TEDNIK TEDNIK TEDNIK TEDNIK TEDNIK TEDNIK LETO XLV, ŠT. 23 PTUJ, 18. JUNIJA 1992 CENA 40 TOLARJEV Predstavitev letal v Moškanjcih Na letališču v MoSkanjcih bo 20. in 21. junija velika letalska razstava, v nedeljo ob 15. uri pa letalski miting, na katerem bodo nastopila skoraj vsa slovenska le- tala, pričakujejo pa tudi nekaj go- stov iz Italije, Madžarske in Nemčije. Svoje letalske zmoglji- vosti 1xh1o prikazali piloti zmajev, UL-letal, balonov, jadralnih in šptirtnih letal, reaktivcev Geodet- skega zav(xla, Smeha, Gorenja, slovenske vlade, Adrie Airways, priletelo bo več helikopterjev TO R Slovenije, skočili bodo sloven- ski padalci, svojo dejavnost pa bo- do prikazali tudi modelarji in ra- ketarji. Večino naštetih letal si bo mogoče ogledati tudi na tleh, med njimi MEDICO, specialen heli- kopter za prevoz težkih bolnikov in ranjencev. Med posebnostmi prireditve bo EDA 5, letalo, ki je izdelano po originalnih Rusjano- vih načrtih iz leta 1910, in BD 5, svetovni rekorder med ultralahki- mi letali, ki z enakim motorjem kot EDA 5 doseže desetkratno hi- trost tega praletala. McZ Želimo Čim več taicšnili povezav Po tehničnem sestanku udeležencev kolesarske dirke, žrebanju startnih številk in svečani seji Predsedstva KZS sta v soboto v pro- storih Perutnine Ptuj na posebni slovesnosti, posvečeni tudi 130. obletnici rojstva Janeza Puha, podpisala direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser in predsednik kolesarskega kluba Rene Glavnik li- stino o Perutnini kot generalnem sponzorju ptujskih kolesarjev. Ta- ko se klub odslej imenuje KK Perutnina Ptuj. Dr. Roman Glaser je povedal, da prispeva kolesarstvo k zdravju, Perutnina pa proizvaja zdravo hrano. Tekmovalci so uspešni in so veliko na cesti, kar nudi možnost za reklamiranje. Gostje, med katerimi je bila tudi ptujska ministrica za šolstvo, kulturo in šport Kristina Šamperl-Purg, so ob odločitvi obema čestitali in si zaželeli čim več povezav med gospo- darstvom in športom. ^^^ \edelja v l'luju in Slovenskih goricah v znamenju kolesarstva. Več o državnem prvenstvu na strani 17. Me/. JUDO Andrej iViurIco četrti na svetovnem polcalu Na svetovnem pokalu v judu v avstrijskem Leondingu je na- stopila tudi slovenska reprezentanca. Najboljši rezultat je dose- gel Andrej Murko, član Judo kluba Drava, ki je v kategoriji nad 95 kg zasedel odlično četrto mesto. Od slovenskih reprezentan- tov se je izkazal še Fabijan iz Celja z osvojitvijo devetega me- sta v kategoriji do 78 kg. Nastopili so tekmovalci tridesetih držav iz celega sveta. To je doslej največji reprezentančni uspeh Andreja Murka. Čestitamo! S.T. Andrej Murko v akciji. Foto: Langerholc DOMA IN PO SVETU 18. JUNIJ 1992 TEDNIK Družbo z omejeno odgovornostjo Terme Ptuj ustanavljajo Kmetijski kombinat Ptuj, občina Ptuj in republika oziroma nje- no ministrstvo za energetiko, (ilavni direktor Kombinata Slav- ko Krlač je povedal, da so uskladili interese, in da bo v desetih dneh pogodba o ustanovitvi pripravljena za registracijo na re- gistracijskem sodišču v Mariboru. Ustanovni delež Kombinata znaša 70 odstotkov, občine Ptuj 25 in republiškega ministrstva za energetiko pet glede na sred- stva, ki jih je vložilo v gradnjo zadnje vrtine v Toplicah. Za ustanovitev družbe Terme so se v Kombinatu odločili predvsem zaradi tega, ker se v pretežni meri ukvarjajo s kmetijsko de- javnostjo in niso sposobni raz- vijati turistično-gostinske de- javnosti v takšni meri, kot se od njih pričakuje glede na številne možnosti. Zato so se sporazu- meli z občinskim izvršnim sve- tom, da med ustanovitelje vključijo tudi občino, ki je že doslej sodelovala pri razvoju to- plic. Gre za financiranje infra- strukture na eni strani in za fi- nanciranje kopališke komunalne dejavnosti iz proračuna ter za samoprispevek. Zadnja skupna investicija je gradnja plinovoda, kjer je občina sodelovala s sred- stvi sklada stavbnih zemljišč. Tudi v bodoče bo v razvoj to- plic potrebno vložiti proračun- ska sredstva, kar je razlog več, da je občina med ustanovitelji- cami nove družbe. Bodoči razvoj ptujskega zdra- vilišča oziroma družbe Terme je odvisen od usmeritev, ki jih bo- do partnerji sprejeli na skupščini. V pogodbi o ustano- vitvi družbe je določilo, ki go- vori o sporazumnem določanju razvoja. Razvojne usmeritve so torej še odprte. Ne glede na to v Kombinatu nadaljujejo projekti- ranje in začenjajo akcijo trženja z nekaterimi objekti na lokaciji Ptujskih toplic. Konkretno gre za hotel z dvajsetimi apartmaji in dvema lokaloma ter šest vil z 48 apartmaji in tremi poslovni- mi objekti v skupni površini 5000 m2. Predračunska vred- nost teh objektov znaša deset milijonov nemških mark. Poleg tega se vodstvo Kombinata po- govarja s potencialnimi partner- ji, ki bi morebiti lahko postali novi družbeniki te družbe. O tem bo mogoče več povedati po ustanovitvi. "Sredsta, ki so jih ptujsko go- spodarstvo, ustanove in obrtniki nepovratno združevali za razvoj toplic po pogodbi, smo v deležu prepustili občini. Ker gre za ne- povratno združena sredstva, ob- veznosti za vračanje ni. V bi- stvu je šlo za zelo malo denarja. Obveznost po pogodbi je bila 11 milijonov 228 tisoč takratnih dinarjev, združenih pa je bilo 9,9 milijona. V celoti so svojo obveznost poravnali Kmetijski kombinat. Perutnina in TGA. Na osnovi združenih sredstev je Kombinat pridobil kredit in ga tudi odplačal. Šlo je za 60 mili- jonov takratnih dinarjev. Ko smo izračunavali, koliko denar- ja smo v Kombinatu vložili v razvoj toplic, smo ugotovili, da je znašal naš delež v vseh letih 83 odstotkov. Nismo pa izračunavali, koliko smo vložili v tekoče poslovanje, gradnjo bungalovskega naselja in avto- kamp in ne, koliko smo vložili v pokrivanje izgub v posamez- nem obdobju. Izhodišče za izračun deleža so bila sredstva, vložena v prvo in drugo etapo razvoja toplic," je povedal Slav- ko Erlač. V Kombinatu ocenjujejo, da so se dobro odločili, ko so med ustanovitelje nove družbe uspe- li pridobiti tudi občino. Takšna družba bo tudi privlačnejša za tuji kapital. Tujci se v danih razmerah še vedno zanimajo za vlaganje v toplicah, ob prisot- nosti države pa se zanimanje še povečuje. Pri Kombinatovem konceptu razvoja toplic bodo vztrajali tako dolgo, dokler ne bo prišel nekdo z drugim pro- gramom. MG PTUJ GOSTIL ZELENE SLOVENIJE Ekologija med desno in sredinsko politiko Da so vetrovi v slovenskem političnem prostoru vnesli nekaj zme- de tudi v vrste /elenih Slovenije, je bilo čutiti že nekaj časa, javno predvsem v času opredeljevanja za novo slovensko vlado ali proti njej. Desno, demosovsko naravnano krilo stranke se ni sprijaznilo s strankino novo politiko. Nekaj članov je prestopilo v druge stranke. Skupščina v Ptuju je pomenila spopad desnega in sredinskega bloka stranke in njeno čiščenje navznoter. Večino je za seboj potegnil dr.Dušan Plut, dosedanji in novi predsednik. Skupščina v ptujski kinodvorani je zasedala neobičajno dolgo, saj se je dogodila vrsta zapletov. Naj- prej s samo sklepč-nostjo. Od 184 je bilo prisotnih samo 111 delega- tov, za dvotretjinski sprejem statu- ta stranke premalo. Statut so kljub temu sprejeli, enajst glasov zanj pa nameravajo dobiti s pisnim gla- sovanjem. Kot zelo pomembno je dr. Plut ocenil sprejetje program- skih usmeritev stranke, ki je po njegovem pluralistična stranka s prevladujočo sredinsko, zmerno liberalno usmeritvijo. V programu stranke je radikalno stališče do problema ekologije. Na tem po- dročju so se Zeleni pripravljeni povezovati z drugimi strankami, vendar zgolj kot pogodbeni par- tnerji, kakršnakoli koalicija ne pri- de v poštev. Njihov nastop na pri- hodnjih volitvah bo torej samosto- jen, zavzemajo pa se za volilni si- stem, ki je veljal na zadnjih volit- vah za družbenopolitični zbor. Podpora Zelenih Drnovškovi vladi ni absolutna, odvisna je pač od ravnanja vlade na ekološkem po- dročju, tudi njihov cilj pa so čim- prejšnje volitve. Dr Dušan Plut je izšel iz skupščine v Ptuju kot zmagovalec, sicer pa je tudi svojo kandidaturo za vnovičnega predsednika pogojil s "čiščenjem" stranke. Poleg pred- sednika stranke je postal tudi predsednik izvršnega odbora, ki bo prispeval k strankini večji učinkovitosti. Predsednik bo poleg izvoljenih na vodstvene funkcije v izvršni odbor imenoval še sedem članov po lastni presoji; vajeti in odgovornost za stranko so torej popolnoma v njegovih rokah. Vzporedno s skupščino so bi- le v dijaškem domu v Ptuju sklicane tri okrogle mize: o ko- munalnih odpadkih, pitni vodi, energetiki in cestah. Pogovor o cestah je odpadel, ostali trije pa so bili v senci dogajanja na skupščini in tako rekoč neopazni. J. Bračič M. Slodnjak M. Ozmec Tudi kmetijci bodo morali v pri- hodnosti pri svoji dejavnosti ome- jiti škodljive vplive na okolje. Ne- katera področja so pregnojena z rudninskimi gnojili in tako one- snažujejo podtalnico. Udeleženci okrogle mize so ugotovili, da so v preteklosti kmetijci nenačrtno koncentrirali živinorejo, perutnin- sko proizvodnjo in živilsko indu- strijo. Odgovorni bodo morali bolj izobraževati prebivalstvo, da bo- mo v Sloveniji ohranili okolje, iz- vire pitne vode in neonesnaženo podtalnico. Ker-so predstavniki iz posameznih slovenskih regij opi- sovali podobne težave, so predla- gali, da moramo vodne vire zaščititi z republiškim zakonom o vodah. Dr. Božidarja Voljča so opozorili, da so republiški pristoj- ni organi premalo aktivni pri za- konskem urejanju varovanja virov pitne vode. V bodoče bomo morali s pitno vodo bolj varčevati, za druge namene pa uporabiti manj kakovostne vire. Dr. Ciril Korpar je povedal, da je voda v ptujskem vodovodu bakteriološko neopo- rečna, še vedno pa je oporečna za- radi nitratov. Za podpredsednike stranke Ze- lenih so bili izvoljeni Vane Gošnik, dr. Božidar Voljč, Heter Jamnikar, predsednik sveta stran- ke je postal dr. Peter Tancig, pred- sednik programskega sveta pa dr. Hubert Požamik. Na pogovoru o komunalni de- javnosti je bila dokaj skromna udeležba, udeležili so se ga pred- stavniki podjetja Eko-Les in Ko- munale, občine, Snage Ljubljana in Ekološkega inženiringa Mari- bor. Za uvod v strokoven pogovor so si ogledali film o dejavnosti av- strijskega p(xljetja, ki ima na po- dročju komunalnih odpadkov bo- gate izkušnje in scxlobno tehnolo- gijo. Pogovor so pozneje usmerili predvsem na konkretne komunal- ne probleme v ptujski občini ter na izkušnje in probleme ljubljan- ske Snage. Medtem ko se tudi pri nas širi mreža organiziranega zbi- ranja in odvoza komunalnih od- padkov, so velik, vseslovenski problem deponije za njihovo odla- ganje. Problem je še posebej pereč v ptujski občini, kjer je deponija tako rekoč polna in je nujno poi- skati novo. Občina je poskušala problem rešiti skupaj z regijo in je sofinancirala raziskave. Ker pa se realizacija odmika v nedogled, je začela občina raziskave na lokalni ravni. To je sicer v nasprotju s strokovnim mnenjem, saj lokalnih deponij zaradi silno drage tehno- logije ni mogoče urediti po sodob- nih kriterijih, po katerih deponija nima tako rekoč nobenega nega- tivnega vpliva na okolico. Po mnenju predstavnika Snage bi bila optimalna rešitev sodobna deponi- ja za celo državo. Na tem po- dročju pa smo zakonsko popolno- ma bosi. Nimamo krovnega zako- na o varstvu okolja in še vrste za- konov, ki bi določali kriterije za ureditev posameznih pomembnih področij, kot so zbiranje in sorti- ranje komunalnih in posebnih od- padkov, njihova predelava in neškodljivo odlaganje, pa tudi sa- mo nastaianje. Na vse to so opo- zarjali zaradi tega, da bi Zeleni po svojih poslancih v parlamentu pri- spevali k hitrejšemu sprejemanju ustrezne zakonodaje. Na okrogli mizi o energetiki sta poleg predstavnikov Elektra Mari- bor, DES Ptuj, ptujske Komunale in Zelenih Slovenije soodelovala tudi dosedanji (gospod Tomšič) in novi minister za energetiko (go- spod Avberšek). Iz razprave je bi- lo zlahka izluščiti nekaj osnovnih ciljev: Od vlade je treba zahtevati odločno energetsko politiko, ki naj spremeni odnos do porabe vseh vrst energije. Potrebna je višja stopnja varčevanja z vsemi energijami; postaviti je potrebno realno ceno, ki naj bo odsev de- janskih stroškov in v kateri mora- jo biti zajete tudi vse poznejše sa- nacije negativnih posledic. Zahte- vali so tudi ukinitev olajšav za vse velike porabnike energije, poleg elektrike pa je potrebno uvajati predvsem okolju prijaznejše vire energije, kot je plinska, sončna, itd. Čeprav je dejstvo, da je slo- vensko elektrogospodarstvo dr- žavni lobi, je vendarle treba uredi- ti odnos med dolžniki, ki trenutno za porabljeno elektriko dolgujejo dobrih 5 milijard tolarjev. Ptujčani so opozorili predvsem na neureje- no oblikovanje in politiko cen za komunalno energetiko, zaradi česar prihaja do zelo različnih stroškov - posledično pa seveda tudi cen za ogrevanje. Pomembno je tudi, da čimprej nadaljujemo gradnjo manjših hidroelektrarn, saj imamo še cel kup manjših rek in potokov, ki so neizkoriščeni; poseg v naravo zaradi gradnje elektrarn pa bi bil zagotovo manjše zlo, kot so sedanje termoe- lektrarne in JE Krško, še posebej če bodo upoštevana priporočila varovalcev okolja, vodarjev in projektantov. Znova so Sf)omnili, da je JE Krško največji ilegalen objekt v Sloveniji, saj je bil zgra- jen brez predhodnih ustreznih so- glasij in dovoljenj. Za preveliko potrošnjo energije pa je krivo tudi dotrajano elektroomrežje; zaradi zgub v omrežju porabimo okoli 8 odstotkov več energije. Vodstvo stranke: od leve dr. Peter Tancig, dr. Dušan l'lui, in dr. Božidar Voljč Da življenjski standard ljudi vse bolj pada, spoznavajo tu- di peki. V ptujskih pekarnah in slaščičarnah ie od marca znižujejo proizvodnjo pekovskega, slaščičarskega in kvašenega peciva, pa tudi kruha. Na željo strank že nekaj časa pečejo manjše hlebčke, kar je dokaz več, da ljudje varčujejo tudi pri tem osnovnem živilu. Eden od vzrokov za manjšo proizvodnjo je tudi uvoz kruha iz so- sednje Hrvaške. Ptujski trgovci pri njem zaslužijo. Kruh, ki stane na Hrvaškem na primer 60 hrvaških dinarjev, v Ptuju prodajajo po 60 tolarjev. Cene kruha so pod kontrolo tudi zato, da bi zavarovali življenjski standard ljudi. Zakon o kontroli cen govori tudi o tem, da se mora posebej voditi evidenca o ekstra dohodku. S takšno pro- dajo pa prihaja do ekstra dohodka. Direktorica Erika Mihelač pra- vi, da o tem vprašanju že dolgo govorijo, nihče pa ne ukrene ničesar. Moti jih tudi označevanje kruha v posameznih trgovinah. Pravilnik natančno govori o tem, da je potrebno posebej označiti vsakega dobavitelja. Tako pa se dogaja, da pod istim imenom pro- dajajo kruh različnih proizvajalcev, čeprav ta ni takšen, kot bi mo- ral biti. Če na primer vsebuje deset odstotkov ržene moke, še ni rženi. Manjša proizvodnja in prodaja imata za posledico izgubo, s kate- ro se peki doslej niso srečevali. Prvič tudi razmišljajo o tem, da bi število delavcev prilagodili proizvodnji. V bistvu to že delajo, saj odhodov delavcev ne nadomešajo. Ne glede na trenutne razmere želijo zadovoljiti čimveč svojih po- trošnikov. Pripravljajo se na proizvodnjo izdelkov za diabetike. Su- rovine bodo uvažali, obenem pa predstavljali tujega dobivatelja. 2e v prihodnjih dneh naj bi pričeli proizvajati žemljice iz črne moke ter eno vrsto kruha v obliki peciva (hlebček bo tehtal 15 dag), ki bo vseboval sončnična, sojina in lanena zrnca. Gre za nizkokalorične izdelke, ki vsebujejo več celuloze in sodijo med bolj zdravo pre- hrano. 2e nekaj mesecev proizvajajo "vikend" kruh, neke vrste trajni kruh, ki ga pečejo enkrat tedensko in je v trgovinah ob pet- kih, uporaben pa je nekaj dni. Ptujske pekarne in slaščičarne trenutno pečejo 37 različnih kru- hovih hlebčkov, 33 vrst pekovskega peciva, 23 krušnega, okrog 80 vrst slaščic ter 28 različnih vrst keksov in trajnega peciva. Takšna raznolikost v proizvodnji zahteva veliko tehnološkega prilagajanja. To se je v zadnjem času še povečalo, ker se je proizvodnja zmanjšala. "Peki ne skrivamo dejstva, da nam izvoz v Hrvaško manjka, zla- sti slaščičarskih izdelkov. Moko pa je iz Hrvaške še mogoče dobiti, predvsem iz kompenzacij," je povedala Erika Mihelač. mg RIO DK .lANKIRO: Tam se je konec tedna končala svetov- na konferenca o varovanju okolja. Po dolgih letih so pred- stavniki skoraj vseh držav uspe- li sesti za mizo, toda kljub temu se je izkazalo, da konkretno va- rovanje okolja zahteva od neka- terih prevelike žrtve. Da bi se na primer odpovedali podivja- nemu črpanju nafte ali preneha- li sekati pragozdove ali spreje- mati industrijski razvoj skozi ekološke kriterije - to je za ne- katere dežele, še posebej tiste, ki se šele razvijajo, preveliko tveganje. A nekaj bo kljub vsem tem konkretnim interesom treba storiti in to vsaj delno prinašajo na konferenci sprejeti zakoni. Grenak priokus je po konferen- ci ostal, saj ZDA nočejo podpi- sati konvencije o biološki raz- novrstnosti, Malezija nasprotuje globalni zaščiti gozdov, Arabci pa so proti uporabi obnovljivih virov energije. FRANCIJA: V Franciji so pričeli znova obujati idejo, da bi se Francija vrnila v vojaško struk- turo pakta NATO. Razmišljanja o tem so znova aktualna predvsem zaradi problemov v bivši Jugosla- viji. Vplivni politični krogi opo- zarjajo, da obstaja institucionalna praznina, ki onemogoča učinkovi- te posege v nekatere evropske pre- dele. Sile pakta Nato tja ne more- jo, Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju nima lastnega vo- jaštva, akcija Organizacije združenih narodov pa je omejena na pasivne opazovalce. Polemika o aktivnejši vojaški vlogi Francije v Evropi se je dodobra razplamte- la, v vladnih krogih so mnenja deljena, saj znova opozarjajo, da je De Gaulle sredi šestdesetih let naredil modro potezo, ko je Fran- cijo izzvzel iz vojaškega povel- jstva NATO. POLJSKA: Razkrivanje arhi- vov nekdanje varnostne službe ja prineslo na površje nekaj zelo pre- tresljivih spoznanj o bližnji pol- jski preteklosti. Na osnovi teh od- kritij poljska desnica zahteva ra- zrešitev poljske vlade, ki se šele dobro utrjuje na svojem položaju. Poljska javnost je te dni polna po- zivov na obračun s tistimi, ki ima- jo še naprej privilegiran položaj v državni administraciji in gospo- darstvu. Del javnosti pa opozarja, da bi metode "dekomunizacije" povzročile krivico mnogim ne- dolžnim ljudem in izzvale nerede v državnem aparatu. RUSIJA: Boris Jelcin je na ne- davnem obisku v Washingtonu Madnarodni denarni sklad napro- sil za posojilo v višini štirih mili- jard dolarjev. Odločitev o posojilu bodo v tej madnarodni finačni ustanovi pogojevali z gospodar- skimi reformami, ki so zdaj na precej trhlih nogah. Sicer pa se je na obisku v Washingtonu Boris Jelcin z ameriškim predsednikom Georgem Bushem pogovarjal o je- drski razorožitvi. IZRAEL: Še slaba dve meseca je do izraelskih parlamentarnih volitev. Poznavalci napovedujejo, da bo to za vladajočo stranko Li- kud ena najtežjih preizkušenj. Tik pred volitvami je izbruhnilo že ne- kaj škandalov, ki znižujejo vred- nost Šamirjeve vlade. Zadnji je v javnost priskrbel podatke o tem, da je okoli 250 priseljencev na za- sedena arabska ozemlja skupaj s palestinskimi prebivalci od izrael- ske vlade črpalo veliko denarja za urejanje rastlinjakov in si pri tem nagrabilo velike vsote denarja. Del tega denarja naj bi, po doslej nepreverjenih podatkih, odtekal tudi za gverilsko gibanje proti izraelski državi. Do parlamentar- nih volitev bo v Izraelu še zelo vroče in Likud čakajo velike preizkušnje. — • — BOSNA IN HERCEGOVINA: Med islamskimi državami vse bolj narašča zanimanje za usodo musli- manov v tej državi. Konferenca islamskih držav je sklicala pose- ben sestanek samo o Bosni. Na njem naj bi poiskali hitro in učin- kovito rešitev za okoli 2 milijona Muslimanov. Sestali se bodo v sredo in četrtek v Istanbulu. Na sestanku bo sodelovalo večina od 45 islamskih držav. Sestanek o Bosni so predlagale Turčija, Iran in Tunizija. Kljub zanimanju mu- slimaskih držav za Bosno pa poz; navalci ne napovedujejo možnosti vojaškega posega muslimanskih držav na ozmelje Bosne in Herce- govine. d.l. TEDNIK — 18. JUNIJ 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO GOVORI SE ...DA je postal Ptuj mesto srečanj na dr/avni ravni. Če so bo Se kdaj ponovil zadnji konec tedna, bodo občani predlaga- li občinsko vodstvo za državno. Potem bomo lahko tudi hote- le zgradili iz državne vreče. ...DA so v zadnjih mesecih tudi osnovni prosvetni zavodi po hitrem postoku spremenili imena. Tako hitro, da temu niso sledili v njihovih upravah. Starši se v konkretnem primeru sprašujejo, konm nakazujejo denar po položnicah: Ljudske- mu ali Osojniku. ...DA je bil uspešni predsednik organizacijskega odbora ptujskega srečanja gibanja Zelenih Jurijev naš izvršni pred- sednik. Njegova vrlina je tudi v tem, da ni aktivno sodeloval v razkrojevalnih špetirih, vključil pa se je v povezovalno pet- je. Kdor poje, slabo ne misli. ...DA so se gospa hotečega gočovskega lederaša odločili postaviti Lederfabrik v čudoviti dolini zaradi očarljive ob- krožitve s šestimi cerkvenimi turni. Samo bog lahko reši reko pogubnega onesnaženja. ...DA da je špricarindustrija že v fazi konjunkture. Zaposli- la je vse gostinske delavce in na borzi ne dobite nobenega. ...DA je menda ta čas neverjetna predrznost, če sredi beo- grajskih Terazij naročiš zagrebško kremšnito. GD Pleterje — OB 45-LETNICI NOV GASILSKI DOM /aradi v.se pojjoslejših požarov so v l'leterjah na Dravskem polju kmalu po vojni, leta 1947, ustanovili svoje gasilsko društvo. 'I'o je storilo nekaj domačinov, sicer članov jjasilskega društva Lovrenc. V 45 letih svojega delovanja so pletrski gasilci aktivno sodelovali v razvoju svoje vasi, sočasno pa so skrbeli za posodabljanje svoje gasilske opreme. Leta 1975 so se lotili adaptacije starega, še "butanega" gasilskega doma. Takratni predsednik Stanko Medved je okrog sebe zbral skupino najbolj aktivnih in uspelo jim je. Uredili so manjšo dvorano in oro- dišče. V letu 1982 so zamenjali vod- stvo in predsedniške dolžnosti zaupali Zvonku Peršohu, taj- niške pa Francu Planinšku, ki je v tej funkciji ostal vse do lani, ko so ga izvolili za predsednika. Staro orodišče je za vso gasil- sko opremo postalo pretesno, zato so se leta 1987 odločili, da bodo zgradili nov gasilski dom. Za predsednika gradbenega od- bora so izvolili Franca Pla- ninska in svojo vlogo je kljub sprotnemu pomanjkanju denarja dobro opravil. Kot je povedal na svečanosti ob odprtju novega gasilskega doma in v počastitev 45-letnice GD Pleterje v nedeljo, 14. juni- ja, so 90 odstotkov sredstev za gradnjo zbrali vaščani sami, opravili pa so tudi okoli 8000 najrazličnejših prostovoljnih delovnih in strojnih ur s svojo mehanizacijo. Skratka bili so komunalci, zidarji, tesarji in strežaji, da bi pridobili sredstva, pa so po KS opravljali še razna druga dela, kot recimo čiščenje melioracijskih jarkov ipd. Zato je bilo njihovo veselje ob koncu gradbenih del toliko večje. 2e dan pred svečano otvoritvijo, v soboto, 13. junija, so pred no- vim domom izvedli gasilsko va- jo, na kateri so sodelovale dese- tine iz gasilskih centrov Lo- vrenc in Cirkovce. V nedeljo nekaj po štirinajsti so pripravili gasilsko parado. Po kulturnem programu pa so prikazali še gašenje požara s konji ter za na- meček pripravili še mini kon- jske dirke. Veselili so se še poz- no v noč. OM Pred novim gasilskim domom v Pleterjah se je zbrala skoraj vsa vas in še iz sosednjih so prišli, (Foto: M, Oimec) IZVEDELI SMO VLSJE CENE KOMUNALNIH STORITEV Ptujski izvršni svet je prejšnji četrtek potrdil nove cene komunal- nih soritev, ki so se s prvim junijem povprečjo povišale za 16,9 od- sotka. Cene vode in kanalščine so višje za 19,4 odstotka, ogrevanja 8,4. Odločil se je tudi za program javnih del v zbirnem begunsketn centru, pri katerem je zaposlenih pet ljudi, ki se ukvarjajo s social- nim delom, vzgojo in dežurstvom. V zbirnem centru je namreč po- trebno 24-urno dežurstvo. BOŽIDAR VOLJČ V BOLNIŠNICI V nedeljo je ptujsko bolnišnico obiskal republiški minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Spremljala sta ga predsednik izvršnega sveta občine Ptuj Branko Brumen in republiški minister za znanost dr. Peter Tancig. Vodstvo bolnišnice jih je seznanilo z nekaterimi težavami, predvsem glede starih dolgov, materialnih stroškov, ob- nove medicinske opreme in investicijskih vlaganj. Republiški mini- ster za zdravstvo jim je povedal, da je Zavod za zdravstveno zava- rovanje že pripravil predlog pokrivanja dolgov v višini lanskolet- nih izgub v dveh delih. Drugih zadovoljivih odgovorov ni dal, podprl pa je prizadevanja ptujske bolnišnice za obnovo medicinske opreme. Predlagajo namreč najetje mednarodnega kredita. AGROTRANSPORT PRIPRAVLJA SANACIJSKI PROGRAM Na drugi izredni seji delavskega sveta Agrotransporta, ki je bila 8. junija, so na predlog zbora delavcev sklenili, da naj posebna ko- misija pripravi sanacijski program. Rok za izdelavo je 30. junij, v delu komisije pa naj bi sodeloval tudi predstavnik ptujskega izvršnega sveta. JUTRI O MEJI Izvršni svet je pred kratkim imenoval tudi komisijo za oz- načevanje in obnavljanje državne meje z republiko Hrvaško. Na ju- trišnji prvi seji, ki je obenem konstitutivna, bodo govorili o težavah z zvezi z mejo in njihovem reševanju. Predsednik komisije je Bran- ko Brumen. Pri delu ptujske bodo za razliko od podobnih komisij v drugih obmejnih občinah sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti Zavrč in Podlehnik. STANOVANJSKO-KOMUNALNA BANKA TUDI V PTUJU? V torek se bodo predstavniki ptujskega izvršnega sveta sestali s predstavniki Stanovanjsko-komunalne banke iz Ljubljane. Med drugim bodo govorili o možnostih za odprtje izpostave v Ptuju. Se- stali pa se bodo tudi s ptujskimi obrtniki in podjetniki. KONČNO TABLICE S PTUJSKIM GRBOM Včeraj so iz Ljubljane pripeljali tablice s ptujskim grbom. Izvršni svet je novemu načelniku za notranje zadeve Metodu Fridlu-Grahu naročil, da pripravi sklep, po katerem bi vsem občanom, ki so v zadnjih dveh, treh mesecih zamenjali tablice in zaradi znanih za- pletov, ko so jih drugje že izdajali s svojimi grbi, še niso mogli do- biti tablice s ptujskim grbom, le-te zamenjali na stroške izvršnega sveta. Na tablici bo stari ptujski grb. V TOREK PONOVNO O CARINSKI IZPOSTAVI V torek so se na ptujskem izvršnem svetu pogovarjali o ure- sničevanju projekta carinske izpostave v Ptuju. Kot je znano, je ptujska občina edina ob novi meji s Hrvaško uspela s predlogom za ureditev carine. V novi carinski izpostavi, ki naj bi jo odprli čimprej, bo zaposli- tev dobilo več deset delavcev. POMOČ ZA PTUJSKO BOLNIŠNICO V ptujsko bolnišnico je v zadnjem času prišlo več humnitarnih pošiljk. Andreas Pintar iz Miinchna je daroval brizge in igle, za- konca Darinka in Josef Grassl iz Penzberga v Nemčiji sta pripeljala zdravila in sanitetni material, v prejšnjem tednu pa holandski par Michi in Nick Michon okrog 2,5 tone zdravil, otroških posteljic, nočnih omaric, vozičkov, košaric za dojenčke in drugega. Obleko in hrano iz zadnje pošiljke so darovali beguncem. Bolnišnica se je vsem darovalcem v imenu svojih bolnikov in drugih zahvalila. Po- moč holandskih darovalcev je v Ptuj brezplačno pripeljal kamion Emone-Merkurja. NA POLENŠAKU BODO PRAZNOVALI 18. in 19. JULIJA Stanka Kovačič, predsednica Turističnega društva na Polenšaku, je sporočila, da bo tradicionalni praznik žetve in razstava kruha ter pogač 18. in 19. julija. Do takrat bodo v turistični dom pripeljali tu- di vodo. Do sedaj je bilo tako, da so gostje lažje dobili vino kot vo- do. V teh dneh pa so prizadevni turistični delavci tega kraja urejali tudi okolico doma. Pripravila: MG Zlat jubilej cirkulanskih gasilcev Najlepše darilo - novo vozilo "Vsak začetek je težak," pravi Ivan Topolovec, sedanji pred- sednik gasilskega društva Cir- kulane, "začetek našega društva pa je bil še posebej težak, saj je bilo ustanovljeno sredi vojne vihre, leta 1942. Naši tedanji haloški fantje so nekje zvedeli, da gasilcem ni treba hoditi na obvezne nemške delovne akcije, na kopanje strelskih jarkov in podobno. Zato so dali pobudo V/ermachtschaftu, da bi v Cir- kulanah ustanovili gasilsko četo. Vodja nemške oblasti v tem kraju je nasedel in tako so jo ustanovili. Imena vseh ustanovnih čla- nov se niso ohranila, ker so ves arhiv po vojni namerno uničili. Naj jih omenim le osem: Martin Milošič in Anton Brodnjak iz Slatine, Franc Petrovič in Franc Amejčič iz Gradišč, Anton Belšak, Jakob Ban in Anton Ko- lednik iz Pristave ter Ivan Ar- nejčič iz Cirkulan. Četa je delo- vala že med vojno precej aktiv- no, vendar jih je povojna oblast obtoževala, da so delali proti svojemu narodu. Danes je doka- zano, da to ni res. Žal pa so jim večino materiala in opreme uni- čili, a so fantje vztrajali naprej." Pot do današnjega stanja - do lepo urejenega gasilskega doma in do opreme - je bila zagotovo dolga? "Ves čas so si gasilci želeli postavili svoj dom z dvorano. Iskali so primemo lokacijo in jo tudi našli, nasproti sedanje go- stilne, v samem centru Cirku- lan. Po hišah so zbrali denar in leta 1953 pričeli gradnjo. Velika vnema je bila med sokrajani, ta- ko da so ga spravili pod streho v rekordnem času in ga že leta 1954 svečano odprli. Da je tako prostoren in lepo urejen, smo večkrat poskrbeli z dograditvami. Tako smo ga prvič razširili leta 1973, drugič leta 80 in zadnjič v letu 84. Sproti smo dokupovali tudi ga- silsko tehniko in opremo." Koliko gasilcev šteje društvo? "Trenutno nas je 87, kar je za naš kraj dovolj. Vsak dan dobi- vamo nove prošnje od sokraja- nov, ki bi se nam radi pridružili, pa jih žal ne moremo več spre- jeti. Vedeti pa je treba, da je naš požarni okoliš zelo velik, saj je KS Cirkulane ena največjih v občini Ptuj: obsega 13 zaselkov. Zaradi bregov je veliko domačij težko dostopnih, precej je tudi takih, do katerih ne bi mogli drugače kot s podaljšanimi cev- mi. In ker nam je staro orodno vozilo čisto odpovedalo, smo lani pričeli akcijo za nabavo no- vega. Novembra smo vplačali 857.000 tolarjev; od tega je Občinska gasilska zveza Ptuj primaknila polovico, ostalo pa mi. Hvaležni smo vsem, še po- sebej tajniku Štefanu Vidoviču, vaškim odborom, krajanom, bo- trom in sponzorjem. Želimo, da jim dobrote ne bi vračali z akti- viranjem novega gasilskega av- tomobila ob morebitnih poža- rih, ampak z delom in sosedsko pomočjo." OM Ivan Topolovec je nagovoril zhrane na slovesnosti oh zlatem jubileju G I) Cirkulane. Foto: Kosi Okrogla miza o lastninjenju v Sloveniji je bilo o načinu lastninjenja družbenega pre- moženja povedanega že veliko. Posebej vroče so bile razprave o deležu družbene lastnine, ki naj bi se razdelil v delnicah vsem državljanom Slovenije. Po mnenju ptujskih krščanskih demo- kratov so bile te razprave pogosto pristranske, pa tudi zlona- merne. Zalo so povabili v goste dr. Igorja Umeka, ki bo o la- stninjenju družbenih podjetij in še o čem govoril na okrogli mi- zi v torek, 23. junija, ob 15. uri v prostorih mestnej^a kina Ptuj. Ivan Umek je soavtor predloga Zakona o lastninjenju podje- tij, ki ga je predlagala še Peterletova vlada in zato bo poskušal odgovarjati tudi na vsa lista vprašanja, ki se pojavljajo ob no- vejših predlogih zakonov vlade dr. Janeza Drnovška. OM Slovenska Bistrica v viteški dvorani bistriškega gradu je župan Ivan Pučnik v po- nedeljek pripravil sprejem za odličnjake osmošolce. 70 učencem iz 10 osnovnih šol, ki so osnovnošolsko izobraževanje sklenili z odličnim uspehom, je podelil priznanja - županove petice. Odlični absolventi bistriških osnovnih šol, ki bodo šolanje nadaljevali v glavnem v mariborskih srednjih šolah, so se ob tej priložnosti vpi- sali v spominsko knjigo občine Slovenska Bistrica. Kulturni program so na slovesnosti prispevali učenci bistriške glasbene šole. VT 4 — PO NAŠIH KRAJIH 18. JUNIJ 1992 TEDNIK SKUPSCINA DPD SVOBODA PTUJ ŽE TRIKRAT PRELOŽENA Vsi so prihajali, predsednika ni bilo Zakaj predsednika Delavskega prosvetnega društva Svobo- da Ptuj Marjana Snebergerja ni na skupščino, so se že trikrat vprašali člani Svobode. Predsednik je namreč že trikrat skli- cal skupščino, pa ga nobenkrat ni bilo. Tudi ne prejšnji petek, ko so sekcije Svobode samoiniciativno sklicale občni zbor. Kaj se skriva za izmikanjem predsednika se samo ugiba, seveda na njegovo škodo. Sekcije pa zaradi njegove neaktiv- nosti že nekaj časa nc morejo več delati. Januarja so vse od- dale finančno ovrednotene programe, ki pa so ostali pri pred- sedniku. Zveza kulturnih organizacij pa seveda brez progra- mov ne zagotavlja denarja. Sekcije so se bile tako primorane direktno obrniti na Zvezo, da so lahko delale naprej. Tako se je v petek sestal samo upravni odbor skupaj s predsednikom in tajnikom Zveze kulturnih organizacij Ptuj, ki je za 30. ju- nij sklicala skupščino. Če se bo predsednik takrat vendarle odzval, pa ostaja še naprej skrivnost. NaV Mladi in informacije v človc.ški družbi obstaja med posamezniki želja za oddajan- jem in sprejemanjem informacij, torej za govorjenjem in po- slušanjem, za pisanjem in branjem itd. Vse to je normalno, do- kler so upoštevane določene norme spodobnosti (ki pa so precej raztegljive). Večkrat zahajam v prostore ptujske Študijske knjižnice, ki domuje v minoritskem samosta- nu. Priznati moram, da mi je ze- lo neprijetno hoditi po stop- nišču proti knjižnici in skozi hodnik, saj so stene onečedene z raznimi napisi mladih, od raz- nih neokusnosti in žalitev do ljubezenske tematike. Tega, kar so napisali mladi obiskovalci knjižnice, je iz dneva v dan več. Ne obsojam mladih izgredni- kov, saj se znajo obnašati le ta- ko, kot smo jih naučili doma in v šoli, žalostno pa je, da tega nismo storili bolje. Študijsko knjižnico stane ne- nehno pleskanje sten precej de- narja, učinek pa je ničen - v ne- kaj dneh je znova vse onečede- no. Pa poglejmo zadevo še z druge plati. Učenci in dijaki, ki obiskujejo knjižnico, so med bolj nadarjenimi in žele pustiti sporočilo svojim vrstnikom. Kaj ko bi jim knjižnica potem, ko bi prepleskala stene, to na nek način omogočila, na primer s postavitvijo šolske table, po- stavitvijo dopisne deske, s sten- sko desko s papirjem ali čim podobnim. Na teh rekvizitih bi mladi lahko puščali informacije svojim vrstnikom. Ne rečem, da tudi mi v mla- dih letih nismo napisali kakšne- ga grafita, vendar je bil Ijubzen- ske vsebine, to, kar srečujemo v Študijski knjižnici, pa žal spo- minja na začetek razkroja družbe v prihodnosti. Dr. Adolf Žižek LENARSKE NOVICE GRADILI BODO NOVO TELOVADNICO Člani lenarške vlade so dali zeleno luč za gradnjo telovadnice v Lenartu. Temeljni kamen za to večnamensko dvorano bodo položili 21.junija. Gradilo bo Gradbeno podjetje Gradiš, ki se je na javnem natečaju izkazalo kot najugodnejši ponudnik. Sredstva za naložbo, ki je vredna 82 milijonov tolarjev, bodo za- gotovili iz občinskega samoprispevka, del pa si jih bodo pridobili iz republike in s premostitvenimi posojili. VSE BOLJ ZASKRBLJUJOČI PODATKI Kot je povedal predsednik izvršega sveta Avgust Zavmik, se neu- godna gospodarska gibanja v občini Lenari nadaljujejo tudi v le- tošnjem letu. Podjetja poslujejo slabo, industrijska proizvodnja upada, vedno več podjetij ima blokirane žiro račune, grozijo novi stečaji. V maju se je število brezposelnih povzpelo do 1187, od te- ga 455 žensk. V prihodnosti ni videti nobenega zmanjšanja brezpo- selnosti, temveč jih lahko pričakujemo vedno večje število. CICIBANOV ŽUR JE USPEL Ob koncu dvomesečnega ekološkega projekta, ki je potekal v le- narških vrtcih, so pripravili Cicibanov žur. Najmlajše so med igro seznanili o pomenu skrbi za okolje. Pripravili so predavanja o sor- tiranju odpadkov in nanj povabili tudi starše. Vzgojiteljice iz Le- narta so s strokovno ekskurzijo obiskale kolege v avstrijskem Cmureku. Pripravili so srečanje z otroki vseh lenarških vrtcev in njihovih staršev. Ansambel Čudežna polja pa je poskrbel, da je vzdušje bilo zares veselo. Delavci VVZ Lenart so nam povedali, da bo Cicibanov žur post- al tradicionalna prireditev. ŠKODA ZARADI NEURJA ŠE NI ZNANA Neurje, ki je divjalo prejšnjo sredo, je prizadelo tudi kraje v le- tiarški občini. Toča in neurje sta povzročila precej škode v krajih Črmljenšak, Selce in Straže. V teh predelih so številni sadovnjaki v zasebni in družbeni lasti. Na delo so šle krajevne komisije, da bodo ugotovile nastalo škodo. Marija Slodnjak AKTIV SINDIKALNIH AKTIVISTOV PTUJ V Globasnici so ponosni Slovenci v četrtek, 11. junija, je vodstvo Aktiva sindikalnih aktivistov pri ZSSS Ptuj i/peljalo eno od programskih nalog - poučni izlet "Tromeja 92". Izlet kot izlet: pot dolga, program natrpan, nič posebnega, bi morda kdo rekel. In prav bi imel, če ne bi ob koncu doživeli prisrčnega sprejema med Slovenci v Globasnici. Prvi postanek je bil v Begun- doline, v samem mestecu je pre- jah, bolj zgodaj, zato sta bili znamenita Avsenikova gostilna in njegova zbirka še zaprti, prav tako muzej NOB. Vožnjo smo nadaljevali po slikoviti dolini Drage proti mejnemu prehodu v Ratečah. Kar iz avtobusa smo videli tovarno Elan v Begunjah, kjr sedaj gospodarijo hrvaški la- stniki, in barakarsko naselje na Jesenicah, kjer živijo revni de- lavci z juga, ki pa so gostoljub- no sprejeli številne begunce iz Bosne. Italijanski karabinerji so skrb- no pregledali potne liste, ali ni med potniki kak morebitni be- gunec. Glavni postanek je bil v Trbižu (Travisio), središču ne- koč čisto slovenske Kanalske vladovalo nemštvo, po prvi sve- tovni vojni pa so vse skupaj poitalijančili novi gospodarji. Razen velike tržnice za nakup cenenega italijanskega blaga s ceniki v lirah, šilingih in mar- kah v tem mestecu ni kaj videti. Oblaki so se razkadili, zato se je večina udeležencev odločila še za vzpon na Svete Višarje z romarsko cerkvijo na višini 1766 m, od koder je izreden razgled. Vzpon olajšuje gondol- ska žičnica iz Ovčje vasi (Ku- gy), ki večurno pešačenje nado- mesti z lO-minutno vožnjo, se- veda za primemo odškodnino. Ta vzpon z nekaterimi drugimi okoliščinami, ki so skoraj na vsakem izletu pravilo, je v voz- ni red vnesel nekaj zamude, zato je bilo treba obiske po Koroški v Avstriji nekoliko skrajšati. Izpustiti je bilo treba Baško jezero. Beljak smo obšli in zna- menito goro Dobač opazovali iz avtobusa. Kratek postanek je bil le ob Osojskem jezeru in potem pri Celovcu v Minimundusu, ki si ga nekateri do tedaj še niso ogledali. Ura je bila tedaj že krepko čez 18., ko v Avstrji za- prejo trgovine. Da ne bi bili ti- sti, ki so načrtovali prinesti z izleta kak spominek, kupljen s šilingi, prikrajšani, smo se na- zadnje ustavili v Globasnici pod Peco. Edino tam je bil slovenski trgovec pripravljen poklicati prodajalke in nakupovanje "da- rilc" se je lahko začelo. Tudi gostilna je imela nekaj prometa. Tam jc beseda hitro nanesla na vojno v BiH in pred enim letom v Sloveniji. "Vi ste jo poceni odnesli samo zato, ker so Srbi naredili celo vrsto kapitalnih napak," je privoščljivo ugota- vljal eden od domačinov. Po- skušali smo ga prepričati, da je do tistih napak prišlo po zaslugi naše pameti in taktike. Preden smo se poslovili, je pevovodja na hitro zbral nekaj pevcev in zapeli so nam več slovenskih narodnih. V razgo- vorih ob slovesu so zatrjevali, da so ponosni, ker so Slovenci in to bodo tudi ostali, in sicer na krščanski osnovi, kar so ved- no bili. Ponosni so tudi na spo- menik Francu Ledru-LesiČjeku, njihovemu ljudskemu pevcu in pesniku, ki je bil dolga desetlet- ja znamenita oseba med ko- roškimi bukovniki. Spomenik so Slovencem v Globasnici po- magali postaviti Ptujčani v 70. letih, ko je bilo prisrčno sodelo- vanje med obema občinama. Zaradi tega tudi taka gostoljub- na pozornost do Ptujčanov. Za uspešno izpeljavo izleta ima največ zaslug zgodovinar Andrej Fekonja, la je vso pot poljudno razlagal zgodovino krajev, skozi katere smo se vo- zili, povrh pa je bil še obremen- jen z nalogo vodje izleta. F. Fideršek PRI KOROŠAKOVIH SO DOBILI TROJČKE Prvo junijsko nedeljo smo potrkali na vrata Korošakovih v Slovenskogoriški ulici pet. Oče Franc je pestoval enega od treh dojenčkov, mama Sonja je obešala pleničke. Pridružil se nam je še četrti "dojenček", to je hišni ljubljenček pes Piki, ki je bil do rojstva težko pričakovanih otrok glavni. Sonja pravi, da se z možem zelo trudita, da ga ne bi zapostavljala, saj tuintam le pok;r/c. da je ljubosumen. Trojčki Tadej, Primož in Ve- sna so se rodili 3. aprila in so bili pred kratkim stari dva me- seca. Mama Sonja je skoraj vso nosečnost preležala v ljubljan- ski bolnišnici. Rodili so se s 30 tedni. Sedaj so že nekaj časa doma, lepo napredujejo, in kar je najpomembnejše: zdravi so. Ko so se rodili, je imel Tadej 1700 gramov, Vesna 1140 in Primož 1290. Na prvo junijsko nedeljo je Tadej tehtal že 3500 gramov, Primož 2600 in Vesna 2500 gramov. Lepo jih je videti, še lepši pa je občutek staršev Franca in Sonje Korošak, ki sta dolgo čakala na otroški jok. Večkrat je že kazalo, da bo mlada družina le dobila na- raščaj, a so bila pričakovanja za- man, vse do 3. aprila letos. "Sedaj je najino življenje dobilo smisel, sedaj veva, zakaj živiva," je pove- dal srečni oče Franc. "Ker so trije, je z njimi veliko dela. Sedaj smo se že navadili, gre kot po tekočem traku. Če je mož doma, je seveda veliko lažje,"je povedala Sonja. Malčke je potrebno sedemkrat na dan previti, za kar je potrebnih devetdeset plenic. Stroj s plenica- mi se zavrti najmanj trikrat dnev- no. Hranijo se na tri ure oziroma na tri ure in pol. Za zdaj Ko- rošakovi še ne občutijo, kako je, če je potrebno kupovati za tri otro- ke naenkrat. Nekaj je prispeval sindikat, darilni paket je poslalo podjetje Mercator-Izbira Panonija Ptuj, kjer je zaposlena mama, oglasili so se sodelavci iz trgovine Živila, kjer je Sonja namestnica poslovodje, sorodniki... "Ni nas strah, kaj bo, ko bodo otroci večji, je pa absurd, da nek- do hoče zaslužiti pri otroških oblačilih in obutvi. Morali pa bo- mo razmišljati, kaj jim bomo ku- pili. Toliko jim gotovo ne moreš nuditi, kot lahko samo enemu. Če bo delo, če bo zdravje, bodo otroci imeli vse, kar potrebujejo," pravi oče Franc, ki je pred skoraj dvema letoma začel delati kot zasebni tu- ristični prevoznik. Trinajst let je delal v družbeni firmi. Letošnja sezona je še kar v redu, pravi, la- ni, v drugem polletju, je bilo sla- bo, saj dela ni bilo. Tadej, Primož in Vesna rastejo v zdravem okolju, v družini z veliko ljubezni. Ob slovesu smo jim zaželeli veliko sreče in zdravja tu- di v imenu bralcev Tednika. MG Srečna družina Korošakovih (Foto: Kosi) Slovensko gibanje nekadilcev v Barceloni Letošnje poletne olimpijske igre v Barceloni bodo izrazito nekadilske. Prizadevanja organizatorjev podpira tudi Zveza nekadilcev Slovenije. Ta bo na olimpiadi razstavila plakat Vrhunski smučarji sporočajo z originalnimi podpisi smučar- jev in s sporočili, da ne kadijo in zdravo živijo. Pri sofinan- ciranju izdaje plakata je sodeloval tudi Kmetijski kombinat Ptuj. Prispeval je 15 tisoč tolarjev, razliko do 80 tisočakov pa naj bi plačalo Ministrstvo za zdravstvo Slovenije. Plakat Zveze društev nekadilcev za Barcelono. Ptujsko Nekadilske društvo, ki je aktivno sodelovalo pri izdaji plakata za Barcelono, je v teh dneh dobilo začasne pro- store na Rimski ploščadi 24 (poleg samopostrežne trgovi- ne Rimska peč) v krajevni skupnosti Borisa Ziherla. Do- delil jim jih je svet te krajevne skupnosti. Seje društva bodo vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu ob 17. uri. Kdor se želi vključiti v društvo, se lah- ko oglasi ob teh dnevih. Pred- sednica društva Tanja Niko- lovski je na ponedeljkovi seji poudarila, da si bodo prizade- vali, da bi včlanili vse Ptujčane, ki so doslej delali v okviru Nekadilskega društva Maribora. Teh naj bi bilo okrog 150. Dr. Marija Djur- djevič, predsednica Zveze društev nekadilcev Slovenije, pravi, da je tobak z zdravstve- nega vidika problem številka ena v Sloveniji in da bo nujno potrebno narediti odločne ko- rake za preprečevanje kajenja. Na zakon vse predolgo čaka- mo. Svojevrsten problem je reklamiranje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov v časopi- sih, po radiu in na televiziji. Ve se, da je reklamiranje to- vrstnih izdelkov v državi Slo- veniji prepovedano, žal pa skoraj nikogar ne skrbi, da se to dogaja. Zveza društev ne- kadilcev Slovenije je vložila tožbo zoper reklamiranje ciga- ret West, odgovora pa še ni dobila. Da so Slovenci brez- brižni in da jih v večini kajen- je ne skrbi, kaže tudi to, da na pobudo Zveze nekadilcev Slo- venije, da 31. maja v sloven- skih zdraviliščih ne bi kadili, ni bilo nobenega odgovora. Odgovorila pa ni tudi mini- strica za delo Jožica Puhar, ki ji je Zveza predlagala, naj po- speši aktivnosti za to, da bi na delovnih mestih prepovedali kajenje. Na ponedeljkovi seji je ptuj- sko društvo nekadilcev ocen- jevalo aktivnosti ob 31. maju - svetovnem dnevu nekadilcev. Organizirali so tri razstave: v izložbah Emone-Merkurja in Mercatorja-Izbire Panonije in v prostorih poslovne enote KB Maribor. Razstavljali so tudi srednješolci. O škodljivostih kajenja so v sliki in besedi razmišljali učenci osnovnih šol Ljudski vrt. Mladika, Olga Meglic, Srednješolskega cen- tra in otroci iz vzgojnovar- stvene organizacije Ptuj. Nji- hova razmišljanja bo ptujsko društvo nekadilcev razstavilo tudi v mestni hiši v času slo- venskega tedna boja proti ka- jenju, od 14. do 21. septembra. MG POHORJE POJE "Staro obliko občinske revije odraslih pevskih zborov v Slo- venski Bistrici smo želeli nekoliko posodobiti, nismo pa pri tem pozabili na kvaliteto. Kljub temu da celotna prireditev poteka na prostem, mora biti petje ubrano," je med drugim povedal Slane Gradi.šnik, strokovni delavec pri slovenjebistriški ZKO. Druga nedelja v juniju naj bi bila tradicionalno namenjena tej obliki srečanja odraslih pevskih zborov. Letošnja je bila pove- zana še s 7o-letnico Planinskega društva Impol. Prireditelji, ki so zadnje dne- ve zaskrbljeno gledali v nebo, so bili veseli lepega vremena, še bolj pa velikega števila obi- skovalcev, saj se je minulo ne- deljo pri Treh kraljih zbralo okoli 1.500 ljubiteljev planin in lepega petja. Uvodno pesem je zapel Štu- dentski pevski zbor Jurija Vo- dovnika, v nadaljevanju pa je ob 70-letnici Planinskega dru- štva Impol govoril predsednik Gabrijel Cintaver. Revijo so na- daljevali pevci Mešanega pev- skega zbora Društva upokojen- cev Slovenska Bistrica, oktet iz Studenic, Ženski pevski zbor Toneta Meliva Oplotnica, Me- šani pevski zbor Laporje, Žen- ski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica, Moški no- net Zgornja Ložnica, Moški pevski zbor iz Oplotnice, Moški pevski zbor Obrtnik s Polskave, Mešani pevski zbor KUD Štefa- na Romiha s Črešnjevca, revijo pa je sklenil Študentski pevski zbor Jurija Vodovnika. Po podelitvi priznanj in spo- minkov pevskim zborom ter po- delitvi priznanj zaslužnim čla- nom planinskega društva je bil še nastop folklorne skupine Po- horci s Tinja. Se dolgo v noč je bilo slišati veselo igranje ansambla, ki je skrbel za dobro počutje obisko- valcev letošnje prireditve Po- horje poje. Tekst in foto: Vida Topolovec Občinske revije pevskih zborov se je udeležil tudi ženski pevski zbor iz Oplotnice. TEDNIK — 18. JUNIJ 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE ŠTATENBERG — Razstava skic baročnih oblačil Marte Frelih Minuli petek so v veliki dvo- rani baročnega dvorca Staten- berg pri Makolah odprli raz- stavo skic baročnih oblačil mlade umetnice Marte Krelih iz Maribora in s tem nadalje- vali ciklus prireditev, imeno- vanih Statenberška srečanja s kulturo. Marta Frelih se je rodila 1967. leta v Mariboru, šolala pa na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in na Neue Kunstschule v Ziirichu, kjer je izobraževanje potekalo v dopisni obliki. Sedaj je absol- ventka likovne smeri na Peda- goški fakulteti v Mariboru. Uk- varja se tudi s kostumografijo, scenografijo in modo. Doslej je razstavljala na Pe- dagoški fakulteti v Mariboru, kjer je predstavljala v glavnem renesanso in bidermajer, v Li- kovnem salonu Ruše, kjer so njene skice obsegale nekaj so- dobne mode in modo v starem Egiptu, Grčiji ter v Bizancu, in v razstavnem salonu Tehniške fakultete v Mariboru, kjer pa so njene skice, dopolnjene s foto- grafijami manekenk, ki se spre- hajajo po mariborskem parku, predstavljale modo v začetku tega stoletja. Razstava skic baročnih obla- čil bo na voljo obiskovalcem štatenberškega dvorca do konca junija. Marti je bila umetnost tako rekoč položena v zibelko že ob rojstvu. Z umetnostjo - režira in piše - se ukvarja tudi njen oče. "Vedno mi je bilo žal, da se ni- sem rodila v katerem prejšnjih stoletij, prav zaradi razkošnih oblačil, ki jih danes občudujem. Poleg baroka me zanimajo tudi druga obdobja, predvsem secesi- ja," izvemo od mlade umetnice. Od kod ideje za posamezne skice? Največ jih dobi, ko se vozi z vlakom. Če pa hočeš na- risati skico kakšnega razkošne- ga oblačila iz prejšnjih stoletij, moraš najprej predelati veliko literature, temeljito moraš poz- nati zgodovino obdobja, iz kate rega posamezna skica oziroma obleka izhaja, vživeti se moraš v takratno življenje, raziskati, kakšna je bila moda, kaLšne bar ve so bila oblačila, kdo je obleke nosil. "Če hošeč obleči neko predstavo, moraš poznati pra\ vse. Tudi nižji sloj, kljub temu da so bila oblačila višjega sloja ne kaj posebnega z bogastvom čipk. svile - vsega, kar se je takrat no- silo," izvemo od Marte. V gledališču je začela kot asi- stantka pri kostumografinji Via sti Hegedušič, pomagala je obleči igralce pri Pandurjevem Faustu, Hamletu, Carmen. Ime la je že nekaj manjših uprizori- tev, za kostumografijo drame Komorna glasba Arturja Kopita je lansko leto prejela zlato Lin hartovo značko. Kostumograf, režiser, sceno graf morajo pri postavitvi gle- dališke predstave tesno sodelo vati. Režija, scena in kostumi se morajo med sabo dopolnjevali in se na odru zliti v celoto. Z očetom Emil Frelihom, opernim režiserjem, pripravljata prvi skupni projekt, komorno opero Vaški filozof, kjer bodo nasto pili absolventi solo petja na gla- sbeni akademiji. Vida Topolovec Marta Frelih — resna, delavna, polna načrtov (Foto: VT) V ptujski občini v novem šolslom ietu v oddelku največ 26 učencev TUJI JEZIK ŽE v ČETRTEM RAZREDU Niso še povsem pozabljene polemike ob začetku lanskej^a šolskejja leta okroj; .šolskih okolišev ptujskih osnovnih šol. Da bi se letos tenui izognili, je že lani komisija za šolske okoliše skupaj s Sekretariatom za družbene dejavnosti anketirala starše otrok iz cele občine, ki so vpisali otroke v prvi razred za šolsko leto 1992/93. Mogoč je bil tudi vpis v drujji šolski okoliš, vendar z argu- mentiranim vzrokom. (Jre za individualne želje staršev, ki so jim skušali ugoditi, presoja o tem je bila prepuščena šolam. Kljub temu je bilo .še nekaj problemov (nekateri še niso rešeni), vendar ne tako burnih kot lani. Kot prvi in največkrat tudi edini vzrok za men- javo šolskega okoliša navajajo starši promet na poti v šolo. In kar je še najbolj zanimivo, letos so se v nasprotju z lani vpisovali iz šolskega okoliša osnovne šole Olge Meglič v osnovni šoli Ljudski vrt in Mladika v Ptuju. Tudi ni manjkalo tistih, ki so želeli na osnovno šolo Olge Meglič, čeprav otroci ne sodijo v njen šolski okoliš, na primer celo z Rodnega Vrha. Kot razlog za menjavo šol- skega okoliša starši niso navajali boljše ali slabše kakovosti te ali one šole, kar na nek način govori o tem, da razlogi za menjavo šolskega okoliša ni- so vsebinski. Zunanje šole večjih problemov okrog šolskih okolišev nimajo; nekaj "spornih" primerov je, pa so jih nekaj rešile šole same med seboj, nekaj pa je bilo želja za obiskovanje mestnih šol. V prvi razred se ja za šolsko leto 1992/93 vpisa- lo, čeprav vpis še ni povsem zaključen, devet otrok več kot lani, kar pomeni, da bo imela v Ptu- ju osnovna šola Olge Meglič štiri oddelke prvega razreda. V ptujski občini pa so se dogovorili tudi, da bo v prvem razredu največ 26 otrok (normativ je 28), tako da bodo imele vse šole in učitelji ena- ke razmere za delo. Kaj bo novega v novem šolskem letu? Odgo- varja članica ptujske vlade, ki skrbi za šolstvo, Kristina Šamperl-Purg: "V šolah se že danes do- gaja marsikaj poleg rednega učnega programa in zelo dobro je, da se dogaja. To kaže na naš napre- dek v razmišljanju, da je samostojno, ustvarjalno delo veliko več vredno, da prinese veliko več učencem in učiteljem, čeprav je veliko zahtev- nejše. Z novim šolskim letom bo uveden tuji je- zik že v četrtem razredu, kar povzroča na nekate- rih šolah dodatne probleme, saj je treba dodatne- ga učitelja, vendar moram reči, da se uspešno do- govarjamo. Načrtujemo razpise interesnih dejav- nosti, nekaj denarja je za to v proračunu zagoto- vljenega. Financirali naj bi tiste dejavnosti - če sem bolj natačna, del materialnih stroškov za tiste dejavnosti, ki so v interesu naše občine, izo- braževanje za področje turizma, kmetijstva, kul- ture, drobnega gospodarstva. Z uveljavitvijo no- vih standardov in normativov imajo šole zdaj tudi knjižničarje za šolske knjižnice. Večina šol je to že uspela kar ugodno rešiti. Knjižničarji delajo v knjižnici v času, ki je sorazmeren knjižnemu fon- du knjižnice na posamezni šoli, ostale ure učijo. Kriterija za knjižničarja sta dva: število oddelkov (20) in velikost tojižnice oziroma število knjižnih enot." Prvič bo letos v ptujski občini prestopilo šolski prag 918 otrok, vendar se to število do začetka šolskega leta lahko še spremeni. NaV Srečanje mladih raziskovalcev in inovatoijev ptujske občine OD KRUHA DO INTEGRALA Prešnji četrtek je Srednješolski center skupaj s Sekretariatom za družbene dejavnosti ptujske občine pripravil srečanje mladih raziskovalcev in inovatorjev ptujske občine ter predstavitev razi- skovalnih nalog učencev, ki so dosegli izjemne rezultate na šestindvajsetem srečanju mladih razisko- valcev Slovenije. Predstavili so osem nalog, seveda pa so jih srednješolci izdelali veliko več. Predsta- vljene naloge so bile s področij: fizika, kemija, etnologija, matematika biologija, zgodovina in psiho- logija. V Ljubljani so predstavili petnajst nalog, večina jih je dobila najvišje ocene in pohvale. Na predstavitvi smo lahko spremljali uporabo odvoda in intergala v strojništvu, si ogle- dali vremenske slike Zemlje iz satelita, pa računalniško pred- stavljen periodni sistem, ki ga bo Zavod za šolstvo ponudil vsem šolam kot učni pripo- moček. O kongruenci števil mnogi nismo razumeli kaj veli- ko, razsikava pa je bila prva med matematičnimi v državi. Spoznali smo paličnjake, pa utrip Ptuja v letu 1928, pa kruh od njegovih naključnih začet- kov v prazgodovini do danes in še posebej zanimivo raziskavo, ki je skušala odgovoriti na vprašanje, ali so droge med mladimi doma že tudi pri nas. (Trije od devetdesetih vprašanih učencev ekonomske šole so od- govorili, da so drogo že posku- sili.) Neverjetno je, česa vsega se ne lotevajo v svojih raziskavah mladi skupaj z mentorji, ki niso samo iz šole,ampak se vklju- čujejo tudi zunanju strokovnja- ki. Koliko znanja in izkušenj, volje spoznati nekaj novega, se naučiti o nečem več, poiskati novo rešitev! Potencial, ki ga bomo, upajmo, v občini znali pritegniti in "izkoristiti". Naj- prej z ustvarjanjem razmer za nadaljnji študij in potem z možnostjo zaposlitve. V nadaljevanu predstavljamo raziskovalne naloge, avtorje in mentorje. UPORABA ODVODA IN IN- TEGRALA V STROJNIŠTVU, avtorja Zoran Belič in Leander Črnila iz Strojne in metralurške šole, mentor Robert Ivanuša; ŠTUDIJA PARABOLIČNE AN- TENE ZA SPREJEM SIGNALOV VREMENSKEGA SATELITA, Vladimir Durica iz Gimnazije, mentor Viktor Vidovič; RAČUNALNIŠKA BAZA PO- DATKOV — PERIODNI SI- STEM, Grega Alič iz Gimnazije, mentor Boris Zmazek, KRUH, gimnazijka Irena Kandrič, mentor- ja Alenka Plohi in Aleš Gačnik; KONGRUENCA ŠTEVIL, avtorja Milan Majerič in Franci Jerenko iz Strojne in metalurške šole, mentor Robert Ivanuša; UTRIP MESTA PTUJA V LETU 1928, avtorici iz Gimazije Mateja Prša in Tanja Petrovič, mentorici Mari- ja Meznarič in Marija Hernja-Ma- sten; PALIČNJAKI — VPLIV ZUNANJIH DEJAVNIKOV NA NJIHOVO OBARVANOST, UGOTAVLJANJE AKTIVNOSTI IN RAST MED LEVITVAMI, ra- ziskava Bogdane Kovač iz Gimna- zije pod mentorskim vodstvom Zlatka Žeraka; PTUJ NA STARIH RAZGLEDNICAH gimnazijke Mateje Golob, mentorja sta bila Franci Golob in Marija Meznarič (nalogo smo že predstavili v našem časopisu); VELIKA GO- SPODARSKA KRIZA IN NJEN ODRAZ NA PTUJSKEM OB- MOČJU, raziskava gimnazijk Ve- sne Vidovič in Saške Zadravec, mentorici Marija Hernja-Masten in Marija Meznarič; Davorin Čeh iz Ekonomske šole je naredil nalo- go UČENCI EKONOMSKE SOLE IN DROGE pod mentor- skim vodstvom Evalda Mlinariča. SEME IN KALITEV je raziskava Branka Voršiča iz Gimnazije, mentorica Mija Vaupotič. OSNOVNI ENERGETSKI PRO- CESI V MIŠICAH — PREČNO- PROGASTEM TKIVU PRI ŠPORTU, Tanja Rozman iz Gim- nazije, mentorja Karin Markovič in Milan Cimerman. GIBANJE REZULTATOV TELESNOVZ- GOJNEGA KARTONA V ČASU ŠOLANJA je naloga Franca Pater- nosta in Matjaža Ribiča iz Strojne in metalurške šole, mentor Miran Muhič. Natalija Orešek iz Gimna- zije je naredila raziskavo DO- LOČANJE FENOLOV V OD- PADNIH VODAH pod mentor- skim vodstvom Borisa Zmazka. VERIŽNI ULOMEK je razisko- valna naloga Viktorja Hotka in Ja- neza Mrška iz Strojne in meta- lurške šolcj mentor Sonja Posa- vec. Irena Žuran in Olga Zupanič iz Ekonomske šole sta raziskali POLOVINILALKOHOL — PLA- STIKA PRIHODNOSTI, mentori- ca Marija Vaupotič. Sandra Lan- gerholc iz Gimnazije je raziskala VPLIV KONCENTRACIJE SLADKORJA NA RAZPAD C VITAMINA, mentor Boris Zma- zek MOTIVACIJA PRI ŠPORTNI VZGOJI je raziskovalna naloga, ki sta se je lotili gimnazijki Barba- ra Gorjanc in Mojca Zemljarič, mentor Miran Muhič. Natalija Horvat iz Gimnazije je raziskala ZGODOVINO GIMNAZIJE PTUJ, mentor Marjan Gojkovič. DELOVANJE ČISTILNE NA- PRAVE NA PTUJU pa je vzel pod drobnogled Aleš Vobner iz Gim- nazije, mentorja Ljuba Kodela in Jernej Šomen. Predstavitve razsikovalnih nalog sta se udeležila tudi ptuj- ski župan Vojteh Rajher in čla- nica izvršnega sveta, ki skrbi za šolstvo, Kristina Šamperl-Purg. Mlade raziskovalce sta pozdra- vila in se jim zahvalila za dobro SOLSKI ZVONEC NAIVI JE ZAUPAL... ORMOŽ * Na osnovni šoli Stanka Vraza so minuli petek praznovali dan šole. Po kulturnem programu so učencem, ki so se v le- tošnjem šolskem letu pose- bej izkazali na raznih po- dročjih, podelili priznanja. ORMOŽ * Gledališki krožek na osnovni šoli Or- mož se je danes dopoldan predstavil ivanjkovskim šolarjem z gledališko pred- stavo Razbojniki iz Carde- mome. Drevi ob 20. uri bo predstava za odrasle. MARKOVCI * 9. junija so na šoli izvedli tradicio- nalni letni koncert. Nastopi- li so člani otroškega in mla- dinskega pevskega zbora ter učenci markovske šole , ki obiskujejo glasbeno šolo. Za nagrado so člani mladin- skega pevskega zbora s svo- jo dirigentko odšli na enod- nevni izlet. Ob sklenitvi Ingoličeve bralne značke jih je obiskal akademski slikar - marskov- ski rojak Janez Šibila. SLOVENSKA BISTRICA * Učenci osnovne šole Min- ke Namestnik - Sonje praz- nujejo v teh dneh 3o-letnico šole. V ta namen so pripra- vili priložnostno razstavo. Minulo sredo je 96 učen- cev te šole gostilo 87 otrok iz bistriškega begunskega centra. Po krajšem kultur- nem programu So se razdeli- li po skupinah in skupaj z vrstniki preživeli prijetno dopoldne. Kolektiv šole je pogostil mame in jim izročil lonec za kuhanje perila, 10 litrov šampona in 10 litrov tekočega mila. MAJŠPERK * Minuli te- den je bilo na šoli živahno. Učenci so bili na šolskih izletih, opravili pa so tudi zadnje naravoslovne dneve. Učenci obeh osmih razredov so si ob tej priložnost i ogledali čistilnonapravovPtujuinelek- trarncvZlatoličju. V ponedeljek, 9. junija so praznovali dan šole, kjer so se učenci še posebej izkaza- li na plesnem in glasbenem področju. Zadovoljni pa so tudi z rezultati državnega tekmovanja v nemškem jezi- ku, kjer je učenka Brigita Podgoršek dosegla 2. do 3. mesto. Učenci 4. razredov so tre- nutno v Ankaranu v šoli v naravi. VIDEM PRI PTUJU * Prejšnji torek so imeli bral- ni značkarji v ptujskem gle- dališču sklepno prireditev ob letošnji Ingoličevi bralni znački. Ob tej priložnosti so si ogledali gledališko predstavo in se poslovili od ravnatelja. MLADENKE IN MLADENIČI IZPRED 40 LET NA OBLETNICI MATURE V soboto, 6. junija, so se prvič po 40 letih sestali maturantke in maturanti ptujske gimnazije iz leta 1952. Poleg štirih Ptuju zvestih so prišli vsi, celo iz Frankfurta. Na žalost ni več razrednika prof. Ivana Burgerja in sošolcev Jurija Tomašiča (žrtev letalske nesreče) ter Franca Muršca (žrtev zahrbtne bolezni). Obiskali so njuna gro- bova in položili venčka. Odšli so tudi v svoj nekdanji razred, ki ga je posebej za to prišel odpret ravnatelj sedanje osnovne šole. V pre- novljenem prostoru so pogrešali toplo staro lončeno peč. Ogledali so si tudi razstavo slik z Jutrovega in se končno pustili odlično po- gostiti v grajski restavracji v oskrbi "Zlate goske", vse v organiza- ciji sošolke Ljubice Šuligoj, r. Debenjak. Med maturanti izpred 40 let je bila tudi znamenita osebnost prof. Marija Munda, doma iz Središča na Dravi, ki je od lani prva častna članica Slovenskega matematičnega, fizikalnega in astronomskega društva, prva ženska med velikani slovenskega matematičnega du- ha in znanosti. Prav na valeti pred 40 leti se je odločila za to pot in ne za medicino. Tedanjemu republiškemu opazovalcu mature prof. Ivanu Lovšetu je podpisala sprejemnico, da jo je kar v svojem žepu odnesel v Ljubljano. Njena kariera se šele začenja in Ptuj bo nanjo gotovo tako ponosen, kot je že na druge svoje zaslužne ljudi iz prejšnjih rodov. gorut Irgolič Maturanti iz leta 1952 po štirih desetletjih (Foto: iMngerholc) BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR 24- BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično podobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubrki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. Glava vodnega božanstva. Skozi odprta usta je tekla voda. I*tuj - Spodnja Hajdina, ob I. mitreju. - ena kolona PX)NS (lat. Fons ali Fontanas) Fons je staroitalski bog ze- meljskih izvirov, katerih vodo so imeli Rimljani za sveto in čudotvorno. Bil je sin boga Ja- nusa in nimfe Jutume. Že fra- tres arvales (batovščina, ki je skrbela za čaščenje starega poljedelskega Marsa) so mu žrtvovali par koštrunov, da bi z bogatimi izviri žive vode za- gotovil rodovitnost polj. Trinajstega oktobra so v nje- govo čast potekale svečanosti FONTINALIA. Na ta dan so s kitami cvetja in venci okrasili vodnjake in metali cvetje v po- toke. Glavo vodnega božanstva, najdeno v bližini 1. mitreja na Sp. Hajdini, si lahko ogledate v lapidariju Pokrajinskega mu- zeja Ptuj. OD TU IN TAM 18. JUNIJ 1992 — TEDNIK PLESNI STUDIO ART Sodobni gledališki ples ima v IMiiju /e petnajstletno tradicijo, poleg .športnega in družabnega plesa je postal vsakdanjost ple- sne dejavnosti. Zadnja leta plesalci sodobnega plesa uspešno sodelujejo tudi /. gledališko skupino leater 111, kar pomeni, da so tudi igralci posvečeni v ples o/iroma gib na odru. To pa je tudi perspektiva Plesnega studia Art. Ptuj ima plesno tradicijo sko- zi folklorne skupine, družabni in športni ples in zadnja leta prek sodobnega plesa, pri kate- rem gre za umetniški ples, zato tudi ime Art plesni studio. V petnajstih letih je skozi plesni studio od plesnega vrtca, delav- nic do plesne skupine T4 šlo 1.500 plesalcev. Veliko se jih v studiu le preizkuša, nekateri so stalni, nekateri se priključijo gledališki skupini, nekateri po končani srednji šoli odnehajo, pa se pozneje vrnejo ali pa tudi ne. Značilnost plesnega studia je v tem, da že od vsega začetka skrbi za podmladek. Ta skrb se začenja že v plesnem vrtcu, čeprav so začetki bili vezani v prvih dveh letih na srednješol- ce. Osnovni namen je razvijanje kreativnosti, ki je zelo pomem- bna za vsako umetniško ustvar- janje. Umetniški ples je izrazito odrska dejavnost in mlade v Art studiu premišljeno uvajajo v javno nastopanje na odru. Ples je ena tistih dejavnosti, ko lah- ko že pri majhnih otrocih, zlasti tistih, ki so zavrti v besednem izražanju, ki imajo kaLšne ira- cionalne strahove v večji skupi- ni ljudi, s pomočjo kreativnega plesa razvijemo samozavest, pa to ni nujno vezano na to, da se tudi pozneje ukvarjajo s ple- som, so pa izkušnje dobra osno- va za vrsto drugih dejavnosti. Na tak način se vzgaja tudi pu- blika. Sodobni ples si je prido- bil že stalno občinstvo, o čemer pričajo polne dvorane na letnih produkcijah, pa tudi na drugih nastopih. Vsako leto je ena ptujskili skupin izbrana za Dneve plesa Cankarjevem domu v Ljubljaiu. 2e dvakrat je bila koreografija Majde Fridl-Grah ocenjena kot najboljša in najinovativnejša v slovenskem plesu; rezultat, ki kljub temu da gre za ljubitel jsko skupino, ni zanemarljiv. Vsa leta je duhovni in si- ceršnji vodja sodobnega plesa v Ptuju Mira Mijačevič, ki je opravila na tem področju pio- nirsko delo. O mentorjih in raz- merah za delo Mira Mijačevič pravi: "Plesne pedagoge je tre- ba vzgojiti, je pa to še poseben dar. Poleg tega da je pedagog talentiran plesalec, mora imeti še pedagoški dar in moram reči, da so takšni zelo redki. Takšna je bila Majda Fridl-Grah, ki je prenehala to delo zaradi službe- nih obveznosti. Razvili pa sta se dve novi plesni pedagoginji Renata Mere in Vanja Meško, pa sta letos odšli in drugo leto bom spet ostala sama, saj tre- nutno nimam naslednic. Upam, da bom naslednjo sezono zmo- gla sama, dokler se spet ne po- javi kakšna nova moč." Letos so tako plesna delavni- ca osnovnošolcev kot plesni studio in plesalci iz gledališke skupine, ki so delali v koreogra- fiji Majde Fridl-Grah ter plesal- ka Nina Me-ško z avtorskim so- lom sodelovali na območnem srečanju, zadnje dva pa sta iz- brana tudi za Dneve plese v Ljubljani, saj ju odlikuje izvir- nost in inovativnost, tako da že govorijo o ptujski koreografski šoli. Za prihodnjo sezono si želijo nekaj več denarja, saj je samoi i- nanciranje postalo že kar veliko breme za starše, ki ne zmorejo ekonomske cene šolnine; tako so tudi pedagoške ure plačane simbolično. Mira Mijačevič pravi: "Če se hočem s tem še naprej ukvarjati, moram v šoli delati polovični delovni čas, si- cer ne gre; to pa pomeni, da bi si morala drugo polovico plače zaslužiti v plesnem studiu, kar pa je v teh razmerah težko. Ra- zen če bi se v Zvezi kulturnih organizacij Ptuj odločili, da za- poslijo delavca za plesno dejav- nost." Kakšnega posebnega sodelo- vanja s šolami ni, vzrok je v po- manjkanju časa. Sodelujejo pa Klubom mažoretk, ki so se letos za prvi maj že predstavile, pa čeprav v izposojenih oblekah, ki jim jih je prijazno posodilo trgovsko podjetje Mercator Iz- bira Panonija. Uvajalni tečaji so po ptujskih osnovnih šolah in dekleta, ki ostanejo po naravni selekciji do konca tečaja, se po- tem priključijo k mažoretkam, ki delujejo kot podsekcija ple- snega studia. V zadnjih desetih letih je po besedah Mire Mijačevič tudi Zveza kulturnih organizacij Slovenije izredno dobro po- skrbela za izi)braževanje na tem področju. Vsako leto pripravi poletno šolo v Ljubljani, v kate ri poučujejo priznani strokov- njaki iz celega sveta in teh se- minarjev se udeležujejo tudi plesni pedagogi Plesnega studia Art. Seminarji so vse leto tudi po drugih krajih Slovenije. V Sloveniji ni nobene institucije, ki bi izobraževala za plesalcc sodobnega plesa, zato v Ptuju skupaj z Mariborom pripravijo jo celoletno šolo, ki bi jo vodu strokovnjak iz Amerike in bi bil nekaj časa v Ptuju, Mariboru in drugih krajih po Sloveniji. To bo terjalo dodatna sredstva in upajo, da bodo do jeseni zbrali potreben denar. Utrinek z letošnje produkcije plesnega studia {Foto: Langerholc) Pred 100-ietnico Zgodovinskega društva Ptuj Ptujski zbornik prihodnje leto I c ta 1993 praznuje Zgodovinsko društvo (prej Muzejsko) lOO-letnico obstoja. Obletnica, vredna vse pozornosti ne samo v društvu in instutucijah, ki so izšle iz njega (muzej, knjižnica, arhiv), ampak tudi širše. Zato je župan Vojteh Rajher prejšnji četrtek sklical sestanek, da bi se dogovorili, kako se spomniti pomembnega jubileja. Sestanek jc dosegel le polovični namen — predstavnikov arhiva in muzeja ni bilo. Želja vseh prisotnih (poleg kulturnih institucij so bile vabljene tudi stranke) je bila, da naj bo ta obletnica osrednji dogodek v ptujski občini prihodnje leto. Čeprav je bil to prvi sestanek, pa je že zdaj znano, da bo po nekajletnem premoru izšla nova številka Ptujskega zbornika, da tako arhiv kot knjižnica pripravljata razstavo. Zgodovinsko društvo načrtuje tudi dvodnevno strokovno srečanje o zgodovini Ptuja v najširšem pome- nu besede. Vprašanje pa je bilo, ali proslaviti dogodek zgolj na strokov- nem nivoju ali bolj populistično. Razprava o tej dilemi je namreč opozo- rila, da v Ptuju še nismo dorasli slediti stroki, kar kaže tudi razstava Srečanje z Jutrovim. Spremljajoče dejavnosti (trgovina, gostinstvo in še kdo) stojijo oh strani, saj kol kaže 20.000 obiskovalcev, kolikor jih je imela razstava že doslej, razen muzeja drugih nc zanima kaj preveč. NaV PTUJČANKE Z GOSTI IZ RADELJ v petek, 5. junija, so .se v baročni jedilnici minoritskega sa- mostana na Ptuju kot gosti Ženskega pevskega zbora DPD Svo- boda Ptuj predstavili člani Moškega pevskega zbora iz Radelj ob Dravi pod vodstvom zborovodja Branka Čepina. Predstavili so tri renesančne skladbe Gallusa in Lassa in pesmi slovenskih skladateljev Foersterja, Liparja, Bučarja, Tomca in Kumarja. Zbor odlikuje lep zvok, posebej v basovskih glasovih. V drugem delu koncerta so zapele še domačinke, članice ženskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Grete Glatz, ki jih ptujsko občinstvo dobro pozna in so tudi tokrat požele priznanje pri poslušalcih. Takšen način sodelovanja med zbori je hvalevreden, saj omogoča zborom, da se predsta- vijo zunaj svojih običajnih ob- močij, domačini pa se vedno potrudijo, da napolnijo dvorano s svojimi vztrajnimi poslušalci. Na pobudo pevskih zborov sta navezala stike tudi izvršna sveta občin Radlje in Ptuj. FL Foto Kosi Zbor delegatov Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj_ ŽLAHTNOST ŽIVE KULTURE TUDI .NASLKDNJA ŠTIRI LKTA HO VODIL ZVEZO KI LTURNIH ORC.AMZACIJ FRANC I.AČKN * (.OSTOVAN-I VKDNO MA.N.I * TALUM SK .IF ODRKKKL (;()I)H1 NA PIHALA * SKUPI- NE IZ PTU.ISKF OBČINE NA OH.MOČNIH IN REPUBLIŠKIH SREČANJIH Prejšnjo sredo so se predstavniki ljubiteljskih kulturnih društev polnoštevilno zbrali na zboru delega- tov, (la bi prtgitdali opravljeno delo v minulem in sprejeli program dela za letos. Z opravljenim dcloni so lahko zad»)voljni, saj deluje skupaj s šolskimi v ptujski občini vet kot 12() skupin: folklornih, ple- snih, dramskih, pevskih... IV so pripravile 7()() različnih nastopov, samostojnih prireditev ali so sodelo- vale na drugih prireditvah. To pa pomeni, da smo imeli lani kar dve prireditvi na dan. Vse to priča o /Ivi dejavnosti, ki ji ne morejo do živega ne skromno odmerjen denar ne spremembe v družbi ne politika. O opravljenem delu je v svojem poročilu predsed- nik Franc Lačen povedal: "Končujemo štiriletno ob- dobje delovanja Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, ki je v družbenopolitičnem smislu bilo izzredno razgibano in v katerem so se Slovencem dogodili zgodovinski dogodki in spremembo. Zveza kulturnih organizacij, ki združuje v svojih vrstah ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, teh sprememb v družbi ni kdove kako občutila, saj ideo- logija v tej organizaciji ni imela prestižnega pomena in ga tudi v bodoče ne bo imela, če bomo vztrajali pri striktni nestrankarski usmeritvi, kot jo imamo sctlaj. Dejavnosti v Zvezi kulturnih organizacij Ptuj so zelo pestre, saj se naša društva ukvarjajo z domala vsemi dejavnostmi, ki se v ljubiteljski kulturi poja- vljajo, in skoraj v vseh dejavnostih imamo tudi skupi- ne, ki sodijo v sam slovenski vrh. Zato v naši zvezi ni dejavnosti, ki bi jim dajali posebno prednost oziroma bi jih izpostavljali, in to v organizacijskem, izo- braževalnem in finančnem smislu. V zadnjem času se dogaja, da pod okrilje zveze pri- hajajo tudi društva, ki so prej delovala v okviru dru- gih asociacij, in to predvsem zaradi zmanjšanja sred- stev tem društvom s strani podjetij, gasilskih društev in drugih. Tudi v bodoče bo naša zveza najverjetneje morala s tem računati, vprašanje pa je, koliko tega bo finančno prenesla, kajti v vsebinskem, programskem smislu smo takšna društva že do sedaj vključevali v našo dejavnost." Franc Lačen je še poudaril, da v preteklih štirih le- tih ni manjkalo težav, kot so prostori, zlasti vzdrževanje prostorov, saj je marsikatera vaška dvo- rana ostala ob neizglasovanju nadaljevanja samopri- spevkov brez denarja za vzdrževanje, elektriko, kur- javo. Manj je bilo tudi gostovanj, saj so stroški pre- vozov iz meseca v mesec večji, s tem pa mnogokje tudi upada vnema na vajah in delo nasploh. Zveza je tudi v minulem letu namenila veliko po- zornost in denarja za izobraževanje mentorjev, članov skupin, odlično pa je izpeljala tudi organizacijo prve- ga srečanja slovenskih mladih gledališč. To je še po- sebej poudaril generalni tajnik Zveze kulturnih orga- nizacij Slovenije Vojko Stopar, ki jc pozdravil zbor delegatov in se zahvalil za zares otllično organizacijo in skrb za dobro počutje udeležencev Linhartovega srečanja v Ptuju. Soglašal je s pobudo Ptujčanov, da naj srečanje mladih gledališč ostane v Ptuju in posta- ne tradicionalno, ter obljubil, da sc bo za to zavzel v organih Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Zbor je pozdravila tudi članica izvršnega sveta, ki skrbi za kulturo; menila je, da je ljubiteljska kultura naše bi- stvo; to je tisto, kar nosimo v sebi. V razpravi so delegati opozorili na to, da bi komi- sije, ki delajo pri zvezi, morale delovati tudi vzpod- bujevalno, torej tam, kjer opazijo, da dejavnost zami- ra, pomagati, da se spet postavi na noge. To še pose- bej velja za komisijo za glasbo, saj imamo na primer tamburaških orkestrov veliko manj kot pred leti. Pre- dlagali so tudi poživitev življenja v Ptuju, zlasti v po- letnih mesecih, ko bi lahko imeli v parku promenad- nc koncerte. Slišali pa smo tudi klic na pomoč pihal- nega orkestra iz Kidričevega, ki mu je tovarna odre- kla pomoč kljub dolgoletni trradiciji sodelovanja. Mešani pevski zbor društva upokojencev, ki dela v okviru DPD Svoboda Ptuj pa je opozoril, da je dvora- na Narodnega doma, kjer imajo dogovorjeni dan za vaje v torek, vse prevečkrat zasedena. To gre na račun poslancev ptujskega parlamenta, ki so vse pre- večkrat nesklepčni (kot vemo, so seje skupščine ob torkih popoldan) in potem se "gredo" nadaljevanj sej - spet ob torkih. Dvorana Narodnega doma pa je za to edina primerna. Tako poslanci nc samo da zapravljajo z nadaljevanji sej denar davkoplačevalcev, ki bi ga lahko namenili tudi kulturnim dejavnostim, s svojim neodgovornim odnosom onemogočajo konkretno de- lo ljubiteljskih kulturnih delavcev. Za novega predsednika je bil ponovno izvoljen Franc Lačen, za podpredsednico pa Marija Hernja- Masten. TURKERIJE NE OSTAJAJO SAME Razstava, modna revija, koncert Razstavo Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu si je od otvo- ritve iS.aprila do koncr maja ogledalo že 20.000 obiskoval- cev. Vendar ne ostaja sama sebi namen, ampak se ves čas okrog nje dogaja marsikaj. V prejšnjem tednu, v četrtek, so tako odprli v pritličju Miheličeve galerije rastavo Turqucrije '92. Pripravili so jo študenti Obliko- vanja oblačil in tekstilij FNT Uni- verze v Ljubljani. Isti dan je bila še v palaciju na gradu modna revi- ja Iskanje v modi in času. Modna revija, ob kateri ti je zastal dih. Fantazija mladih pri kreiranju mo- delov je govorila o poletu, za ka- terega si človek želi, da bi še na- prej ostal tako svoboden, in želi študentom, da jih, ko se bodo pričeli poklicno ukvarjati z modo "za ljubi kruhek", ta ustvarjalnost, ambicioznost ne bi zapustila - bol- je povedano, da jih "služba" pri tem ne bi ovirala. Modna revija je bila vrhunski dogodek. Usklajenost kreacij, gla- sbe, koreografije, scenografije, prizorišča v palaciju... Predstavila je štiri vsebinske sklope: barok. futurizem, turkerije, ekologijo. Modele so predstavili plesalci Ple- snega teatra in Opere - baleta SNG iz Ljubljane. V petek pa je bil prav tako v pa- laciju koncert tria Trutamora Slo- venica. Koncertni program je bil posvečen slovenskim ljudskim ba- ladam iz časov turških vpadov, ki so v ljudskem izročilu živele do 18.stoletja. Nekatere so bile javno- sti prvič predstavljene vokalno in instrumentalno na izvirnih ljud- skih glasbilih. Utrinek z modne revije Iskanje v modi in času (Foto: Kosi) Uspeh plesalcev Plesne šole Fredy Ptuj na državnem prvenstvu HERMINA IN JERNEJ - DRŽAVNA PRVAKA v soboto je bilo v Novem mestu državno plesno prvenstvo v kombinaciji. Plesna šola Frcdv je tek- movala s štirimi pari v maldinski in pionirski kon- kurenci. Uspeh, ki so ga dosegli mladi plesalci, jc presentil tudi največje optimiste. Hennina Žuran in Jernej Slejko sta žc doslej posegala po prvih mestih, tudi na mednarodnih turnirjih, vendar v standardnih plesih, v latinskoameriških pa sta bila vedno druga, tretja. Zato tudi tokrat ni bilo pričakovati, da bi lahko posegla po najvišjem mestu. Tekmovanje v kombinaciji združuje točke tako iz standardnih kot iz latinskoamerških plesov. Pa sta Hcrmina in Jernej ugnala svoje konkurente in zmagala - poslala sta držav- na plesna prvaka v kombinaciji med pionirji. Uspeh je prišel po trdem delu in zavzetosti mladih plesalcev sku- paj s trenerjem Franjem Kožarjem. Seveda pa ti rezultati prinašajo s seboj kup težav, predvsem denarnih. Spendar čutim potrebo, da kot predsednik Komisije za sprem- Ijiinje aktivnosti v zvezi z možnim izborom lokacije NSK.\() v Halozah za|)išeni nekaj besed in odgovorim ua nekatere pole- mične sesta\ke v Tedniku, Večeru in razuiišl Jan ja v Javnosti. Cilj tega sestavka ni polemika z a\torJi omenjenih besedil, |)iič pa \aui, spoštovani volilei, na podlagi popolnej.še informacije oliijsati odločitev, čeprav verjamem, da sle se že z(hi\naj odločili, kako boste lilasovali na nedeljskem relViendunui. KRONOLOŠKI PREGLED DE- JAVNOST! V ZVEZ/ Z NSRAO V HALOZAH Haloze .se srečujejo t možno stjo odlagali.šča NSRAO od je- seni leta 1986. 17.nt)vcmlMa 1986 je takratni Koniile za ur banizem, gradbene in komunal ne /adcve občine Pt,uj izdal Geološkem /avodu i/ l.jubljane potrdilo, s katerim pt)trjuje, da jc Geološki zavod prijavil manjša gradbena dela na vrtan- ju vrtin v Peklači. Dela so se začela 2. decembra. 2e 4. de- cembra so se pojavile govorice, da gre v rcsnici za možno odla- gališče NSRAO. 8. decembra se je več krajanov oglasilo na občinskem komiteju in zahteva- lo pojasnila. Ker z odgovori ni- so bili zadovoljni, so 9. decem- bra zaprli cesto in fizično pre- prečili nadaljnja dela. Iz zapi- snika sledi, da krajani že ob prvem posegu v prostor niso bi- li primerno obveščeni, ti) pa se je dogajalo vseskozi in sc še do- gaja. Dejstvo je, da okoliščine teh raziskav niso bile nikoli nedvo- umiK) pojasnjene. Osebno sem namestnico ministra za energe- tiko viMašal, ali je možno geo- loške raziskave za skladiščenje /.emcljskega plina uporabili tudi /a odlagališče NSRAO. Odgo- vora nisem dobil. Tistega sedaj že daljnega kMa 1986 sta stroka in država zapra- vili zaupanje Haložanov in si ga nista nikoli več vrnili. Pravza- prav si ga nista niti poskušali vrniti, temveč sla prebivalstvo Haloz vseskozi ignorirali. Ko je luč sveta zagledala prva faza študije Izhor lokacij za odlaga- lišče NSRAO v Republiki Slove- niji, so kraji v okolici Zetal na zemljevidu dobili velik črn ma- dež, ki je, podkrepljen z dvema manjšima madežema v srednjih in vzhodnih Halozah, tudi urad- no napovedal, da so Haloze po- slale naj resnejši kandidat za možno odlagališče NSRAO. Zle slutnje iz leta 1986 torej niso bile iz trte zvite, temveč so po- slale realnost. Skupščina občine Ptuj je študijo odločno obsodila in prepovedala vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z NSRAO na območju Haloz. Se bolj odločno so se študiji uprli Haložani na skupnem protestnem shodu na Ptujski Gori 18. novembra 1990. Jedrski lobi in država sla tudi ta protest in sklepa ptujske skupščine prezrla in ignorirala ter nadaljevala delo. Marca le- tos je biia predstavljena javno- sti druga faza študije, ki je opredelila namesto možnih ob- močij že možne lokacije, pri- merne za NSRAO. Od 36 niožnih lokacij v Republiki Sloveniji Jih Je kar 24 v Halo- zah: dve v Zuvrču, sedem v Leskovcu, tri v IV)dlehniku in dvanajst v 'Žetalah. Sledil je raziunljiv val ogor- čenja in protestov v Zavrču, Žetalah, Leskovcu, Cirkulanah in Muretincih. Skupno sporo- čilo vseh teh protestov je bila odločna obsodba že večkrat omenjene študije, izpostavljena je bila zahteva po aktivnejšem (Hlporu proti nadaljnim aktivno- stim v zvezi z možnimi lokaci- jami NSRAO v Halozah in zah- teva po relerendunni na ob- iiiočju Haloz. Na omenjene zahteve Halo- žanov .se je otlzvalo jiretlsedstvo So Ptuj in skupščini jMedlagalo Ustanovitev komisije za sprem- ljanje aktivnosti v zvezi / izbo- •■'Mn možnih lokacij NSRAO v Halozah. Zaratli nasprotovanja enega \idnejsih ptujskih |->oliti- se je imenovanje komisije ''avlcklo, zaratli tega pa tudi ^"vsričitev zakonsko K-gilimno Postavljene zaht:'Vi' po referon- ^linnu. Da bi p:- delo v,-ndarle sleklo v zakonitem roku, je predsedstvo SO Ptuj omenjeno komisijo formiralo kot delovno skupino. Ta je pregledala pobu- de krajanov in predlagala skup- ščini izvedbo referenduma v de- setih KS v Halozah 21.junija 1992. SO Ptuj jc na zasedanju 26. maja 1992 omenjeno pobudo podprla in izglasovala sklep o razpisu referenduma o dovolitvi odlaganja NSRAO v Halozah ter ustanovila omenjeno komisi- jo, ki nadaljuje delo pri pripravi referendiuna. O ČEM SE ODLOČAMO Znano jc da radioaktivni od- padki v večini nastajajo v je- drski elektrarni, deloma pa v bolnišnicah in inštitutih. O tem, koliko odpadkov kdo proizve- de, sem dobil že toliko različnih podatkov, da nobenemu več po- polnoma ne verjamem. Prav go- tovo pa je točno skupno število. V tem trenutku je baje v JE Krško 8.300 dvestolitrskih so- dov radioaktivnih snovi, kar znaša 1660 m3, 4 m3 odpadkov je v bolnišnicah in 21 m3 v Za- vratcu pri Idriji. Torej bi bilo v tem trenutku v odlagališče pre- peljanih 8.425 sodov. Če bi elektrarno v tem trenutku za- prli, bi z dekomisijo lahkovod- nih reaktoijev nastalo nadal- jnjih 30.000 sodov odpadkov. Če pa bo elektrarna obratovala predvidenih 40 let, bo ob koncu obratovanja moralo v odlaga- lišču najti prostor 17.000 m3 odpadkov, kar je 85.000 dvesto- litrskih sodov radioaktivnih snovi. Če bi te odpadke pripel- jali naenkrat, bi bilo zato po- trebno približno 2.000 velikih tovornjakov. STROKOVNI VIDIKI PRI IZBI- RI ODLAGALIŠČA Ne bi želel na dolgo razpra- vljati o kompetentnosti stroke, vendar z vso odgovornostjo tr- dim, da je šlutlija strokovno enostranska. Po zatrjevaju izva- jalca je nastala kabinetsko, na podlagi i/ločilnih kriterijev. Ti kriteriji so v prvi stopnji nasled- tiji: ]. narodni parki 2. naselja z več kot 5.000 prebivalci 3. rezervati pitne vode 4. znani aktivni prelomi, gec; termalni in seizmoU'ški vidiki 5. poplavn;« ^-binočja 0. pri.sotnost rudnin, minera- lov, nafte in plina 7. geološka in litološka Ntrukluia tal. Po.samezni kriti-nji so vrisani na karto in s prekrivanjem kart -o pri.sli do potencialnih ob mocij. V drugi stropnji so upoštevali kriterije: 1. raba prostora 2. vodnogospodarski kriteri] 3. kriterij seizmičnosti 4. geološki kriterij. Kako si kot laik upam trdi- ti, da Je .študija enostranska? 1. Raba prostora se lahko vrednoti samo v danem trenut^ ku. Stroke, ki bi lahko vrednoti- la prostor za naslednjih 400 let enostavno ni. Pred 400 leti na primer je bil Ptuj neprimerno večje in pomembnejše mesto kot Maribor. Kakšno bi bilo vrednotenje prostora takrat, kakšno je danes? 2. Haloze v preteklem ob- dobju niso bile deležne hi- trejšega industrijskega niti kme- tijskega razvoja. Zalo je izraba prostora po navedenih kriterijih slaba. Vendar to, kar je do sedaj pomenilo zavoro, v tem trenut- ku ekološke osveščenosti razvi tega sveta postaja prednost in osnova za zdrav razvoj, kar predvideva tudi razvojni pro gram za Haloze. 3. Na območjih, ki jih je stro- ka tako pedantno kartirala, ven- dar živijo ljudje in študija, ki se problema ljudi loti brez psiho- loške analize, jc prav gotovo premalo strokovna. Kajti jasno je, da v zvezi z morebitnim odlagališčem obstajata dve ne- varnosti - realna in psihološka. Da kljub današnji tehniki odla- gališča niso lOO-odstotno var- na, sledi že iz tega, da ga ven- darle skušajo spraviti v manjše kraje. Kljub temu je v tem tre- nutku večja psihološka nevar- nost ne samo v prostoru, kjer bi odpadki bili, temveč predvsem v okolici, ki bo kraj z odlaga- liščem praktično izolirala. 4. Direktor Republiške upra- ve za jedrsko varnost je na okrogli mizi v Ptuju izjavil, da je z današnjo tehniko možno odlagališče uredili kjerkoli, vendar iščejo najcenejši varian- to. Če je to res, obstajajo tudi v Sloveniji območja, kjer do 30 km naokoli ni prebivalstva, vendar bi bilo tam odlagališče dražje zaradi neobstoječe infra- sturkture, strukture tal, prevoza itd. Ni torej naključje, da so vse lokacije v Halozah ob že zgraje^ nih cestah. Naivneži pa mislijo, da bi z odpadki bajno zaslužili. Logika države je, da se odpad- kov znebi čim ceneje, zato jih rine tja, kjer se -.anii ck-klarira mo za reveže. Pnvejmo še en- krat, da je naš prostor bc.gat in razvi-ino prcspektiven. da pa sini: judje materialn;i (ne pa duhnviiti: p-^VM, ki r V Haloz' ni bil',; inv:'sti<. ij. DILEME V JAVNOST! PRED REFERENDUMOM 1. Zi> taki>j na začetku se je pojavila dili-ma, čemu sploh re- I. rondum, če so prebivalci Ha Ir.z svojo voljo že tolikokrat iz- kazali na protestnih shodih. Relerenilum večina parlamen- tarno razvitih demokracij opre- deljuje kol najvišjo obliko de- mokratičnega odločanja državljanov, kajti na refereiulu- nui za razliko od raznih masov- nih shodov, kjer jirevladuje čustveiK) odločanje in logika množice, priile tlo večjega izra- za inilividualno in razumsko oiiločanje državljanov. Referen- dum v Halozah 1h) lorej na naj- bolj demokraličen način jnika- /al voljo ljudi in s tem zavrnil očitke, ki so se pojavili v javno- sti (glej Tednik "O jedrskih od padkih drugače"), da peščica ptujskih politikov preprečuje Haložanom razvoj, ki bi ga pri- neslo odlagališča. 2. V javnosti in na komisiji se je pojavila osnovna dilema o območju rererenckima. Komisija je po temeljiti oceni predlagala skupščini pobudo, da se refe- rendum razpiše v krajevnih skupnostih, ki so v celoti ali z delom ozemlja na geografskem območju Haloz. Komisijo so pri sprejemanju teh odločitev vodi- li lile razlogi: a) prebivalci Leskovca in Zetal so na zborih krajanov izrecno zahtevali referendum na območju Haloz. Če že v Ptuju ne bi spoštovali njihove volje, kako bi potem lahko pričakova- li spoštovanje njihove volje v Ljubljani! b) z načrtovanjem lokacij možnih odlagališče NSRAO v Halozah so najbolj neposredno prizadeti prebivalci Haloz. Ne gre samo za občutek neposred- ne življenjske ogroženosti, pač pa se z načrtovanjem območja Haloz za odlagališče NSRAO prebivalcem Haloz, katerim ta prostor pomeni njihovo realno življenjsko osnovo, posega \ neposredni življenjski interes. c) življenjski interes prebi- valcev Haloz je v zdravem in človeku prijaznem okolju. Le lakšne Haloze pomenijo za se- danje in prihodnje gencracije tega območja tudi realno možnost za dosego hitrejšega razvoja. d) Tak življenjski interes lah- ko čutijo z načrtovanjem odla- gališča NSRAO v Halozah le neposredno prizadeti. Skupščina občine Ptuj je po- budo komisije sprejela, sklep o referendumu samo v Halozah, ne pa v celotni občini, pa je sprožil nadaljnje polemike o učinkovitosti in pravni podlagi takšnega sklepa. PRAVN! V!D!K! REFERENDUMA 1. Pravna podlaga za razpis referenduma na območju dela občine je podana v 125. členu Statuta občine Ptuj. Vsebino ak- ta o razpisu referenduma pa opredeljuje 2. odstavek 8. člena Zakona o referendumu in dru- gih oblikah izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in l8/88). Te suhoparne podatke navajam za- li-.. da (• lahki; dvomljivci -.ami prepričaj->, daje ref-rendutr za kunito razpisan. 2. DrugI, temeljno vprašanje je, ali je lahko raz|)isani rele rendum dovolj učinkovit. Jasno je, da občinski referendum (in Ir: je vendarle občinski referen dum, ne referendum KS, kot na pačno navaja Večer 30/9-1992) pravno zavezuje organe občine, ne pa tudi republike. Če bi ho- teli absolutno jamstvo, da bo država referendum v resnici brezpogojno spoštovala, bi ga morala razpisati republika, to pa v tem trenutku ni realno. Si- cer pa spoštovanje rezultatov referenduma s strani države ni |)ravno, temveč moralno, pred v sem po jiolitično vpra.šanje. Če je država v resnici demokra- tična, bo spoštovala voljo tudi 1 odstotka svojega prebivalstva, fotalitarne države in režimi pa tako ali tako ne spoštujejo volje niti večine svojega [irebivalslva, kaj .šele ene občine. Tako je trditev, da bi imel referendum na območju cele občine večjo težo samo zaradi večjega števila volilcev, nerealna. Zavedatno se sicer, da je z možnim odlagališčem ogrožena cela občina, vendar so še drugi razlogi, zakaj v Halozah nismo mogli pristati na referendum na območju cele občine, pa o njih danes ne bi pisal, sem pa jih pripravljen pojasniti, če bo jav- nost to zahtevala. 3. Prav tako ne vzdrži primer- java z referendumom v K S Mu- la v zvezi s problematiko HE Golica. To pa preprosto zalo, ker je bil tisti referendum za- poznel, kajti elektrarna je bila praktično že v celoti zgrajena. Ravno zalo smo z referendu- mom pohiteli, tako da bo izve- den, še preden se bodo začela dela na terenu. O DEMOKRATIČNOSTI REFE- RENDUMA Na zasedanju Skupščine ob- čine Ptuj je g. Češnjevarjeva, namestnica ministra za energeti- ko, javno označila referendum o dovolitvi NSRAO v Halozah za nedemokratičen. S tem je ne sa- mo dokazala, da ne pozna zako- nodaje, ki govori o referendumu in drugih oblikah odločanja, temveč da ne pozna osnovne zgradbe demokratičnih državnih sistemov, ki so zgrajeni dvolir- no: državni aparat od zgoraj navzdol in lokalna samouprava od spodaj navzgor. Vse to jc opredeljeno v listini o lokalni samoupravi, ki jo je podpisala večina evropskih držav. Osnovni princip te listine je, da omejuje pravice države v po- seganje v življenjski prostor lo- kalne skupnosti, kar poenosta- vljano pomeni, da država ne more speljati nekega projekta mimo volje in brez soglasja pre- bivalstva v lokalni skupnosti. Ravno na podlagi nasprotovanja lokalnega prebivalstva so npr. v Avstriji morali prenehati iskanje trajnega odlagališča NSRAO. Naj posebej omenim, da je Skupščina Republike Slovenije še v prejšnjem "totalitarnem" sestavu sprejela sklep, da je morebitno lokacijo na območju Republike Slovenije možno iz- brati samo sporazumno s kraja- ni in skupščino občine, v kateri bi bilo .Kllagalisče. Res me za nima, kako bo nova "demokra lična" skupščina ta sklep izvaja- la ali spremenila. Sicer pa imajo, kot kaže, ne- kateri čudne iiredslave o demo- kraciji. Demokratično je, če se plačani poslanci v republiškem parlamentu obkladajo s psovka- mi, bananami, "špricajo" zase- danja, se zezajo z balkonov, preti parlamentom pa masa raz- pravlja o vladnih genitalijah itd. Zakonito razjiisan referendum v Halozah pa je za gospo name- stnico in nekatere druge baje nedemokratičen in nelegiti- men... VOUA !JUD! !N REAKCIJA DRŽAVE Sicer pa se na referendinnu ne odločamo o strokovnih niti pravnih vidikih odlagališča NSRAO v Halozah, temveč bo- mo izražali svojo voljo, ali odlagališče sprejemamo ali ga ne sprejemamo. Mnogo je med nami pesimistov, ki sicer možno odlagališče zavračajo, so pa prepričani, da so možnosti države, da nam odlagališče vsi- li, neomejene. Osebno sem pre- pričan, da je odločitev o odlaga- lišču NSRAO v Halozah v ro- kah Haložanov. Če se bomo v nedeljo - v kar seveda ne verja- mem - odločili, da smo za odla- gališče, bo to z astronomsko hi- trostjo v Halozah tudi zgrajeno. Če pa se bomo odločili proti - zato smo vendarle referendum tudi zahtevali - sem prepričan, da država nima možnosti, da bi nam odlagališče vsilila. Kajti država ima na voljo le dve ne- zanesljivi stvari: to sla denar in prisila. Verjamem, da denarja, s katerim bi nas podkupila, ni, prisile pa si država ne bo upala uporabiti zaradi domače in sve- tovne javnosti. Sicer pa je zna- no, da država, ki izvaja teror nad lastnim narodom, slej ko prej propade. V večstrankar- skem parlamentu pa je prav go- tovo dovolj razumnih ljudi, ki bodo takšen razvoj dogodkov znali preprečili. UDELEŽBA NA REFERENDUMU Znano je, da se referendumski izid ugotavlja od števila vpisa- nih volilcev. To praktično po- meni, da je udeležba na referen- dumu odločilnega pomena. V našem primeru, ko realno pri- čakujemo, da se bomo odločali proti možnim odlagališčem NSRAO v Halozah, to pomeni, da neudeležba na referendumu pomeni isto kol glasovanje za možno odlagališče. Zalo v ime- liu komisije pozivam vse volil- ne upravičence da sc referendu- ma zanesljivo udeležijo in tako nedvomnno izrazijo svojo voljo ter državo postavijo pred izpit iz demokracije. Ne vem, ali se tega dovolj zavedanu), vendar Je 21. junij 1992 morda najpomembnejši dan za Haloze, kajti prepričan sem, da Je odločitev v naših rokah. Predsednik komisije za spremljanje aktivnosti v zvezi z možnim izborom lokacije odlagališča NSRAO v Halozah ANTON BUTOLEN Domučiju v liaitiški grahi {okolica Žetal) l'olo: /. dan I) 10 — PRED REFERENDUMOM 18. JUNIJ 1992 — TEDNIK SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Občinska volilna komisija Na podlagi 3. točke 25. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 32/89, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/90 in 45/90) ter sklepa OVK Ptuj z dne 5. junija 1992 Občinska vo- lilna komisija Ptuj d o I o č u za izvedbo referenduma 21. junija 1992 o dovolitvi odlagan- ja nizko in srednje radioaktiv- nih odpadkov v Halozah nasled- nja (iLASOVALNA MESTA: Zaporedna št. Sedež glasoval- nega mesta in glasovalno oglas. mes'ta območje KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE 11. Lovski dom Brezovee - za glasovalce naselja Brezovee 12. Pisarna KS Cirkulane - za glasovalce naselja Cirkulane 13. pri Hermanu KOKOLU, Dolane 16/A - za glasovalce na- selja Dolane in Veliki Vrh 14. pri Ivanu EMERŠIČU, Gradišča 79 - za glasovalce na- selja Gradišča 15. pri Francu BELŠAKU, Gruškovec 64 - za glasovalce naselja Gruškovec 16. pri Martinu KOLEDNl- KU, Medribnik 14/A - za glaso- valce naselja Medribnik 17. pri Antonu EMERŠIČU, Paradiž 46 - za glasovalce na- selja Paradiž (hiš. štev. 25-63) 18. pri Francu KELCU, Po- horje 14 - za glasovalce naselja Pohorje 19. pri Antonu BRODNJA- KU, Mali Okič 16 - za glasoval- ce naselja Mali Okič (hiš. štev. 1-33) in Slatina (hiš.štev. 42- 82) 209. pri Francu GAVEZU, Meje 11 - za glasovalce naselje Meje 210. pri Jožetu HERCOGU, Paradiž 89/A - za glasovalce na- selja Paradiž (hiš. štev. 1-24 in 64-97) 214. pri Andreju KOKOLU, Slatina-33 - za glasovalce nasel- ja Mali Okič (hiš. štev. 34-60) in Slatina (hiš. štev. 1-41) 222. pri Stanislavu GOLCU, Pristava 2 l/A - za glasovalce naselja Pristava KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA 31. Dom krajanov Dolena - za glasovalce naselja Bolečka vas (hiš. štev. 1-8), Popovci (hiš. štev. 1-16) in Zgornja Pri- stava (hiš. štev. 1-38) 32. pri Antonu DOMINCU, Dolena 45/A - za glasovalce na- selja Dolena 34. Prosvetni dom Sela - za glasovalce naselja Barislovci, Sela, Trnovec in Popovci (hiš. štev. 17-30) ter Zgornja Prista- va (hiš. štev. 39-53) KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC 77. Osnovna šola Leskovec - za glasovalce naselja Bclavšek (hiš. štev. 1-4), Berinjak, Mala Varnica, Spodnji Leskovec, Zgornji Leskovec in Strmec pri Leskovcu 78. pri Jožefu KOKOLU, Bc- lavšek 23 - za glasovalce nasel- ja Bclavšek (hiš. štev. 5-45) 80.pri Mariji CAFUTA, Trdo- bojci 22/A - za glasovalce na- selja Trdobojci 82. pri Ani SELINŠEK, Re- pišče n.h. - za glasovalce nasel- ja Repišče 83. pri Janezu IVANČIČU, Veliki Okič 9 - za glasovalce naselja Veliki Okič (hiš. štev. 1- 34) 84. pri Slavku ZAVCU, Veli- ki Okič 49 - za glasovalce na- selja Veliki Okič (hiš. štev. 35- 63) 85. pri Jakobu EMERŠIČU, Skorišnjak 33 - za glasovalce naselja Skorišnjak 86. pri Jožefu KMETCU, Gradišče 4 - za glasovalce na- selja Gradišče 87. pri Jakobu TOPOLOV CU, Velika Varnica 11 - za gla sovalce naselja Velika Varnica (hiš. štev. 1-33) 88. pri Mihaelu CAFUTl, Velika Varnica 53 - za glasoval ce na.selja Velika Varnica (hiš. štev. 37-128) KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK 94. Pisarna KS Majšperk - za glasovalce naselja Koritno, Lešje, Majšperk in Stanečka vas 95. Osnovna šola Naraplje - za glasovalce naselja Jelovice, (hiš. štev. 1-32), Naraplje, Plan- jsko in Sitež 96. Breg - Planika - za glaso- valce naselja Breg, Jelovice (hiš. štev. 33-50), Preša, Skrblje in Spodnja Sveča 99. Gasilski dom Medvedce - za glasovalce naselja Medvedce in Sestrže KRAJEVNA SKUPNOST PODLEHNIK 108. Krajevna dvorana Po- dlehnik - za glasovalce naselja Gorca (hiš. štev. 1-4), Podleh- nik (hiš. štev. 1-25 in 43-67), Sedlašek (hiš. štev. 1-12) in Dežno pri Podlehniku (hiš. štev. 1-7) 109. pri Jožetu JEZI, Podleh- nik 92 - za glasovalce naselja Podlehnik (hiš. štev. 71-106) 110. pri Avgustu MURKU, Gorca 11 - za glasovalce naselja Gorca (hiš. štev. 5-23 in 31-35) in Dežno pri Podlehniku (hiš. štev. 12-18 in 20-22) 111. BIFE Nežka MAUČIČ, Zakl 31 - za glasovalce naselja Sedlašek (hiš. štev. 14, 15/A in 17), Stanošina (hiš. štev. 31-40 in hiš. štev. 16-18) ter Zakl (hiš. štev. 18-44) 112. pri Elizabeti GABRO- VEC, Jablovec 44 - za glasoval- ce naselja Dežno pri Podlehni- ku (hiš. štev. 19) in Jablovec (hiš. štev. 21-57) 113. pri Janezu HLIŠU, Zakl 13/A - za glasovalce naselja Stanošina (hiš. štev. 10-15), Strajna (hiš. štev. 37-45), Zakl (hiš. štev. 1-17) in Jablovec (hiš. štev. 7-8) 114. BIFE BABILON, Sta- nošina 8/A - za glasovalce na- selja Kozminci (hiš. štev. 1-28), Sedlašek (hiš. štev. 95-126) in Stanošina (hiš. štev. 1-9/A) 115. pri Milku ŠEGI, Zgor- nje Gruškovje 16 - za glasoval- ce naselja Zgornje Gruškovje (hiš. štev. 1-22) 116. pri Janezu BRAČIČU, Zgornje Gruškovje 35 - za gla- sovalce naselja Sedlašek (hiš. štev. 86-87 in 89) in Zg. Gruškovje (hiš. štev. 33-65) 117. pri Jožetu COPAKU, Stanošina 24 - za glasovalce na- selja Sedlašek (hiš. štev. 43- 56/A) in Stanošina (hiš. štev. 19-30/A) 118. pri Francu TRAFELU, Spodnje Gruškovje 5 - za glaso- valce naselja Spodnje Gruškov- je (hiš. štev. 1-23) in Sedlašek (hiš. štev. 20-21 in hiš. štev. 30- 39) 119. pri Matevžu PERNE- KU, Ložina 8 - za glasovalce naselja Ložina (hiš. štev. 1-13) 120. bivša osnovna šola Rod- ni Vrh - za glasovalce naselja Rodni Vrh (hiš. štev. 1-15 in hiš. štev. 17-45) 121. pri Dragici KAJZER, Strajna (bivše Večeričevo) - za glasovalce naselja Strajna (hiš. štev. 1-35 in 46-53/A) in Rodni Vrh (hiš. štev. 16) 225. pri Miranu VINKU, Dežno pri Podlehniku 27 - za glasovalce naselja Dežno pri Podlehniku (hiš. štev. 25-44) in Gorca (hiš. štev. 39-49/A in hiš. štev. 65-94) 223. pri Konradu VAUPO- TIČU, Sedlašek 71 - za glaso- valce naselja Sedlašek (hiš. štev. 58-85 in hiš. štev. 90-94) 224. pri Francu KOZELU, Ložina 35 - za glasovalce nasel- ja Zg. Gruškovje (hiš. štev. 25 32) in Ložina (hiš. štev. 29-35) 226. pri Mirku ŠIROVNIKU, Podlehnik 28 - za glasovalce naselja Podlehnik (hiš. štev. 27- 41) in Gorca (hiš. štev 27-29 in hiš. štev. 50-64) 227. pri Francu DROBNIKU, Jablovec 10 - za glasovalce na- selja Strajna (hiš. štev. 57-60) in Jablovec (hiš. štev. 1-6 in hiš. štev. 9-20) KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA 127. pisarna KS Ptujska Gora - za glasovalce naselja Podlože (hiš. štev. 1-42), Ptujska Gora, Slape (hiš. štev. 1-4, hiš. štev. 7-9 in hiš. štev. 11) in Stogovci (hiš. štev. 50-57) 128. pri Silvestru TOPO- LOVCU, Podlože 67 - za glaso- valce naselja Podlože (hiš. štev. 43-86) 129. pn Francu VEKU, Sto- govci 17/A - za glasovalce na- selja Stogovci (hiš. štev. 1-49) 130. pri Karolini SAJKO, Slape 19 - za glasovalce Janški Vrh (hiš. štev. 41-64) in Slape (hiš. štev. 5-6, hiš. štev. 8-10 in hiš. štev. 12-32) 131. pri Ani RODOŠEK, Janški Vrh 10 - za glasovalce naselja Janški Vrh (hiš. štev. 1- 40) 132. pri Stanku BEDENIKU, Doklece 7/A - za glasovalce na- selja Doklece KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE 140. Dom krajanov Stoperce - za glasovalce naselja Grdina, Stoperce, Dol pri Stopercah, Kupčinji Vrh in Zgornja Sveča KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI PTUJU 144. Poslovni prostor KK Dravinjski Vrh 32 - za glasoval- ce naselja Dravinjski Vrh (hiš. štev. 13-54) in Vareja (hiš. štev. 50-52 in 55-56) 145. pri Francu EMERŠIČU, Lancova vas 44 - za glasovalce naselja Lancova vas (hiš. štev. 9-98) 146. prostor terenske skup- nosti Majski Vrh 50 - za glaso- valce naselja Ljubstava (hiš. štev. 35-46) in Majski Vrh (hiš. štev. 9-57) 147. pri Jožefu TRAFELl, Ljubstava 15 - za glasovalce na- selja Ljubstava (hiš. štev. 1-34) in Vareja (hiš. štev. 57-65/A) 149. Dom vaščanov Pobrežje - za glasovalce naselja Pobrežje 151. Dom vaščanov Soviče - za glasovalce naselja Dravci, Soviče in Vareja ( hiš. štev. 2- 48/A) 152. Gasilski dom Tržeč - za glasovalce naselja Jurovci, Lan- cova vas (hiš. štev. 1-8/A), Maj- ski Vrh (hiš. štev. 1-8) in Tržeč 154. Osnovna šola Videm pri Ptuju - za glasovalce naselij Dravinjski Vrh (hiš. štev. 1- 12/B in 55-67), Majski Vrh (hiš. štev. 29/A), Sturmovci, Vareja (hiš. štev. 1) in Videm pri Ptuju KRAJEVNA SKUPNOST ZAVRČ 158. Gasilski dom Zavrč - za glasovalce naselja Goričak (hiš. štev. 1-39), Hrastovec, Turški Vrh (hiš. štev. 1-22/A) in Zavrč 159. Gostilna Težak, Turški Vrh 51 - za glasovalce naselja Belski Vrh , Gorenski Vrh, Ko- renjak, Pestike, Turški Vrh (hiš. štev. 30, 32-34/B, 46, 48-59, 87, 105-106 in 110-113) 160. pri Jožefu LEVANIČU, Turški Vrh 75 - za glasovalce naselja Drenovec, Goričak (hiš. štev. 40-58) in Turški Vrh (hiš. štev. 23-24, 28-31, 35-43, 60- 81, 84-88/A, 92-104/A in 108- 109) KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE 161. Osnovna šola Žetale - za glasovalce naselja Čermožiše (hiš. štev. 23-99)' 162. poslovni prostor Olge Meglič, Dobrina - za glasovalce naselja Dobrina (hiš. štev. 1-75) 163. pri Leopoldu ŽELEZNI- KU, Kočice 1 - za glasovalce naselja Kočice (hiš. štev. 1- 10/A in 50-75) 164. pri Antonu BOŽIČKU, Kočice 45 - za glasovalce nasel- ja Kočice (hiš. štev. 11-49) 165. pri Janezu POTOČNI- KU, Nadole 50 - za glasovalce naselja Nadole (hiš. štev. 1-54) 166. pisarna KS Žetale - za glasovalce naselja Žetale (hiš. štev. 1-62/A) 167. pri Stanku KOLARJU, Žetale 80 - za glasovalce nasel- ja Žetale (hiš. štev. 63-115) Ta odločba začne veljati ta- koj, objavi pa se na oglasnih deskah krajevnih skupnosti Cir- kulane, Dolena, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska Gora, Stoperce, Videm pri Ptu- ju, Zavrč in Žetale. Številka: 354-1/90-1/MK Datum: 5/6-1992 Tajnik OVK: Milan KORŽE Predsednica OVK: Elizabeta ŠOŠTARIČ Mlado življenje v haloških hribih. Vareja, II. '92 (Foto: I. dani) Cesta med haloškimi hribi. Okolica Žetal, IV. '92 (Foto: I. dani) TEDNIK — 18. JUNIJ 1992 TRZNI KAŽIPOT — 11 12 — TRŽNI KAŽIPOT 18. JUNIJ 1992 — TEDNIK TEDNIK — 18. JUNIJ 1992 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 13 Pri Francu Matulu v Zgornji Sveči ČAS SE JE USTAVIL Ia' dobrih dvajset kilometrov s Ptuja — drug svet. Ke kakšnih tristo metrov nad dolino drugačno življenje. Ali tik- taka ura v Zgornji Sveči 5 počasneje kot drugod? Na prvi po- gled se je čas povsem ustavil. Potem jih odkrivaš, te spremem- be, ki M) se dogodile v dolini en dva tri, sem pa prihajajo počasi, zelo počasi. Zaradi strme nagnjenosti pobočij ali ne- kakšne trmoglave vztrajnosti ljudi? Nekaj je gotovo: v tem ha- loškem raju živijo od zmeraj in tisto življenje, ki ga določa dnevna politika, svetovni gospodarski tokovi in v katerem se peha za bogve čim skoraj vsak izmed nas, sem ne seže. Tukaj nimajo televizijskega sprejemnika, radio poslušajo malokdaj. Franc Matul je star 73 let, vendar čil in zdrav. "Na tej postelji, kjer spim sedaj, sem se rodil. In v njenem predalu sem spal kot otrok," mi z vesel- jem pokaže. "Moja hišji je stani približno 300 let," pove. Butana je in razloži mi, da so tram(wi obdelani siuno s se- kiro, žage takmt očitno ni bilo. Okenca so tolikšna, elit nivno glavo lahko pomoliš skoznje. Ni jih veli- ko. In zato je velikii izba temačna in skrivnostna. Eno in dnigo ckI- pravi žiimica, ki jo gosptKkir prižge tik nad našimi glavami. Strop je namreč nizek a izjemno pester, siij je na prečnih tramovih mogoče najti vse predmete, ki se jih sptMn- nite. Elektriko imajo /a kakšnih 20 let, p{>ve Franc Matul, votlovoda pa sevedij nimajo. V bližini sta dva izvira, vendar uporabljajo kar kip- nico, ki jo zbirajo v odsluž.eni hla- dilni omari. Kuhinja in gospodarsko po- slopje sta prislonjena k hribu, natančneje, četrta stena je kar živa skala. "To je dobro," meni gospodar, "saj je prijetno hlad- no. Sam sem razstrelil skalo z dinamitom." Razen luči poganja sedaj elektrika tudi žrmlje. Na- peljati nameravajo še elek- tričnega pastirja. "Saj ga prav- zaprav ne potrebujem. Vse oko- li je moje in te tri krave s te- ličkom se lahko pasejo, kjer se hočejo. Le poiskati jih je treba zvečer." Kmetija ima 11 hektarjev, od tega raste približno na polovici gozd, sicer pa so travniki in šti- ri njivice. Razen krav imajo še svinje, kokoši in psa Pazija. Domači, to sta poleg Franca še njegovi sopotnici Micika in Ti lika, ne morejo sami vsega obdelati. Pravzaprav Micika ku- ha in skrbi /a hišo, Tilika pa za živino in zemljo. Tudi Francu nikoli ne zmanjka opravil. Ob mojem obisku so dobili pomoč — zeta Franca Letonjo in nje- govega prijatelja Martina Koko- la iz Majšperka, pa še dva po- močnika. In zaradi njiju oziroma njunega dela sem pravziiprav pri.šla. To sta Miran Pernat iz Slo- venje vasi, izučen pek, in Aleš Mlač s Ptuja, diplomiran veteri- nar. Običajno prideta še dva, tako da z združenimi močmi hitreje in učinkoviteje delajo. Delajo nam- reč v projektu "ptmioč na kmeti- jah" v okviru javnih del. V pro- jekt, ki teče šele od začetka maja, je vklju-čenih osem brezposelnih, ki pomagajo na ravno tolikih kmetijah. Tokrat sta najprej žaga- la drva, potem pa sadila konizo. S palico, kot jima je pokaziil go- sodar. Vsak izmed njih, ki sem jih tistega majskega dopoldneva sre-čala v Zgornji Sveči, ima pravo življenjsko zgodbo, kot bi rekel kakšen pisatelj. Vsaka bi bila čudovito izhodišče za pripoved o nas, ki se vsak dan srečujemo, pa se ne poznamo. Tako pa bom zapisala samo še gospodarjevo misel, ki mu očitno ne pusti spati: "Ni prav, da zaposlujejo v tovarnah lju- di s kmetij, ki potem propada- jo. V tovarnah naj delajo tisti, ki nimajo ničesar razen samih sebe. Ne razumem ljudi, ki si- lijo z zemlje v stanovanja in tovarne. Na primer moja hčer- ka. Tu imamo vse, kar potre- bujemo — meso, mleko, jajca, zelenjavo..., ona pa dela v Majšperku kot predica in živi z družino v bloku." Milena Zupanič Kakšne dva tri korake pred Francem Matulom je že konec njegovega "dvorišča", ki se tu prevesi v strmo pobočje. Žrmlje še vedno uporabljajo, le da po novem na elektriko. Micika pa kuha in seveda peče kruh v klasični peči na drva. Tisti, ki delajo, potrebujejo pijačo. V Matulovi kleti čakata na pivce ja- bolčnik in slivovica. Tehtnico je kupil Franc Matul v Mariboru leta 1943 in še vedno je na- tančna - za vse, ki niso težji od 100 kilogramov. S podstrešja je gospodar prinesel prekajeno meso, sir in kruh. Lačni ne morejo delati. Miran Pernat je mladost preživel na kmetiji, kasneje se je izučil za peka, do sedaj pa delal vse mogoče. Tu tudi Aleševa diploma veterinarske fakultete ne pomaga nič — ko- ruzo se je potrebno naučiti saditi tako, kot je navajen gospodar. 14 — NEKOČ IN DANES 18. JUNIJ 1992 — TEDNIK PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO Janez moder, starši zeleni Starši iz Kluba staršev za boljšo šolo OŠ Mla- dika Ptuj izražamo javni protest in nestrinjanje zaradi letošnjih cen šolskih učbenikov, zlasti ti- stih, ki jih DZS prodaja po katalogu Modrega Ja- neza. Učbeniki so se namreč podražili daleč nad tem, kar je mogoče opravičiti z inflacijo in stroški, tudi za dvainpolkrat več, kot bi bilo upra- vičeno. Marsikateri družinski žep bo tako za to- vrstni izdatek preplitek. 2c površen izračun za sedmošolca v navedenem katalogu pove, da bodo stsarši za učbenike odšeli okrog 20.000,00 SLT. Nismo za tako nedorečen zaslužkarski način prodaje in monopolni položaj Državne založbe Slovenije, ki nas kot edini založnik pri nas oskrbuje s tako dragimi in povrh še nekvalitetni- mi šolskimi knjigami in delovnimi zvezki. Zato starši, postanite tudi vi modri. Nikar in ni- kakor ne hitite. Naglica se včasih slabo obrestuje. Kupujte raje učbenike s premislekom. Tudi vi se lahko obnašate tržno. Mnoge učbenike lahko ku- pite rabljene in ceneje od starejših vrstnikov vaših šolarjev. Prihranek ni zanemarljiv. Pomisli- te tudi, koliko papirja gre za učbenike in s tem dreves. Le zakaj morajo rabljeni učbeniki obležati na zaprašenih podstrešjih? Poskušajmo razmišljati tudi ekološko. Zaradi vsega tega pozivao vodstva vseh osnov- nih šol v naši občini in svete staršev, da sprožijo na vseh šolah akcijo organiziranja samopomoči, kot so: sejmi rabljenih šolskih knjig, nakup v ov- kiru šole vsaj za socialno ogrožene učence, učitelji pa naj pravočasno obvestijo učence in starše o potrebnih učbenikih. Staršem naše šole Mladika predlagamo nasled- nje še preostale možnosti ugodnejših nakupov šolskih učbenikov in drugih pripomočkov: 1. V ponedeljek, 22.junija, in v torek, 23. juni- ja, bo na naši šoli med učenci vseh razredov pote- kala pod vodstvom učiteljev "menjava šolskih učbenikov", izposojevalnina za stari učbenik bo 300 SLT, za novega pa okrog 50 % cene. 2. V prodajalni ALF na Prešemovi 11 v Ptuju bo predvidoma v obeh počitniških mesecih pote- kala izmenjava rabljenih učbenikov med učenci vseh osnovnih šol v naši občini in to določenega dne v tednu, kar bo pravočasno objavljeno v Ted- niku. 3. 2e v juniju in prvi teden v septembru bo v okviru Zavoda za šolstvo RS in ZPMS organizi- ran sejem rabljenih učbenikov v vseh večjih kra- jih Slovenije - predvidoma tudi v Miklošičevi uli- ci v Ptuju, kar bo še prav tako objavljeno. 4. V papirnem butiku PETIJA (pri restavraciji Ribič), papirnici Petlja (pri podhodu Mestnega kina Ptuj) in na stojnici Petlje (pri blagovnici v Ptuju) ponujajo ugoden nakup vseh drugih šol skih potrebščin po ugodnih cenah in s plačilom na 3 obroke brez obresti. Podrobnejša ponudba s cenami najbolj iskanih artiklov bo objavljena v Tedniku. 5. Zasebno podjetje MEDIUM, d.o.o., iz Kran jske 13 v Radovljici (tel. 064 75-988) ponuja ko- lekcijo šolskih zvezkov iz okolju prijaznega lOO % recikliranega papirja. Do konca junija jamčijo naslednje cene: — zvezek A 5 — 40 listov 46,OO SLT — zvezek A 5 — 60 listov 59,00 SLT — zvezek A 4 — 40 listov 78,00 SLT — zvezek A 4 — 60 listov 98,00 SLT KLUB STARŠEV ZA BOLJŠO ŠOLO PRI OŠ MLADIKA PTUJ PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO Dobri človek od Negove v bolnišnici Ptuj Ob pomembnih dogodkih, posebno ob tra- gičnih, se misli strnejo v tiste drobce, ki so se nam še posebej vtisnili v spomin, spomin na nek čas ali človeka. Pot Ivana Krambergerja, dobrotnika od Nego- ve, se je končala nedaleč od njegove domačije. Nedaleč pišem zato, ker je v zadnjih letih mnogo- krat preromal celo Slovenijo, še prej pa precejšen del Evrope. Njegove poti so v zadnjih letih redno spremljali mediji in samo občudovali smo lahko energijo, s katero je korakal za nenavadnimi cilji. Nenavadnimi za miselnost povprečnega Sloven- ca, ne pa tudi za Ivana Krambergerja samega. Zanj smo izvedeli iz časopisnih novic. Pred leti so se začele pojavljati, skoraj vedno v zvezi z do- natorstvom na področju medicine. Morda je že ta- krat imel željo postati predsednik Slovenije. Iz njegovih dejanj se tega še ni dalo slutiti. V naši javnosti se je pojavil v trenutku, ko smo že dobro spoznali občasne hude stiske, tudi v zdravstvu. Saj se še spominjamo bencinskih bonov in po- dobnega. V bolnišnici, na hemodializi smo imeli posebej hude probleme. Zdravili smo številen bolnike, tu- di iz Hrvaške. Aparatur ni bilo mogoče nabaviti, ker ni bilo deviz. Krambergerjev rojak, znani ptujski zdravnik primerij dr. Neudauer je stopil z njim v stik in kmalu smo dobili prvega od dveh aparatov, ki jih je poklonil našim bolnikom. Po- leg je poslal kup zdravil in rezervnih delov. Kot mlajši zdravnik sem prebil precej časa ob pregle- dovanju teh naprošenih in nenaprošenih daril in sem se ob napisu na enem od kartonov od srca nasmejal. Pisalo je z njegovo pisavo: "Zdravila za vse bolezni." Vrednost njegovih daril se je omalovaževala in precenjevala. Vsak je imel svoje mnenje, kakor je pač gledal na medijsko zanimivega človeka. Ko je bil v "sporu" s sosednjo bolnišnico, so me od tamkajšnjega časopisa klicali po telefonu in mi polagali na jezik, da nam je dal zastarele, zanič aparate, da vse skupaj ni dosti vredno in podob- no. Odgovoril sem približno takole: ob vseh ple- menitih in pametnih in dobrih Slovencih naši bol- nišnici česa velikega ni poklonil nihče razen Iva- na Krambergerja. Aparati niso bili novi, zahtevali so ogromno sestrskega dela. Mi smo na njih nare- dili veliko število strokovno neoporečnih dializ in uspešno zdravili večje število bolnikov. Ob neko- liko več našega dela bolniki niso občutili, da niso na najmodernejšem aparatu. V tem času bi zago- tovo lahko zdravili le dve tretjini teh bolnikov. Tem bolnikom je dal veliko: varnost, tudi življen- je. Tudi poklonjenih zdravil smo veliko večino koristno uporabili. Te "Krambergerjeve" aparate smo nadomestili z modernejšimi. Njihov namen ni nič drugačen, le naše delo je nekoliko lažje in popravljati jih je težje in dražje. Spominjam se njegovih obiskov v naši bol- nišnici. Največkrat se je pripeljal s svojim "bu- gattijem" in pod okni bolnišnice je kmalu nastala prava gneča. Največ smo se pogovarjali o proble- mih in kako bo skušal pomagati. Govorili smo tu- di o drugih stvareh. Pripovedoval je, kako je se- stavljal ta avto, in ko nam je razložil nekaj po- drobnosti, smo v delih avta prepoznali dele dotra- jane medicinske opreme. Rad je zahajal v skraj- nosti v sproščenem pogovoru, in če je presodil, da je kdo še posebej utesnjen, je hitro poskusil s kal^no pronicljivo provokacijo, nepotrebnim komplimentom, njemu svojsko simpatično vul- garnostjo, ki je sicer ne bi uporabil. Navadno je žrtev odreagirala tako, kot si je zamislil. Bilo je spontano, domače, "Krambergerjevo". Nekoč je med takim obiskom popravljal "svoj" aparat na dializi. Ni in ni uspel odviti nekega vi- jaka. V rokah ni imel prave moči, povedal je, da ni čisto zdrav. Priskočil sem na pomoč, in ko sem ta vijak mimogrede odvil, je hudomušno ugoto- vil: "Glej, glej, kako pameten doktor!" V novih časih je Ivan Kramberger začel kariero pravega politika. Mnogo bolj je prišel do izraza njegov kritični duh in spoznali so ga po vsej Slo- veniji. V svojih nastopih ni skrival svojega dona- torskega dela, nikoli pa nisem dobil občutka, da je prešel meje dobrega okusa na račun te svoje žilice. Kot smo ga spoznali in presodili Slovenci, si je zastavljal visoke, vedno višje cilje. Mnogi ga ni- so razumeli. Slovenski mentaliteti še ni bil domač ta duh, to gibalo, kar si je on v tujini nedvomno pridobil in kar je filozof označil kot: človek brez meja. Ivan Kramberger si meja ni postavil in sedaj, ko je svojo pot prehodil do konca, ga razumemo bolje, saj je navsezadnje za te svoje cilje dal življenje, ne glede na vse okoliščine. In če smo Slovenci to spoznali in se zavedli, da imamo mnogo razlogov za samozavest, čeprav Kramber- gerjevega tipa, nam je dal več kot nekaj dializnih aparatov in zdravil ali zanimivo osebo na poli- tičnem prizorišču. Večkrat pade kakšna kritična beseda z zvezi z odnosi do bol- nikov v ptujski splošni bolnišni- ci, zato se čutimo dolžnega, da bralcem Tednika Ptuj predstavi- mo svojo izkušnjo. 16 dni smo bili pacienti ki- rurškega oddelka. Presenetili so nas pozornost, človeška toplina in razumevanje vsega osebja oddelka in celotne kirurške eki- pe na čelu z dr. Sokoličevo in drugimi zdravniki, saj so bili vsi prijazni in vedno so nam po- magali. Enako prijazni so bili tudi z drugimi bolniki, starimi ali mladimi. V takem okolju se bolnik boljše počuti, to pa pri- speva tudi k hitrejši ozdravitvi in lažjemu prenašanju bolečin in odsotnosti od doma. Osebju ptujske bolnišnice se iskreno zahvaljujemo za njiho- vo humanost in človeški odnos. Bolniki: Robert Muhič, Ptuj, Lizika Čuš, Moškanjci, Zdenka Repec, Hajdoše KOTIČEK ZA UPOKOJENCE Predsednik ZDU Ptuj M. Bernhard odgovarja A. Pišku V članku "Stranka ali društvo-to ni vprašanje" pisec Albin Pišek, predsednik območne organizacije Demokratične stranke upokojen- cev Ptuj, razočaran ugotavlja, da se na skupščini ZDUS 28. aprila ni zgodilo tisto, kar je pričakoval. Omenja željo po sklicu volilne skupščine ZDUS ter izraža kriti- ko, da na skuščino ZDUS ni bila vabljena Demokratska stranka upokojencev. Zavzema se za sode- lovanje ob hkratni pripombi, da upokojenci ne bodo dovoljevali, da bi v imenu ZDUS posamezniki delovali proti ciljem stranke. Na vsebino članka daje občin- ska Zveza društev upokojencev Ptuj tale komentar: Zveza društev upokojencev Slo- venije kot nestrankarska, humani- tarna organizacija je sklicala svoj redni občni zbor na podlagi skle- pov pristojnih organov. Na občni zbor ni bila povabljena noben a stranka. Na zboru so delegati iz vseh občinskih zvez društev upo- kojencev obširno razpravljali o poročilu o delu ZDUS v zadnjih dveh letih ter sprejeli programske usmeritve za delo v naslednjem le- tu. Program nalog in usmeritev je objavljen v glasilu Vzajemnost, št. 5/92. Delegati razen treh iz občinskih zvez Celja in Kopra, ki so poudar- jali pomembnost stranke upoko- jencev, niso bili navdušeni nad ta- kimi pogledi in so odločno za- vračali pobude za strankarsko opredeljevanje v društvu upoko- jencev. Tudi naš delegat iz Ptuja se je odločno zavzel, da ostanejo društva ter ZDUS nestrankarska, stanovska, humanitarna organiza- cija upokojencev Slovenije. Tako stališče delegata je slonelo na opredelitvah iz 22 društev našega področja in ima zato svojo težo in utemeljitev. Razprava na zboru, v kateri je sodelovalo 17 delegatov, je v celo- ti sprejela podano poročilo o uspešnosti delovanja ZDUS, predvsem na področju zakonodaj- nih pobud, in programske naloge za vnaprej. Zakaj delegati s po- dročja, ki ga omenja gospod Pišek, niso javno izrazili domnev- na stališča, ki jih ima v mislih, nc moremo vedeti. Imeli so vse možnosti. Vsi delegati so se s sprejemom poročila in programa dela odločno opredelili za status organizacije, ki jo imajo društva upokojencev, ki imajo svoj lasten program in številčno članostvo. V članku so omenjeni tudi slabi odnosi z ZDUS. Po kakšni oceni taka ugotovitev in trditev? ZDUS in v njej večina društev upokojen- cev se je v 46 letih delovanja in se bo tudi v bodoče zavzemala za in- terese ter status v družbi za vse upokojence ob sodelovanju z vse- mi dejavniki, ob utrjevnju korekt- nih odnosov in spoštovanju. Dograjevanje sistema na po- dročju stanovanjskega gospodar- stva in reševanje odprtih stano- vanjskih vprašanj upokojencev, utrjevanje zdravstvenega varstva in zavarovanja, uveljavljanje po- kojninskega zakona pa še kaj je v domeni vseh dejavnikov. Zato se bodo društva še vnaprej v usklaje- nih akcijah zavzemala, da bodo problemi ob dograjevanju zakono- daje šli skozi normalen postopek v skupščinski proceduri in končno dobili za nas upokojence boljše rešitve. Uspehov pa bodo prav gotovo vsi veseli. Enotnost upokojencev mora biti naše vodilo ob sodelovanju na ko- rektnosti in objektivnosti tudi v sredstvih informiranja. Zato v celoti zavračamo naved- be pisca članka o stališčih društev upokojencev na našem terenu, ker v njem ni odseva dejanskega stan- ja, ki je bilo na občnem zboru ZDUS tudi z našim delegatom povsem drugačno. Predsednik ZDU Ptuj Mirko Bernhard TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 42. NADALJEVANJE Prisodili so mu tri mesece ka- zenske čete. Zatrdil je, da bo že prestal, saj niti ni tako nevarno kot v prvi vrsti strelskih jarkov. Drugo o sebi ni hotel govoriti, po uniformi sem videl, da je iz pehotne enote. Zgovomejši je bil starejši vojak, Nemec. Ta mi je povedal, da je v četi največ takih, ki so kršili disciplino ali zaspali na straži, nekaj zaradi kraje in podobnih prestopkov. Tudi političnih je bilo nekaj, to je takih, ki so kritizirali vodstvo - politično in vojaško, kaj nedo- voljenega napisali v pismu in podobno. Do takrat nisem vedel, da lah- ko tudi zaradi takih stvari pri- deš v kremplje sadistom v ka- zenski četi. jPisal sem domov precej odkrito, včasih priložil tudi icak sovjetski propagandni listič, zlasti take z ilustracijo in verzom, pa ni bilo nič. Pozneje sem ugotovil, da so vsa ta pi- sma doma tudi dobili. Vseeno sem po tem srečanju z vojaki kazenske čete postal previd- nejši. Pri delu z ujetniki sem se po- služeval že opisane prakse, da sem jim delil domač tobak, pa tudi kako cigareto in kruh. Ku- hano hrano so imeli kar izdatno, večinoma gosto enoločnico iz ječmenove kaše, fižola ali krompirja, zato z njimi nisem imel težav, njihova delovna sto- rilnost pa je bila na višini. Seveda je v skladu z nemškim vojaškim drilom bilo treba dela- ti vse na komando. Dvig hloda, enoten korak, položitev hloda na komando, potem postrojitev skupine in odkorakanje po dru- go breme. Z ujetniki sem se do- govoril, da je dviganje, kora- kanje in spust komandiral eden od njh, in sicer po njihovo, tako kot so to delali kot "sapjori". Šlo je brezhibno, med korakan- jem pa so včasih zapeli kako svojo koračnico. Nihče od po- veljujočih mi zaradi tega ni ničesar očital ali prepovedoval, samo da je delo dobro napredo- valo. Še pred mrakom je bilo treba ujetnike predati stražarjem, da so jih na kamionih odpeljali v začasno taborišče. Seveda so jih prej skrbno prešteli. Tudi za vo- jake kazenske čete je bilo delo končano, piloti zabiti, nosilci in tramovi postavljeni; pritrditi mostnice na tramove, to je bilo izkjučno delo naše enote, zato smo delo nadaljevali še pozno v noč, da je bil pristan za prista- janje brodov pripravljen in so ga naslednje jutro že začeli upo- rabljati. Med tem delom sem imel še priložnost videti, kako so delo- vi?če zapuščali tisti "nesrečni- ki" iz kazenske čete. Ves dan so delali nagi v vodi, čeprav je bi- lo že precej hladno in oblačno. Pred odhodom so se oblekli in se postrojili... Tedaj jih koman- dir začne divje zmerjati z "uma- zanimi svinjami". Morali so se zopet sleči doolega, oditi v reko in drug drugega drgniti z ostro rečno mivko. Ko so bili dovoj "umiti", so morali še nekaj časa tekati sem in tja po obrežju, se plaziti po trebuhu po mivki in delati podobne "terenske vaje". Potem se jim ni bilo treba nič več "tuširati", kar obleči so se morali in strumno odkorati, ob tem pa še zapeti poskočno po- smehljivko "Lepo je biti vo- jak..." Jaz kaj takega ne bi vzdržal, raje smrt, sem si mislil. 22. SEPTP:MBER 1943 Takoj zjutraj smo začeli delo na novem delovišču, severno od prejšnjega. Ob obrežju Dnepra so bile v vodi nakopičene ogromne količine hlodovine iglavcev, ki so jih s preprostimi splavi pripeljali iz gornjega to- ka Dnepra. Debla so bila za silo povezana v splave z debelim protjem. Opravili so delitev dela. Precej vojakov se je lotilo splavov, debla lepo poravnalo in jih trdno zbijalo skupaj z železnimi sponami. Pri tem so pomagali tudi vojni ujetniki, pripeljali so isto skupino od prejšnjega dne. Pripraviti je bilo treba okoli dvesto takih spla- vov. Nisem še imel prave pred- stave čemu vse to. Še pred pravo razporeditvijo dela me je poklical komandir čete in nekoliko posmehljivo dejal, da pod "mojim varstvom znajo ujetniki pridno delati". Potem je resno odločil, da mi dodeli dvojno skupino ujetni- kov, s katerimi bom odšel južneje od mostov na Dnepru, kjer je žaga in pristan poln lad- jic oziroma bark. Na barke bo- do ujetniki kar se da pridno na- kladali deske, barke pa bodo potem odvažali z motornimi čolni. Disciplinsko bom odgo- voren, če motorni čolni ne bodo polno zaposleni. (Te čolne so imenovali S-Boot - jurišni čoln z močnim motorjem. V bojih so jih uporabljali za napade na vod- nih površinah, za prevoz vojakov čez reke in tudi z.a vlačilce.) Vojni ujetniki so se vrcali na i-no od bark, jo pripeli na čoln in že je šlo po Dnepru navzdol. V čolnu je bil tudi pomočnik komandirja, ki mi je spodaj v pristanu in na žagi odkazal de- lovno nalogo. Za preizkušnjo so morali ujetniki tisto barko brž /vrha naložiti z deskami. Kma- lu je z motornim čolnom poto- vala nazaj po reki navzgor, se- veda počasi, čeprav je motor ieloval s polno močjo. Delo je steklo. Deske smo na- kladali na barke, ki jih je bilo v pristanišču dovolj, še več pa raznih manjših lesenih čolnov. Naložen tovor so odvažali z dvema motornima čolnoma. Med nakladanjem so imeli ujet- niki več oddihov kot pa posad- ke čolnov. Ujetniki so bili pre- senečeni, ko so za kosilo v enem izmed čolnov pripeljali kotel (posebna posoda za pre- voz ali prenos tekoče hrane, ki je v posodi ostala tudi topla), poln hrane iz bataljonske kuhinje. Ujetniki, vsaj moja skupina, so dobili enako hrano kot vojaki. Po kosilu je bilo še nekaj časa prosto. Med številnimi lesenimi čolniči v pristanu sem izbral enega in se v njem kot otrok guncal na plitvi, skoraj stoječi vodi. V tem me zmoti eden od ujetnikov, pokazal mi je na ne- koliko večji čoln z veslom in predlagal, da sedem vanj, on bo pa veslal. Tako sem tudi nare- dil. Kaže, da je tisti ujetnik kar užival v čolnu. Narahlo je začel tudi prepevati pesem o Volgi. Ni bil doma ob tem veletoku, tem- več ob enem njenih pritokov, ni- sem si pa zapomnil katerem. Kakih 50 metrov od brega sem mu dejal, da naj obrne, in to je tudi storil. V tistem pa se je v motornem čolnu po reki pripeljala skupina častnikov. Ustavili so in eden od njih - bil je major iz pehotne enote - je začel nad mano divje vpiti. Zah- teval je podatke in grozil, da me bo pri poveljniku prijavil. Poučeval me je, kako velik prekršek sem napravil, saj bi me lahko ujetnik s čolnom pre- vrnil in mahnil z veslom po gla- vi, potem pa bi skupina ujetni- kov pobegnila. Olajševalna okoliščina pri tem je bila, da sem imel v rokah puško. Na moj zagovor je še odsekano pri- bil, da sovražnik vedno ostaja sovražnik, tudi ko je ujetnik, in tako ga moramo tudi obravna- vati. Ujetnik je ubogljivo začel po- spešeno veslati prti obrežju in čez čas dejal "Neharoši aficer" in dodal, da je takih dosti tudi pri njh. "Neprimeren odnos do so- vražnika" sem tisti dan pokazal še enkrat. Zvečer, ko smo na- ložili z deskami zadnji dve bar- ki, so se morali vkrcati tudi ujetniki in se enakomerno pose- sti po deskah, pač zaradi ravno- težja. Po predpisih sem se kot zadnji vkrcal tudi sam in misli obsedeli na zadnji barki. Toda počastnik iz čolna mi je ukazal, da naj pridem v čoln. Nisem ga ubogal, ker sem mislil, da me samo preizkuša, ali bom pustil nadzor nad ujetniki. Vendar je bil njegov nastop še bolj oster. Splezal sem z barke in po plitvi vodi bredel proti čolnu. V čolnu me je potem tisti podčastnik še enkrat oštel, da ne znam paziti na svojo varnost. Pokazal mi je nazaj na barko, ki je bila zaradi tovora skoraj do roba pogreznjena v vodo, in de- jal, da bi se med vožjo kaj lah- ko zgodilo, da pljuskne kak večji val čez rob in vse skupaj bi šlo na dno. Vendar se nič ta- kega ni zgodilo, normalno smo pristali na odlagališču tovora. Dalje prihodnjič TEDNIKziilJHl!^ NASVETI — 15 V VRTU Strokovna služba za varstvo rastlin iz Kmetijskega zavoda Maribor je 4. junija posredovala obvestila o varstvu plantažnih nasadov, iz katerih povzemamo nekatere napotke, saj bodo kori- stni za varstvo v SADNEM VRTU: Pojavov primarnih okužbv ja- blan s škrlupom ali sadno kra- stavostjo iz zimskih trosov ni več, še vedno pa obstaja nevar- nost sekundarnih okužb. Če smo doslej uspeli preprečiti okužbe na listju jablan in ni opaziti škrlupastih peg, tudi se- kundarne okužbe ne bodo nare- dile posebne škode. Kljub temu pa preventivno škropimo še na- prej in to le s površinskimi doti- kalnimi fungicidi: dithane M 45, captan, delan ali antraeol v 0,2-odstotni koncentraciji v po- daljšanih presledkih 12 do 14 dni. Nekatere sorte jablan (ida- red) so občutljive na plesen in jo le s težavo zadržujemo. Močno plesnive poganjke po- režemo in sežgemo, drevesa pa škropimo s kombiniranimi fun- gicidi, kot sta antraeol BT ali enomil WP 50 v 0,2-odstotni koncentraciji, priporočajo pa tu- di uporabo samo močljivega žvepla, kot sta pepelin ali cosan v 0,3-odstotni koncentraciji. Opazovanja izleta metuljčka jabolčnega zavijača, ki pov- zroča črvivost jabolk, kažejo od nasada do nasada različno in- tenziteto. Ne glede na pogo- stnost izleta metuljčkov bo vsa- ko rodno drevo bolj ali manj napadeno. Da preprečimo črvi- vost sadja jablan in hrušk, takoj poškropimo z zolonom. basudi- nom ali gusathionom v 0,2-od- stotni koncentraciji. Zolon je priporočljiv tudi zato, ker je učinkovit proti listnim ušem. Vrtnica, kraljica cvetja in OKRASNIH VRTOV, nas bo s svojim žlahtnim cvetenjem raz- veseljevala vse tja do kasnega jesenskega mrazovja, seveda če bo ustrezno negovana. Cvetni nastavek se bo pri vrtnicah sproti oblikoval, če odrezuje- mo poganjke, ki so odcveteli, če skrbimo za njihovo nego in obdelavo, predvsem pa zdrav- stveno stanje. Najpogostejša bolezen vrtnic je črna listna pegavost, ki je izrazitejša v vlažnejših dežev- nih letih in če so posajene v hladnejših lega. Na listih se po- javijo okroglaste sivočrne pege in se tako širijo, da so grmi vrtnic do julija že brez listov, s čimer je tudi konec nadaljnje rasti in cvetenja. Mlajše liste in vršičke pogan- jkov vrtnic zlasti ob občutnih temperaturah nihanjih in poletni vročini napada pepelasta ple- sen. Rastline, okužene s pepela- sto plesnijo, močno zaostajajo v rasti, ker je ovirana asimilacija. Če se bolezen močneje pojavi, škropimo vsakih lO do 14 dni z 0,5-odstotnim euparenom, 0,3- odstotnim cosanom ali 0,2-od- stotnim antracolom BT. Zgodovinski viri pričajo, da sodi grad glede pridelovanja in uporabe med najstarejše stroč- nice. V ZELENJAVNEM VRTU je bilo pridelovanje graha na naših tleh poznano že pred 3000 leti. Grah, ki so ga do 16. stoletja jedli smo kot suho zrno, so kasneje pričeli upora- bljati kot zelenjavo v svežem stanju v obliki zelenega zrnja. Grah je je mogoče sejati na prosto že februarja in ga nato pridelovati vse do jesenskih slan. Rastna doba je le 20 ted- nov, kar povečuje možnosti pri- delave in uporabe v svežem stanju vse vegetacijsko leto, njegova uporabnost pa se lahko podaljša z vlaganjem in globo- kim zamrzovanjem. Grah ogrožajo nekatere gli- vične bolezni in škodljivci, ven- dar to šele proti koncu vegetaci- je. Najpomembnejša glivična bolezen je grahova pegavost, katere glivne nitke, ki se spoz- najo na stročku po sivorjavih pegah, skozi luščino stroka pre- rastejo v zrnje. Tako zrnje pa, preden dozori, strohni. Graho- va uvelost povzroči, da oku- žene rastline prično nenadoma veneti, porumenijo in propade- jo. Do te bolezni pride le, če grah prepogosto sadimo na isto zemljišče. Bolezni graha se uspešno ubranimo, če ga v pre- sledkih 8 do IO dni dva- do tri- krat poškropimo z 0,2-odstot- nim antracolom. (Jrahar, 5 mm dolg rjavočm sivodlakav hrošček, odlaga jajčeca na zelene stroke. Iz jajčec izlegle ličinke povzroče črvivost grahovih zrn, tako na- padeno zrnje pa ni uporabno za seme. Ko opazimo izlet hroščkov graharja, poškropimo posevek z dipterexom ali basu- dinom v 0,2-odstotni koncen- traciji. Škodo na posevku lahko pov- zroče tudi listne u.ši, ki jih po- dobno kot na drugih vrtninah uničimo s pirimorom ali acteli- com v 0,1-odstotni koncentra- ciji. — • — Po hiokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 13. in 14. ter od 22. do 25. juni- ja, zaradi plodov od 15. do 20. ter 26. in 27. junija, rastline, ki jih pridelujemo zaradi podzem- nih plodov, od 27. do 29. junija ter za cvet in zdravilna zelišča od 20. do 22. in 30. junija. Miran Glušič, ing. agr. KRVODAJALCI Dornava, 2. junija: Slavko Vidovič, Dornava 34; Marija Vidovič, Dornava 34; Vilko Kramberger, Ul. 5. prekomor- ske brigade 1, Ptuj; Anica Go- lob. Dornava 142/b; Milan Le- sjak. Nova vas 111/b, Ptuj; Jožica Petek, Zagorci 74; Brigi- ta Čuš, Mezgovci 64/a; Vladko Krajnc, Sp. Velovlek 24/a; Irena Petek, Gajevci 16/a; Franc Ko- goj, Mezgovci 54; Lidija Baši, Vičava 41; Zvonka Rozman, Hum 27; Matilda Segula, Mez- govci 61/a; Jožica Petek, Dor- nava l/a; Angela Golčman, Dornava 16; Francka Zgeč, Kvedrova 4, Ptuj; Jože Flor- jančič, Dornava 131; Anton Mernik, Slomi 7; Nataša Zver, Janežovski Vrh 37; Lizika Si- monič, Dornava l/a; Milan Stumberger, Mezgovci 40; Vla- sta Žižek, Dornava 131/; Marje- ta Mendaš, Moškanjci 84/A; Ana Kogoj, Mezgovci 54; Mi- ran Z.ieoršek, Me/govci 28. Podjetje za popravilo voz Ptuj, 4.junija: Silvo Božičko, Spuhlja 56/a; Roman Horvat, Placerovci 14/a; Zvone Bohinc, Rimska ploščad 1, Ptuj; Edvard Hojski, Zg. Hajdina 145; Zvon- ko Zibrat, Potrčeva 32, Ptuj; Miran Tušak, Gorišnica 106; Anton Turk, Podlehnik 7/g; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Franc Lovrenčič, Ptuj, Ul. V. Alič 42. Klicani, 7. in 8. junija: Alojz Purg, Stranske Makole 4; Josip Petek, Pretetinec 42; Marjan Vrhovšek, Lancova vas 27; fvla- tevž Vrhovšek, Lancova vas 89/b; Leon Petrovič, Zakl 3; Miran Čeh, Zabovci 59; Božo Fras, Nova vas 3, Markovci; Alojz Soštarič, Gradiščak 8; Lorenco Plenkovič, Kajuhova 5, Ptuj. Posamezniki, 2.in 4. junija: Anica Plohi, Kajžar 28; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesle 21, Kidričevo. Bojan Vrabl, Dorna- va 2/c; Franc Hvauc, Na terasi 2, Maribor; Janez Brunčič, Nad- bišec 23; Irena Jurič, Strafelova 17, Ptuj; Janez Krajnc, Koren- jak 6; Anica Rajšp, Kukava 28; Peter Liber, Lovrečan 19; Franc Gabrovec, U. 25. maja 19, Ptuj; Rudi Topolovec, Jablovec 39; Andelo Vidovič, Dubrava 13/a; Milan Podgoršek, Drstelja 47; Danijel Težački, Martinkovec 7; Milena Murko, Zg. Hajdina 37; Silvester Kiseljak, Prepolje 21; Brigita Nahberger, Zg. Hajdina 37; Marjan Verdenik, Zg. Hajdi- na 38/a; Anton Topolovec, Le- dina 20/a; Jurij Poglovnik, Bevkova 1, Maribor; Zlatko Jus, Morje 37, Fram; Miran Po- glovnik, Bevkova 1, Maribor; Vinko Krulik, Vrablova 84, Ma- ribor; Bojan Gregorinčič, Brunšvik 29/a, Rače; Gorazd Kmetec, Orešje 120, Ptuj; Bo- jan Furek, Lovrenc 54; Srečko Marin, Podgorci lOl; Robert Omik, Radvanje, Pirnatova 25. Ta teden: mineralno-vitaminski dodatki za krave molznice MIVI KM 1-7 ZA KRAVE MOLZNICE (Nadiiljevanje iz prejšnje številke) MlVl KM 5 je pomemben do- datek za krave molznice v po- letnem obdobju. Uporabljamo ga ob prehodnem krmljenju hlev-paša in med pašo. V mešanici je veliko magnezija, ki preprečuje pojav pašne tetanije (komplekse presnovne motjnje, ki se pojavlja pri dobrih molzni- cah zaradi zmanjšanja količine magnezija v krvi). Razmerje kalcij/fosfor je 4:1. Plemenskim telicam jo daje- mo do 75 gr. dnevno(3 zvrhane velike žlice), kravam pa do 150 gr. (6 zvrhanih velikih žlic). MINI KM 6 je poseben mine- ralno vitaminski dodatek za kra- ve molznice v prvih lOO dneh laktacije in za visoko produk- tivne krave. Poleg ostalih sesta- vin, ki so omenjene že pri prejšnjih mešanicah, sta tukaj pomembni visoka vsebnost vita- mina E in nikotinske kisline. Dodatek nikotinske kisline omeji pojav ketoze pri kravah z veliko mleka. Razmerje kalcij/fosfor v me- šanici je 3:1, kravam pa jo vsak dan dajemo 100_200 gr. (4 do 8 zvrhanih velikih žlic). MlVl KM 7 je zadnji iz serije tnineralno vitaminskih dodat- kov za krave molznice. Namen- jen je kravam, ki uživajo obro- ke, siromašne z beta karotinom: koruzno silažo, seno, slamo, krmno peso. Uporabljamo ga tudi ob koncu paše. V mešanici je običajnim sestavinam dodan še beta karotin, ki ima posebno vlogo v reprodukciji in ni po- membne le kot provitamin vita- mina A. Oskrba z beta karoti- nom je dobra v poletnem ob- dobju, kritična pa posebno v poznem zimskem obdobju, ko krmimo veliko konzervirane krme. V konzervirani krmi (po- sebno mrvi) se beta karotin raz- gradi, v kislem okolju travne si- laže pa se ohranja. Posledice pomanjkanja beta karotina se kažejo v embrionalni smrtnosti, tihem gonjenju, zvrgavanju in drugih škodljivih pojavih (za- poznela ovulacija, ciste na jajčnikih). Z uporabo MIVI KM 7 torej preprečimo plodnostne motnje, ki nastanejo zaradi po- manjkanja karotena. Razmerje kalcij/fosfor v mešanici je 3:1. Kravam dajemo 1OO do 200 gr. mešanice dnevno (4 do 8 zvrhanih velikih žlic). Na koncu naj omenim še to, da so tudi mineralno vitaminske mešanice za krave molznice melasirane, kar izboljšuje oku- snost dodatka in preprečuje dražeče prašenje. Čisto za konec pa dobrona- merno opozorilo: krave molze- mo vsak dan, zato iz organizma izgubljajo hranilne snovi, ki se izločajo z mlekom. Izgubljene hranilne snovi tnoramo vsak dan nadomestiti. Če torej doda- jamo mineralno vitaminske mešanice le občasno, ne bomo dosegli želenega učinka. Prihodnjič: mineralno vitqa- minski dodatki za prašiče. Valja Aleksič, dipl. ing. živ. KK PTUJ — Tovarna močnih krmil GOSPODARSKO POMEMBNEJŠE GLIVIČNE BOLEZNI ŽIT Intenzivno pridelovanje žit vpliva na spremembo mikroklime posevka, kar jc razlog za razvoj glivičnih bolezni. Pri gostejšem sklopu, obilnem gnojenju z dušičnimi gnojili in kultivarjih z nizko slamo .so se razširile bolezni, ki pri prejšnjem ekstenziv- nem načinu pridelovanja niso imele večjega pomena. To so prevsem žitna pepelasta plesen, pš<;nična listna pegavost, rjava pegavost pšeničnih plev, fuzarioze korenin, stebla in klasa, ječmenova pegavost, ječmenov listni ožig in povročitelji bolezni pritlehnega dela bili. Gospodarska škoda, ki jo povzročajo, je različna, odvisna od vremenskih razmer, občutljivosti oziroma tolerantnosti kultivarja (sorte) in od tehnologije oziroma pra- vilne nege posevka. 1. GLIVIČNE BOLEZNI, KI ZMANJŠUJEJO ASIMILACIJ- SKO POVRŠINO LISTJA IN BILI TER BOLEZNI KLASA 1. Žitna pcpelasa plesen Je po dosedanjih izkušnjah gospodarsko najpomembnejša glivična bolezen žit pri nas. Skoda, ki jo ta bolezen povroča, je odvisna od mnogih dejavni- kov, predvsem časa, ko so bila žita okužena, s čimer je poveza- na občutljivost oz. tolerantnost kultivarjev, stanja posevka, agresivnosti patogena (glive) in vremenskih razmer. Najhujše so posledice pri okužbi v rani raz- vojni fazi žit, posebej pri ječmenu, kjer je zdaj poleg rženega listnega ožiga pepelasta plesen poglavitna bolezen. Bolezen povprečno zmanjša pridelek za lO %, srednje močna okužba zmanjša pridelek za 15-20 %, močnejša okužba pa še bolj (po nekaterih podat- kih pri ječmenu do 50 %). Prve bolezenske znake pepe- laste plesni težko opazimo. Naj- prej se pojavlja na bilih in listih v bližini zemlje v obliki nežne belosivkaste prevleke. To je mi- celij glive, v njem se oblikujejo trosonosci in nespolni trosi - oi- diji. Z njimi se bolezen širi po vseh mladih delih ra.stline, okuži tudi plevice in v času mlečne zrelosti moti polnjenje zrnja s škrobom. Belosivih blazinic, zna- čilnih za žitno pepelasto plesen, pri temperaturah nad 25 C ne opazimo več. Gliva pri tej tem- peraturi ne razvije prevlek, vidne so le klorotične pege. Razpon temperature za kalitev spor je izredno širok, med O do 30° Č, optimalne razmere pa so pri 20°C in visoki relativni vlažno- sti zraka. Bolezen se širi tudi pri nižjih temperaturah in manj- ši vlažnosti. Močno deževje gli- vi ne ustreza, saj dež spere z rast- lin oidije in micelij, tako da po- trebuje nekaj dni za obnovitev. Gliva živi le na površju mla- dega rastlinsketa tkiva, globlje ne prodira. Posledici okužbe sta zmanjšana asimilacija in dihan- je. Iz okuženih rastlin voda zelo hiro izhlapeva skozi odprte li- stne reže in micelij, izhlapevan- je vode pa se iz okuženih rastlin v primerjavi z zdravimi poveča za 250 %. Zato se bolne rastli- ne sušijo in odmirajo posebej pri močnejšem pojavu suše. Žitna pepelasta plesen se na posevkih žit lahko pojavi že je- seni. Če je tedaj dlje časa toplo, jc jesenska okužba lahko ško- dljiva. Močneje okužene rastli- ne posebno na bolj vlažnih nji- vah rumenijo, slabše prezimijo, rade pomrznejo in spomladi večkrat poležejo zaradi slabšega razvoja sklerenhimskih vlaken v spodnjih medčlenkih. Spomladi od konca razraščan- ja do začetka cvetenja redno preglejujemo posevke in opazu- jemo pojav ter razvoj bolezni. Za škropljenje se odločimo, ko je dosežen prag gospodarnosti, pri nas najpogosteje takrat, ko se bolezen začne širiti na zgor- nje liste. Za doseganje visokih pridelkov pri pšenici je potreb- no, da zgornja dva lista in klas ostanejo do konca polnjenja zrnja zdravi. Žitno peplasto plesen je možno zatirati na več načinov: setev odpornejših sort, enako- merna gostota posevka, čim Žit- Dohro jutro in dober den! Pišen vam zarana v pondelek, I5.juni- ja. Po dugen cajti drgoč sunce vidin, saj je prejšji tjeden lija dež na det Naš Suhi breg je čista moker in doj zalit. Voda, tista huj- dourniška, nam je vničla ceste in z njiv odnošala zemlo. Prejšji tje- den nas je tudi toča obiskala. Saj rečen, gdo ma hujdič mlode, te jih je več in ne samo eden. Molitve ne pomogajo, kletvice pa tudi ne. Saj človik več ne ve, kaj je narobe s totin puklastin svetom in z ljudmi vred... Glih zaj, gdo vam pišen toto pismo, mi moja Mica glasno provi, pravzaprav že histerično kriči in se dere: "Frdamani ded, hejaj pi- sati svoje oslarije in idi rajši v gorico škropit, ker ho drgačik pero- nospora vničla poleg trsja tudi tebe... " Vidite, tak vam je to, saj je toto vlažno vremen resen odlično za razvoj peronospore in drugih držovnih škodlivcov. Pa kak so tota škropiva droga in človik več ne ve, ali bi škropija ali trsje kosija. Liter tistega škropiva, ki mu pra- vimo ronilan, košta več kak osem tisoč novih slovenskih tolarov. To pa se provi, da moren jaz odati stu litrov vina po osemdeset tola- rov, da si lehko kupin eno kilo totega škropiva. Saj vam rečem, da je to provi narobe svet. Te pa poškropiš in se ves zašvicaš, pa te že dež doj zalije in tudi škropivo doj spere. Pa hajde špricaj in švicaj Jovo na novo. Jaz man posluh za veselje, samo ob tem mi mine ve- selje do posluha. Na politični sceni nič preveč novega. Ata Drnofšek ma težove z novo vlodo, tak kak je bilo tudi za pričakovati. Vojne v južnem deli bivše Jugoslavije še neje kunec. Vmirajo nedužni Udje, Evropa in svet pa premalo odločno ukrepleta, pravzaprav boj krepata kak pa (u)krepata. To neje več samo balkanska, pač pa že svetska sramota. Te pa srečno. Vaš LUJZEK. ZA PSE IN MUCE Predstavitev pasme: pekInSici pinč (pekinezer) Pekinški pinči (pekinezerji) so bili za Evropejce precej časa nedostopni. Ti psi so imeli na Kitajskem posebno vlogo. Imeli so jih lahko le na cesarskem dvoru, s cesarjevim dovoljen- jem pa so jih lahko imeli tudi drugi prebivajoči v palači. Te pse je potem občudovalo veliko diplomatov, ki so obiskali dvor, ter trgovcev z zahoda. Neredko so prosili, da bi jim dali kakšne- ga teh ljubeznivih in lepih štiri- nožnih bitij. Po pravilih kitajske vljudnosti je bilo nujno potreb- no uslšati želje gostov za vsako ceno. Tako so najbolj cenjeni gostje ob slovesu pogosto dobi- li lepo spleteno košaro, v kateri je bil kakor svila mehak cesar- ski pes. Vendar pa nobeden od teh "daril" ni preživel potovanja v Evropo. Za zadnji obrok pred odhodom iz Peginga so namreč dobili primešane ostre bambu- sove delčke, ki so povzročili notranje krvavitve in posledič- no prepelasto plesen prejšnje preoravanje stmišča, da se pre- trga razvojni krog glive do je- senske setve, močnejše gnojen- je posevkov s fosforjem, raz- kuževanje semena s sistemični- mi fungicidi in uporaba siste- mičnih fungicidov en- do dva- krat med rastno dobo. Učinko- viti so tile fungicidi: tih EC (0,5 l/ha), impact (1 l/ha), cali- xin (0,5 l/ha za pšenico, 0,75 l/ha za ječmen), corbel (1 l/ha), bayfidan (0,05 l/ha), sportak 45 (1 l/ha), folicur 250 (1-1,5 l/ha), folicur BT (1 I/ha), folicur plus (0,75 I/ha). 2. P.šenična listna pegavost in rjava pegavost pšeničnih plev Bolezen je razširjena na pšenici in izjemoma na rži v vseh krajih, kjer ti vrsti žit pri- delujejo. Na splošno so jo šteli za manj škodljivo, ker se je včasih močneje pojavljala le spomladi na listju bilk, ki so ra- sle v prevlažnih tleh. V zadnjih desetletjih pa je ta gliva v naših žitorodnih območjih zelo agre- no zanesljivo smrt. Zaradi tega so cesrarki psi še vedno ostajali izključno na dvoru. Prvi pekinški pinči so prišli v Evropo šele po letu 1860, ko so britanski in francoski koloniza- torji zavzeli prepovedano mesto v Pekingu. Takrat so se polastili teh nekaj psov, ki so preživeli. Znano je tudi, da je pobegli ce- sar Hien Junoj ukazal usmrtiti vse pekinške pinče, ki jih ni mogel odpeljati s seboj. Vendar pa je angleški admiral John Hay prišel zadnji čas in rešiti živ- ljenje petim psom. Samičko z imenom Looty je admiral poda- ril kraljici Viktoriji, ki je imela pse izredno rada - kakor večina Angležev. Slika te psičke še da- nes visi v windsorski palači. Živalico pa so tudi preparili in je preparat v naravnozgodovin- skem britanskem muzeju. Branka Kosenburger, dipl. veterinarka sivna in povzroča resna obolen- ja pšenice od vznika do klasenja. Ce se pojavi v zgodnejšem ra- stnem stadiju pšenice, lahko pov- zroči, da se posuši tudi do 60 % listja. Pri poznejši močni okužbi vpliva na prezgodnje dozorevan- je, to pa pridelek precej zmanjša. Ozimna pšenica in rž se lahko okužita že jeseni, navadno pa se to zgodi v večjem obsegu v vlažnih in hladnih pomladih. Najbolj je prizadeto najnižje listje, na kate- rem se naredijo podolgovate sive pege z izrazito pepelnato sredino in številnimi črnimi pikami. Ob hujših okužbah se listje lahko povsem posuši. Na vlažne njive ne kaže sejati občutljivih sort pšenice. Vsi agro- tehnični ukrepi, ki pospešujejo rast žita, zmanjšujejo nevarnost okužb. Pri večjem p<-)javu te bo- lezni je možno škropljenje s fun- gicidi, kot so folicur 250, folicur plus, sportac 45 in tilt 250 EC po priloženih navodilih. Svetovalna služba za poljedeljstvo Ptuj Nadaljevanje prihodnjič 16 — ŠPORT 18. JUNIJ 1992 — TEDNIK Franc Ivančič Franc Ivančič, žc vrsto let IMiijčan, sicer pa doma z Lin- ca. Inženir agronomije in di- relitor Tovarne močnih lIc to denar, uspeh, slava? Ali nudi sedaj atletsko vzdušje na Ptu- ju mlademu človeku dovolj vzpodbude? Franc Ivančič: "Mislim, da v sedanjih možnostih — pustimo atletske naprave, v katere bi morali vložiti ogromno sredstev - nudi klub nekaterim atletom dovolj možnosti. Tistim, ki jih klub izbere po svoji listi, da bi lahko dosegli vidnejše rezultate. Vendar to ni delo enega leta, temveč petih do osmih let. Vrhunski atlet se namreč ne ro- di čez noč, niti v enem letu. Nihče ne bi smel biti nestrpen; če atlet ne doseže rezultata v tem letu, ga bo pač naslednje le- to. Vemo, da so fiziološke spo- sobnosti vsakega športnika omejene, da se včasih organi- zem upre, da gre slabše." V tridesetih letih, kolikor ste v atletiki, so sc rezultati zelo izboljšali, tudi trening naj bi se izboljšal, pristop k treningu, hrana, mogoče opre- ma, steza... Sc pri nas ustrez- no spreminjajo vsi ti pogoji za uspeh? Franc Ivančič: "Mislim, da se. Trening je zelo napredoval, mislim, da so ljudje bolj zreli, prenesejo lahko večje napore, tudi standard je drugačen, kar je pomebno. In najvažnejše je, da ima mlad športnik nek cilj, ne- ko motivacijo. Brez motivacije ni uspehov. Ali ima motivacijo, da bo šel na državno prvenstvo, evropsko..., ali pa da bo zaslužil 100.000 dolarjev. Če ne enega ne drugega cilja nima, je re- kreativec." Kako trenira Robert Prelog pod vašim vodstvom? Franc Ivančič: "Odločila sva se, da bo treniral dvakrat dnev- no. Zelo dobro dela, vsak dan se dogovarjava, kje bo tekel. Ob šesti uri popoldan mora biti atlet pripravljen, ogret, razgi- ban. Potem se začne trening pod mojim vodstvom — po pro- gramu, ki sem ga pripravil v začetku sezone in ga glede na tekmovanja in na različne vre- menske razmere pač prilago- dim. Ta trening je lahko zelo hud, težak, včasih srednje te- žak, včasih zelo lahak, včasih se tudi igramo na treningu. Vključil sem raznolikost, saj se mora atlet tudi na treningu psi- hično sprostiti. Zelo lepo se sprostiš v gozdu. V gozdu je na- jlepše teči. Čisto drugače je tre- nirati na naši ptujski stezi. Kadi se, kot bi teklo krdelo konjev. Naprave so izredno slabo vzdr ževane in se zelo čudim, da ni- mamo več poškodb na trenin- gih, kot jih imamo. Takega te kališča, kot je ptujsko, nima nihče v Sloveniji in najbrž se bt) potrebno o tem kje pogovar- jati ali pa bo atletika v Ptuju ugasnila." Kako ocenjujete sedanje ptujske atlete? Imamo najbrž nekaj perspektivnih atletov. Kakšne so njihove možnosti? Franc Ivančič: "Imamo ne- kaj zelo perspektivnih mladih atletov. Med ženskami je naj- bolj perspektivna Kotarjeva, metalec krogle Doki, sicer član, vendar je za slovenske razmere zelo dober, saj meče kroglo že čez 16 metrov. Potem je tu še mladinec Jerenko, zelo dober je Boris Krabonja na 400 metrov - čeprav je že član, je še po letih mlad in je tretji štiristometraš v Sloveniji. Še nekaj je mladih, ki pa se bodo morali dokazati. Mi- slim, da so v rokah dobrih tre- nerjev in sčasoma bodo dosega- li še boljše rezultate. Vendar ne verjamem, da bomo zelo hitro imeli še enega Vindiša." Vodite posebne vaje za gi- bljivost za vse ptujskle atlete. Kakšne vaje so to? Franc Ivančič: "Za te vaje smo se dogovorili na pripravah v Medulinu in atletom se zdijo zelo zanimive. Namenjene so sprostitvi, saj jih delajo kolek- tivno, in raztezanju. Toliko časa moraš držati nek položaj, da te začnejo mišice, ki jih obremen- juješ, boleti. Te vaje so zelo po- trebne za vse atlete, posebej za sprinterje. Z razteznimi vajami se obranimo nekaterih poškodb mišic na nogah." Milena Zupanič A'a treningu Slovenjebistriški planinci praznujejo letos častitljivi jubilej - 70 let delovanja. 24.junija 1922 so se namreč zbrali najbolj navdušeni in ustanovili društvo, ki je štelo ob začetku 67 čla- nov. Ze naslednje leto so pričeli zaznamovali nova pota in po- stavljati table na Pohorju, kasneje pa na Boču. Že leta 1929 so pričeli razmišljati o zgraditvi koče pri Treh kraljih; odprli sojo v septembru 1934. leta. Do druge vojne, ko je društvo prenehalo delo, arhiv in imetje pa so zaplenili Nemci, so bili bistriški planinci zelo dejavni. V času druge vojne je društvo utrpelo veliko škodo na nepre- mičninah, inventarju, odvzeti gcnovini in seveda tudi ljudeh, ki so bodisi padli, bili ustreljeni ali odpeljani v taborišča. Ze prvo povojno leto so pla- ninci nadaljevali delo. 24. fe- bruarja 1946 je bil njihov občni /bor. Med pomembnejšimi nalo- gami društva je bila obnova med vojno požganega doma pri Treh kraljih in 15. avgusta 1948 so ga, /asilno obnovljenega, odprli. Naslednja leta se je število planincev povečevalo. 1950. le- ta so ustanovili alpinistični od- sek. Dve leti pozneje je društvo prizadela težka nesreča, ko so v stenah Špika izgubili življenje bratje Jože, Milan in Vanči Uršič, Hinko Moraus in Franček Kamer. Tridesetletnico društva so proslavili s planinskim taborom pri Treh kraljih na Pohorju. Za skoraj dvčijset let pa je zamrlo delo alpinističnega odseka, a v lotu 1972 ponovno oživi. Naj- več zaslug za to ima alpinist Ivan Sturm. Zadnjih dvajset let društvo ponovno doživlja šte- vilne uspehe, še posebej alpini- stični odsek. Sedanji predsednik Gabrijel Cintaver je povedal, da je bilo v lanskem letu za 15 odstotkov manj članov kot v letu 1990. Vzrok je tudi v denarju, saj se mora društvo finansirati samo. Dotacije ni več razen od ZTKO, ki še naprej finansira del izo- braževanja mladinskih vodni- kov in dejavnost alpinističnega odseka zaradi vrhunskih alpini- stov. Članarina je visoka, ugod- nosti, ki so jih člani imeli svoj čas, pa tudi ni več. Skoraj v ce- loti morajo sami plačati izlete, tabore in drugo. Kljub vsemu pridobivajo nove člane. Letoš- nja naloga je, da bi ob 70-letni- ci društvo štelo 1.000 članov. Med odseki, teh je sedem, so najbolj dejavni mladinski, go- spodarski in alpinistični. Zadnja leta so člani dosegli zavidljive uspehe, alpinisti Franček Knez, Danilo Tič, Milan Romih, Mar- jan Frešer, Mira Zorič in Marje- ta Lešnik pa sodijo med vrhun- ske slovenske in svetovne alpi- niste. Plezali so v Himalaji, spomnimo se vzpona po severni steni, v južnoameriških Andi, v severni Ameriki, Rusiji in seve- da v evropskih gorah ter doma, v Sloveniji. Prav alpinistični odsek ima veliko podmladka. Svoje znanje in vzdržljivost preizkušajo na umetni plezalni steni v bistriški telovadnici, kjer je bilo letos že eno izmed tovrstnih državnih prvenstev. Priljubljeni so tudi mladinski planinski tabori. Le- tos bodo planinski teden (konec junija in v začetku julija) preživeli v Krajnski Gori. Na slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 14. junija, pri Treh kra- ljih na Pohorju, so podelili bro- nasta, srebrna in zlata odličja Planinske zveze Slovenije. Vida Topolovec Predsednik P I) Impol na slove- snosti pri Treh kraljih ATLETIKA Atletski klub IBL Olimpija je na stadionu atletskega cen- tra Slovenije v Šiški organizi- ral II. slovenski grand prix v atletiki. Na njem so sodelovali atleti iz vseh Atletskih klubov Slovenije, ki so na predhodnih tekmovanjih izpolnili normo, določeno za vsako disciplino. Na tekmovanju sta bila do- sežena dva državna rekorda: Ti- ne Lorenci v skoku s palico in državna reprezentanca v disci- plini 4 X lOO m. Tudi ptujski atleti so se dobro uvrstili, saj so osvojili dve me- dalji: v teku na 200 m Krabon ja in na 800 m Potočnik. Drugi ptujski atleti so se uvrstili neko- liko slabše: daljava 5. Hostnik 638 cm; 800 m 3. Potočnik 1:55,7 8. Pralija 2:00,4; 200 m 2. Krabonja 22,78; daljava 7. Hedvika Korošak 536 cm. IZ PODVODNA ORIENTACIJA Tokrat ptujsko jezero temačno in iiladno Takšno je bilo tudi sobotno vreme, ki na ranco vsaj dopol- dne, ko se je pričelo prvo državno prvenstvo v podvodni orientaciji, ni privabilo poseb- no veliko gledalcev. Dež je očitno zmotil tudi tekmovalce, saj se jih je od 150 prijavlje- nih tekmovanja udeležilo le 30. Tekmovalci so bili iz Tolmi- na, potapljaške enote Soča, spe- cialisti Skata iz Ljubljane, ptuj- ska potapljaška enota in gostje iz Varaždina. Glavni sodnik Milko Kosi je povedal, da je to- kratno prvenstvo že četrtič na Dravi, vendar tako slabih razmer še ni bilo. Tako so tekmovalci, ki porabijo sicer za približno 300 metrov dolgo pot 5 minut, tokrat plavali tudi 20, 30 minut. Andrej Kranjc, ki je član specialne potapljaške enote pri OŠCZ Ptuj že 12 let, je takoj po izstopu iz vode potožil: "Kom- pas sem držal tik pred očmi in nisem mogel razbrati smeri. Vo- da je zaradi dežja kalna, mulj pa seveda dvigaš tudi sam, saj je voda globoka le dva do tri metre. Plaval sem po občutku in pogledal iz vode, da ne bi po nepotrebnem taval." Tega tek- movalec seveda ne sme, saj mu pribijejo pet kazenskih minut na končni rezultat. V podvodni orientaciji je med posamezniki zmagal Milan Ni- količ iz Varaždina, najboljši ptujski tekmovalec. Vili To- mašič, pa se je uvrstil na četrto mesto. Ekipno so zmagali Va- raždinčani, državni prvaki pa so Ptujčani. Popoldan so izvedli še tekmo- vanje v spustu. Startali so v višini Hajdoš in plavali do ran- če. Najuspešnejša je bila do- mača ekipa, za katero sta plava- la Franc Toš in Milan Matije- Odlični nastopi I3-letne učenke OŠ Ljudski vrt in čla- nice Kegljaškega kluba EMO iz Celja Andreje Razlag na le- tošnjih prvih državnih prven- stvih so končno tej mladi kel- javki prinesli tudi prvo zlato medaljo. Ta uspeh je Andreja do.segla v ekipnem državnem prvenstvu mladink, kije pote- kalo v dveh kolih v Ljubljani. V prvem kolu je bila rezerva. Njene klubske kolegice so igra- le nekoliko slabše in bile v skupnem seštevku izenačene z ekipo Triglava iz Kranja. Odločitev o prvem ekipnem državnem mladinskem prvaku je tako padla šele v drugem ko- lu. S solidnim rezultatom 379 podrtih keljev je Andreja upra- vičila zaupanje trenerja ing. La- da Gobca, da jo je uvrstil v eki- po. Ob njej so ta uspeh dosegle še Jana Vernik in Vesna Filipčič (obe sta podrli po 382 kegljev) ATLETIKA Slovenska mladinska atlet- ska reprezentanca se je v Bra- tislavi srečala z mladinskimi ekipami Hrvaške, Sp. Avstri- je, Ukrajine, Budimpešte ter z dvema slovaškima ekipama. Pri mladincih in mladinkah .so bili mladi atleti iz Slovenije tretji, najboljši pa so bili atle- ti iz Ukrajine. V reprezentancah so nastopli tudi trije ptujski alteti in s svoji- mi nastopi upravičili zaupanje selektorja reprezentance. Njiho- vi rezultati: 3000 m: 6. Prelog 8:50,06; lOO m: 4. Rozmano- va 12,63 (tekmovala je tudi v štafeti 4 x lOO in osvojila 4. mesto - 48,70); disk: 5. Šegova 33,30 m. I.Z. JUDO PIONIRJI GOmŠNICE USPEŠNI V ZAGREBU Na velikem mednarodnem turnirju v judu za pokal bratov Radič Botinec '92 v Zagrebu so pionirji .IK Gorišnica do.segli odlične rezultate. V konkurenci več kot 250 tekmovalcev so s samo šestimi tekmovalci v pionirski konkurenci ekipno osvojili prvo mesto, kar je zavidanja vreden rezultat. Po posameznih kategorijah so osvojili: do 25 kg Dani Rus 1. me- sto; do 31 kg Žan Horvat 1. mesto; do 34 kg Denis Rus 1. mesto; do 34 kg Boštjan Vinkovič 2. mesto; do 38 kg Boštjan Kovačec 3 mesto. S tekmovanjem v Zagrebu so pionirji J K Gorišnice uspešno skle- nili letošnjo tekmovalno sezono in dokazali, da se za prihodnost ju- da v Gorišnici ni treba bati. pg^^j Horvat TEDNIK 18. JUNIJ 1992 ŠPORT — 17 ŠAH Junijski iiitropoteznik je IVIILAN ŠERUGA_ Pred krajšim poletnim počitkom so hitropote/niki odigrali še 6. turnir za leto 1992. Med 12 udeleženci je s točko prednosti /magal Nilan Šeruga, ki je zbral 9,5 točke, 2. in.3. mesto sta si z 8,5 točka mi razdelila Robert Roškar in Jože Čič, 4. je bil Janko Bohak (8), prijetno pa je s petim mestom presenetil mladinec (še pionir) Gre- gor Podkrižnik, ki je zbral 7 točk. 6.je bil Zlatko Roškar (6,5), 7. Saša Prelog (5,5) itd. Po prvem delu (drugi se bo nadaljeval septembra) je vodstvo v skupnem seštevku prevzel Milan Seruga z 71,5 točkami (iz 5 tur- nirjev), 2. Jože Čič 60,5 (5), 3. Robert Roškar 51 (5), 4. Igor lljaž 41 (4), 5. Zlatko Roškar 39 (5), 6. Janko Bohak 36,5 (4) itd. Silva Razlag GIMNASTIKA Uspeh ptujskih gimnastov v soboto je v ptujski dvorani Center potekala četrta tekma .