Poitnina platni » gotovini
SREDA, 9. SEPTEMBRA 1953
10 dinarjev
LETO v.
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA V6AK.U SkEUo
,»ev. 89
NEKAJ RIMSKIH, KI SE RIMAJO..
Požrešne* Je ugriznil v prevelik grižljaj, zaprlo mu *apo je, pa Je lel v raj.
Ko videl to nekdo je, z glavo pokima, rekoč: »Prav to čaka 1 Pello Iz Rimat«
Povelje iz Rima Je t&kole dano:
»Zavzeti bo treba provinco Ljubljano!«
In ie divizije na meji ao zbrane, ob grenkih spominih Is bele Ljubljane.
A laike perice zaslužek bogat	>'	*
Imajo zdaj s pranjem pokakanlh tal,..
' ■'V •■*»' ' " V
Ko slilal Jo pameten Lah mtar Tita, > n Je pufiko v koruzo skril, tebe f snop 41 ta.«.
RAZPOZNAVNI ZNAKI
— Po čem se pa to vidi?
— Kadar ga Je strah, takrat navadno najbolj divje kaže zobe in najbolj besno laja...
— Kako krasnega psička
imate, slgnora Ferdi! Ail Je nemški ovčar?
 Ne, to je čistokrvni
laiki volčjak.
ENA CIRKUŠKA
Nedavno so v Budimpešti dobili nov vrhovni cirkuški lorum — »Provinci j sko zabavno podjetje«, ki združuje 11 oblastnih cirkusov. Vodstvo novega podjetja Je zaprosilo za pomoč madžarsko-sovjetsko društvo, ki jim je dalo kopico materiala o sovjetskih izkušnjah na tem področju. Kljub temu pa reporter »Uj Vtlaga«, uradnega glasila sovjetsko-madžarskega društva, z obžalovanjem ugotavlja, da madžarski klovni ne dosegajo svojih sovjetskih kolegov.
Popolnoma razumljivo! Kako bi se le mogel takle provincijski Nagy primerjati z —- Maienkovom!
SABOTAŽA?
Češki sindikalni list »Prače« Je objavil v članku »Kvaliteten tekstil tudi za domače tržišče« ugotovitev, da so izdelki češke industrije za domače tržišče zelo slabe kvalitete. Kot primer navaja konfekcijsko izdelavo srajc, kjer so bllt na 600 srajcah rokavi tako našiti, da bi moral kupec, ki bi Jih kupil, nositi roke stalno prekrižane na hrbtu.
Toti Ust Je mišljenja, da
v tem primeru sploh n* moremo govoriti o slabi kvaliteti izdelave	srajc;
temveč samo o »zadnji novosti v kroju čeških srajc«. Vse kaže, da Je ta kroj zelo primeren za vse sloje prebivalcev Češke. Kajti roke nosijo prekrižane na hrbtu vsi — brez razlike: l funkcionarji i ostali smrtniki. Razlika Je samo v tem, da imajo eni roke zvezane na hrbtu, drugi pa še —- proste.
IZZIVANJE
— Pa praviš, Pietro, da	rajžo, pa misliš,	da so nara
so vas Jugoslovani izzivali?	kaj odgovorili!?	Nič, čiste
— Seveda. Zmerjali smo	nič. Prosim te, aU ni to lijih, psovaU, kUcall na ko-	zivanje?!
f
I
DRŽITE TATU!
i
i
»Ecco, soldati moji, sedaj se lahko na lastne oči prepričate o jugoslovanskih napadalnih namenih!«
PRIPOROČILNO PISMO
(Dobrin Neprihoda;
Varno«! zarodi varnost’
(Italijanski časopisi predlagajo, naj spremljajo italijanske ribiške ladje — vojne ladje, zaradi jugoslovanske »agresivnosti« v — jugoslovanskih vodah)
— E, tignore Giuseppe, boste končali? Veste, mrak ■e bliža, mi pa smo tako — samil
PREKLETI DE2!
František ProhasKa m oU neumen fant. Samo len, da, len pač tako, da je bilo čudno. Zato je bilo jasno, da se je fant nujno čutil sposobnega za kaj boljšega.
Toda za kij boljšega je bilo treba najti v danih pogojih kakšno »zvezo« — in to je František Prohaska dobro vedel.
Kdor išče, ta najde — tudi František je našel svojo »zvezo«. Bil je to neki minister — kako in kaj pa Je bilč z zvezo, tega nihče ne ve Menda tudi Franti-žek sam ne.
Vendar je František takrat zahajal vsak dan v ministrstvo Prvi teden Je le dejal vratarju: »Grem k panu ministru!«, drugi teden so že vratarji spoštljivo kazali za njim: »To je pan František, ki gre k panu ministru!«, tretji teden so ga poznali že vsi sekretarji ministrstva, četrti teden se Je že tikal z dvema pomočnikoma ministra in hodil k načelniku na večerjo itd — dokler ni v osmem tednu dobil priporočilnega pisma za generalnega direktorja kombinata »ZUMZUBZUK« od samega ministra.
S tem pismom Je odšel František h generalnemu direktorju	kombinata
»ZUMZUBZUK«, neoviran korakal po preizkušenem receptu mimo vratarjev, kurirjev, sekretark in pomočnikov s pismom v roki ln z besedami: »Od pana ministra!«, dokler ni prišel v najsvetejše — k samemu panu generalnemu direktorju.
Pan generalni Je spoštljivo spravil Se zaprto pišimo pana ministra v predal svoje mize ln enako spoštljivo poslušal Franti-čka Prohasko In ker ni bilo v kombinatu primernega položaja, so na hitro ustanovili oddelek ln postavili Františka za načelnika.
Ko Je pozneje pan generalni hotel v samoti mirno In primemo zbrano prebrati pismo pana ministra, ga ni ln ni mogel najti Za Izgubo pisma so bili sedaj krivi stenotlpistka. prvi sekretar in drugi pomočnik — toda najti ga kljub temu niso mogli
František pa Je veljal kot ministrov varovanec In zato ni čudno, da so kmalu ustanovili zopet nov, še večji oddelek ln postavili Františka za načelnika. Kaj zato, če že v prvem oddelku niso vedeli, kaj naj delajo glavno Je. da Ima ministrov varovanec primeren položaji Tako Je cvetel FrantISek v senci ministrovega priporočilnega pisma v milosti pri generalnem direktorju ln ugledu pri vseh ostalih
Kmalu so ustanovili zanalašč zanj še tretji oddelek, te večji po obsegu, te
važnejši po stopnji in še najpotrebnejši po delu. In ko si je pan generalni dal delati novo pohištvo za svoj kabinet, je najbolj milostno prepustil svoje dosedanje pohištvo — komu drugemu neki kot Františku Prohaski ministrovemu varovancu.
