tETO xxiii. — Številka 33 tbtanoviteljl: obe. konferenc« SZDL *e«enlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tlak 7**nJ. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, Četrtek, 30. IV. 1979 Cena 50 par Ltat Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk, FOd 1. Jamarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. tn si-er ob sredah In sobotah glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko 3. maja v Ajdovščini Pripravljalni odbor za proslavo 25. obletnice osvoboditve in ustanovitve prve slovenske vlade, ki bo 3. maja v Ajdovščini, vabi, da se prireditve udeleži tudi čimveč Gorenjcev. Osrednja proslava bo ob 9. uri v kino dvorani v Ajdovščini, kjer se bosta na slavnostni seji sestala republiški izvršni svet in občinska skupščina Ajdovščina. Govoril bo predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, preživelim članom predsedstva SNOS in prve slovenske vlade bodo podelili naslov častnega občana občine Ajdovščina, sprejeli pa bodo tudi sklep o zgraditvi spomenika prvemu predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču. Ob 11. uri pa bo potem na Policah v Ajdovščini množično zborovanje, na katerem bo govoril podpredsednik zvezne skupščine Marjan Bre-celj. Popoldne bo na letališču v Ajdovčini tudi velik letalski miting. OBVESTILO UDELEŽENCEM PROSLAVE V AJDOVŠČINI Vsem, ki nameravajo na proslavo v Ajdovščino z avtomobili >n avtobusi z Gorenjske, Štajerske in Dolenjske, priporočamo cesto čez Kake (desni odcep od ceste Ljubijana—Postojna — 34 kilometrov iz Ljubljane) — Godovič — Cmi vrh in Gol, ker je tudi ta cesta asfaltirana, skoraj 20 kilometrov krajša in veliko manj obremenjena kot čez Postojno in Razdrto. Na vseh križiščih so modre smerne table z napisom »PROSLAVA AJDOVŠČINA - 3. MAJ«. Sprejem v Zli v Naklem Osnovna organizacija zveze komunistov v Naklem je v torek zvečer priredila manj-io slovesnost. Komunisti % tega področja so v svoje vrste •prejeli 8 novih mladih čla- nov. Ob sprejemu jim je čestital in zaželel obilo sreče tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj Franc Rogelj. -jk GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED* JESENICE« KRANJ * RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKA-TRŽIČ VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE m od 1 II 1970 do 31. VIL 1970 19.8.1970 na JESENICAH iooc <•*•«« a*, i.ti Hranilne vir. I obres'jjemr — navaor.e — vt/;i ' | 1 telo 1 — vezane r 2!uay»llifo, K) g.rnttur brisca 10 u.m/.Mcr;«-« »Biedn gKW tO jed.lmti priborov 6 eteMi (jramulonuv »Iskre« 10 rt. likalnikov »Rovvcihbu Pri okrogelski jami pri Naklem je bila v nedeljo tradicionalna proslava v počastitev 28« obletnice herojske borbe trinajsterice partizanov. Predsednik občinske konference SZDL Kranj tov. Tone Volčič je ob tej priložnosti govoril o današnjem uveljavljanju pridobitev osvobodil' nega boja in o vlogi mladine v tej zvezi. Navzoče je zelo ganilo pripovedovanje o moralni veličini in herojstvu trinajsterice borcev v tel Jami, ki niso klonili ukanam, pozivom za prodajo niti pred topovi in drugim orožjem ter z revolucionarnimi pesmimi nadaljevali boj dO zadnjega. V kulturnem delu programa je sodelovala šolska mladina z recitacijami ter moški pevski zbor iz Maklega. Čeprav aprilsko vreme ni bilo naklonjeno, se je tradicionalne proslave udeležilo veliko število ljudi. — K. M. Medobčinsko društvo telesnih invalidov Poslej sedež na Jesenicah »Enoletno delo republiške zveze telesnih invalidov in medobčinskih društev v republiki je zavrglo mnenja tistih, ki so poudarjali, da je na novo nastala invalidska organizacija v Sloveniji plod umetno ustvarjenega položaja, zadovoljevanje« želja zveze telesnih invalidov Jugoslavije in želja po izkoriščanju sredstev jugoslovanske loterije. Delo sekcij in društev v več kot polovici slovenskih občin ter število včlanjenih invalidov potrjuje, da je bila ustanovitev zveze telesnih invalidov v Sloveniji odsev položaja invalidov in stanja na terenu.« To so ugotovili na zadnji seji izvršnega odbora republiške zveze telesnih invalidov, ko so razpravljali o delu medobčinskih društev v Sloveniji. Ugotovitev pa so pretekli teden potrdili tudi na seji izvršnega odbora medobčinskega društva telesnih invalidov za Gorenjsko. Na seji so ocenili delo podružnic v posameznih gorenjskih občinah in poudarili, da so zelo aktivne podružnice na Jesenicah, v Kranju in Tržiču, medtem ko so v Radovljici in škof j i Loki za zdaj še precej pasivni. Razen tega pa so na seji sklenili, da se morajo podružnice v prihodnje še bolj povezati s sindikati in organizacijo SZDL, sprejeli so sklep o delitvi članarine in sklep, da se sedež medobčinskega društva prenese iz Kranja na Jesenice. V Kranju, Škof j i Loki in Radovljici namreč podružnice še nimajo prostorov za delo, na Jesenicah pa ima že nekaj časa podružnica ustrezne prosto- re. Slednji sklep so sprejeli tudi zato, ker imajo podružnice že toliko rednih članov telesnih invalidov, da je medobčinsko društvo že močno pogrešalo redni stalni pro; stor. A. Z. Skupščina kulturne skupnosti V četrtek, 22. aprila, je bilo v Kranju drugo zasedanje skupščine kulturne skupnosti, na katerem so obravnavali delo izvršnega odbora med prvim in drugim zasedanjem RADOVLJICA skupščine in sprejeli okvirni finančni načrt za leio 1970. Na začetku zasedanja pa je predsednik skupščine Peter Ogrizek orisal pomen Leninove misli za kulturo. Na slovesnosti ob* obletnici OF so se v nedeljo zvečer v domu TVD Partizan v Gorjah pri Bledu zbrali predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine in prebivalci Gorij. Ob tej priliki so godbi na pihala Gorje podelili občinsko priznanje OF in Gallusove značke republiške zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Posameznim članom godbe so podelili 8 zlatih, 7 srebrnih in 6 bronastih značk. A. 2. TRŽIČ Sinoči je bila v Cankarjevem domu v Tržiču svečana akademija v počastitev praznika dneva ustanovitve OF in 1. maja. Akademijo sta organizirala občinska konferenca SZDL ifl občinski sindikalni svet. Slavnostni govor je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivko Bergant, v kulturnem programu pa so sodelovali: necitatorji DPD Svoboda, godalni kvartet glasbene Šole, Tržiški oktet pod vodstvom^ Francija šarabona ter godba na pihala. -ok Podpora verifikaciji višje šole za organizacijo dela V slovenski skupščini že nekaj časa razpravljajo o verifikaciji Višje šole za organizacijo dela v Kranju. Rezultat teh razprav je bila odločitev republiške skupščine, da kranjske šole ne verifici-"ra. Glede na trenutni položaj šole in njenih študentov je kranjska občinska skupščina -na svoji 16. redni seji sklenila predlagati republiški skupščini, da na osnovi do- kumentov, potrebnih za verifikacijo, obravnava zahtevo skupščine Kranj in same šole po skrajšanem postopku. To zahtevo je v torek podprl tudi skupščinski odbor republiške skupščine za vzgojo in izobraževanje. Odbor je predlagal, da prosvetnokul-turni zbor skupščine SRS omenjeni predlog obravnava na prvi seji kot predlog za izdajo zakona o višji šoli za organizacijo dela. Odbor se je prav tako zavzel, da ustrezna komisija takoj začne z delom in pove strokovno mnenje, če kranjska šola izpolnjuje zahteve zakona o višjih šolah. Od dela te komisije je odvisno, kdaj bo slovenska skupščina lahko obravnavala predlog za verifikacijo višje šole za organizacijo dela v Kranju. -jk Veletrgovina živila .Kranj je včeraj (sreda) dopoldne v Prešernovi ulici v Kranju odprla preurejeno trgovino s sadjem, zelenjavo in špecerijskim blagom. V preurejeni trgovini bodo predajali tudi zmrznjeno zelenjavo, ki je svojevrstna novost na živilskem trgu. Preureditev trgovine v Prešernovi ulici (preurejanje je trajalo 14 dni) je veljala okrog 120 tisoč dinarjev. — Veletrgovina Živila Kranj bo takoj po prvomajskih praznikih nasprotj preurejene trgovine v Prešernovi ulici zaprla prodajalno in jo preuredila za prodajo delikatesnih izdelkov. (A. Ž.) — Foto: F. Perdan GORENJA VAS — Sredi junija bo v Gorenji vasi v Poljanski dolini zraven pošte oziroma lekarniške postaje zgrajena nova bencinska črpalka. — Foto: F. Perdan Pred gradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini Kje bodo nove nove šole in vrtci? Po dosedanjih razpravah o programu gradnje novih šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v kranjski občini je koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa že razpravljal; o predlogih, mnenjih in pripombah. Na podlagi prvotnega programa in dosedanje razprave pa je minuli teden na svoji' redni seji sprejel novi oziroma spremenjeni program. Sklenil je, da bo ta program predložil v razpravo in potrditev družbenopolitičnemu zboru občine, ki se bo sestal 8. maja. Prav tako bo predlagai, da se sredst"a za/ uresničitev programa izgradnjo novih objektov zagotovijo s samoprispevkom občanov in prispevkom organizacij na zaposlenega. POGLEJMO, KJE SO PO SPREMENJENEM PROGRAMU PREDVIDENE NOVE ŠOLE: q Osnovna šola v Besnici — 2 učilnici, prostor za varstvo predšolskih otrok in drugi potrebni prostori. Po izgradnji šolo bo mogoč enoizmenski pouk in kvalitetnejše delo. Q Osnovna šola Stane Žagar — Pri sedanjem poslopju j« predviden nov trakt za 8 učilnic, 2 prostora za varstvo otrok, mala telovadnica in ureditev igrišč v bližnjem gozdičku. V šoli bo mogoče eno- in pol izmenski pouk v kabinetnih učilnicah. O Osnovna šola Vodovodni stolp — Z gradnjo nižjih razredov na Kokrici in v Predosljah bi šola Vodovodni stolp postala centralna šola za Kokrico, Predoslje, Gorice in Trste-nik. šola bo grajena za kabinetni pouk, v celodnevno varstvo pa bi bilo lahko vključenih 150 učencev. Z zgraditvijo te šole bi tudi osnovna šola Simon Jenko in France Prešeren imeli eno- in polizmenski pouk. Ker bi bilo v novi šoli predšolsko varstvo za 60 otrok, bi bil razbremenjen tudi vrtec Janina. £ Osnovna šola Predoslje — Nova šola bi bila namenjena nižjim razredom. Od petega razreda dalje bi se učenci vozili na centralno šolo Vodovodni stolp. Šola bi bila zgrajena tako, da b; jo lahko dograjevali vzporedno z naraščanjem prebival-stva. V šoli bi bil prostor za šolsko in predšolsko varstvo. £ Osnovna šola Kokrica — V štirirazredni osnovni šoli bi bilo predšolsko in šolsko varstvo. Učenci višjih razredov bi so vozili v centralno šolo Vodovodni stolp. Tudi ta šola bo grajena tako, da se bo lahko dograjevala in po potrebi prerasla v osemletko. q Osnovna šola Šenčur — Zgraditi je treba nov trakt ob sedanjem šolskem objektu s šestimi kabinetnimi učilnicamu Na šoli bo mogoč eno- in polizmenski pouk. % Osnovna šola Lucijan Seljak — Sedanje poslopje je treba povečati za osem kabinetnih učilnic. Po dograditvi le-teh bi lahko opustili neustrezne prostore v bivšem župnišču in v stari šoli. Stara šola bj bila prenovljena za predšolsko varstvo. £ Osnovna šola Orehek — Predvidena je 4-razredna šola, v njej pa bi bil prostor za predšolsko in šolsko varstvo. 0 Osnovna šola Naklo — Potrebna je nova 4-razredna šola, Staro šolo bi preuredili za predšolsko varstvo oziroma v vzgojno-varstveno ustanovo. £ Osnovna šola Trboje — Potrebna je enooddelčna šola s prostorom za varstvo predšolskih otrok. 0 Posebna osnovna šola — Potrebna je nova šola z 12 učilnicami, delavnico, telovadnico in drugimi prostori. V njej bi bil prostor za varstvo 60 učencev. Razen novogradenj pa bi Temeljna izobraževalna skupnost zagotovila denar za obnovo učil in opreme, kjer je le-ta dotrajana, za ureditev šolskih igrišč pri osnovnih šolah Gorice, Primskovo in Jezersko in za obnovitev šol na Primskovem in v Goricah. IN KJE BODO NOVI VRTCI? Prostori za predšolsko in šolsko varstvo so predvideni že ▼ vseh novih šolskih objektih. Novi vrtci pa bi bili: 0 Vrtec v Stražišču — Novi vrtec za 100 do 130 otrok. 0 Vrtec na Planini — K sedanjemu vrtcu Tatjane Odrove bi prizidali novi trakt za 60 otrok. 0 Vrtec v Cerkljah — Zgraditi je treba nov vrtec za 60 otrok. (j) Vrtec v Bitnjah — Potrebna sta dva oddelka. Pridobili bi ju s preureditvijo ustreznih prostorov ali majhno montažno gradnjo vrtca. Razen tega pa bodo za otroško varstvo preurejeni prostori še v Preddvoru, Mavčičah, Naklem, Voklem is v Dupljah, Gradnja vrtca na ZlatemBpolju je izpadla iz prvotnega programa, ker sta oba zbora skupščine že na eni prejšnjih sej sklenila, da bodo z gradnjo stanovanj v prihodnje nadaljevali na Planini in ne na Zlatem polju, kot je bilo nekaj časa predvideno. A. Zalar i Vsak dinar veliko pomeni Dela pri preurejevanju Finžgarjeve rojstne hiše v Do&loviČah pri Breznici kljub kadrovskim spremembam v odboru za odkup in obnovo rojstne hiše tega velikega slovenskega pisatelja in našega rojaka niso zastala. Oktobra hočejo namreč preurejeno Finžgarjevo roj. stno hišo predati namenu. Zato se je pred kratkim po- poldan sestal odbor na »kraju samem*. Dogovorili so se, da bodo v prvi vrsti pohiteli z zidarskimi in tesarskimi deli, tako da bodo čez dva ali tri mesece začeli urejevati notranjost. To imajo na »vesti« Zavod za spomeniško varstvo, Gorenjski muzej iz Kranja ter Etnografski muzej iz Ljubljane. Pospešili bodo tudi zbira- nje sredstev. Kaže, da z denarjem ne bo težav. Ponovno so pozvali slovensko javnost, predvsem mladino in delovne kolektive, da prispevajo svoj skromen delež, ker pomeni vsak dinar konec koncev veliko. Občinska skupščina na Jesenicah pa bo verjetno dala premostitveni kredit. -jk Nova skladišča Špecerije Bled V naselju Dobe na Bledu bo podjetje veletrgovina Špe-cerija Bled maja letos odprlo nova centralna skladišča. Na dva tisoč kvadratnih metrih bodo lahko uskladiščili blago za vse svoje prodajalne, hotele in nekatere druge večje potrošnike, ki jih z različnimi, tudi turističnimi izdelki, oskrbuje špecerija Bled. Podjetje je s projektiranjem novih skladiščnih prostorov pričelo pred štirim leti, goditi pa so jih začeli junija Jani. Razen skladiščnega prostora pa bo podjetje v novem objektu imelo tudi tri večje hladilne komore, pridobilo pa bo tudi veliko dvorišče. Pomembno pri projektiranju novih skladišč pa je tudi, da ne bodo kazila oziroma motila okolice, čeprav ležijo tik ob vpadnici na Bled. Zraven skladišč veletrgovina Specerija gradi tudi novo samopostrežno trgovino, ki bo odprta konec maja. , . Veronika Deseniška na odru Loškega gledališča Lep uspeh škofjeloških gimnazijcev Oceniti dramsko predstavo, kakršna je Župančičeva Veronika Deseniška — zlasti če gre za igralce-amaterje, za dijake z majhnimi izkušnjami — ni lahka stvar. Merila, po katerih presojamo poklicne ali polpoklicne gledališke ansamble z dolgoletnim »delovnim stažem« (prav slednjih imamo pri nas največ), so zanje običajno prestroga, kriteriji, ki naj bi že vnaprej upoštevali mladost in nedoraslost nastopajočih, pa dostikrat premih*. Mladinske ekipe s kopico nadarjenih posameznikov namreč utegnejo premagati začetniški diletantizam in doseči nivo utečenih dramskih skupin, zlasti kadar jih vodi roka dobrega režiserja. In prav to je uspelo škofjeloškim srednješolcem, članom gimnazijskega kulturno-umetniškega društva, ki so minuli četrtek zvečer navdušili skoraj polno dvorano Loškega gledališča. Veronika Deseniška nedvomno sodi med najtežja slovenska dramska dela. Tako glavne kot stranske vloge terjajo od nastopajočih obvladovanje skoraj vseh elementov odrske umetnosti. Ce odštejemo Jožeta Logarja, dramskega igralca, ki je kot gost prevzel vlogo grofa Hermana in bil seveda poglavje zase, so tej zahtevi bolj ali manj zadostili skoraj vsi sodelujoči. Predvsem velja pohvaliti doživeto igro prikupne Marjane Vodopivec, za katero bi lahko rekli, da ji je lik Veronike pisan na kožo. Po znanju jo presega le Anica štrekelj (grofica Jeli-sava). Zares prepričljivo je namreč umela prikazati osebnost trpeče ženske, ki svoja ranjena čustva skriva za lupino neprizadetosti in dostojanstva. Nekoliko manj posrečena — očitno zaradi treme — sta bila Peter Mlakar (grof Fridrik) in Marko Cr-talič (sel), zato pa so se izkazali Martin Kustec (Bona-ventura), Jelka Hvasti (dvor-janka Gota), Janko Hvasti (vitez Jošt) in drugi. Zlasti Knstecu je uspelo zelo plastično podati zagonetni značaj vrača, ki mora na koncu, za ceno lastnega življenja, ubiti Veroniko. MKUD gimnazije škofja Loka že dolgo vrsto let prireja dramske predstave. Stalno menjajočo se ekipo srednješolcev vodi in usmerja profesorica Vida Zupane. Prav njenim režiserskim sposobnostim gre zahvala, da so mladi igralci dosegli nivo, ki jim ga lahko zavida sleherno amatersko gledališče. Ni namreč enostavno spraviti vkup Veroniko Deseniško ter pri tem skrbeti, da naporne vaje ne bodo zmanjšale učnega uspeha posameznikov. In še par besed o sceni. Izdelal jo je Jože Logar in kljub enostavnosti povsem ustreza kontekstu drame. Tudi mizanscenske rešitve so zadovoljive. Ogled polni dve uri trajajočega dela zato priporočamo slehernemu ljubitelju odrske umetnosti. Zanesljivo ne bo razočaran. I. Guzelji Razširitev sodelovanja Minuli petek so predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica obiskali Varaždin. Občina Radovljica in zlasti občinska kulturna zveza ima s tem mestom že večletne stike, ki »e kažejo v medsebojnih obiskih ter izmenjavi kultur-no-umetniških skupin. Zadnji pogovori v Varaždinu in predhodni na Bledu pa so pokazali še druge oblike in možnosti sodelovanja, predvsem pa so bila izražena hotenja po poglobitvi ter razširitvi sodelovanja. Predstavniki Varaždina kot Radovljice so nakazali v raz- govorih nekatere konkretne možnosti za razširitev stikov, med njimi: izmen java obiskov predsednikov krajevnih skupnosti ali odborov SZDL in posredovanje izkušenj v delu, sodelovanje med šolami, povezovanje med delovnimi organizacijami v tekstilni industriji, medsebojni vikend mladinski seminarji, razširitev karavane prijateljstva tudi na radovljiško občino, redni medsebojni obiski med predstavniki družbenopolitičnih organizacij itd., še naprej pa bi se izmenjavale kulturno umetniške skupine v turističnih An na raznih spominskih jul Alejnih prireditvah. Četrtek — 30. aprila 1970 glas * 5. stkati Trgovina Mojca Kranj, Koroška 16 KRANJ ponovno odprta! Cenjene kupce obveščamo, da bo prenovljena trgovina z otroško konfekcijo, dojenčkovo opremo, igračami in pleteninami ponovno odprta dne 4. maja. VSE ZA VAŠE OTROKE V TRGOVINI MOJCA — KRANJ! Za obisk se priporoča Kokra — Kranj KAJVECJA RAZSTAVA SODOBNEGA POHIŠTVA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU OD 30. APRILA — 18. MAJA 1S70 ODPRTO VSAK DAN, TUDI OB NEDELJAH IN PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH OD 10.