potem bi se dalo iz tega sklepati dvoje, da hoče Francija aktivno sodelovati pri akciji Italije v Podonavju, ali pa Italiji ne zaupa in jemlje vso stvar v lastne roke. Katera možnost je resnična, bo morala pokazati že najbližja bodočnost. Za nas bi bila vsekakor razveseljivejša druga. Če bi obveljala prva, bi se utegnilo zgoditi, da bi se pozicija male antante pri reševanju podonavskega vprašanja oslabila. Na vsak način pa je za nadaljnji razvoj dogodkov in za položaj Madžarske ta obisk zelo pomemben, posebno še če pomislimo, da je madžarska diplomacija pod G o m b 6 s e m in K a n y o zelo agilna. Gombbs je bil že ponovno v Rimu. Berlinu in na Dunaju, te dni bo pa odpotoval še v Sofijo in Ankaro. Iz tega sledi, da ne zamudi nobene priložnosti delati za interese Madžarske, ki si je tudi gospodarsko nekoliko opomogla, odkar je dosegla razne ugodnosti s pogodbami z Avstrijo, Nemčijo In Italijo, ki jo vse tri gospodarsko močno podpirajo z raznimi trgovinskimi ugodnostmi In prednostmi.
Bolgarska vladarska dvojica v Beogradu
B*Vl STA NA POTOVANJU IZ PARI ZA V SOFIJO DOSPELA V BEOGRAD ulGARSKI KRALJ IN KRALJICA TER SE SEŠLA Z NAŠO VLADARSKO
DVOJICO.
ka F°GRAD, 18. septembra. Na povrat-Sj^riza sta prispela davi na tukaj-i^ahi °dvor bolgarski kralj Boris in toži'°a Glovanna, ki sta ju sprejela In vraVi,a	kraU	Aleksander	In
^rsk ,<ra,i'ca Marija. Bolgarska via-dv0r /fvojica ie bila povabljena v Dr) l*10 čakalnico k intimnemu zajutrku,
BREZ REVIZIJE N! SPORAZUMA. — VES PARIŠKI TISK NAPADA MADŽARSKO, KI SE POGAJA V PARIZU ISTOČASNO, KO SEDI V BUDIMPEŠTI NEMŠKI PODKANCELAR PAPEN.
PARIZ, 18. septembra. O priliki obiska madžarskega zunanjega ministra Kanye v Parizu objavljajo pariški listi obširne komentarje, med katerimi so posebno značilni naslednji: »Petit Journal« pravi med drugim: »Znani so nam cilji, ki jih je zasledoval Gombbs s svojimi pogajanji v Berlinu in Rimu. Vprašujemo pa se. ali je umestno, da hodi Kanya v Pariš istočasno, ko sedi v Budimpešti nemški podkancelar von Papen in čaka na njegovo vrnitev. Že davno nam je znano, da Ka-nya nikoli ni kazal simpatij napram Franciji. To je sicer njegova stvar, prav tako pa je stvar Francije, da bra ni politični statut srednje Evrope, na čigar spremembo bi mala antanta nikdar ne pristala. Zato sta se pa Daladier in Paul-Boncour pri izmenjavi stališč s Kanyo omejila zgolj na okvir razgovorov, ki sta jih že imela s predstavniki drugih držav.«
Nadalje piše »Echo de Pariš«: »Ka-nya je v svojem razgovoru z Daladier jem in Paulom-Boncourjem odkrito pokazal, da Madžarski ni prav nič
za ustvaritev podonavskega bloka, k! bi bi! nedvomno močno jamstvo za ohranitev stalnega teritorialnega in političnega reda v Evropi, temveč se mu na vsak način celo hoče izogniti. Na drugi strani pa države male antante ne morejo stopiti v nobene gospodarske stike z Madžarsko in Avstrijo vse dotlej, dokler jim ne bodo popolnoma jasni teritorialni in politični cilji obeh držav in dokler ne bodo prepričane, da pangermanistična Nem čija ne bo v sestavu eventualne podonavske zveze. S svojim pariškim obiskom in nastopom pa je Kanya jasno jickazal, da prihaja v imenu revizionistične Madžarske, ki stoji tesno ob strani revizionistične Nemčije!«
List »Figaro« pa naglaša, da se Franciji ni treba nič vpraševati, kakšne politične cilje zasleduje Madžarska in kakšna je njena iskrenost, ker je vse razvidno iz sedanjega Papeno-vega obiska v Budimpešti in več kot jasne vloge Madžarske med Parizom, Rimom in •Berlinom.
Podkancelar Winkler proti fašizmu
VELIKO ZBOROVANJE »STANOVSKE FRONTE« V GRADCU. OSTRA ZAVR-NITEV STREMLJENJ KNEZA STARHEMBERGA’.
GRADEC, 18. septembra. Včeraj zjutraj je bilo tukaj veliko zborovanje »Stanovske fronte«, ki se ga je udeležil tudi podkancelar dr. VVinkler. Navzočih ie bilo nad 30.000 poslušalcev iz vse Štajerske, Gradiščanske, z Dunaja in iz raznih drugih pokrajin Avstrije. Zlasti mnogo ie bilo članov kmečke brambe in »Landbunda«.
Podkancelar dr. VVinkler je naglasil v svojem govoru, naj bo to zborovanje epo halni breobrat v državi, v kateri je nujno potrebno edinstvo in bratstvo, sloga in močna avstrijska narodna vojska, ki bo napravila konec dosedanjim različnim zasebnim borbenim organizacijam. Poudaril je tudi, da so član! »Landbunda« zvesti Avstrijci, ta zvestoba pa ne izključuje tudi zvestobe kulturni skupnosti vseh Nemcev. Avstrija bo svojo pravico samoopredelitve, neodvisnosti in samostojnosti, ki jih ji jamčijo mirovne pogodbe, branila z vsemi silami, ne bo pa se zanašala na pomoč iz tujine. Rešitve Avstrije ni treba iskati v lažni demokraciji niti v skrajni diktaturi, temveč le v
zlati sredi, ki se bori proti vsem ekstrem nostim, bodisi na levi bodisi na desni. Avstrija odklanja vsak boljševizem, vsak desničarski socializem, vsak fašizem z juga in severa ter vsak imperializem. Najboljša ureditev Avstrije bo ona, ki bo počivala na narodovi sili, to je na narodnih stanovih. Dr. Dollfussu je treba zaupati, ker je trenutno le on mož na mestu, ki bo rešil Avstrijo in izvršil svojo veliko nalogo, ki mn jo nalaga domovina.
Govornik je nato nastopil proti knezu Starhembergu, ki zahteva fašistično ureditev Avstrije. Glede na dogodke v Nemčiji je dr. VVinkler dejal, da Avstrijci re-spektirajo razvoj dogodkov v Nemčiji, vendar pa zahtevajo, da se tudi na oni strani respektirajo dogodki v Avstriji. Na tej podlagi bo mogoče vzpostaviti bratstvo med obema državama. Končno je govornik naglasil, da vidi podlago državne politike samo v stanovski zavednosti in nacionalnem duhu. Po njegovem govoru so bil? posvečeni novi prapori kmečke brambe.
^arskferetn se 'e razv'l m°d obema vla-ie tra> a Par°ma prisrčen razgovor, ki ku 0,la* do odhoda vlada. O tem sestan-Uracln-e*i1 v,adarjcv je bil izdan naslednji DriSrJ, komunike: »Davi ob 7.45. uri sta 'h Ni » N*- Aslgarski kralj Boris Ua o.1- VeI- bol ga r* a
Ni. Vel. Sv°ier
bolgarfla kraljica Glovanna 0ba "iem Povratku v Sofijo v Beograd. Vlajj v,adarja sta se zadržala do odhoda tegaa v zaupnem razgovoru. Prisrčnost 8videnja je bila popolnoma v skla-
du z ljubeznivim sprejemom, ki ga je bila deležna Nj. Vel. kraljica Marija spomladi v Sofiji s strani bolgarskega kraljevskega para, ko je potovala skozi bolgarsko prestolnico v družbi Nj. Vel. kraljice — matere Marije. Bolgarski poslanik, ki Je bil tudi navzoč pri sprejemu, je spremljal kraljevski par do državne meje.«
BUNJEVCI NA OBISKU V STARI DOMOVINI.
