IshJii« v<
^k dan r»*«n »ot>ot'
tu prninikoT.
>U
ta* ioOf «cepi Saturday* Sunday «d Holiday».
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradnllki in upravniAki proatorl: MA7 South Lawndala Ava.
Off le» of Publication t 2657 South Lawndala Ava. Telephone. Rockwell 4V04
Cena liata Je |6.00
■«Wir January lt.
at CklcMOt llUooi«. umU( Um Kei oí Com
* Ä^iTfSr
CHICAGO, ILL.. ČETRTEK. 6. FEBRUARJA (^EB. 6). 11»41
Subacription ftl.00 Yaatly
ÖTEV.—NUMBER 2«
Acceptance for mailing at ap»cial rate of poatage provided for la »action 1108, Act of Oct », 1917, authorised on JaiurJ4!_lg]»1
jss0lini po-iJaponci udrli v pro
lal nove Čete p*®
albanijo pogajanja t sovjeti
f	Sanghaj, 5. febr.—Poročilo ja-
rki pognali itaujane ^ ^^ agenture Do-
Z utrjenih pozicij mej iz Kantona, južna Kitajska,
pravi, da so japonske čete inva-
NGLESKA OFENZI- dirale provinco Kwantung. Te ^^ ______ so pripeljali transportni parniki
VA V AFRIKI hn vojaki so se izkrcali v bližini
I Hongkonga, angleške kolonije. Utolj, Jugoslavija, 6. tebr»— Od tu ao udrli v provinco. Ka-n dospela poročila se glasa, kor vse kaže, so se Japonci od-je Mussolini vrgel sveže čete ločili za ofenzivo, katere tilj je fronto pri Tepeleniju, Alba- okupacija cest, po katerih kitaj-B da prepreči padec tega me- 8ka armada dobiva orožje in boj-, ki so ga Grki obkrožili. Le- ni material. „ ¡ki transporti dovažajo voja- Koliko japonskih vojakov se na fronto.	I je izkrcalo, ni znano. Transport
Uese 6 febr.-Grki so po- "f *»rnike, "T!*!*!? J»P°n Mene. o. uru.. . .	|«ke bojne ladje. Japonska arma
H Italijane s «tratagi^ft ^ je ^ invadjra,a ^^ icij. in jih zasedli, pravi Kwantung ^ oktobra \ 1938 in kilo vrhovnega poveljstva. deyet M	je je zaged,a
pli so mnogo vojakov, ki
nacijski program predlo-
pedali; Grkom, da fašisti ne ¡jo več Valone, pomorske
livila v od Valone.
ljub silnim deževnim nali-ki trajajo že tri dni v te-nijskem sektorju, so Grki
Kanton.
Saigon, Indokina. 5. febr.—Ja-„ vec vaione	bojna mornarica, ki je
v Albaniji, ki je tarča	m„AniiUJ_oAol<l
ltanrfirsf..'.*K>!n-^ar<*ilit?J5««IZ|n08tl v ™i2ini južnega oorezja IUhj.n.ki^rmki dov.- Ind francoske kolonije, je K> zdaj orožje, bojni material	u	demon8.
Krionero, ki leži JI tracije v tem meatu. Skupina 120 članov posadke z japonske bojne ladje Natori je paradirala po ulicah Saigona, potem pa je - -	■ odkorakala pred spomenik, po-
korili nadaljnje napade na atavljen japonskim vojakom, ki pjinske pozicije. Okolica te-L^ pfidn v prvi gvetovni vojni, mesta je bila že počiščena. T<>ki0f 6 febr.-Koh Išiji,
jiro. Egipt, 5. febr.—Angle-1 predstavnik urada za informaci-čete in motorne kolone sol je, je naznanil, da se bodo trgo-»rakale v Cireno, starodavno vinska pogajanja med Japonsko sto v zapadni Libiji. Okupa- hn sovjetsko Rusijo kmalu obno-i mesta je nadaljnja zmagal vila. On je dalje rekel, da bo na fleške oborožene sile v Libiji, razpravi tudi vprašanje trans-tu bodo Angleži prodirali na-1 portacije japonskega blaga pre-j proti Bengaziju, ki je odd*| fttwtfe v Nemčijo, n okrog 130 milj od Cirena. leži 60 milj zapadno od Der-| a	c .
in je bilo glavni stan maršala \&upan V Zeattlu dolfa Grazianija, vrhovnega | dobil izjemno oblast reljnika italijanskih armad v
Seattle, Wash., 6. feb.—Mestni svet je sprejel naredbo, ki da
Domače vesti
Cikaike vesti
Chkago.—-Dne 27. jan. je v .	I So. Chicagu naglo umrla Jose-
»Jri] HPT 1 I k! II phine Samotorčan (Sommera), /Xll rt 1 AlnU taraošnjega pionirja. Poleg
moža zapušča dva sinova in dve
. .	j hčeri.—Razporoke: Mary Terti-
m i n i • t e r nar to£j svojega moža Williama
Mornarični
Darían *e vrnil v Vichy iTeršinarja za ločitev.
i	Nesreče na zapad u
POLICIJSKI NAČEL- Pueblo, Colo.—Zelo h je po-NIK ARETIRAN K"» "ki mudi jo» Pritekel m
nahaja se že tri masece v bolniš
Vichy. Francija, 6. febr.-Od- ^^- .^ in r™k Sl*k nošaji med Francijo ki Nemčijo,K blla	» ^
ki vzbujajo pozornost vse Evro- M 8« J« P°b» n* m ^^ De, so še vedno napeti. Admiral	I« Clevelanda
Jean Darían, mornarični minia- Cleveland.—Zadnje dni so ta-ter in zaupnik premierja Petai- tovi zelo aktivni v slovenski nana, se je vrnil iz Pariza, kjer M Ulbini. vlomili so v čistilnico v je pogajal z Nemci in Lavalom, Lavšetovi hiši, zdrobili šipo v bivšim podpredsednikom franco- pav|¡novi jfasolinpki postaji in ske vlade jn zunanjim minis- obiskali so tudi Sornovo restav-trom. Takoj po povratku je obi- L^jo ¡n gasolinsko postajo, toda skal premierja in mu poročal o „jihov namen se je povsod izja-rezultatu pogajanj. Darían jehovil. informiral Petaina o nacijski h lin Lavalovih pogojih glede	I#I # .
operacije med Francijo in Nem-1 ir pli¿IStnO.
Izgleda, da bo moral Petain -	a A ie
sprejeti predložene zahteve. On\¡) tOSlSllCIU Stranki je nakopal jezo diktatorja1
si
Mussolini odstavil 42 uradnikov
riki. Ostanki njegove oborožile se nahajajo ob casti ki j je ^ Johnu E Carrollu iz-(I. v Bengazi. Ti so zdaj tarča | jemno obUgt ÖQ ^ odredi
potemnevanje mesta in mobili-
---------- ----------------zjra prebivalce za obrambno
«ke čete prodrle 260 milj da-L,^^ Hugh de iMyt bivši
v Libijo in strle glavni del megtni ^^ je protestira issolmijeve oborožene sile. Iz- t{ p^^vi Uke oblasti župana. da IkkIo Italijani kmalu ^ je ^ M ^ ^ ^
fnan, .z severne Afrike. CarroU rebil to obUst kot gorja-Jomi)e. katere so vrgli angle- proti organiziranemu delav-letalci na bežeče Italijane, so gtvu pr/0 potemnenje Seattla Kile mnogo motornih vozil in bo odrejeno 7. marca in bo tra-«ročile konfuzijo. Uradni ko- ha|0 ^ ure
inike pravi, da so bombe pada-	_
tudi na italijansko vojaško le-|	. a
K* pri Bengaziju in želenni- \ "^«/a bo dobila r» postajo pri Berku. Porušile I lokomotive IZ Nemčije vei iK»slopij in zanetile poža-| Berlin, 5. febr. — Čudna transakcija med Nemčijo in Turčijo je 'HMlon, 5. febr.—Bivši abeain-l WUi tu naznanjena. Turčija bo cesar Haile Selazije, ki ko- dala Nemčiji 17,640 ton lešnikov, "ira z ¿ngleško oboroženo si- v «wn«no P« dobila lokomot"-v akcijah proti Italijanom v ve. Pogajanja so v teku da liniji, je dal razumeti angle- Turčila dobi v zameno za pšeni-» vladi, ' da bo potreboval zu-1«> nadaljnje lokomotive. Nemci «jo pomoč in nasvete glede trdijo, da se bo trgovina a Tur-Kianja tvoje dežele po vojni." Jo povečala, ker slednja ne motnji minister Anthony Eden « dobiti strojev iz Anglije, ka-to zadevo omenil včeraj v svo-|tera potrebuje.
» govoru v parlamentu. On je	---
M da in» Anglija pozdravila I Od%>etnik proti podal J-^fttavitev neodvisne abesin- U«»«;»» JmlavtM ur J i- v, in priznala Selaziju i™delOVntn	I
dO prertola. Angleške Chkago, 5. febr.—Daniel l) Hm u txido iK»magale, da bo Carmell, eden izmed vodilnih de-no zasedel prestol.	| lavskih odvetnikov na sradnjem
za padu, j« v svojem govoru pred L ! ■	I člani mestnega kluba zagovarjal
ooteveltova iena	stališče unij proti podaljšanju
»mila hrbet	I delovnih ur v obrambnih Indus-
Hitlerja, ko je potisnil iz kabineta Lavala, ljubljenca nacijev. Položaj se je v zadnjih dneh zasukal tako, da se mora Petain pogajati z Lavalom, ki je že sta- Rim, 6. febr.—Diktator Mus-vil svoje pogoje.	solini je odredil čiščenje v faši-
Laval je bil že povabljen, naj «tični stranki z namenom, da bo postane spet član Petainovaga ta še nadalje kontrolirala deželo režima, nakar je stavil svoje po- in kooperirala z nacijsko Nem-goje. Ti med drugim določajo či j o. Čiščenje se je pričelo v Ri-temeljito reorganiziranje politič- mu z resighacijo 42 uradnikov nega ustroja v soglasju z nacij-1 stranke in znamenja kažejo, da skimi zahtevami. Laval mora se bo raztegnilo na druga itali-dobiti pozicijo notranjega minis- janska mesu. Urade ao dobili tra in kontrolo nad tiskom, da stari fašistični veterani, ki so bo lahko vplival na javno mne- bili s Mussolinijem ob ustano-nje. Francija mora dobiti vlado vitvi fašizma ln mu pomagali, treh mož, katero naj bi tvorili I da je prišel na vladno krmilo po Laval, mornarični minister Dar- pohodu v Rim I. 1922. lan in general Charles Huntzin- Trinajst članov mestne upra-ger, vojni minister. Ta mora Ve, devet direktorjev fašistične imeti vso oblast.	stranke in enajst članov fede-
V Parizu je bil ustanovljen ralne disciplinarne komisije je narodni posvetovalni odbor, hi I prizadetih v čistki. TI bodo po-ograža Petainov režim. Iz tega L^ni na fronte. List Messagero se bo razvila nova politična omenja, da so imena novih urad-stranka kot posledica agitacij« „jj^ rnana črnosrajčnikom. Vsi proti Petainov i vladi. Ce slednja ^ ¿^„j gUre fašistična garde in ne bo dala pozicije Uvalu, bo Vldržali so na svojih pozicijah v morda odbor formiral novo vla- ČMU ^ih izkušenj; njih lo-do v Parizu. Ta je že naznanil, jA)noAt napram Mussolinlju se da hoče končati razredno borbo. nj gpremenila. Člani odbora so Jean Fontenoy,| Faijgti trdijo, da skuša brit-
anglua noče pojasniti svojih ciljev
Opoxicija zahteva imja• ' vo od vlad«
WILLKIE SE VRAČA DOMOV
liocidon, 5. febr.—Church Ulova vlada je ponovno odbila zahtevo opozicije, naj pojasni tvoje vojne in mirovne cilje. Ts za* hteva se ponavlja od sačatka vojne, ko je bil pokojni Chamberlain predsednik vlade. On je po izbruhu sovražnosti le izjavil, da je šla Velika Britanija v voj no, da uniči nacizem.
«
Arthur Greenwood, minister brez portfelja, je bil včeraj pozvan v parlamentu, naj pojasni dvoumnost, ki jo je ustvaril Joseph P. Kennedy, bivši ameriški poslanik v Angliji, ki je, ko je nastopil pred kongresnim odsekom za sunanje zadeve, izjavil, da mu angleški vojni mirovni cl Ijl niso znani. Greenwood j« od govoril, da on ne more biti od govoren za izjave bivših posla nikov. Gotovo je, da angleška vlada ne odobrava vseh podrfnlh izjav.