—18. URE Izmed številnih novih modelov pohlltva 1970 za oprema dnevnih sob, spalnic In kuhinj si boste lahko ogledali In kupili pohištvene Izdelke, kl »o dobili priznanja In nagrade za estetsko ter funkcionalno kvaliteto na sejmih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Slovesnosti ob 75-letnici Plamena MEBLO — BREST — MARLES — STOL — ALP LES _ GARANT — ISTOK — DEKORATIVNA — KRASOPREMA I",Tc " Petinsedemdesetlelnico tovarne PLAMEN so v Kropi počastili zelo slovesno. Vendar ne samo s priložnostnimi spominskimi in kulturnimi prirecjrtvami, marveč tudi z velikimi delovnimi uspehi. Tovarna vijakov PLAMEN sodi med najuspešnejše delovne organizacije v radovljiški občini z zelo ugodnimi poslovnimi rezultati. V minulem letu je zelo razširila proizvodnjo in dosegla največjo bruto proizvodnjo ter storilnost, osebne dohodke in sklade. Več kot četrtino skupne proizvodnje tudi izvaža. Samoupravljanje v delovnem kolektivu je dokaj razvito, zelo spodbudna pa je tudi skrb podjetja za družbeni standard delavcev. Visoko jubilejno praznovanje je kolektiv v Kropi zelo dobro pripravil. Svoj praznik je počastila vsa Kropa; vse dni praznovanja so se v tem kraju mudili številni gostje, poslovni tovariši, družbeno politični in kulturni delavci. 2e v petek so v sindikalnem domu Stane Žagar izročili javnosti nov prostor za kulturne prireditve in razstave. V njem so slovesno odprli razstavo kroparskega rojaka, akademskega slikarja KAMILA LEGATA. Glavno praznovanje je bilo v soboto, ko so priredili svečan sprejem z ogledom obratov tovarne ter kulturnozgodovinske in etnografske posebnosti Krope. Glavno praznovanje pa je bilo v nedeljo s sprejemom kulturno-utnetniških skupin in gostov s Koroške in Primorske ter s spominsko svečanostjo pred spomenikom. Popoldan so se delovni ljudje Krope zbrali v sindikalno kulturnem domu na veliko srečanje in koncert. Z navdušenjem so pozdravili goste iz Radiš na Koroškem, pevce tamkajšnjega pevskega zbora, in člane moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu. Srečanje je j poteklo v zelo prisrčnem i in prijateljskem ozračju ob lepi slovenski pesmi in besedi. Po pozdravnih besedah in izročitvi daril gostom je občinstvo z navdušenjem pozdravljalo oboje pevce, katerim so se pridružili tudi člani zbora Stane Žagar iz Krope in skupaj so zapeli nekaj pesmi. Gostitelji ter organizatorji tovarne Plamen so se zelo dobro izkazali s celotno organizacijo jubilejnega praznovanja, tako da je vse skupaj minilo zelo slovesno in sproščeno v znamenju kulturnih prireditev in dogodkov ter delovnih uspehov.- J. B. Nova trgovina KZ Skof ja Loka V nedeljo, 3. maja, dopoldan ob 9. uri bodo na Bukovici v Selški dolini odprli novo trgovino kmetijske zadruge Škofja Loka. Predviden je tudi kulturni program z govori, ogled trgovine in zakuska v zadružnem domu. V škofji Loki bo 4. maja popoldan 2. seja občinske konference SZDL. Dnevni red predvideva razpravo o programu razvoja otroškega varstva v občini, podelitev srebrnih priznanj OF šestim aktivistom, ki so bili aktivni med vojno in po njej, ter razglasitev rezultatov tekmovanja, v katerem so sodelovale vse krajevne organizacije SZDL iz škofjeloške komune, (-ig) agrotehnika jk EXP0RT — IMPORT, LJUBLJANA« TITOVA 38 kot generalni zastopnik za Jugoslavijo za proizvode podjetja Creina Kranj vam lahko nudimo: v,. v v* r ^ n s \ N v>. w\ x \ v v - . u \ prevozne enoosne cisterne za gnojevko z dekom presor-sko ali polžasto črpalko v izvedbah 1700 1, 2200 1, 2700 I, 3000 1 Cisterne odlikuje cenenost, zelo solidna gradnja, lahko upravljanje in vsesplošna uporabnost. Zahtevajte prospekte in ponudbe! Vse informacije: Agrotehnika, Titova 38, Ljubljana Proslave v radovljiški občini V delovnih organizacijah, Šolah in krajevnih skupnostih v radovljiški občini bodo te dni proslave v počastitev delavskega praznika — 1. maja in 25. obletnice osvoboditve. — Osrednja prvomajska proslava bo v kampu Šobec v Lescah 1. maja ob 10. uri, ko se bo začelo tradicionalno delavsko slavje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Almire iz Radovljice, godba na pihala Lesce, folklorna skupina Gorje in godba ter folklorna skupina iz Češkoslovaške. Popoldne pa bo na Sobcu zabava s plesom. V sindikalnem domu v Kropi pa bo v petek, 1. maja, ob 10. uri osrednja proslava v počastitev 75-letnice tovarne Plamen, 20-letnice delavskega samoupravljanja, 1. maja in 25. obletnice osvoboditve. Med drugim bodo nastopili: godba iz Gorij in folklorna skupina iz Češkoslovaške z godbeniki. Popoldne pa bo tovariško srečanje članov kolektiva Plamen. V okviru bližajočih se praznovanj oziroma pomembnih obletnic so te dni v Kropi na sporedu že različna športna tekmovanja. Danes (četrtek) zvečer pa bo tudi slavnostna seja delavskega sveta tovarne Plamen. A. 2. Prireditve na Jesenicah Prireditve v počastitev 24. aprila, 100 obletnice Leninovega rojstva, 27. aprila, 1. maja in 9. maja na Jesen i ca lk so v polnem teku. V soboto zvečer so odkrili spominsko ploščo na stavbi Komunalnega servisa na Jesenicah, kjer je bila ustanovljena prva par-tijsika organizacija, po odkritju pa so v delavskem domu odprli filatelistično razstavo. (V počastitev 100. obletnice Leninovega rojstva. V nedeljo zvečer je bila v čufarjevem gledališču slovesna premiera drame Vojmila Rabadana »Ognjeni vihar«. Danes zvečer bo na Koroški Beli in pred gledališčem Tone Cufar promenadni koncert godbe na pihala, takoj zatem, ob 18. uri, pa slavnostna akademija v gledališki dvorani. Na okoliških hribih 'bodo zagoreli kresovi, na praznično jutro pa bodo po vaseh in samem mestu1 odmevali zvuk i budnic. če bo lepo vreme, bodo številni Jeseničani 1. maja odšli na izlete v naravo. Praznovanja bodo zaključena 8, maja, ko bodo podelili priznanja osvobodilne fronte. -ik O najboljših na Gorenjskem Podatki o razvoju Slovenije v prihodnjih 15 letih so nedvomno zanimivi. Poglejmo nekatere. Povečala se bo urbani-ziranost slovenskega prebivalstva in od približno 2 milijona Slovencev jih bo takrat 45 do 50 odstotkov prebivalo v mestih. Število zaposlenih Slovencev se bo od sedanjih 530 tisoč ali 31 odstotkov povečalo na 730 tisoč oziroma 38 odstotkov vseh prebivalcev. Trenutno je v Sloveniji okrog 23 odstotkov kmečkega prebivalstva, 1985. leta naj bi ga bilo 12 do 14 odstotkov. Itd. itd____ Takšen predvideni razvoj pa bo terjal znatne ekonomske in duhovne napore. Obdržati moramo dosedanjo rast družbenega proizvoda (7 do 8 odstotkov), ob znanstveno tehnološki revoluciji pa povečati produktivnost. Investicijska vlaganja v prihodnjih 10 letih bi morala znašati vsako leto 25 do 27 odstotkov družbenega proizvoda. V vse to pa bi med drugim morali vključiti tudi preporazdelitev družbene potrošnje. Takšna so programska predvidevanja za prihodnje. Tokrat, ob delavskem prazniku, pa smo na Gorenjskem pogledali v tista podjetja, ki so po različnih ekonomskih kazalcih in obračunih v minulem letu dosegla lepe uspehe. Skušali smo se približati oceni, da so bila ta podjetja med najboljšimi na Gorenjskem. In poprašali smo delavce, kaj menijo o svojih podjetjih. Kamnik: SviBanit Na občinskem sindikalnem svetu Kamnik so mi svetovali, naj za prvomajsko številko Glasa napišem nekaj vrstic o uspehih delovnega kolektiva Svilanit. Slavko Šu-šter, šef skladišča v Svilani-tu, je rad odgovarjal na zastavljena vprašanja. Nanj sem se obrnil iz naslednjih razlogov: Slavko je v podjetju zaposlen 16 let, dve mandatni dobi je bil član delavskega sveta in član upravnega odbora, bil je 13 let član odbora sindikalne podružnice v podjetju. Samoupravi j avec v pravem pomenu besede. Po vojni so proizvajali samo kravate iz svile. 1948. leta so se združili s podjetjem v Smarci, kjer so izdelovali samo brisače. Novo podjetje je bilo razdrobljeno: en obrat je bil v šmarci, drugi v Mekinjah in tretji v Zapričah. Izdelovali so veliko artiklov, ki pa niso bili rentabilni zaradi zastarelega delovnega procesa. 1955. leta so začeli graditi nove tovarniške hale na strnjenem prostoru. Na specializirano in visoko produktivno proizvodnjo so se usmerili 1966. leta, in to predvsem na izdelavo brisač, kravat in na metrsko blago frotir. »1966. leta smo kupili nove avtomatske statve, ki so bistveno vplivale na povečanje proizvodnje,« je pripovedoval šušter. »Proizvodnja je naraščala iz leta v leto. 1963. leta smo dosegli milijardo s din bruto prometa s 300 delavci. Lani je bilo v podjetju zaposlenih 500 ljudi, dosegli pa smo 4,5 milijarde prometa.« »Kje je vaše tržišče, Slavko?« »Na jugoslovanskem trgu prodamo 65 odstotkov, izvozimo pa 35 odstotkov izdelkov. Izvažamo predvsem na Švedsko, Norveško in Dansko. Lani smo izvozili za 700.000 dolarjev izdelkov.« »Kako pa je z investicijami? Kaj gradite, kupujete ...?« »Larti smo vložili 800 milijonov S din za gradnjo nove tovarniške hale, rekonstrukcijo barvarne in nabavo novih strojev oziroma statev.« »Kaj nam lahko še poveste o odnosih v podjetju?« »Odnosi v podjetju so dobri. Da bi le tako ostalo. V tovarni je zdaj zaposlenih 550 oseb, od tega 70 odstotkov žensk. Naša tovarna je, mlada in je v njej pretežno mlada delovna sila V Novigradu imamo tri počitniške hišice, eno pa na Veliki planini. Zaposlenim plačamo po 20.000 S din za oddih. Dobro je razvita športna dejavnost. V podjetju imamo strelsko družino, keglja-ški kluib, šahovsko sekcijo in odbojkarsko sekcijo, športno dejavnost financiramo prek sindikalne podružnice. - Sindikalna podružnica redno spremlja življenjske pogoje delavcev in napredek podjetja. Je potrebno še kaj reči o uspehu našega kolektiva? Pred 20 leti je bila to obrtna delavnica s 40 delavci, z nizko produktivnostjo in nizkim dohodkom. Zgradili smo novo sodobno tovarno, v kateri 550 delavcev in delavk ustvari prek 5 milijard s din bruto produkta; naši izdelki so se uveljavili doma in v tujini.« J. Vidlc Kranj: Exoterm Podjetje Exoterm v kranjski občini lami ni imelo blokiranega žiro računa. Trenutno je v podjetju zaposlenih okrog 90 delavcev, od tega pa jih je 6 z visoko in 12 s srednjo strokovno izobrazbo. Letošnji poprečni osebni doho- dek na zaposlenega znaša 1570 dinarjev. Za prihodnje pa pripravljajo obnovitveni program in upajo, da bodo del tega lahko uresničili že letos. 29-letni Franc Marčun iz Strahinja je/v podjetju obli- kovalec briketov ferozlitin. Kmalu bo v podjetju eno leto. Z ženo imata dva otroka in gradita hišo. »To se pa lepo sliši, da smo med najboljšimi, če so s tem mišljeni osebni dohodki, po katerih delavci običajno ocenjujejo položaj podjetja, potem moram priznati, da smo po osebnih dohodkih res med prvimi v panogi. Toda takoj moram pripomniti, da delo v našem podjetju ni ravno lahko. Po drugi strani pa imamo v podjetju tudi dobro organizacijo.« Pred nedavnim je bil Franc Marčun izvoljen v delavski svet podjetja. »Prav dobro se razumemo in lahko rečem, da smo dober kolektiv. Vsi poznamo načrte [n si želimo, da bi jih čimprej uresničili. Obnoviti moramo strojni park in povečati osnovne zmogljivosti. Upamo, da nam bo uspelo, že sedaj sproti prodamo vse, kar proizvedemo, po obnovitvi pa bodo možnosti še večje. Zato nimamo bojazni, da se dohodek podjetja ne bi še bolj dvigal in da se tudi osebni dohodki ne bi ustrezno povečevali. Res pa je, da bomo morali čimprej urediti merila za nagrajevanje in jih uskladiti s proizvodnimi uspehi ter začrtanimi programi.« * »Kako pa v podjetju skrbite za standard zaposlenih?« »Nimam pripomb. Povedal Franc Marčun sem že, da z ženo delava hi* šo. Za obilno in dobro matf" co plačamo v podjetju minimalni znesek, za dopust Pa bo letos vsak dobil 600 dinarjev in po 100 dinarjev z» otroka oziroma nezaposlenega člana družine.« »Kaj pa v prihodnje?« »V podjetju sem eno leto« Na delovnem mestu sem se priučil, v prihodnje pa se nameravam strokovno izpopolniti.« Prvomajske praznike bo Franc Marčun preživel z družino med prijatelji i° svojci v Mariboru. — Zaželeli smo mu vso srečo in veliko uspehov. A. 2. . Jeienice: Železarna Za prvomajski razgovor smo izbrali 34-letno delavko v elektrodnem oddelku Železarne Miro GRAJ. čeprav jo je delo priganjalo, je za nekaj minut ustavila stroj, da bi ugodila moji poklicni radovednosti. Pripovedovala mi je, da je izredno zadovoljna, ker se položaj v jeseniški Železarni izboljšuje in ker so tudi osebni dohodki iz meseca v mesec višji, kar ni nič čudnega, saj je produktivnost v tem delovnem kole'ktivu visoka, »če bo šlo tako naprej,« pravi, »bo kmalu spet vse v redu, za kar si vsi prizadevamo in kar ne želim samo jaz, del 6000-članske železarske družine, ampak gotovo sleherni Jeseničan.« Mira Graj je poročena. Ima tri otroke. Najstarejši je star 16, najmlajši pa 13 let. Tudi mož je zaposlen. Mesečno »zbereta« skupaj toliko denarja, da je mogoče normalno življenje, kakršnega »luk-susa« pa si v Grajevi družini ne morejo privoščiti. Vsi otroci se namreč Šolajo, kar požre veliko denarja. Kaj pa vaš prosti čas, smo vprašali našo sogovornico. Kako ga preživite? »Ko so bili otroci Se manj-il, prostega časa nisem imela veliko. Sedaj je boljše, ker »o otroci odrasli, in si v druži* ni porazdelimo delo, da >ie ostane vse na mojih plečih-Kljub temu prostega časa nI veliko, še takrat, ko sem resnično prosta, nekaj delam-Pleteni aH šivam. Vse koristi' kar človek naredi sam. Na izlete ne hodimo veliko, saj veste, da tak nedeljski izlet požre najmanj deset jurjev. Tako smo kar doma. Ker ima tudi mož izmensko delo, se med tednom ne vidimo velikokrat, zato smo ob nedeljah in praznikih radi skupaj, da poklepetamo in se kaj zmenimo. No, rada preberem lep0 knjigo, gledam televizijo, od časa do časa pa jo mahnem tudi v gledališče. V kino ne hodimo.« # Toliko nam je povedala Mira Graj. Zavrtela je roči' co in njen stroj je spet z3' živel. V pravem tovarniškem hrupu sva stisnila roki in se poslovila. Dlje je nisem hotel zadrževati, ker ji je vsaka minuta dragocena. J. KoSnjek Radovljica tovarna Med delovnimi organizacijami v radovljiški občini smo *se. med tistimi s prek 100 zaposlenih odločili za Kemično tovarno Podnart. Po analizi, ki jo je na zadnji seji občinske skupščine podal zvezni poslanec Franc Brani-selj, se je ta tbvarna z doseženimi lanskimi rezultati uvrstila med najboljše v občini. Vabilu za pogovor se je odzval 33-letni Jože Rotar doma iz Podnarla. »Sem kvalificiran elektri-. Čar in že deset let delam v tovarni. Zaposlen sem v vzdrževalnem obratu in imam dela čez glavo. Pravite, da podatki kažejo, da je naša tovarna med najboljšimi v občini? Najbrž bo kar držalo, saj pri nas večkrat ugotavljamo, da naše podjetje kar v redu stoji. No prav zadovoljen sem, da je tako. Posebno še, ker to pomeni, da napredujemo. Sicer pa sem vesel vsakega napredka.« »Zakaj menite, da v redu napredujete?« »Ja, kako pa naj bi bili potem med najboljšimi. Tisti, ki ne napredujejo, kmalu za-ostanejo. Sicer pa opažam to tudi po osebnem dohodku. Lansko poprečje se je vrtelo okrog 100 starih tisočakov, l«tOs pa znaša okrog 130. To Je sicer skoraj poprečje za našo panogo, ki pa je toliko Pomembnejše, ker delavci v našem podjetju ob dokaj zaostrenih gospodarskih pogojih ne občutijo nikakršne negotovosti.« Jože Rotar meni, da je osnova za dobre gospodarske rezultate v podjetju dobra organizacija. : Kemična Podnart »Ta se med drugim kaže, tudi v skrbi za družbeni standard zaposlenega. Poskrbljeno je za malico, za dopolnilno izobraževanje, reševanje stanovanjskih problemov in, če tako rečem, tudi za počitek. Naše podjetje je že ves čas med tistimi, ki daje regrese za dopuste. In večina ta denar res porabi za dopust. Ko smo ga poprašali, kako so zaposleni v tovarni seznanjeni s sklopi samoupravnih orgaiTov, je dejal da glede obveščanja nt nikakršnih pripomb. »Nekaj pa bi pri tem vseeno pripomnil. Člani samoupravnih organov, ko na sejah sprejemajo pomembne razvojne odločitve, velikokrat nimajo časa preučiti vseh številk in podatkov hi se zato včasih težko znajdejo. Menim da je težava tudi v tem, ker so nekateri tudi premalo usposobljeni. Sicer pa to prav gotovo ni primer samo pri nas. Kaže pa, da morata tako delavec kot podjetje stremeti k dopolnilnemu izobraževanju zaposlenih.