MOSTAR, 18. septembra. V Mostarju so v teku velike priprave za sprejem hrvatskega pevskega društva »Nevena« iz Subotice. Posebno svečan sprejem pripravljajo pevcem kmetje iz Blagaja in Bune, kjer bodo bunjevski Hrvatje postavili marmornate spominske plošče svojemu staremu domačemu kraju.
Preganjanje Slovencev v Italiji
TRST, 18. septembra. Oblast je prepovedala beneškim Slovencem rabo slovenščine v cerkvi in zaplenila tudi vse slovenske katekizme. Upravitelj goriške nadškofije Sirotti pa je zahteval od duhovnikov svoje škofije, da sami opuste slovenščino v cerkvi, česar niso hoteli storiti in so se pritožili pri papežu.
Podtajnik Eden v Parizu
PARIZ, 18. septembra. Angleški državni podtajnik Eden je prispel sinoči v Pariz, kjer ga je na kolodvoru v imenu predsednika vlade Daladierja in v imenu zunanjega ministra Paula-Boncourja delegat Društva narodov Massigli svečano sprejel. Francoski ministrski predsednik bo izročil v teku današnjega raz-
govora angleškemu državnemu podtajniku dokumente, iz katerih je razvidno, v kakšnem obsegu se je Nemčija tajno oborožila. Na podlagi instrukclj svoje vlade bo državni podtajnik Eden opozoril, da bi v sedanjih razmerah ne kazalo predlagati te dokumente Društvu narodov, ker bi moglo nastati zaradi tega kritično razpoloženje za Društvo samo. Eden je prejel iz Londona nalog, naj obvesti Daladierja, da je Anglija pripravljena svojo oborožitev tako na morju kakor tudi na suhem definitivno omejiti.
SESTANEK JEVTIČA IN TITU-LESKA.
SUBOTICA, 18. septembra. Tukaj sta se sestala na vožnji skozi našo državo romunski zunanji minister Titu-lescu in jugoslovanski zunanji minister dr. Jevtič ter razpravljala o konferenci male spdante, kS ho 25. t. m. v Sinaji,
Dnevne vesti
Mogočna proslava septemberskih žrtev v Ljubljani. Včeraj je Ljubljana in z njo vsa slovenska nacionalna javnost proslavila spomin na nedolžne žrtve, ki so padle, zadete od avstrijskih vojaških .krogel usodnega 20. septembra leta 1908. Že v soboto zvečer je bila na ljubljanskem gradu, ki je bil bajno razsvetljen s tisočerimi plamenicami, lampijončki, električnimi žarnicami in reflektorji, lepa narodna manifestacija, pri kateri so nasto pili razni govorniki. Isti večer je bila v nabito polni dvorani kazine konferenca funkcionarjev vseh ljubljanskih organizacij JNS, na kateri je imel minister g. dr.'Kramer velik spominski govor v počastitev narodnih žrtev pred 25 leti. Včeraj dopoldne pa so se zbrale na pokopališču pri Sv. Križu sredi Ljubljanskega polja ogromne množice narodnega občinstva, vse nacionalne in prosvetne organizacije ter odlični zastopniki civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti. Prispela je tudi posebna delegacija iz Ptuja, kjer je bila prav za prav zibelka septemberskih dogodkov, pod vodstvom g. dr. Šalamuna. V pokopališki kapelici je bila najprej svečana zadušnica, nato pa je odkril glavni tajnik CMD g. inž. Mač-kovšek s krasnim nagovorom spomenik pokojnim septembrskim žrtvam Lundru, 'Adamiču in Vindišerju. Nato so govorili še v imenu Sokolstva starosta Kajzel, v imenu sotrpinov septembrskih žrtev g. Kozinc, v imenu JNS g. dr. Cepuder, v imenu srednješolske mladine dijak Bordon, za akademsko omladino akademik g. Uršič, predsednik profesorskega društva g. dr. Grafenauer in zastopnik Ptuja g. dr. Šalamun. Na grob so bili položeni mnogoštevilni venci, nato pa so se množice poddlc še na bližnji grob pokojnega dr. Gregorja Žerjava. Po končanih slovesnostih na pokopališču so odšle množice v mesto, kjer se je razvil po osrednjih cestah in ulicah mogočen sprevod izpred Narodnega doma do Pogačarjevega trga, kjer se je leta 1908. prelivala nedolžna slovenska kri. Na stebru ob stolnici je bila nato v navzočnosti ogromnih množic odkrita spominska plošča septembrskim žrtvam, ki jo je odkril z zanosnim govorom prvi podstarosta SKJ g. Gangl. Za njim so govorili še župan g. dr. Puc, načelnik g. Ribnikar v imenu takratnih nacionalnih borcev in žrtev avstrijske justice, dalje akademik g. Iskra, direktor g. Jug in načelnik g. Vargazon. Pod spominsko ploščo so bili položeni nato nešteti krasni venci in šopki.
Iz banske službe. Od gozdne uprave v Mariboru je premeščen v Zagreb gozdarski pristav inž. Stanko Sotošek, uradniški pripravnik gozdarske šole v Mariboru, Josip Vodopivec pa je premeščen k gozdni upravi v Metliko.
Novi železniški pripravniki. Za uradniške železniške pripravnike so med drugimi postavljeni: Gojmir Gala v Račah, Franc Černivec v Ptuju in Boris Prosenc v* Rajhentourgu.
Proslava mariborskih gasilcev in reševalcev. V ožjem tovariškem krogu so proslavili včeraj mariborski gasilci in reševalci na svoji, z zelenjem in zastavicami svečano okrašeni postaji na Koroški cesti desetletnico poveljnikovanja svojega poveljnika g. Ivana Vollerja. Navzoči so bili mnogi odlični gostje iz krogov tukajšnjih in sosednjih Samaritanov.
Občinska (krajevna) organizacija JNS, Maribor IV. okraj, sklicuje za sredo, dne 21. t. m. ob 20. uri splošni članski sestanek v gostilno »Pri zlatem levu« na Vodnikovem trgu (Beranič). Udeležba članov je radi važnih zadev obvezna.
Novi radio abonenti. V terminskem roku se je prijavilo na vabilo ljubljanske oddajne postaje v Mariboru 246 novih radijskih abonentov.
Iz ekonomskih razlogov je priporočljivo abonirati se v gledališču, ker je za letošnjo sezono že sedaj obvezanih več odličnih gostov. Pri teh predstavah bodo cene vstopnicam zvišane, dočim bodo prejemali abonentje vse te predstave tudi v svojem abonmanu! Prijave za abonma sprejema gledališka blagajna vsak dan od 9. do pol 13. in od 15. do 17. ure. (Ob nedeljah in praznikih samo <k$old&e.)