František se Je takrat udobno zleknil v bivši naslonjač pana generalnega, položil noge na bivšo mizo generalnega in se niti ni zbal, da bi to kdo štel kot simpatiziranje z imperialistično Ameriko. Iz dolgega časa Je pričel odpirati predale bivše mize pana generalnega, ko se mu je eden predalov nekje zataknil. František je še enkrat pogledal, segel z roko globoko v predal in izvlekel tz njega še neodprto priporočilno pismo pana ministra generalnemu, ki se Je takrat ob njegovem sprejemu izgubilo. František je mimo odprl zapečateno pismo in prebral:
»Dragi pan generalni!
Prosim Te, reši me tega individuuma po imenu František Prohaska I Ze mesece me zasleduje <n mi je skrajno neprijeten. Ce moreš, ga po kazni kamorkoli prestavi, samo da ga več ne vidim!
Tvoj minister 1. r.«
František je zažvižgal skozi zobe in spravil pismo v žep. Iz žepa pa Je prišlo pismo šele čez nekaj mesecev, ko so pana ministra zaprli in je poslal pan generalni agente tudi po njegovega varovanca — Františka Prohaska. Ko pa so agenti videli pismo, so zaprli pana generalnega kot sumljivega ministrovega prijatelja — tako da Je lahko František Prohaska postal sam pan generalni.
In ker František ni bil neumen, le len kar se da, Je sklenil pri sebi prav za trdno:
»Priporočilna pisma bom odslej prav gotovo vsa najprej prečita! I«
KARAKTERISTIKA
— Kako ste bili zadovoljni z Birtičem, ki Je prej delal pri vas?
— Zelo Fant Je sposoben. Nobeno delo mu ni bilo pretežko .
— Neverjetno I
— Da, kajti, kar mu ni šlo izpod rok, je dal raje v delo drugimi
DOBRA VZGOJA
— No, Petrček, kaj bi napravil, če bi našel na cesti denarnico ln v njej večjo vsoto denarja?
— V žep bi Jo vtaknil, očka
— To ni prav, Petrček! Najprej bi moral vendar pogledati, če te kdo ne vidi!
PEPCKOVO PISMO
Tam na laški meji so Lam izvedli depresijo. Pripeljali so s seboj topove, vojake, letala na reakcionarni pogon in drugo oborožitev. Hoteli bi skaliti mir po demokristjanski liniji: Zelo so impotentni, posebno Peii., ki jih vodi. Iz tega pa ne bo nič, ker je pri nas mirna kri. To se je pokazalo tudi v nedeljo na Okroglici, kjer je en Lah dobil eno okrog lica. Ta že ni več za bojno črto. Ce pride še kdo, se bo to ponovilo ali rešnektiralo
Pri nas se Je začela šola ln jemljemo škorenj od Italije. Glavno mesto je Rim, ki leži v Vatikanu. Kralj Italije je papež, de Gasperi pa penzionist. Drugače so vsi zdravi, le trakuljo imajo, ki povzroča apetit. Državna pijača za druge je ricinus, sami pa hočejo kraški teran. V Italiji žive takšni ljudje kot mi, le vpdstvo je slabo. To vidijo vsi, samo vodstvo ne. Ce pridejo Lahi, bo bomba! Mi bomo tekil za njimi. Jaz tudi, ki tečem 13 sekund na 100 metrov. Pa je to premalo za Lahe. Ujame jih lahko le lahkoatlet z 10,5 na 100 metrov. To je pa državni rekord. Pri nas bi bilo za Lahe hudo, ker Je premalo briljantine. Obrili jih bomo pa lahko čisto pod kožo, da bodo lepi.
Konec.
NI GA POZNAL
Na neki ruski železniški postaji so obesili veliko uro. Potniki so se vanjo naravnost zagledali.
— Lepa Je! Je eden njih dejal bližnjemu železničarju.
— Seveda. To Je sijajen plod sovjetske tehnike — Je odgovoril železničar.
— Kako to mislite? — Je vprašal potnik. — Ali ne poznate znamke na njej? Švicarska je.
— 2e poznam znamko na uri — Je rekel železničar — pač pa ne poznam vas...
USLO MU JE
— Ali me boš imel prav tako rad, ko bova poročena?
— Seveda, saj vendar veš, da Imam najraje poročene ženske!
PRVA NAGRADA
V Ameriki Je prejela prvo nagrado za najboljšo aktualno fotografijo novinarka, ki je na nekem predvolilnem zborovanju uspela fotografirati podplat čevlja demokratskega predsedniškega kandidata Stevenso-na. Sredi podplata se namreč šopiri velika luknja...
Agent privede na romunsko policijsko stražnico moža, ki je bil aretiran zaradi protldfžavne dejavnosti, ln raportira: ■'
- Tale p&s'imperialistični je prišel iz pekarne, kjer je zmanjkalo kruha in je na vratih prav debelo pljunil ter dejal:	»Prekleti
Dež!« Pri tem Je seveda mislil na Georgija Deža... Aretiranec se je branil.
ČUDNO VPRAŠANJE
— Jože, zakaj sl pa nikoli ne umlješ nog?
— Tl si pa res pametent Se tako so ml čevlji dosti preveliki!
— Ni res! Jaz sem samo dejal:	»Prekleti dež!« To lahko potrdijo vsi, ki so čakali v vrsti na kruh in so razločno slišali, da sem v besedi dež uporabil malo črko d!
— In kaj ste mislili s tem preklinjanjem dežja?
— Hm, da ga imamo ne samo že dovolj, temveč že čez glavo preveč... lam-reč dežja z malim d!
IZ OTROŠKIH UST
»Koliko pa sl že stara?« vpraša stric malo Metko.
»Stlri leta in atek pravi, da bom drugo leto že pet, C« bom rada jedla žgance!«
INOZEMCITIS
»Vei, odkar Je požrl Inozemca, Je postal tako do4 mliljav...«
Po prvi pošiljki
(Sovjeti so obljubili Severa! Koreji pomoč)
— Zena, veseli se! 2e nosim pomoč!
DEBELE
ČASNIKARSKE
LJUBLJANSKI dnevnik, avg. 1953: Neki zvezdo-slovec je Iznašel komet. Predsednik mo je čestital k iznajdbi...
Tudi mi mu Čestitamo! Svetujemo mu pa, naj da svojo iznajdbo takoj patentirati, potem pa naj Se zgradi tovarno za serijsko izdelavo kometov. Kajti sicer bi ga utegnil Se prehiteti Ljubljanski dnevnik, ki je — kot kaže — precej točno poučen o tej epohalni iznajdbi I
VEČER, 2. sept. 1953: sindikalni odbori naj dvignejo obrazce .. Vse, ki še niso dvignil! značk, pozivamo, naj jih dvignejo.
Ker je stvar precej nevarna, saj bi se utegnil, kdo še pri tolikem dviganju prevzdignlti, bi morda le kazalo, da bi prizadeti vse te obrazce ln značke raje — prevzeli?
VEČER, 3. sept, 1953: ...Je »o mnenju mnogih geolo-Kov za ustvarjanje kakih 30 cm debelega sloja Samota potrebno razdobje naj-•nanj 300 Vsa sreča, da naši kovinarji le ne vedo aa te ugotovitve »mnogih geologov«. Sicer bi gotovo zahtevali za izdelavo Samotne obloge za visok« peči _ astronomsko visoko števno delovnih url VEČER, s, 8ept. 1953: N* otoku Wlght Je vodnjak, ki Je dolg to metrov In ilrok * metre ..