« Jože Rotar poleg službe hodi tudi v delovodsko šolo. In ker se prav v teh dneh pripravlja na izpite, pravi da bd med prvomajskimi prazniki z družino najbrž bolj doma. A. ž. Jože Rotar Škoffa Loka: Loške tovarne hladilnikov Inž. Lojze Podlogar (31) je zaposlen v Loških tovarnah hladilnikov, ki sodijo med 10 največjih gospodarskih organizacij na Gorenjskem. Kot glavni tahnolog delovne enote Trata dobro pozna stanje v podjetju, hkrati pa ima stalne in neposredne stike z delavci. Blizu jim je, ve za njihove probleme, razpoloženje In delovne sposobnosti. Vprašali smo ga, ali so — po njegovem — zadovoljni ali prejemajo osobne dohodke, dostojne nivoju »industrijskega kolosa« škofjeloške komune. »Višina in rast osebnih dohodkov sta pri mas povsem usklajeni z večanjem proizvodnje, ki znaša od 15 do 20 odstotkov letno. Srednja plača se je laini povzpela na 1250 dim in torej precej presega občinsko poprečje. Objektivno gledamo smo lahko zadovoljni, čeprav bi človek vodao hotel dobiti več kot zasluži. Sam prejemam okrog 2000 din mesečno. V LTH sam zaposlen tri leta, in sicer vseskozi kot tehnolog. Delovno mesto mi je všeč, saj postaja vedno bolj pomembno in upoštevano,« je povedal. »Kaj pa pogoji dela? Sta rast in modernizacija proizvodnje prinesla tudi na tem področju kakšne spremembe?« »Seveda. Z uvajanjem nove tehnologije se delovne razmere močno spreminjajo. Upoštevamo vse možne varnostne ukrepe in skrbimo, da bi ljudi kar najbolj zaščitili pred morebitnimi nezgodami. Pri te>m dostikrat gremo cerlo dlje kot zahtevajo predpisi.« »Kateri pojavi, menite, so za vaše podjetje najbolj škodljivi?« smo spraševali dal je. »Brez dvoma odtekanje visoko kvalificiranih kadrov. Le-ti radi odhajajo k raznim trgoviinskioda prepovedana, je < preko odrskih desk Kdi" °>la Svoboda prepovedana, je steklo preko odrskih desk Rdečega konsuma nad 70 l8ralskih stvaritev, da niti ne Karel Smole omenjamo posebno svečanih akademij za 1. maj. Na leto so igralci naštudirali 4 do 6 novih del. Medtem ko je Karel nastopil v kakih 30 predvojnih vlogah, je bila Mara skoraj v vseh uprizoritvah nosilka glavnih vlog. Se posebej se rada spominja uprizoritve igre Mati žalost, medtem ko ima Karel za svojo najboljšo igralsko kreacijo vlogo Hlapca Jerneja. Sicer pa so svobodaši pred vojno predstavili Tržičanom celotnega Cankarja, Finžgarja in druge domače avtorje, med tujimi dramatiki pa so igrali tudi tako zahtevna dela, kot je na primer Tolstojeva Moč teme. Že v juniju 1945, torej mesec dni po osvoboditvi, je tržiški oder spet zaživel. Mara in Karel ponovno zaživita v luči odrskih reflektorjev. In tako vse do danes. Mara je odigrala svojo zadnjo vlogo lani v Desetem bratu, sicer pa je šcpetalka, Karel pa je nastopil pred nekaj dnevi kot zdravnik v dramatiziranom delu Irvinga Shavva Lucija. Tako je 50-letnica delovanja tržiške Svobode tudi zlata obletnica njunega odrskega ustvarjanja. -ok Mara Smole Anton Jobst vek ne more mirovati. Ko enkrat nehaš, je konec. Vsaj tako se ml zdi. Zato bom mu-ziciral najbrž dokler bom zdrav.« j Anton Jobst, ki stanuje v I Žireh 106, še vedno vodi dva zbora. Moški in mešani pev-! ski zbor Alpine Žiri. ' »Ko boste pisali o zborov-. ski dejavnosti, nikar ne pozabite zapisati, da je bilo včasih veliko teže kot danes. Pevci so bili veseli, da so nastopali in o denarju ni nihče niti pomislil. Danes pa tovarna Alpina žiri zelo podpira kulturno glasbeno dejavnost v Žireh, pa tudi šola skrbi za razvoj na tem področju.« j Tako Anton Jobst, ki že 58 let ustvarja in ki ga ne po-j znajo le v Žireh, ampak ši-I rom po domovini in tudi izven meja. Čeprav je bil I nekdaj in je še danes ljubi-• telj resne zborovske glasbe j (zadnje čase pa se je posvetil j lažjim skladbam za mladino), so mu všeč tudi sodobni J komponisti. Prav rad posluša Privškove, Lesjakove in Adamičeve skladbe. Se posebno pa mu je všeč ansambel Mihe Dov/ana in Borisa Kova-čiča. »Lepe so te melodije, vendar sem prepričan, da tudi zborovsko petje ne bo zamrlo. Dokaz za to je, da amatersko zborovsko petje pri nas kljub televiziji, radiu in modernim oblikam razvedrila ne nazaduje, marveč narašča.« Potem nama je zaigral še svojo zadnjo skladbo Republiki v pozdrav in ob kozarcu »dalmatinca« (ki ga ima najraje) v bližnji gostilni smo se poslovili. Zaželela sva mu, da bi v veselje Žirovcev in drugih Še dolgo muziciral. A. žalar TISKARSTVO GORENJSKE (Nadaljevanje) Pisali smo, kako je 1.1644 prenehala z delom poslednja tiskarnica na slovenskih tleh — Turrinijeva v Trstu; vse ostale so ugasnile že prej. In tako, šele po petintridesetih letih, dočakamo nov preporod črne umetnosti v deželi naših očetov — kranjski plemič, ljubljanski rojak, Ivan Vajkard Valvasor prične 1. 1679 na svojem gradu Bo-genšperku pri Litiji tiskali knjige! SLAVA VOJVODINE KRANJSKE Čeprav pri vrlem Valvasorju (1641—1693) nikakor ne moremo govoriti kot o kakem izrazitem tiskarju — saj je bil mož bolj veljaven kot pisatelj-zgodovi-nar, kot bistri opazovalec narave in človeških nravi, zapisovalec ljudskih izročil in šeg, predvsem pa tudi kot risar-topograf — je vendarle njegovo ime oznaka za obnovitev prekinjene tiskarske tradicije na Slovenskem. Valvasor je namreč na svojem gradu uredil delavnico za izdelavo in odtiskovanje bakrorezov, poskrbel pa je tudi za dotiskovanjc krajših tekstov k tem upodobitvam. In tako so nastala za naše pismenstvo in za zgodovinopisje pomembna dela — topografije Kranjske in Koroške, razni zemljevidi, najimenitnejša med Valvasorjevimi knjigami pa je njegova bogato ilustrirana Slava vojvodine Kranjske, obsegajoča več zajetnih zvezkov. Dotiska-na je bila ta knjiga — čeprav pisana v tujem, nemškem jeziku, a vendar prežeta z ljubeznijo do domače, naše dežele — leta 1689. S to imenitno knjigo — kakršno ima le malokatero geografsko področje, je Valvasor razširil slavo svoje rodne dežele Kranjske pa tudi svojo osebno slavo ... A stroški z izdajo te razkošno opremljene knjige so bili tako visoki, da je Valvasor obubožal. Prodati je moral svoj ljubljeni Bogen-šperk, knjižnico in grafično zbirko pa je odkupil zagrebški škof. Zaslužni obnovitelj tiskarstva na Slovenskem je v skromnih razmerah preživljal poslednje dni svojega življenja v Krškem, kjer je tudi umrl — le štiri leta po izidu imenitne knjige. PAL'CA BERASKA... Z" e doslej, če smo pozorno sledili zgodovini tiskarstva, smo mogli spo/nati, s kakimi težavami se je soočeval sleherni poizkus utrditi grafitne delavnice na Slovenskem. Finančni polomi, revščina in razočaranje — to je bilo vse, kar je* sledilo začetnim poletom in dobri volji. Ovir je bilo vse polno, ne le onih z vrhov verskih in civilnih oblasti, ki so hote ovirale sleherni napredek in razvoj znanosti — bila je tudi vsesplošna nepismenost. In prav zato so bile tudi potrebe po tiskani knjigi tako pičle, da niso mogle tiskarskim mojstrom zagotavljati zanesljivega kruha. Bile so to vsekakor posledice onih mračnih srednjeveških let, ko so znali pisati in brati le menihi in drugi duhovni — posvetni veljaki pa so se raje posvečali vojskovanju, ki jc prinašalo več ugleda, časti in tudi premoženja. Gledano z današnjimi očmi, se nam bo zdelo docela neverjetno dejstvo, da je bil celo sloviti nemški pesnik Ulrik Lihtenštajnski (Ulrich von Lichtenstein 1200—1275), ki ga tudi zgodovina slovenskega naroda omenja (zaradi ohranitve zapisa o slovenskem pozdravu koroškega vojvode Bernarda I. 1224), da je bil celo ta pesnik — nepismen! Pa je kljub temu upoštevan v nemški pa tudi svetovni literarni zgodovini! Seveda smo dolžni pojasnila: taki pesniki — trubadurji, kot je bil Ulrik Lihtenštajnski, so imeli v svojem spremstvu posebne služabnike — »schrieberje« — ki so sproti zapisovali vse, kar so njihovi gospodje spesnili. .. Po zaslugi teh brezimnih pisarjev so se ohranila dela nepismenih pesnikov do današnjega dne! NADALJEVANJE TRADICIJE Zaklepetali smo se in oddaljili od naše potu Pohitimo zato in le naštejmo nadaljevalce tiskarske tradicije na Slovenskem (le tako bomo hitreje prišli do pripovedi o gorenjskih tiskarjih): 1.1678. je v Ljubljani začel tiskati Janez Krstnik Mayr, za njim je pričel s to obrtjo Adam Friderik Reichard (do 1757), sledil mu je Janez Jurij Heptner (do 1.1764). Ob zatonu 18. stoletja pa so delale v Ljubljani že tri tiskarne: Egerjeva, Kleinmavrjeva in Merkova. In tako smo zakoračili s to pripovedjo že v čas, ko so bile v Ljubljani natisnjene prve slovenske pesmi — Vodnikove »Pesmi za pokušino« — in pričel izhajati prvi slovenski časnik — »Ljubljanske Novice«. (Nadaljevanje bo sledilo). Črtomir Zoreč , Industrija kovinske opreme in strojev Kranj proizvaja stroje za čevljarsko, tekstilno, konfekcijsko in kartonažnb industrijo ter drugo opremo. Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela. V i pa d prodajalna Kranj (v nebotičniku) čestita vsem cenjenim potrošnikom za praznik dela. Ugoden nakup vseh vrst pohištva. — Prodajamo tudi na kredit brez porokov. — Oglejte si veliko izbiro. Tekstilni center Kranj Izobraževalna in proizvajalna organizacija čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela. Nudi kvalitetne storitve barvanja, tiskanja, apreti-ranja in vse vrste centelin tkanin za konfekcijo KRANJSKE OPEKARNE Kranj Z OBRATI: BOROVK, ' ČEšNJEVEK IN STRAŽIŠČE čestitajo vsem delovnim ljudem za 1. maj Nudimo vse vrste zidne in stropne opeke po ugodnih cenah Cenjene potrošnike obveščamo, da za prvomajske praznike odpiramo novi prodajalni z živili na Bukovici in na Sovodnju Obenem čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želimo še veliko delovnih uspehov Kmetijska zadruga Škofja Loka DELOVNA SKUPNOST PODJETJA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ čestita vsem hišnim svetom, delovnim in druž-žbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik dela USLUGA Stražišče Kranj Obveščamo cenjene potrošnike, da opravljamo vul-kanizacijo vseh gumijevih predmetov, kemično čiščenje oblek in blaga ter pranje perila. Na zalogi imamo kvalitetno APNO za beljenje. Pri nakupu nad 500 kg apna dajemo Izreden popust. POSLOVALNICA SELJAKOVA 7, STRAŽIŠČE. Za kemično čiščenje oblek in pranje perila imamo poslovalnico pri VODOVODNEM STOLPU, BEGUNJSKA 10. Priporoča se kolektiv in čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela. " i GOSTILNA Blažun Grašič Franc Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) telefon 22-001 Vabi vas na ples 1. moja od 15. ure dalje. Odojck in domače klobase na žaru. Od 1. maja dalje odojek na žaru vsaKo nedeljo. Čestitamo za praznik dela GLAS # II. STRAN Slavko Trelc - prvi sekretar OF Radovljica Zgodba o ljudeh, ki so tkali mrežo osvobodilne fronte Med avtobusno postajo v Radovljici in hotelom Grajski dvor stoji ob cesti nizka hiša, v kateri stanuje družina Slavka Trelca. 30. junija 1941. leta je v to hišo vstopil starejši Otoftakar in dejal: »Prišel sem Povedal, da scUilar še ni po Pravljen.« Slavko je pozorno Opazoval prišleka. Naj mu verjame, da ga pošiljajo partizani? Prelepo je oblečen, si je misli] Slavko, Tisti, ki ga bodo poslali partizani, se bo Predstavil z besedami: »Prišel sem povedat, da sekular še ni Popravljen.« Na te besede je Slavko moral odgovoriti: Je že v redu, vendar ga drugi teden potrebujem. To geslo so izbrali zato, ker je imel Slavko motorno žago in je po Radovljici žagal drva, domačini pa so motorni žagi pravili sekular. »Na besede nisem odgovoril,« se davnih dogodkov spominja Trelc. »Prosil me je, ce grem z njim. Pred vrati pa je stal Vondcrtan, prvi šef gestapa v Radovljici, gestapo-vec Laski (le-ta je bil kasneje Sef gestapa v Radovljici) in občinski tajnik. Gestapovci so me poznali pa tudi jaz njih. Takrat je bil sedež gestapa v Grajskem dvoru in sem tam večkrat žagal drva. 'A to je ta,' so vzkliknili in se začudili, ker sem bil njihov sosed. V Begunjah so me zaprli v bunker. Tri dni so me zasliševali od jutra do večera. Hoteli so izvedeti imena sodelavcev, sistem organizacije in povezave osvobodilne fronte, spraševali so me, kdo je zahajal v našo hišo Ipd. Iskreno Povedano me aretacija niti ni Preveč presenetila. Povem vam, zakaj. Spomladi 1942. je prišel v Radovljico Krajner. Bil je Sin orožnika iz škofje Loke. Krajner, ki je dobro obvladal nemščino, se je zaposlil v nemškem uradu. Fant je kmalu navezal stike z naprednimi mladinci, ki so bili z menoj Povezani v osvobodilni fronti. Fantu nisem zaupal, ker sem 8& opazil v družbi s Franjom Rakuša, gestapovskim agentom, ki so ga kasneje partizani likvidirali. Nekega večera »em se vračal s sestanka iz Dvorske vasi. Mimogrede sem Pogledal v gostilno Hiršman in videl, da Krajner sedi v družbi z gestapovci. Čez nekaj dni je Krajner šel v partizane. To pa ne bo nekaj v redu, sem si mislil ter se nemudoma napotil k Valvasorjevi koči, kjer sem političnima delavcema Cankarjevega bataljona Matiji Verdniku in francu Bcnigarju povedal, da Je fant sumljiv. Na nesrečo je bil fant že določen za kurirja med partizani na Jelovici in Partizani pod Karavankami m. je zato vedel 2a moje geslo. £o moji aretaciji so partizani Krajncrja obsodili na smrt. rako so t gestapovci ve- deli le to, da se kurirji pri meni oglašajo z omenjenim geslom, niso pa ničesar vedeli o moji dejavnosti in sodelavcih. Vedeli so le, da sem član v verigi močne organizacije OF. Med zasliševali jem sem povedal samo tole: 'Res je, da je pozimi prišel mimo naše hiše neznan človek in se v. menoj pogovarjal. Dejal sem mu, da me vojna ne briga. Neznanec je prt odhodu dejal, da se bo pri meni /glasila oseba z geslom o sekularnu., vendar pa te osebe k meni nikdar ni bilo. Po moji aretaciji so v Radovljici zaprli nekaj mladih fantov in jih spraševali o meni. Večino le-teh so še isti dan spustili iz zapora. Z menoj so soočili samo Franca Prešerna, vendar sva oba zanikala sodelovanje z OF. Po soočenju so Prešernu rekli, da lahko gre. Bil je že med vrati, pa se vrne ter vpraša: 'Kje je moj klobuk?' Bila je to precejšnja predrznost. Prešeren je imel star in zamaščen klobuk. Ce bi meni rekli, da grem lahko domov, se ne bi vrnil v zapor niti zaradi milijon novih klobukov, Prešeren pa se je vrnil zaradi enega samega starega klobuka. In kako pogumen je bil. 'Kje je moj klobuk?' je vzkliknil, 'Ali mislite, da jaz kradem denar?' Zasliševanje so prekinili za 14 dni. Potem so izbrali drugo pot. SUROVI ULTIMAT Tako, zdaj je konec vaših povesti,' grozeče povzdigne glas gestapovce in izreče naslednje: 'Pod oknom stoji vaša žena, ki v naročju drži enoletnega sina. če poveste vse, kar veste o OF, vas bomo z ženo in sinom preselili na delo v Nemčijo, če pa ne boste govorili, bomo pred vašimi očmi ustrelili ženo, fanta bomo dali nemški družini in ga poslali v Nemčijo, vi pa boste na svoji koži čutili hudo gorje. Za premislek imate pet minut časa.' Brez premišljevanja sem odgovoril, da ne vem ničesar, da se ne čutim krivega ža. morebitno smrt žene, ker bo padla kot nedolžna žrtev. Po moji izjavi sta me tolmač Petelin in gestapovec pretepla do nezavesti. Ko sem se osvestil, sem dve uri ležal v kotu sobe in držal roke kvišku. S tem so končali zasliševanje. Poslali so me v delavsko taborišče Kraut. S Francem Medja iz Kranja sva skušala pobegniti, žal nama to ni uspelo. Za kazen *o naju poslali v taboriSče Dachau, Od koder sem se junija 1945. leta vrnil.« USTANOVITEV OF »Sprašuješ me, kdaj sem se prvič seznanir z osvobodilno fronto,« je nadaljeval svojo pripoved Slavko Trelc. »Julija 1941. leta sem šel v Ljubljano na obisk k sorodnikom. Vinko Železnik, zdaj je v službi na sekretariatu za notranje zadeve SRS, je bil prvi, ki mi je pripovedoval o nalogah in ciljih OF. Dal mi ji ludi večjo količino letakov s programom OF z nalogo, da jih razdelim zaupnim ljudem. Avgusta 1941. leta pride v Radovljico Nace Slrlekar, predvojni komunist, ki je bil prej v službi v Radovljici. Zelo dobro sva se poznala. Pokazal sem mu listke s programom OF. Strlekar mi je dejal, da je na jeseniški okrožni komite sporočil, na koga naj se v Radovljici obrnejo glede organizacije OF. S Strlekar* jem sem bil redno na zvezi dvakrat tedensko. Bil je član jeseniškega okrožnega "komiteja. Strlekar me je septembra 1941. leta predlagal za kandidata za člana komunistične partije. Ko mi je sporočil, da sem kandidat partije, mi je dal nalogo, da v Radovljici organiziram OF, ustanovim odbor OF, poleg tega pa še trojke OF in mladinsko organizacijo. Moj najbližji sodelavec je bil Franc Prešeren (to je tisti PrcScrcn, ki se je vrnil v zapor po klobuk. Padel je kot načelnik varnostno obveščevalne službe 28. januarja 1945. leta v Dragi. Obširnejše o njemu je zapisano v reportaži Zaseda v Dragi). Na sestanke smo hodili k Tomažu Vohu, tovarniškem delavcu na Javorniku. Do aretacije Volfa so na sestanke k Volfu na Javornik hodili še Prešeren, Stane Pere (umrl 1955. leta. Po vojni je bil predsednik radovljiške občine) in pokojni Janez Vozel, kmet iz Radovljice. Po aretaciji Volfa sem začel redno hoditi na zveze s partizani na Potoke, v Završnico, h Gasperlnu v Dosloviče (Ga-šperin je bil kasneje sekretar jeneniSkega okrožnega komiteja). Glavne zveze sem imel s funkcionarji Tomažem Vcrdnikom, Francem Benigar-jem In Albinom Zemvo.