Z elektriko v Krčevini ne bo nič. Pred dnevi smo poročali o sestanku, na katerem je bil sklenjen sporazum med odjemalci elektrike v Krčevini, Vinarjah in Rankovem dvoru. Ta sporazum pa se je že v nekaj dneh po sestanku razblinil v nič. Krčevinska občina ni uvidela skrajne potrebe elektrifikacije svojega zapuščenega dela občine in je že na zadnjem sestanku zavzemala stališče proti predlogu, ki ga je soglasno sprejelo 60 prizadetih posestnikov. Pribiti pa je potrebno zlasti to, da so bili na sestanku navzoči tudi nekateri odborniki z županom krčevinske občine g. Peklarjem na čelu, ki se tedaj niso protivili predlogu. Čudno, toda resnično. Občina pa ni na-šia drugega izhoda iz spornega vprašanja, kakor da je začela sporazum načelno pobijati. Ali res ni mogla najti drugega izhoda. Če ne drugod saj v prizadetih delih občine naj bi se pobirala povišana trošarina na vino in rezultat bi bil povsem drugačen. Dolžnost krčevinske občinske uprave bi bila, da bi upoštevala promet zlasti ob nedeljah in praznikih v svojem delu občine, ki so zaviti v egiptovsko temo in da bi si morala biti svesta, da je vprašanje elektrifikacije absolutno pereče in se bo moralo prejkoslej rešiti. Umevno je, da bo morala občina skrbeti za kritje izrednih stroškov elektrifikacije in bo morala sama nositi stroške za javno razsvetljavo. Za vzgled naj bi služile Krčevini razne podeiželske občine, ki so taka in slična vprašanja rešile zelo ugodno in vedno v napredek vasi. Bila bi tudi dolžnost, da bi občina ponovno sklicala sestanek in se na njem pogovorila s prizadetimi 60 posestniki ter jim raztolmačila, zakaj se njihov, vpričo župana in nekaterih odbornikov predlagani in soglasno sprejeti predlog, ni upošteval hi zakaj je bil na zadnji seji občinske uprave v debati odklonjen. Ker je k elektrifikaciji prispevala tudi banovina znesek 10.000 Din za pospešitev, prosijo prizadeti posestniki okrajnega glavarja g. dr. Senekoviča, naj bi to vprašanje ponovno spravil na dnevni red v občinski upravi in vplival na njo, da bi ga že vendar enkrat definitivno rešila. Prizadeti posestniki v Krčevini, Vinarjah in Rankovem vrhe imajo vtise, ko da bi se občina norčevala iz njihovih potreb in zahtev. Imajo vtis, kot da niso enakovredni drugim občanom, ki jim sveti ponoči elektrika.
Izredni občni zbor pevskega društva »Jadran«. Mariborski pevci »Jadrana« so imeli včeraj v Narodnem domu svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu so bile važne društvene zadeve, in je društvo razširilo svoje delovanje. Izredni občni zbor je vodil društveni pevovodja g. Josip Lah.
Velika tombola na Trgu svobode. Včeraj popoldne je bila ob veliki udeležbi občinstva iz mesta in okolice na Trgu svobode tombola »Slovenskega ženskega društva v Mariboru« v korist Počitniškega doma kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju. Glavne tombolske dobitke so dobili naslednji srečneži: 1. tombolo: 3000 Din v gotovini: Janez Vidovič, viničarjev sin in dijak 1. razreda meščansko šole s Pobrežja; 2. tombolo: krasno pohištvo za samsko sobo: tovarniška delavka Pavla Eidova iz Loške ulice; 3. tombolo: moško kolo: opekar niška delavka Terezija Kalabonjeva iz Košakov; 4. tombolo: 1000 Din v gotovini:	gostilniška	dekla	Neža	Lubejeva
iz Maribora; 5. tombolo: kompletno smučarsko opremo: viničar Anton Šmigoc z Meljskega hriba; 6. tombolo: krasno namizno garnituro: kuharica Marija Planinčeva iz Maribora; 7. tombolo: kuhinjsko posodo: tapetnik Hubert Kočijaž iz Stolne ulice; 8. tombolo: dve posteljni odeji: trgovec Ivan Štiberc iz Cvetlične ulice; 9. tombolo: stor — ročno delo: predil-niška delavka Marija Krašnerjeva iz Maribora; 10. tombolo: namizni prt: mizar Kare! Herb s Pobrežja; 11. tombolo: gramofon: šivilja Marija Borštnarjeva s Koroške ceste; 12. tombolo: otroški voziček: hči gostilničarja Marjeta Kosova z Meljskega hriba: 13. tombolo: namizni prt: občinski delavec Ivan Perič iz Maribora in 14. tombolo: namizni prt: dijak 5. razreda gimnazije Jože Planišič ■iz Maribora.
Združitev dveh zavarovalnic. Pred dnevi je imel upravni svet znanih zavarovalnih družb »Triglav« in »Vardar« sejo, na kateri je bil sprejet sklep združiti obe zavarovalnici pod vodstvom družbe »Vardar«. Zavarovalnica »Vardar«, ki vrši vsakovrstno zavarovanje in pa zavarovalnica »Triglav« se bosta med sebojno spopolnili pod naslovom »Var-ar-Triglav«. S stališča racionalizacije narodnega gospodarstva moramo pozdra viti ta korak koncentracije jugoslovanskega zavarovanja, ker bo družbi v tako razširjenem delokrogu podana možnost, da se riziki boljše izenačijo, obenem pa pridobi družba mnogo na svoji veljavi.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru, reg. pom. blagajna, je imela v nedeljo, dne 17. t. m. svoj izredni občni zbor, na katerem so se sprejela nova pravila, na podlagi katerih se bodo sprejemali novi člani. Samo prehodne določbe glede starih članov se niso sprejele, ker ni prišlo do sporazuma. Izvolila se je izmed na vzočih članov tričlanska deputacija, ki bo predložila kr. banski upravi posebno zadevno prošnjo.
Dosedanje gledališke abonente, ki še žele obdržati lanske sedeže, prosi gleda' liška uprava, da jih dvignejo najkesneje de torka 19. t. m. zvečer. Po tem roku se bodo njihovi sedeži oddajali drugim interesentom.
Srečke državne razredne loterije za 4. razred 27. kola dobite zopet v upravi »Ju tra« in »Večernika« v Mariboru, Gospo ska ulica 11.
Pod vodstvom diplom, plesnega učitelja gosp. Simončiča otvori kult. društvo »Triglav« dne 23. septembra 1933. plesno šolo. Poučevalo se bo redno vsako sredo, In soboto od 20.—23. ure v zgornji mali dvorani Narodnega doma.
Izlet z avtobusom v Marijino Celje (Maria Zeli) in Vrbsko jezero. Tujsko-prometna zveza priredi dva izleta z avtobusom, in sicer v četrtek 21. t. m. v Marijino Celje. Odhod bo v četrtek ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, povratek pa v petek zvečer. Vožnja s pristojbinami za potni list in vizum stane ,210 Din. Drugi izlet bo v nedeljo 24. t. m. na Vrbsko jezero. Odhod ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«. Cena vožnje s pristojbinami za potni list in vizum 110 Din. Prijave sprejema Tujsko-prometna zveza na Aleksandrovi cesti 35.
Potrebni bodo ostrejši ukrepi. Iz krogov mariborske nacionalne javnosti se množe pritožbe, prav tako pa tudi narašča število policijskih prijav, da raste njihov protijugoslovanski greben raznim tukajšnjim prenapetim oboževalcem italijanskega in nemškega fašizma, oziroma njunih voditeljev. Tako je izlival navdušenje svojega fašistovskega srca v soboto zvečer na javni cesti neki Angelo M. in kričal z dvignjeno desnico, kakor da stoji sredi Rima, na vse grlo: »Eviva Mussolini!«. Policija je gorečega fašistovskega prijatelja spravila v zapor. V nedeljo zvečer pa se je prav tako na javnem prostoru vpričo mnogoštevilnega občinstva pripetil drug podoben primer,. Neki- Peter A., ki se je očividno že prenajede) jugoslovanskega kruha, se je «jlrl, .kakor da ga koljejo: »Heil Hitler!« Ta progrešek očividno ni tako izzivalen in nevaren, ker je bil hajlovec le ovaden.
Grajski kino. Do vključno torka »No cojšnjo noč ali nikdar«; Har.s Albers. Od srede dalje najnovejša vesela opereta svetovnega slovesa »Bil nekoč je muzi-kus«. Prominentni filmski igralci, najbolj ši komiki kakor Szoke Szakall, Ralph A. Roberts, Ernst Verebes, Viktor de Kova, Trude Berliner igrajo glavne vloge.
