ony ■‘I S'1* hony ?NCl gif' PBWV }]oflM DOS I). 1’ p trfll 24- aorih s" ®s Mcsic"-dvora«1 A. ^ 2‘ii5 ■« ii: in'1-jo \ pom«’ OD<$f rlCK. V, i«iw*! v^1 oseP? jjot 0111 S.|C’, tof i<, p*' stEv. <“ ju‘30<‘:p ' vink? !:: JfV iei*> (r ieae)JO «|t< šTEV' " '^;s % ysi>* “k0; > ])!'! 9V šTEv' 1 ,Ao. i'K !oS 2**’» r> liko- 3. sT^i :r-f11 Naslov — Address nova doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio (Tel. HEnrterson 3889) (NEVf ERA) Napredek .1. S. K. Jednote ni odvisen s'imo rid snlosnih razmer. ampak v miiosvi večji meri od naše agilnosti. b-r - Ag Second Class Matter I47 " ŠTEV. 47 URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Aursi luih. 1926. at Iht Post Otfic« at Cleveland. P.. Under Th» Act of March 3rd. 1870. — Aeceat«d for mailing *t eaecitl ratt of poatag«, provided for in Section 1103. Act of October 3rd. 1917, Authorized March loth IMS ®I||VENE IN DRUGE “WVENSKE VESTI S, k SeJa “Zveze društev J. Se ()0 ecJ^°te v Pennsy Ivani ji” veitibraVrŠila V nedeljo 29. no-Siki ] Stl'abane> Pa- Za' J'° Zve?- štev’ ki že pripada-di-ugtj1’ kakor tudi zastopniki CLEVELAND, O., WEDNESDAY, NOVEMBER 25TH 1931 — SREDA, 25. NOVEMBRA 1931 ■—■-.................... ■........ ii ..... i . —..... ... VOL. VIT. — LETNIK VII. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA GOVERNER države Califor-nije, James Rolph, bo s svojimi legalnimi svetovalci in pomočniki zaslišal Thomasa Mooneya, ki se nahaja v San Quentin jet-nišnici že od leta 1916, kakor se. splošno sodi, po krivem obdolžen bombnega napada na “preparedness” parado. To zaslišanje je posledica ponovne prošnje za pomilostitev in se bo pričelo 1. decembra. Newyor-ški župan James J. Walker, kij je pretekli teden odpotoval v j Californijo, je i z j a v i 1, da jel prepričan o Mooneyevi nedolžnosti in da bo osebno apeliral na svojega prijatelja, califor-nijskega governerja Rolpha, da Mooneya pomilosti. ITALIJANSKI zunanji mini-ter Dino Grandi, ki se je pretekli teden mudil v Washing-tonu, je, po vseh znamenjih soditi, odšel tako praznih rok kot je prišel. Oficijelno je bil seveda lepo sprejet, prirejeni so bili zanj banketi, razgovori z uradnimi osebami so bili prijazni, toda v splošnem bolj in-formalnega pomena in neobvezni. ADMINISTRACIJA se ukvar-je s sestavljanjem načrta za zvišanje federalnih davkov, ki so neizogibni vsled vedno večjega primanjkljaja v zvezni blagajni. Kakoršenkoli bo že kongresu predloženi načrt o zvišanju davkov, bo izzval hude boje. Šlo se bo zato, da-Ii se višje obdavči le velike, dohodke in luksurijozne predmete, ali se bo skušalo iztisniti davke iz potrebščin širokih ljudskih mas. POGAJANJA glede zgraditve “vodne poti” med Atlantikom in Velikimi jezeri so se te dni zopet obnovila med zastopniki Zedinjenih držav in Canade. V glavnem se gre zdaj zato, da-li se na St. Lawrence reki zgradi le en jez ali se zgradita dva, in kako se bo tam proizvajala in oddajala električna sila. Vodna pot med Atlantikom in ameriškimi Velikimi jezeri bo velikega pomena za mesta in države, ki na ameriški ali canadsld strani mejijo na ta jezera. Veliki oceanski parniki bodo lahko pluli prav do Clevelanda ali Chicaga. SPLOŠNO PREISKAVO prohibicij ske uprave v državi Colorado je povzročil suhaški agent H. L. Dierks, ki je tako udaril po glavi 20-1 e t n e g a M. G. Smitha, da je na posledicah udarca umrl. Šlo se je za tri unče vina, ki ga Smith ni hotel prostovoljno i z r o č i ti agentu. Smith je bil a r e t i r a n, toda uprava jetnišnice mu ni preskrbela zdravniške pomoči, dasi je njegova zaročenka za isto apelirala. V Denverju, kjer se je ta suhaška surovost pripetila, je nastalo veliko razburjenje in mržnja proti prohibicijski upravi. Coloradski kongresniki in oba senatorja so bili pozvani, da izposlujejo strogo preiskavo zadeve. i MALE IZNAJDBE Prava ideja o pravem času ir na pravem mestu je včasi vredna milijone dolarjev. Iznajdba ni vselej.nekaj čisto novega, ampak je lahko samo malenkostna 'zbol.jšdva ali modifikacija. Clarence C. Collette iz Amsterdama v državi New York la-stu.je zelo dobičkanosen patent na papirno sponko, ki je znana pod imeno “paper clip” in se rabi po vseh uradih za spenjanje listin. Njegov patent, oziroma izboljšanje temelji na tem, da žica sponke ni gladka, ampak nekoliko nazobčana in tako preprečuje, da se papir tako lahko ne izmuzne. Robert Gorton iz Plainfielda, N. J., je dobil patent na izboljšano nogavičjo podvezo (garter). Mož je samo nadomestil kovinski ali leseni gumb prej-šnih podvez z gumbom iz gumija, ki je mnogo bolj praktičen v vseh ozirih. Mala iznajdba so mu je sijajno izplačala, ker se teh podvez vsako leto proda mnogo milijonov. Clarence W. White v Vermontu je leta 1915 dal patentirati leseno trokolo za otroke, imenovano “kiddy-kar.” Tako trokolo je najprej izdelal za svojega malega adoptiranega sinčka, Iznajdba je pravzaprav modifikacija pravega trokolesa, razlika je v glavnem le ta, da nima pedalov, ampak ga otrok poganja, vpirajoč se z nogami na tla. V prvih devetih letih je bilo prodanih 3,250,000 takih troko-les in iznajditelj je napravil lep denar pri njih. Vsak moderni avtomobil ima danes avtomatični otirač ali brisač za deževne kaplje na prednji 'šipi. Ta otirač (windshield ,viper) je že dolgo v rabi, toda prvotno ga je bilo treba operirati z roko. Nemški imigrant William M. Folberth je samo iznašel način, da to delo avtomatično opravlja sila motorja. Po dolgih legalnih bojih mu je bi' mpoznan patent, ki ga je po-| zne.je prodal za več milijonov dolarjev. Neki izdelovalec varnostnih britev je nedavno patentiral in j dal na trg nove vrste rezila, ki se od prejšnih razlikujejo v tern, da imajo na vseh štirih vogalih zareze. Ta modifikacija I prejšnih vogalov znatno omejuje možnost ranitve ušes in pa pokvarjen,je rezila, če brijač z blitvo zadene ob kakšen trd predmet. ------o------- DIVJAČINA V AFRIKI Afrika je znana kot dežela velike divjačine ,toda tudi tam so .jo lovci že tako razredčili, da se je bilo bati popolnega iztrebljenja nekaterih vrst. Da se te vrste ohranijo, je belgijska vlada določila v pokrajini Kongo tri narodne parke, katerih dva merita po 500,000 akrov, eden pa milijon akrov. V teh narodnih parkih namerava belgijska vlada ohraniti mnoge zanimive rastlinske in živalske vrste bodočnosti. S tem je tudi zelo ustreženo znanstvenikom in ljubiteljem narave. V teh parkih žive velike črede divjih slonov, bivolov, antilop in tudi precej leopardov. Posebno zanimive pa so gorske gorile, ki žive v gozdovih od 9,000 do 12,000 čevljev nadmorske višine. Živali se v teh narodnih parkih ne sme streljati, razen v samoobrambi ali pa za potrebno hrano. Na ta način upa vlada ohraniti gorile, te velike, človeku podobne opice, in drugo veliko divjačino še poznim rodovom. NA KONFERENCI zastopnikov železniških družb in organiziranih železniških uslužbencev so zadnjeimenovani odklonili sprejeti 10-procentno znižanje plač. Zastopnik železniških uslužbencev je dejal, da je nepravično zahtevati od delavcev n a j pomagajo nezaposlenemu (Dalje na 2. strani). ZLOČINSTVO IN TUJER0DCI Visoka kriminaliteta v Združenih državah se (z mnogih strani kar zlahka pripisuje tujerodnem. Po kakem iopu, umoru ali drugem zločinu se dostikrat či-ta v časopisih, da zločinec je bil "inozemec” ali da'je izgledal kol tak. Domneva, Ida priseljenci izvršujejo neraziherno števil o zločinov je v veliki meri prispela k obstoječim predsodkom in k izrazom nestrpnosti na pram inozemcem. Ali je res, da tu 3 e rode i v Ameriki izvršujejo ra Smerno več zločinov kakor tuka;- rojeni Amerika nci? * I, Slovita Wicker (ham Commission je izvedla r atančno preiskavo o kriminal jeti med tuje-rodci in cdgova*a na zgornje vprašanje s knji. fo. pripravljeno od posebnega jododseka pod vodstvom odličn; ga socijologa dr. Edith Abbottj . To poročili) te komisije je ed in izmed onih malo poročil, ki '|c bil odobren soglasno od vseh Silanov komisi- BOGASTVO ZAPADA Najprej poroči ) poudarja, da domneva o poseb i kriminaliteti tu.ierodcey, je (J stojala v vsej zgodovini Am,eri e. Že v ko ioni-jalni dobi, tek on prve dobe republike, pred ci\ i 10 vojno in potem so starejši A nerikanci vedno pripisovali velko število zločincev tujerodconl iz Angleške, Nemčije, Irske,jBelgije in iz drugih dežel. Tab zopet poslalij “.staid” A»ieiiki»WR-in--sedaj, dvigajo svoj glas proti visoki kri-1 minaliteti novejših priseljencev: j Italijanov, Židov, Slovanov in j Mehikancev. Proučevanje razmerja med imigracijo in zločinstvom pa ni nikdar vtemejilo te pritožbe. Sedanja preiskava zopet oprošča tujerodce od vsake krivnje in izrecno poudarja, da ni res, da tujerodei prispevajo nerazmerno k zločinstvu. Preiskovalci so izvršili jako vestno in podrobno delo. Preiskovali so poročil^ policijskih uradov, javnih obtožiteljev, sodišč in jetnišnic. Obiskali so razna mesta, kjer so večje naselbine tujerodcev in vprašali ljudi, ki so v dnevnem kontaktu s tujerodei. Preiskovali so najprej število aretacij in obtožb v 31 mestih, j in le v sedmih mestih So našli, da tujerodei so imeli večje razmerje aretacij izmed 10,000 prebivalcev kot tukaj rojeni Arneri-kanci. Pa še mnogo od tega prebitka bi sc bilo skrčilo, ako bi se primerjali prebivalci po spolu in starosti. Jasno je. da tujerodei bi morali izkazovati večje razmerje, ker imajo nerazmerno veliko število odraslih in moških. Izmed raznih skupin tujerodcev je mnogo varijacij, kar se tiče aretacij. V 20 mestih izmed 30 so Grki imeli večje razmerje kol tukaj rojeni Amerikanci. Isto velja za Italijo in Poljsko v 13 mestih, za Avstrijo v 10 mestih, za Lituance in Ruse v 7, za Oehoslovake v 3, za Francoze v 2 in za Jugoslovane v 1 mestu. Nekatera mesta so dala tudi podatke o značaju aretacij. Pregledovanje teh podatkov je jako zanimivo. Na primer, v San Franciscu i m a j o Skandinavci na j večje razmerno število aretacij izmed vseh tujerodcev. Skupno število njihovih aretacij je bilo 2,060. Od tega števila pa le 37 je bilo radi zločinov, 1,333 pa jih je bilo radi pijanstva. Na drugem mestu so bili Grki in glavni vzrok pri njih je bil prepovedano igranje. Ravno tako .je bilo največje število Kitajcev (Dalj« na t- strani). Zlato in srebro, ki je pred pol stoletjem in še tudi pozneje vabilo na daljni zapad tisoče korajžnih in odločnih ljudi, pa tudi mnogo pustolovcev, ne predstavlja več pravega bogastva tistih krajev. Po cestah marsikatere, nekdaj cvetoče rudarske naselbine raste danes trava in divji pelin, mnogo topilnic .ja podrtih in marsikatera železniška proga opuščena. Bogate zlate in srebrne žile so izčrpane in nobenega čarovnika ni, ki bi na* polnil izčrpane rove z novo bogato rudo. N e k a t e r e velike družbe, ki imajo dovolj kapitala in modernih strojev, se sicer še bavi.jo s kopanjem dragocenih rud, toda produkcija je silno padla. V državi Colorado, na primer, j 'o v letu 1900 nakopali za 50 milijonov dolarjev zlata in sr o j bra, leta 1930 pa komaj za 6 milijonov. V Montani, kjer so leta 1900 nakopali za 13 milijonov j zlata in srebra, so ga v letu 1930 [dobili le za štiri milijone. V Wa-shingtonu je produkcija zlata in j srebra komaj desetina tistega, kar je bila pred 30 leti. Nevada je tekom dvajsetih let produkcij rala za 278 milijonov dolarjev j dragocene rude; danes je večina tistih krajev čisto opuščena. Ko je začela pojemati produkcija dragocenih rud, je prebit valstvo začelo iskati drugih virov dohodkov. Najprej so se prebivalci lotili živinoreje in ovčjereje, pozneje pa poljedelstva in sadjarstva. To pa ni bilo čisto enostavno, ker na mnogih zapadnih planjavah pade silno malo dežja. Treba je bilo zajeziti reke in potoke in napeljati vodo na suha polja. Zemlja je bila rodovitna i 11 neizčrpana} solnca dosti, samo vode je bilo treba. Tako je irigacija odprla nove vire bogastva. V večjem delu držav Colorado; Utah, Wyoming, Montana, Wadi i-ngton, Oregon, Idaho, NeW Mexico, Arizona in California je poljedelstvo in sadjarstvo odvisno od irigacije, to je od umetna napeljane vode. Na umetno namakanih poljih uspevajo vsa žita, krompir, pesa in najfinejše sadje in grozdje. Prideluje se tudi mnogo alfalfe in mlekarstvo se je silno razvilo. Pravo bogastvo zapada je danes voda tamkajšnih potokov in rek, in ta vir bogastva ne bo usahnil, dokler bo na gorovje zapada padal dež in sneg. -------o------- NEVARNA ZVERINA Najbolj nevarna zverina današnjega časa je v Zedinjenih državah avtomobil v rokah brezbrižnih in lahkomiselnih ljudi. Dežela ima boljše ceste, boljše avtomobile in boljše varnostne postave kot kdaj prej, na je kljub temu avtomobil nd cesti najnevarnejša z v e r i 11 a. Tekom lanskega leta je bilo v Zedinjenih državah ubitih v avtomobilskih nesrečah 33,000 ljudi. Poleg tega .je bilo nad en milijon oseb poškodovanih. Neprevidna vožnja avtomobilistov j e prav tako nevarna kot neprevidno streljanje. Lovska sezona pa je odprta le na gotove čase, medtem ko avtomobilska sezona traja vse leto. o------------ ŠTEVILO AVTOMOBILOV Leta 1930 je bilo v Zedinjenih državah registriranih 23,-012,840 avtomobilov. Največ jih .je bilo v državi New York, namreč 1,966,981, California jih je imela 1,910,969, Ohio 1,565,093 in Pennsylvania 1,543,834. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Na krškem Proseku so nedavno položili k večnem počitku dr. Edvarda Slavika, odličnega vodjo tržaških Slovencev. Ko je z dr. Ribarem, dr. Gregorinom, dr. Pertotom in drugimi sedel v tržaškem občinskem svetu in deželnem zboru, je bil pravi strah svojih nasprotnikov. Pri dnevniku Edinosti se je udejstvoval še po vojni, dokler ga ni fašizem zatrl. VSAK PO SVOJE Zaradi slabega zdravja in starosti je prosil za upokojitev go-riški nadškof dr. Fran Sedej, star 77 let. Papež je njegovi želji ugodil in ga je imenoval za titularnega nadškofa v Egini. Sedej je bil rojen v Cerkljah na Goriškem leta 1854. Pravijo, da ni dobro hvaliti niti otrok niti vremena; eno kot drugo da se prevzame in poslabša. Toda, čast, komur čast, letošnje indi jansko poletje zasluži par besed priznanja, za l.jubeznjivo-sti, ki nam .jih tako dolgo izkazuje tu na južnem obrežju Erie jezera. Saj danes, ko to pišem, kaže toplomer kar 72 stopinj gorkote na prostem. Za drugo polovico novembra je to vsekakor nekaj pohvale vrednega. Seveda, indijansko poletje je vihravo in nestanovitno čisto po vzoru naših sladkih devojk. ki so vsako uro drugih misli. Prodno se bodo te vrstice izpremenile jv svinec in tiskano besedo, se bo j pohvaljeno indijansko poletje morda že izprehajalo daleč doli na jugu med magnolijami Louisiane, dražilo krokodile v Floridi ali obiralo datelje in banane v južni Californiji. Mi pa si bomo zapenjali težke površnike ali božali gorke radiatorje. Vsekakor, zdaj ko pišem ta slavospev indijanskemu poletju, je še med nami, igra se z južnimi vetriči v zelenju krepostnih vrb in platan, trosi po tratah ee* kinasto cvetje regrata in polju-buje stanovitne kalendule. pln-vice, marigold, ageratum, plamenice, dražestne vrtnice in japonske črešnje 111 razkošne krizanteme, ki vzstrajajo do konca. Jaz ljubim mehko, božajoče indijansko poletje, ljubim to jesensko cvetje, ki je, kot dobri prijatelji, z nami do konca, prav tako kot ljubim ljudi, ki ohranijo mladostno svežost duše ir) srca do konca. Več takih ljudi, pa bo lepši svet in prijetnejša življenje! V našem življenju sploh 11:? bi smelo biti jeseni in zime. Ko odbrzi razposajena pomlad in se poslovi razkošno poletje, uživati bi morali prelesti indijanskega poletja, dokler na-" boginj i sanj in pozabljenja ne povede v Nirvano. * V Clevelandu rastejo kandidati za župana kot jesenske gobe. Skoro vsak dan se kateri domisli, da ne bi bilo napačno biti župan, in prijavi kandidaturo. Nekaterim se mora ".doti kandidiranje zelo zabavno. Med kandidati je tudi neki Gustav F. Ebding, ki je svoje-časno pridigoval in pisal, da je zemlja ploščata. Takrat so se-mu ljudje posmehovali, toda če bi zdaj trdil, da je svet “fiat” kot pnevmatika penzijoniraneg:* Forda, bi mu marsikdo verjel. * Pretekli teden je bila v državi Ohio odprta lovska sezona in takoj prvi dan so bili ubiti štirje lovci, nad 20 pa je bilo ranjenih. Zajci in fazani so s tem začetnim uspehom lahko zadovoljni. J!« Angleška je znana kot debela megle in dežja in Angleži sa hvalijo ali tolažijo, da dež podaljšuje življenje Morda se jim pa le zdi tako, kajti meni se zdi cn deževen dan daljši kot deset solnčnih. * Za drugo leto nam obl jubuje-jo višje davke. Sherman, ki ie dejal, da war is hell, bi bil lahko dostavil, da plačevanje ::a vojno je približno isto. * Od zlomka močno pijačo producirajo butlegar.ji v Washingtonu. Pred par dnevi je neki tamkajšni meščan pod vplivom te prohibicijske pijače od.-el v park, kjer se je postavil pred (Uaii* na 2. at rani) V trboveljskem premogokopu se je pričelo zadnje čase nekoliko boljše delati, vendar je bilo za mesec november določenih samo 21 delavnih dni. V rudnikih Dravske banovine je bilo v prvem letošnjem polletju zaposlenih 8,650 rudarjev Pripetilo se je v istem času 117 hudih nezgod, od katerih je bi-'o 6 smrtnih, 56 težjih, 55 pa je zahtevalo več kot 20-dnevnega zdravljenja. V Brezovici pri Nemški Loki na Kočevskem je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Maurina. Zgorelo je več strojev, krma in nekaj prešičev. Škoda znaša 45,000 dinarjev, zavarovalnina pa le 12,000 dinarjev. Na Bledu je pogorela šupa in vila hotela “Zaka.” škoda znaša nad 100,000 dinarjev. V Trnavi pri Gomilskem v Savinjski dolini je pogorel kozolec posestnika Fonde. V št. Juriju pod Donačko goro je pogorela hiša posestnice Julijane Voduškove. škoda je znatna, vendar je krita z zavarovalnino. V Vuhredu je požar upepelil hišo Jožefine Gosakove; škoda znaša okrog 100,000 dinarjev, zavarovalnina pa le 40,000. Nočaj — selo stoletnikov. Nedaleč od Sremske Mitroviče jr selo Nočaj, znano zaradi svojih stoletnikov. Tamkaj žive 116 letni starec Peter Glišič, starec Josip Jadranski, star 105 lejt, in njegova žena, stara letos 100 let. Najzanimivejši je “čiča Pora,” o katerem sc; mnogo govori. Dopisnik “Novosti,” ki ga je tt dni obiskal, ga je našel samega v sobi. Ko je stopil v sobo, se je čiča Pera dvignil ter ga pozdravil z besedami “Pomoz bog, sinko, mar si prišel od daleč?”— “Iz Mitroviče.- Prišel sem, da se malo pogovoriva.” — “Dobro. Spominjam se na kneza Mihajla, a od tedaj je bilo pet vladarjev. V šolo nisem hodil. Pred dvema letoma sem imel opravka pri sodišču. Izračunali so, da sem star 114 let:. Oženil sem se s 16. letom . . . Vkljub svoji visoki starosti ima “čiča” dober apetit; navadno poje kaj malega tu* di ponoči. Sliši pa slabo in tudi vid mu je opešal. Ko se je Vodnikova družba odločila, da izda Pupinovo knjigo “Od pastirja do izumitelja,” se je obrnila na pisatelja, ki živi v Newvorku in ga prosila, da dovoli slovenski prevod, ker st je čulo, da je prof. Pupin v tem precej natančen in je že par prevodov odklonil, ker niso popolnoma odgovarjali originalu. Slo-(Dal)e na 2. atranl). **2 “wvtohl VhST! jo v Do«1"' j m. --- oD?c'ff S, n|l SeJa “Zveze društev J. hn 6C!note v Pennsy Ivani ji” omsjc;c£j v%bra'*V net^eU° 29. 110- Siki Ls!rabane’ Pa- Za- ,f' r“' „ Zve?' tev- ki že pripada-stev- ^ kyk°r tudi zastopniki % svni a istočasno PriJ'a-i[-.£V Vi>blj0ni J ph3t°P k Zvezi, so SP* Ntllie zwe ob deseti 111,1 d0' , '*tva p ,l0 v dvorani dru-stEv.* •; konjska Jama. 1 ii«* J). v A 1?:; !Sir° “Ilirska Vila.” št. j • , w 1 S ir t TjfdVfl S n’ Jednote v Cleve- V',oil v0 •> Priredi domačo zaba- 4TEf,!i! dv'(iŽer 28> novembra v ’u i,K Clai°1Un* N* Doma na i°x fc %dJ ^Ve- Na prireditev so vsi «■”' l>V«a ior.. ,.T •• ■. • .„ r B0* ' vPriy Tnje zemni ^bra °rjena na večer 5. de-^ ' Slovenskem Narod- mu v Gowandi, N. Y. HraSt,ehm(iVo’ to je 26. de- '«hns^ v° obhajalo društvo sv. 'M ?Cb 26 J' S. K. Jednote ^^tnico'1 Shu’ Pa” ‘svo-i° tricle" } %0 ,-f *-Janketom in plesno j fVa -se !ani in Prijatelji dru-,! :° sadaj opozarjajo na ^’skega T°UJ Slovenskega De-CŽ'. Nd v p, 0ma na Waterloo •/. SVelandu je podvzel / llllgfc ,1 1 0,’&aniziranje Sloven-■. 1 f:’1;l-ski Cl!lLs^-(' šole za eollin-ideja"».is; da tc}t211'^ km. Venske mladinske TVAi? Vresniči in >* » je mora! pod-•< KNii- Sobrat Jacob e °*'k ' y v društva št. 44 iVK ,, S], ,trbortonu. jrfcij^lp i 'iHekom lista je došlo ^:^°C,je sobrat Jacob Ša-Poškodbam dne 24. L,!(> dh,.;. p°kojnik zapušča T i ^bca 4IlG tudi brata Anto-, ’ *>0 Poklicu črkostavca. d V * ici huu Pa-’ vPrizoril bo K V1' ' “Nagelj” iz Ex- n<1^ '^o ■ ecor 28. novembra viW-r° “Andrej in «je- be ni)1 j j 1,1 v o. Prireditev se bo v 0venskem Domu. 1 i P > IV, A '9 W\ Hit,-L m Prepiru je dne j$-|..<>■« 34-letni Frank ^ ^ » *1» «»- 1 I % ^ k,,ua/'1Va Nottingham, z Ul v5hmjskim nožem pre-e119,1 I W ^to . Sv°.li 36-letni ženi i ti;, -t>ti „ ,le Pa še sebe hotel | i?k ^Unkom v prsi. Že- i’ I i ^ je * X a v e ia na mestu, J i ^ J<’ ^og]. 1)r'^a Pomoč, moža i0w v policijska ambulan- [ ^C^i^ki t,ln'lenega prepeljala > 0(ldelek mestne bol- “JVonJa Doha99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 7tc letno; ta nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of tbe SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VII. 83 NO. 47 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA PODPORA ZA BREZPOSELNE ČLANE V smislu sklepa izredne seje glavnega odbora z dne 19. oktobra se bodo dohodki, ki jih prejema Jednota v športnem skladu porabili za podporo tistim članom, ki so stari nad 65 let in ki vsled obstoječih razmer ne morejo plačevati svojih asesmentov. Takih članov je seveda veliko in v poštev pridejo tisti, ki se nahajajo v najbolj kritičnem stanju. Dohodki v športnem skladu znašajo približno 260 dolarjev mesečno, torej lahko vsak sodi, koliko članov je mogoče podpirati s to svoto. Da jih bo pa čimveč deležnih te podpore, je glavni odbor obenem sklenil, da se v naprej plačuje članom, ki še niso prestopili starosti 65 let, SAMO NJIH SMRTNINSKI ASESMENT, oziroma asesment, ki ga plačujejo neenakopravni člani. Razume se, da predno glavni urad nakaže tako podporo, mora biti ista po glavnem cdboru odobrena, in v to svrho mora član potom svojega društva vložiti pri glavnem tajništvu prošnjo na predpisani formi, ki mora biti poleg njegovega podpisa obenem potrjena po društvenih uradnikih. Člani, katerih prošnje bodo po glavnem odboru ugodno rešene, si bodo morali potem sami na kak način pomagati glede plačila ostalih asesmentov, in če tega ne bodo v stanu storiti, potem bodo pač morali spremeniti zavarovalnino v neenakopravni razred. V takih slučajih bodo morali podpisati tozadevne spremembne forme, katere jim bodo predložili krajevni tajniki. Krajevna društva naj bodo jako previdna, komu priporočajo gornjo podporo. Nam je vsem znano kako hudo je prizadeto danes slovensko delavstvo v Ameriki, vendar pa niso vsi rojak? enako prizadeti. Nekateri trpijo več, drugi manj, in naš namen je pomagati tistim, ki trpijo najbolj. Naj se torej ne vpošteva vsaka prošnja brezpogojno in brez pomisleka. Imejte na umu dejstvo, da razpolagate s svojim denarjem in preiščite vsak slučaj strogo in natančno predno se odločite podporo priporočati. Boljše je pomagati enemu, ki je popolnoma brez rok, kor pa stoterim, katerim manjka samo ena roka. DOPISOVANJE Z GL. URADOM Krajevne tajnike vljudno prosim, da mi pišejo o vsaki stvari na posebni poli. Večkrat se pripeti, da ima društvo v glavnem uradu različne zadeve, ki so v teku rešitve in glede katerih želi glavno tajništvo imeti nadaljnih podatkov in pojasnil, pa nam društveni tajniki poročajo o vseh stvareh na eni poli papirja. Znano vam je, da če pišemo po nadaljne podatke v zadevi izplačila kake smrtnine, moramo vaše odgovore hraniti skupno z drugimi listinami, ki so v zvezi s tako in slično zadevo. Isto velja, kadar želimo imeti več pojasnil glede izplačila bolniških podpor, operacijskih odškodnin, sprememb oporok, znižanja zavarovalnin, itd. Vsako stvar hranimo posebej, torej je povsem razumljivo, da moramo tudi za vsako stvar imeti posebnih odgovorov. Če bodo krajevni tajniki vpoštevali to prošnjo, bodo omogočili sebi in glavnemu uradu bolj točno in hitro poslovanje. SPREMEMBE V ČLANSTVU Za spremembe v članstvu ima Jednota posebne forme, kar imenujemo mesečno poročilo. V tej formi naj krajevni tajniki poročajo vse spremembe, ki so tekom'meseca nastale pri društvu, kot na primer, imena novopristoplih članov, imena suspendiranih, črtanih in zopet sprejetih, imena članov, ki so zvišali ali znižali zavarovalnino, itd. Nekateri tajniki poročajo spremembe pctom navadnih pisem, česar pa glavni urad ne more odobravati. Forme mesečnih poročil so tako razumljive in enostavno urejene, da jih ni nobena umetnost izpolniti, radi tega bi prosil cenjene tajnike, da se v bodoče poslužujejo samo teh Ii3tin in da prenehajo poročati spremembe pri svojih društvih v navadnih pismih. ZNIŽANJE BOLNIŠKE PODPORE V žadnjem času smo imeli veliko slučajev, kjer so krajevni tajniki poročali znižanje bolniške podpore potom navadnih pisem. Naj bo na tem mestu izrecno povdarjeno, da glavni urad ne more vpoštevati takih prošenj, ker za take slučaje imamo posebne forme, katere morajo člani podpisati predno se sprememba v glavnem uradu vknjiži. Tudi smo v navedenih slučajih opazili površnost nekaterih tajnikov v tem, da take prošnje niso bile podpisane v navzočnosti dveh prič, da so bile podpisane samo po društvenem tajniku, da je bilo vprašanje glede imenovanja dedičev enostavni prezrto ter zabeleženo z običajnim in navadnim “ostane po starem,” itd. Vsled tega prosim sobrate društvene tajnike, da bi bili tudi v tem oziru previdni in da pazijo, da bo vsaka taka prošnja pravilno in kompletno izpolnjena. Anton Zbašnik, glavni tajnik. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) ograjo zverinjaka in skušal glasneje rjoveti in zavijati kot levi, tigri in drugi njegovi kosmati sobrati. Policija ga je končno aretirala radi trpinčenja živali. Lepe vzglede nam daje naše glavno mesto Washington! * Ciganski kralj Joe, ki biva \ Toledu, 0., in vlada nad 200,000 ciganskih podanikov v Zedinjenih državah, je izdal dekret, da se morajo radi depresije znižat) cene ciganskih nevest za 30%, to je od $2,500 na $1,500. Meni se še $1,500 zdi precej visoka cena za ženo, pa naj bo že prava ali titulama ciganka. * Prijatelj Cahe j me je te dni vprašal, za kaj bom hvaležen na letošnji Zahvalni dan. Pa sem mu odgovoril, da sem hvaležen dobri usodi: da nisem državljan in posestnik na Severnem tečaju, kjer se bo kmalu začela trimesečna noč; da me usoda ni napravila za monarha, predsednika republike, governerja, maharadžo, mi-kada, bana, župana, mestnega očeta ali kapitalista, ampak me je pustila čepeti na najbolj pritličnem klinu družabne lestvice, ter mi tako nihče ne more obesiti odgovornosti za depresijo; da se gotovi domišljavci navadno obesijo na vrvi svoje lastne ignorance; da nimamo mestnih, državnih in narodnih volitev vsake kvat-re; da je še vedno veljaven amo-riški pregovor, ki pravi, da every dog has his day; da je doba prohibicije bolj mokra, kot vse, kar je bilo pred njo, od vesoljnega potopa naprej ; da se mi ni treba udeležiti vseh veselic v naši divni metropoli ; da ima laž in zavijanje še vedno jazbečarsko kratke noge in da zmožnost in poštenost po navadi le končno triumfirti; da je depresija omejila število banketov in govoranc; da neumnost ne boli, ker sicer bi bilo na svetu več vzdihovanja, kot ga je kdaj bilo pod vrbami izraelske sužnosti; da prohibicija ni uničila vinske trte in ni izbrisala sv. Martina iz pratike; da Re je že dolgo obečana “flu” zamudila za nekim vogalom (morda tam klepeče s prosper i-teto) in še ni prišla k nam v po-set; da mi ni treba pisati te kolone vsak dan. A. J. T. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) kapitalu, ko se kapital niti malo ne zmeni, da bi pomagal nezaposlenim delavcem. Predlog za znižanje plač ne daje nika-kega zagotovila, da se bo s tako prihranjenim denarjem zaposlilo več delavcev, niti da bi se sedanje zaposlenje stabiliziralo. POROTA je oprostila vsake krivde premogarja W. Burnet-ta, ki je bil obdolžen uboja pomožnega šerifa Jesse Pace-jaza časa premogarskih nemirov v Harlem county ju, Kentucky. V nemirih pretekle spomladi so bili ubiti trije pomožni šerifi, ranjena pa dva. Deset mož še čaka obravnave radi gori omenjenih pobojev. KRASNO VREME je vladalo ves pretekli teden in tudi prve dni tega tedna skoro po vseh državah srednjega zap a da in vzhoda. Nekatere dneve je dnevna gorkota presegla 70 stopinj, kar je v teh krajih za drugo polovico novembra nekaj nenavadnega. Izredno milo vreme je dobrodošlo vsem, najbolj pa tistim revežem, ki nimajo sredstev za nabavo kuriva in gorke zimske obleke. V JAPONSKO-KITAJSKEM konfliktu je Liga narodov pretekli teden predlagala sklenitev premirja. Japonska vlada je najprej predlog gladko odklonila, pozneje pa je izjavila, da je pripravljena na p r e ra i r j e v Mandžuriji, pod pogojem, da ne bodo ogroženi Japonci, ki se nahajajo na kitajskem ozemlju. Sodi se, da je japonska vlada postala bolj popustljiva, ko je dobila od Zedinjenih držav svarilno” noto. Vsekakor pa je situacija zelo delikatna in nevarna. NA FINSKEM, kjer je bila vpeljana prohibicija istočasno kot v Zedinjenih državah, je ljudstvo prišlo do prepričanja, da je neizvedljiva, in člani kabineta pripravljajo načrt modifikacije, ki bo predložen parlamentu. Po tem načrtu bi bila dovoljena prodaja piva in lahkih vin, ki ne vsebujejo nad 12 procentov alkohola. LISTNICA UREDNIŠTVA VSEM DOPISNIKOM V UVAŽEVANJE. — Že večkrat je bilo povedano na tem mestu, da je neizogiben pogoj za pri-občitev kakšnega dopisa v Novi Dobi priobčitev polnega ime$a dopisnika ali pa tistega, ki prevzame odgovornost za dopis. Večina dopisnikov res to vpošteva, mnogi pa to določbo pozabijo ali pa enostavno želijo, da se njim na ljubo napravi izjema. Vsem tem bodi ponovno povedano, da je po sklepu glav nega odbora JSKJ, ki je v veljavi'že odkar Nova Doba izhaja, uredniku prepovedano priobčevati dopise brez podpisa pod njimi. Podpisi kot “Odbor,” “Pripravljalni odbor,” “Veselični odbor,” “Kritik,” “Opazovalec,” “Poročevalec,” itd., ne zadostujejo. Pod dopisom mora biti priobčeno polno ime dopis nika ali pa tistega, ki prevzame odgovornost za dopis. Ne zadostuje, da je ime dopisnika znano uredništvu, ampak mora biti priobčeno pod dopisom. Kakšen sistem imajo uredništva drugih listov v tem oziru, je njih stvar. Urednik Nove Dobe mora vpoštevati pravila in sklepe glavnega odbora JSKJ ter ne more delati nika-kih izjem za nikogar. Vsak, ki pošlje dopis in pri ZLOČINSTVO IN TUJERODCI (Nadaljevanie iz 1. strani) aretiranih radi hazardnih iger in loterij. Podatki za državo New York so jako zanimivi. Preiskava se je nanašala le na prava hudodelstva, kot so ubojstvo, roparstvo, ponarejanje, spolni zločini itd. Poročilo je našlo, da policijske oblasti so precej hitre v pripisovanju velikega števila zločinstev priseljencem. Preiskava pa je dognala, da le v enem zločinu je bilo več obtožb proti tujerodcem, namreč v posestvu orožja. Ta okoliščina pa je bržkone posledica osebne navade v starem kraju. Kar se tiče dveh poglavitnih zločinov napram lastnini (roparstvo in ulomu), o katerih je sedaj največ govora, tukaj rojeni Amerikanci nadkri-ljujejo tujerodce razmerno tri napram enemu. „ še bolj čudni so podatki za mesto Chicago. Statistike zločinov kažejo tekom zadnjih petih let, da razmerje zločinstva je bilo pri tukaj rojenih Ameri-kancih tri in pol krat večje kot med tujerodci, dočim so črnci imeli desetkrat višje razmerje. Kar se tiče mest Detroit, Los Angeles, Cleveland, Buffalo in Cincinnati razmerno število zločinov med tujerodci je mnogo manjše kot ono med tukaj rojenimi Amerikanci. Le v Detroitu je razmerje umorov in napadov med tujerodci neznatno višje kot ono med Amerikanci. Kar sc tiče zločinov za dobiček, Amerikanci daleč nadkriljujejo tujerodce. Prcučavanje obsodb za razne zločine je potrdilo isto dejstvo in poročilo poudarja, da v splošnem tujerodci izvršujejo razmerno manj zločinov v isti starosti in spolu kot tukaj rojeni Amerikanci. Tujerodec se približuje razmerju zločinstva Amerikancev v zločinih nasilja in ima manjšo kriminaliteto glede zločinov za dobiček. Ta sodba ugledne vladne komisije, sestavljeno od strokov^ njakov, je velike važnosti za tujerodce. Dobro je, da vsak tu-jcrodec zna takoj odgovoriti na puhle obsodbe glede njihove kriminalitete. Naj se le sklicuje na to, kar je Wickersham Commission dognala enkrat za vselej. Upati je, da predsodkom napram tujerodcem bo v tem pogledu konec za vedno.—F.L.I.S. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Iakorporirana 1. I*01 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glava! lAonlkli Predsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams Ave., Waukegan, IH. Podpredsednica: ROSE SVETICH. Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Mlnn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 41 fl East Oamp St., Ely, Mlnn. Vrhovni idravnlk: DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburjh. Pa. Nadzarni odbori Predsednik: RUDOLF PERDAN, 033 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duiuth, Min«- 2. nadzornik; JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P* .. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago. ' Parotal »4bori Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th it., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Mlnn. 3. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. O. Jednotino uradno glasile i NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVBC. Vse stvari likajoSe se uradnih zadev kakor tudi denarne Po4il'**j! naj se pošiljajo na glavaega tajnika. Vse pritožbe naj se poiilfa n« P' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov jn kolu1' spričevala naj sc pošilj* na vrhovnega zdravnika Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov naj ue pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clair * Cleveland, Ohie. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem J ugo»lo»*n''J za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj is tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev ** Ju obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi i S čltn! članicami. deželnimi elektrarnami. Prišel je čas, da se tudi v tem pogledu v večini zanemarjena Dolenjska dvigne in da sledi drugim bolj naprednim pokrajinam. V letošnjem letu so trebenj-sko dolino obiskale vse nesreče: toča, viharji, suša, sedaj pa še povodenj. Ljudstvo je obubožalo do skrajnosti, saj ni ne blaga ne denarja. Občini Trebnje se je prijavilo nad 100 kmetovalcev, da bodo letos trpeli lakoto. Kaj bo s temi reveži, kdo jim bo pomagal ? ŠPANSKA ustavo tvor na skupščina je sprejela postavo, ki določa smrtno kazen, ako bi se bivši španski kralj Alfonz še kdaj drznil stopiti na španska, tla. Druga sprejeta postava določa, da država zapleni vse v Španiji se nahajajoče premoženje bivšega kralja. To premoženje se ceni na dva milijona dolarjev. EKSPLOZIJA v premogovniku v Doncastru na Angleškem je dne 21. novembra zahtevala 22 smrtnih žrtev, okoli 30 rudarjev je bilo ranjenih, sedem pa jih pogrešajo in so najbrže izgubljeni. Okrog 1,000 rudarjev se je po eksploziji srečno rešilo na površje. o-------------- DAVEK NA GASOIdN Vse države naše Unije pobirajo kakoršen koli davek na ga-solin. Visokost tega davka pa ni povsod enaka. V državi Ohio znaša štiri cente na galono, v Pennsylvaniji tri cente, v Floridi pa celo 7 centov. DELO STROJEV Pred 150 leti so sukanec ali prejo delali ljudje na roke. danes pa opravljajo to delo komplicirani stroji. En človek s strojem napravi danes toliko sukanca, kot bi ga moglo pred 150 leti 40,000 ljudi na roke. tem izrazi željo, naJ se °jegc-vega imena ne priobči, naj ve, da njegov dopi3 n® bo Pri°hčen, ampak pojde v arhiv. Pomni naj tudi, da to ni kakšna urednikova kaprica, an*pak vpošte-vanje tozadevnih določb glavnega odbora J. S- K. Jednote. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s prve strani) venski prevod je oskrbel prof. P. Brežnik, ki se je preteklo leto seznanil s prof. Pupinom na 'vojem potovanju po Ameriki. Prof. Pupin je želji Vodnikove družbe rad ustregel in ji napisal pismo, ki bo na čelu te knjige. V tem pismu se Pupin spominja dveh Slovencev, ki sta mu gladila pot v življenje, to je bil učitelj Kos in trgovec Lukinič. Obeh se opetovano spominja tudi v svoji knjigi. Pripoveduje nam tudi, kako je na pariški konferenci rešil Bled in Bohinj. Pripominjamo, da je njegova knjiga doživela 8 izdaj v 4 letih :n 6 prevodov, med drugimi celo v japonščino. To bo brez dvoma ena najzanimivejših knjig na letošnjem književnem trgu. Na povabilo županstva Trebnje se je nedavno vršilo v Trebnjem posvetovanje glede izvedbe elektrifikacije Dolenjske. Sestanka so se udeležili vsi pridobitni krogi, zastopniki občin, zastopnik družbe “Novobor” in pa referent za elektrifikacijo Dravske banovine g. ing. Rueh. Ta je navzočim obširno pojasnil, kaj naj prizadete občine ukrenejo za čimprejšnje uresničenje tega načrta. Osnoval se je takoj pripravljalni odbor, ki je že sklical v Trebnje 'širšo konferenco vseh Dolenjskih občin. Sestanek tega posvetovanja ima namen, da se določi predvsem konzum električnega toka posameznih občin, da se končno izgotovi proračun in izvoli izvršilni odbor, ki bo stopil v stik 7 bansko upravo in s Kranjskimi Obilna letina tobaka v Južnji Srbiji. V Južni Srbiji so že obrali ves tobak, kakor poročajo iz Skoplja. Letošnja suša je zelo ugodno vplivala na kulturo tobaka. Kakovost letošnjega pridelka bo zato mnogo boljša kot lani, pa tudi po količni ga bo za 2 milijona kg več kot lani. Samo za tobak bo prebivalstvo Južne Srbije dobilo letos okoli 200 milijonov Din. Iz Sarajeva porotjajo, da je sarajevska davčna uprav izbri sala iz svojih knjig 126 davčnih obvezancev, ki imajo vsi več kot 10 otrok. 90% teh očetov s tako obilnim blagoslovom je iz Sarajeva, 10% jih je pa iz sarajevskega sreza. Vsota odpisanih davkov znaša 657,000 Din. ptič, kakor da je stroj, ki f ša ljudi in celo bombe. Too® ^ ded je živel 135 let, a v lj* ' . mu zrastli novi zobje. Babiic» je umrla v 127. letu. čiča T ^ je 'še tako čvrst in čil, da ju j, j ahko doide v njunih letih 8 «e celo prekosi. Dne 7. oktobra se je Črnomlju na pobudo mesc ^ županstva in sreskega n^cejl0r. v Črnomlju k seji občinski o ^ f,fi( kateri so prisostvovali ki Rdečega križa in Sokols , društva, da bi z združeni#11 ^ mi pomagali lajšati straši10^, do, ki preti revnemu bel°^r ,-£j skemu ljudstvu kot P° 01» strašne suše, ki je letos u11 ijj skoraj vse pridelke v črno1" skemu srezu. J Bela Krajina je že po suha zemlja, letošnje leto P J padlo nad tri mesece skoraj ^ 1 je dežja, zato je koruza, v glavni pridelek, jako slabo ° v dila, otave niso kosili nM srezu, ker so bile košeni ^ posmojene, živina se ni ^ ^ pasti in kmetje so jo zara,Jjt' manjkanja krme jeli Pr° .£|{V), za vsako ceno. Edino upaI1_J ^ jim bili še vinogradi, kate1 ^ jim je uničila toča, razen okolici Semiča, tako da ja ni ostalo na trtah. ™ 0f\ uničil mraz, poleg tega Pa tos številne požarne katas .j, še povečale bedo. V ŠPe*iaVjf. je pogorelo 14 posestnikom1 ^ v Jelenji vasi je štirim £oS,^gS/ jem uničil ogenj hiše in ^ ^ darska poslopja, v Tuševem ^ isto štirim, razen tega Pa^C(|pty nad 15 manjših požarov. 1 $ re izseljencev iz Amerike jj | gospodarske krize, ki Je 1 ves svet, tudi prenehale. ^1 Zato se je v Črnomlju °s odbor, ki bo vodil akcijo za^e ganje najrevnejšim. P1"0911^ pomoč in podporo so bile P1 j|i žpne že banski upravi in cen j e I Rdečega križa, od koder ^o) nadejati pomoči. Odbor Pfl f | skupno z odborom, ki se J | stavil v ta namen tudi v ^ ljani, obrnil tudi na posa^1 ke in upa, da ne zaman j-—— čudna koza. Ključav.^|v Pavloviče je pred dnevi Pr*. sarajevski muzej in P0ve je lastnik čudne koze. ^a . ima namreč noge kakor div^rltj< za, prsa, telo in dlako njen rep ni ne kozji ne temveč podoben volčjem11-tudi nima rogov ne brade- ^je štiri dojke z mlekom, tod‘a ^ mleko sesa sama. Koza )e' {(/i' dobro rejena in je imela ir lanskim normalnega mladlC.' (,il ni pa živalski nestvor, k1 povsem podoben materi. --------o-------- .vp$ Ali so že vsi vaši otroci ^ p ni v mladinski oddelek Jednote? The r «rS0f Hat ;that layoni( , sWcl :%(] ,_atho]i( l Sd t. ^llr s Ksei N e, \V( ast ac 'figei ^ler, 0l-k oi k 11111 >be, ?eN(| 'kity ( Hee *oi "V i - ef Jv, »11 toll %• ss «ath, ati j, ‘C( H % H % (A k jc t' MW i|fe tl \ Hi s cl> s s N S K h 1 »Oi Pr K ENGLISH SECTION OF ). a. ;0, I* 0. The pr lersof Sen^ transition from the senior to the younger mem-e frater' ^n’on' *n ^e responsibility shouldered to carry on ®that . !la* benefit work, will be remembered in later years W*an °f trial years, testing the sturdiness of our South C,,lholic u"io"- °itl)Con .ess’ *n the sense of the word that confidence was ^rt6(] | llg lrom the younger people to continue the good work ^th0]jc y°Ur senior members, when in 1898 the South Slavonic Satiri' nion was organized, and continued to grow and 88c F ‘inCe' f°iitige ls now undergoing a trial ordeal in which we, the :,%1 en ni°mbers, are pJaJring the stellar part. Are we inter-Wge^ih.to sacrifice part of pur time in the promotion of .,: > njiich in the manner of our parents? pia a;r'e- then our SSCU grow in leaps and bounds. )nil>*‘s^lments will have been put into oblivion, for the blein 5enei’^ti’on is continually growing in numbers. The l nf IS Merest the younger people in the fraternal benefit SSCU. \her 0jle United States Congress passed a law limiting the Perm ° lrnni>grants into this country, our Union could always a cei’tain number of Slovenes migrating from what g,°Klavia t° join. But now that source of new members If 0ur Klut off. The entire matter rests with youth. '■tiveen f°u^ Wou'd take time to study the difference ;e fj.,)/ anc* insurance companies, the advantages of ^ oin. ..ernal insurance could be used to induce outsiders to Vou anks- ^ render your friends a favor in enrolling them into ^ be ^r°tection forthcoming both from the sick and 1 inSl„e, department overshadows the benefits from that N, ,ailCe company so overwhelmingly, for the premiums J'oiii. difficulty should be encountered when talking riends. . or inst MEMBERS BENEFIT ENTIRELY f °ie tnce’ w^at form of insurance, other than lodges, can Ssauci ] ° a day sick benefit plus a death benefit of one jHllar ai’8 °n a sma" monthly premium of approximately 6 *ra0f and sixty cents> for a member who has enrolled at ^Hei .age' Yes, the insurance companies offer attractive policies, but what about sick benefits? ! on|y Ce companies will insure people for sick benefits, but Certain specific diseases, and these require a high And why?. . Because the high expenses incurred by . e.n to determine what people claiming sick benefits Slek enough to receive payments. v 'Use/?* ^*sability is another form of insurance widely ntact wtK insurance companies. But did you ever get in ‘H'ieri(j 1 a Person that was really permanently disabled? j mine was unfortunately disabled in a motorcycle t^Dany ai^ ^as t)een receiving benefits from an insurance I' ^conf Wever, a number of attempts have been made. ^ei)lnUe Payment of this benefit. Various schemes ij ,.e). offered by the insurance company in its attempt — i „ Nov. 28 ’ p------■ •sl 'ta Ht>0n a,'~~Dramatic Club tjh“a present the ip0td ?tCat1Yi,udre;' in nJ‘egov zlo ^ k' IJ. n,- v°^’ Pa-> on Nov. 28, pri Cnted in i6 play wil1 be il ^ Slovene lan a.SV p111 follow the per Je. ,1y to f°ceeds of the en- Sl0;VUl turned over Cl f0>«an Home of Yu %' The 0Se benefit it is .ut Public is invited to jjjC" t ^eed an article that ’,00 k4 ^oba U previous issue of a. wr f ’ Concerning this af- an error stating \ ^niciDleKnames of mem-# \ Julia Na‘ ■ mi*1 i Mary Galicic Ih0pG ° play a Character \' J* ^ii|0o^6d error has been A ^eljJ ail(* that there is f f > °« either side. vika H. Skerly, J v. No. 116, SSCU. t . --------- A. ;">> for Dlals $• ^ as been discovered i to c° lrnlS "^individuals. topi^ ®tva 0f in* (b tiar v t di H. d Qiolet COLORADO SUNSHINE cxxxx^xx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxz;xxzxzxxxxxxxxxz::;rxixxxrxiTTrTZTTTTTTTTTTTmrr. IS YOUR LODGE PARTICIPATING in the MEMBERSHIP DRIVE? Why not get in it? Start Now—it’s not to late. There would be nothing to it, if each member would approach a few of his friends, or relatives, and after explaining what we are, and what we have, ask h im to join the South Slavonic Catholic Union, picturing to him the social, the sick and death benefit, the athletics and sports, especially bowling which is now in season. Say, If you tell him all about these things—you will have him asking you to let him join at once. Try it Brothers and Sisters and surprise yourself with the results. Our slogan is, “EVERY MEMBER GET A MEMBER” for our society. Stick with us, and make this slogan come true. HELP BUILD OUR SOCIETY The S. S. C. U. Athletic Board E. J. Kress, Chairman. xxxruxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xx: Annual Elections Next Month; Big Dance Held on Dec. 26 Denver, Colo.—Meetings of Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, have been a great success throughout the year. I hope they will be just as successful the coming year. I also hope that all our members who have not attended will avail themselves of that opportunity at the next month’s meeting. On Dec. 16 elections of new officers will be held for the coming year, 1932. It is sincerely hoped that all members will make it their special effort to attend. A surprise entertain-ment is in store. At our last meeting, held Nov. 18, we had a large crowd. A good time was had by all. I hope to see more of such large crowds, for the saying goes, “The more, the merrier.” Two new members were enrolled, and are Sisters Mary Brestir and Josephine Modic. Dec. 26 is the date for our next dance. “Štefan dan,” as it is remembered by our Slovenes, will be celebrated at the Slovenian Hall, 4464 Washington, at 8 p. m. Bring all your friends, your mothers and fathers, sisters and brothers. On Christmas Day tell your friends to attend our big dance, and also tell them that we will have a good time. A hearty welcome is extended to all of our friends and neighboring lodges. ,N e a r b y towns such as Frederick, Erie, Louisville, Lafayette, etc., will be expected, with an invitation extended to all. We sincerely hope that our friends will not forget us at our next dance. Mary Modic, Sec’y. ---------0------- The powers of both nfjjl Jjgja and state banks are li011 Mjh Po .1 number of ways in the1 csts of creditors, including . ly6' depositors. Thus no one f'j ®»vn» firm may borro,KzeVrŠila Slavna fr®,2?' llovembf „«1rt 1,1 slcpf , „ah letna seja te 3 i Vil? ^ Spio Strabane (Canons-, help11' * društva n .se bo vršila v dvo-kWela oh ionjska Jama in se , J I.ez® JSicj e^h dopoldne. [ and5' Je blia not v Pennsylva- nni# i2 namPn^novlJena l)red letom i.K >v te rim,' da ^ vsa JSKJ banKS1 delov« avi združijo v svrho eVedtl' »^ društev ivfa koristi Jednote’ iliyi < v ta posameznih čla- :e of1 , J enoletnp^ attorn'1 “ društvo11 ,°^toju Zveze se je v resnici ,hko Prepričalo, da .. . Ja SO vM^Vršu:ie sv°j namen, ip be*1* v Jena tudi tista dru- j-rni I iSf'Padajo 7, državi, ki dozdaj še 1 thi ti8VoJe «JS?’ da Pristopijo, iz-V° 29- nP*Ike in Jlh pošljejo to °^al1enl! bra- Društva, ka^ i? biti 2ast®t ne dopušča, da bi ltopana Po zastopnikih, i Za sei pošljej° Pismena pri- u»*' >K »S«i„N*„"ž «>« “j »BoStev,? Vsi rh'nS®fl fe^ena t p°maSati k izpopol-> * Z h 2veze' b0 dobrodošel ^ J Uh na ali ^ ,vr^ila 29- novembra, pllr p se |j jetna seja Zveze, na i f(f , tpo„ tudi odbor za leto 3S t? U že niin ®°.Prošena vsa dru-UPO« l 114 drustv j° k Zvezi, kakor P the ^ Hat Sošljejo\v \ še želij0 prist0' ^ til S 0 Seio * sv°Je zastopnike 110 iilVeS . k.0, Priti 'v eJlm je le mogoče. , m I, bane („ uanonsburg, oziroma ta J 't86 on*« že tajnik. Jaz jreSC^ Sstnal1"1' da iz Pittsburgha LseS > ure 6ll2nica v Canonsburg 1 J * 1 Union £aro je mogoče do- for # UiS svo? Q (epot na Grant st JS, cJ avtomobil, bi bilo pri- , (f Od ?alk°vca «!: do Prostora so-rtal11 . tam na 5400 Butler St., da f k m1 tani ^.