« PRVI ODBOR OF »V prvem odboru OF mesta Radovljice so bili: Slavko Trelc, Franc Prešeren, Pevc, Edi Gnilšak, Stane Božič in Jože Štrukelj, ki je tako kot Prešeren padel v NOB. Vsak od nas je imel svojo trojko. Sestanki so bili v naši hiši, kjer so bili dnevni obiski članov OF. Sestanki so bili podnevi v vrtni uti pred hišo, tako da smo lahko videli na vse strani. Na mizi je bila pijača, v rokah pa Igralne karte. Treba je vedeti, da so bili sestanki OF samo nekaj metrov daleč od sedeža radovljiških gestapovcev. Iz ute smo jih lahko opazovali na oknih v Grajskem dvdru, oni mM rento ~- •■■ » Slavko Trelc pred svojo hišo. Na desni hotel Grajski dvor pa so lahko opazovali našo hišo. V odboru OF smo si takole razdelili naloge: Franc Prešeren je bil odgovoren za zbiranje orožja in organizacijo oborožene skupine v mestu. Bdi Gnilšak je skrbel za tiskanje letakov. Gnilšak je imel sodelavko OF na .landra-tu', to je okraju. Jaz sem dobi! napisano matrico od jeseniškega okrožnega komiteja in sem jo izročil Gnilšaku, leta pa jo je nesel v nemško pisarno na okraj Bronki Osta-ševski, ki živi sedaj v Kopru. Bronka je razmnožila letake, ki smo jih trosili po mestu. Tako smo razmnoževali letake v nemški pisarni, na nemških razmnoževalnih strojih in z nemškim papirjem. Posebno marljiva aktivista OF sta bila Dušan čričkovič in Alojz Mikec. čričkovič je bil zaposlen v železniški čuvajnici pri Radovljici. Kadar ni imel dela z odpiranjem ali zapiranjem zapornic, je tiskal letake. Ja2 sem mu dobavljal papir in barvo za štampiljke. Njegove štampiljke so bile preproste: črke so bile izrezane na krompirju. Letake z velikimi črkami je tiskal s krompirjem. Čričkoviča in Mikca so Nemci ustrelili kot talca. Partizanski kurirji, ki so prenašali pošto med partizanskimi enotami na Pokljuki in onimi v Karavankah, so se redno oglašali v naši hiši, ali pa smo se kje drugje domenili za zvezo. Zbirali smo hrano, orožje, podatke o sovražniku in njihovih agentih. To niso bile lahke naloge. Ze 1941. leta sta prišla k meni Noč in prvoborec Konobelj Zaradi orožja. Zvedeli smo namreč, in to od otrok, da je jugoslovanska vojska pri umiku zmetala v Savo precej orožja. To orožje smo iskali po deroči in nevarni Savi, da bi sc kdaj pa kdaj skoraj utopili. Pozimi 1941/42. leta je bil v naši hiši Franc Vodopivec, sekretar kranjskega okrožnega komiteja, ki se je maja 1941. leta v Ljubljani udeležil konference CK KPS, na kateri so bili tudi Kardelj, Kidrič, Marinko, Vida Tomšič in drugi znani revolucionarji in voditelji vstaje. Vodopivec je bil na posvetu vodilnih komunistov Gorenjske julija 1941. leta na Vodiški planini ime- novan za sekretarja vojno-re> volucionarnega komiteja za kranjsko okrožje. K nam je prišel, ko je bilo na Javo; triku in Jesenicah izdanih veliko sodelavcev OF. Vodopiveo je bil skoraj vso zimo v naši hiši. Marca 1942. leta senr ga spremljal do Doslovič, kjer gg. je prevzel komandir Cankar* jeve čete Albin Zemva. Maja 1942. leta se je Vodopivec spet oglasil v naši hiši. Okrog 1.decembra 1941 leta mi je Viktor Keižir, te* danji sekretar jeseniškega okrožnega komiteja sporočil, da bo Tugom i r Vidmar prišel v Radovljico organizirat s ko-jevsko in mladinsko organizacijo. V večernih urah Vidnraf nikakor ni mogel dobiti moji hiše. Ker se je bližala policijska ura, je Vidmar prenočil v neki drvarnici blizu cerkve v središču mesta. Šele zjutraj je ves prem ražen potrkal na naša vrata. Tugomir je bil teden dni v naši hiši. Skozi okno je lahko opazoval gestapovce na oknih ali pa pred hotelom Grajski dvor. Dal sem mu ponarejeno izkaznico. Zbral sem zaupne radovljiške fante in Vidmar j i nt je vsako popoldne ali pa ob večernih urah govoril o OF. Kadar je imel Vidmar sestanek, sem bil na straži pred hišo. Tugomir Vidmar je bil poleti 1941. leta sekretar Škola mesta Kranja, pozneje pa je bil imenovan za inštruktorja Pokrajinskega komiteja SKOJ in je organiziral sko» jevske skupine na Jesenicah, na Javorniku, v Radovljici, Kranju in škof ji Loki. Zadnja dni decembra 1941. leta so ga gestapovci aretirali na savskem mo6tu v Kranju iti 21. januarja 1942. leta ustrelili v Dragi skupno z jeseniškimi in javorniškimi skojevci. Tako smo nekoč vodili boj, tako smo kovali OF in upor...« Slavko Trelc, 54-letni Ra-dovljičan, sekretar prvega odbora OF za mesto Radovljico, je skorajda pozabljena oseba. Le kdo še ve, da je bil med prvimi kovači naše skupnosti? Morda se mu je kdaj zgodila krivica, o kateri noče pripovedovati ali pa je grenkoba* ki seva z njegovega obraza in (v tem zapisu nenapisanem) pripovedovanju odsev boleči« ne, ker so nekateri stari aktik visti pozabljeni. Kdo ve? J. Vidic — Tako? Zapuščaš me? ... No, pa adijo .. — Kar nehaj, oče, bom že jutri vprašal učitelja... W i Vaše blagorodje, pomlad je prišla: ali lahko vstopi? — Prijateljsko vama svetujem, da se z mojim možem raje ne spuščaj ta v pogovore o politiki... I I 1 1 »Spoštovani gospod,« je rekel poslanik Otis, »res vas moram najvljudneje zaprositi, da si te verige naoljite. Zato sem vam prinesel stekleničko Specialnega olja z vzhajajočim soncem. Pravijo, da zanesljivo učinkuje že po prvem mazanju, o čemer so tudi pričevanja nekaterih naših najuglednejših duhovnov domorodcev. Pustim ga vam tukajle obenem s svečo, in če boste želeli, ga vam bom radevolje priskrbel še* več.« S temi besedami je poslanik Združenih držav postavil steklenico na marmorno mizico, zaprl vrata in se znova ulegel. Cantervillski duh je stal trenutek docela negibno; razumljivo, da je bil ogorčen. Potem je divje prevrnil steklenico na po-loščena tla in se zapodil po hodniku. Iz grla so mu prihajali zamolkli stoki in lesketal se je s sivo zeleno svetlobo. Toda ravno tedaj, ko je prišel na vrh glavnega hrastovega stopnišča, so se nenadoma odprla neka vrata, na prag sta stopili belo oblečenj postavici in duhu je okrog ušes zažvigal velik zglavnik. Časa res ni bilo na pretek, zato je duh hitro preskočil v četrto dimenzijo prostora, kar mu je pomagalo, da je iahko ušel. Zginil je skozi steno in hiša je docela utihnila. Ko je prišel v majhno skrito čumnato v levem krilu, se je naslonil na mesečni žarek, da bi si nabral sape in skušal doumeti svoj položaj. Še nikoli v vsej svoji sijajni in z ničemer moteni tristoletni življenjski poti ga še niso tako grdo razžalili. Pomislil je na vojvodmjo, katero je bil tako prestrašil, da je dobila živčni zlom, ko je stala pred zrcalom olepšana s čipka- je na teniškem igrišču žogal s svojimi lastnimi kostmi. In po vseh teh veličastnih prigodah se ti pritepe semkaj peščica zanikrnih modernih Američanov, mu nasvetuje olje z vzhajajočim soncem in mu meče blazine v glavo! To je milo rečeno, pošastno! Ne glede na to, da česa takega še niso počenjali z nobenim duhom v vsej zgodovini. Takoj je sklenil, da se jim maščuje in do svita je sedel globoko zamišljen. Tretje poglavje Ko so se Otisovi zjutraj zbrali pri zajtrku, so precej nadrobno razpravljali o strašilu. Poslaniku Združenih držav se je kajpak malo nos povesil, ker njegov dar ni bil sprejet. »Še na misel mi ne pride, da bi hotel duha s čimer koli osebno žaliti,« je rekel. »In glede na to, kako dolgo že živi v tem domu, moram pripomniti, da se mi ne zdi prav nič olikano metati blazine vanj.« Zelo umesna pripomba, na žalost pa moram reči, da sta dvojčka ob nji bruhnila v krohot. »Res je pa tudi nekaj drugega,« je nadaljeval gospod Otis. »če duh nikakor ne bo hotel uporabiti Olja z vzhajajočim soncem, mu bomo morali vzeti te verige. Saj kdo bo pa lahko spal, če bo vsako noč pred spalnicami tak trušč.« Vendar jim do konca tedna ničesar ni skalilo nočnega miru. Pozornost je vzbujal le krvav madež na parketu v knjižnici, saj se je pojavljal znova in znova. To je bilo res neznansko čudno, saj je gospod Otis vsak večer zaklenil vrata, okna pa so imela neprodušne naoknice. Polno pripomb je letelo tudi na kameleonsko barvo madeža.1 Včasih je bil temno rdeč, skoraj indijanske mi in demanti; na štiri sobarice, ki so jih zvili histerični krči, ko se jim je samo za hip zarezal med zavesami v eno izmed sob za goste; na župnika, kateremu je upihnil svečo, ko je nekcč pozno v noč šel i/, knjižnice in je od takrat moral biti pod nepretrganim zdravniškim nadzorstvom sira VVilliama Gulla kot pravi mučenik zrahlja-nih živcev. Pomislil je na staro madame de Tremouillac, ki se je nekoč zgodaj zjutraj prebudila in opazila v naslanjaču pred kaminom okostnjak, ki je bral njen dnevnik, nakar je dobila vnetje možgan in bila šest tednov priklenjena na posteljo; ko je ozdravela, se je pobotala s cerkvijo in pretrgala stike z razvpitim skeptikom gospodom Voltairom. In pomislil je na tisto grozovito noč, ko so brezbožnega lorda Cantervilla našli v njegovi oblačilnici skoraj zadušenega in s karovo karto globoko v grlu, nakar je t:k pred smrtjo priznal, da je v Crockfordu ogoljufal Charla Jamesa Foxa za petdeset tisoč liber prav s to karovo karto, in prisegel je, da ga je duh prisilil pogoltniti to karto. Vsa znamenita dejanja si je sedaj cantervillski duh znova obudil v spominu, Od komornika, ki se je ustrelil v jedilni shrambi, ko je zagledal, da na okensko šipo trka zelena roka, do lepe lady Stutfiel-dove, ki je morala vedno nositi na vratu Črn žametni trak, da je skrila odtis petih prstov, ki je imela vžgane v belo polt, in ki se je pozneje utopila v ribniku na koncu Kraljevske promenade. Z navdušenim samoljubljem pravega umetnika je premle-val v spominu svoje najslavnejše nastope, in sam pri sebi se je neprijetno nasmejal, ko se je spomnil, kako se je nazadnje prikazal kot »Rdeči Ruben ali zadavljeni malček«, kako je debitiral kot »Mršavi Vili-bald, krvoses iz bexlejskega močvirja«, in kakšno grozo je povzročil nekega prijetnega junijskega večera samo s tem, ko se barve, drugič spet rumenkast pa svetlo škrlaten in nekoč, ko so se po preprostem obredu Svobodne ameriške episkopalne cerkve zbrali v knjižnici pri družinski molitvi, so opazili da je madež smaragdno zelen. Te kalejdoskopske spremembe so kajpak vso družino izredno zanimale in sleherni večer je prišlo glede njih do številnih stav. Le mala Virginija se ni udeleževala teh kratkočasi j, pač pa ji je ob pogledu na krvavi madež vsakokrat postalo zelo tesno pri srcu, da sama ni vedela, zakaj. To jutro, ko je bil madež smaragdno zelen, pa se je skoraj razjokala. Drugič se je strah oglasil v nedeljo ponoči. Kmalu potem, ko so šli spat, je Oti-sove prebudil grozoten trušč v dvorani. Planili so v pritličje in videli, da se je premaknil s podstavka velik star oklep in zgr-mel na kamnita tla, na naslanjaču z visokim vzglavjem pa je sedel cantervillski duh in si božal kolena s trpkim izrazom hude bolečine. Dvojčka sta imela pri sebi vsak svojo fračo na fižol in sta brž sprožila vanj dve kroglici in ga zadela tako natančno, kakor sta mogla le po dolgi vaji in natančnem merjenju na njunega učitelja lepopisa! Poslanik Združenih držav pa je naperil v duha revolver in ga opozoril v duhu kalifornijske etikete, naj dvigne roke nad glavo. Duh je poskočil in divje zatulil, se pognal mimo njih kot megleni car, ugasnil mimogrede svečo VVashintona Oti-sa, da so vsi ostali v popolni temi. Ko je pritekel na vrh stopnišča je spet prišel do sape in sklenil, da jim pokaže svoj razpiti izbruh demonskega krohota. Ne samo enkrat se je bil že prepričal, kako nepopisno lahko prestraši z njim. Lordu Rakerju je zaradi tega krohota v eni sami noči osivela lasulja, in le ta krohot je bil vzrok, da so ladi Cantervillovi tri francoske guvernante odpovedale službo že pred koncem meseca. Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Kristanova stranka je ponekod ostala brez članstva in prenehala obstajati in se pravzaprav sedaj lahko naslanja le na manjšino članstva in še to samo v Mariboru in nekaterih diugih štajerskih krajih. »Delavstvo ni moglo in ni hotelo sprejeti Kristanovih februarskih političnih napotil, po katerih naj bi se stranka odrekla sleherne politike revolucionarnega boja za oblast delavskega razreda. Kristan je terjal, naj bi delavstvo pokazalo Vzajemnost s kapitalom in sodelovalo s kapitalisti, kar v našem proletarskem jeziku ne pomeni rtič drugega kakor zahtevo, da bi se delavstvo Vzajemno podredilo kapitalistom. Hotel je delavstvu vtepsti v glavo, da je ministerializem socialnih demokratov v meščanskih vladah za delavstvo koristen in nujen za zavarovanje proletariata pred brezkoristnim trpljenjem in propadom . . . »Lepa reč, kajne?« se nasmehne sodrug Srebrnič, ki je prav zaradi najnovejših dogodkov onstran demarkacijske meje obiskal kobariške socialiste. »Sodelovanje z buržoazijo pri delitvi oblasti se je Kristanu zdelo koristno.« »Za njegov žep, kajpak! To je kakor pribito,« se oglas; sodrug Ferdo. »Sicer pa to ni bila delitev oblasti,« popravi sebe Srebrnič. »Srbski sodiug Dragiša Lapčevič Je kot gost na novembrskem zboru slovenskih Socialnih demokratov in član Socialistične delavske stranke Jugoslavije — komunistov — točneje izrazil, ko je napaael sodelovanje desničarskih socialistov v meščanskih vladah: Socialisti-ministri ne vladajo v imenu proletariata, temveč v imenu buržoazije! Zato so buržoazni ministri! Ne potrebujemo ministrov, pač pa močan prole-tariat! Socializem bomo uresničili samo z moč- nim proletariatom, a ne z ministerializmom! Ko bomo močni in buržoaziji iztrgamo oblast, tedaj pojdemo v vlado, drugače ne!« »Dobro je povedal,« se strinjajo kobariški so-drugi. »Toda Kristan se po tak, ugotovitvi ni hotel ravnati in je to s presenetljivo odkritosrčnostjo navedel v svojih februarskih 'Političnih direktivah naše stranke' Kar oglejmo si nekaj njegovih stavkov. Na primer: 'Po prevratu se je bilo treba odločiti proti vsaki politiki revolucionarnega dejanja!' Tako pravi, čeprav ne zanikuje, da bi slovenska socialna demokracija v najboljšem primeru lahko računala na revolucionarni prevzem oblasti na slovenskem ozemlju.« »To so zamudili tudi italijanski socialisti v Trstu,« se oglasi Jakob, ki hoče biti dosleden. »To je res,« priznava Srebrnič in pomisli na razpravljanja z dr. Henrikom Turno, ki je že ob prevratu nekaj podobnega očital slovenskim in italijanskim socialistom, češ da je bil zgodovinski trenutek prevzema oblasti po tržaškem delavstvu zamujen. Tudi v sedanjem položaju Turna nc vidi nobene možnosti za revolucionarni prevzem oblasti po ruskem boljševiškem vzoru. T umov komunizem ni komunizem, v kakršnega veruje Srebrnič ali Ivan Regent ali Godina, ki dobiva vedno večji vpliv in ugled med idrijskimi rudarji. Tumov komunizem je komunizem Karla Marxa, kakor ga imenuje sam v zasebnih debatah, čeprav drugi menijo, da je tak komunizem bolj Tumov kakor Marxov. Kljub temu pa sodrugu Turni ni mogoče oporekati pri poznavanju marksizma in teoretičnega socializma, saj velja še vedno za najboljšega slovenskega ideologa v stranki. Srebrnič, seveda, ne namerava razpravljati o tem na kobariškem sestanku, kakor tudi ne o različnih strujah, ki se zadnje čase pojavljajo v Socialistični stranki Italije in ki se nekatere komaj kaj razlikujejo od starih pogledov socialne demokracije. To ni nič čudnega. Stranka še vedno ni izločila iz svojih vrst nekaterih okorelih socialno demokratičnih voditeljev. Toda ti so v manjšini in se Srebrniču trenutno zdijo nepomembni in nenevarni. Mimo tega ni prišel v Kobarid zaradi takih polemik, marveč je prišel za- radi pomladi, ki je zajela socialistično gibanje onstran demarkacijske črte v Sloveniji in ki jo je Kristan zaviral vse do svojih februarskih političnih direktiv stranke in take povzročil razkol v utvari, da bo delavstvo in osnovno članstvo šlo za njim, za najbolj preudarnim, najbolj pametnim in med delavstvom naibolj priljubljenim socialističnim voditeljem na Slovenskem, za kakršnega se je bržkone imel in se zaradi tega uračunah Poslušajmo še nekaj njegovih stavkov, s katerimi se je razkril pred delavstvom kot nepomirljiv zaveznik slovenske in jugoslovanske buržoazije: »Enotnosti socialističnega gibanja v naši novi državi doslej ni bilo mogoče ustvarili, l\er so vodili beograjski in zagrebški politiki enega dela delavstva diktaturo, ,kakor se je izrazil, diktaturo, ki se ni ozirala na naše potrebe in nazore' .. .* »Na Kristanove potrebe in nazore, razumljivo!« pade med vzklik, ». . . in nam je hotela spraviti domačo politiko* v tak pravec, da bi bila s tem po našem globo-" bokem uverjenju,« bere Srebrnič Kristanov citat, »politična bodočnost slovenskega proletariata težko oškodovana . ..« »To pa, to,« spreleti poslušalce krohot. »In še to: ,Po naših krajih se je začela strupena agitacija, naperjena proti enotnosti jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Sloveniju Mi ne dvomimo nili za trenutek, kako bo slovenski delavec na ta. napad na svojo enotnost odgovoril. Dvignil bo svojo roko in jo pustil težko pasti . . .'« In ta roka je padla. A ne po tistih, po katerih je mislil Kristan, marveč po njem in njegovih oprodih. Pa tudi enotnost slovenskega delavstva se je obrnila proti Kristanu. O tem poroča te dni ,Delo\ ki piše o naraščajočem nezadovoljstvu med jugoslovanskimi železničarji, ki so že siti obljub prometnega ministra in slovenskega duhovnika dr. Antona Korošca, o nezadovoljstvu, ki že prekipeva in prehaja v stadij, v katerem je splošna stavka jugoslovanskih železničarjev in drugih prometnih delavcev neizogibna. B——— O začetku železarstva v Kropi Odgovor na pismo J. Bertonclja V Glasu je bil 18. 4. 1970 °bjavljen članek: »Še enkrat 0 začetku železarstva v Kro-P'«. Avtorju J. Bertonclju se ^hvaljujem za nekatere dopolnitve, in sicer za opis ta-.Jenja rude v slovenski peči ln za poročila o sliki v znamenju, ki prikazuje legendarni nastanek Krope. Za osta- e nJegove ugotovitve in celo Popravke pa žal ni najti osnove, ker nasprotujejo zgodovinskim dejstvom, ali pa niso dovolj dokazane. Zato *elim nekatere stvari v član-ku bolj pojasniti. Naj prej bi povedal, da sem v Miillncrjevi knjigi »Geschi-cnte des Eisens« našel le Majhen del podatkov za svoj spis o začetkih kroparskega železarstva. Opiral sem se j>redvsem na razprave prof. t' Baša, Antona Koblarja, fudolfa Andrej ke, Jože Ga-jPeršiča, Aleksandra Valiča t dr., poleg tega pa še na >azna poročila in članke v '^opisih in revijah. To je vUt|i vzrok, zakaj nisem na-jy el Miillnerjeve knjige, saj , v tem primeru moral dodati £*tal< tudi obsežen spisek ^l«te uporabljene literature. ^ Pa bi zelo verjetno Spisalo poljudnost in lah-° branje teksta. Dalje piše Bertoncelj o tem, da je bila edina slovenska peč tista v Dnu in da v Sp. Kropi ni bilo slovenske peči, ampak le fužina. Kot odgovor na to trditev naj navedem citat iz razprave prof. Baša: «Slovenska peč v Dnu nad Kropo«, kjer razpravlja o tem, kaj sploh označuje beseda »slovenska peč«. O tem piše na strani 36 in 37 dobesedno takole: »Slovenska peč« vsebuje v zvezi s tem več pojmov: 1. zgodnjega na prehodu in gozdnega v dolinsko železarstvo za izpolnjeno vetrno peč (npr. za kroparsko pri Starem kladivu v XIV. stol.). 