Kino Union. Od danes, ponedeljka da-ij'e, veliki kriminalni in pustolovski film »Arsene Lupin« (Kralj vlomilcev). Ta film obravnava boj med mogočnim po licijskim komisarjem Pariza in elegant tlim vlomilcem Arseneom Lupinom. Film tisočih senzacij in napetih zapletjjajev. V pripravi največje remek-delo »Nibelun gi« kot zvočni film, spremljan s krasno Wagnerjevo glasbo.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jožefova« grenčica delovanje želodca in čr«vesja in trajno pospeši prebavo. Razglej na polju zdravniške vede o pre-ijanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate, »Franz Josefova« grenčica se dobi v
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu 11 6 xenschuss) se uporablja naravna »rt Josefova« voda z velikim pridom pn vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala je
Univerzitetne klinike izpričujejo,
da
»Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski trgovinah.
Na cesti se je zgrudil, v nedeljo okrog 23.15 pred veliko kavarno vojak Milovan Novak in obležal nezavesten. Reševalci so ga spravili s svojim avtoniobz lom v tukajšnjo vojaško bolnišnico.
Tatvina. Občinskemu delavcu Maksu Dajčmanu, stanujočemu v Vetrinjski unči, je nekdo včeraj med 11.45 in 13.30 ukradel iz žepa telovnika srebrno žepn® uro in zlato verižico, vredno okoli loOv Din. Delavec je imel obešen svoj telovnik v mestnem skladišču na Rotovškem trgu, kamor je spravljal z Glavnega tf» ga stojnice.
Od doma je izginil. Že pretekli po1#* deljek 11. t. m. je odšel z doma nežna* nokam 171etni Oton Abl, dijak 6. razreda tukajšnje klasične gimnazije in siantr-joč v Praprotnikovi ulici. Komur bi biW
0 njem kaj znanega, naj-sporoči to pred* stojništvu mariborske mestne policije.
Nezaželjen obisk v stanovanju. Ko J* odšla v soboto dopoldne z doma P° opravkih zasebnica Marija Soršakovas Kralja Petra trga št. 4 in se od 9. do 1®* ure ni vrnila domov, je med tem čase# neznan vlomilec obiskal njeno stanov®* nje, ki ga je odprl s ponarejenim kil®* čem, tako da so ostala vrata popolno#® nepoškodovana. Na sličen način je n®t0 odprl tudi zaklenjeno omaro, iz katef® je izmaknil 700 Din gotovine, 18 bel# ženskih srajc z monogramom »M. L-*' dalje 8 rjuh in 2 zlata prstana, nato P® vse skupaj odnesel v velikem rjave# kovčegu, ki ga je našel v sobi. Skup®® vrednost vseh ukradenih predmetov zfl®* ša nad 2000 Din. Po opravljeni tatvi# je vlomilec stanovanje zopet zaklenil j® odšel brez sledu. Nekaj ukradenih pr®“* metov je našla Soršakova še istega <#e v neki studenški starinarnici, kjer jih J® prodal neki Franc Veber.	,
Požar v stanovanju. V VerstovškoV) ulici je nastal v nekem zasebnem st** novanju včeraj popoldne malo pred y uro iz neznanega vzroka požar. Vn#3 se je posteljnina, ki se je zračila na okt#' Ogenj se je kmalu razširil na okeB^j! okvir, kjer so popokale šipe in pa že na parketna tla. K sreči je bil v šo* sednji sobi navzoč domači sin, ki g® 1 opozorilo na ogenj prasketanje in po!#* nje šip. Planil je v sobo in zmetal steljnino skozi okno na cesto, ostalo «®*. če lesovje pa pogasil z vodo. Poki#®3 so bili tudi mariborski gasilci, ki ji# L ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je K med tem že odstranjena vsaka nadali# nevarnost. Škoda je znatna.	^
Neprevidno ravnanje z orožjem. Rošpohu se je včeraj v družbi neke sV®* je prijateljice igrala z majhno piš*®^ 361etna poljska delavka Alojzija No v®* kova. Nenadoma se je pištola spro#^ in je svinčenka zadela Novakovo v &eS‘ no nogo. Poškodovanka se zdravi v # * riborski bolnišnici.	.
Otrok pod avtomobilom. V tukap®5 bolnišnico je bil včeraj popoldne
1 jan z zasebnim avtomobilom 2 in P° ,1 ni Jožko Pečenik iz Maribora, ki g® ‘ povozil neki avtomobilist. Deček ’# občutne poškodbe na glavi in rokah.
Dve nezgodi. Včeraj je padel v J®® Kolarja ulici stanujoči 91etni mizarje sin Slavko Gole tako nesrečno, da sij.
izpahnil desno roko. Istega dne je P®'
dl®
s postelje lletna Stanislava Slačkova Špesovem selu in si zlomila levo rok • Oba mlada poškodovanca se zdravita mariborski bolnišnici.
Žrtev napada. Iz maščevalnosti starega sovraštva sta sinoči napadla dva_ *u' kajšnja delavca mlinarja Ivana Vogrin iz Nasipne ulice in ga tako obdelala glavi, da je moral poiskati potrebno P°* moč v tukajšnji bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske met«' orološke postaje. Davi ob 7. uri je k® zal toplomer 12.3 stopinj C; minimal« temperatura je znašala 12.2 stopinj _ * barometer je kazal pri 16.6 stopinja« vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih I 736. reduciran na ničlo pa 734; relati trgovin.'	vlaga 90; vreme je tiho in oblačno
Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru
daje svojim članom na razna vprašanja v zadevi prispevkov v uradniški pokojninski sklad, odmere rodbinske pokojnine in draginjskih doklad ter brezplačnega zdravljenja v javnih bolnišnicah sledeča pojasnila:
1. 5% odtegljaji v uradniški pokojninski sklad se ne zaračunavajo od osebne pokojnine, temveč od zadnjih aktivnih prejemkov upokojenca (§ 136/3, 137, 272/1
Ie n. pr. uradnik VI. pol. skupine rejemal ob upokojitvi na mesec 2450 Din , ace> tedaj je znašal 5°/o odtegljaj v po-K°jninski sklad Din 122.50. Kot upoko-encu se bo še nadalje odtegovalo v go-enn namen na mesec Din 122.50, dasi 0 Pokojnina maiijša kakor 2450 Din in
00 znašala največ 95% od 2450 Din.
■ Iz uradniškega pokojninskega skla-Vs? bodo izplačevale samo rodbinske
1§ t0fe^ po^n'ne vc*ov s'ro*
3. Vplačevalec dobi pravico do rodbin-e Pokojnine iz uradniškega pokojnin-e?a sklada, če je vplačeval najmanj 5 UZ)In Umr* ^ot vP'aoevaIec sklada (§ 138.
^fvih sedem let se ne bodo vlagali vsi nnt ^ ^ navedeni dohodki v uradn. ^ • s^Iad, temveč jih bo glasom § 145 i„. ^držala država povprečno 50% (1.
r 80%, 2. 1. 70% .... 7. 1. 20%) .
VajZ Uradn. pok. sklada se bodo izplače-ob t P^djnine počenši od osmega leta v .ja sklada. Do tedaj pa vrši izplače-c J!!e te*' Pokojnin država iz proračunskih
sredstev (§ 145 UZ).
va j v Prejšnjih zakonih je dobivala vdo-a drz. uslužbenca 50% uslužbenčeve po-Kpmine (oz, 2 osebi 65%, 3 osebe 75%, 4 va* oseb 85%), ne oziraj se na njego-službena leta. Po novem uradn. zako-Pa pridejo v upoštev tudi službena le-, > °ziroma število let vplačevanja v po-ojninskj sklad, tako, da dobi vdova po ozevem 5-letnem vplačevanju 25% (za 5S^s®bi 35, 3 osebe 45, 4 in več oseb pa v njegove pokojnine, oziroma pokoj-,ne’ ki bi jo dobil aktivni uslužbenec, ko bi bil na dan smrti upokojen, po 10 letih 30%, za vsako nadaljnje leto pa 1% veČ, tako. da znaša rodbinska pokojnina Po 35-letnem vplačevanju 55% uslužbence pokojnine (za 2 uživalca 65%, 3 '5%, za 4 ali več oseb pa 85%). 55% je Paivečja odmera. Več ko 55% za eno ose bo se nt? prizna, četudi bi se morebiti v p°k. sklau! plačevalo več nego 35 let. (§ 139. 143/1 UZ.)
