List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
14. ŠTEVILKA.	JOLLET, ILLINOIS, 10. MARCA, 1911.	LETNIK XX
STRIG SAMOVE GETE 'MARSIRAJO'.
20,000	vojakov in štiri vojne ladje poslal predsednik Taft na stražo proti Mehiki.
NAMERAVA Ll POSREDOVATI?
Pod pretvezo vojaških vaj, čete odposlanega pomoč predsedniku Diazu.
Washington, D. C., 7. marca. — Vlada Združenih Držav se pripravlja za posredovanje v Mehiki v zaščito ameriških in inozemskih koristi.
Vsled odkritja resnega položaja v tajnih pismih na Taftovo vlado'je ukazano, odposlati 20,000 vojakov, popolnoma opremljenih za daljše vojskovanje, in štiri vojne ladje na mehi-kansko mejo.
Odposlatev te velike vojne sile ima na videz namen vojaških vaj na suhem in mokrem. V resnici pa je namen mnogo resnejši.
Z. D. vlada je izdala naznanilo, ki se glasi takole:
“Vojni department sklicuje pod o-rožje divizijo s polno silo v San Antonio, Tex., v svrho vojnega vežbanja častnikov in mož, ter v nadaljnjo svrho manevrovanja, vštevši morebitno prodiranje proti Galvestonu. Zbrani bodo v Galvestonu trije polki za o-brambo tega kraja proti teoretičnim napadom po vojnem brodovju.
“Na pacifiški brežini bo mobilizo-vana brigada pehote v okraju Los Angeles v svrho obrambe mest San Diego in San Pedro proti morebitnemu napadu po vojnem brodovju.
“Mobilizacija (vojaški sklic) teh čet bo nudila izvrstno priložnost za po-učenje ' mnogih starejših častnikov o načelih višjega poveljstva. Pravtako se praktično pokaže pripravljenost štabovega departmenta za mobilizacijo čet.’’
Dejstvo, da se je mehikanska revolucija razvila do točke, ko so ameriške koristi v resni nevarnosti, je prišlo do vednosti državnega departmenta zadnji teden, na kar je tajnik Knox v ministrski seji zadnji petek pojasnil položaj predsedniku Taftu in njegovim svetovavcem.
Predsednik je takoj pozval genera-štab armadni in splošni odbor pomorski, naj mu predlože nasvete glede položaja. V ministrski seji danes je bilo sprejeto in razpravljano skupno priporočilo armadnih in pomorskih častnikov, naj se odpošljejo čete na mejo. Sklenjeno je bilo, takoj ukreniti vse po priporočilih.
Ameriške naložene glavnice v Mehiki imajo vrednost nad $700,000,000, in doznalo se je, da so Američani, ki imajo deleže v teh glavnicah, razburjeni vsled rasti upora. Predsednik je sklenil pred več dnevi, da se mora vlada pripraviti za posredovanje v zaščito ameriških prebivalcev in koristi.
Poveljnik vojske bo generalmajor William H. Carter.
Washington, D. C., 8. marca. —- S tem, da je čete sklicala na mehikan-sko mejo, je vlada Združenih Držav storila jednako, kakor je storil predsednik McKinley pred posredovanjem na Kubi.
Leta 1898. je bilo severno atlantsko brodovje zbrano v luki Dry Fortugas, devetdeset milj od Havane, in ekspedicijska vojna sila 5,000 mož je bila zbrana v Tampi, Fla. Danes je več nego ena četrtina vojne sile Združenih Držav na poti do Rio Grande, 2,000 mornarjev se zbira v Guantanamu in ameriške vojne ladje so ali bodo odplule v Mehikanski zaliv in v San Diego, Cal.
Leta 1898. je bilo razglašeno, da so ladje in čete sklicane v svrho vojaških vaj. Jednako je bilo razglašeno o sedanjem sklicu.
V Mehiki je približno isti položaj, kakor je bil na Kubi pred letom 1898. Anarhija ali brezvladje vsepovsod v deželi. Iskra utegne razplamtiti vso Mehiko, in revolucija, ki se je razširila po severnem delu ljudovlade, je že razburila celo deželo.
Vlada predsednika Diaza je v veliki nevarnosti. Diaz ni več mladeniško pogumen, kakor je bil svoje dni, ko je svoje sovražnike brez usmiljenja zatiral z ognjem in mečem, ko bi bil zatrl na mestu vsak uporček. Sedaj je Diaz star in je izgubil svojo moč. Položaj je silno resen. In vsak hip utegne nastati potreba posredovanja. Zato je sklican del ameriške vojske na suhem in morju. Diaz upa na podporo odstrani Združenih Držav, a Mehikanci sovražijo “Yankeeje”.
New York, 8. marca. — Mehikanski poslanik v Washingtonu, mehikanski finančni minister, amerikanski poslanik v mestu Mexico in tukajšnji zastopnik mehikanskih upornikov so enoglasno izjavili, da si ne morejo tolmačiti sklicanja ameriških čet v Tex-asti blizu mehikanske granice. Nobeden izmed njih noče verjeti, da nameravajo Združene Države posredovati T Mehiki.
61. kongres zaključen.
Washington. 4. marca. — 61. kongres je bil zaključen kmalu po polu-dnevu, ne da bi senat glasoval o reci-procitetni (napovratni) predlogi glede trgovinske pogodbe s Kanado, in čez eno uro je predsednik izdal proglas, ki sklicuje kongres k posebnemu zasedanju, katero se prične v torek, dne
4.	aprila. Takrat iznova predloži re-ciprocitetno pogodbo s Kanado poslanski zbornici, ki je po ogromni večini demokratična, in senatu, ki se bo komaj še nazival republikanski. Senat je končno sprejel predlogo glede tarifnega oblastva, toda v zbornici je bila pokopana. Vendar je kongres dovolil dovolj denarja, da se morejo dela začasnega tarifnega oblastva nadaljevati še eno leto.
Ballinger odstopil.
Washington, 7. marca. — Richard A. Ballinger je odstopil kot tajnik notranjih zadev. Njegovo odpoved, datirano z dne 19. januarja, je predsednik Taft sprejel. Za naslednika Bal-lingerju je imenovan Walter L. Fisher iz Chicage, častni podpredsednik združbe “National Conservation Association”, katere predsednik je Gifford Pinchot, najhujši sovražnik Bal-lingerjev. Tajnik Ballinger je utemeljil svoj odstop s svojim slabim zdravjem. Predsednik Taft je zelo obžaloval njegov odstop, ki so ga povzročili neprestani in večinoma zelo krivični napadi odstrani osebnih sovražnikov. G. Ballinger se zdaj povrne v svoje rojstno mesto Seattle, kjer se zopet posveti odvetništvu.
Ogenj v katoliškem zavodu.
Plainfield, N. J., 3. marca. — Glavno poslopje velikega in dobro opremljenega katoliškega zavoda Mount St. Mary’s College v Watchung-gorovju, nedaleč od tukaj, je zgorelo. Škoda znaša čez $200,000. Gojenke in sestre, skoro 250 po številu, so utekle vse nepoškodovane.
Calumet in Hecla.
Boston, Mass., 7. marca. — Devetero družb v severnem Michiganu s “Calumet and Hecla Mining Co.”, ki ima delnice pri vseh, se bo združilo in spojilo v eno edino družbo. Devetere družbe so: Allouez, Tamarack, Ah-meek, Seneca, Centennial, Laurium, La Salle, Supenor in Osceola. Spojene družbe glavnica naraste na $10,-000,000.
Bigelow spet svoboden.
Leavenworth, Kans., 4. marca. — Bivši bankir Frank G. Bigelow, ki je bil zaradi uničenja First National banke v onem mestu poslan v zavezno kaznilnico a predkratkim pomiloščen, ko je presedel šest let svoje na deset let odmerjene kazni, je zapustil kaznilnico. Z njim sta zapustila ječo dva druga bivša bankirja, ki sta bila tudi pomiloščena. To sta bila Thomas Coghill iz Seymoura, Wis., in Thomas G. Hayes iz Washingtona, D. C. Vsi trije se podajo v svoja prejšnja bivališča.
Lorimer zmagoslavno sprejet.
Chicago, 111., 5. marca. — Sprejem kakršen se prireja v tem mestu morda edinole vsakokratnim deželnim predsednikom, so priredili danes politični in osebni prijatelji senatorju Williamu Lorimer ob njegovem povratku iz za-veznega glavnega mesta Washingtona, kjer so ga pred nekaj dnevi njegovi tovariši vkljub neprestanim napadom odstrani njegovih sovražnikov pripo-znali kot mlajšega zastopnika države Illinois v zaveznem senatu. Na tisoče ljudi je bilo v slavnostnem izprevo-du, in navdušenje je bilo velikansko.
Slabo znamenje.
Cleveland, O., 2. marca. — Zmanjšanje števila delavcev za 10 odstotkov v lokomotivnem departmentu Lake Shore & Michigan Southern-železnice je bilo naznanjeno. V veljavo stopi vkratkem. Izguba v kupčiji v znesku za 10 odstotkov se navaja kot vzrok za odredbo. Prizadeti bodo baje delavci po delavnicah v Ashtabuli, Clevelandu in Toledu, O. Samo neoženjena in nazadnje nastavljeni delavci izgube delo. Oženjenci bodo nadaljevali z delom. Delovni čas ali plača se baje ne bo znižala.
Toledo, O., 2. marca. — Znižanje plače in števila delavcev za 10 odstotkov ter skrajšanje delovnega časa od 10 na 8 ur je naznanjeno za lokomo-tivm oddelek Lake Shore-železnice v Toledu. Po tej odredbi se skupna svota izplačevanih mezd na mesec zniža za $19,500. Ukazano je, ljudi odsloviti, kjerkoli je to mogoče.
Poljak zmagal Nemca.
Albany, New York, 4. marca. — Poljski rokoborec Zbyszko je premagal tukaj najboljšega rokoborca nemškega, Paula Schmidta. Vrgel ga je dvakrat zaporedoma.
NASKOK NA MESTO CASAS GRANOES.
Mehikanski uporniki obkolili imenovani kraj v nedeljo in ga naskočili naslednjega dne.
MED VSTAŠI BAJE RAZPRTIJA.
Evropa zasleduje sedaj dogodke v Mehiki z največjo pozornostjo.
El Paso, Texas, 8. marca. — Iz Co-lumbusa, N. Mex., se poroča, da so iz Casas Grandes tja dospeli ljudje iz-poročili, da je vstaški vodja Garcia s 500 možmi v nedeljo ono mesto obkolil in v ponedeljek naskočil. Izgube so baje velike. Mesto Casas Grandes brani polkovnik Valdez s 450. možmi.
El Paso, Tex., 8. marca. — Tukajšnji člani revolucionarne junte so dali na znanje, da je mesto El Paso izbrano za glavni stan mehikanskih u-pornikov za vse Združene Države in da se bodo vprihodnje vodile operacije iz tega mesta. Iz tega je sklepati, da Madero namerava, omejiti svoje o-peracije za sedaj edinole na severno Chihuahuo.
Mexicali, Mehika, 8. marca. — Ker so vojne sile upornikov v tem okolišu vsled notranjih razprtij oslabljene, imajo vladne čete sedaj mnogo več u-panja na uspešen napad, nego zadnji teden. Velik oddelek vladnih čet stoji, kakor se. poroča, v bližini mesta Packard, 8 milj južno od tukaj in se pripravlja, naskočiti to mesto. Prepiri v taboru upornikov so predvsem med voditeljema Bertholdom in Ley-vo na eni strani ter ameriškimi socialisti na drugi, ki so se pridružili upornikom z namenom, ustanoviti novo državico v Dolenji Californiji.
Berlin, 8. marca. — Nemški urad vnanjih zadev zasleduje dogodke v Mehiki z največjo pozornostjo. Da li kaj ukrene, še ni znano.
Rockefellerjev pastor odstopil.
New York, 7. marca. — Rev. Charles F. Aked, dušni pastir Rockefellerjeve cerkve zvane “Fifth Ave. Baptist Church”, se je odpovedal svoji službi in je naznanil to cerkvenemu upraviteljstvu. Odpoved je bila takoj sprejeta in zadobi veljavo dne 9. aprila. Rev. Aked je zadnjo nedeljo naznanil s prižnice občini, da ne more razviti koristnega delovanja v tej občini, ker so farani premalomarni y ljubezni do bližnjega.
Adolphus Busch.
Pasadena, Cal., 7. marca.-—Pač redke so tako velesijajne slavnosti zlate poroke, kakor je bila današnja v čast gospodu in gospej Adolphus Busch. Najlepše darilo je bilo ono, katero je dal soprog svoji soprogi: zlat venec z diamanti in biseri, vreden $200,000 in izdelan na Nemškem. Daril so poslali tudi predsednik Taft, bivši predsednik Roosevelt, cesar Viljem in drugi. G. Buscha letni stroški za dobrodelne svrhe znašajo baje pol milijona dolarjev.
Radodarni Američani.
Seattle, Wash., 5. marca. — Ameriški vladni prevozni parnik “Buford” je odplul od tukaj z živili za stradajoče ljudi v severnem delu Kitajskega v Činkian. Na njegovem jamboru plapola prapor Rdečega križa, lista “Christian Herald” in “Seattle Com-mercial”-kluba. Naklad na parniku ima vrednost $50,000 in je zadosten, da ohrani 30,000 stradajočih Kitajcev pri življenju do prihodnje riževe žetve v juniju.
Kri tekla.
Pottsville, Pa., 3. marca. — V boju med sedmimi stražami, ki jih je nastavila Reading Co., in krdelom 200 mož, večinoma inozemcev, je bil Dominik Marko, eden iz množice, ustreljen. Critz, čuvaj, ki ga je ustrelil, se je sam javil oblastvu. Trije drugi so bili obstreljeni. Boj je bil posledica nečega štrajka v premogovniku pri Raven Runu, ki se je pričel v torek. Nekaj Italijanov je brez vzroka ostavilo delo in so bili zavrnjeni, ko so se spet zglasili k delu.
Ameriško meso pohvaljeno.
London, 7. marca. — Vojni tajnik Haldane se je v poslanski zbornici potegnil za ameriško meso in je izjavil, da “daje izvrstno in okusno hrano za britansko armado”. Haldanova izjava je bila odgovor na napade odstrani treh irskih poslancev na ameriško meso. Ti trije so trdili, da se v Ameriki kolje bolna -živina in pošilja meso v Anglijo, kjer ga vojaki dobivajo za jed. Haldane je nadalje izjavil, da vsak funt za britansko armado dobavljenega mesa preiskujejo britanski nadzorniki v Chicagi.
Požar v Mlnneapolisu.
Minneapolis, Minn., 6. marca. — O-skrbmki Syndicate-bloka, ki je bil u-pepeljen, tako da cenijo napravljeno škodo na $1,200,000, so razglasili, da je sedaj končno določeno, da ni bil pri požaru nihče usmrčen. Obe ženski, ki sta bili zglašeni kot pogrešani, se nahajata med rešenimi.
Požar, ki je včeraj uničil Syndicate Block ob Nicollet ave. med 5. m 6., cesto, je bil eden najhujših, kar jih je kdaj bilo v mestu Minneapolisu. Dvanajst oseb je bilo rešenih iz gorenjih na-- stropij petnadstropnega poslopja, ko je ogenj najhuje divjal. Na čudovit način so vse osebe utekle z lahkimi poškodbami. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Na lice mesta je prihitela tudi požarna bramba iz St. Paula. Med požarom se je pripetilo v pritličju več eksplozij. Syndicate-poslopje je bilo zgrajeno leta 1882. Tri leta pozneje je prešlo v posest tvrdke Boston T. rust Co. V poslopju so bile delavnice in prodajalnice raznih krojaških tvrdek.
Število zrakoplovcev.
New York, 4. marca. — Uradni imenik na celem svetu licenciranih (ali dopuščenih) aviatikov, ki ga je sestavila mednarodna zveza zrakoplovcev, kaže, da zaostajajo Združene Države za evropskimi deželami. Imenik obsega imena 339 dopuščenih zrakoplovcev. Ti se razdeljujejo na dežele takole: Francija 49, Nemčija 43, Anglija 39, Italija 27, Belgija 21 in Amerika 18. Združene Države stoje torej na šestem in zadnjem mestu. Na Francoskem dopuščeni zrakoplovci so večinoma rojeni Francozi, vendar se nahajajo med njimi 4 Američani — Glenn Curtiss, brata Wright in Hayden Sands —, kakor tudi trije Peruanci, en Brazilec, en Turek, en Urugua-yec, en Avstralec in en Japonec.
Kuga v Mandžuriji.
London, 5. marca. — Japonci so naznanili velevlastim, da bodo vojaško okupirali Mandžurijo, če ne bodo Kitajci nič storili proti kugi. Tudi Rusija "tk’ ntčva, naj Kitajci odstranijo mrliče s cest v tistih mestih, ki leže cb mandžurski železnici. Kugo imajo že v evropski Rusiji, in sicer po po-ločilih peterburskih listov v Blagove-ščensku in v Astrahanu. Poslanci ruske dume so dobili poročila, da se bliža kuga Vladivostoku. Kljub prepovedi na papirju še vedno prevažajo Ki tajce po železnici iz Mandžurije v Vla-d.vostok, Premožnejši prebivalci be-že iz Vladivostoka v Evropo in na Japonsko. Mesto Asiho je popolnoma izumrlo. Katoliški in protestantski misijonarji so odpotovali v Mukden. Mrliči leže po cestah. Izumrlo je tudi mesto Fudsjadom. Ceste so prazne, zapuščene. Ljudje so ali pomrli ali pa pobegndi. Le psi se drve po cestah in žro — mrliče. Bolnišnice so zapuščene, ni zdravnikov, ni strežnikov, ni bolnikov. Vse je umrlo.
Grozne razmere v kaznilnici.
Marquette, Midi., 4. marca. — Pomožni čuvaj Catlin od državne kaznilnice je izpovedal pred komisijo, katero je imenovalo zakonodajstvo v preiskavo baje groznih razmer v kaznilnici, da je ukazal dati kaznjencu Ste-vensu 26 udarcev z bičem, nakar mu je bilo povedano, da bo prihodnjega dne zopet bičan. Nato je bil z verigo in kroglo na nogi poslan nazaj v delavnico. Ko so naslednjega dne prišli u-radniki v Stevensonovo celico, da bi ga zopet bičali, so ga našli s prerezanim zapestnim členom.
Na vprašanje, kaj je najdaljši čas, med katerim je bil v marquettski kaznilnici kak jetnik na rokah obešen, je Catlin odgovoril: “Štirinajst dni”.
Položaj v Maroku.
Melilla, 7. marca. — E. Mangin, načelnik francoske policijske četč v Fesu, je bil usmrčen po sinu maroškega vojnega ministra, ker je francoski častnik povzročil usmrčenje dveh maroških vojakov.
Po najnovejših brzojavkah je položaj v Maroku vznemirljiv, ker se puntajo domači rodovi med Fesom in Al-cazar-Kebiom, ki žele odstavljenega sultana Abdel-Aziza spet spraviti na prestol. Čete sultanove so bile baje poražene in se umikajo proti Fesu. Zveza med Fesom in Tangerom je baje pretrgana. Mesto Fes samo je v nevarnosti pred uporniki.
Ruef v kaznilnico.
San Francisco, Cal., 7. marca. — “Abe” Ruef, ki je bil zaradi podkupovanja supervisorjev med upravitelj-stvom župana E. F. Schmitza obsojen v kaznilnico za 14 let, je začasno opustil boj za svojo svobodo, ki ga je bojeval tri leta. Tekom dneva je bil odveden v kaznilnico. Njegovi odvetniki in prijatelji pa bodo boj nadaljevali.
Ruef je prihranil delo jetniškemu brivcu, kajti predno je nastopil vožnjo v kaznilnico, si je dal svoje brke obriti in lase prav na kratko ostriči.
NOVA POGODBA V PRIO IZSELJENCEM.
Avstrijski trgovinski minister izdeluje nov zakon v zaščito izseljencev med prevožnjo.
BOLGARSKI KRALJ NA DUNAJU.
Popolnoma nepričakovano obiskal cesarja. Namen obiska doslej prikrit.
Dunaj, 8. marca. — V odgovoru na interpelacijo v državnem zboru glede avstrijskega priseljeniškega doma na Ellis Islandu v New Yorku, je trgovinski minister dr. Weiskirchner iz-poročil, da vlada preudarja novo pogodbo v prid izseljencem, na kateri bodo deležne mnoge verske organizacije v Ameriki. Minister je pristavil, da se zdaj bavi z izdelavo novega izseljeniškega zakona, po katerem bodo izseljenci izza odhoda iz Avstrije do prihoda v Ameriko v posebni zaščiti, in da upa, da bo ta nameravani zakon odpravil marsikatere neprilike pri prevažanju izseljencev.
Dunaj, 8. marca. — Prav živahno se razpravlja nenadni prihod bolgarskega kralja Ferdinanda na Dunaj. Čisto nepričakovano je bolgarski vladar obiskal cesarja Franca Jožefa. Kakor je slišati od najbolje poučene strani, je bil namen obiska, zahvaliti cesarja Franca Jožefa za čestitko, katero je belolasi vladar poslal kralju, kateri je dne 26. febr. dovršil 50. leto svoje starosti. Kralj je bil prisrčno sprejet. V političnih krogih so popolnoma presenečeni nad obiskom.
(Op. ur. V Bolgariji se nekaj kuha. Medtem ko so na Bolgarskem vse velike opozicionalne stranke za vladno predlogo o premembi ustave, vodijo skrajni levičarji v sobranju anti-monarhično agitacijo. Socialisti so sklenili, da se Bolgarska proglasi za demokratsko republiko ter sklicujejo v to svrho shode.
Bolgarija ima po najnovejšem štetju 4,352,726 prebivalcev. V petih letih je prebivalstvo narastlo na 300,000. V teh številkah niso všteti izseljenci, katerih je v Ameriki 400,000. Sofija ima 102,769 prebivalcev. Leta 1880 je štela samo 20,856 prebivalcev, 1905. leta pa 82,621 prebivalcev.)
Dunaj, 8. marca. ■—■ Cesar Franc Jožef je v veliki skrbi za svojo vnukinjo, ki je izza dne 23. januarja 1902 omožena s knezom Otonom Windisch-graetz. Kneginja je silno nervozna vsled neke ženske bolezni izza zadnjega poroda. Bolezen je nevarna. Najboljši specialisti svetujejo kneginji mir in počitek.
Ne da se strašiti.
Budimpešta, 5. marca. — Pomorski poveljnik, admiral grof Montecuccoli, je v zadnji seji avstrijske delegacije, ki mu je izrazila svoje nezaupanje, zgrabil bika za roge. Admiral je pojasnjeval svoj dogovor z ogrskimi činitelji o dobavah za vojno mornarico in izjavil, da popolnoma odgovarja predpisanemu dobavnemu znesku, da torej ni oškodil avstrijskega podjetništva.
Grof Montecuccoli je obenem izrazil svoje obžalovanje, da je zamudil, izporočiti to avstrijski delegaciji o pravem času, vsled česar je nastalo nesporazumenje.
Po tej izjavi je izrekla avstrijska delegacija pomorskemu poveljniku svoje zaupanje.
S končnim sprejetjem pomorskega proračuna je bil združen sklep, ki priporoča pospeševanje gibanja za raz-oroževanje.
Skoda po viharju.
Evansville, Ind., 7. marca. — Vihar, ki je obiskal južno Indiano, je napravil tukaj in po okolici škode okoli $100,000. V Spotsvillu, Ky., je bila razdejana baje neka cerkev.
30 oseb poškodovanih.
Pittsburg, Pa., 5. marca. — Trideset oseb je bilo poškodovanih, tri izmed njih hudo, ko je električna pocestna kara na Charleroi-progi “Pittsburg Railway” - kompanije v predmestju Castle Shannon skočila iz tira in se prevrnila.
Spiritistka mora plačati.
London, 7. marca. — Mrs. Elizabeth Horne, dobroznana spiritistka in zagovornica teorije, da je zemlja ploščata kakor ponvičnik, je bila v sodišču obsojena, plačati nekemu konjušničar-ju $17,500 odškodbe. Dotičnika, kakor mnoge druge ljudi, je gospa Horne ujela na limanice s tem, da ga je preslepila o svojih neizmerno bogatih zlatih in demantnih rudnikih v Madagaskaru, katerih pa da si ne more obrniti v prid, dokler ne dobi potrebnega denarja. Na ta način je gospa Horne, ki je sedaj stara 64 let in je hči pokojnega protestantovskega škofa Cowie v Auklandu, Nova Zelandija, pridobila od lahkovernih ljudi karih $150,000.
Odvetniki znajo uščipati.
Dublin, Irsko, 6. marca. — Timothy Healy je v tukajšnjem sodišču kot odvetnik E. Corcpranov predlagal, naj se postavi sedlar Edwin Corcoran st., oče Edwinov, kot umobolen pod vari-štvo. S tem predlogom je bila odkrita zanimiva zgodba. Healy namreč trdi, da je starejši Corcoran pred dvema letoma prejel vest, da je njegov sorodnik John Sullivan v Seattlu v Združenih Državah umrl brez narav-nostnih dedičev, da je torej Corcoran najbližji dedič. Neki ameriški odvetnik je prišel v Dublin in je Corcorana preslepil, da je dedščina, ki je znašala baje $250,000, samo neznatna. Pregovoril ga je, za $250 prenesti polovico svojega dedinskega deleža na nečega Lewina, moža, katerega ni nikdar videl. Vsega skupaj, izjavlja Healy, je prejel Corcoran samo kacih $6,000, o-stanek je izginil v žepe odvetnikov.
Varčni Italijani.
New York, 4. marca. — Nič manj nego 26 milijonov dolarjev so poslali Italijani, ki žive v Združenih Državah, po pošti v Italijo, kakor naznanjajo tukajšnja poštna oblastva. To je po-množitev za $8,000,000 proti letu 1909.
$37,060,000 na Ogrsko.
Dunaj, 3. marca. — Zapiski ogrske pošte kažejo, da so “Avstro-Ogri”, živeči v Ameriki, poslali tekom leta 1910 nič manj nego $37,060,000 na Ogrsko. Ta svota je petkrat večja nego ona, ki jo je pošta prejela iz istega vira leta 1900.
Umoril princezinjo.
Rim, 5. marca. — Lajtnant baron Vincenzo Paterno, ki je v četrtek u-moril princezinjo di Trigona, mlado in lepo dvorjanko kraljice Helene, v nekem malem tukajšnjem hotelu, se je začel čudno vesti. Dela se umobol-nega, a zdravniki mu ne verjamejo.
Žaloigra je razburila dvorjanske kroge. Umorjena princezinja je bila nečakinja markiza San Giuliane, italijanskega ministra vnanjih zadev. Mo-rivec je svoji žrtvi prerezal tilnik in se potem samega sebe nevarno obstrelil, a bo menda okreval. Lajtnant baron Paterno je bil hudo zadolžen. Umorjenka, stara 37 let, je bila leto dni ločena od svojega moža in je zapustila dve hčeri.
Dan veselja na Ruskem.
Petrograd, 4. marca. — Po vsej Rusiji se danes obhaja 50. letnica odprave nevoljništva (lasti na osebo) s služ bami božjimi. Car Nikolaj, carica in carica-vdova Marija so prisostvovali službi božji v kazanski katedrali. Razglas, ki je naznanil odpravo nevoljništva v dveh letih, je bil izdan dne 3. marca 1861. Vojaške parade in veselice se prirejajo vsepovsod. Ubožci v celi deželi so bili pogoščeni. V mnogih krajih in vaseh so bili odkriti po mužikih (kmetih) ustanovljeni spominki “carju osvoboditelju”. V mnogih občinah so bile v proslavo dneva otvorjene nove šole, katere bodo pohajali kmečki otroci brezplačno.
Bankroti na Nemškem.
Frankfurt ob Majni, 7. marca. — “Vereinsbanka”, ki so jo predkratkim navalili vložniki in ki je bila potem suspendovana, je sedaj proglašena za bankrotno. Primanjkljaj znaša baje $1,000,000, tako da bo ustanovna glavnica v znesku $650,000 izgubljena in izgubljeno bo tudi 50 do 60 odstotkov vložkov. Hranila so znašala ob pričetku navala $1,250,000. Pravijo, da je banka preveč posojevala na zemlji-školastninske hipoteke.
Berlin, 7. marca. — Karl Neuburger jeva banka, ki je bila ustanovljena z glavnico $1,250,000 in ima 35 pokrajinskih podružnic, je ustavila izplačevanje. Obveznosti znašajo $2,125,000.
Jolietske novice.
—	Gdčna. Mary Skrinar, stara 25 let, ki je hodila v našo farno šolo, je storila zadnjo obljubo v pondeljek v Chicagi na neki češki fari in dobila ime: Sestra Suzana. Njeni starši so se priselili iz Semiča na Dolenjskem; oče je že 15 let mrtev.
—	Rojaku Alb. Lesh-u, ki je mestni klerk v Rockdalu, je v sredo pop. u-mrl edini sinček Albert Leopold, star 2 leti. Ugledni družini naše sožalje!
—	Naša ponosna Slovenian Liquor kompanija že posluje v svojem krasnem in velikem poslopju na 1115-17-19 N. Chicago St. Vposlenih je več rojakov, ki umejo te vrste trgovino. Sedaj pride še neki ekspert iz nekega drugega mesta, ki bo pretakal in mešal likerje. Vsekako kaže, da bo ta družba lepo napredovala pod vzornim vodstvom mož kot so njeni gg. ravnatelji: Nemanich, Grahek, Koche-var, Loparec, Olha, Stefanič in Ba-horič.
iirouot. i» m. M
M	kil ♦!«*»»** •*
“P w u< tup. Cask rf,s ih*. «ta-■ Ï i.„ fw. »»"i“«
c««ip. ,
f>neumonfs<
****** ____;
>iir<:r. £9ïg|S'*
k '	►*•!»'«> Vr
k if.rota«
S*L n
Í2S*CI0*« M«0*» ***
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 8. marca. — Štiridesetur-na pobožnost v naši cerkvi sv. Jožefa se prične dne 17. t. m. zvečer. Gospod namestni1 župnik, Rev. A. M. Kraschowitz, se je potrudil, da bo pri slovesnosti pomagalo nekaj najboljših cerkvenih govornikov iz bližnjih slovenskih župnij.
Mil. nadškof Quigley v Chicagi je prejel iz Rima poseben razglas, ki dovoljuje katoličanom v nadškofiji na dan sv. Patrika uživati meso. Potemtakem odpade post v petek 17. t. m., ko bomo obhajali letos dan sv. Patrika.
—	V tovarni Illinois Steel-kompani-je so spet pričeli z delom v vseh oddelkih. Plavž št. 1 so zakurili včeraj (v torek). Kakor se čuje, bo dela dovolj za nedoločen čas. Tako upapoln ni bil položaj baje že izza leta 1907, to je, izza poslednje glasovite krize. Uveden je zdaj nov način poslovanja, tako da delajo zaposlenci samo po šest dni na teden in ima vsak en dan počitka v tednu.
—	Na poziv mestnega klerka v Jo-lietu z ozirom na ponudbe za tiskarsko delo za naše mesto tekom 1. 1911, je naša Slov. Amer. Tiskovna družba letos vložila svojo ponudbo. Pri seji mestnega odbora zadnji pondeljek so se na predlog prečitale ponudbe za tiskarsko delo, in sicer od naše slov. družbe in dveh druzih tisk. družb v mestu. Ko so se ponudbe prečitale, so bile po'naročilu župana Cronina oddane odboru obst. iz 3. aldermanov za tiskarijo, ki bo stvar pregledal in na prih. seji mestnega odbora priporočil mestu sprejetje ene izmed treh ponudb.
Na nekaterih stvareh je naša družba najnižja, a na drugih malo višja kot nje najbližji kompetitor. Upamo, da bo naša družba počaščena s kon-traktom za mestno tiskarijo, ker se čuje iz. verodostojnih virov, da so naše cene primeroma najnižje. Ako se stvar “drugače ne obrne”, bodo mestne tiskovine za tekoče leto gotovo v naših rokah.
—	“Sv. Elizabeta”, gledališka igra v petih dejanjih, ki jo priredi Dekliško Marijino Društvo s sodelovanjem slovenske šolske mladeži na belo nedeljo, dne 23. aprila, v bivši Golobičevi dvorani, se bode predstavljala dvakrat: popoldne ob 2. uri in zvečer ob 8. Vstopnice so že na prodaj, in sicer po 2Sc in SOc ter 10c za otroke v starosti pod 14. letom.
—	Po zaključku redne mesečne seje zadnjo nedeljo zvečer je imel Slovenski Sokol imenitno zabavo. Zbral se je v spodnjih prostorih Jednotinega doma krog ene edine mize, si prižgal smotke in se odkrito razgovarjal o raznih naših neprilikah v novi in stari dpniovini. Uganilo se je marsikaj, kar utegne samo koristiti našemu narodu.
—	G. Ignac Česnik, ustanovitelj slovenske farmarske naselbine v Wil-lardu, Wis., se je mudil te dni po o-pravkih v Jolietu. Pravi, da šteje naselbina Willard že 39 slovenskih družin, ki so baje prav zadovoljne in upa-polne, da si vkratkem ustanove svojo faro, ki bo družila po willardski okolici raztresene farmarje. Imajo že tudi svojo slovensko trgovino.
—G. Matija Pogorelc, znani poto valni trgovec z urami in zlatnino, se je na povratku od zapada oglasil v ponedeljek v Jolietu, kjer je obiskal svoje prijatelje.
—	G. George Flajnik, 113 Indiana st., je bil zadnji dan zadnjega meseoa zelo vesel. Gospa soproga ga je osrečila s krepko in zdravo hčerko.
—	G. Frank Ambrosich, naš rojak in član mestne požarne brambe, je bil med junaki, ki so v soboto zvečer pogasili nevaren požar v poslopju joliet skega dnevnika “Heralda”, še preden se je razširil na sosedne hiše. Našega pogumnega rojaka je pri gašenju o švrknila neka električna žica in ga po životu neznatno opekla. Škodo po požaru cenijo na $5,000.
—	Opozarjamo na mali oglas g. Jos. Stukla, našega znanega prijatelja glasbe, ki je sam najboljši izvršujoči mu zikant. Z veseljem pozdravljamo njegovo misel, da se ustanovi čisto slovenski orkester v Jolietu, kajti šele potem bomo lahko govorili o “svoji” slovenski godbi. Njeno vzdržavanje bi se gotovo izplačevalo. Zatorej na dan in na plan, slovenski muzikanti!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Biza Andrej, Gervetič John, Makuc Martin, Micov John, Ro man Nikolaj.
društvom, ki so se tako številno udeležila naše veselice. Zagotovljam vas, da vam ostane naše društvo vedno hvaležno in naklonjeno. Objednem se zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam, kateri so se udeležili veselice ali kaj pomagali pri nji. Zato vam kličem: Živeli vsi v slogi še mnogo let, da bi se še večkrat tako veselili na veselici društva sv. Ane!
Vreme imamo ugodno. Snega je bilo malo to zimo tukaj dozdaj; zdaj upamo, da ga pa tudi ne bo dosti več, ker ga bo že sram, kajti prišla bo že ljuba težko pričakovana pomlad.
Tukajšnji fantje in dekleta so bili pa čisto mirni in pametni ta predpust, ker nobenemu ni prišlo na misel, da bi stopil v zakonski jarem. Naj še omenim, da slovenske maškare niso pozabile pustnih dni, ker so nas ves čas kratkočasile prav po starokranjski navadi. Ob takih prilikah se človeku zdi, da je v svoji mili slovenski domovini, ne pa v tej “obljubljeni” deželi Ameriki. Da pa ne bomo ženske še bolj na slabem glasu, ker vsak nas rad prišteva h klepetuljam, bom pa skončala.
H koncu tega dopisa pa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in vse rojake in rojakinje po širnej Ameriki in tudi v stari domovini. A tebi, vrli katoliški list pa želim, da bi romal v vsako slovensko hišo in pod-učeval očete in matere; posebno si koristen tam, kjer nimamo slovenskih duhovnikov.	Marija Hoge,
preds. dr. sv. Ane št. 123.
Crested Butte, Colo., 1. marca. — Malokedaj se bere kakšen dopis iz naše naselbine, zato prosim jaz slavno uredništvo A. S. za mal prostorček v tem priljubljenem listu, da kaj sporočim, kakšne razmere so pri nas. Nimam kaj posebnega sporočiti.
Dela se pri nas tukaj bolj po slabem, pa veselje imamo vseeno ter se zmiraj zabavamo pri glažku ječme-novca, ker kredita imamo zmiraj zadosti v saloonu in zatorej ga pijemo kar “na puf” in pričakujemo boljših časov. Zatorej ne svetujem nobenemu hoditi sem za delom, ker jih je tukaj dosti brez dela, in tisti, kateri delajo, komaj zaslužijo za sprotno življenje. Tukaj pri nas ima dosti ske-bov in le skebi delajo pozimski čas, in delo si plačujejo po “placih”, ravno tako kakor pri kravah: ako je boljša krava, več denarja stane, in to je jako velika sramota za nas delavce. Zakaj se ne bi enkrat vsi delavci v roke segli, pa bi bilo veliko bolje za vsacega delavca! Koliko profita imajo kapitalisti od nas! Ti ubogi revež pa si ne daš dopovedati, ampak veliš, da delo, katero si danes napravil, ni vredno 5 grošev. Ali nisi neumen človek, ki tako govoriš? Kaj misliš, da kapitalisti tebi plačajo zaradi tvoje revščine?
0	ne, ti se motiš, in dokler bojo takšni ljudje med nami, ne bomo prišli do svojega cilja. Ako je bil kedaj kakšen ‘punt”, pa so eni bili takšni in so rekli: “Ma, strela, zdaj imamo uro za denar napraviti!” Pa so prišli zopet naši bratje in so rekli: “Mi očemo raditi, gospodine, mi jesmo došli iz stare kontre, mi rabimo puno novaca, da zaslužimo pa opet putujemo natrag u staru našu zemlju i mi braco Hrvati očemo, da s vami, gospodine, držimo
1	Vi očete s nami, što ne?”
Zatorej, dragi mi bralec Am. Slovenca, kako so daleč eni zapeljani in namesto možganov imajo slamo v svoji glavi. . In premislimo, ako bode še dolgo tako naprej šlo, kam bomo revni delavci prišli?!
Vsake reči je enkrat konec, in jaz moram tudi ta dopis završiti. Sklepom pozdravljam vse bralce našega lista po širni Ameriki in tebi, vrli nam list A. S., želim obilno naročnikov in predplačnikov. Za skebe se pa dosti ne zanimam.	Naročnik.
Bridgeport, Ohio, 2. marca. — Spoštovani g. urednik Am. Sl.! Prosim, da natisnete ta dopis v predale našega lista. Dne 25. febr. je imelo žensko društvo sv. Ane št. 123 K. S. K. J. prvo veselico, katera se je prav dobro obnesla, kar kaže, da vlada med tukajšnjimi rojaki sloga in zastopnost. Zato izrekam na tem mestu v imenu našega društva iskreno zahvalo Dramatičnemu društvu Orel, ki se je toliko trudilo in priredilo igro v korist našemu društvu. Da je bila igra gledalcem po volji, to je pričal obilen smeh ob vsakem nastopu in občna pohvala Drugič se zahvaljujem vsem bratskim
se razvijojoča hčerka, je postala žrtev otroških iger. Kolikokrat se je že svarilo in pisalo po časopisih: skrivajte orožje pred otroci — ali ta sva-ritev je “bob ob steno”. Ravno tako tudi goriomenjenega dne so se igrali v sosedni hiši domači otroci, in ž njimi nesrečna 7 in polletna Pavlinka Novak. Gospodar je bil na(delu, gospodinja je imela opravek zunaj. Domači 8 letni sinček je snel s stene puško in se začel ž njo igrati, in nesreča je hotela, da je bila notri patrona. Seveda, puška se je sprožila in strel je zadel nesrečno deklico ravno v srce, da je bila pri tej priči mrtva. Kako pretresljiv, strašen pogled, ko smo pritekli, videči vso v krvi mrtvo deklico Pavlinko! Kako velik udarec za nesrečne stariše, videče svojo ljubljenko edinko s prestreljenimi prsi ležati mrtvo tam na tleh! Komaj par mesecev je minilo, kar je prišla s svojo ljubo mamico iz stare domovine k ljubljenemu “ateju”, a našla je tako grozno, nenadno smrt! Nesrečno o-rožje! koliko gorja, solz ti zakriviš! Zatorej skrivajte orožje pred otroci!! Res nesrečni stariši, kakor tudi vsi sorodniki, posebno stariši, ki so tako ljubili, negovali ljubo hčerko, in sedaj pa tako nenadna izguba! Pred par leti je tudi bratu Franku umrla na porodu še mlada soproga in otrok. Torej res nesrečna rodbina. Naj Vas 'tolaži Bog! Pogreb nesrečne deklice je bil 25. febr. ob 9. uri zjutraj ob obilni udeležbi. Šest belooblečenih deklic je z gorečimi svečami svetilo ob krsti. Sv. mašo zadušnico je opravil Mon-signor Jos. F. Buh, in po opravljenih obredih imel tudi ganljiv govor. Vseh oči so bile solzne ob tej priliki. Nesrečni stariši! Naj Vas tolaži zavest, da biva Vaša hčerka Pavlinka tam gori pri dobrem nebeškem Očetu in pri ljubi Materi Mariji, in prosi za Vas, saj: Blagor jim, kateri v Gospodu zaspe —■ v slavi nebeški se tam prebude....	Leopold Stupica.
Ely, Minn., 3. marca. —-I Cenjeno u-red. Am. Sl.! Naše Pevsko dramatično društvo “Simon Gregorčič” je priredilo na dan 26. februarja koncertno veselico v John Butaletovej dvorani. Začetek veselice je bil ob 3. pop. in je‘trajala pozno v noč v najlepšem redu. Dasi je bil istega dne hud mraz, je bila udeležba občinstva še dokaj izvrstna; posebno plesa željne mladine, za katero je igrala izvrstna kranjska harmonika, je bilo obilo. Pevski zbor pod vodstvom g. Ivan-a Boljka je v presledkih zapel več mičnih narodnih pesmi, katere so bile pete v najlepšej preciznosti, kar je bilo znak vrlega odobravanja navzočega občinstva. Dohodki veselice so bili povoljni, kar gre hvala vsem obiskovalcem veselice. Čisti dohodki veselice so namenjeni za 'vzdrževanje pevskega zbora, kateri šteje sedaj 24 pevcev mešanega zbora. Nadejati se je, da se bode vkratkem začelo z vajami iger.
Vsem članom in članicam priporočam, da neurporno delujejo za narodni razvoj z nepresledno vztrajnostjo, kajti le vztrajnosti se je treba podvre-či, kjerkoli se hoče napredovati.
Želeč društvu “Simon Gregorčič” najlepšega vspeha s pozdravom
Tajnik dr. S. G.
Ely, Minn., 28. febr. — Nesreča nikdar ne počiva: ta tako resnični pregovor mi prihaja na misel, ko gledam dan 22. febr., ta tako nesrečni dan za neutolažne stariše Viktor in Angela Novak. Edina njih ljubljenka, ravno
Jamestown, N. Dak. — Dragi mi Am. Slovenec! Pozdravi mi, prosim, vse preljube mi rojake v Jolietu, ki sem jih obiskal pred tremi leti z mojo celo družino, ko smo ravno takrat popotvali v staro domovino. Pri g. Antonu Nemanich smo stanovali več dni in obiskali duhovnike č. g. Šušteršiča in č. g. Kraschowitza. Tudi smo bili v tiskarni Am. Sl., in veliko slovenskih družin smo videli; n. pr. Jureta Težaka, mojega krstnega botra, Johna Šukljeta, Markota Jaklovič, Johna Klemenčič, Wardjana, M. Ne-manicha in g. Jermana in veliko drugih, da jih ni mogoče vseh popisati. Vsem znancem damo vedeti, da mi smo živeli v stari domovini 2 leti V Mihelji vasi pri Črnomlju. ImelHmo kupljeno Gerzinovo gostilno. Patent za gostilno je bil eden od najboljših za vinotoč in pivo in žganje in vseh vrst jedila in mesnico. Samo 6 tednov smo morali čakati za dovoljenje za otvoritev trgovije na moje ime. Torej prvo leto nam je šla trgovija prav i dobro, ker smo bili Amerikanci in nas j je hotel vsak rad videti. A drugo leto je šlo že bolj po malem. In potem smo pa zopet prodali in zopet nazaj prišli na našo kmetijo v North Dakoto, mesto Jamestown. V stari domovini je prav “lušno” živeti. Samo da človek s celo družino, kakor je naša, 6. otroki, če hoče vsem dati dobre šole, dobre obleke, dobra jedila, mora imeti vagon poln denarja; samo “Žakelj” poln ni dosti, ker v starem kraju je na vse jako velika draginja. V Ameriki je vseeno veliko boljše življenje. Mi imamo 160 akrov zemlje in lepo stanje, vse kmetijske mašine, 6 konjev, 8 svinj, 4 glave živine, 300 kokoši, voze in kočijo, imamo 2 milji do katoliške cerkve, 8 milj do mesta; grunt je ves pod plugom in je vreden 50 dolarjev aker.	John Mutz.
La Salle, 111., 5. marca. — Cenj. u-redništvo! Kakor čitatelji v A. S. večkrat berejo novice iz naše precejšnje slov. naselbine, izhajajoče izpod peresa rednega dopisnika g. S. J., se njemu tudi jaz pridružim s par vrsticami.
Z delom je zdaj bolj slabo, ne svetujem rojakom sem hoditi za kruhom, dokler se delavske razmere ne izboljšajo.
V društvenem oziru pa napredujemo, da je veselje. Tu najdeš društva skoro vseh slovenskih jednot in zvez, tako da je za vsacega rojaka sramota, kateri ne spada h kakemu društvu.
Pa tudi bela žena, imenovana smrt, večkrat s svojimi nepremagljivimi rokami poseže vmes in pograbi enega ali drugega rojaka v najlepši dobi življenja. Tako je tudi ugrabila nam iz sredine rojaka in sobrata v najlepši dobi življenja v Osebi Johna Kranjčič. On je bil star 30 let, doma iz Šmarjete na Dolenjskem. Zapušča ženo in 2 otroka in brata, v starem kraju pa očeta. Spadal je k društvu sv. Družine štev. 5, K. S. K. J. Pogreb se je vršil dne
5.	marca. Pogreba se je udeležilo v lepem številu tudi društvo sv. Barbare štev. 3 J. S. K. J., kateremu tem potom izražam najiskrenejšo zahvalo; pokazali ste, da dve najstarejši društvi tukajšnje naselbine se še vedno poslužujeta izreka: V slogi je moč!
K sklepu pozdravljam vse člane in članice. Tebi, glasilo, pa obilo uspeha v tvojem delokrogu.
Joseph F. Brglez, preds. dr. sv. Družine št. 5, K. S. K. J.
La Salle, 111., 1. marca. — Dragi Am. Sl.! Zopet vam pošiljam nekaj naročnikov in obenem kratek dopis.
Dne 23. svečana se je priklatil k nam iz Chicage neki lopov. Prišel je
k našemu gostilničarju g. Josipu Omahen in je pokradel dve zlati uri in samokres in pet steklenic dobrega žganja. Ta človek je velike postave, širokega obraza, doma od nekod iz Notranjskega. Varujte se lenuha! '
In zopet drug ptiček je v Ottawi pod ključem, ker so ga kokoši v nesrečo dele zaradi dolgih rok; pokradel je 14 kokoši pri g. M. Kumpu in g. Jos. Urbancu. In temu ptičku je ime Frank Wohlgemut, doma je iz Škofje Loke ter se je priklatil iz Milwaukee. Varujte se tudi tega lenuha!
Sedaj pa eno lepo novico. Gospa štorkla je prinesla sinka in hčerko g. A. M, Čestitam in pozdravljam
S. Jesenšek.
Novy Hradec, N. D., 26. febr. — Mislil sem, da sem jedini Slovenec v za-padnej Sev. Dakoti. A oglasil se mi je iz Beach rojak, g. Andrej Šuster (R. F. D. 3 Beach, N. D.), kojega pismo deloma objavljam, ker je namenjeno Slovencem. Rojak Šuster pravi: “...V Dakoti je precej Slovencev; ali žali Bog so vsi razkropljeni. Razdeljeni so na 6 naselbin: Beach, Baker, Plevna, Ralph, Zenith a Lehigh... Kjer se jaz nahajam, je še veliko sveta ali home-steadov; veliko Kranjcev-ro-jakov bi lahko svet dobilo. Sedaj je čas, da bi si Slovenci o -mislili svoje kmetije; delo se dobi lahko pri nas povsodi pri velikih ranchmanih ali po leti po farmah, kjer je plača dobra. Slovenci bi si lahko dobili svet, a še delo zraven. Kdor Slovencev bi se obrnil pismeno na mene, mu radevolje odgovorim. Oglasi so precej dragi, zato mi ni mogoče poslati oglasa. Rojaku, kojega pismo ste mi poslali, sem v Utah odgovoril ...”
Tako g. Šuster iz Beach, N. D. Kar piše, je resnica. Sveta je pri nas še dosti; čemu bi se ne hoteli naseliti tu po kmetijah Slovenci? Slovenec Je ven dar v prvi vrsti kmetovalec. Da bi se Slovenci ne kesali, so mi porok Čehi v Novem Hradci, ki so se začeli naseljevati tu pred 10—12 leti, a so danes bogataši. Začetek je seveda težaven, a kje ni trpljenja? Vsak naj pomisli le na žulje in pot v premogo-kopih in tvornicah. Začetek, kakor rečeno, težak, a vsak je potem svoj lasten boss. — Dasi tožimo o “hudi” zimi, se človek tudi tej privadi. Smo sicer v “suhi” Dakoti, a brez ječme-novca tudi nismo, tako da se človek včasih potolaži, a imamo tudi izvrstno, prav gorenjsko vodo. Torej: Rojaki, obrnite se na g. Šusterja v Beach za pojasnila. —
Še malo prostora prosim. Žal, da mi niso znani naslovi Slovencev bivajočih v Dakoti. Ker se bliža velikonočni čas, javljam tem potom vsem rojakom, da sem pripravljen, obiskati
jih tekom postnega časa, ako to žele, na svoje stroške, da opravijo velikonočno dolžnost. Ni treba drugega, kakor da me pravočasno objavite, da u-redim doma, kar treba.. .
Zadnje dni nam je zopet pritisnil mraz; vsi pa upamo, da nam sušeč prinese topleje vreme. Gre vse po navadi. Naši Čehi vesele se že sedaj na prihod svojega “češkega” škofa mil. g. Koudelka iz Clevelanda, O., ki bo imel meseca junija tukaj sv. misijon. Za čas njegovega bivanja imeli bomo v gostih tudi mil. g. škofa Wehr!e iz Bismarcka. —
Ako nas ne pobere “zima-mraž”, kakor pravi slov. pesem, se pa zopet oglasim, posebno ker imam pošto pod svojo streho.
Rev. John C. Smoley.
Pittsburg, Pa., 27. febr. — Slavno uredništvo A. Slov.! Prosim vas malo prostora v našem cenjenem listu, da vam naznanim od pittsburških razmer. Ko sem se mudil v Jolietu, sem mnoge rojake obiskal in mojo žlahto M. Vranešič. Ostal sem tam tri tedne zaradi dela ter bi bil tudi stalno ostal, ampak ni bilo mogoče dela dobiti.
Zatorej vam naznanjam, da sem prišel v nedeljo 19. febr. ob 7. uri zvečer spet v Pittsburg, kjer me je moje delo čakalo; ampak sem se od starega dela odslovil ter ga ne primem več. Sporočam vam, da tukaj tovarne delajo samo po dva dni na teden in svetujem vsem delavcem naokrog, da naj ne prihajajo semkaj za delom, ker se ne more delo dobiti; sicer kompanije obetajo, da se bo kmalu na boljše obrnilo.
Dalje vam naznanjam, da napreduje tukaj naša “hala” vsak dan boljše ter bo vsa izgotovljena v mesecu aprilu; samo še za ime ne vem, kako da se določi napis na hali. Druge novine nam pišejo in nas psujejo, čeprav jih nič ne briga naš napis. Takšen mož grize, ki ne gre nikoli v katoliško cerkev in je odpadnik od K. S. K. Jednote; sam zase živi in grize druge ljudi po časopisju.
Vsem članom K. S. K. J. naznanjam, da sem obiskal urad K. S. K. J. ter je vse dobro narejeno in trdno. Tem potom se zahvaljujem vsem, ki so mi razkazali jolietske zanimivosti. Videl sem tudi tiskarno Am. Slovenca, ter sem se večkrat notri mudil. Imajo veliko vrednosti in vse v redu.
Dalje naznanjam žalostno vest, da je naš več društev predsednik, gosp. Geo. Flajnik-Kralj močno bolan že čez teden dni. Vsa društva mu kličejo: Na boljše okrevanje!
Sedaj sklepam svoj dopis in kličem vsem članom K. S. K. J.: Živeli so-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, I1L
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLII
Albert Weiss Land Co.
Red River Talley Farme, v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Milejše fame ea svetn.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, I1L
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
¡ŽAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO.,
(nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
Severova Zdravila ozdravljajo ljudi in jih obdržavajo zdrave.
P SAMO KAŠELJ SEDAJ...
I	PLJUČA POZNEJE.
Nikdar ne zanemarjajte kašlja! f Čeprav lahen od začetka, se utegne f razviti v resno pljučno nepriliko. |
| Kaj pa veste.	|
Po izpostavljenju mokroti ali mrazu, ko vaš glas ohripi ali postane le šepetav, ali če težko dihate in kašljate, uživajte
Severov Balzam za pljuča
najzanesljivejše zdravilo za obolenja pljuč, grla in sapnika.
Cena 25c in 50c.
Na prodaj pri lekarnikih vsepovsod. Ampak povedati morate, da hočete Severovega in odklonite vse drugo. Nekateri trgovci poskušajo ponujati nekatera druga zdravila namesto Severovih. Pazite!
Sedaj	Kako
je čas pomisliti na dobro, zaupanja	morete pričakovati, da ste odločni,
vredno in zanesljivo spomladansko	prožni in krepki, če je vaša notranjost
zdravilo. Če dvomite, katero bi iz-	leniva?
brali, kupite	
Severov Kričistilec	Severov Zivljenski balzam
in gotovo se ne zmotite. Odstranjuje	uživan po navodilih, napravi čudovito
kožne prišče in opahke. Čisti in mno-	izpremembo v vašem ustroju, podelju-
ži kri. Krepi ves ustroj. Cena $1.00.	joč moč in čilo zdravje. Cena 75c.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega juž-mega kolodvora se je odpeljalo dne 10. februarja 8 Slovencev, 11 Hrvatov in 10 Makedoncev; 11. febr. 32 Makedoncev; 13. febr. 63 Makedoncev. — Iz Amerike je prišlo nazaj dne 10. febr. 12 Makedoncev in 13 Bulgarov; 11. febr. 38 Slovencev in 185 Hrvatov.
—	Deželni zadružni urad. Dne 18. febr., v jubilejnem zasedanju kranjskega deželnega zbora, je večina Slovenske Ljudske Stranke sklenila, da se ustanovi deželni zadružni urad z vso primerno kompetenco glede na kmečko zadružništvo, nadalje se dovoli “Zadružni zvezi” 12,000 K letne podpore in posodi za zadružništvo ves vseučiliški zaklad v znesku 700,000 K ter na ta način zadružništvo opre na deželo, ki bo zanj odslej tudi z dvema milijonoma garantirala in stala za njim z vso svojo denarno močjo, kreditom in ugledom ter skrbela, da se bo vsak čas pametno in varno vodilo. (“Slovenec”.)
—	Potres. Dne 14. febr. okoli pol 1. ure popoldne so čutili po Ljubljani potresen sunek. — Iz Ihana poročajo: Dne 14. febr. je bil tukaj močan potres ravno ob četrt na 1. uro popoldne. Culi smo bobnenje, kateremu je sledil potresni sunek.
—	Premog. Kmalu bo minulo leto, odkar se je pričel kopati premog v Gorenjski gori pri Mirni. Četudi je mirnski premog bolj rujav, vendar je za kurjavo bolj priljubljen, kot šent-janški, ker ne smrdi.
—Shod za železnico Kamnik-Kranj-Škofja Loka so sklicali za dan 20. februarja pop. v “Ljudskem Domu” v Kranju “Meščanska zveza” v Kranju, občinski zastopniki mesta Kranja in “Kmečka zveza” za kranjski okraj. Shod je bil velike važnosti za ves kranjski okraj. Občina Kranj bo darovala za načrt te proge 2000 K.
—	Za belokranjske ceste. V državnem zboru je državni poslanec Jarc vložil predlog, naj se podržavijo ceste Jugorje — Štrekljevec — Črnomelj, Čr-nomelj-Vinica in Črnomelj-Kočevje tako, da udeležencem za to ne bo tre ba nič prispevati. Predlagatelj je u-temeljil predlog s tem, da imata o-kraja Metlika in Črnomelj majhno davčno moč (50,446 ozirom 57,493 K) in veliko cestno naklado (28 ozir. 30 odst.). Država je obljubila, da sprejme omenjene ceste med državne, a poprava bi stala blizu 370 tisoč kron, od katere svote bi morala prispevati okraja po sedanjem cestnem zakonu
247,000	kron, kar pa ne zmoreta, ker bodo stale nove ceste v metliški okolici 86,500 kron, v poljanski dolini 214,-200 kron, nova cesta Tanča gora-Stari trg 180,000 in dovozne ceste za železnico 250,000 kron. Takih svot okraja ne zmoreta, ako ne bo izdatno pomagala država. Opravičeno je upanje, da ta priskoči (z deželo vred) prav izdatno na pomoč. — Za železnico Lo-ka-Železniki. Poslanca Demšar in Jarc sta vložila predlog, naj se sprejme ta železnica med one, ki jih hoče vlada v kratkem predložiti državnemu zboru. Stala bo samo dva milijona kron in se bo brez dvoma izplačevala, ker je selška dolina bogata lesa in drugih pridelkov.
—	Občni zbor “Slovenskega srednjega čebelarskega društva” za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko je bil na Svečnico v ‘Mestnem Domu’. Kljub hudemu mrazu je prišlo na občni zbor nad 60 članov iz raznih krajev v Ljubljano.
—	Poštna nabiralnica. S 1. februarjem t. 1. je začela poslovati nova poštna nabiralnica v Srednjih Gameljnah za vasi Gornje, Srednje in Spodnje Gameljne ter Rašico. Oskrbuje jo Fran Juvan, posestnik in trgovec v Srednjih Gameljnah.
—	Velikanska dedščina ki išče pravih dedičev. V ribniškem okraju zdaj iščejo pravega sorodnika za nekim Markom Novak, kateri je zapustil v Afriki še pred 40 leti velikansko premoženje: 60,000,000 lir. Če je kdo imel s tem imenom kakega sorodnika v A-friki, naj se zglasi, škoda bi bilo denarja, če bi se ne mogel najti pravi sorodnik. Zdaj se poteguje za to ded-ščino soproga Evgena Ivanca v Sodražici, ni upanja da bi se jej posrečilo jo dvigniti!
—	Milijonska dedščina. Zapuščina pokojnega Desidera Zebala znaša točno 927,847 K, pri čemur pa niso vračunane obresti. Pokojnik se je že pred smrtjo proti neki osebi izrazil, da je v kratkem času že postal milijonar. Ker obresti od hranilnih vlog že več let niso bile dvignene, je čisto gotovo, da znašajo nad 80,000 K. Zapuščina bo potemtakem znašala vsekakor nad 1 milijon. Ves ta denar bo ostal v domačih rokah, ker tuji pokojnikovi sorodniki ne pridejo več v poštev, ker so se javili že štirje domači bližnji sorodniki, med njimi trije sinovi po-kojnikoveka brata, neki dimnikar in čevljar Zebal iz Kranja. Sodni sluga Bogataj bije sedaj ne pride vep v po-, štev. Oporoke doslej niso našli in je menda tudi ne bodo, zakaj doslej je ostal ves trud brezuspešen — v veliko
žalost raznih tujih daljnih sorodnikov, ki so z gotovostjo računali na to, da se jih pokojnik spomni v oporoki z bogatimi legati.
—	Rimske izkopnine na Mirju. Veliki mojster nemškega vitežkega reda, nadvojvoda Evgen, je dovolil, da se nadaljuje z izkopavanjem rimskih starin na posestvu nemškega vitežkega reda na Mirju. Z izkopavanjem se je pričelo meseca marca.
—	Dvorni svetnik dr. Franz Heinz je bil odposlan od naučnega ministrstva, da si na Kranjskem ogleda gospodinjske šole in tečaje. V tem pogledu je do sedaj Kranjska brezdvom-no največ storila. Obisk tega visokega uradnika je bil v zvezi z načrtom naučne uprave, da se uvede na ljudskih šolah kuhinjski pouk.—Dr. Heinz je z deželnim glavarjem obiskal dne
28.	januarja prvi gospodinjski tečaj, ki se je vršil v Selcih. Baš tisti dan je bil sklep tečaja in izpit učenk. Učni uspehi so bili naravnost briljantni in dvorni svetnik se ni mogel preču-diti, da se je posrečilo spretni metodi ugledne učiteljice Eme Pečetove in naporu drugega učiteljskega osobja v kratki dobi dveh mesecev doseči tak sijajen rezultat. —■ Naslednje dni sta obiskala gospodinjske šole v “Mari-janišču”, v Repnjah, na Vrhniki. Pred svojim odhodom je dvorni svetnik dr. Heinz deželnemu glavarju še enkrat v najtoplejših besedah izrazil posebno zadovoljstvo in obljubil v tem smislu tudi poročati ministrstvu.
—	'Prememba posesti. Grajščino na Planini s parno žago v Sevnici ob Savi in železnim rudokopom pri Št. Vidu je kupil Anton Torres za 850,000
K.	— Hiši štev. 53 in 35 v Kranju je kupil gosp. Zdravko Kranjc, trgovec, za svoto 84,000 K.
—	Suspendiran je od odvetniških poslov bivši liberalni ljubljanski obč. svetnik odvetnik dr. Matija Hudnik. Za njegovega substituta je odvetniška zbornica imenovala dr. Emila Stareta.
—V pokoj je stopil višji deželnosodni svetnik g. Pavel Juvančič v Krškem.
—	Ravnatelj obrtno-pospeševalnega urada. Ministrstvo je potrdilo imenovanje g. inž. Vladimirja Remca za ravnatelja obrtno-pospeševalnega urada v Ljubljani. Gospod Remec je deloval dalje časa v Ameriki, odkoder se je predkratkim vrnil v domovino. Novi ravnatelj obrtno-pospeševalnega u-rada je brat ravnatelja ljubljanske slovenske trgovske šole, g. B. Remca.
—	Slovenec zmagovalec na tekmovalnem sankanju v Bohinju. Iz Bohinja poročajo: Tekmovalnega sankanja se je udeležilo nebroj sankačev iz vseh dežel. Na tekmo sta prišla tudi dva nemška mojstra v sankanju, iz Gradca. Vendar pa ju je kljub vpitju o velikanski spretnosti prekosil Slovenec g. Logar, mizar v Bohinju, ki je dobil prvo darilo. Zmagovalcu je navzoče občinstvo čestitalo.
—	Smrtna kosa. V Št. Vidu na Vipavskem je dne 12. febr. umrl najstarejši mož vipavske doline, Jožef Kodre, oče č. g. Janeza Kodre, župnika pri Sv. Križu pri Ajdovščini, v 98. letu. Rojen je bil 19. marca 1813. — Umrl je železničar Južne železnice Franc Mihelič. — V Kočevju je umrla ga. Neža Watzl roj. Križaj, mati prof. Fr. Sal. Watzla. — V Lanišču pri Šmarjah je umrl Jakob Skubic, star 81 let. — V Ljubljani sta umrla vpokojeni stotnik Rajmund Udy in nadporočnik v pokoju Josip Flooh. —• V Blagovici je umrl podjetnik, veleposestnik in občinski svetovalec Franc Cerar. — Na Mirni je umrl krojaški mojster Ivan Roštan, star 70 let; 19 let je bival v Ameriki. — V Kranju je umrla ga. Frančiška Mayr, rojena Šumi, stara 83 let. — V Ljubljani je umrl za kapjo pekovski pomočnik Iv. Hinek, roj 1873. v Stražišču pri Kranju ter pristojen v Mokronog v krškem okraju. — Umrla je v Ljubljani v starosti 62 let gdč. Beti Nolli iz znane narodne rodovine, sestra pokojnega opernega pevca Josipa Nol-lija. Blaga pokojnica, ki se je vse življenje odlikovala kot vneta rodo-ljubkinja, je volila društvom “Glasbena Matica” 100 K, Družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, “Slovenski dijaški kuhinji” 100 K, dekliški sirotišnici 60 K.
—	Zmrznil je v torek 14. februarja v Grčvrhu pri Mirni peči 71 let stari Matija Pirc, doma v ajdovški župniji. Bil je na potu k svojim sorodnikom, a ga je uhitela smrt.
—- Sv. Vid nad Cerknico. Dve smrtni nesreči sta se zgodili nedavno pri eni hiši. V četrtek 9. febr. dopoldne je šla kmečka hči Jožefa Klančar, po domače Lenarčičeva Pepa, iz Osredka pomagat v gozd, kjer so bratje podirali drevje. Ko se je neko drevo nagnilo, so zbežali v stran. A veter je menda drevo zasukal, da je padlo prav za njimi ter jih vse oplazilo z vejami. Pepo pa je, — dasi ne veliko drevo — zadelo tako nesrečno za vrat, da ji je najbrže zlomilo tilnik, ker je bila na mestu mrtva. Bilo je čvrsto in pridno 171etno dekle. Mati-vdova in bratje so bili popolnoma ¡zbegani na izgubi ljubljene edinke. A nesreča še ni bila zadovoljna s tem silnim udarcem. Zahtevala je še drugo žrtev pri isti hiši. V petek 10. februarja zvečer sta
gnala hlapec in 14-letni hlapček Matija Srnel konje napajat; hlapec par kobil spredaj, Matija samca pa zadaj. Nazaj grede, že blizu doma, je ena kobil začutila za seboj konja ter jela skakati in biti. Pri tem je zadela nesrečnega Matijo v glavo in prša ter ga tako poškodovala, da je drugi dan izdihnil. — Zjutraj so odnesli enega iz hiše, zvečer so že položili drugega na oder. Strašni sestri, nesreča in smrt! Nič ne izbirata, nič ne počivata in tudi ne povesta ne dneva ne ure.
—	Boj za ženina. Ana Ratej in Marija Blavc iz Loč sta se skregali zaradi ženina, ki ga je odvzela Rateje-va Blavčevi. Pred cerkvijo Sv. Duha je napadla zato Blavčeva Ratejevo in jo pretepla s pestjo in z dežnikom. Kričanje je bilo. bilo tako hudo, da se je prekinila služba božja.
—	Mladi junaki. Predkratkim je v Ljubljani izmaknil nek dečko svoji stari materi hranilno knjižico, s katero je potem dvignil v družbi svojega tovariša 73 K 10 v. Ko sta imela denar v rokah, sta šla takoj k puškarju ter si nakupila več flobert-pištol in veliko množino patron, katere sta potem razdelila tudi drugim prijateljem. Kupila sta tudi električno svetilko. Spremljevalec je dobil za svoj trud še kavalirsko napitnino 10 K. Razumno, da se je mlada družba oglasila tudi po delikatesnih trgovinah in slaščičarnah. Četovodja je kupil od svojega prijatelja tudi sanke za 14 K, ta pa drsalke. Tako so bili prijatelji športa preskrbljeni z vsem. Pričele so se prijetne, zabavne urice, ki pa niso trajale dolgo, kajti policija je izvedela o vsem, ter jim odvzela vse športne priprave. Vodja te športne družbe ima sedaj baje zelo nategnjena ušesa.
boja. Jakob Blažič je namreč dne 17. sept. lanskega leta v pretepu zabodel z nožem fanta Jakoba Kovača med rebra tako močno, da je ta vsled iz-krvavenja umrl. Na pretepu udeležen pa je bil tudi Henrik Sabotič in so videli pri njem tudi odprt nož. Jakob Blažič je bil obsojen na pet let težke ječe, Henrika Sabotiča so pa porotniki oprostili.
— Celje. 27 let je že presedel v ječah dninar Andrej Turniček. Celjsko porotno sodišče ga je obsodilo radi goljufije na pet let težke ječe.
L
KOROŠKO.
—	Nesramnost nemškega časopisja pri ljudskem štetju. Ptujska kaplana čč. gg. Pšunder in Jager sta se pri ljudskem štetju zapisala kot Slovenca, kar je edino pravilno. Ptujska rene-gatsko-šnopsarska klika je sklicala na to kar cel protestni shod v Ptuju. Na shodu se je hujskalo proti omenjenima gospodoma in sklenilo se je zahtevati od škofijstva, da se oba gospoda prestavita iz Ptuja. To je že višek nesramnosti.
—	Ljudsko štetje. V občini pri Ptuju so našteli pri ljudskem štetju 1379 prebivalcev, in sicer 829 z nemškim in 484 s slovenskim občevalnim jezikom. Za nemški občevalni jezik se je priznalo oziroma prigoljufalo 256 prebivalcev več (44 odstotkov) kot pri zadnjem štetju, medtem ko je slovenski živelj nazadoval za 49 prebivalcev (9 odstotkov). Pri ljudskem štetju leta 1880 so našteli v tej občini 323 Nemcev in 654 Slovencev. V vasi Dražence so našteli tedaj 195 Slovencev in nobenega Nemca, sedaj pa 50 našteli komaj en odstotek Slovencev. Velikanske goljufije so se vršile v ptujskem okraju pri ljudskem štetju tudi v drugih občinah. Mnogo je vplival nemškutarski “Štajerc” in nemški šnops!
—	Ljutomer. Pri letošnjem ljudskem štetju se je za Nemce v našem trgu vpisalo tudi nekaj takih, ki so se nekdaj navdušeno trkali na svoja junaška prsa: Slovenec sem. Radi do-bičkarije in zaradi lepšega so zatajili svojo materinščino. Kaj bi neki reklo ljudstvo, od katerega živijo, če bi se objavilo imena teh velikih “Nemcev*?” Renegatstvo je v bujnem cvetu tudi v našem trgu.
—	Prihova. V gradu Vinarje se je pri ljudskem štetju vpisal v oddelek občevalnega jezika oskrbnik za Maža-ra, gospodinja za Nemko, hlapec za Slovenca. To uganko občevalnega jezika nam naj sedaj rešijo tisti, ki so takšno postavo skovali!
—	Slovenski župan v slovenskem Ceršaku. Za župana v občini Ceršak ob Muri pol ure niže Spielfelda, kjer je zgradil “Schulverein” svojo šolo, je bil dne 13. februarja desetokrat za župana soglasno izvoljen g. Tone Hanc.
—	Rogatec. Za župana v našem trgu je zopet izvoljen veliki Nemec Foerschnig, recte Ferčmk. Rogatča-ni so namreč znani kot največji Nemci na svetu.
—	Smrtna kosa. Umrl je posestnik in vpokojeni' orožniki stražmojster Anton Šeško iz Št. lija v Slovenskih goricah. — V Celju je umrla ga. Marija Leon, krojačeva soproga, stara 42 let. — V Cmureku je umrl bivši davčni eksekutor Jurij Likovec, star 80 let. —Od Sv. Jerneja pri Konjicah: Dne
8.	februarja je umrl po kratki bolezni Franc Robar, posestnik na Petelinje-ku. Bil je blag mož, vzgleden gospodar in odločen Slovenec. Dne 18. novembra leta 1909 mu je umrla dobra žena in dne 25. aprila leta 1908 pa sin, visokošolec gospod France Robar.
—	Pogreb č. g. župnika Lopiča v Cmureku 14. febr. se je izvršil nadvse slovesno. Na tisoče in tisoče broje-ča množica ljudstva je spremljala rajnega ljudskega voditelja na zadnjem potu. Pogreba se je udeležilo tudi do 40 č. g. duhovnikov, med temi več iz lavantinske škofije. Slovenci cmure-ške župnije so tožili ob odprtem grobu: Pokopali smo zadnjega slovenskega župnika v Cmureku.
—	Izpred celjskega sodišča. Dne 14. febr. sta se morala zagovarjati pred porotnim sodiščem v Celju 26 letni rudar Jakob Blažič in 20 letni rudar Henrik Sabotič iz Trbovelj zaradi u-
—	Število prebivalstva je po nekaterih kmečkih krajih v ziljski dolini padlo, kakor kaže ljudsko štetje. To je znamenje žalostnih razmer na kmetih. Kmet ne more več s posli, ki jih je treba vedno dražje plačevati, izhajati, zato s svojo družino dela, kolikor more, kar je za posla, pa hiti v mesto. Odtod padanje prebivalstva v kmečkih krajih brez industrije.
—	V Žabnici na Koroškem so -pri zadnjem ljudskem štetju našteli 844 ljudi in med temi kar 347 Nemcev. V resnici pa ni Nemcev (pa ne sjmo pristnih) 64. Da se je toliko naštelo Nemcev se ne smemo čuditi, ker so med nje šteli tudi take, ki so temu menda ugovarjali. Števni komisarji so torej kot ponižni učenci “Volks-rata” dobro naredili svoje naloge. Vprašanje je le, če bo ta klin kaj koristil tevtonskemu mostu proti lepi Adriji.
—	Trdoglav človek je Matizelj iz Podgore. V napolšali ga je zadnjič nek “prijatelj” lopnil s polno steklenico piva po glavi. Posledica je bila, da se je razletela — steklenica v tisoč koscev, glava pa je ostala cela.
dobrih 60 odstotkov, potem mora priznati, da je slovenski element v Trstu na časten način izvršil svojo dolžnost.’
—	Pulj ima 42,158 prebivavcev (leta 1900 : 28,643) brez garnizije; garnizija šteje 17,000 mož, podobčine pa 11,918, cela občina torej 71,076.
—	Trst. Slovenska trgovska šola, ki se je otvorila oktobra minulega leta, je ravnokar zaključila svoj prvi tečaj z dobrim vspehom. Zavod je zasnovan na podlagi nižjih ali dvoraz-rednih trgovskih šol.
—	Duhovnik umrl. V goriški bolnišnici je umrl vpokojeni duhovnik Jos. Jarc iz Dol. Vrtojbe, star 87 let. Pokojnik je bil znan kot dober človek. Pridno je prebiral Kneippa ter širil njegov način zdravljenja med ljudstvo.
—	Umrl je v Trstu dne 12. februarja bivši tržaški cesarski namestnik Teodor pl. Rinaldini. Bil je velik nasprotnik Slovencev in čas njegovega vladanja je še v zelo bridkem spominu.
—	Samo v Istri možno! V Rovinju so se vršile ondan občinske volitve. Ne poznamo sicer mestnega štatuta rovinjskega in tudi ne volivnega reda. Na vsak način pa mora ta štatut izgledati zelo čudno, če se pomisli, da je v prvem razredu vpisana kot volivec ena sama tvrdka, ki je izvolila vse odbornike in namestnike tega razreda! — Tak volivni red je možen pač le v Istri.
—	Bratomor. V neki vasi v bližini Kastva se je dogodil strašen umor. Posestnikov sin Matej Petre je napadel iz zasede svojega 20-letnega brata Jožefa in ga zaklal. Ko so ga prijeli je priznal, da je izvršil umor samo zato, da bi on sam podedoval po očetu premoženje v znesku par tisoč kron.
HRVATSKO.
— Ljudsko štetje v Trstu. Kakor pproča tržaška “Edinost1, se je naštelo v Trstu uradno, kakor se izve iz italijanskih krogov, 38.000 Slovencev. Če je to število resnično, potem je Trst največje slovensko mesto. Upi in nade Nemcev, da zavzamejo v kratkem avstrijski glavni trgovski empo-rij v svojo posest in dograde svoj vse-nemški most, dožive s tem bridko razočaranje. Tržaški list pripomnja k zgoraj navedenemu izidu ljudskega štetja: “Računaje z danimi razmerami smemo biti mi Slovenci popolnoma zadovoljni z doseženim vspehom, ako gornje sporočilo odgovarja resnici. Ako sloven. javnost uvažuje, da je doslej naše število padalo na papirju od štetja do štetja, da se je v zadnjem desetletju število prebivalstva tržaškega pomnožilo za nad 20 odstotkov, a da je to pot naše število poskočilo za
—-----— _____
Demonstracije proti Mažarom. V soboto 11. febr. zvečer so priredili Mažari v slavonski Slatini veselico v korist mažarske šole, in sicer pod protektoratom grofa Aladara Jankoviča, ki je član sedanje zasilne hrvaške delegacije v Budimpešti. Proti tej veselici, ki je imela namen pokazati uspe-| he mažarskega prodiranja v Slavoniji ter pospešiti nadaljno mažarizacijo, se je med meščanstvom v Slatini pojavilo silno ogorčenje. Došlo je do demonstracij proti Mažarom. Lokal, kjer se je vršila mažarska veselica, je ves čas bil obkoljen od orožnikov in redarjev. Za časa veselice so demonstranti razbili okna na mažarski šoli in na hišah Mažarov, ki so priredili veselico. Zanimivo Je, da je grof Jankovič daroval 200 K za to veselico, na kateri aa je bilo največ Židov.
— Pesnikujočega korporala je našel v 78. pešpolku polkovni poveljnik pl. Matašič v osebi nekega Pavla Ši-
mica. Dal si je predložiti Simičeve pesniške izdelke, ki so mu zelo ugajali. Sedaj je pesnikujočemu korporalu nabavil vsa dela najboljših hrvaških pesnikov, da se dalje izobrazi in v pes-nikovanju opili.
POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS
v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite preč.
WENONA COAL CO.,
11	Wenona, Illinois.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno,
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet, Illinois,
Ustanovljena il;x.
Iti
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ah)«* ter poiilja denar na vse dele sveti
Kapital in preostanek $300,000.«»
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če* treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet,. Uls.
SVOJI K SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
I denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že obrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^1
«j
		
		
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči >€ 1 Qi račun ter je obrestuje po čistili	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
íVMiCRIKANSKI Sî-ovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensli-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
pobožni, njihov sin je bil pa deset let zaprt.
Pustite pri miru vse ljudi — v i predsedniki raznih organizacij! Zakaj imate kladivo v rokah? Zakaj ne pustite ljudem, da bi vsak vse povedal, kar hoče? Ali nima vsak
rerkve, šole, časopise, podporne jednote i. t. d.
Če bi vse ljudi duhovniki pri miru pustili, bi med našim ljudstvom v tej deželi ne bilo toliko napredka.
Sicer pa — čemu dalje razpravljati! ‘Pustite vse ljudi pri miru”, to naj si
'Tzdtja ga vsaki petek
‘SLOVENSRO-AI. TISKOVNA DRUŽBA
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljacve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. V/. 509.
jezika, da lahko govori, ali ne plača zapišejo za ušesa le oni slavni molče vsak jednako, kar je njegova dolž- či ‘faktorji’, ki imajo kaj masla na gla-nost? Ko se je Ribničanu na vrhu | vi in se bojijo priti na solnce.
po naukih brezverskih spisov in knjig, katere so sodniki-brezverci pripozna-vali. Vprašanje je: Kdo je večji zločinec, sodniki ali morilec Gagin.
- Zato pa proč iz krščanskih hiš z brezverskimi knjigami, časniki, novi-nami — tudi nam Slovencem se jih ne manjka —: v katoliške rodbine katoliški tisek!—Rev. J. C. Smoley.
no oblečen v gledališče. Balio je bil strah okolice Palerma, kjer je njegova roparska tolpa izvršila nešteto umorov in roparskih napadov.
klanca prevrnil voz, naložen z zelna-timi glavami, in ko so te zelnate glave letele z vrha hriba na vse strani v dolino, takrat se je Ribničan modro potolažil z mislijo: A, sedaj pa vem, da res vsaka glava svojo pamet!
Anton Sojar.
Ker je zavfezni senat potratil nepri-. stojno dolgo časa z govori, ki so imeli Predsedniki društev in organizacij povečini namen, preko glav tovarišev pustite vse ljudi pri miiu —saj ima | zajjavatj galerijo, zato so se morala
razna velevažna opravila še v zadnjem
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo
POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slo venian Cathob'c Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ÍLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on applicaticn.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
	CERKVENI	KOLEDAR.
12.	mar. Nedelja	Gregotij, papež.
13.	“ Pondeljek Rozina, vdova.	
14.	“ Torek	Matilda, Evtihij.
15.	“ Sreda	Longin, Felicita.
16.	“ Četrtek	Herbert; Hilarij.
17.	“ Petek	Patrici; Agrikola.
18.	“ Sobota	Ciril Jeruzalemsk
‘PUSTITE VSE LJUDI PRI MIRU!”
KONEC 61. KONGRESA.
ZLATO ZRNJE.
Nabral Rev. J. C. S.
Izmed vseh naukov in opominov, ki sem jih kedaj prejel v svojem življenju se mi zdi najbolj čuden nauk, ki mi ga še danes včasih kdo da, in ta nauk je Pustite vse ljudi pri miru! Res obču dovanja vreden je talent moža, ki je prvi izrekel te besede! Poglejmo, ka ko bo takrat na svetu, kadar bo vsak človek prišel do te pameti, da je najbolje “vse ljudi pri miru pustiti”. Poglejmo pa tudi, kako bo takrat na svetu, ko se bomo mi zavedali, da smo si mi vsi bratje in sestre ene velike človeške družine in da kot bratje in sestre imamo vsi pravico eden drugega učiti, ker vsak človek nekaj ve. In to kar človek ve, naj pokaže, da imajo drugi kaj koristi od tega. Takoj v začetku že trdim, da so obžalovanja vredni vsi oni grdi nevoščljivci, ki kaj znajo, a nalašč ne marajo koga drugega, okoristiti s svojim znanjem, češ: uči se sam, jaz te ne bom učil. Če si nezmožen nas dohajati, ostani lepo zadaj in tiho bodi; če si pa len in če nas ne maraš dohajati, potem se bomo pa mi, ki smo spredaj, smejali in rekli: Sam si kriv! Zakaj pa nisi tako hitro tekel kakor mi!
Prvi del.
Pustite vse ljudi pri miru vi — d lili Ovniki! Kako kruti ste! Vsako nedeljo izpred oltarja govorite in ljudem priporočate lepo krščansko življenje in ljudem govorite, kam človeka privede — greh. Mislite, da je ta nauk vsem ljudem všeč? Pustite vse ljudi pri miru, vsak naj živi, kakor hoče; nobenemu nič mari! Če hočejo ljudje hoditi po glavi, pustite jih pri miru, saj bodo hodili po svoji glavi, ne po vaši glavi. Zato: duhovniki, pustite ljudi pri miru!
Pustite vse ljudi pri miru vi — časnikarji! Bog ve, zakaj je toliko časnikov na svetu! Pa, če bi vsaj vsi resnico pisali! Ali en časnik piše tako, drugi zopet drugače. Zakaj neki vsak časnik drugače piše? Ali imajo vsi prav? Ne, vsi ne morejo imeti prav! In ker vi, časnikarji, samo ljudi begate in vznemirjate, da se jezijo doma in na potu, zato vi časnikarji — prosim vas, pustite vse ljudi pri miru!
Pustite ljudi pri miru — vi učitelji in učiteljice! Zakaj vi kregate otroke, zakaj jih zmerjate, zakaj jih kaznujete? Otrok doma pove; takoj je zamera, in sitnost imate! Pustite pri miru otroke, saj otroci so vendar ljudje; včasih so celo šteti med angelčke. Zatorej — pustite otroke pri miru! Natura je natura, nauk je nauk, palica je palica, a za enega pa vem, da so bili njegovi stariši prav
vendar vsak član glavo, ki ima svojo pamet!
In vi, politikarji! Zakaj vi ne pustite ljudij pri miru? Koliko vas stane, da se sami sebe priporočate v časopisih! Koliko vas stanejo pla kati! Koliko vas stanejo brezštevilni drugi stroški, o katerih se nam niti ne sanja ne! Koliko nočij težko spi te, ker vas drugi napadajo v časopisih, vas prav sramotno naslikajo in se nor čujejo iz vas! Pustite vse ljudi pri miru, doma lepo spite — in zdravi boste!
Z drugo besedo se to pravi po domače: Pustimo eden drugega pri miru, vsak naj živi zase kakor kak pu-ščavnik v samoti. Če mi ne bomo nikogar nadlegovali, tudi nas nihče ne bo nadlegoval! Srečni časi — blaženega miru!
Drugi del.
Poglejmo sedaj, kako bi bilo, če bi se vsi na svetu smatrali za eno veliko človeško družino; kako bi bilo takrat na svetu, če štejemo eden drugega kot brata ali sestro.
Duhovniki ! Po božji m cerkveni postavi imate pravico in dolžnost maševati! Po božji in cerkveni postavi imate pravico in dolžnost o-znanjati nauk Kristusov: Ljubi Boga čez vse, in ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! Vi imate pravico in dolžnost storiti po svojih močeh kar največ dobrega za svojega bližnjega bodisi z dobrimi knjigami, ali z dobri mi nasveti ali karkoli pripoznate, da koristi kakemu rojaku. In ker nismo niti na Francoskem, niti na Portugal skem, zato se naj naši rojaki vedno zavedajo, da vsak slovenski katoliški duhovnik želi časno in večno srečo vsem svojim rojakom. Rad bi poznal danes enega slovenskega duhovnika v Ameriki, ki izpodjeda delavski kruh na tako sramoten način kakor delavci-“skebi” svojim sodelavcem!
Časnikarji! Vi veste, kaj je vaša naloga! Kamor glas govora ne seže, tam govorite vi! Črka je sicer mrtva, ali vendar ta mrtva črka govori več ljudem, kakor najbolj navdu šen govor. Gotovo je zlobno delo, če časopis vedoma in nalašč piše stvari, katerih ne more odobravati noben pa meten človek. Namen časopisja je ljudem pomagati, ljudi izobraževati, ni pa namen časopisov, da bi bralce hi navsko za nos vodili z lažmi ali s sladkimi besedami. In če slabi, več obrazni časopisi ne pustijo ljudi pri miru in jih begajo, jim lažejo, ali ni sveta dolžnost, da se pošteni časopisi oglašajo zoper to in da pokažejo hi navce in zapeljivce ljudstva v pravi luči in narod učijo to, kar je zanj po trebno in koristno? Katoliški list je misijonar. Misijonar ne sme pustiti ljudi pri miru, če hoče imeti kaj uspe ha. Katoliški list ne sme ljudi pri miru pustiti, če hoče biti spoštovan kot neustrašen vojak v boju za krščanska načela, v boju za resnico in pra vico in za blagor ljudstva. Kakor nobena javna oseba ne more ljudij pri miru pustiti, ker ima vedno opravek le z ljudmi, tako tudi časopis ne sme prezreti vsega, kar se v javnosti zgodi, ampak hoditi mora za svojim programom stanovitno in kadar treba mora — tudi udariti.
hipu pred zaključkom zasedanja, ki se je izvršil zadnjo soboto, takorekoč prekopicniti ali prenagliti, da niso o-stala nerešena.
Tako je prišlo,-da so se razne velike dovolitve za deželno gospodarstvo sprejele na vrat na nos, in da se razna važna vprašanja niso dognala. Nesloga med republikanci in velika premena, ki so jo povzročile nedavne kongresne volitve v politični ustrojbi, nista malo pripomogli k temu, da se je mnogo govorilo, a malo storilo. Republikanska večina v obeh zbornicah ni mogla vsled notranjih razprtij ni česar opraviti. Sicer je bila v poslanski zbornici trgovinska pogodba s Kanado sprejeta, ampak med “regularci” in “insurgenti” v senatu zija prepad, ki je oviral vsak sporazum in napotil predsednika Tafta, da je obljubil posebno sejo.
Vsled prepira o tem, ali je senator Lorimer upravičen do sedeža, so se nasprotja v senatu preje pomnožila nego zmanjšala.
Sklep glede sprejetja ustavnega dostavka v prid direktni ali neposredni volitvi zaveznih senatorjev ni dobil v senatu potrebne dvotretjinske večine: toda prejkone se je s tem samo.odložila reforma, ki je ljudstvo resno želi.
Med predlagane naredbe, ki niso sprejete, spada tudi po generalnem poštarju priporočana povišba odplačil za razpošiljanje časopisov ozir. takozvanih magazinov. Sprejet je bil za kon v nadzorovanje parnih kotlov na lokomotivah, zakon v svrho naprave lastnih stanovališč za poslanike in konzule, kakor tudi zakon za ohranitev in zaščito gozdovja v Appalachian gorovju.
Ali je vest, da namerava kanadska vlada morebitno odločitev o trgovinski pogodbi zadržati, resnična, je vsaj dvomno. Če res kaj tacega namerava potem bi bilo že izvršeno sklicanje posebne seje kongresa brezkoristno.
Še prav pred sklepom zasedanja je sprejel senat predlogo, ki namerja imenovanje stalnega tarifnega obla stva, katero more po predhodni pre soji v soglasju z mnenjem predsedni kovim predlagati stavek za stavkom izpremembe v tarifi. To predlogo je zbornica zavrgla.
KAM PRIVEDE BREZVERSKA VZGOJA.
Cesar Napoleon I. rekel je pred 100 leti, ko je bil tisek še v povojih: “Sto sovražnih časopisov napravi več škode, kakor 100,000 mož v odprtem boji.”
*
Da, tisek. Vedno se še ne uvažuje njegova važnost. Ne verniki, ne duhovniki mu ne žrtvujejo toliko pozor nosti, kolikor bi bilo treba. Starejši ljudje pravijo, da prej ni bilo toliko novin kakor dandanes in vendar se je za rešitev duš veliko več storilo. Res, tako je bilo kedaj. A ti ne pomislijo in uvažujejo, da takrat slabi tisek ni bil tako razširjen kakor dandanes in takrat ni bilo treba proti njemu toliko delati kakor sedaj. Živimo v drugih časih. Je žalostna prikazen, da se ljud slabimi novinami tako zastruplja. Zastonj zidate cerkve, zastonj imate misijone, zastonj si postavljate župnijske šole; vse to bode uničeno, vse vaše delo bode zastonj, ako ne začnete brigati se za dober, obrambeni — katoliški tisek. — (Pij X.)
*
Naša doba potrebuje mnogo bolj braniteljev in vojakov, ki se bojujejo s peresom, nego oznanjevalcev resnic živo besedo raz prižnic; zato naj vsi kristjani, katerim je večni blagor pri srci in ki hočejo skrbeti za svoje drage, vzlasti oznanjevalci besede Božje, z vso silo delujejo z dobrim tiskom proti razširjanju slabega časopisja. — (Pij X.)
*
Katolik, ki po svojih močeh ne podpira dobrega tiska, se nikar ne imenuj dobrim sinom katohške cerkve. — (Škof Ketteler.)
*
Proti društvu društvo, proti knjigi knjiga, proti tisku tisek. V katoliško družino spada katoliški koledar a katoliški časopis. — (Škof Brynych.).
Tajnost ciganskega tabora. Iz Bukarešta se poroča, da so izsledili cigansko taborišče in da so ob tej priliki odkrili grozne stvari. Nič manj kakor 23 ukradenih otrok je bilo umetno ohromljenih. V glavarjevem šotoru' so našli celo mučilnico in orodje, s kate-rim: so trli otročičem noge, roke, jih slepili in jih drugače žgali.
WAV.’iWiWi'.SViVi'iV.V A
\ Oscar J. Stephen
S
S
Í î\ <Vl\A 1 i
Vojaške posadke ob italijanski meji se pomnožujejo. Listi poročajo, da se ob italijanski meji na južnem Tirol skem nastavijo v nekaterih večjih vaseh zopet nove posadke avstrijskega vojaštva. V vas Untermais, ležečo v bližini Merana, pošlje vojno ministrstvo dva bataljona cesarskih lovcev s štabom. Novi posadki bo prideljena tudi močna vojaška godba.
Spomenik poljskemu pesniku v Parizu. V Parizu se je osnoval odbor najuglednejših francoskih pisateljev in znanstvenikov, ki si je nadel nalogo, da postavi v francoski prestolnici dostojen spomenik največjemu pesniku poljskemu Adamu Mickievviczu. Mic-kiewicz je živel dalje časa v Parizu, kjer je bil profesor slovanskih književnosti na zavodu “College de France”. Predsednik odbora je znani francoski pisatelj Ernest Denis.
Za negovanje zob pri šolskih otro cih se je ustanovilo na Dunaju poseb no društvo, ki hoče apelirati na pristojnih mestih na to, da bi se uvedlo avstrijske šole skrbnejše negovanje ob pri šolskih otrocih. Opaža se namreč vsak dan bolj, da so vedno redkejši ljudje z zdravim zobovjem, ker se pri otrocih premalo pazi na čistost zob. Gnilobe zob se najlažje obvaruje za vse življenje, če se jih v mladih letih pravilno goji. Zatorej je pozdraviti sklep omenjenega društva. Najlažje bi se res mladina v šoli potom učiteljivih navodil priučila skrbeti za čistost in snago zob.
V Gilbraltarski skali je več nego sedemdeset milj predorov (tunelov).
Več nego dve tretjinLdomačinov na Kitajskem se bavi s poljedelstvom na starodavne načine.
Svetovna pridobitev bakra v zadnjem letu je bila približno 100,000 tonov večja nego leto poprej.
V Monte Carlu je dne 5. februarja izvršilo samoumor 14 nesrečnih hazardnih igralcev, med njimi plemiči, več manjših trgovcev in ena dama.
Pred nekaj leti bil je v Italiji umorjen državni prokurator, imenoma Cop-po. Morilec bil je neki Gagin, 221e-ten mladenič. Njegovo dejanje bilo je posledica brezverskih knjig, katere je začel prebirati v svojej zgodnjej mladosti. Čital je, da je vera “edino le iznajdba duhovnov, da je Bog prazen pojem, da so nebesa in pekel bajka, da je nesmrtnost duše nesmisel, da je bil Kristus zgolj človek, da človek izvira od opice”; čital je spise, po katerih ni nobene božje zapovedi, nobenega greha, nobene vesti, nobene cerkve, nikake spovedi — češ, da je človek odgovoren samemu sebi —; čital je spise, v kojih' se greh slavi in poveličuje a čednost zasmehuje, spise, ki so stavili kot jedini človekov na-
Tako in nič drugačno mora biti delo men, da si pridobi sredstva in denar, javnih oseb in časnikov. Iz tega lah- da more svojim strastem ustreči, ko nadalje vsakdo sklepa, da s t a r i š i Gagin je strastno prebiral take spi-in učitelji niso vredni svojega le- se; po naukih, ki so mu jih dajali ti pega imena, če ne marajo prav pouče- spisi, je živel m po njih ravnal. Postal vati in vzgajati in strahovati svojih je zločinec; tovariši, spoznavši njego-otrok. Ravno tako bi bil p r e d s e d- vo duševno premoč, izbrali so si ga nik kake organizacije podoben lipo- svojim poglavarjem. Udeležil se je vemu bogu, če bi ne delal z opominje- raznih zločinov, a naposled ga‘je roka vanjem in navduševanjem za to, v kar pravice le dohitela. Po umoru držav-je bil izvoljen,ampak da bi si kar zama- nega prokuratorja so ga prijeli in po-šil ušesa in zaprl oči, češ, kar hočete, stavili pred sodišče. Zagovor njegov to pa imejte. Slab je tak predsed- je znamenit. “Gospodje,” je dejal, nik, ki ne opozori na kako pretečo ne- “tudi vi ste odpovedali vsakej višjej varnost, ki bi bila vsem v škodo ali | oblasti pokorščino. Tudi vi ne pri-
ki ne zna ljudi spodbujati, po kateri poti se doseže največji napredek in I uspeh. Tudi politikarji ne smejo ljudi pustiti pri miru. Če bi imeli v politiki Samo enega kandidata za |
poznavate ničesar razun tega, kar vi dite in obtipate. To pravo, katero vi zahtevate za sebe, zahtevam in lastim si tudi jaz. Nikakor ne morem razumeti, čemu bi ravno vi bili bogati, če-
predsednika Združenih Držav, bi mo-1 mu postanejo nekateri v malo trenut-
ral biti ta izvoljen, če bi bil prav anar hist. Ker jih je več, se med seboj kosajo za čast in službo, zato hodijo o-krog ljudi, poučujejo narod o politič nih zadevah, in ljudje imajo priliko izbirati po svoji vesti in prepričanju. Žalibog, da je danes v Ameriki tudi politična vest in prepričanje — na prodaj.
Pustite vse ljudi pri miru —i je torej popolnoma gnjil princip. Ker duhovniki niso ljudi pri miru pustili, zato je 1.) izdala Družba sv. Mohorja že miljone in miljone knjig slovenskemu narodu v izobrazbo,
zato je 2.) slovenski narod lahko ponosen na Vodnike, Slomške, Gregorčiče, Medvede in Finžgarje in Škrab-ce in Sattnerje etc. etc. etc.
zato 3.) slovenski narod v stari domovini tako zelo v izobrazbi napreduje (izobraževalna društva, gospodarske organizacije i. t. d.)
zato 4.) imamo Slovenci v Ameriki marsikaj, na kar smo lahko ponosni:
kih brez vsakega trpljenja milijonarji, in s kakim-pravom postanejo?
“Čemu naj bi bil jaz berač? Čemu bi živeli vi v bogastvu, izobilju in razkošju, a jaz v bedi, revščini, siromaštvu in pomanjkanju? Nikakor tega razumeti ne morem. Mislim, da tudi meni pristoja pravo do večje sreče in to si vzamem, kakor si morem. Vero v nebesa ste mi vzeli z raznimi spisi in zanetili v meni hrepenenje po svetnem uživanju. Dajte mi torej pošten delež, da. uživam z vami, sicer si vzamem to sam, in naj si je z nožem in krvjo.
“Jaz mislim, da imam do vsega iste pravice kakor vi. In to verujem, ker verujem sploh to, kar se meni poljubi. Vi vendar ne bote hoteli tajiti svojih načel? Teh načel prijel sem se jaz in vi ste vendar trdili: Mi spoštujemo vsakogar prepričanje, ker to je njegova zasebna reč.”
Logika Gaginovih besedi se ne da utajiti. Nesrečnež ravnal je natanko
Združene Države rabijo po prece-nitvi 37,000,000 tonov ledu na leto, od katerih je 22,000,000 tonov naravnega ledu in 15,000,000 tonov narejenega.
Po zavarovalni statistiki je treba 300,000 novih hiš na leto, da se zado sti prirastku prebivalstva v Združenih Državah, ter 80,000 nadaljnjih v na domestitev po ognju razdejanih hiš.
Zadnji Obrenovič. Milan Kristič zadnji potomec Obrenovičev, sin kra lja Milana, je tako propadel, da sedaj berači. Pred leti je igral v varijeteju, pozneje je postal kolesar in je izgubil pri neki tekmi nogo.
Car in Tolstojeva dela. Hči umr lega pisatelja Tolstega, Aleksandra, je dobila od carja dovoljenje, da sme iz dati vsa dela Tolstega. Vendar pa smejo iziti prepovedani spisi samo skupni izdaji vseh del.
Splošna draginja mesa na vsem svetu. Na glavnem shodu nemških figovcev za živino v Duesseldorfu so naglašali mnogi govorniki, da se letos na vsem svetu meso tako podraži, ka kor še nikdar do sedaj.
Koračnica v spomin Rusjanu. Iz Belgrada poročajo, da je zložil Dra gotin Petrovič, kapelnik vojaške god godbe kraljeve garde, koračnico, ka tero je posvetil spominu ponesrečene ga našega rojaka aviatika E. Rusjana
Angleška kraljevska ekvipaža zgo rela. V Londonu je zgorela neka velika tvornica kočij in avtomobilov. Zgorela je tudi 200 let stara angleška kraljevska kočija, ki so jo rabili, ko se je peljal angleški kralj h kronanju
Čudna oporoka. V New Yorku je nedavno umrla vdova virtuoza na go sli, Olle Bulla, ki je odredila v svoj oporoki, naj se njeno truplo sežge ter njen pepel raztrese nad grobom nje nega moža, ki je pokopan na Norve škem. Zapustila je 500,000 dolarjev premoženja.
Strašna pošiljatev. Iz Varšave br zojavljajo: Soproga nekega policijske ga stražmojstra, ki se je podal na služ beno potovanje, je dobila po pošti za bojček. Ko je zabojček odprla, našla je v zabojčku — odrezano glavo svo jega moža. Žena je ob tej strašni pošiljatvi omedlela.
Vodja roparjev prijet. Iz Rima po ročajo: Kriminalni uradniki so pre oblečeni v kočijaže aretovali v Paler mu vodjo roparjev, Balio, ki je hotel iti z nekim svojim tovarišem elegant
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m bole-.:im Izdeluje vsakovrstna v notar
Govori nemško in angleško. .VAV.V.%WAVV.WA\WiA
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi ,te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni.
Zadružništvo v Avstriji. Glavni reprezentant avstrijskega zadružništva e Splošna zveza kmet. zadrug na Dunaju (Allg. Verband landwirtschaftlicher Genossenschaften in Oesterreich). V tej zvezi je včlanjenih 23 Zadružnih zvez z okrog 6190 zadrugami. Poleg teh je v Avstriji še 10 drugih Zadružnih zvez, ki niso včlanjene pri Splošni zvezi in ki štejejo 2822 zadrug. Zadrug, ki niso v nobeni Zadružni zvezi, je 354. V celem je torej v Avstriji 9363 zadrug; od teh e 6014 hranilnic in posojilnic, to je denarnih, 3349 pa gospodarskih zadrug. Nemci v Avstriji imajo 3521, Slovani 5188, Italijani 504 in Rumunci 160 zadrug, iz česar je razvidno, da Slovani zavzemajo glede zadružništva torej tudi na tem polju narodnega gospodarstva, v Avstriji prvo mesto.
Za Družbo sv. Mohorja
nabiranje naročil smo zaključili za letos. Sledeči naročniki so se zglasili in še bili sprejeti v naš imenik tekom zadnjih dni:
Joliet, 111.
Al. Grčar, n., Mih. Urbančič, s., Mih. Zoran, s., Marija Skrinar, s.
■f* Iz drugih krajev.
Ana Škufca, n., Aspen, Colo.; Jan. Geržin, n., Hibbing, Minn.; Jak. Kovač, s., Chicago Hights, 111.; Jan. Majdič, n., Oakland, Cal.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street	Joliet, UL
N. W. telefon 577.
Libersher & Kirincich
gostilničarja
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače.
Veseli nas, če nas ob priliki posetite.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
En poskus prepričal mnoge.
Prepričanje, da so Severove Jetrne krkoglice najboljše, je utemeljeno na velikem številu ljudi, katerim so pomagale. Otrpla jetra izpodbujajo k delovanju, preganjajo zapeko, prepredajo žolčnico, zlato žilo, napenjanje, glavobol in omotico ter utrjajo pot do čvrstega zdravja. Na prodaj v lekarnah; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2-4
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro.
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL,
KADAR POTREBUJETE
kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St.,
JOLIET, ILL.
S. HONET
Šivam,popravljam in gladim obleke 918 JV. Chicago St , Joliet lil.
ČITAJTE!
Ukdžem V¿m cestu k štastiu. Dokdzal som to tisice Tuđom a dok&žem to aj V&m, ako nado-budnut štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja V&m pošlem tiplny nd-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
tp
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
	• ******		
. 1	K.	c i/ O • t\«	JEDN0TA
	******		******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR.			
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St, Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St, New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III.
Josip Sitar, 80S N. Chicago St, Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn.
040t04040400404(H040K^
f Društvene vesti.
Joliet, 111., 7. marca. — Vsem bratom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Jolietu, 111., se naznanja, da bo društvo imelo svojo spoved dne 18. marca 1911, in skupno sv. obhajilo v nedeljo dne 19. marca 1911, na sv. Jožefa dan. Ta dan se bo istotako tudi pela slovesna sv. maša za vse žive in mrtve brate in sestre zgorajomenj enega društva.
Z bratskim pozdravom vsem bratom in sestram društva sv. Jožefa in K. S. K. J.	A. Korevec, tajnik.
Joliet, 111., 7. marca. — Naznanjam članicam dr. sv. Genovefe št. 108 K. S. K. Jednote, da je društvo sklenilo, opraviti velikonočno spoved dne 18. marca in sv. obhajilo dne 19.
Torej vse sosestre uljudno vabim, da se polnoštevilno zberejo v šolski dvorani tri četrt na osem v nedeljo zjutraj dne 19. in skažejo, da so ponosne, da so članice dr. sv. Genovefe in obenem storijo dolžnost kot članice društva in sv. katoliške cerkve.
Srčen pozdrav vsem sosestram!
Predsednica Marija Pasdertz.
(Nadaljevanje z 2. strani.) bratje in sosestre! Tebi pa, list Am. Slovenec, želim veliko uspeha in naročnikov.	John S. Malešič.
Waller, Texas, 19. febr. — Prosim, g. urednik, priobčite v nam priljubljenem listu A. SL par vrstic in ne dajte jim prostora zopet v košu, ker rad bi naznanil cenjenim čitalcem, kako se mi z mojo družino godi tu, kamor sem se preselil sredi decembra iz La Salle, 111.
Tukaj nam je res prijazno biti, ko imamo lepo gorko in že vse zeleno. Krompir smo že posadili in koruzo pa sedaj sejemo in katen (cotton) pa pričnemo sejati prihodnji mesec ter druge rastline. Tukaj v južnem Tex-asu raste skoraj vse, pa vendar se pečajo večinoma s katnom ali pavolo; ta prinaša največje dohodke izmed vseh poljskih pridelkov. In zelo se pečajo tudi z živinorejo, ki dobro u-speva, ker katnovo seme je posebno dobro za živino in ni potreba pripravljati cele kupe krme za zimo, kakor po severnih državah, ker tukaj se pase živad zmeraj zunaj, ko ni snega ne zime.
In ravno tako je uspešno s kuretni-no, ker vedno donašajo lepe dohodke, tako da tukajšnji farmarji dobijo za kurja jajca in sirovo maslo popolnoma za sprotne potrebe.
Tukaj so večinoma Nemci, tudi avstrijski, so pa tudi Slovani in sicer Čehi, a Slovenca nobenega razen nas. Pa veliko bo veselje, ko dobimo slovenskega soseda po imenu gospoda Antona Bukovic iz Leadville, Colo. Omenjeni gošpod je prišel sem dne 19. januarja in je kupil lepo posestvo zraven nas, obstoječe iz 133 akrov, eno miljo do mesta in eno miljo do cerkve. In je dobil po posebno vrednih pogojih. Na posestvu stojita dve hiši in bivši lastnik je imel eno v najemu in v drugi živel sam. Gospod Anton Bukovic si je izbral kraj, kjer bode zadovoljno preživel svoje žive dni s svojo rodbino. In dobro previdni mož je vesel odšel iz Wallerja dne 29. januarja in v jesenski čas se pa priseli sem.
Mesto Waller leži 41 milj zahodno od velikega mesta Houston in je oddaljeno od morja 90 milj, in stoji nad morsko višavo 250 čevljev. Mesto Waller je sicer majhno farmarsko mesto, a je notri 9 prodajalnic z mešanim blagom in trgovci prekupujejo vse poljske pridelke in videti je, kako so vsi trgovci preobloženi z odjemalci in tržijo le za gotov denar. In v mestecu sta 2 zdravnika in 2 lekarnika. Skoz mesto drži Houston Texas Central železnica. Deset milj približno okrog in okrog mesteca se pa razprostira samo ravno polje. In 3 milje južno od mesta stoji cerkvica Matere Božje; znotraj je lepo okinčana in od zunaj jo pa obdaja na daljave oči vidno samo lepo polje. In prihaja službo božjo opravljat približno vsaki mesec enkrat češki duhovnik Rev. J. R.
Gleissner iz Bryan, Texas. Bog mu ohrani ljubo zdravje in daj mu dolgo življenje in da bi se Se velikrat videli.
Ali žalibog ena sama napaka je med narodom, ker so različnih ver. Želeti nam je, da bi se več slovenskih dobrih katoličanov naselilo; upati bi nam bilo, priti do lastnega župnika.
Dragi rojaki, sedaj je še čas priti do lastnega posestva in do lepega polja, ko se še zemlje dobi po primerni ceni v bližini mesta od $20 do $30 aker; in 8 ali 10 mili od mesta se še dobi $15 aker. In tukaj je še dosti za prodaj, a zemlja se vsako leto draži, to je “gviš-na ’ resnica, tako da bode še prišlo, da en delavec si ne bo mogel drugje napraviti svoje lastnine kakor v kaki puščavi, tam bo še po ceni. AH po lepih krajih in lepem polju bode pa kmalu predrago, izvzemši kateri ima denarjev dosti.
Jaz se sicer ne bom hvalil, da tu vam resnico pišem, amnak za priče boio vam tisti, ki sem prideio. Tn mislim. da se bo tudi gospod Bukovic, goriomenieni mož, kaj oglasil v našem dragem listu, v Amer. Slovencu.
Ob sklepu moiega dopisa moram omeniti važno za tiste, ki si želiio priti do lastnega posestva. Zemliiške in železniške družbe so se združile m znižale cene voznih listkov, da zamo-reio zemliiški kunci prihaiati v to o-rrnmno državo Texas. Sicer vpra-šaite na kolodvoru prodajalca voznih listkov, vorašaite za Homestead Excursion Ticket; no navadi stane $30 sem in tje in se dobi dvakrat vsakega meseca, sicer prvi in tretii torek vsa-cega me=eca. in velia za 25 dni. In sedai na končam ta moi daleč zavlečeni doniš, bom pa še kai več drugikrat. Tn nozdravliam vse čitatelie in moiega brata v La Salle Frank Gričarja in Anton Bukovca v Leadville. Colo. Tn vam. g. urednik, na želim veliko novih naročnikov in dobrih plačnikov.
John Gričar,
Box 62, Waller, Waller Co., Tex.
Waukegan, 111., 27. febr. — Cenjeni g. urednik “Amer. Slovenca”! Prosim, natisnite sledeče vrstice v priljubljenem “Amer. SJovencu”.
Čakal sem in upal, da bode kdo drugi izmed mnogih dopisnikov kaj poročal o važni novici, ktera se je tu pri nas dogodila, pa sem čakal zastonj; torej naj jaz poročam o izidu volitve za “commission form of government”, katero volitev smo imeli dne 14. febr. Žal, da se ne morem tako pohvaliti o izidu te volitve, kakor so se lahko jo-lietski Slovenci pred nekaj časom, kajti priznati moram, da smo nasprotniki te novotarije “imenitno” propadli. Slovenci smo seveda glasovali proti predlogu, toda žal da so nasprotniki dobili večino 46 glasov. Nerad sicer kriti-kujem jednega ali druz,ega, vendar ,si ne morem kaj, da ne bi nekoliko omenil nezavednosti nekaterih naših vo-lilcev. Prav lahko bi bila zmaga na naši strani, samo da bi se volilci nekoliko zavedali svojih dolžnosti in pravic. Ko bi vsi oni volili, ki imajo pravico, kateri so državljani, in tudi nekoliko agitirali med svojimi sodelavci, bi gotovo bila lahko večina na naši strani: toda po toči je prepozno zvoniti!
Kako mastne službe daje ta nova postava “mestnim očetom”, je lahko razvideti iz tega, da bode o prvotnih volitvah gotovo čez 60 (šestdeset) kandidatov na volilnih listkih. ( Šestdeset kandidatov, izmed katerih bode samo pet (5) izvoljenih!)
Da pa tudi Slovenci ne zaostanemo za drugimi, smo naprosili občeznane-ga in spoštovanega rojaka gospoda John Umeka, da je tudi on naznanil svojo kandidaturo za mestnega komisarja. Po vseh večjih slovenskih naselbinah imajo Slovenci že svoje zastopnike v mestnih in drugih uradih. Ali smo mar Slovenci v Waukeganu slabši, kakor so oni po drugih naselbinah? In ugled bodemo Slovenci šele potem dobili, ko bodemo složno nastopili na političnem polju in pokazali, da se tudi mi vzbujamo k delu! Gosp. Umeka gotovo vsakdo pozna kot poštenega in uglednega rojaka, ki bode gotovo delal za nas Slovence po svoji najboljši moči in za celo mesto po svoji najboljši vesti. Upam, da ga ni Slovenca državljana v Waukeganu, ki se ne bi udeležil te volitve dne 14. marca in oddal svoj glas svojemu ro-
jaku gosp. John Umeku. Rojaki 1 vsi na volišče ta dan! Vašim “bossom” se seveda dobro zdi, ako ne zahtevate od njega, da vam da čas za volitev, ampak povem vam, da Vas natihoma zaničujejo, ker se ne poslužujete svojih pravic! S pozdravom
Math. Jereb.
Zahvala.
Cenjeni g. urednik Am. SLI Prosim, da mi odkažete nekoliko prostora v našem cenjenem listu, da se zamore-mo zahvaliti našim slavnim društvom K. S. K. J. in posameznim darovalcem, kateri so poslali darove nam štrajkarjem v Westmoreland Co., ki se že borimo od 1. aprila lanskega leta proti kapitalizmu za svoje pravice. Darovalci so sledeči:
John Jelovchan, tajnik dr. sv. Barbare št. 96 v Kaylor, Pa., nabral na neki veselici od dobrosrčnih rojakov $9.00.
Dr. sv. Frančiška Šaleškega št. 29 v Joliet, 111., poslalo . po tajniku Mihaelu Wardjan svoto $2.00.
Dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, 111., poslalo po tajniku John Pražen svoto $5.00.
Dr. Vit. sv. Martina št. 75 v La Salle, UL, poslalo po tajniku Frank Malli svoto $2.65.
Prisrčna zahvala vam dobrosrčnim darovalcem, ki ste se nas tako živo spominjali. Upamo, da kmalu pride naša pravica na dan, za katero se že borimo celih 11 mesecev. Srčen pozdrav vsem cenjenim darovalcem in članom in članicam K. S. K. Jednote.
Haser, Pa., 4. marca 1911.
Jernej Bohinc, tajnik, dr. sv. Jožefa št. 58.
| Zborovalcem so se predložili načrti | novih javnih zgradb. Načrti kažejo | krog dreves, v katerem je kup peska.
| Naravno, če so pokopališča, bolmšni-| ce za pse in se postavljajo spomeniki psom, zakaj bi ne imeli psi stranišč?
Mlade matere.
IZ NOVEGA DNEVNIKA.
(F. G. Kajtimar.)
Filister.
O blagor ti, filister!
Še nikdar nisi čutil, ej, nikdar niti slutil, kako si zdrav in bister!
Kaj tebi pač je v čisli? Ha, vince in pečenka in mošnja, polna cvenka, bolj od visoke misli.
Visokomislec seje ljubezen v ljudsko dušo; pa v dušah zroč le sušo— solzi...a kdo se smeje?!
Šmentano slavje.
Nahod in hripa sta se ženila ondan pri nas; njima na zdravje cela je vas pila — zdravila!
Kogar se tiče.
Blažiti, ne dražiti — pastirjeva dolžnost je; ljubiti, tolažiti, greh samo sovražiti — modrost za pust in post je!
Sokoliće.
Slovenske sokoliće so prav posebne ptice; dokler so rodu v čast, jim voščimo vso rast.
Soseda.
Da sebe olepšuje, soseda obrekuje; pa sosed le smehlja, češ, naj se potajuje — po rigu koj pozna se.
Kitajsko tovarno imajo sedaj na Francoskem.
Sezidal jo je nek Kitajec in tudi vsi nastavljenci v njej so Kitajci. Tovarna izdeluje “polumecna” živila po enakih metodah, kakor je izdeloval umrli profesor Berthelot svoje hranilne kro-gljice. Tovarna ima poldrug milijon kapitala, ki so ga zložili nek mlad kemik, ki se je izobrazil v Pasteurjevem zavodu, ter njegovi bogati in moder-nono misleči prijatelji v kitajski domovini. Skoro vse stroje v tovarni so iznašli Kitajci sami ter tudi sami izdelali. Tudi surovine za hranilna sredstva dobivajo s Kitajske. Tovarna bo izdelovala mleko, sir, kofein, olje, moko, piškote, zelenjavo itd.
Rabiti ga je veselje.
Sladak dih, zdravi beli zobje, zdrave zobrne, čista ustna duplina in prijeten občutek čistosti slede rabi Severovega Antisepsola, če se rabi vsak dan bodisi kot ustno izpiralo, grgralo ali prsno sredstvo in vbrizgalo. Neobhodno potreben pri zdravljenju bolnega grla, nosnega nahoda ali vnetih mrenic naravnih votlin. Kupite steklenico danes od svojega lekarnika. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Vsaka mlada mati, blagoslovljena z detetom, potrebuje popolnega zdravja in moči v izvrševanje svojih novih dolžnosti. Ohraniti mora svojo kri čisto, svoje živčevje krepko, svojo pre bavo popolno. Nikdar ne sme pripustiti, da ostane škodljiva obrabljena tvarina v telesu in zastruplja kri. Opozoriti jo želimo na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino; katero brž prežene iz drobja vse škodljive -snovi ter ostavi kri čisto in obilno. Izdelano je iz dobrega rdečega vina in grenkih zelišč ter je priporočljivo v vseh slučajih delne ali popolne izgube slasti, pri neprebavnosti, zapeki, glavoboli in bolesti v hrbtu, pri nervoznosti, gorečici, slabosti in bljuvanju, pri malovečnosti, jetrnih neprilikah in bledoličnosti. To zdravilo ne vsebuje najmanjšega delčka kake škodljive primesi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
MALI
assK&Kxmga-
” »11W
/GLASI
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat.........$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale .......................... 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na yaši vodi (scalini)! Tora j, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregleda» kemično in mikroskopično za natančno diagito-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog® ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroiks bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo odzdravi vsako* bolezen mož in žena, ako je nasploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno*«» kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrife, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in o* Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS,
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
NAPRODAJ HIŠA S 6. SOBAMI, ker se sem napotil v staro domovino. Prodam po ceni. L. Roštan, 1224 Broadway, Joliet, 111.
RAZPISANA SLUŽBA ORGANI-sta in Cerkvenika v cerkvi Matere Božje v Waukeganu, 111. Pogoje naznani: Rev. John Plevnik, 620— lOth Str., Waukegan, 111.	4t
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. d., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
IŠČEJO SE SLOVENSKI IZKUŠE-ni godci, kateri so zmožni igrati na različna godala, violine za orkester in druge pihalne instrumente, ter oni, ki hočejo delati. Lenuhi, pijanci in sitneži naj si poštne Stemple ohranijo. Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.	It
NAPRODAJ 2 LEPI LOTI NA Ottis in Canal Ave. v Rockdalu. Kdor hoče jih kupiti sedaj po nizki ceni, naj se oglasi na 1404 N. Elizabeth St., Joliet, 111.
NAPRODAJ HIŠA, PRODAJALNA in hlev, ki se mora premestiti vkrat-kem. Vprašajte prih. nedeljo ali pa v pondeljek: John Stukel, 207 Indiana St., Joliet, 111.	It
NAPRODAJ KLAVIR, RAZTEGU-joča postelj, pralni stroj, karpeti, po stelje, urad perilnice in peč za olje. Tel. Chicago 1651W.	101 Raynor
Ave., Joliet, 111.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulo* jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
*2 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenib držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIM!
Za obila naročila se priporočam,
SIMON SETINA
SLOVENSKI
KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Naročite si Amer. Slov. le $1. na leto.
O prijateljih psov v Berolinu.
V Berolinu je 42,000 ljudi, ki imajo j pse. Vsi ti lastniki psov pa so sedaj zelo razburjeni, ker namerava berolin-ski magistrat zvišati pasji davek. Da protestirajo proti tej nakani, prirejajo shode. Na nekem takem zborovanju pred dnevi, ki je bilo zelo številno obiskano, je povdarjal nek govornik, da se utemeljuje povišanje pasjega davka s tem, da psi ponesnažujejo ceste, s čemur se tvori vedno nevarnost za obleko ljudi, ki hodijo po cestah. Za čiščenje cest se torej zahteva plačila. Govornik je predlagal, naj se napravi za pse — posebna stranišča. Ta predlog je bil sprejet med pasjimi očeti in materami z velikim navdušenjem.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, III.
r
?
Na robu propada.
.. —A
i.
Jednajst je že odbila a leščerba je še vedno svetila.
V tesnej sobici, katero je razsvetljevala mala svetilka, koje nemirna luč 'je s svojim trepetajočim plamenom komaj ožarila prostorček v kotu pri oknu, a ostala sobica je bila še vedno v celi temi, sedel je za tkalskim sto lom mož, približno štiridesetih let. Ni delal več, podpiral je glavo, po kateri so se drvile razne misli, svojimi mo-zoljnatimi rokami.
Kakor bi se bil prebudil iz sanj, za čel je zopet hitreje, prav z nekako go rednostjo, z delom. A ni trpelo dolgo, prenehal je znova z delom in se zopet zamislil.
Oglejmo si med tem nekoliko to siromašno sobico, kolikor nam bo to v temi mogoče. Ni velika, z nizkim umazanim stropom, peč poleg vrat, s štirimi okni, po dve na vsaki strani; v kotu za pečjo majhno ognjišče. Dva tkalska stola, nepobarvana postelj, v kateri spi odeta tenko odejo z nekako dveletnim otročičem sicer mlada, a vsled bede in dela prezgodaj se po starala ženka — ostala dva otroka ležita za pečjo — miza, ravno tako nepobarvana, dva stola, pri vratih polica s krožniki in skledami, običajna skrinja, poslikana z raznimi rudečimi rožami, na steni pa starinska ura: to je vse, kar vidimo v sobi. Nikjer ne vidiš kakega razpela, nobene svete podobe, niti kakega malega zrcala. Glava rodbine pa sedi še vedno za tkalskim stolom, dasi je polnoč že blizo.
Ustne njegove se komaj čutno gibljejo, sam seboj šepeta. Najprej čisto tiho, kakor bi si njegove misli še le iskale pravi izraz, pravo besedo; a po malem glasneje in glasneje, dokler ne začne do cela razumno govoriti:
“Kaj mi pomaga, da se trudim, da se derem, da ne spim in gladujem? Kaj si pa zaslužim? Z ženo vred na obeh stolih na dan po petdeset krajcarjev, a včasih še teh m. In s tem naj preživljam pet lačnih grl? Vsaj imaš bajto! Seveda imam bajto! A kaj z bajto, ko slamnate strehe ne morem jesti in z gnjilimi stenami tudi ne morem kaj začeti. Za nekaj let pade nam vse vkup na glavo. — Za koga se mučim in delam? Za veletrgovca, za oderuha, ki si pri mojih petdesetih krajcarjih pridela še vedno cel goldinar. Ali moram za njega delati? —Ba, seveda moram. •—- Ko bi imel le par sto gotovega denarja, pa bi jim pokazal, kaj sem. Ali kaj naj človek začne brez denarja? Nič. Denar dela sam zopet denar, a revščina in beda dela zopet le revščino in siroma štvo...”
Siromak je nadaljeval svoj samogovor šepetanjem. A kmalu začel je zopet glasneje:
"Kupil bi še dva stola, vzel si po močnike, delali bi brisavke, namizne prte, zagrinjala, pregrinjala, vse, kar bi si človek domislil, a žena bi hodila in prodajala od kraja do kraja. Ta kih rečij ne delajo nikjer, zato ker takih ne zna nikdo delati, kakor bi jih jaz delal. Sami novi vzorci, kakor bi si jih sam zmislil: krajine, imena, cve tlice, živali! Potem bi- si pa najprej kupil lase, katere sem zgubil zaradi mojega vednega razmišljevanja; po tem bi zijali ti, ki se vedno posmehujejo mojim špekulacijam. Potem bi vedeli, kaj zna “kunstveber”, kakor mi pravijo, Penkava!" S par udarci s pestjo na tkalski stol potrdil je svoje besede.
Žena se je probudila. Zaspano, prestrašeno, vprašaje pogledala je moža. “Kaj pa je tako zaropotalo?”
“Tej-le pesti se je poljubilo, da je razbila to ropotijo tu.”
Penkava pogledal je zaničljivo na tkalski stol.
“Imaš-li razum? Na čem boš pa sedaj delal?”
“Predelal bom to v stroj.”
“Li noriš?”
“Molči,” zakričal je jezno Penkava. “No, vsaj že molčim. Samo otrok mi ne zbudi.”
“To vem, da se ne brigaš za drugo ko za otroke.”
“Vsaj so tvoji in moji.”
“No, ko bi jih le ne bilo. A skrbeti moram, da ne bodo trpeli takega siromaštva, kakor so ga dosedaj.”
“To se lahko reče; ali kako to izpeljati?”
“Seveda to je, kako reč izpeljati,” dejal je mož še vedno v jezi. “Denarce moram v začetku imeti; a kje jih dobiti, to ve Bog v nebesih.” “Prodaj bajto,” svetovala je žena. “Ne veš nič drugega?” Penkava se je zasmejal, ali tako krčevitim smehom, da je človeka mraz pretresal. “Prodajmo bajto! To se mi pa dopa-de. Povej mi osla, kateri bi mi dal štiri stotake za njo? Toliko pa najmanj potrebujem.”
Žena je umolknila in sklonila glavo k prsim. Med pogovorom se je bila usedla.
“Vidiš,” nadaljeval je mož, “tvoja pamet je že obstala.”
“Inu, težko je svetovati. V ostalem sva se o tem že pogovarjala dostikrat in zastonj; jutri pel boš pa zopet staro pesem; zato mislim, je bolje, da greš spat.”
Penkavovka je v svoji prostodušno-
sti mislila dobro z možem; vedela je, da Penkava ne preneha tako hitro, akq je pričel s svojim modrovanjem; kolikokrat — ne samo enkrat — našla ga je v jutru v polsnu še od večera sem sedečega za stolom. In ob takih dneh je bil siten, da ga ni bilo prenašati. Da, ko bi imel štiri stotake!
“Tako toraj, spi a zopet spi in prespi to našo revščino, da bi se nikoli več ne vrnila! To je svet od žene? Povem ti, do jutra si zmisli kaj drugega, ali pa si zmislim to sam; a do jutra moram vedeti, kako priti do denarja, sicer grem, kamor me poneso oči.”
“A otroci?”
ladzornikove pozneje, kakor je sicer rnel navado hoditi na delo.
“Si prinesel vzorce?” vprašal je nadzornik.
“Odpovem se delu pri vas in prosim za svojo delavsko knjižico,” odgovoril je Penkava. Vedel je dobro," da je predvečer nadzornik govoril tako le zato, da bi iz njega spravil vzorce; ko bi te enkrat imel, bi ga vsejedno spodil od dela. Odločil se je, da posnetkov od vzorcev ne da, naj si bo kar koli hoče. Da bi preprečil vsako hišno preiskavo, vstal je še po noči in odnesel svoje stvari na varno ven iz mesta.
“Ne damo ti knjižice, dokler ne oddaš posnetkov od vzorcev,” grmel je nadzornik.
Po dolgem prepiru in kregu so mu le dali knjižico z opazko, zakaj so ga odpustili.
Mladi tkalec podal se je še tisti dan na pot po češkem severu in si iskal dela. A trud je bil ves zastonj. Opazka v knjižici spolnila je povsod svojo dolžnost.
Žalosten, skoro obupan podal se je A doma čakala ga je še druga rana, glede posledic ne tako huda
Penkava se je pri tem vprašanji | domOY stresel. Da, kam z otroci? Vsaj je
v začetku sam rekel, da hoče za nje j a toliko bolestneja poskrbeti! Zaškripal je z zobmi, pri- J Anica, njegova ljubljena Anica, du jel se desnico za celo m plešasto gla- ša njegove duše a srce njeg0v srca vo, trenul z ocm, a se vsedel zopet na bila je ravnokar na oklicih z dru im
svoje mesto za tkalski stol.	; Prišel je bogat vdovec, oče dveh ma
V temnej sobici postalo je cisto ti- lih otrok> a ona) ne meneč se 2a to ho, le pravilno dihanje otrok je rušilo da «ima vdovec ,e , srca j • to tihoto; tu in tam se je izvil iz prsij dal pokojnicl, a po, ga ima za otroke, umućene žene pritajen kašelj.	je privolila v ženitev
. Za ftolom pa Je.,bdel1 Pel1ka^	Nesrečni, zavrženi fant bi bil skoro
se vedno m premišljeval, kako bi ures- obupal. Ko ■ zvedel to «novico
n.pl 7°je "a,cr.te-. .	.	. ,	. kakor jo je imenoval stari Penkava
Penkava bil je jeden izmed kopice bil je ves iz sebe. v vratih sreča, je
otrok ubogega tkalca, Že kot otrok srečnega sovražnika> ki je ravno od.
kazal je neobičajne zmožnost, ne sa-1 hajaL Anica pozdravila je bivšega
ljubimca hladnim, dvoumnim nasme
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gozt lna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, Ul.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
mo v'šoli, ampak tudi pri vsakem de- ‘
lu, katerega so se morali otroci ubožcev zgodaj privaditi.
“Ta ima glavo,- škoda ga bo,” rekal je stari Penkava, njegov oče, a z njim so to rekali vsi.
A kaj pomaga tako besedičenje “Sila kola lomi” pravi pregovor, i zlo mila je tudi hrepenenje malega Fran čiška po knjigah, ni pa uklonila nje govega hrepenenja po večji izurjeno sti v stroki njemu najbližji. Učil se je pri očetu tkalstva doma za sta vom, kateri je bil prazen, ko se je sta reji brat oženil. A mladi France j znal to vse bolje. Bil je hiter dela vec; ker je znal nekoliko risati, delal je lepe vzorce; šlo mu je vse od rok Brez pogovora in zoper voljo oče tovo šel je po svetu, da bi si pridobil več skušenosti. Že takrat rojile so po mladi, bistri glavi misli, kako bi se dal navadni tkalski stav predelat v stroj, na katerem bi se hitreje in fineje tkanine izdelavale. Misel ta ga ni opustila, da še več, gnala ga je tujino. Hotel je poznati in se učiti hitrejše delo, hotel se je seznaniti stroji, na katerih bi se vse izdelavalo hotel je videti tudi nove vzorce.
Sreča bila mu je mila; dobil je služ bo stalno v jedni večjih tvornic vrh labskih; ker je bil delaven in priden prihranil si je lepe denarce. Še kakih pet let pridnega dela, a vrnil bi se lahko domu z lepim denarjem, da bi mogel izvesti svoje načrte, uresničiti svoje želje in nade. A človek obra ča, Bog pa obrne.
Nesrečen slučaj razbil mu je vse te kra-sne poglede v bodočnost, katero si je mladi, nadarjeni Penkava ob strani lepe, a uboge svoje Anice s ta ko živimi barvami slikal. Pridni mla denič delal je pogosto “čez čas”. Je to navada* nekaterih pridnejših delav cev po nekaterih tovarnah, da bi si s podaljšanjem delavnega časa kaj več prislužili. Trudijo in mučijo se, dokler morejo, da bi čim preje obogatili — tovarnarja. A mladi Penkava imel je pri tem še neko drugo korist. V tem oddelku, kjer je bil on, bil je jedini, ki je delal “čez čas”; a ta čas porabil je, ako je le mogel v to, da je proučeval cel sestav stroja, kolikor natanko bilo to mogoče. Delal je to na lahko, da bi ne bilo nikakega ropota, vzel je narazen varno in počasi del za delom in vse zopet sestavil tako da je v kratkem času poznal ves stroj. Potem je šel korak dalje; pri nesel je seboj papir in si naslikal po glavitne dele stroja, ravno tako lepše vzorce, zakaj domu jemati jih bilo je strogo prepovedano in vsak tak prestopek so strogo, občutno kaznovali.
Nekega poznega jesenskega večera sedel je zopet pri svojem delu. Vse poglavitneje dele stroja imeFje razlo žene pred seboj in jih primerjal z ris bo v svojem zapisniku. Naenkrat od-pro se vrata delavnice, delavski nadzornik je vstopil.
Pogled iz oči naznanjal je bližajoči vihar, ki je prišel na glavo ubogega Penkava.
Tako, tako, zakaj si delal čez čas zakaj si v tem času tako malo naredil? Počakaj, to se ti ne plača.”
Predno je prestrašeni mladenič pri šel k sebi, da bi dal kak odgovor ali da bi bil prosil odpuščenja, polastil se je nadzornik njegovih zaznamkov in poklical drugega delavca, da bi jih pregledal. Slučajno France ni imel pri sebi knjižice z vzorci, a v odvzeti knjižici imel je seslikan celi stroj; še le predvečer začel si ga je sestavljati v to knjižico.
“Kje imaš pa posnetke vzorcev?” vprašal je nadzornik znova.
Nimam nikakih,” izgovarjal se je Penkava.
Lažeš, vem to. Ne prineseš li jutri vseh posnetkov, boš odpuščen.” Nadzornik pokazal je roko na vrata. Mladi Penkava ni odgovoril nič in je sklonjeno glavo zapustil delavnico. Drugo jutro prišel je do pisarne
hom.
“Je-li to resnica?” vprašal je Fran ce brez vsakega uvoda.
“Seveda, zakaj bi ne bila?” odvrnila je Anka. “Le pamet imej,” je potem nadaljevala. “Na prstih si lahko zra čunaš, da midva za drug za drugega nisva. Jaz nimam nič, ti pa tudi nič Klesal pa ima lepo hišo in šestnajst birnov posejanja; no, star pa tudi še ni. Ti pojdeš pa pomladi šele na na bor; ko se boš ti vrnil od vojakov, bom jaz že stara devica.
Po svoji pameti in razumu je imela deklica prav. Imela je jeden in dvaj set let, a France dvajset; torej nista bila drug za drugega. A težko je 1 pameti govoriti, kadar je srce razburjeno. France je grozil, da ubije sebe in njo, in podobne stvari.
“Veste, kaj,” oglasil se je nazadnje nevestin oče, ki je do sedaj sedel tiho za pečjo, ne da bi kaj zinil, in pustil mlada dva, da bi se sama poravnala, "ko bi imeli vi košček pameti, bi ne blebetali takih neumnosti. Naša Anka imela bode v torek teden svatbo; radi mene pobijte celi svet. Tako, sedaj to veste in — z Bogom.”
France ni nikogar ubil, a Anka se je vdala. To je bil celi konec njego ve prve ljubezni.
Brez posledic pa ta žalosten konec njegove ljubezni le ni ostal. Z vesele ga fanta postal je samosvoj, nezaup Ijiv čmernež. Beseda očetova, da bi sedaj ravno kljub tej ženitbi ostal doma, mu je ugajala. Ne meneč se za svojo prihodnjost vsedel se je brez vsakega ugovora za njemu odkazani stav in nadaljeval prt, katerega je oče začel. A dolgo ni trpela njegova otu-pelost. Komaj je ta koš platna končal, začelo se mu je to vsakdanje delo studiti; prigovarjal je očetu, da naj stav predela na stroj, da bota lahko delala brisavke in namizne prte.
Oče temu v začetku ni hotel vrjeti; ni imel dosti zaupanja v sinovo izvež-banost. Ker pa sin le ni odnehal, privolil je, da se jeden stav predela, da bi poskusili. Stalo je to nekako štirideset goldinarjev, katere so težko vkup spravili.
Vspeh je bil sijajen. France setkal je dvanajst brisavk, na katerih je bilo vtkano geslo: “Na zdar”, a potem še dvanajst namiznih prtov, na katerih si videl dirjati vlake s celo paro. Stari Penkava imel jih je prodajati.
A težko je šlo s prodajo novega blaga in še težje z izdelovanjem novih reči. Sovaščanji so sicer občudovali Francetovo umetnost, a da bi kdo kupil celi tucat, to ni nikomur prišlo na misel; še manj pa je mislil stari Penkava na to, da bi šel v bližnje mesto in blago, katero so naredili doma, prodal tam kakemu večjemu trgovcu. Tako pa so prodajali kos za kosom, skupljeni novci so se razkadili na vse kraje; a ko je bil zadnji namizni prt prodan, opazili so z žalostjo, da ni denarja, da bi kupili novih nitij.
Kaj je preostajalo drugega kakor prijeti se skromnejšega, a gotovejše-ga zaslužka pri veletrgovcu, ki je dajal niti naprej, a si zahteval potem narejeno blago, naj že je to bilo trdo debelo domače platno ali tenke drobne brisavke in namizni prti?
Z bolestnim vzdihom vzel je nekega dne France nove dele pri stroju preč in po stari navadi začel zopet tkati debelo platno.
Pri naboru mladi Penkava ni bil potrjen ’. Bil je kratkoviden, brez dvoma si je pri nočnem delu pokvaril oči. Spoznali so, da vojakom ne bo nikdar za rabo. Svet se mu je sedaj odprl. Tako vsaj po nazoru starega Penkave. Pozabili so, da siromaku navadno svet m dalje odprt nego do gumna. Prvo skrb so sedaj njegovi stariši imeli, da bi za Franceta dobili kako nevesto. A tu so zadeli na nepričakovani odpor. Sin, da se ženil ne bode.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
in već stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
’ National
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, UL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank* v «tari domovini.
3 %
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Popolnoma varno naložen denar
---JE PRI--
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico.
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre. stujejo po 4% odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
J. C. Adler & Co.
Tel.
priporoča rojakom svojo
Mesnica 101	Joliet, III.
SLAVNOZNANÍ
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 JV. W. 180, ob nedeljah N. W. 314
❖
❖
¿¡ti
€
¿ti
Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so:
Rumenkasto bledo obličje, neprestani glavobol, slab okus, odurna, sapa, nemir po jedi, zabasanost in izbruhi.
Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je
etosspH Tarasa^
# ❖
❖
tjj
tl? #■
¿¿3L
¿¡Ca.
¿¡h.
#
#
tl*}
¿¡Ca.
¿¡K
¿¡Ca.
& ❖
❖
¿¡Ca.
¿¡Ca-
❖
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
*t|,T
«j?, A tl», «fr, ■>	e*, «1% e«t% e*, «fr, /fr» «j», /fr, /fr, /fr. ,*K
*4.»	«.J,*	»4L* ‘i1 ‘JL1 *XJ W *4/
ÍTERV/ld*
Trincrjevo Zdravilno Grenko Vino
• COltTCftft»
Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker
Očisti telo brez da ga oslabi
4
Daje ijovo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH.
t JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAH
eluje vse v notarsko delo spadajoče listine] 14)00 N. CHICAGO HT,
JOL.IET
Največje in obenem slovansko pod jetje v Jolietu za barvanje in čistenjt moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka ¿t Co.)
*42-644 Cass St., - Joliet, Illinois.
Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
• Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
John Stefanie
■a voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IS
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, b-vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34*. JOLIET
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M, 13. Šohuster
Young Building.
FRANK ŽAGAR,
KROJAČ,
703 N. Ottawa St.,	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam in čistim obleke.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Gostilno,

ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žgaah ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
.A-n-t. Slcoff*
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	JoHrt
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R
Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
Tim Joliet National Bani;
N> voglu Chicago in Clinton ali; RAZPOŠILJA DENAR NA VS» KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL., podpredsednik C. G. PEARCE kasir.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih •* znakov (badges). regalij, kap band» in zastav. Velika zaloga vseh p» trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebaje* kaj za društvo. Pišite slovensko. K* •alog na zahtevanje zastonj.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me «o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
•e dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba |. naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Ode. Phone 4531. N. W. Phone lil?
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje> in firnežev. Izvršujejo se vsa har varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A 'exander naras^
Chi. Phone 376. U N. W. 927.
KirinčičBros
A.
Cor. Columbia in Chicago Sts.
JOLIET, ILL
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street,	So. Chicago, 111.
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Pustili so ga pri tem, ko so videli, da je vsako prigovarjanje zastonj.
Nekoliko let je tako minulo; nekoliko let. pomanjkanja in stradanja. S Francetom pa se je poslednji čas zgodila prememba: njegova čmernost je vedno bolj zginjevala, postal je včasih celo šaljiv in dovtipen. Starišem ni bilo težko uganiti vzroka tej premem-bi; pogosto so ga videli, ko se je začelo temniti, stati pri sosedovi bajtici stati z Anico, seveda ne z Anico, katera se mu je bila pred leti izneverila. Ta je hodila takrat še le v šolo. Niso mu branili: Anica bila je jedina hči kočarja Šamala in imela je od starišev dobiti za tri mernike posejanja dobrega polja. Sinu Penkavovih bi bilo s tem pomagano.
Po žetvi napravili so svatbo, France se je preselil kot samostojen vaščan, a polovica koče in h koči pripadajočega polja bila je njegova last.
Čez zimo hotel je to tako pustiti, kakor je bilo; a na pomlad je menil polje prodati in z denarjem začeti u-metno tkalstvo in s tem združeno trgovine, katero naj bi oskrbovala žena. A slabo je pogodil, ko je začel nekoč o svojem načrtu govoriti z Ani-čmimi stariši. Ti da svojega vžitka, katerega imajo izgovorjenega in na polji vknjiženega ne prodajo; da je to lahkomišljeni človek, ki raztresa svoje novce po vetru, da bi jih kmalu pripravil na beraško palico, in podobno so govorili. Mladi Penkava, do cela potlačen radi neuspeha svojih naklepov, je privolil k vsemu in pustil take misli.
Čmernost pa se je zopet vrnila in ga ni opustila niti potem, ko ga je Anica obdarila polnoličnim dečkom.
Delo in zopet le delo bil je delež mladih zakonskih, kakor je to običajno, kjer se vzamejo revni ljudje, ki so navezani edino le na svoje zdrave roke.
Beda in revščina pa gloda na ljubezni, kakor gloda tek časa na lepoti, a ni se redkoma prigodilo, da so zakoni sklenjeni v goli ljubezni prav žalostno končali.
Na mladega Penkava in družino prišli so hudi časi.
Krompir že dve leti ni obrodil, lan se to leto tudi ni obnesel, trgovci so utrgavali na plači in zaslužku. K temu so še otroci vedno prihajali.
Penkava potratil je mnogo časa s premišljevanjem, kako bi si pomogel; premišljeval je, da je radi tega že lase zgubil, da je bil vrh glave gladek kakor koleno, a da je bil videti starši, nego je v resnici, dasi le za nekoliko let. V zakonu se ni čutil zadovoljnega, in to je glodalo na njegovi duši. Žena je bila te vrste žensk, o katerih pravi ljudski glas,' “da niso kaj prida.” V prvih dveh letih, dokler ni bilo o-trok, dela in nobenih posebnih skrbi, se je lišpala, kar je le mogla; ko pa je bilo v kočici vedno več glav in z njimi več dela in skrbi, kako jih nasititi, postalo je vse drugače. Ni gledala več na sebe. V kratkem ni bilo v hiši nikakega reda več. Otroci so hodili umazani po cele dni, doma ni bilo pospravljeno, a perilo “oprala je v jedni vodi do čistega.”
Stari Penkava ji je rekal “zanikerna babura”.
To je dalo mlademu Penkavu še to, kar je manjkalo. Postajal je vedno bolj površen in malomaren, neuljuden ostuden. Ni se bilo temu čuditi.
Vrh tega si z vsim svojim delom ni toliko pridelal, da bi se preživeli, a ženini stariši, stari Šainalovi, so si kljub.temu, ne da bi se na koga kaj ozirali, terjali svoj prevelik izgovorjeni užitek.
Prišlo je v kočo četrto dete. Bilo je mrtvorojeno; prišlo je prezgodaj na svet. Penkavka je nevarno zbolela in ležala nad pol leta. Mati njena, prav za prav mačeha, ji ni nikoli postregla, ne skrbela za otroke. Da se ni mlada s staro Penkavko do smrti raztogotila, moral je mladi za vse sam skrbeti. Beda stegnila je svoje kremplje do že tako pičlega imetja vedno neizprosne-je in trgala kos za kosom preč. Najprvo je padel jeden del polja, a potem je šel drugi in — tretji. K čemur stari Šamalovi prej niso hoteli dati svojega dovoljenja prostovoljno, dati so ga morali sedaj prisiljeni. Prej je mladi Penkava od tega odnehal, da bi n? bilo razprtij s starimi Šamalo-vimi, a sedaj ni ubraniti mogel. Pen-kavi stariši so z žalostjo gledali, kako se drobi ko^ za kosom sinovega posestva, a pomagati niso mogli, ker ra-zun revne bajtice sami niso ničesar imeli. A bratje in sestre njegove bili so ravno taki reveži, ki so se le z veliko silo pretolkli.
Leto po prodaji polja umrla sta oba Šamalova nedolgo drug za drugim. Penkavu je nekoliko odleglo; odšel je najemnik kamrice, ki ni nič plačeval in ki je bil vzrok vseh domačih prepirov. Vedno razmišljajoči Penkava videl je i v tem sebi neprijazno osodo: Čemu nista umrla pred prodajo? Dvakrat toliko bi bil za polje skupil.
Pokazalo se je, da so bili stari Šamalovi krivi, da je bila Anica proti svojemu možu in domačiji tako malomarna, ker so jo vedno proti njemu hujskali. Po njihovi smrti se je vsaj malo spremenila; snažnost sicer tudi sedaj ni postala njena družica, a vendar si je dala kaj reči, ako ji je Penkava ukazal, da naj se vsede za drugi stav, ki je stal prazen, da ne pomre z otroci lakote in da ji ne bode treba iti beračit. Šlo ji je to seveda počas-neji od rok, kakor možu, še otroci so jo zadrževali, a bolje je le bilo kakor nič; bilo je vsaj za sol, ako ne drugam, na krompir.
Penkava pa pri vsem pomanjkanju, katerega je trpel že dobrih osem let,
ni opustil upanja, da si s časom opomore in da začne novo življenje. To je bilo, kar ga je utrjevalo, kar je dajalo moč njegovemu duhu, ko so ga večkrat že objemale misli obupa.
Ob koncu naše pripovesti hočemo še le povedati, zakaj se Penkavovo hrepenenje ni uresničilo, zakaj se njegove želje niso izpolnile.
“Šti ri sto goldinarjev,” to mu je bila nekaka zvezda-vodnica, ki mu je bila vedno v mislih. Za te bi kupil dva stava, kupil bi si nove pristroje, katere bi k stavom pridelal, kupil bi si lan in niti, zopet bi zgotovil nekoliko iucatov finih stvari, prodal bi jih in skupil bi lepe denarce. Vse, kar bi zaslužil in kar bi ne šlo za domače potrebe, vtaknil bi v svoje podjetje, katero bi pri dobrej volji in pri njego-vej podjetnosti moralo rasti in se razvijati. Pri delu in pri odpočitku, po dnevi in po noči, stoje in sede, vedno in povsod bila je jedina njegova misel, kako bi prišel do zaželjenega denarja.
Tako neznatna svota, a bila bi podlaga srečnega družinskega življenja; še več, privedla bi v veljavo talent, ki leži sedaj takorekoč zakopan in ki bo ostal skrit, zničen.
Bogataši zapravljajo stotisoče, a berač se dostikrat zastonj ozira po roki, ki bi mu pomagala. Britko, v resnici britko!
Penkava delal je za svojim stavom v pozno noč, žena le po dnevi, zvečer je morala oskrbeti domače potrebe, kuhati, zakaj pri ubogih tkalskih rodbinah kuha se le zjutraj in zvečer, a kako se kuha! Krompir, osoljeni sok, ovseni kruh, to je jedilni list teh revežev skozi celo leto. Po večerji dejala je otroke spat in,popravljala njihovo slabo obleko. Spat je hodila prej nego mož, ker jo je sam k temu silil, da bi ga ne motila v njegovem premišljevanju; deloma pa se je bal, da bi mu znova ne zbolela.
Prvotni čut ljubezni do nje je v njem že davno ugasnil, a vedno je v njej še videl mater svojih otrok, zato je rajši sam toliko bolj delal, in spravljal in naganjal ženo k počitku.
Poznamo Penkavo, da ni bil človek ravno slabih nazorov, a ko bi bil živel v boljših razmerah, ko bi mu bili mogli dati njegovi siromašni starši boljšo vzgojo, on bi bil v resnici predober človek. Tako ga je pa časoma napadala nekaka razdraženost združena z omrzelostjo, in v takih trenutkih je bil jezen, včasih prav divji. Imel je svoje hude in slabe dni. Tak dan je imel, ko smo ga spoznali prvi dan. —
II.
Penkavovka zbudila se je v jutro prej, nego je bila to njena navada. Prvi njen pogled je bil na prostor med obema s_tavoma, kjer je njen mož navadno ležal na slamnici in na nekoliko cunjah. A danes ga ni bilo tam videti. Žena je pogledala za stav; Penkava je sedel še vedno tam, s sklonjeno glavo na roke, katere je položil na stav.
Spal je še vedno, kakor je bilo videti iz pravilnega dihanja. Penkavovka je vstala in, ko se je za silo ogrnila, stopila je k možu in ga prijela za roko.
“Si že zopet presedel celo noč; zakaj se nisi vlegel?”
Penkava se je zbudil iz spanja, ozrl se krog sebe kakor človek, kateri se ne more na vse dobro spominjati.
“Je že skoro beli dan, a ti se nisi še niti vlegei!”
“Daj mi pokoj, prosim te. Imam tako vso glavo polno.”
“Le nikar se ne kregaj! Nekaj ti povem in vem, da ne boš potem godrnjal.”
Penkava pogledal je ženo nekako nezaupljivo. Ona je to opazila.
“Ne verjameš? Počakaj malo; to našo revščino bom kmalu pregnala.
“Hm, hm, ali mi ne moreš povedati kako?”
“Imela sem danes posebne sanje.” “Pusti me v miru s tvojimi sanjami.’ “A sanjale so se mi številke.”
“O tem še le prav nočem nič slišati.” “Pusti mi vendar, da izgovorim.” “Le, pa prav kratko. A to ti povem naprej, da nočem od loterije nič slišati.”
“Nekaj si boš dal že reči in dopovedati. Poslušaj torej! Sanjalo se mi je, da so pod našim oknom rastle tri rože, pomisli, sedaj po novem letu; naši otroci so tekli ven, vsak je jedno utrgal in jo prinesel v sobo. Dali so mi jih duhati, a ko te rože duham, za-bliskne se mi nekaj v njih. Pogledam kaj je, in glej v vsaki roži je bila zlata številka. Še sedaj jih vidim: 12, 13 in 73. A kako so dišale!”
Penkava je med tem pripovedovanjem popravljal nekaj na stavu, nategoval je platno, kjer je po noči počivala njegova glava; delal se je, kakor bi le na pol poslušal. Ni se oglasil, ko Je žena nehala s pripovedovanjem sanj in čakala, kaj poreče mož na to.
“No, kaj praviš sedaj?” vprašala ga je, ker ji je njegovo molčanje predolgo trpelo.
“Kaj mislim? To, da je vse skupaj neumnost.” A njegov glas je kazal, da je prvotni odpor že premagal in da je žena svoj namen že na pol dosegla.
“Tako seveda govoriš, ker se je to sanjalo meni. Ko bi bil imel ti take sanje, govoril bi drugače. Sploh reci, kar hočeš, jaz bom na nje stavila.”
“Ce boš le imela denar.”
“In ko bi morala raz sebe prodati zadnjo cunjo, teh številk ne opustim.” “Ne pusti jih, drži jih, da ti ne ute-ko.”
“Še danes pojdem v mesto. Desetico imam sama, jedno pa pridaj ti.” “Hm, nazadnje bi res ne šlo za drugo nego za ti dve desetici; danes jih
040«40t040«04040*040404G404040404040404040404040*0*C(
I Joliet Citizens Brewing Co.
5	North Collins St., Joliet, 111.
§ TPijt© Elk IBira/ncL”	j
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J
••*•■•040+0+0+0+0+0+0+0+04 040+0+0+0+0+40+G+0+04040+0+OC
Pomagaj si sam!
Ali ste že pomislili, kako nekateri hitro bogatijo z vašem denarjem?
Ob prvi plati začnite vlaganje.
Začnite—to je pol nepredka.
Plačamo 4% na vlogah.
JOS. W. CAMPBELL & CO.
Glavnica $50,000.	Plačajte elektriko pri nas.
Odprto od 8. zj. do 8 zvečer.
120 N. Ottawa St.
Joliet, lil.
JOLÎKTJÜU»
FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephones 26.
vrževa proč, a jutri ne bova imela, s čim bi otrokom kruha kupila.”
“Jutri še že nekako pretolčemo, po-jutršnjem imamo pa tako že dobitek.” Penkava je sicer ugovarjal še to in ono, a njegov odpor je bil tak, da je bilo videti, da je z njenim predlogom popolnoma zadovoljen.
(Konec prih.)
Čudež.
“Kaj pa počne vaša gospa?”
Dekla: “Sleherni dan si desetkrat glavo vbija, petnajstkrat po prsih tolče in vsaj dvajsetkrat iz kože skoči, — pa je vendar še cela!”
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
le L ff. Fleier Dri Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Hi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
------ ZA NAJBOLJŠI -------
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas:
M. Truby & Son.
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61.
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po.......$3.50
Wash Nut, tona po...$4.00
Ana Vogrin
Izkušena babica
210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali* ‘oruijsko vino, dobro žganje in tržiš najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi ia mehki premog TELEFON 7612.
i«ia N. Broadway..JOLIET, ILT
POZOR, ROJAKII Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet S&
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilno
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem ■ finimi pijačami.

Compagnije 9 G-enerale 9 Transalantiqju
FRANCOSKA PROGA Kratka sveža z Avstrijo, Ogrsko Is»
Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 95U0 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano i» mana mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop >ik za zapad, 71 Dearborn St., Chicage Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, ill. A. C. Jmnkoviefc. tigent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič. »sent. 110 South im XL St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, 111.
;ledu.
' :,r
Javen ec — načelnik šo! v Aurori,
Mr. John Gerich j «ga šolskega sveta v loti njegovim vodstd išja šola oslopjc, k a, kojo »
kupna
V,t ¿selico'
orku in v B:
1 se bod (K v ovabil ,sd stopnic pa odo tiska .eškera Kakor rušiva, ave, na izgruila svoje zl mi, kav bode j
V cerkvi sv.
New York« je . John Ogrine First Ave., n
eva tr,
pr
Travnik jvino z žganjem inj in debelo elf11 Illing; C-o., «pri k'
m va» m je v po, stavil dotične pred bode že te dni razp
žilo mnogo
-o« našli v I10 iji in 44. ces žensko, ki je li dvcSt priš! 'spodom v lu telu vpisala Smith iz M ta je stara oblečena, je bil pril je zapustil hotel o Hotelski uslitžbeuc ova žena spi in je ure zvečeč, ko se delo, da sejnih« Umorjenka je ime!
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjan i reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893.
Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO 4 l%
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženie koncem 1,1910 K, 407.520, j	Stanje Uranilnili vlog koncem L1910 okoli K 3,156.206.83.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regallje, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F\ KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd iti mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
li
Izseljevanje v Indijo.
Glede na položaj avstrijskih podanikov, ki iščejo v Indiji dela in zaslužka, je dobilo c. kr. trgovinsko ministrstvo naslednje poročilo: V zadnjem času se prav pogosto dogaja, da prihajajo avstrijski državljani preko Trsta v Bombay v Indiji iskat dela in zaslužka, ne da bi preje poznali ondotne delavske razmere. Večina teh ljudi je vrhutega brez denarnih sredstev. V Indiji po večini domačini opravljajo razne obrte, ker delajo takorekoč napol zastonj. Tista peščica Evropcev, ki najde zaslužek, so strokovno izvež-bani delavci, n. pr. strojevodje, mehaniki-, elektrotehniki itd. Vsi ti pa mb-rajo biti poleg svoje strokovne izobrazbe vešči poleg angleščine tudi jezika domačinov. Takih služb pa je malo in še pri teh dajejo prednost Angležem. V takih razmerah se mora resno svariti pred lahkomiselnim izseljevanjem v Indijo.
Koliko živali se zakolje v Chicagi.
Pretečeno leto so pripeljali v Chicago 256 tisoč 700 vagonov živali. Skupno jih je bilo: 14 milijonov, 829 tisoč 200 in sicer: goveje živine, telet, pre-šičev, ovac in konj. Skupna vrednost je bila nad 323 milijonov dolarjev. Povprečno se je pripeljalo manj pre-šičev kakor druga leta. In to pravijo, da je med drugimi tudi vzrok draginje.
Kako nastanejo vojne.
Pri dviganju pred špansko-severo-ameriško vojno pri Havani potoplje-ljene križarice “Maine”, se je dognalo, da se je ta ladja potopila vsled eksplozije v njeni notranjosti. Kakor poroča “Washington Post”, so opustili tudi uradni krogi sedaj misel, da se je ladja potopila, ker so španski torpedni čolni izstrelili nanjo torpedo. O tem dogodku piše tudi “Daily News” sledeče: “Ako bi Američani nikdar ne smatrali, da so Španci križarico “Maine” pognali v havanskem pristanišču v zrak, potem bi ne bilo špan-sko-ameriške vojne. Noben človek izven Amerike ni verjel povesti o torpedu, samo v Ameriki so bili prepričani o resnici te vesti. Sedaj po 13 letih mora washingtonska vlada končno priznati, da niso imeli Španci s katastrofo križarice “Maine” ničesar opraviti.”
Kaj kupujejo bogatini?
Zadnje leto se je izvanredno veliko uvozilo diamantov in drugih dragih kamenov kakor tudi drugih dragocenosti v Ameriko. Samo uvoza se je plačalo za diamante in drugo drago kamenje 4S milijonov. Toliko se je torej plačalo uvoza samo od tistega kamenja, za katero so se udali in plačali uvoz. Poleg diamantov se je uvozilo še drugih luksurijoznih stvari za tristo milijonov dolarjev.
Korejski princ se obesil.
V Peterburgu se je obesil v svojem stanovanju korejski princ Čin-Pomi. Ko je že visel v zanjki, je oddal še tri strele iz revolverja na-se. V nekem pismu izjavlja, da mu je nemogoče preboleti izgubo neodvisnosti Koreje, in da noče tudi nadalje živeti, ker se ne more zaradi tega maščevati. Zapustil je tudi brzojavko na ruskega carja in na korejskega cesarja. Pred 14 dnevi je naročil v neki peterburški tvrdki krsto, ki jo je plačal takoj, kakor tudi stroške za prevoz v Vladivostok. Star je bil 59 let.
Vozovi kralja Manuela na prodaji.
Iz Lizbone se poroča, da bo začasna portugalska vlada na javni dražbi prodala ekvipaže in vso vprego bivše portugalske kraljeve družine. Seznamek vseh tozadevnih predmetov se bo razposlal tudi v inozemstvo ter se bodo povabili razni muzeji, naj vlože oferte.
Oportu, ker je povzbudil duhovnike svoje škofije, prečitati prepovedano pastirsko pismo in tudi ker je ljudstvo razvnemal k uporu. Več duhovnikov je bilo prijetih, ker so prečitali pismo. V njem je rečeno, da je dolžnost katoličanov, spoštovati postavljena obla-stva, celo če so ta katoličanstvu sovražna; potem se pa dostavlja, da zakon, ki je nepravičen in proti zakonom božjim, ni obvezen za katoličane.
Pozor, Slovenci!
Zdolajpodpisani naznanjam, da le Slovenec, ki je malo izurjen za trgovino ima prednost kupiti poslopje za prodajalno v pristni slovenski farmar-ski naselbini Willard, WTis. Omenjena prodajalna je v švedskih rokah, ker pa Slovenci prosijo, da jim pomore-remo da mesto dobi Slovenec, zato smo dobili popolno kontrolo, da lahko prodamo omenjeno prodajalno. Poslopje meri 30 čevljev široko, 60 čev. dolgo, dvonadstropno, ter stane $2,500. Ne rabi vse v gotovini plačati. To je edina prodajalna v novem mestu Willard. Prmerno se strži na leto od 25 do 30 tisoč dolarjev. Slovenci tu v Willard zgradijo cerkev v spomladi, ker imajo že vse v redu za gradnjo. Za natančna pojasnila pišite na naslov: Will. Foster, vice-president and general sui^rintendent F. N. Railway Co., Fairchild, Wis. Pišite v angleškem jeziku.
Letošnje vino.
Gostilničar: “Vidite, to je pravo naravno vino, alt ne verjamete?”
Pivec: "Verjamem, da je, kajti umetnost ne zna tako kislega narediti!”
Pozor!
Rojaki in rojakinje, dame nebo-'te pozabili obiskati na dan sv. Jož«»fa in mojega bodovanja. Ker bo sv. Jožefa letos na nedeljo, za tobom praznoval svoje god ovan j e v soboto 25. marca. Imeli bomo izvrstno zabavo in dober prigrizek. Igrala bo izborna godba popoldan in zvečer. Upam. da me boste nolnoštevilno obiskali ob tej priliki.
PIJAČA BO TA DAN PRI MENI ZASTONJ.
Josip Bozioli
101 Irdinnn St, N. W. Phone 384 Joliet, 111
Mii Slovensko Mo
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street,
Slovenian Liquor Co.
GLAVNICA $50,000.00.
115-17-19 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
NORTHWESTERN TELEPHONE 520
Prodaja vin, žganja in likerjev na debelo.
Naznanjamo rojakom, da smo sedaj uredili našo trgovino v polno poslovanje.
Tudi imamo še nekaj delnic po $100 naprodaj. Kdor želi katero kupiti naj se preč oglasi in pošlje denar na družbo. Se je čas, da si kupite delnice, storite torej sedaj, da vam ne bo žal kasneje. Lahko bi že vse neprodane delnice oddali tujcem, a še sedaj tega ne storimo, ker je naša želja, da bi ostala naša družba izključno v slovanskih rokah.
Sedaj, ko imamo svojo tovarno in vse lepo urejeno, nam je napredek zagotovljen. Saj vendar, če čifuti in drugi delajo trgovino med nami zakaj bi ena pristna slovenska družba ne obstala.
zastonj:
Vsakemu, ki hoče oglašati naš tobak med svojimi prijatelji, bomo dali
ta najmoderneji fonograf brezplačno, najboljše vrste stroj, ki govori. Če bi hoteli imeti godbo doma zastonj, ne le godbo na en instrument ali en glas temveč godbo, orkester in pesmi, koje ste slišali doma, opero in skoro vse kar želite.
Pošljemo $5 vrednega avstrijskega,
turškega, ruskega in bosanskega tobaka. Mi hočemo, da nam pomagate oglašati naš fini tobak za cigarete in pipo med svojimi prijatelji. Na ta način ga boste pokazali.
Za tobak računamo $6; pošljite 50c znamk vnaprej, ostalih $5.50. plačate eksp. agentu ko boste pregledali duhan in fonograf. Če pošljete $6 vnaprej, Vam pošljemo ZASTONJ fino starokrajsko pipo z blagom. Dobite vse kot pravico, ali se povrne denar.
Mi smo zanesljivi, ne čakajte, pošljite naročilo danes, da dobite fonograf zastonj. — Rabimo agentov.
EUROPEAN TOBACCO CO., 33 Leonard St., Dept. 102, New York City.
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. M. ČMELJA
Kako znajo ciganke “čarati”.
Bosanski “Krajinski Odjek” poroča to-le cigansko dogodbico: V neko tamošnjo vas sta prišli dve ciganki in opazovali, kje bi bilo kaj plena. Ljudje so bili večinoma na polju, le iz enega dimnika se je kadilo. Hitro smukneta v vežo in najdeta gospodinjo samo pri pripravljanju večerje. Začeli sta jo nagovarjati, naj si da čarati, in po daljšem obotavljanju se je žena udala. Ciganka je pa rekla, da jo mora med čaranjem v vrečo zavezati, da ne bo “urokov”. Gospodinja res prinese vrečo, zleze vanjo, a ciganka na koncu dobro zaveže, drugi ciganki pa naroči, naj trikrat obide hišo, potem pa pred vratmi zavpije. Nato sta ciganki pretaknili vso hišo in vse pobrali, kar se je dalo nesti, potem pa jo odkurili. Žena pa je v vreči zavezana morala čakati na moža, ki je seveda ni posebno pohvalil, ko je našel hišo okradeno.
Cesar spet na Dunaju.
Dunaj, 6. marca. — Cesar Franc Jožef se je povrnil iz Budimpešte, kjer je vladar dvoroval dobre tri tedne, da je mogel biti navzoč med zasedanjem delegacij, katere so bile sedaj zaključene, ko je bil končno sprejet armadni proračun in pomorski kredit v ne-skrajšanem obsegu dotičnih vladnih predlog. Zdravje cesarjevo je prav izvrstno. Že dolgo se ni počutil tako dobro. Iz Budimpešte je prinesel najlepših spominov, zlasti z ozirom na zadržanje ogrske delegacije, ki je sprejela vse proračune za skupno armado in mornarico.
Škof odstavljen.
Lizbona, Portugalsko, 7. marca. — Vlada je sklenila, odstaviti škofa v
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
Jos. Stebla j
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL.
Vina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
“Hill Grit Vineyard“
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,	Crockett, Cal.
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS,
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadnp bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain-Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St.,	New York, N. Y.
N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.
Pri vojakih.
Korporal: “Kadar bom komandiral ‘Na tla’, morate pasti, kakor bi pljunili”
Počasni vlak.
Postajni načelnik: “Oh, že polna luna, vlaka pa le še ni!”