363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 363–377
Mateja Ratej
Mestna hranilnica v Mariboru v dvajsetih letih 20. stoletja –
predmet sporov ob~inske politike
Mestna hranilnica v Mariboru (do leta 1918 se je imenovala Ob~inska hranilnica) je bila
ustanovljena 14. decembra 1858 na pobudo ‘upana Otmarja Reiserja in po sklepu ter jamstvu
mestne ob~ine.1 Ob~ine so ustanavljale regulativne2 hranilnice, da bi si zagotovile kreditni
vir za uresni~evanje svojih nalog, za katere niso zadostovala sprotna sredstva.3 Kot nem{ki
kreditni zavod je hranilnica do razpada Avstro-Ogrske onemogo~ala okrepitev gospodarske-
ga polo‘aja Slovencev v mestu, saj so imeli slovenski kreditni zavodi svoje stranke predvsem
v mariborski okolici.4 Pomen regulativnih hranilnic je po prvi svetovni vojni zaradi pojava
ve~jega {tevila bank, ki so navezale nase podjetnike, na splo{no upadel.5 Tudi Mestna hranil-
nica v Mariboru je do‘ivljala krizo poslovanja zaradi visoke inflacije in nalo‘b v vrednostnih
papirjih in vojnih obveznicah, ki jih je avstrijska dr‘ava izdajala serijsko za pokritje stro{kov
vojne. Nem{ki upravni odbor hranilnice je tik pred zlomom dr‘ave vpla~al zadnja delna
zneska vojnega posojila in s tem za celo desetletje obremenil poslovanje Mestne hranilnice,
saj so vojne obveznice po razpadu Avstro-Ogrske izgubile vso vrednost.6 Nem{ki komitenti
so za~eli mno‘i~no zapu{~ali zavod (tudi do 300 oseb dnevno), kar je povzro~alo pretrese v
njenem poslovanju, dokler ni s pomo~jo drugih denarnih zavodov izpla~ala dvigajo~ih vla-
gateljev in si hkrati pridobila zaupanja slovenskih var~evalcev.7
Nesoglasja v zvezi s spremembami pravil Mestne hranilnice in kadrovske zamenjave v
njenem upravnem odboru so po slovenskem prevzemu povzro~ala poglavitno zavoro v poslo-
vanju. Ta je bila posebno izrazita v obdobju od prvih ob~inskih volitev 26. aprila 1921 do
uvedbe diktature 6. januarja 1929. Politi~ne stranke v ob~inskem svetu8 so se po volitvah leta
1 Pokrajinski arhiv Maribor (dalje: PAM), fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v
Mariboru, 25. 3. 1920, str. 1; Kosar Vojteh, Mestna hranilnica v Mariboru, Maribor 1989 (dalje: Kosar), str. 1 in 9.
2 Ime izvira iz zakona ’Hranilni{ki regulativ’ (Sparregulativ) iz leta 1844, ki je opredelil pogoje ustanovitve,
notranjo strukturo in na~in delovanja tovrstnih hranilnic. Lazarevi} @arko, Prin~i~ Jo`e, Zgodovina slovenskega
ban~ni{tva, Ljubljana 2000 (dalje: Lazarevi}, Prin~i~), str. 23.
3 Prav tam.
4 Leskovec Anto{a, Razvoj gospodarstva v Mariboru 1752–1848, v: Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor
1991 (dalje: Leskovec, Razvoj gospodarstva), str. 399–400.
5 Lazarevi}, Prin~i~, str. 26 in 135.
6 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Ravnateljstvo, Poro~ilo o poslovanju in ra~unskem zaklju~ku
za leto 1919, v: Ra~unski zaklju~ek Mestne hranilnice v Mariboru za 58. upravno leto 1919, str. 1; PAM, fond:
Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VI. redni seji ob~inskega sveta, 11. 5. 1926; Lazarevi},
Prin~i~, str. 26 in 141.
7 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4,
Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 26. 10. 1926; Kosar, str. 13–14; Leskovec, Razvoj go-
spodarstva, str. 399–401.
8 Za uveljavljanje pravice nadzora nad ob~inami so imele dr‘avne oblasti v izjemnih primerih pravico do razpusta
ob~inskega zastopa. V takem primeru je teko~e zadeve do volitev vodil gerent in dodeljeni sosvet – v Mariboru je bil
ob~inski zastop tako od 2. januarja 1919, ko je bila nem{ka ob~inska uprava iz rok ‘upana dr. Hansa Schmidererja
predana vladnemu komisarju dr. Viljemu Pfeiferju, do ob~inskih volitev 26. aprila 1921 sestavljen iz imenovanih (in ne
voljenih) ~lanov iz vrst Nemcev in Slovencev. V tem ~asu se je imenoval mestni sosvet, po volitvah pa mestni ob~inski
svet. Peni~ Lojze, Konec avstrijske oblasti v Mariboru 1918–1919, v: ^asopis za zgodovino in narodopisje, {t. 1–2/
1979, str. 389; @ontar Jo‘e, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, str. 604.
364 M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
1921 uspe{no konsolidirale in se pri~ele boriti za politi~no prevlado v mestu, diktatura pa je
leta 1929 predruga~ila dr‘avno in ob~insko upravo; razen tega so na spremembo razmerij
med politi~nimi elitami in gospodarskimi subjekti v tem ~asu vplivale tudi posledice svetov-
ne gospodarske krize.9
Delovanje Mestne hranilnice je bilo v 20. letih prej{njega stoletja tesno vezano na fluk-
tuacijo mo~i politi~nih strank v dr‘avi, ki se je skorajda zrcalno odra‘ala v sestavi upravnega
odbora hranilnice.10 V skladu s ’Pravili Mestne hranilnice v Mariboru’ (dalje: Pravila) iz leta
1920 je Mestno hranilnico upravljal ob~inski svet, 16-~lanski upravni odbor hranilnice (izvoljen
od ob~inskega sveta) in od upravnega odbora izvoljeno 7-~lansko ravnateljstvo. V pristojnost
ob~inskega sveta je sodil {e vpogled v hranilni~no blagajno, izvolitev preglednega odbora
hranilnice, odobritev sklepov upravnega odbora glede gradnje poslopij ali nakupa posestev
iz sredstev rezervnega sklada, sklepanje o porabi ~istega dobi~ka hranilnice, sklepanje o
razpustu zavoda in potrditev morebitnih sprememb pravil hranilnice. Spremembe je dokon~no
odobrila nadzorna oblast,11 to pa je bila do julija 1921 De‘elna vlada, od 2. avgusta 1921
Pokrajinska uprava in od januarja 1924 veliki ‘upan v Mariboru. Vidovdanska ustava je funkcijo
vrhovnih nadzornikov nad gospodarstvom oz. financami v oblasteh dolo~ala ministrstvu za
finance in Glavni kontroli v Beogradu kot vrhovnemu ra~unskemu sodi{~u. Od februarja
1927 so imeli veliko pooblastil na finan~nem podro~ju v oblasteh tudi oblastni odbori, od
januarja 1928 pa oblastne kontrole – ekspoziture Glavne kontrole v Beogradu – ki so izvajale
finan~ni nadzor nad delovanjem oblastnih organov, uradov in zavodov.12 Zastopnik nadzorne
oblasti v hranilnici je bil gerent ali vladni komisar, posredni{tvo v odnosih med hranilnico in
mestno ob~ino, posebno kadar je {lo za pravne zadeve, pa je izvajal hranilni~ni upravni odbor.13
Upravo Mestne hranilnice je iz nem{kih rok aprila 1919 prevzel ~lan Jugoslovanske de-
mokratske stranke Franc Irgoli~, ki ga je De‘elna vlada 7. marca imenovala za vladnega
komisarja in 4. decembra 1919 razpustila nem{ki upravni odbor hranilnice.14 V katoli{kem
taboru so pozorno spremljali njegovo poslovanje – Josip Leskovar15 je na junijski seji mest-
nega sosveta na vladnega komisarja mesta Maribor Viljema Pfeiferja naslovil vpra{anje o
pravnem razmerju med mestno ob~ino in Mestno hranilnico in o razmerah v zavodu po slo-
venskem prevzemu. Vladni komisar je upravi Franca Irgoli~a izrekel popolno zaupanje in
odgovoril, da pravno razmerje med ustanovama dolo~a hranilni~ni statut oz. pravila, katere-
ga prve delne spremembe so v mestnem sosvetu potrdili ob koncu leta 1919.16 Spremenjena
9 @ontar Jo‘e, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, str. 604; Lazarevi},
Prin~i~, str. 143.
10 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 1.
11 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 13,
15 in 17.
12 Stiplov{ek Miroslav, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljubljan-
ske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamen-
tarizma, Ljubljana 2000 (dalje: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem), str. 25, 41–42, 50, 53–54, 123, 178 in 477.
13 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 19.