V dobo vplačevanja se ne računajo samo leta dejanskega plačevanja, tem-ec tudi vsa službena leta do upokojitve, Sa ona je^aj ^ SQ tvorj]a podlago za od-r° osebne pokojnine. Ne zaračunavajo -jj Se leta od upokojitve do vštevšega ' • 'Parca 1931, ko je stopil v veljavo no-Pradniški zakon (§ 272/1 UZ).
!?/i Primer: Neki državni nameščenec . 1 skupine je bil 17. julija 1924 upoko-s 24 I. 2 mes. službe in dobiva 1146.50 v ^ (t. j. 78%) mes. pokojnine. Po prej-zakonih bi dobivala njegova vdova
1 hiegove pokojnine, t. j. 573.30 Din,
lo? Vseeno> ako bi bi! umrl že iubia “i ab Pa šele marca 1931. Po novem J^dniškem zakonu pa pripada vdovi {■^stanju z dne 1. aprila 1931 za 24 ‘noževih službenih let le 44% njegove ^jkojnine in bi moral torej še 6 bi .Vp|ačevati v pokojninski sklad, da . dobila njegova žena pravico do 50% k .f°ve pokojnine. Če bi omenjeni upo-n.ec ^veI danes, je odmera rodb. ..pojnine za 1 osebo sledeča: do upoko-
2 Ve 24 let 2 meseca, od 1. aprila 1931 do J/ SePtembra 1933 je vplačal za 2 leti 6 ^esecev; skupaj 26 let 8 mesecev. Ker se
druga polovica leta z ozirom na adnji odst. § 123/1 v zvezi s členom 1. j °na z dne 1. marca 1929, št. 16.972 U. * 25/105 — 1929 šteje za popolno leto, Sk a doba vplačevanja 27 let. Rodbin-Vja Pokojnina za 1 uživalca znaša: za pr-a 5 let vplačevanja 25% osebne pokolje n®> za drugih 5 let vplačevanja 5% oseb l70Pokojnine, za 17 let pa 17 krat 1%, je 0 osebne pokojnine; za 24 let torej p.. 0 osebne pokojnine. 47% od 1146.60 'n Pa je 538.90 Din. - Za 2 uživalca bi 67v a rodbinska pokojnina 57°/». za 3 L' Za 4 ab več oseb pa 77% od Din
1146.60.
Pripominja se, da imajo z malimi izjemami sinovi pravico do rodbinske pokojnine do polnoletnosti, hčere pa do množitve (§ 153), rodbinska draginjska doklada se — z nekaterimi izjemami— ukine že, ko dovrši otrok 16. leto starosti (čl. 20 uredbe o drag. dokladah, št. 11.330/1 z dne 14. marca 1932).
6. Pravkar označeni državni upokojenec bi moral torej še 8 let živeti, oziroma 8 let plačevati v pokojninski sklad, da bi priboril svoji ženi pravico do najvišje, to je 55%ne pokojnine. — Toda po novem UZ lahko ukrene, da dobi njegova žena že letos pravico do višje nego zgoraj omenjene 47%ne pokojnine. V ta namen je v novi UZ vnesen § 272, po katerem se lahko leta, od upokojitve do 31. marca 1931 takorekoč »kupijo«, t. j., upokojenec lahko za ta leta plača 5%ni prispevek v pok. sklad, in sicer ali za vsa leta, ali pa za manj, za kolikor pač hoče, oziroma za kolikor let je potrebno. V predmetnem primeru bo moral »kupiti« vsa leta in še ne bo dosti, kajti od upokojitve 17. julija 1924 do 31. marca 1931 je samo 7 let in lahko torej spravi odstotke samo na 47 in 7 je 54%. Prispevke za 7 let pa lahko v smislu § 143/2 UZ plačuje tudi v.obrokih; za kolikor let bo plačano, za toliko % se bo dvignila tudi rodbinska pokojnina.
Tudi »staroupokojenci« lahko v namen zvišanja rodbinske pokojnine »kupijo leta«, nadalje tudi lahko postanejo redni vplačevalci v pokojninski sklad (§ 272/2 UZ). A te pravice se ne bo posluževalo menda dosti upokojencev, kajti njihova osebna pokojnina je malenkostna in tvori glavni sestavni del njihovih prejemkov draginjska doklada, dočim je pri »novih« upokojencih prav obratno. Na draginjske doklade pa se ne nanaša ta člen.
7. Rodbine umrlih državnih uslužbencev, ki uživajo rodbinsko pokojnino, dobivajo iste draginjske doklade, ki jih je imel ali bi jih imel uslužbenec, če bi bil na dan smrti upokojen (§ 148 UZ). Ta draginjska doklada je torej 100%na in ni odvisna od upokojenčevih službenih let, oziroma od števila let, za koja je plačeval v pokojninski sklad. Če je n. pr. upokojenec, označen v točki 6, dobival na mesec 810 Din osebne draginjske doklade, bo dobivala tudi njegova žena, oziroma vsa družina, prav toliko, 810 Din osebne draginjske doklade.
8. Višina pokojnine je stalna, draginjske doklade so pa glasom § 28 UZ podvržene spremembam ter jih je ministrski svet s
1.	aprilom 193'2 precej znižal, in sicer: aktiv. drž. uslužbencem z uredbo z dne 12. marca 1932, št. 10.990/1. Sl. list 23/245 od 23. marca 1932, upokojencem pa z uredbo št. 11.330/1 od 14. marca 1932, Sl. list št. 253/24 od 25. marca 1932.
9. Rodbinam drž. upokojencev, ki jim je pripadala pokojnina že preden je stopil novi UZ v veljavo, ostanejo pokojninski prejemki po določilih prejšnjih zakonov (§ 273 UZ). Takim vdovam se torej ne zvišajo pokojnine od 50 na maksimalnih 55% in tudi nepreskrbljene hčere ne dobe pravice, uživati pokojnino do ©možitve.
10. Višino osebne draginjske doklade rodbinskih upokojencev določata čl. 5. in
10.	uredbe o drag. dokladah drž. upokojencev z dne 14. marca 1932, št. 11.330/1, Sl. list št. 253/24 z dne 25. marca 1932, i. s. a) Osebna drag. doklada rodbin sta-roupokojencev je odvisna od višine njihove rodbinske pokojnine in se odmerja po čl. 5 v zvezi s čl. 2. razpredelnica B, pravkar citirane uredbe. N. pr.: če je imel upokojenec 5000 Din letne pokojnine, dobiva njegova vdova 50%, t. j. 2500 Din letne pokojnine, osebna drag. doklada pa glasom citirane razpredelnice znaša; do 2990 Din v I. drag. razr. 900. v II. drag. razr. 800, v III. 700 Din; b) Rodbinskim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923, pripada ista doklada, ki so jo imele ali bi jo imele osebe, od katerih izvajajo pravico, če bi bile te upokojene v času, ko so umrle (čl. 10. uredbe). N. pr.: Neki drž. uslužbenec II/l
skupine je bil upokojen leta 1930 in dobiva na mesec 1700.50 Din pokojnine. Po čl. 6 citirane uredbe se mu je nakazalo na mesec 810 Din drag. doklade. Njegovi rod bini bo pripadala ista os. drag. doklada, mes. 810 Din (oz. v III. drag. razr. 700, v I. pa 1020 Din).