Menda ne bodo bralci Večera prav nič začudeni, če bodo v kratkem brali, da Je reka Misisipi 6795 km — globoka!
VE CER, 5. septembra 1953: ®oijga ločenia, ne po svoji krivdi, želi spoznati... Po čigavi krivdi pa je postala boljša?
BRIDKI SPOMINI
PRIPOMBA
— Kadiš dosti?
— Samo, kadar dosti Intenzivno razmišljam.
— Blagor tl, potem res ne zakadiš mnogol
ln
P«
(2)
— Porcherht, te pa vendar poznam! Tudi takrat, ko sem jih prvikrat videl, so bili goloroki!
Atavizem in mo'© življenie
(Piše Ivan Žebljiček)
Nekateri ljudje se bojijo tujk. Jaz pa prav nič, ker so zelo podobne slovenskim besedam. Vzemimo za primer tujko »revma«. Kdor je le malo brihten, mora Vedeti, da mora to biti nerodna bolezen, ker ima isti koren kot beseda »revež«. Se bolj domača in razumljiva pa je tujka »špekulant«, ki izhaja še iz vojnih časov, ko so nekateri kupovali ln prodajali s mastnim zaslužkom »Špeh«. V mojem življenju pa je igrata In ie igra važno vlogo tujka »atavizem«, ki izhaja lz slovenske besede »ata« In torej pomeni nekaj, kar ti ostane od očeta ali prednika. Jaz imam na primer atavističen frak in atavističen dežnik. Lahko pa podeduješ od očeta tudi kakšne druge stvari, recimo lastnosti. Z atavizmom se začenja moje življenje: Rodil sem se v istem kraju kot moj oče. Medtem ko drugi otroci Jočejo, ko pridejo na svet, sem se jaz ob rojstvu pričel smejati. Mati je takoj dejala, da pretiravam prav tako kot moj oče. Moj oče je namreč bil lovec in je rad pripovedoval različne stvari: na primer, da Je nekoč ustrelil z enim samim strelom
Borec za ženslco enakopravnost
»Predlagam, da sprejme-•&0 protestno resolucijo Proti temu primeru zapostavljanja žensk!«
»Tam srednja ekonomska Sola? Rabil bi pet absolventov .. Ne, ne, žensk pa nikakor!«
podlasico, veverico in zajca, ki so stali v krogu okoli njega. Najraje pa je stvari povečeval. Ce je ustrelil zajca, je dejal, da je ustrelil neke vrste srnjaka. Ce Je ustrelil vrano, Je trdil, da je to btl mlad planinski orel.
V šoli sem proti svojemu razumu trdil učitelju, da tem nekaj let starejši. Pri računstvu sem vedno vse Številke zaokrožil navzgor. Pri zemljepisu sem zatrjeval, da je Triglav visok nad tri tisoč metrov. Prt verouku sem trdil, da so štiri bolje osebe: oče, mati, sin in sveti duh. Pri zgodovini sem vztrajal pri trditvi, da je tridesetletna vojna trajala štirideset let ln tako dalje.
Ko sem bil star štirinajst let, mi je oče dejal:
»Sedaj sl star osemnajst let in se boš šel učit kak-Snega poklica!«
In dal me je v uk h krojaču. Mojster pa ni bil zadovoljen z mano, ker sem klientom šival preširoke suknje, predolge hlače, na suknje sem prišli preveč gumbov, skratka: pretiraval sem.
Po treh letih Je oče dejal:
»Sest let si se učil kro-Jaštva In vidim, da ta poklic ni zate Kaj bi s teboj?«
Imel Je težke skrbi z novim poklicem, ker takrat še ni bilo pokltca plačanega nogometaša. Končno m« Je dal za vajenca v neko pekarno. Pa tudi tukaj nisem predolgo ostal, ker so bile štruce kruha, žemlje ln drugo ped^o, ki sem ga Izdeloval, še celo za dobo socializma prevelike.
Ko sem tako ostal brez poklica, je prišel nekega dne v našo vas prijatelj mojega očeta, ki je bil direktor nekega hotela. Ko mu je oče orisal moj življenjepis, Je dejal:
»Kar z menoj bo šel. Vi še ne veste, kakšen zaklad tiči v njem. Rabim nujno dobrega kalkulanta!«
In sem šel z njim. Proti svojemu razumu, po svojem atavističnem instinktu sem Izdeloval kalkulacije. Pečenko sem kalkuliral po cenah mesa na drobno, dasi smo ga nabavljali na debelo, ceno pa sem zaokrožil le za 10 odstotkov navzgor Režijo sem z atavistično naslado zvišal od 8 na 10 odstotkov. Plače sem zaračunaval v višini IB odstotkov namesto 12. In Se nekoliko takih drobnih pretiravanj ml Je pridobilo sloves izvrstnega kalkulanta.
Pred mesecem dni me Je na službenem mestu obiskal oče. Ko sem mu pripovedoval o kalkulacijah, se j« spomnil na svoje lovske zgodbe ln ml jih je začel pripovedovati. Te so me tako navdahnile, da sem takoj drugi dan ponovno zaokrožil cene navzgor. Na ta način nam bo sedaj omogočen pri nižjem prometu večji dobiček In s tem tudi višje plače.
Blagoslavljam svojega očeta, s pomočjo katerega je tujka »atavizem« tako ugodno vplivala na moj strokovni razvoji
CIRKUS »ADRIA«
je odšel iz Maribora, kjer je doživel velik uspeh, imel malo smole in precej sreče. Poginil mu je osliček, levinja pa je povrgla mladiče.
»Sretan i mudar grad«, je nekdo od cirkuškega osebja dejal za Maribor ob odhodu, »ovdje magarci cr-kavaju, a radiaju se lafo-vi!«
ZA PLAHE LJUDI
V vaški gostilni se jo nekam neodločno dvignil 3 stola starček, ki mu ja lahko vsakdo razbral z obraza, da ga nekaj silno muči. Plaho se je približal možakarju, ki je pravkar oblačil plašč.
— Oprostite, prosim, sta vi morda Pertnikov Tine z Zelene špice?
— Ne' — je odvrnil možakar.
— Potem — je nadaljeval starček — oprostite, moram vam povedati, da sem Pertnikov Tine z Zelena špice Jaz:	vi	si namreč
oblačite moj plašč...
TUDI LOV
Med neko zabavo je črnolasa žena srednjih let nervozno vpr^ala šefa postrežbe:
— Bi mi lahko povedali, prosim, kam se Je neki skrila tista blondinka, ki Je pravkar servirala šampanjec?
— Kaj ste morda žejni?
— Kje neki: svojega mota iščem.
POROKA IN ČEVLJI
Fant iz vasi se je poročil. Sledil je banket, ki sa je vlekel In vlekel. Naposled sta se novoporočenca, ki jima je z obrazov sijala nestrpnost, poslovila in odhitela v sobo. 2enka se ja vrgla na posteljo in vzdihnila:
— Končno! Tako sem vesela, da sva tul
Možiček jo je pogledal, nato pa prav počasi dejal:
— Torej so tudi teba tiščali čevlji?