Marcel Deat in Pierre Cathala.l ka propclganda zabiti zagozdo Slednji je prijatelj Lavala. Fon-1 d faAizmom in HaHJo ter med tenoy pa je znan kot zagovornik MwMyiniiem ln Hitlerjem. Iz poglobitve kooperacije■ med Francijo in Nemčijo.
Berila, 5. febr.—Tu je bilo naznanjeno, da je bil Roger Lange-
tega razloga se je Mussolini odločil za poostritev discipline stranki. Fašisti priznavajo po-
znanjem», da e bil Koger Lange-	y ArUnijj in Llbij| ter ho-
ron, policijski prefekt v Parizu.	Abeslnijl. Ampak iUa
aretiran. Ah so ga aretiral Nem-	' zaveznica Nemčije ti
Angleška vlada tudi nI hotela dati zagotovila, da ne bo dala v najem ali prodala nadaljnjih po-seščin Združenim državam. G. H. Hali, podminlster za kolonija, je Izjavil, da bo parlament inform! ran, če bo prišlo vprašanj« od stopa otokov in poaeščln spet na površj«.
Wendell L. Willkie> zapuat London dan«s zjutraj in Od le te v Lizbono, Portugalska. Od tu bo od letel domov. On namerava nastopiti pred senatnim odsekom za zunanje zadev«, ki Voc zaslišanje o Rooaeveltovem načr tu za večjo ameriško pomoč Veliki Britaniji.
Včeraj je Willkie im«! konferenco z irskim premierjem Ea-monom de Valero v Dublin u. glavnem irskem mestu m j« mudil I« nekaj ur, nakar se j« vrnil v London. Po povratku J« obiskal kralja Jurija ki kraljico Elizabeto.
Willkie je v razgovoru z re-porterji dejal, da je razpravljal z Irskim premierjem o mednarodni situaciji na splošno In stališču Irske glede vojne. IzjavR je, da je dobil Informacije, katere je iskal.
Amerika bo krila angleške izgube?
Isjava ¿lana Churchillov© vlade
liondon. ft. febr.—"Velika Bri tanija je uverjena, da bo Amerika mnogo prispevala, da zamaši vrzel mod izgubo angleških parnlkov in gradnjo novih, ker e predsednik Roosevelt dal ob jubo, da bodo Združene države postale arzena! demokracij," Je sjavil Ronald H. Cross, minister parobrodarstva, v svtijem .govoru. "Čeprav taka pomoč ne x> prišla kmalu, ne bo to pome nilo, da mi nismo pripravljeni na dolgo vojno." _
Cross j« dalje rekel, da pospešitev konstrukcije novih parni-kov v ameriških ladjedelnicah je vitalnega pomena za Anglijo. On j« omenil, da je bilo v zadnjem tednu (Kitopljenih devet parni kov, katerih skupna tonaža Je znašala »8,607 ton. Povprečne tedenske izgube v zadnjih mesecih so znašale 89,494 ton, Croas je rekel, da bo Amerika zalagala Anglijo z letali, ki bodo sprem Ijala tovorne parnlke.
Berlin, ft. febr.—Uradna časo pisna agentura I>NB poroča, da j« nemški bombnik napadel in poškodoval angleško tovorno la djo v bližini irskega obrežja.
N«w York. ft. febr.—Angleški tovorni parnik Justitia, ki Je prej vzdrževal promet med vshodnimi ameriškimi lukami in Londonom, je bil včeraj potopljen. Poročilo so prejeli tukajšnji mornarični krogi. To ne omenja, all so se člani posadke rešili.
Japonski milita-risti v zagati
Gospodarska struktura omajana
ci ali Francozi, naznanilo ne omenja. Pariški tisk ga j« zad-nje tedne napadal in mu očital, da vodi opozicijo proti sodelova nju z Nemčijo.
Amerika bo imela veliko armado
Cez milijon mož v taboriščih v juniju
Wa»lungto«. D. C, ft. febr.— Vojni department računa, da bo ameriška armada, ki je ž« «daj največja v mirnem času v zgodovini te detel«, štela 1,418,000 vojakov in častnikov v prihod-
vseeno zmagala v tej vojni. Ar gument fašistov je š« vedno, da ima Mussolini prsv. Oni ne verjamejo. da bi ameriška pomoč
rešila Anglijo pred polomom.
> - ■
Prijatelj nacijev izstopil iz bolgarskega kabineta
Kubanski diktator zatira opozici jo
Poveljstvo armade premeiano
Washington, I). C, ft. febr. — Poučeni diplomatični krogi v Washingtonu trdijo, da ae japoo sks ekonomska struktura pola goma ruši kot posledica dolge vojn« na Kitajskem in izgublje n« trgovin«. Očitno J«, da so Ja ponskl milltaristi in imp«rialisti v škripcih. Ta situacija bo odločilno vplivala na japonsko poli tiko na Daljnem vzhodu.
Japonska bo morala pod vzet i drastične korake, drugač« ne bo rešila svoje ekonomske struktu r« pred polomom. Znamenja, kaj se Ishko pričakuj« od nj«, so ž« pokazala v oboroženi interven ciji v Indokinl, prltiaku napram holandaki Vzhodni Indiji in di-plomatični kampanji, da vzhodna Azija pride pod Japonako ekonomsko dominacijo.
Ameriški krogi se predvsem zanimajo za učinek, ki prkl« kot posledica Japonske gospodarske «tiske. Nedvomno bo to vpliva lo na od noša J« med Japonsko in Združenimi državami, fttatlstič
federalni delavski odbor reorganiziran
Nova administracijska divizija ustanovljena
REŠEVANJE SPOR-NIH VPRAŠANJ
Wsahlngton, D, ( .. ft. febr — Drastično reorganiziranje ustroja federalnega delavskega odbora je bilo naznanjeno včeraj. Dr. Harry A. MUlis, novi načelnik odbora, ki j« nasledil J. Warrena Maddejia, je dejal, da Je bilo reorganiziranje izvedeno z namenom, da se pos|»eši In izboljša poslovanj«.
Urad eksekutlvnega tajnika, izpraznjen po resignacijl Nathans Wltta, Im» odslej napr«J vodil upruvniške posle. Njegov« prej* šnj« naloge in dolžnosti so bil« decentralizirane. Odvetniki „odbora, med katerimi je mnogo mladih in neizkušenih moči, ne IknIo več ustmeno |>oročali članom odbora 6 svojih aktivnostih. Delokrog teh Je bil omejen. Odslej naprej bodo morali predložili čjanom «pisana poročil« z analizo slučajev, ki ao Jim po-v«rjeni v rešitev. T« poročila !m> odbor primerjal s podatki preiskovalcev ln njih pomagačev. I Poslovanje odbora J« bilo predmet ostrih kritik v prošlostl. Odvetniška divizija, ki J« doslej imela čei sto članov, j« bila reducirana. V tej bo zdaj upoal«-nlh polovico manj odvetnikov.
Odbor J« ustanovil novo admi-nlstracljsko divizijo, ki bo nadzirala delo 22 pokrajinskih uradov. Ta bo reševala med drusrim prltoibi ln »porn« slučaj«. Člani te divizije bodo direktno odgovorni odlioru.
Gamet t L. Patterson, bivši pokrajinski direktor v Chicagu, je bil imenovan za nač«lnlka nova adrninistrarljske divizij«. On Ima v«ČJo oblast n«go Jo J« Imel prsjinji preiskovalec delsvskega odbora. Po nov«m načrtu s« bo koordinacija med pokrajinakimi direktorji isboljšala. Poleg Psi-tersona Iaido nadzirali d«lo pokrajinskih uradov d«lsvsk«ga odbora trije drugi uradniki.
nroet	,	aeiovmn ur v «wimwwn	—-	..„«#,
teasftgrass
ur o«tati. k«r ima Amerika š« kontinentalni Ameriki, na Ha-
hingt on, D. C.. 6. f«br
R—velta je ^T.iiko armado brezpo^i^ otokih. Pc^ku. vco-
ru z reporterji izjavi-1 nih deUvc«v. ne tN> udeležila bodočih Ameriškega mladinskega I C^.l^^L: hnmisariiat
zaradi sUlišča. ki ja|f ^anizacija zavzela glede I razkoean I z j nanje politik«. Ona
ni Panamskega prekopa in v No-
vifundlandijl. fitevilo vojakov bo ' do 15 junija podvojeno,
Največja vojaška Uborišča s« nahajajo pri Fort Braggu. N. C^
Moskva. 4. febr. - Uradni ko-	-
Havaaa. Kuba. ft. febr. — Iz-	na poročila so razkrila, ds izvoz
gleda, da je diktstor Fulgencio	japonskega blaga v država, ki
■.Sofija, B<ilgsrija, S. febr. — BgliwU Mtrl owizici jo proti svo-	pl^uJ«Jo pr»idukte z zlatom, stal
Poljedelski minister F. Bagrija- jtfnu PolUlčti vihar s«	no pada. To j« vznik, ds Japon
nov, znan kot velik prijatelj J<? ¡n rtorgsni.	«k« ne more d^iitl jiotrelinegs
Nemčije in zagovornik tesne ko» xtriinia p„veljatVs oborožen» sile	materiala It tujine,
operacije med Bolgarijo in osiš- ^ kmg|u	Na Japonskem se opite p;>-
čem. je včeraj m-nadno resignl- m.____manjkanj« olja, rs>mliaža in
ral Poučeni kn^ri pravijo, da s« ^«"¡J"- "^	drugega blaga, ki g. P-HretiuJ«-
■ spri s premierjem Filovom vtljnik arm^le. in	vojf|# lnduiltriJ<e J.-
' ' --------p,,fl„|,g kupna siU Je |iadla na
f*'	.Ua Amm I Tnklo aktlŠa
Kitajci poročajo
0	veliki zmagi
Vojaike ¿ote -reokupirale pozicije ob železnici
Cungklng, Kilajaka. ft f«br,— |Tu poročaj^ da Je blla Japonska vojaška kampanja v provinci Honan zaključena s t»>r*mm Japonskih čet. Okrog 2ft,000 japonskih vojsko« Je liilo ubitih in ranjenih.
Poročilo doatavlja, da so kiUj-jak« čete. reokupirale pozicij« ob Iželaznici Peking-llankov.
1	Urailnl krogi trdijo, da hočejo Japonci dobiti nadaljnje base v Indokinl, francoski koloniji, In Hiamu Te bi Jim slušile pri op«-racijah proti kitajskim arma-Idam
vor šania t>r«h<Mla nacij- Bernardo Garcia, načelnik polici fkTčetPpreko bolgar.k«ga ozern ^^ «ta bila	nizko točko, daai Tokio skušs
■	IWIUM. vri—I Moskva. «. I«r>r. — ur«oni	"WmmU j^vi^nu « C
akih r«-I DrtM DOiiwaatza	~ ---;	-	_ ni**«»	-——
I ja o Bagrijamnu «> govorili.	***»>> ^ ^ -kovala zarote pro- ikflt| krit^n ^UyU*. v kate-
¿bo^MH&kot^^	tlvtodl sta.idMov.l.zleUlom	^ ^ nghgjg Vlsds
ntk vladeVr ajdovi resifnaciji	» Miami. Fla.. k)erÍN>.i. «s als	ne objavlja poročil o izvo
n -	'	I Jen ju predaednika, so bili arefi- orotitrustnega zakona
~	r	rñnL Vsi so Wli odvedeni v je-	pa, 4. febr
Ford hoče graditi
biti
- konvenciji kongresa,! ^rij^ta M notranje »dere. .. r A v WashiagtonoLgaiU biU formirani án dl- Brown^-4a, Td^
" -to Voditflji kong««aKSj, _ dlvtaija za notraaj« za. ^ Na^«jer« je Wki. da bo

__via-
' ""iiiTiji MMaiLMi\-iziii — divttija m nammjm m---' ^.uwfk 4^1 v
kratI gostje predani-Levi i» divizij. » «ščite drža-	^^^^.^^Luril
Keli hiši. Nekateri I ve. Mfl ^^......■ --«ekatenh

Philadelphia. Pa,
------ - _ 3	j J	Petnajst firm je bilo po federal
letala za armado	Batista J« imenoval polkovnika ni veleporotl občnih kršenja
rvtroit Mich 5 febr.'— Avt-1 Manuela Mi r»* «* «MWnl^ prot it rust nega zakona 1st« vek»-ni ™t ¡.tfo^^vojai de-EIS X***	> nekaj tMrwrv prej Mi-
_____siäe =sr bju-ä
Anglija zahteva I lodatne kredite
London, ft. febr.—Vlada bo ,*,*sm¡u parlament, naj ji dovoli I dodat 'i«* kredite \ vaoti #4,000,-jisaMSs» /u i i na tir i ra n j« vojnih operarli v pnh»NlnJ«m fukalnem leia. Parlament j« v preteklem Irtu dovolil $l0,*00,00«.000 aa iate avrhe,
1--I kontrolo komuni-1 Vaevotoo Merkuiov p« za	^ ^J^Z?"**	^^Zl Z^mJ	, kirurške m-trumente
1 nika drug« divizij«.