2. poznejšega za razloček od brescianske peči in od drugega desetletja XIV. stol. dalje, 3. kot ime za domači plavž, ki je proizvajal na starejši način kovno železo za žeb-ljarje .« . Glede na to definicijo besede »slovenska peč« lahko prav gotovo govorimo v Kropi o več slovenskih pečeh. O spodnjem kladivu pravi Bertoncelj, da ni bil slovenska peč, pa piše prof. Baš na strani 42 svoje razprave naslednje: »Vemo, da so v Kropi po-sjtavili leta 1442 drugo iz pi- sanih virov znano slovensko peč na volka, ki je pomenila začetek Spodnje Krope, na prostoru sedanjega »Plamena.« Ob tej priliki naj se dotaknem tudi letnice dozidave spodnjega kladiva. Bertoncelj poplavlja letnico 1442 in navaja kot leto nastanka 1558. Kamen, vzidan v zid »bajerja« ali zbiralnika za vodo sicer nosi letnico 1558, toda nikjer ni dokazano, da je bila ta letnica vklesana ob dozidavi samega spodnjega kladiva, še več. J.GašperšiČv zgodovinski reviji »Kronika« (letnik 1963. zv. 1. str. 13) piše, da so za pogon spodnje fužine morali zgraditi visok in dolg jez iz velikih skal in speljati vodo v iz skal in zemlje zgrajeni spodnji ba-jer. Dalje piše: »Ta dela so bila obsežnejša, zato so označili njihovo dovršitev z letnico 1558.« Torej je bil le »bajer« tisti, ki je dokončno nastal leta 1558, medtem ko je za spodnje kladivo iz starih zapisov znano, da je bilo postavljeno že leta 1442 in ga tudi radovljiški urbar iz leta 1498 že omenja. O najdbah črepinj v okolici Kamne gorice je poročalo »Jutro« dne 12. 4. 1939. Tu pravi poročevalec takole: »Naš ugledni gorenjski rojak dr. W. Šmid iz Gašteja pri Kranju ... je ugotovil, da so najdeni lončeni koščki deli piskrčkov, v katerih so davni narodi — bržčas Japodi — topili rudo, in to kar v k > vačnicah.« Vprašanje je, ali je ugotovitev dr. VV. šmida pravilna, ali ne, in na to sem tudi že vam opozoril v svojem članku. Po drugi strani pa je res, da je bil prav dr. W. Šmid eden naših najvidnejših arheologov in se je še posebno vneto ukvarjal z zgodovino železarstva pri nas (njegova knjiga »Nori-sches Eisen«) sem sodil, da je umestno priobčiti tudi njegovo razlago lončenih ostankov okrog Kamne gorice. Proti trditvi Bertonclja, da lončeni lončki niso mogli vzdržati temperature, potrebne za taljenje železa, pa lahko kot primer navedem samo dognanje C. Rekarja, ki v razpravi o metalurškem procesu v kroparski slovenski peči piše na strani 63 o dveh lončenih šobah, ki sta segali v notranjost plavža in sta služili za vpihovanje zraka. Take šobe poznamo tudi že iz starejših, keltskih in rimskih peči. Lončeni šobi, ki sta segali v notranjost plavža, sta morali biti izpostavljeni temperaturi nad 1000°C, kljub temu pa sta to tefhpe-raturo brez škode prenesli. Zakaj ne bi enake temperature mogli vzdržati tudi lončki, o katerih govori dr. šmid, in ki so bili napravljeni iz zelo podobnega, če ne kar enakega materiala? Poleg tega naj bi ti lončki služili !e za enkratno taljeni'; JHcza, potem pa so jih zdrobili, da so lahko dobili iz njih strnjeno kepo železa in žlindre. Vprašanje torej ni v tem, ali so lončki lahko vzdržali visoko temperaturo ali ne* ampak ali so bili res v upo-ruM ali ne. Na to vprašanja pa nam bodo odgovorile morebitne nove arheološke najdbe. O keltskih grobovih v Kropi poroča časopis »Cerkev in dom«, letnik 1936, št. 34. Ker sama Kropa in njena okolica arheološko še nista raziskani, ne moremo zatrdno reči ničesar o keltski naselitvi, niti proti njej. V Kropi najdeni keltski novec pa je dal vendarle oprijemljivo osnovo za sklepanje o sledovih Keltov v naših krajih. Mogoče je pa tudi, da so bili to Japodi, ki jih, kakor smo videli, dr. Šmid domneva v Kamni gorici, in katerih kultura je bila precej podobna keltski. Da nihče nič ne ve o keltskih grobovih v Kropi je res, res pa je tudi, da skoraj nihče od domačinov ne pozna legende o nastanku Krope, niti najdenega keltskega novca niti najdb v bližnji Kamni gorici. Prav zarati tega sem napisal svoj prispevek o začetkih železarstva v Kropi, v njem združil nekatera dejstva in teorije ter nakazal, da bi bile le te vredne temcljitejšc arheološke obdelave. Z, S mi tek (Nadaljevanje) 27. januarja 1945. leta so v štab Kokrškega odreda v Jc-Icndol pri Tržiču poklicali Miha Repinea / Vetrna pri Tržiču in Cvetana Poharja z Bre/ij. Sporočili so jima, da sla postavljena na novo dolžnost. Kepine za komandirja, Pohar pa za politkomisarja 3. čete 3. bataljona Kokrškega odreda, ki je bil takrat pod Begun jščieo nad Drago. ZVečer sta krenila na pot. Z njima je šla tudi neka partizanka, doma z Jesenie, ki je ponoči ostala pri Trleju v Srednji vasi v Podgori. Re-pinc in Pohar sta nadaljevala pol proti Dragi. Spotoma sta srečala nekega kurirja, ki jima je povedal, da je pot prosta. Okrog druge ure ponoči sta se po kurirski stezi spustila v Drago, tako da nista šla po cesti skozi križišče, ampak prek hriba. Na cesto v Dragi sta prišla v bližini, kjer je sedaj spomenik padlim kurirjem. Nekaj časa sta ogledovala okolico, potem pa se je Pohar zazrl v razvaline gradu Kamen, ki je v Jože Vidlc Zaseda v Dragi Svetli noči pokrit s snegom vzbujal videz dostojanstva in moči nekdanje gospode. Pohar je, vidno prevzet od prirodne lepote, saj sta lunin sijaj sredi noči in belina snega dajali prirodi še lepšo podobo, dejal: »Poglej, kakšne mogočne gradove so nekoč zidali!« »No, pa pojdiva naprej,« reče Repinc in se obrne proti Dragi, že po prvih korakih je rezek rafal prestregel navidezno mirno noč. »Kaj pa je to?« je začudeno vprašal Repinc in se ozrl. Presenečen je opazil, da Pohar že leži mrtev v snegu. Padel je brež vzdiha. Sele tedaj se je Miha vrgel v sneg in splezal do vode, nato pa je po potoku bežal proti Dragi. Sprva sploh ni čutil, da je ranjen. V taborišče bataljona je prispel ves moker in krvav. Dežurnemu v bataljonu je Repinc povedal, da je Pohar padel v Dragi. Za usodo kurirjev ni vedel, saj sploh ni videl nobenega mrtvega, ker so jih Nemci sproti metali s poti, da ne bi druge opozarjali na nevarnost. Pohar Cvetan je bil rojen 1909. leta na Brezjah. Kot žc-lezostrugar je delal v jeseniški železarni. 1939. leta se je poročil z vaščanko. Zapustil je sina, ki je zdaj inženir. V partizane je šel aprila 1944: leta. 2ena ga je večkrat obi- I skala v Podgori. Nekoč si je I zaželel, da bi videl dveletnega sina. Bil je ponosen nanj. Ze-I na mu ga je prinesla v neko vas v Podgori. Upal je, da bo preživel vojno. Nekaj dni preden je padel, je ženi poslal sporočilo »Kmalu na svidenje«. Ko je žena zvedela za moževo smrt, je pohitela v Drago, kjer ga je videla, preden so ga pokopali. Za Poharjevo smrt so zvedeli tudi brezjan-ski domobranci. Aretirali so ženo in jo sadistično zasliševali, če kaj ve, kje je njen mož. Seveda je žena trdila, da sploh ne ve, čeprav je komaj zadrževala solze ob spominu na moža. Uganila je, da to vedo tudi domobranci, pa jo nalašč zaslišujejo. Borci 3. čete 3. bataljona Kokrškega odreda nikdar niso videli ali slišali svojega novega komisarja Poharja. Omahnil je smrtno zadet v Dragi samo uro prej, ko bi se moral javiti v štabu bataljona na novo dolžnost. EPILOG DRAME V DRAGI Stankd Papler iz Dvorske vasi, ki sedaj živi v Begunjah, je očividec in udeleženec zadnjega dejanja velike drame v Dragi. Papler je bil pri tereneih referent za ugotavljanje vojnih zločinov. On je eden od tistih dveh, ki vsako leto 27. januarja ponoči pred spominskim obeležjem v Dragi prižgeta 13 sveč v spornim na svoje tovariše. Tovariš Papler se teh dogodkov takole spominja: »27. januarja 1945. leta okrog šestih zvečer sva šla z Alojzem Pristavcem, obveščevalcem, skozi Drago proti Begunjam. Frelih naju je opozoril na previdnost, ker bodo zvečer zasede. Kljub opozorilu sva nadaljevala pot. šel sem domov v Dvorsko vas po hrano, Pristave pa v Zapuže po neke podatke. Spal sem doma. Okrog enajstih ponoči sta potrkala na vrata Franc Prešeren, poverjenik varnostno obveščevalne službe za radovljiški okraj, in Miro Mrak, član skupine varnostno obveščevalne službe. Zvedela sta, da sem doma. Zato sta nui prišla povedat, da moram iz vasi, ker bodo zjutraj verjetno belogardisti delali po vaseh preiskave. Povedala sta, da sta slišatla strcljamje v Dragi. Ker nismo vedeli, kaj je bLfo v Dragi, smo sklenili, da gremo zjutraj na pot. Spali smo v maši hiši. Okrog štirih zjiutraj smo vstali in se napotkli proti Dragi. Bita je svetla, mirna noč. Le sneg je Škripal pod nogami. Nismo slutili, da nas v Dragi čaka zaseda, še manj pa, da leži okrog Va-zarjVve hiše 11 mrtvih tovarišev. Na križišču v Dragi smo videli veliko sled. Prešeren je po sledi domneval, da je šel bataljon v akcijo. Zaradi te domneve smo šli brezskrbno naprej. Ce bi dobro pogledali po cesti naprej pod Savnikovo vilo, bi lahko videli dva padla borca. (Se nadaljuje) 1 1 Iz kronike Kokrškega odreda i i I DNEVI PRED KONCEM VOJNE KOKRŠKI ODRED OSVOBODI ZAPORNIKE IZ BEGUNJSKE KAZNILNICE Razpoloženje pred 1. majem 1. maj je odred pričakal z mislijo na bližnjo svobodo. Na večer pred praznikom so z grebenov Karavank zasvetili veliki kresovi. Močna skupina borcev III. bataljona je v Lešah priredila miting, po vsej dolini pa so številni letaki, raztroseni po vaseh, govorili, kakšni dnevi se bližajo in da je hitlerizem že v zadnjih krčih, štab odreda je skupno s terenskimi delavci za ta praznik tudi v Dragi organiziral veliko zborovanje. Hkrati so okrasili tudi pokopališče talcev. Te proslave, kjer so nastopili trije govorniki, se je udeležilo veliko ljudi, ki so prišli tja celo z zastavami. Vse poti v Drago so varovali borci III. pa tudi II. bataljona. Moštvo II. bataljona je na Smokuškem vrhu nad Žirovnico varovalo tamkajšnje dohode pod Stol in tudi proti Dragi. Zato je bilo v glavnem razporejeno malce više. Tam so namreč čakali na spuščanje orožja iz zavezniških letal. Zato niso mogli prirejati mitingov v dolini, pač pa so s političnega zborovanja poslali vodstvu več pozdravov in resolucij. Med njimi tudi čestitke osvobojenim Tržačanom. 1. maja 1945 sta bataljona štela 300 za boj sposobnih borcev, in sicer II. bataljon 128, III. bataljon pa 163 borcev. Dobro je bilo, da sta bila oba bataljona, prav tako kakor štab odreda blizu Begunj: II. bataljon tik pod Stolom, tam blizu, kjer je bila nekdaj Titova vas. III. bataljon pa je bil v Dragi, naslonjen na Dobrčo. Odred je bil tedaj na razmeroma majhnem prostoru. Kljub temu pa sta bataljona še vedno delovala vsak zase ter sta bila spričo naglo se razvijajočih dogodkov neprestano zaposlena in tesno povezana z odrednim štabom. Da se bližajo odločilni trenutki konca, so kazale tudi dezertacije nemških vojakov. Za 27. aprila je iz jeseniške enote protiletalskih branilcev, ki so bili naseljeni v osnovni šoli, pobegnilo k partizanom sedem vojakov.* Z njimi so navezali stike obveščevalci OT »Stol«, prinesli pa so s seboj tudi orožje. V bojih so se potem hitro izkazali. Tudi na območju Tržiča se je Zgodilo nekaj podobnega. V nedeljo, 24. aprila, je vodnik obveščevalnega voda III. bataljona razorožil pet nemških vojakov, ki so se radi predali. Vsj ti vojaki so bili vključeni med borce. Naslednji dan, to je 25. aprila, je II. bataljon odše' v Vrbo, kjer je bil semenj in so računali, da bo imel priložnost napasti sovražnika. Vendar pa do tega ni prišlo. Drugi bataljon pa je začel varovati Smokuški vrh, Žingarico, Valvasorjevo planino in vzpetino na Sv. Petra že 27. aprila. Od tedaj dalje je odred namreč vsak dan pričakoval orožje, ki naj bi ga pripeljala zavezniška letala. Za to je ft. bataljon imel pripravljene tudi znake in signale. Blizu tam je mladina iz Begunj, ki je bila zelo delovna in drzna, na predvečer ustanovitve OF, pripravila in zakurila velik kres. Nanj so potem Nemci streljali z minorne tom in so bile mladinke in mladinci v veliki nevarnosti. Pozneje je Juriška četa II. bataljona dobila tudi signalno luč z akumulatorjem in je čakala letala noč in dan. Tja so ji nosili celo hrano. Toda vreme ni bilo naklonjeno spuščanju: deževalo je več dni po vrsti. 29. aprila je namreč štab odreda iz štaba IV. operativne cone sprejel depešo, kj je govorila, naj še vedno čakajo na letala. Tako je bil odred prepričan, da bo prišlo orožje tja vsaj ponoči med 29. in 30. aprilom. Toda tudi to in niti naslednjo noč letal ni bilo. Za zavarovanje predvidenega spuščanja orožja je bilo vloženega veliko truda in s tem je bil praktično zaposlen ves II. bataljon. Da bi dobro očuvali ta sektor, je II. bataljon po grebenih nad Žirovnico in Smokučem ter Begunjami imel stalne patrulje in zasede, medlem ko so borci III. bataljona varovali prehod čez Provalo. Tudi na Dobrčo so poslali eno desetino ter z izvidnicami otipavali smer proti Tržiču. Medtem je 2. maja prišlo iz Tržiča v III. bataljon spet devet policistov, med katerimi so bili štirje Hrvatje. Z njimi je vzpostavila zvezo OT »Tržič«, in tudi ti so prinesli s SBboj orožje: 1 strojnico, 8 pušk, 2 pištoli, nekaj ročnih bomb, več municije in vrh tega še dve raketni pištoli. Štab odreda je zaradi varnosti in zaradi naglo se razvijajočih dogodkov ter križarjenja po tem sektorju, predvsem pa zaradi še vedno pričakovanega spuščanja orožja, kar naj bi se izvedlo v največji tajnosti, predvidel in razposlal znake razpoznavanja, ki so veljali vse od 1. do vključno 15. maja 1945 Biio je kot napoved, kdaj bo bojev konec.** Seveda je bilo te znake treba čuvati v najstrožji tajnosti. V štabu odreda tedaj ni bilo sprememb, obveščevalci pa so zgubili sposobnega in drznega oficirja Franceta Mravljo-Silva, ki je padel 25. aprila v Pristavi pri Tržiču.*** * To so bih: Rudolf Pleicheiv, Hanz Pip" per, Anton Kilmavcr. Leopold Volerick, Bruno Leutzkv Julius Greif in Franz Leick. Eden izmed njih je bil podoficir ostali pa desetarji in vojaki. ** 1. maja so bili znaki razpoznavanja: Aleš — Atila ter Puška — Pragersko. zadnji znaki oz. znaki 15. maja pa so bili Blaž — Bojan in Avron — Atene. *** V štabih bataljonov so bili tedaj: t II. bataljonu — komandant Franc Ribni-kar-Lenart, njegov namestnik Alojz Koblar* Marjan, politkomisar Ivan Porenta-Vojko, njegov pomočnik pa Ivan Starman-Lord. V III. bataljonu je bil komandant Branko Radulovie, njegov namestnik A. Cufer-Fer-do, politkomisar Ciril Ankrst, njegov P°" močnik pa Franc Pristov. Ivo Jan CETRicis. — 30. aprila 1970 GLAS * 15. STRAN Veletrgovina Ljubljanske mlekarne DE, »Savica« Bohinj Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in jim želi prijetno praznovanje ter se priporoča Kolektiv tovarne gospodinjskih aparatov ELRA čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela in priporoča svoje izdelke k ELRA Škofja Loka KOLEKTIV TOVARNE USNJA KAMNIK čestita svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem za praznik dela. Izdelujemo vse vrste svinjskega usnja za čevljarstvo, galanterijsko in konfekcijsko industrijo Industrijski kombinat Kranj Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in jim želi še veliko delovnih uspehov Tovarna "kovinskih i/delkov in livarna TITA N KAMNIK iestita vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem za praznik dela. Proizvaja: fitinge črne in pocinkane ključavnice, navadne in cilindrične, gospodinjske strojčke, ulitke iz sive in temperne litine, cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke. V Klavnici in mesariji Bohinjska Bistrica boste lahko kupili vse vrste mesa in mesnih izdelkov najboljše kakovosti po konkurenčnih cenah. Turisti, ko obiščete Bohinj, se ustavite v naših poslovalnicah. Zadovoljni boste. Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja čestita za praznik dela in se priporoča. Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZK OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri gradnji socializma Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Vsem občanom in poslov-nirrj prijateljem čestita za praznik dela in jim želi veliko delovnih uspehov Telefon za dame, telefon za gospode Kaj se zgodi, če občan moškega spola na vratih telefonske govorilnice opazi napis »Samo za ženske« ? Kranjske ulice so se kopale v množici pešcev in vozil, ko je minuli petek, malo po drugi popoldan, ekipa Glasovih novinarjev krenila proti središču mesta. Oboroženi s šestimi kartoni — na prvem je pisalo »Ženske«, na drugem »Moški«, na preostalih štirih pa »Samo za ženske« oziroma »Samo za moške« — in s kljukicami, kakršne gospodinje pritisnejo ob gladke stene kopalnic ter nanje obesijo brisače, smo vstopili v poslopje pošte, nasproti hotela Evropa. (Dragi bralci, kot boste videli, to dejstvo ni brez pomena). Prostor vrh stopnišča oklepata dve javni telefonski govorilnici za krajevne pogovore. Hladnokrvno in popolnoma neopazno je naš sodelavec D. na notranjo stran steklenih vrat pričvrstil tablici, ki v civiliziranem svetu običajno preprečujeta, da bi gospodje vstopali v damske toaletne prostore in narobe. No, da ne bo nejasnosti, naj povem preprosteje: levo kabino je opremil z napisom »Ženske«, desno pa z napisom »Moški«. Srečni, ker nas ni nihče razkrinkal, ter vzhiče-ni nad brezhibnim začetkom podviga, smo pobrali šila in kopita, stekli čez cesto, sedli za eno izmed miz pred hotelom Evropa ter si naročili pjvo.! Govorilnici sta namreč od tam prav lepo vidni, kajti vrata PTT poslopja so podnevi vedno odprta. KSANTIPA V RDEČEM PLAŠČU Nekaj minut se ni zgodilo ničesar. Cela brigada poštarjev, blagaj-ničark, uradnikov in uradnic je hitela mimo kabin, a niti eden ni opazil dvomljivih kartonov. Potem sta končno prišli prvi dve »žrtvi« — fant Obrtno podjetje Kamna gorica fes ti ta za praznik dela vsem delovnim ljudem po domovini ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki in dekle. Fant je, ne da bi pogledal napis, zavil na levo, k »damskemu« telefonu, že je pričel vrteti številčnico, ko so ga zmotili udarci po vratih. Njegova spremljevalka je bila namreč zagledala napis in, boječ se morebitnih posledic, brž posredovala. Toda dolgolasec ni nasedel. Samo zmignil je z rameni in telefoniral dalje. Kmalu za njima jo primaha možakar srednjih let. Videli smo, kako začudeno strmi v kartona. Nazadnje le izbere pravo, »moško« stran. Zatem je sledil napet prizor, ko so pred govorilnici malo^ ne hkrati prikorakale tri ženske. Medtem ko je ena govorila — bil je to klepet in pol, dolg skoraj kot povest o jari kači — sta drugi dve disciplinirano čakali, dasi je »kabina za gospode« samevala, četrt ure kasneje se je slika ponovila, le da tokrat na drugi strani, s štirimi redoljubnimi tovariši v glavnih vlogah. Načeli smo že tretjo rundo piva in vmes pazljivo sledili dogajanju onkraj cestišča. Nisem si mislil,1 da ljudje toliko telefonirajo. Prihajali so posamič in v skupinah ter skoraj vsi ubogali razobešena kartončka, še posebno se nam je prikupil občan, ki je, videč, da sta kljukica in napis v desni govorilnici padla na tla, oboje lepo pobral in pritrdil nazaj. In sedaj, cenjeno bralstvo, sledi dramatični finale prvega dela akcije. Sodelujeta dve ženski: hišnica in dama v živordečem plašču. Znano je, da so hišnice najboljši poznavalci stavbe, ki jim je bila zaupana. Za vsak »knof« vedo, zato ni čudno, če sta čudni tablici na vratih telefonskih celic takoj zbudili pozornost. Ogledovala ju je, ju snela in spet namestila, očitno ne vedoč, kaj bi. Nazadnje je le zmagal strah, da ga ne bi polomila, in kartončka sta znova slavila zmago. Ampak to pot resnično zadnjič. Po stopnicah je namreč pritopotala že ome- njena krvavordeče opravljena državljanka. Vsi prepadeni smo gledali, kako bi jo ob srečanju z mastno tiskanima opozoriloma skoraj zadela kap, kako je planila, odprla vrata leve kabine in pograbila tablico. Mimoidoči so se osupli ter radovedni ustavljali, prisluškujoč ogorčenim besedam, ki jih je ženska sipala okrog sebe. Toda to je ni ustavilo. Odhitela je k blagajniškim okencem in, besno mahaje s plenom, zahtevala pojasnilo. Uslužbenci ji seveda niso znali odgovoriti nič točnega, zato se je namenila čez cesto in planila mimo nas v Evropo, do straniščnih vrat. Stopili smo za njo ter ugotovili, da preverja, ali napisa s pošte nista morda »last« hotelskega WC. »Kaj takega! Zdaj ga pa ljudje res že pošteno kidajo!« je odmevalo iz veže, ko smo točajki plačevali zapitek. GOSPOD DIREKTOR OSEBNO Naslednja žrtev naše akcije je bila nova telefonska celica pri avto busni postaji v škofji Loki. Spet smo si najprej poiskali razgledno točko — teraso loške' Name. Govorilnica se od tam vidi, kot bi jo imel na dlani. Kolega D. je vanjo spretno namestil listič z opozorilom »Samo za moške«. Cele pol ure so gospodinje, šolarji in drugi občani hodili okrog njega, toda nihče ni ničesar opazil. Potem je iz bližnje slaščičarne prihitela prodajalka, bežno ošvrknila kartonček in vstopila. Mislili smo že, da ne bo reagirala, a je — kakor mimogrede — napis obrnila. Ob govorilnici se je medtem nabralo nekaj fantičev. Glasno smejoč so popravili tablico, da je bilo besedilo znova jasno vidno, in j nam tako prihranili trud. Tudi naslednjih nekaj uporabnikov telefona — moški z brki, dve dekleti, še en možakar, dolgolasa pubertetnica — je tablico, ne da bi jo sneli, naglo obrnilo. In vsakokrat so zadevo namesto nas spravili v red mulci. Čudoviti mulci, zares! Nato pride do preobrata. Resnoben občan odstrani tablico in pohiti na pošto obvestit direktorja. Direktor se je zares potrudil do kabine, si natančno ogledal kartonček in ga mirno vtaknil v žep. Kaj sedaj? No, poskusili bomo znova. S sodelavcem sva vstopila v celico. Jaz sem telefoniral, on pa je brž razobesil geslo »Samo za ženske«. Ampak komaj sva zapustila govorilnico, že jo je zavzela s cekarjem obložena tovari-šica. Kot bi mignil je snela kartonček in ga vrgla na tla. Njeni čeveljci so nato ves čas pogovora mendrali po njem, da nazadnje sploh ni bil več razpoznaven. Mimogrede se je tudi polastila obešalnika. »Zakaj ste uničili opozorilo?« smo jo pobarali, ko je končala. »Oh ... mislila sem si: Saj to vendar ni stranišče!« je odgovorila. »Ja, če bi vedela, da gre za akcijo ...« Pomirili smo jo in se poslovili. I. Guzelj Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta VEČ NK DELAVCEV za mesarsko stroko VEG NK DELAVCEV za mešalnico močnih krmil in poljedelstvo Za posestvo so na razpolago samska stanovanja, interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg 20 v 15 dneh po objavi oglasa RENAULT Vse lastnike osebnih avtomobilov priznane tovarne Renault obveščamo, da je podjetje prevzelo servis za vsa vozila znamke renault. Vse redne servisne preglede in druga popravila teh avtomobilov bomo opravljali od 4. maja 1970 dalje. Odslej tudi avtomobili renault v naših priznanih servisnih delavnicah. Pripeljite vaš avto, prepričali se boste! CREINA KRANJ, Servis osebnih avtomobilov Labore, Ljubljanska 22 IVIercator Reklamna prodaja do 1. maja Čokoladni desert — 500 g — Kandit 6 din pariš keksi — 500 g — Koestlin 3,60 din agro piknik — 125 g — Delamaris 1.80 din turist pašteta — 125 g — Delamaris 1,75 din oranžni sirup — 0,751 — Tališ 4,70 din limonin sirup — 0,75 1 — Tališ 4,70 din grozdni sok — 11 — Presad 3,00 din belo vino in rdeče vino en starček po reklamni ceni S*—-% flTlfilAUIplUB m\\ i revijo m* ki je namenjena vam. ^ celoletna naročnina 34.-din ^ 4» «P »KMEČKI C LAS«, LJUBUAN*., V MIKLOŠIČEVA VI jJS Komisija za kadrovska in socialna vprašanja podjetja Jelovica lesna industrija škofja Loka vabi k sodelovanju nove delavce, in sicer: 1. več mizarjev in tesarjev, 2. več pleskarjev, 3. kleparja in vodovodnega instalaterja, 4. kurjača parnih kotlov, 5. več delavcev ali delavk. Pogoji: pod L, 2. In 3.: poklicna šola, pod 4.: izpit za kurjača visokotlačnega parnega kotla, pod 5.: NK delavec nad 15 let Delavci pod 1. in 2. imajc možnost zaposlitve tudi na montažah izdelkov podjetja, ostali delavci pa v proizvodnih obratih. Pismene vloge sprejema splošni oddelek podjetja. Kandidate za zaposlitev vabimo, da se zglasijo tudi osebno v podjetju. Loške tovarne hladilnikov škofja Loka vabijo k sodelovanju SAMOSTOJNEGA REFERENTA V IZVOZNEM ODDELKU diplomirani ekonomist alj diplomant visoke komercialne šole z obveznim aktivnim znanjem angleščine in pasivnim znanjem vsaj še enega svetovnega jezika; VEČ DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV IN DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV za delo v komerciali; VEČ STROJNIH INŽENIRJEV za delo v komerciali; VEČ DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV IN STROJNIH INŽENIRJEV za delo v konstrukciji, projektivi, tehnologiji in kontroli; VODJA REMONTA DIPLOMIRANEGA STROJNEGA INŽENIRJA ALI STROJNEGA INŽENIRJA z ustrezno prakso; VEČ DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV — PRIPRAVNIKOV; VEČ STROJNIH TEHNIKOV; VEČ KV IN VK ORODJARJEV; VEČ KV IN VK ELEKTRIčARJEV; VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV; VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVK za priučitev na delovna mesta izven sedeža podjetja (za stanovanje in prehrano poskrbljeno) Vse potrebne informacije dobite v kadrovski socialni službi. Vabimo vas na razgovor. Cenjene stranke obveščamo, da bo trgovina DELIKATESA Kranj za prvomajske praznike odprta vse dni od 6.—20. ure. priporočamo se za obisk. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel. obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši nesnice in piščance, krave molznice in teleta, koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne, dostava hitra Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj prodaja VEČJO KOLIČINO STAREGA POHIŠTVA, POSTELJNINE IN GOSPODINJSKE STROJE po ugodnih cenah. Razprodaja bo 5. V. 1970 ob 8. uri dopoldne v stavbi bivšega delavskega doma v Kranju, Savska c. 2. fcCREinn turistično P r ometn o P od j e t j e H R A IV J na ogled spomladanskega graškega velesejma 9. maja cena z vstopnino je 75 din odhod ob 6. uri izpred kina Center v Kranju Povratek je predviden do 22. ure številne kulturne znamenitosti Gradca pa si boste lahko ogledali pod vodstvom profesorja Črtomira Zorca Udeležite se prijetnega izleta! Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter ra» dijskl dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. SOBOTA i. 2. MAJA 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Z dobro voljo v sončen dan — 9.05 Kaj pripoveduje otrokom glasba o pomladi — 9.35 Domače viže, domači godci — 10.05 V. ritmu z mladimi — 10.30 Gigant na Donavi — reportaža — 10.50 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Pomlad, pomlad — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Čestitke za praznik — 13.30 Tudi naši na tujem praznujejo delavski praznik — 13.50 Glasbena medigra — 14.05 Potovanje brez kompasa — 16.00 Cisto majhen slovar ljubezni — 16.40 Melodije Johanna Straussa z velikimi orkestri — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Mladinske delovne akcije danes — 18.25 Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjako-va — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Radijska igra — 21.00 Posne-ki s tekmovanja Coup d'Europe — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Revija zabavne glasbe — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Klavir v ritmu — Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun prt SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno Številko 59 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 19% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Ob lahki glasbi — 19.05 Prijeten večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 20.45 Minute za komorno glasbo — 21.10 Novi posnetki nalega opernega arhiva — 22.41) Iz teme k svetlobi — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA 3. MAJA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje go-ste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim orkestrom — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z orkestrom Cedric Dumond — 15.05 Ob prijetni lahki glasbi — 16.05 Nedeljsko športno popoldne -— 18.00 Za ples in razvedrilo — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Na ples vabi orkester Henrv Mancini — 22.40 Popevke iz studia Radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse DrugI program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Popevke z angleškega otoka — 14.00 Plesne melodije z orkestrom Savoy — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Sem in tja po Parizu — 17.00 Ples ob petih — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Melodije iz Mehike — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Don Juan — opera — 23.10 Z mojih bregov — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 4. MAJA j 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.40 Z orkestrom in zborom Horsta Jankovvskega — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za klavir in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S koncertnim zborom Vzhodno-nemškega radia — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Slovenski zborovski skladatelji — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pihalnim ansamblom bratov Avscnik — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Bert Kaempfert Drugi program 14.25 Majhni ansambli vedri ritmi — 15.00 Lepe melodije s pop ansambli — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z revijskim orkestrom Nelson Riddlc — 18.00 Vaši pevci — vaše melodije — 18.35 Z orkestrom Lecry Anderson —- 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 20.45 Odmevi z nordijskega sveta — 21.15 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK 5. MAJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Ladi Geisler — 9.45 Slovenske narodne pesmi z Gorenjske —• 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Starejša in novejša glasba na pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejslvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Nekaj odlomkov iz opere Podeželski filozof — 16.00 Vsak dan za vaš — 17.05 Popoldanski koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Hugo Strasser Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Razvedrilo ob lahki glasbi *- 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Stanlev Black — 18.00 Vrtiljak s. popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Poslušaj mo in primerjajmo — 21.15 Dirigenti na orkestralnih vajah — 22.15 S francoskih glasbenih festivalov — 23.30 Iz naše koncertantne literature za pihala — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 6. MAJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Z orkestrom Percy Faith — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Dva odlomka iz slovenskih oper 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni odlomki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opei«a — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Plesni ritmi z orkestrom Ray Anlhony Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Plesni ritmi — 15.00 Priljubljene melodije s pop ansambli — 16.40 Rezervirano za mlade 17.35 Z orkestrom VVerner Muller — 18.00 Radi ste jih poslušali — 18.35 Orkester in zbor Paul Mauriat — 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 .Oktet iz Ljutomera — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK-. 7. MAJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke Šepeta, Robe/.nika, Borisa Ko-vačiča — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za cembaljLin komorni orkester — 12.3Cr^Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Koncert skladb Ka-rola Pahorja — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Ples z orkestrom Jackie Glea-soo DrugI program 14.05 Popevke za vas — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Lahka glasba - 18.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z orkestrom Paul We-ston — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanje o glasbi — 20.45 Samospevi Huga Wolfa — 21.15 Majhen večerni koncert — 23 J5 Noe t urno z J. S. Bachom — 00.05 Iz slovenske poezije PETE w 8. MAJA 8.04 Operna matineja 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z orkestrom Helmuth Zacha-rias — 9.45 Ljudske pesmi iz Uk rajine — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Drobne skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12240 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Z izvajalci skladb za mladino -~ 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Leopold Stokovvski dirigira dve Lisztovi„ madžarski rapsodij' — 16.00 Vsak dan za vas —' 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah po slušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 j Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači — 20.00 Koncert zbora South Missouri College iz ZDA — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in V°" morščakih — 22.15 Besede i° zvoki iz logov domačih * 23.15 Jazz-klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, — 14.35 Melodije *z filmov — 15.00 Radi ste ji" poslušali — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Plyj> z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke z mediteranskih dežel — 18.35 Melodije za razpoloženje — 19.00 Odmevi i gora — 19.20 Igramo za va* — 20.05 Radijska igra — 21.15 V svetu Havdnovih in Mozar> tovih godalnih kvartetov 22.00 Iz ženevskih koncerta«« dvoran — 23.45 Svobodi naproti ... — 00.05 Iz slovenske poezije SENTA skladišče Kranj. Tavčarjeva 31 ** telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo ln koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Televizija SOBOTA 2. MAJA 10.08 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 10.10 Revolucionarna poezija, 10.40 66 pozdravov maju (RTV Beograd) — 11.00 Vrtiljak — češka mladinska opera (RTV Ljubljana) — 12.00 Mornarske vragolije — mladinska oddaja (RTV Zagreb) — 15.00 Prvenstvo Jugoslavije v boksu (RTV Beograd) — 16.00 Košarka TWA : Jugoslavija (RTV Zagreb) — 18.00 Obzornik, 18.15 Mozaik, 19.20 Izgradnja ljudske oblasti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 T V magazin (RTV Zagreb) — 21.35 3-2-1, 21.40 Rezervirano za risanke, 22.00 Geminus — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.15 Propagandna oddaja, 18.20 Nora leta — mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 3. MAJA 8.30 Primorska je vstala, 9.00 25 let prve slovenske vlade (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.55 Nadaljevanje prenosa iz Ajdovščine, 12.00 Otroška matineja, 12.45 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 15.00 Prvenstvo Jugoslavije v boksu (RTV Beograd) — 17.30 Nismo vsi angelčki, ameriški film, 19.15 Rojeni v maju — reportaža, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Nogomet Sarajevo : Crvena zvezda (Sarajevo) — 21.15 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 21.30 Nadaljevanje nogomet, nega prenosa (RTV Sarajevo) — 22.15 Deset zapovedi — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 23.00 Športni Pregled (JRT) — 23.15 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 23.20 TV dnevnik ( RTV Beograd) — Drugi spored: 22.