14 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Ravnateljstvo, Poro~ilo o poslovanju in ra~unskem zaklju~ku
za leto 1919, v: Ra~unski zaklju~ek Mestne hranilnice v Mariboru za 58. upravno leto 1919, str. 1.
15 Josip Leskovar (1875–1965), pravnik in politik Slovenske ljudske stranke. V letih 1919–1926 je bil gerent
mariborskega okrajnega zastopa, leta 1920 vladni komisar mariborske mestne ob~ine, v letih 1925–1927 pa ‘upan
Maribora. Leta 1927 je bil izvoljen za predsednika oblastne skup{~ine in oblastnega odbora v Mariboru. Po uvedbi
diktature leta 1929 je kot komisar vodil oblastno samoupravo do njene ukinitve po razdelitvi dr‘ave na banovine.
Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1980–1991, 1. knjiga, str. 638; Mena{e Luc, Svetovni biografski leksikon,
Ljubljana 1994, str. 569.
16 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisniki sej mestnega sveta, 2. 6. 1919; PAM,
fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisniki sej mestnega sveta, 29. 12. 1919.
365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Pravila je De‘elna vlada potrdila 25. marca 1920, s ~imer so prenehala veljati pravila nem{kega
zavoda iz leta 191317. V 1. ~lenu so ~lani upravnega odbora opredelili naloge Mestne hranil-
nice, ki se niso razlikovale od tistih pred vojno: »… vsakemu, zlasti pa manj premo‘nim
ljudem v pospe{evanje delavnosti in var~nosti dajati priliko, nalagati prihranjeni si denar
varno kot kapital brez te‘ave in zamude ~asa na obresti in ga zopet dvigati, kadar ga potre-
buje, na drugi strani pa tako zbrane kapitalije plodnosno in ob~ekoristno vporabljati.«18
Po odstopu vlade v Beogradu konec februarja 1920, iz katere so izpadli ~lani Jugoslovan-
ske demokratske stranke, vstopili pa predstavniki Slovenske ljudske stranke, je padla tudi
De‘elna vlada Gregorja @erjava (Jugoslovanska demokratska stranka). Nasledil ga je Janko
Brejc iz Slovenske ljudske stranke, to pa je povzro~ilo prevlado Slovenske ljudske stranke
najprej v mestnem sosvetu v Mariboru in nato v Mestni hranilnici.19 Josip Leskovar je marca
na mestu vladnega komisarja za mesto Maribor zamenjal Viljema Pfeiferja,20 Franca Irgoli~a
pa je De‘elna vlada razre{ila gerentstva nad Mestno hranilnico 20. aprila. Mestni sosvet je
maja proti glasovom demokratskih poslancev potrdil novi upravni odbor hranilnice, ki so ga
sestavljali prista{i katoli{kega tabora z gerentom Vladimirjem Pu{enjakom.21
Franc Irgoli~ se je zaradi razre{itve in razpusta upravnega odbora Mestne hranilnice vlo`il
prito`bo na ministrstvo za notranje zadeve, ki je 13. februarja 1921 prito‘bo re{ilo v prid to‘nika.
Februarja oblikovana De‘elna vlada za Slovenijo s predsednikom Viljemom Balti~em (Jugo-
slovanska demokratska stranka) je Franca Irgoli~a 5. marca 1921 ponovno imenovala za geren-
ta hranilnice.22 Josip Leskovar je protestno odstopil s funkcije vladnega komisarja mesta Mari-
bor, saj so v Slovenski ljudski stranki ocenili, da je odlok ministrstva za notranje zadeve o
razre{itvi upravnega odbora Mestne hranilnice nezakonit, ker je posegal v pristojnosti De‘elne
vlade za Slovenijo.23 Za~etno besedilo 29. ~lena Pravil – »v slu~aju, da de‘elna vlada razpusti
odbor hranilnice …« – je pritrjevalo argumentu ~lanov Slovenske ljudske stranke v mestnem
sosvetu, vendar Pravila niso izrecno dolo~ala pristojnosti De‘elne vlade za razpust upravnega
odbora, ampak so vi{jo instanco najve~krat opredelila z ohlapnim formuliranjem »oblastveno
dovoljenje«, »nadzorna oblast« ipd.,24 kar je bila posledica kr~enja pristojnosti posameznih
de‘elnih vlad in pospe{ene centralizacije dr‘ave.25 Pristojni na ministrstvu so o~itek o nezako-
17 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Satzungen der Gemeinde Sparkasse in Marburg, 17. 1. 1913.
18 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 1.
19 ^ulinovi} Ferdo, Jugoslavija izme|u dva rata, Zagreb 1961 (dalje: ^ulinovi}), II. del, str. 289; Balkovec
Bojan, Prva slovenska vlada 1918–1921, Ljubljana 1992 (dalje: Balkovec, Prva slovenska vlada), str. 184–185.
20 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Dr. Pfeifer Vilko, Visoko~islani sosvet mesta Mari-
bor!, Maribor, 17. 3. 1920; Nova vlada – metla in grablje, Stra‘a, 27. 2. 1920, str. 1; Mariborske vesti. Dr. Josip
Leskovar. Odslovljeni vladni komisar g. dr. V. Pfeifer, Stra‘a, 8. 3. 1920, str. 3.
21 Vladimir Pu{enjak (1882–1936) teoretik za podro~je gospodarstva in politik Slovenske ljudske stranke. V
mladih letih je prestopil iz demokratskega v katoli{ki politi~ni tabor in bil leta 1920 izvoljen v Ustavodajno skup{~ino.
Pisal je v slovenskih katoli{kih politi~nih in gospodarskih ~asnikih, posebno v Stra‘i in Slovenskem gospodarju.
[kofijski arhiv Maribor, fond: Janu{ Golec, Spomini, str. 1480–1481; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–
1941, A[ 161, Zapisnik o seji mestnega sosveta, 20. 4. 1920 in 19. 5. 1920; PAM, fond: Mestna hranilnica v Maribo-
ru, A[ 3, Pro memoria; Tedenske novice. Mariborska mestna hranilnica, Slovenski gospodar, 20. 5. 1920, str. 5; Iz
Maribora. Mestna ali poprej ob~inska hranilnica, Stra‘a, 11. 3. 1921, str. 3; Slovenski biografski leksikon, 2. knjiga,
str. 604.
22 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, De‘elna vlada za Slovenijo, poverjeni{tvo za notranje
zadeve, Gospodu dr. Fran Irgoli~, Ljubljana 5. 3. 1921; De‘elna vlada za Slovenijo, poverjeni{tvo za notranje zade-
ve, Mestni hranilnici v Mariboru, Ljubljana, 5. 3. 1921; Iz Maribora. Novi vladni komisar, Stra‘a, 4. 2. 1921, str. 3;
Dnevna kronika. Slovo klerikalcev od Mestne hranilnice, Tabor, 11. 3. 1921, str. 2; Konec klerikalnega gospodarstva
v mariborski Mestni hranilnici, Slovenski narod, 12. 3. 1921, str. 3; Balkovec, Prva slovenska vlada, str. 185.
23 Nasilje demokratske vlade zoper mariborsko mestno hranilnico, Stra‘a, 14. 3. 1921, str. 1.
24 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 12.
25 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 36.
366
nitosti odloka zavrnili z utemeljitvijo, da je ministrstvo za notranje zadeve absolutna nadzorna
oblast poverjeni{tva za notranje zadeve pri De‘elni vladi za Slovenijo.26
Komentator Stra‘e, glasila Slovenske ljudske stranke na [tajerskem, je zapisal: »Vun z dr.