Rentabilnost
— Vaš scenarij o puščavi Kalahari je zelo dober, samo spremeniti ga bo treba tako, da ga bomo lahko šli snemat na morje!
»Ne pusti ga preveč daleč za seboj. Joče, sicer vaju ne bom uspel fotografirati skupaj}«
»Kako se kaj počutiS V zakonskem stanu?«
»Tako, tako... poročna noč je trajala fiest mesecev.«
»Kako Je vendar prišel noter ta maček}?... Ne najdemo več želodca pacienta.«
»Si videl, očka? Ta policaj je močno podoben človeku, ki ti tiska ponarejene bankovce po tisoč.«
»Nlc se ne bojte, moj operacijski princip je zlati rez.«
»Ob novem Sefu urada se pa ne da spati!«
»Je tako strog?«
»Ne, smrči.«
»Rekel sem vam: tri male žličke pred jedjo... Zakaj ste torej vzeli tri velike žlice?«
KRITIČNEMU KRITIKU
(Metropolske ambicije)
Razglašaš stalno: »Gledališče v krizi!«
Nikar tak bojevito kost ne grizi 1 Kdor črnogled le črno opazuje in vedno samo črne misli snuje, naj med pogrebce črne se prijavi, saj ta poklic je zanj edino pravi.
A preden ti pokopal boš teater, za tebe molil bo ob grobu pater!
LASKANJE
Vsako laskanje nas brž prevzame.
Tudi če prozorno je lažnivo,	•
nam se zdi iskreno, ljubeznivo, vsak mu vedno znova rad verjame.
POSLEDICE
Ce prijateljem zaupaš tajno — vrgel novec si v kričavo lajno.
PSIHOZA
Ce med pijanci boš edini, ki trezen Je v njih sredini, obsodil te bo .zbor glasan: da tl edini sl pilan
MOLK
Brbljač spoštuje molk zato, ker ve: molčati je budol
ŽLAHTNOST
Ce si v resnici žlahten, imeniten, dopusti, da so žlahtni tudi drugi.
Ce pa čenčaš o lastni le zaslugi, tedaj sl — brez zamere — neužltenl
; ODGOVOR ABRAHAMA LINCOLNA
Ameriški državnik Abraham Lincoln je zelo rad odgovarjal na kočljiva vprašanja z anekdotami. Ko je Ob koncu suženjske vojne prodrla severna vojska na jug, Je vprašal general Grant Lincolna, ali naj poizkusi ujeti predsednika Južnih držav Jeffersona Dawi-sa, ali pa naj pusti, da Jefferson pobegne. Lincoln mu Je odgovoril s sledečo anekdoto:
Nekoč je prišel v gostilno Irec, ki se je zaklel, da ne bo nikoli več poskusil alkohola, in zahteval kozarec limonade. Gostilničar ga je vprašal, če mu lahko kane v limonado nekaj kapljic žganja. Tedaj mu je Irec
ZdŠ6p6t&lt
— Lahko. Toda storiti morate tako, da jaz tega ne bom opazil!
Nekaj Voltairovih
Dvajsetletnega Voltaira	lino samo zaradi tega, ker
so obdolžili, da Je pisec	hoče bog, da bi ladje lahko
sramotilnega pamfleta na	zaplule v pristanišče,
umrlega kralja Ludvika	Ko je Voltaire to slišal,
XIV. in so ga zaprli v Ba-	Je dejal:
silijo sa leto dni, dokler	— To se mi zdi prav ta-
se ni sam javil resnični	ko, kakor če bi trdili, da je
avtor pamfleta.	bog ustvaril ljudem noge
Ko so ga Izpustili iz sa-	samo zaradi čevljarjev in
pora, mu Je tedanji regent	krparic nogavic, nos pa sa-
vojvoda Orleanski pričel	mo zaradi naočnikov in to-
zagotavljati svojo naklo-	baka za njuhanje . . .
njenost.	•
a.	„ £22» »
hoCete Se v todofie skrbeti	e“e. Sto«-
zame. Vendar prav-v^udno	sovražnikov še popoi-
sta	n°“a topi? na nos. Ko ga
skrbite več za — moje sta-	je nekega dne oWskal tak
novanjei ^	prijatelj, je Voltaire glasno
zavzdihnil:
Mlečnozobi pesnik Je	_ Ljul)i bog> rest mc pri-
prosil Voltaira, naj izreče	jateljev! S svojimi sovraž-
sodbo o njegovi pravkar	nikj bom že sam opravil!
izdani tragediji.
Voltaire je prelistal tra-	NETAKTNOST
gedljo, potem pa dejal:
— Zdi se mi, da Je dosti	Mlad pevec se napihuje:
teže kot napisati tako tra-	— Da si me slišal sino-
gedijo — Izreči sodbo o	čl! Vsa dvorana je bila
njej!	polna mojega tenorja
•	— Aha, za'o je torej to-
Neki Francoz si ,1e priza-	liko poslušalcev že takoj v
deval v svoji razpravi do-	začetku odšlo, ker ni bilo
kazati, da plima zaliva ce-	za vse dovolj prostora!
ko morje J* w mano, r me tare *“» skrbi.
, *ba jurčkov J* *» hrano « *a cimo vo* drvi.
Brenkelj:
ZAPOZNELI VZDIH
— Le zakaj i«m
Sel tja doU? se vprašujem nož in dan. Včasih bolnem:
— Baš me boli, saj sem kriv
si čisto sam!
Zdaj tako sem suh kot poper, te za fiike ovenka ni... Drogo leto: Zbogom Koper! Čakal bom na boljše dnfl
ZLOBNOST
„ ^ kavami igra tretjerazredni jazz. Gost pokliče Ekarja:
. r: Ali igrajo tudi po naročilu?
— Seveda. Kaj pa Selite? 7 Recite jim, prosim,
zaigrajo partijo — taroka!
OBČUTENO
J" Kako ti ugaja moja Je8enska lirika«?
" Zelo, zelo. Ko sem jo Pobiral, sem razločno sli* kako padajo...
. — ... uveli jesenski listi 'težkim vzdihom po son-r1 in življenju na melan-fl0«Čno zasanjano zemljo?
. ~~ Ne, slišal sem samo, f?*o padajo listi z globo-.KIn» vzdihom olajšanja v ^edniškl kož!
KAJ TO!
Hoho, tl pa ImaS en 'jQv in en črn čevelj na “ogli
— Kaj to! Pomisli: do-'»a imam Se en tak pari
NEUMNO VPRAŠANJE
Mimoidoči pijancu:
— Poslušajte, zakaj sedite na pragu pred hišo? Saj držite vendar v rokah ključ....
— Ključ seveda, ampak hiše ne morem uloviti!
TRD BODI!