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK- 4. MAJA 9.35 tv v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (rtv Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (rtv Beograd) — 14.45 tv v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (rtv Zagreb) — 16.10 Francoščina, te.45 Madžarski tv pregled (rtv Beograd) — 17.50 Žogi-j* marogica — i. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do fnraka, 19.00 Mozaik (rtv Ljubljana) — 19.05 Muziko-f^ma (rtv Zagreb) — 19.50 Cjkcak, 20.00 tv dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Kako je mo 414 zatajilo — komedija .... Človek s kamero.... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1730 Več mi zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Žogica marogica (RTV Ljubljana) — 18.15 TV vrtec, 18.30 Znanost, 19.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 5. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.45 Jure — Slon, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Torkov večer s slovenskimi plesi, 19.00 Mozaik, 19.05 Otrokovi prvi koraki v šolo, 19.25 Interier, 19.40 Kako bomo uporabljali novi slovar, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Nesreča — ameriški film . . . 400 let slovenske glasbe . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.00 Mali svet, 18.30 Telesport, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.20 T V pošta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 6. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Trapollo HH 33, 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.20 Zakaj nazaj — reportaža, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 22.00 Nogometni finale za pokal prvakov, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Veliki in majhni, 18.30 Turizem, 19,00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.20 Skrivnosti morja, 19.50 TV prospekt, 20.00 t V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 7. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Ko sem bil vojak, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Skrivnosti morja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 25 let v ljudski državi, 21.20 Ve- čer 7. Matejem Borom, 21.50 Portret neke gospe — nadaljevanje, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Pri-možev dnevnik (RTV Sarajevo) — 18.15 Rezerviran čas (RTV Beograd) — 18:30 Narodna glasba, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV RETEK 8. MAJA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) - 17.50 Otroški spored, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 1L30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Sedmina — slovenski film, 22.05 Malo jaz. malo ti — quiz, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Oddaja za otroke (RTV Skopje) - 18.30 Mladinski klub, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV urno Kranj center 30. aprila amer. barv. cs film tarzan na veliki reki ob 10. uri, angl.-zah. nem. barv. film vroči pesek otoka sylt ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma navskrizni ogenj ob 22. uri 1. maja angl.-zah. nem. barv. film vroči pesek otoka sylt ob 14., 18.10, amer. barv. cs film rose-marijin otrok ob 16. uri, premiera amer. barv. filma juriš lahke konjenice ob 22. uri 2. maja*pan. barv. cs film dama iz beiruta ob 10. uri, amer. barv. film prisiljen, da ubije ob 14. uri, angl.-zah. nem. barv. film vroči pesek otoka sylt ob 16., 18. in 20. uri, premiera zah. nem. barv. vv filma v kremplj1h droga ob 22. uri 3. maja amer. barv. film planet opic ob 15. uri, angl.-zah. nem. barv. film vroči pesek otoka sylt ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. cs filma smrt tolpe rogerja pratta ob 21. uri 4. maja amer. barv. cs film smrt Tolpe rogerja pratta ob 16. uri, švedski barv. film velika ljubezen elvire madigan ob 18. uri, angl.-zah. nem. barv. film VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 20. uri 5. maja zah. nem. barv. VV film V KREMPUIH DROGA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIč 30. aprila amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 16. uri, amer. barv. CS film ROSEMAR1JIN OTROK ob 18. uri, švedski barv. film VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADIGAN ob 20.10 1. maja amer. ban', film PRISILJEN, DA UBIJE ob 14., Ki. in 20. uri, slov. barv. film SEDMINA ob 18. uri 2. maja amer. barv. film PLANET OPIC ob 14. in 18. ^uri, amer. barv. film PRISILJEN, DA UBIJE ob 16. in 20. uri 3. maja amer. barv. film PRISILJEN, DA UBIJE ob 14. uri, amer. barv. film PLANET OPIC ob 16. uri, slov. barvni film SEDMINA ob 18. uri 4. maja slov. barv. film SEDMINA ob 16. un. amer. barv. film PLANET OPIC ob 18. uri, amer. barv. CS film SMRT TOLPE ROG!. RJA PRATTA ob 20. uri 5. maja i talij. barv. CS film SEDEM ZLATIH MOŽ ob 16. in 18. uri, premiera umen, barv. CS filma ČUDNI DR. DOL1TTE ob 20. uri Cerklje KRVAVEC 30. aprila mehiški barv. CS film VELIKI UPOR ob 20. uri * L maja amer. barv. CS film KLEOPATRA ob 15. in 19. uri 2. maja mehiški barv. CS film VELIKI UPOR ob 16. in 19. uri Tržič 30. aprila amer. barv. film HONDO IN APACI ob 16. in 20. uri 1. maja amer. barv. film HONDO IN APACI ob 15. in 17. uri Kamnik DOM 30. aprila špan. barv. CS film DAMA IZ BEIRUTA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma SMRT TOLPE ROGERJA PRATTA ob 22. uri 1. maja amer. barv. CS film SMRT TOLPE ROGERJA PRATTA ob 15. in 19. uri JA PRATTA ob 15. in 19. uri, špan. barv. CS film DAMA IZ BEIRUTA ob 17. uri Kamnik DUPLICA 1. maja nemški barv. film HELGA ob 19. uri 2. maja nemški barv. film HELGA ob 20. uri 3. maja nemški barv. film HELGA ob 15., 17. in 19. uri Jesenice RADIO 30. aprila amer. barv. CS film KLIC TROBENTE 1. maja franc. barv. film ŠEHEREZADA 2. —3. maja amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI 4. maja italij. barv. film SEDEM ZLATIH MOŽ 5. maja italij .-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU Jesenice PLAVŽ 30. aprila italij. barv. film ŽENE VLADAJO 1. maja italij. barv. film ŽENE VLADAJO 2.—3. maja itali j .-nemški barv. film POČIVAJ V MIRU 4.—5. maja amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI . Dovje-Mojstrana 30. aprila amer. barv. film PO SLEDI VELIKE KARAVANE 2. maja italij. barv. film ŽENE VLADAJO 3. maja angl. barv. film NEDOLŽNA LJUBEZEN Kranjska gora 30. aprila angl. barv. film NEDOLŽNA LJUBEZEN 2. maja amer. barv. film PO SLEDI VELIKE KARAVANE 3. maja franc. barv. film ŠEHEREZADA Javornik DELAVSKI DOM 2. maja angl. barv. film NEDOLŽNA LJUBEZEN 3. maja amer. barv. film PO SLEDI VELIKE KARAVANE in italij. barv. film SEDEM ZLATIH MOZ Radovljica 30. aprila egip. barv. film ARABSKA PRINCEZA ob 18. 18. uri, amer. barv. film RE-VOLVERAŠI APAšKE SOTESKE ob 20. uri 1. maja amer, barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 15.30, franc. barv. film ŽIVLJENJE, LJUBEZEN IN SMRT ob 18. urr) amer. barv. lilm LISJAK ob 20.15 2. maja franc. barv. f\m ŽIVLJENJE, LJUBEZEN IN SMRT ob 17.30, amer. barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 20. uri 3. maja amer. barv. film LISJAK ob 16. uri, amer. barv. film REVOLVERAŠI APAŠKE S0TESKE ob 18. uri, amer barv. film Z MOJO ŽENO PA NE ob 20. uri Bled 30. aprila franc. barv. CS film DVE KARTI ZA MEHIKO ob 17. in 20. uri 1. maja amer. barv. CS film IZGUBLJENA KOMANDA ob 15., 18. in 20.30 2. maja amer. barv. CS film IZGUBLJENA KOMANDA ob 15. in 18. uri, amer. barv. CS film NAJVEČJI ROP STOLETJA ob 20.30 3. maja amer. barv. CS film NAJVEČJI ROP STOLETJA ob 15., 18. in 20.30 4. maja amer. barv. CS film NAJVEČJI ROP STOLETJA ob 18. uri, jugoslov. lilm HOROSKOP ob 20.30 5. maja jugoslov. film HOROSKOP ob 18. in 20.30 škofja Loka SORA 30. aprila amer. barv. film % MEČ V KAMNU ob 16. uri, amer. barv CS film KORAKAJ, NE BEŽI ob 18. in 20. uri 1. maja amer. barv. CS film KORAKAJ, NE BEŽI ob 17. in 20. uri 2. maja amer. barv. CS film CAS HEROJEV ob 18. in 20. uri 3. maja amer. barv. CS film ČAS HEROJEV ob 15., 17. in 20. uri 4. maja amer. barv. film DUCAT UMAZANCEV ob 19. uri 5. maja amer.-franc barv. CS film NOČ VLOMILCEV ob 20. uri Ljubitelji športa! Šesto svetovno prvenstvo košarke ki bo od 16. 5. do 24. 5. 1970 X Ljubljani Na voljo so vam vstopnice za vse finalne tekme. Vsa pojasnila dobite v turističnem oddelku Creine, Kranj, Koroška c. 8/1, stranski vhod (bivši Gorenjski tisk), tel. 21-022 Na podlagi sklepa DS komunalnega podjetja Vodovod, Kranj se proda na Javni licitaciji poltovorni avto IMW 1000 — letnik 1966 poltovorni avto IMW 1000 — letnik 1966 Licitacija bo 6. maja 1970 ob 7. uri za družbeni sektor, ob 9. uri za zasebni sektor v komunalnem podjetju Vodovod Kranj, Koroška c. 41. PIONIRJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji od 1. aprila do 31. maja organizira podjetje DINOS skupaj zKBin ZPMS. Pionirji, vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje! KATERE SO ODLIKE VAŠEGA HLADILNIKA □ DT2B n I JE! ^ ► velika prostornina pt- -K-J ► kompresorsko hlajenje do -12° magnetno zapiranje vrat ► plastificirane stene ► avtomatično uravnavanje temperature VAŠE ZADOVOLJSTVO - HLADILNIK ^ CENENI ^ Za vaš spomladanski nakup mnogo prednosti naše ponudbe modna konfekcija, perilo, čevlji, živila itd. # vse v eni hiši dajalci govorijo slovensko % te znane nizke cene £ samo 15 km od ljubeljskega predora naši pro- TRGOVINA fTiometterj ITiometter i Ff DL ACH-NEBEN 0 £ R KI R C H E BOROVLJE-PRI CERKVI Prodam Prodam avstrijski globok otroški VOZIČEK. Slabe, Zupančičeva 8, Kranj 1907 Prodam 600 kosov OPEKE »lonta 12. Trboje 49, Smlednik 1908 Prodam več starinskih Stenskih UR in nov RADTO Melodija 69, Kranj, Ulica 31. divizije 40 1909 Prodam vprežni OBRAČALNIK Cadovlje 3, Golnik 1910 Poceni prodam TRAKTOR Pasquali, 14 KM, še malo rabljen, s pogonom na vsa štiri *olesa, razsvetljavo in clek-Jrovžigom, primeren tudi za hribovite predele. Eržen, Dol 9. P. Medvode 1911 . Prodam vprežne KOMBI-NIRKE. Suha 37, Kranj 1912 Prodam kompletno SPALNICO z vložki za 600 din. Ko-sJc Vida, Dolenčeva 6, Kranj (Orehek) 1913 .Prodam SENO. Dorfarje 20, Žabnica 1914 Prodam tri PRAŠIČE težke °d 90 do 100 kg in KRAVO, *i bo tretjič teletiLa. Babni Vrh 6, Golnik 1915 Prodam 10 mesecev starega JARCA. Kokrica 56, Kranj 1917 fc Prodam KROMPIR — SEMENSKI cvetnik. Gorenjc-savska 21, Kranj 1918 Prodam VRTNA VRATA. Informacije na Hujah 33, Kranj 1919 PSIČKE za otroke oddam dobrim družinam zastonj. Jeglič Franc, Radovljica, Pr^šernova 10/1 1920 Prodam novo 300-li trsko traktorsko ŠKROPILNICO, Polavtomatski SADILEC za *rompir vogelnot in MOTOR-N9 KOSILNICO rotax, 8 KM, Primerno za hribovite prede-*V Zapoge 6, p. Vodice nad LJubljano 1921 >»Flodam 9 mesecev staro bV~^ICO ali zamenjam za 01KCA. Šenčur 86 1922 Prodam KORENJE za kr-JU?- Praprotna polica 10, Cerklje 1923 . prodam PRAŠIČKE. Dvor-Je4l. Cerklje 1924 .prodam 450 kg težkega VO-Šmartno 29, Cerklje 1925 Prodam KRAVO in TELI- CO, visoko breji. Stiska vas I, Cerklje 1926 Ugodno prodam motorno KOLO salex in navadno kitaro Stenovec, Britof 20, Kranj 1927 Prodam dve mladi KRAVI, ki bosta v kratkem teletih. Sp. Bela 12, Preddvor 1928 Prodam novejši nemški MAGNETOFON. Jezeršek, Naklo 160 1929 Prodam SENO. Brezje 3 1930 Prodam dva PRAŠIČA težka po 120 kg in 9 let starega KONJA. Zapoge 11, Vodice 1931 Prodam 6 aH 8 let starega KONJA, po izbiri. Valburga 23, Smlednik 1932 Prodam večjo količino /rezanega SENA, SLAMOREZ-NICO drava, MOTOR starejšega tipa in nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje. Srednja vas 14, Golnik 1933 Prodam nov ELEKTRIČNI PASTIR in MLIN za žito. Naslov v oglasnem oddelku 1934 Prodam starejšega KONJA. Luže 30, Šenčur 1935 Prodam plemensko TELI-CO in dva PRAŠIČA za pleme. Dorfarje 21, Zabnica 1936 Prodam BOROVNIČEVO in ČEŠNJEVO ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku 1937 Prodani suho SENO in ČRNO DETELJO. Šter Frančiška, Visoko 57, Šenčur 1950 Prodam TRAVNIK v neposredni bližini Tenetiš. Naslov v oglasnem oddelku 1959 Prodam rabljeno SOBNO POHIŠTVO. Naslov v oglasnem oddelku 1960 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. Zadraga 14, Duplje 1961 Kupim tri PRAŠIČE težke od 50 do 60 kg. Kranj, Gasilska 3 1938 Kupim rabljena OKNA in VRATA. Ponudbe oddati pismeno Rožič Berti, Kranj, Župančičeva 9 1939 Univerzal — promet Ljubljana Miklošičeva 20 prodaja za dinarska sredstva in kredit s takojšnjo dobavo vozila vvartburg — STANDARD 23.482 din, vvartburg — DE LUXE 24.780 din, vvartburg — S POMIČNO STREHO 25.370 din, wartburg — TURIST-'KARAVAN 25.134 din. Polon tega imamo v prodaji odlično ohranjen FORD 17 M. letnik 1965 po ceni 26.000 din, FORD 12 M, letnik 65766, prevoženih 46.000 km po ceni 21 tisoč dinarjev, MIZARSKI KOMBINIRANI STROJ, Širina 60 cm, 5 operacij -- rabljen. Vse informacije osebno ali po telefonu 24-767 vsak (lan od 7. do 14. ure. Motorna vozite AVTO VVARTBURG poceni prodam, tudi na obroke ali ček. Trampuš Marjan, Pivka, Naklo 1862 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4 L, letnik 1965 za 13.500 din. Globočnik Marko, Vrtača 2, Ljubljana 1940 Prodam FIAT 750, brez karoserije, z vrati in zadnjo »havbo« Prebačevo 40, Kranj 1941 Prodam AVTO NSU 110 ali zamenjam za dobro ohranjen FIAT 750. Kranj, Skokova 9 1942 Prodam TRAKTOR porsehe 22 KM 7. vsemi priključki in FIAT 750, letnik 1965.' Šenčur 235 1943 Prodam dobro ohranjen MOPED toinos s prevoženimi 3000 km. Srednja vas 12, Golnik 1944 Prodam italijanski FIAT, letnik 1967. Ogled na upravi Komunalnega servisa Kranj, Mladinska 1 1945 Ugodno prodam dobro ohranjen AVTO BMW-luxus, 7 nekaj sto kilometrov po generalni. Župnijski urad Cerklje na Gorenjskem 1946 Ugodno prodam FORD — TAUNUS 17 M, letnik 1962. Vzamem tudi ček. Ogled možen vsak dan popoldne in ob praznikih dopoldne, telefon | 70-336, Kamna gorica 3 1947 i Poceni prodam FIAT 750, 1 letnik 3965. Šenčur 36 1948 Prodam AVTO NSU 110, letnik 1967. Frantar, Dobro polje 11, p. Brezje 1949 Ostalo Za dopoldanski čas iščem starejšo ŽENO ali UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu in varstvo 7-letne hčerke. Plača po dogovoru. Gorjanc Franc, Kranj, šorli-jeva 25 1951 Iščem FANTA za pomoč pri mesarju. Mesarija Marin-šck, Naklo 3 1952 PREŠIVALKO zaposlim takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Zaposlitev je lahko stalna ali honorarna. Okršlar Janez, usnjena galanterija, Prešernova 12, Kranj 1953 Žen it ve Fant 25 let, ki ne pije in ne kadi, želi spoznati dekle staro do 30 let, s srednje veliko kmetijo. Ponudbe oddati pod »ljubezen« 1954 NOVO'. DOMAČI ČAJ »TAVZENTROŽA«. Čaj tav-žentroža je sestavljen iz 12 vrst znanih zdravilnih in aromatičnih zelišč, čaj TAVZENTROŽA prijetno osvežuje in krepi ter je prijetnega harmoničnega okusa, -čaj TAVZENTROŽA pospešuje prebavo, odganja vetrove, čisti črevesje in odvaja vodo. Ta čaj se priporoča tudi pri zlati žili* in odvečni debelosti. Čaj TAVZENTROŽA deluje blagodejno na celo telo in splošno koristno na zdravje. Čaj je analiziral ZZV SRS Ljubljana. Neto 70 g, cena 5 din. čaj pošljem po poštnem povzetju, manj kot tri pakete ne pošiljam po pošti. Pošto plača naročnik. TOMAŽINCIC JOŽE, predelovanje zdravilnih zelišč IZOLA, Plenčičeva ulica 4 1898 OBVEŠČAM, da bo CENTRAL KRANJ s 1. majem 1970 odprl v VOKLEM pri UMAKARJU V1NOTOČ. Se priporočam. Dermastja Marija, Voklo 75, Šenčur 1955 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let KAPELJ VILJEM, bakrokotlarstvo Ljubljana, Aljaževa cesta 4 — Šiška 1956' ZDRUŽENJE ŠOFERJEV in AVTOMEHAN1KOV — podružnica TRŽIČ priredi enomesečni tečaj za pridobitev C, E in D kategorije voznika motornih vozil. Vse informacije dobite in prijave sprejema vključno do 15. maja 1970 tajnik društva Jože Go-ričan, Ročevnica 35, Tržič 1957 V najem oddam dva PROSTORA primerna za delavnici. Šenčur 36 1958 Prireditve GOSTIŠČE pri JANčETU iz Srednje vasi vam čestita za praznik dela in vas vabi 1. in 2. maja na ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel FRENKY. Vabljeni! 