Irgoli~em iz Mestne hranilnice, da ne bo zavodu zopet v {kodo, kakor prej,«27 Franjo @ebot
pa je kot ~lan sosveta in prista{ Slovenske ljudske stranke vlo‘il interpelacijo na novega
vladnega komisarja mesta Maribor Iva Poljanca, v kateri je predlagal imenovanje 4 nadzor-
nikov, ki bi v ~asu gerentstva Franca Irgoli~a nadzorovali njegovo delo in med drugim zapi-
sal: »Na Mestni hranilnici je zainteresirana tudi mestna ob~ina, ker jam~i za vloge z dav~no
mo~jo, zato ji ne more biti vseeno, kako se v Mestni hranilnici gospodari. Premo‘enje Mestne
hranilnice je takoreko~ premo‘enje mestne ob~ine, polom Mestne hranilnice bi do mozga
pretresel tudi gospodarstvo mariborske ob~ine in Maribor~anov.«28 Mestni sosvet je na na-
slednji seji 17. marca 1921 izvolil 4-~lanski stalni odbor za nadzor nad poslovanjem Mestne
hranilnice, v katerem so bili Anton Jerov{ek29 (Slovenska ljudska stranka), Franc Voglar
(Jugoslovanska demokratska stranka), Franc Jarh (Narodnosocialisti~na stranka) in Viktor
Gr~ar (Jugoslovanska socialdemokratska stranka).30 [e v marcu je mestni sosvet po glaso-
vanju s tesnim izidom 11 : 10 sprejel predlagani novi upravni odbor hranilnice, ki se je v
potrjeni sestavi konstituiral sredi maja – poslanci Slovenske ljudske stranke in Jugoslovan-
ske socialdemokratske stranke so glasovali proti potrditvi predlaganega odbora.31
Po veljavni ’Uredbi o volitvi v ob~inska zastopstva v Sloveniji’, spremenjeni in dopol-
njeni februarja 1921, so bile ob~inske volitve 26. aprila 1921 proporcionalne.32 Volilna udele`ba
v Mariboru je bila okrog 70-odstotna; Jugoslovanska demokratska stranka in Slovenska ljud-
ska stranka sta dobili vsaka po 7 odbornikov v ob~inskem svetu, Delavska skupina (z Obzna-
no33 prepovedana Komunisti~na partija Jugoslavije) 4, Jugoslovanska socialdemokratska
stranka 13, Narodnosocialisti~na stranka pa 9 odbornikov. Novi mariborski `upan je postal
Viktor Gr~ar.34 Na konstitutivni seji ob~inskega sveta 8. avgusta 1921 so v nadzorni odbor za
26 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, De‘elna vlada za Slovenijo, poverjeni{tvo za notranje
zadeve, Mestni hranilnici v Mariboru, Ljubljana, 5. 3. 1921.
27 Iz Maribora. Dr. Irgoli~ predlaga samega sebe, Stra‘a, 1. 4. 1921, str. 3.
28 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o seji mestnega sosveta v Mariboru, 15. 3.
1921; @ebot Franjo, Interpelacija na vladnega komisarja g. dr. Poljanca v Mariboru, 15. 3. 1921.
29 Anton Jerov{ek (1874–1932), duhovnik in ravnatelj Tiskarne sv. Cirila. Ob prevratu v Mariboru je bil ~lan
Narodnega sveta v Mariboru, po njem pa ~lan mestnega sosveta v Mariboru. Na ob~inskih volitvah leta 1921 je bil
izvoljen v ob~inski in mestni svet. [kofijski arhiv Maribor, fond: Janu{ Golec, Spomini, str. 1252; Slovenski bio-
grafski leksikon, Ljubljana 1980–1991, 2. knjiga, str. 407–408.
30 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o seji mestnega sosveta v Mariboru, 17. 3.
1921.
31 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o seji mestnega sosveta v Mariboru, 29. 3.
1921; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestnemu magistratu v
Mariboru, 10. 5. 1921.
32 Uredba o izpremembah in popolnitvah uredbe o volitvi v ob~inska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 1920,
Uradni list de‘elne vlade za Slovenijo, {t. 20/26. 2. 1921, str. 123–125; Tajni{tvo Kmetske zveze, Ob~inske volitve
v Sloveniji, Slovenski gospodar, 3. 3. 1921, str. 1; Dnevne vesti. Nov ob~inski volilni red za Slovenijo, Stra‘a, 28. 2.
1921, str. 2; Ob~inske volitve, Slovenec, 30. 3. 1921, str. 1–2.
33 Obznana, vladna uredba, s katero je notranji minister demokrat Milorad Dra{kovi} 30. decembra 1920 pre-
povedal delovanje Komunisti~ne partije Jugoslavije, ki je na volitvah v konstituanto dosegla dobre rezultate in posta-
la nevarna vladnemu centralisti~nemu bloku strank. ^ulinovi}, I. del, str. 315–321.
34 Tedenske novice. Izid ob~inskih volitev v avtonomnih mestih Slovenije, Slovenski gospodar, 28. 4. 1921, str.
2; Poraz centralistov pri ob~inskih volitvah v slovenskih mestih, Stra‘a, 27. 4. 1921, str. 2; Politi~na poro~ila. Mari-
borske volitve; Dnevne vesti. Poraz klerikalcev v Mariboru, Stra‘a, 29. 4. 1921, str. 2; Izid volitev v {tajerskih
mestih, Slovenec, 27. 4. 1921, str. 1; Rezultati ob~inskih volitev, Tabor, 28. 4. 1921, str. 1; Klerikalni poraz v Mari-
boru, Jutro, 27. 4. 1921, str. 1; Volitve v Mariboru, Slovenski narod, 28. 4. 1921, str. 1; Pokrajinske vesti. Volitve
ob~inskih odborov v Celju, Mariboru in Ptuju, Kmetijski list, 28. 4. 1921, str. 2.
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Mestno hranilnico imenovali Antona Jerov{ka, Alojzija Slanovca (Jugoslovanska socialde-
mokratska stranka) in Rudolfa [ego (Narodnosocialisti~na stranka).35 Nadzorniki so 6. sep-
tembra pripravili poro~ilo in v njem predlagali temeljito strokovno revizijo v Mestni hranil-
nici in sestavo novih Pravil, ki bi ob~inskemu svetu omogo~ala ve~ji vpliv na Mestno hrani-
lnico po vzoru Mestne hranilnice v Ljubljani36; ob~inski svet je oba predloga sprejel.37
Franc [krlep, ki je v novembru in decembru 1921 opravil strokovno revizijo, ni odkril
ve~jih nepravilnosti v Mestni hranilnici – opozoril pa je na zastareli sistem knjigovodstva in
pomanjkljivo izobrazbo zaposlenih.38 Ravnateljstvo Mestne hranilnice, ki je o revizijskem
poro~ilu razpravljalo 8. marca 1922, je ugotovilo, da so bile pomanjkljivosti odpravljene in
je hranilnica medtem zaposlila »ban~no izve‘bano osebje«.39 Gerent je obvestilo o seji poslal
tudi ‘upanu Viktorju Gr~arju, v njem poimensko navedel nova uslu‘benca (Jo{ko Mar~an in
Janko Zorko) in ‘upana pozval, naj se »blagovoli v priliki« o kadrovskih spremembah oseb-
no prepri~ati.40 Kot se je izkazalo junija 1926, ravnateljstvo ni imelo sre~ne roke pri izbiri
novega kadra, saj je bil Mar~an zaradi hudih prestopkov in neupo{tevanja predpisov s skle-
pom disciplinske komisije odpu{~en, Zorku pa je bilo iz istega razloga za 6 let onemogo~eno
napredovanje.41
^lani upravnega odbora Mestne hranilnice so na svoji seji konec maja izrazili zadovolj-
stvo nad revizijskim poro~ilom, ker je dokument po njihovem mnenju dokazoval politi~ni
zna~aj napadov na Mestno hranilnico. @upan Viktor Gr~ar ni bil tega mnenja in je rezultate
revizije v dopisu pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju decembra 1922 ozna~il za »di-
rektno {kandalozne«.42 Tudi ~lan nadzornega odbora Anton Jerov{ek je ocenil, da je bila
revizija opravljena povr{no, in predlagal, da se upravni odbor Mestne hranilnice na~elno
izre~e o spremembi Pravil po vzoru Mestne hranilnice v Ljubljani in imenuje komisijo, ki bo
skupno z ob~inskim preglednim odborom sestavila nova Pravila. Upravni odbor oz. ravna-
35 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o 1. seji ob~inskega sveta v Mariboru, 8. 8.
1921.
36 Zakon o oblastni in sreski samoupravi je oblastnim samoupravam dajal pravico do ustanavljanja in vzdr‘evanja
lastnih kreditnih zavodov in hranilnic, kar je bilo pomembno predvsem pri izvajanju dolgoro~nih investicijskih del v
oblasteh. V ljubljanski oblasti je vlogo oblastnega denarnega zavoda 7. januarja 1928 po velikih prizadevanjih po-
slancev Slovenske ljudske stranke v oblastni skup{~ini prevzela Mestna hranilnica v Ljubljani. Veliki ‘upan ji je v
skladu s funkcijo potrdil pravila o delovanju, za kar pa Mestna hranilnica v Mariboru ni izpolnjevala pogojev, saj je
vlogo oblastnega denarnega zavoda v mariborski oblasti 10. novembra 1928 prevzela Ju‘no{tajerska hranilnica v
Celju kot Oblastna hranilnica mariborske oblasti. Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 52, 181, 198, 222,
229–230, 249, 289–290 in 330.
37 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Poro~ilo preglednega odbora mestnega ob~inskega sveta o
reviziji Mestne hranilnice v Mariboru, Maribor, 6. 9. 1921.
38 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Revizijsko poro~ilo, Ljubljana 20. 12. 1921.
39 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4,
Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 8. 3. 1922.
40 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestnemu magistratu; v roke gospoda ‘upana v Mariboru,
9. 3. 1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/
4, Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 15. 6. 1926.