“dpeijemo. Seveda 0{ I 1, ®;30) asneje o polu de- ef iti »in n !aj' ~~ Toliko vsem ia11 ' JSK?or,?ČUa i _ silf- Jl : društev v Pen»- Vari ^aroga, predsednik. a (ii“ ^Sm"p,»U f)a„ . Pittsburgh, Pa. . š tJ h ‘•ruštvn u Prijateljem fS 01 j ilobo ST- Štefana, št. 26 „iiure te I''0'10 obS • ot običajno, pro-fl* In • fleconu 0 na Stefanovo, rop® , j h ?®bavo bra. 't banketom in pflUtf1. >!h 1 bo nv„^azlika bo letos le • nff liti\ ^er gram Prireditve bolj ! IS y Mi,Aetr>ico ,, i. društvo praznovalo „ ^ ie5° bosta ‘anovitve. ,vM^ ttf» ala rt,, na naši slavnosti re-d«rf ?,drP. iaA glavna odbornika, inil thi bi in ' ^rch in John Balko- 5,fl* Witelli.so tem p°tom l^e ul •W 4sii ko5a avij° vstopnice o # ^>«rei lla ®*° jih, vpoštevajo- jfai ^ ». tl Dnina le omejeno šte_ P i,il Bihi r°j sp ,??. samo 50 centov za •OflŽ i I veliko večje eiif^avlini na leta- Izvrševal •rif !zJabOstn * odbor sta , pridno fiil ■ Vcliltn storila vse, da drage drnH v vseh ozirih. * ’'ri.rfV fo^3' dn Va v naši naselbini ^ 1 onr,»na svojih december nef svoje člane na nf 1 hJ?rel ,.Za uslugo- se jim Lh° iH ^tciip Valjujemo in kličemo M1 JS tV? g°stom društva v Slov, 6 JSKJ že zdaj: do- *t^bra!kem Domu na 5' Uti h Jega leta' °b enem > scjo ,uštveni odbor. To-bi'at-1-i nedeljo 20. decem-lni Pozdravom, tajnik , Andy Gorjup, društva št. 72 JSKJ A Chicago, IU. . % jPosq^wa stavbinskih ;ed f SJ. H. DRUŠTEV o] Skih loriji T,, °ktobra l- 1 sc r in ni’ lu- 82. konvencija ;to» i %>s, posojilnih društev dr ,gulS ^ bii^tov in je prisostvovalo fl*1 39 Pni? , Sostov. Med te- £k Oni*1 trii 0v- 36 čehov, pet *S ‘1 j* zL Sl0venci- R°Jak r.Su^Uštvo ?,?,al stavbinsko in V*1 h Jn„ Slovenski Dom,” «. HopNilno SAOVansko Stavbin-<- cbevar ■ društvo in rojak !vetie-.. Je Prisostvoval kot *“•> 3e n Cf, * “tavbi^^edoval predsed-L*^ank°o in Posojilnih .d K)11 nt etl'u iz Chicaga, tir, Uar,^otvoritvenem govoru ^>Nlj v‘'6dek teh ekonom-SJlJlh0, Sa J Zadnjih dveh letih. CVa t 'etih 0reanizacije izvršile 1°; dp*0iV koi'ist delavskega L^ih vSaj t °le> je naravnost t' B0roiiko je bilo povzeto JVij Uginih Predstav- i 5< ,!? Vsat^. vršila popolnoma P W°!snega vmešavanja w;nskih zadev. G. l! * vseil Renčijo v splošno 4! veh?as t0» ln navzoči delegati 5? ,H,° PoinoBi držali Pro8rama Sil4 Vp^j^ni t ' da je konven-n j° knw končala svoje ^ stavbinskih in \ eieh °tvorit, ..njih članstva. konvencije je lil VjSjtUdi rt. pri katerem so ■v S^MeUefei in učenke AVl!>('• ah, Mešani u lepo je na" d ie7’ Na ki je žel Žls N ^dnik ,-je zapel ,“?fJ SSo , Sglk. llse, g. Petru. S '* ^Vaii? 3 v imenu dele-4 mestni upravi in Nu 1 sprejem de- ft>tii0 8e je g- Petru podal v letu 1930-1931 so .iv. tion 'eg«a fir# S. dePoi 1 be ron1 stili tal »re«?! h iy (ho co< ,ldfi 1 veflc), i;!f C0flC. on 'A tol«* is it? 1 be { 1 d jr. 11J ill - thgV *4 f v lieie do* f »a11 (ji1 P«n ,,i! Icfi 1S a v> < gl the ioi>; nV sfl' 57. v L v i imela stavbinska društva velike tež koče, ker so banke odklonile skoro vsako pomoč, toda vkljub temu so stavbinska in posojilna društva v državi Illinois napredovala, nasprotno pa je veliko bank zaprlo vrata. Vlagatelji so imeli velike izgube, nekateri so celo prišli ob vse. V teku leta je imovina društev narasla za $21,-000,000, medtem ko se cenijo izgube vlagateljev na bankah nad $80,000,- 000. To je en najlepših dokazov, da so stavbinska in posojilna društva bolj varna kot banke. Državni zakoni protektirajo v 1 a g a t e ije stavbinskih društev, kajti liga skrbi, da njen pravni oddelek skrbno pazi na državno postavodajo in prepreči vsako predlogo, ki bi bila škodljiva stavbin-skim društvom, da postane zakon, ob enem pa gleda na to, da zbornica sprejme nadaljne varnostne zakone v korist članstva in društev. Omenim naj, da je g. Petru poleg drugih resolucij koristnih za stavbinska društva, predložil resolucijo za popravek 18. amendmenta k ustavi. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli delegati Cook okraja, med temi gg. Cyril J. Jandus in J. P. Rebicki in zastopniki po deželi. Predloženo resolucijo so mestni časopisi priobčili v celoti in to je tako raztogotilo delegate izvenmestnih krajev, da so zahtevali poimensko glasovanje, kar je pripomoglo, da ni bila resolucija sprejeta. Poročilo tajnika lige, g. W. B. Whitlock, je bilo skoro slično poro-ročilu predsednika, edino da je on še omenil nekaj o vzajemnosti American Saving Building and Loan Institute of Illinois, Chapter 64, o čemur sledi pozneje. Konferenca tajnikov je bila zelo zanimiva. Razpravljalo se je o napovedi dviganja denarja, o izplačevanju članom, ko potečejo delnice ali pa pred njih dozorelostjo. Iz poročil je bilo povzeti, da društva po deželi, ki ;o po članstvu in imovini manjša kot pa nekatera po večjih mestih, nimajo skoro nobenih težkoč v tej depresiji, 50 pa prizadeta velika društva, ki pa vkljub tem poslujejo in izplačujejo vloge svojim članom. Dognano je bilo, da so stavbinska in posojilna društva bolj varna kot banke, in to pa iz teh razlagov: 1. društva ne plačujejo velikih plač svojim uradnikom in direktorjem; 2. društva ne plačujejo visokih najemnin; 3. dobiček se razdeli med delničarji; 4. posojila so restrlktirana na prve vknjižbe svojim članom; 5. povprečni izdatki ne presegajo na en odstotek, in 6. dosedaj ni propadlo niti eno jtavbinsko in posojilno društvo v okraju Cook, kar je zelo značilno v ieh časih, ko skoro vsak dan poči ena ali druga banka. V Chicagu je skoro 75% prebivalstva, ki nima nikakega pojma o var-.losti vlaganja denarja pri stavbin-;kih in posojilnih društvih, in zato M bilo potrebno, da društva započno /eklamo v časopisju in tako seznanijo prebivalstvo, kje lahko bolj varno n obrestonosnejše vlagajo svoje prihranke. Na konvenciji je bil tudi g. H. M. Bodfish, Bilding and Loan Institute 3t Illinois, Chapter 64 of United States League. Poročal je o delovanju U. S. Lige, o pažnji njenih zastopnikov v kongresu, da ne sprejme tavbinskim društvom kvarljivih zatonov, kar je stalo ligo v zadnjem letu nekaj nad tri tisoč dolarjev. Wall Street in veliki bankirji pritiskajo na kongres, da dežela obdavči jtavbinska in posojilna društva na ta način kot privatne banke, toda ligini sastopniki so to uspešno preprečili. Profesor J. Pugh od American Saving Building and Loan Institute, Chapter 64, je apeliral na delegate in tajnike, da se vpišejo v ta chapter in ;e seznanijo z knjigovodstvom, poslovanjem In o drugih potrebnih rečeh, ti bodo v večjo korist društvom in delničarjem, in je naglašal, da bi mo-fala stavbinska in posojilna društva ravno tako oglašati v lokalnih listih v dobrih in slabih časih, kot drugi Business, ker le z izobrazbo ljudstva bo mogoč Večji napredek in večja varnost vlagateljev. Temu priporo-Mlu je sledi g. Sidney J. Keclik, taj-iik prej omenjenega Instituta s povabilom, da se stavbinska in posojilna društva okraja Cook v celoti organizirajo in skupno oglašajo v raznih listih in se poslužujejo tudi radio v ta namen, da se tem bolj zainteresira splošna javnost za stavbinska ilruštva, njih delo in varnost vloženega denarja. Gospod Joseph J. Janda, predsednik češko-slovanske lige je podal Jaljše poročilo, tičoče se okraja Cook, ravno tako sta poročala o njih delovanju g. John Czekala, o delu med Poljaki in g. John Kuchinskas o njih Iclu med Litvinci. Zadnji dan zasedanja so bili podani razni računi, resolucije in priporočila kot tudi določitev kraja konvencije. V nov odbor Lige so bili izvoljeni: Frank O. Schneider, Kankake, predsednik; R. McConachie, Sparta, prvi podpredsednik; Nicholas Johnson, Batavia, drugi podpredsednik; Albert Niedbalski, Chicago, tretji podpred sednik; William Raddatz, Chicago, četrti podpredsednik; W. B. Whitlock, Springfield, tajnik; O. W. Wal-kup, Galesburg, blagajnik. Naj omenim, da je mesto Peoria, ki leži ob reki Illinois in ima zelo lepo lego, drugo največje mesto v državi Illinois in da šteje nad 100 tisoč prebivalcev. Pred prohibicijo je bilo tu jako živahno, mesto je tedaj slcvilo kot centralni žitni trg in pa radi velikih žganjarij. K zaključku naj še omenim, da je imelo Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo ob zaključku računov dne 30. septembra t. 1. $388,316.82 imovine in da je bila 52 serija delnic izdana 2. oktobra, 53 serija pa bo izdana v soboto, 2. januarja 1932. (Poslal za priobčitev: John Zvezich.) Amerike sleherni umetnik, ki se bo razvil iz jugoslovanskih vrst—jugoslovanskega naroda in njegovih otrok. Slovenski Narodni Dom v Clevelandu, ki je vedno stremel za vsako narodno kulturno udejstvovanje, je spet videl priliko, da se slovenska metropola pomakne za en korak naprej v umetnosti in izrabil jo je. Pod svojim pokroviteljstvom, s pomočjo svojega agilnega prosvetnega odbora, je ustanovil in otvoril v soboto 21. novembra prvo JUGOSLOVANSKO ŠOLO MODERNE UMETNOSTI v svojem domu. Za učitelja je dobil svojega edino-priznanega slovenskega umetnika — GREGORJA H. PERUŠEKA. Boljšega bi ne mogli dobiti. On je pripravljen začeti učiti nadebudne slikarje, umetnike po trikrat na teden od osmega leta do najvišje starosti. Razredi bodo za malčke, našo mladino in odrasle. Razdelili se bodo po sposobnosti slehernega učenca ali učenke. Stariši in mladina ter odrasli so tem potom obveščeni, da se je vpisovanje pričelo v soboto 21. novembra pri tajniku S. N. Doma, ali pa v šoli sami pri Mr. Perušeku. Oba bosta dala vse potrebne informacije, katere želite imeti. Da, šolski prostori bodo oni, kjer je preje bila Sitterjeva zlatarna. Vpisnina in šolnina je minimalna; otroci, ki nimajo sredstev in vseeno želijo pohajati—brezplačna. Sleherni stariši, kateri imajo otroka, mladeniča ali mladenko bodo storili svojo dolžnost napram svojim otrokom s tem, da jim nudijo priliko se učiti pri našemu največjemu ameriškemu slovenskemu slikarju—Gregoriju H. Perušeku. Ne gre tu, koliko kno zna, da le ima veselje do slikarstva—umetnosti. Vse drrugo lahko pridobi v šoli, ki se bo stopnjevala po sposobnostih v različne razrede. Lahko tudi preiskusite svoje otroke, kajti težko je reči ravno kje se dobi slikarski talent. Če je, se ga bo razvilo, če še spi, obudilo. Začelo se bo pri navadni dekoraciji, lesorezih, pa-pirorez, črno-belo risbarijo, modeliranje, kompozicija, in končno ustvarjanje umotvorov v oljnatih barvah. Pomladi bo ta šola pokazala narodu nekaj takega, kar še nismo videli, nekaj nad čimer se bodo čudili vsi, ki bodo prisostvovali prireditvi. O eventualni dekoraciji doma po narodnih motivih od strani vzgojenih in razvitih slikarjev pod direktnim vodstvom in nadziranjem mojstra Peruška bomo pisali o priliki. Delničarji in vsa širša slovanska javnost je poklicana, da podpre to umetniško šolo 100%. Poklicana je, da takoj vpiše svoje otroke—male ali mladino, kakor tudi odrasle. Prilika je tu najlepša, da razvijemo med nami vse tiste, ki imajo dar slikarstva do naj večje mere. O splošni koristi in Ugledu narodu, Jugoslovanom in posameznikom ni treba poudarjati. Zatorej prosvetni odbor apelira, vabi in se priporoča, da vpišete kolikor največ mogoče učencev v to šolo. Informacije se bodo dajale ravnotako ves dan v šoli ali pri tajniku S. N. D. Podučni dnevi bodo četrtek in petek zvečer in v soboto ves dan. S. N. D. tem potom spet nudi naj-lepšo priliko za naše nadebudne umetnike in talente, da dobijo nekaj, kar je najtežje dobiti—poduk pr: umetniku samemu. Direktorij in pro-prosvetni odbor doma je ostal zvest stari in plemeniti tradiciji—gojenje jugoslovanske umetnosti in pripomogel do ustanovitve in otvoritve te šole—sedaj je pa od slehernega odvisno, da deluje zanjo in ji pripomore do uspeha. Za Prosvetni odbor Slov. Nar. Doma: Joseph Okorn. Prav tako tudi hvala za postrežbo na njih domu. Nadalje se tudi lepo zahvaljujem za postrežbo Mr. in Mrs. Filip Troha, katera sem posetila na domu v Collinwoodu. Prav prisrčno hvalo pa izrekam družini Mr. in Mrs. Frank Glažar, kajti tam smo imeli pravo domačo zabavo in mnogo smeha in postregli so me, da si tega še mislila