ških pilotov.
Sovo ponudbo.
obljubili podporo.
Bivši illinoiski g over ne r umrl
Mooftt Vernon. III. ft. ftb#. — l¿Miia L. Kmmers«m. governor II-linoiaa »«d I. do t IHM. j« m i no« i umri. i ** am rt I j« bil star 77 m Podlegal H* srčni hibi, k* ga j« mu« Us več let.

|iu<«W|HI

PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT ■ i« lastnima su>v**ssa m,
podpoknc jedwots
HÉÉÉlrÉ
(Uv«m Chta^K) to
MM M Uto. |t.M NHlls*. »«A* » «»H Ida; m to Ctmrm fî-to m «*> htm. MH M M M»! M to« n.M.
Mmt^IN rmU» i l«r UM U»»U* Sito« ( mU Cm*4i M M pm rmi. Chumgo u4 Clw »7,M »ar rw. bntn «mM« H * t« r««. Cmm MtaM* H Ni ln T ' i"-1 toptai» to •■••to»,
!«LT	KA) M nut. »»WJatoU« to v ItotoK
«• i. pHMU	_
Aififltilii rale® ft A|rtrcMSl -MâtVIiHfll il #MMMMl* ,.tümj	„—itrOrf aru«l« vUJ M k« r«*ur»«4. Ottor
„.«tflM.. ««h M	^	Wiü to MUirMé
PROSVETA miM U. UnfchAft, CUh»
mim bes or m «omn» jjjjjjfr>jji0ffr< rr.............................
D»Um» » «AU»«)« m pr\mmr ifibruMr, U. »M»), H« «Mi« BÉtfWvv poflMNii, vsn Je 0 Mb 4®tumo®i ^itikls Wk P MU/* H« * prsvotoMM. to M «M UM M wtovi.
1U
Najnevarnejši element
Walltce R. Deuel, poročevalec čikaškega dnevnika Daily Newa, ki je bil šeat let v Nem-čiji, piše v avojih člankih, ki jih je deloma po-snela tudi Proaveta, da ae peU kolona v Združenih državah deli na tri kategorije in tretja kategorija je najnevarnejša. To ao oni Američani, ki sovražijo Rooaevelta bolj kot Hitlerja In ki bi raje danes kot jutri dali Roosevelta za Hitlerja.
Ta element je že meaece, prav za prav že leta — glavna opozicija proti Rooaeveitovl ad-miniatreciji. Vae, kar ta admlnlatraclja atori aH namerava atorltl, je za nič temu elementu, je neameriško, protiameriško, je protiuatavno in protidemokratično. Ta element dobeaedno istoveti demokracijo s privatnim kapitalizmom! Novi deal aH Rooseveltove socialne reforme pa Istoveti z boljševizmom, fašizmom in nacizmom I	...... ...................., ■■"■
8 tem pa še ni konec gorostasne perverze besed in pojmov, a katero ae odlikuje ta brez-načelnl in brezznačajni element. Prišla je vojna v Evropi, o kateri vaak pošten človek ve, da jo je začel Hitler. Ne tako ameriški element tretje kategorije v peti koloni. Ta element bi rad drzno uveril ameriško ljudstvo, da jelRoo-sevelt obljubil Poljakom, Angležem in Francozom vojaško pomoč, če se uprejo Hitlerju t
Se več! Petokolonski element tretje kategorije je še lani samolaatno razdelil Združene države v dva tabora: v "atranko miru" ln "stranko vojne." On, ta element, je "atranka miru" in val drugi ao "atranka vojne"! Kaj naj pomeni to goroatasno blufanje? Nič drugega kot to, da ae prltiane pečat vojnega huj-akaštva ali intervencionizma onim, ki podpirajo obrambo demokracije in ki se strinjajo z ukrepi Rooaeveltove adminiatracije . z name-, nom, da bo Hitler porazen v Evropi In da ae na ta način Amerika obvaruje vojne.
Ali ni to tragično-komično? Petokolonska avojat tretje kategorije, katera bi rt je videla Hitlerjevo zmago kot pa uapeh Rooseveltove obrambe, nastopa s angeljaklmi peroti In z oljklno vejico kot "atranka miru," vai drugi, katerim ae studi to početje, so ps vojni hujskači, propagandisti za vojne In intervecioni-sti! Vsi oni, ki sovražijo diktaturo vsake vrste, so — diktatorji ali priataši diktatorjev! Zakonakl načrti sa pomoč Angliji zato, da Anglija zdrobi Hitlerjevo bojno mašlno, da je Ameriki ne bo treba drobiti, so diktatoraki načrti!
Tretja kategorija pete kolone v Združenih državah, kakor jo je označil omenjeni poročevalec in o kateri zdaj govorimo, uključuje večinoma kapltaliate in njihove reakcionarne republikanske in demokratake politične zavetnike. Njihova glavna glaaila ao člkaška Tribune. Ilearatovl listi in drugi podobni kapitalistični orgsni.
Ts element ims ekonomak« razloge, da ao-vraži Rooeeveltovo administracijo In njene no-vodeaiske pristaše zaradi socialnih reform In drugih delavakih zakonov, ki ao precej omejili goapodarako moč tem ljudem. To je glavni verok, ds tako atrašno sovražijo Rooaevelta ln vso njegovo politiko. Da pri tem sodelujejo z ameriškimi fašisti, nacijl In komunisti In pomagajo Hitlerju, jih to nič ne peče.
Te pa imajo ti burboncl vzrok, da se kruto maščujejo nad Rooseveltom in a tem postavljajo vso Ameriko v nt j večjo nevarnost — nimajo liberalni in Thomaaovi pacifisti nobenega upravičenega vzroka, da bi moralno pomagali tem bresnačalnešem in bressnačajnešsm in a tem a svoje strani širili konfuzijo in kaos, ki sta voda na Hitlerjev mlin. Ali niso lahko pre-prositi, da «smi ne«, opravijo ničesar, toda v tretji kategoriji ' pete kolone imajo močnega zavetnika? AIV jih nI prav nič aram tega peto-kolonskega In "apizarskega" zaveznike, Če Imajo res še kakšne etične principe? Ali res gredo tako daleč kot so šli nekateri francoakl socialisti. ki ao dsnea pripravljeni ns sodelovanje a Hitlerjem?
CemU padsjo Thomasovl pacifisti tako nitko, da pobirajo iz petokcdonakega bsaadnjaka perverzne izraze sa «ramotsnje onih, ki nočsjo za nobeno ceno pomagati Hitlerju in njegovi podli nacijski bandi? Ali je urednik Prosvete zato "Intrrveneloniat," ker iskreno zagovarja ohrsno demokracije v Ameriki in ker noče za nobeno ceno videti Hitlerjeve zmage?
(Dali« v aadajl kokml.)
Glasovi
iz
naselbin
Pri bolnem sinu
Universal, lad. — Malokdaj ae
siiši iz naše naselbine in še takrat ni kaj veselega poročati. Kar sie dela tiče, je največ "cesaric" — WPA, toda je arečpn. kdor ga ima. Jaz ne delam že 17 meaecev. Ne vem, kaj Je temu vzrok: ali nisem v prsvi stranki, ali sem preveč rdeč ali preveč črn. Zatorej tudi pri našem društvu 306 SNPJ ne moremo napredovati. Pri društvu to bili izvoljeni vai atari odborniki.
Moram omeniti, kakšne božične pettnike sem imel — takih ai nikdar več ne želim. Ko sgio bili ns božični dan pri koeilu, dobim "long dlstance" telefon Iz Indlanapoliaa, de je moj atarejši sin zelo bolan ln da me želi videti. Kako naj grem tja, ker bus vozi tja samo dvakrat na dan, zadnji ob 12. uri? K sreči je bil pri nas na kosilu moj zet Frtnk Praanikar.
Ko ae vrnem od telefona in povem kaj je, on takoj pravi, da me bo on zapeljal v Indianapolis. Takoj ae odpravimo ln ob 7:30 zvečer amo bili tam. Z nama je šla tudi njegova žena, moja hči.
Rea aem našel aina v slabem položaju. Pove mi, da je doktor rekel, da ima "flu" v želodcu. Takoj pravim, da bom sjutraj zgodaj poklical drugega zdravnika, da dožene, kaj je. Res je prišel že ob osmih zjutraj In je s seboj pripeljal še enega zdravnika. Takoj v bolnišnico, meni pa zdravnik pravi, da bo mogo-, če že prepozno. Se tisti dan je bil operiran na razlitem slepiču. Takoj po operaciji vidim zdravnika, ki mi prtvi, da bo drugi dan ob 10. uri povedal, kako bo z mojim sinom.
Na 27. dec. sem bil ves dan pri njem, kakor tudi njegova žena. Ko pride zdravnik, pravi, da ima upanje, da sin ostane, toda je še vednons tehtnici "60-50". In res se mu obrača na bolje in ae Še nahaja v bolnišnici, ko to pišem. Jaz Sem bij tam teden dni. - Pozdrav vsem članom SNPJ, V. Verhovnlk, 806.
8 pota
Dne 22. jan. je posebni vlak z mnogimi vagoni pripeljal v Du-luth, Minn., Is Iron Ranga prve fante k vojakom.vpokler ni bilo buaov, je vlek dvakrat vozli dnevno na Iron Rtnge, aedaj pa ae mo enkrat ln Še to le par vagonov. Nt treh duluthaklh postajah je torej običtjno le malo ljudi.
Todt ta dtn je bilo nt Unijaki postaji vse živo. Vlak je pripe-ljtl fante iz Elyja, Towerjt, Bi-wtblka, McKinleyja, Gilberta. Eveletha, Mt. Irona, Aurore, Chlaholma In Hibbinga. Iz vseh teh meat ae ateka železna ceata v Virginio, Minn.
• Čakali amo ta vlak .t fanti, ki je pripeljal na postajo Union ob 4. popoldne. «Šolska godba, večinoma dakleta v hlačah, je Isti čas spremljala po met tu 31 du-luthskih fantov, ki so se pridružili ostalim. Slovenski fantje — Joe Rus, Anton Klsnchsr, Ve-rant, Koamach, Frank Lunka, Kauseck, Schube in Marne — ao prišli že ob 12:80 s busom
in z mano pred odhodom veaelo pokramljali.
Prizora na postaji ne. bom o-pisal, rečem le, da je bil slovesen in pretresljiv pred odhodom. Pri opazovanju tega dne sem bil utrujen. Dasi mi je zdravnik prepovedal, da ae radi zdravja ne amem razburjati, ae vae-eno niaem mogel proč držati. Tam sem doživel tudi tale dogodek:	. ,
Ko je pripeljal dolgi vlak, je vae vrvelo z vlaka na vlalu Neka mlada dama s par težkimi kovčegi prtljage je imela tudi dva mala otročička, ki sta šla za ni* in jo klicala, ponudil sem s9, da jI bom jaz pomagal s prtljago, ona pa naj skrbi za jokajoča otroka. V naglici je rekla, da lahko gresta za njo." In rea sta šla, dokler nismo prišli do gneče, tam pa je najmlajši padel na tla in potem še njegov bratec. Pobral sem oba, ju prijel za roko in ju vodil naprej. Ker me nista poznala, sta še kar naprej jokala in klicala mamo. Končno je dala prtljago meni in vodila svoja otroka. Tako sem jih spremil na drugi vlak. ]
Pri tem mi je prišel v spomin dogodek Iz minulih let, ko sem v San Franciacu obiskal svetovno razstavo (predzadnjo) in se od tam peljal z vlakom na drugo razstavo v San Diego po kalifornijskih pustinjah. Marsikdo misli, du je Californija vedno vsa cvetoča, v resnici pa je tudi dežela velikih pustinj in peščenih hribov. Tudi takrat sem imel o-pravka z neko damo z enim o-trokom. Spoznala ava ee na vlaku.
Kot ljubitelj malih otrok sem jo vprašal, kam potuje s tako kraanlm angeljčkom v naročju. Povedaln mi je, da je bila na razstavi in mi pokazala potrdilo, da je v San Franciacu dobila prvo nagrado za avpje prvorojenč-ka kot najzdravejši in najlepši otrok. Ko je šla v umivalnico vitka, ml je tega fantička, lepega kot engeljček, izročila v naročje. Povedala mi je tudi, da jo bo Čakal na postaji njen mož, ki je nedavno vzel "homestead."