41 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4,
Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 20. 4. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru,
A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 24. 4. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru,
A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 18. 6. 1926; Maribor. Nova suspenzija pri Mestni hrani-
lnici, Slovenec, 26. 4. 1926, str. 5.
42 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 31. 5.
1921; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat, Predsedstvo pokrajinske uprave za Slove-
nijo – v roke kraljevega namestnika, ministra gospoda Ivana Hribarja, Maribor, 9. 12. 1922.
368
teljstvo Mestne hranilnice sta sredi junija izrazila pripravljenost za pogajanja, vendar pa se ta
niso pri~ela.43
@upan Viktor Gr~ar je decembra 1922 v imenu ob~inskega sveta poslal pro{njo za spre-
membo Pravil v skladu s Pravili Mestne hranilnice v Ljubljani predsedstvu Pokrajinske upra-
ve za Slovenijo oz. pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju.44 Z razlago, da ni pravne
podlage za to, je bila pro{nja zavrnjena, saj je v skladu z veljavnimi Pravili njihovo spremem-
bo lahko predlagal samo upravni odbor hranilnice. ^lani ob~inskega sveta so na seji aprila
1923 za~asno sprejeli obstoje~e stanje, vendar (proti glasovom poslancev Jugoslovanske de-
mokratske stranke) sprejeli sklep, »da vztraja ob~inski svet nadalje na svojem preciziranem
stali{~u, in da bo tudi nadalje deloval na izpremembo pravil«.45 Vpra{anje spremembe pravil
je zaostriloa odnose med Mestno hranilnico in mestno ob~ino Maribor, kar se je kazalo pre-
dvsem v zavla~evanju postopkov, ki jih je bil ob~inski svet v skladu s Pravili hranilnice
dol‘an izvajati. Tako je na primer Ivan Rogli~ (Narodnosocialisti~na stranka) v ob~inskem
svetu maja 1923 odklonil sodelovanje njegove stranke v posebnem odboru za pregled bilance
Mestne hranilnice, ~e{ da s kolegi svétniki nimajo ~asa.46
V za~etku leta 1922 je v ospredje lokalne politike v Mariboru stopilo vpra{anje t. i. avstrij-
skih rent, ki jih je v vrednosti 8 milijonov kron kupila Mestna hranilnica. Po dolo~ilih mirov-
ne pogodbe iz Saint Germaina je bila Kraljevina SHS kot nasledstvena dr‘ava biv{e Avstro-
Ogrske dol‘na prevzeti del avstrijskih dolgov, zato je Zveza jugoslovanskih hranilnic Mestni
hranilnici v Mariboru oktobra 1920 predlagala zamenjavo predvojnih avstrijskih vrednostnih
papirjev za avstrijsko rento. Gerent Franc Irgoli~ je navodila upo{teval in brez vednosti ob~in-
skega sveta, a z dovoljenjem vlade, avgusta 1921 kupil rente ter s tem mo~no obremenil
poslovanje hranilnice.47 Na seji ob~inskega sveta 7. aprila 1922 so proti nakupu avstrijskih
rent ostro nastopili predvsem poslanci Slovenske ljudske stranke; Anton Jerov{ek je bil mnenja,
da je zadevo potrebno predati finan~ni oblasti, Karel Verstov{ek pa je predlagal odpoved
jamstva Mestni hranilnici s strani mestne ob~ine. Sprejet je bil predlog Josipa Leskovarja, ki
je upravnemu odboru Mestne hranilnice dolo~al 3-tedenski rok, v katerem je moral ta ob~in-
skemu svetu predlo‘iti dokaze o smotrnosti nakupa rente, kar pa ni bilo uresni~ljivo, ker
hranilnica po krivdi takratnega upravnega odbora ni imela nikakr{nih dokazov o obstoju
transakcije v svojih zaklju~nih ra~unih.48 Gordijski vozel je presekal upravni odbor hranilni-
43 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o nadaljevanju tajnih zadev 2. redne seje
ob~inskega sveta mariborskega, 7. 4. 1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji uprav-
nega odbora Mestne hranilnice, 31. 5. 1921; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922
do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4, Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 9. 6. 1922; PAM,
fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat; v roke gospoda @upana, Maribor, 10. 6. 1922.
44 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat, Predsedstvo pokrajinske uprave za Slove-
nijo – v roke kraljevega namestnika, ministra gospoda Ivana Hribarja, Maribor, 9. 12. 1922.
45 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o 7. redni seji ob~inskega sveta maribor-
skega, 11. 5. 1923.
46 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o 6. redni seji ob~inskega sveta maribor-
skega, 20. 4. 1923.
47 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Zveza jugoslovanskih hranilnic, Ljubljana 19. 10. 1920;
PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o nadaljevanju tajnih zadev 2. redne seje ob~inskega
sveta mariborskega, 7. 4. 1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru,
Mestnemu magistratu v Mariboru, Maribor, 25. 11. 1922.
48 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o nadaljevanju tajnih zadev 2. redne seje
ob~inskega sveta mariborskega, 7. 4. 1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922
do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4, Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice, 26. 10. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 27. 10. 1926.
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ce, ki je proti biv{emu upravnemu odboru vlo‘il od{kodninsko to‘bo pri Okro‘nem sodi{~u
v Mariboru, a od nje na pobudo svétnikov Slovenske ljudske stranke zaradi visokih sodnih
stro{kov in slabih izgledov na ugoden razplet za Mestno hranilnico maja 1923 odstopil.49
Anton Jerov{ek in Rudolf [ega sta v za~etku novembra 1922 znova pregledala poslo-
vanje Mestne hranilnice in ugotovila, da dolguje Franc Irgoli~ hranilnici ve~ji znesek, ki je
bil vknji‘en pri mariborskem lesnem podjetju. Predlagala sta njegovo razre{itev z mesta
predsednika upravnega odbora, vendar je Irgoli~ 3. novembra sam odstopil.50 O obto‘bah, ki
so se na ra~un demokratskega vodstva Mestne hranilnice pojavljale v katoli{kem ~asopisju
(posebno v Stra‘i51), in zaradi katerih so komitenti mno‘i~no dvigovali prihranke, so ~lani
upravnega odbora hranilnice razpravljali na seji 24. novembra 1922.52 Sku{ali so ograditi
poslovanje hranilnice od finan~nih nepravilnosti vladnega komisarja in odstopljenega ~lana
upravnega odbora, zato so poslali dopis ‘upanu, v katerem so med drugim zapisali: »Vljudno
prosimo, da blagovolite velecenjeni gospod ‘upan zastaviti ves Va{ upliv v za{~ito hranilnice,
da se omeji dviganje vlog, ker bi sicer morala hranilnica tirjati od svojih dol‘nikov denar,
kar bi utegnilo imeti ‘alostne posledice.«53 Strinjali so se, da kreditiranje vodstvenega kadra
hranilnice v prihodnje ne bo ve~ mogo~e, ob~inskemu svetu pa vendarle odgovorili, da so od
dela nadzornega odbora pri~akovali ve~jo objektivnost, ki je ta ni pokazal, temve~ je »posa-
mezne slu~aje presojal enostransko in strankarsko«.54 Na zadnji novembrski seji so ~lani
upravnega odbora sklenili ob~inskemu svetu predlagati, naj v nadzorni odbor ne imenuje
posameznikov, ki so zaposleni v konkuren~nih denarnih zavodih oz. so v tesni zvezi s ~asnikom
Stra‘a.55 Anton Jerov{ek, ki je o dogodkih v Mestni hranilnici govoril na decembrskem sho-
du Slovenske ljudske stranke, je kot ~lan nadzornega odbora zastopal stali{~e: interesi ob~ine
pred interesi strank.56
Vodstva Slovenske ljudske stranke, Narodnosocialisti~ne stranke in Samostojne demo-
kratske stranke57 so pred ob~inskimi volitvami leta 1924 v Mariboru sklenile t. i. Narodni
49 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 24. 11.
1922; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o nadaljevanju 7. redne seje ob~inskega
sveta, 18. 5. 1923.
50 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestnemu magistratu Maribor, Maribor, 4. 11. 1922; Me-
stna hranilnica v Mariboru, Mestni magistrat; v roke ‘upana, Maribor, 7. 11. 1922.
51 Iz Maribora. Demokratski la‘njivci; Dr. Irgoli~ v konkurzu!; Javno vpra{anje na Mestno hranilnico; Pro~ z
na~elnikom hranilnice!, Stra‘a, 6. 11. 1922, str. 3; Iz Maribora. Gospod ‘upan Gr~ar in Mestna hranilnica; Radovedni
smo kon~no; Ali so pri Mestni hranilnici vloge varne?; I{~e se nov predsednik Mestne hranilnice, Stra‘a, 20. 11. 1922,
str. 3; Iz Maribora. Mestna hranilnica v ob~inskem svetu; Kako dolgo {e bo obstala mestna hranilnica?; Nova hranilnica
v Mariboru, Stra‘a, 18. 12. 1922, str. 3; Iz Maribora. Gospodarstvo pri Mestni hranilnici; Mestna hranilnica, Stra‘a, 20.