štajerske lige za deklice 1. selekcije. Prva je bila v Mariboru, druga v Rušah, tretja na Ptuju. Sobotna tekma je pokazala, da so deklice zelo napredovale tako po uvrstitvah kot tudi po rez- zultatih. Ptujčanke so se še posebaj izkazale, saj so ekipno zbrale 26,9 točk več kot na prvi tekmi. Med posameznicami pa je najbolj napredovala anja Gabrovčeva - kar za 8,4 točke. Najboljša na sobotni tekmi je bila Nastja Vinkovič, druga Na- stja Ferjančič (obe Studenci), tretje mesto pa sta si delili Ajda Brumen (Ptuj) in Mateja Vizjak (Ruše). Rezultati ptujskih tekmo- valk: 3. Ajda Brumen (37,1); 11. Anja Gabrovec (35,5); 16. Natača Kokol (35,1); 21. Živa Čuček (30,7); 23. Marina Mari- nič (29,4). Za ekipno uvrstitev se šteje 4+1, kar pomeni, da tekmuje 5 tekmovalk na vsakem orodju, v skupni seštevek pa gre rezultat najboljših štirih. Rezultati ekipno: 1. DTV Partizan Studenci 1 (149,9); 2. DTV Partizan Ruše (147,5); 3. GID Ptuj (143,4); 4. GID SI. Bistrica (130,1); 11. ekipa Stu- dencev tokrat ni bila popolna. Dobili smo tudi skupne zma- govalke. Najboljša ekipa štejer- ske lige je postala ekipa DTV Partizan Studenci 1. (444,7), 2. mesto DTV Partizan Ruše (440,4), 3. GID Ptuj (417,2), 4. DTV Partizan Studenci II. (415,3), 5. GID SI. Bistrica. Rezultati posamezno: 1. Na- stja Ferjančič, 2./3. Nastja Vin- kovič in Mateja Vizjak..., 11. Ajda Brumen, 16. Nataša Kokol in Anja Gabrovec, 19. Diana Tušek, 23. Živa Čuček, 27. Ma- rina Marinič. Tako pri ekipah kot pri posa- meznicah so bili za skupni rez- zultat upoštevani trije najboljši od vseh štirih tekem. Vse leto pa so v društvu pote- kala pregledna tekmovanja po posameznih kategorijah. Rezultati društvenega tekmo- vanja: — množični program gimna- stike - ml. pionirji: 1. Darjan Golob 2. Uroš Grame, 3. Sandi Verlak; ml. pionirke: 1. Urška Rabuza, 2. Lea Medved, 3. Van- ja Janžekovič; st. pionirke: 1. Barbara Gačnik, ostale medalje niso bile podeljene; I. selekcija: 1. Ajda Brumen, 2. Nataša Ko- kol, 3. Diana Tušek; 11. .selekci- ja: 1. Alenka Bukovič, 2. Manja Urbančič. V pretekli sezoni smo v GID Ptuj z rezultati izredno zadovol- jni, saj so poleg množičnega programa gimnastike začeli tudi uspešno tekmovati v selekcijah. Kar šestkrat so člani društva osvojili I. mesto na državnih prvenstvih, bili so tudi zmago- valci dvobojev Moste-Ptuj in Slovenska Bistrica-Ptuj, prvič so se udeležili tudi skokov z male prožne ponjave in dosegli prav tako lepe uspehe. Tekmo- valki 11. selekcije sta prijetno presenetili ne samo ptujske lju- bitelje gimnastike, ampak tudi vse, ki se v Sloveniji zanimajo za ta šport, saj sta praktično iz nič dosegli izreden uspeh. Letošnja tekmovalna sezona je končana, v društvu pa se že pričenjajo pogovori za nasled- njo sezono. Septembra bo pote- kal izbor prvošolk za 1. selekci- jo, deklice, ki so letos tekmova- le v L, se že pripravljajo za II. selekcijo, največji načrti za pri- hodnjo sezono pa so uspešno tekmovanje Manje Urbančič in Alenke Bukovič med st. pionir- kami pri selekcijah. Avgusta se bosta udeležili priprav v Rušah. Načrtuje se tudi, da bi skupaj s tekmovalkama in Ruš v prihod- nji sezoni tekmovali za ekipo Štajerske gimnastične zveze, za katero upamo, da jo bomo med poletjem uspšeno ustanovili. Barbara Ajda Brumen, Nataša Kokol in Diana Tušek, učenke L a razreda OŠ Ljudski vrt, so dobile medalje. (Foto: McZ) PTUJ V ZNAMENJU KOLESARSTVA Tudi Ptujčanu medalja na državnem prvenstvu Več kot 100 kolesarjev in kolesark v.seh večjih slovenskih ko- lesarskih klubov je prišlo na Ptuj že v soboto, saj so si ogledali progo in .se dogovorili še o podrobnostih tekmovanja. Startali so v nedeljo ob 11. uri pred ptujsko železniško postajo po otvo- ritvi, ki so jo z doskokom popestrili padalci ptujskega aeroklu- ba ob godbi Pihalnega orkestra Ptuj. Tekmovalce in številne gledalce je pozdravil dr. Koman (Jlaser, predstavnik generalne- ga pokrovitelja dirke, l*erutnine Ptuj. Tekmovanje je bilo po- svečeno 130. obletnici rojstva Janeza Puha, znanega izumitelja in tovarnarja, rojenega v Oblakih pri Juršincih. Proga je tekmovalce vodila ob obronkih Puhove domačije od Ptuja skozi Rogoznico, Pod- vince, Pacinje, Mostje, Gabrnik, Grlince, Vitomarce, Drbetince, Trnovsko vas, Genco, Dolič, Ja- nežovce, vrnili pa so se skozi Novo vas, Rogoznico in po uli- cah med ptujskimi novimi bloki do železniške postaje. Člani so morali takšen krog, dolg 38 ki- lometrov, prevoziti kar petkrat, skupaj torej 190 kilometrov. Večjih vzponov ni bilo, saj je višinska razlika največjega vzpona v Janežovcih le kakšnih 120 metrov. Člani so se vso pot držali v skupini, tempo jim je narekoval Marko Baloh, član KK Astra Veletrgovina iz Lju- bljane, edini, ki se je ločil od skupine. To je bil del taktike te- ga kolesarskega kluba, ki je v članski kategoriji tekmoval kar z enajstimi tekmovalci. Vozili so tako, da se je lahko Valter Bonča v odločilnem trenutku iz ugodne pozicije prebil na prvo mesto in zmagal. Med člani, ki so startali ob 11. uri, sta vozila tudi ptujska tekmovalca Andrej Petrovič in Slavko Potekar, pa sta žal od- stopila. Pri starejših mladincih so na 114-kilometrski progi do- mačine zastopali Matjaž Elšnik, Darko Hercog in Zlatko Čajič - ta se je uvrstil na zelo dobro 13. mesto. Naši so bili naju- spešnejši v kategoriji mlajših mladincev (76 km), v kateri je tekmovalo šest tekmovalcev KK Perutnina Ptuj. Tu so dose- gli tudi odličen rezultat, saj je Miran Kelner osvojil srebrno medaljo. Vodja ekipe Rene Glavnik je po tekmovanju ko- mentiral njegovo uvrstitev: "V sprintu je zelo dober, tako da smo na tihem pričakovali še več, le da je nekoliko prepozno prišel v ciljno ravnino in v sla- bem položaju. Boljšo uvrstitev bi si zaslužil predvsem Mitja Mahorič, ki pa je vozil za ekipo in ni zdržal takšnega tempa do konca." Miran Kelner, najbolje uvr- ščeni ptujski tekmovalec na tem državnem prvenstvu, je pravkar končal Osnovno šolo Ljudski vrt: "Treniram vsak dan dve do tri ure, v katerih prevozim 60 do 70 kilometrov. Tokrat smo vozili bolj počasi, ves čas smo taktizirali, od Destrnika proti mestu pa hitro. Gledalci so nas vzpodbujali, največ jih je bilo seveda na startu, sicer pa v Vi- tomarcih. Medaljo sem si želel, pričakoval pa je nisem." Prireditev je bila vzorno orga- nizirana in za Ptuj ter kraje ob progi pravi kolesarski praznik. Organizatorji, med katerimi je gotovo k sami prireditvi največ prispeval predsednik Kolesar- skega kluba Perutnina Ptuj Re- ne Glavnik, so se zares potrudi- li: "Ocenjujem, da je dirka uspela, Ptuj je zaživel s kolesar- ji. Takšne publike, kot jo ima Ptuj, ne srečaš pogosto. Progo sem izbral skupaj s sodelavci, odgovoren zanjo je bil Branko Černenšek. Sicer pa smo jo z gasilci in miličniki pripravljali vso noč. Lepa hvala ptujskim in mariborskim miličnikom, saj so poskrbeli, da je bila proga res vama. Z rezultati sem zadovol- jen, za naslednje leto pa name- ravamo izpopolniti člansko re- prezentanco. Že sedaj imamo zlato in bronasto medaljo v ci- klokrosu - Jauk in Trop, v pri- hodnje si obetamo še boljše re- zultate." Rezultati : Člani: 1.Valter Bonča, KK Astra Veletrgovina, 2. Brane Ugrenovič, KK Celje, 3. Sandi Papež, KD Krka Novo mesto. Starejši mladinci: I.Miha Ja- nežič, KD Rog, 2.Andrej Hauptman, KD Rog, 3.Uroš Kosmač, KK Sava Kranj..., 13.Zlatko Čajič, Perutnina Ptuj. Mlajši mladinci: 1.Zoran Klemenčič, KD Rog, 2.Miran Kelner, KK Perutnina Ptuj, 3. Tadej Valjavec, KK Sava Kranj..., 12.Roman Križanič, 13. Peter Purg, 14.Matjaž Čer- nenšek, 1 S.Boštjan Pihler..., 2U. Vid Lačen, 37. Mitja Mahorič, vsi Perutnina Ptuj. Članice: I.Marija Logonder, 2.Vida Uršič, obe KK Janez Pe- ternel, 3.Marija Trobec, KK Soča Kobarid. Mladinke: I.Joži Brank, KK Astra Veletrgovina, 2.Marjeta Skrt, KK HIT Casino, 3.Tina Čar, KD Sloga 1902 Idrija. Milena Zupanič Že jutri se prične za ptujske kolesarje nova preizkušnja — mednarodna moštvena dirka v Kranju. Ptujčani se je bodo ude- ležili v kategoriji starejših mla- dincev. Jauk četrti v Avstriji. Prav ta- ko v nedeljo, 14. junija, se je član Kolesarskega kluba Perut- nina Ptuj Marjan Jauk udeležil ene najmočnejših gorskih dirk. Med 52 tekmovalci iz Avstrije, Nemčije, Češko-Slovaške in Slovenije se je uvrstil na od- lično 4. mesto s samo 33 sekun- dami zaostanka za zmagoval- cem Dorschlagom iz Avstrije. Marjan Jauk bo to nedeljo tek- moval na Grand Prix Evrope v Avstriji. V finalu državnega prvenstva ŠŠD v rokometu, ki je bilo 28. maja v Škofji Loki, so pionirji OŠ Velika Nedelja osvojili tret- je mesto za Ribnico in Škofjo Loko. Naslednji dan so se v Ljubljani pomerile pionirke. Tudi tu je bila Velika Nedelja zelo uspešna, saj so dekleta prav tako osvojila bron, saj so se uvrstila za učenke Škofij in Ljubljančanke. Obetajoč atletski podmladek v finalu atletskega šolskega pokala Slovenije, ki je bil 10. junija v Ljubljani, so ptujski osnovnošolci dosegli odlične rezultate. Boštjan Kozel, učenec 6. razreda Osnovne šole Mladika, je postavil v skoku v višino absolutni slovenski re- kord za mlajše učence, 172 cen- timetrov, in osvojil zlato medal- jo, srebrno medaljo v metu žogice pa sta osvojila Bojan Mihelič z Destrnika in Julija Bezjak iz Dornave. Ekipa Osnovne šole Mladika je osvojila 2. mesto med 75 šolami iz vse Slovenije in zao- stala le za 2 točki za učenci iz Grosupelj. Dobro so tekmovali tudi učenci iz Markovcev, Cir- kovc, Majšperka ter učenci šol Ljudski vrt in Olge Meglič. K doseženim rezultatom so veliko pripomogli njihovi učitelji telo- vadbe in vodstva šol, ki so to dejavnost učiteljev in učencev vzpodbujala. Vseh 27 učencev in učenk, kolikor se jih je ude- ležilo tekmovanja v Ljubljani, bi se lahko vključilo v Atletski klub Ptuj, kjer bi pod strokov- nim vodstvom trenerjev naprej razvijali svoje sposobnosti. McZ Predsednik KK Perutnina Ptuj in direktor dirke Rene Glavnik. Srebro za IHujčana Mirana Kelnerja. Zmagovalec Zoran Klemenčič, tretjeuvrščeni Tadej Valjavec Nogometaši Stojncev, prvaki ptujske medobčinske lige, v prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v novo drugo slovensko ligo niso uspeli, saj so jih gostje iz Ižakovcev, prekmurski prvaki, v nedeljo premagali z 2:0. Tekmo je odločil prvi polčas, ki so ga domačini pred skoraj tisoč gledalci odigrali z veliko treme in neodločno, gostje pa so s čvrsto igro in hitrimi nasprotnimi napadi dosegli dva zadetka. V drugem delu so bili domačini sicer boljši, vendar se rezultat ni spremenil, čeprav so imeli domačini kar pet lepih priložnosti. Povratna tekma je bila včeraj popoldan v Ižakovcih pri Beltincih. STOJNCI: Milošič, Kukovec, Zupanič, Ljubeč, Čemivec, Kojc (Pal), Petrovič, Strelec, Foršnarič, Kolarič, Zmazek (Klajdarič). l.kotar Najboljši ptujski strelec z malokalibrskim orožjem Alojz Trsten- jak je na prvem preglednem tekmovanju v Ljubljani v streljanju s pištolo s 540 krogi osvojil tretje mesto. (LK) Fkipa kadetov KK Velika Nedelja. Stojijo od leve proti desni: Dovečar, Sok, Soštarič, R.Mesarec, A.Mesarec, Bezjak in Serec ter trener Vili Trofenik; čepijo od leve proti desni: Belec, Leben, Skok, Kociper, Kor- par in Trofenik. (Foto: Hozyan) ROKOMET Srebro za kadete Velike Nedelje in mlajše pionirje Drave v soboto so bili kadetski in mlajši pionir- ski državni finali v rokometu. Naši ekipi sta bili zelo uspešni, saj so tako kadeti Velike Nedelje kot mlajši pionirji Drave osvojili drugo mesto. Finale kadetov v Veliki Nedelji so dobili Celja- ni pred domačini in Ljubljančani. V prvi tekmi so igralci Pivovarne Laško iz Celja z 20:16 prema- gali Šeširja iz Škofje Loke, v drugi pa domačini s 15:14 Kolinsko Slovana iz Ljubljane. V tekmi za tretje mesto so bili Ljubljančani veliko boljši od Škofjeločanov in zmagali s 24:13, v tekmi za prvo mesto pa so Celjani pred veliko gledalcev z 21:18 premagali mlade igralce Velike Nedelje, ki so se favoritom zelo dobro upirali. Najboljši igra- lec finala je bil Lubej iz Celja, najboljši vratar domačin Belec, najboljša strelca pa Celjan Čaje- vec in domačin Šoštarič. Pokrovitelj finala je bil predsednik Skupščine občine Ormož dr. Jože Bešvir, domačini pa si za organizacijo in izvedbo zaslužijo čestitke. Finale mlajših pionirjev v Kozini so dobili prav tako Celjani pred Ptujčani in Trboveljčani. Mladi igralci Drave so v prvi tekmi s 14:12 premagali vrstnike trboveljskega Rudarja, Celjani pa do- mači Jadran. V tekmi za tretje mesto je Rudar premagal domačine, v tekmi za naslov državnih prvakov pa so Celjani zanesljivo z 22:9 premaga- li Ptujčane. Tako se je znova potrdilo, da je roko- met v mlajših starostnih kategorijah na tem ob- močju tik pod slovenskim vrhom, ki ga čvrsto drži celjska šola rokometa. V ekipi Drave, ki jo je pripravil in vodil Ivan Hrupič, so nastopili Valenko, Kotar, Zajšek, Ko- zel, Šuen, Kvas, Podplatnik in Ovčar. Najboljši vratar finala je bil Ptujčan Tomaž Valenko, velja pa še dodati, da zaradi šolskih obveznosti ptujska ekipa ni bila popolna. Kljub temu pa gre za izje- men dosežek. 18 — TV SPORED 18. JUNIJ 1992 TEDNIK TEDNIK 18. JUNIJ 1992 ZA RAZVEDRILO — 19 20 — POSLOVNA POROČILA 18. JUNIJ 1992 TEDNIK TEDNIK 18. JUNIJ 1992 OGLASI IN OBJAVE — 21 Poslovili smo se od dobrotnilca od Negove Vsaka smrt nekaj pomeni Ivan Kramhcrger je vedel, kaj je pomanjkanje, kij za obstanek, strah in obup. Če sedaj pogledamo na njegovo življenje, je podobno bojišču, pokrito z razbitinami mrtvih sanj, neuresničenih želja in neštetih iluzij, kot boj, v katerem je vedno imel zelo inajhne možnosti za zmago in iz katerega se je vedno privlekel potolčen, izmaličen, omamljen. In zato je bil neu- stavljiv. Ivan je živel, ko nekateri samo obstajajo. Ravno zato, ker je živel in hotel izrabiti vsako minuto, .so ga |x)znali povsod. Lahko bi rekli, da je čašo življenja izpil do dna, medtem ko nekateri posrkajo samo peno. Iz- kusil si je reči, ki jih mnogi (kI nas ne bodo nikoli. Videl je stvari, ki jih drugi niso mogli videti ali pa so nalašč mižali. Ravno zato je videl trpljenje bolnih, obupanih... Širok in čist je pogled tistih ljudi, ki sojini solze sprale oči. In Krambergerjev je to bil. Na univerzi, imenovani Hudi udarci, se je naučil filozofije, ki je ne potrebuje nihče, ki mu je bilo "postlano z rožicami". Naučil se je živeti za vsak posamičen dan, ni si delal skrbi zaradi jutršnjega. Zaradi te njegove spontanosti ga je tudi lahko zadel strel mo- rilca, politike pa postaja strah zaradi temne črne grožnje prihodnosti. Nikoli ni obžaloval stisk, ki jih je doživljal, zavedal se je, da se je do- taknil življenja z vseh njegovih plati. Njegova življenjska pot in njegovo poslanstvo jc bilo sicer prekinje- no, a vsaka smrt, pa naj si bo takšna ali drugačna, tudi nekaj pomeni. Prav gotovo tudi smrt Ivana Krambergerja. Kaj, bo pokazal čas. Marija Slodnjak Najtežje je bilo slovo od domačih K negovskemu jezeru so se prišli od Ivana Krambergerja poslovit od vsepovsod Slovo v domači cerkvi je opravilo več duhovnikov (Foto: M. Ozmec) PTUJ • Jutri ob 18.uri bo v Galeriji Florijan odprtje razstave malih plastik in risb kiparja Vojka Štuhca iz Maribora. PTUJ • Jutri ob 17.uri bo na ptujskem gradu začetek vikend tečaja orientalskega plesa. Prijavite se lahko osebno pri blagajni gradu ali po telefonu 771-308. PTUJ • V pritličju Miheličeve galerije je na ogled razstava Turqueri- jc, ki so jo pripravili študentje Oblikovanja oblačil in tekstilij Fakultete za naravoslovje in tehnologije Univerze v Ljubljani. PTUJ • V ponedeljek, 22.junija, bo ob 19.uri v ptujskem gledališču za izven predstava Kam pa kam, Sneguljičica v izvedbi skupine Stopinjice Delavskega prosvetnega društva Svobcxla - Gledališče Ptuj. PTUJ • V torek, 23.junija, bo v baročni dvorani minoritskega samo- stana srečanje z Mitjem Vošnjakom, ki ga pripravlja Ljudska in študij- ska knjižnica. Ob tem srečanju čebelarjev in drugih (Mitja Vošnjak je napisal knjigo o propolisu) bosta tudi razstava in literarni večer. SLOVENSKA BISTRICA • Zveza kulturnih organizacij Slovenska Bistrica pripravlja v soboto, 20. junija, ob 18. uri v avli osnovne šole območno revijo folklornih skupin podravsko-pomurske regije. Nastopile bodo skupine iz Poljčan, Gornje Radgone, Ljutomera, Podgorccv, Loke- Rošnje, Lancove vasi, Lovrenca na Pohorju, Markovcev, Korene, Beltin- cev, Maribora in Mute. SLOVENSKA BISTRICA« Skupščina občine, ZKO in knjižnica dr. Josipa Vošnjaka bodo v petek, 26. junija, ob 19.30 uri v čitalnici v dru- gem nadstropju bistriškega gradu odprle INGOLIČEVO SOBO. ORMOŽ • Do konca junija bo v izložbi nekdanje galanterije Merca- torja Zarje razstava Knjižnica opozarja nase. STATKNBtlRG • Do konca junija b(xlo v veliki dvorani dvorca na ogled baročne skice Marte Frelih iz Maribora. BO AGATA KDAJ ZAŽIVELA GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE PRIPRAVLJA DODATNE PROGRAME IN JIH PRODAJA SKUPAJ S HOTELOM AGATA * ZA NAKUP SE ZANIMA 2E VEČ TUJIH IN DOMAČIH KUPCEV Nekaj kilometrov od Lenar- ta proti Mariboru vzbudi po- zornost prostorna nova zgrad- ba. Domačini vedo povedati, da je to hotel Agata, ki ga je pred leti gradil Agrokombinat Lenart, izvajalec del pa je bilo Gradbeno podjetje Grosuplje. Takrat vodilni ljudje Agro- kombinata Lenari še danes trdijo, da so storili vse za oživitev hotela in bil bi zago- tovo med najsodobnejšimi v Evropi. Do podrobnosti so iz- delali načrte za njegovo opre- mo, začeli so izobraževati po- treben kader, skratka delali so na vseh področjih. Zakaj svo- jih načrtov niso nikoli ure- sničili, še danes ne vedo. Ena takrat vodilnih delavk nam je povedala, kako so se stvari enostavno obrnile "proti njim". Od načrtovanih ribni- kov, teniških igrišč, vodnih in sladolednih vrtov, galerijskih prostorov, skulpture Agate in izvira Ijtrbezni... je ostalo sa- mo "prekletstvo" Agate. Morda je za vse to krivo ime hotela, saj je znana legen- da o lepi Agati in njeni ne- srečni ljubezni z grofom Iva- nom Friderikom Herberstei- nom, edinim dedičem hra- stovškega gradu. Tej pristni ljubezni v legendi nasprotuje grofova mati, kdo pa je na- sprotoval hotelu Agata, še vedno ni pojasnjeno. Kakor- koli že, projekta niso izpeljali; morda so bili premalo agresiv- ni in spretni ali pa so vzroki kje drugje. Agrokombinat Lenart je mo- ral svojo Agato dati drugemu ženinu. Gradbenemu podjetju iz Grosuplja, ker mu ni mogel poravnali dolgov. V tem času spet potekajo pogovori o pro- daji Agate. Zgradbo, ki ji manjka samo še notranja opre- ma in obsega štiri tisoč kva- dratnih metrov, bi radi oboga- tili še z dodatnim programom. Gradbeno podjetje se je pove- zalo z lenarškim občinskim vodstvom, da bi izdelali turi- stični program z možnostmi, ki jih dopuščajo naravni viri in celostna strategija občine. Občina Lenart ima odlične na- ravne možnosti za ribolov, lov, ornitološki turizem, go- barjenje, zeliščarstvo, konje- ništvo... Lenarčani imajo sedaj mor- da zadnjo priložnost, da obrnejo načrtovani program v svoje dobro. Se bo v bližnji prihodnosti našel kupec Aga- te, da bo končno zaživela, le- narškim ljudem dajala za- služek in postala središče turi- stičnega razvoja? Marija Slodnjak Agata čaka... (ms) Zaradi poškodb umrl v bolnišnici V prejšnji številki smo po- ročali, da se je v soboto, 6. ju- nija, hudo ranil 23-letni Alojz Krajnc iz Grajenščaka 77/a, ker je z motornim kolesom za- peljal z vozišča v drevo. Iz ptujske so ga prepeljali v ma- riborsko bolnišnico, vendar so bile poškodbe prehude. Prejšnjo sredo je v bolnišnici umrl. Z mopedom v vogal hiše Po lokalni cesti od Devine proti Kovači vasi v občini Slovenska Bistrica se je v po- nedeljek, 8. junija, nekaj pred 20. uro peljala s kolesom z motorjem 17-letna E.V. iz Ko- vače vasi. Zunaj naselja Devi- na je zapeljala na desno ban- kino, izgubila oblast nad vozi- lom in trčila v vogal stanovan- jske hiše Devina lO. Padla je in se pri tem hudo ranila. Trčila v betonsko ograjo na mostu Po magistralni cesti od Or- moža proti Ptuju se je v sobo- to, 13. junija, okoli poldneva peljala z osebnim avtomobi- lom Erika Skuhala iz Za- mušanov 53/b, KS Gorišnica. Med vožnjo skozi Gorišnico je zapeljala na desno bankino in s sprednjim delom avtomo- bila trčila v betonsko ograjo na mostu. Od tam je avto od- bilo nazaj na cesto. Voznica se je pri tem hudo ranila in so jo prepeljali v ptujsko bolnišni- co. Z motorjem trčil v avto Po lokalni cesti od Bresnice proti Ritmerku, KS Podgorci, je v soboto, 13. junija, okoli 14. ure vozil neregistrirano motorno kolo Peter Vuzem iz Bresnice 53. V Ritmerku blizu hiše št. 66 je zavil na levo stran ceste v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljala z osebnim avtom Elizabeta Mu- hič iz Bresnice 45/a. Vuzem je z motorjem trčil v njeno sto- enko, odbilo ga je na travo ob cesti, kjer je obležal hudo ran- jen. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Poškodovan traktorist V soboto, 13. junija, popol- dne se je nad delom Sloven- skih goric utrgal oblak. Mete- orne vode so zalile spodnji del naselja Juršinci. Prav tedaj se je vračal iz vinograda Martin Čuš iz Gabmika. Vozil je trak- tor, vendar zaradi visoke kal- ne vode na cesti ni videl vo- zišča; zapeljal je čez rob in se prevrnil s traktorjem. Pri tem se je poškodoval in prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. S tovornjakom trčil v mo- pedista Po lokalni makadamski cesti od Grušove proti Pernici je v soboto, 13. junija, okoli 18. ure vozil tovornjak Alojz Krajnc iz Zgornjega Partinja 130, občina Lenart. V nepre- glednem ostrem levem ovinku v Grušovi je trčil v nasproti vozečega mopedista, 13-letne- ga A. C. iz Grušove. Mopedist se je pri tem hudo ranil in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Z mercedcsom v drevo V nedeljo, 14. junija, nekaj po 12. uri je po magistralni cesti od Ptuja proti Mariboru vozil osebni avto Mercedes Herman Puchman iz Hambur- ga. V ovinku pred Staršami je zapeljal na desno bankino, od tam je avto drsel na levo čez cestišče in s sprednjim delom trčil v drevo. Pri tem se je hu- do poškodoval sopotnik Silve- ser Puhman iz Maribora. V gostinskem lokalu zabo- del znanko Prejšnjo sredo, lO. junija, okoli 17. ure je vstopil v go- stinski lokal Grill bar v Prešernovi ulici v Ptuju 40- letni I.A. iz Ptuja. Prisedel je k mizi par let mlajše znanke K. H. iz Ptuja. Začel jo je zmerjati in žaliti, celo groziti, da jo bo ubil. Potem je iz žepa potegnil pregibni nož in zabo- del K. H. v predel leve lopati- ce. Takoj so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. Storilec je IZ lokala pobegnil, vendar so ga policisti kmalu zatem prije- li. Ovadili ga bodo javnemu tožilstvu zaradi kaznivega de- janja poskusa umora. Zapornika razgrajala V soboto, 13. junija, zvečer sta na železniški postaji na Pragerskem razgrajala in tudi drugače kršila javni red in mir 18-lelni J. M." in 23-letni F O., oba zapornika iz KPD Cel- je, ki sta bila na rednem izho- du ob koncu tedna. Interveni- rali so policisti, vendar sta tu- di proti njim hotela pokazati svojo korajžo in moč. Krepko sta se jim upirala, zato so ju morali vkleniti. Pri tem sta si dala duška tudi nad službenim vozilo, z brcami sta naredila na vozilu za okoli 50 tisoč to- larjev škode. Odpeljali so ju v Celje in predali delavcem KPD, kjer bodo proti njima ustrezno ukrepali. Sv. Barbara v Cirkulanah ODSLEJ BODO DONELI TRIJE ZVONOVI v župniji sv. Barbare v Cirkulanah bodo dolgo pomnili lepo, sončno nedeljsko popolne 14. junija 1992. Po 49 letih so namreč v stolpu tamkajšnje žup- nijske cerkve spet zadoneli trije zvonovi. Kot je pove- dal farni župnik gospod Emil Drev, so imeli do druge svetovne vojne v tem zvoniku kar štiri zvonove ra- zličnih tonov, vendar so tri manjše nemške oblasti od- peljale. Na prošnje vaščanov in prigovarjanje takrat- nega župana Antona Rakuša ter drugih uglednih ljudi so pustili le en, največji zvon, ki je bil vlit v Celju že leta 1836 in tehta okoli 1600 kg. Po zaslugi rojakinje Marije Skuhala in njenega moža Franca, ki živita v sosednji Avstriji, pa je ta "osamljeni starec" dobil še dva manjša pomočnika. Avstrijska firma Grassmayr iz Innsbrucka je že lO. marca letos vlila dva nova zvonova za cerkev sv. Bar- bare. Ta firma je pripravila tudi vso potrebno opremo - jarma in kemblja. Vse stroške pri livarni sta krila za- konca Skuhala, druge stroške, predvsem uvozne in prevozne, pa so pokrili iz zbranega denarja v domači župniji. Na nedeljski slovesnosti je pojoča lepotca pred dvi- gom blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramber- ger. Prvi zvon, ki tehta 530 kg, ima premer 97 cm in zapoje ton gis, je posvetil sv. Frančišku Asiškemu, drugi zvon, težak 290 kg, s premerom 81 cm in tonom h, pa je posvetil Mariji Vnebovzeti. Ob slovesnem obredu dviga so zvonovoma zapeli cirkulanski pevci, pridružili pa so se jim tudi godbeniki iz bližnjega Po- dlehnika. OM Nova cirkulanska zvonova je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. (Foto: M. Ozmec) Rodile so - čestitamo: Irena Muhič, Moškanjci 14 - dečka; Ana Križan, Gabrnik 52 - dekli- co; Minka Kralj, Vuzmetinci 28 - dečka; Helena-Alenka Štrafe- la, Ptuj, Arnuševa 2 - dečka; Tatjana Lončarič, Lešje 43 - dečka; Zdenka Pfeifer, Hrasto- vec 128 - Alena; Anita Veljačič, Loperšice 22 - Sabino. Poroka - Ptuj: Feliks Kodrič in Karmen Erlač, Kidričevo, Kajuhova ul. Opravičilo: V prejšnjem tedniku smo pri seznamu rojstev spremenili spol novorojenega fantka in smo Si- mona proglasili za Simono. Nahbergerjevim se za napako opravičujemo, Simonu pa se bo- mo opravičili, ko bo znal brati.