11.	Osebna in draginjska doklada ne pripadata upokojencem, ki imajo od osebnega dela ali imovine nad 2500 Din čistega dohodka na mesec; če pa znaša njihova os. drag. doklada mesečno 2000 Din in več, kar so bolj redki primeri (glej tabelo čl. 4!), tedaj pa se ukine drag. doklada šele takrat, če presega »postranski zasluežk« 2999 Din (čl. 25. uredbe).
12.	Civilni drž. uslužbenci in upokojenci, kakor tudi njih rodbine, imajo pravico do zdravljenja v javnih bolnišnicah na državne stroške (§ 88 UZ).
Ta člen ne stavi nikakih premoženjskih pogojev, in torej lahko ima drž. upokojenec tudi stranske dohodke (doh. osebnega dela, posestvo, hišo i dr.) in ne bo radi tega skrajšana pravica do citiranega brezplačnega zdravljenja. Toda po uredbi, ki je t. č. v veljavi, ima pravico samo do III. razreda; če se zdravi v višjem razredu, mora diferenco plačati.
Brezplačno zdravljenje v javnih bolnišnicah ne vpliva na pravico prejemanja osebne in rodbinske doklade (čl. 23. uredbe).
Poslanica za občinske volitve
Proglas glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke.
Na seji ožjega glavnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke v Beogradu je bil sprejet strankin volilni proglas na vse člane-volilce, v katerem so najprej opisani krasni rezultati občinskih volitev v moravski in vrbaski banovini, v svojem nadaljevanju pa pravi proglas naslednje:
»V nekaterih od onih banovin, kjer so za 8. oziroma 15. oktober razpisane občinske volitve, je problem gotovo bolj kompliciran, ker nastopajo proti nacionalnemu in državnemu programu naše stranke nasprotniki v nameri, da s proglasitvijo abstinence ali pa s postavitvijo navidezno nevtralnih, dejansko pa političnih kandidatur omalovažujejo ali pa vsaj oslabe odločitev naroda, ki jo je poda! 8. novembra 1931. Trdno smo prepričani, da jim niti eno, niti drugo ne bo uspelo. Narod je tudi v krajih, kjer je bil prej separatizem močan, že davno uvidel škodo in jalovost pasivne politike ter se ne bo dal zavajati, da bi zanemaril občine, te za vsakdanje življenje najvažnejše uprave edinice. Na drugi strani pa je narod tudi v teh krajih že sam odklonil separatistično demagogijo in bo skrbel za to, da svojih občin ne izroči v roke špekulantom, ki bi občine na
škodo življenjskih interesov naroda zlorabljali v svoje politične svrhe.
Zato poziva vodstvo stranke vse strankine organizacije, da se z vso energijo lotijo volilne akcije. Edinstvo stranke mora ostati ohranjeno za vsako ceno. Vsi naši prijatelji morajo zastaviti ves svoj vpliv, da se v vsaki občini, ako je le količkaj mogoče, postavi enotna kandidatna lista naše stranke. Kjer pa lokalne razmere ali taktične potrebe zahtevajo drugačno postopanje, morajo to postopanje predhodno odobriti merodajni činitelji stranke. Vsako oddvajanje na lastno pest ima za posledico veliko odgovornost pred stranko.
Strankine organizacije lahko pritegnejo k sodelovanju tudi ljudi, ki dosedaj sicer niso vstopili v strankine vrste, toda priznavajo velika načela naše nacionalne in državne politike ter so voljni sodelovati za splošni dobrobit. Nikjer in pod nobenim pogojem pa ne more biti kompromisa z onimi, ki ne priznavajo načela narodnega in državnega edin-stva, niti z njihovimi eksponenti, kajti v občinah ne more biti sodelovanja z deklariranimi nasprotniki jugoslovanske misli.«
Razgledni stolp na Kobariškem bodo gradili
Nova akcija »Meje«. Lepi pogledi v bodočnost.
Obmejne planine so po dolgih letih postale tako popularne, da so na delu tudi že poborniki za čim boljšo izgraditev moderne turistike v teh lepih alpskih predelih. Poleg pomanjkanja komiorta je glavna napaka kobanskega višavja ta, da je preveč odmaknjeno s svojimi krasotami proti severu, dočim na jug gleda bolj sramežljivo. Tako pravijo mariborski »pravi« turisti, pa tudi vsi oni, ki jim je državni most vsakdanji obzornik. Menijo namreč, da je zapadna stran s svojimi koban-skimi vrhovi zelo mikavna, mnogo bolj privlačna pa bi bila, če bi tudi vrh Kobanskega štrlel kvišku vabljiv razgled n i k, ki miče in kliče in vabi srca.
Da, tudi srce našega narodnega Maribora bo bolj dovzetno za kobanski rajski svet, če bo ta mogel razgrniti razvajenem planincu krasen razgled na vse strani. Obenem naj postane kobanski stolp simbol slovenske domovine vsem onim našim rojakom, ki so ostali tam preko.
Ob priliki letošnje obmejne manifestacije pri Sv. Duhu, je že vzklila želja, da se blizu te krasne planinske postojanke postavi razglednik. Načrt je v SPD klubu »Meja« toliko dozorel, da je bil določen za najlepši prostor Kolarjev vrh — v višini 970 m, pol ure hoda od Ostrega vrha. Tam bi bil krasen razgled na vse strani, mnogo bi s tem projektom tudi pridobila Selnica, ki bi postala glavno izhodišče za novo postojanko. Zato ni čuda, da so tudi Selničani z vso silo na delu, da se vsaj prihodnjo pomlad uresniči ta lepa ideja.
Lesna kriza akcijo v toliko pospešuje, da je les, ki bo potreben, zasiguran pod ugod niml pogoji. Mnogo pa bo prispevala tudi prva obmejna tombola, ki jo namerava v ta namen prirediti v "" dnji pomladi SPD klub »Meja«, kot 'rvih v »tombol-skem mestu« Mar:! Mariborska javnost se že sedaj opozarja na to in Mejaši trdno upajo, da bo akcija uspela in bomo
junija ali julija že otvarjali prvi kobanski razgledni stolp.
»Meja« namerava v nedeljo 24. septem bra obiskati enkrat tudi obmejno Kaplo, ki je er.a najbolj zapuščenih kobanskih vasi. Gotovo bo tudi tokrat mariborska narodna javnost pokazala svoje zanimanja za obmejno planine. Že sedaj so vabljen! vsi ljubitelji severne meje!
Piuj
Mestni blagajnik Vitiko Rožmarin, ki se je, kakor smo poročali, pri trčenju z avtomobilom smrtnonevarno ponesrečil, je prebolel krizo in je na potu okrevanja. Da je kljub smrtnonevarni poškodbi ostal živ (fraktura lobanje), se mora zahvaliti svd)i odporni naravi in pa skrbni zdravniški negi. Gornje podatke o diagnozi Rožmarinove poškodbe, smo dobili iz avtentičnega vira in je trditev nekega lista, da Rožmarin ni imel počene lobanje. neresnična.
Osebna vest. V Ptuj je dospel nemški konzul iz Zagreba g. Goring. V Ptuju ostane nekaj dni, da si ogleda naše mesto in vinorodne Haloze. Če je prispel g. konzul v Ptuj v kaki posebni misiji, nam ni znano.
Novi grobovi. V ptujski hiralnici je umrla vdova Ana Kreflova, rojena Stuc, pristojna v mestno občino Maribor, v visoki starosti 90 let.
Ptujsko dijaštvo. V gimnazijo se je vpisalo letos 399, v meščansko šolo pa 266 dijakov in dijakinj, skupaj 665, kar pomeni porast od lani. Prvi razred meščanske Šole ima 112 učencev in tri paralelke.
Vlomilci na delu. Neznani storilci so vlomili v stanovanje Neže Roškarjeve, posestnice pri Sv. Andražu v Slov. gor. Pobrali so slanino, meso in perilo ter razne druge stvari. Škoda znaša okrog 2000 Din. Naslednjo noč pa so se lotili nepridipravi domačije Marije Roškarjeve, posestnice istotam. Pri razbijanju vežnih vrat so pa bili od domačih pregnani in so jo odkurili brez plena. Vlomilcev orožniki doslej še niso izsledili.
Štran '4
MarifTtfrsEI »V c č e r n i k « Jutri,
V Mariboru, 'dne 18. IX. 1933
77
OCEANOPOLIS
A o man o »Krf tsoif!
Vse to je navedeno črno na berem nenavadno prepričevalno, toda dokaza, da je imel obtoženec zares take namene, nimamo prav nobenega. Obtoženec sam je izjavil, da se je približal princesi nlteli samo zaradi tega, ker jo je ljubil in ker ga je ona ljubila, ni pa nikoli mislil na to, da bi iz te ljubezni črpal pravice, o katerih je vedel, da mu ne pritičejo. Prav tako je tudi princesa Intela, ki je prav za prav edina priča in ji že po njenem položaju moramo popolnoma verjeti, izjavila preiskovalcu kakor tudi svojemu lastnemu očetu, da z Doljanom nikoli nista govorila o bodočnosti. Princesa je celo zatrdila, da je bila pripravljena odreči se pravici do prestola in prepustiti jo drugemu, če bi se ji dovolilo skleniti zakonsko zvezo z današnjim obtožencem. Vse ostale priče, ki so v obtožnici navedene, so izpovedale samo to, da sta se obtoženec in princesa Zares ljubila. Vse kar so povedale drugega, je gola izmišljotina. Da je to res, nam dokazuje že preprosta okoliščina, da sta se obtoženec in princesa shajala vedno brez prič. Tako tudi nihče ne more vedeti, kaj sta govorila. Vladi niti na pamet ni padlo, da bi prisluškovala njunim pogovorom, mimo tega pa bi bilo
i!«v«ikt proiloiH
to tudi nemogoče, ker se je princesa gotovo posluževala izoljmega aparata. Po mojem trdnem prepričanju \emo zaenkrat torej samo to, da sta se obtoženec in princesa ljubila. To samo na sebi je pa docela zasebna stvar njiju dveh in morda kvečjemu še princesinega očeta, našega predsednika Semiša Ramisa. Tovariši! Preden izrečemo smrtno obsodbo, se moramo spomniti dejstva, da na podlagi golih domnev še ni mogoče vzeti konvu življenja. Preteklo je že skoraj 200 let, kar sem član te visoke vlade, toda v vsem rent času nismo še nikogar obsodili na smrt. Roke nas vseh, ki vladamo v podmorju, so čiste, zato mislim, da si jih ne smemo umazati s krvjo, še manj pa s krvjo človeka, ki v resnici morda sploh ni ničesar zakrivil. Zaradi te ga predlagam, da se ne izreče smrtna obsodba, marveč se poskrbi le za to, da se obtoženec in princesa ne vidita .več. Po mojem mnenju bi bilo edino pametno, da H se sprejel prvi predlog, ki je bil izrečen že pred tedni, predlog namreč, da se spremeni Doljanova zunanjost in prilagodi tako zunanjosti nas ostalih pod-morcev. Šele tedaj, če se ne bi dalo doseči, da bi zaljubljenca pozabila drug na drugega, naj se mu stavi nov predlog
glede nadaljnjega postopanja.«
»Slišali smo sedaj mnenje treh senator jev,« je spregovoril za Reizisom Beliš. »Sam. ne mislim govoriti, ker govori dovolj že obtožnica sama, zasebno pa menim, da je tovariš Reizis zagrabil vprašanje s prave strani, ko je dejal, da je edina dokazana krivda samo to, da je obtoženec ljubil princeso Intelo. To je seveda, kakor rečeno, moje popolnoma zasebno mnenje, ki ne izpreminja navedb obtožnice in mojega uradnega postopanja. Želel bi samo, da spregovori še predsednik. Njegovo mnenje je po ustavi naše vladavine najvažnejše, ker se brez njegovega pritrdila ne more izvršiti noben sklep senata. Ta njegova pravica obstoja tudi v tem primeru, dasi vodim razpravo jaz. Mislim, da bo on, ki je pri vsem najbolj prizadet, najbolje zastopal naše interese.«
Počasi, skoraj z vidno muko se je dvignil predsednik Semiš Ramis in spregovoril:
»Senatorji! Pozvali ste me, da spregovorim. Dobro veste, da je moj položaj neizrekljivo težek. Zadeva, o kateri razprav Ijamo, se ne tiče samo obtoženca, marveč tudi moje hčerke m po njej mene samega. V obtožnici je navedeno vse, o čemer moramo razpravljati in sklepati; ker pa je senator Tutalis dodal njenim navedbam še svoje, se bom tudi jaz poslužil iste ga načina dopolnitve. Ne bom govoril o tem, dali je Doljan zares nameraval polastiti se mojega prestola, to, kakor je se-
nator Reizis pravilno dejal, zares ni do* končno dokazano. Važnejše pri vsem s*« mi zdi to, da preprečimo vsako nadaljnjo možnost ljubezenskega razmerja med pi® stolonaslednico, mojo hčerko Intelo, in doktorjem Danilom Doljanom. Kot pce sem se poslužil vseh sredstev, da bi JO pregovoril in bi se odrekla ljubezni do nje ga. Imel sem malo uspeha, zato ga pa je imel več veliki duhoven Rearis. Njemu je princesa obljubila, da bo pozabila ha obtoženca, toda pod pogojem, da ostane živ. Veliki duuoven ji je po mojem naročilu to obljubil, zato je naša sveta dolžnost, da to obljubo izpolnimo! Kakof vidite, sem glede izreka obsodbe vezan z že dano obljubo, zato mi ne bi bilo mogoče podpisati smrtne obsodbe. Strinjam pa se popolnoma s predlogom senatorja Reizisa, naj se spremeni Doljanova zu* nanjost. Prosim senatorja Belisa, da odredi v mojetn imenu glasovanje!«
Tutalis in Menezis sta bila zaradi pred* sednikovih besed vidno razburjena, kerp® sta uvidevala, da bi bilo vsako nadaljuj® vztrajanje pri zahtevi po smrtni obsodbi neuspešno, nista več spregovorila. Tako se je zgodilo, da je za predlog obtožnic®* naj se Doljan obsodi na smrt, glasova* naposled edini Tutalis, dočim so se za drfl gi predlog, naj se spremeni njegova zunanjost, izrekli predsednik Semiš Ramis 1" senatorji Beliš, Menezis in Reizis. DoljaU je bil rešen smrti in pridobljen je bil dragoceni čas za priprave za njegovo f®*1' tev...	.
(Dalje prihodnjič*)
Poljčane
Iz občinske pisarne. V gospodarskem interesu in v ohranitev dobrega glasu naših vin ter v ohranitev 120.000 našega naroda, ki se zastruplja s šmarnico, bo banska uprava podpirala zatiranje šmarnice na sledeči način: Dovoljevala bo za vsak uspeli precepljen trs šmarnice 0.20 Din nagrade, predvsem vinogradnikom s slabimi gmotnimi razmerami, kar je treba javiti na bansko upravo potom občine najkasneje do 20. septembra. — Dovoljevala bo dalje za vsaka 2 letos iz-krčena trsa po en cepljen trs, v nevino-rodnih krajih pa za vsakih 50 skrčenih šmarnic ali drugih samorodnih trsov po 1 sadno drevesce. Podrobnejša navodila se dobe v občinskem uradu.
Navodila volilcem nove velike občine Poljčane. Po novi ureditvi občin bo obsegala nova občina Poljčane 10 bivših občin. Volišč za prvih pet občin: Pekel, Poljčane, Stanovsko Hošnica in Lušečka vas bo v šoli v Poljčanah, za ostale t. j. Brezje Studenice, Vrhole, Hrastovec in Modraže pa v šoli v Studenicah. Volitve (15. okt.) bodo trajale nepretrgoma od 7. ure do 6. zvečer. Volilni imeniki so posameznikom že na vpogled; čas za pritožbe in popravke je do 37. septembra.
Razširjenje cestne električne razsvetljave. Med občinama Poljčane - Pekel je bil kilometer ceste nerazsvetljen, čeprav je v kraju električna centrala. Sedaj pa se razsvetljava že montirana, in sicer do polovice. Upamo, da bo v doglednem času razsvetljena še ostala cesta.
Soort
Neuspeh ISSK Maribora v Celju. Včeraj dopoldne je odigral ISSK Maribor v Celju prijateljsko tekmo proti Atletikom. Tekma se je končala z blamažnim porazom ISSK Maribora v razmerju 2:6 (1:1).
V Mariboru ni bilo nobenih športnih prireditev. Na programu sta bili sicer dve nogometni tekmi, in sicer mladinska tekma med ISSK Mariborom in SK Ra-pidom in prijateljska tekma med SK Ra-pidom in SK Olimpom iz Celja, toda predstojništvo policije je obe tekmi prepovedalo.
Tekmovanje za državno prvenstvo.
Ljubljana: Slavija (Sarajevo):Primorje 3:2 (2:2).
Zagreb: BSK:Concordia 6:0 (3:0).
Split: Hajduk:Hašk 7:1 (3:0).
Beograd: BASK:Slavija (Osijek) 1:0 (1:0).
Ostale nogometne tekme.
Praga;	Avstrija :Češkoslo vaška 3:3
(2:1).
Dunaj: Dunaj:Praga 4:0 (2:0),
Novo mesto: EIan:Celje 5:5 (3:3). Prva tekma za vstop v podzvezno ligo.
Bodoči mojstri...
Med tem, ko zadnje dni zevajo teniška igrišča praznoto, so se ojunačili naši najmlajši zastopniki belega športa —-pobiralci teniških žog — in odigrali medklubski teniški turnir. Brata Pepček in
Nesti Vampi, Danilo Kordič in Pepček Falež in Angel Harb so pokazali ob tej priliki toliko znanja, da bi jih zavidali lahko starejši igralci. Kljub slabi opremi, saj so nekateri uporabljali celo lesene tolkače, so se pobiralci predstavljali kot nadebudni igralci belega športa. Turnir, ki se je vršil med ISSK Mariborom in SK Rapidom se je končal neodločeno, in sicer 3:3. Radi nastalega mraka je bila zadnja igra predčasno zaključena. Posamezni rezultati so bili naslednji: B. Beigot:P. Vampi 7:9, 8:6, 6:3;
E. Vampi :R. Beigot 6:2, 8:6; P. Falež:
F. Škerbinc 6:4, 6:1; R. Standeker:A. Herb 6:1, 6:0; D. Kodrič:A. Wutte 3:6. 6:2, 6:0; B. in R. Beigot:P. in R. Vampi 1:6, 6:4, 8:6.
Atentat na »kralja zraka«.
V nekem potujočem cirkusu v Fels-bgodu na Madžarskem je bil izvršen aten tat proti nekemu artistu, imenovanemu »kralj zraka«. Pri tem bi se bil artist skoraj ubil. Neznan zločinec je prerezal vrv njegove naprave za telovadenje, tako, da je padel z višine 30 metrov in obležal težko ranjen na tleh. Sodi se, da gre v tem primeru za maščevanje nekega drugega artista.
Transfuzija krvi s pomočjo letala.
Ko je bilo pred dnevi treba izvršiti pri nekem bolniku v bolnišnici v Brisbaneu transfuzijo krvi, se je ugotovilo, da v vsem mestu ni najti niti enega človeka, ki bi bil primeren, da bi dal temu pacientu
svojo kri. Zato je bila naročena potreb' na množina krvi iz 1.000 kilometrov ov daljenega Sydneya. Tamkaj je bila nekemu človeku, ki se bavi s prodajanjem s^0 je krvi, odvzeta potrebna množina in P°' slana takoj s posebnim letalom v terino-sovi steklenici v Brisbane. Tako je mogla biti izvršena transfuzija krvi, ne d* bi bil človek, ki je dal svojo kri, sploh na* vzoč.
Otrok rodil otroka.
Dvanajst in polletna Adrienne Delatfla‘ re, o kateri so francoski listi že obširh0 pisali kot o »najmlajši zaročenki Franc1* je«, je rodila te dni zdravega dečka, težkega 4 in pol kilograma. Dan po srečnem porodu je prispelo od predsednika francoske republike dovoljenje, da se sme ml® da mati poročiti s svojim 17-letnim zaro* čencem.
V Avstriji trdno drže katoličane.
Po vesteh z Dunaja je bila izdana službena naredba o spremembi vere, ozirO' ma izstopa iz cerkve. Te nove določb® so v zvezi z bližnjo reformo avstrijsk® ustave. V bodoče bodo politične ob!astl strogo proučile vsak posamezni primer prestopa v drugo vero. Pri tem bodo posebno pazile na to, ali je dotičnik to storil samovoljno ali pa »v takem duševnem stanju, ki izključuje lastno svobodno prepričanje«. Ti ukrepi imajo, kakor se tr' di, namen, da preprečijo pretirano agit®' cijo raznih političnih skupin, ki širijo agitacijo za izstop iz katoliške cerkve m prestop v druge vere.
Mali o
Rasno
MARTIN SAFRAN.
sobo-črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor, Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih izvršuje dobro in poceni.	2925
KOŽUHOVINASTE
plašče moderniziram in Prekrojim v jope po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Jamčim za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo. P. Semko, krznarski mojster, Gosposka ulica 37. 3360
OPOZORILO
Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan starine itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačuie najbolje.	2572
KUPIM STARE URE.
zlato in srebro, zastavne liste itd. Izdelujem nezlomljiva stekla. Popravila izvršujem najcenejše. Ignac Jan. Glavni trg. Maribor.	2823
Prodam
NA PRODAJ: ZABOJI
v velikosti: 87X82X50 cm. 82X54X58 cm, 97X50X57 cm Vprašati v Mlinski ulici 23. 3527
PRODAM:
Katoliški katekizem, H. Dru-zovič: Pesmarico II. del. Zgod be sv. pisma za osnovne šole, računico Ljudevit Černe za osnovne šole in Prvo srbsko ;*li hrvntsko čitanko. Naslov v upravi »Večcrnika«. 6000
Kupim
KUPIM TAKOJ
mali prenosni pisalni stroj za potovanje. Naslov v upravi lista.	6013
KUPIM KLAVIR ALI PIANINO.
Naslov v upravi »Večernika«. 5008
V naiem
BRANJARIJO
s stanovanjem oddam v najem. Naslov v upravi »Večer-nika«.	3526
Sobo odda
DVE GOSPODIČNI
^prejmem na hrano in stanovanje. Ruška cesta 29.	3530
BOLJŠO GOSPODIČNO
sprejmem kot sostanovalko k dijakinji viš, realn. gimnazije. Krčevina. Strma ulica 3. pri Tomšičevem drevoredu. 3313
Oglaiultel
Službo Išie
TRGOVSKO NAOBRAŽEN MLADENIČ
išče službo trgovskega sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »Trgovski«
3521
Takoj na prodaj
6 letna kobila srednje teže, mesarski voz, enovprežna voz in tri opreg®
Studenci, Radvanjska cesta *>
Knjigama in papirnica Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13
j3ripomča^zaJ>o!skoj5eziioj^
vse vrste šol po zelo nizkih cenah. Javni inj>riyatni_usluž^ bend se lahko poslužujejo ugodnosti plačavanja v obrokih
Izdaja konzorcij »Jutru« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	nrfidstnvoik
STANKO DETELA’ « Maribora