12. 1922, str. 3; Klerikalni napadi na Mestno hranilnico v Mariboru, Narodni list, 24. 11. 1922, str. 2.
52 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 24. 11.
1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat, Predsedstvo pokrajinske uprave za Slove-
nijo – v roke kraljevega namestnika, ministra gospoda Ivana Hribarja, Maribor, 9. 12. 1922.
53 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Velecenjeni gospod ‘upan!,
Maribor, 16. 11. 1922.
54 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestnemu magistratu v
Mariboru, Maribor, 25. 11. 1922.
55 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 30. 11.
1922.
56 Iz Maribora. Na{ shod v Mariboru, Stra‘a, 20. 12. 1922, str. 3; Veli~astna manifestacija SLS v Mariboru,
Slovenec, 19. 12. 1922, str. 2; Politi~ne vesti. Shod SLS v Mariboru, Slovenski narod, 21. 12. 1922, str. 2.
57 Vsedr‘avna Jugoslovanska demokratska stranka se je marca 1924 preoblikovala v Samostojno demokratsko
stranko. Perov{ek Jurij, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS
(1918–1929), VIRI 13, Ljubljana 1998, str. 22.
370
blok in 21. septembra pri 69,3-odstotni volilni udele‘bi z 32 dobljenimi mandati dosegle
absolutno ve~ino. Pri tem je Slovenska ljudska stranka v mestnem svetu dobila 15 poslanskih
mest, Samostojna demokratska stranka 9, Narodnosocialisti~na stranka 7 in Narodna radikalna
stranka 1 poslansko mesto. Socialisti~na stranka Jugoslavije in nem{ka Doma~a gospodar-
ska stranka sta v novi sestavi mestnega sveta dobili 4 mandate, Delavska skupina komunistov
pa 1.58 Ob~inski svétniki so za novega ‘upana izvolili Josipa Leskovarja.59 Zaradi nove kon-
stelacije strank v okviru Narodnega bloka so ~lani upravnega odbora Mestne hranilnice 3.
marca 1925 »v interesu slo‘nega in uspe{nega dela« odstopili s polo‘ajev in sestavili nado-
mestni upravni odbor, v katerem so bile zastopane stranke Narodnega bloka – najve~
odborni{kih mest so obdr‘ali demokrati, prav tako vse vodstvene polo‘aje: mesto predsed-
nika upravnega odbora je zasedel Fran Voglar (od decembra 1925 Franjo Lipold), mesto
predsednika ravnateljstva Karl Koderman in mesto njegovega namestnika Ivan [o{tari~.60
Ob~inski svétnik Andrej Bahun (Socialisti~na stranka Jugoslavije) je aprila 1926 naslovil
na ‘upana interpelacijo, ki je ponovno {iroko odprla vpra{anje vpliva mestne ob~ine na po-
slovanje Mestne hranilnice. Mestna hranilnica je 9. januarja 1926 odkupila dvotretjinski la-
stninski dele‘ v delni{ki dru‘bi Mariborska tiskarna61 (dalje: Mariborska tiskarna d. d.), o
~emer ob~inskega sveta ni uradno seznanila. »Ako bi to bilo res, tedaj bi bil to ne~uven javni
{kandal,« je menil Bahun in vpra{al ‘upana, kako je mogo~e, da ob~inski svet za omenjene
transakcije ni vedel in zakaj jih ob~inski zastopniki v upravnem odboru Mestne hranilnice
niso prepre~ili.62 Pristojni v hranilnici so nakup delnic potrdili in pojasnili, da je upravni
odbor na svoji seji 3. decembra 1925 ocenil, da je bila ponujena cena za delnico Mariborske
tiskarne d. d. ni‘ja od njene dejanske vrednosti, zato je z odobritvijo nadzorne oblasti z dne
25. januarja 1926 odkupil ve~inski dele‘ podjetja.63 Upravni odbor je hkrati obvestil ‘upana,
da bo hranilnica v izogib konfliktom z mestno ob~ino delnice prodala, kar se je v za~etku
maja tudi zgodilo.64 @upan je predlagal izvedbo strokovne revizije v Mestni hranilnici, s
~imer so bili zadovoljni posebno v socialisti~nem taboru, ker so bili po vlo‘eni interpelaciji
izpostavljeni o~itkom, da ‘elijo {kodovati Mestni hranilnici65 in ker v njeno poslovanje po
58 Zmaga Slovencev v Mariboru, Slovenski narod, 23. 9. 1924, str. 1; Plebiscit v Mariboru kon~an s sijajno
zmago za Slovence, Stra‘a, 22. 9. 1924, str. 1; [tajerske novice. Mariborske vesti, Slovenec, 12. 10. 1924, str. 3.
59 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik, 21. 10. 1924; PAM, fond: Mestna ob~ina
Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik, 10. 12. 1924.
60 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 3. 3.
1925; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o konstituiranju nadomestnega upravnega odbora
Mestne hranilnice v Mariboru, 24. 3. 1925; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o ‘alni seji
upravnega odbora Mestne hranilnice, 19. 10. 1925; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji
upravnega odbora Mestne hranilnice, 3. 12. 1925.
61 Mariborska tiskarna d. d. Dru‘ba je bila v register podjetij vpisana 2. junija 1920 in je idejno-politi~no
spadala v demokratski politi~ni tabor. Izdajala je ~asnike Marburger Zeitung in Mariborski delavec, ki se je avgusta
1920 preimenoval v Tabor. Predsednik izvr{ilnega odbora Mariborske tiskarne d. d. je bil leta 1926 Franjo Lipold;
veliko izgubo, ki jo je prina{al Tabor je sku{al re{iti na razli~ne na~ine, maja 1927 pa je ~asnik prenehal izhajati.
Nasledil ga je Mariborski ve~ernik Jutra kot popoldnevnik, ki je izhajal do julija 1938. Hartman Bruno, Zalo‘ni{tvo
v Mariboru med svetovnima vojnama, v: ^asopis za zgodovino in narodopisje, {t. 1–2/1999, str. 148–151.
62 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mariborskemu ob~inskemu svetu. Interpelacija, Maribor, 9.
4. 1926.
63 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice z dne 3.
12. 1925; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Mestni hranilnici v Mari-
boru, Maribor, 13. 4. 1926.
64 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Velecenjeni gospod ‘upan!,
Maribor, 1. 5. 1926 in 11. 5. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega
odbora Mestne hranilnice, 24. 4. 1926.
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
sklenitvi Narodnega bloka leta 1924 niso imeli vpogleda.66 Do nesoglasij zaradi odkupa
delnic je pri{lo tudi med strankami Narodnega bloka in v upravnem odboru Mestne hranilni-
ce; ~eprav je na glasovanju prevladala volja ve~ine demokratskih odbornikov, je Vekoslav
Kukovec67 (Samostojna demokratska stranka) predlagal formiranje novega strankarskega
bloka.68 Po ostri obsodbi izjave v katoli{kem taboru so jo demokrati sku{ali omiliti v ~asniku
Tabor, kjer so zapisali, da niso imeli namena razbiti strankarske koalicije in izrazili pri~akovanje,
da se bodo koalicijske partnerice tudi v prihodnje dr‘ale koalicijske pogodbe.69
Ob~inski svétniki so maja 1926 za nadzor nad poslovanjem Mestne hranilnice izvolili
posebno komisijo v sestavi: Alojz Kova~i~ in Rudolf Tumpej (Samostojna demokratska
stranka), France Planin{ek (Narodnosocialisti~na stranka), Julij Pfrimer (nem{ka Doma~a
gospodarska stranka), Josip Petejan (Socialisti~na stranka Jugoslavije) in Anton Jerov{ek.70
Na zahtevo demokratov v ob~inskem svetu so sklenili, da bo komisija v interesu hranilnice
svoje delo opravljala za zaprtimi vrati.71 Revizijskega poro~ila do 15. junija {e niso prejeli,
kar je povzro~alo nemir med demokratskimi svétniki. Franjo Lipold je na seji opozoril, »da
je dolgotrajna revizija za podjetje prav neprijetna« in povzro~a med me{~ani {kodljive govo-
rice o »svinjarijah« v Mestni hranilnici.72 Revizor Jo‘e Barle je poro~ilo 26. junija vendarle
oddal in v njem zapisal, da je Mestna hranilnica premalo pozornosti namenila vi{ini izdanih
posojil in je bila zato pod stalno gro‘njo nelikvidnosti. Opozoril je na visoka posojila ~lanom
upravnega odbora in na primere, ko so ~lani upravnega odbora v nasprotju s Pravili drug
drugemu jam~ili za najem posojil.73
Poro~ilo je bilo dragocen dokument za politi~ne stranke, saj so si od njega obetale padec
demokratskega vodstva v Mestni hranilnici, ki so ga posebno po aferi Mariborska tiskarna d.
d. videle kot »neomejenega gospodarja«74 v hranilnici. ^eprav je bilo poro~ilo namenjeno
interni uporabi za potrebe ob~inskega sveta in ga revizijska komisija sprva ni nameravala
predlo‘iti niti Mestni hranilnici, so nekateri ~asniki objavili njegovo vsebino,75 prista{i Na-
rodne radikalne stranke pa so izstopili iz Narodnega bloka in revizijsko poro~ilo {e pred
obravnavo v ob~inskem svetu analizirali na strankinem shodu.76 Komitenti so pri~eli dvigo-
65 Demokrati so socialistom v svojem ~asniku Tabor o~itali, da so interpelacijo vlo‘ili iz ma{~evanja, ker je
zemlji{~e in poslopje biv{ega Kasinovereina na Slom{kovem trgu v Mariboru, za katerega so se socialisti potegovali,
po zaslugi demokratov pre{lo v last mestne ob~ine. Mariborski ob~inski svet, Tabor, 13. 5. 1926, str. 2.