nisem. Povabiti me k operi, pogostiti me na domu in potem še v avtomobilu pripeljati domov, to je bilo nekaj posebnega in presenetljivega zame. Edina moja želja je, da svojim clevelandskim prijateljem ob priliki vse povrnem. Nedelja 15. novembra t. 1. mi bo ostala pa trajno v spominu. Jennie Troha. Ely, Minn. Morebiti bo sobrat urednik mislil, da sem že pozabila slovensko pisati, ker se nisem toliko časa nič oglasila. Naj torej zopet napišem par vrstic. Jesen imamo prav lepo; so še vedno lepi solnčni dnevi brez snega. Listje z dreves pa je seveda že popadalo, kar je ugodnost za lovce, da lažje vidijo kod zajci po gozdu drvijo. Letos imajo rojaki mnogo več časa za lov,’kot druga leta. Delajo le po dva dni na teden, druge dneve pa hodijo na lov, si napravljajo drva ali pa pripravljajo zemljo za farmo. Tukaj je še dosti neobdelane zemlje, in kdor si hoče, si lahko napravi njivo za krompir in kakšno zelenjavo. Seveda zorati ali skopati in zagraditi mora sam. Lov na veliko divjačino letos ni odprt, istotako tudi ne na divje kokoške. Medvedov pa mora biti letos dosti tu okoli, kajti lovci, ki gredo za zajci, večkrat pripovedujejo, da vidijo katerega. Tudi k bolj samotnim hišam včasi ponoči pricaplja kosmatinec in pohrusta, če mu kaj pravega pride pred gobec. Poročila sta se tu zadnji teden Anna Muhvich in Louis Swigel; dalje se je poročila Frances Tomsich s Frankom Francel iz Willarda. Pri Muhvichu so imeli kar dve ohceti to jesen. Želim vsem največje sreče. Preminila je tu zadnji teden rojakinja Mrs. Kristina Dolinšek, malo prej pa Mrs. Elizabeta Kaplan. Blag jima spomin! Zdaj moram pa končati, ker imam še šolske naloge za napraviti. Dela ni nobenega za dobiti, zato pa kar naprej v šolo hodim. Škodovati mi to ne more. — Pozdrav vsem čitate-ljem Nove Dobe! Francka Korent, članica društva št. 200 JSKJ Cleveland, O. OTVORITEV JUGOSLOVANSKE ŠOLE MODERNE UMETNOSTI V CLEVELANDU • Jugoslovani, kot ostali narodi, imajo lepo število nadarjenih otrok in odraslih—osobito za slikarstvo. Neiz-brušenega talenta veliko. Kot tujec, pustil bo svoje sledove v Ameriki le potom tistega dela kulture, katerega bo spravil v kulturni hram velike Barberton, O. Na povabilo prijateljice Mrs. Jennie Glažar v Clevelandu, sem se odzvala in udeležila prireditve “Turjaška Ro-zamunda," opera v treh dejanjih. To je bilo nekaj krasnega in vsa čast clevelandskim rojakom in rojakinjam, ki so tako krasno izpeljali svoj načrt. Upam, da samostojni pevski zbor “Zarja” ob priliki še ponovi to krasno opero v treh dejanjih. Kajti trud, požrtvovalnost in stroški so ogromni in škoda bi bilo, da se ne bi izurjeni igralci zopet pojavili na odru. Opera “Turjaška Rozamunda” ni preprosta igra, ki človeku zadostuje, da jo samo enkrat vidi. Opera “Turjaška Rozamunda” je nekaj izrednega in kdor jo je že enkrat videl, si gotovo v srcu želi zopet jo videti in nič z manjšim užitkom. To je nekaj, česar se človek nikoli ne naveliča, in ako le čas in razmere dopuščajo, se take prireditve vsak z veseljem ponovno udeleži. Kateremu okolščine dopuščajo, da se take opere lahko udeleži, pa vseeno ne gre pogledati, tisti zamudi nekaj izredno krasnega. Rojaki v Clevelandu, ki se potrudijo na igralnem odru, delajo nekaj plemenitega za našo narodnost. Cleveland prednjači vsem drugim mestom v Zedinjenih državah, kjerkoli živijo slovenski izseljenci. Clevelandski rojaki so se že neštetokrat pokazali kot sinovi in hčere zdravega in kulturnega naroda in nas med drugorodci po-kazujejo v pravi luči. I11 slične prireditve, kot je “Turjaška Rozamunda,” privabijo tudi Amerikance in drugorodce v lepem številu, da pose-tijo prireditev. Tedaj pa hote ali ne hote opazijo, da smo narod, ki ne zaostajamo, pač pa še v več primerih prednjačimo nekaterim drugim civili ziranim narodom. In zato se razume, če smo prav mali narodlč, se ne damo kar tako pokopati od kakega razvpitega tirana. Kar moram še reči glede prireditve “Turjaška Rozamunda” je, da izrekam čestitke vsem igralcem, kajti niti enega nisem opazila, da ne bi izvrstno igral svoje vloge. Pričakujem pa časa v polnem zaupanju, ko bo samostojni pevski zbor “Zarja” zopet ponovil to prekrasno opero. Zelo sem hvaležna prijateljici Mrs, Glažar, ki me je privabila, da sem posetila omenjeno opero. Dobro si vedela, draga prijateljica, kaj je po mojem okusu! Ako ne bi bila posetila omenjene opere, bi bila zamudila nekaj krasnega. Tako sem pa videla naš nared v tuji deželi, kaj zna napraviti, in tako lepe prireditve nisem še nikoli videla. Končno se moram pa še lepo za hvaliti svojim gostiteljem, za njih domačo postrežbo. Lepa hvala Mr. in Mrs. Ozanič, ki so mi ponudili vožnjo na avtomobilu iz Barbertona, kjer so se ravno takrat nahajali po opravkih Pittsburgh, Pa. Vsakemu je znano, kaj pomeni za ameriške Zedinjene države 4. julij. Kakor so se prvotne ameriške kolonije združile in se rešile tujega jarma, tako so se združili trije mali narodi na slovanskem jugu, da se rešijo tuje sužnosti. S tem narodnim združenjem jo nastala država Jugoslavija in za proslavo tega združenja se je določil dan 1. decembra vsakega leta. Ta proslava narodnega združenja se uveljavlja tudi med zavednimi Jugoslovani v Ameriki. Ker pa so delavske razmere jako slabe in ker tudi ni mogoče, da bi se mogla ta proslava narodnega združenja vršiti na dan 1. decembra, je tukajšni Jugoslovanski klub določil to proslavo na dan 29. novembra, tako, da se more proslave udeležiti vsak zaveden Jugoslovan. Vsi Jugoslovani v Pittsburghu in okolici so vabljeni, da se udeležijo proslave narodnega združenja Jugoslavije, katero priredi Jugoslovanski klub v Pittsburghu v nedeljo 29. novembra 1931 ob dveh popoldne v Memorial Hall, Cor. 5th Ave. in Bigelow Blvd., Oakland. Pittsburgh, Pa. Program je zelo obsežen in poleg dobrih govornikov bodo posetniki imeli priliko slišati tudi lepo godbo in petje. Vstop bo prost vsakemu Jugoslovanu. Na večer istega dne, in sicer ob 6:30 pa se bo vršil slavnostni banket v hotelu Webster Hall, 4415 — 5th Ave., Pittsburgh, Pa. Cena vstopnice za banket je $2.00 za osebo. Vljudno so prošeni vsi tisti, ki bi se želeli banketa udeležiti, da se priglasijo pri tajnici kluba: “Miss A. Petrovič, 3414 — 5th Ave., Pittsburgh, Pa.,” in priložijo denar. Za obilen poset te proslave narodnega združenja se priporoča — "Pripravljalni odbor.” — Poslal v priobčitev: Ivan Varoga. Homer City, Pa. Na redni seji društva sv. Frančiška, št. 122 JSKJ, ki se je vršila dne 8. novembra, je bilo sklenjeno, da se morajo vsi člani in članice našega društva udeležiti prihodnje mesečne, oziroma letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra o polu dveh (1:30) popoldne v navadnih prostorih. Kdor se omenjene seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno ali pa bo en mesec suspendiran. Izvzeti so le člani, ki so na bolniški listi ali pa eden izmed obeh zakonskih, kjer sta mož in žena člana; v takem slučaju oprosti mož ženo ali obratno. Vabljeni so člani in članice, da se polnoštevilno udeležijo te zadnje seje v letu, da se bomo vsaj enkrat 11a leto vsi videli in da nam bo mogoče izvoliti odbor za leto 1932. Na tej seji se bodo med člane razdelili tudi jednotini stenski koledarji* za prihodnje leto. Člane našega društva nadalje pro sim, da plačajo svoje asesmente vsaj do 20. decembra, da bo mogoče ases ment pravočasno poslati na glavni urad. Društvo, ki v decembru prepozno pošlje svoj asesment je po pravilih podvrženo kazni v znesku pet dolarjev. Člani naj izvolijo to vpoštevati in naj plačajo svoje asesmente do 20. decembra. Z bratskim pozdravom, Frank Farenchak, tajnik društva št. 122 JSKJ. krat nisem videl več kot 11 članov na društveni seji. Kako naj društvo odobri bolniške nakaznice, če ne dobi poročil od obiskovalcev? Torej prosim, da vsaj na prihodnjo sejo, ki bo zadnja v letu, pridejo po možnosti vsi člani in izvolijo odbor za prihodnje leto. Nekateri člani se izgovarjajo, češ, da ne morejo plačati asesmenta, zato tudi na sejo ne gredo. Tako postopanje pa ni pravilno. Vsi vemo kakšne so posledice daljše brezposelnosti, zato naj taki člani pridejo na sejo in društvo bo skušalo pomagati, da ne bodo črtani. Imamo precej takih članov, ki ne plačajo svojega asesmenta, pa se tudi nič ne zglasijo. Tajnik je zalagal zanje več mesecev, toda zdaj ne more več, ker ni bankir in ne zasluži nič. Naj še poročam, da se tukajšno pevsko društvo uči igre “Kmet in vrag,” katero bo vprizorilo na božični večer. Tukajšne rojake že zdaj opozarjam na to prireditev. — Pozdravi Joseph Kramer, predsednik društva št. 174 JSKJ Rockdale, 111. Prihodnja redna mesečna seja, ki bo ob enem glavna ali letna seja društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, se bo vršila v nedeljo 20. docembra. Na dotični seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1932 in ukreniti še marsikaj druzega v korist društva in Jednote. Zaradi tega je važno, da se te seje udeležijo vsi člani in članice, če jim je le količkaj mogoče. Že v zadnjem dopisu sem poživljal tiste člane, ki dolgujejo na ases-mentu, da naj svoje dolgove poravnajo, kakor hitro jim je mogoče. Ne moremo si nič več pomagati in nič več zakladati za nikogar iz društvene blagajne. Vsi tisti člani, ki kaj dolgujejo na asesmentu, so ponovno pozvani, da poravnajo, in sicer vsaj na prihodnji seji, ki se bo vršila 20. decembra. K sklepu pozdravljam vse člane in članice JSKJ in jim želim boljših uspehov v prihodnjem kot so jih ime' li v tekočem letu, Louis Urbančič, tajnik društva št. 92 JSKJ Lloydell, Pa. Članom in članicam društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ naznanjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se prihodnja ali letna sejo vrši v nedeljo 20. decembra ob eni uri popoldne. Med drugimi važnimi zadevami bo na dnevnem redu omenjene seje volitev društvenih odbornikov za leto 1932. Pri tej priliki sporočam žalostno vest, da je dne 13. novembra 1931 bil ubit v premogorovu sobrat Joseph Brence iz Lloydclla. Pokojni sobrat je bil ob času smrti star komaj 23 let Pogreb se je vršil v nedeljo 15. novembra na katoliško pokopališče, člani društev sv. Petra in Pavla, št 35 JSKJ, in Simon Gregorčič, št. 60 SNPJ, katerima je pokojnik pripadal. jo se v velikem številu udeležili pogreba. Naj bo pokojnemu sobratu lahka ameriška gruda! Joe Arhar, tajnik društva št. 35 JSKJ Davis, W. Va. Članstvo društva sv. Janeza Krstnika, št. 160 JSKJ obveščam, da se bo glavna ali letna seja vršila v nedeljo 20. decembra. Na seji dne 13 novembra je bilo sklenjeno, da kdoi izmed članov, ki bivajo v bližini društvenega sedeža, se ne bo udeleži) letne seje, bo kaznovan po pravilih Dalje je društvo sklenilo, da opozori člane, ki bivajo v bližini drugih društev, da vzamejo prestopne liste k dotičnim društvom, da ne pridejo v kakšne neprilike. Na prihodnji seji, ki se bo vršila 20. decembra, bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1932 in rešiti še več drugih važnih zadev. Opozarjam tudi društveni nadzorni odbor, da bolj strogo nadzoruje sedanjega tajnika, da ne bosta društvo in Jednota preveč prizadeta; govorilo se je namreč, da tajnik goljufa društvo in Jednoto Thank you! Z bratskim pozdravom, Frank Mahnich, tajnik društva št. 106 JSKJ Morlcy, Colo, Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Jožefa, št. 140 JSKJ. da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra. Na omenjeni seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1932, razdelili se bodo jednotini stenski koledarji za prihodnje leto in rešiti bo treba še več drugih važnih zadev. Člane našega društva opozarjam, da bolj točno plačujejo svoje asesmente. Kdor ne bo plačal do 25. v mesecu, bo suspendiran, ker iz društvene blagajne se ne sme plačevati za nobenega, tajnik sam pa tudi ne more zakladati. Z bratskim pozdravom, Joseph Kos, tajnik društva št. 140 JSKJ. včasi nekoliko pozabavamo v Slovenskem Narodnem Domu in vsaj za nekaj ur pozabimo vsakdanje skrbi. Za 5. decembra se pripravlja veselica z igro “Trije ženini.” Zopet bo enkrat zabavno, kajti igra je polna humorja, poleg tega pa je tudi poučna za vsakega, ki jo bo hotel pazljivo zasledovati. Direktorij S. N. Doma, kakor tudi diletanti, ki bodo priredili omenjeno igro, tem potom vljudno vabijo vse rojake in rojakinje te naselbine in bližnje okolice, da gotovo posetijo omenjeno prireditev na večer 5. decembra. Gotovo ne bo žal nikomur, ki pride. Da bo rojake bolj zanimalo, naj še navedem igralce po imenih. — Hrusta bo predstavljal Mike Primožič; on sicer šele prvič nastopi na odru v tej naselbini, toda je že pri vajah dokazal, da bo kos svoji vlogi. — Bradač bo naš stari komik Jože Leskovec. Njega tukajšni rojaki dobro poznajo, ker jim je že mnogokrat izzval salve smeha. — Suhlina bo predstavljal Martin Matekovič; ta je zvest svojemu imenu, vedno suh v žepu in grlu. — Jero bo predstavljala Olga Leonard; Matildo, Frances Zevnik; orožnika, Jože Leonard; ženina Debeluha, Joe Pečnik; Mileno, Hrastovo hčer, in v drugem dejanju Debelakovo ženo, bo predstavljala Mary Klan-čer. Sem radoveden, kje se je naučila tako sigurno nastopati na odru! Če ga pa George kaj polomi, ki bo imel težko nalogo Debeluhu ženo odpeljati, naj vedo čitatelji, da ga je polomil pisec teh vrstic in naj mu oprostijo. Rojakom v naši naselbini se v soboto 5. decembra obeta lep večer s prijetno zabavo, zato naj tega nikalne zamudijo. Direktorji S. N. Doma in igralci pa jim bodo za poset hvaležni. Zato: na svidenje 5. decem- bra! J. Matekovich, igrovodja. leto 1932, torej je važno, da so po možnosti navzoči vsi člani. Kdor se seje 13. decembra ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Toliko v vednost vsem, da se ne bo pozneje kateri izgovarjal, da ni vedel. Sploh pa je dolžnost vsakega člana, da se vsaj letne seje udeleži. Na letnih sejah so poleg volitev odbora na dnevnem redu še druge važne zadeve, katere se tem lažje rešijo, čim več članov je navzočih. Torej, na svidenje na seji dne 13. decembra! Andrew Matko, tajnik društva št. 68 JSKJ. Claridge, Pa. Vse člane društva sv. Mihaela, št. 40 JSKJ obveščam tem potom, da se bo prihodnja ali letna seja vršila v nedeljo 13. decembra. Vršila se bo v S. N. Domu in se bo pričela točno ob deseti uri dopoldne. Na dnevnem redu bo volitev društvenih odbornikov za prihodnje leto in več drugih važnih zadev. Člani so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo letne seje, da v zadovoljstvo rešijo vse zadeve in si izvolijo dober odbor za prihodnje leto. Pozdrav! Frank Zupančič, predsednik društva št. 40 JSKJ. Walsenburg, Colo. Tem potom se v imenu društva 'Young American Boosters,” št. 216 JSKJ najlepše zahvaljujem bratskim društvom, ki so se v tako častnem številu udeležila naše plesne prireditve in nam pripomogla k lepemu uspehu. Kadarkoli bo katero teh bratskih društev imelo kakšno slično prireditov, bo naše društvo skušalo uslugo in naklonjenost povrniti. Za društvo “Young American Boost-:rs,” št. 216 JSKJ: Anna Verbich, tajnica. Hibbing, Minn. Članstvu društva sv. Frančiška, št. 54 JSKJ tem potom uradno naznanjam, da se bo v nedeljo 6. decembra vršila glavna ali letna seja našega društva. Na tej seji se bo razmotri-valo o različnih važnih zadevah v korist društva in Jednote. Med drugimi važnimi zadevami bo 11a dnevnem redu tudi volitev odbornikov za prihodnje leto. Napredek društva in Jednote je v veliki meri odvisen od društvenih odbornikov. Ako imamo dobre, nepristranske in odkritosrčne odbornike, bo društvo napredovalo, v nasprotnem slučaju pa bo nazadovalo. Zato je nas vseh dolžnost, da se udeležimo zgoraj omenjene seje, ki se bo pričela točno ob deseti uri dopoldne v navadnih prostorih. Člani, ki je brez važnega vzroka ne bodo udeležili te seje, bodo s tem pokazali brezbrižnost do društva in Jednote, kar bi ne smelo biti v vrstah članstva naše dobre in nepristranske matere Jednote, katera nam je vedno pripravljena pomagati v boleznih in nesrečah. Zato je tudi naša dolžnost, da se udeležujemo sej, na katerih se gre za njen obstoj in napredek, da z našo pomočjo do istega pripomoremo. Prepričan sem, da člani našega društva, ko bodo premislili kako važne so glavne ali letne seje društev, se bodo gotovo vsi udeležili in s tem storili svojo dolžnost. Prav je pa tudi, da pridemo vsaj enkrat na leto vsi skupaj in se medsebojno bolj iz-poznamo. Toraj, na svidenje 6. decembra ob 10. uri dopoldne! K sklepu želim vsemu članstvu vesele božične praznike in srečno Novo leto in beležim z bratskim pozdravom, Matt Lavrich, predsednik društva št. 54 JSKJ Export, Pa. Tem potom obveščam člane in članice društva sv. Alojzija, št. 57 JSKJ. da se bo naša prihodnja redna mesečna seja vršila v nedeijo 20. decembra. Dotična seja pa bo ob enem tudi glavna ali letna seja, zato so prošeni člani in članice, da se iste polnoštevilno udeležijo. Na seji, ki se je vršila 8. novembra, smo prestavili seje z druge na tretjo nedeljo v mesecu. To naj izvolijo člani vpoštevati in naj pridejo na prihodnjo sejo dne 20. decembra. Na omenjeni seji bo treba urediti več važnih zadev, med temi tudi izvolitev društvenega odbora za leto 1932. Z bratskim pozdravom, August Stlpetich, tajnik društva št. 57 JSKJ. Sharon, Pa. Člane društva Sloga, št. 174 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki sc bo vršila 20. decembra ob eni uri popoldne v Slovenskem Domu. Na omenjeni seji bo treba izvoliti društveni odbor za prihodnje leto, torej je važno, da so po možnosti vsi člani navzoči. Naše društvo šteje 56 članov in zdaj teče že enajsti mesec leta, pa še noben- Gowanda, N. Y. Delavske razmere so se tufii v tej naselbini zelo poslabšale, ker se je Hooverjeva narobe-prosperiteta tudi k nam pritepla. Rojaki, zaposleni v tovarni kleja, so zelo prizadeti. Pred nedavnim časom so jim že itak malo plačo znatno znižali, sedaj so pa še delo tako razdelili, da se skoro še za kruh ne bo zaslužilo. Usnjarna še nekaj brca, toda se nič ne ve, kako dolgo še bo. Zato naj rojaki nikai ne hodijo sem dela iskat, ker ga ni. V takih časih Je bolj kot v normalnih razmerah potrebno, da se Trinidad, Colo. Tem potom vabim člane in članice društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje se je, ki se bo vršila prvo nedeljo v me šecu, to je 6. decembra, ob deveti uri dopoldne v Community dvorani. Leto se bliža koncu in na decem-berski seji bo treba izvoliti društveni odbor za prihodnje leto. Važno je, da pridejo na to glavno sejo po možnosti vsi člani in članice, da si izberejo tak odbor, ki bo ugajal večini Društveni odborniki imajo precej skrbi, dela in in odgovornosti ob vsakem času, posebno pa še v teh slabih časih. Zato je velike važnosti, da si članstvo izvoli dober odbor. Na omenjeni seji se bodo med člane razdelili tudi jednotini stenski koledarji za leto 1932. Torej, člani in članice, vsi na sejo 6. decembra! Dalje prosim tiste člane, ki so zaostali z asesmentom, da plačajo pravočasno, da ne bodo suspendirani, kajti iz prazne društvene blagajne se ne more za nobenega zakladati. Delavske razmere v teh krajih so slabe in ne moremo najti obečane prosperitete za nobenim vogalom. Pozdrav! Matt Karcich, tajnik društva št. 84 JSKJ. Monesscn, Pa, Vse člane društva Isus Prijatelj Malenili, št. 68 JSKJ poživljam, da se gotovo udeležijo prihodnje glavne ali letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra. Na omenjeni seji bo treba izvoliti društveni odbor za Sublet, Wyo. Vse člane društva Marija Danica, št. 28 JSKJ obveščam, da se bo naša glavna ali letna seja vršila v nedeljo 20. decembra. Te seje so se dolžni udeležiti vsi člani in članice. Kdor Se ne bo udeležil, bo za en mesec suspendiran. Izvzeti so le bolniki, oddaljeni člani in pa oni, katere zadržijo važni opravki. Prosim, da člani našega društva to obvestilo vpošte-vajo, da ne bo potem kakšnega oporekanja. Na seji dne 20. decembra bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1932 in urediti še več drugih zadev, zato je važno in potrebno, da so po možnosti vsi člani navzoči. Z bratskim pozdravom, John Krumpačnilt, tajnik društva št. 28 JSKJ. Strabane, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo prijateljem in znancem, da je preminil ljubljeni soprog, oziroma oče FRANK ROZMAN Poslovil se je od nas za vedno 24. septembra 1931, star šele 46 let. Rojen je bil pokojnik v Gornjem Globo-dolu, fara Mirna peč v Sloveniji. Pokopan je bil po civilnem obredu na Oak Springs pokopališču v Canons-burg, Pa. Bil je član društva “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ in angleškega društva L. O. of Moose, No. 127. Dolžnost nas veže, da se na tem mestu zahvalimo za darovane vence in cvetlice navedenim: Društvo “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ; društvo Moose, No. 3 27; Mr. in Mrs. John Progar, Mr. in Mrs. Joe Progar; Mr. in Mrs. Peter Slabe; Mr. in Mrs. Martin Kulovec; fantom iz Strabane, Pa., in šolski mladini. Hvala dalje, ki so prišli obiskat dragega pokojnika in ki so se udeležili pogreba sledečim: Alojziji in Ignaciju Bradač, Rosie Varoga in Frances Pavlišič iz Pittsburgha; bratu Alojziju Kolenc ia Moon Runa; Mr. in Mrs. Rudolfu Gorjupu in sinovom iz Moon Runa; Mr. in Mrs. George Oswaldu in sinovom iz McKees Rocks; Mr. in Mrs. Joe Čanžel in sinu iz Bridgevillle; Mr. in Mrs. John Pangeršiču in Mr. in Mrs. A. Pangeršič iz Cliff Mine; Mr. Franku Maček in Mrs. Žust iz Moon Runa. — Hvala Mr. in Mrs. Širca za vso izkazano pomoč o priliki smrti pokojnega, in hvala Mrs. Mary Pangeršič, ki je obiskala pokojnika na mrtvaškem odru. — Hvuia vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, vsem, ki so pri pokojniku čuli, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali. pomoč in naklonjenost. Ti pa, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Cvetlice na gomili bomo zalivali z našimi solzami in Tvoj spomin bo vedno živel v naših srcih. Žalujoči ostali: Neža Rozman, so- proga; Frank, William, Joseph, Rudolph, sinovi; Christine in Josephine, hčerki. Vsi v Strabane, Pa. LOV NA DATELJE Skoro vsak ve, da spadajo da-telji med najokusnejše južno sadje, ne ve pa vsak, da so datelj i sadeži palm. Mnogo dateljev, ki se prodajajo v tej deželi, je importiranih iz inozemstva, posebno iz Egipta. Zadnjih par desetletij pa se je pridelovanje dateljev že precej dobro razširilo v Zedinjenih državah, posebno v Arizoni in v južni Califor-niji. Zvezni poljedelski department je skušal mladi dateljevi sadje-reji v Zedinjenih državah po najboljih možnostih pomagati z nasveti in z izbiro primernih vrst. Dr. David Fairchild, vrhovni raziskovalec za poljedelski department, je leta 1901 v nekem bazarju v Fayumu našel naprodaj datelj e, ki so se mu zdeli najokusnejši, kar jih je kdaj poznal, poleg tega pa so imeli lepo obliko in krasno zlato barvo. Prodajalci so mu povedali, da se dotična vrsta dateljev imenuje “wahi” in da prihaja iz oaze Siwa. Raziskovalci so nato iskali dotično dateljevo vrsto polnih 12 let brez uspeha, šele leta 1913 je dr. Silas Mason, mudeč se v Egiptu, v pogovoru z nekim šejkom slučajno izvedel, da se nahaja v domovinskem kraju wahi-dateljev, toda v do-tičnem kraju, da jih imenujejo “saidy.” Šele nato je bilo mogoče to izborno vrsto dateljev im-portirati za ameriške nasade. OBVEZNA TELOVADBA Češkoslovaška vlada proučuje zakonski načrt, po katerem bi se uvedla obvezna telesna vzgoja za vse. mladeniče med 6. in 24. letom in za deklice med 6. in 21. letom. __________________ an) J Rado Murnik: I NAVIHANCI SS ^ INDIJANCI i jfyf^iu^ru^njr^nj^D^iyc^rusoj^iuEnJSQjcznj^iusiy^iysiy^Qj^Drr^DJ^OJ^iy^Itf^Oz^C it (Nadaljevanje) ^ Kraj nje se je sukala nečakinja Minka s kuhalnico pri ognjišču, c navidezno vsa zaverovana v uredništvo ponev in piskrov. Vsak j pogled črnih oči,, vsak okret in korak, zlasti pa način, kako je nosila život in glavo pokoncu, vse to je kazalo kipeče veselje do življe- j nja. Nikomur hi bilo žal, kdor je videl to osemnajstletno dekle, .c Brat ji je nadel po indijanski patroni ime “Minehaha ali Vesela { Voda.” "že spet je lajala tista grdoba na našega ubogega mucka,” je r tožila stara. “Kaj ne, Minka, bolje bi bilo, da bi sploh te črne pošasti ne bilo pri hiši!” "Saj mu ne more do živega,” je dejala Minka in skomizgnila z r rameni. “Pa ga le preganja, revčka!” “Ah, teta, žiž je že toliko previden, da ne gre bliže doli s stre- , lie,” je odvrnila nečakinja z nekoliko temnim glasom. “In Via . . . j gospod Bukovnik pokliče psa vselej takoj k sebi.” Ko se ji je zaletelo, je Minka živo zažarela v nepopisno dražest- j ni zadregi dovrha čela in nekoliko povesila glavo. Teta ni opazila ^ tega in je nekaj časa tiho nadaljevala svoje opravke. Gospodar obtoženega psa, Vladimir Bukovnik, uradnik južne že- r leznice, je moral, vračaje se iz pisarnice domov, skozi vežo mimo -Jamnikovih pa po stopnicah na dvorišče, ako ni maral hoditi po :\ daljšem potu “za vodo.” Mladi mož je bil pa že tak, da je ljubil bližnjice kakor junaški Črnogorci. Potemtakem sta se srečavala , Minka in Vladimir večkrat, in nihče izmed njiju se ni kislo držal ob teh prilikah. Prvotna hladnost pogledov in pozdravov je po- j lagoma izgubila vsakp pravico. Začela se je nema zabava s prijetnim stopnjevanjem, sledili so nasmehi, mežikanje z očmi in zračni ] poljubci, in naposled so se prikazala zaljubljena pisemca pa tudi j — zasoljene juhice. š “Veš, Minka,” je povzela teta, “psov ne maram maloindosti ne. Zdi se mi vse tako, da stori Azor danes ali jutri našemu mucu kaj , žalega. Če bi bila vedela, da ima gospod Bukovnik tisto črno zver, t bi bila Zajčevim prepovedala, da mu oddajo stransko sobo. čemu , neki redi psa? Pa res, da!” j Minka ni odgovorila nič. Za trenutek so ji zatemnile tajne me- j glice ogenj oči, in finovzvite ustnice so zatrepetale nejevoljno, češ. j čemu pa imamo mi mačka? ] Medtem pa je prihrumel Veliki Gad in zagnal šolske bukve malomarno na svojo polico v drugi sobi. Močnikovi aritmetiki je -, posvetil še posebno brco. Potem pa mu je šinilo nekaj kakor pri- , jetno pričakovanje po zdravem obrazu. Hitro se je deček povzpel, ; j segel po drobnih indijanskih bukvicah in se zamislil v zanimivo , povest. ; i Te takoimenovane indijanarice so z neverjetnim uspehom vnemale mlado kri. Veliki Gad jih je imel celo knjižnico in jih proda- , jul ali zamenjaval venomer. Slastno in strastno so požirali mladiči strahovito zasoljene krvave zgodbe, pa bodi to doma bodi pod šolsko klopjo. Zvezdi Cezarja in Aleksandra Velikega sta žalost- , no zatemneli; zasvetilo se je pa tem jasneje solnce Zadnjega Mo- , hikanjt. Po Golovcu, na Gradu, v Mestnem logu, po Tivolskem gozdu, povsod so Veliki Gad in njegovi tovariši zvesto oponašali čudne šege -in navade, kolikor so jih mogli posnemati iz teh zapeljivih knjižic z živobarvnimi podobicami na sprednjih platnicah. Teta in sestra sta Ivana komaj zvabili kosit. Pisano je pogledal priliznjenega mačka, in v indijanski duši se mu je porodila črna nakana. Precej, ko se je nagostil, je izvabil mačka s kosom mesa j skrivaj vunkaj, ga rahlo vzdignil in nesel doli v skladalnico v zapuščen kot. Tam ga je zaprl v prazen kurnik, ga pokril s staro plahte, in odbežal in se vnaprej veselil naskorne zabave. IV. Zbor V drvarnici konec dvorišča je imel deleverski narod svoj veliki vigvam. K c je zvonilo v šenklavžu pred tremi, je čepelo devet strašno oboroženih drugošolcev, razvrščenih po starosti in ugledu, nekoliko natesnoma v krogu na tleh in pilo brendi, žganje iz Jamnikovega vodnjaka. Sredi njih je na perišču tresak sedel glavar, Veliki Gad, naj-; lepši izmed vseh Indijancev, kolikortudi jih je še kdaj prebivalo na Slovenskem. Tako je bil pa krasno tetoviran in obarvan, da si ' skoro ni mogoče misliti kaj lepšega. Eno stran obraza si je bil ozaljšal z ogljem, drugo pa z rdečo kredo. Na klobuku je za tra- j k(,m nosil šop iz pisanih gosjih peres, ki so pa veljala kot orlja. Namesto bivolovine ga je ogrinjal star namizni prt; na tem je bila namreč Minehaha, likaje perilo, predolgo pustila vroče železo in prežgala sredo, tako da je bratec mogel vtikati glavo skozi luknjo. Veliki Gad se ni malo veličal in se je držal imenitno kakor harambaša. Pa tudi drugi Deleveri so bili vsi v paradi. Oblekli so si bili suknje narobe in nateknili za slamnike obilo kurjega perja in kostanjevih sveč. Tiho je bilo v zboru. Razločno se je slišalo šumenje natekle Ljubljanice ob kozah lesenega Mesarskega mostu in šepetanje jagne-dov za vodo. Gori na šentpetrski cesti je ponujal glasan Italijan sladoleda, in odnekod so brneli medli akordi razglašenega klavirja. Svečano je basal Veliki Gad kalime, pipo miru, s slovečim dramskim tobakom, ga užgal, potegnil moško nekaj dimov in oddal kadilo sosedu Kljukotaju, ki se je ponašal zavoljo svojih rde-i ih las 3 priimkom “Rdeči Sarafan.” Ko so vsi okusili prepovedani sad, je glavar mignil, in takoj se je vzdignil Kiselica, slaboten pa jezičen fantiček, imenovan “Urni Jelen.” “Možje deleverski!” jih je nagovoril s prisiljeno vnemo. “Ma-ritu, dobrotni oče nad mavrico, nam je skril obličje za oblak. Veliki duh je obrnil oči od nas, in zamašena so njegova ušesa!” Zamolklo mrmranje je prihajalo iz ust žalostnega naroda. “Že je prešlo več tednov, kakor imam prstov na roki, odkar smo izkopali bojno sekiro,” je nadaljeval govornik. “Pa vendar do danes se nismo premagali prav nikogar!” Razdraženi Deleveri so kar na glas zagodrnjali od same bridkosti. Tedaj pa je vstal Prepisavček, dolg fant, gibek in suh, z bledim navihanim obrazom in z nemirnimi sivimi očmi. Na glavi je nosil najdaljša petelinja peresa, pa še tri. “Zviti Lisjak’’ je bil v velikem imenu kot .divjak. (Dalje prihodnjič) fc.' ' ; -p i, Otok se ruši (Nadaljevanje) “Bližamo se . . Veter rjove še močneje. Vse j je turobno. Zdi se ti, kakor da čuješ tuljenje na pomaganje i/, gozda, ki pa je vendar tako daleč. Silni vihar stresa ladijski , trup. Obleka ledeni na životu. Sicer pa so tako na lahno oblečeni in nevihta jih je tako iznenada zalotila . . . Na Edmundov ukaz se je Adi-na zatekla med zaboje. Volovska koža, ki si jo je potegnila j čez glavo, jo ščiti. “Otok!” kriči Santos, ki se je med bliskom okrenil. In že drugo opozorilo vrže: “Pesek . . . Obujte si škornje . . “Polni so vode . . .” “Škornje! Obujte si škornje! ... Senjora tudi . . . Ne hodite iz čolna brez škornjev!” Izpustil je vesla. Svojih čevljev išče. Ta neznatna obala mu vzbuja še drugih skrbi. Podoba je, kakor bi barka stopala v sorazmerno mirnejši pas. Nemara da obalek zaklanja nekoliko pred pišem. “Rešeni smo!” se dere Edmund, ki je že pri Adini . . . Santos maje z glavo. Nič ne I zaupa. Preden usmeri proti produ, ; pregleda noge. Pomiri se šele j tedaj, ko vidi, da so ga vsi slu-šali ... > Edmund ustavi motor. Vsi se upro, spretno naperijo veliki čoln, ki se zaleti na čudežno sipino. Ali štirje možaki niso nič preveč, da bi jo držali ter ovirali, da jim je ne bi orkan minuto pozneje sunil nazaj na sredo reke . . . Avgust je prinesel sidrne vrvi ven. Deset metrov v stran moli panj iz tal. Barko čvrsto privežejo zanj. Zdaj je ne more nobena reč več iztrgati iz njenega zaklona. “Orožje,” veli Santos suho-j parno. In že irfia šVftj viiičester in svoj fason ali kordec, nekako sabljo ,od katere se gozdovnik nikdar ne loči. Kaj bi mogel s pihalnikom proti kači ? “Nekoliko hrane,” 'še pristavi. Po vseh udih drgeta. Nikoli 1 ga ni tako zeblo. Avgust se ozira okoli sebe ob gijajini bliskov. Če bomo le mogli zakuriti pod tem preklemanim dežjem.” "Ogenj prevzamem jaz,” de Santos. Z Omarjem in ostalimi moškimi že pobira drva, kar se da oprezno, da ga ne bi kača pičila. * Velika osamljena palma jim da 1 zavetje . . . Ondi tako ne lije . . . 1 Ogenj se vname. Navzlic goste- 1 mu dimu, ki ga v vrtincih veter 1 podi na vse strani, njegov svetli plamen oživlja brodolomce. Santos še ni zadovoljen: “Zdaj pa bi bilo vedeti, kje 1 smo.” ' In izgine z redkobesednim * Arabcem. ( Med tem časom sta Edmund in Avgust spravila zaboj iz . barke. Da bo Adina mogla < vsaj sesti, če že ni možno raz- < j peti visečih mrežic. i Ogenj se veča. Preverjena, i da je golazen bržkone zbežala pred plamenom, pobirata sedaj ’ Moric in njegov brat vse nao-: krog brez skrbi dračje in nalagata na ogenj. Ko se posu-jšita, začutita, da se jima je i vrnilo življenje. Oteti so. In stoprav sedaj se zavesta nevarnosti, ki so ji pravkar ubežaii. Ko se Santos zopet pojavi, !.jim razlaga: “Otočica . . . štiri palme ali pet . . v Prodovina povsod. Pesek v veletokih mi nič kaj ne ugaja ...” “Kaj pa ta nagla nevihta?” jpozveduje Avgust, ki je prinesel toplejše obleke svojemu j braziljskemu prijatelju. “A despendida de chuva,” Santos, ki se ves sklanja nad |zubljem. “Nisem se nadejal ... j Suha doba se je zdela ustaljena . . . Ampak to slovo dežev- ja . . . Skoro vsako leto . . . Vselej se dogajajo nesreče . . . Videli ste . . . Komaj smo se utegnili zavedeti, kaj prihaja, pa je že bilo prekasno . . . Nevarnost je neprestano nad nami. Tega ne pozabite . . . Vedno preži na nas . . .” Med tem ko popravlja ogenj, ponavlja: “Despedida de chuva ... Že četrtič v mojem življenju toliko da me ni . . . Vsi smo bili namreč blizu smrti.” “Neumnost! Saj znamo vsi plavati,” opomni Moric površno. Santos ga prodirno pogleda. . “Prijatelj,” mu reče, “bolje )i bilo, da nas je strela oplazila r čolnu, kakor da smo se prevr-lili v to reko.” “No, no,” mislijo drugi, ‘Santos pač ne mara mrzlih kopeli.” “V eni uri bo vedro, nebo sej bo svetilo od zvezd,” nadaljuje vodnik. "Zajtra bo Rio Negro tako miren, kakor da že mesec Ini veter ni pihal. Ste dobro pričvrstili čoln?” V svoji nezaupnosti se hoče j sam prepričati. “Da . . . Vihra ga ne bo odgnala.” Z vsemi možmi čedi tla okoli kurišča. Sicer pa je otok peščen in na njem ne poganja ne-razrešna zmešnjava zelišč, kakršna pokriva deželo na planem in pod gozdom. “Brez bojazni se smemo zlekniti. Spati bo treba . . . kakor hitro poneha naliv.” Grdo vreme mine na mah, kakor je napovedal. Slovo dežja je bilo presunljivo, vendar vobče precej kratko. Sedaj pa 2 kaže odpočiti, vsi so izdelani 1 napora. Santos sam kaj hitro zaspi. Zbudi se pred drugimi, ko je solnce že visoko. Toda z izbuljenimi očmi še obrača okrog in obupno jekne, V istem trenutku so vsi pokonci. Kaj pa je? . . . Na en sani S>ogled so razumeli. Pet metrov proč .jih obdaja voda. Precej obsežnega otoka, na katerem so se izkrcali in ki jih je rešil nocoj, tega ni več. Po naravnem nagibu ,so se stisnili drug k drugemu. Edmund drži Adino v objemu. “Žaltava reč,” brblja Omar. Santosova čokoladna polt je pobledela. “Ampak kaj je prav za prav?” vpije Moric. “Pa čoln?” “Coin, senjor . . . Poglejte tjale, kilometer daleč. Tok ga zanaša. Naplevljeno drevje ga bo ustavilo . . . Pa tukaj ? . . . Po pravici sem bil snoči nezaupljiv glede tega lepega proda. Kraj, kjer stojimo, je terra ca-: hida . . .” “Odvaljena zemlja ?” “Da . . . Kakor po vseh dotokih Amazonke . . . Povodenj izpodmelje včasih otok, včasih breg ... Na mestu zemlje je drugi dan sama voda.” Za časek so vsi tiho. Strmijo v črno, bleščeče in mirno vodovje, ki je nadomestilo njih ostrov . . . Potem se jim oči obrnejo proti ladjici, ki se zares ustavija med dvema drevesoma v poplavici desnega obrežja. Moric klikne: “Niti kilometer daleč ne bo plavati ... V vodo skočim in vam pripeljem čolnič nazaj.” A prej n Jcs. Lubick, P. John Lubick, Andrej Hodnik, Anton ca ^ s" sosedje. Istotako naj bo Izrečena prisrčna hvala tistiH^te1^ dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago in pelC imtna tu slede: Paul Klun, John. Smerdel. Louis Varog '^nt0 Balkovec, Joseph Hrvatin, William in Thomas Antlogar’ jolP, in John Dtklcva, Mrs. Agnes Gorišek, Frank Ferenčak, Mesnar, Joseph Krošelj in Frank Mivšek. Zahvala naj ^ v čena tudi pogrebnemu zavodu John Braszo in John BalKse[Ii lepo ureditev pogreba. Še enkrat lepa hvala za vse ' , vsakemu posebej! Ti pa, nepozabna soproga, mati, hčerka in sestra, P f miru in lahka Ti bodi ameriška gruda! ^jjliSJj Žalujoči ostali: Jacob Saver, soprog; Albin in sinova; Mihael Hodnik, oče; Mihael Hodnik, brat; Agnes Lubich, sestri v Ameriki; Ana Hodnik, sestra v starem dva strica in dve sestrični. Pittsburgh, Pa., 5. novembra 1931. >