In res se ustavi vlak nt mali postaji sredi pustinje. Ženski sem pomagal nesti prtljago z vitka, tam pa kupil od Indijank neke iidetke. Vrnil aem ae na vlak ln mahal moji znanki v pozdrav ravno ob čaau, ko je pri šel njen mož. V dolgem pogledu je gledal za mano, ne vem, če Iz hvaležnoati ali a kakih dru gim občutkom. Zadovoljno aem se odpeljal naprej v San Diego, ker ,ta me je in me vodi na poti poštenosti. Nikoli ae nisem bal in te ne bojim ne beričt ne hudičt.
To pižem v sobi, kjer imam svojo zbirko. Pravkar aem na polnil par zabojev, da jih pošljem Slovenskemu museju ( leveland. Matija Pogorele.
podučnih člankov, ampak kakš- enako besedo z velikimi ta rodi.
nega napada na katoliško vero do danes še nisem našel, kakor piše Glasilo KSTCJ
Omenjeno Glasilo je objavilo neki protest proti Proaveti menda zato, ker ae je Matija Pogorele iz Minneaote branil v Pro-sveti pred napadom nekega patra, ki je obdolžil Pogorelca, da je nekoga okradel. Torej po sodbi onih, ki so podpisali protest in ga objavili v Glasilu KSKJ dne 15. januarja 1941, se človek ne sme braniti v svobodni Ameriki. Lepa je ta!
Ignac Hrestak.
Pripomba uredništva: Knjigo, katero nam nudite, za enkrat pe bomo potrebovali. Kljub temu hvala lepa.
\ Proaveta se mu dopade/ Madison, O. — Pošiljam vam poštno nakaznico v vsoti $3.60 kot naročnino na Proaveto, ki mi je potekla 10. jan. Sem atar naročnik in član društva 142. Proaveta mi zelo ugaja, posebno uredniški članki se mi dopade-j», kakor tudi dopisi, čeprav ne vsi.
Kar se tiče letošnjih koledarjev SNPJ, tudi jaz malo pokritiziram. Slika je še okey, toda drugače je koledarček reven. U-pam, da bo prihodnje leto boljši.
Frank Povhe.
Napačni protesti Steelton, Pa. — Odksr sem se
naročil na dnevnik Prosveto, prejemam Hat redno ln rad gt čitam. Ze ime tega liata se ml doptde, ker pomeni, dt širi prosveto med ntrod. V Prosvetl najdem mnogo rasnih dopisov iz vseh krtjev Amerike in dosti
Ce pomeni posamezna držav a ce loto, potem bi morala Imeti U država toliko -pravice kot druga brez osira na velikost. Ce ima vsako človeško bitje enake pravice, potem mortta biti oba ena-koprtvnt: tiati, kj^je sedem čevljev visok in oni; ki meri samo štiri čevlje. Ampak zastopniki velikih sil ne poznajo take enakopravnosti, češ da bi se potem krivioa godila pa velikim narodom. Velika nevarnost preti delavcem tudi od fašizma, ki pre-drzno dviga svojo glavo. .
Jack Jert, 262.
Vojna, bombe, vojna—
Sharon, Pa.-4Co sedim in poslušam novice po radiu, ne slišim nič drugega kot>—vojna . . . bombe ... in zopetNrombe . . . Vae to prihaja iz Angliji in Nemčije. Zadnje č*se pa tudi tukaj ljudje govore o samem oboroževanju . , . VeČino tega orožja bo deležna Anglija. Stalo bo milijarde dolarjev in plačati ga bomo morali mi delavci in farmarji—ves ta strahoviti narodni dolg.
Pravijo, ako bi ae ta denar, ki gre zdaj v vojne svrhe, spremenil v dolarske bankovce, ti pa ae pripeli drug k drugemu, da bi ta trak segal dvakrat do meseca. Drugi trdijo, da bi » tem dolar-skim trakom napravili šest obro-čev okrog zemlje.
Svet je res na glavo postavljen. Najprvo potrošimo milijarde, da zgradimo kraane palače, lepe ceste in cvetoča mesta, potem pa namerimo na vse to topove in bombe in vse to porušimo. V vojni trpi največ delavski razred. Na bojnih poljanah ao v največjem številu delavski sinovi, v zaledju pa njih svojci prenašajo vsa gorja vojne.
Začetek prve svetovne vojne je, bil lahak in neizbežen. Ko so bile priprave dokončane, je počilo, ker je moralo počiti. Vsako delo rodi svoj sad ob gotovem čtsu. In zadnjega pol stoletja ni bilo nič drugega kot pripravljanje na to, ktr je prišlo.
Kakor hitro je prišlo do premirja, to stopile nt dtn nove ugtnke, ki so jih reševtli nt sto različnih ntčinov, vendtr pt ni prišlo do miru. Angleški in francoski državniki so pri aklepanju mirovnih pogojev v Verstillesu storili velik greh, ki se jim danes bridko maščuje. Takrat so bili zmagovalci ln kot taki so brez uamiljenja narekovali tako» da je ostalo vae najboljše in naj-maatnejše Angliji fn Franciji. Amerika, ki jim Je toliko pomagala do zmage, ni prišla niti do besede. je hotel predsednik Wilson ugovarjati, so mu namignili, naj ae pobere domov.
Prihajali ao tudi manjši narodi in vprtševtll: Kje smo ps mi? Tudi mi amo polagali žrtve nt olttr sorazmerno toliko kot največji narodi. Hoteli so imeti
Ka|u> se Forda lahko užene
Detroit.—Iz Detroita že dolgo ni poaebnih novic. Kdo zunanjih bi mogoče mialil, da tukaj gre vse po maslu, in to posebno še, ako ste videli velike Fordove oglase, da v njegovem kraljestvu vlpda največja zadovoljnost med delavci.
Resnica je, da delavstvo bojuje trd boj s kraljem Fordom za svoje pravice do organizacije, katero si sami želijo, to je United Automobile Workers of America (UMW—CIO). Zadnjih par mesecev je bilo stotine delavcev vrženih na cesto samo zato, ker ao člani unije. Leto za letom so Fordu kopičili bogastvo, zdaj, ko zahtevajo nekaj tudi zase, to Je zastopstvo unije, starostne pravice itd., se Ford ni uprl samo delavcem, marveč tu di vladnemu delavskemu odboru (NLRB) in noče dovoliti glasovanja v svojih tovarnah.
Kralju Fordu bi delavci lahko pokazali, da brez njih ne more prodajati avtov. Njegovim prodajalcem naj bi rekli, kadar bo Ford priznal delavcem pravico do organizacije, takrat bodo ku pili njegove avte in ne prej. Prodajalci bi sporočili Forda, kaj. je vzrok, da ni biznisa in ta magntt bi spoznal, da tepe tudi samega sebe. Avti iste cene, katere Iz delujejo organizirani delavci, so prav tako trpežni. Torej podpiraj mo unijsko delo!
Tudi delavci in delavke pr Neismer Co., ki obratuje trgovi ne "5 and 10", ao v stavki že od 7. dec. Kompanija se je posluži la vseh aredstev v tem boju, tud sodnije, toda prišla je do zaključ ka, akp hoče kaj «prodati, mora imeti prodajalce. Ako teh ni, aod-nijk in akebi ii ne bodo prinesli dolfkčka. Zal, da jih je nekaj tu di med nami, ki so sebi in dru gim škodovali. Zdaj se kompani ja pogaja z unijo CIO že od 17 januarja in izgledi so, da bo štrajk kmalu poravnan z zmago delavcev. (To se je zgodilo zad nje dni.—Ured.) Upam, da ti sti, ki so pomagali kempaniji, bodo brez sramu sprejeli pov nje plače, za kar so se drugi borili.
Toliko za danes. Upam, da ae kdo drugi oglasi. Ce bomo sku pa j držali, se bo tudi Fordov pre stol začel tresti.
Mary Bernik, 121.
O letni seji Delavskega doma Cleveland.—Želim nekoliko poročati o letni delniški seji Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd., ki se je vršila v Če trtek, 23. januarja. Predsedova' je Math Petrovich, predsednik gospodarskega odseka SNPJ in podpredsednik SDD. Udeležba je bila velika in poročila razvesc Ijiva.
Najvažnejše je bilo finančno poročilo tajnika, ki pokazuje lep napredek te naše institucije v zadnjem letu. Dohodki, stroški in dobfcčtk so bili lani kot sledi:
Kegljaiki prostori:
Dohodki ..............$22.."137.87
Stroški ........................ 14,159.15
Dobiček ........................ 8,178.72
Balincarskl prostori:
..............«......$10,834.12
i..................... 7,717.85
...................... 3,116.27
».m.....
......................
9,126.43

Juhi s
aa kateri ss je peedravi lorda Halifata,
KoasmH odpeljal proti angleškega poslanika, Id je
ti bojni ledji King fi v Ameriko aa tej
Dohodki Stroški .. Dobiček .. Gostilna:
Dohodki Stroški .. Dobiček ..
Staro poslopje (dvorane. piaarne in trgovina):
Dohodki ......................$ 6,523.23
Stroški .................... 3,594.53
Dobiček ....................... 2.928.70
Skupni dobiček........$23,849.12
Prepirov, polemik in ostrih de-bst ni bilo. DetajHrano finančno poročilo Je bilo mimeografiraro In razdeljeno med delničarje in menda radi tega so bili zadovolj-
— f	'»toiN	*
ni.
Is računov se razvidi, da je bi-(Dtlj« ts S. stsaai.)
Kolik kurilne vrednosti ima Jpvfpo?
Kurilno vrednost kakšnega goriva določi po temperaturi plamena in aestavi goriva? kurilno vrednost izražamo v kalorijah K i '
ja je tista količina toplote, s katero lahko"3 grejemo liter vode za eno stopinjo Celzija*^ Kurilne vrednoati goriva pa ne izkoristiJ do konca. Približno 20 odatotkov kurilne J? nosti ostane neizrabljene, oziroma ae uni?!
Tudi za gospodinjo, ki ima sleherni dan j pravka s kurjavo, je dobro Vedeti, koliko kd rilne vrednosti ima posamezno gorivo. Tok po večini vedo, vsaj približno iz vsakdanje3 Življenja. Gotovo jih bodo pa zanimale uS številke.	™
Kjja črnega premoga ima kurilno vrednost 7 500 kalorij, iata količina rjajeva premoga i J pa Bamo 5,500 kalorij. Najmanj toliko \ reden kakor črni premog je koks. Ce ne več. j Precej nižjo kurilno vrednost ima les s pri. bližno 3000 kalorijami. Oglje ima pa narok okrog 8000 kalorij. Še večja je kurilna vred. nost petroleja — 11,000 kalorij!
Naposled še pogled na plin, pri katerem m v izgubo samo približno 5 do 10 odstotkov kj rilne vrednosti. Kubični meter svetilnega pli. na ima 6 do 7 tisoč kalorij kurilne vrednosti.
Te številke vam dajo pogled v vredi ost J izdatnost našega goriva.
Kuhanje je umetnost
Med posli domačega gospodinjstva je kuha nje gotovo eden izmed najbolj važnih za vsat danje življenje. Ako ima gospodinja še tak lepe lastnisti, ako je prijazna, postrežljiva, po.| trpežljiva, vendar je družina ne more rada imeti in pri hiši ne more biti zadovoljstva, ako ne zm dobro kuhati; ako družini postavlja na mi» vedno skoro eno in isto jed v petek in svetek it še to neokusno pripravljeno, neosoljeno, prešli, no, zasmojeno, ha pol kuhano, preredko, pre. gosto itd. Posebno slabo je pri hiši, kjer s gospodinji skoro nikoli peka ne posreči.
Mnogo nezadovoljnosti je po družinah zart di slabe hrane. Uradniki, delavci in posli «e rajši selijo drugam, kjer najdejo boljšo in te* nejšo h^ano.
Zato je kuhanje velevažno za vsako družin Kuhanju se morajo torej privaditi ne le kul ce, ki si s tem služijo svoj, kruh, marveč tu gospodinje. Prav bi bilo, tut j>i si vsaka ne» sta med drugimi potrebščinami oskrbela tu dobrih receptov. Ni se bati, da bo potem, afc dela po receptih, kaj več porabila za hrano; nasprotno, ona bo znala vsako stvar dobro rabiti. Stroškov bo imela manj, jedi bodo n bolj okusne, ako se bo kaj temeljitega naučild glede kuhe.
Skrbni starši dajejo učiti svoje hčere tudi ki» hanja. Vendar vsako dekle ni tako srečno, š bi imelo tako petične starše; zato treba iskati drugih potov, da se izobrazijo v kuhi.
Zelišča kot zdravilo
Zelišča so že stara in zelo dobra domifi zdravila. Z njimi so zdravile "naše babice ii prababice domala vse bolezni, saj takrat zdri» nikov tako i^koč niti poznali niso.
Rožmarin, talko priljubljen pri slovenski! dekletih, je izbirno domače zdravilo. Rožmi rinov čaj pomaga vsem tistim, ki so izčrpa in utrujeni od napornega dela.
Pripravljamo ga takole: V liter črnega vi« denemo žlico rožmarina in ga pustimo namoi« nega teden dni. Potem vino precedimo in moi no stisnemo vsak listek rožmarina. Vino spri vimo v steklenico, jo dobro zamašimo in vssl dan pred jedjo popijemo kozarček tega vina.
Ce ne morete spati in imate zelo razburje» srce, si skuhate glogov čaj. Žlico glogovef cveta denemo v skodelico vrele vode. Pijte p dva do trikrat na dan in videli boste, da bo* ponoči mirno spali in počivali.
Kadar ste zelo utrujeni, se okopajte v n»W ni vodi, ki ste ji dodali 5--6 litrov vode, v ki ter i ste kuhali borove iglice. Vodo prccedrt in jo vlijte v kud. Takšna kopel zelo pomirji joče učinkuje.
Voj
na in mir
mil
Ni dovolj, da smo proti vojni in za Vprašati ae moramo: proti kakšni vojni iM kakšen mir?
Vojna sama na aebi je z Verstvo.	.
kazuje, da je človek deloma še žival, kajt^ vojni se človek vrača nazaj na stopnjo ive« To je vojna kot vojna.	r	^
Vojna je pa skrajno sredstvo, kakor j« * v roki le skrajno sredstvo, ki lahko alužl janju 4« ropu ali odvračanju osvajanj;« n pa;« voj na lahko prinese neko svobodo «hj auž^oat. Vojna je veliko gorje, ampak ski mir je ae večje gorje. i
V vojni pade človek ns atopnjo zveri,
tudâ
suženjskem miru pade človek na stopnj" P* vsako zverjo. V vojni ae lahko bori* " ^ na zmago, V sužnasti se ne moreš borii ' no upanje Je smrt ... -*
(Dalj« Is prt* kolon«.)
Pacifisti so zelo bogati na Jamnevth »" rokovanjih, zelo bogati na psovkah za prijatelje demokracije, nimajo pt niti sedice v svoj zagovor na težko obtoži*» u ralno pomagajo tretji kategoriji j katera pomaga Hitlerju! —
SLOVENSKO ■ AMERIKANSKI
fT" 1	I	11 ZA IJCTO H
Koledar j 942
Pestra zbirka kratkih povatti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovina, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . •, Informativna knjiga za vsakega rojaka, Id zašla duje svetovne dogodke.
Ci t «j te zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. «
Slovénie Publishing Company
216 tk 16di Stre«t ; N«w York, N. Y.
Cena 50c ^
V m Ah laliko 1x41 jata » aaanibali po S aa •	^^^^.
amta, Ib prHrfvala v Mruflaelli Srlavftfc
Posebna priloga:
THie m«H)mI4I t kar%ali: M ROI'A
iäa it i«, i rvaur* rum ar
I»4NJO VIMW»; rVKOfA K If«»
FEBRUARJA
ovice^ starega
PROSVETA
oveni je
^ DOMAČIJO . 2GAL
tnie 17. novembra.—le
nastal požar v hiši vdove Kržonove v Odrkih pn um Ta večer lastnice ni
U K Pa 80 d0wa
in France in hčerka Ma-svojim možem. M<>d doma-ie dolgo časa vladalo na-Unerje in tudi ta večer so lno «porekli. Beseda je da-edo, očitki so padali vsak posledica je bila, da so se ed med seboj tudi stepli. sta, ki stalno živi v materi, «ta sestra in mož, po-i sta »a pretepla, vrgla iz Užaljeni brat'j ima je zada bosta tudi onadva kma-rala zapustiti bajto, jo grožnjo je uresničil. Ta-© "izgonu" je pomaknil jn že je bila hišica v pla-Po požigu materine hiše ¿¡galec odšel v Trebnje, e ljudem, ki so opazovali pojasnjeval, zakaj je pod-ogenj. Dodal je: "Zdaj bo-)rala tudi onadva zapustiti " 0 dejanju je obvestil vojo ženo, ki je bila v so-vasi, in svojo mater, nato avil orožnikom, i je z vsem bornim imet-ogorela do tal, saj ni bilo ir, ki bi hotel kaj reševa-pazovalci nočnega požara, brezbrižno gledali vso to lijo, bi pač morali prisko-h pomoč že zaradi uboge e vdove, ki teh razprtij i ni kriva in ki je zdaj ob: om.
■NA NESREČA IKA
»erniče, 18. novembra.— jdarec je utrpela Mulhova ia iz vasi Kozjaka. 'Prav udi gasilska četa na Občili je izgubila s 28 letnim om Mulhom vrlega člana, »v Tone je vozil z Mirne pe-je za žtfanjekuho. 2e v trdi je krenil od Rdečega kala Doberničam. Kako je pri-nesrece, je zdaj pač težko viti, ker je bil Tone sam tu, ko se je vračal domov.
10	pa, da sta mu na nekem tju krenila konja z glavne na stransko pot. Tone je i med vožnjo malo zadne-
11	pa v temi ni opazil, da renila konja z glavne poti. ivži do ovinka, kjer je ce-recej odsekana in nezava-
so prišla kolesa na rob voz se je začel nagibati roba in je nato tudi padel «kake tri metre globoko, je bil usoden. Mulhovega * je pokopal voz pod se. t je ležal fant v nezavesti pftminil sam v nevarnem Trn voza mu je zdrobila kož in ga je pritisk tudi P>rugo jutro je našel »ejra Toneta pod prevrnje-»^m neki vaAčan, ki je šel nvkih mimo nevarnega L. Obvestil je takoj sosede, »•|&nili voz, nesrečni Tone «I že mrtev in mrzel. Po-«" ira ob častnem srprem-Riilcev.
MPADLK
%na, 19. novembra.— ^ upadajo, bil pa je cas. naj smo stali
W katastrofalnimi popla-jj fo prinesle nepopravlji-
w' • Sicer pa je že doseda-"^ih voda v zadnjih zahteval občutno Ako-™ poljih in travnikih
'*nih bregov. Najbolj se
Bu*i»n«<];. u.____ "_ •
*a\a v svojem
na Gorenjskem
N> teku
* «iu vjorc-njsKem in St. Jakoba, kjer
. 'r" >• io večkrat pre-f r ter jKinekod ob» bregove in od-' komplakae poročilih iz ^iorenjskem, - • okolice j«
5 Mutnoiko-
rfilh in domači-
Kirfti \
kra - v
■Tritcla upadati ¿¿Jn.iih večernih
'' dva meira nad nor-' w sinoči ob 9. * ^ »v,rmak>. Naj-B^' doaegia vče-merila 4.20 prav
k" * merila
Ljubljanica
tako upada, saj je danes proti večeru merila na Fužinah le 1.15 m nad normalo, dočim je še včeraj zjutraj kazala skoraj S m nad normalo. Številni pritoki obeh rek, ki so prav tako močno narasli, upadajo In se zdi, če ne bo prehudega deževja, da je za zdaj nevarnost poplavne katastrofe minila. Vendar nam pa letošnje muhasto vreme more .pripraviti še marsikakšno neljubo presenečenje.
VELIK POŽAR V VRHOLAH
Poljčane, 19. novembra.—Zadnje dni je na nepojasnjen način izbruhnil ogenj pri posestniku Roberju v Vrholah, ki je na mah zavzel velikanski obseg. Zgorelo je tudi 8 svinj. Skoda znaša okrog 200,000 din. Razen Ro-berja sta pogorela Še dva soseda, ki sta jima pogoreli do tal gospodarski poslopji.
Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Začelo je goreti pri svinjskih hlevih. Roberjevi so se ta Čas odpravljali k počitku. Ko je sin zapiral okno, je naenkrat zapazil pri svinjaku ogenj. Prestrašen je planil v hišo in zakričal: "Svinjski hlevi gorijo!" Ta-koj so vsi zdrveli na piano, da pogasijo, toda bilo je vse zaman. Silen vihar, ki je divjal ta dan, je podpihal ogenj, in kakor bi trenil, se je požar razširil dalje na hlev z govejo živino, odtod na hišo in prav vse je zgorelo do tal. Grovejo živino so še rešili, 8 svinj pa je zgorelo.—Na pomoč so prihiteli tudi sosedje in gasilci iz Pol j čar, ki so z znano požrtvovalnostjo ^(■TOlH vse, da požar otaejijd, V veter Je nosil iskre v veliktm loku daleč na okrog, hiše tod pa so po veČini lesene in s slamo krite« Neko žensko so v zadnjem hipu prebudili iz trdnega spanja in ji tako rešili denar, ki ga je imela shranjenega nekje pod zglavjem.
Prebivalstvo je obupno in strahotna gledalo početje ognjenega elementa, ki je-v vetrovni noči ogražal celo vas. Ker se nahaja vas na hribu, je bilo gašenje otežkočeno. Tudi vode ni bilo v izobilju. Skoda je le delno krita z zavarovalnino.
PRETRESLJIV DOGODEK V CELJSKI TOVARNI
Ana Bučarjeva je podlegla opeklinam, ki jih je povzročila električna iskra
Celje, 19. novembra.—V Braunsovi tovarni anilinskih barv in kemičnih izdelkov v Ko-cenovi ulici 8 v Celju se je zgodila težka nesreča, ki je zahtevala človeško življenje.
■Ko so nehali v tovarni delati, je stopila 40 letna poročena pomožna delavka Ana Bučarjeva, ki je stanovala na Mariborski cesti 28, v laboratorijski oddelek, da bi ustavila električne stroje. Ko je odklopila električno stikalo, je Avignila električna Iskra iz stikala nanjo. Bučarjevi se je takoj vnela obleka, ki je bila oš-kropljena z bencinom in oljem. Nesrečna žena je bila v hipu vsa v plamenih. V grozi in bolečinah je začela klicati na pomoč In je pohitela na hodnik. Plameni, ki so jo bili objeli, so bili tako močni, da se je v hodniku vnela lesena uta. Na pomoč so prihiteli nekateri delavci, ki so bili *e v tovarni, in hišnica, ki je Bučar-
jevo pokrila s plaščem in ugasita iMifc. Bučarjeva je dobila težke Opekline po vsem telesu, zlasti pa po spodnjem životu. Takoj so jo prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Bučarjeva se je kmalu onesvestila in je davi ob 8.45 izdihnila.
Ana Bučarjeva je bila žena šoferja Franca Bučarja iz Celja, ki je 7. decembra 1931 dopoldne vozil mestni avtobus, v katerega je na železniškem prelazu v Med-logu pri Celju trčil savinjski vlak. Pri tej katastrofi je izgubilo Življenje 12 oseb, Bučar sam pa je bil težko ranjen. Ana Bučarjeva zapušča tri mladoletne otroke. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Grozna smrt Ane Bučarjeve, ki je bila izredno skrbna žena in vzorna mati, je pretresla vse prebivalstvo. Vsi iskreno sočustvujejo z njenim možem in njenimi otroci.
SE JE POŠTENOST MED NAMI DOMA
Maribor, 19. novembra.—Novinarju je v današnjih razrvanih časih odmerjena grenka naloga sporočati javnosti same neprijetne, pogostokrat strašne neči, zato smo toliko bolj od srca veseli prilike, da zabeležimo v kroniki drobno, a vendar tako pomembno zgodbo, ki priča, da poštenost med nami vendar še ni izumrla.
Pekovski mojster Hinko Ce-lan s Teznega je bil po važnih poslovnih opravkih z doma. S seboj je imel večjo Vsoto denarja, ki ni bil ves njegov. Ko se je vrnil, je prestrašen opazil, da mu je iz notranjega žepa suknje izginila debela listnica, v kateri je nosil 58,500 din. Domneval je, da je denar izgubil na cesti od Sv. Miklavža do Maribora, a v svojem srcu je močno dvomil, da bi mu moglo srečno naključje izgubljeno bogastvo prinesti nazaj.
Toliko bolj pa je bil presenečen In vzradoščen, ko je danes potrkal na vrata njegove pekarne čevljarski mojster Alojzij Babič od Sv. Miklavža ter polno, nedotaknjeno listnico položil pre-denj. Razume se, da je Celan poštenega Čevljarskega mojstra lepo nagradil, mi pa nismo nič manj veseli od njega, ko lahko to zgodbo vsemu današnjemu svetu stavljamo za vzgled.
OGENJ UNIČIL DVE DOMAČIJI
Novo mest<>, .19. novembra.— Prijazno podgorjanako vasico Gaberje je snoči obiskal požar, ki je uničil gospodarska poslopja posestnikov Franca Boltesa in Jožeta Erjavca z vsem žitom, živinsko krmo in velikim številom poljskega orodja. Gaberje je precej gosto naseljeno in zaradi hudega vetra je bila resna nevarnost, da bo ogenj zajel vso vas. Prvi so nesrečnima posestnikoma domači gasilci priskočili na pomoč, za njimi še gasilci iz Brusnic, Dolža in Stopič, a ker sami niso bili kos, so iz Brusnic tdefonično pozvali še novomeške gasilce, ki so z velikim avtomobilom in motorno brizgalno od-brzeli na kraj nesreče. Skupnemu prizadevanju je uspelo ogenj lokalizirati in pogasiti.
Vendar je požar povzročil strašno razdejanje. Obema posestnikoma sta zgorela dva skednja in dva poda z 250 merniki žita, zalogo slame in okrog 20 voz sena, a v svinjaku 4 pitani prašiči, težki nad 500 kg. Vaščani se živo spominjajo požara iz leta 1908, ki je uničil vso vas, zato so toliko bolj nestrpno pričakovali pomoči iz Novega mesta. Oba po-
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja s 2. atraai.)
lo veliko prometa. !n4i&)b temu, da sa bili tudi veliki stroški, je bil prebitek nepričakovano lep. Zelo lep preostanek je prineslo kegljišče, kot tudi balin-carski prostori, to je prizidek, radi katerega je bilo toliko prerekanja.
Zadnje leto se je tudi veliko izdalo za razna popravila in nove naprave. Staro poslopje je dobilo novo streho, pročelje pa nov električni napis. Naj tudi omenim, da so vsi delavci v tem domu dobro, to je unijsko plačani. Za pošteno In iskreno delo poštena plača!
Iz poročil je razvideti, da kegljišče od zadnjega septembra Se bolje napreduje kot je v prejšnji sezoni, ko je bilo dano v promet S tem narašča tudi promet v glavnih pivskih prostorih ali gostilni. Kar se tiče balincarskih prostorov, se glede biznisa nismo bali, bolj pa smo bili v dvomu radi kegljišča. Kakor pa sedaj vidimo, se ta sport zelo širi ne samo pri nas, marveč tudi na splošno. Izgledi so torej dobri, ako ne pride do velikega preobrata in splošnega gospodarskega poloma. Ako se to zgodi, bo pa marsikaj ali vse narobe povsod.
Na priporočilo predsednika doma je delniška seja poverila direktorju, naj proučuje, ako je možno napraviti še en prizidek za nadaljnja štiri kegljišča, tako da jih bo skupaj dvanajst. Sedaj je veliko več povpraševanj kakor pa je mogoče prosilcem ustreči.
Pri volitvah direktorija se ljudje niso silili v te službe. V resnici je moral predsednik trikrat odpreti nominacije, da se je priglasilo dovolj kandidatov. Izvoljeni so bili sledeči: John Lokar ml., Vincent Coff, Jim Kožel, Tony Prime, Louis Levstik—vsi ti za dve leti; za eno leto pa Leo Volf, Harvey Princ, Teodor Lav-rich, Charles Lampe, Louis Požar in Peter Ster. Namestniki so pa mrs. Bašel, Andy Meie, Joseph Brenčič, Fraink Fende -in mrs. Starman.
Konferenca se je izvršila v
enom večeru, kar jo bilo prvi* krat v zgodovini SDD. Torej ta dom, kot SND na St. Clairju, ima dobro bodočnost. Ako bi si slednji nabavil še kegljišče, bi še bolj napredoval.
Anton Jankovich, delničar.
Popravek Detroit, Mich.—V mojem dopisu v št. 18 Prosvete je bila pomota. Glasiti bi se moralo: Pokojnik je bil član društva št. 1 SSPZ s cert. št 6—ne ustanovni član št. 6.
Leo Junko.
Koledar ae ji dopade Vandling, Pa.—Toliko je bilo že kritike radi teh lepih kole
darčkov SNPJ! Dragi člani in članice, to so vendar najlepši In najbolj pomenljivi koledarčki za SNPJ! Poglejte tega malega junaka, ki mu je komaj tri leta in že si zna sam pomagati iz bolečin. Ce ni Ae član SNPJ, bo pa še lahko. Vsak oče in mati sta
sestnika trpita veliko škodo, ki ni krita z zavarovalnino. Ker jima je pogorel tudi ves živež, krma in mnogo orodja, bosta ostala brez vsega na zimo. Orožniki raziskujejo, kako je ogenj nastal.
»t
» Y
vesela takega sina, ki si ie v zgodnji mladosti domisli, da si (Klstrani, kar mu ne ugaja v nogi. Ta fantek je naredil operacijo brez doktorskih ceremonij in nožev.
Številke <pa so tudi tame premajhne. Ker aroo stari ljudje, bi pač radi vse veliko, tudi velik koledar, ne glade koliko stane. Toda sedaj so taki časi, da mora rsak navadertalovek gledati, kako si bo par centov prihranil.
Mrs. Franoes Mihevc se prav lepo «ahvalim, ker me je tako le-]M> poščegutala pod brado z večnim bečlarjem. Mrs. Mihevc, naša dekleta ali vdove so vedno pripravljene! Ampak samo enemu se tako daleč ne izplača priti. Pripravite jih kaj vač in naša dekleta jih bodo kaj hitro spremenile v zakonske mote! No, nekaj špasa je dobro sedaj v. zimskem času.
Gertrude Cebular, 45.
Smrtna koaa liuhl, Minn.—Dne 22. jan. je tu umrl po dolgi in mučni bo lesni Adam Sapich, član društva 814 SNPJ. ZapuAča žalujočo soprogo in pet otrok—štiri hčerka in 12-letnega sina. Hčerke so Se polnoletne in ena je Ae omožena. Dve hčerki in sin so Člani SNPJ. Pokojni Adam je bil rojen v vasi Kutorovo, Hrvatska. V Colo-radu zapušča enega brata in enega bratranca, v stari domovini pa tri brate in eno sestro. Naj mu bo lahka ameri!ka( gruda! Člani društva izrekamo preostalim iskreno sožaljel
Max Marts.
Poročilo aaatopnika
Ure Hlfl. Pa.—Januar se bolj z repom zvija kot z glavo. Kar se tirne ti£e v Johnstovvnu in okolici, pada sneg Ae teden da ga je te obilnega pol
Toda mislim, da bo kmalu r______
bolezen nanj, ker do zdaj še ni Imel obstanka. To je tudi vzrok, da ie večje Atavilo ljudi zbolelo «a *flu".
To je tudi mene zadržalo, da se ie teden dni doma drAlm, toda mislim, da «e bom skupaj z jaz-becom prikazal na plan. Zadnji teden sem ae podal v Homaataad, Pa. Obiskal aem mojega bolnega brata Johna. Mialll sem, da bom tam ostal teden dni, toda ml ni uspelo, ker zame ni zdravo v mestu in sam io kar hitro odkuril proti domu. Tako se mi je Ae enkrat prej zgodilo v okolipi Pltts-burgha.
Kar se dela tiče v Johnstownu in okolici, «e večinoma delu pet dni na teden pri velikih In malih •podjetjih. Tudi zdravniki In po-grebniki dobro žanjejo In mlatijo. Kar se tiče mojega dela, gre okey. Z Družinskimi koledarji sem Ae omlatil in jih prodal 80 komadov, druga drobnjarija pa •pride na vrsto od tedna do tedna, kakor bo že vreme dopušča-k>. '
Dne 18. jan. sem se udeležil otvoritve nove dvorane društva 3 SNPJ v Cambria CltyJu. Udeležba Je bila bogata In občinstvo natlačeno do zadnjega kotička. Poslopje je prijazno, le premajhno Je za take priredbe. Tam bodo Ribnlčani enkrat Ae Imeli opravka, toda poslopja ne bodo mogli razrinltl, marveč le v zrak dvigniti. Postrežba Je bila dobra za zobe, suha grla in urne l>et<\ Srbsko pavako 4ruštvo Je zapelo nekaj pesmi, ki so se vsem dopadle. Vse je bilo veselo do policijske ure. Glavni govornik Je bil br. Andrej Vidrich, prvi podpredsednik SNPJ. Tudi več drugih Je govorilo, toda jaz Jih nisem slišal, ker sem prišel pozno. Br. Vidrich Ja govoril v korist društva in jednote in ga je vsa zvesto poslutflo. Nazadnje se je nasmehnil in povzdignil nežni «pol.
Frank CveUa, zastopnik.
	jj» IM^L ' , . .... '..V,
	
	îj i 5
l^as* . ' '^a&tai	T":
—* Ä v «aasMHta	Bfca^ 'Vi* ./; ijgil^jfe*MHNNt
Ženske pleskajo krilo bojnega letala v neki angMki tovarni.
Državni davki poskočili za 7%
Skupni državni davki no prenagli Atlrl milijarde v 1.194»
Davkoplačevalci so plačali svojim državnim vladam leta 1940 akupaj $4,086,000,000, kar pomeni porastek za 7 odstotkov čez leto 1939 in 21 odstotkov več kot leta 10.H7. Te i>odatke je izračunal Bureau of Census.
Te Atevilko se naslanjajo nu dejstvo, da »9 držav, katerih fi-skalno leto se je končalo 80. juniju ali poproj, je kolektulo $,V 308,000,000. Za 8 držav, katerih fiskalno leto se je končalo po 30. juniju 1940, in aa West Virgini-o, glede katere niso Atevilke zu 1940 Ae na razpolago, so bili po-rabljeni podatki davčnega prihoda za fiskalno leto 1939.
Statistični ilriul navaja dva poglavitna razlogu, zakaj so državni davki tuko narasli: prvič, davkov za brezposelnostim odškodnine se je nabralo zu 142 odstotkov več kot I. 1937, In drugič, prodajni davki (sales taxes) vseh vrst so- narasli za 15 odstotkov od 1. ÏS87 sem.
Sest poglavitnih vrst duvkov, ki vidriujejo državne vlade, je prispevalo 94 odstotkov skupnima davčnega prihoda. Produj-nl davki sami •— vAtevAi davke na splošne prodaje in na prodaje gasolinpt* alkoholnih pijats tobačnih ^produktov In drugega blagu — so prispevali 40 od* stertkov skupnega prlhodn In skoraj polovico so dull davki na ga-solin. Statistični urad poudarja, du duvki te vrste so dozdevno čim večje važnosti kut vir prj-
hodu za poravnanje hitro rastočih stroAkov državnih vlad.
Davki za brezposelnostne odškodnine so drugi na vrsti in dali so 21 odstotkov skupnega davčnega dohodku. Druge vrste davkov, razvrAčene po svoji važnosti, so bili davki na posebnu podjetju, za avtomobilske in Ao-ferske licence, dohodninski davki In zemljlAkl davki, ki so po nuvedenl vrsti dali 10, 9, 8 oziroma 6 odstotkov skupnega duv-čnegu prihodu.
Federalni statistični uradniki opozurjujo na Čim dalj munJAo vlogo, ki Jo igrajo zemljiški davki v državnih duvčnlk sistemih. Letu 1903 so splošni In posebni lustiiinski davki blll odgovorili zu 53 odstotkov vseh državnih prihodov; letu 1940 bodo Isti duvkl prispevali le 6 odstotkov skupnegu jirlhoda.
Dohodninski in dsdinskl davki, ki Ae vedno osradotočajo nase toliko debuteJa stališču soci-ulne politika, so, kakor se vidi, praetij munJAe važnosti kot viri prihodu. Po tem poročilu Je njihov donos precej različen od letu do leta.
Ves denar, ki gu driavu izterja od duvkoplučevuluev, pu ne gru le v držuvne blugujn«. Skoraj 14 odstotkov istega so vraču lokalnim vludnim enotam v isti državi. Večinoma se ta denar troAi za socialno pomoč (refief) in druge socialne oskrba. ' \ ( ommon ( ouncil—FLIH.
THIN RH J K VO (JRKNKO VINO t VITAMINOM R.l KADAR INSTRK-IlirjKTK /.AN RHU IVO ODVAJAM) IN JSA 2KLODMT. PRI VAAKM h«t-K AKNA IUI! (N PRI JOK. TRI N KU ('OHP., lili H. AHHh^Nti AVKNUK, CHICAGO, ILL	'
Voditelji newvorfcke unije AmeHIke «tltelj*« federacije icnrfaje laiealk v«nu odboru poteai, ko >e aediAče savraiio priai v mik proti edieku tega ed
Kapp-CouM. h .
?jtf gre!
V tn»W fumuftekDt vasi. ftojni za hrbtom, je župnik pri svetem opravilu v kelih namesto vina Vlival Aganja. Patriarhu je prišla ta vest na uho In poklical Je župnika k sebi.
PtfUi je r**.M ga je vpraAal. "kar pripovedujejo o tdbI, sin
mej?" Župnik Je odgovoril: "NaAa fars je ravna, svetost, pri nas ne raste trta . . , tako moram pač v Mih vlivati žga nJeM	o 4
"Sin moj! To vendar pe gre!" "Poskusil sem, svetost. Slo ia."
POLOM"
K**<
ROMAN IZ VOJNE L. 1870*1
ÊMILE ZOLA	r:	Prelotil VLADIMIR LEVSTIK
(Se nadaljuj«.)
Ali ne ohranja zgodovina atrmenja nad marsikaterim nepričakovanim preobratom? In Rochas, vrag v človeški podobi, je dodajal, da je Bazaine m maršu in da ae ga nadejajo še pred nočjo: o, vest je bila zanealjfra, ima jo od nekega getleralskega adjutanta. . . Dasi je iztegnil roko proti Belgiji, ko je hotel pokazati cesto, po kateri pride Bazaine, vendar se je Maurice radovoljno izročil enemu tistih pri-. jemu lahkoupnoati, ki brez njih nI mogel živeti, češ, nemara vendarle bije ura maščeva^ nja.
"Cemu pa čakamo, gospod poročnik?" ae je osmelil vprašati. "Zakaj ne gremo naprej T
Rochas je akomizgnii, kakor da bi hotel reči: nimam povelja 1 Nato, po premolku, je vprašal:
"Ali je kdo videl stotnika?"
Nihče ni odgovoril. Jean se je spominjal, da ga je ponoči videl odhajati proti Sedanu; toda pameten vojak ne sme izven alužbe nikdar videti poveljnika. Molčal je, a tisti hip se je okrenil in zagledal senco, ki se je bližala ob živi meji.
"Tam prihajal" je dejal.
Zares je bil stotnik Beaudouin. Presenetil jih je vse s korektnostjo svoje obleke, s skr-tačeno uniformo in nsvoščenimi čevlji, ki so se hudo razlikovali od poročnikovih. V njegovih belih rokah in navihanih brkih, in v rahlem parfumu perzijskega bezga, ki je sporni-njsl na dobro opremljeno toaletno sobo lepe ženske, je bilo vrhutega nekaj koketnega, kakor od galantne skrbnosti.
"Glejte ai no!" je zarežal Loubet. "Sotnfk je torej vendarle našel svojo prtljago!"
A nihče se nt" smejal, ksjti vsi so vedeli, da ni prijeten gospod. Sovražili so ga, ker je držal moštvo vselej čim najdalje od sebe. Ro-chas ssm gs je imenoval ošabneža. 2e izza prvih porazov je hodil ves pobit. In nesreča, ki so jo videli vsi naprej, se mu je zdela pred vsem nspotns. Prepričan bonapartist z najlepšimi nadami o karijeri in gotov protekcije mnogih salonov, je čutil zdaj, kako se njegova sreča pogreza v tem blatu. Pripovedovali so, ds ima prelep tenor, ki se mu ims že mnogo zshvaliti. Neraiborit sicer ni bil, dasi ni ra-._ zumel ničesar o svojem poklicu; hotel je le u-gajatl, in če je trebalo, je bil tudi zelo hraber, a brez prevelike gorečnosti.
"Kskšna megla!" je dejsl kratko, vesel, da je zopet našel svojo kompanijo, ki jo je isksl še pol ure* v strshu, da je zašel.
Takoj nato, ko je vendar že enkrat dospelo povelje, sa je pomaknil bataljon dalje. Novi valovi megle ao se bili morsli dvigniti iz Meu-se, kajti maršlrali so skorsj tipsje v temi, sredi belkaste ros$. padajoče kakor droben dež. Polkovnik de Vineuil se je mahoma pojavil na križempotju, nepremično sedeč na avojem konju, velik in bled kakor kip brezupnosti; žival ae j« grosila v jutranjem hladu in je stala a široko odprtimi nosnicami, obrnjena v stran, kjer ao grmeli topovi. Dvajaet korakov zadaj' je plapolala polkova zastava, vzeta iz svojega toka, ki jo je nosil podporočnik-zastavonoša; v mehkem-belem hlapu tega kakor zasanjanega neba je bila podobna sliki slave, ki drhti in izginja. Od zlatega orla je tekla voda in trobar-vena svila, začrnela od dima, preluknjana od starih ran, vezena z imeni zmag, se Je zdela, kakor da prebledeva; edini križ častne legije, privetan na zastavln trak, je pošiljal v to za-briaanost živi lesket svojih emaljastih tramov.
Zastava in polkovnik sta izginila, potoplje-
na pod novim valom megle, bataljon pa je korakal vse naprej, na da bi vedel kam, kakor v globino čudne, vlažna mase. Spustili so se bili po nekem bregu navzdol, in zdaj ao marši-rall po ozki poti navkreber. Takrat se je za-slišalo: "Stoj!" Ustavili ao aa, puško ob nogi, rame obremenjena a telečnjakom, in prepovedano ae je bilo ganiti; a videlo ae še vedno ni, niti na dvajset korakov pi bilo možno razločiti obrazov. Ura je bila sedem, zdelo se je, da grme topovi bliže, in nove baterije so streljala onostrsn Sedana, čimdalje manj oddaljene od njih.
"Oh", je nenadoma dejal seržant Sapin Je-anu in Mauricuž^jas bom danes ubit."
Izza budnice še ni bil odprt uat; obraz se mu je pogrezal v zamišljenost: tako je stal s svojo suho postavo, velikimi, lepimi očmi in majhnim, koničastim nosom.	*
'Takšna misel!" je vzkliknil Jean. "Ali je mogoče reči naprej, kaj se bo človeku zgodilo? Saj veste, krogla ne čaka nikogar in čaka vseh."
Toda seržant je odkimal z glavo in zmajal kakor v popolni gotovoati. .
"Ah, zame je tako gotovo, kakor črno na belem . . . Danes bom ubit."
Več glav se je okrenilo proti njemu; vprašali so ga, če se mu je sanjalo. Ne, ni se mu sanjalo; samo čutil je, smrt je bila blizu.
"In to me vseeno jezi, ker sem se hotel ženiti, kadar bi se vrnil it vojne."
Njegove oči so se zaiakrile iznova, spet je videl svoje življenje. Sin majhnih branjevcev v Lyonu, razvajen od matere, ki jo je bil izgubil, je ostal pri vojakih, ker se ni mogel sporazumeti z očetom. Odkupil se ni, saj se mu je vse studilo; ostal je v polku. Med nekim dopustom se je nato zaročil s sestrično ter nanovo prevzet veselja do življenja zasnoval z njo vred srečni načrt, da z groši, ki ao ji bili namenjeni v doto, ustanovita trgovino. On je bil šolan človek, znal je pisati, brati in računati. Ze leto dni je živel samo veselju te bodočnosti.
- Zgrozilo ga je, stresel se je, da prežene trdovratno misel, in s svojim mirnim glasom je ponovil:
"Da, nerpdno je; danea bom ubit."
Nihče nI več govoril, Čakanje se je nadaljevalo. Vedeli niso niti, aH obračajo aovražniku hrbet ali obraz. Negotovi šumi so včasih prihajali is megle, iz neznanosti: drdranje koles, teptanje tolpe ljudi, in oddaljeni peket konj. Bila so gibanja čet, ki jih je zakrivala megla, razvijanje 7. armadnega zbora, ki je ravno zavzemal bojne postojanke. Toda že nekaj časa se je zdelo, da prihaja para lažja, nego je bila prej. Cunje so odletavale kakor mušljln, odkrivale so se proge obsorjs, dasi še kslne in mračno modre kakor globoka voda. V eni teh jasnih lis so se videli kakor truma pošastnih jezdecev mimojezdeči polki afriških lovcev iz divizije Margueritte. Trdno sedeči na sedlih, v vojnih jopičih, s širokimi rdečimi pasovi, so prigsnjali svoja konje, suhe živsli, napol izginjajoče pod raznovrstno prtljago. Prihajal je škadron za škadronom; in vsi, prihajajoči iz negotovosti, vračajoči se v negotovost, so se zdeli, kakor da se razlivajo pod tistim drobnim dežjem. Očividno so bili v napotje, in ao jih pošiljali dalje kam, ker niso vedeli čess početi s njimi, kakor se je godilo že izza prlčetka vojske v vseh rečeh. Rabili so jih komaj kot raz-glednlkc, in jadva ae je razvijala bitka, že so jih pošiljali is doline v dolino, dragocene in nerabne obenem.	(Dalje prihodnjič.)
Opazke iz današnjih dni
A. Zaits
To prfimmfatto vremt!
It's nice today, it's cloudy, it look* like rain. Ali (»o naše. ko se srečamo z našimi: Je lep dan,
je oblačno in bo dež. Kdo neki bi mogel pričeti drugače vsakdanji pogovor te dni? Vreme porabimo kot nekak ključ za pogovor z onimi, s katerimi se hočemo kaj več pogovoriti. Za druge pa. da a tem nekoliko podaljšamo naš običajni "hello". Besede o vremenu izgovarjamo kar tja v en dsn brez potrebe, kajti, kadar It* lepo, to itak ve tudi oni, s katerim s* srečaš, in če dežuje, dežuje, pa <e mu ti pripoveduješ alt ne, tako bi čisto brez škode Ishko pozabil na tako pripovedovanje. Arnpsk. n čim naj nadomestimo, s Čim bolj priročnem,, je sevata drugo vprsAsnje in trn menda najboljše, da ostane pri t»m.
Vrssih sem mislil, da ima vreme neke vainosti, to je lepi» vreme, le ze kmeta, ki ima pok<»še-no seno m bi gs rad posušil. Zs perica, ki Iti rade |mm»u4iW» |»en-lo, ps ni teko. Dane» «em nadel, ds ima vreme veliko važnost tudi za kaj drugega, na primer sa business. Našel sem nekaj IS la-
stnih izkušenj, nekaj sem ps po-1 Lep in jasen dan se pokaže do-bral od drugih, katerim tudi ni I brega tudi v neki drugi obrti.
bilo vseeno, kakšno vreme je danes ali jutri.
Pričel bom s lepim vremenom, katerega je gotovo vsakdo veaei, najbolj pa tiati, ki imajo v svoji obrti dobiček od nJega. Med te prav lahko štejem gostilničarje, ki so še bolj veseli, posebno v poletnem čaau, če je poleg že običajne vročine tudi tista neznosna sopara, ki privleče psu jezik iz gobca in ko Iščeš in iš-češ prostora, kjer bi se ohladil. Ob takih dnevih pač ne (hiš šel mimo tam, kjer "Bog moli roko ven." ln ko prideš notri, ne In>š zadovoljen z-eno merico, temveč boš isto podvojil, če ne pot rojil. Ker taka vročina ali sopara potipa tudi druge, ne »amo tebe, boš našel tam veliko druščino. V druščini pa ure beže. Nekaj časa štejaš onega, dva tri. |M>tem pa rečeš: "Ej. kaj bi, naiij. «aj vidiš, da Je prazen!"
(••»stilnkar naliva, toči in teka »em ter tja za baro. Sodčki se prazne in v registru rastejo številke. Tudi njemu je vroče, sa kar ae pa ne zmeni; želi al le. da bi vročina jutri ali pojutrišnjem ne popustila. Da bi ne postalo hladno in kislo vreme, ob l-Mit-rt-m mora poslušati zabavljanje, da nima dobrega piva. katerega pa ne morejo prehvali-ti <»b vročem in soparnem dnevu!
"Morebiti je pisemce ™ je menila gospa AgnerS
Seveda —. tukaj jef-"Sem z njim!" Klingenschmidt je po-u,
ji mali ovoj skoraj ¡«{¡¡H Hlastno ga je odprl, poji, supel strmel v poseUiico , ji roki.
"Pusti me pogledat, & M ganila T' je rekla gospa a stopila poleg njega in m„, dala čez ramo. "Da, koj sem si mislila. Hviit' dolf, to je bilo lepo od teb si mislil na najino roke. zabil ,
* najino obletnico Mislila sem že, da ^
Zupan Harry P. L. Cain v Tacomi, Wash, prostovoljci.
pregleduje enoto zbora domače obrambe, ki ga tvorijo
Dober je za gasolinske postaje in to poaebno ob lepih nedeljah, pa bilo poleti ali pozimi, če ni preveč snega. Ko sediš takole pri oknu pozimi in gledaš ven na cesto, po kateri drve avtomobili, ne boš dolgo sedel, ako imaš kaj vozila, da bi te ne isvabilo v garažo in potem na cesto. Sosedovi so šli veri. zakaj bi ne šli tudi mi? Pa ustavljajo na gaso-linski postaji sa gasolin in olje. Kadar greš takole ven za zabavo in brez cilja, navadno ne naročiš samo en« ali dveh galon. smpak ti dajo svobodo, ds napolniš posodo, kar se tako lepo sliši v gasolinaki obrti. Komaj ai gotov i enim. je zadaj že drugi. "Pill it up" in U točiš in točiš, poleg tega pa želiš, da ne bi bilo lepega vremena, lepe nedelje nikdar kondb.