66 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VI. redni seji ob~inskega sveta, 11. 5.
1926.
67 Kukovec Vekoslav (1876–1951), odvetnik in politik. Bil je ustanovitelj Narodne stranke za [tajersko, ki se je
leta 1918 z Narodnonapredno stranko s Kranjske zdru‘ila v vseslovensko Jugoslovansko demokratsko stranko. Slo-
venski biografski leksikon, Ljubljana 1925–1932, 1. knjiga, str. 581.
68 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji VI. redne seje ob~inskega sveta,
11. 5. 1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji nadaljevanja VI. redne
seje ob~inskega sveta, 18. 5. 1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni
seji ob~inskega sveta, 20. 7. 1926.
69 Mariborske vesti. »Slovenec« in Narodni blok v mariborskem ob~inskem svetu, Tabor, 22. 5. 1926, str. 1.
70 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji VI. redne seje ob~inskega sveta,
11. 5. 1926.
71 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji nadaljevanja VI. redne seje
ob~inskega sveta, 18. 5. 1926.
72 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VII. redni seji mestnega ob~inskega
sveta, 15. 6. 1926.
73 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Poro~ilo o reviziji, str. 7, 10, 12, 18–19.
74 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji mestnega ob~inskega
sveta mariborskega, 20. 7. 1926.
75 Npr. Mariborski ob~inski svet. Revizijsko poro~ilo, Jutro, 21. 7. 1926, str. 2.
372
vati prihranke, zato je ‘upan Josip Leskovar na pro{njo ravnateljstva Mestne hranilnice v
za~etku julija z objavo v ~asnikih demantiral vesti o nepravilnostih v Mestni hranilnici.77
Veliki ‘upan mariborske oblasti Otmar Pirkmajer (Samostojna demokratska stranka) je
13. julija 1926 odredil vnovi~no revizijo s strani Zveze jugoslovanskih hranilnic.78 »Res, da
si ‘e zlepa ni kak upravni uradnik proti kakemu mestnemu ob~inskemu svetu dovolil kaj
takega kot nam ka‘e ta slu~aj,« je zapisal komentator konservativnega Slovenca.79 @upan
Josip Leskovar je odredbo ocenil kot grobo kr{enje hranilni~nih Pravil in poseganje v pristoj-
nosti mestne ob~ine, medtem ko se je pod‘upan Franjo Lipold z uvedbo dr‘avne revizije
strinjal, saj je upal na njeno naklonjenost demokratskemu vodstvu hranilnice. Dr‘avna revi-
zija je bila izvedena v drugi polovici julija,80 minister za trgovino in industrijo Ivan Kraja~81
pa je z dekretom vlade v za~etku septembra odstavil Marka Ipavica z mesta vladnega komi-
sarja, razpustil upravni odbor in za novega vladnega komisarja imenoval Vekoslava Kuko-
vca. Zaradi izrazitega odpora ~lanov ob~inskega sveta proti kr~enju ob~inskih pristojnosti je
bil ukrep potem, ko je sprejetje funkcije odklonil tudi sam Vekoslav Kukovec, preklican.82
Javna seja ob~inskega sveta 20. julija 1926, na kateri so razpravljali o revizijskem poro~ilu
Jo‘eta Barleta, je trajala 5 ur in 20 minut, svétniki pa so ve~ino ~asa namenili iskanju krivcev
za objavo revizijskega poro~ila in razpravi o smiselnosti obsoja Narodnega bloka strank gle-
de na razli~ne politi~ne interese znotraj njega. Na predlog ob~inske revizijske komisije so
sprejeli sklep o spremembi Pravil, kar je po politi~no razgibani pomladi pripeljalo do ‘ivah-
nih pogajanj med upravnim odborom Mestne hranilnice in ~lani ob~inskega sveta poleti leta
1926.83 Predlogi o spremembah, ki so jih posebnemu odseku ob~inskega sveta za spremem-
76 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4,
Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 2. 7. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru,
A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 19. 7. 1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–
1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta, 20. 7. 1926; Shod radikalov v zvezi Mestne hranilnice,
Slovenec, 15. 7. 1926, str. 5–6; Maribor, Revizijsko poro~ilo v javnosti, Slovenec, 18. 7. 1926, str. 5; Mestna hrani-
lnica v Mariboru – Erisino jabolko, Slovenec, 18. 7. 1926, str. 8; Radikali in Mestna hranilnica v Mariboru, Jutro, 15.
7. 1926, str. 2; Kriza v mariborski ob~ini? Radikalska intriga, Juro, 17. 7. 1926, str. 2.
77 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Uradna izjava, Maribor, 3. 7.
1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta, 20. 7.
1926; Maribor. Izjava, Slovenec, 6. 7. 1926, str. 5; Iz Maribora. @upan dr. Leskovar, Nesramna intriga, Jutro, 4. 7.
1926, str. 6; Dr. Marko Ipavic, Peklenske intrige proti mariborski Mestni hranilnici, Jutro, 4. 7. 1926, str. 2.
78 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestni magistrat; V roke
gospoda ‘upana, Maribor 14. 7. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat maribor-
ski, Gospodu vladnemu komisarju Mestne hranilnice dr. Marku Ipavicu, Maribor, 14. 7. 1926; PAM, fond: Mestna
ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta, 20. 7. 192; Maribor. Zopetna
revizija Mestne hranilnice, Slovenec, 15. 7. 1926, str. 5.
79 Nova revizija Mestne hranilnice v Mariboru, Slovenec, 16. 7. 1926, str. 3.
80 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Veliki ‘upan mariborske oblasti. Odlok, 11. 7. 1927.
81 ^ulinovi}, II. del, str. 298.
82 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik izvanredne seje mestnega ob~inskega
sveta mariborskega, 3. 9. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, @upan dr. Leskovar, Mestna
hranilnica, Maribor, 4. 9. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2.
1927, 1. knjiga, XXXVII/4, Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 7. 9. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 20. 9. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 27. 10. 1926.
83 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 19. 7.
1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta maribor-
skega, 20. 7. 1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji nadaljevanja VIII.