1902 ROLETE — lesene, plastične, žaluzije naročite zastopniku špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 1761 Gostinski obrati na Ljubelju in restavracija Deteljica pričakujeta tudj med prvomajskimi prazniki svoje priljubljene in cenjene goste. V soboto, 2. maja in v nedeljo, 3. maja bo velika zabava s plesom z začetkom ob 20. uri. Posebno zahtevnim gostom bodo na volje izbrana jedila in pijače po zmernih cenah. BAR je odprt vsak dan, razen ponedeljka od 21. ure dalje. Žičnica redno obratuje. Snežne razmere odlične. Za zaključne družbe je na voljo depandansa PANORAMA, kjer točijo vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Parkirni prostor za 500 avtomobilov. Namizni tenis Triglav na Poljskem V sredo bo namlznoteni-ška ekipa kranjskega Triglava pod vodstvom trenerja Janškovca odpotovala na sedemdnevno turnejo po Poljski. Na gostovanje jih je povabilo društvo Gliwice. V ekipi Triglava bodo nastopili naslednji igralci: Stare, Marušič, Janškovec, Ramovš, Novak, Petrovič, Rebolj in Kovačič. Komisija za sprejem na delo pri MP ALPREM Kamnik Kamnik, Usnjarska c. 9 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: STROJNEGA INŽENIRJA za delo v razvojni službi Al Fe konstrukcij Pogoj: strojna fakulteta, tri leta prakse, odslužen vojaški rok. ARHITEKTA za delo v razvojni službi trgovske opreme Pogoj: fakulteta za arhitekturo, 2 leti prakse, odslužen vojaški rok. LESNEGA TEHNIKA za delo v priprav] in vodenju proizvodnje v obratu opreme Pogoj: STŠ, lesni oddelek, odslužen vojaški rok. VEC STROJNIH TEHNIKOV za delo v pripravi ln vodenju proizvodnje Pogoj: STS, strojni odsek, 3 leta prakse, odslužen vojaški rok. VEČ EKONOMSKIH TEHNIKOV za delo v komercialni ln tehnični službi Pogoj: ESš, 3 leta prakse TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA za administrativno delo v tehnični službi Al Fe Ponudbe pošljite na gornji naslov. Podjetje daje možnost graditve stanovanj s pomočjo sredstev za stanovanjsko graditev. Razpis velja do 20. maja 1970. Železniška nesreča v Kranju V Besnlcl pri Kranju je v torek, 28. aprila, ob 3,40 url iztiril vagon tovornega vlaka. Vlak je vlekel iztirjeni vagon vse do kretnic pri kranjski železniški postaji. Kolesa vagona so tekla po sredini pragov, zunanja kolesa pa po pragovih zunaj tračnic. Pri kretnici pa je vagon popolnoma iztiril in ga je vrglo v drog električne napeljave. Drog se je porušil, iztiril pa je pri tem še en vagon. Nesreča se je pripetila zaradi slabe proge pri nekdanji železniški postaji Bes-nica, kjer je pod tirnicami teren zelo razmočen. V lak o vodja je vozil s predpisano hitrostjo 30 kilometrov na uro. Gmotna škoda še ni ocenjena, je pa precejšnja. Zastoja v prometu zaradi nesreče ni bilo. Zahvala Ob težkj bolečd izgubi naše ljube žene, mame, sestre, tete, babice, prababice in tašče Antonije Vrhovnik roj. Doiinar po domače Fičkove mame iz Šutne se zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, pevcem in znancem. Posebna zahvala za vestno in dobro pomoč v času njene bolezni dr. Stanetu Novaku in gospodu župniku za tolažbo v njenih zadnjih urah. Zahvaljujemo se vsem organizacijam za podarjene vence in izrečena sožalja, tov. Zabkarju za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. žalujoči vsi domači Sutna, 23. aprila 1970 V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, brat, stric in tast Janez Pravst upokojeni prcdilniški mojster Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 30. aprila 1970, ob 15.20 izpred hiše žalosti, Zasavska 6 (Orehek) do cerkve v šmartnem pri Kranju od tam pa na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Viktor z ženo Dragico, Janez z ženo Jožico, brat \ • Jože in sestra Antonija z družino ter drugo sorodstvo Kranj, Orehek, čirče, Hrast je, Prebačevo, Meja, Šenčur, 28. aprila 1970 Šofer tovornjaka umrl Za posledicami železniške nesreče, ki se je pripetila 16. aprila na nezavarovanem železniškem prehodu v Retečah, je v nedeljo, 26. aprila, umrl v ljubljanski bolnišnici šofer tovornjaka 24-Ietnl Alojz Žalec. Nesreče tega tedna Na cesti tretjega reda v Hrastju je v petek, 24. aprila« popoldne voznik motornega kolesa Andrej Pufiič iz Moš trčil v avtobus, ki ga je vozil Jože Demšar z Bleda. Nesreča se jG pripetila, ko je avtobus vozil po levi strani ceste z namenom« da bi zavil v desno na avtobusno obračališče. Tedaj je i* nasprotne smeri pripeljal motorist, ki se je kljub zaviranju zaletel v avtobus. V nesreči je bil Pufič laže ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti v dvojnem ovil** ku na cesti med Sp. Belo in Bobovkom je v soboto odneslo s ceste osebni avtomobil, ki ga je vozil Kazimir Pregel i* Ljubljane. Avtomobil se je trikrat prevrnil po travniku i0 obstal. Voznik ni bil ranjen, na vozilu pa je za 8000 din škode« Na cesti tretjega reda v Lancovem se je v nedeljo o* tretji uri zjutraj pripetila prometna nezgoda osebnega avtomobila Andreju Grilcu iz Ljubljane. V ovinku je avtomobil zaneslo pod cesto, kjer se je prevrnil na streho. V nesreči sta bila sopotnika laže ranjena, škode na avtomobilu pa je za 5000 dinarjev. V nedeljo dopoldan je sedemletni Branko Zupan iz Lanca* vega nenadoma skočil pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Pogačnik iz Radovljice. Nesreča se Je pripetila pred zadružnim domom v Lancovem. Otroka so z zlomljeno nog° odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zaradi prehitre vožnje na spolzki cesti je v nedeljo zavoz'1 s ceste med Hrušico in Jesenicami voznik osebnega avtomobil Viktor Furlič iz Ljubljane. Avtomobil se je ustavil na travnik11 po kakih 28 metrih. Voznik je bil v nesreči laže ranjen, nje" gova žena pa teže in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnic0* Škode na vozilu je za 4000 din. Pred hotelom Toplice na Bledu sta v ponedeljek, 27. april9' zvečer trčila dva osebna avtomobila. Hans Kriger, nemš^ državljan je zapeljal svoj avtomobil izpred hotela na cest" prav tedaj, ko je iz blejske smeri privozil voznik osebnega avtomobila Martin Simonič iz Boh. Bele. Pri trčenju je Simonič laže ranjen, škode na avtomobilih pa je za 13.000 d'11' V Železnikih se je v torek, 28. aprila, pripetila prometna nezgoda vozniku motornega kolesa Janezu Kreku z Ojstreg* vrha. Zaradi neprimerne hitrosti je v ovinku motorista neslo na levo stran, prav tedaj pa je iz nasprotne stra*\ pripeljal osebni avtomobil, voznik Peter Trojar s Plavž P1* Železnikih. Motorist je trčil v prednji levi blatnik avtomobil* od tam pa ga je odbilo v vrata mlekarne, ki stoji ob ces°' S hudimi ranami so ga odpeljali v bolnišnico. Sopotnik motornem kolesu ni bil ranjen. L. M- Zahvala Ob izgubd našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica, tasta Ernesta Grudna upokojenca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, zdravniku dr. Hriberniku, pevcem, fi. duhovščini in pogrebni službi, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, okrasili njegov grob s cvetjem in kakorkoli pomagali. Vsem iskrena hvala. Družina Gruden Kranj, 25. aprila 1970 r Za pokal Kranja v skokih Že drugič Stanko Smolej SK Triglav je na 45-mctrski skakalnici na Pokljuki priredil minulo nedeljo tradicionalne skakalne tekme za pokal Kranja. To je bila tudi zadnja tekma naših najboljših skakalcev v sezoni. Nastopilo je nad 90 tekmovalcev iz devetih slovenskih klubov. Pri mladincih pa so nastopili tudi gostje iz Zahomca (Avstrija). Pri članih je po padcih favoritov Mesca, Zajca in Stefančiča zmagal Jeseničan Stanko Smolej, ki je lanski zmagi dodal še letošnjo. Odlično pa so skakali še Giacomelli, Pečar ter Bukovnik. Pri mladincih pa so bili v obeh kategorijah najboljši gostje iz Zahomca. Prehodni pokal občinske konference SZDL Kranj je osvojila ekipa Jesenic pred kranjskim Triglavom. REZULTATI: ndajšl mladinci — 1. Schnabl (Zahomc) 177,4 ( 38, 40), 2. Gratzer (Zahomc) 172,4 (39, 39), 3. Mlakar (Logatec) 147,4 (33, 35), 4. Rozman (Triglav) 144,5 (345, 33), 5. Poljanšek (Alpina) 143,0 (33,5, 34); starejši mladinci — l.Millonig (Zahomc) 191,9 (41,5, 41,5), 2. Danilo Pudgar (Crna) 198,7 (42,5, 39). 3. Kapušin (Triglav) 176,7 (39,5, 39,5), 4. Ilnikar (Ilirija) 172,8 ( 40, 385), 5. Cuz-nar (Jesenice) 168,1 (37,5, 37); člani — 1. Smolej (Jesenice) 212,6 (43,5, 46), 2. Giacomelli (Ilirija) 208,5 (40,5, 45), 3. Drago Pudgar (Crna) 205,0 ( 42,5, 45), 4. Prelovšek (Ilirija) 194,0 (41, 44), 5. Pečar (Jesenice) 191,0 (40,5, 41,5). EKIPNO: i.Jesenice (Legat, Zima, Cuznar, Klinar, Smolej, Pečar) 971,3, 2. Triglav 969,7 točke. D. Humer Pred jubilejem jugoslovanske košarke Jugoslavija je letos organizator več svetovnih prireditev, le marca je bilo v Ljubljani svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, maja bo v Ljubljani šesto svetovno prvenstvo v košarki, oktobra pa svetovno prvenstvo v gimnastiki. Na Bledu pa bo jubilejno svetovno prvenstvo padalcev, in sicer od 6. do 20. septembra. Zato so v teh dneh oči ljubiteljev športa obrnjene predvsem na prizorišče finala svetovnega prvenstva, ki bo v hali Tivoli v Ljubljani. Jugoslavija je nedvomno kandidat za visoko uvrstitev in Je prav na zadnjih prvenstvih osvojila odlična mesta. čeprav Je v eliti športnih panog košarka tista panoga z žogo, ki ima v svetu največje število privržencev in ima v statistikah tudi druge rekorde, bo svetovno Prvenstvo v Ljubljani šele šesto po vrsti v zgodovini te panoge. Dovolj znano je, da je bilo vseh prejšnjih pet prvenstev v Južni Ameriki zaradi odličnih pogojev, ki to jih nudili domačini. Leta 1950 je Buenos Airesu zmagala Argentina, štiri leta pozneje v Rio de Janeiru ZDA, 1958. v Santiagu Brazilija. Prvo svetovno medaljo si je Jugoslavija priborila leta 1963. na četrtem prvenstvu, ki je bilo ponovno v Rio de Janeiru. Jugoslovansko srebrno drugo mesto, kjer sta ekipi ZDA in SZ ostali za nami, je bila prvovrstna svetovna senzacija in obenem uvod v nenehne poznejše uspehe pod taktirko odličnega Iva Daneva. Krog južnoameriških prvenstev je bil zaključen s petim prvenstvom v Montevideu leta 1967. Z malenkostno razliko so Igralci Sovjetske zveze odnesli zlato medaljo pred našimi košarkarji, ki so spet osvojili srebrno medaljo. Hkrati pa je tekel hud boj za določitev mesta šestega svetovnega prvenstva. V urugvajski prestolnici je bila med različnimi svetovnimi mesti izglasovana Ljubljana. Ni dvoma, da Je bilo to enkratno priznanje in priložnost za jugoslovanske košarkarje, ki bodo prav letos slavili 25. jubilej obstoja tc Igre v Jugoslaviji. Maja se bo v polfinalnih srečanjih v športnih dvoranah Karlovca, Splita in Sarajeva najprej pomerilo dvanajst držav, ki se bodo borile za vstop v finale*kl Oo v Ljubljani. Kot doslej, bo tudi pri nas najbolj verjetno velika četverka: ZDA, Sovjetska zveza, Brazilija in Jugoslavija igrala odločilno vlogo. Na delu bomo videli Avstralce, prvake Afrike, Azije, Srednje Amerike, 'gralcev vseh barv, vseh smeri in šol. Moštva polna temperamenta ali pa na nasprotni strani skrajne preračun-1Jlvosti. J. J. Kvalifikacijsko tekmovanje za APS Za uvod — solidno Sobotno im nedeljsko kvalifikacijsko tekmovanje za atletski pokal Slovenije je bilo prvo letošnje resnejše merjenje sil tudi za atlele s področja Gorenjske. Tekmovanja, ki ga je organiziral AK Triglaiv, se je udeležilo okoli 70 tekmovalcev in tekmovalk; žal so poleg Kranjčanov sodelovali le še trije Jeseničani. Kranjski atletski delavci so zato že sedaj sklenili, da bodo v prihodnji sezoni zaradi boljše konkurence morali predstavniki Triglava na kvalifikacije k Ljubljančanom. Zaradi mehkih tekmovalnih naprav ni bilo doseženih rekordnih rezultatov; kljub temu solidnih dosežkov ni manjkalo. Predvsem se je izkazal mladinec Iztok Kavčič v teku na 400 m (505) in 800 m (1:57,0). Pionirka Nada Kavčič je kljub nasprotnemu vetru dosegla na 60 m 8,1, Lado Konc pa je s palico preskočil 400 cin. REZULTATI — člani — 100 m: Strojan 11,3, Lojk 11,4, F. Fister'11,5; 400 m: I, Kavčič 505, Lojk 52.3, Kleč 52,4; 800 m: I. Kavčič 1:57,0, Zu-mer 1:58,6, Kleč 1:59,2; 1500 m: Zumer 4:04,5, Hafner 4:11,0, graj 4:16,6; 5000 m: Eržen 17:23,2; 110 m ovire: Konc 17,4, F. Fister 17,7, Pan-gerc 18,8; 400 m ovire: Pan-gerc 60,1, Ka-štivnik 65,5; 200 m: Lojk 23,3, D. Prežel j 23,9, Cufer (Jes) 25,0; višina: Prežel j 184, Pa.vlin 155, Mli.nar 150; daljina: Krumpak 641, Strojan 625, Cufer (Jes) 561; troskok: D .Prezelj 14,26, Mo-kič 12,05, Lakota (Jes) 12,03; palica: Konc 400, F. Fister 380, Mokič 340; krogla: Sa-tler 14,17, Kogovšek 12,65, F. Fister 12,22; disk: Sartlcr 39,47, F. Fister 39,04, Konc 37.98; kopje: M. Fister 57,90, Pangere 45,99, Lakota (Jes) 39,61; kladivo: Satler 44,45, Napast 37,98; mlajši mladinci — 300 m: Strel 38,8, Poiicš 39,9, Sitar 43,9; 1000 m: Pe-ternelj 2:43,6, Vegnuti 2:52,0, Peško 2:59,4. članice — 80 m ovire: N. Kavčič 13,7, Papler 14,5, Brce Neuspeh kranjskih šahistov V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani štiričlansko ekipno prvenstvo Slovenije. Nastopilo je 10 ekip. Za pokal maršala Tita je ekipa Murske Sobote že v soboto premagala Kranj s 3:1. Rezultati: Kos : Bukovec 1:0, Ilari B. : Bertoncelj 1:0, Hari D. : Matjašič 1:0, Bolčič : Kokotovič 0:1. Drugo imenovani igralci so Kranjčani. F. Stagar 15,3; 60 m: N. Kavčič 8,1, Kogoj 8,8, Brce 9,0; 100 m: N. Kavčič 13,3, Hribar 13,5, Bremec 15,1; 400 m: B. Kavčič 1:08,1, Korenčan 1:08,2, Raduha 1:08,3; 800 m: Korenčan 2:47,8, Brce 2:59,3; dalji- na: N. Kavčič 493, Trček 471, Brce 414; krogla: Papler 9,65, Miščovič 9,38, Žagar 8,97; disk: Papler 36,46, Žagar 30,06, Miščevič 27,42; kopje: Žagar 28,58, Papler 24,85, Miščevič' 22,45. M. Kuralt Motokros Zanimiva dirka v Podljubelju V soboto in nedeljo bodo na znani motokros progi v Podljubelju spet grmeli tekmovalni stroji. V soboto bo namreč dirka za državno prvenstvo, v nedeljo pa mednarodno tekmovanje in dirka za pokal Karavank. 2e v soboto, ko je na programu druga dirka za državno prvenstvo, bodo ljubitelji motokrosa prišli na svoj račun. Obeta se jim ogorčen boj za prvo mesto, saj se je prirediteljem prijavilo kar 37 tekmovalcev. Motokros komiteju v Tržiču pa se je za nedeljsko dirko prijavilo nad 30 tekmovalcev iz desetih evropskih držav. Pokroviteljstvo nad letošnjo dirko pa je kot doslej vsa leta prevzel Kompas iz Ljubljane. Spored tekmovanja — sobota: od 9. do 11. ure uradni trening za domače tekmovalce, ob 15. uri pričetek uradnega tekmovanja. Nedelja: od 9. do 11. ure uradni trening za vse tekmovalce, ob 15. uri mednarodno tekmovanje — dva teka in nato en tek za pokal Karavank. Tekmovalci bodo vozili na motorjih do 250 ceni. D. Humer Bukovnik občinski prvak Na občinskem prvenstvu Kranja v smučarskih skokih je na 45-metrski skakalnici na Pokljuki nastopilo 35 tekmovalcev. Zal pa so nastopili samo skakalci kranjskega Triglava. Pri članih je po padcih Meseca in Stefančiča zmagal kombinatorec Janez Bukovnik. g Vrstni red: mlajši mladinci: 1. Rozman, 2. Hafner, 3. Brenkuš, starejši mladinci: 1. Kapušin, 2. Kobal, 3. Nor-čič, člani: 1. Bukovnik, 2. Mesec, in Stefančič, 4. Jakopin. D. Humer NOGOMET — V zahodni conski nogometni ligi so gorenjski predstavniki v zadnjem kolu ostali praznih rok. Triglav je na domačem terenu premagal neposredni tekmec za prvo mesto Usnjar. Leščani in Ločanl pa so v gosteh izgubili s Primorjem oziroma s Tolminom. Rezultati: Triglav : Usnjar 1:0 (0:0), Tolmin : LTH 3:1 (1:1), Primorje : Lesce 2:1 (0:1). Pari prihodnjega kola: Koper : Triglav, Lesce : : Idrija. ROKOMET — Tudi oba gorenjska predstavnika v slovenski moški republiški ligi sta ostala praznih rok. Tržičanj so na domačem igrišču izgubili s Slovanom z 10:8 (2:6), Kranjčane pa je v Ribnici premagala domača ekipa z 18:14 (7:7). Čast gorenjskih predstavnikov v republiški rokometni ligi rešuje le ženska ekipa Selc, ki je v nedeljo v gosteh visoko premagala Usnjarja z 21:4 (12:1). Pari prihodnjo soboto in nedeljo: Kranj : Izola, Sbštahj : Tržič, Selca : Steklar. KOŠARKA — Prijetno pa so nas v tretjem kolu republiške košarkarske lige presenetili vsi gorenjski predstavniki. Vseh pet v moški in ženski ligi je namreč zmagalo doma in na tujem. Rezultati — moški: Triglav : Maribor 89:69 (38:30), Tolmin : Jesenice 55:73 (24:36), Kroj : Elektra 115:76 ( 66:39); ženske — Maribor 66 : Jesenice 47:70 (18:37), Kroj : Ilirija 59:55 ( 27:26). Pari prihodnjega kola: moški — Celje : Triglav, Jezica : Kroj, Jesenice : Ljubljana; ženske — Maribor 66 : : Krol, Jesenice : Jezica. ODBOJKA — V republiški moški odbojkarski ligi so Kamnjcani premagali Mislinjo s 3:1. V drugi zvezni odbojkarski ligi pa so Jeseničani na domačem igrišču gladko odpravili zadnje uvrščeno ekipo Brez« s 3:0. Pari v prihodnjem kolu: Kamnik : Sava, Modric : : Jesenice. D. Humer \ GLAS ČETRTEK — 30. aprila vnv Naslednja številka bo izšla v sredo, 6. maja BLED SE 2E PRIPRAVLJA NA SEZONO — Na Bledu se te dni že skrbno pripravljajo na bližajočo se sezono, predvsem pa na prvomajske praznike. Popravili in prepleskali bodo vse čolne, uredili pa bodo tudi kopališče, da bi se nekateri najbolj vroči obiskovale] Bleda med prvomajskimi prazniki (če bo lepo vreme) morda lahko že malo ohladili. (A. Ž.) — Vsako leto zadnjo nedeljo v aprilu praznujemo dan pobratenih mest in občin sveta. Geslo praznika je: Komune sveta, združene v borbi za mir. V celi vrsti akcij, ki naj pomagajo zbližati narode, sodeluje tudi mladina. Letos so se ji pridružili pionirji devetih kranjskih osnovnih šol. Mladi likovniki so z barvami, vijugam! in črtami skušali pripovedovati o sebi in svetu, ki jih obdaja. Nekaj najboljših del Je te dni razstavljenih v avli občinske skupščine Kranj. Dvajset še posebej uspelih nameravajo poslati na svetovno razstavo otroških risb, ki bo tokrat v Leningradu, (-ig) — Foto: F. Perdan Na dan OF je predsednik skupščine občine Tržič Marjan Bizjak vzidal na prostoru, kjer bo čez leto dni zrasla nova moderna šola, spominsko ploščo z besedilom »Samoprispevek občanov — 27. IV. 1970« in tako simbolično začel gradnjo. Na prigodni prisrčni svečanosti so sodelovali učenci osnovne šole Križe in njihov pevski zbor ter recltatorji, spregovorila pa sta še podpredsednik občinske skupščine Stanko Stri-tih in predsednik odbora za gradnjo šol in varstvenih ustanov v Tržiču Viktor Kralj. Nova šola v Križah bo prva v občini zgrajena s samoprispevkom občanov In delovnih organizacij. -ok POTROŠNIKI! Veletrgovsko podjetje Kokra — Kranj sporoča, da prireja od 1. do 31. maja v vseh svojih prodajalnah reklamno prodajo Pomlad v Kokri z nagradnim žrebanjem vseh nakupov prek 30 din 130 bogatih dobitkov bo izžrebanih 6. junija. Obiščite »naše za pomlad bogato založene trgovine. Za obisk se priporoča Kokra — Kranj -