To pa sta samo dva odlomka lepega vremena, o katerima imam nekaj iskušnje jas sam. Nedvomno je še nedteto drugih
obrti, ki so v veliki meri odvia-;bo odmerjeno r In prima za I je
Z. #Pi!Vii"11* <n beaede d*, prav tako vroči kmetu, «no
its nice today pomenijo ma- , feVe, druge z desne strani, lo več kot samo običajni priv* Turški poeeatnik. kl je ravno -ek pogovoru. Nasprotno pa t«- šel mimo. vpraša nekega gtedal-di slabo vreme In dež ni bret vpliva na obrt. So ljudje, kl ae dežja in slabega vremena vesele Tudi glede tega vam lahko postrežem s dvema primerama.
Evo ju: Ob čaau najlepših dni
poletja, ko ae vesele gostilničar ji in trgovci svojega dobička, jo je po hodniku primahal možiček srednjih let s krošnjo na hrbtu in zvončkem v roki. Zvonil je, kakor bi šel katerega obhajat in se potil, da je puščal sled na pločniku. Bil je "marelar". Ogovoril sem ga s tisto običajno, da je lepo in vroče, pa je skremžil obraz: "K vragu s takim vremenom I Vse mesto sem že prehodil, ne da bi bilo kaj zaslužka.
Kdo neki bi se v takem vremenu spomnil na marelo, ko že ni bilo dva meseca nobenega dežja. Prijatelj jaz potrebujem dežja, pa magarl vsak dan in ne auhega vremena in solnca. Sim-patiziral sem z njim in ga tolažil, da pridejo vlažni in deževni dnevi na jesen. "Kaj mi to pomaga," j« odgovoril. "Od česa naj živim do tedaj, kajti jedel bi rad vsak dan?"
Preko ceste imam soseda čevljarja. ^Mlad poba je še. Nekaj mesecev, predno sem prišel v ta kraj, se je oženil in sedaj skušata napraviti življenje s krpanjem obuče. Tudi on se mi je potožil čez lepo vreme. Pa kaj Ima vreme opraviti s tvojo obrtjo, sem ga vprašal. Kaj ima vreme opraviti z mojo obrtjo?, se je začudil. "You'd be surprised, če bi bil čevljar". Ob lepem in suhem vremenu, je nadaljeval, se nihče ne opomni na luknje v podplatih. Treba je dežja in mokrote, pa mi jih prinesejo! Da bi bilo vsaj vsakih par tednov nekaj luž na pločniku preko poletja, pa bi bilo!
Tudi tega /tem Ublažil z jesenjo. Pridejo deževni dnevi, pa boš imel dela dovolj. "Pa kaj bom do takrat?" je bilo vprašanje.
Čakaj, kakor čakam na spremembo jaz, sem mu odgovoril. Ni bil zadovoljen." Ko so v jeseni prišli deževni dnevi in so ljudje čutili luknje v podplatih, sem mislil, da je prišla prospe-r i teta k čevljarju. Nesel sem mu tudi jaz svoj par, ki je čakal dežja.
"Tvoje še popravita" je rekel, "Jutri pa grem v tovarno, kjer sem dobil delo in se požvižgam na vso lepo in grdo vreme Cevi jar na je sedaj zaprta.
Nedavno sem zaslišal zopet zvonček. Prišel je naokrog marelar vesel in zadovoljen dežev ne sezone. Kdo pravi, da nima to prešmentano vreme, čez katerega zabavljamo aleherni dan, svoje dobre in alabe strani? -—
I HUMOR
Kmet In pop al razlagata «van gtlij
Kmet je srečal popa in ga vprašal:
. "Ali še zmerom trdiš tiato, kar si včeraj razlagal v cerkvi: "Ce te kdo udari v desno lice, mu nastavi še levo?"
"Ničesar ne morem pride jat i in ničesar zanikati," je odgovoril pop, "tako uči evangelij !**
Kmet je to izrabil—že dolgo je imel popa na piki—In je krepko primasal popu d*» zaušnici, eno t lev«, drugo z desne strani. Nato pop:	t
"Dobro. Vendar pa piše tudi: "Kakor boste merili, tako vam
ca:
"Kaj ae pa tu godi? Kaj poče-njaur
"Nič posebnega, gospod," j« odgovorila priča, "samo evangelij ai razlagata."
Šopek rdečih vrtnic
Napisal P. E.
Otroci, kakor znano, vse opatijo. Tako sta tudi Maks in Elizabeta že zgodaj opazila, da je bila njuna mati danes drugače razpoložena kakor sicer. Zdelo se jima je, kakor da bi na nekaj čakala — na kakšno presenečenje, na nekaj prijetnega, nekaj razveseljivega . . .
In ko se je potlej okrog poldneva oče vrnil iz pisarne domov, sta opazila v načinu, kako je gospa Agnez pričakovala njegov vstop v jedilnico, skrivno napetost, kakor da bi se moralo zdaj pa zdaj pripetiti nekaj nenavadnega.
A nič nenavadnega se ni bilo zgodilo. Rudolf Klingenschmidt je pozdravil svojo ženo nekoliko hlastno in razstreseno kakor zmerom, poljubil je svoja otroka, se zanimal za njim napredek v šoli, spregovoril nekaj besed o slabem vremenu in o~neprijetnih dogodkih v pisarni, potlej pa meni nič tebi nič sedel za mizo in razgrnil prtič.
- Jedel je kakor vse druge dni, ne da bi posebno pazil nato, kaj je zmetal vase. Nato je popil svojo kavo, si prižgal smotko, bral opoldnevnik, potlej se začel pa kmalu pripravljati, da bi odhi-tel odtod.
"Rudolf", je tisti trenutek dejala njegova žena,. "daj mi eno svojih posetnic. Rada bi izmenjala napis na naših vratih."
Klingenschmidt je nekaj časa brskal po svojih žepih, izvlekel naposled listnico na dan, spet po njej brskal nekaj časa, in nazadnje res našel posetnico. Izročil jo je gospe Agnezi in površnim pozdravom zapustil stanovanje, da bi se »pet podfekproti (pisarni.
Gdspa Agneza se jewsmehljala za njim in otrokom se jé dozdevalo, kakor da bi se v tem smehljaju zrcalilo majhno razočaranje—ki ga je sicer junaško prenašala in skrbno skrivsla, ki ga pa kljub temu ni popolnoma skrila dvem parom bistrih oči.
.Zato je bila pa mati tisti večer živshno, premeteno razpoložena. Vesela kakor že dolgo ne, kakor da bi se že vnaprej veselila posrečene šale, je skupaj s služkinjo brskala po kuhinji, in prav tej njeni dobri volji je bilo pripisovati, da je bila večerja v veselo presenečenje Maksa in E-lizabete, sestavljena iz vrste posebnih slaščic.
Skoda, da oče niti nenavadne večerje ni opazil. Jedel je sicer z očitnim tekom, a z nobeno besedo ni izrazil presenečenja ali zadovoljstva.
Oče je bil pač tako strsšno raztresen — zmerom z mislimi povsod drugod kskor tsm, kjer! je bil dejsnsko! Tudi to otroko-ms že davno ni bila več skrivnost in zato sta se tudi kljub spoštovanju in ljubezni, ki sta jo v bistvu občutila do svojega očeta,, pogosto na akrivaj notčevala iz te njegove slsbostl.
Služkinja Marija j« pravkar prinesla na pogled izredno okusen in prav tako dobrodišeč jabolčni zavitek na miio, ko je na vratih pozvonilo.
Goepod Klingenschmidt j« zamuden pogledal
"Obisk T je vprašal. "Tako poano «večer?"
Msrija je izginila ln s« minuto posneje vrnila s velikim šopkom rdečih vrtnic v rokah.
"Za milosti j i vo goeçoT je dejala in izročila šopek gospe Agnezi.
Ca k bil doslej goepod Klingenschmidt raztresen in ne prav tri stvari, ae j« zda i to aa mah
in temeljito spremenilo.. Njegovo
Čelo se je nagubalo, v jezne gube. Skozi ostro steblo svojih naočnikov je strmel zdaj v šopek, zdaj v zmedeno služkinjo.
"Kdo je prinesel te cvetlice?" je dejal z glasom zaslišujočega preiskovalnega sodnika.
"Tekač iz cvetličarne tu nasproti," je Marija tiho odgovorila. "Za gospo Klingenschmidto-vo, je rekel, drugega nič ^. ."
"Zdi se mi, da se sploh ne čudiš, Agnez!" je zaklical Klingenschmidt. 'Ti pač prav dobro veš, od koga izvirajo cvetlice?"
"Lahko si mislim," je odvrnila gospa Agnez m se zagonetno veselo smejala.
"Tako? Lahko si misliš! Na dan s tem — kdo si je drznil moji ženi, moji ženi, poslati rdeče vrtnice?"
"Najin poročni dan .. » jecljal Klingenschmidt in
na lopem rdeč ko kuhan ra do ušes.
Gospa Agnez se je zag^ in ga poljubila. Služkinja« ja se je nasmehnila. Otroka, nista prav razumela, za ki prav za prav šlo, a sta ae k temu na vse grlo smejala.
Naposled se je zasmejal ( gospod Klingenschmidt, mn je nekaj o "dobrem nauku" "prihodnjič bom pazil" jR, splošno živahnostjo so poji zavitek do posla
jabolčni mrvice
IŠČE SE samski izurjeni čevljar, s* plačo se pogovorimo, takoj ns delo. Moj naslov je l TIN KA8IC, P. O. Montkelo, In
H«
Stilno! Sprej«
Ali ste že naročili Prosvet« Mladinski list avojem u priJaH ali sorodniku v domovin«? % edini oar trajne vrednosti, U za mal denar lahko pošljete n eem v domovino.
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
»padajoča delt
Tiska vabila za veselica in shode, vizitnice, čagmk* knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskes, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugik
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI

Vsa pojasnila daje vodstvo tiskam« Cene smerne, anijsko delo prve erste
Pišite po informacij« na naslov:

S.N.P.J. PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tam s« dob« na Željo tudi vsa astmeaa pojasnile
CHICAGO, ILL.
NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVEË
P« sklep« U. redna konvencija se lahke «sreči aa Mst Preereleh Prišteje adaa. dva, tri. Mri sli prt élaaov is mm dmiisa k esi ear* aiaL Uat Prosvets staae aa vsa enako, aa êtane all «eëlsse M * • eno letno aarotaia*. Ker pa élaai I« plačajo pri aeesanets 11* » Udnik. m jim u prilteje k naročnini. T«r«J s«dsj ai varoka. re& à 1« Uat pesdrag sa ¿lane SNPJ. Uat PreaeeU je vaša lastatas k gotov« J« v vos ki droits! nekdo, Id M rad «tal Uat vssk dsa.
Pojasail« :—Vselej kakor hitro katari tab Osnov preneha biti Bm SNPJ, sli ¿e se preseli proč od drožine la bo lahteval earn svoj tt* te<h»ft, bodo moral tisti élan Is dotične draiine, kl Ja tako sko»» naročena aa dnevnik Proavata, to takoj natnsniU «pravniitTo H«* ia obenem doplaêati dotiéno vsoto lista Proavata. Ako tags a« tedaj mora apravniitvo mižati datum ta t« vsoto naročniku.
Cava Usta Prosvete 1«:
Za ZdroL drisro Is Ksssdo NN Z« Clear* fa Chicago je... *7*
1 ^a^rft 11« eeeeaeeeeeaa 4eM	f* tiMI a a e e e e e e e a e e e • gj| j
S ilArfBa Im. eeeeeeeeaa* ljl§	9 li^Mkâ Hi ••eeeaeeeaea* jjj^ I
S tednika 4 tednike
I
i.........
In. <•«*...■••• lo............
. m. ..••«•
lJt ali-
la.. la., la.
m
lM

li polnita «podaji kapa«. pH left! te p«treha« mto Sesarjs aH * Order v pisma Im si Marotte Preseeta, Hat. M |a vaša laetslss.
PR08VFTA. SNPJ. * MS? S«. La wads le Ava. cmcmc* m
PriMeno poiiljam «aročnina sa Ust Proseeta vest« ........
I» I®®* ••••••••»»••••««••••••••••••••••• .Û. droit ve M..»*"
Najin«	--..,,„
risette tednik I« ga pHpMite k a»* ««roMsd ai eiedeAk »•le drattaes
D«»......,.,...........................'..«CL droites M.......
•)••••••...................................CL •aiNa •>•••••*.
4).........................................Ci dralte. ..........
•).......................................droitvs ..........
Maaie............................... Drlaro................