redne seje mestnega ob~inskega sveta mariborskega, 27. 7. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3,
Mestna hranilnica v Mariboru, Mestna ob~ina Maribor, 13. 8. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mari-
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
bo Pravil predlo‘ile Socialisti~na stranka Jugoslavije, nem{ka Doma~a gospodarska stranka
in Slovenska ljudska stranka, so dokazovali, da so se vse zavzemale za zve~anje vpliva mest-
ne ob~ine v poslovanju Mestne hranilnice. Najve~jo pozornost so stranke namenile 29. ~lenu
Pravil, ki je dolo~al {tevilo od ob~inskega sveta imenovanih ~lanov upravnega odbora hranil-
nice in je omejeval vpliv ob~inskega sveta pri potrjevanju upravnega odbora. ^len je hkrati
omogo~al Samostojni demokratski stranki ohranjanje prevlade v hranilnici in, kot je bil
prepri~an socialisti~ni svétnik Josip O{lak, »politi~no kombinacijo« v delitvi odborni{kih
mest v okviru Narodnega bloka.84 Anton Jerov{ek je na julijskem shodu Slovenske ljudske
stranke v imenu vodstva povedal, »da se niti najmanj ne ~utimo ve~ vezane na dogovor
narodnega bloka, v kolikor se ti~e Mestne hranilnice,« kar je pri~alo, da so se strankarska
pogajanja glede Pravil hranilnice zna{la na mrtvi to~ki.85
Po pretresu 29. ~lena na seji strank Narodnega bloka so ~lani hranilni~nega upravnega
odbora in ob~inski svétniki avgusta in septembra 1926 uskladili interese v Mestni hranilnici
in sprejeli ter potrdili sklep o zvi{anju {tevila od ob~inskega sveta voljenih ~lanov upravnega
odbora.86 Mestna hranilnica je predlog predlo‘ila nadzorni oblasti, tj. velikemu ‘upanu Ot-
marju Pirkmajerju, ki pa novih Pravil ni odobril.87 Glede na besedilo, ki je dolo~alo volitev
upravnega odbora, »v katerem pride do izraza politi~ni zna~aj hranilni~ne uprave,« je za
navodilo zaprosil ministrstvo za trgovino in industrijo, saj kot je zapisal decembra 1926 v
svojem odgovoru ‘upanu Josipu Leskovarju, ni bil prepri~an, »ali so tak{ne dolo~be v pravi-
lih hranilnice, ki naj bo gospodarska in ne politi~na institucija, sploh dopustne«.88 Na mini-
strstvu za trgovino in industrijo so konec marca 1927 zavrnili potrditev Pravil Mestne hranil-
nice, ~e{ da predlagane spremembe mestni ob~ini ne zagotavljajo odlo~ilnega vpliva na se-
stavo upravnega odbora Mestne hranilnice.89 Mnenja ~lanov upravnega odbora hranilnice
boru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Mestni hranilnici v Mariboru, 30. 8. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica
v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestna ob~ina Maribor, 20. 9. 1926; PAM, fond: Mestna hranil-
nica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Mestni hranilnici v Mariboru, 23. 9. 1926; PAM, fond: Mestna
ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o 9. redni seji mestnega ob~inskega sveta, 22. 9. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 20. 9. 1926; .
84 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, SSJ – predlogi k spremembi statuta, Maribor, 3. 8. 1926;
PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Dr. L. Mühleisen, Velecenjeni gospod dr. Vekoslav Kukovec!,
Maribor, 11. 8. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Predlog ob~inskih svetnikov SLS, Maribor,
3. 8. 1926.
85 Narodni blok v Mariboru razbit?, Slovenec, 21. 7. 1926, str. 2; Usoda Narodnega bloka v Mariboru, Slovenec,
22. 7. 1926, str. 3; SLS v Mariboru, Slovenec, 31. 7. 1926, str. 3; SLS v mestnem zastopstvu mariborskem, Slovenec,
1. 8. 1926, str. 6.
86 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 13. 8.
1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji izvanredne seje mestnega
ob~inskega sveta mariborskega, 13. 8. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hrani-
lnice v Mariboru, 25. 3. 1920; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, @upan dr. Leskovar, Mestna hrani-
lnica Maribor, Maribor, 4. 9. 1926; Ve~er shodov v Mariboru, Slovenec, 18. 7. 1926, str. 3.
87 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, @upan dr. Leskovar, Dragi dr. Franjo Lipold!, Maribor, 6.
10. 1926; Mestni magistrat mariborski, Upravnemu odboru Mestne hranilnice, Maribor, 6. 10. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestni magistrat v roke gospoda ‘upana, Mari-
bor, 15. 10. 1926.
88 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik 11. redni seji mestnega ob~inskega sveta,
2. 12. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, @upan dr. Leskovar, Gospodu velikemu ‘upanu
mariborske oblasti, Maribor, 6. 12. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Veliki ‘upan, Mestnemu
magistratu v Mariboru, Maribor 14. 12. 1926.
89 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Veliki ‘upan mariborske oblasti, Ravnateljstvu Mestne
hranilnice, Maribor, 29. 3. 1927; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik 4. redne seje
mestnega ob~inskega sveta, 12. 4. 1927.
374
90 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 21. 4.
1927.
91 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 10. 5.
1927.
92 Leskovec Anto{a, Zgodovina uprave v Mariboru 1752–1941, v: Maribor skozi stoletja, Maribor 1991, str. 282;
Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 106–108, 115–117.
93 Sporazum med Vuki~evi}em in Koro{cem velik dr‘avni akt; Dogovor med SLS in NRS v hrvatski lu~i,
Slovenec, 14. 7. 1927, str. 1.
94 Slovenska ljudska stranka je 28. februarja 1927 kot vladna stranka dosegla zamenjavo demokratskih velikih
‘upanov mariborske in ljubljanske oblasti s svojima privr‘encema. Stiplov{ek Miroslav, Posebnosti uspe{nega delo-
vanja samouprave mariborske oblasti na gospodarsko-socialnem in prosvetno-kulturnem podro~ju 1927–1929, v:
^asopis za zgodovino in narodopisje, {t. 1–2/2001, str. 157–158.
95 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Veliki ‘upan mariborske oblasti. Odlok, Maribor, 11. 7.
1927; Uprava Mestne hranilnice v Mariboru razpu{~ena, Mariborski ve~ernik Jutra, 15. 7. 1927, str. 1.
96 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Dr. Rudolf Ravnik, Velecenjeni gospod ‘upan!, Maribor, 16.
7. 1927; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji 8. redne seje mestnega
ob~inskega sveta, 26. 8. 1927.
97 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Velikemu ‘upanu mariborske
oblasti, Maribor, 30. 8. 1927.
98 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 157–158 in 171.
99 [estojanuarski re‘im je v zvezi z ’Zakonom o ukinitvi zakona o volitvah organov oblastne, okrajne in ob~inske
samouprave’ z dne 14. januarja 1929 odpravil volitve ob~inskih organov, ~lane ob~inske uprave pa je odtlej nastavljal in
razre{eval ban. @ontar Jo‘e, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, str. 604.
glede zavrnitve so bila deljena,90 10. maja pa so proti glasovom odbornikov Slovenske ljud-
ske stranke sprejeli predlog Franja Lipolda o ponovni pro{nji za potrditev Pravil, ki sta jih
upravni odbor Mestne hranilnice in ob~inski svet sprejela avgusta in septembra 1926.91
Na razvoj dogodkov v Mestni hranilnici v Mariboru so vplivale tudi oblastne volitve 23.
januarja 1927 in nesoglasja politi~nih strank v zvezi z njimi. Slovenska ljudska stranka je na
volitvah dosegla absolutno ve~ino (v mariborski oblastni skup{~ini 68,7 odstotka) in je 1.
februarja vstopila v vlado Nikole Uzunovi}a (Narodna radikalna stranka), {e prej pa je konec
januarja pri{lo med stranko in mariborskim velikim ‘upanom Otmarjem Pirkmajerjem do
ve~jega spora. Veliki ‘upan je ‘elel osnovati poseben sosvet strank, ki bi ob oblastnih
skup{~inah deloval pod njegovim vodstvom in mu pomagal urejati vpra{anja glede vzposta-
vitve oblastne samouprave. V Slovenski ljudski stranki na to niso pristali, kar je poglobilo
nasprotja z vodstvom Samostojne demokratske stranke, in nazadnje dokon~en razpad Naro-
dnega bloka strank.92
Na~elnik Slovenske ljudske stranke Anton Koro{ec je 11. julija 1927 s t. i. blejskim spo-
razumom sklenil sodelovanje s predstavniki vladne Narodne radikalne stranke,93 istega dne
pa je bil z odlokom velikega ‘upana Franca Schaubacha94 (Slovenska ljudska stranka)
razpu{~en tudi upravni odbor Mestne hranilnice. Marka Ipavica je na mestu vladnega komi-
sarja zamenjal odvetnik Rudolf Ravnik (Narodna radikalna stranka), kateremu je bil do-
deljen 12-~lanski sosvet. Slovenska ljudska stranka je imela v sosvetu 5 ~lanov in je bila
najmo~nej{a stranka v njem.95 Hkrati s spremembo uprave je bila v drugi polovici julija v
Mestni hranilnici uvedena strokovna revizija poslovanja in revizija nadzornega odbora
ob~inskih svétnikov, ~lani obeh pa so ugotovili, da napake v poslovanju hranilnice niso bile
odpravljene in so se npr. velika posojila v nasprotju z navodili ob~inskega sveta celo pove~ala.
V ob~inskem svetu so ostro protestirali in zagrozili z odpovedjo jamstva mestne ob~ine Mestni
hranilnici, ~e ob~inski svet ne bi dobil ve~jega vpliva na njeno poslovanje;96 sklep o tem so
poslali velikemu ‘upanu.97
V drugi polovici leta 1927 so bila prizadevanja v zvezi s spremembo Pravil Mestne hranil-
nice v Mariboru prekinjena, saj je bil veliki ‘upan v tem ~asu polno zaseden s predajo pristoj-
nosti oblastnim samoupravnim organom (tj. oblastnim odborom).98 Na zadnjih ob~inskih
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
375ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
100 Maribor je glasoval za delo in po{tenost, Slovenec, 20. 12. 1927, str. 1; Iz Maribora. Ob~inske volitve v
Mariboru, Slovenski narod, 20. 12. 1927, str. 3
101 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik 2. redni seji mestnega ob~inskega sveta,
15. 3. 1928; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica Maribor, Ob~inskemu svetu mestne
ob~ine mariborske, Maribor, 15. 3. 1928; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mari-
borski, Gerentu Mestne hranilnice, Maribor, 16. 3. 1928.