Natreskan se je vračal domov in si spotoma recitiral tisto znano: »Trd bodi, neizprosen, mož Jeklen. . .*
Sreča ga prijatelj ta pravi:
»Dovolj bo, če boš samo mož Jeklen. Trd si Se popolnoma zadosti!«
VZROK
— Kje sl pa bil, da sl tako dobre volje?
— Pri zobozdravniku. Cranolome mi seka...
— In tl si tako dobra volje?
— Da. Danes ga namreč ni bilo v ordinaciji, ker je bolan!
Trn:
LAMBRETA
Ko sem davi po predstavi vračal se iz kina sam, se na poti me poloti
radovednost: kaj je tam? Stopim bliže.
Dolge riže
sem zagledal tam ljudi, krog Lambrete vse se gnete, vsakomur se tja mudi.
OPRAVIČILO
  Ampak, tovariš, kako sl drznete poljubljati na vsem lepem neznano dekle?! Se vam ne zdi, da ste popolnoma pozabili ..
— ... na naočnike? Da, pravkar sem se spomnil nanje!
PRIJATELJICI
 To Je pa strahovito
dolgo pismo. Osem strani! Kdo ti ga je pisal?
— Prijateljica.
— In kaj ti piše, če smem vedeti?
— Da mi ima še marsikaj povedati, ko *e vrne...
SKROMNOST
»PraviJe, da Je Jože zelo skromen,«
»Seveda. Pomisli, celo rodil se je raje v Dolnjem Logatcu in ne v Gornjem . . .«
Gledam malo in za šalo
se začudim: — Kaj Je res?
Na Lambreti
znak se sveti
naš domač, navaden S!
Glav me dvesto
sluša zvesto,
gleda, mane si oči:
Na Lambreti S se sveti'
Urno vse se razgubi . . .
NISTA SE RAZUMELA
Zdravnik pregleduje pacientko, potem pa zmaje z glavo:
»Vaša debelost mi prav nič ne ugaja ...«
Pacientka se razburi:
»No, nič ne rečem, toda tudi vi niste eden najlepših!«
ZAČUDENJE
— Očka, denar bi rabila . . .
— Zakaj pa, miška?
— Pohištvo bom kupila.
— Pohištvo? Zakaj pa pohištvo?
— Poročila se bom.
— Poročila. S kom pa?
i— Z zaročencem.
— Kdaj si se pa zaročila?
— Očka, tl pa res nič ne veš! Kaj nikoli ne či-taš časopisov?!
DONOSEN RECEPT
(Kljub temu, da sta se moka in sladkor pocenila, so cene slaščicam še vedno visoke)
...Dodaj kilogram sladkorja, 8 pecilne praške, dobro premešaj, dodaj staro ceno in — torta Je gotova!
VLJUDNOST
Pepe prisede v parku na klop, kjer sedita dva zaljubljenca:
— Bravo, golobčka! Nikar se ne pustita motiti zaradi mene! Jaz vaj« sploh ne poznam . . .
Mesarji so vedno enaki
Trnek:
Motiti s pla«e
— Zakaj le godrnjajo fenek«, če dobijo ca nameček samo svinjsko ali govejo kost?
NESPORAZUM
Upravnik neke menze vpraša abonenta:
— Zakaj s^ pa postavili krožnik z juho na stol?
— Veste, Juha Je tako slabotna, da sem se bal, da omaga. Pa sem JI ponudil stol...
OGORČENJE
— pomisli, kakšna nesramnost. Petelin mi je pravkar rekel, da sem čisto navadna — časnikarska raca!
DOPUSTNIŠKA
— Pozdravljen, Miha. Ali sl na dopustu?
— Ne, Jaz sem bil že prejšnji mesec na dopustu. Sedaj pa Je na dopustu moj šefi
JAMSTVO JE JAMSTVO
Znan pesnik Je v družbi pripovedoval o mladi vdovi, ki Je bilo zelo ljubka ln privlačna, zaradi česar Jo Je neki priletni možakar venomer nadlegoval:
— Podarim vam svoj priimek
— V redu— Je naposled odgovorila mlada vdova — toda...
— Kaj mislite s tem?
— Ce bi vi vedeli — Ja dejala vdova — kako lepo je imeti priimek moža, ki ne mora več počenjati neumnosti...
MODER VOZNIK
Voznik ustavi voz pred vaško gostilno, naroči kozarec vina in ga da konju. Ta ga na dušek spije, potem pa vpraša gospodarja:
— In vi ne boste nič?
Gospodar odvrne:
— Ne smem; saj veš, da moram imeti jaz vajeti v rokah.
ZLOBA
— Lojzka, zakaj nočeš vzeti Mirka? Saj Je kljub pleši prav čeden fant...
— Ze res, toda dovolj je, da me že ponoči nosi meseci
VZDIHLJAJ
M
ntt
— Oh, Klementina, kako lepo bi bilo, ko bi bili vsaj deset let mlajši!
Štirje so se znašli na plaži. Ona dva sta odšla v morje, oni dve pa sta se zaklepetali pod veliko, rdečo marelo.
»Vaš mož Je videti zelo inteligenten in izobražen,« je rekla prva.
»O, seveda Jel On Je zdravnik za živčne bolezni.«
Prva se Je namrdnila ln previdno pogledala okoli sebe;
»Moj je pa elektrolnže-nlrl«
»A tako?« se je zavzela druga »Ravno prav, bom imela vsaj primerno družbo.«
Potem sva umolknili, Opazovali sta svoja moža, ki sta čofotala v vodi. Moža sta se kmalu vrnila v živahnem pomenku
»Veš, Marja, ravno prav, da smo se našli,« je rekel prvi mož svoji ženi. »Tale tovariš je tudi blagajnik kakor jaz.«
Prvo Je osupnila od zadrege. drugo je oblila rdečica.
Potem Je morala prva nenadoma v morje, druga pa pod tuš...
Gospa Schulhoff je z gesto velemestne gospe razmetala svoj kopalni pribor okoli sebe. Potem je po-smrkntla in malomarno zamahnila proti svoji sosedi: »Mi lnozemci, kar nas Je boljših ljudi, nimamo tukaj prave postrežbe. Vsega Je premalo in še to je tako klavrno pripravljeno.«
»Torej niste zadovoljni pri nas?« je ponižno vprašala soseda.
Gospa Schulhoff Je našo-bila ustnice:
»Moj mož Je pravkar odšel, da izbere prvovrstno, komfortno sobo. Dosedanja je bila popolnoma neuporabna. Mi smo navajeni na balkon, na rože, na toplo in hladno vodo, na poseben kotiček za Puffija in na zvonček za služkinjo.«
Soseda se je pogreznila vase, gospa Schulhoff pa je stresala svoje pikre opazke na račun jugoslovanskega turizma. Cez čas je utihnila in zadremala na soncu.
Nenadoma pa jo Je zbudil njen mož, ki se ni prav nič zmenil za sosedo: »Therese, fotoaparata nisem mogel prodati...«
Gospa Schulhoff Je planila kvišku in besno nadrla moža:
»Tl bedaki Danes pa moramo plačati gospodinji sobo, sicer nas postavi na cesto...«
Vtem pa je pogledala sosedo, umolknila, prebledela in...
Pravijo, da jo je zadela kap.
On je gledal njo. Ležala je pred njim v pesku in se pohotno naslajala nad njegovimi pogledi. Njena pri-
jateljica Je zavistno mežikala z očmi.
Končno 1o je on ogovoril;
»Fr&ulein, erlauben Sie, bitte ...«
Jezik bi se mu skoraj prelomil Mučil se je ln izbiral besede
»Oh, kommen Sie nur ...«
Ona je govorila približno tako kot on.
Prijateljico je grizla zavist:
»Kaj Se ne boš odnehala?«
Ona se je zadirčno obregnila:
»Pusti me. afna, saj vidiš, da je inozemecl Zvečer se vidiva Ce bom mogla, ga bom oskubila za nekaj deviz ..«
On je prebledel, obraz pa se mu je zožil kot delfinov rilec:
»Orka ma ., jaz sem tudi Slovenecl«
Ta trenutek je bilo konec sanj o ljubezni In devizah
Bila je Iz Zagreba. Nosila je očala ln je bila zelo važna osebnost v družbi:
»Prošle godine bila sam u Francuskoj, ove u Nje-mačkoj. a sada putujem ca...«
Stali so namreč na pomolu ln se pogovarjali.
»Koliko jezikov pa potem govorite, gospa?« jo je vprašal nekdo iz družbe.
Ona je bila nad vse važna:
»Ha... Pa govorim fran-euski, njemačkl, engleski 1...«
Mimo je prišla skupina nemških in francoskih študentov. Ustavili so se pri skupini, ker bi radi nekaj pojasnil o prenočišču, o cenah oskrbe.
»Evo, gospa, zdaj imate priložnost!« so se razveselili liudje okoli važne gosne.
Gospo je zalila rdečica. Toda kmalu se je zbrala in ravnodušno odgovorila:
»Pa znate, Ja prlnciplelno ne razgovaram sa strancl-ma u našoj zemlji.,. Ima-la sam jednom zbog toga neprilike sa Udbom...«
PREVIDNOST
— Obtoženi knjigovodja, ali Je direktor vedel, da ste vodili dvojno knjigovodstvo?
— Kje neki. Dandanes je na svetu tako malo poštenja, da človek res ne more vsakemu zaupati!
NIC HUDEGA
— ... Halo, oprostite prosim, majhna neprijetnost. Vaš mož se je pravkar onesvestil pri telefonu ...
— Nič hudega, sem takoj mislila, da Je kaj takega. Povedala sem mu namreč, da sem si kupila nov jesenski plašč, nov kostum, nove čevlje In nov klobuk ...
MED ŠOFERJI
— 2e zopet si se ločil? Koliko časa pa si prav*** prav vzdržal v zakonu?
— Uh, 35.000 kilometrovi
KOMPLIMENT
— Kako M le živel breJ mene, možiček?
— Dosti ceneje!
ZAKON NARAVE J® TAK, DA IZ MALEGA RASTE VELIKO...
Narodna imovina (1946)
Komisijska prodaja (1948)
Prosta prodaja (1952)
Garantirana preskrb* (1953)
POSLEDICA
— VI torej iščete manjS* Stanovanje?
— Da, družina se ml J* povečala.
OGORČENJE
— Koliko si pa dobil z»d“ njič za pričevanje na s V dišču?
— Dobil?! Se plačati sen* morali
RAZLIČNI POGLEDI
Optimist:	—	Moj	koza'
rec je še na pol poln.
Pesimist: — Vidiš, moj pa na pol praženi
PROTEST
PIONIRJEVE
TORBE
(Piše Jožek Čebulica)
Včeraj mi je ata odštel iz *y°iega cigaretnega fonda ava kovača za Terezo, to 86 Pravi: za en film od *ne Italijanke, ki je zdaj v kinu
v Dolenjskih Toplicah,
Namesto Italijanke, pa je Prišla pred kino ena čisto Javadna (to je slovenska) Jenska in rekla, da kina “krat ne bo ker je kinooperater odšel na izlet v Mubljano in je potem po-}Jal moj nos tako dolg kot Ulmski trak za tisto rekla-”'0: — Kiki svuda, petsto-
Pet!
Na Hribu
®e*n nato moral h kovaču, ?a bi podkoval tetinega *onia, pa so mi vaščani posedali, da ima kovač svojo glavnico kar v krčmi. Ta-k° le konj moje tete ostal nepodkovan, ker ga noben “Udič ne more več spraviti v krčmo, odkar je nekoč Popil namesto vode, sod krščenega vina.
V novi Štifti Jem zavil v cerkev prav *U«at, ko je imel župnik
in je rekel: — Vi, moji verniki, ste dobri *Judje. Zato mi boste popravili pot do farovža, plačilo za to pa boste prejeli onem svetu! Povabil je ‘Udi mene, Jožka Čebulico, r^Pak jaz nisem šel, ker ?i rad dobil plačilo za de-*e sedaj, ko je še sezona sladoleda. Kajti, kdo 7®* če imajo tudi na onem ^etu sladoledi ~am okoli
Loikega potoka
*e*n prisostvoval sestanku “Pravnega odbora neke za-jjruge in sem lastnoročno Prišel do zaključka, da jftjajo v tisti zadrugi ve-JJko stanovanjsko stisko, f^žje so namreč zborovali *ar v vaSkl krčmi in se-, tanek Je dosegel svoj vr-?Unec takrat, ko je prišla J* dnevni red točka, ki Ji r'0! ata pravi »šmarnica«, r?*neje pa se Ji Je pod toč-
»razno« pridružilo Se 8anJe in pivo.
0
— p« menda ae mislijo tega lepega voza odpeljati k Odpadu? Pri nas bi ga vendar še lahko uporabili za II. razred!
LATINŠČINA
— Gospod doktor, povejte mi, prosim, kaj mi je — toda ne po 'atiasko, temveč po domače, da Dom ra zumel!
— Dragi moj, vi preveč pijete, preveč kadite, preveč jeste in leredno živite!
— Gospod doktor, zdaj mi pa, prosim, povejte to še po latinsko, da bom znal povedati doma ženi . .1
DOBESEDNO
»Kako pa kaj tvoj sinko?«
»Slabo, slabo. Z denarjem ima velike težkoče.«
»Kako to, saj ima šele tri leta?«
»Da, z denarjem ima težkoče! Včeraj je namreč pogoltnil petdinarski kovanec . . .«
Pepa piSe Juci
Danes bom prav kratka. V Dekanah sem izvedela, da imajo tam lovca, ki strelja mačke kar pred hišnimi' vrati, medtem ko se lisice in zajci sprehajajo naokoli brez skrbi kot po promenadi. Kdo ve, če ne kani možakar zdresirati lisice, da bodo odslej lovile miši pri hiši?
Od tam sem krenila k Sv Antonu, kjer so gostilničarju zmanjkale štiri steklenice piva, ki jih je pozneje našel prazne na vaškem pokopališču. Seveda Je takoj osumil mrtvake, da še po smrti ne morejo pozabiti njegovega dobrega piva, pa se je pozneje prepričal, da njegovo pivo tako zelo cenijo — mlečno-zobi otročaji, ki imajo kljub skromnemu številu let dokaj razvite prste in odličen čut za tulo lastnino
Za danes naj bo dovolj. Te pozdravlja Tvoja
Pepa
STEDNJA
*ujec: »Ali nimate v Ma-rooru tovarne avtomobl-J;v da prevažate smeti z
v°*om?«
Mariborčan:	»Tovarno
l^tomobllov imamo, toda njeni avtomobili še anes niso konkurenčni — fc"e*na konjskima silama. Irr^o poglejte enkrat, ko-
odvišnih konjskih sil t?ajo avtomobili. S tem L^ilom konj, ki so neiz-uJr^eni v avtomobilu, v«?*0 ▼ Mariboru ustano-EJJJ0 *• vsaj tri proge kakega tramvaja!
Že zopet ta — elektrika!
V trgovino nekje na Gorenjskem je prišla stara ženica.
— Želite, mamica? je začel vljudni prodajalec Imamo Izvrstne kuhalnike, likalnike, najmodernejše električne svetilke ln — če hočete — vam v hišo montiramo še neonsko razsvetljavo?
— Ne, hvala, ničesar od tega ne potrebujem.
— S čim vam pa potem lahko postrežem?
— Petrolejko bi rada ku-lla. Veste, pri nas toliko-
at zmanjka elektrike, da bi rada kupila tako luč, ki o bom lahko — uporab-ala. Ce imate tudi likalnik na petrolej, bom tudi tega vxela!
S
S
lgrral*kim ukuoinom
zlasti onim, ki bi želele igrati v zaključnem krogu — nudimo naslednje igre po reklamnih cenah:
1. MIKLAVŽ PRIHAJA. Igra ca miklavževa-
nje v Marijinih vrtcih ..........	4	din
2. SVETI JUST. Ganljiva ialolgra Iz časa preganjanja kristjanov. Santo moške vloge. Za fantovske odseke. — LJUBEZEN MARIJINEGA OTROKA Samo ienske vloge. Za dekliške krožke.............................20	din
3. VESTALKA. Zalotgra Iz časa preganjanja kristjanov z notno prilogo »Zbor angelov«.—
SMRT MARIJE DEVICE v treh dejanjih.— MARIJIN OTROK v dveh dejanjih. — V vseh treh Igrah samo ienske vloge. Za članice Marijine drnžbe................... .20	din
4. IGRA N A SE FARE. Z dovoljenjem preč. knesoškofljskega ordinariata lavantinskega št. 1314, a dne 24. Junija 1935. Izdano v znamenju dragega evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani. Igra na prostem za tegnanje ln podrbne prilike.................20	din
Se vljudno priporoča
KNJIGARNA MLADINSKE KNJIGE, Ljubljana. Nazorjeva ol. 3
Sani e malega Pubi) a
n
Stric Hans is Gradca prihaja a osebno prtljago na dvodnevni oblak v Maribor..
V Zida.isKOVi u.iCi v
lju sem se najprej krc, .o zaletel v zidarsko ogrodje, ki so ga postavili ob ne ti hiši že pred petimi ali šestimi meseci in ki sedaj močno pospešuje promet — po sredi ceste. Ker pa na to ogrodje še ni stopila zidarjeva noga, sem pričel razmišljati, če ni to morda samo reklama za celjska gradbena podjetja.
V Zidanškovi ulici 27 sem nato še skočil v drugo nadstropje k šivilji, ki le že dve leti tako zaposlena, da je celo pozabila prijaviti obrt.
V poslovalnici »Savica« na trgu V. kongresa so mi rekli, da nimajo več o!*a na zalogi, pač pa zato dosti več — protekcije. Zato je tudi kupec poleg mene dobil pol steklenice olla, jaz pa sem z dolgim nosom odšel v Prešernovo uli o, kjer je bila pred trafiko zbrana cela četa kadilcev, ki je pravkar imela ustanovni občni zbor spiritistič-nega društva. Odslej naprej Jim bo namreč duh pokoi-nega Napoleona pomagal ugotavljati, kateri zavojčki cigaret so polni, kateri pa ne
V Tovarni emajlirane posode so mi člani »Ljudske tehnike« potožili, da imajo v upravi podjetja nekega svojega bivšega funkcionarja, ki jim silno rad nagaja in jih s tem ovira pri delu. Ce ga povabijo na sestanek, se na« pravi nevidnega in ga potem lahko zaman iščejo devet milj okoli tovarne. Morda je zapadel pod vpliv filma »Nevidni človek«?
V naši »Na - mi« pa so »milostljive gospe« in »cenjeni gospodje« tako krepko izpodrinili »tovarišice« ln »tovariše«, da bi bilo dobro marsikatere prodajalce iz »Na - me« spraviti v špirit, da bodo naši bodoči rodovi imeli vsaj majhen spominček na stare čase »milostljivih gospa« in »cenjenih gospodov«
Pa še prihodnjič kaj novega. — Vaš
CeflzelJ, 1. r.
KAKŠNA SREČA
Zadnjič sem slišal v voj-niškem avtomobilu tale razgovor:
— Ti, poglej si no »gospoda« (župnika) iz Dobrne! Vsa sreča, da se je napil vina in ne mleka!
— Zakaj pa ne mleka'1
— Hm, če bi se napil mleka, bi — kakor je pijan, da se maje sem ter t.ia — namesto mleka prav gotovo prinesel domov — maslo!
r
R
u
"•C:': ■	iiinigillMlit	l	»■!»<—•
TUDI MNOŽIČNOST
V Celju so zborovali te-lesnovzgojni delavci in dva-tisočdevetstodvajsetič (kolikor je bilo dni po koncu vojne — tič) ugotovili, da umska in telesna vzgoja druga drugo dopolnjujeta. Tudi resolucija je bila sprejeta (ne vem, koliko* tič).
Ob tej priliki sem se spomnil na lahkoatleta, ki skače v višino:	najprej
obuje šprinterce ln nato skoči. Najvažnejše Je skočiti Resolucija v Celju me spominja na obuvanje šprinteric, Izvedba resolucije pa na skok. Sedaj pa nastopi težava, ker bodo morali pri skoku sodelovati v glavnem ljudje, ki jim ne funkcionira Športni živec. Za te ljudi bi bilo treba sklicati poseben tečaj s specialnimi razgibalnimi vajami. Bojim se, da v Celju ne bo dovolj prostora za tako množico ljudi
SKROMEN PREDLOG
Po zmagi z rezultatom 8:0 nad zagrebškim Metalcem bodo nogometaši Branika predlagali, da se tudi prijateljske tekme točkujejo v drugi zvezni ligi. To bi bilo vsekakor pravično, zlasti, če se neko moštvo potrudi bolj na prijateljskih kot na prvenstvenih tekmah
DELITEV DELA
Našim vaterpolistom, ki so na Nizozemskem premagali vse svoje renomira-ne nasprotnike, Je Plavalna zveza Jugoslavije izrekla lavno priznanjr in pohvalo Mogoče se bo kaka druga zveza; na primer zimskošportna, spomnila tudi na to, da bi naše vaterpoliste nagradila. V pri-
KVALIFIKACIJSKA TEKMA LOKOMOTIVA s ASK V ZAGREBU
TIKVuf &JŽ-
%
Lokomotiva (na sliki desno) nabira točke..
meru, da bi bila plavalna zveza proti temu, jo bodo najbrž druge zveze preglasovale.
METEOROLOGIJA,
POROKA,
RAZOČARANJE
O lahkoatletskem dvoboju Nemčija — Jugoslavija pravijo časopisi, da je bleščeči soboti sledila črna nedelja. Takega preobrata ne bi mogla predvideti niti ljubljanska vremenska postaja, ki nam je napovedala že marsikaj neverjetnega. Najbol:	navdušen
nad Lorgerjevo zmago (110 m zapreke) je bil »Polet«, ki je zapisal, da so bili najbolj radovedni, če bo Lorger, ki se je pred nekaj dnevi poročil, zdržal do konca brez posebnih poškodb Končno pravi »Polet«, da nas novoporočenec ni razočaral.
Ob tej priliki čestitam Lorgerju, da Je preskočil visoko zapreko — samski plot.
ŠPORTNA
POSVETOVALNICA
Jurij KljusovlS, Ljubljana: Vprašujete me, v katerem Športu bi lahko dosegli v najkrajšem času največjl uspeh. — Odgovor: V enournem teku! Kot vam Je morda že znano, so ob proslavi 35-let-nice ljubljanskega Železničarja t tekmovali v enournem teku le trije tekmovalci, od katerih pa je Se eden odstopil. Tu bi torej lahko z navadno hojo dosegli tretje mesto v Sloveniji.
VENČEK NERODNIH...
■HmmT** _
V SPALNEM VAGONU
POPRAVEK
Na dravskeir mostu stoji tujec in opazuje kopalce pri Dravi Po mostu pride domačin in se ustavi poleg tujca Tujec zamrmra:
— Koliko kopalcev!
Mariborčan protestira:
— Kakšni kopalcll Ti samo kvarijo — ugled našega mesta!
(Francoska
Marianne Je sicer vedela, da je njen šef poročen, kar ji pa v nobenem primeru ni moglo zadušiti simpatij, ki jih je čutila zanj. Celo nasprotno. Spričo dejstva, da si je njegovo srce osvojila že druga, se je še bolj trudila, da si pridobi njegovo naklonjenost. Sicer ni bila vsiljiva, vendar je on v uradu živel samo za pod* jetje. Tudi zdaj, ko mu Je prinesla brzojavko, Je ostal hladen kakor vedno. Brzojavke niti ni odprl vpričo nje, marveč Je mirno prebiral neki akt. Marianne je skoraj užaljena odšla nazaj v svojo pisarno. Cez pet minut pa Je zabrnel ravnateljev zvonec. Ko je stopila k njemu, je držal brzojavko v rokah in dejal suho, kakor Je pač bila njegova navada-
»Zvečer moram na neKo nujno konferenco v Pariz. Tja me boste spremljali tudi vi. Prosim, nabavite dve vozovnici za spalni Vdgon. Nato se takoj vrnite, da mi pripravite material, ki ga potrebujem za konferenco.«
Moj bog! Potovala bo z njim in celo v nočnem brzovlaku! Tam gotovo ne bo ostal tako hladen... Ob tej misli se JI je skoraj zavrtelo v glavi. In da bi njena sreča bila še večja, Je v prometnem uradu izvedela, da sta v spalnih vagonih na razpolago samo še dve postelji v enem in istem oddelku. Takoj je s trepetajočim srcem telefonirala ravnatelju, če sme vozovnici kupiti pod temi pogoji. Nekaj časa je okleval, nekaj momljal, nazadnje pa pristal.
Kje so tiste stezice...
Men* se dekle smili..
Pojdi s menoj...
zgodbica)
Popoldanske ure so rtanni minile kakor v sre®' nem snu. Lepe resničnost* se Je v celoti zavedla Sel«< ko je brzovlak krenil a P®* staje. Ravnatelj Je bil z mnogo bolj prijazen kot * uradu. Celo nasmehnil ** ji je nekajkrat V Marlann* je raslo sladko upanje Po dobri uri vožnje pa Je ravnatelju zehnilo ** predlagal je, da bi šla spa** Ona naj gre prva, je ra* kel, da je ne bo motil. rlanno je rahlo stisnilo srcu. Z občutkom nekakšo® negotovosti se Je slekla, ** natrla lasišče s kolonjsk® vodo. utrnila luč in legi® na spodnje ležišče Ravnatelj je prišel kroal** sa njo, se slekel kar v ten*1 ter splezal na zgornjo P0' steljo. Marianne je le 8 tr* žavo zadržala globok vzdik Ah, kako strašno Je obziren' Morda pa misli, da spim. r pomislila.
»Gospod ravnatelj, ali f vam ne zdi, da Je v kupe)1* strašno vroče? Prosim, dite tako dobri ln odpri*' okno,« je zaprosila.
Vstal Je, odprl okno u brez besed spet zlezel * svojo posteljo, Groznol Maj tega človeka nič ne gan«T Cez nekaj minut Je poskusila znova.
»Kar lepo se Je prezra#" lo,« Je rekla nekam v ten1®' »Ali se vam ne zdi, da P®* staja tale sapica že nepr*' jetno hladna?«
Ne da bi rekel samo b? sedo, se je spet spustil D® tla, zaprl okno in prav tak® brez vsake pripombe sPle" zal nazaj na ležišče. Ma' rianne Je obupavala. S '*** žavo je požrla solze. Ko J* je nekoliko pomirila, r tvegala zadnji obupni Py skus:	.
»Ah, gospod ravnate*'! kako strašno sem žeji*#. Bodite tako prijazni in ^ dajte kupico vode.«
Ko ji bo ponudil vodo neposredno začutil njen bližino, potem ..	,
Res Je takoj spet na tla, se dotlpal do nega vzglavja ln se nag" nad njo. Marianne Je vzdr“ tela.
»Ali bi hoteli biti za kaj minut moja žena?* vprašal.	Ion<
»Da,« Je dahnila Maria ne ln znova zdrhtela v P čakovanju sreče.	.
»No, potem si pojdite Pj vodo sami,« je rekel. ^ žena tudi vedno dela ta« ' In že je bil spet na njem ležišču.
Jean Jabarfl
l/iinia Nnriiiai.m druitvo Slovenije, poverjentitvo Maribor - Ureja uredniftki odbor, odgovorni Brodnik Oranu Fliaar — Letna l(Hi dio Uredniitvo 10 uprava- Maribor Knpalitka 1 Telefon 28-7* Cele ra6 NB A40I-T-IM - Poital predat - Bokaplaov
narofnina 400 dlnarjaf! polletna W0> **{ !■ rUb a« vratarao - tlak Uaribor.ka