102 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Veliki ‘upan mariborske oblasti, Mestni hranilnici v Mari-
boru, Maribor, 17. 4. 1928.
103 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920; PAM,
fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 17. 4. 1928.
104 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o nadaljevanju IV. redne seje mestnega
ob~inskega sveta, 27. 4. 1928; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Mestni magistrat mariborski, Mestni
hranilnici v roke gerenta g. dr. Rudolfa Ravnika, Maribor, 28. 4. 1928.
105 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje novega upravnega odbora Mestne hranilnice
v Mariboru, 2. 5. 1928.
106 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Veliki ‘upan mariborske oblasti, Mestni hranilnici v Mari-
boru, Maribor, 7. 5. 1928; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 29. 8.
1928.
107 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 29. 8. 1928; PAM, fond:
Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 163, Zapisnik o nadaljevanju redne seje mestnega ob~inskega sveta, 15. 5.
1929; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 28. 5. 1929; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 18. 12. 1929; PAM, fond: Mestna hranilnica
v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 9. 4. 1930.
volitvah v Kraljevini Jugoslaviji99 19. decembra 1927 so si stranke 41 mest v ob~inskem
svetu razdelile takole: Slovenska ljudska stranka 14, Jugoslovanska socialdemokratska stranka
12, Samostojna demokratska stranka 6, nem{ka Doma~a gospodarska stranka 5, Narodna
radikalna stranka, Bernotova skupina Socialisti~ne stranke Jugoslavije, Narodnosocialisti~na
stranka in Neodvisna obrtni{ka lista pa po 1 mesto. Za ‘upana je bil izvoljen Alojzij Juvan
(Slovenska ljudska stranka).100
^lani za~asnega sosveta Mestne hranilnice in ob~inski svétniki so pri~eli pogovore glede
spremembe Pravil Mestne hranilnice ponovno marca 1928, ker pa je bilo soglasje o spremem-
bah dose`eno `e avgusta oz. septembra 1926, so Pravila takoj predlo‘ili v odobritev nadzorni
oblasti.101 Z odlokom namestnika velikega ‘upana, dvornega svetnika Leona Stareta, so bila
Pravila na podlagi sklepa Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. aprila 1928 naposled
odobrena.102 Ob~inski svet je imel v primerjavi s Pravili, ki jih je 25. marca 1920 potrdila
De‘elna vlada za Slovenijo, ve~ji vpliv na sestavo upravnega odbora Mestne hranilnice. Stranke
so volile 18 odbornikov s postavitvijo strankarskih kandidatnih list v ob~inskem svetu, medtem
ko so stara Pravila ob~inskemu svetu omogo~ala izvolitev 16 odbornikov, ki jih je predlagal
upravni odbor Mestne hranilnice. Tako predvidene volitve so zagotavljale sorazmerno zastopa-
nost strank v vodstvu hranilnice in pravi~nej{o delitev politi~nega vpliva med njimi, ~eprav je
bil demokratski lobi v Mestni hranilnici {e zmeraj mo~an.103 Novi upravni odbor, ki so ga
ob~inski svétniki izvolili 27. aprila 1928, in v katerem je Slovenska ljudska stranka zasedla 7
mest, Jugoslovanska socialdemokratska stranka pa 5,104 je namre~ za svojega predsednika izvolil
Franja Bure{a iz Samostojne demokratske stranke, ki je imela v upravnem odboru le 3 mesta –
zanj so glasovali vsi odborniki Slovenske ljudske stranke, ki je prevzela ravnateljsko mesto
(Anton Jerov{ek).105 Z izvolitvijo novega upravnega odbora, ki je posle prevzel 20. maja, je
veliki ‘upan Franc Schaubach razre{il gerenta Rudolfa Ravnika in potrdil redno upravo v hra-
nilnici (mesto vladnega komisarja je ponovno zasedel Marko Ipavic),106 kar je ugodno vplivalo
na njeno poslovanje, saj se je politi~ni boj za prevlado v hranilnici do uvedbe {estojanuarske
diktature leta 1929 postopoma umaknil gospodarskim interesom.107
Poslovanje Mestne hranilnice v Mariboru je v tridesetih letih mo~no prizadela svetovna
gospodarska kriza; njen obstoj je bil posebno v poslovnem letu 1932 ogro‘en. Med drugo
376
svetovno vojno je bila med petimi okrajnimi zavodi, na katere so Nemci skr~ili poslovanje
hranilnic na [tajerskem, po vojni pa je z dekretom ministrstva za finance Ljudske republike
Slovenije ponovno dobila dovoljenje za redno poslovanje. Ukinjena je bila marca 1961 v
skladu z zakonom o bankah, ki ni dopu{~al delovanja samostojnim hranilnicam.108
Stranke v ob~inskem svetu so v obravnavanem ~asu ve~krat opozarjale na dejstvo, da
mora biti vpra{anje Mestne hranilnice narodno-gospodarsko in ne politi~no,109 ~eprav je bil
nacionalni interes Mestne hranilnice opredeljen ‘e ob njenem prevzemu v slovenske roke;
ravnateljstvo je v Zaklju~nem ra~unu za leto 1919 zapisalo, da upa na podporo slovenskih
komitentov, »da bode na{a hranilnica postala res narodna trdnjava na slovensko-nem{ki
meji«.110 Vodstvene polo‘aje v Mestni hranilnici v Mariboru so v 20. letih prej{njega stoletja
do zmage Slovenske ljudske stranke na oblastnih volitvah leta 1927 z izjemo kratkega ob-
dobja od aprila 1920 do marca 1921 zasedali ~lani Jugoslovanske demokratske stranke oz.
Samostojne demokratske stranke. Tak{en polo‘aj so obdr‘ali tudi po oblikovanju Narodnega
bloka strank leta 1924, kar je bila posledica delitve interesnih podro~ij med Samostojno
demokratsko stranko in Slovensko ljudsko stranko v ob~inski upravi. Po letu 1927 je v upra-
vnem odboru Mestne hranilnice ve~ji vpliv dobila Slovenska ljudska stranka, demokrati pa
so tudi potem ohranili del tradicionalno mo~nega zaledja.
108 Kosar, str. 15, 18 in 22; Lazarevi}, Prin~i~, str. 143–145, 168–169 in 293.
109 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta, 20. 7.
1926.
110 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Ravnateljstvo, Poro~ilo o poslovanju in ra~unskem zaklju~ku
za leto 1919, v: Ra~unski zaklju~ek Mestne hranilnice v Mariboru za 58. upravno leto 1919, str. 2; PAM, fond:
Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji nadaljevanja VI. redne seje ob~inskega sveta,
18. 5. 1926.
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
Iz prvotnih prostorov na Rotov{kem trgu se je Mestna hranilnica v Mariboru 30. oktobra 1886
preselila v reprezentativno stavbo na Slom{kovem trgu 15, kjer je danes sede` Univerze v Mariboru.
(Fototeka PAM)
377ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
S u m m a r y
Maribor Savings and Loan Bank in the 1920’s: Apple of Discord within the Maribor Town
Council
Mateja Ratej
The Savings and Loan Bank in Maribor was founded in 1858 by decision and with the guarantee of
the Maribor Town Council. A German loan bank, it rendered virtually impossible an economic inde-
pendence of Slovenes living in Maribor before the disintegration of Austria-Hungary. A depletion of
reserve funds (Austrian war loan) after the end of the First World War caused a major crisis in its
operations. Two of the bank’s politically controversial moves were the purchase of the so-called Au-
strian life annuity incomes at the beginning of 1922 and the acquisition of a holding in the Maribor
Printing House joint-stock company. The bank’s progress was also considerably hindered by disagree-
ments regarding the changes of its rules of procedure and personnel changes within its executive com-
mittee, especially in the period between the first municipal elections on April 26, 1921, and the intro-
duction of dictatorship on January 6, 1929. In August and September of the same year the Town Coun-
cil parties reconciled their views on the bank’s rules of procedure and in April 1928, when the old
executive committee was replaced by the new administration, ratified the revised rules of procedure.
With the exception of a brief period between April 1920 and March 1921 principal positions in the bank
were occupied by the members of the Yugoslav Democratic party, or the Independent Democratic party.
In the 1927 elections the winner was the Slovene People’s party that in the future strongly influenced
the operations of the bank; though now in the background, the democrats nevertheless preserved their
traditional strength.
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgodovine Prispevki
za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986
pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega
boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem
in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali
dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave,
strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana,
telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah.